Leto II.
l&žŠIfciESf	U	i&l&liitil.
Ljubljana, ponedeljek 25. oktobra 1920.
Posamezna iteviBka 60 vin,
NEODVISEN DNEVNIK
Stev. 243.
Cene po poiti:
za cs!o leto . H BI'— za pol ieta . H W— za četrt leta. H Zi — za 1 mesec. . H 7 — Za Ljubljano mesečno 7 K
Za inozemstvo mesečna H IZ'—
Uredništvo in uprava: Kopitarjeva ulica št. G
Uredn. telefon štev. SO
Posamezna številka €0 vin.
Ko so bili socialisti ministri.
Jugoslovanska social-demokracija ^ izvzemši srbsko — nikoli ni imela j^likih mož, ki bi jo bili postavili na testne noge in ji dali s tem notranjo in opravičbo do obstanka. Jugoslovanska social-demokracija je bila Marveč vedno le privesek nemške avstrijske social-dernokracije, od katere bila odvisna in vzdrževana v duševnem jn gmotnem pogleda. Zato ni čud-n°! da ta stranka v naših deželah med prodno zavednim delavstvom nikoli "i mogla dobiti tal. In istotako ni čud-l0> da ta stranka, ko .ji je bila odvzeta ?P°ra. nemško-avstrijske social-demo-facije, ni znala stati na lastnih nogah, •znala rabiti in ceniti svobode, mar-ec se je vrgla v naročje prvemu, ki jo Y hotel v službo, a to so bili demokrati.
aiena. služiti kot podrejena šarža . eW§koavstrijski social - demokraciji, ^.,c M je sedaj,, ko so ji kot plačilo za " l,zbo obetali in dali ministrske list-1Ce> kar zvrtelo v glavi ter se je svojim °Mm zaščitnikom udinjala na življe-Je in smrt — brezpogojno, za golo pla-s”°; Tudi drugod se je v tistih dneh ^-demokracija koalirala z meščan-i. ltni in ljudskimi strankami, toda ta-je stavila svoje pogoje in do-
1<0> (Ja
SeRla
zagotovilo, da se izpolnijo vsaj
t>jnujnejše zahteve njenega socialnega ograda. Povsodi je tudi znala social-^ h^kracija v večji ali manjši meri , eljaviti svoj vpliv na vladi ali je pa Rajala posledice in odpoklicala svoje ane iz ministrstva. Nič tega jugoslo-anska social-demokracija. Ta je brezmejno tlačanila najobsolutističnejši, tejnasilnejši in najbolj proti ljudski *adi, kj je j^aj onesrečevala kako de-I 0: Pribičevičevi »demokratski« paniki vladi. Ta vlada, to se pravi, de-°*rati nosijo odgovornost za ves pogubni razvoj naših notranjih razmer v fa težka odgovornost pada tudi na ^°cialiste, v kolikor sploh zaslužijo, da smatrajo za politično stranko.
Da našemu delavnemu delavstvu, ,‘°d katero si upajo sedaj ob volitvah 0(liti socialisti kot agitatorji, osveži-o spomin na tisto dobo, ko so bili mi-v stri Kristan, Korač in Bukšeg, priob-j» jenio proglas bivših socialistov Vase j.rieževiča in Tušanoviča, ki ga objav-belgrajske »Radničke Novine«. U se odkriva vsa zavrženost jugoslo-
^ —v social-demokracije in njenih °meščanjenih voditeljev. Proglas pri-1 °ve(.luje:
»Da bi jim (Koraču, Kristanu in ukšegu) naši poslanci ne delali ovir, Poslali svojega agenta Nedeljko lvca v Novi Sad, da ondi doseže sklep | avnega odbora: da naši poslanci ne llejo delati ovir novi vladi in da jo So°rajo podpirati. Da bi ta sklep do-^ so podkupili večino o d -° i a z raznimi obeti, ki so jih tudi iz-inili; N. Divac je postal namestnik v.Jhistra za prehrano; Vojin Brkič je 11 Povi
stvu za socialno politiko; clr.
