ZAVAROVALNICA MARIBOR ZAVAROVALNICA Z NAJDAUSO TRADICIJO 'N NAJVEČ ZAVAROVANCI NA KOROŠKEM Glasovnica na strani V 7 PARTNER HCK OPREMA Proizvode Nove opreme Slovenj Gradec lahko pod ugodnimi pogoji kupite v vseh večjih salonih ali v lastnih prodajnih enotah: Slovenj Gradec, Pod Gradom 4, s 0602/44 185, 42 051 TOVARNA OBLAZINJENEGA POHIŠTVA Novo mesto, Košenice 65a, s 068/321 674 2380 Slovenj Gradec, Pod gradom 4 Divača, Lokev 189b, s 067/67 615 Telefon: 0602/42-051 Ljubljana, Tbilisijska c. 83, s 061/123 38 45 Telefax: 0602/42-153 Maribor, Ptujska c. 97, s 062/422 552 DRAVOGRAD . Trgovina na veliko in malo d. d. Dravograd, Trg 4. julija 46 OD TOD - Za Vas Vsak Dan -POVSOD UPRAVA, d.d., DRAVOGRAD tel.: 0602/83-641, 83-652 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Kidriževa 8, 2380 Sloveni Gradec Tel.t 0602 42 551, 42 553; Fax: 0602 42 214 VELEPRODAJNO SKLADIŠČE, Celjska 33, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 157, 41 267; Fax: 0602 42 404 Karikirano Spravilo odpadkov Ko pa so vse tab luškane... Uredništvo cenjenega Prepiha nas je, bralce in gledalce prelepih koroških dečva, postavilo pred eno najtežjih nalog, kako izbrati med 20 lepoticami (oh škoda, velika škoda, da sem žal že predolgo na tem svetu!). Nikakor se ne morem in ne morem odločiti, za katero bi glasoval, kajti če bi izpolnil glasovnico za eno, bi bila dmga prizadeta (čeprav je izbira anonimna), pa bi me pred drugimi pekla vest. Upam si trditi, čeprav ni lepo kritizirati urednika, da je naredil veliko napako, ker ni objavil kar 20 glasovnic. Tako bi lahko kar vsaki dal svoj glas, pa še na uho bi ji, ko bi jo srečal, kaj lepega šepnil. Da bi se samo meni lepo nasmehnila, me pogledala s svojimi črnimi ali kakšnimi malce drugačnimi očmi, ki njeno lepoto še za kakšno stopničko povzdigne. Torej bo “ moja” glasovnica, objavljena v Prepihu, žal ostala neizpolnjena. Naj mi bo dovoljeno, da se v imenu vseh prelepih dečva, ki so se rodile pod obronki Uršlje gore (prav zadnja lepotica je bila rojena v Prežihovih Kotljah) zahvalim gospodu Tomu Jeseničniku, ki je med številnimi izbrskal letošnje koroške lepotice, kar ga je prav gotovo veljalo kar precej truda - najbrž tudi prepričevanja, da so pozirale. Veliko njih bi lahko tekmovalo na izboru za mis Slovenije. Torej, drage koroške dečve, prvi led je prebit. Pojdite dalje - v svet mladosti in lepote! F.H. • V sobi strahu celo resnica laže. • Za veliko rit ne zadostuje majhen fotelj. • Na razprodaji poštenosti je prodanih največ laži. • Načelnost je šopek, ki prvi ovene. • Neznanje je treba vzeti na znanje. NIKO Vsebina $ V Mežiški dolini bodo lažje dihali 4 $ Iz proračuna za Koroško bolj malo 5 % Ekskluzivno z izbora za MISS SVETA 7 $ Dravče: vode še ni 8 $ Radlje: svetniki podprli selitev knjižnice 12 $ Anketa - da bo pozimi toplo 13 $ Kartica zdravstvenega zavarovanja 14 $ GLASOVNICA za izbor obraza leta 17 <£? Dan boja proti AIDS-u posvečen otrokom 24 Na naslovnici: Naših 20 lepotic Foto: Tomo Jeseničnk PREPIH Koroški časopis. Izdaja ČZP Voranc d.o.o. Ravne na Koroškem Glavni in odgovorni urednik Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio Ivko, Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne. Naslov uredništva: Ravne na Koroškem, Prežihova 24, tel.: 0602/22-999, fax: 22-904. Na osnovi mnenja Republiškega sekretariata za informiranje, št. 23/105-92, šteje časopis med proizvode iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Nenaročenih tekstov in fotografij ne vračamo in ne honoriramo. V ospredju Sanacija okolja v zgornji Mežiški dolini dobiva novo podobo: priprave na razžvepljevalno napravo in odlaganje pod zemljo V MEŽIŠKI DOLINI BODO LAŽJE DIHALI V Črni na Koroškem bi se nedavno skorajda zgodil paradoks: okrog pol milijarde tolarjev vredna ekološka naložba v razžvepljevalno napravo na žerjavski metalurgiji in novemu projektu odlaganja metalurških odpadkov v podzemne rove skorajda ne bi dobila zelene luči v postopku javne obravnave in razgrnitve lokacijske dokumentacije. Predvsem s strani občine Mežica je bilo na oba projekta, predvsem na podzemno odlaganje odpadkov, vrsta pomislekov. Kot vsak poseg v prostor ima tudi žerjavska naložba svojo dobro in slabo plat: razžvepljeval-na naprava pomeni, da se bo znatno zmanjšala onesnaženost žveplovega dioksida v zraku, na drugi strani pa bo zaradi tega letno nastalo 2500 ton sadre, ki je v Mežiški dolini nov odpadek. Za podzemno odlagališče, kamor bo našla pot tudi sadra, sicer dajejo strokovnjaki roko v ogenj, češ da je ekološko varno. Vendar, strokovnjaki, podpisani z vsemi doktorskimi nazivi, so za potapljanje mežiškega rudnika predvideli tri leta, zgodilo pa se je v treh mesecih!? Če je nadzemno odlagališče obremenjujoče za prostor, pa s podzemnimi odlaganji še ni pravih izkušenj. Toda, če verjamemo stroki, potem bosta obe največji okoljski naložbi na Koroškem gotovo pomenili za ljudi in okolje prijaznejšo prihodnost. V prostorih občine Črna na Koroškem je bila v novembru javna razgrnitev osnutkov lokacijskega dovoljenja za izgradnjo podzemnega odlagališča odpadkov metalurške žlindre in umetnih snovi ter izgradnje objekta za razžvepljevanje dimnih plinov, ki nastanejo pri predelavi svinčevih odpadkov, pretežno starih akumulatorskih baterij. Bistveni del osnutkov lokacijskih dovoljenj je poročilo o vplivih na okolje: za podzemno odlaganje metalurških odpadkov je poročilo izdelala naravoslovno tehnične fakulteta v Ljubljani, za napravo za razžvepljevanje dimnih plinov pa Intštitut Jožef Stefan in njihov ekspertni center SEPO, ki se ukvarja s presojo vplivov na okolje. Podjetje MPI, ki edino v državi predeluje stare akumulatorske baterije (letna količina predelave se vrti okoli 25 tisoč ton), je v programu ekološke prenove na prvo mesto postavilo prav ta projekta, ki sta po ekološki in finančni plati tudi najbolj zahtevna. V občinah Črna in Mežica nasprotujejo nadaljnjemu odlaganju metalurških odpadkov nad zemljo - dela pri rekul-tivaciji odlagališča v Mežici gredo h kraju - zato je tudi bila sprejeta odločitev za odlaganje odpadkov pod zemljo, za kar je bilo tudi več strokovnih prednosti. POMISLEKI ZARADI PODZEMNEGA VODNEGA VIRA Odlaganje odpadkov (žlindra, opeka, odporna proti ognju, sadra, umetne snovi, to je trda guma in PVC) naj bi v prihodnje deponirali v novo izdelane jamske prostore, nekakšne silose. Postopek predvideva, da bodo vsi odpadki predhodno ustrezno pripravljeni za odlaganje, kar pomeni, da mora biti žlindra popolnoma umirjena, umetne snovi pa predhodno oprane in osušene, vsi odpadki pa bodo utrjeni s cementnim mlekom. Transport odpadkov v podzemne silose bo potekal v vodotesnih kontejnerjih zaprte izvedbe, stene odlagališča pa bodo zaščitene z ustreznimi tehničnimi ukrepi, ki preprečujejo morebitni dotok podtalnice ali površinske vode, na drugi strani pa pretok izcednih voda. Stene odlagališča bodo dodatno zaščitene tudi pred negativnimi vplivi sulfatov v žlindri. Kljub temu, da ne predvidevajo izcednih voda, pa projekt predvideva sistem za njihovo zbiranje in ločeno vodenje v zaključen krogotok tehnološke vode podjetja MPI. Na osnovi zakona o varstvu okolja je bil osnutek lokacijskega dovoljenja za gradnjo podzemnega odlagališča razgrnjen v Črni, v času razgrnitve in ob javni razpravi pa so zbirali pripombe krajanov Črne in Mežice. Okrog odlaganja odpadkov v novo izdelane podzemne jamske prostore ima občina Mežica nekaj pomislekov. Janez Praper, župan občine Mežica pravi, da v njihovi občini nikakor ne nasprotujejo ekološki sanaciji tega podjetja in na ta način tudi ohranitvi delovnih mest. Vendar so na odboru' za okolje in tudi na občinskem svetu Mežica izrazili vrsto pomislekov it dvomov glede odlaganja v podzemne jamske prostore, posebej v predvidenem predelu, pod katerim je bogat vir pitne vode. Župan Mežice upa, da bodo te pripombe v nadaljnjih postopkih tudi upoštevane. Strokovnjaki, ki so pripravljali projekl podzemnega odlaganja (tega smo na teh straneh že predstavili), pa v svojih študijah zagotavljajo, da je odlaganje v podzemne silose primerno in sprejemljivo in da ne bo pomenilo nevarnosti za okolico. Geolog Janko Kušej je v Črni namreč opozoril, da je sto metrov pod predvidenim podzemnim odlagališčem bogat vir pitne vode, kar s 400 litri na sekundo. Meni namreč, da je potrebno dati na tehtnico vodni vir in odlaganjem teh odpadkov na tej lokaciji ter se vprašal, ali sodijo ti odpadki v takšno bližino vodnih virov. PREPOLOV- LJENE KOLIČINE S02, VENDAR TUDI SADRA Strokovnjaki inštituta Jožef Stefan v svojem poročilo o stanju obremenitve okolja v zgornji Mežiški dolini ugotavljajo, da je delovanje podjetje MPl ekološko pozitivno, saj predeluje oziroma regenerira svinčeve odpadke v surovino. Seveda pa ob tem navajajo tudi dejstvo, da so še vedno Komentar presežene maksimalno dovoljene emisijske koncentracije za žveplov dioksid v dimnih plinih. Podjetje MPI je sicer izvedlo nekaj tehnoloških izboljšav, dokončno in celotno rešitev pa predstavlja izgradnja razžveplje-valne naprave po mokrem kalcitnem postopku; podobne naprave uporabljajo v termoelektrarnah in tudi drugod. Tovrstna čistilna naprava bi znižala emisije žveplovega dioksida v zakonsko določene meje ter še dodatno znižala emisije prahu in svinčevih spojin v atmosfero. Slaba stran tega projekta je sadra, ki sama po sebi ni nevarna, zaradi kontaminacije s svinčevimi spojinami pa je predvideno, da se bo odlagala v novem podzemnem odlagališču odpadkov. Izbrana tehnologije tudi predvideva zaprt obtok vod in tekoče odplake niso predvidene. Na javni obravnavi v Črni je prisotne najbolj vznemirjalo vprašanje sadre, ki bo stranski proizvod razžveplje-valne naprave, ki bo temeljila na mokrem kalcintem postopku. V Črni je bilo rečeno, da so podobne naprave običajne za večino termoenergetskih objektov po svetu, med drugimi dobro deluje tudi na četrtem bloku šoštan-jske termoelektrarne, za metalurgije svinca pa je to menda prvi primer. Dr. Andrej Stergaršek, ki je bil eden izmed petih strokovnjakov, ki so pripravljali projekt razžvepljevalne naprave v žerjavski metalurgiji, pravi, da bp ta naprava zmanjšala onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom za več kot 90 odstotkov. Od dosedanjih 750 ton, kolikor je znašala letna obremenjenost zraka z žveplovim dioksidom, se bo količina zmanjšala na največ 150 ton S02 na leto. Povedano drugače; danes so za topilnice svinca maksimalno dovoljene emisijske koncentracije S02 v dimnih plinih 800 miligramov v kubičnem metru zraka, projektanti naprave pa zagotavljajo, da se bo s to ekološko naložbo ta količina zmanjšala na 400 miligramov v kubičnem metru zraka. Mirko Kret, direktor družbe MPI, k temu dodaja, da je naložba v razžvepljevanje dimnih plinov in gradnja podzemnega odlagališča odpadkov osrednji projekt v sanaciji tega podjetja. Razžvepljevalna naprava bo stala okoli tri milijone mark, za tovrsten sistem čiščenja žveplovega dioksida pa so se odločili po temeljitih študijah. K tej odločitvi jih je vodila tudi nova separacija sekundarnih surovin v Žerjavu, ki drugih postopkov ne dopušča oziroma bi v primeru druge tehnologije čiščenja dimnih plinov morali to separacijo v veliki meri zamenjati (poleg razžvepljevanja po mokrem kalcitnem postopku so razmišljali še o sulfatnem postopku in razžvepljevanju akumulatorske paste, slednjega pri čiščenju dimnih plinov uporablja večina sorodnih topilnic). Pri predelavi 25 tisoč ton odpadnih akumulatorskih baterij poleg uporabnih 15 tisoč ton svinca in svinčevih zlitin letno nastane še okoli 5000 ton odpadne žlindre, 400 ton separatorjev in 800 ton trde gume, stranski produkt razžvepljevanja pa bi bilo še okoli 2500 ton sadre. Dr. Andrej Stergaršek tudi pravi, da je sadra interni odpadek, ki bi lahko našel svoje odlagališče tudi nad zemljo, seveda ustrezno zaščiten od meteornih voda. Pravi tudi, da sadro, denimo, v Nemčiji ne štejejo med odpadke in je nepogrešljiv material v gradbeništvu. Tudi direktor MPI Mirko Kret je dodal, da samo industrija cementa v Sloveniji letno potrebuje 50 tisoč ton sadre in se po tej plati v prihodnosti odpirajo možnosti za uporabo tega materiala. Kret pa je še rekel, daje vsa bojazen okrog odlaganja sadre in drugih odpadkov odveč, saj je projekt podzemnega odlaganja načrtovan tako, da onemogoča morebiten dotok podtalnice ali površinske vode in bodo stene podzemnega odlagališča ustrezno zaščitene. Za morebitne izcedne vode načrtujejo tudi ustrezen sistem za zbiranja teh voda, ki bi jih nato prečistili v čistilni napravi. KAKO NAPREJ? Osnutka lokacijskega dovoljenja za izgradnjo podzemnega odlagališča metalurških odpadkov in umetnih snovi ter izgradnjo naprave za razžvepljevanje dimnih plinov bo skupaj s pripombami obravnavalo še Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije. Šele za tem bo Upravna enota Ravne na Koroškem, Oddelek za okolje in prostor, sprejel odločitev, ali bo za oba posega tudi izdal lokacijsko dovoljenje.□ (mp) Koroške za vzorec Piše: Edi Prošt Če bi sodili po tem, kaj piše v predlogu proračuna, potem Koroška pač ni dežela, ki bi jo Slovenija želela imeti za svojo. Drobtinice z bogate mize tudi niso v ponos trem koroškim poslancem, ki sicer trdijo, da bi za “očetnjavo” naredili vse. Tako malo neposredno namenjenega denarja za Koroško ni bilo v proračunu že desetletja. To so ugotovitve, ki padejo v oči že po bežnem listanju po predlogu letošnjega proračuna, za nami pa sta že skoraj tretjini leti. Resda je mogoče vedno trditi tudi, da v predlogu pač ni vidno, da bodo tako kot do sedaj sfinancirane vse dejavnosti, ki so državne, vendar ljudje seveda sodijo položaj svoje dežele po tem, koliko ji država nameni denarja za razvoj. Tega pa je Koroška po stagnaciji v zadnjih letih potrebna bolj kot mnoge druge regije, deležna pa več kot malo. Edine postavke, ki jih je mogoče v predlogu proračuna jasno razbrati, so tiste, ki jih je Ministrstvo za promet in zveze uvrstilo med investicije in investicijsko vzdrževanje. Tako najdemo med več kot sto postavkami investicijskega vzdrževanja en sam “koroški namen” - cesto med Črno in Šentvidom. Zanjo naj bi letos šlo 50 milijonov (lani 46,5 milijona tolarjev) od skoraj sedmih milijard tolarjev, ki jih bodo porabili letos v Sloveniji... Podobno velja za investicije. Teh bo skupaj v Sloveniji za 5,18 milijarde tolarjev, od tega bo na Koroškem porabljenih borih 22 milijonov... Dvanajst za magistralko v Dravogradu, pet za obvoznico v Radljah (poslanec Tomažič jo “drži pri življenju”), pet pa za cesto Vuhred-Ribnica na Pohorju. No, resje tudi, da bo za nekatere ceste veljalo, da jih bodo lahko občine popravljale, država pa prevzela obveznosti, ki bodo terjale plačilo v naslednjih letih. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti ima seveda na Koroškem velike obveznosti, vendar je jasno zapisana samo tista do programa zapiranja rudnika Mežica. Ne sicer posebej, temveč v sklopu zapiranja treh rudnikov: v Idriji, Kamniku, in Mežici. Skupaj bo šlo zanje milijardo 50 milijonov. Glede na to, da so vodilni mežiškega rudnika bili doslej redno pohvaljeni za varčnost (in na drugi strani karani od Korošcev, da dopuščajo tako poceni zapiranje), si česa drugega ob isti ekipi tudi ni mogoče nadejati. Več je mogoče pričakovati od tega ministrstva pri izpolnjevanju obljub o naklonjenosti sanaciji Slovenskih železarn. Obe vladni stranki nista skoparili z njimi, minister Dragonja pa je dal vedeti, da razume potrebo Ravenčanov ne zgolj po preživetju, temveč tudi po razvoju. Vse skupaj bo jasno šele, ko bodo v parlamentu sprejemali še “železamiške zakone”. Seveda pogled na predlog proračuna še ne more razkriti vsega, česar v njem ni, pa bi kakšna regija nujno potrebovala. Gotovo pa razkrije odnos, ki ga vse večja centralizacija vzdržuje, z ekonomskim slabljenjem regij pa poglablja. Gre za odnos podrejenosti do centra in jasno ločevanje načel od politike. O skladnejšem razvoju Slovenije je bilo namreč že toliko povedanega (tudi z najvišjih vrhov), daje seveda tudi proračun ogledalo, v katerem bi politiki lahko spoznavali razlike med načeli in dejanji. Navadni državljani jih že. □ o ■ ■■■% c 0) o o> gOrCIlJ G... in tu se oddih začne Pred Vami je drobec turistične ponudbe za letošnjo jesen in zimo. Veliko več Vam je na razpolago, če nas pokličete ali pa nas obiščete. KOPE Vse, prav vse, pa je možno plačati v 6 mesečnih obrokih! Cene so v DEM Apartmaji JC NAJEM 1/4 APP zgoraj | 450 520 420 300 1/4 APP spodaj j 460 550 430 310 Doplačilo: TT na recepciji. V ceno je vključeno: najem objekta, končno čiščenje, uporaba električne energije. APARTMAJI ROGLA - JURGOVO Cene so v DEM 630 560 490 Doplačilo za končno čiščenje in posteljnino 50,00 DEM. Turistična taksa in zavarovanje v znesku 2,00 DEM/osebi/dan, se plača v agenciji. TERMINI ZA ZIMSKO SEZONO: A sezona: 27.12.97-02.01.97 B sezona: 20.12.97-26.12.97, 03.01.98-16.01.98, 14.02.98-13.03.98 C sezona: 29.11.97-19.12.98, 17.01.98-13.02.98, 14.03.98-10.04.98 ROGLA - APARTMAJI MOLJK Cene so v DEM ■ ■ c 798 672 571 S sabo prinesite brisače. Doplačilo za končno čiščenje in posteljnino 30,00 DEM. Turistična taksa in zavarovanje v znesku 2,00 DEM/osebi/dan, se plača v agenciji TERMINI ZA ZIMSKO SEZONO: A sezona: 27.12.97-02.01.97 B sezona: 20.12.97-26.12.97,03.01.98-16.01.98, 14.02.98-13.03.98 C sezona: 29.11.97-19.12.98, 17.01.98-13.02.98,14.03.98-10.04.98 TRIJE KRALJI Cene so v DEM IBS ■ | Apartmaii GORENJE | NAJEM | 1/6 APP 630 700 420 350 3 Doplačilo: TT na recepciji. V ceno je vključeno: najem objekta, uporaba električne energije. ITALIJA-CAVALESE Cene so v ITE x 1.000 Aparthotel NAJEM APP 1/4 dvosobni 765 1.460 515 555 610 680 DES ALPES APP 1/5 dvosobni 860 1.590 550 595 655 730 RESIDENCE APP 1/6 trosobni 1.050 1.915 685 730 780 845 APP 1/7 trosobni 1.225 2.190 770 835 900 975 APARTHOTEL APP 1/2 enosobni 620 1.135 380 405 465 555 APP 1/4 studio 825 1.540 535 575 635 710 APP 1/4 studio* 900 1.650 565 610 670 745 APP 1/6 trosobni 1.080 2.015 705 755 805 865 APP 1/6 trosobni* 1.155 2.135 750 815 870 945 Doplačilo: končno čiščenje (kuhinjo mora gost sam počistit) 40-70.000,00 ITL, garaža (na vprašanje) 50.000,00 ITL/teden, kavcija 200.000,00 !TL, domače živali na vprašanje 20.000,00 ITL/teden. V ceno je vključeno: SATTV, sef, bazen, fitness, igralnica, parkirišče, zabavni program. * pogled na dolino Ekskluzivno Na prizorišču prireditve MISS SVETA '97 Ekskluzivno za Prepih: Stanka Blatnik Lepotice sveta v predstavitvenih spektakularnih oblekah Zahvala sponzorjem, ki so podprli opozorilo na nemire po svetu in omogočili prisostvovanje premieri spektakularne obleke: DERMALE, zastopstvo kozmetike Dermalogica Portorož TUS PREVENT, zaščitna in avtokonfekcija Slovenj Gradec Seat LEASING LAMPRET Slovenj Gradec Mestna občina SLOVENJ GRADEC, mesto glasnik mini KOROŠKI RADIO Slovenj Gradec ŠTUDENTSKI SERVIS Slovenj Gradec ORFIS, knjigovodski servis Slovenj Gradec Avto PERUS Dravograd ONA, ženska priloga Slovenskih novic in tistim, ki so omogočili realizacijo kataloga, ki je bi predstavljen na svetovnem izboru za najboljšo kreacijo: IMAGE vizualne komunikacije, Uroš Grabner. Mežica Tiskarna ODTIS Ravne na Koroškem PREPIH, koroški časopis, Ravne na Koroškem Fotograf Tomo Jeseničnik, Črna na Koroškem za izgradnjo nove pediatrične klinike v Ljubljani. Nagrado je prejel lastnik licence izbora miss Slovenije g. Geržina, tudi v imenu Slovenskih novic in POP ^ soboto ob dvaindvajseti uri zvečer oz. ob devetnajstih po evropskem času se je v množici povabljenih in “običajnih” gostov z vsega sveta na prizorišču izbora najlepše zemljanke pojavila tudi šestnajstčlanska ekipa iz Slovenije. Prireditev se je odvijala na prostem, na plaži najprestižnejšega hotela Plantation club na otoku Mahe, ki je največji otok Sejšelov. Prostorje napolnilo prek tisoč obiskovalcev, ki so za vstopnino odšteli po petsto do tisoč dolarjev. Nestrpno smo pričakovali začetek prireditve, odprla jo je lanskoletna zmagovalka, Grkinja Irene Skliva. Šestinosemdeset lepotic iz posameznih držav je prihajalo na oder v spektakularnih oblekah, ki ste jih v TV prenosu videli v posnetkih z različnih koncev otoka. Pogled na oder v tem izhodu je bil zelo slikovit, prava zmešnjava živih barv in razkošnih oblik. Nagrado za najboljšo obleko je Prejela miss Nove Zelandije, za prefinjeno belo obleko z lasersko obdelanim listnim vzorcem (dekle je postala tudi prva spremljevalka miss sveta). Prijateljici: Miss Bosne in Hercegovine in Miss Slovenije Program so poleg prikupnega voditelja, igralca Richarda Steinmetza, popestrili tudi glasbeni gostje, med njimi najpopularnejši Latinoameričan Ricky Martin. Žirija je lepotice opazovala že pred izborom in med njihovim tritedenskim obiskom na otokih izbrala tudi miss personality, najbolj zrelo osebnost, kar je postala miss Tajske. Letos so prvič izbrali najlepši bikini, oblekla si ga je miss Indije Diana Hayden, ki je obenem postala še miss fotogeničnosti in si prislužila tudi naj višji naziv prireditve, MISS WORLD 97. Po proglasitvi najlepše deseterice so se v glasbeni točki predstavili otroci, saj je bil letošnji izbor “Lepota z namenom” namenjen predvsem za pomoč otrokom po svetu. Slovenija je med petimi državami prejela posebno priznanje organizatorjev prireditve, zakoncev Morley, za sredstva, namenjena Novoizbrana Miss sveta ’97 Indijka Diana Hayden Končni rezultat izbora najlepše zemljanke - miss Indije, je zadovoljil večino obiskovalcev, saj seje Diana v predstavitvenem govoru, ki je za razliko od odgovorov na različna vprašanja komisije, kot je to potekalo prejšnja leta, bistveno realnejši, predstavila v najboljši luči. Med peterico finalistk je postala druga spremljevalka simpatična Južnoafričanka Jessica Motaung. Tako seje letošnji izbor zaključil z zadovoljnimi obrazi radovednežev. Med našim obiskom Sejšelov je bila sobota najbolj deževen dan v tednu, zato so organizatorji zabavo po prireditvi predstavili s prostega v hotel. Tam smo v gneči med slavnimi in manj slavnimi gosti lahko od blizu opazovali lepoto kandidatk, oblek, voditeljev ter uživali v odlični ponudbi hrane in pijače. Srečali smo slovenskega kuharja, ki je cele tri tedne pripravljal jedi in slaščice za mišice, za zaključek pa je pripravil dva čudovita laboda iz sladoleda. Prihodnjič: Rajski otoki Sejšeli Krojani Dravt opozorili na slabo stanje lokalne ceste, dotrajanost vodovoda, neurejenega zimskega pluženja ter javnega prevoza Vode pa ni Nedavno tega so občani Dravč na občinsko upravo (tudi v naš časopis Prepih) naslovili protestno pismo, v katerem so izrazili svoje negativno mnenje okoli dotrajanosti vodovodnih cevi, lukenj v cesti, nerednega pluženja.... Jezi jih, da so na lokalni cesti Vuzenica-Dravče kljub preplastitvi ponovno luknje, težave se pojavijo pri pluženju, ki je neredno in ni pravočasno. Že davnega leta 1958 so si Dravčani zgradili vodno zajetje, napeljali cevi, si pripeljali vodo v to slikovito vas. Najbž še mnogi pomnijo, kako so takratni mladinci udarniško kopali, polagali, betonirali. Za tisti čas je bil to lep dosežek, pridobljen pretežno iz svojega dela. Šele v osemdesetih letih se je pokazala potreba po večjem rezervoarju. V okviru takratnega samoprispevka so ga zgradili radeljski komunalci. Ljudje, pretežno kmetje in delavci iz Dravč, pa že skoraj štiri- deset let plačujajo vodo Komunalnemu podjetju Radlje, ki je med drugimi tudi njihov vodovod, grajen iz žepov ljudi, prevzelo v upravljanje. Zdaj pa vode preprosto ni. Pipe ostajajo prevečkrat suhe in zaradi tega in še slabega stanja cest so županu občine Vuzenica in nekaterim medijem napisali pismo, v katerem so opozorili na svoj položaj. Morda res nekoliko pregreto, vendar v bistvu opozarjajo na dejstva in prosijo za ureditev oskrbe z vodo takoj, za ceste pa v doglednem času. Res je tudi, da je župan Miran Kus razpisal zbore občanov že pred njihovim opozorilom, vsekakor pa je tudi res, daje tudi to pospešilo akcije in precizno predočilo občinskim svetnikom tudi ta del občinskih problemov, ki pa so zelo podobni. Na območju občine Vuzenica je vodooskrba v prvem planu, vode primanjkuje povsod. Dravčani so prepričani, da je vode dovolj, da se vsaj pri njih izgubi zaradi dotrajanih cevi in ne zaradi pomanjkanja. Seveda je tudi dejstvo, da ima danes sleherna hiše kopalnico in da ima skoraj sleherna kmetija več živine kot pred časom vodovoda vsa vas, ko ni bilo nobenega napajalnika in tako dalje. No, kakorkoli že, problem bodo strokovno in prvenstveno reševali še te dni pred zimo. Bila sta že dva razgovora na to temo. Nič manjši problem niso ceste, res so nevarne, praktično po takšnih sploh ne bi smeli prevažati otrok v šolo, ampak takšnih ali še bolj nevarnih cest je na tem območju še na stotine kilometrov. Naj torej pošljemo otroke na deset ali več kilometrske pohode v šole? Skupaj bodo iskali možnosti vsaj za najnujnejše varovalne ograje, zatem pa bi, podobno kot proti Primožu na Pohorju, stvari postopno in temeljito urejali. Hkrati se bodo potrudili in zahtevali, da bo zimsko pluženje in vzdrževanje cest vsaj v mejah normale. Če strnemo, tudi pregreto ozračje včasih ne škodi, če so kasnejša hotenja usmerjena v strpno razreševanje, to pa je v Dravčah in pri občini Vuzenica bilo ves čas prisotno. Ugotovili pa so, da bi moralo biti med njimi komunalno podjetje v prvem planu, župan pa le prisoten .