Št. 254. Trst, v soboto 13. septembra 1913. i XXXVIII. IZHAJA VSAK DAN *adl ob nedeljah in praznikih ob 5., eb ponedeljkih ob 9. zjutraj. VdsantČMe flter. se prodajajo po 3 nvč. (6 stot.) v mnogih tobak ara ah v Trstu in okolici, Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdor-ifiini, Dornbergu itd. Zastarele fiter. po 5 nvč. (10 stot.) GOLA81 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po 8 st. mm. -smrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po sV tam. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaiai Jidaljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-aanj pa stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave ,Sdiaostiu. — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo in tožljivo v Trstu. SPINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ F edinosti je mmi!" NAROČNINA ZNAŠA u eelo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na na- ročbe brea doposlane naročnine, se uprava ne ozira, ■titialu mm n«4«ljak« ls4aaj* „E3»zaoSTI" ataa«: M •al« 1«U Kram 5-2O, u y*l 1«W Kron 2 80. Tli dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranke- vana pisma ae M »prejemajo in rektplal to m vra6a|o. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulloa Giorgle Galattl 2« (Narodni dea) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Letnik konsorcij lista „Edinost*. - Natisnila Tiskarna .Edinost", vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica Giorgio Galatti 5tev. 20. Pe«no-hra.llntCnl raftin Stev. 841-652. TELEFON It. 11-57. BRZOJAVNE VESTI. Prevrat v češki politiki. Zmaga radlkalcev nad Mladočehl. PRAOA 12. (Izv.) Danes so ineli tu češki državni iu bivši dežela! poslanci skup bo sejo, da se posvetujejo o nadaljnjem taktičnem postopanja v zadeli spravnih poggj'ao}. Radlkalcl so predlagali resolucijo, ki zahteva, naj se toliko časa bojkotirajo vsa pogajanja, dokler vlada ne odpravi Izjemnega stanja na Češkem In naj se toliko časa tudi onemogočuje tudi vsako delo v državnem zbaru. Agrar d so predlagali veliko blažjo resolucijo. DUNAJ 12. (Izv.) K današnjemu posvetovanju čeških državnih in bivših dežtl rih poslancev se še poroča is Prage: Seja se je pričela ob 11 dopoldne in se je j s udeležilo TO državnih in okrog 50 bivših deželnih poslancev. Socijalni demokrati in klerikalci se seje niso udeležili. Radikalno resolucijo so predlagali bivši deželni poslanci. Mladočehl so ostro nastopili proti njej In so se zavzemali za mnogo zmernejšo, ki bi državnim poslancem ne vezala rok. Izjavili so, da bi se ne mogli ukloniti radikalni resoluciji, Četudi bi bUa sprejeta. Prišlo !e nato v seji do zelo burnih prizorov. Mladočehl so grozili, da bodo odslej nastopali na lastno pest, če se ne ugodi njihovi zahtevi. Seja se je morala prekiniti. V premoru so radikale! omilil! resolucijo, a ko se je seja zopet otvorila, so izjavi Mladočehl, da je še vedno ne morejo spre|etit is so zahtevali dostavek, ki naj bi omogočil Mladočehom tudi nadaljno ude ležbo prt spravnih poganjanjih, ki bi jih sprožila zopet vlada. Nastal je velik nemir In hrup In v tem je bila sprejeta radi kalna resolucija, mladočeški dostavek pa je bil odklonjen. V splošnem razburjenju se je seja zaključila. Sprejeta resolucija pomen j a popolno zmago radikalcev, kar ni samo največjega pomena za češko krizo, temveč tudi za obstoj državnega zbora samega. Demonstracije proti justlčnemu ministru dr. Ho chenburger ju. PRAOA 12. (Izv.) Snoči se Je vršfl tu cb ohetoicl cesarskega reskripta dne z 12. septembra I. 1871. češki shod, po katerem je kakih 200 oseb udrlo pred hotel „k modri zvezdi", kjer biva |u stični minister dr. Ho-chenburger. Množica je burno vzklikala preti nilnisiru, nakar je prišla policija in jo raz« gnala. Dve osebi ste biii aretirani. Dr. Ho-chenburger tedaj ni bil v hotelu. Ogrski domobranski minister v avdi-jenci pri cesarju. DUNAJ 12. (Izv.) Ogrski domobranski minister baron Hasa! je prispel danes iz Budimpešte na Dunaj in je bil sprejet pri cesarju v avdijenci. Po avdijenci je iconfe-riral z vojnim ministrom Krobatinom, ki je bii malo prej tudi v avdijenci pr! cesarju. Kakcr se zatrjuje, je Šlo v avdijenci in nato sledeči konferenci za nove vojaške predloge, o katerih bo baron Hazai poročal v ogrskem državnem zboru. Kriza v zunanjem ministrstvu? DUNAJ 12. (Izv.) Minister zunanjih zadev grof Berchtold je bil včeraj sprejet pri cesarju v dolg! avdijenci, da mu poroča o tekočih zadevah. V diplomatskih krogih se zatrjuje, da je ob tej prilik! grof Berchtold ponudil cesarju svojo demisijo, katere pa cesar ni sprejel, pač pa izrazi! željo, da grof Berchtold zagovarja sedanjo zunanjo politiko države pred delegacijami. Z druge strani pa se še vedno zatrjuje z vso gotovostjo, da zapusti grof Berchtold v kratkem svoje me3to, k! je zavzame potem sedanji avstrijski rimski poslanik pl. Merey. Značilno pr! vsem tem paje,dato zadnjo vest smatrajo za resnično skoraj izključno le tisti listi, ki so se posta vili v zadevi tržaških namestništvenih odlokov na italijansko stran. Goriški in kranjski deželni zbor sklicana« DUNAJ 12. (Kor.) jutrišnja „WJener Zeltung" priobči cesarski patent, s katerimi se sklicujejo k zasedanju sledeči deželni zbori: solnograšk! 17. t. m., nižeavstrij-ski, tirolski in predatlski 23. t. m., k r a n j-s k i d n e 24. t. m., goriško-gradiščanski dne z. oktobra 1913. Giede na ga-liški deželni zbor odločitev še ni gotova. Avstroogrsko poslaništvo v Rimu in italijanska vlada. MILAN 12. (Izv.) „Corriere della sera" poroča iz Rima: „Giornale de! Lavori Pub-blici" Je priobčil snoči kratko vest, ki jo Je v celoti posnel tudi „Oeservatore Romano" in ki vzbuja gotovo zatiimanje v sedanjem času, košev Rimu fo to potebio v bližini trga Colonna dogajajo vsak večer poizkus ide m o cist ra c i J pred a v s tri J s k i m poslaništvom, ki ima svoj sedež na trgu Colonna, r središču prestolnice. V kratkih mesecih poteče najemninska pogodba med avstrijskim poslaništvom in knezom Chigijem, lastnikom palače, kjer se nahaja poslaništvo, in italijanska vlada Jeopozorila avstrijskega poslanika, da bi Jejbiiozelo ljubo, ko bi izbral drug sedež za poslaništvo, sedei, na katerega bi ne bilo tako telko paziti, kakor oa sedanjega. Poslanik pa je odgovoril, da je že vse ukrenil za obnovitev najemninske pogodbe za deset let z upravo kneza Chigija in da torej ne more več misliti na to, da bi isksi drug sedež poslaništva. Bolgarsko-turška kriza. Mir med Bolgarsko In Turško zagotovljen. DUNAJ 12. (Izv.) Veleposlanik neke tro-zvezne države je izjavil napram carlgraj-skemu dopisniku mNeue Fre!e Presse", da je mir med Bolgarsko In Turško zagotovljen In da se najbrž definitivno sklene že v ponedeljek. Konferenca objestranskih po oblaŠčencev, ki bi se bila morala vršiti danes, |e bila sicer odgođena na Jutri, a vzrok tej odgodltvl niso morda kaka ne-sporaiumljecja, temveč edino le dejstvo, da bolgarski pooblaščenci niso dobili pravo časno od bolgarske vlade navodil za nadaljnja poga)an|a. Neki član turškega ministrstva se je Izrazil o tracijskem vprašanju takole: „Dasl ravno nhmo neobčutrjivi za pritožbe, ki prihajajo k nam Iz tega ozemlja, pa vendar nočemo ustvarj.ti novih vprašacj, ki bi dajala prebivalstva poguma, da bi vztrajalo pri započe tem