JE. lahko
s koščkom
novomeški /e listek, k
St. 12(1702) Le to XXXIII MOVO iuESTO četrtek, 25. marca 1982 Cena: 12 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom Ih.sluge ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Preobrat naredi le znanje
g ^—————————_________________________________________
^ponedeljkove predkongresne razprave o prestrukturiranju posavskega gospodarstva
^ predkongresnih pripravah “ medobčinski svet ZKS in
“^občinsko študijsko središče °savje 22. marca v Krškem
Popravila tematsko razpravo o “Okturiranju posavskega
gospodarstva. Gradivo posavske gospodarske zbornice so komunisti (predvsem iz kovinskopredelovalne industrije, kmetijstva in papirniške industrije) dopolnili z oceno konkretnih razmer in možnosti.
nadaljnjih raziskavah največ prispevali za razvoj prav sami nosilci z izvedbo razvojnih nalog. Povsod ugotavljajo, da načrti temeljnih nosilcev in družbene politične skupno-
Ribnica slavi
RihU*1*’ m310*, slavi občina
leia i^^ PraZnik' Na ta d3n
kari»va u' Sta Gubčeva in Can-n J!r "»gada izvojevah v Jele-
zmago
"^‘tahjansko vojsko, ka tj. as*tev letošnjega prazniti Riu|eP°svečen tudi 900-letni-dan ohmc,e- bo na sam praznični
Ribi
ob 13. uri v domu JLA v
°bčblsL SV®ča(la seJa zborov družk« skupščme in vodstev nepolitičnih organizacij.
bodo	ob	1430-
nik vo C1 °dkrili še spome-kipart;. ajf ® revolucije, delo bo	Zaharijaša.	Stal
ti ^f P^šdadi pri novi blagovni-Rririu P^‘‘ doma JLA- Ob od- .
gram s lzveden kulturni pro li v ’ P°menik pa bodo prevze-skih oh ° Predstavniki pionir-Podru}„^dov vseh osnovnih in
t-a** v °bčini- °b
ni «... zn°sti bo o revolucionar-
govorii h v teh sPre’ Knoi	prvoborec Vinko
enote n°Ato’ 27- marca, bodo mladine, rezervnih “ starešin, članov ZZB in društev krenile na pohod štirih brigad v Jelenov bodo krenile na pot potoka, Sodražice, “uvem 4i Dolenje vasi. V Jele-in tt bu bo kulturni nastop
^“zgodovine”
in
k.,nrazn'Lu bo več športnih nedeljoUlndl Prireditev. Že v metm J6 bd memorialni roko-včeraj ,Ufnb >.Lovšin-Zobec", tokon,., ma za jugoslovanski Inlesom 01 P°Ral mladosti med 18.3q h m Celiem. danes ob o v dvorani športnega
len'tmv,Ribnici nastoPila v ma ^Weli.c°metu »zlata selekcija nrj Jk«ga”. 27. marca ob 9. občjnsk 0 začel° v Sodražici tenisu °tP.rYenstvo v namiznem
ci roko?..19' uri pa bo v Ribni'
metna tekma InlesiPrule
Spreminjanje naj temelji na lastni pameti in razvoju. Nujno je povezovanje gospodarstva, zlasti zavoljo enotnega nastopa in prodora na tujih tržiščih. Posamično so tozdi dosegli že pomembne uspehe, zbornica pa za še večjo učinkovitost pri pospeševanju izvoza predlaga povezovanje v skupnost za izvoz. Ob večjih naložbah v znanje in združevanje vseh razpoložljivih umskih zmogljivosti Posavja in Dolenjske bi dosegli tudi zboljšanje devizne plačilne bilance. V Posavju je gospodarstvo lani uvozilo za 1,640 milijarde, izvozilo pa za 2,02 milijarde dinarjev.
Zaenkrat imajo študijo o prestrukturiranju gospodarstva le v krški občini (izdelal jo je inštitut pri GZS), a se zavedajo, da naj bi v
• Jože Peterkoč, novi predsednik medobčinskega sveta ZSS za Posavje, sklicuje jutri prvo sejo medobčinskega sveta ZSS. Med drugim bo beseda tekla o idejnopolitičnem usposabljanju, pripravah na 6. proizvodno	delovno tekmovanje
kovinaijev Slovenije, dogovorili se bodo o izvajanju stališč 3. konference ZSS in se seznanili o poteki^ akcije NNNP 82.
sti niso dovolj usklajeni in da je treba presekati vsaj ta gordijski vozel. Ni pričakovati, da bo banka dajala denar za drugo kot kmetijstvo, pospeševanje izvoza in morda še za energetiko. Vlaganja v te veje gospodarstva pa so tudi strateške usmeritve Posavja.
P. PERC
Brežicam petico za volitve
S 97,7-odstotno udeležbo prvi v Sloveniji
Delegati druge kandidacijske konference so v ponedeljek, 22. marca, že zvedeli za prvo oceno volitev v brežiški občini. Z rezultati glasovanja, z delom volilnih odborov, s pripombami na volilne imenike, na razporeditev in ureditev volišč jih je seznanil predsednik OK SZDL Tone Jesenko. S 97,7-odstotno udeležbo so volilci v brežiški občini dosegli najboljši rezultat v Sloveniji.
nika Bojana Jurkasa, za zbor krajevnih skupnosti Stanka Zlobka in Anico Šetinc (za podpredsednico), za predsednika družbenopolitičnega zbora Ivana Germovška in (podpredsednika) Marjana Sliškarja.
J. T.
Odprli nov hram zdravja
V Kostanjevici nova zdravstvena postaja — Objekt veljal 34 milijonov — Več zdravja za 4500 prebivalcev pod Gorjanci
Ne le za Kostanjevičane, marveč kar za okrog 4.500 ljudi, ki
ČASTNO OPRAVILO NAJSTAREJŠI DELAVKI - Ko je upokojena magistra Emilija Fon 20. 10. 1979 položila temeljni kamen za novo zdravstveno postajo, so Kostanjevičani sklenili, dajo poimenujejo po zdravniku Ivu Ivaniševiču. V soboto pa je prerezala vrvico patronažna sestra oz. babica Mihela Dornik. (Foto: P. Perc)
žive pod Gorjanci, je v soboto odprta nova zdravstvena postaja v Kostanjevici velika pridobitev. Medicina se pač naglo razvija in tudi osnovna zdravstvena dejavnost skuša obdržati korak s hitrim napredkom v tej znanosti in življenju nasploh.
Lepa zgradba je veljala 34 milijonov dinarjev. Po načrtih arhitekta Fedorja Špacapana iz Projektivnega biroja krške IGM Save so jo zgradili delavci Pionirjevega tozda Gradbeni sektor v Krškem.
Od 852 kvadratnih metrov čiste površine bo 698 kv. metrov služilo osnovni zdravstveni dejavnosti, to je splošni medicini, zobozdravstvu, patronažni službi, dispanzerju za ženske ter še za predšolske in šolske otroke. Samo podatek, da ima nova lekarna, ki se arhitektonsko lepo ujema z zgradbo, več površine, kot je bilo poprej na voljo prostora v bivši postaji, dovolj zgovorno priča, da je bila stiska že nevzdržna. Novi objekt se lahko pohvali tudi z zakloniščem. Zaenkrat je še najbolj razveseljiv pogled v zobno ordinacijo, kjer opreme ne manjka. Naročeno opremo, za katero Kostanjevičani prispevajo iz nedavne izglasovanega referenduma, bodo dobili v kratkem. Upajo, da bo to najpozneje v petih mesecih.
P. P.
Konferenca je določila kandidate za volilne funkcije v občinski skupščini in sisih. Za predsednika občinske skupščine je predlagala Mirka Kambiča, za podpredsednika Josipo Šalamon in Ferda Šepetavca, za predsednika zbora združenega dela Rudija Volčanjška, za podpredsed-
Okolje odsev naše skrbi
ADAPTACIJA ŠOLE
Na skupščini Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji spet opozorili na mačehovsko obnašanje do narave
PRED KONGRESOM
V občini Kočevje so izdelali program predkongresne dejavnosti. Med drugim bodo organizirali kar trinajst tematskih razprav, na katerih se bodo dogovorili, kako bodo v praksi uresničevali stališča in programa (letni in srednjeročni) občinske konference ZK.
Na redni skupščini Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji, ki je bila v soboto v Ljubljani, so opozorili na neodgovorno obnašanje do narave, s katerim se, žal, še vse prepogosto srečujemo.
Reke in potoki so postali žrtev tovarn z neustreznimi čistilnimi napravami ali brez njih, ki spuščajo v tekoče vode svoje odplake. Ena izmed njih je tudi „Djuro Salaj” iz Krškega. Zato so na skupščini sprejeli sklep, da si bodo člani Zveze društev za varstvo okolja v Sloveniji prizadevali, da bodo v prihodnje javnosti znana imena projektantov, investitorjev, izvajalcev in upravlial-
cev čistilnih naprav in njihova odgovornost za morebitne napake.
Na skupščini so izvolili novo vodstvo zveze. Predsednik je postal akademik prof. Stane Kraševec.
Letos računajo, da bodo začeli adaptirati stavbo osnovne šole v Zupančičevi ulici v Črnomlju. Iz krajevnega samoprispevka in iz združene amortizacije osnovnih šol se bo letos zbralo okoli 15 milijonov dinarjev. Adaptacijo ne bo moč opraviti v enem zamahu, ampak bo potekala postopoma, kakor bo prihajal denar.
CENEJŠE - Danes je vse več takih, ki so se zemlje, kjer lahko pridelajo nekaj ceneje, pa še tekreacijo imajo povrhu. Kdor je v jeseni zamudil s onega drevja, bo to storil sedaj, ko je še čas za to. Z drevesc ni težav, saj jih ponujajo tudi trgovci iz drugih tržnici. Kupci upajo, da niso kupili mačka v ki, pripet na sadiki, plapola v spomladanskem pošteno. Sadika sicer ni pretirano draga, velja le kilogram pomaranč (120 din), ki jih pa ni moč n J}k ni. Z drevescem pa bo še precej dela, preden bo eden bo prvič obrodilo. (Foto: Janez Pavlin)
Izkopali
keltski
bojni voz
Prvič v Jugoslaviji
Gradnja savskega nasipa je pospešila arheološke raziskave na sejmišču v Brežicah. Pri zavarovalnih delih na dovozni cesti so strokovnjaki Posavskega muzeja s pomočjo delavcev Vodnogospodarskega podjetja Novo mesto minuli teden odkrili nekaj keltskih grobov, med katerinii je bil tudi grob z ostanki voza (kolesa z zatiči). S to najdbo iz 2. stoletja pred našim štetjem so bili odkriti prvi materialni ostanki keltskega bojnega voza v Jugoslaviji.
..Oboroženi pokojnik je bil, kot kažejo izkopavanja, sežgan na vozu. Orožje in kovinski ostanki voza so bili petem zviti in obredno položeni v grobno jamo”, je povedal arheolog Mitja Guštin iz Posavskega muzeja. Odkritje vzbuja upanje, da lahko ob izkopavanju, ki ga načrtujejo za poletje, pričakujejo še druge pomembne najdbe iz tega časa. Najbližji voz je bil doslej najden v Duerrhbergu pri Salzburgu, največ pa so jih izkopali v francoski pokrajini Champagne.
J. T.
„TlTOVO OBDOBJE”
Novomeško občinsko tekmovanje „Tito-revolucija-mir 82” pod geslom ,.Titovo obdobje” bo 3. aprila v Domu JLA. Pomerile se bodo ekipe iz osnovnih šol in drugih osnovnih mladinskih organizacij. Najboljši posamezniki se bodo udeležili regijskega tekmovanja, ki bo 24. aprila v Metliki.
NOVOMEŠČANI V ..SREČANJIH”
V soboto, 27. marca, bo novomeška ekipa, v kateri bodo predvsem mladi brigadirji, pomerila svoje znanje z ekipo Kranja in to v znani televizijski oddaji Mita Trefalta ..Srečanja”. Priprave za nastop v oddaji vodi center za MDA pri novomeški občinski konferenci ZSMS.
JUTRI PRVI ZBOR KRŠKE BANKE
V petek dopoldne bodo v Delavskem domu Edvarda Kardelja v Krškem delegati 1. zbora tretjega sklica Temeljne posavske banke med drugim razpravljali o sprejemu predloga dogovora o uresničevanju srednjeročnega načrta TPB za obdobje 1981 - 1985 v letu 1982, sklenili bodo o letošnji zgornji meji zadolžitve LB TPB in izvolili nove organe upravljanja in izvršilne organe.
SEMINAR O INOVACIJAH
Dvodnevni seminar o organizaciji in spodbujanju množične inovacijske dejavnosti bo v aprilu organiziral ribniški klub samoupravljalcev v sodelovanju z združenim delom Seminar, na katerem bodo "predavali ugledni strokovnjaki iz Ljubljane, je namenjen inovatorjem, članom inovacijskih komisij in sekretarjem OZD oz. tistim, ki so poverjeni za pripravo samoupravnih aktov, saj mora biti v teh aktih zajeto tudi inovacijsko področje.
VODSTVA VOLIJO
V mestu Kočevje volijo te dni vodstva novih krajevnih konferenc SZDL svoje organe in sprejemajo programe dela. V Centru III so izvolili za predsednika Franca Kranjca, za njegovega namestnika Jelka Novaka, za sekretarko pa Liljano Crnkovič.
IZŠLI ..SOCIOLOŠKI PRESEKI SLOVENSKE DRUŽBE” - V torek popoldne je bila na tiskovni konferenci v Straškem Novolesu predstavljena knjiga .Sociološki preseki slovenske družbe” ki sojo izdali Sociološko društvo Slovenije, FSPN in Društvo sociologov Dolenjske, založil pa DITC tozd Časopis Dolenjski list Novo mesto. Knjiga, ki prinaša vrsto razprav in prispevkov z lanskega srečanja sociologov na Otočcu, je značilna še po nečem: je namreč druga znanilka prebujajočega se založništva na Dolenjskem, sodelovanje in finančna podpora Novolesa pri izdaji knjige pa predstavljata enega redkih in hvalevrednih primerov tovrstnega sodelovanja in razumevanja združenega dela v slovenskem založništvu. (Foto: Janez Pavlin)
Nekatere »strese” šele kazen
Na današnjem zasedanju vseh treh zborov občinske skupščine v Sevnici med poročili tudi ugotovitve posavskih inšpektorjev — O poročilu že v sindikatih
Tudi letošnje poročilo posavskega medobčinskega inšpektorata s sedežem v Krškem konkretno navaja kršilce. Delegati se lahko tako iz prve roke in izčrpno seznanijo z delom inšpektoijev minulo leto.
Vsekakor slabo je, da je bilo od lani pri 200 vzetih vzorcih kar 109 oporečnih. Posavski inšpektoiji so izdali 827 odločb, ki ugotavljajo to ali ono pomanjkljivost. Javni tožilec je od njih prejel 41 prijav za gospodarske prestopke, marsikomu bo neljubo srečanje s sodnikom za prekrške - takih prijav je bilo 473.
Inšpektorji niso le kaznovali. Samoupravnim delavskim kontrolam so poslali 62 poročil, kjer jih opozarjajo na nezakonito ravnanje v kolektivih. Izrečenih je bilo 11-3 mandatnih kazni.
Gozdarska inšpekcija opozarja na naraščanje črne sečnje. Enoti brežiškega GG na Čatežu in Senovem so inšpektorji lani prijavili zaradi gospodarskega prestopka, ker nista zadovoljivo izvajali dolgoiočnih načrtov za zasebne gozdove. Gradbeni inšpektor je ugotovil, da so v krški Tovarni celuloze in papirja, dobov-škem Dekorlesu in brežiškem Agro-servisu uporabljali objekte brez uporabnega dovoljenja. Dolg je spisek kolektivov, kjer je delovna inšpekcija ugotovila oddajanje del zasebnim obrtnikom brez obvezne do-
kumentacije. Med tistimi, ki del sploh niso prijavili, so: krški SOP-tozd Storitve, sevniški tozd Opera-tiva (Beton), krški tozd Pioniija in
(Nadaljevanje na 2. strani)
V drugi polovici tedna bo v Sloveniji precej jasno in postopno toplejše vreme.
Ljubljansko
pismo
Nadaljnje
osvobajanje
človeka
Priprave na kongrese ZKS in ZKJ se iztekajo v sklepno obdobje. V javni razpravi so že vsi glavni dokumenti kongresov ZK, znani pa so tudi predlogi za člane vodilnih organov te organizacije. In kar je najpomembnejše: komisije, ki so pripravljale gradiva za razpravo na kongresih ZK, so oblikovale tudi zelo jasne in kritične ocene o sedanjih gospodarskih in političnih razmerah in opozorile na vrsto konkretnih nalog, ki nas čakajo v prihodnjih letih.
Med Vlil. in IX. kongresom ZKS smo doživljali težke preizkušnje. Umrla sta Josip Broz— Tito in Edvard Kardelj, velikana naše revolucije. Prevzeli smo odgovornost, da bomo s prizadevanji za osvoboditev dela in človeka dosledno uresničevali dediščino njunih ustvarjalnih misli. To uresničujemo v hudih časih. V svetu nenehno naraščajo protislovja in spopadi. Že od hladne vojne sem se krepijo težnje po podrejanju držav blokovski politiki. Priče smo grobemu zavračanju zahtev po demokratizaciji mednarodnih političnih in ekonomskih odnosov, v svetu vznikajo nova vojna žarišča. V svetu je tudi vse bolj očitna globoka ekonomska in družbena kriza.
Pa tudi doma ni vse potekalo tako, kot smo si zamislili. Prizadevali smo si, da bi presegali številna protislovja, vendar kljub temu vse prepočasi obvladujemo protislovja med družbeno naravo proizvodnje ter zasebnim, skupinskim in državnim prilaščanjem rezultatov združenega dela.
Delavci v temeljnih organizacijah združenega dela ne upravljajo celotnega dohodka in nimajo dovolj vpliva na pogoje in načine gospodarjenja ter zadovoljevanja svojih in skupnih potreb. Delavci v proizvodnji še vedno nimajo bistvenega vpliva na denarne tokove v družbeni reprodukciji, zlasti ne na emisijo denarja in na zadolževanje v tujini ter na uporabo družbenih sredstev. Zato se ne morejo dovolj učinkovito bojevati proti temeljnim vzrokom inflacije in ekonomske nestabilnosti. 'V takšnih razmerah se s težavo uveljavlja tudi delegatski sistem.
Vendar kljub takšnim neugodnim .razmeram doma in v svetu nismo vrgli puške v koruzo. Okrepili smo materialne temelje naše družbe. Z dograditvijo elektroenergetskih objektov smo zagotovili nove vire in boljšo oskrbo z energijo, povečali smo industrijsko proizvodnjo in proizvodnjo hrane. Ob zaostrovanju ekonomskih razmer, povezanih s problemi zunanje likvidnosti in uresničevanjem obveznosti SR Slovenije na področju ekonomskih odnosov s tujino smo se zlasti v letih 1980-1981 z večjim obsegom izvoza in z novimi oblikami vključevali v mednarodno delitev dela.
Čas med kongresom je z akcijami, ki jih je organizirala in usmerjala Zveza komunistov, zagotavljal kontinuiteto v razvoju novih proizvodnih odnosov in v graditvi socialističnega samoupravljanja. Cilji, ki smo si jih zastavili, so bili - ob upoštevanju objektivnih pogojev in dosežene ravni v materialnem in družbenem razvoju - v znatni meri uresničeni. Ustvarjeni so pogoji za novo, zahtevnejše in tokrat obetavnejše obdobje na poti osvobajanja človeka in njegovega dela.
VINKO BLATNIK
Nekatere »strese” šele kazen
(Nadaljevanje s 1. strani)
Togrel, Kostak, Tovarna celuloze in papirja, Bor, novomeška Novo-montaža in drugi. Neurejene splošne akte so ugotovili pri brežiškem GG. senovski Metalni in kršem Kos-taku.
Kmetijska inšpekcija je pri krškem Agrokombinatu odkrila 8 ton semenske pšenice sorte libelula, kateri je bil že potekel rok trajnosti; pšenica je bila že prodana. Inšpektorji so prepovedali prodajo 3.350 kg take stare pšenice druge sorte. Analiza je nato ugotovila zadovoljivo kaljiVost. Pri kontroli sadik za obnovo sadovnjakov pri brežiški Agrarii je inšpekcija ugotovila, da je bilo 4.780 sadik jablan in 2.230 hrušk neustrezne kakovosti.
Skrb vzbuja tudi, kakšna vina točijo po gostilnah. Inšpekcija se je prepričala, da so bili vsi vzorci vin, odvzeti poleti, neustrezni. Primerni, če je to sploh prava beseda, so bili le za predelavo v kis! Pri Vinarstvu krškega Agrokombinata so ugotovili celo ..podaljševanje" vina z vinom' tujega izvora. Odgovorno osebo so
NA BORCE POZABILI?
Na letni skupščini ZZB NOV občinske organizacije v Brežicah so bili nekateri zelo začudeni, da je bilo med kandidati za delegate v družbenopolitičnih skupnostih in skupščinah SIS samo 3 odst. borcev NOV. In vendar so borci najbolj zanesljivi aktivisti, ki zlasti v krajevnih skupnostih pogumno vlečejo voz družbenopolitičnih akcij naprej.
zato prijavili javnemu tožilstvu. Inšpekcija je obvarovala vinogradnike občutne škode. Pri bizeljskem Slo-vinu so npr. morali z 71.000 cepljenkami srbskega trsničarja uničiti kar 20.000 sadik. Tudi novomeški Hmeljnik je bil obsojen zaradi neprimernih cepljenk. Podobno kot prejšnja leta so tudi lani odkrivali nepriznane plemenjake.
Sanitarna inšpekcija je po bakteriološki raziskavi ugotovila, da je bilo
POZORNOST PA TAKA!
Ali je sevniška občinska ZKO od svojih delegatov deležna tolikšne pozornosti, da bi ta odtehtala skrb, ki jo Zveza namenja kulturnim društvom? Sodeč po zadnjem sklicu zbora, ki je bil 17. marca nesklepčen, še zdaleč ni tako. Ni bilo delegatov šentjanškega kukurno-umetni-škega društva (delegat iz tega kraja je na občinski konferenci ZK grajal kulturno skupnost zaradi premajhne pomoči društvu!), krmeljske Svobode (je pred 30-letnico obstoja!), PD Prmož Trubar iz Loke, s Studenca, Jutranjkine kulturne komisije in celo Blance, kjer računajo na precejšnjo pomoč Zveze. Opravičil se je le delegat gasilskega moškega pevskega zbora, Ker zbor delegatov ZKO ni sklican zaradi Zveze, temveč predvsem zaradi društev, bi bilo prav, da bi bilo danes popoldne s sklepčnostjo vse v redu, saj je navsezadnje na dnevnem redu delovni program za letos.
A. Ž.
Družbeno varsto v GOI
Ukrep je občinska skupščina v Brežicah izrekla kljub nenadni preselitvi sedeža v Zagreb
Predstavniki GOI (podjetje za gradnje, projektiranje, inženiring uslug in proizvodnjo- so na seji brežiške občinske skupščine 10. marca predlagali delegatom, naj z dnevnega reda umaknejo problematiko te delovne organizacije, ker da ima od 8. marca sedež v drugi republiki. Skupščini so tudi sicer oporekali pravico do ukrepa o družbenem varstvu, češ da ugotovitve o prekrških niso pravnomočne in da skupščina nima pravice izrekati takega ukrepa delovni organizaciji, ki ustvaija večji del dohodka v drugi republiki.
Družbeni pravobranilec samoupravljanja je pojasnil, daje zahteva po zagotovitvi zakonitosti poslovanja umestna in da je to preventivni ukrep, ne pa sankcija, kot so to poskušali prikazati predstavniki GOI. Tudi drugi razpravljalci so obsodili njihov nastop, nakar je bil sklep o družbenem varstvu soglasno sprejet. Pred tem sta predlagani ukrep podprla izvršni svet in predsedstvo občinske konference ZK.
Sicer pa so se delegati upravičeno spraševali, zakaj taka naglica pri preselitvi sedeža v Zagreb, saj so ga prenesli na Hrvaško v rekordnem času, od petka do ponedeljka.
Kot glavno kršitev je SDK navedla, da delovna organizacija ni obračunavala prometnega davka od materiala, ki so ga kooperanti vgrajevali v svoje storitve, s Čimer je bila družbena skupnost oškodovana za skoraj 3 milijone dinarjev. Pravobranilec je med drugim naštel tudi prekrške, ki so jih pri GOI delali s pretapljanjem stanovanjskih posojil v gotovini; z zasebniki so na primer razdirali pogodbe za gradnjo stanovanjskih hiš in jim tako izplačali na roke okoli 2 milijona dinarjev. Pri tem. je družbeni pravobranilec
Branko Pirc poudaril, da m pomembno, kolikšna je bila utaja davkov, ampak je pomembneje to, da poslovanje ni bilo zakonito. Zakonito pa lahko najučinkoviteje zagotovi ukrep družbenega varstva, zaradi katerega se ni treba posvetovati s samoupravnimi organi in DPO v prizadetem kolektivu, kot so to skušali dokazati predstavniki GOI.	j	-p
od 70 vzorcev slaščje, 38 takih, da ne bi smeli v prodajo. V kaznovanje so bili predlagani slaščičarji: Kari-mani Ismet, Hamiti Nešat in Ajdini Nešat. Tudi gostincem: hotelu Sremič v Krškem, Limoninemu Turist hotelu v Brežicah in Petrolovemu motelu na Čatežu, čateškim Termam, sevniškemu Gostinskemu podjetju ter krški pekarni Žita ne morejo biti v čast ovadbe zaradi gospodarskih prestopov.
Razveseljivo je, da je bila opazna . boljša snažnost v obratih družbene pretirane. Bodo v čateških Termah letos bolje skrbeli za neoporečno vodo v kopalnih bazenih? Lani, ugotavlja sanitarna inšpekcija, ni bilo vedno najbcij-
Kaj pomagajo zgrajeni lovilci olj in čistilne naprave, če zanje ustrezno ne skrbijo. Pri krški Celulozi so bili taki lovilci popolnoma nevzdrže-vani. Nafta je decembra tekla tudi iz krške nuklearke, je ugotovila inšpekcija.
A. ŽELEZNIK
SEVNICA: NOVI DELEGATI ŽE SKUPAJ
V ponedeljek je bila v Sevnici druga seja občinske kandidacijske konference; sešli so se delegati, izvoljeni na zadnjih volitvah. Za nova vodstva v predsedstvu občinske skupščine in skupščinah sisov v sev-niški občini ni bistvenih sprememb. Nekaj sprememb je le pri dveh zborih izvajalcev. Predsednica zbora izvajalcev otroškega varstva bo Cvetka Hudoklin, zbor izvajalcev občinske skupščine telesnokultume skupnosti pa bo vodil Brane Balog. Podporo so izrekli delegaciji za zvezni zbor ter zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ.
HVALA, MLADINCI!
Žene KS Petrova vas pri Črnomlju se javno zahvaljujemo mladinskemu aktivu naše vasi, ki nas je ob dnevu žeria tako lepo sprejel. Tudi me smo delale v mladinski organizaciji, toda v drugačnih razmerah, saj je bila vojna. Danes smo stare, zato nas je presenetilo, ko smo videle, da imame mladino, ki ceni pridobitve revolucije, ki je sposobna in voljna delati.
Žene KS Petrova vas
Kočevski predsednik še neznan
Edini
kandi
na prvi konferen-
acijski
ci, Alojz Eržen, se kandidaturi odpoveduje — Usmeritev:	predsednik
IS naj bo dober gospo-' darstvenik
V Kočevju še vedno ne vedo, kdo bo predsednik izvršnega sveta občinske skupščine. Po predlogu prejšnje občinske kandidacijske konference, ki je bila pred približno mesecem dni, naj bi bil predsednik Alojz Eržen, ki pa se je medtem odrekel tej kandidaturi.
Alojz Eržen je pismeno pojasnil, da te dolžnosti ne more prevzeti predvsem zaradi delovnih nalog in načrtov v Opremi, kjer je direktor, in tudi zaradi zdravstvenih razlogov. To so sporočili delegatom na drugi občinski kandidacijski konferenci, ki je bila v ponedeljek, 22. marca.
Na konferenci so tudi pojasnili, da je bilo za predsednika izvršnega sveta evidentiranih 10 možnih kandidatov. V dosedanjih razgovorih z njimi noben ni pripravljen prevzeti te odgovorne dolžnosti. Kandidacijska konferenca je osvojila predlog volilne komisije in koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja pri občinskem vodstvu SZDL (oba organa sta se sestala v ponedeljek nekaj ur pred občinsko kandidacijsko konferenco), da je treba ponovno govoriti z vsemi desetimi evidentiranimi. Ce bodo razgovori brezuspešni, potem bodo izvedli evidentiranje kandidata za to dolžnost v okviru občinskih vodstev družbenopolitičnih organizacij. Osnovna usmeritev pri tem bo, da je treba predsednika izvršnega sveta izbirati med dobrimi gospodarstveniki, saj kočevskemu gospodarstvu ne manjka težav.
Na Jcandidacijski konferenci so določili kandidate za nosilce vodilnih dolžnosti v občinski skupščini in skupščinah sisov
Šola pred 100 leti
Nemška lesna šola v Kož* ju obstajala 36 let ^
Leta 1882 je bila v Ko« ustanovljena nemška lesno-ob šola. Takratni Schulverein (n*®^ šolsko društvo) v Kočevju in <*> na Dunaju so upali, da bo11» pripomogla k zajezitvi prevelik^C^ seljevanja Kočevarjev iz o*5?*: Kočevske in tudi v Ameriko. tega naj bi ta šola prispeval^ ponemčevanju slovenske n
i leta 191M , VQr
Šola je obstojala do 1
pravi do konca prve svetov« g
in rMnarla Auctriip V VSCh
ni
To ugotavlja v brošuri „Suha 1
in razpada Avstrije. V vseh . svojega glavnega namena ni c
"lUha n* tudi *
ali mali ribniški človek’ --- ^ Jože Rus. Knjigo je leta 19* ^ pred drugo svetovno vojno. Ribniški klub v Ljubljani. * V Ribniški dolini je bila doj (hišna) lesna obrt delo, K*
Tako delo je lahko za zgled
Tudi brez denarne pomoči odbor borcev V. slovenskega partizanskega bataljona požrtvovalno opravlja številne naloge, ki služijo tudi za negovanje tradicij NOB
opravljali kmetje poleg kine*0 Delali so. le domači člani d Tujih delavcev ali vajencev niso li. Izročilo te izdelave pa prenašalo iz roda v rod. . m Jože Rus je bil proti takijou, . so jo ustanovili v Kočevju, ce ^ f vzgajala le „gospoščeke”, »	.
vasi odtujili in komaj čakali p ^ nosti, da se umaknejo vaškem ^ ljenju in delu. Kočevska lesijC, ni zajezila izseljevanja mlad**1 ni ta obrt po Kočevskem r3Z y Izšolani učenci so se pogos ^
poslili v drugih .poklicih ali P ,
celo obrnili hrbet svoji oži* vini in se zaposlili na tujem, (l čuje prof. Rus. Ta šola ka b Ha nikoli obnovljena.	^
ANDRE^j
»Dolenjski lis*11 v vsako družin^
Vzornim priznaflF
S skupšč ine turistih društva na Otočo^^
Turistično društvo Šmarješke Toplice je in* ^ kratkim letno skupščino, na jjeit so podali pregled dela v p« ^ letu- ter program za prihodnje- , sednik društva Jože Klevi*y3 veliko mero optimizma rešitve, s katerimi bi pope^S.jjji tično ponudbo tega dela ^lil* Razpravljalci so posvetih p pozornost turistični taksi, se v bodoče vračala na P...^* kjer je bila pobrana. Seznan ^
tudi z dobili
imeni 90 lastnikov
priznanja
I z zadnjega Pavlihe
(m
Večje partizanske enote so že pred časom poskrbele, da se tudi prek njihovih odborov negujejo tradicije NOB ter izkušnje in pridobitve revolucionarnega boja posredujejo mladim rodovom. Potrebnosti takega delovanja so se zavedli tudi v manjših enotah, npr. borci V. slovenskega partizanskega bataljona NOV oz. 1. dolenjskega bataljona. Pobudnika za sklic zbora skupnosti borcev tega bataljona sta bila med drugimi tudi tovariša Viktor Avbelj--Rudi in Niko Šilih.
datki kajpak še niso popolni, še kar naprej prihajajo dopolnitve. Evidentiranih je 86 še živih borcev, na voljo so podatki o 79 padlih in 19 po vojni umrlih borcih, za preostale borce pa podatki še niso zbrani. Med borci je bila izvedena anketa in mnogi so predlagali, naj bi kaj več napisali o bojni poti tega bataljona. Borci si želijo pogostejših srečanj, obujanje spominov bi lahko pripomoglo k pisanju zgodovine bataljona, ne nazadnje so izrazili željo, daje potrebno pozornejše spremljati zdravstveno stanje borcev, povsem rešena tudi niso vprašanja v zvezi z borčevskimi stanovanji, čini, odlikovanji, priznanji in pod.
Odbor skupnosti borcev bataljona si prizadeva zbirati gradivo za pisanje zgodovine bataljona, k sodelovanju skuša pritegniti mlade zgodovinarje, k pojasnjevanju so vabljeni prav vsi borci. Ob že naštetih nalogah in tistih, ki izhajajo iz želja borcev, si bo odbor letos prizadeval zlasti pri pripravi drugega zbora in skušal razviti prapor bataljona. Ne gre pozabiti, da odbor ne prejema nikakršne denarne pomoči, vse delo poteka prostovoljno, zato akcije, katerih izvedba je vezana na večja
denarna sredstva, niso bile opravljene ali pa nihovi rezultati niso bili taki, kakršni bi morali biti. A požrtvovalno delo članov odbora in drugih delavcev v takšnih okoliščinah je vseeno lahko za zgled tistim, ki tarnajo, da brez denarja ni moč narediti ničesar.
_ za lepo «2 vrtove, fasade »in zasaditve-	^
so si člani društva ogledal* ^ tive nagrajenih vrtov, kar iz Ljubljane pa je ob v ji vih predaval o ureditvi
fasad.
j^|!
140 članom turističnega gele ki zajema Otočec, Šmarje > ^ $ Cerkev, Škocjan in Seritjer koncu skupščine zaoel Sen oktet.
štv*
jgC
Šentjer«*^
ti!*
zapel
franc
Izvoljeni odbor sije zadal številne delovne naloge. Ena pomembnejših je bilo evidentiranje še živih pa padlih in po vojni umrlih borcev. To evidentiranje teče od aprila 1980 dalje, ko je bil prvi občni zbor, odboru pa predseduje Dušan Švara--Dule. Od tedaj odbor skrbi še za pripravo gTadiva in pisanje zgodovine bataljona, ob finančnih zadevah ima na skrbi izvedbo drugega občnega zbora skupnosti borcev bataljona, ki naj bi bil predvidoma septembra letos v Dolenjskih Toplicah, in sicer v počastitev 40-letnice ustanovitve bataljona. Borci bataljona so se udeležili že več spominskih slovesnosti, dosegli so tudi, da je novomeška občinska skupščina 29. oktobra lani bataljonu podelila domicil
Odbor ima trenutno na voljo podatke o 215 borcih bataljona. Po-
Delavni na vseh področjih
Metlika: med mladinci najboljši Rosalničani_^^
Med osnovnimi organizacijami ZSMS iz krajevnih skupnosti v metliški občini je ena najboljših, če že ne najboljša, rosalniška. Ta osn. organizacija, ki šteje okrog 60 mladincev iz štirih vasi, Ro-salnic, Curil, Svržakov in Radovičev, seje namreč letos udeležila tekmovanja za najboljšo mladinsko organizacijo v Sloveniji, ki poteka v okviru republiške konference ZSMS.
mlajše. Sodelovali smo n n3 skih športnih tekmovanj^j^. kvizu pod geslom ,Tit°» ,. po-cija, mir' ter se udeležuj £ hodov, ki jih je PrjP^ jjelcaj činska konferenca ZSM • .
- odšlo tud'
naših mladincev je
Pii
,;.čka^
N0V0MEŠCANI SO URNI!
- Kir sms na proga pomladi, t» ml zdi. tovoriti, do lo prav. do tudi ml doprinosoma svo| doto! k vortovanl« s kurlovo s spra|at|om odloka o zman|ionju stspn|o ogrovo-n|a po pisarnah I
KOMBINACIJA
Je že tako, da si hote ali nehote pogosto zagodemo kakšno smešno. Te dni smo zvedeli, čemu se smejo Ribničani in Ribničanke, ki se hranijo v restavraciji otroškega vrtca. Na steni visita namreč skupaj dva plakata. Na zgornjem, volilnem, piše „Bodočnost je v naših rokah", na tistem pod njim pa se da prebrati naslov „Ura pravljic".
Branko Brodarič
O delu rosalniške mladine v preteklem letu je pripovedoval njihov predsednik Branko Brodarič. „Za dan žena in 29. november smo pripravili proslavi, ob prvem maju kresovanje in za novo leto dedka Mraza za naj-
srečanje ZRVS na
ra “	„iči č*stil'
Brodarič skoraj zamo _.^enjr
ne akcije, predvsem
spomenikov, saj se mu.Z' "moral,?,
po sebi umevno, da |Cj2geV‘
imeti takšne akcije vsaka ^
na skupnost. Zato pa n ^ g0ya
s pohvalnimi besedam*. D0sar
ri o proslavah, ki jih znaj'. rayitj-
ničani tako imenitno P' v0lji*i"
Denar dobijo prav s P*° v(jii-
mi prispevki, ki jih ^ireditva*’
šeni krajani na teh P
ter z organizacijo Plcs0'!ji] b°^°
Med akcijami, k* J de,a*
vključili v že ustaljen na ^jt
sta najpomembnejši s	. ^sil-
na pripravah ob skega društva ter redno ^je mladinskega glasila. Tr je njihova največjažeja- tra
Brodarič meni, daje o0Ovi*
uspešno delovanje ,u ji« organizacije v stalnemi ■ mladinci, saj se sestajaj 5 . dvakrat na mesec.	v v*
aktivni P* v
organ«3
krajevni skupnosti-	K'
dosegli, da so člani mladinske
DOLENJSKI LIS
marca 1982
vre-
2HUNO PREBUJENJE - Pomladno ... ^jer Do komunalna dela v Novem mestu, rijske« 6^6no gradijo manjkajoče dele kanaliza-krajp^f- |'stema. Kanal polagajo v šmihelski skarfoi' uPn°sti in na Drski. Na sliki: zemelj-113 Drski. (Foto: M. Markelj)
ZA PESKOM ŠE PREMOG? - V Globokem bodo letos nadaljevali raziskovanje premogovih ležišč. Medobčinska gospodarska zbornica Posavje prišteva te raziskave med prednostne, prav tako tudi raziskave, zalog premoga na Senovem. Na sliki: nakladanje peska v Globokem.
NASTOPALI OTROCI IN DELAVCI - Tudi sobotni „Pokaži, kaj znaš” v pripravi skupne kulturne komisije sevniške ,,Lisce” je privabil polno jedilnico gledalcev. Večina nastopajočih je bila iz vrst delavcev te tovarne in njihovih otrok. Na sliki: po nastopu so vse nastopajoče pogostili.
PROSTI ČAS ZA VINOGRAD - Vinogradniki vsak lepi dan izkoristijo za delo. ki ga v vinogradu ne zmanjka zlepa. Klemenčičevi s Suhorja so vsi v službi, tako da morajo res vsako prosto uro s pridom izkoristiti. Prejšnjo sredo dopoldne so vezali, popolne pa na šiht. (Foto: A. Bartelj)
gospodarstvo D°BI VRNJENO
družben«	je bilo v Službi
venijo iP knjigovodstva Slo-
d‘naijevZVe^11v 49,7 milij°nov Potrebe .	, . so Planirali za
V kbruari	ta	denar pa so
poračunal?U7 Z gospodarstvom občine je L , Vse 5t,n dolenjske v nteskii is ugotov|jen presežek ^ odst	dinatjev air
k° so ea o	kot je 211:1531 lani>
**• Tudi | 0sP°darstvu prvič vmi-
2 nakazi|et°S n' Prlš'° do vračila 'Tlačana*’ PaČ paie preveč računa|, ?.redstva februarja poslank n .° tenx niso svol 'h sploh ne** obveščali, večina Priš|0 Ve’ da le do poračuna
Številke opozarjajo na hibe
Lani najslabši gospodarski rezultati v novomeški, najboljši pa v trebanjski občini - Na Dolenjskem je vse večja zadolženost zaskrbljujoča, rastejo tudi izgube
Sejmišča
vein sej^^STO: Na ponedeljko-Pujskov in\ie bll° naprodaj 346. Prašičev	nad tri mesece starih
skupaj 1» E-"* Pa jih je bilo Cena 2.7nn j Pujske je veljala Prašiče na -t -,°«n'600 din’ 23 starej56 ^ pa 3-700 do 4.600 din.
BREZirp.
Had tri m	4 34 pujskov in 12
P°nujali r,,es?ce starih prašičev so ?U‘ PtoHai°^dajalci na sobotnem sej-
in 9 starat u92 Puiskov P° 120 din kil!! J prašičev po okrog °8ram žive teže
Gospodarstvo v štirih občinah dolenjske regije se z lanskoletnimi poslovnimi rezultati ne more hvaliti, pri tem pa je položaj v posameznih občinah različen. Najbolj kritičen je v novomeški občini, spodbuden pa v trebanjski, ki se je prebila med razvite. To so osnovne ugotovitve iz tiskovne konference, ki sojo 18. marca predstavniki Službe družbenega knjigovodstva v Novem mestu sklicali z novinaiji.
Zaostrene gospodarske razmere so se v minulem letu na Dolenjskem odražale še krepkeje kot leto dni prej. Čeravno je bilo v regiji gospodarstvu na volju več sredstev, ta niso bila porabljena tako, da bi dajala temu primemo več rezultatov. Zaskrbljujoča je zlasti zadolženost, velike izgube, nelikvidnost in precejšen padec tcalnih osebnih dohodkov.
Celoten prihodek je bil v štirih občinah sicer za 37 odst. večji kot leta 1980, toda porabljena sredstva so bila še za 1 odst. večja, izgube pa so narasle kar za 64 odst., pri tem pa seveda levji delež odpade na 1MV. Tudi za obresti je moralo gospodarstvo v minulem letu odšteti kar nad polovico več denaija. Med pozitivne točke pa je vendarle šteti za 59 odst. večjo akumulacijo in dejstvo, da so bila investicijska vlaganja za tretjino manjša in da se je
Kmetijski nasveti
Stenje proti naftni krizi
1
^ ne ziv|!jltovo: počepi mineralnih gnojil ne bo več, tega pa se v nafte m<2 dovolj. Petnajst-ali celo dvajsetkratna podražiti3 je v ^ntlska z vso silovitostjo tudi na industrijo, zakaj Varni nrfrtC L-1 PrePr°st. Za kilogram dušika, ki ga v kemični postn u -*0 ’z po tako imenovanem Haber- Bosche -arijske p ’ potrebujejo dva litra nafte ali ustrezno količino daN^vaoaPina oz. druge energije.
s*r°čni lma sv°j° rešitev. Ze osnovnošolcem je poznano, j* na svoj!? ne P°trebujejo za svojo rast dušika iz zemlje in da I *llus rad ' ?aču>, s pomočjo sožitja ali simbioze z bakterijami fctnost ■ ICIC°la, oskrbujejo z dušikom iz zraka. Ta zanimiva Jkjst, 3 v poljedelstvu neverjetno veliko praktično vred-da sp'*6 z dražitvijo energije še povečala. Lahko bi celo upoštevaj V,?(-arno na biološko kmetovanje. Kdor tega ne bo 9111 enos*a.ne dosegel željenih gospodarnih učinkov, račun se BioiJ!’avno ne bo izšel. 1
m
m
ko i^zava dušika s pomočjo metuljnic. predvsem detelj.
DOCPni nri/Ial/Mmnia krona r\t Trmni^l nrirlpln.
p Pomočjo j ''-'s^iuvijeno je, da je v Miovemji mogoč h°, delcem "ek' P°yPre^no do 300 kg dušika na hektar.
P°gnojiti J _ a dušika v
?tev. ki pa vendarle ni tako enostavna, kot kaže na
Poceni pridelovanje hrane, oz. zmanjša pridelo-Ugotovljeno je, da je v Sloveniji mogoče pridobiti
eli pQ i® kaj dobro znano, kolikšen strošek bi imel, če bi d?-3nega dum!1* hektar njive s tolikšno količino kemično rešit? iV umetnega gnojila. Sama od sebe
kemično se zato
^?80če |t0rpn*'vs*c’*1 površin v Sloveniji primanjkuje in ni psovati rJ}lt0 Povedati posevkov deteljin. Več je mogoče j^vfcčati ,ie|^ * ravna tega sveta. V ruši je na vsak način treba cJ5 Itimi pn	to	pa je mogoče doseči z gnojenjem s
set**-.ne Prija T]Vn aPnenjei». ^e je zemlja kisla, kar metuljni-hii 3° ž h1i5; . . »cepljenje” ali inokulacija semena detelj pred Vi*h,kjt H n'ITli bakterijami daje lahko dobre rezultate na ^detelje še niso uspevale.
Inž. M. L.
lastni delež investitorjev pri naložbah povečal za skoro 7 odst.
Očitno je novomeška občina trenutno v najslabšem položaju, zlasti zaradi izgube V IMV. V celotni tovarni znaša ta 1,25 milijarde dinarjev, večji del izgube pa odpade na tozde v novomeški občini, kjer jih je največ. Nasploh učinkovitost proizvodnje v največji regijski občini ni bila zadovoljiva, saj je bila lani celo slabša kot leta 1980.
Medtem ko kaže, da so se Metličani še kar zadovoljivo prebijali skozi mnogotere težave, so bili Črnomaljci slabši, najboljši od vseh pa Trebanjci; prejšnja leta so bili na listi nerazvitih, z lanskoletnim poslovanjem pri 3.127 zaposlenih pa so sc uvrstili med razvite občine. Poslovali so z najvišjo stopnjo gospodarske rasti, najbolj poraslim celotnim prihodkom in dohodkom med vsemi dolenjskimi občinami. Trebnje je tudi edini primer, kjer so porabljena sredstva naraščala počasneje od dohodka, razen tega so kazalci učinkovitosti v tem delu Dolenjske najugodnejši.
R. BAČER
Malodušje odveč
Sobotne tribune štipendistov sevniške občine se je udeležila polna dvorana mladih v gasilskem domu. Uvodoma je zbranim prikazal gospodarjenje v občini v minulem letu predsednik občinskega izvršnega sveta Franc Ogorevc.
Predsednik je mlade še posebej opozoril na resnost sedanjega gospodarskega trenutka. Vendar ne sme prevladati malodušje. V sevniški občini je v teku več pomembnih naložb. Lani je začela s proizvodnjo nova tovarna stilnega sedežnega pohištva blizu Kladnja. V blanški manj razviti krajevni skupnosti je na Dolnjem Brezovem sredi gradnje ena največjih naložb sevniške občine zadnjih let pletilnica sovlagateljev Jutranjke, Lisce in Kometa. Na Blanci končujejo tudi prvi del separacije rudnika nekovin. Med negospodarskimi naložbami v Sevnici prenavljajo in dozidavajo oblačilno šolo. Nove zmogljivosti se že kažejo pri letošnjih razpisih sevniških kolektivov.
Kolektivi sevniške občine bodo letos potrebovali 402 delavca. Delavcev tako imenovanega širokega profila naj bi potrebovali 108 (npr. krmeljska Metalna kar 24 ključavničarjev), 56 tehnikov (zanimivo je,
da iščejo še vedno 18 ekonomskih tehnikov), 30 inženirjev in 12 diplomiranih inženirjev. Te številke so vs precejšnjem nasprotju z razpisanimi kadrovskimi štipendijami, katerih je bilo ob letošnjem prvem razpisu 37 manj kot lani.
A. 2.
Stilles čez lužo
V ZDA se je obnesla šele ponudba prek drugih jugoslovanskih izvoznikov
Dokler je sevniški Stilles ponujal na ameriški trg izključno preko Slo-venijalesove mreže (je član tega sozda), mu ni uspelo prodati čez veliko lužo omembe vrednih kosov sicer priznanega stilnega pohištva.
Zato se je že lansko poletje z vsemi silami zavzel za iskanje novih izvoznih poslov. Pri iskanju so se Sevničani obrnili na	številne
trgovske orgn..racije v republiki in državi. Povezali so se z ljubljansko Lesnino,	zagrebškim	Upimom,
beograjskima Jugoeksportom in Intereksportom. Ponudili so jim svoj baročni program, ki so ga dotlej pretežno prodajali le doma.
Na zanimiv odziv so naleteli v ZDA. Slovenijales ima večje poslovne stike z velikimi mesti na severni obali, drugi našteti,izvozniki pa imajo svoje „trdnjave“ tudi na jugu, kjer je stilno pohištvo bolj iskano. Do lanskega decembra je imel Stilles zaključenih poslov za 330.000 dolarjev, dogovorja pa se še za nadaljnjih 150.000. Vabljivo pri ameriškem trgu je predvsem to, da na njem Stilles dosega višjo ceno kot doma. Ker se -bo tja lahko usmeril s serijsko proizvodnjo, je prednost še očitnejša. Znano je, da so cene doma zamrznjene, zato se uLgne zgoditi, da bo ta trg, kljub povpraševanju po stilnem pohištvu, manj založen. Nikogar ni namreč mogoče siliti, da bi prodajal v svojo škodo.
A. 2.
KMETIJSKO PREDAVANJE V ŠENTJERNEJU
Vabimo vinogradnike, da se udeležijo predavanja o zaščiti vinogradov in o uporabi herbicidov, ki bo v nedeljo, 28. marca, ob 8. uri v osnovni šoli v Šentjerneju. Kmetijska zadruga bo pojasnila vse prednosti ki jih imujo kot pogodbeni pridelovalci.
Ožji vinogradni okoliš Šentjernej
*
S
*
5
s
N
A
*
*
A
N
%
5
I
5
N
S
*
S
N
<»
S
%
S
*
N
*
*
!
*
*
*
N
A
N
S
*
%
5
h
*
*
*
s
n
*
s
A
S
N
A
N
N
S
«*
*
N
*
*
S
S
s
s
s
■
EH
HRIBČEK BOM KUPIL-.
Ureja-Tit Doberšek
Rez lani pozeblih trsov
Čeprav’ bolj pozno, za mnoge še vedno ne bo prepozno, da se ob letošnji rezi trte v vinogradu spomnimo nekaterih dejstev, ki jih moramo upoštevati pri rezi lansko leto pozeblih trt. Tisti, ki so trte že obrezali, pa bodo pred brstenjem trt v že obrezanem vinogradu ob vezi šparonov še lahko marsikaj popravili.
Pisec tega članka je pobudo za pisanje dobil v strokovnem članku, objavljenem v letošnji 3. št. revije ,.Sodobno kmetijstvo”. Članek je napisal dr. inž. Jože Colnarič iz višje agronomske šole Maribor s sodelavko inž. Jamškovo in inž. Skočirjem
Prednosti pomlajevanja
trt
Povzetek članka dr. Colnariča in sodelavcev v navedeni reviji ugotavlja med drugim:
- pomlajevanje trt je najenostavnejši in najcenejši način ponovne oživitve vinograda;
pomlajevanje trt je najmanj tvegano, saj dobro uspe povsod tam, kjer je bila trta opleta med lansko vegetacijo;
s pomlajevanjem podaljšamo življenjsko dobo trte in vinograda ter tako zboljšamo gospodarnost vinogradništva;
- pri pomlajevanju vinograda ni potrebno imeti veliko sredstev in nc zahteva veliko dela;
- vzdrževanje pomlajenih trt v prvem in drugem letu ne zahteva večjega napora in tveganja. Obstaja le nevarnost poškodb pri pletvi in vezi mladik v prvem, pa tudi drugem letu po pomlajevanju. Zato moramo biti pri tem delu pazljivi;
- pomlajevanje trt omogoča, da lahko sočasno s tem ukrepom preuredimo	vinograd, spremenimo oporo, višino debla, vzgojno obliko, povečamo listno površino in drugo;
Pri pomlajevanju trt razlikujemo:
Pomlajevanje debla trte
Gornji del debla trte je bil po pozebi (ali zaradi onemoglosti trte in drugih poškodb) tako prizadet, da ni imel zelenih poganjkov, oziroma so lanski poganjki zaradi poznejše vegetacije, ki je kasnila tudi za en mesec, v letošnji zimi pozebli in se posušili. Zato je pri letošnji rezi v lanski pozebi dežno
poškodovanih vinogradih mnogo suhih in napol suhih rozg. Ce ima trs zdrave rozge, primerne za rez, ki so pognale iz spečih očes, nizko pri zemlji, vendar še iz žlahtnega dela trsa, so te rozge primerne za pomlajevanje. Čeprav so nerodovitne, jih bomo izkoristili. Odmrlo suho deblo odžagamo čim nižje, toda nad zdravimi rozgami, ki so pognale iz spečih očes. Eno od teh rozg, ki je najbolj primerna in je pognala iz starega lesa, kljub temu da ne rodi, pustimo daljšo, vendar ne več kot 70 do 80 cm dolžine. Ta rozga bo postala novo deblo namesto starega, suhega debla, ki smo ga odstranili. Na nasprotni strani te rozge za novo deblo narežemo reznik z 2 do 3 očesi. Ta reznik služi kot protiutež pri vzdrževanju ravnotežja pri pretakanju vode in hranilnih snovi, obenem pa si zagotovimo nadomestni les, ki ga bomo ■ rabili pri prihodnji rezi, če bi bilo z glavno rozgo kaj narobe.
Pomlajevanje
kordonov
V naših razmerah kordoni zelo radi oglušijo, pomeni, da čeprav niso popolnoma suhi, nimajo rozg ali pa je rozga le na koncu kordona, ki jo pa v sili včasih tudi izkoristimo za rodni les.
Kordone pomlajujemo tako, da pri osnovi odmrlega kordona (kraka) poiščemo primerno rozgo za novi kordon (krak) in še za morebitni rodni les, odmrli kordon pa odrežemo. Dolžina rozge za pomlajeni kordon je dolžina šparona, to je največ 50 cm. Ker imajo take trte dostikrat še delno poškodovano tudi deblo ali eno stran debla, kljub pomlajenemu kordonu začnejo pešati. Zato poiščemo in narežemo čim nižje na deblu rezervni reznik, iz katerega bomo začeli vzgajati novo deblo, poleg hirajočega starega debla. Tako bomo staro deblo lahko čez 2 do 3 leta odstranili, ker bo tako že odmrlo.
Ce je iz kordona iz spečih očes pognalo več rozg, ki so jalove, jih obrežemo na krajše reznike z 2 očesoma. S tem si zagotovimo ustrezen les za rez v prihodnjem letu.	%
Po dosedanjih opažajih je * našem sortimentu nekaj sort, ki sploh ne prenašajo kordonov, oziroma prenesejo le krajše kordone. To sta zlasti naša žametovka in šipon. Zato si pri teh sortah pomagamo z vsakoletno obnovo kordonov v obliki dvojnih šparonov (dvojni gijo). Če želimo trto pri tem bolj obremeniti, si pomagamo z drugo (dvojno), pomožno etažo, kar je pri žični opori v vinogradu izvedljivo.
DT
4
*
I
I
4
4
\
\
paiBNIR
I
Na podlagi sklepov DS delovne organizacije, TOZD in DSSS razpisujemo delovne naloge
in opravila individualnih poslovodnih organov TOZD, DSSS in služb v DSSS:
1. DIREKTORJA TOZD gradbeni sektor Novo mesto,
2. DIREKTORJA TOZD gradbeni sektor Krško,
3. DIREKTORJA TOZD TOGREL,
4. DIREKTORJA TOZD Keramika in zaključna dela,
5. DIREKTORJA TOZD Strojno-prometni obrat, s
6. DIREKTORJA TOZD Mehansko-kovinski obrat,
7. DIREKTORJA TOZD Lesni obrat,
8. DIREKTORJA Delovne skupnosti skupnih služb,
9. DIREKTORJA službe za organizacijo in razvoj poslovanja v DSSS.
Pogoji za sprejem: 1 in 2: — visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznih delovnih nalogah
— višja strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah
— srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah
3:
— visoka strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah
— srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah
4:
— visoka strokovna izobrazba gradbene, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah
DEVIZ NI, DEVIZE SO ...
Naj sem še toliko razmišljal, nikakor nisem mogel uskladiti tehle stvari. V prilogi Dolenjskega lista sem v zapisu „Setev v senci negotovosti" bral o hudih težavah glede dobav gnojil, sredstev za zaščito rastlin, krmil, rezervnih delov in nafte. Teh težav najbrž ne bi bilo, če bi imeli dovolj deviz. Pa jih res nimamo? Dnevnik Delo je pred tedni priobčil sestavek, ki govori, da presežek menjave po goriškem in tržaškem sporazumu nekoristno leži v italijanskih bankah; gre celo za 30 milijard lir. Kako torej, da na eni strani tarnamo nad pomanjkanjem deviz, po drugi pa za milijarde lir nočemo uvoziti prepotrebnih potrebščin za kmetijstvo. Taka nesposobnost se nam bo še krepko maščevala, j g^ELER
ZAUPAJO MLADIMI Četrtina na kandidatnih listah — Spet na akcije
Glavno delo mladih v ribniški občini je v tem obdobju usmerjeno predvsem v vključevanje mladih v vse oblike družbenega in političnega življenja v občini ter na priprave za letošnje mladinske delovne akcije.
Mladinska organizacija si prizadeva, da bodo mladi vključeni v delo povsod in da bodo mladim zaupane tudi njim primerne dolžnosti. Še poseben poudarek dajejo na vključevanje mladih v organe krajevnih skupnosti, saj so tu rezultati dela najbolj vidni. Ce bodo mladi delali uspešno v okviru KS, potem ni bojazni, da jih ne bi evidentirati tudi za odgovornejše dolžnosti v občini.
Mladina ribniške občine je tudi zadovoljna, da je bilo na pravkar opravljenih volitvah na volilnih listah kar okoli 25 odstotkov mla-
dih. Ponekod je bil ta odstotek večji, na primer v KS Loški potok, drugod nekoliko manjši.
Z zbiranjem brigadirjev za mladinske delovne akcije so imeli lani težave, saj so jih dobili komaj 16 in šele z dodatnim zbiranjem so jih dobiti še enkrat toliko. Letos pravijo, da ne bo takih težav. Center za MDA je namreč začel akcijo že novembra lani. Podpisan je tudi samoupravni sporazum med delovnimi organizacijami in krajevnimi skupnostmi o sodelovanju mladih na delovnih akcijah. Letos bo v republiški delovni akciji „Brkini 82“ sodelovala od 26. junija do 17. julija tudi ribniška brigada, ki bo štela 60 do 70 brigadirjev.
_______________M.	GLAVONJlC
Berite »Dolenjski list«
— višja strokovna izobrazba gradbene, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah 5: — visoka strokovna izobrazba strojne smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah — srednja strokovna izobrazba strojne smeri in najmanj 10 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah 6: — visoka strokovna izobrazba strojne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah — srednja strokovna izobrazba strojne smeri in najmanj 7 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah 7:
— visoka strokovna izobrazba lesne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah	,	>
— srednja strokovna izobrazba lesne smeri ip najmanj 7 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah 8: — visoka strokovna izobrazba pravne, ekonomske ali organizacijske smer in najmanj 5 let delovnih izkušenj
— višja strokovna izobrazba pravne, ekonomske ali organizacijske smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah 9: — visoka strokovna izobrazba gradbene, ekonomske ali organizacijske smeri in najmanj 4 leta delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah
— višja strokovna izobrazba gradbene ali ekonomske smeri in najmanj 6 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnjh nalogah
— srednja strokovna izobrazba gradbene smeri in najmanj 8 let delovnih izkušenj pri ustreznih delovnih nalogah Kandidati za sprejem na opravljanje del in nalog od 1 do 9 morajo imeti moralne, družbene in politične kvalitete. Kandidati bodo sprejeti na opravljanje delovnih nalog in opravil za dobo štirih let. Kandidati, ki se bodo prijavili na razpisane delovne naloge in opravila, morajo prijavam priložiti opis dosedanjega dela in ustrezna dokazila, da izpolnjujejo razpisne pogoje, in jih v 15 dneh po objavi poslati v zapečatenih ovojnicah z oznako: „ZA RAZPISNO KOMISIJO TOZD " (napisati ime in sedež TOZD) na naslov: SGP „PIONIR", Novo mesto, Kettejev drevored 37. Kandidati bodo o izidu razglasa obveščeni v 30 dneh po dnevu zaključka razglasa.
PORUŠENA PRETEKLOST - Kotkova hiša, zadnja s slamo krita stavba v Metliki, če ne upoštevamo tiste, kije muzejsko zaščitena, je postala ruševina. Žal se po smrti lastnice ne nrgde nihče, ki bi jo popravil ali pospravil njene ostanke. (Foto: M. K.)
UPOKOJENCI NA ŠTIRI ‘IZLETE
V letošnjem letu pripravlja maljsko društvo upokojencev izlete. Na prvega bodo odšti ' ■ aprila, pot pa jih bo vodila P' ^ Ljubljane do Postojne, °8 .T„(, bodo Škocjanske jame, izvir R' v Buzet, po predoru skozi UftPj i Reko in od tam domov v Drugi izlet bo dvodneven, 19-	|
maja, ogledali si bodo Prektn®^ krenili tudi na avstrijsko stran, n . grede pa jih bo pot vodila t Varaždin, Zagreb in Karlovac. 0 izlet bo 15. junija; ogtadati Generalski stol, Novi Vino®0 ^ Plitvička jezera, Petrovo gotO&e skozi Karlovac vrnili v Črnom ^ Četrti izlet bo spet dvodneven. •
9.	septembra; pot bo vo<^T,0y-Vrhniko, v Postojno, Vipavo, A)d ščino, Vrtojno, v Italiji s' vf ogledali Gonars, Videm in TrbiZ se na Ratečah vrnili v dofflO
NOVO V KITAJSKEM GOSPODARSTVU
Kakšne
posebne zabave ni, družijo se na raznih sestankih, organizirajo delovne akcije itd. V nekem parku smo videli, da so imeli ograjen ter asfaltiran prostor, v katerem se je v krogu vrtelo najmanj 3.000 kotalkarjev. V zimskem času pa kotalkanje zamenja prav tako masovno drsanje.