Povišan od tajnika v nadzornika jJfistrstvu za socialno politiko; d - • an Sekulič je postal pravni zastop-
novosadske bolniške blagajne; j_ Jura Hadnadjev je bil povišan od in-^^nta v tajnika (? ) bolniške blagaj-0(]’k ^va^ežnosti za to je novosadski Posl01' sPreicl sklep: Da morajo naši Vla^ai^ci v parlamentu podpirati novo
žib	tako našim poslancem zama-
g ^ usta in prevzela oblast, se je oli-- Vl’gla na plenitev ljudskega j)fernoženja, radi katerega je tudi bila kakV7:Gla oblast. Začelo se je plenjenje, ^jsnega svet še ni videl! Najprej so s0 1 ljudstvu žito za slepo ceno, potem ban ]	pooblaščene	bankirske
ljud	Prodajale	domačemu
k j, „s;Vu in tujcem po štirinajst-. dražji cenil S pomočjo špe-stvuclJ so na srečolovski način ljud-ljiv;r Jernali denar iz žepa in z zaprav-111 državnim gospodarstvom so
nam naložili težo davčnih bremen, ki imajo tako izrazit razredni značaj, da padajo z vso svojo težo na pleča najrevnejših ljudskih slojev.«
Tako bivša socialista Kneževič in Tušanovič. Ali bo jugoslovansko delavstvo res še trpelo, da bi imeli Kristani, Korači in Bukšegi med njim le še naj-
manjšo besedo? Kdor je res social-de-mokrat, mora biti' nad to socialistično gospodo skrajno ogorčen že iz strankarskih ozirov, vse ostalo delavstvo pa itak pozna le eno geslo: Doli z demokratskimi hlapci v socialističnemu oblačilu!	.	v	.
Veličastni zbor zaupnikov S. L. S.
Ljubljana, 25. oktobra. Danes dopoldne se je začel zbor zaupnikov SLS, Bilo je to veličastno manifestacijsko zborovanje krščanskega ljudstva. Dvorana je bila nabito polna. Mesto odsotnega načelnika stranke je zborovanje otvoril in vodil pod-načelnik prof. Remec, Hrvatsko ljudsko stranko je zastopal poslanec dr, Š i m r a k, ki so ga zborovalci viharno pozdravili.
Politični položaj.
O političnem položaju je poročal prof. Remec. V svojem govoru, katerega so prekinjali večkratni viharni pritrjeval, klici, je odločno naglašal, da se mi ne klonimo ter se ne odrečemo našim rojakom v zasede* nem ozemlju kakor tudi ne na Koroškem. Med najviharnejšim pritrjevanjem zborovalcev je zaklical govornik: »Mi se ne klonemo!«
Najodločnejše je zavrnil na to govornik napade na naše može, ki so, kakor predsednik deželne vlade za Slovenijo dr, Brejc (Ovacije dr, Brejcu) delali z vso silo na to, da bi bil plebiscit ugodno izpadel, Ali niso naši ljudje glasovali za Jugoslavijo? Kje so dobili za Nemško Avstrijo največ glasov? Tam, kjer stofe tvornice in so glasovali socialni demokrati e za Nemško Avstrijo. Naj bi bili vsi socialni demokrat-je za Jugoslavijo, bi bili dobili tri četrtine glasov.
V sedanji vladi enega samega zastopnika: dr, Korošca, Vlada si prilašča vse pravice, ki grejo parlamentu! Finančni minister, ki naklada tolike neznosne davke našim krajem, je liberalec. Govornik je končno naglašal, da so se vse stranke razcepile, le SLS bo kakor kdaj enotno pravična vsem stanovom naprej! Širi se tudi po Hrvatskem, S klicem; Živela SLS! Živela hrvatska pučka stranka! je zaključil govornik med navdušenim pritrjevanjem zborovalcev svoje poročilo.
Pozdrav dr, Korošca zborovalcem.