gibanju. Razpravljali bomo temeljito o tem vprašanju tekom pogajanj in zahtevali na odločen način jamstev za varstvo življenja in čast! moha me danske ga prebivalstva". Bolgarska zahteva Lozengrad. SOFIJA 12. (Kor.) S pristojne strani se zatrjuje, da je bolgarski ministrski svet sklenil naložiti bolgirsiim mirovnim pooblaščencem, da vztrajajo oa zahtevi Lozen-grada za Bolgćrsko. Grška in Turčija. ATENE 12. (Izv.) Tukajšnji dnevnik „Nea Imera" poroča Iz zanesljivega vira, da se na Grškem Izvrši demobilizacija armade Šele po končanih grško-turških po-gfcjmjSi in definitivni sklenitvi mini med obema državama. Da Grška še ne demobilizira, zahteva previdnost, češ, ker se mora še vedno računati s turškimi zavijaaji in ima Grška velike interese na rešitvi vprašanja bodoče blaginje mnogoštevilnega grškega prebivalstva pod turško vlado. ATENE 12. (Kor.) Po poročilih iz dobrih virov so gršfco-turška mirovna po ga j tnja na dobrem potu. Oficijelni turiki krogi izjavljajo odkrito, da eo grški predlogi v splošnem sprejemljivi In da morejo rabiti kot podlaga za .grško-turško pogodbo. — Veliki vezir je zagotovil grškemu poslaniku, da se pogodba podpiše v nekaterih dneh. PARIZ 12 (Kar.) „Agence Havas« javlja: Minister zunanjih zadev nI dobil do-sedaj niti direktnega niti Indirektnega obvestila, da pride grški ministrski predsednik v Pariz. Grško-francoski spor. PARIZ 12. (Kor.) .Agence Havas" poroča iz Aten: Ministrski predsednik Venizelos je prišel včeraj v francosko poslaništvo in Je izjavil francoskemu poslaniku, da zelo ob£alu|e ne spo razumije nje, ki je nastalo vsled beroiinskega govora kralja Konstantina. Kralj ni nikakor govoril proti uspešnemu delovanju francoske vojaške misije, U Je storila pred balkansko vojno in tudi začasa nje G Ški velike usluge. Venizelos je poleg tega izjavil časniitvu: „Ko bi bila obstojala tudi le najmanjša nezadovoljnost proti francoski vojaški misiji, bi te gotovo ne bila pogodba žnjo obnovila in bi se ne bilo prosilo še nadaljnjega števila Častnikov. G.ška ne pozabi nikdar odličnih uslug, ki |ej jih Je storila Francoska. Sicer pa kraljev govor ni imel političnega značaja, ker |e kralj potoval brez odgovornih ministrov. Kralj Je hote! izraziti le svojo osebno zahvalo za vojaško izvežbo, ki Jo (e sa dobil na Nemškem. Venizelos upa, da se bo dalo nesponzumljenje na Francoskem popolnoma razpršiti. PARIZ 12. (Izv ) Današnji časopis! pišejo že mnogo spravljive]® o grško francoskem sporu. Ta ugodni pre: brat ima s^oj vzrok v izjavi grškega ministrskega predsednika Venizelosa, ki daje popolno zadoščenje francoski vojaški rosiji na Grškem. L'.sti zagotavljajo, da spremi Venizelos kra ja Konstantina v Pariz in da bD Veni it los sprejet kot pravi državnik, ki je vedno na svojem mestu. Novi časopisi v Skadru. SKADER 12. (Izv.) V najkrajšem času začne izhajali tu nov dnevnik pod imenom „Taraboš\ Dne 1. oktobra pa izide prva številka znanstvenega in beletriitičnega mesečnika „Danice". Novi bolgarski poslanik v Petro gradu. SOFIJA 12. (Kor.) Kralj je podpisal ukaz, s katerim Je general Ratko Dimitrijev imenovan za bolgarskega poslanika v Pe-trogradu. Italija noče izrabljati zase balkanske krize. RIM 12. (Kor.) „Agenzia Štefani" pri-občuje sledeči komunike: „Agence Otto-mane" priobčuje brzojavko iz Rima, v kateri se trdi, da se pripravljajo v Italiji ljudska zborovanja, na katerih naj bi se zahtevala aneksija otoka Rhodosa. Ta vest je brez podlage, Italiji se drži načela, da naj nobena velevlast nima teritorijalnih pridobitev !z sedanje balkanske krize. Srbsko posojilo. BELORAD 12. (Kor.) Govorice o že sklenjenem posojilu se na mercdajnlh mestih označajo kot neresnične. Pogajanja med srbskim finančnim ministrom ii franco <0 bančno skupino se vrše z ugodnim uspehom, toda vprašanje posojila in njegove višine se reši šele v nt katerih dneh. Nesrečna Galicija. LVOV 12. (Izv.) Galicijo Je Moj že sedmič obiskala velikanska nevihta, ki je skoraj popolnoma preplavila jugozahodne predele dežele. Celi kraji so že po več dni popolnoma odrezani od glavnih prometruh žil, da |im grozi že lakota. Da |e nesreča še več|a, se je v nekaterih krajih poja ril legar, v posameznih občinah ob ogrski mt JI pa tudi kolera. Pol|ski poslanci so zahtevali od vlade, naj nemudoma uvede pomožno akcijo. Sufražetke zažgale hišo. LONDON 12. (Izv.) V Sottonu Je začela naenkrat goreti velika hiša, v kateri pa nI nihče stanoval. Ker so v bližini hiše n^šli več predmetov, ki so bili namočeni ali politi s petrolejem, se sumi, da so hišo zažgale sufražetke. Velika tatvina. NEW YORK 12. (Izv ) V noči od ponedeljka oa torek Je bila Iz ekspresnega vlaka, ki vozi iz Jersey Cily preti Jugu, ukradena Železna blag? jna, v kateri se je nahajalo 300.000 dolarjev (okrog poldrugega milijona kron). Denar se Je nahajal v dveh zaprča-tenib omotih. V eoem Je bilo 200.000 do- Starši! Slovenski otrok spada v slovensko šolo! PODLISTEK. Prisega. Spisal OCTAVE FEUILLET. „Že res, ljuba teta, ali tako neprijetno je, zelo neprijetno." Ta pogovor je prekinil sluga, ki je javil, da v saionu čaka poveljnik pl. Fri-sneuse. Mlada vdova je pobledela. „Ali naj te spreml|am, ljuba?" je vprašala teta. „Ne, ne, zahvaljujem se ti dobra teta", je odvrnila In je odšla lahkotno proti gradu Pred vrati salona je obstala zatreaotek in |e vzdihniia goboko, potem se Je opogumila in je hitro in odločno odprla vrata. Žena, ki je sedaj odeta v globoko Žalno obleko, stopila pred de Frimeuse-Ja, ni bila v ničemer slična tisti veliki sliki lepote, ki si jo Je bil napravil o njej; bila je pa Čedna in elegantna, to Je moral priznati. Njene poteze so bile fine In nežne, njeni enostavno počesani lasje vranječrnf, a telo t (polt) tiste slonokoščene barve, ki ustvarja k temnim lasem toli prijeten kontrast; posebno lep je bil njen vrat, kakor so bili vsi nje udje popolne enakomernosll; in ta har monija, ki nI bila le v njeni postavi, ampak tudi v vsem nje bistvu, Jo Je napravljala toli ljubko, da, naravnost zapeljivo. Vstopivša, ne da bi se bila menila za globoki poklon poveljnikov, Je Šla naravnost proti njemu in mu nudila roko, ne izprego voiivši besedice. On jo |e stisni! trdno in se Je poklonil vnovič. Pozvavši ga, naj sede na stolico, Je sela njemu nasproti, naslonila roko na ogel mizice, glavo pa na roko, in Je rekla eaostavno: »Povejte mi vse!" In poveljnik je začel s svojim pripovedovanjem in Je) je poročal o dnevu, ko je bil Robert smrtno zadet. Opisal Je spopad pri Origny ju, da posebno naglasi Junaške /edenje in slavni konec svojega prijatelja. Nadaljevaje je poročal, kako je mladi poročnik sredi noči na željo Robertovo prišel ponj v vsej naglici; pazno in s strmih očesom poslušajoči ga mladi ženi (e opisal siromašno, v snegu stoječo kočo in žalostno-mračni prizor, ki se Je odigral v njej. Maurice se Je večkrat prekinil, da svo| glas, kl Je skoro pojemal, sopet učvrsti, večkrat je hotel tudi poročilo skrajšati, da bi prihranil poslušalki duševno razburjenje, ali mlada vdova Je zahtevala, naj nadaljuje; hotela Je slišati vse. Slednjič je prišel do konca in je povedal, kako mu Je Robert naložil, naj nje', ki jo je tako ljubil, vro*i nekaj spominov. Pri teh besedah je vxel z mize skrinjico iz ebenovine, kamor jo |e bil položil po svojem vstopu, ter jo Je izročil