le igrajte se z ognjem
i * * x H m m m f> illlllioii (P» « lf
repoved kurjenja v laravnem okolju!
Potrjena
premoženjska bilanca
Ob koncu tedna je bilo v oveniji več kot 40 požarov v aravi, pogorelo je okoli 100 arov gozdnih in travniških šin. Dvakrat je gasilcem pri ju moral pomagati helik-er slovenske vojske ter letalo ^ Lesce. V enem od požarov v avi se je ogenj razširil tudi i dva gradbena objekta, en TCk pa je v požaru v naravi ubil življenje. Ker se je v zadnjih dneh evilo požarov močno ivečalo, je Uprava Republike 'Venije za zaščito in reševanje ponedeljek, 22. aprila, Razširila območje velike ne ogroženosti naravnega kolja na vso državo. Sončno, plo in vetrovno vreme bo 'ladovalo tudi v tem tednu, ito se bo požarna ogroženost ravnega okolja v prihodnjih dneh povsod še naprej ivečevala.
Do preklici je v vsej državi
prepovedano kuriti, sežigati ali uporabljati odprt ogenj v naravnem okolju ter puščati, odmetavati goreče in druge predmete ali snovi, ki lahko povzročijo požar. Pristojne inšpekcijske službe bodo v času veljave razglasa poostrile nadzor.
O nekaj požarih v naravnem okolju pišemo na modro-beli strani, do enega pa je prišlo v ponedeljek, 22. aprila, popoldne, v Kavčah, v neposredni bližini stanovanjske hiše Kavče 64, pri čiščenju travnih površin. Požar je zajel travnik velik 20 x 30 metrov in gozdno površino veliko 30 x 350 metrov. Na kraj požara so zelo hitro prišli gasilci in ga pogasili. Kot so nam povedali na Policijski
postaji Velenje, jebilo to več kot 100 gasilcev iz gasilskih društev Velenja, IGD Premogovnika Velenje, Pesja, Šaleka in Šentilja. Kakšna je gmotna škoda, ki jo je požar povzročil, še ni znano, po prvi oceni pa naj ne bi bila velika, saj je zgorela predvsem trava in podrast v gozdu.
■ mkp foto: Stane Vovk
Svetniki Mestne občine Velenje so na torkovem zasedanju govorili o premoženski bilanci nekdanje občine Velenje, ki bo osnova delitvene bilance. Svetniki so ta dokument potrdili, obenem pa izrekli komisiji, ki ga je pripravljala, priznanje. Sestavljali so jo predstavniki občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, vodila pa jo je Daija Medved.
Ta dokument so na ponedeljkovem zasedanju že
potrdili tudi svetniki občine Šmartno ob Paki, šoštanjski pa naj bi ga danes.
Povejmo še to, da je skupno premoženje, ki si ga bodo občine Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, upajmo,
razdelile še v letošnjem letu, vredno 11 milijard 739 milijonov, predmet delitvene bilance pa bo tudi dodatno ocenjenih nekaj manj kot 4 milijarde 300 milijonov. (dalje na 3. strani)
■ (mz)
\










- ■ 1
proti
Ob koncu tedna bo zmerno do pretežno oblačno vreme.
ik, 26. aprila ob 18. uri v Domu kulture v Vfelenju
Slavnostni govornik bo župan Mestne občine Velenje gospod Srečko Meh
Vabljeni
Mestna občina Velenje
OB 27. APRILU - DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU IN 1. MAJU - PRAZNIKU DELA VSEM OBČANKAM IN OBČANOM ISKRENO ČESTITAMO.
Mestna občina ___________
številka 16 četrtek, 25. aprila 1996
130 tolarjev
9770350556014
XilX čas_DOGODKI
. ; . . .......■!...... .,, . ,s •..... . ...... ■ .... ■ ..... ...■,-■■ ..
25. aprila
_______

Svet občine Šoštanj o proračunu
ŠOŠTANJ, 25. aprila - Svet občine do na današnji seji med drugim v prvem branju obravnaval zaključni račun proračuna občine Šoštanj za preteklo leto in odlok o proračunu za leto 1996.
Med drugimi točkami, ki jih bo Svet obravnaval, naj omenimo še program priprave sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana na območju občine Šoštanj, odlok o taksah za varstvo okolja ter volitve predsednika Sveta občine Šoštanj.
■ mkp
Občina Ljubno ob Savinji
Za čistilno napravo
LJUBNO - S pomladjo so po vsen občinah in posameznih krajih na vrsti mnoge večje in manjše naloge, posebej na komunalnem področju, občina Ljubno pa pri tem seveda ni nobena izjema. Ob novih nalogah je zlasti pomembno nadaljevanje gradnje zadnjega dela kanalizacije in čistilne naprave. Do zaključka manjka še 300 metrov primarnega voda, za kar zbirajo še zadnja soglasja lastnikov zemljišč, ki so še potrebna za pridobitev zahtevane dokumentacije.
Vrtino so prestavili
OKONINA - V tem kraju so pospešeno delali vrtino, s katero naj bi potrdili nahajališče zadostnih količin termalne vode. Po začetnih težavah pri vrtanju so v začetku minulega tedna že dosegli globino preko 100 od predvidenih 200 metrov, nato pa vrtanje na tem mestu prekinili. Novo vrtino so pričeli blizu mesta, kjker so z vrtinami in raziskavami tudi začeli. Vprašanje je, zakaj so mesto vrtanja sploh prestavili tako daleč stran.
Milijoni za gozdne ceste
LJUBNO - Po vsej Sloveniji je nastal skoraj nerešljiv problem stanja na gozdnih cestah. Po sistemskih in zakonskih spremembah zadnjih let je njihovo vzdrževanje močno okrnjeno in so cestam vse manj podobne. Letošnja dolga in ostra zima je stvar dodatno poslabšala in zaostrila. Najbolj prizadete so seveda občine z mnogimi kilometri gozdnih cest, saj njihovi proračuni ne zmorejo niti najnujnejših del. V občini Ljubno so letos izbrali istega domačega izvajalca kot lani, za vzdrževanje so letos namenili 10 milijonov tolarjev, od tega je dobra tretjina iz občinskega proračuna. ■ jp
Občinski svet Nazarje
0 proračunu in cenah v vrtcih
Nazarski občinski svetniki bodo 15. redno sejo opravili danes, v četrtek, pomembni pa bosta dve točki. Po vsestranski obravnavi naj bi sprejeli letošnji občinski proračun, ponovno pa bodo obravnavali predlog povišanja cen v vrtcih. Odločanje o tem so namreč na prejšnji seji zavrnili, zahtevali dodatna pojasnila in zato na današnjo sejo povabili direktorico Vzgojno-varstvenega zavoda Mozirje. Sejo bodo pričeli ob 16. uri._■ jp
ObčinaLuče ob Savinji
V nedeljo* volitve
SOLČAVA - Krajevna skupnost Solčava v svoji namrei za pridobitev lastne občine (še) ni uspela. Prebivalci Solčave so zardi tega v celoti bojkotirali volitve v občini Luče, kamor seveda spadajo, zato v njenem svetu in drugih organih nimajo svojih predstavnikov. Krajevni skupnosti je tudi potekel status pravne osebe, ki so ga zadržali s soglasjem lučke občine, zato tudi nima izvoljenih organov. Volitev so torej nujne, nanje so se v občini in krajevni skupnosti temeljito pripravili, za sedemčlanski svet krajevne skupnosti je 13 kandidatov, izvedli pa jih bodo v nedeljo, 28. aprila.
Danes o proračunu
LUČE
- Na današnji in že drugi seji v aprilu bodo lučki svetniki osrednjo pozornost namenili predlogu letošnjega občinskega proračuna. Prvo branje s temeljito obravnavo so že opravili, proračun je vreden 126 milijonov, sejo pa bodo pričeli ob 18. uri.
Cesta spet prevozna
PODOLŠEVA - Prevoznost ceste preko Macesnikovega plaza, največjega v Sloveniji, ostaja problem. Kljub temu, da so si s postavitvijo nekdanjega vojaškega mosta obetali rešitev na daljši rok, seje vseeno zapletlo. Krivec je bil nevestni voznik pretežko naloženega tovornjaka, ki je most močno poškodoval. Jekleno konstrukcijo so takoj razdrli, popravili ali zamenjali poškodovane dele in od prejšnjega tedna
je most spet prevozen. _"_jp
Sejem "Cvetje 96"
MOZIRJE - V parku cvetja ob Savinji v Mozirju so s pridnim delom in s pomočjo narave že nadomestili "zaostanek" zaradi dolge zime. Savinjski gaj je uradno že odprt, razcvetajo pa se milijoni cvetov, saj so letos posadili 300.000 čebulic in 200.000 sadik pomladnega cvetja, s katerim so prvič navdušili lani.
Letos v gaju načrtujejo odmevne prireditve, prva med njimi pa bo na vrsti že med bližnjimi prazniki. Kar devet dni - od 27. aprila do 5. maja - bo na prostoru ob Savinji velik sejem "Cvetje 96", na katerem bodo na voljo cvetje, vrtnarska tehnika in oprema, skratka vse, kar rabimo na svojem vrtu ali domu, doživetje zase pa bo seveda že sam obisk gaja.
_■ JP
Ustanavljajo krajevni odbor SLS
VINSKA GORA - 5. maja ob 10. uri bo v gostišču Hren v Vinski gori ustavnovni sestanek krajevnega odbora SLS. Na sestanku se bodo pogovorili o programskih ciljih Slovenske ljudske stranke, o trenutnem političnem položaju v državi in o pripravah na letošnje volitve. Z ustanovitvijo odbora v Vinski gori želijo zapolniti verzel, ki je nastala potem, ko je bilo območje Vinske gore priključeno Mestni občini Velenje in so se pretrgale vezi z odborom SLS v Žalcu.
106. obletnica praznovanja 1. maja
Tradicibnaino srečanje na Graški Gori
V Območni organizaciji Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Velenje bodo poskrbeli, da se bodo delovni ljudje in občani Šaleške in Zgornje Savinjske doline lahko tudi letos udeležili tradicionalnega srečanja na Graški Gori in tako obeležili 106. obletnico praznovanja 1. maja.
Zveza Svobodnih Sindikatov Slovenije
območna organizacija Velenje
iskrene čestitke ob 1. maju-mednarodnem prazniku dela!
Nasvidenje na prvomajskem srečanju delovnih ljudi in občanov na Graški gori!
Zjutraj, 1. maja, na vse zgodaj, bo prebivalce Velenja, Šoštanja, Šmartnega ob Paki, Mozirja, Nazarij in drugih krajev Zgornje Savinjske doline prebudila budnica. Zanjo bodo poskrbeli Rudarska godba Velenje, Pihalna godba Zarja Šoštanj in Delavska godba Nazaije.
Na prvomajskem srečanju na Graški gori, ki se bo na praznični dan, 1. maja, pričelo s kulturnim programom ob 11. uri, bo udeležence nagovoril Albert Vodovnik, predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije, pol ure za tem, ob 11.30, bo delegacija položila cvetje k spomeniku Nošenje ranjencev, ob 12.30 pa bo start trim pohoda z Graške Gore na Jesenjakov hrib in športne igre. Seveda se bo tudi letos dalo na Graškj Gori plesati, vse do 17. ure, ko bodo srečanje zaključili.
Če bo deževalo prireditev odpade.	■ mkp
Na Graško goro in nazaj z avtobusi!
Organizator je posk tudi za avtobusni prevoz ( Plešivca in nazaj. Iz Velenja bodo avtobusi vozili od 9. i najprej vsakih 30 minut i postaj Pesje, Foitova, Goric Bevče, Nama, Tržnica in | Rudarski dom. Iz Šoštanja bo avtobus z avtobusne I postaje odpeljal ob 9.30.
S Plešivca pa se bodo udeleženci srečanja lahko i avtobusi vračali od 15. do |
17.	ure.
24 ur malega nogometa
Na igrišču Vrbovec v Nazarjah bo v sklopu prired-1 itev ob 1. maju tudi tokrat potekal maraton - 24 ur malega nogometa. Začel se bo jutri, v petek, 26. aprila ob
18.	uri in končal v soboto, 27. aprila, ob 18. uri.
Občinski^ svet GomjiGrad
"Športne muke" ob sprejetju proračuna
Na 17. redni seji so gornjegrajski občinski svetniki kljub prejšnjim temeljitim razpravam o občinskem proračunu vseeno porabili dobre tri ure, da so ga tudi sprejeli. Zapletlo se je pri delitvi sredstev znotraj posameznih postavk, torej pri malenkostih, kot običajno.
Zanimivo, tokrat je bilo največ prerekanja, večinoma seveda nepotrebnega, glede zares pičlih sredstev za športno dejavnost. Pa ni šlo zgolj za znesek, saj je eden od razpravljalcev mirno dejal, da jih plača sam, ker je že čas razprave več vreden, po njegovem so namreč sporna merila za dodeljevanje tolaijev posameznim društvom in klubom. Po dokaj mučni razpravi so sprejeli kompromisno rešitev, merila in vse kar zraven sodi pa naj opredeli športna zveza, ki naj bi jo v občini ustanovili.
Pri kulturi je šlo malo lažje. V občini so namreč tri društva, v Bočni, Novi Štifti in Gornjem Gradu, za letos pa so se odločila, da vsa razpoložjiva sredstva namenijo Novi Štifti za obnovo dvorane v zadružnem domu. Vendar pod pogojem, da uredijo lastniška razmerja z mozirsko zadrugo, saj tudi po zakonu ne smejo vlagati v tujo lastnino. Poudarili so, da bo dogovor z zadrugo zahteven, saj so problem tudi zadružni domovi v ostalih krajih po obeh dolinah in seveda izjem ne more biti. Postavka torej ostaja, društva pa naj se sama dogovorijo, seveda tudi z zadrugo. Podoben problem so sredstva za knjižnico, saj je skoraj nemogoče, da bi v Gornjem Gradu imeli svojo, torej je nujen razgovor z matično knjižnico v Moziiju.
Hujši zalogaj je bilo kmetijstvo, čeprav so ga razmeroma hitro rešili. Gre seveda za znane zaostritve, ki so jih prinesli vladni ukrepi za spodbujanje kmetijstva, posledično pa Ljubljanske mlekarne, ki za vsak liter oddanega mleka zahtevajo po en tolar za pokrivanje izgube, ki jo bo povzročil (predrag) izvoz. Na Zadrugi Moziije pri tem računajo na pomoč občinskih proračunov, doslej pa so se odzvali le na Ljubnem. Prav zato so predstavniki kmetov v gornjegra-jskem občinskem svetu zagovarjali nujnost podobne odločitve kot na Ljubnem, saj so s kmeti na oni strani meje prvi sosedi in bi bili torej

v povsem neenakopravnem položaju. Po zelo konkretni razpravi so svetniki sprejeli sklep, da v ta namen vzamejo milijon tolaijev < postavke za vzdrževanje gozdnih cest, dodatni milijon pa bodo zagotovili z rebalansom. Pri tem je bila veliko očitkov deležna Zadrug Moziije, saj bi morala sama več storiti za rešitev teh težav, poleg teg pa so svetniki odločno poudarili, daje to le trenutna pomoč, nika pa ne more biti dolgoročno breme za občinske proračune. Dodali s še, da takšnih sredstev ne bodo več delili na lepe oči, torej mora zad ga točno dokazati, da jih je resnično namenila prizadetim kmetom.
Na seji so med ostalim za izvajalca vzdrževanja gozdnih cest t najboljšega ponudnika izbrali Gozdno gospodarstvo Nazaije, ko f so razpravljali o pobudi za ustanovitev sklada za razvoj malega gosj darstva, so se izrekli proti skupnemu skladu za vseh petih ob torej bodo razmišljali o lastnem.
Bilo je malo burno, šlo pa J

Mi eno, oni drugo
Pravijo, da še nikoli ni bilo takega razkoraka med tistim, kar si želijo državljani, in tistim, kar želijo doseči njihovi predstavniki. Ježe res, da tisti, ki so na vrhu, vidijo dlje, seveda pa je nerodno, če pod nogami ne vidijo ljudstva, ki jim je dodelilo svoj glas in jih postavilo na vrh. Kar verjetno pa je, da se zavedajo, da delajo drugače, kot so se s predvolilnimi obljubami zavezali bazi. Drugače si ne bi tako prizadevali, da si izborijo privilegije, ki bi jim omogočili, da se po izteku sploh več ne vrnejo med "navadnike", ampak si z lepo penzijo uredijo mirno življenje. Seveda zdaj nekateri pravijo, da tak predlog privilegijev ne bo šel skozi. Ampak tisti, ki bolje poznajo tovrstno mašinerijo, v to niso tako prepričani Včasih take problematične stvari stisnejo "skozi" v kakšni časovni stiski ali izrabijo utrujenost poslancev po kakšni večdnevni seji. Še najraje pred kakšnim praznikom, ko so glave tudi teh nekoliko posvečenih ljudi že malo utrujene.
Ampak se take stvari, ki so oddaljene od ljudstva, ne dogajajo ravno le na najvišji državni ravni. Tudi za lokalne razmere nekateri trdijo, da odločitve svetnikov niso vedno čisto "svetniške". Kako bi tudi bile, ko pa tudi tu pogosto bolj kot stroka prevladujejo politična razmerja. Ponekod je utečen sistem jaz tebi - ti meni, drugod pa "če je tvoj predlog še tako dober, ga ne morem sprejeti, ker nisi prave barve". Zaradi strankarske barvitosti je pri nas tudi veliko zaslepljenosti in kratkovidnosti Tako je menda bilo, je in tako bo bojda tudi ostalo. Pa naj kateri
od predvidenih volilnih referendumov uspe ali ne.
Seveda je zanimivo to, da se tudi občinski svetniki jezijo. Jezijo se na vodje raznih teles, ki jim v svojem imenu ali v imenu svojih poslanskih skupin ali življenjskih okolij postavljajo razna vprašanja. Odgovori, kijih dobivajo, so pogosto taki, da si z njimi ne morejo prav nič pomagati Če bi take odgovore res posredovali svoji "bazi", bi ta mislila, da se svetniki iz njih norčujejo. Pa ni čudno, če nekateri menijo, da bi lahko bila rubrika v časniku, kjer bi objavljali vprašanja in odgovore, zelo zabavna. Seveda predvsem odgovorov delavci v časniku ne bi smeli popravljati. No, včasih bi bilo tudi zabavno, če ne bi popravljali vprašanj.
Tako "drugmimodrugarsko" življenjeje sicer včasih zanimivo, tudi zabavno, lahko pa nas tudi veliko stane. Najbolj seveda trpijo naši živ -Preostane nam seveda to, da poslancev, ki so nas izigrali (in ki se jim ne bo uspelo umakniti v penzijo), ne volimo več. Toda, vprašam vas, kdo nam daje poroštvo, da bodo drugi boljši Saj so tudi mnogi od teh, ki nas zdaj jezijo in vlečejo za nos, bili prej kar "zgledni" ljudje, vredni zaupanja. Ampak mnoge je očitno pokvarila sredina, v katero so prišli Ali pa jim je višina stopila v glavo.
Prav rad bi na novih volitvah volil prave ljudi. Zakaj se skrivate, pokažite se že zdaj!
■ (k)
emo



■ ' v:-'
-
__
DOGODKI
.6. seja Sveta Mestne občine Velenje
itniki Mestne občine Velenje so bili v torek zelo ustvarjalni. Dorekli so namreč kar tri, za nadaljn-razvoj Mestne občine Velenje, zelo pomembne dokumente. Potrdili so namreč odlok o a ključnem računu proračuna občine za lansko leto in to kljub pomisleku nekaterih svetnikov, i najetje stanovanjskih kreditov ni bilo legitimno. Občine se namreč naj do sprejema delitvenih bilanc ne bi zadolževale. Prav tako so soglašali z osnutkom letošnjega proračuna. Tudi v njem ! predvideno najetje kreditov. Zelo razveseljivo pa je tudi, da so potrdili premožensko bilanco, i bo osnova delitveni bilanci treh novonastalih občin iz nekdanje občine Velenje.
'otrjen taključni račun iroračuna ca lani
Po skrajšanem postopku so etniki v torek potrdili pred-og odloka o zaključnem funu proračuna občine za ansko leto. Potrditev pa je fla tesna, saj so nekateri svet-i menili, da je nezakonita, xr seje občina, četudi delitve-i bilanca še ni sprejeta in [torej ne bi smela najemati editov, vseeno zadolžila.
Odlok o proračunu za lani s bil sprejet konec meseca leptembra, v njem pa je bilo dvidenih za 1.981.007.000 olarjev prihodkov in za L072.093.000 tolarjev odhodov. Predvideno je bilo tudi za dobrih 91 milijonov tolarjev najetja kreditov. Decembra je bil sprejet rebalans proračuna, d je dvignil prihodke na dobra [ dva milijona 241 tisoč tolarjev, odhodke na 2 milijona 307 tisočakov in zadolževanje občine v višini 66 milijonov )larjev. Dejansko je bilo realnih za 1.980.668.512 tolar-i prihodkov in za 2.020.627 olarjev	odhodkov,
adolževanje občine pa je bilo presničeno v višini 58.500.000 plarjev in to za stanovanjsko Jjgradnjo. Ravno to I'zadolževanje je bilo sporno, I večina svetnikov pa je menila [drugače (zadolževanje namreč neposredno proračuna ne obremenjuje - anuitete | plačujejo iz najemnin) in pred-agan zaključni račun tudi ptrdila.
Proračunska odeja spet irekratka
Že v uvodni obrazložitvi nutka letošnjega občinskega oračuna, je župan Mestne čine Velenje Srečko Meh | poudaril, da je sredstev premalo, da bi lahko pokrili vse (potrebe. Dovoljena poraba ugotavlja občini zgolj životar-ije. V letošnjem letu naj bi v proračun nateklo
2.524.778.000 tolarjev, najeli pa naj bi še za dobrih 110 milijonov kreditov. Odhodki so predvideni v višini 2.622.987.000 tolarjev.
Največ pripomb je bilo na postavko o zagotavljanju sredstev Mladinskemu centru, ki naj bi zaživel še v letošnjem letu. Igor Centrih (Zeleni), dr. Borut Korun (SLS) in Anton De Costa so ob tem izrazili bojazen, da bo to vse prej kot kulturna institucija.
Franc Sever (nestrankarski) je zahteval, da župan poroča o proračunski porabi na seji sveta vsake tri mesece, podprl pa je njegov predlog, da se prično aktivnosti za ureditev Vile Bianke v mestno hišo. V njej bi bil tudi urad župana. Igor Centrih se s takšnim predlogom ni strinjal, saj je menil, da je bilo težko skoncentrirati občinske službe na enem mestu in jih ne bi bilo dobro spet drobiti. Franc Sever se tudi ni strinjal z novim zadolževanjem, zato je svetnikom predlagal, da osnutka proračuna ne potrdijo, ampak naj ga pripravljala pripravijo tako, da bo ta v skladu z veljavno zakonodajo. Tako je menil tudi, Igor Centrih, kije ob tem dejal županu, da skuša ožigosati svetnike, ki se borijo za zakonitost, da so proti stanovanjski gradnji. Dragan Martinšek (LDS) pa je predlagal, da se predvidena sredstva za ureditev parkirišč pri nakupovalnem centru zmanjšajo za dobrih 5 milijonov in se namenijo za pridobitev potrebne dokumentacije za izgradnjo prizidka k velenjski knjižnici, ki bi morala biti, po njegovem mnenju, zgrajena najkasneje leta 1998. Pankrac Semečnik (LDS) je zahteval, da se v integralni proračun vključi tudi podrobna obrazložitev stanovanjskega sklada. Anton Lovrec (SKD), pa da sevproračun vključi ureditev dvosmerne ceste pri šmarski cerkvi, sanacija plazu v Lazah in parkirišče pri mrliški vežici v Šentilju. Podprl je zadolžitev proračuna v sprejemljivi višini. Podobnega mnenja je bil tudi Karli Stropnik (LDS), ki je poudaril, da je krajevnim skupnostim treba zagotoviti sredstva vsaj za uresničitev že začetih nalog. Ludvik Hribar (DeSuS) se je zavzel za ureditev ceste in parkirišč pri pokopališču Podkraj in podprl postavko o zagotavljanjanju javnega čiščenja, ob tem pa pripomnil,
da so rezultati te službe premalo vidni. FVanc Špegel (LDS) je predlagal uvedno občinskega samoprispevka za uresničitev premnogih problemov krajevnih skupnosti. Marko Jer^j (SLS) je obsodil razmišljanja svetnikov o dodatnem zadolževanju. Po njegovem bi bilo smiselneje energijo usmeriti v čimprejšnji sprejem delitvene bilance, s čimer bi si zagotovili tudi zakonito zadolževanje. Zahteval pa je tudi, da dobijo svetniki poročilo o tem, koliko je občina že zadolžena. Herman Arlič (SLS) jezveseljem ugotavljal, da je bilo v zadnjem času vendarle nekaj narejeno na področju izenačitve pogojev podeželja in mesta, predlagal pa je, da se občinski poračun vključi v razreševanje problematike ureditve kanalizacije v Škalah. Herma Groznik (ZLSD) je predlagala, da ne gradijo pešpoti ob igrišču pri osnovni šoli Gustava Šiliha, ker je nepotrebna, proračun pa bo s tem prihranil 4 milijone tolarjev.
S temi in še z nekaterimi drugimi pripombami so svetniki osnutek proračuna za letos potrdili. Za jih je bilo 19. Očitno bo sedaj do predloga potrebno še kar nekaj usklajevanj in upoštevanj pripomb. Ta dokument bo namreč veljaven, če bosta zanj glasovali dve tretini vseh, torej 21 svetnikov.
Republikanci izstopili iz občinskih delovnih teles
Že ob izvolitvi komisij in odborov sveta je Adolf Štorman napovedal, da bodo nji-
Kdo je oddal kotalka-lišče v najem?
Že na prejšnji seji je Adolf Štorman (republikanci) postavil to vprašanje, zdaj pa se je, ob informaciji, ki jo je dobil, še bolj hudoval. Kotalkališče naj bi bilo rudniško, s čimer pa se nikakor ne strinja, saj se spominja udarniškega dela nu njem Ponovno je vprašal, kdo je spremenil kotalkališče v nogometno igrišče, kjer je za okolje nesprejemljiv hrup, iz garderob pa so naredili gostilno.
hovi predstavniki izstopili iz vseh delovnih teles sveta, to pa zato, ker jim glede na
volilne rezultate pripada članstvo v sedmih organih, izvoljeni pa so bili le v štiri. Zdaj so pisne odstope podali Vanja Lovrinovič (članica nadzornega odbora), Adolf Štorman (član odbora za okolje in prostor), Darko Zupan (član odbora za gospodarstvo) in Matko Vrhovnik (član sveta za varstvo uporabnikov).
Cestne zagate v Vinski gori
Že nekajkrat so svetniki izpostavili prometne zagate v Vinski gori, še posebej pa to, da je bila z izgradnjo novega cestnega odseka skozi ta kraj, nasilno prekinjena pot kmetom, ki imajo svoja zemljišča na drugi strani tega cestišča. Franc Sever je tokrat predlagal konkreten sklep o razrešitvi te problematike, z njim pa je naložil občinskemu vodstvu, po besedah župana Srečka Meha, naloge, kijih ni mogoče uresničiti. Razvila se je obsežna in zapletena razprava, ki so jo po odmoru in dodatnem medsebojnem usklajevanju, razrešili z imenovanjem komisije (Franc Špegel - predsednik, Tone Brodnik, dr. Borut Korun, Ivan Povh in Franc Sever), ki bo pripravila ustrezen predlog.
Nered v mestu
Mnogi svetniki so na zadnji seji opozarjali na nered v mestu. Herma Groznik (ZLSD), podprl pa jo je tudi Tone Lovrec (SKD), je izpostavila to, da na cestiščih še vedno ni zarisanih zeber, kar seveda pomeni, da je vsa prometna vzgoja šolskih in predšolskih otrok zaman. Podobnega mnenja je bil tudi Ludvik Hribar (DeSUS), kije ob tem zahteval, da PUP čim prej očisti cesto proti pokopališču v Podkraju, na nered na naših cestah pa je opozoril tudi Igor Centrih (Zeleni), ki je ob tem pripomnil, da tudi gradbinci, ki gradijo v mestu, premalo skrbijo za čistočo.
■ Mira Zakošek
Kakšni smo?
Učenci in učiteljice tretjih razredov osnovne šole Gorica so v sredo, 17. aprila, predstavili projekt z naslovom Vsi smo samo ljudje. "Veliki in majhni, debeli in suhi, plavolasi in temni, rdečelasi in tisti s kostanjevimi lasmi, dojenčki z dudicami, otroci vseh starosti, mamice in očki... moški in ženske. Vendar pa smo si med seboj tudi podobni: vsi imamo usta, dvoje oči in ušes, nos, dve nogi, dve roki in telo. Vsi smo ljudje," so začeli in to misel v igri, pesmi, sliki in besedi zaokrožili v prijazen projekt.
■ mkp
Vsi smo samo ljudje so ugotavljali tretješolci z Gorice.
/P	ljubljanska banka
Splošna banka Velenje d.d. Velenje
OBVESTILO!
V Ljubljanski banki Splošni banki Velenje d.d. se že več let trudimo, da bi s pestro ponudbo bančnih storitev in kvalitetnim dopolnjevanjem celotnega bančnega servisa ugodili vsem potrebam naših varčevalcev in si tako pridobili njihovo zaupanje.
Zaupanje je namreč tista kategorija, ki omogoča vzpostavitev trdnih in zdravih poslovnih odnosov med sodelujočimi partnerji, seveda če je to zaupanje obojestransko.
Veseli smo, da je pri večini naših varčevalcev ta misel prisotna in da se z nami strinjajo. Žal pa nekateri posamezniki, ne oziraje se na ostre sankcije, kijih za kršitelje predvideva kazenski zakonik R Slovenije izdajajo nekrite čeke, uporabljajo plačilne kartice kljub dejstvu, da na računu ni kritja... in s tem kršijo vsa načela dobrega poslovnega sodelovanja.
Nemalokrat tičijo vzroki takšnega početja v problemih in težavah, s katerimi se ljudje srečujemo in za katere izgleda, da so nerešljivi. Vendar vam zagotavljamo, da lahko s skupnimi močmi in z uporabo raznih dovoljenih sredstev rešimo tudi takšne ovire, ki se sprva zdijo nepremostljive.
ZAUPANJE - GARANCIJA SKUPNEGA USPEHA IN ZADOVOLJSTVA
Čestitamo: 27. april, dan upora proti okupatorju 1. maj, praznik dela
K. A
svoboda, izobraževanje niso nagrade
TV
■


M
Razvijajo, izražajo,< udejanjajo
se v vseli od nas
• i .18
-
w ^tiu-mKmi-
Preživimo skupni vesele praznike.

