25. MAJ Dan mladosti — 25. maj je i eden izmed naših praznikov, pomemben in neločljivo pove- : zan z največjim sinom jugoslo- : vanskih narodov — s Titom. Letošnji praznik mladosti, ko : hkrati slavimo tudi pomembne jubileje, kot so 40-letnica usta- S novitve Komunistične partije 5 Slovenije, 40-letnica prihoda ■ tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije je I Titov 85. rojstni dan povsod v naši državi kar se da slavnosten. Sindikat Iskre proti dezintegracijskim težnjam in ustvarjanju »mini podjetij« Družbenopolitične organizacije v Iskri se bodo uprle vsem poskusom rušenja organiziranosti ZP Iskra, poskusom, ki ne bodo temeljili na razvoj no-ekonomski upravičenosti. Nihče se nima pravice sklicevati na svoje želje in ozke interese, pač pa mora zasledovati širše interese Iskrinih delavcev kot celote. — Praksa je pokazala, da imajo kolektivi v večini primerov pravilen odnos do prihodnosti, žal pa je volja posameznikov prevečkrat odločilna. — Problem, oziroma željo po dezintegraciji v Avtomatiki, so najbolj potencirali prav tisti, ki so najmanj naredili, da bi rešili ta problem. - Več poudarka vsebini združevanja in ne „organizacijskim predalčkom11. — Jože Hujs: »Marsikaj bi lahko dosegli, če bi brli odkriti drug do drugega.11 1 resničen praznik mladine in vseh nas. Neizbrisni sadovi dolgoletne revolucionarnosti, najširše borbe za močno komunistično partijo, njegovi svetli zgledi nesebičnega žrtvovanja za stvar delavskega gibanja, humanost in dolgoletna predanost graditvi boljšega življenja naših narodov — vse to so dovolj prepričljivi razlogi, da je naša mladina in z njo vse naše ljudstvo začelo slaviti 25. maj skupno s Titom in kot svoj praznik. In zakaj prav 25. maj? Preprosto zato, ker je sredi najtrše in krvave vojne vihre prav na 25. maja skušal neizprosni sovražnik uničiti velikega voditelja naših zasužnjenih narodov in vrhovnega komandanta naše odločne partizanske vojske in tako zadati našemu osvobodilnemu boju in vsem našim narodom smrtni udarec. Toda sovražnikove zle nakane se niso uresničile in namesto popolnega uničenja je naša partizanska vojska pod Titovim nezmotljivim vodstvom, kot prerojena še podvojila svojo borbo s sovražnikovimi hordami vzdolž vse Jugoslavije. Sila prekaljenih partizanskih enot je na vsem bojišču odtlej naraščala še hitreje in nezadržno, dokler zakleti sovražnik ni bil dokončno strt in pregnan s slednje pedi naše oskrunjene zemlje. Nemogoče je z nekaj besedami dovolj prepričljivo izraziti vso prebogato vsebino Titovega revolucionarnega delovanja, vseh njegovih zaslug v predvojnem obdobju, med narodnoosvobodilno borbo in v povojni graditvi nove socialistične Jugoslavije, kakor tudi deleža pri razvoju humanejših odnosov v svetu, za mir in politiko neuvrščenosti. Vse Titovo življenjsko delo je za nas bogastvo, ki mu praktično ne moremo izmeriti vrednosti, ker je preprosto prevelika. Zato z globokim zadovoljstvom pozdravljamo odlok skupščine SFRJ, ki je 16. maja Josipu Brozu Titu že tretjič dodelila red narodnega heroja. I t... Titu za njegov 85. rojstni dan in za visoko odlikovanje naše najiskrenejše čestitke in trdno zdravje! Naše najlepše praznično darilo ob njegovem jubileju pa bo to, da bomo v v sem svojem delovanju in življenju skušali dosledno stopati po Poti, ki nam jo že desetletja utira s svojimi najsvetlejšimi zgledi. -J. C.- eZfffiZSSBEBIKSIIKf: Predsednik Tito je najrajši med mladinci Na sliki ga vidimo z najmlaj Šimi člani družine Brozovih, ko si je ob nenehnih dolžnostih utrgal košček prijetne sprostitve z mladimi Nov dogovor Iskra-Girmi To je nekaj misli, izrečenih na nedavni razširjeni seji izvršnega odbora KOOO sindikata ŽP Iskra, ki je bila v torek, 10. maja, v Ljubljani. Na njej so razpravljali o samoupravni organiziranosti v delovni organizaciji Avtomatika in njenih temeljnih organizacijah. Sestanek je sodil v okvir sedanjih prizadevanj Iskrinega sindikata, da preuči vse slabosti, ki se pojavljajo v Iskrinih delovnih organizacijah po ustanovitvi tako imenovanih branžnih industrij. Gre za vprašanje uveljavljanja dohodkovnih odnosov, potem združevanja sredstev, uveljavljanja delegatskega sistema, nagrajevanja po enotnih osnovah in merilih, ustvarjanje medsebojne vzajemnosti in solidarnosti med TOZD v OZD, funkcionalno organiziranje skupnih funkcij in podobno. „Če se že v naših temeljnih oziroma delovnih organizacijah pojavljajo taki problemi, jih pač moramo preučiti in začeti reševati ter različne interese usklajevati, 'ne smemo pa delati enostranskih ocen in na osnovi teh ocen delati načrtov za nove organizacijske oblike. Skozi te oblike skušajo nekateri ščititi le lastne interese, ki izhajajo iz trenutnega stanja, ne upoštevajo pa niti prihodnosti niti enakovredne zastopanosti drugih partnerjev v združenem delu,11 je na seji med drugim poudaril predsednik Iskrinega sindikata Jože Čebela. Proti drobljenju sil v Avtomatiki Razprava na seji izvršnega odbora je izhajala iz sedanjega stanja samoupravne in poslovne organiziranosti v Avtomatiki ter pripravljenih tez za samoupravni sporazum o združevanju v DO in SOZD. Čeprav je rok za pripravo tez že potekel, jih v nekaterih temeljnih organizacijah v Avtomatiki (TELA) še niso pripravili. Po drugi strani so ponekod o njih že razpravljali ter dali številne konstruktivne pobude in pripombe. Udeleženci so v diskusiji opozoriti na nedopustnost drobljenja Avtomatike, oziroma neutemeljenost želja posameznikov, da bi iz te delovne organizacije nastalo več delovnih organizacij. Slišati je namreč bilo, pn tem poudarjamo: zgolj slišati — nekaj zakulisnih pobud, da se želita temeljni organizaciji TELA in Inženiringi osamosvojiti. Razpravljala na razširjeni seji izvršnega odbora so dali politično podporo temu, da ostane Avtomatika takšna, kot je, opozorili pa so na nevzdržen položaj, da je v TOZD TELA zaposlenih kar 1.200 delavcev. Prav ta temeljna organizacija bi lahko zaradi notranje raznolikosti dela formirala več temeljnih organizacij. »Zakaj nismo odkriti? “ V razpravi je sodeloval tudi generalni direktor ZP Iskra Jože Hujs. Kritično je ocenil lokalizme nekaterih v Iskri ter se zavzel za pravočasno politično oceno dogajanj in pravočasno angažiranje. »Marsikaj bomo lahko dosegli v Iskri, če bomo odkriti drugi do drugega, doseči pa moramo zlasti to, da nas tehnološka revolucija ne bo prehitela oziroma povozila, ampak da se bomo pravočasno vključili v tokove te revolucije ter poskrbeli za inovira-nje naših proizvodnih programov. To nam bo uspelo le, če bomo močni, močni pa bomo le, če bomo medsebojno tesno povezani,11 je poudaril generalni direktor. Svoje mnenje je v razpravi obrazložil tudi glavni direktor delovne organizacije Avtomatika Ivo Klešnik. Zavzel se je za formiranje takšnih temeljnih organizacij, ki se bodo dejansko ukvarjale s področjem avtomatike, obsodil pa je tiste, ki skušajo doseči, pa čeprav sekundarno, da bi enako delo opravljali na več različnih ravneh. Formiranje novih temeljnih organizacij v Avtomatiki je vsekakor nujno, ni pa osnova, da bi se te temeljne organizacije združevale v nove delovne organizacije. Tovariš Klešnik je pri tem opozoril zlasti na pomen komercialne funkcije v okviru Avtomatike ter poudaril, da mora ostati ta funkcija enotna za celotno delovno organizacijo. „V prepričanju, da se bo to, kar je bilo sklenjeno lahko tudi uresničilo v čimkrajšem možnem času, združujoč še bolj vezi prijateljstva, ki že vežejo obe družbi, želimo, da bi bil omenjeni projekt ploden in le začetek siceršnjega dolgega sodelovanja11, so ugotovili v sklepnih dokumentih glede dogovora o skupnem vlaganju vodilni predstavniki Združenega podjetja Iskre in italijanske družbe Girmi, ki so se te dni sestali v Ljubljani. Na razgovorih zastopstev obeh industrijskih grupacij, ki sta jih vodila generalni direktor Iskre Jože Hujs in direktor tvrdke Girmi Carlo Caldi, so pregledati dosedanje desetletno sodelovanje obeh dmžb, zlasti na področju tehnologije, proizvodnje in komercialne pomoči, bodisi na lastnih ali tujih tržiščih. Na temelju dosedanje kooperacije sta se družbi dogovorili za proučitev možnosti za ustanovitev družbe s skupnim vlaganjem kapitala, tehnologije in trgovine za proizvodnjo malih električnih motorjev na področju matih gospodinjskih aparatov. Oba partnerja se bosta vsekakor vključila v sedanji vzgon sodelovanja na podlagi Osimskih dogovorov med Italijo in Jugoslavijo z izgradnjo nove tovarne v Italiji. Že do septembra bodo na eni in ekonomske, tehnološke in proizvodne odnose v novi tovarni. Sestavili naj bi tudi projekt o razvoju te nove enote vse do leta 1982, upoštevaje tako jugoslovanski, italijanski in tuji trg. Med pogovori je tovariš Hujs hkrati z dobrodošlico poudaril, da ima zamisel nove tovarne tudi za nas dragocene prednosti, zaradi česar nam je toliko bdj pri srcu ter se v celoti vključuje v našo politiko in strategijo nastopa. Italijanski partner Caldi je po drugi strani menil, da je važno dokončno odločitev sprejeti čimprej, kajti pozneje bo treba še čakati najmanj leto dni na dobavo strojev. Vzajemno srečanje predstavnikov Iskre in Girmija smo izkoristili tudi za aktuali razgovor z direktorjem Girmija Carlom Caldi-jem. Naj vam posredujemo, kaj smo v njem izvedeli. ZP Iskra že deset let sodeluje s tvrdko, ki jo predstavljate. Kako ste s tem sodelovanjem, za katero imate sami nemalo zaslug, zadovoljni? Res smo deset let zelo dobro sodelovali. Čeprav smo imeli tako mi, kot vi, v začetku nekaj težav, se je sčasoma sodelovanje sprevrglo v dokaj uspešno. To, kar je v začetku izglodalo zelo težko, se je v kratkem času izkazalo kot prijateljsko možno in s tem tudi presenetljivo dobro. Še posebej bi rad poudaril, da sem vesel in zadovoljen, ker smo danes tu podpisali