Delovna doba je pri njih enako dolga kot pri nas. Pokojnino si prisluži vsak tudi z manjšo delovno dobo, vendar je potem tudi pokojnina temu primerno nižja.
V političnih vprašanjih so bili odgovori skromnejši. Niti enkrat niso omenili kakršnihkoli zaslug Mao-Zedonga.
GOSPODARSKE REFORME
Za prenovo gospodarstva, posebno še zaradi zaostajanja v času kulturne revolucije (1966-1976), postopoma uvajajo gospodarsko reformo, predvsem pa je potrebno uvesti nove objektivne ekonomske zakone. Opustiti morajo vse, kar je do sedaj zaviralo gospodarstvo, to je predvsem dirigirano in centralizirano vodenje. Od leta 1979 dalje pa ima gospodarska reforma tele značilno-Stl!
- Za nove investicije drje kredite banka, žt kar zaračuna obresti. Uvedene so tako-intenovsne ljudske komune in brigade, ki pro>.r<^-.-fo in prodajajo blago na trgu.
Uveden je sistem delitve dohička med podjetje m in državo. Dovoljena je zasebna
obrt, razne delavnice, manjši gostinski lokati itd. Zaposlovanje se vrši preko oglasov. Ustanavljajo se lahko tudi zasebna podjetja ter podjetja z državnim in tujim kapitalom.
To je sicer le nekaj točk, ker vseh si ni bilo mogoče zapomniti. V državnih podjetjih, uradno jih sicer imenujejo ..vseljudska oblast”, uvajajo sedaj obliko demokratičnega vodenja, ustanovili pa so tudi tako imenovane »kongrese delavcev in nameščencev”. Tudi ti kongresi im^o nekaj značilnih temeljev, kot so
- kongres je organizacijska oblika demokratičnega voder\ja organa oblasti,
- kongres praviloma razpravlja o planih, proračunih, novih investicijah itd.,
- obračunava odnose med interesi države, podjetij *n delavcev,
- nadzoruje vse vodilne kadre, priporoča višjim organom, da dobri kadri napredujejo, slabe pa kaznuje ali pa celo odslovi, če preveč zanemarjajo svoje delovne dolžnosti,
- v kongresu mora biti najmanj 60 odstotkov delavcev, volijo pa sc vsake dve teti,
- sestanke imajo najmanj vsakih šest mesecev, po načelu ,,Cas je zlato!”
Zunanjo politiko vodijo tako, kot jim ustreza. Niso na nobeni strani bloka, pa tudi med neuvrščene ne spadajo. Zanimalo pa jih je naše samoupravljanje. Trenutno jim je važnejše gospodarstvo kot politika, po ulici ni bilo opaziti panojev, slik, transparentov ali kulta osebnosti.
AKUPUNKTURA -KITAJSKO ZDRAVLJENJE
O akupunkturi, ki je kitajska posebnost zdravljenja, je bilo že veliko napisanega in je nam vsem več ali manj poznana.
Da bi tudi to videli „iz prve roke”, .so nas kitajski gostitelji peljali na ogled tovrstne ambulante. Na posteljah je bilo približno 10 bolnikov. Starejši zdravnik jim je vbadal kar skozi obleko te čudežne zdravilne igle. Ko smo povprašali, kako je s sterilnostjo in kako zdravnik točno ve, kam zapiči iglo, nam je prijazno odgovoril, da si je to veščino pridobil s 30-letno prakso. Do slučajne infekcije pa tudi ne pride, ker so to posebne igle iz platine.
Opazoval sem paciente pri samem vbadanju, pa ni bilo videti, da bi jih pri vbadanju kaj bolelo. Povedali so nam, da traja zdravljenje najmanj pol leta, odvisno od vrste bolezni, pacient pa mora biti akupunktiran vsak teden. Igle so vbodene približno 2—3 mm globoko, in to najmanj pol ure.	/
POVABILO NA ČAJ
V Nankingu so nas po ogledu večjih pagod in svetišč povabili na čaj. Peljali so nas v razkošno stavbo, ki stoji na vrhu hribčka in je videti kot kakšen gradič. Zvedeli smo, daje bila tu svoj čas rezidenca Cang-Kaj-šekove žene. Po zmagi revolucije je Cang-Kaj-Šek pobegnil s svojimi pristaši in družino na Taivan (Formozo), kjer si je ustvaril svojo vlado. Po njegovi smrti je vodstvo prevzel sin, njegova vdova pa sedaj živi, kot so nam povedali v Ameriki. S seboj so odnesli veliko bogastva, od muzejskih umetnin do zlata, česar Kitajci še danes ne morejo preboleti.
OGLED TOVARN
Poleg navedenih muzejev, šol, občine idr. smo si ogledali tudi, kakšne so njihove tovarne. Obiskali smo dve. V prvi smo videli, kako obdelujejo dragoceni kamen žad. Delavci so za svojimi mizami z malimi rezkalnimi električnimi strojčki ustvarjali skulpture velike umetniške vrednosti. Nekatere delajo tudi več let. Naš obisk jih ni prav nič motil^ vsak je opravljal svoje delo nemoteno naprej. Tako smo lahko čisto od blizu videti, kako obdelujejo žad. Vsak izdelek je unikat. Po ogledu tovarne so nas peljali v razstavno-prodajni prostor, kjer smo videli te čudovite izdelke.
Druga tovarna je bila tovarna preprog. Tudi tu delajo v glavnem samo za izvoz. Na določenih izdelkih, pripravljenih za ekspe-dit, smo videti napise kupcev, ki so bili v glavnem arabski naftni mogotci in bogati Američani. Vsi artikli so bili izdelani tako čudovito, da smo se čuditi, kaj vse' zmorejo človeške roke.
OBISK PRI KITAJSKI DRUŽINI
Da smo lahko spoznali, kako imajo Kitajci urejeno stanovanje, so nas peljali v nekoliko bolje urejen blok. Ker so stanovanja zeb majhna, so nas razdelili v več skupin. Naša skupina je obiskala bivališče vojaškega oficirja. Stanovanje je bilo za naše pojme zeb skromno. Na kitajski način opremljena kuhinja, spalnica (dve postelji z omaro) in zeb majhna dnevna soba.
V dnevni sobi smo imeli razgovor o njihovem življenju. Gostitelj nam je zatrdil, da je za njihove razmere pravi bogataš, saj ima poleg radia in televizorja tudi kota. Oficirji imajo namreč najvišjo plačo, zato si je naš govornik privoščil tako .zazkošje”.
Spraševali smo ga o njihovem življenju. Odgovarjal nam je odkrito na vsa vprašanja, gostiteljica pa nam je med razgovorom servirala čaj. Z nami je bil seveda tudi naš vodič, ki je prevajal vprašanja in odgovore. Sanitarije so imeli skupne na hodniku. V stanovanju je bil po tleh le beton, zidovi pa pobeljeni z navadnim beležem. V dnevni sobi, veliki približno 3 x 3,5 m, z malim balkončkom je bila mala komoda, mizica s stoli in eno ležišče. Res velika skromnost v stanovanjski kulturi tudi pri sicer dobro situirani družini!
Največji in najgbblji vtis so na nas naredili kitajski ljudje. Skromnost, prijaznost, nepokvarjeno st, pridnost, čistost so njihove vrtine. Spraševali smo se, ali so ti ljudje sploh zmožni razžaliti ati storiti sita sočloveku. Predvsem jih odlikujeta vzgojenost in umerjenost. Glavna značilnost, ki so jo ohranili, je enotnost in vztrajnost, kar so dokazali v težki pretekbsti. Svojo kulturo so ohraniti skozi ves zgodovinski razvoj.
ZADNJI DAN
Po prisrčnem sbvesu z bkalniml vodiči velemesta Šanghaj, ki so nas pospremili na letališče, smo poleteli z velikim kitajskim potniškim letalom v Peking. Polet je trajal približno dve uri. Ker smo prišli v Peking nekaj po 12. uri, smo izkoristili čas do
večera za ogled tistih zanimivosti ki jih v prvih dneh bivanja še nismo v ^ Odhod našega letala v domovino J ^ namreč predviden v Večernih ura*,'hr3fli> velikega in čudovitega Nebeškega ^ smo si ogledali nekaj znanih ‘empjl hramov. Se zadnjič smo se vozili p° l $ znanih ulicah ter se ponovno llStaV.e^v glavnem trgu. V trgovini največjega ho Peking smo hiteti zapravljat poslednj ^ ne. Naredili smo še nekaj posnetkov ^ na ulici poleg hotela. Ker so se d pozno popoldne ravno vračati z dela, J ^ edinstveno gledati na tisoče in tisoče ^ sarjev. Ta večer smo bili na obisku 1 naši ambasadi v Pekingu.
Se zadnjikrat smo večerjali odlično ^ v sko hrano, in sicer v restavraciji . jjjji-bližini letališča. Zadnji del poti ptof* ču je bil zeb ganljiv. Vsako slovo je ^ posebno po lepih doživetjih in P11! vtisih. Vsem, ki so nas spremljati, 0 vodili, posebno pa nešemu stalnemu ^pt Liu se je v imenu vseh nas zahvalil p Siniša. Z izbranimi besedami je 1 ■ te predvsem nadaljne uspehe in faZ j^gO' čudovite ih nam prijateljske dežele-slavija in Kitajska sta se v zadnji voj^^jjle za enake cilje, to je za osvobodite'' ^t izpod fašističnega jarma. Tako pr* ^je pri njih je zmagala revolucija. Zahv® cji>. za gostoljubnost in dobro organ Poudaril je, da odhajamo iz njihove -e, obogateni za marsikatero novo spo
Nato je spregovoril naš vodič prej nas je pohvalil, da smo biti n*9j j«, skupina, ki jo je kdaj vodil.	it
kako težko je kitajsko ljudstvo ^ kako so s svojo pridnostjo prem3? . + hujše težave. Tudi on je poudaril.J5 fji trpeli pod kobnizatorjem in koliko ^ jim je prizadejal japonski fašizem' ^ Jugoslavija in Kitajska v konepetu ^ , znanstvene politike gradita 30C‘a'7jjttA' komunistično partijo na čelu, je P1 stvo še toliko večje in pristnejše-
»Prosim vas,” je dqaf, ,4® v...'* fi* imenu pozdravite ljudi v Jugoshvt) • ^ koncu je zaželel udobno po*®'*™ ^ n» srečno vrnitev v domovino. Ko smo ^ ^ letališču poslavljati, smo opazili, kak ^ jj našemu vodiču utrnita solze. Nedvo bil to dokaz mehkobe kitajskega c
koN<*
dolenjski list
St. 12 (17Cl2t 75 mari-
pisma in odmevi
MLADE ROKE — Med mnogimi krožki, ki delujejo na roč r^ifni^ni Mali Slatnik, ki šteje 98 učencev, je tudi krožek n„,7-Spretnosti- Je njdiovo delo plodno, ni treba posebej kr« - “J to potrjuje že fotografija. (Foto: Leon Košir, foto krožek OŠ Katja Rupena)	j	'
V Jfc
^lata selekcija
POmetufvVmari»lml-'u so “ v četrtek
n°go me t ašiv,;? no8ometu domači v k»teri so nmH Zlate “Akcije, Slovenije P,sem znani športniki
Brane Oblak* CS° Miro Cerar “* navijali „ »CePrav smo močno veliko rStik«Se noS°.metaše, so z zmagali nasprotniki. peter Šujica
OS Mirana Jarca Črnomelj
OB DNEVU MAJDE ŠILC
karojinj^M^i6 re!.stni dan narodne
inen^i nal dl6	po kateri *
* vsako leto P tei Priložnosti Prireditvi 7 u ^e amo na slovesni
a
LA; posvet	marca v domu
rojstva to^!"° P3Je bilo 90-letnici 1“a ter 40-letnici opma solin i brigad- Učenci Na prireditvi	P«ster program.
naiuKirLSO,podelUi Priznanja grade pa A® “Sencem doma, na-ki so vsa it?	^dnjih letnikov,
interesnih ai3 uspeJno delali v več “Pravni nr»,Javnostih.il1 Pn samosvojim deiJf^^ranosti doma ter s <,0mskea *M-pn.sPevali k bogatitvi ljf"Ja m ogledu doma. ANTONIJA KOCJAN .	Dom	Majde Šilc
AKTIVNI planinci
šilc ^.'nvci ,v Domu za učence Majde nimi. v	rr^d	najbolj	aktiv-
i* na v„ njem 'etu so ® povzpe-načrtu im1™10. rn Mimo goro. V sedla	obisk	Kamniškega
b° čas Al1*«'6,1 kreniti še kam, če skih sestan?^ Na rednih teden-“aravi JT spoznavajo življenje v Preveriai«drstvo narave ter vse to "jem v hJJ,3 Pohodih. Z usposablja-izpopoi-n,.“re m izurjene planince SLO in oj JO tL*di svoje znanje iz
JOŽICA LILIČ Dom za učence Majde Šilc
, OBISK Z RADIA
rretekr
“ovinarka" Dte?en nas je obiskala oica pi„n- ,ad'a Ljubljana in ured-iak. Požega tednika Miča Les-jrarskcea	sm° se o delu novi-
nko Dri„u ?^a. Razgovoru bomo ?“skem	na	naslednjem Pio-
, sicer “'ko- Mikrofona nas je kla takn u ’ “i nam beseda ni JJtBninio A’ v?1 smo želeli, vendar 5° boli ’cča bili v pogovoru veli-^kšnih «?r? eni. de bi imeli več znanja ,lskov. Prišli smo- do spo-nnio, ’Mj raje pišemo, kot govo-
Ptav«no aiff1 pisanju. lažje kaj po-1 spremenimo.
EVALD ROŽMAN, 5.a. novinarski krožek „	OS	Artiče
T?aDEL0VANJE
Clan	V0L1TVAH
*ktivn0'B“rirske čete naše šole smo fno plaj,..® ovali pri volitvah. Pisali b>r jih ra z različnimi parolami n*10 JthfeB skupaj s tistimi, ki Krajan«	pr’ občinski skupšči-
i^rtiia 0	smo odnesli tudi ob-
— UUUCSU IUUL uu-
;:-»en ;e ®m» kje bodo volili in j?aščeni na*men v°l*tev. Posebno
Mladi novinarji v pogovoru z borci
Udeleženci roških tekpv o dogodkih iz NOB
Roški teki, letos že šesti, so bili v Srednji vasi pri Črmošnji-cah. Podelitev in razglasitev doseženih rezultatov je bila v osnovni šoli „Baza 20“ v Dolenjskih Toplicah.
Tudi pionirji - novinarji naše šole smo se za ta dan posebej pripravili, saj smo želeli narediti intervjuje z udeleženci srečanja.
Ker nismo poznali udeležencev, nam je priskočil na pomoč tov. Uija Šlijepčevič, ki jSvi sedaj na
Gradišču, v vasi blizu Toplic.
Pogovaijali smo se s tovarišem Boršnarjem, prvim komandantom kurirske postaje TV-15. Tovariš Ivan Somrak, kurir, obveščevalec in zaščitnik, je pripovedoval o delu, ki ga je 25 let opravljal v tehnični skupini, ki je skrbela za varnost tovariša Tita. Tov. Erjavec s Podljubna je bil med vojno obveščevalni kurir, svoje naloge pa je največkrat opravljal na smučeh. V času NOB je mnogo doživel tudi tov. Maks	Jelenc iz Dražgoš, ki je
med drugim sodeloval v dražgoški bitki.
Vsem, ki so z nami sodelovali v pogovoru, se najlepše zahvaljujemo.
NOVINARSKI KROŽEK
COŠ „Baza 20“ Dolenjske Toplice
k 1 dežurni smo bdi tisti, ki smo smo „na.,Vol‘ščih po vaseh, od “btev o|	obvestila	o poteku
te -	|	‘komisiji v Šentrupert.
TADEJA ZUPAN, 7.a. novinarski krožek »[c	OŠ	Šentrupert
PROIZVODNA 'V . praksa
Ea^bnotnsV«1 letnUcov družboslovni, teesta ke Mednje šole iz Nove-ni. Ho ni?!? imeb štirinajstdnevno te Prakso 0 v 00 Novoles. Nate z delomJe’ da s*2 učenci seznani-v*d delav -V pr,0lzv°dnji, z odnosi brteo,- c ^ čeprav morda ne s« v°dnii zaposlimo delali v v3 lePo‘ Y delovni organizaciji n« “čencoi ieli, zato se v imenu teoo zahvaljujem za njihovo
Darja jordan, l.b
DESŠ, Novo mesto
GREGORJEV SEMENJ
Kot že vrsto let je bil tudi letos na Gregorjevo na Veseli gori Gregorjev semenj. Na njem je bilo moč izbirati med lončarskimi in lesenimi izdelki, semeni, drobnimi otroškimi igračami, moške pa so najbolj zanimali konji in govedo. Semenj je dobro uspel, saj so ga obiskali vaščani iz bližnjih in daljnih vasi, prodajalci pa so prišli celo iz sosednje republike.
MARTINA RUPF.RČlC, 7.b.
OŠ Šentrupert
OSNOVNOŠOLCI V BRIGADAH
Brežiška četa, mladinska delovna brigada iz brežiške občine, bo letos odšla na akcijo v Brkine. Do letos ni bilo brigadirjev iz naše šole, letos pa imamo v našem razredu kar dva. Prepričana sem, da se bosta z delom izkazala. Ce se bosta v brigadi dobro počutila, jima bo drugo leto gotovo sledilo več osnovnošolcev, njima pa, ki sta prebila led, čestitam v imenu vseh, L letos še nismo imeli poguma.
METKA CIZL, 8.r.
novinarski krožek OŠ Artiče
POSLOVILI SMO SE OD ROKA
Dragi naš Rok, hodil si šele v prvi razred, ko te je neizprosna smrt iztrgala iz naše sredine. Tovarišica te je naučila brati, pisati in računati. Spoznal si, kaj je tovarištvo in prijateljstvo, ljubezen do staršev, sošolcev, domovine in vseh dobrih ljudi. Sedaj pa sta zamrla tvoja pesem in smeh, tvoji nemimi koraki. Dan pred sednim rojstnim dnem je ostal tvoj prostor v razredu prazen. Čeprav te pokriva črna zemlja, tvojega nasmeha, tvoje podobe ne more skriti. Vedno se bomo spominjali nate!
Učenci osnovne šole n. h. Martina Kotarja-Šentjemej
SESTANEK PIONIRSKEGA SVETA
Pred kratkim je bil v trebanjski občini prvi sestanek pionirskega sveta, ki so se ga udeležili mentorji in predstavniki pionirjev. Pogovaijali smo se predvsem o večjem povezovanju pionirskih odredov v občini. Sklenili smo, da bomo kupili prapor pionirskega sveta občine, izvolili pa reg-i predsednika. TADEJA ŽUPAN, 7.a. OŠ Šentrupert
Še enkrat Predpisi o vinu
..Netočnosti, ki prikazujejo Kmetijski inštitut Slovenije v čudni luči."
V članku ..Predpisi o vinu“ (Dolenjski list št. 7, 18. II. 1982) je več netočnosti, ki prikazujejo Kmetijski inštitut Slovenije v slabi luči.
1. Pisec piše. da se društvo vinogradnikov Dolenjske poteguje, da bi Zavod za socialno medicino v Novem mestu opravljal analize vina za prodajo, za katero so sedaj pristojni le Kmetijski inštitut Slovenije, Kmetijski zavod Maribor in Kmetijsko veterinarski zavod v Novi Gorici. Ti trije zavodi so pooblaščeni na podlagi predpisov o vinu za analizo vina (inšpekcija, izvoz), ocenjevanje vina po geografskem poreklu in kakovostni stopnji, za dajanje mnenj o dozorevanju grozdja, rokih trgatve in morebitnem dosladkanju drozge ali mošta, za analizo vina točenje odprtih vin v gostinskih obratih. Tako obsežna pooblastila zahtevajo od pooblaščenih organizacij nc samo ustrezno opremo, temveč tudi kadrovsko zasedbo za opravljanje strokovno pospeševalnih, raziskovalnih nalog v cilju spremljanja in usmerjanja proizvodnje, predelave grozdja in tehnologije vina. Kmetijski inštitut opravlja raziskave tehnološke vrednosti vinskih sort grozdja v posavskem vinorodnem rajonu. Kmetijski inštitut je že pred leti izdelal študijo o sestavi cvička (sortni sestav) in rajonizaciji posameznih okolišev in sort. Dolenjski vinogradniki so izrazili željo za spremembo trsnega izbora na Dolenjskem, kar bi potegnilo za seboj spremembo vrste vina (ne bi imeli več cvička, temveč dolenjsko rdeče vino ali dolenjsko črnino). Ce bodo dolenjski vinogradniki vložili tak zahtevek na republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, bo moral Kmetijski inšitut izdelati študije tehnološke vrednosti sort, ki bi prišle v poštev, kar bo terjalo večletno delo na terenu s končnim ciljem vinifika-cije grozdja in degustacije vina. Na osnovi teh pokazateljev bi se lahko še odločilo za spremembo trsnega izbora.
Želel sem prikazati le nekaj nalog, ki jih ima Kmetijski inštitut in na osnovi katerih je bil pooblaščen tudi za analize vina za prodajo, kar ni stvar prestiža. Predvsem letos vidimo, da so vinogradniki Dolenjske v velikem procentu proizvedli rdeče vino, ne pa cviček, ker dolenjska rdeča vina letos često nimajo karakterističnih lastnosti cvička, t. j. svetlo rdeče barve, gladkosti vina z malo tanina, pitkosti in prijetne kisline.
2. ,,Visoka cena“ analize vina je mogoče res občutna za revnega vinogradnika, ki ima le nekaj sto litrov vina. Cena je usklajena med vsemi tremi zavodi in tudi živilski laboratorij ne bi mogel dati nižje cene. Toda pripomniti moramo, da vsakemu vinogradniku, ki ima vino z napako in vino, ki ni sposobno za promet ter prosi za strokovno mnenje za popravo vina, damo brezplačen nasvet, in po odstranitvi napake ponovno sprejmemo vino v analizo.
3. Trditev, da je Kmetijski inštitut nekdanja zbirna mesta za zbiranje vzorcev vina opustil, ne drži. Kmetijski inštitut sprejema vzorce:
- na Bizeljskem pri gostilni Šekoranja	«
- na Dolenjskem v Kostanjevici pri Antonu Penci v gostilni Pepce Klavž
- v Beli Krajini v kleti Kmetijske zadruge v Metliki.
Res pa je, da v letu 1981 in 1982 ne sprejemamo vzorcev v Novem mestu, ker nam je sodelovanje odpovedal tov. Tit Dobršek, ki je prejšnja leta sprejemal vzorce vina. Svetovali bi društvu vinogradnikov v Novem mestu, da določi drugega
USPEŠNI OSNOVNOŠOLCI
Učenci višjih razredov osnovne šole na Raki so se 14. marca v šolski telovadnici predstavili z Linhartovo veseloigro Županova Micka, s katero so dosegli velik uspeh. Denar, ki so ga zaslužili z nastopom, so namenili za izlet po domovini ob koncu šolskega leta.
S. Sk.
NEREDNO PREJEMANJE DOLENJSKEGA LISTA
Že več kot 25 let sem naročnik Dolenjskega lista, občasno tudi dopisujem vanj. Čeprav ne živim na Dolenjskem, me še vedno zanimajo novice iz tega dela domovine. Prebivam namreč v Ljubljani, a le redkokdaj prejmem list že v četrtek, običajno pa v petek, soboto ali ponedeljek. Sel sem v tiskamo Ljudske pravice v Ljubljani, kjer časopis tiskajo in potožil o težavah, pa so mi ga kar dali. Naj ga hodim vedno iskat tja? Zakaj ne moremo^ Ljubljančani dobiti Dolenjskega lista ob četrtkih tako kot ostali Dolenjci? Uredništvo prosim, da posreduje pri tem, da bomo prejemali časopis redno -če- že ne v četrtek, vsaj v petek.
STANKO SKOČIR
poverjenika, ki bi zbiral vzorce vina, sicer se bomo morali za novo sezono sami dogovoriti za prevzemnika.
4.	Pisec trdi, da Kmetijski inštitut izdaja spričevala o analizi vzorca vina na posebni tiskovini, ki ima pomanjkljivosti, da ne daje možnosti pritožbe in superanalize. Obrazec, ki ga uporabljamo, je uradno predpisan v navodilu o načinu pridobitve in izdaje potrdila o analizi vina (Ur. list SRS št. 7/1978). Zakon o vinu ne predvideva nobene superanalize (Ur. list SRS št. 16/74). Mislimo pa, da bi lahko že - urednik rubrike Tit Dobršek, ki je bil sam inšpektor, odgovoril piscu D. T., da vinogradnik, ki ni zadovoljen z analizo vina in misli, da se mu godi krivica, lahko toži Kmetijski inštitut. Vinogradnik pa lahko {Kišlje sporno vino drugemu zavodu, npr. v Maribor ali Novo Gorico.
Pri navajanju podatkov, ki jih mora vsebovati potrdilo o analizi, se pisec članka nepravilno sklicuje na Ur. list SRS št. 18/77, ki ne velja več, temveč bi moral .imenovati Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o minimalnih pogojih za promet z neustekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim moštom v gostinskih obratih (Ur. list SRS št. 1/1981). Ta se glasi: ..Potrdilo vsebuje naslednje podatke: alkoholno stopnjo, sladkorja prosti ekstrakt, prosti SO , skupno kislino, hlapno kislino in organoleptično oceno vina ter ugotovitev, da v vinu ni primesi samorodnice. Glede na rezultate analize lahko pooblaščena organizacija za analizo vina dodatno analizira tudi vsebnost reducirajočega sladkorja, skupno žveplasto kislino in pepeL"
V članku so še nekatera nepravilna tolmačenja Pravilnika o minimalnih pogojih za promet z neustekleničenim namiznim vinom z geografskim poreklom in vinskim mostom v gostinskih obratih (Ur. list SRS št. 18/77 in 1/81), čemur
»Dolenjski liste v vsako družino
Stane Zalar
Odhajajo nam tovariši, prijatelji, znanci. V Ribnici smo se nedavno poslovili od Staneta Zalarja. Rodil se je 1906. Usposobil se je za lesnega trgovca, kar je bil tudi njegov oče. Služboval je v raznih lesnih skladiščih v Beogradu in Zagrebu, dokler se ni pred drugo svetovno vojno osamosvojil.
Kot napreden in zaveden Slovenec se je že takoj v začetku NOV vključil v ilegalno delo. Zato so ga fašisti internirali v Renicciju. Po kapitulaciji Italije je vstopil v Tomšičevo brigado, kasneje pa je bil razporejen v okrožje Ribnica. Nato je bil spet aretiran in odpeljan v nemška taborišča.
Po osvoboditvi je delal najprej pri Transjugu oz. Jugošpedu, kjer je prevzemal les za izvoz. V začetku 1950 se je zaposlil v Ribnici pri Promlesu, nato pa pri Lesnoindustrijskem podjetju Ribnica, kjer je bil vodja skladišča žaganega lesa.
lahko da avtentično tolmačenje izdajatelj tega predpisa.
Mag. DUŠAN TERČELJ, dipl. ing. agi;
referent za vinarstvo
To je kot norčevanje iz kupcev plina
Preskrba s plinom v Kočevju v zadnjem obdobju nikoli ni bila dobra, zdaj pa se je še poslabšala. Od 25. februarja do 17. marca je ljubljanska Plinarna dostavila kočevski razdeljevalnici plin le enkrat, in še takrat samo 180 jeklenk. Vse so prodali takoj s kamiona.
Na plin je čakala že ogromna vrsta. Prodajalec Mihael Moritz se namreč vedno pozanima pri ljubljanski Plinarni, kdaj bodo pripeljali plin, ter nato tisto, kar zve, pove tudi kupcem. Pogosto so prevarani tako kupci, kot tovariš Moritz, saj plina ni.
Kupci, ki prihajajo v Kočevje po plin celo iz Predgrada, Osilnice, Strug in Žvirč, se pravi po 20 do 60 km daleč, pridejo tudi po petkrat zastpnj v Kočevje. Seveda bi bil tak plin predrag, četudi bi ga delili brezplačno, saj stane bencin več, kot je vreden plin. Iz Kočevja in od drugod pa prihajajo kar med delovnim časom po plin zaposleni, ki bi morali biti na delovnih mestih.
Plin se je podražil od 210 na 282,70 din za jeklenko in ga kljub temu ni. Dejansko pa se je podražil za precej več, saj občani ugotavljajo, daje slabši.
Ves ta cirkus okoli plina pomeni norčevanje iz kupcev. V ljubljanski Plinarni namreč pravijo, da za tako stanje ni nihče kriv in da največ plina dobi Kočevje.
JOŽE PRIMC
Kdo dezinfomira
Odgovor študentov strokovnim službam krške občine
Naš dopis krški občinski skupščini, v katerem izražamo nezadovoljstvo zaradi majhnega števila razpisanih štipendij, je bil v skrajšani obliki objavljen tudi v vašem časop:u (13. februarja). V zadnjem delu ^stavka je dodana ugotovitev strokovnih služb, da nismo navajali točnih podatkov, ip priporočilo, naj podobne nejasnosti rešujemo skupaj s skupnostjo za zaposlovanje.
Poudariti hočemo, da smo s skupnostjo za zaposlovanje v stalnih stikih in nastale probleme rešujemo dokaj uspešno, vendar smo menili, da je razpis štipendij širšega pomena, kot takega ga je mogoče uspešneje rešiti prek delegatov v občinskih zborih, zato je bilo naše pismo tudi naslovljeno na to inštitucijo.
Na razpravah v družbenopolitičnem zboru in zboru združenega dela je bila potrjena točnost naših podatkov o številu razpisnih štipendij, na osnovi vsebine dopisa in naših predlogov pa sprejeti sklepi o ponovni preučitvi potreb po kadrih in dodatnemu razpisu kadrovskih štipendij.
Menimo, da je navedba strokovnih služb popolna dezinformacija, ki meče temno senco na naše prizadevanje za ustreznejšo kadrovsko politiko v občini. Želimo, da bi tudi s strokovnimi službami navezali podobne stike, kot jih imamo s skupnostjo za zaposlovanje, saj bi se na ta način podobne dezinformacije odpravljale, skupne probleme pa bi lahko reševali mnogo uspešneje.
Za klub posavskih študentov v Mariboru DRAGO FABIJAN
NEOBVEŠČENI
V nedeljo 4. marca, sem prispel v Novo mesto. Želel sem nadaljevati vožjo z avtobusom ob 17. uri proti Krškemu, a sva s tovarišico čakala zaman. Avtobus namreč ob nedeljah ob tej uri ne vozi, česar nisva vedela, na voznem redu pa prav tako ni bilo označeno. Zato sprašujem, zakaj takšna nepazljivost podjetja, ki ukine avtobusno progo, a ne popravi spremembe tudi na tabli z voznim redom!	STANKO	SKOČIR
SPOSOJENO
TRNJE
O časnikih in časnikarjih se toliko in tako govori, da se ne bi čudil, če bi se izjava ,,sem novinar” štela za posebno novinarsko hrabrost.	iz	JEŽA
Pepi Vukšinič
ALI JE YO MOGOČE?
Bila je druga obletnica smrti našega očeta. V ta namen je mami vzgojila cvetoče hiacinte. Z lončkom vred smo jih odnesli na očetov grob na novomeškem pokopališču. Cvetoče hiacinte so krasile grob zelo malo časa. V soboto, 6. marca, na grobu ni bilo več lončka s hiacintami.
Verjetno je bilo to cvetje najcenejše darilo za 8. marec. Le katera je bila ta srečnica?
B. in M. M.
V Inlesu Ribnica je delal do upokojitve. Delo je opravljal vestno in natančno, pošteno in strokovno. Me d sodelavci je bil priljubljen, saj je z dobro voljo premagoval vse težave.
Vestno je opravljal tudi dolžnost upravnika ribniškega kina TVD Partizan, in to še takrat, ko je bit ta kino edino razvedrilo v Ribnici. Kot tajnik občinskega odbora RK je vsako leto organiziral krvodajalske akcije. Skrbel je,.da se m izgubil niti dinar pri blagajni RK ali blagajni Partizana. Večina investicij uprave telesnokulturnih objektov ie šla skozi njegove roke.
Tiho, skromno in vdano je opravljal velikansko delo, česar pa družba niti ni videla. Čeprav kasno se, dragi Stane, klanjamo tvojemu delu in spominu nate z zavestjo, da te bomo zelo pogrešali, saj smo te imeli radi in smo z veseljem delali s teboj.
FRANC LEVSTIK
Pepi Vukšinič se je rodil 10. 3. 1928 na Svržakih pri Metliki. Bilje sin kmečke žene, ki je hodila tudi drugim pomagat pri delu.
Ko se je začela drug svetovna vojna, je bil skoraj še ot >k, ravno tako njegovi dve sestri. \ < ndar so se z materjo vred vsi vključi v delo za OF. Pepi je bil najprej ki lir, zbiral je orožje, hrano, oblačila in sanitetni material za partizane. Postal je pripadnik VOS in je vestno izpolnjeval zadane naloge.
Po končani vojni se je strokovno izpopolnjeval' in dobil naziv rezervnega poročnika. V resorju TNZ je služboval v Novem mestu, Krškem, Grosupljem, Mariboru in Ravnah na Koroškem. Zhradi slabega zdravstvenega stanja se je pred leti upokojil in živel z družino v svojem rojstnem kraju Svržakih. Vključil se je v KC* SZDL v Rosalnicah, bil je več Tet tajnik KO ZZB Rosalnice in predsednik krajevne skupnosti. Udejstvoval se je tudi pri gasilcih. Njegova prezgodnja smrt je posledica težke, grenke mladosti in bolezni.
Njegovo poslednje slovo, ki je bilo ravno na njegov rojstni dan v KS Rosalnice, je pokazalo, da so ljudje in njegovi sodelavci znaii cc niti njegov (rud in prispevek za boljše življenje delovnih ljudi. To je tudi velika tolažba žalujoči družini.
R. F.
Ani Picek v slovo
Že drugič v tem letu, ki se je. komaj začelo, smo se poslovili od prijatelja in pristnega ribniškega človeka. Ana Picek je z možem sodnikom odšla za kruhom po mnogih slovenskih krajih. Ko je v Črnomlju leta 1943 izgubila soproga, se je vsa predala osvobodilnemu gibanju. Delala je v partizanski bolnišnici v Kanižarici. Ob nemški ofenzivi so se premaknili v Dalmacijo, od tam pa se je vrnila v osvobojeno Ribnico.
Življenje ji ni dalo možnosti, da bi postala mati, a je z materinsko ljubežnijo negovala mlado bolno partizanko Olgo, malega Boža, ki je izgubil očeta partizana, ter nečaka Andreja in Jelko, ki sta izgubila očeta v internaciji. Zato ni naključje, da se je ob osvoboditvi predala delu v ribniškem dijaškem domu, a ji je splet nehumanih odnosov vžel tudi ta smisel življenja.
Nato se je z vso zagnanostjo posvetila delu v ljudski knjižfflci. Bila je ena izmed tistih kulturnih delavcev, ki so bili aktivni zaradi lastne zagnanosti in potrebe. Sodelovala je v dramski sekciji KUD V Ribnici, prepevala v zborih.
Njena življenjska filozofija je bila, da so največje vrednote v življenju zastonj. Moramo jih le znati vMeti in odkrivati. Ni poznala lažne sentimentalnosti, jadikovanja in obupavanja, ampak vedrost, humor, delo in optimizem.	v
Vsem, ki smo delali in živeli z njo, bo ostala vzgled. Spomin nanjo ne bo nikoli ugasnil.
MILENA BOROVAC ” 'bnica
(1702)
(TELEVIZIJSKI SPORED1
26.	III.
petek
1
10.55	SLALOM ZA MOŠKE, prenos 1. teka iz Montgenevra
13.25 SLALOM ZA MOŠKE, prenos 2. teka iz Montgenevra
16.15	SLALOM ZA MOŠKE, posnetek iz Montgenevra
17.25 POROČILA
17.30 KAJ JE NOVEGA NA PODSTREŠJU
18.00	CEZ TRI GORE: KVARTET SAVSKI VAL
18.30 OBZORNIK
18.45	PRED IZBIRO POKLICA: POKLICI V RUDARSTVU
19.10	RISANKA .
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	W. Attcway: SKAG
21.25 NE PREZRITE!
21.40	TI DNEVI, TA LETA: FILMSKA KRONIKA 1955
22.25 SPREMLJAJMO, SODELUJMO, športna oddaja
22.35	NOČNI KINO: MARJETICE Ob J. Nemecu, E. Schertnu, M. Furmanu, J. Menzlu in še nekaterih je Vera Chytilova zaslužna, da se je deška kinematografija dvignila na svetovno raven. ,,Svet, ki ga Chytilo-
va podaja, ni ne dober nil i lagoden ali prijeten, v njem ni ljubeznivosti, sočutja, gre za boj načel, razmaski-ranje notranje praznine, nihilizma v človeškem življenju . . ." Tako je ob filmu Marjetice zapisal J. Boček. Glavne vloge igrajo Ivana Karbano-va, Jitka Cerhova in Marie Češkova.
17.10	Dnevnik v madžarščini
17.30	Dnevnik 17.45 Nihče kakor jaz	18.15 Koraki	18.45
Zvezde, kj ne ugasnejo	19.30
Dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja -
20.50	Zagrebška panorama 21.05 Ti in jaz (sovjetski film)
27.	III.
sobota
8.15	POROČILA
8.20 CICIBAN, DOBER DAN: PO LOVČEVIH STOPINJAH
8.35	GLASBA ZA CICIBANE: PEDENJPED
8.50 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KLJUČU: JANEZEK IN FIŽOLOVKA
9.20 KAJ JE NOVEGA NA PODSTREŠJU
9.50 PUSTOLOVŠČINA
10.20 ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE
10.30	OTROK IN IGRA: KUPUJEMO IGRAČKE
10.55	SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 1. teka iz Montgenevra
12.00 MESTA: CHICAGO
12.50 CAŠ, KI ŽIVI: ALBINA HOČEVAR MALI
13.25 SLALOM ZA ŽENSKE, prenos 2. teka iz Mongenevra
15.10 TETEKS: CRVENA ZVEZDA, prenos nogometne tekme
17.00 PRENOS KOŠARKARSKE TEKME
18.30 NAŠ KRAJ
18.45	SMUČARSKI SKOKI, reportaža iz Planice
19.05	ZLATA PTICA. MARTIN KRPAN
19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00 NAŠE 16. SREČANJE
21.35	ZRCALO TEDNA
21.50 PLANET OPIC, ameriški film Skupina astronavtov doživi bro-
dolom, pristane na planetu z vcuKim modrim jezerom. Sprva ne najdejo znakov življenja, nato pa se izkaže, da gre za planet čudnih opic. In dogajanje se začne . . . Film o tem, kako živali obravnavajo človeka kot muzejsko bitje, je Franklin J. Schaf-fner posnel po knjigi P. Boulla, igrajo pa Charlton Heston, Tim Hunter, Maurice Evans, Roddy McDcnvall in drugi.
23.40	POROČILA
18.25	Koncert nagrajencev natečaja jugoslovanskih glasbenih umetnikov - 19.00 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 TV kaseta: Ismeta Krvavac	20.30 Poezija	21.05
Poročila	21.10 Rojaki	- 21.40
Športna sobota
28.	III.
nedelja
1
7.55 POROČILA
8.00 VROCl VETER
9.00 ŽIVŽAV
9.iS	SMUČARSKI SKOKI, prenos iz Planice
12.45	KAŽIPOT 13 05 KAŽIPOT
13.05	POROČILA
14.55 ROŽ, PODJUNA, ŽILA, posnetek kulturne prireditve
16.30	PRISLUHNIMO TIŠINI
17.00	625
17.30	ŠPORTNA POROČILA
17.45	METEŽ, jugoslovanski film Scenarij za ta film je režiser Antun Vrdoljak spisal po istonaslov-ni drami Pera Budaka. Gre za pripoved o ljubezni med revnim fantom in dekletom, ki je obljubljena bogatemu ženinu. Dekfelu ni'do bogataša, a se ukloni očetovi volji, poroka pa sproži vrsto dramatičnih dogodkov. Igrajo Slobodan Perovič, Zvonko Lepetič, Mato Ergovič, Fabian Šovagovič, Milka Podrug, Vera 'Zima in drugi.
19.10	RISANKA
19.24	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	NEPOKORJENO MESTO
21.30 ŠPORTNI PREGLED
22.15	POROČILA
11.00 Paralelni slalom (prenos iz Montgenevra) 15.30 Žgodba o Hellen Morgan (ameriški film)
17.10	Nedeljsko popoldne 18.30 Partizan: Dinamo (reportaža o nogometni tekmi)	19.00 Risanke
19.30	Dnevnik 20.00 Zgodbe o jazzu 20.45 Včeraj, danes, jutri
21.00 Gledalci in TV - 21.35 Nana
29.III.
ponedeljek
8.45 TV V ŠOLI: Koledar, Ustvarjalne igre, Kultura pisanja, Make-donščina
10.00 POROČILA
10.05 TV V ŠOLI: materinščina, Iz kockice, Risanka, Naši kraji, Naredi sam, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute
16.05 KMETIJSKA ODDAJA
17.05 POROČILA
17.10 MESTA: GLASGOW
18.00 DRUŽBENA SAMOZAŠČI-
TA:	RADIOLOŠKO BIOLOŠKA
KEMIČNA ZAŠČITA 18.20 V GOSTINSKI ŠOLI
18.30 OBZORNIK
18.45 V DEŽELI ZLATEGA RUNA, • gruzinska dokumentarna oddaja
19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 PASTRIJI IZ TUŠETIJE Današnji večerni sporad je ljub-
ljanska televizija posvetila gostom iz Gri
repu
ogledali prvi del filma, ki dokaj
Jruzije. Kot osrednji prispevek televizije te sovjetske republike si bomo
dokumentarno, a hkrati umetniško
govori o Tušetiji, enem najzanimivejši ^predelov Gruzije.
21.10 NAGRAJENCI, gruzinska
flasbena oddaja 1.50 V ZNAMENJU
17.10 Dnevnik v madžarščini -17.30 Dnevnik - 17.45 Lukičiada 18.00 Miti in legende - 18.15 Izobraževalna oddaja 18.45 Tele-sport - 19.30 Dnevnik - 20. Znanost - 20.55 Zagrebška panorama - 21.15 Lice ob licu -- 22.05 Kronika mladih eksperimentalnih odrov
30.	III.
torek
9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Poštni nabiralnik, Moja sestra in brat, Zanimivo potovanje, Dnevnik 10
10.00 POROČILA
10.05	TV V ŠOLI: Rastlinski laboratorij, Kraji in ljudje, Književnost in jezik, Govori Ante Staričič, Risanka, Tečaj kitare, Zadnje minute
15.45	ŠOLSKA TV: Domovina je svobodna. Športni dan
Prvi .prispevek današnje oddaje za
šolarje bo govoril nepopisnih trenutkih, ko se je svet osvobodil fašističnega jarma. Nato pa bo moč ogleda.-ti si, kako so učenci šole iz Cerkelj na Gorenjskem pripravili športni dan.
17.15 POROČILA
17.20	SLOVENSKE LJUDSKE PRAVLJICE: REŠENA NEVESTA
17.35	Z OSMIMI NOTAMI OKOLI SVETA: MLEKARICA
18.00 PUSTOLOVŠČINA
18.30	OBZORNIK
18.45	MOSTOVI - HIDAK, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost
19.00 KNJIGA
19.15 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30	DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	AKTUALNO
20.45	PASTIRJI IZ TUŠETIJE, 2.
del gruzinskega filma
21.50	V ZNAMENJU
17.10	Dnevnik v madžarščini -
17.30	Dnevnik - 17.45 Palčki nimajo pojma 18.15 Branje - 18.45 Na obisku 19.30 Dnevnik -
20.00	Narodna glasba - 20.45 Cas podvigov - 2.1.35 Zagrebška panorama
31.	III.
sreda
9.00 TV V ŠOLI: Koledar, Učenci v samoupravni družbi, Delovne akcije, Od Subotice do Novega Sada, Zanimivo potovanje
10.00 POROČILA
10.05	TV V ŠOLI. Biologija, Kraji in ljudje, Risanka, Kocka, kockica, Kuhar, Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute
17.30	POROČILA
17.35	CICIBAN, DOBER DAN: PO LOVČEVIH STOPINJAH
17.50	DRUŽINA SMOLA
18.15	POZDRAVLJENA, MAKE-
DONIJA
18.30 OBZORNIK
18.45	GALERIJA OPERNIH ZNAČAJEV: Čudaki
19.05	RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VREME
20.00	FILM TEDNA: POVEJTE JI, DA JO LJUBIM
Računovodja živi na podeželju; je
imajo za resnega ‘ oče podnaie
odkriti, da fant sploh nima staršev,
aiemnica. Tej se posreči
najljubši podnajemnik v hiši, kjer ga imajo za resnega fanta. Omrežiti ga lica. splc
za katere bi skrbel, temveč ob koncu tedna odhaja na zmenke z neko poročeno žensko. Za to zvezo izve njen mož, s fantom se sporečeta, mož doživi prometno nesrečo,
umre, ženska za fanta noče več slišati, zato pa ga še vedno rada vidi podnajemnica . .. Dogajanje se konča na moč nenavadno. V tem francoskem filmu, ki ga je zrežiral Claude Miller, igrajo Gerard Depar-dieu, Miou Miou, Claude Pieplu, Dominique Laffin in drugi.
21.40	V ZNAMENJU
16.15	Cas za pravljico - 16.45 Košarkarska tekma - 18.15 Aktualnosti - 18.45 Narodna glasba -
19.30	Dnevnik -.20.00 Življenje filma - 20.50 Zagrebška panorama - 21.00 Predstava s festivala malih eksperimentalnih odrov
i iv.
četrtek
8.55	TV V ŠOLI: Koledar, Biologija, Poraba energije, Nevidna kletka
10.00	POROČILA
10.05	TV V ŠOLI
15.30	ŠOLSKA TV: Domovina je svobodna, Športni dan
17 00 POROČILA
17.05 MLADI VIRTUOZI: FLAVTA
17.30 KUHINJA PRI VIOLINSKEM KLJUČU: GRAD, GRADIČ
18.00	MOZAIK KRATKEGA FILMA
18.30 OBZORNIK
18.45	POGORJE YANDGANG, dokumentarna oddaja
19.05 RISANKA
19.26	ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55	VRLML
20.00	STUDIO 2, kulturna oddaja
21.30 PICASSO, SLOKARJEV DNEVNIK, dokumentarna oddaja
22.30 V ZNAMENJU
Drugi program:
15.55	Branimirjeve tegobe 16.25 Velež: Partizan (prenos nogometne tekme) - 18.15 Znanost 18.45 Banatske pripovedi 19.30 Dnevnik - 20.00 Življenje: Morala
22.30	Poročila 22.35 Kronika malih eksperimentalnih odrov
&
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustila naša ljuba mama, stara mama, tašča, sestra in teta
CECILIJA PIRKOVIČ
iz. Dol. Kronovega 24
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, pokojni podarili vence in cvetje ter jo spremili do njenega tihega doma. Zahvaljujemo se tudi župniku iz Bele cerkve za opravljeni obred. Posebno zahvalo smo dolžni delovni organizaciji Stilles iz Sevnice, zdravstvenemu domu iz Sevnice, SGP Pionirju (Tesarski obrat Novo mesto) in prijateljem iz Metlike. Vsem še enkrat hvala!
Žalujoči: hčerke Vida, Mici, Anica ter sinovi Tone, Ivan, Stane z družinami, sestri Pepca in Micka
Zamrl je tvoj smeh,
tvoje oči, ki so se vedno smejale.
tvoje norčije, za katere nisi imel meja.
Za teboj je ostala praznina
ter globoka bolečina.
ZAHVALA
Nepričakovano nas je fa vedno zapustil naš dragi
ROK CIMERMAN
z Dobravice 34, Šentjernej
Tragična usoda te je za vedno kruto iztrgala iz naročja tvojih staršev in brata. Umrl si v trenutku, pred očmi svoje mamice. Kako globoka je ostala bolečina. Ko bi te solze nas vseli lahko obudile ... Na svoj 7. rojstni dan si prejemal darila nas vseli, bele šopke in vence. Zahvaljujemo se prav vsem. ki ste nam v bolečini stali ob strani, nam pomagali ter našega Roka v tako velikem številu spremili do njegovegaminogo preranega groba.
Neutolažljivi: mamica in očka. bratec Emil ter ostalo sorodstvo
,
\
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega moža, očka, sina, brata, strica in svaka,
46-lctncga
JOŽETA SMOLIČA
iz Dolenje Nemške vasi 35,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojnemu Jožetu podarili toliko lepega cvetja in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti do preranega groba-Posebno zahvalo smo dolžni DO TRIMO Trebnje, njegovim sodelavcem za organizacijo pogreba, podaijene vence in denamo pomoč, II. a razredu ekonomske srednje šole Novo mesto in tov. razredničarki za darovano cvetje in tolažilne besede, Majdinim sodelavcem iz Novolcsa, vaščanom Vrhtrebnjega in Nemške vasi, pevcem za odpete žalostinke, godbi na pihala, govorniku za ganljive poslovilne besede in župniku za opravljeni obred.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Boža, mama, brata Janez in Stane z družinama, varovanka Majda, svakinje Ani, Vera in Štefka z družinami ter ostalo sorodstvo
Tudi če v jami, vedno še z nami bo živela moja mati, tvoja mati
ZAHVALA
Ob nenadni izgubi ljube žene, skrbne mame, tašče, stare mame, sestre in Ic,e
MARIJE ClNKELJ
iz. Slovenske vasi 19
izrekamo zahvalo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in obsuli s cvetjem njen zadnji dom. Zahvaljujemo se sosedom, vaščanom, sorodnikom, prijateljem in zn^e za nesebično pomoč in tolažilne besede. Zahvalo izrekamo DO Tekstilana, OŠ Zbo' odposlancev Kočevje, POŠ Struge, TOZD Lik, TOZD Pugled za darovano cvetje in izreče ^ sožalje. Iskrena hvala župniku Fe rlicu za opravljene molitve in pogreb, tov. Fabjanu presunljive besede ol^ krsti, pevskemu zboru iz Stare Ce rkve in moškemu pevskemu z v Svoboda iz Kočevja za zapete žalostinke. Še enkrat hvala vsem, ki ste jo imeli radi in J° tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Alojz, otroci Jože, Stane, Slavko in Anica z družinami ter France in Marica
kultura
in
izobra-
ževanje
Kositer na Slovenskem■
Katalog je trajnejši od razstave, ki bo v Dolenjskem muzeju odprta le še do 29. marca
V novomeškem Dolenjskem muzeju bo še do 29, marca odprta razstava z naslovom »Kositer", ki Jo je pripravil Narodni muzej iz Ljubljane. Razstava kositrnih izdelkov je ena izmed tistih, ki nas 0 Pogledu na razstavljene predmete navduši in zapelje k občudo-
vanju. A šele ko preberemo legen- venskem, kjer so ob robu seznama de in katalog, ki je sestavni del reproducirani znaki, s katerimi so razstave in ne njen spremljevalec, kositrarji zaznamovali svoje izdel-± »iUiko —	*•	J—1
stoletja, ki sodijo med vrhunske stvaritve domačih kositrarjev. Nato so predstavljeni predmeti za hišno rabo, nabožni predmeti in še nekateri, ki ne sodijo v nobeno od teh skupin, med njimi tudi kositrni vojaki.
Sledi seznam kositrarjev na Slo-
razumemo, kako so predme-
ti nastali, njihov oblikovni razvoj m razšiijenost v preteklih stoletjih.
, Avtor razstave, kustos Narodne-, ga muzeja Matija žargi, se je pri
delt 0I)\e'd iamo na kositrne iz-_ , e’ so izdelali kositrarji uvn'-aS’ m na t‘ste’ hi so biii sicer Sk,-V0da v uporabi na Sloven-ker^ S'Ca omejitev je smiselna, e o uporabi kositra v bronasti
, m
i m v
dni«« v	lahko poučimo iz
račfn ,'erature- Ta okvirje preko-Fra„ . PL Kositrnih medaljah rojen ? ^ndreia Sege, hi bil sicer delal ovem mestu, vendar je Muen bavarskem dvoru v in Ur, nU Za Kraljevske, cerkvene Dozah?2 Vls°he naročnike. Da ni medalia ^ SV°ie Poreklo, priča skim J Z avt°P°rtretom in latin-Franr.n»^1SOm’ hi ponosno pravi: iz Kranjske.^ SeSa’ Novomeščan deloven® j® sestavlien iz treh
n°loeiio 1 del obravnava teh-obrti ’ z"0d°vino kositrarske 0-i m oblikovni razvoj izdelkov, skiini P^dmetov je razdeljen po hupmah glede na namen in sledi
jedil« na razstavi. Največ je ■»»»
in pribora ter vel in ~ , Posodja, kjer izstopajo i lovski vrči iz 17. in 18.
ke. Na tem mestu moramo dopolniti podatke o novomeškem kosi-trarju A. Sartoriju, ki naj bi bil 1760 novomeški meščan. Šele 1792 je v virih omenjen kositrar v Novem mestu, ime ni navedeno, pač pa, da je iz Milana. V matriki meščanov je napisano, da je kositrar Anton Sartori postal meščan 1800, pristojbine, ki so jo plačevali tujci, pa ni plačal, ker je bil sin meščana. Tako se nam ponuja verjetna rešitev, da sta v Novem mestu delala dva kositrarja eden za drugim, oče in sin. Zadnji del kataloga prinaša nadroben opis razstavljenih predmetov s podatki o času nastanka, avtotju, velikosti in lastniku predmeta ter opis.
Razstava prikazuje kositrne < predmete od konca 16. (z izjemo «, poznoromanskega dvokrtlnega j oltarčka in romarskega znamenja s iz začetka 16. stol.) pa do začetka s 20. stoletja. Vedeti je treba, da se \ starejši izdelki, posebno predmeti £ za vsakdanjo rabo, niso ohranili, ker so kositrarji obrabljene pred- \ mete jemali nazaj, jih stopili in ulili nove.
Avtor je poskušal zajeti vso raznolikost kositrnih izdelkov in njihovih oblik, ki so ohranjeni v Sloveniji, in je s potrpežljivostjo zbral predmete v več slovenskih in enem hrvaškem muzeju ter pri zasebnih zbiralcih. Celostne slike o nekdanjem kositrarstvu ne more okrniti dejstvo, da bi bilo mogoče najti še kakšen predmet, morda kozarec ali pateno, ki na razstavi ni zastopan. Vsaka razstava pa seveda postavi nova vprašanja, na katera bo treba še odgovoriti.
META MATIJEVIČ
KAJ BOMO BRALI
„Širina naj ostane tudi v pogojih ožine." To je ena od T. Pavčka misli ob letošnjih (iz različnih vzrokov dokaj okrnjenih) programih slovenskih založb. Programi so objavljeni v prvi letošnji številki Knjige, v njih zasledimo več del, ki so jih spisali Dolenjci ali pa se kakorkoli nanašajo na tukajšnje kraje. Cankarjeva založba bo izdala lani umrlega Antona Podbevška monografijo o Rihardu Jakopiču, v Kmečki knjižni zbirki pri Kmečkem glasu bosta izšli literarni knjigi Anice Zidarjeve in Marije Nemaničeve, Komunist bo izdal brošuro o Gorjancih med NOB, pri Državni založbi bo izšla Marijana Zadnikarja monografija o romanski arhitekturi na Slovenskem, ki bo dopolnila njegovi knjigi o kartuzijah in Stični, Marjan Manček bo za številne knjige pri Mladinski knjigi prispeval ilustracije, pri Partizanski knjigi bo izšlo več knjig, ki bodo prikazale več tudi na Dolenjskem bojujočih se partizanskih enot, založba Borec pa bo izdala Iva Pirkoviča knjigo o t. i. Gorjanski republiki.
PRAZNIK ČRNOMALJSKE FOLKLORE - Sobotna proslava 35-letnice povojne folklore v Črnomlju in 5-letnega dela folklorne skupine Zeleni Jurij je bila res pravi folklorni praznik. V prepolni dvorani črnomaljskega kulturnega doma je nastop nekdanjih in sedanjih plesalcev in plesalk gledalo več kot 400 ljudi Med črnomaljskimi „purgaricami” so bile tudi take, ki so plesale že pred 30 in več leti skupina Zeleni Jurij pa se je predstavila s spletom belokranjskih plesov, prvič pa so občinstvu predstavili štajerske in prekmurske plese ter glamočko kolo. Na sliki: folklorna skupina Zeleni Jurij na enem od nastopov v okviru kulturne akcije Spoznajmo se.
Plodno delo, skrito javnosti
Metliški Mladinski klub glavni nosilec kulturne dejavnosti med mladimi - Nastopi v neprimernih prostorih — Premalo priznanja od starejših — Tudi denarja ni
V okviru osnovne organizacije ZSMS Metlika deluje Mladinski klub, ki je bil pred kratkim na novo organiziran: Delo kluba je zajeto v šestih sekcijah, od katerih so tri izrazito kulturne. To je skupina za izrazni ples, literarna sekcija v sklopu z recitatorsko ter glasbena sekcija.
Iz pregleda dela v preteklem letu in iz načrtov, ki jih imajo, je moč sklepati, da pomeni delovanje članov teh skupin za metliško mladino dobršen del kulturnega življenja, za ostalo javnost pa je še dokaj anonimno. Za to so deloma krivi mladi sami, čeprav se zadnje čase močno trudijo, da bi se odprli tudi navzven. A so se že prvi poskusi izjalovili; lani so na enega izmed literarnih večerov s posebnimi vabili povabili 10 vodilnih kulturnih delavcev v občini, a se nihče ni odzval.
Vse kulturne dejavnosti kluba se odvijajo v prostorih Mladinskega kluba ali stare kinodvorane. Tako se je v preteklem letu skupina za izrazni ples predstavila trikrat, sedaj pa
pripravlja nov pjogram.
ravil:
Literarna sekcija je pripravila štiri literarne večere, štirje mladi pesniki pa so v samozaložbi izdali „Halucinacije“, drugo zbirko moderne poezije. Septembra bo zagledala luč tretja pesni-*-ška zbirka.
Najbolj »glasna" je bila prav gotovo glasbena sekcija, ki je imela lani tri punk ansamble. Indust bag in Steklina sta kar trikrat povabili v Metliko novovalovske goste iz Ljubljane, Mass medio, k' danes ne deluje več, pa se je predstavil s samostojnim nastopom priredb belokrajskih
ljudskih pesmi in plesov na novova-lovski način. Indust bag pripravlja več nastopov, med drugim tudi v Novem mestu in Zagrebu, konec meseca pa pričakuje izid skupne plošče z novovalovskimi ansambli. Steklina bo med drugim nastopila na Novem rocku ’82 v Ljubljani. Celotna glasbena sekcija pa prireja dvakrat na mesec v Mladinskem klubu tematske glasbene večere.
Največja želja članov Mladinskega kluba je, da bi pripravili program, s katerim bi se predstavile širši javnosti vse sekcije, a se boje, da ga ne bodo mogli izpeljati, saj jih tarejo finančne težave. Do sedaj namreč niso še od nikogar, niti od metliške ZKO dobili niti dinarja, njihovi nastopi pa jim tudi ne prinesejo denarja.	M.	KRUMPAČNIK
Pomanjkanje denarja pospešuje ^taranje fondov v knjižnicah
^jbisk bralcev in izposoja knjig na dom pa se občutno povečujeta v vseh občinah
Teden mladinske kulture
Od 10. do T5. maja bodo v novomeški občini številne prireditve šolskih kulturnih društev
Na a-----------------------------------
štva , ne. vn* letni skupščini Dru-gov n'lzn*čarjev Dolenjske je nje-druvim dn*k Pf°f- Ivica Milič med stv0 Poudaril, da seje knjižničar-Zadnia ^ lenjskem in v Posavju bitvam- etp °^rcP*'° z novimi prido-Pr0st l' r’ tem je mislil na nove cah n*C ma*‘one knjižnice v Breži-Wtri]0Va lzP°S0Jevališča na Mirni, v Bresta?61*11’ Mokronogu, Pišecah, Kos,'S.,**3 JBenovem in tudi v ZaradiJevici’ čcPrav v tem kraju trio Je manJKanja denarja za opre-lišča d6 "!°reJ° odpreti izposojeva-Mridsici vL- das' se obetajo tudi se h0 , ni'zn*ci v Novem mestu, ki 'tdanie alu Piesel‘la v stavbo ne-koyj . n?v°tneške gimnazije v Jen-Pi°nirsWCl'iA lem b° rešen problem na d* Knjižnice, ki se bo razširila nice p T*nJe prostore ljudske knjiž-vprašana pa bo še. vedno nerešeno je sice^ PotuJ°de knjižnice, saj se Ponernr Ze*° neustrezno vozilo že fond lztrošilo, pa tudi knjižni Večji-; ne bogati skladno s čedalje V g Potrebami bralcev.
Ktijirn rtZlcah ugotavljajo, da se je Na le,??°ja v novi knjižnici v «o,kov U,,dn' Povečala za 41 od-b(alci i '7.100 obiskih so si “ “Posodili kar 48.984 knjig. Vho bolje je obiskana tudi
<AR»R>JEN
'	19.-marca, se je v
sestal ^ prvi seji delita i 1 SVet založniškega od-t"st, hi°zda Časopis Dolenjski Jniltvo n.P°sKuša oživiti založ-'e,nem m 0'enjskcm po dolgo-Cem D0|„r. *u- nastalem s kon-^dnika n'sK* založbe. Za predeča 7,ta so ‘zvoliF Matjaža P'" z ,j0 Janj sveta so se sezna-Kega 'odH , njitn delom založni-P°trdi|j j a’ opravljeno delo , °šnje ,n sPrejeli program za 'dili So Pr*'iodnje leto. Poljske N uredniške odbore Na vrJa. zbornika, turistič-Pjižne	Novega	mesta,
^Publikacije3K°lenjslta k"j'ga
čitalnica, kjer dobe bralci periodični in dnevni tisk. Med najmarljivejšimi bralci in obiskovalci so osnovnošolci in srednješolci. Knjižnica se lahko pohvali še z nekaterimi dosežki. Najpomembnejši je gotovo ta, da je prvič, odkar obstaja, dosegla eno knjigo na prebivalca, saj obsega njen fond že 25.580 zvezkov. V zadnjem letu se je knjižna zaloga povečala za 1.880 enot. Zelo marljive brale ima brežiška knjižnica v svojem izposoje-vališču v domu upokojencev. Podatek pove, da si je lani 37 oskrbovancev ob 252 obiskih izposodilo 919 knjig.