ŽUPAN IN SVET OBČINE
r OB PAKI


D »KI
-
-
4 NAS CAS

■BHMHP

25. aprila 19*
Minister dr. AndrejUmek obiskal Šaleško dolino
Podpora razvojno raziskoval nim dosežkom tega okolja
Konec prejšnjega tedna je obiskal Šaleško dolino minister za znanost in tehnologijo Republike Slovenije prof. dr Andrej Umek s sodelavci.
V šoštanjski Termoelektrarni so ministru predstavili program razvojnih nalog na področju ekologije, ogledal pa sije tudi razžveplalno napravo četrtega bloka, s pomočjo katere je ta slovenski termoenergetski gigant že zmanjšal količine žveplovega dioksida, ki jih spušča v zrak za okoli 40 odstotkov. V pripravah je že gradnja podobne naprave na petem bloku, dograjena naj bi bila še v tem tisočletju, z njeno dograditvijo, pa bo postala Termoelektrarna Šoštanj za okolje neobremenjujoča.
Vzporedno z razvojnimi prizadevanji na področju ekologije, imajo v tem kolektivu izdelan že tudi projekt humanizacijsko razvojnega ciklusa s pomočjo katerega želijo dvigniti kakovost dela in življenja v podjetju. S pomočjo celovito zastavljenih razvojnih
nalog, pri uresničitvi katerih, sodelujejo mnogi strokovnjaki in inštituti, naj bi do konca tega tisočletja tudi zagotovili pogoje za celovit razvoj delavcev. Zavedajo se namreč, da je delavec ob vsej visoki tehnologiji, odločujoč faktor zanesljive in uspešne proizvodnje.
Predstavniki Premogovnika Velenje so ministru Umeku predstavili premogovnik, ki sodi med najsodobnejše v svetu, odkopna velenjska metoda, pa je postala učni predmet mnogih
svetovnih rudarskih fakultet.
V tem kolektivu pa se zavedajo, da vse to ni dovolj, zato so osnovali sektor za raziskovanje, ki združuje 30 raziskovalcev, trenutno pa največ delajo na področju	zaokrožitve
tehnološkega kroga na področju pridobivanja električne energije in sicer naj bi produkte te proizvodnje ponovno vrnili v rudniške rove. S tem bodo seveda dosegli manjšo ekološko obremenjenost tega okolja, obenem pa preprečili tudi degradacijo prostora. Ibdi ta projekt je zasnovan celovito, vključuje pa poleg
produktov proizvodnje elektrike (pepel, sadra, ki nastaja v odžveplalni napravi), tudi nekatere odpadke iz drugih industrijskih panog, med drugim emajl iz Gorenja.
Oba energetska kolektiva sta pred desetletjem zasnovala ekološki raziskovalni inštitut ERICo Velenje, katerega glavna naloga je seveda, da prenaša raziskovalne dosežke v prakso.
Minister Umek je bil nad doseženim v tem okolju navdušen in obljubil je tudi nekaj konkretne podpore, predvsem pri organizaciji mladinskega raziskovalnega tabora, ki že nekaj let poteka pod okriljem ekološko raziskovalnega zavoda ERICo, in dobiva že mednarodne razsežnosti.
Zbranim pa je sugeriral tudi, da skušajo pridobiti sredstva za svoje načrte tudi od Ministrstva
za okolje in prostor ter v še večji i meri sodelujejo pri tovrstnih mednarodnih natečajih. Predlagal pa jim je tudi, da si skušajo pridobiti I urad PHARE programa. Doslej I je dogovorjeno, da bosta v Kranju I in Mariboru, zagotovo pa je bilo koristno, da bi ga imeli tudi v | Šaleški dolini.
■ Mira Zakošek \
Dr. Andrej Umek tudi v Gorenju
Dr. Andrej Umek se je ob svojem obisku v gospodarstvu Šaleške doline za krajši čas ustavil tudi v Gorenju Indop, v eni od 2 firm, ki sta nastali po preoblikovanju podjetja (Sorenje procesna oprema.
Hi so vodilni delavci podjetja ministra za znanost in tehnologijo seznanili z dejavnostjo, kratkoročnimi in dolgoročnimi načrti ter rezultati prizadevanj. Kot je ob tej priložnosti naglasil Rihard Grudnik, direktor Indopa, so v prvem letu delovanja (1990) ustvarili 4,6 milijona DEM, lani pa že 8,2 milijona nemških mark prihodka ob približno enakem številu zaposlenih. Rezultati so sad 20 letnih izkušenj dela na zahtevnih projektih in vlaganj v sodobno opremo. So v 100% lasti Gorenja d.o.o. iz Velenja in so tržno precej vezani na poslovni sistem Gorenja. Sploh na Gorenje Gospodinjski aparati, čeprav jim tudi sodelovanje s priznanimi tujimi poslovnimi partnerji niso tuji. Zaradi majhnosti domačega in težjega prodora na tuja tržišča za zdaj vlagajo več v nove izdelke. Izdelujejo v glavnem za znanega kupca, vsi njihovi izdelki pri proizvodnji programske opreme so unikati. V dolgoročnih prizadevanjih vidijo svojo priložnost v programu polyurethana in s tem večjo vpetost na tujih trgih. Vlaganja, prilagajanje zahtevam kupcev terjajo veliko denarja,
zato seje lani Gorenje Indop prijavilo na razpis za sredstva republiškega ministrstva za znanost in j tehnologijo. Žal, neuspešno, zato so se najbrž tok toliko bolj trudili, da so ministru Umeku pred-1 stavili rezultate vsojih prizadevanj tudi pri ugledu proizvodnih procesov oziroma prostorov.
Dr. Andrej Umek je pohvalil prizadevanja zaposlenih, saj rezultati, po njegovem menju, niso I skromni. "Še bolj spodbudno pa je", je dejal, "da | gradite svoj jutri na lastnem znanju in razvoju, 1 le vključitev delovne sile v ta proces za zdaj1 omogoča preživetja." Glede na očitek o nepri-dobljenih republiških sredstvih pa je minister pojas-1 nil, da obstajata dve možnosti za pridobitev tovrstne« pomoči. Prav tako jih je seznanil z novim položajem, ki na nek način omejuje direktno intervencijo države. In kot smo slišali, je dr. Andrej Umek name-1 nil svoj obisk v gospodarstvu Šaleške doline prav seznanjanju s tem dejstvom. Ob koncu pogovor Gorenju Indop je nato z zanimanjem prisluhnil š predstavitvi razvojih in tudi siceršnjih prizadevanj zaposlenih največjega podjetja v koncernu Gorenje^ - Gorenja gospodinjski aparati.
Svet občine Šmartno ob Paki
f,fir* ...............•••••••
Se vedno brez proračuna za letos
Napotek predsednika Sveta občine Šmartno ob Paki Bojana Kladnika na začetku seje, da naj bodo pri obravnavi posameznih točk dnevnega reda svetniki čimbolj kratki, ustvarjalni, a vendarle dovolj odgovorni, očitno ni zalegel. Na seji, v ponedeljek popoldan, so namreč bili le za uro krajši kot pred 14 dnevi, ko so "sejali" skoraj do polnoči. In čemu so namenili tokrat toliko časa? Sprejeli so predlog sklepa o premoženjski bilanci občine Velenje na dan 31. 12. 1994
Po umaknitvi ponovne obravnave predloga Komisije za simbole z dnevnega reda seje (po obrazložitvi predsedujočega so to storili zaradi tega, ker si je (bo) svet vzel čas za temeljito obravnavo), so pozornost najprej namenili predlogu sklepa o premoženjski bilanci občine Velenje na dan 31. december 1994. Dejstvo, da so o tem že kar nekajkrat razpravljali, še bolj pa to, da je že skrajni čas za prehod na delitveno bilanco, so predlagano besedilo sklepa brez zadržkov tudi sprejeli. Njihovo soglasje je bilo najbrž toliko "lažje" tudi zaradi zagotovila odgovornih z Mestne občine Velenje, da to ni predlog delitvene bilance, ampak pravzaprav izkazana knjigovodska vrednost. Lahko pa je napotek za delitveno bilanco, katere sprejem bo gotovo zelo trd oreh, kjer brez ponovne prevetritve posameznih področij ne bo šlo.
Težav pri izgradnji kanalizacije še ne bo konec?
Tako bi se lahko vprašali po razpravi o informaciji glede izgradnje kanalizacije Šmartno ob Paki - Rečica ob Paki. Na svetu in med občani so se o tej temi že kresala mnenja, saj seje na terenu pojavilo nemalo težav in glede na to, da se občani nanjo ne morejo priključiti (menda zato, ker še nimajo zgrajenih pretočnih greznic), jih bo (če zaradi drugega ne, zaradi ponovnega prekopavanja terena), še nekaj. Aktualno bo - po besedah predsednice gradbenega odbora Tatjane Gruber - tudi
vprašanje škod, ki naj bi jih ocenil cenilec. Vsi skupaj pa upajo tudi, da ne bo prevečjih zadržkov pri prevzemu. Prispevku za kanalizacijo se občani ne glede na delež pri izgradnji ne bodo mogli izogniti. Ob koncu razprave so še poudarili, daje to izkušnja več, ki jo bodo s pridom uporabili pri podobnih naložbah. Že pri izgradnji vodovoda v Podgori, kjer - kot smo slišali - najbrž tudi ne bo vse teklo gladko.
Porabili niso niti tistega, kar jim je predpisala država
Ne glede na to, da je šlo pri obravnavi predloga odloka o zaključnem računu lanskem proračunu za znana dejstva, kijih ni mogoče spreminjati, z "rezultati" šmarški svetniki niso bili zadovoljni. Bodle so jih nekatere prekoračene (zlasti na področju izobraževanja), pa tudi neuresničene postavke. Kot je poudaril podpredsednik šmarškega občinskega sveta Rudi Ježovnik, "ne kompliciramo brez vzroka. Proračun za prihodnje leto naj bi temeljil na lanski realizaciji, in ker ni točnih podatkov, tudi proračun ne more biti realen. Mi pa si želimo prav to." Kot smo slišali, je bil razlog za slab "nadzor" ta, da se je vse dogajalo v Velenju, in da so bolj točne informacije dobili na občino šele zadnji mesec preteklega leta. V prihodnje bo tu zavejal večji red in pregled tudi zato, ker so v sklep zapisali, da morajo proračunski porabniki vsake 3 mesece poročati svetu o denarju in njegovi porabi, enkrat ali dvakrat na leto pa podati tudi pisno goročilo.
Se vedno brez proračuna za letos
Kljub temu, da so o predlogu odloka o letošnjem občinskem proračunu svetniki že govorili, je občina Šmartno ob Paki tudi po ponedeljkovi seji še vedno brez letošnjega občinskega proračuna. Čeprav je župan Ivan Rakun povedal, daje poskušal zadostiti vsem v čimvečji možni meri, in da na predlog ni bilo podanega nobenega amandmaja, so svetniki s posameznimi vprašanji pripeljali razpravo tako daleč, da je Bojan Kladnik, ki je že prej izrazil dvom o realnosti vseh podatkov, svoje razmišljanje sklenil: "Dokler ne bom imel pravih podatkov, ne bom odločal oziroma glasoval o ničemer, ne glede na razlage." Po hladnem tušu je dal predlog odloka na glasovanje. Preštevanje glasov je pokazalo, da predloga svetniki niso sprejeli. Proti so bili 4 (predvsem iz vrst LDS-a), 5 (predvsem iz SKD-ja) pa se jih je vzdržalo.
Občinski praznik 11. novembra (?)
"Komisija za določitev občinskega praznika je proučila vse predloge in po pridobitvi strokovnega mnenja KC Ivana Napotnika Velenje - Muzej soglasno odločila predlagati Svetu občine, da se za občinski praznik določi 11. november Martinovo." Po še dodatni obrazložitvi predsednika omenjene komisije Franca Drofelnika so svetniki ugotavljali, da najbrž ne glede na 8. maj, praznik bivše KS Šmartno ob Paki, druge izbire ne bodo imeli. Zato so osnutek odloka brez razprave tudi sprejeli.
Ob koncu seje še o odkupu oziroma zakupu zemljišč za izgradnjo športno-rekreacijskih igrišč v Gorenju in Velikem Vrhu
Kljub pozni uri so tej temi namenili kar precej pozornosti, saj jih je župan občine opozoril na to, da bosta odločitvi pomembni, in da lahko vplivata na marsikaj. Po dokaj temeljiti prevetritvi obeg zadev, so svetniki menili, da bodo zakupno pogodbo o najemu zemljišča v Gorenju podpisali in s tem podprli zagnanost tamkajšnjih krajanov. Ob tem pa poudarili, da podpis še ne pomeni prevzema obveznosti glede pridobitve dokumentacije in morebitne izgradnje kakšnega objekta na njem. Nenazadnje bi morali za sklepanje o čem takem pridobiti precej več informacij. Predlagan nakup zemljišča v Velikem Vrhu pa so zavrnili, ker so ocenili, da bi povzročil prevelike obveznosti in nakopal nemalo težav (gre namreč za črno gradnjo), ne glede na to, koliko in kdo vse je v ureditev zemljišča kaj vlagal. Bolj so se ogrevali tudi v tem primeru za zakupno razmerje. Z lastnikom zemljišča ga bodo poskušali doreči župan in 2 svetnika.
Mimogrede naj omenimo še, da so šmarški svetniki tokrat sprejeli program sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za letos in ob tem naglasih, da so tudi gasilci sestavni del CZ, prav tako pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki, dodelili 250 tisoč tolarjev (izplačali naj bi jih v 4 obrokih) za pokroviteljstvo nadaijene mlade smučarke Ane Drev ter ob pobudi glede dejavnosti matične službe sprejeli sklep, da se župan in občinske strokovne službe z načelnico Upravne enote v Velenju dogovorijo o možnostih uslug, ki bi jih lahko matična služba opravljala tudi v občini Šmartno ob Paki.
■ (tp)
Svoboda, pravičnost in vzajemnost naj bodo vrednote vseli nas.	
Čestitamo ob DNEVU UPORA in PRAZNIKU DELA.	
OBČINSKI SVET IN ŽUPANJA OBČINE LJUBNO ;	
©
«j>U
®BSSit Jut
C O
Mjmm
^ ^ ' "]wm
G) S
> O S M : ' O
M><u >
tmm VIn
X o. o
C - SMMMI ^^^
mm
- IObp ilMll ŠMMM.
* •
mlOl	k®™®®^*
Ji o m
W	tmm
il:., JUh JL.
Bm m1 §L
Čestitamo
ob DNEVU UPORA in PRAZNIKU DELA.
OBČINSKI SVET IN ŽUPAN OBČINE GORICI GRAD
Piiipsi
aprila 1996
_
AKTUALNO
rw"p!
m
govor z direktorjem Splošne bolnišnice Slovenj Gradec primari-i Dragom Plešivčnikom dr medicine
"V ničemer ne smemo zosta-iati za razvitim svetom!"
amovanje častitljivega jubileja -100 let delovanja bolnišnice, ki jo mje slovenjegraška zdravstvena a nova prav v teh dneh - je gotovo priložnost za pogovor o dosežkih in snovanjih v prihodnje. Prav to smo torili v pogovoru z direktorjem bolnišnice, primarijem Dragom šivčnikom, dr. medicine. Veliko je mejnikom, na katere je ob praznovanju 100 -letnice bolnišnice vredno opozoriti. Na katere bi vi? Drago Plešivčnik: "Začetek je že eden Snih. Ib je bilo aprila, leta 1896, ko so se zbrali bolniki in se namestili v 4 sobe v poslopju odarstva Maierhof. Tako je nastala zasil-i okrajna bolnišnica v Slovenj Gradcu, ki so ) po preureditvi teh prostorov 2 leti kasne-Kje spremenila v javno bolnišnico z vsemi pravicami in zakonom cesaija Franca Jožefa. Leto za tem so zgradili novi bolnišnični objekt, ki je služil svojemu namenu v nespremenjeni obleki 60 let. Velik mejnik potem predstavlja leto 1959, začetek izgradnje kirurško-ginekološkega bloka. Th je še danes največja centralna ustanova. Temu je seveda sledila nadaljnja izgradnja. Na vrsto je prišel interni, a tem zgradba otroškega oddelka, ki je bila ajprej namenjena samo za zdravljenje otrok, iedaj smo morali načrte spremeniti in vanj nestiti še druge dejavnosti. Tkko je v kleti aliza in lekarna, v 2. nadstropju bo sedaj istor za urološke bolnike in 2 operacijski bani za endoskopske kirurške posege. Ob tem so (smo) nenehno nekaj kaj dograjevali: rentgen, energetski obrat je bil postavljen, večkrat smo obnovili pralnico, uredili biokemični laboratorij, dobili smo ortopeda, mikrobiološki laboratorij. Vse to so tisti kamenčki vmozaiku bolnišnice, ki vsak po svoje nekako predstavljajo mejnike. Z vsako novo dejavnos-, tjosmo povečali strokovnost in s tem varnost j za bolnika, kije prišel k nam za zdravljenje." Kaj bi lahko rekli o današnjem trenutku bolnišnice, kije za bolnike pomembnejši kot njena zgodovina? ** Drago Plešivčnik: "V slovenskem prostoru je bolnišnica v predlogu kategorizacije tilovenskih bolnišnic opredeljena kot regionalna bolnišnica. Imamo 400 bolniških postelj, približno 16 tisoč bolnikov se tu hospitalno zdravi vsako leto in 60 tisoč je ambulantnih pregledov. Na leto se sedaj rodi približno ■ 1500 otrok, prejšnja leta več in 55 bolnikov vzdržujemo pri življenju s kroničnimi dial-izami."
j Koliko ljudi skrbi za bolnike ? L Drago Plešivčnik: "Trenutno je v bolnišnici zaposlenih 672 oseb, od tega je 66 zdravnikov, potem so tu višje medicinske sestre, srednje sestre, fizioterapevti, laboranti, hudo bi bilo narobe, če bi izpustili kuhinjo in še druge osebe, ki so zaposleni v službah za dejavnost n vzdrževanje." Dejali ste, da s svojimi dejavnostmi bolnišnica ne posega na vsa področja bolnišničnega zdravljenja. Na tistih področjih, ki se jih lotite, pa si prizadevate delati strokovno, temeljito in slediti novostim,... Skratka, v ničemer ne smete zaostajati za razvitim svetom.
(Drago Plešivčnik: "To mora biti tako^ ker sicer ne bi opravičevali svojega obstoja. Ce se odpovedujemo dejavnosti, se zagotovo zaradi tega, ker zahteva veliko materialnih stroškov i uporabo zelo dragih naprav. Potem so tu : redke bolezni, za katere ni umno, da jih ■avi vsaka bolnišnica zase." Na katere dosežke vaše bolnišnice bi lahko posebej opozorili?
I' Drago Plešivčnik: "Težko bi koga čisto izvzel, ker imam dejansko občutek, da si vsi zadevajo obdržati strokovnost na kar višji ravni. Morda bi želeli še kakšno sodob-lejšo stvar, da lahko kaj lažje in še temeljite-e naredi. Vendar moram reči, da smo opreml-ni z vsemi osnovnimi aparaturami, ki se nes v medicini uporabljajo. Z nekaterimi ejšimi stvarmi oziroma izboljšavami pa je i kot pri avtomobilih. Avto ostane kljub oljšavam avto. V prenesenem pomenu - z omobili smo opremljeni, ne pa povsod z ercedesi."
Kakšno pa je sodelovanje s sosednjimi bolnišnicami, sploh bolnišnico v Topolšici? Drago Plešivčnik: "To naše sodelovanje elo dobro. Mi imamo razvite vse ambu-ntne specialistične dejavnosti razvite, ne pa eh hospitalnih. In naši bolniki koristijo
Primarlj Drago Plešivčnik, dr. med.:"Pred nami je nujno potrebna obnova kirurško - ginekološkega bloka. Naša dolgoletna želja pa je tudi, da bi do vsake bolniške postelje napeljali telefon."
tovrstne storitve v teh bolnišnicah. Sploh dobro pa sodelujemo s Kliničnim centrom v Ljubljani. Sodelovanje po strokovni plati je prav tako zelo dobro, nekoliko težav je s prevozi bolnikov. Naše reševalne službe namreč še niso opremljene s stalnimi spremljevalci." O težavah se pravzaprav ob jubileju, kot je 100- letnica, ne spodobi govorite. Pa vendarle, katere so tiste, na katere bi kazalo tudi ob takih priložnostih opozoriti? Drago Plešivčnik: "O finančnih težavah vendarle ne bi govoril, čeprav so. Prav sedaj smo postavljeni pred dejstvo pri izvajanju določenih nalog glede osebnih dohodkov in ne kaže, da bi za to dobili dodatne vire. Tb utegne še kako vplivati na naše vsakdanje delo. Sicer pa je pred nami nujna obnova kirurško - ginekološkega bloka. To smo želeli že zdavnaj postoriti. V ta namen smo razpisali referendum, vendar žal ni bilo dovolj pozitivnih glasov. Ta blok je res star 35 let, vendar so bili takratni materiali slabi, instalacije so dotrajane, bivalni pogoji ne zadoščajo in ne ustrezajo zahtevam današnjega bolnika. No, neka druga stvar se bo vendarle zgodila. Ta, da bomo otroke s kirurškega oddelka, ki niso poškodovani, ampak potrebni drugačnega kirurškega zdravljenja, lahko preselili v boljše pogoje na otroški oddelek, ker bodo tu poslej tudi operacijske sobane. Prej to ni bilo mogoče narediti. Zelo rad poudarjam našo dolgoletno željo, da bi do vsake bolniške postelje pripeljali telefon. S tem bi se izognili marsikaterim nevšečnostim."
Morda načrtuje v bližnji prihodnosti razširitve, posodobitve? Drago Plešivčnik: "Bolnišnica se mora neprestano posodabljati. Kakšne dodatne gradnje ne predvidevamo, čeprav se vsiljuje vprašanje negovalnih bolnišnic. Prostora za zdravljenje kroničnih primerov v današnjem konceptu bolnišnice ni. Te prostore bomo morali nekje najti. Trenutno ne vidim, da bi bila na področju zdravstva kakšna stvar, ki bi zahtevala uvedbo nekaterih čisto novih temeljnih zadev."
Za razvoj bolnišnice so v preteklih letih nekaj prispevali tudi občani vam sosednje Šaleške doline. Imate morda podatek o deležu občanov občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki?
Drago Plešivčnik: "Tfega podatka pravzaprav nimamo. Ob praznovanju 100-letnice smo razobesili spominsko ploščo, na kateri je vklesano, da se je ta bolnišnica razvijala in rastla s prispevki gospodarstva, Mežiške, Dravske, Mislinjske in Šaleške doline, s prispevki obrtništva Šaleške doline in koroškega konca, z darovi kmetov koroških občin in seveda v zelo veliki meri iz lastnega amortizacijskega sklada." Vemo, da ste imeli pred nedavnim težave glede statuta vaše bolnišnice: Drago Plešivčnik: "V predlogu kategorizacije mreže bolnišnic v Sloveniji je zapisano, da sodi naša bolnišnica med regionalne. Mi smo s to uvrstitvijo zadovoljni. Mislimo, daje pravična. Privolitev republiškega ministrstva za zdravstvo za ustanovitev centra za endoskopsko kirurgijo pa mogoče povzdiguje to bolnišnico na tem področju, saj bi lahko sčasoma ta del dejavnosti preoblikovali iz terciarne v dejavnost na univerzitetni ravni. Skratka, nalog nam v prihodnjih 100 letih ne manjka. Našim zanancem želimo pustiti čimveč, seveda pa želimo v prvi vrsti po najboljših močeh pomagati oziroma poskrbeti za naše bolnike."	■ (tp)
Pogovor z Jožetom Povšetom, predsednikom Območne skupnosti borcev in udeležencev NOB Velenje
55 let od ustanovitve OF
slovenskega naroda
Člani Območne skupnosti Zveze združenj borcev in udeležencev NOB so imeli sredi meseca aprila redno letno skupščino. Udeležba na njej je bila več kot odlična, saj se jo je udeležilo kar 90 odstotkov delegatov.
O tem kako je ta potekala, smo že pisali, ker pa se bliža praznik, 27. april, Dan upora, smo za pogovor zaprosili Jožeta Povšeta, ki predseduje tej organizaciji in v tem pogovoru nismo zaobšli skupščine.
*	Na skupščini ste, kot je to v
navadi, ocenili minilo delo.
Jože Povše: "Že sama udeležba
na skupščini potrjuje, da smo nekaj le naredili in to tako, kot smo se dogovorili. liidi ugledih gostov na skupščini ni manjkalo, skoraj vsi, ki smo jih povabili, so se vabilu odzvali, le redki so ga prezrli. Program smo v celoti izpolnili v skupno zadovoljstvo vseh v Območni skupnosti. Poudariti velja, da je delovanje naše organizacije na območju več občin drugačno kot je bilo v preteklosti. Zahvaljujoč dobrim odnosom in pripravljenosti za sodelovanje so naše vezi pristne in tovariške, zato tudi rezultati ne morejo izostati."
*	Je pa najbrž tudi kaj takšnega,
kar delo otežkoča?
Jože Povše: "Ali veste, da je bila poprečna starost naših članov v preteklem leti nad 75 let? To se je v zadnjem času močno popravilo, ker smo med člane sprejeli mlajše, ki sicer niso bili udeleženci NOB, sprejemajo pa naš statut in usmeritve in cenijo pridobitve NOB. Aktivno članstvo namreč muči starost in bolezen, ki le redkim, ki so preživeli vojno in povojno obnovo prizanaša. Prepričan pasem, da so člani, ki jim zdravje to dopušča, eni najbolj aktivnih.
Če bi bili vsaj 10 let mlajši, bi bila naša aktivnost še bolj prisotna." * Ob takšnih priložnostih vedno radi vprašamo, kakšne načrtS imate za naprej? Jože Povše: "Nalog in načrtov iz znanih razlogov nismo postavljali previsoko. V program smo poleg obveznosti, ki izhajajo iz aktov zapisali še nekatere, ki so vezani na dogodke iz narodno osv-bodilne borbe ter na kraje našega območja. Ker se letos v družbi obetajo pomembe stvari ali dogodki za katere ne bi želeli, da gredo mimo nas neopaženo, to so volitve, Evropa in sprejemanje zakonodaje v državnem zboru, bomo zraven. Mislimo, da smo tudi poklicani, da pri tem damo svoje pripombe ali pa vsaj izrazimo svoja stališča. "
Jože Povše
* Govorili ste tudi o nastajanju dislociranega oddelka Muzeja novejše zgodovine, ki naj bi bil postavljen v Domu borcev in mladine na Kopališki v Velenju. Kako daleč ste pri uresničevanju te zamisli?
Jože Povše: "Zamisel ni nova. Že lani je bil formalno podpisan dogovor o predaji zgodovinskih eksponatov, ki so bili last borcev Muzeju Velenje. Malo se je lani potem zataknilo pri financah. Vse
pa kaže, da bodo stvari stekle že to pomlad in da bo tudi ta del novejše zgodovine dobil v Šaleški dolini svoje mesto. Tako se bo marsikaj iztrgalo pozabi in to bo tudi pripomoček pri realnem vrednotenju zgodovine tega obdobja. Ne nazadnje bo tako posredovano gradivo mlajšim rodovom kot živ dokaz dogodkov, ki jih ne bo mogoče prevrednotiti v to ali ono korist. Kar pa se tiče naše organizacije bi želel povedati, da se namarava ukvarjati s tem, za kar je uradno registrirana, to pa vsekakor ni muzejska dejavnost. Naše članstvo bo pomagalo pri zbiranju zgodovinskega gradiva in upamo, da bomo na terenu našli marsikaj zanimivega iz časa druge svetovne vojne."
* 27. aprila je praznik, Dan
upora. Kako ga boste obeležili?
Jože Povše: "Letos mineva 55 let od ustanovitve OF slovenskega naroda in to je obletnica, ki ima v naši polpretekli zgodovini svojo težo. Na proslavi, ki bo v petek, 26. aprila, ob 18. uri, v Domu kulture v Velenju, bomo temu dogodku namenili več pozornosti. Gverilsko vojskovanje, kar je par-tizanstvo tudi bilo, je bilo nemogoče uspešno voditi brez dobre organizacije aktivistov, ki so zaradi okoliščin velikokrat nosili velik del odgovornosti za uspehe operativnih enot. Znana so junaška dejanja, ki velikokrat nimajo primere. Zato menimo, da je potrebno dati 55. obletnici ustanovitve OF poseben poudarek in dostojno zaznamovati spomin na mrtve in še žive slovenske upornike, ki so se uprli uničenju slovenstva v okupirani Evropi v času, ko je bil osvajalni stroj fašizma na višku svojih barbarskih osvajanj Evrope."
■ Milena Krstič - Planine
Z novinarske konference ob^lOO-Jetnici Splošne bolnišnice Slovenj^ Gradec
Obdobje, vredno vsestranske obeiežitve
Minuli četrtek so se na novinarski konferenci v sejni sobi Splošne bolnišnice v Slovenj Gradcu zbrali tisti, ki so jih zanimale podrobnosti ob obeleževanju 100-letnice omenjene bolnišnice.
Maloštevilni, ki smo se te novinarske konference udeležili, smo pričakovali, da bodo predstavniki bolnišnice največ pozornosti na njej nameniii zavidanja vrednemu jubileju te zdravstvene ustanove oziroma začetku delovanja, sedanjemu trenutku in prizadevanjem, načrtih v prihodnje. A, temu ni bilo povsem tako. Direktor bolnišnice primarij Drago Plešivčnik je sicer zbranim povedal, da je v zgodovini bolnišnice prelomno leto 1896 - leto začetka delovanja zasilne okrajne bolnišnice v Slovenj Gradcu, ki sojo dve leti kasneje takratne oblasti dvignile na raven javne bolnišnice. Predhodnica te je bil meščanski špital, o katerem ohranjeni arhivski dokumenti v Gradcu ter Mariboru povedo veliko. O njeni nadaljnji poti pa nato zelo malo. Najbrž je tudi iz teh razlogov zato več pozornosti namenil zborniku, ki so ga izdali ob jubileju in v katerem so predstojniki oddelkov ter enot strnili veliko zanimivih podatkov, slikovnega materiala in tako na svojstven način - po besedah pri-marija Plešivčnika - zavezali nadaljnje generacije o podobnem pisanju zgodovine bolnišnice. Zbornik, ki priča o nastanku ustanove do današnjih dni, je razdeljen na šest sklopov, obsega 150 strani, natisnila ga je Tiskarna Delo, izdali pa so ga v nakladi 1800 izvodov. Kot je še povedal, je za 680 zaposlenih, 200 upokojenih delavcev bolnišnice, njene pokrovitelje ter prijatelje publikacija precejšnjega pomena. Ob tem dogodku bodo prišli na svoj račun tudi filatelisti. Ti bodo namreč lahko svojo zbirko obogatili z odtisom štempiljke bolnišnice prvega dne njenega obstoja.
Skorajda mimogrede pa je primarij Drago Plešivčnik postregel zbranim novinarjem s podatkom, da bodo deležni pozornosti ob praznovanju 100-letnice delovan-
ja bolnišnice tudi bolniki, saj bodo dobili nove žimnice, zaposleni pa nove uniforme. "Zavidljiv jubilej predstavlja obdobje, ki ga je vredno obeležiti vsestransko." Nekoliko več se je pomudil še pri v zborniku že zapisani letošnji naložbi - izgradnji helioporta oziroma prostora za pristajanje in vzletanje helikopterjev. Po zaključeni finančni konstrukciji naj bi bila naložba vredna približno 10 milijonov tolarjev, od tega naj bi 20% denarja zanjo zagotovile občine koroške regije, preostale obveznosti pa naj bi si razdelila ustrezna republiška ministrstva. Primeri, ko je potrebno bolnika pripeljati ali odpeljati na nujno zdravljenje drugam, sicer niso tako pogosti. Za zdaj uporabljajo v te namene bližnje športno igrišče osnovne šole. Vendar pa je to toliko oddaljeno, da je prevoz bolnika z vozičkom predaleč, vključitev reševalnega vozila v tej verigi reševanja pa ni vedno najugodnejša rešitev. Udeleženci novinarske konference smo izvedeli še, da v naslednjih letih izgradnje dodatnih zmogljivosti ne načrtujejo, glede na obstoječe dolgoročne načrte bolnišnice pa na tej lokaciji zadržujejo zemljišča, ki omogočajo širitev bolnišnice za nadaljnjih 100 let. V zadnjem času se poleg vrste drugih zadev ukvarjajo tudi s "pojmom" negovalne bolnišnice, ki ga vsiljuje sedanja politika na področju slovenskega zdravstva. Po besedah primarija Plešivčnika so že pred 25 leti menili, da bi lahko bila takšna bolnišnica njihova enota v Črni, vendar pa so bili očitno prezgodnji. Tkko je danes v tej ustanovi dom za duševno prizadete otroke, na oddelkih slovenjegraške bolnišnice pa se srečujejo s kar precejšnjo prostorsko stisko. Ob koncu konference je izrazil še zadovoljstvo ob pridobitvah. Prejšnji petek je namreč republiški minister za zdravstvo dr. Božidar Vo^jč izročil svojemu namenu center za endoskopsko kirurgijo in nove prostore urološkega oddelka.	■ (tp)
6 NAŠ i AS
AKTUALNO
25. aprila 11
4. srečanje učcmcev poklicnih šol jelektro stroke Slovenije v Velenju
Moralo bi biti večkrat!
Srednja elektrotehniška in računalniška šola velenjskega šolskega centra je v sodelovanju z Zvezo organizacij za tehnično kulturo Slovenije in Centrom Republike Slovenije za poklicno izobraževanje pripravila 4. srečanje učencev poklicnih šol iz cele Slovenije. Bilo je minuli petek in soboto v prostorih omenjene velenjske šole, udeležilo pa se ga je 30 dijakov 3. letnikov.
Čeprav je šlo za tekmovanje, je bil njegov namen predvsem izmenjava izkušenj med učenci in šolami, uveljavljanje in dvig ravni poklicnega izobraževanja.
krepitev sodelovanja poklicnih šol z gospodarstvom in obrtjo.
Prvi dan (v petek) so dijaki preverjali svoje teoretično znanje, v soboto dopoldan pa v delavnicah praktičnega pouka ter v -specializiranih učilnicah dokazali tega še v praksi. Kot nam je povedal Alojz Kričej, učitelj praktičnega pouka na velenjskem Centru in človek, ki je bil zadolžen za nemoten potek tekmovanja energetikov, so se srečanja udeležili dijaki vseh 5 elektrošol Slovenije (poleg domačinov še iz Kranja, Ljubljane, Nove Gorice in Maribora). Naloga vseh 10 tekmovalcev je bila izdelava zahtevnega izdelka: smer menjalni zvezda trikot stik krmiljen s krmilnikom OMRON. Samo eden tovrstni izdelek je vreden
cializiranih učilnicah sestavljalo regulacijski napajalnik za delovno mizo. Tako prej omenjeni sogovornik kot tudi ing. Srečko Podvržen, odgovoren za tekmovanje elektronikov, sta ob našem obisku še posebej naglasi-la pomoč gospodarstva širšega okolja pri izvedbi tekmovanja, predvsem v materialih ter delo učiteljev pri pripravi tekmovanja in nalog zanj.
Na sobotni popoldanski slovesnosti, ob koncu tekmovanja, so ugotavljali, da lahko zadovoljni z organizacijo tekmovanja in tudi dosežki tekmovalcev. Najboljšim so seveda podelili priznanja in nagrade. Pri elek-trikaijih energetskih so izstopali tekmovalci SŠTS Šiška-Ljubljana, pri elektrikaijih elektronikih dijaki iz Kranja, v skupnem seštevku pa so zmagali tekmovalci Šolskega centra Velenje.
In kaj so povedali nekateri sodelujoči
dijaki?
seznanjanje dijakov s sodobnimi tehnologijami in možnostmi samostojnega podjetništva ter obrti. Nenazadnje pa tudi za
približno 1000 nemških mark, vsi pa so ostali velenjski šoli.
20 tekmovalcev iz 10 šol s področja elektronike pa je v spe-
^ndrej Rezan
precej priprav je bilo zanj potrebnih, a trud ni bil zaman. Pohvaliti je potrebno organizacijo in namen tekmovanja. Nič ne bi bilo narobe, če bi se srečevali in izmenjavali mnenja večkrat med šolskim letom."
Roman Zilli: "Vse je bilo super,
takih srečanje med učenci in med šolami še več."
Robert Dajčar: "Prav nikakršne
JPP^PHjk i nismo imeli na
lpp| ;icr~ terenu^rez
šolami je bila dobrodošla in želim si, da bi bilo tako še večkrat. Kar ponosen sem bil na to, da sem dijak velenjskega Centra, saj jih ni bilo malo, ki so mi zavidali moje učno okolje."
Ivan Povalej: "Organizacija srečanja je bila^
samih pa se je obrestoval. Dobra uvrstitev me je še dodatno spodbudila, da bom po 3. letniku poklicne šole nadaljeval izobraževanje na tehniški šoli v Velenju."
■ (tp)
V Fiesi bo živahno skozi vse leto
Ob Domu rudarjev gradijo pokriti bazen
Premogovnik Velenje seje lani lotil temeljite prenove Doma rudarjev v Fiesi, kjer že leta letuje veliko družin zaposlenih v tem kolektivu in tudi drugih. Obnovili so vse sobe in jedilnico. V Domu rudarjev je sedaj več kot 120 ležišč v dvo in štiri-posteljnih sobah in šestih apartmajih.
Lahko bi se reklo, da se je Dom pravzaprav spremenil v hotel visoke B kategorije, saj jim je iz "stare" jedilnice uspelo urediti tudi sodobno, klimatizirano restavracijo z nmoderno kuhinjo, ki lahko za vse goste primerno poskrbi.
Dela je izvajalo podjetje Gidos iz Lendave, ki gradi zdaj tudi pokriti bazen z ogrevano morsko vodo. Zunanja dela skupaj z ureditvijo okolice naj bi dokončali že do 15. junija, celoten in dokončan objekt pa bodo predali namenu nekje med 10. in 15. julijim. Bazen gradijo na mestu, kjer je bilo prej balinišče.
Z dograditvijo bazena z ogrevano morsko vodo, z ureditvijo mini fitnesa in saune, bo imel Dom vse pogoje, da bo bivanje na tem lepem koščku slovenske obale lahko prijetno in zanimivo skozi vse leto, Dom pa bo lahko tudi renatabilno posloval.
■ mkp
Gradnja bazena z ogrevano morsko vodo poteka po načrtih.
Študent
Novice
Smučarji in smučarke!
Upam, da ste si že vse spakirali, kajti odhod v Francijo je v petek od 20.30 izpred Rdeče dvorane. Ne pozabite na sončne kreme, očala, panceije, tarok karte, pasuš...
Literati in literatinje!
Ušpičite svoja literarna peresa, kajti RIT se"bo delala ( 10. maja (od 7. ure zjutraj) do 17. maja (do 4. ure zjutraj),
Dan mladih, in kulture
Muska: Maribor Jazz band, Funk U, Konstraband Alkoholika, Mandragora, Skytower, Not The Same, Pridig Garbage Enemy, Skafy Dogs in še kdo. Šport: košarkarski in | odbojkarski turnir. Mediji: Sova & Rit. Delavnice: Asafaltn otroci s koščki krede... Gledališče: GILŠ, ŠŠEG, "Vesele Pijandure" (potujoče gledališče). Dan: dan pred Binkošti (2 & 25. maj). Cena: vse je brezplačno.
Študentske demonstracije
Če vlada ne bo nemudoma povišala štipendij, bo študenti ka populacija zaradi zadnjih podražitev alkohola prisiljena zopet | oditi na cesto. Vreme je namreč idealno.
Šolski center Velenje • ••••••••••••••• • • •
Zadovoljni z obiskom n< informativnem dnevu
V sodelovanju z republiškim ministrstvom za šolstvo in šp lokalno skupnostjo in podjetji širšega okolja so na Šolskem centn v Velenju minulo soboto pripravili informativni dan za vpis v prt gram višjega strokovnega izobraževanja na področju elektroni" Udeležilo se gaje 49 takih, ki jih je zanimala nadgradnja pridobljen srednješolskega znanja na tem področju oziroma pridobitev na: inženir/inženirka elektronike. Med njimi so bili starši bodočih štud tov in predstavniki podjetij. Največ jih je zanimanje za ta višješols program pokazalo iz območja, ki ga sicer ta velenjski šolski cente "pokriva", ob teh pa so bili še kandidati iz Ljubljane in Krškegi Na informativnem dnevu so zbirali tudi predprijave za vpis. 3 kandidatov je potrebno prijavnico že izpolnilo in podpisalo. J letošnjega 10. septembra, ko bodo vpis zaključili, pa na velenjsk šolskem centru pričakujejo še kakšno prijavo več. Zlasti od tistih ne bodo uspešni pri vpisu za univerzitetni študij. Za višješolski izi braževalni program, ki ga bodo v Velenju v šolskem letu 1996/97 in jali poskusno, so razpisali 70 prostih mest. Za zdaj so predvideli redni študij. Precejšnje zanimanje za izredno izobraževanje pa jih jc spodbudilo k razmišljanju tudi o tovrstni možnosti. ■
Z obiskom na informativnem dnevu za vpis za poskusi izvajanje programa višješolskega strokovnega izobražev elektronika so bili na Šolskem centru v Velenju zadov
Na osnovni šoli Gorica sprejeli italijanske prijatelje
VELENJE, 20. aprila - Ob humanitarnem sodelovanju MIR-ZDAJ, v okviru katerega poteka pomoč otrokom beguncem, sta navezali prijateljske vezi dve šoli: osnovna šola Gorica iz Velenja in šola iz italijanskega mesta Lecco. Ob obisku italijanskih prijateljev v Velenju, so v soboto, na šoli pripravili skupen program. Jezik ni bil ovira!
■ mkp
Italijanskim prijateljem so osnovnošolci z Gorice že pred šolo pripravili
prisrčen sprejem.
^U&lAM/lMlO/ fZOfOfe/,
da/ oA inUoljufjnem/ s&zitjM/, pmAtici Ln SAta&odl takšno/ kl(dvuwfO/ samo&ttnasl in/ tamamsinasl.
v
Čestitamo ob DNEVU UPOM in PRAZNIKU DELA.
« s m% ti- m m
OBČINSKI SVETIN ŽUPAN OBČINE ŽALEC
90-letnici kulture v Šmartnem ob Paki
udi pevci so zaznamovali astitljivi jubilej
folkloristi Oljke, ki so s celovečernim nastopom \javke (šege in običaji iz Zgornje Savinjske doline) že tamovali 90 letnico delovanja kulturne dejavnosti v ini Šmartno ob Paki, so minulo soboto ta častitljiv ij s koncertom počastili še člani šmarškega moškega kega zbora.
Ne sami, ampak so ob tej ožnosti povabili v goste moški r Svoboda Prebold in oktet iji iz Vinske gore. Vse druži nekaj časa volja in veselje do tja, skupen pa je tudi njihov "etniški vodja Matjaž Kač. Martin Hrastnik,jpredsednik lturnega društva Šmartno ob je v svojih uvodnih besedah sai začetke kulturnega sno-
vanja v občini in ob tem opozoril na družino Klančnik, ki je bila najzaslužnejša, da so v Šmartnem ob Paki peli v zborih, ansamblu in še kje. Danes njihovo delo nadaljujejo kolikor zvesto pač lahko in veseli so, da se jim pri negovanju zborovskega izročila pridružujejo mladi. Zadovoljni pa so tudi, da jih njihov zborovod-ja^Matjaž povezuje še z drugimi
zbori in prenaša izkušnje.
Obiskovalcem v dvorani kulturnega doma v Šmartnem ob Paki je nato zapelo kar 55 grl. Najprej so pevski sestavi zapeli vsak zase, ob koncu nastopa pa so obiskovalci koncerta slišali še 8 zborovskih skladb, ki so jih pre-mierno zapeli skupaj.
Častitljivega in vse pozornosti ter spoštovanja vrednega jubileja ne bi bilo brez zagnanih pevcev. In tistim, ki vztrajajo v zboru že nekaj let, je predstavnik Zveze kulturnih organizacij Velenje Vinko Šmajs ob koncu prvega dela koncerta za njihovo "zvestobo" in plemenito delo podelil Gallusova odličja. Zveza kul-
turnih organizacij Slovenije je odločila, da je za več kot 5-letno ustvarjanje v pevskem zboru prejel	bronasto Gallusovo odličje Andrej Lesnjak, Marjan Kolenc, Martin Hrastnik in Avgust Podgoršek so bili dobitniki srebrnega, Stane Vodovnik, Milan Rogelj, Leopold Pečnik in Ivan Kolar pa prejemniki najvišjega priznanja na področju zborovske glasbe v Sloveniji, zlate Gallusove značke.
■ (tp)
nlska zveza Velenje

agotoviti bo treba redno financiranje
sobotnem občnem zboru Gasilske zveze Velenje so nili opravljeno delo in si zadali nadaljnje načrte, liko pozornosti pa so namenili razpravi o trenutnem žaju gasilskih organizacij.
Z uvedno nove lokalne ouprave so se znašle "ske organizacije v težkem ložaju, saj v novo oblikovanih občinah ni dovolj denar-za njihovo delovanje, pa še tista sredstva, ki so jih dobili, 10 pritekala z zamudo, tako da pogosto niso mogli poravnavati niti prispevkov za " varovanja gasilcev. Ostali so tudi brez strokovnega lavca, okrnjeno pa je bilo tudi delo mnogih komisij, čunali so na 20 milijonov ilskih premij, dobili pa so tretino predvidenega zneska.
V lanskem letu so zaživela činska vodstva, predsednik asilske zveze Stane Tepej pa Bi povsem zadovoljen s sode-vanjem z njimi. To še pose-velja za šoštanjsko veljstvo. Zaradi tega asilska zveza Velenje tudi
ne more uresničevati nekaterih nalog, ki jim jih nalagajo pravila službe in Zakon o gasilstvu. Stane Tepej se tudi sprašuje, kako naj Gasilska zveza skrbi za enakomeren razvoj gasilstva na svojem področju, če je to v neposredni odvisnosti od ekonomske moči posamezne občine in nimajo vpogleda niti vpliva na posamezne občinske plane. Velenjski gasilci opozarjajo tudi na neustrezna merila za opremljanje gasilskih enot. Sprejela jih je vlada Republike Slovenije brez soglasja gasilcev, gasilstvo pa z njimi postavlja vsaj tri desetletja nazaj. Gasilska oprema je vse bolj zastarela. V Mestni občini velenje bi nujno potrebovali intervencijsko vozilo, saj morajo vse večkrat posredovati v prometnih nesrečah, šoštanjsko društvo pa nujno
* ■
^ v- m:
svojo lastno pot. Postavimo
se na raven sedanjosti

