TRST, sreda !2. septembra 1956 Leto XII. - Št. 204 (3442) PRInORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638, 93 808. 37-338 St. 37.338 - Pnrt “°NTECCH1 št. «, II. nad. — TELEFON 93-818 IN 94-63* — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2* — Tel. viSine v *jrlni , , GORlcA: Ul. S. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm postni tekoči račun založništvo tržaškega tiska trst ii-asu — z,a m-hj- Agencija ueinuKraLii-nega —“V."' "... . ,7n7 Tr„, c-— stolpca: trgovski 80, finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak rrnn širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB - 1 - Z - 375 • izdata založništvo tržaškega tiska o. z-uz, - MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10,.^‘f.^oinvenlie Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna zaiozoa ai v j . Eden bo danes sporočil skupni sklep ^predložitvi sueškega spora OZN? London in Pariz pripravljata baje tudi gospodarske sankcije proti Egiptu - Poziv pilotom, naj zapustijo službo - Že pet držav, med katerimi Panama, je podprlo egiptovski predlog ■ Menzies se bo sestal z Eisenliowerjem in Dullesom ie pet**?’ — Do sedaj je ski Predlo?7 podprl° egiptov-Co o za nov° konferen- Uradna ezu' .®£iptovska pol-lja, a. agencija «MEN» jav-»atski m; Eg‘Ptu Po diplo-P°ro Jn-a ,*Porocile to pod-stan Tfk®ni)a’ Sirua, Afgani-'*Mne t Panama. Po ninia n.Iose “e posebno za- UEo‘avL??m.skLpristanek- in mo ena i ? Panama ni samega nf i Vn'*1 koristnic Sue- la Povakf- fePrav ni bi* Pač Ba‘ Jena na konferenco, žen t„aJe n)en pristanek va-Pa“amskiZaradi teSa- ker ere Ožemiiu prek°P P° njenem San Sirski' 2unanji minister je irtiel v r,razBovoru. ki ga ie skin, „„Vsn>asku z egiptovskim n Sian'kom in z indij- ja sirskaCvitaJVnikom' b-iavil Mno 7a5 Ylada odobrava vse-alastj eKiptovske note, la juf člen, ki predla-? Sue7„anc? nove konference javi]. • "irska vlada bo obloži o,Se'?iavo. da ob-»ji min: Y°^e stališče. Zuna-s'rska 5'st5r je dodal, da ie tada napravila diplo- Čržv7h k5.rake pri nekaterih ?e. Doziif .ri?k°-azijslce skupi- io egiptotl°i-C 5ih’. naž PortPre-namen i stališče. V ta Klavni tajnik v sir-sprejei *Hnaniem ministrstvu in v apravn'ka poslov Ira-V o f udove Arabije J® tudi krogih izjavlja« *ia na -t. .se Indija priprav-2a »adaln,0110, da pripravi tla na , 5, razgovore o Sue-,;agl egiptovskega ftičakuioi« arabskih krogih :-‘v-aituioi- *®di s 1° Podobno pobudo katere - ^?I?‘ Arabske lige, sestal v odbor se bo Ponedeljek v Kairu. Seveda je za sedaj glavna pozornost obrnjena v London v pričakovanju izjav, ki jih bo jutri podal Eden. V Kairu je še posebno pozornost vzbudila izjava predstavnika Fo-reign Officea po današnjih razgovorih, da pritožba na OZN ni Alina možnost in da so tudi druge poti za mirno rešitev. Predsednik Naser pa je v izjavah, ki jih je podal dopisniku grškega lista «Kathi-merini« izjavil, da bi se zaradi morebitnega napada na Egipt zaradi Sueškega prekopa čutile posledice na vsem svetu od Atlantika do Indijskega oceana. Naser je dalje izjavil, da predstavlja bivša družba za Sueški prekop poslednje ostanke kolonialne o-kupacije in da Egipt ne bo nikoli pristal na ((mednarodno kolektivno okupacijo« prekopa. V zvezi z angleško-franco-skimi vojaškimi pripravami je Naser izjavil: ((Pripravljamo se na najslabše možnosti in ne oziramo se na ukrepe, ki jih drugi sprejemajo.« Kar se tiče navzočnosti francoskega vojaštva na Srednjem vzhodu, je Naser izjavil: ((Mislim, da je namen teh premikov dvojen: na eni .strani je njih namen dokazati strateško važnost Cipra kot vojaškega oporišča za Zahod. Na drugi strani pa kažejo ti premiki vojaške priprave za zasedbo Sueškega prekopa. Na neko drugo vprašanje je Naser odgovoril: ((Egiptovska vlada in ljudstvo in jaz osebno smo vedno podpirali Grčijo v ciprski zadevi. Podpirali jo bomo še dalje, dokler ne bo zmagala.« Uradno poročilo 0 londonskih razgovorih *k°-hrit^^°,nu Pa so se franco- žirskega vprašanja težja. i^lačili wrazf ; J--------------------- 'It Se Molle •Viz ze vrnila » - zbornici, br "“točili S0 mnenja. da se Ni, 7'a vendarle da raz-t?d čruoi S0 med razgovori i»tlW«Vo rv»» en'*’ predloži- mVse,t?Z,N- Seveda ie n, **tični> -en v stilu kolo-!r#v‘ bled ?iseln°sti. Izjava "“Udarili .,URim: “Ministri v ZačetV„ da sta že od vse-Zj^ladu' . npb vladi ravnali K^Bnia oameni in načeli «knai* fer,Var°d0V- Ni'h ta' Sr ■ d“iani. 18 na enostran-r,!Ia bi J?, Predsednika Na- rja k J L^riški1 vuj.' Pridružiti se a-tZ' ki so 1' za “klicanje dr-P- fane „ posebno zainte-7-pPt, a a prekopu, vštevši S ’ ki vis[a"P"av'iajo o grož-C» v* ?ržave- ki pred* “•z kori8(-■, “dstotkov intere-Ur11 ie b ,k0v Prekopa in ta 7-Cel°ti Pravičen za vse upošteval suve- 4- in in* upošteval ! da .'rristri snn,erese E^Pta e-i Naso«5 se sporazumeli, t„ian) na t»'eva z-avrnitev poli “ t«sen ^iiP?d'ag' ustvarila iu *° 'n so Razpravlja- blt?'1! o nadtKV .Feloti “Pora-epih. aljnjih potrebnih Us„inistri kaj ?vili rt° Z radovoljstvom tfinJ“ ha „a sedanii dogodki 6r“ sta ^0,I?° voljo, s ka-Can'ia oHia1clj? i" Velika ta,, ie nm eni braniti spo-bedaT^kt. DrJui v mednarodnih s0d«i)evati k 80 odločenost, ,0ba ®nje in" razširiti njih stvi z Vserv, Postaviti se po veznosti, ki k Vifov xz dru- * lr*edn D _____ hiave *5hslr p0r0čni razgovorov bo vlade |rirefisednik br" HvSSp.’ Istoč. en v spodnji ^“Vni Mollet Po bo o iem j-ov .’ konfe,- ? večerni ti->"t ‘ ,lz Londoa"c!- Pred odho-“ie ■ izreke) .if. danes Mol-5larm .. Mollet ns>m -?rblnentu S)e*itla vprai?6' odgovarjal S ’ ali i« ,®n3a. Na vpra-? ®dRnekko in a]5ka povezava n' hj “ril a-. ?lrsko zadevo, >,* bo^koli ak'rancoska vla-v>li rtStalikči' l. Prikriti, l o t„^.° Egiot« . Ro bodo i- »s- Prepusti Ede-Poročal v bri- Ce pa ne bi Egipt dosegel, kat želi, ne bi seveda bilo alžirsko vprašanje avtomatično rešeno. Toda Francija ni zavzela do Egipta sedanjega stališča zaradi afriškega vprašanja. Njeno stališče do Egipta bi bilo enako tudi če tega vprašanja ne bi bilo. Mollet je tudi izjavil, da se je sestal z laburističnima voditeljema Gaitskellom in Morganom Phillipsom na njuno zahtevo. Na vprašanje, ali se bo v kratkem sestal z Dulle-som, je Mollet odgovoril, da bo sleherni radovednosti s tem v zvezi zadoščeno jutri. Giede ZDA je Mollet izjavil, da vlada popoln sporazum med washingtonsko, londonsko in paniko vlado- Med posvetovanji, ki se bodo začela, bodo govorili samo o podrobnostih. Kakor javljeno, se bo jutri začelo izredno zasedanje britanskega parlamenta, na katerem bodo govorili o Suezu iti Cipru. Britanska vlada, ki se je danes sestala, je sklenila da ne bo zahtevala glasovanja o zaupnici. Zvedelo se je tudi, da laburistična stranka ne bo predložila resolucije, ki zahteva nezaupnico. Debata o Suezu bo jutri in v četrtek, v petek pa bodo razpravljali o Cipru. Predstavnik Foreign Officea je danes dopoldne izjavil, da francoski in britanski ministri ne vidijo v novih predlogih egiptovske vlade prispevka k rešitvi sueške zadeve, ki bi bi! za njih sprejemljiv. V britanskih pooblaščenih krogih poudarjajo, da med ukrepi, ki so jih sprejeli na razgovorih in ki jih omenja zaključna izjava, ni samo predložitev zadeve OZN in da to ni edina možnost za mirno rešitev sueške zadeve. V Washingtonu pa je predstavnik državnega departmaja izjavil, da je dvomljivo, da bi nova konferenca o Suezu, kakor jo je predlagal Egipt, lahko imela kako korist. Vendar pa bodo v državnem departmaju egiptovski predlog temeljito proučili. Dodal pa je, da pomeni ta njegova izjava samo »uvodni komentar«, ker je poteklo še premalo časa, odkar so egiptovsko noto dobili. Medtem javljajo, da se bo dižavni tajnik Dulles v petek popoldne sestal z Menziesom, ki se bo na poti v Avstralijo ustavil v Washingtonu. Danes se je Dulles razgovarjal z britanskim veleposlanikom Ma-kinsom. Danes se je v New York vrnil tudi ameriški delegat v odboru petih Hender-son. Med komentarji ameriškega tiska je značilen članek «New York Timesa«, ki ugodno sprejema Naserjev Predlog za u-stanovitev novega organizma, ki naj se pogaja o Suezu. List pravi, da ta predlog «pomeni vsaj to, da Egipt pristaja na dejstvo, da zadeva ni zaključena«. To daje tudi možnost, da zadeva ostane na področju razgovorov namesto da bi piešla na bojno polje.« To seveda ne pomeni, da omenjeni list odobrava stališče Egipta. Izjave Menziesa Predsednik avstralske vlade Menzies se je danes popoldne razgovarjal z britanskim zunanjim ministrom Selwynom Lloydom. Na tiskovni konferenci je Menzies sporočil, da namerava odpotovati v četrtek v Washington, kjer se bo sestal z Eisenhowerjem in Dullesom. Na vprašanje, ali njegova vlada vidi kako drugo možnost poleg pritožbe na OZN, je Menzies izjavil, da ne bo glede tega izrekel nobenega mnenja in da je v stiku s svojo vlado. Na vprašanje, kaj misli o možnosti mirne rešitve, je odgovoril, da se rajši naslanja na dejstva, kakršna so sedaj in po njegovem je konkretno dejstvo, da je «najboljši in res velikodušen predlog za mirno rešitev Kairo zavrnil«. Zatem je Menzies dejal, da je položaj «zelo, zelo resen, prav kakršen je bil pred petnajstimi dnevi«. Menzies je zatem zelo netaktno in žaljivo govoril o egiptovskem stališču in je dodal, da je pričakoval od Naserja kak predlog, kakršnega je n. pr. stavila Indija na londonski kon- ferenci, da pa ta ni predlaga! nič takega. Glede včerajšnjega egiptovskega predloga o novih pogajanjih ni pokazal Menzies posebnega navdušenja. Dejal je tudi, da ni mnenja, da se bo udeležil še kake nove konference o Suezu. Na razna vprašanja glede morebitne uporabe sile je Menzies nesramno odgovoril: «Rajši za sedaj poudarim, da je za sedaj samo Egipt uporabil silo.« Na druga vprašanja je Menzies dejal: 1. Med razgovori v Kairu se ni omenilo vprašanje finansiranja asuanskega jezu, 2. Naser je predlog za ustanovitev mednarodnega organizma za u-pravljanje prekopa označil za kolektivni kolonializem, 3. vprašanje blokade izraelskih ladij je bilo načeto, niso pa o njem govorili, 4. Naser je med razgovori izjavil, da so predlogi 18 držav s finančnega stališča krivični. Nocoj je odbor petih pred- ložil 18 državam poročilo o svojih razgovorih, ki vsebuje tudi besedilo Menziesovega sporočila Naserju od 24. avgusta in 9. septembra. Poročilo, ki so ga podpisali člani odbora, pravi na koncu, da so vedno naleteli «na pomanjkanje želje po diskusiji na razumni podlagi«. Švedski zunanji minister Ge-sten Unden. ki ve je vrnil iz Kaira v Stockholm, je nocoj izjavil: «Zdi se mi verjetno, ča se bo sueško vprašanje predložilo Združenim narodom. Toda to ;,e samo moja osebna domneva.« Unden je dodal, da je porožaj zelo resen in da lahko postane še resnejši, če bodo tuji piloti zapustili Egipt. Da bi napetost še bolj povečali, pa so danes v Parizu objavili tudi sklep upravnega sveta stare družbe za Sueški prekop, ki poziva neegiptov-sko osebje, ki je zaposleno pri tem prekopu, naj zapusti delo od 15. septembra dalje. Eisenhower za mirno rešitev spora okoli Sueškega prekopa Predsednik poudarja važnost vloge OZN in nasprotuje uporabi sile - Posvetovanja o gospodarskih sankcijah proti Egiptu? - Proučevanje novih egiptovskih predlogov WASHlNGTON, 11. — Predsednik Eisenhovver Je na svoji današnji tiskovni konferenci izjavil, da je prepričan da bo sueška zadeva predložena Združenim narodom, preden nja akcija samoobrambe.« Na vprašanje, ali v sedanjih pogojih mislijo ZDA poseči v kakršno koli vrsto vojaške akcije, je predsednik odgovoril negativno. Ce pa bi se po- V Parizu javljajo da je pred | ^ jZVršeno kako materialno 1 skusila vsa sredstva za mir- nacionalizacijo Sueškega prekopa bilo zaposleno 6 oseVAe!d!janje- .DodalJ.e' da 50 bili družbe na egiptovskem ozem- j Združeni narodi ustvarjeni, lju sledeče: 910 uradnikov, pi- da odpravijo napade, in da lotov in inženirjev, od katerih 525 tujcev: 4200 delavcev, od katerih 950 tujcev in od teh 750 Grkov. Zaposlenih je bilo 205 pilotov. ki so po narodnosti takole razdeljeni: 53 Francozov, 61 Angležev, 40 Egipčanov, 14 Holandcev, 11 Norvežanov, 12 Grkov, 3 Danci, 2 Italijana, 2 Američana, .2 Belgijca. 2 Šveda, 1 Jugoslovan. 1 Poljak in 1 Spanec. Sedaj je odsotnih okoli 60 pilotov. V San Franciscu je egiptovski konzul izjavil, da je včeraj 30 tamkajšnjih pilotov zaprosilo za zaposlitev v Sueškem prekopu. Tudi iz Ottawe javljajo, da je tamkajšnje egiptovsko poslaništvo dobilo več prošenj pilotov za zaposlitev v Sueškem prekopu. se on ne bi udeležil napada, če bi se ga lahko izognil ali ga v naprej odkril. Vendar pa je pripomnil, da ne ve, ali bo zadeva Sueškega prekopa predložena Združenim narodom v sedanjem stadiu ali ne. Na vprašanje, ali b: ZDA podprle Veliko Britanijo in Francijo, če bi ti dve državi uporabili silo. je predsednik odgovoril, da v kolikor se tiče ZDA, ne bi on n>koli sprejel odločitve za vstop v vojno brez odobritve kongresa. »Utegnile bi biti tudi izjeme, je pripomnil, v primeru nenadnega ali neupravičenega napada na ZDA in v tem primeru bi bila potrebna takojs- Comminov intervju „Populairu“ naletel na precej oster odgovor v „Avanti“ Zaradi nenadnega odhnda Hennija bn sestanek med njim in Matteottijem šele prihndnji teden - Italijanskega veleposlanika v Kairu Fornarija predsednik Naser Iudi včeraj ni sprejel, čeprav je bila avdienca določena že za ponedeljek (Od našega dopisnika) RIM, 11. — Tajnik SFIO, senator Commin, ki se je pred kratkim vrnil iz Rima z misije, ki mu jo j? naložila socialistična internacionala, je dal za socialistični dnevnik «Le Populaire« intervju, v katerem je očrtal položaj, ki je nastal v zvezi z združitvijo PSDI in PSI. Potem ko je omenil okoliščine, zarači katerih je potoval v Italijo, je Commin predvsem izjavil; «Zelo važen del italijanskega javnega mnenja si želi socialistične združitve kot sredstvo, ki naj povzroči novo politiko. Glede tega sem dobil številne izjave iz najrazličnejših družbenih krogov. Mislim tudi, da so člani obeh strank v veliki večini prepričani o potrebi enotnosti in si želijo, da bi do te enotnosti prišlo na trdni podlagi. Vsi tisti, s katerimi sem i-mel priložnost sestati se, so v meni potre'ili prepričanje o veliki važnosti, ki jo ima ustanovitev velike združene socialistične stranke, in to ne le za samo socialistično stvar, temveč tudi za demokracijo v Italiji. Jasno je, da bo močna združena socialistična stranka, ki se naslanja na i-deal socialistične demokracije, povzročila v delavskem razredu nezadržan polet ter bo pritegnila nove važne e-nergije.« »Vsekakor, je nadaljeval Commin, pa se mi zdi težko, če že ne naravnost nemogoče, določiti neki catum združitve. Do združitve bo pri- Budnost Arabske lige spričo angleško-francoskih groženj Anglija in Francija skušata z ustvarjanjem incidentov najti izgovor za vojaško intervencijo - SZ in Indonezija poudarjata nujnost mirne rešitve '»»Dok'1' z»radTvcrne Afri-Po«i„. 'SiPtovske- Postai 8 rešitev al- KAIRO, 11. — Kakor javljajo, se bo politični odbor Arabske lige sestal v dneh od 15 do 17. t. m. v Kairu. Jordanski zunanji minister je v zvezi z zaključkom razgovorov v Kairu izjavil: HVlaj bo egiptovska politika o oue-Škem prekopu kakršna koli, jo bomo mi podprli, ker smo prepričani, da bo najbolje služila splošnim interesom Arabcev.« Tajnik Arabske lige Hassu-na pa je izjavil, da je sestanek političnega odbora odvisen dejansko od sklepov, ki jih bo sprejel britanski parlament. «Ce bodo ti sklepi zaskrbljajoči, je pripomnil Hassuna, se bo politični odbor sestal pred določenim dnem, da sprejme nujne ukrepe.« iz prestolnice Saudove Arabije pa javljajo, da je pet arabskih držav sklenilo finansirati jordanske oborožene sile. »Delegati Jordana, Iraka, Saudove Arabije, Sirije, Libanona in Egipta, pravi uradno poročilo, so imeli v Riadu konferenco, na kateri so govorili o jordanski državni vojski, da ji dobavijo vse, kar je potrebno za obrambo. Konferenca se je soglasno sporazumela o ukrepih in sredstvih za takojšnje uresničenje tega smotra.