Štev. 136 TRST, sredo 18. maja I9IO. Tečaj XXXV IZHAjA VSAK DAN ta*1 ab Mdeljah In praznikih ob 5., ab ponedeljkih ab 9. zjutraj. Posamične Iter. se prodajajo po 3 nv6. (6 stot.) ▼ mnogih tobak&rn&h v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini, Sv. Luciji, Tolminu. Ajdov-i&ni, Dornbergu itd. Zastarele itev. po 5 nvi. (10 stot.). 0«LA8I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v širokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po S »t. mm, »smrtnice, zahvale, poslanice, ogledi denarnih zavodov pe iO 61, mm Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka »»daljna vrsta K 2. Mali oglasi po A stot. beseda, naj-«zliLtij pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izkliučno le upravi „Edinosti". ■ - Plačljivo In uioiijivo - Trstu. ■ — — PINOST NAROČNINA ZNAŠA Glasilo političnega društva „Kdinosf* za Primorsko. F •dimmtti 39 mmit sa celo leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 8 K; na na-ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. ■aNteln» u Mđaljak« lztanj* „KSUTOSTI" Kui: s« ••to lato Kron S'30, s* pol lata Kron a «0. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-van» pisma •• ne sprejemajo in rokopisi ae aa vračajo Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ulio« Giorgio Galattl 18 (Narodni dom) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konzorcij lista „Edinost". - Natisnila Tiskarna „Edinost" vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, ulica ===== Giorgio Galatti štev. 18. —- PoItao-hranllnKnl račun ŠL «41652. TELEFON St. 11-57. BRZOJfiUNE UE5TI. Skupne ministerske konference. BUDIMPEŠTA 17. Ob 10. uri pred-poiudne so pod predsedstvom ministra za unanje stvari grofa Aehrtnthala pričele skupne minis/erske konference, katerih se razun skupnih ministrov udeležujeta oba ministerska predsednika in oba finančna ministra. Zapisnik vodi dvorni svetnik vitez Giinther. BUDIMPEŠTA 17. (Og.. biro) Skupna ministerska konferenca, ki je pričela ob 10 uri predpoldne, je bila ob 1. uri prekinjena in bo nadaljevala ob 5. uri popoludne. BUDIMPEŠTA 17. Opoludne prekinjena skupna ministerska konferenca je nadaljevala ob 5. uri pop. in je trajala do 7 30. Predmetom konference je bil skupni proračun za 1. 1910., ki se ga je že na skupnih minister-skih konferencah dne 14. in 18. septembra m. 1. pretresavalo in vsprejelo. Delegacije bodo sklicane meseca novembra. Avdijence pri cesarju. BUDIMPEŠTA 17. (Ogr. biro) Cesar je ob 9. uri predpoludne vsprejel v avdi-jenci vojnega ministra Schonaicha, ob 4. uri pop. pa ministerskega p^dsednika barona Bienertha. C. in kr. vojna mornarica. DUNAJ 17. Vojna ladija „Cesarica Eli-sabeta" je 14. t. m. priplula v Kitsušimo, kjer ostane 4 dni. „Panter" je 15. t. m. dospel v Kitankcemi, kjer ostane tri dni, od tam se poda v Nankin Na ladijah je vse zdravo. Polet iz Dunajskega Novega mesta na Dunaj. DUNAJ 17. Danes zjutraj se je vršil prvi polet iz Dunajskega Novega mesta na Dunaj. Ob 6 uri se je aviatik Illner z monoplanom „Etrich" dvignil na letališču Dunajskega Novegamesta v zrak in je v 36 minutah preletel daljavo 45 kilometrov do Sitnerinške ravnine blizu Dunaja. Illner se je nameraval vrniti v Dunajsko Novo-inesto, potem ko bi se bil previdel z benzinom. Ker je pa nastal močan veter, je moral počakati do večera. DUNAJ 17. Illner je poletel nazaj v Dunajsko Novomesto ob 5.32 pop. in je srečno dospel v Dunajsko Novomesto ob 6.14. Truplo kralja Edvarda v West-minsterhalli. LONDON 17. Zvonenje velikega zvona Westminsterske opatije je ob 1*1.30 predpoludne naznanjalo, da so truplo kralja Edvarda dvignili v palači Buckingham, da je prepeljejo v* Westminsterhali. Gardni gre-nadirji in brigada pomorščakov so tvorili sastno stražo na potu k Westministerhalli. Vseh oči so bile obrnjene na priprosto ia-feto, na kateri je bila krsta. Ob 12.30 je krsta dospela v \Vestminsterhall, nakar so pričele verske ceremonije. Truplo bo tri dni izpostavljeno občinstvu. Balkanska federacija. PARIZ 17. Hilmi paša je izjavil enemu dunajskemu dopisniku „Matina", da smatra balkansko konfederacijo za nekaj kar bi bilo zelo želeti. Pri tem da najde vsak svoje. Temeljni pogoj zato pa je, da se druge balkanske države popolnoma odpovedo svojim zahtevam glede Makedonije. A da se pride do tega, mora biti Turčija močna. On, Hilmi paša, da je spoznal tekom svojega službovanja kot generalni inspektor Makedonije, da postopa Avstrija povsem ko- PODLISTEK. Jutršnji „konec sveta"! Z velikansko hitrostjo se nam približuje Halleyev komet s svojim repom vred. Jutri, dne 19. maja ob 3. uri 22 min. zjutraj sred-njeevropejskega časa bi nas moral zadeti rep tega nebesnega potepuha. Konec sveta, ki bo torej jutri, še predno izide prihodnja številka našega lista, je za to postal tako aktuelen, da moramo za danes napraviti mal oklepaj v svojem, mirnem in sistematičnem pogledu v vesoljstvo in se lotiti perečega vprašanja; jutršnje astronomične senzacije. Švoje astronomične črtice, ki jim je namen ponuditi poljuden če tudi površen, pa vendarle pregleden vpogled v vesoljstvo — kar je silno težko, ako ne postopamo sistematično —, bomo pa nadaljevali — po koncu sveta. Saj bomo videli komet še dolgo, in sicer na večer- rektno ter da zasleduje tam le legitimne! trgovske interese in on je uverjen, da bij Avstrija pozdravila prijazno balkansko konfederacijo, ki bi imela velik pomen za mir na Balkanu. Hrvatski sabor. ZAGREB 17. Zbornica je nadaljevala specijelno debato o načrtu volilne reforme. IJstaja v Albaniji. CARIGRAD 17. „Sabah" objavlja odgovor ulemov in odličnjakov iz Djakova na naznanjen poziv glede položitve orožja. V brzojavki se povdarja zvestobo do skupne domovine in ustave in da je bilo naperjeno svoječasno zbiranje prebivalcev v Ipeku proti oktrojiranim davkom. CARIGRAD 17. V albanskih poslanskih krogih se govori, da se vojni minister pogaja z Albanci. Vlada je baje pripravljena izdati splošno amnestijo in opustiti razoro-ženje Albancev, Pravoslavni Albanci v Hi-mani so izjavili, da so pripravljeni služiti v armadi. O davčnem vprašanju se tudi vrše pogajanja. CARIGRAD 17. Mladoturški tednik „Šuraj Ummet" je bil po vojnem sodišču suspendiran, kar je priobčil vest, da so ustajo razširili nekateri načelniki katoliških Miriditov. Požar. SATORALYA UJHEL1 17. (Ogr. biro) V občini Jemplen-Vasarhely je sinoči nastal požar; pogorelo je 67 hiš. Pri tem je zgorelo tudi mnogo domačih živali in živeža. Veči del prebivalstva je brez strehe. Škode je 300.000 K. CARIGRAD 17. V Bejrutu je požar vpepelil več. mestnih delov. Zgorelo je tudi več oseb. Škode je štiri milijone frankov. Ob 30 letnici nemškega „Schulvereina 1 To nemško bojno društvo je slavilo minolo nedeljo 30-tetnico svojega obstanka Skoro vsi nemški listi so priobčili članke o tem zgodovinskem dogodku. Socijalnodemokra-tični poslanec Pernerstofer priobčuje v „Ar-beister Zeitung" o postanku in razvoju tega društva zelo simpatičen članek, v katerem pripoveduje, da je tudi on svoj čas aktivno sodeloval v tem društvu. Posebno zanimiv je članek, ki ga priobčuje v ; Graški „Tagesposti" predsednik društva, državni posl. dr. G r o s s. Iz omenjenega članka posnemljemo: Poleg 30-letnice obstanka slavi „Schul-verein" tudi uresničenje Rosseggerjeve dvo-miljonske ustanove. Danes šteje društvo 1800 podružnic in 140.000 članov, tako, da je „Schulverein" danes največje društvo v Avstriji. Društvo je nabralo v tridesetih letih 15 milijonov Kron. To je sicer — prav dr. Gross — na sebi lepa svota, a vendar mala, če se pomisli, da prihaja le ena krona in pol na vsakega avstrijskega Nemca v tridesetih