nov dogovor. Za dogovor smo se odločili po kratki razpravi, kar priča o istovetnosti naših pogledov. Na sploh smo v kratkem času dosegli vzajemni izpit, za kakršnega druge tovarne porabijo dolga leta. Ali menite, da bo novi dogovor o skupnem vlaganju, ki ste ga zdaj podpisali, le nadaljevanje kooperacije, kakršna je bila med obema že d odej ali je to nova smer, ki se ji bodo v bodočnosti pridružile še nove, poglobljene oblike? Vsekakor je ta dogovor sad skupnega spoštovanja in velikega zaupanja. (Nadaljevanje na 3. strani) Lado Drobež Pozdravno pismo Titu Dragi tovariš Tito! Komunisti Iskre Elektromehanike Kranj smo se zbrali na svečani konferenci v počastitev 40-letnice Ustanovnega kongresa Zveze komunistov Slovenije in 40-letnice Tvojega prihoda na čelo jugoslovanske Komunistične partije. Sporočamo Ti, da komunisti Iskre Elektromehanike dosledno stopamo po Tvoji poti, ki si nam jo začrta! že pred več desetletji. Naša aktivnost je odločno usmerjena v uresničevanje naše nove revolucionarne ustave in uveljavljanja določil Zakona o združenem delu. Smo sredi aktivnega preoblikovanja družbenoekonomskih odnosov, ki naj zagotovijo delavcu in delovnim ljudem dejansko razpolaganje z rezultati svojega dela in celovito odločanje o družbeni reprodukciji. Kolektiv Iskre Elektromehanike si je postavi! v tem srednjeročnem obdobju visoke cilje in zahtevne naloge. Želi obvladati najsodobnejšo svetovno tehnologijo in ponuditi na domača in tuja tržišča izdelke, ki po kakovosti, funkcionalnosti in obliki ne zaostajajo za tujimi ali pa j ih celo presegajo. Komunisti Iskre Elektromehanike se zavedamo, da brez idejno močne in povezujoče Zveze komunistov Jugoslavije, brez socialističnega samoupravljanja in neuvrščene zunanje politike, jugoslovanski delavec, delovni ljudje in občani ne bi uživali toliko sadov svojega dela. Ker vemo, da je v te dosežke vtkana Tvoja misel in delo, Ti iskreno čestitamo ob visokih jubilejih, ki jih praznuješ te dni. Še posebej pa Ti ob Tvojem rojstnem dnevu želimo trdnega zdravja in pa, da bi nas še dolgo vodil in usmerjal po poti, ki so si jo izbrali jugoslovanski narodi povezani v bratstvu in enotnosti — to je po poti socialističnega samoupravljanja. KOMUNISTI ISKRE ELEKTROMEHANIKE KRANJ Kitajska delegacija m ogledu v naši tovarni telekomunikacij v Kranju. (K članku na 2. strani). ZK IN PREOSNOVA IZOBRAŽEVANJA Kadrovske potrebe V prizadevanjih za dvig produktivnosti celotnega družbenega dela in skladnost družbene reprodukcije so komunisti v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela, zlasti v procesu sporazumevanja o srednjeročnih družbenih planili, dolžni prispevati k jasnemu opredeljevanju nalog na področju politike vzgoje in izobraževanja. Težišče ugotavljanja kadrov-skoizobraževalnih potreb mora biti v organizacijah združenega dela, v njihovih razvojnih planih ter v posebnih samoupravnih interesnih skupnostih za usmerjeno izobraževanje ter v enotah teh skupnosti, v samoupravnih sporazumih o temeljih planov občinskih in republiške izobraževalne skupnosti ter družbenih planih družbenopolitičnih skupnosti na podlagi samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov o temeljih družbenega plana. Zato naj komunisti s svojim delom v svojih okoljih zagotovijo analize in ocene razvojnih planov temeljnih in drugih organizacij združenega dela z vidika ali le-ti vsebuje jo kadrovskoizobraževalne potrebe delavcev in lastnega razvoja. V organizacijah združenega delaje treba uveljaviti funkcije kadrovsko-izobraževalnih služb, da bodo sposobne prevzemati strokovnokadrovske in usmerjevalne naloge v vsebinski preosnovi vzgoje in izobraževanja. V občinskih in posebnih izobraževalnih skupnostih je treba pospešiti oblikovanje kriterijev in meril za sestavljanje programov in pripomočkov za njihovo uresničevanje še posebej za minimalne programe, ki so osnova za solidarnost in vzajemnost pri osnovnem šolstvu oziroma za ustrezno prilagajanje učnih programov in predmetnikov potrebam razvoja in napredka na posameznih področjih družbenega dela in življenja. Obenem pa morajo strokovne službe v samoupravnih interesnih skupnostih ter delavci v vzgoji in izobraževalni dejavnosti predloge programov razvoja oblikovati tako, da bodo v njih delavcem v organizacijah združenega dela že pred tem jasno predstavljeni obseg, kakovost, učinki in cena posamezne dejavnosti, predvidena razširitev, nova vlaganja ipd. Tako bomo omogočili delavcem opredeljevanje o elementih programov izobraževanja in vzgoje ter njihovo dejansko in učinkovito uresničevanje v skladu z njihovimi in družbenimi potrebami na podlagi svobodne menjave dela. Te usmeritve je treba upoštevati v največji meri že pri izdelavi samoupravnih sporazumov o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti za vzgojo in izobraževanje za srednjeročno obdobje 1976-1980. J D. Ž. Storiti vse za boljše poslovanje Partijski jubileji vodilo za naprej „Navadili smo se upravljati v imenu delavcev; zdaj se moramo začeti truditi, da bodo poslej v združenem delu zares upravljali delavci sami,“ je med drugim poudarO v svojem govoru na slavnostni seji ob 40-letnici ustanovitve komunistične partije Slovenije v okviru organizacije zveze komunistov našega združenega podjetja Iskre, predsednik mestne konference ZK Ljubljane Vinko Hafner. Na tej proslavi, ki je bila minuli teden, je govoril tudi sekretar organizacije zveze komunistov v Iskri Stane Preskar, medtem ko so v umetniškem sporedu sodelovali recitatorji našega kolektiva ter pevci Študentskega okteta. Gromka pesem Zastava partije je Slavnostni govornik na jubilejni proslavi je bil Vinko Hafner,sekretar MK ZKS Ljubljana. Minuli teden je bil v Ljubljani sestanek predsednikov aktivov Zveze borcev ZP Iskra. Zasedanja se je med drugimi udeležil tudi direktor področja za finance Anton Bukinis, ki je borce seznanil s poslovanjem Iskre v minulem letu ter s poslovnimi rezultati v letošnjih prvih treh mesecih. Poudaril je, da smo kljub številnim problemom v letu 1976 dokaj uspešno poslovali, navedel pa je tudi več objektivnih in subjektivnih okoliščin, ki so zavirale oziroma onemogočale, da bi bilo to poslovanje še ugodnejše. Pri tem je omenil zlasti zakon o zavarovanju plačil, ki je zavrl prodajo predvsem v aprilu in maju, nato nov obračunski sistem, ko je bilo treba preiti s fakturirane na plačano realizacijo, omenil je tudi izvoz, pa področje investicij, kjer smo lani vložili v nove naprave le 20 starih milijard, čeprav bi morali mnogo več, če se želimo obdržati med konkurenčnimi proizvajalci elektronske stroke, itd. Direktor Bukinis je obširno spregovoril tudi o tistih temeljnih organizacijah, ki imajo že kar kronično izgubo. V zvezi s tem je opozoril, da bi morali v teh tozd končno le enkrat prekiniti to negativno tradicijo11, kar pa bodo verjetno dosegli le s posodobitvijo in preusmeritvijo proizvodnega programa. Kot že rečeno, je Anton Bukinis podal tudi kratko oceno poslovanja Iskre v letošnjem prvem četrtletju. Poudaril je, da smo v tem obdobju uspešno poslovali, saj sta tako trend prozvodnje kot prodaje pozitivna. V poznejši razpravi je predsednike Iskrinih borčevskih aktivov zanimalo zlasti to, kaj so v posameznih temeljnih in osnovnih organizacijah naredili za boljše gospodarjenje, ko kljub številnim sanacijskim ukrepom ponekod še vedno beležijo izgubo. Eden od udeležencev je v razpravi z vso ostrino obsodil neprestano govoričenje in ne-uresničevanje sprejetih sklepov, prihodnost Iskre pa je - nekoliko borčevsko obarvano — videl v naslednji misli: „Med vojno smo morali bunker osvojiti z bombo, zdaj pa se moramo proti izgubam boriti s prizadevnejšim delom, ne z govoričenjem.11 Beseda je nanesla tudi na organiziranost Iskre. Pri tem so borci opozorili zlasti na problem TIO, Semiča, Zmaja, EMO in v zadnjem času še nekaterih temeljnih organizacij (na primer v Avtomatiki), ki jim - milo rečeno — sedanja organiziranost Iskre ne diši, pa čeprav sedanjih organizacijskih prednosti izpred dveh let niti dodobra še nismo mogli okusiti. Zbrani predsedniki so opozorili, da bomo v Iskri lahko dosegli boljše uspehe le takrat, če bomo združevah delo in sredstva, tendence v nekaterih Iskrinih temeljnih in delovnih organizacijah pa so v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja, saj gre pri njih za ozke in trenutne interese, ki jim je prihodnost le malo mar. V nadaljevanju seje so predsedniki aktivov zveze borcev poročali o nedavnih volilnih oziroma delovnih konferencah. Te - konference so dobro uspele, na njih pa so borci ugotovili, da kakšnih večjih problemov nimajo več, razen morda vprašanja bolnih borcev, medtem ko je stanovanjski problem že povsem rešen. Zasedanja se je kot gost udeležil tudi predstavnik aktiva Zveze borcev petih štajerskih delovnih organizacij Rudi Osvald. Gre za borčevske aktive v ravenski Železarni, mežiškem Rudniku in topilnici, sestavljeni organizaciji EL KOM in Maribora, celjskem Izletniku in sestavljeni organizaciji STIK iz Mozirja. Pri tem ne gre za neko združenje teh petih aktivov, pač pa za njihovo tesnejše sodelovanje pri izmenjavi mnenj oziroma za skupen nastop pri reševanju določenih borčevskih vprašanj na raličnih ravneh. Na seji predsednikov aktivov ZB ZP Iskra so se dogovorili, da bodo Iskrini borci v prihodnje tesneje^ sodelovali z omenjenimi aktivi ZB s Štajerskega. LD Vabilo na dan mladih Vabimo vas na dan mladih Iskre, ki bo v Vilenici pri Sežani 21. 5. 1977 Program srečanja: 9. — 10. zbor udeležencev 10. pozdravni govor D- nastop pevskih zborov in kulturni program v jami Vilenici 12,30—14. Ogled jame in delitev hrane 14.