.....................HHa
, »»a <
Čestitamo ob
DNEVU UPORA in PRAZNIKU DELA
OBČINA MOZIRJE
rabi kombinirano vozilo. V zadnjih dveh letih namreč niso nabavili niti enega kosa reševalno tehnične opreme. Vodstvo Gasilske zveze Velenje pa se lahko pohvali, da jim je uspelo dobiti od države sredstva za poklicno enoto gasilskega društva Velenje. Seveda so na občnem zboru pregledali tudi lansko letne uspehe. Ni jih bilo malo. Med najpomembnejše zago-
tovo sodi prvo mesto mladin-sk Topolšice na gasilski olimpiadi v Italiji. Najpomembnejša naloga vodstva Gasilske zveze Velenje bo seveda zagotoviti sistemski vir financiranja in tako doseči, da bodo gasilske enote, ki so dobro organizirane, primerno usposobljene, da posredujejo takrat, ko ognjeni zublji presenetijo.
■ Mira Zakošek
I
* afl
mt1-
■a
V,-
—
Smo občina s prihodnostjo. Izkoristimo možnosti in znanje.
Čestitamo ob
DNEVU UPORA in PRAZNIKU DELA.
OBČINSKI SVET IN ŽUPAN OBČINE NAZARJE
Ivo Jamnikarje odšel -ostali so spomeniki
Skrivnostno je početje narave. Kar naenkrat se hladna in siva megla prelevi v topel sončni dan. Takrat se najraje prelomi človekovo življenje... V teh spreminjajočih se dneh nas je moral zapustiti Ivo Jamnikar. Pred sedemdesetimi leti je zavekal v svet v Št. Ilju pri Velenju. Proletarski otrok je slde-nil spoprijeti se z življenjem. V njem je bilo toliko vitalnosti, toliko neugnanih sil, da je odšel delat. V življenju ni nikoli klonil
Začel je rudariti v velenjskem premogovniku. Med letoma 1952 do 1963je bil med prvimi udarniki, ki niso mirovali niti ponoči niti podnevi.
V rudarski tehniški šoli sije nabral dovolj znanja in ob vsem delu študiral dalje ter postal diplomirani politolog.
Z roko v roki so tista leta, do 1970. in dlje, bila zanj pravi izziv. Prostovoljno delo za ureditev mladega mesta rudarjev, regulacija reke Pake, estetsko urejevanje mesta, kot ga je trasiral takrat njegov dobri prijatelj g. Nestl Žgank in še mnoge druge akcije, ki so razgrnile kraj v Šaleški dolini v lepo in sodobno urejeno mesto ob Paki.
Ivo ni nikoli miroval. TUdi takrat ne, ko je postal direktor Rudarskega šolskega centra Velenje. Vedel je, da je treba velenjskemu knapu nuditi več kot samo udobno stanovanje. Brez izobraževanja ni razgledanega človeka! Za mlade rudarje, ki so prihajali iz vseh krajev Slovenije, in za druge, učeče se, je treba zgra -diti dom učencev. To je bila akcija, vredna zapisa. A ne samo to. Občutil je, kako je otrok nesrečen, če nenadoma pride v tuje okolje in zanj to ni dovolj toplo. ATa Jenkovi cesti so družine rudarjev sprejele medse fantiče in jim lahko vsaj delno nudile družinsko toplino. V svetlih prostorih so tako izbrane družine navajale mlade rudarje na hitrejšo prilagoditev razmeram v mestu ob Paki Pestalozzijev načrt o vzgoji je bil uveljavljen tudi tu, v domski in družinski vzgoji mladih rudarjev. Vzgoja in izobraževanje sta kaj kmalu pokazala sadove.
Rudarski šolski center se je po dobrem in premišljenem projektu razvijal v več smereh. Rudarji, strojniki, elektrikarji, gimnazijci in elektroniki so v poklicnem in srednjem izobraževanju zapuščali šole. Vzporedno so tu izobraževali tudi ob delu. Namesto ene, komaj enonadstropne stavbe, so se razvile tri. Od 70 rudarjev v letu 1958 ter 32 elektrikarjev ter kovinarjev, se je ta ustanova razvila v veliko skupnost, ki izobražuje danes nad dva tisoč učencev iri učenk.
Vzporedno s tem so potekale tudi kulturne dejavnosti: mladinska godba, mladinski klub s predavanji in še kaj. Z občino in velenjskim rudnikom je bilo v tistih letih sodelovanje več kot zgledno.
Direktor Jamnikar je vodil pisano dejavnost vseh šol od 1981. leta. Vse to obdobje ni nehal pozabljati, da je tudi občudovalec narave. Dvakrat je prehodil našo transverzalo in vsako poletje so bile njegove občudovalke slovenske planine!
Kako je vendar zmogel vse to? V družini sta hitro rasla otroka. Okolje novega doma je z njima vsako leto vzorno uredil. Najbolj se je razveselil posebnega priznanja, Zlate vrtnice, ki jo je prejel za najbolj urejeno okolje svojega doma. Priznanja: orden dela z rdečo zastavo, orden za zasluge za narod s srebrnimi žarki, srebrni grb občine Velenje in še mnogo drugih, kažejo njegovo neverjetno delavnost, skrb za vzgojo in razgledanost velenjskega knapa in nasploh skrb ža harmoničen in estetski razvoj mesta ob Paki.
Odšel je od nas. Ostajajo spomeniki izobraževanja, ostajajo mnoge uresničene ideje zagrizenega in predanega družbenega delavca in vzgojitelja.
Vsega tega pa ne smemo in ne moremo nikoli zanikati. Samo poklonimo se lahko njegovemu spominu. Želimo, da bi tak osvobojen človek, ki siga je zamišljal pokojni Ivo, rasel tudi danes. Naj ne bi pozabljali na stokrat naglašeno dejstvo, da le izobražen in zato razgledan človek lahko spreminja človeka in odnose med njimi.
Želimo, da mu bo zemlja v Podkraju miren dom!
m za CSŠ Viš
JLk A.
flRj« »}■-
BREZ LASTNE ODKOPNE METODE. MODERNE MEHANIZACIJE, RAČUNALNIŠKO VODENIH VARNOSTNO INFORMACIJSKIH SISTEMOV, RAZISKAV IN RAZVOJA, PROJEKTNEGA VODENJA TER ZADOVOLJNIH LJUDI BI NE BILI MED NAJMODERNEJŠIMI PREMOGOVNIKI ZA PODZEMNO PRIDOBIVANJE PREMOGA V EVROPI IN SVETU

■
TO JE NAŠ PRISPEVEK K 1. MAJU PRAZNIKU DELA
PREMOBOUHIK UELEHJE

8 SAS CAS
ČESTITAMO
25- api
Sedanjost preteklih stvari je spomin. Sedanjost sedanjih stvari je pogled. Sedanjost prihodnjih stvari je pričakovanje.
BOGASTVO LJUDI IN NARAVE
Že štiri desetletja skrbimo za slovensko blagostanje s proizvodnjo električne energije. Zadnja leta pa uresničujemo tudi obsežne ekološke naložbe. Odžveplalna naprava na četrtem bloku že obratuje, prav tako smo z izgradnjo zaprtega krogotoka tehnoloških voda povsem prekinili z onesnaževanjem jezer in Pake.
Pripravljamo tudi že vse potrebno za izgradnjo čistilne naprave še na največjem, petem bloku.
■ •
To nalogo hočemo uresničiti še v tem tisočletju.
HSR! iii :

Gostinstvo
Turizem
Trgovina
d.o.o.
Kersnikova 11, 3320 Velenje
restavracija JEZERO restavracija KLUB FAST FOOD KLUB delikatesa bistro ORION vila ŠIROKO bistro ARKADA bistro OAZA
VSE DOBRE STVARI IMAJO TRADICIJO!
ŽELIMO VAM PRIJETNE PRAZNIKE
IN VAS VABIMO, DA PREŽIVITE PROSTE HRIEE V NAŠIH GOSTINSKIH OBJEKTIH!
Medobčinska revija odraslih pevskih zborov
••••••••••••••••••••••••••••a
"Lep nivo petja"
Na že tradicionalni reviji "Pozdrav pomladi" so se nam spet predstavile male vokalne skupine, okteti, zbori - moški, ženski, mešani. V dvorani glasbene šole Velenje je dobro razpoložena publika prisrčno sprejela oba uspešno organizirana koncerta. Splošni glasbeni vtis je pozitiven. Rekel bi, da smo s kvaliteto petja v naši (dolini) regiji lahko kar zadovoljni.
Med pevci sem začutil tekmovalni duh, pa čeprav ne gre za tekmovanje. Pristop dirigentov je bil ambiciozen, izbira repertuaija ne dovolj pestra, z izjemo zbora Šaleških študentov, "Svobode" Šoštanj, okteta TEŠ in zbora iz Škal, ki so v izbiri programa izpluli iz voda izključno slovenskih pesmi.
Tbdi v interpretacijskem smislu sta zbora, Šaleških študentov in Svoboda Šoštanj, pokazala največ: muzikalno vodenje fraze, dobro sorazmerje glasov, intenzivna dinamika ter aktivna in razločna izgovorjava.
Pohvalil bi tudi nastop vseh treh upokojenskih zborov, ki si po svojih močeh prizadevajo in prispevajo svoj delež pri reviji. Šibka točka je pogosto samo dirigiranje. Razumljivo je, da je večini zborovodij in zborovodkinj, ki so se predstavili na reviji to "postranski" poklic, toda kljub temu bi morali na tem področju narediti še več. Seminarji, tečaji, razne krajše šole, delo z domačimi ali tujimi strokovnjaki je gotovo izvedljivo in skorajda nujno.
Škoda bi bilo ustvariti občutek, daje že vse doseženo in da ni več poti naprej. Pri glasbi, petju je vedno mogoče še lepše, še boljše in vedno je nekje še nekdo, ki ve o petju, dirigiranju, zboru več ko mi. Tb je treba izkoristiti za splošni dvig kvalitete zborovskega petja. Tb naj bo cilj te prelepe glasbene umetnosti.
■ mag. Nikolaj Žličar
Zgodilo se je...
25. malega travna
Leta 1955
V	mariborskem Večeru so pred enainštiridesetimi leti poročali o novi pridobitvi družmirskega gasilskega društva:
"Pred dnevi je tudi gasilsko društvo Družmirje pri Šoštanju kupilo nov gasilski avto. Nov gasikki avto bo precej pripomogel k izboljšanju gasilske varnostne službe v okolici Šoštanja."
V	tem času je "nov družmirski gasilski avtomobil" postal že prava muzejska dragocenost, če seveda ni že zdavnaj končal na kakšnem smetišču!
Leta 1959
"Kino v Šoštanju bodo preselili" je naslov članka, kije bil tako kot vsi naši današnji članki objavljen v Večeru:
"V Šoštanju so se pravkar odločili, da bodo kino aparaturo pre stavili v dom Svobode. Dosedanji prostori so bili neprimerni za večje število ljudi. Dvorano, ki je doslej služila kino predstavam, pa bodo preuredili v obrat družbene prehrane."
No, v Šoštanju so svojo kino dvorano imeli že nekaj let pred drugo svetovno vojno, in sicer v današnjem Kajuhovem domu, saj so bili lastniki kina starši pesnika Karla Destovnika - Kajuha.
Iz iste številke Večera smo povzeli tudi članek z naslovom "Boks v Velenju":
"Danes ob 17. uri bodo v kino dvorani v Velenju gostovali boksarji celjskega Olimpa. Nastopili bodo v propagandnih mečih. Namen njihovega gostovanja je, da bi v Velenju ustanovili tudi boksar sko sekcijo."
Očitno so bili boksarski dvoboji tako nezanimivi ali pa morda tako trdi, da boks v Velenju nikoli ni zaživel.
Leta 1968
Naša naslednja novica iz Večera je popolnoma drugače naravnana kot zgornja, ki sicer govori o "plemeniti veščini", kot nekateri radi imenujejo šport trdih pesti.-
"Jutri zvečer se bo prestavil velenjskemu občinstvu dekliški pevski zbor gimnazije Velenje. Vodi ga Ivo Marin mlajši. Z delom svojega repertoarja bo nastopil tudi na republiški reviji mladin skih pevskih zborov v Zagorju."
Današnja zadnja novica, ki je bila objavljena v Večeru, pa je takšna:
"VVelenju so na pobudo občinskega odbora DPM ustanovili več kot 60 pionirskih hišnih svetov. Naloga le - teh je paziti na red v okolici stanovanjskih hiš."
In okolice stanovanjskih hiš so bile nekdaj v Velenju zares zgledno urejene.
■ Damijan Kljajič
/pjna pomlad na odru
Koncert "Pomladni zvoki" Rudarske godbe Velenje
Kljub nedelji, ki v Velenju ni koncertni dan, se je 21. aprila zvečer v koncertni orani Glasbene šole 'enje zbralo več ljudi, kot sedežev.
Že to je pokazatelj, kako lljubljena je Rudarska godba.
Prav pomlad na odru pa je pokazala Rudarska godba s svojo izredno predstavo in predstavitvijo svojih 11 solistov, ki sta h vodila dva dirigenta: poleg estra Ivana Marina je na deljskem koncertu dirigiral di Marjan Stropnik, Velenjčan, "t simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki že dolgo vzgaja tudi bilce na velenjski glasbeni šoli. Poslušalci smo dobili prijeten Jtek, da bo naveza Marin -opnik botrovala še mnogim nladnim zvokom. Prav je, da omenimo odlične liste koncerta: klarinetista Masaža Emeršiča, saksofoniste Jureta Pukla, Vojka TVnjeka, žtjana Lužnika in Matjaža
Dobnika, pozavniste Marjana Stropnika, Mitja Žgavca, Tonya Vrzelaka, Franja Cesarja, trobentača Petra Jevšnikaija in na koncu
še tolkal ca Davoija Plambergeija.
Prijeten in raznolik spored skladb je seveda tudi prispeval k odličnemu počutju publike, ki sko-
Sredi prostora 96
Zveza kulturnih organizacij Slovenije je letos 18. in 19. aprila v Sežani organizirala že tradicionalno srečanje mladih umetnikov modernega plesa "Sredi prostora 96".
Udeležilo se ga je 17 plesnih skupin iz Maribora, Celja, Novega Mesta, Ljubljane, Kranja in Velenja. Pred številnimi gledalci se je v dveh dneh zvrstilo veliko izpiljenih, glasbeno usklajenih in dinamičnih nastopov, kjer je bil posameznik celota in celota I posameznik. Igrivost in duša mladih teles sta se
odprli pred gledalci. Kljub daljšemu stažu nekaterih skupin, je tudi mladi Plesni teater IN iz Velenja dostojno zastopal naše lepo mesto.
Naša koreografinja Nina Mavec je predstavila lastno točko ter svojim varovancem v poduk in ostalemu občinstvu pokazala, da so tudi na tem področju neomejene možnosti izražanja.
Prireditev je potekala zelo usklajeno. Organizator se je tudi sicer zelo potrudil. Prisotnost na tem srečanju nam je bila nagrada za celotno vztrajnost in garanje.
Želimo si še več takih nastopov in priznanj.
■ Katja Jevšek
raj ni pustila kpncertantom oditi z odra.
■ prof. Cirfl Vertačnik, foto: S: Vovk
Predpraznični večer
Bevče - Vokalni kvartet Svit iz Bevč pri Velenju vas vabi na predpraznični veseli večer v petek, 26. aprila, ob 20. uri v dvorano večnamenskega doma v Bevčah. Da pa bo vzdušje zares veselo, bodo poskrbeli: kvartet Svit, Šaleški odmev ter ekskluzivni gostje Boutique Moped show!
Pridite, ne zamudite in si uro pred prireditvijo kar tam vstopnice priskrbite!	■
ozdrav pomladi - pozdrav petju
Težko pričakovana pomlad. Že devetintridesetič so jo pozdravili mladi pevci kar treh občin s pevsko revijo v organizaciji Zveze kulturnih organizacij Velenje. To je bil ničen pozdrav pomladi, saj bi mlada grla pomlad s svo-1 predanim In zavzetim petjem celo priklicala, ne samo 'ravila.
V četrtek, 18. aprila, se nam je v dvorani Glasbene šole Velenje na treh revijah ob 17.30,18.30 in 20.00 predstavilo kar 18 zborov, od tega dva predšolska, sedem otroških pevskih zborov in enajst mladin-skih pevskih zborov.
Zbori so se predstavili s štirimi krajšimi ali tremi daljšimi skladbami. Tb so sestavljale pisano mavrico najrazličnejših občutij ter razpoloženj, od šegavih in nagajivih slovenskih ljudskih pesmi, pristno otroških, do ritmičnih, lahkotnih, skoraj plesnih sodobnih melodij, vse tja do poglobljenega umetnišfr— ———:*:t- -,-,--JU : Seveda vsak dirigent s svojim zborom po svojem občutju, znanju, pogojih dela in zmožnostih. Slabega nastopa ni bilo. Vsi zbori so prikazali temeljito pripravljenost, uglajen nastop, v večini primerov zgledno intonacijo, točno nično izvajanje, žal nekje manj eno izgovorjavo in zaokrožen Odični lok. Vse drobne poman-jivosti pa je odtehtalo zavzeto evanje, saj je prav izbor skladb omogočal razgrnitev pristnih utij in doživljanja mladih vcev. Pevce otroških zborov so "remljali na klaviiju, diatonični lioniki, Orfovih glasbilih in z malim ansamblom. Res pestro.
Na večernem koncertu sta izvajalce in poslušalce pozdravila predsednica glasbenega odbora pri ZKO Velenje prof. Majda Završnik-Puc in gospod župan Srečko Meh.
Seveda so s svojo kvaliteto opali predvsem zbori, ki bodo
ta del Slovenije zastopali na republiški reviji mladinskih pevskih zborov v Zagorju ob Savi.
Ne moremo mimo boljših Glasbene šole Velenje in odličnega Mešanega pevskega zbora Centra srednjih šol Velenje. Zbor je pokazal veliko kvalietet in pri poslušalcih požel velik aplavz, tako da so dodali še slovensko narodno in s tem potrdili nekoč izrečeno misel - slovenski narod bo živel, dokler bo živela slovenska pesem.
Da je temu res tako, je dokazovalo veliko število mladih pevcev in zavzetih zborovodij, trikrat polna dvorana glasbene šole in zagotovilo tistih, ki usmerjajo to dejavnost, dajo bodo še naprej vsestransko podpirali.
Vsem zborom želim čim boljše delovne pogoje, uspešne nastope in na svidenje na jubilejni, štirideseti prireditvi "Pbzdrav pomladi" v letu 1997.
■Član strokovne žirije, prof. Tomaž Habe, pedagoški svetnik
foto: L. Ojsteršek
PRBMMM
GLASBA, MASA 8PREMMICA
GLASBENA ŠOLA FRAN KORUN KOŽELJSKI VELENJE L J	želi vsem svojim obiskovalcem in prijateljem
PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE!
Glasbena šola Velenje
	ČESTITAMO 25. ai	urila 1996
		
Vrhunska kvaliteta - odlični računalniki - za zmerno ceno - osebni računalniki

DTK
Computers
gorenjepoint
zastopnik in distributor osebnih računalnikov DTK Tel.: 063/854-741, fax: 063/853-944
ŽEUMO VAM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE!
M
gorenjepoint
od tod do poslovnosti
KAMNOLOM PAKA d.o.o. Paka b.š.
3320 Velenje, tel.: 063/855-457
cYLašiwv simnAanv
PiL
liliji Ifft
vsem/
PiilliiiBiiilSi^^Bii®!

jllIliillilliil^iPl^ii^^^PiiiiL:.....
česiUanup oA -1
'*4.
EKONOMSKA ENOTA POTNIŠKI PROMET
mestni, primestni, medkrajevni, linijski in prosti prevozi ter avto šola EKONOMSKA ENOTA TORISTIČNA AGENCIJA telefon: 858-798
vas vabi s široko ponudbo potovanj doma in v tujini po ugodnih cenah, zanimiv program poletje EKONOMSKA ENOTA GOSTINSTVO CELEIA
hotel Celeia in bifeji na avtobusnih postajah
<Dskve.ne. ecslLlkc ob prazniku 2>zla - 1. ntaju!

znamka
AVTOHIŠA JAKOPEC
□PELO
J3qQ je imeti OPEL
OPEL ASTRA ECO s PETIMI VRATI je opremljena z zanesljivimi varnostnimi sitemi, ki jih pričakujete od Opla - zračna blazina, bočne ojačitve, aktivni varnostni pasovi in zaščita pred krsgo. Prikupna ASTRA ECO postane še prikupnejša, ko zvemo za ugodno ceno. Zdaj je naprodaj že za 22.950 DEM. Z vozilom znamke OPEL vam bo J3qo.
PooblaSčen prodajalec in serviser vozil OPEL ZA CELJSKO IN KOROŠKO REGIJO AVTOHIŠA JAKOPEC, KOSOVELOVA 16, VELENJE, TEL 063/855-975
Čestitamo ob prazniku dela -1. maju. Želimo Vam varno vožnjo.
VELENJE, PREŠERNOVA 7; TEL. (063) 853%93
OPTIKA
.CCUNTRV
Set^
FL0RENCE G VDQUE
Vsem prebivalcem Šaleške doline želimo prijetno praznovanje prvomajskih praznikov!
TRGOVSKO PODJETJE GENERALNI ZASTOPNIK
„INTRADE" "
EXPORT- IMPORT
->
d.o.o.

ENIJI
I117HW
INTRADE d.o.o. Maribor; Mlinska 22,62000 Maribor tel.: 062/22-66-00, 062/22-42-80, fax: 062/22-66-13
(jfiSP*
^rfffim ^ififMim +*fmm
..-^V.-V 'm »
i

H ABIT d.o.o.
Velenje
Podjetje za upravljanje s stanovanji d.o.o.
Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 853-435, 863-502, 855-231 Fax: 063/ 852-405
Čestitamo ob prvem maju, mednarodnem prazniku dela!
Hofbauerjeva 22, 3330 Mozirje
tel.: (063) 832-825, Tel./fax: (063) 832-551
V času p	ijjo, Turčijo,
Grčijo, Tunizijo, Maroko, na Madžarsko tema SLOVENSKO in HRVAŠKO PRIM0RJE.
posebej ugodna ponudba
- Španija -

(redna linija, odhod naših vtobusov iz Velenja-Celja-Ljubljane v Barcelono vsak petek, povratek ob nedeljah.
II
Želimo vam vesele prvomajske praznikel
Prešernova 9/a VELENJE
Vsem prebivalcem Šaleške doline želimo prijetno praznovanje prvomajskih praznikov'
5. aprila 1996
\ASOX 11
RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK * RADIJSKI MOZAIK
Nočne ankete - London za dve osebi
k
Ni se zgodilo prvič, da je kakšen šaljivec iz zabave ali pa.kakšnih drugih razlogov, zlorabil ime Radia Velenje za preverjanje takih in drugačnih zadev po telefonu, za izvajanje mnenjskih anket ali pa se je preizkušal, če bi lahko bil moderatorv programu, vs^j za nagradne igre.
LESTVICA SLOVENSKIH PET
Predlogi za Lestvico slovenskih 5, ki bo na sporedu v torek, 30. aprila, ob 17-30, na Radiu Velenje (107.8 in 88.9 MHz).
1.	ČRNA DAMA
2.	NASTJA DIMNIK
3.	ČUKI .
4.	RAF
Črna dama Sama zdaj bom šla naprej Sonce
Zanima me, kakšna si
5. DANILO FURLAN & IRENA VRČKOVNIK
Karte ne lažejo
Nagradni
Ta teden
glasujem za:_
kupon
Ime In priimek:
Naslov:
Mm* Cm*. Fottovm ro. B33ZO Vmlmn/m :
Ampak tisto, kar si je nekdo privoščil v zgodnjih jutranjih urah v nedeljo, 21. aprila, je bilo pa že malo preveč. "Anketo" je (so) izvajali ob 4.30, ko vsaj v nedeljo zjutraj večina prebivalcev sladko spi. Eni so ji nasedli, saj je sodelovanje pomenilo tudi bogato nagrado, menda kar potovanje za dve osebi v London. Za tako nagrado pa se splača potruditi, čeprav še skoraj sredi noči. Pa ne bo nič od tega, ker ankete ni izvajal Radio Velenje. Sodelovanje v anketi še ni bilo dovolj za nagrado, anketirani so dobili tudi natančna navodila kdaj morajo poklicati v program Radia Velenje, kaj morajo povedati in seveda pustiti naslov. Spet nič od tega!
Za vse tiste, ki boste še kdaj prišli na vrsto pri kakšnih anketah naj povemo, da Radio Velenje nima navade, da bi jih izvajal sredi noči, poleg tega pa nagrajence vedno tudi pisno obvesti o tem kje, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko kdo nagrado dvigne, če o tem ni neposredno, ampak vedno v toku programa, razčiščeno z nagrajencem samim!
Če pa že bomo izvajali kdaj kakšno mnenjsko anketo po telefonu, jo bomo v spodobnih urah, o čemer bodo poslušalci gotovo obveščeni že prej in tako, da bodo vedeli za kaj gre, predvsem pa pri temne bo nobenega dvoma, dajo izvaja Radio Velenje.
Je pa res, da ima Radio Velenje v času, ko teče program, veliko nagradnih iger, ki prinašajo, vsaj nekatere tudi zelo bogate nagrade in, da se v njih splača sodelovati. Ko vasbo kdo spet prebuj al sredi noči in spraševal o tem in onem, mu enostavno odložite slušalko!
■ mkp
LESTVICA DOMAČE GLASBE
Vsako nedeljo ob 17 Jo na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas.
Takole ste glasovali v nedeljo, 21. aprila:
L KLAVŽAR: "Kaj bi to"
2.	SVETLIN: "Trmasti vasovalec"
3.	PRIMORSKI: "Dajmoga na zob"
4.KUMER:	"Pozdrav"
5.	SNEŽNIK "Erazem Predjamski"
9 glasov 7 glasov 6 glasov 5 glasov 3 glasovi
Predlogi za nedeljo, 28. aprila: L IGOR IN ZLATI ZVOKI:
2.KLINC:
3.	KOVAČI:
4.	POLJANŠEK:
5.	SLAPOVI:
"Sinko ne sprašuj' "Oj, sestrica" "Kovaška" "Veselo v Kamnik" "Ljubim te" ■ ViliGrabner
OKOLJU PRIJAZEN DOM
ZMANJŠAJMO PORABO ENERGIJE PRI OGREVANJU I.
Oddaja produktov zgorevanja je odvisna od porabe energije in vrste goriva. Primerjava emisij energetsko potratne hiše, ki porabi letno količino lignita energetske vrednosti 45000 kWh in energijsko varčne hiše, ki porabi letno plina energetske vrednosti 15000 kWh kaže, da . <K\/šET ootratna hiša odda 360 kg žveplovega dioksida,
Vi mmf w ■ 171)1) len nenela 3fi len nrahn in Od len ENERGETSKO SVETOVANJE
Energetsko svetovalna
pisarna Velenje 3320 Velenje, THov trg 1 tel.: 063/856-151
ŽfiM „ _ M
.	* w ■ 1700 kg pepela, 36 kg prahu in 24 kg
ogljikovodikov, medtem ko varčna hiša praktično teh odpadnih snovi ne oddaja. Potratna hiša še odda 14085 kg ogljikovega dioksida, varčna pa samo 3645 kg. Podobno je tudi z ogljikovim monoksidom, ki ga potratna odda 1773 kg in varčna samo 1,5 kg. To je zadosten razlog za odgovorno ravnanje z gorivi in pravilno izbiro energenta.
Energetska svetovalna pisarna Velenje, vodja pisarne, mag. Branko Caglič
Prijave za svetovanje: Mestna občina Velenje, županova pisarna, tel. 856-151 ali POP d.o.o., tel. 855-861
mm
KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, OBLJUBLJAJO, PONUJAJO, LJUBIJO...
DOLORES 0'RIORDAN
Trenutno najbolj popularna britanska glasbenica Dolores (VRiordan, pevka skupine The Cranberries, je postala žrtev izsiljevanja račnalniške mafije, -letna glasbenica je namreč lično zelo uspešna, saj je v
Eurosong 96 je 23-letna Gina G. Dekle kljub zmagi na izboru britanske predstavnice za to tekmovanje še vedno dela kot frizerka v nekem londonskem frizerskem salonu. Pravi, da se ljudje zalo čudijo, ko jo zagledajo v vlogi frizerke, vendar pa pred odhodom v Oslo potrebuje precej denarja, zato mora delati. Pa še frizuro ji naredijo brezplačno. Britanska skladba sicer po besedah poznavalcev sodi v ožji krog favoritov letošnjega finala v Oslu.
MARIAH CAREY
Sharon Taber in Randy Onaxales, pisca pesmi, ki sta pred štirimi leti (1992) obtožila
skladb, ki bi lahko prav tako navdihnile Mariah Carey in njenega prijatelja pri skladanju pesmi Can't let go. S tem sta se verjetno elegantno izognila postopku na sodišču, iz katerega bi gotovo izšla kot poraženca.
SLEAZY SNAILS
S pomočjo založbe Conan je v teh dneh svoj prvi samostojni CD izdala skupina Sleazy Snails. Skupina deluje že pet let, prihaja pa s Ptuja. Deluje v klasični zasedbi (bas, kitara, bobni, vokal), v času svojega obstoja pa so fantje izdali dve kaseti (demo 93 in Live - No border jam). Sodelovali so na Novem rocku 93, sicer pa z nastopi po raznih ročk klubih
lanskem letu s prodajo plošč in z avtorskimi pravicami zaslužila kar 3,25 milionov funtov, kar je ritegnilo denarja željne sike. Zahtevo po denarju aj bi po pisanju britanskega opisa Sunday Express pred "brima dvema tednoma prejela njena odvetnika. An-onimneži so zahtevali 24 000 funtov, svojo zahtevo pa sročili kar preko interneta, s pomočjo elektronske pošte, er raziskujejo britanski de-
GIHAG
Britanska potnica na letošnje finalno tekmovanje za izbor najboljše evrovizijske popevke
pevko Mariah Carey in njenega prijatelja, skladatelja Walteija Afanasieffa, da sta ukradla neko njno skladbo in jo uporabila pri skladanju uspešnice Can't let go, sta po nekaj letih obtožbe umaknila. Po njunih trditvah sta namreč slišala ogromno število podobnih
obredli že vso Slovenijo. Njihova najpomembnejša nastopa doslej sta bila, ko so kot pred-skupina nastopili pred nastopoma Phalse prophets (ZDA) in Blyth power (VB).
ZLATI PETELIN
Minulo soboto so v okviru 3. mednarodnega glasbenega sejma v Celju izvedli tudi zak-
ljučno prireditev Zlati petelin 96, na kateri so domačim glasbenim ustvarjalcem podelili vsakoletna priznanja za njihovo delo na glasbenem področju. Prireditev, ki je nadomestila doslej znano Zlato noto, je potekala pod okriljem organizacije OVUM. Letos so podelili kar 32 žlahtnih kipcev, nomini-rance pa so izbirali iz sedmih različnih vsebinskih področij: pop, ročk, jazz, folk & etno, instrumentalna, scenska in filmska glasba, narodnozabavna glasba in skupne kategorije.
Letos najuspešnejša je bila skupina Leteči potepuhi, ki je prejela kar tri Zlate peteline (najboljši ročk album, najboljša ročk pesem in debitant leta). Toliko jih je dobil tudi Lojze Slak za področje narodnoz-abavne glasbe (najboljša skupina, najboljši album in najboljša pesem). Po dve nagradi so prejeli Mia Žnidarič (najboljši jazz album in najboljši jazz izvajalec), Anja Rupel (najboljši pop album in najboljša priredba) in Rok Golob (najboljši izvajalec instrumentalne, scenske in filmske glasbe ter najboljša tonska realizacija albuma). Ostali pomembnejši dobitniki nagrad so še: Šank ročk (najboljša ročk skupina), Zoran Predin (najboljši ročk pevec), Čuki (najboljša pop skupina), Oto Pestner (najboljši pop pevec) in Darja Švajger (najboljša pop pevka).
■ Mitja Čretnik
SANK ROČK -
pottej v sver
Po odhodu skupine Šank ročk onkraj velike luže so njihovi oboževalci nestrpno pričakovali rezultate tega delovnega izleta v newjearseyske študije. Na objavo prvih posnetkov pa je bilo treba čakati kar nekaj mesecev. Natančneje do lanskega decembra, ko seje na domačih rady skih postajah začel vrteti prvi posnetek narejen v ZDA in opremljen z domačim besedilom. To je bila balada "Ker te ljubim", kije pri poslušalcih, predvsem tistih mlajših in še posebej tistih ženskega spola, naletela na dober sprejem. Drugih skladb, razen v živo, žal ni bilo moč slišati. Pred nekaj tedni pa je tako imenovana "ameriška" plošča skupine Šank ročk končno le izšla.
Založba kaset in plošč je namreč izdala kaseto in kompaktno ploščo skupine s precej zadržanim naslovom "Poglej v svet", ki morda na simbolni ravni želi povedati kaj več. Znano je namreč, da člani skupine ne skrivajo apetitov po "pogledu v svet", oziroma uspehu v tujini. Ameriška produkcija je na plošči takoj opazna, saj je album narejen drugače od vseh dosedanjih. Identiteta skupine je sicer prepoznavna, kar je razumljio, saj so avtorji skladb ostali isti (večino skladb je napisal Bor Zuljan), precej pa se pozna delo ameriškega producenta. Zvok je zato nekoliko bolj uglajen in kultiviran, manj je ostrih kitarskih riffov, več pa
klavirja in večglasnega petja, kar naredi ploščo bolj poslušljivo in dostopnejšo širšemu krogu občinstva. To je še posebej očitno pri baladah, ki jih na plošči ne manjka (Ker te ljubim, Želim, da si tu, I'm coming home, Hold on) in so verjetno tudi glavni prodajni aduti albuma.
Na njem je štirinajst skladb, od katerih jih je deset posnetih v angleščini, štiri skladbe pa so slovenski prepevi angleških originalov (Ker te ljubim, Tih' bod' in igraj, Odpri oči, Želim, da si tu). Te bodo tudi prodajale ploščo po domovini, saj izkušnje kažejo, da imajo domači poslušalci, ko gre za slovenske skupine, kljub vsemu raje materin jezik. Od "angleških" skladb sta najbolj prepoznavna dva stara hita: Tm coming home" (Puščava sna) in "Live your life" (Laški pir), ki pa sta posneta na novo in z nekoliko drugačnimi aranžmaji. Med popolnoma novimi skladbami naredi največji vtis ostra skladba "Shut up and play", ki naj bi bila naslovna skladba albuma, ko bo izšel v tujini, omeniti pa velja tudi "Heart is a fire", ki spominja na Whitesnake in kratko balado "Hold on" (škoda, da ni daljša), ki jo odlikuje dobra angleška izgovorjava. Ta je sicer na tej plošči neprimerno boljša kot na albumu "Crime time", kljub temu pa je (in to bodo hitro opažih tisti, ki jimje angleščina materin jezik) še vedno čutiti tuj naglas.
Tega se sicer ne morejo znebiti tudi drugi neangleško govoreči evropski izvajalci, pa naj gre za tako slovita imena kot so Zuc-cherro, Europe, Scorpions ali na področju pop glasbe DJ Bobo, Ace of base in mnogi drugi. To tudi ne zmanjšuje realnosti ocene, da je plošča "Poglej v svet" prav gotovo najbolj zrela plošča skupine Šank ročk v vsej njihovi več kot desetletje trajajoči karieri. Odlikuje jo predvsem odlična produkcija in za to na koncu koncev tudi gre. Glasbena zvrst je končno stvar okusa. Ti pa so različni. Pomembno je predvsem to, da je znotraj neke zvrsti stvar narejena dobro in to za album 'Toglej v svet" prav gotovo lahko zapišemo.
■ Mitja Čretnik
Pesniki ostali nemi
Ob Prvem slovenskem dnevu knjige so tudi v v središču mesta-na Cankarjevi ulici pripravili prodajno stojnico kitfig. Knjigarna Kulturnica in Kulturni center Ivana Napotnika (predstavil je lite-raturo iz založniškega programa POZOJ) sta pripravila prodajno stojnico. Knjige sta prodajala 30 oziroma 50 odstotkov ceneje. Predvideno je tudi bilo, da bodo velenjski pesniki recitirali svoje pesmi, vendar so ostali nemi, ker ni bilo ozvočenja.
■ vos, foto leši
ANDRAGOSKI ZAVOD
LJUDSKA UNIVERZA
VELENJE
Vsem tistim, ki se zavedate usodne povezanosti začetka upora proti okupatorju z nastankom naše mlade države, želimo lepo in prijetno praznovanje.
Prav vsem pa želimo, da v soncu in cvetju nove pomladi v polni meri doživijo bogastvo prvomajskega izročila.
gorenjea
□
Prešernova 8, 3320 Velenje Tel.: 063 853 915 Fax: 063 855 250
Zastopnik za:
-	traktorje
-viličarje ClflRKin
-	kmetijsko mehanizacijo
-	mali gospodinjski aparati in posoda TI
-	motorji J AWA
Želimo vam prijetne prvomajske praznike!
Podjetje za urejanje prostora p.o.
3320 Velenje, Koroška 37/b Tel.: 063/ 856 900 Fax: 063/ 853 645
I ravnanje s komunalnimi odpadki l vzdrževanje mestnih površin ' I vrtnarstvo in cvetličarne l pogrebna služba > komunalne gradnje I storitve z gradbeno mehanizacijo
t

elitne oant prijetne, pvoemapke pvaznike!
ZDRAVSTVENI
VELE
3320 Velenje Vodnikova cesta l Telefon :063/856-711
eesTiiAM«
NAEMIKI »eiA,
I. NAJil
IIIATSIVeMI
I§M veLCHje
Javni zavod LEKARNA VELENJE
Vodnikova 1
Lekarna Velenje, telefon: 854-303 Lekarna Šoštanj, telefon: 881-399 Lekarna Šmartno ob
% i
MO OB
PRAZNIKU DELA, 1. MAJU!
m
ZAHVALJUJEMO SE VSEM, KI NAM IZKAZUJETE ZAUPANJE.
POSKRBELI BOMO, DA SKUPNO Z VAMI, OHRANIMO KAKOVOST STANOVANJSKIH OBJEKTOV.
ZEUMO VAM PRIJETNE -PRVOMAJSKE PRAZNIKE
Stanovanjsko podjetje d.o.o.
Foitova 6,3320 Velenje
telefon 852-918, 852-911, 854-930