Valvasorjeva knjižnica in čitalnica v Krškem je ob koncu leta 1981 imela na policah 16.330 knjig temeljne knjižne zaloge in 499 enot drugega gradiva. V njenih podružničnih knjižnicah (izposojevališčih pa je bilo skupaj 5.982 enot knjižnega gradiva. Šolske knjižnice so premogle kar 62.942 knjig. Zanimivo je, da se je knjižni fond hitreje povečeval v teh kot v splošnoizobraževalnih knjižnicah. Slednje so lani izposodile na dom 35.704 knjige -to je v glavnem fond Valvasorjeve knjižnice in čitalnice - to pa pomeni, da je vsak občan prebral poprečno 1,3 knjige. Matična knjižnica ugotavlja, da je letni dotok knjižnih novosti pičel (lani je znašal le 1083 knjig). Že kar kroničen problem pa je z ureditvijo izposojevališča na levem bredgu Save, na Vidmu. Tako se tudi rešitev, ki jo je ponudila tovama celuloze, s tem da je dala knjižnici v najem svoje prostore, ni posrečila.
Celotni fond knjižnice v Trebnjem je ob koncu minulega leta štel 20.197 knjig, s čimer je knjižnica dosegla 1,2 knjige na prebivalca. 1577 stalnih bralcev, pretežno mladih, si je v knjižnici ob 14.055 obiskih izposodilo 27.7Š2 knjig. Zaradi pomanjkanja denarja je knjižnica zmanjšala nakup novih knjig od 1.200 na 600. Knjižnica je obogatila svojo dejavnost z razstavami, literarnimi večeri in drugimi prireditvami ter tako pritegnila nove obiskovalce.
Matična knjižnica v Črnomlju, ki ima izposojevališči v Semiču in Vinici, ugotavlja, da je knjižni fond, ki obsega 17.260, precej zastarel. Na
policah je namreč vse premalo novih knjig, ker je letni dotok odločno prešibak (lani je knjižnica dobila 1.373 novih del). Zanimivo pa je, da je izposoja kljub temu zadovoljiva. Tako so si bralci lani izposodili v tej knjižnici 22.597 knjig.
Metliška matična knjižnica' na Pungartu premore 8.000 knjig. Izposoja je glede na tolikšen fond šibka, saj bralci preberejo letno le 5.500 teh knjig. To je edina knjižnica na Dolenjskem in v Posavju, ki posluje s honorarnimi delavci, zato je njeno zaostajanje v razvoju razumljivo.
I. Z.
KRITIKA SAMA NI DOVOLJ
13. marca so v okviru akcije »Spoznajmo se“ gostovali v Metliki Mirenčani. Pevsko-ritmična skupina mirenske osnovne šole se je predstavila z glasbeno pravljico o rački, kije šla na potep. Moški ter mešani pevski zbor Svoboda pa sta pripravila skoraj tričetrturni program. Čeprav okrog 90 nastopajočih ni sprejela prazna dvorana, kot se je v Metliki zgodilo že velikokrat, pa z obiskom kljub temu. ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Med Metličani namreč rade krožijo kritike o kulturnem mrtvilu v mestu, ko pa imajo priložnost ogledati si kvalitetno prireditev, kot je bila slednja, ostajajo stoli v kulturnem domu vse prevečkrat prazni.
JUBILEJNA RAZSTAVA F. VESELA
V Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici na Krki so v toiek, 23. marca, odprli razstavo slik Ferda Vesela in tako počastili 120-letnico slikaijevega rojstva. Razstavo je odprl akademik Josip Vidmar.
V osnovnih in srednjih šolah novomeške občine deluje 20 kulturnih društev. Ta vključujejo 136 raznovrstnih skupin. Iz delovnih programov je razvidno, da je v šolskih kulturnih društvih največ zanimanja za zborovsko petje in naslednje dejavnosti: inštrumentalno, gledališko, lutkovno, recitacijsko, literarno, novinarsko, folklorno, plesno in filmsko.
Da bi šolska kulturna društva spodbudila k še boljšemu delu, je novomeška ZKO tudi letos razpisala teden mladinske kulture, ki bo od 10. do 15. maja. V tem tednu bodo v vseh večjih krajih novomeške občine številne prireditve, npr. revija otroških in mladinskih pevskih zborov, nastopi otroških in mladinskih inštrumentalnih skupin in solistov, nastopi mladih godcev, ki igrajo na ljudska glasbila, uprizoritve pionirskih in mladinskih gledaliških, lutkovnih in recitacijskih skupin, nastopi posameznih recitatorjev, srečanja mladih literarnih ustvarjalcev, razstava šolskih literarnih glasil, ekstempore mladih likovnikov in razstava njihovih del, razstava del
SOTEŠČANI V KRKI
Jutri, 26. marca ob 19.30, bodo v novomeškem Domu kulture gostovali člani amaterskega gledališča KPD Zarja iz Soteske. Predstavili se bodo z komedijo Marjana Marinca »Poročil se bom s svojo ženo", s katero so uspešno gostovali že devetkrat in jih je videlo že več tisoč ljudi po dolini Krke. Na predstavi bo prisoten tudi avtor dela.
V POČASTITEV 50-LETNICE HLADNIKOVE SMRTI
S koncertom osmih cerkvenih pevskih zborov so v nedeljo, 21. marca, v kapiteljski cerkvi v Novem mestu počastili spomin na skladatelja in organista Ignacija Hladnika, od čigar smrti je minilo že pol stoletja. Hladnik sc je rodil 25. septembra 1865 v Križah na Gorenjskem, vendar je večji del svojega ustvarjalnega in glasbenega življenja preživel v Novem mestu, kjer je služboval kot kapiteljski cerkovnik in organist vse od 1889. Slovel je kot izvrsten organist in komponist. Mnoge njegove skladbe so postale zelo priljubljene.
mladih fotografov, nastopi otroških in mladinskih folklornih in plesnih skupin, projekcije filmov mladih ustvarjalcev in razstava ročnih del.
Velja, poudariti, da prireditve v sklopu tedna mladinske kulture ne bodo tekmovalnega značaja, temveč bodo priložnost za prikaz in ovrednotenje ustvarjalnega in poustvarjalnega kulturnega delovanja mladih v zdajšnjem šolskem letu. Predvidoma bo sodelovalo nad tisoč članov šolskih kulturnih društev, prireditelji pa si želijo, da dvorar.e med nastopi ne bi bile napol prazne.
B. SAVNIK
Skrb za jezik še zdaleč ni kotičkarstvo
Številni so primeri napačne ali dvomljive rabe slovenščine v javnosti. Ljudje se čedalje pogosteje obračajo na Jezikovno razsodišče, naj ono odloči, kako je prav ali narobe. Več ko enega priporočila na teden razsodišče ne sp 'i skupaj, na razsodbe prihajajo tudi žolčni odzivi, žal pa so krivci za pačenje slovenskega jezika običajno tiho, še hujše je, da napak ne odpravijo.
O resnični potrebnosti takega razsodišča je ob današnjem sta-, nju slovenščine kajpak odveč razpravljati, ker pa so se nekako zabrisali smotri njegovega hvalevrednega početja, je Jezikovno razsodišče zadnji ponedeljek v ljubljanskem Cankaijevem domu pripravilo javno razpravo o svojem delu. Izhodiščne teze za kritičen pogovor o razsodišču, predvsem pa o pomenu čistosti slovenščine, jezika, katerega govori manj ko dva milijona ljudi, so bile v glavnem take:
Jezik ni samo narodovo znamenje, pač pa izraz njegove samostojne in samobitne ustvarjalnosti. Korak k narodni slabitvi je lahko vsak delni razkroj jezika, odnos do . slednjega pa je izraz oz. odraz narodne (samo) zavesti.
Jezik ni samo stvar pesnikov in slavistov, ampak vsakogar, ki govori, V nerazumljivem, nelogičnem jeziku oblikovana sporočila so nedemokratična, slabijo še tako napredno idejo.
Odgovornost do jezika je odgovornost do zdajšnjosti in prihodnosti. V tej luči je vprašanje slovenščine najbrž nesmiselno (s političnega vidika) enačiti z morebitnim nacionalističnim iz ražanjem. Seveda ob zavzemanju za pravilno slovenščino tudi nacionalistični vzgibi niso nemogoči.
Priseljevanje na Slovensko je močno in še narašča, zato je prav, da se govori tudi o jezikovnih vprašanjih, kijih poraja takšno priseljevanje. Podobno ‘velja za anglizacijo, nikakor pa ne kaže pozabiti, da jezik najresneje razkraja birokratizacija, ki je na moč škodljiva tudi družbenemu sistemu nasploh.
Uradni iist in slovenščina
64. izjava jezikovnega razsodišča priporoča vestno lektorsko in korektorsko delo pred objavo
S .....—	'■ "	... .....
»Zakaj je slovenščina v republiških predpisih, objavljenih v Uradnem listu SRS, še slabša kakor v zveznih? Ljudje, ki so jim predpisi namenjeni, zelo pogosto ne razumejo zapletenih in površnih besedil, čeprav bi jih morali. Ali pri Uradnem listu SRS nimajo lektorjevan korektorjev? “
Vsaka objava v Uradnem listu bi morala biti do zadnje pike in vejice kakor pribita. Kako daleč od tega pa je pogosto Uradni list SRS, se nam nazorno kaže na primer v lanski tretji številki, kjer je na strani 270 takle člen (10):
»Delavci v delovnih skupnostih ter temeljnih organizacijah skupnega pomena v delovnih organizacijah in v delovnih skupnostih ter v delovnih organizacijah skupnega pomena v sestavljenih organizacijah združenega dela, ki s samoupravnimi sporazumi v temeljnih organizacijah, za katere opravljajo storitve ter v svojih letnih planskih aktih v soglasju z delavci v temeljnih organizacijah zagotove, da bodo njihovi osebni dohodki odvisni od prispevka, ki so ga s svojim delom dali k ustvarjanju dohodka temeljnih organizacij ter, da bodo sredstva za osebne dohodke delavcev v teh delovnih skupnostih rasla v skladu z osnovami in merili, dogovorjenimi v teh aktih, vendar največ v razmerju z rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v temeljnih organizacijah."
Če iz dolgega, prenakopičenega stavka izpišemo bistvene podatke, dobimo: »Delavci v delovnih skupnostih... zagotove, da bodo njihovi osebni dohodki odvisni od prispevka .,. ter da bodo sredstva za osebne dohodke . .. rasla v skladu z osnovami . . . vendar največ v razmerju z rastjo sredstev za osebne dohodke ...“
Če smo to prav razbrali so vejice gotovo napačno postavljene, ves člen pa jc obupno nepregleden in nerazumljiv. Kakšen smisel ima potem objavljati tak predpis? Zakaj utrujati in begati vse, ki se morajo po njem ravnati?
Velik prihranek in prispevek k stabilizaciji bi bil, če bi bili zakoni in predpisi kar najbolj pregledni. Po končani razpravi v ustreznih zborih in po sprejetju zakona na njem pravzaprav ne sme biti spremenjena niti pičica na i, zato bi moralo biti že na prejšnjih stopnjah opravljeno tudi jezikovno, namreč lektorsko in korektorsko delo.
Potem bi pri Utadnem listu zadoščal le vesten korektor, ki bi uskladil natis s sprejeto in potrjeno tipkano predlogo.
marca 1982'
DOLENJSKI UST
POTA
Večino življenja za rešetkami
Dve leti in 2 meseca zapora za Marjana Hudorovca iz Coklovce, ki ima skupaj z bratom Jelkom na vesti več tatvin — Brez olajševalnih okoliščin
dežurni
pomlaja
Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 30-letnega Marjana Hudorovca iz romskega naselja Coklovca pri Semiču na 2 leti in 2 meseca zapora, njegovega 21-letnega brata Jelka Hudorovca iz Coklovca pa na 11 mesecev zapora.
RAZBIJAL POHIŠTVO - Trebanjski miličniki so 16. marca pridržali do iztreznitve 44-!etnega Alojza Ilnikarja iz Breze pri Trebnjem, ker je pijan razgrajal na domu, razbijal pohištvo in grozil družini. Moral bo k sodniku za prekrške.
PRETEP V METROPOLU -Novomeški miličniki so 18. marca zvečer dali na hladno 22-letnega Dušana Kreseta iz Birčne vasi, ker je razgrajal in se pretepal v hotelu Metropol.
VLOM V ZIDANICO - Ljubljančanka Albina Koprivec je 20. marca prijavila vlom v zidanico v Poljanah pri Žužemberku. Vlomilec je bil na delu v zadnjih treh tednih. Vdrl je skozi balkon ter odnesel šunko, petarde in raketno pištolo. Škode je za 4.000 din.
OB GLASBO — Med 7. in 15. uro je 19. marca nekdo prišel v barako SGP Pionir v Zdolski ulici v Krškem in vlomil v pločevinasto omaro. Redjepu Hukanoviču je nepridiprav odnesel radiokasetofon, vreden
3.000	din.
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Te dni je bilo vlomljeno v neki kumik v Gotni vasi. Tatinska roka je odnesla 3 kokodaj-ske. Nič posebnega, bo kdo rekel. Res bi bilo tako, če ne bi tat iz bližnje kleti vzel tudi 30 kg krompirja. Očitno tudi tatinska življenjska raven pada.
• K novomeškim miličnikom se je te dni zatekel Turek in potožil, da je med popotovanjem skozi Jugoslavijo naložil avtostoparja. Na Otočcu sta prenočila, se sploh lepo imela, zjutraj pa se je avtomobilist zbudil brez dokumentov in denarja. Možak se ni mogel pritožiti zoper jugoslovansko podzemlje: avstostopar, ki gaje naložil, je bil namreč po narodnosti in državljanstvu Turek.
• Vlomilec je obiskal obrat kmetijske zadruge Črnomelj v Črmošnjicah, vdrl v shrambo in odnesel elektromotor in 50 metrov kabla. Se takoj vidi, česa ni mogoče dobiti v trgovinah ...
OTROK HUDO RANJEN
Jana Kočnar (19 let) iz Kalc je 1 6. marca popoldne vozila z oseb nim avtom iz Drnovega proti Krškemu. Ko je pripeljala do križišča pri Kovinarski, je dala znak, da namerava zaviti v levo. Za njo je pripeljal s tovornjakom 22-letni Vinko Bogovič iz Gornjega Pijavškega in treščil v zadnji del osebnega avta. Hudo ranjen je bil 5-letni Igor Kočnar, ki je sedel na zadnjem sedežu. Otroka so odpeljali v novomeško bolnišnico. Gmotne škode je za 30.000 din.
Sodišče jima je dokazalo, da sta oktobra lani v večernih urah v Kotu pri Semiču skupaj z mladoletnim bratom vzela osebni avto ,,lada“ Janezu Avpiču. Z avtom sta se nato brez vozniškega dovoljenja odpeljala v Dobruško vas, od tam pa je družba nameravala čez Gorjance v Belo krajino. V Koroški vasi jih je ustavila miličniška patrola in avto vrnila lastniku. Novembra lani pa je bila trojka na delu v Dobruški vasi. Ko je Jelko stražil, ie Marjan stopil v hišo
ODNESLI ZA 1,5 MLLIJONA DENARJA IN BLAGA
V petek med 16. in 20. uro je nekdo vlomil v mehanično delavnico Mihaela Radanoviča v Brežicah. Iz delavnice so tat ali tatovi prišli še v pisarno in stanovanje. Odnesli so precej denarja, nakita, oblačil in tehničnih predmetov. Škode je za 1,5 milijona dinarjev.
Marije Gotlib in v kuhinji našel ter vzel radiokasetofon, vreden 4.000 din. Istega dne je bil na škodi tudi Slavko Gregorčič iz Dobruške vasi. Spet je stražil Jelko, M irjan z mladoletnim bratom pa je iz veže vzel moške čevlje, z vrvi za perilo pa nekaj perila in obleke. Mimogrede so Karolini Gruden ukradli tudi 10 litrov mleka. V bližnjem Dol. Kro novem so delo tistega dne končali s tatvino dveh svinjskih plečet, last Marjana Rodiča. Ker so jih zasačili, so plečeti odvrgli.
Ob koncu oktobra lani se je Marjan Hudorovac mudil v Škocjanu na veselici. Časa je bilo tudi za „obisk“ župnišča. Marjan Hudorovac je na zid poslopja župnišča prislonil lestev, sc povzpel do okna, se splazil noter ter vzel 6 izvezenih prtov ter plastičen škaf, vse skupaj vredno okoli 4.000 din. Hudorovac se je v Škocjanu pomudil tudi v kokošnjaku Martine Lovše, iz katerega je vzel 2 kokoši, z vrvi za sušenje perila Dragice Banjič pa za tisočak obleke in perila.
Pri odmeri je sodišče Jelku Hu-dorovcu štelo v dobro priznanje vseh dejanj po obtožnici, Marjanu
Verjel papirju, ne očem
Pogojna kazen za šoferja Gorjancev, ki ni preveril, ali tovor na tovornjaku ustreza podpisanim papirjem
Na pogojno kazen treh mesecev zapora je senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto obsodil 28-letnega Smaila Smailoviča iz Tesliča, šoferja pri podjetju Goijanci Novo mesto. Kazen se ne bo izvršila, če Smailovič v enem letu ne bo zagrešil novega kaznivega dejanja.
Sodišče je Smailoviču dokazalo, da februarja 1979 v Tesliču kot šofer Gorjancev ni bil navzoč pri nalaganju iveric in zidnih oblog na tovornjak s priklopnikom. Naloženega blaga ni preštel, odpremnico pa je podpisal, ne da bi preveril, ali je na tovornjaku toliko blaga, kot kažejo papirji. Pri prevzemu blaga v Beogradu so ugotovili, da je na tovornjaku 33 zavojev zidnih jesenovih oblog premalo. Manjkalo je tudi 7 svežnjev zidnih oblog makore. Gorjanci so bili tako oškodovani za več kot 55.000 din.
Sodišče je ugotovilo, da gre nedvomno za nevestno ravnanje z zaupanim družbenim premoženjem. Pri odmeri kazni pa senat ni mogel
ZASAČENI ROMI SO GA NAPADLI S SEKIRAMI
V soboto so trije Romi. s sekirami napadli Avgusta Kuštrina iz Žužemberka, ki je v gozdu pri Cegelnici podiral drevje. Kuštrin je zasačil Rome, kako kradejo drva. Ko jih je nagnal, je nastal prepir in pretep. Kuštrina so ranili, po zdravnišk o pomoč je moral v novomeško bolnišnico. Dejanja so osumljeni Jože Brajdič, Bernard Nani Brajdič in Luti Brajdič. Zadeva se bo končala na sodišču.
mimo dejstva, da gre za zadevo iz leta 1979, da se obtoženec ne čuti krivega ter da je navsezadnje dober delavec.
Ženička v spalnici zalotila tatu
Neznanec, ki so mu na sledi, jo je pretepel — Po denar k sosedu
V Goriški vasi pri Škocjanu je 16. marca dopoldne ropar napadel 72-letno Angelo Debevc. Ženička je okoli 11.30 v spalnici zalotila neznanca. Ko je mlajši moški opazil gospodinjo, jo je napadel. Med pretepanjem in davljenjem je neznanec terjal denar. Ustrahovana ženska mu je dala ISO dinarjev, s čimer pa ropar ni bil zadovoljen. Debevčeva je morala k sosedu in si sposoditi 900 dinaijev. Denarje nato izročila nasilnežu.
Debevčevo je ropar laže ranil, predvsem pa hudo zmedel. Sicer pa pogleda na neznanega moškega v spalnici tudi mlajša oseba ne bi zlahka prenesla. Domnevnemu storilcu so na sledi.
V.
HUJE RANJEN - Miroslav Kastelic (21 let) iz Gotne vasi se je 17. marca popoldne peljal na motornem kolesu od doma proti Novem mestu. V ovinku je zapeljal čez bankino in trčil v skalni vsek, od koder ga je odbilo nazaj na cesto. Obležal je huje ranjen, ima pretres možganov in zlomljeno levo nogo; zdravijo ga v novomeški bolnišnici. Škode na motorju pa je za 20.000 din.
SMRT POD VLAKOM
Jože Molek (60 let) iz Sevnice se je 17. marca ob 10.30 peljal na kolesu z motorčkom po Savski v Sevnici. Ko je pripeljal do železniškega prehoda, so bile zapornice spuščene. Molek ni ustavil, zapeljal je na progo, pod vlak, ki je pripeljal iz Dobove. Molek je bil takoj mrtev.
KOLESARKA V LEVO - Pavla Kastelic (41 let) z Brezovice pri Mirni se je 17. marca popoldne peljala s kolesom od Stare gore proti Mimi. Ko se je peljala po klancu navzdol, jo je v ovinku zaneslo v levo. Z glavo je udarila ob skalo ter se huje ranila.
ŠKODE ZA 160.000 DIN -Anton Cvetan (21 let) iz Češnjic pri Trebelnem je 17. marca zjutraj pri Drnovem s tovornjakom zapeljal k črpalki. Ko je zvedel, da nimajo plinskega olja, je zapeljal čez cesto k črpalki na drugi strani? Še preden je zavil z vozišč a, je iz zagrebške smeri pripeljal z osebnim avtom Ivan Vampovac iz Zagreba, ki je zaviral, vendar nesreče ni mogel preprečiti. Trčil je v prednji del tovornjaka, pri čemer so bili poleg Vampovca ranjeni še trije sopotniki. Na pločevini pa je za 160.000 din škode.
Hudorovcu pa delno priznanje do-bruških podvigov. Drugih olajševalnih okoliščin senat ni našel. Res je, da so oškodovanci v glavnem vse, kar jim je bilo vzeto, dobili nazaj, vendar gre to okoliščino pripisati le učinkoviti akciji miličnikov in preiskovalcev, obtožena namreč nista pokazala najmanjšega namena vrniti ukradeno. Maijan in Jelko Hudorovac sta bila že obsojena zaradi podobnih kaznivih dejanj. Zlasti pri Marjanu Hudorovcu, ki je prišel iz zapora 5. septembra lani, prav nič ne kaže, da bi doslej izrečene kazni vplivale nanj v vzgojnem in prevzgojnem smislu. Od leta 1965 je Maijan Hudorovac večji del svojega življenja preživel po zaporih. Ko ga spuste, takoj zaide na krivo pot. Tokrat je, žal, s seboj vzel tudi brata Jelka, da o še mlajšem bratu ne govorimo.
REPUBLIŠKO TEKMOVANJE V BREŽICAH
24.	aprila se bodo v Brežicah pomerile na tekmovanju o prometu najboljše ekipe iz vse Slovenije. Tekmovalci se bodo pomerili v teoretičnem in praktičnem znanju. V brežiški občini bomo najprej izvedli šolska tekmovanja, najboljše ekipe sc bodo pomerile na občinskem, najboljša v občini pa na republiškem tekmovanju. RAJK0 PETAN, 6. a OŠ Artiče
TEČAJ PRVE POMOČI •
26 sedmošolcev naše šole obiskuje 20-urni tečaj prve pomoči. Na koncu bomo svoje znanje preverili na šolskem tekmovanju, najuspešnejši pa se bodo udeležili občinskega tekmovanja, ki bo aprila v Brežicah. Upamo, da bo naša ekipa tudi letos tako uspešno zastopala artiško šolo kot vedno do sedaj.
MARJANA KOSTANJŠEK, 7. a OŠ Artiče
£
MIMO PREDPISOV — S čim se je pregrešil voznik ,Jcatrce s prikolico na sliki? Tovor je predolg in neoznačen, slabo privezan, prikolica nima registrske številke, če pa bi k vozilu pristopuj miličniki, bi verjetno bilo kaj narobe tudi z zavornimi in smerni®1 lučmi. Kaj vse ne hrope in se kotali po naših cestah.
šiHiiiiniiiiiiniiiiiii!iiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiMiiiHiiiiiiiiiiiHiiiimmitiiiiiiiiiiiiiimiiiiii®HIIIII<l
[ Nesreča le na papirju
| Možak hotel pomagati svaku in za zavarovalnico
1 izjavil, da ga je zrinil s ceste — Goljufija je prišla na |	dan_______________________________________
5	Na denarno kazen 12.000 din je senat novomeške enote temeljne-
= ga sodišča Novo mesto obsodil 42-letnega Cirila Lukšiča z Broda.
5 40-letni Anton Pureber iz Dolenjskih Toplic pa je bil obsojen na =jj plačilo 10.000 din kazni.
M	Lukšič je julija lani pripeljal s svojim osebnim avtom v vinograd na
S Ljubnu. Avto je pustil na strmini, ne da bi ga zavaroval z ročno S zavoro, oziroma dal v prestavo. Vozilo je ušlo po klancu in *
= prevrnilo, pri čemer je bilo za okoli 12.000 din škode. Da bi škodo Š dobil povrnjeno od zavarovalnice, se je dogovoril z Antonom H Purebrom, da bosta zavarovalnici Triglav v Novem mestu prikazala.
5 kot da je škodo povzročil z nepravilno vožnjo Pureber. Tako naj bi ta = med vožnjo od Vavte vasi proti Ljubnu v nepreglednem ovinku vozu = tako, da se mu je moral Lukšič, če je hotel preprečiti trčenj®.
= umakniti v desno, da se je prevrnil. Rečeno, stoijeno. Pureber Je = Lukšiču izročil še kupon zavarovalne police. Papirji so bili predloženi = zavarovalnici, ki pa je podvomila o zahtevku in je plačilo škode = zavrnila.
2	Lukšič in Pureber sta goljufijo priznala in obžalovala. Pureber j®
S Lukšičev svak, zato mu je bil pripravljen pomagati. Tako se j® na E sodišču končal še en primer terjatve zavarovalnine za izmišljen?
= prometno nesrečo. Goljufije te vrste so v zadnjem času precej = pogoste.
imiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiMiiiiimiiiiiiiiiiimiiiiiiiMiiiii®11111111''
Gorivo je točil v svoj že0
Draganu TuruKU, imenovanemu Šiš, so dokazali da si je kot šofer Gorjancev na rac1-' goriva prilastil več kot 13.000 din — 7 mesecev zapora
Na 7 mesecev zapora je senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto obsodil 24-!etnega Dragana Tunika—Šiša iz Lipika pri Pakracu, ki si je prilastil družbeno lastnino.
Dragan Turuk-Šiš je bil leta 1978 zaposlen kot šofer tovornjaka pri „Goijancih“ iz Novega mesta. Julija je vozil en, septembra in oktobra pa drug tovornjak. Kot voznik, ki je delal daljše vožnje po vsej Jugoslaviji, je bil oskrbljen tudi z naročilnicami za nabavo goriva. Očitno pa je, Ja jc Turuk ta način oskrbe z gorivom na nekaterih črpalkah zlorabil v svojo korist.
Dokazali smo mu, da je julija 1978 pri skupno 32 vožnjah nabavil precej več goriva, kot ga je potreboval. Ugotovili so, dg gre za 1201
liter v vrednosti nekaj čez 5.000 din. Denarje Tuius. porabil zase. V septembru in oktobru istega leta pa je Turuk na enak način „natočil“ še okoli 1700 litrov goriva in tako vtaknil v svoj žep nekaj več kot
8.000	dinarjev.
Sodišče ni moglo sprejeti ob-toženčevega zagovora, da je več goriva porabil zato, ker ga je izrabljeni tovornjak pač več porabil, ter da so mu iz drugega tovornjaka gorivo celo ukradli. Kar se porabe tiče, so izvedenci izjavili, da tolikšna „žeja“ ni mogoča, tatvino goriva pa
je treba prijaviti. Goijanci so vz^n„ obzir še vsako prijavljeno ,a goriva.
Kakšnih posebnih .olajScv^”''y okoliščin senat Turuku ni na > slabo pa mu je štel dejstvo, da ^ polotil družbenega premožen) .j da je bil že večkrat kaznovan ^ kaznivih dejanj zoper družben zasebno premoženje
Gre za
tak®
vpt-
imenovanega specialnega P0..^ irika. Dragan Turuk-Siš je Gorjancem povrniti tudi nekaj ^ kot 13.000 din, ki jih je zaslug, račun tako imenovanega suhega kanja. v
KJE JE RADIJSKA POSTAJA?
V noči na 12. marec je nekdo v Sevnici iz osebnega avta podjetja Elektro Krško vzel radijsko postajo znamke Iret. Naprava je vredna kar
50.000	din. S tatinsko dušo je odšel tudi merilec napetosti, vreden 3.000 din.
VLOM V VIKEND
Te dni so ugotovili, da je bilo v lomljeno v vikend Zagrebčana Vojka Boltarja v Zgornjih Laknicah. Nepridiprav je zlezel v poslopje skozi podstrešno okence. S podstrešja je zlezel v sobo in tam vzel zračno puško, startno pištolo in posteljno perilo. Vse skupaj je vredno 5.000 din.
POŽAR NA ELEKTRIKI
V Mokronogu je 20. marca začelo goreti na električnem drogu. Ogenj so pogasili delavci Elektra, ki so popravili tudi izolatorje, saj je do nesreče prišlo prav zaradi okvare na njih.
9« JL
tl/fOcl/TUAifcoO'
tuja,
PLANINSKI IZLET
Preteklo soboto sc je skupina naših planincev odpravila na Kal in Mrzlico. Bilo nas je 21. Pridružilo se nam je tudi nekaj brežiških planincev. Izlet je bil zelo naporen, saj je močno pihalo in snežilo! Prehodili smo skoraj 25 kilometrov, kar je zelo veliko, če upoštevamo, da je bila pot grda. Kljub temu nismo bili razočarani. Veliko se nas je prijavilo že za naslednji pohod na Porezen, ki bo v nedeljo.
IRLNA ZORKO, 6. a OS Artiče
DELO MLADIH NOVINARJEV
Letos je na naši šoli začel delovati novinarsko-informativni krožek, v okviru katerega smo se seznanili z novinarskimi zvrstmi ter obiskah uredništvo Dolenjskega lista. Urejamo oglasno desko Mladi novinar, svoje prispevke pa pošiljamo v raz lične časopise. Imamotudi razglasno postajo TV 15, ki vsak teden obvešča učence o najpomembnejših dogodkih. Poleg tega da sodelujem v novinarskem krožku, smoli prijatelji ustanovili ansambel. Največ igramo moderno glasbo.
ROK BABIČ novinarski krožek OS „Baza 2U " Dol..Toplice
VEŠČINA NOVINAR
Dvanajst tabornikov odreda Samotni hrast iz Šentjerneja sc ob petkih zbira na sestanku, ki ga je organiziralo vodstvo odreda za vse tiste, ki želijo osvojiti veščino novinar. Mladi novinarji se bodo natančneje seznanili z novinarskimi zvrstmi, sredstvi za sporočanje informacij, skrbeli pa bodo tudi za oglasno desko in redno spremljanje taborniškega tiska med ostalimi taborniki.
MATEJA CEKUTA OS H Šentjernej
NARAVOSLOVNI DAN
13. marca smo imeli učenci prvih letnikov srednje šole zdravstvene usmeritve iz Novega mesta naravoslovni dan. Seznanili smo se s pomenom, pridobivanjem in pripravo hrane ter s problemi prehrane pri nas in v svetu. Obiskali smo tudi več živilskih trgovin, pekarno, mestno vrtnarijo, gostišče Na trgu ter VVZ na Drski. V trgovinah smo pregledali založenost z živili oziroma pomanjkanje le-teh. Vsem delovnim organizacijam, ki smo jih obiskali, se najlepše zahvaljujemo za sodelovanje.
SIMONA BORSTNAR, l.a
KOMEDIJA O KOMEDIJI
V Adlešičih je zopet zaživela gledališka dejavnost: dramska skupina iz Adlešičev se je 13. marca v domačem kulturnem domu predstavila z igro Komedija o komediji. Pozdravilo jo je mnogo gledalcev, v soboto pa bo skupina gostovala v Vinici.
IVANKA VESELIC OS Črnomelj
NAPISALI SMO RADIJSKO IGRICO .
Na povabilo Valči Ravbarje^.jj ljubljanskega Radia smo sc ^0 pisanja radijske igrice. Najpr®J joi® organizirano poslušali Eniyst |y
in si zapisali 10 glasbenih efek (;es
Ve*
so jih posredovali v oddajji-teden smo razmišljali o kraju' dogajanja, glavnih junakih ter ^ o motivu igrice. Naše zafnnaslov igrico, ki smo ji pozne je_ daj1 ^ ^
„Tako je, če imaš smolo, ,ft jo deževale. Poslali smo jo na Ka sneli če jim bo všeč, jo bodo P _v,č, Takšnega dela smo se lotih
zato so v njej gotovo tudi p0?1 ja kljivosti. Toda tovarišica Pra
novinarski
o poklicih PR1 ŽELEZNICI
--	_	.	p-
Pred kratkim smo se u^en0)cvi(H' mih in osmega razreda V,zna# usmerjenega izobraževanja _ • slTi® s poklici pri železnici. ^?Po0kl>®'S poslušali predavanje o ten P ter šolanju. Nato smo st film, na koncu pa sm0r,.v za®? anketo. Morda se je kdo pra btaZ-
film, in natančn® ” alO'
poslušali predavanje o ten P jed*? ter šolanju. Nato smo st . „0iitjjj film, na koncu pa sm0r,.vza®? anketo. Morda se je kdo pra obraz-zanimivega filma in natancn položitve o železniških poku
n0V0SS®ntrape DVE RAZSTAVI d„i
Člani likovnega krožka > . sv0)* na šolskem hodniku razs ?.r0žKa ?! dela - oljne slike. Članic® k stivv ročna dela pa so v bankl nmške 1
Konec (ne)športne zgodbe?
Četrtkova skupščina ZTKO dopolnila podobo o nezdravih razmerah v novomeškem športu — Za novega sekretarja ZTKO je bil evidentiran Matevž Aš
DO NOVIH TOČK - Zmagovita serija Pionirjevih T*>jkaqev v II. zvezni ligi se je nadaljevala tudi v soboto v vrr?n-!em j11 to v srečanju s Kamnikom. Najboljši mož novomeške . te je bil Kosmina (v akciji), nasploh pa Pionir velja, da ima
J^načeno moštvo, v katerem je danes junak tekme ta, jutri spet (Foto: S. Pavlin) •
Mrtvi tek Pionirja in Mežice
v 13. kolu II. ZOL gladka Pionirjeva zmaga — Proti Kamniku 3:0 Karlovcu — Mokronožanov ni bilo v Žirovnico
Večina izmed 47 delegatov (od skupaj 70) na četrtkovi skupščini ZTKO je bila mnenja, da so s svojo razpravo napisali zadnje poglavje neslavne zgodbe o razmerah v novomeškem športu. Enostavno zato, ker si je težko zamisliti slabšo podobo o stanju novomeške telesne kulture, kot jo je dala omenjena skupščina. Za
dežjem pač slej kot prej pride sonce.
............. vrati,	mimo delegatov in klubov. Lc
kdo je, recimo, dal letos prioriteto odbojki, ko pa miio še do včeraj imeli za prioritetne le atletiko, rokomet in košarko? Kdrfje za lansko leto naredil rebalans plana v množičnem športu za odbojko, ki je namesto 205.000 porabila kar 306.235,50 din? Sam sem v odboru za množičnost, ki naj bi o tem odločal, pa o tem nisem bil seznanjen. Sicer pa so se prenekatera sredstva delila mimo odborov, brez kriterijev, ker jih pač enostavno za vrhunski šport ni. Denar se je velikokrat delil po moči, obrazih posameznikov.”
Anton Šporar: „V ZTKO je nujno potrebno reči bobu bob. Dovolj je prenašanja odgovornosti za nedelo na neke kriterije, ki jih ni, na odbore, ki ne delajo. Že to, da
Premalo je prostora, da bi zabeležili vse tiste izjave delegatov (predvsem iz krajevnih skupnosti), ki so tako ali drugače, zagotovo pa neutemeljeno, napadali ZTKO z očitki, da niso dobili denarja, ki je napisan v poročilu o realizaciji lanskega finančnega načrta, pač pa bi zapisali besede le dveh razpravljal-cev. Zelo zgovorno namreč povzemata četrtkovo triumo debato.
Marjan Moškon: „V novomeškem športu se marsikaj dela za zaprtimi
V soboto v
imamo prav v telesni kulturi daleč največ delegatov (in tudi odborov op. p.), učinka pa najmanj, kaže, da je nekaj narobe.”
Z veliko dopolnili in pripombami so delegati zatem vendarle potrdili poročilo o delu ZTKO in realizaciji finančnega načrta za lansko Ičto, zataknilo pa se je pri predlogu finančnega načrta ZTKO za letošnje leto. Ker je šlo le za prepis plana, kot ga je. sprejela TKS, brez zneskovnih opredelitev, so delegati predlog načrta spremenili v osnutek, ki naj bo do naslednje skupščine v aprilu dopolnjen z vsemi potrebnimi številkami in podatki. Podobna usoda-je doletela tudi predlog statuta ZTKO, ki je bil prav tako ocenjen za nesprejemljivega in seveda zavrnjen.
V vroči debati, kritikah in obsodbah, se je kar nekako izgubil predlog predsednika skupščine, ki je mukoma razpravo vendarle pripeljal h koncu, da delegati za novega sekretarja ZTKO evidentirajo Matevža Aša. To je bil edini predlog, na katerega v četrtek ni bilo pripomb.
B. 3UDJA
ZMAGA
PARAPLEGIKOV
NOVOMEŠKE
REGIJE
V soboto je bil v Ljubljani prvi letošnji košarkarski turnir paraplegikov Slovenije. Turnirje bil v počastitev mednarodnega
«e invalidov in v spomin dolgo-negaprizadevnega organizatorja tekmovanj paraplegikov, aktivnega hokejista Toneta Pogačnika. Med petimi ekipami je zmagalo moštvo paraplegikov novomeške regije, ki je prejelo prehodni pokal organizatorja.
J. RADEJ
lahoda^OV*ta ^ja novomeških odbojkaijev v II. zvezni ligi — zmago v*?	in	slej	ko	prej je že na dlani, da bo o
vodi]n- ™ novem članu I. B lige odločalo srečanje med obema Lipanu,, Mežico in Pionirjem, v novomeški športni “ i.°kg te tekme bo eno najtežjih srečanj še v soboto, ko Jo Novomeščani v goste k tretjeuvrščenemu Karlovcu.
KAMNIK 3 : 0 so ugnali borbene Kamničane, ki so
odh; pionir
Jo
n°v0mei„ "L Zaradi zasedenosti namreč v ^,ortne dvorane (ta je Prednost ,?nec. ntinulega tedna dala so moralima “Jjnim obiskovalcem) kola U _ Pioniijevci srečanje 13. "tem. VPixe l‘£e odigrati v Treb-lc° teže, kot kaže rezultat,
bili posebno v prvih dveh nizih enakovredni tekmeci favoriziranim domačinom. Pravo igro so od-
ni vrtiljak
TOM*1^0 pred star-
metneoa H°Stvo nbniškega roko-Pravlja uSol|gaša se resno pri-stva. v na- nadaljevanje prven-50 odi^P^jatoem obdobju čanj	več prijateljskih sre-
z^lniih Pokazali dobro formo, v naslednio ^ih Pa so dosegli rezultate: Inles-Kolin-ca 30 .	24 : 20, Inles-Sevni-
KrJk,. in 24 : 12, Inles -" KV
tradini„ (e pred dnevi pripravil katero™11 ženski turnir, na
Načinov nast?pila pole8 d°-
Krškeg, ^ moštva Delnic m 2.3sq8?L Rezultati: 1. Kočevje PotoL£°,lten 419, Janež 375, jič 407 d °' Eegan 429, Pela-2.330 A *LufpU 379), 2. Delnice ZMa/.?1*0 2-252.	-
kolu	KOČEVCEV - V 3.
li» i* * tiub0anske kegljaške * dr,m°Stvo Kočevja premaga-
^ KKar,k S :
Pajnič qib K°cevJe so nastopili: fež g,,18-Radulovič 876, Kaj-820 d V. Levstik 850, Kosten o^ački 807.
Na	RUCA VODIJO -
dnevi 7	R'ka je bilo pred
teslfivn 0 občinske lige. Za-‘očkam' VOd'j° strelci Rika s 4 sta naik .^ed posamezniki pa Samsa7fi°,ljJa Adamič 720 in Vnni 2n °&* 12 R'ka.
Ptedte?L AŠKOVČEVA - Po
PCstv?TniU • 5' °d'
v°di Helc ebnjega 72
teeškoT.u03 Raškovč iz novo-*j'« 2 n ,re s 420 podrtimi keg-tova (3QK;ln?,cj!a 1404), 3. Veb-10 "ajbo^ e * je uvrstiI° PoV^eLmpRED BLAŽIČEM -
henstva len® m Posamičnega kegijania KD Novo mesto v Podfe vodi Vesel s 1.774 1.70» j „8lji> pred Blažičem PUo ie 77 ,Ustj° 1-707. Nasto- ” 22 kegljačev.
SEVNICA: SAMOUPRAVNO O ŠPORTNOREKREACIJSKIH OBJEKTIH
V tem tednu se v Sevnici tudi na skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti odločajo o samoupravnem sporazumu za gradnjo športno rekreacijskega centra v Sevnici in večnamenske dvorane v Krmelju. Denar, ki se za te namene pri nekaterih samoupravnih interesnih skupnostih zbira, naj bi po tem sporazumu glavni odbor oročil pri Beograjski banki. Po 1. juliju naj bi pri tej banki bil denar za gradnjo na razpolago. V Sevnici naj bi tako zgradili igrišča za male športe s posebno streho za rokometno igrišče in odprt kopalni bazen. Tudi denar za gradnjo dvorane pri krmeljski osnovni šoli naj bi bil pri banki na razpolago julija.
Na Mirni planinsko društvo
1"9 rio’    -----------------------------------
^javnost mirenskih planincev -- Tudi
veliko akcij in pohodov
v tem letu
dr'.delovali skupina Mirna, ki je dve K^tva i: v okvjru Planinskega Sevnica-Krško, je
Ptedrtl.-l-isca
52° dnevi	 .
- 0 je v .^^anoidla društvo. Dniš-t^ost u posvetilo glavno i^Lir>lvi H-.^amzacijski utrditvi, ,OVanja 'zven KS Mima, rr*rtQd°m. H, r?drov. planinskim ja™ telcL.u^mu sodelovanju n*!! te Dlan° .	organizaci-
ja tetadin^f krePltvl delovanja -a ■ lno m starejšimi občani.
s! ajnarja'*Ca *° izvolil‘ Bojana
"o:a°bč
yr’.da	je bilo poveda-
*4 Dhr>	!	m te tu organi-
tečrtnevhih in"5-	P0,1°dov: osem
dnevnih p	,^st	dvodnevnih ali
ten;Qco °Kh0dena Lisco. Mimo Ripr8aniz,rali updnik in Crno prst
'h
bojkarji Pionirja pokazali šele v tretjem 'nizu, ko so goste povsem nadigrali. Posebno se je izkazal Borut Kosmina, ki je bil v nekaterih prvinah igre nenadkriljiv.
Pionir: Vemig, Primc, Kosmina, Pečar, Škrbe, Graberski, Cemač, Brulc, Kolarič, Babnik.
Po 13 kolih so pioniijevci na drugem mestu z neodigranim srečanjem proti Bovcu in imajo 22 točk, 2 manj od prvouvrščene Mežice, ki se je v tem kolu precej namučila s Karlovcem.
SOL:	MOKRONOŽANOV NI
BILO - V 12. kolu slovenske odbojkarske lige bi se morali v Žirovnici srečati ekipi Železarja in Mokronoga, vendar gostujočih igralcev ni bilo. O tem bo zadnjo besedo rekla tekmovalna komisija OZS.
V ženski konkurenci pa so Ko čevke doma premagale moštvo Gorij s 3 : 1 (3, - 13, 9, 12). Igraje bila zanimiva, odločitev pa tesna. Po 14. kolu so Kočevke z 12 točkami na 7. mestu.
V naslednjem kolu igrajo Mo-kronožani doma s Triglavom, Kočevke pa gostujejo pri Golovcu.
DOBRE NOVINKE - V drugem delu slovenske košarkarske lige so novomeške ijplke dokazale, da si zaslužijo nastope v najkvalitetnejšem republiškem tekmovanju. Zgolj pomanjkanju izkušenj gre pripisati, da so izgubile zadnje srečanje s četrtouvrščenim Cometom. Na sliki: novomeška ženska vrsta; sedijo (od leve proti desni): Jarc, Osolnik, M. Tomšič, Bunc, Žura, Žnidaršič; stojijo: Srebrnjak, Gal, Mežan, Senica, Avguštin, Zaletel in trener J. Pezelj. (Foto: Jože Žura)
Dobri rezultati strelcev
Kar 22 kočevskih strelcev je izpolnilo normo za ude-ležebo na regijskem tekmovanju za Zlato puščico
Za občinske naslove na Kobli
135 trebanjskih smučarjev na sindikalnem prvenstvu
Kar 135 tekmovalcev iz vseh delovnih kolektivov trebanjske občine se je minulo soboto pomerilo na Kobli na sindikalnem smučarskem prvenstvu Trebnjega. Tekmovali so v sedmih starostnih kategorijah, starostna razlika med najmlajšim in najstarejšim pa je bila kar 45 let. , Med ekipami je zmagal sindikat prosvetnih delavcev; slede: SO, KPD Dob, Dana, Trimo, Donit itd. Pri posameznikih pa so prva mesta osvojili:
člani nad 45 let: Nace Bukovec (OŠ Trebnje); od 35 do 45 let: Igor Slak (SO Trebnje); od 25 do 35 let: Zdravko Jan (SO Trebnje); do 25 let: Andrej Strajnar (Donit).
članice nad 35 let: Tončka Grandovec (OŠ Trebnje); od 25 do 35 let: Zdenka Kožameij (OŠ Mokronog); do 25 let: Silva Kužnik (SO Trebnje).
N. BUKOVEC
V tem času so nabavili tudi nekaj opreme, uredili kartoteko članstva, dopolnili knjižnico, vodili fotografsko dokumentacijsko dejavnost m redno urejali vitrino na Mimi. Veliko časa so porabili tudi za nadaljnjo ureditev spominske poti občine Trebnje, udeležili so se tudi dveh delovnih akcij pri koči na Debcncu, kjer so skupaj z drugimi telesnokulturnimi organizacijami kraja, predvsem pd z društvom Partizan, delno usposobili kočo.
V tem letu nameravajo mirenski planinci organizirati štiri enodnevne in šest dvodnevnih ali večdnevnih planinskih pohodov. Sodelovali bodo tudi na orientacijskih pohodih in pohodih po poteh NOB, nadaljevali pa tudi z vsemi v preteklosti zastavljenimi akcijami.
J. PLATIŠE
Tekmovanje za zlato puščico v streljanju z zračno puško je pred kratkim izvedla občinska strelska' zveza Kočevje in sicer v desetih strelskih družinah. Najboljših 32 strelcev, ki so izpolnili normo (500 krogov od 600 možnih), se je nato udeležilo občinskega prvenstva, na katerem je zmagal Vlado Hajdinjak (s 550 krogi).
Drugo mesto je osvojil (s pet krogi manj) Miran Novak. Oba najboljša strelca sta mladinca. Med najboljših pet so se uvrstili še Mato
DVE ZMAGI ROKOMETAŠIC IT ASA
Pred spomladanskim delom prvenstva v SRL so rokometašice jesenskega prvaka kočevskega Itasa odigrale dve prijateljski tekmi. V prvi so ugnale italijanskega drugo-ligaša, ekipo Lattefarsa, s 33 : 13 (14 : 7), najboljše strelke pa so bile:
S.	Jerič 9, M. Jerič 8, M. Oražem in Novak 6. V drugem srečanju so Kočevke igrale z zagrebško Lokomotivo, članico hrvatske republiške lige, in jo ugnale z 22 : 15(11: 11). Vnovič sta bili najboljši M. Jeričeva s 7 in S. Jeričeva s 5 zadetki. V predtekmi so mladinke Kočevja ugnale Zagrebčanke s 16 : 13 (7 :.
M. GLAVONJIC NAJBOLJŠI VELESLALOMIST KRŠKEGA
Krški smučarski klub je le ugnal muhasto vreme, izkoristil sneg na Gorjancih in na Polomu pripravil klubsko prvenstvo v veleslalomu za vse kategorije. Zmagali so: pri cici-bankah Zvonka Gomilšek, pri cicibanih Aleš Kužnik, mlajših pionirjih Peter Preskar, starejših pionirkah Kati Rožič, starejših pionirjih Boštjan Roškar, mladinkah Vesna Kužnik, mladincih Branko Zibret, člani Tomaž Bautin, članicah A Branka Kužnik, članih A Bojan Petan in pri članih B Mirko Kužnik.
Memedovič, Jože Letnar in Jože Peterlin. Na regijsko tekmovanje, ki bo 27. marca v Grosuplju, se je uvrstilo 22 kočevskih strelcev, ki so dosegli predpisane norme.
Občinska strelska zveza pa je za to sezono pripravila tudi občinsko ligo v streljanju z zračno puško. V A ligi nastopa 8, v B pa 6 ekip. Tekmovanje je dvokrožno. Po 12. kolu v A ligi vodi Itas I s 24 točk (16.962 krogov), 2. Šalka vas I 20 točk (16.742 krogov), 3. Itas 111 16 točk (16.449 krogov), 4. Itas JI, 5. Tekstilana, 6. Crni potok, 7. Šalka vas II, 8. Kočevski tisk.
Ob zaključku obeh lig bodo izvedli še finale v vseh kategorijah. Najboljši dve ekipi iz A lige se bosta uvrstili na območno tekmovanje, ki bo tudi kvalifikacijsko tekmovanje za uvrstitev v republiško ligo.
SEVNICA.
ZA PIONIRSKE ŠAHOVSKE NASLOVE
V soboto je bilo v osnovni šoli „Savo Kladnik” v Sevnici pionirsko občinsko šahovsko prvenstvo za leto 1982. Udeležilo se ga je 47 pionirjev in pionirk iz raznih šol sevniške občine. Rezultati:
Mlajše pionirke (12 igralk): Klavdija Krapec, OŠ Loka pri Zidanem mostu (9,5 točk).
Starejše pionirke (10 igralk): Darja Plantarič, OŠ Tržišče (8 točk).
Mlajši pigniiji (14 igralcev): Engels Blas, OŠ Sevnica (11 točk).
Starejši pionirji (11 igralcev): Zvonko Mesojedec, OŠ Boštanj (8,5 točk).
Prvenstvo so omogočili osnovna šola Sevnica, Občinska zveza društev prijateljev mladine, občinska Zveza telesnokultumih organizacij Sevnica in Šahovski klub Milan Majcen, Sevnica.
Prvi trije v vsaki skupini so sc uvrstili na regijsko prvenstvo, ki bo v Hrastniku v začetku aprila.
J. BLAS
Že na startu Papeževa zmaga
Uspeh novomeških kolesarjev na dirki v Zagrebu
Novomeški kolesarji so se v nedeljo udeležili otvoritvene dirke letošnje sezone v Zagrebu. V tekmi na kronometer je nastopilo 80 kolesarjev iz desetih hrvaških in slovenskih klubov, med njimi tudi novomeško zastopstvo.
V C kategoriji članov je na 16,3 km dolgi progi Srečko Vehar osvojil dobro 4. mesto, med starejšimi mladinci je prepričljivo zmagal Sandi Papež, medtem ko je bil Smole na
10.	mestu. Novomeščani so se med mlajšimi mladinci uvrstili na peto mesto. Lavrič je za zmagovalcem zaostal za 20 sekund, medtem ko je bil Vrščaj šesti, Božič pa osmi Ostali Novomeščani so se razvrstili od petnajstega do dvajsetega mesta.
F. BERGER
»Matija Gubec” se prebuja
,,ZLATA SELEKCIJA ' DANES V RIBNICI
Danes ob 18. uri bo v Ribnici zanimivo srečanje v malem nogometu, v katerem se bosta pomerili ekipi Zlate selekcije Nedeljskega in domačega Ribničana. V predtekmi se bodo pomerili debeluhi Inlesa in Rika.
V krškem bo letos 5 prireditev v speedwayu -Pogovor s predsednikom AMD Krško Edom Komočarjem
Pri krškem Avto-moto društvu ne skrivajo zadovoljstva zaradi stališča občinske telesnokultume skupnosti, naj bi bilo več podpore športom, ki imajo v občini tradicijo. Letos namreč mineva 25 let od pričetka speed\vaya, ki je dal Krškemu več odličnih tekmovalcev, sloves 'dobrih organizatorjev mednarodnih prireditev pa je segel daleč čez jugoslovanske meje. S predsednikom AMD Edom Komočarjem smo se pogovaijali zlasti o pripravah na letošnjo sezono.
- Pri denarju se velikokrat vse neha. Je stiska tudi pri vas precejšnja?
..Društvo dela v celoti amatersko, mislim na športni del; zaposleni so le trije inštruktorji avto šole. Šport je drag, zato skušamo zagotoviti stalen dotok dela sredstev od , TTKS. Pri tem imamo veliko podpore v krajevni konferenci SZDL in drugod. Nedvomno ima speedway širši pomen, saj podobnih rezultatov v tem športu ni na Dolenjskem, v Posavju in Zasavju. Po nedavni skupščini AMD je delo športne, šolsko-tck-movalno ter finančno-gospodarske komisije v polnem zagonu. Zaradi zmanjšanja stroškov in boljšega dela se zavzemamo za Združevanje petih avto šol v krški občini. Skratka: nekaj rezerv je še!”
Ne le v KTŠkem, tudi v okoliških krajih je na račun obnovljenega Stadiona Matije Gubca slišati precej pripomb. Najpogostejši očitek pa je: zgradili so nove tribune, ki pa zdaj niso dovolj izkoriščene.
- Gotovo vas tišči breme te naložbe?
„S pomočjo TTKS in drugih nam je uspelo kriti dolgove AMD do te naložbe. Po .uspešni organizaciji finala parov za svetovno prvenstvo, ko smo svečano izročili namenu obnovljene objekte, je resda nastal manjši premor. Zato pa bo letošnja sezona toliko bogatejša. Že prihodnjo soboto, 27. marca, bo v Krškem republiško prvenstvo, ki je pravzaprav kar državno, saj so najboljši tekmovalci iz naše republike. AMZJ pa nam je spet zaupala največjo mednarodno speedway prireditev pri nas: 2. maja se bodo najboljši dirkači Avstrije, Bolgarije, Italije, Madžarske, Nizozemske, Švice in Jugoslavije pomerili v kvalifikacijah parov za vstop v polfinale SP. V koledar FIM je vpisana tudi mednarodna pozivna dirka ob občinskem prazniku 6. junija za lovoriko občine Krško. Za zdaj je zanesljiva udeležba Čehoslovakov, Nemcev, Avstrijcev, Italijanov, Madžarov in seveda domačinov. 20. junija bo na Stadionu Matije
'M 1 Edo Komočar: „Strokovnja-kov je dovolj, trije tekmovalci so med prvimi petimi v Sloveniji in najboljšo deveterico v državi. Urediti kaže še gmotna vprašanja.”
Gubca državno prvenstvo posameznikov 1. in 2. lige, 19. septembra pa državno prvenstvo v parih.”
- Prireditve pa niso poceni?
„V organizacijo ne gremo z velikimi sredstvi. Pričakujemo pomoč tozdov, od reklam in oglasov. Seveda računamo tudi na iztržek od vstopnine številnih obiskovalcev. Društvo naj bi v finančnem pogledu vendarle prišlo na zeleno vejo, kar pa je naša poglavitna želja, da bi lahko uresničili pomladitev moštva speedwayistov in nabavili nove stroje.”
P. P.
SI ZARES PREPRIČAN, DA BO TO KOLO ŠLO NA MOJEGA FIČKA?
SVETU OKOLI
bolenjski ust pred 20 leti j
Kultura pa se utaplja
Rastle le gospodarstvo, kgltura in prosveta pa ne — Govorice o stoodstotni podražitvi bencina neosnovane
B
M
B
M
■■
8
V ČASU, ko ugotavljamo nenehen razvoj gospodarstva, sta kultura in prosveta nebogljenčka. Deset let gospodarskega apredka skorajda pomeni deset let zastoja kulturno-prosvetne dejavnosti. Kultura in prosveta sta nekje pri dnu tiste posode, iz katere se je razraslo močno drevo gospodarstva. Gospodarstvo smo zalivali bolj, kulturo in prosveto manj. Razlika v rasti je preočitna. Pri čem smo? Bržčas pri ugotovitvi; da se kultura in prosveta utapljata v na videz nerešljivi problematiki. Potreben bi bil skromen splav, da bi ju lahko potegnili na kopno, da' bosta izven nevarnosti. Potem bi bila prva naloga, da ju spravimo na zeleno vejo, kjer naj se razcvetita in bogato obrodita.
V SOBOTO ponoči so doslej neznani zlikovci polomili več nekaj let starih drevesc ob poti na Loko. Taki ljudje niso pošteni! Zlikovci, ki počenjajo taka pobalinstva (mednje štejemo tudi uničevalce klopi v Ragovem logu v Novem mestu) nimajo nobenega ponosa, pa-tudi ne ljubezni do rodnega mesta. Če jih bodo pristojni organi izsledili, je treba njihoya imena sporočiti v javnosti! Za objestnost take mere ne more biti med
. nami prav nobenega prostora.
PRAV GOTOVO so tisti, ki jim ni nič mar, kako bi v kmetijstvu z združenimi močmi čimveč ustvarili, trgovci. Odklanjamo vsako odgovornost za neuspeh v kmetijski proizvodnji, če bodo trgovci le v končni fazi partner kmetijstvu, so poudarili na sestanku kmetijske sekcije. Vprašamo se, kje pa so trgovci takrat, ko je treba nabaviti plemensko živino, škropiti sadno drevje, preorati steljnike?
V VIDMU-KRŠKEM se zadnje čase veliko razpravlja o podražitvi bencina. Nekateri vedo. celo povedati, da se bo podražil za sto odst. Direktor trg. podjetja Resa nam je-dejal, da mu ni nič znanega o kaki podražitvi in da so govorice brez osnove.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 22. marca 1962)
::
RAZISKAVE - Mestna uprava v Danvillu je potrošila okoli 10.000 dolarjev za raziskave plodilnih navad neke vrste želv. Na videz je taka skrb hvale vredna, saj je skrbnikov narave prej premalo kot preveč, toda izkazalo se je, da so za naravo zavzeti mestni možje trošili lepe denarce za raziskavo plodilnih navad želv, ki so že dolgo tega izumrle. Vse kaže, da je šlo za raziskave posebne vrste.
MEDVED RON - Londonski policaji so tri dneve lovili po mestni četrti Hackney potepuškega medveda. Prestrašeni prebivalci so ga videvali po vrtovih, malo manj prestrašenim policajem pa se nevsakdanji Londončan nikakor ni hotel pokazati. Po treh dneh preganjanja se je medved utrudil. Telefoniral Je policiji, daje zanj igra končana, in še dodal, da mu je drugače ime Ron in daje navaden podanik britanske kraljice, v medveda pa se je Ron samo našemil.
KRIVCI — Poslej naj nihče več ne sprašuje, kaj je pripeljalo sodobno arhitekturo v krizo. Margrit Kennedy je odkrila,- da je edini vzrok krize v tem, da so arhitekti v veliki večini moški. Tej silni modrosti lahko dodamo še to, da lahko z enako mero gotovosti in z enakimi znanstvenimi metodami ugotovimo, da je tudi očetovstvo iz enakih razlogov v hudi krizi.
ČUDNA GOS — Znano je, da so naši sosedje Italijani strastni lovci, ki še posebno radi streljajo na vse, kar leti po zraku.Da je to do pičice res, je1 dokazal Antonio Altolini,. ki je, kot poroča II Messaggero, ves preplašen pridrvel v karabinjersko postajo in povedal, da je „prav-kar ustrelil neznani leteči pred-met“, misleč, da strelja na gos. Izkazalo se je, da ustreljena reč res ni bila gos, pa tudi NLP ne. Strastni strelec je zbil na tla meteorološko sondo, kar tudi ni od muh. Očitno pa vrli Antonio ne bo naredil nič narobe, če bo čimprej obiskal dobrega okulista.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Radi bi obdržali svoje mandate
(V s i) dosedanji zastopniki bi radi obdržali svoje mandate, a mi nismo toliko vredni, da bi se nas vprašalo, smo li zadovoljni z njimi. Dovolj dolgo smo bili jim slepo orodje, in smo se pokorili par osebam, poslušali smo jih tako dolgo, da so izrabili našo svobodo in nas vtaknili zopet za več let v jarem sužnosti. Ker pa dolenjski obrtniki dobe mandat le enega obrtnika, toraj je važno, da še tega ne izgubimo. Gledati je treba predvsem na to, da bode neustrašno zastopal naše koristi, toraj ima biti vešč v tem smislu, dotični ima biti sam izkušen, mu mora biti znano, kake nadloge tarejp dandanes obrtnika. Ako zmagamo s tem, da pošljemo rojaka tovariša, smemo upati, da se nam ne poslabša ampak zboljša naš neznosni položaj.
(Da govorimo) resnico, mi Slovenci pač nimamo povoda, tej vladi zaupati in biti ž
njo zadovoljni. Omenimo le zadevo s celjsko
Plastični bazeni za gojenje lososov — naša ribiška flota počiva. Dvoje kontrastov.