□ k. volti Mislinja: Pri obnovi skakalnice tudi težave Vendar pa to zagnanih in predvsem prizadevnih smučarskih delavcev skakalnega kluba, skupaj z njihovim neutrudnim predsednikom VIKTORJEM ROBNIKOM, ne moti preveč. Obnova osrednjega dela, podaljšanje izteka in zaletiša, vse to naredi na zemljišu pač svoje. Tam, kjer se je začelo plaziti, so naredili posebne vrtine v zemlji, tudi do 15 metrov, in jih zalili z betonom, na izteku pa so dodobra zasadili vrbe. Dela tako potekajo počasi, vendrar vztrajno in na skakalnici bodo odslej možni skoki kar krepko čez sto metrov. Upamo lahko, da bo Vrtine v skakalnico segajo tudi do 15m, ter so naolnjene z betonom Mislinjčanom tudi vreme šlo na roke. Ob izteku skakalnice so postavili še posebno montažno hišo, v the dneh urejanje tudi njeno notranjost. Ni kaj, smučarski delavci so zagnani in marljivi in dokazali so, da znajo in zmorejo uresničiti tudi tako velike projekte, kot je zdajšnja obnova skakalnice.O Silvo Jaš Ugodno prodam garsonjero v Slovenj Gradcu. Garsonjera je obnovljena, možna je takojšnja vselitev. Inf. pr) tel. 0602 33-509, od 9. do 18. ure. Nov Petrolov bentinski servis na Prevaljah Trgovina na prek 80 kvadratih “BIVŠI SERVIS NAM NI BIL V PONOS,” JE OB OTVORITVI POVEDAL PREDSEDNIK UPRAVE PETROLA FRANC PREMK. NA PREVALJAH PRODAJO LETNO VEČ KOT 11 MILJONOV LITROV NAFTNIH DERIVATOV. Le sedemdeset dni so pri Petrolu in izvajalcu IGEM GOK Prevalje potrebovali, da so na Prevaljah postavili povsem nov bencinski servis - enega od njihovih 276 servisov po Sloveniji, po ekološki in tehnološki plati pa gotovo enega najsodobnejših. Petrol je na Prevaljah uredil bencinski servis z 200 kubičnimi metri rezervoarnih zmogljivosti, na dveh ločenih stezah (za osebna in tovorna vozila ter avtobuse) pa je kar 30 točilnih mest. Prodajne površine na starem servisu so zmogle slabih devet kvadratnih metrov, danes se prodajalna razprostira na več kot 80 kvadranih metrih. Petrol je ta naložba veljala okoli 360 milijonov tolarjev, dejstvo pa je, da je na Prevaljah eden najuspešnejih Petrolovih bencinskih servisov, saj letno prodajo okoli 11 milijonov litrov naftnih derivativ. Povprečni Petrolov bencinski servis na leto proda okoli 5,4 milijone litrov naftnih derivatov. Franc Premk, predsednik uprave Petrola, je ob otvoritvi servisa povedal, da jim stari bencinski servis na Prevaljah ni bil v čast in z novo pridobitvijo to poravljajo. Petrol pa je ob tej priložnosti Centru za usposabljanje, delo in varstvo v Čmi na Koroškem izročil ček v višini sto tisoč tolarjev.O Trak ob odprtju sodobnega bencinskega servisa na Prevaljah je prerezal Franc Premk, predsednik Petrolove uprave Posnetek: Žare Modlic Kljub pozni jeseni so na Muti, domala v samem centru kraja, po dolgih pripravah le pričeli z gradnjo novega poslovno stanovanjskega objekta. Šele druga nova trgovina Radeljski gradbinci so ie zabetonirali temelje V pritličju bo trgovina, v zgornjih prostorih pa bo 12 za Muto prepotrebnih stanovanj. In končno je to v kraju šele druga nova trgovina v zadnjih petdesetih letih, vse drugo je bilo namreč v starih objektih iz preteklosti. Pustimo tokrat v nemar milijone in kvadrature, to se bo še do zaključka (kot vedno) spreminjalo, dovolj bo, če povemo, daje investitor v trgovske prostore domače trgovsko podjetje “Ponudba Radlje”, v stanovanja pa preko stanovanjskega denarja občina Muta. Gradnja rešuje vrsto za kraj pomembnih vprašanj. Kot prvo gre za potrebo po sodobnejšem trgovskem lokalu - na Muti je to namreč šele drugi tovrstni objekt - novo, pravtako poslovno stanovanjsko hišo, je ob soinvestiranju zgradila ista firma na Spodnji Muti. Z novogradnjo na Gornji Muti se bodo sprostili dosedanji trgovsko-gostinski prostori v pritličju “občinske stavbe”, kjer je tudi muzej in nekateri za kraj nujni društveni prostori in matični urad. V občini predvidevajo, da bodo po preselitvi trgovine tu dobili preprotrebne prostore za širitev muzeja. Saj je že dolgoletna želja, da bi uredili še etnografsko zbirko, pa četudi je v času čakanja že veliko propadlo. Pravtako bo verjetno tu dobila svoje prostore še krajevna knjižnica, ki je sedaj na Spodnji Muti v neprimernih prostorih, ki pa jih prav zadnje čase pospešeno urejajo v sodelovanju z matično knjižnico v Radljah. Tako se na Muti izboljšuje in ureja še ena kulturna praznina. Torej, pričakovanja so upravičeno velika in Mučani jih kanijo izpeljati. In stanovanja - na vsako čaka vsaj nekaj prosilcev. Vse od časa, ko je po letu 1990 zašlo v krizo mučko kovaštvo, je tu zastala sleherna stanovanjska gradnja, celo bivši “stanovanjski sklad” skupne občine Radlje so delili polnih sedem let. Če smemo biti vsaj malce optimisti, bi zapisali - premaknilo se je, bo odslej bolje? Vsekakor bo, saj mora biti.O k.valtl ©MPML& Poslovna enota Probanke na Koroškem se je prejšnji torek svečano preselila v nove prostore na Cankarjevi 1 v Slovenj Gradcu. Kot sta ob otvoritvi povedala direktorica Probanke Romana Pajenk in Rudi Rajzer, direktor koroške poslovne enote, bo to omogočilo večjo izbiro storitev, predvsem za prebivalstvo. V tem okviru ponuja Probanka Korošcem vrsto ugodnosti, napoveduje pa tudi odprtje poslovnih pros- torov na Ravnah na Koroškem. Poseg v objekt na Cankarjevi ulici v Slovenj Gradcu je bil zaradi zahtev spomeniškega varstva izjemno zahteven. Svoje delo so dobro opravili tako arhitekt Iztok Vodušek, ki je prenovo zasnoval, kot izvajalec gradbenih del Gradbeništvo Igerc s podizvajalci. Tako so z opravljenim delom zelo zadovoljni tudi bivši lastniki stare Rojnikove hiše.O -vik FOTO ANKA V DRAVOGRADU Stara, v stroki priznana družina fotografov - Holcman prihaja sicer iz Selnice ob Dravi (v gornji Dravski dolini uveljavljena kot “Foto Anka”, svoj atelje ima v Radljah), je v soboto tudi v Dravogradu odprla foto atelje. Ni toliko pomembno, da gre za sodobno urejen in tehnično opremljen atelje, da gre tudi za ponudbo vseh vrst foto tehnike pa vse do poročnih oblek, temveč to, da je v tej fotografski družini v središču pozornosti vedno človek, torej tisti, ki se pride slikat. To je med drugimi, ki so pozdravili otvoritev, dejal tudi radeljski župan in državni poslanec Herman Tomažič. Dobrodošlico in uspešno delo sta družini zaželela tudi župan Dravograda Rado Krpač in seveda predsednik združenja fotografov Slovenije Vojko Rizmal. Drugače pa, bil je še en lep dogodek v mozaiku razvoja in napredka Dravograda. k. valil PREVENT 100% DOBAVITELJ ZA TRANSPORTER? MARIJA ŠTEHARNIK, gospodinja, Legen: “Pred kratkim sem praznovala okroglo obletnico svojega življenja. Če se spomnim svoje prehojene življenjske poti, se mi zdi, da so bila moja najlepša leta v Železarni Ravne na Koroškem, kejr sem bila dolgo zaposlena. Čeprav sem že nekaj let v pokoju, se rada spominjam svojih sodelavcev in sodelavk." Naši zvesti bralki Mariji Šteharnik ob osebnem prazniku iskreno čestitamo z željo, da bi tudi v bodoče ostala zvesta prijateljica Prepiha.Q -fj Podjetje TUS-PREVENT je pridobilo naročilo za izdelavo avtomobilskih sedežnih prevlek za Volkswagen “Transporterje” v juliju 1995. Od takrat naprej so pokrivali 50 % potreb po tovrstnih prevlekah. Nabava v Volkswagnovi tovarni v Hanovru, ki edina izdeluje “Transporteje”, pa razmišlja, da bi celotno količino potrebnih prevlek zaupali enemu dobavitelju. S tem namenom je bil celotni posel v začetku novembra ponovno razpisan. V okviru aktivnosti za izbiro 100% dobavitelja je pred kratkim Prevent obiskal vodja nabave Volkswagnove tovarne v Hanovru, gospod dr. Erwin Broser. Gospod Broser si je ogledal Preventove tovarne v Slovenj Gradcu in Radljah ter tovarno Prevent Halog v Lenartu. Vodilni delavci Preventa so mu predstavili sistem poslovanja in možnosti (zmogljivosti) proizvodnje. Ob tem so predstavniki Preventa tudi zagotovili, da bodo skladno s priporočilom Volksvvagna, če bodo izbrani za 100% dobavitelja, organizirali proizvodnjo prevlek za Transporterja na posebni lokaciji. Gospod dr. Broser je pozitivno ocenil dosedanje sodelovanje s Preventom in izrazil upanje, da bo Prevent tudi vnaprej uspeval v konkurenčnem boju. Sicer pa bo 100% dobavitelj izbran najkasneje do konca meseca januarja 1998.□ J.K. Pozornost in priznanje Andrej Verko spada med tiste še vedno aktivne, po letih pa že prave gasilske veterane v PGD Muta, ki jih ne hvalijo samo leta “delovnega staža , pač pa predvsem delovne navade in lepi tovariški odnosi z vsemi znotraj Gasilskega društva. Ker pa je letos, ob koncu meseca Požarne varnosti, dosegel skoraj 40 let prizadevnega dela v društvu, so mu sotovariši ob tem lepem jubileju, ki je hkrati tudi 60 letnica njegovega življenja, izročili spominsko darilo - kipec gasilca. Andrej Verko ■ drugi z leve ■ in kipec je v pravih rokah Predsednik društva Franc Železnik se mu je zahvalil za njegovo delo in zaželel še mnogo let tvornega sodelovanja, predvsem v usposabljanju mladih kakor tudi v pomoči vzdrževanja dobre operativne sposobnosti društva. □ k.valtl Perničani želijo vaško skupnost Ljudje iz območja Pernic, sem nekako samo po sebi umevno prištevamo tudi Mlake, so izrazili željo, da bi imeli svojo vaško skupnost. Niso se okužili s kakšno novo občinsko osamosvojitveno boleznijo, želijo le nekaj več usklajenih akcij med krajem in občino na Muti. Tako menijo in to so na prvem razgovoru z županom občine Muta Ivanom Draušbahcrjem tudi povedali: da bi na eni strani bolje usklajevali svoja hotenja, predvsem prednosti raznih komunalnih ali drugih del ali pobud in zamisli iz njihovega kraja. Res pa je tudi, da praktično v občinskem svetu nimajo svojega predstavnika, pa čeprav vemo, da so njihovi predlogi, razvojni programi in drugo obravnavani enakovredno v sklopu množice problemov v občinski skupnosti.Q kv Prvo srečanje lokalnih časopisov Slovenije V Sloveniji po znanih podatkih izhaja tisoč. Cena slednjih znaša od 250 do okoli 60 lokalnih časopisov. 500 tolarjev, največ pa jih je Predstavniki 18. so se v petek, 14. in brezplačnih, soboto, 15. novembra udeležili prvega Predsednik Društva novinarjev srečanja lokalnih časopisov v Rogaški Slovenije Branko Maksimovič je pris- Slatini. Gostitelj srečanja so bile otnim spregovoril o novinarski etiki in Rogaške novice. o pomenu lokalne informacije. Delovno omizje prvega srečanja lokalnih časopisov Slovenije V soboto sta se srečanja udeležila tudi Janja Božič-Marolt, direktorica Instituta za raziskovanje medijev Mediana, in Branko Maksimovič, predsednik Društva novinarjev Slovenije. Janja Božič-Marolt je povedala, da na Mediani še vedno nimajo popolnega seznama lokalnih časopisov, ki izhajajo v Sloveniji. Po trenutno zbranih podatkih jih izhaja 59. Zelo zanimiv pa je podatek, da je skupna naklada lokalnih časopisov v Sloveniji zavidljivih 130 tisoč izvodov. Največ časopisov izdajajo zasebniki, občine, tri lokalne časopise izdajajo krajevne skupnosti, enega pa društvo. “Poplava lokalnih časopisov se je začela po letu 1990, v zadnjih dveh letih pa že lahko govorimo o staganciji števila lokalnih časopisov,” je povedala Janja Božič-Marolt. Največ tovrstnega tiska izhaja na 14 dni, štiije so tedniki, nekateri pa izhajajo mesečno ali redkeje. Tako kot cene so tudi naklade teh časopisov različne. Dvanajst jih izhaja v nakladi 2000 izvodov, štiije pa celo v nakladi do 20 Posebej je poudaril uskladitev vlade za spremembo kazenskega zakonika, po kateri novinarji ne bi bili več kazensko odgovorni za objavo uradne ali vojaške skrivnosti (če s tem ni ogrožena država). “To ni darilo novinarjem,” je opozoril Branko Maksimovič in dodal, da je sedanji kazenski zakonik v nasprotju z ustavo, ki zagotavlja svobodo tiska. V splošni razpravi so sodelujoči največ govorili o vplivu lokalne politike, politikov na vsebino časopisov. Posebej so izpostavili vprašanje objektivnosti in neodvisnoti novinarjev časopisov, ki jih (so)financirajo občine. Dogovorili so se za nadaljevanje tovrstnih srečanj, za skupne marketinške akcije in da se bodo zavzemali za znižanje načrtovanega 20-odstotnega davka za časopise. Imenovali so še odbor za pripravo drugega srečanja lokalnih časopisov, ki naj bi bilo v Portorožu. Kot morebitni organizator se je ponudil Primorski utripD -vik Občina Radlje ob Dravi V Radljah ob Dravi kmalu selitev kniižnite v nove prostore Svetniki podprli selitev knjižnice V občini Radlje ob Dravi že dalj časa opozarjajo na probleme knjižnice. Ta se je leta 1974 selila v prostore, v katerih domuje še danes, kapaciteta knjig pa je trikrat večja kot takrat. “Ugotavljam, da smo že več let na žrepu’ v državi. Želim, da bi se uvrstili vsaj v sredo knjižnic v Sloveniji (po dohodkih, porabi sredstev knjižnice, prostornini)... Ureditev knjižnice je dolgoročna naložba tudi za naše otroke, ki se kasneje ob odhodu na študij v večje centre ne znajdejo zmeraj. Naši otroci nimajo možnosti, da bi se naučili sodobnega sistema knjižnic in tudi zato se zavzemam za ureditev te knjižnice,” je povedala direktorica Ivanka Kus. Od prvotno načrtovanih 112 kvadratnih metrov jih je do danes pridobila le borih 22; število knjig pa se je do konca leta 1996 iz 8000 povečalo na 41.500. Od tega jih je zaradi prostorske stiske le okoli 24.000 postavljenih v knjižnici. Pred štirimi leti so izsilili hodnik v Kulturnem domu in pridobili 22 kvadratnih metrov, kjer sedaj obdelujejo gradivo na treh terminalih, imajo priročno skladišče za knjige, ki nimajo prostora v knjižnici, knjige za kolekcije potujoče knjižnice, revije, ki jih bralci pogosteje iščejo. “Knjige in revije hranimo še v kinodvorani in v omarah na odru kinodvorane. Včasih je hudo, saj morajo bralci kar nekaj časa počakati, da jih najdemo,” je dodala Kusova ter povedala, da so že večkrat zaman poskušali najti primerne prostore. Možnost širitve v Salon Ars je po temeljiti preučitvi odpadla, saj bi na ta način pridobili le 140 kvadratnih metrov, kar pa ni dovolj za normalno postavitev gradiva ter za elektronsko dosegljive informacije, časopisno čitalnico in študijski del s priročno zbirko. Preureditev so ocenili na 15 milijonov tolarjev, naslednje leto pa bi za njih plačevali še najemnino. Poskušali so tudi z dozidavo na dvorišču, pa so bili žal neuspešni pri dogovorih s Ponudbo. Po besedah Kusove je najbolj idealna rešitev pridobitev prostorov v Poslovnem centru Era, kjer sicer ne bi pridobili toliko prostora, kot je izdelan izračun po normativih in standardih (663 kvadratnih metrov, ampak 538), vendar je kasneje (po potrebi) možna tudi širitev. Z pomočjo te selitve bi prostorski problem knjižnice rešili vsaj za nadaljnjih deset let. O omenjeni stiski so razpravljali tudi svetniki občine Radlje ob Dravi ter podprli predlog njene selitve v nove prostore v Poslovnem centru Era. Na ta način bodo v občini Radlje rešili prostorsko stisko, podobno kot so to storili že v Slovenj Gradcu in Dravogradu, rešitev pa se je pokazala za pozitivno. Za pozitivno se je pokazala tudi finančna plat selitve v nove prostore, saj dom s prihajajočim letom prehaja v last kulturnega društva, tako da bo knjižnica zanj plačevala najemnino. Letno bi najemnina znašala okoli 15 milijonov tolarjev, v novih prostorih z večjo prostornino pa okoli 22 milijonov tolarjev. Predlog je podrl tudi župan občine Radlje Herman Tomažič ter dejal, da so v občini zadnja leta dajali prednost ureditvi komunalne infrastrukture, kulturni del pa so malo zanemarjali. “Letos smo z obnovitvijo glasbene šole in bodočo rešitvijo prostorskega problema knjižnice stvari malo popravili.” Za novo opremo knjižnice imajo že podpisano pogodbo z ministrstvom za kulturo, za drugo leto pa upajo, da bodo v ta namen dobili podoben ali še večji znesek. Tudi strošek najemnine bodo rešili s pomočjo države preko finančne izravnave. “S spremembo lokacije lahko knjižnica samo pridobi,” je povedal Tomažič. S predlogom so se strinjali tudi svetniki, nadaljnja razprava pa je tekla okoli čim prejšnjega odkupa teh prostorov. Letna najemnina v višini pet tisoč mark za občino ni majhen zalogaj, zato je odkup prostorov prav gotovo smotrna odločitev. □ Jasmina Detela Hermelini so se davno prelevili V soboto zvečer je bila v hotelu Kozjak v Radljah prav posebna družabna prireditev. Ansambel Fontana, najbolj poznan od Maribora pa do Raven na Koroškem, je praznoval 21 letnico obstoja. V teh enaindavjsetih letih seje v ansamblu zamenjalo natanko 21 godbenikov, ostala sta le Anka in Emil Dobnik z Mute. Ta povsem ljudsko zabavni ansambel pa je v resnici že kar precej starejši, najmanj dobrih pet let je nastopal pod imenom Hermelini, doživel tudi že takrat nekaj sprememb in v iskanju svojega glasbenega izraza končno spremenil tudi ime. Vedno pa je med ljubitelji plesov, domačih in vedno zelenih melodij užival poseben sloves. “Če hočeš prijeten večer z malce romanitka, je treba povabiti Fontano.” V Radljah pa je ta večer gostom tudi stregla prava legenda hotela - natakarica Maruša. □ -kv KoroSka cesta 2 VAL RADIA RADLJE Naša anketa Od leve proti desni: Marija Srečko, Stanko Mlinček, Betka Bizjak, Alojz Merkač, Klara Naglič in Marija Šuler Da bo pozimi toplo Zima že trka na vrata, zato smo se morali na mraz temeljito pripraviti z nabavo ozimnice in pripravo kurjave. 0 nabavi ozimnice smo v našem listu že pisali, tokrat pa smo naše naključno izbrane anketirance povrašali, kako so pripravljeni s kurjavo - ogrevanjem za letošnjo zimo. MARIJA SREČKO, upokojenka, Tomaška vas: “Vsa leta za zimsko ogrevanje uporabljamo drva. Premoga že več let ne kupujemo, ker ima preveč pepela in se tako nabere veliko nesnage v stanovanju.Zimsko kurjenje s premogom pa ni priporočljivo tudi z ekološkega vidika. Veliko smo razmišljali o ogrevanju na plin, pa zaenkrat te možnosti nimamo. Če bodo kdaj v našem kraju gradili plinovod, se bomo med prvimi priključili nanj.” STANKO MLINŠEK, elektrotehnik, Gornji Dolič: “Zdi se mi, daje najbolj poceni zimsko ogrevanje na olje. Ekološko, pa tudi * drugače, je najbolj čisto. Že ko sem gradil novo hišo, sem veliko razmišljal o ogrevanju na olje, kajti tudi drva danes . niso poceni, če hočeš kupiti prava, bukova. Če pa bo kdaj možnost ogrevanja na plin, se bom rad priključil.” BETKA BIZJAK, upokojenka, Šmartno: “Hvala bogu, za zimsko kurjavo mi ni treba več skrbeti. Zato poskrbijo “ta mladi” pri hiši. Jaz v hladnih zimskih dneh čutim le to, da mi je toplo. Če pa se spomnim nekaj let nazaj, vem, daje bilo hudo, ko si moral kupiti drva in premog. Skozi vse leto si moral pridno štediti, da si se lahko oskrbel z zimsko kuijavo.” ALOJZ MERKAČ, vrtnar, Legen: “Z nabavo zimske kurjave nimam niko skrbi. Že 21 let kurimo na olje in zdi se mi, daje ta kurjava do danes najcenejša. Prednost ogrevanja na olje je tudi v tem, da za seboj ne pušča prav nobene nesnage. Ko pa smo pred dolgimi leti kurili še na trda goriva in premog, včasih nismo vedeli, kam s pepelom.” KLARA NAGLIČ, gospodinja, Slovenj Gradec: “Nekaj časa smo stanovanje ogrevali na toplovod, vendar smo se temu morali odpovedati, ker je bilo to ogrevanje predrago. Zdaj pa stanovanje zopet ogrevamo na drva, čeprav tudi drve tT»m> poceni. Skozi vse leto se moramo marsičemu odpovedati, da si lahko prihranimo denar za kurjavo. Zdi se mi, da je nabava kurjave mnogo dražja od ozimnice. Oboje pa moraš imeti.” MARIJA ŠULER, gospodinja, Gmanja: “Za kurjavo nam ni treba posebej skrbeti, drva imamo kar doma, v gozdu. Da nam kurjave čez zimo ne zmanjka, pa skrbimo skozi vse leto. V gozdu je veliko drv, ki jih sproti pripravljamo. Gozd temeljito očistimo in tako imamo vedno dovolj drv za zimsko ogrevanje. Veliko drv tudi prodamo, h prav bi bilo , če bi ljudje bolj čistili svoje gozdove, v katerih propada veliko kurjave.” Franc Jurač BODITE TUDI POZIMI NA TOPLEM Izkoristite ugodno ponudbo kurilnega olja! GOTOVINSKO PLAČILO IN PLAČILO S KARTICO MAGNA: pri nakupu nad 1000 litrov 45,80 SIT/liter brezplačen prevoz pri nakupu nad 2000 litrov 45,30 SIT/liter brezplačen prevoz OBROČNO ODPLAČILO: pri nakupu nad 1000 litrov v 3 obrokih v 5 obrokih 46.60 SIT/liter 47.60 SIT/liter brezplačen prevoz brezplačen prevoz MOŽNOST PLAČILA OB DOSTAVI, NAROČENO KURILNO OLJE VAM BOMO PRIPELJALI OB DOGOVORJENEM ČASU. Za naročilo pokličite skladišče Dravograd od 7.00 do 15.00 ure na telefon 0602/83-033. PETROL Intervju Kartica zdravstvenega zavarovanja - pridobitev za ljudi Kot je javnosti že nekaj časa znano, je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije skladno z evropskim in svetovnim razvojem opredelil pripravo načrta za zamenjavo zdravstvene izkaznice s kartico zdravstvenega zavarovanja. Sedanja zdravstvena izkaznica je ob še nesprejetem zakonu o evidencah podatkov v zdravstvu namreč uporabna samo v zavarovalniškem delu. Preostali deli izkaznice pa bi bili, če bi se uporabljali po navodilih, v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov. O tej tematiki, ki bo v naslednjih mesecih zagotovo še bolj zanimala slovensko in koroško javnost, smo se pogovarjali z direktorjem ZZZS - Območne enote Ravne na Koroškem, gospodom Adijem Ciglerjem. ■ Gospod direktor, projekt uvajanja kartice zdravstvenega zavarovanja je že doslej sprožil razna vprašanja in polemike. Za nepoznavalce gre za zapleten sistem, ki ga ni lahko razumeti. Projekt o tem, kako bo kartica zdravstvenega zavarovanja živela, je jasen. Namesto z dosedanjo zdravstveno izka- i------------------------ znico se bomo po novem povsod, kjer uveljavljamo svoje pravice do zdravstvenih storitev (zdravstveni zavodi, lekarne, zdravilišča...), izkazovali z elektronsko kartico. Teh pa ne bomo več pohjevali pri svojih delodajalcih oz. v kadrovskih službah kot doslej izkaznice, pač pa bomo imeli v zdravstvenih domovih, bolnišnicah ter na sedežih območnih enot ZZZS