-21. Prosta zabava in možnost ogleda kobilarne v Lipici. Karte za udeležence bo možno kupiti tudi na^prireditvenem prostoru. Udeležite se centralne orireditve mladih ZP Iskra ob 85-letnici tov. Tita. 40-letnici njegovega prihoda na čelo KPJ in 40-letnici ustanovnega kongresa KPS. S seje sekretariata ZSMS Iskra Sekretariat je obravnaval aktivnost mladih v mesecu mladosti. Ugotovil je, da se po različnih organizacijah v ZP Iskra odvija mnogo prireditev v čast meseca mladosti in obletnic, ki jih letos praznujemo. Mladi bodo 85. letnico tov. Tita, 40-letnico prihoda na čelo KPJ in 40-letnico ustanovnega kongresa KPS praznovali z delovnimi akcijami, dnevi kulture, pohodi do spomenikov NOB, raznimi športnimi srečanji itd. G lavna prireditev mladih v ZP Iskra v mesecu maju pa bo srečanje mladih Iskre v Vilenici pri Sežani. Sekretariat je pregledal kako potekajo priprave na to srečanje in je ugotovil, da imajo prireditelji vse pripravljeno za izvedbo same prireditve. Ponekod se pojavlja problem premajhne udeležbe, pri čemer je najbolj zatajila Elektrome-hanika. Sekretariat je zato sklenil, da se rok za prijave podaljša, pri čemer naj prireditelj računa, da bo imel dovolj kuponov, za prodajo udeležencem tudi na samem prireditvenem prostoru. Zato vabimo vse, ki se še niso odločili naj se udeleže tradicionalnega srečanja mladih. Sekretariat je obravnaval pripravo na seminar predsednikov ZSM in OOS, ki naj bi bil konec maja, kot nadaljevanje poreškega seminarja iz decembra 1976. Glede na natrpano st programa mladinskega dela je sklenil, da se seminar prestavi na jesen, ko bo organiziran dvodnevni seminar na katerem bomo obravnavali: — osnutke samoupravnih sporazumov o združevanju — delovanje delegatskega sistema v ZSM in v — inovacijsko dejavnost in vlogo ZSM,”jej G. M. ISKRA COMMERCE Nova Iskrina prodajalna Dolgoletna Iskrina želja, da bi imeli v Subotici svojo lastno prodajalno, je končno uresničena. V dneh pred prvomajskimi prazniki, točneje 28. aprila, je Iskra v tem mestu odprla novo, sodobno trgovino, v kateri bodo lahko kupci izbirali med celotnim Iskrinim proizvodnim programom. Motiv z uspele proslave letošnjih jubilejev. prenesla čestitke vseh ljudi naše Iskre ob tej pomembni obletnici. Vinko Hafner je v svojem govoru povzel, da dejansko praznujemo zdaj kar tri jubileje: 40-letnico ustanovitve KPS na Čebinah, 85-letnico rojstva tovariša Tita in 40 let, odkar je Tito prišel v vodstvo partije. Vinko Hafner je poudaril, da ima ta proslava velikih datumov iz preteklosti svoj pravi pomen zlasti v tem, če z isto odločnostjo gradimo takrat začeti svet tudi za naprej. To, kar je bilo na Čebinah, je bila le iskra velikega plamena, ki seje razplamtel. Vmes je bila velika osvobodilna vojna, ki se je nadaljevala z ljudsko revolucijo, pa tudi iz spopada s Stalinom leta 1948 smo izšli kot zmagovalci. V boju za naše pravice, tudi za pravice zamejskih Slovencev, smo pokazali, kljub pritiskom od zunaj, vselej strnjeno odločnost, hkrati pa tudi pripravljenost na sožitje z drugimi narodi. Zunanji svet je končno moral priznati, da so vsi pritiski proti Jugosla- viji neučinkoviti in, da gre pri nas res za osvoboditev delavca. V minulih tridesetih letih so seveda napredovale tudi druge dežele, toda pri rasti Jugoslavije, je poudaril Hafner, je treba upoštevati ne samo, daje bila dežela razrušena, temveč tudi, da je bila nekoč skrajno zaostala. V sedanji, tudi industrijsko se razvijajoči deželi, je po Hafnerjevem mnenju zato toliko pomembno, da delavci upravljajo s sredstvi in plodovi svojega dela. Novi zakon o združenem delu daje za to polne osnove. Jasno pa je tudi, da brez večje produktivnosti ni večjega blagostanja in večje samoupravne razvitosti. Ob koncu se je Vinko Hafner ustavil še ob vprašanju zveze komunistov v Iskri, tako v Ljubljani kot drugje. Le 2.100 komunistov, kolikor jih je v celotni Iskri, je nedvomno premalo, še posebej pa bi bilo treba, da Iskra, s svojimi delavci in komunisti da večji delavski pečat sami Ljubljani. Mak Kitajska delegacija v Sloveniji V Slovenijo je v ponedeljek, 16. maja prispela šestčlanska delegacija vse ki tajske skupščine ljudskih predstavnikov LR Kitajske, ki jo vodi podpredsednik stalnega odbora te skupščine in kandidat za člana politbiroja CK KP Kitajske Seifudin. Kitajske goste je med obiskom po Jugoslaviji spremljal podpredsednik skupščine SLR Jugoslavije Peko Dapčevič. Delegacijo je na brniškem letališču pozdravil podpredsednik skupščine SRS Vladimir Logar. Skupaj so se odpeljali v Kranj, kjer je goste s spremstvom sprejel predsednik IS skupščine občine Drago Štefe. Prisotni so bili tudi člani političnega aktiva občine in predsednik OK SZDL Slavko Malgaj. Orisali so jim zgodovinski, gospodarski in samoupravni razvoj občine. Po ogledu Trga revolucije v Kranju je delegacija obiskala našo tovarno telekomunikacij na Laborah, kjer so jo sprejeli vodilni delavci Iskre Hektro-mehanike in ZP ISKRA. Gostje so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo ATC, nakar jim je generalni direktor Jože Hujs na kratko predstavil ISKRO in samoupravno organiziranost tega velikega združenja. Podpredsednik Seifudin je izrazil željo, da bi bila prizadevanja za navezavo poslovnih stikov med Iskro in kitajskimi partnerji v prihodnje bolj uspešna kot doslej. Popoldne so se gostje odpeljali v Ljubljano, kjer jih je sprejel predsednik skupščine SRS dr. Marijan Brecelj. | Ogledali so si tudi Klinični center. A. Boc Trgovina je v strogem središču mesta, veliko skladišče. Trenutno je v njej v impozantni in arhitektonsko zani- zaposlenih 5 ljudi, s povečanjem pro-mivi zgradbi, ki je hkrati tudi kultur- meta pa bodo povečali tudi število za- i nezgodovinski spomenik Subotice. poslenih. Ne bo odveč, če zapišemo, | Obnovitvena in pre urejevalna dela daje vodja prodajalne Karolj Nadja, so se začela pred slabe pol leta. Na- Trgovina je, kot že rečeno, v stro-črte je pripravila arhitektka Jasna gem središču mesta, zato lahko upra-Mišič-Malovrh. Projektantka nam je v vdčeno pričakujemo velik obisk in zvezi s tem povedala, daje imela Iskra ugodne prodajne rezultate. Predvi-precej problemov, ker je bilo treba doma naj bi letos v njej prod ah za načrte pripraviti v skladu z enotnim približno staro milijardo dinarjev slogom celotne stavbe, v katerem je Iskrinih izdelkov, v prihodnjem letu sicer tudi dom kulture. V Subotici so pa naj bi bila realizacija že dvakrat izrazili celo željo, da bi Iskra v proda- večja. Jalni odprla galerijo, tej želji pa nismo Vsekakor velja omeniti, da proda-mogli ugoditi zaradi pomanjkanja de- jalna v Subotici ne bo pomembna le naija. Prav zaradi teh različnih želja za to mesto samo, pač pa za celotno po ohranitvi izgleda prostorov je arhi- območje severne Bačke, od koder so tektka sodelovala tudi s subotiškimi morali kupci doslej v nakup nekaterih arhitekti. izdelkov elektronike in elektrokovin- Nova Iskrina trgovina ima preko ske industrije celo v Novi Sad, Osijek 100 kvadratnih metrov prodajnih po- alj pa §e dgfL vršin in skoraj 400 kvadratnih metrov LD Iskra vedno zanimiva Nov dogovor Iskra-Girmi Iskra Elektromehanika je v soboto, 14. maja na stežaj odprla svoja vrata. Vodstvo Iskrine največje delovne organizacije je letos spet organiziralo ogled Iskrinih proizvodnih prostorov. Zanimanje za naš kolektiv med občani ni nič manjše kot prejšnja leta. Zabeležili smo 5694 obiskovalcev. Med njimi je bilo največ svojcev naših delavcev, mladine in občanov, ki so za-' Posleni v drugih kranjskih kolektivih. Mnogi so bili prvič v Iskri, nekateri pa nas obiščejo kar vsako leto. Izmed množice obiskovalcev smo jih nekaj Povprašali o vtisih z njihovega kratkega sprehoda po naših tovarnah. Mirica Ajdovec: Iskro sem prvič ! videla od blizu. Pri vas je boljše kot ! npr. v Savi, kjer sem zaposlena. Delovni prostori so zelo čisti. Manj je tudi j težkega fizičnega dela. Prav zadovolj-: na sem, da sem lahko videla, kako j Proizvajate svoje izdelke, ki jih sicer nobro poznam." FRANC ČADEŽ - upokojenec. Na obisku sem drugič. Od mojega Prvega obiska se je precej spremenilo, Se posebno v telefoniji, za katero se še posebej zanimam. Všeč mi je vaš način dela, saj ta, kljub različnosti lepo teče. ^ MARIJA DOLINAR — delavka Za ogled Iskre sem se odločila zato, ker tukap delajo moj mož in oba moja sinova. Človeka pa pač zanima, kje delajo in kakšne imajo delavne pogoje. Delo je tukaj veliko lažje kot pri nas v Tekstilindusu, kjer jaz delam. Pri nas je mnogo ropota in prahu, ki škoduje zdravju. Pri vas pa je delo bolj natančno, ni pa težko. FRANC OPARA — upokojenec Pred upokojitvijo sem delal v Iskri 12 let in sem se s sodelavci zelo dobro razumel. Na ogled sem prišel zato, da vidim kako je zdaj v Iskri. Moram priznati, da se je mnogo spremenilo, da je mnogo novega. Moja prva ljubezen je bil stroj in vesel sem, da jih je danes tu mnogo več, kot pa takrat, ko sem jaz še delal. Tehnologija je močno porasla. fflLARIJ ERZETIČ - kmečki upokojenec Sem kmečki upokojenec, doma v Goriških brdih v vasi Višnjevih, kjer sem se tudi prvič srečal z Iskro. Tu je namreč gostoval Iskraški pevski zbor, ki je vse krajane zelo navdušil. Ker moj sin dela v kranjski Iskri, sem se (Nadaljevanje s 1. strani) Šlo pa bo pri tem vendar za neko novo, drugo, širšo vrsto sodelovanja. Dotlej je bila to tipična industrijska kooperacija, poslej pa bomo šli po poti skupnega vlaganja kapitala v lastno in skupno proizvodnjo, kar bo v bodočnosti odprlo tudi vrata za vse nadaljnje dopolnilne poti. Vendar bi že zdaj rekel, da gre za dobro ženitev. Glede na to, da Iskrino proizvodnjo poznate, nas zanima, kaj bi po vaši presoji Iskra še lahko plasirala na italijansko tržišča Kaj bi k temu lahko pripomogli tudi mi, oz. skupna proizvodnja v novi tovarni? Lahko rečem samo to, daje kvaliteta Iskrinih izdelkov za naše, italijanske razmere popolnoma zadovoljiva. Boljša, če