THOUGHTS - LETO 3 1 JANUAR / FEBRUAR 19 82
Registered by Australia Post — publication no. VAR0663
misli
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji +
Ustanovljen (East.) leta 1952 +
Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji +
Urejuje in upravlja (Editor and Manager)
FR. BASIL A. VALENTINE,
O. F. M.,
Baraga House, 19 A'Beckett St., KEW, Victoria 3101 Tel.: (03) 861 7787 +
Naslov MISLI: P.O.BOX 197, KEW, Victoria 3101 +
Letna naročnina (Subscr.) S.5.—, izven Avstralije (Overseas) $8.—, letalsko s posebnim dogovorom. Naročnina se plačuje vnaprej +
Rokopisov ne vračamo Dopisov brez podpisa* uredništvo ne sprejema Za članke objavljene s podpisom odgovarja pisec +
Stava (Setting): MISLI,
19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 +
Tisk (Print): Distinction Printing, 164 Victoria St., Brunsvvick, Vic. Tel.: 380 6110
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni ni vključena!
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA, I. in II. DEL (SLOVENIAN LANGUAGE MANUAL, PART I. and PART II.) Cena prvega dela 7,— dol., drugega dela 8.50 dol.
ANGLEŠKO-SLO VENSKI in SLOVENSKO-ANGLEŠKI SLOVAR v eni
knjigi (Komac — Škerlj). Žepna izdaja. Cena 8,— dol.
SHEPHERD OF THE WILDERNESS — Življenjepis misijonarja Baraga v angleški žepni izdaji. Spisal Bernard J. Lambert. — Cena 2,— dol.
POLITIKA IN DUHOVNIK — Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 2,— dol.
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. knjiga. - Odlično delo dr. Jakoba Kolariča CM in podprto s številnimi dokumenti. Cena vseh treh knjig skupaj je 40,- dol. (Posamezne knjige: prva 7.—, druga 9.-, tretja 28.- dol.)
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa pokojnega Karla Mauseija iz življenja v Sloveniji med revolucijo in po vojni. Zares vredna branja. Cena vsem trem delom samo 10,— dol.
TRENUTKI MOLKA - Misli za vsak dan leta je napisal Franc Sodja CM. Knjiga, ki je izšla v Argentini, stane vezana 4,— dol, broširana 3,— dol.
POPOTNIKI - Eden zadnjih romanov, ki je izšel v zdomstvu. Napisal Aleksej Goriški. Strani 456. Cena 10.— dol.
ZGODBE O ZDOMCIH IN ŠE KAJ - Spisal Franc Bukvič. Cena 6,- dol.
SLOVENIA LAND OF MY JOY AND MY SORROVV - Vlado Kozina, slovenski duhovnik v ZDA, v angleščini živo opisuje, kako je kot mlad študent—bogoslovec doživljal grozote revolucije v Sloveniji. Strani 321 velikega formata. Cena 9.- dol.
NAŠ IN MOJ ČAS — Zbirka študij etničnih in kulturnih vprašanj. Spisal dr. Vinko Brumen, izšla v Argentini. Cena vezani knjigi 13,- dol., broširani pa 10.— dol.
ANTOLOGIJA SLOVENSKEGA ZDOMSKEGA PESNIŠTVA - Strani 280. Cena vezani knjigi 16,— dol, broširani 13.— dol.
K SLIKI na platnicah: Vrh Jalovca (2643m) se koplje v soncu . . .
DOBIL sem že nekaj telefonskih klicev in pisem naročnikov s pritožbo, da januarskih MISLI niso prejeli. Seveda ne, ker je januarska številka skupna s februarsko. Enkrat na leto izide dvojna številka in osebno bi jo raje prihranil za kdaj kasneje v letu, saj bi mi dala par tednov počitka . Žal moram to priliko potrošiti že takoj v začetku leta, sicer bi januarska preveč zakasnela. Počitnice imajo izde-lovavci ofsetnih plošč, v tiskarni in knjigoveznici; jaz pa - dokler sem sam - po dveh tednih borilnega dela Se tri tedne s počitniško kolonijo na morju . . . Nič drugega ne pomaga, ne naročnikom in ne meni, kot velika mera potrpljenja.
Zahvalim se številnim darovalcem v Bernardov tiskovni sklad, saj bi brez njega ne šlo več. In zahvala vsem, ki se trudite pridobiti kakega novega naročnika. Naj tu popravim Število novih naročnikov za lansko leto, ki sem ga objavil v decembrski Številki: do konca leta je iz 35 poskočilo na 44. Letos pa jih imamo že tudi devet novih. Le tako naprej! To mi daje veselje in pogum.
Upam, da bodo MISLI naročnikom tudi letos vSeč. Za novo obleko je spet poskrbel požrtvovalni naročnik arh. Robert C. Mejač, za kar iskrena hvala.
— Urednik in upravnik
VSEBINA * Pismo nam vsem — Nad?kof in metropolit dr. Alojzij SuStar ter škof dr. Stanislav LeniČ — stran 1 * Konec leta je nov začetek — pesem — Milena Merlak — stran 2 * Iz razgovora ob peti obletnici STAV-a — Aleksandra L. Ceferin — stran 3 * Tisk Slovenije v svetu — M.S. v “Svobodni Sloveniji”, Argentina — stran 6 * Fenomen — Bilten, Ljubljana — stran 7 * Na^i verski obi-Caji — Božidar Bajuk — stran 9 * Kaj pravite? — “Znanstveni ateizem” — Iz Katoliškega Glasa” — stran 12 * Adelaidski odmevi — P. Janez — stran 13 * Izpod Triglava — stran 14 * Božja beseda — Njiva ali seme? — V. Gotthardt — stran 16 * Izpod sydneyskih stolpov — P. Valerijan — stran 18 * Pesem dveh src — roman — Florence L. Barclay — stran 20 * Naie nabirke — stran 20 * P. Bazi-lij tipka ... — stran 23 * Z vseh vetrov — stran 26 * Kotiček naSih mladih — stran 28 * Križem avstralske Slovenije — stran 29 * Dovtipne od doma, resnici v brk ... — stran 31 * Križanka — Ivanka Žabkar — stran 32.
BOŽJE
človeške’1
LETNIK 31 ŠT. 1 in 2 JAN. - FEBR. 82
Pismo nam vsem
SLOVENSKI ŠKOFJE, ki smo bili zbrani na seji dne
23.	novembra v Ljubljani, smo se spomnili tudi Vas, ki ste del naše Cerkve, čeprav živite v tujini. Vam vsem pošiljamo prisrčne pozdrave ter iskrena voščila za božične praznike in novo leto. Želimo Vam res vse dobro od Boga za Vas osebno in za Vale družine, pa naj bodo doma ali pa so z Vami na tujem. Ob izseljenski nedelji, ki jo bomo praznovali na praznik Svete Družine, bomo še posebej združeni z Vami pri maši in molitvah. V osrednji slovenski botje potni cerkvi na Brezjah bo ta dan eden izmed nas — škof Lenič — daroval sveto mašo za Vas in za Vaše drage. Naj Vas Bog ohrani zdrave, nravno poštene in zavedne Hane Cerkve in naroda.
Za letošnjo izseljensko nedeljo je sveti o Če po kardinalu Casaroliju poslal lepo pismo, v katerem posebej poudarja vrednoto kulture, ki jo vsak izseljenec prinese iz svoje domovine in jo moramo vsi spoštovati ter visoko ceniti.
Sveti oče pravi, da je vse delo naših izseljenskih duhovnikov namenjeno oznanjevanju evangelija in odkrivanju skrivnosti Boga in človeka. Zato ne more iti mimo kulturnih posebnosti tistih, na katere se s svojim delom obračajo. Saj so ravno te kulturne posebnosti ključ za razumevanje njihovega življenja. Gre torej za dediščino, ki jo moramo priznati in ohranjati.
Vsak človek je že z rojstvom vcepljen v določen kulturni krog, iz katerega nato črpa svoje izkušnje, čustva, misli in navade. In vsak Človek ima pravico, da ga spoštujemo ravno zaradi te kulturne dediščine.
Med temeljne sestavine kulturne istovetnosti izseljencev je treba šteti tudi njihov način izražanja vere in njihovo prak-
NOVO LETO SMO PRIČELI. VSAK °AN JE KOT NOVA STOPNICA. VA2NO JE. KAM NAS POT VODI.
KONEC LETA JE NOV ZAČETEK
Dolgo in pot asi se pripravlja slovo, počasi minevajo otroku dnevi
in leta,
počasi mineva mladosti Sas; ko pa postara se nam obraz, ko pridejo starci meglenih oči v decembru k nam v vas, takrat hitro tečejo dnevi, hitro, prehitro mine mesec, takrat kar naenkrat odide staro leto od nas.
A konec leta ni le slovo, je tudi nov začetek, pa naj pade na ponedeljek ali na petek.
Ko Silvester vrata opolnoči za seboj zapre za leto dni, to ni njegov zadnji sprehod skozi park življenja, tudi ni za Žalost sprevod.
Silvestrovo slovo je veselo slovo.
Ko pozdravi Januarijev prihod, nam Se prijazno za slovo želi: "Imejte se radi vsi, bodite veseli, imejte se radi v novem letu Se bolj, da boste lahko skupaj Živeli, saj hudega je bilo že dovolj!”
MILENA MERLAK
tilno vernost. Saj različne narodne skupine izseljencev prepoznavamo ravno po načinih izražanja njihove vernosti.
DOL ŽNOS Tl CERK VE
Cerkev je ena in vesoljna, ki “v moli Svetega Duha govori vse jezike, v ljubezni razume vse jezike. . . Kristus in Cerkev, ki oznanja njegov evangelij, sta nad posebnostmi rodu in naroda in ju zato nihče in nikjer ne more imeti za tujca” (M 4 in 8).
Kristjani smo zato povsod doma, nikjer tujci. Saj se povsod obhaja ista evharistija, ki nas druži v eno.
Zato papež naroča, naj krajevne Cerkve spoštujejo kulturno istovetnost priseljencev, saj ti prinašajo s seboj vrednote, ki so skozi stoletja zakoreninjene v izkustvih njihovih narodov, iz katerih so se rodili in oblikovali včasih genialne izraze prosvete, umetnosti in religije. Saj mnogokrat novodo-šli kristjani s svojo pristno vernostjo vznemirjajo mlačne in v materializem zakopane kristjane. Zato naj se Cerkev vedno trudi, da bo priseljence vključevala v živo tkivo svojega ljudstva in predvsem v svojo cerkveno skupnost. Skratka: krajevna Cerkev mora oskrbeti priseljencem takšno dušno pastirstvo, da se bodo počutili doma, v vzdušju zaupanja in nudenja pomoči.
KAJ PA PRISELJENCI IN NJIH DOLŽNOSTI?
Najprej naj se zavedajo svojega dostojanstva, naj se znebijo občutka manjvrednosti. Saj prinašajo s seboj kulturne vrednote in verske vrednote, s katerimi lahko koristijo vsej družbi v novi deželi. Zato naj se kljub temu, da imajo svojega lastnega narodnega duhovnika, radi vključujejo tudi v življenje krajevne Cerkve in sodelujejo predvsem pri bogoslužnih in drugih manifestacijah. Naj si prizadevajo, da bodo svojo vero tudi v tujini poglabljali in postali “sol zemlje in luč sveta”.
SVETA DRUŽINA, varuj naše družine doma in v izseljenstvu!
Dragi slovenski rojaki! Ne moremo svojega pisma lepše zaključiti kakor z besedami sedanjega svetega oteta, ki povsod na svojih obiskih pokale toliko zanimanja za zdomce in izseljence. Ko je bil lani novembra v Nemliji in je takrat pozdravil tudi slovensko skupino v Mainzu, je svojim rojakom Poljakom takole govoril: “Vsak 'tlovek mora čuvati, preučevati in razvijati vse, kar nosi v sebi in mu je zapisano globoko v srce; spominjati se mora svoje domovine, svoje dediščine, v kateri je odrastel, ki ga je oblikovala in ki sedaj sestavlja temeljni del njegove duhovnosti in osebnosti. Človek, ki se zaveda svoje identitete, izvirajoče iz vere in kriianske kulture, iz očetov in dedov, bo ohranil svoje dostojanstvo in dosegel, da ga bodo spoštovali tudi drugi kot polnovrednega Hana drulbe, v kateri Sivi. ”
Naj Vas, dragi bratje in sestre, v vsem novem letu spremlja obilen blagoslov vsemogočnega Boga!
V Ljubljani, december 1981
nadškof in metropolit
narodni ravnatelj izseljenskega dušnega pastirstva
V RESNICI JE POHABLJEN,
KDOR NI ZMOŽEN LJUBEZNI ...
Zato, usmiljeni Bog, podari nam duha ljubezni, duha Tvojega Sina ...
Odpri naše oči za sleherno stisko.
Daj nam pravo besedor> ko se drugi počutijo osamljeni, ko se poCutijo izgubljeni.
Daj nam poguma, da bomo odločno pomagali, kjer so ljudje ubogi in kjer so zatirani.
Napravi svojo Cerkev za kraj resnice in svobode, pravičnosti in miru, da bodo ljudje zadihali y novem, velikem upanju ...
summm	associavon	df	mjom
IZ RAZGOVORA OB PETI OBLETNICI
V	NOVEMBRU preteklega leta so imeli člani Združenja slovenskih učiteljev Viktorije (S.T.A.V.) svoj redni občni zbor na Monash univerzi. Bila je to tudi Peta obletnica delovanja te naše prve in pomembne strokovne organizacije, ki skrbi za poučevanje slovenskega jezika in kulture ter sodeluje v vprašanjih šolstva in zadevah avstralskega multikulturalizma z oblastmi.
Združenje ima ugled tudi preko članov, ki so upoštevani v javnosti po svojem poklicnem delu.
Ta sestavek je povzet iz letnega poročila in diskusije zborovanja. Bralce utegne zanimati nekaj važnih vprašanj.
Združenje skrbi za poučevanje slovenščine v sobotnih razredih državnih šol. Od začetka, pred petimi leti, do danes je padlo število učencev od 150 na po-
lovico. Vzrokov je precej. Ni novih priseljencev, razkropljena naseljenost, ki se s časom še povečuje, omalovaževanje šolske izobrazbe ipd. Značilno za slovensko prvo priseljeno generacijo je, da ima večina le osnovnošolsko izobrazbo, ki jim je do sedaj zadostovala za dober življenjski standard. Mnogi ne razumejo, kako važna je danes dobra izobrazba za zaposlitev. Niso prav ali dovolj informirani, saj slovenski starši imajo enako ljubezen in nič manjšo skrb za svoje o-troke kot drugi. Nekaj krivde je tudi v stalnih reformah šolstva, nepreglednosti in podobno.
Poučevanje se je organizacijsko okrepilo in od prvotnih šestih slovenskih razredov na treh središčih se nudi pouk slovenščine letos na petih šolah. V Box Hill-u, Maribyrnong-u in Parkville-u se je pouk zmanjšal na en razred, tako da je iz dveh številčno šibkih
razredov nastal eden krepkejši. Ustanovljena pa sta bila dva nova razreda in sicer v Dandenong-u ter v Geelong-u.
Taka organizacija zahteva poučevanje na več kot eni stopnji v enem razredu, kar je naporno. A učitelji kar dobro zmagujejo. S pridobljenimi izkušnjami se kvaliteta poučevanja dviga. Učitelji si izmenjujejo učno gradivo, kar jim pomeni prihranek na času, pa tudi izenačevanje pouka na isti stopnji po različnih šolah. Z uporabo novih knjig se povečuje zanimivost in pestrost pouka. Oskrba z učnim gradivom je razmeroma dobra. Gobčev Učbenik slovenskega jezika bo ostal v uporabi še nekaj let. Sčasoma bo misliti na nov učbenik, prirejen za naše razmere in potrebe.
Po večletnem delu in pripravah je bila slovenščina v letu 1981 končno priznana kot maturitetni predmet (HSC) v Viktoriji. Bila je takoj vpeljana na University High School, kjer se poučuje ob sobotah po predpisih Inštituta za srednješolstvo (V.I.S.E.). To je za slovenščino edina možnost, ker na drugih šolah ni dovolj učencev. Tako ta naša maloštevilnost in razkroplje-
Slovenski razred sobotne šole 1981 v Box Hillu (učiteljica Lucija Srnec).
nost zahteva od študentov, njihovih staršev in učiteljev veliko truda, ki je vreden vsega priznanja.
Slovenščina je bila prvi maturitetni jezik, vpeljan po novem sistemu razrednega ocenjevanja — rezultat šestletnega prizadevanja. V pripravah so se zrcalila vsa vprašanja, nasprotovanja, iskanje sprejemljivih formulacij med zagovorniki in nasprotniki. Slovenščino so zato tudi obravnavali na lanski letni konferenci koordinatorjev viktorijskih srednjih šol. Aleksandra Ceferin je podala pregled, metodologijo in posebnosti slovenščine. Večina avstralskih vzgojiteljev je tedaj prvič slišala o slovenskem jeziku.
Nič manjša skrb ne velja slovenskemu etničnemu šolstvu v verskem središču in po klubih. V Združenju se je to utrdilo z odborom, ki razpravlja in svetuje v šolskih zadevah. Drugače pa je na vsaki posamezni organizaciji, kako upravlja svojo etnično šolo. Vsaka organizacij goji tudi različne dejavnosti, o katerih more le sama odločevati.
Z leti je poseben Odbor za organizacijo in raziskovanje zbral precej podatkov o etničnem delovanju, nekaj v utemeljitev raznim predlogom, za preverjanje točnosti raznih poročil ipd., še več pa za ohranitev in poznejšo obdelavo.
Mnogo se danes govori o poučevanju jezikov na avstralskih univerzah. Tako tudi glede slovenščine. Vsak, ki mu je slovenščina pri srcu, je načelno za to. Vprašanje pa je število študentov. Zaenkrat podatki o študentih v Melbourne-u in Sydney-u nakazujejo v najboljšem primeru enega ali dva kandidata letno. Seveda ni čakati na povečano število kandidatov in morebitno vpeljavo. Poiskati je začasno premostitev: s pošiljanjem tukaj vzgojenih učiteljev za jezike ali študentov na eno- ali večletno specializacijo v Ljubljano. Lahko bi se kombiniral tudi študij na drugih univerzah, kjer imajo lektorate za slovenščino. Na občnem zboru STAV-a so vsi s tem
Slovenski
razred
sobotne
šole 1981,
Dandenong
(učiteljica
Dragica
Gelt).
soglašali, prav tako organizacije na sestanku naših etničnih šol v lanskem maju.
Vsem, ki se zanimajo za slovenščino in so poleti na obisku v Sloveniji, se priporoča vpis na dvotedenski seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga prireja Filozofska fakulteta ljubljanske univerze vsako leto v prvi polovici julija v Ljubljani. Na predavanjih in vajah spoznavajo slušatelji ustroj 'n razvoj slovenskega jezika, zgodovino slovenske književnosti in kulture. V okviru seminarja sta tudi dve enodnevni ekskurziji po Sloveniji, poleg poldnevnih obiskov ustanov in kulturnih prireditev v Ljubljani. Nekateri člani našega Združenja so se udeležili tega seminarja v zadnjih letih in so bili zadovoljni.
