Poglejte na številke poleg naslova za dan, ko Vaša naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
IA NEKAJ VEČ KOT
2 NA DAN DOBIVATE
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST NA SVOJ DOM (izTzemši »ob«t, nedelj in praznikov).
: Čitajte, kar Vas zanima it
telephone: CHelsea 3-1242
Reentered as Second Class Matter September 25th, 1940 at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3rd, 1879.
14.— Stev 1 4.
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 21, 1941 -TOREK, 21. JANUARJA, 1941
Volume XLIX. — Letnik XLIX.
HRANJEN
oosevelt je nastopil 3. termin«.. [Demokracija še vedno živi in ne bo nikoli izumrla v Ameriki...
Predsednik Franklin Delan« Roosevelt je včeraj stopil na svetovno pozorišče kot predstavnik in zagovornik demokratske vlade. Ko je nastopil tretji predsedniški termin, si jo za bodoča štiri leta postavil načelo, <la l>o storil vse, kar je v njegovi moči, da bo demokracija premagala diktatorje, ki si hočejo zasužniti svet.
Predsednik je, držeč svojo desnico na »tarem svetem pismu, glasno in razločno izrekel zaprisego, da bo i»o svojih najboljših zinožnohtih ohranil ustavo, po prisegi pa se je o-bruil z verande Kapitola proti veliki množici ter je imel svoj inauguracijski govor, tekom katerega je izrazil svojo trdno vero v demokracijo.
44Ne, demokracija ne umira,'* je rekel. To vemo, ker s mo jo videli, kako je oživela in ra-stla. Vemo, da ne more umreti, ker je zgrajena na neoma-liljivi volji mož in žena, ki so združeni v skupnem podjetju —v podjetju, ki se kaže v svobodnem izražanju svobodne večine."
In s povzdignjenim glasom je za klical:
44 ln v očigled velikih nevarnosti, kakoi&nih še ni bilo, je naša odločna volja braniti in ohraniti nedotakljivost demokracije."	* Nato pa je ob času, ko sta se
PREDSEDNIK ROOSEVELT ZDRAV IN CIL
Predsednikovo zdravstveno stanje je znatno bolje kot je bilo pred leti, pravi njegov osebni zdravnik. — Kar mu ni povšeči, enostavno pozabi.
Kontreadmiral Ross T. Me-, Intire, predsednikov zdravnik, j lje, kot da se ni nič neprijet-pravi, da se predsednik že nega zgodilo.
Kratke dnevne vesti
Fall nevarno zbolel
V Albuquerque, N. Mex., je nevarno zbolel Albert B. Fall, bivši tajnik za notranje zadeve. Odpeljati so ga morali v U. S. Veterans bolnišnico.
mnogo let ni tako dobro počutil kot se počuti sedaj.
Osem let v Beli hiši ni predsedniku nič škodilo. Druge spremembe ni na njem kot, da .se jo za osem let postaral.
Zelo dobro je zanj, ker lahko vse neprijetnosti pozabi. C e mu ni kaj povšeči, prav nič ne razmišlja in si ne ubija glave. Obrne se, pa je spet dobre vo-
Mclntire predsednika vsako leto dvakrat temeljito preišče, njegovo zdravstveno stanje pa čekira vsak dan.
Te dni ga je spet preiskal in je bil z izidom preiskave nadvse zadovoljen.
Dosti pomagajo predsedniku redne telesne vaje in masaža. Vsak dan gre trikrat plavat.
Franklin Delano Roosevelt trikratni predsednik Združenih državah.
Onstran morja
Južnoameriški študentje v Združenjih državah
V	Washington je dospelo 81 študentov iz raznih južno-ame-riških in centralno-ameriških držav. Namenjeni so v univerzo v South Carolini, kjer bodo pol leta študirali.
V	zveznem glavnem mestu jih je pozdravil državni pod-tajnik Sunmer Welles ter jih v svojem govoru imenoval 4* kulturne odposlance.''
Reutherja napadajo
Walter P. Reuther, okrajni
Delavske Vesti
Viharno vreme v Angliji j
Vsled hudih viha rje v nad jRokavskim prelivom nemški %eroplani niso prihajali nad Anglijo in bombardiranje je izostalo.
Dewey uravnal stavko pri Eaton Mfg. Co.
Zveznemu posredovalcu J. F. Dewevu se je posrečilo u-ravnati stavko pri Eaton Manufacturing Co., ki ima svoje tovarne v petih mestih. Vseh pet tovarn je obnovilo obratovanje, ko se je 3500 delavcev vrnilo na delo.
Pogoji, pod katerimi se je završila uravnava, niso bili objavljeni. Drugega se ne ve, kot da je Dewey zahteval takojšen konec stavke.
Ko je dospel Dewev v Detroit, je poklical k sebi zastopnike Eaton Company ter zastopnike CIO in AFL unij avt-nih delavcev. Časnikarjem vstop ni bil dovoljen.
Posvetovali so se več ur, nakar je bilo sporočeno, da je stavka končana.
<'e bodo delavci na zapadni ravnatelj United Automobile | obali vresničili svojo pretnj >' Workers (CIO), je odgovoril, in zaštrajkali, se bo precej za-demokratskemu kongresniku ! kasnila izvedba kontrakta za Coxu iz Georgije.	Izgradnjo vojaških letal, ki i.o-
— Mr. Cox me napada kot do veljala 11 milijonov 400 ti-komunista, — je izjavil Reu- soč dolarjev, ther, — toda če bi bil res komu-j S stavko so za.pretili delavnost, bi me ne napadal "Dnu oi Ryan Aeronautical Coinpa-! ly Worker'*, ki je glasilo ko-, ny v San Diego, Cal., ker jim muuistične stranke. Zdaj sem kompanija noče zvišati plač.
med dvema ognjema. Komuni-j	---
sli so proti meni in proti meni je Cox, nasprotnik komunistov. Mr. Cox je tudi objavil neko pismo, češ, da sem ga napisai jaz in hvalil v njem Sovjetsko1
Šestdnevni delovni teden v ladjedelnicah
Iz precej
zanesljivega vira da namerava
Vojna poročila
Hitler in Mussolini na tajnem sestanku
Dva dni ni bilo o Hitlerju in Mussolini ju ničesar slišati, včeraj pa je bilo uradno naznanjeno, da sta se sestala in da sta v vseh vprašanjih prišla do popolnega sporazuma.
Pri njunem sestanku sta bila navzoča tudi nemški vnanji minister von Ribbbentrop in
Petain ne izroči mornarice
sto zlo sem
sovjetskega režima nisem kdar hvalil.
nu
I ran nek bivši poklicni boksar (grškega rodu. Rekel je, da je t častniku sledil iz neke kavarne do hotela Ambassador in najtesnejše sodelovanje z Nemčijo, je Petain rekel, da se bo vedno ravnal strogo po določba li premirja.
je pred vhodom oddal nanj o strelov. Umor je bil izvršen samo dve ulici od kraljeve palače, kjer je nastanjeno nemško vrhovno poveljstvo.
Nova angleška ofenziva
laški vnanji minister grof Ga-onstran Atlantika posvetovala j leazzo Ciano. Uradno poroči-diktatorja Hitler in Mussolini, i0 pa ne pove, kje je bil ta se-zaklical:	'stanek in o čem sta se dogovo-|zivo iz Sudana proti Eritreji.
"Se umaknemo me. Tudi ni-1 riia.	j Takoj v pričetku ofenzive so
smo pri volji stati mirno. Kot j Ker je vsem prejšnjim se- zasedli Kassalo, nato pa več
Angleška armada je nepri čakovano pričela močno ofen-
Amerikanei gremo naprej v službi naše domovine — s pomočjo božjo."
Predsednikov govor je f>il
stankom obeh diktatorjev ve- krajev okoli Sabberata in Te-dno sledil kak hud vdarec, se seneja. Angleži so že 30 milj
tudi sedaj splošno pričakuje, da bodo vda rile nemške in ita-
v notranjosti Eritreje.
zelo kratek, namreč samo 12 ljanske armade, toda nikdo Italjani bombardirali minut in je bil najkrajši inau- ne ve, na katerem kraju se bo-/ guracijski govor v zgodovini |do pričeli novi dogodki.
dežele.	j	---
Po svečanostih se je razvila Nemški častnik ubit
slikovita parada po Pennsylvania Ave. Bilo je nenavadno mnogo vojaštva, ki je korako-lo mimo svojega vrhovnega jHiveljnika.
Pri inauguraciji so bili navzoči vsi zastopniki tujih držav, meti njimi so »tali skupaj nemški poslanik Hans Thomsen, i-taljanski poslanik princ Colon-na in japonski poslanik Mori-Šima.
Medtem ko je predsednika zaprisegel predsednik najvišjega sodišča Charles Hughes, je podpredsednika Henry ja A. Wallace zaprisegel bivfii poti predsednik John Nance Garner. Po predsednikovi zaprisegi sta »i Garner in Wallace segla v roke, nakar je Kledila zaprisega Roosevelt
v Bukarešti
Včeraj so italjanski letalci vrgli nekaj bomb v okolici A-ten in na nekatere kraje na Kre«ti. Toda poročilo iz Aten pravi, da bombe niso povzročile nikake škode. Grki pa so potopili eno italjansko podmornico.
Kot pravi neko poročilo iz Beograda, je bil v Bukarešti ubit nek častnik nemškega generalnega štaba, vsled česar so vojaški opazovalci mnenja, da
se bo nemška armada (200,000 j Obnovitev pogodbe vojakov) na Rumunskem pričela premikati.
Vbiti častnik je major Dor-ing. Kot morilec je bil areti-
Konškripcija angleške ga delavstva '
Iz zanesljivega vira se zvedelo, da je bil sestavi jen j5 m se ž nJim povsem strinja načrt za mobilizacijo vsega glede vnanje-političnih zadev, angleškega delavstva, kar bi &e
seveda zgodilo le v slučaju najskrajnejše potrebe.
n"l ter je Gamerju nekaj za-šepetal na uho.
Wallace je s predsednikom odšel v Belo hišo, Garner pa je «el v *voj urad v senatu, kjer se je preoblekel in se odpeljal na Union postajo, od Predsednik | koder je odpotoval v svoj roj-je nekoliko gklo-lstni kraj Uvalde, Texas.
