KA.TOLJSK CERKVEN LIST. rDanica" izbaja vsak petek na celi poli. in velja po pošli za ..-elo leto 4 gl. 20 kr . za pol leta '2 d. 2«» kr.. /a C-eteit leta 1 gl. Vr. V tiskarniei sprejemana za eelo leto 3 gl. <;0 kr.. za pol leta 1 gl. kr.. za 1 4 leta 90 kr.. ako za-lene ua ta dan praznik i/ide ..D.in. a dan poprej. Tečaj XL.HI. V L j u b 1 j a n i, 1 T. vinotoka 1890. List 42. Smert in pogreb sv. Marte (Dalje.) Sedmi dan po oni prikazni velela je Marta, ker je bilo že večer, prižgati sedem voščenih sveč, in svetilko, da bi s takimi verskimi čini odganjali hudobnega duha. ker je sv. Peter učil: „cui resistite — ustavite se mu krepko v veri/' O polnoči so postali stražniki povsodi zaspani, ter so zadremali. In glej, tu je nastal hud piš in vihar, ter je ugasnil sveče in svetilke. In ko je to. služabnica Kristusova čutila, naredila je znamenje sv. križa in molila proti skušnjavam hudobnega duha. Nato je zbudila čuvaje in jih prosila, naj zopet prižgo sveče in svetilke. In ko so ti stran hiteli in dolgo izostali, zasejala je naenkrat svetla luč, katera se je razlijala doli od neba. In v tej svetlobi prikazala se je učenka Jezusa Kristusa, našega Gospoda in Odrešenika, Marija Magdalena, s prižgano bakljo v desnici. Prižgala je zdajci ugasnjenih sedem voščenih sveč in tri svetilke s svojo nebeško lučjo. Nato je stopila k postelji svoje sestre, rekoč: „Bodi pozdravljena, sveta sestra." Na odzdrav sesterni je odvernila: ,,Po ranjkem duhovnu Maksiminu si mi sporočila, naj te še enkrat obiščem, dokler živiš. Tu je tudi tvoj ljubljeni Gospod in Odrešenik. Poklicati te hoče iz te solzne doline, kakor se je tudi meni prikazal, predno me je pozval v hišo svoje svetlosti. Pridi tedaj in se ne mudi." Tako je dejala in veselo stopila naproti prihajajočemu Gospodu. Le-ta se je približal, pogledal Marto neizrečeno milo in dejal: On, kateremu si toliko časa po svoji moči pobožno služila, kateremu si najprijaznejše gostoljubje in po njegovi smerti premnogo dobrega na njegovih udih skazala. glej on je tu. < >n. pred katerim si se vergla na tla in dejala: -Kes tiospml. veni jem. da si ti Kristus. Sin živega Boga. kateri je prišel na ta svet.'4 .lan. 11. 27. Pridi sedaj prijateljica, zapusti svoje pregnanstvo, sedaj bodeš venčana." Ko je ona to zaslišala, trudila se jc vstati po k onci in zdajci slediti Zveličarju. < Mrešenik je dejal: ..Počakaj, jaz grem. da ti pripravim prostor. Prišel bom zopet in te vzel seboj, da bodeš ti tam. kjer sem jaz.'1 .Jan. 14. 2.1 To rekši je zginil. Pa tudi sestre Marije Magdalene ni bilo več videti. Svetloba pa. katera je žnjo prišla, je ostala. Sedaj so prišli čuvaji in se čudili. da so se svečniki, katere s<> zapustili ugas-njene. sedaj s tako nenavadnim bleskom svetili. 4. Ko se je zaznal dan. velela ie Marta, naj jo neso pod milo nebo. Vsa hitrost si ji je zdela počasnost, in menila je. da terpi to jutro tisoč let. Pod košatim drevesom so napravili nastelj. dejali čezenj preprogo in nasuli na njej križ iz pepela. Ravno ko je solnce vzhajalo, nesli so služabnico Kristusovo venkaj in jo položili na pepel. Na njeno prošnjo postavili so ji pred obraz tudi podobo križanega Odrešenika. Ko se je tnalo odpočila, pogledala je na zbrano množico vernikov in prosila, naj bi le ti molili in prosili, da bi se ji smert prej približala. Med tem ko so ti prelivali obilne solze, uperla je Marta oči proti nebesom. rekoč: „0 Gospod in Zveličar. kateri si nekdaj sprejel moje gostoljubje, zakaj se mudiš? Kedaj naj pridem in se prika-žem pred tvojim obličjem? Odkar si v mraku z menoj govoril, se moja duša topi. Visoka pesem ~>. Vsi moji udje so oterpnili od takrat /f iz hrepenenja po tebi. vse mišice so mi onemogle. kosti oslabele, mozeg je posušen in vsi notranji deli telesa so subi. Daj, o Gospod, ne osramoti mojega zaupanja. iPsalm 118.) Gospod, ne mudi se. Gospod, ne izostajaj še dolgo.u fPsalm 3JL) Ko je tako sama seboj govorila, do-* mislila se je. da je nekdaj videla umreti Zveličarja o deveti uri, in da je prinesla seboj iz Jeruzalema zgodovino Kristusovega terpljenja, pisano V hebrejskem jeziku. Dala si je prinesti to dogodbo in prosila je. naj ji bere iz nje sv. Parmena. katerega je rekla iti poklicat. in tako potolažiti neterpežljivost njenega pričakovanja. In ni se zgodilo drugač, kot je upala. Ko je slišala povest o usmertenji svojega prijatelja. katero je nekdaj sama videla, brati v maternem jeziku, posilile so p solze in pričela je jokati. Pozabila je na svojo smert, in vso svojo pazljivost je obernila na zgodovino pasijona. Kadar je slišala, kako je Kristus umeri, pripo-ročivši svojo dušo Bogu. je globoko vzdihnila in umerla. Izdihnila je julija, osem dni po smerti sv. Magdalene, šesti dan tedna, deveto dnevno uro. v b.'