Od letos naprej je organizirana tudi poletna šola slovenskega jezika na gimnaziji v Kranju. Traja štiri tedne (od 18. julija do 14. avgusta 1982) in je namenjena potomcem slovenskih izseljencev bolj na stopnji srednješolske izobrazbe. Spored obsega dvajset poldnevov pouka in vaj, preostanek pa kulturna in športna srečanja ter izlete, poleg nekaj Prostih poldnevov. Predvidene so tudi tri dvodnevne ekskurzije. Udeleženci plačajo svoje potovanje v Slo-Venijo in nazaj, oskrbo v domu in vse ostale stroške pa nosijo organizatorji v Sloveniji.
Vpis za inozemske študente na jugoslovanske univerze ni problem. V Ljubljani jih študira okoli petsto. Primeri so lahko različni, a priporočati je kandidatom, da dovršijo vsaj prvo akademsko stopnjo tukaj.
Izmenjava učiteljev med Avstralijo in Jugoslavijo je v pristojnosti avstralskih deželnih vlad in jugoslovanskih republiških vlad. Tako je vlada N.S.W. v letu 1979 že izvršila izmenjavo. Naša viktorijska vladaje leta 1980 preko svojega pooblaščenca in avstralske arnbasade v Beogradu sklenila dogovor za nekatere
Slovenski razred sobotne šole 1981 v Maribyrnongu (učiteljica Nataša Vincent).
Slovenski razred sobotne šole 1981 v Geelongu (učiteljica Anna Melnik).
jezike. Učitelji pridejo kot gostje predvidoma za eno leto. Te izmenjave pa ne zadevajo poučevanje v sobotnih šolah.
Združenje je imelo svoj delež z ostalimi organizacijami tukajšnje slovenske skupnosti pri izposlova-nju podpore etničnim šolam, ki jo je uvedla zvezna vlada. Tudi naše etnične šole dobijo za vsakega u-čenca trideset dolarjev letno za dve leti.
Združenje slovenskih učiteljev je pravilno in načelno načrtalo in izvajalo vzgojno politiko. S tem si je pridobilo upoštevanje pri pristojnih oblasteh in bilo povabljeno še posebej za razne predloge.
Danes sledijo temu našemu zgledu in ustanavljajo podobna združenja učitelji za nemški, srbo-hrva-ški, malteški, grški jezik idr.
Združenje od vsega začetka vedno in povsod podpira enake pravice za vse jezike. Zato je vedno proti poskusom tistih, ki - pod videzom narečnih podobnosti — odrekajo neodvisnost kateremu koli jeziku. V tem ni toliko neznanja kot zakrinkanega političnega rovarjenja. Slovenščina ni vindišarsko
ali alpsko-kajkavsko narečje; makedonščina ni juž-no-srbsko 'ali zapadno-bolgarsko narečje. To so v matični deželi narodni jeziki, ki so znanstveno do-dovlj utemeljeni z lastno književnostjo ter lastno kulturo. V hrvaškem književnem jeziku se danes poučuje na univerzah v Zagrebu, Osijeku, Splitu itd. ter vseh drugih šolah. Vpeljava tega jezika v državne šole je bila izvršena v Viktoriji šele lansko leto, ko je bilo končno zlomljeno dolgoletno nasprotovanje.
Ni pozabiti, da je bilo Združenje slovenskih učiteljev ustanovljeno prav v namenu, da se uveljavi slovenski jezik v avstralskem šolskem sistemu kot enakovreden jezik vsem ostalim jezikom. Pravtako v sredstvih obveščanja, kot so etnični radio in televizija.
V	oddajah etničnega radia je v teku let zaznamo-
van napredek, vendar je potrebna reorganizacija. Zagotoviti je kvaliteto, ki je v pomoč tukajšnji generaciji, drugače lahko več škodi kot koristi. Delno je upoštevati tudi potrebe našega šolstva.
Kljub splošnemu upadanju zanimanja ter premalo poudarka na poučevanju jezikov, ostane slovenščina za potomce slovenskih naseljencev v Avstraliji — poleg angleščine — učenja vreden predmet. Prav v tem je pomen in vrednost avstralskega multikulturalizma. Združenje bo v povezavi s študenti in njihovimi starši nadaljevalo zastavljeno delo, ki je na voljo vsakemu.
Za uspešno delo je odločilno strokovno in realistično postavljanje slovenskega jezika ter kulture v avstralskih pogojih. Dopolnjuje se z organizacijami, ki poleg kulturnih prireditev in pouka slovenščine skrbijo za družabnost in razvedrilo svojih članov in prijateljev.
ALEKSANDRA L. CEFERIN
S
%Š
TISK Slovenije v svetu
Članek je izšel nedavno v argentinski “Svobodni Sloveniji” in je zanimiv tudi za nas. Saj ima naS tisk kot povsod po Sloveniji v svetu iste naloge in iste — nadloge ... Pa tudi zdravilo je isto in naše MISLI že nekaj let dobro segajo po njem: čim veC novih naročnikov . . .
ZA BOŽIČNE in novoletne praznike smo pošiljali dobre Želje, Čestitke in voščila sorodnikom, znancem in prijateljem v pismih in na razglednicah. Duhovno smo se povezali v teh dneh z njimi, pa naj živijo na kateremkoli kontinentu. Za mnoge je to doživetje dvakrat v letu: za božič in za veliko noč.
Za dosego naših ciljev v svobodnem svetu, za izpolnjevanje nalog, ki smo jih prevzeli za ohranitev slovenstva, pa je nujno, da smo v duhu povezani ne le občasno, ampak stalno. To nam omogoča slovenski tisk, ki nas povezuje, spodbuja, nam daje smernice in utrjuje zavest, da smo svobodni Slovenci v svetu ena sama družina.
Ko prebiramo na primer v Buenos Airesu avstralske Misli, zaslutimo, da so v Avstraliji tudi Slovenci, ki se trudijo, da ostane slovenska zavest živa ter o-hranijo slovenska izročila. Tako je tudi z drugimi listi:	Ameriška	domovina	in	Amerikanski	Slovenec
v Clevelandu, Božja beseda in Slovenska država v Torontu, chikaška A ve Maria, evropska Naša luč,
goriški Katoliški glas in še mnogo, mnogo drugih. Ko prebiramo te liste, nas vse, predvsem javne delavce, povezujejo in dajejo poguma. Prav tako je obratno, ko po drugih kontinentih berejo slovenske liste in revije, ki izhajajo v Buenos Airesu.
Tu imamo Slovenci liste in revije za razna področja našega življenja in udejstvovanja. To dokazujejo verska revija Duhovno življenje. Oznanilo, Med-dobje, Glas Slovenske kulturne akcije. Vestnik, Tabor in le nekateri občasni listi.
Tednik Svobodna Slovenija s 40-letno tradicijo pa posega na vsa področja naiega življenja. Saj vsebuje razprave in Članke naših priznanih znanstvenikov, sociologov, filozofov, zgodovinarjev, ekonomistov, literatov itd. Poleg tega poroča o delovanju natih Domov, organizacij, društev, pevskih zborov, igralskih skupin, mladinskih nastopov itd. Prinaša ocene kulturnih ustvarjalcev in je kronika našega javnega življenja in dela v Argentini. Povezuje nas z zamejstvom in Slovenci na ostalih kontinentih. Prinaša poročila
iz domovine in stvarne-strokovne ocene komunističnega režima v domovini.
DanaSnja Številka je prva v 41. letu od začetka izhajanja Svobodne Slovenije. Ob pripravah na novo leto, ob iskanju modi za nov zagon, pa smo se zamislili ob pismu prijatelja iz ZDA. Takole pile med drugim:
"Kulturna dejavnost v slovenščini je pri nas v ZDA z izjemo petja le zelo skromna. Z dramatiko se ubada samo še 'Lilija'. Ameriška domovina ima v novem skromnem obsegu le blizu polovico vsega v angleščini. V Amerikanskem Slovencu, glasilu KSKJ, ki ima za seboj 90 let življenja, je zelo malo slovenskega in Je to po zaslugi g. Melaherja, Progresivna Prosveta je bila le pred nekaj leti skrčena od dnevnika na tednik, v katerem je slovenski del skromnejši od angleškega. Zarja, glasilo Slovenske lenske zveze, irna le Se nekaj strani v slovenščini. V celoti je slovenska le Se A ve Maria, verski mesečnik, ki ga izdajajo frančiškani v Lemontu.
Če pomislimo na to, da smo imeli Slovenci v ZDA Pred 30 leti štiri dnevnike ter celo vrsto mesečnikov in tednikov, je to, kar imamo sedaj, le zelo skromen ostanek. Nihče si ne upa prav prerokovati, kako dolgo bomo še ohranili to!"
V	tej zvezi pa nam piše drugi prijatelj iz ZDA:
"Saj bi bilo za AmeriSko domovino molno dobiti Se precej novih naročnikov, dopisniki so tudi vztrajni — toda ni razumevanja, ni zanimanja."
Prvo pismo nas je globoko zadelo. Drugo pa kale smer, kako je reševati težki problem: Vzbujati je neprestano pri mladih, pa tudi pri mnogih starejših, zanimanje in razumevanje za slovenstvo, za vse kar ga ohranja in pri tem je na prvem mestu slovenski tisk.
Če bi med nami prenehal katerikoli list ali revija, se naša skupnost ne sme opravičevati z gospodarsko krizo, ne s težavami okolja. Vemo, da bodo idealisti kljub velikim telavam vztrajali. Mnogo pa je rojakov, ki bi kljub gospodarski krizi lahko darovali za tiskovni sklad in tako preprečili, da bi Svobodna Slovenija hi tudi drugi listi in revije ne bili v stiski, dokler ne premagamo krize *
Priznati moramo, da se med nami širi "bolezen", kateri je napravil pravilno diagnozo naš filozof prof. Milan Komar v neki razpravi v Zborniku Svobodne Slovenije, ko je napisal: "Z nezanimanjem potuje smrt in k o g n i t o."
Ob pravilnem razumevanju te diagnoze in doslednem izvajanju posledic, to je: pravilnem zdravljenju, bodo Uveli ali zaživeli vsi slovenski listi in revije.
Tako bo livela naša verska revija Duhovno življenje, Glas SKA bo zapel močneje in dokazal, da v Sloveniji v svetu Se živi slovensko kulturno ustvarjanje. Svobodna Slovenija pa bo doživela "zlati jubilej", kakor so ga ji Želeli ob nedavni 40-letnici.
M.S.
KOT SMO pričakovali in kot vemo iz izkustva, se je decembrski fenomen pojavil okoli petnajstega v mesecu. Naši časopisi so ga navajali s tisto previdnostjo, °b kateri se mi zarose oči in zatresejo kolena. Gre za tisto obzirno informacijo, ki jo človek z občutkom Za tragiko pove na uho prijatelju, z eno samo željo, da Sa ne bi prizadel Informacija je tudi take narave, da se je spodobni ljudje sramujejo in časopisi jo objavljalo v spodnjem levem kotu. Kratkomalo, gre za nekakšno bradavico, ki ti je zrasla sredi čela vsem v pogled, a ravno bahaš se ne z njo.
Tako je slovenska srenja brala onega decembrskega jutra: “Okrepljeni vlaki iz Nemčije, Avstrije in Švi-ce ■ . . V pričakovanju navala na naše mejne preho-de . . . Zdomci, ki se vračajo na novoletne prazni-ke... Zimske počitnice v zahodni Evropi ipd. ”
Ker so mi že kot otroku vcepljali v glavo znanstveni svetovni nazor, sem se poslužil preproste metodike
in odjcril, da so naše meje najbolj obiskane malo pred 25. decembrom. Kot vemo, ta dan jedrnato imenujemo božič. To ni niti novo leto, niti niso prednovoletne počitnice
Da ne bi bil subjektiven, sem povprašal še tega in onega, če se mu morebiti svita, kaj je 25. december. Vsi so enoglasno odgovarjali: božič.
Kot vemo, so možje pri časopisu še posebej znani po široki izobrazbi, in ne vem, če ni pisanje o skrivnostnih praznikih le taktična poteza: z zanikanjem stvari opozarjamo na stvar samo.
A poglejmo si še kakšno zgodbico iz našega vsakdana. da se nam zbistrijo oči!
*	* *
Zdi se mi, da je bilo lansko leto. Sedel sem v svojem gugalniku in se mehko zibal, iz radia pa je prihajal še mehkejši glas napovedovalke. Čez nekaj
hipov je soba izgubila pravo podobo, in ne vem, ali je to prišlo od prehudega guncanja ali od prehude novice.
Takole sem slišal: turistični napotki za avtomobiliste, in vse motorizirane Slovence, ki so se motali po zahodni Evropi, so nežno opozarjali, da je prišel tisti čas, ko so trgovine zaprte od Avstrije do Belgije zaradi TAMKAJŠNJEGA praznika velike noči. ..
Zaradi tega zahodnjaškega praznika pa so naši vrli zdomci spet drli v domovino, kjer so na meji zvedeli, da izkoriščajo pravzaprav - pomladanske počitnice.
*	* *
Nenadoma začutim močno tresenje. Bil je John in krepko je obdeloval mojo ramo. Saj poznate Johna ? Ameriški Slovenec je in moj sostanovalec. Fant je sedaj že leto dni pri nas in z bistrim očesom sledi našemu pehanju.
Tisto popoldne je bil v kinu in iz spanja me je vrgel iz dveh razlogov. Prvič, da bi nehal v polsnu šepetati “fenomenalno, fenomenalnoin da bi mi popestril dan z veselo zgodbico.
Iz domotožja je šel gledat neki ameriški film v Komuno. Šlo je za melodramo, pri kateri navadno uničimo vsaj dva robca. John pa se je vrnil z obrazom, ki ga pusti m človeku divja gasilska veselica. Ugotovil je namreč, da je prevajalec - v skrbi za počutje gledalcev - njegov rodni jezik nenavadno slovenil
"Oh, Jezus” je prevedel z “o, hudiča”, ‘‘sveti Bog”pa z ‘‘mašina ’
Naslednje pol ure sva porabila za zapleteno razpravo o dobesednem in smiselnem prevajanju, a fant je vseeno ostal pri svojem, da je to eden od znakov, kako se socialistična družba bori proti religiji
Ker je bila ura pozna, sem zlezel pod odejo in upal, da bodo naslednji dnevi dokazali Amerika tičeva zmoto.
*	* *
Pošteno sem se uštel Takole je bilo.
John se je odpravil na Štajersko v neki dom one-
moglih, kjer je odkril sorodnico po mamini strani Če odštejemo njegove pripombe glede hrane in posteljnine, še vedno ostane zgodba, ki mu je očitno dvignila pritisk
Zvedel je, da so betežni in stari oskrbovanci doma prosili, da bi jih za večje praznike obiskal duhovnik. Z velikim upanjem so prošnjo omenili ravnateljici, ki je dobila v hipu napad žolčnih kamnov in zamenjala posledično nekaj barv. Drugi dan so stanovalci prejeli njen odgovor v obliki mrzle kave. Za zajtrk.
Johna je kar privzdigovalo, ko je pripovedoval, mene je pa kar tlačilo.
*	* *
Pozno popoldne se je John odpravil v Šiško, kjer je vtepal angleščino v dve prazni glavi Vmes je polistal po Karlu Mayu.
Pri večernem čaju mi je z zlobnim nasmeškom povedal, da mi bo nekoč Karla Maya poslal v originalu, da bom lahko primerjal prevod. Mislim, da sem razumel. Sorodne duše se razumejo skoraj brez besed, posebno če jim je v spomin ostal včerajšnji pogovor.
*	* *
V	tretje gre rado.
Ležala sva na moji debeli preprogi, srebala kavo in buljila v napravico, ki jo je John privlekel iz Amerike. Gre za televizorček z ekranom velikosti filter 5 7. Peli so dobri stari Beatli ‘Michelle”, “Lady Madona”, “Penny Lane” itd., saj jih poznate. Potem pa še ‘‘Let it be”, pesem o božji Materi, ki sveti v temi, tolaži obupane z odgovorom: pa naj bo ... A glej ga zlomka, na televiziji se pojavi podnapis. Prevod Ampak kakšen! ‘‘Kadar sem žalosten, pride moja Mary k meni...”
John se je krohotaje se valjal po tleh, jaz pa sem z mirnostjo človeka, ki že dolgo živi to stvarnost, posrebal še njegovo kavo.
Gledal sem v temno noč in se resno zamislil: kaj neki bo delal John, ko bo dobil v roke kakšen šolski učbenik zgodovine...
BILTEN, Ljubljana
Naši verski običaji
PO SV. TREH KRALJIH se prično vrstiti navadni vsakdanji dnevi, ki nam jih prekine svečnica; potem gredo mimo pusta v štiridesetdnevni post in v veliki teden z veliko nočjo. Delavni dnevi se vrstijo eden za drugim. Vsi so si med seboj enaki; le nedelje pridejo vmes. Tako jih vsaj gleda “današnji svet”, ki jih šteje od prvega do zadnjega v mesecu in zraven računa. kdaj bo spet plača... V koledaiju ali almanahu ima natisnjene v tedenskem redu - številke. Da - navadne številke; nič več in nič manj. Suhoparno, monotono, drug drugemu enaki hitijo dnevi kot kronometrično Urejen stroj in tonejo “na tekočem traku” v preteklost
Toda — vzemimo rajši v roke našo domačo slo-vensko družinsko pratiko! Saj jo poznate! Majhno, skromno žepno obliko ima; toda — joj, kaj bogastva, ^aj življenjske globine in širine je nakopičene v njej! Poleg poučnega, zanimivega in zabavnega branja, poleg koristnih napotkov, nasvetov, navodil in oglasov 'ma spredaj tudi svoj koledar. Tudi tu se vrstijo meseci in v njih dnevi — označeni z zaporednimi mrtvimi številkami, črnimi za delavnike in rdečimi za nedelje ln večje praznike. Prav tako kakor v navadnem koledarju.
Toda — kaj te številke! Saj se kar izgube v ostalih znamenjih in podobah! Vsak količkaj važnejši dan 'ma nad seboj sliko pripadajočega svetnika iz liturgičnega leta. Večino jih kar prepoznaš po simbolih, ne da bi moral brati poleg njihovega imena. Zraven so se dodani drugi razni podatki o vremenu, o luninih spremembah itd., itd.
In prav to, dragi bravci, si prikličimo v zavest in ytisnimo globoko v neizbrisen spomin: pratika našega slovenskega človeka, zlasti preprostega, je že od nekdanjih davnih časov vodila njegovo življenje. Tiste Praznične in svetniške podobice nad mrtvimi in nemimi številkami datuma so prevzemale vso njegovo miselnost, ogrevale vse njegovo čustvovanje in prežemale ''so njegovo dejavnost. Vsakdanjega življenja in de-avnosti, razporejene v njem in v letnih obdobjih, ni uravnaval po — mrtvih številkah datumov, ampak po Podatkih in razporejenosti cerkvenega leta.
Tako je vedel in še danes ve, da — npr. “ima sveti alentin ključe od korenin”; da “je sveti Vid češenj Sl’ ; da “se ob kresi dan obesi”; da “mala maša za suknjo vpraša”; da je “sveti Lukež repni pukež”; da sneg Andreja sto dni leži” itd. ..
Na stotine bi nabral teh rekov, življenjskih izku-
šenj, pravil, navodil in modrosti, ki so vse v najintimnejši obliki povezane z liturgičnim letom po svojem češčenju svetnikov in praznikov ter po domačih verskih šegah in navadah. In vse so očiten izraz ter glasno pričevanje globoke, življenjsko resnične in doživete vernosti našega človeka. Vse njegovo vsakdanje življenje, sleherno vsakdanje delo, vsa kmečka opravila, ki jih mora kot moder kmetovalec razporediti po letnih časih, so nanizana okoli liturgičnih praznikov. Vse življenje se suče okoli ene same osi: odnos do božje stvarnosti in zavest božje pričujočnosti v vsem stvarstvu ter življenju.