ShHI
Morje - obor in hlev bodočnosti
Samo jemati ni.več mogoče — Kdaj bo človek naredil morske živali za domače? Naravni nagon pomaga rejcem lososov — Tilapije, hrana bodočnosti
Če bi danes poslali v gozdove četo lovcev in jim naročili, naj nalovijo kar se da divjadi za predelavo v konzerve, bi se takemu početju vsi po vrsti smejali. Nič smešnega pa se nam ne zdi, če enako počnejo leto za letom ribiči. Odpravljajo se na morske, jezerske in rečne livade ter love vodno „divjačino“. Ribištvo je v tem pogledu še tisočletja za ostalimi načini pridobivanja hrane. Človeštvo že zelo dolgo- goji številne domače živali in kuturne rastline, kar vse poznamo pod nazivom agro-kultura, po zalogah hrane v svetovnih moijih in sladkovodnih vodah pa se pase kot predzgodovinski lovec. Samo pleni. Šele v novejšem času lahko govorimo o pospešenem in zares učinkovitem gojenju sladkovodnih in morskih živali in rastlin, kar bi lahko imenovali akvakultura. Kot zatijujejo strokovnjaki, je le taka pridelava hrane iz vodnih bogastev zares ekonomična in le od nje si lahko človeštvo obeta, da mu bo pomagala nahraniti milijone lačnih ust.
Ribogojnice sicer niso nič novega na tem svetu, Kitajci in Indijanci jih poznajo že tisočletja. Ta stara' ljudstva so umetno gnojila ribe že pred 2.500 leti in še danes v tem prednjačijo. Tako Kitajska kot Indija zadovoljujeta kar 40 odst. po-
Zastopnik naj neustrašno zastopa naše koristi - Medeno sladki in polni obljub bodo lazili okrog volilcev — Pruska brezobzirnost zoper vse Slovane
gimnazijo, da molčimo o slovenskem vseučilišču in o preziranju Slovencev pri raznih uradih in drugih takih prijaznosti visoke vlade do nas. Poslanci kat. narodne stranke so bili toliko možati, da so glasovi zoper to, da se vladi dovoli dotični denar (razpoložni sklad). A pristaša liberalne stranke sta glasova za, in s tem izjavila, da zaupata vladi. Kdor brez strasti to premisli, pač ne bo vesel takih poslancev. Vsekako pa si to treba zapomniti za čas, ko bodo ti možje medeno sladki in polni obljub lazili okrog volilcev.
(Prusi) izganjajo z veliko brezobzirnostjo slovanske delavce, rudokope, premogarje itd. iz svoje dežele. Zdaj nameravajo Prusi ustanoviti posebno društvo po vsej Nemčiji, da bo pospeševalo izganjanje Slovanov iz Nemčije. Tudi Slovence bi to hudo zadelo.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. marca 1902)
Najstarejši bog?
Svetišče, staro 14 tisoč let, našli v Španiji
Arheologi so najverjetneje odkrili najstarejše svetišče, kar jih dosedanje zgodovino-slovje sploh pozna. Doslej je veljalo za najstarejše svetišče tisto, ki so ga našli v ostankih starodvavnega mesta Jeriho in čigar starost so ocenili na okoli 10.000 let. Izkopavanja v votlini El Juyo blizu naselja Santander v severni Španiji pa so razkrila ostanke sakralnega prostora, starega najmanj 14.000,Iet. Toliko so strokovnjaki namerili najdenemu svetišču s pomočjo sodobne metode ugotavljanja starosti z radioaktivnim ogljikom.
V zelo preprosto zastavljenem svetišču so našli tono težko apnenčevo skalo, grobo oblikovano v žrtvenik, in zelo primitivno izklesan kos kamna, ki daje slutiti pol človeško in pol živalsko podobo. Arheologi domnevajo, da so predzgodovinski lovci v jami postavili žrtvenik in nanj postavili podobo božanstva, ki so ga oboževali.
Božanstvo je podobno človeku le na prvi pogled. Ko so si ga strokovnjaki ogledali v drugačni osvetlitvi, takšni, kot je najverjetneje v jami zares bila, se je pokazalo, da je podoba po sredi razdeljena. Leva stran ima značilnosti človekovega obraza z brado )n brki/desna stran pa značilnosti leva ali kakšne druge velike mačke. V tej dvoličnosti vidijo strokovnjaki za davna verstva dokaz, da so pradavni prebivalci votline' El Juyo verovali v božanstvo, ki je simboliziralo razklanost človeka v duhovni in živalski del. Kar sodobno verovanje!
treb po ribah, rakih in školjkah iz svojih gojišč. Tradicijo ople-menjujcjo z dognanji moderne znanosti in tehnologije, vendar pa ekonomisti menijo, da so premalo učinkoviti in preveč zaverovani v tradicijo. Ročno delo je še vedno prevladujoče, zato ne moreta obe deželi predstavljati tistega, kar svet pričakuje od sodobne akvakulture.
Zanimanje za to panogo gospodarstva nezadržno raste, kar je nedvomno znamenje, da v svetu ekonomisti.drugače gledajo na naravne zaloge hrane. Nihče več ne verjame, da so morja neizčrpen vir hrane. Sodobno ribištvo je doseglo takšno učinkovitost, da resno načenja morski in sladkovodni živelj do take mere, da se v naravnem obnavljanju ne more več zadovoljivo obnoviti, zato so nekatere ribje vrste, nekateri raki in školjke resno ogroženi. Človek je pregloboko zarezal v njihov reprodukcijski krog z nekontroliranim prekomernim ulovom, z onesnaževanjem ifi uničevanjem bivalnih okolij.
Še posebno žalostno je, da se to dogaja tudi tam, kjer je lakota stalni spremljevalec ljudi. Prekomerni ulov priobalnih ribjih jat je naravne zaloge tako skrčil, da morajo danes ribiči na odprto morje, če hočejo naloviti kaj prida rib. Toda lov na visokem morju je zahtevnejši, Oprema dražja, tehnologija zahtevnejša, vse to pa je revežem seveda težje dostopno.
Hkrati s tem strokovnjaki ugotavljajo, da se prehrambne navade v svetu' spreminjajo, tako da na jedilnike vse pogosteje prihajajo ribe, školjke, raki in druge „morske“ jedi. Človeštvo torej z večjo žlico posega v morja in vode.
Akvakultura mora postati intenzivnejša in učinkovitejša, menijo ekonimisti, pri tem pa kažejo na ameriške poskuse. Američani se namreč v skladu s svojo znano podjetnostjo in neprikrito željo po profitu lotevajo akvakulture na najbolj sodoben način. Njihove ribogojnice na morskih in sladkovodnih vodah so bolj podobne tovarnam kot pa idiličnim kitajskim "ribnikom. V gojilnici postrvi v Clear Springsu je ves postopek vzreje do konca zmehaniziran. Pod umetno ustvarjenimi razmerami razvijejo ikre, in takoj ko ribji zarod doseže zadovoljivo velikost, ga preselijo v zunanje pretočne kanale, kjer računalnik skrbi za pravilno prehrano in rast. Ko postrvi dosežejo želeno velikost, jih polove in prenesejo v bližnjo predelovalnico. V manj kot eni uri so ujete ribe predelane, očiščene, razrezane, zamrznjene in spaki-
rane ter odposlane v restavracij0 in trgovine. '
Zanimivejši so poskusi Z si. Na obalah Puget Sounda ZDA so postavili 250 m°r * plavajočih oborov, v katf gojijo losose, torej ribe, ki prave morske ribe in 00 ^ vanje človek ni posegal drug' ^ kot z lovom. Zdaj poskušaj ■ vzgajanjem lososovih iker_VP stičnih ponaredkih alg-tam vzrastejo, in ko $ pravo velikost, jih spustij° ■ širne „pašnike“ Severnega " frka, kjer v svobodi doz°re zrasteo do svoje naravne vel sti, nato pa se po starodavfl ^ .nagonu vrnejo nazaj v ob°r°\c kraj svojega rojstva. Na ta na akvakulturisti izkoriščajo naf ni nagon za vzrejo teh S1 ogroženih rib.	• 2
Še zanimivejši so posku gojenj rib tilapia. To so 01 tropske ribice, ki odločilni prednosti: zelo 01 se plodijo in zelo hitro rast'g Poskuse z -njimi opravljaj0 Havajih v hladilnih vodah Jej(| ske elektrarne. Raziskovalo ugotovili, da se te ribice j i hitro množijo, da je pri nJ }
vem gojenju poglavitna'te , j prav to, da se prehitro narnn . jo. Prenapolnjeni gojilni	j
pa so huda nadloga za ribOSff nice; v njih rada razsaja b0.^ zen, za nameček pa je rast slabotna. Biologi so odkjfflS« nimivo'dejstvo, da se,v	|
3 To jr
ljivo razvijajo samo samce 1 ^ t
te11
nih dajali testosteron. 100 •
>	j	-	i	j
zen, za nameček pa je Z8*:
prenaseljenih razmerah zad* . ljivo razvijajo samo samci, ^1 ribogojce spodbudilo.
povzročil, da se je zarod sk
mladim ribam v prvih dveh ^ nih dajali testosteron, 01 spolni hormon, ta dodatek^^
v celoti prelevil v moški sp° ■ ,} „Mislim, da bo tilapia PoSr3z-hrana bodočnosti,“ praVI . jt iskovalec Terry Astro, k* . odkril način vzreje teh za0 vih ribic.	"
„Vodna živinoreja", de t mo akvakulturo tako ir0en j i ti, je torej začela ^Prevelikimi koraki naprej. Ob s^£(. lovanju bioinženiringa, t”0^ ne genetike in biologije b° ^
veštvo naredilo tisti usod01 { rak, ko bodo morske “M { postale urejen hlev. Za 0 ki se začrtujejo.s temnim1 ^.je njami na obzroju bodočn° to nedvomno žarek upanja-
SPOSOJENO
TRNJE
oStef11
Gledam te košarkarje. P®1 fantje. Ko naredijo osebno
ko, takoj dvignejo roko- S® ,AI
mogli , zgledovati po
njib
naši odgovorni tovariši? ,iU Iz VEČBP%f
foto slišal: Milan Markelj
PRAZNIK OBČINE RIBNICA PRAZNIK OBČINE RIBNICA
DOLENJSKI
marca 1982
zakladnico Slovencev. Za to so nam priče številna imena, ki so neminljivo vtkana v našo kulturnopolitično, gospodarsko in socialno zgodovino.
Prav je, da ob pomembnem jubileju poravnamo kulturni in moralni dolg do naših velikih mož in da to začnemo že z občinskim praznikom, katerega rojstvo sega v prelomno obdobje, ko se je začel najbolj vsestranski, svobodni razvoj našega človeka.
Ribnica danes. Več kot pol-tisočletno tradicijo obdelave lesa je sodobna ribniška lesna industrija preoblikovala v industrijski obrat, ki zaposluje 1300 ‘ljudi. Ob lesni se je v zadnjem času naglo razcvetela kovinska pa tudi tekstilna industrija. Skupaj s šolstvom, zdravstvom in ostalimi službami zaposluje ribniška občina preko 3500 občanov. Pri tem ne smemo pozaDiti na usmerjeno kmetijstvo, ki je tudi pri nas že pognalo svoje korenine in povezuje oddaljene vasi z utripom življenja v vseh večjih krajih.
Za ta pomembni letošnji dogodek bo izšla obsežna knjiga ali zbornik, ki naj bi današnjemu ribniškemu občanu v besedi in sliki predstavila 900-letno pot naših prednikov, njihovo materialno in duhovno podobo, borbo za vsakdanji obstoj ter njihov pomen za sedanji čas.
JANEZ DEBELJAK
*NBNica - mestni trg okrog leta 1880
RIBNICA - Krošnjarja se odpravljata na pot (posnetek iz leta 1930)
RIBNICA pomembna pridobitev je tudi novi zdravstveni dom
Riko" Ribnica gradi nove proizvodne prostore
MALI LOG PRI LOŠKEM POTOKU
OB PRAZNIKU OBČINE RIBNICA ČESTITAJO OBČANOM;
—Občinska konferenca SZDL —Občinska konferenca ZSMS —Občinska konferenca Z K —Občinski sindikalni svet —Občinski odbor ZZB NOV —Skupščina občine Ribnica
SODRAŽICA - nove hale Inlesa
DON IT
TOZD PLETILNICA SODRAŽi GA
PROIZVODNI PROGRAM:
—izdelovanje Učnih in plastičnih mrež
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OPČINE RIBNICA
0 kmetijska zadruga ribnica na dolenjskem
p. o., ribnica, šaikova 15
kooperacija — suha roba — transport
DO EUROTRANS
61310 RIBNICA
OB PRAZNIKU OBČINE RIBNICA ČESTITAMO	VSEM
IN POSLO VNIM PRIJA TELJEM TER JIM ŽELIMO OBILO DELOVNIH USPEHOV
-■
ČESTITAMO ZA	PRAZNIK
ČESTITAMO	ZA	PRAZNIK	OBČINE
_   —i_______________;______:___________________________	_
PROIZVODNI PROGRAM:
G LA l/NE DEJA VNOSTI:
— Proizvodnja predsušilnic
— proizvodnja sušilnic
— proizvodnja brizgalnih sten
— proizvodnja ventilatorskih in klimatskih naprav
— proizvodnja sklopov in podsklopov
— montaža vseh lastnih proizvodov
STRANSKE DEJA VNOSTI:
— izdelava ogrodij za stroje
— izdelava ohišij elektroomaric ~ izdelava stikalnih omar
— razno krivljenje pločevine
"A ■
KOMBIVAK OKNA
Odlična toplotna izolacija: trojna zasteklitev k = 1,8 W/m2 K, dvojna zasteklitev k = 2,2 W/m2 K odlična neprepustnost za vodo odlična neprepustnost za zrak a = 0,1 m3/hm globinsko impregniran in lameliran les, dimenzijska stabilnost in trajnost preprosta in funkcionalna uporaba sodobna zasnova možnost vgradnje senčil
INLES YU 61310 RIBNICA, Partizanska 3
Telefon: h. c. (061) 861-411 Direktor: (061) 861-050 Telegram: Inles Ribnica Telex: 31 262 yu Inles
zaščitena blagovna znamka
i % ž
rIBNIŠKA kovinska industrija,
tozd „rikostroj”
tozd »RicoMAG”
tozd »komunalna oprema ”
T>s SKUPNIH SLUŽB
PROIZVODNI PROGRAM: hidravlični kamionski in traktorski nakladalci ^oprema za vzdrževanje cest
"hidravlične stiskalnice za haliranje odpadnih kovin in nekovin oprema za letališča ' komunalna oprema
' dvojno vibracijski valjarji	se	priporočamo/
V) RIKO
Občanom občine Ribnica čestitamo Za praznik!
k*. : <
$
kompas
JUGOSLAVIJA
~ Plan'ca, 1 dan, 28. marec ~ Oh*1 *^ur'' 2 dni, vlak, 3. aprila ' 0K?h’ ^ <*n*. °d aprila do oktobra, vsak petek o/I^S^ni, od aprila do oktobra, vsako nedeljo c|r,nd' Prvomajski izlet, 25. aprila, 8 dni -0 Prvenstvo frizerjev, Beograd, 28. marca, 2 dni Beograd, 1 dan, 27. aprila
"£>ui?°*no'	25. aprila
" 8o ^nik' 1 dan, vsako nedeljo v marcu »n aprilu - v Sna ir> samostani Srbije, 25. aprila, 18. spetembra, 8 dni mati, 30. aprila, 3 dni, avtobus
Zahtevajte program prvomajskih počitnic ob
morju.
176/12—82
OBVESTILO
DO ..KOMUNALA" Novo mesto obvešča, da je s 1. 3. 1982 pričelo obratovati javno odlagališče odpadkov v Leskovcu pri Brusnicah. Delovni čas odlagališča je vsak delovni dan od 6. do 16. -Ure, ob sobotah pa od 6. do J3. ure. ; v ■: v'■
Odlaganje odpadkov na odlagališču v Žabjeku je od
1. 3.1982 strogo prepoveda-
no.
OGLAŠUJTE V DL!
J^ffllSlJA ZA DELOVNA RAZMERJA ojLOVNE SKUPNOSTI VAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV -
NOVoiSlsT 0BM0CNE SKUPN0STI
°hjavlja -os1a dela in naloge
meštoKEGA zastopn,ka za zastop
°9oji;
Za
ii0br *®v*iena dela in naloge se zahteva srednja šolska Dal0 a a*i poklicna šola in eno leto delovnih izkušenj. de|0 n.° razmerje se sklepa za nedoločen čas, s polnim nalonnim ^asom- Poskusno delo za objavljena dela in KanT *e ,tri mesece.
s krattatl 23 °hjavUena prosta dela in naloge naj ponudbe Po$lj . Im življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom Trjgi *° v r°ku 15 dni, na naslov: ..Zavarovalna skupnost N0v ~ Dolenjska območna skupnost Novo mesto, Skleptnesto.' ^esta herojev 1.
0 'zbiri bo kandidatom vročen v 30 dneh po objavi.
173/12-82
AMD NOVO MESTO organizira
TEČAJ ZA VODITELJE ČOLNOV
Vse informacije dobite na Avto—moto društvu Novo mesto. Ljubljanska cesta 8 b, telefon (068) 22-159
178/12-82
Srednja šola zdravstvene usmeritve Novo mesto
prodaja počitniško prikolico IMV ADRIA DE LUXE 450 q, letnik 1974.
Natančnejše informacije dobite po telefonu št. 21 — 184.
174/12-82
itPP
Industrija terr^čnih aparatov, žičnih tkanin in plastike
Seškova 17 — h. c. 861 038 — direktor 861 269 — rač. 861 144 — komerciala 861 010 — 61310 Ribnica na Dol
PROIZVODNI PROGRAM:
—proizvodnja in predelava žičnih in plastičnih tkanin —toplovodni kotli do 55 kilovatov —štedilniki z vgrajenim kotličkom za etažno ogrevanje na trda goriva —trajno žareči štedilniki —Cisterne za kurilno olje do 3.000 litrov
mercator rožnik
ljubljana n. suh. o. TOZD JELKA
ribnica
61310 Ribnica
Mercator
ČESTITAMO	ZA	PRAZNIK
IN SE PRIPOROČAMO!
PRVOMAJSKI PRAZNIKI
30.4.-3.5.
Koledarska zima je minila in z njo v pretežni meri tudi smučanje. ;
Prva večja prdb|nost, da se ljudje naužijejbsvežega morskega zrafe£/in majskega sonca, kt pgndvadi že kar prijetno greje, pa so prav prvomajski prazniki.
Kompas je pripravil za čas od 30. aprila do 3. maja, kolikor (rajajo male počitnice, raznolik program v 19 obmorskih krajih, v štirih zdraviliščih in petih drugih krajih.
Hoteli so A in B kategorije. Večina obmorskih pa ima tudi bazene z ogrevano morsko vodo. Če bodo zaloge nafte dopuščale, da bo voda zares topla, bo užitek popoln. Takih težav pa seveda nimajo v zdraviliščih.
Cene v obmorskih krajih se gibljejo od 900 do 2300 din na osebo za 4-dnevne aranžmaje s tremi polnimi penzioni ob lastnem prevozu.
Kompas organizira avtobusni prevoz iz Ljubljane v Poreč, Medulin, Pulj, Strunjan in Mali Lošinj. Seveda pa bo potrebno doplačati nekaj deset dinarjev. Od posameznika je odvisno, ali se bo odločil za lasten prevoz ali pa za udobnejši in brezskrben prevoz z avtobusom.
Večjim družinam bo za-
gotovo dobrodošel turistični kredit za aranžmaje nad 4.000 dinarjev.
■ v/•/.•••, •.	-	' ..	•
OBMORSKI KRAJI:
- • :• "// -
Ankaran, Koper, Jzola, Po rtorož, Strunjan, Umag, Novigrad, Poreč, Vrsar, Pulj, Medjjlin, Mali Lošinj, Crikvenica, Selce, Kraljeviča, Punat (Krk), Novalja, Split, Makarska, Vela Luka in Dubrovnik.
■; *• ;š>.
ZDRAVILIŠČA:
Rogaška Slatina, Smarje-ške in Dolenjske Toplice ter Radenci.
DRUGI KRAJI:
Kranjska gora, Bled, Bohinj, Ljubelj, in Slovenj Gradec.
Kompas je resnično dal glavni poudarek aranžmajem v obmorskih letoviščih, kjer si lahko prvomajski oddih privošči prav vsak, saj so cene dostopne vsakemu žepu.
V Poreču pa je možen tudi najem apartmajev Marina (B kategorija), ki veljajo za 2 osebi 1.470, za 4 osebe 1.970 in za 5 oseb 2.130 dinarjev.
Tistim pa, ki jim ni do morja, je Kompas omogočil prvomajski oddih v
^KOMPAS
Lj?: JUGOSLAVIJA
TOZD DOMAČI TURIZEM LJUBLJANA. PRAZAKOVA 4
zdraviliščih ali pa v gorskem svetu.
Pri cenah velja omeniti, da je všteta tudi turistična taksa/ kopanje v pokritih bazenih, kjer so navedeni y programu, in da imajo otroci do 7 let starosti 30 odstotkov popusta na tretjem težišču v dvoposteljni sobi.
Ob prijavi je potrebno izpolniti pogodbo — potrdilo O potovanju ter vplačati akontacijo 800 din po osebi.
Zaradi izrednega zanimanja za prvomajski oddih velja pohiteti s prijavami, ki jih sprejemata posloval-n ici Kompasa v Novem mestu in Ribnici, v vseh ostalih poslovalnicah Kompasa ter pri pooblaščenih agencijah.
25. marca 1982
DOLENJSKI LIST
13
tovarna oblačil
labod
novo mesto
TOZD LIBNA KRŠKO
Komisija za kadre LABOD, tozd LIBNA Krško objavlja prosta dela in naloge:
I. 1 ČUVAJ
Pogoji:
— končana osnovna šola
— preizkus znanja na področju opravljanja del in nalog varovanja družbenega premoženja
— delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom
— OD po pravilniku o delitvi OD v tozdu
II. 2. KV KROJAČ za dela in naloge finega krojenja
pogoji:
— KV konfekcijski delavec (krojač)
— 3-mesečno poskusno delo
— delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom
— OD po pravilniku o delitvi OD v tozdu
II.	10 KV INDUSTRIJSKIH SIVI LIJ
pogoji:
— končana poklicna 2 ali 3-letna šola konfekcijske smeri
— 3-mesečno poskusno delo
— delo je za nedoločen čas s polnim delovnim časom
— OD po pravilniku o delitvi OD v tozdu
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati predložijo na naslov: LABOD, tozd LIBNA Krško, Cesta 4. julija 28, 68270 Krško, v roku 15 dni od objave oglasa v časopisu. Kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v osmih dneh po sprejetju sklepa o izbiri.
177/12-82
SKUPNA SLUŽBA SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NOVO MESTO Svet delovne skupnosti RAZPISUJE
4
1.	prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
TAJNIKA OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
2.	prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
TAJNIKA OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI
POGOJI:
Pod 1.
— visoka ali višja izobrazba pravne, upravne ali ekonomske smeri
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— moralno—politična neoporečnost
Pod 2.
— visoka ali višja izobrazba pedagoške smeri
— 3 oz. 5 let delovnih izkušenj na kulturnem področju
— organizacijske in vodstvene sposobnosti
— moralno—političra neoporečnost
Dela in naloge se razpisujejo za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po razpisu na naslov:
Skupna služba SIS družbenih dejavnosti Novo mesto, Kidričev trg 3.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po izteku razpisnega roka.
171/-12-81
Podjetje storitvenih obrti „KOVINAR" Kočevje	
razpisuje na osnovi sklepa DS, dne 30. 3. ob 9. uri v Podgorski ulici 9 a Kočevje	
LICITACIJO	
ZA PRODAJO MOTORNEGA VOZILA	
1 KOM KOMBIBUS IMV-1600-R, LAVE 1976 VOZEN, IZKLICNA 50.000.-	LETO IZDE CENA DIN
Interesenti si lahko motorno vozilo, ki je predmet licitacije, ogledajo vsak dan od 7. do 9. ure v Kočevju, Podgorska 9 a. Poleg kupnine mora kupec plačati še prometni davek (Urad. list SFRJ 21/80).	
	169/12-82
UPRAVA ZA NOTRANJE ZADEVE NOVO MESTO
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. VODJE REFERATA - ANALITIKA,
2. VODJE PISARNE,
3. SNAŽILKE ZA NEDOLOČEN CAS, S POLNIivI DELOVNIM ČASOM.
Poleg pogojev po splošnih predpisih in-84. čl. zakona o notranjih zadevah morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje:
Pod 1:
— visoka izobrazba družboslovne smeri
— preizkus strokovnih in delovnih zmožnosti
— kandidat za zasedbo del in nalog je lahko začetnik
Pod 2:
— končana 4—letna upravno—administrativna ali ekonomska srednja šola
Pod 3:
— nekvalificiran delavec.
Pismene prijave je potrebno poslati v 15 dneh po objavi Upravi za notranje zadeve. Novo mesto. Jerebova ul. 1.	.
Prijavi je treba priložiti življenjepis in listine, da delavci izpolnjujejo pogoje, navedene v objavi. O izbiri bodo kandidati pismeno obveščeni.
172/12-81
GLOBTOUR - POSLOVALNICA NOVO MESTO
Iščemo
ČISTILKO
za štiri urno popoldansko zaposlitev. Prijave v osmih dneh na naslov:
Globtour, Novo mesto, Komandanta Staneta 19.
170/12-82
ZA LEPŠO SLOVENŠČINO
V tem mesecu bodo v Beti izvedli seminar za vse, ki navadno pišejo zapisnike na sestankih ali sejah. Seminarju so dali naslov ..Osnove dopisovanja'*, bil pa je že nujno potreben, saj so postali zapisniki (seveda ne vsi) in drugo pisno gradivo prava skrpucala, da jih človek težko razume. V Beti so sklenili tudi, da bodo v bodoče posvečali več pozornosti slovenskemu jeziku, ki ga posamezniki tako grdo pačijo.
* ROMI IN ŠOLA
Medtem ko s prihajanjem romskih otrok iz Crmošnjic in Srednje vasi v semiški šoli nimajo nobenih težav, in je dober tudi učni uspeh ter učencev, pa je povsem drugače z malimi Romi iz naselja Coklovca. Čeprav jim šola brezplačno nudi prevoz v šolo, obleko in hrano, otroci ne prihajajo v šolo.
MALA ŠOLA
Od septembra do konca junija traja v metliškem vrtcu mala šola, v kateri je 27 otrok. Poleg tega tedne male šole imajo še tri oddelke skrajšane, 150-ume male šole, v kateri je 75 otrok iz Metlike in okolice, ki sicer ne hodijo v vrtec. Tako malo šolo imajo še na Suhorju in v Podzemlju.
ZA BOJ PROTI STEKLINI
Pred kratkim se je v Metliki sestal na prvi seji občinski štab za boj proti šiijenju stekline. Sprejeli so delovni program, ki so ga začeli takoj uresničevati. Med drugim bodo pripravili predavanja o steklini v osnovnih šolah in lovskih družinah, kasneje pa tudi po krajevnih skupnostih. Iz proračuna občine bo štab dobil potreben denar za prventivno delovanje in nakup potrebnih stvari. Vsekakor pa tem krajem prodor stekline grozi bolj iz sosednje Hrvaške, kot pa' iz okuženih slovenskih občin.
ih
jggh	HH|
IH	
	jggp
VELIKA METLA”
Pionirski odred ra naši šoli te že večkrat organiziral tekmovanje »Velika metla". Gre za pregled reda na šoli: kako imajo ucenci zavite zvezke, ali so čeviji pied razredom urejeni, kako sta urejena razred in stenčas, ali je tabla lepo pobrisana, ali je na mizi šopek rož ipd. Razred, ki je lepo urejen, dobi zvezdico, delno urejen zvezdico s piko, neurejen pa piko. Vsi razredi se trudijo, da bi bili najboljši, saj so rezultati-,.Velike metle” na šolskem stenčasu.
TADEJA ZUPAN, 7.a novinarski krožek OS Šentrupert
♦ ‘
Solza se bo posušila, rana nikdar zacelila.
V SPOMIN
3. aprila bo minilo žalostno leto, odkar si nas zapustila naša dobra žena in teta
FRANČIŠKA ERŠTE
iz Šentjuija pri Mimi peči
Kar ne moremo verjeti, da si za vedno odšla, iskrena hvala vsem, ki se je spominjate!
Žalujoči: mož Janez in vsi njeni
MONT AŽNIJJMNI^ Z GIBLJIVO
KISLOODPORN^l-.
ognjestalno^
šamotnocevJ£
Uporablja se za peči in kotle od 4000 do lOO OOO Kcal/n
Proizvaja:
MONTAŽNO INDUSTRIJSKO PODJETJE
61000 Ljubljana, Opekarska Tel.: 22-113 20-641 Telex: 31 429 YU KIP
Prodaja
in strokovni nasvet
OPEKARNA ZALOG
NOVO MESTO Tel.: 21-403,22-291
V SPOMIN
našima bratoma
STANKU JERMANU
ob šesti obletnici smrti
in
FRANCU JERMANU
ob osmi obletnici smrti iz Loke pri Črnomlju VEDNO STA V NAŠIH MISLIH.
SESTRE
ZAHVALA
V 73. letu nas je zapustil mož, oče, stari oče, brat in stric
JOŽE DOLINAR
Pot na Goijance 4
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem za podarjene vence in izraze sožalja. Hvala osebju doma starejših občanov v Šmihe,u za nego pokojnega, krajanom Žabje vasi. Gozdnemu -gospodarstvu, govornikoma tov. Hočevarju in tov. Kranjčiču ter godbenikom in pevcem. Vsem prisrčna hvala!
Vsi njegovi
12 BREŽIŠKI;,
PORODNIŠNICE *
V času od 13. do 20. marca 1982 so v brežiški porodnišnici rodile: Metka Jeler iz Dovškega - Franca, Jožica Hribar iz Sevnica - Majo, Anica Magdič iz Kraja Donjega Karolino, Zdenka Herceg iz Gornjega Kraja Marka, Gordana Leš s Polic - Vedrana, Marjana Stanec iz Male Rakovice Juraja, Justina Moškon iz Senovega Martina, Lucija Zorko iz Vel. Mraševa Davida,	Pavica	Požgaj	iz	Gaja	-
Josipa, Ksenija	Žnidaršič	iz Brežic
Sašo,	Tončka Tokič	iz	Brežic	-
Amirja,	Marica	Vugrin	iz	Cerja
dečka, Stanka Galič iz Draš Marijano, Marijana Povh iz Jesenic na Dol. Natašo, Metka Rasinec iz' Krškega - Dijano, Jožica Bratanič iz Brežic Primoža, Marija Račič iz Krške vasi - Bojana. ČESTITAMO!
ZAHVALA
V 69. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, str)C
in boter
JOŽE SLAK
iz Prečne
Iskreno se zahvaljujemo prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, pokojne^1 darovali vence in cvetje in ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Posebpu zahvalo smo dolžni družini Mežnaršič in Derganc za nesebično pomoč, GD Prečna, S2Pr Prečna, tov. Mesojedcu za poslovilne besede, tovarni Novoles TSP, tkalnici Novoteks župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, hčerke Ani in Mari z družinama, Joži z Alenko, sestra z družino n* ostalo sorodstvo
1982
Rešitev iz prejšnje številke
°TgIf*~r-
- KiR CIPIS
A R. c
IlMRlA
Instinkt
jt0 rr"1 za narodno identite-je ’ v 0lJomij° in lastno vlado v,n| a vel*kih konstant v zgodo-
C •
če Je vrhovna in mogo-vco«. .If13 Postava v življenju
J. K. Galbraith
Vse8aeiovešPt!ataVa "
F. M. Dostojevski
vlifl ^.°s*e drugim srečo v srca 'Jo boste sami uživali.
D. Kette
gospod
razstav
kraj pri planici
del ei stroia
lovsk
plen
kit ver
ska knjiga
zenska ki men
nežna-tnosl
zahod
maditnil
mesto
m ime
vladar
trd les
zavora
reka v
. S*
grname -stmk
mit rim pofjjzern
'glad
domače
m.ime
norost
prevod
pevka tu mer
področji ob morju
Siam
pritok
donave
oidipovi mati
ernst
amdrui baza
pritok
rena
vesolj.
. raziš
kradljivec
stari
Slovan
m.ime
VASA
ZGODBA
LAHKO BI BILO TAKO
Rumenooki in zelenokoži človek
i se razvilo iz izumrlega mesojedega dinozavra, ko bi v evolucijskem boju ne zmagali sesalci, dinozavri pa izumrli? — Pokonci hodeči misleči kuščar
za J . ' bilo, ko bi razvoj živih bitij krenil le bron/	drugače? Ali bi človek ostal
nja k stvarstva? Četudi izgledajo taka vpraša-niki ^ i11^0 koristna, pa se nekateri znanstve-
videz'l<1UVSe resno pečajo z njimi, saj tudi ta na Plete neP°trebni študij pomaga razumeti za-zivij no sestavo tega, kar danes predstavlja skeea^6 Rnssel in Ron Seguin iz kanad-izVe(j] nar°dnega muzeja za prirodoslovje sta kj ;e razv°j malega mesojedega dinozavra, p0(j 12Urr,rl pred 65 milijoni let. Postavila sta v sk,en°' ^a bi žival še živela in bi se razvijala P°ust i Z Zab°ni evolucije, nato pa sta sauriJVar bitje, ki bi nastalo iz Stenonycho-člove?k inequalisa-	-ie	Presenetljivo -
logija nikakor ne zanika možnosti razvoja, kot sta jo začrtala ta dva strokovnjaka, res pa je. daje tudi potrjuje ne. Dinozavri so enkrat za vselej izumrli, sesalci pa so zavladali svetu. Ali bi bil svet kaj boljši, ko bi bila evolucija krenila drugače. In ali bi bili ljudje dinozavri kaj srečnejši, kot smo mi. pa je vprašanje, na katero ni mogoče odgovoriti.
St
sla r,°k°vnjaka sja namišljeno bitje poimeno-
vala ,.'VVJV“jaKa sta namišljeno bitje poimeno-ritme 1/lozavro*d- Bitje bi imelo zeleno kožo, •fložB e °či in razmeroma zelo razvite Podob*16 /UC^* bodilo bi pokonci in se hranilo
ram- I0, ^ot se danes hranimo mi, z mešano b‘nsko in mesno hrano.
poski,
kana’cTjas Je toliko bolj zanimiv, ker sta nič i ■ Pr’r°doslovca pokazala, da človek ni Pred j6mne8a v tem ljubem stvarstvu. Če se bj Dj av.nirni milijoni let ne bi pojavili sesalci, Ženjj3 ,1 ostali vladaiji živega sveta
Plazjfcev sv°bodno bi se nekatere vrste
na
stj razvile, pri tem pa bi največ možno-Sv°jes mesojedi dinozavri, ki so že v času iti0žga obstoja pokazali težnjo k razvoju Pove/nov 'n Siljenju vidnega polja, kar je tudi Sev ri° Z rasti° možganske skorje. strjn;a■ se s 'takšno umetno stvaritvijo ne znanJ° ^s‘ P^eontologi. V početju obeh sti, čPVen'b.ov vidjo več umetnosti kot znano-
V ozadju model izumrlega mesojedega dinozavra, spredaj pa model bitja, ki bi se do danes razvilo iz njega. Poimenovali so ga dino-zavroid.
Ko sončni veter trka ob ozračje
Kaj je pplarni sij?
Ljudje, ki živijo bolj na severu ali jugu zemeljske krogle, imajo priložnost večkrat opazovati vznemirljivo lep svetlobni pojav, ki mu pravimo polarni sij. Dolgo časa znanost ni znala -zadovoljivo pojasniti, kako pride do tega pojava. Dandanes je stvar dodobra raziskana, dobili pa smo še posnetke polarnega sija iz vesolja. Satelit DE—1, ki kroži okoli našega planeta v višini 20.000 km, je pred nekaj meseci posnel nekaj fotografij, ki pojasnjujejo naravo polarnega sija.
Na satelitu so snemali s filmi, občutljivimi na ultravijolične žarke. Posnetki so pokazali, da drži teorija, po kateri povzročajo polarni sij visokoenergetski delci, ki prihajajo s Sonca in jih poznamo pod imenom sončni ve-ter. Ko je Sonce zelo aktivno, prodre nekaj sončnega vetra znotraj zemeljskega ozračja, ki sicer ščiti Zemljo pred njim. V prodoru se atomski delci trkajo z molekulami plinov v ozračju, kar povzroča svetlikanje. To svojevrstno bliskanje — polarni sij — se dogaja zaradi značilnosti zemeljskega magnetnega ozračja predvsem nad .obema poloma.
BOLEČINO MORAŠ SAM PREŽIVETI
..Enkrat samkrat živim, pa še to je ena sama bolečina,” je pomislila Marina, ko je koračila po gozdu in jo je spremljalo petje ptic in so drevesa pela, v pomladnem vetru. Šla je v gozd. ker jo je gnala velika grenčina v srcu. V srcu sojo žgale ognjene puščice, prebosti sojo hotele z bolečino ob misli, da je tako sama in pozabljena.
..Trapa, nisi vredna njegove pozornosti,” si je dejala. ..Našel si je drugo, po kateri hrepeni. Ti pa se vrzi v kalno vodo, skoči s skalnih pečin, vrzi se pod vlak!”
A nekaj ji je branilo, da bi naredila tako. Mar on? On. ki ga ni več. ki ga ne sme biti več?
Odšla je iz hiše. tavala je ves dan po gozdu kot-izgubljenec. Ko seje začelo mračiti, seje obrnila. Sklenila je, da se vrne v tisto hišo, ki naj bi bila njen dom. Z mamo sta se bili sprli že prej, ko pa seje vrnila.je bil takoj spor v hiši. Kaj je hotela drugega, kot. da se je zavlekla v svojo sobo in se delala, kot da bere. Vendar ni brala; premišljevala je o njem.
Simpatičen fant je. dober in pošten. Večeri z njim so bili čudoviti, srečanja tako čudežno polna lepega, pogovori iskreni in zanimivi. Še posebno lepo je bilo, kadar je vzel kitaro v roke in ji je zapel. Res, rada gaje imela. Kako je hrepenela po srečanjih z njim!
Potem pa se je vse skupaj sprevrglo. Odšel je in ni se oglasil leto, dve, tri. Marina je neznosno trpela, a v trpljenju je še vedno upala, da se vrne. V upanju je čakala, trpela in čakala in upala, mesec pa se je prelival v mesec, leto v leto.
Nekega dne je prišel. S seboj je pripeljal dekle, svojo ljubico. Predstavil ji jo je kot prijateljico.
Tisti hip se je v nji vse podrlo, skopneli so tihi načrti. Nenadoma se je počutila tako osamljena, negotova in nesrečna.
Zdaj je v postelji premišljevala. Človek mora svoje bolečine sam preživeti. Nihče mu ne more pri tem pomagati.
Zajokala je. Od srca. In bilo ji je malo lažje.
ANGELCA ČRNSKI Loka
■0000000000000000000000000000000000000000■
Če bi bilo na svetu mnogo dobrega, se nam ne bi več zdelo dobro.
M. Goiki
Spoštovani bralci!
15. marca seje iztekel rok, do katerega smo sprejemali vaše prispevke za natečaj VASA ZGODBA. Nabral se jih je lep kup, mnogi med njimi so zelo zanimivi, zato ima ocenjevalna komisija težko delo pri izboru najboljših. Zadnja odločitev še ni padla. Dokončno bo izid znan 8. aprila, ko boste lahko v Prilogi Dolenjskega lista prebrali najboljše „Vaše zgodbe”, ostale pa se bodo kot običajno zvrstile na sredini časopisa.
Darjan
BREGAR
Keu •	——-------------------
Im? ra?L^cleno shmel v Ursusa, ki se mu je
Ki ^	1	vZ	S
fJ? ii\ečZe* 0t^ sreče- Videl je, kako je mož koračil ’ §a dvignil visoko v zrak in se pte<l njim ..,.
to? * m
srn aj dn°^ ^en storiti drugega, kot prav vitea^3’ kQt x pripravi na boj, na 'Jek? 8°tela nast°P ~ v trenutku, kp je v i-°iki Cna ,sama misel, misel na ljubo ta hip sramotno vdaja pohotnežu
„Zbudimo se, barbarček!” je dražil Ursus in prvi mlahovi udarci so oklepajoče zazveneli. Po nekaj minutah pa se je Ken vendarle predal ritmu boja in žvenket orožja je postajal živahnejši.
začetnik. Videl je; ta boj se utegne kaj čudno končati.
— in Ursusov meč je navpično poletel pod nebo.
Dvigal je na noge vojsko, ki se je v krogu zbirala pred poveljni&im šotorom.
'Mi
Pa
jj ^	MdlTiUlIIU	VUd
°bupujemije življenje
Ursusu se je prej zadovoljni obraz pričel daljšati, kajti fant pred njim je dokazal, da ni
Množica je s kriki spremljala boj in mečevalca sta se boju zapisala z vsem, kar sta premogla: Ursus je sekal s težjo roko in večjo izkušenostjo, Ken pa je odgovarjal s hitrostjo mladeniča in z živalskimi instinktom- Pa morda tudi z neustrašenostjo obupanca .. .
Ti, ki so mu sledili z očmi, so opazili,da se v zraku vrtita — dva kosa!
Vzkliki začudenja so se izvili iz množice, a Ken jih &oraj ni slišal. Kot da se vse to njega ne tiče, je stopil k Ursusu. Ponudil mu je svoj meč.
Boj je dosegel vrhunec. Vojskuje zadržala dih
,JVa! Stori z menoj, kar hočeš,” je dejal tiho in pokazal k šotoru, „samo dovoli rni, dajo še enkrat vidim ...”
od delegatovi za delegate
Zlorabljeno zaupanje?
Skupščina novomeške požarne skupnosti naknadno potrdila sklepe izvršnega odbora o najetju posojil
Sicer ugodno oceno aktivnosti novomeške skupnosti za varstvo pred požarom in dela izvršnega odbora v letu 1981 je na nedavni skupščini (o njej smo že poročali) nekoliko skalilo le poročilo nadzornega odbora. Ta je namreč ugotovil, da je izvršni odbor skupnosti z najetjem nekaterih posojil v lanskem letu prekoračil svoja pooblastila in kršil statut.
Delegate je motilo tudi odobravanje sredstev posameznim gasilskim društvom med letom mimo sprejetega programa. Kljub vsemu so na koncu potrdili sklepe izvršnega odbora o najetju posojil in zaključni račun skupnosti, s čimer tudi ni bila sporna zaupnica delu izvršnega odbora. Zadeva pa le zasluži nekoliko več pozornosti.
Izvršni odbor požarne skupnosti je tik pred koncem lanskega leta pri Zavarovalni skupnosti Triglav najel posojilo v višini 3,8 milijona dinarjev za nakup gasilske opreme za komaj dobro ustanovljeno industrijsko gasilsko društvo IMV. Ker je bila posojilna pogodba sklenjena že januarja letos, posojila ni v poročilu o lan-
skoletnem delu. Sredstva so seveda povsem namenska in jih bo IMV po štirih letih tudi vrnila. Gasilskemu društvu IMV so prav tako že med letom mimo plana odobrili 250 tisoč dinarjev pomoči. Predsednik skupščine Stane Zupančič pravi, da jih je pri vsem tem vodil najboljši namen, da pomagajo gasilskemu društvu in izboljšanju požarnega varstva v IMV v času, ko tega sama ni sposobna. Razvoj požarnega varstva v občini pa je tudi osnovni cilj in naloga skupnosti. Poleg tega odobrena sredstva gasilskemu društvu IMV ne bodo okrnila ostalega programa požarnega varstva v občini.
Tako govore dejstva. Izvršni odbor svojih sklepov ni skrival, prekoračitev pooblastil in kršitev statuta pa je opravičil s prizadevanjem, da hitro in učinkovito pomaga novemu gasilskemu društvu. Zato tudi ni bila sklicana skupščina, ki ima v vsakem primeru končno besedo o vseh sredstvih, saj bi sicer ne bila potrebna. Delegati so prav tako rekli svoje, vsekakor pa v prihodnje takih primerov ob vseh dobrih namenih ne bi smelo biti.
r
f
i
ZIMA SE ŠE NE DA - Čeprav je koledarska zima mimo in trgovci v svojih izložbah že ponujajo spomladansko konfekcijo (tudi na kredit), zima še ni rekla zadnje besede. Močno sneženje v torek dopoldan kot kaže posnetek, je potrdilo slovenski rek, da je spomladanski sneg dober le za „sabejniški“ gnoj.(Foto: J. Pavlin)
Pri posojilih ne bo zatikanja
Lani pod načrtom združevanje sredstev za vzajemnost pri stanovanjski gradnji — Letos 80 milijonov za posojila za nakup stanovanj in gradnjo zasebnih hiš
Delegati o vseh stanovanjih
»riporočilo: tudi o občinskih kadrovskih stanovanjih naj bi odločala stanovanjska skupnost, ne pa posebna komisija pri izvršnem svetu
Od 3.036 družbenih stanovanj v stanovanjskem skladu, s katerim gospodari novomeška stanovanjska skupnost, je tudi okrog 300 občinskih kadrovskih stanovanj. Na zadnji skupščini stanovanjske skupnosti je delegacija Krke postavila vprašanje, za kakšna stanovanja pravzaprav gre in zakaj so še vedno „v rokah“ občinskega izvršnega sveta, ne pa stanovanjske skupnosti, čeprav je o tem govor že nekaj let. Za pojasnilo smo prosili Adolfa Šuštaija, predsednika komisije za kadrovska stanovanja pri izvršnem svetu.
Dejstvo je, da je to področje lakonsko urejeno, leta 1976 pa je ■tovorne ška občinska skupščina sprejela tudi pravilnik o merilih za dodeljevanje kadrovskih stanovanj.
Namen je bil vseskozi jasen: zagotoviti stanovanja za deficitarne kadre v dejavnostih posebnegi družbenega »mena, kjer organizacije same niso sposobne pridobiti stanovanj za te kadre Gre za področje šolstva, otroškega varstva, kulture, telesne kul-
ture, za državne organe in družbenopolitične organizacije. Za vse te namene v novomeški občini torej razpolagamo s 300 večinoma starejšimi in manjšimi stanovanji, saj za nakup novih ni sredstev.
Komisija za kadrovska stanovanja pri izvršnem svetu dodeljuje ta stanovanja po sprejetih merilih glede na prošnje in izdelan vrstni red, ki ga preskočijo te, če gre za nujen primer. Lani so obravnavali 39 prošenj, razdelili pa 22 stanovanj. Glav-
Redni program „pod streho”
Zagotovljena sredstva v izobraževalni skupnosti dovolj za pokritje rednih in nekaj dodatnih dejavnosti
Načrt združevanja sredstev za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu, s katerimi kreditiramo stanovanjsko gradnjo, je bil v letu 1981 v novomeški stanovanjski skupnosti uresničen v višini 41 milijonov dinaijev oz. le 96,4-odstotno. Izpad gre na račun Novotehne in Novolesa, ki sredstev sploh nista združevala, ter IMV, ki so ji plačilo odložili, dokler ne splava iz izgub.
V sldadu združenih sredstev	milijona dinarjev. Iz tega so
za vzajemnost je bilo lani za	odobrili 12 delovnim organiza-
posojila na voljo skupaj 70,7	cijam v novomeški občini za 10
milijonov posojil za nakup 23 družbenih stanovanj, 1 milijon pa delavcem za nakup etažnih stanovanj. 15,4 milijona dinarjev so razdelili 83 upravičencem za gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš, 55 prosilcem pa so posojilo iz različnih vzrokov odklonili. Največ odklonjenih prošenj je bilo, ker so vsa najeta presegla 60 odst. vrednosti standardnega stanovanja. Posojilo 7,5 milijona je dobila iz tega sklada tudi novomeška stavbno zemljiška skupnost za komunalno opremljanje stavbnega zemljišča za novo stanovanjsko sosesko Irča vas— Brod.
Odbor za programiranje in financiranje graditve stanovanj pri stanovanjski skupnosti, ki je določen za izvedbo finančnega načrta sklada združenih sredstev za vzajemnost, bo tudi letos razdelil posojila za nakup družbenih in etažnih stanovanj ter gradnjo zasebnih hiš. Letos predvidevajo za 20 odstotkov več sredstev za vzajemnost, če bodo osebni dohodki res višji in če bodo sredstva združevale vse delovne organizacije. Za posojila za nakup družbenih stanovanj bodo letos namenili 80 milijard oz. skoraj tri četrtine
hi nosilec tega področja pa je tako SZDL, saj prioritetno listo izdela komisija za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. Ugotavljajo, da je pritisk na kadrovski stanovanjski sklad v občini še vedno velik. Delovne organizacije, ki sploh pridejo v poštev, hočejo marsikdaj po tej poti rešiti tudi stanovanjske probleme drugih delavcev, in ne le kadrov, kar pa seveda ne gre.
Kaj pa priporočilo skupščine stanovanjske skupnosti izvršnemu svetu, naj to področje uredi drugače v dogovoru s stanovanjsko skupnostjo? Jasno je, da kadrovska stanovanja za deficitarne kadre v dejavnostih posebnega družbenega pomena vsaj zaenkrat nc morejo biti sporna. Brez dvoma pa je prav. da tudi pri taki stvari v celoti uporabimo obstoječe samoupravne poti.
Z. LINDlC-DRAGAŠ
sredstev. Do leta 1985 naj bi dosegli, da bo šlo v ta namen največ 57 odst. sredstev, ostalo pa za nakup etažnih stanovanj in gradnjo zasebnih stanovanjskih hiš.
Za nakup etažnih stanovanj in gradnjo zasebnih hiš naj bi letos razdelili delavcem skupno 30 milijonov, od tega 27 milijonov za gradnjo stanovanjskih hiš. Sredstev ni tako malo in lahko se zgodi, da ob upoštevanju meril vseh po redni poti niti ne bo moč razdeliti. Pri tem se bodo držali tudi načela, da se sredstva, namenjena za posojila za nakup stanovanj in gradnjo hiš, lahko porabijo za eno ali drugo, da ne bi ostajala neporabljena.	z	L	_D
UPOKOJENCI O SVOJEM DELU
Za sredo, 24. marca, je bila v Novem mestu sklicana letna konferenca delegatov Društva upokojencev Novo mesto, da bi razpravljali o letnem poročilu in delovnem programu za letošnje leto. O poteku konference bomo več poročali prihodnjič.
--------------r
Nesprejemljiva
malomarnost
Premalo posluha gradbenih delavcev za zahteve in pravice občanov?
Družbenopolitični zbor novomeške občinske skupščine je nedolgo tega obravnaval delegatsko vprašanje, ki zadeva ne redko ne novo problematiko v novomeški občini, čeprav je bilo vprašanje povsem konkretno. „Pri urejanju in razW janju Ceste herojev so bila predhodno podpisana soglasja, kako naj izvajalci posegajo v pravice lastnikov stavb in zemljišč ob njih. Zakaj izvajalci in drugi odgovorni teh dogovorov niso upoštevali? Se mora prizadeti občan res štirinajstkrat obrni na različne naslove, da bi s izboril temeljne pravicer Kot rečeno, takih
ne v ne-
naj
odgovornih posegov premičnine občanov in n upoštevanja predhodnih d govorov tudi v novomes praksi ni malo. Le da se „ večino primerov •>^ra.ne ne zve, saj mnogi ljudje iščejo pravice. Poti do nje namreč zapletene in doijr-Investitorji in izvajalci del C konkretnem primeru gij . komunalno skupnost, in Cestno jx)djetje) i,na!° ,u. zahteve ljudi marsikdaj S ha ušesa, ali pa so ji171 P ^ pravljeni prisluhniti še ® posamezni bolj poučeni vztrajnejši iščejo PraVlC° ^ uveljavljajo odškodnino sodišču.
Dejstvo je, da so različnejše gradnje, P-< . vila in razširitve cest Pr vsem v urejenem mestne prostoru neizbežno P° zane s poseganjem v lastni , občanov, navadno ze Sama izvedba del nema krat prinese s sabo še maj kaj drugega: občasne pl* nitve telefonske zveze, v°a voda, elektrike, otežkoc dostop do hiš itd. Vse ta posege običajno sP°rrn zumno uredijo z ohčano pred začetkom del. Kako sporazume izvajajo, pa ’ drugo vprašanje.
Z nekoliko več delovne m poslovne odgovornosti in Jj nazadnje preproste človes kulture spori v takih P merih ne bi bili potrebni,
Suša v gradbenih Šolajo
Osnovnošolci niso zainteresirani za gradbene pokli06 Premajhen odziv na Pionirjeve akcije
Po finančnem načrtu novomeške izobraževalne skupnosti za letošnje leto, ki je usklajen s celotno skupno porabo v novomeški občini, bo za izvedbo /seh programov in dejavnosti na voljo 334,7 milijona dinaijev. Čeprav je to za skoraj 6 odstotkov več kot lani, glede na naglo rast stroškov in nekatere nove obveznosti ni veliko.
Namensko za redno dejavnost bo letos porabljenih 258 milijonov, 76,66 milijona dinarjev pa za investicije, kar je za četrtino manj kot v lanskem letu. Pri obvezni dejavnosti je tajveč sredstev potrebnih za financiranje dejavnosti osnovnih šol s" tremi novimi oddelki,
O LETOŠNJEM POHODU
Po dolgem času se bo danes, 25. narca, sestala komisija za SLO in >S pri novomeški občinski konfe-enci ZSMS. Obravnavala bo vrsto ktualnih problemov s tega področ-a, predvsem pa priprave na tekmo-anje o SLO, priprave na letošnji »hod AVNOJ in vsakoletno sre-anje v Pogani jami. Komisija bo •videntirala tudi kandidatke za izo-naževanje na področju SLO.
za celotno vzdrževanje nove osnovne šole v Stopičah, za financiranje 6 oddelkov osnovne šole za odrasle, vzgojno delo v domovih, prevoze šolarjev in obvezne ekskurzije.
Dodatni dogovorjeni izobraževalni program obsega dejavnost glasbene šole, vzgojne posvetovalnice, družbenopolitično izobraževanje in štipendiranje kadrov. Precej več sredstev kot doslej so namenili za pokrivanje stroškov glasbene šole, ki se je že preselila v obnovljene in večje prostore. Izobraževalna skupnost financira še vrsto dejavnosti po dodatnem, a nič manj pomembnem in potrebnem programu. Tako bo z manjšimi zneski tudi letos pomagala nekaj občinskim družbenim organizacijam in društvom, regresirala šolsko prehrano in družbenopoltiično izobraževanje prosvetnih delavcev.
Za sedaj ostaja nerazporejenih 2,3 milijona dinarjev, ki pa jih bodo lahko porabili. V jeseni bodo namreč 3 ali celo 4 novi oddelki v osnovnih šolah, 4 razredi pa bodo prešli na celodnevno osnovno šolo, kar vse zahteva več sredstev.
NE VIDIJO KORISTI
Več let se vlečejo pogovori med zadrugo v Novem mestu in kmeti na Gradišču in v Mokrem polju zaradi zložbe zemljišč in melioracije v dolini Kamenščka, pa doslej kljub mnogim sestankom prizadeti še niso rekli ,,da“. Letos bo akcija ponovno stekla, skoro nerazumljivo pa se zdi oklevanje domačinov. Družba jim hoče pomagati — v ta namen so sredstva na voljo - pa imajo zamočvirjeno in nekoristno zemljo raje kot pa rodovitne površine.
GABRJE: NAPELJUJEJO .TELEFON
Prebivalci krajevne skupnosti Gabrje, so 20. marca postavili drogove za telefonski kabel, ki naj bi ga delavci PTT napeljali v kratkem. S postavljanjem drogov bodo v Gabiju nadaljevali 27. marca.
ffc
UDOBNEJŠI PREVOZ BOLNIKOV - Reševalna služba novo-meškega zdravstvenega doma je dobila pred kratkim 3 nova Cimosova vozila ,,CX—2000”. S še tremi vozili „Opel-Caravan”. ki so jih kupili lani, skrbe za udoben in varen prevoz številnih bolnikov in ponesrečencev. Glede na bližino avtomobilske ceste in vse gostejši promet na njej je ta pridobitev velikega pomena za vso novomeško občino. Na sliki: pogled na nova vozila, ki tvorijo dokaj sodoben reševabii avtopark. (Foto: M. Gošnik)
Pretekli teden sta SGP Pionir in Izobraževalna skupnost gradbeništva Slovenije pripravila v Novem mestu informativni sestanek za strokovne delavce 49 osnovnih šol Dolenjske in Posavja, ki so zadolženi za poklicno usmerjanje učencev. Na njem so pokazali problematiko vključevanja učencev, ki končujejo osnovno šolo, v programe usmerjenega izobraževanja - smer gradnja.
Udeležence so seznanili z izobraževalnimi možnostmi in mrežo šol, izobraževalnimi programi, štipendijskimi pogoji in zaposlitvenimi možnostmi po uspešnem zaključku šolanja na raznih zahtevnostnih stopnjah
LETOS BO 80—LETNICA
Gasilsko društvo v Mimi peči bo letos počastilo 80-letnico obstoja. Ob tej priložnosti bo v kraju občinsko gasilsko tekmovanje. Mimopeški gasilci so prizadevni in delavni, prav tako kolegi v ostalih dveh društvih na območju krajevne skupnosti. Medtem ko gasilci -v Globodolu že dlje časa delajo, je bilo gasilsko društvo lani ustanovljeno šc v vasi Jablan. Mimopečani in Globodolča-m imajo urejen gasilski dom, gasilci v Mimi peči pa razpolagajo tudi s cisterno, s katero v sušnih obdobjih dovažajo vodo v naselja brez vodovoda.
Uoudarih su, ua že 1962 beležijo premajhno manje slovenske mladm gradbene poklice. Do vpisovali predvsem na 5-/nik), nostno stopnjo (protil tw"o se za proizvodne poklice pa . ^ . izobraževali predvsem uč ostalih republik. Letos u»ežaV-ljajo, da je tudi na 5. nostno stopnjo zelo upa*0 ,2ene ni je bil vpis na šole gra smeri 50-odstoten glede	a
trebe v gradbeništvu,	o£j-
prcsegel
gotovo ne bo stotkov.
Zato je SGP Pionu več akcij z
izve'
da
:dlo
bi
namenom, sodelovalo z osnovnimi ki naj bi seznanile in uSI aje učence v gradbene P0'c .n’ijite' na šolah še vedno Prerna -e. Na resa za skupno sodelova jaj
zadnjem informativnem ^
ku je bilo prisotnih le vabljenih z osnovnih so • temu so našli nZ^in'ce v,e uspešno usmerjati uče poklice: v okviru pouka naj bi predstavili ne dejavnosti, ki so P01 [pve11** za določeno področje
je
To je bil prvi iz niza rov, ki jih bo Izobf .?ved)a skupnost gradbeništva ^£ po vsej Sloveniji, 2340 Apof® pričakovati še mnogo nih predlogov.	jrf.	re
;0V°'
ČETRTKOV INTERVJU
Dolg spisek blaga: »Nimamo”
Pomanjkanje delov za domače avtomobile vse hujše ~ V „Avtodelih" trgovci nimajo kaj delati
Kdor je v zadnjih mesecih jn tednih razbil avto, mu ostikrat stoji pri mehaniku, et ni delov, še najmanj pa Pločevinastih, da bi ga lahko Popravili. Mehaniki in zasebniki letajo od Zagreba do j . večjih slovenskih prodajalcev teh izdelkov, a naj-okrat ostajajo praznih rok. voje čase so po manjkajoče vtomobilske dele hodili v T J0.> zdaj se to ne izplača, am je draginja še večja, pa prišteje? še carino, je po-Ptavilo vozila že prava in-ticija. O tem je tekel po-°r z Iv anom Goršinom,
«»S^i”VItaliji sozdaj
velilrT^j 23 avtomobile
kadar P * Pri nas> ***** so pri nas v prodaji!”
p^l°„Vo.^jem v novomeški je. -i oi Avtodeli. Povedal
Dom?e |et° ln P°1 občutimo ^"^J^nje raznih delov za
Sod°bile domače P™-
dne^Je * tujjh» ^dnje te-n„Ja. spl°h ni več skoro manjS/0^- Najbolj pri-lov Pločevinastih de-rezervnih delov' rtif^-Nlgumzatovor-ŠDnrt’ u* dv°koles — razen ni Tomosovih mo-“ttam več strani dolg manjkajočih stvari, ki dneva v dan veča.”
— Kako se, otepate teh težav?
„Ne preostane mi drugega, kot nekaj ur na dan prečepeti pri telefonu in prositi na vse strani, da bi poslali vsaj del naročenega blaga. Telefoniram tudi drugim trgovinam, pa redkokje dobim kakšno malenkost. Te dni smo, denimo, dobili dva blatnika za fička in enega za stoenko. To ni niti kaplja v morje glede potreb. Najhuje je strankam odgovarjati:	„Nimamo.	Pridite
spet vprašat. Bomo dobili. Obljubljajo nam pošiljke, vendar jih ni in ni.”
— A se ljudje hudo razburjajo?
„Vse mogoče stvari doživljamo. Nekateri razumejo, da trgovci nismo krivi, če tovarne tega blaga ne dobavljajo, več pa je takih, ki se jezijo in nas celo zmerjajo, češ da smo nesposobni, da postavamo, in tako dalje.’ — Če imate tako dolg spisek blaga, ki ga ni, potem verjetno res nimate kaj prodajati. Ali je trenutno preveč zaposlenih?
„Vsega nas je devet in že nekaj tednov vsi niso polno zaposleni. Težko je zanje in strankam gledati, kako stoje za pultom brez dela. Najbolj prizadeti pa smo mi sami, ker ni pričakovanega prometa. Ce poteka prodaja normalno, potem imamo vsi dovolj dela. In kar naprej upamo, da bodo manjkajoče delo le začeli pošiljati. Prav za prav bi jih morali, saj jih zakon zavezuje, da mora biti za avtomobile domače proizvodnje 10 let dovolj delov na razpolago. Kaže pa, da se nihče ne ubada s tem, zakaj se omenjeni zakon ne uresničuje.”
R.B.