in njihovih izpostavah na voljo posebne samopostrežne terminale, kjer bomo s preprostim postopkom “ažurirali” veljavnost svojih kartic. zavarovanja. ■ Vseeno se sliši precej zapleteno. Za kakšne spremembe gre pri ljudeh - zavarovancih? Bodo naše pravice iz zdravstvenega zavarovanja ostale nespremenjene? J9fl SSS2Z ^ * ■ Kako bo ta sistem sploh deloval? Kakšna je razlika od sedanje zdravstvene knjižice? Zdravniki, medicinske sestre, farmacevti ali drugi pooblaščeni delavci bodo s pomočjo posebne profesionalne kartice, ki jim bo omogočala dostop do zavarovančevih podatkov (ime in priimek, naslov, številka zavarovanja in nekateri drugi administrativni podatki), s posebnim čitalcem prebrali te podatke. Čitalci bodo povezani z računalniki v ordinacijah in v zdravstvenih ustanovah, kar bo omogočilo elektronski prenos podatkov in pisanje obrazcev. Prav tako naj bi se zmanjšal obseg tistega administrativnega dela zdravstvenega osebja, ki bolnikom ponavadi ni viden. Gre za beleženje obiskov in storitev, ki se finančno obračunavajo med zdravstvom in zavarovalnico. Tako bo po novem vsak zavarovanec s kartico zdravstvenega zavarovanja na zelo sodoben, preprost in kvaliteten način uveljavljal pravice iz zdravstvenega Adi Cigler, direktor ZZZS - OE Ravne ne Koroškem Klasično zdravstveno izkaznico in številne z njo povezane administrativne postopke bo nadomestil sodoben, računalniško berljiv dokument - kartica zdravstvenega zavarovanja. Kartica bo prenašala ključne in stabilne podatke, ki so potrebni za uveljavljanje zdravstvenega zavarovanja in iz njega izhajajočih pravic zavarovancev. V pravice same se projekt uvajanja kartice seveda ne spušča. ■ Pa vendar - kaj pridobijo delodajalci, zavarovanci, zdravniki in drugi? Zakaj je nov sistem boljši od sedanjega? Pri delodajalcih gre za popolno odpravo postopkov izdajanja in potrjevanja zdravstvenih izkaznic, torej bo manj administrativnega dela, zavarovanci pa dobijo - kar je najbolj pomembno - boljšo kakovost storitev ter neod- visnost in samostojnost pri ažuriranju administrativnih podatkov. Zdravniki in drugo zdravstveno osebje bodo prav tako imeli manj administrativnega in papirnega dela (elektronski prenos podaktov) ter bodo tako imeli več časa za kakovostno strokovno delo. Za zavarovalniško osebje pomeni uvedba kartice večjo ažurnost in točnost podatkov, racionalnejši pretok informacij, večjo kakovost storitev... ■ Vsi govorijo o nujnosti varčevanja v zdravstvu. Toda zdaj uvajamo kartico zdravstvenega zavarovanja, kar prav gotovo ni poceni... Uvajanje kartice zdravstvenega zavarovanja je tudi korak k varčevanju v zdravstvu. Pri uvajanju kartice v zdravstveno zavarovanje so namreč zelo pomembne zlasti ekonomske in organizacijske pridobitve, ki so že dokazane z uspešno uveljavljenimi karticami na področju bančništva in financ. Kartica je korak k povečevanju finančne discipline na področju zdravstva, saj bo omogočen večji pregled in nadzor nad porabljenimi sredstvi za zdravstvo. Sam projekt uvedbe kartice stane po oceni analize stroškov in koristi iz decembra 1996 približno 2,9 milijarde tolaijev ali 1.485 tolarjev na zavarovano osebo. Poudariti pa velja, da se bodo stroški uvedbe kartice povrnili v treh letih in pol. ■ Cilj projekta je torej poenostavitev “poslovanja” v zdravstvu in racionalizacija dela? Gotovo. Pri pripravi projekta je Zavod izhajal predvsem iz naslednjih vsebinskih ciljev: - poenostaviti in izboljšati komunikacije med Zavodom, zdravniki in zdravstvenimi zavodi - izboljšati kakovost storitev in obravnave zavarovancev pri Zavodu in dragih izvajalcih zdravstvenih storitev - zmanjšati število različnih postopkov pri uveljavljanju Intervju pravic zavarovancev - zmanjšati administrativna opravila in s tem doseči večjo učinkovitost dejavnosti Zavoda in zdravstvene službe in - ob primernih finančnih vložkih zagotoviti dolgoročne ekonomske učinke na narodnogospodarski ravni. ■ Rek/i ste “pozitivni ekonomski učinki”. Kako lahko “navadtui zdravstvena kartica” spodbuja razvoj narodnega gospodarstva? Posebej je treba poudariti prav nematerialne razvojne pridobitve uvedbe projekta kartice zdravstvenega zavarovanja, saj projekt pomeni nov razvojni korak za izboljšanje organizacije in delovanja ne samo Zavoda in vseh subjektov v zdravstvnem varstu, temveč posredno tudi za slovensko gospodarstvo in širše okolje. Postavitev in delovanje sistema kartic zdravstvenega zavarovanja je namreč izziv in priložnost za mnoga slovenska podjetja, ki lahko posamezne elemente sistema že zdaj v celoti zagotovijo z domačim znanjem in tehnologijo, nekatere pa bo treba razviti v enakopravnem sodelovanju s tujimi partnerji. ■ Kateri podatki so (bodo) shranjeni na kartici? Na kartici bodo vidni ime in priimek zavarovanca in datum rojstva ter številka zavarovanca in ime izdajatelja. V zgornjem levem kotu bo izbočen krogec, namenjen slepim. Na zadnji strani kartice bo kratko obvestilo za uporabo, s pripisom, daje zloraba kartice kazniva, in spodaj še logotipi zavarovalnic, pri katerih seje mogoče dodatno zavarovati. Zaenkrat sta to Zavod in zavarovalna družba Adriatic. Kartica bo vsebovala tudi zapis v čipu o naslovu in spolu zavarovanca, podatke o njegovem obveznem in prostovoljnem zavarovanju in o veljavnosti teh zavarovanj. Poleg tega naj bi bilo na kartici zapisano tudi ime izbranega zdravnika, pediatra, zobozdravnika in ginekologa. Vsi ti podatki so pomembni za administracijo v zdravstvu. Glede tega ima kartica tudi svoje pomembne racional-izacijskc učinke, ročno prenašanje podatkov odpade. ■ Ali bomo novo kartico pri nas uvedli takoj? Katere roke postavljate v Zavodu? Uvajanje in uporaba kartic v sistemu zdravstvenega varstva in zavarovanja ne predstavlja le tehničnega, tehnološkega in organizacijskega problema, temveč prinaša s seboj vrsto vsebinskih, pravnih, strokovno-medicinskih, etičnih, administrativnih in drugih vprašanj. Zato je za široko uporabo in uvajanje zdravstvenih kartic (kartica zdravstvenega zavarovanja je ena izmed zdravstvenih kartic, ki pokriva predvsem administrativne funkcije) na nacionalni ravni potrebna postopnost. To je tudi osnovno priporočilo in načelo uvajanja kartičnih tehnologij v zdravstvo v evropskih državah, ki zahteva uvajanje enostavnih in sprejemljivih projektov, ki prinašajo velike pridobitve. ■ Po tem bi se dalo sklepati, da kartice Slovenci še ne bomo dobili takoj. Kaj torej pomeni faznost postopka pri uvajanju nove kartice? V prvi fazi bomo v Sloveniji uvedli kartico za adminis- trativne namene (za uveljavljanje pravic iz obveznega in prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja) in za podporo postopkom pri izbiri osebnih zdravnikov. V drugi fazi pa najosnovnejšo obliko elektronskega recepta. ■ Javnost zanima tudi varnost - varovanje podatkov na kartici Kako boste zagotovili to varnost osebnih podatkov, če pa bo kartica mnogim dosegljiva? Dostop do podatkov na kartici zdravstvenega zavarovanja bo mogoč le z uporabo tako imenovane profesionalne kartice, ki je ključ do podatkov. Za potrebe elektronskega recepta pa bo ta kartica prenašala tudi elektronski podpis. Profesionalno kartico bodo imeli zdravniki, medicinske sestre in še nekateri redki pooblaščeni delavci. Tako bo zagotovljena visoka raven varnosti oziroma zaupnosti podatkov, neprimerno višja od sedanje, ko uprabljamo že več ko štiri desetletja stare zdravstvene izkaznice. ■ Obstajali bosta dve kartici, poleg zavarovančeve še profesionalna. Ali vendarle s tem ni preveč možnosti zlorabe osebnih podatkov? Varnost podatkov na kartici zdravstvenega zavarovanja je višja, kot jo zahteva naša zakonodaja. Zagotavlja pa se na večih nivojih. Kartica je miniaturni računalnik in je varovana tako, kot so varovani računalniki. Drugi nivo varovanja je varovanje s profesionalno kartico osebja v zavodih in pri zasebnikih, kjer opravljajo zdravstvene storitve. Kombinacija zavarovančeve kartice in pa kartice zdravstvenega osebja nam daje ustrezen, zelo visok nivo varovanja podatkov. Strah v zvezi z varovanjem podatkov je torej povsem odveč. Če bomo kartico npr. izgubili, se bo na njej dalo prebrati samo vidne podatke, odtisnjene na kartici, ki so vsakomur dostopni tudi v telefonskem imeniku. Vse ostale podatke na kartici bodo lahko brali in uporabljali samo medicinske sestre, zdravniki, ki bodo imeli svojo profesionalno kartico in ustrezno opremo, tj. čitalec. Poleg tega bodo imeli zdravniki in sestre ustrezna pooblastila in nenazadnje so podvrženi tudi zakonodaji glede varovanja podatkov. ■ Ho poleg administrativnih podatkov, ki vendarle niso tako zaupne narave, na kartici še kaj več - podatki o našem zdravstvenem stanju na primer...? Na ta vprašanja je treba gledati razvojno, in sicer na način, da je na eni strani uvedba kartice zdravstvenega zavarovanja spodbuda za pospešeno urejanje potrebnih zakonskih, organizacijskih in drugih podlag za zajem, obdelavo in hranjenje medicinskih podatkov. Po drugi strani pa zahteva po nadgradnji z medicinskimi podatki teija takšno zasnovo sistema, ki bo omogočala kasnejšo razširitev z nizom izbranih zdravstvenih podatkov. ■ Lahko konkretneje poveste, katere so možnosti širitve banke podatkov na takšni kartici? V sistemu kartice zdravstvenega zavarovanja je tehnološko in organizacijsko predvidena možnost razširitve z izbranimi zdravstvenimi podatki v prihodnosti, kot so krvna skupina, alergije, cepljenja, darovanje organov. Razširitev z medicinskimi podatki je v pristojnosti ministrstva za zdravstvo, ki bo moralo za to pripraviti zakonske podlage in standarde, ki bodo podrobno uredili področje zbiranja, hranjenja in prenašanja medicinskih podatkov ter zagotovili ustrezno organizacijo in varnost podatkov. Dosedanje ugotovitve in rezultati večjega števila vsebinsko omejenih pilotskih projektov kažejo, da bo v prihodnosti smiselno na podlagi prostovoljne odločitve posameznikov s kartico prenašati zgolj izbrane stabilne medicinske podatke, ne pa celotne medicinske dokumentacije. ■ Kaj pomeni izraz “pametna kartica”? Izraz pametna kartica je prevod iz angleške besede “smart card”. Na kartici je računalnik, ki s svojim delovanjem in operacijskim sistemom omogoča dostop do podatkov na kartici samo na podlagi ustreznih ključev. Tako ima zdravnik dostop samo do določene vrste podatkov, odgovorni delavec na Zavodu pa do druge skupine podatkov. ■ Kdaj bo projekt uvedbe kartice stekel v praksi? Ro to že v letu 1998? V posavski regiji je že stekel mmesečni pilotski poskus, katerega uspešnost je temeljni pogoj za uvedbo kartice zdravstvenega zavarovanja na celotnem slovenskem območju. Sklep o pilotski uvedbi kartice zdravstvenega zavarovanja v območni enoti Krško je sprejela skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije konec letošnjega junija. V poskusnem obdobju bo Zavod preizkusil, kako se bo kartica zdravstvenega zavarovanja obnesla v praksi. ■ Zakaj pilotski projekt ravno v posavski regiji? To je ena od najmanjših regij v Sloveniji, ki pa ima z 71.430 prebivalci in zavarovanci vse značinosti zdravstvenega varstva v Sloveniji: splošno bolnišnico, tri zdravstvene domove, osemnajst zasebnih zdravnikov, tri javne lekarne in tri socialne zavode. Po zadnjih podatkih v občinah Krško, Brežice in Sevnica deluje 1400 podjetij. Posavska regija torej predstavlja sistem slovenskega zdravstvenega zavarovanja v malem.O V. Močnik Tako bo izgledala kartica zdravstvenega zavarovanja DVAJSET LEPOTIC ZA ŠT.1 LENČE NIKOLOVA, 1977, RAVNE NA KOROŠKEM ŠT.4 BETTY BARBIČ, 1977, DRAVOGRAD ŠT.7 ALEKSANDRA DJORDJEVIČ, 1982, RAVNE NA KOR. ŠT.2 KLAVDIJA PRITRŽNIK, 1975, SLOVENJ GRADEC ŠT.5 MATEJA MAVRIČ, 1981, DOBJA VAS-RAVNE ŠT.8 MATEJA PARADIŽ, 1981, DRAVOGRAD ŠT.3 TADEJA GERMADNIK, 1978, ČRNA NA KOROŠKEM ŠT.6 SABINA PIKO, 1981, PREVALJE ŠT.10 SAŠA ŠPEGU, 1979, RAVNE NA KOR. ŠT.11 KSENIJA GORIČAN, 1978, MISLINJA ŠT.12 MAJA KOLAR, 1979, RAVNE NA KOR. KO-ltOSKI OBRAZ LETA i ŠT.19 ANDREJA KOPMAJER, 1980, HOLMEC ŠT.17 TINA KRANJC, 1982, ŠT.18 TANJA SLATINEK,1976, OTIŠKI VRH SLOVENJ GRADEC ŠT.20 JASNA KULJAJ, 1981, KOTLJE Glasovnica Glasujem za izbor koroškega obraza leta za lepotico pod številko Našo nagradno igro IZBIRAMO KOROŠKI OBRAZ LETA z lepoticami na naslovnicah Prepiha - vsi posnetki so delo Toma Jeseničnika, fotografa iz Črne na Koroškem - zaključujemo z objavo 20. lepotice. V resnici gre za pričetek zaključka, saj bomo izbor najlepših šele opravili... Bralci Prepiha pošljite izpolnjene glasovnice v naše uredništvo in lepotica, za katero bo navijalo največ oboževalcev, bo proglašena za vaš obraz leta 1997. Poseben izbor bo naredila tudi strokovna žirija, tri najbolje uvrščena dekleta pa čakajo lepe nagrade. Najlepša po izboru bralcev in najlepša po izboru strokovne žirije se bosta s pomočjo sponzorjev (California Shop in Leasing Lampret) kopali v španskem morju... Glasovnico pošljite v zaprti kuverti s pripisom OBRAZ LETA na naslov: ČZP VORANC d.o.o ■ PREPIH Prežihova 24 2390 Ravne na Koroškem VABLJENI K SODELOVANJU - POŠLJITE ČIM VEČ GLASOVNIC! najkasneje do 10. 12. 1997! i PROSTOVOLJNA ZDRAVSTVENA ZAVAROVAN- ZDRAVJE JE PREVEČ DRAGOCENO, DA BI TVEGALI. V letu 1997 poteče vaše PROSTOVOLJNO ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE pri ZAVOD-u ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE. V treh letih so zavarovani pri Zavodu nemoteno uveljavljali zavarovanje pri osebnem zdravniku, zobozdravniku, v bolnišnici, pri specialistih in v lekarnah. Zavodu tako zaupa 1,2 mili-jona zavarovancev. Ne zaradi propagande, ampak ker je zanesljiva in varna zavarovalnica. PREDNOSTI ZAVODA • SPECIALIZIRANA ZAVAROVALNICA ZA PODROČJE ZDRAVSTVENIH ZAVAROVANJ • STABILNA IN FINANČNO ZANESLJIVA ZAVAROVALNICA • UGODNA ZAVAROVALNA PREMIJA • ZAGOTAVLJA, KOT DO SEDAJ, NEMOTENO UVELJAVLJANJE PRAVIC • VSE V ZVEZI Z ZDRAVSTVENIM ZAVAROVANJEM LAHKO UREDITE NA ENEM MESTU • STROKOVNO USPOSOBLJEN KADER • PROMOCIJSKI POPUSTI ZA NEKATERA DODATNA ZAVAROVANJA UGODNI ZAVAROVALNI POGOJI MESEČNA PREMIJA S 40% POPUSTOM* JE 1.440 TOLARJEV LETNA PREMIJA* JE 15.246 TOLARJEV MESEČNA PREMIJA* ZA KRVODAJALCE, KI SO DAROVALI KRI NAJMANJ 20-KRAT, JE 1.200 TOLARJEV *Popust se prizna ob izpolnjevanju določenih pogojev. Možnost posebnega dogovora. Vaše zdravje in zdravje vaših najbližjih je neprecenljivo bogastvo. Zavarujete to bogastvo pri stabilni in zanesljivi zavarovalnici. Zavarujmo bogasivo zdravja. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE NIEROS V {g**?' rfli DA! iščemo optimalno rešitev po meri in nudimo brezplačno svetovanje na licu mesta □ VgONVlS^ Najhitreje gre po fax.-u 0602/44078 ZA MODRE GOSPODARJE /nerjaveča oprema za mesnopredelovalno industrijo /sanitarna oprema /klavniška oprema /transportna tehnika, logistika /odvodna tehnika /izolirana in nihajna vrata /inženiring in projektiranje Stroj za pranje embalaže NIEROS METAL d.o.o. Tovarna opreme, Gmajna 55, Slovenj Gradec tel. 0608/48-041; fax: 0508/43-806,55-078 BMGHMWWW Koledar, ki ga v takšni obliki še ni bilo. Na njem so posneti Koroški kraji. Cena za izvod je S52 SIT (cena z davkom), možnost dotiska. Obrtniki, primerno darilo za promoviranje Koroške. Fotografija In oblikovanje in produkcija: FOTO IVKO - Ravne. Naročila: Foto IVKO, Čečovje 6, Ravne, s 2d 73 62 > SGP KOGRAD jZCs. DRAVOGRAD liniGEM Selovec 83, 2373 Šentjanž Tel.: 0602 85 640, 85 642 Telefax: 0602 85 3187 BOGATA PONUDBA GRADBENIH MATERIALOV VELIKA IZBIRA, VSE NA BUBVI MESTU! V naši trgovini dopolnjujemo ponudbo osnovnih gradbenih materialov z najugodnejšimi cenami: «- KNAUF SISTEM ZA IZDBJIVO MANSARDNIH IN PREDELNIH STEN <•- PARKET), LAMINATI TBI OBLOGE VSEH VRST MATERIALI ZA VODOVOD N CENTRALNO OGREVANJE » KANALIZACIJSKE CEVI KOTNO il PLOŠČATO ŽELEZO (Dtuassatia uj&ja a udedSE) iiipcufo t/hj-il s SOopaiHa ipcDmaucoilia» ipapasamaSaoDa huj aadja^arjoruci [tjaanau IfaQatTaaJS CDOCDS 33^5 Ž2§3CD0 ED© CB4ÌS Družabna kronika ©IIiteMC) 2(D M Malce pozno, pa vendarle od srca tudi Prepihovci čestitamo fantom iz Okteta Lesna ob njihovi 20-letnici plodnega dela. Takole objeti z gosti so proslavili svoj jubilej, ki so se mu Slovenjgradčani in okolišani oddolžili z izjemnim obiskom jubilejnega koncerta. Še na mnoga leta! Marta Pikalo, tajnica glavnega direktorja podjetja Johnson Controls - NTU Slovenj Gradec, je bila novembra medijsko najbolj oblegana osebnost na Koroškem. Še pred uradno razglasitvijo Najboljše tajnice leta 1997 (v času embarga na objavo) so jo obiskali vsi koroški novinarji - novinarke, kar se zlepa ne zgodi. S tem, da je vsem novinarjem enako prijazno odgovarjala na različna vprašanja, je Marta dokazala tudi, daje zelo potrpežljiva. Sicer pa so se organizatorji odločili, da bodo prihodnje leto izbrali tudi najboljšega direktorja. Ni pričakovati, da bi bila velika konkurenca, vendar je dovolj časa, da pogledate okoli sebe, če je kje v bližini vsaj kakšen najlepši, če že ne najboljši direktor. Nove Probankine prostore v Slovenj Gradcu sta z umetniškimi slik eksluzivno opremila priznan poznavalec likovne umetnosti, galerist b Kolar, ki je prispeval večino slik, in Miran Igerc, ki je začasno prispeval sliko na steno dirckiotjeve pisarne. S tem je Miran nesporno dokazal, da ne sodi le med vodilne koroške gradbince, ampak segajo njegove ambicije tudi na umetniško področje, ne glede na to, da je sliko za direktorja Rajzetja kupil kar na kramarskem sejmu, kije tiste dni slučajno gostoval v Slovenj Gradcu ______________________________________ ■: '-«aH Bras “ M 0 G U LI” V Sloveniji imamo kar 754 upokojencev s posebnimi pokojninami, ki so opredeljene s posebnimi zakoni. Njih poimenski seznam in višina pokojnin sta “stroga tajnost”. Kljub temu pa jih mnogo ljudi dobro pozna. Tudi vi, dragi bralci Prepiha. ** ‘ P 'k. \ S e |h|k r a 1 j ujMa t j a £ JANKO RAZGORŠEK, novopečeni minister Ni kaj! Drnovšek bo kmalu imel okrog sebe cel bataljon častihlepnih ministrov. Zadnji je bil ustoličen Janko Razgoršek, ki ima edini svojo rezidenco kar v domačem mestu Mariboru. Pa glejte, zlomka. Že ga grdo obdelujejo v javnih medijih, ker (kot obrtnik) noče plačevati svojih obveznosti, konkretno avtorskih pravic (g.Marleni Humer). Je tudi gluh za nalog sodišča, da mora sredi Maribora odstraniti pano 6x3 metre, čeprav je sodna odredba že pravnomočna. Kaj sploh lahko obrtniki pričakujejo od tako visokoletečega ministra, ki se sam ne pokorava zakonu sodišč? Kaj misli o Razgoršku gospod Drnovšek? Bo morda vsaj odgovoril? Oba takoj h kralju Matjažu! Službeni avto že čaka. POSLANCI, PIJAVKE Ni dvoma, da smo Slovenci sila neumen narod, ko na oblast vedno izvolimo še kako prebrisane pijavke, ki nam (ko sedijo v poslanskih klopeh) grenijo življenje. To še ni vse. Najhujše pride potem, ko jim mandat poteče in niso več na oblasti. Pa se zato nič ne sekirajo, saj jim leto in dan ni treba nič delati (lahko šušmarijo), ker vseskozi od “ljudstva” dobjjo plače, kot bi sedeli v parlamentu. Nobenega ni niti malo sram?! Takšnih je zdaj kar 60 (eden bi se naj bil res redno zaposlil). Torej - vsi naj takoj obiščejo kralja Matjaža, da jim bo še on odobril in izplačeval kraljevske apanaže - do njihove zaslužene upokojitve. IGOR BAVČAR - drugič minister Nekaterim častihlepnežem je v sedanji demokratični državi res padla (kot pravimo) sekira v med. Igor Bavčarje med njimi, saj mu je (kdo drug kot) Drnovšek ponovno dal v roke ministrsko palico. Prvo je imel kot Demosov notranji minister. Med ljudstvom je znan, ko je v Italiji kupil za tedaj njegove policiste “specialni” čoln in zanj menda odštel štiri milijone mark, razumljivo iz žepov davkoplačevalcev. Ob ponovni izvolitvi (za ministra za evropske zadeve) je Drnovšek v parlamentu takoj utišal tiste poslance, ki so imeli pomisleke, da “mali” Igorček postane minister. Torej naj se Bavčar skupa. za svoje grehe z Razgorškom pelje h kralju Matjažu po odpustke F.H. in prepihane čveke ÌMi $u, chy6\ìt %%%*%*%*** Volilni molk je edini čas, ko politiki molčijo, volilei pa pridejo do besede. $ :Jc $ ijc ;i( $ Vladni predlog sanacije SŽ je menda nesprejemljiv. Z našo vlado je, kot je bilo s pokojnim Kardeljem v vicu o bolni kravi: toliko predlogov še ima, “krave” pa črkujejo. Direktor Kompas hotelov Slovenj Gradec Danilo Jakoš je ugotovil, da bi bil direktor Žile in svetnik Albin Naglič zelo primerna oseba za predsednika države. Takšna je njegova “obrazložitev”: mali je. dobrodušen in z žalostnimi očmi. Politika je alkimija, ki lahko karkoli spremeni v besede. £********:!= Kateri podatek vam je ljubši: 1,6 zaposlenega na enega upokojenca ali 6,1 zaposlenega na enega državnega uslužbenca? Pri tako sposobni vladi, kot jo imamo, nam je oboje dosegljivo. Polna usta korajže, polne hlače strahu. Janez Pavel II. bo devetnajstletnici svojega papeževanja nazdravil z ravno toliko staro zlato radgonsko penino. Kaj slaba reklama pa bo, če ga bojo po Zdravljici odpeljali v bolnišnico. Zobozdravstvena ambulanta je edini legalni pekel na tem Kolone tovornjakov čakajo na velenjski lignit. Kot v Franciji, le da so tam tovornjaki čakali na voznike. »SS:****:!!