In to je — največja, najdragocenejša in najbogatejša vrednota naše tisočletne slovenske krščanske tradicije! To je edino nepogrešljivo zagotovilo in edina prava pot k reševanju, ohranjevanju in poživljanju našega narodnega življenja in obstanka. O, da bi se tega v vsej resnosti zavedali vsi rodni bratje in sestre doma in v svetu!
Pobožični svetniki in svetnice s svojim imenom “sredozimci” danes nam in zlasti našim mladim ne odgovarjajo, ker jih praznujemo sredi vročega poletja. Ne zgube pa zavoljo tega za nas nič na svoji pomembnosti in vrednosti kot’svetniki in zaščitniki; prav tako kot so veljali in še danes veljajo v današnji stari domovini.
Naj omenimo le sv. Antona Puščavnika (17. jan.) “s prašičkom” — tako ga upodabljajo, ker se mu je po legendi v skušnjavah hudobni duh prikazoval v takšni živalski predstavi. Tako je postal v ljudski veri zavetnik živine in se mu je ljudstvo vneto priporočalo ter na njegov praznik celo oproščalo živino od dela. Velja pa sveti Anton Puščavnik tudi za velikega patrona fantov in deklet, ki si iščejo zakonskega druga. Kako se je včasih pogosto oglašal mali zvon od kapelice sv. puščavnika tam v sedlu Šmarne gore in mu je bila zavoljo številnih obiskovalcev vrv vedno vsa oguljena!
SVEČNICA. — Ko sta Marija in Jožef prinesla Jezusa v tempelj k darovanju (odtod tudi ime praznika Gospodovo darovanje), ga je starček Simeon vzel v naročje in je v svoji hvalnici Bogu imenoval Kristusa “Luč v razsvetljenje poganov”. Sin božji je Luč od Luči, ki nam je prinesel na svet luč svete vere in zveličanje. Zato sveta Cerkev v obredih tega praznika ob slovesni procesiji blagoslavlja sveče.
Tudi svečnica je do danes izgubila mnogo na zunanjem prazničnem blesku. Sveta Cerkev pa še vedno
poudaija nezmanjšano praznično pomembnost, ki ji daje svečanost liturgični obred procesije s svečami.
Nekdaj je bilo s praznikom (bil je zapovedan) povezanih mnogo pomembnih in prisrčnih šeg in navad med ljudstvom v pestrih pokrajinskih variantah. Med njimi je najbolj zanimiv običaj v Železni Kapli na Koroškem, kjer so prirejali slovesno procesijo s prižganimi svečami, postavljenimi v papirnate cerkvice. Te cerkvice so potem otroci spustili po vodi.
V	mnogih krajih tudi mati na ta praznik svoje otroke s prižgano blagoslovljeno svečo pokriža in prosi nanje božjega blagoslova.
PD vsej" slovenski zemlji pa je navada, da blagoslovljeno svečo prižgo in dajo v roke umirajočemu.
Naj bi v noberem družinskem krogu ne manjkala blagoslovljena sveča! Ohranjati to lepo, sveto versko navado nam pač v nobenih okoliščinah ne bo pre-
PUST IN POST. - S svečnico smo zaključili božično dobo in se —spet seveda v naših s, - rih krajih — približali prehodu zime v pomlad. Zavedati se moramo, da mnogo naših današnjih domačih verskih običajev korenini v starodavnih poganskih obrednih navadah prednikov. Tako nam je za čas po božiču o-hranjeno pustovanje, ki je takšna pradavna ostalina običajev in obredov, kakor so bili v zvezi s poslavljanjem zime in s prihodom pomladi.
Ni naš namen in tudi ne naloga, da bi se na tem mestu podrobneje spuščali v opis teh in takšnih običajev, ki jih v vsej bogati pestrosti še vse do danes ohranja naš človek na deželi.
Kuret pravi v 1. delu svojega “Prazničnega leta Slovencev” (stran 12), da so bila “pustna obredja svoje dni resna ... Šeme, zunanja lupina, so ostale kakor
v	porog staremu verovanju . .. Nekdanja resnost se je umaknila razbrzdani burki . . . Šemljenje je globoko zakoreninjeno v človeški naravi. Človek mora tu in tam spremeniti svoj ‘jaz’, se skriti v drugo ‘lupino’, se nanoreti, izdivjati, neznan in nepoznan. To potrebo potrjuje sodobno dušeslovje. Zato bodo šeme ostale. Ne bodo sicer takšne, kot so se nam ohranile iz davnine; toda ljudje se bodo šemili do konca sveta.”
Pustna doba je tudi čas ženitovanja in svatovanja.
Kuret končuje to poglavje v svoji knjigi:“Kakšno bogastvo izročila, kakšna neugnanost domišljije,
, kakšna neposrednost življenja radosti! Tu in tam se sicer zgodi, da zmoti neugnana razbrzdanost vzdušje pristne vedrine.”
K vsemu bi dodali samo to, da mora človek pri vsem veselem in razigranem pustnem razpoloženju in zabavanju gledati pač na mero dostojnosti, v uživanju na mero zmernosti in v splošnem na svoje človeško dostojanstvo. Kajti marsikaj se marsikje v marsičem proti temu s pretiravanjem greši...
PEPELNICA. - Pustne zabave in norčije obhajajo ponekod — to poznamo zdaj tudi mi v novih deželah — po cele tedne, ne da bi se pri tem ozirali na resnobnost liturgične dobe, ki nastopi po pustnem torku s pepelnično sredo in je začetek štiridesetdnevnega posta.
Nekdaj je veseljačenje trajalo strogo samo do polnoči pustnega torka. To merilo je še danes v veljavi v Cerkvi in tudi v veliki večini med ljudmi. Tako nam poje Gregorčič v svoji pesnitvi “V pepplnični noči”:
Polnočni zvon ‘z visokih lin strunar oubrenkal je. krepko zaklenkal je;	Plesišča	ir	gledišča se
potihnil glas je violin,	povsod	zr>p	rajo .. .
Predpostno
veselje
(Maksim
Gaspari)
Vendar mora včasih človek s pomilovalno grenkob-nostjo v srcu gledati, ko svet vendarle premalo spoštuje ta cerkveni praznik. Pepelnična sreda in začetek postne dobe!
Nekdaj je dejansko farni zvon opolnoči potrkal na srca vernikov z opozorilom na pričetek stroge postne dobe — kot priprave na spomin drugega dejanja veličastne božje drame človekovega odrešenja — velike noči.
Koliko je danes po vsem svetu, na vseh zabaviščih, po vseh plesiščih, pa tudi po zasebnih domovih ušes, ki so gluha za ta glas zvona, ki ta klic Cerkve preslišijo! Koliko je ljudi — krščenih, sprejetih v božje občestvo, ki jim je ta sveti trenutek pričetka postnega časa tako malo mar!
In vendar nam Cerkev danes kliče:“Zdaj so dnevi pokore, čas odpuščanja in zveličanja!”
V	bogoslužnem obredju nas Cerkev danes “pepeli” ~ pokriža na čelu s pepelom blagoslovljenih oljk ob besedah: Pomni, človek, da si prah in da se v prah Povrneš!
Naj bi pač ne bilo nikogar med nami, ki bi iz brezbrižnosti in malomarnosti danes opustil udeležbo pri bogoslužnih opravilih, če mu le količkaj čas dopušča; in naj bi potem s spokornim duhom prežel vse življenje pod domačim krovom!
Kako naj pričakujemo, da bomo misterij Križa in Vstajenja doživljali v vsej globini in veličini, če nismo v°ljni, da bi se po povabilu Cerkve nanj pripravili z molitvijo, spokornostjo in zatajevanjem!'.' Tudi o postu in njegovi pomembnosti, pa o njegovem vrednotenju v očeh današnjega človeka bi bilo potrebno pisati dolga poglavja in z njimi trkati na srce “kristjanov”....
Eno samo misel bi hotel pri tej priložnosti pribiti. Post je čas pokore in premagovanja, premagovanja samega sebe. Premagati samega sebe pa pomeni — naj-Večje junaštvo in največjo žrtev. Za oboje žal danes človeku manjka — smisla in volje. In pa: v tej naši Potrošniški dobi “za vse to ni časa”...
Turnšek, kije zbral toliko narodnih zanimivosti iz Preteklosti, piše o tem tole: “Verno slovensko ljudstvo stopa že od davnih časov z veliko resnostjo v SVeti postni čas. Res je na pust še vse veselo; kako tudi ne, ko pa pri vsaki hiši ‘evro’ in ‘pražijo’ in je ob °t>ilju dobrot in ob dobri kaplji mnogo Židane volje! Ko pa opolnoči zapoje ‘postni’ zvon, tedaj skrbno odstranijo vse, karkoli bi spominjalo na pust in njegovo Zabavo.”
Pepelnica in postni petki so tudi danes še “dnevi Posta”, dnevi zdržka in pritrgovanja. A nekdaj so se naši predniki na deželi vse strožje postili skozi ves Postni čas. In to ne na zapoved, marveč po lastni volji!
Nobene jedi niso zabelili z živalsko mastjo. Za pepelnico so gospodinje skrbno pomile vso posodo, da bi se je ne držala nobena maščoba; ponekod so imeli za post sploh posebno posodo. Poleg maščob so se vzdrževali tudi nekaterih jedi in si v njih pritrgovali. Tako so ravnali skozi ves postni čas, čeravno tega Cerkev ni ukazovala. Odločali so se za to iz lastnih osebnih nagibov. Koliko jih je bilo, ki so se v postu odpovedali zajtrku; in to tudi ob trdem delu!
Pri Turnšku beremo:“Za moške je velika postna žrtev - opustitev kajenja. Tobakaiji so svoje dni na pustni večer pokadili zadnjo čedro tobaka, pipo iz-trkali, potem vse skupaj (mehur, pipo in kresilo) spravili na polico ter si ves post niso privoščili niti enega dima.” Vsak tobakar naj gre danes sam vase in samega sebe pretehta, v koliko bi bil zmožen takšnega premagovanja!...
V	postnem času se je naš človek tudi znal odpovedati uživanju raznih pijač. Prenehale so se vseh vrst zabave in ženitovanja. Godci so svojim goslim popustili strune in “škant” obesili na steno. Mladi so o-pustili petje na vasi in fantovanje.
Posebej so seveda še danes v navadi razne postne pobožnosti. Žalostni del rožnega venca — pogosto ob spremljavi petja. Semkaj spada tudi križev pot, ki ga je pa seveda treba hoditi molit v cerkev. Vsakdanje maše so bile nekdaj in naj bi ostale po zmogljivosti okoliščin tudi danes na dnevnem redu!
Ob vseh oviralnih'okoliščinah, ki nam danes o-težkočajo intimnejše življenje s postno mislijo, pa si vzemimo za vodilo Turnškove besede in jih skušajmo z vso dobro voljo ter pripravljenostjo na nekaj žrtev prilagoditi našim življenjskim prilikam. Pisec namreč pravi, da “je treba opustiti sleherni hrup in posvetnost, svoje misli in srce pa dvigati k Bogu, svojemu Odrešeniku. Verni človek je bil zvest in natančen v izpolnjevanju nekdanje stroge discipline, stroge zunanje pokore, tako zase kot za svojo družino in posle. Tega pa ni izvrševal mehanično ali z nekako nevoljo. marveč s pravim spokornim duhom in željo, da zadosti za svoje grehe in slabosti, se pri tem poboljša in duhovno prenovi.”
In prav to nam bodi pri vsem prizadevanju za ureditev našega življenja v postnem času glavno merilo! Ni mogoče, da bi naše prednike danes “posnemali” do pičice v vseh strogih podrobnostih — saj je tudi Cerkev sama v marsičem že dala olajšanje. Gre za to, da v nas samih in v našem družinskem okolju zbudi-mo na primeren način pravega spokorniškega duha, da skušamo zadoščevati za vse naše napake in pregre-ške ter iščemo možnosti za našo duhovno prenovitev in poglobitev!
BOŽIDAR BAJUK
a Pite
" ZNANSTVENI ATEIZEM "
. .Iz domovine so mi med drugimi tiskovinami poslali tudi Časopis, kjer sem v nekem članku (pisal je o vzgoji v slovenskih srednjih Šolah) zasledil skoraj v vsakem stavku izraz 'znanstveni ateizem’. Ali bi mi lahko kaj povedali o tem, da si bom na jasnem, saj je bil Članek zame zelo nejasen ..." Iz pisma syd-neyskega naročnika.
Vsebino članka slutimo, o izrazu “znanstveni ateizem”, ki ga doma na debelo uporabljajo, pa sem nedavno zasledil dobro razlago v goriškem “Katoliškem Glasu” (29. okt. 1981). Članek ima naslov:“Največja laž — znanstveni ateizem” in naj služi za odgovor Va-mu vprašanju. Takole se glasi:
ALEKSANDER Solženicin trdi, da je največji greh komunizma — laž. Med njegovimi lažmi pa je največja — “znanstveni ateizem”. Namreč trditev, da ateizem, to je: zanikanje Boga, sloni na znanosti. To je največja laž.
V	svetu človeških ved ločimo znanost in filozofijo.
Znanost ima za predmet preučevanja narave, njene sile, zakone, oblike, kakor jih človeški čut zaznava in človečki um spoznava. Pri tem se znanstvenik poslužuje raznih aparatov v laboratorijih in pa računov algebre in geometrije. Opazuje, računa, sklepa, potem preverja. Če poskus potrdi njegovo sklepanje, pomeni, da je pravilno sklepal; če poskus njegovega sklepanja ne potrdi, pomeni, da seje zmotil. Iskati mora naprej, da odkrije resnico. To je znanost in takšne so metode znanstvenega iskanja.
Nekaj drugega pa je filozofija. To je uvidel že Aristotel, ki ni bil najbolj neumen mož, če se še danes pri njem učimo. Ta grški filozof razpravlja najprej o “fiziki”, to je o svetu, o naravi; potem se loti “metafizike”, to je vprašanj, ki ne spadajo k naravi, temveč naravo presegajo, so “onstran” narave, kot se on izraža. Gre za vprašanja človeškega duha, ki nikakor niso in ne morejo biti predmet naših čutov, našega opazovanja, naših računov, temveč so le sklepanje našega uma, ki išče odgovora tudi tam, kjer ga znanost ne more dati, ker nima instrumentov za to. Med vprašanja “onstran” narave stavi Aristotel tudi vprašanje o Bogu. Kajti njemu je Bog bitje, ki naravo pre-
sega, ki je “onstran” narave in njenih pojavov.
To Aristotelovo gledanje se je vsem poznejšim filozofom zdelo tako naravno, da stavijo vprašanje o Bogu med metafizična vprašanja ali pa imajo celo posebno poglavje filozofije, ki mu pravimo “teodi-ceja”, to se pravi: mnenje filozofov o Bogu.
Nimamo pa nikjer v nobenem znanstvenem priročniku poglavja o Bogu. Ne najdeš ga ne v medicinskih knjigah, ne v fizičnih, kemičnih, bioloških, astronomskih in sličnih učbenikih, preprosto zaradi tega ne, ker se vsak pošten znanstvenik zaveda, da to vprašanje ne spada v njegovo področje, dočim razmišlja o tem vsaka filozofija.
Mislimo, da je sedaj jasno, da vprašanje o Bogu ne spada v področje znanosti, temveč v področje filozofije. Govoriti o “znanstvenem” ateizmu je zato nesmisel oziroma neumnost. Kajti znanost ni niti verna niti neverna. Znanost je znanost.
Pač pa so znanstveniki lahko verni ali neverni. Toda ne kot znanstveniki, marveč kot ljudje. Kot ljudje namreč, ki morejo iz narave, iz sveta brati, da ta ni sam od sebe, temveč da je priklican iz nebivanja v bivanje, da je ustvarjen. Morejo pa to tudi zanikati in tajiti, na kar je opozoril tudi apostol Pa-vel:“Kar se o Bogu more spoznati, jim je (ljudem) očitno, Bog jim je namreč razodel. Zakaj to, kar je v njem nevidno, se od stvarjenja sveta po delih spoznano (namreč v naravi sami) vidi, njegova večna moč in božanstvo, tako da so neopravičlji-
vi	(če Boga ne spoznajo)” (Rim 1, 20).
Zaradi tega, če kak režim, ki svoj ateizem, to je: svoje osebno prepričanje, drugim vsiljuje kot “znanstveno” resnico, je to nasilje in tiranija ter zloraba znanosti.
Jugoslovanski škofje so zaradi tega ( s svojo izjavo 8. oktobra) upravičeno protestirali zoper početje z jugoslovansko mladino. Dolžni so braniti svojo čredo pred vsiljivimi kramarji “znanstvenega ateizma”, ker “znanstvenega ateizma” ni. Ateizem je le osebno prepričanje, osebni svetovni nazor.
adelaidski"“*(f 1 .n odmevi
Fr. Janez Tretjak, O.F.M.,
Holy Family Slo vene Mission,
32 Holden St., Hindmarsh, S.A. 5007 Telefon: (08) 46 5733
BOŽIČNI in novoletni prazniki so za nami. Prepričan sem, da so nas duhovno obogateli. Saj pri nas v Adelaidi je bilo dovolj prilike za to. Iz obrazov ljudi je bilo razbrati, da so bili zadovoljni in polni notranje sreče.
Žal je tudi letos polnočnica na prostem odpadla. Bilo je precej mrzlo in tudi veter je nagajal — tako smo raje ostali v cerkvici. Morda je bilo še bolj doživeto prav ob jaslicah in ubranem petju mladinskega in odraslega pevskega zbora pod vodstvom našega požrtvovalnega organista Jožefa Šterbenca.
Tretjega januaija je bila skromna zunanja sloves-n°st: praznovali smo SVETO DRUŽINO, ki je zavetnik našega verskega središča. Ob tej priložnosti smo 'rneli B.B.Q. in dohodke namenili za gradbeni sklad nove slovenske cerkvice v Adelaidi. Čistega dobička Je bilo 550 dolaijev. Samo loterija je prinesla 217 do-'aijev, kar je za naše razmere zelo veliko. Iskrena zahvala gre seveda organizatorjem in vsem sodelavcem. B°g vsem povrni!
In kako je z gradnjo naše cerkvice? Hvala Bogu, vsa potrebna dovoljenja že imamo. Tudi mnogi da-r°valci, ki se zavedajo, kaj pomeni lastno versko središče, so se že odzvali. Upajmo, da bomo kmalu začeli z gradnjo, ki naj zaključi dobo našega gostovanja. Cim več rojakov bo priskočilo na pomoč, prej bomo Prišli do lastnegam pa četudi skromnega svetišča.
ž veroukom bomo pričeli 20. februaija. Ob sobotah bo od 10 do 11 ure pouk za birmance, za prvo-°bhajance od 11 do 12 ure, glede mladinske skupi-ne' ki je birmo če prejela, se bomo še pogovorili. Star-ši> pred Bogom in človeško družbo ste odgovorni, da daste svojim otrokom tudi versko vzgojo.
Duhovno obnovo za matere in očete ter za tiste, k* se pripravljajo na zakon,bomo imeli vsako drugo soboto v mesecu ob sedmih zvečer. Vabljeni!