Poslanec g. prof. Vesenjak, ki se Je pripeljal naravnost iz Belgrada, je sporočil zboru pozdrave dr, Korošca.(Navdu'šeni živo klici dr, Korošcu,!) Poročal je, da je Jugoslovanski klub soglasno sklenil, da povzroči krizo in da gre iz vlade, če se ne bo ugodilo v važnih finančnih rečeh našim zahtevam, (Viharno odobravanje.)
»Pri tem moram povedati britko resnico,« je rekel govornik, »da sedi v ministrskem svetu liberalni minister dr, Kuko-vec, ki ni zinil niti besedice v ministrskem svetu, da bi se spremenil proračun tako, da bi bil pravičen in enakomeren v celi Jugoslaviji. (Ogorč«nje.)
Naš volivni program.
0 njem je poročal bivši pover':-r.ik g, dr. Gosar.
Si]a]ni shod v Ljubljani.
Kandidati za LJublfano.
Ljubljana, 25. novembra. Včeraj v nedeljo 24. t, m. se je vršil shod zaupnikov SLS za Ljubljano. Zaupniki so napolnili veliko dvorano Uniona. Shod je sijajno manifestiral za SLS ter dokazal kakor močna je krščanska misel v Ljubljani.
Shod je otvoril predsednik stranke za Ljubljano Ogrin in je po prisrčnem pozdravu dal besedo poslancu Gostinčarju. Poslanec Gostinčar je v vznesenem govoru razvijal misli, da vkljub vsem neprilikam in nesrečni sedanji politiki moramo delati na to da bo država močna in trdna. Država mora biti srečna družina vseh treh plemen, ki se jim mora dati pravica in možnost, da se razvijajo v smislu, ki ga sami za pravega spoznajo, skratka dobiti moramo avtonomijo! Zborovalci so viharno odobravali govor Gostinčarja v dokaz, da je vsem govoril iz srca.
Drugi je govoril dr. Gosar, ki je za svoja izvajanja žel viharno odobravanje. Izvajal je:
Z volitvami, ki se bodo v kratkem vršile, postavljamo temelj državi. Če mi postavimo sedaj napačen temelj, ga naši potomci ne bodo mogli popraviti, zato moramo dobro premisliti, komu bomo dali ob tej priliki svoj glas.
Če beremo programe različnih strank, bi mislili, da pri nas sploh ne potrebujemo nobene stranke. Če s ipa točko za točko natanko ogledamo, vidimo šele ,kaj vse se skriva v tem navidezno lepem programu.
V Sloveniji imamo dve struji, izmed katerih ena se bojuje za qentralizem, druga pa za avtonomijo. S, L, S. zateva avtonomijo (odobravanje), ki je edino možna in prava. S tem pa, da hočemo avtonomijo, hočemo tudi avtonomne urade, ki bodo lahko vršili državne posle, za katere so pa, seveda, odgovorni centralni uradi.
Razmerje cerkve do države: Tu ima stranka, ki se bori za centralizem, v svojem programu vabljive besede, za katerimi se pa marsikaj skriva. Na to točko mora-
mo polagati veliko važnost in vso pažnjo, ker če damo tu pravico iz rok, potem nismo več svobodni. Zahtevati moramo v tem oziru vse pravice za se (odobravanje). Država naj prepusti versko in etično vzgojo staršem in njihovim namestnikom (odobravanje). Za to bomo zastavili vse svoje sile, in naj nas velja, kar hoče!
Naziranje S. L .S. v socialnem oziru: Geslo naše je: Vsak človek velja toliko, kolikor dela (burno pritrjevanje). Premoženje ne sme dati posamezniku nobenih privilegijev, (Splošno odobravanje. Klici: Dol z verižniki!) Vsak človek brez ozira na stan je dolžan produktivno, oziroma socialno delati in koristiti na ta način celi človeški družbi.
Dr. Gosar zaključi svoj govor z apelom na volivce, da z ozirom na zgoraj navedene. stvari oddajo glas le oni« stranki, ki ima dovršen program in ki bo zastopala težnje vseh delovnih slojev.
Potem je še predsednik Ogrin razložil novi volivni red in pozval zaupnike, da poskrbijo, da pride vsak naš volivec na volišče.
O kandidatih je poročal dr. Stanovnik. Za Ljubljano so določeni sledeči kandidati.