vdovi. Ta se Je obotavljala nekaj trenotkov predno Jo Je odprla. Z žalostnim očesom je motrila uro, križ, nekatere znane jej predmete; ko pa Je uzrla koder njegovih las in okrvavljeni robec, se je sedaj, dočlm Je doslej sedela tu odreveuelo, omehčala, vprla obe roki na mizico, pokrila obraz z obema rokama, in se spustila v krčevit |ok. Maurice Jo Je motril z rosnim očesom, poln iskrenega sočutja. Ali seda| še mu Je težko leglo na srce, ker se še ni Iznebil vse s?oJe misije; najhujše je moral šele povedati. Kako naj pove tej neutešen! žen! to, kar jej ime! povedati ? Bil Je zmeden, pobit. O, Če bi bil opazil vsaj senco kake lafako miselnosti, kake površnosti ali nebrižnostl, — s pravim zadoščenjem, kakor v povsem zasluženo kazen in pokoro, bi jej bil priobčil zadnji ukaz njenega moža. Ali spričo tega Izbruha boli, spričo te iskrene žalost', te zveste pijetete do spomina, mu je upadel pogum. Kako naj bi govoril seda|? In naj povije svoj nalog v še tako blago obliko — ali ne bi se zdel sedaj ta nalog kakor smrtno žaljenje?! Ali ne bi rlzkiral s tem, da ohladi njena čustva, ali jih celo zamo i? K?| Je hotel Robert prav za prav? Da ga ona ljubi. In ljubila ga je. Prljatell ni snel nič več dalje govoriti, ako noče škode /ati tej ljubezni. Maurice je hitro premislil vse to i 1 si je rekel, da bo prevldneje in pristo|re;e, ako ta drugi in dellkatnefl de! svoje misije odloži na drugi pot. Ko Je torej videl, da je gospa de Lapa ve prišla nekoliko k sebi je vstal in se je spoštljivo poslovil. „Zahvaljujem se vamM, Je rekla na kratko, stisnivši mu roko, pridete še, rte res I" In odšel Je. IV. Povrnil se Je domov zamišljen in v skrbeh; mati je sedela na vrtu pod staro lipo in ptetla krčevito. Čim Je uirla sinu, mu Je zaklicala naproti: „Nu, kaj je? Zdiš se ves kon-ter-niran." „Sem tudi, ljuba mati. Nadejal sem se, da se hkratu Iznebim težkega bremena, ki že dolgo stiska mo|ega duha, a prinašam ga zopet seboj skoro vsega." Pripovedal je na to o prizoru, ki sc Je vršil, in o pomislekih, ki so mu prišli med pripovedovanjem in mu niso dopuščali, da bi govoril dalje. (Dalje ) Stran II. „EDINOS1M 254. V Trstu, dne 13 septembra 1913. larjev za nacijonalno banko v New Y.iiku v drugem pa 100.000 dolarjev za neke drugt banke. Kolera. BUDIMPEŠTA 12. (Ogr. biro). Kako poroča „Az E*tM, |e danes dopoldne obo lelo 9 oseb, ki kažejo znake kolere. Z dežel, poročajo o 8 novih slučajih. DUNAJ 12. (Kor.) Danes končana bak-terljologična preiskava je dognala, da j soproga višjega živinozdravnlka Galčinska, ki (e dne 6. t. m. priSla iz Garčinice v Bosni v Maiijanske lažne na Češkem, obolela nt k leri. _ Zgodovina se ponavlja! Pravijo, da se zgodovina rada ponavlja Kar je bilo, da tj zopet kedaj vrača. Vračajo da se dogodki, povsem slični nekdanjim iz podobnih vzrokov, s podobnimi spremlja Joči m I ia — iz istih namenov. Če kje, se ta trditev uresničuje v poli tičnem razmerju med Italijani ir* Nemci od tiitega časa, ko se je začel* v avstrijskih narodih vzbujati narodna zavest ko so se tudi narod), pogreznjeni do tedaj v spanje nezavesti, začeli zavedati svoje vrednosti, svoje pravice do samosvojega narodnega, kutturnega ia gospodarskega življenja. Od tistega časa torej, ko so st začeli pri nas narodni boji — med naredi, ki jim (e njim ugoden zgodovinski razvoj naklonil pozicijo gospodov ia gospodarjev, in narodi, ki hočejo otresti s sebe spone hi ferijornosti, podrejenosti, hlapčevstva. Med temi poslednjimi narodi smo tudi Sio venci. Naia zgodovina d d polovice mino lega stoletja je zgodovina tlačanstva — biča, ki ga je vihtel nad nami srečnejši tujinec. Ia ta tujlnec je bil že trdno uveren, da se ta uarod slovenski ne dvigne nikdar več i? svojega položaja podrejenosti, da v njem ni duševne sile, ki bi ga vzdramila, ki bi užgala v njem zavest, da ima tudi on pravio do Življenja, Se manje pa energije, r katero bi izdatno uveljavljal to svojo pravico. Zapisani smo bili smrti in za sovrsž nike naše je bilo le vprašanje ncdalgegs Časa, ko se zvrnemo v že izkopaai mm narodni grob. Prišlo je drugače. Na smit obsojeni se je jel dvigati in glasno reklamirati pravico do življenja. In tedaj se je začel boj, ki Še danes ni izvojevan, boj med ojimi, ki so nas pehali v grob, in med nami, ki hočemo — živeti! Nemci in Italijani so bili, ki so si pri svajali pravico do gospodstva nad nami, tisto „pravico", s katero zahteva mogočn* tiran, naj mu bo šibkejši suženj!! Naši boji proti pohlepnosti In nasilnosti Nemcev in Italijanov so boji med „pravico" tirana iu pravico — čio veka ustvarjenega istotako po božji podobi. Ali od tedaj opazujemo v razmerju med Italijani in Nemci fenomen, ki se po navi|a s točnostjo najtočnejega mehanizma. Proti nam složni, se pretepajo — med seboj. Zgodovina se ponavlja. V tem, da moramo mi v grob, so jim načrti v popolnem soglasju. Navzkriž jim gredo pa ob vprašanju: kdo bodi dedič?! Pri tem pa zopet gledamo v vsej zgodovini političnega ži?fjenja v Avstriji vele-interesanten in poučen fenomen. V borbi med Nemci ia Italijani za našo posest so eni dalekogledoi, preračunljivi, zistematičnl, smotrenl; drugi pa brezglavi, — slepi. T i poslednji — Italijani — menijo v svoji slepoti, da z borbo proti Slovanom gradijo temelje svojemu gospodstvu, v resnici pa samo odpirajo poti neitalijanskemu gospod sivu. Nemci imajo za Italijane tisoče lepih pofclonov. Č!m pa se rešuje kako vprašanje, ki ni v skladu z načrti nemštva za prodiranje na naš jug — tedaj mislijo Nemci le oa te svoje načrte, brez vsakega ozira na stališče Italijanov i a tudi brez ozira na proteste teh poslednjih. V takih slučajih se za vezniki — spopadajo med seboj, kakor vidimo posebno ob vseučillškem vprašanju. Do tal se klanjajo Nemci pred italijansko kulturo, ali to čeŠčen|e in občudovanje ne seza do — italijanske univerze. Ko se rešuje to vprašanje, tudi italijanska kultura nehuje biti argument. Nemci imajo začrtane svcje pot«. Te hodijo z znano nemško vztrajnostjo in brezobzirnostjo. Ia na| le tudi proslavljena italijanska kultura, ki se Jim je vrgla čez pot, drobe jo nemška kolesa.... To se ponavlja redno in se Je pokazalo prav eklatantno prav te dni. Iz nemških listov se kar cedi prijateljstva in ljubezni do Italijanov. Vse nemške roke se ponujajo Italijanom za borbo proti skupnemu sovražniku, ki smo, seveda, mi Slovenci. Posebno maže graška „Tagespost* z vsem medom okoli italijanskih ust. Med Nemci in Italijani da ni nikakega političnega navzkriž|a. Pač pa je nujno potrebno, da se Nemci in Italijani postavijo v skupno fronto proti požrešnemu Slovanstvu.... In te poklone dela Italijanom graškl Ust par dni potem, ko so na zborovanju „Siidmarkeu slovesno protestirali proti ustanovitvi italijanskega, vseučilišča ! 