Iz Pittsburgha poročajo, da so se začeli zastopniki Pittsburgh Piate Glass Company pogajati z zastopniki unije glede obnovitve pogodbe.
Ford in NLRB
Ford Motor Company je zavrnila prošnjo Delavskega u-rada (National Labor Relations Boarda) naj dovoli volitve glede kolektivnega baran-•I tanja v Lincoln tovarni.
mnenja, da mora njim še večjo oblast, ker nihče ne ve, kaj bo prinesla bodočnost.
Bevin bo te dni predložil načrt ministrslkemu (Jpredsed-niku Churchillu, ki ka bo nedvomno odobril. Ko ga bodo odobrili vsi člani kabineta, bo predložen javnosti.
Po Bevinovem načrtu bodo draftani pristaniški delavci v naj promet nejših pristaniščih. Bevinu bo tudi mogoče draftati nezaposlene majnerje in druge delavce, da bodo pomagali razkladati ladje.
Nedvomno bo nacijonalizi rana tudi vsa stavbinska industrija, ki šteje v mirnem času 1 milijon 200 tisoč mož.
raaraim&w
Ako je v Vaši naseUnni zastopnik "Glasa Naroda", lahko dobite pri njem Slovensko-(Amerikanski Koledar za 1941.
..	- -	,	,se je dognalo,
l ilijo. Itesmci na ljubo moram J ® . ' , , . . .	. . v i mornariški department kmalu
priznati, da je tisto pismo ei-	, t , , • ,
i i	, ..'uvesti v ladjedelnicah sest-
navadna, obenem pa tudi i , ■ . , . . ^ «. , --i .	, , -d • i dnevni delovni teden. Sedanji
zlobna potvorba. Kes je, da , . . , , . . , > . :' , ' , t_» -" I -i 'petdnevni delovni teden baje potoval po Rusiji, toda ^ , , .	*
1 ne zadostuje.
"Združene države mora j o znatno povečati mornarico na obeh oceanih, kar ni prav lahka naloga, posebno v sedanjem času ne, ko ima industrija dola čez glavo.
Brez gospodarjevega i o -o-ljenja ne more vlada siliti delavcev v privatnih industrijah, da bi delali več kot Štirideset ur na teden.
Vse drugače je pa z delavci v ladjedelnicah, kjer je via la delodajalka. Delavce v ladjedelnicah je treba pravzaprav smatrati za del ameriške mornarice.
To je vse lepo in prav, toda pomisliti je treba, da s*o tudi delavci v ladjedelnicah podrejeni mezdno-urni postavi, to se pravi, da ne smejo delati i a teden več kot štirideset če ne ti obe poldruge plače z t -vertime. Kot je mezdno urni komisar Fleming že večkrat poudaril, sme delati delavec magari šestdeset ur na teden, če dobi za dvajset ur poldrugo plačo.
za štrajk, če jim Weathcrhead Manufacturing Company ne bo dala na uro deset centov pri-boljška.
Company bo najbrž prekini' premirje med Farm Equip ment Workers Organiz i n ;r Committe (CIO) in kompani-jo, čije 25 tisoč uslužbencev mora izdelati za 10 milijonov dolarjev vojnega materiala.
V New Castle, Ind., se nadaljujejo pogajanja v stavk; 3500 avtnih delavcev Chrv.s-lerjeve korporacije, ki ima tudi vojna naročila.
Precejšnja zmeda je nastal i v Detroitu, kjer predsednik nib delavcev, »spadajočih k Ameriški delavski federaci ji, noče priznati uravnave me l CIO avtnimi delavci in Eaton Manufacturing Company.
Pospešena obrambna produkcija
Uradniki, zaposleni pri na-rodnoobrambnem progi a m u, napovedujejo pospešeno pro-dtikcijo aeroplanov, tanko\ in topov ter drugega vojneira materijala, ker je avtna industrija obljubila izdelati le •». mejeno množino novih modelov.
Alvan MacAulev, predsednik National Automobile Association, je za letošnje leto preklical avtno razstavo. Kot vzrok je navedel obrambno situacijo. Kare 1942 modela ?e bodo le malo razlikovale od letošnjih.
Maršal Petain je odločno
zavrnil nemško zahtevo, da bi i Senator Glass zahteva izročil francoske bojne ladje 1 .	j
za boj proti Angležem. Nav- VOJn° napoved
zlic poravnavi spora z Lava- Demokratski senator Glass lom, ki je vedno zagovarjal iz Virginije je rekel, da združenim državam ne kaže drugega kot napovedati Nemčiji vojno. Dostavil je pa, da morajo zadevo še prej natančno proučiti strokovnjaki vojnega, mornariškega departments.
831etiii senator je vedno kritiziral predsednika Roosevelta domačih vprašanj, do-
3Cj glede
Demokratje so imenov ali Glassa za člana odseka za vna-nje zadeve, ki se bo bavil s
Načrt je še tajen in ga je se-'predsednikovo predlogo glede stavil delavski minister Er- pomoči Angliji, nest Bevin. Angleško delav- Glass .1e že Pred meseci za-stvo je že zdaj precej pod) ffovarjal predlog, da bi bde
vladno kontrolo, toda vlada je,ameriške ladie poslane v an-da mora imeti nad|^leške voine cone s Potrebšči-
nami za Angleže.
Republikanski* senator Nye iz North Dakote je ponovil svojo trditev, da je že sedaj trideset senatorjev za takojšnjo vojno napoved Nemčiji.
Garner bo šel v pokoj
Bivši podpredsednik John Nance Garner se je vrnil na svoj dom v Uvalde, Texas> kjer bo v miru preživel večer svojega življenja. Star je 72 let ter je bil 37 let v kongresu.
Ponudene so mu bile razne službe, pa je vse ponudbe zavrnil. Ce bi hotel pisati politične članke za neki časniški sindikat, bi mu plačali tisoč petsto dolarjev na teden, toda Garner noče.
Njegovo posestvo v Uvalde je zelo prostrano in uzorno u-rejeno. Garner je ves navdušen za poljedelstvo in kokošje rejo.
Preteče stavke v vojni industriji
V narodnobrambni industriji se pojavljajo nevarna neso-lasja med delavci in deloda-
jalci.V dveh velikih tovarnah delavcev.
Ford se ne zmeni za povelja
Delavski urad (National Labor Relations Board) je zapo-vedal Ford Motor Company zaposliti 975 bivših uslužbencev, ki so bili nadomeščeni z drugimi delavci kot je bila leta 1937 Fordova tovarna v Kansas City nekaj časa zaprta.
Naročeno ji je bilo tudi zaposliti 46 drugih unijskih članov, ki so bili svoječasno že najeti, pa so pustili delo tekom štrajka, ki je izbruhnil nekaj mesecev pozneje.
To je že sedmo povelje, ki ga je izdal Delavski urad proti Fordovi družbi zaradi nepoštenega ravnanja z delavci.
Kompanija mora plačati o-menjenim 975 delavcem polovico zaostale plače izza dne, ko so bili nadomeščeni z drugimi, pa do dne, ko bo kompanija izpolnila povelje.
Nadalje ne sme Fordova družba več prigovarjati delavcem, naj se ne pridružijo United Auto Workers uniji, ki je priključena Ameriški delavski federaciji ter da mora razpustiti *4neodvisnounijo For-
Va
dovih delavcev, ki je znana pod imenom 'blue cart union', češ, da pri kolektivnih pogajanjih nima pravice zastopati
je izbruhnil štrajk, v nekaterih drugih se pa pripravljajo nanj.
CIO unija avtnih delavcev je dala Ryan Aeronautical Co. v San Diego, Cal., štiri dni časa za uravnavo mezdnega spo„
Ko je bila leta 1937 Fordova tovarna v Kansas City zaprta, je bilo med delavci naj manj devetdeset odstotkov čianov AFL avtne unije.
Ko je pa po dveh mesecih
tovarna zopet odprla svoja ra. Ce kompanija, ki ima za vrata, je bil vsak delavec, ki 10 milijonov 500 tisoč dolarjev je bil poklican nazaj, član ne-vojnih naročil, ne bo do srede odvisne unije, dočim ni dobil ugodila delavskim zahtevam, dela noben član Delavske federacije.
Ko je bila tovarna zaprta, je
bo štrajk baje neizogiben.
V Clevelandu je tisoč članov United Automobile Workers, zaposlenih v munieijski tovar-
bila "blue card unija" ustanovljena po naročilih in s po-
ni, glasovalo v razmerju 5:1 močjo korapanije.
«13 LAS HIBODI" - New Yorl
Tuesday, January 21,1941
VSTANOVLJENL. 1

M
GLAS NAjRDDA
(TOICi OF IK! PEOPLE)
99
(A Corporation). it J. Lupah*. Sw. — Place of bnalnew of the of above officers: 216 WEST 18tli STREET, MEW TOBK. N. Y.
48th Year
"Ola* Nanxla** la tamed every day except Saturdays, Sundays and Holidays. Sabscrlptloa Yearly . Advertisement on
Za celo leto velja list sa Ameriko In Kanado 98.—; mm pol ■a četrt hrta $UH>. — Za New York sa celo leto $7.—; ss pol leta 93.00. Za Inozemstvo ss celo leto $7.—; sa pol leta $3J50.
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvcemfii sobot, nedelj in praznikov.
-GLAS NARODA," ti« WEST 18th STREET, NEW YORK, M. Y.
CHelsea 1—1242
4,T41>000 ii^ozeiti'cev se je
Ravnuatelj Harrison se zahva- go. Dragic, nismo mogli znati, ljnje časopisom in svari, da koliko ljudi je tukaj nezakoni-je treba prijaviti vsako to. Tretjič, sešitevanje inozem-sprememibo adrese.—75,000 eev je razvilo okoliščino, da ti-potrdllnih listkov se pošiljaj serine ljudi, ki so se že od dnevno po pošti« — Regi stracije se šc vedno spreje majo.
Sedaj, ko nas?teio število inozeuicev, pravosodni department poroča, da
zda v1, »i smatra'li jza državljane, so po podrobni preiskavi Oflkrili, da so se oni oziroma
jo predhodno*??1™ sta*f	^^
h in niso 'bile nikdar dovršene
končne formalnosti, ki so po-
• j v**	j v	trebne iza državi ianstvo. Pa je
se ie 4-.*41,000 ne-drzavljanov v	,	,. „ ,
r, i. v -i t v i ... , i bilo tudi irmogo tisoo drugih Združenih državah registriralo;
v zmtislu določb zakona o registraciji inozenjcev od 1. 1940.