Nosilec liste: Dr. Gosar; drugi: Ivan Ogrin; tretji: Srečko Žumer; četrti: Dr. Vinko Gregorič.
Najbolj navdušeno je bila sprejeta kandidatura dr. Gosarja, katerega poznamo po njegovem energičnem delu za ljudski blagor, ko je bil poverjenik za soc. skrb. Ko je imenoval govornik njegovo ime, se ovacije niso hotele poleči.
Tudi imena drugih kandidatov so bila z navdušenim pritrjevanjem sprejeta. Sklepne besede je še govoril predsednik Ogrin. Ker se ni oglasil nihče več k besedi, je zaključil predsednik lepo uspeli shod.
Sirite »Večerni list“!
Diktatura nad prole* tariatom.
KOMUNISTOM V RAZMIŠLJEVANJE
V spodnjih prostorih lesne zgradbe ruske komunistične stranke žre požar nezadovoljnosti čimdalje hitreje okola sebe. Dolgo časa so vodilni krogi boljševizma ta požar sploh prezirali, ker niso verjeli v njegovo moč. Sedaj se pa tisti, ki žive v zgornjih prostorih komunistične zgridbe n c čutijo več popolnoma mirne, začeti so slutiti n(.varnost, ki jim preti od spodai. Da daje cuška ognju v spodnjih prostorih skozi zavarovano odprtino, so začeli v svojem glasilu »Pravdi« razpravljati o nezdravih razmerah v stranki in napovedovati odpomoč. Tako se je zadnjič ok usil v »Pravdi« strankin tajnik Brjuhov, za njjm pa Sinovjev. Njuna izvajanja se popolnoma krijejo, kar kaže, da so razmere v resnici take in še mnogo hujše, kajti obema se pozna, kako skušata stvari dati lepše lice. Ker se boljševizem še vedno vsiljuje svetu in tudi pri nas kot edini donašalec lepše bodočnosti, je prav, da si ga vedno znova ogledamo v njegovi pravi podobi tam, ker se kaže golega: to je v njegovem lastnem domu.. Sinovjev piše:
Znano je, da je v zadnjih mesecih prišlo v mnogih strankinih organizacijah do trenja in ostrih sporov, ki jih povzroča strankini komunist, masi in neenakost v strankini strankini masi in neenakost v stranki. Centralni odbor je bil mnenja, da se obravnavi teh vprašanj ne sme izogniti ter je pripravljen, sprejeti vsak predlog, ki bi bil primeren, da se odvrnejo nevarnosti, ki nastajajo iz sedanjega položaja. Sestavil se je odsek, ki naj se posvetuje, kako odpraviti napake iz stranke,
Nato ugotavlja Sinovjev, da prave opozicije z lastnim programom v stranki ni, ampak da so le struje nezadovoljstva, ki sc čimdalje bolj stekajo skupaj ter je treba z njimi računati. To se pač pravi, spričo strahovitega terorizma, ki ga kasneje sam Sinovjev priznava, si v stranki nihče ne upa odkrito nastopiti proti vodstvu, tembolj pa vre v masah skrivoma.
Kot glavni razlog nezadovoljstva ne le med komunisti samimi, ampak med celokupnim delavnim ljudstvom navaja Sinovjev samovoljno postopanje centralnih gospodarskih mest. Ta mesta poslujejo po birokratičnih metodah in ne znajo niti tistih potrebščin, ki so na razpolago, tako razdeliti, kakor bi morala. Odgovornost ža ravnanje teh mest pada po vsej pravici na komunistično stranko.
Drugi razlog za nezadovoljstvo, pravi Sinovjev, daje sloj tistih strankinih članov, ki so na fronti. Pod njihovim vplivom se militarizira strankina organizacija, upravni in gospodarski aparat, kar vzbuja upravičeno nevoljo. Iz tega se vidi, da boljševi-ški militarizem ni nič boljši, nego vsak drugi militarizem, marveč še vse slabši.