« V zvezi s pozivom, ki ga je bivša družba za Sueški prekop izdala osebju, zaposlenemu ob prekopu, naj zapusti službo, je predsednik egiptovske družbe Badavay izjavil, da bi zapustitev delov- nega mesta brez prejšnjega obvestila pomenila sabotažo. Dodal je, da sklep bivše družbe nima nobene pravne veljave in da ta družba »nima oblasti dajati navodila komur koli.« Na vprašanje, kaj bi nar pravila egiptovska družba, če bi tuji nameščenci »apustili službo, je predsednik odgovoril, da nimajo nič proti temu, da ta ali oni nameščenec zapusti svoje mesto, če seveda sporoči odpoved v roku, kakor ga določa delovna pogodba, Ce ne bi kdo pravočasno naprej obvestil, da želi zapustiti svoje mesto, bi to bila sabotaža. Naserjev politični svetovalec Al Sabri pa je nocoj izjavil da s sporočilom bivše sueške družbe, ki poziva pilote, naj zapustijo svoja mesta, skušata Velika Britanija in Francija povzročiti incidente, da bi upravičili intervencijo na področju Sueškega prekopa. Sabri je dodal; «Grožnje z oboroženo intervencijo ter blokada egiptovskega imetja v Londonu in Parizu predstavljajo očitno kršitev listine OZN.« Glede razgovorov z odborom petih je Sabri izjavil, da so bili predlogi, ki jih je stavil la odbor Egiptu, v nasprotju z listino OZN in z mednarodno pravičnostjo. Odbor je za-hleval od Egipta, naj se odreče svoji suverenosti. Dodal je, da odbor petih ni mogel odgovoriti, ko so ga vprašali, kakšne mednarodne dogovore je Egipt prekršil ali odpovedal. Medtem javljajo, da je imel poslanik Saudove Arabije v Kairu danes dolg razgovor s sovjetskim poslanikom. Panamski list «La Hora« piše danes, da mora panamska vlada zelo skrbno slediti morebitnim korakom za predložitev sueske zadeve OZN. List dodaja: »Ce bomo budni spričo tolmačenj in koncepcij, ki bodo obrazložene glede suverenosti in pravnih pravic E-gipta, kar se tiče Sueza, bomo mi lahko bolje uveljavljali naše zahteve kot država, po kateri teče tudi prekop.« V Moskvi pa so danes objavili skupno sovjetsko-indo-nezijsko poročilo o razgovorih, ki jih je imel predsednik Sukamo s sovjetskimi voditelji. Izjava pravi med drugim, da sta Sovjetska zveza in Indonezija mnenja, da je treba sueško vprašanje rešiti na miren način ob popolnem spoštovanju egipiovske suverenosti in časti. Moskovski radio pa je danes oddajal komentar, v katerem je rečeno, da je sueška kriza dejansko pojav globokega nasprotja med interesi arabskih narodov in interesi tujih monopolističnih družb. Komentator je izjavil, da je saudski petrolej v zadnjih desetih letih prinesel ameriškim petrolejskim družbam čisti dobiček šest milijard dolarjev in da je položaj enak v vseh arabskih deželah, katerih bogastvo pobirajo tuje družbe.. šlo v postopnih etapah, katerih ritem pa bo odvisen od političnega ozračja, predvsem pa od načina, kako se bo razvijala vsakdanja skupna akcija.« V odgovor na neko vprašanje je potem Commin dejal; »Nenni je napravil name vtis, da odkritosrčno in odločno hoče združitev socialističnega gibanja. Gotovo je v njegovi >4ranki on. ki bolj kot keorkoli drug razume neodložljivo nujnost te združitve za delavce. Seveda pa bo moral tudi delati račune z doktrinarji svoje stranke.« «Sedaj je že gotovo, je nadaljeval Commin, da bi v primeru, če bi prišlo po socialistični združitvi do vlade socialistične smeri, bile obveznosti Italije na evropskem in mec narodnem področju spoštovane v okviru potrebne solidarnosti demokratičnih držav Zahoda in mednarodne pomiritve. Na notranjem področju se bosta obe stranki lahko sporazumeli za postavitev avtonomne baze socialističnega gibanja, za obnovitev družbe in države in za moderno demokracijo.« Govoreč naio o sindikalnem vprašanju je Commin dejal, ča se stališči PSI in PSDI še nista dovolj približali, da -bi e vprašanje lahko rešilo pred združitvijo. Z ene in druge strani se razvija močna smer, ki gre za tem. da se prepusti novi združeni stranki naloga, da reši to zadevo. Glede na stališče komunistov pa je Commin rekel: «Jasno je, da se Kpi boji socialistične združitve in da bo ftorila vse, c'a jo zakasni ali nreprečd. Toda ravnati bo morala previdno, da ne vznemiri delavskega razreda. U-radno predstavlja KPI združitev kot stvar, ki bo okrepila že obstoječo enotnost demokratičnih sil. Pri tem gre za manever, je dejal Commin, ki naj zbudi zaskrbljenost v javnem mnenju in nasprotovanje v PSDI.« Ko so ga na koncu vprašali o vsebini memoranduma, ki ga je seetavil Nenni po svojem sestanku s Saraga-tom, je Commin izjavil: «Smatram ga za osebni dokument in ne čutim se pooblaščenega. ča bi ga objavil. Sicer je to eden izmed elementov mojega poročila Morganu Phillipsu na zasedanju vodstva socialistične internacionale.« V zvezi s Comminovim intervjujem v današnjem »Po-pulairu« bo jutrišnji «Avanti» objavil članek svojega ravnatelja. V tem članku pravi ravnatelj «Avanti», da nočejo voditi polemike s Comminom, zlasti ker je več stvari, ki jih j* on povedal, točnih, vendar pa da ne morejo molče mimo nekaterih Comininovih mnenj. Tako »Avanti« prvič zanika, da bi obstajali socialistični »doktrinarji«, kot jih imenuje Commin, ki bi sicer bili naklonjeni socialistični združitvi, vendar pa bi lahko tudi povečali težave s svojimi zavijanji. «Avanti» priznava, da so težave tudi na teoretičnem področju, vendar se niso v razgovorih s Comminom kdo ve kako poudarjale. «2. Zdi se, nadaljuje «A-vanti«, da Commin smatra za simptom zbližanja PSI s socialdemokratskimi strankami mnenje, ki ga je izrazil «A-vanti« o Naserju. Tudi glede te točke smo bili dovolj jasni, Naše mnenje o osebi Naserja se ni moglo nikoli tolmačiti dvoumno. Obsodili smo in obsojamo angleško-franco-sko reakcijo po nacionalizaciji Sueškega prekopa tudi zaradi tega, ker se nam zdi, da je to darec vsemu arabskemu svetu Smatramo nacionalizacijo za pravično in za pravične tudi zahteve po konkretnih jamstvih o svobodni plovbi po prekopu. Internacionalizacija pa bi po načinu, kot je bila zahtevana od Egipta, pomenila danes povratek Angležev v Sueški prekop. i. Commin trdi, da je PSI po njegovem mnenju za »solidarnost demokratičnih narodov Zahoda« Ce razume Com-nun pod solidarnostjo obrambe demokracije v Italiji, spoštovanje demokracije tako v večini kot v manjšini, tedaj soglašamo. Toda mi smo za prenehanje razdelitve sveta v nasprotne vojaške blokek za nadzorovano svetovno razoro-šitev in za pcmirjenje. 4. O sindikalnem problpmu je socialistična stranka izrekla svoje mnenje tako jasno, da sc izključena napačna tolmačenja. Socialistična združitev pomeni tudi sindikalno enotnost vseh delavcev. Sindikalisti bodo razpravljali o načimn in o času sindikalne enotnosti ter o jamstvih, ki jih bo moral dati enetni sindikat Ne moremo pa sprejeti, da bi bili socialisti v eni sami stranki in v treh različnih sindikalnih organizacijah, ali pa v en; samo socialistični sindikalni organizaciji. 5. Comminova insinuacija, da se bo KPI posluževala a-gentov, ki jih je vrinila v PSI za ribarjenje v kalnem, je — še prej ko žaljiva za PSI — tudi banalna. Mislimo pač, da je Commin neprevidno ujel kak glas, ki mu je za časa njegovega bivanja v Rimu prišel na ušesa od oseb, ki jim je na tem, da ovirajo socialistično enotnost.« Kot vsak dan je ministrski predsednik Segni tudi danes sprejel vrsto svojih sodelavcev, ministrov in drugih o-sebnosti. Med drugimi je sprejel minivtra za promet Angelinija, s katerim sta govorila o zadevi železničarjev. Vendar še ni prav nič znano, kakšno je stališče vlade v tej zadevi. Pri Segniju so bili tudi ministri Gonella, Tavia-ni. Cortese ter poleg drugih tudi tajnik italijanske republikanske stranke Oronzo Reale, ki se je vrnil s počitnic in ki ga je ministrski predsednik poučil o političnem položaju. Jutri se bo sestalo vodstvo PSI, ca se dogovori o datumu za zasedanje centralnega komiteja. Verjetno bo to zasedanje v prvem tednu oktobra. Nenni je odpotoval v Lugano, od koder se bo vrnil v ponedeljek, potem ko bo imel še prej v Milanu v nedeljo govor tamkajšnjim voditeljem PSI. Potemtakem napovedanega razgovora med Nennijem in Matteottijem ta teden ne bo. Ko je Matteotti zvedel za očhod Nennija, je odložil svoj povratek v Rim in tako je odpadlo tudi zasedanje izvršnega odbora njegove stranke, ki bi moralo biti jutri in bo šele v soboto ali ponedeljek. Bivši ministrski predsednik Scelba je dal intervju za »Europeo«. Glede socialistične združitve je izrazil svoje čvoine v Nennijevo lojalnost, potem pa je govoril o nekakem «moralnem popuščanju« socialdemokratov. Scelba je govoril tudi o na-sprotstvih v demokrščanski stranki. Pri tem je dejal, da bi bilo zelo krivično mivliti, da so tisti, ki zahtevajo, da se ta socialna pravičnost e-nači z določenimi reformami, ki bi se lahko izvedle samo v sodelovanju z levico. Po tej trditvi bi se zdelo, da spača čejo socialno pravičnost, a bi jo hoteli izvesti v sodelovanju z drugimi silami izven levice. Katere bi naj bile te sile. pa Scelba ni povedal. Danes se je vrnil iz Pariza zunanji minister Martino, ki pa bo jutri zopet odpotoval v Pariz. Prišel je samo na vladno sejo, da poroča o vprašanju Sueza. Italijansk. veleposlanik v Kairu Fcinari še ni bil sprejet pri Naserju, čeprav je bila avdienca določena že za včeraj. Zdi se, ča Narer ne smatra za koristen še en razgovor s Fornarijem zaradi pristranosti pobude italijanske vlade. Čeprav ni mogoče ugotoviti točnosti te vesti, je vendar gotovo, da se je napetost povečala in da je palača Chigi storila malo ali nič za omiljenje te napetosti. Politični opazovalci poudarjajo, da Naserjev predlog za prenos sueškega vprašanja pred OZN ter za ustanovitev organizma, ki bi ga sestavljali u-porabniki prekopa, ni naletet na noben odmev v italijanskih odgovornih krogih, kar kaže na njihovo precejšnja dezorientiranost. Minister Martino je kot sedanji predsednik ministrskega odbora evropskega sveta sprejel od predsednika posvetovalne skupščine evropskega sveta Fernanda Dehoussa predlog za sklicanje skupščine na izredno zasedanje za razpravo o sueškem vprašanju. A. P. no rešitev in bi Egipt posta! napadalec, tedaj bi ZDA priznale, da Velika Britanija in Francija nimata drugih sredstev. Na razna vprašanja o možnosti gospodarskih sankcij je predsednik izjavil, da sedaj proučujejo predloge, ki naj bi se eventualno izvedli ali zavrnili, in morda bi se ti predlogi lahko označili ?a sankcije, toda do sedaj mu ni bil predložen noben program gospodarskih sankcij. Poudarit je besedo «program» in zaradi tega so nekateri opazovalci mnenja, da morda razpravljajo o kaki poedini akciji gospodarskih sankcij. Eisenhower je večkrat izjavil, da se ZDA posvetujejo z mnogimi drugimi državami glede nadaljnjih korakov zaradi sueške krize in je poudaril. da so ZDA zagovornice rešitve. Dodal je, da ga je egiptovska zavrnitev predloga 18 držav razočarala in da je po njegovem mnenju »razočarala ves svet«. Dejal je, da načrt 18 držav »ščiti egiptovsko suverenost« in da hkrati omogoča drugim državam sveta izvajanje pravic, ki jih določa carigrajska konvencija iz leta 1888. Predsednik je tudi izjavil, da novi Naserjevi predlogi pomenijo enostavno vabilo na novo konferenco in ne vsebujejo nobene bistvene točke kot podlago za tak sestanek, kakor n, pr. predlaganje datuma ali sedeža konference. Vendar je pripomnil, da so ZDA pripravljene skrbno proučiti vsak predlog. Ko je večkrat omenil sedanja posvetovanja z drugimi državami, je dejal, da je namen teh posvetovanj določiti, kaj je bolje sedaj napraviti. Ko so ga vprašali za stališče ZDA v primeru, da evropski piloti v Sueškem prekopu zapustijo svoje me«to in bi bil promet v prekopu u-stavljen, je Eisenhovver dejal, da je svobodna uporaba prekopa zajamčena. Dodal je, da misli, da bi tak položaj upravičil korake za razgovore z Naserjem glede svobodne u-porabe prekopa. Pri tem je poudaril, da to ne pomeni, da je uporaba sile upravičena. Tu je predsednik izjavil, da so bili Združeni narodi u-stvarjeni za odpravo napada in da se on ne bi udeležil napada, če bi se ga lahko izognil ali bi ga v naprej odkril. Ko so ga vprašali, ali nekateri njegovi komentarji o sueški zadevi pomenijo, da so ZDA udeležene pri ukrepih, glede katerih sta Eden in Mollet izjavila, da sta se sporazumela, je Eisenhovver odgovoril. da njegove besede ne pomenijo nič drugega razen tega, kar je rekel. Ponovno pa je dejal, da se ZDA po-svetuejo z vladama Velike Britanije in Francije. Zmaga demokratov v državi Maine PORTLAND, 11 — Demokrat Ejmund Muskie je bil ponovno izvoljen za guvernerja države Maine. Demokratom je uspelo odvzet, republikancem tudi dva od treh sedežev, ki jih imajo ti v zvezni predstavniški zbornici. Muskie je bil izvoljen leta 1P54 za guvernerja v državi Maine, ki velj' za republikansko trdnjavo, po dvajsetih letih, ko so to mesto in vse sedeže v kongresu imeli vedr.5 republikanci. Volitve v tej državi za guvernerja in tri člane zvezne predstavniške •'bir-r.ice dva meseca pred predsedniškimi volitvami veljajo na splošno kot ((barometer« javnega mnenja v ZDA. Takoj ko je zvedel za rezultat volitev, je demokratični voditelj Stevenson izjavil, da »struja naklonjena demokratični stranki št. vedno pridobiva na moči«. Hatojama bo nadaljeval pogajanja v Moskvi TOKIO. 11. — Japonska vlada je načelno odobrila načrt za potovanje ministrskega predsednika Hatojame v Moskvo za nadaljevanje sovjet-sko-japonskih razgovorov. To so sklenili, potem ko je sovjetski poslanik v Londonu potrdil tamkajšnjemu japonskemu poslaniku, da je Sovjetska zveza pripravljena opustiti sedaj ozemeljska vprašanja in se pogajati o ukinitvi vojnega stanja, o povratku ujetnikov, o izmenjavi poslanikov, o podpori za sprejem Japonske v OZN in o ribolovu. Mikoian oblSfis Avslriio DUNAJ, 11. — Po današnji seji avstrijskega ministrskega sveta so objavili Poročilo, v katerem je rečeno, da »bi prvi podpredsednik vlade SZ Mikojan nameraval obiskati oktobra Avstrijo«. To je sporočil sovjetski poslanik v Avstriji na Dunaju kanclerju Raabu, Vojaške priprave Francije NIKOZIJA, 11. — Francoski parnik «Aquitaine» je prispel danes v Famagusto in pripeljal 1500 ton vojaškega materiala za francoske vojake. na Cipru. Iz Marseilla Pa je odpotovala francoska ladja «Pasteur», na kateri je vkrcanih 4000 vojakov. Ladja je namenjena v neko alžirsko pristanišče. Liberalci Zahodne Nemčije o načinu za zedinjenje Ollenhauer o slabi izbiri trenutka za noto, ki jo je poslala bonnska vlada v Moskvo reakcija, ki naj bi zadala u- Scelba med tiste, ki sicer ho- BONN, 11. — Liberalna stranka Zahodne Nemčije je postavila predlog, po katerem naj bi bile za zedinjenje Nemčije svobodne volitve, in sicer ločeno v obeh delih Nemčije. Te volitve naj bi bile priohdnjo jesen ter pod nadzorstvom mednarodne komisije. Postavljene naj bi bile prihodnjo jesen ter datov v vsaki izmed obeh Nemčij. Izvoljeni predstavniki bi imeli možnost sestaviti vsenemško vlado ali pa predstavljati tako Vzhodno kot Zahodno Nemčijo pri pogajanjih za zedinjenje države. Ta predlog liberalne stranke je predložil in pojasnil minister pravosodja dežele Schlesvvig - Htolstein Bernard Leverenz, Leverenz je izjavil, da če v Zahodni Nemčiji trdno vztrajajo pri formuli volitev v vsej Nemčiji, potem ne bodo prišli do nikakega rezultata, kajti komunisti so ponovno odbili tak predlog. Predlog liberalne stranke, je nadaljeval Leverenz, pa se oslanja deloma na izjave, ki jih je dal predsednik parlamenta Vzhodne Nemčije Johannes Dieck-mann v Frankfurtu, ki je dejal da bi vzhodnonemška vlada dovolila svobodne volitve na svojem področju, če bi se jih lahko udeležile samo stranke, ki sedaj tam obstajajo. Leverenz je dostavil, da če bi se volitve v Vzhodni Nemčiji vršile pod nadzorstvom mednarodne kontrolne komisije, bi bila izvoljena čisto drugačna vlada. V o d j a socialdemokratske stranke Zahodne Nemčije Ollenhauer je govoreč parlamentarcem svoje stranke zatrdil, da zadnja nota zvezne vlade, poslana sovjetskim voditeljem, povzema nekatere ideje, ki