"H R. 1776"
In tako smo dospeli do odločilno točko, mogoče najbolj odUčilne v vsej evropski vojni.
Ta odločitev se pa ne bo izvršila v Berlinu ali v Rimu, ob Rokavskem prelivu, v Severni Afriki ali v Albaniji.
Završuje se v glavnem mostu Združenih držav — v Washingtonu, IX C. Vsebovana jo pa v predlogi, o kateri bo ie dui razpravljal ameriški kongres. Uradna oznaba za to izredno važno predlogo je "II. R. 1776". Njen namen je izvesti važno zgodovinsko spremembo v ameriški vnanji politiki. Ne pomeni nič več in nič manj kot delno soudeležbo Združenih držav v vojni.
V slučaju vzakonitve bo postala predloga nekakšna "pooblasbilna postava", ki bo dajala ameriškemu predsedniku brez izrecnega dovoljenja kongresa oblast, uveljaviti razne pomožne odredbe v korist drugbn narodom^v tem slučaju—Angliji. »Dovoljeno mu bo prepustiti drugi državi cele oddelke vojnih ladij aH letal; dovoljeno mu bo dati ali posoditi vso ameriško vojaško in industrijano silo, z edino izmeno—ljudi.
Razen vojakov bo smel predsednik izročiti Angliji vse, kar imamo: topove in bombnike, križarke in submarine, mu-nicijo in proviant. Angliji bo lahko dal na razpolago pristanišča, ladjedelnice, ladje in industrije.
Pri tem se mu ne bo treba ozirati na sedanje omejitve, namreč na Johnsonovo postavo in na nevtralnostno postavo.
Prva prepoveduje posojati denar državam, ki še niso zadostile svojim prejšnjim finančnim obveznostim napram Ameriki, draga pa ne dovoljuje ameriškim ladjam pluti po vodovju vojskujočih se držav. Ti dve postavi bosta le na papirju, v resnici pa ne bosta veljavni.
Kratkomalo, predsedniku bo dovoljeno storiti vse, kar Fe mu bo zdelo potrebno. Edinole vojne ne bo smel napovedati in ameriških vojakov ne bo smel poslati preko morja.
Proti predlogi je v obeli zbornicah kongresa precejšen odpor, zdi se pa, da bo v doglednem času sprejeta brez posebnih težav s precejšnjo večino.
Ameriška javnost mora biti pripravljena na najo-strejše debate. Takoimenovani "isolacijonisbi", torej ljudje, ki ne trpe nobenega vmešavanja v zadeve drugih držav, bodo povedali vse in najbrž še več, kot jim je na srcu. Borba bo vroča, viharno politično valovje bo butalo v vse strani in smeri.
Istočasno jo department posvaril, da so približno 30.000 inozemskih in begunskih otrok pod starostjo 14 lot, -od a j živečih v tej deželi, morajo osebno registrirat v roku 30 dni po svojem 14. rojstnem dnevu, kajti drugače zapadejo kaznim, ki jih zakon določa.
Justilčni department tudi o-pominja registrirane inozemeo, ki za stalno prebivajo v tej do želi, da morajo v roku potih ftoii prijaviti priseljeniški in natural iza c i j ski oblasti v Washingtonu vsako sprem-embo adrese a!i pa zapasti glohi, zaporu ali o'bojim kaznim. Inozemjei, ki prebiva jo le začasno v tej deželi, morajo prijavljati svojo ad-reso vsako tri mesece, da-li so spremenili ali no. Brezplačno tislcovine za prijavo naslova so na raizpolago v vsakem! poštnem! uradu.	1
'Razpravljajoč o številu ino-zemcev. ki so se registrirali v zmislu zakona, ravnatelj za registracijo Earl G. Harrison o-menja, da to skupno število je bilo za 1.141971 registracij višje kot se je predhodno ceni lo, nanlreč 3,600,000 in da se to število ne vključuje registracij, ki prihajajo od konzularnih uradov v drugih deželah, inozemlskih mornarjev, katerih registracija se mora ponavljati vsako leto, predno se jim dovoli izkrcanje, oziroma registracij iz Alaske. Hawai, Puerto Rico in Virgin skill otokov. "To vse skupno število," je todal. "je 4,912,817."
<4Ni težko razi asm t i to razliko 1.141.971 čez izrvirno ocenitev od 3,600.000." je rekel Mr. Harrison. '4Pred vsem, to število se je moralo naslanjati na liudsko štetje od leta 1930, ker nodatki za ljudsko štetje od leta 1940 niso še bili na razpola
ljudi, katerih državljanstvo je v dvomu, in so se po našem nasvetu registrirali, tako- da bi bili na čistem z zakononv ako so kedaj dožene, da niso državljani.
'"Vsi naši podatki.11 poudari! je Mr. Harrison, "se morajo zaenkrat smatrati kot predho^ ne. Oni so izid hitrega štetja, dočim so prihajale rv Washington izpolnjene tiskovine in prstotiski. Natančno število ne bo znano, dokler ne bo mašina dovršila štetje, nekdaj v spo-miladi."
IMr. Harrison opozarja, da več kot 82 odst. vseh inozem-cev, registriranih v kontinentalnih Združenih državah, ži-/vi v desetih državah. Te države so:
STRAHOTE
VOJNE
ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani
Cena 50 centov Dobite jo pri
KNJIGARNI SLOVENIC
PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York
Vsak društveni tajnik mi bol Francoski norod se je ra*
r/ll I /ln cr/\ tr T7n+	l	' 1 ■ • ir	r.l*M _ "	• •
pritrdil, da so v veter m v prazno vržene besede, ki jih zapiše konci dopisa ali vabila: — Dolžnost vsakega člana je, da se seje udeleži . . .
je Mr. Harrison. "Mi le dovoljujemo poštnim uradom^ da smejo sprejemati registracije obenem z ob razi oženjem zainpi-do. Večinoma ta obrazloženja pokazujejo precej jasno, da ni bil rok<zamlujen namenoma. Na primler, vzlic na še ura prizadevanju, mnogo oseb. ki so pričakovali končno pripustitev k državljanstvu preti 26. decembrom 1940, dobilo jo iz enega ali drugega vira kriv nasvet, da se jim ni treba registrirati. To jo obžalovanja vredno, kajti to o-!obstoji /v
O "BLISKOVITI VOJNI."
Na angleško zatrjevanje zad njega časa, da ipotek dogodkov po francoski kapitulaciji v juniju lanskega leta dokazuje, da se je "'bliskovito' vojevanje" dejansko že ustavilo, odgovarja neni^ki tednik "Das Reicli" v posebnem članku, v katerem podaja zanimovo označbo tako zvane "(bliskovite vojne." List piše med drugim:
•"Bliskovita vojna ni v tem, kakor zatrjujejo Angleži, da je treba voditi vojno za vsako cono s slepo bojovitostjo ter jo čim prej dokončati, t nitvec jo načelo takšne vojne povsem drugačno: "bliskovita vojna" metodičnem in po-
sebe imajo sedaj težavo, kar se drobnem pripravljanju — notice njihovega državljanskega Ive*?a v popolni tajnosti — na-postopanja."	[meravanih vojaških operacij.
Končno se naglasa, da Alien čim pa se vojaška odločitev
New York..........1,212,622
California....................526,937
Pennsylvania ............361,475
Massachusetts............356,028
Illinois....................319,385
Michigan ....................290.730
New Jersey................270,973
Texas ..."..................204,450
Ohio........................195.214
Connecticut................152,664
-Ravnatelj je vjporabiI to priliko, da se prisrčno zahvali vsem onim tujejeeičnim časopisom, ki so tako stalno in voljno sodelovali s programom.
"Ni niti potrebno, da bi naglasa!, da brez stoprocentnega sodelovanja časopisov tisoči ne inozemicev bi bile prekršil? zakon, enostavno ker ne bi bili znali, kaj se od njih zahteva. V-sled stalnega ponavljanja naših izjav v časopisih, sem,- prav S*otov. da se jo število prekrš i-teljc»v skrčilo na minimum."
Mr. Harrison z op11 opozarja, da poštni uradi še za nekaj časa nadalje sprejemajo registracije. "To pa re nikakor no smo smatrati kot podaljšanje registracijskega roku." rekel
Registration Division pošilja potrdilne listke o registraciji onim, ti so se registrirali, in sicer po 75,000 jih pošilja vsak dan. Do 11. januarja je bilo že poslanih po pošti 2,297.234 list-
začne izvajati, jo jo tr ba bliskovito končati. Odmori, ki nujno nastanejo med posameznimi vojnimi fazami, lahko povzroče mnogo utvar. Toda utvare no vodijo k zmagi, temveč k pora-
korv iz Washingtona. Pričaku- zu in nič ni bolj nevarno za ro
žinf, ko gre za obstoj naroda, od sestavljanja načrtov, ki bi se ne smeli razviti dokkr je mogoče pretehtati in primerjati različne vojaške potenciale. Nemci v ostalem niso pozabili Moltkejevega nauka, da na točki odločitvp nihče ni nikdar dovolj močen."
NEKI TURŠKI KAZNJENEC SI JE ODGRIZNIL JEZIK.
je se. da ta del programa bo dovršen do 15. februarja.
ITALIJANI SO V ABESINIJI NAŠLI 13 VRST ZDRAVILNIH ZELIŠČ.
(Posebni italijanski raziskovalci zdravilnih rastlin v Abe-|siniji so našli 113 vrst različnih j zdravilnih zelišč. Od teh je 33 vrst ugodnih za zdravljenje kožnih bolezni. 26 za zdravljenje prebavil, 20 vrst za zdravljenje rervmatizma, 10-za zdravljenje tako imenovanih ženskih bolezni, 10 za zdravljenje vene-ričnih bolezni, oči in mrzlice. Med zdravilnimi zelišči, ki so,. ,,	,
jih uporabljali tudi Abesinci,l1Cn odbor, sestavljen a samih
kaznnencev. Nim Alija ne bil poklican pred tako sodišče, da bi se (zagovarjal za neko kleveto. Ko je prišel or:d odbor, io izročil predsedniku papirnati zavoj, v katerem je bil njegov jezik, ki >i ga je odgriznil in se
lil v dve skupini — v prijj Ije in sovražnike Angležev.