SLAVNOSTNI DAN V MIRNI PEČI — V soboto, 20. marca, so se krajani in gostje zbirali v okrašeni Mirni peči, da so prisostvovali proslavi v Kulturnem domu. Posebno toplo so domačini pozdravili v svoji sredi Staneta Potočaija—Lazarja, Adija Osterca in druge prvoborce, katerim so letos podelili listino o častnem občanstvu. (Foto: R. Bačer)
Vsaj deset let v zaostanku
Pri novomeški zadrugi se zdijo poglavitne gradnje iz srednjeročnega plana še vprašljive, medtem pa letos le korak naprej: gradnja v Bršljinu, Ajdovcu in Šentjerneju
Medtem ko zadruge po Sloveniji in pri sosedih razvijajo tržnost proizvodnje, Novomeščani tega ne morejo. Tu še ni skladišč, podnih silosov, hladilnice in osnovnih pogojev, da bi pridelke sploh lahko odkupovali v večjih količinah. ,JBrez vlaganj pa zaman pričakujemo napredek in razvoj novomeške zadruge,” je dejal Lojze Ratajc, glavni direktor KZ Krka.
Da ima kmetijstvo prednost rizma in vinogradništva, ki je
pri naložbah, je zapisano v mnogih dokumentih, toda znotraj te panoge so še posebne prednosti, ki pa v tem srednjeročnem obdobju novomeški-zadrugi večinoma niso dosegljive. Plan do leta 1985 predvideva tri četrtine vseh naložb v gradnjo osnovnih objektov, kot so hladilnica, žitni silosi, skladišča in predelovalnica mesa; po sedanjih merilih pa vse to ni šteti med posebne prednosti v panogi kmetijstva, po katerih bi lahko prišli do ugodnejših bančnih posojil.
Kmetijska zadruga Krka je nizko akumulativna, ne more zbrati sredstev niti za lastno udeležbo pri naložbah, sovla-gateljstvo pa se tudi slabo razvija. Prav tako Novomeščani v srednjeročnem programu načrtujejo razvoj kmečkega tu-
mnogo bolj zaostalo kot v so-
jša žetev je že minila
leti obnovljena in modernizirana Zaga v Soteski še vedno dela v eni izmeni — aj? Ker je na Dolenjskem preveč tovrstnih zmogljivosti za domači les
&ga ima tradicijo še iz časov grofov Auerspergov, zdaj viru Novolesa bavi še s proizvodnjo obodov za predale, S °premlja pohištvo vsa jugoslovanska industrija, do^t^i soteška žaga obrat ni povsem izkoriščen, in P°8°rela, so jo kajti vsa leta delajo v eni iz-11113 ent mo(lerrllzlraiii tako meni. Enostavno zato, ker ni kot prej v®čje zmogljivo- dovolj smrekove hlodovine in rJ- akoda, da sodoben domačih surovin za delo s pol-
del
obrat
‘^TEKOČEM TRAKU - V Soteski
ima Novoles tozd Za Pro'zvodnjo plastificiranih iveric, kjer z Poh*- m Proc^ajaj° obede za različne predale, ki jih •stvena industrija. Delo ni težko, pač pa imajo ker ni na trgu dovolj folije, ootrebne <F°to: R. Bačer)
za
no zmogljivostjo na vseh dolenj-. skih žagarskih obratih. V Soteski je zdaj zaposlenih 80 ljudi. Večina teh je zaposlenih prav na žagi, kjer v osmih urah razžagajo 70 kubučnih metrov lesa.
Ostali delajo v obratu plasti-ficirane iverice pri proizvodnji obodov za najrazličnejše predale. Do pred nekaj leti so bili edini proizvajalec v Jugoslaviji, -v zadnjem času pa sta poleg Novolesa še dva: eden v Sloveniji in eden v Srbiji. Zaenkrat ta obrat še dela-v dveh izmenah, medtem ko konkurenca ne.
Kot je povedal Stane Šobar, direktor tozda Zaga, so najboljše poslovne letine bile pred letom 1979. Zdaj je konkurenca huda, pa tudi pohištvo gre slabše v promet na domačem trgu, ker kupna moč očitno upada in so posojilni pogoji slabi. Za letošnje leto si ne obetajo takega uspeha, kot so ga dosegli lani, ko je bil dohodek na delavca 738.000 dinarjev.
V zadnjih mesecih se cene materialov, ki jih kupujejo za proizvodnjo, strašansko dražijo, medtem ko cene končnih izdelkov mirujejo. Hudo občutijo pomanjkanje folije, potrebne za plastificiranje predalov, dobavitelji pa se izgovarjajo, da zanjo ni uvoženih surovin.
Zelo zadovoljni pa so na žagi z letošnjo zimo, kije omogočala nemoteno poslovanje pri žaganju hlodovine. Lani so zaradi neugodnih vremenskih razmer za 14 dni ustavili proizvodnjo.	k	B.
Največji prejemki v zdravstvu
V novomeški občini 133 prijav davKa iz skupnega dohodka občanov
Za leto 1981 je bilo pri novomeški upravi za prihodke vloženih 133 prijav davka iz skupnega dohodka občanov, zaposlenih v združenem delu, od teh pa je bil 36 občanom davek tudi odmir-jen. Najvišji osebni dohodek v novomeški občini v znesku 554.955 din je v preteklem letu zaslužil zdravnik. Po višini skupnih prejemkov, ki pa so tudi posledica nočnega in nadurnega dela, sta tudi na drugem in tretjem mestu zdravnika.
Tudi sicer so ljudje iz zdravstvenega poklica najbolj zastopani med občani, katerim je bil davek odmerjen, med njimi pa je še nekaj arhitektov, gradbenih inženirjev in direktorjev.
Po podatkih uprave za družbene prihodke je bilo letos med zaposlenimi v združenem delu več prijav m odmer davka kot v letu prej. Med zaposlenimi letos
ni nikogar iz vrst plačanjh funkcionarjev ali iz občinske uprave, ki bi bil dolžan plačati davek.
NOVA MOČ V SINDIKATIH
Ker je Bil Matevž Tcšar, sekretar občinskih odborov sindikatov dejavnosti v Novem mestu izvoljen za sekretarja Občinske konference SZDL Novo-mesto, je bil na njegovo mesto v sindikatih imenovan Boris Zajc, doslej referent za LO in DS v tovarni Krka, sicer pa absolvent Višje pravne šole v Mariboru. Tovariš Zajčje aktiven družbenopolitični delavec tako v Krki, kot v funkcijah na občinski ravni.‘Kadrovska zamenjava je bila opravljena v začetku marca.
IZGUBE ZA 75 ODST. VEČJE
Prvi podatki SDK o gospodarskih izgubah v preteklem letu na območju novomeške občine kažejo, da je skupna izguba v 8 tozdih, od katerih jih 7 pripada tovarni 1MV, znašala 1,174 milijarde dinarjev. Izguba v občini je kar za 75 odst. večja, kot je bila ugotovljena leto dni prej. Razen tozdov 1MV so imeli primanjkljaj v znesku 2,4 milijona dinarjev še v tozdu Hmeljnik, ki spada k novomeški zadrugi ,,Krka“. Vse delovne organizacije v izgubi morajo po zakonu pripraviti sanacijske programe.
sednjih občinah, a tudi to niso prednostne smeri. To spet pomeni zaprta vrata.
Medtem ko skušajo to problematiko po direktorjevih besedah in izjavah inž. Jožeta Stariča razvozlavati, kolikor je možno, pa so trdni obeti, da bo v letošnjem letu le prišlo do nekaterih gradenj. Gradili bodo žitne silose pri tovarni močnih krmil, dogradili bodo kmetijsko oskrbni center Ajdovec v Suhi krajini in preuredili skladišča pridelkov v Šentjerneju. Razen tega bodo v letu 1982 končane priprave za rekonstrukcijo hlevov v Jurki vasi in za gradnjo podnih skladišč v Škocjanu, v teku pa so tudi predinvesticij-ske priprave za postavitev večnamenske hladilnice in objekta za predelavo mesa
V banki je vložen investicijski program za novogradnjo in adaptacijo govedorejnih hlevov na usmerjenih kmetijah in za ustanovitev strojnih skupnosti, kar vse zahteva 49 milijonov dinarjev. Ker pa je po planu kmetijsko živilske razvojne’ skupnosti v te namene predvidenih le 35 milijonov, bo lahko celotna zamisel uresničena le z večjo udeležbo kmetov. Ali bodo pristali, bodo zmogli, pa je vprašanje, na katero še ni odgovora.
R. BAČER
»Dolenjski list« v vsako družino
Mirna peč za svoj praznik
Podelitev občanstva in OF
častnega
priznanj
20. marca so Mimopečani počastili svoj krajevni praznik 16. marec, ki ga slavijo, v spomin na odhod večje skupine domačinov pred 40 leti v partizane, s slavnostnim zasedanjem skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ter proslavo v Kulturnem domu.
Pomembne dogodke v času NOB in v povojni graditvi kraja je orisal France Vercc, predsednik skupšč ine krajevne skupnosti Mirna peč, in pri tem omenil tudi komunalni razvoj v zadnjih letih. Od 30 naselij v tej krajevni skupnosti je brez vode še 5 naselij, pa tudi zanje bodo letos in v letu 1983 dogradili vodovod. Največji zaostanek pa imajo pri posodabljanju cest, saj je na vsem območju samo 2 km asfalta in niti celotna cestna povezava z občinskim središčem še ni asfaltirana.
Lepo napreduje tudi obnova električnega omrežja, medtem ko je kritično ocenil razvoj telefonije po okoliških naseljih, kjer bi radi čimprej vsaj 60 telefonskih številk. S prostorskimi težavami sc srečujejo tudi v osnovni šoli. Čeprav je nova, nima specialnih učilnic in ne telovadnice, pereče pa je tudi varstvo otrok. Prav gotovo pa je eden osrednjih krajevnih problemov zobna ambulanta, ki povsem opremljena čaka na poslovanje. Dogovorjeno je, da bo letos vendarle odprta.
Na proslavi v polni dvorani kulturnega doma so zatem podelili listine o častnem občanstvu najzaslužnejšim domačinom: Stanetu Potočarju-Lazarju; Mari Rupena-Osolnikovi in Bogdanu Osolniku, Adiju- Ostercu, Alojzu Rajerju-Mišku, Milki Krese-Maruši, Jožetu Sajetu--Iztoku in Francu Sajetu-Sinetu.
Prav tako je krajevna konferenca SZDL ob tej priložnosti podelila 10 krajevnih priznanj OF posameznikom in društvom. Priznanja so prejeli: Slavko Jarc, Anton Kastelic, Janez Kastelic, Milka Kastelic, Marjan Kolenc, Jože Kos, Ani Koštal, Jože Marki, Gabrijel Obrckar in Milka Obrekar. Posebej velja omeniti, da so razen priznanj za zaslužno delo na področju kulture in za aktivistično delo največ priznanj podelili za posebne dosežke v kmetijstvu.
Solarji in domača mladina so prispevali kulturni program, zanimiv pa je bil tudi kviz treh ekip domače šole, ki so se pomerile v poznavanju dogodkov v mirnopeškem koncu za časa NOB ih pa o življenju in delu tovariša Tita.
R. B.
Novomeška kronika
POMLAD TUDI V IZLOŽBAH -
Že tri dni pred nastopom koledarske pomladi so aranžerji več mestnih izložb opremili v pomladnen stihi. Za splošen videz mesta je to lepa osvežitev, medtem ko ljudje t,- lelkc iz spomladanske kolekcije bolj ogledujejo, kot kupujejo. Cene, cene'
OKLEŠČENI KOSTANJI - Na Marofu in v bršljinskem delu tega starega mestnega sprehajališča so pred kratkim strokovno dodobra oklestili kostanje. Marsikomu se zdi škoda, vendar je bilo potrebno, da bi so nasad, ki ga je prizadela bolezen, še natlaijc ohranil.
VSAK SE LAHKO PRI PRICa Da vsem novomeškim trgovski podjetjem manjka skladišč, la! ko vidi vsak, bodisi na brsljmsKem koncu ali na Cesti herojev in drugod, kter so skladišča. Za poslovnim; stavbami v ta namen je namreč vy polno blap.a na prostem. Dosti skrb za čuvaje.
VSi TRIJE FANTJE - Preleteli teden so bili v novomeški porodnišnici z območja mesta rojeni trije otročki, vsi trije so bili dečki. Rodile so: Majda Meštrič z Mestnih njiv 11 - Marka; Radmila Kneževič iz Partizanske 14 - Zorana in Marina Škufca iz Kristanove 60 - Jureta.
SEZONA CVETJA - Novomeška tržnica je bila v ponedeljek še kar založena, še vedno pa je primanjkovalo zelenjave z domačih vrtov. Dovolj je bilo smetane, sirčkov in jajc, precej zanimanja pa je zadnje čase za rezano cvetje in lončnice, ki jih imajo na več stojnicah. Za čebulček (60 do 80 din liter), je med kupci, precejšen interes. Obrtniški del tržnice je bil tudi tokrat povsem zaseden.
gospa je rekla, da je tudi letošnja vinska prireditev v športni dvorani potrdila prakso iz prejšnjih let: na nobeni kulturni prireditvi v občini ni zbranih toliko direktorjev in vodilnih vseh vrst, kot prav na cvič-kariji. ..
25
marca 1982
DOLENJSKI LIST
Borci še vedno ustvarjalni
Do dogajanj v družbi so kritični — Letos zahtevajo več pozornosti do Žumberka in
Gorjancev
Borci NOV v brežiški občini so bili zadnja štiri leta vključeni v 'vse zbore občinske skupščine, v skupščine SIS in organe krajevnih skupnosti, medtem ko z njihovo zastopanostjo na kandidatnih listah za delegatske volitve 1982 skupščina borčevske organizacije ni bila najbolj zadovoljna.
cev in 49 invalidov; Borci so prebili v zdravilišč ih povprečno po 15 dni, invalidi 21.
J. Teppey
Res je, da so borci vsak dan starejši in slabšega, zdravja, vendar so menili, da so 3 odst. premalo. Možno je, da se je njihov delež po izvolitvi popravil, vendar bistvene spremembe skorajda niso možne.
Vpliv borcev na družbenopolitični in gospodarski razvoj občine bi seveda lahko povečali še na druge načine, zato so se delegati na letni skupšč ini ogreli za zamisel o svetih borcev pri občinah, republiki in zvezi. Predlagali so, da bi čimprej pripravili osnutek zakona za izpeljavo te zamisli.
Akcija za razvoj spominskega območja Žumberak — Goijanci po mnenju nekaterih razprav-ljalcev do sedaj v Posavju ni imela zadostne podpore. Ta predel je bil v primerjavi s Štajersko zapostavljen, čeprav se je tudi tostran Save leta 1941 začel organiziran upor. Zato mora letošnje srečanje slovenskih in hrvaških partizanov v Pogani jami izzveneti v večjo manifestacijo kot lani. Srečanje bo 30. maja, še predtem pa se bodo borci množično vključili v praznovanje 90-letnice rojstva predsednika Tita.
Občinska organizacija se bo še naprej posvečala skrbi za borce z dodeljevanjem prizna-
Kongresni delegati in novi člani MS ZKS
Čakajo jih odgovorne dolžnosti
V medobčinskem svetu ZKS Posavje bodo zastopali občinsko konferenco ZKS v Brežicah Franc Filipčič, Božena Ostro-vršnik, Jana Videriič, Vinko Zagmajster in Ivan Zivič.
Za delegate na IX. kongresu ZKS je programsko-volilna konferenca izvolila Alojza Ferenčaka iz OO ZK v Tovarni pohištva v Brežicah, Stanka Klemenčiča in OO ZK na Veliki Dolini, Davorja Hauerja iz OO ZK v popravljalni« vagonov v Dobovi in Vlada Podgorška iz osnovne organizacije-Brežice I.
Na 12. kongresu ZKJ bo predstavljal komuniste sevniške in brežiške občine Jože Kunšek, kovinar iz Strojne tovarne Trbovlje Tozd Tovarna Konstrukcij v Sevnici.
valnin, za katere potrebuje letos nekaj nad 11 milijonov dinarjev. Stanovanjske kredite bodo poslej lahko dobili tudi kmetje borci in si izboljšali življenjske razmere.
Tudi za letos predlagajo, da bi poslali na zdravljenje čimveč članov, ker se njihovo zdravstveno stanje iz leta v leto poslabšuje. Res pa je, so opozorili na skupšč ini, da bi morali tisti, ki pravico izkoristijo vsako leto, odstopiti prednost takim, ki še niso bili v zdravilišču, pa so ga tudi potrebni. Zlasti člani ZZB NOV iz okoliških krajevnih skupnosti so veliko preskromni, da bi tudi zase kaj zahtevali. Na drugi strani pa se tudi v Sloveniji primeri, ko gredo borci na zdravljenje po dvakrat ali celo trikrat na leto. Iz brežiške občine se je zdravilo lani v raznih toplicah 107 bor-
PORAVNALN1 SVETI NE DELAJO DOVOLJ RESNO
Na sodišču v Brežicah dosežejo veliko več poravnav kot na obravnavah pred poravnalnimi sveti. Od 24 kazenskih zadev, ki jim jih je lani odstopilo sodišče, so poravnalni sveti ugodno rešili samo štiri. To si lahko razlagamo tako, da so se v domačem okolju premalo potrudili, da bi ljudi spravili med seboj-, ali pa, da za to delo niso dovolj usposobljeni. Res je tudi, da gre marsikdo raje na sodišče in da je tam bolj dovzeten za nasvet kot v krogu svojih sovaščanov.
ZRCALO
ODGOVORNOSTI
Nova občinska konferenca ZK v Brežicah seje konstituirala šele v petek, 12. marca, in ne na programsko volilni seji. Po odmoru, ko so bile na vrsti volitve, je namreč kar trinajs’ t elega tov zapustilo sejo. Tako o šele ob naknadnem sklicu izvolili člane OK ZKS tovariško razsodišče in nadzorne komisije, delegate za 9. kongres ZKS in 12. kongres ZKJ in člane medobčinskega sveta ZKS.
Odlok pomeni korak nazaj
Če se dogovarjanje ne premakne, odloči predpis
Težave v kmetijstvu bodo v Sloveniji namesto interesnih skupnosti reševali s predpisi. V Brežicah so to označili kot korak nazaj, čeprav bo organ upravljanja sklada popolnoma nadomestil interesno skupnost, ki so jo nameravali ustanoviti. Po predvidenem odloku bodo delavci prispevali za pospeševanje kmetijstva 0,3 odst. od osebnega dohodka. Plačevanje je zamišljeno po domicilnem načelu, da se bo delež vsakega delavca stekal v občino, v kateri prebiva. Predlagatelji takega predpisa so tokrat delegatom zagotovili, da zaradi tega v občinski upravi ne bo nihče več zaposlen. Prednost odloka pred zbiranjem sredstev preko SIS je v tem, da omogoča za pospeševanje kmetijstva tudi stekanje drugih virov, ne le prispevek zaposlenih.
MALO KMETOV V ZK
Od 2900 članov Zveze komunistov v Posavju je trenutno samo 26 kmetov’. V brežiški občini imajo vključenih 8 članov, v krški 2 in v sevniški 16. Naloga novih občinskih konferenc ZK in osnovnih organizacij je, da pomnožijo vrste kmetov komunistov. To velja predvsem za sprejemanje mlajših kmetovalcev, ki se družbeno uveljavljajo v KS ali v aktivih mladih zadružnikov.
160 JIH JE DOBILO POSOJILA
Borci NOV v brežiški občini imajo v glavnem urejen stanovanjski problem. V letu 1978 so dodelili posojila 160 prosilcem, naslednje leto sedemindvajsetim, leta 1980 štiridesetim in lani sedemintridesetim borcem Skupna vsota dodeljnih posojil v teh štirih letih je 4,490.000 dinarjev. Denar za nova posojila lahko borci črpajo iz odplačil, ki se jih zbre za okoli 1 milijon dinarjev na leto. Pričakovati je, da bodo poslej vlagali prošnje tudi kmetje borci, saj mnogi med njimi nimajo niti najnujnejšega udobja.
»Dolenjski list« v vsako družino
PRIZOR, KI SE PONAVLJA - Vrste za plin na Čatežu pričajo, da oskrba z njim še vedno šepa. Nanj pa ne čakajo samo potrošniki, ampak tudi voznik tovornjaka, ki se pelje ponj v Zagreb. Včasih zapravi tam celo dopoldne, tako da medtem marsikateri kupec odide praznih rok, ker mora popoldne na delo. (Foto: J.Teppey)
NOVO V BREŽICAH
SO BRIGADE RES PREDRAGE? - Mladina v brežiški občini bi rada organizirala več lokalnih delovnih akcij, vendar z obžalovanjem spoznava, da se je v krajevnih skupnostih branijo, da ji ne ponudijo dela. Tam, kjer bi.krajani radi, da bi jim pomagali brigadirji, pa se dogaja, da jih celo odgovoriti možje prepričujejo, da so brigade predrage in da se akcije ne izplačajo. Tako je vsaj na zadnji skupščini ZZB NOV potožil delegat iz Sromelj. Povedal je, da si pri njih želijo mladih delovnih rok in vesele brigadirske pesmi.
NAGRADE ZA STEKLE LISICE - Brežiška občina je okužena s steklino, zato bodo lovci polovili vse potepuške pse in mačke. Za odstrel vsake stekle lisice bodo člani domačih lovskih družin dobili po 1.500 dinarjev nagrade. Po osnovnih in srednjih šolah bo Veterinarski zavod organiziral predavanja, na katerih bodo učence seznanili z možnostmi za okužbo s steklino, s potekom bolezni in z ukrepi za njeno
BREŽIŠKE VESTI
SIMBOL TRAJNEGA PRIJATELJSTVA - Zupan Obrigheima g. Ronald Zimmermann je duglazijo, da bi se ta simbol prijateljstva med občinama, ki sta ga zasadila skupaj s Silvom Gorence > predsednikom krške občinske skupščine, zanesljivo prijel. (Foto: P. P.)
„Atomi” skovali prijateljstvo^
V Krškem podpisana listina o prijateljstvu in sodelovanju z nemškim Obrigheimom1_
Pred dvanajstimi leti so se pričeli spletati stiki med Krškim in Obrigheimom, občino v Zvezni republiki Nemčiji. Vrhunec je to sodelovanje doživelo v petek, 19. marca. Tedaj sta namreč predsednik krške občinske skupščine Silvo Gorenc in župan Obrigheima g. Ronald Zimmermann v navzočnosti najvišjih predstavnikov družbenopolitičnega življenja Krškega in delegacije
in
Obrigheima podpisala listino o prijateljstvu in sodelovanju med občinama.
Neposreden povod za začetek sodelovanja je bila odločitev, da v Krškem zgradimo prvo jugoslovansko jedrsko elektrarno. Tedanje vodstvo krške občine s predsednikom Joškom Radejem je poiskalo stik z Obrigheimom, da bi se podrobno seznanili z vsemi problemi, ki spremljajo izgradnjo tako zahtevnih objektov. Predvsem so želeli ugoto-
ZBORI
IZJEMOMA
DOPOLDNE
Predsedstvo krške občinske skupščine je sklenilo, da skliče 30. marca sejo vseh zborov izjemoma dopoldne, zato ker je dnevni red obsežen in zahteven in ker je to zadnja seja skupščine v drugem mandatu. Delegati naj bi največ pozornosti posvetili poročilu o delu skupšč ine v tem mandatu, nadalje sprejemu predloga prečiščenega besedila statuta občine in poslovnika skupščine, letošnjemu proračunu in odloku družbenega plana za obdobje 1981 - 1985. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bodo pričeli zasedanje ob 8. uri, družbenopolitičnega zbora pa pol ure pozneje.
viti, kakšno je sožitje jedrskega objekta z okolico in kako ga sprejmejo prebivalci, pri čemer so imeli Nemci s svojo nuklearko dovolj bogatih izkušenj. Informacije in prijateljsko razumevanje vodstva občine Obrigheim s tedanjim predsednikom g. Ernestom Ertlom na čelu so bile Krčanom v dragoceno pomoč. Stiki ‘ so se poglabljali s pogostejšo izmenjavo obiskov delegacij.
„Želimo, da bi s tem slovesnim dejanjem razvili nove pobude za razvijanje še širših prijateljskih vezi med našimi ljudmi, za sodelovanje na kulturnem, športnem, ekonomskem, turističnem in drugih področjih," je v petek med drugim dejal v pozdravnem nagovoru predsednik Gorenc in izrazi! prepričanje, da je tudi ta slovesnost predstavljala kamenček v mozaiku naših prizadevanj za mir in sožitje. Župan Obrig-heim g. Ronald Zimmermann pa je duhovito govoril o tem, kako je razmišljal, kakšno darilo naj prinese s seboj za to priložnost. Odločitev, naj bo to drevo - iglavec (duglazija), je bila sprejeta zato, ker je ta vedno zelen, kot naj bo trajno mlado tudi prijateljstvo in sodelovanje.
Delegacija prijateljskega Obrigheima si je med tridnevnim obiskom ogledala znamenitosti Krškega in Dolenjske. Prijetno so bili presenečeni nad kakovosijo koncerta v Domu 14. divizije na Senovem, kjer so
v petek ob mladinskem pevskcin zboru s Senovega, nastopili še *ain’ kajšnji godbeniki in MPZ DKDSv®" boda iz Brestanice. Po sobotne^ ogledu nuklearke in nove zdravst ne postaje v Kostanjevici so gosV zanimanjem ogledovali umetnine kostanjeviškem gradu in pozneje kartuziji Pleterje. Vzorna knte*1^ Zamovih v Nemški vasi jih je Pr tako prjetno presenetila.
PAVEL PERC
KAKŠNA BO USODA	i
„NAŠEGA GLASA • j
To se sprašuje v spremni bese" • di k prvi natisnjeni številki jcf j skupnega delegatskega glasi'3,, i Krškem urednik „Našega g'3^.. ; Hkrati omenja, da bo na da Pr; usoda, oblika in vsebina od*1* i zlasti od uspeha prvega skl> j sveta INDOK centra in od " • daljnjega odnosa ustanovitelj j do centra. Zaenkrat je še v j preveč takih, ki svojih obvezn j sti ne izpolnjujejo, kar ne naza ; nje vpliva tudi na financiranj • J Veliko dobre volje pa tudi zn j : nja bo potrebno, da bi usklad1^ ; ^ i pravočasno pošiljanje gradiv 1 M ; sprotno izdelavo povzetko ; j 1 ! Delegati naj bi pravočasno doc1 • i v roke povzetke in druge im° j i macije, da bi lahko	j
; Pravočasnost pa je le pored j ; dosežena, čemur največkrat j I kriv INDOK center, ki je Pj® j ! puščen sebi in lastni iznajdj j i vosti.	•	'*!
Počasne melioracije so dražje^
Letos naj bi končali izboljšanje zemljišč ob Lokavcu, z delom pa pričeli ob Jelšanske,T1 potoku — Priganja tudi predvidena prašičja farma
povečini niso bili za^°v?1^ Tega pa ne bi mogli re
novomeško vodnOROSpOu
Krško polje, ne pa samo severovzhodna Slovenija, veliko pomeni pri pridelavi hrane, vendar se to ne odraža dovolj v republiškem načrtu za usposabljanje zemljišč, na katerih naj bi pridelovali hrano. Od 15.000 hektaijev površin, ki jih bodo v republiki izboljšali, predstavljajo melioracije v krški občini komaj en odstotek, torej 150 ha zemlje
preprečevanje. Na podoben način bodo z nevarnostjo seznanjali odrasle prebivalce.
TERME POD DROBNOGLEDOM - V Cateških bazenih inšpekcija večkrat ugotavlja oporečno vodo, zato so na njene ugotovitve postali pozorni tudi delegati občinske skupščine. Gre predvsem za površnost osebja, ki bi jo z malo več odločnosti v kolektivu lahko odpravili. Če temu ne bodo kos, se lahko hitro zgodi, da si bodo zapravili dobro ime.
DELAVSKI UNIVERZI jemljejo kruh - Oblike družbenopolitičnega in delegatskega izobraževanja se množijo, vendar DU zato nima vselej več dela. Nekateri se raje izognejo delu stroškov in opravijo seminarje v lastni režiji, čeprav nimajo vselej ustreznih predavateljev in drugih pogojev. S svojimi odločitvami povzročajo zastoje pri DU in spravljajo v zadrego njene delavce, ki so plačani za to, da vsako sezono opravijo določeno število učnih ur.
Zato si pri krški kmetijski zemljiški skupnosti prizadevajo, da bi pospešili melioracije z lastnimi sredstvi in nekaterimi posojili. Tako naj bi še letos dokončali izboljšanje 100 ha zemljišč ob Lokavcu.,Samo regulacija treh kilometrov potoka Lokavec - dela zlagoma opravljajo delavci novomeškega vodnogospodarskega podjetja - ' bo veljala območno vodno j skupnost Dolenjske okrog 3 sta-| re milijarde. Ta skupnost pa bo investirala tudi v ureditev struge Jelšanskega potoka, kjer so Krčani načrtovali melioracijo 120 ha zemlje šele leta 1984,
I sedaj pa jih priganja predvidena zgraditev prašičje farme pri Pristavi. Za to naj bi namreč zagotovili samo na omenjenih zemljiščih dobri dve tretjini I lastne krme.
Hkrati bodo poskrbeli še za založbe zemljišč, tako da bi v tem srednjeročnem obdobju opravili komasacijo na 300 hektarih površin. Ob tein pa ni odveč opozoriti na svarila, ki pravzaprav prihajajo iz ust kmetovalcev (tokrat tistih okoli Lo-kavca), da bodo spet zahtevali odškodnino, če do aprila melioracija ne bo končana. Doslej je
praksa pokazala, da so kmetje sicer dobili odškodnino za izpad pridelave, z zneskom pa
novomeško vouiiugc^j'--- . 0 podjetje, kjer bi lahko ko že kaj korenitega ukrenu večjo storilnost dela. Tudi
VCGJU MUIIlIlUi-l uvzi«. -	.	jj.
bil prispevek, da bi ceneje p dobili plodno zemljo. pj<RC
KRŠKE NOVICE
JUTRI ROCK ŽEHTA 82 V LESKOVCU - Dejavna glasbena sekcija Doma mladih, ki jo vodi Bojan Rabzelj, je že lani pripravila podobno prireditev. Ker je bil izkupiček - okrog poldrugi stari milijon - namenjen leskovškemu vrtcu, zasluži vzdevek dobrodelnega dogodka. Vsi, ki bi radi v petek ob 18. prisostvovali letošnji rock žchti, naj pripravijo 5 (pet!) jurjev (pravih in ne gozdnih, kot prikazuje domiselni, a vseeno malce zapleteni plakat za to prireditev), vstopnino pa bodo Lcskovčani s pridom uporabili pri obnovi zadružnega doma. Nastopili bouu. TNT, Bojan Sotošck, Testament, Nuklcar 003, Razpotje, Prvo srečanje, gostuje pa tudi Britof iz Črnomlja. Vsekakor sc obeta vse prej kot žalostna glasba . . .
SEJNA SOBA S POSTELJAMI -
Ob sobotni otvoritvi nove zdravstvene postaje v Kostanjevici so obiskovalci občudovali lepo zgradbo in si
■ :c še
ogledali tudi prostore. Precej J y , praznih, ker opremo Prl ,J,jhali> kratkem, ljudje pa so sc na -s na ko so v prostoru, ki ga naP 0„r < vratih označuje kot sejno sod >^ ^ zili kar tri postelje. Ni Jasn *jc bi zdravstveni delavci E0!1!.0’n 0nia' morda kdo ob dolgočasju #1. g
gal in bi mu namesto drema« ^
mizo raje ponudili večje ud > ' pa je napis na vratih napačen
VEČ GLAV VEC VE -kviz Mladi in kmetijstvo v je|j8 Delavskem domu Edvarda N a|o prejšnjo soboto je privatm bi d obiskovalcev; res pa je,d* ard'
fotovo zasedli višje mesto ko atera dolenjska in posavska če bi seveda ocenjevali P° Py0rih-nih, zvečine pravilnih odg j0|-Vsaj tekmovalcem kmetiJsKeg jjc skega centra Grm, Črnomlja. „je in predvsem Sevnice bj bu° občinstva zelo dobrodošlo.
Št. 12 (1702) 25. mar<*
Le enkrat na leto na stol
‘ P?vel Zagode o delu zobozdravstva — Številnim amh !	delom še daljši čas ne bodo kos — Kmalu
•—gulanta na sevniški osnovni šoli — Delajo na Impoljci
Zdravk 3 (JPazk na račun zobozdravstvene službe v sevniškem kevilne domu. Dr. Pavel Zabode je zato rade volje razgrnil nap0re tedulb ’ ^ naJ pomagaj0 vendarle drugače presojati
Vdelana so menla	enkrat	na	teden	v	domu.	počitka na
Impoljci." V Celju so omilili naval na osrednje ambulante z delom obratnih ambulant v Aeru, Lik Savinji, Cinkarni in še kje," navaja v premislek tudi sevniškim kolektivom.
Kako je poskrbljeno za ljudi z zobobolom? Or. Zagode navaja, da
valcev 7T S° merfla> koliko prebi-terat»„t Pade na ene8a zobnega ali mladino. V
P'®bivaUtvo 6 b-l‘° P0016"*10 “
deset u sevniške občine skoraj premoč Zdravnikov- Dejansko jih dva »a- i V .sevn*^c* občini sedem: odrazu . a(**no» štiri v Sevnici za in enega v Krmelju, ki dela
et ač . iie so bile i
ob *	v Ki
vsako	-P*1	sprejemamo za
skozi r* da Pridemo denarno Poiami * unai° na polno zasedbo," sS 16 dl- Zag°de ^ težave. Da
^Poslenlh"!616 * hU^6’	0(1	stalno
tdravnit OS manjkata dva zobo-
temu smo T tehnika' "Kljub radunam,?	plan f^torjev, kot
Polnili (i)'?*8 opravljenih del, izpiskov v ’ ^stotno' Po številu 04 števil ordinacijah to glede
meni da hi,L.reblValCeV občine P°-^ —’ iahko vsak občan pride na
Vse trjV	' ”Laui smo
Sodobnnante opremili s
m 900 o$ne,r °' To Č ,stal0
S°tekaln t “mai]ev. Delo te *	0	kar	med montažo."
S(JdeO n^!k- z°h°zdravniku.“ itvene .c,, eZavah občinske zdrav-v ftada!ini^.n0Stl’ kadrovske zasedbe ^rr*p«ih letih ne bo moto pomena * Precejšen napredek f13! hi zaAei a °'ska ambulanta, ki i“ "a sevniiii' de’ati v drugem polletne bo trek osnovni šoli. ..Staršem
zdravstveni a Več voditi otrok v Pregledovali V šoli bodo
redu razred P° strogo določenem m°goče red M razn;dom. Tako bo ventivnn , 0 “Pravljati tudi pre-dobitev.	°Pisuie to P«-
styene dei ntev omejene zdrav-Javnosti pomeni tudi delo
• Dr. Zagode kliče običajno v ordinacijo po dva bolnika. „To je najboljša kontrola, zakaj je kdo npr. dlje časa na stolu,“ pravi. Ravno tako, pravi, ni problemov s prihajanjem na delo. „V knjigi pri informacijah je vse zapisano!"
so to marsikje uredili s časovno omejitvijo, npr. po dve uri zjutraj ali popoldne. ,,V Sevnici -sprejemamo take primere ves delovni čas. Navsezadnje prihajajo ljudje z avtobusi in vlaki. Pri samih opravilih je nerodno tudi to, da imajo ljudje tako slabe zobe, da so nujna zahtevna protetična dela. Tolikšnemu obsegu del celo z idealno zasedbo ne bi bili kos več let."
____________________________A. Z.
NJIVA PRI ŠOU
Pri sevniški osnovni šoli Sava Kladnika so zorali 20 arov zemljišča. Tod naj bi se odvijale proizvodne dejavnosti kmetijskega krožka, ki ga vodita zunanja sode-, lavca. Šolarji delajo pod mentorstvom inž. Martine Koritnikove, čebelarji pa pod vodstvom Jožeta Pe-tančiča.
PRIZADEVNI NA VAJAM
Člansko moštvo operative sevni-ških gasilcev je imelo v minulem letu 63 različnih vaj. Članice so se zbrale na 30 vajah. Kar 52 pionirjev je imelo 32 vaj. Obsežna je bila dejavnost kulturnih skupin, ki delujejo pod okriljem sevniških gasilcev. Pihalna godba je imela v minulem letu kar 81 vaj, poleg tega pa še 54 javnih nastopov. Moški pevski zbor, ki zopet prizadevno nastopa, bi poleg sedanjih 27 pevcev rad pridobil še nove. Imeli so 24 vaj. Pri Odru mladih so priznali, da jim ne gre več tako od rok kot v najboljših letih, ko so pod vodstvom Rudija Fileja uprizarjali igro za igor.
SPOMLADI NOV MOST
Spomladi naj bi se pričela dela pri gradnji novega mostu čez reko Mimo pri Dolenjem Boštanju. Ta most naj bi prevzel promet s sedanjega preozkega kamnitega mostu, zloglasne črne točke na magistralni cesti. Delo je zaupano novomeškemu Cestnemu podjetju. Gradnja mostu je ocenjena na 70 milijonov dinarjev. Vodno gospodarsko podjetje naj bi prestavilo izliv Mirne v Savo, kar naj bi veljalo 10 milijonov dinarjev. Ureditev te črne točke, kjer so bile že smrtne žrtve, je na programu cestne skupnosti še iz minulega srednjeročnega obdobja.
KRMELJ:
JUBILEJ SVOBODE
Krmeljsko delavsko prosvetno in športno društvo Svoboda slavi letos 30 let dela. Na občnem zboru 19. marca so se domenili o dostojni proslavi tega jubileja. Del slovesnosti bo maja, drugi del pa v jeseni, ob prazniku krmeljske krajevne skupnosti.
USPEŠNO TUDI ZA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
Na volitvah 14. marca so volilci glasovali tudi o listi kandidatov za družbenopolitični zbor. V sevniški občini je za listo glasovalo 83 odst. volilcev, proti jih je bilo 1.011, neveljavnih glasovnic pa je bilo 632.
JUTRANJKA:
SPOŠTOVATI
POSTOPEK
Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta v Sevnici 18. marca so obravnavali poročilo sekretarja občinskega sindikalnega sveta Saša Jejčiča. Ta se je bil udeležil seje disciplinske komisije v tozdu Motiv v Jutranjki, kjer naj bi prenehalo delovno razmerje delavcu. Predsedstvo je podprlo odločitev sekretarja, da se je seje udeležil, ker Jutranjkin delavec hi imel zaupanj/” v svojo osnovno sindikalno organizacijo. V predsedstvu so obsodili disciplinski postopek v Jutranjki, ker ni bil objektiven (med drugim izjava priče preko tretje osebe). V osnovni organizaciji tozda Motiv morajo ugotoviti, zakaj delavec do nje nima zaupanja. Primer je sedaj pred posavskim sodiščem združenega dela, vključili so tudi pravno službo republiškega sveta Zveze sindikatov.
1	uv»w ujjiu-urjioi ignr r,u igui.	11	IJVUiUV.
Promet odpira vrata trgovin
"-»Iljjgtina opozarja na padanje prometa — Izhod v skrajševanju odpiralnega časa?
C?n°; se.vn»ški občini niso mogli uskladiti odpiralnega časa *j>ciL’ S**1 lokalov s samoupravnim sporazumom. Komite za °Snutelc (JfZVoi l*1 gospodarsko upravne zadeve je zato pripravil
Tega
113 febru.,?b?r! °bčinske skupščine mehaničnih delavnic. Avtomehaniki
^danju p*
**t„0 b0	V javno razpravo.
> ko	razprava bolj živa
iP 23 nami volitve. O n u PredvureteŽno 8°v°r v 11. n^adnie "ega odloka Tu ni >vine £ 23 Sevnico nič novega, ^'miva o^Prfc tako že sedaj. Pobuda je v odloku glede
naj bi si namreč svoj delovni čas razdelil tako, da bi bila vsako nedeljo in praznik izmenoma dežurna najmanj ena delavnica vsaj sedem ur. Odlok računa tudi še s sobotnim delovnim časom pošt od 7. do 11. ure. Kot je znano, je pošta sobotno delo na podeželskih poštah po novem letu ukinila (hvalevredna izjema
SEVNIŠKI paberki
in bošt^d c ~ Konec tedna fi5utVu AnS nmu Prosvetnemu - ^oma Umek Okiški obisk beda r,.dramska skupina DPD
mit,—*<eau« ^dretičaizRibne-šk! ntna &„ • Sob°to ob 17. uri bo ls m 8»sihir« nastopila v sevni-St;Uri pa , m domu, v nedeljo ob ok^Hcu. v d fasilskem domu na Ha i L* uri na« -pni11 bo v nedeljo ^ibnega p dramska skupi-
SMUKA -pf j* krajih tr» zima s megom v tediT-na Gorenj5^000 izredno sko-
P°PeH;U J",,bolje- Tia bo v vt.iJ1 vlak" s tako imenovani
N v0**Peljal	Podaje	naj	bi
^Uh ‘*vračai0b 5-30 mi. s Koble vSalr Pri Pn | P 19.35. Smučarski udeleženi bo Prispeval za karta za odra u P° 00 dinarjev. SP® 35n aP®rasle smučarje veljali-
^^arsk, ^rjev, za otrike 300. Vlak bo odpeljal iz Sevni-
ce samo, če bo dovolj prijav, o tem pa ni dvoma.
TEŽAVE PEKOV - Za današnjo sejo vseh treh zborov občinske skupščine je bil delegatom z gradivom poslan tudi odgovor na vprašanje v družbenopolitičnem zboru o kakovosti sevniškega kruha. Peki odgovarjajo, da je kakovost sevniškega kruha razmeroma dobra. Trdijo, da ni mogoče govoriti o premalo pečenem kruhu. Ce do takšnega videza pride, naj bi bili tega krivi trgovci. Peki menijo, da po trgovinah svež kruh zlagajo po policah v previsokih skladih. Pri peki imajo težave tudi s kakovostjo moke. Pekama ne dobiva dovolj črne in koruzne moke.
POGOSTIL VINOGRADNIKE -Vinogradniki, ki so se udeležili prikaza strokovne rezi vinske trte pod vodstvom inž. Darka Marjctiča pri Brunu Plavštajnarju, so bili prijetno presenečeni: gospodarje vse številne udeležence pogostil kot veleva šega, če pride kdo k hramu.
je pošta v Loki pri Zidanem mostu).
In kaj menijo o odloku trgovci? Direktor tozda Trgovina pri Kmetijskem kombinatu (Mercator) Jože Imperl pravi, da je odlok usklajen s trgovino. Bojimo sc, če se bo padanje dohodka nadaljevalo, da bodo morali preiti na deljen čas tudi pri drugih prodajalnah, kot so morali storiti pri trgovini z avtomaterialom in trgovini s tehničnim materialom. Trgovino z gradbenim materialom zapirajo ob 15. uri. Dlje časa, pravi direktor Imperl, so spremljali promet. Po 15. uri - nekateri pravijo, naj bi takrat za nakup imeli več časa delavci - je- prišel v trgovino ep kupec na dan ali še to ne. Padanje kupne moči je opazno v trgovinah s prehrambnimi artikli. Ce se bo to nadaljevalo, meni direktor Imperl, bodo morali ukiniti sedanji neprekinjeni delovni čas samopostrežnih trgovin. V tem primeru naj bi tak čas ohranili le poslovalnici 12 in Center. Osebni dohodek zaposlenih trgovskih delavcev pri taki samopostrežnici je namreč največji strošek.
A. ŽELEZNIK
Š|[
APRILA AVTOBUS NA PRIMOŽ?
V delovnih organizacijah ta čas podpisujejo samoupravni sporazum o delavskih prevozih v sevniški občini. Na seji predsedstva občinskega sindikalnega sveta so sc zavzeli, da bi delavski sveti te sporazume čim-prej potrdili. Poslej bodo delavski prevozi urejeni enotno. Prej ko bodo podpisani ti sporazumi, prej bodo lahko pričeli voziti avtobusi na novih prograh. Težko pričakovan je delavski avtobus za progo Konjsko - Laze - Primož in Telče. V Sevnici menijo, da bi po tej progi avtobus lahko pričel voziti 13. aprila.
Delajo ob petkih in svetkih
V IGK na Račjem selu se trudijo izničiti zastoj, ki je nastal, ko 20 dni niso delali plina
Vse kaže, da so že iz največjih težav
Seznam težav, s katerimi se ubadajo v Industriji gradbene keramike na Račjem selu, ki od oktobra dalje deluje v okviru Novolesa, je preveč obsežen, da bi si lahko delavci privoščili praznike in počitek ob nedeljah. Že v tem letu so se namreč soočili s pomankanjem plina, glazure, pred ognjem varnih snovi in s težavami pri obnovi strojev.
Kar 20 dni so namreč stali zaradi tega, ker niso dobili plina, potem se jim bo za 14 dni zavlekla obnova stiskalnic, poleg tega pa kljub deviznemu sodelovanju ne dobe iz Velike Gorice dovolj glazur. Zaradi vsega tega bodo z velikimi težavami dosegli letošnje proizvodne načrte. To pa bi bila velika škoda, saj sfe je ta tovarna s prizadevnim delom tako rekoč že izkopala iz težav, kajti lani so izgubo na račun proizvodnje zmanjšali do skrajnosti. Lani so namreč precej povečali prihodek, pa tudi fizični obseg proizvodnje, saj so izdelali 550 tisoč kvadratnih metrov ploščic namesto 500 tisoč.
Vendar ne mislijo ostati samo pri doseženem. V naslednjih letih nameravajo še povečati proizvodnjo, hkrati pa tudi proizvodne zmogljivosti in razširiti proizvodni program. V okviru teh načrtov bodo začeli izdelovati okrasno keramiko in pečnice, povečali pa naj bi tudi proizvodnjo keramičnih ploščic od sedanjih 500 tisoč na 670 tisoč kvadratnih metrov. Se-
Desetkrat večji izvoz
na Zahod
3obro lansko gospodarje nje v mirenski Dani
V primerjavi s preteklimi leti je mirenska Dana lani izredno d obro gospodarila, saj je v pri-metjavi z letom 1980 povečaia prihodek za 59 odst., dohodek za 81 odst., čisti dohodek pa za 76 odst. Tem podatkom je treba dodati še, da so izredno povečali sredstva za akumulacijo, precej pa so se izboljšali tudi osebni dohodki delavcev.
Kot pravi direktor Avgust Gregorčič, je v strukturi prihodka posebej pomemben izvoz, ki zavzema kar 12 odstotkov. V celoti pa je izvoz narastel za 135 odstotkov, medtem ko je bil v preteklih letih zanemarljivo majhen. Še posebno pomembno pa je, da je za desetkrat narasel izvoz na konvertibilno področje, tako da Dana že presega svoj uvoz s tega področja.
„Dobre poslovne rezultate ne pripisujemo samo uspešnemu izvažanju, ampak tudi pravilni proizvodni usmeritvi v proizvodnjo arom in barv za živilsko industrijo. Prav s to proizvodnjo nam je v Dani uspelo navezati precej stikov z drugimi delovnimi organizacijami v Jugoslaviji in po svetu. To povezovanje pa nam narekuje stalno povečevanje fizičnega obsega proizvodnje, ki je lani znašala 13.000 ton in je bila za 11 odstotkov večja kot predlani. Letos bomo obseg fizične proizvodnje povečali za 18 odst., hkrati z večjo proizvodnjo pa tudi izvoz," pravi Gregorčič.
K tako dobrim poslovnim in proizvodnim rezultatom je prispevala tudi dobra oskrba z reprodukcijskimi materiali, katerih je bilo ves čas zadosti. Prav tako normalno teče prodaja izdelkov. Razmišljajo tudi o razširitvi proizvodnega programa, saj proučevanje trga kaže, da se prodaja bistveno ne bo povečala, razširilo pa se bo povpraševanje po drugih izdelkih.
Dana je vključena tudi v jugoslovansko poslovno skupnost Jugokonzerva, ki združuje predelovalce sadja in vrtnin. Med 50 proizvajalci, ki sodelujejo v tej skupnosti, je v prvih devetih mesecih lani dosegla 4. mesto po dohodku na delavca in po stopnji akumulacije, po osebnih dohodkih pa celo prvo mesto. To pa govori, da Dana ne gospodari več na račun nizkih osebnih dohodkov delavcev.
J. S.
veda vsega tega ne bodo dosegli s sedanjimi zmogljivostmi. Naložbe v nove objekte in strojno opremo bodo znašale okoli 100 milijonov dinarjev, zanje pa naj bi v IGK dobili: 800 kvadratnih metrov veliko zorilnico gline, aneks za proizvodnjo okrasne keramike in pečnic, povečali zmogljivosti na vkladalno - raz-kladalni avtomatiki in obnovili obe stiskalnici.
Seveda za vse te naložbe niti ne bi dobili potrebnega denarja, če bi ne bil precejšen del proizvodnje namenjen izvozu. Že proti koncu tega srednjeročnega obdobja naj bi vsako leto izvozili za 213 tisoč kvadratnih metrov ploščic, 75 tisoč pečnic in 10 tisoč kilogramov okrasne keramike.
J. S.
SPOSOJENO
TRNJE
Mednarodne banke so naše največje bogastvo.
Iz JEŽA
Bolje kot lani, toda...
Dobava gnojil in semen je letos dobra, zatika pa se pri nafti in krmilih — Drugo leto manjši stalež živine?
„Letos imamo dobre možnosti, da uresničimo plan kmetijske pridelave," pravi inž. Alojz Metelko, vodja temeljne zadružne organizacije iz Kmetijske zadruge Trebnje/ „Dobava gnojil in sredstev za varstvo rastlin je veliko boljša, kot je bila lani."
Prav tako ne bo težav z nabavo 16 ton semena za hibridno koruzo in 260 ton semenskega krompirja; 60 ton semenskega krompirja bo sorte dezire, pridelek pa bo namenjen izvozu. Za vsak kilogram semenske koruze bodo kmetom izplačali tudi regres, v dogovoru s skupnostjo za pospeševanje kmetijstva bo ta regres celo nekaj večji od prvotnih dogovorov.
S tem pa se nekako neha seznam ugodnih postavk v trebanjskih kmetijskih načrtih. Prav zadnje dni je namreč prišlo ' do pomanjkanja nafte na bencinski črpalki v Trebnjem. O težavah so takoj obvestili republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je obljubil vso pomoč. Težave pa bodo tudi z nabavo nekaterih
sredstev za zaščito rastlin. Pogrešajo predvsem sredstva za uničevanje plevelov in zatiranje bolezni, med drugim tudi redo-nil plus.
Kljub tem težavam so odkupni načrti enaki kot lani. Podpisali so pogodbe o odkupu 6.500 ton krompirja, kar je za 500 ton manj kot lani, za 300 ton pšenice, za 5,8 milijona litrov mleka in 1000 ton govejega mesa.
„Jasno je, da je uresničevanje načrtov v veliki meri odvisno od tega, kako bomo uredili težave, s katerimi smo se že soočili," pravi Metelko. , Lani je bil pridelek sena precej slab in posledica je pomanjkanje krme Vi zmanjšan privez telet, kar se nam bo poznalo šele naslednje leto..K temu prispeva svoje tudi pomanjkanje' krmil. Sploh pa ostaja .še naj večji problem neurejeno razmerje cen. Kako višie odkupne cent lahko vplivajo na višji odkup, vidimo pri mleku, kjer smo odkup povečali za 10 odstotkov."
J. S.
\
R
NOVA
STANOVANJA ŽE DOBIVAJO STREHO - Bloki na Pavlinovem hribu, kakor pravijo Trebanjci novemu stanovanjskemu naselju, že dobivajo streho. Tako se uresničuje napoved delavcev SGP Grosuplje, ki so rekli, da bodo nova stanovanja dograjena do roka.
IZ KRAJA V KRAJ
PREDSEDNIK POSEKAL VSE DELEGATE - Kot so ugotovili na zadnji seji skupščine kulturne skupnosti, je bil glede abstinence na sejah najboljši predsednik zbora uporabnikov, ki se je seje skupščine udeležil enkrat samkrat. S tem rekordom je posekal vse ostale delegate, za nameček pa je doživel celo to čast, da so ga predlagati spet za predsednika. Ker je rekord res enkraten, je potem prevladalo prepričanje, da bi ga ne smeli ponavljati, saj bi s tem izgubili lesk.
STRUN NI DOBITI - Težave z reprodukcijskimi materiali niso prizadele samo organizacij združenega dela. ampak tudi trebanjski tambu-raški zbor. Kljub izredni kvalitetni ravni, s katero je presenetil na reviji otroških pevskih zborov, se namreč pri svojem kulturnem poslanstvu sooča s pomanjkanjem strun. Pri tem pa ne more pomagati niti KUD Pavel Golia, saj se doslej z izvozom kulturnih storitev še ni izkazalo,
torej tudi deviz za uvoz strun ne more imeti.
NIC DENARJA, A VELIKO HRUPA - Trebanjska glasbena šola je zelo priljubljena med občani in pri kulturnih in prosvetnih instituci-j ah. Vendar samo toliko časa, dokler ne pride na dnevni red vprašanje, kdo jo bo pomagal vzdrževati. Tedaj se je vsi otepajo. K temu nekaj prispeva tudi šola, ki se še ni odločila, koliko denarja bo še potrebovala, saj ji enkrat manjka 50 milijonov, drugič spet 100 milijonov.
ZGODNJE PRIPRAVE - Na
100-letnico Gasilskega društva Mokronog, o kateri govore vrli mokronoški gasilci že nekaj let, se bo pripravljala vrsta kulturnih organizacij iz trebanjske občine. V ta namen je bil sklican sestanek, od katerega si gasilci in drugi v trebanjski občini veliko obetajo, saj je bil po zagotovilu vseh udeležencev zelo pester in spodbuden.
TREBANJSKE NOVICE
marca 1982
DOLENJSKI LIST
19
Visoka oskrbnina prazni vrtec
V metliškem vrtcu je prostora še za 40 otrok - Zaradi visokih cen starši jemljejo otroke iz vrtca, matere pa iščejo dvoizmensko delo — Nobenega romskega otroka
Medtem ko je v drugih vrtcih največji problem pomanjkanje prostora in na vsako prosto mesto čaka veliko otrok, bi v metliškem vrtcu lahko, kar se prostora tiče, sprejeli še 40 otrok. Opazili pa so tudi, da starši jemljejo otroke iz vrtca in da matere iščejo dvoizmensko delo, da tako lahko laije z možem, sosedo ali kako drugače uredijo domače varstvo.
Vzrok za eno in za drugo je v	tman, ,,če bi bilo dovolj za-
glavnem visoka cer:a, saj je eko-	nimanja in naj bi sprejeli še 40
nomska cena oskrbnine v met-	otrok, za kolikor je po nedavni
liškem vrtcu višja kot na primer	dograditvi vrtca prostora, bi
v Ljubljani; tako znaša ekonom-	morali zaposliti še eno vzgoji-
ska cena za jasli 6.180 dinarjev za mesec, za mlajšo skupino v vrtcu 4.815 dinarjev in za starejšo skupno 3.786 dinarjev.
Skupnost otroškega varstva predvideva, da bo letos lahko krila samo 45 odstotkov stroškov te ekonomske cene, ostalo pa bi morali starši, tako da znese za jasli 3.400 dinarjev, za vrtec pa 2.650 oz. 2.100 dinarjev na mesec.
„Sedaj je v našem vrtcu'166 otrok," je povedala ravnateljica metliškega vrtca Branka Haup-
ŽE ČEZ 200 PROIZVODNIH POGODB
Sredi prejšnjega tedna so kmetje z* metliško Kmetijsko zadrugo sklenili 206 proizvodnih pogodb za mleko, meso, krompir, pšenico, grozdje.
Lani so imeli 480 proizvodnih pogodb, za letos pa računajo, da jih bo več, saj je bilo lani ob tem času sklenjenih 25 pogodb manj, pogodbe pa bodo sklepali še do konca maja. S pogodbo se kmetje obvežejo, da bodo tržne presežke oddali zadrugi po dnevnih cenah, zadruga pa jim kreditira nakup kmetijskega reprodukcijskega materiala, regresira nakup goriva, seveda pa imajo kooperanti tudi prednost pri dobavi
gnojil.	_______________
Tistim, ki stalno mahajo, je vseeno, kdo gre mimo.
Iz RADA
Branka Hauptman: ,.Danes med porodniškim dopustom ženske vzamejo starejšega otroka iz vrtca."
teljico in eno varuhinjo. Pred dograditvijo vrtca je bilo stanje na tem področju zelo težko, saj je bilo 30 interesentov za vrtec več, kot smo lahko sprejeli otrok, sedaj pa je splošna draginja .pripomogla*, da je prostora več kot otrok. Vseskozi imamo eno igralnico prazno, od 15. junija, ko se bo končala mala šola, pa bosta prazni dve; amortizacija teče, povrnil pa nam tega ne bo nihče. Po drugi strani pa je komaj 19 odstotkov vseh predšolskih otrok v občini
NA SPREHOD - za 166 otrok v metliškem vrtcu skrbi 6 vzgojiteleljic, 5 varuhinj in 3 medicinske sestre. V vrtcu je prostora še za 40 otrok, vendar zaradi visokih oskrbnih cen med starši ni zanimanja, nekateri celo jemljejo otroke iz vrtca.
SPREHOD PO METLIKI
ODGOVORNA OSEBNOST INTEGRALA mi je povedala, da bodo kmalu odprli pozimi zaprto gostišče Veselica, mnogim popotnikom priljubljeno izletniško točko. Povedano je bilo tudi, da bo imel lokal dobro kuhinjo ter solidno postrežbo. Vse lepo in prav, toda kakšno bo treba reči tudi o cesti, ki je speljana do Veselice. Ce ne moreta ceste posodobiti Integral in drugi občinski dejavniki, bi se lahko izprsili vikendarji, ki so pozidali hribček, nekdaj prazen in pust, da je zdaj podoben prenaseljenemu mestu. Dinar na dinar - asfalt.
PREDSEDNIK TURISTIČNEGA DRUŠTVA TONE OMERZEL skrbi tudi za to, da je slišati o Metliki in njenih znamenitostih večkrat kakšno besedo po ljubljanskem Radiu. Vztrajno pošilja prispevke Milku ŠKobemetu, človeku, ki poskrbi, da pridejo turistične ponudbe preko radijskih valov do širokega kroga poslušalcev. Omerzelov primer bi kazalo posnemati, posebno v društvih, ki tarnajo, da je o njihovem delu in nanprezanjih premalo slišati. Pero v roke, iz ilegale se je treba velikokrat skopati z lastnimi močmi.
LJUBITELJSKE SKUPINE POŠILJAJO te dni občinski Zvezi kul-
turnih organizacij svoje programe in zahtevke po denaiju. Odkritosrčno povedano: v hlastanju po denaiju prevladuje treznost, strpnost, razumevanje, so pa tudi. primeri, ko društvo grozi, da bo prenehalo delovati ali da bo prešlo na ekonomske cene svojih storitev, če ne bo dobilo vsote, ki so si jo zamislili v svojih glavah. Pri ljubiteljstvu groženj ali nestrpnosti ne bi smelo biti, še
posebno ne pri ljudeh, ki vedo, koliko cvenka je na razpolago za amaterizem. Pojemo lahko saino
tako velik kolač, kakršnega smo si spekli.
RES JE ČUDNO, kako malo znamo paziti na skupno, družbeno lastnino. Kdor dvomi o tej trditvi, naj si ogleda skupne prostore novozgrajenih blokov v Ulici 1. maja. Stene so popisane z različnimi ko-zlarijami, ne manjka razbitih šip, da o nesnagi sploh ne izgubljamo časa. Nepravično bi bilo zvaliti vso krivdo na otroke, ki gotovo so glavni povzročitelji vsega, vendar ima ta mula-rjia starše, vzgojene in izobražene, pa bi lahko poučili svoje potomce, „kako se stvari streže”. Po stanju sklepaje, se odrasli požvižgajo na to in največkrat niti ne vedo, kaj počenja njihov miljenček, ko zapusti vidno polje strogih oči staršev.
(če ni v resnici ta odstotek še manjši) v vrtcu, med njimi pa sploh ni Romov."
V Metliki edini v Sloveniji obračunavajo plačilo vrtca po odstotkih od dohodka na družinskega člana; za jasli znaša ta odstotek 28,5 in plačilo hrane, ki je za vse enako, za vrtec pa 24. Tako za jasli nihče ne plača polnih 55 odstotkov ekonomske cene, medtem ko jih nekaj plača za vrtec celo več.
A. BARTEU
Semenski krompir
Krompir po 18 dinarjev, za kooperante po 13, pa še na kredit
Metliška Kmetijska zadruga ima na zalogi semenski krompir sorte igor in dezire. Maloprodajna cena semenskega krompirja je 18 dinarjev za kilogram, kooperanti, ki imajo sklenjene proizvodne pogodbe, pa morajo za kilogram odšteti 13 dinarjev, ostalo prispevata interesna skupnost za pospeševanje kmetijstva in zadruga. Prav tako lahko kooperanti dobijo semenski krompir, mineralna gnojila in zaščitna sredstva na kredit, ki ga bodo odplačali jeseni ob prodaji krompirja. Danes je še čas, da kooperanti na eni izmed poslovalnic Kmetijske zadruge prijavijo lanski krompir, ki bi ga radi prodali.
Poskus za večji pridelek
Zadruga še zbira prijave za poljedelski poskus
V kratkem bo metliška Kmetijska zadruga oziroma njena pospeševalna služba začela dva poskusa, katerih prvi naj bi pokazal, da je moč precej povečati proizvodnjo v poljedelstvu, rezultati drugega pa bodo pokazali, katere nove bele sorte grozdja bi v Beli krajini lahko začeli gojiti.
Za vinogradniški poskus je med kmeti veliko zanimanja, saj je več kot 20 interesentov, zadruga pa bo poskus, ki bo trajal več let, izvajala navječ na treh legah. Za poljedelski poskus pa je doslej prijavljenih okoli 20, pospeševalna služba pa še sprejema prijave, saj bodo ta poskus izvajali na dokaj velikih površinah.
Poljedelski poskus naj bi pokazal, v kolikšni meri vpliva na pridelek izbira semena oziroma sorte, kakšen je vpliv agrotehnike, zlasti gnojenja in zaščite. Zato bodo kmetje, ki bodo šli v ta poskus, en del parcele obdelovali tako kot doslej, drugi del pa po navodilih pospeševalne službe. Predvidena površina za vsako kulturo, se pravi koruzo, krompir in krmne rastline, je 5 hektarjev.