IS 13
aprila 1996
ZA RAZVEDRILO
" •' - ■ ■■■ ■
Horoskop
VEN od 21. marca do 21. aprila
sem boste hoteli ugajati, a pri tem naleteli na neodobra-nje. Ljudje vam bodo zamerili vaše obnašanje. Poleg tega m bo skrbi povzročala tudi finančna plat, toda uspeli ste.
IK od 22. aprila do 20. maja
Kar se denarja tiče, bodite pozorni in iznajdljivi, ker se vam stajo novi načrti in z malo sreče jih boste tudi uspešno izpolnili. Pomlad vas bo še kar naprej razganjala, tako da do ljubezenska čustva kar prekipevala.
DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Zberite se, ker ste malo preveč površni, kar vas spravlja ob živce. Ne tarnajte toliko nad življenjem, saj ima tudi dobre strani. Za dežjem vedno posije sonce. Partnerju prisluhnite in naredite nekaj zase in za njega.
RAK od 22. junija do 22. julija
Po rakovsko se boste umaknili v svojo kočico in uživali v samoti. Srečali boste veliko ljudi in z njimi preživeli veliko prijetnih trenutkov, toda še vedno boste najbolj srečni sami zase.
LEV od 23. julija do 23. avgusta
Zaželeli si boste počitka in v kratkem si ga tudi privoščite, da ne bodo nastopile neprijetne posledice. V delo vložite več truda, saj se vam bo obrestovalo. Ljubezen: vnesite več nežnosti v vajin odnos.
DEVICA od 24. avgusta do 23. septembra
Že nekaj časa ste nezadovoljni in morali boste povedati, kar mislite. Pazite, da ne boste nekontrolirano izbruhnili ali celo ob nepravem trenutku. Hranite pa oster jezik pred šefom, ker si lahko naberete negativne točke.
TEHTNICA od 24. septembra do 23. oktobra
Tisto, kar si z vsem srcem želite, vam bo uspelo doseči. Ob tem boste spoznali veliko več, kot ste si bili sprva pripravljeni priznati. Ne odnehajte, dokler ne pridete resnici do dna.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
V sebi boste nosili veliko moči, vendar je ne boste znali izkoristiti. Imeli boste občutek, da veliko delate, vendar ni kaj pokazati. Preživite več časa s partnerjem, privoščita si skupen odmor.
STRELEC od 23. novembra do 22. decembra
Pred sabo imate naporne dneve, tudi zvezde vam ne bodo najbolj naklonjene, vendar se tolažite s počitkom, ki bo kmalu prišel. Ljubezen: ne pričakujte toplih odnosov, če nič ne vlagate za to.
KOZOROG od 23. decembra do 20. januarja
Zelo se boste razumeli s sodelavci, prijatelji in tudi partnerjem. V prostem času pa le bodite bolj aktivni, da ne boste brez kondicije. Skozi njo boste pozabili na vsakdanje skrbi in težave.
VODNAR od 21. januarja do 19. februarja
Malce ste še negotovi in ne veste, kaj bi pravzaprav naredili Odločnost ta teden torej ne bo ravno vaša vrlina. Vendar pa se vam bo kmalu razjasnilo čelo in naredili boste natanko to, kar bo najbolj prav.
RIBI od 20. februarja do 20. marca
Pred vami je prijeten teden! Na življenje boste gledali s prijetne strani in sprejeli tudi negativne dogodke, pa še marsikaj naučili iz njih. Bodite bolj samozavestni in se ne ozirajte toliko na mnenje drugih.
MODNI NASVETI MODNI NASVETI MODNI NASVETI
Česa nebi smeli nikoli
orevečaUpreveUtah®^	.	velikih
zato pa se morajo^	h
pete, vzorcev, » V	ffler), zew
-drobnih
kratkih Krn	__
\ dodatkov-____________
ste kratkih nog, a dolgega trupa, morate navidezno podaljšati noge in presekati trup. To se da narediti s kratkim suknjičem ali dolgim suknjičem s kratkim krilom. Krajša krila naj bodo usklajena z nogavicami, pas širok, vzorci se naj nahajajo na zgornji polovici telesa, pete čevljev pa nekje nizke do srednje visoke.
Pri kratkem trupu in dolgih nogah pa se navidezno trup podaljša in predel nog preseka. Poskusite z daljšimi suknjiči, ki naj ne bodo nikoli kratki ali bolero, daljšimi krili (krajša kot do kolena izgledajo obupno), zanimivimi barvnimi nogavicami za kontrast, tankimi pasovi in srednje visokimi petami.
Zdravilne rastline
Rožmarin, Rosmarinus Officinalis L.
piše: Marjana Plajhner
Rožmarin je zimzelen grm, visok do 2 m. Listi so vedno zeleni in močno dišeči, sedeči, nasprotni, cvetovi pa modri ali belkasti na kratkih pecljih v zalistjih. Ker je rastlina iz toplih krajev, jo na Primorskem gojijo na prostem, pri nas pa v loncih, ker rad pozebe.
Poznali so ga že stari Grki in Rimljani kot dobro zdravilno rastlino, pri nas pa se večkrat omenja v narodnih in ponarodelih pesmih, je simbol ljubezni, "ker ima svoj duh, pa naj bo
zelen al'pa suh".
Listi in cvetovi vsebujejo največ eteričnega olja, poleg njega pa še čreslovine, grenčine, saponin, smole, organske kisline. Listi so znani kot začimba za ribje in mesne jedi, omake, juhe, prav tako je sestavina likerjev, vendar ga dodajamo le malo, da jed ne dobi premočnega vonja po rožmarinu.
Ko[ domače zdravilo pomaga pri slabi prebavi. Čaj iz rožmarina poživlja nizek krvni pritisk, krepi slabo menstruacijo in izločanje žolča, plinov (pri napenjanju) in vode ter seča.
Rožmarin pa je tudi sestavina čajev za kašelj, ker pospešuje izločanje sluzi, ker pomirja in krepi, se dodaja čajem za živčna obolenja in bolezni srca. Pri izčrpanosti, zlasti starejšim ljudem dobro dene kozarček rožmarinovega vina, ki si ga lahko sami pripravimo (ven liter belega vina damo eno ali dve vejici rožmarina, pustimo stati nekaj dni in nato že iaho pijemo po
kozarček na dan).
Čaj si pripravimo kot poparek, in sicer eno čajno žličko suhih listov in cvetov prelijemo z eno skodelico vode ter jo spijemo na dan po jedi.
Več kot za notranjo uporabo se rožmarin zaradi eteričnega olja uporablja za zunanjo uporabo v kozmetiki, skoraj v vseh osvežujočih vodicah. Veliko rožmarinovega olja je tudi sestavina ra?vih mazil za vtimnje in masažo, ker prežene utrujenost in osveži mišice. Razni dodatki za kopeli so odišavljeni z rožmari-novim oljem, ker pomirijo slabe živce. Za poživitev krvnega obtoka delamo nožne kopeli iz vejic, najbolje zvečer pred spanjem.
Razni osvežilci zraka vsebujejo rožmari-novo olje, zato ga lahko prilijemo vodi v posodicah ob grelcih v stanovanju. Vendar pazimo: prevelike količine rožmarina lahko škodujejo, zato čaj ne sme biti premočan in tudi predolgo ga ne smemo uživati.
Kako izbrati pravega inštruktorja?
Kadar vozimo avto, se moramo ravnati po prometnih predpisih in dogovorjenih znakih, sicer bi nastali splošna zmeda in velika škoda. Kako pa to jobvladamo, je najprej odvisno od avto šole oziroma osebe, ki nas je poučevala.
Inštruktoiji so javni delavci in ti imajo še posebno odgovornost: odgovornost do stranke. Nikomur nista všeč namrgoden obraz ali neprijazna beseda, ki pobereta vso
energijo, veliko lepše je začeti dan z nasmehom in vzpodbudami.
Inštruktorje morajo zaznamovati pozitivne lastnosti, kot so komunikativnost, urejenost, prijaznost, korektnost, taktnost in predvsem strokovna usposobljenost. Na žalost pa velikokrat naletimo na nervoznost, sarkastičnost ali ironičnost, nestrpnost, celo ogovarjanje. Postavlja se vprašanje, zakaj sploh prihaja do teh stvari. Glavni vzrok je v organizaciji poučevanja.
Ko se boste odločali o avto šoli in inštruktorju, imejte v mislih vedno naslednje: vaše poučevanje mora biti kontinuirano. To
pomeni, da opravljate praktično vožnjo vsak dan in ne s časovnimi presledki. Le na tak način se dosežejo dobri rezultati in s tem zadovoljstvo na obeh straneh.
Hidi vrhunski športnik mora za dosego svojih ciljev nenehno delati in se truditi, na daljši počitek niti pomisliti ne sme.
Pazite, da se pri izbiri ne boste zanašali na svoje starše oziroma sorodnike. Če je vaš oče vozil pri enem inštruktoiju, to ne pomeni, da morate tudi vi. Zapomnite si, poznanstvo z inštruktoijem še ne omogoča lažje poti do vozniškega izpita.
Pa srečno vožnjo!
■ Jani Sojč
** * ** * # z		VEZ		D N	# * # * * * K		A Z 1 P		* *#* * 0 T »		# * #*# *** * *	
© © © dobro srednje slabo	Oven	KI	Dvojčka	H	Lev	Devica	Milita	Škorpp	Ihta	(umi	Vodnar	Ribi
delo	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
ljubezen denar	© ©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
		©	©	©	©	©	©	©		©	©	©
zdravje	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©	©
Katarina Arsekič med izbranci za ZDA
Izziv, takšen in drugačen, je dobrodošel
Katarina Arsekič iz Velenja je dijakinja 2. a razreda Gimnazije Centra srednjih šol Velenje. Zase pravi, da je povsem povprečna srednješolka, ki ima rada vse tisto, kar imajo radi njeni vrstniki. Pa vendarle je nekaj posebnega. Prihodnje šolsko leto bo namreč ena od tistih, ki pletejo verigo sodelovanja Slovenije z ZDA in Anglijo pri mednarodni izmenjavi dijakov. Letos že tretje leto, vanjo pa se bo tokrat vključilo od 130 prijavljenih v Sloveniji 21. Med njimi bo Katarina edina iz občin Velenje, Šoštanj ter Šmartno ob Paki, če ne celo iz celjske regije.
Kar nekaj ovir je morala za to premagati. Odličen učni uspeh v prvem in vse kaže, da bo tako tudi ob koncu 2. letnika, je skorajda sama po sebi umevna izpolnitev glavnega pogoja. Priporočilo profesorja angleščine in razrednika, pa
uspešno opravljen intervju v angleškem jeziku - vse to je članice posebne mednarodne komisije prepričalo, da je Katarina pravo dekle za mednarodno izmenjavo. Tako bo že prihodnje šolsko leto nabirala izobraževalne izkušnje v šoli mesta Eire v Ohio. Simpatično dekle pravi, da tega, da je bila izbrana med tolikimi za šolanje v ZDA, še ni povsem dojela. Niti zaveda se ne dobro, kaj ji to prinaša in kaj s tem izgublja. "Prišlo je nenadoma, izzivu se nisem mogla upreti, sedaj pa imam, kar imam. Vendar trdim: vsak izziv, naj bo takšen ali drugačen, je dobrodošel. Iz izkušenj se človek marsikaj nauči. Upam samo, da mi bo dobro šlo, in da bom brez težav v 4. letniku spet med svojimi "frendi, frendicami", profesorji, sošolci." Izziv, izukušnje, spremembe - vse to ocenjuje, bodo zanjo pridobitve. Lahko se zgodi, da jo bo nadaljnja pot vodila na študij jezikov, čeprav ni nujno, ker se zanj pred tem
ni toliko zanimala. V tem trenutku se Katarina še kako
■_
«.'-" S® •
- v ■
Takale brv za zgoščen In nekajmesečni promet gotovo ni
primerna, še manj pa varna
Cesta Ljubno-Luče ••••••••••••••••
Bodo krajani zaprli obvoz!?
Delavci celjskega cestnega podjetja pridno gradijo cesto od Ljubnega proti Lučam, pri tem pa se seveda pojavljajo težave z njeno prevoznostjo. Povsem razumljivo je, da so občasni zastoji nujni, zato je toliko dobrodošla možnost obvoza na nasprotni strani Savinje, pri njej pa se je zapletlo. Dostop na to lokalno cesto je možen samo preko brvi, ki komaj omogoča vožnjo z osebnim avtomobilom, dolgo pa ne bo zdržala.
Poleg tega sojo krajani po veliki poplavi zgradili sami, saj občina Ljubno na natečaju za gradnjo mosta na tem mestu na žalost ni uspela, čeprav bi bilo ob gradnji ceste edino smiselno zgraditi še most. Zgoščen promet bo seveda dobro uničil tudi lokalno cesto, ki pa ne bo največji "problem", ko brvi ne bo več. Krajani razumejo nujnost obvoza, problem brvi preko Savinje pa vendarle želijo urediti z občinama Ljubno in Luče. Zahtevajo dogovor, sicer obljubljajo protestno zaporo prevoza preko brvi in s tem obvoza v celoti.
■ jP
"Obvoznica" seveda praši in obenem ovira domačine pri
vsakdanjih delih
Dejstva, da odhaja prihodnje šolsko leto na izobraževanje v Ameriko, Katarina še ni povsem dojela. Trudila se bo, da se bo ob koncu vsem vse dobro izšlo
dobro zaveda, da se bo morala precej bolje truditi kot se danes, se prilagajati tamkajšnjemu šolskemu sistemu, ki je precej drugačen od slovenskega, predmetniku, ki "pozna" le 5 pred-
metov. In po vrnitvi, seveda uspešni, bo morala najbrž opravljati diferencialne izpite. Tako kot na začetku "akcije" sama, tudi njeni starši niso verjeli, da obstaja kakšna možnost za to izobraževanje in so brez posebnih zadržkov prijavnico tudi podpisali. Ko pa je prišla odločitev, je nastala panika in "morali smo se vsesti ter se o marsičem pogovoriti. V tem trenutku ne morem trditi, da me je vsega novega strah. Do odhoda je še kar nekaj časa in priložnosti pa zmedo, manjšo negotovost, skratka krizo, bo še več kot dovolj."
Ji sošolci to njeno odločitev, izbiro in priložnost zavidajo? Niti ne, meni Katarina. Skupaj z njo sedaj upajo, da bo zastavljen cilj dosegla in v 4. letniku spet takšna Katarina kot jo poznajo danes. Katarina obljublja njim, staršem, sami sebi in vsem, ki so ji ali ji še bodo pri "nabiranju" novih izkušenj pomagali, da se bo na moč trudila. Tako trudila, da se ji bo na koncu vsem izšlo. Pa srečno in veliko uspeha!
■ (tp)
Iz dela gasilskih društev
GD Paska vas
Vrsta pomembnih stvari je lani zaznamovalo dejavnost gasilcev Paške vasi, sami pa ocenjujejo, da jim Še največ pomenita dobra požarna varnost, skrb za izobraževanje članstva in precejšnja naložba pri obnovi njihovega doma. Pri slednji so se izkazali ne le člani društva, ampak so jim stali ob strani tudi krajani ter občina Šmartno ob Paki, ki jih je rešila težav pri pokritju stroškov. Preteklo leto so med drugim obeležili tudi 75 - letnico delovanja društva.
Obnova in prekritje ostrešna na domu ni bil skromen zalogaj. Kot tudi ne ureditev ogrevanja prostorov doma na ekološko prijaznejši način. Kupili so še nekaj sesalnih cevi, uredili garderobo z oblekami, v mesecu požarne varnosti izvedli vse začrtane aktivnosti. Ivan Kores, predsednik GD Paška vas pa je ob zapisanem posebej podčrtal še marljivost operativnih desetin.
Nanje je v svojem poročilu o delu v letu 1995 opozoril tudi poveljnik društva Franc Drofelnik in ob tem potarnal, da jim zaradi pomanjkanja denarja ni uspelo opraviti vseh začrtanih aktivnosti na področju izobraževanja.
V letošnjem delovnem programu so gasilci in gasilke Paške vasi najvišje zapisali dela pri obnovi kurilnice in garaž, redna vzdrževalna dela, akcije v mesecu oktobru, nato pa tudi nekaj družabnih aktivnosti.	■ (tp)
Kako se znebiti^smradu po gnojnici?
Po 50 skupnih letih sta si 82-letna Ljudmila In 7 let mlajši Franc Godec pred matičarjem znova podala roke in si izmenjala poročna prstana
Zlatoporočenca Ljudmila in Franc Godec Iz Velenja
Srčne želje vseh: da bi bila zdrava!
Sredi tega meseca sta si Ljudmila in Franci Godec iz Velenja na matičnem uradu ter pred oltarjem po 50. letih skupnega življenja znova obljubila zvestobo do groba. Da je bil to zanju in za njune najbližje dogodek posebne vrste, je najbrž jasno.
Če sta imela ob podajanju roke tokrat kaj treme, nismo izvedeli. Prepričani pa smo, da tudi ta dva sodita med tiste, ki si kaj takega nista obetala.
Skupno pot sta torej začela leta 1946 s poroko v župnijski cerkvi v Škalah, v rojstnem kraju slavljenke. Slavljenec pa je bil doma v Dobravi pri Mariboru. Precej podobni življenjski poti sta se križali na vlaku, ki je povezoval njuna rojstna kraja. Kmalu po usodnem srečanju in izdahnjenem DA sta začela graditi skupen dom v hitro razvijajočem se Velenju. Franc si je našel zaposlitev v tukajšnjem premogovniku, Ljudmila je gospodinjila. Z vrlinami kot so delavnost, marljivost in skromnost sta ustvarila prijeten dom svojemim štirim otrokom. Ponosna sta nanje, oni nanju, saj sta jih vzgojila v trdne in odločne osebnosti. Jesen življenja preživljata skupaj s sinom, njuni srci pa sta radostni tudi, kadar sta v družbi petih vnukov in pravnukinje. Vsi so skupaj z njima zaznamovali zlato poroko kot se spodobi.
Leta so naredila svoje, zdravje jima v zadnjem času ne "streže" najbolje. Zato ob vstopu v naslednje petdesedetje ne presenečajo srčne želje slavjencev in želje njunih otrok: da bi se lahko ob podobnih priložnostih srečevali večkrat, srečni in bolj zdravi.
• (tp)
Nekaj bo treba ukreniti!
Je lahko smrad po gnojnici razlog za nezadovoljstvo? Pa še kakšen. To vedo povsod tam, kjer kmetje, ki se ukvarjajo predvsem s prašičerejo, nimajo urejenega praz-nenja gnojnic po predpisih. Sedaj, ko se je po dolgotrajni zimi narava razmahnila v vseh spomladanskih razsežnostih, je ta zadeva spet aktualna. In ne le v Lokovici, kamor so nas povabili na glasno razmišljanje o slabih izkušnjah iz minulih let, ampak tudi v Ravnah, Rečici ob Paki in še kje.
"Nismo si mislili, da bomo morali poklicati na pomoč tudi vas," so začeli pogovor. "Nikakor se ne moremo znebiti smradu po gnojnici, stanje pa je vse slabše. Ničkoliko korakov smo v minulih letih namreč v ta namen že naredili, potrkali na prenekatera vrata v upravni zgradbi občine, tudi v velenjskem zdravstvenem domu, na Šaleški kmetijski zadrugi, pisali na kar nekaj naslovov, pa ni nič zaleglo. Danes ugotavljamo, da je bilo škoda vsakega našega koraka, vsakega truda. Sedaj, ko bodo kmetje spodbujali travnike k bujnejši rasti tudi s polivanjem gnojnice, se prihajajočih dni kar bojimo."
Ne gre jim toliko "v nos" kravja, ampak gnojnica s svinjskih farm. Ta vsebuje, po nji-
hovem pripovedovanju, veliko amoniaka - težkega plina, ki se zadržuje v dolini. Težko se ga je v uri, dveh "znebiti" iz stanovanja. "Če bi polivali ob dežju, ko imamo okna in vrata stanovanj zaprta, bi nekako še šlo. Tako pa je postavilo kar pravilo, da tudi ob visokih temperaturah (27, 30 stopinj C) poskrbijo za parfum posebne vrste, ki na svojstven način vpliva na naše počutje, zdravje, sploh astmatikov in srčnih bolnikov. V prejšnjih nekaj letih nekateri nismo vedeli, kaj je glabobol, sedaj pa to dobro vemo." Ob tem najbrž ni povsem zanemarljivo njihovo opozorilo glede onesnaževanja okolja, na podtalnice, na potoke, katerih struge sploh v sušnih dneh spominjajo bolj na kanale, po katerih teče gnojni-
ca. "Zemlja," so zatrjevali sogovorniki, "je že toliko prepojena, da naslednjih sodov gnojnice ne bo več "popivnala". Klicali so že inšpektorje, ti so prišli, a nič ukrenili. "Saj vemo, zakaj ne." Dr. Zupane in gospod Medved iz velenjskega zdravstvenega doma sta jim menda obljubila, da bosta pri ustreznih občinskih službah pokrenila postopek za sprejem odloka o prepovedi polivanja gnojnice. Ko so to vprašanje postavili na zboru krajanov v Lokovici, so menda slišali očitek, da tistim, ki jim smrad "ne paše", naj se izselijo iz Lokovice. "Še veterinar jim je, po njihovih trditvah, dejal, da vdihavanje smradu svinjske gnojnice ni škodljivo. Mi pa se sprašujemo, zakaj v sosednji Avstriji nič ne smrdi, pa tudi imajo svinjske farme. Tam, pri izgradnji teh, najbrž niso zidali po domače, ampak so se držali predpisov. Mi pa imamo občutek, da so pri nas videli le denar, varstvo okolja jim je deseta skrb. To nas spravlja v obup in žalostno bo, če bomo po tolikih letih opozarjanja morali sami ukrepati. Zakaj je vedno
treba čakati, da pride do neljubih dogodkov? Ko bomo tako daleč, potem naj nikar ne kličejo policije, sodnije in še koga. Vsi kritizirajo in se jezijo, nihče pa ne upa tega povedati na glas, ker je takoj zamera tu."
Je to pereče vprašanje možno rešiti v zadovoljstvo vseh? Naši sogovorniki so prepričani: da. Z malo volje in razumevanja bodisi s sanacijo svinjskih farm oziroma greznic, z odvažanjem gnojnice na čistilno napravo. "Vsekakor bo zadevo treba čimprej urediti, saj če mi moramo, naši otroci in vnuki niso dolžni vdihavati takšnega zraka. Že avtobusarji so nam zagrozili, da ne bodo več ustavljali na avtobusnih psotajališ če stvari ne bomo uredili" so sklenili razmišljanja sogovorniki. So spet razmišljali zaman?
■ ftp)
P.S. Zakaj nismo zapisali njihovih imen in priimkov? Zato, ker bi zaradi svojega dolgega jezika lahko za nagrado dobili kakšen sod svinjske gnojnice. Takšnega "plačila"so bili menda ob takšnih dejanjih nekateri k deležni.
B5. aprila 1996
Stavka je bila naporna!
Saj ne, da si človek, tudi zdravnik, ne bi smel vzeti dopusta! Pripada mu, kot vsakemu drugemu delavcu.
Vendar se je k Optometru v začetku tega tedna zatekel eden od pacientov dr. Ivana Kralja. Nikakor ni mogel zvedeti, kako naj postopa zdaj, ko je zdravniške stavke konec in ni prišel na vrsto za pregled že med njo 21 dni, zdaj pa spet ne more, ker je njegov osebni zdravnik na dopustu.
Pa ne, daje dr. Ivana Kralja zdravniška stavka tako izčrpala, da
Iz levega v desni žep
Država je mačeha, ki načrtuje število propadlih kmetij, ministrstvo za kmetijstvo meni, da je v kmetijstvu vse v redu, mlekarne za pokrivanje izgube "bremenijo" kmete, ki si ne morejo nič pomagati, zadruge iščejo dobiček - živelo kmetijstvo.
V Zgornji Savinjski dolini zadruga išče sredstva za pokritje izgube mlekarne (zaradi izvoza) v občinskih proračunih, ki kot prazen žakelj še pokonci ne morejo stati, za te namene pa niti pod razno nimajo sredstev. In nekateri so jih našli! V Gornjem Gradu denimo, kjer so (strogo začasno in enkratno, ker razumejo težave kmetov!), vzeli sredstva iz postavke za vzdrževanje gozdnih cest in jih namenili za pokrivanje izgube pri mleku. Krasno, vzeli so kmetu, da so dali kmetu! Še enkrat naj živita mleko in kmetijstvo! (Gremo na pivo).
Kaj lahko dela podžupan?
Ali lahko podžupan dela še kaj drugega kot samo poje? To prašanje je naslovil na župana občine Šmartno ob Paki eden od ških svetnikov. Župam mu je povedal, da ko bo čutil potrebo, bo . lahko podžupan počel še kaj drugega. Sicer pa mu je že zaupal nekatere naloge, ki jih je dobro opravil. In kakšen je bil komentar drugega šmarškega svetnika? "Glede na , da penzionisti nimajo nikoli dovolj časa, lahko podžupan čakuješ v bližnji prihodnosti ogromno dela."
Po Šaleški transverzali planinci še vedno hodijo, toda v Titovo Velenje že dolgo ne več.
_Z ANI
Mi nismo v nobenem kotu!
Že nekaj časa nekaterim občanom občine Šmartno ob Paki ni všeč zemljepisni izraz paški kot. Jemljejo ga celo za žalitev, češ, mi nismo v nobenem kotu.
Optometer ugotavlja, da se bodo najbrž s tem dejstvom morali sprijazniti. In le ne s tem, ampak še s kakšnim bolj krutim.
Kaj pa bodo promivirali?
Ko so si nekateri iz občine Šmartno ob Paki na letošnjem sejmu Aple - Adria v Ljubljani ogledali stojnico oziroma predstavitev Zgornje Savinjske doline, so menili, da bi kaj takega morali storiti tudi sami.
Žal, za zdaj še ne vedo, kaj bi bilo vredno promocije, da bi širša Slovenija vedela, kaj pomembnejšega počnejo občani v tretji najmajši slovenski občini, kako se imajo "fajn" in radi.
Priznanje za vztrajnost
Le malo je bilo doslej sej Sveta občine Šmartno ob Paki, ki so jih svetniki zaključili v doglednem času. Glede na vse pogostejše "nočno sejanje", bi nekateri občani paškega kota svetnikom podelili za to vsaj priznanje za vztrajnost, če bi jim ga že za kaj drugega bolj težko.
NASVET
Pride pacient k zdravniku in ta ga vpraša: "Kaj vas boli?" "Ne vem," odgovori pacient "Kako pa vas boli?" "Tudi tega ne vem."
"In kako dolgo že čutite bolečine?" ga spet vpraša zdravnik. Pacient samo skomigne z rameni.
"Potem pa," postane nervozen zdravnik, "pojdite v lekarno in kupite ne vem kaj, uporabljajte ne vem kako in zdravi boste ne vem kdaj."
VZROK
Žena se vrne z dela domov in najde moža, kako se meče po postelji.
"Kaj pa je s tabo? Pokličem zdravnika?" Mož pa: "Moja presneta pozabljivost. Pojedel sem zdravilo, toda pozabil, da ga moram prej zmečkati!"
ZDRAVILO
"Tako me boli želodec," stoka pacient, "verjetno je bila konzerva pokvarjena."
"Dobro, dal vam bom kapljice za oči." "Za oči? Zakaj?" je presenečen pacient. "Da boste drugič bolje pogledali, kaj dajete v usta!" odgovori zdravnik.	t
Dl
Tudi dnevi niso več, kar so bili. Torkov dan podjetništva v Topolšici se je pričel pozno popoldne.
Odkar smo videli, kako je v petek naš premier na kmetiji pri Zagorju kidal gnoj, bomo lahko upravičeno rekli: "Naš predsednik ga pa kida!"
Stane
Lažje iz stranke v stranko stopiti, kot pa ime iz RLV v Premogovnik "po vseh regelcih" spremeniti. Seveda, prvo nič ne stane. Volilcev pa za "račun" tako in tako nihče nič ne vpraša.
Oborožitev
Policisti opažajo, da je pri naših ljudeh zelo veliko različnega orožja. Pomeni to, da se spet ponavlja doktrina o oboroženem ljudstvu?
v................
Šaleško dolino bi moral prejšnji teden obiskati Metod Dragonja, minister za gospodarske dejavnosti. A je zaradi prezasedenosti moral obisk odpovedati. Je pa v petek prišel minister za znanost Andrej Umek. Upam, da to ne pomeni, da ima znanost manj dela kot gospodarstvo.
Tam
Rolanje
Imeli smo TAM, zdaj imamo tam le še tam, tam, tam...
Čudenje
Nekateri Velenjčani se čudijo, kako je moglo dobiti mesto Velenje priznanje za lepo urejeno okolje. Pa bi bilo bolje, da kaj naredijo, namesto da se čudijo!
Od gob do krav
Če ti kaj ni v glavi prav, to ni več od norih gob, je od norih krav!
Zaradi rolkanja po mestnem središču se nakter-im "rola" po glavi.
Vsakomur, ki bo kdaj potoval v Sveto deželo, privoščim tudi vožnjo po Galilejskem jezeru. Ob njem se nemirno oko umiri, radovednost se napije lepote, trudno oko pa dobi spet voljo do življenja. Galilejsko jezero je srce Galileje. Imenujejo ga tudi Genezareško jezero, pa tudi Tiberijsko, po dveh starodavnih mestih ob jezeru. V še"bolj starih časih se je imenovalo jezero Kineret, ker spominja na glasbilo kinnor, neke vrste liro. In- res je podobno temu instrumentu.
Čudežni ulov ob Galilejskem ježem
L To svetopisemsko jezero leži več kot 200 metrov pod morsko gladino. Dolgo je 21, široko pa največ 12 kilomterov. Globina doseže 48 metrov. Jezero je sladkovodno in bogato z ribami, ob njem pa živijo predvsem ribiči. Tu stoji ribiško mesto Kafernaum v katerem je kris-itus našel svoje prve učence: Simona Petra in oba Zebedejeva sinova. Mesto so nedavno odkopali in z natančnimi arheološkimi izkopavanji dokazali katera hiša iz rimskih časov je bila Petrova hiša. V njej so namreč odkrili več grafitov z napisi v grškem, armenskem in latinskem jeziku: Peter, Kristus, Rim .... Sama hiša v kateri je živel Peter je bila kamnita hiša z dvema prostoroma v velikosti komaj nekaj kvadratnih metrov.
V	Galilejsko jezero se izliva reka Jordan in se iz njega tudi izliva. Pot nadlajuje po vijugasti strugi proti jugu, spušča se vse nižje, da bi se končno na največji depresiji na svetu, v globini 400 metrov pod morsko gladino, izlila v Mrtvo moije, kjer jo čaka edini izhod - izhlapevanje.
V	Tiberiji opazujem ribiče, ki se vračajo z ribolova. Sedijo ob obali in prebirajo ribe ter izločajo nečisto meso. Judje namreč ne uživajo živali, ki so po Mojzesovi postavi nečiste. Sem spadajo vse ribe, ki nimajo lusk, na primer somi, jegulje.in puškurji, pa konjsko in svinjs-
ko meso, žabe, pečinolazci in celo domači zajec. Še danes večino rib ujamejo v ribiške mreže in na kovinske trnke, ki so že zdavnaj zamenjali lesene trnke in tiste iz trnov, ki so jih uporabljali še v Kristusovih časih.
S staro ribiško ladjo Mathews odrinemo proti sredini jezera. Tam vržemo sidro. Krmar si odene tuniko sv. Petra in vrže mrežo. Nič! Duhovnik Franc Rataj bere iz evangelija o čudežnem ulovu.
»Poskusite še vi!« reče naš sveti Peter in mi ponudi mrežo.
Imam srečo in ujamem nekaj rib Sankt Peter sfish. Dovolj jih bo za pokušino. Ribe sv. Petra so še najbolj podobne našim oradam. Ali pa so tudi tako dobre?
Svet Peter bere moje misli in reče:
»Ribe bomo pekli v Kafernaumu!«
Naš vodič gospod Franc Rataj pokaže nek hribček nad jezerom.
»Tista vzpetina nad Kafernaumom je Gora blagrov\« reče in pokaže na severno obalo jezera, ki se ji zdaj približujemo. Vidimo osmerokotno cerkev, ki je posrečeno vključena v okolje. Iz evangelija preberemo besede, ki jih je Kristus oznanjal na tej gori: Blagor ubogim na duhu, blagor krotkim, žalostnim, ponižanim in razžaljenim. Blagor lačnim in žejnim pravice ...
»Tista bela cerkev pod Goro blagrov je Tabga!« spet pove naš vodič. »Po izročilu je Tabga kraj, kjer je Jezus nasitil pettisoč glavo množico ...« Kako simpatičen čudež!. Tam je še viden bizantinski relief iz 5. stoletja po Kristusu: dve ribi in kruhki v pleteni košarici.
Malo naprej ob obrežju jezera stoji cerkvica iz črnega kamna, zgrajena na skali, na kateri je Jezus potrdil Petra za prvenstveno službo ljubezni in edinosti v novo porajajoči se Cerkvi.
Škoda, da so vse cerkvice v Sveti deželi tako zelo podobne italijanskim. Odkar so Palestini gospodovali Angleži, to pa je bilo od konca 1. svetovne vojne pa do leta 1948, so italijanski arhitekti zgradili večino cerkva na mestu, kjer so nekoč stale prvotne, zgrajena v prvem obdobju krščanstva.
»Vihar bo!« reče sveti Peter in dvigne sidro.
Pihati začnejo severozahodne sapice, ki prinašajo vihar in dež. Bliža se nevihta, ki je v Galileji kar pogost pojav, a poskrbi za rodovitna
polja, za dobro vinsko letino, sladke pomaranče, dobro dene plantažem bananovcev in blagodejno vpliva na širne pašnike, na katerih se pase milijonski trop ovac. V Sveti deželi žanjejo že v mesecu maju in praznik žetve je tudi izraelski državni praznik.
Ko pristanemo v Magdali se pojavi na nebu mavrica. Nekoč pomembno pristanišče Magdala - ribji stolp - je danes le še kup kamenja. Tu je bila doma Marija Magdalena. Z odkopavanjem tega mesta so arheologi dokazali, da je bila stara obala v Kristusovih časih 25 metrov bolj v jezeru in 5 metrov nižja od sedanje. Galileijsko jezero je bilo torej manjše in bolj plitvo.
»Sedaj bomo pripravili ogenj in spekli ribe!« reče sveti Peter in vrže sidro.
Ribe so zelo okusne, le da imajo veliko kosti. A ker morajo tudi v Sveti deželi ribe plavati trikrat nekdo ponudi vino iz Kane Galilejske. Je zelo močno in sladko. Ono iz Golana je boljše. K vinu jemo opresni-ke, kijih Judje jedo le ob sobotah in velikih praznikih, zlasti ob veliki noči - noči opresnikov. Judje na veliko noč še vedno praznujejo odhod iz egiptovske sužnosti, ko zaradi hitrega odhoda ni bilo časa, da bi kruh vzhajal.
Ob jezeru je brezvetrje. Ribiči še naprej mečejo mreže in prebirajo ribe: čiste-nečiste, čiste- nečiste ... Zdi se, daje vse tako, kot pred dvatisoč leti.
ŠPORT
25. aprili
Rudar: Primorje 3 :1
iiiiiiiiitiiKii
Vrnili četrto mesto
Zaradi torkovega nastopa mlade slovenske reprezentance In včerajšnjega najboljše na kvalifikacijskih tekmah v Grčiji so prvoligaši 28. prvenstvi krog odigrali že v petek, drugoligaši pa 27. v soboto.
Igralci velenjskega Rudarja so v prvi tekmi četrtega dela letošnjega prvenstva gostili Primorje in se jim oddolžili za poraz v prejšnjem krogu v Ajdovščini.
Srečanje kljub zmagi s 3 : 1 ni navdušilo. Oba trenerja sta po tekmi ocenila, daje bila tekma v Ajdovščini boljša. Zlasti slabih je bilo prvih 22. minut, saj so gledalci šele v tej minuti videli prvi pravi strel (gostje) na vrata.
Mrežo ajdovcev je načel ka-petan Matjaž Cvikl v 26. min. z udarcem z bele točke, saj je gostujoči igralec Ružnič neprevidno igral z roko v svojem kazenskem prostoru. Po tem vodstvu je bilo konec taktičnega otipavanja z obeh strani, gostje so se odprli, zaigrali zavzeteje, saj bi jim le takšen način prinesel nov uspeh. Nedvomno so jim po zmagi doma proti istemu tekmecu ped dni pred tem, predvsem pa po treh točkah proti SCTOlimpiji dva kroga pred tem, zelo porasla krila. Domači obrambni igralci so vsekakor pozabili, da je do konca tekme še veliko časa in možnosti za preobrate. V 33. minuti so preveč zaspano spremljali hiter napad Triv-ka Lučiča, ki je neovirano podal prostemu Staniču in veselje ob vodstvu rudarjev je bilo na tribunah prekinjeno. Treba je bilo začeti znova. Toda tudi gostje so
pokazali, da po zadetku pozabljajo na zbranost. V naslednjem napadu je Stejapn Pranjič izvedel strel s kota z desne strani. Gjergji Dema, ki je bil skupaj Matjažem Cviklom in že kar stalno zelo dobrim Janijem Žilnikom med najboljšimi na igrišču, je bil pred gostujočim vratarjem najvišji in z udarcem z glavo poslal žogo v mrežo.
Pet minut pred koncem prvega dela igre so zaradi poškodbe odnesli na nosilih z igrišča Alena Mujanoviča, ki ga v nedeljo proti SCT Olimpiji v Ljubljani zanesljivo ne bo med šestnajsterico. Namesto njega je vstopil Borce Hristov, vnesel veliko živahnosti v Rudarjevo igro in trener Borut Jarc mu bo v prihodnje gotovo namenjal več minut. Nič pa jih bo deležen v naslednjih nekaj krogih Zoran Pavlovič, ki je na tej tekmi več pozornosti namenjal pogovorom s sodniki, kot žogi. Zato je že v 37. minuti po-rumenel ( v domači enajsterici so rumene kartone dobili še Cvikl, Silo in Žilnik, v gostujoči prav tako štirije, v 85. Mulaahmetovič drugega rumenega). V 65. minuti pa ga je sodnik Tabar zaradi nešportnega udarca s komolcem nasprotnikovega igralca upravičeno izključil (ni bil drugi rumeni). Končni izid srečanja je postavil Matjaž Cvikl v 69. z lepim lok udarcem z roba šest-najstmetrskega prostora.
Rudar: Dabanovič, Javornik, Hudarin, Silo, Ratkovič, Dema, Pranjič, Žilnik, Cvikl (Doler), Pavlovič, Mujanovič (Hristov),
■ vos
Vevče Avtoekipa-ERA Šmartno 1:0 (1:0)
m m^m mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmitmmmmm
"Sok terapija" ni zalegla
Nogometašem ERE Šmartno v drugi ligi ne gre In ne gre. Tudi menjava trenerja ni pomagala na sobotni tekmi v Vevčah, ki so jo Šmarčani izgubili z neposrednim tekmecem za obstanek v ligi.
Poraz z 0:1 je že četrti v vrsti, zato bi se moralo vodstvo kluba zamisliti ob kronični bolezni šmarskih nogometašev, to pa je neučinkovitost. V pomladanskih krogih nasprotnikovo mrežo zatresli točno - dvakrat.
Tekma v Vevčah je bila na zelo nizki kakovostni ravni, saj sta obe moštvi igrali izredno slabo. Domačini so izkoristili svojo priložnost že v 10. minuti, ko so gostje v kazenskem prostoru zrušili domačega napadalca, gostitelji pa so edini zadetek na tekmi do-
segli iz enajstmetrovke. Vevčani so po vodstvu zaigrali bolj obrambno, Šmarčani pa tega niso znali izkoristiti, saj so se vse njihove akcije končale že pred domačim šestnajstmetrskim prostorom. V nadaljevanju se podoba na igrišču ni spremenila. Gostitelji so igrali obrambno in svoje priložnosti iskali v nasprotnih napadih, gostje pa so jalovo in neuspešno napadali.
Četrti letošnji poraz je Šmar-čane pripeljal na dno lestvice, v nedeljo pa jih čaka težko delo, saj bo v Šmartnem gostoval vodilni Železničar Oscar.
ERA ŠMARTNO: Kališek, Polovšak, Irman, Jurčec, Štefa-nčič (Omeragič), Grobelšek, Ma-šič (Stojko), Mešanovič, Hodžar (Podgoršek), Purg.
■Janko Goričnik
Vegrad : Robit Olimpija 27 : 23 (12:13)
Pred največjim uspehom doslej
Velenjske rokometašice so na pragu največjega uspeha doslej. Če bodo tudi v končnici prvenstva igrale tako dobro kot v rednem delu, potem jim sodelovanje v enem Izmed evropskih tekmovanj ne bi smelo uiti.
Srečanje z Ljubljančankami je odločalo o tem, katera ekipa bo osvojila drugo mesto in s tem odnesla v kočnico (prve tekme bodo šele 4. maja) dve točki. Ker so Velenjčanke zmagale na prvi tekmi v Ljubljani za štiri zadetke, bi morale gostje doseči v Rdeči dvorani zadetek več. V to pa ni nihče veijel, a gostje so seve-
da imele pravico upati. Igralke Vegrada so prepričljivo zmagale in se s tem približale uresničitvi besed direktorja Vegrada Mu-harema Boliča na novoletnem sprejemu igralk, ko je -sicer z nasmehom - dejal: "Želimo v Evropo."
Tekma je bila zelo zanimiva, skratka, pravi derbi. Domače so narekovale zelo hiter ritem, zaradi česar so v napadu tudi precej grešile. Res pa je tudi, da sta imala oba trenerja v soboto v vratih zelo razpoloženi Lakičevo oziroma Stefanišino.
Razen na začetku (0: 1), so igralke Vegrada vodile vse do 26. minute (12 : 10).
Že v 17. minuti je gostujoči tr-
Zvonko Papak, trener
" Z osvojitvijo drugega mesta smo dosegli to, kar smo načrtovali. Nadvse zadovoljni smo, prepričan sem, da je zadovoljen tudi Vegrad, naš pokrovitelj. Z novo zmago nad Ljubljančankami smo potrdili, da smo druga ekipa v Sloveniji.
Toda prvenstvo še ni končano. Pred nami je novo doka-zavanje v končnici, kjer želimo obdržati drugo mesto. Ali bomo uspeli? Težko je naprej napovedati, kajti tudi v rokometu so možna velika presenečenja. Dokaz za to je bila zadnja tekma med Ljubljančankami in Žalčankami. A naše izhodišče je vendarle dobro, saj bomo končnico začeli z viškom dveh točk."
ener poslal v vrata visoko Stefanišino, ki je bila z izvrstnimi obrambami v zadnjih trenutkih prvega dela igre najzaslužnejša za njihovo vodstvo po tridestih minu-
Zasiuženo veselje: Še pred dvema letoma Je bila prva ekipa pred razsulom, sedaj pa v
slovenskem vrhu. M vos
tah. Toda Papakova dekleta so v nadaljevanju hitro izenačile in povedle. V 35. minuti je bil izid še enkrat in hkrati zadnjič na srečanju izenačen (14 : 14). Nato so z izvrstno igro vseh do konca kar štirikrat povedle s petimi zadetki razlike, na koncu pa zmagale z enako razliko kot v prvi tekmi v Ljubljani.
Redni del prvenstva je dobila Krim Electa z 38. točkami, 2. Vegrad 34, 3. Robit Olimpija 30,4 Žalec 21 itd. Za največje presenečenje so v tem zadnjem krogu poskrbele rokometašicec Žalca, ki so v svoji dvorani kar malce senzacionalno premagale vodilno Krim Electo z 28:27 (11:14); to je bil prvi poraz Ljubljančank v letošnjem prvenstvu, sosedam pa je prinesel uvrstitev v razigra vanje od prvega do četrtega mesta.
Vegrad: Lakič, Nojinovič, Semerdjijeva 6, Raukovič, Bi-žiene 8(2), Rodič, Oder 4, Kranjc 1, Stevanovič 2, Ibra-lič 3, Vujovič 3, Gradnik ■
Gorenje 17(10) Pivovarna Laško :25(11)
Sinoči odločitev?
V Celju Je bila sinoči povratna finalna tekma letošnjega državnega prvenstva med domačo Pivovarno Laško in velenjskim Gorenjem. Kakšen je bil izid, v našem tedniku ne moremo sporočiti, saj je bil natiskan že pred njenim začetkom. Domači so bili veliki favoriti, saj so v Velenju slavili kar z osmimi zadetki razlike, predvsem pa so pokazali, da jim je za ta odločilni boj ostalo več moči.
Levji delež sta gostujoči zmagi pridala nedvomno izjemni vratar Perič, ki je branil, kot da bi bil imel stotero rok in izvrstni Iztok Puc, ki je potrdil, da na velikih tekmah skorajda nikoli ne odpove. Celjski vratar je imel kar osem obramb (Anžič do 24. minute le dve, Lapajne v nadalje-
vanju osem), pri branjenju se-demmetrovk pa je povzročal veliko glavobola domače trenerju Bojanu Požunu, ki ni vedel, komu naj zaupa to nalogo. Od šestih je zadel le kapetan Borut Plaskan (v $3. minuti, ki pa je bil pred tem tudi enkrat neuspešen).
Velenjčane sta nedvomno
zelo izčrpali maratonski in dramatični tekmi v Dobovi, kjer so potrdili, da so vendarle (najmanj) druga ekipa v Sloveniji. Nedeljsko tekmo v Rdeči dvorani si je kljub televizijskemu prenosu oge-ladalo približ.no tisoč gledalcev, ki so videli v dva različna dela, zelo dober prvi del in nekaj minut nadaljevanja in precej slabši preostali del. V 36. minuti je bil izid zadnjič izenačen (13 : 13), nato je
domačin začelo zmanjkovati zraka in gostje so brez večjih naporov zmagali. Sicer pa razlika ne odloča, ampak dve zmagi. Če so Celjani sinoči slavili, so se znova okitili z državnim naslovom
Gorenje: Anžič, Čater, Kreja 1, Ocvirk, Ojsteršek, Plaskan 3 (1), Khimtchenko 4, Meolic 2, Semerdjijev 2, Ilič 3, Cvetko 2, Lapajne.
■ vos
Otvoritev poletne atletske sezone
ttaKftaffNKSMSMBaiSKKSKKKMKftHS	^
Rekorda Obronkove, hiter tudi Stor
	*** NK RUDAR VELENJE
NK RUDAR VELENJE	crnS' CGIX
NAJVEČJA IN NAJBAU&A lUtUMH 1UAIIMIM	NAPOVED REZULTATA
NAPOVED REZULTATA SCT Olimpija: Rudar • _ •	SCT Olimpija : Rudar Ceno stavnega lističa je 200 Sil Pravilen rezultat prinaša 3 točke, pravilen tip po 1 točko. Točke se seštevajo. Število stavnih lističev in vplačanih stav ni omejeno. DOBIČEK 00 NAGRADNE IGRE )E NAMENJEN FINANCIRANJU MLAHNSKE, KADETSKE Di PIONIRSKE SELEKCIJE NK R0MR. <ss> JJSk ^ K1A MOTORS M. MVHHH, kt MMfI-m
	