Francoz, prijatelj Anglež pravi:
. — Anglija nam je bila ve« in nam bo vedno naklonje Angleži so nam skušali pon gati, toda naša usoda je b zapečatena. Angliji zdaj slu prede, toda za trd no upam. bo zmagala.
Francoz, sovražnik Aug zev, pa pravi:
— Anglija nas je preslej rila. Z Nemci smo se moi sami tooriti. Svojo pravo b;. vo so pokazali Angleži, ko nas pustili pri Dunkirku na dihi. Angliji zdaj slaba pre* toda zatrdno upam, da bo zn gala.
V Now Yorku je Mrs. Jo O'hara stopila pred sodni ter rekla, da bi se rada loč od svojega moža.
— Saj nič ne rečem, — pripovedovala začudene m sodniku, — rada sem ga im la, toda odkar mi je nalon čeljust, me napol oglasil, i izbil dva zoba, mi premakni hrbtenico, poškodoval pet n ber, mi zlomil roko v zapestji in me tako udaril po očesu, cl mi je moral napraviti zdrav nik šest šivov, — odkar se j! torej vse to zgodilo, sem začeli premišljevati in prišla do zal ključka, da ni prav posebnj varno živeti ž njim.
Tudi sodnik je bil njenegjj mnenja in je zakon ločil.
Laški časnikar Virginio GaiJ da trobi v svet Mussolinijev nazore. Laški narod sme le ti| sto brati, kar odloči Gaida p« Mussolini je vem naročilu.
Nedavno je pohvalil pisanjc|
sojeneo. ki oklovetajo svoje tovariše kaznjence. Sodlbo nad takimi klevetniki izreče pose-
je vredno omeniti tamarindo, iz katere delajo zdravila proti mnzlici, in eukaliptus, ki ga imora'bljajo za zdravljenje kroničnega katarja.
Tudi Hitlerjevi najeteži bodo na delu »in bodo skušali posredno vplivati na ameriške zakonodajalce, toda upati je, da brez bistvenega uspeha.
Rooseveltovi nasprotniki imajo že vojna gesla. Očitali mu bodo "diktatorstvo" in "vojno ščuvanje" ter mu sku-sali dokazati, da ni aič drugega kot hlapec Anglije.
Mussolinijevo in Hitlerjevo časopisje je že ubralo svojo strune. Pritrjuje namreč Rooseveltovim nasprotnikom ter pravi, da je predloga v nasprotju z določbami mednarodnega prava in da bo uničila ameriško demokracijo.
Tako pisanje ne očituje i*ič drugega kot strali pred udarcem, ki bo padel na Rim in Berlin.
Hitler in Mussolini se sklicujeta na določbe mednarodnega prava ter očitata Rooseveltu, da jih namerava prekršiti.
Hitler in Mussolini! Torej človeka, ki sta že zdavnaj poteptala mednarodno pravo v prah.
Ako prav presodimo in premislimo, pa ni »prav me nedemokratičnega, če hoče Amerika poveriti v sedanjih kritičnih časih rizredno oblast predsedniku, ki ga je izvolil narod potoni svobodnih volitev. To bi ne uničilo demokracije, pač bi ji pa pripomoglo še k večjemu sijaju. S tako odredbo bi se demokracija zaščitila pred padcem.
Kakor rečeno, pa sprejem te predloge še ne pomeni vstopa Amerike v vojno. Izredni časi zahtevajo izredne odredbe Predloga pomen; vojno z obema evropskima diktatorjema, toda vojno brez ameriških vojakov. Ustvarja novo obliko odnošajev med dvema narodoma.
To je vojna napoved z uporabo materijala, toda brez uporabe ljndi.
Amerika hoče prispevati svoj delež k porazn obeh evropskih diktatorjev. V ta namen se bo poslužila le svojega blaga, svojih produktov in denarja, nikakor pa ne življenj svojih državljanov.
OGLAŠUJTE v "GLAS NARODA"
^lliiiiiillillllii;^
IIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIMM
Najboljši prijatelj
v nesreči vam je:
SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA
I BRATSKA, DELAVSKA
i PODPORNA USTANOVA f
Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti.
it
f 5 C E M
Slovenko, srednje starosti, katero veseli gospodinjstvo na farmi. Za pojasnila se je treba obrniti na: FARMER, c. of "Glas Naroda", 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
1—21, 22. 23.
trata Mussolini in Gaida vse,i kar poročajo listi v demokra-| tičnih državah resničnega o[ Italiji.
Potemtakem jugoslovansko I časopisje ne piše prav poseb-| no nepristransko, ker bi ga sicer Gaida ne hvalil.
Ne oziraje se na to, naj o-nienim posebnost, ki jo dosle-l dno opažam v s*tarokrajskiIi| tako sam kaznoval za kleveto, časopisih. Ne pišejo namreč
'"Hitler" ali "Mussolini", pač
ŠIVALKE, —
na moških klobukih na male stroje dobe delo pri: GOOD VALITE BAT OO. 19 West 4th Street, New York City. — 3rd floor.	(3)
ČLANSTVO: 52,000
PREMOŽENJE: $8,000,000.00
Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva ŠNPJ Glavni stan:
2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.
tmwmtiiiiuwgg^twHHwwigSHBnMni
H * TMTimti
DARILNE POŠILJATVE
v JUGOSLAVIJO in ITALIJO
1*0 DIN ...................$ 2.00
200 »IN....................$ 3.95
300 DIN.................$ 5.75
600 DIN. ______________________________$ 0.00
IOOO DIN...............$17.50
2000 DIN. .................................$34.00
5000 DIN..................................$82.50
V DINARJIH
V LIRAH
50 LIR ......................................$ 2.85
100 UB ______________________________________$ 4J5
200 LIR ........................................$ 9.20
300 LIR ......................................$13.50
500 LIR ........................................$21.75
1000 LIR ........................$43.00
2000 LIR .................... $85.00
Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošilja ^ev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati
i	. J
pa vedno "gospod Hitler" in "gosipod IMussolini." Ne vem, če je treba smatrati to za zna_ men je olike ali pa za izraz nekakšnega klečeplastva.

Lepa ženska je paradiž za oči, pekel za dušo in vice za denarnico.
Ženska bo v novi obleki le takrat srečna, če bo zadivila ž njo moškega, ki ga ima rada, in razjezila ž njo žensko, katero sovraži.
Ali ni čudna pot zgodovine?
Pred gradom v Doornu na Holandskem stoji—nemški ka-prol, ki ga je sedanji vladar Nemčije, bivši kaprol, določil kot stražo sedanjemu izgnancu, bivšemu vladarju Nemčije.
Vsakega pisma in pozdrava, ki mi ga pošlje ta ali oni rojak, sem vesel in sem zanj i-skreno rvaležen.
Lahko pa rečem, da me že dolgo ni nobeno sporočilo tako razveselilo kot me je razveselil zadnji stavek v pismu, ki sem ga dobil prejšnji teden iz DulutJi, Minn.
Dotični stavek se . nararteč glasi: — Spomladi te obiščem!
Podpisan je — Matija Pogorele.
r	~ TV

S


*
ji'-.'.

niEXH KIBODF- New Yorl
Tues3ay, January 21, 1941
VSTANOVEJEN L. 1898
F. BOrTET:
4'Pol treh. — Halo, moram sopet na pot. Xa svidenje, gospa Paul ova."
"Xh svidenje, goapod Mori-
ne. **
Gost, trgovski potnik, ki se K hi I ustavil, da bi *e malo od-^hniI in osvežil, je plačal vrček piva, potem je pa >edel v avto in se odpeljali. Gospa Paulova, žena Štiridesetih let.
*"To dobro de. Že osem dni :*e nisem do sitega najedel. Se čašieo, kaj ne V
144 Ali trpiš pomanjkanje?*' je vprašala. .
■Raaprostrl je roke, da bi bolje pokraal. kako je razcapan.
144Saj sauna vidiš. Toda to sem zaslužil. Sam sem kriv. Zakaj sem prav za prav odšel.
—........ ...........»-t. Zakaj seirt te prav za prav za-
utrujonega obraza poti kostan-1pustil ? To ni mjoj" prvo obža-jevin» a» nekoliko sivimi las- lovanje niti moj prvi očitek ve
mi, j«» *plakniia vrček in ga po stavila na njegovo mesto. Potlej je |mi o<Uln skozi prazno je-dilnioo in se ustavila na pragu. Bilo je toplo, jelo jo deževati, težke kaplje so padalo na prašno <*e-to in se izgubljale v prahu.
Kar so jo po;avil na centi, vodeni nasproti gostilno v irozd mož visoko postavo,, v sivi ponosni obleki, z umazanim klo-I m k mi ( na glavi. Stopal jo povidone glarve da so jo njegov koščeni ohrax komaj videl.
Vidoč dn prihaja po cesti, so jo gospa Paulova vrnila v krčmo. Kmalu jo »nož odprl vrata.
*'Kaj hi radi!"
.Te-ti in piti."
'Za«frhtela je. Snel je klobuk — IKuglodala ntu je v oči.
"Bože moj, to si ti!"
Omahnila jc na stol, lovila je sapo.
"'Saj ni nikogar prj tebi, kaj no V' je vprašal s tihim jjlasom.
4<Xi, nikogar! Božo moj. to si ti! — Zakaj se nisi nikofti o-
glasil ?
set let, odkar čemu se danes vračaš ?*'
Odgovoril je sanjo.
4i^akal sem v gozdu, dokler so nisem prepričal, da tu nikogar ni. — Todn daj mi najprej jesti potem se pa pomeniva."
Odhitela jo po hladno meso, kruh in pivo. Jedel je molče. Zrla je nanj in po licih so ji tekle solzo, ki ji<h ni mogla zadržati. <Ko*je končal, nm jo nabila skodelico "kavo in čašico konjaka. Videti jo bilo. da si je opomogel. .
sti. — Verjemi mi če pomislim, da sem imel srečo, da sem do-ibH iž no, kakršna si ti, marljivo, polteno, lepo — in da sem po desetih letih zakonskega življenja v najlepši hannoni-
ji--"
Ogorčeno se je zdVznila. MIVset let najlepše harmo-nijo. —• MoK'i, prosim te, saj sam dobro veš, kolikokrat si n»- mučil . . ."
*4To so bile neumnosti. Bila >i takoj ljubosumna za v-a-ko malenkost . . ."