Za dober uspeh novega šolskega leta bomo prosili Svetega Duha na drugo postno nedeljo (7. marca) ob Pol desetih. Ta dan bo predvsem mladinska maša in mladina sama bo poskrbela za pestrost bogoslužja.
Dne 5. decembra sta stopila pred oltarjem cerkve v Bridgevvater na skupno življenjsko pot Frank Ahlin in Wendy WooIcock. Frank je iz znane in spoštovane Ahlinove družine. Vedno je bil zelo požrtvovalen za razne aktivnosti našega verskega središča. Upajmo, da bo tak ostal tudi v bodoče!
Naj novo družinico Bog bogato blagoslovi!
Pokojna pa moram omeniti dva: dne 8. novembra je umrl pri nas IVAN (Hans) BROCKO in bil pokopan 11. novembra na Central Park pokopališču. Žal več podatkov o njem nimam, pa jih bom skušal kasneje poslati. Naj počiva v božjem miru! - Dne 13. decembra pa je zaspala v Gospodu od trpljenja preizkušana gospa SONJA PAVLOVČIČ. Umrla je v adelaidski glavni bolnišnici ter bila pokopana iz naše cerkve. Iskreno sožalje možu, pokojnico pa priporočam v molitev!
Komaj 'je šlo božično veselje v zaton, že smo na pragu postnega časa. To je čas, ki zahteva od nas več zbranosti, odpovedi in molitve, da bi se tako čim lepše pripravili na praznik Kristusovega vstajenja. V ta namen bomo imeli vse postne tedne, na vsako sredo in petek zvečer, pobožnost križevega pota, vselej po sveti maši. K tej pobožnosti ste vabljeni vsi, zlasti še očetje in matere. Gotovo imate mnogo dela in skrbi, pa prav zato potrebujete tudi molitev, da bo božji blagoslov večji. Prav ob križevem potu se bomo marsikaj naučili: predvsem potrpežljivosti, ljubezni in odpuščanja. Teh kreposti modernemu človeku posebno primanjkuje. — Obenem bomo pri teh pobožnostih prosili Boga tudi za blagoslov in varstvo pri gradnji naše cerkvice.
Našim rojakom v Berriju sem obljubil, da jih bom obiskal. Tam bom, upam, enkrat sredi februarja, da se spoznamo; in pa za velikonočno pripravo tisti teden pred veliko nočjo. Jim bom pravočasno sporočil datum.
Poslušate adelaidsko slovensko radijsko oddajo? Ne pozabite, da je vsako drugo sredo v mesecu v priredbi našega verskega središča.
P. JANEZ
CELOVŠKE MOHORJEVKE so končno dospele in so le na razpolago ($14,— zbirka Štirih knjig, poStnina seveda posebej, Se jih ne dvignete osebno). GORIŠKE MOHORJEVKE pa so žal Se na potu...
MED POTNIKI, ki so našli smrt v letalski nesreči na Korziki, jih je bilo največ iz Ljubljane in njene bližnje okolice, nekaj manj iz mariborske škofije, iz koprske pa le zakonca Pipan iz tolminske fare. Mnoge slovenske župnije so ostale brez vidnih članov svojih občestev, dočim je župnija Črneče pri Dravogradu v tej nesreči izgubila celo svojega priljubljenega župnika, dr. Petra Grobelnika.
Pretresljiva je slika, ki jo je objavila zadnja januarska številka Družine: pokop 49 žrtev te nesreče v skupni grob na ljubljanskih Žalah (22.jan.). Med njimi je poleg 17 prepoznanih pokojnih kar 32 žrtev, ki jih strokovnjaki kljub vsem naporom niso mogli identificirati...
V	GORICI so izgubili svojega nadpastirja: nadškof Peter Cocolin se je dne 9. januaija sredi dela nenadoma zrušil, zadet od možganske kapi. Bil je prepeljan v bolnišnico, kjer je na večer 11. januaija izdihnil. Pogreb na dan 14. januarja je pokazal, da so ga imeli zares radi pripadniki obeh goriških narodnosti, slovenske in italijanske. Dobesedno vse mesto se je udeležilo pogreba, trgovine so bile zaprte, zvonilo je po vseh cerkvah. Za pogrebne svečanosti so napolnili verniki največjo mestno cerkev Srca Jezusovega in trg pred njo, da so se potem zvrstili v dolg sprevod do stolnice, ali pa stali ob pločnikih, nadškofu v zadnji pozdrav.
Pokojni nadpastir je vsa leta svoje odgovorne službe ohranil pristno človeško toplino in nepri-stranost do vseh. Tako si je osvojil tudi srca naših goriških rojakov, ki so radi ponavljali, da je nadškof Cocolin vreden naslednik velikega goriškega nadškofa Sedeja. Bog daj, da bi imel vse te vrline tudi njegov naslednik!
UMRL JE tudi celovški škof dr. Josef Kostner. Dne 7. januaija so v celovški stolnici sv. Petra in Pavla položili njegove zemske ostanke v škofovsko grobnico. Tudi njegova dolgoletna nadpastirska služba je bila težka in zahtevna, saj si je - mnogokrat žal brez uspeha — veliko prizadeval za mirno
sožitje v duhu evangelija med slovenskim in nemškim narodom svoje škofije. Tudi vsebina njegove duhovne oporoke, ki so jo prebrali pri pogrebnih obredih, je bila v glavnem prošnja za spravo med obema narodoma na Koroškem. Ljubljanski nadškof dr. Šuštar se je pri pogrebu v poslovilnem govoru zahvalil pokojniku za vse njegovo iskreno sodelovanje. Posebej je omenil njegovo gostoljubnost, ko je po vojni sprejemal številne slovenske duhovnike-begunce, med njimi tudi ljubljanskega škofa dr. Rožmana, ki je leta 1945 stanoval pri njem v Celovcu.
KOMAJ mesec dni pred smrtjo celovškega škofa-zlatomašnika KSstnerja, ki se je zaradi starosti odpovedal škofiji ter jo upravljal samo še kot administrator do imenovanja naslednika, je papež novega škofa tudi imenoval. Dr. Egon Kapellari (rojen leta 1936, odšel v semenišče po končanem študiju prava in bil posvečen v duhovnika leta 1961) je bil dotlej dušni pastir za študente v Gradcu. Škofovska posvetitev je bila
24.	januarja v celovški stolnici.
Novi celovški škof ima po materini strani tudi slovensko kri, četudi ne obvlada slovenskega jezika. Je pa vseeno spregovoril pri svojem posvečenju tudi v slovenskem jeziku. Že pri prvem srečanju s časnikaiji je obljubil, da se bo naučil slovenskega jezika, kajti “naravno je, da škof v jezikovno mešani škofiji obvlada jezike svojih škofljanov”.
Novemu škofu tudi naše čestitke!
PLANIŠKO skakalnico velikanko so morali korenito spremeniti na zahtevo FIS-a. Na lanskem tekmovanju je bilo namreč na tej “letalnici” kar preveč padcev — zato so jo nekateri športaši enostavno prekrstili v “padalnico”. Nujno je bilo treba zaradi razvoja tehnike skakanja spremeniti njen profil. Dela na skakalnici so bila uspešno zaključena v začetku decembra. Pri skakalnici so zmanjšali naklon in popravili zaletišče, kar pa bo - kakor pravijo izvedenci — oteževalo doseganje velikih daljav.
BLOŠKI FARANI so ponosni na svojih štirinajst cerkva, je ob blagoslovitvi zvonika cerkvice na Ru-narskem povedal škof dr. Ladislav Lenič. Vsa povojna leta so pokSzali dosti dobre volje in poguma pri raznih obnovitvah, saj revolucija tudi in še zlasti cerkvam ni prizanesla. Runarsko je vasica na začetku Bloške planote in ne šteje niti dvajset hiš. Njena cerkvica Matere božje je bila med vojno požgana in tudi zvonik je končal v razvalinah. Kljub malemu številu vaščanov so verniki nekaj let po vojni svojo cerkvico rešili popolnega propada. Takrat so jo prekrili in popravili notranjost. Zdaj pa so se spravili še na novo zunanjost in k tej je prišel seveda na vrsto tudi zvonik. Lepo ob-
izpod
novljen krasi cerkvico in daje tudi celi okolici še prijaznejše lice.
film po Jurčičevem romanu Deseti brat pripravljajo v domovini. Snemanje so zaključili ob koncu no-vembra na gradu Snežniku in njegovi okolici. Režiser filma je Vojko Duletič, med igralci pa so znana slovenska imena filmskega platna: Branko Miklavc, Janez Vrhovec, Bert Sotlar, Štefka Drolc in drugi. Upajmo, da nas film ne bo razočaral kot nas je že marsikateri doslej...
V DOMOVINI se mnogo govori in piše o problemu starih šolskih poslopij in raznih drugih podobnih objektov na Bovškem. Pa se več ali manj le govori in piše, poslopja pa medtem počasi propadajo. V samem Bovcu so prazni stara osnovna šola, nekdanji dijaški dom in pa nekdanji hotel Kanin. Prav tako so prazna Poslopja osnovnih šol v Plužni in Logu pod Mangartom ter v Čezsoči... Enako hud problem so propadajoči počitniški domovi v Trenti — Orel in Planika, Kanjavec in Razor v Soči. Pravijo, da ni denarja za obnovo, pa tudi ne smisla za razvoj turizma. In celo to dodajajo govoricam, da nameravajo Tolminci počitniške domove ponuditi v upravo Vojvodincem in Dalmatincem ...
ZANIMIVO statistiko o proizvodu Jugoslavije in Posameznih republik je prinesla slovenska revija “Razgledi”. Po njej je družbeni proizvod na prebivalca v ameriških dolarjih za leto 1980 naslednji: celotna Jugoslavija 2.400, Slovenija 4.936, Hrvaška 3.022, Vojvodina 2.765, ožja Srbija 2.300, Makedonija 1.616, Kosovo 676, Črna gora 1.534, Bosna in Hercegovina 1.549. Komentarja menda ni treba, saj so številke same dovolj zgovorne...
FRANC ŠETINC, sekretar predsedstva centralnega komiteja komunistične partije Slovenije, seje l.febru-arja oglasil k razpravi o čistosti slovenskega jezika, ki Se že nekaj tednov vleče med našimi jezikoslovci. Očitno mu je šlo na živce, saj je bilo med drugim tudi javno povedano, da naš jezik občutno ogrožajo delavci iz d^gih jugoslovanskih republik, ki so na delu v Sloveniji. Šetinc je na lep način opozoril, da te debate o jeziku koristijo klerikalcem, unitaristom in drugim prodnikom politike enakosti vseh narodov Jugoslavije. Delavci iz drugih republik so v Sloveniji popolnoma enakopravni državljani ter imajo pri nas enake življenjske ter delovne usluge...
Tako torej pravi vrh: molčite o čistosti jezika, ali Pa vas ožigosamo za protidržavni element, ki ga ljudska socialistična oblast ne bo trpela ...
V	SORI PRI MEDVODAH so pred župniščem od-
r'li doprsni kip pisatelju Finžgarju ob priliki njego-
ve 110-letnice rojstva. Finžgarje namreč v Sori služboval kot duhovnik od leta 1908 do 1918 in to so bila baje njegova najplodnejša pisateljska leta. O pisatelju je ob odkritju govoril Bratko Kreft, blagoslovil pa je kip škof dr. Stanislav Lenič. Slovesnost priznanja pisatelju nesmrtne povesti “Pod svobodnim soncem” so poživili tudi člani kultumo-umetniškega društva Oton Župančič iz Sore ter domača godba na pihala.
PREDSTAVNIKI zveznega sveta ter republiških in pokrajinskih izvršnih svetov ter skupnosti za cene so 3. februarja v Beogradu podpisali dogovor, da življenjski stroški v letu 1982 ne smejo zrasti za več kot 17%, maloprodajne cene pa ne za več kot 15%. Dogovor omenja dvig cen v industriji do 14%, v poljedelstvu do 17% in v drugih dejavnostih do 16%. Isti dogovor naj bi reguliral tudi odstotke davka na promet, ki se v letu 1982 ne sme povečati, lahko pa se zmanjšuje sorazmerno z rastjo cen.
Lepo zvenijo takle ukazi za zeleno mizo, kako bo pokazala praksa, pa bomo videli v teku leta. Saj je do zadnjega decembra še dolga vrsta mesecev ...
100 — LETNICO obstoja slovenske psihiatrije so obhajali v domovini. Tovarna zdravil “Krka” je ob tej priliki priredila seminar o zdravljenju shisofrenije z zdravilom moditendepo. Številni domači in tuji psihiatri so si izmenjali svoje izkušnje pri zdravljenju duševnih bolezni.
Melbournskim rojakom je na uslugo
7,OBNI TEHNIK — DENTAI. TECHNICIAN I.UBI PIRNAT 18 WRII)GWAY A VE.. BURVVOOD, Vic. Telefon: 288 4159
Izdelava umetnega zobervja in vsa popravila. Full denfure service and repairs.
Se želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
“FRANK’S AVTO ŠOLA”
32 THK BOULEVARD, FAIRFIE1.D VVKST, N.S.VV., 2165 Telefon: 72 1583
BLAGODEJNOST BOŽJE BESEDE
To govori Gospod: Kakor pride dež in sneg izpod neba in se ne vrača tja, dokler zemlje ne napoji, oplodi in stori, da zabrsti, da sejavcu dš seme in kruha uživalcu, tako je z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust: ne povrne se k meni brez uspeha, dokler ne opravi, kar sem hotel, in izpolni, za kar sem jo poslal.
Iz 55, 10—11
Evangelij:
Tisti dan je šel Jezus iz hiše in sedel ob morju. In zbralo se je pri njem mnogo ljudstva, tako, da je moral sesti v čoln, vsa množica pa je stala na bregu. In povedal jim je mnogo v prilikah, govoreč: „Glejte, sejavec je šel sejat. In ko je sejal, je padlo nekaj semena na pot in priletele so ptice ter ga pozobale. Drugo je padlo na kamnito zemljo, kjer je imelo veliko prsti; hitro je pognalo, ker ni imelo globoke zemlje; ko pa je vzšlo sonce, je uvenelo in, ker ni Imelo korenin, je usahnilo. Drugo je padlo med trnje; in trnje je zrastlo In ga zadušilo. Drugo pa je padlo na dobro zemljo in je dajalo sad: nekatero stoternega, nekatero šestdeseternega in nekatero trideseterega. Kdor ima ušesa, naj posluša!" In pristopili so učenci ter mu rekli: „Zakaj jim govoriš v prilikah?1* Odogovo-ril jim je: „Vam je dano razumeti skrivnosti nebeškega kra-
Ijestva, f,0. dano. Kdor namreč ima, temu se bo dalo in bo imel ’ dor pa nima, se mu bo vzelo še to, kar ima. Zato jii€e "JJ Pfilikah, ker gledajo, pa ne vidijo; in poslušajo; 'sijo in ne razumejo. In spolnjuje se nad njimi lza'ij z r°kba, ki pravi: ,Z ušesi boste poslušali, pa ne f^judst00^' 9,eda,i> Pa ne videli; zakaj otopelo je srce 'efT,0r^Vu 'n so na ušesa težko slišali in si zatisnili oči: cla me|j f 2 °^mi ne videli in z ušesi ne slišali in s srcem l'/age se ne spreobrnili in bi jih jaz ne ozdravil/ Srečne j Po ’ ker vidijo, in vaša ušesa, ker slišijo; za-kaj reS,l'j vicj^»ern vam: Mno9' preroki in pravični so želeli videti, |* ^ j1 e’ Pa niso videli; in slišati, kar vi slišite, pa niso sli-j kr °rei poslušajte priliko o sejavcu: Kadar kdo sliši be-kar )es,va in je ne razume, pride hudi duh in mu	u je vsejano v srce: ta je tisti, ki je vsejan
ob pot^ a kamniti zemlji je pa tisti, ki besedo posluša in i° ,s'iten- ! sPreime; nima pa v sebi korenine in je nestjg. o zaradi besede nastane stiska ali preganjanje. pOS|y.ofluiša. Seme, ki je med trnjem, pa je tisti,
ki beseadušj!Sa’ pa mu P°svetne skrbi in zapeljivost bogast^ je 10 besedo, da ostane brez sadu. Seme na dobri zaje	ki besedo posluša in umeva; ta torej
obrodi (a,erj d, nekateri stoternega, nekateri šestdeseternega f ,r,deseternega.“	Mt	13,	1___23
Njiva ^ ali seme?
‘‘KRISTUS je sejavec, božja beseda je seme, mi pa smo njiva. Seme pade pri nas ali na skalo, ali poleg pota, ali med trnje, ali pa na dobro zemljo. ” Tako smo vajeni slišati
Današnji evangelij nas zato morebiti malo preseneti. Tu - pri evangelistu Mateju - nam Kristus pove, da mi nismo njiva, marveč seme. Kar se s semenom zgodi, to se zgodi z nami. Tu smo prizadeti mi sami in ne božja beseda.
Če božje besede ne sprejmemo, smo mi tisti, ki se s tem postavimo poleg pota; ko priletijo ptice, nas
pozobajo. Po Jezusovi razlagi je to hudi duh, ki nas ugrabi. Ni brez razloga, če nas apostol Peter opominja:‘‘Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče koga bi požrl. Ustavite se mu trdni v veri!"
Mi smo seme. Božja beseda je kakor dež, ki pada z neba, da zemljo napoji, oplodi in stori, da zabrsti “Tako je z mojo besedo, ki prihaja iz mojih ust,” beremo pri Izaiju. S tem, kako mi božjo besedo poslušamo in sprejemamo, si sami določamo bodočnost.
Gluho seme ne vzklije. Zaprto je samo vase in zato ostane mrtvo: ne prinese sadu. Kdor je gluh za božjo besedo, se sam obsodi na smrt."] Kdor v Kristusa veruje, “ne bo obsojen; kdor pa ne veruje, je že v obsodbi, ker ne veruje v ime edinorojenega Sina božjega. ” Bog namreč svojega sina ni poslal na ta svet, da bi svet sodil, marveč da bi se vsak, kdor vanj veruje, zveličal in imel večno življenje.
Mi smo seme. Če božjo besedo poslušamo, pa nas posvetne skrbi bolj zanimajo, bomo ostali brez sadu. Morebiti to nakazuje zadržanje mnogih kr-
ščenih ravno v naših bogatih deželah. Denar, premoženje, uživanje, delo ... to je trnje, v katero se ^nogi tako zapletejo, da za Boga ni več časa. Zaduši se, kar je že bilo vzklilo in vztrastlo v njihovih °troških letih. Dušo polagoma zamorijo, ker napa-lai° le telo in njega strasti Trnje raste in bode, bode nHh same in tudi druge. Mi smo seme. Če ne obrodimo sadu, bomo kakor mladike, ki se vržejo ven in usahnejo; poberejo jih in vržejo v ogenj, da zgorijo.
Ne moremo se izgovarjati, da se pač nismo sami Ustvarili; da ne moremo kaj za to, če “smo pač ta-- kamnita ali s trnjem obraščena njiva. Ne mo-remo se tolažiti, češ: kar se s semenom, božjo bese-^°< zgodi, to mene - njivo - ne prizadene. Mi smo Sefne. Kar se s semenom zgodi, to je naša zgodba.
V. GOTTHARDT
OB JEZUSOVI priliki o sejavcu in semenu se nam kar samo stavi vprašanje, KAJ OGROŽA NAŠO VE -RO? Kje so glavni vzroki, da vrženo seme tolikokrat ne obrodi? Menim, da moramo tu poudariti pred-Vsem tri stvari.