Ime in priimek, naslov (izpolni čitljivo)	Biroju.™
Z izvedbo atletskega mitinga in državnega prvenstva na 10.000 m za člane, članice in mladince so se tudi velenjski atletski delavci v soboto pridružili otvoritvi poletne atletske sezone. Državne naslove so osvojili Roman Kejžar (ŽAK Ljubljana) med člani, Silva Vivod (TAM Maribor) med članicami in Mesner (TAM) med mladinci. Prvenstva za mladinke niso izvedli, saj se je prijavila le ena tekmovalka, pa še te ni bilo na atletski stadion ob jezeru.
V članski vrsti je bilo prijavljenih 26 tekmovalcev , med njimi tudi domačin Izudin Hrapič. Velenjčan je bil dolgo v vodilni skupini, enajst krogov pred koncem pa je odstopil; kot je dejal, zaradi bolečin v nogi. Mladinci so nastopili le trije, za eno tekmovalko pa je bila boljša udeležba med članicami, a od tega sta bili kar dve domačinki, veteranka Slava Poznič in mlajša mladinka Kristina Obronek. To 16-letno atletinjo so prijavili za tekmovanje med članicami, kar se je pokazalo kot zelo dobra odločitev. Na cilj je pritekla tretja. Bila pa je celo boljša od Poz-ničeve, ki ji verjetno tek začela v prehitrem ritmu. Nadvse vesela je bila Obronkova, ko je od
stopa po poti lanske evropsken mladinske prvakinje Jolande Ste-blovnik, ki je na sobotnem atletskem mitingu tekla na 300 metrov in prepričljivo zmagala. Zelo je navdušil tudi Marko Štor, saj je 100 metrov pretekel! v izvrstnih 10,61 stotinke sekunde.
klubskega sekretarja zvedela, da je izboljšala kar dva zelo stara rekorda: za mlajše mladinke , ki ga je s časom 41:08,5 postavila leta 1986 Vilma Osojnik s Ptuja in za starejše mladinke, tega je od leta 1990 s časom 39:16,22 imela Barbara Železnik iz ŽAK Ljubljana . Kristina je tudi s tem tekom v soboto napovedala, da
Uvrstitve domačih atletinj in atletov: moški - 100 m: 1. Marko Štor 10, 61 (os.r.), 4. Gorazd Trenik 11,72, 5.Iztok Jelen 11,76 ; 300 m 1. Sergej Šalamon 35,01, Aleš Janžovnik 35,66; 800 m: 4. Uroš Žager 1:58,52, 5. Sašo Njenič 1:58,68; daljina: 2. Iztok Jelen 637,3. Jure Pocajt 588, 4. Tomaž Kovač 564; ženske - 100 m: 2. Alenka Majdak 12,78, 3. Jana Pugelj 12,87, 4. Nastja Breznik 13,31; 300 m; 1. Jolanda Steblovnik 39,99,5. Andreja Ternik 42,81,7. Neca Čepelnik 45,15;
Prvenstvo na 10.000 m - člani: 1. Roman Kejžar (ŽAK Ljubljana 31:16,18; članice: 1. Silva Vivod (AD TAM Mb) 35:51,01, 2. Veron ika Zupane Ravne na Koroškem 38:16,46, 3. Kristina Obronek 38:36, 13, 4. Slava Poznič (obe AK Ve) 39:42,50.
Kristina Obronek
Marko Štor \
.V..;,;. -:.. • '-v . ... j
Od 2. do 11. avgusta bo v Velenju svetovno prvenstvo Naviga 96
Odlična priložnost za promocijo Slovenije v svetu
Lani avgusta je na velenjskem jezeru v okviru Turistično-rekreacijskega centra Jezero potekalo 2. evropsko prvenstvo v radijsko vodenih modelčkih motornih čolnov Naviga 95. Letos organizatorje čaka 10. svetovno prvenstvo, ki bo na Istem prostoru potekalo od 2. do 11. avgusta. Nanj se organizatorji že vneto pripravljajo.
Predsednik organizacijskega arja, revije Model boats, ki izhaja
odbora tako lanskega kot letošnjega tekomovanja dr. Milan Medved se spominja, da so se lani vsa pričakovanja tako tekmovalcev kot organizatorjev v celoti uresničila, nekatera pa so bila celo presežena. Velenje in Slovenijo je obiskalo 32 reprezentanc s skupaj 420 tekmovalci, spremljevalci in častnimi gosti držav udeleženk. Tekmovanje je bilo medijsko odmevno, ne samo pri nas, ampak tudi v tujini in to je zagotovo odlična promocija tako Slovenije kot Šaleške doline.
V roke sta nam prišli dve številki, ena iz novembra lanskega leta in druga iz letošnjega febru-
v Angliji, prodajajo pa jo po celem svetu, kjer so o tem tekmovanju zapisani sami superlativi. Poudarjajo odlično organizacijo tekmovanja, odlično pripravljeno okolico, prireditveni prostor in lepote Slovenije. "Nam, ki smo skrbeli za potek tekmovanja in za samo organizacijo je lahko to v resničen ponos," pravi dr. Medved.
Avgusta v Velenju svetovno prvenstvo
Zato se organizatoiji 10. svetovnega prvenstva Naviga 96, kjer sodeluje društvo Modelar iz Velenja, Klub vodnih športov in
Najmanj 35 držav
Dokončni rok za prijavo na lO.svetovnem prvenstva Naviga 96 v Vvlenju še ni potekel, organizatorji pa so že prejeli 35 prijav držav iz vsega sveta. Mimo evropskih, udeleženk lanskega tekmovanja, so se prijavile med drugim Argentina, Kitajska, Južna Afrika, Brazilija...
Društvo Modelar srce prireditve
Bilo je potrebnih veliko naporov, predvsem s strani društva Modelar, da je Velenje lani dobilo evropsko, letos pa svetovno prvenstvo Naviga. Pokazalo pa se je, da je med Velenjčani po tekmovanju zanimanje za tovrstno modeliranje precej naraslo.
Dr. MIlan Medved predsednik organizacijskega odbora Navige 96
TRC Jezero, še kako trudijo, da ne bi pokvarili le lepe slike, ki so jo ustvarili v Velenju lani. "Vsak čas bo potekel končni rok za prijavo tekmovalcev in takrat se bo o udeležencih dalo povedati kaj več. Naviga, svetovna organizacija radijsko vodenih modelčkov, je zelo dobro organizirana in ima stroga pravila, zato bodo vse prijave do nas prišle pravočasno. Pričakujemo od 500 do 600 tekmovalcev s spremljevalci."
Namestitev bo zahtevna naloga
Ko je dr. Milan Medved nizal podatke o številčnosti udeležencev, smo ga seveda pobarili tudi o tem, kje nameravajo takšno število ljudi namestiti, glede na to, da je Velenje po nočitvenih zmogljivostih bolj skromno. "Dejstvo je, da Velenje samo ne more
sprejeti vseh teh obiskovalcev. Ker pa so v principih Navige evropska in svetovna prvenstva tudi način preživljenja dopusta tekmovalcev in njihovih družinskih članov, jih bo precej prišlo v Velenje z bivalnimi avtomobili, šotori... 11-članska skupina Francozov nam je recimo že posredovala željo, da bi rada v tem času najela celo hišo. S hotelom v Topolšici smo dogovorjeni za okoli 80 bivanj, močno računamo na Dijaški dom, kjer bi lahko namestili več kot 150 udeležencev, v avto kampu, ki nam ga je lani uspelo postaviti, letos pa ga dokončujemo, bo prostora za 250 do 300 ljudi, vključili smo zasebne sobe na kmečkih turizmih, kjer bo lahko bivalo več kot 50 ljudi, prav pa »odo prišle tudi gostilne, ki nudijo prenočišča."
Spremljajoče prireditve
Ker pa bo treba udeležencem svi tovnega prvenstva v času tekmovanja ponuditi še kaj drugega razen prenočišča, organizatorji mislijo tudi na to. Angleški novinar Julian Waumsly, ki je o tem pisal v že omenjeni reviji Model boats, je posebej pohvalil družabni del prireditev. Oragnizator je poskrbel za izlete, zabavna tekmovanja, oglede znamenitosti, za rekreacijo, za kar je na območju Rekreacijsko-turističnega centra Jezero gotovo obilo možnosti ... "Vse to pripravljamo tudi za letos, ob tem, da se bo v čas trajanja Navige vklopila tudi prireditev Velenjska noč, ki jo obišče kakšnih 15.000 ljudi..."
■ Milena Krstič - Planine
I	—
Pri Gradišnikovih v Logarski bo tekma z lovskim samostrelom
iiitaaiiiaiiiiiii
Citre in samostrel
Predlagam asociacijo. Rečem: citre. Naj kaj pomislite? Stavim, da vsak drugi na Karlija Gradišnika. Malo bolj zapleteno bi bilo, če bi se zdaj šli drugo asociacijo: Inida-na. Bi pomislili: Karli Gradišnik? Če bi rekli: citre, Indiana, Matkov kot, potem spet ne bi bil problem. Le kako je Inidana povezana z Gradišnikom, to bi koga še lahko mučilo. Pa je čisto preprosto.
"Pri nas doma, v Matkovem kotu, imamo na domačiji, 1000 metrov nad morjem, lokostrelski klub z loki in samostreli, z imenom f Indiana. Kakšni strelci so, se lahko obiskovalci preizkusijo na dveh gozdnih progah, ena je dolga 2,5 kilometra in zanjo smo tarče izdelali sami, opremili pa s slikami živali. Druga proga je dolga 4 kilometre na njej pa bomo postavili 3D tarče, živali iz umetne mase in v naravni velikosti," pripoveduje Karli Gradišnik, ki ga je ob cit-rah zdaj povsem prevzel še ta šport.
In od kje ime za klub - Indiana? Za Slovenijo in Logarsko dolino precej nenavadno? Karli pravi, da niti ne tako, daje stvar čisto prepro-i. "Očetova teta se je po dogovoru s starši poročila z moškim, ki je živel v Ameriki. Na hlevu sem odkril zapisan njen naslov, bila je , v Indiani. Ker sem ravno takrat razmišljal o imenu kluba sem rekel, to bo pa pravo ime! Indiana, Indijanci, loki, puščice ... Pa tudi zelo lahko si ga je zapomniti."
Klub Indiana bo na kmetiji Gradišnik v Logarski dolini 4. maja pripravil tekmovanje s samostreli in samostrel pištolami, drugič zapored za pomladni pokal Indiana Logarska dolina. Lani je bil na tem tekmovanju odličen Velenjčan Sašo Brajlih, osvojil je 3. mesto. Eni bodo tekmovali, drugi bodo gledali, pri Gradišnikovih bodo poskrbeli tudi za zabavo po tekmovanju. "Prijave za tekmovanje že zbiramo, prijavijo se lahko vsi, tisti,^ ki imajo samostrele in samostrel pištole in to po telefonu 846-032. Že dan pred tekmovanjem, torej v petek, 3. maja, bo od 12. do 18. ure uradni trening, zvečer pa spoznavni večer. Tekmovanje se bo v soboto, 4. maja, pričelo ob 10.30 za tekmo z lovskim samostrelom in ob 11. uri za tekmo s samostrel pištolo. Tekmovalci pa se bodo pričeli zbirati že ob 9. uri."
Vse podrobnosti, ki jih v zvezi s tekmovanjem, s prenočišči, Če jih boste potrebovali, s hrano in zabavo potrebujete, boste zvedeli, če boste poklicali k Gradišnikovim v Logarsko dolino.
mmkp
Karate
^ ^ m sšš ^
Sedemnajst medalj!
Na prvem slovenskem pokalnem tekmovanju v Lenartu je nastopilo preko 300 karateistov iz 38 slovenskih klubov. Izjemen uspeh so dosegli tekmovalci in tekmovalke velenjskega kluba Tiger, ki so osvojili kar deset zlatih, dve srebrni in pet bronastih medalj in bili s tem najboljši tudi v skupni uvrstitvi med vsemi 38 ekipami. Podoben uspeh želijo ponoviti tudi na preostalih dveh pokalnih turnirjih.
Uvrstitve-malčice: 1. Aida Zahirovič, 2. Jasmina Hodžič; malčki: 1. Omer Tabakovič, 2. Mario Banovič; ekipno: 1. Tiger (Tabakovič, Banovič, Islamovič); mlajše deklice: 1. Alisa Redžič, 3. Alma Rahmanovič; ekipno: 1. Tiger (Redžič, Rah-manovič, Hodžič); starejši dečki - kate: 3.Bego Avdič, 4. Ars-en Gashi; borbe (-45 kg): 3. Željk o Banovič; težka kat.: 4. Ar-sen Gashi; ekipno: 3. Tiger (Gashi, Avdič, Musič); starejše deklice: 8. Amra Hasanovič.	■
Elektronski pikado
(•miiiiiiiiii
Iz Starega Velenja v
Moštvo Pikado kluba Čuk iz Starega Velenja je od prvih začetkov v letu 1994 do danes doseglo vrsto odmevnih uspehov doma in v tujini. Najodmevnejše med njimi je gotovo drugo mesto na evropskem prvenstvu v Španiji, kjer so "čuki" kot reprezentanca Slovenije po nesrečnem porazu v finalu s Hrvaško osvojili drugo mesto in se s tem neposredno uvrstili na medcelinski pokal, ki bo prihodnji teden v slovitem a-meriškfm Las .Vegasu. Evropo bodo poleg njih v dvoboju z Ameriko predstavljale še ekipe Hrvaške, Nemčije in Češke.
Jože in Primož Jelen, Mučo Draganovič in Mladen Josič bodo na osemdnevno pot preko velike luže krenili 29. aprila, v mestu iskanja sreče pa računajo predvsem - na srečo.
Streljanje Mrožu drugo mesto
V zadnjem, 11. krogu I. državne strelske lige pištoljarjev je domača ekipa Mroža gostila strelce Morisa iz Ljubljane. Zmagali so Velenjčani s 1690:1642 krogi. Za ekipo Velenja so nastreljali: Veternik 570, Klančnik 560, Šterman 560, v ekipi Morisa je bil najboljši Ben-čina s 552 krogi. Tako je Mrožu z 31 točkami pripadlo 2. mesto, zmagovalec lige je Olimpija.
Mladinke izgubile
Mladinke Velenja pa so izgubile srečanje s Ptujem s 1515:1593 krogi. V ekipi Velenja je največ nastreljala Suljičeva 528, v ekipi Ptuja pa Bedrač 540 krogov. Velenjčanke so osvojile 8. mesto.
Slovenske Konjice
Na regijskem strelskem prvenstvu za Zlato puščico po novih strelskih pravilih mednarodnega programa je v Slovenskih Konjicah v konkurenci pištoljarjev osvojil Zlato puščico domačin Ljubič s 576 krogi. Uvrstitve Velenjčanov: 2. Veternik 570, 3. Šterman 560, 4. Klančnik 560 krogov.
Invalidski šport
V finalnem delu državne strelske lige invalidov v Ljubljani je ekipa DI Velenje osvojila 4. mesto z 885 krogi, zmagala je Postojna z 962. V posamezni uvrstitvi pa so Velenjčani osvojili: v ženski konkurenci srebrno medaljo Kristina Jehart, v G1 srebrno Franjo Žučko, v kategoriji G2 pa je bronasta kolajna pripadla Tonetu Tratniku.
■F. Žučko
Plavanje
m m m m s m
Mariničev memorial
V spomin na tragično preminulega velenjskega plavalca sta Plavalni klub Velenje in Športna zveza Velenje v četrtek, 18. aprila, organizirala "9. memorial Boštjana Mariniča". Spominske tekme, ki je bila tudi medobčinsko prvenstvo, se je udeležilo 50 učencev 1., 2. in 3. razredov osnovnih šol iz Velenja, Šmartnega ob Paki in Mislinje. Povedati moramo, da so se tekmovanja udeležili učenci šestih osnovnih šol, toda le iz osnovnih šol Šalek, Livada in bratov Letonjev so jih spremljali njihovi učitelji telesne vzgoje.
Rezultati: -mlajši dečki - 50 m prosto - memorialna disciplina: 1. Aljaž Velički (Mislinja), 2. Kristijan Vrhnjak (Gorica), 3. Ivan Aničič (Gorica), 4. Igor Renko (Gorica); 50 m prsno: 1. Aljaž Velički (Mislinja), 2. Kristijan Vrhnjak (Gorica), 3. Ivan Aničič (Gorica), 4. Igor Renko (Gorica).
Mlajše deklice - 50 m prosto: 1. Nina Kugonič (Gorica), 2. Sanja Kališnik (Livada), 3. Urška Doki (Šalek), 4. Sandra Pandža (Gorica); 50 m prsno: 1. Nina Kugonič (Gorica), 2. Sanja Kališnik (Livada), 3. Urška Doki (Šalek), 4. Špela Jandrok (Šalek); štafeta 4 x 25 m prosto (dečki in deklice): 1. OŠ Gorica, 2. OŠ Livada, 3. OŠ Šalek, 4. OŠ Bratov Letonjev.
Mati Boštjana Mariniča je vsem nastopajočim podelila diplome, zmagovalcu memorialne discipline Aljažu Veličkemu pa je izročila pokal v trajno last.
m Marko Primožič
Tenis
m m » m
Prve točke Ivanoviču
Prvi termin v višji kategoriji do 14 let se je začel zelo vzpodbudno za mladega še ne 12-letnega Ivanoviča (ŠTK). Zmagal je v Novem Mestu pred 14 dnevi in tako priboril prve točke v kategoriji do 14 let.
Zadnji vikend je v lepem sončnem vremenu na vseh obnovljenih igriščih ob Ježem gostil ŠTK preko 170 dečkov in deklic v kategoriji do 14 let razreda A in B. Za nastop v glavnem turnirju močnejšega razreda (A) je dobil Nik Ivanovič kot domačin vabilo (WILD CARD) od organizatorja. Svoj nastop v glavnem turnirju je popolnoma upravičil. Po dveh zmagah v prvem in drugem krogu je v četrtfinalu naletel na prvega nosilca trinajstletnega Mihaliča (Galen) in izgubil šele v treh nizih. Rezultat je bil 4/6, 6/1, 6/3.
Nastp v glavnem turnirju razreda A si je Saša Britovšek (AS) priborila preko kvalifikacij, vendar je žal izgubila že v prvem kolu glavnega turnirja. Vsi ostali domačini niso dosegli vidnejših rezultatov.
UA.B.
Občinski odbor SKD Šmartno ob Paki
s^jt «aiiiaiii*c(ie(iitaii«siiitit
Ze 3. medstrankarski turnir
Člani občinskega odbora SKD iz Šmartnega ob Paki bodo v soboto na igrišču pri tamkajšnji osnovni šoli pripravili že 3. medstrankarski turnir v malem nogometu.
Zanj so se prijavile ekipe vseh strank, ki delujejo v omenjeni občini: LDS, SDS, Združena lista in ekipa organizatorja. Ta je lani na tem turnirju zmagala.	■ (tp)
Konjeniški klub Velenje
mmmmmmmmmmmummmm
Člani v sedmih kategorijah
V Velenju je bilo v soboto, 20. aprila, 1. Klubsko prvenstvo konjeniškega kluba Velenje v preskakovanju ovir. Člani kluba so se pomerili v sedmih tekmah različnih kategorij. Višine parkurjev so bile od 0,50 m do 1.40 m. Tekmo si je na lep, sončen dan ogledalo veliko gledalcev, ljubiteljev tega športa.
Rezultati: kat. A00, 0,50 m: 1. Luka Mitrovič (Arsis), 2. Toni Vuzem (Jadran), 3. Zlatko Roškar (Jadran); kat. A00, 0,5 m - veterani: 1. Dani Jamnik (Corado), 2. Toni Vuzem (Jadran), 3. Zlatko Roškar (Jadran); kat. A0,0,80 m: 1. Aleš Pevec (Felis Goldstern), 2. Maja Kosi (Whisky), 3. Anja Zagožen (Interdent Valet); kat. A0, 0,80 m - veterani: 1. Peter Vodišek (Barin); kat. Al, 1,00 m: 1. Matjaž Čik (Jefine), 2. Valerija Pirmanšek (Moreš), 3. Aleš Pevec (Oxcr Senna); kat. A2, 1,10 m: 1. Aleš Pevec (Felis Paco), 2. Sandi Pevec (Beretta), 3. Jerneja Dolar (Albatros Argos); kat. L, 1,20 m: 1. Jerneja Dolar (Dolano II), 2. Lovro Blatnik (Saturn), 3. Uroš Štraus (Csako); kat. Ma, 1,30 m: 1. Maja Novak (Oxer Greece), 2. Aleš Pevec (Felis kenboy), 3. Matjaž Čik (Dublin); kat. Mb, 1.40 m: 1. Matjaž Čik (Atlas), 2. Primož Rifelj (Profi), 3. Maja Novak (Oxer Gitano).
Šahovske novice
V četrtek, 18. aprila, je bil redni mesečni hitropotezni turnir za prehodni pokal ŠŠD za leto 1996 s tempom 2x15 minut. Udeležilo se ga je 25 tekmovalcev, ki so odigrali 7 krogov po švicarskem sistemu. Vrstni red: 1. Marjan Črepan (7 točk), 2. Srečko Milovanovič (5), 3. Ivan Dražnik (5), 4. Alojz Plaskan (5) 5. Asim Huremovič (5) itd.
Na tedenskem nagradnem turnirju za osnovnošolce, ki je bil v petek, 19. aprila, ob 16.30 uri, je ponovno zmagal Mitja Zupan (OŠ Karel Destovnik Kajuh).	■ Andrej Novak
18