letih, mala še posebno zato, da se mora „Schulverein" bojevati na več front. Izvzemši Solnograške, Predalberške, Gornje Avstrije in Dalmacije, deluje društvo v vseh avstrijskih kronovinah. Društvu stoje nasproti češko in poljsko šolsko društvo na severu, Ciril-Metodova družba in Lega na-zionale na jugu. Kaka sila je v teh nasprotnih organizacijah, dokazuje oholnost, da je češka šolska družba imela do pred par leti večje dohodke, nego nemški „Schulverein". Dočim treba Cehom porazdeljati svoja velika sredstva na malo ozemlje, iznaša jezi- kovna meja, ki jo mora čuvati „Schulverein", preko 3000 kilometrov. Danes iznašajo dohodki „Schulvereina" sicer po priliki milijon kron, kar pa nikakor ne zadošča, da bi se moglo zadovoljevati vsem potrebam. Za Rosseggerjev sklad je bilo v 10 mesecih podpisanih 1000 kameno v po 2000 K. Med temi je tovarnar Dittrich v Schon-linde podpisal 10 kamenov, knez Fiirsten-berg 6 kamenov, rodbina Bross 11 kamenov itd. Dj danes je že podpisanih 1200 kamenov ! Dalje pripoveduje dr. Gross, da se bodo obresti tega sklada sicer porazdelje-vale kolikor možno enako med sudetske in alpske Nemce, vendar pa bodo v glavnem namenjene za Spodnjo Štajersko in Koroško. Na Spodnjem Štajerskem je le malo mest in trgov, ki ne bi bili po „Schulve-reinu" podpirani. — Samo celjsko mesto je dobilo za šolo v Gabrjah 100.000 tisoč Kron. Veliko dela pa je — pravi dr. Gross — še izvršiti, posebno na Koroškem, kjer gre prizadevanje „Schulvereina" za tem, da pritegne k sebi Nemcem prijazne Slovence (to je: nemškutarje) in primerno preosnuje utrakvistične šole. * * * nem nebu. Komet in zvezdoslovje ostaneta torej še dolgo aktuelna, in bodo naše astronomične črtice zanimale gotovo tudi — po koncu sveta. Halleyev komet spada v našo domačijo v vesoljstvu; tako smo v prejšnjih črticah imenovali kraljestvo našega solnca. Zemlja in drugi planeti krožijo okolo Solnca v malone okroglastih kolobarjih. Tudi kometi — vsaj oni, ki jih vidimo v perijodičnih presledkih — krožijo okolo Solnca; le njihova pot ni okroglast, marveč več ali maj podolgast kolobar t. j. elipsa. Tako je elipsa Halleyevega kometa jako na dolgo stegnjena; Solnce pa, okrog katerega se komel vrti, stoji v skrajnem kotu enega konca tega podolgastega kolobaija. Tako se kometova pot največ približuje Solncu do približno 88 milijonov kilometrov; ta Solncu najbližja točka kome-tove poti imenuje se „perihelij" in je komet prišel do svojega perihelija dne 20minolega aprila. Od tedaj se komet oddaljuje od Solnca gre naprej svojo pot in doseže' približno 1. 1948. točko svoje elipse, ki je najbolj oddaljena od Solnca. Tedaj bo stal, komet v svojem „afeliju" in bo oddaljen od; Ako se hoče nasprotnika vspešno pobijati, poznati treba pred vsem nasprotnika, sredstva, s katerimi razpolaga, in bojne načrte, ki si jih je napravil. Ako pomislimo, da so avstrijski Nemci v tridesetih letih spravili skupaj komaj 15 milijonov kron, to je, na vsako osebo eno krono in pol, potem treba priznati, da je to za bogati nemški narod v Avstriji razmeroma zelo malo. Ta vsota pa se še znatno zmanjša, ako odštejemo zneske, ki jih je „Schulverein" dobil iz Nemčije. Kakor že rečeno, je ta svota z ozirom na bogastvo avstrijskih Nemcev razmeroma majhna, kar se daja tolmačiti le s tem, da masa nemškega naroda instinktivno noče podpirati nemoraličnih namenov tega društva. Po drugi strani je pa zopet za nas glasen memento, da moramo stati na straži; z ozirom na svojo mnogoštevilnost žrtvuje nemški narod res tnalo za namene Schulvereina, ali nasproti nam, malim in šibkim, so nabrane svote silno bojevno sredstvo, izlasti sedaj, ko so Nemci nabrali v 10 mesecih svoj dvamilijonski sklad. V istem času kakor Nemci, bi bili lahko tudi mi že nabrali svoj sklad, za katerega pa tečejo kameni zelo počasi. Če se za nemški „Schulverein", ki ima v glavnem vendarle n e m o-raličen namen, pojavlja toliko požrtvovalnosti, moralo bi se pojaviti med nami razmeroma toliko več. Je-li n. pr. opravičena narodna bramba, da deluje „Schulverein" na Spodnjem Štajerskem in Koroškem, ko imajo Nemci itak v rokah vso upravo, kjer jim gredo na roko državne oblasti, da dobivajo lahko nemške šole povsod, kjer je le videz zakonite opravičenosti. Osobito na Koroškem, kjer slovenskih šol takorekoč niti ni, kjer so takozvane šole prave tovarne Nemcev in kjer je ves državni in avtonomni aparat v službi germanizacije! ! A vse to se ni zadosti. Ker navsezadnje Koroška in Štajerska vendar še nista na Poznanjskem in Avstrija za sedaj še ni pruska provincija, morajo upravne, osobito državne oblasti, imeti vsaj toliko obzira na faktične razmere, da vzdržujejo neki videz objektivnosti. Zato se Nemcem dozdeva, da se ves proces ponem-čevanja prepočasi vrši. Tu torej morata „Schulverein" in „Siid-marka prihajati na pomoč, da povspešujeta Solnca okroglih 5300 milijonov kilometrov. Od tu se komet zopet začne približevati Solncu in se prikaže zopet očem naših potomcev za kakih 76 let in pol. Na eni strani se torej komet približuje Solncu bližje, nego stoji od njega oddaljen drugi planet, Venera; na drugi strani pa se oddaljuje od Solnca celo dalje, nego je oddaljen zadnji planet, Neptun. Približno deseti del poti Halleyevega kometa se nahaja onstran poti zadnjega planeta. Okolo 12.000 milijonov kilometrov znaša ogromna kometova pot. Za isto pot bi rabil oizovlak s hitrostjo 100 kilometrov na uro skoraj 137 stoletij. Hitrost, s katero se pomika komet, ni vedno ista; čim se približuje Solncu se ista veča, čim se oddaljuje, se ista manjša, Tako znaša hitrost Halleyevega kometa na periheliju 55 kilometrov v sekundi, na afeliju pa niti kilome-meter v sekundi. Če se komet oddaljuje od Solnca, se pa za to približuje sedaj Zemlji. Ista namreč, kakor vsi planeti, kroži okolo Solnca, v smeri od zahoda do vzhoda, torej v nasprotni smeri, kakor kazalec na uri. pravo germanizacijo. To nam je precej jasno povedal tudi sam dr. Gross v gori navedenem članku. A mi ? Ali naj držimo roke križem ? Ne, nadaljujmo začeto delo, žrtvujmo in delajmo vsak po svoji moči in jemljimo si v izgled poznanjske Po'jake, ki ob še vseh drugih in hujših okolnostih bijejo naravnost herojiško, a tudi vspešno borbo proti nečloveški politiki pruskih hakatistov ! In zapomnimo si, da ne pogine noben narod, dokler ima sam odločno voljo za življenje! Nova francozka zbornica. Volitve v francozko zbornico so dovršene in novoizvoljeni poslanci se sestanejo dne 1. junija t. I. v prvo sejo. Dasi je dobila vlada pri volitvah ogromno večino, zahtevajo ipak njeni nasprotniki, da mora v očivid novi zbornici — demisijonirati in da bi se tako izvedla vsaj delna prenovitev kabineta. Seveda kažejo vsa dosedanja dejanja vlade, da Briand ne bo napravil te ljubavi svojim nasprotnikom, temveč, da se predstavi vlada novi zbornici v svoji sedanji sestavi. Šele, ako vlada ne dobi v novi zbornici večine za program, ki ga razvije tam, poda demisijo. Značilno za pojmovanje parlamentarizma v Franciji in pri nas je to vsekako. Tam so se vršile volitve v zbornico. Vlada je dobila pri teh volitvah večino. — Kljubu temu se zahteva od nje, da mora demisijonirati še predno se zbornica sestane ! A pri nas v Avstriji ? Bienerthova vlada je doživela že nešteto porazov v zbornic poslancev, a kljubu temu se drži na krmilu, kakor klop na koži. Seveda se izgovarjajo pri nas, da so bile večine proti vladi vsa-kikrat le slučajne. A tak slučaj je bil o priliki padca Briandovega prednika Clemen-ceaua tudi v Franciji. Tam je o priliki nekega glasovanja slučajno ostala vlada v manjšini. Čim je bil proglašen izid glasovanja, je