jih je že pred časom formulirala nemška socialdemokratska stranka, pa jih je bonnska vlada zavrnila prav takrat, ko bi mogle prispevati k olajšanju pogajanj s Sovjetsko zvezo. Potem je Ollenhauer tudi kritiziral izbiro trenutka za to noto, ki zaradi istočasnosti s popolno sueško krizo najbrž ne bo imela mnogo učinka. Spomenica bonnske vlade, poslana ZSSR v zvezi z združitvijo Nemčije, ni zbudila v tukajšnjih diplomatskih in političnih krogih velikega zanimanja, ker je prišla precej pozno in v neprimernem trenutku. Adenauerjeva akcija naj bi zadovoljila domače e-lemente, ki so zadnja leta zahtevali neposredne razgovore s Sovjetsko zvezo. Prišla pa je prepozno. Upanje, da bi bonnska vlada dosegla podoben uspeh kakor lani po u-reditvi diplomatskih etikov med obema deželama, je zdaj po mnenju ameriških političnih krogov malone izginilo, ker se stanje teh stikov ne le ni izboljšalo, marveč se je nasprotno še poslabšalo. Velesile so zdaj preveč za_ poslene z obravnavanjem a-kutnega sueškega epora in ne morejo posvetiti večje pozornosti akciji bonnske vlade. Tisk pa ni smatral za potreb- vprašanje, ker se zaveda, da to ne bi stvari prav nič koristilo, saj je mednarodna javnost bolj zainteresirana na odstranitvi vojne nevarnosti na Bližnjem vzhodu. Ne glede na te neugodne okoliščine pa v krogih zunanjega ministrstva menijo, da bo rodila demarša bonnske vlade nekatere, čeprav omejene koristi, V Washingtonu poudarjajo, da je zmerom «smotrno imeti odprto nemško vprašanje ter opozarjati svetovno javnost in sovjetsko vlado nanj«. Razen tega je treba razumeti »upravičenost« zamisli A-denauerjeve vlade, da bi pred bližnjimi volitvami razbila argumente resnega dela domače javnosti o tem, da ni pripravljena pogajati se z ZSSR, Čeprav se s tem celotno vprašanje ne bo premaknilo z mrtve točke, na kar Adenauer vsekakor ni mislil, bi morale zahodne države po mnenju washingtonskih političnih krogov razumeti, da sistem atlantske zveze ne more biti učinkovit brez oboroženih sil Zahodne Nemčije, ki jih lahko zagotovi sedanja bonnska vlada. Vodilni new-yorški časniki komentirajo Adenauerjevo akcijo prav i tega propagandnega stališča in poudarjajo, da «postaja zdaj povsem jasno, da se reagiranje nemške javnosti ne bo gibalo v duhu nadaljnjega popuščanja in pojemanja stikov z Zahodom, kakor so to bržčas pričakovali Moskva no, da bi znova načel to in nemški nevtralci«. VREME VČERAJ 'L'tt ef-ioiu ejniejatumaj ‘ou-mui fejoH« afjocu 'ou3}eiqood autj -a sap e oqau "jspo j/, bseia 'uč( 01 J9WA uajiAouejs 6‘9101 8«tJ vujeaz '8‘SZ N« 'il <»o ‘oz efttu Se« '9‘98 ejnieiaduMj Bf^iAfeM M Danes, SREDA, 12. lepše*** Macedomij, šk.. Večerita* Somce vzide ob 5.39 id J-a„Tl,„a 18.22 Dolžina dineva 12.43. “L vzide ob 13.55 in zatone ob Jutri, ČETRTEK, 13. septemU« KAKO SO POTEKALA POGAJANJA MED SOCIALDEMOKRATI IN DEMOKRISTJANI SOimDEMIMRATI OBJAVLJAJO PISMA razgut/urih s Krščanska demnkraniju u lz pisem jasno sledi, dd demokristjanom ni toliko mar za koristi občine kot zato, da obdržijo ključne položaje v občinski upravi Polemika meč socialdemokrati in demokristjani glede imenovanja podžupana se je v zadnjih dneh zaostrila. Po objavi izjave izvršnega sveta PSDI, v kateri je bilo rečeno, da so socialdemokratski odborniki podali ostavko v roke političnega tajnika in da bo ostavka v najkrajšem času stopila v veljavo, če KD ne bo spoštovala sporazuma, ki je bil sklenjen 3. avgusta in v katerem je bilo rečeno, da bodo socialdemokrati čo-bili podžupana, je KD objavila v «Piccolu» in »Messagge-ru Venetu* vsebino omenjenega sporazuma. Hkrati pa je včerajšnji «11 Piccolo* objavil daljši članek z informacijami o dosedanjih razgovorih s socialdemokrati. V omenjenem članku skuša KD dokazati, da sporazum od 3. avgusta, ki so ga podpirali demoknstjanski politični tajnik prof Reeento Romano, župan ing. Bartoli in vodja demokristjanske skupine v občinskem svetu dr. Franzil. ni vezal demo-kristjanskih političnih organov. Zaradi tega neresnega zagovora KD in zaradi objave sporazuma od 3. avgusta v omenjenih desničarskih časnikih, nam je tajništvo tržaške federacije PSDI podalo v objavo vsa pisma PSDI in KD glede tega vprašanja. Zaradi objektivnega obveščanja javnosti o vsem, kar se v poslednjih dneh cogaja ckrog imenovanja podžupana in predvsem okrog celotnega bodočega delovanja tržaškega Dijaška Matica vrši veliko kulturno in socialno poslanstvo. Mi vsi smo ji dolžni pri tem njenem plemenitem delu pomagati. Zato postanimo njeni člani in zbirajmo prispevke za sklad Dijaške Matice. občinskega sveta in občinske uprave sploh, objavljamo o-menjena pisma. Dne 9. septembra je Krščanska demokracija poslala tržaški federaciji PSDI naslednje pismo: «Vaš pokrajinski izvršni svet poudarja v izjavi, ki so jo objavili današnji časniki, da je KD začela, s politiko, ki «popolnoma nasprotuje podpisanim obveznostim preč sestavo odbora, in sicer 3. avgusta ■ . .» Medtem ko odločno zavračam to trditev, ponovno pojasnjujem: razgovori glede razdelitve odborniških mest so se vršili samo 3. avgusta dopoldne in so privedli do sporazumov, ki bi jih morali šele potrditi izvršni organi KD- To je bilo že tečaj znano. ker so se tedaj predstavniki KD odstranili za določen čas, da bi predložili v potrditev sklenjene sporazume. Odbor KD za občinska vprašanja ni potrdil omenjenih sporazumov. Tako smo prišli do 18. ure istega dne, ko se je začela seja občinskega sveta. Tedaj je bil podpisan znani sporazum, ki je predstavljal obveznosti samo treh podpisnikov. Na osnovi tega je bila določena izvolitev župana m odbornikov. Tudi ta sporazum, ki so ga podpisali trije predstavniki KD, bi moral biti predložen v potrditev političnim organom stranke. To je resnica, ki ne more biti izkrivljena ne s polemiko in niti ne s špekulacijo. Podpisane obveznosti so tiste, ki io jih 3. avgusta podpisali ing. BaršolL dr. Franzil in podpisani. Te obveznosti še vedno predstavljajo dejansko in resnično obveznost političnega značaja za KD. V pričakovanju, da to vprašanje reši osrednje vodstvo KD. meni tržaška KD. da ni oportuna nobena polemika o-krog tega vprašanja. Da bi preprečili nadaljnje nesporazume, KD pojasnjuje, da so edine »prevzete obveznosti* tiste, ki so navedene v omenjenem dokumntu, ki so ga podpisali ing. Bartoli, dr. Franzil in podpisani. Ce pa P.SDI hoče na drug način tolmačiti besedo »sprejete obveznosti*, je naprošen, da to takoj sporoči političnemu tajništvu KD, da se bosta s' tem seznanila osrednje in pokrajinsko vodstvo KD.» (Redento Romano) Tržaška federacija PSDI je poslala KD naslednje pismo: «V odgovor na vaše pismo z dne 9. t.m. poudarja PSDI veljavnost celotne vsebine svoje izjave, ki je bila dana dne 8- septembra. Hkrati pa PSDI ne more niti misliti, da obveznosti, ki so jih podpisali ing. Bartoli, prof. Romano in dr. Franzil, niso tudi obveznosti stranke. PSDI ne zanima, kakšne notranje organe ima KD in kakšne funkcije imajo ti organi. PSDI se omejuje le na ugotovitev, da je bila KD 3. avgusta dopoldne zastopana po ing. Barto-liju. dr. Franzilu in g, Corbe-riju. Te tri osebe so dale nekatere predloge dvema strankama, ki sta prišli na sestanek. Nobeden od treh ni niti omenil, da niso opolnomo-čeni. Hkrati pa ni nobeden povedal, da morajo biti njihove obveznosti predložene v potrditev. To pomeni, da nismo mogli rtiti dvomiti, da niso opolnomočeni. Vprašanja, ki so naknadno nastala v KD, nas ne zanimajo. Dokument, ki so ga podpisali ing. Bartoli, dr. Franzil in prof. Romano nekaj minut pred začetkom seje občinskega sveta, je privedel naše svetovalce, da so glasovali za župana in za odbor. Na ta način je PSDI držal besedo, ne da bi kdajkoli podvomil o veljavnosti podpisov na dokumentu. Ce pa pomislimo na odgovorna mesta treh podpisnikov pri KD. potem brez dvoma lahko rečemo, da so «podpisane obveznosti dejanske in resnične obveznosti političnega pomena KD». Noben organ vodstva katerekoli stranke ne more zavrniti sprejetih obveznosti svojih pred stavnikov na razgovorih, če je nasprotna stranka držala besedo, ne da bi to povzročilo posledice personalnega značaja v notranjosti stranke same. Na osnovi gornjih razlogov, ki jih ni težko dokumentirati, ponovno poudarjamo, da so obveznosti, ki so jih sprejeli trije najvidnejši demo-kristjanski predstavniki, obveznosti Krščanske demokracije oziroma tržaške federacije KD* Pokrajinski tajnik (Lucio Lonza) 10. t. m. je tržaška federacija PSDI poslala tajniku Krščanske demokracije Fanfani-iu in v vednost tajniku PSDI Matteottiju ter pokrajinskemu odboru KD v Trstu naslednja pismo: «3. avgusta zvečer 'je bil na seji tržaškega občinskega sveta izvoljen za župana ing. Bartoli. Hkrati pa je bil sestavljen tristranski občinski odbor iz predstavnikov KD, PSDI in PRI. Istega dne v dopoldanskih urah pa so se sestali predstavniki treh omenjenih strank. V prvi fazi tega sestanka so predstavniki KD ing. Bartoli, dr. Franzil in g. Corberi predlagali, naj bi za podžupana imenovali socialdemokrata. S tem je bil laže dosežen sporazum glede programa občinskega odbora, ki ga je zvečer prečital ing. Bartoli na seji občinskega sveta. Samo o spremembah odborniških mest, ki so jih predlagali republikanci, ni prišlo do sporazuma. Poudarjamo, da noben od treh de-mokristjanskih delegatov ni izjavil, da bi morali biti morebitni sporazumi potrjeni od pokrajinskih organov KD. Toda ob 12. uri se je ob prisotnosti dr. Franzila in g. Cor-berija sestal demokristjanski odbor za občinska vprašanja in sklenil, da ne bo potrdil predlogov svojih treh delegatov na dopoldanskem tristranskem sestanku, hkrati pa ni priznal socialdemokratom pod-županskega mesta. V zameno so ponudili dvema laičnima strankama štiri odborniška mesta, namesto treh in enega namestnika, kot so se sporazumeli dopoldne. Popoldne so se razgovori nadaljevali. Na- ša stranka je izjavila, da ne more skleniti • nobenega sporazuma, če KD ne bo priznala ponudbe svojih predstavnikov glede socialdemokratskega podžupana. Nekaj minut pred sejo občinskega sveta so ing. Bartoli, prof. Romano in dr. Franzil podpisali doku- ment, v katerem so izjavili, da se strinjajo s socialdemokratskimi zahtevami in .se ob-vezali, da bodo to stališče za-govarjali tudi na seji pokrajinskega odbora KD. Prišli smo že do 10. septembra in krajevni organi KD niso se potrdili obveznosti svojih u-glednih predstavnikov Na zadnji seji pokrajinskega odbora KD. na kateri je bil tudi odposlanec osrednjega vodstva KD dr. Corghi, je pri glasovanju prišlo do enakega števila glasov med tistimi, ki podpirajo zahteve PSDI tn tistimi, ki jim nasprotujejo. Zaradi tega je bilo sklenjeno, da bo o zadevi odločilo osrednje vodstvo. Poteklo je že 40 dni od dneva sestave občinskega odbora. ki pa ne more delovati. Zadeva postaja vedno bolj resna, tako na političnem kot tudi na upravnem področju. Kot vam je znano, je tržaški občinski svet tudi najvišji politični organ mesta. Zato prebivalstvu ni vseeno, če ta organ ne deluje, ker je na dnevnem redu mnogo važnih vpra- 10. t. m. je KD poslala PSDI naslednje pismo: «V pričakovanju, da bo naše osrednje vodstvo v prihodnjih dneh rešilo vprašanje imenovanja podžupana, je sedaj nujno proučiti vse položaje upravnikov v občinskih in pokrajinskih ustanovah, ki morajo biti imenovani. Zato Prosim, da mi sporočite zahteve glede proporcionalne razdelitve omenjenih mest. To pa zaradi tega, da napravimo vse v času in da preprečimo morebitne spore in nesporazume pri razdelitvi teh mest. Ker gre za vprašanja, ki jih bo treba načeti in reševati skupno z razdelitvijo odborniških mest, Prosim, da mi takoj sporočite gornje zahteve, da bomo lahko že v tem tednu, potem ko bo rešeno vprašanje podžupana, skupno rešili tudi druga vprašanja.* (Redento Romano) Tržaška federacija PSDI je na gornje pismo KD odgovorila naslednje: «Na pooblastilo pokrajinska federacije PSDI odgovarjam na vaše pismo od 10. t. in. in vam sporočam: 1. V četrtek 6. t. m. je bil tajnik vaše stranke po telefonu obveščen, da je PSDI pripravljen razpravljati o komisijah, v katerih sta zastopani občina in pokrajina, tedaj, ko se bo razpravljalo o razdelitvi odborniških mest. PSDI je sporočil, da ne namerava postavljati novih zahtev; 2. v zvezi s sedanjim položajem menimo, da je prišlo iz političnega in tehničnega razloga do zastoja v razgovorih v pričakovanju sklepov osrednjega vodstva KD; 3. PSDI ne more sprejeti predlaganega postopka, naj bi dve laični stranki pismeno predložili svoje zahteve, medtem ko si KD pridržuje pravico razsoditi in odločati. Jasno je, da v tem primeru manjka vsak Pogoj za vzpostavitev kolegialnega ozračja in odgovornega sodelovanja. 4. PSDI je pripravljen sodelovati na sestanku treh strank in prevzeti iniciativo za proučitev vseh vprašanj, ki so povezana z občinskim odborom, takoj potem, ko bo osrednje vodstvo KD odločilo o omenjenem načelnem vprašanju.* (Lucio Lonza) Gornji pismi ne potrebujeta posebnega komentarja. Iz njih je razvidno, kako gleda vodstvo tržaških demokristjanov na občinsko upravo in koliko so jim pri srcu nešteta nerešena vprašanja tržaškega gospodarstva. Tržaško vodstvo k£> bi hotelo še nadalje obdržati monopol nad celotno mestno upravo in nad vsemi občinskimi in pokrajinskimi ustanovami. Zato menimo, da je prišel čas, da se demokristjanski desnici iztržejo iz rok vsaj nekateri položaji, ki bi jih hoteli na vsak način obdržati in da se socialdemokrati in republikanci resno zavzamejo za izvedbo socialnega programa občinskega odbora, ki so ga predložili na zadnji seji občinskega sveta. Obmejni promet v preteklem mesecu V Uradnem listu št. 26, ki 1 vladnega komisariata je v j preteklem mesecu potovalo s j prevoznimi sredstvi, ki vzdržujejo promet med Trstom m osednimi jugoslovanskimi področji, skupno 44.265 oseb, ki so v posesti obmejnih pro-p ustnic. Taico je z italijanskimi avtobusi potovalo 10.370 potnikov, s parniki pa 9925, skupno torej 20.295 potnikov. V istem času se je jugoslovanskih avtobusov poslužilo 10 tisoč 527 potnikov, medtem ko je s parniki potovalo 13 tisoč 443 oseb. Skupno se je jugoslov. prevoznih sredstev poslužilo 23-870 potnikov. Mali obmejni promet pa je bil seveča znatno večji, saj je skozi vse obmejne bloke okoli našega področja potovalo v obeh smereh okoli 270 tisoč Tržačanov in Jugoslovanov. Poleg malega obmejnega prometa je bil zabeležen tudi velik promet oseb, ki so v poserti rednih potnih listov ter tujcev. Tako je po podatkih urada za potne liste tržaške kvesture potovalo skozi mednarodne bloke Fernetiči, Pesek in Škofije 5771 italijanskih državljanov ter 52.835 tujcev, v glavnem turistov, ki so odšli v Jugoslavijo, medtem ko je iz Jugoslavije dopotovalo na naše področje 5506 italijanskih državljanov in 55.654 tujcev. NA POTI V ZAGREB. KJER BO ZASTOPAL ITALIJO Podtajnik Paolo Treves včeraj v našem mestu Sestal se je z vladnim qenera>n'm kom sarjem Palama-ro, nato pa je z avtomobilom nadaljeval pot v Zagreb Stavka v DILFI Delavci tovarne DILFI so včeraj ob 9. zapustili delo v znak protesta proti ravnanju ravnateljstva, ki noče sklicati notranje komisije. Delavci so namreč že večkrat predlagali, da bi prišlo do sestanka notranje komisije z ravnateljstvom, ker so na dnevnem redu vaz- Včeraj zjutraj ob 8-40 je prispel z brzovlakom iz Rima podtajnik v ministrstvu za zunanjo trgovino Paolo Treves, katerega sta spremljala generalni čirekter za sklepanje trgovinskih pogodb dr. DalPOlio in funkcionar ministrstva dr. Gramaglio. Podtajnika Trevesa, ki je potoval v Zagreb, kjer se bo udeležil italijanskega dneva na zagrebškem velesejmu, so na tržaškem kolodvoru sprejeli viceprefekt ar. Santini, odv. Gerin iz urada za zveze zunanjega ministrstva ter drugi funkcionarji. Vsi skupaj so se nato odpeljali v hotel «Excelsior», kjer se je podtajnik Treves sestal z generalnim vločnim komisarjem dr. Palamaro. Po krajšem razgovoru, med katerim so ob- ravnavali nekatera lokalna gospodarska in politična vprašanja, je podtajnik v