realno govorimo, nam ni potrebna. Kljub temu bi ,želeli, zlasti po tehnološki plati, narediti čim več skupnih korakov. Nova tovarna bo za to dala konkretno priložnost: kreirala bo namreč motorje in bi se morala dokopati do res dobre proizvodnje. Kaj bi za zaključek lahko povedali še o svojih vtisih v Sloveniji in v Iskri, oz. o vaši tvrdki tako, da bi se bolje poznali in res konkretno sodelovali? V Iskri, in s tem v Sloveniji, sem običajno dvakrat letno, tako da sem že reden gost. Počutim se pri vas zelo dobro, saj je tukaj lepo. odločil, danes pridem v Kranj in si tovarno ogledam. Ne morem reči, kaj je bolj zanimivo, kajti vse me zanima. Zdi se mi pravilna poteza tovarne, da se je odločila, da jo enkrat na leto odpre za javnost. Tako imajo možnost ogleda tudi tisti iz dežele, ki so jim drugače vrata tovarne zaprta. Mislim, da bi morale podobne oglede organizirati tudi druge delovne organizacije. Vilma Kristan: „Zaposlena sem v Savi na obračunu OD, zato nimam pravega stika s samo proizvodnjo. Prepričana sem, da imate dobro organi- Ko smo pred desetimi leti sodelovanje začeli, je bilo po obsegu majhno, zdaj smo ga že petkrat povečali. V naši tvrdki imamo vse možnosti, da bi kupovali več vaših izdelkov, in da tako Iskri lahko več koristimo. Vendar moramo, kot vsaka tvrdka, misliti tudi za svoje interese in zato skupne interese vsklajevati. Sedanji dogovor z Iskro bomo tako konkretizirali s posebnim veseljem. Smo tovarna, ki je v Evropi precej znana. Čeprav nismo brez težav, tudi v večji krizi brez dela ne bomo ostali, saj kot zelo napredna firma vselej uvajamo nove proizvode in se spretno prilagajamo potrebam. V razvoju imamo dvanajst novih proizvodov. Vse bomo dali na trg še letos in v tem primeru bo gotovo tudi nam Iskra veliko pomagala. Smo namreč vezani na dobavo Iskrinih motorjev, tako, da bo ta proizvodnja koristila enim in drugim. Od Iskre same bo odvisno, v kolikšni meri bo s količino svojih motoijev sledila naši proizvodnji. Proizvodnja s skupnim vlaganjem bo temeljna investicija ena milijarda lir, letna proizvodnja pa naj bi bila od 600 do 800 tisoč motorjev. V naslednjih treh letih bi vlaganje kapitala povečali maksimalno do pet milijard lir", je sklenil pogovor ljubeznivi italijanski sogovornik. zirano proizvodnjo. Všeč mi je delo na tekočih trakovih. Če bi morala delati v proizvodnji, bi bila raje v Iskri." Vinko Perčič, 63-letni upokojenec: ,,Pred leti sem bil dve leti zaposlen v Elektromehaniki na odprem-nem oddelku. Spremembe so zelo velike. Veliko ste dogradili, ogledal sem si tudi Tovarno telekomunikacij na La-borah. Vzpon Iskre je tako velik, da ga je kar težko doumeti. V primerjavi z ostalimi delovnimi organizacijami v Kranju je Iskra Elektromehanika lep in prijazen kolektiv." M. E., A.B., J. K. Ogled proizvodnje v naših tovarnah omogoča svojcem naših delavcev, da se seznanijo z njihovimi delovnimi mesti Mara Ovsenik 40 LET NA ČELU PARTIJE Titova vrnitev leta 1937 (Nadaljevanje s prejšnje številke) ..Vsak začetek je težaven," je dejal Tito mir-n° in se, potem ko si je prižgal cigareto, izgubil v dolgem, zamišljenem molčanju. Pramen gostih p|avih las mu je padel po belem, visokem čel-nem oboku, zanesljivem znamenju močne in trdne volje. „Pojasniti bi bilo treba, kako to, da ^i nas pred prvo imperialistično vojno v ovkiru ^šega gibanja ni prav nihče pravilno presodil toložaja, in tudi to, da pravzaprav sploh ni bilo tobene ocene položaja tudi v evropskih merilih, £ar je v resnici tudi pripeljalo do mednarodne ^tastrofe." V vsesplošni, zaostali, konservativni, malo-'hsščanski, zahodnoevropski zmedi zares ni bilo tolitično izoblikovane proletarske zavesti, če to si je kdo že drznil, da je po oktobrski revo-toiji zahteval, da bi vendarle bilo treba sistema-tično pregledati: kaj neki se dogaja z nami, kje MIROSLAV KRLEŽA smo in kam plovemo in kaj bo iz nas, in če si je kdo kljub vsemu drznil v mejah internih pogovorov kritizirati katerokoli napačno predpostavko tako imenovanih partijskih ideologov, so prek takega vprašanja s pomilovalnim smehljajem zviška prešli na dnevni red: to so ruske metode, za katere pri nas ni prostora! Z „ruskimi metodami" so razumeli nekaj motnega, politično vsekakor neinteligentnega in nezdravega in še več kakor to: za življenje samomorilsko nevarnega. Tito se je po prvi svetovni vojni vrnil iz Rusije v času najhujše politične depresije, po celi vrsti hudih porazov, po razveljavitvi komunističnih mandatov, po razbitih in nasilno zatrtih množičnih stavkah, po razpustitvi sindikatov in legalnih strank, v dobi po Obznani in zakonu o zaščiti države. V ozračju zastrupljene, šovini- stične, reakcionarne meščanske žurnalistike, sredi černosotenjskega protizakonitega dušenja levega tiska, med D'Annunzijevo pustolovščino na Reki in rapalski sramoto, v bolnem ozračju makedonskih pokolov in kmečkih uporov na Hrvaškem, ko je malomeščanski hrvaški blok memoranduma apeliral na mednarodno konferenco v Genovi, v popolnem razkroju vse politične pameti in morale je edino Borba pri nas vzdignila zastavo „ po nosa, časti in razuma." Tisto noč je Tito toplo in sentimentalno govoril o nekaterih člankih v prvih številkah Borbe. Takrat ko je južnoslovanska reakcija gostoljubno slavila Vrangla in Burzeva kot edina, prava predstavnika ruske politične misli, ko je Jugoslavija v hudi mrzlici preživljala eno svojih najhujših kriz in ko je vsa dežela odmevala od krika in vika tako imenovanih državotvornih in protidržavnih elementov ter sredi slaboumnega kričanja o amputaciji in hegemoniji nikjer ni bilo slišati niti ene mirne in hladnokrvne besede, je Borba pisala ne o agoniji ljudstva in države, marveč o agoniji kraljevskega centralističnega režima. „Ta režim se bo prej ali slej znašel pod razvalinami svoje nasilne politike in bo (kolikor pozneje bo to) pustil za sabo tem večji kaos na vseh področjih našega narodnega življenja" (Borba, št. 5 z dne 23. marca 1922, str. 2). V tistem času, pred petindvajsetimi leti, seje v levem tisku uporabljala radikalna fraza o »samoodločbi narodov s pravico do odcepitve" kot sredstvo, ki vse ozdravi. Tito je to problematiko o samoodločbi narodov določil približno takole: tako dolgo, dokler se pravica do samoodločbe ne uporablja socialistično, t.j. leninistično pogojno, tako dolgo ostaja abstraktna fraza kakor vse druge politične fraze. Če bo prišlo do tega, da praktično izvedemo parolo o samoodločbi (v okviru južnoslovanske problematike), jo bomo uporabili socialistično, leninistično, se pravi pogojno. To pomeni: ne bomo dopustili, da bi se spremenila v rokah reakcionarnega meščanskega razreda v propagandistično sredstvo, da bi si meščanski razred ustvaril nov, suveren trg, ker bi nas taka uporaba tega načela odpeljala prav v kontrarevolucijo, v fašizem, v nove krize in v nove vojne. Kot leniniste nas pri vprašanju narodne samoodločbe zanima v prvi vrsti in predvsem vprašanje samoodločbe proletariata znotraj nekega naroda, in prav zato, ker vemo in ker se zavedamo, da je pri vseh naših balkanskih narodih samoodločba proletariata v interesu samega ljudstva in ker se politični interesi proletariata popolnoma ujemajo z interesi ljudstva, • ni v našem interesu, da bi na podlagi tega načela ustvarjali kakšne nove balkanske fašistične državne organizacije. „Ali je danes politika .manjšega zla' boriti se skupno v okviru Jugoslavije - za Jugoslavijo — z drugimi jugoslovanskimi narodi proti monarhiji Karadjordjevičev ali pa se vnovič spustiti do tega, da bi nas okupirali kakšni madžarski, italijanski ali avstrijski osvajalci, kakor si želijo nekateri naši politični slaboumneži? Vprašanje je tako enostavno, da je jasno vsakemu otroku, in prav iz tega razloga je treba dokončno razčistiti pojme o tej poglavitni tezi in ne dovoliti, da bi zdrknili pod načelnost. Kajti če se ne bi znali ravnati po naših direktivah, nas bodo dogodki spodnesli, postali bomo objekt tuje politike, izgubili bomo vse možnosti, da bi postali to, kar bi radi bili: svoboden proletarski narod, ki misli pravilno, ker je svojo situacijo presodil v prostoru in času na podlagi stvarne ocene dejstev. Do popolnega uničenja sleherne, tudi najmanjše politične pravice proletariata pri nas nas je pripeljala politika političnih sleparjev, ljudi brez lastne notranje podobe, podležev, ki so prodajali svoja politična prepričanja iz prepričanja, da se lažna politična prepričanja lahko prodajajo prav zato, ker niso nikakršna prepričanja." Tito je z zaničevanjem govoril o nekaterih pošastnih pojavih našega političnega cinizma, in ko je tako skalpiral krinke teh namišljenih marksističnih trgovcev s političnim mesom, je govoril z resnim in hladnim tonom, s tonom strogega sodnika. (Nadaljevanje prihodnjič) INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN ELEKTROMEHANIKO, KRANJ Poslovanje v marcu V letošnjem letu smo z realizacijo v prvem trimesečju zadovoljni. Planirane naloge se odvijajo normalno, večjih zastojev nimamo. Prvi kvartal smo z marcem uspešno zaključili, saj smo v kumulativi proizvedli za 8,5 % več kot smo planirali. Eksterne proizvodne obveznosti smo presegli za 5,8 %. S proizvodnimi izpadi smo se srečali v TOZD Vega za 22,7 %, TOZD IPT za 18,8 % in vMSO za 5,1 %. Vse ostale temeljne organizacije so dosegle ali celo presegle plan proizvodnje. Iz. rezultatov vidimo, da se močno povečuje domača proizvodnja, manjša pa je proizvodnja iz naslova kooperacij. Omenjena trditev velja predvsem za temeljni organizaciji Stikala in ATC. Izpolnitev plana po asortimanu je iz meseca v mesec boljša. V marcu smo ga izpolnili s 83,7%. Tovarna TEL na Blejski Dobravi najslabše izpolnjuje te obveznosti. To odstopanje od plana pa vpliva tudi na zastoje v proizvodnji tovarne TEA in v nabavni