"Ail jo bila tudi malenkost, ko si odšel molče, ko si me zapustil s tremi otroci?"
**Xe to jo bila blaznost, ki me jo bila ohŠla. blaznost, drugače toga n«o moronr imenovati. Toda bil som kaznovan, saj sanka veš. Pogosto sem to bridko obžaloval, povsod me je preganjala nesreča."
IZadihtel je. Na cesti so se zaslišali koraki.
"Veš." ie dejal z n mirnim
pogledom, "ni treba, da bi me
__ . . „	. kdo tu rvidel, kakšen sem. Kaj
P™}™ l^ iče.bi stopila v sosedno sobo. da kar s, otisel ? Toda la|lko nemotM10 pokramlja-
la?"
jO*l*vedla ga je v sobico z rkni na vrt. Seboj je vzr*la steklenico konjaka.
"Aii se ti godi dobro?" jo je vprašal. .
1,4 Da, ne morem se pritožiti. Po tvojem odhodu sem spočetka mislila, da sama ne bom mogla zmagovati dela, ker sem bila brez denarja s tremi otro-čički. Z(VIo se mii je. da me bo delo ubilo. Zdaj pa že gre."
Ko ni kreditov za kri
si
de
VA2NO ZA NAROČNIKE
Poles iMilora j« rasvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva fcwltti poaeui meiec. droga žu in tretja pa leto. l>a nam prihranite nepotrebnega deta ln stroškov Vaa prosimo, da skufiate naročnino praTdčaano poravnati. Poftljite naročnino naravncat nam aU Jo pa plačaj?« nafientu aaatopniac v Vašeit kraja ali pa kateremu lamed aastopnlkor, kojlh Imena ac tiskana s	črkami, ker ao upravi-
čeni oblaka ti ui<u druse naselbine, kjer ja kaj aailh rojakov nasa-1 jenih. Zaatopaik bo Vam laračU potrdilo aa plačano naročnino.
CALIFORNIA : Baa Francisco.
COLO BALK):
Pueblo, Peter Culls, A. SattU Waiaennurs. M. A.
INDIANA:
Indianapolis: Frank Zupančič
ILLINOIS:
Chicago, J. BevČW Cicero. J. rabina (Chicago,
ln Illlaola) Jot let, Jennie Bambich La Salic, J. SpeUcb Maacoctan. Frank Aoxustln NortT Chlcaso la Waakecaa.
klAKf LAND:
KltnLltor, Fr. VodoplvM
MICHIGAN:
Detroit, L IIi^ii
MINNESOTA:
Chiaholm, J. Lukanlch
■aj. Joa. I.
. .Gilbert,
Frank Hrvadcb
y O NT AN A:
OHIO: Bar be rt on. Frank A«i» Cleveland, Anton Bobek.
linger, Jacob Keaaik, Jot>- Siapoia Glrard, Anton Nagode	,,
Lorain, Louia Bala d t, Jobn KumJa Youngatown. Anton KlkaU OREGON:
Oregon Cltj, J. Koblar PENNSYLVANIA:
Baaacmer, John Jevnlkar Conemansb, J, itreaavec Coverdale la okolica. Mra. Ivaua
Export, Lands FarreU, Jerry Okurn Foreat City,
Fr. Blodnlkar Greenaburg, Frank Novak Homer City. Fr. Ferenchak
Imperial, Vence Palcieh
Johnstown, Jate Palaota Krays, Ant. Taulelj Luserae, Frank Ballocb Midway. Joua Cost Pittsbursb in okottes, PUIlp Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Mb« West Newton, Joseph Jovaa , WISCONSIN. MUwaukee, West Allla, Fr
WYOMING: Reck Springa, DtamoodviUa, Jos
I Gorvorila je zopet brez gneva. jSitcer se pa nikoli ni znala jeziti na tega moža ki ga je nekoč tako ljubila. Zrla je nanj in navzlic izčrpanosti in razcapa-nosti je na^la na njem ostanek takvga, kakršen je bil pred leti Toda kakšne strasti in grehi ,so bili razorali njegov obra-z? Zakaj je imel tako zmozgano lice in zakaj je tako nemirno pogledoval okna?
*'Kaj si pa storil?" ga je vprašala nenadoma.
iZa Vrhtel je in zdelo se ji je, da je zardel.
Ničesar nisem storil. Kaj me pa vprašuješ? Ko sem odšel v svoji blaznosti — —"
""Molči vendar," ga je pr-e kinila naglo. "Pobegnil knjigovodkinjo gospoda Louisa.**
44To ni res; to je samo govorilo. — Skratka, ko me j obšla ta *blaizncist. sem se hotel uveljaviti, pridobiti si premoženje, lazunws in priti pozneje k tebi po odpuščen je. Toda sreče nisem imel. Xašel sem sla.be prijatelje, zapravil -em bil, kar sem vzel s seboj in tako nisem imel poguma vrniti se. Toda glej, zdaj sem star. — Pred smrtjo sem te hotel še enkrat videti."
"Ni odgovorila.
44Kje so otroci?** je vprašal.
4 4 feci lie je omežena s prevoznikom Bernerdom, Emil slniži pri njih za voznika, stanuje pa tu pri meni. Kugenie je šivilja, hodi šivat v grad in za mrhil jo je igrajski lovec. Pozimi bo svatba.'*
4'Koliko je že stara?** 44Kmalu ji bo osemnajst let.* 4'Res je, sai ji ie bilo pet ali šest let, kosem — gotovo bi je niti n? poznal — in drugih lveli tudi najbrže no. Povej mi. kai mislijo, da se je z.srodilo z menoj — očetom ? Mislijo, da sem umrl, kaj ne? In tako bi bilo tudi bolje za vse — zlasti za njene."
I44Kaj nameravaš zdaj početi?'* ga je »prekinila.
— tega še sam ne vem. Ali bi ne mogel morda. — Prav zdaj je bolje, da se ne pokažem. V Pariizu senu imel sitnosti. O
—	nič resnega — nessporazum
—	z dragulji. — Kaj Če bi o-stal zaenkrat skrit pri tebi. do kler se ta zadeva ne uredit"
Prebledela je. "("Sij." je dejala po kratkem molku. "Če hočnš, lahko ostaneš tu. Navzlic temu, kar si mi storil, bi ti nikoli ne rekla, da moraš oditi. Toda otroci ,>o tu. !Sam do-»bro da bi se tu ne mogel dolgo skrivati. Vsi bi čez dva dni vedeli, da si tu. Gozdar te pozna in tudi Oba orožnika, ki sta bila že tu preden si odšel, ("'im ibi te kdo zagledal tu, bi se vest o tvojem, prihodu naglo razširila. — Prišli bi vprašat, hoteli bi vedeti resnico, potent pa. — O sebi ne govorim. toda gre za otroke, za Bu-genio, ki se pripravlja na svatbo. — Skratka, ne zasluži te-ga . - ."
je vprašal, ne da hi si upal pogledati ji v oei.
•"da bi te tu aretirali," je zacepetala. "Ne, ne, n«e govori, ni potrebno. To lahko sam presodiš. Jaz ne rvem, kaj ti grozi. — To ves samo ti!"
Stopila je k inizi, kjer je imela v predalčku denar, odprla ga je in se vrnila.
4 4 Evo, tu imsa.š denar. Vse, kar imam tu. No, odloči se. — Če
mjoreš ostati in nisi v nevar nosti, prav. — Doma si. Naj govore ljudje, kar hočejo, to mi je fvseeno. Moj mož si, vrnil si se. — Toda če ne moreš ostati — če je tu nevarno — v tem
- ■	E.
CLz Ljubljane poročajo: Nekaterim se zdi, da je kri najdragocenejša tekočina na svetu. Toda tudi to je relativno. Člo vesBco kri znajo kolikor toliko eeniti sicer tudi v vojskujočih se držarvah. Nedavno ste čitaJi nezaslišane številke proračuna neke države, ('e bi človeška kri ne bila tako draga, bi proračuni ne bili tako visoki. Lahko'bi pa postavili tudi precej drugačno trditev: če bi človeška kri ne bila tako poceni, bi ne bilo tako vi-okih itd. To je pa rečeno le mimogrede. Sicer dandanes radi govorimo o cenah in draginji. Morda se bo krft) celo razveselil, če povemo, da je v teh časih,*ko se vse dra-ostala nepodražena človeška kri. Namreč tista kri, ki jo prodajajo naši krvodajalci. Cena je okrogla: 50 par kvadr. (Mir. Vendar l>i tudi o tem ne govorili, ko bi se nam ne ponudila posebna prilika: neki krvodajalec -se je pritožil, da ntu niso plačali oddane krvi. Zvedel je, da so pošli krediti za kri ter da bo moral počakati na plačilo. .
(Kri ne -pada med življenjske potrebščine in seveda tudi ne pod kontrolo nad cenami. Brez krvi siccr ni mogoče živeti. Vendar prodaja krvi ne spada med navadne tržne posle in njena cena ne n>pd tržne cene. Kljub temu ,je pa prodaja krvi prav tako banalna zadeva kakor na primer kruh. Krvi seveda no prodajajo na trgih ali v trgovinah, prodajalci nimajo lokalov, saj nekateri med njimi nimajo niti stalnega bivališča, nikakor jih ne nwrenio uvrstiti med trgovce in lekarnarje. Krvodajalstvo je pa kliub vsemju poklic, čeprav ga težko uvrsti-mlo v katerokoli vrsto 44gospodarske delavnosti.'* Rekli ,bo-sti- da krvodajalec ne spada med duševne in telesne delavce. ker nič ne dela. Toda lahko bi rekli, da s»pada med krvne delavce.
Ne nameravamo pisati resolucije, češ, zahtevamo, da plačate 'kri po toliko in toliko, ne zavzemamo stališča o tem, ali je kri predraga ali prepoceni. Hočemo le opozoriti na poklic in ljudi, ki se mu posvečajo — dovolj zanimiv poklic, nedvomno ne najlažji; ljudje, ki so .^i ga izbrali kdove po kakšnih življenjskih izkušnjah in brodolomih pa tudi (zaslužijo naše zanimanje — pač zato, saj s svojo krvjo rešujejo ljudem življenje.