Prvo je neznanje. Mnogo kristjanov je vse premalo poučenih o veri, da bi se mogli uspešno u-pirati sofizmom sodobnega življenja. Zato pa take katoličane zamaje vsakdo, ki zna “prodajati” od praga do praga nekaj novega na verskem polju. Ker lastne vere ne poznajo dovolj, je ne znajo ceniti: še tako zgrešeni nauk jih pritegne. To pa vemo, da je hudobni duh najbolj pretkan in zato najbolj nevaren, ka-
lijo ostati zvesti
Druga nevarnost za našo vero je želja po prevelikih življenjskih užitkih. Geslo modernega človeka je: u ž i v a n j e . Ves svet drvi za čim večjimi u-žitki, ničesar več noče imenovati greh, za vse se najde izgovor. Toda brez žrtev in zavestnih odpovedi ne moremo ostati čisti. Vere pri veliki večini ne majejo zunanji viharji, ampak notranje življenje, ki je popustilo grehu in se predalo sli. Takim, ki živijo čisto •življenje, je lahko verovati. Iz številnih primerov v preteklosti je jasno, da se največji verski dvomi rode na ruševinah moralnega reda. Pa tu ne gre samo za seksualne užitke. Vsako pretiravanje v hrani, zabavi, obleki . . . vodi do odklona.
Tretje, kar ogroža našo vero, pa je strah pred javnim mnenjem, zasmehovanje in preganjanje. Res je v družbi težko biti drugačen, včasih drugačen od vseh. Nekateri se nam čudijo, drugi nas pomilujejo, mnogi nas zaradi naše vere tudi prezirajo ali celo sovražijo. Javno mnenje danes ploska nemorali, umorom nerojenih otrok, ločitvam zakonov . . . Dolge litanije bi lahko našteval. Kako vse to potegne človeka za seboj, vsaj v molk, četudi drži staro pravilo: Kdor molči, soglaša! Zato molčati vselej ni mogoče in ni prav.
Kakor se voda v posodi izravna takoj, ko jo pri-liješ, tako bi želela družba, da bPbili vsi njeni člani enako misleči. Vsak drugače misleči od večine moti in vznemirja. Tako so vznemirjali prvi kristjani poganski svet - in zmagali v potrpljenju. Če bi v strahu molčali in se - vsaj na zunaj - pridružili večini, bi od njihovega krščanstva prav ničesar ne ostalo. . .
SLUŽBE BOŽJE pri Sv.Rafaelu so vsako nedeljo ob 9:30 dopoldan. Nedeljski dolžnosti pa lahko zadostite že s sobotno vigilno mašo ob sedmih zvečer.
V	Spoved je pred vsako mašo, važno je le, da pridete pravočasno, ker se sveta maša prične točno.
PEPELNICA — začetek posta, je letos v sredo 24. februarja. Pri nas bo ta dan ob sedmih zvečer sveta maša s spokornim obredom pepeljenja. Začnimo postni čas z resnim namenom, da se hočemo duhovno prenoviti in se pripraviti na veliko noč!
POSTNE SREDE bodo v Merrylandsu v znamenju /''tesne priprave na praznike. Vsakokrat bo ob sedmih zvečer sveta maša s postno pobožnostjo v raznih oblikah. Seveda bo na vrsti tudi tradicionalni križev pot hlipa žalostni del rožnega venca.
POSTNA POSTAVA, kakor jo je nedavno objavil kardinal Freeman, nam naroča tole:
1. Postni čas je namenjen spreobrnjenju in pokori. Pepelnična sreda in vsi petki v letu so posebni dnevi za spokorna dejanja. Na navadne petke v letu zdaj sicer ne veže več zdržek od mesa (razen na petke v postnem času), zato pa nam Cerkev priporoča druga spokorna dela. Vsakdo lahko najde številne načine, s katerimi dela pokoro. Morda se bo zdržal kajenja, pijače, zabave... ali pa opravil kako delo usmiljenja, daroval za uboge, obiskal kakega bolnika ali komu napravil kako uslugo... Dejanje samo ni toliko važno kot duh spokornosti in duh ljubezni do bližnjega ter pripravljenost za dobra dela.
2. Vsi petki v postnem času so dnevi zdržka od mesa. Dovoljene pa so mesne juhe in mesne začimbe.
3. Na pepelnično sredo in na veliki petek je strogi post: smemo se le enkrat na dan dositega najesti in
ne smemo uživati mesa. Sta pa dovoljena poleg glavnega še dva manjša obroka hrane. Post veže vse od 21 do 60 leta starosti. Od posta pa so opravičeni bolniki in težki delavci.
4.	Starši naj bi navajali otroke, ki se še niso dolžni postiti, k prostovoljnemu zatajevanju in odpovedi v stvareh, ki niso nujno potrebne. Te vaje utrjevanja volje in značaja so važne za kasnejše življenje.
Poleg posta priporoča kardinal tudi vestnejše izpolnjevanje poklicnih dolžnosti, resen napor za zbranost v molitvi in več molitve, pogosto prejemanje zakramentov sprave in obhajila, udeležbo pri sveti maši tudi izven nedeljske dolžnosti, dejanja ljubezni in pomoči do bolnih in potrebnih.
PRVI PETEK in PRVA SOBOTA (5. in 6. marca): obakrat je po večerni maši običajna pobožnost. Kdor ima predaleč do nas, naj se te dni udeleži maše in prejme zadostilno obhajilo v svoji župni cerkvi!
POSTNO ROMANJE v Campbelltovvn bomo imeli na drugo postno nedeljo, 7. marca. Tam bo ob dveh popoldan križev pot na prostem, pri dvanajsti postaji pa sveta maša. Priložnostni govor bo imel afriški misijonar p. Evgen.
Rezervirajte si to nedeljsko popoldne za naSo skupno versko prireditev. Povabite s seboj rojake, ki ne bodo brali tega oznanila. Bodite apostoli za dobro: ne bojte se govoriti o tem med prijatelji in znanci! Božji sovražniki so neprestano na delu s svojo propagando, mi pa spimo in molčimo...
Pred omenjeno nedeljo romanja opravite spoved, pa tudi mladini naročite, naj v čim večjem številu pristopi k svetemu obhajilu.
Pot v Campbelltown je večini že znana. Za ostale pa to kratko navodilo: Kraj je frančiškanski samostan in dober kilometer ven iz Campbelltowna naCamden Road. Imenuje se “Maryfields”. Iz Liverpoola se peljite do Cross Roads, tam krenite na F56, Campbell-town Road. Da prihranite na času, se ne peljite skozi mesto Campbelltown, ampak vzemite en izhod kasneje, namreč Buli. Ko tu zapustite Freeway in obrnete na levo, boste takoj opazili na levi strani postaje križevega pota na prostem.
Na svidenje torej 7. marca v Campbelltownu!
AFRIŠKI MISIJONAR P. Evgen, ki je*še med nami, nam bo na soboto 27. marca in na soboto 3. aprila zvečer po maši pokazal zanimive filme iz svojega misijona. Predolgi bi bili za en sam večer. Pridite v čim večjem številu obakrat v naše versko središče! Ob pogledu na afriške razmere bomo znali bolj ceniti svoje blagostanje in začutili bomo morda lastno misijonsko dolžnost. Vsi vabljeni!
BRISBANE ima slovensko službo božjo v nedeljo februaija ob šestih zvečer, St.Mary’s, South Bris-bane, vogal Peel in Merivale Sts. Pred mašo bo prilika za spoved, saj je ta dan prva postna nedelja.
WOLLONGONG: mesečna služba božja v nedeljo 14. marca ob petih popoldan v Vila Maria kapeli. Naslednja maša bo na velikonočno nedeljo, 11. aprila. Pred mašo spovedovanje.
CANBERRA ima slovensko mašo na nedeljo 21. marca ob šestih zvečer, St.Bede’s, vogal Nuyts in Hicks Sts., Red Hill. Prilika za spoved.
NEWCASTLE ima izredno — postno — slovensko službo božjo na tiho nedeljo (5. postna) dne 28. marca ob šestih zvečer v Hamiltonu. Pred mašo prilika za spoved, po maši običajna čajanka v dvorani.
GRADNJA DVORANE bo po kar predolgem predoru spet napravila korak naprej. Zidar z dvema pomočnikoma bo zidal pri prednjem delu dvorane, kjer so sanitarije, zgoraj pa balkon. Naročili smo belo in rjavo opeko, zunanja in notranja vrata ter osem oken. To delo bo mogoče izvršiti z darovi, ki so prišli v gradbeni fond za božične praznike. Potem bo naša blagajna zopet prazna in delo bo spet zastalo — razen seveda, če se število novih rojakov oglasi s svojimi da-r°vi. Zato spet trkam na slovenska srca in prosim! Rad bi , da bi dvorana dobila streho in bo vsaj za silo uPOrabna. Kdor ima opraviti z gradnjo, razume, kako cene rastejo. Zato so potrebne znatne vsote. Pa ludi z manjšimi zneski bi šli naprej, če bi se vsi rojaki odzvali in darovali. Koliko jih je še, ki imajo gluha ušesa, kadar je treba kaj prispevati za skupne namene.
BOG POVRNI VSEM, ki ste za božične praznike P°slali dar v razne namene našega verskega središča. Zglavnem so bili to naši zvesti rojaki, ki še dolga leta Prispevajo v dobrobit našega središča. Novih daroval-eev je bilo bolj malo. Hvala tudi tistim, ki za praznike niso mogli prispevati, so se pa zato oglasili z darom v Januarju in tudi še sedaj. Svetujem pa, da ne pošiljate v pismih gotovine, ampak Money Order ali pa ček, ker je bolj varno.
Za vse dobrotnike verskega središča opravljamo občasno svete maše, pa tudi v svojih dnevnih mašah in Molitvah se jih redno spominjamo.
ŠTEFANOVANJE je bilo tudi tokrat zelo uspešno, korana v Auburnu je bila polnoštevilno zasedena.
prijetnih zvokih Martina Konda in njegovih fantov dobre volje ni manjkalo. Hvala vsem, ki so pomagali kakor koli pri pripravah in organizaciji prireditve, pri Postrežbi, s prispevki peciva, nagrad za žrebanje ipd. ^si izžrebanci nagrad so bili navzoči in so nagrade ta-
koj dvignili, razen enega, ki pa jo je medtem že tudi prejel. Zahvala vsem, ki ste kupili srečke ter vrnili kupone z odgovaijajočim zneskom.
TABORJENJE ns moiju (Forrester’s Beach), ki ga je za mladino priredilo naše versko središče od 24. do
30.	januarja, je lepo poteklo. Dvajset deklet in fantov je ves teden uživalo lepo vreme ter se naužilo sonca in vode. Vsi zagoreli so se vrnili domov. Zahvala gospema Angeli Rožanc in Veri Cetin, ki sta imeli skrb za prehrano, pa tudi s.Miljam jima je pomagala.
DVE SMRTI moram omeniti, kijih doslej še nismo zabeležili: Dne 16. januaija 1981 je umrl vWyong-u, N.S.W., rojak EDVARD BREZNIKAR. Rojen je bil
10.	avgusta 1903 na Dunaju. Grob je dobil v Ourim-bah, N.S.W. Pokojnik zapušča ženo Alojzijo r. Bene-galia, hčerko Elizabeth por. Martinuzzi in sina Julijana. — Dne 20. novembra 1981 pa je v Wollongongu umrla LIDIJA PODBOJ r. Hvalica. Rojena je bila 24. aprila 1939 v Ročinju kot hčerka Marije in zdaj že pokojnega Alojza Hvalica. Leta 1959 je na ladji “Fairsea” prišla v Avstralijo in se še isto leto v Buli poročila z Edvardom Podboj. Poleg njega je s smrtjo zapustila hčerko Patricijo (21 let) in sina Darrina (18 let) ter brata Lamberta in Pavla Hvalica, v domovini pa mater in še eno sestro. Njeni zemski ostanki bodo čakali vstajenja na pokopališču v Buli.
Obeh pokojnih se spominjajmo v molitvah!
KRSTI. — Dvojčka" Ernest Colin in Sandi Kevin Lapornik, Wagga Wagga. Oče Adolf, mati Matilda r. Bab-šek. Botrovala sta Emil in Katarina Goranec. — Merry-lands, 21. novembra 1981.
Stefan Pavel Ivanuša, Bexley North. Oče Jože, mati Marinka r. Sršen. Botrovala sta Milan in Slava Gorišek
—	Merrylands, 23. januaija 1982.
Anton Joseph Seleš, Georges Hall. Oče Jože, mati Ana r. Bako. Botrovala je Slavica Markovič. — Merry-lands, 7. februaija 1982.
Daniel James Hrast, Duffy, A.C.T. Oče Andrej, mati Annette r. Williams. Botrovala sta Kevin in Rhonda Kelly. - Westmead, 7. februaija 1982.
POROKI. — Joseph Bernard, St. John’s Park, in Sonja Hrvatin, Cabr?.matta. Priči sta bila Antonio Zappia in Veronika Bernard. — Merrylands, 5. decembra 1981.
Paul John Couper, Warwick Farm. in Nadia Blaže-vich, Canley Vale. Priči sta bila John Krumbeck in Annette Couper. — Merrylands, 23. januarja 1982.
Obilo blagoslova novim družinam!
P. VALER1JAN
NE POZABITE: POSTNO ROMANJE
V	CAMPBELLTOVVN DNE 7. MARCA!
NAŠE NABIRKE
BERNARDOVEMU TISKOVNEMU SKLADU:
$250,— N.N. (Sydney); $70,— Peter Bizjan; $50.— Ivan Valenčič; $30,— A-lojz Golja, N.N.; $25,— Franc Pongra-ČiČ, Milan Beribak, Stanko Prosenak; $22.— Gizela Hozian; $20,— Marija Spernjak, Bernard Brenčič, Robert Mejač, Vinko Marn, Roman Uršič (v spomin na pok. sina Georga); $19,— Fr.J. Kasič; $16,— Frančiška Butinar; S15.— Ivan Barič, Alojz Titan, Mira Berenyi, Anamarija Zver, Anton Kristan, Marjan Lauko, T. G., Peter Bizal, Franči-Ska Mulej, N.N.(Clayton, Vic. pozabil pripisati ime k daru in naročnini), Tomaž Možina, Štefan Kočar, Antonija Šabec, Pavla Zemljak, Dr. Marko Coby; $11.45 Ivan Cetin; $11,— Majda Muzlaj, Elza Frank, George FLlšnik; $10.— Kurt Bohi, Josipa Nikolac, Albert Škerlj, Jože Slavec, Ivan Damis, P'ranc Plesničar Jr., Anton Žitnik, A-lojz Hrast, Štefan Žalik, Maks Štavar, Roman Petelinek. Marcela Bole, Štefka Fretze, Rafael Žičkar, DuJan Novak, Jože Rozman, Franc Danev,Franc Tratnjek, Ivanka Študent, Jože Kromar, Stanko Šubic, Jože Kastelic, Stanko Pevc, Vinko Prinčič; $7.25 Vanda Speme; $7,— Emil Sosi?; $5.— Ivan Truden, JoŽe Plevnik, Elizabeta Car, Ivan Cvetko, Milka Kregar, Jože Mravljak, Ana Paulin, Jože Krušeč, Ivan Lapuh, Jože Lapuh, Marija Boelckey, Tilka Matjašič, Ivan Stante, Antonija Po-klar, Jože Jež, Nikolaj Bric, Andrej Grlj, Jožica Jurin, Anna Erdmanis, Franc Brenčič, Lojzka Vučko, Franc Petelin, Franc Plesničar Sr., Branka I-skra, Dr. Zvonimir Hribar, Marija Ha-benschuss, Mariana Šmit, Anamarija Colja, Zora Gec, Regina RepoluskjHer-man Jaksetič, F’rane Janežič, Katarina Hartner, Mire Bole, Marija PerSič, Marija LaurenČiČ, Davorina Zorzut, Ivan Zelko, Anton Stukelv, Karel Štrancar, Anton Kosi, Janez Žnidaršič, Venceslav Ipavec, Anica Smrdel, Martin Šu-Starič, Stanislav Šajn, Paul Vatovec, A-nica Hauptman, Alojzija Macorig, Alojzija Paravan, Franc Bresnik, Franc Po-zvek, Anton Jesenko, Franc ErpiČ, Milena Birsa, Ivanka Ban, D.& A.Jakovac, Valerija Pančur, Jože Vuga, Marija Grum, Sofija Krojs, Rado Škofič, Met-
Florence L. Barclay:
Pesem bveh ere
roman
ČETRTO POGLAVJE JANE SE PONUDI
Vojvodinja je naglo spustila košaro na mizo, na kateri so se rdečile jagode.
»No, moji dobri ljudje,« je rekla nekoliko zadihano, »le vzemite si rož. Nocoj želim na prsih slehernega od vas videti vrtnico. Da se mi nihče ne prikaže brez nje! Nocojšnji koncert bomo krstili 'koncert vrtnic’... Ne, ne, hvala, Ronnie, tale čaj stoji že vsaj pol ure in menim, da bi me že morali imeti toliko radi, da mi ne bi ponujali take godlje. Poleg tega pa tudi nikdar ne pijem čaja. Ko se popoldne zbudim, vzamem viski s sodo in to me potem drži do večerje... 0 da, vem, draga Mary,« se je obrnila proti Mary, čeprav je ta molčala, »vem, bila sem na sestanku abstinentov in podpisala sem tisti sloviti letak za borbo proti alkoholizmu. Toda še isti dan, ko sem s tiste slavne skupščine šla domov, sem zavila k zdravniku, ki mi je dal neki papir, na katerem piše, da moram brezpogojno vzeti nekaj, kadar začutim potrebo. No, vidite, tako potrebo začutim vsak dan po opoldanskem počitku ... Presneta reč,« je spremenila zgovorna gospa predmet svojega govorjenja, ko je pogledala okoli sebe, »Dal, tako pisani in slikoviti kot ste, bi smeli biti samo na odru! Bela flanela, vijoličasta srajca in temnordeča kravata. Ko bi bila jaz vaša stara mama, bi vam takoj ukazala, da se greste preobleč! Zaradi vas izgubljajo glavo celo stare ženske moje sorte, kako morajo zaradi vas trpeti šele te uboge deklice! ... Daj, utihni že!« je pokarala Tommyja. »Beseda, ki si jo pravkar izustil, je prav nedostojna. Ne bodi ljubosumen na Dala. Saj se tvoji pisani obleki čudim še bolj kot Dalovi... Ah, da, Dal, boste portretirali mojega papagaja?«
Mladi slikar, ki je s svojo zadnjo razstavo izzval pravo občudovanje umetniških krogov, je dvignil roke in jih sklenil za tilnikom, se zavalil v pleteni naslanjač, njegove svetleče se oči pa so izdajale, kako ga vse skupaj zabava, ter je rekel: »Tega pa ne, draga vojvodinja. Ponižno prosim za dovoljenje, da naročilo odklonim, če bi hotel slikati vašega Tommyja, bi moral biti precej imenitnejši
Prevedel Silvester Čuk Ilustriral Lojze Perko
siikar ... Vrh tega, le priznanje, bi na tako dobro vzgojenega in olikanega fanta, kot sem jaz, zelo kvarno vplivalo, da bi bil ure in ure sam s Tommyjem in bi mora! poslušati njegove zasoljene pripombe, ki jih siplje kot iz rokava ... Gospa, prav rad pa bom naslikaj vas. Samo ne s *eTO slamnikom, kajti že od nekdaj sovražim slamnik na zenski glavi, posebej če je s črno vrvico zvezan pod brado. Naslikal vas bom v tisti lepi črni obleki, ki ste jo imeli smoči, s čipkami in diammanti v laseh. V levi roki boste držali staro ogledalo s srebnim okvirjem ...«
Umetnik je zaprl oči in s sanjavim, mehkim glasom Opisoval sliko. Vsi so napeto poslušali. Ko je Garth Dal-maiin opisoval svoje slike, jih je opisal tako, da si jih kar videl. Ce si jih kasneje videl na razstavi, si jih brž prepoznal.
