327 Uvod »Zapomnil sem si lepega mladega gospoda z lepimi mladimi brki, la- stnika majhne tvrdke, izdelovalnice muholovcev znamke Bussolin.« 1 Bralec, ki se nadeja, da bo v pričujoči razpravi našel slikovite podo- be mariborskih industrialcev, kakršna je zgornja iz Jančarjevega Severnega sija, romana, katerega dogajanje je postavljeno v Maribor iz konca tridese- tih let, bo doživel razočaranje, saj besedilo ne vsebuje zanimivih pripovedi o usodah mariborskih podjetnikov. Avtor je raziskavo zastavil malce dru- gače. Njen glavni namen je predvsem prikaz nekaterih kolektivnih značil- nosti mariborskega industrijskega podjetništva v medvojnem času. Kljub nekaterim prikazom zgodovine razvoja mariborske industrije 2 ostaja ta tema še precej nedotaknjena in neobdelana, zato upam, da se bo moja raz- prava bralcem zdela zanimiva in da predstavlja nov kamenček v mozaiku, ki veča znanje o gospodarski zgodovini Maribora. Edino delo, neposredno posvečeno podjetništvu, ki sem ga pri raziskovanju gradiva za razpravo uspel najti, je diplomska naloga Nataše Vodopivec, študentke Ekonomsko- poslovne fakultete Univerze v Mariboru, z naslovom Podjetništvo v Mari- boru in okolici med svetovnima vojnama. 3 Vendar se Nataša Vodopivec ni 1 Drago Jančar: Severni sij. Celovec-Salzburg 1993, str. 26. 2 Najbolj zaokrožen pregled kljub izrazito marksističnemu pristopu in z njim povezano pristranskostjo predstavlja delo Ermina Kržičnika: Gospodarski razvoj Maribora. Maribor 1956. O mariborski tekstilni industriji je izčrpno pisal France Kresal v monografi ji Tekstilna industrija v Sloveniji (v nadaljevanju France Kresal: Tekstilna). Ljubljana 1976. Odlično sintezo razvoja Maribora po letu 1918 izpod peresa sodobnika predstavlja razprava Franja Baša: Razvoj Maribora v letih 1918–1938 (v nadaljevanju Franjo Baš: Razvoj). V: Kronika slovenskih mest, 1939, št. 2, str. 57–68. 3 Nataša Vodopivec: Podjetništvo v Mariboru in okolici med svetovnima vojnama. Maribor 2004. Mitja Sunči č ZNA ČILNOSTI MARIBORSKEGA PODJETNIŠTVA V TRIDESETIH LETIH 20. STOLETJA mesto in gospodarstvo.indb 327 mesto in gospodarstvo.indb 327 6.5.2010 14:05:57 6.5.2010 14:05:57 328 toliko ukvarjala s podjetniki kot posamezniki ali množico posameznikov, temveč se je osredotočila zlasti na podjetja, ki so med svetovnima vojnama delovala v Mariboru. Ker podatki, ki jih je pridobila, temeljijo na razisko- vanju arhivskih virov, v tem primeru registrov mariborskega trgovinskega sodišča, sem si pri ustvarjanju vzorca podjetij pomagal z njenim delom. Sam sem raziskovalno pozornost posvetil tako podjetjem kot tudi posameznikom, ki so v njih delovali. Zato je razprava razdeljena na dva sklopa. V prvem predstavljam vzorec podjetij, ki so bila vključena v raz- pravo, v drugem sklopu pa se osredotočim na podjetnike. Pri tem je treba povedati še nekaj besed o metodološkem pristopu, ki me je vodil pri razi- skovanju mariborskega podjetništva. V prvi vrsti gre za kvantitativno razi- skavo, kar pomeni, da sem množico podatkov o podjetjih in posameznikih s preštevanjem in računanjem poskušal obdelati in oblikovati tako, da so se izkristalizirale nekatere temeljne splošne značilnosti mariborskega podje- tništva v času med svetovnima vojnama. Zato se podjetniki v razpravi sko- raj ne pojavljajo kot posamezniki, ampak so vedno del množice podjetni- kov, s katero jih vežejo nekatere skupne lastnosti ali jih, nasprotno, od njih ločujejo. Za pridobitev uravnotežene podobe o mariborskih podjetnikih bi bilo seveda nujno treba prikazati tudi njihove individualne življenjske usode, vendar za to v razpravi ni bilo ne prostora ne časa. Rezultati kvan- titativne analize so večinoma predstavljeni v obliki tabel, ki tvorijo glavno tkivo razprave. Rezultate sem se vedno trudil podati tako v absolutnih kot tudi v relativnih številkah (to je odstotkih). Vzorec podjetij Industrijski podjetnik, glavni subjekt pričujoče razprave, ne more ob- stajati brez institucionalnega okvira, ki šele omogoča njegovo delovanje. Tak institucionalni okvir je od začetkov kapitalizma pa vse do danes pred- stavljalo podjetje. Ta institucija s pravno predpisano organizacijsko obliko in strogo hierarhijo predstavlja podjetnikov poligon, na katerem lahko iz- razi svojo podjetniško žilico. 4 Temelj, ki sploh omogoča kvantitativno analizo podatkov, je obli- kovanje vzorca, sestavljenega iz več samostojnih enot, katerih značilnosti 4 Arthur H. Cole: Business Entreprise in its Social Setting. Cambridge 1959, str. 7. mesto in gospodarstvo.indb 328 mesto in gospodarstvo.indb 328 6.5.2010 14:05:57 6.5.2010 14:05:57 329 mora raziskovalec nato odkriti in obdelati. V procesu raziskovanja mari- borskega podjetništva sem oblikoval dva med seboj neločljivo povezana vzorca. Prvi je bil sestavljen iz industrijskih podjetij, ki so obratovala na območju Maribora in okolice v tridesetih letih, drugi pa iz podjetnikov, ki so v njih delovali. V prvem sklopu zato sledi predstavitev rezultatov, ki so nastali pri analizi vzorca industrijskih podjetij. Da se je neko podjetje uvrstilo v vzorec kot industrijsko, je moralo izpolnjevati več pogojev. Najprej je o tem odločalo lastništvo. Za uvrstitev je podjetje namreč moralo biti v zasebni lasti oziroma v lasti zasebnega kapitala. Zato v raziskavo nisem vključil za Maribor izredno pomembnih državnih Železniških delavnic. Ko sem za podjetje ugotovil, da je bilo v zasebni lasti, je bilo treba dognati še, ali ustreza merilom industrijskega podjetja. Ker je bila medvojna jugoslovanska statistika glede določanja in- dustrijskih podjetij precej ohlapna in neenotna, 5 sem raje posegel po bolj strogih merilih industrijske statistike iz časa Habsburške monarhije, ki imajo predvsem to prednost, da omogočajo enotno obravnavo industrij- skih podjetij po različnih strokah. Glavni merili za določanje industrijske- ga podjetja v avstrijski statistiki sta bila število zaposlenih in pogonska sila. Da je podjetje veljalo za industrijsko, je moralo imeti več kot 20 zaposlenih in vsaj 10 konjskih sil pogona. 6 Pri določanju industrijskih podjetij raziskovalec potrebuje zgodovin- ski vir, ki mu omogoča selekcijo podjetij. Za potrebe razprave se je kot najprimernejši vir izkazalo gradivo, ki ga je za industrijsko statistiko zbi- rala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo (v nadaljevanju: Zbornice za TOI) v Ljubljani. 7 Gradivo je nastalo predvsem v tridesetih letih prejšnje- ga stoletja in zajema celotno območje zbornice, torej celotno slovensko etnično ozemlje (v nadaljevanju SEO), ki je takrat bilo v mejah kraljevine Jugoslavije. Iz tega razloga je med dokumenti mogoče najti tudi podatke za slovensko Štajersko. Ker popisne pole oziroma vprašalni (anketni) listi za posamezna industrijska podjetja niso obdelani, predstavlja statistično gradivo idealen vir za raziskovanje podjetništva. Vprašalna pola vsebuje predvsem podatke o podjetju, poseben razdelek pa je posvečen tudi podje- 5 Več o tem glej: Stevan M. Kukoleća: Industrija Jugoslavije 1918–1938 (v nadaljevanju Stevan M. Kukoleća: Industrija). Beograd 1941, str. 2–10. 6 Klaus Tenfelde: Unternehmer in Deutschland und Österreich während des 19. Jahrhunderts: Forschungsprobleme. V: Innere Staatsbildung und gesellschaft liche Moderniesierung in Österreich und Deutschland 1867-71 bis 1914 (ur. Helmut Rumpler). Wien-München 1991, str. 129. 7 Gradivo je dostopno v Arhivu republike Slovenije (v nadaljevanju ARS), AS 448, fasc. 309. Pri raziskavi sem uporabil podfascikle od številke 1 do 13. mesto in gospodarstvo.indb 329 mesto in gospodarstvo.indb 329 6.5.2010 14:05:58 6.5.2010 14:05:58 330 tnikom, ki so v njem delovali. Pri podjetjih so me zanimali zlasti naslednji podatki: ime, sedež podjetja ali kraj njegovega obrata, industrijska stroka, formalna organizacijska oblika, število zaposlenih, leto ustanovitve ali vpi- sa v trgovinski register ter leto, kdaj je podjetje izpolnilo vprašalno polo. Ker pa nekaterih podjetij v gradivu Zbornice za TOI ni bilo mogoče najti in ker je pri tem šlo za precej velika in pomembna podjetja zlasti tekstilne stroke, 8 sem si pomagal s podatki, zbranimi v industriji posvečeni prilogi Krajevnega leksikona Dravske banovine (v nadaljevanju KLDB) 9 , in z že omenjeno diplomsko nalogo Nataše Vodopivec. Prej sem na kratko omenil, da je gradivo Zbornice za TOI nastalo v tridesetih letih 20. stoletja. T o površno formulacijo je treba zdaj natančneje opredeliti in razdelati. Tabela A predstavlja časovni razpon, v katerem so nastale vprašalne pole, iz katerih sem črpal podatke o podjetjih in podje- tnikih. Tabela A: Leta, iz katerih so podatki o podjetjih in podjetnikih v vzorcu Leto Število podjetij Odstotek 1931 6 8,1 1932 1 1,4 1933 5 6,7 1936 5 6,7 1937 9 12,2 1938 10 13,5 1939 21 28,4 1940 16 21,6 1941 1 1,4 Skupaj 74 100 Iz tabela je razvidno, da sem v vzorec uvrstil 74 industrijskih podje- tjih. V ečina podatkov o njih je iz druge polovice tridesetih let, za eno celo iz prvih mesecev leta 1941. Seveda to ne pomeni, kot se bo videlo pozneje, da mnoga podjetja niso nastala že prej kot v tridesetih letih, želim le opozoriti 8 Npr. Karl Th oma, mehanična tvornica svilenih izdelkov, Maribor, in Jugotekstil dzoz, mehanična tekstilna tvornica, Maribor-Melje. 9 Krajevni leksikon Dravske banovine (v nadaljevanju KLDB). Ljubljana 1937. mesto in gospodarstvo.indb 330 mesto in gospodarstvo.indb 330 6.5.2010 14:05:58 6.5.2010 14:05:58 331 na to, da je v raziskavi predstavljeno stanje značilno za točno določeno desetletje, ali še bolje, za njegovo drugo polovico. Treba je zapisati še nekaj stavkov o prostorski omejitvi, ki jo je bilo treba uvesti, ker se simpozij osredotoča zlasti na mesto Maribor. Zato sem v vzorec na podlagi upravnega stanja, kakršno je nastalo po letu 1929 z uvedbo banovin, 10 srezov 11 in mestnih občin 12 vključil podjetja s sedežem in/ali obratom v mestni občini Maribor 13 ter srezih Maribor desni breg, obsegajočem občine Ruše, Hoče, Pobrežje in Studenci 14 in Maribor levi breg, v katerem je bila občina Košaki z istoimenskim industrializiranim predmestnim naseljem. 15 Občini Pobrežje z naseljema Pobrežje in Tezno ter Studenci sta predstavljali industrijski predmestji Maribora, medtem ko sta bili občini Ruše in Hoče od starega mestnega jedra že bolj oddaljeni, vendar sta vseeno bili območji, zajeti v proces industrializacije, pogojene z bližino Maribora. O vplivu slednjega na industrializacijo njegove okolice zgovorno pričajo podatki štetja prebivalstva iz leta 1931: v občini Ruše, ki so jo raziskovalci Geografskega inštituta na Univerzi kralja Aleksandra v Ljubljani označili za »industrijsko«, 16 se je s kmetijstvom preživljalo le še 18,3 odstotka prebivalstva, v občinah Spodnje in Zgornje Hoče ter Raz- vanje, ki so jih že omenjeni geografi opredelili kot »periferne občine večjih mestnih aglomeracij (…), kjer je kmetski značaj že potisnjen v ozadje«, 17 je bil odstotek kmečkega življa višji, toda še vedno pod 50 odstotki. 