1 Saj to Je ravno tisti ponavljajoči se fenomen, da |e nemško prijateljstvo do Italijanov vedno obdano z gotovimi kavtelaml.... Id je tudi v istem članku .Tagesposte". Mer tako nujno vabi Italijane na zavezništvo in sob o je v niš t vo. Roko v roki hočejo v boj, Vnncesiio: priznati morajo, da so Nemci v Trstu velikega pomena na gospodarskem in kulturnem polju, ariznati morajo Nemce za — Trža-čane U Z drugo besedo: Italijani naj kar jonesejo k starinarju svo|e slavno geslo: „ Trst Tržačanom" !! Nemcem! Tako stoji / nemških načrtih. Čikajte, pride še sočneje !! Za poklo-iom, da je Italijansko vseučlllščno vprašanje es kulturno vprašanje, dočim tira|o Slovan* le politiko s tem vprašan|em, prezentira ,Tagespost" Itaiifanom nulno priporočilo, češ, da ob sedanjih okolnostih ne bi kazalo spravljati v razgovor vseučili-Škega vprašanja, in to tem manje, ker se ga ne približa rešitvi! Ali ste čuli, gospoda Italijani, to „prijateljsko" priporočilo? Ponavlja jim, kar jim je zagrmel protest na zborovan}u »Sui-rnarke" !! Isti tekst, samo muzika Je drugačna. Tako je vedno. Italijani so dobro došli Nemcem kakor sobojevniki in srednjeveški suličarji proti Slovanom, ali — nemške poti do Adrije naj ne križajo nikar/t Adrija je v nemških računih ia ciljih ! Nismo napisali te konstatacije radi Italijanov. Na to adreso je slabo potrošena ?saka beseda. To vemo in smo pripravljen-l matematično gotovostjo, da se bc zgodovina še ponavljala: ro !5ota Italijanov za nemške na črte in cilfe! Na adreso našincev se obračamo 1 Posebno onih, ki Se nočejo vedeti v nemšfc nevarnost. Ta je tu in trka na naša vrata. Metrici hočejo v tel držav; ne le ohraniti, ampak še povekšati svojo moč in svoje gospodstvo. *V ta namen vidimo ravno t: dni krčevito delo za koncentracijo vj=eh nemških moči. Kar se godi sedaj na C j §kem ia kar hočejo Nemci doseči tam gori, ro velika etapa na veliki nemški poti n& naš jug. Na Češkem, na Š ajarskem, na Koroškem in našem Primorskem vidimo intenzivno nemško gibanje, ki ima pomen priprave za bodoči veliki in odločilo! nemški naskok na pozicijo avstrijskih Slovanov. Zgodovina beleži neštetih takih nemških naskokov, ki so izkopali neštete milijone slovanskih grobGv! A mi ne pozabljajte, i a se zgodovina ponavlja!! Ia ponovi se prav gotovo in v našo pogubo ako ne bo no budni, ako se ne pripravimo ia ve'iki moment, ko nas bo hotel zagrniti nemški val! 1 Sokolski cvetlični dan — prepovedan! Predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze je dobilo včeraj naslt d a ji odlok: C. kr. deželno predsedstvo za Kranjsko. Št. 2591/pr. LJubljana, dne 12 sept. 1913 „Z vlogo z dne 4. t. m. naznanilo je cenjeno predsedstvo, da priredite dne 14 t. m. splošni cvetlični dan po vsem slo venskem ozemlju in sicer po v?eh mestih trgih in vaseh, kler obstoje sokolska dru št«a, v korist Vaši telovadni organizaciji „Slovenski Sokolski Zvezi". Ker bi se tedaj imela ta v obliki .cvet ličnega dneva* nameravana javna zbirk? raztezati na vse od Slovencev obljudene pokrajine, torej na več upravnih okolišev, se je to nazaanilo predložilo c. kr. ministrstvu za notranje stvari v pristojno uradovanje in razsojo. Navedeno c.. kr. ministrstvo le na to z ukazom r. dne 9. septembra 1913, št. 10 225/M. J, razodelo deželnemu predsedstvu, d a ni v položaju dovoliti nameravane javne zbirke, ker pri tej zbirki ne gre za talce namene, zaradi katerih bi bilo upravičeno, od prebivalstva nabirati darila s tako javno prireditvijo. O tem se obvešča cenjeno predsedstvo „Slovenske Sokolske Zveze" s pristav kom, da se v prigibu vrne kolek 2 K. Za c. kr. deželnega predsednika: Chorinsky I. r. Ceijeno predsedstvo »Slovenske So kolske Zveze*, v roke staroste gospoda dr. Oražen v Ljubljani*. Torej — sokolski cvetlični dan |e pre povedan. Pred meseci sokolski zlet, zdaj cvetlični dani To govori cele knjige. „Slovenska Sokolska Zveza" Je seveda takoj storila vse primerne korake pri ministrstvu, da izposluje preklic te krute prepovedi; Če bodo imeli ti koraki kaj uspeha, se seveda ne more vedeti ! Dijaška socijalna konferenca v Ljubljani. »Osrednji vsedijaŠki podporniški odbor v Ljubljani* sklicuje v dneh 27. in 28. septembra posebno dijaško zborovanje v Ljubljani, ki se ima baviti z dijaškim socijalnim vprašarjem in U ima pokazati pota za delo v bodočnosti na tem pri nas najbdj zanemarjenem polju. Na to zborovanje vabimo celokupno ... slovensko dijaštvo. Hočemo, da se vzbudi samo da morajo Italijani privoliti v raat0dijaška stanovska zavest, da dijaštvo enkrat samo napravi konec tem neznosnim razme ram. Vabimo pa na dijaško socijalno konferenco obenem ono slovensko javnost, ki i na smisel za djaško socijalno vprašanje n ki je voljna sodelovati pri njega rešitvi Pri delu na dijaško-socljalnem polju je so-letovanje dijaštva in javnosti neobhodno potrebno, ker delo zamore imeti le v tem sluča|u trajne uspehe, sicer ostane ves trud le efemeren pojav, kot je bilo že tako mnr-sikfj v življenju dijaštva. Dijaštvo ie vse preveč fluktuirajoč element, da bi bilo zmožno samo prevzeti vse delo na lastne rame. In sploh je potrebna kontrola od strani javnosti pri dijaških socijalnih Instl-tuclfah, ki morajo biti, kot država, dežela, o?čina in druge |svne institucije popolnoma neutralne. S tega stališča pričakujemo, da se odzove slovenska Javnost našemu vabilu in se udeleži socijalne konference. Da je tako zborovanje potrebno, izhaja z dejstva, da je možno le na takem zboro vanju zbrati celokupno slovensko djaštvo ir vseh vseučilJških mest. Prireditev samo pa narekuje predvsem mizerija, v kateri se nahaja slovensko dljaStvo, narekuje jo dejstvo da so blagajne naših podpornih društev prazne, da prihaja vedno več dijaštva z vseučillška me ste, da narašča draginja od teta do leta in da postaja tako dijaško-so cljaino vprašanje vedno bolj pereče. I« tončno nas vele k temu koraku dejstvo, da se pa že prav ničesar ne s'o;i pri nas as od dijaštva satneg?, ne od strani slo renske javnosti, da bi se s^uSsla omeliti naraščajoča proletadzadja slovenskega d*-jašiva. Dijaštvo j? pri nas popolnoma pre puščeoo svoji usodi; zanje se ne briga □ihče. Če se pa omenja dijaška mizetiji cdpravl|ajo vsiljivca navadno z odgovorom., poinim cinizma in sarkazma: „Jaz sem tudi stradal*, iz takih nazorov, ki |lh ima pri nas velik del slovenske inteligence o d;j* škenrt socialnem vprašanju, govori na eni strani zakrknjenost, ki Jo mora zapustiti v mladem človeku visokošolska beračila, is ajih pa govori tudi oni fatalizem, ki sl *daja v „aeod.račljivo* zlo stradanja, fata lizem ki je mnenja, da je slovenski student od nekdaj stradal in da bo stradal tud! v bodoče; zato ga prepuščajmo rjegovi usodi! Da, najdejo se celo nazori, da visoko Šolska mizerija celo dobro vpiiva na rala dega človeka, ker ona ga utrjuje in vzgaja značaje. — S takimi predpotopnimi ciznl mora pač slovensko dijaštvo enkrat prav pošteno pomesti! Treba je. da enkrat spozna slovenska javnost ia pa tudi dijaštvo samo, iake izgube pomsnja za nas Slovence stra danje in večna skrb za kruh pri mladem človeku, ki mora naporno duševno delati. Delavec si Išče utehe v alkoholu; ali mi slite, da Je narava dijaka drugačna, ali ni Bar i on človek?! Ia Dotem se hudi j t-, da Je d!|aštvo za nič. Dajte mu kruha in vzemite mu morečo skrb Ia videli bos»e, ds je sit dijak, ki ima še razven tega denar za gledališče, za koncerte, za izlete in za kavarno, tudi zmožen kaj napravit*, ker ima v sebi živijsnsko iio in vesele do dela, dočim seda| komaj čaka, da se reši tega pekla in pride kol&cr rnozao kmalu do Kruha. Edino, kar se pri nas danes stori za Vrj venskega dijaka, so podporna društva. V beračenju In razdeljevanju miloščine, oh kateri v veliko slučajih ni možno ne ž i veti in ne umreti, obstoja pri nas skoro vse delo na dijaško-sodjalnem poiju. Tovariši, dijaška soc jalna konferenca je klic samopomoči, je kuc odpora prot; neznosnim razmeram! Ako se sami ne po-primemo dela, od zunaj ne pride, kakor uče vre izkušnje iz posledn|ih let. Pričakujemo vsifed tega cbiine udeježbe plasti od vaše sirarn. NB: Natančnejši progtam zborovanja objavimo v pnhodr j h dneh. V slučaju, ds bi želel ta ali oni tovariš za one dni brez plačto prenočiš e, naj to naznani, kakor daje vse natančnejše icformrclje o socidinl konferenci : M. R. Leme ž, Slovenska Bistrica, Štajersko. Odsek za di|. soc. konferenco v ,0. V. P. O.