>. letu svoje dobe. Truplo so visoko častili, balzamovali in zavili. Njeni spremljevavci iz Jutrovega. kateri so od tega dne terdno pri njej vztrajali, so jo nesli v njeno lastno cerkev. Ti so bili sv. Parmena, (Jerman, Sothen in Kpa-ras. nekedaj tovariši svetega nadškofa Trofima v Arlu. dalje njene služabnice. Marcella, Kvhodija, Sintiha. Teli sedem oseb je praznovalo tri dni njen pogreb. Od vseh strani vrelo je skupaj ljudstvo, katero je do tretjega dne bivalo pri tuerličii. ter pelo h val ne pesmi, med tem ko so gorele v cerkvi voščene sveče, v hišah svetilke in v gozdih germade. i Dalje nasl. i Svete gore. V sv. pismu se naslednje gore imenujejo svete: Karmel. posvečen po preroku Eliju, ki je ondi živel in je veljal za pervega puščavnika; — gora Arar.it. na kteri je po vesoljnem potopu barka obstala; — gora Horeb. na kteri se je Bog Mojzesu razodel v gorečem germu; — gora S i naj, na kteri je Bog zapovedi dal; — X e b o. kjer je umeri Mojzes: — Sijon. na kterem je stal Davidov grad; — hrib Morija, na kterem je Salomon tempelj zidal; — Tabor na kterem seje bil Kristus spremenil; — Oljska gora. na kteri je Zveličar priččl svoje terpljenje in od koder je šel v nebesa; — Gol ga ta. sveta gora Kristusovega križa. Ogled po Slovenskem in dopisi. Iz Ljubljane. (V prid škofovske 501 e t niče Leona XIII.) Stalni veliki odbor katoliških shodov v Bolonji na Laškem dela priprave za obhajanje papeževe škofovske ."»Oletnice, ki zadene na V.), svečana 1803. Odbor želi. da bi se ta imenitni god olepšal in poveličal z deli vere ljubezni in v ta namen prosi in želi. da naj se ta lepa misel razširi ne le po Laškem temveč čez snežnike v naše kraje in ne manj daleč čez široka morja. Slavni odbor nam je poslal klic do italijanskih katoličanov, kteri more po v zgled ali saj posnemanje služiti a tudi sploh katoličanom po širokem svetu. 0 drugi priliki namerjarno razglasiti po besedi klic velikega odbora; za ta pot naj le omenimo, da laški katoličani hočejo lj zbirati deputacije in jih o tisti priliki pošiljati k sv. Očetu v Rim: 2.j naprav-ljati zbirke darov in jih takrat izročiti očetu vsega katoličanstva: :-!.) vstanovljati po posameznih škofijah šole. odgojilnice, naprave za gospodarske in druž-binske namene po katoliških načelih itd. Vse to delo pa se izročuje v naj ljubeznjivše Serce Jezusovo in v varstvo Kraljice sv. rožnega venca. Predsednik velikega odbora je podpisan G. X. Paganuzzi (v Bolonji. via Mazonia. 4.) Sv. Oče so poterdili in pohvalili to misel s pri-stavkom, ako bode Bogu ljubo, jim življenje dotlej ohraniti. Iz Ljubljane (Okrožnica Leona XIII.> Ravno je natisnjena enciklika sv. Očeta papeža od 10. prosenca tekočega leta in se dobiva v katoliški bukvami. Družba sv. Vincencija v Ljubljani je namreč želela za svoje družbenike neko število iztisov te okrožnice, poslovenjene, tako tudi prečastite pisarne goriškega n adš ko f i j s t v a. teržaškega in ljubljanskega škofijstva. in v ta namen smo to silo važno delo po latinskem izvirniku s porabo italijanske in nemških prestav na novo poslovenili za slovenski narod. Bolj natanko to pojasnuje vvod, ki se glasi: r Kakor svitli žarek z nebes, tako je posijala beseda svetega Očeta Leona XIII med sedanji mračni svet. Spregovoril je nezmotljivi Učenik vesoljnega sveta, spregovoril v teh časih, v kterih tolike zmote zatemnujejo duhove, v kterih gospodujejo tako zmešane misli o oblastih in pravicah vladarskih, o razmeri med Cerkvijo in deržavo, o dolžnostih deržav-Ijanov do Cerkve in do deržave. Zares, potrebno je bilo, da luč pravega Jezusovega nauka prav živo med svet posije in te tako tehtne zadeve vladarjem in podložnim v novič posvetli in raztolmači. Ti nauki tedaj so dosti obširno razloženi v okrožnici svetega Očeta Leona XIII od 10. prosenca 1890. Veliki Učenik ima tukaj pred očmi vernike vesoljnega svetit kot deržavljane in pojasnuje njih dolžnosti, ki jih imajo spolnovati do Cerkve in do deržave. Zato je za misleče katoličane ta okrožnica papeževa silno znamenita. Ko bi jo vsak razumel in si nje nauke k sercu vzel ter jih spolnoval, moralo bi to pismo očetovo do otrok celi svet spremeniti. In kako bi se umirili vladarji in podložni, kako bi bili srečni, ako bi to storili. Sveti Oče so si zavedni, da govorč kakor taki. ki ima oblast (Mark. 1, 22), zavejo se pa tudi. da jih dolžnozt veže. svetu resnico govoriti in dolžnozti k sercu gnati; zato želijo, da naj bi se n':;hovi nauki te obširne enciklike razširili po zemlji, kar je največ mogoče. Da bi se ta namen tudi za .Slovence po tej poti ložej in bolje dosegel, smo to slavno papežovo pismo, kolikor se da pri tako učeni "varini. v bolj lahki in razumljivi besedi v naš jezik pretolmačili, vender pa tako. da se prestava mora natančna imenovati In da bi bravci in poslušavci misli in nauke sv. Očeta ložej spremljevali. smo tvarino razdelili v oddelke in nad vsakim novim oddelkom postavili poseben napis z večimi čerkami, kateri pove ob kratkem, o čem sv. Oče govore zopet v naslednjem oddelku. Ako se okrožnica očitno bere, ima predčitatelj priliko, vsaki zadevni oddelek še obširnejše pojasnovati. S povzdigejenim zaupanjem in z vso priserčnostjo so veliki namestnik Kristusov, končavši' preslavno poslanico, vsim višjim in nižjim pastirjem in vsim ljubljenim vernikom podelili sv. apostoljski blagoslov. Opravičujmo tedaj vsi to očetovsko zaupanje do nas.povračujmo Jim ssinovsko vdanostjo, z dolžno pod-ložnostjo in zvestobo Njih ljubezen — še posebno zdaj tudi s tem. da verno beremo, poslušamo in spolnujerno v naslednji okrožnici nam podeljene nauke. V LJUBLJANI, v god sv. Lina papeža. 23 kirn 1s'j0. L. J. Iz Ljubljane. Vprašanja pri izpraše vanji za. sam os tal ne duhovnije. 7. ^..9. vinotoka 1890.i E theologia morali: 1) Quinarn coopera-tur ad damnurn alterius ? — 2) Data definitione et partitione voti exponantur conditiones ad voti vali-ditatem requisitae. E theologia dogmatica: 1 > Ouomodo pro-obat religionis christinae conservatio irnprimis divinita-tem? — 2) Quid requiritur in ministro ad validam, quid ad dignam dispensationem sacramentorum ? Ex exegesi? Fiat lingua vernaculaexegesis — homiletica expositio pericoparum epistolae atque evangelii, quae leguntur Dominica 7. post Penteco-sten nimirum epistolae ad Romani cap. P. a v. 19. usque od v. 23. inclusive, et evangelii. Metthaei cap. 7. a v. Ij. usque 21. inclusive. Ejure canonico: 1) Quaenam requiruntur ad provisionem canonicam ex parte turn beneficii tum personae promovendae? — 2) Ouid de impedimento consanguimitatis statuit jus canonioum? An concor-dant leges civiles ? Iz duhovnega pastirstva: 1) Kako je ravnati spovedniku z grešnikom v bližnji priložnosti, kar se tiče izpraševanja, podučevanja, nagibovanja in odvezovanja? — 2) S kterimi kerščanskimi nagibi naj spodbada duhovni pastir bolnika k voljnemu po-terpljenju? — 3) Kaj je vedeti duhovnemu pastirju o mešanem zakonu med katoličanom in nekatoli-čanom ? Iz kerščanskega uka: Učencem ljudskih šol naj se vprašaja razlag resnica: »Nebeško veselje je neizrečeno veliko." Vdeleževali so se izpraševanja častiti gospodje: Janez Kunaver. duhovnijski oskerbnik v Polomu; Anton Lesjak, duhovni pomočnik na Dobrovi; Janez. Možina, duhovni pomočnik v Slavini; Janez Šega. duhovni pomočnik v Vodk-ah. K dopisu: Od gorenjske strani, v „Daniei-št. 41 naj podam naslednje pojasnilo: Knjigo »Žalostni Materi Božji v časf imamo tudi že v našem jeziku, in sicer prav dobro, imenuje se: »Marija žalostna Mati.a molitvenik v počeščenje Matere Božje sedem žalosti, z dodatkom molitev za očitno in domačo službo božjo. Fr. Seraf. Dežja k. kn. šk. duh. svetovalec in župnik pri sv. Marku niže Ptuja. Šesti nespremenjeni natis v Ptuji 1889. Založba V. Blanke-ta. 359 strani Podpisani to knjigo tukaj na _Zal"Stni Gori" rabi in jo priporoča v razširjate v. Prav dobro bi bilo. ko bi jo Družba sv. Mohora" ponatisnila. Nekdo pa tudi že pripravlja tvarino za tako n >v1 >ve>na procesija med vbranim zvonenjem in pogostim streljanjem od farne cerkve skozi lepo okin-čano Grajsko vas proti novemu pokopališču, \aprej so nesli veliko bandero sv. Martina, potem so se vverstili šolska mladina in možaki, za njimi pa Blejska po žarna hramba v praznični obleki, in srenjski odbor. V sredi procesije stopala je duhovščina za cerkvenimi služabniki, nosečimi mala banderca in drugo pripravo Me 1 potjo so molili duhovni častitljivi del sv. rožnega venca. Dolgo procesijo so žene sklepale in dekleta, ki so paroma sledile za duhovščino. Na p »kopališču se je veršil obred blagoslovljenja po Hruriričnih predpisih. In ta dan je ljudstva silno veliko skup privrelo, vender so se na velikem pokopališču tako nekako pogubili, da so jih bile le tu in tam posamezne gruče. Med blagoslovljenjem pokopališča so pevci ginljivo peli litanije vsih svetnikov in psalm miserere. Ko je bil novi križ blagoslovljen, so pristopali pričujoči duhovni in bogoslovci po versti poljubit ga. Ravno ko je poldne zvonilo, ie bila končana nenavadna cerkvena slovesnost, ki bode vsim pričujočim gotovo ostala v vednem spominu. Vso slovesnost je namreč posebno to povzdigovalo, ker so imeli ljudje priliko biti pri por.tifikalni maši in ker se je obred veršil po višem mašniku z mitro, kar je res nenavadno častitljivo. Zato je blagoslov pokopališča po cerkvenih določbah izročen le škofom, ki ga pa pogostokrat dovolujejo drugim mašnikom. Tudi govor v cerkvi o novem pokopališči je veliko pripomogel, da je bilo ljudstvo še bolj vneto in presunjeno. Zatoraj ne bo le pri tej slovesnosti pričujočim, ampak tudi drugim duhovnom in vernikom prav zelo vstreženo, ako ta govor v njegovi celoti tu priobčimo. Visokemu gosp. govorniku pa naj bo preserčna hvala, da nam je svoj govor v ta namen prepustil Glasi se pa tako : (Dalje na»l.; Iz Sorice. K malo besedam o pogorišču v Danji naj pristavimo še nekoliko iz prijateljskega pisma. Tako-le piše: Oprostite, da se je tu letos, vsaj za zdaj, dar za dijake nekoliko skerčil. Vzrok je nesreča, ki je zadela našo faro v petek o '/, 10. V vasi spodnje Danje je nastal ogenj, ki je naenkrat upepelil 8 gospodarjem vse premoženje. Ker se je to zgodilo v jeseni, ko so imeli ljudje vse pod streho, mislite si lahko, kaki reveži da so naši pogorelci. Pred 10 leti so imeli enako nesrečo, pri kateri so se zelo zadolžili, zdaj pa zopet! Zavarovani so bili razun dveh vsi, toda svote so veliko prenizke v primeri s škodo, katero cenijo na 20.000. Morda nam dobrotljivi Bog nakloni dobrih in radodarnih rok. ki bodo zmanjševale in lajšale nesrečo prizadetih. Prosim tedaj tudi Vas. da sprejmete, ako blagovoli kdo kaj darovati nesrečnim našim pogorelcem . . . Koliko rožnivenec koristi pri bolnikih Zveličani Klemen Dvorak (Hofbauer) je iz lastne skušnje bil prepričan, ako bi bolnik ne hotel prejeti ss. zakramentov in duhoven gredč k njemu zamore še moliti sv. rožni venec, se mu potlej to posreči. K temu piše nekdo iz skolije Rotenburške („v Cor-resp. Assoc. Sacerd-") to-le: Šel sem tudi jaz k hudo bolnemu, pri kterem se je smelo misliti, da bo kmali izdihnil. Ta bi bil sicer rad prejel ss. zakramente, tega sem prepričan, toda bilo mu je tako hudo, ko sem stopil v stanovanje, da se z njim sploh ni dalo nič opraviti; bilo je torej zastonj misliti na zakrament sv. pokore. Počakam nekoliko, malo in glej, bolnik se je povernil k zavednosti in zoper pričakovanje je bil zmožen prejeti ss. zakramente; pač da to zboljšanje ni dolgo terpelo in bil sem torej zelo vesel, ko je bilo to važno opravilo dokončano. Da sem dospel k temu bolniku, potreboval sem kacih 20 minut in ta čas sem porabil, da sem obmolil rožni venec po izgledu blaženega Klemena Marije Hofbauerja. in kakor sem rekel, nisem zastonj molil. Kako mladenič dela ..maturo" pred menihom. Svoj dan šel je star menih z dečkom skozi gozd. Starček skušal je po poti mladeniča s pameti nimi pogovori o različnih stvareh podučevati. Nepre-vidoma postoji in pokaže na štiri rastljine, ki so tam blizo rasle. Perva je bila ravno pognala iz zemlje druga je bila že precej odrasla, tretja bila je že vitko drevesce, četerta pa je bila močno in odraslo drevo. Zdajci reče menih mladenču prijatelju: „Izruj mi to rastlino." Mladenič jo lahno prime in brez truda izpukne iz zemlje. rIzruj tudi drugo." Zopet posluhne deček; vendar je več truda in roka ga boli, predno jo izruje. rZdaj mi izruj še tretjo iz zemlje." Tu pa je moral deček vso moč natezati, drevesce z obema rokama prijeti, in je roval in roval predno ga je izroval. „Zdaj pa zapove. učenik, poskusi svojo moč in loti se tudi četertega!K Ali joj ! drevesu, katero je mladenič z rokami objel, se zagiblje komaj listje, in mladenič — če je še toliko roval, ni ga izroval iz zemlje. Nato pove menih dečku pomen teh čveterih poskušenj „Ravno tako, moj sin, je z našimi strastmi. Kadar so še mlade in šibke, smo kos jih z malim gospodovanjem, z lahkim zatajevanjem samih sebe zatreti; če jih pa pustimo, da se nam v duši globoko vkoreninijo, potem jih ne more nobena človeška moč zatreti, le vsegamogočna roka Božja je zmožna jih odstraniti." „Iz tega vzroka, moj otrok, pristrezi per ve nagibe svoje duše in skušaj z opravljanjem čednosti svoje strasti zatreti. „Zato. moj sin. bodi zvesto na straži zoper perva prikazovanja hudih nagnjenj v svojem zno-tranjem. bodi močnoserčen in s čednostmi berzdaj gade strupenih strasti, da te ne premagajo in ne pogube. Razgled po svetu. Bosna. (S koliko težo je m o h a m e d a n o m pristopati v katoliško Cerkev.) Avstrijanski katoliški listi naznanujejo. s kolikimi nasprotnostmi se mora boriti mohamedanska deklica, da bi zapustila turško mesenost in prestopila k zveličavni katoliški veri. In te težave, pravi sporočilo, so se ji delale ravno od organov naše vlade. Deklica mohamedanska. 25letna Useifa Delakme-tovič, je bila v službi bogatega turškega poveljnika (aga), ki je poleti stanoval na dobravi zunaj Sarajeva. Tam je bolje spoznavala katoličane, rada zahajala v njih tovaršijo in jih tudi pozdravljala z navadnim pozdravom: .Hvaljen bodi Jezus Kristus," za kar je dobila marsiktero zaušnico od svojega gospodarja. Njen sklep, postati katolikinja. je vedno bolj dozoreval in vsled tega je nekega dne Agu službo odpovedala ter iskala sprejetja pri katoličanih. Toda noben človek si ni upal je pri sebi imeti iz strahu zarad preganjanja Turkov; le samo neki dober katoličen, Jožef G a g u 1 i č, jo je iz usmiljenja prenočeval, in osemdesetletni IvanMarkovičje peljal deklico k župniku in gvardijanu frančiškanskega samostana v Kreševu. Ko se je le-ta prepričal, da je njen namen resničen, da hoče biti katoličanka, je ni odvergel in jo je namenil izročiti kaki katoliški družini. Toda nihče je ni hotel sprejeti, tudi iz strahu pred kaznijo od strani deželne vlade, s čimur njeni organi iščejo odvračati prestop h katoliški veri. Primerilo se je, da se pet frančiškanov ravno pelje k duhovnopastirskim posvetovanjem v Sarajevo, in to s tistim vlakom, s kterim se je tudi omenjena deklica peljala po odkazu župnikovem. Tam pa je bila deklica pripeljana pred nadškofa (Stadlerja), kteri se je ravno tako prepričal, da deklica resne in proste volje hoče postati katoličanka, in na njeno premilo prošnjo ji je obljubil svojo brambo. Nadškof jo izroči enim in zopet drugim ljudem, kjer bi ne bila begana v svoji prosti volji. Zdaj pa zbuči hrup. Turki neutegoma tožijo pri deželnem poglavarji Kutscheru. češ, da omenjena deklica je bila šiloma odpeljana od peterih frančiškanov in podtikali so se celo nenravni nameni: deželni glavar je precej verjel te krivičenja. poklical je kre-ševskega gvardijana. obsipal ga z očitanjem, žugal, da bo odtegnil plačo, ako deklice ne pripeljejo nazaj. Ne da bi reč dalje preiskaval, so bili poslala ni žen-darji, da naj omenjenega Gaguliča in Ivana M arko vi ča zaprejo in v ječo denejo, češ. da sta pomagala k posilnemu odvodu deklice. Ko se pa zvč, da je deklica pod varstvom nadškofovim, je bil tudi ta poklican na odgovor in delalo se je iz Njim ne z manjšo nevljudnostjo. Reč je bila nato izročena sodni ji. Vlada pa sodniji ni pustila časa. Odpravila je poslanca k nadškofu z dvema čudnima predlogoma, ki nikakor nista bila taka. da bi se mogla sprejeti. Nadškof je odgovoril, da bode deklico poslal pred sodnika, tam naj v pričo tur škega odposlanca prosto izreče, če prosto volj n«« hoče postati katoličanka in če se ji je kakoršna koli sila delala. Ako izreče, da noče prestopiti, naj jo zdajci vzame turški odposlanec v svojo oblast; v nasprotnem slučaju pa bi se morala zopet pripeljati pod varstvo nadškofovo. Znati je, da to poslednje baronu Kutscheru, ki se je bil turkom zelo prikupil, ni bilo všeč. Pričele so se zdražljivosti na novo. Pri samostanih u-smiljenih sester in redovnic božje ljubezni se je pre-iskavalo, če se dekle kje ondod naha ja. K o 1 i k o r k ra t je nadškof zapustil svojo rezidenco, so pred njim in za njim hodili vradni oprezo-vavci, da bi videli, v ktero hišo gre. da bi kje ondi potem iskali dekline. Enaka čast se je godila tudi kanonikom. Poslednjič je nadškofa opominjal tudi vojaški poglavar pl. Appel. ki je sicer dobromislen gospod, da naj se ne brani dalje izročiti deklico, češ. da sicer bi se pri okrožni sodniji natvezeni pravdi moralo pustiti prosto veršenje. Toda zakaj niso s<»dniji pustili časa, da bi bila ona opravila svoj posel, in je le zmeraj politična oblast v njeno področje segala V S tem, da je politična oblast vmes dregala, je stvar prišla v neprav kolovoz in vse je bilo radovedno, kako se bo reč končala. Na Dunaju, kamor so morali pošiljati vse zapisnike in zaslišanja, so kmalo spoznali, da je gosp baron Kutschera dobrega ali mar slabega preveč storil. Bil je poseben pooblaščen.-e. dvorni svetnik Mulier, poslan v Sarajevo, da stvar poravna. Nadškof je temu zopet ponovil, da je voljan deklico dati pripeljati pred sodnika preiskovavca s pogoj o. da naj mu jo zopet izroče, ako ona prosto izpove, da hoče biti katoličanka, in da naj sodnik ne praša. kje je prebivala, da zadevna družina ne bo terpela kacega preganjanja. To se je dovolilo in deklico, ki je bila v varstvu nekje zunaj Sarajeva, so pripeljali pred sodnika, pred kterim sta že čakala dekličin brat in njen prejšnji gospodar. V pričo teh tedaj je deklica na vprašanje sodnikovo odgovorila, da ima resnično voljo biti katoličanka in da se ji ni delala nobena sila. S tem je bila reč dognana in pooblaščenec Mulier je potem skerbel, da je bila deklica zopet izročena nadškofu, to je, zadevni katoliški družini, kjer dobiva poduk v kerščanskih resnicah. Tudi sta bila Gagulič. in (80letni) Markov i č izpuščena iz zapora. Jože Gagulič mora prav za prav vso jezo čutiti in nositi, ker so mu uzeli službo, ki jo je imel pri. desetini in davkariji, če tudi je družinski oče treh otrok, ker je ubogi deklici, ki ni imela kam pod štreno iz kerščanskega usmiljenja dal prenočevanje v svoji hiši. Bi li mogel kak turški paša delati bolj terdo in enostransko, kakor je delal baron pl. Ku-tsehera. Meni li morebiti s tem pridobiti sočutje Turkov. *) za zgubo sočutja katoličanov, ki so edini zanesljivi prijatelji Avstrije. Ne brez vzroka mislijo le-ti. da z Dunaja poslani vradnik Miiller je po vredbi presvitlega cesarja prišel v Sarajevo in nahajajo v Njih Veličanstvu svoje edino upanje in podporo. Ako nadškof na vladine predloge ni privolil deklice izročiti, je imel k temu dober vzrok iz pre-šnjih skušenj, ko od vlade dane pogoje niso bile spolnovane. Taki primerljeji pač polno opravičujejo malo zaupanje nadškofovo do dolžene vlade; spriču-jejo pa tudi. kako močno taista išče sleherni prestop v katoliško Cerkev nemogoč storiti, kar je na vso moč obžalovanja vredno ne le s Cerkvenega, ampak tudi s političnega stališča. Zakaj jasno je. da le podpiranje katoliške Cerkve bode v teh deželah Avstriji čut in veljavo pridobilo; sej že katoliški rodovi Sk i peta rov. Miriditov. Klementijcev in druzih so s»» obernili do našega cesarja s prošnjo za posredovanja. S takimi pritlikovskimi. krivičnimi nagajivost-mi pri prestopih k naši veri se pač veljava Avstrije kot katoliške moči ne pospešuje. (Priloga k r Vaterl "1 št. 27>.j London V Korku na Irskem se je '.». in 10. t. m. obhajala rojstvena stoletnica velikega aposteljna za tr- znostne družbe. P. Mathe\v-a. Pričujoča je bila v»*rina irskih škofov in gosp. John Pope IIennessy. bivši poglavar na Mavriškem. je imel slovesni govor, — To je moralo napraviti velik in dober vtis na ljudstvo, ko se je tako častitljivo proslavljala treznost in zderžnost od opojljivih tekočin. Sv. Oče so dosedanji vikarijat Britiš- Kolombija spremenili v škotijo s sedežem v Neu-\Vestminstru. Dosedanji apost. vikarij. iz reda oblatov. msr. Pavel Durien. je izvoljen za pervega škofa. Solnograd. Ondotni vseučiliščni odbor je 2. t. m. imel v središčno odborovo sejo. pri kteri je deželni glavar gr. Chorinsky naznanil, da po nekem njemu izročenem poročilu se sv. Oče papež Leon XIII močno zanimajo za katoliško univerzo, za ktere napravo se dela na Solnograškem. Tudi je napravil veliko veselje pastirski list Linškega škofa v kterem, ta vikši pastir razodevajo veliko gorečnost za katoliško vseučilišče. V Linškem duhovskem semenišču je letos 105 bogoslovoev: v mladenščnici na Freinbergu pa 177 gojencev, in v konviktu Paulheiderhof 36. Ali pa svojih predstojnikov? (Pristavek v Vaterlainlu. i I. Bratovske zadeve molitvenega apostoljstva. Nameni za mesec oktober (vinotok) a) Glavni nameni: Cerkev v Avstraliji in po otocih obsvetnega velikega morja. (Spis poterjen in blagoslovljen od sv. Očeta Leona XIII. > Avstralija je bila med vsemi deli sveta najpozneje od Evropejcev najdena, še le v Ki. stoletji. Pa še-le pozneje čez kakih 300 let so se jeli pečati za to veliko in tako oddaljeno deželo. Leta 17*8 je Anglija ondi vstanovila pervo naselbino, obstoječo iz samih hudodelcev, toraj nekako kaznilnico v divjem gozdu. Pervih naselnikov je bilo 600 možkih in 250 ženskih kaznjencev; s čuvaji vred je štela cela naselbina kakih 1000 duš. Prostovoljne naselnike v Avstralijo so pustili še-le pred 60 leti. Znano je kako je ta del sveta napredoval; kakor bi hotel enako Zedinjenim deržava m svojo materno deželo prekositi. Ravno tako sijajen, če ne še sijajniši, je tudi razvoj katoliške cerkve v Avstraliji. V začetku se je angleška vlada, ki pa tudi doma v Evropi katoliškim podložnikom ni bila pravična, prav sovražno obnašala; z biči so katoliške Irce, ki so bili med kazno-vanci. gonili k protestantovskim pridigam. Ko so Pij VII 1. lMs duhovna Flynna, kot pervega misijonarja. poslali v Avstralijo, ga je tamošnja vlada vjela in odpravila zopet nazaj na Angleško. Pa kmalu so začeli na Angleškem pravičneje ravnati; dovolili so, da sta smela v 1. 1820 dva misijonarja odriniti v Avstralijo. VI. 1S42 je bila cerkev v Avstraliji že tako narastla. da je Gregorij XVI zamogel že redno hijerarhijo (duhovsko vlado) ondi osnovati in nadškofijo Sydneysko z dvema ji podruž-nima škofijama vstanoviti, in sicer v Adelaidi za južno Avstralijo in v Hobartonu za Tasmanijo. Kmalu nato je bilo še več škofij vstanovljenih: 1. 1*45 škofija Perth za zapadno Avstralijo, 1*47 Melbourne za Viktorijo. 1849 Port Viktorija, ali Port Essington za severni del dežele. Leta 1858 piše nek misijonar: ^Avstralija šteje danes 1*0.000 spreobernjencev, katerih življenje in gorečnost spominja na čudeže v Paraguay-u. Deset tisoč divjakov, iz sto različnih rodov, ki so bili do-sedaj v vednem boju med seboj, je 1. 1*52 pokopalo svoje kole pod križem Zveličarjevim". Od 19.— 29. novembra 1*85 je bil v Avstraliji in Novi Zelandiji pervi cerkveni zbor. Tu je videlo mesto Sydney v koru svoje stoljne cerkve 1 kardinala, dva nadškofa. 15 škofov, 1 apostoljskega vikarija, 1 opata kot apostoljskega prefekta. in okoli svojih pastirjev stotine duhovnov in klerikov. Število katoličanov je narastlo na 600.000; mesto Sydney samo je štelo 85.000 katoličanov in 43 katoliških cerkva. Očetje tega zbora so svoje obširne škofije posvetili presv. Sercu Jezusovemu V teh novih cerkvah klije čversto versko življenje in gorečnost, in kakor druga dobra dela, raste in se razvija v Avstraliji že skoro 30 let tudi društvo molitvenega apostoljstva. Ko je o. Watson S. J. 1887 v Melboumu pričel izdajati večji časopis za društvo, je imel ta časopis že pred koncem pervega tečaja 11.000 naročnikov. Ravno tako vesela poročila prihajajo tudi z manjših otokov Južnega morja in čudna je sprememba, ki jo je kerščanstvo napravilo pri divjih ondotnih prebivalcih, ki so bili še pred kratkim ljudožčrci. 17. novembra 1880 je bil pervi mučenec teh misijonov, častiti Peter Marija Alozij Chanel *) med zveličane prištet. To naj naše oči tje obrača in naj nam poživlja upanje naše in gorečnost naše molitve. Molitev. Gospod Jezus Kristus! V edinosti z onim božjim namenom, s katerim si sam hvalil Boga na zemlji v svojem presv. Sercu in ga še zdaj hvališ brez konca v zakramentu sv. Rešnjega Telesa po vsem svetu in v posnemanje presv serca brezmadežne Device Marije; Tebi darujem danes vsak trenutek vse svoje namene in misli, vse čutila in želje, vsa dela in besede. <100 dni odpustka enkrat na dan. Leon XIII 188;).) Posebno ti jih pa darujem za cerkev v Avstraliji in na otokih velikega svetnega morja, kakor tudi za vse zadeve, ki so priporočene udom molitvenega apostoljstva, v tem mescu in današnji dan. O sladko Serce mojega Jezusa, daj da te vedno bolj ljubim. Amen. (Vsakokrat 300 dni odpustka; in če se vsak dan moli, enkrat v mescu popolen odpustek. Pij IX 26. nov. IsTfi ) Sladko serce Marijino, bodi moje rešenje. ( Vsakokrat 300 dni odpustka Pij IX. 1852.) Sv. Jožef, prijatelj najsvetejšega Serca, prosi za nas. (100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX. 1874.) Sv. nadangelj Mihael, sv. Bonifacij, zvel. Peter Kanizij, prosite za nas! b) Posebni nameni: < Konce.) 21. S. Iršula. Iršulinke in vsi ženski redovi namenjeni za odgojo. Mladina, ki je glede vere in nravnosti v nevarnosti. 22. S. K ord ul a Meklenburško. rDuhovni in obha-janci". Oprostenje šole od vpljiva prostozidarstva. Več vstanov in njihove zadeve. 23. S. Janez K a p i s t r a n. Vojaško duhovno pasti r-stvo. Odstranjenje sužnosti. -Nemški viteški red". Važno znanstveno početje. 24. S. Rafael. Izselniki in družba sv. Ralaela. Dušno pastirstvo. za moško mladino, zlasti omejenje obiskavanja gostilnie. 25. S. Margareta Marija A lak o k. Razširjenje pobožnosti do presv. Serca Jezusovega. Red obiskanja Device Marije. Zadeve nekega ,.časnika". Katoliški pisatelji. 26. S. Berii vard Hanoveransko. Društvo sv. Bonifacija. Priporočene častne zadeve. Več nekatoličanov zlasti starokatollčanov. 27. S. E les ban. Cerkev v jutrovi deželi. Kerščanski knezi. Razrušitev pregrešnih zvez in zabranitev nesrečnih znanj. 28. Ss. Simon in Juda. Hvaležnost za milost sv. vere. Katoliški misijoni, zlasti več misijonskih vstanovitev. 29. S. Donat. Dušno pastirstvo za jetnike. Društvo Frančiška Regiša, iz družbe sv. Vincencija. Družina glediščnih igralcev. Dušni pastirji neke božje poti. *) V kratkem več o njem. Vr. 30. S. Alolons Rodriguez. Delavsko vprašanje. Več kupčevalcev. Pomoč v velikih dušnih stiskah. 31. S. Volbenk. Regensburško in severno Češko. Narodni mir. Vse poslane, pa še ne -esenc zadeve. 1'dje molitvenega apostoljstva in bratovščine presv. Serca Jezusovega, ki so umerli v mescu oktobru, in ki umerjo v mescu novembru U. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca. V molitev priporočeni: Na milostljive priprošnje N. lj. (t. presv. -Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, s«. Hermagora in Fortuuata naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje,, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje iu vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe iu velike nesreče. — Žena in sestra skerbno priporočate moža, ki k vdan mnogim strastim, zlasti pijančevanju, da bi ua prošnjo Naše lj. anes je tu na Radovici v dobri uri zgorelo kakih !H> poslopij, med temi .'JO hiš. :>!> družin je brez ljubega doma, brez hrane, brez obleke, živina brez kerme, zažgali so otroci. Vsled suše nimamo vode, zatorej se pa tudi ni ni dalo kaj zdatnega pomoči, toliko manj, ker sc je ogenj silno naglo razširjal. Prosim dobrotna serca za kak milodar. Bog plati! Franc Sclnveiger, župnik. čast. P. Ladislav Hrovat, frančiškan, bivši profesor n;i novomeški gimnaziji, je dobil o svojem u-mirovljenji zlati križec s krono za zasluge. Čast gosp. Andr. Karlin. bivši kaplan pri sv. .J;ikobu v Ljubljani, je pretekli ponedeljek odrinil v Rim. tf-r bo v napravi „AH' Anirna" nektere leta v službi in ob enem se v bogoslovskih naukih bolj izuril. Bog daj srečo! Maribor. Č. g. A. Medved, kapi. v Šoštanju, gre v Rim v avstrijansko napravo ,alP Anima." — Č. g M. škerbec gre od S. Križa pri Slatini v Laški t^rg, — od tod pa č. g. M. Štabuc v Šmarje; k S. Križu pri Slat. pride č. g. Fr. Čerjak iz Pisec. Uršulinska cerkev, ki je v svojem notranjstvu vseskozi velikanska in častitljiva stavba, je tudi zu naj dobila prav častitljivo lice. Poprej že brečkasto • dkdergnjeno in omračeno občelje je zdaj svitlorumen-kasto in presno, ter s stalno barvo preslikano, ste-brovski izbuknjeni ornamenti se prav živo s planote kažejo in vse je tako lično vravnano, da je res vse zunanje prav veselo videti in ni škoda za trud in troške. če tudi so najberže precej veliki. — Novosti Kerščanski Detoljub je ravnokar prišel na svitlo. Ta zvezek obsega spisa: „Skerbi jo-trokorn za blagoslov božji." — in: rBlaga. mati sv. Ljudovika." Priloga k temu zvezku pa je zvezčič: IV. .bobra spoved." „Obtožba grehov." — Razne prav lepe in podučljive nauke imata enako I. in II. zvezek. Priloga k I. zvezku je „Angeljček", peti zvezek; ti zvezki so znani po svojih mičnih in podučlji-vih sostavkih in podobicah, sosebno priljubljeni mladini. K II. zvezku je priloga: „Posvečevanje dneva s svetimi mislimi/ — Sedanji čas. ko je med odra-ščeno mladino in tudi že med pobalini toliko div-jačnosti, j-j močno želeti, da bi se _Detoljub" goreče razširjal med mladino, da se ohrani, kar je še ino-troče dobrega ohraniti. Okrožnica sv. Očeta Leona XIII, poslovenjena je poslana vis. čast. škofijam, od koder je bilo naročeno Posamezni iztisi se dobivajo v katol. bukvami po 8 soldov. Ako se jih toliko odda, da kaki groši ostanejo, bode v korist ubožnim dijakom. — Ker sv. Oče pap«ž želč, kakor pravijo v okrožnici: -da se Njih glas razširi na vse kraje" *) naj omenimo še to, da se po tej okrožnici z malim trudom lahko napravljajo cerkveni govori o najtehtniših dolžnostih katoličanov v sedanjem, času. Po vzamejo se namreč kaki trije ali štirje oddelki na enkrat in se po domače razlagajo, razširjajo itd. Premembe v frančiškanski provinciji. Ker si je č. P. Rudolf I/o 1 i n š e k izprosil oproščenja od gvardijanata v Samoboru, postavljen je č. Romu-val d Jereb tjekaj za gvardijana in je že odšel na svoje mesto. Katehezo na deški ljudski šoli v Kamniku je prevzel č. P. T e d o r i k Muren. Prekrasen omat je bil videti te dni v prodajal-nici gospe Hofbauerjeve, ki ga je za kapiteljsko cerkev v Novomestu naročil mil. g prošt P. Urh. Omat. obsega namreč kazulo, plašč za večernice in štiri dalmatike. Ker je zlati brokat, tedaj velja ta omat za tri barve, in ne bo več zadrege za zeleno barvo. Delo je v resnici lepo, elegantno, zveršeno v enotnem štilu. Kazula za vsacega gospoda dosti dolga in široka; v tej zadevi štediti ni primerno. Podlaga je rudeča in da se ne bode obdergnila, zarobljen je ornat v vseh delih z rudečim baržunom < »brobci sami so široki, križci na štolah in manipeljnih nalašč vezeni, ne morda iz bord sostavljeni. Kvaste na dalmatikah in plašču so plošnate. ne okrogle; zopet nova pridobitev, ker plošnate preveč tolčejo ob brokat in ga poškodujejo. Manipeljni so dosta široki. Na to je treba posebno gledati, sicer so kmalu pokončani. Podlaga za vezenino je usnje, ne papir. Celi ornat dela najboljši vtis in služi v čast gospej Hofbauerovi, ki j« zopet pokazala, da je kos najkrasnej-šemu delu. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Č. g. župnik Jan Virant 1 gld. — Č. g. župnik Ant. Klemen 5 gld. — Dober prijatelj 55 gld. — BI. gosp. Oroslav I)olene 5 gld. — Preč g. prof dr. J. Janežič 2 gld. — Prečast g. dekan Braslovški Lor Potočnik 5 gld. — Gosp. iz Preserja 2 gld. — Čast. gosp. župnik Jan. Kapuz 2 gld. — Prečast. g župnik Jan. Potočnik 5 gld. — M. F. 1 gld — Č. g. župnik M Saje 1 gld. — Č. i:, kapi. Jan. Slakar 3 gld. — Po prečast. g. dekanu dr. J. Sterbencu A. Pongrae 9 gld. Za sv. Detinstvo: P. č. gosp. Andr. Karlinu 12 gld. 5 kr. Za pogorelee v A m brusu: C. g. župnik Ant. Klemen 10 gld. — Č. g. kapi. Ant. Brodnik 5 gld. — Čast. g. župnik Jan. Kapuz 1 gld. — Iz Preserji 2 gld. — Mil. gosp. stoljni prošt dr. Leon. Klofutar 5 gld. — Č. gosp. župn. M. Saje 3. gld. — B. M. 40 kr. v namen za zdravje. Z a vstanovitev stalne večji rezidence čč. o o. J e z u i t o v v Ljubljani mesto sedanjega p r o-v i zor j a": Gospodična J. S. 50 gld. — Gospodična F. S 180 gld. — Neimenovan l gld. — S pri stavkom: „V hišo Gospodovo Dojdeino" 5 gld. Za p o g o r e le e v D a n j a h v Soriški fari: C. g. Andr. Karlin 5 gld. — P. g. župnik Jan. Kapuz 1 gld. Za sv. Očeta: Iz Preserji 1 gld Za mrikanski misijon: Č. g. župnik Jan. Karlin 3 gld. Za misijone: Č. g. kapi. Jan. Slakar 2 gld. *) Gl. Orožnica stran 24. Odgovorni vrednik : Laka Jeran. —- Tiskarji in založniki: Jožel Blaznikovi nasledniki v Ljubljabi.