18 Velika večina v vzorcu zajetih podjetij je imela svoj sedež v mestu Maribor in njegovi okolici (glej tabelo 1). Toda v vzorec sem se odločil vključiti tudi dve izjemi. Prva je Sladkogorska tovarna lepenke in papirja, 10 Oktobra 1929 je kralj uvedel upravno preureditev države, ki je še poudarila centralistično državno ureditev. Jugoslavija je bila razdeljena na nove upravne enote, banovine. Jurij Perovšek: Ozemlje in ljudje. V: Slovenska novejša zgodovina (ur. Zdenko Čepič et al.). Ljubljana 2005, str. 184. 11 V sreze so bili junija 1929 preimenovani prejšnji okraji. Prav tam, str. 185. 12 Zakon o mestnih občinah iz leta 1934 je priznal status mestnih občin naslednjim slovenskim mestom: Ljubljani, Ma- riboru, Celju in Ptuju. Prav tam. 13 Upravna enota z uradnim nazivom Mestna občina Maribor je obsegala predvsem mesto brez predmestij. Mestna obči- na Maribor je leta 1931 štela 33.149 prebivalcev in imela obseg 706 ha. KLDB, str. 447. 14 KLDB, str. 427–447. 15 KLDB, str. 434–435. 16 Gospodarska struktura Slovenije (v nadaljevanju GSS). Ljubljana 1939, str. 15. Anonimni pisec članka o naselju Ruše v KLDB je z enim stavkom zajel bistvo korenitih sprememb, ki jih je prinesla industrializacija: »Nekdaj mirna vas in po- znano letovišče zadobiva v zadnjem času spričo velike tovarne za dušik povsem industrijski značaj«. Morda je mogoče v teh vrsticah zaznati ščepec nostalgije za starimi, spokojnimi časi (namišljene) ruralne idile, preden je življenje ljudi pričela obvladovati sila, ob kateri se razblinja »vse stalno in trdno«, sila, ki ji je uspelo kmečko prebivalstvo iztrgati »idiotizmu vaškega življenja«, kot sta v svojem grenko-sladkem slavospevu buržoaziji na začetku Komunističnega manifesta zapisala Marx in Engels. Karl Marx in Friedrich Engels: Izbrana dela: drugi zvezek. Ljubljana 1971, str. 592–593. 17 GSS, str. 14. 18 Točne številke so naslednje: Spodnje Hoče 45,3 odstotka, Zgornje Hoče 48,1 odstotka, Razvanje 47,2 odstotka. GSS, str. 14. mesto in gospodarstvo.indb 331 mesto in gospodarstvo.indb 331 6.5.2010 14:05:58 6.5.2010 14:05:58 332 d. z o. z., ki je imela obrat v Slovenskih goricah, v kraju z imenom Sladki vrh, sedež podjetja pa je bil v Mariboru. Druga izjema je bila Teksta, d. d., za tekstilnu proizvodnju, s sedežem v Zagrebu in obratom v mariborskem predmestju Tezno. Razloga, da sem se odločil za vnos omenjenih podjetij v vzorec, sta dva: Sladkogorska tovarna lepenke poudarja pomen Maribora kot severno-štajerskega gospodarskega središča, ki ni pospeševalo le indu- strializacije bližnje okolice, temveč je svoj gospodarski vpliv širilo tudi na oddaljenejše, še izrazito agrarno obarvane kraje, 19 čeprav pri podjetju ni sodeloval lokalni mariborski kapital, temveč zlasti ljubljanski bančni ka- pital (Zadružna gospodarska banka). Delniška družba Teksta je zanimiva zlasti kot primer posega zagrebškega bančnega kapitala v Mariboru. 20 Obe podjetji sta torej predstavljali delovanje bančnega kapitala, ki je v Maribor prišel iz drugih jugoslovanskih mest in ni bil lokalnega mariborskega iz- vora. 21 Posledično tudi podjetniški kader, zadolžen za njuno vodstvo, ni prihajal iz Maribora, temveč iz Ljubljane in Zagreba. Vsi ti dejavniki so se mi zdeli dovolj merodajni in vredni upoštevanja pri poskusu prikaza čim bolj celovite podobe industrijskega podjetništva v Mariboru. V naslednjih vrsticah bom na hitro predstavil temeljne značilnosti vzorca industrijskih podjetij. Tabela 1: Sedeži v vzorcu zajetih podjetij Srez ali mestna občina Število podjetij Odstotek Mestna občina Maribor 60 81,1 Srez Maribor desni breg 11 14,9 Srez Maribor levi breg 2 2,7 Sedež podjetja zunaj SEO 22 1 1,3 Skupaj 74 100 Iz tabele 1 je mogoče razbrati, da je večina podjetij imela sedež v me- 19 Občine okoli Sladkega vrha so imele povprečno okoli 80 odstotkov kmečkega prebivalstva. GSS, zemljevid št. 1. 20 Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1924 s sodelovanjem dunajskega industrijskega in zagrebškega bančnega kapitala, vendar kaže, da so dunajski družabniki v tridesetih letih iz podjetja izstopili in je to prišlo v popolnoma jugoslovansko last. KLDB, str. 646; ARS AS 448, fasc. 309, podfasc. 11. 21 V erjetno je na to vplivalo tudi dejstvo, da mariborskemu podjetništvu v medvojnem času ni uspelo razviti samoniklega bančništva, zaradi česar so v Mariboru delovale podružnice bančnih zavodov, ki so svoje sedeže imeli »v središčih držav- nega gospodarstva«. Franjo Baš: Razvoj, str. 63. 22 Slovensko etnično ozemlje v Habsburški monarhiji je obsegalo naslednje dežele: Kranjska, slovenske dele dežel Štajer- ske in Koroške ter Primorsko, ki je združevala Goriško in Gradiško, Trst in sodni okraj Podgrad v Istri. Andrej Studen: Pedenarca, ksel, kelnerca, žnidar. Ljubljana 1993, str. 20 in Jasna Fischer: Slovensko narodno ozemlje in razvoj prebival- stva. V: Slovenska novejša zgodovina: prva knjiga (ur. Zdenko Čepič et al.). Ljubljana 2005, str. 17. mesto in gospodarstvo.indb 332 mesto in gospodarstvo.indb 332 6.5.2010 14:05:58 6.5.2010 14:05:58 333 stu Maribor, sledila so jim podjetja s sedežem v srezih Maribor desni in levi breg, zunaj SEO pa je imelo sedež le eno podjetje. Koncentracija sedežev podjetij v Mariboru in njegovi neposredni okolici kaže na to, da je bil tuji, to je nejugoslovanski kapital zaradi carinskih in drugih državnih predpi- sov, ki so imeli namen ščititi in spodbuditi razvoj industrije na jugoslo- vanskih tleh, primoran v Mariboru ustanavljati sedeže podjetij in ne zgolj podružnic. Seveda je bil sedež podjetja zgolj formalnost in ta podatek ne pove veliko ne o izvoru kapitala ne o tem, kje so se sprejemale podjetniške odločitve. Le eno obravnavano podjetje je imelo sedež zunaj mariborske- ga območja. To je bila že omenjena Teksta, d. d., s sedežem v Zagrebu. To daje slutiti, da jugoslovanski bančni kapital ni bil močno zainteresiran za Maribor. Preden preidem na predstavitev strukture podjetij po industrijski stroki, moram razložiti, po kakšnem ključu sem se odločil za delitev indu- strije. Iskal sem preprosto rešitev, ki bi omogočila poenotenje čim več ra- znolikih podjetij, in jo našel v shemi, po kateri je bila slovenska industrija razdeljena v KLDB. 23 Razlog za iskanje preproste rešitve je bil v tem, da gre v tem primeru za zgodovinsko razpravo, posvečeno predvsem podjetni- štvu, in ne za poglobljeno analizo medvojne industrije. Tabela 2: Podjetja po industrijski stroki Industrijska stroka Število Odstotek Tekstilna 23 31,1 Gradbena 10 13,5 Kemična 8 10,8 Kovinska 8 10,8 Živilska 6 8,1 Lesna 5 6,8 Papirna 5 6,8 Usnjarska 34 Razno 2 2,8 Grafi čna 1 1,3 Neznano 34 Skupaj 74 100 23 Glej KLDB, str. 615–668. Podobno shemo razdelitve industrijskih strok je uporabil tudi zgodovinar Jože Šorn v razpra- vi Razvoj industrije v Sloveniji med obema vojnama. V: Kronika, 1959, št. 1, str. 10. mesto in gospodarstvo.indb 333 mesto in gospodarstvo.indb 333 6.5.2010 14:05:58 6.5.2010 14:05:58 334 Tabela 2 zelo jasno kaže, da so imela v Mariboru primat tekstilna podjetja. Na drugem mestu so bile gradbena podjetja. Nekaj nad deset od- stotkov je bilo podjetij kemične in kovinske stroke, druge industrijske veje pa so ostale pod desetimi odstotki. Zdaj se je mogoče vrniti k prej zapisani misli o manjši neposredni udeležbi bančnega kapitala v mariborski industriji. 24 Trditev o majhni neposredni kapitalski in podjetniški bančni udeležbi bolje osvetljuje in njej v prid govori formalna organizacijska struktura v vzorcu zbranih pod- jetij. Tabela 3: Formalna organizacijska oblika podjetij Oblika podjetja Število Odstotek Posamično podjetje 32 43,2 Družba z omejeno zavezo 21 28,4 Javna družba 13 17,6 Delniška družba 7 9,4 Komanditna družba 1 1,4 Skupaj 74 100 Na majhno neposredno udeležbo bančnega kapitala v industriji na- mreč opozarja nizko število delniških družb v vzorcu, saj so bile le-te po številčnosti na predzadnjem mestu. 25 Najštevilčnejša so bila posamična podjetja, sledile so jim družbe z omejeno zavezo, ki so bile najpriljubljenej- še ravno v za Maribor značilni tekstilni stroki, kjer so imele delež 43,6 od- stotka vseh v stroki delujočih podjetij, medtem ko je bila delniška družba le ena (4,3 odstotka vseh podjetij tekstilne stroke). V drugih treh najbolj raz- širjenih strokah, gradbeni, kemični in kovinski, so bile po številu na prvem mestu posamična podjetja, drugo in tretje mesto pa so si delile delniške in družbe z omejeno zavezo. V tem se te veje mariborske industrije razlikuje- jo od tekstilne. V slednji so bile namreč posamična podjetja šele na tretjem, predzadnjem, mestu. 26 Iz povedanega je mogoče zaključiti, da posamična 24 Posredno, to je s kreditiranjem, je bančni kapital seveda imel pomembno vlogo pri razvoju mariborske industrije. Franjo Baš: Razvoj, str. 63. 25 Več o priljubljenosti delniških družb kot oblike organiziranja podjetij v primeru neposredne bančne kapitalske udelež- be glej: Mitja Sunčič: Bančna udeležba v industriji med svetovnima vojnama. Razprava je v času pisanja poglavja v tisku in bo izšla v reviji Prispevki za novejšo zgodovino. 26 Razmerje med industrijsko stroko in organizacijski obliko podjetja v tekstilni, gradbeni, kemični in kovinski industriji je bilo naslednje: mesto in gospodarstvo.indb 334 mesto in gospodarstvo.indb 334 6.5.2010 14:05:58 6.5.2010 14:05:58 335 podjetja kljub svoji številčnosti niso imela večje vloge v tekstilni panogi in so bila torej omejena predvsem na bolj obstranske panoge mariborske industrije. 27 S tem sem se približal naslednji značilnosti mariborske indu- strije, ki jo bo natančneje osvetlila problematika velikosti podjetij. Sledi namreč obravnava števila zaposlenih. Tabela 4: Število zaposlenih v podjetjih, zajetih v vzorec Število zaposlenih po kategorijah Število podjetij v posamezni kategoriji Odstotek 21–50 37 50 51–100 13 17,6 101–250 11 14,9 251–500 8 10,8 Nad 501 5 6,7 Skupaj 74 100 Ob tem naj pripomnim, da sem podjetja gleda na število zaposlenih razvrstil v kategorije po metodologiji, ki so jo v tridesetih letih razvili raz- iskovalci, zaposleni na ljubljanskem Geografskem inštitutu, pri čemer sem izpustil kategorijo podjetij z manj kot 20 zaposlenimi, obenem pa sem vsa večja podjetja vključil v kategorijo podjetij z nad 500 zaposlenimi. 