iliiflsll
TO IN ONO
25. aprila
n
Ravenčanke tretje v Sloveniji
Leskovec - Na petem ekipnem državnem prvenstvu osnovnih šol v šahu 20. aprila v Leskovcu pri Krškem so se v skupini do 12 let odlično izkazale deklice OŠ Bibe Roecka iz Šoštanja. Med 15 slovenskimi ekipami so osvojile tretje mesto in se tako že četrtič zapored uvrstile v sam slovenski vrh. Letos soigrale: Gabrijela Tajnik, 4. razred, Tanja Kavčič, 5. razred, Nina Plaznik, 5. razred in Nataša Toplišek, 5. razred.
MHHI
Šahistke z mentorjem Rudijem Olupom (foto: vos)
Zmage tudi v Velenje
Muta - Na 34. taborniškem teku na Muti so med več kot 300 tekači iz vse Slovenije lep uspeh dosegli tudi atleti iz Velenja in tekačli Gorenjeve tekaške sekcije. Na 25. spominskem teku na 8 kilometrov ob reki Bistrici je med ženskami prva pritekla na cilj Slavica Poznič, po kategorijah pa je več uvrstitev na prva tri mesta doseglo kar nekaj Gorenjevih tekačev (Nada Kozjek, Zdenka Pušnik, Marina Bukovec, Lojzka Felicijan, Obrad Lazič, Maks Klemen in Ivica Volič). Vsem bo v lepem spominu ostala čestitka Helene Javornik, ki je tokrat na Muti podeljevala priznanja.
hj
Prvi turnir novih sabljačev
V soboto je svoj ognjeni krst doživela najmlajša, 4. generacija sabljačev kluba Rudolfa Cvetka, kije sabljanje začela trenirati maja lani. Udeležili so se mednarodnega sabljaškega turnirja Tabor 96 v Ljubljani za dečke in deklice, na katerem so sodelovali tudi sabljači in sabljačice iz Madžarske, Avstrije, Hrvaške in Ukrajine.
Po pričakovanjih je bil med našimi najuspešnejši Gregor Kralj, ki ima v primerjavi s svojimi vrstniki daljši sabljaški staž in je v svoji kategoriji dečki B osvojil odlično 2. mesto za hrvaškim sabljačem. Ostali velenjski sabljači so se v tej kategoriji uvrstili takole: 7. Jan Žičkar, 10. Uroš Kuzman, 11. Renato Knez, 25. Anže
KO PREŠTEJEM DO
PET.
Q PRIPELJITE SVOJO STARO KATRO, FIČOTA, JUGOTA, STOENKO ALI KARKOLI DRUGEGA NA ŠTIRIH KOLESIH V NAJBLIŽJI PRODAJNI CENTER RENAULT. H ČE JE AVTO VREDEN MED 2.000 IN 5.000 DEM, VAM GA BODO QVZELI V CENO IN UPOŠTEVALI KOT POLOG ZA PRIDOBITEV 11 UGODNEGA KREDITA, S KATERIM...
RENAULT 5!
BOSTE KUPILI NOVI_
*v tolarski protivrednosti pri ocenjeni vrednosti starega avtomobila 3.500 DEM.
RENAULT
prejeli smo prejeli smo prejeli smo prejeli smo prejeli smo prejeli smo
prejeli smo
Guček, 26. Klemen Špeh; dečki A: 8. Žuber, 13. Matic Kovše; deklice A: 11. Špela Štumberger, 13. Marija Berložnik. O vseh bomo zagotovo še pisali.
bg
v v
Finale SSD
Namiznoteniški klub Era - tempo ter Športna zveza Velenje sta v četrtek v Rdeči dvorani odlično izpeljala Državno prvenstvo šolskih športnih društev za osnovnošolsko mladino.
Od domačih učencev so se izkazali Damijan Vodušek (OŠ G. Šiliha) v kategoriji točkovanih igralcev z 2. mestom. Sicer je zmagovalec Bojan Tokič iz Nove Gorice.
P* dekletih je zmagala Tina Safran (OŠ Radlje). V tej kategoriji je le za las izgubila medaljo Karmen Steblovnik (OŠ Livada) v boju z reprezentanko Kristino Rahotin (Koper).
Pri netočkovanih igralkah je v 3. odločilnem nizu zlato izgubila Saša Koprivec (OŠ A. Aškerca) v boju z Ajdo Mrzel (Trbovlje).
Po zaključku tega priljubljenega tekmovanja osnovnošolcev, v katerem je tekmovalo več kot 1000 udeležencev, so vodje ekip, ki so nastopile v Velenju, podpisale peticijo Ministrstvu za šolstvo in šport zaradi mačehovskega odnosa do tega tekmovanja, kar se predvsem nanaša na izvedbo polfinalnih tekmovanj, ki so številčno zelo obiskana (tudi do 200 udeležencev), vendar morajo delo in stroške nositi predvsem NT-klubi.
Kotalkališče
Na zadnji seji sveta MO Velenje sem zastavil vprašanje, kdo si je dovolil dati v najem kotalkališče brez vsakega soglasja krajanov in tistih, ki so ga gradili z udarniškim delom. Odgovor, ki sem ga prejel, je zelo preprost, saj naj bi bilo kotalkališče last Premogovnika, ki naj bi ga tudi zgradil, pri tem pa udarniška dela predstavljajo le manjši delež.
Seveda kaj takšnega o udarniškem delu na kotal-kališču in ostalih objektih lahko trdi nekdo, ki na udarniških akcijah ni nikoli sodeloval. Bilo bi malce smešno, če bi se danes tolkli po prsih in nekomu dopovedovali, koliko udarniških ur so naredili naši starši in kasneje tudi mi, saj smo bili vsi skupaj v to prisiljeni. Če pa se Premogovnik čuti lastnika kotalkališča in daje objekt v najem nekemu športnemu društvu Dnevi želja, to pomeni, da se obnašajo tržno. Vendar pa naj bodo tržni tudi pri tistem delu, da izplačajo vse izsiljene udarniške ure tistim, ki so se jih udeležili, ali pa njihovim naslednikom. Kar preveč enostavno seje oklicati za lastnika nečesa, kar je bilo s skupnim delom zgrajeno za skupni interes in vse skupaj dati v najem nekemu športnemu društvu za igranje nogometa. Pri tem seveda ni nihče pridobil dovojjenja za spremembo namembnosti objekta, ki seje iz kotalkališča čez noč spremenilo v nogometno igrišče. Prav tako so pokazali ignorantski odnos do okoliških stanovalcev, saj jih ni nihče vprašal, če se s tem strinjajo, čeprav je bilo nesporno, da bodo prisiljeni vsako popoldne poslušati glasno kričanje igralcev, gledalcev in še koga, ki ne more prikriti svo-jih strasti, še manj pa dejstev, od kod prihaja.
Na Gorici so zaprli cesto samo zato, ker v neposredni bližini stanuje velenjski župan in še nekaj vplivnežev, pod pretvezo, da niso imeli pločnika (kot da ga v Škalah, na Konovem in ostalih okoliških krajih imajo). Po njihovem so bili zara-
di prometa ogroženi njihovi otroci, za škalske konovske in ostale otroke pa jih ne zanima I dosti. Koliko cest v okoliških krajih bi morali zapri če bi bil pločnik merilo, pa je jasno vsakomur, istih vetrov in logov je prišla ideja o prepove uporabe kosilnice in ostalih bučnih strojev ob ne jah in praznikih v vseh strnjenih naseljih. Ideja je seveda povsem na mestu, saj ima vsakdo pravici do zasluženega miru. Ironija je v tem, da te istt gospode, ki jim je življenje v blokih povsem tuje. sploh ne zanima, kaj vse se dogaja po zgradbah i njihovih okolicah, kar močno moti večinski i* stanovalcev. Prav tako nikogar ne zanima, ka "prijetne" sobotne, nedeljske in ostalih dni popold neve bodo preživljali stanovalci v neposredni bližin kotalkališča, ko bodo namesto kosilnic posluši" krike razjarjenih in kričavih nogometašev. Pa 1 bi bilo to komu mar, ko pa župan, ki je istoč tudi član upravnega odbora premogovnika, uži svoj blaženi mir ob zaprti cesti, na katero so posad smreke. Očitno bodo morali prizadeti stanovalci c kotalkališču uporabiti podobne metode in sr» kotalkališke ploščadi zasaditi nekaj smrečic.] Takšen način ne vodi nikamor, kljub temu pa bo potrebno narediti nekaj odločnih korakov, da se za okoliške stanovalce "dnevi želja" po mirnih popoldnevih, čimprej uresničijo. Če pa ima gospod župan do teh ljudi kakšne obveze, npr. iz obdobja pred' lokalnimi volitvami, ko je potreboval njihovo podporo, potem naj tega ne počne na račun prebivalcev. Obveze naj izpolni tako, da jim uredi nogometno igrišče na zaprti cesti, nedaleč stran od svoje hiše in zaradi nas lahko cele popoldneve uživa v aktivnostih športnga društva Dnevi želja.
Svetnik MO Velenje In predsednik Republikancev m Adolf Štorman
AVTO
ŽIVLJENJA
Mestna občina Velenje - komisija za odprodajo stavbnih parcel na območju ZN obrtno-servisne in stanovanjske cone Stara vas Velenje objavlja na podlagi Odloka o odprodaji zemljišč obrtno servisne in stanovanjske cone Stara vas z dne 9.4.1996 ter sklepa komisije z dne 19.4.1996 sledeči
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA ZA IZGRADNJO OBRTNO-SERVISNIH DELAVNIC
i.
Za izgradnjo obrtno-servisnih delavnic na območju ZN obrtne, servisne in stanovanjske cone Stara vas v Velenju se oddajo sledeče gradbene parcele:
1.	gr.p. z oznako D8, p. št. 1656/4, tr. 1419 m2, b.p. objekta 636 m2
2.	gr.p. z oznako D9, p.št. 1656/2, tr. 1419 m2, b.p. objekta 636 m2
3.	gr.p. z oznako D10, p.št. 1654/6, tr. 1420 m2, b.p. objekta 636 m2
4.	gr.p. z oznako D11, p.št. 1657, tr. 915 m2, b.p. objekta 432 m2
5.	gr.p. z oznako D12, p.št. 1654/18, tr. 907 m2, b.p. objekta 432 m2
6.	gr.p. z oznako D13, p.št. 1658/8, tr. 892 m2, b.p. objekta 432 m2.
II.
Stroški priprave in komunalne opreme skupaj z zemljiščem brez minulih vlaganj znašajo na dan 31. 3.1996:
-	za gradb. parcelo z oznako D8 14.160.684,33 SIT
-	za graitib. parcelo z oznako D9 14.160.684,33 SIT
-	za gradb. parcelo z oznako D10 14.163.422,77 SIT
-	za gradb. parcelo z oznako D11 9.334,147,94 SIT
-	za gradb. parcelo z oznako D12 9.321.543,68 SIT
-	za gradb. parcelo z oznako D13 9.272.035,70 SIT. Spredaj navedeni stroški se revalorizirajo z indeksi GZS - Združenja za gradbeništvo in IGM - ostala .nizka gradnja na dan oddaje posamezne gradbene parcele.
III.
Interesenti morajo v svojih ponudbah upoštevati določbe Odloka, o ZN obrtno servisne in stanovanjske gradnje Stara vas Velenje (Uradni vestnik občine Velenje št. 8/93) v zvezi z nameravano gradnjo na tem območju.
IV.
Varščina, ki jo morajo interesenti za izgradnjo posameznih objektov vplačati na račun M0 Velenje, št. 52800-630-10152, znaša 10 % vrednosti posamezne gradbene parcele ter se uspelim ponudnikom vračuna v ceno za posamezno gradbeno parcelo, neuspelim pa vrne v roku 8 dni po izvedbi razpisa brez obresti.
V.
Celotno kupnino morajo uspeli ponudniki poravnati na račun iz 4. točke v roku 60 dni po podpisu pogodbe, sicer se pogodba razveljavi, varščina pa zapade v korist M0 Velenje.
V	kupnino za posamezno gradbeno parcelo so zajeti stroški priprave stavbnega zemljišča, kupnina za zemljišče s prometnim davkom in možnost priključka na sledeče komunalne naprave: asfaltno cesto z javno razsvetljavo, vodovodno, ločeno kanalizacijsko omrežje, vročevodno, NN elektra ter PTT in CATV omrežje, niso pa zajeti t. i. investitSjski stroški (prispevki zajmključke na posamezne komunalne naprave, stroški soglasij, stroški spremembe namembnosti zemljišča, stroški izgradnje zunanje ureditve z odvodnjavanjem), kakor tudi sama izgradnja hišnih priključkov, ki bremenijo posamezne investitorje.
VI.
Interesenti morajo poslati pisne ponudbe v zaprti kuverti na naslov: Sklad stavbnih zemljišč občine Velenje, Titov trg 1, Velenje, z oznako "JAVNI RAZPIS" najkasneje do 20. maja skupaj z dokazilom o vplačani varščini ter pisno izjavo, da investitor sprejema vse razpisne pogoje in navedbo, na kateri gradbeni parceli želijo graditi.
VII.
Rok za sklenitev in podpis pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča za posamezen objket je 8 dni po prejemu obvestila uspelemu ponudniku s strani komisije za odprodajo stavbnih zemljišč pri M0 Velenje, sicer se smatra, da je od pogodbe odstopil, zaradi česar mu zapade varščina v korist M0 Velenje.
VIII.
Uspeli ponudnik mora pričeti z gradnjo na dodeljenem zemljišču najkasneje v raku 1 leta po podpisu pogodbe o oddaji stavbnega zemljišča ter končati gradnjo v 5 letih, sicer se prav tako smatra, da je od nameravane gradnje odstopil. V tem primeru lahko M0 Velenje pogodbo o oddaji stavbnega zemljišča enostransko razveljavi, uspelemu ponudniku pa zapade varščina v korist MO Velenje. To velja tudi v primeru, ko se uspeli ponudnik ne pridržuje ostalih razpisnih pogojev.
IX.
V	primeru, da se za izgradnjo posameznega objekta po razpisu prijavi več interesentov, se smatra za najugodnejšega, kdor ponudi višjo ceno od razpisane, ter krajši rok izgradnje objekta in okolju prijaznejšo dejavnost.
X.
Vse informacije v zvezi z javnim razpisom lahko interesenti dobijo pri M0 Velenje, Titov trg 1, Velenje, soba 3/III, tel.: 856-152, int. 268 ali direktno 856-404, oziroma v zvezi z gradnjo objektov pri g. Marku Vučina (Zavod za urbanizem Velenje, tel.: 856-321).
Mali gospodinjski aparati Nazarje
KOMUNALNO PODJETJE VELENJE P.o.
3320 Velenje Koroška 37lb tel.:(063) 856-251 fax: (063) 855-796
PE ENERGETIKA
(toplotno ogrevanje, plin)
PE VODOVOD PE KANALIZACIJA in SKUPNE SLUŽBE
ŽELIJO VSEM SVOJIM UPORABNIKOM PRIJETNE PRVOMAJSKE PRAZNIKE!
Čestitamo ob prazniku dela
želimo prijetne 1. majske praznike!
Mali gospodinjski aparati, d.o.o. Nazarje
Vsem poslovnim partnerjem in bralcem
znanje
izkušnje razvoj
ESO oprema
strojna industrija


-
■1111«
20 jkjiš i:AS
m
KRONIKA

25. aprila 1996
vnelo olje v ponvi, ki je bila postavljena na štedilniku. Požar se je razširil na kuhinjske elemente in jih uničil. Škoda znaša okoli 40.000 tolaijev.
Jožica je v požaru utrpela lažje telesne poškodbe, ogenj pa so pogasili gasilci.
Z avtomobilom v parkiran avtobus
V	soboto, 20.aprila, ob 2.15 seje v Ravnah pri Šoštanju pripetila huda prometna nesreča. 20-letni Sašo T. iz Gaberk je vozil osebni avtomobil iz smeri gostišča Cigler v smeri lokalne ceste Gaberke - Škale. Pri hiši Ravne 97/d je zapeljal desno izven vozišča in s prednjim delom vozila silovito trčil v zadnji del ob cesti parkiranega avtobusa, last Izletnika iz Celja. V nesreči sta voznik in sopotnik, 20-letni Simon M. iz Raven, utrpela hude telesne poškodbe. Z reševalnim vozilom soju odpeljali v celjsko bolnišnico. Gmotna škoda na vozilih pa znaša okoli 500.000 tolaijev.
Hude poškodbe pri padcu s konja
V	soboto, 20.aprila, okoli 17.30 se je pri hlevu Konjeniškega kluba Velenje hudo poškodovala 20-letna Lotka M. iz Velenja. Ko je s konjem galopirala proti hlevom, je konj nenadoma samovoljno krenil v levo, pri čemer je Lotka padla s konja na makadamsko površino. Z reševalnim vozilom sojo odpeljali v bolnišnico Celje, kjer je ostala na zdravljenju.
Nabita pištola - za varnost
V	torek, 16. aprila, ob 6. uri je policijska patrulja v gostinskem lokalu na avtobusni postaji v Velenju legitimirala 38-letnega Ha-jrudina P. iz Velenja. Pri postopku sta policista ugotovila, da nosi za pasom plinsko pištolo kalibra 8 mm. Hajrudin je pojasnil, da ima orožje brez dovoljenja, da pa je namenjeno obrambi. Zato je tudi imel naboj v cevi, v nabojniku pa še 6 nabojev.
Vlom na Starem trgu
V	noči na četrtek, 18. aprila, je neznanec na Starem trgu v Velenju vlomil v stanovanjsko zgradbo v prenovi in odnesel kotno brusilko in električni vrtalni stroj znamke Black & Decker, ra-diokasetofon, baterijsko svetilko in ročno napravo za rezanje keramičnih ploščic. Z dejanjem je Jožeta B. iz Velenja oškodoval za 50.000 tolarjev.
Olje na štedilniku povzročilo požar
V	soboto, 20.aprila, okoli 12.50 je prišlo do požara v kuhinji stanovanja, last Jožice P. iz Šoštanja. Do požara je prišlo, ker seje
Požar na novogradnji
V	sredo, 17. aprila, okoli 17. ure je prišlo do požara na novogradnji stanovanjske hiše v Primožu pri Ljubnem. Že dopoldne je mati oškodovanca Štefanija P. v bližini hiše, ki je last njenega sina Cirila, kurila suho listje in dračje. Ker ogenj ni bil nadzorovan, seje zaradi vetra razširil na deske, ki so bile zložene ob steni novogradnje, od tam pa na ostrešje, ki je v celoti zgorelo.
Pri gašenju je sodelovalo 26 gasilcev iz Ljubnega, Radmirja, Gornjega Grada in Okonine. V požaru je nastalo za okoli 2.000.000 tolarjev materialne škode.
Požar v Glin Pohištvu
V	četrtek, 18. aprila, okoli 12.45 je prišlo do požara na napravi za sušenje iverja v Glin Pohištvu, d. o. o., v Nazarjah. Požar sta pogasila delavca, usposobljena za požarno varnost. Materialna škoda na sušilnici znaša okoli 500.000 tolaijev. Večja škoda kot v požaru pa bo nastala zaradi izpada proizvodnje.
Požar je veijetno nastal zaradi prisotnosti kovinskega delca, kije ob visoki temeperaturi povzročil vžig prahu in lesenih delcev.
Vlom v stanovanje
V	sredo, 17. aprila, med 8.50 in 10.50 je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo na Aškerčevi ulici v Žalcu, last Milene P. Iz stanovanja je odnesel ženski prstan iz rumenega zlata z rumeno-zelenim kamnom in bankovec za 1000 nemških mark.
Travniški požar
V	sredo, 17. aprila, popoldan je Damjan K. iz Prapreč grabil listje, vejevje in podrastje na svojem travniku v Jeronimu. Vse skupaj je spravil na kup in ga okoli 17.30 zakuril. Zaradi vetra se je ogenj razširil na 200 kvadratnih metrov podrastja. Ogenj mu je ob pomoči sosedov k sreči uspelo ukrotiti.
Gozdni požar
V	četrtek, 18. aprila, okoli 13. ure je prišlo do požara v kraju Selo pri Vranskem. Jožefa H. je v bližini gozda sekala in sežigala koruznico. Ogenj se je razširil v gozd in zajel približno 5 hektarjev površine. Zgorela je podrast in nekaj manjših dreves. Po prvi oceni maša škoda okoli 500.000 tolaijev.
Požar je ob pomoči občanov pogasilo 76 prostovoljnih gasilcev iz 12 društev. Zoper Jožefo H. bo podana kazenska ovadba zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti.
Oborožen rop
V	sredo, 17. aprila, med 20.45 in 21.45 sta dva zamaskirana neznanca prišla v stanovanje Danijela Z. v Migojnicah pri Žalcu. Zvezala sta ga, mu grozila s pištolo in zahtevala denar. Zaradi udarcev in groženj jima je Danijel Z. povedal, kje ima denar, vendar ga nista našla. Ob odhodu sta mu z vratu strgala debelejšo zlato verižico in ga oškodovala za okoli 60.000 tolaijev.
POLICI JS
...................................................... V

09
mTJ.gJB

IS5ZS
RADEČ
Vlomilcem pride prav tudi zapuščena hiša
V času od 26.januarja do 15. aprila je neznanec vlomil v zapuščeno stanovanjsko hišo v kraju Kaplja vas. Ukradel je dva rabljena zimska plašča in lastnika Franca G. oškodoval za kakšnih 8.000 tolaijev.
Zaradi nesreče zaprta cesta
V petek, 19. aprila, ob 15.50 se je na magistralni cesti Slovenj Gradec - Velenje, v kraju Straže pri Mislinji, zgodila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba huje poškodovala. Do nezgode je prišlo zaradi nepravilnega prehitevanja oziroma prehitevanja v škaije.
Zaradi nezgode je bil promet na odseku magistralne ceste vse do 17.22 zaprt in je potekal po lokalni cesti Dovže - Šentilj - Mislinja.
Odklenjeni avtomobili in ključi v njih:
Dovolj, da lahko otroci uprizorijo dirko!
Svojevrstno zabavo, ki pa je bila hecna samo toliko časa, kot je trajala, in samo za tiste, ki so v iyej sodelovali, sije v nedeljo, 21. aprila, okoli 1930 privoščila skupina petih otrok - dva od iyih bi že lahko imeli za mladoletna, trije so bili pa še golo-bradi mladeniči, stari kakšnih 13 let
Ker niso imeli kaj početi, imeli pa so neveijetne ideje, so se odpravili v ograjeni prostor podjetja Vegrad na Selu. In v odklenjenem avtomobilu znamke Jugo so našli ključe! Na dvorišču so uprozorili pravo dirko, takšno, da se je prah dvigoval, da se je kadilo, da so cvilile zavore in da je bilo kot v kakšni "formuli". Trajala bi ta dirka lahko bodisi tako dolgo, da bi zmanjkalo bencina, bodisi
tako dolgo, da bi se tekma v najbolj mili različici končala z zveriženo pločevino. K sreči se je eden od občanov le hotel prepričati, kaj se pravzaprav dogaja in zakaj toliko prahu in je poklical policiste. Do takrat, da so ti prišli, so mladci v tekmo vključili že tudi tovornjak. Ko so zagledali modre, so jo seveda ucvrli, in to kar peš, vendar so tri od njih policisti kar hitro prijeli, dva pa sta jim ušla. Bilo pa je v tem lovu vsega: mokrega, opraskanega in za nekatere tudi zabavnega, ko je na službenem vozilu policistov počila guma.
Nekaj podobnega, a z manj hrupa pa se je pripetilo isto nedeljo, a takrat se je nedelja šele porajala. Ko seje okoli 1.30 v vikendu v Ljubiji družila skupina znancev, se je mlado-
letni M. K. iz Mozirja očitno dolgočasil, pa se je odločil za izlet. Odšel je iz vikenda, sedel v fička Gregorja O. iz Ljubnega ob Savinji, ki je v vozilu pustil kontakne ključe in - gremo! Vendar fant ni prišel daleč, zaradi neizkušenosti je zapeljal s ceste, na vozilu pustil za kakšnih 70.000 tolaijev škode in se vrnil v družbo.
Oba primera sta podobna v eni stvari: ključi v vozilu so bih v obeh primerih prevelik izziv, da bi se mu otroci lahko uprli. Oba sta se k sreči tudi dobro iztekla: z nekaj pokurjenega bencina, kakšno prasko in manjšo gmotno škodo. Lahko pa bi se drugače.
■ mkp
Tedenske cvetke iz policistove beležke
Deklica, kije 14. aprila namesto v šolo odšla od doma, je k sreči že doma! Vrnila seje sama in sprejem je bil najbrž lep, saj so bili starši hudo zaskrbljeni. Je pa na nek način otvorila dogajanje, ki je kar pogosto, ko se bliža konec šolskega leta in ko se začno svojevrstna gibanja sem in tja. Še je čas, da starši skupaj z otroki zgladijo nesporazume, pa če so ti na videz še tako veliki, predno pride do migracij. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha!
Neka mama je bila prejšnji teden hudo vznemiijena, ker zna njen sin karate. Bala seje, da tega nebi komu tudi praktično pokazal. Zato naj ga fantje po Kardeljevem trgu le ne izzivajo preveč!
So se pa qa šoli MPT v Velenju fantje petelinili. Menda kar množično in to zaradi nenakšnih tatvin.
Nekateri pa ponoči niso mogli spati: v četrtek zaradi preglasne glasbe iz lokala Bay bar, V
petek zaradi pesti na Jenkovi (dvakrat) v Velenju in Vrabičevi v Pesju, pa zaradi pre-hrupne zabave na Kersnikovi in preglasne glasbe v baru Draga v Šaleku, v nedeljo pa zaradi ropo-tanja inventarja v Vrtnici v Velenju.
Še ena jbolj "nedolžna" v policistovi beležki je bila tista, da po potoku v Hrastovcu teče nekaj rdečega. Nič hudega ni bilo. Nekdo je imel koline, pa je kri spustil kar v potok.
V prvih mesecih dva mrtva več
V	prvih treh mesecih seje na cestah UNZ Celje zgodilo za 6 odstotkov več prometnih nesreč kot v enakem času lani. Na srečo je v glavnem poraslo število prometnih nesreč z lažjimi posledicami. Sta pa v tem času tudi umrla dva udeleženca v prometu več kot lani.
Policisti ocenjujejo, da je na varnostne razmere na cestah vplivala tudi dolga zima ter s tem slabe in neugodne vozne razmere. Vseeno pa je glavni razlog pri voznikih in ostalih udeležencih, ki svojega ravnanja niso prilagodili voznim razmeram. Policisti so v prvih treh mesecih obravnavali 1241 prometnih nesreč, bilo pa je še veliko manjših trkov, po katerih udeleženci policistov niso klicali. Med vsemi nesrečami je bilo deset najhujših, takih, ki so terjale človeška življenja. V njih je umrlo 11 ljudi. Ceste so torej v tem času terjale dve življenji več kot lani.
V	tem času so bih zelo aktivni tudi policisti. Bojan Vrečič, načelnik inšpektorata policije na UNZ Celje pravi, da je bila
policija v tem času aktivna do največje možne mere, kolikor soji dopuščale kadrovske in tehnične možnosti. V tem času so izrekli nad 26 000 različnih ukrepov, kar pomeni 68-odstotno zvečanje. Mnogim voznikom so napisali tudi predloge za sodnike za prekrške. Ob tem pa policisti ponovno opozarjajo na to, kako uspešno je sploh tako prijavljanje sodnikom. Pri njih je namreč "čakalna doba" zelo dolga in nekatere zadeve celo zastarajo ali pa njihov učinek zelo zbledi. Zaradi vsega tega tudi rezultat dela policistov ni tak, kot bi glede na njihove napore lahko bil. In tudi zaradi tega so naše ceste še vedno tako krvave.
Poročali smo že, da zdaj poteka pri nas posebna akcija, ki je namenjena kolesaijem, na Celjskem tudi voznikom koles z motoijem in motoristom. V času toplejših dni je namreč na naših cestah tudi več takih voznikov. Mnogi od tem pa so tudi pogosto povzročitelji (ali vsaj udeleženci) prometnih nesreč. Predvsem med kolesarji najdemo ljudi najrazličnejših starosti: od otrok
do tistih v res zrelih letih. Med prvimi je tudi veliko objestnih, med starejšimi pa so taki, ki pogostim hitrim spremembam niso več kos.
Med to akcijo bodo policis obiskali vse šole ter na njih na urah prometne preventive spregovorili o kolesu in njegovi varni uporabi v prometu. Otrokom bodo tudi priporočili, da med vožnjo uporabljajo varnostno čelado. Kot smo že omenili, bodo policisti na Celjskem ta čas bolj pozorni tudi do voznikov koles z motoijem in motoristov. Lahko se zgodi, da bo zaradi objestne in brezobzirne vožnje ostal kdo tudi brez takega vo~ ila. Policisti se bodo namr posluževali zakonske določila, po katerem imajo pravico kolo z motorjem : motorno kolo uporabnik: začasno zaseči in shraniti na policijski postaji, če ga uporablja v nasprotju z veljavnimi predpisi in ogro* lastno varnost in varnost drugih udeležencev. Kot ta pa je tudi vožnja po poteh, ki so namenjene le pešcem, po pločnikih, igriščih in podobn" ■ M
Prijeta vlomilca v avtomobile!
Skorajda ne mine teden, da ne bi na policijski strani poročali o vlomih v osebne avtomobile, pa vseh niti zabeležimo ne! V noči na torek, 23. aprila, pa so velenjski policisti pri delu zalotili dva vlomilca, ki sta po doslej znanih podatkih do pri-
jetja vlomila vnajmanj 12 vozil. Ker je bila obz ljučku redakcije preiskava še v teku, bomo drobneje o uspeli akciji policistov lahko por" šele prihodnjič.

—-

iGRADNA KRIŽANKA PODJETJA FORI D.O.O.
kLON VELENJE - HRASTOVEC 24, VELENJE, EL.: 063 / 893 - 884, FAX 063 / 893 - 715
U.ON IN SERVIS TER PROIZVODNJA KOVINSKIH IZDELKOV SLOVENJ GRADEC - CELJSKA 45, SLOVENJ GRADEC, TEL / FAX : 0602 / 42 - 986
Izžrebali bomo tri nagrade:
1.	nagrada: bon v vrednosti 30.000 SIT pri nakupu novega avtomobila
2.	nagrada: bon v vrednosti 30.000 SIT pri nakupu novega avtomobila
3.	nagrada: bon v vrednosti 30.000 SIT pri nakupu novega avtomobila
Če prenesete s pomočjo številk črke iz križanke v manjši lik, boste dobili geslo križanke FORI d.o.o.. Geslo opremljeno z vašim naslovom, pošljite najkasneje do 6. maja 1996 na naslov; Foitova 10, 63320 Velenje, s pripisom " FORI d.o.o "

NAS I ČAS
vojaški tabor
0bpr0zen čuvaj
otok pred sev. vzhodno obalo venezuele
karcin0m (t. mesto vp0kraj. teram0
IAHKA PENASTA UMETNA SNfflZA
zrno
Al TOPLOTNO IZOLACIJO
iii
k0zn0 obolenje, garje

it. vojna lukavta-rentskem zalivu
makedonski praznik vstaje proti turkom
operni pevec k0retnik
olga meglic
franek trefalt it. dirkač (ricard0)
stog, kol sredi kope
10
grafik justin
izkušen vojskovodja, dober taktik
trobojni-ca.tri-bafma zastava
nordijska boginja morja
ibsenova drama rekavsko-fjiloki
ozek prehod med dvema morjema
pesnik gruden kajnov brat
redka kovina iz skupine redkih zemeu -iantanoidov (znak Gd)
NAS CAS
veuk in okusen morski rak brez škarij v sredozemlju
24
kar je dano neodvisno od človekove volje

nem. alpska smučarka imakt1na)
španski urški pesnik (garcia
živilska industrija v kamniku
karl smolle staro rusko mesto
DEL KNJIGE. PLAT
hrvaški teni£ač ivanisevic
27
domnevni prebivalec meseca
2£>
očmi
UGNJI
elekth. nabit snovni delec
judovski
strup v volčji češnji
pločnik vnetji mehurček v ustih
ANTIČNI KRŠKI ODPADNIK
2fi
um
kraj pod fruško goro
igimlka miranda it. graditelj godal
reka na kavkazu belo sortno vino
TELESNA ALI [
MALIK
LASTNIK AU VODJA BANKE
sadna pijača kam0oski general
oskar
8
mlečni proizvod
polst slovesno USTO-licenje
nagon amer. pisatelj grey
IST
in
tako dalje
drugo ime za dušik kurir
neda arneric
uk pri Ceivorki
mestece nacresu
španski pisatelj baroja
hram. svetišče prebivalec azue
mojzesov brat oton erjavšek
®AV INDUl, PRITOK I GANGESA
zidarska zuca
obredno oblačilo hudo vnetje kože
italu. žen. ime cvetica vetrnica
M
kos celote
am. pesnik
pound vandotov gl. junak
sredisce brit. tekstilne industrije
antqn novačan
lit
mesto na kreti
kravji mlečni organ
15
prvi rimski založnik
UMJ-& ATLETSKI TEK, »SPOMIN 'A ZMAGO | ATENCEV NAD
PEffiUCI
medena rosa na ustju
putko slano jezero v centralni azui
smuča? mlekuz andrej novak
bivša ministrica kunarjeva
glavno mesto jordanije
avstr smuč. skakalec (vverner1 tantal
1G>
zgoščeni vodni hlapi na nebu
prevaza-lec, izvajalec prevoza
nemški pesnik (paul "fu-ga smrti-)
desni ' pritok v1sle na poljskem
letovišče na franc, rivieri
dalmatin. žen. ime
moštvo, ekipa, team
veliko finsko jezero
zalozba obzorja mera za tekočine
12
avtor križanke r.noč
prvi znani prekmur pisatelj (franc 18.st.
amer.teno-rist(mario)
■ERZ. DUHZLA
rimska boginja oscar arias
10
saksofonist in skladatelj soss
induski bivol
bodalo s kratkim rezilom
| ZOLAJEV flOMAN
17
HRV. REKA,
suzu
SLOVENSKE MEJE
sod. slov. operni pevec (jurij)
slov. pisa-7eu(jamez)
drago erman
IME DVEH | PflELAZOV (AVELEBITU
NEMŠKO MESTO OB REKI KOCHER
2S
franc. izdelovalec klavirjev
novinarka ko"
mostov;
balkon
AlfSVAUČ, 29

ženska, ki ji je umrlmoz
mesto v severni italiji
nataša levstik
fond
am. igralka (patbcia)
bet, tolkač
zdravkp emeršič znamka bateru
19
ang. svetlo pivo
21
travnitc tropsko drevo s črnim lesom
vulkan na siciuji 60 minut
šp. spolnik
FR TEROR
0r&5niz.v aijru
23
organ vohanja
pisateui-ca prenner
18
pavsic
svetlo rde-. ČEfflO anton neffat
pevec popevk šerfe7i
21
it. pevka tebaldi
karu arhar
peter dobrila
okusen tropski sadež
43
PEROCI
»MUCA COPATARICA«
																										
	i	3		£	G,	y	6 ;9 i t	10	11	42.	13		15	\<o	17	18		20	2.1	22.	23		25 i2k i i	27	23	ne |
Zadruga mozirje
z.o.o.
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o.
VRTNARSKI CENTER MOZIRJE
Na trgu 13, tel.: 063 831 045
VABIMO VAS K
SPOMLADANSKEMU NAKUPUi

IS»ftlri
m
g:
Ir.
.V:; . .