Za četrtino večji izvoz
Večino izvozijo na konvertibilno tržišče — Lanski povprečni OD 9.500 dinarjev
V metliški občini ocenjujejo, da je v lanskem letu celotni prihodek dosegel vrednost 3,55 milijarde dinarjev, kar je 40 odstotkov več kot leto poprej; dohodek znaša okoli 990 milijonov dinarjev ali 38 odst. več kot v letu pred tem, medtem ko je družbeni proizvod večji za 36 odst. in znaša približno 1.05 milijarde dinarjev.
Tekstilna industrija ustvarja več kot 35 odst. družbenega proizvoda, še vedno pa je ta veja gospodarstva močno odvisna od uvoznih surovin in reprodukcijskega materiala, in to v glavnem z zahodnega trga. Največja metliška izvoznika, Beti in Komet, sta s precejšnjimi napori uspela izboljšati stopnjo pokrivanja uvoza z izvozom skoraj za tretjino, tako da sedaj znaša ta stopnja na ravni delovne organizacije blizu 90 odstotkov.
Izvoz se jc v lanskem letu povečal za četrtino, njegova vrednost pa znaša 246,6 milijona dinarjev; 70 odstotkov izvozijo na konvertibilno tržišče. Uvoz je bil v lanskem letu malo manjši kot predlani, uvozili pa so za 246,5 milijona dinarjev.
Lani je 2.865 zaposlenih v občini dobivalo povprečni mesečni osebni dohodek v višini 9.500 dinarjev, kar pomeni, da so sc osebni dohodki v primerjavi s predlani povečali za 38 odstotkov, vendar so v resnici manjši in tako se je znižal tudi standard.
PRIZNANJA
VODJEM
Na sobotni proslavi ob 35-let-nici povojne folklore v Črnomlju so vsem dosedanjim vodjem črnomaljskih folklornih skupin podelili posebna priznanja. Dobili so jih: Anica Kmet, Tin6 Beličič, Anka Tomc, Tončka Grahek, Zalka Cme, Anton Pia-ninc in Sivester Mihelčič st slovesnosti so predsedniku iz vršnega odbora kulturne skupnosti Slovenije Ivu Tavčarju izro-čili plaketo občine Črnomelj. _
POCENI HRANA
V semiški Iskri vsak dan pnpra ljajo kosilo tudi za učence se celodnevne šole, kajti šolska ku _ _ je premajhna in lahko v njej P**P . vijo le malico. Ker Iskra rač ceno kupljenih živil, ne pa režijskih stroškov, je kosilo * poceni, 26 dinarjev, medteni malico odštejejo učenci 120 oo dinaijev na mesec.
POMLAD NA POLJU - Na polju so se pomladna dela začela že pred začetkom koledarske pomladi. Kmetje se pač ravnajo po vremenu, ne po koledarju. Zadnji zimski teden so Klemenčičevi iz Dragovanje vasi med drugim trosili gnoj po njivah, zraven pa zažigali brežine, da pogoltno kopinje ne bo preraslo plodne zemlje.
Kompresorje odpeljejo še „tople^
Iv črnomaljskem tozdu Gorenja naredijo 1.000 do 1.200 kompresorjev na dan - ^
1	leta	bodo	začeli delati v dveh izmenah - Za 34 mark uvoženega materiala
v črnomaljskem Gorenju — od začetka leta je ta tovarna samostojna temeljna organizacija Kompresorji - računajo, da bodo letos izdelali 350.000 kompresorjev zaTUadiTrnke,
V črnomaljskem Gorenju — od začetka leta je ta tovarna
- "	"	ačunajo,	da bodo
__________________________ _	za	prihodnje leto
pa imajo v planu 600 tisoč kompresorjev.
Letos bi morali po prejšnjih jim to v glavnem onemogočile
načrtih narediti več, vendar so
Njegovi zbori
Evgen Cestnik vodi tri revske zbore — Uglasbil svoje partizanske pesmi
„Meni j6 glasba pol življenja," je označil svoj odnos do glasbe Evgen Cestnik iz Dragatuša. Sedaj Cestnik redno vodi tri pevske zbore: združeni zbor Butoraj -Dragatuš, mešani pevski zbor iz Vinice in moški zbor iz Dragatuša, občasno pa še oktet kani-žarskega Rudnika. „Vaje imam med tednom vsak dan razen srede, če bom resno začel še s kanižarskim oktetom pa res ne bom imel prostega dne.“ Cestnik je začel peti v zboru s petnajstimi leti v Vinici, v partizanih se je udeležil pevovodskega tečaja v Semiču, kjer so mu Marjan Kozina, Janez Kuhar in Dragotin Cvetko dati osnovno glasbeno izobrazbo. „Že v partizanih sem vodil pevske zbore. V Goričanah, kjer sem bil kot ranjenec
Evgen Cestnik; „Ko sem bil nekaj časa odrinjen in nisem imel nobenega zbora, sem mislil, da bom umrl od žalosti."
na okrevanju, sem ustanovil mešani zbor: dekleta so bila doma činke, fantje pa sami partizani, poln grad nas je bil,** se spominja. Takoj po vojni je v Draga-tušu ustanovil pevski zbor in nekaj časa je bil to celo edini pevski zbor v Beli krajini. V partizanih je Cestnik začel pisati tudi pesmi in kasneje je nekaj svojih pesmi tudi uglasbil. Sedaj te njegove pesmi pojejo tudi drugi zbori, zlasti priljubljena je pesem Spomin, ki je že skoraj ponarodela.
..Najraje imam slovenske na rodne pesmi, zato jih moji zbori tudi toliko pojejo. Redno se udeležujem raznih pevovodskih seminarjev, tako da sem, kar sc tega tiče na tekočem," pravi Cestnik, ki mu je vsakoletno šentviško pevsko srečanje vrhu nec njegovega 'glasbenega živ Ijenja. Seveda na tem velikem srečanju nastopajo tudi zbori, ki jih on vodi, tako je združeni zbor Butoraj -Dragatuš v Šentvidu nastopil že trikrat, viniški dvakrat. Vsi njegovi zbori vsako leto nastopijo na srečanju pev škili zborov v Gribljah. ,,Nastopamo tudi na šentviških proslavah in v okviru kulturne akci je Spoznajmo se. Nazadnje je združeni zbor Butoraj Dragatuš v okviru te, kulturne izmenjave nastopil v Artičah."
A.'B.
težave pri nabavi elektromotorjev. Zaradi tega tudi še niso uvedli dvoizmenskega dela, čeprav je bilo predvideno, da'bo delo v Gorenju steklo v dveh izmenah s 1. marcem. Da bi bilo smotrno uvesti dvoizmensko delo, bi morali izdelati 1.600 kompresorjev na dan, vendar jim za sedaj Iskrina tovarna iz Spodnje Idrije ne more dobavljati tolikšnega števila elektromotorjev.
„Sedaj naredimo 1.000 do 1.200 kompresorjev na dan, sredi leta pa računamo, da bomo izdelovali po 1.600 kosov na dan. Takrat bomo tudi uvedli dvoizmensko delo," je povedal vodja črnomaljskega tozda Kompresorji inž. Dovšak. Medtem ko je v tovarni sedaj zapo-
OBČINSKA SKUPNOST ZA CESTE
Prejšnji teden se je v Črnomalju sestal iniciativni odbor za ustanovitev občinske skupnosti za ceste; le-ta naj bi poslej upravljala in vzdrževala regionalne, magistralne pa tudi lokalne ceste v občini. Dogovoriti se bo tudi treba, če naj ima vsaka občina svojo interesno skupnost za ceste ali bi lahko imeli dve občini (v tem primeru belokranjski) skupno interesno skupnost. Sicer pa bo to pokazala razprava.
POLNA DVORANA V ADLESjCut
Na premieri Komedije o komedije, ki jo je pred kratkim uprizorila gledališka skupina iz Adlešičev se je v dvorani kulturnega doma v tem kraju zbralo okoli 200 ljudi. To je bil po dolgem času prvi nastop nove gledališke skupine, ki sedaj šteje 13 članov. Z Mannčevo komedijo so adlešiški gledališčniki gostovali v Vj-nici, nastopili pa bodo še v Semiču, Dragatušu, Predgradu in v Črnomlju na tednu gk-dališča.
slenih 110 ljudi, bodo m°* raj uvedbo druge izmene zap? y. še 40 do 50 proizvodnih o CeV-	.	'n	v
Medtem ko sedaj glavnem vso potrebno opr ’ pa se zatika pri dobavi teP dukcijskega materiala °®r sestavnih delov, ki jih P° ,j3. jejo za izdelavo kompres 'L Tako nimajo nobene .p elektromotoijev, vzmeti # za dva, tri dni, v zadnjem .p imajo težave z vijaki. ** L zanje izdelujejo v Kropi, morajo žico zaradi z3*1. posebne kvalitete uvažati-katere dele oziroma ^ terial pa morajo uvažati. • tudi odlitek, ki je med uV<L[fr mi stvarmi najdražji; za en ^ presor morajo uvoziti ^ 34 mark materiala. Zato ^ veda močno prizadevajo, ^ doma lahko dobili materi®’ ga morajo sedaj uvažati«
S prodajo kompresorja ^ res ni nobenih težav, »v®1 _,e“ robe: njihove izdelke še ,,t r ,£( takoj odpeljejo v Velenje,, ^ jih takoj uporabijo v tam* J 0 proizvodnji hladilnikov. A l
RAZSTAVA
belokranjskih
VIN
Letošnja razstava 'kih vin, že šesta po vrsti, ^ Semiču od 23. do 25. aPr okviru te razstave - kot
leto jo pripravlja'Društvo
gradnikov Bele krajine - t še kulinarična razstava, raz pogrinjkov in kletarski pomočkov. Vzorce vin za ^ y vo bodo v soboto, 27., nedeljo. 28. marca. pobiralLr verjeniki. Na razstavi lahk ,a, luje vsak, kdor je tržni P*°'.itr0v lec vina in ima vsaj 3U g vzorčnega vina. Inforrnacij^ pobiranju vzorcev lahko u gradniki dobijo pri Alojzu „ v Semiču in Antonu Ra«10 Metliki.	___
ČRNOMALJSKI DROBIR
..FILMSKA" BRIGADA - Del
nove slovenske televizijske nadaljevanke Ante je režiser in scenarist Božo Šprajc posnel v starem brip-dirskem naselju v Kotu pri Semiču. Kot statisti so pri snemanju sodelovali mladinci stalne črnomaljske brigade. Menda to ni bilo njihovo najtežje delo . . .
ZMAGA ZLATE SELEKCIJE -Ob nastopu „Zlate selekcije", ki se je pomerila s črnomaljskim moštvom, je bil postavljen tudi rekord črnomaljske športne dvorane: vanjo se je stlačilo čez 1.100 gledalcev, ki so bili priče poraza domače ekipe, ki so jo „zlati“ Tofovi možje pre-■ inagali s 13:8. ,.Poznavalci" pravijo, da bi bilo drugače, ko bi za črnomaljsko ekipo igral tudi nekdanji aktivni nogometaš in sedanji predsednik izvršnega sveta Janko Gladek. Kakorkoli že, Črnomaljci obljubljajo, da bo v drugi tekmi drugače. Vedno bolje upati, kot obupati!
t
PREMALO ZA VEČER ietck so v Vinici 8os*oVj1;0 o ^ dani z Majinčevo Komea J mediji. To je bilo prvo gos*« ^ dvorani pa jc bilo kakih vyjiii cev, kar za take PnrcJ,„,,|e - * nikakor ni malo. Nazaj 1? j igralci ustavili v Dragatuš ,	,e5#
večerjali in v gostilni matu ^ j Na koncu se je izkaz* - -denarja od vstopnic morali dodajati še od svoj
morau uouajuu sv - s \ to jc del podobe amalcrs*
VESELO SREČANJE -slavi črnomaljske tolklorc _ nekdanjim članom črnotua J . klornih skupin pode lili. P(_ -j zlate značke. Na zabavi p9 rjj so se srečali nekdanji P16-niso videli po več let innVelJwj, priložnost prišli iz vse S ^ številnih krajev, kjer J dog0,^ Posamezne generacije so	p
rile, da se bodo poslej v	.
bivale v domačem kraju.
Št. 12(1701) 25. nta
metliški tednik
Oskrbeli
in skupno usposabljanje rez — Dobri predavatelji — dobra
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
REŠETO
pfjje^^NJE NOVIH MOČI — Po nekajurnem delu se je Mozeljčanom na delovni akciji v gozdu žage .t.U(Ii H^bca, ki si jo je vsak prinesel s seboj. Ko so se „p odpili”, pa so spet zagrabili za motorne ’ se®rcj kljukce in drugo orodje, nekateri pa so veje, drva in debla nosili na kupe. (Foto: Primc)
Otrdim delom do ozvočenja
•— Kočevje še nima aparatur za ozvočenje, Mozeljčani
je bilo tisti dan so čluf Mozeljčanom, ki CBtfli gozd med Rajndolom
mlJu *111’ woče- Delab so
občan-Cl m "^adinke pa tudi det ^ let- Na prve Začeli i , iie' s katerimi so maj n 5'jih je prihajalo ko-S."*I te 10, nato a po
pa jih bodo sami zaslužili
Drelr« v*-t- ro, naio ze po Pa ®	113	deveti akciji
nate/ i? zbndo ^oli 50, Haind<ili^OZe,ičanov’ “N dejo tudiV’ .yčasih Pa Pri' Ivank! drugih vasi.
deli sm0 ?,ma.st-. ie povedal: „Zve-Roo nr-‘	'ozd Gozdarstva
i*PoSaiT14*d0 L aprUa okoli 5
Kultumo W po8°zdovanie- Naše kval ie» ^ drUŠtV0 Ciril De' opravii; ” e®1 ’ ponudilo, da bi mi
Ptimanjkuie T\°' ”RogU” p0Zimi
homo mi , d Jaycev' razen te^ Pa zato	del° opravili ceneje,
* 'ahko dogovorili. Tako
zdaj to grmovje oz. slabi gozd čistimo, pripravljamo tehnični les in tla, kjer bodo pogozdili nato okoli
20.000 smrekic. Ce bomo delo v redu opravili, bomo zaslužili okoli
100.000 din.”
Predstavnik društva ,,Ciril De-kval“ Ive Stanič, je tokrat zamenjal svinčnik z motorno žago, pa je povedal: „Naše društvo od ZKO ne more dobiti večje dotacije kot
5.000 din. To pa je premalo, da bi
TRGOVINO DOLGI VASI
Trgopromet Krško, ki je tozd Mercatorja, je sklenil z nekim zasebnim graditeljem hiše v Dolgi vasi pri Kočevju pogodbo o najemu prostorov v njegovi hiši. V najetih prostorih bo Trgopromet odprl trgovino. Otvoritev te prodajalne pa še ni tako blizu, saj bo hiša dograjena šele aprila prihodnje leto.
Tudi rezerva pridno vadi
,	....	v—*..;	starešine	iz
-"'cevi*	-	skupnosti
Dem rJ^TInesto	so	na nedav-
Upravn- zboni izvolili nov O ?lbor> ki šteje 9 čla-tinj’ f^fednik je Janez He-. V?* pa Jank<> Cimprič, k me« 6®a ^ v upravnem odboru ^talij..? za dva oficirja iz NOB. ^ so si 80 naweč mlajši in taki, 1%šnim	6	zdai	pridobili ugled z
tQ^jih.	om	na	raznih pod-
S° «XT\?* “> izobraževanja, ki Zi letos v u sPrejel>. predvideva Vanja, oj .	vz8°ie ul izobraže-
UsPosabn,	ur 22 posamično
''minari«v JC ln ur predavanj, Ciinih ’ streljanja, reševanja "ja. kazen0. m’ Preverjanja zna-v4elj ga sov programu pred-Zašči‘no ,,Jn°' v°iaSko >n samo-2 ^nigimj sP°sabljanje, sodelovanje °rganizacijami in društvi
rezervnih vojaših
ter delo po občinskem programu, ki so ga vse krajevne organizacije ZRVS že prejele.
Ugotovili so, daje bila v minulem obodbju udeležba na predavanjih zelo dobra. Zal so na predavanjih in vajah manjkali predvsem tovariši, ki delajo na odgovornih mestih, ker so preobremenjeni z delom. Kljub temu je bilo'sklenjeno, da bo novi odbor še zaostril disciplino prihajanja na predavanja in na preverjanje znanja in da se z izostankarji pogovore na ravni občinskega vodstva ZRVS, za člane ZK pa še v tej organizaciji.
. Sklenili so tudi, da bodo organizirali aktive fezervnih vojaških starešin po organizacijah združenega dela in drugod. Menili so, da bo potem, če bo izpeljano preoblikovanje KS Kočevje-mesto, laže ustrezno preoblikovati tudi organizacijo ZRVS v mestu.
J. P.
drobne iz kočevja
kA RFC i-rr-,,	..	...
k?r(i^k>kodSKrEV " Nobena
ne v*ta. cd/S\da ne b' blla za
spior *ePem koltAuCVski raz® aiači Po« 1 hS kot'čku ob Rinži na-
*	S.	k»* o	e	k ' t 0614(10
a1'	tibe	^lu ali „ “	da	bo kar iz nje
P	ta	pnpekilovil
* s,4we in^o 'fnlagradnja“ni
i<j	urganoL	nCV0 Pr'javili pri-
" y4u1 karkoli ukrp f6den Pa so li 1« »a. ukrenili, so za spošto-
- razgrajači.
rvo noč so jo hitrem postopku” razbili in ,
Jel"/ fisto J«”17
ure zaman
kočevske novice
izvedli svoje načrte. Zato smo delo prevzeli in ga bomo tudi opravili. Zasluženi denar bomo porabili za nakup ozvočenja. Seveda ta zaslužek ne bo zadoščal, zato bomo poleti organizirali še več veselic.”
V društvu so zdaj določili Iveta Staniča, da vodi delo naprej. Povedal je, da bodo čistili gozd še ves marec, v aprilu in maju bodo nadaljevali gradnjo igrišča v Mozlju. Junija, ko bo igrišče dokončano, in nato v naslednjih poletnih mesecih pa bodo organizirali na njem več veselic. Tako bodo zaslužili denar za ozvočenje, ki ga bodo potem uporabljali pri kulturnih in športnih prireditvah.	J. PRIMC
Kar še tisto, prvi iku”
prihranili delo odgovornim
Solarji tekmujejo - v
aprilu bodo razredna in šolska tekmovanja ,J£aj veš o prometu? “ in spretnostne vožnje s kolesi. Učenci že pridno vadijo. Najboljša občinska ekipa bo zastopala „nase barve” na republiškem tekmovanju, ki bo 24. aprila v Brežicah.
TRGOVINE BOLJE ZALOŽENE - Marca so trgovine bolje založene, kot so bile februaija. Nekateri pa kljub temu kupujejo več, kot so pred meseci. Delajo si pač zaloge za „NNNP”. Res pa je, da prihajajo sem kupovat tudi iz obkolpskih vasi in celo iz Hrvaške.
STRELI IZ TESARSKE - Neki pobič strelja z balkona pri stanovanjskem bloku v Tesarski ulici pogosto z zračno puško. Včasih zažvižga izstrelek tudi kakšnemu občanu mimo ušes. Starši naj bi poskrbeli, da bi navdušeni mladi strelec streljal tam, kjer je dovoljeno, se pravi na streliščih za zračno puško.
Veliko bolnih
Število bolniških bi se dalo zmanjšati
,.V naši občini imamo največ bolniških med vsemi občinami v Sloveniji. Del krivde za to nosi gotovo tudi slaba organizacija zdravstvene službe, saj mora bolnik čakati dolgo, včasih po več dni, da pride na vrsto, medtem pa bolniška teče.” Tako meni Nada Kužnik iz Tekstilane Kočevje, ki je izvoljena za delegatko IX. kongresa ZKS.
„Tudi v Tekstilani imamo veliko bolniških. Zaradi porodniških dopustov in nege bolnih družinskih članov je sicer izostankov z dela vedno manj, zato pa narašča bolniška do 30 dni. Bolje bi bilo, če bi imeli obratno ambulanto. Tako bi zdravnik laže ugotavljal poklicne bolezni ter se posvetil odkrivanju vzrokov.”
Na vprašanje, zakaj je odšla z d ela v proizvodnji v administracijo, in to prav zdaj, ko se povsod zavzemajo (vsaj v besedah) za zmanjšanje administracije, je odgovorila:
Nada Kužnik
„Dvanajst let sem delala v naši tkalnici kot delavka. Potem sem postala alergična, kot so zdravniki ugotovili, na prejo. Predlagali so, naj grem za tri mesece na drugo delo. Zaposlili so me v splošnem sektorju - zdaj obiskujem dvoletno administrativno šolo - in vse zdravstvene težave so izginile.”
Sicer pa, meni tovarišica Nada (ki je med drugim sekretarka osnovne organizacije ZK v Tekstilani, članica občinskega sveta Zveze sindikatov, delegatka občinskega družbenopolitičnega zbora, pa tudi mati dveh šoloobveznih otrok), da v proizvodnih delovnih organizacijah običajno ni veliko administracije. Samoupravljanje zahteva veliko informacij, dnevnih, tedenskih, mesečnih, in še časopis. Verjetno je administracije preveč v drugih službah, predvsem v SIS.
J. PRIMC
Celodnevna šola nuja
Zagotoviti ji kadrovske, materialne in ostale potrebe
..Menim, da je pravilna ugotovitev v gradivu za partijski kon-, greš, ki pravi, da je edina prava bodočnost vzgoje in izobraževanja, da sedanje osnovne šole prerastejo v celodnevne osnovne šole,” meni Jože Starc, ravnatelj osnovne šole „Dr. France Prešeren” v Ribnici in delegat za IX. kongres ZKS.
„5ola ni nekaj samostojnega, ločenega, ampak je sestavni del družbe. To pa pomeni, da sb za razvoj in delo šole odgovorni vsi, od občine do krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, OZD in drugi. Pri tem naj povem še, da se v delo in življenje šole premalo vključujejo zunanji sodelavci oz. mentorji.” O nagrajevanju pa je dejal: „Za približno enako delo bi morali dobiti prosvetni delavci v Sloveniji približno enako plačilo oz. osebni dohodek. To pa sploh ni res. Za približno enako delo dobimo prosvetni delavci v Sloveniji zelo različno plačilo. Razmerja pa se ne izboljšujejo, ampak se s pribijanjem odstotkov na minulo leto (indeksiranjem) še povečujejo. To zelo razburja prosvetne delavce.”
..Podobno je tudi pri solidarnosti, ki ni dovolj opredeljena. Včasih smo solidarnostno pokrivali programe vzgoje in izobraževanja, zdravstva itd. Če se ne bomo začeli na teh področjih širše povezovati, potem bo za nekatere solidarnost le še tisto, kar bo bogatemu padlo s prebogato obložene mize.”
J. P.
Izumiteljem primerno nagrado
Tako je sklenil sindikat v tozdu Inlesa v Loškem potoku - OZD kovinske stroke zi skupno izobraževanje kovinarjev in za bolj usklajene osebne dohodke
Jože Starc: ..Komunisti bi se morali zavzemati, da bi osnovna šola čimprej prešla v celodnevno”.
Občni zbori vseh osnovnih organizacij sindikata v ribniški občini so zaključeni in povsod so izvolili tudi nova, v glavnem pomlajena vodstva. Po oceni občinskega sveta Zveze sindikatov so bili dobro pripravljeni in so povsod sprejeli tudi dobre delovne programe.
O nekaterih zborih smo že poročali. Tokrat naj omenimo le še občni zbor v tozdu Inlesa v Loškem potoku, kjer so posvetili posebno skrb izumiteljstvu, izboljšavam dela in raznim koristnim predlogom, ki pripomorejo k večji in boljši proizvodnji. Sklenili so, da bodo primerno nagradili vse, ki kaj izumijo, oz. izboljšajo.
Zdaj, po občnih zborih, se pripravljajo na letno skupščino občinskega sveta Zveze sindikatov, ki bo 29. aprila. Priprave potekajo po strokovnih odborih sindikata. Pred
kratkim se je v novem sestavu že sestal občinski odbor sindikata delavcev predelave kovin, v katerega so vključeni Riko, ITPP, Žičnica in Donit-Pictilnica. Razpravljali so o načrtovanju, produktivnosti dela in stabilizacijskih prizadevanjih oz. ukrepih. Veliko pozornost so posvetili predvsem tesnejšemu sodelovanju oz. povezovanju teh OZD in iskanju vsega, kar jih druži. Pri tem so ugotovili, da bi bilo zelo koristno, če bi skupno izobraževali bodoče kovinatje. V ta namen naj bi
zgradili tudi skupne šolske delavnice. Menili pa so, da bi kazalo uskladiti nagrajevanje v vseh štirih organizacijah združenega dela tako, da bi zaposleni prejemali za približno enako delo tudi približno enako plačilo.
J. P.
KAJ Z UNIVERZO?
V Ribnici bodo kmalu sklicali problemsko konferenco, na kateri se bodo odločili, kakšna bo bodočnost njihove delavske univerze. Če je potrebna in bo še delovala, je treba poskrbeti za ustrezne kadre, denar in ji začrtati novo delovno usmeritev. V nasprotnem pa naj bi jo ukinili.
VOJAKI ZBIRAJO DRUGOTNE SUROVINE - V vseh enotah i ustanovah Jugoslovanke ljudske armade se zelo prizadevajo z stabilizacijo in varčevanje. Med drugim zbirajo odpadke, ki s hkrati surovine, kot papir steklo, železo in les. Na fotografij? posodo za zbir posameznih vrst koristnih odpadkov imajo tudi ribniški vojaški enoti. (Foto: Glavonjič)
ZA NAŠO VARNOST
AMD Ribnica bo po vseh krajevnih skupnostih v občini organizirala predavanja o novem republiškem zakonu o cestnem prometu. Prvo bo že jutri, 26. marca, ob 19. uri v dvorani nad krajevno skupnostjo v Dolenji vasi. Razpored ostalih predavanj bomo objavili prihodnjič. Predavanja niso namenjena le voznikom motornih vozil, ampak tudi pešcem, kolesarjem in sploh vsem udeležencem v prometu.
SPET V JELENOV 2LEB
V počastitev praznika občine Ribnica prireja AMD Ribnica tudi letos pohod motorizirane kolone v Jelenov žleb, kjer bodo položili vence k spomeniku padlim borcem in se udeležili proslave. Odhod kolone iz Ribnice bo 27. marca ob 10. uri izpred doma JLA. Vabljeni so vsi, lastniki motornih vozil in drugi občani, ki naj si oskrbe prevoz.
CESTE NEKOLIKO POKRPALI - Glavno efesto, ki vodi proti Ljubljani oz. Kočevju, so te dni nekoliko popravili. Tako krpanje pa običajno ne pomaga dolgo. Lani so prenovili tudi cesto skozi Ribnico. Prelili so jo z asfaltom, da je zdaj nekoliko višja, rešetke kanalov pa so ostale nižje, se pravi tam, kjer so ile. Avtomobilska kolesa tako padajo v luknje. Takim ..izboljšavam” smo bili že pred leti priča tudi v nekaterih drugih občinah, vendar so tam te napake medtem že popravili, ponovili pa so jih prav v Ribnici.
INLES ŠTIPENDIRA - Ribniški Inles je razpisal za prihodnje šolsko leto preko 70 štipendij, in sicer 10 za obdelovalce lesa, 22 za lesarje, 30 za lesarje širokega profila, 3 za strojne ključavničarje, 4 za lesarske tehnike, 2 za diplomirana inženirja lesarstva, 2 za diplomirana ekonomista in eno za diplomiranega elektro-inženirja. Prijave še vedno sprejemajo.
Lani dobro gospodarili
Izgub ni bilo — Družbeni proizvod tudi realno porasel — Izvoz krije uvoz — Tudi s skupno porabo ni težav
TEČAJ SLOVENŠČINE - Teča slovenskega jezika pripravlja ribni ška delavska univerza za občane i: drugih republik, ki žive v Ribnici Začel se bo aprila, trajal pa bo 1(X ur. Namenjen je predvsem tistim, k se želijo zaposliti, pa jih pri ten ovira neznanje slovenščine.
občan
vprašuje
Gospodarske organizacije ribniške občine so lansko poslovno leto zaključile razmet uma uspešno, vsekakor pa ugodneje, kot znaša povprečje republike. Tako govore prvi predhodni podatki službe družbenega knjigovodstva in nekateri drugi kazalci.
Bruto dohodek (družbeni proizvod, to je dohodek in amortizacija skupaj) je lani v ribniški občini porasel po tekočih cenah za 41 odst. Stvarni porast je sicer precej manjši in znaša 5,4 odst., kar pa je ugodnejše od republiškega povprečja.
Podrobnejši podatki povedo, da je celotni prihodek ribniškega gospodarstva lani porasel za 44 odst. (znašal je 5.735 milijonov), porabljena sredstva za 46 odst. (znašala so 4.342 milijonov), dohodek pa za 38 odst. (in je znašal 1.393 milijonov).
Minimalna amortizacija je porasla za 43 odst., amortizacija nad predpisano stopnjo pa
za 19 odst. Skupno obračunana amortizacija je bila lani za 33 odst. večja kot leto prej.
Zelo so se povečali neplačani prihodki, in sicer kar za 162 odstotkov. Tako je delež neplačanih prihodkov v celotnem prihodku porasel od predlanskih 0,7 odst. na 1,3 odst.
Ostali pomembnejši podatk povedo, da je število zaposlenih poraslo za 2 odst. dohodek na delavca je bil večji za 35 odst. in prav za toliko so porasli tudi povprečni osebni dohodki. Razporeditev sredstev za osebne dohodke je v načelu za vse občino v dogovorjenih okvirih, kasnejše analize po posamezni? OZD pa bodo pokazale, če morda kje le ni bilo tudi kršitev. Zelo razveseljiv je podatek, da nobena OZD v gospodarstvu ni poslovala z izgubo.
Prav zaradi tako ugodnih rezultatov na področju gospodarstva ni bilo posebnih težav pri skupni porabi (SIS), saj so gospodarski dosežki dovoljevali tudi porast sredstev za SIS.
J. PRIMC
odgovarja
- Zakaj so v ribniški občir volitve tako dobro uspele?
- Ker so dali vse kandidati na rešeto in v ,JRešeto“.
N DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO NOVO MESTO, SOKOLSKA 1 URBANIZEM, PROJEKTIRANJE, j INŽENIRING
Četrtek, 25. marca Minka Petek, 26. marca - Evgenija Sobot^, 27. marca - Rupert Nedelja, 28. marca - Milada Ponedeljek, 29. marca Jernej Torek, 30. marca Branimir Sreda, 31. marca - Modest Četrtek, 1. aprila - Hugo
LUNINE MENE
25. marca obl 1.17 mlaj 1. aprili ob 6.08 — prvi krajec
BREŽICE: 26. in 27. 3. jugoslovanski barvni film Z vlakom proti jugu. 28. in 29. 3. ameriški barvni
film Meteor., 30. in 31. 3. italijanski barvni film Jastog za zajtrk.
ČRNOMELJ: 26. in 27. 3. nemški film Hamburška mafija. 28. 3. honkonški film Veliki boksar. 28. in 29. 3. ameriški film Mož na preizkušnjo. 30. 3. mehiški film Prevelika žrtev. 1. 4. ameriški film Zadnji objem.
KOSTANJEVICA: 27. 3. ameriški film Smešna ljubezen. 28. 3. angleški film Maščevalec iz Belfasta.
KRŠKO: 1. 4. ameriški film Ljubezen in smrt.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 26. do 28. 3. hongkonški barvni film Pogumni zmaj. 29. in 30. 3. ameriški barvni film Draga mami. 31: 3. in 1. 4. ameriški barvni film Diamantni rez.
SEVNICA: 26. 3. ameriški film Dva filma za groš. 27. in 28. 3. ameriški film Kramer proti Kramerju. 31. 3. italijanski film Zbogom, ljubezen, zbogom.
liBlll
SLUŽBO DOBI
DELAVCA, pripravljenega delati s plastiko, takoj zaposlim. Naslov v upravi lista ('1188/82).
KVALIFICIRANO ali PRIUČENO NATAKARICO za 7-urno delo v izmeni išče gostilna „Pod lipo”. Kostanjevica, telefon (068) 69 790. Prosti četrtki in dve nedelji na mesec. Honorarno zaposlimo tudi čistilko za čiščenje prostorov 2 uri na dan.
NEKVALIFICIRANEGA ali PKV delavca kovinske stroke zaposlim. Predelava kovin Sevnica, Boštanj, telefon 81-484.
STANOVANJA
ENOSOBNO Novem mestu
ARSONJERO ali - STANOVANJE v
ali bližnji okolici nujno potrebuje fant. Ponudbe na telefon 21 - 050 int. 46, Tomašič.
»ARSONJERO, centralno ogrevano, zamenjam za enako stanovanje na Drski ali Ragovski cesti. Katarina Žabčič, blok 68, stanovanje 6, Cesta herojev, Novo mesto.
»ARSONJERO, enosobno ali dvosobno stanovanje v Novem mestu nujno potrebujem. Ponudbe na telefon 21-176.
AMSKO tjOBO v Novem mestu oddam v najem. Interesenti naj kličejo na telefon 85 203. Zaželen dijak, študent ali pošten usluž dne c.
TANOVANJE nudim starejši ženski ( 50 - 67 let) zaradi družbe. Stanovanje je brezplačno, ostalo po dogovoru. Naslov Jožefa Gl u-sič, Krmelj 104.
Motorna vozila
RODAM R 4, letnik 1979. Srečo Petrič, Segova 16, tel. 23-575 ali 23-611, Novo mesto.
IAT 126 P, letnik 1978, prodam. Telefon 21 506.
MERCEDES 808, kasonar s hidravlično stranico, letnik 1970, registriran do 12. 8. 1982, prodam. Ogled v soboto in nedeljo. Alojz Avsec, Drenovec 3, Leskovec pri Krškem.
PRINZA 1200 C, dobro ohranjenega, prodam. Marjan Škrbec, Ratež 29, 68321 Brusnice.
DIANO, letnik 1976, prevoženih 59000 km, generalno obnovljeni pragi in tla, nove vse štiri gume, prodam. Informacije po 15. uri pri Bauer, Adamičeva 16, Novo mesto, telefon (068) 24-832.
ZASTAVO 101, karambolirano, prodam. Ogled možen vsak dan dopoldne. Ivan Darovec, Vavta vas 3, Straža.
FIAT 850, registriran do januarja 1983, prodam. Gašperšič, Vrhov-čeva 2, Novo mesto, telefon (068) 24-867.
ZASTAVO 101 C, letnik 1980, prevoženih 17000 km, prodam. Telefon (068) 79- 374' od 15. do 16. ure.
TAM kiper, letnik 1971, prodam. Ogled ob nedeljah. Stanko Turk, Ostrog 32, Šentjernej.
R 4, letnik 1974, v voznem stanju, prodam za 2,5 M. Informacije na telefon 23 -210.
126 P, star tri leta, prodam. Telefon 21 -085.
GOLFA J prodam. Cena ugodna. Jože Blažič, Žihovo selo 4, Otočec.
DIANO 6, letnik 1977, prenovljena karoserija, prevoženih 68000 km, prodam. Ogled po 15. uri vsak dan. Frankovič, Avguštine 4, Kostanjevica.
KOMBI diesel prodam. Jože Nagelj, Vel. Cikava 5, Novo mesto.
AMI 8, generalno prenovljena motor in karoserija, ugodno prodam. Franc Golob, Sela 3, 68310 Šentjernej.
NSU 1200 C, letnik 1971, registrira-n do decembra 1982, prodam. Božidar Bračun, Veliki Kamen 34, 68282 Koprivnica.
R 4 TLS, metalik, letnik 1977, v dobrem stanju prodam. Ogled možen vsak dan od 15. do 22. ure. Zvonko Kastelic, Rdeči kal 18, 68211 Dobrnič.
PRODAM prve zunanje blatnike in prage za zastavo 101. Dušan Mladenovič, Semič 10. ■
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto
USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legah (glavni in odgovorni uredniki, Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj. Pavel Perc. Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 12 din. Letna naročnina 480 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 960 din — Za inozemstvo 960 din ali 23 ameriških dolarjev oz. 52 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komercialne oglase 220 din, za razpise, licitacije ipd. 300 din, t cm na določeni, srednji ali zadnji strani 330 din, 1 cm na prvi strani 440 din. Vsak mali oglas do 10 besed 100 din, vsaka nadaljnja beseda 10 din. Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 13 od 1. 11. 1981 dalje. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603-30624 - Naslov uredništva 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33 (telefon (068) 23-606 - Naslov uprave Jenkova 1. p. p. 33 tel. (068) 22-365 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23—611 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC tozd Časopis Dolenjski list. oddelek grafične priprave Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
Z 125, letnik 1971, v voznem stanju, registracija potekla, ugodno prodam; lahko tudi pod elih. Prodam tudi doma narejeno kabino za 1 erguson 335 ali za Vladimirec tip 25. Vinko Grilc, Selce 18, 68283 Blanca.
LADO 1200 prodam. Zvone Kramar, Gor. Karteljevo 26, Mirna peč.
V\V, neregistriran, v voznem stanju, prodam. Mrgole, Telče 21, Tržišče.
ZASTAVO 750, letnik 1977, prodam. Marjan Bele, Mihovec 10 pri Podgradu. Novo mesto.
FIAT 132 2000, letnik 1978, karoserija uničena, prodam. Vprašati pri Alojzu Kozoletu, Pot na Polšco 39 a, Krško.
FIAT 126 prodam. Telefon 23 906 -od 15. do 17. ure.
ZASTAVO 750t letnik 1976, ugodno prodam. Žonta, Potov vrh 4,. Novo mesto.
ZASTAVO 101, karambolirano, prodam za 2 M. Naslov v upravi lista (1199/82).
ZASTAVO 101, letnik 1976, prodam. Vinko Draginc, Cesta komandanta Staneta 30, Novo mesto.
ZASTAVO 101, letnik 1972, dobro •ohranjeno, garažirano, registrirano do septembra, in kasetofon za avto prodam. Cena ugodna. Ogled vsak dan popoldan. Otočec 50 (poleg hotela Grad Otočec).
ZASTAVO 750 in diatonično harmoniko prodam. Marjan Kralj; Gor. Kamence 23, Novo mesto.
FIAT 750, letnik 1976, prodam. Telefon 44 -278 (zvečer).
ZASTA-VO 750 poceni prodam. Romih, Segova 3, Novo mesto, telefon 22-211.
NSU 1000 L, letnik 1967, neregistriran, prodam. Vrtar, Podturn 51, Dolenjske Toplice.
F1ČKA, starega 10 let, vrednega svoje cene, prodam za 2,5 M. Koštialova 21, Novo mesto.
R 4, letnik 1979, prevoženih 33000 km, prodam. Repovž, Srebrniče 2
а. Novo mesto.
PRODAM 15 SLC, malo rabljen. Cena ugodna. Anton Klemenčič, Goriška va 15, Mirna peč.
KOMBI IMV 1600, letnik 1973, prodam. Ivan Klemenčič, Dolšce 2 a, 68311 Kostanjevica.
Z 101 v nevoznem stanju, letnik 1972, poceni prodam. Tone Povše, Zagrad 11, Škocjan.
FIAT 126 P, letnik 1977, registriran do marca 1983, prodam. Janez Knapič, Cesta herojev 30/5, Novo mesto.
NSU 1200, registriran, in termoakumulacijsko peč (4 KW) prodam. Naslov v upravi lista (1196/82).
AVTO ŠKODO 120 L, novo, prodam. Rudi Nahtigal, Trebelno 32.
R 4, letnik 1977 prodam. Lukan, Rumanja vas 40, Straža.
PRINČA, ohranjenega (generalna z dokumenti) in kasetni avtoradio prodam. Šmarjeta 46, Šmarješke Toplice.
PRODAM 850 šport coupe, letnik 1970, registriran na novo, ali zamenjam za 126 P. Anton Zamida, Gor. Vrhpolje 6, Šentjernej.
ZASTAVO 750 v voznem stanju prodam. Gor. Karteljevo 4, Mirna peč.
PRODAM TG 90 B s kabino, nakladalnik na kolesih Trojan in viličar Indos. Anton Rakovec, Notranje Gorice 83, Brezovica pri Ljubljani.
PRODAM dele karoserije za zastavo 101. Šercelj, Pot na Gorjance 3, Novo mesto.
ZASTAVO 101, 1. 72, prodam. Cena 3.8 M, tel. 21-501, Novo mesto.
PRODAM ID 19 CITROEN, registriran do oktobra 1982 in AUDI 100 LS, registriran do septembra 1982. Vse informacije na tel. 068 56 -613, Jaklič, Gradac.
!! Kmetijski stroji j;
!! ■■
PLUG za traktor, dvojni obračalnik „Regent”, rabljen eno sezono, prodam. Pogorelc, Dolenja vas 1 3 pri Ribnici.
PLUG za traktor 521, malo rabljen, prodam. Milan Goršin, Gor. Težka voda 6, Stopiče.
TRAKTORSKI NAKLADALNIK za gnoj, na hidravliko, prodam ali menjam za obračalnik. Potov vrh
б, Novo mesto.
TRAKTOR 24 KS, rotacijsko koso in obračalnik - pajk prodam. Informacije na telefon (068) 61 863.
PRODAM
SPALNICO (rabljeno) in tri fotelje
frodam. Anton Gorenc, Mali latnik 25, Novo mesto.
PRODAM svinjo in devet mladičev, starih štiri tedne. Vekoslava Jereb, Gruča 5, Šentjernej.
CENTRALNO PEC na trda goriva, novo, prodam za 4,3 M. Prodam tudi kravo, brejo 5 mesecev. Jože Brine, Griblje 48, 68332 Gradac.
OTROŠKI VOZIČEK (globok) prodam. Majda Rudman, Vrh pri Ljubnu, n. h. Novo mesto.
ELEKTRIČNI OBLIČ znamke Skil, 9,00 W, širina oblar.ja 76 mm, prodam. Stroj je bil v uporabi le nekaj ur. Informacije dopoldne na telefon (068) 24 200. popoldne pa (068) 24 832.
SADIKE žive meje prodam. Pokor-ny, Cesta herojev 68, Novo mesto.
KRAVO, v visoki, brejosti, prodam.
Marija Sitne, Lbl. Straža 1 3. PRODAM puhalnik za seno znamke G1RI, večjo količino hlevskega gnoja in suhe smrekove deske (3 in 5 cm). Parkelj, Mirna peč 37. PSICO, škotsko ovčarko, prodam. Poglajen,' Potočna vas 1, Novo mesto.
PO UGODNI CENI prodam žago cirkularko. Na lepi sončni legi prodam 20 arov zemlje in hišo, zgrajeno'do prve plošče, v bližini avtoceste in 20 minut" od železniške postaje. Naslov v upravi lista (1190/82).
KRAVO, mlado, prodam. Franc Blažič, Mala Cikava 10 b, Novo mesto.
PRODAM 5 m3 hrastovih plohov debelih 5 cm. Ivan Kastelic, Bršljin 19, Novo mesto.
PRODAM nov trifazni dvotarifni števec in uro za nižjo, tarifo. Drago Zore, Bogneča vas n. h., Trebelno.
HRAM v dobrem stanju, primeren za vikend, prodam. Naslov v upravi lista (1191 /82).
PRODAM, 5000 kg krompirja (cvetnik, igor). Herinja vas 11, Otočec. KRAVO, staro 9 let, dobro mlekarico in voznico, prodam. Gazvoda, Birčna vas 9, Novo mesto. OTROŠKI VOZIČEK (globok)? za dvojčka prodam. Ernest Pirc, Mirna 254.
PRODAM 2000 kg Kakovostnega sena. Anton Grabljevec, Vel. Videm, Velika Loka.
LESENO BARAKO (6 x 3 m) prodam. Informacije po telefonu 24-094 v popoldanskem času. PRODAM globok otroški voziček, polkavč in dva -fotelja. Dam po ugodni ceni. Grobovšek, Levstikova 3, Novo mesto.
KRAVO, staro 6 let, brejo 9 mesecev, prodam. Vel. Brusnice 1.
200 kosov nove opeke (votlaki 29 x 19 x 14) prodam. Darinka Gradišek, Kajuhova 3, Brežice. DRVARNICO (6 x 3 m) z dvema prostoroma, grajeno iz kvalitetnega hrastovega lesa, še v zelo dobrem stanju, prodam. Stanko Kušljan, Šentjernej 73.
PRODAM rabljen gradbeni les za fasadni oder po ugodni ceni. Telefon 23-445 ali 24 -887. POROČNO OBLEKO številka 40, bež barve, prodam. Tel. 25-986. STEBRIČKE za vinograd (akacijeve - suhe) prodam. Cena ugodna. Milan Voglar, Brezovska gora 17, Leskovec pri Krškem.
KOBILO, staro dve leti, že vozno, prodam. Zevnik, Cadraže, Šmarješke Toplice.
LESEN HRASTOV POD. (senik 4 x 7 m) brez ostrešja prodam. Naslov v upravi lista (1192/82). SKRINJO (380 1), malo rabljeno, prodam. Naslov v upravi lista (1193/82).
KOZOLEC na štiri okna prodam.
Naslov v upravi lista (1194/82). KOMBINIRANO PEC - BOJLER (drva - elektrika) prodam. Naslov v upravi lista (1195/82). TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto prodam. Kličite na telefon 23- 408, Novo mesto.
TOVORNO PRIKOLICO, novo, nosilnost do 350 kg, prodam. Informacije na telefon 24 682 (dopoldan).
ČRPALKO (300 l/min) za gnojnico, na elektromotor, prodam. Ko-strevc, Trebelno 2.
VINO, rdeče (modra rankinja in žametovka) na Tolstem vrhu prodam. Naslov v upravi lista (1198/82).
PRODAM semenski krompir igor, dvobrazdni plug in mešalec havblic za seno. Stanko Jaki, Brinje 6, Šentrupert.
OTROŠKO POSTELJICO z jogijem prodam. Ogled vsak dar. od 17. do 20. ure. Erak, Šegova 8/19, Novo mesto.
PONY EKSPRES „Puch”, električno bas kitaro „Melodija” ter električni radiator (1,5 KW) prodam. Toni štimec, Roška 24, 61330 Kočevje.
POCENI PRODAM dve rabljeni peči za centralno, električni trifazni raženj, trajno žarečo peč, ovco in ovna. Anton Štimec, Roška 24, Kočevje.
KOSO Moertl, hidravljično, za traktor Zetor 25, 35 in 45 KM, in tračni obračalnik Favorit 220, vse v odličhem stanju, prodam. Jože Vimpolšek, Šentlenart 96 (22), Brežice.
SADILEC koruze, dvoredni, Panonija, skoraj nov, prodam. Jože Lapuh, Crnc 20, Brežice.
KONJA, starega 6 let, prodam. Ogled pri Antonu Travniku, Žužemberk 148.
KUPIM
AVTOMOBIL, lahko karamboliran, .do 15 Mpkupim. Javite na telefon (068) 21 501, ob delavnikih do 14. ure.
KUPIM okoli 20 arov zemlje, primerne za sadovnjak in vrt. V smeri Novo mesto Šmarjeta. Ponudbe na telefon (068) 22 838 od 16. ure dalje.
STANOVANJSKO HIŠO v okolici Novega mesta kupim. Cena do-100 M- Stane Klanšček, Šmarjeta 15, Šmarješke Toplice.
HIŠO v krški občini kupim. Naslov v upravi lista (11 89/82).
OREHOVE STOLE, rabljene, kupim. Javite na telefon 22 039.
GREBEN, neoporečen, od kosilnice (katerekoli) širok od 1,4 m do 1.8 m, kupim. Jože Erjavec, Brezje 13,68281 Senovo.
TRAKTOR „Tomo Vinkovič” v dobrem stanju kupim. Krese, Šal-ka vas 19. Kočevje.
IM
VINOGRAD blizu Šmarjeških Toplic prodam. Dostop možen z avtomobilom. Informacije na telefon 23 917.
PRODAM ali dam v najem (brezplačno) vinograd na dobri legi v velikosti 1800jn2 zasajen z rodno vinsko trto v Semiču. Možnost gradnje, elektrika v vinogradu. Ponudbe pod šifro: „UGODEN NAKUP”.
VINOGRAD / zidanico na Ljubnu
- prodam. Ogled v soboto dopoldne. Naslov v upravi lista (1186/82).
TRAVNIK KOŠEN ICO z njivo v velikosti 3300 m2 v Regerči vasi pod Sv. Rokom prodam, lnfor-. macije: Eržen, Kristanova 22, Novo mesto, ali na telefon (062) 29 - 444.
VINOGRAD (10 a) in zidanico v Hrušici prodam. Dostop z vsakim vozilom. Alojz Zupevec, Žabja vas 16, Novo mesto.
VINOGRAD s parcelo na Ljubnu prodam. Dostop z avtomobilom, cena po dogovoru. Informacije Mrvič, Gor. Straža 70.
VINOGRAD v Bojniku (23 arov) z zidanico prodam. Elektrika na parceli. Informacije v gostilni Franca Peršeta, Zbure 30, Šmarješke Toplice.
POSESTVO (15 ha zemlje njive, travnik, vinograd, gozd) z velikim gospodarskim poslopjem prodam v Cešnjicah pri Studencu. Ogled in prodaja bo 10. aprila ob 12. uri v Cešnjicah 7 pri Studencu. Prodam skupaj ali posamezno.
PARCELO 33 a), delno star vinograd, sončna lega, zidanica hram, elektrika na parceli, v bližini Šmarjeških Toplic, prodam. Možnost za dva. Dostop od asfalta z vsakim vozilom še 800 m. Informacije na telefon (068) 22 215 do 9. in po 19. uri.
PARCELO (22000 m2) za vikend v bližini Čateških Toplic prodam. Hovič, Zagreb, Telefon (041) 684 845.
GRADBENO PARCELO prodam. Naslov v upravi lista (1197/82).
HIŠO, primerno za upokojence, v Krški vasi, Skopice 12, prodamo. Stoji ob cesti, oddaljena 2 km od Čateških Toplic. Ogled možen 28. marca od 11. do 16. ure.
HIŠO z vrtom v Venišah prodam. Informacije po tel. 75 605.
jffiČBVESfiLAl
ELKKTROINSTALACIJSKA DELA. napeljavo in popravila opravljam. Material iinam na zalogi. Ivan PETRIČ, Metlika, telefon 58 467.
OBVEŠČAM cenjene stanke, da je s 1. aprilom odprt nov frizerski salon v naselju Rod Trško goro v Novem mestu. Priporoča se Frizerski salon Vida RODIČ, Pod Trško goro 23.
F. VALT ing. JUREČIČ, ELEK-TROMEHANIKA, METLIKA
- GRAD, specializirani servis za pralne stroje: GORENJE, CAN-DY. RF.X, NAONIS, ZANUSSI, C ASI OR, ZOPPAS, INDKSIT. Obveščam cenjene stranke, da sem se preselil na spodnji naslov: F. V. J. E LE KT RO M E H A N1K A, GRACARJEV TURN Hrastje 20, 68310 Šentjernej.
VODOVODNE INSTALACIJE napeljujem in popravljam. Material imam na zalogi. Možnost bančnega kredita. Drago VIRC, Tomšičeva 11, 68210 Trebnje, telefon 44 594.
JARČKE, stare dva meseca, odlične nosnice, pasme Hiseks, dobite pri Kurjereji v Medvodah. Informacije po telefonu (061) 443 247.
CENJENE STRANKE OBVEŠČAM, da montirani stavbno pohištvo, /Stenske in stropne obloge. Obloge nabavim tudi sam (po ceni od 390 do 430 din za 1 m2). Opravljam tudi adaptacijo podstrešij. Se priporoča Jože BAŠELJ, Rimska cesta 19, Trebnje, telefon 44 481 (popoldne).
RAZNO
V VARSTVO sprejmem enega otroka. Naslov v upravi lista (1187/82).
Naši dobri mami MARIJI BREGAR iz Zavinka pri Škocjanu želimo za dvojni praznik mnogo zdravja, sreče in zadovoljstva v krogu dragih otroci z. družinami.	-
Dragi teti MICKI LOKARJEVE. Gor. Karteljevo, Mirna peč, želimo za dvojno praznovanje veliko zdravja in zadovoljstva in da o bila še naprej tako dobrsn I doslej. Slavka z družino iz Zdinj vdsi.	..	'
Dr JANEZU DULARJU iz Metlike za uspešno obrambo disertacij čestitajo sotrpini.
Dragi mamici URŠKI LliNARČl iz Gabrijel 9 pri Krmelju iskrila čestitava za njeno 78. pomlad željo, da bi bila še mnogo -zdrava in srečna Lojze ir. Man&E' Dragi maim in stari mami MAI*L STRASBERGER iz Novega mesta, Nad mlini 21, ze*IIT10,in. 70-letnico veliko zdravja, za voljstva, sreče in veselo prazno nje. Hčerki Ruža in Anic družinama.
STANKO
Blanca.
KRAMŽAR, Čanje J. prepovedujem	■
Bromšetu pašo kokoši po m J.(e., I zemljišču. Če tega ne bo up > 1 val, ga bom sodno preganjal. .
IVAN JEREB,.Gruča 5, Šentjern E prepovedujem Janezu Jere, 'na. Gruče 9 pašo kokoši in kaiv koli delanje škode po mojem niku. Če tega ne bo upošteva*’ bom sodno preganjal.	..
STANE BRINJEVECj Mirna opozarjam Darka Žagarja |Z. ^ ne peči 1 a, naj javno. pie ■[ ^ lažne besede, ki jih je ?°v[UgJ meni. V nasprotnem prime bom sodno preganjal.	ojn);
JOŽE STRAHINJIČ, Zilje 2, ca, prepovedujem vožnjo vseh vrst živali po moji parce
ATNONIJA GAZVODA, MfLa 9, Novo mesto, opozarjam „j in solastnike naj takoj v stopnice z mojega zemulS „ vinogradu v Ljubnu. V nem primeru jih bom Sanjala-	N voj
ANICA SMID, Trdinova 5 a, mesto prepovedujem P**°T?
K j mojem vrtu v Dobindom M dor tega ne bo upošte' bom sodno preganjala.
JANEZ GR ŽE iz Malega log2 ^ Loški potok, prepovedujem s ^ du Alojziju Sarnsu in P2 .. j„ Malega loga 42 pašo koko ^ odlaganje odpadkov po vrtu. Če tega ne bosta uposte ju bom sodno preganjal.
Ljubnu. V naspf!;
' sodno P1*!
I
IZ N0V0M6$<[_„
P0R0DNi$NiCtV&
so
V času od 10. do 17. marca ^a. novomeški porodnišnici uaika' rija Petrič iz Črnomlja -Enisa Halilagič iz Metlike - ^ \g Andreja Musar iz Brežic - J** j Naceta, Sonja Gobec iz žabje . Ajdo, Danica Kašič s Selške g ^ Bernardo, Biserka Mlinarič ra .jja
- Danijela, Silva Deželan 'z vega
- Marka, Jožica Kodrič s.5e -
- Majo, Marija Štamfelj iz K1 njrne	I
Dušanko, Helena Cvelbar ra	jz	I
vasi - Polonco, Dragica Ces“	i
Malega Korena - Sašo, M	I
Jazbec z Brezovske gore	-	j	*
Bariča Jermančič iz Otavm* njjc Matejo, Danica Rauter iz Er. njevi-
- Sama, Pavla Stopar iz Kos
ce - Petra, Pavla Ručman ,tor0' j
- Atnona, Anita Klemše ra r g^
Matejo, Danica Rauter 'z L**"-:e»i- i
■ - gr '	' ;opar iz Kostanj. j
Ručman i
 ,__________________________ 7rnom-'
ža - Matejo, Višnja KraljlZ V.ačle* lja - Petro, Katica Juran 1,, tenje'
- Ano, Renata Prešeren iz ra
ga Kronovega - Jerneja, ‘^jc> Lokar iz Stana - Uroša, J s|8va» Mihalič iz Durlincev - Krun Bernarda Godnjavec iz G , j i Gradišča - Urško, Martina Brezove rebri - Barbaro, Ainjjj»» Beganovič iz Mačkovca -	£$<>'
Veronika Podlesnik s Kala -- _erija j Silva Forneci iz Dolenjega *) QOlf\
- Milana, Polonca NikobC ra ,;jč | nje Straže - Blaža, Marija Z	P
Dolenjega Mokrega polja ^Icn. j ani Radovan iz Loke -Dragica Rus iz Gradca - _ , - ,1 Slavica Klobčar iz ®9nnrafatl1 deklico in Silva MigaliC iz D
- deklico. Čestitamo!
K
UČNA URA V KNJIŽNICI ..*»,
Na naši šoli imamo fc	‘
celodnevni pouk, zato je *u ,0 pP' . nica dobila svoje prava m P" A izobraževanju. Vse 'cnJ.lfej|to, j
P\
u.i»u,u«,a»iju. »»^	“-■»	-„XlCO» .j
potrebujemo za bralno zna mače branje in ostalo, lan*^ K' mo v šoli. V letošnjem sols*. I smo imeli že dve uri k "J n*2' vzgoje. Tovarišica knjižni*-?* mf^MH je naprej opisala značaj knji ppir I kako v njej iščemo knjig uro pa smo bili že pravi up je|i0 ' knjižnice. Takšnih ur s' „|juj6'?i tov. knjižničarki pa se zah^čri v-.., ■
COS ,»B
Št. 12U702) 25. rn^i
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
V 76. letuje prenehalo biti srce naše drage sestre in tete
Marije zupanCič
iz Bistrice 4 pri Šentrupertu
Iskren0 se zahvaljujemo sorodnikom; vaščanom in naj-jžjim sosedom, ki ste nam pomagali v najtežjih trenut-p » Pokojni darovali cvetje in jo spremili na zadnjo pot. ?se™° se zahvaljujemo župniku, kaplanu za opravljeni red m pevcem za zapete žalostnike. Iskrena hvala tudi Mici Lamovšek za poslovilne besede.
Žalujoči: brat France in ostalo sorodstvo
ZAH }LA L A
Ob boleči izgubi naše ljube mame, stare mame, sestre, svakinje in babice
MARIJA MARKOVIČ
iz Gor. Polja
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in vence ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala delovnim organizacijam Krki, Novolesu, KZ Novo mesto, IMV in našim sodelavcem. Hvala tov. Košmrlju za poslovilne besede, pevskemu zboru in duhovniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage
DANICE PREDOVIC
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste pokojno številno spremili na zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala ZD Metlika in zdravniku Mlačaku, Splošni bolnišnici Novo mesto in Bolnici Petra Deržaja v Ljubljani, ZB Hrast, govornikom Jožetu Žlogarju in Anici Kočevarjevi, Trak Mengeš, Jugobanki Ljubljana, Šiška in župniku Vranešiču za obred in govor.
Žalujoči: sin in hčere z družinami, brat z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
°rečem spoznanju, da ni več med nami drage mame in stare ‘mame
Marije CrCek
roj. Kmet iz Šalke vasi pri Kočevju
zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, Me,^ s°sedom, članom kolektiva ZD Kočevje in zadiT n’ ^ so 3° v tako velikem številu spremili na njeni izraz^ Zahvaljujemo se vsem za pismene in ustne žuDndfS0Ža^a’ 22	0	leP° darovano cvetje in vence,
žalr.J . za opravljeni obred in godbi za zaigrane “rke- Vsem še enkrat iskrena hvala!
Vsi njeni
ZAHVALA
Po dolgotrajni bolezni nas je v 89. letu zapustila naša draga žena, mama, babica in prababica
MARIJA KOSTREVC
iz Pristavice 2, Bela cerkev
ob se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali *Cn^°Sebei še sindikatu TOZD Iskra Šentjernej za Sosedom Venec ln denarno pomoč, zdravnici Žibert - Vizic, bolezni “5 ^ščanom Vrtačič, Kostrevc in Kaplan, ki so nam v I'ase mame pomagali in župniku za lepo opravljeni obred.
aluj°5i; mož jože h5erkj Tilka in Mimi z družinama, ®n France z družino ter ostalo sorodstvo
Pristavica, 18. 3. 1982
tebe‘d^Za obudila,
Afe LiSagi ata< ne bi črna zemlja krila.
Povso/ Ura’ dan< ne noč’
Vs°dv mislih si navzoč.
V SPOMIN
Minilo je leto žalosti in bolečine, odkar si mnogo prerano odšel od nas ljubljeni mož, ati, brat in stric
FRANC JUDEŽ
iz Mirne peči 48
Hi°rem adn? je v našem domu, ati, odkar te ni. Ne t°Pline veijeti, da si za vedno odšel in ne prinašaš sm° s- med nas. Ko nemo stojimo ob tvojem grobu, ati, Soi u> a neizmerno daleč; ne seže do tebe, ljubi naš spomi Za b°lečine. Hvala vsem, ki ste ga ohranili v m mu prinašate cvetje in prižigate sveče.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in ata
KARLA KOMANA
iz Kočevja
se iskreno zahvaljujemo dobrim sorodnikom in sosedoma Fičurjevi in Štefančičevi za pomoč med hudo boleznijo in trpljenjem. Zahvaljujemo se dr. Rupniku in dr. Kolarju za zdravljenje, godbi na pihala, pevcem iz Dolenje vasi, ribniškemu župniku za obred, znancem in prijateljem ter vsem, ki ste pokojnega spremili na zadnji poti 8. marca v Ribnici. Hvala za darovane vence in cvetje. Hvala vsem, ki se ga bodo še spominjali.
Vsi njegovi
Dih pomladi je oživel tvoj breg, ki si ga imel tako rad.
Sadno drevje brsti, v njem ptičje petje se glasi, a vse je pusto in prazno, ko tebe več ni.
V SPOMIN
17. marca je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, oče, stari oče, brat in stric
STANKO OGOREVC
iz Malega vrha
Hvala vsem, ki se ga še spominjate!