28 Moja metoda se od prej omenjene zaradi uporabe različnih virov razlikuje v tem, da sem upošteval vse v podjetju zaposlene, torej tudi pisarniško osebje, medtem ko so v raziskavah Geografskega inštituta upoštevali izključno de- lavstvo. Menim, da ta razlika ne vpliva močno na rezultate, obenem pa morda daje bolj zaključeno podobo o zaposlenih v industriji na maribor- skem območju. Podatke o številu zaposlenih sem, kot sem že omenil, črpal iz anketnih listov za industrijo Zbornice za TOI.   Gradbena Kemična Kovinska Tekstilna A.Š. Odstotek A.Š. Odstotek A.Š. Odstotek A.Š. Odstotek Posamična fi rma 7 70 2 25 4 50 5 21,7 Družba z omejeno zavezo 2 20 2 25 2 25 10 43,6 Javna družba 1 10 2 25 0 0 6 26,1 Komanditna družba 0 0 0 0 0 0 1 4,3 Delniška družba 0 0 2 25 2 25 1 4,3 Skupaj 10 100 8 100 8 100 23 100 27 Posamična podjetja so bila na prvem mestu v naslednjih strokah: gradbena, kovinska in lesna. 28 Glede kategorij glej: GSS in Mirko Novak Razmestitev industrije v Sloveniji. V: Geografski vestnik, 1939, št. 1–4, str. 23. mesto in gospodarstvo.indb 335 mesto in gospodarstvo.indb 335 6.5.2010 14:05:58 6.5.2010 14:05:58 336 Zdaj pa k rezultatom: kljub temu da je Maribor veljal za mesto velikih tekstilnih podjetij, so tako absolutno kot tudi relativno v izbra- nem vzorcu prevladovala mala podjetja z od 21 do petdeset zaposlenimi. Precej za njimi so bila podjetja z več zaposlenimi. Opazno je, da število podjetij pada sorazmerno s številom zaposlenih. Na tej podlagi je torej mogoče oblikovati podobo o velikem številu malih zasebnih podjetij, ki so delala družbo velikanom tekstilne industrije. Ob tem se postavlja zani- mivo vprašanje, ali je pri odnosu med množico malih podjetij in peščico velikih šlo za ekonomsko dopolnjevanje ali za konkurenčni boj. Morda število malih podjetij bolj kaže na dopolnjevanje kot neusmiljen konku- renčni boj. Vendar zgolj razvrščanje in preštevanje podjetij po številu zaposlenih še ne pove veliko o njihovi (ne)pomembnosti. Več o tem je mogoče izvede- ti iz števila zaposlenih v posameznih kategorijah podjetij. Tabela 5: Število zaposlenih po kategorijah Kategorija Skupno število zaposlenih Odstotek skupnega deleža zaposlenih Povprečno število zaposlenih v kategoriji 21–50 1188 10,3 32,1 51–100 1042 9,1 80,2 101–250 1645 14,3 149,5 251–500 3063 26,6 382,9 Nad 500 4575 39,7 915 Skupno število delavstva 11.513 100 311,9 Iz tabele 5 je jasno razvidno, da so manjša podjetja v strukturi vseh zaposlenih v industriji imela razmeroma obrobno vlogo. Po v tridesetih le- tih 20. stoletja veljavnih merilih so kot večja podjetja veljala tista, ki so za- poslovala nad 100 delavcev. 29 Zgolj površen pogled na tabelo 5 pove, da so večja podjetja v Mariboru in njegovi bližnji okolici zaposlovala več kot tri četrtine ali 80,3 odstotka vseh zaposlenih v industriji. Obenem izstopa tudi nizko povprečno število zaposlenih v prvi, najštevilčnejši kategoriji podje- tij. S tem se jasno kaže postranska in dopolnjujoča vloga manjših podjetij, pri čemer pa se ne sme omalovaževati njihovega pomena pri napredujoči 29 GSS, str. 24. mesto in gospodarstvo.indb 336 mesto in gospodarstvo.indb 336 6.5.2010 14:05:58 6.5.2010 14:05:58 337 izgradnji infrastrukture sodobnega industrijska centra kot tudi ne pri skr- bi za potrebe vzporedno s procesom industrializacije razvijajočega se trga potrošniških dobrin. 30 To sklepanje je mogoče podpreti z analizo odnosa med industrijsko stroko in številom zaposlenih. V tabeli so zajete le štiri stroke z največjim številom zaposlenih. Tabela 6: Razmerje med industrijsko stroko in številom zaposlenih Tekstilna Gradbena Kemična Kovinska A.Š. Odstotek A.Š. Odstotek A.Š. Odstotek A.Š. Odstotek 21–50 8 34,8 4 40 4 50 5 62,5 51–100 5 21,7 1 10 1 12,5 1 12,5 101–250 2 8,7 2 20 2 25 2 25 251–500 3 13 3 30 1 12,5 0 0 Nad 501 5 21,8 0 0 0 0 0 0 Skupaj 23 100 10 100 8 100 8 100 Zanimivo je, da je bilo tudi v tekstilni stroki, tako kot v vseh drugih, največ malih podjetij. V endar je iz tabele jasno razvidno, da je bila tekstilna industrija izjemna ravno zaradi visokega odstotka velepodjetij z več kot 501 zaposlenim, saj je tudi edina v vzorcu, ki je sploh imela podjetja v tej kategoriji. Iz visokega odstotka malih podjetij v tekstilni stroki je mogoče sklepati na njihovo dopolnilno vlogo ter pomen v tekstilni industriji in pri zadovoljevanju potreb prebivalstva na lokalnem trgu. 31 To sliko dopolnjuje naslednja tabela, ki podaja izračun povprečnega in skupnega števila zaposlenih v podjetjih glede na stroko. Iz zgornjih številk je mogoče brez večjih težav razbrati dominantno vlogo tekstilne industrije, še zlasti, če upoštevamo specifi čno problemati- ko zaposlovanja v gradbeni industriji, ki je bila po številu zaposlenih na drugem mestu. Zaposlovanje v gradbeni industriji je bilo namreč izrazito sezonsko (oziroma sezijsko, kot so rekli v tridesetih letih) obarvano, zaradi česar je število zaposlenih v gradbenih podjetjih zelo nihalo. Ob upošteva- nju te okoliščine je šele mogoče sprevideti pomen tekstilne proizvodnje za 30 Sodobniki so bili mnenja, da je industrija dvignila življenjski standard v medvojnem Mariboru. Glej: Franjo Baš: Razvoj, str. 62 ter 64–65. 31 V zgornji tabeli to ni navedeno, vendar je treba opozoriti, da je bil odstotek podjetij v kategoriji 21 do 50 zaposlenih v drugih strokah: lesna 80 odstotkov, živilska 66,6 odstotka, usnjarska 66,6 odstotka in papirna 60 odstotkov. mesto in gospodarstvo.indb 337 mesto in gospodarstvo.indb 337 6.5.2010 14:05:59 6.5.2010 14:05:59 338 prebivalstvo Maribora in njegove agrarno prenaseljene okolice. 35 Številke, navedene v tabeli 7, vodijo le k enemu sklepu: veliko večino zaposlenih v industriji, ki je bila v lasti zasebnega kapitala, je preživljala tekstilna proi- zvodnja. Za konec prvega sklopa, posvečenega analizi vzorca podjetij, se bom na kratko pomudil le še pri časovni dimenziji obravnavanih podjetij. Želim namreč predstaviti, kdaj so v vzorec vključena podjetja nastala. Mariborska industrija je namreč v obravnavanem obdobju veljala za mlado, zato me je zanimalo, kako se bo ta trditev kazala v številkah. Glede letnice, ki sem jo izbral kot začetek podjetja, sem v prvi vrsti poskušal dognati leto vpisa v sodni register mariborskega trgovinskega sodišča, saj je bil vpis pogosto znak, da je podjetje preseglo obrtni okvir. Vendar nekatera podjetja – kljub temu da so imela industrijski značaj – zaradi neznanih razlogov niso bila vpisana v sodni register podjetij, zato je bilo pri njih treba upoštevati letni- 32 Številka je ravno na pol poti med oceno o 6000 v tekstilni stroki zaposlenih delavcih, ki jo je leta 1939 podal Franjo Baš: Razvoj, str. 61 in Kresalovo oceno iz leta 1976, ki pravi, da je mariborska tekstilna industrija zaposlovala približno 7000 delavcev. France Kresal: Tekstilna, str. 103. 33 V vzorec je bilo vključeno le eno podjetje grafi čne stroke. 34 GSS navaja, da je mariborska industrija v tridesetih letih zaposlovala 12.891 delavcev, medtem ko je Baš ocenil, da naj bi v Mariboru s predmestji bivalo kar 16.000 delavcev. GSS, str. 17, Franjo Baš: Razvoj, str. 65. 35 O problematiki agrarne prenaseljenosti mariborske okolice in pomena industrije za njeno absorpcijo glej: Franjo Baš: Razvoj, str. 59. Tabela 7: Povprečno in skupno število zaposlenih po industrijskih strokah Stroka Povprečno število zaposlenih v stroki Skupno število zaposlenih v stroki Odstotek od skupnega števila zaposlenih Tekstilna 289,4 6656 32 58,5 Gradbena 181,8 1818 16 Kemična 111,9 895 7,8 Kovinska 69,8 558 4,9 Papirna 94,5 472 4,1 Živilska 58,6 352 3,1 Lesna 47,4 237 2,1 Usnjarska 67,3 202 1,8 Razno 51,7 103 0,9 Grafi čna X 33 92 0,8 Skupaj 11.385 34 100 mesto in gospodarstvo.indb 338 mesto in gospodarstvo.indb 338 6.5.2010 14:05:59 6.5.2010 14:05:59 339 co nastanka, če je bila ta seveda v virih sploh zapisana. Vendar je neregi- striranih podjetij v vzorcu razmeroma malo. Da sem se za njihovo vklju- čitev v vzorec sploh odločil, je bila odločilnega pomena želja mariborsko industrijo prikazati v vsej njeni večplastnosti in raznolikosti. Glavni vir za določanje letnice registracije ali nastanka podjetja ni bil mariborski trgo- vinski register, temveč že mnogokrat omenjene vprašalne pole za industri- jo Zbornice za TOI. Če v vprašalnih polah tega podatka ni bilo, sem moral iskati pomoč v diplomski nalogi Petre Vodopivec in KLDB. Tabela 8: Čas ustanovitve ali registracije v vzorec zajetih podjetij Desetletje Število podjetij Odstotek 1881–1890 1 1,3 1891–1900 3 4,1 1901–1910 6 8,1 1911–1917 2 2,7 1918–1920 3 4,1 1921–1930 32 43,2 1931–1940 25 33,8 Neznano 2 2,7 Skupaj 74 100 V tabeli 8 zbrani podatki jasno potrjujejo tezo o mladosti mariborske industrije. Desetletje 1911–1920 sem zaradi poudarjanja pomena naglega povojnega industrijskega razvoja razdelil na dva dela, in sicer na leta 1911– 1917 in 1918–1920. Pred letom 1918 je bilo ustanovljenih le 16,2 odstotka podjetij v vzorcu, po letu 1918 pa kar 83,8 odstotka. Obdobja ustanovitve podjetij nekako ustrezajo konjunkturnim obdobjem. Pred prvo svetovno vojno izstopa zlasti desetletje 1901–1910, v katerem je gospodarski polet trajal od 1901 do 1905 ter se začel zopet po letu 1908. 36 Po letu 1918 bije v oči zlasti izreden razmah podjetniške dejavnosti v dvajsetih letih, v de- setletju, ki ga je mogoče glede na število novoustanovljenih industrijskih podjetij razglasiti za najživahnejšo dobo industrijskega razvoja Maribora in okolice. Ob tem je treba opozoriti na visok odstotek podjetij, ki so bila ustanovljena v tridesetih letih, v desetletju, ki ga je sicer zaznamovala huda 36 Glede konjunkturnih obdobij glej tabele v Filip Uratnik in Ivo Lah: Aktualni problemi iz socialne politike in gospodar- stva. Ljubljana–Maribor 1934, str. 56-57. mesto in gospodarstvo.indb 339 mesto in gospodarstvo.indb 339 6.5.2010 14:05:59 6.5.2010 14:05:59 340 gospodarska kriza. Vendar je pojasnilo za napredujočo industrializacijo Maribora v tridesetih letih mogoče najti v prevladi tekstilne stroke, ki je v Jugoslaviji gospodarska kriza zaradi nenasitnega trga ni kaj prida priza- dela. 37 Enakomeren razvoj tekstilne industrije ponazarja tudi tabela 9, ki zajema vseh 22 tekstilnih podjetij, za katere je bilo mogoče ugotoviti čas registracije ali ustanovitve. Tabela 9: Čas registracije ali ustanovitve tekstilnih podjetij Desetletje Število podjetij Odstotek 1921–1930 11 50 1931–1940 11 50 Skupaj 22 100 Vsa tekstilna industrijska podjetja v vzorcu so torej nastala po prvi svetovni vojni. Naslednja tabela prikazuje čas nastanka podjetij v drugih industrijskih strokah: Tabela 10: Razmerje med stroko in časom ustanovitve podjetja Stroka Odstotek podjetij v stroki, ustanovljenih pred letom 1918 Odstotek podjetij v stroki, ustanovljenih po letu 1918 Grafi čna 0 100 Papirna 0 100 Razno 0 100 Kovinska 12,5 87,5 Gradbena 22,3 77,7 Usnjarska 33,3 66,6 Lesna 40 60 Živilska 50 50 Na podlagi številk v tabeli 10 je mogoče zaključiti, da so pred letom 1918 na območju Maribora nastajala predvsem podjetja industrijskih strok, ki bi jih bilo mogoče označiti za tradicionalne. Sem bi zlasti lahko 37 Ivo Lah je v Spominskem zborniku Slovenije zapisal, da tekstilna industrija »med svetovno gospodarsko krizo ni skoraj nič trpela«. Ivo Lah: Razvoj zaposlenosti v Sloveniji po svetovni vojni. V: Spominski zbornik Slovenije: Ob dvajsetletnici Kraljevine Jugoslavije (ur. Jože Lavrič, Josip Mal in France Stele). Ljubljana 1939, str. 403. mesto in gospodarstvo.indb 340 mesto in gospodarstvo.indb 340 6.5.2010 14:05:59 6.5.2010 14:05:59 341 uvrstil živilsko, usnjarsko, lesno in v manjši meri gradbeno industrijo. 