ministerski predsednik Clemenceau vzel spise pod ramo, rekoč : Je m ' en vai (grem) ter odšel. Ko bi bilo pri nas v Avstriji tako, bi Bienertha že davno ne bilo več. Dnevne novice. Proti inozemcem v Rusiji. Iz Petro-grada poročajo: Ministerski svet je vsprejel zakonski načrt, po katerem ne morejo inozemni v Podolju, ki so dosegli rusko državljanstvo, nakupovati nepremičnin izven mest. Guvernerji zamorejo izgnati vsakogar, ki bi se proti tej naredbi pregrešil. Srbska skupščina se je v ponedeljek zopet sestala. Na začetku seje se je predsednik v toplih besedah spominjal angleškega kralja Edvarda. — V znak žalosti so se poslanci dvignili s sedežev. Milijardno posojilo Francije. V francoskih političnih krogih se govori, da Francija najme posojilo ene milijarde fiankov za pokritje potreb delavskega zavarovanja in drugih reform. Dve sto milijonov hočejo porabiti za gradnjo vojnih ladij. Astronom Huggins je umrl v Londonu v starosti 86 let. Ustoličenje dolnje-tuzlanskega metropolita. V nedeljo je bil slovesno ustoličen novi dolnje-tuzlanski metropolit. Radović. Cesarja je zastopal general Varešanin. Domače vesti. Še nekaj o železniški nesreči pri Vodnjanu. Izvedeli smo iz gotovih virov, Halleyev komet pa se suče ravno v isti smeri, kakor kazalec na uri. Recimo prav po domače — da bi se Solnce nahajalo v Padričah. Barkovlje, Volti di Chiozza, Sv. Jakob itd. bi bile točke zemeljskega kolobarja okrog Solnca in Zemlja bi se sedaj pomikala na poti iz Barkovelj proti Volti di Chiozza. Komet pa bi se tedaj sukal v smeri od Katinare dol, preko Lovca, Bo-šketa, Javnega vrta in čez Škorkljo v Barkovlje, potem v Tržič in v tej smeri dalje. Danes bi se zemlja že nahajala pri Narodnem domu, komet pa v Bošketu. Jutri zjutraj ob 3. uri 22 minut bi se naša Zemlja že nahajala pri Volti di Chiozza. Komet pa, ki leti dol iz Bošketa, se bo tedaj nahajal pri Javnem vrtu torej — denimo da Volti di Chiozza, Javni vrt in Padriče se nahajajo v isti ravni črti — ravno med nami in soln-cem. Ker je rep kometa vedno obrnjen v nasprotni smeri od solnca, bo torej kometov rep, ki bi zavzel ulico Stadion, ravno zadel Zemljo. Zemlja šviga potem naprej v smeri proti Sv. Jakobu in komet proti Škorklji. S pomočjo tega ultrapopularnega sredstva bomo tudi lahko razumeli, zakaj smo poprej % Htraii JI »EDINOST« št. 136. V Trstu, dne 18. maja 1910. da voznik, ki je p nesrečil pri Vodnjanu ni umrl, kakor je bilo javljeno v „Edinosti" od 12. t. m. pod naslovom „Zopet velika nesreča na istrski železnici", ampak še živi in utegne ozdraviti. Nadalje treba popraviti, da umrla spremljevalka tega voznika ni bila njegova soproga, marveč, je bila sestra njegove soproge in še neoženjena. Da krivda tudi na tej železnici zadevlje železniško npravo samo, in da je ta spoznala svoj „mea culpa", naj služi v dokaz, da je čuvaja, ki je zakrivil to nesrečo, postavila črez dva dni zopet v službo, in je določila za to službo še dva druga čuvaja, tako, da bodo sedaj trije vršili službo, katero je vršil do sedaj samo eden ! Omenjeno bodi tudi, da je označeni čuvaj dva dni pred nesrečo prosil svojega načelnika, naj mu dovoli, da gre na ravnateljstvo prosit, naj mu olajšajo službo, ali pa da ga premestijo iz Vodnjana. Načelnik pa mu je odgovoril, da bo on sam poskrbel za olajšanje, da mu torej ni treba hoditi v Trst. No, sedaj je ravnateljstvo samo poskrbelo za olajšavo, ali žal, nekoliko pozno. Osebna vest. Včeraj zjutraj je s prvim brzovlakom južne železnice dospel semkaj predsednik Uoyda, bivši minister dr. Julij Derschatta. C. kr. avstr. drž. železnice. C. kr. ravnateljstvo drž. železnic v Trstu odda ponudbenim potom dobavo in poslavljanje 225 težke železne čezstavbe mostu preko Save pri Otočah na Kranjskem v km. 58-6/7 proge Trbiž—Ljubljana. Podlaga za ponudbe je na vpogled pri navedenem ravnateljstvu odd. II. Ponudbe je vložiti najkasneje do 31. maja t. I. do 10. ure dopoludne v glavni pisarni c. kr. ravnateljstva drž. žel. v Trstu, ul. G. Galatti 9. Avtentično besedilo razpisuje v „Oesterr. Zentralanzeige fiir das offentl. Lieferungs-wesen", „Osservatore Triestino" in „Lai-bacher Zeitung". Iz Celovca, Gorice in Trsta. — Na ustanovno zborovanje „Slovenske straže" v Ljubljani je brzojavil g. dr. Brejc iz Celovca : „Pozdravljam imenom koroških Slovencev novo društvo, od katerega zlasti naša najbolj ogrožena narodna meja pričakuje pomoči. Vsega naroda slovenskega straža naj predvsem najširše plasti naroda seznani z nevarnostjo, ki mn preti od sovražnikov, zbudi in zanese naj zavest opasnosti položaja našega naroda do zadnje slovenske koče! Nobeno umetno zdravilo, samo odpor vsega naroda nam da moč, da prestanemo sedanjo krizo brez prevelikih izgub. V znamenju take demokratizacije narodnega dela bodi torej tisočkrat pozdravljena Straža Slovenska !" Pametno je brzojavil g. dr. Brejc iz Celovca. On poživlja ves narod na obrambeno delo, ker ve, da le odpor združenega naroda more vspešno odbijati sedanji silni sovražni naval. Se posebej smo dolžni hvale g. d.ru Brejcu na odkritosrčnem pripoznanju, da je Koroška najbolj ogrožena točka. S tem je tudi on zavrnil glasovite „utiske" v „Slovencu", ki so slikali Trst kakor najbolj ogroženo točko, in pridružil se je našemu pozivu na adreso S. L. S., naj nam reši Koroško !! Tako je torej brzojavil dr. Brejc iz Celovca. Iz Gorice pa so bili na drugi plat zvona, ki je pozival „Stražo" na boj proti — lastnim bratom! Bil je dr. Brecelj iz Gorice, ki je — v kričečem nasprotju z d.rom Brejcem — učil, danajnujši sovražniki slovenskega naroda so — „slovenski liberalci" !! Iz tega pouka Breceljnovega sledi po vseh pravilih najelementarneje logike, da mora Straža najprej pobijati vse one slovenske rojake na Goriškem, ki niso istega političnega mišljenja, kakor je on — dr. Brecelj. Iz Celovca poživljajo torej na koncentrirano borbo proti vnanjemu sovražniku, iz Gorice pa na cepljenje in medsebojno klanje. Pa tudi iz Trsta smo čuli glas, ki je prinesel precej hudo distonacijo v pesem goriškega pevca, oznanjevalca — strasti in sovraštva. G. kapelan Čok iz Sv. Ivanu je namreč naglašal potrebo skupnega dela z videli komet pred vzhodom solnca in zakaj ga bomo po 19. videli po zahodu solnca. Zemeljska kroglja se namreč v 24 urah vrti okolo svoje osi tudi v smeri od zahoda do vzhoda, torej v nasprotni smeri kakor kazalec na uri. Poprej — predstavite si, da se je Zemlja nahajala v Barkovljah, komet pa na Katinari, bi mi na zemeljski krogli po noči bili videli zvezdno nebo na morski strani; naprej se sukajoč okolo sebe, bi kmalu zagledali Katinaro, potem pa še le solnce nad Padričami. In videli smo zares komet pred zarjo. Te zadnji dni nismo več videli kometa zjutraj, ker se približamo točki, katero si predstavljamo pod Volti di Chiozza, komet pa Javnemu vrtu. Komet je torej vzhajal istočasno s solncem in žarki tega so ga napravili nevidnim. Iz istega razloga nismo seveda videli kometa po dnevu, še manj zvečer, ker je zatonil pred solncem. Ravno tako lahko si sedaj predstavljamo, kako bo jutri zjutraj, ko solnce, komet in zemlja stojijo v ravno isti črti. — Pri nas je noč, torej je del zemeljske kro-glje, ki jo mi prebivamo, obrnjen stran od dru go m iš I j eni k i za slovensko šolo! Sedaj je veliko vprašanje, kateri glas privabi vodstvo „Straže" na svojo stran: ali oni iz Celovca, ali oni iz Gorice, ali oni iz Trsta ? !! Na adreso c. k. poštnega in brzojavnega ravnateljstva. Dne 2. t. m. je odposlala uprava tiskarne „Edinost" večo pošiljatev tiskovin na naslov „Bralno-pevsko društvo „Ladija" v Devinu", kamor pa pošiljatev ni dospela, da-si je Devin