»No in v ogledalu bo videti vašega papagaja. Sliki bo-rno dali ime Meditacija, kajti po pravilu mora imeti vsaka shka čimbolj bedasto ime. Ko bodo portret podedovali vaši nasledniki, bodo sliko prekrstili v Vojvodinja, ogledalo ln papagaj...«
»Bravo!« je vzkliknila vojvodinja navdušeno. »Res boste korali naslikati ta portret in poslali ga boste na Akade-OJijo. Drugo leto pa pojdemo vsi tja in si ga ogledamo ... ^ho, kaj vidim! Simons nosi nekaj na pladnju... Kaj pa '° Pomeni? Brzojavka! Kaj neki se je moglo zgoditi? Uga-^te! Upam, da je brzojavko poslal kak tepec, ki je zamudil
vlak!«
. V popolni tišini je vojvodinja odprla brzojavko. Očitno J° je novica precej prizadela, ker je močno zardela in ni ^ogla do besede.
ka McKean, Beti Rutherford, Anton Cevec, Jože Grilj, Majda Brožič, Zofija Juryszčzuk, Ema Simčič, Roman Perko, Olga Lagondar, Ludvik Lumbar,
Hinko Hafner, Rudolf Simoneti?, Olga Todorovski, Franc Podobnik, Joseph Ficko, Mario Kranjc, Marija Bertoncelj, Franc Žabkar, Danilo Gašperin, Ludvik Tušek, Josephine Šabec, Janez Turk, Anica Pegan, Franc Matjašič, 1-van Figar, Anton Muha, Janez Kucler, Olga Zlatar, Jože Juraja, Janez Plut, Gabrijela BorStelj, Friderik Nemec, Rafaela Bernes, Ana Čarman, Pavel Tonkli, Slavko Tomšič, Joseph Boži?, Romana Favier-Zorzut, Janez Virant, JoŽe Podboj, Ivan Stanjko, Ivan Harej, Marija Slavič, Jože KoSorok, Mirko Ci-zerle, Slavko F'abian, Ivan Kavčič, Anton Sajn; $4.— Ana Kuri, Albin Kurin-?i?, Dore Kav?i?; $3.40 Marija Ne-krep; $3,— Ivan Horvat, N.N., Mary Kavčič, Peter Slana, Sonja Clappis, Jože Lipec, Joseph Šterbenc, Frank Frigula, Ivanka Zuodar, Ivanka Urbas, Jože Novak; $2.75 Franc Petek; $2.— Henrik Marksel, Vladimir Menart, Marija Gorjan, Franc Magdi?, Ivanka Perko, Martin Telich, Franc Žerjal, Amalija Maljevac, Jože Lenarčič, M.&J.Har-tner, JoŽe Belovič, Maura Vodopivec, Marija Medved, Darko Butinar, Albin Podgornik, Jože Horvat, Štefan Kova?, Mihael Žilavec, Ivanka Kontelj, Martin Pečak, Stefan Močilnik, Marija Cančar, Matilda Vrh, Marija Prosenjak, Ivanka Slavec, Adam Klančič, Alojz Kovači?, Anton Pasi?, Miroslav Colja, Mihael Ulcej, Milan Torbica, Matilda Frankovi?; $1.95 Franc Kodri?; $1.67 Rudolf Kolarič; $1,— Lidija Bole, Anica Gorup, Ivanka Penca, Marflda Ora-vec, N.N., Adolf Samsa, Elvira tuk, Janez Lah, Drago Pinterič, Slavko Kalc, Jakob Tomšič, Mirko Godec, Mira Urban?, Ivan Bole, Jože Partl, Andrej Pichler.
NAŠIM POSINOVLJENIM MISIJONARJEM - TOGO, AFRIKA:
$50.— N.N. (Melb.); $45.— Angela Majerič: $40,— Dr. Zvonimir in Sonja Hribar; $20.— Franc Danev, Pavla Habija-nec, Nada Slavec; $15,— Roman Ur£i<* (v spomin na pokojnega sina Georga ob obletnici smrti)« $10,— Ivanka Študent, JoŽe Kru?cc (za la?nc); $9.— An-
Grad OTOČEC na Dolenjskem
ton Bavdek; $5,— Karl Mezgec, Antonija TomSič, Marija Per^i Marija Lau-renčič; $4,- Vinko Jager.
ZA VIETNAMSKE BEGUNCE (ZA LAČNE):
$20,— JoŽe Brožič in druž.; $15,— Roman UrRČ (v spomin pok. sina Georga ob obletnici), Franc UrJič; $10,— A-lojz Golja, Franc Petelin, Josipa Niko-lac, Martin Telich, Marija Laurenčič, Anton Kristan (namesto božičnih voščil prijateljem in znancem); $7.08 je nabrala družina Anton Iskra, Geelong; $5,— Marija Boelckey, Ivanka Študent.
MATERI TEREZIJI
V INDIJO:
$100.— Roman Perko; $10,— Ivan Cah (za pohabljene otroke).
ZA CERKEV
V NOVI GORICI:
$100,— Ana Čarman; $20,— Frančiška Mukavec.
Dobrotnikom Bog povrni!
Darovi, ki smo jih prejeli v februarju,
bodo objavljeni v prihodnji Številki.
Jane je mirno vstala, pogledala teti čez rame, prebrala brzojavko in spet mimo sedla na svoj prostor.
»Presneto!« je vkliknila nazadnje vojvodinja. »Presneto! Takole se ti zgodi, če delaš s temi umetniki kot s prijatelji! Pripravila sem ji čudovito nagrado, večjo, kol je vredna sama s svojimi pesmicami vred, ona pa mc tako pusti na cedilu zadnji hip! O presneto!«
»Draga teta,« je skušala posredovati Jane, »če pa je uboga Velma nenadoma zbolela za angino in ne bi mogla zapeti niti ene note, tudi če bi bilo treba peti na čast sami kraljici. Saj je napisala, da ji je zelo hudo...«
»Kdo pa tebe kaj vpraša, Jane?« je zaklicala vojvodinja razdraženo. »Nikar mi ne mešaj kraljice tja, kamor ne spada! Ne prenesem, da je kdo nelogičen. Zakaj jo je napadla ta bolezen prav zdaj, ko bi morala priti pet k meni? Ko sem bila jaz mlada, nismo zganjali takih oslarij! Zdaj so si izmislili nekakšen apendicitis, samo da lahko režejo ljudi! V mojem času so rekli, da te je 'pregnalo' in dali so ti ricinusa, pa si bil zdrav!«
Myra Inglebv se je kar dušila od smeha, Garth Dalmain pa je zašepetal Jane na uho: »Ne prenesem, da je kdo nelogičen!«
Jane je samo odkimala z glavo in se sploh ni nasmehnila.
»Tommy Jioče imeti ribeza!« se je oglasil papagaj.
»Daite mu ga, za božjo voljo!« je vzkliknila vojvodinja.
»Toda, draga teta, ribeza nimamo!« je odvrnila Jane.
»Ne prerekaj se,« je zarežala nanjo vojvodinja, »saj dobro veš: če reče ribez, hoče imeti nekaj rdečega!«
Po teh besedah je skočilo kakih pet ljudi, da bi postregli papagaja, Jane pa se je delala, kot da ne razume znakov, ki jih ji je dajal Garth.
»Nimam kaj odgovoriti na brzojavko, Simons,« je rekla vojvodinja. »Važno je le to, kako bomo stvar izpeljali. Pol ljudi iz okolice bo prišlo sem samo zato, da slišijo Velmo, ta pa leži v Londonu, češ da ima neki apendicitis, no, tisto drugo pravljico! Vrag naj vzame to babo! bi rekel moj Tommy.«
»Jezik za zobe!« se je oglasil papagaj.
Vojvodinja se je zasmejala in že boljše volje sedla.
»Draga vojvodinja,« je začel Garth z najbolj prepričljivim glasom, »živ krst ne ve, da ste za nocoj povabili slavno Velmo. To je bila vendar vaša skrivnost, vaše nocojšnje presenečenje, mar ne?«
»Natanko tako!« je vzkliknila vojvodinja. »Zato je še toliko slabše, da mi gre ta ženska vse skupaj pokvarit.
O	ta presneta ...«
»No, torej,« je nadaljeval Garth, »ker nihče ni vedel, da je imela priti Velma, nihče ne bo razočaran. Večer bo kljub temu lep .. .«	(Nadaljevanje)
Sveta božja Mati, dobrotljiva in vzvišena, prosi za nas, svojega preljubega Sina, naj nam odpusti vse naše grehe (Frančiškova molitev k Devici Mariji).
f>. basil '
2	.	Hpka
Fr. BasiI A. Valentine, O.F.M.,
Baraga House, 19 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101-Telefon: (03) 861 8118 in (03) 861 7787
SJo venske sestre — frančiškanke Brezmadežne SlomSek Ftouse, 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 Telefon: (03) 861 9874
+ Božič nas je blagoslovil z lepim vremenom. Zato je bila polnočnica na prostem izredno lepo obiskana. Sodelovanje pri bogoslužju je bilo vzorno in hvaležen sem vsem, ki so k temu pripomogli. Zahvala tudi cerkvenim pevcem, ministrantom, Franku in Feliksu Sajn za skrb ozvočenja ter električno dekoracijo votline. Za svetlobno okrasitev enega izmed velikih borov pred Baragovim domom je poskrbel Škrabov Vinko, veliko zvezdo je namestil na drevo za votlino Razborškov Roman.
Vsekakor smo tako božične kot novoletne praznike lepo obhajali. Tudi obhajil je bilo zelo veliko.
Božične kuvertice so letos za vzdrževanje našega verskega središča prinesle lepo vsoto:5,210.95 dol. Bog povrni vsem darovalcem!
+ Morda vas bodo zanimale tele številke iz kronike našega verskega središča v Kew: V preteklem letu smo 'nieli pri nas 24 krstov in 19 porok (eno poveljavljenje eivilne poroke). Spovedi nismo šteli, obhajil pa je bilo razdeljenih okrog devet tisoč. Za prvo obhajilo smo Pripravili osem otrok, za birmo trinajst in dve odrasli 0sebi. Obiskov bolnikov je bilo to leto 118, obhajil bolnikov 79, svetih maziljenj pa je bilo podeljenih 13. Smrtnih primerov med nami v Viktoriji je bilo zadnje 'eto 24. — V naSo Slomškovo šolo je bilo preteklo leto vpisanih 32 otrok.
+ Med tremi tedni naše počitniške kolonije na morju me je v Kew nadomeščal afriški misijonar p. Evgen
*	Ketiš, ki se te mesece mudi med nami v Avstraliji. Kar dva pogreba je moral opraviti.
Dne 9. januaija je v Melbourne Royal Hospital-u končala svojo zemsko pot gospa ANICA KODRIČ, ki je s svojo družino živela v North Altoni. Zadnje tedne Je kar vidno slabela in končno tako nepričakovano Podlegla zahrbtni bolezni leukemiji. Komaj dan prej •)e bila prepeljana v bolnišnico, iz katere se ni več živa vrnila. Pokojnica je bila rojena v družini Sivec, dne 6. junija 1934 v Desklah. Leta 1951 sta se z Jožetom Kodričem poročila v begunskem taborišču Bagnoli
pri Neaplju, naslednje leto ( v maju 1952) pa ju je ladja “S. S. Nelly” pripeljala v Avstralijo. Tu sta si ustvarila svoj domek in našla mnogo prijateljev, ki so Kodričevo družino cenili in jo radi obiskovali. Poleg moža zapušča pokojna Anica še že odrasla sina Stanka in Jožefa.
Tako k večernemu rožnemu vencu ob krsti, kakor naslednji dan k pogrebni maši in pogrebu so se zbrali številni znanci v farno cerkev sv. Leona v North Altoni. Izredno visoko število prisotnih je jasno pričalo, kako priljubljena je bila pokojna Anica, ki bo čakala vstajenja na pokopališču Memorial Park.
Pokojnico priporočam v molitev, njenim najbližjim pa iskreno sožalje!
Dne 20. januarja pa je na svojem stanovanju v Haw-thornu nenadoma končal zemsko življenje rojak MIRO (UGO) KLANČIČ, zadet od srčne kapi. Pokojnik je bil rojen 10. julija 1927 v kraju Miren pri Novi Gorici. Po poklicu je bil čevljar in je živel v Avstraliji že od leta 1951. Nekaj časa je bil v Južni Avstraliji. Ostal je samski.
Ob krsti smo v naši cerkvi za pokoj njegove duše zmolili rožni venec, na petek 22. januarja po maši za-dušnici pa je bil pogreb na keilorsko pokopališče.
Iskreno sožalje bratu Adamu in sestri Ani por. Marega ter ostalim sorodnikom. R. I. P.
+ K porokam moram tokrat seči malo delj nazaj, ker je zanje v decembrski številki zmanjkalo prostora. Prva še neobjavljena je t>ila v naši cerkvi 14. novembra: ženin je Vinko Vidmajer (rojen v Mravnici in krščen v Primorskem Dolcu), nevesta pa Jožica Žugič (rojena v Novem mestu in krščena v Kostanjevici na Krki).
- Dne 12. decembra je kot nevesta stopila v cerkev sv. Terezije, Essendon, Tatyana Irena Ogrizek ter dobila za zakonskega druga Karla Viti. Oba sta seveda že tukaj rojena: nevesta v Footscrayu (krščena v St. Albansu), ženin v Coburgu (krščen v Essendonu).
- Na soboto 19 decembra sta si pred našim oltarjem obljubila zvestobo Peter Baša in Anna Žužič. Ženin je po rodu iz Istre (rojen Bašiči, krščen v Grdoselu), nevesta pa je rojena v Avstraliji in sem jo krstil pri nas. — Dne 21. decembra sta se v naši cerkvi poročila Slavko Štampek in Nina Bosnič. Nevesta (rojena v Kopru in krščena v Veliki Dolini) je kot otrok prišla s starši v Avstralijo in je -kakor mati — po poklicu učiteljica. Z ženinom (rojen v Samoboru in krščen v Veliki Dolini) se je spoznala na počitnicah v domovini in je zdaj prišel v Avstralijo ponjo. V januarju je svojo slovensko-avstralsko ženko odpeljal v Slovenijo.
- Dne 24. januarja je Mauro Gava (iz tržaške družine, rojen v Carltonu, krščen v Collingvvoodu) v naši cerkvi pričakal svojo izbranko Jenny Tessieri (rojena v Reservoirju in krščena v Laiorju). — Teden kasneje.
Zgoraj: Mary Raguž, vodja večernih zabav, z nastopajočima Diano Muzlaj in Kathy Erjavec.
31.	januaija, pa sta rekla svoj “Da!” pred našim oltarjem Kevin Hervatin in Mary Mandelj, oba iz znanih naših družin, rojena v Melbournu in krščena v Clifton Hillu.
Naj omenim še poroko v Geelongu (cerkev svete Družine v Bell Parku) dne 30. januarja: Rose Marie Bole, že tukaj rojena, je bila nevesta, ženin pa Andrew Kennedy.- In za konec naj dodam še poroko, ki je bila sklenjena 24. oktobra v Buenos Airesu v Argentini. Tja je namreč odšla po svojega izbranca Barbara Baraga, saj se je od tam s starši pred kakimi šestimi leti priselila med nas. Njen ženin je bil že v Argentini rojen Peter Zorko in z njim se je Barbara po poroki vrnila v Avstralijo.
Vsem poročnim parom iskrene čestitke s prošnjo po obilnem božjem blagoslovu na novo življenjsko pot!
+ Tudi v krstni knjigi moram seči precej nazaj, ker v decembrski ni bilo mesta za krste. — Dne 14. novembra smo krstili Wendy Uršulo Anno, novo članico družine Cestnik. Matija in Pavla r. Kosar sta jo prinesla iz Hallama. — Družina Stanka Gregoriča in Ide r. Zakšek v St. Albansu pa je dobila sinka, ki mu bo ime Emil Matthew. Krščen je bil 15. novembra. — Dne 12. decembra sta krščevala Vinko Erjavec in Ma-rian Theresa r. Donovan, East Kew. Sinku bo ime Mark John. — Zadnji krst leta je bil v naši cerkvi 20. decembra: Milivoj Colja in Helen Stephanie Szabo-lics (Essendon) sta dobila sinka, ki ga bosta klicala Christopher Michael. — Dne 2. januarja pa se je s punčko pričela “krstna sezona” novega leta. Na-thalie Louise VVaiping (to zadnje ime je kitajsko in pomeni “plemenita cvetka”) je razveselila družino Li.
Iz Cauifielda sta jo prinesla Gregory Chi Sek in Velka r. Pinterič. — Na dan 9. januarja pa je krstna voda oblila Gabrijelo, hčerko Milana Pirca in Jelke r. Sevšek. Prinesli sojo iz St.Albansa.
Vsem srečnim družinam iskrene čestitke!
+ Vsi trije tedni naše počitniške kolonije na morju so potekli brez nesreč, pa tudi drugače so bili udeleženci zelo zadovoljni. Njih število je bilo sicer manjše kot pretekla leta, kaj občutno zlasti v drugem in tretjem tednu, ker smo sprejemali tako dekleta kot fante le do približno štirinajstega leta. Bilo pa je zato tudi drugi in tretji teden prijetnejše družinsko vzdušje, manj skrbi in komaj kaj slabe volje. Tudi oskrbnikovo poročilo o našem tritedenskem bivanju je bilo tokrat zelo pohvalno. Menim, da je ideja: tudi v drugem in tretjem tednu imeti pdleg kuharic še nekaj družin oz. odraslih, zelo posrečena. S tem kolonija kljub dnevnemu redu izgubi institucijski značaj, četudi družinski (kot naravno v prvem tednu) ne prevladuje.
Prvi teden nas je bilo vseh skupaj 42 oseb, odraslih in otrok. Za kuhalnico je zgrabila Magdalena Tomšič, ostale mame, zlasti Marta Jelenko iz Geelonga, pa so pomagale in nihče ni bil lačen.
Drugi teden je bilo vsega skupaj 36 oseb, nekateri samo za nekaj dni. Deklet je bilo 18. Skrb za kuhinjo je prevzela Fani Šajn ob pomoči Ivanke Tomšič ter Anice Smrdel. Da deklicam ni bilo dolgčas, sta poskrbeli Irena Birsa in Ingrid Roeder.
Najslabše je bil obiskan tretji — fantovski — teden: vsega skupaj 33 oseb, nekaj od teh le za par dni. De-
K SLIKI: Nasmejani obrazi drugega tedna naše kolonije v Mt.Elizi
čkov je bilo prijavljenih 13, njih “dolgčas” pa sta kaj uspešno preganjala Jože in Slavko Vučko. Za kuhinjo je skrbela ista trojka kot lansko leto: Jožefina Hvala, Rozi Gregorič in Janja Sluga.