38 Najverjetneje so bila to manjša podjetja, ki so proizvajala predvsem za lo- kalni trg. Po prvi svetovni vojni je Maribor zajel močan val ustanavljanja novih industrijskih podjetij, pri čemer so bila na prvem mestu podjetja tekstilne industrije. Poleg tekstilne so se pojavile tudi nekatere druge nove industrijske panoge, kot sta bila grafi čna in papirna industrija. Zaključiti velja z ugotovitvijo, da je na podlagi rezultatov o ustanavljanju v vzorec zajetih podjetij mogoče trditi, da so skoraj vse industrijske stroke po letu 1918 doživele razmah, le za živilsko industrijo se zdi, da je stagnirala. 39 S tem se je analiza vzorcev podjetij približala koncu. S kvantitativno metodo sem sicer izračunal še nekatera druga razmerja med različnimi podatki v vzorcu (tako npr. razmerje med številom zaposlenih in časom nastanka podjetja ali razmerje med organizacijsko obliko podjetja ter ča- som nastanka), vendar v tem prispevku ni prostora za podrobnejšo pred- stavitev rezultatov, zato se bom zdaj posvetil analizi posameznikov, ki so delovali v izbranih podjetjih. Vzorec podjetnikov Kljub navidezno preprostemu sklepanju, da je podjetnik pač tisti, ki je ali lastnik ali vodja industrijskega podjetja, naleti raziskovalec ravno pri poskusu opredelitve podjetnika na številne težave. Tako podjetnik kot tudi podjetništvo sta precej splošna in široka pojma brez točno določenega po- mena, pri katerih si je mogoče predstavljati marsikaj: od podeželskega obr- tnika do kramarja, ki se s svojim blagom vlači po blatnih cestah, trgovca v lastnem, lično urejenem lokalu kot tudi uglajenega bankirja ali industri- alca. Poseben problem nastane pri osredinjanju na zgolj podjetnost v in- dustriji, saj je znotraj podjetja, te osnovne enote industrijske proizvodnje, treba določiti posameznika, ki mu pripada prestižni naziv podjetnik. Za industrijska podjetja v lasti posameznikov, ki so prevladovala v zgodnjih fazah industrializacije, to ni težavno. Težava se pojavi pri podjetjih v lasti več družabnikov, ki so jih s seboj prinesli razvoj kapitalizma, povečana po- treba po investicijah in nove formalne organizacijske oblike podjetij. 38 Pred letom 1918 je bila za Maribor značilna predvsem živilska industrija, ki se je razvila na podlagi trgovine z deželni- mi pridelki. Franjo Baš: Razvoj, str. 61. 39 Mlinarstvo, pred letom 1918 zelo pomembna veja mariborske živilske industrije, je v prvi Jugoslaviji skoraj popolnoma propadlo. Franjo Baš: Razvoj, str. 61. mesto in gospodarstvo.indb 341 mesto in gospodarstvo.indb 341 6.5.2010 14:05:59 6.5.2010 14:05:59 342 Zaradi omenjenih težav sta se v zgodovinopisju, katerega predmet raziskovanja predstavlja industrijsko podjetništvo, razvili dve glavni sku- pini defi nicij. Prva je tako imenovana funkcionalna, ki podjetnika vidi v posamezniku, ki sprejema podjetniške odločitve in zanje tudi nosi odgo- vornost. Zaradi pomanjkljivosti zgodovinskih virov je funkcionalna defi - nicija, ki bi jo sicer bilo mogoče uporabiti na ravni posamičnega podjetja, precej neuporabna, zlasti še, če si raziskovalec za nalogo zada raziskova- nje značilnosti večje skupine podjetnikov, kot je bil moj cilj v tej razpravi. Zato je treba poseči za kako drugo, s stanjem informacij v arhivskih virih bolj kompatibilno defi nicijo. To je mogoče najti v tako imenovani položaj- ni defi niciji podjetnika, ki za podjetnika proglasi posameznika, imetnika najvišje formalne avtoritete v podjetju. Te posameznike je zelo enostavno prepoznati, saj so bili kot nosilci vodilnih položajev v podjetju vedno for- malno-pravno priznani in kot taki navedeni v uradnih dokumentih, zgo- dovinarjevem glavnem viru. 40 Vseh podjetnikov, ki sem jih uvrstil v vzorec, je 156. Kot je bilo že omenjeno, so delovali v 74 različnih podjetjih, torej pride, gledano popol- noma statistično, na eno podjetje približno 2,1 podjetnik. Seveda je pri tem treba upoštevati veliko posamičnih podjetij v individualni lasti, s čimer se koncentracija podjetnikov premakne na podjetja v lasti več družabnikov. Vodenje podjetij je bilo formalno torej individualno ali kolektivno. Med individualna podjetja spadajo posamična, med kolektivna pa vsa druga. Vendar so tudi v nekaterih formalno kolektivno vodenih podjetjih glavno besedo imeli posamezniki, kot npr. v podjetju Josipa Hutterja. 41 Iz tega je mogoče izpeljati splošnejšo tezo o podjetniški posebnosti Maribora v slo- venskem okviru, predvsem njegove tekstilne industrije. Ta posebnost se je kazala v izraziti uveljavitvi močnih podjetniških osebnosti, 42 medtem ko so v drugih delih Dravske banovine večino velikih industrijskih podjetij obvladovale delniške družbe pod bančnim nadzorom in je bilo vodenje podjetij zaupano upravnim odborom, v katerih je bila individualna pod- jetnost podvržena izrazito kolektivni metodi odločanja, ki je bila povrh vsega zaradi neposredne kapitalske bančne udeležbe močno odvisna od 40 Več o problematiki defi nicije podjetnika glej: Mitja Sunčič: Kdo je podjetnik? V: Podobe modernizacije: poglavja iz gospodarske in socialne modernizacije Slovenije v 19. in 20. stoletju (ur. Žarko Lazarević in Aleksander Lorenčič ). Lju- bljana 2009. 41 Jerneja Ferlež: Josip Hutter in bivalna kultura Maribora. Maribor 2009, str. 13. 42 Kot take bi omenil: Bedricha Schonskya, Marka Rosnerja in zlasti Josipa Hutterja, arhetipskega »selfmademana «. France Kresal: Tekstilna, str. 104–110. Za vse naštete v precejšnji meri velja, da so sicer delovali v podjetjih s formalno kolektivnim vodstvom, a so glavni pečat podjetju dajali kar sami. mesto in gospodarstvo.indb 342 mesto in gospodarstvo.indb 342 6.5.2010 14:05:59 6.5.2010 14:05:59 343 zahtev in želja bančne ustanove, pogosto pa sta tudi sovpadala bančni in podjetniški kader. 43 Že pri analizi podjetij sem opozoril na malo delniških družb v tekstilni industriji in na nizek delež delniških družb med vsemi podjetji v vzorcu. Tu opisana mariborska posebnost se seveda nanaša zgolj na velika podjetja, kajti manjša so bila po vsej Dravski banovini pa tudi v vsej Jugoslaviji najpogosteje v lasti posameznikov. 44 Kot za podjetja so tudi za zbiranje podatkov o podjetnikih temeljni vir predstavljali anketni listi Zbornice za TOI, v katerih je mogoče najti naslednje podatke: ime in priimek podjetnika, letnica rojstva, kraj rojstva, kraj bivanja, nacionalna pripadnost in državljanstvo. Iz vprašalne pole sem izluščil še podatek o industrijski stroki, v kateri je bil podjetnik dejaven, in njegov položaj v podjetju. Vprašalnike so podjetniki izpolnjevali sami, v večjih podjetjih pa najverjetneje visoko pisarniško osebje, zaradi česar so zlasti osebni podatki o industrialcih, ki so delovali v delniških družbah, pogosto pomanjkljivi. Toda ker sem poskušal sestaviti čim bolj ustrezno in temeljito sliko podjetništva, delujočega v konkretnem času in prostoru, sem se odločil, da v vzorec podjetnikov uvrstim tudi tiste, katerih podatki so bili nepopolni. Pri tem je treba bralca opozoriti, da gre pri podjetnikih za one, ki so večinoma delovali konec tridesetih let, eden celo v letu 1941 (glej tabelo A), in torej ne gre za vzorec, ki bi se razprostiral čez celotno medvojno obdobje, ampak za podjetnike, delujoče v zelo specifi čnem ča- sovnem izrezu. Vzorec torej predstavlja sinhrono stanje podjetniškega ka- dra v podjetjih, kakršno je obstajalo na neki časovni točki. Zato je izostalo preučevanje diahronega, dinamičnega elementa časovnega spreminjanja podjetništva znotraj enote podjetja. 45 Kljub temu se nadejam, da dobljeni rezultati vsaj deloma ustrezno predstavljajo nekatere splošne značilnosti mariborskega podjetništva v medvojnem obdobju. Preden se lotim analize povezav med pridobljenimi podatki, je za za- četek potrebna zgolj predstavitev vzorca podjetnikov. Najprej bo govor o industrijski stroki, v kateri so bili podjetniki v vzorcu dejavni: 43 Izhajam iz lastne razprave, naslovljene Bančna udeležba v industriji med svetovnima vojnama, ki je v trenutku pisanja v tisku. 44 Stevan M. Kukoleća: Industrija, str. 381–384; Mirko Novak: Razmestitev industrije v Sloveniji. V: Geografski vestnik, 1939, št. 1–4, str. 91; Žarko Lazarević: Vzpon slovenskega podjetništva v industriji do druge svetovne vojne. V: Pogled v zgodovino slovenskega podjetništva (ur. Jasna Fischer et al.). Vrhnika 1998, str. 113–115. 45 Več o dinamiki personalnih menjav v nekaterih mariborskih tekstilnih podjetjih glej: France Kresal: Tekstilna, str. 103–113. mesto in gospodarstvo.indb 343 mesto in gospodarstvo.indb 343 6.5.2010 14:05:59 6.5.2010 14:05:59 344 Tabela 11: Industrijska panoga, v kateri so delovali v vzorcu zajeti podjetniki Stroka Število industrialcev Odstotek Tekstilna 52 33,3 Gradbena 22 14,1 Kemična 21 13,5 Živilska 17 10,9 Kovinska 10 6,4 Lesna 9 5,8 Papirna 8 5,1 Grafi čna 6 3,8 Usnjarska 4 2,6 Razno 3 1,9 Neznano 4 2,6 Skupaj 156 100 Prevlada tekstilne stroke se zelo jasno kaže tudi v številu podjetnikov v vzorcu, ki so bili v njej dejavni. Sledi ji gradbena industrija, skoraj enako število industrialcev je delovalo tudi v kemični industriji. Na četrto mesto se je uvrstila živilska industrija, ki je bila sicer po številu podjetij šele na petem mestu. V drugih industrijskih strokah pa se število podjetnikov ve- činoma ujema s številom podjetij. Sledi obravnava položaja, ki so ga podjetniki v podjetjih zasedali. Po- ložaji z največjo formalno avtoriteto glede na organizacijski tip podjetja so bili: lastnik v posamičnih podjetjih, javni družabnik v javnih in komandi Tabela 12: Položaj v podjetju, ki so ga imeli v vzorcu zajeti podjetniki Položaj v podjetju Število industrialcev Odstotek Poslovodja 59 37,8 Javni družabnik 33 21,2 Lastnik 32 20,5 Upravni odbornik 32 20,5 Skupaj 156 100 mesto in gospodarstvo.indb 344 mesto in gospodarstvo.indb 344 6.5.2010 14:05:59 6.5.2010 14:05:59 345 tnih družbah, upravni odbornik v delniških družbah in poslovodja v druž- bah z omejeno zavezo. 