pred nosom Trsta in je doslej vedno zadoščalo slovensko označenje Devin. To pot pa je pošiljatev romala po Ogrskem in bila je menda celo v inozemstvu. To sklepamo iz tiskane pripombe, prilepljene na ovitku: „Unbekannt — Inconnu" na belem in zeleno obrobljenem papirju. Pošiljatev je romala okolo po svetu cel teden, dokler ni prišla dne 10 t. m. zopet v roke uprave naše tiskarne. Ponavljamo: da je Devin pred nosom Trsta, da naša tiskarna vedno pošilja v Devin pod tem slovenskim označenjem in da ni bilo doslej nikoli takih nepriličnosti. Sedaj pa naenkrat poštni aparat ni poznal Devina in ga je iskal po svetu okoli! Vzrok temu je v dejstvu, ki smo ga žigosali že opetovano: ta namreč, da am-bulančno poštno službo pri vlakih tudi na naši zemlji opravljajo ljudje, ki ne poznajo našega jezika in so često zraven tega tudi fanatični nemški fanatični nemški nacijonalci. V tem pa je metoda, zistem, tendenca poštne uprave. Če je tudi kedaj kak slovenski uradnik po naključju zašel med ambuian-carje na progi med Dunajem in Trstom, ne mirujejo, dokler ne najdejo kake pretveze, da ga onemogočijo in odpravijo. To službo smatrajo nemškonacijonalni, uradniki za svojo domeno. To je glavno! Če pa pri tem trpita služba in javnost — je postranska stvar! Tudi to je tako-le mal prispevek, po katerem moremo presojati, kako malo pravice in resnico-Ijubja mora biti v krščansko-socijalni ekscelenci dru. Gessmanu, ki je zatrjal te dni, da Nemci niso nikdar svoje politične moči v državi izrabljali sebi na korist! Ukljub svoji krščansko-politični kvalifikaciji mora imeti mož zares prav — nekrščansko drzno čelo, ako si upa kaj tacega trditi vspričo dejstva, da so si Nemči znali prisvojiti ne le vsa visoka mesta v državni upravi, ampak da se usiljujejo tudi na vse razne podrejene vejice javne uprave tudi na teritoriju slovenskih davkoplačevalcev. Ti naj le plačujejo davke, trpe škodo in molče, ako nočejo biti še zasra-movani od takih-le nemško-nacijonalnih uradnikov izlasti po slavnih izgledih na naš i državnih železnicah ! >z učiteljskih krogov. Učiteljsko društvo :a Trst in okolico je imelo svoje zborom ;je v Trebčah. Od tedaj je minolo že mesjc dnij, ne da bi se bil kdo oglasil s kakim poročilom o tem zares krasno vspe-lem zborovanju. Oglašam se torej jaz, ker sem uverjen, da bo mnogokaterega njih, ki so bili zadržani, zanimalo čitati kaj o tem zborovanju. Referati so bili izvrstno izdelani in vsakemu poročilu je sledila zanimiva stvarna debata. Predlogi so bili vsprejeti, a sedaj je glavno, da se tudi izvrše. Kar pa je zborujoče učitelje in učiteljice posebno navdušilo, je bila častna udeležba od strani vaščanov trebenjskih, ki so z največim zanimanjem sledili razpravam o posamičnih točkah od prve do zadnje. V sedanjih časih, ko se tako rado hujska proti šoli in učiteljstvu, je takov dokaz ljubezni do šole med priprostim ljudstvom zares razveseljiv in tolažljiv pojav. V največe zadoščenje nam je bila tudi udeležba od strani g. župnika. Kakor vaščani, tako je bil tudi on najprisrčneje pozdravljen. Gospod župnik se je toplimi besedami zahvalil na pozdravu in je vspodbujal učiteljstvo k složnemu delu za blagor poverjene mu mladine in v blagor vsega naroda. Čast takemu učiteljstvu, ki si zna z ljubeznijo, dostojanstvenim nastopanjem in marljivim delom pridobivati ljubezen starih in mladih src ! Krasen izgled bodi to vsemu učiteljstvu ! In čast ljudstvu, ki — da-si priprosto — zna ceniti blagoslov šole ter prave vzgoje — tega sredstva do omike in napredka, ki . pa je zopet prvo sredstvo do materijalnega blagostanja. In to vidiš ravno v tej okoli-čansko-kraški vasici, kjer se je izvršil v ' malo letih uprav fenomenalen preobrat v smislu narodne zavednosti. Kjer je pred ne-; koliko leti tavalo ljudstvo v nezavednosti in smo imeli najhujših narodnih nasprotnikov, je ljudstvo danes kakor preporojeno. (Seveda je tudi še nekaj žalostnih izjem). K temu pa so pripomogla narodna društva spojena z gospodarsko organizacijo. Srečno učiteljstvo in srečna duhovščina, kjer jima stoji ob strani tako za napredek zavzeto občinstvo! Srečno zato, ker njima gre velik del zasluge na takem lepem napredku ! Tu ni več ne medsebojnega prepira, ni pijančevanja, ni pohajkovanja. Vsakdo dela in vrši svojo dolžnost. To je dosegla vzgoja, navdahnena od ljubezni in ne izvirajoča od tiranstva. To se je videlo posebno, ko so nas ti zavedni možje pogostili v svoji zadružni krčmi. Nastopali so skromno, ali zavedno in dostojanstveno in iz njih besede je zvenela ljubezen do pravih prijateljev. Bog jih poživi in srčna hvala jim l Blagor občini, kjer duhovn k, učitelj in ljudstvo tako harmonično delujejo v dosezanje ciljev, ki jih ima šola: v povzdigo naroda in blagor domovine! Na vas tova-riših-učiteljih je, da se kažete povsodi, z besedo in dejanjem, prave prijatelje ljudstva — pijonerje značajnega, složnega, zavednega naroda. Takov narod vam bo vsikdar v najtrdnejo oporo, ki se ne zruši nikdar ! Samopomoč, to je dandanes glavno sredstvo svojega položaja se zavedajočega delavstva, s katerimi si more zboljšati svoje tupatam naravnost neznosne razmere. Naj-nojvejša potreba je torej, da delavstvo samo posveti vse svoje moči svoji lastni obrambi. Ta namen ima vsaka delavska organizacija, ima ga tudi N. D. O., ki ima poleg drugih ugodnosti, ki jih nudt narodnemu delavstvu, tudi plemeniti namen podpirati z rednimi doneski svoje obolele člene. Podporni zaklad je tista ustanova, ki naj pomaga delavcu v slučaju njegove največje stiske, ko ga zaloti kruta bolezen, ki mu onemogočuje zaslužek. Ali odkod naj zajema N. D. O. te svote, katere je treba izplačevati v slučajih bolezni? Odkod drugod, kakor iz delavstva samega. Tedaj, ko si čil in zdrav, ko te ne tare nobena skrb, tedaj je treba misliti nato, da lahko oboliš in da tedaj ne boš imel človeka, ki bi ti pomagal. Skrbi torej v zdravju za slučaj nesreče! Skupina N. D. O. — „Sv. Marko in Sv. Andreja priredi v nedeljo, dne 22. t. m. ob 4.30 popoludne svoj pomladanski koncert „pri Tirolcu" pri Sv. M. Magdaleni Zg. Edini namen te prireditve je — okrepitev podpornega zaklada za slučaj bolezni. Narodno delavstvo ! Tu se ti nudi prilika, da skrbiš samo za-se. Namesto, da iščeš razvedrila kje drugje, pridi k tej prireditvi in koristilo boš samo sebi. In drugo narodno občinstvo, katero čuti le količkaj ljubezni do našega delavstva, ali ne bo tudi na ta način s svojo udeležbo, najlepše pokazalo delavstvu svojo ljubezen ? Rečemo le : Pojdimo in storimo vsi tvko ? Novo junaštvo orožnika Langa. — Včeraj smo na kratko poročali o zlostavlje-nju nekega sedemdesetletnega starčka od strani orožnikov na Opčinah. Iz starčkovega pripovedovanja se daja sklepati z gotovostjo, da je bil edino le glasoviti prouzro-čitelj banske tragedije v Banah, orožnik Lang, junak tudi tega najnovejšega slavnega čina. To je že naravnost vnebovpijoče, da se pušča človeku, kakoršen je ta Lang, še dalje, da nosi orožje na Opčinah. Vse Opčine in po tem najnovejšem junaštvu tudi ves Trst, je prepričan, da je ta človek po svojem temperamentu javno nevaren. In vendar je še vtdno v službi: poklican, da skrbi za javni mir in red ! Kaj misli za pravo vojaška oblast? Neumno vprašanje ! Verujemo sicer da uvede kazensko preiskavo proti Langu in da zasliši zlostavljenega in poškodovanega Tabaja kakor pričo. Ali, v spomin nam prihaja afera iz najnovejega časa, ko je neki zlostavljeni kmet bil pozvan na vojno sodišče in se je stvar završila s tem, da so se spisi odstopili državnemu pravdništvu in da je bila I proti kmetu uvedena kazenska preiskava, i radi krivega pričanja, završila