Žalujoči: žena Pepca, sinovi Stanko, Branko in Mihec z družinami ter bratje in sestre
ZAHVALA
V 70. letu nas je zapustil naš dragi mož, ata, dedek in pradedek
JANEZ BRATKOVIČ
iz Gor. Vrhpolja 59
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom za pomoč, za darovano cvetje in izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se gasilcem, šentjernejski godbi, župniku za opravljeni obred in kolektivom Iskra Šentjernej, KZ Krka in DO Petrol. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena, sinovi Jože, Janez, Franci in Matjan z družinami
1
ZAHVALA
V 71. letu nas je za vedno zapustila naša draga žena, mama, stara mama in prababica
MARIJA GORŠIN
s Potovega vrha 38
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom za podaijene vence in cvetje ter za izrečeno sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni vaščankama Saškovi in Štampfljevi ter patru Cirilu za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: mož Miha, hči Milka z možem, vnuka Tone in Milan z družino
V SPOMIN
Minilo je leto dni, odkar ni več med nami mame in ata
VERE in JOŽETA HRASTARJA
iz Dol. Dobrave pri Trebnjem
Imejmo jih v lepem spominu! Jože, Veri, Jožica in Tone
Ljubljena mož in sin, ki v grobu spita, a v naših srcih še živita, ne mine ura, dan ne noč, povsod v mislih sta navzoča.
V S P O M 1 N
IVANU in JANEZU ŠKORNIKU
s Homa 40, Šentrupert
Hvala vsem, ki jima prinašate cvetje in prižigate svečke.
Žalujoči: vsi njimi
marca 1982
BREZ NAPAKE - Novomeščani Anica Mrvar, Stanko
5 MILENA
„Največja sreča je delati z mladimi”, pravi Milena Bo-rovac, učiteljica iz Ribnice, ki se je pred dobrim mesecem upokojila. Vedno se je zavzemala, da bi bili odnosi med učiteljem in učencem čim boljši, da učenec ne bi bil le učenec, ampak da bi ob učiteljevi pomoči sam prihajal do novih spoznanj. Njeno prizadevanje je rodilo sadove. Na različne načine ji izražajo hvaležnost njeni nekdanji učenci, ki jim je bila v 34 letih učiteljevanja v Ribnici ne le učiteljica, ampak tudi svetovalka in vodnica v življenje.
Milena Borovac je po rodu Štajerka, iz Šmartnega ob Paki. Ribničane je s svojim delom osvojila in tudi njej so, kot pravi, „ti šegavi, zaviti in prisrčni ljudje in ta prelepa Ribniška dolina prirasli k srcu. In če se vprašam: kje je moj pravi dom? Tam, kjer sem se rodila ali tam, kjer sem živela in delala večino svojega življenja, se tehtnica nagne na ribniško stran. ”
Odraščala je v naprednem okolju. Telovadila je pri sokolski deci. 1944 je bila sprejeta v SKOJ, 1945 pa v KPJ. Tudi v Ribnici si je pridobila zaupanje in delala v mnogih organizacijah in organih, in to na najodgovornejših mestih. 12 let je bila sekretarka SZDL, bila je poslanka, vodja delegacije za zbor občin v■ skupščini SRS in drugod. Največ pa je delala na področju izobraževanja; med drugim je bila pod-
predsednica izvršilnega odbora .izobraževalne skupnosti Slovenije in predsednica' komisije za osnovno šolstvo pri tej skupnosti.
.Najbolj me boli, ker so velike razlike pri osebnih dohodkih pedagoških delavcev, ki ne temelje na rezultatih dela, ampak na možnostih območja, na katerem šola deluje. Te neupravičene razlike smo pred leti s solidarnostnimi merili ublažili. Žal pa se je zdaj vse spet izmaličilo. Boli me, ker so prosvetni delavci vedno zapostavljeni. Tudi moja mama, ki je bila prav tako učiteljica, je dobivala v stari Jugoslaviji za poln delovni čas le polovico učiteljske plače, in to samo zato, ker tudi oče ni bil prosvetni- delavec” pravi Milena Borovac, ki je po vojni kot učiteljica opravila veliko neplačanih nadur in drugega učiteljskega dela, za kar je vedno dobivala le pismene pohvale. Vendar, pravi, so bili takrat drugačni časi in smo vsi tako delali. Danes pa so časi drugačni in ne bi bilo prav, da bi eni stiskali pasove, drugi pa ne.
„Predvojna Jugoslavija ni dala delavcem niti osnovnih pravic. Zato ne razumem, da delavci danes bolj ne sodelujejo v samoupravljanju. Samoupravljanje pa ni anarhija, ampak pravica, da odločaš o tistem, kar si ustvaril. Samoupravljanje tudi ni, če kritiziraš le tisto, kar vidiš slabega za sosedovim plotom, ne vidiš pa plevela na lastnem vrtu!”
JOŽE PRIMC
RES RAZJASNIL SRCE IN OKO? — Mnogi so takole obnemogli ob pokonci postavljenem praznem sodu, ki je sluzil za mizo in pravemu skladišču praznih stekelnic. Praznik cvička je le enkrat v letu. (Foto: J. P.)
Skoraj bi zmanjkalo cvička
V štirih dneh so pokuševalci spili reci in piši 12.000 litrov vina
Edini teden, ki je na splošno zadovoljstvo trajal samo štiri dni, je bil letošnji deseti „Teden dolenjskega cvička”, ki ga je pripravilo Društvo vinogradnikov Dolenjske pod pokroviteljstvom Kmetijske zadruge Krka v športni dvorani v Novem mestu.
Letos je bila cvičkarija vseh cvič-karij. Nihče ne ve natančnega števila ..pokuševalcev”, menda jih je bilo več kot 5000, ve pa se, da so v usta in mimo njih pretočili skoraj 12000 litrov najbolje ocenjenega cvička.
Po dnevih je cviček tekel takole: v četrtek po sprevodu ki se je v dežju vil po ulicah Novega mesta, se je v dvorano nagnetlo skoraj tisoč ljubiteljev vinske kapljice. Nekateri so prišli tudi po diplome, priznanja
• K „Tednu dolenjskega cvička” je sodila tudi tradicionalna skupščina Društva vinogradnikov Dolenjske. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je od 80 članov udeležilo skupščine 52 vinogradnikov. Najprej so poslušali poročilo upravnega odbora, potem pa so se dalj časa zadržali ob spremembah pravilnika.
in pohvale. Ker prave ..kondicije” še ni bilo, so ga po grlu pognali le 2800 litrov. Zato pa je bil bolj učinkovit petek, ko so praznovali Jožeti in so nazdravili s 4000 litri. V soboto ga je zmanjkalo še 3000 litrov, v nedeljo pa, nekaj tudi po zaslugi humorista Simeka - Šraufcigerja, spet skoraj 3000 litrov.
Ob cvičku, ki menda zaradi svoje kislosti noče sam ostati v želodcu, je bilo skuhanih tudi tisoč krač in drugih pivskih jedi. Ob količinsko majhnem pridelku letnika ’81 se mnogi boje, da je cvičkarija popila ves najboljši pridelek. S tem se mnogi vinogradniki, ki so prišli tudi iz najbolj oddaljenih krajev Dolenjske, niso strinjali, češ da svojega ne
menjajo za prvonagrajenega, ki so mu ne da bi imeli dokaze za to -pripisovali tudi nekaj kemije.
Proti jutru so uredili tudi ta problem, saj jih je cviček grdo kaznoval za obrekovanje. Mnoge „po-kuševalce” je dodobra načel, tako da so mešali zrak kot ..popisane” muhe. Tudi glede solidarnosti ni bilo kaj pripomniti. Treznejši je pomaga! na piano po svež zrak, svojemu vinsko onemoglemu tovarišu. Takih prizorov je bilo vsak večer na pretek.
Za red so skrbeli miličniki, ki jim gre posebno priznanje, saj so morali poseči le v en pretep. V največjem dolenjskem vinskem hramu se je vto zgodilo na petkovi
reprizi, pravzaprav že v soboto zjutraj. Nekdo je s prazno steklenico preizkušal trdnost sovražnikove betice in namesto cvička je tekla kri. Dva je rešilec odpeljal v bolnišnico, tretji pa se je ..pozdravil” na mestu dogajanja.
Bili so tudi taki srečneži, ki so za 50 din na srečelovu zadeli dvesto-litrski sod, drugim pa je za spomin ostala prazna denarnica. Mačka bodo preganjali še nekaj dni, mno-gokje imajo zaradi cvičkarije v hiši tihi teden, nekoga pa bo na praznik cvička spominjala zvita pločevina.
Res, lahko bi rekli: Oktoberfest po dolenjsko.
J. PAVLIN
Novomeščani znali največ
V Krškam kmetijski kviz za Dolenjsko in Posavje
Zgodovina v živo
Že več kot teden dni študentje fakultete za arheologijo in delavci Dolenjskega muzeja na ffiijth Mestne njive v Novem .pestu odkopavajo prazgodovinska žarna grobišča. Izkopavanje grobov na Klemenčičevi njivi je le nadaljevanje pred 20 leti začetega deia. V tednu dni so odkopali 40 grobov iz najstarejše železne (halštatske) dobe iz 8. stoletja p. n. št. Velike glinaste žare, ki hranijo 'pepel pokojnikov, imajo le redke pridatke (igle in zaponke). Vsem žaram manjka zgornja polovica, ki jo je odneslo plužno obdelovanje njive.
Še nagajata sneg in led
Cesta pri čabru zaprta zaradi zemlje in kamenja
Ta cesta pa ni nevšečna in celo nevarna le zaradi snega in ledu, ampak je na kopnih mestih povsod veliko lukenj. Na zadnjem odseku, se pravi od Trave do Čabra, je sicer uradno zaprta za ves promet, dejansko pa vseeno vozijo osebni avtomobili, medtem ko tovornjaki ne morejo. Vzroka za zaporo ceste sta dva. Prvi: na kraju, kjer grade novo cesto do Podplanine, je zdrsnilo na glavno cesto precej kamenja, vendar so ga v glavnem že odstranili.
Hujši je drugi vzrok. Klanec nad Čabrom oz. Čabranko postaja vedno bolj strm, ker zemlja drsi v Čabranko. Tovornjaki te strmine ne
zmorejo več, osebni avtomobili pa jo še premagajo.
Na območju nad Čabranko proti Podplanini in Planini namreč zemlja zaradi podtalne vode drsi v dolino.
Zaradi snega in ledu je še vedno komaj prevozna regionalna cesta od Sodražice do Cabra.
Osem najboljših ekip iz Dolenjske in Posavja se je v soboto, 40. marca, pomerilo na področnem kvizu „Mla-di in kmetijstvo”, ki sta ga pripravila konferenca mladih v kmetijstvu pri OK ZSM in aktiv mladih zadružnikov v Krškem.
Na izbirnih tekmovanjih je sodelovalo okrog 150 mladih, zato je pomen kviza tudi v razmeroma širokem strokovnem in družbenopolitičnem usposabljanju. Področni kviz je odkril, da so mladi najbolj doma na področju poljedeljstva, le enkrat so nepravilno odgovorili na vprašanje iz živinoreje, precej manj znanja pa so tekmovalci pokazali, ko so odgovarjali o sadjarstvu, vinogradništvu, kmetijski zakonodaji in družbenopolitični praksi.
Novomeščani sp zasluženo zmagali, saj se niso niti enkrat zmotili. Tik za petami so jim domačini .-Krčani, tretji pa so Metličani. Te
ULIČNI TEK NA DRSKI
Osnovna organizacija ZSMS Drska prireja 2. aprila ob 16. uri ulični tek okrog Drske. Start bo pred trgovino Dolenjka na Drski, proga pa bo krožna; dolžina kroga je 750 metrov. Tekmovalci bodo nastopili v osmih kategorijah: pionirji in pionirke do 11 let (1 krog), dekleta in fantje do 16 let (1,2 kroga), ženske do 35 let (2 kroga), moški do 35 let (6 krogov), ženske nad 35 let (1 krog) in moški nad 35 let (2 kroga). Prijave sprejemajo eno uro pred startom; tekmovalci bodo dobili topel čaj.
Športna komisija OO ZSMS Drska
ektpe so dobile tudi pokale in diplome, vsi tekmovalci pa so prejeli praktična darila. Vrstni red drugih: 4. Trebnje, 5. do 7. Brežice, Črnomelj in KŠC Grm ter 8. Sevnica.
"" * »ck
v novomeški športni dvorani
Jutri ob 19. uri manifestacija slovenske tovrstne glasbe
Jutri, 26. marca, se bo ob 19. uri v novomeški športni ‘jvor, pričela velika manifestacija venske rock glasbene ustvaij nosti. Poleg domače Drevored bosta nastopila se ^ ansambla iz Idrije, Sun Kuzle, ter Indust bag iz Metu ^ "Trije gostujoči ansambli. 1 bodo prvič predstavili P novomeškim občinstvom, hkrati priredili promocijo pričakovane velike plošče „	^
je...”, ki so jo posneli noVo-dvema slovenskima pun* ^ valovskima skupinama. Gre. . kakor za edinstveno F m slišati pomembne predsta ^ slovenskega novega rocka enkrat, poudariti pa ve|Ja (0. dejstvo, da so se prav vsi n pajoči odrekli vsakršnih rarjev, potnih stroškov ali nic, saj je že cena dvorane P ^ zastrašujoča. Prireditev . poživila večni mladenič ^ Plut iz Semiča z igranj®111^, bršlanove liste in njegov sin vo s harmoniko.
na*10'1
ir
DRUGO MESTO ZA TATJANO SAJL
' bil0;
Minuli petek in s°b°toJ®
v Ljubljani republiško tek f
nje učencev glasbenih šol nije. Novomeško glasben0 , Marijana Kozine je uspesn® stopala Tatjana Saje, ki j®, pila v 3. kategoriji klaVtfP dosegla 84,6 točke in |> nagrado. Tatjana je gojen ^ letnika klavirja pri Pr<? pa Mally v Ljubljani, °*>*s ^oVeit 111. letnik gimnazije v N . mestu. Poleg nje so na tek nju nastopili štirje P'an'Snsejl! Glasbene šole Trebnje in d . naslednje uspehe: Katarina 66 točk in pohvalo, Alenka ,0 žan 69,4 točke in P° jj Damjana Zupan 59,8 toc Alenka Korbar 50 točk. .
Igor Ravbar so za zasluženo zmago dobili iz rok poKri”'j)3 predsednika krškega občinskega izvršnega sveta Vinka »	\
višjo lovoriko, kajti mladi kmetijci so na kvizu odgovaf) napak. (Foto: P. Perc)
NAJBOLJŠI MED NAJBOLJŠIMI
zu
bli;
trideset. To pa n' .^vaje delno zavulgar’1 !l
delegatov na lističih nekje
ŽARNI GROBOVI, STARI 2700 LET - Na Klemenčičevi njivi so doslei izkooali že 130 urobov. (Foto. J. Pavlin)
Predpriprave na repiške volitve so trajale skoraj celo leto. Tovariš Sezedeljevič je bil od samih skrbi tako bled, da bi človek njegov obraz težko ločil od nepobrisane šolske table.
..Evidentirati in izvoliti moramo najboljše krajane oziroma delavce,” je govoril povsod, kjerkoli seje pojavil.
„Z moralno-političnimi kvalitetami, seveda,” gaje kot po pravilu dopolnil tovariš Rdečnik.
„Baza mora stati za izvoljenimi. Brez baze in baznikOv je delegat kot izgubljen. Izvoljeni mora imeti za seboj široke ljudske mase,” ni hotel ostati
brez pripombe tovariš Sindi-kalič.
„Se razume, vendar ne smemo pozabiti na mlade. V delegacijah morajo biti zastopani v upoštevajočem odstotku,” seje zavzel tovariš Mladič.
„Že nekaj let dobivamo pod nos pripombe, da preveč radi pozabljamo na ženske. Napaka se nam ne sme več ponoviti!” je klicala v spomin besede očitanj Klotilda Zrač-nikova, predsednica sisa za zastopanje žensk v javnem življenju.
Dan pred volitvami je bilo nebo jasno, Repičeva draga prelepljena z velikimi plakati,
obrazi repiških odgovornežev pa so sijali kot s slanino namazani pirhi.
„Nismo se zaman trudili. Poglejte imena na volilnih lističih: najboljše, kar trenutno premoremo v Repičevini!” je bil notranje zadovoljen tovariš Sezedelejevič.
„Moralno:politično neoporečni ljudje,” se je smejalo tovarišu Rdečniku.
..Predlagani delegati niso • samorastniki, zraščeni so s sredino, iz katere izhajajo, kot mah z bukvijo,” ni hlinil navdušenja tovariš Sindikalič.
„Če takole bežno preračunam, je poprečna starost
rep,
riš Mladič.
„Tudi žensk je
malo smeJ
kot le za seme,” se je tovarišici Klotildi ZračP . jjj „Rad bi videl koga, ,<je nam lahko kar koli očita' jjt-zaključil obdobje preC|.., vami tovariš Sezedeljev1 > vdušen, da je teoretični jj. vek: ..Najboljši med naj širni” postal tudi praksa-Slabih štirinajst dnizat® rjju telefonska žica pri fri Sezedelejeviču skoraj -- p. zaradi silnih telefoniad- N $  « :__________J..A«tlrl	SO	Z
izvoljeni predsedniki s“ ^ penili, ker so bili doma ^ sklicani sestanki izvršnL|ept' borov in skupščin — nes*^ 4
toni gašp^
p	--——-
<3S* raznih zdravil na jugoslovan-se natjapIScu' s nel<aterim smo se srečali že lani, Ve6ine i,U,e tud' v let°šnjem letu. Po vesteh iz *dr3vj|j U9°s'ovanskih mest se preskrbljenost z Pravil CB'° s*a^ša- Primankuje okrog 200 ianuar]^rned n*'m' nekatera ključna. V začetku zvezni odlok o prepovedi izvo-do,r»ača ' 'h do*<*er ne bo z njim preskrbljena amPak ipavstver»a služba, ni ničesar rešil.
Enake h*.™™ * P°slabJa' reč n, (j j osti kot pri sprejetju odloka nam-Uy°z sur' ° pr' oc*obravanju devizne kvote za
Uvoz sur dri odobravanju devizne kvote za 'nc*Ustrjj°Vlp 'n reProrT'ateriala za farmacevtsko so sg0' j1r°'zvajalci so z njimi slabo založeni, ^Ptensb °9? *e ,ani po uvoznih omejitvah od v'n jn reru dalie kritično zmanjšale. Brez suro-2a tuje . prorna,eriala proizvodnje seveda ni, ne teiu je rzis^e ne za jugoslovanske bolnike. Ob 0lr,eievati*>raW'^eno vprašanje, ali je pametno Uakup r ,zv°z. ki prinaša potrebne devize za °*3 vseK*)rjmater'a'a 'n surovin, brez katerih se Proi **' . '^i^rativnih ukrepih zdravila ne ^jvečjj	Opravičeno	je	tudi	zato,	ker	je
'"^avtska potrebnega uvoza doslej krila far-*a’ kar o lndustr'ia z devizami iz svojega izvo-l^ePoiTierT1[)lndev'znem P°ložaiu naše države ni
SVetu prpL*T*U od*°ka so v zveznem izvršnem drugega ezr' dejstvo, da mnogih zdravil in "^diti brnedic'nskega materiala ne moremo rr*0rali u/ez uvo*enib surovin. Če teh ni, bomo ,r'krat	zdrav'la.	ki pa so v.tujini tudi do
<S6 porazJa kot pri nas. Prezrte so bile še s edice. Neizpolnjevanje obvez do tujih
kupcev lahko napravi ogromno škode našim farmacevtskim tovarnam. Tuja konkurenca lahko hitro zapolni nastalo praznino in bi bili tako vrženi stran trud in sredstva, ki so bila v 20 letih vložena v pridobivanje tujih tržišč. Naše farmacevtske tovarne čaka tudi plačilo nadomestnega nakupa zdravil, kar pomeni odliv deviz, pa tudi naši bolniki v takih razmerah ne bi imeli potrebnih zdravil.
Po predračunu zveznega komiteja za zdravstvo delo in socialno politiko bi morali letos v Jugoslaviji zagotoviti za uvoz potrebnih farmacevtskih surovin 320 milijonov' dinarjev. Za vsakega proizvajalca mora poskrbeti posamezna republika ali pokrajina. Slovenske farmacevtske tovarne potrebujejo samo za proizvodnjo zdravil za jugoslovanski trg 70 milijonov dolarjev. Od tega bi 65 milijonov lahko ustvarile same z izvozom, če bi jim ostale vse devize. Novomeška Krka pa potrebuje letos za proizvodnjo zdravil za domači trg skoraj 35 milijonov dolarjev, česar v trenutno znanih pogojih ni sposobna zagotoviti. Težavam botruje še slaba preskrbljenost s surovinami zaradi lanskih uvoznih omejitev in letos za skoraj polovico manj dobljenih soglasij za uvoz surovin od potrebnih.
Odlok o prepovedi izvoza zdravil zaradi vsega omenjenega še vedno razburja naše proizvajalce zdravil, zaradi njega še vedno niso znani pogoji gospodarjenja farmacevtske industrije v letošnjem letu."Ene proizvajalce razburja bolj, druge manj, saj niso v vseh republikah v enakem položaju. Farmacevtska industrija v Srbiji,
Makedoniji ter Bosni in Hercegovini lahko npr. uporabi za uvoz prav vse ustvarjene devize od prodaje na tuji trg, za preskrbo domačega trcp z zdravili pa ima zagotovljene še dodatne devize iz združenih republiških sredstev. Slovenska farmacevtska industrija, ki krije 36 odstotkov vseh jugoslovanskih potreb po zdravilih, lahko porabi za uvoz le 65 odstotkov ustvarjenega deviznega priliva (ostalo združuje na ravni republike za skupne potrebe), pa tudi o dodatnih devizah zaenkrat ni govora, razen če si jih ne preskrbi sama^ Hrvaški farmacevti niso bistveno na boljšem. Zato se ni čuditi zahtevam, da se odlok odpravi in izenačijo kriteriji za uvoz surovin.
Vsi jugoslovanski proizvajalci zdravil pa se srečujejo z velikimi težavami'. V takih razmerah tudi samoupravnega sporazuma o preskrbi jugoslovanskega trga z zdravili v letu 1982, ki ga je podpisalo 13 naših farmacevtskih tovarn, ne morejo uresničiti in preskrba z zdravili tako še naprej slabo kaže. Proizvajalci skupaj iščejo izhod iz neprijetne in nejasne situacije. Ni sicer pričakovati, da bi bila preskrba z zdravili taka kot v zadnjih letih, a zagotoviti bi morali vsaj normalno proizvodnjo prednostnih zdravil. Bolnike, ki odhajajo iz lekarn praznih rok, vsi ti problemi namreč ne zanimajo.
Na jasna vprašanja in zahteve so proizvajalci dobili odgovor, da gre le za začasen odlok na izrecne zahteve republiških komitejev za zdravstvo ter da bo ukinjen takoj, ko se bodo na trgu poznali dogovori farmacevtskih tovarn. Poleg
tega odloka ne prepoveduje izvoza v celoti, ampak ga le pogojuje s soglasji zveznega sekretariata za tržišče in cene, zveznega komiteja za delo, zdravstvo in socialno politiko, sekcijo za kemično in gumarsko industrijo pri gospodarski zbornici Jugoslavije in zveznega sekretariata za zunajo trgovino. Brez dvoma pa je bil strah med proizvajalci zdravil, da bo postopek za pridobitev soglasij dolgotrajen, glede na dosedanje izkušnje upravičen. Resnici na ljubo doslej z izvozom zdravil ni bilo večjih zapletov in, kot smo zvedeli v novomeški Krki, so tudi prva soglasja za izvoz že dobili. A strah in negotovost ostajata, kar je v siceršnjih razmerah preskrbe s surovinami in proizvodnje zdravil povsem upravičeno.
Naši proizvajalaci zdravil veliko pričakujejo, od družbenega dogovora o merilih za preskrbo jugoslovanskega tržišča s proizvodi posebnega pomena za preskrbo delovnih ljudi in občanov v letu 1982, ki je bil sredi marca končno le podpisan, predvsem dovolj pravočasno odobrenih deviz za uvoz surovin in repromateriala za proizvodnjo zdravil tako za domači trg kot izpolnjevanje obvez do tujih kupcev. Bo ta rešil kritično preskrbljenost naše farmacevtske indu strije s surovinami in omogočil normalno proizvodnjo zdravil za domači in tuji trg? Upanje je, saj daje prednost tudi zagotavljanju deviz za uvoz farmacevtskih surovin in repromateriala. Dejanski rezultati pa bodo že v kratkem vidni v praksi.
ZDENKA LINDIC-DRAGAS
VOJAŠKI KOTIČEK
PREMALO DOLENJCEV V MODRI UNIFORMI
Kam po osnovni šoli, je vedno znova pomembno življenjsko vprašanje. 0 tem se učenci pogovarjajo s prijatelji, starši, učitelji, poklicnimi svetovalci in drugimi. Verjetno so najboljše razmere za nadaljnji študij pn nas v kadetski šoli za miličnike v Tacnu pod Šmarno goro pri Ljubljani. Zakaj torej ne postati miličnik?
To šolsko leto bo končala šolanje že dvanajsta generacija slovenskih miličnikov. V kraju, imenovan tudi Rozmanov gaj, imajo fantje na voljo vse za res kakovostno šolanje: lep dom za bivanje in učenje, novo menzo, lastno zdravstveno službo. Predvsem premore šola vse sodobne pripomočke za pouk. Imajo svoj televizijski sistem, številne kabinete. Fante običajno posebej zanimajo kabineti za prometno varnost
s poligonom za motoristiko, kabinet za kriminalistično tehniko in zveze. Na območju šole seveda tudi ne manjka šolska postaja milice. V
pletete zanj?
Tudi sodobni moški vse raje zamenjujejo klasične suknjiče s pletenimi vrhnjimi oblačili. In če ste morda namenile zanj narediti novo jopo ali pulover za toplejšo sezono, si oglejte ti dve zamisli.
Jopa je pletena v povsem enostavnem „poper-sol" vzorcu s presledkom, ki oblikuje črte. Druga zamisel je pulover iz ne predebele volne, ki ga krasijo ob strani dve povrhu našiti kiti.
prestavljive
košare
Nikjer ni rečeno, da je najlepše, če bršlanke visijo iz običajnih zabojčkov z oken. Veliko bolj, izvirno, najbrž pa tudi cenejše je korito za rože, izdelano iz brezovi h odpadnih vej. Spreten moški pri hiši bo tako korito mimograde zbil, ima pa še to prednost, da ga lahko prestavljate, kamor se vam zdi.
Kuha: Peter Bevc
sladice iz medenega testa
Medeno testo Medenjaki I Medenjaki II Medenjaki lil Medeni šarkelj
MEDENO TESTO
Je gneteno testo, ki ga rahljamo navadno z jelenovo soljo, jedilno sodo ali pecilnim praškom.Značil-
no za testo je, da vsebuje precej začimb. Med vedno prekuhamo in ohladimo, preden ga dodamo testu. Prav nazadnje primešamo še rahljalno sredstvo.
MEDENJAKI I
1,5 kg moke, pol žlice cimeta, ščepec klinčkov, limonina lupina, ena žlička jedilne sode, 20 dkg sladkorja, 1 del in pol žitne kave (proje), 1 jajce, 5 dkg orehov, maščoba za pekač.
Testo: Moko presejemo, vanjo zamešamo zmlet cimet, klinčke, sesekljano limonino lupino in jedilno sodo. Posebej prevremo med. V žitni kavi kuhamo sladkor tako dolgo, da se za kuhalnico potegne nitka. Oboje ohladimo. Moki pridamo jajca, ohlajeno kavo, sesekljane orehe in rned. Vse skupaj dobro premešamo. Testo je zelo gosto, pa si pri mešanju pomagamo z roko. Testo pustimo čez noč na hladnem pokrito z vlažno krpo, da se nam še bolj zgosti. Naslednji dan ga na pomokani deski razvaljamo za centimeter na debelo, izrežemo z modelčkom medenjake in jih na pomaščenem pekaču spečemo Ohlajene s pomočjo čopiča premažemo z belo glazuro.
Glazura: Za glazuro vzamemo moko, sladkor, katerega presejemo, mu dodamo beljak in sok od cele limone. Mešamo, da se glazura speni in postane gladka in bela.
MEDENJAKI II
1 kg enotne moke, 0,5 kg bele moke, 0,75 kg medu, 1,25 kg sladkorja, 3 jajca, 20 dkg masla ali margarine, 20 dkg orehov, cimet, klinčki, limonina lupina, dva pecilna praška — še bolja je jelenova sol.
Testo: Enotno in belo moko presejemo skupaj s pecilnim praškom v skledo. Med segrejemo, vendar le toliko, da je mlačen. Dodamo sladkor, cela jajca in maslo ter s tem zamesimo mede njake. Med mešanjem dodamo cimet, zelo malo v možnarju stolčenih klinčkov, naribano limonino lupino (lahko je tudi pomaranča) in malo muškatnega oreščka. Testo premešimo in naredimo pre-iskusni medenjak. Če je masa pretrda, do#emo še žličko medu, če pa je premehka, žličko moke in pest orehov. Iz mase oblikujemo kot droben oreh velike kroglice.
jih polagamo na pomazan in ! moko potresen pekač in Navadno iz takšnega spečemo okrogle ali štirio#* oblike. Medenjake lahko izdea | različno: na sredino vtisnemo P° i ovico orehovega jedrca ali P* vsak vogal olupljen in razpolovi mandelj. Pomažemo jih s s,eP®n . jajčkom, da se bodo svetili, a' že pečene prevlečemo z 9 3 t dve pesti sladkorja polijemo' nekaj žlicami vode in nad n« ko močnejšim ognjem ku a dokler ne nastane močan Kuhamo še naprej, in ko se sladkor med prsti P°tS9 ' .j primeren za glaziranje. 0 namakamo v sladkor in ga ne krat potegnemo po medeni Ko se medenjak^ ohladi, P° popolnoma bel. Če je sladkor več gost, mu dodamo kapljic vode in spet P000^ kuhamo in glaziramo naPrel-žira ne medenjake zlagamo e ^ poleg drugega na desko, sa« ■ nekaj ur ali drugi dan jih z skupaj. Čez noč ali za nekai ^ jih pustimo na vlažnem, popustijo, se zmehčajo in so ko boljši. Tudi testu nič ne če nekaj časa stoji. Lahkei uporabimo le en del, ostane i())o zavijemo v vlažno krpo, shra1^ ^ v hladilniku in pečemo drug1 njega drugačne oblike.
MEDENJAKI III
25 dkg masti ali margarine, ^ dkg medu, 25 dkg sladkorje. ^ moke 6 jajc, 1 zvrhano žlico klinčki, cimet, limonina luP'n .f
Rumenjake in polovico s rja mešamo, da dobro na Umešani masi dodamo teko klinčke, cimet in polovico rj1 , Iz beljakov naredimo trd	^
katerega vtepemo še ostali	^
r. Sneg damo k umešani rt* vrh presejemo moko in so narahlo premešamo. Oto I i ko) kroglice in spečemo.
MEDENI ŠARKELJ
6 jajc, 45 dkg moke, 35 ^ * sladkorne moke, 5 žlic m ^ žlička jedilne sode, cimet, zmletih orehov, malo masla- ^ Rumenjake umešamo *	,
dkorno moko, dodamo m ^ Ino sodo, zrezane orehe -	^
cimet, kasneje primešam0 ^ sejano moko ter dodamo tr j iz beljakov. Mešamo testo, z v pomaščen model. Šarke j mo eno uro.
priloga dolenjskega &
tem šolskem letu so interesne dejavnosti razvejili na 40 raznih oblik. Leta 1978 so poskusili celo izdati posebno pesniško zbirko. Med šolanjem se mladinci dodobra seznanijo z vojaškimi veščinami in znanji. Zato jim po kadetnici in službovanju pri milici ni treba več služiti kadrovski rok v JLA. Učni pripomočki, stanovanje in hrana so brezplačni.
Običajno imamo pred očmi le splošnega miličnika z naših postaj. Med šolanjem si gojenci pridobijo tudi znanje in sposobnosti ža morebitno poznejše delo v enotah milice s posebnim delovnim področjem: v prometu, železniški ali mejni postaji milice. Na posebnem večmesečnem tečaju usposabljajo vodnike službenih psov. V posebni enoti milice imajo konjenico. Miličniki so uspešni gorski reševalci. V posebno težavnih razmerah, ne le v vojnih, temveč ob večjih nesrečah ali ujmah, so nepo grešljivi radiotelegrafisti. Dobre miličnike — smučarjjs usmerjajo za varnostnike na smučiščih, ljubitelje voda in morja pošiljajo na patruljni čoln mejne milice ali k potapljačem. Dodatno usposabljanje jih lahko pripelje k letalski milici na Brniku, k helikopterjem.
Nekatere skrbi še vedno razporejanje po šoli. Je morda v tem tudi vzrok sorazmerno manjšega števila Dolenjcev med kadeti? Verjetno je premalo znatio, da odličnjaki prosto izbirajo ne le upravo javne varnosti, temveč celo enoto milice. Ob tem tudi sicer upoštevajo razne okoliščine (skrb za starše ipd.) Izobraževanje in napredovanje v milici poteka po načelu: „Spo-
sobnemu prosto pot." Za pridobivanje P°.se^]!0 znanj pripravljajo posebne tečaje. Uspešni lan nadaljujejo študij na višji upravni šoli ali Pra fakulteti.'	I
Novinarje so po končani tiskovni k°n^erenti na tacenski šoli konec marca popeljali še k eo milice, da so lahko preverili delo „v živo"- 1 .|j ki so odšli na postajo milice v Radovljici,s0 priča hitremu iskanju ponesrečenca, zak°Paw,a ga v snežnem plazu, s pomočjo za to 'zur*eSj. psa. Pridružiti se je bilo mogoče poletu h . kopterja, ko se je ravno vračala reka avtom ° stov s prireditve za svetovni smučarski P0^3, Zelenici. Jeklenemu ptiču niti ni treba Pren! ,ne lebdeti nad cesto, pa so kljub temu jasno vi j take podrobnosti, kot so številke na reg's v tablici. Če upoštevamo še hitrost in °kretl\°|eti zračnih širjavah, ni čudno, da sta se pr®° ^ francoska roparja kljub hitremu motorju ropu v Ljubljani najprej umaknila z avtomo t ske ceste. Helikopter se jima je bil prilepu ^ bolha, ni jima preostalo drugega, kot da s ^ pri Grosupljem predala. Pripadniki mejne m1 na Brniku imajo tudi najsodobnejšo elektron^ opremo za kontrolo potnikov in prtljage- ,< ^ nost letala v zraku je odvisna od kontrol e tleh," je opisal to odgovorno delo koma mejne milice na letališču Krsto Sučan. j(, Lepe delovne razmere v šele lani novih prostorih postaje milice na Viču na pokazal komandir Aladar Belec v sprem5 jr inšpektorja RSNZ Alojza Žista. KolT,a^0v Belec se je lahko pohvalil, da je 80 odst0 miličnikov te postaje končalo tacensko ka nico. Inšpektor Žist je pomagal pri komandirjeve poklicne poti. Aladar je zap ^ Tacen kot druga generacija njenih kadetov- ^ manj kot treh letih je prevzel varnostni °^° prej kot enajstih letih je postal koma postaje, ki deluje na območju občine. u velikosti tretje v Sloveniji. „V našem P° , vj, smo prisotni tako rekoč pri sleherni za ^ Vseeno ne vedno. z ljudmi, ki prihaja) . navzkriž z zakonom. Miličnik mora dostl 0j pomagati, ne zgolj kaznovati," opisuje ^ poklic. Opisoval je, kako miličnik vsakodnevnem delu najde tudi tisto dr° ,e zadovoljstvo, ki človeka napolnjuje s topl|n čez nekaj let.	g[1i
Tako se spominja iz časov dela v varnost ^ okolišu fanta 7. razreda, ki je postal problem^ razgovori s starši 'so dosegli, da je larr krenil na pravo pot. Dokončal je šolo. dir je pred časom slišal, da se je tudi zaposlil. Miličnik je pač predvsem ALFRED
Dolenjka ir Novotehna
DO KJE SEŽE POMANJKANJE
ra?«>iaVe ^ preskrbi še niso zavzele zaskrbljenih :e . .:nost'- Nadejamo se, da jih tudi ne bodo, saj Prin' r ®eo9rac*u nedavno podpisan že dolgo m»l	n dru*b6ni dogovor o ukrepih za nor-
venH°,0Skrb0- ^se t0 pa ^aže’ 1:13 s Preskrbo tak 3r n'.vse v redu, saj v normalnih razmerah vali ^ druzbenega dogovora niti ne bi potrebo-reze ■ man* 0^ins^ih skladišč za blagovne
™ 'n štabov za preskrbo, ki jih bomo menda Per'	^ak )e Pogled na preskrbo s ptičje
£e spektive, kjer so podrobnosti vsaj zabrisane, p ze ,ne skrite. Sprehod po dolenjskih in skrhat 0^'nskih središčih kaže glede pre-,	kup neprijetnih podrobnosti, ki pa za zdaj
56 ^ tako boleče.
o smo ugotavljali, kdo je v posamezni občini njejOVoren 2a oskrbo (ne pa kriv za pomanjka-izvrj Sm° povsocl 'zvedeli, da so to občinski delo« -SVeb' ^esno iahko pomagajo trgovskim nimi nim.c!r9anizacijam samo pri oskrbi z določe-PopolZlV'*' domačega izvora, medtem ko so prerri n°ma nemočni, ko gre za oskrbo z nafto in zvezn°9om' ?a nafto se že nekako ve, da je v ga ' pr'stojnosti, s premogom pa so težave, ker v Av t 3 rudniki iz drugih republik raje izvažajo manjxShrii0’ k' se je k nam preusmerila zaradi 'z Liuh|C*0ba'/ 'z Poliske- K° P3 v Kurivoprodaji take v	8 P°veš, da potrošniki ne potrebujejo
kdaj bnrft8 informacii' ampak samo sporočilo, odanu	prišli na vrsto za premog, tam pravega
Tod 08 Vedo' daleč a, Pustjmo Premog in nafto, saj je zima še
Znaš|j' t 8t*e pa se bodo za setev že nekako
Preskrh POt nas	zan'ma,0> kako ie s
skegg 0 drobnih artiklov, ki sicer niso življenj-
resn0 P°mena, a lahko njihovo pomanjkanje
ogrozi življenjsko raven.
najmanj TEŽAV V POSAVJU
Kri
naših'h V8 Zakai- a resnica je, da so po podatkih Posav .op'snikov imeli najmanj težav z oskrbo v nišken l °Winah. Direktor tozda Trgovina sev-^ Povedi et'iske9a kombinata, Jože Imperl, je re*erva ’ da so odločilno vlogo odigrale blagovne oikolj6 •	’ s*adkorja in pralnega praška pri njih
dopis' i! zmanika|o (to je res, saj nam je sevniški bi|0 m rad prisko^'1 na pomoč, ko teh stvari ni velika °9.oče dobiti drugje), zato pa je pri njih skrjpj tezava z belo tehniko. Manjka hladilnih Potem praln'h strojev in tudi barvnih televizorjev, •danit iPa se spisek kar nadaljuje, saj jim je Podov3 stek|a- električnih kablov, toplih delova ^ P*'na'-fnes£ 'td. Ob takem spisku pa je Preče'^ 'zvršoega sveta in potrošniških svetov refc ! ornenjeno. INA, ki dobavlja plin, je nam-dobau0r,a* 9,u>1a. kadar gre za prošnje o večji
Tuh P ' Potrebe krije le 20-odstotno.
°snou ' V- kr^' občini se lahko pohvalijo z Kot DlfTli- *ivlienjskimi potrebščinami ali živili. DobPravi Podpredsednik izvršnega sveta Igor rrti reš®nikr 50 tud' Pr' "jih z blagovnimi rezerva-Pritriu’ V3*' °J:)^asno pomanjkanje blaga, čemur ^sta mtUb' Poslovodja Marketa v središču °da t rt-er P' b''0 Pomanikania osnovnih živil. Za|0j .Pri njih se s tem neha pravljica o dobri n°sti. Manjka namreč praška za pranje do
100°, ni papirnatih servet, brisač, plenic, ženskih nogavic in higienskih vložkov, britvic, lakov za lase in dezodorantov.
Iz brežiške občine smo dobili jedrnato sporočilo, da pomanjkanje blaga na trgovskih policah rešujejo z blagovnimi rezervami, v katerih pa za zdaj še ni prostora za nafto, kurilno olje in podobno, o čemer pa bomo spregovorili še na koncu raporta o preskrbi.
V trebanjski občini so se srečevali tudi z motnjami v preskrbi, rekli so celo, da jim bo treba stopiti na rep z blagovnimi rezervami, ki pa jih še nimajo v zadostni meri, sploh pa se ne sme govoriti o njihovi lokaciji, velikosti in podobnem. Tudi sicer na izvršnem svetu in v komiteju za gospodarstvo ne govore radi o preskrbi, saj so prepričani, da jih tarejo enake težave kot druge občine, čeprav je mogoče pri trgovcih izvedeti tudi kaj dodatnega o težavah.
Kot pravi Milan Jakopin, predsednik komiteja za družbeni razvoj v novomeški občini, je največ težav zaradi pomanjkanja skladiščnih prostorov. Vse blago sproti dovažajo v trgovine; zelenjavo in meso vsak dan, ostale artikle pa enkrat na teden. V občini so sprejeli petletni program izgradnje skladišč za blagovne rezerve, saj denarja, namenjenega rezervam, niti ne’morejo porabiti, ker ni prostorov. Še posebno kritična je oskrba z mesom; zanj imajo sicer najeto hladilnico v Ljubljani, medtem ko doma ne morejo shraniti niti kile mesa, če ne štejemo hladilnih skrinj po trgovinah. Sicer pa je v Novem mestu skozi vse leto manjkalo isto blago kot drugje. Pomanjkanja ni premagala niti razdelitev ..resorjev", kjer je za kmetijske pridelke zadolžena Kmetijska zadruga,
za živila Dolenjka in za belo tehniko in tehnično blago pa Novotehna.
SE SKRIVANJE BLAGA IN VEZANA TRGOVINA
Tudi v kočevski in ribniški občini se hvalijo, da štejejo celo med najbolje oskrbovana območja v Jugoslaviji, a se je na seznamu pomanjkanja znašlo kar precej blaga. Občasno jim je manjkalo olja, sladkorja in moke (v sevniški občini jim tega ni nikoli zmanjkalo, a se ne hvalijo, kako dobri, da so), mesa, piščancev in celo mleka ter masla („celo" zato, ker je Kočevsko velik proizvajalec mleka itd). Oskrba s temi živili se še ne bo tako kmalu izboljšala, saj primanjkuje tudi krmil za prašiče, govedo in perutnino, o čemer pa smo že poročali. K slabši oskrbi prispeva tudi obnašanje nekaterih dobaviteljev, ki včasih čakajoč na višje cene zadržujejo blago v skladiščih. Proizvajalci sladkorja pa terjajo celo 50 odstotno akontacijo, še preden je sladkorna pesa pobrana z njiv. Včasih zahtevajo po načelih vezane trgovine, da kupci kupijo še nekaj nekurantnega blaga. Te navade so doma menda v drugih republikah. S predplačili strašijo tudi drugi dobavitelji, nekateri jih hočejo celo v devizah.
V metliški občini resnejših težav s preskrbo niso imeli, saj so resneje občutili le pomanjkanje margarine, medtem ko so ostala pomanjkanja reševali z blagovnimi rezervami. Do leta jih bodo tako razširili, da si bodo zagotovili trimesečno založenost z osnovnimi živili. Težav s preskrbo niso imeli tudi v črnomaljski občini, kjer sploh niso načeli blagovnih rezerv, celo omejitev niso uvedli. Najbolje založena trgovina v občini je
Emonln market v Črnomlju, ki oskrbuje vso občino. Čeprav so blagovne rezerv^, za 10 do 20 dni, v občini še niso zadovoljni z njimi. Dolenjka, ki je nosilec oskrbe v občini, ie imela žč pred leti v načrtu gradnjo novega skladišča, vendar ga do zdaj še ni zgradila. Zato se je izvršni svet obrnil na Žitovo Pekarno, ki bo v kratkem samostojna temeljna organizacija združenega dela in bo tudi zgradila skladišča za občinske blagovne rezerve. Zavzemajo pa se tudi, da bi združili denar v okviru dolenjske regije in zgradili večje hladilnice ter skladišča za celotno regijo.
Kot rečeno, je moč izvršnih svetov in trgovskih delovnih organizacij omejena, ko gre za nekatere artikle. Še manj moči imajo potrošniški sveti, za katere pa v vseh občinah pravijo, da še niso zaživeli. Nihče pa se ne vpraša, zakaj še niso zaživeli in kako bi sploh lahko delovali, ko pa je po drugi strani brez moči celo ..lokalna vlada".
KAJ PA NAFTA, LAHKO BREZ NJE?
In ko že govorimo o moči, se moramo v okviru našega proučevanja, kakšna je oskrba na našem območju, vrniti še k nafti in premogu. Prav zadnje dni smo dobili nekaj v resnici dramatičnih vesti, da vlada izredno pomanjkanje nafte. Kot je rekel eden izmed črpalkarjev, je nekaj dni stala zaradi tega skoraj vsa dolina (novomeška kotlina), a se zaradi tega ni nihče razburjal, še manj odgovarjal. Pred leti pa so imeli v Petrolu celo tak pravilnik o disciplinski, kjer si bil kaznovan, če je nafte zmanjkalo za eno uro. Posebej kritično je tako stanje zaradi spomladanskih poljedelskih del, saj nafte ne dobe niti kmetje, pa naj še tako kažejo potrdila kmetijskih zadrug.
Velike težave so tudi s premogom, še posebej v Novem mestu, kjer imajo pri Kurivoprodaji na spisku še od lani dalje kar 1500 kupcev, katerim ne morejo povedati, kdaj bodo lahko dobili premog. Kaj več ni mogoče izvedeti niti v Ljubljani, kjer pravi v. d. vodja komerciale Ferdo Mačke, da naj bi novomeška občina dobila od 5000 do 7000 ton premoga. Ali bodo lahko v resnici izpolnili svoje obveznosti tudi s sovlaganjem v bosanske rudnike in rednimi prošnjami, še ne morejo reči.
Kot piše v raznih dokumentih, je stalna in kakovostna preskrba bistvena sestavina življenjskega standarda. In če je tako, nam je življenjska raven v zadnjem času padla tudi s tega vidika. In ker si tega ne želi nihče, je bil nedavno sprejet družbeni dogovor o preskrbi, ki ga je podpisalo 27 podpisnikov, od zveznega izvršnega sveta do samoupravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino. Toda na seznamih blaga, ki naj bi imelo poseben pomen, se (po časopisnih vesteh) poleg limon, moke, mesa, detergentov in zdravil nista znašla tudi nafta in premog, kjer pa je pomanjkanje že kar dramatično.
Podatke so zbrali novinarji: Ria Bačar, Andrej Bartelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Alfred Železnik.
Pnloga dolen jskega h s!a
drugihi republik — pa so bile velikokrat neprimerne zaradi dednih lastnosti, nismo vedeli za poreklo materiala, a tudi kakovost je bila slaba. Zato smo se odločili, da bomo, če želimo imeti kontroliran material, organizirali trsničarstvo na domačih tleh."
Tako je metliška kmetijska zadruga pred šestimi leti začela s trsničarstvom pri kmetih kooperantih. Za kooperante so se odločili zato, ker so dela pri pripravi cepljenk zelo zahtevna. V konicah, torej v času cepljenja in siljenja, se morajo vinogradniki ves teden in več po cele dni, tudi ponoči posvečati temu delu, kar je v družbeni proizvodnji težko izpeljati.
Prva, ki sta prebila led v tej na novo oživljeni dejavnosti, sta bila France Žugelj in Martin Pečarič iz Čuril pri Metliki. V naslednjih letih so se jima pridružili še trije kmetje, Jože Prus s Krmačine, Jože Nemanič z Lokvice in Mi ko Pečarič iz Drašičev.
Sodelovanje med zadrugo in kooperanti je vzorno urejeno. Kmetijska zadruga preskrbljuje kmete s podlago, cepiči, parafinom, deloma s kompostom ter jim daje nasvete, od njih pa dobi cepljenke, ki jim jih plača po kosu ter prodaja kupcem na Vinomeru pri Metliki.
Kot pravita prva kooperanta, je njihovo delo zahtevno, vsak dinar je težko prislužen. Najprej narežejo podlago na 40 cm dolge kose, jih oslepijo ter porežejo vitice, zadruga pa razkuži in uskladišči do takrat, ko začnejo cepiti. To delo opravijo pozimi, med zimskimi počitnicami, ko pomaga devet parov pridnih rok otrok obeh kmetov. Približno polovico tudi cepijo ter shranijo v hladilnico, kjer počaka pri temperaturi 2 do 4 Celzija do spomladi. Na drugo polovico podlag cepijo aprila, 25. aprila pa začno s siljenjem pri temperaturi 35 stopinj Celzija; vlažnost zraka pa mora dosegati 25 odstotkov. Silijo 18 dni, medtem pa tudi škropijo proti trtni plesni. Sledi hlajenje, drcigo parafiniranje — prvo so opravili po cepljenju — namakanje. Sredi maja cepljenke vlagajo na njivo.
Eden izmed strokovnjakov v trsničarstvu je dejal, da mora biti trsnica kot otroška soba, česar se vinogradniki dobro zavedajo, saj jo dobro pripravijo. Prve tri tedne morajo mladim trtam, ki so se iz tople silnice preselile na njive, posvečati še posebno pozornost. Sadijo jih pod črno folijo in v grebene, vendar do sedaj še niso ugotovili bistvenih razlik med enimi in drugimi cepljenkami. Vzrok tiči prav gotovo v zelo ugodnem podnebju, saj je znano, da na Štajerskem, ki ima ostrejše podnebje, dobro uspevajo le cepljenke pod folijo.
Poleti škropijo mlade trte vsakih deset dni, dvakrat pa jih morajo tudi opleti in okopati. 15. novembra jih izkopljejo, zadruga pa jih preklasi-
France Žugelj in Martin Pečarič bosta le’0* cepila 60.000 trt, od katerih bo 20.000 razrednih. V šestih letih pa je šlo skozi njune roke kar 280.000 cepljenk.
V metliški občini cepijo na ameriško podlafl0 sorte frankinja, šentlovrenka, žametna črnina« Portugalka, kraljevina in laški rizling. Tiste sorte ki so bolj zaželene, cepijo v večjih količin20' Toda letos se boje, da ne bodo mogli prodati vse cepljenk. Danes je namreč v razvoju vinogr20 ništva nastal zastoj, saj so ukinjeni krediti # obnovo vinogradov, po drugi strani pa dajem0 prednost proizvodnji hrane.
Toda v Kmetijski zadrugi kljub temu nadaljnje jo začrtano delo, saj se zavedajo, da vinog’2®) zahtevajo obnovo vsakih deset do petnajst )e',
Raziskave, s katerimi so začeli v trsnicah in k' vedno trajajo. Da so vezane na daljše časov®0 obdobje. Če želijo dobiti uporabne rezultata potrebujejo dvajset let.
Cilj njihovih poskusov je predvsem najti ci bolj smotrno delo v trsničarstvu. Opravljal klonsko selekcijo ter poskusna cepljenja, zar20 boljše tehnologije.
Da so ta raziskovanja opravičljiva, lahko sk; parno iz podatkov o pridelku v Zvezni repom1 Nemčiji, ki je dvakrat večji kot pri nas. To I. rezultat raziskovanj in selekcije, ki jo v Nernc'1 opravljajo že desetletja.	..
Kmetijska zadruga v Metliki se je torej odloč1 za trsničarstvo zato, da bi zagotovila vinogr®®31 kom kvaliteten material. Ker pa je dom20 proizvodnja dražja, kar dvigne tudi ceno ceplj®3. kam, se mnogi še vedno odločajo za cen®)5' nakup pri preprodajalcih. Čez leta se P0^3^ posledice slabega materiala. Takrat se zavedo,®. 32 din, kolikor stane danes ena cepljenka, I® 3 pretiran izdatek za kvaliteto.
M. KRUMPAČNI*
okrog 80 cm dolge deščice. Pribite z ročno nimi žeblji so kljubovale vsakemu vremenu P® ,j in 25 let. Kritina na cerkvici pri Joštu ob p®“j t na Lisco do izpred treh let, ko so jo zamenj3 opeko, je bila delo njegovih rok. Še vrli G?re jj-kjer so takšne strehe bolj znane, niso imeli im0 ka, ki bi leta 1967 prekril spomeniško zašč' |i
poslopje blizu carinarnice na Podljubelju. G'1
so ga kar malce postrani, a so mu naposled frffj
znali mojstrstvo. Pri gradnji lovske koče v P’8 so pripeljali krovce iz Vitanja. Skujali so se,
den so končali. Streho je pokril Miha. „K®^i
ko®1?
80 jih je bilo najmanj, da sem jih pokril s sK«^ ^ mi. Ob tem mi je resnično žal, da sem oSta^jl« današnjimi zaščitnimi sredstvi je mogoče sn° , zaščititi, da zdržijo na strehi tudi več kot ■> Marsikdo bi jih rad dal na vikend." In re$,y $o' goče v sicer mirni dolini Gračnice videti tud' vejše strehe, pokrite s to naravno kritino.
Miho še vedno vabijo z njegovo „frajtonari tretjo v življenju. Z upokojenci in borci iz_a(1j|i
nifl'
kloštra je z avtobusi prepotoval večino zn»...
r -» 1---------------
krajev v Sloveniji. Običajno ne odpeljejo o(jJ
rta Ičrtt ia l?itinil	istnri rtkiAai tam i Ji
ga. Kot je izginil žc prenekateri običaj tam P^j Pihovcem in Lisco, bo za Mihom utihnil®
harmonika? Ptevi oa ne. Za harmoniko ie dušil vsaj Še štiri gr dce.	_	-
*	'I
Življenje po kozjanskih hribih vseeno ni b'10 pesem in harmonika. Godec je sicer običajno *. puščal svatovsko hišo s košem dobrot in kurj' kremplji za klobukom, vendar si je bilo tre^alj. žiti kruh na zanesljivejši način. Tu bi pol®9 tiških opravil težko našli katerega, ki mu bi bil kos. Dobro se spominja mladosti, koje® spravljal skupaj majhen potočni mlin pod ^ čijo. Šestnajstletni mladenič ni zgolj po str.,|0 opazoval dela. To mu je kasneje velikokrat P’', prav. Stare potočne mline so v tistih časih ob'° no držale skupaj preproste lesene kale. bilo veselje le dotlej, dokler se je vse vrtelo. Če je kaj prišlo vmes in je kakšna *<a*a £3 pustila, se je mlin skorajda sesul in je bilo tf ,j vse lepo po vrsti spet sestaviti," se spominj® ,j takih prigod. Ko se je mlelo, so se kamni vr dan in noč. Šestlet je minilo, odkar je dok on ustavil staro mlinsko kolo.
J	#	ijg
Burinovega Miha so od blizu in daleč |J® . iskali še zaradi dvoje znanj. Ne gredo ravno s .j, paj, vendar življenje nauči človeka marsičes®- ^ ha je znal sukati dreto in narediti lične čevlje' t\ pa je tudi spreten krovec. Svoje strehe je pok’ s skodlami. Izbran les smreke ali hoje je cep'
ALFRED ŽEL£Z
„Brez tako vesele narave verjetno ne bi učakal take starosti," pove svoj recept za dolgo življenje 79-letni harmonikar Miha Burin iz Lahovega grabna. Znan je daleč okrog Lisce. Posebno starejši ljudje okrog Razborja, Brega, Loke in Sevnice se ga spominjajo, kako je tod okrog godel okrogle za novo leto. Predvojni oskrbnik Jurkove koče na Lisci Jože Škraba ga je tudi vneto vabil, da je vlekel meh na tem planinskem vrhu izletnikom.
„Cela družina je rada pela, tudi moja stara mati in sestre," pojasnjuje, odkod mu ta vesela narava. ..Dostikrat sem prišel med ljudi utrujen od dela. Da bi tarnal? Kaj še! Beseda je dala besedo in že je bilo veselo," pripoveduje, kako je v hipu izginila siceršnja utrujenost. Miha je znal razvedriti družbo, četudi so bili v njej še tako čemerni ljudje. „Ni hujšega, če je skupaj velika družba, a ne zna vmes nihče ničesar zapeti ali zanimivega povedati. To je skoraj tako mučno, kot če se na odru zatakne beseda igralcu," povzame primerjavo, klobuk pa pomakne še malo bolj po strani. Je potemtakem kaj čudnega, da je tudi pri številnih ljudskih igrah igral dobrodušne in šegave značaje? Spominja se, kako so ga navdušeni gledalci po predstavi Finžgarjevega Divjega lovca, kjer je igral berača, na Planini pri Sevnici hoteli kar zaliti z vinom.
Brez godca seveda ni smela miniti nobena poroka. Mihi je danes kar žal, ker jih je bil prenehal >■ šteti. Zanimivo je, kako so bili ob takih slavjih sicer revni Kozjanci še bolj gostoljubni. Harmonikarju je bilo velikokrat ukazano držati v vedrem razpoloženju starešine, nevestine družice, vse ostale sorodnike in znance ne le dan in noč, temveč tudi po ves teden. Ljudje so šteli za slabo znamenje, če bi bil godec odšel domov pred petkom. Kar je predolgo, je predolgo. Ne le da se je zaradi poroke kakšen grunt dodobra zadolžil, tudi naporno je bilo za godca. Miha pripoveduje, kako je za takšno priložnost odšel pražnje od doma, ob povratku pa je bila srajca bolj zamazana, kot če bi bil cel teden mlatil.
Po običaju so fantje okrog polnoči oglarili ali kubicali kot pravijo tod. Peli so nevesti in ženinu. Ne spominja se, da bi jih kje žejne odpravili, saj bi se sicer maščevali. Za nagrado je od rok do rok romal škaf vina, košara s potico in drugimi dobrotami. ..Veselo je bilo po hribih, čeprav je bilo življenje težko," pristavi z otožnostjo, češ da so se. ob današnjem hitrem življenjskem utripu lepi običaji pozabili. ,,Sem in tja napolnim komu magnetofon s skladbami, a to ni tisto. Še tako draga naprava je venciar le stroj," pravi.
Belokranjske vasi so potisnjene med steljnike in vinograde. Prav po slednjih in seveda po dobrem vinu je daleč naokrog poznana Bela krajina. Preden pridelajo kvalitetno vino, pa je potrebno vložiti veliko naporov, znanja in vztrajnosti. Začne se seveda pri dobri cepljenki. Pri dobri cepljenki? Ne, ampak že veliko prej.
O trsničarstvu, njegovem razvoju ter današnjih uspehih in težavah je pripovedoval dipl. ing Jože Maljevič, vodja kooperacije pri Kmetijski zadrugi Metlika:
..Trsničarstvo v Beli krajini je obstajata že pred drugo svetovno vojno in nekaj časa po njej. Zaradi ekonomskih razlogov pa je zamrlo, saj je bita ceneje cepljenke kupovati pri proizvajalcih, ki so imeli dolgo tradicijo. Pri nas pa ni bilo ljudi, ki bi imeli večjo prakso v ročnem cepljenju. Zato smo ves čas menili, da nimamo možnosti za vzgojo cepljenk. Cepljenke - pripeljali smo jih iz
ZBOLJŠAT!
JE MOGOČE TUDI NAJBOLJŠI STROJ
.udi strojnemu ključavničarju in vzdrževalcu Marjanu Možicu iz Šmarja in vodji v obratu finalizacije Jožetu Zavrlu iz Dolenjega Boštanja. Iz mehanične delavnice hvali kot dobre sodelavce pri izdelavi posameznih zamisli Franca Polanca, orodjarja Ivana Senico, vodjo Borisa Šalamona. Z Marjanom Možicem se med obiskom tovarne ni bilo mogoče nemoteno pogovarjati. Vzdrževalca pač vedno kličejo zdaj sem, zdaj tja. Jožeta Zavrla še na nedeljsko jutro ni bilo doma. Okrog osmih zjutraj se je vračal iz tovarne, kamor je na ta sioer prosti dan bil odhitel že od pol petih zjutraj. Dejal je, da je tako lahko nemoteno izdelal nekaj vzorcev, za kar bi bilo sicer treba motiti proizvodnjo.
Korejo n 1 proizvodnii tako marljive in urne roke ne kko dot»aretlltl toliko' kot opravijo dognani stroji. Še Ndiptim/ Str0- Pa *e mo9°ie izboljšati. To lepo kaže tudi ne 2nrS8Vn,Žke KoP'tarne. V obratu kopit ni stroja, katerih v ,ane9a italijanskega izdelovalca Donzelija, na obratu sm °Varn' ^ bi česa dopolnili. ,.Samo v tem manjših	let'h	vpeljali okrog 90 večjih in
Slavko Hak !	■ poiasniuie vodja obrata kopit in pet
prav njemu ° • ^	^ro^ania- V Kopitarni priznavajo
Slav|,u . največ zaslug pri razvoju inovatorstva. brskal B0 M '/..P’ladih letih žilica ni dala miru, da ne bi kaj dosti or h ^ tistih časih mladih človek ni mogel sko šolo k* 'ratl rned 5olami- Zato je šel v železničar-*2nanj| s st,Br * if' kot Prav.i danes, prvič nadrobneje leta prjjg| ro*®s*oviem. Po vojni je enkrat za pičlega pol modro 2e|pV °P'tamo. Po vojaščini je spet oblekel šoli. 2n'<^arsko uniformo, takrat v prometniški dotlej, dokT3 ° rde^° kapo je usmerjal vlake vse Je*nice Ti6r n' t>',° re^eno< ba mora na oddaljene tisti Jas n'"^al- *ato je železnico pustil. V Sevnici N novega Sre ^bija Čolnarja, ki je vedno poiskušal med kopitar’* ^op',arn'- Pregovoril ga je, naj presedla ..šolo". Mor|®' ,zkušeni mojster ga je porinil skozi svojo Priznava k 'l Skoz' ^ taze proizvodnje. Dandanes
2akoš'kov ° k°ristno ie bil°to-Proizvodno^ 0t)ratna Pi^rna je sicer porinjena v samo n P°lizdelk VOrano' Na policah so urejeni vzorci kopit 'riroinem °l’ 03 mizi skice novih problemov. V ledi zabele"k	ta	ze priletni mož skrbno
Je v tak/ am pr' P°iasnjevanju posameznih rešitev. n° stvar? m<;naPetem vzdušju mogoče iztuhtati to ali Vedbe na'	ko odgovarja,	da je za potankosti
je ^IPtrrnernejši čas doma. ..Zadeva ne bi šla od Disa' ^!ovek odrezan od proizvodnje kje v bi bilo™'' pravi' Ne bi bil tako uspešen, če se mu treba ubadati tudi s povsem operativnimi i -^d^ Pripominja tudi, ^koliko je pred osih :e . „ °dvisna od skupinskega dela sodelavcev, dekle • Pr' ^eviiariu napet čevelj na kopitu dan ir* r ni bil narejen. Sodobni hitri stroji čevljarske opravijo posamezne faze v trenutku. Od „ P't zahtevajo za nekdaj prav nepojmljivo opisuje poostrene zahteve obutvene indu-)®malcev kopit. V takih primerih stopijo v iivo UP3- 'n oaJdojo kot že tolikokrat doslej o rešitev. Podobno je z izboljšavami pri
Predvide060*3 soctel°vanje gospodarstvenikov, če je a rešitev sploh poslovna. Velike zasluge tudi tovarniška mehanična delavnica, ki je ojektov. Za vpenjalno napravo kosov lesa na imeia ^^ib je del nagrade — tovarna je v letu nad 3,5 milijona dinarjev prihrankov — a °d 120.000 dinarjev nagrade priznajo delež
Predlani so se v Kopitarni znašli v resni krizi pri preskrbi z lesom. Slavko Zakošek. je po drugi strani opažal velik izmet na predstružnih strojih za kopita. Delavci so se za nameček pri teh opravilih nenehno menjavali. Pri novincih — prestati so morali še štirimesečno priučevanje — je ta izmet dosegal tudi do 40 odstotkov. Zakošek je takrat predlagal vpenjalno napravo, ki je odpravila zamudno in nenatančno ročno centriranje na stružnici. Produktivnost se je po uvedbi te naprave v eni izmeni povečala, kot bi bil v pogonu še en stroj, seveda brez nove delovne sile. Delavcu poslej tudi ni bilo vreba več segati v stroj z roko.