spremstvu odv. Gerina z avtomobilom zapustil Trst ter se odpeljal proti bloku Pesek. Tu ga je že pričakoval italijanski generalni konzul v Za- grebu dr. Brigidi. i katerim je nato nadaljeval pot proti Zagrebu. Podtajnik Treves bo na zagrebškem velesejmu uradno zastopal Italijo ob njenem dnevu, ki bo 13. t.m. V okviru tega dne se bosta sestali tuči italijansko-jugoslovanska trgovinska zbornica s sedežem v Milanu in jugoslovan-sko-italijanska trg. zbornica s sedežem v Beogradu. Zase- zbornice, ki bo po vsej verjetnosti načela vprašanje uveljavitve tržaškega trgovinskega .sporazuma, Corghi poročal v Rimu Včeraj je član osrednjega vodstva KD dr. Corghi, ki je prisostvoval zadnjemu sestanku tržaškega pokrajinskega odbora KD, na katerem so prepustili Rimu odločitev o imenovanju podžupana, poročal o zadevi glavnemu tajništvu KD v Rimu. Osrednje vodstvo v Rimu ni še ničesar odločilo. Sami ne vedo še ali bi poklicali v Rim tržaške predstavnike ali pa bi poslali v Trst svojega opolnomočene-ga odposlanca, da osebno razčisti celotno vprašanje glede občinskega odbora. ne zahteve Stavka je popolnoma uspela in so se je ude-1 danja cbeh zbornic se bo u-ležili vsi delavci omenjenega deležila tudi tržaška delega-pt djetja. j.cija italijansko-jugoslovanske POLICIJA ZAKLJUČILA PREISKAVO V ZVEZI S SMRTJO ALOJZIJE ORLOVE sanj. . Glede političnega značaja tega vprašanja, tristranski občinski odbor ne predstavlja nobene usmeritve, ne dejanske in niti ne prikrite, na skrajno levico. Gre za odbor, ki je sestavljen v glavnem iz ljudi, ki so bili do sedaj v odboru, razen predstavnika liberalcev. Ker pa je Trst na področju tiska pod vplivom skrajnih političnih in ekonomskih desničarskih sil, je bila tristranska rešitev prikazana kot usmeritev na Vidalijeve komuniste in na titovce. V resnici pa se je desnica naslonila na formalno vprašanje imenovanja socialdemokratskega podžupana, da bi razbila dosežen sporazum m vsilila KD pomoč sil skrajne desnice. Pokrajinski odbor moje stranke me je pooblastil, naj se obrnem na vas in naj vas zaprosim za takojšnjo rešitev tega vprašanja. Ker ne moremo več deliti odgovornosti za nedelavnost občinskih organov, pričakujemo odgovor do polovice tega tedna. V primeru, da do tega datuma ne bomo dobili nobenega odgovora, če bo odgovor negativen ali pa če bi se rešitev še nadalje zavlekla, bo ostavka socialdemokratskih odbornikov stopila takoj v veljavo, ker so naši odborniki že dali svoje mandate na razpolago stranki. Lucio Lonza Domenico Di Pinto predan sodiscu pod obtožbo umora svoje žene , i .—— -... . . . ------------—— --- —— ... -- Osumljenca, ki je v svojem 15. letu starosti po nesreči ubil svojo sestrično, so prepeljali v koronejske zapore - Di Pinto še nadalje taji, da bi bil on morilec Domenica Di Pinta ko policijski organi prijavili sodišču pod strašno obtožbo umora svoje žene Alojzije-Helene Orel. Z dokončno aretacijo o-sumljenca, njegovo premestitvijo s kvesture v koronejske zapore ter s predajo aktov državnemu tožilstvu, je policija dokončala delo, čeprav Di Pinto še nadalje zanika krivdo. Sec aj se bodo začela zasliševanja pred preiskovalnim sodnikom in šele nato bo sestavljena obtožba ali pa bo Di Pinto oproščen. Zanj sta samo ti dve možnosti in za sedaj ie ni mogoče ugotoviti, katera je verjetnejša. Policija namreč ni izdala zaključnega poročila ter je dala tisku le nekaj izjav, ki ne morejo razjasniti vzrokov in načina umora pok. Orlove. Do prijave tožilstvu je prišlo na osnovi hudih indicij, med katerimi so seveda številni spori in pretepi z ženo s povzročitvijo telesnih pce-škodb. zaradi česar je bil Di Pinto maja letos že prijavljen sodišču. Ečen najhujših elementov, ki so govorili proti mlademu možu, pa je dejstvo, da je svojo ženo skušal že v preteklosti ubiti in to v prisotnosti nekaterih oseb. O-čividci so to izpovedali preiskovalnim organom in Di Pinto je moral pač tudi to priznati. Čeprav je obtožbo umora žene do sedaj vztrajno zanikal, pa je prisiljen o-sumljeni mož priznati številna dejstva, ki govorijo v njegovo škodo. O njegovi simpatiji do 18-letnega dekleta iz Tržiča smo že obširno pisali. To razmerje ni Di Pinto niti skušal •.kriti preč ženo, saj je hra- i % Domenico Di Pinto. te prepovedane ljubezni. Pokojna Orlova mu je celo ob neki priliki vzela iz fotografskega aparata film, in ko ga je dala razviti, si je lahko o-gledala mlado Rosetto poleg svojega zadovoljnega moža. Lahko si mislimo, s kakšnim občutkom je Orlova gledala slike, ki so bile najbolj zgovoren dokaz varanja onega, ki ji je obljubil večno zvestobo in kateremu je podarila sina- Di Pinto pa je v s.voji drznosti šel še dalj: nekega lepega dne se je zaročil s trži-škim dekletom, kateremu je izjavil, ča je še vedno prost. Baje je dekle pripeljal tudi k svojim staršem na dom v Ul. Battisti. O prevari pa je dekle zvedelo in tedaj je Di Pinta ozmerjala. «Da, res je,» je brez sramu priznal mož, nil v neki škatli tudi slike «poročen sem * A takoj jo je HODA PROMETNA NESRECfl M .OVINKU SMBTI" Ob 14. uri z motorjem v drevo zvečer podlegel poškodbam Nesrečo je pripisati preveliki brzioi - Pri nesreči se je hudo poškodoval tudi njegov prijatelj potolažil, čej da je njegova žena zelo bolna in da bo najkasneje v dveh mesecih u-mrla. Tedaj bi prišel čae, ko bi postala njegova žena. Orlova pa je bila zdrava, a kakor je Di Pinto obljubil dekletu, je res umrla. Morje je zagrnilo njeno truplo in jo nekaj dni kasneje vrnilo mrtvo. Z odkritjem trupla pa se je začela preiskava in ker so nekateri elementi izključevali nesrečo ali samomor, je sum za njeno smrt padel prav na moža. Di Pinto je zanikal krivdo, s solzami v očeh se je rotil, da je nedolžen, policija pa je likala dokaze. V stanovanju ni našla nič posebnega: razen nekaterih slik v družbi tržiškega dekleta, nekaj pornografskih posnetkov in lovskega noža ni bilo nič, kar bi lahko prineslo dokaze. Brez teh je bilo delo policijskih organov otežkočeno in morali so pač vztrajati z zasliševanjem osumljenca, pri čemer so pretehtali vsako njegovo besedo. Iz zapisnikov je bilo razvidno, da nekaj ni v redu: izjave osumljenca so si bile čestokrat protislovne, a vseeno je vztrajal na zanikanju. Izjavljal je, ča je bil v nedeljo 2. septembra v Bar-kovljah, in sicer na zabaviščnem prostoru in da je Helena iznenada izginila neznano kam. Ko je prijavil njeno izginotje,^ je izrazil mnenje, da je odšla v Jugoslavijo k sorodnikom, vendar to ni bilo mogoče, ker je bila njena osebna izkaznica, kj jo je Orlova vedno imela pri sebi, nerazumljivo med slikami. Kdo jo je tja skril, ni znano in na to vprašanje bi lahko odgovorila verjetno samo Orlova. A njej to ni več mogoče. Sedaj se je razširila tudi vest, da se zakonca nista u-stavila na zabaviščnem prostoru, temveč da sta sprehod nadaljevala po Miramarskem drevoredu in prišla celo v bližino miramarskega gradu. Ce je to rer, ne vemo, dejstvo pa je, da je policija prejela anonimno pismo neke ženske, v katerem ta izjavlja, da pozna točno mesto, kjer cijo, ki jo je predložilo poveljstvo letečega oddelka kvesture. Ce ta nesrečen primer ne more postati podlaga nove obtožbe, pa bo pripomogel k ustvaritvi mnenja, da je bil Di Pinto že v mladih letih nagnjen k surovosti, kar je dokazal tudi v zakonskem življenju in kar ga je, če mnenje policijskih organov o umoru žene drži, tudi ugonobilo. Sestanek izvršnega odbora CSIL Danes ob 18.30 se bo sestal izvršni odbor CGIL, ki bo razpravljal o najvažnejših sindikalnih problemih, ki so zdaj na dnevnem redu in najbolj zanimajo delavce kakor tudi ostale meščane. Delo komisije za rotacijski sklad Komisija za rotacijski sklad je te dni rešila okrog 10 prošenj za posojila raznim podjetjem. S tem je komisija začela konkretno delovati. Poročajo tudi, da ni več nobenih ovir za izdajanje teh posojil, ker so nadzorni finančni organi v Rimu odobrili kredite v okviru rotacijskega sklada. Tržaško sodišče v poletni sezoni V četrtek bočo vse sekcije sodišča začele zopet redno delovati. S tem se bo zaključilo delovanje poletnega odseka sodišča, ki je od 18. julija pa do 5. tm. poslovalo enkrat tedensko in razpravljalo samo o nujnih primerih. Vrega skupaj je bilo v tem času 28 razprav, na zatožni klopi pa je sedelo 35 obtožencev. Ce primerjamo obtožbe, bomo videli, da so razpravljali o tihotapstvu, grožnjah, pijanosti, kaljenju nočnega miru, odporu čo javnih funkcionarjev, povzročitvi telesnih poškodb, nedovoljeni prisvojitvi, povzročitvi škode, klevetanju, obrekovanju, posesti mamil, spolzkih dejanjih, ugrabitvi v spolzke namene ter tatvinah, prevarah, poneverbah in celo ropu. Obsodbe, ki jih je izrekel poletni odsek sodišča, so bile tudi precej visoke in na prvem mestu je prav ona proti znanemu dr. Romolu Zimatoreju in njegovemu tajniku Tulliu Pappuci, ki sta bila zaradi poneverbe nad 283 miiljonov lir obsojena na pet let zapora in 60.000 lir globe ter na dosmrtno prepovedi izvrševanja javnih služb. Kakor je znano, so jima pomilostili 3 leta zaporne in celotno denarno kazgp. Isto sodišče je tudi obsSdi-lo Giulia Vitaleja, ki je, bil obtožen prevare in ponarejanja, na 4 leta in 7 mesecev zapora ter na 64.000 lir globe. Tretja po strogosti pa je bila obsodba, izrečena zaradi ropa proti Irenei Forchiassin, ki bo morala presedeti 4 leta in 6 mesecev ter plačati 60.000 lir globe. Ta primer je bil posebno zanimiv, predvsem ker je oropana ženska morda iz žalosti, morda pa tudi zaradi sramote izvršila samomor. Skoraj vsem razpravam je predsedoval dr. Falchi, katerega eta dvakrat zamenjala sodnika dr. Raimondi in dr. Zuccarello. medtem ko so si kot stranski sodniki sledili dr. Ligabue, dr. D’Amato, dr. Ballarini in dr. Zuccarello. Državni tožilci, ki so bili zaposleni s tem odsekom, so bili trije, in sicer dr. Amo-deo, dr. Maltese in dr. Scar-pa. Jutri bo torej začelo kazensko sodišče redno delovati in v kratkem bi moral biti objavljen tudi razpored razprav pred porotnim in tudi porotnim prizivnim sodiščem, vendar predvidevajo, da se bo poslovanje slednjih dveh začelo šele oktobra ali morda celo novembra meseca. v Šolska obvestila Ravnateljstvo državne nižje industrijske strokovne šole s slovenskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, Ulica Montorsi-no št. 8-III.) obvešča prizadete starše, da bo vpisovanje v I., II. in III. razred za šolsko ieto 1956—1957 do vključno 25. septembra t. i., vsak delavnik od 10. do 12. ure, * * * Ravnateljstvo državne nižje trgovske strokovne šole v Trstu Piazza Gioberti 4, sporoča. da bo vpisovanje za šolsko leto 19545-57 trajalo do vključno 25. septembra 1956. Tajništvo je odprto vsak delavnik od 10-do 12. ure. # * * Ravnateljstvo državne trgovske akademije sporoča, da bodo vpisovanja za šolsko ieto 1956-57 trajala do vključ no 25. septembra. Prošnje spiejema tajništvo zavoda vsak dan od 10. do 12. ure, k'o'r dobijo prosilci vsa potrebna pojasnila. * * * Ravnateljstvo trgovskega strokovnega tečaja na Proseku sporoča, da bo vpisovanje v I. in II. razred za šolsko leto 1956-57 trajalo do vključno 25. septembra. * * * Na višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s Klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1956-57 do vključno 25- septembra vsak dan od 1.0. do 12. ure v tajništvu zavoda v Ulici Lazza-retto Vecchio 9-11. Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi razglasni deski. * * # Ravnateljstvo slovenskega industrijskega strokovnega tečaja Nabrežina-Sv. Križ sporoča, da se vrši vpisovanje za vse razrede do vključno 25. t. m. vsak dan od 10. do 12. lire na sedežu šole v Nabrežini. Alabarda. 16.00: «Kurtizsna Dir Turner, P- na». L. dar iz. Arišton. 16.00: «Deviška. ca», J. SimmortS. S. t* G.Ctf- Aurora. 16.30: «5. jate burr**1 Armonia. 15.00: «Samoa*. per. B. Giones nov». J. Haivvkins, D DaY-Garibaldi. 16.00: «Z,aseria * ščic*. L. Darnell. J. Lu^t,, Ideale. 16.30: «Rutnen« sn»- R. Conte. P. Castle. ^ Impero. 16.30: »Romar*. L. P1'n. m Italia, 16.30: « Dogodi vščiM, dvoru*. M. Kock M S. Marco. 17.00: «Zivel 2«*“ M. Brando. J. R«ters. Tjrao Kino ob morju. 16.30: ^jju, Hobson*. C. Laughton, Moderno. 16.00: »Bojni red*. Lund. K. Brasselle. _rneoU, « j ek ! en P? LEL Savona. 16.00: — J. Cotten. T. VVriffht. letnim prenov. Viale. 16.00: «Srebrni Ml*10-bič*. 11 Calhoun. D. Robertson. (5i Vittorio Veneto. 16.30: leta*. C. Coburn, T. PPr5 Ravnateljstvo državne nižje srednje šole s slov. učnim jezikom v Trstu sporoča, da poteče rok za vpisovanje v vse razrede 20. septembra. Vsa potrebna navodila daje tajništvo šole. * * * Vpisovanje dijakov v slovensko učiteljišče v Trstu traja do vštetega 25. septembra. Natančneja pojasnila daje tajništvo vsak dan od 9. do 12. Ljudska prosveta Glasbeni pouk v Barkovljah. Vsi gojenci naj se zbero v petek 14. t. m. ob 17. uri v prostorih prosvetnega društva v Fraivklp-vem (pri Gregoriču), kier bomo določili urnik. Pouik bo kakor lansko leto v torkih in petkih ter sredah in sobotah od 14.30 dalje. Glasbeni pouk pri Sv. Jakobu pod okriljem prosvetnega društva «Ivan Cankar* se bo pričel v četrtek 13. septembra. Gojenci na i pridejo ta dan ob 17. url v Ul Montecchi št. 6. tretje nadsropje soba št. 29. za razpored in druga navodila. IZVRŠNI ODBOR SLOVENSKE PROSVETNE ZVEZE V TRSTU bo imel sejo v petek, 14. t. m. ob 18. uri na sedežu. Prosimo za točnost. Prosvetno društvo »S. Škamperle* sprejema vsako nedeljo od 11. do i3. ure v društvenih prostorih prijave za odbojkarsko ter nogometno ekipo. Ker se bodo ustanovile tudi ženske ekipe, ki bodo imele vaje posebej, vljudno vabimo vse mladinke, ki se želijo udejstvovati v tem športu. Obenem sporočamo, da bo dne 19. t. m. spet začela delovati knjižnica Izposojevanje knjig bo vsako sredo od 20. do 21. ure. leta*, C. coburn, »• tv, «. Belvedere. 16.30: «Ne strf! pnlr'‘ Aljaski*. J. Chandler. Odeon. 16.00: «Zeja P® !,,:sCr G. Marehal, D. Robin. ^ letnim prepov. I Radio. 16.00: »Zadnji odpv' ■ Cravvford, W. Hendriž. Venezia. 15.30: «Pojoče M. Fiore. G. Rondin«Ws-Skedenj. 18.00: «CananS». POLETNI KINO Arena dei liori. 20.00; ), etične s št. 04. A. Dual Metuljček; 20.50 Bartok: dija za violino in orkestervjiie Obletnica tedna: 21.15• "LZj? iz Južne Amerike; 21.35 S|J nita o-perna dela; 22.00 venske književnosti in,Jeia > sti: 22.15 Havdn: Simfo^j il 83 v g-molu; 22.35 Nokhr^. romance; 23.00 Zmerni TRST l- Včeraj okrog 14. ure se je zgodila na cesti pri Zavljah huča prometna nesreča, pri kateri je zgubil življenje 17-letni Silvio Novel iz miljske-ga predmestja Tagliada št. 822; njegov 18-letni prijatelj Gentiie Stefani od Sv. Barbare št. 376 pa leži hudo poškodovan na ortopedskem oddelku. Novel in Stefani sta se po kosilu dogovorila in se skupno odpeljala z motorjem z ev. tabl. TS 17611 proti Trstu. Vozil je Novel na zadnjem sedežu pa je jedel njegov prijatelj. Z motorjem sta kar čirjala po lepi cesti. Na zloglasnem ovinku pri tovarni Gaslini kjer je bilo že precej smrtnih prometnih nesreč, pa je motor zaradi prevelike brzine zletel s ceste. Novel je treščil ob drevo in si je v več krajih zlomil roke in levo nogo ter se močno tanil v dimlje; Štefanija pa je vrglo sredi ceste in si je zlomil desno nogo ter zmečkal levo roko. Voznike, motoriste pešce in potnike v miljskem trolejbusu, ki so šli takoj po nesreči tam mimo, je žalostni prizor močno presunil. Ob drevesu je ležal v mlaki krvi, nezavesten in ves polomljen 17-letni fant. blizu njega u-lodm motor, tako zmečkan in pokvarjen, da ga ni bilo spoznati; sredi ceste pa je stokal okrvavljen in hudo poškodovan 18-letni Stefani. Rešilni avto je bil na mestu kmalu po nesreči, nato pa so prišli agenti prometne policije zaradi preiskave. Tragično je zgubil življenje komaj 17-letni fant, njegov 18-letni prijatelj pa bo imel trajne posledice, ko bo ozdravel. Uboga fanta. Je bolj ubogi pa starši. Toda prav ta nesreča mora biti resen opomin mladim motoristom, ki hočejo uživati opojnost brzine, ne pomislijo pa na smrtno nevarnost, ki jim prei,. Novel je podlegel poškoa-ham ob 19. uri. btetam pa oo verjetno ozdravel v 70 dneh. Nezgode na delu Včeraj se je pripetilo precej nezgod na delu, k sreči pa brez hujih posledic. Ob 830 so z rešilnim avtom pripeljali v glavno bolnišnico 46-let-nega tesarja Giovannija Fedri-ga iz Ul. Barbariga 8, kateremu so nudili prvo zdravniško pomoč, Fedrigo je zaposlen pri gradnji novega skladišča, včeraj zjutraj pa si je ranil s (irkularko dva prsta leve roke, ko je žagal deske. Po prvi zdravniški pomoči je lahko odšel domov, ozdravel pa bo v 8 dneh. Tudi v pristanišču se je x , d . , včeraj dopoldne ponesrečil 25- letni Ercolano Stanov,č z Reške ceste št. 40, Raztovarjal je riž s tovornika, pa je nerodno padel in se močno udaril v resnice v tem? Morda tudi, a tista ženska b, morala pokazati svoj obraz, se predstaviti in izpovedati, kaj je videla in kaj ve. Samo tako bi pripomogla k odkritju resnice, kajti z anonimnim pismom se lahko osumi človeka, vendar se nanj ne more nihče zanašati: ne policijski, še manj pa sodni organi, Ce je torej kdo videl to zadnje dejanje tragedije Orlove, naj se javi sodnim organom. Ce je Domenico Di Pinto res zločinec, tedaj morajo priti dokazi proti njemu na dan. Ce pa ne bi bil, tedaj bi vsa odgovornost padla prav na ono žensko, ki medenico in nekoliko ranil desno nogo. Z rešilnim avtom so ga odpeljal' v glavne liol-nšnico, kjer to mu nudili prvo pomoč, zdraviti pa se bo moral dobra dve tedna. V bolnišnici pri Magdaleni, kjer je zaposlena, se je včeraj dopoldne ponesrečila 4?