*## Kakšna jesen življenja je neki to, ko človeku plodovi - odpadajo? yij 0l>jJ Jurij Berložnik, voditelj programov na Koroškem radiu, je eden redkih fantov, ki obvlada vljudnost in bonton. Oni dan je ob vstopu v pisarno F.PP po stari navadi takoj t pozdravil - in šele potem ugotovil, da takrat | ni bilo nikogar v pisarni. Slišala se je le pripomba očividke, da je Jurij pač tako vi ju- ! ' den, da pozdravlja tudi računalnike... naijaipissiT sa.seagKKrcti Tako se je Jože Lampret postavil med “šest najlepših Slovenk”, kot jih je na otvoritvi velikega salona in servisa Lampretovih v Slovenj Gradcu predstavil njihov manager. Jože se je tega dne zagotovo dobro počutil tudi po zaslugi teh deklet, ki so ga prijazno sprejele medse. NAGRADNA IGRA POIŠČITE SE V PREPIHU Če se bo v današnji nagradni igri prepoznala gospodična in povedala, kje smo jo “slikali”, jo v Zlatarstvu in urarstvu Planinšec v slovenjgraški Katici čaka lep zlat prstan za nagrado. Ko bo prišla po nagrado, pa mora seveda s seboj prinesti tudi PREPIH. V Urarstvu in zlatarstvu Planinšec že zdaj opozarjajo na bogat novoletni nakup nakita s posebnim popustom, zato jih še posebej priporočamo za obisk. U Tradicije Kdove, je čas takšen, da se vedno rajši oziramo v čase naših babic in v njih odkrivamo vrednote, ki so bile njihov vsakdan. Morda pa nas na to navaja dejstvo, da odhajamo v pokoj (ali nas pošiljajo drugi) razmeroma mladi in zdravi in želimo življenju še kaj dati in se tako tudi sami bogatiti. In brskamo po koreninah... Naj bo razlog tak ali drugačen; mnogi najdejo navdih za svojo dejavnost v bogatem izročilu, in če ga okitijo s pentljo ljubezni -potem gotovo nastane nekaj lepega. SUŠENJE SADJA je bilo v naših krajih - in tudi širše - znano iz davnine. S pomočjo toplote in pretoka zraka odvzamemo sadju vodo. To je star, preizkušen način, s katerim ga najbolje ohranimo uporabno tudi dalj časa. Pri pravilnem sušenju dobi še dodatno vrednost: nastane koncentrirano živilo, ki ohranja vse vitamine, rudninske snovi, sladkor, kisline, zaradi pomanjkanja vlage se ga ne loti gniloba, ima prijetno aromo, ugodno vpliva na prebavo... Strokovnjaki za prehrano še vedno znova odkrivajo dietetične in zdravilne učinke zaužitega suhega sadja. Manjka le še to, da se tega dodobra zavemo in suho sadje ponovno vključimo v našo prehrano. Ko so jeseni pospravljali darove narave, je med ta dela prišlo tudi sušenje sadja. Moralo je biti prebrano, čisto in ko je bil kruh še v peči, so jabolka narezali na krhlje, jih razgrnili na pletene dere (ali lese) in jih potisnili v še gorko peč. Naslednji dan so iz nje potegnili suho sadje. Moralo se je še ohladiti, nato pa so ga spravili v lesene skrinje na podstrešje. Tako so sušili in spravljali tudi hruške in češplje. Kadar je zmanjkalo kruha ali ga niso mogli speči, je pehar “šibrlov, kloc in suhih čvešplnov” iz skrinje potešil lakoto. Iz takega sadja so pripravljali sadne juhe, proseno kašo s slivami, kuhali so kompot, posebej cenjeni so bili “kločavi nudlni”, pekli so praznični sadni kruh in še kaj. Pa ne le nekoč, suho sadje počasi postaja vedno bolj tudi v današnjem času del vsakdanje prehrane. Pri družini ODER iz Slovenj Gradca je bilo suho sadje večkrat na mizi; MOJCA ODER gaje sušila kar v pečici štedilnika. Ko pa se je upokojila, sta z možem Viktorjem začela razmišljati, kako bi ga sušila večje količine. Pa je mož skonstruiral sušilnico, jo tudi izdelal in v hiši sta uredila poseben prostor za sušenje sadja. Zdaj sta se začela učiti, kako pravilno sušiti sadje. Menda ga ja kar nekaj šlo v nič, preden sta ugotovila pravo mero. O tem pripoveduje Mojca Oder takole: “Jeseni je sadja povsod dovolj. Kupiva ga pri kmetih, kjer zraste v starih sadovnjakih, kjer drevja nikoli ne škropijo. Nato se začne delo. Najprej gaje treba temeljito oprati, prebrati, odstraniti peščišče, narezati in položiti na lese. Nato se suši. To pomeni nenehno skrb. Treba gaje obračati, odbirati že suho, ostalo dosušiti, dodajati sveže pripravljeno, ves čas paziti na pravo temperaturo zraka, tudi ponoči se gre kdaj pogledat. Nikoli ni vse hkrati suho, eno se dalj suši, drugo hitreje. Sadje mora ostati prožno, preveč posušeno je trdo in neuporabno. To delava nekaj tednov neprekin- jeno, ponoči in podnevi, dokler vsega sadja ne posušiva. Veliko je ročnega dela in skrbi, vendar take reči se delajo z ljubeznijo, iz veselja.” Seveda nas zanima, kako je s prodajo, kako z izkupičkom. “Pri nas ne gre za kakšen velik industrijski obrat, bolj ko ne so to količine za domačo porabo. Kar ga je več, se zlahka proda. Veliko ga podarim prijateljem in mi to veliko pomeni. Sadje aranžiram v pleteno košarico ali košek (iz šibja), za letošnjo zamisel - suho sadje, aranžirano na lesi - pa sem dobila priznaje na letošnjem natečaju za izvirni izdelek domače obrti, ki ga je razpisala občina Slovenj Gradec. Prav tako je bil lani kot izdelek domače obrti ugodno ocenjen na razstavi poslovnih daril v Portorožu.” Naj še dodamo, da ima suho sadje Mojce Oder visoko oceno Obrtne zbornice v Ljubljani, ki je izdala dovoljenje za prodajo izdelka domače in umetne obrti. Sadje redno pregledujejo tudi inšpekcijske službe, tako daje vedno neoporečno. In še nas zanima, kaj ji to delo pomeni? “Delam z veseljem, pri aranžiran-ju ustvarjam, vse skupaj mi omogoča prijazne stike z ljudmi, zapolnjujem svoj čas..., kaj vem, rada to delam.” Če samo vidite suho sadje Mojce Oder, kaj šele, če ga pokusite, veste, da gaje obogatila s prijazno mislijo na tiste, ki jim gaje name-nila.Q Marta Repanšek ROVER 400 že od 26.346 DEM PREDNOVOLETNI POPUSTI ugodni krediti,leasing,staro za novo Uradni prodajalec: BALMICO http://www.balmico.si Pohorska 21 2380 Slovenj Gradec tel:0602-45-l92 Avtomobilizem ZGODOVINA ANGLEŠKE AVTOMOBILSKE INDUSTRIJE JE PESTRA, OBŠIRNA IN TUDI Z ANGLEŠKIM GEN-TLEMANOM ROVERJEM NI NIČ DRUGAČE. KAJ VEČ O ZGODOVINI IN OBLIKOVANJU ROVERJA Sl PREBERITE V NADAUEVANJU. ZGODQYm Ime Roverje bilo na začetku svojega obstoja povezano predvsem s kolesi. Ustanovitelj te znamke je bil John Kemp Starley, rojen 1855. v Walthamstownu. Starley seje pridružil stricu, ki je v Conventryu izdeloval kolesa. Že prvi Starleyjev poseg je povzročil, da so ostala kolesa čez noč postala zastarela. Uvedel je kolo s pogonom preko verige na zadnje kolo, z zavorami na belanci ter s skoraj enako velikimi prednjim in zadnjim platiščem. S tem kolesom, čeprav je za tiste čase delovalo nenormalno, so izboljšali angleški rekord na 100 milj, še bolj pa so navdušili z modelom Imperiai, s katerim so leta 1908 zmagali vse diike na olimpiadi. Med drugimi izboljšavami so uvedli tudi pogon kolesa preko kardona - da si gospe ne bi strgale svojih kril na verigi. Ti izumi v razvoju človeštva veliko pomenijo, kajti še danes so vsa kolesa narejena po Rovetjevem zgledu. Scerpa Rover ni izdelal prvi avtomobil 1901 leta, to je poznano, ta je bil prvi z bencinskim motorjem. John Starley je že daljnjega 1888 leta izdelal avtomobil - laho bi mu rekli prvi Rover - na elek-irični pogon. Na žalost John Starley ni doživel prvega Roverja z bencinskim motorjem, ker je zaradi skrhanega zdravja 1901 leta umrl. Po njegovi smrti so pri Rovetju predstavili tricikel, ki je najavil prihod prvega pravega avtomobila Za pomoč so zaprosili Edmunda Lewisa, ki je zapustil angleški Daimler in popeljal podjetje Rover v novo obdobje. Lewis je ciljal na množični frg, kajti Roverje imel z množično izdelavo koles že izkušnje. Tako je leta 1901 nastal Rover 8 HP. Želeli so avesti dieselski motor, vendar iz dogovorjenega srečanja z gospodom Dieslom ni bilo nič. Na ladji, s katero bi naj pripotoval, ga niso našli, zato so Piše: Aleksander Praper Avtomonijo lahko poslušate ob sobotah ob 9,30 vsakih štirinajst dni na Koroškem radiju. domnevali, daje padel v morje. Kljub temu pa je Rover vztrajno širil svojo dejavnost in leta 1914 imel paleto vozil od kolesa, motorja, majhnega avtomobila, do luksuzne limuzine. Med vojno so izdelovali rešilna vozila in kombije ter vojaško opremo, med drugimi tudi dele za tanke. Po vojni so poleg tovarne v Conventryu dejavnost razširili na Tysley - Birmingham. Med leti 1920 in 1925 so izdelali že 40.000 avtomobilov, še 17.000 pa jih je po licenci v Nemčiji izdelalo podjetje Peter und Moritz. Znak Roverja je že od nekdaj Viking, oblike hladilnika, podobne ščitu so se do današnje maske krepko spreminjale, skladno z njimi pa se je spreminjal tudi viking. Že leta 1929 seje na znaku pojavila vikinaška ladja, ki na njem vztraja še danes. Eno prvih vozil s tem emblemom, model Light, je po zaslugi trmastega Dudleya Nobla zmagalo na tekmi z vlakom preko Francije. Kljub dobrim reklamam po zaslugi tega dogodka je podjetju Rrover šlo na slabše. Konec dvajsetih let so izdelali manj vozil kakor v prvih letih proizvodnje. Šele poseg Spenserja Wiiksa, ki so ga zadolžili za reševanje krize, je stvari obrnil na bolje. Roverji so bili kar naenkrat spet priljubljeni - tihi, uglajeni in tipično angleško klasični. Uvajali so elastično vpelje motorja ter šasijo, ki je bila na potebnih mestih odebeljena, na nepotrebnih tanka in lahka -zaradi česar so povečali čvrstost vozila, zmanjšali težo in povečali udobje. Pred drugo svetovno vojno so pri Roverju izdelali po 11000 vozil letno. Med drago svetovno vojno so izdelovali letalske motorje, plinske turbine in komponente za tanke. Pred koncem morije so bombe delno porušile tovarno, kar pa ni bilo dovolj, da bi zaustavilo razvoj Roverja. Po vojni se je Rover hitro in vzrtajno razvijal, predvojni model P2 je naredil P3, ki je dobro uspel in s tem postavil dobro osnovo za povečanje modelne palete in močnejšo uveljavitev imena. V petdesetih letih je Rover postal avtomobil za ljudi s srednje globoko denarnico, ki so za dani denar dobili kvalitetno, izdelan tih in zglajen avtomobil s pridihom ekskluzivnosti. Rovetjeva filozofija, da ne pnedstvalja kompletno novil vozil, ampak jih sproti izboljšuje z novostmi, je naletela na pozitiven odziv, saj so se Roverji zelo dobro prodajali. Pomemben je bil Rover 2000, imenovan P6, predstavljen leta 1963. Tehnološko je bil za tisti čas zelo napreden. 1967 je Roverja prevzel British Ixyland, ki je imel last nad njim vse do leta 1988, ko je večinski delež kupilo podjetje British Aerospace. V 80-tih letih je bilo za Rover značilno sodelovanje z japosnko Hondo, ki je še danes 20% lastnik, medtem ko od leta 1994 oslalih 80% pripada BMW-ju. V 70. in 80. letih je Rover z modeli 800 in Vitesse posegel v razred luksuznih avtomobilov. Bolj kot po osebnih avtomobilih je bil Rover pri nas poznan po vozilih I.and in Range Rover, katerih zgodovina sega v daljnja leta 1896, današnje ime pa nosi od leta 1948. Njihove nenadkriljive terenske zmogljivosti lahko že več let spremljamo na tekmovanjih Cmel Traphy. Prestižni model Range Rover pa se giblje v elitnih krogih skupaj z Mercedesom G. Od osebnih vozil znamke Rover je verjetno najbolj znan nesmrtni Mini, ki je na svet privekal pred 38 leti. Skupaj z Roverjem je BMW pod svoje okrilje dobil več slavnih imen, ki so spadala k tej znamki: Austin Healey, Triumph, Walseley, MG, Cooper, Priley in Vanden Pks. Pri BMW že delajo na obnovitvi, katerega izmed teh starih imen, o čimer priča tudi novi MGF. OBIiIKOTAEJE Sedanje oblikovanje Roverjevih vozil ponovno ubira svojo pot po tem, ko so še do pred kratkim spominjali na “Honde v fraku”. Njihovo eleganco in rahlo vzvišan značaj poudarijo dodatki kroma na zunanjosti in inserti lesa v notranjosti avtomobila, kjer prevladujejo tipično angleški umirjeni barvni toni in prijetni materiali, ki dajejo potnikom občutek topline in bivalnosti. Roverji so v bližnji preteklosti res spominjali na Honde, ki so jim tudi služile za osnovo. Polrebno je razumeti, da iz takratnih oblikovnih potez niso smeli narediti prehitrega koraka na nov oziroma obnovljeni Roverjev design, kajti prehod iz takšne naveze mora biti postopen in pazljiv, da velika sprememba ne bi odgnala potencialnih kupcev. 400-tica se oblikovno navezuje na model 600, ki je 1994 leta dobil British Design Award. Podatek, da so zvoke v notranjosti krotili z računalniškim programom, izdelanim pri NASA, ter koeficijent zračnega upora 033. Oba govorita v prid udobju in neutrajajoči vožnji v seriji 400. Rover že dela na obnovi imidža, na Frankfurtskem salonu so predstavili novi terenec Freeclimber in po 38 letih novo Mini. Zanimiva sta tudi v Ženevi predstavljena Spiritual in Spiritual Two. YARE0ST Gospod Kuzmič nam za varno vožnjo svetuje sledeče: “ Kadar nalivate tekočino v kozarec, Vam je povsem jasno, da se bo prelila, ko dotočite do vrha. Ne pozabite, tudi Vaša glava je lahko prepolna in takrat nikar ne sedajte za volan -posledice so lahko pogubne!" Avtomnija v prihodnjem Prepihu bo posvečena prestižni italijanski vunnki Lancia, katere pestra in pomembim tgodovina in kvalitetno oblikovanje so pri nas slabo pomni Razgledi NEKAJ BESED O HVALEŽNOSTI IN O SV. MARTINU Piše: Avguštin Raščan Ljudje se moramo in se ljubeče obračamo k našemu Bogu in k vsem, ki so nam izrazili ali izkazali ljubezen; hkrati želimo na to ljubezen tudi sami odgovoriti z našo ljubeznijo, Priložnosti kar kličejo: to ni le beda drugega človeka, marveč prav vsak položaj, v katerem zaznamo, da bi mogli drugemu življenje dvigniti, olajšati, razvedriti... Včasih je komu dar že sama človekova navzočnost, ki izžareva razumevanje, mir, luč... Kdor daje, mora človeka, kateremu daje, spoštovati. Ne sme ga žaliti v njegovi časti. Ne sme dajati neprizadeto, brezbrižno in v drži vzvišenega dobrotnika. Tako ravnanje ponižuje, budi grenkobo, jezo... Prava hvaležnost namreč potrebuje okolje, v katerem je navzoče obojestransko resnično spoštovanje, ki človeka plemeniti. Apostol Pavel spodbuja verujoče, naj se za vse zahvaljujejo Bogu po Kristusu: po Njem in z Njim in v Njem.(prim. Rim 1,8; 7,25; Ef 5,20; Kol 3,17). V krščanskih občestvih je hvaležnost že od začetka bistvena poteza hoje za Kristusom. Krščansko bogoslužje je namreč vedno bilo in je evharistija - zahvala Bogu po Kristusu.. Z našim pesnikom Francetom Balantičem zato Cerkev svojemu Odrešeniku kliče: "Ponižno za ljubezen se zahvalim, za odrešenja Tvojo bolečino. ” (moto “prvemu vencu"). LETOS JE DAN BOJA PROTI AIDSU POSVEČEN OTROKOM “Potapljam v dobre zemlje se vonjave, v šumeči plamen svežega lesa, v voščeno smolo borov iz gora, v kadila brinovega zublje plave. Praši mi cvetje strgane rokave, ko boža rušo roka mi trpka in ptice, zlati hrošči spod neba počasi polnijo mi dni sanjave. Ponudil Bogu bom od vseh plodov, ki hranim še za dolge jih noči. Nasiti drugega naj dar Njegov. V zahvalo radostno za vse dori postavil v srcu žrtvenik sem nov in spet sem vitki vrč za božjo kri. ” (osmi sonet). Vsebina naše zahvale Bogu more biti zelo mnogovrstna: za življenje sploh, za domovino, ki nam daje varnost in svobodo; za odrešenje, za Cerkev, ki nam posreduje besedo življenja in sveta znamenja na naši poti v večnost; za starše in druge naše drage; za podarjene talente, za uspeh našega dela: umskega in telesnega in nenazadnje za sadove zemlje. Vsak izmed nas pa ima prav gotovo vedno še poseben razlog za lastno osebno zahvalo. Prepričani smo, da našega Boga ne moremo nikoli dovolj hvaliti in slaviti za vse dobrote, ki jih je podelil našim očetom in nam. Vedno zahvaljevanje in vedno čaščenje je zato najprimernejša in prava drža kristjana pred Bogom. Hkrati smo te dni slavili 1600 - letnico smrti sv. Martina, škofa iz Toursa v južni Franciji, po katerem se imenuje okrog 400 francoskih občin in več kot 4000 tamkajšnjih župnij. Njemu so posvečene cerkve tudi drugod po svetu: tako v španski Valenciji, italijanski Ravenni, v Londonu, na Irskem, v nordijskih in germanskih deželah, na Madžarskem, v Buenos Airesu, eden od Karibskih otokov se imenuje po njem in seveda tudi številne cerkve pri nas. Ali morda temu svetniku ne delamo krivice, se sprašujemo, ko ga častimo le kot vinskega zavetnika ali celo priprošnjika pijancev? Zakaj tako radi pozabljamo, da je bil Martin predvsem dobrodelnik in mož molitve (molil in bral je ponoči in podnevi) ter mož dela (znan je njegov izrek: “Gospod, če sem svojemu ljudstvu potreben, se ne branim dela.”)?! □ Prvi december po vsem svetu namenjamo eni najhujših bolezni moderne dobe -AIDS-u. Ta dan naj poveže vse posameznike, skupine, skupnosti in države v koordinirani akciji proti tej bolezni. Ta dan naj izraža razumevanje in solidarnost in prinaša upanje v vse dežele sveta. Letos je to že deseti svetovni dan, posvečen pa je otrokom. Tudi otroci živijo v svetu z AIDS, nekateri o njem le slišijo, nekateri živijo z ljudmi, ki so okuženi ali bolani, nekateri so sami bolani. Vsem pa grozi. Več ko bo obolelih, več bo med njimi tudi otrok. Na Koroškem imamo še zatišje, toda to ne pomeni, da smo imuni. Ne zanašajmo se, da se bolezen ne more pojaviti tudi pri nas. Tudi mi se vključimo v obsežno borbo in pomagajmo zajeziti kugo našega stoletja. Medicina se sicer trudi, vendar še ni zdravila in ni cepiva. Ostaja nam najpreprostejši in najcenejši način, da se bolezni ubranimo - preprečitev okužbe. Pogoj za to pa je poznavanje bolezni in poti okužbe; ne zatiskajmo si oči in ušes pred neprijetno temo, ampak o njej čimveč govorimo in razmišljajmo. In da bomo uspeli, začnimo takoj in začnimo pri otrocih. Otrok se zgodaj začne zanimati za bolezni, rojstvo in smrt. O teh pojmih čuje vsak dan, čuje tudi o AIDS. Z odraščanjem se veča njegova radovednost, pa tudi informacij dobiva vedno več, pri prijateljih, TV, radiu in časopisih... Na cesti obstaja ponudba drog, prej ali slej se najdejo prve priložnosti za seksualne izkušnje. Posebno težak je čas dozorevanja, čas ko ima mladostnik nešteto problemov sam s seboj, pa s šolo. Vse, kar rečemo, se mu zdi neumno in odveč... Vendar še kako rabi našo pomoč. Zato bodimo potrpežljivi. Ne trmarimo s svojo avtoriteto, ker sproža le odpor. Uporabimo znanje in argumente. Čimveč se pogovatjajmo, tudi o temah, ki niso lahke, posebej o spolnosti. Le tako bomo sodelovali v prevenciji AIDS. Pogovori naj zadovoljijo naravno radovednost, strah pred boleznijo pa naj spravijo v razumske okvire, kjer ni zanemarjena smrtna posledica, vendar so povdaijena tveganja in možnost, da se bolezni izognemo. Pogovarjajmo se in si zapomnimo: ■ AIDS je smrtna bolezen ■ prenaša jo virus HIV m okužimo se s spolnim aktom z okuženo osebo (moškim ali Žensko) ■ okužimo se z uporabo okužene injekcijske igle (narkomani) ■ okužimo se lahko še z uporabo okuženega brivskega pribora, in pri nestrokovni tetovaži ■ okuži lahko tudi okužena mati svojega otroka - pred in med porodom, ter pri dojenju ■ možnost okužbe pri trasfuziji upada, saj vso kri testirajo in sumljivo izločajo NE okužimo pa se: ■ če sedimo ob bolniku ali okužencu, se z njim rokujemo ali objemamo ■ pri uporabi telefona, umivalnika, stranišča m pri uporabi jedilnega pribora M pri plavanju, tuširanju ali v garderobni omarici Če to vemo, se znamo tudi braniti. Zelo preprosto postaja vse skupaj.Poučimo otroka. Pazljivo poslušajmo njegova vprašanja in odgovaijajmo preprosto in pošteno. Ne pozabimo, da ottoci veliko čujejo in da so nekatere informacije izkrivljene, zato se odgovorom ne izogibajmo. Prepričajmo mladostnika o naši skrbi in poštenih namenih. Prepovedi ne pomagajo kaj dosti. Tudi pridige o tem, daje še premlad, da bo lahko še vse nadoknadil, večine ne zadovoljijo in to moramo upoštevati. Zato se ne izognimo pouku. Mladostnik mora vedeti, kaj je kondom, kje se dobi in kako se uporablja, da zmanjša možnost okužbe. Mora vedeti, kakšno dodatno nevarnost nosi s seboj vbrizgavanje mamila. Mora tudi vedeti, da alkohol ob svoji lažni prijetni opojnosti in vsestranskih škodljivostih nosi v sebi še eno nevarnost - da popusti trezna presoja, zamegli um in človek pozabi - ali pa ignorira - neposredne smrtne nevarnosti, med katerimi je tudi AIDS. Pogovarjajmo se o AIDS-u. Z rdečo pentljo tudi navzven pokažimo, da se zavedamo njegove prisotnosti in da smo aktivni sodelavci v preprečevanju njegovega šiijenja.O Franc Ivartnik dr. stom., spec. soc. med. Šport -- -----—— --------—------- N Nogometaši Dravograda v jesenskem delu prvenstva niso dosegli načrtovane uvrstitve Svetlejša prihodnost z mladimi Med tiste klube, ki niso izpolnili pričakovanj v nedavno minulem jesenskem delu prvenstva H. lige sodijo tudi nogometaši Dravograda, ki so v lanski sezoni celo krojili sam vrh lestvice. Resda so bili skozi celoten prvi del prvenstva uvrščeni nekje v sredini lestvice, toda po zadnjih dveh porazih, doma proti Elanu iz Novega mesta in nato v zadnjem kolu v Domžalah, so zdrknili celo na nehvaležno 10. mesto. Seveda uvrstitev Dravograjčanov, ki so lani celo kandirirali za naslov prvaka, na polovici prvenstva ni tragična, vendar se je od ekipe trenerja Matjana Pušnika, ki je igralce prevzel pred začetkom tekmovanja, pričakovalo znamo več. Cilji, ki so si jih v Dravogradu postavili pred začetkom novega prvenstva, so bili sicer skromnejši - to je uvrstiti se nekje od 5. do 8. mesta, toda končni učinek je bil slabši od načrtovanega - zaradi nekaterih objektivnih razlogov. V prvi vrsti so moštvo precej pomladili, potem ko so iz kluba odšli Pranjič, Kolar, Majcenovič, Damiš, Doler, Živanovič in Golač. To je v začetku povzročalo kar nekaj težav pri sestavi ekipe novemu (staremu) treneiju Marjanu Pušniku, ki se je vrnil iz Celovca. V svoje vrste so kasneje pridobili tudi tri nogometaše, ki so nastopali na dvojno registracijo: Grizolda (Korotan), Ulago (Protonavto Publikum) ter Mujanoviča (Rudar Velenje). Seveda ti nogometaši niso trenirali skupaj z ostalimi in ekipa ni bila dovolj uigrana, zato je bil učinek manjši. Za nameček sta se nekje sredi prvenstva poškodovala še ključna igralca, kapetan ekipe Zoran Gluhovič in Alen Mujanovič, kasneje pa še Šket, Šturm in Helbl. Razlog za dosežene slabše rezultate pa je po mnenju treneija Pušnika tudi v tem, da so nosilci igre “zelenih”, tisti najizkušenejši, dali bistveno manj od pričakovanj. Prav zato bo uprava kluba odločila, s kakšnim kadrom bodo nadaljevali tekmovanje spomladi, saj bodo nekatere igralce očitno odslovili. SLAB NAPAD... V Dravogradu se zavedajo, da je slaba točkovna bera tudi posledica katastrofalne neučinkovitosti njihovih napadalcev. Resda jih je kar nekajkrat zapustila tudi športna sreča, toda napadalci niso znali zadeti nasprotnikovo mrežo še iz tako idealnih položajev. Tako so varovanci trenerja Pušnika izgubljali odločilne točke predvsem na svojem domačem igrišču, kljub temu, da so bili tekmecem enakovreden naspromik ali celo boljši. Porazi doma proti Kopru in Elanu ter neodločeni izidi proti Šmart-nemu, Jadranu iz Kozine in mariborskemu Železničarju so odločilno vplivali na slabšo uvrstitev Dravograjčanov. V zimskem prestopnem roku bodo morali v koroškem dmgoligašu zavihati rokave in pripeljati v klub nekaj dobrih nogometašev, ki bi pripomogli k spomladanski boljši uvrstitvi. Predvsem bi potrebovali igralca v konici napada. Kot kaže, bo “zelene” zapustil Darko Daljevič, ni pa še znana usoda Velenjčana Slavka Javornika, ki mu konec leta poteče pogodba. PERSPEKTIVNI MLADI Kljub neuspehu članske ekipe pa se za bodočnost nogometa v Dravogradu zagotovo ni bati. Razpolagajo namreč z mladim perspektivnim kadrom, z igralci, ki tačas nastopajo v mladinski in kadetski ekipi Dravograda. Uspehi mladincev, ki so jesenski prvaki v II. ligi - vzhod, in kadetov, ki so uvrščeni na 2. mesto II. lige, s točko manj od vodilnega mariborskega Železničarja, so porok, da bo nogometna pomlad v mestu ob Dravi svetlejša od jeseni. □ IVO MLAKAR J Piše: Ivo Mlakar KOPICA NASLOVOV OSTALA NA RAVNAH V organizaciji Zveze tradicionalnega karateja Slovenije je v soboto potekalo na Ravnah šesto državno prvenstvo v tradicionalnem karateju za višje pasove. Nastopilo je preko 80 tekmovalcev in tekmovalk iz šestih klubov, ki so se pomerili v disciplinah kata posamezno in sinhronizirano ter v borbah. Največ naslovov državnih prvakov so osvojili karateisti domačega kluba, poleg njih pa še tekmovalci iz Ljubljane, Škofje Loke in Velenja. Državni prvaki so v disciplini kata posamezno postali naslednji tekmovalci ravenskega kluba: med malčki Ron Škalič in Siadžana Marjanovič, med starejšimi dečki in deklicami Milenko Cvijetinovič in Nuša Škalič med mladinci Florijan Reitcr in med člani Bojan Breznik. V disciplini borbe je 1. mesto med mladinci pripadlo Ravenčanu Aljoši Lipavcu, v disciplini Lata sinhronizirano pa so naslov državnih prvakov osvojili starejši dečki, mladinci in člani karate kluba Ravne. Poleg omenjenih naslovov so si druga mesta v katah v svojih kategorijah priborili še domačini Miha Strmčnik, Mija Peter, Jani Krebs, Kristina Budna, Nina Zadravce, Aljoša Lipavc in Milan Kogelnik. V disciplini borbe sta viceprvaka postala Nina Zadravec in Florjan Reiter, v ENBU karateju pa je dvojica ravenskega kluba Lipavc - Reiter osvojila L mesto med mladinci. PRVfl MESTA ZA BREZNIKAR] EVO Na dvodnevnem mednarodnem mitingu v Celju se je od Fužinarjevih plavalcev in plavalk po pričakovanju najbolj izkazala Lidija Breznikar. V konkurenci mladink, letnic 1983 je Lidija osvojila tri prva in eno tretje mesto. Anja Srebotnik je enkrat zmagala med letnicami 1981. Tanja Kumprej si je priplavala drugo, tretje in dve četrti mesti med kadetinjami. Tanja Gologranc pa je bila druga med kadetinjami letnicami 1985. Na mednarodnem mitingu v Kranju, kjer so nastopili tekmovalci in tekmovalke iz šestih držav, se je od plavalcev in plavalk Fužinaija znova odlikovala Lidija Breznikiir. Osvojila je dve prvi in eno tretje mesto v konkurenci kadetinj. Tanja Kumprej je bila v isti kategoriji dvakrat druga in enkrat četrta, Miha Tisovnik pa tretji in četrti. V skupnem točkovanju je Brezni karjeva zmagala med kadetinjami, Kumprejeva pa je zasedla 3. mesto. ROGOZA NA VRHU, PECA ČETRTA Nogometaši Montaver Rogoze bodo prezimili na vrhu lestvice po jesenskem delu prvenstva v prvi skupini medobčinske lige Maribor, kjer smo Korošci zastopani s štirimi klubi. Na drugem mestu so Starše, tretji je Brunšvik in šele četrta Peca iz Črne. Od ekipe treneija Juga, katero je pred prvenstvom okrepil izkušeni Sami Dobreva, nekdanji nogometaš Korotana in Dravograda, smo pričakovali bistveno več, predvsem pa enakovredno borbo z ostalimi za naslov prvaka. Kot kaže, pa nogometašem Pece tudi v letošnji sezoni ne bo uspel željcni prodor v višji rang tekmovanja, to je v tretjo ligo. Že sedaj za Rogozo zaostajajo za pet točk in čeprav je pred njimi še celoten spomladanski del prvenstva, bodo le s težavo ujeli jesenske prvake, če se ne bodo v zimski pavzi primemo kadrovsko in strokovno okrepili. Še slabše so se v minuli polsezoni izkazali ostali trije koroški nogometni četrtoligaši. Ekipa Kozjaka Radlje je pristala na sedmem, ravenski Fužinar na devetem (čeprav je v prvenstvo odlično štartal) ter mežiški Akumulator na 12. mestu, kar pomeni, da se bodo Mežičani potegovali predvsem za obstanek v ligi. □ Glosirana črna kronika 19. 