s popolnim moralnim polomom za dotičnega orožnika. Človek bi menil, da bo ta lekcija služila vojaškim oblastim v resen opomin in da v sedanjem slučaju poskrbe nemudoma, da orožnik Lang ne bo več varoval miru in reda na Opčinah in — kompromitiral vse orožniške institucije. Tako bi sodili mi, ali ni izključeno, da bo vojaška oblast drugačnega mnenja. Nova podružnica CMD. Z Vrdelce javljajo, da bo dne 22. t. m. ob 4. uri pop. ustanovni občni zbor podružnice CMD. Mnogo časa smo čakali rešitve, zato se pa nadejamo, da nikdo nas Vrdelčanov ne zamudi priti v nedeljo v otroški vrtec. Vabljeni pa niso samo Vrdelčani in Vrdel-čanke, marveč tudi bližnji in daljni bratje, ki z nami čutijo in se z nami borijo za našo sveto stvar! Člani gostilne N. D. O., pozor ! Z ozirom na to, da se vrši v kratkem občni zbor gostilne zadruge N. D. O., poživljajo se vsi člani, da nemudoma pridejo po zadružno knjižico ter pravila, ker bode vstop dovoljen le proti izkazu knjižice, katero dobi vsak proti izkazu pobotnice o vplačenem celem deležu pri tajniku v društvenih prostorih ul. Lavatoio št. 1. I. danes 18., jutri 19. in petek 20. t. m. od 7.—8. ure zvečer. Kdor ni še plačal cel delež, naj to takoj stori, ker drugače zapade društvu tista svota, ki jo je plačal dosedaj! Tajnik. Izseljenci na povratku. Predvčeraj je po 17-dnevni vožnji priplul iz New-Jorka v naše pristanišče parnik Avstro-Amerikane „Laura" pod kapitanom S. Čarom. Izkrcalo se je 52 pasežirjev, večinoma izseljencev, ki se vračajo v domovino. — Istotako je predvčeraj iz New-Jorka dospel v našo luk« parnik Cunard-Line „Ultonia" s 157 pase-žirji, tudi večinoma izseljenci, ki se tudi vračajo v domovino. Majniški izlet, ki ga priredi možki in ženski zbor tukajšnje podružnice Glasbene Matice, bo v nedeljo, dne 22. t. m. Odhod ob 7. uri 34 minut zjutraj z državnega kolodvora do Rodika. Potem peš čez Art-viže v Zavrhek k „Dujcu". — Vrnitev čez Divačo poljubno kdaj. — Oni, ki reflektirajo na kosilo pri „Dujcu", naj se prijavijo do petka 20. t. m. pri vratarici „Nar. doma", ali pa pri pevovodji g. Mahkoti, da se bo znalo naročiti primerno število kosil. Moška podružnica družbe sv. CM vabi na svoj XXIV. OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v torek, dne 24. maj-nika v gor. restavracijskih prostorih „Narodnega doma" točno ob 8. uri zvečer s sledečim dnevnim redom: 1) Nagovor predsednika. 2) Poročilo tajnika. 3) Poročilo blagajnika. 4) Volitev odbora. 5) Volitev 3 zastopnikov za glavno skupščino. 6) Razni predlogi in nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi ODBOR. Societa agraria — zna slovenski! In vendar se godijo še čudeži pod tem božjem solncem, tudi v sedanjem 20. stoletju! Kdo bi si bil mislil kaj tacega ? t Pomislite vendar: ista tržaška Societa agraria (kmetijska družba), ki je doslej trdovratno poslovala le v italijanskem jeziku in ki je na prejete obile podpore in na obiske samega c. kr. namestnika, na nje občnih zborih dosledno odgovarjla s tem, da jeza-ničljivo prezirala jezik edinih kmetov v njenem področju — ista stara nepoboljšljiva grešnica razpošilja sedaj po okolici slovenske lepake s pozivom na openski semenj za živino. A najlepša je še ta, da se je sama prekrstila v nkmetijsko družbou. Mi bi se veselili te spreobrnitve velikih signorov — Agrarie, ko bi videli, da je prišla iz notranjih nagibov in poštenega spoznanja. Ali zdi se nam, da je tu Agraria le španjska stena drugih faktorjev, ki se nočejo ponižati do slovenske besede. Zato vabi ona na semenj v njih imenu. Ali naše ljudstvo pozna te tičke in se jim — smeje. Uverjeni smo, da radi teh lepakov ne privede na openski semenj niti enega repa več solnca. Zato ne bomo videli ni kometa, ni repa. V nasprotnem delu zemlje pa, kjer bo dan, ne bo komet nikakor zakril solnca, saj je proti solncu neznansko mal, marveč se bo na ploščo solnca projecirala le mala temna pičica. Iz vsega dosedaj navedenega bo tudi prav lahko razumeti, zakaj bo komet po 19. viden takoj po solnčnem zapadu; treba si je le živo predstavljati vzajemno lego teh treh nebesnih teles, Zemlje, Kometa in Solnca. In viden bo toliko časa, dokler, ne postane daljava med njim in zemljo preve-, lika. — Sedaj si malce pogledajmo daljave v legi zemlje, kometa in Solnca jutri ob 3. uri 22 minut zjutraj. Solnce, kakor znano je oddaljeno od Zemlje 150 milijonov kilometrov, kometova glava pa bo jutri zjujraj oddaljena od Zemlje 23 in pol milijonov kilometrov, torej še vedno 35-krat bolj nego je Luna oddaljena od zemlje. Kometov rep nas torej zadene le tedaj, ako bo daljši ko 23 in pol milijonov kilometrov. To srečanje na nebu se vrši z grozno hitrostjo, kajti zemlja se pomika naprej s hitrostjo 106.000, komet pa 170.000 kilometrov na uro. Rep kometi zadene zemljo 19. maja ob 3. uri 22 minut in jo zapusti ob 4.22 min. Srednji trenotek srečanja bi bilo torej ob 3. uri 52 miuut, srednje evropejskega časa. To seveda, ako bo rep zadosti dolg, kar je jako verjetno, — le 1. 1607 je bil nekoliko manjši, sicer vedno veliko daljši nego 23 milijonov kilometrov — in da bo rep zares popolnoma raven in nasproten solncu. Torej, kaj bo? Konec sveta? Brrr...! Že jutri, tako hitro! Da bi bilo tako hitro tudi konec ljudske neumnosti! Ne, ne, kdor je truden, naj gre nocoj le mirno spat, da se okrepčan zbudi po „koncu sveta". Marsikdo — tudi pisec teh vrst — bo pa rajši prebdel zanimivi trenotek. Torej nikakega konca sveta radi kome-tovega repa! Ah, kometova glava, ta bi nam že malce drugače zapela! Ali ista Švigne med nami in solncem v daljavi 23l/t mil;jonov kilometrov. Neka kometova glava je, kakor trdi Whiston, trčila 1. 2349 pred Kristusovim rojstvom z zemljo in provzročila veseljni potop svetopisemskega spomina- To- rej niti glavo kometa ni tedaj uničila zemlje, da-si tak potop ni bil ravno preveč zabaven ! Ali repi, kaj naj oni nam morejo! Kometovi repi morajo zlasti v veliki daljavi od zrna bili le iz neverjetno stenčene in razredčene snovi, saj niso v stanu zakrivati nam niti najdrobnejših zvezdic na nebu. Morda je kometov rep sploh le optična posledica eteričnih vibracij, ki so v stanu vplivati le na jako nežne fizikalične aparate. Morda bo zapaziti neko malo žarenje na nebu, morda kako padanje utrinkov. Torej vse trčenje bo k večjemu imelo za posledico le kako zanimivo magnetično ali optično prikazen. Druzega nič. V interesu vede pa, kateri so kometovi repi še vedno zagonetni, je želeti, da bo rep zares tako dolg in v taki legi, da nas zadene. Nič strupenih plinov, nič padanja bolidov in kamenja na zemljo! Vsekakor pa prihodnja noč bo zanimiva in mi želimo svojim čitateljem iz srca : SREČEN KONEC SVETA IN MNOGO ZABAVE! R. H. V Trstu, dne 18. maja 1910 »EDINOST« št. 136 Stran III. nego ie nameravalo. V interesu teh semnjev hi biio, da signori slušajo in uvažujejo kar govore Openci o razlogih, radi katerih se ti semnji ne morejo prav razviti. Tržaška mala kronika. Tatvine. Štefan Pausch, star 18 let, iz Trsta, stanujoč v ulici Farneto št. 88, je bil sinoči aretiran v krčmi „Alla Sardella", v ulici Capitelli št. 1, ker je skupaj z neko drugo osebo — ki je pa še pravočasno pobegnila — razbil šipo na lopi vratarja Hektorja Barazoni v ulici Sanita št. 5 in je vkradel dva para čevljev, vrednih 23 K. Te čevlje je Pausch skušal prodati v krčmi, kjer je bil aretiran. — Ivan Concina je v pijanosti zaspal pri mizi krčme v ul. Scon-zeria št. 4, mej tem mu je pa neki 33 letni ogljar Anton Bertok, iz Trsta, vkradel uro in verižico iz nikla. — Brtoka so zaprli. Nagla smrt. V minoli noči je 65 letnemu delavcu Petru Cleva, stan. v ul. del Monte št. 21 nenadoma prišlo slabo in je kmalu potem izdahnil. Pozvani zdravnik z rešilne postaje je zamogel konstatirati le smrt. Aretiran, ker se umešaval v redarske posle. Predsinoči je bil aretiran Anton Bratus, star 29 let, iz Idrije, stanujoč v Rojanu št. 347, ker je ponovno skušal iztrgati iz rok redarjev nekega Franja Tomaže-viča, ki je bii aretiran radi hudih izgredov. Koledar in vreme. — Danes: Feliks sp. (Kvatrna sreda). — Jutri: Ce-lestin pap. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -f 22.5 Cels. — Vreme včeraj: deloma jasno. Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno. Zmerni vetrovi. Zmerna vročina. Zaporedne padavine. Društvene vesti. . Danes vsi k Sv. Ivanu! Konec sveta Od 8. ure in pol do 11. ure koncert na vrtu ; od 11. do 2. ure v dvorani plesni venček; od 2. do 4. ure zjutraj plavanje skozi zvezdni rep in svobodna zabava. Odbor moške CMD. podružnice je sklenil preložiti svoj občni zbor na torek, dne 24. t. m. in to radi tega, ker se v četrtek vrši velevažni občni zbor „Dram. društva". Odbor „Kola" bo imel nocoj ob 9. uri svojo sejo. Pevce opozarjamo, da ta teden ne bo vaj, ker je g. pevovodja odpotoval. Telovadno društvo „Sokol" v Trstu. •r\Javna telovadba se vrši SeS^ v soboto 21. maja ob 8. uri in j^S'-li pol v veliki dvorani Nar. doma. V večer nastopijo poleg Soko- '<\ lov članice ženskega oddelka ter moški in ženski naraščaj, da pokažejo uspehe in napredek letošnjega leta. Pevsko društvo „Trst" vabi vse člane k vaji, ki se bo vršila v petek zvečer ob 8 uri in pol. * * * Odborova seja se vrši v petek, -dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani N. D. O., ul. Lavatoio. — Prosim tovariše odbornike in namestnike, da se vdeleže seje točno in polnoštevilno. Predsednik. Dramatično društvo v Trstu, jutri v četrtek ob 8. uri zvečer bo v gledališki dvorani Nar. doma občni zbor z že naznanjenim dnevnim redom. Društveni člani in prijatelji slovenskega gledališča naj ne zamude tega zanimivega zborovanja. Odbor. Glasbeno društvo „Trst" je imelo 8. maja svoj 11. redni občni zbor v dvorani Nar. del. organizacije ob zadostni vdeležbi članov. V nastopnem podajemo nekoliko črtic mino-lega društvenega napredovanja. Iz tajnikovega poročila posnemamo, da je imelo društvo v svojem drugoletnem delovanju precej nastopov in vsestransko živahno gibanje. Po tem poročilu je razvidno, da je društvo mnogo napredovalo in da je zanimanje za isto razmeroma vedno večje. Blagajnikovo poročilo kaže: Skupnega prometa je imelo društvo v zadnjem letu K 340172; izdatkov pa je bilo K 1702*06; dohodkov K 1699 66. Društveno premoženje znaša K 550*— To poročilo je tudi zadovoljivo, ako pomislimo na stanje in dobo, v kateri se društvo nahaja. Nadalje je društvo ozirom na razmere, v katere je zašlo in ozirom na vsestransko željo društvenih prijateljev spremenilo društveno ime v „Pevsko društvo „Trst". Na volitvi odbora je bil soglasno izvoljen predsednikom g. Anton E k a r. Po daljših debatah in razmotrivanjih je predsednik Anton Turk zaključil občni zbor s toplim priporočilom, naj se^ društveniki vedno tako zanimajo za društvo, kakor ravno v minolem letu in da s takim vzornim delovanjem moramo doseči, ako ne druzega, vsaj ugled in spoštovanje pri vseh društvenih prijateljih in neprijateljih. Zavarovalnica goveje živine v Bazovici priredi v nedeljo, dne 5. junija t. 1. javno tombolo s plesom v prostorih „Kons. društva". Činkvina znaša K 40, I. tombola K 100, II. tombola K 60. V slučaju slabega* vremena se tombola in ples prenese na prihodnjo nedeljo 12. junija. Nar. de!, organizacija. Seja osrednjega odbora N. D. O. se vrši danes točno ob 8. uri zvečer. — Vse odbornike in namestnike prosimo, da se z ozirom na izredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 22. t. m., udeleže seje točno in polnoštevilno, ker so na dnevnem redu zelo važne stvari. E k a r, strokovni tajnik. * * * K r a n j c, tč. podpredsednik. Skupina N. D. O. „Skedenj" ima v soboto, dne 21. t. m. ob 8. uri zvečer društveno zborovanje v prostorih „Gospod, društva" v Skednju. DAROVL — Na ženitovanju g.ce Pice Brelz z gosp. Jos. Zadnik nabrala vesela družba 10 K za moško podružnico CM. Denar hrani uprava. Vestš iz Goriške. Smrtna kosa- Na binkoštno nedeljo je umrla v Sežani g.a Terezija D e 11 o n i, mati g. Josipa Dettoni, c. k. višjega oficijala v. p. — Pokojnica je dosegla izredno starost 93 let in je bila najstarejša v občini. N. v. m. p. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Telovadno društvo Sokol" s sedežem v Dorn-bergu. Podružnica CMD v Divači. — V Divači so na binkoštno nedeljo po prizadevanju gospice Pepine Mahorčičeve in g. Vikt. Magajna ustanovili podružnico družbe sv. Cirila in Metoda. Vrlo obiskani ustanovni občni zbor je bil v hotelu „Central". Glavno družbo je zastopal g. Ante Beg. ki je imel primeren govor. V odbor so bili izvoljeni: g. Viktor Magajna predsednikom, ga. Angela Obersnelova predsednica, g.ca Pepina Mahorčičeva tajnica, g. Iv. Jančar tajnik, g.ca Micika Zurlini blagaj-ničarka in g. Fran Dovgan tajnik. Odbornice oziroma odborniki so dame in gospodje: Zafredova Tinka, Perhavčeva Antonija iz Ležeč in Rešaverjeva Pavla ter Fran Mlakar, Al. Vadnal in Jos Meuk. Pregledo-valca računov sta gg. Andrej Obersnel in Fran Ambrožič, delegata za glavno skupščino pa gg. Viktor Magajna in Alojzij Vadnal. — Kako lepo zanimanje za našo šolsko družbo je v tem okraju, dokazuje dejstvo, da ima Lokev lepo vspevajočo samostojno podružnico, da se je prijavilo več rodoljubov za obrambni sklad in da se je znani narodni trgovec zavaroval za 1000 K družbi na korist. Nova podružnica v Divači šteje nad 80 členov. Kostanjevica na Krasu. V nedeljo, dne 8. t. m. je imelo pri nas bralno in pevsko društvo „Zora" veselico s plesom, na kateri je sodelovalo bratsko bralno društvo „Narodni dom" iz Škrbine z eno pevsko točko: s „Kislico sladko", ki jo je moralo ponavljati. Za sodelovanje in tako polnošte-vilen obisk izrekamo zgorajomenjenemu društvu najsrčnejšo zahvalo ! Tudi domače društvo je pesmici „Nazaj v planinski raj" in „Mlatiči" izvrstno proizvajalo. Prav dobro se je pel četverospev „Potrkali na okno", — katerega pevcem izrekamo iskreno zahvalo! Burka „Bratranec" je izvabila pri gostih obilo smeha; igralke in igralca so se res potrudili in posrečilo se jim je, da so izvrstno igrali posamezne uloge. Tudi bratsko društvo „Kras" iz Opatje-gasela je bilo bogato zastopano na veselici, za kar mu bodi najsrčnejša hvala! Konečno se zahvaljujemo vsem prijateljem in — neprijateljem, ki so količkaj pripomogli, da je veselica kljub slabemu vremenu izpadla tako povoljno! iz indijske trstike in iz vrbovlja Radi preselitve jako znižane cene. HEM PREDE Trst oL Not 22 Potni kovčeki. - Torbice in listnice. - Lastna tovarna. Ivan Rucker, Trsi al. 5. flnfonio 10 Velika trgovin* vsakovrstnih predmetov Iz kože za potnike, turista in planince V lastni tovarni se zfelujejo kovčeki, klobu&nlea, platnena, nmotn-» izdelana pokrivala xa kovčeke ter se lzvrinjejo vsakovrstni popravki — ZMERNE CESE. TRGOVINA JE SEDAJ V SLOVANSKIH ROKAH. r Slovenci in Slovani vseh dežel! Kadar potujete skozi Trst, ali pridite v Trst, ne odpotujte, predno ste obiskali znano IZ „M Alpinista« STIflMO štev. 7. In vi, Cehi tu bivajoči, vedite, da lastnik te trgovine je rodom Ceh in govori vaš lepi ^ jezik. - Njegova trgovina ima vse potrebščine ^tza hribolazce in potovale« sploh. cidani D. Arnstein. Specijaliteta: uenjat! medmeti kakor na primer: kovčegi, torbice Itd. poznane tovarne Franc Zeller na Duna]u. Predmeti pripravni za darila. • Nepre-močljivi angleški r.lasći