-letna Carla Can’dotti iz Ul. Bergamasco 18. Nerodno je pad-li in si verjetno zlomila sto pelo leve noge. V glavni boi-r-šnici, kamor so jo pripeljali z rešilnim avtom, so ji nudili prvo zdravniško pomoč in resnico pozna, a se skriva za i ho ozdravel i, če ni zloma, v anonimnim pismom. 8 dneh. O Domenicu Di Pintu se govori tudi, da je bil že kot mlad fant poslan v poboljše* valnico v Ul. Pascoli, od koder pa je zbežal in je v svojem 15. letu po nesreči s puško ubil svojo sestrično. Tudi to bi se lahko po mnenju nekaterih, kar pa mislimo, da ni mogoče, ker je bil tedaj Di Pinto mladoleten, spremenilo v obtožbo, če bi tožilstvo sprejelo dokumenta- Dober teden se bo moral zdraviti 15-letni Mario Gruden iz Sempolaja št. 41, k’ je zaposlen kot vajenec v pekar-n Guštin v Ul. Udine št- 3. Dečko je včeiaj popoldne neredno vtaknd desno roko v stroj za mešanje testa, ki mu je ranil zapesije in mu pobil roko, Z rešilnim avtom so ga takoj odpeljali v glavno bol-mšnico. kjei so mu mudili prvo zdravniške pomoč O Danes ob 18. se sestane glavni odbor Zveze kovinarjev (FIOM). Na sestanku bodo razpravljali o pripravah na bližnje zborovanje delavcev in uslužbencev CRDA, ki bo v Trstu v nedeljo 23. t. m. Sestanku glavnega odbora bo prisostvoval glavni tajnik FIOM Animo Pizzogno. Brezvesten kolesar Ko je včeraj dopoldne 70-letna Olga Gentilomo p.r Spadon iz Ul. Toro 8 prečkala Ul. Piro X dias, je Zt. njo privozil kolesar in jo podrl, nato pa naglo zbežal. 2enjka se je pri padcu precej pobila po glavi in je tudi zaubila spomin. Z osebnim avtom so jo nato odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so jo aprejei: na opazovalni oddelek. Plavijo da bo ozdravela v 8 dneh, seveda če ne bo še t>osoo uh komplikacij. Policija vodi ore-iskavo, da bi ugotovila, kdo je bil brezvestni kolesar, ki 'e starko podrl in nato zbežal, ne da bi ji priskočil na pomoč. Prijavljena sodišču Agenti javne varnosti so predvčerajšnjim aretirali in prijavili sodnim oblasto n .5-letnega Pasquala Capotorta iz Ul Gallina 3 ker je zmerjal javne funkcionarje. Zaradi vinjenosti pa so aretirali in prijavili sodnim oblastem Giacoma Figara. lekarne zaprte ZARADI POCITNIC (od 2. sept. do 15. sept.) Barbo - Carniel. Trg Garibaldi 8; Benussl. Ul. Cavaoa. 11: Mil-lo. Ul, Buonarotti. 11. NOČNA SLU7.BA LEKARN v septembru Blasoletto. Ul. Roma 16; Man-zonl. Ul. Settefontane 2: Mar-chio. Ul Ginnastica 44: Rovls Trg Goldoni 8: Rossettl. U! Schlapparelli 58; Harabaglla v Barkovljah In Nicoli v Skednju. Prosvetno društvo «Zarja v svobodi* v Sempolaju priredi 16. septembra enodnevni izlet z avtobusom v Auronzo. Cena za potovanje in večerjo 1.800 lir. Priiave se sprejemajo do nedelje v društvenih prostorih v Sempolaju od 20. do 22. ure. Odliod iz Sempoiaia bo ob 5. uri zjutraj. Darovi iti prispevki Mohor Zobec daruje 1UO0 za Dijaško Matico. meranz: OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11, septembra 1956 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrli sta 2 osebi, porok pa je bilo 12. POROČILI SO SE: delavec Giuseppe Creso m tiakarka An-na Maria Di Giau. pomorščak Fraricesco Bartole in štvllia Luciana Fonriia, elektromehanik Umberto Giannatempo in natakarica Blanca Plcinich, mehanik Amedeo Nero Pellegrini in delavka Carmen De Petra, podčastnik CP Ottorino Novelli in uradnica Marcella Fabiani, uradnik Andrea Matassi in uradnica Mafalda Dussi. telefonist Umberto Solat in učiteljlra Mirella Zaghet. učiteli Aldo Cottul :n učiteljica Evelina Vardabasso, ra-diotehnik Giuseppe Sciarrone In gospodinja Maria Lablanca. delavec v marrnorolomu Giovamni Scopizzi in gospodinja Sofia Ka-pala. uradnik Fablo Severi in učiteljica Angela Varin. uradnik Albano Simonetta in gospodinja LUiana Nadali. UMRLA STA: 70-letna Angela Lueon j>or. Bagatip, 73-letni Et-tore Cova.cci. ,g t)0^ 11.30 Komorna glasba: J eranz: Koncert za kjjj, gVL orkester: 19.15 Igra rarirPF. jlr tet; 19.35 Ciganske melodu ^ Pietro Mascagni: »In*** v 3 dej. K O P E K j.l» Poročila v slovenščini' 13.30 in 19.00 g# Poročila v itaRlatiščin1' 12.30, 17.45 in 23.00. ^ 11 5.00-5.45 in 6.00-6.10 Ljubljane; 6.10 Jutrw»l*5,d? 7.00-8.00 in 11.00-12.00 rf, Ljubljane; 12.00 Glasovi tieKj 12,45 Skladbe Viktorja ** 40 £ 13.15 Ciganski motivi; * jj melodije do melodije; venčki oktet: 14.20 Zab*. (jte ba: 14.30-17.00 Spored '»pA liane: 17.00 Koncert M* ,]2p ja; 17.25 Sem in tja nem svetu: 18.00-19.00 “flnj.h Ljubljane; 19.15 Pojeta ji##« liplič in Greta Ložar; ',j5 Spored iz Ljubljane; jugosiovan. koncertnih SI.OVENlJ* 4 327,1 m, 202,1 m. ž**’ J Poročila ob 5.00, 13.00. 15.00, 17.00. 19.00. 11.00 Radijski koledafdj Simfonični plesi: 11-50 . or, in žene: 12.00 Opoldans*', v ni spored; 12.40 20 nO.j M*(; igra Kmečka Eodba; tj. «f di je za razvedrilo: •’ -< C:jl ste — poslušajte!: tl' stralni odlomki iz Utrinki iz literature "j. IL Koblar: Zmagovalka - ^15 j| Popoldanski koncert; '. ipi bavna in plesna Renortaža; 18.15 Iz glasbe; 20.00 Giuseppe ^ji*' Rigoletto. opera v 4 TELEVIZIJ* . d 17.30 Spored za otro^; < Vesti; 21.15 W. A. M«** (fi1 garova svatba*. kon'lc Excels!or. 16.00: «Johnny Con- cho», F. Sinatra. Fenice. 15.30: »Divje steze*, J. Wa,vne. Nazionale. 16.00: «orožje za iz-siljevanle*. C Moore. Fitodrammatico. 16.30: «Despera-dos v zeleni džungli*. H. Del _ Carrile, A. Benetti. Supercinema, 16.00; »Veliko 12-zivanje*. R, R.van, V. Ma.vo. Arcobaleno, 1600: «Carousel», S. Jones, C Mitchell. Astra Rojan. 16.00: «Alvaro rajši gusar*. R Raacel, T. De Mola. Cap,tol. 16.00: »V deželi kengurujev*. Cristallo. 16.00; «Tragična sobo-ta», V. Mature. R Egan, Grattaclelo. 16.00: »Zaročenec vseh*. F. Sinatra, D Kev-no-lds. KADARKOLI se vam zdi in ne g v začetku rneseCna lahko naročite telef< ^PRIMORSKI Dovolj, da na štev. 37338 a*1 ^ ročite vaš nasl°v mu raznaša^11' GLASBENA Mg ----------------------ni»» Gojenci, ki utegnili vpisati v Ijenem roku. se y P vpišejo naknadf0 M sarm šole Glasbe J tiče dnevno od »• -, in od 16. do I«- UV' Vpisovanje v M,, nteo šole Glasbe tr>i tiče v Nabrežih ,ptf*1 do vključno 13- ur" r bra. Določitev v P. in začetek PoU,tur» tek 14. septethb* 14‘ uri‘ „ Vpisovanje » J, L- nico šole Glasbe p- tiče v Boljuncu ' v*7j. Ijunec in okoli** . .. samo še da« septembra. Razp® - V’j ka bo v četrtek $ JU in to od 18. d° ^ na sedežu 4°* ljuncu št. lW, LENIN 0 NACIONALIZMU IN imERNAClONALlZMU VELIKIH IN MALIH NARODOV Vladajoči narod je skoraj vedno kriv skr a j nih nasilstev nad zatiranim narodom ^ar je še huje - poudarja Lenin - izvajamo nasilje nad zatiranim narodom, ne da bi sami kaj opazili in dodaja, da so v Rusiji Poljake vedno imenovali upoljačiška", lata-ru posmehljivo rekli aknez\ Ukrajincu „hohol", Gruzincu pa enostavno Jiavkaški človek" 1. junijski (deveti) 1 teoretične in politič-aiit»eV1J*i. 9K KPSZ «Komu-tWi jS0 objavljeni neka- Drii,,- OS*e) sovjetski javnosti Sin, ?"1 doku>"onti V. I. Le-iti n- ° S0’ te znano, zla- r*n'Sam napravi na osnovi - *a samih dokumentov. Ta “»od ter tri kratke in ena črt0 • da*)ša pripomba pod j^ma-leninizrna pri CK Čdvin.u^1* Za Pojasnitev zgolj j , b okoliščin, v katerih htlnj°fi|Prnenti bili napisani in °d kreb skuP'n tloku-WdiL obravnava poseben vin, „ vprašanj iz zgodo-Vsi °vietske zveze in VKPb, l»hlco cieVaio P°tasnil. ki t‘h tki s. . *e resen zgodovin-Vtrii.U i- Morda bo v novi KPsz* u^ben>ka o zgodovini “darh- katerega potrebo pokaj „'I0.Po kongresu, že ri. v or)eno tudi v tej sme-onrSiiiinada*)niem Pa se bomo ““ d V**m° na trett° Mcupi-JOvor° Umentov, na tiste, ki '•bju*!.0 nacionalnem vpra- m*ntih PrSV 0 teh doku" #o j, nam Je nekaj več zna-dokym 0d Prej- Besedilo teh hove« en*°v in zgodovina nji- "alt.anka so namreč glavj8 Vsebina zadnjega ponj^ z8°dovinskega dela o ga j,. Sovjetske zveze, k' ? e*a ^4 objavil amerl-t>«**w* k on em mednarod-Sresu za zgodovinske tn,d v R>mu je bil R. Pipes *«/’Veza s°vjetskih so-*tja , d republik Zakav-^ak«^Ustanovni .°lbčal Vka^ke federacije je i 1*rit»^na,n° samoupravo S e 'tSke • fedep . °^n°Ba z Rusko za v 'no rePublike tudi nin h °PStv° v ca’ itev Cn?rne pravice itd.). 3® Prepuščal posebni ^ P0bl,HV t6kU leta 1922 iF Uh°db Kavbir°ia vrsta » .'!iabje v l, Pravi- PUstlla znaten del >.jani; Uski SFSR (pred-: eiloten v tujini, vključitev *i»ti r ei,t itd ?arinski in denarni tea je biu°‘r?zuUat ‘s: 5* v 2ak8lt?Vkaz^a spremenje tr»tivno vkaško sovjetsko fe-socialistično repu- a decembra 1922 smo ^ - «TO: urn *st*čno demokro- Ck*fjeva jiga ~ Izdala )»n». a založba, Ljub- COLAKOVIC: ,o„V. knjiB Osuob°dilne uojne 1 • * Izdala in za- bliko (ZSFSR), katere ustava je določala tesnejšo zvezo med republikami in večjo centralizacijo oblasti. Ker je bila v najkrajšem času predvidena odločitev o obliki bodoče zveze sovjetskih socialističnih republik, je tudi nova ustava pustila odprto vprašanje odnosa do Ruske SFSR. Ob vprašanju, v kakšni obliki naj se združijo Ruska SFSR, Ukrajinska SSR, Beloruska SSR in Zakavkaška federacija v enotno državno tvorbo, se Je rodila ideja «av-tonomizacije«, to pomeni, da naj bi se Ukrajina, Belorusija in Zakavkazje enostavno vključili kot avtonomne republike v Rusko SFSR. Kot pove pripomba Inštituta mar-ksizma-leninizma, je taka av-tonomizacija bila osnovna ideja v načrtu resolucije o od--nošajih med Rusko SFSR in neodvisnimi republikami, katerega je predlagal Stalin in katerega je septembra 1922 sprejela komisija CK, ki naj bi to vprašanje pripravila za plenum CK. V pismu z dne 27. septembra 1922, naslovljenem na člane politbiroja, je Lenin ta načrt ostro kritiziral in predlagal načelno popolnoma drugačno rešitev, namreč prostovoljno zedinjenje vseh štirih sovjetskih republik, med njimi tudi Ruske SFSR v Zvezo sovjetskih republik na temelju popolne enakopravnosti. Plenum CK je oktobra 1922 predelal načrt resolucije v smislu Leninovega kritičnega predloga in 30. decembra 1922 je prvi kongres Sovjetov vseh sovjetskih republik ta načrt sprejel in s tem sklenil ustanovitev Zveze sovjetskih socialističnih republik. Leninovo načelo enakopravnega zedinjenja je tako zmagalo proti Stalinovi centralistični zamisli avtonomizacije, t j. enostavnega razširjenja Ruske SFSR na področje o-stalih treh sovjetskih republik. V času dejanskega pripravljanja za ustanovitev Zveze sovjetskih socialističnih republik je bil Lenin bolan in je le od daleč mogel posegati v ta proces. Dejanski organizator in realizator je bil Stalin, ki je v tem času zavzemal ključne funkcije generalnega sekretarja CK ruske KP in s tem tudi člana politbiroja in orgbiroja, kaikor tudi predsednika komisariata delavske in kmečke inšpekcije. Stalinova zamisel avtonomizacije zaradi ogromne Leninove avtoritete sicer ni mogla biti direktno uresničena, pač pa so Stalin in njegovi sodelavci uveljavljali centralistične administrativne metode v praksi. Najostreje je to prišlo do izraza v Zakavkazju, o-ziroma v odnosih med Kavbi-rojem in gruzinskimi komunisti na terenu. Ti vznemirljivi pojavi, katerih Inštitut mar-ksizma-leninizma ne omenja, so dali pobudo na posteljo priklenjenemu Leninu, da je prav v času zasedanja prvega kongresa Sovjetov, torej prav tedaj, ko je njegova načelna zamisel ustanovitve ZSSR na podlagi enakopravnega, prostovoljnega združenja dobila najvišje javno potrdilo, začel | združil zakavkaško železni- dikltirati svoje zadnje pripombe k vprašanju o nacionalnostih alj o »avtonomiza-ciji», »prisojajoč izreden pomen pravilnemu izvajanju nacionalne politike in praktičnemu uresničenju Deklaracije in Pogodbe (o ustanovitvi ZSSR, op. prev.), kateri je sprejel kongres Sovjetov«. (Citirano iz pripombe Inštituta). Kateri pa so bili ti pojavi v Zakavkazju? Kot rečeno, je bil v CK ruske KP za izvedbo procesa formiranja Zakav-kaške federativne republike in njenega vstopa v zvezo sovjetskih republik odgovoren Ordžonikidze. On sam. kakor tudi Stalin, je bil Gruzinec. Nasproti svojim rojakom pa je nastopi, brezobzirno, z administrativnimi metodami, kljub Leninovemu priporočilu, da naj ravna z največjo taktnostjo in v sporazumu z georgijskimi komunisti. Ordžonikidze je, med drugim. ško omrežje, ne da bi se sploh posvetoval z gruzinsko sovjetsko vlado. Decembra 1921 je Maharadže v imenu CK gruzinske komunistične partije napisal memorandum naslovljen na CK ruske KP v katerem se je med drugim pritožil.’ da je Kavbiro ignoriral gruzinski CK in Revkom in da tako ni pridobil simpatij gruzinskega prebiva’stva za sovjetsko oblast, da Ordžonikidze ni upošteval Leninovih navodil glede obzirnega ravnanja z domačim prebivalstvom. glede ustanovitve gruzinske Rdeče armade in zmerne gospodarske politike ter da se sploh ni posvetoval z gruzinskim CK glede nameravane federacije. Ker se metode Kavbiroja oz. Ordžoni-kidzeja niso spremenile, je oktobra 1922 celotni gruzinski CK odstopil. Ta dramatična demonstracija je vzpodbudila Lenina, da je, kljub svoji bo- meram v Zakavkazju. V Ti-flis je bila poslana komisija, sestavljena iz Dzerzinskega. Mickeviča-Kapsukasa in Ma-nuilskega, torej samih Neru-sov, da bi raziskali gruzinski partijski spor. Komisija se je postavila na stran Ordžonikid-zeja oziroma Stalina. V svojem poročilu je oprostila krivde Kavbiro in obtožila gruzinski CK, da skuša zavirati politično in gospodarsko i.edinjenje Zakavkazja. Kot posledica tega poročila so bili gruzinski »social-nacionalisti« Maharadže, Mdivani, Cincad-ze in Kavtaradze poklicani v Rusijo. Razvoj tega »gruzinskega incidenta« je dal pobudo Leninu, da je dne 20. in 31. decembra 1922 zdiktiral sledeče pismo: JANKO PLETERSKI (Nadaljevanje sledi) *) Rihard Pipes, The format ion of the Soviet Union, Commoinism and nationalism, 1917—1923. Har-vard Uoiversity Press, Cambri-lezni posvetil pozornost raz-l(jge, Massachusetts, 1954. Maria Schell, ki je na beneškem festivalu dobila letošnjo najvišjo nagrado «Volpi-jev pokalu DRUGA PLAT SEDANJEGA SUEŠKEGA SPORA Nafta Srednjega vzhoda in potrebe Zap. Evrope Sueško vprašanje se vleče že skoraj poldrugi mesec kot najvažnejše dnevno politično vprašanje v svetu. Za tem vprašanjem pa se krije še drugo vprašanje, ki ni nič manj važno in ki vzbuja v določenih krogih zaskrbljenost, nervozo in je zelo tesno povezano s sueškim vprašanjem. Gre namreč za vprašanje petrolejskih vrelcev in zalog na Srednjem vzhodu. V področjih, kjer je največje bogastvo nafte in ki so bila in so še vedno pod močnim vplivom Zapada, se začenja nenavadno vznemirjenje. Ta področja so naseljena z arabskimi narodi, ki iz dneva v dan čedalje bolj dozorevajo in prihajajo k vedno močnejši nacionalni zavesti. Vzporedno s tem prihaja do izraza in je zato čedalje bolj občutena prisotnost zapadnih t. j. tujih sil, ki se ne vmešujejo le v notranje življenje teh dežel, ampak tu. di surovo izkoriščajo največ-je bogastvo teh področij — nafto, ki bi bila lahko vir za dvig ekonomskih razmer teh dežel in bi dosledno s tem pomenila tudi dvig življenjske ravni ljudstev, ki tod žive. Toda, kakor je za te dežele nafta izredno boga- MED IN MODERNA MEDICINA KAJ JE cGELEE R0YALE>? Našli so odgovor, zakaj se iz nekaterih čebeljih ličink razvijejo matice - «Kraljevska medena hrana», pospešuje telesne in duševne funkcije, razvoj organizma, in se uspešno uporablja pri zdravljenju jeter in kože, a tudi sladkorne bolezni Taki so velikanski naftovodi, ki vodijo dragoceno gorivo o katerem govorimo v drugem članku, od vrelcev k čistilnicam ali v pristanišča Ko je sodelavec nekega a-meriškega strokovnega časopisa vprašal pred kratkim nekega slovitega kirurga, ali se mora večina njegovih bolnikov na srcu zahvaliti njegovim iizlatim rokam«, ali lastni vzdržljivosti in telesni odpornosti, da so ostali pri življenju, je dobil nenavaden odgovor: «Ne -prvim ne drugim! F večini prhnvrov se mora-jo pacienti za ozdravljenje zahvaliti — meduv. Ko je kirurg videl novinarjev začudeni obraz, je nadaljeval: «Ce nas stanje pacienta prisili, da se lotimo hitrega operacijskega posega, tedaj damo bolniku pred operacijo medeno dieto, ali tnu v kri vbrizgamo zdravila, ki imajo za osnovno sestavino med. Lahka prebavljivost medu razbremenjuje organizem in hkrati štedi bolno srce«. Ze tisoč in tisoč let se med uporablja ne samo kot nadomestek za sladkor, ampak tudi kot zdravilo; kljub temu pa še vedno ni popolnoma raziskan mehanizem njegovega delovanja. Nekateri učenjaki so sicer uspeli izvršiti kemično analizo medu, toda zdi se. da še vedno obstaja cela vrsta neznanih sestavin ki dajejo medu njegovo visoko vrednost. Podobno je s tako imenovano «kraljevsko medeno hra- Jugoslovansko v letošnjem prvem polletju V prvem četrtletju je industrijska proizvodnja ostala na isti ravni kot lani, v drugem četrtletju pa se je povečala za 13 odst. • Izvoz se je povečal za 31 odst Izdala in za-ffjeva založba v p!i|b'«loH?,AClJSKl VESTNIK 1« duh društva ka-*nilc V<» °.VnlkOV LHS — številka 1—3 SV11’ jad9iUv0:akretariat CMD; u-UljCl . Jukljana Cankar- liJSu' UPRAVA k. k IX j .et®riat ' SteV’ Izdaja Se-'.“dslte 'zvr' skhpščine LRS za I 9.;."terni Uradne °rRanlzaciJo »Mor*6 so- tesnega sveta 5*S?«5 pdb°tern7neKa lis,a LRS» ‘ian to“niU ItUrednik dr. Mi- M revo,rednistV0 Uiub-* EM. teoiie 1. sCnndl*'i) ,',,r°Pee J1*- stev.m',C,)pki •li >n -•• • - Ured-ettl Jo, praVa: Rim, Via Najnovejša številka »Indeksa«, mesečnega pregleda gospodarske statistike, objavlja podatke o gibanju jugoslovanskega gospodarstva v letošnjem prvem polletju. Lahko rečemo, da je značilnost tega razdobja zmanjšana proizvodnja v prvem četrtletju, v drugem pa ponovno povečanje kakor piejšnja leta. Industrijska proizvodnja je v prvem polletju za 5 odst. večja kot v istem razdobju lani. Ta porast je predvsem rezultat povečane proizvodnje v drugem četrtletju. V prvih treh mesecih je ostala proizvodnja na isti ravni, le v Sloveniji in Hrvatski je bila nižja kot lani, v drugem četrtletju pa se je povečala za 13 odst. Ce pregledamo proizvodnjo po posameznih panogah, vidimo, da jč proizvodnja najbolj porastla v tako imenovani širši kemični Industriji. Njena proizvodnja je bila v prvem polletju za 18 odst. višja kot lani. Energetika in rudarstvo sta povečala svojo proizvodnjo za 9 odst. strojegradnja za 13 odst. in metalurgija zg 6 odst. Proizvodnja lahke industrije, in sicer tekstila, usnja, obutve in obleke je bila samo za 1 odst. višja od lanske. Pri tem pa živilska in tobačna industrija nista dosegli raven iz leta 1955, in sicer je bila proizvodnja v primeri z lanskim letom nižja za 1 odst. Vse omenjene panoge so izboljšale dinamiko proizvodnje v drugem četrtletju, ko so se vremenske razmere ustalile in je bilo tudi preskrbovanje s surovinami in električno e-nergijo zopet normalno. Se vedno pa ostane precej velik problem dinamika proizvodnje v tekstilni in živilski industriji. Obe omenjeni panogi namreč še vedno stalno ne izpolnjujeta plana. Zato se pričakuje, da bosta Industrijska zbornica in Zvezni izvršni svet podrobno pregledala vzroke za stalne neizpolnitve plana proizvodnje v teh panogah. Po pesimističnem položaju, ki je bil v industrijski proizvodnji v prvem četrtletju, daje drugo četrtletje precej boljšo perspektivo. Lahko se pričakuje, da bo položaj v prihodnjih mesecih še boljši, tako da bo v industriji do konca leta dosežena raven proizvodnje, ki jo določa zvezni družbeni plan. Gradbeništvo ni doseglo lansko ravni. V prvem pol-lgtju lani je znašala povprečna vrednost gradbenih del 12.495 milijonov dinarjev, letos pa le 8.304 milijonov dinarjev. Predvsem so zmanjšana dela pri objektih druž- benega standarda. Povprečna mesečna vrednost je za skoraj 50 odst. manjša kot lani. Vzporedno z zmanjšanjem gradbene dejavnosti pa se je zmanjšala tudi delovna sila. Letos je bilo zaposlenih v gradbeništvu 33 odst. manj delavcev kot lani. Tako veliko zmanjšanje gradbene dejavnosti je predvsem posledica znižanja investicij in tudi poznega sprejetja planov. Zaradi tega se je začela gradbena sezona zelo pozno. Ponekod so sprejeli dtužbeni plan šele junija, drugod pa celo julija. Zato lahko pričakujemo, da bo v drugem polletju dejavnost na višji ravni, seveda, ce bodo to dopuščale vremenske razmere. Vendar pa tukaj opazimo negativne težnje. Letos namreč zelo malo gradijo stanovanjskih hiš, čeprav je dovolj sredstev v stanovanjskih skladih. Po najnovej.ših podatkih ni porabljenih niti 20 odst. teh sredstev. Kot vzrok navajajo predvs'ern precej zapleteno odobravanje teh sredstev. Prav tako kat pri industrijskem blagu je bil zabeležen zastoj tudi v trgovini. Vendar se je stanje v drugem četrtletju izboljšalo Promet v trgovini na debelo jt bil v prvem četrtletju približno isti kot lani, promet v trgovini na drobno pa je bil za 7 odst. večji od lanskega. Posebno se je povečal promet v juniju, ko je znašal celotni promet v trgovini 51.277 milijonov dinarjev. Tako visokega prometa nismo dosegli v no-Denem mesecu v prvem lanskem polletju. Ker promet v trgovini stalno narašča, posebno glede na olajšave pri potrošniških kreditih, ki so bile sprejete julija, lahko pričakujemo nadaljnji porast prometa. Zvezni izvršni svet in Narodna banka bosta sprejela še nove uikre-pe, ki bodo omogočili trgovini znižanje cen nekaterega blaga, kakor tudi blaga, Katerega industrijska proizvodnja se je pocenila. Prav tako pa sta v precej težkem položaju tudi gostinstvo in turizem. V prvem polletju letos je znašal promet v gostinstvu za 13 odst. manj kot povprečen promet lani, čemur je vzrok zmanjšanje turističnega prometa. Lani je meseca junija prenočilo 1 milijon 129 turistov, letos pa vsega le 909 tisoč. Posebno se je zmanjšal promet tujih turistov. Medtem ko je bilo lani 307 tisoč nočevanj tujih turistov, jih je bil0 letos le 147.000. Izvoz se iz meseca v mesec povečuje. Tako so letos izvozili 16.399 vagonov raznega blaga več kot lani, vrednost pa je porastla za okoli 10 milijard dinarjev. Posebno je porastel izvoz živil, katerih so izvozili za približno 11.482 milijonov dinarjev. Potemtakem se je vrednost izvoza povečala za 31 odst. Posebno je u-godno dejstvo, da se ni povečal uvoz tako kot izvoz. Pri uvozu se zaznamuje le za 9 odst. porasta no«, ki je pod doneč'm imenom ugelee royale» v najnovejšem času zbudila veliko pozornost. Kaj je ta «gelee royale»? Čebelarji in mnogi učenjaki so skoro že tri stoletja zaman iskali odgovor na vprašanje. zakaj nekatere čebelje ličinke postanejo matic?, druge pa ne. Matice se od ostalih čebel . razlikujejo po povsem različni anatomiji svojega telesnega ogrodja, tako da se je dolgo časa smatralo, da pripadajo celo neki drugi vrsti žuželk, Tisti deli telesa, ki so pri drugih čebelah predvideni za delo, so pri matici povsem okrnjeni, zato pa jo je priroda obdarili z nenavadno močnimi jajčniki, ker' je njena glavna naloga razplojevanje. Medtem ko čebele delavke žive samo dva meseca, živi matica od 4 do 5 let. To so samo nekatere razlike, ki so učenjake navedle na razmišljanje. Raziskovalci so pred kratkim ugotovili zakaj se iz nekaterih ličink razvijejo matice. iz drugih pa ne. Čebele delavke polnijo z medom in s cvetnim prahom celice večine ličink, a nato jih zapečatijo z voskom, medtem ko celice drugih, le nekaj dni starih čebel, polnijo z majhno količino bledo sive tekočine, ki nastaja v žlezah njihovega grla. Zdi se, da ima ta sok tajinstveno moč, ki deluje tako, da se iz navidne ličinke razvije matica. To je tako imenovana «gelee roya-le», matični hormon. Vsi poskusi, da bi se ta hormon proizvedel po sintetični poti, so ostali neuspešni. Ni torej preostalo drugega, kot da se poveča proizvodnja tega soka v žlezah mladih čebel. To je bilo težko delo, in učenjaki so se morali zateči k prevari. U-spelo jim je oslepariti čebele na ta način, da so jim oodtaknili v panj okvir z u-metno izdelanimi matičnimi celicami. To je rodilo uspeh, in proizvodnja »kraljevske medene hrane« se je znatno povečala. Tedaj pa je bilo treba rešiti še neko težko vprašanje: Kako konservirati ta čudežni sok? Francoskemu biogeneti-ku dr. Belfairu je uspelo, da iz čebeljih žlez pridobljeni sok zavaruje pred zrakom, svetlobo in toploto. Nato so začeli z analizo soka. Po mnogih poskusih so v ((kraljevski medeni hrani« odkrili lipoide, ogljikove hidrate in proteine v obliki dvajsetih različnih aminokislin in neke druge elemente, v glavnem cink in železo. Toda 2,84 odst. soka se je upiralo vsem poizkusom analize in so do danes ohranili tajnost svojega sestava, kljub temu, da so kemiki in biologi svetovnega slovesa stalno poskušali, da jo odkrijejo. A delovanje »kraljevske medene hrane« se more, po mnenju večine učenjakov, pripisati vprav temu ne določenemu ostanku njene vsebine. Učenjaki seveda še nadalje analizirajo ta sok, in postavili so že številne hipoteze o sestavu še ne raziskanega o-stanka. Nimamo pa še dokončnega odgovora na to vprašanje, ker so raziskovanja v teku. Z gotovostjo moremo danes določiti le to, da je «gelee royale» kot zdravilo povsem neškodljivo. Ugotovilo se je, da pospešuje telesne in duševne funkcije tudi starejših ljudi, zlasti pa je močno njegovo delovanje pri izčrpanosti organizma. Opazili so tudi, da izredno dobro dejstvu-je na male otroke, ki se slabo razvijajo, pa tudi na žene, ki so v klimakteriju izpostavljene različnim motnjam. Pri poskusih z živalmi so dognali, da «gelee royale« zdravi tudi atheromatozo, bolezen, ki zaradi poapnenjenja žil pogosto povzroča smrt. Obstaja upanje, da se bo ta ((kraljevski sok« izkazal izvrstno tudi pri motnjah v delovanju žlez z notranjim izločevanjem, nato pri nekaterih boleznih jeter in kože, a tudi pri sladkorni bolezni. Farmakologi in zdravniki, ki v tem poslednjem času posvečajo mnogo pozornosti raziskovanju in izkoriščanju čebeljega kraljevskega soka. izjavljajo, da more moderna medicina že danes — kljub temu da ostajajo odprta še mnoga vprašanja — postaviti «gelee royale» v službo zdravljenja človeštva. stvo, je ista nafta za zapad-ne sile eden bistvenih pogojev za ekonomski in tudi po- iitično-vojaški položaj zapad-nih sil v svetu. Primer: Francija je v letu 1955 uvozila iz Srednjega vzhoda 22 milijonov ton nafte, t. j. kar 93 odstotkov vse njene potrošnje. Se nekaj številk nam bo to sliko nazorneje prikazalo. Ce pogledamo sedanjo petrolejsko karto sveta in jo primerjamo n. pr. s karto izpred dvajset let, opazimo neverjetno povečanje proizvodnje petroleja na Srednjem vzhodu in istočasno, čeprav le sorazmerno, manjšanje proizvodnje na drugih petrolejskih področjih. Pred dvajsetimi leti je Srednji vzhod dajal komaj 3,2 odstotka svetovne proizvodnje nafte, lansko leto pa je dajal že nad 20 odst., ki se izražajo v 162 milijonih ton surove nafte. Po mnenju strokovnjakov se bo ta odstotek naglo večal, tako da bo že v prihodnjih desetih letih znašal nad 50 odst. svetovne proizvodnje, Ta predvidevanja temeljijo na dejstvu, da se posamezne zaloge nafte v drugih področjih , zaradi naglega črpanja hitro manjšajo, dočim so zaloge nafte na Srednjem vzhodu, po mnenju istih strokovnjakov, tako rekoč še nedotaknjene in vsebujejo okoli tri četrtine vseh svetovnih rezerv. Zaskrbljenost in nervoza, ki jo opažamo na Zapadu in predvsem v Zapadni Evropi, ker je Amerika glede tega vendarle precej na boljšem, iznaja tudi iz tega, ker je zt padna Evrcpa glede nafte odvisna skoraj izključno od zalog na Srednjem vzhodu. Ta odvisnost se je posebno ostro pokazala tedaj, ko so ZDA vsilile embargo na svoj pe- trolej in mora zato Evropa črpati najmani 70 odst, svojih potreb nafte na Srednjem vzhodu. Druga plat vsega tega vpra. šanja. ki trenutno ni tako važna, ki pa stalno tli, je rivaliteta med samimi zapad-nim.i silami glede položajev na Srednjem vzhodu. To nasprotje se posebno izraža med Veliko Britanijo in ZDA. V «t’hi bitki« med tema dvema deželama začenjajo v zadnjem času igrati posebno vlogo posamezne arabske dežele, k' skušajo izkoristiti nasprot-stva med tema dvema kapitalističnima deželama zato, da bi uresničil svoje nacionalne težnje. Do leta 1928. je bil Srednji vzhod pod izključnim vplivom Velik? Britanije. Prvi vdor v ta britanski hegemonistični položaj sta napravili dve veliki petrolejski družbi: Stan-dsrd Oil of New Jersey (Es-so) in Sokoni Vacuum, ki sta pokupili 23,75 odst. delnic Iraške petrolejske družbe. Ta prodor ameriškega kapitala se je naglo nadaljeval in lansko leto so ZDA kontrolirale že 60 odst. petrolejskih vrelcev na Srednjem vzhodu, dočim ie Veliki Britaniji ostalo vsega le 30 odst., ostalih 10 odst. pa odpade na domače ali dru. ge evropske družbe. Najostrejši udarec glede tega je dobila Velika Britanija v času palestinske krize. Irak je kot arabska dežela zaprl naftovod Kirkuk-Haifa. Zara- ZA SVOJO ^CESARSKO UMETNOST* DALI NE POTREBUJE VEČ «ANTEN» Znani ekscentrični slikar Saivatur Dali, o čigar delih bo morala izreči svojo besedo šele bodočnost, si Je nekoliko skrajšal svoje značilne brke, češ da ne potrehuje več »antenu, da bi po njih zaznaval občutja. Umaknil se Je v svojo podeželsko rezidenco ob španski obali, kjer namerava utreti pot dovi tako imenovani cesarski umetnosti. di tega so velike britanske čistilnice nafte v Haifi prenehale delovati. Temu je sledil drugi udarec — atadan-ska kriza, ki je prisilila Britance k hitrim ukrepom. Ker v Tripolisu v Libanonu Britanci niso mogli sprejemati vsega iraškega petroleja, so napravili poseben krak naftovoda na sirsko obalo k Ba-njasu ter zgradili v Adenu novo čistilnico nafte z zmogljivostjo 5 milij. ton predelane nafte na ieto. Na mesto Aba-dana se je na čelo britanske petrolejske mreže dvignila bogata deželica Kuweit. Toda tudi Amerika ni držala križem rok. Zgradila je velikanski naftovod skozi puščavo Ta naftovod veže Bahrein s Seidom v Libanonu. Istočasno pa gradi nove naftovode. ZDA so se pognale tudi v Perzijski zaliv, na tamkajš-nie področje Oman, kjer so pred njimi Britanci odkrili pomembne nove zaloge nafte. Tedaj je prišlo tudi do o-stiejšega spora zaradi oaze Buraimi, kjer so odkrili naftne vrelce, ki se razprostirajo čez ozemlje oaze. Saudova A-rabija je namreč zahtevala ne le del te oaze. ampak tudi vrsto državic vzdolž Perzijskega zaliva. 