46 Primerjava teh rezultatov s formalnimi organizacijskimi oblikami podjetij (glej tabelo 3) pokaže nekatere razlike. V vzorcu podjetnikov na- mreč prednjačijo poslovodje, medtem ko so družbe z omejeno zavezo med podjetji šele na drugem mestu. Čeprav je bilo posamičnih podjetij v vzorcu največ, si lastniki delijo z upravnimi odborniki četrto mesto. Na splošno je mogoče opaziti, da so si javni družabniki, lastniki ter upravni odborniki po številu in po odstotkih precej blizu, izstopajo le poslovodje. Manj lastnikov v vzorcu je mogoče pojasniti s preprosto številčno prevlado podjetnikov, ki so delovali v družbenih podjetjih, ter z mojo usmeritvijo, da sem v vzorec vključil največje možno število podjetnikov, delujočih v posameznem pod- jetju. S tem so tudi med vsemi podjetji absolutno in relativno neštevilne delniške družbe pridobile precejšen delež v vzorcu podjetnikov. Tabela 13: Število zaposlenih v podjetjih, v katerih so delovali v vzorcu zajeti industrialci Število zaposlenih Število industrialcev Odstotek 21–50 63 40,4 51–100 33 21,1 101–250 31 19,9 251–500 19 12,2 Nad 500 10 6,4 Skupaj 156 100 Če se je razdelitev položajev v industrijskih podjetjih razlikovala od strukture tipov podjetij, pa tabela 13 potrdi sliko o številčni prevladi malih podjetij. Zlasti poveden je podatek, da sta v skupini najmanjših industrij- skih podjetij z 21 do 50 zaposlenimi delovali kar dve petini vseh podjetni- kov v vzorcu. V manjših podjetjih, torej v podjetjih z manj kot 100 zapo- slenimi, je delovalo 61,5 odstotka v vzorec zajetih podjetnikov, medtem ko je v večjih podjetjih delovalo 38,5 odstotka industrialcev. V podjetjih z več kot 500 zaposlenimi, ki so vsa predstavljala velike tovarne tekstilne stroke, pa je bil dejaven le manjši del mariborskih podjetnikov. Vendar kvanti- 46 V eč o tem glej: Mitja Sunčič: Kdo je podjetnik? V: Podobe modernizacije: poglavja iz gospodarske in socialne moderni- zacije Slovenije v 19. in 20. stoletju (ur. Žarko Lazarević in Aleksander Lorenčič ). Ljubljana 2009, str. 142–159. mesto in gospodarstvo.indb 345 mesto in gospodarstvo.indb 345 6.5.2010 14:06:00 6.5.2010 14:06:00 346 tativna prevlada malih industrijskih podjetnikov ni kaj dosti vplivala na kvalitativno podobo industrijskega podjetništva, saj se zdi, da so bila mala podjetja le sopotniki dominantne tekstilne industrije. Vprašalne pole za industrijo omogočajo tudi analizo rojstnih podat- kov o industrialcih. Najprej se bom posvetil rojstnemu letu podjetnikov. Tabela 14: Podjetniki glede na desetletje, v katerem so bili rojeni Desetletje Število rojenih podjetnikov Odstotek 47 1851–1860 1 0,1 1861–1870 1 0,1 1871–1880 25 21,7 1881–1890 33 28,7 1891–1900 32 27,8 1901–1910 18 15,7 1911–1920 5 4,4 Neznano 41 X Skupaj 156 100 Iz tabele 8 je jasno vidno, da je bila večina industrijskih podjetij v Mariboru in njegovi okolici ustanovljena po prvi svetovni vojni, zlasti v dvajsetih letih. Kombiniranje te védnosti s podatki, zbranimi v tabeli 14, da slutiti, da se je večina podjetnikov začela z industrijsko dejavnostjo ukvarjati med 30. in 60. letom starosti, torej v srednjih letih. V starostnih skupinah, rojenih v desetletjih 1901–1910 in 1911–1920, 48 je zaznati novo podjetniško generacijo, ki pa svojega polnega potenciala zaradi podjetni- štvu nenaklonjenih okoliščin, ki so nastopile z drugo svetovno vojno in se nadaljevale po njenem koncu, ni mogla uresničiti. Drugi in še precej bolj zanimiv podatek, ki ga je bilo o mariborskih in- dustrialcih mogoče dobiti, je bil njihov rojstni kraj. Obdelava tega podatka je zahtevala določen metodološki premislek. Vsi v vzorec zajeti podjetniki so namreč pripadali generacijam, ki so doživele geopolitične pretrese, do katerih je prišlo po prvi svetovni vojni. Raziskovalec zato naleti na dejstvo, da so se vsi obravnavani podjetniki rodili še v času obstoja Habsburške mo- narhije, gospodarsko pa so delovali v eni od držav, ki so nastale na njenem 47 Brez upoštevanja podjetnikov, katerih rojstno leto je neznano (skupno število podjetnikov je torej 115). 48 Zadnji podjetnik, vključen v vzorec, se je rodil leta 1918. mesto in gospodarstvo.indb 346 mesto in gospodarstvo.indb 346 6.5.2010 14:06:00 6.5.2010 14:06:00 347 pogorišču. Ob tem ne gre zanemariti niti podjetnikov, ki so se rodili zunaj ozemlja »črno-žolte« monarhije, v okviru predvojnih evropskih meja. Da bi ne bil kriv anahronizma, ki bi ga zagrešil, če bi izhajal iz geopolitičnega stanja v tridesetih letih, obenem pa tudi zaradi večje preglednosti in stabil- nosti mej do leta 1918, sem se odločil upoštevati državne tvorbe, kakršne so obstajale v času, ko so se podjetniki rodili. Temeljno delitev sem uvedel med podjetniki, rojenimi znotraj meja SEO v Habsburški monarhiji, 49 in podjetniki, rojeni zunaj njega. Podjetnike, rojene znotraj meja SEO, sem najprej razdelil po sodnih okrajih in nato po deželah. Pri dveh podjetnikih je bilo zaradi nejasne na- vedbe rojstnega kraja mogoče ugotoviti le to, da sta se rodila na SEO, so- dnega okraja pa ni bilo mogoče točno določiti. Med sodnimi okraji izstopa predvsem mariborski, 50 v katerem se je rodilo 26 od skupaj 73 podjetnikov (35,6 odstotka), za katere je bilo mogoče ugotoviti rojstni kraj. Razen so- dnega okraja Maribor ni bilo opaziti posebnih koncentracij podjetniških rojstev. 51 49 Glede defi nicije slovenskega etničnega ozemlja oziroma SEO glej opombo 23. 50 V mariborski sodni okraj sem vključil tudi mesto Maribor. Pri določanju, v katerem sodnem okraju so se podjetniki rodili, sem si pomagal z Allgemeines Verzeichnis der Ortschaft en Österreichs. Wien 1915. 51 Nekaj sodnih okrajev, v katerih se je rodilo največ podjetnikov: Ljubljana šest podjetnikov, Trst šest podjetnikov, Ilirska Bistrica trije podjetniki, Kočevje trije podjetniki, Sveti Lenart v Slovenskih Goricah trije podjetniki, Celje dva podjetnika in tako naprej. 52 Slovenska Štajerska je obsegala 20 sodnih okrajev: Celje, Vransko, Konjice, Šmarje pri Jelšah, Gornji Grad, Laško, Ljutomer, Gornja Radgona, Lenart, Maribor, Slovenska Bistrica, Ormož, Ptuj, Rogatec, Kozje, Sevnica, Brežice, Radlje, Šoštanj in Slovenj Gradec. Jasna Fischer: Slovensko narodno ozemlje in razvoj prebivalstva. V: Slovenska novejša zgodo- vina: prva knjiga (ur. Zdenko Čepič et al.). Ljubljana 2005, str. 17. 53 Slovenska Koroška je obsegala deset sodnih okrajev: Šmohor, Borovlje, Celovec, Rožek, Beljak, Pliberk, Dobrla vas, Železna Kapla, Velikovec in Šentpavel. Jasna Fischer: Slovensko narodno ozemlje in razvoj prebivalstva. V: Slovenska novejša zgodovina: prva knjiga (ur. Zdenko Čepič et al.). Ljubljana 2005, str. 17. Tabela 15: Kraj rojstva podjetnikov po deželah Dežela Število Odstotek Slovenska Štajerska 52 36 50,7 Kranjska 25 35,2 Trst 6 8,5 Goriška in Gradiška 2 2,8 Slovenska Koroška 53 2 2,8 Skupaj 71 100 Rojena na slovenskem etničnem ozemlju brez podrobne navedbe kraja 2X mesto in gospodarstvo.indb 347 mesto in gospodarstvo.indb 347 6.5.2010 14:06:00 6.5.2010 14:06:00 348 Bolj zanimiv je pregled rojstev podjetnikov po deželah, na katere je bilo razdeljeno SEO. Med podjetniki, rojenimi na SEO so torej prevladovali rojeni na Slo- venskem Štajerskem in na Kranjskem. Podjetnikov s Primorske je bilo raz- meroma malo, še manj iz Slovenske Koroške. Za 66 podjetnikov je bilo mogoče ugotoviti, da so bili rojeni zunaj slo- venskega ozemlja. Ne preseneča, da jih je bila velika večina, kar 57 oziroma 86,4 odstotka, rojena znotraj meja Habsburške monarhije, kar kaže na iz- razito vključenost medvojnega Maribora v srednjeevropski poslovni svet. Tabela 16 prinaša podatke o rojstnih krajih zunaj SEO rojenih podjetnikov. Tabela 16: Industrialci, rojeni zunaj SEO Kraj rojstva Število podjetnikov Odstotek Podjetniki, rojeni v Habsburški monarhiji 57 86,4 Nemčija 5 7,6 Srbija 3 4,5 Italija 1 1,5 Skupaj 66 100 Nekaj podjetnikov se je rodilo v Nemškem cesarstvu, Srbiji in Italiji, vendar se zdi njihov delež v primerjavi z deležem podjetnikov, rojenih v Habsburški monarhiji, precej obroben. 54 Glej op. 56. Tabela 17: Podjetniki, rojeni v Habsburški monarhiji Kraj Število Odstotek Češka in Moravska 23 40,3 avstrijske dežele 54 22 38,6 Hrvaška 6 10,5 Bosna in Hercegovina 2 3,5 Ogrska (Madžarska) 2 3,5 Bukovina 1 1,8 Dalmacija 1 1,8 Skupaj 57 100 mesto in gospodarstvo.indb 348 mesto in gospodarstvo.indb 348 6.5.2010 14:06:00 6.5.2010 14:06:00 349 Tabela 17 podrobneje prikazuje, iz katerih dežel Habsburške monar- hije so izvirali v Mariboru dejavni podjetniki. Največji del podjetnikov je odpadel na deželi Češko in Moravsko, 55 tik za petami pa so jim bili podjetniki, rojeni v avstrijskih deželah. 56 Z goto- vostjo jo torej mogoče trditi, da so prevladovali podjetniki iz cislajtanskih dežel, medtem ko so iz ogrskega dela monarhije prevladovali podjetniki, rojeni na Hrvaškem, ki so po letu 1918 postali eden od treh temeljnih ste- brov, na katerih je počivala prva Jugoslavija. Povedano je mogoče strni- ti v ugotovitvi, da je priseljevanje podjetnikov v Maribor imelo izrazito srednjeevropsko obeležje in da je ravno razpad Habsburške monarhije in nastanek novega srednjeevropskega geopolitičnega položaja pospešil priseljevanje podjetnikov iz raznih, predvsem cislajtanskih delov nekda- nje skupne domovine. Razloge za migracijo v novonastalo Jugoslavijo so podali podjetniki sami že v tridesetih letih 20. stoletja. Tako je mogoče pri opisu podjetja Doctor & drug, Maribor, mehanična tkalnica in apre- tura, izšlem v KLDB, kot razloge za ustanovitev podjetja brati: »Po svetov- ni vojni, ki je izpremenila s političnimi mejami tudi gospodarsko strukturo posameznih novih političnih tvorb, so se morala stara industrijska podjetja hitro prilagoditi novemu stanju. (…) Nove meje (prve Jugoslavije – op. p.) so postale velika zapreka tudi češki tekstilni industriji, ki je pred vojno zalagala s svojimi izdelki velik del današnjega jugoslovanskega tržišča. Razne carinske zaščitne mere, ki izvirajo iz težnje po čim večji gospodarski osamosvojitvi na polju industrije, so primorale češke industrialce, da so prišli s svojo strokovno 55 Podrobnejša analiza rojstnih krajev podjetnikov, rojenih na Češkem, poda naslednjo sliko. Kraj Število Odstotek Češka (s točno navedbo rojstnega kraja) 12 52,2 Moravska 5 21,7 Češki Sudeti 2 8,7 Rojeni na območju Češke in/ali Moravske brez točne navedbe rojstnega kraja 4 17,4 Skupaj 23 100 Številčno so torej prevladovali podjetniki, rojeni v deželi Češki, precej manj jih je bilo iz dežele Moravske. 