-	semen
-gomolnic *
-	lončnic
-	balkonskih rož
-	zemlje za presajanje
raznih korit in loncev za presajanje
OD 27. APRILA PA DO 6. MAJA VAS VABIMO NA NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR - SEJEM CVETJE 96 V SAVINJSKI GAJ V MOZIRJU!
žeuMo mm pzueme
Pi&oMMsice pmNttcei

GARAM
pohištvena industrija d.d. polzela
industrijska prodajalna
tel. 063/720-020
UGODNA PONUDBA
V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT POLZELA
CENE ZA GOTOVINO
-	zakonska spalnica MAJA	92.772,00 SIT
-	zakonska spalnica LARA	108.851,00 SIT
-	zakonska spalnica NATAUE	136.372,00 SIT
-	samska spalnica HALA	43.559,00 SIT
-	omara z drsnimi vrati v barvi: beli jesen, £mi jesen in hrast
2.	D
3.	D
27.113,00 SIT 34.178,00 SIT
-	omara z masivnimi drsnimi vrati - smreka
2.	D
3.	D
GOTOVINSKE CENE ZA OMARE V BELI BARVI višine 218 cm, globina 58 cm
3.	D omara 1/3 police širina 140 cm
4.	D omara 1/2 police širina 184 cm 6. D omara 1/3 police širina 275 cm
-	pisalne mize
-	omarice za čevlje
-	vzmetnice vseh dimenzij
- NOVOI NOVO! IZJEMNO UGODNA PONUDBA KUHINJ V IZVEDBI HRAST. CENA ZA 1 METER VISEČIH + SPODNJIH ELEMENTOV Z DELOVNO PLOŠČO ŽE OD 23.000 Str DALJE.
■ bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, Jedilnice, pohištvo Iz masive, pisarniško pohištvo In še in še.
POHIŠTVO GARANT, POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! T»(. 063/720 020	VABLJENI!
35.866,00 SIT 48.286,00 SIT
25.691,00 SIT 29.420,00 SIT 44.898,00 SIT od 7.576,00 SIT dalje 6.417,00 SIT

T/tov trg 2, Velenje telefon: 063/854-539
V mesecu maju bomo pričeli z | izobraževanjem novih skupin
STROJNIKOV GRADBENE MEHANIZACIJE, UPRAVUALCEV MOSTNIH DVIGAL ter
VOZNIKOV VILIČARJEV.
Do zasedbe mest sprejemamo prijave na naslov:
Ljudska univerza
Velenje, Titov trg 2
(tel.: 854-539), od 8. do 12. ure.
UCRRSTVO
sikkEns RVTOGlinšGk Stanko
Kl€PARSTVO
Škal© 35 b, 3320 Velenje telefon/fax: 063/893-608
*	POPRAVILA KAROSERIJ
*	AVTOUCARSTVO Z NAJNOVEJŠIMI MATERIALI 5ikken5
Želimo Vam kc najlepš praznovanje maj<
Hoteli Morje -Hoteli s prisrčnostjo!
Portorož je že vrsto let naše najbolj mamljivo letovišče. In ker se gostje z našega območja še posebej radi odločate za letovanje v hotelih Morje, ki so eni najlepših v tem kraju, predvsem pa tudi cenovno zanimivi, vam tokrat ta poslovni sistem nekoliko podrobneje predstavlja letošnjo ponudbo.
Hoteli Morje (Riviera, Slovenija, Jadranka) že nekaj let dograjujejo ponudbo za družine, to pomeni v prvi vrsti za otroke. V Hotelih Morje so otroci pravi VIP gostje. Zaščitni znak ponudbe za otroke je MINI
KLtlf MORJE
j H o t c I i M o r j e - P o r t o r o ž.

i MINI KLUBA MORJE še nima Imena.
Izbrali ga bodo otroci sami.
KLUB MORJE in maskota, ki še nima imena. Izbrali ga bodo otroci čez poletje. Tisti, ki mu bo dal ime, bo zaslužil počitnice za vso družino v letu 1997. Ime in nagrajenec bosta znana jeseni.
Otroci imajo v Hotelih Morje možnost igre v petih igralnih kotičkih, ki so jih opremili skupaj s podjetjema UNIKA TTI iz Postojne in MEHANO iz Izole. Animacijska služba organizira številne prireditve in kreativne delavnice. Vseh se na kratko ne da niti našteti, omeniti pa velja obisk Cici kluba v MINI KLUBU MORJE in kreativne delavnice s svetovno znano lutkarsko delavnico Papilu in plesno-akro-barsko skupino Flip. Skupna značilnost vseh teh aktivnosti je, da so brezplačne! Ob plačilu pa se otroci lahko udeležijo tečaja jadranja pod vodstvom svetovno znanega skiperja Jurija Dorošenka ter tečaja potapljanja v katerem otroci, od 7. leta naprej, pridobijo znanje potapljanja z jeklenko, otroci od 12. leta naprej pa svetovno veljavni certifikat za samostojno potapljanje (seveda vedno v paru).
Posebno doživetje bo obisk več svetovno znanih gledaliških in lutkarskih skupin v Hotelih Morje. Naj jih nekaj naštejemo: Punch and Judy iz Anglije, Pulcinella-Salvatore Gatto iz Neaplja, Marionetas del Matadero iz Španije, Claudio Madia in čarovnik Barnaba iz Italije, Otto & Barnelli, italijanska nemca, Billy Bernard iz Anglije, Circo tre dita iz Italije, Philippe in Briggite iz Francije ... Skupne bodo v Hotelih Morje na obisku v različnih terminih v juliju in avgustu in bodo na prostem prikazovale svoje izredne veščine. To bo živahno! Skupno ime teh prireditev je "NA PAPILUJEVEM OGLU".
Se nekaj o drugih prireditvah v Hotelih Morje: ob
vsakodnevni glasbi bo v sezoni enkrat na teden gostovala folklora, šestkrat bo nastopil New svving kvartet, 26. junija bo s plaže startal mega triatlon (ekipa Novic, Adidasa in Hotelov Morje proti ekipi Stopa), 30. junija bo na istem mestu cilj, ves čas pa bodo številne prireditve.
Zanimive bodo tudi "tematske" počitnice, s katerimi Hoteli Morje skušajo gostom preko dogajanja v hotelu, gastronomije, sprehodov in izletov predstaviti značilnosti Mediterana : od 6. maja do 3. junija Dnevi ribištva; od 4. junija do 23. junija ter od 2. do 23. septembra Dnevi refoška; od 24. septembra do 9. oktobra mediteranska jesen in od 10. oktobra do srede novembra Dnevi oljk.

ČESTITAMO
J.
/ ■ ■
i ■ * ■ /
> ■ ■
■ /
* d"
i■ ■
i /
■ /
/
f * • m _
ŠOLSKI CENTER VELENJE
Trg mladosti 3 3320 Velenje tel.: 063/853-1B1 fax: 063/851-202
SEZNAM PROGRAMOV OZ. POKLICEV ZA KATERE IZOBRAŽUJEMO:
Monter elekt. omrežij in instalacij Elektrikar elektronik Elektrikar energetik Elektrotehnik elektronik Elektrotehnik energetik Računalniški tehnik Obdelovalec kovin Strojni mehanik Oblikovalec kovin Preoblikovaiec in spajalec kovin Mehanik vozil in voznih sredstev Strojni tehnik Rudar
Rudarski tehnik Gimnazija
Gospodinja - oskrbnica Prodajalec
Tehnik gospodinjskih storitev (3+2) Strojni tehnik (3+2) Inženir/inženirka elektronike
VSEM DIJAKOM IN NJIHOVIM STARŠEM TER BODOČIM ŠTUDENTOM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE!
ŠOLSKI CENTER VELENJE

Mesnica Prekoršek VELENJE Kardeljev trg 11, tel.: 856-941
Mesnica Prekoršek MOZIRJE Na trgu 25, tel.: 831-497
Vsem kupcem želimo prijetne 1. majske praznike ter jih vabimo tudi v ostale naše lokale: Mesnice v Vojniku, Celju in Žalcu; Pekarno v Celju; Gostilni v Vojniku in Celju.
K
mladinska knjiga
trgovina d.d.
velenje
Knjigarna in papirnica
tel. 855-827
Birooprema Veienje
tel./fax: 853-371, 851-485
MtiMni
f>A>the*l€i*, fckpmm in imimm itUm* prijetni pmm*$šim
K
mladinska knjiga
E3SE
velenje
trgovina d.d.
PROIZVODNJA IN TRGOVINA v
KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o.
telefon (063) 881 241,881 184
Huptem in braitem želimo prijetne prvomajske praznike ter jih vabimo v naše poslovalnite:
i Mesnico Šoštanj (za Kajuhovim domom), tel. 882-413 i Mesnica in delikatesa Velenje (Tomšičeva lOb), tel. 851-454 i Mesnica in delikatesa Šalek - Velenje (pri Prislanu), tel. 858-223
>	Kmetijska trgovina Šmartno ob Paki, tel. 885-124
>	Prodaja jabolk Itirn - Velenje (Hrastovec 1), tel. 856-574
1§Qkiko
nje z tradicijo na področju izvajanja krovsko -kleparskih del.
Smo mednarodno
^	d.o.o.
Zf^ojeTapHb^dki kleparstvo, izolacije, krovstvo
ustvarimo V tujini. Kajubova 17,3325 Šoštanj, tel.: 063 / 881-026, fax: 063 / 882-267
. v". : . '	'
strešnih kritin in vseh vrst kleparskih izdelkov po ugodnih cenah.

LJ
d.o.o.
proizvodnja lesnih polproizvodov
Partizanska 78, Velenje
Telefon: 063/851-959, 853-312 int. 1393
Fax: 063/854-986
Nudimo vam veliko izbiro žaganega lesa, opravljamo žaganje po naročilu, prodajo decimitanih elementov in parketnih friz, lesnih sekancev, drv in žagovine ter brušenje žaginih listov in drugih rezil.
- -
I.'!' ' i
-
Čestitamo ob L maju -mednarodnemu praznHqi deta!
IROSTROJ
POBLAŠČEN SERVIS ZA F0T0T0K0PIRNE STROJE
Canon
Enota Velenje
Foitova 8, tel. 063/854-153
Enota Celje
Razlagova 17, tel. 063/28-903
MINOLTA
SERVIS
pisalne in računske tehnike ter fotokopirnih strojev OPREMA
računalniki, tiskalniki, telefaxi, registrirne blagajne, fotokopirni, računski in pisalni stroji POTROŠNI MATERIAL
fotokopirni papir, trakovi za tiskalnike, pisalne stroje in blagajne, tonerji...
BRALCEM ŽELIMO PRIJETNO PRAZNOVANJE 1. MAJA!
Vse na enem mestu
Birostroj
Kdor isce - ta najde
Simona Blatnika 11
(1. nadstropje Interevrope)
Tel.: 063/ 854-973, 854-967
Smo cenejši od drugih...
8 obrokov brez obresti
Imamo vse kar želite...
Gorenje, Panasonic, Tehnics, Philips, Grundig, Son/
ČESTITAMO OB I. MAJU, MEDNARODNEMU
apr
■ -
ČETRTEK,	PETEK,	SOBOTA,	NEDELJA,	PONEDELJEK,
25. aprila	26. aprila	27. aprila	28. aprila	29. aprila
SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1 SLOVENIJA
TOREK, 30. aprila
SLOVENIJA 1 SLOVENIJA 1
10.15	Otroška oddaja
10.30	Batman, 28/32
10.55	Ribje poti, 5/5
11.25	Po domače
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče, tv igrica
15.10	Letališče 21. stoletja, 3/3
16.00	TV konferenca
17.00	TV dnevniki
17.10	ŽIVŽAV
18.00	Fallerjevi, 5/36
18.30	Kolo sreče, tv igrica
19.10	TV nocoj
19.15	Risanka
19.30	TV dnevnik 2
20.05	Seinfeld, 2/22
20.35	Tednik
21.25 Zlata šestdeseta slovenske popevke
22.15	Napovedniki
22.20	Nikar,oddaja o prometu
22.30	TV dnevnik 3
22.55	Poslovna borza
23.15	Seaquest, 11/21
SLOVENIJA 2
10.45	Slovenci v Vatikanu
danes, 1. oddaja
11.05	V žarišču
11.45	Zgodbe iz Amerike, 6/6
13.05	Šport
15.10	Gospodar muh, ang. tilm
16.40	Seinteld, 1/22
17.05	Vera, 4/4
18.00	Po Sloveniji
18.45	Svetovni poslovni utrip
19.15	TOK, TOK
20.05	V žarišču
20.40	Doktor Finlay, 6/7
21.25	Povečava
22.15 Igrani film
VTV
08.45 Testni signal 09.30 VIDEOTORpon. 10.30 EPP /VABIMO K OGLEDU
10.35 TO JE LJUBEZEN, pon.
nadaljevanke 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: SAN-DOKAN, 8. del, risana serija
19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 MLADINSKI TURIZEM, kontaktna oddaja
21.05 ČAS OSEKE, film, krimi-nalka
22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 Videostrani do 24.00
10.00 Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 8/52 10.15 Denis Pokora, 1/13 10.40 Zlata šestdeseta
slovenske popevke 11.30 Kongres pingvinov, švic. film
13.00 Poročila 13.05 Kolo sreče 14.00 Terra X, 6/10 14.45 Enigma Gallus, balet 15.50 Kam vodijo naše stezice 17.00 TV dnevniki 17.10 Moja ideja, 5/20 18.00 Fallerjevi, 6/36 18.35 Hugo, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Dan upora proti okupatorju, prenos iz Cankarjevega doma 21.15 Poglej in zadeni 23.00 TV dnevnik 3 23.30 Shadow Lopers, nizoz. film
SLOVENIJA 2
11.35 Svetovni poslovni utrip
12.00 V žarišču
12.30 Znanost od blizu, 8/20
13.00 Povečava
13.50 Igrani film
15.30 Rada se te spominjam,
ang. film 17.00 Ris, finska poljud.znan. oddaja
17.25 Veliki dosežki slovenske
kirurgije, 14. del 18.00 Po Sloveniji 18.45 SPIN
19.25 Denis Pokora, 2/13
20.05 V žarišču
20.20 Forum
20.40 Angel Falls, 5/6
21.30 Studio city
22.30 10.000 obratov
23.20 Novice iz sveta razvedrila
VTV
08.45 Testni signal 09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 09.30 MLADINSKI TURIZEM, pon.
10.30 EPP /VABIMO K OGLEDU 10.35 ČAS OSEKE, pon. filma 12.00 Videostrani 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja; tema: 0 PISANJU PESMI 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: SAN-
DOKAN, 9. del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 MOJ BOJ, pogovor z Adolfom Štormanom 20.50 IZDANA LJUBEZEN, film 22.30 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.55 REGIONALNE NOVICE 23.00 HOROSKOP 23.05 TV IZLOŽBA 23.10 Videostrani do 24.00 24.00 NOČNI KINO : NOČNI RITMI, erotični triler
.07.55	Radovedni Taček
08.15	Kljukčeve dogodivščine, 16/24
08.30	Male sive celice, kviz
09.15	Zgodbe iz školjke
09.45	Učimo se tujih jezikov,
francoščina 6/11
10.05	Ne joči Peter, slovenski film
11.35	Veliki dosežki slovenske
kirurgije
12.05	Popotovanje v Benetke
13.00	Poročila
13.05	Hugo, tv igrica
13.55	Terra X, 7/10
14.40	Tednik
15.30	Christy, 12/21
16.20	Vrhunec, 1/3
17.00	TV dnevniki
17.10	Moj oče živi v Riu, 3/5
17.35	Tiri skozi čas, 4/8
17.55	Slovenski magazin
18.25	Ozare
18.30	Hugo, tv igrica
19.00	Včeraj, danes, jutri
19.10	Risanka
19.30	TV Dnevnik 2
20.10	Teater paradižnik
21.15	Zgodovina Vatikana
22.10	Turistična oddaja
22.35	TV dnevnik 3 22.45 Šport
23.05 Murder at the savoy, švedski film
SLOVENIJA 2
11.10 SP v hokeju na ledu: RUSIJA:KANADA, posnetek z Dunaja 12.55 Poglej in zadeni 14.25 Horse feather, amer. film 15.30 Znanost od blizu, 9/20 15.55 Športna sobota sledi Dunaj: SP v hokeju na ledu: ZDA:SLOVAŠKA 16.55 Rokomet: 3. tekma finala
končnice DP (M) 18.30 Karaoke
19.30 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih
20.05 Fanny in Alexander, Šved. film
23.05 Sobotna noč
VTV
09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.35 MOJ BOJ, pon. pogovora
zA. ŠTORMANOM 11.20 IZDANA LJUBEZEN, pon.
filma 12.50 Videostrani 19.00 Otroški program: SAN-
DOKAN, 10. del 19.35 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 473.VTV MAGAZIN 20.35 MAUTHAUSEN, dokumentarni zapis 20.45 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM: ALFI V GOSTEH 21.30 GRENKA KRM. del, pon.
filma 23.00 HOROSKOP 23.05 TV IZLOŽBA 23.10 Videostrani do 24.00
08.45 ŽIVŽAV 09.35 Jekleni jezdeci, 5/8 10.00 Finale 24. mednarodnega tekmovanja mladih plesalcev Lausannež96,1. del
11.00 Moj prvi video, 7/12 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 13.00 Poročila 13.05 Hugo, tv igrica 13.35 Karaoke 14.40 Nedeljska reportaža 15.10 Dlan v dlani 15.25 Povest o dobrih ljudeh,
slovenski film 17.00 TV dnevniki 17.10 Po domače 18.45 Za tv kamero 19.00 Včeraj, danes, jutri 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Pomladni 3x3 21.45 Pekovski mojstri, 1/6 22.35 Napovedniki 22.45 TV dnevnik 3 23.05 Kača v nedrih, španski film
SLOVENIJA 2
12.10 Angleška glasbena lestvica
13.00 Videošpon 13.45 V vrtincu 14.30 TOK TOK 15.15 SPIN
15.55 4 x 4, oddaja o ljudeh in
živalih 16.25 Kranj: vaterpolo;
SLOVENIJA:TURČIJA, prenos
17.25 Košarka: finale končnice
DP (M), 3. tekma 19.00 DP v nogometu: SCT
OLIMPIJA:RUDAR 19.30 Športni film 20.05 Izgubljene civilizacije, 8/10
20.55 Očetje in sinovi 21.55 Tiri skozi čas, 5/8 22.10 Lovci na glave, 2/3 23.00 Športni pregled
VTV
08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.40 472. VTV MAGAZIN, pon. 10.05 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.25 ČEBELE IN ČEBELARSTVO, pon. 11.10 DOBRO JUTRO-TEDENSKI IZBOR 12.15 EPP
12.20 473. VTV MAGAZIN, pon. 12.45 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK. Gost v studiu: JOŽE BRODNIK, predsednik DARS-a 13.45 ZABAVNO GLASBENI
PROGRAM, pon. 14.30 Videostrani 15.00 MLADINSKI TURIZEM, pon.
16.00 VIDEOTORpon. 17.00 MOJ BOJ, pon. 17.45 ČAS OSEKE, pon. filma 19.15 MINUTE ZA KLASIČNO
GLASBO, pon. 19.45 HOROSKOP 19.55 Videostrani do 24.00
09.00	Počitniški program
10.45	Arabela se vrača, 8/26
11.15	Kača v nedrih, španski film
13.00	Poročila
13.05	Novice iz sveta razvedrila
13.50	Utrip
14.05	Zrcalo tedna
14.20	Za tv kamero
14.35	Forum
14.50	Nedeljska reportaža
15.20	Očetje in sinovi
16.20	Dober dan, Koroška
17.00	TV dnevniki
17.10	Radovedni Taček
17.25	TV oko, 8/13
18.00	Simpsonovi, 30/48
18.30	Lingo, tv igrica
19.05	Risanka
19.15	Žrebanje3x3
19.30	TV dnevnik 2
20.05	Omizje
21.25	Družina Dandzin, 1/3
22.15	Napovedniki
22.30	TV dnevnik 3
22.50	šport 23.00 Seaquest, 12/21 23.50 Svet poroča
SLOVENIJA 2
10.35 Učimo se tujih jezikov:
francoščina, 6/11 11.00 Turistična oddaja 11.15 V žarišču 11.30 Policisti s srqem, 25/26 12.15 Teater paradižnik 13.15 Sobotna noč 15.15 Studio city 16.15 Športni pregled 17.00 Muenchenčana v Hamburgu, 4/14 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica
20.10 Osmi dan 20.40 Pretrgana zavesa, amer. film
22.45 Brane Rončel izza odra 00.15 Košarka: finale končnice DP (M), 4. tekm
VTV
09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 09.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 09.35 473. VTV MAGAZIN, pon. 12.00 Videostrani 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: SAN-
DOKAN, 11.del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GLASBA, PLES, MISTRI IN MIŠICE. Gost v studiu : M. K. MICHAEL 21.05 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO: KONCERT KOMORNEGA OREK-STRA študentov Akademije za glasbo - 2. del
21.35 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 Videostrani do 24.00
10.00 Počitniški program 11.30 Ne joči Peter, slovenski film
13.00 Poročila 13.05 Lingo, tv igrica 14.30 Moj prvi video, 7/12 15.00 Obzorja duha 15.30 Lovci na glave, 2/3 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevniki 17.10 Kljukčeve dogodivščine, 17/24
17.25 Afriške živali, 9/13 17.35 Jekleni jezdeci, 6/8 18.00 Fallerjevi, 7/36 18.30 Kolo sreče, tv igrica 19.10 Risanka 19.30 TV dnevnik 2 20.05 Brez žensk ne gre, 8.del 20.35 Dosje 21.25 Roka ročka 22.15 Napovedniki 22.30 TV dnevnik 3 22.55 Poslovna borza 23.10 Seaquest, 13/21
SLOVENIJA 2
09.15 Sedma steza 09.45 Osmi dan 10.15 Vrhunec, 1/3 10.45 Slovenski magazin 11.15 Pomladni3x3 12.45 Koncert ob 50. letnici koncertne posredovalnice Maribor
13.45 Taborišče Ravensbruck, balet
14.30 Alica, evropski kulturni
magazin 15.20 10.000 obratov 16.10 Analitična mehanika, 16/52
16.40 Brez žensk ne gre, 7.del 17.05 Doktor Finlay, 6/7 18.00 Po Sloveniji 18.45 Kamelja ježa v Suakin, nemška dokum. oddaja 19.15 Videošpon 20.05 V žarišču 20.35 Muenchenčana v Hamburgu, 5/14 21.25 Stoletje filma, 3. del 22.40 Akustična kitara, Daniel Salazar
VTV
09.30 GLASBA, PLES , MISTRI
IN MIŠICE, pon. 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.35 MINUTE ZA KLASIČNO
GLASBO, pon. 12.00 Videostrani 19.00 MINI PET, otroška glasbena lestvica 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 VABIMO K OGLEDU in EPP
20.05 474. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.30 ŠPORTNI TOREK 20.50 ŠPORTNI GOST TENIŠKI KLUB VELENJE. Gosta v studiu: Ivan Druks in Matjaž Pogačar 21.15 HOROSKOP 21.20 TV IZLOŽBA 21.25 Videostrani do 24.00
09.00	Počitniški program
10.50	Roka ročka
11.40	Izgubljene civilizacije, 8/10
12.30	AFS France Marolt, 1. del
13.00	Poročila
13.05	Kolo sreče
13.35	Zgodbe iz školjke
15.15	Dlan v dlani
15.30	Dosje
16.20	Ljudje in zemlja
17.00	TV dnevniki
17.10	Otroški program
18.00	Fallerjevi, 8/36
18.30	Kolo sreče
19.10	Risanka
19.30	TV dnevnik 2, vreme
20.00	Gospod Bean, 10/13
20.30	Idealist, slovenski film
22.40	TV dnevnik 3
23.00	Seaquest, 14/21
23.50	Zaljubljenca, 4/4
SLOVENIJA 2
10.25 Kamelja ježa v Suakin, nem. dokum. oddaja 10.55 Evropski koncert berlinskih filharmonikov, prenos iz St Petersburga 13.25 V žarišču 13.55 Stoletje filma 15.10 Povest o dobrih ljudeh,
slovenski film 16.40 Gospod Bean, 9/13 17.05 Angel Falls, 5/6 18.00 Po Sloveniji 18.45 Slovenci v Vatikanu
danes, 2. oddaja 19.25 V vrtincu 20.10 Nogomet prva tekma
finala pokala UEFA 22.05 DP v nogometu: MARIBOR BRANIK:MURA, reportaža iz Maribora 22.30 Šaloma, opera iz Covent Gardna
VTV
08.55 TVURA 09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 09.30 474. VTV MAGAZIN, pon. 09.55 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.00 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.20 ŠPORTNI GOST, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA/TV URA
19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: SAN-
D0KAN, 12. del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 TO JE LJUBEZEN,
humoristična nanizanka, 4. del
20.30 NAJ SPOT, kontaktna oddaja o dance in pop glasbi
21.30 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 Videostrani do 24.00
ČETRTEK, 2. maja
PETEK, 3. maja
SOBOTA, 4. maja
NEDELJA, 5. maja
PONEDELJEK,
6. maja
TOREK,
7. maja
SREDA, 8. maja
SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1	SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1		SLOVENIJA		SLOVENIJA 1		SLOVENIJA 1	
10.30	Batman, 29/32	10.35 Zlata šestdeseta	08.00	Radovedni Taček	08.40	Jekleni jezdeci, 6/8	10.00	Pravljice iz lutkarjevega	11.05	Japonske pravljice	09.50	Deklica,delfina in lisica
10.55	Ris, poljud.znan. oddaja	slovenske popevke	08.15	Kljukčeve dogodivščine,	09.05	ŽIVŽAV		vozička, 1/10	11.20	Potovanje na melonijo,		zvitorepka
11.25	Po domače	11.25 Drget, amer. film		17/24	19.55	Nedeljska maša, prenos	10.25	Arabela se vrača, 9/26		Šved. film	10.05	Poslednji dinozaver, 1/20
13.00	Poročila	13.00 Poročila	08.30	Otroška oddaja		iz Dorenberga	10.55	Elisa, moje življenje,	13.00	Poročila	10.50	Roka ročka
13.05	Kolo sreče, tv igrica	13.05 Kolo sreče	09.15	Zgodbe iz školjke	11.00	Moj prvi video, 8/12		španski film	13.05	Lingo, tv igrica	11.40	Izgubljene civilizacije,
15.00	Družina Dandzin, 1/3	14.40 Terra X, 7/10	09.45	Učimo se tujih jezikov,	11.30	Obzorja duha	13.00	Poročila	14.30	Moj prtri video, 8/12		9/10
15.30	Omizje	15.25 Portret slovenskega glas-		francoščina 7/11	12.00	Ljudje in zemlja	14.00	Utrip	15.00	Obzorja duha	12.30	Najboljši v Zagorju Ž96
17.00	TV dnevnik 1	benika: Bogo Leskovic	10.10	Potovanje v Melonijo,	12.30	Najboljši v Zagorju Ž96	14.15	Zrcalo tedna	15.30	Lovci na glave, 3/3	13.00	Poročila
17.10	ŽIVŽAV	16.20 Kam vodijo naše stezice		švedski film	13.00	Poročila	14.30	Za tv kamero	16.20	Mostovi	13.05	Kolo sreče
18.00	Fallerjevi, 9/36	17.00 TV dnevniki	11.50	Veliki dosežki slovenske	13.05	Hugo, tv igrica	14.45	Forum	17.00	TV dnevnik 1	13.35	Zgodbe iz školjke
18.30	Kolo sreče, tv igrica	17.10 Lahkih nog naokrog		kirurgije	13.35	Karaoke	15.00	Nedeljska reportaža	17.10	Kljukčeve dogodivščine,	14.45	Dlan v dlani
19.10	TV nocoj	18.00 Fallerjevi, 10/36	12.20	Koncert nagrajencev 25.	14.40	Nedeljska reportaža	15.20	Večerni gost		18/24	15.00	Made in Slovenia
19.15	Risanka	18.35 Hugo, tv igrica		tekmovanja mladih glas-	15.05	Poan v dlani	16.20	Dober dan, Koroška	17.25	Afriške živali, 10/13	15.50	Slovenski utrinki
19.30	TV dnevnik 2	19.10 Risanka		benikov republike	15.20	Pony express, amer. film	17.00	TV dnevnik 1	17.35	Jekleni jezdeci, 7/8	16.20	Ljudje in zemlja
20.00	Seinfeld, 3/22	19.30 TV dnevnik 2		Slovenije, 1. del	17.00	TV dnevnik 1	17.10	Radovedni Taček	18.00	Fallerjevi, 11/36	17.00	TV dnevnik 1
20.30	Tednik	20.05 Sorodne duše, 8/21	13.00	Poročila	17.10	Po domače	17.25	TV oko, 9/13	18.30	Kolo sreče, tv igrica	17.10	Male sive celice, kviz
21.20	Zlata šestdeseta	20.40 Poglej in zadeni	13.05	Hugo, tv igrica	18.45	Za tv kamero	18.00	Simpsonovi, 31/48	19.10	Risanka	18.00	Fallerjevi, 12/36
	slovenske popevke	22.25 TV dnevnik 3	13.55	Terra X, 8/10	19.00	Včeraj, danes, jutri	18.30	Lingo, tv igrica	19.30	TV dnevnik 2	18.30	Kolo sreče
22.10	Napovedniki	22.55 Daj še enkrat, Sam, amer.	15.30	Christy, 13/21	19.10	Risanka	19.05	Risanka	20.05	Brez žensk ne gre, 9.del	19.10	Risanka
22.15	Nikar,oddaja o prometu	film	16.20	Vrhunec, 2/3	19.30	TV dnevnik 2	19.15	Žrebanje 3x3	20.35	Made in Slovenia	19.30	TV dnevnik 2, vreme
22.30	TV dnevnik 3	SLOVENIJA 2	17.00	TV dnevnik 1	19.50	Zrcalo tedna	19.30	TV dnevnik 2	21.25	Roka ročka	20.00	Gospod Bean, 11/13
22.40	Šport		•17.10	Moj oče živi v Riu, 4/5	20.10	Nedeljskih 60	20.05	Sostanovalke, 2/13	22.15	Napovedniki	20.30	The player, amer. film
22.50	Seaquest, 15/21	11.40 Izziv, poslovna oddaja	17.35	Tiri skozi čas, 5/8	21.05	Pekovski mojstri, 2/6	20.35	Pro et contra	22.30	TV dnevnik 3	22.45	TV dnevnik 3
		12.10 Znanost od blizu, 9/20			22.05	Napovedniki			22.55	Poslovna borza	23.15	Seaguest, 18/21
aprila 1996
SLOVENIJA 2
11.45 Slovenci v Vatikanu danes, 2. oddaja
15.25 Zgodovina Vatikana: Od Petra do Konstantina
13.15 DP v nogometu: HIT G0RICA:SCT OLIMPIJA, posnetek
14.55 Footloose, amer. film
16.40 Seinfeld, 2/22
17.05 Pekovski mojstri, 1/6
18.00 Po Sloveniji
18.45 Izziv, poslovna oddaja
19.15 TOK, TOK
20.35 Doktor Finlay, 7/7
21.25 Umetniški večer
23.25 Slovenski jazz iz jazz kluba Gajo: Greentovvn jazz band
VTV
09.25 TVURA
09.30 TO JE LJUBEZEN, pon.
09.55 EPP/VABIMO K OGLEDU
10.00 NAJ SPOT, pon.
12.00 Videostrani
18.55 NAJ SPOT DNEVA/IV URA
19.00 REGIONALNE NOVICE
19.05 Otroški program: SAN-DOKAN, 13. del
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU
20.05 POD ZVEZDNIM SVODOM, oddaja z astrologinjo ROŽO KAČIČ
21.05 SUPERFLYEVAVRNITEV, film
22.35 REGIONALNE NOVICE 22.40 HOROSKOP 22.45 TV IZLOŽBA 22.50 NAJ SPOT DNEVA 22.55 Videostrani do 24.00
12.35 Umetniški večer 13.35 Dediščina Šogunov, 1/3 14.35 Idealist, slovenski film 16.30 Sorodne duše, 7/21 17.00 Povratek, kanad. poljudn.
znan. oddaja 17.25 Veliki dosežki slovenske
kirurgije, 15. del 18.00 Po Sloveniji 18.45 Poglej me! 19.25 Denis Pokora, 3/13 20.05 V žarišču 20.20 Forum 20.40 Angel Falls, 6/6 21.30 Studio city 22.25 Novice iz sveta razvedrila 23.20 SP v hokeju na ledu: pol-finale, posnetek z Dunaja
VTV
08.55 TV URA
09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 09.30 POD ZVEZDNIM SVODOM, pon. 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.35 SUPERFLYEVA VRNITEV,
film, pon. 12.05 Videostrani 17.55 NAJ SPOT DNEVA/TV URA
18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja. Gostja: LAURA
19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: SAN-
DOKAN, 14. del, 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 DOKUMENTARNA ODDAJA
20.30 IZVENZAKONSKI SEKS, film
22.00 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
22.25 REGIONALNE NOVICE 22.30 HOROSKOP 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 Videostrani do 24.00 24.00 NOČNI KINO : VSI ZA ENEGA, erotični film
17.55	Alpe Jadran
18.25	Ozare
18.30	Hugo, tv igrica
19.00	Včeraj, danes, jutri
19.10	Risanka
19.30	TV Dnevnik 2
20.10	Naj gospa
21.15	Zgodovina Vatikana
22.20	Turistična oddaja
22.50	TV dnevnik 3
23.00	Šport
23.15	Nasprotni spol, amer. film
SLOVENIJA 2
11.55 Poglej in zadeni 13.25 Račja juha, amer. film 14.30 Znanost od blizu, 10/20 14.55 Velenje: SP v nogometu;
RUDAR:HIT GORICA 16.50 Konjeništvo: preskakovanje ovir CSA, reportaža iz Volčjega potoka 17.25 Kranj: kvalifikacije za EP v
vaterpolu 18.30 Karaoke 19.30 Na vrtu 20.05 Metulj, amer. film 22.30 Sobotna noč
VTV
09.25 TV URA
09.30 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 10.35 DOKUMENTARNA ODDAJA, pon. 11.00 IZVENZAKONSKI SEKS,
film, pon. 12.30 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA/TV URA
19.00 Otroški program: SAN-
DOKAN, 15. del 19.35 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 475.VTV MAGAZIN 20.35 ZABAVNO GLASBENI PROGRAM: KOLOVRAT DOMAČIH VIŽ 21.30 GRENKA KRI 2, film, pon. 23.00 HOROSKOP 23.05 TV IZLOŽBA 23.10 NAJ SPOT DNEVA 23.15 Videostrani do 24.00
22.20 TV dnevnik 3 22.40 Elisa Vida Mia, španski film
SLOVENIJA 2
09.00 Angleška glasbena lestvica
09.55 Videošpon
10.45 V vrtincu
11.30 TOK TOK
12.15 Poglej me!
13.00 Lahkih nog naokrog
13.40 Na vrtu
14.25 Dunaj: SP v hokeju na
ledu, finale 17.30 Košarka: NBA, posnetek 18.30 Lenart: EP v motokrosu
(250 ccm) 19.00 Športni film 20.05 Izgubljene civilizacije, 9/10
20.55 Večerni gost 22.00 Tiri skozi čas, 6/8 22.20 Lovci na glave, 3/3 23.10 Športni pregled
VTV
08.10 TVURA
08.15 MINI PET, otroška glasbena lestvica 08.40 OTROŠKI MIŠ MAŠ, pon. 09.40 474. VTV MAGAZIN, pon. 10.05 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.25 ŠPORTNI GOST: TENIŠKI
KLUB VELENJE 10.50 DOBRO JUTRO-TEDENSKI IZBOR 12.00 EPP
12.05 475. VTV MAGAZIN, pon. 12.30 GLASBA, PLES, MISTRI
IN MIŠICA, pon. 13.30 ZABAVNOGLASBENI PROGRAM: KOLOVRAT DOMAČIH VIŽ 14.30 Videostrani 15.00 POD ZVEZDNIM SVODOM, pon. 16.00 NAJ SPOT, pon. 17.00 SUPERFLYEVA VRNITEV,
film, pon. 18.30 MINUTE ZA KLASIČNO
GLASBO, pon. 19.00 HOROSKOP 19.05 Videostrani do 24.00
21.25	Glavna sestra in njena
zgodba, 2/3
21.55	Napovedniki
22.10	TV dnevnik 3
22.30	Šport
22.40	Seaquest, 16/21
23.30	Svet poroča
SLOVENIJA 2
11.35 Učimo se tujih jezikov:
francoščina, 7/11 11.55 Turistična oddaja 12.10 Policisti s srcem, 26/26 12.55 Izbor za najlepšo gospo
Slovenije 13.55 Sobotna noč 15.55 Športni pregled 16.40 Sostanovalke, 1/13 17.05 Muenchenčana v Hamburgu, 5/14 18.00 Po Sloveniji 18.45 Sedma steza 19.15 Angleška glasbena lestvica
20.10 Osmi dan 20.40 Tommy, ang. film 22.25 Brane Rončel izza odra 23.55 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 00.25 EP v namiznem tenisu, posnetek iz Bratislave
VTV
08.55 TV URA
09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 09.30 EPP/VABIMO K OGLEDU 09.35 475. VTV MAGAZIN, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA/TV URA
19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 Otroški program: SAN-
DOKAN, 16. del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 GOST V STUDIU 21.05 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
21.25 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO: POMLADNI ZVOKI, Koncert Rudarske godbe Velenje, 1. del 21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 Videostrani do 24.00
23.10 Seaquest, 17/21
SLOVENIJA 2
10.55 Sedma steza
11.25 Osmi dan
11.55 Vrhunec, 2/3
12.25 Alpe Jadran
12.55 Nedeljskih 60
13.55 Šaloma, opera iz Covent Granda
15.40 Analitična mehanika, 17/52
16.10 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža
16.40 Brez žensk ne gre, 8. del
17.05 Doktor Finlay, 7/7
18.00 Po Sloveniji
18.45 Izobraževalna oddaja
19.15 Videošpon
20.05 V žarišču
20.35 Muenchenčana v Hamburgu, 6/14
21.25 Obiski
22.15 Za narodov blagor, predstava MGL
00.30 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža
VTV
09.25 TV URA
09.30 GOST V STUDIU, pon.
10.30 EPP/VABIMO K OGLEDU
10.35 MINUTE ZA KLASIČNO GLASBO, pon.
12.00 Videostrani
19.00 MINI GOST
19.30 TV IZLOŽBA
20.00 EPP / VABIMO K OGLEDU
20.05 476. VTV MAGAZIN
20.30 ŠPORTNI TOREK
20.50 ŠPORTNI GOST
21.15 HOROSKOP
21.20 TV IZLOŽBA
21.25 NAJ SPOT DNEVA
21.30 Videostrani do 24.00
00.05 VVimbledonski zastruplje-vaiec, 1/3
SLOVENIJA 2
10.35 Izobraževalna oddaja 11.05 V žarišču 11.35 Obiski 12.25 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 12.55 Ivan Cankar Za narodov
blagor, MGL 15.05 Pony express, amer. film 16.40 Gospod Bean, 10/13 17.05 Angel Falls, 6/6 18.00 Po Sloveniji 18.45 Papež iz puščave,
nemška dokum. oddaja 19.15 V vrtincu 20.10 Bruselj: finale PPZ v
nogometu 22.05 Kolesarska dirka po Sloveniji, reportaža 22.35 Koncert orkestra SF 23.35 Lebič Fauvel 86
VTV
08.55 TVURA
09.00 DOBRO JUTRO, informativna oddaja 09.30 476. VTV MAGAZIN, pon. 09.55 EPP /VABIMO K OGLEDU 10.00 ŠPORTNI TOREK, pon. 10.20 ŠPORTNI GOST, pon. 12.00 Videostrani 18.55 NAJ SPOT DNEVA/TV URA
19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OtroSki program: SAN-
DOKAN, 17. del 19.30 TV IZLOŽBA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 TO JE LJUBEZEN,
humoristična nanizanka, 5.del
20.30 VIDEO TOR kontaktna oddaja o ročk glasbi 21.30 IZBOR IZ ODDAJE DOBRO JUTRO
21.55 REGIONALNE NOVICE 22.00 HOROSKOP 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 Videostrani do 24.00
SSSSS CIGRAE
m——— n D a n M
Pd.o.o.
SGRADNJE
Ravne 103/c, 63325 Šoštanj Tel. :063-893-074 Fax:063-893-013 Mobltel: 0609-614-21 7
ELEKTROINSTALACUE TOPLOTNA TEHNIKA AVTOMATIKA
ŠIBKOTOČNE INSTALACIJE IN NAPRAVE
KREVZEL INSTALACIJE
VODOVOD OGREVANJE PLIN
Za samostojno pot se je Brane Vrtačnik odločil leta 1990, ko je začel z enim delavcem opravljati razna gradbena dela. Z dobro organizacijo in poštenim delom si je Gradbeništvo "Clgler" v kratkem času pridobilo zaupanje mnogih poslovnih partnerjev po vsej državi.
V lanskem letu je Brane Vrtačnik registriral podjetje "Cigrad" d.o.o., saj mu taka organizacijska oblika omogoča samostojno konkuriranje pri najrazličnejših razpisih za opravljanje gradbenih del. Danes je v obeh podjetjih zaposlenih že 40 dobrih delavcev, strokovnjakov na svojem področju.
Da so skupina preizkušenih strokovnjakov dokazujejo tudi mnogi objekti, ki nosijo pečat Gradbeništva "Clgler" in podjetja "Cigrad" d.o.o.: prizidek h Kulturnemu domu Šoštanj, gostišče "Brišnik", Avtocenter Meh, parkirišče Gorenje, prostori za službene pse v Mirnu pri Novi Gorici, vrtec Železniki in drugo.
Njihova prednost je v tem, da dobro sodelujejo in se povezujejo z Elektroinstalacijami Jezernik s.p. iz Črnove,
Najprej je bilo treba urediti kanalizacijo,
Na tlake v hali so položili antistatični pod.
JHB	
mm v! jug jp*""' ggfl^V B1 HHI	
^IMIBP*« k H	wm\ 1
Sfjg^ggn 'HH	SiPi i .-JFeNfcJ
Potem poskrbeti za zunanjo podobo.
ki poskrbijo za strokovno izvedbo elektroinstalacijskih del. Za najsodobnejšo izvedbo strojno-instalacijskih del pa poskrbijo Instalacije Krevzel s.p. iz Šoštanja.
Zadnji velik in zahteven objekt, ki so ga prevzeli, je v
Dela bodo zagotovo končali v roku!
zaključni fazi: ureditev proizvodnih in pisarniških prostorov ter zunaja ureditev na Štrbenkovi cesti v Velenju, kamor se bo preselila Elektronika Velenje. Kdor pozna prostore, ki jih je prej koristilo bivše podjetje T.T.E. ve, za kako velik objekt gre, samo notranjih površin je okoli 6000 kvadratnih metrov. Delo je bilo zahtevno, saj je bilo treba najprej urediti celotno kanalizacijo in odpraviti težave z meteorno vodo, ki je "zalivala" halo, izdelati strojne in elektro instalacije za novo tehnologijo - montažno linijo izvajalca Bosch Siemens iz Nemčije. V hali so novi tlaki in varovalni pod z antistatično gumo. Zgradili so "aneks" v hali, s katerim je pridobljenih dodatnih 500 kvadratnih metrov površin.
Vse to bo dokončano v pičlih štirih mesecih, kar nam pove, da v Gradbeništvu "Cigler" in podjetju "Cigrad" delo, ki ga prevzamejo, izvedejo kakovostno in v točno določenem roku. Tako se bodo delavci Elektronike lahko pričeli seliti v nove prostore že med prvomajskimi prazniki
--
......0.