1953. leta je Saudova Arabija enostavno zasedla oazo Buraimi. To je bila zunanja plat spora. Za njo pa se je krila arahsko-amen-ška petrolejska družba «Aran-co». Pred letom pa je sultan Muškata nenadoma zasedel kneževino Oman in oazo Buraimi s četami, ki so jih oborožili Angleži, kar pomeni, da so za to akcijo stali angleški interesi, V tem sporu pa se je pojavila sedaj nova arabska dežela, ki teži po neodvisnosti in ki je povezana z E-giptom, kar vsekakor ni po volji niti Angležem niti Američanom. Sedanje razmerje na Sred-ntc-m vzhodu je ostalo tako, kot ga je določila abadanska kriza ki je potegnila za seboj določene spremembe. Sedanje stanje glede petrolejskih družb nam kaže sledečo sliko; V Saudovi Arabiji ima glavno besedo arabsko-ameriška družba z izključno ameriškim kapitalom. Ta je razdeljena takole; 30 odst. na Standard Oi of California. 30 odst, na Texas Oil Company, 30 odst. rra Standard Oil of New Jer-sev in 10 odst. na Sokoni Mobil Oil. V bogati deželi Kumert izkorišča naftne vrelce družba iiKurveit Oi! Company». Dnevna proizvodnja znaša 1,100.000 sodov nafte. Kaoital je razdeljen na pol med Britance in Američane. V Iranu je izkoriščanje naftnih vrelcev v rokah mednarodnega konzorcija, ki je bil ustanovljen leta 1954, po M< sadekovi nacionalizaciji Angloiranske družbe leta 1950. V tem primeru je Britancem uspelo ohraniti 40 odst. delnic, dočim je šlo sko-ra; 60 odst. v roke Ameri-kancev. Iraško petrolejsko družbo «1 P. C.» kontrolirajo predvsem anglo-holandska družba, v kateri sodelujejo tudi Francozi, Američani in tako imenovani «neodvisni», t. j. delničarji družine Gulbekian, ka. tete poglavar je, kot vemo, umrl pred poldrugim letom v Franciji. V Bahreinu izkorišča petrolejske vrelce družba »Babco« z izključno ameriškim kapitalom. Ta družba izkorišča vrelce na Bahreinskih otokih v Perziskem zalivu in njen kapital je razdeljen takole: 50 odst. ima Standard Oil of California, 50 odst. pa Texas Crmpanv. Gornji podatki nam jasno kažejo sicer tiho, vendar izredno ostro bitko med ameriškim in britanskim kapitalom, hkrati pa tudi važnost, ki jo ima v tem primecu sueški prekop in sedaj sueški spor za družbe in države, ki črpajo nafto na Srednjem vzhodu. Palestinski krizi in abadan-ski krizi sledi sedaj sueška kriza, ki lahko le mnogo o-streje prizadene Zapad in predvsem Veliko Britanijo ter Fvancijo. In tako smo prikazali drugi aspekt važnosti sue. škega spora. Elektroni pomagajo zdraviti Galvanska kopel je učinkovito sredstvo proti številnim nevšečnostim, ki jih prinaša civilizacija. Pozitivni pol je na tilniku, elektroda pa napravi vso vodo za negativni pol. Tako se fini galvanski tok enakomerno porazdeli po vseh celicah, kar zelo ugodno vpliva zlasti na tiste celice, ki se je v njih zmanjšal notranji električni naboj. Galvansko kopel so baje u-spešno preizkusili tudi že številni športniki. Profesor Ko-varčik, največji evropski strokovnjak na področju fizikalne terapije, označuje galvanski tok kot izredno zdravilno sredstvo, ki ga nobena reč ne more enakovredno nadomestiti. ipi Mil iitillllillli V ZNAKU PREDVOLILNE KAMPANJE Liberalci proti spremembam v delovanju proste cone V nedeljo so zborovali tudi monarhisti, ki kažejo namen za sodelovanje z MSI - (Jdločno proti avtonomiji Julijska krajina-Furlanija Včeraj dopoldne je bil na sedežu PLI sestanek goriških gospodarstvenikov, ki ga je sklicalo vodstvo liberalne stranke. Sestanku sta prisostvovala tudi liberalni poslanec Alpino in član vodstva Confcommercia Aleši. Razpravljali so o goriških gospodarskih problemih, predvsem pa o prosti coni, ki bo v kratkem prenehala delovati in bo treba v njeno delovanje vnesti vsekakor precej sprememb Razumljivo, da goriške liberalne kroge, kot zastopnike goriških industrijcev in agrar-cev, zanima ustroj ustanove, ki je doslej za te ljudi predstavljala možnost povečanega zaslužka. Mnogo je bilo zaradi tega kritik in tudi v samem občinskem svetu so se pojavile zahteve po spremembah nekaterih členov pravilnika proste cone. Vsakomur je namreč jasno, da bi ustanova, ki jo je država u-vedla zato, da bi omogočila večji razmah gospodarstva na Goriškem, morala vse drugače delovati kot je doslej. V' resnici pa je bila prosta cona samo v ogromno korist maloštevilnih guriških kapitalistov, ki pa prejetega zaslužka niso vložili v domačo industrijo, o čemer zgovorno pričajo majhna podjetja za izdelavo likerjev in keksov, ki so zaposlha zelo saromno število brezposelnih iz Gorice. T: gospodje b. radi še naprej ohranili svoj monopol nad prosto cono, zaradi tega so paklicali iz Rima tudi svoje najvišje predstavnike, da pri losalnih oblasteh interveniraj > v njihovo korist. Obenem pa je treba obisk višjih zastopnikov liberalne stranke v Goric. in Tržiču pripisati tudi dejstvu, da se bližamo upravnim volitvam ki 'bodo kot že javljeno konec tega leta. V okviru predvolilnih priprav je bil v nedeljo v Uorici tudi lil. pokrajinsk, sestanek goriških monarhistov, ki je potrdi! staro vodstvo in zavzel stališče do prihodnjih volitev. Iz sklepov, ki so jih v tem cilju sprejeli, lahko razberemo, dr, se goriški monarhisti ne bodo branili sodelovanja in celo povezave z MSI, s katerimi jih druži tudi zvesto sodelovanje v gorišse ,i občinskem svetu. Obenem so goriški monarhisti zavzeli odločno stališče proti izvedbi 116. člena ustave, ki govori o avtonomiji Ju-luska krajina-Furlanija. Glavni referent je v svojem poročilu med drugim dejal, da bo to pravzaprav platforma njihovega političnega boja; kakor lahko razberemo tudi iz drugih vesti, se zdi, da bo vprašanje avtonomije osrednji problem, katerega se bodo v predvolilni kampanji oprijele vse politične stranke. 'emperaturo zabeležili ob 13. uri, ko je toplomer kazal 28,2 stopinje. Ves dan je bilo zelo toplo n soparno vreme in vse je kazalo na dež. Popoldne so se sicer že začeli zbirati temni oblaki nad Brdi in Sveto goro, toda padlo je le nekaj kapljic, ki prav gotovo niso nič zalegle. Polja in vrtovi so zein suhi in kmetje si želijo dežja ker bo drugače slab pridelek Vodstvo Dijaškega doma v Gorici opozarja vse, ki nameravajo prositi za sprejem v Dijaški dom za prihodnje šolsko leto, naj dvignejo tiskovine za prošnjo v Dijaškem domu vsak dan od 10. do l". ure. Tam dobe tudi podrobna pojasnila. Prošnje se morajo vložiti najkasneje do 25. septembra. Odbor Dijaške Matice.. Globe v avgustu V mesecu avgustu so mestni stražniki kaznovali večje število oseb, k' so v glavnem prekršile'pravilnik o mestnem pi ometu. V preteklem mesecu je bilo zaradi teh prekrškov kaznovanih kar 222 oseb. Takoj za njimi je bilo 51 kršiteljev pravilnika mestne policije. 44 kršiteljev pravilnika c zelenjavnem trgu, 23 pa je i f bilo kršiteljev pravilnika polj-j Rojstva, smrti in poroke vcev « tovornega avtomobila iz Nove Gorice. Zletela je na tla, se hudo pobila po glavi in dobila pretres možgan. z o-sebnim avtomobilom So jo odpeljali nemudoma v bolnišnico Brigata Pavia. Avtonomistična misel se uveljavlja Avtonomistični predstavniki v občinskem svetu v Gradišču »o sprožili iniciativo, naj o-srednji vladni organi dosežejo pri prizadetih ustanovah, d? ifr Ute in eitajte Pumol.iki dnevniki se izvede deželna avtonomija, kakor jo predvideva člen 116 ustave in v smislu zakonskega osnutka, sprejetega v senatu 15 februarja 1955 ter pozneje poslanega v odobritev poslan-sk. zbornici, kjer ga še niso odobrili. Pozitivnemu stališču do deželne avtonomije so se te dni uriključili tudi svetovalci zagrajskega občinskega sveta, ki so naslovili na vlado poziv, naj se izvede avtonomija in se preneha z odlašanjem rešitve vprašanja, ker tako ravnanje samo škoduje. Jugoslovanom izročili begunca-tatc V ponedeljek dopoldne so t-taiijanski obmejni organi iztočili na mednarodnem bloku pri Rdeči, hiši jugoslovanskim obmejnim organom 32-letnega Antona Lešnjaka, ki je pobegnil ilegalno čez državno mejo že maja meseca lanskega leta. Lešnjaka je zahtevala jugoslovanska vid, ker je bil pred pobegom zaradi tatvin obsojen na daljšo zaporno kazen. skih paznikov. Sedem trgovcev so kaznovali, ker so prekasno zaprli svoje lokale. Prometna policija je kaznovala šest o-seb, štiri osebe so plačale globo ker niso imeli njihovi psi predpisane znamkice o plačani pristojbini, dve osebi sta prekršili pravilnik o higieni, ena pa pravilnik o gradnji. V mesecu avgustu je psoderec zajel brez nagobčnikov 17 psov. Nakazila za bencin Trgovinska zbornica — Urad proste cone sporoča, da je z 31 avgustom prenehal izdajati sledeča bencinska nakazila za tekoče gorivo po znižani ceni; rumena nakazila po 5 litrov in vijoličasta nakazila po 10 litrov. Omenjena nakazila bo mogoče izkoristiti do 31. septembra ko bodo izgubila veljavo. Trgpvinska zbornica je s 1. septembrom dala v promet sledeča nakazila, ki bodo veljala do konca letošnjega decembra: petHtrska svetlomo- dra nakazila in desetlitrska siva nakazila. Nesreča kolesarja in ameriške deklice Včeraj ob 18.10 je prišlo na križišču med Svetogorsko cesto in Ul. Ugo Foecolo do trčenja med avtom, ki ga je vozil 41-letni Deodato Tusolin s Placute št. 6 in 45-letnim kolesarjem Ivanom Golobom s Svetogorske ceste 27. Zaradi poškodb, ki jih je dobil pri trčenju, je Tusolin odpeljal Goloba v bolnišnico Bri-1 gata Pavia, kjer so mu ugotovili zlom leve ključnice in hud udarec po glavi. Zdraviti se bo moral 20 dni. V čnsu od 2. do 8. septembra se je v Gorici rodilo 14 otrok, umrlo je 8 oseb, bilo je 5 o-kllcev in 6 porok. Rodili so se; Fulvio Marti-nuzzi, Diego Pelos, Maria MaUri, Natalija Sirk, Rosalba Capotorto, Arianna Ioncis. Mara Teresa De NicolO, Julijana Klinec, Dario Cauzer, Roberts Glivieri, Gianfranco Monte-gner, Giovanniantonio Barone. Marisa Chiuzzalin in Umberto Nurra. Umrli so; 8o>-letna Sartori Marija vdova Primožič, 82-let-ut upokojenec Marcello Bratuš, B2-letni pek Giusto Bia-tiol, 48-letni Vittorio Peruzzi, 85-letna Rosa Rossi vdova Ce letti in 47-letna Katarina Zimic por, Rinaldi Oklici; uradnik Augusto Cal-ligaris in šivilja Egla Zoratti, finančni stražnik Vincenzo Santoro in Maria Di Giusto, agent javne varnosti Giuseppe Condo in Antonia Schiavone, uradnik Angelo Nazzarini in Annita Čerina, šofer France-sco Persoglia in Letizia Culot. Poroke; električar Antonello Murtas in delavka Giuseppina Perini, kovač Agostino Drossi in šivilja Rina Butterello, Giuseppe Paronuzzi in Vittoria Novelli, Aldo De Vetta in Marija Faganelj, Francesco Polito in Marija Coalin, agent iavne varnosti Galdino Venturini in Cilvana Grinover. DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan In ponoči lekarna Cnstofoletti, Travnik. 14 - tel. 29-72. Na goriškem letališču so včeraj ob 4. zjutraj zabeležili najnižjo dnevno temperaturo 15 stopinj, dočim so najvišjo Na opazovanju pa so pridržali 5-letno ameriško deklico Betty Grooms, ki je prišla na počitnice k svojim s-orodni-kom v Ul. Lunga. Ko jo je včeraj popoldne njen 15-letni stric peljal s kolesom po ulici, kjer stanuje, je deklica u-darila z glavo ob prikolico KINO CORSO. 17 v ping-pongu in odbojki Sodelujejo: Sovjetska zveza, Madžarska, Češkoslovaška, Poljska, švedska in Italija BOLOGNA, 11. — Jutri 12. septembra se začne v Bologni mednarodni košarkarski turnir za #1V. pokal Mairano« z udeležbo sestih držav: Sovjetske zveze, Madžarske, Češkoslovaške, Poljske, Švedske in Italije, torej praktično večine najmočnejših evropskih predstavnikov v košarki. Na zadnjem turnirju za pokal Mairano, ki je bil 1. 1954 v Milanu, je bila Sovjetska zveza prva pred Madžarsko in Češkoslovaško, na zadnjem evropskem prvenstvu v Budimpešti pa je bila prva Madžarska pred Sovjetsko zvezo in Češkoslovaško. Dejansko so te tri države favoriti tudi tokratnega turnirja, medtem ko sta Poljska in Švedska precejšnji neznanki. Italija je bila 1. 1954 v Milanu peta. 1. 1952 pa celo prva. Za letošnji turnir se je njena ekipa vestno pripravljala pod vodstvom trenerja Mc Gregorja in forma vseh igralcev je zadovoljiva. V Bologni so zbrane ze vse ekipe razen Švedske, katere prihod je predviden za danes zvečer. Kljub temu pa je glavni tajnik FIFA Jones ze objavil program turnirja, ki je naslednji: Sreda, 12. 20.30 Italija-Poljska 21.00 Ceskoslovaška-M-idzarska 23.30 Sovjetska zveza-Svedska Četrtek, 13. 19.30 Poljska-Sovjetska zveza 21.00 Itaiija-Madžarska 22.30 Ceškoslovaška-švedska Petek, 14. 19.30 Madzarska-Švedska 21.00 Italija-Sovjetska zveza 22.30 Poljska-Ceškoslovaska Sobota, 15. 19.30 Madžarska-Poljska 21.00 Sovjetska zveza-CSR 22.30 Italija-Švedska Nedelja 16. 19.30 Italija-Ceškoslovaska 21.00 švedska-Poljska 22.30 Sovjet.-zveza-Madžarska Zasedanje sveta FIGC Potrjen program nog. reprezentanc FLORENCA. 11. - Danes se je pod predsedstvom ing. Baras-spa sestal Zvezni svet FIGC, na katerem je ing. Barassi potrdil že objavljeni program mednarodnih srečanj italijanske A, B in mladinske repre- zentance za letos in prihodnje leto. Po tem programu se bo A reprezentanca 11. nov. 56 srečala v Bernu s Švico, 9. decembra 56 v Gečiovi z Avstrijo in drugo nedeljo maja 57 z Jugoslavijo v Beogradu. Datuma srečanj za svetovni pokal s Fortugalsko in Irsko bosta določena pozneje. Program B reprezentance oz. mladinske reprezentance pa je naslednji: 11. nov. v Marseillu proti mladinski reprezentanci Francije, 8. dec. 56 v Caglian proti Španiji B in 11. maja 57 v Pescari proti Egiptu B. Na sestanku FIGC so razpravljali tudi o vprašanju kvalifikacije «oriundov» ter o reformi 4. serije. Razpravljali so o ponudbi Švedske za meddržavno tekmo 1. 1958 ali 59 o znižanju subvencij klubom B in C lige za 20 odst., in še o drugih vprašanjih. lije, ki bo istočasno služil tudi kot izbirno tekmovanje za sestavo italijanske olimpijske ekipe. Predvideno je tudi povratno srečanje. VATERPOLO i Po daljšem času spet sport,-i na novica iz naših vrst. Sport- _ «• »I biki - člani prosvetnih društev mednarodni košarkarski turniris * skok,e ° “*** * *** i -e pomerili v namiznem teni- su in v odbojki. Posamezni izidi so bili naslednji: Namizni tenis (posamezniki) Jurkič - Škrinjar 2:0 Štok - 1’ertot 2:0 Kovačič L. Živic 2:0 Posega - Pausič 1:2 Dvojice: Jurkič-Stok I Škrinjar-Pau-sič 2:0 Kovačič-Posega : živ’c Pertot 2:0 Končni rezultat: 5:1 za prosvetno društvo Sl. Škamperle. KŠkamperlovci« so odločili v svojo korist tudi srečanje v odbojki in sicer z rezultatom 3:0. Zmagovita ekipa je nastopila v naslednji postavi: Jurkič, Štok, Posega, Mijot, Savi, Kovačič, poražena pa v naslednji: Škrinjar, Pertot, Živic, Pausič, Dudeš. Želeti bi bilo, da bi se sedaj, ko jih bo šola spet zbrala, naši mladinci še večkrat pomerili med seboj v raznih športih. LAHKA ATLETIKA Italijanski atleti bodo šli v Romunijo RIM, 11 — Na povabilo romunske lahkoatletske zveze je italijanska lahkoatletska zveza sklenila poslati na mednarodno lahkoatletsko tekmovanje, ki bo v Bukarešti 15., 16. in 17. t. m,, naslednje atlete: Consoiini (disk), Meconi (krogla), Lavelli (maraton), Dor-doni in Pamich (hitra hoja na 20 km), Leone Giuseppma in Bertoni Letizia (100 in 200 m). Greppi Milena in Peggion Franca (100 m), ženska štafeta 4x100 m. Ekipa bo odpotovala v Romunijo z letalom v četrtek ob 12.30 preko Mila.ia, Zuericha, Prage. Kolektivni trenmq italijanskih vaterpolistov NEAPELJ, 11 — Tehnični komisar državne reprezentance v vaterpolu De Filippis je sklical naslednje igralce na skupni trening kot pripravo za olimpiado; Cavazzoni in Mar-ciani (Camogli), Antonelli, Gionta, Pucei in Peretti (Lazit.), Marcotulli in Rubini (Roma) D’Altrui, Pedersoli in Parmegiani (R. N. Napoli), Buonocore, Dennerlein II, Mannelli II. (C. Napoli), Bardi in Lonzi (Fiorentina). ŠAHOVSKA PLIM Pl AHA M MOSKVI , V L FINAINEM «011 Jugoslavija “flrgentil V zadnjem izločilnem srečanju je Jugoslavija premagala Francijo MOSKVA. 