tvrdke Bough tof P. FrankensteH & Sons. ■■■■■ VI I M Trst - ulica Tivarnela št. 3 H Telefon 16-64. ^ ZALOGA VSAKOVRSTNEGA B £ Oglja in Premoga. $§ I 4 m » « Slovenskim ženam. Ni res, da samo blago, izdelano od tujcev, je dobro in da samo tuja industrija je zmožna konkurence. O tem nas prepriča majhni poskus z koli n s k o cikorijo. Ta izdelek, pripravljen z rokami slovenskih delavcev, dokazuje, da je tudi slovenski delavec zmožen izdela-vati najboljše blago, ki tuji izdelek v kakovosti gotovo nadkriljuje. Kolinska cikorija se prodaja v korist j družbe sv. Cirila in Metoda. Podpirajmo torej ta domači izdelek svojih rok v prid družbe sv. Cirila in Metoda! Prodajaln, ur in dragocenosti G. BUCHE1 (ex drug Dragotina Vekjeta) Trst ft« Corso štev. 36 Bogati izbor zlatanine, srebrnine, dragocenosti in žepnih ur. Kupnje in menja staro zlato in tadi srebro z novimi predmeti. — Sprejema naročbe in popravlja vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne ure. i DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Ifnnop Cl/ota se PribližuJe Kepatica Hal-•VUlICt ovcia iey je tu, ali jar imam Se dobrega vina in po ceri. Sloverci! pijte moje vino )□ vam reputica ne bode škodovala. Frihitite vsi v gostilno „Al ginnasio", ulica Squero nuovo štev 7. Hinko Kosič. 1273 B9SS Zdravljenje: krvi Čaj „Tlsočeml cvet" (Millefiori) Cisti kri ter je izvrstno predstro proti onim slučaji m će peče t želodca, kakor proti slabemu prebsvl.iauju in hemeroidain. Jeden otuot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna hiša) Telefon 377 PoStne pošiljatve se izvršujejo takoj in franko, ako se dopoilje Kron 1-10. Pohištvo.. Tekom meseca maja se bo prodajalo masivno, trdno pohištvo po Izredno znlianlh oenah. Viljem Brod & Co., ulica Rossini 26 Kdor kupi za mesec avgust, ostane pohištvo franoo v poiebn h »kladlMlh. Zaloga obuvala ■■■■ in lastna delalnica ■■■■ PAVEL ViSINTINI Trst ul. Giosue Carduccl 31. FlllJ&lka al. S. Sebastiano 8. Velika izbera moških in ženskih čevljev. - Poprave se izvršujejo točno in solidno * po zmernih cenah 8! !IK Pristno brnsko sukno Pomladna in poletna sezona 1910 1 kos 7 kron 1 kos 10 kron 1 kos 12 kron 1 kos 15 kron 1 kos 18 kron 1 kos 20 kron Kos dolg 3*10 m za popolno moško obleko (jopič, hlače in ::: telovnik ::: stane Kos za salonsko obleko K 20. Blago za površnike, loden za planince, svileni kamgarn itd. razpošilja po tovarn, cenah soli ina in reelna TRGOVINA S SUKNOM Siegel - lmhof v Brnu. Uzorei gratis in poštn. prosto. Privatni kupec ima s tem, da naioči blago naravnost iz tovarn, mesta, velike ugodnosti. Radi velike razprodaje vedno svfaže blago. — Stalne, ugodne oena. — Tudi majhne naročbe se izvršijo takoj in solidno. 'O A "OA ^ x ^ A * ^ A ^^^ x ^r'O Ali se hočete po ceni obleči ? Pojdite v dobroznano trgovino ALLA CITTA' Dl TRIESTE Trst, ulica Siosne Cardncci 1140 mi Tomim) Tam dobite Moške obleke ... od Kron 13 do 56 Obleke za dečke . od Kron 6 do 30 Otroške obleke . . od Kron 2 do 20 Velik izbor blaga iz inozemstva in iz domačih tovarn. Velika zaloga arajo, hlač in dragih predmetov za delavoe. Sprejemajo se naročbe po meri. ALLA CiTTA' D! TRIESTE Trst, nlica Siosne Carflncci štey. 40 (prej Torim* CržašUa posojil, in hranilnica V lastni u 161. registrovana zadruga z 1 :: omejenim poroštvom :: j Telefon št. 952. | Trst, Ptazzn Cosermo Z, L n. - (Ubod po Slaunlh stopnicah) Hranilno vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in ^ II Oi jih obrestuje iS |4 j O Bentnl davek od hranilnih vlog plačuje savod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Posojila daj a na vknjižbo po dogovoru 5"/#—6*/0, na menjice po 6* 0, na zastave po 5Vi'/, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovora o o o o o Ura dre are : od 9.—12. ure dopoludne in od 3.-5. popoludne. Izplafiaje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt. Pufttno - hranilnični račun 816 004. lat aajmaderaije arejaaa varnostno oelloo za sbraabe vrednost papirjev, llstia itd. kakor tudi hraallae puiioe, s katerimi se najuspefineja navaja fitediti svojo deco. Stran IV EDINOST" H. 136. V Trstu. 18. maja 1910 Vesti iz Istre. Novo društvo. C. kr. namestništvo je vzelo na znanje pravila novega društva: „Lovačko društvo" s sedežem v Dobašnici (pol. okraj Krk). Ra zne vesti. Triindvajsetletni r^oU^C'- remškega jezika, izučen v trgo*ini. išče službe kot sloga v pisarni ali trgovini. Ponudbe pod „MoČan" na In«, odd Edinosti. 830 Število zločinov v francoskem vojaštvu vedno raste. Časnik „Temps" je prinesel pred kratkim statistiko kaznovanih zločinov, katere so storili vojaki. Zločini tičoči se tatvine so narasli v zadnjih petih letih za 66 odstotkov, tičoči se razžaljenja časti za 189 odstotkov, nepokornosti za 148 odstotkov. Ta števila ne stoje v nobenem razmerju z onimi zločini, ki se zgode zunaj vojaštva. Kot vzrok se navaja, da pridejo ljudje slabega značaja k vojakom, in to vsled zakona iz leta 1905. Že tukaj se je opomnilo, da se zločinstvo zelo širi, ker oblasti ne preiskujejo dovolj natanko, temveč hitro opuste nadaljno preiskavo. Tako je ostalo 1. 1906. nekaznovanih 112.509 slučajev zločinstva : popolnoma razumljivo je, da je taka popustljivost zelo močno vplivala na pokvarjenost vojaštva in jo !e pospeševala. Še eden je vzrok tako hitremu razširjenju hudodelstev. Vlada sama ima mnogo zločinov na vesti; na prvo mesto pride tukaj Combes, ker je dal zapreti do 15.000 šol, v katerih se je vzgajala nadebudna mladina v verskem duhu in krščanski morali, kjer se je gojila krščanska ljubezen, katera edina more vsaj vidno omejiti zločine ako že ne popolnoma iztrebiti. To pa so torej vrgli iz šole in odtod toliko hudodelstev. Velikansko naseljevanje v Zjedinje-nih državah — tudi iz Avstrije. Glasom uradnega izvestja je prišlo mesi oa marca v newvorsko luko 132*397 potnikov prek" Atlanskega oceana ; med temi je bilo 108.586 naseljencev. Po7c<£ prvega števila, je dospelo tudi 11.553 državi uu a i mcriške republike, ki so se mudili v inozemstvu. Nazaj so poslali v miDolem mesecu 1742 naseljencev. naseljenci so prinesli v de/., lo le 2 457.275 dolarjev deuarja. Največ izseljencev je prišlo iz Avstro-Ograke, kakor ^e to redno vsaki mesec že dolgo vrsto let dogaja. Med tem, ko je bila glede vaseljevanja preje Italija na prvem mestu, je sedaj njeno mesto zavzela Avstro Ogrska, iz če&ar je izva ati, da se je gospodarski položaj v Italiji v novejšem času izdatno poboljšal docim je i»eda in draginja v Avstro-Ogrski trajna, vsled česar je prebivalstvo prisiljeno, bežati iz svoje domovine. Iz Avstro Ogrske je dospelo v imenovanem nicš! cu 34,380 nuselencev in iz Italije 29.408 naseljencev. Rusija je kljub temu, da ima 150 milijonov prebivalcev, pos ala v mi-nolein mesecu le 17 900 naseljencev, med katerimi je pa bilo le nekoliko Rusov, dočim bo bili ostali večinoma čifuti in delonoa tudi Poljaki in Finci. Književnost in umetnost Beseda o slovanskem obrednem jeziku pri kat. Jugoslovanih. Pod tem naslovom je izšla brošurica, v kateri je ponatisnjena razprava, ki jo je objavila „Edinost" pod naslovom: „Škofu Naglu v slovo". — Priporočamo to brošurico, ki se dobiva v tiskarni „Edinost" za ceno 30 vinarjev vsem onim, ki se zanimajo za predmetno vprašanje. Cisti dobiček je namenjen zgradbi novega šolskega poslopja pri sv. Jakobu. Dobiva se tudi v Slovanski knjigarni g. J. Gorenjca v Trstu. Slovinsko - česky slovnik (Slovensko-češki slovar). Spisal Ant. Zavadil. V Pragi. Založil 1. Otto. Strani 331. Cena K 4*60. Zadnje brzojavne vesti. Dunaj 17. Poveljnik vojne mornarice grof Montecuccoli se je podal v Budimpešto. Dunaj 