{Krvodajalec nam je pripovedoval, da se ljudje, ki so tako rekoč vstali od mftvih, ko so dobila odjavo kri, včasih spomnijo krvodajalca. Vsakomiur se ni mogoče tako lahko otresti čustva hvaležnosti do človeka, ki mlu je rešil življenje, zlasti še, ko se rešitel jeva kri pretaka po njegovih žilah. Naš krvodajalec je bil povabljen k nekemu podeželskemu gospodu, ki se je tkmalu okrepil po njegovi krvi in je namieraval zapustiti bolnišnico. .Ganjen se mu je zahvaljeval za kri in življenje in medtem je dolgo stikal po denarnici, da ga nagradi. Lepo zloženi bankovci so se vrstili v denarniot in zdelo se je, da gospod išče največjega med njimli, konvno je pa s trudbm izvleke1! *4 kovača.' * Vzemite,
KNJIGA v angleščini.
po
NE ZAMUDITE TE PRILIKE
ker ste mi rešili življenje — je dejal z drhtečim glasom. Krvodajalec se je zahvalil za dar, a ga ni vzel. .
V takšnem poklicu res lahko marsikaj doživiš. Vendar tudi najbolj gostobesedni krvodajalce najraje -pove, koliko ljudi se ntu je posrečilo rešiti s svojo krvjjo in kolikokrat so mu odprli žile. Naš krvodajalec je pa s ponosom povedal, da so v-i ozdraveli, ki jim je dal kri, razen enega, a še tisti, ki je umrl, bi ozdravel, če hi mu vzeli iz telesa svinčenko. Težko je bilo krvodajalcu ob neki priliki. ko ni ob pravem času pohitel v bolnico. Iskali so ga doma, da bi dal kri. Bil je pa ne-k;"e po opravkih in ko se je vrni!-, je zvedel, da je že prepozno. Bolnik je umrl. Krvodajalec ne more vedno čakati doma, kdaj bodo poslali ponj, pa tudi na vrtu bolnice se ne more neprestano potikati. To ni poklic. ki hi lahko »sam preživljal moža, zlasti je mnogo premajhen zaslužek za družin-kega rodnika. Krvodajalec ne sme ter ne more pretakati krvi dan krvodajalec — sem popoldne žc za dnem. Tako bi se dalo že 'dobil denar, če so me poklicali imenitno živeti, če bi lahko 1 ponoči, so mi plačali naslednji prodal vsak drugn dan pol litra !<lan. Zdaj se mi je na prvič krvi, ker bi prejel po 250 din jpripetilo, da denarja nisem do-vselej. toda te!o ne producira hil. Baje nimajo kreditov. Re-tako hitro krvi in če bi krvo-'k!«i so mi, naj pridem ponj kdaj dajalcu bilo k ij za zdravje, bi | drugi teden. Kdo .bo šc* dajal
izvanredni ceni
KUHARSKA KNJIGA:
Recipes §f Ali Nations
(V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo $2.—
^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani*"®!
Recepti so napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
Ta knjiga, je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izvežbati in izpopolniti.
Naročite pri;
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street,	New York, N. Y.
le enkrat ali kveČje-jkri na upanje? Pozimi ie vet
krvodajalcev, ker
smel dat mli dvakrat na mesec po pol litre. krvi. Nekateri hrusti jo dajo tudi trikrat, toda zaslužek še vedno znaša 750 din.
Nekaj dni se počuti človek slaib. je dejal krvodajalec. Najbolje je. da spiješ po prodaji krvi ncicaj dobrega črnega vina. Seveda, hrano bi moral tudi imeti dobro. V drugih bolnicah. na primer v Zagrebu in Beogradu, krvodajalci baje prejemajo po dva dni dobro hrano v bolnici. Pri nas pa dobiš -kodelico kave. če te doleti, da daješ kri kdaj ponoči. V Zagrebu je kri po višji ceni.
'Priznati pa je treba, da so v naši bohiici doslej vsaj redno plačevali kri. (V sem dal kri dopdldne — je pripovedoval
je vee nezaposlenih. zdaj pa jih ne bo več toliko, a kar je stalnih, tudi ne bodo več hodili dajat krvi, če nam ne bodo takoj plačali. iS čim r-e pa naj tudi okrepim, saj krvodajalcu nihče nič ne da na k redi t-
Kri se torej ni podražila, še nekoliko cenejša je, ker jo krvodajalci dajejo na upanje brez obresti.
Rojake prosimo, k o pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je vam le priročno
POROKA Z MORNARJEM, O KATEREM NI SLEDU.
Neko dekle v Berarenu na Norveškem je vložilo na oblast va prošnjo za dovoljenje sklenitve zakona z nekim mornarjem, s kateri nt je bilo že dolgo
zaročeno. Mnos:o časa
je ze

primeru se odloči sam. premisli, dobro — jaz tega ne vem."
[Rada bi bila govorila mirno, pa se je vsa tresla. Stal je neodločen in stiskal denar v roki. Pustila ga je v sobici, sama je pa odšla v jedilnico. Čez nekaj minut je zaslišala korake in škripanje vrat. In skozi okno je videla, kako odhaja z vrta. OdSel1 je.
Objel >ga je mrak ceste, vodeče v £ozd. Ko ji je iaginil izpred! oči, so se ji zalesketale v njfli solze.
•"Nikoli ni bil «lab človek," je zašepetaia, ■ - - —
1
U #1
I
lil
t
SLOVENSKO ■ AMERIKANSKI
T/	J	I	:: ZA LETO ::
Jvoledar 1941
Pestra zbirka kratkih povesti, zanimivih člankov in poljudnih razprav iz zgodovine, zemlje- in narodo-pisja; kratkih zanimivosti iz vseh dob in delov sveta . . . Informativna knjiga za vsakega rojaka, ki zasleduje svetovne dogodke.
Citajte zanimiv članek: "O LOVU IN LOVCIH,"
ki ga je spisal Fr. Troha.
Slovenlc
i i
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Cena 50c
Vsoto lahko pošljete v znamkah po 2 or. S cente, Ce prebivate ▼ Združenih državah.
Posebna prfloga:
Trije zemljevidi ▼ Jurvah: EVROPA LETA 1914.;. EVROPA PRED SEDANJO VOJNO; EVROPA L 1940
NAROČITE GA ŠE DANES
preteklo, odkar je mornar zopet odšel na pot po morju, od takrat pa ni več nobenega sledu o nj n*. nobenih poročil ni o ladji, za to dekle seveda ne ve, kje se sedaj njen zaročenec nahaja. Po norveških zakonih je možna poroka tudi brez navzočnosti ženina z njegovim zastopnikom, ako je dokazano, da j ■ z dotičnim. dekletom, s katerim naj bi -e poročil, res sklenil zaroko in da zaroka ni razveljavljena. fV se bo dekletu posrečilo to dokazati, se l>o lahko poročila s svojim zaročencem, čeprav niti ne ve. Če je se živ ali ne.
NALIVNO PERO, KI SVETI.
Velika Britanija je ielo nijo-derno opremila svoje vojake. Tmajo res skoraj vse. kar potrebujejo. Dali so jim celo posebne vrste nalivno pero, s katerim pitsejo tudi v temi. To nalivno pero ni nič drugega, kot dolga električna žarnica, v katei o je montirano nalivno pero. Žarnica o-veti ju je tisti del papirja, na katerega se piše. To je zelo priročno. Vojaki lah'ko pišejo tudi takrat, ko morajo biti zaradi letalskih napadov ali zaradi sovražnikove bližine vse luči pogasene. Svetloba nalivnega peresa je tako neznatna, da ra»vno zadošča tistemu, ki piše, iz malo večje daljave pa je sploh ni mogoče o-paziti.
Slovensko Amerikanski Koledar za 1. 1941, Veli-ka Blaznikova PratOca za 1. 1941, in Priročni Atlas (36 barvanih zemljevidov) — vse skupaj $1.
OTROK JE SPAL 11 DNI.
V Ohapelle-les-Herlaimont v Belgiji se je zgodil redek primer izredno dolgega spanja 2-letnega otroka. Otrok, sin rudarja Gala, je spal enajst dni nepretrgano, preden je zdravnikom uspelo, da po ga obudili iz smrti podobnega spanja.
IZdravnička preiskava je pokazala, da je oče morfinist in tako obstoji domneva, da je o-troka namenoma spravil z morfijem v spanje. Urvedli so proti njenim sodno -postopanje.
NEVERJETNO PRENEHANJE REVMATIČNIH BOtfftN
Nikar po nepotrebnem ne prenašajte bolečin v kitah. Na tiaoie ljudi je bilo nepričakovano rešenih revmatičnih bolečin, bolečin v kitah in zgibih a pri prostim drgnjenjem a Psrin-Expeller-jem. To nenavadno adravilo naglo pomaga. Do sedaj je že bilo prodanih nad 17 miljonov steklenic. Kupite #Pain-ExpeIler. Zahtevajte Pain-Expel]er s sidrom na steklenici.
SLOVENIAN 1*S

te
<1 LAS HIBODI"-New Toil
Tuesday, January 21, 1941
VSTANOVLJEN L. 181

V _ . BOMAN :—: Spisal: FRAN GOVEKAB.
39	fl H
(Kakor v gosto meglo ji je tonila preteklost. — Bledeli in pobledeli so doživljaji in obrazi — pozabljala je in le redko ■>c se ji je posilil spomin. A nevoljno ga je zarvmila in začudila se je včasih; kako je bilo vse to mogoče? — kako sem mogla nekdiaj planit« ti za nekaj, kar me ne zanima prav nič več? Ponoči jo je včasih zaskele'1 doživljaj kakor zaeeljeno, že nemirno živčevje okoli rane. A spomnila se je tudi nekdanjih Rožančevih besed: "iSrce je kakor drevo, ki vzcvete, zori in otrpne, da se »budi k novemu cvetju! Hvala Bogu, da je tako! Počiti bi nam moralo srce, siblazneti bi nam morala duša, ako bi jima po-zaiba ne brisala sproti Vsega gorja in giren-sih spominov. Na i modernejše. najdobrotnejše, kar daje Bog človeku, je pozabljanje.
Tako je tudi Oiira pozabljala Dopovedovala si je. da sta .Tanko in Milan pač morala ravnati le po nepremagljivih ukazih usode, ki je njo določila po večnem sklepu Previdnosti naj-l»oljšeiiui — Novaku. Nič več ju ni tako obsojala. Roža-•iec je ravnal kot zna čajen mož, vzor — duhovnik — trpin, Stepisnik kot suženj razmer in lastnih ljudi, — oba sta bila orodje u-ode, ki je vodila njo in ju tako, kakor je bilo določeno od vekomaj . . .