organizaciji. Podatki o osebnih dohodkih v marcu kažejo povišanje glede na leto 1976, kar moramo pripisati predvsem porastu doseganja norm in večjemu številu opravljenih nadur. V prvih treh mesecih letošnjega leta smo izdelali za 11,6% izdelkov več kot v istem obdobju lani. Največje povečanje proizvodnje je v TOZD El ek tro optika, Mehanizmi in ERO. V TOZD Merilne naprave, Vzdrževanje, Orodjarna, SP in DS SS pa velike pro-centualne vrednosti ne pomenijo veliko, ker je njihova eksterna proizvodnja majhna. občine Ljubljana-Šiška dr. Voglar in zastopnik republiškega odbora Rdečega križa Slovenije Zdravko Vrhunc. Predsednika obeh aktivov Mirko Kuharič in Slavko Gliha sta si nato izmenjala darila, program srečanja pa so potem prevzeli učenci Osnovne šole Riharda Jakopiča v Šiški, ki so s svojimi točkami poželi navdušene aplavze številnih hvaležnih udeležencev srečanja. Učenke in učenci Osnovne šole Riharda Jakopiča, ki so znani po svoji bogati in vsestranski dejavnosti, so udeležence srečanja krvodajalcev resnično navdušili, čeprav v programu niso sodelovali vsi tisti, ki so povsod tako toplo sprejeti. Lepo so se izkazali člani folklorne skupine, ki jo vodi upokojeni baletnik Jaka Hafner, nič slabši pa ni bil nastop članov recitacijskega krožka, ki so recitirali dve prigodni pesnitvi o rdečem križa Zelo prikupen pa je bil V tovarni telekomunikacij na Laborah v Kranju so v ponedeljek, 16. map odprli likovno razstavo in razstavo fotografij „TITO MED NAMI". Prvo'sO pripravili člani likovne sekcije Iskre Elektromehanike. Svoja dela razstavlja umetnikov. Razstava fotografij prikazuje našega delovnega človeka in obisk? tovariša Tita v Iskri Razstavo so pripravili člani Foto-kino sekcije Iskre Elektromehanike v sodelovanju z oddelkom za informacije in propagandno službo Z? Iskra Več o tem pa preberite v prihodnji številki TOZD Vredn. proizv. Dosež. plan Dosež. plan Dosež. plan Dosež. izvoz Dosež. OD Število v 000 v % asort. v % prodaje v % na letni plan v % nadur 1. ATC 61.623 103,0 85,3 119 v % 25 na 1035 1 zaposi. 55 2. TEA 23.848 105,9 84,4 153 7 104,7 2,0 3. TEN 15,849 102,0 80,5 62 0,3 113,9 4. Elektron. 5.685 163,6 96,4 118 6 107,6 5. TEL 8.651 113,7 69,3 80 - 104,1 1,9 6. IPT 3 J 95 81,2 93,8 129 - 120,1 7.EO 13.044 99,1 87,1 3 13 107,8 _ 8. Vega 10.074 71,2 77,3 129 4 100,7 1,9 9.MSO 10.443 94,9 89,9 97 112 105,6 15,7 10. Števci 37.598 103,6 765 90 15 102,7 3,9 11. Instrum. 14.567 100,1 83,9 127 8 100,8 0,7 12. Mehanizmi 5.918 110,4 76,6 98 17 107,2 2,6 13. Stikala 20.758 103,9 81,5 136 9 1005 1,5 14. ERO 39.725 129,4 91,0 185 5 10,7 3,9 15. Orodjarna 56 - - - - 101,1 1,7 16. Mer. naprave 4.361 205 j6 72,2 183 - 99,7 4,4 17. Skup. proizv. 260 9118 100,0 - - 102,9 2,7 18. Vzdrževanje 126 - - - - 99,6 4,8 19. Restavr. 20. Sk.službe 31 _ _ 103,9 98,36 2,0 21. Računaln. - - - - - - _ SKUPAJ 276,213 105,8 83,7 124 14 103,7 TOZD TEN, LJUBLJANA Premakljivi delovni čas Potreba po spremembi delovnega časa se je v veliki meri pokazala tudi v naši TOZD. To je pogojevalo predvsem velika oddaljenost od zvez mestnega prometa, zamud ostalih prometnih činiteljev (avtobusi medkrajevnega prometa, vlak), velikega števila nadur, evidenc neopravljenih ur. Zaradi vsega tega in tudi zaradi boljšega izkoristka prostega časa delavca in ugodnejšega psihičnega počutja delavca smo se tudi v naši TOZD odločili za uvedbo premakljivega delovnega časa (PDČ). Po nekaj mesečni poskusni evidenci PDČ lahko že ugotovimo dobre in slabe strani takega načina regitriranja. Slabe strani: — zamudniki, ki so zamujali prej, zamujajo tudi sedaj; — manjko ur je precejšen, ker praviloma ne dovoljujemo prenosa manjka ali viška ur v naslednji mesec. Dobre strani: — boljše psihično počutje delavcev zlasti v jutranjih urah; — izkoristek delovnega časa je boljši, ker si vsak posameznik lahko tudi sam kroji dolžino delavnika, pač glede na zahteve, kijih narekuje delo; — javna prevozna sredstva si delavec izbira po svoji presoji;—boljši izkoristek prostega časa delavca; — število registrirnih ur (dve) je še enkrat manjše; — število nadur se zmanjšuje. Pogoji za uvedbo PDČ so sicer v proizvodnji zelo težki, vendar smo z resnostjo pristopa k PDČ tudi to odpravili. Poudariti moramo namreč, da smo PDČ uvedli v celotni TOZD, t. j. tudi v proizvodnji, kar je do tedaj bil prvi primer v Sloveniji ali celo Jugoslaviji. Na vseh ključnih delovnih mestih, kjer narava dela zahteva obvezno prisotnost (skladišča, čuvajska služba, razdelilnice) smo zahtevali dogovoijanje med zaposlenimi tako, da je vedno nekdo, ki v nujnih primerih lahko ustrezno ukrepa oziroma pomaga. Za uvedbo premakljivega, delovnega časa smo se odločili na podlagi ankete, ki smo jo izpolnili skoraj vsi zaposleni delavci. Na podlagi teh odločitev smo sprejeli naslednji urnik dela: ISKRA Štev. 22-21. maj 1977 5.30 - 7,00 13.00-17.00 5.30 - 17.00 6.00 - 14.00 7.00-13.00 — prihod na delo -odhod z dela — dovoljeni delavnik — normalni delavnik — obvezen delovni čas — najdaljša dovoljena prisotnost 10 ur — najdaljša dovoljena prisotnost skupno s podaljšanim delovnim časom 14 ur Seveda pa je to na meji1 ko se sploh še izplača uvajati PDČ (obvezna 6-urna prisotnost), zato bomo po pregledu 6-mesečnih rezultatov in primerjave s prejšnjim obdobjem ustrezno ukrepali. Stremeti moramo namreč po čim krajši obvezni prisotnosti na delu, ker le čim manjši čas obvezne prisotnosti daje smisel uvedbe PDČ. Na žigosnih karticah vodimo tudi vse vrste odsotnosti z dela, pa naj bodo plačane ali ne. V ta namen smo izdelali poseben seznam odsotnosti, jih ošifrirali in dali potreben komentar. Tako opremljena žigosna kartica nam služi kot osnovni dokument za izračun OD glede na prisotnost na 'delu oziroma plačano odsotnost. Trenutno na 1 uri registrira prisotnost ca, 250 delavcev, kar ne povzroča nobenih zastojev in težav. Prostora imamo še za približno 100 delavcev, potem pa bomo morali že premišljevati o nabavi dodatne registrirne ure. Z uvedbo PDČ smo odpravili tudi delovne sobote. Te sobote smo morali v dotičnem mesecu doprinesti v ostalih delovnih dnevih. Ker smo po rezultatih dveh mesecev videli, da je manjko ur pri nekaterih delavcih prevelik, in da bi morali disciplinsko preganjati preveliko število delavcev, smo z letošnjim letom ponovno uvedli delo ob sobotah, ki jih moramo delati v okviru 42-umega tednika. Pregled nekaterih pokazateljev za čas od kar imamo uveden PDČ: Povprečje Novem- Decem- Januar Februar Marec 1976 ber 76 ber 76 77 77 77 1424 Manjko v urah: 437 153 106 181 131,07 42 Zamude v urah: 11 53 11 12 6,09 5194 Nadurno delo v urah: 5957 5632 3922 3225 3246 Prisrčno srečanje krvodajalcev V soboto, 14. maja, je bilo v naši tovarni elektronskih naprav na Stegnah prisrčno srečanje krvodajalcev aktiva TEN in Strojnih tovarn iz Trbovelj. Lani so bili krvodajalci TEN, katerih aktiv šteje že prek 140 aktivnih krvodajalcev gostje Trboveljčanov, letos pa so jim le-ti obisk vrnili in skupaj so preživeli prijeten dan. Srečanja so se udeležili tudi člani občinskega odbora RK iz Trbovelj. V lepo urejeni tovarniški menzi na Stegnah se je odvijalo to srečanje številnih članov obeh delovnih kolektivov, ki so se nesebično odločili za krvodajalstvo, to najbolj humano dejavnost, ki jo dandanes vse bolj potrebujemo. Kot je že v navadi ob takšnih priložnostih, so se najprej zvrstili pozdravni nagovori. Udeležence srečanja je najprej pozdravil vodja prireditve Bernard Lenardič, za njim pa so se zvrstili Slavko Gliha, predsednik aktiva krvodajalcev Tovarne elektronskih naprav pa Mirko Kuharič, predsednik aktiva krvodajalcev STT iz Trbovelj, nato pa predsednik Rdečega križa slednjič tudi nastop mladih telovadk, , učenk šoje in članic TVD Partizan v Spodnji Šiški Prikazale so vrsto prvin parterne telovadbe in s svojim izvajanjem dokazale, da pod dobrim in skrbnim vodstvom z nadarjenostjo osvajajo to lepo zvrst telesne kulture. Razumljivo so jih gledalci zasluženo nagradili za njihov soliden nastop, v katerem so še zlasti prikupno učinkovale najml^jšje med nastopajočimi. Po končanem programu je sledila zakuska za udeležence srečanja, srečanja pa s tem seveda še ni bilo konec. Na programu so bila namreč še srečanja športnikov obeh kolektivov. Med seboj so se v malem nogometu srečali mladi krvodajalci TEN in STT, kijih v igri ni motila niti ploha, ki se je vsula sredi tekme. Zmagali so nogometaši STT z rezultatom 4:0. Balinarji so bili boljši vremenarji in so za svoje tekmovanje raje počakali, da je po dežju spet posijalo sonce. Po zagrizenem boju so se razšli z remijem 1:1. Šahisti TEN so goste odpravili s 3,5:2,5, odbojkarji pa z 2:0, medtem ko so v namiznem tenisu domači zasluženo zmagali s 5:1. Tenovd pa so bili tudi za 30 krogov boljši od strelcev STT. Popoldne so za ples in dobro voljo s šaljivimi točkami poskrbeli vojaki iz vojašnice „Boris Kidrič11, tako da je Program ukrepov za varstvo pri delu Za ožjo Elektromehaniko (14 TOZD) je bil letos prvič program tehničnih ukrepov varstva pri delu polno vključen v program investicijskega vzdrževanja delovne organizacije. Prejšnja leta so bile sicer posamezne pozicije, ki naj bi odpravljale nevarnosti in škodljivosti, tudi vključene v program investicijskega vzdrževanja, vendar bolj slučajno. K temu programu je dužba za varstvo pri delu dala namreč le spisek t. i. prednostnih pozicij, ki naj bi jih investicijsko področje finančno ovrednotilo in vključilo v program. Vendar se je vsako leto izkazalo, da te pozicije niso bile vedno prednostne tudi v dogovorih med investicijskim področjem in temeljno organizacijo. Zato je bilo v investicijskem vzdrževanju premalo narejenega za varnejše delovno okolje in bolj zdrave delovne razmere. Letošnji program ukrepov varstva pri delu pa je sestavljen iz dveh delov: — iz posebnega spiska prednostnih pozicij varstva pri delu, ki ga je za vsako temeljno organizacijo pripravil pooblaščeni delavec za varstvo pri delu in ki ga je potrdilo vodstvo temeljne organizacije in pa — iz pozicij varstvenega značaja v prijavah potreb, ki so jih vodstva temeljnih organizacij dostavila investicijskemu področju. Ocenitev pozicij, tako tistih iz posebnega spiska prednostnih pozicij kot tudi pozicij prijav potreb temeljnih organizacij je pripravilo investicijsko področje. Tako je program čistih pozicij varstva pri delu za 1. 