Odličnim kuharicam vseh treh tednov kolonije naj bo na tem mestu izrečena iskrena zahvala. Bog naj povrne za vse! Enako obema dekletoma in fantoma za skrbno pomoč pri pažnji otrok.
Letos nisem pripravil o koloniji posebnega članka 'n tudi slik za objavo skoraj ni (le od drugega tedna, k° je slikala Irena, dočim seje meni pokvaril aparat). P«1 ste vseeno lahko prepričani, da so bili vsi trije tedni udeležencem užitek, polni sonca in vode ter zdravega razvedrila. Vreme je bilo vse tri tedne na naši strani: komaj kak dan je odpadel za kopanje -nekateri dnevi so nas pa kar po trikrat zvabili na oba-'°- Res škoda za vsako prazno mesto počitniške ^e, ki nam že sedem let tako dobro služi!
Nisem še imel časa za končni obračun, ki bo poka-če smo finančno z glavo nad vodo. Upam, da smo. Rento za prostor pa sem že odpravil ter si spet z depozitom zagotovil prve tri tedne prihodnjega leta. ^Pam, da sem prav storil, saj so tudi drugi kandidati, kj bi radi Greyfriars za januarske počitnice. Spet bo hiša naša — če bomo seveda še živi in zdravi...
Tudi vsem udeležencem, tako družinam kot dekli* cani in dečkom, se iz srca zahvaljujem za sodelovanje potrpljenje, ki so ga imeli z mano). V naslednjem Januaiju pa na svidenje v Mt. Elizi!
+ Ker sem v avgustu pustil za sabo četrt stoletja kar stopil na avstralska tla, so se v teh mesecih narav-n° pričele srebrne poroke tistih, ki sem jih takrat na ra?nih koncih Melbourna poročal. In teh srebrnih Porok bo v naslednjih letih kar precej — vesel sem, da Se držijo in nič ne bo napak, če ob srebrnem jubileju Par pred oltaijem obnovi svojo zvestobo.
Tako smo imeli na večer 29. decembra v naši cerkvi kar dve srebrni poroki hkrati, kakor sta se para skupaj poročila na 29. decembra 1956 v cerkvi sv. •"Skoba, North Richmond. Pred oltar sta stopila RUDI in EMA(r. Jelenič) ISKRA iz East Keilorja ter JERMAN in EMILIJA (r. Rutar) JAKSETIČ iz Albansa. Prepričan sem, da ni sedanji ponovni ^hočem” prišel prav nič manj iz srca kot tisti prea ~->-imi leti. Obema paroma ob jubileju iskrene če-stitke in naše želje, da gresta v zdravju in blagoslovu zaternu jubileju naproti.
Tudi druge pare, ki se bodo v kratkem zablesteli v srebru, vabim, da se dogovorimo za ponovno sreča-nje pred oltaijem. Zakaj pa ne? Lepo bo!
P. Evgen, naš afriški misijonar, se bo vrnil med nas Postnem času. Naprosil sem ga, da bi nas s postno
tridnevnico pripravil na velikonočne praznike. Prišel bo za drugo marčno nedeljo, da bo imel mašo in govor postne priprave za rojake v Geelongu in St.Alban-su. Postno tridnevnico bomo pri nas v Kew pričeli na praznik sv. Jožefa (petek 19. marca) zvečer ob pol osmih, nadaljevala se bo naslednji dan (na soboto 20. marca) ob isti večerni uri, končala pa na nedeljo (21. marca) pri obeh mašah. Na oba večera bomo šli po končanem bogoslužju v dvorano, kjer nam bo pater pokazal zanimive filme iz svojega misijona.
Ne pozabite torej datume: petek 19. marca, sobota 20. marca in pa nedelja 21. marca! Če se le hočemo, pa se bomo lepo pripravili, da bodo prazniki čim boljši. Vsi iskreno vabljeni!
Misijonske filme si bodo lahko ogledali tudi gee-longški in sentalbanški rojaki. V St. Albansu bomo šli po maši na drugo nedeljo v marcu v enega izmed razredov farne šole, v Geelongu pa se bomo zbrali na ponedeljek po drugi marčni nedelji zvečer ob sedmih v sobi farne šole, kjer ima tamkajšnji slovenski pevski zbor svoje redne vaje. V obeh naselbinah: vsi vabljeni!
+ Večerno mašo z obredom pepeljenja bomo imeli na pepelnično sredo (24. februarja). Pepeljenje bo tudi na prvo postno nedeljo pri obeh mašah. Večerna maša bo tudi na prvi petek v marcu (5.marca). Postno pobožnost bomo skozi ves post sproti oznanjali pri nedeljskih mašah za teden naprej. Vzemimo post resno in ne pozabimo: naj naše odtrgovanje v jedi in drugih užitkih koristi bratom in sestram, ki umirajo od lakote. To bo najlepša priprava na veliko noč.
+ Pouk SLOMŠKOVE ŠOLE našega verskega središča se bo v februarju pričel. Imeli ga bomo vsako prvo in tretjo nedeljo v mesecu po deseti maši. Starši, izrabite lepo priliko za vašega otroka! - Pouk priprave za prejem prvega obhajila bo vsako soboto ob dveh. Zdaj še ni gotovo, če bo tudi dovolj priglašencev za pripravo za birmo.
+ Kdor obiskuje našo Baragovo knjižnico, bo videl v njej novo omaro ob levi steni. Ker so bile ostale o-mare že prenapolnjene knjig, je bil ta dodatek že zelo zaželjen. Krasno delo je izvršil brezplačno isti dobrotnik kot vsa dosedanja mizarska dela v knjižnici — Jože Čelhar. Iskrena zahvala in Bog stotero povrni!
ŽE LANI nam je vatikanski časopis “L’Osservato-re Romano” povedal, da nameravajo prenesti zemeljske ostanke nadškofa dr. Alojzija Fogarja iz Rima v Gorico. Nadškof se je namreč v Gorici rodil in bil tudi velik prijatelj nadškofa Sedeja Ko je Fogar postal tržaSki škof, se je junaško zoperstavil krivicam, kijih je fašizem delal slovenskemu življu v njegovi škofiji, zlasti še slovenskim duhovnikom. Končno ga je fašistični režim prisilil, da se je odpovedal škofiji in se preselil v Rim. Tamkajšnji Slovenci so ga dobro poznali in so se zlasti povojna leta radi zatekali k njemu v svojih težavah. Po njegovi smrti (leta 1961) so večkrat poromali skupno v grobnico lateranskih kanonikov, kamor so položili njegovo izmučeno telo.
Po novici o prenosu ostankov še nismo nikjer bra-
li,	da bi bil namen tudi uresničen.
NA HRVAŠKEM se je v decembru razplamtela borba glede mozaika v cerkvi v Stražemaru blizu Slavonske Požege. Zavod za spomeniško varstvo je “ugotovil”, da se “mozaik ne sklada z baročnimi linijami cerkve” in naj se zato uniči. Medtem pa je vzelo zadevo mozaika v roke tudi sodišče, ki je obtožilo župnika Devčiča, umetnika Antona Starče-viča in pisatelja Zlatka Tomiča.
Stvar je namreč v tem, da je na mozaiku med hrvaškimi kralji in svetniki oz. svetniškimi kandidati
upodobljen tudi - pokojni kardinal Stepinac. V tem je ves greh imenovane trojke in “neskladanja mozaika z barokom cerkve” — pa četudi so mozaik slovesno posvetili že lani 6. septembra celo ob navzočnosti zdaj že pokojnega kardinala Šeperja.
Toliko let po smrti — pa se spomina Stepinca še boje ... To odkriva šibkost v partiji, da*jo tako nepomembna zadeva vznemiri. Borba ob mozaiku, ki bi v sleherni količkaj svobodni deželi ne vzbudil ni-kake posebne pozornosti, kaže obenem občutno krizo v odnosih med katoliško Cerkvijo in tamkajšnjimi oblastniki.
V	RIMU so 28. januaija proslavili v dvorani škofovske sinode slovesnost stoletnice zgodovinske odločitve takratnega papeža Leona XIII., naj bodo vatikanski tajni arhivi odprti in na razpolago znanstvenikom vsega sveta. S tem je bil stoijen zgodovinski korak, ki je omogočil celovitejši pogled na zgodovino Evrope preteklih stoletij, zlasti zgodovino Cerkve same. Znano je, da so takrat nekateri člani rimske kurije ugovaijali, češ da bo s papeževo odločitvijo prišlo na dan tudi marsikaj škandaloznega, ki Cerkvi ne bo v prid. Leon XIII. pa je mirno odgovoril ^‘Resnica, pa ni važno kakšna. Cerkvi še nikoli ni škodila in ji škoditi ne more!” To stoletje, kar zgodovinarji brskajo po vatikanskih arhivih, je dokazalo, kako prav je imel: marsikaj človeškega so odkrili, pa še več božjega in krepostnega, o čemur se svetu ni niti sanjalo...
Vatikanski tajni arhiv med vsemi tovrstnimi zbirkami v svetu sega najdlje v zgodovino, zato j velja za priznano najvažnejše svetovno središče zgodovinskih raziskav in ima med vsemi najbolj urejeno gradivo. Hrani številne listine, med njimi nad deset tisoč pergamentov in mnogo drugih dragocenih rokopisov.
NAJSTAREJŠI slovenski časopisje danes AMERI-KANSKI SLOVENEC, ki izhaja v ZDA že nepretrgoma polnih devetdeset let. Lani je obhajal svoj visoki jubilej, saj je njegova prva številka izšla 3. septembra 1891. Je obenem tudi eden najstarejših etničnih listov v Severni Ameriki. Najbrž ga prekaša za nekaj mesecev samo slovaška JEDNOTA (izšla 12. maja 1891).
Amerikanskega Slovenca je začel v Chicagu Anton Murnik. Ko pa bi že v novembru svojega rojstnega leta moral prenehati, ga je odkupil misijonar Buh, kije tedaj župnikoval v Towerju v Minnesoti, in tam z izdajanjem nadaljeval. Po nekaj letih ga je odkupila Kranjsko-SIovenska Katoliška Jednota (podporna organizacija, ki med našimi ameriškimi rojaki tudi še živi) v Jolietu blizu Chicaga (leta 1899) in je list še danes njeno glasilo.
MH.BOURNSK! Sl.OVHNCI!
Kadar potrebujele
TAXI TRUCK
za selilev in podobni), se boste / MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili /a čas prevoza, delo pa ho opravljeno dobro in po konkurenčni ceni. K ličite čez dan: 311 6366 KAMI) TRANSPORT SK.RVK KS PTY. I TI), (vprašajte /a Maksa Hartmana!)
Ob večernih lirah kličite Maksovo številko doma: 850 4090
Naj dodam, da so argentinski Slovenci skoraj i-stočasno praznovali 40-letnico svojega vodilnega ča-S0Pisa, tednika SVOBODNA SLOVENIJA. Tudi ta Jubilej ni malenkost, saj je naša emigracija v Argentini toliko mlajša od severnoameriške. Ta list je za-cel izhajati ilegalno v Ljubljani pod okupacijo in sicer 22. novembra 1941. Po vojni so njegovi začetniki nadaljevali delo v begunstvu in tako je 1. janu-arJa 1948 izšla prva argentinska številka. Novo okolje sv°bode in obširnejše zmožnosti so list visoko dvignile na raven odlično urejevanega in široko razgledala časopisa, ki pa je seveda trn v peti režimu v do-m°vini, kakor je bil že med vojno doma tako okupa-'0l]u kakor komunistom. Pri Svobodni Sloveniji je °membe vredno tudi to, da je še vedno v rokah istega urednika kot ob svojem ljubljanskem rojstvu. To priznani kulturni delavec Miloš Stare, sedanji Predsednik Slovenskega narodnega odbora.
^asi malo pozno, pa zato nič manj iz srca: Obema jstoma naše iskrene čestitke k jubileju! Bog jima aJ živeti še dolgo vrsto let — v zgled našim MISLIM,
1	naj hrabro korakajo za njima!
HRVAŠKI KARDINAL ŠEPER, ki se je nedavno 2aradi starosti odpovedal visoki in odgovorni službi Prefekta kongregacije za verski nauk, je 30. decembra v rimski kliniki Gemelli. Zadela gaje srčna kap. Jegove zemske ostanke so prepeljali 3. januaija v aSfeb, kjer so bile v torek 5. januaija pogrebne složnosti. Papež je o njem med drugim dejal. .V jUem se spominjamo človeka Cerkve, ki je pripadal r|stusu vse do smrti, ki je iz svoje zvestobe Kristusu naredil program preprostega, premočrtnega, ponižna in junaškega življenja. . . Kardinal Šeper je bil ^očan in neupogljiv, prav kakor njegova rodna Hr-
vatska...”
^USTRALIA day — 26. januaija so letos povsod Praznovali s posebnimi sporedi na radiu, televiziji in Veda poleg mnogih prireditev — sprostim ponedelj-°rn ob koncu tedna.
Melbournu so za narodni praznik priredili slavnostno večerjo za šeststo gostov v Camberwell Civic skutfU ^ova*5'jenc' so bili člani mnogih etničnih
so set
Opali
Ogleduješ po lepem darilu, zlasti morda pred obiskom domovine?
Oglasi se pri nas: imamo bogato izbiro BRUŠENIH OPALOV in DRAGIH KAMNOV, izdelujemo pa tudi ZLATNINO in SREBRNINO po lastnih načrtih ali Vaših željah.
Ko kupujete opale, dr^ge kamne, zlatnino, zaročne in poročne prstane .
OBIŠČITE NAS!
Pomenili se bomo v slovenskem jeziku!
KOVACS GEMS & MINERALS
291-293 WATTLETREE ROAD,
EAST MALVERN (Melbourne), 3146 Telefon: 509 1611
P|r>. Ni bilo dovolj prostora za vse, a Slovenci s® številčno kar dobro odrezali: bilo jih je petde-
Za ^ P™6111 delu večera je bila podelitev odlikovanj Prostovoljno in zaslužno pomoč novonaseljencem, ZiT ^ *e*os P™^ vpeljal Hon. J. G. Kennett, minister st .'(‘ktorijske etnične zadeve. Povedal je, da so Av-a C| narod priseljencev in je treba priznati delo jim k* S° Poma8al' novodošlim pri naseljevanju in °lajšali vključevanje v družbo, k napredku in
miru. Medalje z diplomo je podeljeval podpredsednik viktorijske vlade Hon. W.A. Borthvvick. Letošnji odlikovanci so: Mr. W. Crofts, Ms. M. Devez, Mr. J. Pavlovič (Hrvat), Mr. B. Petrovič (Srb), Mrs. E. Sher in Ms. E. Wilson.
Gospod Borthwick je govoril o priznanja vrednem delu etničnih skupin, velikih in malih. Pohvalno je omenil tudi Slovence v’Avstraliji. Med vojno je bil letalec in je bombardiral okupatorske prometne vozle po Jugoslaviji, za kar je dobil celo odlikovanje. Sedaj pa rad potuje po lepih slovenskih krajih.
Po formalnostih je večer potekel ob plesu in veselem razpoloženju.
O	POLJSKI je papež spregovoril pri opoldanskem nagovoru z okna komaj nekaj ur po oklicu vojnega stanja v njegovi domovini. S temi besedami se je o-brnil k Poljakom, ki so bili med množico na trgu sv. Petra:“S Poljaki, ki so na trgu, bi rad govoril o dogodkih preteklih ur. Le-ti me silijo, da se ponovno obračam na vse: prosim, da bi molili za našo skupno domovino. Ponavljam, kar sem rekel že septembra: Preveč poljske krvi je bilo prelite med zadnjo vojno, zato je sedaj ne smemo več prelivati. Treba je storiti vse, da bi v miru gradili prihodnost Poljske. Pred bližnjim praznovanjem 600-letnice Jasne Gore priporočam Poljsko in vse rojake Njej, ki nam je bila dana v obrambo domovine ”
Kako se dogodki razvijajo na Poljskem, beremo v dnevnih časopisih in poslušamo na radijskih in TV-no-vicah. Za enkrat ni nič razveseljivega in svet se samo ogorčeno sprašuje, kje so človeške pravice ...
kohček naših mladih
TRGOVINA S SONCEM
HEJ, PRI NAS JE ZDAJ VESELO:
HlSlCO IMAMO BELO,
V	HIŠICI PA TRGOVINO,
TRGOVINO Z ROBO FINO.
KAJ PRODAJAMO? IGRAČE,
Čokolado, med, kolaCe,
ZLATE PRSTANE, UHANE?
EJ, NIHČE, NIHČE NE UGANE. PRODAJALKA JE - POLONCA.
KUPITE Sl PEHAR SONCA!
JE POCENI, KAR ZASTONJ;
KDOR GA NIMA, HITRO PONJ!
OČE, MATI, STRIC IN BOTER -LE KAR NOTER, LE KAR NOTER!
Mirko Kunčič
Med počitniško kolonijo na Mt. Elizi so deklice tudi napisale, kako so se imele. Nekaj teh spisov so brali pri slovenski mladinski oddaji na 3EA. Za tisk pa sem izbral spis Veronike, ker ga je edina od vseh deklic napisala v slovenskem jeziku. Lepo, Veronika, da se ne bojiš pisati v slovenščini!
Dobil sem tudi Veronikino sliko, ko je tisti ve!er na počitnicah igrala pajaca in rad jo objavljam. Za njo na sliki je Krnelova Julie. Toda nikar ne mislite, da sta bili deklici tudi pri predstavi tako žalostnih obrazov! Samo pri fotografiranju sta se iz navade tako zresnili, kakor bi se napili kisa. . .
MOJE POČITNICE.
Letos sem šla prvič na morje z drugimi slovenskimi otroki. Naša kolonija je bila v Mount Elizi. Bilo nas je okoli dvajset deklic in tudi pater Bazilij.
V ponedeljek smo šli prvič v vodo in je bila zelo topla. In potem smo bile vsaki dan na moiju. Bila sem vesela, ker sem srečala zelo dosti prijateljic.
Irena Birsa in Ingrid Roeder sta nas zjutraj budili in nismo zaspale. Vsako jutro je potem ena punška zvonila na veliki zvonec in smo vse zaspane tekle v cerkev k maši. Tam smo tudi pele — pesem Sveta noč po angleško, ker po slovensko nismo znale nobene pesmi.
V četrtek zvečer smo priredile koncert. Vsi so se smejali, tako je bilo smešno. Imele smo tudi modno
Dragi otroci! Hvala vsem, ki ste mi napravili veselje in mi poslali lepo poslikano risbo svetega Miklavža v decembrskem Kotičku. In vsi ste tudi vedeli, kdo je tisti Ikof z angelčki.
Od poslanih slik sem izbral dve. Nagrado bo dobil DAVID HVALICA, 7 let, Thornbury, Vic., in pa INGRID LIPOVŽ, 7 let, Fairfield, N.S.V/. Čestitamo!
*	* *
revijo. Vse je vodila Mary Raguž, ki je bila izbrana za “most popular girl”, Frances Urbas pa je dobila “krono” za zmagovalko tekmovanja Moram povedati, da sem bila s Krnelovo Julie za “clovvna”.
Tudi v petek zvečer smo imeli koncert. Jaz sem pela in sem bila vesela, ko so mi ploskali in me pohvalili.
Prehitro je teden minil. Ko je prišla ura, da gremo domov, smo bili vsi žalostni.