11. ob 00.2o. uri so policisti Policijske postaje Radlje ob Dravi v naselju Remšnik ustavili voznika osebnega avtomobila S.D. iz Radelj ob Dravi... Tako se pravzaprav začne marsikatera resnična zgodba iz dela koroških policistov in s cest te pokrajine. No, tudi tale bi lahko bila ena izmed njih. Pa ni! Je nekaj posebnega. V njej je namreč vse na kupu. Policisti so posumili, da S.D. vozi pod vplivom alkohola in so odredili preizkus alkoholiziranosti z elektronskim alkotestom. Sum je bil upravičen - alkotest je pokazal 1,4 promile alkohola. Policisti so mu začasno odvzeli vozniško dovoljenje in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo. No, to še ni bilo dovolj! Pri pregledu vozila so policisti v pepelniku našli ogorek cigaretnega zvitka, v žepu jakne S.D. pa še zavitek s snovjo, za katero so zasumili, da gre za mamilo marihuana. Še vedno ni dovolj! Kasneje je namreč S.D. na svojem domu policistom izročil še en zavitek s podobno snovjo, šolsko tromblonsko mino M 66 in štiri šolske naboje kalibra 7.62 milimetrov, ki jih je prinesel domov v času služenja vojaškega roka. Policisti bodo zoper S.D. zaradi vožnje pod vplivom alkohola in kršitev določil Zakona o orožju, napisali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Zasežene zavitke s snovjo, za katere sumijo, da gre za mamilo marihuana, pa bodo poslali v strokovno analizo. Neupoštevanje prepovedi Policisti se ponoči tudi na koroških cestah prav zares srečujejo z dokaj čudnimi tički. Tudi v tem obdobju so kar prevladovali primeri, ko vozniki, ki jih zalotijo, da vozijo pod vplivom alkohola in jim zato prepovejo nadaljnjo vožnjo, tega ne upoštevajo. In pri tem nastanejo pogosto situacije, ki bi svoje lahko bile prav smešne, a so - žal - velikokrat tudi nevarne. Za ilustracijo tale primer. Trmasto polnočno sedenje Nekaj minut pred polnočjo 14. 11. so policisti PP Ravne na Koroškem začasno odvzeli vozniško dovoljenje in prepovedali nadaljno vožnjo Š.M. iz Črneč pri Dravogradu. Voznik odredbe ni upošteval in sta ga že dobre pol ure kasneje ustavila policista Postaje prometne policije Slovenj Gradec zunaj naselja Vrata na magistralni cesti Dravograd - Maribor. Voznik je tokrat sklenil biti trmast: ustavil je kar sredi ceste in ko sta mu policista naročila, naj vozilo umakne na bližnje avtobusno postajališče, tega ni želel storiti in je obsedel v vozilu. Tudi kasneje pozive, da naj vozilo vendarle zapusti, ni upošteval. Policista sta zato morala uporabiti fizično silo in sredstva za vezanje ter sta ga potegnila iz vozila in avtomobil umaknila. Kje je voznik prebil preostanek noči, je najbrž zgolj retorično vprašanje. Ena ona Da v policijskih prostorih ali “bunkerju”, kot še lahko temu rečemo, noč običajno prebije kakšen predstavnik “močnejšega spola”, je znano. Vendar pa se primeri, da si kdaj tam zatočišče, hočeš - nočeš, priskrbi ali zasluži tudi kašna “nežnejša” predstavnica človeške rase. Za potrditev tole suhoparno policijsko poročilo: Dne 16. 11. ob 02,4o sta policista Postaje prometne policije Slovenj Gradec v naselju Radlje ob Dravi ustavila voznico osebnega avtomobila iz Dravograda (njeno ime v poročilo za javnost, najbrž iz obzirnosti, niso zapisali - op. pisca). Odredila sta preizkus alkoholiziranosti in reagent-na substanca alkotesta je pozelenela nad polovico. Policista sta voznico izključila iz prometa in ji prepovedala nadaljnjo vožnjo. Ponovno je prišlo do neupoštevanja navodil policistov in voznico so nekaj po tretji jutranji uri spet zalotili za volanom. Ker je bilo očitno, da bo s prekrškom nadaljevala, so jo privedli na policijsko postajo v Radljah ob Dravi, kjer je “prenočila”. Težak kaliber Po koroških cestah se - žal - prevažajo tudi mnogo težji “kalibri”, v pričujočem primeru bi lahko zapisal celo “calibri”. Hkrati gre v tem primeru tudi za tokratnega rekorderja. Voznik osebnega avtomobila D.V. iz Dravograda je 16. 11. 97 ob 20.25 namreč vozil v naselju Dravograd. V Trgu 4. julija je nenadoma zapeljal na nasprotni vozni pas, v trenutku, ko je po njem pripeljal D.G. iz Dravograda in vozili sta čelno trčili. Poškodovanih na srečo ni bilo, nastala pa je precejšnja gmotna škoda. Zakaj sem v uvodu prispevka zapisal, da gre za “caliber” in rekorderja?! D.V. je namreč vozil avto znamke Opel Calibra, v krvi pa je - po podatkih policije - imel kar 3,34 g/kg alkohola. To pa je bržkone že količina, ki je lahko smrtno nevarna - tako za tistega, ki jo nosi v sebi kot za druge udeležence v prometu. Takšnih “rekordov” in “rekorderjev” si na Koroškem seveda ne želimo. Schumacher No, imamo pa na tem koncu Slovenije kdaj pa kdaj tudi kakšnega “Schumacherja”. Tu mislim na voznika avtomobila Alfa Romeo s čudnim obnašanjem. Tako kot na primer R.Č. iz Vuzenice, ki so ga, s prav takšnim tipom avtomobila policisti ustavili 14. 11. ob 01,25 uri v Radljah ob Dravi, mu dali pihati, pa je odklonil. Izključili so ga iz prometa in mu prepovedali nadaljnjo vožnjo, kar pa je arogatno preslišal, saj so ga že slabo uro kasneje policisti ponovno ustavili na krajevni cesti v Vuzenici. Tudi njega so pridržali. V drevo Kam vse to lahko vodi, priča primer voznika osebnega avtomobila B.M., prav tako iz Vuzenice, ki seje dne 11. 11. okoli 23,4o na krajevni cesti na Spodnji Muti zaletel v drevo. Policisti so ugotovili, da je vozil pod vplivom 1,78 promile maliganov. V nesreči se je njegov sopotnik huje poškodoval, na vozilu pa je nastalo za dobrih 300.000 tolarjev gmotne škode. Imel (bi) je Peugeota Da za tokrat odkljukam promet in tisto, kar je v sorodu z njim, naj omenim še tale primer. 14. 11. ob 23.15 si je A.S. iz Mežice zaželel imeti Peugeota. Odvzel gaje (Peugeot 104) lastniku I.K. s Prevalj in se odpeljal po krajevni cesti proti Mežici. Blizu tega mesta pa je na strmem pobočju zapeljal s ceste in trčil v drevo, kjer se je vozilo prevrnilo in obstalo na boku. Nastalo je za okoli 70.000 tolarjev gmotne škode. Želja po lastnem Peugetu - vsaj za nekaj časa - bo A.S. drago stala. Policisti bodo namreč zaradi odvzema motornega vozila proti njemu napisali kazensko ovadbo pri pristojnem državnem tožilstvu. Vrh vsega pa ga Akcije V posebni napovedani akciji 15. 11. 97. so policisti UNZ Slovenj Gradec ustavili in kontrolirali 437 voznikov in ugotovili 83 različnih prometnih prekrškov. Z alkotestom so preizkusili 186 voznikov, od tega jih je 33 vozilo pod vplivom alkohola, trije pa so preizkus odklonili. Najvišja izmerjena koncentracija alkohola je bila 2,8 promile, dopustna koncentracija pod 0,5 promile pa je bila ugotovljena še pri 35. voznikih. Povzetek dveh napovedanih akcij (8. 11. in 15. 11. 97) pa pravi, da so policisti v njih ustavili in kontrolirali 2082 voznikov in ugotovili kar 524 različnih prekrškov. Od 716 z alkotestom preizkušenih voznikov jih je 100 vozilo pod vplivom alkohola, 22 jih je preizkus odklonilo. Glosirana črna kronika bodo še predali sodniku za prekrške zaradi povzročitve prometne nesreče. Drog zagorel V minulem štirinajstdnevnem obdobju je na Koroškem prišlo tudi do dokaj nenavadnega začetnega požara. Okoli 15. ure je dne 15. 11. namreč zagorel električni drog blizu stanovanjske hiše A.K. na Lešah nad Prevaljami. Ogenj je lastnik hiše z ročnim gasilnim aparatom pogasil sam, do požara pa naj bi prišlo zaradi kratkega stika med električnimi vodniki na priključenem električnem kablu. Gmotna škoda znaša okoli 90.000 tolaijev. Čist bo V bolj ali manj glosiranem in po moje zašpičenem delu tokratne črne kronike nosi zastavo NN (bolj pravilno: ZSŠNN = za sedaj še neznani storilec, °p. pisca), ki si je v noči na 19. 11. dodobra “samo’’postregel v sam-postrežni trgovini v Ožbaltu. Odnesel je namreč vse, kar mu je prišlo pod roke, kakor da bi sam nameraval odpreti trgovino z mešanim blagom: večjo količino prehrambenih artiklov, čistil, izdelkov za osebno higieno, 82 zavojčkov cigaret različnih znamk (ni izbirčen - op. nekega kupca), 45 vžigalnikov in 15 parov nogavic. Trgovsko podjetje Ponudba d.o.o. iz Radelj ob Dravi je tako oškodoval kar za dobrih 500.000 tolarjev. Vsaj eno prednost pa bo ta nočni nakup le imel: ko bodo NN prijeli, bo “osebno higiensko čist”! Rekel je (z užitkom) še Še en nočni ptiček z imenom NN je v noči na 14. 11.97 haral po Koroškem. “Udaril” je na bencinskem servisu na Prancetovi cesti v Slovenj Gradcu. Na silo je odprl reklamni hladilnik Pivovarne Union (moje pisanje ni reklama, marveč zgolj nuja, op. pisca) in med drugim odnesel ali odtujil 41 pločevink piva Union. Policisti za neznancem poizvedujejo, slišati pa je iz dokaj nezanesljivih virov, naj bi si bil neznani storilec privoščil tolikšno količino piva zaradi enega izmed uspešnih reklamnih sporočil Pivovarne Union. Vsakič, ko je vzel konzervo, naj bi ga bili nezanesljivi “uhoslišci”, slišali reči “ko z užitkom rečeš še!”, in je segel po novi pločevinki. Martinova Spet krvav davek Tudi v minulem štirinajstdnevnem obdobju so koroške ceste žal spet terjale najbolj krvav davek. V prometni nezgodi, ki se je pripetila 7. 11. ob 12,45. uri zunaj naselja Šmartno pri Slovenj Gradcu, na magistralni cesti Dravograd -Velenje, je v čelnem trčenju dveh vozil izgubila življenje voznica osebnega avtomobila V.V. iz Šmartna pri Slovenj Gradcu. zaloga Neki drug neznanec si je, kot kaže, še pred letošnjim Martinom želel zagotoviti dovolj starega vina, mlado mu izgleda ne tekne. V noči na 8.11.97. je namreč vlomil v priročni (zares je bil priročni - ugotovitev Janezka) zabojnik - skladišče pijač v Slovenj Gradcu in odtujil med drugim 10 zabojev vina.Zgodovina še molči, če je morda ta ptiček na Martinovo, iz alkoholnih razlogov, kar sam priletel v roke policistom. Mrzel vlomilec Mrzel ali hladnokrven pa je bil vlomilec NN, ki je v noči na 15. 11. vlomil v prostore taborniškega odreda Mrzli studenec v Mislinji. Iz omare je odtujil zračno puško, dve šotorski krili in dva športna loka. Nič kaj športna poteza! Ga bodo že prijeli med taborjenjem! Gorivo na smetišču Z gorivom, ki ga je “našel” na smetišču, pa si je kar sam postregel NN dne 5. in 10. 11. Vstopil je namreč na ograjeno območje občinskega smetišča v Mislinjski Dobravi in si iz delovnega stroja in kovinskega soda iztočil okoli 180 litrov goriva, plinskega olja D-2. Presekal pogovor Kratko policijsko sporočilo: “Dne 14. 11.1997 ob 21 .oo uri je R.G., doma iz Mislinje, v naselju Mislinja s koso v roki grozil in tekel za skupino mladostnikov, ki so se pogovarjali v bližini njegove hiše. Kljub posredovanju policistov je z grožnjami nadaljeval in policistov nikakor ni upošteval. Policisti PP Slovenj Gradec so mu, ob uporabi prisilnih sredstev, koso odvzeli in ga privedli na policijsko postajo, kjer je bilo odrejeno pridržanje do izstreznitve.” Kratek (če je to sploh možno) komentar Reneja, prijatelja mojega prijatelja, “bifedžije” Mirana: “Strokovno se temu reče presekati pogovor. Kaže pa, da osumljeni pri sebi ni imel ničesar drugega kot koso in je z njo poskušal narediti mir v svoji okolici. Vendar jaz s tem nikakor ne soglašam. Je pa že mnogo bolje, da se mladi pogovarjalo na prostem, na svežem zraku, kakor da bi čemeli v kašnem lokalu z igralnimi avtomati in bi zapravljali denar in zdravje. Edino, kar je še bolje od klepeta, je značilna francoska jed: dunajski zrezek s pomfrijem in fižolova solata z bučnim o]jem!”Q Tudi umor V noči i/. četrtka na petek je prejšnji teden v stanovanju bloka na Javorniku 23 na Ravnah na Koroškem prišlo do tragedije, ki je močno odjeknila v koroški javnosti, saj se podobni primeri pri nas zagotovo ne dogajajo često. Te noči sta nasilno ugasnili dve življenji, šlo je za umor in samomor. S.B. iz Borovnice pri Vrhniki je z malokalibrskim orožjem trikrat ustrelil 43-letno M.I., četrto kroglo pa je pognal sebi v glavo. Ro ugotovitvah kriminalistov naj bi šlo za umor iz ljubosumja, saj se S.B. ni mogel sprijazniti, da je pokojna M.I. želela prekiniti njuno razmerje. Sosedje nočnih strelov niso slišali (malokalibrsko orožje ni tako glasno), tragedijo je v soboto popoldne odkrila pokojničina hči, ki je prišla pogledat, zakaj se mati ne odziva na telefonske klice. Moravske Toplice mm “«Bog30 Tel. 069 26 434 PETDNEVNI POLPENZION (od 29.12.1997 do 03. 01.1998) S SVEČANO SILVESTRSKO VEČERJO samo Pisma, odmevi Itiifev-is an ob mednarodnem dnevu sladkornih bolnikov Sladkorna bolezne v svetu strahovito narašča. Za leto 2000 se predvideva, da bo v svetu s spoznano sladkorno boleznijo živelo 175 miljonov ljudi, v Evropi 24 miljonov in v Sloveniji 90.000 ljudi. Ocenjujejo, da je nespoznanih sladkornih bolnikov še enkrat toliko. Predvideva se, da bo velik del aktivnega prebivalstva zbolel za sladkorno boleznijo. Breme zdravstvene in socialne oskrbe bolnikov s sladkorno boleznijo je za vsako državo zelo veliko. Obseg problema močno narašča, posledice tega pa so za družbo lahko nepričakovano boleče. Potrebno je neprestano in intenzivno preprečevanje širjenja bolezni, predvsem pa razvoja njenih posledic pri bolnikih z znano boleznijo. Slednje lahko dosežemo samo s kakovostnim zdravljenjem sladkorne bolezni. Prav gotovo zdravstvena in socialna oskrba sladkornih bolnikov zahteva velika finančna vlaganja. Vlaganje v preprečevanje je vsekakor cenejše kot pa drago odplačevanje stroškov, povezanih s posledicami sladkorne bolezni. Omejena količina finančnih sredstev zato narekuje prioriteto programov zdravstvene in socialne oskrbe ljudi s sladkorno boleznijo. Država se bo morala zavedati koristi, ki jih zagotavljajo takojšnja vlaganja za preprečevanje in zdravljenje sladkorne bolezni in njenih posledic. Sladkorna bolezen je lahko dolga leta prividno nenevarna, kar pa traja samo, dokler se ne pojavijo njene posledice v smislu trajnih okvar. To dejstvo zavaja odločujoče dejavnike v družbi, ker ne čutijo potrebe po zagotavljanju sredstev za obvladovanje tega “nevidnega” problema. Nujno je torej osveščanje o nujnosti vzpostavljanja in izvajanja načrta za kakovostno zdravstveno in socialno oskrbo bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Podlaga za načrt so mednarodno sprejeti standardi v obliki npr. saintvincentske deklaracije. Izvajanje tega načrta omogoča boljšo kakovost in dolgost življenja sladkornim bolnikom, njihovo lažje in polnopravnejše vključevanje v družbo in, kakor kažejo ekonomski izračuni, tudi dolgoročno zmanjšanje stroškov za zdravljenje posledic sladkorne bolezni in stroškov socialne oskrbe v zvezi z njimi. Ob 50. letnici diabetološke službe v Sloveniji leta 1995 so strokovnjaki predlagali strokovna izhodišča za kakovostno zdravstveno varstvo bolnikov s sladkorno boleznijo v Sloveniji. Nastajanje Nacionalnega načrta zdravstvene in socialne oskrbe sladkornih bolnikov se kljub naporom razvija prepočasi. Zveza društev diabetikov Slovenije /3 RAVNE - PREVALJE, DVE POTI -ENA CESTA Veliko besed je bilo že izgubljenih nekje med Ravnami in Prevaljami. Pa bi te besede lahko postale dejanja, če bi končno že rešili, si pošteno odgovorili in se postavili ob dejstva, ki nesporno kažejo, da je potrebno tako Ravnam kot Prevaljam omogočiti samostojno lokalno samoupravo. Prvi referendum o tem je bil že vnaprej znan. Kljub temu, da so izkušnje iz preteklega sistema pokazale njene slabosti, ko vsi odločajo o vsem, smo s takratnim referendumom ubrali prav to pot. Priznam, da sem bila takrat tudi jaz prepričana v nedeljivost sedanje občine. Žal pa je ta občina predvsem umetna, ki služi strankarskim in funkcionalnim interesom. Upravičeno lahko trdim, da nisem edina, ki sem razočarana in nezadovoljna s sedanjim stanjem in razmerami v občini. Ljudje, ki bi naj gradili kulturo in razvoj občine ter svoje različne poglede z ustvarjalno energijo trenja uspešno usklajevali, svojega poslanstva ne upravičujejo. Ohranjajo tradicionalno stanje, ki pa ne zagotavlja več napredka. Postavljajo meje, jim dajejo pomembnost življenja in priložnost za ustvarjanje konfliktov - kot nalašč izbrana tema, ki seji pripisuje preživetje. Toda, mi vendar ne govorimo o preživetju, kajti nasprotje preživetja je umiranje. Mi se bomo odločali o rasti in razvoju, o napredku, ki ga tudi meje ne ustavijo, le jasneje v svojih okvirih pokažejo njeno vsebino. Zato je čas, da tudi Prevlaje postanejo občina. Res je v sedanjem občinskem svetu Prevalje dobro zastopano (od 27 svetnikov jih je 11 s stalnim prebivališčem na Prevaljah in trije v Dobji vasi) in o tem, da se je za Prevalje naredilo manj kot za Ravne skoraj ne gre dvomiti. Res pa je tudi, da se prav ti predstavniki ne morejo poenotiti o samostojni občini Prevalje. Zakaj? Večina prisotnih na zboru KS Prevalje nas je pričakovala tehtne argumente in konstruktivno razpravo. Tega ni bilo in zopet smo bili razočarani, nemočni in še bolj nezaupljivi v sedanje izvoljene predstavnike, v sedanjo obliko povezanosti. Pot, ki je sami ne vidimo ali pa nočemo po njej, ker je nova, nam je odprta z zakonom o ustanovitvi 150 novih občin (sedaj jih je 147). To je dejstvo, ki kaže možnosti decentralizacije državne oblasti. Ob tako velikem številu občin bo povezovanje v regije nujna in neobhodna prihodnost tudi za Prevalje. Prevalje ima v svojih ljudeh velik potencial znanja in sposobnosti, kot ima velike možnosti uspešnega gospodarjenja (Paloma, Tro, Lek, Koratur, Lesna, Imp, Komunala, Kompas - mejni prehod, kmečki turizem, trgovinske in gostinske dejavnosti, obrtna cona, ter druge). In če še vedno dvomimo v življenje občine Prevalje, si postavimo vprašanje: Ali bi referendumska odločitev o samoprispevku v sedanji občini uspela? Ne sme in ne more nam biti vseeno, kaj se z našim krajem dogaja. Od nas je odvisno, koliko življenja mu bomo dali, kako mu bomo postavili meje, kako ga bomo obarvali in koliko bomo ponosni nanj. Znan pregovor pravi, da na vsako osebo, ki se vztrajno drži svoje smeri, uspe deset drugih, ki vedo kdaj spremeniti smer. To bi veljalo upoštevati tudi pri nas. Kraji, ki so ustanovili svoje občine (Črna, Vuzenica, Muta, Mislinja...) so dokazali uspešnost le-teh. Tako Ravne kot Prevalje si zaslužita boljši razvoj. S sedanjo obliko povezanosti tega ne bomo nikoli dosegli. Morda bomo ob rasti samostojnih občin (Ravne in Prevalje) lahko uspešno rasli tudi skupaj. Napravimo poti, da bomo lahko gradili cesto. Ema Žagar Prevalje EKSKLUZIVNI KOLEDARJI - grafike ©togama ©J?©S®(Ì0ÌÌ&Sì ČZP V0RANC, Ravne na Kor. IMS (Jas 28-21/97 Horoskop Trgovsko podjetje d.d. Žila Šolska ulica 2, 2380 Slovenj Gradec Tel.: 0602 41 127, 41 426 Fax: 0602 43 756 I Blagovnica Mislinja Vse za Miklavže in Božičke kletna etaža: poslovalnica ŽELEZNINAR bela tehnika, akustika & železnina kemija & elektro material pritličje: poslovalnica MARKET najpopolnejša ponudba živilskega blaga sadje in zelenjava <£> pijače mleko in mlečni izdelki gornja etaža: poslovalnica PLANINKA modna konfekcija tta čevlji pletenine, trikotaža & igrače ŽILA DANES - ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI koroške^Jcome DRAVOGRAD ^Woc. 2, 231^^ Oo (mw@m & PREVALJE OVEN: Če se že dolgo trudite, da bi “izumili smodnik”, bi vam v tem obdobju lahko celo uspelo. Podobno zvezdno podporo imajo tudi vaše težnje po razvozlavanju skrivnosti, le da se ne prenaglite - zadržite jih zase, uporabili pa jih boste kasneje. Samozavest in prepričljivost sta zdaj vaše najboljše orodje, neuresničen pa lahko ostane močan klic po daljnjih popotovanjih. BIK: Še malo bolj skrivnosmi in odmaknjeni boste kot običajno. Zdi se vam škoda časa za klepet o vedno istih temah, med tem ko vas zvezde izzivajo z življenjsko pomembnimi zadevami. Bodite pogumni in dejavni, ko gre za dolgoročna vprašanja, izid naj bi bil celo boljši kot kaže. Manj konkretno, raje bolj na miselni ravni pa se spoprimite z velikimi zemljepisnimi razdaljami. DVOJČEK: Tisti, ki živite v dvoje, boste najbrž nadpovprečno zaposleni s svojim partnerskim odnosom. Morda si želite, da bi vam zagotavljal večjo stabilnost v zasebnem življenju ali preprosteje - vami pristan. Prav zdaj je čas za kratko, a poglobljeno analizo vaših temeljnih življenjskih odnosov, pravic, želja, strahov... in še več: tudi za dejanja. j RAK: Izjemno marljivo obdobje je pred vami, še posebej, če se ukvarjate z zdravstvom v najširšem smislu. Čeprav boste imeli polne roke dela, pa bo manjkal občutek, da ustvarjate kaj velikega in pomembnega - gre seveda le za občutek - življenje je pač sestavljeno predvsem iz vsakdanjih malenkosti. Partnerski odnosi bodo za vaše trenutno razpoloženje morda celo preveč živahni. LEV: Tudi za vas bi bila zdaj najhujša kazen, če bi se znašli na samotnem otoku. Seveda partneije skrbno izbirate, najraje tiste, ki lahko s svojim ugledom razširijo vašo slavo - prav z istimi osebami pa se tudi najlaže sporečete. Te dni raje sodelujte z ljudmi, ki vas ne bodo izzivali k polemikam - delovno boste tako intenzivno vpreženi, da potrebujete predvem tiho in neopazno pomoč. DEVICA: Boj boste zasanjani in spremenljivo razpoloženi kot kdajkoli - takšni se VjSV ne poznate in si izletov v domišljijo srca običajno tudi ne dovolite... Delo čaka, čas beži in ga ni treba zapravljati še z nekoristnim sanjarjenjem - to so najbrž vaši običajni očitki vesti. Pa vendar zdaj doživljate svojo pomlad, za razliko od večine pa vas dom močno omejuje ali pa nasprotno, povsem izpolnjuje. TEHTNICA: Še vedno vam je vloga “hišnega muca” najljubša. Pravzaprav niste pogrešali čisto ničesar - domače udobje ste si popestrih sami, saj ste se delovno in čustveno dovolj zaposlili. Tako ostaja še naprej, le da se znova prebuja vaša komunikativna plat narave. Telefon bo poslej vaš najljubši predmet, širše sorodstvo pa najpogostejši obiskovalec. Prepirljivce bote nežno obvladali. ŠKORPIJON: Lov za glavnim dobitkom bo zdaj vaša odkrita želja in zvezde vam ponujajo pravo orodje za izkopavanje zasluženih zakladov. Tega se namreč že nekaj časa zavedate, da ste kdaj pa kdaj delali tudi namesto drugih. Predvsem v intenzivnih stikih, pa naj bodo pisni ali ustni, boste odkrili pravi vir in pravo pot do njega, pa čeprav je ovinkasta. Na drugih področjih pa - lenobno. STRELEC: Preživljate daljše obdobje velikih preobrazb, pa naj gre za vaš status, zdravje, ali za druge temeljne okoliščine. Zdaj je ta proces okrepljen še z močno sončno energijo in lahko da bodo prav v naslednjih dneh dozorele pomembne odločitve in vam olajšale občasni občutek negotovosti. Materialna plat življenja je trenutno še posebej izpostavljena - torej delujte. KOZOROG: Tri močne zvezdne adute imate v rokah in vsaj dva skrita še v rokavu. Le ta račun se ne izide - aktivni ste, veste kaj hočete, celo zgovorni ste bolj kot običajno, na drugi strani pa nezaupljivo skrivate najpomembnejše - torej vas nihče prav ne razume in vam tudi ne more priznati vsega, kar ste in še boste dosegli. Občutek, da se vam dogaja krivica, pa je seveda le vaš in - kratkotrajen. VODNAR: Vsem Vodnatjem, ki nimajo trdno zasidrane življenjske poti, se lahko ta čas dogajajo nenavadne spremembe - seveda, sami jih izzivate in jih obenem dobro skrivate. Tudi kadar je vaša energija usmeijena k drugim, jim pomagate tako-rekoč na skrivaj. Še zaupnemu prijatelju pošiljate le meglene signale..., najboljši in najboj zanesljivi prijatelj ste trenutno v dobrem in slabem - in upravičeno - sami sebi! RIBI: Najbolj živahno bo te dni med prijatelji. V družbi se boste počutili pomemb-' ni, organizirali boste pijetno sobivanje in razreševli manjše zaplete. Ugled, ki si ga boste zdaj pridobili, bo imel trajno vrednosf Seveda pa pridejo obdobja, ko boste morali bolj misliti in delovati zase kot pa za druge. Tudi vaš poklicni ugled je na preizkušnji - modro ga lahko usmerite na pravo stran. Borza 1 LI RI KA ODKUPUJEMO DELNICE: GORENJE VELENJE G in B, PETROL B KRKA B SAV.