56 Podjetniki so bili rojeni v naslednjih avstrijskih deželah: Kraj Število Odstotek Spodnja Avstrija in Dunaj 12 54,5 Avstrijska Štajerska 6 27,4 Gornja Avstrija 2 9,1 Avstrijska Koroška 1 4,5 Brez točne navedbe rojstnega kraj 1 4,5 Skupaj 22 100 Zaradi Dunaja, kjer se je rodilo največ podjetnikov iz Avstrije, je bila na prvem mestu dežela Spodnja Avstrija. V zvezi s podjetniki, rojenimi na Štajerskem, je treba povedati, da sta se dva rodila tik ob slovensko-nemški narodnostni meji, dva v Gradcu in dva v manjših krajih na avstrijskem Štajerskem. Zanimivo pri tem je zlasti dejstvo, da nove državne meje, ki so razdelile prej enotno deželo Štajersko, niso odvrnile podjetnikov z nemškega dela Štajerske, da ne bi poizkusili podje- tniške sreče v slovenskem delu Štajerske. mesto in gospodarstvo.indb 349 mesto in gospodarstvo.indb 349 6.5.2010 14:06:00 6.5.2010 14:06:00 350 izobrazbo in tudi kapitalom v novo državo, ki jim je obetala s svojim obse- žnim, še neizrabljenim trgom, široko možnost udejstvovanja. Na ta način so nastala skoro vsa naša prva tekstilna podjetja, ki so se v letih gospodarske ko- njunkture razrasla v krepko industrijo«. 57 Citirane vrstice kljub jedrnatosti predstavljajo pravo malo ekonomsko analizo in po svojem pomenu močno presegajo okvir predstavitve tekstilnega podjetja, saj lepo odstrejo motive za prihod zunaj meja Jugoslavije rojenih podjetnikov. Med razlogi za pre- selitev v Maribor je bil gotovo najpomembnejši vpeljava carinske zaščite za domačo, jugoslovansko tekstilno proizvodnjo, uzakonjene leta 1925, ki je z visokimi carinskimi postavkami onemogočila uvoz gotovih izdelkov iz tujine in s tem jugoslovanskim podjetjem zagotovila privilegirani položaj. 58 Gospodarska politika pretežno agrarne Jugoslavije, ki je težila k čim hitrej- ši izgradnji lastne industrije in k doseganju neodvisnosti do tuje industrije, je bil eden od dejavnikov, ki je (dobesedno) tujerodne industrialce primo- ral k temu, da so se tudi fi zično preselili v novo jugoslovansko državo in tam ustanovili tovarne. 59 Drugi pomemben razlog za stekanje tujih podjetnikov v Maribor je bila poslovna priložnost, katere zaznava, zasledovanje in uresničenje pred- stavlja eno od temeljnih značilnosti, ki posameznika naredijo podjetnika. In tekstilna industrija v jugoslovanskem kontekstu je predstavljala eno od panog, ki so podjetnikom gotovo nudile možnost za zaslužek. Za industri- alce je bil izjemno privlačen zlasti velik, še skoraj popolnoma neizrabljen trg, ki je dosegel zadovoljivo stopnjo kupne moči in bil željan industrijsko proizvedenega tekstilnega blaga. 60 Zlasti v dvajsetih letih so se najhitreje razvijale tiste industrijske panoge, ki so proizvajala dobrine za najširše ljudske množice, npr. tekstilna in živilska industrija. 61 O priložnostih, ki jih je ponujal jugoslovanski trg, so pisali tudi podjetniki sami. Tako je v predstavitvi delniške družbe Teksta, ki sta jo leta 1924 ustanovila dunajsko tekstilno podjetje Zerkowitz A. G. in zagrebški bančni kapital, kot eden temeljnih razlogov za ustanovitev podjetja v Mariboru navedeno tedanje 57 KLDB, str. 641. 58 Tekstilna industrija i tekstilno radništvo u Jugoslaviji. Beograd 1936, str. 44. 59 Tudi veliko mariborsko tekstilno podjetje Karl Th oma, mehanične tvornice svilenih izdelkov, je kot glavni razlog, da je ustanovilo tovarno v Jugoslaviji, navedlo njeno nenaklonjenost do uvoza tekstilnih izdelkov: »Podjetje ima svoje velike renomirane tovarne v Češkoslovaški. Radi deviznih in carinskih težkoč (podčrtal avtor) si je leta 1928 ustanovilo samostojno tvornico v Mariboru«. KLDB, str. 647. 60 V brošuri »Tekstilna industrija i tekstilno radništvo u Jugoslaviji« avtorji govorijo celo o »lakoti po tekstilijah« v Jugo- slaviji. Str. 19. 61 Stevan M. Kukoleća: Industrija, str. 399. mesto in gospodarstvo.indb 350 mesto in gospodarstvo.indb 350 6.5.2010 14:06:00 6.5.2010 14:06:00 351 »pomanjkanje tovrstnih podjetij v Jugoslaviji«. 62 Tekst (samo)predstavitve podjetja Zelenka&co., predilnica bombaža in mehanična tkalnica, Mari- bor, kar v vojaškem žargonu navaja, da je bil njen glavni namen, »da zavza- me čim večji del novega jugoslovanskega trga«. 63 Poleg navedenih razlogov so pri izbiri Maribora kot kraja podjetniške dejavnosti imeli vlogo še ti dejavniki: njegova ugodna prometna lega, elektrarna Fala in obilo cenene delovne sile. 64 Da so na tujem rojeni podjetniki resnično dajali prednost predvsem tekstilni industriji, nazorno pokaže tabela št. 18, ki prikazuje odnos med krajem rojstva in industrijsko panogo, v kateri so v vzorec zajeti podjetniki delovali. Tabela 18: Industrijske panoge, v katerih so delovali industrialci, rojeni zunaj SEO Stroka Število Odstotek Tekstilna 36 58,2 Kemična 11 17,7 Živilska 5 8,1 Gradbena 2 3,2 Kovinska 2 3,2 Usnjarska 2 3,2 Razno 2 3,2 Lesna 1 1,6 Papirna 1 1,6 Grafi čna 0 0 Skupaj 62 100 Pri podjetnikih, rojenih znotraj meja SEO, je bila tekstilna industrija šele na drugem mestu, odstotek podjetnikov, ki so se z njo ukvarjali, pa je sploh močno zaostajal za odstotkom, prikazanim v prejšnji tabeli. 62 KLDB, str. 646. 63 KLDB, str. 647. 64 Ta razloga je navedla že omenjena Teksta, d. d., KLDB, str. 646. Več o pogojih, ki so omogočili hitro industrializacijo Maribora po prvi svetovni vojni, glej v Ermina Kržičnika: Gospodarski razvoj Maribora. Maribor 1956, str. 36–37. mesto in gospodarstvo.indb 351 mesto in gospodarstvo.indb 351 6.5.2010 14:06:00 6.5.2010 14:06:00 352 Tabela 19: Industrijske panoge, v katerih so delovali industrialci, rojeni na SEO Stroka Število Odstotek Gradbena 20 22,3 Tekstilna 16 17,8 Živilska 12 13,5 Kemična 10 11,2 Kovinska 8 8,8 Lesna 8 8,8 Papirna 7 7,7 Grafi čna 6 6,6 Usnjarska 2 2,3 Razno 1 1,2 Skupaj 90 100 Največja razkoraka, ki se lahko razbereta iz prejšnjih dveh tabel, sta vidna v razliki pri udeležbi v dveh industrijskih vejah: v tekstilni in grad- beni. Slednja je bila skoraj izključno domena na SEO rojenih podjetnikov, medtem ko so v tekstilni industriji prevladovali zunaj SEO rojeni podjetni- ki. Ravno tako je mogoče zaznati določeno preferenco na Slovenskem roje- nih podjetnikov za delovanje v industrijskih panogah, ki so bile za Maribor značilne že pred letom 1918: zlasti v živilski in lesni industriji. Nasprotno so podjetniki, rojeni zunaj slovenskega etničnega ozemlja, dajali izrazito prednost po letu 1918 zrasli industriji. Tabela 20: Razmerje med krajem rojstva in številom zaposlenih pri podjetnikih, rojenih zunaj SEO Število zaposlenih Število podjetnikov Odstotek 21–50 20 30,3 51–100 16 24,2 101–250 14 21,2 251–500 9 13,6 Nad 500 7 10,7 Skupaj 66 100 mesto in gospodarstvo.indb 352 mesto in gospodarstvo.indb 352 6.5.2010 14:06:00 6.5.2010 14:06:00 353 Za konec sklopa, posvečenega rojstnemu kraju podjetnikov, bom predstavil še rezultate, ki jih dá primerjava med številom zaposlenih in krajem rojstva. Tabela 21: Razmerje med krajem rojstva in številom zaposlenih pri podjetnikih, rojenih na SEO Število zaposlenih Število podjetnikov Odstotek 21–50 36 49,4 51–100 16 21,9 101–250 9 12,3 251–500 10 13,7 Nad 500 2 2,7 Skupaj 73 100 Tabeli 20 in 21 le še poudarita že v zvezi z industrijskimi strokami omenjeno razliko med obema skupinama podjetnikov. Podjetniki, rojeni na slovenskem etničnem ozemlju, so v večjem številu delovali v manjših podjetjih, zlasti v kategoriji z 21 do 50 zaposlenimi. V večjih podjetjih z več kot 100 zaposlenimi jih je delovalo 28,7 odstotka, medtem ko je bil pri tu- jerodnih podjetnikih ta odstotek 45,5. Razlika se pokaže tudi pri izračunu povprečnega števila zaposlenih: pri podjetnikih, rojenih na Slovenskem, je ta številka 151,9, pri podjetnikih, rojenih zunaj tega prostora, pa 202,9. Izračun dejavnikov, kot sta pogonska sila in kapital, bi podal še druge raz- like med tema dvema skupinama podjetnikov, vendar se bom omejil le na hipotezo, da so podjetja, v katerih so vrhovne položaje zavzemali tujerodni podjetniki, imela večji kapital in tudi bolj avtomatizirano strojno proizvo- dnjo (ob tem se je treba spomniti le visoke udeležbe na SEO rojenih pod- jetnikov v gradbeni industriji). V prašalne pole za industrijo prinašajo tudi podatke o kraju prebivanja podjetnikov. Ta podatek je zanimiv zlasti zato, ker raziskovalcu omogoča dobiti predstavo o tem, ali so podjetniki mariborsko industrijo usmerjali in nadzirali iz tujine (torej zunaj meja Jugoslavije), iz drugih industrijsko- bančnih središč v Jugoslaviji, ali so industrialci delovali in bivali v kraju, kjer je stalo njihovo podjetje. Industrialce sem glede na kraj bivanja naj- prej grobo razdelil v tri kategorije: na industrialce, ki so bivali v Dravski banovini, na industrialce, ki so sicer bivali v Kraljevini Jugoslaviji, vendar mesto in gospodarstvo.indb 353 mesto in gospodarstvo.indb 353 6.5.2010 14:06:01 6.5.2010 14:06:01 354 ne v Dravski banovini, ter končno na industrialce, ki so bivali zunaj meja Kraljevine Jugoslavije, pri čemer sem upošteval geopolitično stanje iz let 1918–1938. Rezultati so v tabeli 22. Tabela 22: Industrialci glede na kraj bivanja Število Odstotek Industrialci, bivajoči v Dravski banovini 123 79,4 Industrialci, bivajoči zunaj meja Kraljevine Jugoslavije 20 12,9 Industrialci, bivajoči v kraljevini Jugoslaviji, vendar zunaj Dravske banovine 12 7,7 Skupaj 155 100 Neznano 1 Tabela 22 lepo kaže, da si je velika večina industrialcev za kraj biva- nja izbrala Jugoslavijo, zlasti Dravsko banovino, ki je združevala večino v Jugoslaviji živečih Slovencev. Številke kažejo, da mariborske industrije niso usmerjali v tujini živeči podjetniki. V vzorcu zajeti podjetniki so torej žive- li blizu industrijskih obratov, za vodenje katerih so bili pooblaščeni. Od podjetnikov, ki so bivali v Dravski banovini, si jih je 93,1 odstotka izbralo mesto Maribor in bližnjo okolico (sreza Maribor desni in Maribor levi breg). Na mariborskem območju je potemtakem živelo 72,9 odstotka od 155 podjetnikov, katerih kraj bivanja je znan. V Dravski banovini je bila po številu in odstotku podjetnikov na drugem mestu Ljubljana, kjer je pre- bivalo šest podjetnikov. To so bili predvsem zastopniki bančnega kapitala. Naslednji tabeli natančneje prikazujta kraj bivanja druge in tretje katego- rije podjetnikov. Tabela 23: Industrialci, bivajoči v kraljevini Jugoslaviji, vendar zunaj Dravske banovine Banovina ali mesto s posebnim statusom Število Odstotek Savska banovina 7 58,4 mesto Beograd 5 41,6 Skupaj 12 100 mesto in gospodarstvo.indb 354 mesto in gospodarstvo.indb 354 6.5.2010 14:06:01 6.5.2010 14:06:01 355 Tabela 24: Industrialci, bivajoči zunaj meja Kraljevine Jugoslavije 65 Država Število Odstotek Avstrija 9 45 Češkoslovaška republika 8 40 Italija 1 5 Nemčija 1 5 Švica 1 5 Skupaj 20 100 Pri podjetnikih, ki so živeli v Savski