zasitim!* I IMIJNl, i fMt, ti. itMn 1917 (.dao. ^_ .blovcmki Narod- v*tf« po pottli zi ATStro-Ogrsko: za Nemčijo: ćelo Ieto skupaj naprej . K 30- - ćelo leto na prej . . . K 3*— po! leta „ „ . . . 15 — * cstrt leta „ ■ . . . 7*50 za Am^riko *n vse drage dežele: na mesec . » . •. . 2-60 ćelo leto napre] . . . . K 40.— VpraSanJem glede Inseratov se naj orilo*i za odgovor dopisnica ali rnamka. Opra¥nlit¥Ojspodaj, dvorišče levo). KnaOova ulica št. 3, telefon *t 85. lmmmja vsa* oaa ivtctr tittMai mami* la prauik«. Inserati se računajo po porabljenem prostora in sicer: 1 mm visok, ter 63 mm širok prostor: enkrat po 8 vin., dvakrat po 7 vin., trikrat po 6* v. Poslano (enak prostor) H /in., parte in zahv.ile (enak prostor) 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Novi naroćniki naj pošljejo naročnino vedno yj/J* p9 nsk&zalci. ~W Na samo pismeae oaročbe brez pjslatve denarja se ne moreno niktkor ozirati. „Narodna tiskana« teUfoa *t. 89. .Slovenski NTarod* velja v LJnbltani dostavljen na doqj at i Ce se hodi ponj ; ćelo leto naprej . . . . K 23#— I četrt leta „ ..... 7'— pol leta ,......14*— I na mesec „ . . . .v •, 2*30 Posamezna številka velja 12 vinartev. Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. UredntttcD: KnnUova ulica it. 5 (v pritličj i levo\ telefon tt. 34. Politični pofofaj, Odkar je vitez Seidler naznanil, da si fe ministrski predsednik uredil posebni ustavopravni oddelek, ki pripravlja nacrt za revizijo ustave na pođlagi sistema narodnostnih okrožij v posa-meznih kronovinah, opažamu pri Nem-cih zelo interesantne pojave. Dokler je vlada na naše deklaracije cdgovarjala !e s splošnimi frazami, so se takozvani »trezni Nemci« napram nam radi poigrali z avtonomističnimi namigavanji. Proti ^fantazijama naše deklaracijske politike so postavljali »realnost - okrož-nesa sistema in podobnih lekov iz pred-vojne dobe. Sedaj je postalo uresnič . nje dunajskih avtonomističnih nacrtov v toliko aktualno, da je vlada priče!a iz-delovati že tozadevne predloge. Toda, kaj pravijo na to Nemci? Naenkrat se jim je zazdelo, da je ćela stvar Š e preuranjena in v nem5kih listih Čitamo, da »strasti slovanskih narodov v Avstriji popuščajo, odkar postaja zmešnjava na Ruskem vedno večja«. To je značilno in nam dokazuje, da se Nemci niti z najskromnejšo ureditvijo narodnostnih razmer ne bi sprijaznili, v kolikor bi bila ta na kvar njihovemu do-.sedanjemu absolutnemu gospodstvu. Seidler bo torej naletel s svojim avto-nomističnim programom tuđi na n e m-š k i odpor. V ostalem smemo biti na nacrt Seidlerjeve avtonomije radoved-ni. DeJo je izročeno — š t i r i m nem-škim profesori em. Ako nemški listi trdijo, da odkla-njajo Cehi »seid'ersko« revijo ustave, je ta trditev nepopolna. Odklanjajo jo z isto energijo tuđi Jugoslovani. Napram vsemu trudu interesiranih kro-go\\ ki vedno znova poskusajo skon-struirati nasprotstva med češko in ju-goslovansko politiko, si mora biti naša javnost na jasnerrK'da Jugoslovan-ski klub ne pozna nobenega kompromisa na račun svoje d e k I a r a c i j e. Pri tcj priliki naj tuđi omenimo razne razlage, ki so se raz-našale povodom zadnjega glasovanja o budgetnem provizoriju v proračunskem odseku. Jugoslovani da so se pri tem glasovanju odstranili, kar pomenja, da so svojo taktiko znatno omilili. To vse skupaj ni res. S tem da se je vlada po-botala s Poljaki, si je zasigurala vpro-računskem odseku večino 23 glasov (od 53). Do bojne^a glasovanja 5ploh ni prišlo in zato ni bilo neobhod-no potrebno, da so v s i jugoslovanski zastopniki navzoči. Res je bila tišti dan večina jugoslovanskih zastopnikov v proračunskem odseku mi ino zaposlena drugje, toda navzoč je bil poslanec đr. Laginja, ki je že v debati poudarjal od-Točno opozicijonalno stališče »Jugoslo-vanskega kluba« ter je seveda tuđi proti provizoriju glasova I. Podobno je bilo tuđi s češkimi poslanci. Sedaj se nahaja proračunski provizorij v plenumu zbornice in tu bodo naši poslanci dokazali, kako napačna so vsa domnevanja, da bi nameravali Ju-goslovani le količkaj odnehati v svoterrt ostrem odporu proti sedanjemu režimu. Sicer pa z glasovanjem v proračunskem odseku računi za vlado še nišo popolnoma čisti. Sele kadar bo oprav-Ijeno glasovanje v zbornici sami, bo vlada Iažje spala. Zbornica staje danes 474 poslancev. Po glasovanju v proračunskem odseku so za vlado Nemci, Poljaki, bukovinski Rusini, Romuni in del Italijanov. Pri najontimističnejšem štetju je to okrog 250 glasov, večina je torej prav neznatna. K temu pa pn-de še, da Poljski klub nikakor ni »kakor e:i rnož«. V tem oziru opozarjamo na poročUo našega dunajskega poročeval-ca. Ako zmanjka v odločilnem trenotku iz zbornice tucat Poljakov — kaj po-tem? Seveda računa vlada na svojo »tajno rezervo«, nemške socijalne demokrate, ki naj, če bo treba, z obilno nenavzočnostjo zmanjšajo Stevilo opo-zicijonalnih glasov — toda to je sredstvo, ki lahko tuđi odpove. Danes se pričenja v državnem zboru drugo branje proračunskega provizorija. Debata bo zanimiva. g D u ii a j, 15. oktobra. Poljska stvar precej duši pravo veselje naiih oiicijozov. V oni znameniti seji »Kola Polskiego«, ki je glasovala za vstop v vladno većino, !e b:lo navzollh le 36 poslancev od — 71, a £e od teh jih je bilo 7 proći vladi. Kaj pa ostalih 35 poslancev? Zakaj so se odugnili tei seii in kako bodo gladovali v zboiiiici? Mnogi Poljaki imaio precei^njesa > mačka« v?!ed tesa glasovanja v kLib." in proračunskem odsekn. Kakor mora visi nad njimi zavest, da ne ravnalo prav, da so se zopet ločili od vseh drugih slovarrkih zasicpnil;ov, kar bi jim utegnilo pozrieie škodovati. Jutri ne bo v zbornici med Poliaki prav nikakva r.avdnšenja za zvcTo z — Nemci pr^ti vsem ostalim Savanom. Ako jih ne bodo držali na uzdići, jih bo veliko manjkalo pri glasovanju! Poljake hočejo potolažiti in navezati jiase s sk^raj^rtitri i:r!enovaniern regent-stva: nadSkof K a k o vv s k i. knez L u h o-m i r s k i in era vlade, da vzpo-stavi mesrni svet y Lvovu. Ni r- še gotovo ali naj -zopet f.'liče /e razpu.sčtni mcMni svet. ali naj razTiše nove volitve. (Kakor zmno, v Boi"i v*2da r.cče skJ'cati sabora: pravi, da je MI prejšmi razpuščen, nove volitve pa Je tsžko irvesti! — Kako ?e to, da pa za Lvov ofic\iori že razm^trivaio možnost. da bi bii skli^an razpuščeni mest- Ini svet?) Nemci obnavliajo svoj Na-tionalverband^, Ki rsaj nod novim imenom postane r»ekaJ-:a prosti koalicija nemsldh ra-cijonalnih stran!;. Načelnik pa re bo več E)o-ben;3. temveč pcsl. Stolzel ali pa bivši mi-nister Urbar.. . Pod pred^dstvom vitez2 Scidlcrja se ie vršil danes popr'dne ministrski svet. ki je razonvljal o T5/>!itičnem položajv. Hova velika intrisa! Pod tem nas!ovom smo nriobč'li v «o-boto razkritja . ki jih je napisa! v diinaj-ski Jr.formction neki K. Izrekli smo do-mnevo. da soad3jo t'jdi ta razkritja v serijo tist'h Dodfih poskusov, ki naj dfskreditira->o jvgcslovansko narodno politike. Korsta-tira!i smo. dz je bilo razkritje« v ;>lnfor-r^ation^ šifro nes-.-e*r,o pr:re|e"C, tako, da je bila m:<3t:fikacija za vsakega, kt pozna nsše razmere, na pr-j pogled j^sna. Toda tuđi takrat. ko je Frrecfiung rarkrival ^.srbske dokumente^ je bi!a stvar za pozna-valce razmer smešna — iri vendar je nastati \z nje evropejska afera. Zato r.nr.c se ču-trli v najrevejšem sfjčaju dolžnc, d=i -,o'ne-simo stvar ra veliki Tvcn~, \^er le na ta r\9- čin je mogoče podobne intrire takoj uspeš-ro ?n korcnitD uničiti, predno se iz nih rodi jo nove. V ostalem nem poroćajo z Du-nafa. da ce v rrt-vih '-"^-Tih r^!a 3'cra !!nformatien» sklicuje kot na nekako pričo, p;sr-*c. iz katererja je pao dovolj jasno razvidna vsa nedostojnost ve-likega razkritja. Edinost« pravi: Kristofič je bil orivetniiki stenograf, ki ni imel ri'kdar ničesar opraviti z naso politiko. Dokler je bil v pissarni kakega narodnega odvetnika, je bit narodnjak. Će je bil pri socljalnem demokratu, je bil socijalni demokrat, ki je napadat nas na soci-jalnodemokratskih shodih. ko f?a je po !ast-nt krivdi izgubil službo tuđi tam. je par mesecev poročal >S!cvencu- tržaike dnevne rovice. Ker je v pismu, naslovljenom na -..Slovenca«, cčital trzaški pošti zlorabo urno'ne oblasti. čs$. da njegova, Slovencu^ namenjena pisma izroča uredništvu vEd;nosti^. k»r je !e-ta prej imela poročila o opisanih dogodkih. kot pa >-Sloverec-. ga je cenzuma oblast ova-dila drž^vnemu pravdništvu in je bil tuđi pred tržaškim ekrežnim sodižčem obscjen. Pri razpravi je cč'tal tuđi nam, da pošilja-mo našega efugo za njim, da jemlje njegova pisma iz poštne škrinjice. menda v zahvalo, ker smo mu malo prej zsstonj objavljali podatke njegove begunske posredovalni-ce«. Zadnji čas se je bavi! z mešetarstvom, dokler ni smrtno obole). Publicist, časnikar, ni bil nikoll In z našimi ožjiml političnim? krogi ni rikdar bll niti v najmanjiem st?-ku. V naši politiki sicer ni nikakršnih tajnosti, a če bi tuđi bile. bi bil Kristofič pač zadnji, ki bi bil imel đostop do njih. Isto velja o njegovem prijatelju (kot je rečeno v onem dop'su) Ivanu Androviću, ki Je nižji uradntk pri parobrcdnl družbi »Dal-matia<, k*t izdaja razne politične in nepolitičke broSure in si jih daje po drugih pre-vajati v nemščfno. Ker mož nima ra svoja raziskavanja potrebne znanstvene podloge, si je lahko mislit«, koliko velj^jo njegovi aptsi- To mu je tuđi pred nekaj meseci po-vedala . Edirost-. in rsto menda tuđi ni prav poseben naš prijatelj. V našem politič-nem življenju ni sodefoval nikdar in ga tu-dji osebno pozna le malokdo. časnikar M u- n i h je že meseca decembra leta 1912. pro« stovotjno. zaradi belezni, izstopil iz našega uredništva in se tuđi izselil iz Trsta. I. Kuiar je že ieta sero vodja našega inse-ratnega oddelka in se niti najmanje ne bavi s politiko. Munih in Kušar ništa bila nikdar v kaki zvezi s Kristofičem in An-drovićati. Stargerjev slučaj, je bil čisto na-vadno žaijenje narodne časti. Gospod Munih pa nam piše: Z ozi-rom na članek v Slovenskem Narodu« x dne 6, t. m., se smatram doižnim, da pojas-nim zadrvo pekojnega Krištofiča, v kolikor prihaja pri razkritjih, v > Information« v poštev moja oseba. Obžalujoč svojo igno-ranco, moram predvsem keritatirati, da ml je bila eksiitcnca znanega, hrvatskega pisatelja Androviča dosedaj popolnoma neznana in da še danes ne vem. Če ta »znani., hrvatski pisatelj živi še kje drugje ali s samo v fantaciji zaupnika ^Information . MihaeJa Krištofiča. ki je bil po pol■■. !icj odvetniški ursinlk — sem spozna! :et=* 190C. kot sourednik »Edirosti^. Bil je tedaj pr:?ta$ jugor-lovans^c soci/a!no demokratične stranke, za katero je agitiral po dežefi in r.a^topal tuđi kot govornik na shodrh. Meicii l?ta 1912, je izstopil iz stranke, menda z-?to, ker mu je b-!a premalo odlečna v narodnih vprasanjih. Bližje sem se seznanil ž njim teta 1912. Bil je radika-ien Jugoslovan in strast^n politik, a njegovo pubUcist'čno r'elcvanje se je kolikor meni zn-rn — omejilo ra neki v - Jvocs!aviji marca 1914. objavljeni članek proti irre-dc::tii;rr..'. Da bi bi' Krištofič pustil ka4< manuskript pod naslovom Patrijotizem tr-iaakih SSovercev in njih pofitično kulturni fcoj s cosebnim ozirorn na i~redentizemfr ali kaj pedobneca, moram najmanje dvemfti, gotovo pa je, ^a on ni ime! v rokah nikakih co'curnentov, ki bi bili v stanu kskor si bilo kompromitirati katersca izmed trža škeh Slovencsv in ♦i.:di !.