Cena 1 Dm Leto III. (X.), štev. 163 Maribor, pondeljek 22. julija 1929 »JUTRA« Izhaja razun nadalje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poštnem ček.zav. v Ljubljani št 11.409 Valja maaačno, prajaman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn. 440 Uprava 455 Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta št 13 Oglasi po tarifu Oglasa sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Na Daljnem Vzhoda so pričele pokati puške in bombe in grmeti topovi. Ruske iti kitajske čete so imele pri Harbinu prve spopade. Ki tajci so se morali umakniti. Tako pravijo včerajšnja poročila. Na drugi stra ni pa še vedno prevladuje prepričanje, da se bo posrečilo obe državi odvrniti od medsebojnega klanja in jih pripraviti do tega, da pristaneta na predložitev spora posebnemu razsodišču na podlagi znanega Kellogove-ga pakta, katerega sta podpisali i Rusija i Kitajska. Vsekakor pa je gotovo, da je položaj na mandžurski meji zelo resen. Tudi je očividno, da niti Rusija niti Kitajska ne kažeta preveč volje, da bi se spuščali v vojne pustolovščine. Rusija predvsem zato, ker sovjetski mogotci dobro čutijo in vedo, da bi pomenila izgubljena vojna s Kitajsko tudi polom boljševizma v Rusiji sami. Kitajci pa se dobro zavedajo. da njihova armada tako glede opre me kakor glede kvalitete sploh daleč zaostaja za sovjetsko, tehnično silno izpopolnjeno armado in da bi izgubljena vojna pomenila ne le novo strašno bedo prebivalstva, lakoto in pomanjka nje, ampak tudi obnovitev strašnih notranjih medsebojnih borb, ki so sedaj leta in leta uničevale blagostanje te države. Zdi se, da sta obe državi že pristali na intervencijo — ne Lige narodov, koje intervencijo je Rusija odločno odklonila, pač pa na intervencijo v smislu Kellogovega pakta, s kojega podpisom sta i Rusija i Kitajska obsodili vojno kot sredstvo za urejevanje medsebojnih sporov, se odrekli vojni kot sredstva narodne politike v medsebojnih odnošajih ter se zavezali, da bosta vslkdar iskali rešitev medsebojnih sporov safno potom mirotvornih sredstev. Je to formalna mednarodna ?^eza za arbitražno postopanje. Seveda pa Kellogov pakt , ne daje odgovora na vprašanje: kaj potem, če katera izmed držav podpisnic svojo ob-Sankcij proti taki pre-Kellogov pakt ne določa. Morda se bo že v Sporu med Rusijo in Kitajsko izkazala nepopolnost Kellogovega pakta na zelo občuten način. Da si moremo prnl5no pre(jočlti ogromnost konflikta, če bi vendarle prišlo do vojne, je treba pogledati sa mo številke o ruskih vojnih silah: re gularna vojska šteje 635.000 mož, celokupna vojska pa 1,270.000 mož. Seveda tudi s tem številom še ni izčrpano število vojaški izvežbanih ljudi v Rusiji, ker morajo vsako leto vsi mladeniči od 20. do 21. leta, t. j. dva polna kontingenta po najmanj i mj. lijon 200.000 ljudi, po zakonu absol-virati predpisane tečaje vojaškega vežbanja. Tako se torej letno izven redne vojske izvežba vsega skupaj skoro 2 in pol milijona ljudi. Vojaška obveznost je v Rusiji splošna in traja od 19. do 40. leta. Rezervno moštvo se tekom 4 let kliče vsako leto enkrat ali celo dvakrat na orožne vaje. ° tehnični.oprjeBii^ so se,strokov- Pričetek sovražnosti? POROČILA O VELIKIH BOJIH OB AJANDŽURSKI MEJI IN TEŽKEM PRVEM PORAZU KITAJSKIH ČET. ŠANGHAJ, 22. julija. Ob mandžurski meji je že prišlo do spopadov med obojestranskimi bojnimi oddelki, čeprav še ni napovedana vojna in je posredovanje za mirno poravnavo rusko-kltajskega konflikta že v polnem razvoju. V bojih* ki so se vršili te dni med rdečimi in kitajskimi četami v ozemlju vzhodno od Harbina, je doževila kitajska armada popol poraz. Ruske čete so dobile ukaz za napad v petek. Prvi ruski napad so mogli Kitajci še gladko odbiti. Nato pa so Rusi podvojili svoje sile in udarili vnovič z vso srditostjo na Kitajce in se jim je v kratkem posrečilo predreti skozi kitajske bojne črte. Pri tem so operirali Rusi z najnovejšim orožjem, posebno z metalci ognja in strupenimi plini. Ko se je kitajska pehota že popolnoma razpršila in se pognala v divji beg, so poslali Rusi za njen hrbet še več zelo močnih kozaških brigad, ki so bile Kitajcem stalno za petami. Istočasno so ruski bojni le- Otuoriteu letalskega prometa Beograd — Zagreb BEOGRAD, 22. julija. Dne 24. t. m. bo na progi Beograd—Zagreb zopet otvorjen reden letalski promet, ki ga boste vzdrževali dve potniški letali. Odhod iz Beograda ob 7.30 in 15.30. talci obmetovali bežeče kitajske čete še s strupenimi bombami, kar je le še povečalo že itak močno splošno paniko. * HARBIN, 22. julija. Kitajske oblasti so pred dnevi aretiranega ruskega generalnega konzula in osobje konzulata odposlala s posebnim vlakom na mandžur-sko mejo. Vsi so skupno z 800 bivšimi ruskimi železniškimi nastavljenci že dospeli na sibirska tla. PARIZ, 22. julija. Po vsej Rusiji se neprestano vrše zborovanja, na katerih se pozivajo sovjetske oblasti, naj se drže trdno in samozavestno. Povsod se zbirajo tudi denarni prispevki za graduio letal, tankov in vojnih ladij. Kitajska vlada je organizirala garnizijo v Kiriitu in odoosiala čete na progo Harbi.i --Vladivostok, nad katero neprestano krožijo ruska bojna letala. v vprašanju srbskih predvojnih dolgov v Franciji. Vlada bo te dni določila smernice za pogajanja z zastopniki francoskih upnikov v smislu razsodbe mednarodnega razsodišča v Haagu. Naša uojna odškodnina in srbski preduojni dolgoui u Franciji BEOGRAD, 22. julija. Vlada je dobila vabilo na veliko evropsko politično konferenco, na kateri naj bi bilo reparacijsko vprašanje končno urejena Kakor znano, bo tvoril znani Youngov načrt podlago za sklepe orne njene konference. V zvezi s tem sta bila pozvana naš pariški poslanik dr. Spalajkovič in londonski poslanik dr. Gjurič v Beograd, da sprejmeta od vlade vse potrebne instrukcije. Poslanika Spalajkoviča pričakujejo že danes zvečer, poslanik Gjurič pa prispe jutri. Istočasno prispe v Beograd tudi naš stalni član pri reparacijski komisiji Boškovič. Vlada bo po posvetovanju z imenovanimi diplomati sestavila posebno delegacijo za politično konferenco. Prihodnje dni pade tudi odločitev 5amamor slikarjeue udoue: BEOGRAD, 21. julija. Mrtvo so našli nocoj v njenem stanovanju Marijo Vučetič, soprogo pred kratkim umrlega znanega slikarja Paška Vučeti-ča. Vučetičeva žena je izvršila saino-umor, ker ni mogla preboleti smrti svojega moža, kakor je sporočila v pis mu na neko svojo prijateljico. pada bolezni zapustiti dvorano parlamenta. Zdravilki so mu prepovedali vsako delo. Ves mesec ni zapustil sobe, samo enkrat se je udeležil zbornične seje, in sicer ob proslavitvi 80-letnice nemškega poslanca Kahla. Miiller ni bil cel mesec junij v stanu, udeležiti se vladnih sej. Seje so se vršile pod predsedstvom zunanjega tipna-.ra Stresemanna. Koncem junija so zdravniki dovolili državnemu kanclerju potovanju v Mergent-heim. Zadnje dni je Miillerja tresla močna mrzlica. Nemški kancler težka zbolel BERLIN, 22. julija. Državni kancler Hermann Miiller se je podvrgel v Heidelbergu težki operaciji na mehurju. O-peracija se je posrečila. Stanje bolnika je sicer povoljno, vendar ni brez nevarnosti. Vesti o operaciji državnega kanclerja Hermana Miillerja so razburile nemško javnost. Državni kancler trpi že mnogo mesecev na ledvicah. V februarju tega leta se je bolezen poslabšala in od tedaj je Miiller stalno pod zdravniškim nadzorstvom. Junija meseca je moral državni kancler radi nenadnega na- njakl mnogih držav že na svoje lastne oči prepričali, da je danes prvovrstna. Na najvišjih mestih v armadi pa so tudi danes mnogi že izza svetov ne vojne poznani’ prvovrstni strategi kakor Budjenij in drugi, ki so kot vojaki prešli v službo rdeče armade. Zanimivo je končno tudi še. kakšno stališče zavzemajo ruski emigranti, katerih je mnogo deset- in desettiso-čev v raznih evropskih državah, pa tudi drugod. Najekstremnejši protiv-niki boljševizma in sovjetov med emigranti gredo celo tako daleč, da se — kakor so se glasila poročila o generalu Sjenijovu in njegovih — hočejo celo postaviti v službo sovražnikov Rusije proti svoji lastni domovini. V splošnem pa vendar tudi pri emigrantih stopa sovraštvo do boljševikov v oza-did.in.prjžeBif m njih previadavati ljubezen do rodne države. Naravno, da pri tem posamezni emigrantski listi napadajo zunanjo politiko sovjetske vlade ter jo obdolžujejo, da je s svojo nespametno politiko na znotraj in na zunaj zapravila rusko imovino v Mandžuriji, to »sijajno delo ruskega naroda«, kakor pravi berlinski emigrantski list »Rulj«. Organ znanega ruskega politika P. N. Miljukova, »Posljed-nija Novosti« v Parizu, istotako očita sovjetski vladi njeno katastrofalno politiko, ki pomeni na Daljnem vzhodu amputacijo življenskega živca Rusije. Razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu zanima danes- ves svet, ker se baš tam križajo interesi ne samo financ različnih velikih držav, ampak tudi interesi dveh svetov: belega in žol-tega ramena. Železniška nesreča pri Parizu PARIZ, 22. julija. Na kolodvoru V Saint-Germainu, priljubljeni izletni točki Parižanov, se je pripetila, težka nesreča. Prazen električni vlak se je začel nenadoma pomikati in je zavozil v vlak, ki je prihajal iz Pariza. Kljub temu. da je strojevodja pariškega vlaka hitro zavrl, je bilo trčenje izredno hudo. Poleg vlakovodje in neke ga železniškega uradnika je bilo ranjenih še 25 potnikov, k sreči samo eden smrtnonevarno. Eksplozija u municijskem skladišču SOFIJA', 22. julija. Pred dvema dnevoma je zletelo pri Sevljovu v zrak. neko skrito municijsko skladišče. Listi pa o eksploziji niso smeli nič poročati, ker gre najbrže za neko municijsko skladišče, kjer je bila spravljena iz inozemstva do* šla municija v nasprotju z odločbami, sklenjenimi v mirovni pogodbi v Neuilly-j.u. ____________________________ Nezgoda dveh otrok. Včeraj proti večeru je padla 6-Ietna Marica Slavček iz Krčevine čez defektne stopnjice pri znani železniški črpalki na meji studenške občine, kjer se je dogodilo že dokaj nepotrebnih nezgod. Na obrazu in glavi je dobila znatne poškodbe. Rešilna postaja je ponesrečeno dete obvezala in izročila v domačo nego. ™ V Lajteršpergu pa je tudi padel čez stopnjice 7-letni Dominik Božič. Pri padcu je dobil take poškodbe, da so ga morali z rešilnim avtom prepeljati v bolnico. Po enem letu spoznal svoje ukradeno kolo! Znano je, da lastniki takih dvokoles, katera jim je odpeljal kolesarski tat, navadno nimajo sreče. Skoro točno pred enim letom, dne 28. julija 1928, je neki uzmovič odpeljal izpred Prahove gostilne v Lajteršpergu Pavlu Gerliču, .tesarskemu mojstru iz Kaniže pri Pesnici, ko. lo. Včeraj pa je stražnik ustavil nekega kolesarja, po imenu Breganta — in mn zaplenil kolo, katero se mu je zdelo sum ljivo. In res je Pavel Gerlič v zaplenjenem kolesu spoznal — svoje lani mu m kradeno kolo! Res redka sreča! Desno nogo s! le zlomila v znanem vinotoču pri Pelclu v Lajter?-pergu 33-letna Terezija Fekonja. Ponesrečila se je na travniku. Pozvani rešilni avto je moral ponesrečenko odpraviti v bolnico. Grdo jo je skupil davi v ranih urah tkalec pri tvrdki Doft* tor & drug, Rihard Menhart. V neki gostilni v znanem okolišu Treh ribnikov so ga neznani napadalci tako zdelali, da ni bil njegov obraz nikomur podoben. Vsega okrvavljenega je rešilna postaja o-krog 2. zjutraj odpremila v bolnico. Ponesrečenec ima poškodbe na vsem obrazu. pl ta nesrečni ajkoholj « , 1(S ; Hfsrrtfiflfšn VT C F V N 1 K Jufra V M ar!fiatft 3ne 22. Vit, 11», - - w... -..»MJ——I Vprašanje Prekmurja in Medmurja ZAHTEVE, KI NISO V DUHU 6. JANUARJA. — SLOVENCI IN HRVATI V PREKMURJU IN MEDMURJU. Gotovo so naši javnosti še v spominu nepremišljena prizadevanja hrvatskega publicista, g. Joe Matošiča, ki je hotel pred leti dokazati, da je Prekmurje hr* vatsko in ne slovensko in je zaradi tega započel kampanjo, da se priključi Hr-vatski ter da se v prekmurske šole in urade vpelje hrvaščina. Na njegova takratna prizadevanja je reagiralo vse slovensko časopisje brez izjeme, spregovorili so pa tudi beograjski listi in odklonili tako popolnoma napačno pojmovanje politične in duhovne zajednice Slovencev, Hrvatov in Srbov, Toda zdi se, da se gotovi zagrebški politični krogi še vse do danes niso prerodili v duhu 6. ja-* nuarja, kajti sicer bi nikakor ne bilo mogoče obnoviti gori navedene kampanje, kakor so to storili te dni nekateri listi izpod Slemena. Povod za obnovitev akcije za »hr-vatsko« Prekmurje jim je dal odlok prosvetnega ministrstva, s katerim je bila ukinjena dosedanja posebna medtnurska prosvetna uprava v Čakovcu in je bito. Medmurje podrejeno naši oblastni prosvetni upravi v Mariboru. Ta odlok, kakor je bil umestna in logična posledica enotne preosnove naše uprave, je vzbudil v nekaterih zagrebških krogih brez-potrebno razburjenje. Brezpotrebno še to liko bolj, ker se/z ukinitvijo posebne medmurske prosvetne uprave v, tamkajšnjem šolstvu ni čisto nič spremenilo. Učni jezik je ostal tudi še zan^prej hr-vatski. To priliko pa so ti krogi porabili, za to, da so zopet pokazali svoje apetite ter proglasili Medmurje in tudi Prekmurje za hrvatsko last in obnovili zahtevo, da se pripoji Hrvatski. Dasiravno stojimo prej ko slej odločno na jugoslovanskem stališču, ki takih prepirov ne pozna in jih celo izključuje že a priori, se nam ob tej priliki vendar zdi umestno navesti par splošnih konstatacij o tem vprašanju, da bo vsaj naša širša javnost, ki razmer morda ne pozna, poučena o dejanskem stanju. Prekmurje, katerega domačini sami nazivajo S1 o-vensko Krajino, ni bilo nikdar niti politično niti kulturno združeno s Hrvatsko. Večinoma je živelo svoje samostojno kulturno življenje, v kolikor pa je iskalo stikov z ostalimi brati, jih je iskalo tostran Mure pri Slovencih. Prekmurci so se torej že sami opredelili za Slovence in to ne glede na dejstvo, da so po svojem jeziku in po krvi Slovenci in r.e Hrvati. Ob osvobojenju so bili priključe- Zaslužnim priznanje Izročitev odlikovanj 16 železniškim in . poštnini nameščencem. Šestnajst deloma še aktivnih, deloma že vpokojenih železniških in poštnih 11-radnikov se je zbralo včeraj dopoldne v posvetovalnici mestnega magistrata v Mariboru, da jim mariborski veliki župan g. dr. Schaubach osebno pripne na prsa odlikovanja, ki so jih prejeli povodom lanske desetletnice osvoboditve Maribora za nad vse vestno in požrtvovalno opravljanje železniške in poštno-promet-ne službe v Mariboru in naši severni me ji. Naši narodni železničarji in poštni nameščenci so tedaj vršili v službi domovine res pravo Sisifovo delo. Kralj je i odlikovanjem posebno zaslužnih izrekel obenem priznanje sploh vsem narodnim železničarjem in poštnim nameščencem, ki so vztrajali tedaj v naporni službi, na meneč se za vse težkoče in ovire, ki so jim jih delali takrat zaslepljeni naši nasprotniki, ki so še vedno upali, da se povrnejo stari časi, ko je bil Slovenec suženj na svojih lastnih tleh. 'ntimnemu slavju sta prisostvovala tudi mariborski župan g. dr. Juvan in m?.-gistratni ravnatelj K. Alojzij Koechler. Veliki župan g. dr. Schaubach je v svojem nagovoru na odlikovance naglašui njihove velike zasluge za nemotpni raz-' ni Sloveniji in so namesto prejšnjih madžarskih šol dobili slovenske. Tako Prekmurje. Medmurje je bilo nekoč sestaven de! Hrvatske, pozneje pa je bilo od nje oddeljeno in priključeno Ogrski. Ogri so tu uvedli isti raznarodovalni režim kakor v Prekmurju in so tudi v šole in v urade vpeljali madžarski učni in uradovalni jezik. Ob prevratu je bilo torej stanje v Medmurju enako kakor v Prekmurju: šolstvo madžarsko, uprava madžarska, ljudstvo • pa po večini neodločno, neori-jentirano in zbegano. Posebne narodne zavesti, izven redke inteligence, ni imelo.' Ker pa so Medmurje zasedli hrvatski. dobrovoljci in ga pripojili Hrvatski, je postalo — hrvatsko; kakor bi bilo prav tako postalo tudi slovensko, ko bi bilo pripojeno Sloveniji. Ako pa premotrimo vprašanje, da li so Medmurci Slovenci ali Hrvati z znanstvenega stališča, pridemo do zaključka, da so v čakovškem glavarstvu mnogo prej Slovenci nego Hrvati, v preloškem pa Kajkavci, torej ona sredina, ki tvori prehod med Slovenci in Hrvati, ki je danes politično in tudi že kulturno hrvatska, ki bi pri drugačnem zgodovinskem razvoju bila prav tako postala tudi slovenska. V čakov-, škem glavarstvu, posebno pa v goricah, govore Medmurci prav isti prleški dija-lekt kakor prebivalci ljutomerskega in ormoškega okraja in so tudi po mentaliteti pristni slovenski Prleki. Književne hrvaščine ne poznajo in zanimivo je, da so naročeni zelo mnogo na slovenske li-$te;; »Slovenskega Gospodarja«, »Slo-/vdnca«, »Jutro«, »Domovino« itd. Karakteristično pa je zanje tudi to, da so potniku nekega mariborskega podjetja na vprašanje, kakšne reklamne lepake ho-čejo.slovenske ali hrvatske, odgovorili, da rajši slovenske, ker jih bolje razumejo! Tako je torej faktično stanje ne samo v Prekmurju, temveč celo v tistem Medmurju, kjer je Zagreb ob osvobojenju u-vedel hrvatske šole in hrvatsko upravo, pa se mi Slovenci zaradi tega nismo prav nič vznemirjali, čeprav bi za to imeli neprimerno več povoda kakor ga imajo Hrvati pritoževati se proti goli politični pripojitvi čakovškega in preloškega glavarstva mariborski oblasti. Zaradi tega svetujemo Zagrebu, da opusti take napade in izpade, ki nikakor niso v duhu sedanjih naših notranjih političnih stremljenj po pomiritvi prepirov in strasti. voj železniškega in poštnega prometa ob naši tedaj še ogroženi severni meji, nakar jim je izročil odlikovanja, ilnenom odlikovancev se je zahvalil velikimu županu za topie besede priznanja g. Josip Mohorko, proseč ga obenem, naj sporoči na Najvišje mesto iskreno zahvalo in udanost odlikovancev napram kralju, vladarskemu domu in domovini. Zvečer so imeli odlikovanci v Grajski kleti prijateljski sestanek. Odlikovani so bili: Z redom sv. Save V. stopnje: postajenačelnik na Koroškem kolodvoru, g. Josip Mohorko, namestnik postajenačelnika na glavnem kolodvoru, g. Alojzij Plantan, postajenačelnik v Teznem g. Mirko Perme, skladiščni načelnik na glavnem kolodvoru g. Ivan Kitak, postajenačelnik v Slov. Bistrici g. Karel Regoršek, bivši železniški uradnik g. Ivan Roglič, postajenačelnik Brez-no-Ribnica g. Ivan Zapečnik, železniški uradnik g. Josip Princ, načelnik poštne brzojavne in telefonske sekcije v Mariboru g. Janko Bračko in upravnik poštnega urada Maribor 2, Anton Klemenčič. Z zlato kolajno: postajenačelnik v pok. g. Albert Močivnik, žel. uradnik v pok. g. Anton Rebolj, nadsprevodnik v pok. g. Ivan Skvarča in vlakovodja g. Viktor Konečnik. S srebrno kolajno: železniški uradnik g. Franc Veronik in progovni delavec g. J. Medvešček v Mariboru. Češki in nemški skavti v Mariboru. V sobota zvečer so se pripeljali iz obmejnega mesta Bfeclava na Moravi preko Dunaja v Maribor češki skavti, ki so jih na kolodvoru sprejeli prof. Kos s četo skavtov, za Jugoslovansko-českoslo-vaško ligo dr. Reisman, za Češki klub pa svetnik Ivan Knop. Gostje so bili pod vodstvom ravnatelja Knoureka. S češko zastavo na'čelu in ob spremstvu naših skavtov so odšli takoj prepevaje skozi mesto na določeno prenočišče v državni gimnaziji. V nedeljo zjutraj so se ob 5.20 odpeljali naprej proti Zagrebu, Plitvič-kim jezerom in v Boko Kotorsko, kjer bodo taborili ves mesec. — V soboto so se mudili dalje v našem mestu tudi. nemški skavti iz Berlina, ki so vzbujali pozornost občinstva zlasti po svoji reprezentančni opremi. Delegati Jugoslovansko-češkoslovaške lige iz Brna pridejo na potu na kongres v Sarajevo v Maribor že v četrtek dne 25. julija z brzovlakom ob 13.53. Mariborska JČ liga jih bo sprejela na kolodvoru in prosi vse člane lige, zlasti pa odbornike, da pridejo pozdravit bratsko ligo iz Brna, ki pošilja deset delegatov. Ostali delegati z glavno centralo lig v Pragi pa se pripeljejo v petek dne 26. julija in se bo vršil tedaj glavni sprejem, za katerega je u-deležba za vse Člane lige, ki niso zadržani poklicno, obvezna. Med postankom vlaka, bo zakuska .'v kolodvorski restavraciji. V četrtek pridejo najbrž že tudi delegati iz Olomuca, plzenski pa šele v petek. Nevarna Drava. Včerajšnja vroča nedelja je izvabila zopet nepregledne množice Mariborčanov in Mariborčank na obale »bistre« ! Drave, da si lajšajo muke tropične vročine v hladnem objemu mokrega elementa. Tudi bistriško kopališče je bilo jako dobro obiskano, a so v veselo in razposajeno razpoloženje kopalcev naenkrat bjiknili obupni klici na pomoč, ki jih je pa tamošnje kopajoče se občinstvo le deloma smatralo za resne. Razpasla se je namreč tu v Mariboru prav grda razvada, da gotovi »dovtipni« dobri plava-Či sredi Drave vpijejo za šalo na pomoč, car vzbuja med občinstvom navadno ve selost, a je brezdvomno res, da morejo slični dovtipi resnično se potapljajočega stati življenje, ker se rešilci na njegove dice ne odzovejo in je tudi brezdvomno res, da jih zasluži duševni oče takih šal najmanj 25 po zadnji plati. Kljub trenot-nemu oklevanju iz navedenega vzroka se je včeraj nekaterim požrtvovalnim plavačem kmalu posrečilo, da so potegnili na obalo potopljenca in njegovega prvega reševalca, ki je bil tudi v nevarnosti, da utone. Zanimivo je bilo, da so se kopalci kaj nespretno kretali okoli nezavestnega, da bi ga spravili k sebi. Čisto napačne metode so vporabljali pri tem in je bila sreča, da je prihitel slednjič na kraj nesreče gospod, ki se mu je posrečilo v nekaterih minutah spraviti nesrečneža s pravilnimi dihalnimi vajami k zavesti. Menda ne bi bilo nepremagljivih ovir, da bi učiteljstvo v šolah po bolj odraslih dečkih poskrbelo za popularizacijo teh dihalnih vaj med širšim občinstvom. . Živinska razstava v Ljutomeru. V okvirju industrijsko-obrtne in kmetijske razstave, ki bo v tednu od 11. do 17. avgusta v Ljutomeru, se pripravlja tudi posebna živinska razstava, ki obeta biti.zelo zanimiva; Živina bo razstavljena na prostoru Seršenovega loga v soboto, dne 17. avgusta. Obsegala bo oddelek za konje toplokrvnih pasem, oddelek ža plemensko govedo simodolske, pinegavske in marijedvorske pasme in oddelek za kokoši štajerske pasme. Posebni svinjski oddelek mora žal iz veterinarsko policijskih razlogov izostati. Pripravljalni odbor, v katerem so zastopani srezki poglavar in oblastna samouprava po Svojih strokovnjakih, nadalje okrajni zastop, konjerejsko društvo, mestna občirta, dirkalno društvo in drugi činitelji, je pričel z obširnimivi pripravami. Dne 15. in 16. t. m. je odbiral po Občinah blago, ki jc primerno za razstavo. Razstavljenih bo okoli 80 konjev, 150 glav govedi in 20 gajb kokoši. Konj je ugriznil v desno roko 55-letnega Antona Pinteriča. Nezgoda se je dogodila v hlevu mestnega pogrebnega zavoda. Ponesrečencu je nudil orvo uotnoč zdravnik rešilne postaje. Izpremembe v Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Minister za socijalno politiko, dr. Drin-kovic, je sprejel ostavko dosedanjega predsednika Osrednjega urada za zavarovanje delavcev, Marka Bauerja m je obenem razrešil dolžnosti tudi vse ostat# člane ravnateljstva in nadzorstvene!* odbora Sužorja. Za komisarja je imeag* van inž. Amadeo Carnelutti, podprel-i sednik Trgovske zbornice v Zagrebu. V zvezi z razpustom samoupavnega vodstva pri Osrednjem uradu v Zagrebu, bodo najbrže sledili tudi primerni ukrepi pri okrožnih uradih. Tragedija vaške lepotice. Iz Male Nedelje pri Ljutomeru smo prejeli: V Drakovcih je živela pri svojem očetu 21-letna Anica Strah, priznana vaška lepotica. Že pred letom je porodila otroka kot sad ljubezni z nekim kmetskim fantom. Oče ji od tedaj ni bil več naklonjen in tudi fant se ji je izneveril. To jo je že delj Časa mučilo in jo potrlo. Minoli pondeljek zvečer je vsa obupana odšla na materin grob na župno pokopališče, izpila tam večjo množino ocetne kisline in ležala vso noč na materinem grobu. Drugi dan se je še privlekla domu, a je morala leči. Šele v sredo so poslali po zdravnika, ki je odredil prevoz v ptujsko bolnico. Tam se dekle bori s smrtjo, ■ Kolesarjenje po pešpotih in pločnikih se je zadnji Sas zopet siHo razpaslo. Pritožbe prihajajo iz Tržaške ceste, Krekove ulice v Studencih, Vrba-nove ulice in'prav posebno še od Laj-teršperga, kamor romajo po nedeljah dru žine z otroci v bližnje vinotoče. Včerai popoldne je prišlo med izletniki in kolesarji do dejanskih nastopov in se je le previdnosti starišev zahvaliti, da se ni več otrok ponesrečilo. Nekaj se b6 pa5 moralo storiti,, da se ta nevarni nedosta-tek odpravi! Eksemplarična kazen bi paS bila v tem primeru najizdatnejše sredstvo. Upravičeno vprašanje Iz javnosti. Iz vest naših invalidov nam