........- -............ ^.................-............................................
OBVESCEVALEC
25, aprila 1!
MALI OGLASI
MARIJA ŠPEGEL iz Mute obvešča, da bo v nedeljo, 28. aprila od 8. do 8.30 ure prodajala mlade kokoši nesnice (rjave 6 mesecev, 3 mesece rjave in grahaste) v Šaleku pri cerkvi. Tel.: 0602/61-202.
nedokončano hišo na sončni legi. Tel.: 892-191, zvečer. KRAVO sivko s teletom in svinjo za zakol težko 150 kg prodam. Tel.: 858-863, zvečer po 20. uri. BIKA simentalca težkega 150 kg prodam. Tel.: 882-351.
ŽREBIČKO staro 9 mesecev Norik B rodovnik. Tel.: 832-124. OVCO za zakol prodam. Tel.: 857-745.
KOSILNICO HONDA s prikolico in vsemi priključki ter kletke za ameriške činčila zajce prodam. Tel.: 885-588 ali 885-587, zvečer.
TROSOBNO STANOVANJE, 84 m2
v prvem nadstropju na Kardeljevem trgu, jugozahodna lega, prodam. Informacije po 18. uri po telefonu 853-019.
PRODAJA GRAHASTIH NESNIC.
Tel.: 472-071.
RABLJENE PLOHE - FOSNE cca 2
m3 kupim. Tel.: 850-932-po 20. uri. ZASTAV0128,1. 90, reg. do 1/97, prodam. Tel.: 851-123. PRAŠIČKE 40 kg težke prodam. Tel.: 895-222.
V TOPOLŠICI prodamo večjo
NOVEJŠO HIŠO z 20 ari zemlje na lepem razglednem kraju v Rečici ob Paki prodam. Tel.: 711-354. ELEKTRIČNO NAVOJ REZILNICO Rems od 3/8" do 5/4" in dve jeklenki za varjenje kisik in disous plin prodam. Tel.: 857-829. DVOINPOLSOBNO stanovanje, ren-ovirano, prodam. Tel.: 924-619. V MIRNEM NASELJU blizu Braslovč prodam hišo - nedograjen gospodarski objekt in 1000 m2 zazidljivega zemljišča. Tel.: 726-260.
KINO...
DOM KULTURE VELENJE
Sobota, 27.4. ob 22. uri; Nedelja, 28.4. ob 19. uri; Ponedeljek, 29.4. ob 20. uri CASINO- gangsterska drama
Režija: Martin Scorsese. Vloge: Robert De Niro, Sharon Stone, Joe Pešci Las Vegas, 1973. Mesto hazarderjev. Dom prevarantov, sleparjev in goljufov. Obljubljena dežela za trideset milijonov turistov, igralcev na srečo in raj za mafijo. Šef za nekaj igralnic postane Ace, ki ima nezmotljivi nos za stave in mafijskim šefom pris-rkbi veliko denarja. Pri tem mu pomaga Nicky, prijatelj iz otroštva, ki skrbi za umazane posle. Prijatelja pa se spreta zaradi očarljive lahkoživke Ginger, ki Acu zmeša glavo, postane njegova žena, tolažbo in zaščito pred možem pa išče pri Nickyju. Vse gre narobe. Ginger se opija, drogira, denarja je vse manj tudi v igralnicah, šefi se pritožujejo in nekdo bo moral postati žrtveno jagnje. Petek, 26.4. ob 23. uri - predpremiera! 12 OPIC - luturističen triler
Režija: Terry Gilliam. Vloge: Bruce VVillis, Brad Piti, Madeline Stovve
Leto 2035. Človeška vrsta živi v podzemlju, izolirana od sveta, kar je posledica 99
% uničenja populacije, ki se je zgodila leta 1996, ko je nekdo spustil v zrak neznani
virus. Sedaj znanstveniki pošljejo nazaj v leto 1996 prostovoljca Cola, ki naj bi
odkril, kaj se je takrat zgodilo ter poiskal zdravilo za smrtonosno bolezen. Cola na
njegovem potovanju proglasijo za norega in v norišnici sreča vodja eko-trotostične
skupine 12 opic ter psihologinjo, ki mu počasi začenja verjeti, da se bo vsak čas zgodil
konec sveta. Film se torej ukvarja s strahom, povezanim s prihajajočim koncem
tisočletja in bližajočo se apokalipso.
Petek, 26.4. ob 20. uri; Sobota, 27.4. ob 20. uri
DETEKTIV IN MANEKENKA - akcijski triler
Režija: Andrew Sipes. Vloge: VVilliam Baldvvin, Cindy Cravvford, Steven Berkoff
Življenje miamijske odvetnice Kate je na nitki. Lovi jo ruska mafija, ki ji je prekrižala
načrte pri prevzemu miamijske banke z več milijardami dolarjev. Lepi Kate v boju proti
mafiji pomaga detektiv Max in njun odnos kmalu postane več kot le to...
Ob slovenski premieri!
Petek, 3.5. ob 22. uri; Nedelja, 5.5. ob 20. uri JADE- erotični triler
Režija: VVilliam Friedkin. Vlogi: David Caruso, Linda Florentino Pomočnik državnega tožilca David raziskuje brutalen umor multimilijarderja, ki je za petične naročnike iskal dekleta na poziv. Sledovi zločina vodijo v guvernerjevo pisarno. Dokazi vodijo do skrivnostne ženske Jade. Ko ji iz najdene kasete odkrijejo identiteto, so vsi presenečeni. David, ki mu strežejo po življenju, pa se znajde ujet v mreže smrtonosne zarote.
Nedelja, 5.5. ob 10. uri - predpremiera! JUMANJI - domišljijski spektakel
Režija: Joe JohnsJpiiVloge: Robin VVilliams, Bonnie Hunt, Kirsten Dunst Alan Parish je bil 26 let ujetnik čarobne igre Jumanji, ker igre ni dokončal. Dva prijazna otroka odkrijeta igro, jo začneta igra in tako rešita Alana iz ujetništva. Toda za njim pridejo tudi vse zveri iz džungle ter divji lovec, ki grozijo mestu, da ga bodo uničili. Alan in otroka skušajo mesto rešiti, toda... Ponedeljek, 6.5. on 20. uri JEZUS - zgodovinski spektakel Režija: John Heyman. Vloga: Brian Deacon Film, ki ga je devet let delalo več tisoč ljudi (samo statistov je bilo 5000), govori o življenju Jezusa Kristusa in temelji na svetopisemskem Lukovem evangeliju. Vse prizore so posneli na istih krajih, kjer so se pred 2000 leti odvijali svetopisemski dogodki. Film je v celoti sinhroniziran v slovenskem jeziku, torej vsi protagonisti govorijo slovensko. KINO ŠOŠTANJ Petek, 26.4. ob 20. uri - CASINO - gangsterska drama Nedelja, 28.4. ob 17. uri - DETEKTIV IN MANEKENKA - akcijski triler Petek, 3.5. ob 20. uri - JADE - erotični triler Sreda, 8.5. ob 20. uri - JEZUS - zgodovinski spektakel KINO ŠMARTNO OB PAKI Sobota, 27.4. ob 19. uri - CASINO - gangsterska drama Nedelja, 28.4. ob 19. uri - DETEKTIV IN MANEKENKA - akcijski triler Sobota, 4.5. ob 20. uri - JADE - erotični triler Torek, 7.5. ob 20. uri - JEZUS - zgodovinski spektakel
GOLG JX diezel, I. 91, bel, prevoženih 20.000 km prodam. Tel.: 831-985.
DIATONIČNO harmoniko znamke Zupan, igrano dve leti, Besas prodam. Tel.: 892-291, Ramšak. PRIKOLICO ADRIA 3800SL z dodatno opremo prodam. Tel.: 854-113. VRTNICE različnih sort dobite pri Grilu, Laze 30, Velenje. Tel.: 888-200. DAIHATSU CHARADE TS, I. 90/91, reg. 2/97,30.000 km, rdeče barve prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 856-068.
JAGNETA za zakol prodam. Tel.: 885-846.
OVCE za zakol ali nadaljno rejo prodam. Tel.: 882-754. OBJEKT NAMENJEN za razne obrtne dejavnosti, 400 m2,4 km iz Velenja prodam ali oddam v najem. Tel.: 882-319.
HLEVSKI GNOJ prodam. Tel.: 854-872.
V	VELENJU oddam opremljeno dvosobno stanovanje. "ŠIFRA: TAKOJ."
NEDOGRAJENO HIŠO v Mozirju prodam ali zamenjam za stanovanje. Tel.: 854-066 ali 853-095. INŠTRUIRAM matematiko, kemijo in računalništvo. Tel.: 858-041, zvečer. DVA TERMOBAN OKNA Jelovica, 140 x 140, nova prodam za 20 % ceneje. Tel.: 888-223. KOZO staro 1 leto z dvema mladičema prodamo. Tel.: 888-122, po 20. uri.
BMW 320 i, športno M podvozje, I. 10/91, popolna originalna dodatna oprema, prvi lastnik, temno rdeče metal barve prodam. Tel.: 855-406.
V	VELENJU vzamem v najem poslovni prostor za trgovino v velikosti od 20 do 30 m2. Tel.: 881-185. JEDILNI KROMPIR dezire prodam. Tel.: 851-906.
ZEMLJIŠČE, cca 2200 m2 v Škalah, primerno za vikend, prodam. Tel.: 850-549.
HLADILNIK ZANUSSI, malo rabljen, 2001, poceni prodam. Tel.: 852-996. GRADBENI TEHNIK išče delo v gradbeništvu. Tel.: 858-022. IŠČETE mali avto? 126 R 11/88, 40.000 km, cena 1400 DEM. Tel.: 855-919 po 19. uri. TELICO, 120 kg težko za zakol ali nadaljno rejo prodam. Tel.: 882-856.
OTROŠKI AVTO SEDEŽ prodam. Tel.: 854-901.
MOZNIČARKO z 27 vreteni (svedri), avtomatska, prodam. Cena po dogovoru. Tel.: 885-1143 PIONEER KEH 6200 nov nerabljen ugodno prodam (tudi na več čekov). Tel.: 854-112.
NAHRBTNO MOTORNO ŠKROPILNICO za sadje prodam. Cena 22.500 SIT. Tel.: 892-179, popoldan. V VELENJU KUPIM manjše stanovanje. Tel.: 851-832 do 15. ure ali zvečer 857-602. VEČ KRAV in telic ter silov kombajn 8Q sit prodam. Tel.: 857-219 po 20. uri.
VEČJE KOLIČINE KVALITETNEGA SENA prodamo po ugodni ceni. Tel.: 893-723.
126 R I. 88, zelene barve prodam. Tel.: 885-597.
R 4 GTL, I. 87, na novo registriran prodam za 2800 DEM. Tel.: 852-731. DAIHATSU CHARADE TS, 1.91, reg. do 3/97 prodamo. Tel.: 852-839. DVOSOBNO STANOVANJE v centru Velenja prodamo. Tel.: 852-839 (zvečer).
LOKAL V CENTRU ŠOŠTANJA
oddam. Tel.: 0609/624-775. JAGNJE ZA ZAKOL prodam. Tel.: 857-745.
SEJALNICO za koruzo ugodno prodamo. Tel.: 885-256. PRODAM VEČ PARCEL za vikend. Tel.: 0602-55-632. R 4 GTL, I. 91, dobro ohranjen, pravkar registriran, prodam. Tel.: 851 -804.
TELIČKO težko 130 kg prodam ali menjam za bikca. Tel.: 882-885. BIKCA simentalca, težkega 120 kg, za nadaljno rejo ali za zakol prodam. Tel.: 882-788 (zvečer od 18.30 do 19.30).
NOV BTV 55 cm, txt, sleep timer, child lock, prodam. Tel.: 857-631. DEKLIŠKO obleko za obhajilo in dvodelno obleko za birmo prodam. Tel.: 850-217.
DVOSOBNO STANOVANJE, 55 m2,
v Velenju prodam. Tel.: 856-733 (po 20. uri).
JEDILNI KROMPIR, semenski in teličko prodam. Tel.: 893-590. KUPIM MANJŠE STANOVANJE,
lahko vseljivo kasneje. Tel.: 853-189.
GIBANJE PREBIVALSTVA
Upravna enota Velenje
Poroke: Vili Mauer, Piran, Marušičeva ul.št. 14 in Jožica Hribar, Velenje, Čufarjeva c.št. 1; Boris Tajnik, Velenje, Šmarška c.št. 35 in Mojca Pere, Velenje, Šmarška c.št. 35; Mirzet Sejdinovič, Velenje, Kardeljev trg št. 3 in Fahira Dedič, Kariči bb, Republika BiH; Branko Rožej, Topolšica št. 130 in Sabina Jahič, Miljanovci, Republika BiH; Marko Kremer, Velenje, Ul. Dušana Kvedra št. 9 in Aleksandra Ladinik, Velenje, Stantetova ul.št. 16. Smrti: Antonija Stropnik, roj. 1912, Celje, Medlog št. 38; Ljudmila Videčnik, roj. 1931, Oplotnica, Grajska c.št. 1; Rudolf Črešnik, roj. 1914, Šoštanj, Metleče št. 50; Andrej Koren, roj. 1916, Topolšica št. 107; Jožef Pevnik, roj. 1913, Podvin št. 4; Oton Štajner, Zavodnje št. 1/b; Ivan Cenbauer, roj. 1921, Velenje, Zidanškova c.št. 3; Marija Kaš, roj. 1903, Velenje, Partizanska c.št. 7^
Upravna enota Žalec
Poroki: Peter Marko, Tabor in Mirica Ukmar, Zahomce; Aleksander Slapnik, Jeronim in Manja Hrušovar, Orla vas. Smrti: Frančiška Travner, stara 70 let, gospodinja, Letuš št. 9; Ivana Kotnik, stara 83 let, upokojenka, Založe št. 51; Ana Brinovc, stara 91 let, upokojenka, Gotovlje št. 54. Upravna enota Mozirje
Poroka: Zlatko Ošep, 1967, Robanov kot 33 in Marta Kumprej, 1968, Juvanje 24. Smrti: Martin Brezovnik, 1941, Šmartno ob Dreti 80; Ana Kos, 1913, Žabor 5; Jera Gostečnik, 1905, Brezje 27 A; Antonija Klančnik, 1921, Ljubija 32.
EPSI d.o.o.
Podjetje za fotografijo in turizem, Nazarje
razpisu|e prosto delovno mesto VODJE PROJEKTOV s področja fotografije m založništva
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pogoji:
-	vsaj višješolska izobrazba ekonomske ali družboslovne smeri
-	osebni avto
Prijave na razpis s kratkim življenjepisom in dokazili o izobrazbi pošljite na naslov: EPSI d.o.o, Savinjska c. 4, Nazarje 3331
(prijave sprejemamo do 6. maja 96)
i*Aimo vNJI;
ČETRTEK, 25.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Ljubljanska banka« se predstavlja; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 IV. mreža - skupni program lokalnih radijskih postaj Slovenije; 18.00 DJ news; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PETEK, 26.APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 2 x 12 umazanih vmes ob 8.45 Kličemo UNZ in ob 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Petkov klepet in glasbeni gost; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
SOBOTA, 27. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.00 Misli iz Biblije; 8.30 Poročila; 8.45 Izbor pesmi tedna; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Govorimo o fimu; 17.00 Kviz Trinajstica; 18.00 V imenu sove; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
NEDELJA, 28. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 8.00 Nedeljski utrinek; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 18.40 Duhovna iskanja; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 29 APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00107,8 Avtomoto hereov - oddaja o avtomobilizmu; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje.
TOREK, 30. APRILA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 8.30 Poročila; 9.00 Kmetijski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, lqe, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 17.30 Pa zapojmo eno po slovensko; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. SREDA, 1. MAJA: 6.00 Dobro jutro; 6.15 Na današnji dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.30 Poročila; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje;
DEŽURSTVA
Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO
Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 94 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za Informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711.
Zdravniki: Četrtek, 25. aprila - dnevni dežurni dr. Lazar, nočni dr. Urbane in dr. Slavič. Petek, 26. aprila - dnevni dežurni dr. D.Vrabič, nočni dr. Hočevar in dr. O.Renko. Soboto, 27. aprila in nedeljo 28. aprila - dežurni dr. Friškovec in dr. Kozorog. Ponedeljek, 29. aprila -dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Lazar in dr. D.Vrabič Torek, 30. aprila - dnevni dežurni dr. O.Renko, nočni dr. Friškovec in dr. Stupar
Zobozdravstvo: 27. in 28. aprila - dežurni dr. Mojca Bujan-Koprivc v dežurni zobni ambulanti od 8. do 12. ure. Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno. Veterinarska postaja v Šoštanju: Od 26. aprila do 2. maja -Blatnik Franc, dr.vet.med., Stanetova 47, Velenje mobitel 0609/618-117. Od 3. maja do 10. maja - Zagožen Ivo, dr.vet.med., Jerihova 38, Velenje, mobitel 0609/633-677.
TEDENSKO POROČILO O MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI
V tednu od 15. aprila do 21. aprila 1996 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje ter Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, niso presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka.
MESTNA OBČINA VELENJE, VARSTVO OKOLJA
SOSTAHJ TOPOLŠICA VEUKIVRH ZAVOONJE VEUSNJE GRABIMO.
« B«-«. CJ17.4. «)». 4. B«.«. DM.< »31. 4.j

D.D. DOMŽALE
Za gotovino odkupujemo delnice LEKA in druge privatizacijske delnice.
ALPOMA Domžale, Ljubljanska 47, tel. 061/712-999
ZAHVALA
Ob boleči praznini, ki jo čutimo ob mnogo prerani smrti
MAKSA ŠPEGLA
1955-1996
Telo Ti je trpelo,
srce v bolečini krvavelo,
mnogo si hudega prestal,
le malo lepega usoda Ti je dala.
Zdaj Ti zadnjič je zazvonil zvon,
gomila poslednji Ti bo dom,
ptički žalostno pojo,
milo pesmico v slovo
in kar moremo Ti Se v zahvalo dati
je vzklik "Še ljubimo Ter
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za darovano cvetje, sveče in izražena sožalja. Posebna zahvala velja sosedom, ki so nam nudili pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala tudi kolektivu Gorenja, govornici in pogrebcem. Najlepša hvala tudi g. župniku in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Olga, hčerke Pavlika z družino in Jožica ter Alenka
V SPOMIN
30. aprila bo minilo štiri leta, odkar je za vedno odšla od nas ljuba mamica, hčerka in sestra
ROMANA KUŽET
roj. TRAPEČAR
1959-1992
Bolečina se da skriti,
tudi solze zatajiti, le tebe ljuba
mamica	Hvala vsem, ki prihajate na njen prerani grob, se je spominjate in ji
prižigate svečke.
Sinova Zoran in Goran, mama ter sestra z družino.
Ko v ranem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep pomladni dan, nihče še takrat slutil ni,
da to bo dan, ko umrl bo tvoj smehljaj,
zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj.
ZAHVALA
ob nenadni izgubi dragega sina, moža, očeta in brata
ANTONA HRENA
1.7.1951-13.4.1996
Na njegovo zadnjo željo smo ga pokopali v ožjem družinskem
krogu.
Hvala vsem, ki ste darovali cvetje in sveče.
Posebna zahvala velja gospodu duhovniku Alojzu Petriču za darovano mašo, za svečano opravljen pogrebni obred, za njegove spodbudne in tolažilne poslovilne besede.
Žalujoči: VSI NJEGOVI
V SPOMIN
OT1JU RAMSAKU mL
Ljubil si življenje, ljubil si svoj dom a tiho brez slovesa odšel si v večni dom, v grobu mimo spiš. Solza, žalost, bolečina Te zbudila ni, v domu našem je praznina, v srcih naših velika bolečina.
2. maja bodo minila tri žalostna leta, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, brat, stric in boter. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki postojite
ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižigate svečke.
Še enkrat iskrena hvala.
Žalujoča starša ter sestra Nuša z družino.
		
	Mf • HH	V SPOMIN
	* i Bi	Minilo je dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče in dedi
	V Mi ■r P mm	ANTON GORŠEK
Hvala vsem, ki obiskujete njegov grob in se ga spominjate.		
		VSINJEGOVI
Predober si bil za ta kruti svet. Zato bremena tega življenja nisi mogel sprejet. Bil je le hip, pozabil si na nas, stri nam srce, osušil solze, a ljubezni dragi OTO nam nisi vzel,
v naših srcih boš večno živel.
ZAHVALA
Tiho, kot je živel, nas je zapustil
OTOŠTAJNER
2.7.1953-19.4.1996
Hvala prijateljem, znancem in vsem ostalim, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi mnogo prerani zadnji
poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Še posebna zahvala velja najbližnjim sorodnikom, ki so nam v
težkih trenutkih nudili nesebično pomoč. Hvala tudi gospe Meža za ganljivi govor, pevcem in gospodu Kvartiču za opravljen cerkveni pogreb, učencem 3. A razreda Poslovne šole v Slovenj Gradcu in 7. B O.Š. KDK Šoštanj, sodelavcem TUŠ ter kolektivu Nama Ravne na Koroškem. Žalujoči: žena Marjana, sin Matjaž, hči Lidija, mama, oče, brat in sestra z družinama ter ostalo sorodstvo.
Hvala - Ti, da si bila vedno tam,
ko smo te potrebovali, ker si vzdržala nevzdržno, ker si nas imela rada,
ker si delala nemogoče z nasmehom, ker si bila čudovita, materinska, hvala Ti za vse...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice, sestre in tete
ANGELE PETEK
iz Lipja 3.5.1911-19.4.1996
se v globoki žalosti zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh najtežjih dneh pomagali in nam stali ob strani.
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, sveče ter za spominske maše.
Posebno zahvalo izrekamo družini Kočivnik za vse, kar so storili zanjo. Prav tako iskrena hvala dr. Janežič - Blatnik in patronažnim sestram. Hvala govorniku, gospodu župniku, pevcem, solistu in praporščakom.
Žalujoči: hči Marica z družino, sestri Lojzka in Pepca ter vsi,
ki so jo imeli radi.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega moža, očeta, brata, dedija in pradedija
RUDOLFA ČREŠNIKA
. iz Metleč 50
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili do njegovega zadnjega doma sredi lovskega revirja v Zavodnjah.
Hvala za darovano cvetje, sveče, za vsa izrečena in napisana sožalja.
Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku, pevcem, godbi in njegovim lovskim prijateljem za vse, kar so storili za dedija.
Še poslednjič iskrena hvala.
Žalujoči
Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Bojana as Špegel, MiraZakošek (novinarji), Peter Rihtarič in
Janja-Košutašpegei (grafičnaoblikovalca),Klara Pavšer (lektorica).
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451,854-761,856-955.
Žiro račun pri SDK Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 130,00 tolarjev, trimesečna naročnina 1430 tolarjev, polletna 2860,
letna 5200 tolarjev.	_
Rač. prelom in oblikovanje: MHIiniHlIMV/HI
Grafična priprava, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Prekrasen pevski nastop
Štirideset let mineva kar sta začela v Šoštanju obratovati prva dva bloka skupne moči 60 MW. Štiri leta kasneje se jima je pridružil še tretji 75 MW blok, leta 1972 četrti, 275 in leta 1977 še peti, največji 345 MW blok. Z njegovo izgradnjo daje Termoelektrarna Šoštanj Sloveniji tretino potrebne električne energije.
V času izgradnje blokov je bila v ospredju potreba po električni energiji, ki jo je hitro razvijajoče slovensko gospodarstvo vse bolj potrebovalo. Kasneje pa je okolje opozorilo nase in zadnje desetletje namenjajo v tem kolektivu poleg tega, da v celoti izpolnjujejo potrebe po elektriki, ki jih vsako leto začrtajo z elektroenergetsko bilanco, tudi ekološki sanaciji. "B projekt bodo v celoti uresničili do konca tega tisočletja, z njim pa dosegli, da bo obratoval največji slovenski termoenergetski objekt ekološko neoporečno.
Glede na to, da je ena glavnih skrbi vodstva Termoelektrarne Šoštanj usmerjena v okolje, so se tudi odločili, da tako proslavijo svojo štiridesetletnico. Sprejeli so pokroviteljstvo nad šestnajtimi koncerti svetovno znanega Akademskega pevskega zbora Mihaila I. Glinka iz St. Petersburga. Koncerti so bili v vseh večjih slovenskih krajih, sredi prejšnjega tedna pa je bil koncert tudi v Šoštanju v tamkajšnji župninski cerkvi sv. Mihaela. Številni obiskovalci pa so bili dovolj zgovoren dokaz, kako pravilna je bila odločitev vodstva Termoelektrarne.
■ (mz, foto L.O.)

Trie trac v Vinski Gori
Velenjski radijci smo letos že petič zapored organizirali v Vinski gori javno radijsko oddajo Trič trač. To je humoristično satirična oddaja, vodita jo Strašna Jožeta, na sporedu pa je vsako drugo nedeljo ob 9.30. Enkrat letno, sredi aprila, pa se z njo javno predstavimo. Posnetka s te prireditve bomo na Radiu Velenje zavrteli v nedeljo, 28 aprila in v nedeljo 5. maja, obokrat ob 16.30.
Tokrat smo upali, da bo gost redne rubrike "Ciljava v vrhove" predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek. Zal pa so mu njegove nepredvidene vladne obveznosti prihod preprečile. Obisk na našem radiu je obljubil za drugo polovico maja.
TUdi tokrat sta Staršna Jožeta poskrbela, da so obiskovalci pozabili na vsakodnevne tegobe. Pri temu jima je z obilico humoristične žilice pomagala tudi pevka Simona Vodopivec. Slovenska mišica je prav tako dokazala, da ni le lepa, ampak tudi pametna in da je sposobna ugnati kar oba Strašna Jožeta. Ko sta povabila na oder še poslanko Danico Simčič, pa sta se gotovo odločila, da z ženskami le ni dobro zobati zrnja, predvsem pa se z njimi ni pametno pomerjati v spretnosti vrtenja jezika. Danica je dokazala, da ni le ena najlepših, preudarnih in
"Kako zaposliti poslanca?", sta vprašala Strašna Jožeta.
"Na naslednjih volitvah ga ne izvolite!*
priljubljenih poslank, prav in Zlati zvoki, Pop Desing,
dobro pozna povedati tudi kakšen vic, predvsem pa zna odgovoriti tudi na še tako zvito postavljena vprašanja Strašnih Jožetov.
Vse to so popestrili še Igor
Gamsi, Simona Vodopivec, za odlično organizacijo vsega spremljajočega pa so poskrbeli člani Kulturnega društva ] iz Vinske gore.
■ mz,vos
I
■H
»tir-
"Kje je tavelik Strašni Jože?" morda sprašuje lepotica Tei
Boškin. "Ja, med oblak
Ribiči za čisto naravo
VELENJE - Marsikje po Sloveniji so v minulih dneh, največ jih je bilo v soboto, pripravili očiščevalne akcije, da bi naravi vrnili naravno podobo. V skrbi za lepo urejeno in čisto okolje, so akcijo pripravili in izvedli tudi člani Ribiške družine Velenje. Udeležilo se jo je, po besedah gospodarja RD Velenje Alberta Pečnika 25 članov, pričakovali so jih več. Poskrbeli so za lep izgled okolice Škalskega jezera, ribiške koče in ribnika.« mkp
PRIREJATA PRVOMAJSKO KRESOVA! DNE 30.4.1996 OB 19. URI V TAJNI PODKRAJU
Občane vabimo, da se kresovanja udeležijo v čim večjem i številu.
Program: govor Srečka Meha, župana Mestne občine Velenje, nastop folklorne skupine Koleda, nastop društva Trim.
Kresovanje ob narodnozabavni glasbi
Gasilska zveza Velenje • •••••••••••••••• • • •
Jubilejna akademija
V petek so v šoštanjskem kulturnem domu s svečano akademijo obeležili štiri desetletja dela Gasilske zveze Velenje. Ob gasilcih so se prireditve udeležili številni gostje, med njimi predsednik GZ Slovenije Emest Eory, župani Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki Srečko Meh, dr. Bogdan Menih in Ivan Rakun, predstavniki sosednjih in pobratenih gasilskih zvez, obrambe in zaščite ter drugi.
Najprej je zbrane nagovoril predsednik predsedstva zveze Stane Tepej in med drugim dejal: "Nocoj smo se zbrali bolj zaradi preteklosti kot prihodnosti. Čas je, da se spomnimo vsega težkega, predvsem pa pozitivnega in dobrega. Mnogi izmed nas so v gasilsitvo, to humanitarno poslanstvo Slovencev, vložili velik del živl-jenja in hotenja. Zato je prav, da se ob sotočju časa ali razpotju idej srečamo na mestu, Iger seje pred dobrimi štirimi desetletji vzpostavila trdna disciplinirana organizacija gasilcev - Gasilska zveza Velenje."
Stane Tepej je nato na oder povabil vse tri župane. Prvi je spregovoril dr. Bogdan Menih, ki je pohvalil delo gasilcev in dodal, da so se še posebej izkazali ob zadnjih poplavah. Srečko Meh je dejal: "Ne glede na organiziranost novih občin so gasilci in zveza poskrbeli, da so bili naši občani varni, naj bo v znanju ali praksi. Ttadi v bodoče je pred gasilci velika odgovornost, da se bodo občani še naprej počutili varno. Čestitam Gasilski zvezi Velenje,
obenem pa dajem obvezo, da bom ovsa prizadevanja gasilcev odločno podpirali" Ivan Rakun
je v svojem nagovoru v ospredje postavil človeka - gasilca, ki ne pozna meja in ovir, če je potrebno pomagati bližnjemu. "Kar smo gasilci dosegli doslej, ne smemo zapraviti, čeprav imamo sedaj tri nove občine.
na pomoč!"
Sledila je predstavitev brošure "Na pomoč" ob 40-let-nici Gasilske zveze Velenje. Njen nastanek je temeljito predstavil glavni urednik Jože Miklavc in obenem poudaril pomen oglaševanja v gasilstvu, na koncu pa so brošuro prejeli vsi udeleženci.
Gasilska morala mora iti naprej in ne nazaj. V Šaleški dolini so bili in so še gasilci anajbolje	opremljeni.
Prepričan sem, da smo lahko vsi občani zadovoljni in srečni, da imamo tako sposobne in marljive gasilce," je sklenil nagovor Ivan Rakun.
Slavnostni govornik je bil predsednik slovenskih gasilcev Ernest Eory. Poudaril je pomen dobre organiziranosti gasilske zveze, pri čemer je dal za lep primer prav velenjsko. "Gasilci ne poznamo meja. Nikoli ne pričakujemo plačila za svoje delo, le dobro opremljeni in strokovno usposobljeni moramo biti, v občini in po vsej Sloveniji, da bomo vedno tam, kjer smo potrebni. Sprejmite iskrene čestitke s pozdravom -
Udeleženci petkove akademije so bili navdušeni
Pred zaključkom slovesne prireditve so podelili jubilejna priznanja in državna gasilska odlikovanja. Priznanja so prejela vsa gasilska društva v Šaleški dolini, dolgoletni funkcionarji zveze, sosednje in pobratene gasilske zveze ter vse tri občine. Državna gasilska odlikovanja so za požrtovalno in uspešno delo prejeli Anica Škrlin, Egidij Petretič in Marijan Ledinek.
Celotno prireditev so kulturno obogatili oktet TEŠ, prvaka Glasbene šole Fran Korun Koželjski in kulturno društvo Stane Sever iz Škal, na koncu pa je bilo na vrsti družabno srečanje.
■ B.Mugerle