Lepo pozdravljam vse punčke iz kolonije. Pa tudi vse tete, ki so nam kuhale. In našega patra, ki je skrbel za nas.
Na svidenje drugo leto! — Veronika Smrdel, 9 let, Bulleen, Victoria.
Ojoj. kakšna resnost — kljub vlogi
pajaca . . .
ZAHVALA. — Naj se na tem mestu v svojem ime-nu in v imenu sinov iz srca zahvalim vsem, ki ste nam °d smrti drage žene Anice z izrazi sožalja in vsakršno pomočjo stali ob strani v dneh preizkušnje. Nemogo-Ce se mi je zahvaliti vsakemu posebej, saj je imen pre-Več in vsa mi niso niti poznana, enako tudi ne vsi naslovi. Hvaležen sem slehernemu, ki se je udeležil Molitve rožnega venca, pogrebne maše in pogreba. Zahvala darovalcem cvetja in darovalcem za svete maše Anici v dušni pokoj. Posebna zahvala p.Evgenu za tolažilne obrede. — Žalujoči Jože Kodrič s sinovoma
North Altona, Vic.
ST. ALBANS, VIC. — Teh nekaj vrstic bi rada napiha v spomin pokojnemu Slavku Jagru, ki smo ga pokopali 20. novembra: na keilorskem pokopališču, kjer Je že toliko slovenskih rojakov, je našlo njegovo izmučeno truplo svoj zadnji dom na zemlji. V velikem številu smo ga spremili do groba, kakor smo se tudi v 2lvljenju tako radi zbirali okrog njega v veseli domači družbi. Saj je bil priljubljen zaradi svojega dobrega Srca, iskrenega prijateljstva in dobre volje pomagati Vsem. V času dolge bolezni pa nam je bil vsem zgled vdanosti in potrpljenja. Pri hudih bolečinah ni toži'' ampak jih je vzel iz božje roke prav tako, kakor Vse dobrote, ki jih tako obilno prejemamo. Enako nam je bila prelep zgled njegova žena Amalija, ki mu J® stregla noč in dan ter vzela za ženino dolžnost, kar b| morda marsikdo vzel le kot pretežko breme.
. Dragi Slavko! Hvala ti za vse, kar si nam nudil v z,vljenju in nam bo ostalo za vselej v najlepšem spomi-^u' Zdaj zate ni več trpljenja: pri Bogu uživaš plačilo.
"•m se bomo enkrat spet veselo srečali in bili skupaj Za vselej! — Olga Brodey z družino.
•Z UREDNIŠTVA — Ta prostorček je še edini ostal ~~ Pa naj se tukaj oglasim! — Najprej bi rad omenil, da dobil nekaj komentaijev na pismo p.Bernardina, ' Se je lani mudil v Sydneyu in ob odhodu nekaj na-P'sal v “Rafaela”. Mnenja sem, daje zadeva lokalnega
!	Priporočam	se Slovencem
vzhodnega dela velikega Melbourna ;	za vsakovrstna avtokleparska dela,
avtobarvanje in podobno.
•	h
! °Pravljamo zasebno in za vse večje zavarovalnice.
: A. V. MOTOR BODY REPAIRS
j 1/117 LEW1S RD., WANTIRNA SOUTH, 3152,
j	VIC. — Telefon delavnice 221 5536
a
j	TOVV1NG SERVICE 24 ur dnevno
J	na	telefonu	221	5757
ali pa doma — 232-4314 :	Rojak	VOJKO	VOUK
križem ausfralske^ Slovenije U
značaja, saj bi noben komentar ne dal jasne slike tem, ki niso brali celotnega pisma. Da bi pa celo pismo objavljal še enkrat tudi v MISLIH - ne, hvala! Problemov je dovolj brez takihle pisem, ki razburkajo duhove in puste usedlino — koliko pride iz tega pozitivnega, je pa veliko vprašanje. V izseljenstvu sleherni majhen uspeh veliko pomeni in zahteva tudi veliko žrtev
—	težko bo to spoznal in razumel kdor koli v komaj nekaj tednih počitnic .. .
Drugo pa je: V angleškem jeziku je lani izšla knjižica The Glimmer of Hope (Svit upanja) v samozaložbi pisca in našega dolgoletnega naročnika g. Jožeta Komidaija. So preprosto pisani spomini, ki opisujejo dogodke v Loški dolini med revolucijo, segajo pa seveda tudi preko Ioškodolinskih meja, saj gre za mednarodni komunizem s ciljem svetovne revolucije. Moram priznati, da me gotovi izrazi motijo (sam bi pač za isto drugače napisal), tudi kako netočnost bi se dalo popraviti. Sicer pa: smo v deželi demokratične svobode in vsakdo ima pravico povedati ali napisati svoje mišljenje. G. Komidaiju dajem osebno vse priznanje za njegovo pokončnost: ni se bal napisati, kar misli in to je danes junaštvo, “nekaj nezaslišanega” za marsikoga, ki se je še pred nekaj leti trkal na prsa in dokazoval, čemu je bežal od doma... Soglašam z dr. Marijanom Drevenškom, .ki je v Slovenskem glasu (dec. 1981) napisal:“. . .Kar daje Komidaijevi
VVINE Dl N E and DANCE
Razvedrilo, doma&o hrano in pijačo Vam nudi
LAKE VIEW REST AU RANT
in RECEPTION CENTRE
42 Kanahooka Road, Tel.: 61 7101 DAPTO, N.S.VV., 2530
Tudi za poroke in razne druge prilike skupinskih praznovanj
se priporotata MILI in JAKOB BOŽIČ
*
•c«
•fr
•fr
•fr
*
•fr
•fr
•fr
-fr
•d
•fr
t
9A I.OVVKR PI.A/.A, SOUTHERN < ROSS IIOTKI BI III.DING, MU BOI RNK
'I el. 63 1650
/.a razne prilike smo Vam na uslugo v natem studiu, v cerkvi ali doma!
/,A POROKO: 75 različnih harvnih fotografij s poročnim albumom vred — samo $120.—
Slike /a potni list — v dvajsetih minutah!
tf-J*
vvvvvvvvv- vvvvvvvvvvvvim.
knjižici izredno pestrost, je predvsem preprostost sloga, ki takoj pokaže, da avtor nima pisateljskih ambicij (g. Jože ima lastno mehanično delavnico. Op. ur.), pač pa je vse, kar je videl, slišal in doživel, prelil na papir . .. Knjižica je več kot izpoved: je spomenik padlim, katerega je avtor gradil kamenček za kamenčkom, dokler ni zadobil dokončne odlike v podobi te knjižice. Tako kot je pisana, takoj vemo, da ni povest, temveč pričevanje iz tistih strašnih dni našega naroda...” — Cena knjižice je šest dolarjev brez poštnine. Naroča se: J. Komidar, 16 Industrial Rd., Oak Flats, N.S.VV. 2527. Tudi naša uprava rade volje posreduje nabavo. — Urednik in upravnik.
GEELONG, VIC. — Morda ne bo napak, če slovenske družine po Geelongu in okolici tudi po MISLIH zvedo, da imajo slovenski otroci tudi pri nas lepo priliko za udeležbo pri slovenskem pouku. Vsako soboto popoldne od ene do treh je v Cankarjevem domu na hribčku slovenski pouk za otroke osnovnih šol. Dopoldne ob sobotah (prične se ob devetih) pa je v North Geelongu tudi državni pouk slovenskega jezika za srednješolce. Ta je v okviru sobotnega poučevanja modernih jezikov, uči resne študente naš jezik kot po srednjih šolah razne druge moderne jezike. Pripravlja
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
V1ZZ1NI MEMOR1ALS
Verga Bros. Pty. Lld.
9 TRAVALLA AVE., THOMASTOVVN, VIC Telefon: 359 5509. doma: 470 4046 in 470 4095. Nagrobne spomenike izvršujemo po dogovoru. Garancija za vsako delo!
jih tudi — kdor si seveda izbere slovenski jezik za maturitetni predmet — za HSC. V tem državnem razredu MORA biti gotovo število učencev, sicer šolske oblasti z razredom prenehajo.
Slišal sem, da je bil letos odziv na dan vpisovanja
—	porazen, preveril pa se nisem. Če je res ali ne, tukaj apeliram na geelongške rojake, naj prav tu ob slovenskem pouku, ki je najlepše priznanje našemu jeziku, pokažejo svojo narodno zavest. Samo na naši brezbrižnosti bo krivda, če bo pouk slovenščine med nami zaspal. Zato izrabimo lepo priliko, ki nam jo nudijo avstralske šolske oblasti in storimo vse, da bo pri slovenskem pouku dovolj naših otrok. Vem: če bi se vpisali vsi, bi bil razred poln .. .
Z iskrenimi slovenskimi pozdravi! — N. N.
KDO BI VEDEL POVEDATI ...
Uredništvo je dobilo obvestilo za KONRADA ROZMANA. Imenovanega naprošamo, ako bi se javil v Canberri na telefonsko številko (062) 51 4568 zaradi važne zadeve. Obenem prosimo tudi ostale rojake, ki morda vedo, kje se Konrad nahaja, naj obveste imenovano telefonsko številko — ali pa naj naroče Konradu, naj se javi. Hvala!
►
POTUJETE V RIM? — DOBRODOŠLI!
Hotel Bled
II. kat,
Via S. Croce in Gerusalemme, 40 00185 ROMA <ITALY).
Tel.: (06) 772 102 in (06) 757 9941
Sobe s kopalnico, radioaparatom, klimatsko kotrolo, Centralna lega. Prostor za parkiranje. Restavracija. Slovensko osebje.
Urarsko in zlatarsko podjetje:
Alexander
VVATCH M AKER AND JEVVELLER 31 The Centre, Sevcn Hills, N.S.VV.
(nasproti postaje)
Telefon 622 1408
am nudi 20r/t popusta na vsa popravila ur in zlat-line (šest mesecev garancije) in 5% n.i vse nakupe. Engraviranje imen brezplačno. HANDMADE JEWEl.l.ERY DESIGNED AND MADE IN OUR OWN WORKROOM. Sydneyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih. — Priporočata se
Ud var d in Kristina ROBNIK
Za poslednji izkaz spoštovanja in časti
'	A.F.D.A.	"
724 5408
/7 .	/Jaujd£.	,	£/65
72 3093
Sydneyskim Slovencem v času žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih.
Melbournski rojaki!
belite morda kupiti po zmerni ceni
KOKOŠI, ali zares SVEŽA JAJCA?
Oboje Vam nudi kokošja farma Knina in Almc SDRAULIG •komaj miljo in pol od Slovenskega grička ' Klthamu).
Research Warrandytc Road, RESEARCH Telefon: 437-1868
Rešitev decembrske
''DO POLN JE V A N K E":
^ Posede pomenijo: 1. izvirek; 2. plesen; 3. HsiHiti; ‘	bremena; 5.	goldinar; 6.	kresnica; 7.	Tobruk;
■	slovstvo; 9.	k ali pot; 10.	kričeče; 11.	mačeha;
I	Benjamin; 13. predpasnik; 14. soproga;	15. dari-
•	16. travnik;	17; gozdovni	(op.: moralo bi biti si-
Cer 'gozdovit", pa je po pomoti bila tu natisnjena
***nja trka / namesto T); 18. banana; 19. trilogija; mikavnost; 21. Gregor; 22. letalo; 23. greben; Doroteja; 25. zastor.
Tretja in peta vrsta trk od zgoraj navzdol je votHi-°' ki se glasi: VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER IN USPEHA POLNO NOVO LETO!
delitev so poslali: Francka Anlin in Marija špilar, ^anti$ka Klun, Ivanka Kropich, Slovenske sestre v 0rr>ikovem domu, Vinko Jager, Joliča J urin, Lidija
Čušin, Jože Grilj. Žreb je določil nagrado — FRANČIŠKI KLUN.
Naj bo tu omenjeno, da smo med reševalci novembrskega "Nagrobnika" pozabili imenovati tudi Jožico Jurin. Prosim oproštenja!
DOVTIPNE OD DOMA
- RESNICI V BRK .. .
+ Dosegli smo načrt izgub za letos. Od danes naprej proizvajamo izgube že za naslednje leto.
+ Udarci po praznem žepu najbolj bolijo.
+ Račune pišemo avtomatsko: redno se zmolimo v vašo škodo.
+ Ljudstvo ve, kje je cilj. Vse pogostejše pa ne ve, kje so sredstva.
+ Grenka uganka zadnjih tednov'.“Kakšna je. razlika med Poljsko in Jugoslavijo? ” Odgovor:“Eno leto. ”
+ Nihče nc piše tako slabo kol zagovorniki preživetih ideologij.
+ Kolikor bolj se na sestankih melje na drobno, toliko več imajo prisotni peska v očeh.
+ Pri nas ima kupec vedno prav. Seveda mora biti telesno močnejši.
+ Smo zelo vljudni: ko stranko naženemo, ji odpremo vrala.
Uradujemo:
{« teden od 9 do 5.30 ‘n sobotah od 9 do 1 ure.
INCOME TAX RETURNSi
Skozi vse leto nudimo poklicne usluge pri Vaših raznih davčnih obveznostih in problemih.
MERCURY TAX SERVICE
518 SYDNEY ROAD, BRUNSWICK, VIC. 3056 Telefon: 387 7055 (2 liniji)
Lastnik podjetja: STANKO PENCA
NO APPOINTMENTS NECESSARY
KRIŽANKA (Ivanka Žabkar)
SLOVEVlAN AUSTRAUAN
Vodoravno: 1. celo posebna buija se po njem imenuje; 2. pokrivalo; 7. glas; 8. tako kličeš deželo, kjer si bil rojen; 11. goljufa; 12. kraj na Koroškem; 13. ni kmetije brez njih; 15. del telesa; 18. padavina; 19. med umetnike spada; 20. manj uporabljan izraz za strugo, jarek, kotanjo; 21. začimba; 23. pomanjše-valnica za ime Janez; 24. točilnica; 25. poteza; 26. imetje, posest.
Navpično: 1. ime za posebno pustno šemo; 2. priimek hrvaškega pisatelja, Nobelovega nagrajenca;
4.	oče; 5. eden zakramentov; 6. žensko ime; 9. običaji, šege; 10. rimski pozdrav; 11. iz sklepov sestavljena priprava za povezavo; 14. posebne vrste planinski pevec; 16. preprosto obuvalo; 17. tujka za umetnika; 19. vprašalni zaimek; 21. kratica za občino; 22. kratica za Jugoslovansko radio—televizijo.
Rešitev pošljite na uredništvo do 3. marca!
* * *
Brežnjev se zjutraj odpravlja zdoma. Njegova soproga ga zaustavi:“Leonid, kje pa imaš danes medalje? ” — “Saj res, “ pravi on, “pozabil sem jih na pižami!”
“Kako pa je kaj z vašim stricem? ”
“Slabo, zelo slabo.”
“Torej morate biti pripravljeni na vse.”
“Na vse pa ne: pol bodo dobili drugi sorodniki.”
“Včeraj sem bila v lepotnem salonu.”
“In nisi prišla na vrsto? ”
SLOVENSKO-AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc.
pozdravlja vse rojake in bravce MISLI s prisrčnim vabilom:
KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irving Street, PHILLIP (CANBERRA), A.C.T., je odprt gostom Vsak dan (vključno sobot, nedelj in praznikov, razen velikega petka in večera božične vigilijc) od 11.45 a.m. do 11.45 ure p.m.
Nudimo številne slovenske pijače, naša kuhinja pa servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od petih popoldan do desetih zvečer, na nedelje in praznike pa že od dvanajste ure dalje.
Tudi Vam bo pri nas vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI: DOBRODOŠEL V SLOVENSKEM DOMU!
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
Dr. J. KOCE, Fiat 2, 139 High St., Kew, Vic. 3101 — Tel. 861 7694 (Najstarejši tudi po letih objavljanja oglasov v Mislih)
ČE HOČETE POTOVATI.
se z zaupanjem obrnite name. V moji odsotnosti (septembra in oktobra) me nadomestuje v uradu gdčna MARIJA (KuSeta), ki Vam bo Sla v vsem na roko, kot Ce bi jaz bil tukaj, če pridete na agencijo, vprašajte za MARIJO, lahko pa ji tudi telefonirate na telefon agencije: 654-1233
TOUR WORLD INTERNATIONAL, 155 Collins Street, Melbourne, 3000 — Tel. 654 1233, Consultant Dr. J. KOCE
Ste poravnali naročnino za MISLI???
VlkTORIJSKIM SLOVENCEM
TOBIN BROTHERS funeral directors
USLUGO v času žalovanja
North Melbourne 189 Boundary Road, 329 6144 Malvern 1382 High Street, 509 4720 Noble Park 505 Princes Highway. 546 7860 Frankston 232 Cranbourne Road, 781 2115
Mentone 93 2460
SLOVENSKO MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom za 'izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva po zmerni ceni.
Telefon: 459 7275
FRANC ARNUŠ 76 Beverley Road, ROSANNA. Vic.
E. Z. OFFICE MACHINES
Zastopnik podjetij Olympia in Adler strojev se melbournskim Slovencem priporočil /a prodajo novih in starih pisalnih, računskih in podobnih strojev vseh znamk Izvršujemo vse vrste popravil'
V	zalogi imamo slovenske črke f'Š? ki |ih Vaš pisalni stroj morda še nima.
EMIL ZAJC
9 Tcnnjson Ave., ( I.AVTOV N ii. 3169 Telefon: 544 8466
F. T. ADMINISTRATIVE SERVICES Ply. I td 182 Norton Street, Leichhardt, N.S.W„ 2040
TAX CONSULTANTS — INSURANCE BROKERS
Prevzemamo registracijo in popolno knjigovodstvo vsakovrstnih podjetij in dru?b ter kontraktorjev. kakor tudi posameznikov. Urejamo davčne obračune ("Income tax return”), rešujemo davčne probleme in nudimo potrebne nasvete.
Posvetujte se z rojakom
V	FERFOLJA.
J. M THAMF. f VVEINBFRG
Predstavljamo različna zavarovalna podjetja _
'Tariff Companies"
Nudimo vam zavarovanja: za življenje, za bolezen, v nezgodah; zavarovanja nepremičnin itd. (Workers' Compensation. Public Risk, Superan-nuation scheme. Pension Funds.)
Telefon: SYDNEV 560 4766 in 560 449(1
DONVAL 'RAVEL
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 310S Telefon: 842 5666
(vse ure)
Vabimo Vas, da obiščete našo pisarno, ki ima lastni prostor za parkiranje Pokličite nas in ako Vam je ugodnejše, PRIDEMO TUDI NA VAŠ DOM .
V. n;isveti pri načrtovanju in pri urejevanju Vašega potovanja po Avstraliji ali preko morja (pri nabavi potnih listov, vi/, raznih drugih dokumentov, finančnega posojila, zavarovanja, fotografij za potne liste . . .)
VAM J F NA USLUGO ERIC IVAN GREGORICH
DONVALE TRAVEL
1042—1044 Doncaster Road, EAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666 (vse ure!)
Ime GREGORICH je med viktorijskimi rojaki 2e od leta 1952 dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje.
Cena potovanja MELBOURNE — BEOGRAD (ali RIM) in nazaj od $1126.— navzgor. Pokličite nas za podrobnejše informacije, ker je trenutno cela vrsta različnih cen potovanja pod različnimi pogoji.
Ne pozabite ime ERIC IVAN GREGORICH ! Priporočamo se in Vas ne bomo razočarali!