-t KRANJ GinB RADENSKA B, PIVOVARNA LAŠKO in UNION G in B, JUTEKS ŽALEC G, B in D, HEUOS B CEMENTARNA TRBOVLJE G, B in C. • Prodajamo delnice na borzi Slovenj Gradec, tel: 0602 429-08 Ljubljana, tel: 061125-80-74 smo ga zabeležili v torek, ki ga je bilo za dobrih 361 milijonov tolarjev. Takrat so borzni posredniki sklenili 650 borznih poslov, od tega slabih osemdeset odstotkov na A in B trgu, preostalih dvajset odstotkov pa na C trgu. Slednje razmerje seje s premestitvijo delnic Krke iz C na A trg dodobro porušilo. Sedaj je na izvenborznem trgu C za več kot polovico manj sklenjenih poslov kot prej, posledično pa je tudi manjši obseg trgovanja. bo obseg trgovanja na izvenborznem trgu C še upadal, saj je podjetjem v interesu, da pridejo v boljšo kotacijo. Med ponedeljkovim trgovanjem smo opazili tudi določene zanimivosti, saj smo zabeležili večje posle z delnicami Emone obale Koper ter delnicami Istrabenza. V obeh primerih je posle sklenila ista borzna hiša, poleg tega pa je šlo za približno enake vrednosti poslov (nekaj čez 50 milijonov tolaijev). Pri delnicah Kompas Hotelov Kranjska Gora je tečaj 4.020 tolarjev. Z drugimi delnicam seje zelo malo trgovalo. Z delnicam Gorenjskega tiska smo zabeležili k pet poslov, z delnicam Rekreacijskega centra Krvavec pa st do sedaj sploh ni trgovalo. Z obveznicami ter kratkoročnimi vrednostnimi papirji se v tem tedni ni veliko dogajalo. Največ zanimanji je bilo pokazanega v četrtek, 20 novembra, ko smo zabelelžili zi dobrih trideset milijonov tolarje' prometa. S®Cf2CD3 Tečaji vrednosti papirjev so v preteklih dveh tednih sprva padli, nato pa malenkostno porastli. Borzni indeks je 10. novembra znašal 1410 indeksnih točk. Teden kasneje je znašal le nekaj nad 1300 indeksnih točk, v podnedeljek, 17. novembra, pa smo doživeli popravek tečajev navzgor, ki pa je marsikateremu delničaiju že vrnil upanje. Toda upanje je bilo nekako kratkoročno, saj so tečaji vrednostnih papirjev že naslednji dan spet nadaljevali staro pot. V petek je borzni indeks znašal skoraj 1330 točk. Borzni posredniki so v preteklem tednu sklenili skoraj 2300 borznih poslov, v skupni vrednosti 1082 milijonov. Največ so spet trgovali z delnicami, in sicer z delnicami Krke, Petrola in Mercatorja. Tečaji omenjenih delnic so več ali manj padli, saj smo lahko Lek v ponedeljek prodajali čez 28.000 tolarjev, v srdo pa kupovali po 27.110 tolarjev. V petek je tečaj znašal 27.361 tolarjev. Tudi Krka je porasla v ponedeljek skoraj čez 20.500 tolarjev, v sredo pa sklenjeni posli niso presegli območja 20.000 tolarjev. Konec petkovega trgovanja je delnica Krke bila vredna 20.126 tolaijev. Razlika med ponedeljkom, sredo ter petkom se poleg v smeri trenda kaže tudi v obsegu trgovanja, saj smo v sredo zabelelžili le 113 milijonov^ tolarjev prometa. Največ Pokojnina po vasi men, ŽIVLJENJSKI KROG Prostovoljna pokojninska zavarovanja Ali se zavedate, da boste za svojo bodočo socialno varnost morali poskrbeti ludi sami' Prostovoljno pokojninski) zavarovanje Zavarovalnice Triglav vam omogoča ravno to: premišljeno naložbo v bodočo socialno varnost, glede na vaše plačilne zmožnosti in pričakovane potrebe. Prostowljno pokojninsko za varu vanje Zavarovalnice Triglav je prvi produkt na slovenskem zavarovalnem trgu. ki je po kvaliteti in obliki primerljiv s prostovoljnimi oblikami pokojninskih zavarovanj v Zahodni Evropi. ■= zavarovalnica triglav V prihodnje lahko pričakujemo, da malenkostno zanihal, saj je padel na Ilirika Borzno Posredniška lliš° OPEL-O- AVTOHIŠA JAKOPEC VELENJE, Kosovelova 16, tel./fax: 063/855-975, 864-380 CELJE, Mariborska 93, tel.: 063 411 909 30%popusta' priKoJUpu kov-ws/LìI piatisc v- ùmpkta z zmsùmipumami NOM VOZU 0P& IZ ZALOGE CENEJŠA DO 2£00 DEM - Ugodni plačilni pogoji: ___________krediti T+5%, leasing do 5 let SERVIS ■ KLEPARSTVO • LIČARSTVO, REZERVNI DELI IN DODATNA OPREMA, VGRADNJA ALARMNIH NAPRAV in PRODAJA RABLJENIH VOZIL MIKLAVŽEV KONCERT Športna dvorana Slovenj Gradec nedelja, 7. december ob 1700 uri NASTOPAJOČI: Igor in Zlati zvoki Ansambel 4 kovači Ansambel Rosa Brendi in Korado Vili Resnik Jana Božo A. Kolerič Anja Rupel Milan Kamnik POVEZOVALEC PROGRAMA: Aleksander Jež Boris Kopitar Zlata verižica za IB Študijska knjižnica DZ 05 PREPIH 1997 Kako? V nagradni igri “Nagrajujemo zvestobo” druga lepa darila! 070(497.12) 3002345.21 Kdaj? V času od 8. novembra 1997 do 8. februarja 1998. g g g g COBISS 4 Kje? V brezcarinskih prodajalnah na mejnih prehodih RADELJ, VIČ in LIBELIČE Emone obale Koper. Vabi Vas emona obala koper, BCP Radelj, tel.(0602)71-200, BCP Vič, tel.(0602)83-735, BCP Libeliče, tel.(0602)89-710. Ravne - Prevalje - december 1997 - VOLITVE V SVETE KRAJEVNIH, VAŠKIH IN ČETRTNIH SKUPNOSTI 23. novembra 1997 so bile v naši občini hkrati z volitvami predsednika republike izvedene tudi volitve v svete krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti. Na 29. voliščih je glasovalo 9.702 volivcev, ki so izbirali med 266 kandidati za svete sedmih krajevnih, treh četrtnih in dveh vaških skupnosti. Izvoljeni so bili : 1. KRAJEVNA SKUPNOST KOTLJE !. Hilda SVEČKO. Kotlje 29 2. Anton HUDOPISK. Preški vrh 18 3. Beno KOTNIK. Podkraj 10 4. Danilo TUŠEK. Podgora 32b 5. Anne Marie VALENTAR. Podora 31 6. Vinko GOSTENČNIK. Kotlje 18 7. Franc HERMAN. Kotlje 1 2. ČETRTNA SKUPNOST JAVORNIK-ŠANCE 1. Mihael JURAK. Na Šancah 23 2. Miroslav OSOJNIK, Na Šancah 22 3. Branko KAKER. Javornik 28 4. Oto PAPOTNIK, Javornik 45 5. Anton LAČEN. Na Šancah 7 6. Marija KERBEV, Javornik 45 7. Darinka RAMŠAK. Javornik 29 3. ČETRTNA SKUPNOST ČEČOVJE 1. Damjan ZIH, Čečovje 9b 2. Boris FLORJANČIČ, Čečovje 46d 3. Mira PLANKO. Čečovje 63b 4. Enriko PLEVNIK, Čečovje 41 h 5 Alojz JANEŽIČ. Čečovje 24 6. Alojz ČRESLOVNIK, Čečovje 42b 7. Avgust JURC, Čečovje 23a 4. ČETRTNA SKUPNOST TRG - RAVNE 1. Jožica AČKO, Trg svobode 14a 2. Benjamin KUMPREJ, Trg svobode 15 3. Vlado HOMAN, Trg svobode 14a 4. Roman HABER, Ob Suhi 40 5. Marija MEH, Ditingerjeva ul. 14 6. Štefan VEČKO.Trg svobode 13 7. Herbert GIGERL. Trg svobode 14 5. KRAJEVNA SKUPNOST STROJNSKA REKA 1. Zvonko POTOČNIK. Zelen breg 17 2. Rudolf MERKAČ. Tolsti vrh 121 3. Peter PRIKERŽNIK. Tolsti vrh 122 4. Elizabeta PANDEV. Tolsti vrh 143 5 Valerija PRIKERŽNIK. Tolsti vrh 54 6. Anica POPIČ, Stražišče 20 a 7. Branko MERKAČ. Stražišče 15 6. KRAJEVNA SKUPNOST DOBJA VAS 1. Andrej GROŠELJ, Dobja vas 181 2. Gabrijela GRZINA. Dobja vas 88 3. Franc ODERLAP. Dobja vas 135a 4. Miha GEROLD. Dobja vas 85 5. Alojz PORI, Dobja vas 48 6. Zvonimir ŠKEGRO. Dobja vas 104 7. Franc PORI. Dobja vas 12 7. KRAJEVNA SKUPNOST PREVALJE 1. Vladimir PORI. Na produ 43 2. Greta JUKIČ, Pod gonjami 57 3. Teodor DOBRODEL. Pod gonjami 80 4 Danilo VUTE. Trg 21 a 5 Dušan PETROVIČ. Trg 19 6. Bernard PAČNIK. Prisoje 16 7. Vida ŠUM AH. Zagrad la 8. Adalbert POTOČNIK, Stare sledi 18 9. Zdravko FAJMUT, Breznica 30 8. KRAJEVNA SKUPNOST LEŠE 1 Jože KUPLJEN. Leše 77 2 Hedvika GORENŠEK, Leše 58 3 Bojan ČERPNJAK. Leše 148 4. Alojz MURŠIČ, Leše 116 5. Alojz PAČNIK, Leše 49 6. Rudolf MLINAR, Leše 142 7. Roman MOČNIK, Leše 46 c 9. KRAJEVNA SKUPNOST ŠENTANEL 1. Ludvik SEKALO. Šentanel 22 2. Damjan SMOLAK. Šentanel 24 3. Anton MERKAČ, Suhi vrh 16 4. Zdravko PAČNIK. Zgornja Jamnica 2 5. Marjan HUDOPISK. Zgornja Jamnica 1 6. Darko ČAS, Šentanel 29 7. Olga KOTNIK. Šentanel 5 10. KRAJEVNA SKUPNOST HOLMEC 1 Blanka PRISTOVNIK. Lokovica 26 2. Valentin SONJAK. Dolga brda 34 3. Rudolf VOGL. Dolga brda 35a 4. Andreja PESJAK. Lokovica 9 5. Marijan GERDEJ. Dolga brda 9 6. Stanislav ROBIN, Poljana 8 7. Branka NOVAK, Dolga brda 37b 11. VAŠKA SKUPNOST DOBRI JE 1. Srečko LIPOVNIK, Dobrijc 5 2. Franc POTOČNIK. Tolsti vrh 6 3. Simon KOTNIK, Dobrije 6 4. Sonja KRIVOGRAD, Tolsti vrh 171 5. Ludvik KOTNIK. Dobrije 10 IZ. VAŠKA SKUPNOST STROJNA 1. Milan ŠTAVDEKAR, Strojna 19 2. Luka MAVREL, Strojna 27 3. Rudolf JUTERŠEK, Strojna 5 4. Pavel ŠTAVDEKER, Strojna 21 5. Zdravko ŠAPEK, Strojna 3 Pripravila: Franica PORI Drage občanke in občani! Pred vami je nova, tokrat ie tretja številka našega glasila. Trem temam so predvsem namenjeni članki v tej številki. Poročamo vam o letos opravljenem delu občine in občinske uprave in predstavljamo letošnje občinske nagrajence. Pomemben del glasila pa smo namenili tudi predstavitvi uspehov naših občanov, posameznikov in društe, na kulturnem, športnem, gospodarskem ali drugem področju dela. Ni slučaj, da je na naslovnici našega glasila fotografija Šentanela, saj je ta naša idilična vas pred kratkim prejela visoko priznanje za najbolj urejen slovenski hribovski kraj. Čestitam! Poleg novega prizidka k Osnovni šoli Prežihovega Voranca je bila letos za Ravne velika pridobitev tudi posodobitev stadiona v Parku telesne kulture, čemur je posvečena slika na hrbtni strani našega glasila. Ob tej priliki želim poudariti, da z začetkom naslednjega leta stopamo v leto, ko bomo proslavljali 750. obletnico mesta Ravne. V teh dneh so društva, javni zavodi in podjetja v naši občini dobili vabilo, da razmislijo, če lahko vsaj eno svojih aktivnosti posvetijo temu visokemu jubileju. Ker je možno, da vsi zainteresirani pošte niso dobili, jih po tej poti vabim, da se o možnostih sodelovanja pri obeležitvi pomembnega datuma pozanimajo v tajništvu občine. Spoštovani! Čas izida te številke se pokriva tudi s predprazničnimi decembrskimi dnevi. Želim izkoristiti priložnost, da se obrnem na vas z voščilom za vesele božične praznike in srečno, zadovoljno in zdravo novo leto 1998! Vaš župan Maks Večko NAŠA OBČINA Ravne-Prevalje Glasilo prejmejo brezplačno gospodinjstva v občini Ravne-Prevalje. Izdajatelj: Občina Ravne-Prevalje. Založnik: ČZP VORANC d.o.o., Prežihova 24, Ravne na Koroškem. Uredil: Vojko Močnik. Računalniški prelom: Grafični studio IVKO Ravne. Tisk: Tiskarna ODTIS Ravne na Koroškem. Naklada: 6.3(X) izvodov. Fotografiji na naslovnici in na zadnji strani: Tomo Jeseničnik. Na osnovi mnenja Ministrstva za kulturo RS, št. 415-1401/97 mb/sp, z dne 24. 11. 1997 šteje publikacija med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. NAŠI NAGRAJENO Svet občine Ravne-Prevalje je letošnje nagrade in priznanja občine podelil desetim zaslužnim občanom in športnemu društvu. Prejeli so jih: NAGRADA OBČINE Ravne-Prevalje Ivana KLANČNIK, Dobja vas 98, Ravne na Koroškem Ivana KLANČNIK se je rodila 8. 5. 1944. Po končani gimnaziji je doštudirala ekonomijo in se zaposlila v Železarni Ravne. Sposobni in odločni strokovnjakinji so zaupali vedno bolj odgovorne naloge. Tako je leta 1991 postala direktorica Industrijskih nožev v Železarni Ravne, po reorganizaciji pa direktorica družbe Noži d.o.o. Ravne, najuspešnejšega podjetja v okviru Slovenskih železarn. Na čelu te družbe je ostala do upokojitve v letošnjem letu. V lokalni skupnosti in širše na Koroškem smo bili vedno ponosni na ta obrat oz. sedanjo družbo. V njihovih izdelkih, nožih in rezilih za najrazličnejše industrijske namene, je združeno vrhunsko znanje, ki se je v desetletjih akumuliralo na Ravnah, na področju izdelave in obdelave kovinskih materialov za najzahtevnejše namene. Kvalitetna proizvodnja, predvsem pa uspešno trženje dajeta rezultate podjetju; tega pravila se je direktorica Ivana Klančnik jasno zavedala, saj je uspešno vodila Nože tudi v času, ko so bile firme Slovenskih železarn na lokaciji Ravne na najhujši preizkušnji. Izguba trgov na jugu je prizadela tudi njihovo prodajo, razpad trga bi lahko bil za firmo poguben, če ne bi poslovodstvo na nastalo situacijo hitro in pravilno reagiralo. Tako je prva leta po osamosvojitvi prodaja na tuje dosegala 85% do 90% proizvodnje. V lanskem letu so imeli kupce v 36 državah sveta, izvozno pa je bilo orientirane skoraj 90% proizvodnje. Prav tako je bila družba uspešna na področju ustvarjanja dobička in naložb. Del dobička je vlagala v modernizacijo in širitev poslovanja. Letošnje leto so bila prizadevanja za kupce z zanesljivo in z razvojem podprto proizvodnjo kronana tudi s pridobitvijo Certifikata ISO 9001. Noži imajo izdelano strategijo do leta 2005, ki še nadalje obeta napredek in perspektivo za dvestočlanski kolektiv na Ravnah. V lokalni skupnosti smo posebej cenili odnos direktorice Klančnikove tudi do življenja v kraju, ki ni bil neposredno v interesu podjetja. Znala je oceniti, da je napredek podjetja odvisen tudi od kvalitete življenja zaposlenih. V kraju, kakršne so Ravne, kjer je bistveno manj dogodkov, ki dopolnjujejo življenje v kraju, je znala prisluhniti tudi tem potrebam. Vsa leta smo družbo Noži poznali kot mecena kulturnih prireditev in vedeli, daje za tem pomembno stala njihova direktorica. NAGRADA OBČINE Ravne-Prevalje Mojca POTOČNIK, Kotlje 189, tragično preminula 12. 10.1997 Mojca Potočnik se je rodila 1.1. 1948 na Stražišču in tragično umrla v prometni nesreči letos 12. oktobra. Mojca Potočnik, profesorica za slovenski in ruski jezik, je bila od leta 1983 novinarka in sooblikovalka Koroškega in Informativnega fužinarja in drugih internih glasil Železarne Ravne. Njeni članki so bogata dediščina informacij o preteklih dogodkih, pomembnih tako za tovarno kot za kraj in občino. Ni pisala le v tovarniško glasilo, temveč je bila dopisnica tudi drugih lokalnih in osrednjih medijev: Našega tednika, Slovenca, Družine, Televizije Velenje, Prepiha, Koroškega radia in drugih. Zaradi njenega poročanja so tudi drugod po Sloveniji več izvedeli o dogajanju na Koroškem. Kot novinarka in poročevalka je bila izredno objektivna, pisala je o negativnih, pa tudi o pozitivnih dogajanjih pri nas, sicer pa seje bila vedno pripravljena boriti zoper krivice in se postaviti za malega človeka, Koroško in materinščino. Drugo obsežno področje njenega delaje bila kultura. Že v dijaških in študentskih letih je sodelovala v kulturni dejavnosti mladih v Strojnski Reki in precej pripomogla, da so zgradili Mladinski dom. Bila je nepogrešljiva organizatorka in sooblikovalka sporedov številnih kulturnih prireditev. Kot novinarka je redno spremljala kulturno dejavnost v dolini in o njej poročala. Njeni zapisi niso zgolj kro-nistično delo, ampak so pomembna kulturna ustvarjalna dejavnost, ki je sooblikovala kulturni utrip Mežiške doline. Javnosti je poročala tudi o s strani medijev dostikrat prezrtem segmentu kulture - t.i. verski kulturi za cerkvenimi vrati. Bila je lektorica številnih koncertnih knjižic in avtorica veznih besedil za nastope naših pevskih zborov, zlasti Vresa, dragoceni pa so jim bili tudi njeni nasveti glede izgovorjave koroških narečnih besedil. Da obvlada dialekt, je dokazala tudi s snemanjem zgoščenke Bajže s Koroške, poskusila pa se je tudi kot igralka z Metinim monologom iz Prežihovih Samorastnikov. Bila je članica organov Zveze kulturnih organizacij Ravne, Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika in Slavističnega društva Koroške. Bila je priznana lektorica, prevajalka za ruščino in predsednica Karitas Ravne. Kot človek je bila vzor poštenosti, delovnosti, skromnosti in neposrednosti. S svojo osebnostjo in delom je obogatila vse, ki smo živeli z njo, tudi našo skupnost. ZLATO PREŽIHOVO PRIZNANJE Srečko KOVAČIČ, Ulica Morohovih 16, Maribor, dirigent in umetniški vodja Pihalnega orkestra železarjev Ravne Srečko Kovačič je bil rojen 13. maja 1950 v Studencih pri Poljčanah. Po glasbenih študijih seje zaposlil kot solist v orkestru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru in v Mariborski filharmoniji. Njegovo redno strokovno sodelovanje s Pihalnim orkestrom železarjev Ravne sega v leto 1965, zadnjih pet let pa je njihov umetniški vodja in dirigent. Pri doseženih zlatih odličjih, ki jih je na svetovnih prvenstvih dosegla naša godba, je bil s svojim strokovnim deležem stalno prisoten. Umetniški dosežek z letošnjega svetovnega prvenst- va pa je presegel vsa pričakovanja. Orkester, ki gaje dirigent Srečko Kovačič bistveno pomladil, je dosegel zlato medaljo s posebno pohvalo, saj je dosegel skoraj nedosegljivih 333 točk, kar je največ, kar je kdajkoli dosegel katerikoli naš orkester . Za tak dosežek gre nedvomno največja zasluga umetniškemu vodji in dirigentu. SREBRNO PREŽIHOVO PRIZNANJE Almira ROGINA, Tomšičeva 47, Slovenj Gradec, zborovodkinja in umetniški vodja MoPZ “VRES” Prevalje Almira Rogina je bila rojena 28.2.1964. Po končani gimnaziji je diplomirala na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Kot glasbena pedagoginja poučuje glasbeni pouk v Slovenj Gradcu. Kot človeku, ki nosi v srcu in duši pesem, ji samo poklicno udejstvovanje ni zapolnilo njenih glasbenih ambicij. Načrtno se je pričela ukvarjati z zborovodstvom. Leta 1991 je sprejela izziv in za Jožkom Kertom prevzela umetniško vodenje in zborovodske naloge pri našem najboljšem zboru, pri moškem pevskem zboru VRES Prevalje. Dela se je lotila z izjemnim umetniškim zanosom in strokovnim pristopom. Kot zborovodkinja zahteva od pevcev resno in disciplinirano delo, veliko naporov pa je vložila tudi v pomladitev zbora. Rezultat ni izostal. Že leta 1993 seje na Naši pesmi, državnem tekmovanju najboljših zborov , potrdila v kvaliteti in z zborom dosegla srebrno plaketo. Tako visoko priznanje kvalitete je VRES pod taktirko Almire Rogina ponovil tudi na Naši pesmi 1997 v Mariboru in z osvojitvijo srebrne plakete, že sedme v vitrini VRESA, dokazal, da spada v sam vrh zborovskega petja v Sloveniji. Številni nastopi na domačih prireditvah žlahtnijo kulturno dogajanje, širom Slovenije in v tujini pa so odličen ambasador Koroške in Slovenije, za kar ima nedvomno pomemben delež zborovodkinja Almira Rogina. BRONASTO PREŽIHOVO PRIZNAJE Marko KAVTIČNIK, Spodnji kraj 25, Prevalje, dirigent in umetniški vodja Pihalnega orkestra Prevalje Marko Kavtičnik se je rodil 15. avgusta 1965 v Slovenj Gradcu. Leta 1984 je končal glasbeno gimnazijo, leta 1988 pa Glasbeno akademijo v Ljubljani. V Pihalnem orkestru Prevalje je igral trobento že od leta leta 1973, leta 1985 pa je še kot študent prevzel naloge dirigenta in kapelnika orkestra. Pihalni orkester je pod njegovim strokovnim vodstvom dosegel par vidnih uspehov. Tako je lata 1988 dosegel na tekmovanju v Ormožu zlato plaketo , isto leto pa na državnem prvenstvu v Sežani zlato listino, kar je nedvomna zasluga umetniškega vodje Marka Kavtičnika. Svoje bogato strokovno zanje in izkušnje prenaša kot pedagog pri izobraževanju mladih godbenikov v orkestru in na mlade pevce Mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Prevalje, ki ga vodi kot zborovodja. ZLATO KLANČNIKOVO PRIZNAJE Zdravko KOTNIK, Kotlje 95, Ravne na Koroškem Zdravko Kotnik je pričel svojo športno pot kot atlet Koroškega atletskega kluba Ravne. Njegova disciplina je bil tek na kratke in srednjedolge proge. Kot tekmovalec je uspešno zastopal klub in s tem našo občino na mnogih državnih in mednarodnih tekmovanjih. S svojim zgledom, vztrajnim delom in rezultati je pridobil mnoge mlade, da so se vključili v klub in se pričeli resno ukvarjati s športno dejavnostjo. Med njimi je odkril mlade talente, ki danes že častno zastopajo našo atletiko. Kot trener se je svojim varovancem v celoti posvetil, jih učil, vzpodbujal in vzgajal. Danes je Zdravko Kotnik direktor Športnega zavoda Ravne - Prevalje. Izkušnje in znanje aktivnega športnika uspešno prenaša na vodenje zavoda, kjer je marsikdaj potrebno usklajevati interese posameznih športnih panog in rekreacijskih dejavnosti, skrbeti za športne objekte in organizirati različne športne prireditve. Letos je občini uspel zavidljiv podvig prenovitev in posodobitev atletskega stadiona na Ravnah. S tem je bila uresničena desetletja stara želja športnikov iz naše občine. S posodobljeno atletsko stezo in drugimi napravami so zagotovljeni ugodnejši pogoji za treninge in tekmovanja aktivnih športnikov in odličen standard športne vzgoje. Objekt ustreza mednarodnim standardom in bo kot tak lahko prizorišče državnih in mednarodnih tekmovanj. Zasluga Zdravka Kotnika je, da je prišlo do navedene obnove, saj je osebno pridobil darovalce za precejšen delež investicije , jo organiziral in vseskozi bdel nad kvaliteto izvedbe del. SREBRNO KLANČNIKOVO PR1ZNAJE Dominik KOTNIK, Na produ 63, Prevalje Dominik Kotnik seje rodil 18.7.1931 na Dobrijah. Njegovo veselje do športa gaje vodilo, da se je že kot mladinec leta 1947 vključil v Nogometni klub Fužinar na Ravnah, kjer se je udejstvoval kot nogometaš do leta 1953. Od tam je prestopil k nogometnemu klubu Korotan Prevalje, kjer je aktivno igral vse do leta 1971. Leta 1958 se je preselil na Prevalje in pričel delovati tudi kot športni funkcionar. Vključen je bil v organe Smučarskega kluba Prevalje in TVD Partizan Prevalje, kasneje pa je bil med ustanovitelji Telesno vzgojnega športnega društva Korotan Prevalje. Od leta 1990 je član Izvršnega odbora Športne unije Slovenije . Leta 1970 je bil izbran za predsednika društva Partizan Prevalje in to funkcijo opravlja še danes. Pod njegovim vodstvom je delo v društvu po nekajletnem zatišju spet zaživelo. Ob osnovni dejavnosti - gimnastiki in rekreaciji starejših je društvo pod njegovim vodstvom podpiralo razvoj tudi drugih športnih dejavnosti: odbojke, košarke, karateja. Delo v društvu je uspešno, čeprav nima lastnih vadbenih prostorov in zajema vadbene skupine od predšolskih otrok do rekreacije starejših. Kot predsednik vzpodbuja vključevanje novih vadbenih skupin in vzorno skrbi za šolanje vaditeljev. Danes je množičnost v društvu na skrajnih mejah možnosti vadbenih prostorov, zato se kot predsednik aktivno zavzema za izgradnjo telovadnice pri osnovni šoli. S svojim dolgoletnim požrtvovalnim delom je zagotovo presegel mejo amaterizma in se zapisal med tiste, ki so nesporno prispevali k razmahu športne dejavnosti v kraju. BRONASTO KLANČNIKOVO PRIZNANJE Janez DOKL, Pod gonjami 60, Prevalje Jane/. Dokl je pričel svojo športno pol leta 1956 kot odbojkar pri Fužinarju Ravne. Aktivneje nastopal do leta 1973, ko seje pričel bolj posvečati trenerski in sodniški dejavnosti v odbojki. Kot odbojkarski sodnik je uspešno sodil prvenstvena srečanja širom bivše Jugoslavije. Dosegel je naziv mednarodni sodnik za sedečo odbojko in v tej vlogi sodeloval na tekmovanjih invalidov po vsej Evropi. Deset let je bil predsednik območne sodniške organizacije za Koroško. Najpomembnejši pa je njegov prispevek na trenerskem področju. Pričel je na Ravnah, od leta 1981 pa do danes pa je vključen v delo pri društvu Partizan Prevalje. Z