- vem. kako m s čem bi biN triaski SJcvencf &lf njih voditelji ubogemu Krištofiču do zadnjega momenta grenili življenje. Jaz torej res z vsem tem -t e b i v e d e I prav ni{ povedati. — Omcnil sem, da Krištoftč spfoh ni bil publicist in on se tuđi sam ni nikdar izdaja I za takega. Prepričan sem, da bi se še v grobu obrnil, ko bi kot jugesiovanski mak-simalist vedel, da s% njegovo ime zlorablja proti jjgorlovanski deklaraciji z dne 30. maja t. I- On bi mogel k večjemu veljati kot dokaz, kako misli o tej deklaraciji naš du-ševni proletarijat, oziroma naša nižja ir.te-ligcnca; to pa bi bilo ravno proti onim, kar n^j bi cH-az?.!?! scn~^c« •^'■■"'n-1 rz-z'<-\*. ja« v ^Information«.-. Prepričan sem nam-reč, da bi nesrećni Kristofič, ko bi še živel, irrel na deklaraciji naše parlamentarične delegacije in iz te izvirajoči politični — taktiki ugcvarjati k večjemu eno. da J© namrsč premalo radikalna. Da rekapituliram na kratko: To najnovejSe, ravnotako neumno kakor zlobno ^rarkritje« je čisto navrdro falet-tvo in Jaz. ki sem zastopal vedno Bkrajno radikalni jugoslovanski narodni program, moram najodločneje protestirati, da se hoće mojo neznatno osebo zlorahijati in kompromitirati na tako ne- dostojen način ter navajati moje ime kot nekak dokaz, kakor da bi sedanja politika voditeljev tržaških Slovencev ne bila v so-gtasju z voljo naroda. štore pri C e -Iju. dne 7. oktobra 1917. — AndreJ »VI u n i h. Fiafie-g^ine o&CinsKe valitve vZagrebii Vćeraj so se pričele v Zagrebu nadotnestn^ občinske volitve. Na-sproti si stojite dve stranki: združeni koalicijonaši in Starcevičanci Onilinov-ci) ter frankovci. Pričakovati jet da bodo dosesii kandidati združenega me-fćanskega odbora odločno zmago. Vce-rnj 15. t. m. so bile nadomestne volitve za I. volilni zbor (8 kandidatov), danes se vrše za II. volilni zbor (11 kandidatov), jutri pa za III. (10 kandidatov). Volilni boi je silno oster. Frankovci po-stopajo popolnoma po »starem sistemu« osebnih napadov in nasprotniki jim mo- raio sleefiti__Originalen je frankovski volilni oklic, ki očita dosedanji narodni većini mestnega zastopstva m. dr., da je dala asfaltirati trge in ulice, da gradi veliko moderno ubožnico, da je pri mestni aprovizaeiji monopolizirala prodajo gotovih živil — torej sama dela, za katera bi bilo treba peti zagrebškemu zastopu zahvalne pesmi. Ko čitamo ta oklic, se nam zdi, kakor da bi brali famozno pritožbo društva ljubljanskih hiš-nih posestnikov proti sklepu Ijubljanske-ga občinskega sveta, da se smejo mest-ne uradnice možiti. Zaffrcbški mesčani bodo franko\skim kandidatom katerim na čelu koraka znani vojni dobičkar Radivoj Hafner, že posvetili. To se nam zdi gotova stvar. — Kakor poročajo iz Zagreba, so dobili kandidati združenih narodnih strank prvi volilni dan približno t rik r a t toliko glasov, kakor **an-kovci. * Prodiranje Mm v Rfškoni zalfvu. NAŠE URADNO POROCILO. DunaJ, 15. oktobra. (Kor. urad.) Vzliodn^ in Albansko bojišče. V območju c. in kr. čet nebenih posebnih dogodkov. luiiijansko bojišče. Pri trajno ne- ugodnem vrcnetiu je prišlo tuđi včeraj i le na hribu Sv. Gabrijela in v VipavskI | dolini do zvišane^a delovanja. Pod- vzetje naših napacalrJh čet so prinesia uspeh. !ialijanske šunke smo zavrnili. — Sef generalnega štaba. NEMSKO URADNO PORGCILO. Berolin, \5. oktobra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta B a v a r s k e g a. * Bojno ! dsfova^je artiljcrij na Fiandrske^ je | bilo menjajoče se silno. Ob obali in v ; posamczitiii odseklli fronte med Lyso in Deusom se je časl!i zbral ogenj v silr.a učinkovarjs. V obsežnih rupali je prišlo večkrot do Iz vidnih bojev. V Artoisu so Angle;^i z mojnimi si!ami napadfi raed Scrrpo in čest.') Cambrai - Arras v širini 4 km. \a krIHh se je zlomil naval v ognju, v sredini je vdrl sovražnlk v našo crto. Od tarr. smo s"a ponoći s pretisunk: zouet pregnali. Pri St. Ouen-tinu iz ogerj časih zopet cživel. Kate-draJ^i .*3 biia zepet petnajstkrat zadeta od granat. — Skupina ne mš k c -ga p : e s t o 1 o n a s 1 e d n i k a. Med AiHetto in Braye.iem ter v srednjem dela Chenrn des D?.mesa so se cez dan odigrava1! ^ilni artiljerijski boji. Tuđi severno cd Rsimsa v Champagni in ob Mosi se je egenj časih stopnjeval. Vzhodno bojišče. Na otoku Oesel smo hitro napredovali. V nevzdržnem pritisk:- so vr-Tli naši infanterijski polki in kolesarski bataljoni, dostikrat ne da bi bili počakali. da priđe artiljerija, so-vražnika. kjer se js ustav!!. Polotok Svorbe ?ir»o s severa sem odrezali, do-čini je o^enj naših topov potlacil baterije na kor?nern. Mi stojimo pred gore-čim Arensburgom in prod;rarao na vzhodnem delu otoka, karaor se ami-kajo niske silo proti V7hcdni oba?i, da bi zbs/ale preko nasipa, ki veže' Oesel z otokom Moon. Naše torpedovke so vdrle v obrezne vode med Oeslom in Dagojeni ter so v opetovanih bitkah notisnile ruske morske bojne sile nazaj v Moonsund. — 7 ruske fronte na kop-nem in iz Romunije še ne poroča o večjih boj ih. Makedonsko bojišče. Položaj je ne-izpremen.ien. — v. Ludendorff. NEMSKO VECERNO POROCILO. Berolin, 15. oktobra. (Kor. urad.) Arensburg. glavno mesto otoka Oesel, je v naših rokah. Zavzetje otoka OcsePje sko-raj izvršeno. Obrambne čete niti ne mlslno več na resno onrambo ter skusajo zbežati na kopno. Za rusko brodovje je prenehal biti Ri^ki zaliv oporišče ter se je moralo umakniti v Finski zaliv. Sedai ie Nemcem tuđi mogoče izkrcati čete na Iivlandski in estlandski obali tuđi bo morala Rusija poslati na svojo severno fronto večje rezerve. Posadke v utrdbenih napravah na otoku Oesel so stale, kakor sedai potrjuje tuđi »Novoje Vrernja«, pod aiigleškim vodstvom. O ruski armadi izve stockholm-ski poročevalec ^Frankfurter Zeitff.« zanes-ljivo. da je označil ans:le^ki vojaški ataše v svojem poročilu londonski vladi njeno stališče kot brezupno za stvar entente. Bu-ehanan je nato sporočil Kerenskemu, da zapadne sile polasajo veliko važnost na to, da ruska armada Ie Se nekaf mesecev veže sovra^^ika r>n vzbndni fronti. Pet rog rad, 14. oktobra. (Kor. urađ.) Vojni minister. ki s<» j«=> vrniT iz srlavn^s-a stana, je izjavil zastopnikom Casopisia. da »e reorganizacija armađe krepko nađaljuje. Od Kornilovlj^vega gibanja je bJlo 20 ar-madnih porelj=>tev z novim! poveljniki za-sedenih brez vsakega zunanjega vpliva. Petro^rad, 13. oktobra. (Kor. tir.) §ef ruskee:a velikega generalne^a štaba Duko-nin je izrekei mnenje, da se bo ruska vojska že v kratkem pomir?la in da bo do spomlndi popolnoma pripravljena ne le za močno defenzivo, marveč tuđi za ofenzivo. O bitki na Flanđrskem poro-ttljo v.Times«: Uspehi An^ležev so zadovolji vi, toda upanje, da bi se še letos posre- ćilo odstraniti oporišče podmorskih čolnov ob belgijski obali, bi bilo prezgođnje. Za to bi bilo treba nove milijonske armađe, kl }• pa letos ni več mogoče spraviti preko oceana. FrancoskI municijski mini-ster je v soboto sporočil francoaki zbornici, da bo ententa prihodnjo spomlađ tako pripravljena, da bo mogla izsilitl odločitev. Sele potem bo prišel za Francosko čaa, da naznarsi svoje mirovne pogojo. ANGLEŠKO URADNO POROCILO. 12. oktobra z v e č e r. Kljub moč-nemu deževju čez noč, so nastopile naše čete ob 5. uri 25 minut zjutraj z uspehom k napadu. Na ćeli fronti, ki se razteza od že-leznice Yprcs - Roulers proti jugu tja v pokrajino, kjer se dotika naša fronta franco-ske ironie, smo dosegli uspehe In napredovali. Na ćeli tei fronti smo zavzeli ćelo vrsto utrjenih krajev, branjenih pristav in. kosov gozdov. Obenem smo vjeli več mož. Zlasti ljut boi se je razvil za pobočje višin-skega hrbta zapadno od Passhendaela in za visinski hrbet ćelo južno od tega kraja. Zju-. traj je začelo deževati ter je čez dan lijo in oviralo naše prodiranje. Vsled tega je bilo sklenjeno, du se ne mučimo naprej, da bi dosegli končne cilje. Število od nas danes vjetih znaša približno 500 mož. Italijansko boJJSče. I« rojno-porpčevalskega stana 15. oktobra: Ob Soči neprestano dežujo. Nastala je povodonj in reka je v svojem gorenjem toku narastla več nego 5 metrov nad n«rmalo. Tekom včerajšnjega dneva radi megrle in čežja je bilo bojno deloranje neznatnejše. Samo na zapadnem pobočju banjske visoke planote med PodleSčem in Podlako je prišlo do bojnih deja^j. Lastn« napadalne čete so izveđ-le popreceno pođjetje. Obojestransko artiljerijsko delovanje je bilo ljuto. Na hribu Pv. Cal/i .jela, H je pod stalnim motilnim ognjem, je prišlo do spopador med patrti-Ijami in do bojev z ročnimi granatami. Na odseku med kraško visoko planoto in mor-jem je posrečeno Izvidno podjetje enei^ naših ođđelkov južno Kostanjevice priveđlo 2 oficirja in 30 mož v vjetništvo In dalo nekaj vojnega plena. Trvenje v Italiji. Neko privatno pismo iz Curiha navaja: V Italiji se pri-rravlja. milo rečeno, izprememba sistema a la rupse. Za uvod so pognali v zrak glav-ni kolodvor v Turinu in zažgali soseđne hotele izvzemši enega, v katerem je blval Gio-littf, zažgali lađje v Genovf itd. VojakL de-zertirajo, da že n! mogoče več prefitetl de-zerterjev, čete odhaiajo na fronto brez orožja. Za ie^en je pričakorati še marsikaj, česar nočemo pisati. Pet r e vo 1 u c i j o n a rn 1 h đnl t Turinu. »Basler Nachrlctiten« poročajo pođrobneje o đo^odkih t Turinu. 21. avgu-sta je 6akalo okoli- 150 oseb pred neko pe-karno. Reklo se je, da ne bo kruha, ker ni moke. žli so ti ljudje protestirat pred magistrat. Po potl tja so že pobili nekaj šip in napadli nekaj trgovin. 22. avgiaeta so bile vse pekame zaprti. Opolđne je izbruhnil orkan, ko so prišli delavc! iz toTarn. Na dolavce se je streljalo in dve ženski tn en otrok so bili nstreljenl. 23. avgrusta je Iz-brnhnil splo^ni štrajk. Ves promet je bit nstavljpn. Napravili so barikade, posekali fo neki drevorod. Množica je jurišala na samostan S. Bernarđino, cerkev v notranjšči-ni demolirala, nekaj premoga so »pravili v eerkev in jo zažgali, cerkev je zgorela. Prišlo je do u!ičnih bojev, veđno već barikađ, ljudstvo je bilo oboroženo. Alpini bo imel? pomagati ređarjem pa so se branili streljati na množico. Nastopila je kavalerija, ki je streljala s strojnimi puškami. Bilo je inno-go mrtvih in ranjenih. Cerkev Mralonna della Pače so zažgali. Množica je linčala v kavarni I^igiire nekesa majorja. Vedno več mrtvih. Množica kriči: Dol z vojno! Berza- ljeri nočejo streljati. Jnfanterija tudl ne. Oklopni avtomobili hitijo po ulicah. Več tovarn je zeorelo. 24. avgusta je bil boj po-sobno hud. 25. avgusta je ponehaval in bil fcončno vdušen. Obilo umorjenih, ustrelje-nih okoli 100, ranjenih 600. A rotacija voditelja turln-skih socijalistov. V Turinn je bil 10. t. m. aretiran vodja tamkajšnjih socijali-«tov in član provincijalne^a sveta Barberis. Po zadnjih nemirih v Turinu je bil skrit v Bocijali^tičnom konsumnem društvu, ćete so ponočl obkolile poslopje in pri jele Bar-berisa. Giolitt! za zmagonosnl mir in osvoboditev podjarmljenih bratov. Giolitti je kot predsednik provin-cijalnega sveta v Cuneu poslal na ministr-ske^a predsednika po provincijalnem svetu pogrlasno sklenjeno pozdravno brzojavko, ki caglaSa edlnost in zaupanje Italijanor v zmaeronosni mir in v osroboditev podjarmljenih bratov. Boselli se je živahno zahvalil in izjavil nepremagljivo voljo naroda za zmago italijanskih pravio in civilizacije. Italijanski vojni dolgovi. Z italijanske uradne strani se naznanjajo iz-datki vojnega in momariškega ministr«5tva takor tuđi za municijo za Čas od 1. av^usta 1914. do 31. avgusta 1917. s 27.363 milijoni lir. za 24 milijard več nego v enaki dobi pred vojno. Poleg teh je troškov okoli deset milijard iz drugih naslovov. Pravih do-hotllkov je istocasno vknjiženih samo enajst miljarđ. Ostane torej 26 miljard vojnlb dol-gov do konca avgusta. atran 2. ^SLOVENSKI NAROD-, one 16. oktobra 1947. 237. stcv Razne vojne vesti. GRŠKA ARMADA POD ENTENTNIM VODSTVOM. Curih, 15. oktobra. »Meesaggpro« poroča iz Aten: General Sarrali Je bil imenovan za namestnika vrbovnega poveljnika grike armade. General Sarrail je dosoef v Atene. Nad Atenami in pokrajino ob obali |e bilo razglaseno obsedno stanje. MONITOR INN POTOPLJEN. Dunaj. 15. oktobra. (Kor. urad.) Iz rojnepa poročevalske^a stana: Prva morl-torska divizija je imela 22. septembra vajo SJMd Crno vodo in Brajlc. Pri povratku je pokliča I a neka vlaćilna ladja. ki je bila v •tiskah, zadnjo ladjo. monitor Inn na po-mot »Inn« se je cdzvala klicu ter plula |yroti vlačtlni ladji. V razdalji kakih 300 m od fadje. ko se je ravno hotela zasidrati, se Je zgodila pod njo silna eksplozija. Monitor je bil zadeJ ob mino. dasiravr.o so bile rt?se Tadje przv pogosto preiskale te vode za mi-nami in se je tam vrsil reden promet tadij. Po«rečitc se je spraviti monitor v plitvo vodo, kjer se js kmalu nato potopil. Mabni šef flotiljs korvetni kapitan Maks vitez FSrster je bil v svoji kabini na 6prednjem dolu ladje ter ga kljub vsem naporom ni bile mogoče resiti. Neki podčastnik. ki ga je bilo vrglo skupaj z S đrugimi možmi v reko, je izginil v valovih. predno je đospel resi Ini 60 In do njega. Sicer ni bito izgub. Trlje možje so bili teiko poškodovani, pet jlh Je bilo lahko ranjenih. Rešilna dela no-bro napredujejo. Truplo korvetnega kapita-na Forsterja so našli in spravili sele 10. t. m. Nemški cesar v Carigradu. Čari2rad, 14. oktobra. Mesto se pripravlja za siiajen sprejem nemškega cesar-|a. kl priđe jutri sem. Sultanov sin Eddin feffendi. turski veleposlanik v Berlinu Haki paša I11 vojni minister Enver paša bodo pozdravili cesarja na postaji Kučuk Cekmedže. Sultan bo cesarja sprejel na carigrajskern kolodvoru. Kriza t Argentiniji. Đerolin, 13. oktobra. (Kor. urad.) Listi piiobčujejo newyorške brzojavke, glasom katerih bo predsednik Argentinije najbrže te dni od stopi!. Ženeva, 13. oktobra. ^Progres« poroća iz Rio dc Janeira o obsežnih anarhističnih komnlotih. ki so jih razkrill v več argentinskih mestih. Iz Buenos Airesa poroča tt:di -Matfnc o nemirih. Vlada je hotela z voia-Skim sprernstvom odposlati več vlakov, stevkujoči železnišM u^lužbenci pa so raz-deiali nostaje, pretrgali brzojavne zveze, pokvarili tire in metali bombe na vlake. Mnoso stavkujočih je bilo aretiranih. med ajimi je bilo mnogo £pancev. Vncklict Amerikancev. Rotterdam, 15. oktobra. Ameriškl vojni minister sporoča, da je Amerika do sedaj vpoklicala 431.000 mož. Ruski predparlament. Amsterdam. 13. oktobra. (Kor. urad.) Reiner poroča iz Petrograda: Juristična komisija dela ob poslovniku predparlamenta. Poslovnik določa med drugim, da mora vlada tekom 5 dni odgovarjati na vprašanja poslancev. Dijete se določijo na 15 rubljev aa dan m prosto vožnjo. Predparlament bo imel 388 zastopni-fcov demokratičnih elementov In 167 zastop-nfleov me5Čanstva. Otvoritvena seja bo dne 18. oktobra. Nesigurnost v Petrograđu. Stockholm. 14. oktobra. (Kor. urad.) Iz Haparande: Ruska vlada ie izdala oklic na prebivalstvo v Petrograđu z mi ino prošnjo, naj zapusti mesto in odide v druge krnje, kjer je več živeža. »RjeČ« piše, da je poniževalno za vsakega ruskejja patriota, ako mora ugotoviti. da je varstvo za vso last v PetrozTadu manjše, kakor če bi bil sovražnfk zasedel mesto. Ruske zavaroval-nice prevzemaio odgovornost za v mestu pušeene stvari proti tarifu 60 rubljev pro mille, ako pa zasedejo Nemci Petrograd, se tari! zniža na 40 rubljev. Ruski delegati za enteotno konferenco. Ctrrfh, 15. oktobra. »Secolo« poroča iz Petroprada: Ruska vlada je imenovala se-dem delegatov za konferenco o vojnih ciljih v Parlzn. med njimi dva člana protivojne manjine delavskega sovjeta. Francoskl minJstrski predsednik t Londonu. Pariz, 15. oktobra. (Kor. urad.) Mini- strstđ predsednik Painleve je imel včera] v Londonu razgovore z angleškimi ministri. Francoskl odgovori na govor nemškega državnoga tajnika. Vse franeosko časopisie enodušno napada nemškega državnega tajnika zaradi njegovega popolnoma odklanjajočega stali-iča napram franeoskim zahtevam zlasti slede Alzacije in Lotarinške. Francosko Časo-plsje opozarja tozadevno na opetovane izjave vseh ententnih držav in zlasti Zedinje-nih držav. da je vraitev teh dežel ena bist-▼enih točk vojnih ciljev zaveznikov. — »Temps«. »Journal des debatse, »Matin« !n številni drugi listi soglašaio. da je po go-▼oru dr. Kuhlmanna bolj kakor kdaj jasno, <|a S€ morata deželi vrniti Francoskf in da fvori ta govor veliko spodbudo za Francoze iži entento, da se trdno oklepa svojega na-Črta osvoboditve narodov. »Figaro« piše: Vlađaioča nesporazumi}etija se dajo rediti 5amo z orožjem. Vojna se ne more končatf drngačt, kaikor s tem, da se razkosa ta ali ona država. Herve" svari enako kakor drugi listi ter pravi: Znana Je fraza o zadnjem inožu in zadnji puški. Leta 1870. ie Jules Favre lzjavil: Niti pedi naše zemlje, niti kanrna naših trdnlav! In par minut pozneje je Francoska dala mnogo več. Tuđi dr. v. Kuhlmann bo nalil vode v svoje vino. Po-čaka naj leT kako se bo bitka na Flandrskem kemčafa. Amertske ladle. ITatg, 15. oktobra. Iz VVashfngtona po-fočajo. da so imeli poskusf z novo ameriško ianajdbo. ki dela ladje nevidne. dober uspeh. Na ta način hočejo unlčiti tičinek podmorskih čolnov. >DaiIy Mali« poroča iz New Yorka: Lista od vstopa Zedinjenih držav v vojno izgubljenih ali pojjre?anih ameriškiri ladij obsega do I. oktobra 43 imen. Plen brodolovske lađje »Seeadler«. Iz angleškega seznama je razvidno, da je nemška brodolovska ladja »Seeadler« potopila te - Ie angleske ladje: »GIadys Oyle« (3268 ton), »Lundy Island« (3005 ton), »rioragatn« (3609 ton), -^British Woman« (1953 ton) in »Pimore« (2431 ton); nadalje franeoske ladje »Charles Oounod« (2199 fon), »Laroche - Foucault (2200 ton), »Anton m« (3071 ton*) in »Duplex« (2206 ton); itali'ansko ladjo »Buenos Aires« (1811 ton); kanadsko ladio ^Force« (364 ton) ter amerl-škc ladie »R. C. Slade« (673 ton), »Joijn- »^ (m ten to itfuitoJZK m^ Politiin« veiti. — Štajerska Narodna straaka ob Krekovi smrtL Predsednik štajerske Narodne stranke deželni poslanec dr. Ve-koslavKukovec ie v imenu stranke iugo-slovanskemu klubu brzojavno izrekel iskreno sožalje ob izgubi prvoboritelia za jugoslovansko stvar. = Za deklaracijo. V Podgradu v Istri je imela Gospodarska zadruga za sodni okraj Podgrad 7. t. m. občni zbor, na katerem je bila sprejeta soglasno re-solucija, ki z navdušenjem z gospodarskoga in narodnega stališča sprejema deklaracijo naših državnih poslancev v »Jugoslovanskem klubu« z dne 30. maja t. 1. ~ Germanizacija naše pomorske piovbe. \ >(irazer Tasblattii čitamo izvajanja grofa Attemsa, kaj se je sto-rilo in kaj se še vse stori za ponemeenje naše pomorske piovbe. Grof Attems, predsednik pomorske oblasti, se je posebno obširno bavil z Avstrijskim Llov-dom. Pred 15. do 20. leti se je še ves notranji službeni obrat vodil v italijan-ščini, sedaj pa o taki izkjlučnosti zlasti v komercijalni službi ne more biti več govora, ker se je tuđi prizadevalo, da se z abiturijentskimi tečaji vzgoje jezi-kovno naobrazeni avstrijski pomorci in so bila odtlej po novi Llovdovi pogodbi podana obvezna navodila. Pri Llovđu da se govori v petih jezikih: za preko-morstvo seveda prihaja v poštev angle-sčina, v dalmatinski obrežni plovbi pre-vladuje hrvaščina, komercijelna služba se vrši večinoma v nemšcini, notranje službeno občevanje na ladjah je, kakor je pač posadka, italijansko in hrvatsko. Peti jezik je gospod grof pozabil pove-dati, pač zato, ker je — slovenski. Po-vedal je tuđi. da Lloyd krščuje svoje ladje z nemškimi imeni mest v nem-škem jezikovnem ozemlju, dočim pa za dežele in rnesta z jeziko\Tio mešanim prebivalstvom uporablja — latinska imena. Tako ie bila krščena neka ladja na latinsko spako »Pilsna«, dasira\Tio je plzenjski župan zahteval, naj se ladja imenuje češki — »Plzen«. Tako so nastala tuđi imena ladij »Carniola«, »Cra-covia«, »Leopolis«, samo da ne bi se pokazalo tam zunaj v svetu, da živi v Av-striji kak Slovan. — Grof Attems je po-tem govoril o LIoydovih nameščencih, zlasti kapitanih, med katerimi da je bil znaten od^totek • garjevih ovac«, potem pa je dejal: »Stalna skrb sedanje uprave je, da nadomesti nezane-šljive elemente in skrbi za primerno upoštevanje nem-š č i n e. Zlasti naj bi bili oni nameščen-ci, ki prihajajo v dotiko s potniki, ne samo v komercijelni službi, temveč predvsem tuđi v prometni službi zmož-ni nemščine vsaj za službeno porabo. Pri oddaji novih mest se daje prednost tištim, ki so zmožni tuđi nemščine. Ustanovitev nemških tečajev tuđi dosega svoj namen . . . Razpravni jezik (»Verhandlungssprache^) v Lloydovem predsedništvu je nemščina. Umljivo je, da med pomorščaki prevladuje laski in jugoslovanski. kar odgovarja obrežne-mu preblvaistvu, in ker doslej pravzaprav tiemškim notra-njim deželam ni veliko ljudi preostajalo za mornari-§ k i poklič.« — GovoreČ o »irreden-tističnem vplivu^ v naši trgovinski mornarici, je dejal, da se ta vpliv ne da tajiti, da pa se je v zadnjem času zatiral z vsemi sredstvi in da so se očistila taka gnezda. Navedel je slučaj Lloydo-vega parnika »Marienbad« v Patrasu ter parnikov Austro - Americane, »Ali-ce« in »Evgenija« y Buenos Ayresu, oz, Bahiji. »E vg e ni j a* je bila z do-voljenjem našega trgovin-skega ministrstva pet dni pred italijansko vojno na-povedjo prodana neki itali-janski družbi. Pet ladij družbe »Istria - Trieste« se je ob priliki nekega alarma v mesecu novembru leta 1914 — seveda po nalogu pristojnih oblasti — zateklo v italijansko pristanišče San Giorgio di Nogaro. Da pa grof Attems res smatra germanizacijo naše piovbe za najuspešnejše sredstvo proti vsem njenim boleznim, kažejo njegovi nacrti: »Zgradba navtičnega pouka je Že započeta, medrninistrstvena pogajanja med posameznimi ministrsrvi in mornariško sekcijo so takorekoč zaključena, samo finančno vprašanje seveda še ni rešeno. Pričakovati je, da se nova uredba navtičnega pouka oživotvori z začetkom šolskega leta 1918 19, pri čemer priđe do veljave nemščina kot učni jezik na najširši podlagi. Potrebni mladini iz naših notranjih (t. j. nemških) dežela se bo tuđi z gospodar-skimi priboljski v najširšem obsegu nudila možnost. da se posveti mornarske-mu pokliču. Z novo uredbo navtičnega šolskega pouka naj bi se vzdržavalo živahno zanimanje notranjih dežela za pomorstvo in vzbujalo umevanje za ukrepe naše pomorske vlade.« »Edi-nost^ Jzvaja k temu: Ob Adriji imata prva pravico do obstanka tn avtohtona naroda, jusroslovansk! (na vzhodu, op. ur.) in italijanski (na zapadu, op. ur.); potem naj prihajajo sele drugi. Nam naj dajo, kar nam gre, pa bo razvoj in pro-cvit naše pomorske piovbe zagotovljen, ne pa z germanizacijo! Jugoslovansko visio navtično Solo v Trst, in dajte našemu ob morjn rojenemt! narodu UriH-ko. da se izobrazi, kakor je treba, pa vam ne bo treba javkati o irredentstvu in drugih boleznih avstrijskega pomorstva, ter iskati obupnih sredstev za njega rešitev, kaj sele povzdigo! — Vso stvar najtopleje priporoČamo našim po-slancem, da se krepko postavijo v brao Mfltt gejTOimia^it naie pk^te* ^ =-= PnriMiiic SplaOč o razaerah ▼ Isdi. »firv. Država« prinaša razgovor s poslancem Spinčičem o razmerah v Istru Poslanec je izjavil: Po programu nemške narodne zveze so pričele c. kr. oblasti, meščanske in vojaške ponem-čevati naSe Šolstvo in naše urade. V Pulju in v okolici so imele nastati samo nemške sole. Po vsej Istri so se imele razplesti nemške sole. Z dokumenti v rok ah sem zahteval, da se odpravijo vse naredbe in navodila, izdana v času vojne s strani državnih organov v Istri, ki so v nasprotju s Šolskimi zakoni in pe-đagogiškodidaktičnimi načeli. Zahteval sem obenem, da se otvorijo po Istri hrvatske in slovenske sole povsodi, kjer bi po zakonu morale biti. Prišlo je do ko-misijonalnih razprav, katerih je bilo kakih 50 do 60 za ustrojenje hrvatskih in slovenskih šol. V Pulju se je prijavilo par sto otrok za hrvatsko Solo. Vojaške oblasti se ne vmešavajo več v šolske zadeve. Preklicala se je naredba glede pouka nemškega jezika, ostali sta hrvatska državna velika gimnazija v Pazinu in hrvatska komunalna nižia realna gimnazija v Opatiji, odpravila se je naredba, ki je hotela ponemčiti oba ta dva zavoda. Odpravila se je nadalje naredba, da politični uradniki v uradu smejo govoriti samo nemško in razvrstilo se je konceptne uradnike tako, da vsaj eden pri vsaki okranji oblasti obvladuje hrvatski jezik in pozvalo se Je politične uradnike, da se tekom enega leta nauče hrvatskega ali slovenskega jezika. Obljubilo se je še to in ono. ne da bi se bilo že izvršilo. Zadovoljstvo ne more biti, dokler je nad nami meč narodno in jezikovno tujih oblasti. Treba se boriti za najprimitivnejše ljudske pravice, da se narod obdrži v življenju, dokler ne priđe dan, ko borno sami svoji gospo-darji na svoji zemlji. — Z Dunaja nam še poročajo: Te dni sta bila tukaj dva nemška aristokrata, ki sta obravnavala o zadevi novega vsenemskega lista, ki bi zastopal interese tistih, ki iim vojna >nese«! Pogajala sta se za nakup »Deu-tsches Volksblatta«, ali cena je ogromna, nekako v taki med, kakor je cena poskočila vsem pridelkom in izdelkom. Za vsemi temi ljudmi je skrit Krupp. = Izza kulls vsenemške propagande. Kakor se z*vso gotovostjo zatrjuie, ni bil v zadnji vrsti vzrok izstopa nemških radikalcev iz nemškega »National-verbandac dejstvo, da so jim vsenemcl v rajhu, s katerimi so bili v stalnem sti-ku, izjavili, da avstrijskim nemškim ra-dikalcem ne morejo pomoći, dokler vlečejo ti s seboj b a 1 a s t vsega »Nationalverbanda«. Za slučaj, da iz-stopijo iz »Nationalverbanđa«, pa bi Jim zagotovili vsaj moralično podporo vse-nemcev iz Nemčije v zunanjih zadevah, S tem poročilom o enem izmed vzro-kov izstopa radikalcev v zvezi prinaša dunajski list »Der A^end« vest, da na-merava nemška veleindustrija rudi v Avstriji Žrtvovati milijone za nemško časopisi e, da Je podkupi za svoje težnje, kakor je to storila v Nem-čiji. Nemška veleindustrija namreč za-hteva, da pišejo vsi od nje podkupljeni listi proti sporazumnemn miru in da zastopajo aneksijske nacrte veleindustrije. V Nemčiji obstoia že podvzetie »Ala« (Allgemeine Anzeige-gesellschaft), ki kupuje liste ali pa »vpliva« na liste v zmislu vsenemških aneksijskih zahtev. Na Dunaju so v zadnjem času že poskušali ostvariti pred-pogoje za Izdajanje velikega dnevnika, do sedaj brez uspeha. Sedaj pa skušalo kupiti avstrijske provincijalne liste. Ker avstrijsl^o nemško provincijalno Časopisje po svoji večini de-narno ni posebno podkovano, je pričakovati. da bo v kratkem Še ta in oni nemški provincijalni list udaril na vse-nemško struno. Tako dunaiska informacija. Mi smo že svoj čas poročali, da snuje dunajski urednik L i s c h k a vse-nemški dnevnik in smo opozorili na opasno agitacijo, ki jo širijo nemški aneksijonisti tuđi v avstrijski nemški javnosti. *-= Afera poslailca Retfficfea. V btvšem nemskem »Nationalverbandn« se ie nahajal med mnogimi puhlogaveži rndi ena bistra glava poslanec profesor Radllch. Tuđi on je navzlic svojemu ži-dovskenra pokoleniu seveda hnd Ne-mec toda šovimzem ga še ni popolnoma zaslepil. Ko se ie na Dtmaju vrSik) znano zborovanje »Politische GesclI-schaft«, se ie oglasil tuđi profesor Red-lich ter se je v resnem govoru zavze-mal za sporazumi mir, svaril je pred vsenemško agitacijo in kritiziral je men- M x me* «ttH hiiiiHii Mi xbdM nemško politiko, zlasti pa pooštreno podmorsko vojno in pa letalske napade na angleška mesta, Vsled tega govora se je pričela proti prof. Redlichu ljuta radikalna gonja, češt da dr. Redlich ne spada več med poštene nemške može. Konečno je predsednik združenja nemških poslancev tkzv. Arbeitsgemein-schaft, katerega člani so poleg Redlicha tuđi poslanec Dobernig, Markhl, Barbo itd„ pozval prof, Redlicha s posebnim pismom, da naj »izvaja konsekvence«, Ceš, velika većina v Arbeitsgemein-schaft je mnenja, da ž njim ne more več sodelovati. Toda prof. Redlich se za ta consilium abeundi ni zmenil. Odgovori! je marveč poslancu Denku, predsedniku Arbeitsgemeinschaft, da noče ustreei njegovi želji, temveč da caka, kaj bo ukrenila »Arbeitsgemeinschaft« na svoji plenarni seji, ki se vrši v torek 16. t. m. Profesor Redlich hoče provocirati svoje izključenje ter s tem blamirati družbo svojih tovarišev pred vsem svetom. Ako se mu to posreči, mu bodo vsi pametni Ijudje aplavdirali. = Križev pot slovaškega naroda. Praški »Narodni Listyc so priobčili ćla-nek »Madžari in Slovaki«. Iz tega po-snemamo: Ko se spomnimo Slovakov, kriknemo s polnim glasom: ne puščaj-mo Slovakov v madžarski moči! Ljudevit Košut je zatiral Slovake in jih metal leta 1848. v ječe radi narodnostnega pokreta, Koloman Tisza je rekel v mad-žarskem parlamentu: ne poznam slova-škega naroda, njegov sotrudnik Griin-wald je rekel, da se morajo Slovaki, če potreba, s silo asimilirati in pomadžariti v prid madžarski državni ideji. Vlasich in Wekerle so priznavali samo madžarsko državno narodno politiko, prof. Kf-raly pravi v svoji brošuri, da bi trebalo r.emadžarske narode držati vedno pod policijskim nadzorstvom. Od leta 189S. do 1909. je bilo med Slovaki 89 politi-ških procesov, obsojenih 500, kazni so znašale 82 let. Predmet obtožbe je bil po večini »hujskanje in opiranje proti madžarskemu naroduc. Pisec statistike o slovažkih procesih je bil obsoien radi objave na dva meseca zapora, ker je »hujskal«. Želeli bi samo eno: poznati onega Madžara, ki Je bil kaznovan radi hujskanja proti madžarskemu narodu. Nesrečni ta narod je pravi rob.Neka Katarina Boicarovičeva iz Matašovic je naložila v neki madžarski banki 700 K. Cez čas je hotela dvigniti ta denar, ali ne Ie, da jej nišo dali ničesar, marveč o jej še računali 9 K 32 v za »shranje-rije denarja«. Vsi se moramo vprašatL kako je kaj takega mogoče v sredi Evrope? To je posledica dualizma, ki je dal vso moč na Ogrskem v roke šovi-nistov, ljudi brez vsakega Ijudskega čustva. Ideja slobode in demokracije je toja Madžarom. Zato je moral češki narod napovedati boj dualizmu. Imejmo samo močno voljo, pa borno zmagali. Pot, po katerem je doslej hodfl slova-ški narod, je križev pot Ali doživi vsta-jenje? Vemjmo čvrsto: da. = Še Friedjnng bi bil za naše zdru-ženje. »Sarajevoer Tagblatt« objavija sledečo izjavo znanega nemškega publicista dr. Friedjunga o jugoslovanskem problemu: Edino pametna rešitev jugo-slovanskega problema bi bilo združitev vseh Hrvatov. Srbov in Slovencev v okviru habsburške monarhije. Bode I! to mogoče, je še odvisno od raznih raz-mer, v prvi vrsti od konca svetovne vojske. Kakor se redko rešavajo pereca vprašanja brez ostankov. tako treba računati tuđi s tem, da se tuđi jugoslovansko ne bo resilo popolnoma, V poli-tiki se mora računati s faktorii moči, a danes so Madžari tista moč, kl se npira z vsemi razpoložljivimi sredstvi odsto-pitvi Hrvatske in Slavonije, kakor tuđi ujedinjenju jugoslovanskega ozemlja donavske države v eno samostofno skn-pino dežel. Znaten napredek bi bil. če bi se sklenila med donavsko monarhijo in Srbijo carinska, trgovska in vojaška konvencija. Kar se tiče hrvatskega vprašanja v ožii Hrvatski, bi bilo treba razrešiti hrvatsko deželno avtonomijo, posebno na finančnem polju. Končno iz-javlja dr. Friedjung. da ta trenutek ni pripraven, da bi se pečal s premišljeva-nji o bodočTiosti, dokler še divja boj na vseh sraneh in dokler se ne razbistrilo razmere v podonavski državi. = Volitna reforma na Ogrskem, Ogrska vlada naznanja, da Je zakonski nacrt volilne reforme že popolnoma iz-delan ter izročen ministrom, da ga studiraju. Potem bo predložen min. svetu. = Velolzdaistvo bivšega rećkega iupana. Budimpeštanski sodni dvor je odredil zaplembo premoženja bivšega reškega župana Zanella, ki je na ruski fronti pobegnil k Rusom in od tam šel v Italija od koder je na Reko pisal mnogo pišem, iz katerih, kakor tuđi iz njegovih člankov v italijanskih listih je ugotovljena njegova krivda vele-izdajstva. = Francija |e do seda] izgubila že četrtino vse svoje tonaže. Franco-ski nadkomisai Tardieu v Ameriki je izjavil, da je neizogfbno, da Amerika priskoči s svojimi ladjami Franciji na pomoč. == Parnik, kl vozi avstr^ske in nem-ike diplomate iz New Vorka, je prispel p neko pristanišče Tihega Oceana. Parnik se imenuje »Oranje« ter je last neke jr^Mir'rr dmžhfc X katecem arisuni- Sču se nahaja, ni povedano. Potniki ne smejo na kopno. = Nemški državni kancier dr. Mi- chacfis se je podal v vzhodno okupacijsko ozemlje. = Proti Hindenburgu. Hindenburg je povodom svojega rojstnega dneva imel nagovor, v katerem je rekel med drugim: »Storite še več; bojujte se z menoj tuđi proti onim maloštevilnim v deželi, ki so še mehkužni in hladni; no-benega moža v državi ne srne manjkati, če se bo tu spredaj krvavo odlo-čalo o bodočnosti države, o bodoćnostl nas vseh.« Ta nagovor so sedaj v Be-rolinu plakatirali. V državnem zboru ie govoril poslanec Heine o tej izjavi ter je rekel, da naj stori Hindenburg svojo dolžnost zunaj. Do sedaj so se vsi generali bojevali, tuđi on. Svetujem mu, da naj se bojuje naprei, kakor mu gre, in da naj se ne mesa v politiko in ne gobe-zda. Oraian zaradi te zadnje besede, jo preklice. = Lujiza Zietz, znana nemška so-cijalnodemokratična prvakinja, ki se je v vojni pridružila radikalni Haaseovi skupini, je bila 9. oktobra aretirana. Dolžijo je zvez z mornarji-uporniki, o katerih se je te dni razpravljalo v nem-škem državnem zboru. = Finski deželni zbor je sklican za 1. november. = Kot kandidata za Nobelovo nagrado, namenjeno najodličnejšemu po-speševatelju mirovne misli, je predlagala turska univerza v Carigradu nemškega cesarja Viljema. = Srbski listi v ItaUjL Z Dunaja nam poročajo: Prijateljska čuvstva med Italijo in Srbijo se preobračajo v na-sprotie. PašiČev obisk v Rimu je stvar še poslabšal. Nadjonalni italijanski listi dolže srbske Časopise, da priobčuiejo Italiji sovražne članke In vsako priliko porabijo, da nagajaio Italiji, zvesti za-veznici. Srbsko poslaništvo v Rimu je izdalo radi tega pomirjevalno izjavo, s katero pa »Idea Nazionale« ni zadovoljna, marveč očita Srbom, da njihov list >Ujedinjenost« v švici je oštro kritiziral brzojavno čestitko kralja Nlkite povodom enajste ofenzive kralju Viktorja Emanuelu, »Idea Nazionalec se spod-tika tuđi nad listi »Jadran«, »Zastava« in »Srpske Novine«, ki prihajajo iz Amerike in krožijo brez cenzure po Rimu. prinašajoč kriva poročilo o italijanskih operacijah. Tako so tuđi deseto in enaj-sto bitko označili za avstrijsko zinago. List zahteva, naj oblasti pazno čuvajo nad tem strupenim propagandnim čašo-pisjem, ker najboljše označa toplo stop-njo italijansko - srbskega prijateljstva. Proslava 60letnice Iva Kneza Vojnovića. 9. oktober je bil za Zagreb aloveocn dan. Proslavljala se je v gledišču 60(etnica roj«tva Iva kneza VojnovlČa s svečano predstavo njegovega »Ekvinoclja«. Poino J« bilo gledališče do zadnjega prortorfika In koliko Jlh je še bilo, ki nišo mogli dobiti vstopnlc ter so zato trumoma oblegall d^ hode, da vtaj pozdravljo pesnika, Kl Je predstavi osebno prisoatvsval. Dr. Prohaska je tmel alavnottnl govor, v katerem je v leplh besedah noka-zal razvoj hrvatske drame, kl se Je z Vo)-novlćem oslobodila tujega vpllva In se postavila na svoje noge. Rodila se je na du-brovnlSkih tleh, dozorela je v Zagrebu. De-to njegovega življenja bi mogli nazvati »tragedijo jugoslovanske majke«. Ekvlnoclf — Smrt majke Jugoviča — Lazarevo Va-sk rese nje — !mperatrix, te Stlri velike drame tvori Jo eno tetralogijo Majke • . • . • Smlsel ie ne objavljenega deta »Impera« trix« Je predavateij razkril zopet z Majko kot glavno Junakinjo. Drama kaže Mater na najviijl stopnji samozavesti in pravde. To Je carica Majka, katerl so eovrainikl ubin moža In zaklali sina. Ko Jej pri nese Jo V podpis napoved vojne, « katero se bo ma-ščevala nad sovražniki, raztrga vojni proglas in odredi mirni sporazum. Zaman Jo sili kancelar, da naj podpiše proklamacijo. Ta Majka zataji materinstvo napram tvoy jemu sinu, da ga posvedočl napram slncM vom drugih mater svojega In aovrainega naroda. Ona vs tvar Ja nov naralčaj, kl Je za-trl v svojem srcu mfsel na mašcevanje. Im« peratrix ni carica mašcevanja ampak pri-zanasanja, oproščenja. Razvoj materinskoga tipa v Vojnovicevlh dramah Je očrtal predavateij in izvajal, da se je do te visine mogel dvigniti petnik samo kot sin Jugoslovanske matere, ker morala je Majka, da pretrpl Kalvarljo Jugoslovanskega naroda, da se pospne do tako vlsokega moralnoga vzneienja. Pozvat je posluiafce, naj poslu-šajo EkvtnocIJ, v katerem vpraia Crna Je« Ie: Besnl II ekvlnocij, da nas unlčl ali da nas preporodi? S pesnikom odgovarja lm* peratrix — da nas preporodi. 2ivlo VojnovicI je grmelo po gledali-•ču. zastor se je dvlgnil in pojavit se j« pesnik kne« VojnoviĆ ob ogromnem navdu-ftenjH obifnstva. Obalpali so ga s cvetjem in vladalo je nepopisno navduienje, Tam nekje na galeriji e intonlr«! zvonki glas »Lijep« naia domovina« In v hipu Je done-la naia sveta pesem mogočno po dvorani. Takine manifestacije ie nlvldelo zagrobSko gtedališce. Spregovoril Je pesnik: Kada Vas vidim (znači ovako zagrijane, ovako na vrhuncu uznesenja, ne radi mene, nego radi ideje, kojoj ovaj čas manifestirate), dodje mi na pamet onaj moj stari knez iz Trilogije, koji pita! Sto vas nije Joi vrag odnio?! . . . (Konkretnije: Zar vam ni Jesu zanijemila usta od užasa ito smo ih proživjeti, zar vam m% ni jesu s kamenite ruke, nego možete JoS uvijek pljeskati, kllcati I pozdravljati ono, radi čega smo svi stradali)? Općinstvo Je shvatilo slikoviti govor pjesnikov I udarilo u ponovni burni pljesak, a kada se bura sti šala, nastavio je pjesnik: E, gospodo, da ga (kneza Iz Trllogi Jel . . .) susretnem, odgovorio bi mu: n e nije n as od n I o I n e će nasvlieod-nijstl...*. Vilkanako navduisaJi In 237. itev. „SLOVENSKI NAROD*, Juc 16. oktobra 1917. Stran 3. plo*kanje ... 1 naučili smo mnogo vit« nogo ito «mo znaH prije, n a u č i I i s m o da se mora gaziti preko krvi. da se dodjc do »lobode... (Ponovni pije-«ak I vihor odobravanja. A onda:) Ta ftta tražimo ml: nlita nego ono ito I zvijer ima: Slobode!... U to Ime: živfla Hrvatska . . . Na to so se mu poklanjali in prinaiall darove. Doilo Je mnogo brzojavnih čestitk In pišem. Ko j« konca (a predstava, je občinstvo v obllnem itcvtfu počakalo Vojnovića pred Izhodom za Igralce In priredilo presrčne ovacije njemu, oznanjevalcu nove svo-bod« . . . Vesti iz ima Mi Pri pogrebu pokoj. dr. Jan. Ev. Kreka so zastopali gorički deželnozbor-ski »Slovenski klub« deželni poslanci: dr. Alozij Franko, Matija Rutar in Fran Gorjup. Zadrški »Narodni List« piše o dr. Kreku med drugim: *I naia Dalmacija gubi u pok. dr. Kreku velikog prijatelja i zagovaratelja svoiih političkih prava i gospodarskih interesa. Smrt nam ga je otela, ali je ostala jeka njegovih rieči, izrečenih nedavno u Splitu: »Ujedinjenje s našom braćom, to je naša volja. Tim ćemo se osloboditi gospodarskih i narodnih okova, od kojih Dalmacija danas težko strada. Veleizdajnici su prema državi i dinastiji oni, što su proti ovom ujedinjenju, koje učvršćuje državu.^ Vojna odlikovanja. Odlikovani so: z vitežkim križem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo in meci: kanalski dekan Anton B e r 1 o t, sedaj v begun-skem taborišču v Brucku ob Litvi; šem-petrski dekan dr. Fran K n a v s, sedaj katehet v begun^kem konviktu na Du-naju; prijor konventa usmiljenih bratov v Gorici Longinus Horak; padli pcd-prijor Vitus K f i k a v a: vpokojeni župnik s Placute v Gorici Fran Z i a c h, sedaj v Novem mestu; z viteškim križem Fran Josipovega reda z vojno dekoracijo: komenski dekan Ignacij Valen-tinčič: z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje in mcči: župnik v Idriji ob Baci Fran Razpet. župnik v Ročah Fran K 1 op-Čič. nadškofiiski kancler pri gorišksm ordinarijatu, sedaj v Otlici, Fran S e t-ničar; kapucinski pater iz Gorice Iv. R e b e r c. sedaj v Škofji Loki; vikar v Vojščici Karei Ć i g o n. vpok. vikar Al. 0 u a g 1 i a. pokojni vikar v Avčah Si-mon Gregorčič, vikar v Desklah Vinko M e ž a n, kurat v Leopi Ivan 5 e -dej, kurat v Biliah Ciril Zamar; z zlatim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje: župnik v Pod-meicu Ivan K o v a č i č, nadškofijski tajnik Josip Orusovin, sedaj v Za-tični in vikar v Oblokah Josip Abram. Padel je na hribu Sv. Gabrijela dne 8. septembra Josip G a b r i j e 1 č i č, posestnikov sin \z Ložic na Kanalskem, star 26 let. Mati in njegove tri se-tre so v laškem vjetništvu v Turinu. ena sestra in svakinja bivata v Zeleni jami v Ljubljani. Umrla je v Skofji Loki begunka Mariia L e b a n. Umri je v Št. Vidu pri Vipavi Fran F a g a n e 1 i. znani zidarski mojster iz Dolenje Vrtoibe pri Gorici. Star je bil nekaj nad 50 let. Na Vrhnfkf ie umrla v sredo. dne 10. oktobra begunka Terezija Koci-j a n č i č iz Kanala. V Barkovliah pri Trstu je umri po-sestnik Josip B e k a r. V južni Ameriki. v Rovario di Santa Fe, je preminul Zdravko G a § p e r -č i Č .eksportni akademik iz Sv. Ivana pri Trstu, star 29 let. Žrtev. V Gradcu je umri Marko D u b r a v č i ć. sin ugledne obitelji v Nerežišču v Dalmaciii. Pretrpel je obilo v času voine po jecah in bil v Maribora obsojen na 14 mesecev. katero kazen je tuđi skoro prestal, dokler ni bil nomi-loščen. Zaplemba premoženja. Zaplenjeno fe premoženje bivšega uradnika tržaške plinarne Bruna Venica. ki je služil kot enoletni prostovolfee pri 4. bos. polku in priše! v vjetništvo, ker je opravičen sum. da ie zagrešil zločine po §§ 327. in 334. vni. k. z. Zaplemba premožeoja. Zaplenjeno je premoženje nastopno navedenih oseb: Giacomo Antonelli, inženir in ob-činski svetovalec; Giulio Dreossi, inženir: Vittorio Tommasini, tovarniski vodja; Sigismondo Brandolin, privatni uradnik; dr. Giuseppe Ouargnali. obč. zdravnik: Mercede Malacrea, Luigi Dreossi. Teresa Ponton, Sidonia Le-nassi, vsi v Cervinjanu. Vsf so osumlje-ni zločina proti oboroženi sili države. Praznik sv. Jnsta v Trstu. Odslej se na dan 2. novembra ne srne obhajati nobenega praznika kakega svetnika. ampak je ta dan posvećen sarno spo-minu mrtvih. Zato bo praznik sv. Justa, ki je tržaški patron, odslej 3. novembra. Legar v Trstu se širi. Vsak teden je nad 80 slučajev. Od 6. do 13. t. nv je bilo slučajev legarja 88. NaibolJ zadeti so okraji, kjer živi po večini delavstvo: Sv. Vit. Stara mitnica in Sv. Jakob v mestu ter Rojan med predmestii. Občlnski gospodarski svet ▼ Trstu je imel v petek prvo sejo. Sejo je otvo-ril vladni komisar z nagovorom, v ka-terem je naglašal, da ima ustanovitev tega gospodarskega sveta namen, da se bolj izpopolni kontakt med prebival-stvom in obstoječimi ustanovami apro-vizacijske službe. Vladni komisar je nadalje v svojem govoru opozarjal na prav posebne težkoče, ki nastajajo za aprovizacijo Trsta iz tega, da je mesto skoro izključno navezano na dovoz, na drugi strani pa je prevoz aprovteadj- skega blaga mnogokrat zelo občutno ovijan. Ako je bilo kljub viein tem tež-kočam mogoče, da je bila aprovizacija Trsta v primeri z drugiini mesti razme-rom zrnnje, da Je brez nredidoce^a dnvoljenja vinske poslovalnice za Is;tro prepovedano kupovanje vina (stare.^a in novega) kakor tuđi iz\oz iz Istre. Dc-voljen je samo izvoz do enega litra. Dovoljenia za nakup in izvoz vina izdaja vinska po^Jovalmca v Trstu (sjJaj na namestništvu) proti piačiiu zneska 2 K za režijske stroške, za vsak hekto-liter in za vsak odlomek hektolitra. Oproščene so množine do 6 iitrov. Prc-storki se kaznujejo z globo do 10.000 K ali z zaporom do 6 rnesecev, eventualno tuđi z zaplembo blaga. S sekiro je branila čast svoje \\\l*. V :?ikirevcu v Daimacjfi je ubili' te dni 221et!T^ vdova Kata Dorić v5vB51etriega Marka Katilovića, ki jo je zasledoval in hotel nonoči k njei v hišo. Zndnje njegove besede so hvo: Kar sem iskrJ, to sen: r^d. Be^unka Mari i a Vidič iz Levpe, vas 3iz.i::ki 5t. 33. Ka!. Primorsko, nn-znair'a svojim sorodnikom, da st? inje 5;eda. a- vaši Ravno št. 15, pošta Raka nri Krškern. Tam stani1 'e tuđi Jo^efa Škrt. Kdo ve kaj, kje se nahaja sedaj Katarina Bremec iz LnVovcn *+. 21°. ki ie bežala od doma v enc^stl sošl:i bitki? NTas!ov bi rad iz\edel ^tefan Brernec, K. k. 1 VF. Feldknrnp.. Freiw. - Sch.-Baon. (voina pošta se ?zve v našem uredništvu). Kdo ve kaj? Družina Pahor se je do zavzetja Odriče n^^ajpl?. v mest'.!, n^Iroma na Rafntu (Via Ronchi deiie ^r'sne). Bez3lT so S. av$ru<;t? 19T6. Ie se-danje bivališče mi nf znano. Kdor ksf o »rnerovani družini vć, nai b!a?r>vo]i snoročiti na cledc^j naslov: Tiurnar Marija. K. k. FMcht!inzsIa<:er ,38 1., Bruck an der Leitha. Vojakom na bojfšćth nedostaje perila! Vajre m*r:str»tvo vas orosi, da priskočite na pomoć. V«aka iZTied Vas ima v svojih akrinjah in omarah se kakšno stvar, ki je sama ne petrebuje neobhodno. Tu leži £e srajca. ki je mežu premajhna, tam hfačice, katp-tr-» ie sln^o odra^ef. nogavice. kf jih hčerka ne oblečc već, namizni prt. kl je raztrgan, ravoj krp. ki ste jih svoj čas spraviia v kot, ker ste bila preitedljiva. da bi jih bila zavrgla. Vsska stvar, ki se da Dorabiti. da ičiti vojaka pred zimo in mrazom je debra — ćela in rsztrrgna. nova in stara. Vcjno ministrstvo prosi za vojake. Zima pnt^ka in v zakopih. v atrelskih jarkih je mraz. Tam se nahajajo Vaši mori«, sinovi, bratje, vnuki in vsi pnćakujejo od Va«, da bodete dale. kar Fe morete Doqre»at'. Te dni pobira mladina pod r.adzor-stvom svojih učite.'jev oerilo za vojake. Ko pot-^ajo zbiratelji na Vaša vrata, odpritc srce in roke za naše vojake. Gospodinie, tene z Vaio Domočjo se bo zbirka perila sijajno obnesta! Dnevne vesti. — Voina odlikovanja. Z vojaškim zaslužnim križem tretiega razreda z vojno dekoracijo in meci je odlikovan Ljubljančan Maks S m e r d u, rezervni poročnik 2. gor. strei. poika, prideljen 11. stotniji v visokem gorovju. Rezerv-nemu poročniku 7. lovskega bataljona Josipu Vojnarju je znova sporoče-no Najvišje pohvalno priznanje ob po-delirvi fnečev. Isto odlikovanje je dobil rezervni poročnik Ladislav M 1 a k a r 2. gor. stre!, polka, dodeljen 152. infant bataljonu. — Odlikovan po smrti Crnovoiniški nadporočnik Josip Spaček črnov. p. št. 27, je odlikovan v priznanje hrabre-ga in uspešnejra obnašanja pred sovraz-nikom z vojaškim zaslužnim križem 3. razreda z voino dekoracijo in rneči. — Pri domobranski intendanci vo-jašlrega poveljstva v Gradcu ie imenovan enoletni prostovoljec narednik Anton Petelin 2. gor. strelskega polka za domobranske?* račun, praktikanta. — Odlikovani orožniki. Stražni mojstri dežel. orož. povelj. 12 Martin Abram, Fran Debevec in Rudolf Seme so odlikovani s srebrnim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje. — Odlikovanje župnika v Horjulu. Župnik v Horjuhi pri Ljubljani Josip Pristov je odlikovan z zlatim zaslužnim križem s krono na tratenein no-šilja 3(1 avgusta na polu v Srednio T?u--Sijo iz Kijeva srcne pozdrave nadporoč-vk Franc Župa n c i č, .'^eometer iz Krania. V hudem boju severno Focsani v Rom im ili zabran 9. avgusta t. I. — Oti v.zi-lli osieper!h vojaUov smo dobili pisi^o, katero piše v slepski pi-savi Peter Jamnik iz Odilicnblinden-ht;ima v Gradcu. Pismo se glasi: Nekaj tednov je že minilo, odkar srno prišli z dopusta. Lepe dni smo nreživeli v svojem mi!em domaćem kraiti. Te dni smo prejeli doposlanih 18 K, kar nam svedoči. da se nas tuđi se sedaj v domovini blcitrohotno spomin.iate. Prosimo, izrecite našo zahvalo velecenieni go-spodični. ki je ta znesek darovala. Ob tej priliki se zalivaljuiemn tuđi vam, ker ste nam v **pšem cenienem listu od-redili častno mesto. Sedaj sprejmite mnogo lepih pozdrsvov od vsih slovenskih oslepelih voiakov. posebno pa od mene. Petra Jamnika, ki vam to pismo nišem. Gradec. 9. vinotoka 1917. — C. sestra Klnra Verhunc dostavlja temu pi'Tnu: Hvala Bogu, zanimanje za naše o^lepele voiake ie po slovenskih časni-kih prešlo med naše tako dobro slovensko ljudstvo. Vsak vojak ima v hran'lni knjižici neksj stotakov. Nekai iih pa še jaz hranim za t;?te reveže, katerim bo vojska vze!a luč očeša. Sai žalibog se bo število nnših slepcev, kakor poro-ćajo bolni^nice. zor>et precej povećalo. Dal Bo?: novih dobrotnikov! — Darila rade volje snreiema in oddafa svojemu navršenu unravništvo našega lista. — »Slovenska Mat'ca.« V zadnjih dneh je nristopilo k ».Matici« spet nekaj ustanovnikov. Eden od teh, ki nočejo biti imenovani, ie vpisal kot ustanovnico svo.io obitelj in ploča! za to 200 kron, ostali so dali po 100 K. NV'menovan 1 Indijanski velefrzec je posla! -.Matici« !0iW kron kot darilo. drug neimenovan dohrotnik je d^roval potom Jadranske banke 500 kron, več jih ie nodnrilo mariiše svote. Vsem tem bodi izrečeno za njihova rodoljubna deranja na tem me^tu iskreno prizninje tn globoka narodna zahvala z željo, da bi na^H obilo "ocnemovalecv. Od časa zonetnega de-lovanja pa do daies ie nreiela pisama -Slovenske jMatice« 1400 kron udnine 1520 kron ustan'»vniTi2 in 34^? K daril. — Za^teve drž^vnlTi urac!n!!iov. Odbor državnih uradnikov je stavil vladi svoje zahteve. ki sredo v poglavitncm za tein. da se uradnišfvu in s'ugam doveli zr» nabavo ob'^V in obutvi nr*b?.vni prispevek od 1500 K naprej. Oženjenim nai se poleg tega prizna za vsakega rodbinskega Člana še 200 K. Uradniki pa odklanjaio nabavo teh potrebšČin in natura. Uradniki pa zahtevaio nadalje rudi najmanj stoodstotno draginisko do-klado na plačo in aktivitetno doklado. Tozadevno posvetovanje posebnega parlamentarne ga ^ododseka s pomožni-mi orjranfzacijami uradništva je soglasno spreielo in odobrilo te zahteve. — Delodajalci, ne prezrite! Zima je že pred dnrmi in zasebno uradništvo jo z največjim strobom pričaknje. Vsled neizrecne dras:ir:e in skromnih dohod-kov si zasebno uradništvo tekom po-letia ni moglo nreskrbeti niti najpotreb-neišega za preživljanje. Iz poročila na sestanku dne 29. julija t. I. zasebnih uradnikov in uradnic je bilo pometi, ka- ko klavrne dohodke ima zasebno uradništvo. Slišalo se je tuđi, da so nekateri dtlodajnici ob izbruhu vojne dohodke svojim ushižbencem z n i ž a I i. Društvo zasebnih uradnikov in uradnic je opozorilo vse delodajalce na ta nedo-statek potom resolucije, sklenjene na tem nestanku. Priznati moramo, da je do daiies sprejeio društvo od 75% svojih članov obvestilo. da so delodaja!ci vpoštevaii v resoluciji navedene stvarne argumente in svojim uslužbencem ali regulirali plačo ali pa dovolili primerno draginjsko doklado. Le nekateri delo-dajalci — žal — da še danes nišo uvi-deii potrebe, regulirati preienike urad-ni?tva in se sklicujejo na zmanjšano de-lo. Take opozarjamo, da so danes dose-ženi dobicki neprimeno visji kot v mir-neni ćasu in da ie mizerija zasebnega uradništva dosegla višek. Najbolj ža-lostno pa je, da neketeri onih delodajal-cev, ki so začetkom vojne svojemu uradniitvu prejemke znižali, mu do danes še nišo dali za to nobene odškod-nine ozironia povračila. Te posebej prosimo, da se naj ne uvrščajo med naše politične nasprotnike in nai ne uporab-ijajo njih izstradalno politiko. Javnost bi jih gotovo oštro o'osoćHa. Vse delo-daialce pa najvijudnejs prosimo, da po-magajo svojim uslužbencem v tem času stiske, da ne bodo pomanjkanja in mrazu boieluili in umirali. — Društvo za-seb;i?n vTzdvMir,v In jjr.idnic v Liubljani. — Povodom smrti dr. J. E. Kreka so dofile od vseh strani ?.Zadružni« in -.Gospodarski zvezi« razno sožalne izjave, izm^đ katrrih omenjamo zlasti sledeče: Nadbiskup Bauer iz Zagreba brzojav-Ija : Povodom neočekivane smrti VaSeg đlfi-nog predsjednika, narodnog zastupnika dra Kreka primite moje iskreno saucešće! — Sr'eskl pred se cinik razpuščenega bo3anske-ga babora Danilo Dimović iz Sarajeva piše: Duboko rre je rjetresla Vaša brzojavna vijest o smrti odličnog rodoljuba slo-venačkog dra Janeza Kreka. — Vremena su teška, velika i odlučna. U tim vremenima notrebna nam je bila obzirna, mudra i odlučna ličnost velikog pokojnika. On je znao šta hoće. On je shvaćao težnje čitavog našcs naroda. Misao narodnom jedinstva S!oveawa, Srba i Hrvata bila je misao vodilja njegovog rada. Još ovog ljeta imao sam veoma često rilike da u jugoslavenskom klubu rassovaram sa velikim pokojnikom. Nakon svakog tog rasgovora otišao sam jači u nadama i čvr§ći u vjeri naše narodne budučnosti. Koliko sam od njega slušao velikih, praktičnih misli! Po njegovom raslaganju svi zamršeni problemi ras-plitali su se jednom mirnom,«rasumljivom 1 prirodnom lakoćom. Ve'iki pokojnik bio je nrava. velika i čista slavenska duša! Gubitak njegov veliki je udarac za Vaše slove-načke gospodarske organizacije, a gubitak je to za vse nas južne Slovene! Kada se jednom ostvare naši narodni ideali, biti Će duh Janeza Kreka medju nama. da mu zadovoljne i buduće generacije za njegov do-sadanji rad reknu iskreno: Hvala Ti, veliki pokojnice' — Dr. Ertl, tajni svetnik in sekcijski šef v poljedelskem ministrstvu, piše: Globoko potrt vsled novice o smrti Vašega visokozaslužnega predsednika, go-snoda poslanca dr. Kreka. kl sem ga visoko cenil, prosim, da sprejmete izraz mojega iskreneea sočuvstvovanja. — Sožalne izjave so poslali nadalje: Splošna zveza kmetijskih zadrug na Dunajn. — Mons. Bulić iz Splita. — Zadružni Savez u Splitu. — Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani, Zadružna centrala v Ljubljani, Zadružna zveza v Celju, Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev, Gospodarska sveza za Istru, Zveza kmetijskih zadrug štajerskih v Gradcu, c. kr. kmetij-ska družba kranjska, trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. Kranjska deželna banka. Ljubljanska kreditna banka, ljubljanske podružnice Jadranske banke, češke industrijalne banke, kreditnega zavoda, spločne prometne banke in veliko število posojilnic in drugih zadrug.V teh izjavah se slavi pokojni dr. Krek kot največji buditelj narodno - gospodarskega Življenja na Slo-venskem. kot prvi zadrugar, kot človek zla* tega srca, česrar spominu je domovina dolž-na veliko hvaležnosti. — Občnl zbor dijaškega podpornega druitva ^Domovine«, se je vršil v r. leljo 14. t. m. v nedeljo 14. t. m. v me«tni posve-tovalnici ob precejSnji udeležbi članov. Zborovanje je otvoril predsednik dr. Karei Triller, omenjal težkoče. v katerlh mora društvo delovati ter se spominjal umrlih dobrotnikov in članov: ustanovnika stotni-ka Maselja, trgovca Mejača, prof. Peruška, dvornih svetnikov Levca in Hubada, Marti-na Kržeta iz Sodražice in Marije PirSič iz Tjji'bl^'rtru1. Tn'*;i* j in b'^rrr. irsiško poroči-lo je podal prof. Breznik. Društvo je ves čas vojr.e poDomovina« mora žanje skrbetJ. Darujmo v ta namen tozadevnemu fondu »Domovine«. Po daljsi debati, ki je poudar-jala še nove razloge za nstanovitev Dijaškega doma in v katero so posegli gg. dr. Triller, dr. Pestotnik, prof. Jpran. revident Gregorka. dr. Kramer in prof. Breznik, je bil Ribnikarjev predlog soglasno 3projet. Pri volitvah bo bili izvoljeni ▼ odbor: dr. Triller (kot predsednik). ga. dr. Tavčirje- | va, ga. dr. Pirčeva, dr. J. DeraAar, nadzornik ' Blbalkar (kot podpredsednik), Ivan Tavč«r 1 (go>nodar), prof. Breznik (blagajnik), prot Jeran (tajnik) in dr. Sajovic; za pregled-nike pa: tov^arnar Ivan Bonač, revident Miroslav Gregorka in poštni kontrolor Ivan Podgornik. — Pritoibc proti vojnim dajatv^m Pritožbe proti vojnim dajatvam (5 33. voj« nodajatvonega zakona) se morejo vlagatl že s e d a j in ne Sele tekom šestih mesece* po vojni. Stranka stori najbolje, ako priloži pritožbi prepis cenilnega zapisnika. Pritožbe se imajo sestavljati samo na predpi-banih tiskovinah, ki se »lobe pri okr. žfla-varstvi!:, v Ljubljani na magistratu v pl-sarni nagistratnega ravnatelja. — Poštni promet z avstro - ogrskiml državljani v Spaniji. Vsled privolitve fran-coske vlade se morejo pošiljati čez Francijo na avstro - ogrske državljane v Španiji, kl nišo vojni vjetniki ali pa internirani kakor tuđi od teh pisma in poštne dopisnice. Te posiijke sme-jo vsobovari samo rodbinske vesti in morajo biti označene na naslovni strani z razloffno pripombo »Familiensen-dungu ali pa »Nouvelles de famille«. Fisma naj bodo kolikor mogoče kratka. — V Bukovini poslujejo zopet: 1. za navadni pisemski poštni promet poštni nra~ di: Bobestie, Idzestie, Komarestie Slobod-zia, Kuczurmare, Stefanovka in Unter Sta-neetie; 2. za promet z poštnimi nakaznica-ml in za poštno hranilnični promet poštni urad Breaza in 3. za promet z zavitki r omenjenem obsegu poštni urad Wiznitz ob Cseremosu. — Sukanec za čipkarice ▼ Idriji in okolici bo razdeljeval g. katehet Pranc Oswald, onim v 2irih in okolici g. župnik Josip Logar. za 2eleznike in Zalilog Župan-stvo v železnikih. Prosilke naj se zato v teh krajih obrnejo osebno do navedenih po« verjenikov — Brošura Die Abgrenzung im Suđen stane po pošti 1 K 42 vin. Dobiva se v »Narodni knjigarnic in pri Schwentnerju r. Ljubljani. Denar naprej. — Novost za naše mesto. V Ljubljani smo dobili novo, malo a zelo praktično pod-jetje. Nek tukajšnjl naseljenec si je umisli! malo cirkualrno žago na motor s bencl-nom. Vse skupaj je na samotež štirikoles-nem vozlčku, ki se lahko pripelje kamor se hoče. Podjetnik s to žago strankam drva žaga. Pri motorju sta zaposleni dve mofil, toda bi silo zadostovala tuđi ena. Delo gre zelo naglo izpod rok in kar je Se najveCv priđe stranki tuđi cenejSe, kakor 6© bi na* jela drvari a z ročno Žago. Opažati je že ta« koj v začetku, da ima podjetnik dovolj na« rodi. Hijena, Graškemu »Tagblattu« so nadjali socijalni demokrati pred vojno ra-li neke umazane afere čeden priimek »Schuf-tenblatt*, graski »Tageapostc karakteristl« kum .das dummste Blatt vod Graz€, a sna-na vsenemška »Marburger SSeltung« Imft gotovo najlepši predikat in sieer »Schmier-61 - Zeltung«. Tik pred rojno J« dolžilat »Marburger Zeitung« par xnaxdh inariboTi skih Slovencev veleizdaje. Takrat ie bil pozvan urednik, kl je bil oni Clanek podpt« sal, da saj svoje direktne doliitve vsaj x* silo podpre z dokazi, če ne, ma gre edino prava označba — šuft. Cas, 14 dnl, Je fote« kel, »Marburger Zeitung« se ni zganlla. —* Poslanec dr. Iv. Krek je mrtev. NJegovđ smrt obžaluje Tes nad narod. Spominu veli-, kega moža se klanja danes vse: prijatelj In neprijatelj. Smrt Je poj em, kl izjednačuje. Je to staroznano pojmovanje, kl so si J« bili osvojili tuđi najdivjeSl narodi razun mariborske, renegatsko vsenemSke klike, ki se zbira krog »Marburger Zeitung«. Leta piše v izdaji z dne 11. oktobra med drvt* gim sledeče, o umrlem dr. Kreku: »... cin Getstlicher und einer der wlldeeten Rufer nach dem selbststMndigon aUdalavlachon Staate ist gestorben . . . Da« Lebon dlesea Wendenpriesters hat sich verzehrt In ali« slavischen Feuer und in Feindschaft gegen unser Volk und die Agitatoren Grossser-bines sahen in Ihm einen Ihrer stlrcksten SchPittmacher«. (Po naše: » . . . duhovnik in eden najdivjejših kričačev po aamostojni jugoslovanski državi je umri ... fivljenje te* ga (Wenđen = psovka) duhovna se je ago* nabijalo v panslavističnem ognju in so-vraštvu napram našemu naroda In aglt** torji Velesrbije so videli v njem svojega najvećega prvoboritelj a«.) Bodi nam dovo-ljena opazka, da smo napisali te vrste samo za tište, kl naših narodnih nasprotnlkor, nočejo poznati drugače, kakor kot ose'be, torej za tište, kl nočejo poznati — kultur« teh ljudi! Maribor. Pomanjkanje plina postaja zopet prar občutno. Gostilne in rej-stavracjie morajo že ob 10. zrečer zapiraU in kavarne ob 11. Kljub tolikšnemu pri-« hranku, pa javlja vodja plinarne, da bode prenehala v kratkem obratovati, ker nima premoga. Da se vse vsaj za silo še zavleče, so premog rekvirirali pri zasebniklh in ćelo učnim zavodom so ga odvzell. Za Sole po« staja sedaj položaj naravnost nerzdržen. t Kako naj vzdrže pouk v popolnoma nekur-jenih sobah. Mladina trpi Že pod težo vsafc-danjega pomanjkanja, mrzle sobe pa gotovo ne bodo dvignile veselja do pouka. — Mestni vodovod zopet za silo obratti-je. Pravijo tuđi, da je južna železnica za svoje lastne vodne potrebe pripravila samo« stojno sesalko na koroškem kolodvoru. Pomanjkanje vode je trpelo ravno mesec dni. Sreča, da ni bilo nobenega požara. — V i n-skaletina se je letos tako dobro in obilo obnesla, .da so posestniki vinogradar mestoma v veliki zadregi. Manjka camre£ posode na eni strani, na drugi pa je odvoa vina oziroma mošta nemogoč, ker želesnlea ne more prevažati blaga. Tuđi dovoz posode je nemogoč. So vinogradniki, kl se ie danes z veliko skrbjo vpraSujejo, kaj bode, kajti vse, kar je le količkaj »posođa«, Je že v vporsbi. Ce ne bode kmalu bolje s prome« tom. bode nastala vinograd nikom prav ob> ćutna škoda. Graška plinarna bo v sredo ali četi* tek ustavila obrat. Kino Ideal. Spored za danes 16. oktobra. Uprizori se prvi film znamenite Fantomove detektivske serije »Ramara« v petih dejanjih; Erik Kaiser - Titz v glavni vlogi. Sporedu je še dodana enodejanska burka »Borba za h'&nl ključ.« Predvaja se do petka, dne 19. oktobra. Za mladino neprimerno. Predstave od 4. popoldne dalje, zadnja ob *£9. zvečer. — Kino Ideal. Izgubljena je bila zlata zapestnica s rdečim kamnom na poti od Sv. Jakoba čez. Mectni trg do frančiškanske cerkre. Pošteni najditelj naj jo ođđa proti đoM BA-sradl t našem upravnittrtt. e hice, se l*će ta trgovino Bte^aad siroito N. FHedrlch w Sredili u Štajersko. 3437 Dve prodajalki Uurjeni v medni trgovini, ne pr«aladi, m t*i S1RKB s-s približno 100 kg, sa tidelovanj« krtač ali mete I j, late Kg»*e4a| '"J** Vlpavee. Proti tt trn pogojt m ceno. 3542 Gospodično nafrai* ■■■■ka »Iftfik rwreiew Mm mprm\-mm aa krmso l« etosevsale k sekl Armli»l, lakoj ali u 1. ■•▼•mkroaa, 35 >7 Naslov pove upravntštvo »Slov. Naroda« RESERVAR za vodo Se kupi. — Ponuibe na Hotel „Slon", Ljubljana. 3522 RafT Pridna In poštena ^H - sluikinja - za vs'a dela, k\ zna tuđi nekoliko kuhati, ■e sprc^me fakof. — Ponudne s s j*i__T''**C * ^BC laaaa^a^V aW ^m ErKjt ^uk* &&% 3MtmlK&Er^ w~^&£tA. v?9 ^^Sc ^^hbIBSIv ^B ^^aaaaar ^^9 jt^^O^^6^E& ^OA^BpOaT aapBuap ^^Brl^H^P aav ^^^h posestnik in pekovski moister v Ljubljani. K večnemu počitku ga spremimo dne 15. t. m. ob 3. uri popoldne z njegovega doma v Sv. Florijana ulici št. 8. Njegovo neumorno, uspešno delovanje v prid našemu zavodu, združeno s čistim značajem, dobrim srcem in z izredno osebno Ijubeznjivostjo nam ohrani blagega tovariša v trajnem spominu. Lahka mu bodi zemljica! V LJUBLJANI, dne 14. oktobra 1917. ^raeaBB aww fvpn m uhi - KOBILI - m vhIco najteijo »ožnjo. — Marila BmOM, ftralTTli it 1«, pri Mrtjt Deile itevllo zidariev ■ tebrlai taslBikan, poltg ita-aavanfa ta prahrana sprajrae tovaram atrojllnlh aoavi Kurka k Wtlđi ▼ PolxeU pr! Celju. 3466 TRGOVEC ali izobražen narodnjak, kateri bi bil zmožeo, se udeležitt dobičkanosneea podjetja na Sp. Stajerskem, z mogoče 20 — 30 000 K ali tuđi mani, se naj oglasi v upravi »Slovenskega Naroda«. Scnitna ponucGa. Grožniš/fi strafmsisier 5* ježi sejnanttt j gospodično pod 30 iet staro, pošten*h starčev, ter primsrnim premcyen;em. — Pisma pod PS°^a^ 254G* rta upravo 9S*ou. Aaroda". ĆEVLJI Gloriia usnjeni Čevtji iz crne ali rjave teletine, s konjskimi, boks ali Chevreaux gornjimi deli s črnimi lesenimi podplati. — Derby-čevlji na trakove v lepi in trdni izvedbi Cene na drobno: št. 27-35 za otroke.....K 23 75, št. 36—40 za ženske.....K 31*40, St. 31-46 za moske.....K 3580. Materjal, delo in cene po postavnih pred- pisih. Pri naročilu r.aj se naznani velikostno Stevilko ali dolž no stopala. — Pošilja po povzetju. 34C2 Glorlfa zaloga Cevljev JAK. K5NIG, Ounaj III-, BlOtengasse 9* Veliko denarja zaslužite! Trgovci, droglsli, krčnarfl Itđ. ! i pratiaic, najfinejšega« zdravju aaikođlllvega; „Tobakona" Najfroljia primes tobalcu. PuSi se lahko tuđi sam. 140 paketof (prodajna cena SO w) . . . K 50*— MO , . m II.,.. t«r— T40 m m m 2 K . . . „ 20CT— Vse franko iz Prage proti povzetju. V. Jan, tovarnar, Praga. Naroftila spre(«Bi«: Bndolf Cotič, zastopnik, Vrbnika. 3541 Zahtevajte cenik drugih predmetov. Sluga za trgovino ■t spreme tako], pod ugodni mi pogoji. VpraSa se DunB)9ka cesta 20, Dercnđa. - I>e6ek: ^ star 5 let, brez oče ta. U* OdŠM sa Svoieaa k dobri rodbini. ObrnitI se je na Heto Blttoc, ližaliHaaay Meitet trg što* u Dva tisoč delavcev ii6«m xa delavnlco Pavecfc a Kosp. Poizve se v gostlial ostant'nopoU, misa Sandelari, Beka, pri gospoda Fabiaim« KONTORISTINJA 2 dveletno prakso in ima tuđi vajo v engros trgovini, i«li s 1S. novembrom spreme* niti mesto. — Ponudbe pod f Stv. 1000/ 3534U na upravništvo »Slovensk. Naroda«. ■i. UCem v najem ——i*—i PIA^INO eventneltto tndl klsvlr. Mesečno 20-30 K najemnine. — Ponudbe pod »Planino 125/ 3519" na upravništvo »Slovensk- Naroda«. S¥©£a iaj€a se od dalo za sladkor. Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. 3516 Uež te?orjeu * — in mizarjeu proti dobremu plačiiu spreimO ANTOlf aTEUISB, Lfnbllanaf Jeranovs nlica 11. Hlfa z malim posestvom v kftkem trgu na Dolen'ekem alt Spod. fitajerskem, se kupi Priiazne ponudbe naj se pošljejo pod rHIia 3507" na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 3570 Kuharica in dekla \% r sto takol sprtjme k Uol|si hlsl blize abllsno- Plača po dogovoru. 3452 Ponudbe na upravo »Slovenskega Naroda.« Kupi aa ¥saka, rudi najmanjša, nnoilaa dobro posušenih olupkov od hrušek in jabolk vsako posebej po 2 kroal kg ta dobro pososeue prešenlne od hrnsek In fabolk po SO v. kilogram, Ponudbe in pošiljatev se prosi na na tvrđko Fran Kos, Lfnblfana. Hmeljske vreće stare še vporabne, kupi v celem 500 komadov po ugodnih cenah, Pl*VO sfta|ersbo akladlsče xa hmelj w taloa. Ponudbe najdalje do 1«/XL ti« Proda U dobroohranjena čraopleskana dvovprežna kočija brez svetilk in zavore po primerni ceni. Vprašati je pri Oelsaolroltor, Laškl trg, Spodnjo Štajerako- Tu/nim srcem naznanjamo vsem sorodnikom. prijateljem in znancem preža-lostno vest, da je naša iskreno ljubljena inati, oz. stara inati, sestra in teta, gospa v solioto ob 9. uri z večer, previđena s svetimi zakramenti, v starosti 72 let mirno v Gospodu zaspala. # « Pogreb predra.se rajnee bo v Pijavcah v torek dne 16. t. m. ob 8. uri zjutraj m sveto maso, kjer se truplo položi začasno na pokopaiisče sv. Gabriela. Sv. mase zadušnice se bodo brale v več cerkvah. Blago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Kranj - Tacen - Pijavce, dne 15. oktobra 1917. Globoko žaiujoči rodbini: SaJOVlG-Malenfieb. 237. Iter, .SLOVENSKI NAROD*, dne 16. oktobra 1917. Stran 5. Plnfllnn nntnKnrlcfl i^To^rTr hi^i" dobro izveib»na, W Spr*lM« t*k«l II IH I 1111111 III IIIMllIH vk.varnl,,Ceatrar,ftWaaaIl£»: UWU l ■■»•■li IU UICI0ID. itt, naai|a»a.__________3517 Primožii, RadovUka. Jubilejne ustanove. TraoviH« In obrtnlika zbornica za Kranjsko razpisuje ta a) osemnajst cesarja Frana Josipa ustanov (8 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike vojvodine Kranjske; b) štirinajst cesarja Frana Josipa ustanov (4 po 50 K in 10 po 20 K) za uboge onemogle obrtnike in trgovce vojvodine Kranjske; c) pet cesarice Elizabete ustanov po 40 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov ter d) pet cesarja Frana Josipa ustanov po 20 K za uboge onemogle vdove kranjskih obrtnikov in trgovcev. Prošnje nai se pošljejo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani do IO. novembra 1917. Priloži naj se jitn od obtimkega in župni|-skega u rad a potrjeno ctokazilo, da je prosilec obrt ali trgovino samostojno izvrševal, da sedaj zaradi oncmoglosti ne more več delati in da je ubog, oziroma, da je prositeljica onemogla uboga vdova bivšega MitlO* stojnega obrtnika ali trgovca. Št. 14.993. ~~~~~ 3530 Razpis ustanove za reveže. Mestni župan ima za letos oddati 12 mest Cesar Franc Jdiaftvo) fubilaine ustanove za mestne reveie, in sicer dve mesti po 50 K, deset pa po 40 K. Pravico do te ustanove imajo oni mestni (v Ljubljano pristojni) reveži, ki ne uživajo stalne podpore iz mestnega ubožnega zaklada. Prošnje, ki morajo ustanovo natanko imenovati in imeu" prosilčevo ime m stanovanje zapisano razločno, je vlagati tla konca oktobra 1917 v vlož-nem zapisniku mestnega magistrata. Oiotao obl8kav&D|o referenta na| se opasti. Mestni magistrat ljubljanski, dne 11. oktobra 1917. Ttfevd! GafVMEaF|l! KOCKE za juho! mjIo dobre vrste, MM na tf Ivn. Ktfttet kodu u lelii, 1t00 kacfc 40fc Italaaflti keckt a MaMl-Jaaa, ie00 keck 40 K poSilja proti povietju ali prtdplačilu tvrtka IVAN UMK. UubUana, MmM trg Hv. 1«. 3196 KAZ6LAS. Občni zbor Prve dolenjske posojilnice v Metliki se sklicuje s tem na dan 10. novembra ob 9. uri dopoldne ¥ zadružno pišamo v MotUki h, St* 15 z dostavkom, da ako k temu občnemu zboru v smislu § 34 zadružnih pravi I ne priđe do-volj povabijenih CUnov s predp'«animi deleži, se bode vr5il na istem mest u in z ittim dnevnim redom Cez pol ure drug občni zbor, ki bode sklepa! brezpogojno. DNEVNI RED občnemu zbora je sledečt: 1 Nagotor načelnika. 2 Porocilo načelitva glede let-nega računa za leto 1916. 3. PoroČilo nadcorstva glede let-oega rabina za ieto 1916 4. Odobrenje račuo&kega laključka za leto 1916. 5. Slučajnosti. V Metllkl, dne 29. septembra 1917. 3535 Matelstv*. —k«a«a gđraika. stare in nove, kakor v»e druge vrste parrolaate la ▼•!••«• mmi*, iaioicvlsov •*•{; vrvi Lti? —kt aaaital kmp«l« P« nafTlali eaal. E. KOTZBEK v Kranju. Osnlnrsld pomoenlb M takel iprejtte proti dobrema plačilu in hranu — BftTnO iMM 9% *pre|me tnđl oćeaec, proti hrani. Avg. Terpinc v Kamniku RAZGLAS. """ Pri »esien ftiebaaln 4V>% lastaraih lUtov šerife I. In 47i% kemuaslnih zađelinlo serija ŠL ia B Kranjske deielne banke, ki se je vršilo 15. oktobra 1917, so bile izžrebane sledeče številke: 41;vy0 Mstavni Ustl serije L po K 10000 št. 19 in 22; po K 2.000 št 20, 24, 25, 31, 83, 93, 100, 109, 125, 144, 156, 161,171 in 175; po K 1000 št 15, 21, 39, 61, 62, 77, 96, 109, 137 in 175; po K 200 št 3, 14. 15, 51, 62, 63, 82, 95, 103, 104, 110, 122, 129, 159, 160, 161, 175, 176. 215 in 247; po K 100 St. 15, 33 in 37. 472% komualae Mđoliolce sorti« A po K 10000 št. 73; po K 2000 št. 5, 137, 147, 226, 255 in 413; po K 1.000 §t. 64. 113, 428; po K 200 št 299 in 489; po K 100 št 124, 201. 47,7, komualne zadolinlce gerila B po K 2000 št 649, 710 in 731; poK 1000 št 575 in 577; po K 200 št. 513; po K 100 št. 236. Te zastavne liste in komunalne zadolžnice bode izplačerala glavna blagajna Kranjske deželne banke proti vročitvi od 1. januarja 1913 naprej. V LJUBLJANI, dne 15. oktobra 1917. Kranjska deielna banka. ♦"♦_♦_♦_#l_4lj* Podružnica Ljubljana. JADRANSKA RANKA Podružnica Ljubljana. DelniSka glavnica: K 12,000.000. ^**1**I^rtil>J1^f* Ui"llllVra Reierwe: okrog K 1,000,000.-. SPBEJEMA: ¥loge aa kailiie« in jih obrestuje po čistih 4 ». I Ceatrala: I ESKOKTIRA: Menice, devize, »rednostne papirfe itđ. Vloga aa Ukoćl !a ilro račaa proti najugodneišerau T«t. ^^m.... , . . , ..±. ' ^ . obrestovanja. Dviga se lahko vsak dan brez ozira na mora- P.drainie« i UDA«! Čeke, nakaznice m akreditive na ?sa tB- fn inozemska mesta. tori;. Rentni davek plača banka iz svojega. SUna?"nik Spijat* DAJE PSEDOJMB: na blago, ležeče v javnih skladiščih. KUPUJE IM PB0DAJA: Devi«, valute, vrednostne papirje itd. in srećke «•*" *"••»"' PBETUMA: Borrna naročila in jih imšnje najkulantneie. c. kr. razredne loterue. | —'*"* **"' I ' ' ' Brzojavni naslovi JADRANSKA. m Telefon št. 257. Potrto najgiobje žalosti, javlja podjetje Dalmaspoj v Kninu. Dalmacija« pietresljivo vest o smrti svojega sopodjetnika in predstojnika, gospoda Dl A. 0. S AM0HRD - a c kr. stavbnega svetnika in podjetnika v Urnu kateri je na vrhuncu svoje neutrudljive delavnosti dne 10. oktobra 1917 v Brnu ncnadno Bogu vdano preminul. S pokojnikom zgubi podpisano svojega zvišenega in neutrudljhega predstojnika, ki je bil neunioren, redke sposobnosti in nepozabni prijatel. Zajamčujemo ti nepozabni spomin, Tvoji sodrugi! * Knin« dne li- oktobra 1917. 6radjevno poduzetništvo c kr. gnoj. savjetnik Dr. Ing. A. 0. Samohrd & Josip Lookrić i lug. Natosi^ Sakić i drugovi Knin, Dalmacija. Stran 6. .SLOVENSKI NAROD-, đnc 16. oktobra 1917. 237. Stev. } Bobert Honn ) 1 c- Kr. rač. podčastm{ Ana Honn roj. Urek 3Or poročena. Ljubljana, dne T5. ottfobra t9i7. Edna posebncsf] \ likerja je I ZM želolca 3 posebnost ielodćnega likerja iz zđruvilnth racilin, katari izborno vpliva proti slabostlm w ielodcn ter radi toga v Mbeai druiimi ne bi smel manjkati. Modni salon jHritaMi Židovska ulica štev. 3. Dvorski trg 1, Ljubljana. Priporoča največjo izbiro finih velour • klobukov % kosmaUm robom \z prvo- vrstnih tovarn »Ncvega Jičtna«, kak^r iz baržuna, filca in ko»uho-viae, ter čepić za dame ia dcklicc. Popravila točno in vestno! Va!!ka izbira žataih klobukov. Cene razmeroma zeio nizke! I XXXI!!. kraljevska ogrska državna - dobrodelna - loterija za obće koristne ia dobre ftelne nanese. Ta denama loterija vsebuje 148S5 dobitkov v s^upnem znesku 475.600 K, ki' se iz plačno v gotovini. | Glavni dobitek 200.000 S v gotovem đeaario. pntem. 10 dobitkov a 250 K .... 2500 20 „ „ 200 „ .... 4.000 1 glavni dobitek s.....K 30X00 40 „ ., 150 ,.....6.000 1 „ „ ,......„ 20.000 ion „ „ 100 „ .... 10.000 1 » M ,...... ,. 10/(0 200 „ „ 50 „ .... 10000 1 >r ., ,...... „ 5.000 2500 „ „ 20 „ .... 50.000 5 dobitkov A 1.000 K . . . . „ 5.O- 0 12roo „ „ 10 „ ... 120000 5 „ a 500 K .... ^ 2.500 i4?85 dobitkov skupaj K 475.000 ■V" Zrebanje se vrši ne^reklicno 6. decembra 1917. "TBnj Srećka stane 4- krone. ] Srećke je dobiti pri kralj, ogrskem ravnateljstvu 'ot. £?eč«& v Budimpešti (glavni | carinski urad), pri c. kr. generalne^*, ravnateljstva sr^čkovnih Ioterij na Duniju, ražen tega I pri vseh poštniii, davčnih, carinskih in solnfn uradih, na vseh železniški.i postajah, v mnogih trafikah in menjalnicah itd., tako na Ogrskem kakor tuđi v avstrijskih kronovinah. I Igralni nacrti se poiiljajo gratis in po3tnine prosto. Krali, cgrsfeo srei^ovno ravnateljstro. I St. 14.992. 3531 Razpis obrtniške ustanove. Mestna občina razpisu-e za tekoče leto 20 mest Cesarja Franca Joiefa vladarsko ^ubilefae ustanove za onennoglc lfnbljanslio obrtnike, vsako mesto po 100 K. Pravico do te ustanove imajo brez lastne krivde ubožani obrtniki obojena spola, ki so vsaj eno leto v Ljubljani samostoino, na svoje ime (ne kot zakupnik! ali nameslniki) upravičeno izvrševali kak obrt, ali pa vdove upravičenih obrtnikov, če so po moževi smrti njegov obrt upravičeno na-daljevale vsaj eno leto. Prosilci in prosilke, ki prebivajo v Ljubljani, so enako upravičeni neglede na svoje domovinstvo in državljanstvo. Pri prosilcih, ki nišo več v Ljubljani, imajo ob enakih razmerah prednost oni, ki so v Ljubijano pristojni. Enako imajo ob sicer istih razmerah prednost prosilci, ki ne vživajo zase ali za svojce občinske stalne podpore, meščanske podpore ali pa preskrbe v ubožni hiši. Prošnje je vlagati do 31. oktobra 1317 v vljtvem zapisniku me5t-fiega magistrata, osebno ob^skaranje referenta so odklanja. Prošnji je priložiti obrjni list ali vsaj navesti v njej kolikor mogoče na-tančen podatek o obrtni zglasitvi. Enako je v prošnji jasno navesti, da se prosi za to ustanovo (ime ustanove glej zgoraj), ime prosilca je podpisati razločno in enako razločno navesti stanovanje. Vnanji prosilci morajo priložiti prošnji županski ubožni list. Na prošnje, ki tem zahtevam ne odgovarjajo, se ne bo oziralo. MestnI magistrat v Ljubljani, dnfe 11. oktobra 1917. Kdo posodi uradnikia 9. iin. r. KI6000 po 5 «. S to svoto si misli kupiti posestvo in bi se znesek vknjižii na posestvo in razun tega bi se svota predznamovala na pjtfo na prv««i mest u. Na zahtevo bi se pošiijali mesećni obroki upniku naravnost od ravnateljstva. Ponudbc pod „VraAalk !• 33071* na upravništvo »Slovenskega Naroda« 3397 KONJAK A—UUrmn %% vUia UsUi««a prUelha Pn oslabelosti od btarosti in želodčnih tež-kočah )t iz vina destiliran star konjak že stoietia znano preizku^eno okr^pčilo. 12 l*t ■t«r>jB v 4 poltitrskih steklenicah potljem franko za 60 K, mlajšega 3 letnega, Čudovito bolečine lolažeče vdigavalno sredstvo zoper trjaaf* v Mllk, 4 poihrrske stekle-niče 48 K. Vino od 56 Htrov naprej, beli rizling in rdeči burgunder a liter K -i.60. Benedikt HertI, velepoiestnik, gradina Gotice pri Konjicah, Štajersko. Zastoni V dobi vsakdo na Jm željo moj glavni Jmfl katalog ourah, ^7 — - zlatninah in sre- brninah ter glasbcnih orodjih. Violine po K 14— ?0— 25-—, dobre harmonike po K 16*— 25— 35*— 50—. Dvovrstne du-najske harmonike po K 70"— 80*— 100"— 120—. trovrstne po K 180 — 200— 24f>— 280-—. Zamena dovoljena ali denar nazaj. Razpošilja proti vposlatvi zneska ali po povzetju tvrdka JAN K0NMA9, c kr. dvorni dobavrtelj, Most (BrflK) šte». 16t6. Uiko, Josip Jug pleskarski in tikarski mojster Ljubljana, Rimska c. 16. se priporoča cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela Jamčim da delam samo s pristnim firnežem. Solidan !■ točna postreiba. i ■ ir51f=nr=if5]i---------=ri fotomanufokfura drogerija, I Selenbnrgova nllca M. 5. I priporoča veliko zalogo B desinfekcijskih preparatov kdkOTl I Lysol, Lysoforni, Kreolin, For- I malin, For mali nove pastilje, I karbolovo kislino.karbolovo apno I itđ. itd. I Velika zaloga Sato^ralsklh i potrebićlo ta aparatov. | (9" Vtlika zaloga najmotfornejslh slamnikov. ~^M v najnovejših fasonali in v veliki izberi 133 i prip )roča ——— w IVAN S0KLIC. MtLPristni Panama-slamniki od 9 K do 50 K. JW| BUKOV GOZD nm IsdaJovanja drvt kakor tuđi gotova drva mm kupi po visoki ceni, na Kranfskem ne daleč od železniške postaje. — Viamt $% ludi veija njiva v najem v okoKd L|«fbljafi«. - Ponudbe: Ljubljana Poitni predal št. 151. 3505 Liudvik Alteneder Miči Alteneder roj. Debevc poročena. 3518 JLins dne 10. oktobra ?9i?. fakek < Dr. Jos. A. Tomsič Mici Tomšič roj- Domlađiš c-*~**v£ poročena. ^an^v-* Ljubljana dnm t5. oktobra 19t? >L Jjistrica 3528 Ker se je nekdo dovolil, raztrositi na dežell neresnično vest, da sem opustil svojo trgovino z vegetabilijamf, naznanjam, da slej kakor prej, že 37. leto nepretrgoma kupujem SUHE JEDILNE GOBE in sem — ker so gospodje Leuz, Kordin in Perdan umri! — sedaj najstarejši trgorec z gobami na Kranjskem. Plačujem gobe vedno vsaj toliko, kakor vsakdo drugi. Obenem naznanjam, da imam že 14 let v najemu prejemanje sadeža vseh kostan-jcvih dreves, rastočih ob lavnih potih, drevoredih, na sejmišcu In drugih mestnih nasadih v ekrožiu mestne občine ljubljanske in sem vsled objavljenega razcrlasa mestnega magistrata ljubljanskega z dne 9. oktobra 1917, št. 14 290 edlai pooblaičenec za prevzemanje diviega koštanja in ieloda v okrožja mestne občine ljubljanske. Kupim vsake, tuđi največje, če tuđi nad 100 vagonov znaŠaloče množine In plačam za prvovrstno suho blago in sicer dlvfl koitaal po K 30— in telod po K 70*— za 100 kg, postavljeno v vagon na železnični postaji. Kdor bi se branil kostanj in želod oddati, zapade prisilni oddaji tega sadeža za znatno nižjo ceno. Vrhu tega se kaznujejo prestopki v«led ministrske odredbe z dne 12. sept. 1917, St 378 drž. zak. z denarno globo do K 20.000—, ozir. laporom do 6 mesecev. V. I. ROHRMANN, trgevec i gebaml, kertanj«m, Krom, ielodom, runtaii madlchutilMi sensn, cvatimm lubiam, keranlnaml LLd. 3533 v LJUBLJANI, sv. Petra cesta Stev. 28. PONUDBE o oprsmnih predmetni za uniformiranje. StreHlenrJev Millt&rblatt ■a razpolago. Prodaja na debelo In drobno. V aTOjem zavodu Budimo po ugodnih cenab: Fali6ef koiuftoe nlanke, BrecheSf salonske hlače, đetne plašče, pelerine, sweatarv parile, nogavice, rokavice, ovo]ne gamaie, nsnjene pa-sove, čepiće, distinkcije, portepeje, znake, sablfe, balenete, zvezde, gumbe, sukna In vse potrebne pritiUlne. f SploSni savod za uniformiranje \ pr«j BACK « PCHL :; RUOOLF BODENMUL1ER ;; Ljubljana, Stari trg štev. 8. iLjubijanska kreditna banka v Ljubljeni I u DeSniika glavnica 10,000.000 Ur+m. u Stl*itAl*JCVfl UllOfl &\BVi 2a R«x«rvnl ffondl okroglo 1,590.000 kroii! Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici sedaj v Ljubljani, in Celju. Sprejema vloge na knjižice in tftkoii ralnii Kafnie tai pradaja vse vrste vrednostmih paplrjev, financira erarične dobave in dovoljuje