Skrajno značilen za proletarsko stranko je tretji razlog nezadovoljstva, To so strokovni voditelji podjetij, brez katerih obratovanje ni bilo mogoče. Tem strokovnim voditeljem so dali boljševiki najširšo oblast nad delavstvom. A ne samo to, ampak kakor pravi Sinovjev, so se na njihovo stran postavili tudi komunistični delavski voditelji v podjetjih, ki občujejo z navadnimi delavci od zgoraj navzdol in z ukazujočim glasom, Ti komunistični delovodje igrajo sedaj nasproti delavstvu žalostno vlogo biričev in priganjačev. Tako pije Sinovjev!
K vsemu temu prihaja še birokratizacija stranke same. Ta se ne vrši samo v središčih, ampak tudi v pokrajini. Mase stranke sploh nimajo več nobenega vpliva na organizcacijo sovjetov, še več; vse strankine funkcionarje imenuje in prestavlja centralni odbori Zborovanja se sploh več ne prirejajo, ako se pa kje zborovame le skliče, si pa kritika ne upa do beseda, ker se vsak boji strahovanja. Dejansko sc je namreč večkrat zgodilo, da je bil kdo zaradi kritike samovoljno prestavljen ali drugače praganjan. Sinovjev to obsoja in pravi, da mora priti v stranko več svobode za kritiko. Vendar se pa izreka za to, da naj centralni odbor strankine funkcifo-
Stran 2 . » , ^^ .	,	,	„/»Večerni list«, cfne 25. oktobra 1920,	štev1,	243'
narje tudi v bodoče sam nastavlja, ker je to spričo težkih nalog, ki jih ima stranka, potrebno. Delavcem, ki goje nasproti tem imenovanim funkcionarjem zaničevanje, očita Sinovjev pomanjkanje zrelosti! No, ko bi bilo rusko delavstvo res zrelo, bi bilo z Ljeninom, Trockijem in njunimi delavskimi biriči in priganjači že davno obračunalo.
Zelo zanimiv je tudi končni razlog nezadovoljstva, ki ga navaja Sinovjev: To je neenakost življenjskih pogojev strankinih voditeljev ’ nasproti onim strankinih mas. Sinovjev pravi, da je to težko vprašanje.
LDU Belgrad, 24. oktobra, (ZNU.) iVčeraj je bila seja ministrskega sveta, ki je trajala od 10.30 do 13.30. Na tej seji so razpravljali o tekočih državnih poslih. Razen tega je bilo sklenjeno:
1.	Da se od 25, t, m. do 5. decembra
Pokojnine Invalidov.
LDU Belgrad, 24. oktobra. V ministrstvu za socialno politiko je bil te dni izdelan pravilnik za superarbitracijo invalidov. Po tem pravilniku se bo za vsako pu-kovsko okrožno komando določila posebna komisija, v kateri bodo 3 zastopniki vojaških in 6 zastopnikov civilnih oblasti, Te komisije bodo imele dolžnost ponovno pregledati in oceniti vse invalide v svojem okrožju. Vojaški zastopniki bodo ocenjevali nesposobnost invalidov za vojaško službo, o vseh ostalih vprašanjih pa bo odločevala celokupna komisija, O telesni sposobnosti bosta odločevala vojaški in civilni zdravnik, z ozirom na stopnje nesposobnosti pa se bo določevala pokojnina ;n sicer po dosedanjih kategorijah invalidov, t, j, napol invalidov, popolnih in težkih. Največja pokojnina bo znašala 1800 dinarjev letno, najnižja 20 % nesposobnosti pa 360 dinarjev. Superarbitracija invalidov se bo po teh določilih pričela vršiti počet-kom novega leta ter se bodo z istim rokom pričele izplačevati tudi podpore na podlagi uredbe od februarja t. 1. Ako bodo posamezni invalidi nezadovoljni s sklepi te komisije, bodo imeli pravico pritožbe na višjo komisijo, ki se bo sestavila pri divizijski oblasti.
Koroška se izroča Nemcem.