ženskimi skupinami je dosegel uspehe vse do tekmovanj v finalih za državno prvenstvo, sedanja ekipa pa igra v L B državni ligi. Pri delu ga odlikuje vztrajnost in pravilen strokovni pristop, zato uspehi ne izostajajo. PRIZNANJE OBČINE za leto 1997 Društvo za športno vzgojo in rekreacijo PARTIZAN PREVALJE, ob 75. obletnici obstoja in uspešnega delovanja Društvo za športno vzgojo in rekreacijo Partizan Prevalje deluje z manjšimi prekinitvami že 75 let. Predhodniki sedanjega društva so bili: Sokolsko diuštvo, Fiskulturno diuštvo in TVD Partizan Prevalje. Društvo je vsa leta združevalo športnike na Prevaljah pod eno streho, z izjemo zadnjih let, ko so posamezne panoge prerastle okvire društva in se registrirale kot samostojni klubi. V društvu Partizan Prevalje so vsa leta gojili kot osnovno dejavnost orodno telovadbo in gimnastiko, zadnja leta pa so se množično ustanavljale skupine za rekreacijo. V vadbeni sezoni 1996/97 je bilo v društvu vključenih 250 članov, od predšolskih do starejših skupin. Poleg rekreacije goji diuštvo tudi tekmovalno dejavnost, zlasti uspešna je ženska članska odbojkarska skupina, ostale pa sodelujejo na občasnih turnirjih, akademijah in nastopih. Lahko trdimo, da je društvo od nastanka v letu 1922 v vsakem zgodovinskem obdobju imelo pomemben delež v razvoju družbenega življenja v kraju. PRIZNANJE OBČINE za leto 1997 Antonija KREBS, Kotlje 65, Ravne na Koroškem Antonija - Nina Krebs je s svojo požrtvovalnostjo in predanostjo pomembno zaznamovala obdobje v razvoju kraja Kotlje. Ko je leta 1991 sprejela funkcijo predsednice sveta Krajevne skupnosti Kotlje, se je dela lotila z vso odgovornostjo. Lahko trdimo, da je v času njenega mandata kraj zaživel. Zavedala seje, kako pomembno je, da se v kraju ustvarjajo možnosti in vzpodbude za raznovrstne dejavnosti. Prežihove Kotlje - zadnja leta vse bolj pomembna turistična točka v občini, so bile z njeno pomočjo oklicane za najlepši kraj v svoji kategoriji. Z vsemi močmi je pomagala Turističnemu društvu v prizadevanjih, da bi turistom lahko ponudili čim več, zlasti pa urejeno podobo kraja. S svojo vztrajnostjo je dosegla notranjo obnovo Kulturnega doma, ki je tako postal spodoben prostor za prireditve vseh vrst in društvene dejavnosti. Na njeno pobudo je oživelo Kulturno društvo Kotlje, kjer aktivno deluje tudi kot igralka v dramski skupini in pevka v pevskem zboru. Pomembno je prispevala k ustanovitvi Prežihove fondacije. Na njeno pobudo je bilo ustanovljeno Športno društvo, aktivna pa je tudi v Gasilskem društvu. Brez nje ne bi bilo tradicionalnega pustnega karnevala, ki ga vsako leto obiskuje veliko število ljudi iz domače in sosednjih občin. Za vse raznovrstne aktivnosti je darovala nešteto ur, poti in skrbi, ob tem pa je vse njeno delo spremljala srčna kultura, pošten odnos do ljudi, napredka in razvoja kraja. PRIZNANJE OBČINE za leto 1997 Mihael JURAK, Na Šancah 23, Ravne na Koroškem Mihael Jurak se je rodil 8.9.1949 na Ravnah na Koroškem. Danes je direktor zasebnega podjetja JUM1, ki je nastalo v okviru reorganizacije družb Železarne Ravne. Nemirni organizatorski duh in želja storiti nekaj več, zlasti za kraj in sokrajane, je vodila Miloša, da seje aktivno vključil v delo krajevne skupnosti na Ravnah. Kot predsednik sveta Krajevne skupnosti Javornik - Šance in nato Krajevne skupnosti Ravne na Koroškem, ima gotovo veliko zaslug za uspešno izvedbo nekaterih večjih projektov v mestu, kot so: izgradnja telefonske napeljave za naselje Šance, izgradnja kabelsko razdelilnega sistema na Ravnah in izgradnja kompleksa garaž na Javorniku. Zavedal seje pomembnosti akcij, ki promovirajo mesto in vzpodbujajo občutek povezanosti in pripadnosti. Tako je bil pobudnik in predsednik organizacijskega odbora za praznovanje praznika dela - L maja na Javorniku, novega, izvirnega praznovanja krajevnega praznika in tradicionalne Guštanjske noči. Kot član občinskega sveta občine Ravne - Prevalje se aktivno zavzema za uresničitev potreb in interesov krajanov, dejaven pa je tudi v občinskih odborih in komisijah. Poleg dela v krajevni skupnosti je potrebno omeniti še njegovo udejstvovanje na področju športa. Desetletje je bil tajnik Odbojkarskega kluba Fužinar, danes pa je predsednik občinskega odbora za šport.O Pogovor na predvečer novega leta Dr. JANKO SUŠNIK UNIVERZITETNI PROFESOR, ZDRAVNIK, SLIKAR, SVETNIK - PA ŠE KAJ, V KAR ČLOVEK ŠIROKEGA DUHA IN POČETJA V ŽIVLJENJU ZRASTE. V ZADNJIH PETIH LETIH JE BIL TISTI KOROŠEC V LJUBLJANI, KATEREGA SMO IZVOLILI PRAV ZATO, DA BI POSEBEJ ZASTOPAL NAŠE - LOKALNE INTERESE. PA SE JE IZKAZALO, DA DRŽAVNI SVET NI PROSTOR, KJER BI LAHKO KAJ PRIDA ZA KOROŠKO NAREDIL... Gospod profesor, za Vami je svetniški mandat. Skorajda soglasno ste bili izvoljeni od Korošcev, da bi v državnem svetu zastopali naše lokalne interese. Po teh letih se je žal zgodilo, da je Koroška še na slabšem, kot je bila, ko ste bili pred petimi leti izvoljeni. Kako v tej luči ocenjujete Vaše delo v državnem svetu? Res sem bil izvoljen iz lokalnih interesov, toda na to, da sem sploh kandidiral, so vplivali moji stanovski kolegi. Bil sem z njimi na strokovnem kolegiju v Ljubljani, ko me je klical telefon in bolj sem se nagibal k temu, da bi rekel “ne”. Moji kolegi pa so navijali za pristanek. Rekli so: “Boš lahko nekaj naredil za zdravstveno varstvo delavcev, ki je v stiski”. Kako sem zastopal lokalne interese? Najprej smo vsi svetniki šele spoznavali, kako bo ta drugi nepopolni dom sploh funkcioniral. Vedeli smo, kaj piše v Ustavi, izkušenj pa seveda še ni bilo. Predsednik državnega sveta nas je kar v začetku posadil tako, da je na eni strani po abecednem redu sedlo 22 svetnikov, ki so bili izvoljeni iz lokalnih interesov, na drugi strani pa 18 svetnikov drugih interesnih skupin. Torej je hotel kar na začetku uvesti nestrankarsko načelo, kar se mi zdi modro za vlogo državnega sveta. Obnašali smo se razmeroma nestrankarsko. Sam nisem nikoli pripadel nobeni stranki, čeprav ima taka volja po neodvisnosti svoje slabosti. Največ časa smo posvetili obravnavanju zakonskih predlogov, ki jih je državni zbor že bil sprejel. Ko so bili predlogi v pripravljalni fazi, smo dajali nanje amandmaje, ko pa je bil zakon sprejet, smo glasovali za suspenzivni veto, če se nam je zakon zdel neprimeren. Suspenzivni veto pomeni zahtevo, da državni zbor pred razglasitvijo zakona o njem še enkrat odloča. V največ primerih je zbor zahtevo sveta zavrnil. Državni svet seveda lahko razpiše tudi referendum, toda sami veste, kakšni so stroški za izvedbo referenduma in da si tega pogosto pač ni mogoče privoščiti. Od tod izvirajoča moč je torej bolj navidezna. Tako se je vse boj kazala nemoč državnega sveta. Dr. Janko Sušnik Državni svet torej po Vaše ne odigrava vloge nekega drugega doma, ki bi se posebej ukvarjal z regionalizmom oziroma problemi regij? Mislim, da tak, kot je, ne. Kar na začetku mandata sem predlagal, da bi svet uvrstil v svoje delo razprave o tako imenovanih “velikih” slovenskih temah. Iz mojega področja recimo o rodnosti Slovencev. Predstavljal sem si, da bi temo najprej predstavili vidni strokovnjaki, nato pa bi državni svet sprejel o njej politične sklepe. Nekaj takih razprav je potem bilo, vendar so sklepi nekako obviseli v zraku. Po mojem mnenju bi jih od državnega sveta moral obvezno sprejeti v odločanje državni zbor, ki ima seveda drugačno moč. V tem sem videl možnost za ust- varjalno vlogo državnega sveta. Moja politična baza so bile lokalne skupnosti. Vendar stiki - recimo z župani - so v sistemu preveč prepuščeni dobri volji. Kar na začetku mandata sem župane obiskal in pričakoval, da me bodo tudi oni obiskali v poslanski pisarni. No, to se ni zgodilo. Mislim, da so s tem posredno dali razumeti, da od državnega sveta ne pričakujejo pomembnih ukrepov. V državnem svetu sem si precej prizadeval, da bi ga preuredili. Predvsem sem iskal možnosti, kako bi svet pridobil večjo težo ne le pri razpravljanju, ampak tudi pri odločanju o lokalnih skupnostih. Ne glede na moč ali nemoč državnega sveta pa imate zagotovo Vašo lastno oceno aktualnega dogajanja na Koroškem ? Nastale so velike spremembe, ki nimajo s politiko nobene zveze. Rudnik svinca v Mežici je prav zdaj umrl, ker je zmanjkalo rude. Železarna Ravne je rasla v času, ko je Evropo delil berlinski zid in ko se je vsaka stran do zob oboroževala. Berlinskega zidu zdaj ni več. In končno se konfekcioniranje take sorte, kot je šivanje nogavic, seli v Azijo, kjer je delo bolj poceni. No seveda, če sta menedžment in program dobra, je lahko tekstilna konfekcija tudi v Sloveniji uspešna - kot to dokazuje Prevent. Na drugi strani gre za družbeno ekonomsko preobrazbo in privatizacijo podjetij, ki je pri takih mastodontih, kot je Železarna Ravne, še posebej težavna. Z eno besedo, struktura podjetij na Koroškem nam ne gre na roko. Ne glede na mastodontstvo pa je bilo tu vseeno tudi ogromno znanja. Kje se je izgubilo in zakaj ni več dobrih rezultatov tega znanja? Zeta, ki je metalurg in dela v razikoval- nem laboraturiju Železarne Ravne, večkrat vprašam, kaj je vendar z njegovo generacijo, ki bi danes morala nositi razvoj. Pove mi, da se, recimo, dela prvovrstno orodno jeklo, da pa se ne proda tako, kot bi bilo treba. Ali gre za neskladnje znanj in interesov? Se torej znanje ne zna prodajati? Vi ste najbrž eden redkih univerzitetnih profesorjev, ki se vozijo v Ljubljano na predavanja in izpite. Kako da Vas ni potegnilo v prestolnico? Se torej da tudi ostati in vseeno napredovati? Živel sem v času prosperitele Železarne Ravne in se je marsikaj dalo narediti v njeni senci. Pogosto sem tam naletel na razumevanje za razvoj stroke, ki so jo v resnici potrebovali. Veliko pa je bilo osebnih žrtev in dela, da sem postal to, kar sem. V stroki, ki sem jo razvijal, je bilo zame to, kar je za bolnišničnega zdravnika bolniška postelja, delovno mesto delavca, ki sem ga raziskoval in skušal razumeti. Lahko bi rekel, da sem imel velik “klinični center”, večji kot bi ga imel v Ljubljani. Po koroškem plebiscitu smo bili odrezani od nekdanjega pokrajinskega centra v Celovcu in prometnih poti, ki so nas prej drugače povezovale. Znašli smo se v nekakšnem mrtvem kotu Slovenije, česar do danes še nismo presegli. To predstavlja določene ovire, ki pa jih je z veliko volje moč preskočiti. Sta zdaj obe, slovenska in avstrijska Koroška, poravnani? Obe najmanj razviti pokrajini, vsaka v svoji državi? Na dogajanja gledam z bolj dolgoročne perspektive. Vse stvari valujejo, imajo svoje vrhove in doline. Bolj me je strah biti na vrhu, ker neizbežno sledi drsenje navzdol. Tako valujejo dogodki v posameznem človeku ali v podjetju ali v narodu ali, navsezadnje, v vesolju. V Mežiški dolini smo v zadnjih stotih letih doživeli propad ene od največjih avstro-ogrskih železarn na Prevaljah ter izčrpanje leškega in mežiškega rudnika. Verjamem pa, da ni izčrpana koroška pamet. 23. decembra se izteče mandat Vašemu “izletu v politiko”. Kaj zapuščate nasledniku? Povabil sem ga na pogovor. Želim mu povedati, da naj si ustvari bazo, ki mu bo dajala lokalne (občinske) pobude in pomagala oblikovati odločitve, za katere bo glasoval in ne bo prepuščen le samemu sebi, kot sem bil jaz. Naj vztraja pri preoblikovanju državnega sveta, čeprav bo treba spremeniti ustavo, ki mora posebej v odnosu na lokalno samoupravno dobiti več moči in lastne ustvarjalnosti... Sam sem se v državnem svetu trudil, da bi te cilje dosegli, ko pa je mandat šel h kraju, sem predlagal, da bi napisali vsaj polemično razpravo ter jo zapustili kot dediščino prvega državnega sveta. Gospoda Praperja, novega člana državnega sveta, bom prosil, da bo glasoval za sprejem Zakona o varnosti in zdravju pri delu v obliki, ki je v veliki meri moje delo. Pa Vaši osebni interesi in ambicije? Dokler moji strokovni nasledniki še ne morejo prevzeti mojih predavanj, bom še učil. Čutim sicer, da nimam več živih spodbud prakse, imam pa zmožnosti integracije znanja in slikovitega posredovanja. Potem bi rad svoje tretje življenjsko obdobje posvetil slikarstvu. Zadnja leta si kupujem le še knjige o slikarskih tehnikah, ki jih ponovno berem in se ob njih učim. V knjižnici jih imam kakih sto. Slikam figuralne kompozicije in portrete, največ kot pastele ali akvarele. Zato jih najraje podarim, da jih portretiranec obesi na svoj zid, če so mu všeč, ali pa visijo na zidu v mojem ateljeju. Rad bi naslikal vsaj deset dobrih slik v svojem življenju. Napisal sem nekaj strokovnih knjig, lotil pa sem se tudi spominov, ki ob pisanju meni samemu odstirajo dogodke in obraze.□ Edi Prošt Novo gostišče v Dobji vosi Nekako na sredi občine Ravne-Prevalje, v Dobji vasi, je v kratkem času zrasel sodoben objekt, namenjen gostinski dejavnosti. Investitorje znan koroški gostinec Drago Delalut, ki že nekaj let uspešno vodi gostilno Brančumik. Gostinski objekt v velikosti 25 x 13 m s pritličjem in dvema nadstropjema bo premogel poleg klasične gostinske ponudbe še tri posebne sobe, šest dvoposteljnih sob in dva apartmaja, pa še dvorano za 130 ljudi. Delalut je z gradnjo zagotovil ohranitev starega nasada drevja kot sestavnega dela tega objekta - letni vrt, poskrbljeno pa bo tudi za zadostno število parkirišč pred gostiščem. Odprtje novega gostišča načrtuje lastnik v letu 1998 in že v prvi fazi bo dobilo novo zaposlitev osem ljudi, ob dokončanju objekta pa še štirje. Ob 15 zaposlenih v gostilni Brančumik je to že številka, ki ni zanemarljiva. Nova Delalutova ponudba bo imela poudarek na sobah in na domači koroški kuhinji, ki že zdaj predstavlja pomemben del ponudbe gostilne Brančumik. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da je občina Ravne-Prevalje pokazala neposreden interes za spodbujanje takšne poslovne politike in ambicij V Dobji vasi raste sodoben gostinski objekt - Foto Ocepek v gostinski ponudbi in projekt podprla s kreditom iz sklada za razvoj drobnega gospodarstva. Določen delež kredita je namenila tudi republika iz naslova razvoja demografsko ogroženih območij. Drago Delalut, ki je samostojni obrtnik že šesto leto, je tudi predsednik sekcije za gostinstvo pri koroški obrtni zbornici, član republiške sekcije za gostinstvo pri obrtni zbornici in član izvršnega odbora OGISTE. V regijskem merilu se zavzema za skupni nastop gostinstva in turizma v Mežiški dolini. V tem okviru je doslej nastal prospekt, na katerem se predstavljajo vsi zainteresirani (med dirigimi Rudnik svinca Mežica, Šentanel, A.L.P. Peca...). Prospekt lahko dobite v gostilni Brančumik.□ -vik Bogata tradicija uspehov ravenske odbojke - Uspešni nekoč, uspešni danes M "FUZINARJI" MED KANDIDATI ZA PRVAKA TRADICIJA... Odbojka je vsa leta nazaj veljala na Koroškem, zlasti v Mežiški dolini, za šport številka ena. Predvsem zasluga večjih skupin in navdušenih posameznikov, ki so načrtno gojili to izredno atraktivno športno zvrst, je, da se je ta pri nas igra obdržala vse od leta 1928 dalje. Pričeli so jo igrati pri telovadnem društvu Sokol v Guštanju in kasneje je na Ravnah dosegala tako množično kot izjemno kakovostno raven. Spomnimo se, naši odbojkarji in odbojkarice so si kar štirikrat v tem obdobju priborili mesto med najboljšimi ekipami v nekdanji skupni državi - v pivi zvezni ligi. Verjetno se nekateri starejši ljubitelji te igre še dobro spominjate navdušenja ob prvi uvrstitvi ravenskih odbojkaijev v najvišji rang tekmovanja bivše Jugoslavije. Bilo je to ob koncu leta 1956, ko so si mesto med prvoligaši pod vodstvom treneija in igralca Boža Antekoloviča priborili igralci: Geršak, Pipan, Plešej, Peruš, Mori, Zupančič, Vrunč in Kovačič. Kasneje so ekipo okrepili še Hanuš ter Maks in Adolf Urnaut. Seveda se med osmimi ekipami niso uspeli obdržati, toda priložnost, ki se je ponudila že v letu 1963, so ravenski odbojkaiji znova izkoristili. Drugič so v 1. zvezni ligi zaigrali kar štiri leta. Zasluge za vnovično igranje v elitni druščini so imeli igralci: Dokl, Hojnik, Horvat, Pipan, Plešej, brata Pogorevčnik, Stopajnik, Praznik, Umaut in Vimik ter seveda trener Stefan Filipančič in še vedno aktivna predsednik kluba Peter Mihelač in tehnični vodja Maks Umaut Tej ekipi so se kasneje priključili še Lednik in Iglar iz Mežice ter Petrovič in Uzunič iz Brčkega. In še tretjič je Fužinaiju uspelo, tokrat v kvalifikacijah v Osijeku leta 1972. Pod vodstvom Rada Pšeničnika, trenerja Štefana Filipančiča in tehničnega vodje Antona Godca so nastopili: Dokl, Gostenčnik, Golob, Košuta, Kristan, S la ti usek. T. Spanžel, Šteharnik in Zagernik. Ob fantih smo imeli na Ravnah vrsto let tudi žensko ekipo, ki je bila nekaj časa celo med najboljšimi v takratni državi. Bili smo ponosni na dosežke naših odbojkarjev in odbojkaric, ki so ponesli ime “Fužinar” širom domovine in tudi na tuje. Množičnost in kvaliteta ter dinamičnost in lepota so bile vselej vrline koroške odbojke in tako je tudi danes, kljub temu, da so bili vmes vzponi in padci. ...SE DANES NADALJUJE Današnja dogajanja pri odbojkarskem klubu Fužinar spominjajo na tista zmagovita leta ravenske odbojke. Po nekajletni krizi, ki je spremljala člansko ekipo, zlasti v zadnjem desetletju, imamo na Ravnah kader igralcev, ki je napovedal pohod na sam vrh slovenske odbojke. V prihodnjem letu, ko bo ravenska odbojka slavila visok jubilej - 70 letnico aktivnega igranja, bomo morebiti proslavljali tudi naslov državnega prvaka. Ali je takšno razmišljanje preveč optimistično in nerealno, bo pokazal drugi del prvenstva 1. A lige, v katerem naši odbojkaiji štartajo poleg Salonita, Gradisa Maribor in Pomgrada v vlogi favorita. Napovedi, da bodo odbojkarji Fužinarja z ekipo, ki stajo letos poleti okrepila reprezentanta Gregor Jerončič in Matjaž Hafner, v prejšnji sezoni pa še Rasto Oderlap in Mijo Vukovič, kandidati za mesto pri vrhu prvenstvene razpredelnice in trd oreh celo prvemu favoritu, državnemu prvaku Salonitu Anhovo, so se namreč že uresničile. Odbojkarji Fužinarja so osvojili mesto pri vrhu, in čeprav se točke iz prvega dela tekmovanja ne prenašajo, je računati, da bodo trener Branko Golob in njegov pomočnik Zdravko Kotnik ter igralci Vukovič, Slatinšek, Kokot, V. Kotnik, Tone, Drevenšek, Oderlap, Legan, Hafner in Jerončič, vendarle kos zahtevni nalogi. Cilji kluba so bili pred sezono 1997/98 povsem jasni: uvrstiti se v letošnjem prvenstvu na mesto, ki vodi v evropska tekmovanja, to je med prve štiri ekipe, uveljaviti se v letošnjem tekmovanju evropske odbojkarske zveze in seveda uvrstiti se na prvo ali drago mesto v slovenskem pokalu. Ni kaj, cilji so bili ambiciozno zastavljeni, tudi ob pomoči sponzorjev in donatoijcv ter seveda marljivih delavcev v klubu. Teh je kar nekaj, omeniti pa velja tiste najprizadevnejše. Ob -------------- Ibi ------------------- predsedniku kluba dr. Darku Iglarju so to še Marjan Kokol, Robert Stopar, Matic Verbič, Alojz Sobočan, Miran Krpač, Janez Pušnik in dragi. “V letošnje prvenstvo smo odlično štartali, saj smo v uvodnih srečanjih premagali dva neposredna tekmeca, Maribor Gradis in Salonit Anhovo. Štirikratne državne prvake, odbojkarje Salonita iz Kanala, smo premagali celo dvakrat, kar si pred prvenstvom nismo upali niti zamišljati. Seveda smo imeli v tem prvem delu prvenstva tudi spodrljaje, kot so porazi s Pomgradom, Mariborčani in Kamničani. V nadaljevanju, ko bo pomemben vsak niz, si takšnih “kiksev” zagotovo ne bomo smeli privoščiti. Cilje smo si visoko postavili, toda vendarle imamo ekipo, v kateri igra kar pet reprezentantov. Menim, da smo sposobni poseči tudi po naslovu prvaka, kajti v drugem delu tekmovanja bosta na treningih lahko vselej prisotna tudi Jerončič in Oderlap, ki sta sedaj pri vojakih,” pravi trener Branko Golob. Eno preizkušnjo so ravenski odbojkarji že prestali. V novembra so se v pokalu evropske odbojkarske zveze pomerili z odlično poljsko ekipo Morze iz Szczecina in žal obe tekmi izgubili. Minulo nedeljo so postali državni pokalni zmagovalci, prvič v samostojni Sloveniji. V finalu so premagali Salonit iz Anhovega in prekinili njihov primat. Po tem uspehu se lahko mirno osredotočijo zgolj na tekmovanje v dižavnem prvenstvu. IN MLADI Upajmo, da bodo letošnji cilji ravenske članske ekipe doseženi. Za bodočnost odbojke v kraju oz. občini pa se ni treba bati. Klub, zahvaljujoč prizadevnim vzgojiteljem, razpolaga z nadarjenimi mladimi igralci. Tako mladinsko ekipo, ki nastopa uspešno tudi v II. slovenski ligi vodi nekdanji reprezentant in priznani strokovnjak Adi Urnaut. Mladinci Fužinarja so bili v lanski sezoni celo državni prvaki, to jesen pa so se tudi uvrstili v finale prvenstva Slovenije. Kadeti, katerih trener je Damjan Pogorevčnik, so prav tako uspešni z nastopanjem med najboljših osem ekip v državi, medtem ko ima pionirje, ki so bili letos med drugim tudi osnovnošolski državni prvaki, na skrbi Franjo Jež. □ IVO MI^AKAR Lena in Matic Pavlinič, svetovna prvaka iz Kotelj Lepota giba V športu so rezultati merilo, ki uvrščajo tekmovalce med dobre, zelo dobre, odlične in vrhunske. Prav med slednje sta se zavihtela Lena in Matic Pavlinič, mlada športna plesalca iz Kotelj, ki že nekaj let uspešno zastopata Koroško v Sloveniji in Slovenijo v svetu. Hotuljca s svojim znanjem in prepričljivim odnosom do plesa vedno znova očarata v nastopih, pa naj zaplešeta pred domačo publiko ali pred največjimi svetovnimi plesnimi strokovnjaki. “Nastopata svetovna prvaka, plesni par Lena in Matic Pavlinič iz Kotelj ” smo ničkolikokrat slišali napovedovalce na raznih prireditvah po Koroškem, ki sta jih s svojimi plesnimi vložki popestrila mlada Hotuljca. Vsak njun nastop je posebno doživetje, saj tudi nepoznavalci zlahka ugotovijo, da gre za predstavitev vrhunskega plesa in da gledajo par, ki bo v svetu športnega plesa zagotovo še veliko pomenil. Lena in Matic sta prvič resno opozorila na svoj talent leta 1994, ko sta se tudi prvič prebila med najboljše na mednarodnem tekmovanju v Angliji. To je bil mejnik, kije spodbudil tako njiju sama kot njune starše in treneije, da so nadaljnjo športno pot začrtali zelo resno in odgovorno. Lahko bi rekli, da gre že za pravi profesionalizem, ki pa ga v pretežni meri financira družina sama. V sezoni 1995/96 sta na “domačem terenu” že osvojila vse možne lovorike, postala sta državna prvaka v latinsko ameriških plesih, v standardnih plesih in v kombinaciji desetih plesov v kategoriji pionirjev. Že naslednje leto sta vse te uspehe ponovila, tokrat v kategoriji mlajših mladincev do 14. leta. Kot člana slovenske državne reprezentance sta se Lena in Matic udeležila vrste mednarodnih tekmovanj, kjer sta svojo kakovost le še potrjevala. Tako sta že leta 1995 osvojila prvo mesto v standardnih plesih na močnem tekmovanju na Danskem - Copenhagen open, na svetovnem zlatem pokalu za pionirje v Birminghamu v Angliji pa prvo mesto v latinsko ameriških plesih, drugo mesto v standardnih plesih in štiri prva mesta v posameznih plesih. Plesno sezono 1995 sta zaključila s prvim mestom v standardnih plesih in drugim mestom v latinsko ameriških plesih na odprtem mednarodnem prvenstvu v Italiji - Cervia open ter z drugim mestom v latinsko ameriških plesih na Intemationalu v Angliji. Naslednje leto sta zmagala v standardnih in latinsko ameriških plesih na mednarodnem tekmovanju Urška-Open v Ljubljani, pionirsko sezono pa sta zaključila z osvojitvijo naslova neuradnih svetovnih prvakov na plesnem festivalu v Blackpoolu v Angliji. V celotni zgodovini slovenskega plesa je bila to prva zmaga našega pionirskega para na tem elitnem tekmovanju. Letos sta tekmovala v konkurenci mlajših mladincev in nadaljujeta s serijo vrhunskih rezultatov. Pridobila sta si štiri naslove državnih prvakov v vseh plesnih zvrsteh. Avgusta sta zmagala v standardnih plesih na evropskem prvenstvu v Nemčiji, v močni Tako se plešejo latinsko ameriški plesi konkurenci 120 parov iz vseh evropskih držav. Matic in Lena sta, tako kot veliko koroških parov, svojo plesno pot začela v Koroškem plesnem klubu KARMEN, pod vodstvom učiteljice Karmen Intihar, ki sta ji za vse, kar ju je naučila, seveda še kako hvaležna. In naučila ju je zelo veliko. Vedno novi cilji in športni izzivi pa so zahtevali, da sta svoje znanje pričela izpopolnjevati tudi v slovenski prestolnici. Zadnji dve leti skrbi za njun napredek Nataša Ambrož, priznana slovenska trenerka v plesnem klubu Urška Ljubljana. Pot ju tako tedensko vodi v Ljubljano, kjer se pridno učita novih plesnih prvin. Pridobljeno znanje utrjujeta doma, v hotuljskem kulturnem domu, potem pa spet po strokovne nasvete v Ljubljano... Priznajmo, daje naporno. Če k vsemu dodamo še dejstvo, da sta Lena in Matic v šoli odličnjaka, kar ne moremo razumeti, od kod črpata vso voljo in moč. Sicer pa naj povesta sama. Lena: “Voljo do dobrega plesanja imam, moči pa mi res večkrat zmanjkuje. Brez pomoči staršev in razumevanja učiteljev v šoli bi bilo hudo!' Matic: “Ples imam rad. Sam zase nikoli nisem zadosti dober. Vedno srečujem nove izzive in si želim, da bi jim bil kos. Nekaj podobnega je šola. Moram pa priznati, da dosti raje treniram, kot pa se učim!’ Kaj k temu dodati? Vrhunski rezultati so vedno možni le z združitvijo talenta, v tem primeru prirojenega čuta za plesni korak, volje in marljivosti. Ne enega ne drugega Leni in Maticu ne manjka. Zato nam bosta zagotovo še velikokrat pričarala lepoto giba po naših dvoranah in nas razveseljevala s športnimi dosežki, ki že zdaj daleč presegajo lokalne in državne meje. Držimo pesti !□ -vik Jubilej okteta TRO • trideset let zvestobe pevskemu poslanstvu “Petje ni stroka, ni posel in ni tekma, pesem je ljubezen in zato je večna.” (Mitja Šipek) Korenine okteta, letošnjega jubilanta, segajo v tisti čas, ko sta prepevali v Mežiški dolini le dve mali vokalni skupini. Na Ravnah na Koroškem so takrat že razveseljevali ljubitelje ljudskih in umetnih pesmi pevci Koroškega okteta, na Prevaljah pa so bili takrat hudo ponosni na pevce Okteta izpod Uršlje. Leta 1966 se je spočela v naši dolini sedaj že tradicionalna pevska revija “Od Pliberka do Traberka”, ki je letos proslavila svoje trideseto srečanje. Leto pozneje pa pomeni rojstvo Okteta Tovarne rezalnega orodja s Prevalj. Zasnovali so ga torej leta 1967 z mislijo, naj popestri predvsem prireditve domačega podjetja, zato so “trojevci” pod taktirko umetniškega vodje Ivana Lebiča vse do leta 1970 pridno vadili predvsem koroške in slovenske narodne pesmi in jih prepevali samo takrat, kadar jih je potrebovala domača tovarna rezalnega orodja. Ob sklepu leta 1970 so se odločili, da bodo svoje pevsko znanje predstavili tudi drugim. Odločitev je bila čisto prava, saj so najprej domačo, kmalu zatem pa tudi širšo slovensko javnost presenetili s svojo glasovno čistostjo in ubranostjo. Ko jih je zapustil prvi zborovodja, jih je nekaj let vodila Monika Plestenjak, za njo pa je prišel Jože Lesjak, ki je bil oktetov umetniški vodja skoraj tri-najst let. Do srebrnega jub-leja leta 1992 je že uveljavljen oktet zanesljivo in varno pripeljala Viljemka Raško. Trideset let uspešnega dela je dalo vsem generacijam pevcev Okteta TRO dragocene izkušnje in poglobljeno pevsko znanje. Ob železnem repertoarju koroških in slovenskih narodnih so pričeli že pred časom prepevati tudi tuje narodne in umeme pesmi. Pevci obvladajo tudi zahtev-nejši repertoar od Gallusa do Schuberta. V teh letih so se stkale tudi prijateljske vezi s številnimi slovenskimi okteti in drugimi pevskimi skupinami, ki so jih vabile na gostovanja in jim vračale obiske. Kronika, ki jo pevci sami sestavljajo, prepričljivo dokazuje, kateri njihovi kulturni podvigi so bili tudi za pevce okteta največji uspehi: - prvi nastop ob 20. obletnici Tovarne rezalnega orodja, - prvi samostojni koncert na Prevaljah leta 1971, - prvo snemanje na Radiu Maribor leta 1972, - koncerti lesarskih oktetov na Prevaljah (1973), v Postojni in Pivki (1974), v Škofji Loki (1975) in v Slovenj Gradcu (1976), - srečanje slovenskih oktetov v Šentjerneju (1973, 1974, 1975), - sodelovanje na javni radijski oddaji, - “Koncert iz naših krajev” v Topolšici in Rečici ob Savinji (1976), - sodelovanje na srečanjih pevskih zborov “Od Pliberka do Traberka” (1972 - 1977, 1979, 1981 - 1997), - dvakrat na gramofonski plošči (“Srečanje oktetov, Šentjernej” in “Okteti lesne industrije Slovenije”, 1975), - radijsko tekmovanje slovenskih moških zborov leta 1981, - srebrni znak mesta Maribor na “Naši pesmi”, Maribor 1984, - najvišje priznanje v kategoriji moških zborov na mednarodnem tekmovanju C.A. Seghizzi v Italiji leta 1985, - izid kasete in plošče “Na svoji zemlji” (RTV Slovenija, 1991), - jubilejni koncert ob petindvajseti obletnici obstoja (1992). Pevci sami trdijo v svojem jubilejnem almanahu ob 25-letnici, da so v vse te uspehe vtkali niti tudi nekdanji pevci okteta, veliko zaslug za to pa imajo tudi njihove potrpežljive žene. Z letom 1997 seje tudi Oktet TRO prilagodil predpisom novega zakona o društvih in se registriral kot samostojno kulturno dmštvo. Nastope je verjetno prenehal šteti, saj jih je že v petindvajsetih letih uspešnega delovanja dosegel domala tisoč, kar kaže na značilno koroško vztrajnost, ki obeta veliko še višjih jubilejev. Tudi v ravenskem Koroškem muzeju so pevci že “stalni inventar”, saj s svojimi ubranimi glasovi popestrijo skoraj vsako muzejsko prireditev. Sedaj jc njihova umetniška voditeljica Danica PO-KERŠN1K, v sedanji zasedbi okteta pa pojejo: Oto ODER, I. tenor; Vlado OSRAJNIK, I. tenor; Jure SLANIČ, I. tenor; Marjan ŠIMENC, II. tenor; Bojan ŠISERNIK, II. tenor; Peter SLANIČ, II. tenor; Ivo MARIN, oktetov predsednik, bariton; Zvonko GROS, II. bas in Boris KOS, II. bas, po stažu v oktetu senior. Tudi njegovo sedanje delo naj bo Oktetu TRO vzpodbudno vodilo, da bi še leta pel dejavno in plodno in tako nadaljeval svetlo kulturno izročilo, ki gaje začrtala že prva generacija pevcev: vztrajati na zahtevni in vedno sveži programski usmeritvi, ki gaje krasila v vseh letih uspešnega dela. Iskrene čestitke, naši dragi “trojevci”, in prisrčna hvala, da ste že toliko let navduševali pevska srca po Mežiški dolini, zamejski Koroški in širni Sloveniji. Tudi zaradi vas smo bili Korošci vsa ta leta notranje bolj bogati! □ M. Osojnik no/ Priznanji za Šentanelce Turistična vas se razvija m m Letošnja akcija Turistične zveze Slovenije, imenovana “Moja dežela - lepa, urejena in čista”, se je v novembru iztekla s podelitvijo priznanj najbolj prizadevnim na več področjih turizma. Med ocenjevanimi slovenskimi hribovskimi kraji so si prvo mesto pridelali Šentanelci. Povezani v svoje Turistično društvo, ki šteje blizu osemdeset članov, so prejeli tudi priznanje za najure-jenejše naselje Mežiške doline. Slovesno je bilo na občnem zboru društva 28. novembra, ki so se ga udeležili tudi glavni tajnik Turistične zveze Slovenije Alojz Šoster, v imenu Turistične zveze Mežiške doline Franc Stakne in Jože Logar, začetnik organiziranega kmečkega turizma v Šentanelu, ki so mu tokrat domačini podelili naziv častnega člana društva. Kot je dejal sedanji predsednik Franc Piko, društvo Predsednik društva Franc Piko in priznanje za urejenost kraja deluje od leta 1980 in med drugim skrbi za pestrost turistične ponudbe kraja, trženje in propagando ter učenje članov. Zdaj deluje v Šentanelu pet kmečkih turizmov in eno gostišče, ponudba se širi v etnološki smeri, saj samozadostnost tudi v tej gospodarski panogi ne zagotavlja prihodnosti. Za priznanje so morali delati tako v okviru krajevne skupnosti in turističnega društva kot tudi sami krajani so med letom urejali okolico, nasade cvetja, čistili ceste, prenovili fasado kakšne hiše in podobno. Za spodbudo so poskrbele občinske komisije, ki so jih nenapovedano obiskale in s fotografijami opozarjale na pomanjkljivosti. Tudi turistični krožek tukajšnje osnovne šole je zavzeto spremljal izvajanje akcije “urejeno okolje”, pomanjkljivosti pa so člani obelodanjali na oglasnih deskah. Metoda postavljanja ogledal je povzročila tudi nekaj slabe volje, a se je vse to obrestovalo in Šentanelu prineslo lepi priznanji. Poleg urejanja kraja so v letu 1997 v Šentanelu marsikaj postorili, da bi imeli lepšo turistično žetev. Premaknilo se je pri izgradnji rekreacijskega centra na planoti pri kapelici, kjer so nadaljevali z gradnjo stavbe ter uredili športna igrišča z okolico. Poleg Komunalnega in Elektro podjetja z Raven so domačini delali še prostovoljno. V središču vasi je zaživela prodajalna spominkov Kajžica, narejena v obliki kašče. Zanjo domačini izdelujejo spominke iz naravnih materialov ter upodabljajo predmete in zgodbe iz preteklosti Mežiške doline, hkrati pa je Kajžica tudi turistični center. Poleg tega so sestavili narečni kulturni program, kjer so poleg običajev predstavljena še domača opravila. Skupino, ki jo vodi učiteljica na osnovni šoli Anka Plevnik, sestavljajo tudi otroci. Mladi izdelujejo še spominke za prodajo. Veliko zaslug za razvoj kraja v začrtani smeri ima tudi Ankin mož Peter Plevnik. Turistično društvo si je letos naredilo zastavo in tako so dobili svoj razpoznavni znak. Novost je tudi muzej kmečkega orodja in naprav, ki so Šentanelcem lajšale delo v preteklosti in si ga obiskovalci lahko ogledajo v višje ležeči kmetiji Dvornik, kjer se sklene vode- Janko Miler: “Najboljša reklama je zadovoljen gost.” na turističa pot po Šentanelu. V okviru evropskega povezovanja obmejnih krajev, po PHARE programu, so letos potekale delavnice v projektu ALPSKE CESTE, ki zajema svet Karavank in Kamniško Savinjskih alp. Med dvema udeležencema s Koroške se je delavnice v Zastava Turističnega društva Šentanel okvinj javnih del udeležil tudi Franc Piko, predsednik Turističnega društva Šentanel. Udeleženci so se učili veščin dela z ljudmi in izdelali dva prospekta: športno rekreacijsko, kolesarsko in rečno jezersko ponudbo v enem in turistične kmetije, spominke, etnološke in kulinarične posebnosti ter prireditve v drugem prospektu. S tem je ponudba Mežiške doline predstavljena v najnovejšem promocijskem gradivu. Tudi mladi gospodar gostišča in kmečkega turizma “Marin” Janko Miler meni, da se morajo za svoje goste, ker so geografsko oddaljeni, še toliko bolj potruditi. Vlaga v propagando in meni, daje še najboljša reklama tista, ki jo širi zadovoljen obiskovalec. Pogreša več sodelovanja z raznimi turističnimi društvi in centri. Verjame, da se moraš tudi v turizmu neprestano razvijati. Še z drugimi koroškimi gostinci se je Marin v okviru podjetij za razvoj podeželja Novna in A.L.P. Centra ter programa Phare udeležil ekskurzije na Škotsko in prisluhnil njihovim izkušnjam. Po njegovem mnenju nas Škoti v ponudbi ne prekašajo, le prodajati znajo bolje. Turizem prinaša nove možnosti Šentanelci so si v tem stoletje zagotavljali preživetje z delom v rudnikih in železarstvu, kot gozdaiji, bajtlarji in kmetje. In v času pred drago svetovno vojno so imeli okrog sto šoloobveznih otrok. Njihova današnja mladež pa že spoznava turizem in z njim povezane dejavnosti, ki so prijazne do okolja in črpajo iz tradicije! To pa že jamči nadaljnji razvoj kraja. Vsem zaslužnim za prejem letošnjih priznanj ob tej priložnosti seveda iskreno čestitamo.□ Samo Šavc Osebna izkaznica Osnovna šola Frania Goloba Prevale v šolskem letu 1996-97 i Mladi kemiki Na Prevaljah je obiskovalo šolo 599 učencev v 25 oddelkih. Za učence od 1. - 4. razreda smo organizirali 2 oddelka podaljšanega bivanja. 186 učencev od 3. - 8. razreda je obiskovalo fakultativni pouk nemščine. Ob koncu šolskega leta je izdelalo razred 588 učencev ali 98,1 %. 187 je bilo odličnih. 125 pravdobrih, 99 dobrih in 70 zadostnih. 102 učenca pa sta bila ocenjena opisno. V organizaciji centralne osnovne šole na Prevaljah so še podružnice Leše, Holmec in Šentanel. Na podružnicah je pouk obiskovalo v dveh kombiniranih oddelkih 58 učencev. Ob koncu šolskega leta so vsi izdelali razred 100 %. Na Lešah je skrajšan program podaljšanega bivanja obiskovalo 13 učencev. Pevski zbor se je pod vodstvom zunanjega mentorja Blaža Pavlin-ca udeležil srečanja pevskih zborov v Črni. Šolsko leto so skupaj z oddelkom vrtca in starši zaključili s piknikom pred šolo. Podružnico Holmec je obiskovalo 12 učencev. Šolsko leto so zaključili s tem, da so zadnji dan prenočili v šoli in ga popestrili z različnimi interesnimi dejavnostmi. Letos mineva 20 let, odkar so se učenci te podružnice preselili v novo stavbo na Dolga brda iz stare šole na Lokovici. Podružnico Šentanel je obiskovalo 14 učencev. Šola se intenzivno vključuje v turistično življenje kraja. Letošnje šolsko leto pa so se lotili še obsežnega projekta. Zbirajo namreč gradivo o ljudskem vižarju Luki Kramolcu. Pričakujejo tudi, da bo prišlo do odkritja spominske plošče in stalne razstave. Na cen-ralni šoli pripravljamo projekt o Leopoldu Suhodolčanu, z njim želimo počastiti 70-letnico rojstva pisatelja in našega nekdanjega ravnatelja. Nameravamo izdati Vi-gredni zbornik o Leopoldu Suhodolčanu, pripraviti razstavo in literarno uro. Decembra lani so si učenci od 1. do 4. razreda ogledali v Celju gledališko predstavo, od 5. do 8. razreda pa v Mariboru opero Trubadur. 8. decembra 1995 smo praznovali 40. obletnico uspešnega šolskega glasila Vigred, ki je bilo večkrat nagrajeno za stalno kvaliteto z dolgoletno mentorico Ivo Potočnik. Izdali smo tudi prvo številko šolskega glasila Hlaček na razredni stopnji. Na osnovi novega zakona ZOFI, v smislu mobilne službe, prihaja k nam specialna pedagoginja dvakrat tedensko iz šole Juričevega Drejčka, zaradi učencev s posebnimi potrebami. Za učence s po- sebnimi potrebami je prisotnost specialnega pedagoga zelo koristna. Na razredni stopnji v tretjem in IME IN PRIIMEK: OSNOVNA ŠOLA FRANJA GOLOBA PREVALJE DATUM ROJSTVA: 22.12.1963 KRAJ ROJSTVA: NA PREVALJAH, PODE 4 BARVA ZUNANJOSTI: DIMNO SIVA (nekoč bela in rumena), PRIZIDEK: BEL (ne bo več dolgo) BARVA NOTRANJOSTI: PISANA, PORISANA. POPISANA, POPACKANA, TUDI BLEŠČEČA, PISANO OKRAŠENA, POLNA ROŽ POSEBNA ZNAMENJA: VEDNO PRETESNA, MANJKA TELOVADNICA, KUHINJA, JEDILNICA, IGRIŠČA, UREJENA OKOLICA... OBLIKA: PRAVOKOTNA, Z VEČ KRAKI DOLŽINA: IZMERI JO 80 UČENCEV, ČE SE PRIMEJO ZA ROKE ŠIRINA: IZMERI JO 20 ZA ROKO POPRIJET1H UČENCEV ZNAČAJ: ZELO PRIJAZNA, ČE SO PRIJAZNI UČENCI četrtem razredu je pri športni vzgoji prisoten še športni pedagog (občinski program). V tem šolskem letu so se vsi osmošolci udeležili preverjanja znanja. V okviru naravoslovnih dni smo izvedli projekt ZEMLJA. V času jesenskih srečanj smo sodelovali na razstavi klekljanja. Na šoli je bilo okrog 95 učencev naročenih na šolska kosila, katera smo vozili iz OŠ Koroški jeklarji. Ob koncu šolskega leta je ministrstvo za šolstvo subvencioniralo V računalniški učilnici Kljekljarice s svojo mentorico malico za 123 učencev, saj je vedno več učencev, ki plačila za šolsko malico ne zmorejo. Na naši šoli je sedež študij-skih skupin za drugi razred, knjižničarstvo, športno vzgojo, slovenski jezik in za šolske svetovalne delavce. V okviru računalniških dejanosti pa smo vključeni v republiški projekt JUTRO s še 22 osnovnimi šolami v Sloveniji, katere pripravljajo učni načrt za izbirni predmet računalništva v novi devetletni osnovni šoli. Za učence 4. razredov smo izvedli letno šolo v naravi v Fiesi, za učence 5. razredov pa zimsko šolo v naravi na Kopah. Vsi učenci 3. razredov so janje in nekatere športne dejavnosti opravili kolesarski izpit. Za klekl- smo imeli zunanje mentorje. Na Planinci na Špehovki državnem prvenstvu v odbojki na pesku se je naša ekipa pomerila z devetimi najboljšimi ekipami Slovenije in zasedla 4. mesto. Učenka Urška Skarlovnik je na državnem prvenstvu iz logike dosegla 4. mesto. Zelo dobro se dopolnjujejo aktivnosti planinskega društva Prevalje z organizacijo planinske šole. Pomembna pridobitev je nova atletska steza pri šoli. Dvanajst sodobnih računalnikov smo dobili od Ministrstva za šolstvo na razpisanem natečaju. Polovico vrednosti 1,363.000,00 SIT pa je prispevala občina Ravne -Prevalje. Upravni odbor Grand hotela Union iz Ljubljane je spomladi podaril vsaki podružnici en računalnik. S tako strojno opremo bomo računalniške dejavnosti razvili še bolj, priključeni smo tudi na Internet! V prihodnje pripravljamo tudi ISDN priključek. Za devetletno osnovno Šolo bomo rabili še večjo telovadnico, ter nekaj manjših učilnic. Idejni projekti za telovadnico in dodatne učilnice so že sprejeti, tako da so trenutno v izdelavi glavni projekti za telovadnico, katera bo povezala staro telovadnico s šolsko stavbo. Po izgradnji telovadnice, dodatnih 4 učilnic, zunanjih igrišč ter parkirnih prostorov, bo tudi naša šola imela prostorske pogoje za devetletko. □ RAČUNALNIŠKA UČILNICA na OŠ KOROŠKI JEKLARJI Predstavniki institucij, ki so omogočili nakup opreme za računalniško opremo: Maks Večko • župan občine Ravne Prevalje, Slavko Gabrovšek, direktor Slovenke in Teja Valenčič, državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport Oktobra je bila uradna otvoritev računalniške učilnice, pomembne pridobitve za posodabljanje pouka v osnovni šoli Koroški jeklarji na Javorniku. Nakup so omogočili občine Ravne Prevalje, Ministrstvo za šolstvo in šport in zavarovalniška hiša Slovenica. Specializirana računalniška učilnica je opremljena z najmodernejšo opremo: • 12 računalnikov Pentium 100, povezanih v omrežje • barvni in laserski tiskalnik • optični črtalnik formata A4 Iz sredstev najemna so kupili še LCD projektov, ki omogoča projekcijo na platno, uporabo računalniških prosojnic in multimedijsko podprt pouk. Opremo so prevzeli že v lanskem decembru in jo takoj začeli uporabljati za dodatni pouk nadarjenih učencev. Izvedli smo šolski tekmovanji iz znanja računalništva - oblikovanje besedil s programov Word in oblikovanje vizualnih sporočil s programom Corel. Organizirali so tudi področno tekmovanje iz Gorela, njihov učenec pa seje uvrstil na državno tekomvanje. Z novim šolskim letom je Ministrstvo za šolstvo in šport sistematiziralo novo delovno mesto računalničarja - organizatorja informacijskih dejavnosti. Janko Plesnik, ki je prevzel to delo, skrbi za računalniško opismenjevanje učencev in učiteljev, sodeluje pri učnih urah posameznih predmetov ob računalniku in je monitor interesne dejavnosti računalništva. Osnovno računalniško opismenjevanje so vključeni vsi učenci šole, poseben poudarek pa so v letošnjem šolskem letu namenili osmošolcem. Proste ure zaradi skupinskega dela pri predmetu gospodinjstvo zdaj prebijejo pri pridobivanju osnovnih znanj iz uporabniških programov kot do grafični operacijski sistem (okna), oblikovanje besedil s pomočjo Worda, delo s preglednicami v Excel.... Velik poudarek daje šola tudi interesnim dejavnostim s področja računalništva, ki jih obiskuje skoraj 250 učencev. Ker je interes tako velik, so se odločili za tečajne oblike (20 ur). Za učence 7. razredov pa imajo organiziran fakultativni pouk - 2 uri tedensko. V letošnjem letu so se vključili v ožjo projektno skupino (24 slovenskih šol), ki oblikuje učni načrt za predmet računalništvo, ki bo v devetletki eden izmed izbirnih predmetov. Učilnica je polno zasedena tudi v popoldanskem času, saj jo oddajajo raznim ustanovam, ki organizirajo računalniško izobraževanje. Učenci so s pridobitvijo nove učilnice zelo navdušeni, saj so nanjo čakali nekaj let. Načrti šole za bodočnost so priključitev na Internet, ki bo omogočila hitrejši dostop do Zadovoljni z novo pridobitvijo • učenci in delavci OŠ Koroški jeklarji različnih virov znanja. Upajo, da jih bodo uresničili do konca koledarskega leta.O Kaj smo naredili DELA NA PODROČJU KOMUNALNO CESTNEGA GOSPODARSTVA V DRUGI POLOVICI LETA 1997 1. DOKONČANJE KOLEKTORSKEGA SISTEMA KANAL “L” F7 V letošnjem letu nadaljujemo z deli izgradnje kolektorskega sistema kanala “L”. Dela potekajo predvsem na ureditvi regulacije potoka Suha in izgradnje glavnega kolektorja s priključki posameznih stanovnajskih in poslovnih objektov. Dela bodo končana predvidoma v štirih koledarskih mesecih, to je do aprila 1998. 2. SANACIJA IN REGULACIJA POTOKA KLEMEN V letu 1996 je prišlo do udora oziroma do zamašitve betonskih cevi, tako da smo morali v letošnjem letu v proračunu kot prednostno zagotoviti sredstva za regulacijo potoka. Delo izvaja Podjetje za urejanje hudournikov Ljubljana, saj smo skupaj z njihovimi sredstvi predvideli tudi sanacijo potoka. Dela bodo predvidoma končana v decembru 1997. 3. OBNOVA OPORNEGA ZIDU V NASELJU PRISOJE NA PREVALJAH izvajamo z občinskimi in republiškimi sredstvi. Predvidena je fazna gradnja in 1. faza bi naj bila končana v mesecu marcu 1998. V skladu s sprejetim programom dela na področju urejanja stavbnih zemljišč smo pristopili k obnovi opornega zidu v naselju Prisoje. Dokončanje dela predvidevamo v mesecu aprilu 1998. 6. SANACIJA PLAZU NA OBMOČJU STANOVANJSKEGA OBJEKTA GRADIŠNIK, URŠLJA GORA 4. SANACIJA PLAZU NA LOKALNI CESTI BRANČURNIK - KOT Zaradi udora ceste in zagotovitve prometne varnosti smo takoj ob nastanku elementarne nezgode posredovali Ministrstvu za varstvo okolja in urejanje prostora zahtevek za sanacijo nastale elementarne nezgode. Republiška sredstva so nam bila zagotovljena v mesecu decembru in smo takoj pristopili k sanaciji plazu. Gradbena dela bodo predvidoma končana do konca decembra, ostala dela (asfalterska) pa do konca aprila 1998. 5. REKONSTRUKCIJA CESTE LEŠE -SANACIJA OPORNIH ZIDOV PRI OPUŠČENEM FRANČIŠKOVEM ROVU V skladu s sprejetim programom dela na področju rekonstrukcije občinskih in lokalnih cest smo v letošnjem letu pristopili k rekonstrukciji omenjenega odseka. Za zagotovitev finančnih sredstev smo kandidirali tudi na natečaju za izgradnjo objektov na demografsko ogroženih območjih. Tako rekonstrukcijo V skladu s sklepi občinskega sveta pri zagotovitvi osnovnih pogojev bivanja na kmetiji Gradišnik pod Uršljo goro smo izvedli tudi sanacijo plazu. S tem je omogočeno nadaljnje bivanje v stanovanjskem objektu. 7. REKONSTRUKCIJA LOKALNE CESTE HOLMEC - DOLGA BRDA V novembru 1997 je Občinski svet sprejel sklep o pričetku izgradnje manjših cestnih odsekov v občini. Med temi odcepi je predvidena tudi rekonstrukcija ceste od križišča regionalne ceste na Holmecu do vključno železniškega prehoda. Dela bodo končana v mesecu aprilu 1998. 8. ASFALTIRANJE CESTE NA LEŠAH, ODSEK MLAKAR - ERJAVEC Prav tako smo v skladu s sprejetim programom rekonstrukcije cest pristopili k obnovi cestnega odcepa Mlakar - Erjavec. Na podlagi merili in kriterijev so bili občani dolžni pripraviti omenjeni odcep v makadamski izvedbi, občina pa je v proračunu zagotovila sredstva za asfaltiranje. Dela so bila končana v mesecu novembru 1997. 9. ZUNANJA UREDITEV OKOLICE PRIZIDKA OSNOVNE ŠOLE PREŽIHOV VORANC NA RAVNAH NA KOROŠKEM V programu urejanja stavbnih zemljišč je bila planirana tudi 1. faza ureditve okolice prizidka k osnovni šoli. Dela so bila končana v mesecu novembru 1997. 10. IZGRADNJA PARKIRIŠČ NA JAVORNIKU Tudi v letu 1997 so se po programu del nadaljevala dela izgradnje parkirišč v naselju Javornik. Andrej Bukovec r~ StudiJsb bJižnica DZ 05 PREPIH 1997 070(497.12) 3002345,PRIL. g S cobi ss a OBNOVLJEN STADION V PARKU TELESNE KULTURE izipn: