Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1 Din. Izhaja vsakega 1. In 15. v mesecu. Letna naročnina 25 Din, za Inozemstvo 40 Din. Ček. račun št. 12.886 Telefon Jesenice 625 Uprava In uredništvo: Jesenice, Krekov dom LIST ZA GOSPODARSTVO, PROSVETO IN KULTURO Jesenice, 15. julija 1938 Po velikih dnevih slovenske mladine Razšli smo se z največjega tabora v slovenski zgodovini širom slovenske zemlje, po kateri so privrele reke in potoki slovenske katoliške mladine v svojo metropolo manifestirat narodno in katoliško misel, pokazat vsemu svetu svojo zdravo moč in disciplino ter veliko skupnost v blesteči, vseobsegajoči ideji. Ostal je v naših srcih kot sonce svetal spomin, ki nalik velikemu razodetju prešinja slovensko mladino v plačilo za žrtve, ki jih polaga v naročje svoje domovine za večen spomenik narodu. Ko ne gledamo pred seboj nič več nepregled-. Mih, neustrašenih vrst slovenskih fantov, ko nas J® čas prenesel iz hrumenja stadiona, se naše •"•sU obračajo k idejam tega mednarodnega ka-^olišJLega mladinskega tabora, ki je bil najprej manifestncija mednarodne katoliške skupnosti, saj so bili na tem taboru naši bratje Čehi, Poljaki in Francozi. Nikdar se nismo še videli, toda skupna ljubezen do istih katoliških načel nam jih je približala kot rodne brate, kar je zgovorna priča, da ideje vežejo med seboj človeštvo močneje kot kri. iVaj bi bila ta manifestacija mednarodne katoliške skupnosti, ki gradi mir in kliče blagoslov Hud človeštvo, protiutež proti zablodam poganskega nacionalizma in rasizma, ki seje sovraštvo m preliva kri. S tistimi katoliškimi brati, ki jih Je prav to poganstvo uklenilo, da niso mogli priti na ta katoliški tabor, čutimo še večjo povezanost, saj so v mednarodni katoliški skupnosti zaradi hudih bojev in največjega trpljenja »a častnem prvem mestu. Po teh tabornih dneh vsi še globlje čutimo, v kako veliki katoliški fronti stojimo in kako širo-kogrudna in ljubezni polna katoliška skupnost vlada med bratskimi narodi. Pa je kljub temu bilo slišati in se še čuje iz "st poraženih omahljivcev, da je bil ta tabor le "boten zunanji sunek, zgolj obhod, ki se je raz-l»Unil v brezplodno kričanje hribovcev. Ti ljudje "I* pač ne zavedajo, da njih govorjenje ni samo ampak moralen zločin nad mladim sloven-''kiin rodom, ki z velikim ognjem ljubezni do na-J®da in domovine ne plodi slovenske zgodovine ® Zase, ampak zanj in zanjo. Naj bo vsem tem "^vič povedano: na glavni taborni dan so se že petih zjutraj napolnile velike ljubljanske cerkve, slovenska katoliška mladina je pristopila k sv. obhajilu. Samo v treh cerkvah je bilo podeljenih blizu 7000 obhajil. In kje so druge! Mednarodna katoliška mladina se zaveda, da bi bila nesmiselna vsaka zunanja parada za katoliška načela, če po teh načelih ne bi tudi živela. Živi, kar izpoveduješ! To je danes nesporno priznano geslo katoliškega gibanja. Kdor bi rad med našimi tisoči samo paradiral, živel pa po svoje, ta ni za naše vrste. Božji kruh, ki je šel tisto jutro od ust do ust, med Slovenci in Čehi, med Francozi in Poljaki, spada tako nujno v naš program, da bi brez njega izpadli iz vrst svetovne katoliške mladine. Mednarodni mladinski tabor je živo izražal osnovno idejo katoliškega gibanja: Živi, kar izpoveduješ, da verujemo, da gre tudi slovenska mladina na tisto pot, po kateri hodi svetovno gibanje katoliške mladine. In še nekaj tistim, ki slepomišijo in omahujejo. Nemogoče si je misliti (e velike, na zunaj tako sijajne in obenem notranje tako globoko zasidrane prireditve brez organizacij iii discipline. Odkod so se zbmli ti tisoči in tisoči slovenskih fantov in deklet, ki so nepretrgoma korakali skoraj dve uri mimo nas? Odkod ehotno valujoče polje telovadcev, odkod poln stadion in polne ulice gledalcev, odkod polne cerkve in ob-hajilne mize? Kako, da je množica desetih tiso-čev nepretrgoma in urejeno vrela po ljubljanskih ulicah. To je bil triumf slovenske organizacije in discipline. Kako nesrečno delo so pri nas opravljale tiste male zapeljane skupine, ki so imele za svojo življenjsko nalogo uničevanje organizacije same na sebi in zaničevanje discipline iz principa. Naša mladinska organizacija ne vodi v »plitvo zunanjost«, ampak v prave globine in resnično notranjost, v cerkev in k zakramentom. Tabor je za nami. In sonce, ki je zagorelo nad njim, ne bo ugasnilo, ampak nam bo svetilo v bodočnost, da bomo videli izbirati med plevelom in zrnom, med dobrim in slabim, zakaj taka mladina hoče živeti in graditi neovirano, ker se je kot studenec razlila med narodom, ti a ga napoji s svežimi, zdravimi sokovi. Z Jesenic Cvetlični dan. V nedeljo 17. julija bo priredila jeseniška Vincencije-va konferenca cvetlični dan v korist jeseniških revežev. Pričakujemo, da bodo Jeseničani pokazali ob tej priliki veliko sočutje do naših bednih. Zavetišče Vincencijeve konference, za katero je dala stavbni prostor KID, se bo po vsej verjetnosti pričelo graditi še letos. Ako ne bo mogoče spraviti stavbe pod streho, se bo dozidalo vsaj toliko, da se pokrije z betonsko ploščo. Trideset revnih otrok bo poslala na morje jeseniška občina v drugi polovici julija. Ostanejo na morju tri tedne in je za njih ugodnost najbolje poskrbljeno. Pred odhodom je otroke zdravstveno pregledal občinski zdravnik dr. Bergel j. Ugotovil je, da bo vsem otrokom morsko podnebje zdravstveno koristilo. Le za dva se je izjavil, da bi jima morje lahko škodovalo in bosta morala zato ostati doma. To socialno skrb naše občine moramo kar najiskre-neje pohva'iti. Visok obisk. V naše pri-Ijub'.jeno gorsko letovišče pride na odpočitek v drugi polovici julija zagrebški nadškof dr. Ste-pinac. Letoviška sezona je na vrhuncu. Občutno se pozna pomanjkanje stanovanj. Državna cesta, ki tvori glavno cesto Jesenic, je v obupnem stanju. Na vsej cesti je jama pri jami in šoferji morajo izredno paziti, da jo prevozijo, ne da bi zlomili osi. Ob deževnem vremenu jia pluskajo avtomobili vodo iz teh jam visoko po stenah, na obeh straneh ceste. Naj bi državna oblast upoštevala I)ri/adevanje ol)čine in to cesto takoj temeljito popravila, nato pa pričela vsaj v dolžini treh do štirih kilometrov v območju Jesenic betonira-ti, kakor je to že v velikem gradbenem načrtu za cesto od nemške meje do Ljubljane.. Filmi na Jesenicah so v tej mrtvi sezoni uravnali svojo vrednost po višini obiska, ki je v tej sorazmerni vročini in kopalni ter turistični sezoni dokaj slab. Drugega tudi ni pričakovati in je ta pojav popolnoma razumljiv, ker imamo sedaj »plažo« zunaj ob ^ kopaliških bazenih ter v kino-dvoranah. Izvzeti moramo res dober film v zadnjem času, ki se je predvajal v Krekovem kinu, in sicer vzgojno naturalističen film »Mamica«, ki je kljub vročini imel dober uspeh. Saj je tudi prav, da se sedaj malo oddahnemo, ko je čas, in upamo, da nam bo kino Krekov dom v jesenski sezoni postregel z res dobrim programom. Jugoslovansko - češkoslovaška liga na Jesenicah je imela prejšnji mesec ustanovni občni zbor, na katerem je bil izvoljen 12 članski odbor. sestavljen iz zastopnikov vseh političnih smeri. Ker odbor doslej še ni sklepal o razdelitvi funkcij odbornikov, bomo obenem s prvimi sklepi objavili listo prihodnjič. Dne 29. junija, na dan mednar. mladinskega tabora v Ljubljani, je odšlo na slovesnosti v Ljubljano toliko Jeseničanov, da se je to na ulicah kar občutno opazilo. Zgodaj zjutraj je vozil ta dan poseben vlak, ki je bil popolnoma natrpan. Močno zasedeni so bili tudi vsi redni vlaki. Družabni večer. V nedeljo K), julija je priredilo triglavsko fantovsko okrožje v Krekovem domu družabni večer včast zmagovalcem in zmagovalkam na Stadionu. Ob tej priliki so bila razstavljena tudi vsa darila in diplome. Na večeru so se živo obnovili spomini na krasne dneve v Ljubljani. Odlični pjstje (žu-pan g. 'Г. Markež, g. dr. A mu j d iz Radovljice, ban-ski svetnik g. Arnež in jeseniški župnik svetnik g. Kastelic) so iskreno pozdravili naše fante in dekleta ter jim čestitali. Navduševali so našo mladino k vztrajnemu dehi in ji želeli novih zmag — zlasti prihodnje leto v zlati Pragi. Svetnik g. Kastelic je zlasti poudaril željo, naj bi bile zmage v telesni disciplini združene z zmagami dn-ha po načelu, da naj vlada zdrav duh v zdravem telesu. Povedal je. da on ni nikoli v skrbeh, kadar odhajajo jeseniški fantje in dekleta na tekme, ker ve, da se vedu',) temeljito pripravijo. Nnpis pri zvoncu na orožniški postaji je po dolgem času in najbrž skrbnem premišljevanju zagledal luč sveta zopet v spačeni slovenščini: Zvonec na žandarmerijo! Ti ulxyga slovenščina —-kolike muke prizadevaš med brati. Poravnajte naročnino! Odpri rolce, odpri srce . . . na cvetlični dan 17. julija Naj ne gre trpljenje siromakov mimo nas. da jim ga ne bi vsaj z enim dobrini delom olajšali, s svojo ljubeznijo osladili, in čeprav bo to le neznaten prispevek naše dobrosrčnosti in usmiljenja, bo učinek tem večji, čim globlje bomo posegli vase in čim bližji bo naš namen, delati dobro in deliti usmiljenje, krščanski dolžnosti in bratskim čustvom. Pri tem pa pomnimo, da ne dajemo iz svojega, ampak da delimo od velikega bogastva, s katerim je Bog obdaril zemljo, pa smo si ga krivično porazdelili med seboj in prisilili šibke v strašni jarem gorja in trpljenja, ki je naš največji kulturni madež. Če smo vse kreposti podvrgli surovi sili brezmejne grabežljivosti. odprimo vsaj v dobrih trenutkih neusahljivi vrelec usmiljenja in delimo vsaj drobce od svojega previška tistim, ki so žrtvovani mamonu. \ sakoletni dobrodelni cvetlični dan, ki ga prireja \ inceucijeva konferenca na Jesenicah, naj tudi letos ne mine brez velikega odziva nas vseh. zakaj poslanstvo, ki ga to sveto pribežališče siro- makov nosi v sebi in v svojem delu. je živi. jasni očitek družbi, in ta očitek naj bo vodilo naši dobrodelnosti, ki mora ta dan vzkipeti iz vseh \ i-rov, z močjo krščanskega usmiljenja in pravičnosti. Naj ne bo med nami nikogar, ki bi odrekel svoj delež, in pomnimo, da je to samo vračilo velikega dolga v drobtinah. ki siromakom in be-težnim ne bo nikdar povrnjeno. Naj se flobrodelnosti tega dneva spomnijo tudi vsi stanovi, zlasti pa naša industrija, saj je iz nje odromalo že mnogo siromakov, ki se po lastni krivdi niso morali zateči k usmiljenju Vin-cencijeve konference, in mnogo izčrpanih betež-nikov. ki so danes navezani na dobra srca. Če že ne zmoremo večjega deleža, potem kupimo vsaj šopke, ki nam jih poklanjajo siromaki, saj bomo tudi s tem posušili mnogo, premnogo solz in olajšali mnogo gorja, ki smo ga sami povzročili. 17. julij naj bo dan našega usmiljenja in manifestacija krščanske pravičnosti! Noč in dan pripravljeni Blagoslovitev Gasilskega doma na Jesenicah Vsestranska razgibanost jeseniškega javnega življenja nosi v sebi močan val gasilske neprestane dejavnosti, ki daje javni varnosti dokaj dovršeno lice. Štirideset let obstoja gasilske čete na Jesenicah je krepko izoblikovalo organizacijski sistem, ki mu stari, napol porušeni leseni dom ni mogel nuditi zadosti trdnega oporišča in ne pogojev, ki so jih zahtevale tako tehnične pridobitve kot naraščajoči vuriiostui ukrepi sami. Treba je bilo napraviti velik skok naprej in dohiteti čas. ki jih je zaradi finančne omrtvelosti pustil daleč za splošnim gospodarskim razvojem Jesenic. Treba je bilo za vsako ceno ta skok napraviti, toda razumevanja merodajnih činiteljev niso dosegala potreb moderne gasilske čete. Novi občinski odbor je takoj energično nadaljeval začeto delo in poleg novih občinskih cestnih renovacij odprl kredit za novi gasilski dom. Jeseniški gasilci so dobili častno priznanje svojim žrtvam, ko je bil v nedeljo 3. julija dopoldne blagoslovljen novi dom. ki po načrtni ureditvi popolnoma ustreza modernim zahtevam in potrebam urejene gasilske čete. le ])roslor ni najbolj primeren. Četi domačih in tovarniških gasilcev sta sprejeli pred kolodvorom tovariše goste iz kranjske ž upe. nakar se je razvil veličasten sprevod skozi .mesto na Plavž, kjer je č. g. duh. svetnik kastelic Anton claro\al sv. mašo in nato izvršil blagoslovitev (loma. Po izvršenih obredih se je razvil pred domom manifestacijski shod. kateremu so prisostvoxali gasilci v urejenih, častnih kolonah in velika množica domačinov. Po pozdravnem govoru predsednika čete g. Neumana je s krepkimi besedami pozdravil shod jeseniški župan g. I ine Markež z željo, da bi bil ta novi dom v sposti. ki Je kot zve/.da vodnica svetit) zasijala v obmejnem kotn in zilnižilu sile od prvega do poslednjega zrna jeseniške kniturne tvornosti, ki je ta dan vzkipela v enem ztililjn. s tisto mogočno pogonsko močjo, ki jo dajejo kladivai ji, kovači, plavžarji — žulji delu\ uli/.mu iii žrtev /.raste v velikemu in nepremagljivefja .stružurja na.še hodofnosti. 1. ,julij nas je /.drnžil nkm^ velike naloge, ki ji je zaveden nanxl dolžan slnžiti in jo re.šiti eini prej in čim popolneje. Je.seničatii so temu k lien sledili polno-številno in tako spontano, da jim ni najti enakovrednega tiasprotja. Jeseničan je povsod in koder je, tam hoče l)i(i prvi. saj je najbolj delaven in za nekatere kar nadležno samostojen. Vsa ta zlata zrna so «е zgrnila v praznik Aero-kluha na ta veliki dan vstajenja in združevanja okroj; nebogljenčka, popolnoma na.šegu, ki je napravil svoj prvi deviški skok hrabro in nam razodel svoje velike Talente, ki obetajo doseči kaj kmnlu jadralno raven drugih k!id)ov Slovenije, in če k temu pridenemo še jeseniški idealizem in gorenjsko vztrajnost, bomo v nekaj letih tudi na tem |)odročju krepko vodili. 3 Razstava modelov v telovadnici ljudske šole je že dopoldne privabila množico Jeseničanov, od katerih so mnogi s precejšnjim pesimizmom in brezbrižnostjo motrili živi vrvež. ki se jim je končno zdel le nekaj več kot vsakdanja radovednost, saj je nosil v sebi razgibano besedovanje in ugibanje. In jjrepustili so se valu prihajajočih in tudi sami postali enaki tistim, ki so z ne-malirn začudenjem odhajali v dobri veri, da je v drobcih |)rikazano in razstavljeno delo časten sad šti-rimesečnega dela jeseniškega idealizma in požrtvovalnosti. ki nikdar ne odreče, kar je tudi bistvo naših jeseniško šolsko letalo pred blagoslovitvijo uspehov. Vrsta za vrsto je polnila razstavni prostor, kjer so inženirji in tehniki-pionirji tolmačili prednosti te ali one konstrukcije ter s prijazno uslužnostjo razlagali celo otrokom (kar je bil pač najjasnejši dokaz razumevanja mladih pionirjev) bistvo letenja in težnosti. Najlep.ši model je bil izdelek g. Ravnika, ki je prejel prvo darilo, da ne omenimo mnogih posrečenih. ki so pokazali nekaj izrazitih talentov svojih graditeljev. Na vrtnem razstavnem prostoru pred šolo % se gnetli od najmlajšega do najstarejšega okrog ljubljanskega jadralnega letala in radovednosti je "ilo zadoščeno, če se je vsak le s prstom dotaknil »te Ve ike ptice brez srca«. Med promenadnim koncertom Krekove godbe je med naraščajočo množico završalo. J^sejiiaki jadralci so pripeljali svoje jadralno letalo. Ki se je lesketalo od svežosti. saj je bilo komaj pred I'*'' ure zabit zadnji žehelj vanj in so njegovi graditelji še sopli od utrujenosti prečntih noči. Toda bil je tukaj. lep. ves naš. Čutiti je bilo, da ga je množica sprejela kot najlepši sad, ki je padel raz mladega drevesa v njeno naročje, ki ise ima razrasti iz vseh za vse. Ta krona na razstavnem prostoru je razpršila zadnje pomisleke, zadnje dvome in kot dan jasen in lep, se je odprla jasna pot med nami. na katero smo stopili s takim korakom, da mora sleherni verovati v zmago Jeseničanov tudi v zračnih smučinah. Množice prihajajo. Menda je tu dan vsak le pičlo obedoval, saj je 'lilel, da ne zamudi lepega prostora na Poljanah (izvzeti moramo samo srečnike z avtomobili), ki so bile to popoldne žive kot še nikdai, saj je po obširni visoki ravni valovila množica kot nestrpno in viharno jezero, še in še so |)rihajali: zmanjkovalo je vstopnic: toda kur naprej — reditelji so velikodušni; radovednost je bolj čutiti kot vročino. Disciplina je vzorna kot potrebna. Vse je v lepem redu, le z mulo zamudo se razvija program. Lovskih letal še ni. Vse oči so uprte na svetlo jaso. kjer tekmujejo modeli. Se dvigne prvi, metrski, začne nemo borbo z vetrom in omagnje; trmasto se vzpne kvišku in uporno kot strelu nazaj v rušo. Vrstijo se eden za drugim, se vzpenjajo, padajo, omagujejo pod nevidno silo. Pa se požene kvišku najmanjši: bel perutnik šine skozi sončne žarke, plava veličastno kot ptica v lepih zuvojih in se spušča, še in še se dvigajo. Množica jim neutrudno sledi. (Vratovi vseli .so gibki v polni gimnastiki.) Zabrnijo lov-sku letala iz Ljubljane nad veliko poljansko jaso. Množica je navdušena in glasno misli, •'»krobutski premeti, ostri hrbtni zavoji in spiralni "kreti s stoječimi motorji navdušijo gledalce do skrajnosti in tudi v strah in skrb so nekaterim. Drugo le-'"lo. ki vleče na vrvi brezmotornega jadrnika. se od-('^pi in zali rope kvišku. Velika ptica pa mirno, brez-'"'išno zaplove v velikih zavojih пш1 ju-o — premet hrbet in spust nazaj — in zdrsi mehko po plasteh "^sprotnega vetru na zeleno jaso kot ogromna trudna ki komaj kroti svojo težo. p Vse je navdušeno in hoče videti jadralca. Cela •'k« iicpočakancev dere k pristanu. Medtem pa pri-'"["vijo JesfMiičani svojega varovanca: krotkega, le-l;''Ku in ponosnega, kot so ponosni vsi, ki -o to delo 'zvrSili. Blagoslov. Blagoslov jeseniškega šolskega letala je izvršil č. gospod Demšar, župnik iz Zasipa, ob katerem je izrekel prisrčno željo vsem letalskim pionirjem na Jesenicah, da bi s Kristusovo pomočjo rasli v delu za blagor naroda in Njegov blagoslov bo obilen. Pred krstom je nagovoril zbrane zastopnike oblasti predsednik kluba g. ing. Rekar in izrekel toplo zahvalo vsem športnikom, ki so omogočili s svojimi žrtvami realizacijo tako lepe zamisli za narodno obrambo in zaključil z besedami: »Drugi narodi nas strašijo s tem. da bodo zatemnili naše nebo z zračnim brodovjem, mi pa jim ob krstu našega prvega zrna kličemo, da bo to zrno rodilo take sadove, da bomo mi sami zasenčili nebo nad seboj, toda v svojo obrambo. Po pozdravno propagandnem nagovoru dr. Orla iz Ljubljane je triletna Baltičeva botrica prerezala krstni trak in ugotovila, da mu je ime Pulex (bolha). To letalo, .ki so ga zgradili delavski žulji, bi menda zaslužilo boljše (slovensko) ime, saj v delu idealizma in požrtvovalnosti naših športnikov tudi ni nobene tuje ])rimesi ali pomoči in bi se jim lahko dalo s primernim imenom najlepše priznanje. Pa bodi, kakor je. Prestal je blagoslov in krst. zdaj naj ])rejme tudi ceno svoji vrednosti in sposobnosti. S samozavestjo svojih graditeljev se je pognal v prvi skok 60 metrov daleč in pristal mirno na jasi. Ae enkrat so se napele prožne vrvi in drugi skok je bil še lepši in daljši. Zaslužil je navdušeni aplavz. Saj je dokazal, da bi po motornem letalu speljan v višave ne delal časti samo graditeljem, temveč bi zamogel preko iti vse tovariše, kar so jih do danes naredili Sl ivenci. Ta prireditev je bila jasen in odločen korak v prvo, prepotrebno smer narodnostne zaščite, ki se po Jadralno letalo v zraku |)'.()diiih začetnikih -kaže razviti tako silno, kot doslej nobena sorodna panoga pri nas. Mladino je osvojila do mozga ter jo nastrojila v plemenitem tekmovanju za uspehi pionirjev, ki so ta dan postali kažipot v najmanj poznani pa v najbolj potrebni smeri naše narodne obrambe. * Prav je, da se stremljenja naše mladine pod|)i-rajo z vsemi močmi, ki jih hrani v sebi narod, saj jih bo tako najbolj varno iu najbolj plodno družil in ohranjal, ker bo iz tega zrasel na naših mejah zid. Ceekvcni i/csitdU- Nova maša. V nedeljo 24. julija bo daroval v naši farni cerkvi svojo prvo mašo č. g. Lado Savinšok. redovno ime p. .Štefan, reda m i no rito v. Novomašnik je bil posvečen \ julija v Splitu. G. l.ado Saviušek je sin bivšega jeseniškega organista Jakoba Savinška. Na praznik sv. Cirila in Metoda je bral svojo prvo mašo v Kranjski gori jeseniški rojak g. Kristijan Štol-zar. Novomašnik je pred bogoslovnim študijem dovršil juridično fakulteto in nato stopil v bogoslovje. Rojeni: 22. junija .\na .Marija Klinar. hči železničarja ntona, I lavški rovt 9: 27. junija Marjeta Ilu-mer, hči tov. nameščenca Dušana, Ilirska: 2. julija pa .Marija llobentar, hči tov. delavca Janeza, ludu-irijska. Poročeni: 'i. julija brivec Ivo I.ončarevič in Miirija llr-ovat; >. julija delavec Rudolf četertič in Jožefa Kost riti. Umrli: od 15. junija do K), julija na Jesenicah ni nihče umrl. Molitvena pomoč za Katoliško akcijo je imela svoj prvi sestanek dne 31). junija zvečer. Lideležilo se ga je zadovoljivo število vernikov. Hil je kratek nagovor, nato pu molitve pred izpostavljenim Najsvetejšim. J'rihoiinji sestanek bo 4. avgusta (to je v četrtek pred prvim petkom) ob pol 8 zvečer. Iz Kranjske sore v Kranjski gori se vodijo priprave za ustanovitev jadralne sekcije jeseniškega Aero-kluba. Požrtvovalni športniki so že pričeli z gradnjo jadralnega letala, ki bo v doglednem času gotov in je upati, da ne bo dosti zaostajal za jeseniškim. Spet lep primer, kako hitro osvaja ta mladi sport nemirne Gorenjce in s kakšno vnemo se ga oprijemajo baš športniki, katerih je pri nas na debelo. Jeseniškemu Aero-klubu pa je treba priznati, da je izbral prav posrečeno pot svoji okrepitvi, saj je ustanavljanje sekcij na njegovem področju eden najvažnejših čiuiteljev za posplošenje tega športa na Gorenjskem in obenem zagotovilo, da bo tudi med kmečkim slojem našel trdna tla: pridobiti tega pa je uspeh, kakršnega težko kje beležijo drugi narodi, saj vemo, da je treba najti korenino, ki mora baš pri tem športu stati trdno v zemlji, ker je za varnost nje in njegovega gospodarja. In kakor kaže, smo ubrali pravo smer, da jo pridobimo, in če se nam to posreči, se nam ni treba bati neuspehov. — Jeseniškemu Aero-klubu in njegovi plodnosti čestitamo. Drobci Nekaj misli Leva Troc-kega o SSSR. Ruska birokracija je velikanska sila, katere kraki kakor polip objemljejo ves svet. Mržnja širokih narodnih ,-lojev proti birokraciji se mora smatrati kot splošni položaj v Rusiji. V bojazni za svoje velike privilegije se ta birokracija trudi na vse mogoče načine, da že v kali zaduši vsako opozicijo, sleherno kritiko in vsak izraz nezadovoljstva. Ker pa noče priznati, da so največji zločini naroda v iskanju večje svobode, v iskanju hrane, obtožujejo opozicijo najtežjih zločinov proti državi, da bi tako opravičila brezumno ubijanje v masah. Podčrtati moram, pravi dalje, da gre Stalinov režim h koncu. Moskovski procesi predstavljajo zadnje trenutke režima v agoniji. 250 ur v nerazsvetlje-nih železniških vozovih. »Giidak«, organ prometnega komisariata prinaša sledečo notico: »Potniki v potniškem vlaku št. 4-1, ki vozi iz Vladi-vostoka do Moskve — torej celih 250 ur — so se morali zadovoljiti s slabo razsvetljavo sveč. V marcu mesecu pa skozi 15 dni 10 vlakov sploh ni bilo razsvetljenih.t Pomisliti pa moramo, da 4 je to ena izmed najvažnejših železniških prog v Rusiji. Molotovi in Stalinovi avtomobili. Pri Molotovi tovarni za avtomobile stoji zunaj pod milim nebom že od jeseni lanskega leta 2000 gotovih avtomobilov in čakajo, kdaj bodo odposlani dalje. V času zime so ti avtomobili pretrpeli velikansko škodo zaradi snega in ledu in strokovnjaki trdijo, da so v tem času izgubili za 5 milijone rubljev na svoji vrednosti. — Kakor pa piše zadnji >Maninostro-jenije«, ta ])rimer ni osamljen in se isto dogaja v Stalinovi tovarni avtomobilov, ker upravnik Lazarev nima toliko sposobnosti, da bi dostavil avtomobile kupcem. Tako se grmadi velikanska škoda samo zaradi birokratičnih privilegijev blaznih poedincev. Res žalostno načrtno gospodarstvo. V sleherno hišo list »Na mejah«, ki je izviren slovenski list! Slavko Savinšek: ШсЛ Шеси^^{<^лнШ1есО' (Dalje) »Ji pomagaš pestovati, Grega?« se vmeša Anica. » liho, Anica, nisi nič boljša!« »Kaj, kaj veš o meni?« »Grega, tiho, če ne ...!« vzkipi Jože. »Kaj boni tiho, meniš, cia se te bojim!« se zažene Grega, ki mu je vino trepetalo v glavi in rokah, proti Joži, da ta omahne na stol. »Grega, Grega!« vleče Polonica Grego nazaj. »Pusti me!« Jože vzraste vnovič raz stol. dlani mu skočijo v pesti in preden je mogel kdo zabraniti samo z mislijo, prileti stisnjena koščena pest Gregi v obraz s tako silo. da se mu rdeče pocedi iii vi i je 17 nosu in ust. Grega za trenutek omahne, pa se vrže raz mizo na Jožo, ki silnega vagona ne zdrži in s stolom vred padeta oba med krikom vsega omizja na tla, kjer se valjata po rdeče oškropljenih tleh in sujeta in grabita in pulita, da ne ločiš roke od roke, telesa od telesa. Dekleta v jok, fantje pokonci in v sredo te-pečih se. Z največjim naporom se jim posreči, da ju razdružijo in dvignejo. Oba krvavita iz nosu in ust. Grego je Jože ugriznil v lice. da mu gore zobje na njem. a vendar ju le z naj- večjo silo drže visakega v enem kotu. da ne planeta vnovič drug na drugega. Dekleta še vedno jočejo in ihte, le Anica se je zavedla prva. Že prihaja iz kuhinje z vodo in brisačo. Poklekne najprej k Joži, mu zmije in zbriše kri raz obraz, pa ga vpričo vseh poljubi na ustnice in nato stopi h Gregi, mu umije obraz ter mu da roko: »Odpusti, Grega, meni in Joži!« In Grega jo pogleda začuden, kakor prikazen iz neba in nemo skloni glavo. Ko gredo iz gostilne, prime Anica z desno roko Jožo pod pazduho, z levo pa se oklene Gre-govega komolca in tako ju pelje vso pot. In vso pot ne spregovori niti besedice, samo bleda je v obraz. Ko jo hočejo ob slovesu spremiti vsi domov, odkloni in jim priporoči Grego in Jožo. a ko Jože sili, naj ga pusti s seboj, ga zaprosi mehko in toplo: »Jože, danes me pusti samo. Je bolje tako. Jutri pa pridi, če ti bo bolje! Lahko noč vsem!« In šla je takoj domov, doma pa brž v posteljo. Mati so jo slišali še pozno v noč ihteti, a niso upali vprašati je. Ker so vedeli, da bi jim niti besedice ne odgovorila. Samo v delu je rešitev! stavbeno In pohištveno okovie, orodje za vse stroke, itedlipike In kuhinjsko posodo nudi po najnižji ceni novo otvorjena železnino: Detenice. Gosposvetskal? Zaloga koles In Šivalnih strolev POZOR! SAVA Pijte in ieite poceni in dobro Kdor hoče poceni jesti, pride V Krelcov dom Kdor hoče dobro jesti, se abonira V Ljudski kuhinji Kdor hoče dobro in poceni piti, mora priti V Katakombe Prišla je velika količina izbornih vin. Vsak se lahko sam prepriča, da je to resnica Cen), občinstvu javljam, da se preselim 18. julija s svojo fototrgovino in paifumerijo iz stare hiše g.Tršana v novo hišo g Klabusa, Gosposvetska 14 Za nadaljnjo naklon je nost se priporočam FOTOTRGOVINH IN PRRFUMERIJfl JUSTI ROZMAN. JESENICE Za elektriko vse najcenejše In ugodnejše pri Dože Markež elektrotehnično podjetje Jesenice, Murova, tel. 605 11= А^јШсаЏс 2%) Mi Ust! „Натцаи/' fta иг Uai/acftoU! z A v s E smo nastavili vsemu blagu nizke cene, zato se potrudite tudi VI k Radoslavu Dolinarju trgovina z mešanim blagom JESENICE \/оем Hfdožiic et/oi tUtioc! HRANILNICA IN POSOJILNICA NA JESENICAH obrestuje vse stare in nove vloge po 4%. Nove vezane pa po 5 o/o- Vaš denar je varno naložen pri njej. Zanjo garantirajo hranllnične rezerve, kakor tudi vsi zadružni člani z vsem svojim premoženjem. Najmanj stokratna je ta garancija. Za konzorcij lista >Na mejah«: Andrej Križman, Jesenice. - Urejuje: Stanko Savinšek, Jesenice. — Za urednika v Ljubljani: Ignacij Zeleznik Za Zadružno tiskarno v Ljubljani: Maks Blejec.