* Domače vesti. ZA SLOVENSKO POROTO1 Liste porotnikov za leto 1914» so izpo stavljene na magistratu (drugo nadstropje pri vhodu v posvetovalnico mestnega sveta) do danes, ij. t. m Vsak, ki je sposoben za porotni-ško službo (kdor ima že 30 let, zna pišati in Čitati ter plača vsaj po 40 kron direktnega davka na leto), naj se gre prepričat, če je vpisan, ter če je prav vpisan, zlasti tudi, če je vpisano, da zna slovenski, in če ni, naj to takoj naznani odvetniku g. dr. Edvardu Slaviku (v „Narodnem domuu), ki napravi primerne korake, da se napaka popravi. Dob« zaplemb. Vračamo se v dobo absolutizma, v ono dobo, ko |e bil strogo zabranjen vsak izraz svobodnega mišljenja. Pod svobodomiselnim, napred-n 1 m ministrom dr. Hochenburger-)em se je zopet povrnila ta doba in danes leži na viem avstrijskem slovanskem časo- p"*Ju prava ir6 a. Če se zine le besedica proti kakemu posameznemu c. k. uradniku, pa naj |e zagrešil še tak grth proti pravicam slovanskih narodov, {e list gotovo konfisciran. Vsaka, tudi najblažj? kritika ravnanja državnih uradov je popolnoma izključena. Ljudstvo mora rrolče požirati vse, kar mu prihaja z birokratske mize ; pa n3j tudi pto-iizakonitost takih dejanj kriči do nebes. Te dai so smo imeli Že večkrat priliko, da smo govorili o tem Hochenburgerskem zatiranju javnega mnenja, sa| je prav slovensko časopisje tisto, ki mora največ trpeti pod tem pritiskom. Zaplembe našega lista so postale že tako vsakdanje, d) se že naravnost čudimo, da nas ne zaplenijo vsiik dan. Prav tako se godi ijubljan.k'ra In goriškim listom, in čtijie! Zaplenjena je bila cela skrajno ponižna pulska »Naša Slo-g a*, ker se je predrznlla pograjati neznosne Jezikovne razmere pri rovlnjskem okrožnem sodišču. D3lJe menda vendar ne morejo več. Toda ču^no pa je pri vsem tem le nekaj, da uži?a|o nekateri listi posebno naklo njenost gospodov državnih pravdnlkov. Tako si je na primer zgodilo ob priliki zadmih demonstracij v Gorici, da je bil zaplenjen ljubljanski „Dan" v Trstu že na kolodvoru, da ni prišel niti eden izvod v mest j. .Edinost" je bila kurfiscfrana, še preden so jo raznesli po toha*arnah, in vo redarji čakali ored tobakarnaml, da so jo vzeli raznaSal-cem iz rok. V Gjrici je bi'a .Edinost' zaplenjena takoj, ko Je dospela tjakaj. „Soče* je biio polovica bele. In zakaj vse to? Ker io ti listi poročali !e suha dejstva, besede in dejanja posameznika, c. kr. policijskega komisarja d r. C a s a p i c c o 1 e v Gorici. Čudcm pa smo se začudili, ko smo čitali v srednera »Slovencu44 Iz „Soče" citirane odstavke o tem dr. Casapicccli, v katerih so ponovljeni vsi oni žaljivi Izrazi, ki jih je S rekel proti Slovencem in zaradi katerih so bili konfiscirani vsi drugi listi. „Slovenec" pa ni bfl konfisciran. Hoteli smo ponatisnit! ono SlovenČevo vest, toda prepričani smo, da bi bil naš i si zopet kt?nfhciraa, Še preden bi bfl raznesen po mestu. Vsekakor pa vprašano slavr.o d;žavno pra?d:lštvo: Zakaj konfiscirate ns», ko ne konf scirate drugih listov, ki prlobču-jejo prav isto, kar smo priobčili mi, pa niso bli zaplenjeni? Naj morda nihče ne misli, da vprašujemo to 11 škodoželjnosti ali nevcščijlvosti, ne, kajti celo veseli nas, da prihaja vsaj po drugih listih v svet, kar ni dovoljeno poročati nam; toda oiločno pa moramo protestirati proti temu, da bi veljali za koga dragega drugačni zakoni kakor oa veljajo za nas! Če bi š o pri vs j stvari le za samo kor.fiskacijo k t takj, naj bi gospodje že imeli to veseli-., toda stvar stane decar in U%t t * pi velik > gmotno štedo. K*.ko toie| prihaja nLš lit do tega, da naj trpi veliko gmotno škodo vsled preganjanja po državnem pravdništvu zaradi stvari, katert sme dru^ list nemoteno priobčevatl ?! Res skra nI čas je, da se napravi enkrat konec tej k:r.f skacljskl furij*, in p epričani smo, da se o tel stvari izpregovori v državnem zboiu najtesnejša beseda. Politična morala socijalnih demo kratov. „Lavoratore" je v enem člarku, <* katerem je, kakor smo prtd kratkim poročali, zarohnel nad dr. Rybarem zaradi nekega dozdevnega govora, ki ga dr. Ryb r tilkdar govoril oi, napisal tudi sledeče besede : „Socijatizem ne more imeti dveh političnih moral, ene za Italijane, druge pa za Slovane! In Italijanskim socijalistom v Trstu ne more mednarodnost obstolatile v priznavanju slu- tfc-aakih pravic/ Veliko resnico le izgovorit „Lavoratore* s tem! besedami. Res je, tržaški socijalisti nimjjo d pen političnih moral, ene za Italijane in ene za Slo?ane. kajti imajo — j i h v e č, in to I »a Italijane I za Slovane. Pr^rd volitvami n. pr. sta si njihova „Italijanska* in „slovanska" morala precej podobni, kajti po obeh se kriči proti Italijanom in proti Slovanom. Po končanih prvih volitvah pa prihajajo na dan s popolnoma različnima „moralama" : „slovantka* |e lepa, prijazna, prikuDljiva; Jteii,anska" pa je prava staromestna hetera, kajti kriči in vpije, ogovarja in obrekuje in grize okrrg stbe s svojimi brezzobimi čel|ustmi, kakor blazna. To traja do ožjih volitev, dokler ne oddajo Slovenci svojih glasov socijalnim demokratom. Po ožjh volitvah pa pri socialistih politične morale sploh — ni več, kajti 010, kar sledi, je politična — nemorala! Ta socialistična politična nemorala je potem strogo italijanska, po kateri ne samo, da ne priznavajo slovenskih pravic, temveč ilh naravnost zanikajo. Ta socijalistična politična nemorala Je narekovala onerevolu Cerniutzu ono asimllac'jo Slovencev z Ita-1 jan', torej raznarodltev vsega tržaškega Turške srečke ■o najbolj z&nea'jlv* loterija, kajti vsaka srečk« mora zadeti ! Prospekte razpošilj * Češke industrijske banke glavno za»top^tvo v Ljubljani. V Trstu, dne 13. septembra 1913. .EDINOST" St. 254 Stran ITT. Slovenstva, onorevolu dr. Puecherju pa glasovanje za Lego Naiionale proti Družbi sv. C-rila in Metcda. Ta politična nemorala se te glasila iz dr. Puecherjevih ust, ko |e v Isti sapi hotel reSevati renj^kolske prispevke socljalističnim blagajnam ia pa domačemu delavstvu kruh In zaslužek, ko e pr mav^i renjlkolom, ki izpred ust odjedajo kruh domačinom, fnike pjavlce kakor domačinom, vendar pa zopet zrhtevaf, naj imajo doma čiul prednost. Ta politična nemorala je po vod da so tisti socijalni demokrati, ki se hočejo kazali svetu kot največji sovražni^ kamore, v vprašanju renjlkoo v, na več^ oikodovalcev domačega delavstva, zlezel pod krilo naj prostituirane jše stranke na svetu iste laškoliberalce kamore, z vsem navdJ-šf-ajem braneč njeno glavno oporo - ren|i kole. Ta socialistična politična nenonh i* končno vzrok, da gospodje socijalist dru cače govore kot reislijo, drugače delajo ko govore; da v svojem časopisju trgajo, kalo hvalili v posebnih brošurah, da v mest nem občinskem s velu glasujejo