Olga >e je mirila in i>e približevala vedno bolj možni, ki ga ;e morala ceniti. A potovala <ta dalje, v.iduo udobno, nikoli utrujena ali nervozna, povsod zložno uživajoča in se odpoči-vajoča. Povsod je bil svet krasen in zanimiv; povsod umetnost velika, oil>oževaua; fvsaka domovina je bi'a vredna ljubez-
Osuševanje Cerkniškega jezera
Iz starega kraja poročajo: — Dolenjskem jezeru in ob Dole-Naša slovenska zemlja je zna-'nji vasi razsežni dobri travnimi po svoji lopoti in pestrosti. * ki. ob Dolenjem jezeru in pod Na tem majhnem koščku v srcu Grahovim pa po'eg travnikov Evrope krasijo našo zemljo na tudi njirve. na katerih imajo Gorenjskem mogočni vrhovi kn»etje obilo dobrega pridelka. Alp, na Dolenjskem pa se preli-j V celoti je zaradi upadanja va pokrajina, v prijaznih valo- Cerkniškega jezera bilo pridob-vih zelenih gričev. Taka po- ljenega v zadnjih 10 letih okrog krajina se nadaljuje na Stajer- 500 ha plodnega sveta. Poleg skem, kjer končno prehaja v | tega se je zmanjšalo tudi števi-ravnino. Notranjska in Dolenj- lo dni, v katerih jezero poplav-ska pa sta de'ezni vseh nepri-jlja. Nadaljnja izsušitev Čerk-jetnosti. ki jih prinaša s seboj niškega jezera pa je mogoča z Kras, čeprav sta prav zaradi; Izvršiitvi jo dni,gib meliorae*ij-
BLAZNIKOVA
Prati ka
za leto 1941
tega morda tudi najbolj zanimivi. Ta raznolikost sovenske zemlje pa ima za našega krnita žalostno po>ledico: pomanjkanje rodovitne zemlje, saj komaj nad' eno tretjino slovenske zenilje zavzemajo polja in travniki. Povečanje plodonosne površino j'1 prav gotovo ena najvažnejših nalog slov. oblasti, saj se s tem ustvarja temelj za življenje bodočim rodovom.
(Melioracije zemljišč v splošnem služijo temu namenu in ban ka uprava v Ljubljani je že dalj časa pripravljala obsežen načrt za velikopotezno melioracijo *nega največjih kraških polj — Cerkniškega jezera. Ta otrok Krasa je že v davnini vzbudil pozornost s svojim' vsakoletnim presihanjem in je tudi zašel že zdavnaj
ni, posod so bili prijazni in dobri ljudje iti Človeštvo se jima je- kazalo v. dno jasneje kot ogronma množica bratov in sester, v strokovno literaturo kot zna Ki vsi enako čutijo .in mislijo, i>e enako raekijejo in žalujejo,1 menitost, ki je spočetka nikjer sknbe in >e izpozabljajo. se enako mvze in ljubijo, a govore led m god niso poznali. Takih pre-
Cena
s poštnino vred.
KNJIGARNA
"Glas Naroda"
216 West 18th Stresi N«w York. N T
različne jezike, ker pa** žive tako daleč narazr-n. ob drugih rekah in pod drugimi gorami. Duša in srce sta vsemu človeštvu enaka, različni ; o ie demoni, ki se igrajo ž njima.
V Muenchenu ju je zajela silna vročina. Z neba je palilo solnct in deževalo ni že nekaj tednov. Po cestah je bilo neznosno, dasi so jih polivali neprestano.
'/adušno. Mesto se je zdelo čudno prazno. Vsa go pod a se S* bila umaknila na letovišča, v hribe, k jezerom; kar je ostalo, <e je voianilo že z jutranjimi vlaki na deželo in okolico, na »Stanibcrško aii Ammersko jezero.
Tudi onadva sta si v par dneh ogledala galerije, gliptote-ko in pinakote>kio, po katerih je Lilo hladno in prazno, razstavo v Glaspaiastu, še*ala ]>o Niiiifenfburgu, i zleta I a v Gannisch-P-irtenkirchem, poten v Mittyrwald in seveda v Ober-Anirtner-n. Potem pn sta se odpeljala na Stamberško jezero, se vozila j)o njem do Poss' nhofena, si ogleelala grad Berg in votiv-n> kapelo po ne-rečnem kraljo-esteta Ludiviku, se divila Rožnemu otoku in uživala krasno gorsko panoramo.
Po jezeru je migljalo od jadrenic, ki so švigale tja in sem ter tekmovale med sel>oj. V kopališčih jk? bilo par tisoč dam .n gospoelov, sni^li,h pluvačev in skakčev s stolpov, športnikov pe> vo«lri, na obrežjih pa jate gleJiaVev in gledalk, zabava-očih se ob uspehih in neuspehih svojih znancev in znank v valovih. Zel* ni hribci ob jezeru, razkošne vile in parki, gra-Jovi in gradiči, zna» ilne široke bavarske kmetitške hiše — vse ;u je navdajalo z občutjem poezije, radosti in zdravja.
Te njen see. Seli lie-see! Koliko kraji nskle lepote! To je rečen praznik v naravi in njen odsev sta zrla v bistrih, dobrih očeh lejiega, »vedno veselega ljudstva, ki tako navdušeno pne-peva > citiaaui in kitaro.
Povsod st i se naglo udomtačiia. a najrajši sta bila na Stanrborškem jezeru. Ko je Novak neko popoldne sedel na
sihajočih jezer so našli v zadnjih desetletjih drugod po svetu še vse polno na kraških o-zemljili. Zato Cerkniško jezero zdaleka ni več tako zanimi-Po parkih je bilo vo in pridejo nmo-go bolj d<o veljave le še njesrove slabe strani. Ogromma površina jezera je v poletnih mesecih suha in vsak posestnik iz grenkobo v srcu gleda kako na veliki površini ne raste skoraj nič drugega, kakor trsie in bičevje ter kisla trava. Pri tem pa je dno jezera pokrito z več metrov debelo plastjo najboljše zemlie, ki bi lahko rodila boljše, kakor nai-bolj skrbno gnojena njiva, če le ne bi bilo spomladanskih in jesenskih povoelnji. Prav zaradi tega jezero skoraj nič ne dona-ša; če ne upoštevamo ribolova, ie edini pridelek, ki ga ima kmet od jezera — malo stelje. Kmetje se fvazijo v velikih čolnih po jezeru in kosijo tr-je in hičevje. ki gleda nad vodo. Tega nato abereio, naložijo na čolne in odfpeljejo domov.
Cerkniško jezero meri okrog 30 kvadratnih kilometrov, to-
skih del, za katera je banska uprava pripranila ob-ežne načrte.
V
»Seveda načrti sami še ne bi pomagali mnogo, če ne bi bilo na .razpolago tudi zadostnih denarnih sredstev. Pristojni čiri itel ji so pa velikodušno poskrbeli tudi za to, in država je iz državnega sklada za melioracije določila za izboljšanje jezera 4,080.000 din. Banovina sama bo prispela k temu 510 tisoč din. Vodna zadruga v Cerknici pa enak «d<elež. Tako bo zbranih skupaj 5,100,000 din, ki so potrebni po dosedanjih načrtih /za najnujnejšo melioracijo na Cerkniškem jezeru. Celotna osuši te v tega ozemlja pa bi po dosedanjih ocenitvah veljala okrog 10 milijonov elin. pri čemer bi bilo reguliranih skupno 33 kilometrov strug rajnih potokov v Cerkniškem jezeru. Za sedaj je iz državnega sklada za meliorac-iie bilo danih na razpolago že 2,080.-000 din, za svoj delež je Vodna zadruga v Cerknici tudi že najela posojilo, ki je odobreno. ZaJbjek in Laški potok. \ re-delež banovine pa je prav tako.gu^cijo je prevzeta tudi uredi zasiiguran iz banovin, sklada za lavna dela. Banovina in Vodna zadruga prispevata sedaj
t 8
I
Pošljite nam
in mi
um
l S
II
...I
vam bomo pošiljali |f
ll
II
2 meseca
"Glas Naroda"
žena od mosta pri Gorenjem jezeru, pa do regulacije, ki bo izvršena v prvi etapi. Ob južnem pa-ii jezera bo zgrajena nadalje še posebna razbremenilna struga, ki bo šla od ceste, ki vodi elo Gorenjega jezera na Laze. Ta struga bo šla od Gorenjega jezera mimo Otoka naprej proti otoku Goričici, kjer se bo zlirvala v Stržen malo pred izlivom Žirovnice v Stržen. Ta razbremenilna struga bo prevzela nase kraške vode, ki prihajajo s severnega pobočja Javomika. zlasti pa potoke Tresenc in Otoški obrh ter vode iz Zadnjega kraja. V severnem delu jezera pa bo zatem urejena še <Žirmvnišca z ^far-tiinjskim potokom. Tam bo tudi obzidan ponor Vodonos. Regulirana bosta nadalje še Lip-senišca z Goriškim potokom ter Zabjek in Laški potok
jj uias naroaa ||
Jj in prepričani smo, da boste potem j j ||	stalni naročnik,	jj
ograjo skalnati ga -tolpiča, da se ogreje na solncu, je slišal rpi 3000 hektarjev. Pri velikem jenih mladeničev, ki sta tik njega zrla v jezero. pomanjkanju plodne zemlje bi
dvojico opal jen m ni:a<ienreev, ki sta tik njega zna v jezei
Ali je to dekle?** je dejal eden. *4Kakor kip je inode-iirana!'' je rekel drugi. Po lestvi je lezla Olga navzgor. Novak je bil ponosen in srečen.
Da, njegova žena je bila tudi telesno kra-na. Tz vseh poglenlov je čutil, da razširja Olga tisti zagonetni čar, ki raz-p aiiiieva moška srca. Ta sami ni bil le v njeni zunanji lepoti, nego tudi v njenem glasu, siriieliu, vsaki kretnji. Bila je kakor ogenj; krasen, opasen, znw?raj privlačen. Imela je či-f-to, zdravo zarjavelo polt, dolg, prijazen obraz, temnomodre oči in K po majhno glavo gostih zlatih las. Vitka- dolgoudna, a pri tem lepo zalita, tenkih gleinjw in ozkih dolgih rok pod okroglimi lehtmi je bila Olga v črnem trikoju resnično kakor živ kip. Vsa raidkistna se niiu je smehljaje bližala in mu pripovedovala o užitkvti plavanja. Zagrnil jo je v kopalni plašč ;n se odmaknil, da pni-edla. .