banovini, ki je obsegala se- verovzhodni del ozemlja Hrvaške, je šlo predvsem za tiste, ki so biva- li v Zagrebu, torej za predstavnike bančnega kapitala, iščočega ugodnih možnosti za naložbo v industriji. Podobno je mogoče trditi za podjetni- ke, živeče v takratnem glavnem mestu države južnih Slovanov, le da so med beograjskimi podjetniki prevladovali veletrgovci, bančnik pa je bil le eden. Že rezultati analize parametra rojstnega kraja so pokazali, da je večina tujerodnih podjetnikov, delujočih v mariborski industriji, izvirala iz avstrijskih in čeških dežel. Tabela 24 kaže na to, da vsi le niso zapustili domačega ognjišča in se preselili v Slovenijo, ampak da je del vodilnih položajev v podjetjih pripadel tudi onim, ki so raje ostali doma in so pod- jetje vodili v koordinaciji s podjetniki, bivajočimi v Mariboru. Zdi se, da gre pri v tujini živečih podjetnikih za take, ki jim je bil vrhovni položaj v podjetju zgolj formalnost ali pa so skrbeli za vodenje podjetja v njihovi domovini. Predzadnji parameter, ki naj bi prispeval k popolnejši podobi ma- riborskega podjetništva v tridesetih letih, je državljanstvo. Ker so številni anketni listi iz konca tridesetih let, ko je vodstvo nacističnega Tretjega raj- ha začelo uresničevati svoje sanje o združitvi vseh Nemcev pod skupnim krovom, so na podatke o državljanstvu, o Nemcih iz Avstrije in Češko- slovaške republike že vplivale razmere, ki so svet nedolgo za tem pahnile v vojno. Zato so v tabeli 25 navedeni podatki taki, kot jih je mogoče najti na vprašalnih polah, v tabeli 26 pa sem s pomočjo retrogradne špekulacije državljanstva spremenil v takšna, kot naj bi bila pred anšlusom Avstrije leta 1938 in vkorakanjem nemških čet v Češkoslovaško leta 1939. 150 podje- 65 Po geopolitičnem stanju iz leta 1938, torej pred spremembami mej v Evropi, ki jih je z anšlusom začela uveljavljati Nemčija. mesto in gospodarstvo.indb 355 mesto in gospodarstvo.indb 355 6.5.2010 14:06:01 6.5.2010 14:06:01 356 tnikov je navedlo podatke o državljanstvu. Obdelava podatkov je pokazala naslednje stanje. Tabela 25: Državljanstvo podjetnikov: dejansko stanje, kot ga je bilo mogoče najti v dokumentih Državljanstvo Število Odstotek Jugoslovansko 103 68,8 Nemško 21 14,1 Češkoslovaško 14 9,5 Avstrijsko 11 7,5 Italijansko 1 0,1 Skupaj 150 100 Neznano 6 X Tabela 26: Državljanstvo podjetnikov: špekulativno stanje, ki naj bi obstajalo pred letom 1938 Državljanstvo Število Odstotek Jugoslovansko 103 68,8 Avstrijsko 19 12,8 Čehoslovaško 19 12,8 Nemško 8 5,5 Italijansko 1 0,1 Skupaj 150 100 Neznano 6 X Iz obeh tabel je jasno razvidno, da je imela večina podjetnikov ju- goslovansko državljanstvo, čeprav navezava na podatke o rojstnem kraju podjetnikov pove, da so med njimi morali biti tudi podjetniki, rojeni zunaj SEO. Analiza razmerja med rojstnim krajem in državljanstvom da nasle- dnji odgovor. Rezultat opozarja na velik delež zunaj SEO rojenih industrialcev z jugoslovanskim državljanstvom. To seveda ne preseneča pri podjetnikih, rojenih v Srbiji, Bosni in Hercegovini, Dalmaciji ter na Hrvaškem, bolj za- nimivo postane pri podjetnikih, rojenih v nekdanji Habsburški monarhiji: jugoslovansko državljanstvo je prevzelo šest podjetnikov, rojenih v Avstriji, mesto in gospodarstvo.indb 356 mesto in gospodarstvo.indb 356 6.5.2010 14:06:01 6.5.2010 14:06:01 357 pet v čeških deželah ter industrialec, rojen v Bukovini. Tudi v Italiji roje- ni podjetnik je imel jugoslovansko državljanstvo. Razlogi za prevzem ju- goslovanskega državljanstva mi niso znani, domnevam lahko le, da je v nekaterih primerih šlo za odločitev na podlagi nacionalne pripadnosti, v nekaterih pa za željo po čim bolj neproblematičnem poslovnem delovanju. Na kratko naj opozorim le še na zanimiv primer treh podjetnikov (od sku- paj 73; predstavljali so torej le 4,1 odstotka), ki so bili rojeni na SEO, vendar so imeli nemško državljanstvo. Eden od njih je bil rojen v sodnem okraju Beljak, dva pa v sodnem okraju Maribor. Za zaključek sklopa o državljanstvu v raziskavo zajetih podjetnikov bom omenil še nekatere razlike med tabelo 25 in 26. Spremembe na evrop- skem zemljevidu po letu 1938 so prinesle predvsem skok deleža podjetni- kov z nemškim državljanstvom od 5,5 na 14,1 odstotka. K temu prirastku sta največji delež prispevali skupini podjetnikov s prej avstrijskim in češko- slovaškim državljanstvom, kar lahko privede do sklepa o velikem številu podjetnikov nemške narodnosti v vzorcu. In ravno narodnostni oziroma etnični pripadnosti podjetnikov bo posvečen zadnji sklop analize podje- tniškega vzorca. Narodnostna pripadnost je bila tako v času kot tudi v prostoru, v ka- terem je Zbornica za TOI izvajala industrijsko anketo, že več desetletij pre- cej občutljivo vprašanje, da povečanja nacionalnih napetosti, ki so se konec tridesetih let z nemškim revanšizmom ponovno stopnjevala, niti ne ome- njam. Poleg tega je postal leta 1938 Maribor bližnji sosed Tretjega rajha. Zato rahlo preseneča pripravljenost anketiranih industrialcev, da izpolnijo rubriko »narodna pripadnost«. Na poziv, naj razodenejo svojo narodnost, se je odzvalo 145 industrialcev, le 11 pa jih je okence pustilo prazno. Obde- lava podatkov prikaže tako stanje. Tabela 27: Državljanstvo podjetnikov, rojenih zunaj SEO Državljanstvo Število Odstotek Jugoslovansko 25 39,1 Nemško 16 25 Čehoslovaško 13 20,3 Avstrijsko 10 15,6 Skupaj 64 100 mesto in gospodarstvo.indb 357 mesto in gospodarstvo.indb 357 6.5.2010 14:06:01 6.5.2010 14:06:01 358 Tabela 28: Nacionalna pripadnost v vzorec zajetih podjetnikov Narodnost Število Odstotek Nemška 51 35,3 Slovenska 36 24,9 Jugoslovanska 34 23,5 Češka 10 6,9 Avstrijska 5 3,6 Hrvaška 4 2,9 Italijanska 2 1,4 Srbska 2 1,4 Češko-jugoslovanska 66 1 0,1 Skupaj 145 100 Neznano 11 X Šele obravnava rezultatov nacionalne pripadnosti, ki so jo podjetniki sami izrazili, omogoči resnično oceno »tujosti« oziroma »neslovenskosti« mariborske industrije v času med vojnama. In dobljeni rezultati jasno ka- žejo na zelo močno podjetniško udeležbo Nemcev. Večji problem pred- stavlja poskus dognati »slovenskost« mariborske industrije, saj je bilo, kot je lepo razvidno iz tabele 28, deklariranje za pripadnika jugoslovanskega naroda precej razširjeno in priljubljeno. Kaže, da je vsaj pri podjetnikih, ki so bili pripadniki južnoslovanskih narodov, zamisel o enotnem jugo- slovanskem narodu, sestavljenem iz treh plemen (slovenskega, hrvaškega in srbskega), naletela na precejšnje ponotranjenje, če je pri izpolnjevanju obrazcev seveda res šlo za osebno prepričanje in ne morda le za podreja- nje uradni ideologiji, kar pa iz dostopnih dokumentov seveda ni mogoče izvedeti. Kljub navedenim pomislekom je zaradi lažje obdelave podatkov mogoče veliko večino podjetnikov, ki so se deklarirali kot pripadniki jugo- slovanske narodnosti, prišteti k onim, ki so se izjasnili za Slovence. Temu v prid govorijo tudi rezultati analize razmerja med rojstnim krajem in naro- dnostno pripadnostjo. 66 Pri obdelavi podatkov je najbolj izstopal podjetnik, ki se je opredelil kot Čeh in obenem Jugoslovan, zato sem ga uvrstil v posebno kategorijo češko-jugoslovanske nacionalne pripadnosti. mesto in gospodarstvo.indb 358 mesto in gospodarstvo.indb 358 6.5.2010 14:06:01 6.5.2010 14:06:01 359 Tabela 29: Narodnostna pripadnost podjetnikov, rojenih na SEO Narodnost Število Odstotek Slovenska 33 45,8 Jugoslovanska 22 30,5 Nemška 16 22,3 Češko-jugoslovanska 1 1,4 Skupaj 72 100 Med tistimi, ki so bili rojeni zunaj SEO, je najti veliko manj podjetni- kov, ki so se deklarirali za predstavnike jugoslovanske narodnosti, v vzorcu pa so zato odločno prevladovali Nemci. Tabela 30: Narodnostna pripadnost podjetnikov, rojenih zunaj SEO Narodnost Število Odstotek Nemška 31 51,6 Češka 9 15 Jugoslovanska 7 11,6 Avstrijska 5 8,4 Hrvaška 3 5 Slovenska 2 3,4 Srbska 2 3,4 Italijanska 1 1,6 Skupaj 60 100 V zvezi z Nemci je omembe vredno zlasti dejstvo, da je bil med ma- riborskimi podjetniki velik del takih, ki so se rodili na SEO. V absolutnih številkah so sicer v vzorcu prevladovali Nemci, rojeni zunaj SEO, vendar tudi delež »avtohtonih« Nemcev v industriji ni bil zanemarljiv. Pri Nemcih, ro- jenih zunaj SEO, je velik delež odpadel na podjetnike, rojene na Češkem. 67 67 Narodnostna podoba podjetnikov, rojenih na Češkem in Moravskem, je bila taka: Narodnost Število Odstotek Nemška 9 42,8 Češka 8 38,1 Avstrijska 2 9,5 Jugoslovanska 1 4,8 Srbska 1 4,8 Skupaj 21 100 Prevladovali so torej podjetniki nemške narodnosti. mesto in gospodarstvo.indb 359 mesto in gospodarstvo.indb 359 6.5.2010 14:06:01 6.5.2010 14:06:01 360 V zvezi z narodnostjo podjetnikov so me predvsem zanimala njena razmerja do industrijske stroke ter števila zaposlenih v podjetju. Predstavi- tvi teh razmerij bo namenjen zadnji sklop razprave. Tabela 31: Udeležba v industrijski stroki glede na narodnost Nemška Slovenska Jugoslovanska Češka Avstrijska A.Š. Odstotek A.Š. Odstotek A.Š. Odstotek A.Š. Odstotek A.Š. Odstotek Tekstilna 19 37,2 7 20,6 5 14,7 8 80 3 100 Gradbena 10 19,6 0 0 7 20,6 0000 Grafi čna 0 0 6 17,6 000000 Papirna 0 0 5 14,7 3 8,8 0000 Kovinarska 5 9,8 4 11,8 000000 Lesna 1 2 4 11,8 2 5,9 1 10 0 0 Kemična 10 19,6 3 8,8 7 20,6 1 10 0 0 Živilska 3 5,9 2 5,9 10 29,4 0000 U s n j a r s k a23 , 925 , 9000000 R a z n o1212 , 9000000 Skupaj 51 100 34 100 34 100 10 100 3 100 Tabela 31 prikazuje razmerje med narodnostjo in udeležbo v indu- strijski stroki. Takoj je mogoče opaziti, da je v tem pogledu do večjih od- stopanj prihajalo le v tekstilni stroki, kjer je opazna tako relativna kot tudi absolutna prevlada podjetnikov nemške in češke narodnosti ter relativna prevlada avstrijske narodnosti. Po odstotkih v tekstilni industriji udeleže- nih podjetnikov so prednjačili Čehi in Avstrijci. Podoba o odnosu med na- rodi v panogah mariborske industrije se še izostri z združenjem kategorij slovenske in jugoslovanske ter nemške in avstrijske narodnosti z namenom ugotoviti razmerje med slovenskimi in nemškimi podjetniki. Združitev kategorij je seveda popolnoma hipotetične narave in jo uporabljam v me- todološke namene s ciljem prikazati čim bolj jasno in sistematično podobo zbranih podatkov, pri čemer se zavedam nasilne intervencije nad subjek- tivno odločitvijo in čutenjem posameznikov, ki jih obravnavam. Rezultate po združitvi kategorij prinaša naslednja tabela. mesto in gospodarstvo.indb 360 mesto in gospodarstvo.indb 360 6.5.2010 14:06:01 6.5.2010 14:06:01 361 Tabela 31a: Udeležba v industrijski stroki glede na narodnost – druga različica Jugoslovanska in slovenska narodnost Nemška in avstrijska narodnost A.Š. Odstotek A.