pišejo: Kaj je z denarjem, ki se je tekom desetih let zbiral za spomenik padlim vojakom? Dočim ima tak spomenik skoro vsaka župnija oz. občina, se kompetentni krogi v Mariboru upravičeno vprašujejo, kdaj in kako bo ta zadeva rešena, V principu so invalidi kakor tudi pretežni del javnosti proti kamenitim soham ter pledirajo za praktičen spomenik v ob liki primerne stavbe, ki bi naj vzela v svoje okrilje najpotrebnejše invalide. Kljub umestnosti te želje pa želi javnost pojasnila o stanju te desetletne zbirke, a invalidi sami so mnenja, da enkratni občni zbor na leto ne zadostuje, temveč bi se moralo gledati na to, da se ti bedniki večkrat sestanejo, zlasti sedaj, ko je novi invalidski zakon že sankcijoniran! Današnja policijska kronika izkazuje poleg aretacije ene vlačuge le 20 prijav, od katerih odpade danes ravno polovica na prestopke po cestno-poii« cijskem redu; 2 prijavi se tičeta lahke telesne poškodbe in tudi 2 razgrajačev. Ostale prijave so običajnega značaja. Svinjski sejem v Mariboru. Na svinjski sejem, ki se je vršil dftfc 19. t. m. v.Mariboru, je bilo pripeljanih 208, prodanih pa 142 svinj. Cene so bile sledeče: 5—6 tednov: stari prašiči 155— 190 Din, 7—9 tednov 250—300 Din, 3—4 mesece 350—400 Din, 5—7 mesecev 450 —600 Din, 8—10 mesecev 750—860 Din, 1 leto stari 1000—1200 Din; 1 kg žive teže 10-12.50 Din, 1 kg mrtve teže 16-> 18 Din. Mala Nedelja. Narodno kulturno društvo priredi * nedeljo, 28. julija ob pol 4. pop. v Društvenem domu ljudsko veselico z veleza-bavno burko »Stari grehi«, godbo irt plesom. Svira prvovrstna godba iz Medji-murja. Vabljeni vsi od blizu in daleč k obilni udeležbi. Najlepši izlet 28. julija bo za vsakega k Mali Nedelji. Na svidenje I Narodno strokpvna zveza, podružnica Maribor, , priredi v nedeljo, 4. avg. ob 4. uri popoldne svojo letošnjo poletno prireditev pri Anderlu v Radvanju. Skrbljeno je za godbo in razna razvedrila. Mestni avtobus bo vozil z Glavnega trga do veseličnega prostora in nazaj. Vsi prijatelji in znanci so k tej narodni delavski prir** / , . Mariborski in dnevni drobiž V Mariboru, Spori Maribor: Železničar 3:0 p. I.; 5:2 (2:0). Včerajšnja tekma je v marsičem presenetila iit razočarala. Dasi je Maribor zmagal v visokem goalseoru, bi bil lahko rezultat še enkrat večji. Sicer nevigrana enajstorica Maribora j predvedla lepo in solidno igro. Obramba je bila sigurna. Pliberšek docela nadomestuje Unterrei-terja in ga v takojšnjem oddajanju žog celo nadkriljuje. Koren je svojo stoto tek mo, za kar je prejel od kluba zlat pečatni prstan, odigral brezhibno. Krilska vrsta je bila defenzivno in ofenzivno na mestu. Napadu se je močno poznala ne v igranost. Vse akcije sta izvajali kriii, zlasti levo. Priveršek je slabo vodil napad. Zvezi sta obe odpovedali. Vkljub temu pa je napad stalno ogrožal Železničarjeva vrata z neprestanimi streli. Mnogo zrelih šans pa je ostalo neizrabljenih. Železničarji so povsem razočarali še dokaj Številno publiko. Na mestu je bil edino vratar. Obramba je zatajila. Wagner peša od tekme do tekme. Krilci niso zmogli uspešno zadrževati Maribo-rovega napada. Napadalci niso pokazali ničesar. Oba goala rezultirata iz predorov. Vsa igra Železničarja je nalikovala onemoglemu zbijanju žoge. V prvi polovici je Maribor absolutno dominiral. V drugi je prvih 20 min. popustil in šele po rezultatu 2 :1 zopet prevzel inicija-tivo in do konca prevladoval. Tekma je bila prijateljskega značaja. Radi odsotnosti vseh sav; sodnikov je vskočil gosp! Mohorko^Ko pa je odžvižgal začetek, je kapetan Železničarja pozval svoje mo- štvo, da zapusti prostor radi sodnika, kar se je tudi zgodilo. Sodnik je tekmo odžvižgal in priznal pokalno tekmo 3 :0 par forfait za Maribor. Postopanje SK Železničarja je razumljivo vzbudilo razen pri enem delu organizirane publike, 0-gorčenje. Dvomimo, da bi bilo tako postopanje v korist športu. Od pristojne športne instance pričakujemo, da bo z energično gesto enkrat za vselej napravila konec s sličnimi nastopi na športnih prostorih. Po zaslugi odbornikov SK' Maribora se je odigrala prijateljska tekma, ki jo je sodil v splošno zadovoljstvo g. Vesnaver. Ne razumemo izpitnega vodstva za izpraševanje kandidatov, ki se je vršilo preteklo soboto in nedeljo v Ljubljani, kako je moglo brez riadaljne objasnitve zavrniti od izpita kandidata Vesnaverja, ki je brez dvoma sposoben za saveznega sodnika. Upamo, .da bo ZNS popravil storjeno krivico, storjeno iz zgolj osebnih razlogov. Maribor : Rapid 2:1 (1:0). Predtekmo sta odigrali rezervi Maribora in Rapida. Zasluženo je zmagala boljša enajstorica. Po tekmi je izročil g. Ilovar v imenu tukajšnjega MO rezervi Maribora, kot prvaku letošnje sezone, krasen prehoden pokal medklubskega od bora. Sodnik g. Turino je vodil tekmo brezhibno. Novi savezni sodniki. V soboto in nedeljo so se vršili v LJn« bljani izpiti za nogometne savežne sodnike. Od Mariborčanov so napravili izpit gg. Bizjak, Ermenc in Fischer. Rapjd : Atletiki 3:1 (2 s l). Kot je bilo pričakovati, je Rapid v Celju premagal tamošnje Atletike. Tekma je potekla v absolutni oremoči gostov. f&ml WžfffKof3t! VEIClRNTfC Jiitrk V Mariboru. 