11. — Po odigra-nju 'prekinjenih partij je naposled znan spisek udeležencev finalnih borb za naziv prvaka na XII. šahovski olim-piadi. Končni vrstni red po skupinah je naslednji: I. skupina: SZ 23.5. Bolgarija 19,5. Švica 18, Poljska 15, Švedska 14,5, Norveška 9, Portoriko 7. Posarje 5,5. II. skupina: Jugoslavija 23,2. Izrael 18, Danska 16,5, Nizozemska 16, Avstrija 13, Francija 12,5, Mongolija 7,5, Škotska 5. III. skupina: Argentina 24, Zahodna Nemčija 23, Anglija 21,5, Islandija 20.5, Čile 17,5. Finska 14.5, Indija 12,5, Luksemburg 5 Irska 4. IV. skupina: Madžarska 23, Romunija in ČSR po 21,5. PRED NEDELJSKIM SREČANJEM Z JUGOSLAVIJO Madžari se p Z vratarjem Grosicsem, toda brez Puskaša? Trener Bukovy predvideva zmago Madžarov, Sebes pa neodločen rezultat Vzh. Nemčija 18.5, Kolumb«* 18, Belgija 14.5, Filip«11 f Grčija 8,5, Iran 8,5. Izid žrebanja 12 ud^le?!S, cev finainih borb je našle™' 1. Izrael, 2. SZ, 3. M«d«* ska, 4. Argentina, 5. Bolga«; ja, 6. ČSR, 7. Švica, 8. ska, 9. Jugoslavija. I«- R“ nija, 11. Anglija, 12. Zah. čija. Srečanja I. kola: I«***.' _ Ant Bol' Zah. Nemčija, SZ - AnjJji* Madžarska Romunija garija - Danska, CSR - Sv‘C”. Argentina - Jugoslavija ( _ dorf - Gligorič, Ma*anoVI,fa, Bolbochan, Panno - IvkoV, raklajič - Pilnik). PLAVANJE Mednarodni troboj mladine*’ v skokih v vodo v Nov svetovni rekord Kutza na 10.000 m MOSKVA, 11. — Sovjetski atlet Vladimir Kutz je danes na centralnem stadionu v Moskvi dosegel nov svetovni rekord na 10.000 m s časom 28’30”4 in za 12”4 izboljšal rekord, ki ga je pred dvemi meseci -dosegel Madžar Iharos. Uradno priznani rekord ima še vedno Ceh Zatopek iz leta 1954 s časom 28’54”2. SABLJANJE RIM. 11. — 15. t. m. bo v Turinu sabljaški dvoboj med reprezentancama Švice in Ita- ODBOJKA V PARIZU Češkoslovaška v vodstvu po zmagi Romunije nad SZ Še dva poraza Jugoslavije proti Romuniji in Kitajski PARIZ, 11. — V nadaljeva- V VII. kolu je Jugoslavija nju svetovnega prvenstva v odbojki v Parizu je v V. kolu pripravila največje presenečenje prvenstva Romunija, ki je premagala favorita SZ s 3:1. V VI. kolu pa je romunska reprezentanca premagala se jugoslovansko, toda le po težki in veliki borbi z rezultatom 3:2 (15:6, 10:15, 12:15, 15:12, 15:6). Ostali izidi tega kola so bili naslednji: SZ • Kitajska 3:0, Bolgarija - Poljska 3:1, Francija - ZDA 3:1, CSR - Madžarska 3:0. Po 6. kolu je stanje v finalni skupini naslednje: 1. CSR 6 točk, 2. SZ 5, 3. Romunija, Poljska, Bolgarija 4, 6. ZDA 3, 7. Francija 2, 8. Jugoslavija in Madžarska !, 10. Kitajska 0. doživela še en nepričakovani poraz, tokrat proti Kitajski s 3:1 (15:9, 16:14. 6:15, 15:9), V tolažilni skupin1 je Italija v sedmem kolu premagala Portugalsko s 3:0. Stanje v tej skupini je po 7. kolu naslednje: 1. Brazilija 7, 2. Vzh. Nemčija, Italija 6, 4. Holandska 5, 5. Portugalska 4, 6. Koreja, Izrael, Kuba 2, 9. Belgija 1, 10. Avstrija 0. V finalni skupini žensk vodi po nepopolnem 7. kolu Sovjetska zveza s 6 točkami iz 6 iger, pred CSR s 6 točkami iz sedmih iger. BEOGRAD, 11 — V nedeljo It. t. m. bo n« stadionu JLA o Beogradu nogometno srečanje Madiarska-Jugoslaviju. Čeprav so mudžarski nogome-taši v zudnjem času doživeli več neuspehov, veljajo še vedno pa prvo evropsko nogometno silo in je zato zanimanje za njihoo nastop v Beogradu izredno. Zanj pa so se madžarski nogometaši tudi skrbno pripravili, ker bodo skušali popraviti svojo neugodno bilanco zadnjega leta. Nedeljsko srečanje bo deseto srečanje obeh reprezentanc. Torej nekakšen majhen jubilej. V jugoslovanski aktivi je le ena zmaga (1931 v Beogradu 3:2) in pa neodločni rezultati (1937, 1940, 1941), nazadnje še letošnji 3:2. ki pa je bil po izjavah vseh očividcev' bolj podoben jugoslovan-I skl zmagi, ne samo zato, ker ;,e bila tekma v Budimpešti, ampak tudi po tem, kar se e dogajalo na igrišču. MNOGO eSTARIHs Novi zvezni kapetan Marton Bukovy, nekdaj trener zagrebškega Gradjanskega in neposredno po osvoboditvi Dinama, je izbral večje število madžarskih nogometašev. Razen srečanja A-reprezentanc »j Beogradu se bodo namreč pomerile še druge reprezentance v Budimpešti in pa mladinci v Beogradu. Bukovg je za prvo moštvo izbral naslednjih IS i-gralcev; vratarja liku in Ka-maras; branilci: Karpati, Rai-na Heggi in Lantos; krilci: Bozsik, Buncsak, Varhidi, Ko-tasz in Berendi ter napadalci: Sandor, Kocsis, Hidegkuti, Pu-skas, Susa, Fengvesi in Csi-bor. Kot vidimo, je med kandidati mnogo slavnih imen. Skoraj olimpijska ekipa iz Helsinkov, na čelu z rekordnim internacionalcem Feren-com Puskasem in ostali. KAKŠNE SO PRIPRAVE dimpešte. V prvi tekmi je bil rezultat 12:3, v drugi pa 6:0. Druga garnitura se je spoprijela z mladimi igralci iz bu-dimpeštanskih klubov. V prvi tekmi so imeli reprezentanti mnogo težav in so komaj zmagali s 3:2. Drugič jim je šlo laže in rezultat je bil 10:3. Naj omenimo še to, da je A-repre-zentanca odigrala svoji tekmi v naslednji standardni postavi: Uku, Karpati, Lantos, Bo-szik, Varhidi, Berendi, Sandor, Kocsis, Hidegkuti, Susa, Csi-bor. Bukovi/ je seveda med tekmo nekaj igralcev tudi zamenjal. V tej postavi torej ni vratarja Grosicsa ki je bil pred časom kaznovan zaradi tihotapstva, te dni pa popolnoma rehabilitiran in. mu je bila dana tudi možnost, da nastopi v reprezentanci, če to dopušča njegova forma. Ker pa je znano, da je prav sedaj t>'bd-lični formi, je zelo verjetno, da bo že v Beogradu spet branil svetišče madžarske reprezentance. Dalje manjka v postavi tudi Puškaš, ki se še vedno ni popolnoma pozdravil po zadnji poškodbi. Prognoze o končnem rezultatu srečanja Madžarska-Jugo-slavija so v niadžarskem ta-Lcru kaj različne. Zvezni kapetan Bukovg ob vsaki priložnosti izjavlja, da dobro pozna vrednosti jugoslovanskega nogometa in da je zato tu di tako temeljito pripravljal svoje igralce. Po njegovih izjavah pričakuje od tekme v Beogradu marsikaj, s tem je mislil predvsem lepo igro dveh odličnih moštev in pa verjetno tudi uspeh svojih varovancev. Nekoliko drugače pa meni nekdanji a šef» madžarskega nogometa Gustav Sebes, iti smo ga srečali kot vodjo ma-džarskih veslačev na Bledu. Sebes namreč pričakuje ogor- nogometnega kluba Boca Ju-nior, katerega je angažiral Milan za 1.300.000 pesosov. Pogodba veže Cucchiaronija z Milanom za tri leta. Cucchia-roni je italijanskega porekla. Čeprav raje igra na levem krilu je pogosto igra! tudi že na desnem krilu in na centru. PARIZ, 11 — V tolažilna skupini je danes Vzhodna Nemčija premagala Italijo s 3:2 (14:16, 15:4, 9:15, 15:9, 15:9)- v trnom. Tudi za drugo garnituro so j čeno borbo, o rezultatu pa igralci določeni. V tem spisku meni, da ie najbolj verjetna srečamo vratarja Kamarasa injjirognoza neodločeno, če pa bi Donko, branilce Puzanskega, i »a ie moral odločiti za enega Matraija, Dalnokija in Konto,! od obeh nasprotnikov, bi dal krilce Sarosija Szojko, Delca-j malenkostno prednost Jugoslo-nirja in Pelarja ter napadalce Budaija, Csordasa, Tichgja Vi-leszala, Molnarja. Palotasa, Machosa in Czolnoka. Obe reprezentanci sta odigrali tudi že po dve trening tekmi. A-reprezentanca je imela za nasprotnika enajsterico mladih, izbranih iz klubov izven Bu- NOGOMET Cucchiaroni k Milanu MILAN, 11. — Včeraj pozno zvečer je prišel v Milan Er-nesto Cucchiaroni, levo krilo Poraz Odreda in Ljubljane r I. kolu conske lige FlRJ LJUBLJANA, 11. — V nedeljo se je začelo nogometno prvenstvo I. conske lige, v kateri nastopata tudi slovenska predstavnika Odred in Ljubljana. V 1. kolu sta imela Odred tn Ljubljana za nasprotnika novinca v tem raz-recu — Turbino iz Karlovca in Grafičarja iz Zagreba. Proti pričakovanju sta oba slovenska predstavnika klonila in sicer Ljubljana v Zagrebu s 3:0, Odred pa na lastnem igrišču z 1:0. Medtem ko je poraz Ljubljane mogoče opravičiti s tujim terenom in poškodbo člana Ljubljane takoj v začetku, pa za poraz Odreda, starega izkušenega Ii-gaša, ni izgovorov. Kot že tolikokrat je bila njegova igra brezplodna, brez borbenosti in oklevajoča, čeprav tehnično boljša kot nasprotnikova. V ostalih srečanjih 1- kola so bili rezultati naslednji; Rijeka-Trešnjevka 2:1, Split-Tekstilac 6:2. Metalac-Uljanik 6:0. Sibenik-Jadran 4:2. LJUBLJANA. 11. " ..£jj narodni troboj avstri) nemških in )ug°slovaI^OI|o mladincev v skokih v se je zaključil z zmago n ških mladincev, ki so 1 791.33 točke, pred Avs ,„i s 736.26 točke in Jugosl° , s 632.53 točke. Pri skok,lLc stolpa je bil prvi Avs najboljši JU6.. . Mervička van Kralj pa Pri je skokih 1 zma. 3-metreke deske j<= - aj Nemec Richter, Jughs*“ „ Rubinič pa je bil prav peti. BOKS NE\V ORLEANS. H- merikanec Ralph Dupas, mi na svetovni lestvici j ? kategorije, je včeraj zveC p( New Orleansu premaga točkah lojaka Alexa ^af runo1, Mi’ TORONTO, 11. — Joeel^- celi je včeraj zvečer ^ gal po točkah v 10 rundah . ksarja srednjelahke kateS je Arthura Minga. knock-cutom v 4. Odgovorni ureoniK STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • Td1 BASEBALL TRST, 11. — 12. in 13. t. m. z začetkom ob 14. uri bosta na vojaškem športnem igrišču na Opčinah dve srečanji v. baseballu med ekipo ameriških zračnih sil v Orlyju (Pariz) in 7207. eskadro letalskega oporišča v Avianu. Občinstvo Je vabljeno. Vstop prost. Letni hinn v Šhednjj predvaja danes 12. *• ’ ob 18. in ob 20. uri » prostem Lux fiin,: „Canaris a KINOPROSEK-KONlOg,1 predvaja danes 12. *• 10 ob 20. uri MIŠi Igra: MARIA Prepovedan vstop h* dini izpod 16 'e* ur‘ htnena predvaja danes 12. t. m. z začetkom ob 18. in ob 28-na prostem barni METROSCOPE film: «PLENILCI» Igrajo: .j DAN DURYEA, JEFF RICCHARDS, KEENAN ^ 30000C rjOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOGOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOeOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO00 r IVAN BRATKO 1 to. poravnal račune In kakšne požeruhe so v življenju že srečali. Počasi so se ljudje razhajali proti svojim pogradom. Gato je omahnil na ležišče. Fant je bil poražen, on pa je uspel. Bil je gotov.--------------- Peter pa je delal svoje cokle kar naprej, a zdaj zares. TELESKOP Strgalnik Panjot na mizi ni bilo več. Sirčki so izginili. Preostale so samo še tri ga vete zelenkaste čorbe z nekaj makaroni na dnu in z redkim plavajočim pesnim listjem, ki so mu na komandi rekli «zelenjava». Fant je z bliskovito naglico zajemal in po: ziral tudi to. Zmaga se je nagibala na njegovo stran Njegovi navijači so si oddahnili in hudomušno opazovali vedno bolj nesrečne obraze nasprotnikov. Tedaj pa se je zgodilo nekaj nepričakovanega. V fantovih ustih so izginjala zadnja peresca čorbe, še nekaj žlic in vse gavete bi bile izpraznjene. Toda eno zadnjih žlic je bruhnil nazaj. Želodec se mu je uprl. Gledalci niso takoj prišli do sape. «Uuu!» je bil razočaran odmev nenadnega preobrata. Kakor da bi fantov polom tik pred zmago porazil tudi nje. Tisti, ki so že videli svoje hlebčke in sirčke za vedno izrabljene, so počasi oživeli in si oddahnili. Nastal je pravcati živžav. Kocmur pa je bil samozavesten. «Ali nisem rekel, da ne bo pojedel?« «0, pa le ni bil brez dna!« je nekdo modro ocenil nepričakovani poraz. Fant je globoko sklonjen naglo izginil. V baraki pa je živahnost bolj in bolj naraščala. Razgovorom o propadlem požeruhu ni bilo ne konca ne kraja: kakšno napako je naredil, ali je bil sploh sposoben za to, kdaj bo «SRCE-AS!> «Pik!» «Kontra!» «Re!» «Kaj čakaš? Rodi!« Radovednež je mimogrede privzdignil deko. V polmraku je spoznal Gata, Pola in Črta. Četrtega pa še nikdar ni videl — bil je Dušan. Sedeli so po turško na ležišču in hrupno kvartali. Poškilil je Gatu v karte. Takrat pa mu je Polo pred nosom zastri deko: «Za hlebčke igramo.« Drugi so igrali dalje, ne da bi odvrnili pogled od kart. Radovednež je odhajajoč vzkliknil s patosom: ♦Kvartopirci, ne boste videli nebeškega kraljestva!« Bilo je vroče julijsko popoldne. Dremavica je objela vso barako. Skledarja ni bilo «doma», njegov hlapec pa je ležal ze več dni. Lotila se ga je neka nova, neznana bolezen. Kuhala ga je huda vročina. Govorili so, da ga bodo poslali v ambulanto, a dan za dnem so odlašali, češ da je tam že prenatrpano bolnikov z enako boleznijo. ♦O, ti življenje! Samo to je dobro, da moramo vsi umreti... Samo to je dobro...« je v blodnjah tožil hlapec. Polo je privzdignil zaveso in pogledal proti tretjemu pogradu na nasprotni strani. Tam je na zgornjem ležišču ždel Ajdovec. Na videz se je dolgočasil, v resnici pa je bil na preži, Temu molčečemu, samotnemu fantu, o katerem so mnogi mislili, da je prišel v kampo le po usodni pomoti, ni v bližini Gatovega pograda ušla nobena kretnja in noben pogled. Polov in Ajdovčev pogled sta se srečala. Ajdovčeve oči so bile mirne. Komaj opazno je prikimal. «Kontra!» «Pik-as!» «Srce-deset!» «Dajmo! Riskiram!« Igralska strast je nekritična. Njenim žrtvam so tako pri srcu vedno enaki vzkliki in neduhovite domislice, da ne morejo brez njih in da jih vedno ponavljajo kot papige. Polo te strasti ni poznal Spustil se je na tla med steno in pogradom ter dvignil desko. Gato, črt in Dušan so radi ali neradi odložili karte. Potem je pokukal izza deke. Vse je bilo mirno. Ajdovec ga je oplazil z budnim pogledom. Skledarjev hlapec je spet vzdihnil. V kleti je bila tema in skoraj hlad. Kakšno nasprotje z vročino in jasnostjo zgoraj! Le dva centimetra deske sta vmes in vse je drugače. Tipaje so se pomikali proti nasprotni strani kleti. Z rokami so pazili na tramove, ki so bili vsevprek. Stopali so previdno, poizkušajoč trdnost stopinj. Tla so bila polna kotanjic. Visela so. Prav zato, ker je bil svet nagnjen, je imela baraka klet. Na levi je bila klet nizka, skorajda je ni bilo. Proti desni, kamor je svet padal, pa je bila višja ko Dušan ali Gato. Gato jo je poznal ze bolj ko posebnosti svojega lastnega telesa. Ni potreboval vžigalice ali baterije, samo paziti je moral. Namesto oči so mu bile roke, noge, prsti. Hodili so skoraj tik ob zidu na desni, ker so tam lahko šli zravnani. Gato je skočil v jašek. Iz majhne vdolbine je potegnil kozarec s stenjem, ki ga je napajalo olje ribje konserve. Prižgal ga je. šibki plamen je medlo osvetljeval razrita, razkopana tla... ogromne mreže pajčevine... nagrmadene kupe sveže zemlje... grobo Izkopano jamo — jašek. Neutrjenega človeka, ki bi se mu nenadno razkril ta svet, bi zazeblo od hladu ln groze, Gatu pa še mar ni bilo; ne te pošastne oblik* ne hladu in vlage ne surovosti tal in zemlje... Pri jašku so jih čakale delovne obleke. V naglici so se preoblekli. Gato je potegnil nase kratke, blatne hlačke. Za srajco se ni odločil. «Prevroče bo pri kopanju.« črt in Dušan O6 sta si preoblekla tudi srajci. Dviganje in odnašanje ze je neenakomerno, popolnoma odvisno od kopača. w>l(• Gato je stal v jašku, ki je bil kaka dva metra Bleda lučka je medlo osvetljevala močno, rjavo, mišičasto s; ynOVIC,je Prešledal brlivko, se sklonil in zlezel v roV, (9 je začel na dnu jaška. Gatova močna pleča so napolnila luknjo. Plazil se je previdno naprej, opirajoč se na *c0lptr<’v' Kmalu je bil na koncu rova. Izkopanih je bilo sedem b1®. rf Danes bo moral preizkusiti novo orodje: leseni klim *p|ii je izdelal dopoldne. Klin je kakor bodalce. Doslej Je z lopatko, ki jo je z ljubeznivim nasmeškom krstil za vlit* tišnico«. Res je bila podobna smetišnici. Bila je kakor ki iz enega kosa lesa. Napravil jo je Iz deščice zaboja. z njo je bilo počasno, vendar sta se ji grušč in prst kar ’ . p) vdajala. Ves jašek so izkopali s takimi lopatkami. V r?| so se manj obnesle. Postale so okorne. Zato je že ča»J ’ mislil na svoje orodje: na klin in na zagozdo, saj so rovu kakor vrtanje s svedrom v trdo snov. ,jl(F Gato je potipal okno rova: tu droben pesek, spomibj^ir na mivko iz Save, tam večji okrogli kamni, podobm pjio-nejšemu prodju gramoznih jam. Prsti, tudi jalove, nl se f Vedel je, da je dober meter in pol pod rušo. Seznab1* mj v z valujočimi plastmi furlanske zemlje bolj ko z dom0^ ™ Zasavja. Njene muhe je občutil kot rane, njeno volj0 vdajanje kot hladilo. Zamahnil je z novim klinom po največjih kamnini’ pr*1 pa v pesek, enkrat, dvakrat, neprestano. Kamenje se J odpora krušilo, pesek se je usipal. ^ f ♦To je pravo orodje,« se je razvnel. «Strganje s kl'11^^ vse kaj drugega ko ubadanje z lopatko.« Bil je vešč* otrok. j F Privzdignil je telo, da je bilo kakor napet lok. mu je med nogama prebil do jaška. Lučka v okenčku Je goj,, kakor kresnica, toda bila je popolnoma v desne*11 Ustrašil se je. cBolj na levo! Luč mora biti vedno v Se kak dan, dva, pa bi bil zgrešil smer. Popravil jo je- (Nadaljevanje