17. Admiral Peary je danes dopoldne dospel semkaj in bo jutri zvečer predaval. Pariz 17. Grški kralj Jurij je odpotoval v London. Lvov 17. Cesar je daroval za pogo-relce v Przemyslany 10.000 K. Dunaj 17. — (Žrebanje avstr. sreček Bodenkredita L emisije iz leta 1880.) Glavni dobitek 20.000 K je zadela serija 1111, št. 39, 4000 K ser. 3243, št. 95. — Žrebanje srbskih obligacij iz leta 1881.: Glavni dobitek 80.000 frankov je zadela ser. 5913, št. 5, 8000 fr. ser. 187, št. 45, 4500 fr. ser. 276, št. 20. Reka 17. Pešpolk 79 je slavil danes 101. obletnico bitke pri Naborjetu, v kateri je ta polk branil meje proti Francozom, ki so prodirali iz Italije. Pariz 17. Danes se je mimo Pariza peljal v London španski kralj Alfons. Predsednik Fallieres je ob 10.15 prišel na kolodvor Noisy le roi, kjer se je razgovarjal s kraljem pol ure. Nova vila pol ure od železniške postaje „Le-deušce" na Koroškem, 5 minut izven večje vrbi, lik cfate in gozda. obeega oča 6 lepih sob, 4 kuhinje, shrambe, z lastnim vodovodom se takoj proda za ceno 11000 K. Narfidjra pojasnila daje posestnik Janez Vospernik, c.5ta Podravlje Korožko._827 nova je na prodhj v Gorj&nskem na Krasu. Leži ob cesti in je zelo pripravna za krčmo ali trgovino. — Več ^e poizve v prodajalni katnl. tisk. društva v Trstu! ulica dr-lle Po&te 9. 828 naravno in sterilizirano nuja prodajalcem Mlekarna in zaloga. Piazza Giam-battieta Vico 8. 831 Mleko Pozor krčma rji! Restavracija Alahorčič v Motovunu p. Pi-vtča zraven slovečih SkocijaDskib jam, z obrežnimi piofton in sobami s senčnatim dvoriščem in krasnim park« m, odda se v najem ali tudi proda. Pojasnila d?je lastnica Marija Mahorčič. 792 Lepa prilika za „peke"! poH- noma opravljeno petarijo se proda ali da v najem pod ugodnimi pogoji takoj v Lescah na Gorenjskem Pekarna biez konkurence. Hiša je nova, kri ta z opeko in ima vodoved. Podrobnosti pri lastniku J. Pretnarju, trgovcu na Bledu 665 Inein Ctnlfl mizarski mojster, Trot, ulica JUbip Oiutld BiIvedere šiev. 8, izvrSuje vpakovrstca mizarska dela. Pozor! M. LEV! Pozor I Trst - nI. Ombrelle €, III. nad. ■ Trst Kupuje ruoljenc pohištvo, ponofteno obleko ir šivalr»e stroje, i isati dop snico. Pride s<.m na dom. Nazarij Grižon Shift priporoča slavnemu občinstvu svojo pro-čajalnico MRZLIH JESTVIN, GNJATI, SALAMA, SIRA, SARDIN in dr. stvari. Prodaja se Dreherjevo pivo prve vrste, in vino : kraški teran istrsko in vipavsko. m DANIELE PILLIN TEST - ulioa Aoquedotto 94 TELEFON Velika zaloga gašenega in živega apna, Tovarna cementnih plošč in zaloga oglja z s peči TRST, ut. Cavana 2 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA .:. FRAN LAMPE Prodaja svežega kruha 4-krar na dan. - Postrežba točna h na dom. A LE K S. FRANC MATER - Tli Si igainica kave TELEFON 1743. ftajboljii vir za dobivanje pečeno kave L\\\\\\' \\ \\\\\\ \\w v ■ Spritzer wem se imenuje belo štajersko Tino, ti je edino pripravna pijača z mineralnimi vodami in sifonom. Prodajam tudi v buteljkah prietno vino Opollo iz Viea, Relo sladko iz Visa, istrsko in teran Priporočam tudi svoj izbor dezertiiih in zdravilnih vin, rozoljo, liktrje, žgante in sirupe. Zaloga „Aeti spumanti' po Kron 3 in 4. Sladki refošk po K Izborno žganje po K 2*40 buteljka od E.Jurcev, Acquedotto9 Prva in edina pissrna v vojaški .. stvari .. \% ^/Daja nasvete in informacije o vpem\ CJ1* ^ /kar se tiče nov«Čenja in voj. službe." <0 /izdeluje in ođp< 5ilja vsako vrsto pru-1 'fenj vrjašk. značaja — o|>ro£čenje od\ ^ 'vaj in kontrolnih ehodov, enoletno {FMovulj-tvo, ženitbe, dosezanje zakonitim ^ /i f-f (Vo*>ti glede prezenčne službe vspre-\ t/> jti^i.. x t j.-Akc 5ole itd. — Pooblaščena j< stranke pred oblastnijami. — Po-1 /KrFduje v uajtežavnejih -j'h — Reševanj-% 'hitro in točno — Uradne me : Ob delavni-' /kili od 9. do 12. predp. in od 4. do 7. popol-1 lOb nedeljah in praznikih od 10. do 12 opolud* Prva in edina pisarna v vojaški stvari, koncesijonira-na od c. kr nsmestništva. 1K11H1UU IHIIHMUI Mlll«ll»l Na obroke! TESS Velika fzbera Sfc^" Na obroke izgotovljen. oblek za gospode in manuf. blage — po jako zmernih cenah------ JAKOB DUBINSKY, Trst, Barriera 34, 11. n Naznanilo. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, kakor tudi mojim številnim odjemalcem, da sem otvoril v tem mestu v ulici Boschetto št, 2 (vogal ulice del Toro) mesnico v kateri bom prodajal najboljše goveje meso. teletino, jančka in perutnino. Pošiljal bom tudi na dom. Higijeničnemu oziru se bo posvečala vsa Skrb. V nad;T da me bo slav. občinstvo počastilo z obilnim obiskom se beležim udani CESARE BENEDETTICH. —iBiiiiiir~*HBB--BBMBjBH U najem se oddajo bicikli :: zalooa dvokoles :: in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRST, Via Scorzeria štev. 12 V. Osvaldalla Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. popohid. Caro 66 Jeilinek Družba z omejenim porošlvom Caifcinacijo^&ino prevaranjo iCE S a> a. ^ 2 c> JT h "a Caro Jeilinek r>a, i " Llf- Sv Ukl 16-27. Trst - Ulica earr20ori 15 - Trst DOBROZ&ANA MANUFAKTURNA TRGOVINA T. FRE1SSE1S, ul. delle Poste 5 - Hiša Brunner (nasproti kavarni PITSCHEN) - priporoča za nastopajočo pomladno in poletno sezono Zefir v najrazlič ;ejšili DanaU cd stotini 36 meter dalje Pere li z najno e šimi risbami od stotini 56 meter dalje Panama gla ti in s Črtami . cd sioti.it 90 meter daije STile iz ?olae v vseii tiar. ali od Kron (*3o meter dalje Volneno blago, krema In barvnato vsakovrstne kakovosti in cene. Velik izbor ba-tista belega In v barvah samo v najnovejših risbah, popoten izbor drobnarij itd. itd. Zaloga perila iz prvih tovarn. — Blago samo prve vrste in po nizkih cenah. Pohištvo vetlo in te mco, popuniezni kopi, cele spalne in jedilne sobe, ogleJsla, slike itd. itd. S93Sj?~ vsa po nizki ceni. ^ * Izgotovlj. moške obleke .... in siualni sfroj! ..... na obroke In ceno — Proda I i ANKA DOREGHINi, Trst (Zalog pohištva) ul. MadonninaS M* 5s8 M Mali oglasi le?*Offl vrataiJa- Zmožen sem Štirih je-ISLcIll zikov. Naslov pove Ins. oddelek Edinosti pod Stev. 826. _(826) lil a flnnip vešč slovenskega in nemškega jezika mlofJDlIlb išče službo kot natakar ali kaj Bličrega. Naslov pove „Edino«tu. 816 trgovino Jakob Bombič v Irstu ulica Giulia štev. 1 poznana od Slovencev v okolici m na deželi. Zaloga vsakovrstni, blaga za vsako gospodinjo na debelo in drobno. Zaloga otrobov, koruze in moke ter različnih jestvin. — Se priporoča udani JA.KOB BA.MBItJ NOVO POGREBNO PODJETJE ?B W0T z bogsto opremo za vsako- Corso 49 (Piazža Goldoni). Tel. 1405| VTSlnl pogreb. in prodajal n nico mrtvašlcih predmetov in vsa ( \ [ kovTsliiib vencev iz urnetnili cvetlic * perle, porcelana, — Velika zaloga voščenih sveč Prodaja na debelo in drobno Z dnem 26. februvarja 191C se je otvorila nova trgovina. :: IZDELANE MOŠKE OBLEKE :: Velik izbor otroških oblek, površnikov, paletot, tsz-nih hlač, telovniki fantazija itd. itd. Prodaje se tudi na obroke Ul. Madonnfna 8, I. nad. Rogaška biselica 1 TEMPEL, RADINSKIGIZELIN g VRELEC Najboljši min. vodi ---ZASTOPNIK:--- LACKO KRIŽ, PULA L. Odlikovana delavnica in zaloga sedlovja in potnih predmetov FRIDERIK HERTAUS, TRS T, ulica Stadion štev. IO. Vedno bogato preskrbljena zaloga lesa in oglja Etnanuel Uindspach Trst - Via Ireneo della Croce 4, se priporoča slavnemu obdinbtTu ▼ aab&ro vsakovrstnega oglja (mehkega in trdega), briketa In drr po »elo ugodnih cenah na dom in franco. Naročila se ■prejemajo tudi potom dopisnic in s« ievrSujejo najhitreje. Oglje se razpečuje v plombiranih vre&ah. Za naroćbe, tudi za poskus se priporoča b spoitovanjem Emanuel Windspach. ■■■■DBi&liliifiiiHilBfliaai