'Jne '12 Vlf. I970 ALEKSANDROVA CESTA Zahvala Za obilne dokaze iskrenega sočutja povodom pre^ bridke izgube naše iskreno ljubljene, nepozabne so proge itd., gospe Ljudmile Gombai izrekamo tem potom našo najprisrčnejšo zahvalo. Osobito pa se zahvaljujemo vsem darovalcem prekrasnih šopkov in vencev, pevskemu društvu #Jadran* za v srce segajoče žalostinke in vsem, ki so nam v težkih urah stali ob strani. Žalujoia rodbina Gombd Mihael ZevacO Beneška ljubimca Zgodovinski roman Iz starih Benetk Te besede, izgovorjene z milostljivim nasmehom, so veljale razbojniku brez vesti iz ust poglavarja mogočne republike. In tako se godi v vseh časih in povsod na svetu. Pijan od radosti in zagotovljen svoje bodoče sreče, se je Sandrigo priklonil, že zdaj je videl ob svoji strani pozlačeni meč generalnega kapitana. »Dragi prijatelj,« je zdaj izpregovoril Bembo, »vidite, zdaj že stojite na poti do sreče in blagostanja. Foskari ima navado tehtati svoje besede in obljubljati samo to, kar hoče in more držati. Bodite zagotovljeni, da vas bom tudi jaz od svoje strani podpiral, kolikor bo le v moji moči«. »Na to računam, hudirja!« je odgovoril Sandrigo. . »Pridite jutri k meni. Nocoj se moram pomeniti z neko osebo, s katero se imam posvetovati o važnih rečeh. Jutri torej se bova lahko s pridom tazgovarjala.« »Odslej začnem delati,« je dejal Sandrigo m vstal, da odide. »Toda vi mi že zdaj lahko odgovorite na vprašanje. ki sem vam ga zastavil na poti proti lagunam.« »Kaj ste že želeli od mene?« »Rad bi, da vi kot kardinal-ško! beneški blagoslovite moj zakon v katedrali svetega Marka v navzočnosti vsega beneškega velikaštva.« »To je redka čast, ki je običajno prihranjena velikim dostojanstvenikom. Toda vam je ne morem odreči; zgodilo se bo, kakor želite. Ali, povejte mi vendar, kako je ime vaši izvoljenki?« »Da; in zdaj boste razumeli nujnost, ki me sili, 'da vrinem svojo ženo v beneško družbo. Deklica, ki jo ljubim, se imenuje Bianka in je hči kurtizane Imperije.« , To rekši se je Sandrigo naklonil in odšel. Bembo je kar obstrmel in okamenel, kakor da te strela udarila vanj. Šele čez deset minut se mu je vrnila zavest In je zamrmral: »Bianka! On se ženi z Blanko!... In jaz naj jih poročim? To je zanimiva historija!« Zasmejal se je s strašnim smehom. Nato je poklical slugo, ki je bil nekak njegov zaupnik, dal se obleči v napol kavalirsko obleko, ki jo je nosil izven svojih cerkvenih opravil, ter 122 se napotil od doma. Zunaj je skočil v svojo gondolo in rekel bar-karolu par besed. Četrt ure kasneje je Bembova gondola obstala pred palačo Imperije. Ko je stopil Bembo na suho, je krenil naravnost proti velikolepnim stopnicam pred palačo. Vzravnal je svojo kratko in čokato postavo. Mračen, grozeč izraz je krčil njegovo obličje, in njegova roka je srdito oklepala ročnik bodala. V tej minuti, ko ga je spravljala strast iz ravnotežja ter mu jemala tisto hinavsko krinko, ki ga je delala tako ostudnega — v tej minuti; ki ga je odnašala s seboj kakor krvave in zaljubljene sanje ter ga tirala v usodni korak, se je zdel Bembo ves drug človek. Skoraj polepšalo ga je to trenotje. Vstopil je in zarenčal: »Rajši ubijem obadva, kakor da bi se to zgodilo!« V istem hipu, ko je stopil kardinal v palačo, se je približala Imperijinemu domu druga lahka in brza gondola. In tisti, ki je stopil kmalu iz nje, je bil Sandrigo! XXXIX. Smrti naproti. Dočim sta Sandrigo in Bembo nastopala to novo dobo svoje usode, dočim je Roland v daljavi vršil neznano nalogo, ki si jo je bil izbral, Ska-labrino pa se je boril v Bartolovi pasti med življenjem in smrtjo, in dočim je naposled Juana čuvala starega Kandiana ter se zaman poizkušala otresti svojih žalostnih misli, iščoča utehe v požrtvova-nju za nesrečnega bližnjega, je objemal neizprosni kolobar njihovega gorja tudi tri druge osebe te povesti; te tri osebe so bile: Leonora, Altieri in Dandolo. V kratkih besedah, hočemo povedati, kaj se je zgodilo z njimi po tisti noči, ko je Leonora v hiši na Olivolsketn otoku rešila Rolanda. Kakor je bralcu znano, se je mlada žena trudoma vrnila v Altierijevo palačo, osvobodila Impe-rijo in se nato zgrudila v svoji sobi, brez moči, skoraj umirajoča. Pravkar preteklih par ur jo je bilo stalo zares najhujšega napora možganov.in telesa, kar ga more prestati človeška stvar: njena borba z Imperijo, zmedenost, s katero jo je navdala nepričakovana novica, da Roland še živi in da je preživel šest let v ječi; njena pot na Olivolski otok, njeno svidenje z Rolandom in naposled tisti -strašni razgovor z očetom in soprogom — vsi tisti nakopičeni dogodki, stisnjeni v kratko dobo par ur, so se bili strnili v ogromno skalo nesreče, ki je pretila, da