s tisto ka moro, ki jo v svojih listih najljutejše napa dajo, da takrat najbolj krlče v svet svojo mednarodnost ko so se s svoj mi dejanp pokaiali kot najprlstnejši nacljonalci, se*ed* laški, ko gre za to, da kot Lahi nastopijo proti nam Slovencem. Da res, tržaški socializem ne more imeti dveh političnih m^ral, temveč več kakor mu pač kaže, največkrat pa nobene. Ali morda ni to res, gospodje pri raoralneir „Lavoratoru" ? Iz živinozdravniške službe. Ok ajn5 živžnozdravnik v Se?ani Peter P i r | e v e c. je ad personara pomaknjen v IX. činovni razred državn h uradnikov. Vpisovanje v CM šole v Trstu se v\l ssmo še danes, dae 13. septembra t. 1. od 9 do 11 dopcidne pri S?. Jakobu in cd 2 do 4 popoldne na Acquedottu. S!2is ali njih namestniki naj pripeljejo svoje zb 5oio gedne otroke v šolsko pisarno ter naj pokažejo te papfrje: 1. rcfctol Ust (ali Izpisek iz rojstne ma tiče anagraftčnega urada), 2 zdravniško izpričevalo o cepljenju kožic, 3. zdravniško izpričevalo o zdravju oči. Učenci, ki so že obiskoval CM šoie, naj pri ne so s sebo zadnje šolsko spričevalo. Priporočamo staršem, da gotovo prineso te Ihtfne s stboj, ker brez njih ni mogoče sprejeti otrok v* šolo. Vodstva C. M. Sol v Trstu. Čas je prišel, ko ?e morajo fun venski starši definitivno odločiti, kam dajo svojega otroka v šolo. Mnogo rodbin daje svoj* otroke tudi v internate, posebno deklice Slovenci smo glede internatov zelo ubozu; in laternatov, ki bi ustrezali vsem z?htevam narodue vzgoje, do zadnjega časa sploh aismo imeli, imeli smo samo samostanske iole, v katerih smo pogrešali vzgoje v na rodnem smislu. — Na veliko veselje smo pa s pomočjo ljubljanske občine dobili v L ubijanj edini pravi narodni slovenski internat : „Mladiko". To Je edini slovenski internat, v katerega s popotnim zaupanjem lahko slovenska mati izroča slovensko dekle, kjer si bo dobivalo najboljšo izobrazbo. Slovenski oče. Slovenski se ne sme govoriti! Prejeli smo: S tem poveljem Je prišel dne 10. t. m. po kontrolni poti k curinskemu in užltninskemu uradu, ekspozituri štev. 14, gospod višji komisar finaučne sttaže S. Cul je camreč, da so tam v službi nahajajoči se f'nančni stražniki govorili slovenski med seboj. To pa ga je tako zbodlo, da Jim je prepovedal slovenski govoriti, čtš, da uradni jezik je (e nemški in — isški 11 Tako daleč sega že med izvestuiml državnimi uradniKi slasofobski furor. Sromaku, ki mora za borno plačo vršiti težko službo, mu odjem-Ijejo še najnaravnejo pravico vsacega človeka I Ne sme govoriti v svojem materinem Jeziku, ako noče. da ga pošljejo bugvekam I A to ni le grdo nasilje proti posaraičaiku, ampak Udi krivica iu žaljenje naroda. Take uradnike s sovraštvom v ?rcu postavlja državna uprava med n?rod, ki jej soiša svoje davke; mesto da bi mu služili, ga žalijo 11 Pa da ne bi pograbila čioveka sveta jezal Telovadno društvo Sokol na Prošeku priredi v nedeljo, dne 14. t. m., na dvorišču gospoda D. Starca na Prošeku svoj II. javni nastop po sledečem sporedu : Ob 2 pop. odhod s telovadišča k spre jemu došiih gostov. Ob 3 45 Irprevod po vasi na teiovadišče, kjer se prične ob 4 popoldne javna telovadba. Po dokončanem nastopu se bo vršil ples in prosta zabava Vstopnina k telovadbi K — 60; Da tribuni K 1 ; vsak plesal komad K —'20. Velik koncert dalmatinskih umetni kov: operne pevke Cvete p». Cndro, violinista Armanda Meneghello Dinčlča in pi janbta Josipa Bozzottija se bo višil v ponedeljek, dne 15. t. m. cb 8 zvečer v .Narodnem domu" v Trstu. Cene: sedež v parterju K 2 50, vstopnica za p3rter fn iože K 1'—, sedež m galebji z vstopmeo K 150, vstopnica na gale.iio K — 60, loža K 15 — Vstopnice se prodajajo v Oorenjčevi trgovini in na dan koncerta zvečer pri blagajni. Vpisovanje v otroške vrtce CMD se vrši: Pri Sv. Ivan i: dne 13., 14. in 15 t. m. od 9 do 12 dop. Pri Sv Jakobu: dne 13., 15. in 16. t. m. c d 9 d jo. do 1 pop. V Škednju: dne 14. t. m. od 9 do 12 dop , dne 15. in 16. od 9 do 12 dop. in od 3 do 6 poo. Pri Sv. Marili Magd. Zg.: dae 12. 13. t. m. od 3 do 5 pop . Na V r d e I c i: dne 13., 15. In 16. t. m. od 9 do 12 dop. in cd 3 do 5 pop. V R o I a n u: dne 15 in 16. t. m. od 9 do 12 dop. in od 3 do 4 pop. Za vpis je potrebea rojstni list ali iz pisek iz rojstne matice anagnfičnega urada zpričevalo o cepljenih kozah in o zdravju oči. _ Tržaška mala kronika. Trst, 12. septembra Osleparil ga je za 60 K. Sncči je bi aretiran v ul. Crosčdj 27aročil večerjo, ki jo [e potem tudi pošteno talil. Potem pa je bUo, kakor ooje ona: „Ko oa pride čas olačila: pa d'narcev ni, pa d'carcev ni I" Moretti Je sicer zatrjeval da bo pošteno plačal — v drugo ; toda gostilničar je bil „neusmiljena duša" In |e poklical me ža pestave, ki je poštenjaka M> rettija po tej dobri večerji odpeljal k počitku v ul. Tigor. Gostilničar pa se bo Je obrisa! za 4 kronice. Vojaščini se je hotel odtegniti. Ko (e prlpiul L!oydov parnik „Dalmatia* v tržaško luko, so na njegovem fcrovu aretiral* 231etnega Angela Basilio, rodom Iz Lecce v Iraii|i. Vilic vsemu nafpristoe iemu Junaštvu vendar ni nikakor dišala Basiliju vojaška *lužba za „patrijo", zato se je v Aleksan driji vkrcal na parnik pod napačnim imenom Karla Cernipoja in se je Iz Trsta nameraval odpeljati v Švico. Ker so pa medpotoms prišli na to, da potuje pod napačnim imenom; so ga v Trstu petem aretirali. Dobro je shranil svoj denar neki J:afcim Rubo, rodom Iz Barija v Italiji, stanujoč v ulici Madonctoa št. 8, ko je Izročil nekemu svojemu sedeželanu, 23ietnemu Ig naciju de Robertlsu iz Maifette v barija* i provicclji, stacujočemu pa v Trstu v ui. Navali Št. 4, lepih 200 krone, češ na) mu jih shrari. De Robertis je res shranil denar, toda ne Z3t Rubota, temveč sara zase, ksjti ko je Rubo prišel po denar, ni bilo od 200 K niti ene več. Rubo je dal svojega poŠte nega „patrijota" aiet'ra i. Kot osumlje* tatvine Je bil aretirah 24ietni težak Ernest Mosettlch, stanujoč t vicolo delie R »se št. 48 v Rojanu, češ da je ukradel nekemu Demetriju Zakamisu. strojniku na parniki „Argostolini", zlat na-poleondor. — Prav tako Je bil tudi aretiran 22letni voznik Franc Rebernak, rodom iz Štajerske, stanujoč v Barko vijah št. 413, češ da je ukradel nekemu Josipu ModriČu iz Skednja denarnico s 70 K. Tatvina v zalogi črevljev. Včeraj po noči so neznani tatovi vdrli v črevljarnico Sil ?ija Monlco v zsgati del Pane št. 7 In so odnesli veliko število Črevljev v skupni vrednosti okreg 5000 K. Poiicija nima o tatovih še nikakega sledu. Društvene vesti. Sokol v Barko vijah priredi v nedelje celodneven iziet za vse članstvo in naraščaj: čez Opčine v Prčj dol (iu telovadne Igre te odmor do poldneva); BriŠčeki; Prosek. Na Prošeku se ude?ežimo nastopa proseškega Sokola. Zbirališče ob 8 zjutraj pred te«ova-diščem oz. 815 pri .Rumeni hiši". Pevsko društvo „Kolo". Danes zvečer točno cb 830 pevska vaja. Zaradi vaz nega sestanka, ki bo po vaji, se prosi pol-noltevilne udeležbe. Kolesarko društvo „Balkan" priredi v nedeljo dne 14. t. m. ob 2 pop, kolesarsko dirko in sicer ob vsakem vremen. DJrka se 7.H .Primorsko prvenstvo" na prog« Pisarna Di Josipa HandiCa Trst - ulica Caserma št 17 - Trst sprejme takoj : strojepisca: wr ali strojepisinjo eventuelno tudi STENOGRAFA, veščega zlasti slovenskega in italijanskega jezika. — PISARNIŠKEGA UČENCA, veščega deželnih jezikov. — Plača po dogovoru. J SLOVENCI! Vas narodni urar in zlatar ALOJZ POVH se nahaja na trga Barriera 3. ODVETNIŠKA PISARNA H FERPIIUPII (ERNETN se jc preselila v ulico Caserma štv. 13, I. nadstr. IT mmm\ Podpirajte družbo s?. Cirila žn Metodi j a! — i mm—i—i m mimmm n hm—mi rs »mt---- NARODNA POSOJ'LNCA iN HRANILNICA v T STU ::: reglstrovana zadruga * omejenim Jamstvom. a NOVA ULICA ŠT. 13, II. NADSTROPJE m u ■■nw vloge na knjižice po 4:1\2~*%-'&0\o jI H Daje pcsoj.la n* menj ce (p vrednote na mesečna ali tedenska odplačila. tj | B Eskomptuje »rg^vske Kenjice Prodaja srečke na mesec e obroke ? I sprejema in :: obrestuje JAVNA DRAŽBU. V nedeljo 14. t. m ob 2. uri popo-ludne se bo prodalo v Povirju na javni dražbi i i ^ Kroačnica Vek.Terzo! Trs*, ulica Fonderia štev. 4, I n Priporoča se c. občinstvo ta vtakcvitrina dela Solidiu | postrežba po najnižjih centh ii n&jnovejfeic kroje < tfogata izbera najnovejših augiedKi£> vcorce?. 