Š. Odstotek Tekstilna 12 17,6 22 40,7 Gradbena 7 10,4 10 18,6 Grafi čna 6 8,8 0 0 Kemična 10 14,7 10 18,6 Kovinarska 4 5,9 5 9,3 Papirna 8 11,8 0 0 Živilska 12 17,6 3 5,5 Usnjarska 2 2,9 2 3,7 Lesna 6 8,8 1 1,8 Razno 1 1,5 1 1,8 Skupaj 68 100 54 100 Ob pogledu na rezultate v tabeli postane podoba o prevladi nemških podjetnikov v tekstilni industriji še jasnejša. Razlika je vidna predvsem v relativnih številkah, kar navaja k sklepu o koncentraciji nemškega pod- jetništva v tekstilni industriji, medtem ko so se slovenski podjetniki raz- poredili enakomerneje na več različnih strok. Relativna nemška prevlada je vidna tudi v gradbeni, kemični, kovinski in usnjarski stroki. Slovenski podjetniki so popolnoma obvladovali papirno in grafi čno stroko. Morda je razlog za slovensko prevlado v grafi čni industriji iskati v skrbi za ohra- nitev slovenskosti inštitucij, zadolženih za ustvarjanje nacionalne identi- tete, temelječe na izrazito kulturnih referenčnih točkah (zlasti na jeziku). Slovensko obvladovanje tiskarske industrije je bilo verjetno v mestu, ki je šele po letu 1918 dobilo zunanjo slovensko podobo, izrednega simbolne- ga pomena. Poleg omenjenih strok izstopa še slovenska prevlada v živilski industriji. Razlog za to je morda iskati v dveh prednostih, ki jih je nudi- la ta stroka podjetnikom: zahtevala je manjše kapitalne investicije, tako da je bila dostopna manjšim podjetnikom, obenem pa je bil trg za njene proizvode precej dojemljiv. 68 Verjetno je v pomanjkanju investicijskega ka- pitala pri slovenskih podjetnikih iskati odgovor, zakaj njihova prevlada v 68 Stevan M. Kukoleća: Industrija, str. 85–86. mesto in gospodarstvo.indb 361 mesto in gospodarstvo.indb 361 6.5.2010 14:06:02 6.5.2010 14:06:02 362 živilski industriji in po drugi strani njihova manjša zastopanost v tekstilni industriji. In ravno tu pride do izraza neudeležba kapitalno močnih slo- venskih bank v mariborski tekstilni industriji. Še v eni stroki so absolutno in relativno prevladovali slovenski podjetniki – v lesni industriji, za katero je bila, podobno kot za živilsko, značilna množica malih obratov, ki niso zahtevali velikih investicij. Razen teh razlogov je na razvoj lesne industrije vplivala tudi obilica lesa v mariborski okolici, zlasti na Pohorju. 69 Za konec analize razmerja med narodnostjo in industrijsko stroko sem pripravil še eno različico tabele, v kateri sem v prvi kategoriji združil podjetnike, ki jih je mogoče označiti kot tuje. To so podjetniki nemške, av- strijske in češke narodnosti. Nasproti jim stojijo podjetniki, ki bi jih bilo v kontekstu prostora in časa, iz katerega so anketni listi, mogoče označiti kot domače. To so predstavniki južnoslovanskih in jugoslovanske narodnosti. Torej podjetniki, ki so navedli, da so slovenske, hrvaške, srbske in jugoslo- vanske narodnosti. Tabela 31b: Udeležba v industrijski stroki glede na narodnost – tretja različica Južnoslovanske narodnosti: slovenska, hrvaška, srbska in jugoslovanska Nemška, avstrijska in češka narodnost A.Š. Odstotki A.Š. Odstotki Tekstilna 16 21,6 30 46,9 Živilska 13 17,6 3 4,7 Kemična 10 13,5 11 17,2 Papirna 8 10,8 0 0 Gradbena 7 9,4 10 15,6 Lesna 6 8,1 2 3,1 Grafi čna 6 8,1 0 0 Kovinska 5 6,8 5 7,8 Usnjarska 2 2,7 2 3,1 Razno 1 1,4 1 1,6 Skupaj 74 100 64 100 69 GSS, str. 26–27. mesto in gospodarstvo.indb 362 mesto in gospodarstvo.indb 362 6.5.2010 14:06:02 6.5.2010 14:06:02 363 Podatki v tabeli 31b v ničemer ne spreminjajo prej navedenih ugoto- vitev. Ravno obratno: še potencirajo rezultate iz tabele 31a. Že v zvezi z razmerjem med narodnostjo in industrijsko stroko sem izrazil domnevo, da so podjetniki slovenske narodnosti delovali v manjših obratih, ki so bili tudi manj kapitalno zahtevni. To domnevo bom naprej razdelal v sklopu, ki sledi in je posvečen razmerju med narodnostjo in šte- vilom zaposlenih v podjetju. Tabela 32: Število zaposlenih glede na narodnost podjetnikov Nemška Slovenska Jugoslovanska Češka Avstrijska A.Š. Odstotek: A.Š. Odstotek: A.Š. Odstotek: A.Š. Odstotek: A.Š. Odstotek: 21–50 15 29,4 21 58,4 17 50 3 30 2 40 51–100 13 25,5 5 13,9 9 26,5 4 40 2 40 101–250 10 19,6 5 13,9 2 5,9 1 10 0 0 251–500 7 13,7 4 11,1 6 17,6 1 10 0 0 Nad 500 6 11,8 1 2,7 0 0 1 10 1 20 Skupaj 51 100 36 100 34 100 10 100 5 100 Tabela 32 potrjuje zapisano domnevo, da so bili podjetniki slovenske narodnosti aktivni predvsem v manjših podjetjih. Večina jih je zasedala vrhovne položaje v kategoriji podjetij z najmanjšim številom zaposlenih delavcev. Afi niteto tujih (to je neslovenskih) podjetnikov do delovanja v večjih industrijskih obratih, ki so zaposlovali nad 100 delavcev, nazorno ilustrirajo številke v tabeli 33. Tabela 33: Razmerje med narodnostjo in delovanjem v večjih podjetjih ter povprečnim številom zaposlenih Narodnost Odstotek podjetnikov, delujočih v podjetjih z več kot 100 zaposlenimi Povprečno število zaposlenih Nemška 45,1 233,3 Češka 30 221,7 Avstrijska 20 165,8 Slovenska 27,7 130,8 Jugoslovanska 23,5 120,7 mesto in gospodarstvo.indb 363 mesto in gospodarstvo.indb 363 6.5.2010 14:06:02 6.5.2010 14:06:02 364 Obenem je iz tabele 33 razvidno tudi, da je povprečno število zapo- slenih v podjetjih, v katerih so delovali slovenski industrialci, presegalo številko 100, zaradi česar je mogoče reči, da so tudi oni povprečno delovali v velikih podjetjih, čeprav so glede koncentracije slovenskega podjetniške- ga kadra v malih podjetjih bolj zgovorni in ustrezni podatki iz tabele 32. 70 Za konec še pregled razmerja med nemškimi in slovenskimi podje- tniki ter številom zaposlenih, pri čemer sem pri združevanju narodnostnih kategorij postopal enako kot pri tabeli 31a. Združil sem namreč kategoriji slovenske in jugoslovanske narodnosti in nemške ter avstrijske narodnosti ter podjetnike, vključene v prvo novo kategorijo, obravnaval kot Slovence, podjetnike v drugi hibridni kategoriji pa kot Nemce. Ta postopek je dal naslednje rezultate. Tabela 32a: Število zaposlenih glede na narodnost podjetnikov – druga različica Slovenska in jugoslovanska narodnost Avstrijska in nemška narodnost A.Š. Odstotek A.Š. Odstotek 21–50 38 54,3 17 30,3 51–100 14 20 15 26,8 101–250 7 10 10 17,9 251–500 10 14,3 7 12,5 Nad 500 1 1,4 7 12,5 Skupaj 70 100 56 100 Opazna je absolutna in relativna prevlada podjetnikov slovenskega rodu v dveh kategorijah zaposlenih: najprej je ta prisotna v kategoriji pod- jetij z 21 do 50 zaposlenimi. Bolj zanimivo je, da so slovenski podjetniki nad nemškimi prevladovali tudi v predzadnji kategoriji podjetij z 251 do 500 zaposlenimi. Tu je iskati pojasnila, zakaj je povprečno število zapo- slenih v podjetjih, v katerih so delovali slovenski industrialci, presegalo številko sto. 70 » V velikih obratih je delež močnega tujega kapitala dominanten. Čim manjši so obrati, tem več jih je v lasti slabotnega domačega kapitala.« Mirko Novak Razmestitev industrije v Sloveniji. V: Geografski vestnik, 1939, št. 1–4, str. 95. mesto in gospodarstvo.indb 364 mesto in gospodarstvo.indb 364 6.5.2010 14:06:02 6.5.2010 14:06:02 365 Tabela 33a: Razmerje med narodnostjo in delovanjem v večjih podjetjih ter povprečnim številom zaposlenih Narodnostna pripadnost Odstotek podjetnikov, delujočih v podjetjih z nad 100 zaposlenimi Povprečno število zaposlenih Avstrijska in nemška 42,9 227,3 Slovenska in jugoslovanska 25,7 125,9 Tabela 33a kaže, da je bilo v podjetjih, kjer so delovali industrialci nemške narodnosti, povprečno zaposlenih približno 230 delavcev ali sko- raj dvakrat več kot v podjetjih s slovenskim podjetniškim osebjem. Tudi primerjava odstotka podjetnikov, ki so delovali v večjih podjetjih z več kot 100 zaposlenimi, se nagiba v prid Nemcem, kar lahko vodi le k enem skle- pu: mariborsko veliko industrijo so obvladovali industrialci nemške naro- dnosti. Sklep Ob koncu razprave bi rad izpostavil naslednja spoznanja o medvoj- nem mariborskem industrijskem podjetništvu. – Zlasti v tekstilni industriji je pri podjetjih, med katerimi jih je bilo mnogo za slovenske razmere precej velikih, kot posebnost opaziti majhno neposredno kapitalsko in podjetniško udeležbo bančnih in- stitucij. Le-ta je bila bolj izrazita v kemični industriji (Tovarna dušika Ruše) ter papirni (Sladkogorska tovarna lepenke), medtem ko je bilo v tekstilni stroki takšno le eno podjetje (Teksta, d. d., pri kateri je bil neposredno udeležen hrvaški bančni kapital). Odgovor morda tiči v tem, da so bile banke že v zadostni meri udeležene pri drugih tekstil- nih podjetjih (tako npr. pri velikanu Jugoslovanske tekstilne tvornice Mautner, d. d.) in se jim neposredna udeležba v mariborski industriji ni zdela potrebna ali poslovno smotrna. – Omenjena značilnost je vplivala na posebnost mariborskega podje- tništva, ki je bila v tem, da so imeli pomembno vlogo v veliki tekstilni industriji podjetniško izjemno nadarjeni posamezniki, kot sta bila Josip Hutter ali Marko Rosner, ki se jima je v precej kratkem času uspelo povzpeti od trgovcev do veleindustrialcev. Pogosto je bila v mesto in gospodarstvo.indb 365 mesto in gospodarstvo.indb 365 6.5.2010 14:06:02 6.5.2010 14:06:02 366 tekstilni industriji odločilna kombinacija podjetniške spretnosti in tujega kapitala (tuj v tem smislu, da ves kapital, vložen v podjetje, ni bil podjetnikova last). – Tretja in zadnja posebnost mariborskega industrijskega podjetni- štva, ki jo nameravam izpostaviti, je bila, da je v mariborski industriji delovalo veliko zunaj slovenskega etničnega ozemlja rojenih podje- tnikov, ki so bili najpogosteje nemške narodnosti in so brez dvoma obvladovali veliko tekstilno industrijo. Vendar je treba malce postati in premisliti, preden jih vsepovprek razglasimo za tuje. Velika večina jih je bila namreč rojena še v času, ko so Slovenci z njimi bivali v sku- pni državi in je bil ravno razpad Habsburške monarhije ter nastanek prve jugoslovanske države tisti rez, ki je privedel do priseljevanja ve- čjega števila podjetnikov iz držav naslednic Avstro-Ogrske, ki so po letu 1918 formalno postale tujina. Morda je medvojno mariborsko podjetništvo zato treba gledati kot vpeto v širši srednjeevropski go- spodarski in poslovni prostor, katerega podjetniki so v spremenjenih geopolitičnih razmerah videli podjetniško priložnost in jo sklenili izkoristiti. Res so v mariborski veliki (predvsem tekstilni) industriji sicer prevladovali podjetniki nemške narodnosti, a je njihovo dejav- nost dopolnjevala množica manjših in kapitalsko šibkejših industri- alcev slovenskega rodu, industrializacija pa je navsezadnje prispevala tudi k modernizaciji mestne infrastrukture ter z odpiranjem novih delovnih mest lajšala problem agrarne prenaseljenosti okolice. mesto in gospodarstvo.indb 366 mesto in gospodarstvo.indb 366 6.5.2010 14:06:02 6.5.2010 14:06:02