1977 (vrednost opreme in vrednost dela) ocenjen na preko 6.000.000 din. Poleg tega je del sredstev za generalna popravila in dokončanje nekaterih novdh objektov (po grobi oceni okrog 20 % od skupne vsote preko 10.000.000 din) tudi namenjen za dvig stopnje varnosti ali vsaj za vzdrževanje varnostne stopnje na isti ravni. Vrsta drobnih popravil, ki tudi izboljšujejo stopnjo varnosti, pa bo izvedena na račun tekočega vzdrževanja. Kot posebnost letošnjega programa ukrepov varstva pri delu predstavljajo neocenjene pozicije. Te pomenijo obveznost tehnološkega in investicijskega področja za izdelavo tehnološke tehnične dokumentacije za varno ureditev posameznih proizvodnih in drugih prostorov, delovnih priprav in naprav ter ostale tehnično tehnološke opreme. Letošnje oblikovanje programa teh; ničnih ukrepov varstva pri delu v ožji Elektromehaniki je pomemben korak naprej k uresničitvi dogovora, ki so g3 delavci temeljnih organizacij sprejelis Samoupravnim sporazumemo varstvu pri delu namreč, da mora biti program nalog za izpopolnitev in napredek val-; stva pri delu sestavni del letnega programa posamezne temeljne organizacije. P.P- A—/, ............................ Izmenjava spominskih daril obeh pred" sednikov aktivov krvodajalcev. V ZAHVALA Osnovni organizaciji sindikata TOZD ATC se najlepše zahvaljujem za denar in čestitko za praznik dela — 1. maj Ivanka Grašič TOZD ATC srečanje minilo v prijetnem vzdušju, da bo tudi v naprej v obeh kolektiv^1 Srečanje krvodajalcev aktivov TEN dejavnost krvodajalcev še naprej tak° in STT Trbovlje je bilo zares prisrčno, plodna, kot je bila doslej. Udeleženci so se razšli v prepričanju, -C"' 1:111111 Srečanje krvodajalcev TEN in STT smo spremljali tudi s kamero, vendar nart1 je prostorska stiska onemogočila objavo večjih slik. I it. •o O :e r\ f ■ s - i; k! 3 s J 1 INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUBLJANA Planiranje kot odgovornost 8. seja sveta ZK v DO - Odgovor na zahtevo skupščine, naj DO pojasni, zakaj nista bila sprejeta plana DO in SOZD. Na svojem 8. zasedanju je svet ZK IEZE 12. t m. posvetil posebno pozornost smernicam in nalogam za izvajanje srednjeročnega plana razvoja ZP Iskra in DO. Po določilih Zakona 0 združenem delu in Zakona o planiranju morajo sprejeti plane delavci v vsaki TOZD, saj v nasprotnem primeru slede zakonske sankcije. Delavcem - samo upravljal cem je s planom omogočeno načrtovanje vseh poslovnih in družbenih elementov, z njim in prek njega izvajajo svojo oblast. Sprejeti temelji plana imajo v DO in TOZD proč zakona in so obvezni za vse, ki so jih sprejeli. Tako je bil na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih plana izdelan tudi načrt DO. Posredovan je bil vodstvom in samoupravnim organom v TOZD, vendar paše ni bi sprejet S srednjeročnim planom opredeljene naloge so za TOZD obveznost. Kako jih uresničiti, pa je določeno prav z omenjenimi smernicami, kot tudi z letnim gospodarskim načrtom zal. 1977. Planiranje za letošnje leto je potekalo v skladu z zakoni in na podlagi samoupravno sprejete metodologije. V Procesu njegove izdelave v septembru 1976, pa je bilo uveljavljeno načelo sočasnosti, upoštevana sta bila razvoj in rast tako DO kot tudi TOZD, uglašen je s samoupravnim sporazumom o temeljih plana, srednjeročnim načrtom razvoja in realizacijo oz. oceno vi. 1976. Na ta način je nastal prvi osnutek plana za 1. 1977 v decembru 1. 1976. Pred tem je namreč prišlo do zakasnitve pri izdelavi samoupravnega sporazuma o temeljih plana. Omenjeni prvi osnutek plana je nato do konca letošnjega januarja doživel dve manjši spremembi ter bil preimenovan v predlog plana. Pod imenom ,,Prvi del gospodarskega načrta, ali naloge in smernice za Uresničitev srednjeročnega načrta11 je šel v javno razpravo in sprejemanje. V nadaljnjem postopku so bile s strani nekaterih TOZD IEZE storjene napake. Te so povzročile, da smernice in naloge za poslovanje vi. 1977 v končni fazi niso bile sprejete. Ker v decembru in januarju še ni bila znana višina nekaterih sredstev, ki jih DO združuje na ravni SOZD, kot tudi ne finančna realizacija po zaključnem računu 1976, so bili dokončni rezultati znani šele v aprilu. Vendar pa to nikakor ne pomeni, da samoupravno in strokovno usklajenih nalog, opredeljenih v prvem delu gospodarskega načrta, ni treba izvajati. Je prav obratno, saj so bile samo-upravno sprejete. Kje SO VZROKI, DA plana do in sozd nista bila sprejeta Politični problem, nastal zaradi nesprejetja plana, je predvsem posledica pomanjkljivega informiranja zaposlenih v IEZE s strani vodstva DO, Premajhni aktivnosti DPO kot tudi Premajhni pozornosti, ki jo samo-upravni organi posvečajo planiranju. Nekatere TOZD sploh niso zavzele stališč, oz. niso obravnavale predloženih materialov, čeprav so se prek Svojih strokovnih služb ter pooblaščenih predstavnikov s prvotnim predlogom strinjale. Politične posledice te neodgovornosti so zato žal precej odmevne in Predvsem na komunistih v DO sedaj sloni naloga, da se to stanje popravi. V zvezi z omenjeno problematiko In s 93. sklepom skupščine ZPI je svet ŽK nato sprejel naslednje sklepe: — svet ZK obsoja tak način dela samoupravnih organov in s tem pre-niajhno pomoč in prizadevanje poslovodnih organov, da se izvajajo sklepi, oz. da omogočajo in razvijajo samoupravljanje, pri katerem se kljub sklepom skupnih samoupravnih organov razpravlja o zadevi in ne sprejema stališč ter z neodzivom delegatov broni delegatski sistem in samoupravljanje. - Vse 00ZK in DK so dolžne še Posebno tam, kjer je to prišlo najbolj do izraza, poiskati odgovorne za tako stanje in, o tem sestaviti poročilo, katerega se posreduje sindikatu in svetu OZ DK DO. -Zadolži se direktorja DO, da o tej problematiki razpravljajo na kole- giju direktorjev in, da sprejmejo ustrezne ugotovitve in ukrepe, z upoštevanjem deleža odgovornosti, ki ga nosijo poslovodni organi. — Svet predlaga samoupravnim organom, da izpeljejo razpravo in sprejemanje smernic in nalog za realizacijo srednjeročnega plana v letu 1977 do konca meseca maja 1977. Hkrati naj steče razprava in sprejemanje srednjeročnega plana 76-80. - Ker OOZK ne razpravljajo o sklepih sveta, oz. člani sveta ne opravljajo funkcije delegata OOZK v svetu, morajo to storiti in morajo na svojih sejah obravnavati sklepe sveta in sprejemati stališča ter o rezultatih seznanjati svet. Sicer bodo ohromili delo ZK v IX). - V vsaki TOZD je nujno ugotoviti, ali so delavci seznanjeni z nalogami, ki so obvezne za TOZD in DO in če niso, kje so vzroki. Ustrezno je treba ukrepati. Komunisti so dolžni storiti vse, v tem primeru je to prek plana, da preide upravljanje v roke delavcev tudi s pomočjo ustreznega informiranja in preko tega odločanja. Na svoji 8. seji so nadalje obravnavali tudi rezultate poslovanja v letošnjem prvem četrtletju. Glede na to so sprejeli naslednje sklepe: - V vsaki TOZD se mora opraviti analiza, zakaj ni plan realiziran v predvidenem obsegu oz. če je izguba, zakaj je do tega prišlo. Kratke ugotovitve (glede na sklepe samoupravnih organov in DPO za poslovanje v letu 1977) v pismeni obliki so dolžne TOZD posredovati 10 in DS DO. V nasprotnem primeru mora realizacijo sklepov samoupravnih organov obravnavati DK do konca maja Predlagamo 10, naj zadolži vodstva TOZD, da pripravijo ukrepe za realizacijo plana proizvodnje v mesecih maj-junij. Rezultati poslovanja, ZZD in neurejeni dohodkovni odnosi teijajo, da se TOZD Upori Šentjernej in KEKO Žužemberk ustrezno samoupravno organizirajo in sicer najkasneje do 31. 12. 1978. — Že glede na sklepe sindikata in ZZD je nedopustno kakršnokoli novo organiziranje DO v naši DO oz. izločitev iz DO, dokler dohodkovni odnosi ne pokažejo vsebine in načina povezovanja in sodelovanja. Najprej vsebina, potem organizacija. Preprečiti je treba razbijaš ko politiko. Obravnavali so še poslovanje Iskrine podružnice ,,Guest“ v Londonu, smernice za nov SS o združevanju v SOZD ZP ter ostalo tekočo problematiko. VBR TOZD UPORI EN POTENCIOMETRI, ŠENTJERNEJ Veliko več kot lani Najmočnejša in tudi največja temeljna organizacija združenega dela naše Industrije elementov za elektroniko, TOZD Upori in potenciometri v Šentjerneju si je za letošnje poslovno leto naložila dokaj težko breme. Načrtujejo namreč kar za 64 % večjo proizvodnjo in prodajo svojih izdelkov od le-teh v preteklem letu. Tolikšen porast prav gotovo ne bo lahka stvar za delovni kolektiv, vendar je načrt realen in izvedljiv, za njegovo uresničitev pa bodo seveda potrebni veliki napori slehernega člana delovnega kolektiva in dosledno ter usklajeno delovanje vseh služb v tovarni, kot tudi v prodaji Trdna osnova za dosego teh ciljev pa je hkrati tudi že precejšnja stopnja avtomatizacije, ki so jo v zadnjih letih dosegli v tej naši temeljni organizaciji, da bi si omogočili veliko serijsko in bolj ceneno proizvodnjo. Pogled v podatke za prvo letošnje četrtletje nam pove, da tako povečane proizvodnje, kot jo predvideva letni načrt sicer v prvih treh mesecih leta niso v celoti dosegli, kljub temu pa opravičeno lahko govorimo o zelo zadovoljivih rezultatih in dokaj dobri produktivnosti dela, saj so v tem obdobju izdelali za 45 % več kot v lanskem