jo zdrobi pod seboj. Padla je na preprogo. Skoraj takoj nato jo je popadla huda vročica. Njene ženske so jo našle, ko se ji je že bledlo; slekle so jo, spravile jo. v posteljo in nemudoma obvestile generalnega kapitana. Altieri ni bil legel spat. Po prizoru na Olivolskem otoku se je bil vrnil domov, navidezno z°lo miren, v resnici pa navdan z dvojnim strahom in dvojno moro na duši. Prvo je bilo to, da mu je Roland Kandiano ušel. Vse, kar je povedala Leonora, se mu je zdelo zelo verjetno, in prepričan je bil, da ga je posvarila ob pravem času, da se je mogel odstraniti. Kje se je nahajal zdaj? Kaj je snoval v tej minuti? Ah, naj si je bil daleč ali blizu njega, Altieriju ni bilo mogoče živeti in dihati, dokler je bil Roland med živimi. Med vožnjo z Olivolskega otoka do svoje palače je moral Altieri neprestano misliti na ta dvoboj na življenje in smrt. v katerem — to je bilo jasno njemu samemu — se ni mogel čutiti močnejšega. Več nego dvajsetkrat se je zdrznil in vztrepetal, meneč, da zdajpazdaj plane iz teme njegov sovražnik in mu zada smrtonosni udarec. Plaho je razgledoval mračno okolico, in ko je stopal v svojo hišo. se je zdelo, kakor da bi šel na boj, pripravljen na napad, z nabito pištolo v roki. Sele ko je bil v svoji sobi, si je oddahnil. Obrisal si je mrzli znoj, ki mu je curljal po čelu, ter napravil zaključek o položaju: Roland je res močan, toda on, 011, Altieri, poveljuje celi armadi: kdo bi si ga torej upal napasti v tej palači, ki je vedno, noč in dan, polna častnikov in oboroženih vojakov ? (Nadaljevanje sledi). tfovalna In Maljalna namana •Mlnatvni malta banadaSO p, Mtjmanjil »Mak Din 6*— Mali ZanMvn, doptaoaaaja In ogla* ai trgavakaga att raldamnaga Mateja« maka baaada 60 p, aajmanjK anaak Din 10'— Hišnika ali hišnico sprejmem s 1. odn. 15. avgustom za Koroščevo 8. Enosobno stanovanje s kuhinjo na razpolago. Pismene ponudbe z navedbo rodbinskih članov je nasloviti na J. Zadravec, Središče ob Dr. 1754 Krasno sobo v bližini parka z dobro hrano oddam eni ali dvema dijakinjama. Klavir na razpolago. Naslov pove uprava »Ve-černika«. ____________________________1752 Valenca sprejme Ivan Koražija, trgovina z železnino, Maribor.______________________1755 Prodam kuhinjsko ledenico z dvemi vrati za Din 600.—. Dopise z naslovom je nasloviti na Violetta Rossmanit, poštno ležeče Maribor. 1756 Udova ali pa ločena žena, katera zna dobro kuhati in šivati, samostojno gospodinjiti in katera se tudi razume na vzgojo otroka, dobi takoj mesto pri dobrih in miroljubnih ljudeh. Naslov v upravi lista! 1757 Iščem s 1. oktobrom službo pomočnice pri boljši šivilji. Cenjene ponudbe na upravo »Večernika* pod šifro »Pomočnica«, 1718 Slovenci, ki potujete v ali skozi Crikvenico, ste najbolje, najceneje postreženi v Pen* sionu »Triglav«. Elegantne sobe, prvovrstna kuhinja in vina po nizkih cenah. Priporoča se restavrater Mak.so Reš. 1623 čltaj in povej sosedu! Pri »Brzopodplati«, Maribor, Tatten-bachovi ulici 14, se kemično čisti in strojno barva čevlje in vse usnjate predmete. Barve na izbiro z raznimi kombinacijami. Ribez, višale in kosmulje kupi Podravska industrija sadnih Izdelkov, Maribor, Trubarjeva 9. 1693 Sandale vseh velikosti, šivane kakor tudi damske, moderne sandale najboljše kupite ali naročite po meri v Mehanični delavnici čevljev in sandalov. Vrtna ui. 8. Maribor. Škatlje v vsaki velikosti in kakovosti izdeluje najbolje, najhitreje in najceneje Foto-Kompanija, Maribor, Gregorčičeva ul. št. 12. 1086 Mizarstvo pohištva Ciril Razboršek, Taborska ulica 22. Prvovrstno izdelovanje vseh vrst pohištva. Renoviranje antlkvaričnega in ostalega pohištva. Cene najnižje. 297 Zavese, mrežaste in klekljane čipke, posteljna pregrinjala, damsko perilo senčnike, vezenine, monograme naročite najceneje pri Olgi Kosčr, dril-Metodova 12, desno. 483 Opremljeno sobo iščem za takoj. Ponud-be na upravo lista pod »Soba«. 1736 Dajte avtomobile. motorje in kolesa strokovnjaku v popravilo. Vozili bodete potem sigurno in brez defektov. Popravila se Izvršujejo točno in po brezkonkurenčnih cenan. Brata Komel, mehanična delavnica, Aleksandrova c- 169. ! Popravilo ur hitro, ceno in z 1—5 letno garancijo. Po stenske ure se pride na dom. A Stoječ, Jurčičeva ul. 8* Sobo-in črkosHkanje izvršuje po ceni, hitro in okusno njo Ambrožič, Grajska ul. 2. Posestvo s kolarsko obrtjo in ves inventar s stroji prodam, eventualno oddam v najem. Naslov v u-pravi lista. 1710 Skoraj novo orig. Peugeot-kolo prodam za Din 1600.-—. Albert Marčič, Tezno 78. 1705 veukaDrodaja ''illllllliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiir I do znižanih cenah Nogavice, pletenine, modno blago, galanterija, parfumerija, potrebščine za šivilje in krojače« SLAVKO ČERNETIČ MARIBOR 23 Izdaja Konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Brozovič v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik Stanko Detela v Mariboru.