4 Ni ZOBJE Plombiranje zobov. zobov brez tr> vsake bolečine Z 5VOJI K SVOJIM! ^mSi^SSSm^ Dr L Cerm&k V. Tuscher lObczdravnib konce«, zobni tehnik TRST - lice d©Ufa C^serme it. IS, II. radttt 72 Paroplov^a družba D. Tripcovich & CU Trst " Trst - in nazaj. — Prevoz v treh urah. ODHOD Iz TRSTA vsak dan ob 8 zjutraj. ODHOD iz BENETEK ob delavnikih ob 2 popoldne — in tudi: ODHOD iz TRSTA vsako soboto ob 2 pop. in vsako nedeljo ob 4 popoldne. ODHOD iz BENETEK vsako nedeljo ob 8 zj. in ob 8 zv. in vsak ponedeljek ob 8 zj. NB. Povratek je možen tudi z nočnimi Llovdovimi parniki. nedeljsko izletna »ožnla p^^SSS cenah za sledeče vožnje: iz Trsta v nedeljo ob 8 zj. in povratek Iz Benetek v nedeljo ob 8 zv., v ponedeljek ob 8 zj., ob 2 pop. in opolnoči. — Povratek opolnoči z Lloydovim parnikom. = Iz Trsta v Jafcip - Rirp - Neapelj. — ODHOD iz TRSTA vsako sredo ob 7.15 zjutraj ; iz JAKINA vsako sredo ob 9 zv. Prevoz čez morje iz Trsta v Jakin ali obratno v 9 urah. Poleg tega: Iz TRSTA v JAKIN: vsako soboto ob 4 popoldne. Iz JAKINA v TRST vsak ponedeljek ob 4 popoldne. Pojasnila, prospekti, vožnji listki pri družbi v Trstu, Piazza della Borsa 12 in njenih raznih zastopstvih v Trstu in zunaj. Pnibfc al prldržaj* lip»»wt« t imliln pro»rtn*f* opra-linika _ F/ Anton Breščak Gorico - Gosposko ol. 14 (o lostnl MSI). Prva in največja slovenska zaloga in tovarna = pohištva na Primorskem. = 0 zalogi ima oedno nad 50 modernih in jedllnin spalnih soh. Cene od 300 do 3000 K soba. s Edina slovenska delavnica tapetarij. s Veliko Izbero slik. stolić Kakor tudi železnega pohištva. Sprejema naročila za opreme >11, hotelov I. t. d. SI Stran IV. ..EDINOST" St: 254. Vrdela (društvena gostilna) Baiovfca—Her-oHJe—Materi/a—Podgrad in obratno. Km 70 maksimalni Čas 31/J ure. Vpisnino v znesku K 5, sprejma g.a Kranjčeva v kavarni „Minerva*. Vpisovanje se zaključi danes zvečer ob 11. Nagrad za dirko Je sedem in sicer 1. in II. zlati svetinji, III., IV., V.: srebrne pozlačene, VI. in VII. pa srebrni svetinji. Vsi v maksimalnem času došli dirkači dobijo spominske svetinje. Dirka lahko vsak slovenski ko lesar. Nar. delavska organizacija. Javen shod v Skednju. Danes ob 7 30 zvečer Je v »Gospodarskem društvu* v Skednju Javen shod delavcev iz plavžev in iz drugih to*aren. Delavci, agitirate, da bo shod dobro ob'?kaa. Odbor „Zveze jugoslovanski pekovskih pomočnikov" ima v ponedeljek ob 5 popoldne ?ažno sejo. Odborniki so napro-šeni, da se Je udeleže. Vabljeni so tudi namestniki in zaupniki. Posredovalnica NDO. Mizarski pomočnik išče dela. — Išče se lesni strugar. Šćstletnica NDO. NDO v Trstu priredi Jutri, dne 14 t. m.f vrtno veselfco v prostorih gostilne „Jadran" pri Sv. Jakobu Na sporedu Je godba, petje, ples, srečkanje itd. Začetek ob 3 pop. Vstopnina 40 vin. za osebo. Ker Je čist! dobiček namenjen za knjižnico (n za podporni sklad NDO. se nadejamo, da poseti slavno občinstvo veselico v častnem številu. Dež Ini odbor NDO v Trstu. Vesti iz Goriške. Vodstvo „Narodne šole" v Krminu naznanja, da se vrši vpisovanje v I. razred ter v otroški vrtec v ponedeljek, dne 15 septen>bra od 9 do 12 nredcoldoc ju Od 2 do i popoldne. Iz Gorice. Mnogo slovenskih goriških meščanov prosi „Natodni odbor", naj skliče čimprej v „Trgovski dom* javen shed z dnevnim redom: „Nov občinski volilni red za mesto Gorico. M. V. Času primerno . .. Kot običajno je praznovalo starešinstvo občine Mavhinje tudi letos cesarjev rojstni dan s slavnostnim banketom. Slavnostna dvorana je bila dično urejena in okrašena z raznimi emblemi, ki so imeli samo nemške napise. Ulcgo orkestra je prevzel gramofon, ki |e na koncu slavnostl zasvlral cesarsko himno, ki so )o navzoči stoje poslušali. — Pa na| kdo reče, da mi ne napredujemo. Tel. društvo .Sokol" v Mavhinjah se najprisrčneje zahvaljuje vsem, ki so na ta ali oni način pripomogli, da je njegov drugi javni telovadni nastop v vsakem ozlru dobro uspel. Posebej se zahval|uje Še slav. uredništvu „Edinosti", ki mu Je vedno izkazovalo svojo naklonjenost. Nazdar J Nesramnost! Po Nabrežini In okoliških vaseh smo videli slovensko-laške plakate, ki |ih je izdal neki slovensko-laško- furlansko renegatski odbor. Slovenska izdaja te jezi kovne cvetke je sledeča: JAVNI PLES Bateri se bo vršil v Nabresini v GOSTILNA CALLIGARIS (PRI MOSTU) v Nedeljo dne 31 Avgušta PROGRAMMA Koncert od 2—4 ure popi. Ples »4 — 12 „ „ V siučalu slobega vremena te ples se bode vešll dne 7 Settembra 1913 ODBOR. Stabillmento Tipografico Glovanni Werk Tricste — Via Sette Fontane 4. V Trstu, dne 13. septembra 19131 * Čestitamo internacijonalnosti odbera, kateremu niti toliko ne zamerimo, ker nimamo komu, kot tudi tistim, ki nimajo več toliko ponosa v sebi, da bi na take žalitev primerno reagirali. Živela narodna zavednost 1 Vesti iz Istre. Iz StrmariJ p« i Orehu. Vljudno prosimo biatska društva, ki so vabljena aa so delovanje na na naši veselici dne 21. t. m., da oan Čiupre| prijavijo pesem, s katero hoče[o nastopiti, da bomo mogli sestaviti program. Iz Opatije. V nedeljo in ponedeljek [< bilo tukaj zopet mnogo zanimivosti. V ne deijo je bil v »Hotelu Stephanie" kongre-poštnih uradnikov ia uradnic, ki je bil mnogoštevilno obiskan po uradnikih vsth narodnosti. Marsikaj se Je debatiralo in oklenilo, in naj bi doneslo mnogoterega sadu. Po kongresu so si poštni uradniki in uradnice ogledali z mnogoštevilnim drugim občinstvom tam zasidrano avstrijsko eskadro rbstoječo iz „Viribus Unitls«, „Tegetthof", »Radetzky, „ZriDjr". V ponedeljek ia torek le imela tudi socijalna demokraci|a svoj »kongres", ako se sme sploh imenovati kongres to zborovanje. Na? ločih je bilo 27 delegatov. Glavna stvar je bila razpravl|anje o ustanovitvi novega časopisa za Istro, kakor da al ie zadosti teh socijalno-demokrašklh časopisov I V nedeljo popoldne ob 4 Je bilo v kopališču »Angiollna" tekmovanje v raznem plavanju. Udeležilo se |e vse polno društev, največ seveda nemških. — a nobenega hrvaškega in ne slovenskega. Ali nimamo res nobenega tako pogumnega, da bo pri šel sem ? Videl bi, kako lahko je te Ijud* pokositi I Kakor so |o nekateri lomili s svo jim plavanjem to Je bilo že odveč. Take plavati zna marsikdo drugi in |az sem prepričan, da naš Mencinger in oni Slovenec! ki Je v Bohinju zmagal, (a se mu ne spominjam Imena), bi