prvem četrtletju. Zaostanek pri izpolnjevanju proizvodnjega načrta pa tudi ni tolikšen, da ga ne bi bilo mogoče do konca leta nadoknaditi in tako sprejeti obveznosti v celoti tudi doseči. Naročil imajo dovolj in tudi prodaja teče kontinuirano, pri čemer so v prvem trimesečju, kot je v Šentjerneju že nekaj let, približno 85 % svojih izdelkov izvozili zlasti na zahodna tržišča, preostanek dosežene proizvodnje pa je pobral domači trg. Tako torej podatki kažejo zelo zadovoljiv potek proizvodnje in prodaje, manj zadovoljiva pa je pri tem ekonomska slika. Ekonomski učinek tako povečane proizvodnje in prodaje namreč ne dedi porastu slednjih dveh, pač pa je občutno slabši glede na prevelike režijske in druge stroške poslovanja. Spričo tega, se bodo morali v tovarni v Šentjerneju kar najresneje potruditi za zmanjšanje stroškov do največje možne mere, da bi si tako zagotovili boljši in povečanim proizvodnim in prodajnim dosežkom ustrezajoč ostanek dohodka. In prav to bo najbrž še veliko težja naloga, kot uresničitev načrtovane proizvodnje in prodaje. Vse kaže, da se je resnično že močno približal čas, ko bo v Šentjerneju stekla gradnja nove tovarne potenciometrov, ki bo TOZD Upori in potenciometri odprla še nove možnosti za prodor na tuja tržišča. Praktično so pri koncu že prav vse formalnosti, katerim je treba zadosti- ISKRA-IEZE TOZD—Tovarna SEM Odbor za medsebojna razmerja ISKRA—IEZE TOZD Tovarna specialnih elementov in materialov (SEM) Ljubljana, Tržaška 2 objavlja prosta delovna mesta: 1. RAZVIJALEC Področje dela bo obsegalo razvoj tračnih transformatorskih jeder in specialnih malih transformatorjev. Pogoji: — visoka izobrazba elektro stroke — 2 leti delovnih izkušenj al i — višja izobrazba elektro stroke — 5 let delovnih izkušenj 2. KONTROLOR Področje dela obsega vhodno kontrolo kvalitete polizdelkov in kontrolo pri kooperantih Pogoji: — srednja izobrazba strojne stroke — 3 leta delovnih izkušenj ali — KV delavec strojne stroke- — 5 let delovnih izkušenj 3. KURIR Področje dela so kurirski posli na območju mesta Ljubljane in na relaciji TOZD — delovna organizacija Pogoi i: — končana osnovna šola — 5 let delovnih izkušenj Vabimo interesente, da pošljejo pismene ponudbe v roku 15 dn i na naslov: Kadrovska služba ISKRA—TOZD Tovarna SEM, Ljubljana Tržaška 2. ti, preden lahko steče tako težko pri- lija, dograjena in v njej instalirana ce-čakovana gradnja. Za to svojo in vesti- lotna oprema pa naj bi omogočila počijo imajo že zagotovljena finančna skusno proizvodnjo v aprilu prihod-sredstva, kakor tudi gradbeno dovolje- njega leta. nje, iz prispelih ponudb nekaterih iz- Nedvomno bo nova tovarnapoten-vajalcev gradbenih del pa bodo morali ciometrov. velika pridobitev za TOZD te dni izbrati še najboljšega in seveda Upori in potenciometri, vsekakor pa najcenejšega ponudnika. trdna osnova za dosego ciljev, ki jih Če bo tudi v tej zaključni fazi šlo ima ta naša temeljna organizacija vse kot je treba, potem bodo v Šent- združenega dela v prihodnjem obdob-jerneju novo tovarno potenciometrov ju. začeli graditi v začetku letošnjega ju- — J. C. — NDUSTRI JA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV. NOVA GORIC/ Premalo vlagamo v razvojno-raziskovalno delo Razvojno-raziskovalna dejavnost v delovni organizaciji Avtoelektrika je organizirana v okviru delovne skupnosti skupnih služb, in sicer v razvoj-no-raziskovalnem področju, delno pa tudi v temeljnih organizacijah. Ne bo odveč, če navedemo nekaj nalog s področja RR dejavnosti, ki jih izvajajo v okviru skupnih služb, omenjamo pa jih zato, ker se bodo morda po Novogoričanih lahko zgledovali tudi v drugih Iskrinih delovnih organizacijah. Te naloge so v kratkem naslednje: — raziskave, razvoj in konstrukcija izdelkov ter inženiring — koordinacija izdelave in izvajanja planov osvajanja novih izdelkov — priprava in usmerjanje poslovno tehničnega sodelovanja — priprava in izvajanje licenčnih odnosov — izvajanje konstrukcijskih sprememb — izdelava tehnične in komercialno tehnične dokumentacije — standardizacija, tipizacija in oštevilčenje — INDOK služba — SIL in M ID služba — izdelava prototipov in posebnih naročil V okviru RR področja izvajajo še dejavnosti službe za raziskavo kakovosti na ravni delovne organizacije ter študij dela. Za popolnejši pregled naštejmo še oddelke oziroma službe razvojnega področja. To so: — RR za zaganjalnike — RR za generatorje — RR za ostale avtoelektrične izdelke (regulatorje, vžigalne tuljave, magnetni vžigalniki) — RR za elektroniko — RE za električne izdelke za diesel motorje in keramiko (v TOZD Tolmin) — RE za žarnice, svetlobna telesa in vakumske elemente (v TOZD Ljubljana) — laboratorij za električne meritve (v Ljubljani in Šempetru) — tehnično službo — prototipno delavnico Oddelek RR področja je v Ljubljani, kjer je tudi laboratorij, v RE v TOZD pa imajo tudi skromne laboratorije in prototipne delavnice. Različna organiziranost razvojne dejavnosti v branži je vsekakor posledica združevanja dela v DO. Eden izmed najhujših problemov, ki pesti raziskovalno razvojno delo temeljnih organizacij Avtoelektrike, je vsekakor kadrovski problem — od velike fluktuacije do neustrezne strokovne strukture, veliko pa imajo tudi mlajših delavcev, ki si še niso pridobili ustreznih izkušenj. Dogaja se še en absurd: primanjkuje jim kadrov s srednjo strokovno izobrazbo, ker ti ponavadi nadaljujejo študij na fakultetah. Veliko pripomb je slišati tudi na račun opremljenosti laboratorija za raziskavo oziroma preizkušanje izdelkov Avtoelektrike. Ta laboratorij je bil do leta 1971 skoraj izključno le na bivšem Zavodu za avtomatizacijo v Ljubljani, saj so imeli v sami tovarni le spremljajoči razvojni oddelek. Po letu 1971 se je začel razvoj v Novi Gorici kadrovsko \ečati, takrat pa so začeli opremljati tudi laboratorij. V njem imajo zdaj predvsem opremo za razvoj zaganjalnikov, generatorjev, regulatorjev in magnetnih vžigalnikov. Laboratorij je dokaj dobro opremljen, primanjkuje pa jim opreme za preizkušanje in meritve vibracij, temperaturno šokiranje in analiziranje izpušnih plinov. Zaradi specifičnosti avtoelektrič-nih izdelkov sodeluje Avtoelektrika le z manjšim številom zunanjih ustanov. To so predvsem fakulteti za elektrotehniko in strojništvo, Inštitut Jožefa Stefana in strokovne službe ZP Iskra. Velik korak naprej je raziskovalno-raz-vojno delo Avtoelektrike naredilo po branžni reorganizaciji Iskre, ko so bistveno okrepili lastno razvojno dejavnost. Poudarjajo pa, da oiganiziranost in delitev dela znotraj RR področja še ni dorečena, saj bo potrebno še natančneje opredeliti naloge in usmeritve oddelkov. Večjo vlogo bi morali nameniti tudi koordinaciji dela, razvojnim programom, planiranju in vodenju stroškov RR dejavnosti naravni DO. V naslednjih letih bo treba še tesneje povezati razvojne enote v dislociranih temeljnih organizacijah s centralnim razvojem in ustvariti jedro razvoja za širši program avtoelektrič-nih izdelkov. Problematika razvojne dejavnosti v Avtoelektriki je torej širša. Trenuten položaj v posameznih temeljnih organizacijah je že takšen, da se marsikje sprašujejo, katere izdelke bodo lahko jutri sploh še proizvajali in prodajali Vzroki so različni: od nerazvitih in neosvojenih izdelkov, do slabe kakovosti proizvodnje. LD Mitja Gorjup predaval komunistom V ponedeljek, 9. maja, so se zbrali člani ZK v Avtoelektriki Nova Gorica na zanimivem predavanju z naslovom: Aktualna dogajanja v mednarodnem delavskem gibanju in mednarodni odnosi. Zbranim komunistom, ki jih je v tej delovni organizaciji 150, je govoril predsednik društva novinarjev Jugoslavije in glavni urednik časopisa Delo Mitja Goijup. Zbrani komunisti so z zanimanjem sledili orisu sedanjega političnega položaja in dogajanjem v mednarodnem delavskem gibanju. To zanimanje je potrdila tudi široka razprava, ki se je razvila po predavanju Mitje Gorjupa. Predavanje je bilo v okviru zastavljenega programa izobraževanja članov zveze komunistov in v počastitev letošnjih pomembnih obletnic. Sekretar 00 ZK v Avtoelektriki Maks Milavec je seznanil Mitjo Gorjupa z nekaterimi akcijami, ki jih načrtujejo, oz. so jih že pripravili. Poleg d\eh predavanj so organizirali Pred dnevom mladosti in 85. rojstnim dnevom tov. Tita bodo organizirali svečan sprejem 20 novih članov v vrste zveze komunistov. Organizirali so tudi marksistično knjižnico z namenom, da bi člani ZK in ostali delavci bogatili svoje marksistično znanje in s tem sledili velikim besedam, ki jih je izrekel tov. Tito: „Komunist je toliko močan, kolikor je oborožen z marksističnim zna-njem.“ M. Rakušček MARKSISTIČNA KNJIŽNICA V ponedeljek, 11. aprila, so se v novogoriški Iskri sestali poverjeniki „Komunista“, da bi se dogovorili o ustanovitvi marksistične knjižnice v tej delovni organizaciji. Ugotovili so, da je med zaposlenimi v tej delovni organizaciji veliko zanimanje za marksistično literaturo, zato bodo že do letošnjega rojstnega dne tovariša Tita pripravili prek 40 knjig s to tematiko za zaposlene v novogoriški Iskri. M. Rakušček po TOZD in DSSS razstavne panoje z zgodovinskimi posnetki iz naše revolucije in tov. Tita ter jih opremili s pripadajočimi članki ISKRA = Štev. 22-21. maj 1977 ^ ZAHVALA Ob smrti dragega očeta JANEZA CVELBARJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem prevoznega oddelka za izraze sožalja in podarjeno cvetje Ančka žerovnik ZAHVALA ob smrti dragega očeta DRAGA PERCA se iskreno zahvaljujem sindikalni in mladinski organizaciji Široka potrošnja TOZD Antene Vrhnika za darovano cvetje, denarno pomoč ter spremstvo na njegovi zadnji poti. sin Branko ZAHVALA Ob boleči izgubi najine nenadomestljive mame MARIJE DAGAREN se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavkam in sodelavcem GPP-ATC Lahore in obrata Stikal za podarjena venca, izraze sožalja, izkazano pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti Olga in Rafko Dagarin. ZAHVALA Ob boleči izgubi moje drage mame LEOPOLDINE DEMŠAR se iskreno zahvaljujem njenim bivšim sodelavcem v ISKRI—Elektromeha-niki, sindikalni organizaciji in vsem sodelavkam in sodelavcem v ISKRI— TEA — montaža vložkov, za izraze sožalja, darovani venec in cvetje ter spremstvo na njeni zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala hčerka Pavla z družino. ZAHVALA Ob boleči izgubi najine drage mami MINKE DOLJAK se iskreno zahvaljujemo Sindikalni organizaciji, sodelavkam in sodelavcem ISKRA—TOZD TV Pržan, za darovani venec, denarno pomoč in spremstvo na rij eni zadnji poti. Prav tako hvala mojim sodelavkam iz ISKRA COMMERCE Ljubljana, Zaloška 69 za darovani venec in izraze S0Ža^a hčerka Lili in sin Dušan. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža in očeta MATEVŽA PREVODNIKA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem iz TOZD ERO, TOZD ATC in TOZD Orodjarna za darovano cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti žena Marija, sinovi Filip, Franc in Ciril ZAHVALA Ob nenadni izgubi ljubljenega moža, očeta in starega očeta FRANCA DRAKSLERJA se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavkam in sodelavcem na liniji KS in v montaži vložkov v TEA in v ATC na Laborah za izraze sožalja, podarjeni venec in vso pomoč žalujoča žena Vida, hčerka Ida. in hčerka Tatjana z družino. ZAHVALA Ob smrti dragega očeta JANEZA STENOVCA Razpis letovanja v domovih počitniške skupnosti Iskra DUGI OTOK - POREČ - TRENTA Po sklepu skupščine SIS Počitniške skupnosti ZP Iskra OBJAVLJAMO pogoje letovanja naših delavcev za leto 1977 — v domovih Iskre SPLOŠNI POGOJI: S celotno počitniško zmogljivostjo razpolagajo delavci ISKRE, pod enakimi pogoji tudi njihovi ožji člani družine (mož — žena — otroci) Razdelilnik zmogljivosti počitniških domov je vezan na število zaposlenih po DO podpisnic samoupravnega sporazum SIS PSI. Prve rezervacije za čas sezone, bodo sprejemali sindikalni poverjeniki v TOZD ali DO, zato naj se delavd obračajo direktno na naslednje sindikalne poverjenike: DUGI OTOK Zap. I št. 1. 11. 6. do 21. 6. izven 2. 21. 6. do 1. 7. izven 3. 1.7. doli. 7. 4. 11. 7. do 21. 7. 5. 21.7. do 31.7. 6. 31. 7. do 10.8. 7. 10.8. do 20. 8. 8. 20. 8. do 30. 8. 9. 30. 8. do 9.9. izven II. 14.6. do 24.6. izven 24. 6. do4. 7. izven 4. 7. do 14. 7 14. 7. do 24. 7. 24. 7. do3.8. 3.8. do 13.8. 13.8. do 23.8. 23.8. do 2.9. 2. 9. do 12.9. izven 18.6. do 28.6. izven 28.6. do 8. 7. 8.7. do 18.7. 18. 7. do 28. 7. 28. 7. do 7.8. 7. 8. do 17.8. 17.8. do 27.8. 27.8. do6.9. izven 6. 9. do 16.9. izven DO: Priimek in ime telefon DUGI OTOK: 9 izmen po 10 dni — 3 izmene izven sezone 6 izmen v času sezone ISKRA-ELEKTROMEHANIKA KOŽAR Rajko 064-22-221 CENE KOMPLETNIH PENZIONOV za TOZD: DUGI OTOK POREČ TRENTA IPT Ljubljana NOVAK Cvetka 061-20-341 TEN Ljubljana OCEK Teodor 58-341 Iskra Ostali Iskra Ostali Iskra Ostali ELEKTRONIKA Horjul KOMEL Marija 74-016 M SO Ljubljana LAMPIČ Lado 315-666 SEZONA odrasli 83,00 120,00 90,00 135,00 85,00 115,00 VEGA Ljubljana BREZNIK Dragica 311455 otroci do 8 let 58,10 84,00 63,00 94,50 59,50 80,50 ISKRA-AVTOMATIKA KASTELIC Tone 061-320441 ISKRA- ŠIROKA POTROŠNJA KOTAR Frenk 064 61-975 IZVEN odrasli 70,00 85,00 80,00 95,00 75,00 90,00 SEZONE otroci 49,00 59,50 56,00 66,50 52,50 63,00 ISKRA-IEZE BALOH Marija 061-59-141 ISKRA- AVTOELE KTRIKA Čermelj Branko 065-61-121 LASTNI odrasli 68,00 97,00 ISKRA-INVEST SERVIS BIŠČAK Irena 061-324-061 ŠOTOR otroci 49,10 70,90 int. 12-25 sezona ISKRA - CAOP SMRDELJ Sidonja 061-324-061 na lastnem zemljišču int. 18-89 na tuj em odrasli 73,00 102,00 zemljišču otroci 54,10 75,90 ISKRA-COMMERCE RAJER Darinka 061-314-288 85,00 ISKRA—DSSS ZP GLAVAN Marina 061-324-061 GRUPE odrasli 65,00 80,00 75,00 85,00 70,00 izven sezone otroci 45,50 56,00 52,50 59,50 49,00 59,50 ISKRA ZMAJ SKUBER Elizabeta 061 313-288 Za grupe nad 15 prijavljenih letovalcev VSE PRIJAVE MORAJO BITI KONČANE DO 30. 5. 1977 IZVEN SEZONE - priznamo eno prosto mesto. Ostanek prostih zmogljivosti bo nato oddajala uprava PSI direktno posameznikom (tel.: 324- 765 - Koneč-nik Marja — od 10. do 13. ure, vsak dan razen sobote) Ljubljana, Trg revolucije 3, K/Z ZA CAS IZVEN SEZONE SPREJEMA PRHA VE DIREKTNO UPRAVA PSI. Izpolnjene prijavnice pošljite čimprej. NAČIN PRIJAVE: 1. Delavec izpolni priloženo prijavnico, katero potrdi referent — sindi- kalni poverjenik po DO, oz. TOZD. Referent za letovanje pobere akontacijo za letovanje, ali fotokopijo potr-dfla o vplačilu akontacije na ŽR PSI - 50100-601-12066. 2. Po 30. 5. 1977, bo PSI na podlagi potrjenih prijavnic in, potrdil o vplačani akontaciji (50% vrednosti aranžmaja) izdala potrdilo rezervacije in obračun stroškov letovanja. 3. 20 dni pred odhodom je potrebno vplačati celotno vrednost aranžmaja. Po vplačilu celotne vrednosti stroškov letovanja, bo PSI izdala NAPOTNICE, brez katere ni možno letovati! IZMENE 1977 Št. izmen POREČ TRENTA 1 18. 6. do 25.6. izven 25.6. do 2. 7. 2 25.6. do 2. 7. izven 2. 7. do 9. 7. 3. 2. 7. do 9. 7. 9.7. do 16.7. 4. 9. 7. do 16. 7. 16. 7. do 23.7. 5. 16.7. do 23. 7. 23. 7. do 30. 7. 6. 23. 7. do 30. 7. 30. 7. do 6.8. 7. 30. 7. do 6. 8. 6.8.do 13.8. 8. 6.8. do 13.8. 13. 8. do 20.8. 9. 13.8. do 20. 8. 20. 8. do 27.8. 10. 11. 20. 8. do 27.8. 27.8.do3.9. 27.8.do3.9. 12. 3. 9. do 10. 9. izven POREČ — 12 izmen po 7 dni - 3 izmene izven sezone 9 izmen v sezoni TRENTA — 10 izmen po 7 dni — 1 izmena izven sezone 9 izmen v sezoni Izmene v Poreču in'v Trenti se pričnejo in končajo s soboto. MOŽNOST ZA KRIŽARJENJE PO KORNATIH ZAHVALA Ko je ugasnilo mlado življenje moža in očka Ljubiteljem lepot Jadrana, posebej Komatskega otočja sporočamo, da Josip Armanini iz Salija na Dugem otoku s svojim motornim čolnom za štiri osebe prireja križaijenje po Kor-natskem otočju. Podrobnosti o tovrstnem križarjenju interesenti lahko dobijo direktno pri Josipu Armaniniju, 57281 Šali, Dugi otok, ali po telefonu na štev. 057 87-904. VSI DOPUSTNIKI (TUDI Z LASTNIMI ŠOTORI) SO DOLŽNI IMETI NAPOTNICO ZA LETOVANJE - BREZ KATERE NI MOŽNO LETOVATI Vsem koristnikom naših uslug želimo zadovoljno in srečno letovanje! POČITNIŠKA SKUPNOST ISKRA, Ljubljana, Trg revolucije 3, tel.: 324-765 PRIJAVNICA ZA LETOVANJE Priimek in ime.......................................... DO . . ...............TOZD.............................. Telefon v službi......telefon doma........Točen naslov ... LETOVANJE V..................hotel, poč. dom ............... TERMIN od............do...........št. ležišč.............. Imena letovalcev: Priimek in ime št os. izkaz. roj. 1. sorodstvo POTNI LIST ŽIG DO — TOZD podpis ref. za letovanje PLAČILNI POGOJI: — Obvezna akontacija: 50% aranžmaja. Akontacijo vplačati na žiro račun PSI 50100—601—12066, ali pri poverjeniku v DO oz. TOZD. — Celotno vrednost aranžmaja morate poravnati najkasneje 20 dni pred odhodom na letovanje. — Po vplačilu celotne vrednosti aranžmaja prejmete napotnico za letovanje, brez katere ni možno letovati. STROŠKI ODPOVEDI: V primeru odpovedi — ODPOVED MORA BITI PISMENA — zadržimo: — 30 dni pred odhodom na letovanje — 50 % akontacije — po tem roku zadržimo celotno akontacijo, če prijavljeni ne pridobi drugega interesenta na izpraznjeno mesto. OPOZORILO: Kdor bo letoval brez napotnice, bo moral v domu plačati celotno vrednost aranžmaja, tako kot tuji. V primeru, da pride kdo na letovanje v napačnem terminu, mu PSI ne krije nobenih stroškov in mu tudi ni dolžna priskrbeti možnosti za letovanje. V slučaju, da ga kljub napačnemu prihodu namesti (mu preskrbi mesto), se mu zaračunajo stroški letovanja kot tujemu). STRINJAM SE S POGOJI ARANŽMAJA IN PROGRAMOM! podpis se iskreno zahvaljujeva sodelavcem oddelkov ozobčenja Iskre - Elektro-mehanike in sodelavcem Šolskega centra ZP Iskra za darovana venca, izrečeno sožalje in spremstvo na njegovi zadnji poti sjn0va Matija in Janez ZAHVALA Ob smrti mojega očeta JANEZA KOPČIČA se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem Razvojnega področja ISKRE — Elektromehanike za izkazano sožalje in denarno pomoč Jožica Vukotič z družino. DANILA CIJANA smo bili deležni pomoči in sočustvovanja sosedov in znancev ter materialne pomoči kolektiva TOZD generatorji, delovne organizacije ISKRA Šempeter pri Gorici. Vsem se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala tovarišem iz Iskre, ki so pomagali pri organizaciji pogreba, govorniku pri odprtem grobu za prisrčno slovo ter vsem, ki ste ga v tako \elikem številu spremljali na njegovi zadnji poti. Lepa hvala za cvetje in vence, še posebna zahvala tistim, ki so namesto cvetja otrokoma poklonili denar žalujoči: žena Dragica, sin Sebastijan, hčerka Anita ter ostalo sorodstvo r ■\ ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromeha-niko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, odgovorni urednik: Dušan Željeznov — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRA-VICA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. Planinski izlet na Golico Planinsko društvo Iskra bo organiziralo v soboto, 28. maja 1977, izlet na Golico. Odhod iz Ljubljane bo ob 6.18 z vlakom do Jesenic z vmesnimi postajami. Z Jesenic se bomo z avtobusom odpeljali do Planine pod Golico in nato je še dve uri zmerne hoje do vrha Golice. Ker je mejno področje, ne pozabite osebnih dokumentov! Izlet je primeren za stare in mlade. Prijave z vplačili 25 din za člane in 35 din za nečlane sprejema: Planinsko društvo Iskra, Ljubljana, Trg revolucije 3 (telefon 324-765) ali planinski poverjeniki po organizacijah. Povratek bo v večernih urah. Vodja izleta bo Zvone Snoj.