Vroče je piiepakalo solnce in počutila sta se izvrstno. Govorila sta slovenski in za okolico nista brigala. Tako so ju fntatrali za R»usa, ki pač ne razumeta nemščine. In slišala sta opazke, ki so ju zabaivale, ne da bi se izdala.
Židane volje sta od3!a, sedela še nekaj časa v kopališkem restavrantu, in pot-inšala godbo; po be m sta najela avtotaksi se vrnila v Muerchen. Večerjala sta na vrtu Dvorne pivovarne, uživala glasbo in zgodaj odšla v hotel. I Novak je ponudil ženi roko in pe>casi sta stopala.
*'^i zadovoljna!*' je vprašal, t ^Zelo."
' ta'ResničnoT A zdi se mi, da si včasih otožna." • 4'Ne, ne, celo prav dobne volje sem. — Le Emiee se vča spomnim <in zahrepenim po nji."
is, da «e že vrnet a T — Nameraval sem te odvesti preko Tirolske še v Švico ter preko Verone in Milana v Benetke."
•"Kakor hočeš. — Ves, da me vse Bilno zanima. Povsod je krasno. A tu v Muenoheira mi je prav posebno v£eČ. Tako prijazno, mirno in lepo. AH bi ostala tu «e nekaj dni T Kopat se lahko poljeva vsak dan." I "Dribro. Ostaniva. dokler ti je drago." t Ko sta dospela v hotefeko stanovanje, sta čutila, da je še \ edno vroče po sobtfh. ' Odprla sta vsa okna, ugasnila Taz-fvetljavo in legla.	[
iNsdsijersaj« prihodnjih) ^
pomenila osuši te v Cerkniškega K-zera velikansko pridobite*-. Ta naloga sama na sebi ni maj
no 2G0.000 din, tako ela je celotna vsota ki je na razpolago za prvo etapo melioracijskih del 2.6 milijona din. Prav zaradi tega je bila tudi že razpisana prva licitacija v skrajšanem roku 20 dni za melioracijska in regulacijska dela na Cerkniškem jezeru. Seveda obsegajo ta dela le prvo etapo in bodo veljala 2.6 milj. din.
IZ izvršitvijo te razse-žne melioracije bo mogoče pridobiti najmanj 2000 ha rodovitne zemljo, ki bo uporabna tako za dobre njive ali pa vsaj za izvrstne travnike. V prvem ol>-segni del nameravajo regulirati Stržen ali Jezerski potok od Velike Karlovice do ponorov v
M0L0T0V POMENI KLADIV AR.
'Predsednik sveta ljudskih komisarjev v Moskvi, Molotov se piše s svojim pravim imenom Vjačeslav Mihajlovič Skrjabin. Molotov je samo revolucionarno ime, ki .-i ga je bil pri vzel Skrjabin na podoben način, kakor Stalin in pomeni dobesedno "kladi var."
iMolotov je danes star komaj 50 let in je prvotno študiral v Leningradu nacionalno ekonomijo. Obvlada francoski in
neniški jezik popolnoma. Sibrizgalno odbrzeli na kraj ne-
PESMARICA
"Glasbene Matice** Uredil dr. Josip Čerin Stane samo $2.—
To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pe-rni. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y.
tev Cerknišce do sfdanjeira ie- Stalinom je prišel Molotov pr-zu pod Dolenjo vasjo, torei v!vi<č v stik leta 1912 v lir<?,lll»-območju Cerkniškega jezera, j^t™ tedanje "Pravde". Slc-
'	-dila je svetovna vojna in okto-
)S tem načrtom se bo začelo hn?ka rovoiu^ia. po kateri se pivo res obsežno melioracijsko^ vniiI ^folofov ;z Sibirije, ka-
sreče. Skupnemu priza«leva-liju je uspelo ogenj lokalizirati in pogasiti. .
Vendar je požar povzročil strašno razdejanje. Obema pose t sni konta sta zgorela dva
delo. za katero so tudi ob začet-lnior	biii pre-nnli. Stalin (skednja in dva poda z 250 mer
ku z? na razpolago znatna sredstva. ki bodo omogočila pristojnim činiteljein, da se lotijo na-'Jot uepretrgano
mu je kmalu dodeli! važno vlo-jniki žita. zalogo slame in r>kc>li I go. Zdaj deluje Molotov že 17 20 voz sena a v svinjakih 4 j'i-ob Sta inovi j tani prašiči, težki nad 500 kg.
loge v velikem obsegu. To je|straTli> Svoic delovne prostore nujno potrebno, saj večina me-|ima v Knrmljn naravnost po-lioracij, ki jih iavršuje na različnih mestih banska uprava.
trpijo prav zaradi tega. ker ni na razpolago denarja, ela bi se pospešila in hitro izpeliala. Razumljivo je seveda, da je pri tem velikem načrtu za osušitev Cerkniškega jezera določeno vse potrebno, da hitrejši oeltok vode ne napravi drugid škode.
Ljubljansko Barje zaraeli tega ne bo praiv nič trpe'o. ker je do-
j	__	»m/ |m	iin i i i\r% rve i ji uu
Vodeno^. Ta struga bo dolffa,lo?eno da so bodo ^.tav
3640 m in bodo čez nio zgradili tudi nov most na nasipu, ki vodi iz Dolenjega jezera na Otok. Poleg tega l>odo čez regulirano strugo Jezerskega potoka u-
.	- _ . .	- .rr^ili tudi 4 prevoze, po kate-
hna, vendar je izvedljiva, \cxle Tih bodo labko posestniki Cerkniškega jezera se vse od-teka.jo po poelzemel jskih rovih v niž,io ležeča polja. Za izboljšanje in osušitev jezera bi bilo treba le omogočiti hitrejši odtok vode, tako da vode v Cerkniški kotlini ne bi zastajale in da bi vsaj višje ležeči predeli jezera bili obvarovani pred po-vodnjo. Da se to da doF>eči so-najlepše dokazale priprave, ki so bile izpeljane pred 10 leti in pri katerih je bila poglolbljena ena od podzemskih strug, po kateri odteka Cerkniško jezero ob veliki povodnji. Tedaj so očistili in razširili znani požiralnik Veliko Karlavico, po kateri odteka voda iz Cerkniškega jezera, kadar je jezero ta-korekoč do vrha polno. Tedaj so očistili 900 m dolgi kos jame od vhoda naprej, odstranili so tesna grla, ki niso dovoljevala prehoda večjim množinam vode, zaradi česar je jezero mnogo bolj počasi upadalo. Ta dela so tedaj veljala okrog pol milijona dinarjev, posledice pa so izostale. V splošnem je zaradi čiščenja Karlovice padla gladina Cerkniškega jezera ob povodnjih skoraj za cela dva metra. Zaradi tega so se osušili veliki kari zemljišč, ki jih je svoj čas jezero redno zamakalo. Tako so biTi pridobljeni ob
Ijale na Planinskem polju, ki je zadnja 1-eta. odkar so dokončali
leg Stalino»ve sobe. Molotov je v Ril-i.i i zelo popularen. Po njeni! se imenujejo nekatera mesta in se več vaških naselbin, pa tiud'i ladje, železniške proire in razna industrijska podjetja.
OGENJ TJNTČIT, DVE DOMAČIJI.
Vaščani se živo -pomjnjajo požara iz leta 1008. ki j? uničil vso vas, zato so toliko bolj nest rpno pričakovali pomoči iz Novega mesta. Oba posestnika trpita veliko škodo, ki ni krita z zavarovalnino. Ker jima je pogorel tudi ves živež, krma in liinocro orodja, bosta o-stala brezTsoira na zimo. Orožniki raziskujejo, kako je r»genj na-tal.
nove plodne zomTje.
j , , , .„	no la in da bo v kratkem mogoče
stranskih poteh vozili v cozdo-
ve. Najvažnejša ureditev pri tem pa bo poglobitev odtočne struire do ponora Svinjske jame. ki bo tudo očiščena in preurejena v velik požiralnik.
Druga etapa melioracijskih del določa regulacijo Str-
iPrijazno podirorjansko vasico Gaber jo je obiskal pc-žar, ki je uničil gospodarska poslopja posestnikov France Boltesa in (Jožefa Erjavca z vsemi žitom, regulacije na Pivškem polju v.£irrjnslco knilo in velikim šte-Itahji, skoraj redno pcplavlr-l Vilotm poljskega orodja. Ga-
no in popolnoma neelonosno. TT-,berje je precej gosto naseljeno, trajalo ves dan. razen uradnih pajmo le. da bo licitacija uspe- jn zara<ii hudega vetra je bil., oseb ni *mel nihče iz hiše na .i
resna nevarnost, da bo ojrenj li^o. Pozno v noč so bila me-začeti z delom, ki nam bo pO|Zaj0] vso Vas. Prvi ?o prisko- sta prazna. Na ulice so smele svoji dovršitvi »vrglo lep kos r-i 1 i posestnikoma na pomoč do-
PBI TJUDSKEM ŠTETJU V TUBCTJI CEL DAN NIHČE NI SMEL NA ITLICO.
M seen oktobra lani jo bile ljudsko štetje v Turčiji. Za časa popisovanja ljudstva, ki ie
ADVERTISE IN
•'GI_A5 NAROOA*
mači gasilci, za njimi še gasilci iz Brusnic, Dolža in Stopič, a ker sami niso bili kos. so iz Brusnic telefonično pozvali še novomoške ga-silce, ki so z ve-
samo uradne o-ebe, ki so po-pisova e prebivalstvo. A'so ulice je blokirala policija na konjih. Po podatkih iz tega šte-tia ima prestolnica Ankara 156 tiso'"1 prebivalcev. Oil zadnje-
likim avtomobilom in motorno ga štet ja je zrasla o °/2.000 du-
V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo Še vi.
■lasi Kraji"
Slike so iz vseh delov Slovenije in vempt da boste zadovoljni.
Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — ll
n.
KNJIGARNA "GLAS NARODA
216 WEST 18th STREET, NEW YORK