Nekoč je parni kotel mnogo lesa požiral kot odpadek od krojenja lesa. Novi način, ki ga je predlagal Zakošek, je skrajšal dolžino polizdelkov. Te koščke sedaj uporabljajo v obratu pet. ,,Pri 480.000 parih kopit pomeni to prihranek 162 kubikov tehnološko pripravljenega lesa. Med brati je samo takšen les vreden dva milijona dinarjev, po ceni izdelka pa znaša to že 5 milijonov dinarjev ob siceršnji proizvodnji lesenih podplatov. Menim, da bo poslej obrat pet spet donosen," sodi Zakošek.
S popolnoma lastno konstrukcijo so izboljšali način lepljenja podplatov na leseno obutev. V tovarni narejena stiskalnica se je tolikanj obnesla, da v mehanični delavnici izdelujejo dve novi. Podoben stroj stane v Zahodni Nemčiji 25.000 mark, kopitarniški pa jih ni veljal več kot 50 tisočakov. Z njim so za 40 odstotkov zmanjšali porabo lepila, odvečni so postali vsi prejšnji nerodni pripomočki.
Zakošek ima še vedno nove zamisli. Mnogo pričakuje od spremembe tehnologije v obratu polizdelkov. Načrtuje avtomatsko razžagovanje brez nevarnosti za prste delavcev, kot je to pri sedanjih tračnih žagah. , Trije delavci sedaj v eni izmeni pripravijo lesa za 1.500 parov. Po novem naj bi en stroj opravil s 1.000 pari, sodelovanje enega delavca bo vezano le na nadzor," govori o novih načrtih. Po Zakoškovih zamislih uspešno delajo naprave za rezanje pločevine, strojčki za rašpljanje kopit. Urejeno je podajanje polizdelkov do nevarnih nožev rezkarjev, medtem ko naprava sama izpusti izdelek, ko je gib mimo. Nekateri novi italijanski stroji, ko so jih dobili v tovarno, sploh niso dajali od sebe tistega, kar so pričakovali. Tako je bilo z enim izmed njih mogoče brusiti le cele podplate. S posegom kopitarniških inovatorjev lahko na njem brusijo vse izdelke, ki jih imajo v programu. „Vsak problem je na ta ali oni način rešljiv, človek mora biti dovolj odločen in realističen," pravi Slavko Zakošek. Nekatere izboljšave iz Kopitarne so Italijani brez besed povzeli. Eno od rešitev bodo patentirali. Zakošek in sodelavci živijo s tovarno. Tudi nove stroje za lesena obuvala pričakujejo pripravljeni. Zakošek si jih je ogledal že v tovarni v Nemčiji. Nekaj sprememb bodo na njih opravili kar tam.
ALFRED ŽELEZNIK
0 konve
No števi^lp-ti svoje valute so sanjali in L srednip ekonomisti predvsem tako imer h9a n's0 ri^ra^yitifl dr*av. Sanje pa za I 'khes *°'i' bleščeči sij konvertibilno r^bih 0 Peščica valut najbolj razvil LdVakrat d ’	mimo	grede	rečen
Va' čeprav° tr'*<rat bolj produktivna gosp
Jf'ni rečen proc*ukt'vnost seveda ni vse. 'bi naše °' da ° ^onveribilnosti valute ir ^bornistj dinar)a ni vredno razmišlja ' binaria’ za9°varjajo idejo o konver ' vidijo v njej dolgoročni c
politike tečaja dinarja. In prav osemdeseta leta, v katerih prvi polovici živimo, naj bi bila nekakšno renesančno obdobje na poti do popolne konvertibilnosti naše valute. Seveda naj bi šlo za renesanso v sklopu splošne ekonomske stabilizacije.
Od teh oddaljenih in prijetnih vidikov se moramo spustiti na današnja denarna tla, kjer dinarju ni ravno z rožicami postlano. Po nekaterih računih je dinar samo lani v primerjavi z ameriškim dolarjem izgubil na kupni moči 36 odstotkov vrednosti, v primerjavi s švicarskim frankom 34, glede na zahodnonemško marko pa 14 odstotkov. Če k temu prištejemo še drsenje dinarja v letu 1980, potem ugotovimo, da je dinar v dveh letih v mednarodni menjavni trgovini izgubil 70 do 80 odstotkov vrednosti. Doma pa so cene v tem obdobju poskočile domala za 100 odstotkov.
Dinar bi seveda lahko drsel še hitreje in še bolj realno, vprašanje pa je, kako in koliko bi še bolj okleščena jugoslovanska valuta ob visokem plačilnem primanjkljaju in manjšem uvozu pomagala konkurenčnosti našega blaga v svetu in koliko otežila sam uvoz in domačo proizvodnjo.
0 politiki realnega tečaja dinarja je mogoče danes govoriti samo v sklopu ofenzivnega pristopa k stabilizaciji in izvozni strategiji.
Dejstvo je, da je dinar v vsem povojnem obdobju imel precenjen tečaj, v povprečju je bil za desetino močnejši od svoje stvarne moči na mednarodnem tržišču. Razlika med nominalnim
in realnim tečajem je bila včasih posebno izrazita, kar smo potem popravljali z devalvacijami. Našteli smo jih šest.
Zadevo z domačo valuto smo poenostavili z letom 1973, ko je dinar prešel na tako imenovani drseči tečaj. Tu je treba reči, da so odnosi med tujimi valutami na našem tržišču realni, česar pa ni mogoče trditi za odnos dinarja do ,,košare" tujih konvertibilnih valut. Tu je dinar stalno precenjen.
Da bi izvoznikom nadomestili izgubo žaradi nestvarnega tečaja dinarja, smo uvedli razne dodatke na uradni tečaj, kot na primer tako imenovane izvozne stimulacije. Te pa, žal, med drugim niso delale razlike med izvozom surovin in končnih izdelkov. In sadovi j ki naj bi se poznali pri plačilni bilanci države, ni bilo.
Kot nadomestek nestvarnemu tečaju se je ob vse večjem pomanjkanju deviz in neenotnosti domačega tržišča pojavila množica tečajev, po katerih so naša podjetja drugo drugemu prodajala devize, seveda pod masko ,,združevanja dela in sredstev". Pri teh poslih je bil tečaj v povprečju 30 do 40 odstotkov višji od uradnega, včasih pa tudi za 80 odst.!
Zaradi vsega tega in kot kritiko dosedanje politike tečaja dinarja so nekateri obnovili misel o konvertibilnosti dinarja. Ideja je bila posebno aktualna pred kakšnimi 16 leti. Dinar bi moral na poti h konvertibilnosti premagati nekaj ne tako
lahkih stopnic. Če si jih ogledamo pobliže, ie med njimi izenačen tečaj dinarja za konvertibilno in klirinško območje. Stvarni tečaj dinarja bi se seveda moral hitro prilagajati spremembam na svetovnih borzah, stanju plačilne bilance in odnosom domačih in tujih cen. Istočasno je materialni temelj take politike tečaja večja proizvodnja za izvoz, torej bolj dinamična rast družbenega proizvoda. Bistvenega pomena za konvertibilnost je tudi manjša stopnja inflacije. Ta je bila lani 45-odstotna, letos naj bi jo prepolovili. Stvaren tečaj je seveda mogoč samo v enotnem državnem gospodarstvu, konvertibilnosti ni ravno po volji kar osem različnih ekonomij v eni in isti državi.
Vse to smo seveda že velikokrat slišali, vse je bilo že tisočkrat napisano v resolucijah in sklepih. Stvar se torej zaplete ob čisto preprostem vprašanju: je naše gospodarstvo, navajeno živeti, ob visoki domači inflaciji in uvozu, zares pripravljeno plačati ceno politike realnega tečaja dinarja? To vprašanje se nam zdi nekako znano. Ne po naključju, postavljali smo ga že prejšnja leta in nanj odgovarjali z „ne!"
Politika realnega tečaja dinarja namreč podpira tisti del gospodarstva, ki je doseglo svetovno produktivnost, ki ima stalna tržišča v tujini, ki je tudi doslej lahko živelo od izvoza. Takih belih ovac v jugoslovanski čredi firm in firmic pa je, žal, tako malo, da je vse skupaj videti kot ena sama velika črnina.
M. B.
Vas Mačkovec na belokranjski strani Gorjancev, pravzaprav vasica, je v aprilu 1942, ko so jo iz maščevanja požgali italijanski faSisti, Stela pet hiS s 33 prebivalci. Tistega zanjo usodnega dne so bili vaSčani zaposleni z vsakodnevnimi domačimi opravili ali spomladanskimi deli po njivah s prebujajočo se skopo zemljo. Ko so pod vasjo pri cesti, ki se vzpenja proti Vahti (Na Straži) na Gorjancih, v spopadu med dvojico partizanov in faSistično patruljo odjeknili streli in eksplozije ročnih bomb, sta se vanje vselila tesnoba in nemir, niso pa pričakovali, da se bo okupator tako divje znesel nad njimi in njihovimi domačijami.
Komandant Dolenjskega bataljona Ivan More-Žan Rome in njegov politični komisar Dušan Pirjevec-Ahac sta se v spremstvu Rudija Kromarja, borca Gorjanske čete, v popoldanskih urah 22. aprila 1942 bližala cilju: vasi Drage. Na pot sta se odpravila, da bi ugotovila, kako se v Beli krajini razvija oboroženi boj po usodnem poboju glavnine borcev prve Belokranjske čete na Gornjih Lazah in po aretacijah ter obsodbi organizatorjev vstaje pred vojaškim vojnim sodiščem II. armade v Ljubljani.
Najprej naj bi se sestala z aktivisti Osvobodilne fronte in organizatorji vstaje: članom okrožnega komiteja KPS za Belo krajino Jožetom Borštnarjem, Stanetom Klemenčičem s Sel pri Jugorju in šolskim upraviteljem Mirom Miličem iz Drag. Potem ko bi se dogovorili o zbiranju hrane, orožja in razne opreme za partizane, naj bi odšla v taborišče novo nastajajoče Belokranjske čete na Mišinem brdu nad Popoviči.
Na Jugorju, kjer so se zaustavili v Badovinčevi (pstihni, se je trojica razšla. Pirjevec je ubral bližnjico po brezpotju, kakor je svetoval gostilničar. More in Kromar sta šla proti Dragam (ne da bi se zmenila za dobronameren in upoštevanja vreden nasvet), češ da se nikogar ne bojita, kar po glavni cesti. Prišla sta res ravno pod
Matija Kolar je z ženo popoldne pred peto uro nakladal v gozdu drugi voz drv tega dne. Tudi on je ob streljanju pomislil, da gre za manever. Pripeljal je domov, toda drv ni več zložil. Slišal je soseda, kako je preklinjal Boga.
Alojz Plut je dopoldne vozil gnoj na njivo na Božič vrhu, popoldne pa je šel z družino to njivo orat. Ko je zapokalo, so obstali in opazovali spopad. Videli so Moreta, kako je bežal po cesti, tik za njim pa fašista, ki je hotel partizana živega ujeti. More je bil hitrejši in je psa, ki je bil že tik za njim, kar med tekom s pištolo ustrelil. Potem je fašist odnehal in se vrnil k svojim v zaklon ob cesti. Streljanje se je nadaljevalo in krogle so švigale tudi mimo njih in volov. Prenehalo je šele potem, ko je bil Rudi Kromar smrtno zadet.
SMRTNI KRIK RUDIJA KROMARJA
Mladi partizan Kromar ob veliki sovražnikovi premoči in nepoznavanju zemljišča ni imel možnosti, da bi si rešil življenje. Edino možnost je imel v begu po prvih strelih, toda skril se je v gost grm v dragi pod cesto. Tam so ga Italijani hitro odkrili. Neposrednih očividcev spopada ni bilo, razen družine Alojzija Pluta, ki je z njive opazovala neenak boj, v katerem so Italijani uporabili tudi ročne bombe, ki so kotanjo dodobra zadimile. Pod Kromarje-vim strelom je padel mejni miličnik De Bianchi Telefora. Nastopil je premor. Tedaj je Kromar vstal in stopil iz grma. Italijanov, ležečih v cestnem jarku, ni videl. Fašisti so pričeli ponovno streljati in zaslišal se je Kromarjev smrtni krik.
Rudi Kromar—Fric je bil prvi v boju s sovražnikom padli partizan na tleh današnje metliške občine. Rodil se je 23. novembra 1922 v Čadražah pri Šentjerneju v številni kmečki družini, saj se je materi Neži in očetu Ivanu rodilo sedem sinov, od katerih je eden umrl še pred vojno, in tri hčere. Rudi je bil v skupini prvih šestih prostovoljcev z območja Šentjerneja, ki so odšli — on sam o svojem odhodu razen starejših bratov ni obvestil domačih — 5. januarja 1942 v partizane na območje Brezove rebri, kjer je že jeseni 1941 delovala Novomeška četa. Po bivanju v logarski koči na Jeleniči na Kočevskem Rogu in ustanovitvi Dolenjskega bataljona na Gornji Topli rebri je njegova druga četa konec marca 1942 prišla na Gorjance, po katerih je dobila ime. Kot partizan je le dvakrat za trenutek obiskal domače.
Padlega Kromarja so fašisti vrgli pred Kondovo hišo na Hrastu, v kateri so imeli svoj štab.
Naslednji dan so Kromarja pokopali na suhorskem pokopališču pri Sv. Jakobu. Domači župnik Ivan Raztresen je za 23. april v mrliško matično knjigo zapisal: ..Nepoznan moškega spola. Okoli 20 let. Padel v boju z Italijani".
SLOVENSKA TROBOJNICA NA PARTIZANOV GROB
o
M 'C
a
c
'č E o a
Mačkovec, kakšnih sto metrov pod vas, ko so ju zagledali fašisti; v vasi se je namreč nahajala patrulja devetih mejnih miličnikov z vojaškim psom iz dva kilometra oddaljene postojanke na Hrastu. Čeprav sta bila partizana v civilni obleki, sta se zdela Italijanom sumljiva, zato so pričeli nanju streljati.
V vasi je pred spopadom vladalo delovno vzdušjg. Družina Antona Težaka je sadila krompir na njivi pri Svetici, gospodar je oral njivo v smeri proti kapeli v Dolah. Patrulja, ki je bila na poti v Mačkovec, je posedla v bližini in ga vmes kake pol ure opazovala pri delu. Kljub strelom je oral naprej, ker je sklepal, da gre za vojaške vaje. Ko se je zvečer vračal domov, ie srečal Italijane, ki so na njegovem vozu in z njegovimi junci peljali dva mrtva človeka. Zaustavili so ga in eden od njih ga je dvakrat udaril po glavi. Nadaljnje pretepanje so ostali vojaki preprečili in ga pustili domov.
Takoj po prihodu v Mačkovec okrog 16. ure so Italijani stopili do Jožefa Pluta, ki je na dvorišču s sinom nakladal gnoj. Gospodar je bil pred vojno po svetu, zato je v pogovoru z vojaki oziroma z njihovim poveljnikom uporabljal francoske besede. Ko so ga povprašali po kozarcu vina, jim je prinesel polno zelenko. Vodja patrulje se je hotel prepričati o higienskih razmerah v njegovi hiši, zato je pregledal vse prostore. Vino so spili pri vodnjaku soseda Alojza Pluta. Ko jim je hotel ponovno natočiti zelenko, so odklonili, češ da imajo zaenkrat dovolj.
POČILA STA DVA STRELA
Odšli so in se ustavili še pri Jožetu Anclju, kjer so rezali krompir, ki jim ga je zmanjkalo, da bi do kraja posadili njivo pod hiša Povprašali so, če imajo kaj jajc za prodajo. Ker jih niso imeli, so nadaljevali pot in čez' trenutek, dva so počili streli. Ena od krogel je priletela v hišo, zato so nadaljevali rezanje pred njo.	v
V dneh po Kromarjevi smrti je bila Ana Simonič s Sel pri Jugorju na obisku pri Jenkovih v Novem mestu, kjer sta stanovala njena hčerka Anica in nečakinja Martina, ki sta obiskovali šolo pri usmiljenih sestrah v Šmihelu. Vida Jenko je povprašala mater Ano, če bi bii kdo od domačinov pripravljen okrasiti partizanov grob. Vse je bilo na hitro dogovorjeno: mati Ana je prevzela nalogo in domov je mimo fašistov pri Zajcu prinesla rdeče nageljne, trak v barvah slovenske zastave in svečo, kar sta v mestu kupili njena hčerka in nečakinja. V domači vasi je za pletenje vencev že pridobila dekleta, toda starši jih iz bojazni pred maščevanjem Italijanov, če bi za to zvedeli, niso pustili k 'te1" Zato ie /-j "a Ana Simonič v soboto, 1 m**«. .vri , jo poldne, do svojega nečaka Martina Nemaniča na Suhorju in‘mu povedala, za kaj gre. Dal je na razpolago klet svoje hiše, kjer so do večera iz bršlana, smrekovih vejic in drugega zelenja, kar vse je sam prinesel, Ana Simonič, Marija Nemanič iz Bušinje vasi in Slavko Škof iz gospodarjeve hiše, ki so ga pokončali Nemci ob vdoru oktobra 1943, spletli dva venca. Ko je že v mraku pri farni cerkvi odzvonilo avemarijo, so se vsi trije napotili na pokopališče pri Sv. Jakobu. Potem ko so Kromarjev grob uredili, so položili venec k vzglavju in k nogam, na sredo nageljne v vazi in prižgali svečo, zatem pa v naglici zapustili pokopališče, kajti zbali so se, da bodo Italijani s Hrasta ali Suhorja kaj zaslutili in začeli streljati.
Simoničeva je prenočila pri nečaku. 2. maja zjutraj, na dan sv. Filipa in Jakoba, je na poti proti domu že izza Hrasta srečala Marijo Lojkovo iz Dol, ki se je vračala iz postojanke, kamor je nosila črnim . *antom" mleko. O okrašenem grobu je bila že seznanjena. Na njene nedostojne besede o padlem partizanu je Simoničeva odgovorila le: „Kaj češ, noč ima svojo moč." Ta dan in še kasneje je prestala dokaj strahu, kajti bala se je, da jo bodo Italijani izsledili.
Pri Sv. Jakobu je bilo to nedeljo žegnanje z mašo. Množica ljudi si je z odobravanjem in besedami „Bog mu daj zdravje, kdor je to naredil", ogledovala okrašeni Kromarjev grob. Ogledovali so si ga tudi Italijani, toda razen čez rob položenega traku slovenske zastave, vencev in nageljnov niso odstranili. Vsa njihova poizvedovanja o storilcih so bila neuspešna.
PARTIZANSKA DRUŽINA
V spomin na spopad in padlega Kromarja je občinski odbor ZZB NOV Metlika ob cesti pod vasjo Mačkovec leta 1959 odkril spominsko ploščo, vzidano v naravno skalo. Njegovi soborci so mu leta 1974 postavili nagrobno ploščo.
Še trije Rudijevi bratje so bili borci Gorjanske čete oziroma Gorjanskega bataljona. Franca (rojen leta 1914), borca od maja 1942, so Italijar>i na Oštrcu nad Kostanjevico ujeli, ga zaprli za nekaj dni v Kostanjevici in Šentjerneju, nato pa internirali v Gonarsu. Po kapitulaciji Italije je ponovno vstopil v partizane na Primorskem in tam 1944 padel. Stanislav (1924) je postal partizan septembra 1943, toda že naslednji mesec je v boju z Nemci pri Krmelju padel. Le brat Jože (1921), borec od marca 1942, je dočakal svobodo.
Okupatorjevi sodelavci so se nad partizansko družino Kromar, ki je že od 1941 nudila zavetje za ilegalne sestanke, sinovi in hčere pa so opravljali kurirsko službo, maščevali tako, da so prisilno mobilizirali sina Alojza (1926). Tudi ta se je pred tem na prigovarjanje brata Jožeta priljučil partizanom na Gorjancih, od koder ga je oče odpel jai domov.
Alojzu Kromarju v 56. domobranski četi v Šentjerneju zaradi bratov partizanov niso zaupali in je bil dejansko zapisan smrti. Sestri Albini, ki se je srečala z njim v Šentjerneju, ie povedal, da so že streljali nanj in mu prestrelili kapo. Dne 19. januarja 1945 je bil v patrulji proti Dolenjemu Mokremu polju, kjer so ga pokončali s strelom v glavo. Prenesen je bil domov, na pokopališču v Gradišču pa ge je pokopal domobranski
in pred tem belogardistični kurat Franc kaplan v Šentjerneju, doma iz Orehovice. NjeSj®"^ imena ni najti na partizanskih spomenikih, Pe svojo usodo pa si je to verjetno zaslužil.
VSE BO ,KAPUT' ,
lujM
O tem, kaj se je v vasi dogajalo po spopadu, so gospodarji izpovedali na sedežu občine Metlika-o*
Iz izjave Jožefa Pluta: „Čez 10-15 minut za**1^ spopadu, op.) so prišli fašisti na moj dom, zgrabi11 | in sina in očitali, da smo komunisti. .. morala klečati z dvignjenimi rokami tako dolgo, ^ niso prišli sosedje in drugi, ki so jih zajeli na <* smo vsi klečali in držali roke kvišku, je *torna«(e# fašistov ukazal po italijansko: .Udaril' Strojne po	.
naperili proti nam, nato pa so nas začeli biti s pu	^
kopiti po glavi in vsevprek . . . Začeli so goniti iz	^
živino in rekli, da bo vse ,kaput'. Nato j* p	„
komandant in rekel, naj si rešujemo opravo iz 11
Med pretepanjem si je Jožef Plut skušal najti u|) v molitvi. Toda dlje od „0 moj Bog, žal in' ■ \'o|J prišel, kajti takoj je sledil udarec s puškinim tako da je po nekaj poskusih utihnil.	•	#
Lojze Plut: „Fašist pride v hlev in me 9° - i sosedovega poda. . . Med potjo me je vedno puškinim kopitom. Tam smo klečali in drža ^ kvišku. Medtem so mi naročili, naj grem 'ZS30*3*^! in jo privežem pri sosedovem kozolcu.. Nato smo ^ zgnati tja še prašiče. Ko smo to uredili, smo vidfi*< ^ hiše že začele goreti. Fašisti so razbijali okna, da
prepih.	naglerm
Po hišah razliti bencin je pripomogel k širjenju ognja.	.;	#
Jože Ancelj: ..Prišli so fašisti k nam in r ^ moramo iz hiše. Odvedli so nas k sosedu, £ zastraženi klečali z dvignjenimi rokami, oni p3 .J(; tolkli s kopiti glavi. Ženi sem šel pomagat živino. Nato smo šli reševat iz hiše , a nam niso ^ ker so po sobah že zažigali. Morali smo natfl stražo."
Tega dne, že ponoči, so bile upepeljene h'83 ,, Plutov, Težakova in Ancljeva. Le Kolarjevi hiši, F imeli bolnega otroka, so prizanesli.
FASIST S SOLZAMI V OCEH
•aki ii
Požigalcem s Hrasta so se kasneje pridružili voj Metlike ali Brezovice. Nekateri od njih so s so u gledali na nesrečo vaščanov. Celo fašist, ki je p!\|en hišo Jožeta Pluta, je imel solze v očeh. Bili so Pr'^ da so vojaki pomagali pri reševanju imovine. ^
Via au vujaM pv»iiK3yaii pi i icx.vanju	^
vojaka, verjetno primorskega Slovenca, ki je v® a govoril jjo slovensko, so ostali takoj zvezali in ods Med požiganjem je skupina fašistov sprejela pon. ^ hrano in pijačo; to je bil brezupen poskus doma da bi jih odvrnili od njihovega zločinskega početja-Vendar se najhujše ni zgodilo ne tega dne ne P®^, Sprva so Italijani nameravali vse moške iz vasi P*?*	^
ženske pa odjjeljati v izgnanstvo v Italijo. Moški ^ ločeni na posebnem prostoru. Po jjosvetovanji ^ Metliko in Črnomljem — verjetno so P°srecloV*Jj|oir nekateri tedaj vplivnejši domačini — so prvotno tev spremenili.	^i:
Že po polnoči (23. aprila) je komisija, ki je pr. -erji Metlike, dovolila vaščanom, da lahko preprečijo ^ požara. Pri tem jim je pomagal rahel dež, zaradi ~jjj# tudi iz hiš rešeno opravo spravljali pod streho poslopij. Da so vedeli, kaj jim bo prinesel dan, te9° .ap delali. Kajti 23. aprila dopoldne so se italijanski vrnili v vas. Z njimi je bil njihov obveščevalec Iv . iz bližnje vasi Dole, ki se je sprehajal po w8**L|j^ paličico trepljal po stegnu in škodoželjno P° „Pr»v va?n jel"
O tem, kaj se je zgodilo tega dne, je Alojz .|Sji' omenjeni izpovedi izjavil: „ . . . pridejo zojtet ^ jih (»zdravimo. Rekli so, da bo za pet minut vse . ^ Bili smo preplašeni, ker nismo vedeli, ali to za ali kaj. Trenutek zatem je bilo vse v plamenih — 9^ jjf podi. Zgorela so vsa poslopja, kakor tudi vse, prvi dan rešili."	.g„td
Tokrat so prizanesli Ancljevemu skednju. ^ ^ so spraševali po puškinem kopitu, ki je vojakov prejšnji dan, ko je tolkel po oknu, °d,et jH1' je Jožef Plut vrgel v gorečo hišo. Domačini, £epr • jjjf' vedeli, tega niso priznali in so ga skupaj z Itaki po vasi.
OVADUHOV KONEC
i iii^
Enaindvajsetletni Ivan Lojk je bil po laS ^j«1 ..skoraj edini" v nekdanji suhorski občini, k' začetku 1942 vpisal v ..mogočno fašistično dru ^ ‘ pismu visokemu komisarju Grazioliju, v katet 0|;/ zaprosil za pomoč pri popravilu koče, se je ob ^ jaz hočem biti zaveden fašist in žrtvovati sam izdati vsakega, ki bi hotel škodovati Fašistifih1^
Pred polnočjo 14. maja so na okno njefl0 potrkali belokranjski partizani. Prepričan, da je odprl in njegovega ovaduštva je bilo konec. ^il r Mariji Lojk so Italijani za sinom — „ker J®' konfident" — izplačali le nekaj denarnih p° že sredi leta 1942 jo je na Suhorju doletela ena ^
25.	aprila 1942 so pogorelci na občini Meti' jg|0 ' ca prijavili nastalo škodo. Vse, kar je k plamenih, je bilo ocenjeno v lirski vrednosti: ska in gospodarska poslopja ter oprema, ied<f'e'J pripomočki, življenjske potrebščine in osebni P ^ Posamezni gosjaodarji so zgorelo premožen) ^ ,:_ takole: Josip Plut 560.048 lir, Alojz Plut 2^ |ir'r Anton Težak 201.290 lir, Matija Kolar 75.J'*1'
Jože Ancelj 247.303 lire, skupaj 1,288.401 Prijave je občina v začetku maja poslala komisariatu za Ljubljansko pokrajino in 0 -got**, glavarstvu v Črnomlju s prošnjo, da bi se za ^oVjP ..izposlovala primerna odškodnina, ker vsi 0 ,j„,	.
izjavljajo, da do požara ni prišlo (>o njihovi kr'v^[aj(tfr Čez mesec dni je občina na zahteve) ^ih glavarstva poslala podatke o družinskih, g°sp premoženjskih razmerah pogorelcev s ponovno^ ^ višine prijavljene škode, s čimer je bila italijanske oblasti dejansko zaključena, ne da dobili eno liro odškodnine.	orili
Italijanom na Hrastu — tedaj so posadko tv ^	,
23. pehotnega polka „Como" iz Metlika-Kon1 . Mačkovčani, ki so se po požigu zatekli k si uredili zasilna bivališča, vsaj delno oddolži čez tri mesece. Med vodniki, ki so popeljal'ij p< , ske, gorjanske in kordunaike partizane v naP^^pi postojanko, sta bila domačina Alojz p|b* jd Težak. Sicer pa je bila vas ves čas vojna trdn narodnoosvobodilnega gibanja.
ANTON
priloga dolenjskega a
F
I
prebrali smo
mrak
bodočnosti
Če
plastično literaturo kot stvarjanje novega sveta, v kate-se odražajo resnice tega, em roman „lksion" znanega slovenskega pisca znanstvenost astične literature Mihe Nica (roman je izšel pri Po-rski založbi) z dokaj mračno d '”!*110 s^'ko bodoče človeške bi Z, e nakazuie temne tone, ki J' bilo mogoče zaslediti že v rnm snjem življenju. Remčev nio an,lzPeUuie nekatere seda-r,7,. fznie- ki se pojavljajo v
vršenostdrč1bi' ”V grozl'ivo d0' :p * Človeštvo bodočnosti
) Postav" v nekakšne mehurja-
'valnike, ki povsem ločuje-
no d h °d narave' kar ie verjet-nrtt, 0 atno znamenje popolne praz en°StL -1:iudie 50 notranje .ieni01' zad°ščajo jim dolgo živ-i75i	zabava, svobodno spolno
nen	nje; to, da so le figuranti,
pomembni delčki čisto brez ž?°vornosti, da so žrtve mno-7„ prevare (verjamejo, da je n„ .13 zaPlula v oblak kozmič-Prahu), pa jim je vseeno.
mer, ki si na silo odpre pot iz ,,bivalnika", odkrije resnico:	zunanji	svet ni ledena
puščava, Zemlja ni zavita v smrtonosni plašč kozmičnega prahu, zunaj še sije sonce in zeleni drevje, medtem ko ljudje, zaverovani v laž, žive pogreznjeni v svoj umetni svet. Odkritje plača z življenjem. Pobeg torej ni mogoč, resnica je uničujoča.
Drugo možnost rešitve razpira Remec v vzporedni zgodbi o potovanju vesoljskega nadsvetlobnega premičnika od dru-
knjige
mr
zarisal mračni Podobi, ki je moči Z velik0 Pisateljske pušča"1 PrePr'čljivosti, pisatelj obvlart a* svetlih tonov. V
vsaki ” drUŽbi ~ tako kot v
druaačn Z'!' neka* ,iudi' ki so »eni od ostalih. To so Ijud-
Damot-SS Prem'šljajo z lastno jarnein°' dvom'jo, ki ne vernice ' V resnico „prikazoval-io irJ- Z3t0 na lastn° pest išče-aparat J8 Za drezhibno tekočim
|eDnt„ ,putlJo ljubezen, žalost,
Stikovzdmiimb iŠČ6i° PriStnih
z^Na 2em|ji Zm°znosti.
nimajo nobene Stari senzor Su-
gih svetov. Natančno programirani polet, v katerem naj bi posadka odigrala brezpomembne vloge, če izvzamemo „mati-co" Evo, ki naj bi zaplodila nov rod iz zamrznjene sperme zemeljskih veljakov, se ne posreči tako, kot so ga načrtovali'. Sila, ki zlomi nečloveško programi-ranost, je ljubezensko čustvo med Evo in Urijem. Iz te ljubezni bo zrasel nov človeški rod. In zanimivo — planet, na katerem pristaneta, je Zemlja. S koncem pripovedi se začenja zgodovina človeškega rodu pod jablano; Eva ponudi Uriju jabolko. Toda nadsvetlobni premičnik je blizu, mehurjast kot bivalnik, ki je ubil Sumerja. Bosta tudi Uri in Eva plačala svoj pobeg?
Bralec z živahno domišljijo bo odlični Remčev roman lahko brez težav nadaljeval.
M. MARKELJ
znamenit
je
tudi
aškerc
V zbirki Znameniti Slovenci, ki pod uredništvom Josipa Vidmarja izhaja pri Partizanski knjigi, je nazadnje izšla knjiga o Antonu Aškercu. Do zadnje vojne je bil ta pesnik, čigar prve zbirke predstavljajo vrh slovenskega realizma v pesništvu (kasnejša njegova tvornost pa je bila v več pogledih umetniško sporna), deležen dokajšnje literarnozgodovinske pozornosti, že več desetletij pa zanimanja zanj tako rekoč ni. Izhajanje njegovega zbranega dela je zastalo po drugi knjigi (1951), odtlej beležimo (glede na to, da gre za klasika slovenske književnosti) vsekakor prepičlo število knjig, ki prinašajo izbor njegovih pesmi. Nič čudnega torej, da je Marja Boršnik na zavihkih platnic pričujoče knjige zapisala: „Ker pa današnji čas Aškerčevemu hotenju in oblikovanju, še manj pa ustvarjalnemu študiju o njem ni posebno na-.
ZNAMENITI Sl OVi.V |
iz izložbe
Ivan Kreft, publicist in politični delavec, je pred kratkim izdal knjigo z naslovom „Spori in spopadi v spominih in dokumentih". Ivan, brat akademika dr. Bratka Krefta, je napisal že mnogo del, prav gotovo pa pomeni slednje pomemben in zanimiv prispevek k zgodovini slovenske revolucije do leta 1941.
Avtor opisuje svojo mladost, nekatere člane svoje rodbine ter vrsto drugih zanimivih osebnosti pa šolanje v Mariboru, študij tehnike v Ljubljani, Avstriji in Nemčiji, kjer je že začel delovati v študentskih komunističnih organizacijah. Beseda teče o njegovem delu v partiji in organizaciji Ljudske fronte po vrnitvi v domovino, o udeležbi v španski državljanski vojni, skratka, o dogodkih do ustanovitve Osvobodilne fronte. Kreft objavlja tudi pisma Cirila Špindlerja bratu Metodu, iz Kermavner-jeve zapuščine pa tri pisma Bratka Krefta iz leta 1927, ki so pomembno vplivali na izredno mlade kadre, kot sta biia Edvard Kardelj in Boris Kidrič, da so se vključili v mladinsko komunistično gibanje. Med besedilom je objavljenih tu več člankov-in drugih dokumentov.
Ob predstavitvi knjige v začetku marca je Drago Šega, osebnost, ki je imela pomembno vlogo v obdobju, ki ga opisuje Ivan Kreft, dejal, da moramo o knjigi govoriti kot o celoti. Iz te knjige se bomo lahko veliko naučili. Odlika dela je, da ne gleda na zgodovinski razvoj in preteklost s stopnje doseženega ter da ne podaja le tistega, kar je po najkrajši poti vodilo do cilja. Kreft nam ponuja zgodovino z obrnjene strani: vse je
sestavljeno iz cele vrste detajlov, ki sestavljajo celoto. V knjigi so neprestane dileme, iskanja, usode, avtor pa ostaja ves čas človek, ki ničesar ne skriva.
„Spori in spopadi v spominih in dokumentih", njihova prva knjiga je izšla pri založbi Obzorja Maribor leta 1981, opremil jo je Jure Jančič, obsega 487 strani. Izdana ‘je bila ob 40-letnici OF.
M. K.
klonjen, se danes tem redkeje oglaša nujnost po novih raziskavah."
Tako novih raziskav tudi tale knjiga ne ponuja. Ker bi v vrsti knjig o znamenitih Slovencih slej ko prej moralo biti tudi delo o Aškercu, Boršnikovi kot najboljši poznavalki pesnikovega življenja in dela ni preostalo drugega, ko da je skladno z urejevalnimi načeli zbirke priredila, oz. za polovico skrajšala svojo znanstveno dokumentirano monografijo ,,Aškerc. Življenje in delo" (1939). Namesto novih spoznanj, ki jih je čas o Aškercu vseeno navrgel, imamo opraviti z zglednim primerom pozitivističnega pristopa do pesnikove življenjske pojavnosti in obsežnega dela, povezanost obojega je prikazana v petih razdelkih, ki naj bi hkrati ponazarjali prav toliko Aškerčevih ustvarjalnih obdobij. Boršni-kova obljublja, da si bo po tej priredbi prizadevala nadaljevati lastni polstoletni napor „za pesnikov pristni izraz in usodo". Si torej lahko obetamo,da bo končno znova steklo objavljanje Aškerčevega Zbranega dela?
D. R.
življenje
velikih
rimljanov
Življenjepisi, ki so hkrati tudi zgodovinopisne knjige, so lahko na moč dolgočasni; že antični pisci pa so z nekaterimi deli poskrbeli tudi za povsem nasprotne- zglede. Med slednje sodijo gotovo Plutarhovi „Živ-Ijenjepisi", to je zbirka petdesetih portretov, in sicer najprej ene znamenite grške in nato tej vzporedne rimske osebnosti; takih parov je 21; ob eni četvorki so še štirje med seboj nepovezani življenjepisi, vsi skupaj pa so svojevrstna zgodovinopisna podoba antike v stoletjih pred začetkom našega štetja.
Iz tega pomembnega Plutarhovega (46 — 125) dela je Anton Sovre izbral in poslovenil devet portretov ter iz njih sestavil knjigo „Življenje velikih Rimljanov"; pred kratkim je Državna založba poskrbela za drugi natis.
Ko preberemo uvod (Sovre , prispeval tudi opomnje), v kati rem je temeljito razčlenjena t. rimska revolucijska doba, s nam zazdi, da Plutarh ne b mogel podati nič več bistveni ga. A še zdaleč ni tako, p obdelovanju posameznih oset nosti zgodovinar v glavnem išč človeka, njegove moralne las: nosti, krepost, herojstvo, vde nost domovini in drugo, kar j
PI T TA K H
Z1VUENJE VELIKIH RIMLJANOV
V/ roda v rod §lasba išče pot
4'ča prišli ru*'na metliškega cestarja Mihel-°h>rnolkn;I na vese’'co in so tam zapeli, je vse nvati, j,i . ° ln *ih zavzeto poslušalo. Oče, mešani $!,novi in P*51 h4era so bili odličen bel°kraniSka '..Zbor' N«P!°h velja, da je iz °®i 'Zvrstn i helčičeve rodovine izšlo pre-rekli, da n' glasbenikov. Skoraj bi lahko
9lasbene„Se_,n' rod'* Mihelčič, ki ne bi imel g^^a daru.
metliške/T Mihe'*4. eden od devetih otrok °d maleoa08/^*3' *e 9lasbi zvest tako rekoč narnenjena V. prav mu sP°četka ni bila ot Poklic, je življenje tako na-
neslo, da mu je dajala tudi kruh. Vseskozi pa mu je bila več kot zgolj poklic, glasba je tako rekoč njegovo osnovno življenjsko početje. In ni ga v Ben krajini, ki bi se resneje ukvarjal z glasbo, pa pri tem ne bi na tak ali družen način prišel v stik s Silvestrom Mihelčičem: pa naj gre za igranje v tamburaški skupini, v okviru glasbene šole, pri orkestru, pevskem zboru, godbi na pihala in še kie.
,,Pri nas doma se je vedno pelo; živeli smo revno, saj je za 11-člansko družino služil le oče, vendar smo bili kljub temu zadovoljni. Spominjam se, da je mama pri delu v hiši ali na njivi vedno,pela. Oče je imel pa sploh izredno rad glasbo, čeprav brez šol, je nekaj časa celo nadomeščal organista v Podzemlju," se spominja Silvester Mihelčič. Očetov brat Alojz pa je študiral glasbo in je postal priznan komponist.
Pri metliški godbi na pihala so igrali kar trije Mihelčičevi fantje. Silvester je začel igrati pri 13 letih. ..Oče je bil sicer zelo strog in nas otrok ni pustil pohajkovati naokoli, na večerne vaje pa nas je vedno pustil; se je pozanimal, če smo res šli na vaje," je pripovedoval Mihelčič, danes upokojeni učitelj črnomaljske glasbene šole. ..Pri godbi sem igral bariton, prihranil sem nekaj dinarjev in si kupil staro kitaro, kasneje še polomljeno .frejtonarico'." In vse, kar je prijel v roke, je kmalu tidi znal igrati. . Nisem pa imel nobene teoretične podlage in nikogar ni bilo, ki bi me kaj naučil, zato sem moral sam marsikdaj po veliko daljši in ovinkasti poti odkrivati glasbene teoretične zakonitosti in pravila. Vedno sem vsemu skušal priti do dna." Kamorkoli je življenjska pot vodila Silvestra Mihelčiča, vedno mu je bila glasba zvesta spremljevalka. V Ljubljani, kjer se je učil za krojača, je igral pri godbi, prav tako na Reki, kasneje v vojaški godbi.
Med okupacijo so Italijani v Metliki pogosto zganjali svoje parade in ob vsaki priložnosti so zahtevali, da igra tudi metliška godba. Iz evidence takratnega kapelnika je
bilo moč ugotoviti, da Mihelčič ni niti enkrat igral. Kot številne njegove rojake, ie tudi Silvestra Mihelčiča pot pripeljala v partizane. .,Bil sem v XV. brigadi, naš bataljon pa je imel pevski zbor, ki ga je vodil moj brat Viktor. Nastopali smo na raznih mitingih in proslavah." Kc so pri Glavnem štabu sloven skih partizanov ustanavljali godbo na pihala, je bil Silvester Mihelčič poleg od samega začetka. „Od metliške godbe nas je več igralo v godbi Glavnega štaba. Opraviti je bilo treba avdicijo in vsi Metličani smo bili uspešni. Pa ne samo to: naša metliška godba je dala tudi inštrumente in tako sem jaz v partizanih igral na svoj bariton," je povedal. „Pri godbi Glavnega štaba sem tudi v teoretičnem smislu ogromno pridobil; predavali so nam Kozina, Adamič, Lorbek, Šivic, Apih. Iz Dragatuša, kjer je bil nekaj časa Glavni štab, smo se umaknili, takoj za tem pa je bil Dragatuš bombardiran in porušena je bila tudi hiša, v kateri smo imeli vaje.'
Po vojni bi Mihelčič lahko ostal v vojaški godbi. „Bil sem že namestnik kapelnika, hoteli so me poslati v Beograd v šolo, vendar me je vleklo domov v Metliko. Kasneje mi je bilo malo žal, da nisem takrat ostal, saj bi si gotovo lahko bolje uredil življenje," pravi.
Komaj je prišel v Metliko, je osnoval 17-članski godalni orkester, kmalu prevzel tudi metliško mestno godbo, ki jo je potem vodil okoli 13 let; prav tako je vodil več kot 40-članski mešani pevski zbor. ..Večkrat smo nastopali skupaj orkester in zbor, to smo zagrmeli, da nas je bilo veselje poslušati. Takrat sem res bil več pri muziki kot doma."
V Mihelčičevih otroških letih so zlasti s hrvaške strani ob raznih praznikih prihajali tamburaši. „Že takrat me je to zelo zanimalo, vendar nisem imel možnosti, da bi se naučil igrati tamburico." Okoli leta 1960 pa je Zora Herakovič v Metliki organizirala nekakšen tamburaški tečaj na osnovni šoli, ki
je vodil zagrebški profesor Žiljak. In zreli mož Silvester Mihelčič je sedel z otrok! v klop in se začel učiti igranja na tamburico.
No, po nekaj urah ie zagrebški profesor spoznal, da njemu ni treba več prihajati in da bo „eden od učencev", se pravi Mihelčič, lahko sam naprej vodil tečaj. Danes v Beli krajini skoraj ni tamburaške skupine, ki je ne bi učil Mihelčič. Metliško, je vodil kakih 10 let in prirejali so celovečerne nastope Bela krajina v besedi, oesmi in plesu. Več članov tega tamburaškega orkestra je kasneje igralo v Ljubljani v skupini France Marolt. Od ustanovitve glasbene šole v Črnomlju je Mihelčič tam učil trobila, pihala in harmoniko. Ker nima formalne glasbene izobrazbe, sta za njegovo strokovno glasbeno znanje jamčila Drago Lorbek in Bojan Adamič, ki sta izjavila, da zna toliko kot nekdo, ki je končal štiri letnike srednje glasbene šole.
Večino priredb za tamburaške zbore, ki jih danes igrajo skupine v Beli krajini, je naredil Mihelčič, prav tako je tamburaše uvedel, da so iz starega Farkaševega sistema prešli na novejši sistem tamburic. Čeprav ni občan črnomaljske občine, so mu za njegov velik glasbeni prispevek v življenju te občine pred leti podelili priznanje OF. Sedaj vodi v Črnomlju godbo na pihala in tamburaški zbor črnomaljske folklorne skupine Zeleni Jurij. Veliko veselje ima s tamburaškim zborom na novomeški posebni šoli.
„Čeprav sem bil zaradi glasbe v življenju za marsikaj prikrajšan — kot krojač na primer bi lahko več zaslužil, vendai sem malo šival in se več zastonj ukvarjal z glasbo — mi ni žal. Glasba je nekaj čudovitega, nekaj, česar se ne moreš nikoli naveličati. Žena mi je včasih oponesla: ,Kaj boš otrokoma zaigral, da bosta sita?
Kot kaže jima je res zaigral: sm Silvo je končal srednjo glasbeno šolo in pedagoško akademijo in je ravnatelj črnomaljske glasbene šole, hčerka Tatjana pa prav sedaj pripravlja diplomo na ljubljanski glasbeni akademiji. Vnuk Silvo že igra v tamburaškem orkestru, ki ga vodi njegov ded. Iz roda v rod glasba išče pot.
A. BARTELJ
iz golega zgodovinopisja običa T no izključeno. Iz tega zorneg kota preiskuje življenje in del Marka P. Katona st., ki je zašli žen, da je Rim postal svetovn sila, bratov Tiberija in Ga, Grakha, velikih novotarjev r področju zakonodaje. Gaja M. rija, preoblikovalca rimske vo ske, izvrstnega poveljnika Luc ja K. Sule, Gneja Pompej sploh pa Gaja Julija Cezarji najbolj znamenitega rimskeg vojskovodje in državnika, in n nazadnje Marka T.. Ciceron govornika in politika, ter Mark ‘‘ J. Bruta, enega od zarotnikov i • Cezarjevih morilcev.
S stališča sodobnega zgode vinopisja je Plutarhovo del tudi dvomljivo, saj zgodovine za svoje pisanje ne navaja viro (grških in rimskih). Do gradiv: iz katerega je črpal, ni dovo kritičen, v želji, da bi čimbo dramatično prikazal jx>samezn osebnosti, ga manj zanima Širc ko družbeno ozadje, ki je pogc jevalo različna dogajanja, zat pa se tolikanj bolj posveč podrobnostim iz zasebnih žit Ijenj, prav mu pridejo celo ne pomembne anekdote. Njego\ (kljub pomanjkljivostim za zgc dovino nadvse dragoceni) živi je njepisi so na meji literature težijo k poučevanju. Morebiti j ravno poljuden, a vsebinski poln pristop do velikih Grko in Rimljanov vplival na to, d so se pri Plutarhu zgledoval številni novomeški misleci ii književniki.
Dodajmo še, da bo leto Državna založba delo o veli ki Rimljanih dopolnila s knjigo, k bo prinesla Plutarhove življenje pisne podobe velikih Grkov.
D. R
's dolenjskega lisi a
013]
UMIRAL NA PRAGU POMLADI
V t<»h dneh po sredini marca se Filipu Bandlu z Griča nad Kostanjevico misli pogosteje vračajo v tiste čase pred sedemintridesetimi leti, ko se je nad štajerskimi gozdovi že čutil prvi pomladni dih in se je nad izmučeno in okrvavljeno Evropo širila zarja bližnje svobode. Filip pa je bil tedaj skoraj prepričan, da, čeprav že skoraj na pragu, enega in drugega ne bo dočakal. Saj bi ga skoraj dotipal z roko to prebujajoče življenje. Med resjem in smrečjem ga je bilo že čutiti. Filip pa je čutil le, kako mu iz žil počasi polzi sok lastnega življenja.
Ko se je s 14. divizijo pomikal po Štajerski, rušil sovražne bunkerje in postojanke in se izmikal obročem sovražne ofenzive, ni bilo časa za strah. Trpljenje in smrt sta bila stalna spremljevalca partizanskih brigad, zato se ju tudi Filip ni bal. S tovariši pa je le delil tisti tesnobni strah, da bi težko ranjen nemočen obležal, prepuščen na milost in nemilost sovražniku. ,,Ce bi me že moralo zadeti, potem bi najraje videl, da bi me dovolj, da me ne bi živega dobili," se sedaj spominja tistih dni.
Pa vendar ga je zadelo. Leže pod gostim smrečjem, je poslušal, kako je vsenaokoli pokalo suho vejevje pod težkimi škornji nemških vojakov. Vedeli so, da je nekje v bližini in da je ranjen. Dvaintrideset jih je naštel, ko so se pomikali po stezi le nekaj korakov od njegovega zavetišča. Vgnezdili so se na vzpetini nad njim in se kričaje pogovarjali s skupino, ki je pripravila zasedo nekoliko niže. Dan se je nagibal k večeru, hladno je postajalo, Filipa pa je popadala slabost zaradi izgubljene krvi in ker že več dni ni skoraj nič použil. Tam pa so se sproščeno sprehajali siti Švabi in že čisto banalna ' človeška potreba bi enega izmed njih lahko pripeljala do Filipa in konec bi bilo tega zgodnjepomladnega popoldneva.
S hrepenenjem se |e spominjal toplih žgancev, ki sta jih morala s tovarišem pustiti v koči ob robu gozda. Tja sta prišia zjutraj vsa sestradana, in ko so na mizi zadišaji žganci, so se na poti pod kočo v soncu zabliskali nemški mitraljezi. Ubrala sta jo v gozd, pozabila na žgance in tekla. Naletela sta na drugo kolono Nemcev, ki so ju že opazili, se obrnila v drugo smer in zbežala vsak na svojo stran. Filip je skočil na globoko gozdno pot ravno pred presenečenega Švaba. Skočila sta vsaksebi, medtem pa je z druge strani že kosil po listju nemški rafal. Med tekom je Filipa prežgalo nekaj ostrih' bolečin v obeh nogah in v roki. Klecal je, vendar je bila sla po življenju močnejša. Privlekel se je do goščave in se potuhnil pod nizko smrekovje.
Danes se Filip Bandel, upokojenec z Griča nad Kostanjevico, spominja teh dogodkov še vedno.
TRGOVEC VEDNO OSTANE ŽIV
kot splet v dolgih letih trpljenja, ki ga je slovenskemu narodu prizadejala vojna. Tam je padel ta, tam oni. In kaj pomeni nekaj krvi in nekaj ran, ki so se povrh vsega še zacelile, v množici odprtih grobov, ki ne bodo nikoli vrnili, kar so vzeli? Takih grobov je na svoji dolgi vojni poti Filip srečal vse preveč. S primorskega Branika, ki je bil tedaj pod Italijo, ga je Mussolini že leta 1940 poslal z okupacijsko vojsko v Francijo. Od tam je ob razpadu pobegnil in se čez zasedeno Italijo prebil do rodnega Branika. Skupaj z drugimi fanti je zbiral orožje in kmalu pristal v Štirinajsti diviziji. Z njo je bil na junaškem pohodu na Štajersko.
Drugi dan, ko se je Filip prebudil iz globokega spanca ali omedlevice, je bil sam. ,.Sonce je bilo že toplo in bilo je kar prijetno," pravi in s tem misli verjetno na občutek, ko se zbudiš iz teme, za katero si mislil, da je zadnja, vidiš, da sonce še sije in da so rane nehale krvaveti. Tudi sovražnika, ki bi ti stregel po življenju, ni več v bližini. Prijetno v pravem pomenu besede se's skelečimi ranami in daleč od tovarišev vsekakor ni mogel počutiti. Nekako se je le privlekel nazaj do koče, in ko je videl, da Nemcev ni v bližini, priklical pomoč. Dali so mu jesti, ga za silo obvezali in ga napotili v partizansko bolnišnico.
Če bi ne bilo vojne, Primorec Filip Bandel verjetno ne bi pristal na Dolenjskem in se sedaj, ko mu je ostalo malo več časa, ukvarjal z obdelovanjem vinograda, ki mu daje odličen cviček, in z urejanjem sadovnjaka. Tudi ne bi svojim vnučkom pripovedoval zgodb iz Francije, Italije, Primorske, Notranjske, Dolenjske, Štajerske, Koroške, Varaždina in Sente, kamor je dedka, italijanskega vojaka in partizana, nosila burna zgodovina.
Tudi po osvoboditvi je Bandel opravljal več pomembnih nalog pri graditvi porušene domovi ne, najbolj srečen pa je bil tistih nekaj mesecev, pravi, ko je bil sam s parom konj v gorjanskem hribu in je v tišini gozdov vlačil les od zore do mraka, odgovoren le zase in za lastno delo. Prav zato se je izšolal za gozdarja in ostal zvest gozdu, svojemu prijatelju in rešitelju. Če bi ne bilo gozda, bi tudi Filipa ne bilo več in tistih trinajst lukenj, ki jih je v njegov partizanski plašč zasekal nemški rafal, bi postalo zanj usodnih.
TONE JAKŠE
Nadučitelj Tonko je bil vsestranska osebnost. V njegovi glavi so prebivale, se prepletale, vrele in se bistrile najrazličnejše sposobnosti. Trgovska in obrtna žilica nista bili med najšibkejšimi, kar prevečkrat sta, vsaj po mnenju drugih, planili na dan.
Ena od Tonkovih znamenitih kupčij je bila tista s fotoaparatom. Nekje je staknil škatlo, ki je zgovorno kazala, kako si Rusi zamišljajo fotoaparate. Izdelek je ležal na trgovskih policah dolga leta in bil ob naši znameniti inflaciji že prav kmalu zelo poceni. Tonko, ki je sovražil draginjo, se je ob pogledu nanj začel kar tresti od pohlepa. Nekje so našli tudi nekakšno garancijo — in kupčija je bila sklenjena. Fotoaparat je v svojem garancijskem obdobju izdeloval samo zelo temačne izdelke, prav nič se ni udobrovoljil niti po preskusni dobi. Vsak normalen človek bi priznal poraz, Tonko pa ne. Fotoaparat je kot posebno izvedbo prodal jamarskemu klubu, saj samo tam potrebujejo slike, na-katerih se vidi nič, oziroma tema. In res, tako prepričljive teme že dolgo ni bilo na fotografijah.
Nadučitelj Tonko se je izkazal tudi kot velik borec zoper pornografijo. Tiste gole sličice je sicer kdaj pa kdaj gledal, kar pa za obstoj javne morale ni pomembno. Kol v srce pohotnežem je zabil s tem, da je skupini prijateljev, ki so debele mesece zbirali nagoto na celuloidu, prodal svoj zasebni kinoprojektor sloveče svetovne znamke. Naprava je imela samo to napako, da je uničila vsak film: gledal si ga enkrat, in nikoli več. Naprava je seveda zmlela tudi dragoceno kinotečno gradivo, za katero so pohotni prijateljčki odvajali pretežni del dinarčkov, ki sojih utajili ženam. Za zadevo se je poleg vsega še zvedelo: ena ali dve tercialki še danes nadučitelja Tonka pozdravljata vnaprej.
Ob prostem času se je Tonko izkazal tudi kot avtomehanik. Njegovi servisi, kot „lokalpatriot" se je seveda specializiral za ,,katrce’', so bili sloveče poceni. Ko je moral lastnik ubogega avta po nekaj takih pusegih na pravi servis, so se tam zgrozili, dolgo časa brskali po železni drobovini in izstavili račun, na katerem je bila številka, za katero bi zlahka kupil četrt novega avta. Ko je neki stranki nekoč dolgo gorela lučka za olje, Tonko ni šel gledat, kaj je z oljem. Preprosto je preščipnil žičko, ki je peljala do tiste drobcene žarnice — in ta je res ugasnila. To je bil skoraj pogreb nadučitelja Tonka. Pred lastnikom se je rešil tako, da je sam o sebi naokrog raztrosil zgodbo, da ima raka in da se ga ne splača tepsti, ker bo tako ali tako šel še topel v pekel.
Za pozabo tudi ni zgodba o črno-belem televizorju. Kot vsaka stvar tik pred koncem je dajal od sebe sijajno, prečisto sliko. Kupci so bili seveda Suho-kranjci. Ko so televizor nalagali na voz, so ga okrasili z lipico, nageljni in drugimi domoljubnimi rastlinami. Tonka je začela peči vest, zraven je za isti denar navrgel še akvarij, poln zlatih ribic. Mamka je blagoslavljala prečudovito mestno darežlji.vost. V kajži so televizor postavili v božji kot, akvarij pa položili kar nanj. Podnevi bomo gledali zlate ribice, ponoči pa televizijo, se je domislil novi lastnik. Sožitje ribic in televizijskih valov ni trajalo dolgo. Nekega večera je v slepeči svetlobi picd polno hišo : privoščljivih sosedov razneslo ekran. Ko se je dim ■ razkadil, je bilo po mokroti rta tleh razvidno da, nesreča ni prizanesla niti ubogim vodnim živalim. Zlate ribice so se premetavale med steklenimi drobci
in tranzistorji. Da bi vsaj malo ublažili katastrei 9 škodo, jih je gospodinja dala na vrelo olje. Se do so domači govorili, da tako slastnih rib še svoj dan niso jedli. Zlepila pa ta hvala in P° v televizorja kajpak ni.	^
Nekoč : se je zgodilo, da je obrtno in tr9°',eC navdahnjeni nadučitelj Tonko potegnil krajši k°e je Vsaka oblast ima nad sabo oblast in Tonkova prikazovala v obliki šolskega inšpektorja.
Strogi možak je Tonku namignil, da z nie®°nj v hišnim televizijskim antenskim sistemom neka) redu. Naš učitelj je jadrno pograbil torbo z oro 1^ in ustrežljivo pridrvel pred predstojnikovo vi ^jlo je pozvonil, dolgo časa ni cilo nič, potem Pa *e^0i slišati nekakšno drsanje. Vrata so se odprla, ko , je dopuščala protitatinska verižica, ven je P°^. nS mož v predpasniku in s polstenimi copatah’' nogah. Od tod drsanje, je pomislil Tonko, ki v ^ ni spoznal svoje višje oblasti. Ta se je dala Pre^?a^o ti, nato pa je zaprosila, če kolega mojster • pride nekoliko pozneje, ker gospa žena in !iu .
ni s|l5a' ,
hčerki spijo. Tonko je ubogal, čeprav še ni -primer, da mojstra odganjajo od hiše. Ko je bi ^ čas le spuščen v notranjost domovanja, 111 ^ predpostavljeni z opravičujočim se nasmeškom1 ^ del polstene copatke, kar je Tonka, ki je .-jgrn mojster vajen v gojzaricah hoditi po najb mahagoniju, skoraj dotolklo.	jn
Na kavču so sedele tri ljubke ženske osebl0|S|<8 nestrpno gledale v mrtvi televizor. Ko je ^ nadoblast skušala Tonka plašno predstaviti. ^ ljuba, to je ta človek, je ena od gracij samo rekla, da drugi zdaj gledajo „Nano", one Pa ^n8 določenih nesposobnežev bulijo v strop in & n8 so povrhu. Nadzornik je hitro zrinil nadučitelj podstrešje in mu še zabičal, naj za božjo vol)0 j tam ne sname copatk. Se bo mojster	že nekak®	.
znašel, on pa	da bo skušal nasititi	tiste u,r	aje
revice. Po hiši je zadišalo po palačinkah, Tonko ^ kot obuti maček v copatkah švigal od fvisV televizorja ter uravnaval sliko. Jezik mu je v ^ tal, medtem so se osebice krmile, šolska ob a nj|. stregla. Za sopihajočega mojstra se ni nihče z ^ 5 Ko je skušal	opozoriti na svojo	navzočn	^
preizkušenim in vedno uspešnim „gospe, j® slikica kar nekako bo", ga je inšpektor presunljivo očitajoče pogledal, stekel do njefl® odpeljal skozi klet, češ da je pot krajša. P0® nočno nebo.	0(»\
Ko je zmedeni Tonko zbral vtise, si je sicer ^ priznati, da tako v vsem življenju še niso porne { njim, še bolj	pa ga je prestrelila	domača
nadzornikovega življenja.	.	(egS
Tonko pa ne bi bil Tonko, če ne bi tudi iz j skoval dobiček. Svoja opažanja je zasukal za j stopinj in po dolenjskih šolah ravno dovolj 08 j|<. razlagal, kakšno oblast ima doma naš nadz ^ Hčeri mu trikrat na dan v umivalniku pereta ^ ljubezniva in mila mu žena pa s kuhalnico ca , mizo dobroto za dobroto, slast za slastjo. On ^0<fl visoko dvignjenim čelom in strumnim k°ra j stopa po hiši, njegov gromki glas doseže ^ kotiček, prodornemu očesu ni mogoče ubežati-med gazelami.	_dov**
Zanimivo je, da nadučitelju Tonku pripove _r8l nje te zgodbe nikoli ni škodovalo. Poklic je zamenjati šele s prihodom drugega, manj gtolin šolskega nadzornika.	.. ipP
MARJAN BAU
in
mi'0