bil z lahkoto odnese, prvenstvo. Tukajšnji Hrvatje (ia Slovenci!) so v športnem ozlru malomarni do ska|nostl Obžalovati je, da se ne pokazuje|o nikjer, vsled česar mora reanji svet soditi, da so tu sami kmetje ali idljotl Upamo, da bo novoustanovljena »Opatija" kos svoji nalagi in da se je oklenejo vsi. Pokažimo vendar, kej premoremo! Pokažimo tvoje zmožnosti tudi v špprtaeir. oziru, Angleži, Francozi U tudi naši Čehi so s svojimi športnimi prireditvami zadoveU povsod, — ne osta|a|mo za rjin-l, ko S2m narava vsega nudil Po tekmovanju Je bil koncert v hotelu ?n kavarni nQijarneroB. Bujno Je bilo! Morje malo, malo vznemirjeno, bojne ladje tajinstveno razsvetljene, nebo pose|ano z zvezdami, ob obali nešteto luči, kavarna In pred kavarno »Quarnero" vse čarobno razsvetljeno, godba Je svirala, ob belo pogrnjenih mizah pa Je bilo nešteto elegantnega, bogatega sveta. Najdrznejše toalete, najele gantnefše dame, vesele, srečne obraze, site bogataše si gle d d tu. V ponedeljek so odnlule „Vi ribu s Uni-tis" v Pulo. »Tegetthof" v Šibenik, „Ra-detzky" in »Zrlay" ostanete še tu. DAROVI. — Za moško podružalco CMD je pia čala v kazenski stvari Mikel Marije Viktorija Me d on, da je prva odstopila od kazen ske ovadbe radi razžaljenja časti, 20 K. — G. Domenik Josip K 10 za Isto podružnico in sicer namesto posebne zahvale gospodarju, gostom in prijateljem za krasne darove in čestitke, ki jih Je sprejel cb priliki s vole 25!etnJce v kavarni Omrcercio. Čevljarnica „Alla Sartorella" Tref ulicm brcata 5. — Velika iabera obu-■ I O l obuvala za g ospe in getpode. Sprejemajo pe narofila ter poprave. Cene zmerne. 1447 Restavracija „Alla Sta2ione' TRST, Trg pred južnim kolodvorom 3. — Najugod □ejSa restavracija za potnike in ca meščane, ker je * bližini južnega kolodvora kraj javnega vrta in kjs» ee uži*a po leti na obSirnem prostoru pod nebom svež zrak. — Toči se isvrstno pivo in vino L vrsta I zborno briiko vino. Furlansko in istrsko sa dom po 96 eiot. liter. Domača kuhinja. Cene smerne. — Lastnik Anton Andrijacčič, bivši vratar Ho- tela Balkan. 1152 Iflfiin lianami Trst, ulica Oonti Stev. 38. JU9I|J mdlifirui Prodajalna čevljev. Izdeluje čevlje po meri in sprejema popravila. Cene zmerne. Kaihnifča in n'jIeP*a laanljtMka tlela se ia-iTOjUVljOSK vrgujejo v frizerskemu salonu And ROJJC-a v Trstu, Ac^uedotto 'JO. Jzpadli lasje ee kupujejo in izdelujejo se vsakovrstna dela. D,, bra ia t čna postrežba. Ogladajta si izložbo, da se prepričaj__1S51 PpinnrnAom cenjenemu občinstvu svoj bufftt I lipUfUUalll Točim prvovrstno Dreherjerc pivo na pipo, brez aparste. in vsakovrstnega vina Trst, ulica Sanitfc štev. 24. (nasproti muzeja Bevol t^la). Lastniki JOSIP TOMAZlC. v " l^gin Cinlfo mizarski mojster, Trst, alio-J Udi p OlUiln Bel vedo rs It 10. — Izvriuj* vsakovrstna mizarska dela_ Medeni modiljoni rane in iz a uminija, leseni predmeti in železaine za domaČo uporabo, po cenab, da B8 ni bati konkurence. Obrnite se samo na UMBERTO CESCA, ulica Caserma Ste7. 14. 1682 Anton Novak, brivec vedere št. 57, se toplo priporoča ceni. slovenskemuob Činstvu za mnogoSteviln> ob^sk. — SVOJI K SVOJIM t 2660 Mali oglasi PrflHoin ca ^B8 " dekliSko nem&ko tr-I s UUdJU O O govfko lolo in I. g'mnazijo — Via Foscolo fit. 37, pritličje. 2016 lllolrarna z »^pečavo piva,vina, masla IfllUlIdrnd in drogo se prod* radi odpotova-nja za K 400*—. Pojasnila : KolarSič, Kavama Corso 9—11 in 3—1». 2117 lloettMlfOn«! učenca sprejme mesar Tomaž mV>Sai9llt?J|a Zadnik v Trstu, ulica S. Gio- vanni 6t 6. 2017 Trgovski pomočnik UtJaffS na deželi. Prijazne ponudbe pod nF o i t e n ost Btev. 2011". 2011 Dva učenca do 16 let stara, slovenske trgovske Bole, sprejme na čUto zdravo zračno stanovanje a hrano. 5 minut oddaljeno od Bole. — Družina B e k a r, Piazza Giambattista Vico Btv. 7, V. n- — Cena po dogovora. 2019 Volilfo Klčo 1111 v08a'u ▼ sredini mesta na VOHIU1 UlOd prodaj. Ponudbe na Ine«ratn: oddelek Edinosti pod .Velika hišV. 2006 Qnhfl ^^blirano, lepo. Čisto, zračno odda taknj OUUU y rajem slovenska družina v ulici Fsrneto 43, II. n., vrata 16._ J007 Čevljarski pomočnik za razna dela se sprejme. — Trst, Gologna in Monte Bt. 310. L. BlaŽiČ. 2008 Prinnrn^O Vam, Slovani, mizarsko delavnico rri|iuruua v ulici Sette Fontane Chiadino in monte Stev. 5 — Valentin Blažiaa. 2009 Prva Tržaška slovenska godba naznanja slavnemu občinstvu, da priredi v nedeljo 14. in pondeljek 15. t. m. koncert in ples na vrtu gostilne „Pri treh rožah" v ulici Sv. Marka Btv. 19. Na obilno udeležbo vabi ODBOR- 2022 Pošlo voditeljica za mlekarno tu v mestu, veSčo knjigovodstva, slovenBčine in la-BČine ▼ govoru in pisavi ter nemščine vsaj v govoru se išče za takojBcji ali čimskoraiBnji nastop. Pojasnila se daje v hifii BUv. 21 v ulici Torre bianca, I. nadstropje. 1869 Prnria en v ulic1 Giul,a 23 (* »logi oijaG. ■ I UlICl 90 Biaggini) Črni sladkor avana po 96 vinarjev kg, jedilno olje po 88 vin. liter. 1994 Pralna cnhsa " Porabo kuhmje in mebi-IlOAlia ouua rana sobica se oddasta takoj. Via Commerciale 9, pritličje. 2100 Dobra in poštena I^Vn™™2 no ia stanovanje; pazljivo in strogo nadzorstvo. Iz prijaznosti pove g. Brodnik, upok. uradnik v Goric< Via Poste nuove 22._ 1981 MfldArna spalna soba s kristalnim ogledalom muucrila 8e proda. - Mizar M. Majcen, Ttet, ulica Torquato Tasso (vogal Bel vedere) 28. 2004 CnflA belega in črnega vina proda Nicol6 Devin WUUO v svoji k;eti v Kopru in v Izoli pri javni tehtnici. 1957 Riccardo Baldassi, čtVSS sum neg a druitva") priporoča svojo mesnico. BERLITZ SCHOOL v Trstu. 420 podružnic. — Odlikovani jezikovni zavod. 20 profesorjev. — Zavod za prevajanje. — Uči 96 vsak jezib posameznika v skupinah ali pa pa na domu, — Glavni ravnatelj Comm. Berlitz v Parizu. Odgovorni ravnatelj v Trstu prof. Charles Marlottl. — Nemško, italijansko, francosko, angleško, hrvatsko, srbsko, slovensko, špansko, rusko, švedsko, knjigovodstvo i. t. d. — Pojasnila od 7—10 na večer v ulici Sanit& 10, I. veščega deželnih jezikov sprejme odvetniška pisarna dr. Mat. Pretner-ja in dr. Fr. Brnčić-a v Trstu, ulica Nuova št 13, II. — Vstop takoj. Plača po dogovoru. ■ :: Alla Citfft di solinten:: Vittorio e Erminio Zandegiacomo Trst nI. Ponterasso 4 (hita Hordfi), Velika izbera nožičev. škarij, brivnih britev, brivnih aparatov vseh sistemov, aparati za lasć, predmeti za manecure, kuhinjski noži i. t. d. Lastna delavnica brusača Corso št. 3. HiVAN parenzam: mesnica. Dnevno sveže meso, dovoz z železnico. Razpošiljanje na dom po konkurenČnik cenah. — Priporoča se za obilen obisk. Rojan, S. Harcora 1. Lekarna Brellh o Sežani Ribje olje I. vrste I steklenica K 1*20. 3 stekl. po pošti vse franko 4 50 K. Obliž za kurja očesa 20 vinarjev. - Netporekljivo sredstvo. -- Fotografa : Trst, ui. ulioa 7. delle Po«ta 10; Gorica, Gospo-ka __444-4 Žganjarna p°Korsiz jm uiic» g .»Ha Pijsće prve vrsta. 507. se priporoča za obilea o -iik. ________188-ž. Denarja ni9 draginj« je vedno večja, zaslužek pa majL n. Ako hočete z mali n trudom gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen naslov na: Josip Batič, Ilirska Bistrica KRANJSKO. W IIMIM i II mmm :: NADOMESTILO :: SCA VA-M SCTKAVA .PERL' naravno pečeni čiatl bob ■ finim okusom ia jako iađ&ten v upora Di Kron 1-9 3 kilogram. PuSlne pcšUi