LDU Dunaj, 24. okt. (DunKU.) Kakor
'oznava »Politische Korrespondenz«, se izvrši predaja uprave na koroškem plebiscitnem ozemlju na nastopen način: V ponedeljek 25. t. m. dospeta avstrijska okrajna glavarja v Velikovec in Borovlje. V sredo dospe preostalo osobje političnih upravnih oblasti. Obenem izroči službeno posle jugoslovansko uradništvo, ki se nato povrne v Jugoslavijo. Avstrijsko orožni-štvo prevzame od jugoslovanskega orožni-štva varnostno službo v sredi novembra. Število avstrijskih varnostnih čet bo znašalo približno 800 do 1000 mož. Mednarodna plebiscitna komisija se razpusti baje v sredi novembra.
Vesnlč prizava koroški plebiscit.
LDU Belgrad, 24. okt. (PB.) Na vprašanje poslanca Gjure Džamonje o izidu plebiscita na Koroškem ter o njegovih posledicah je predsednik ministrskega sveta dal nastopni odgovor: G. poslanec! Na predloženo mi vprašanje z Vašim pismom od 19. t. m,, ki mi ga je dostavil predsednik narodnega predstavništva z aktom št, 4810 od 20. t. m. o izidu plebiscita na Koroškem in njegovih posledicah mi je čast. odgovoriti Vam:
1. Plebiscit v coni A je bil izvršen 10. oktobra na podlagi člena 50. st. germain-ske mirovne pogodbe. Po glasovanju izdana proklamacija plebiscitne komisije je bila nastopna: Za nas 15.278 glasov, za Avstrijo 22.025.
2. Sodeč po gotovih izjavah ob koncu glasovanja, je pretila nevarnost našim rojakom, vsled česar je naš delegat izdal na-redbo četam, naj vkorakajo v cono A.
3. Za tem je plebiscitna komisija sklenila in zahtevala, naj izročimo upravo na podlagi st, germainske pogodbe, kar je kraljevska vlada odredila. To je bilo nekoliko dni pred korakom, ki so ga storili pri naši vladi zastopnik iAnglije, Francije in Italije v zmislu zahtev komisije,
4. Na delegat je vložil protest proti zlorabam, storjenih v coni A, s katerimi se tudi objasnuje tak izid plebiscita.
5. Naša vojska ima evakuirati cono, ker je konferenca poslanikov dala zagotovilo, da bo mir in red v coni A vzdrževala plebiscitna komisija, kakor tudi, da je v stanu, upravljati jo,
6. Priznanje plebiscita, izvršenega na podlagi člena 50, st. Germainske mirovne pogodbe, je naša dolžnost, ker to zahteva čast podpisa, ki je bil izvršen na tei pogodbi.
Zanimivo je pa, da on, kot zastopnik stranke, ki izpoveduje popolnoma enakost vseh z vsemi, nastopa proti delavski zahtevi enakosti v stranki sami. Pravi namreč, da . morajo delavci spoznati, da je popolna enakost za sedaj neizvedljiva! Vendar pa — pravi dalje — naj se ustanovi posebno častno sodišče, da se odpravijo najhujše zlorabe v tem oziru, ki so splošno znane in ki vsebujejo največje ogorčenje.
Tak je torej ruski komunizem od blizu. Komur se zdi tudi tak še privlačen in zaupanja vreden, je revež, ki spada v opazovalnico,
ne izvršujejo nobena premeščanja in razvrstitve državnih uradnikov.
2.	Razpravljal in sprejel se je proračun z izpremembami, glede katerih se je doseglo soglasje med finančnim ministrom in večino finančnega odbora.
Uradniški konsumi.
LDU Belgrad, 24. oktobra. (ZNU) Komisija, ki jo je sestavil finančni minister v svrho, da izdela naredbo o uradniških konzumnih zadrugah, je končala svoje delo. V prvi vrsti se ustanove lokalne konzumne zadruge z delnicami, ki ne smejo biti manjše od 100 dinarjev. Vsaka zadruga mora imeti svoj rezervni zaklad, v katerega pride vsako leto 20 % prebitka. Kar ostane, se razdeli med humanitarne ustanove ter se uporabi kot nagrada za člane uprave, za pokojninski zaklad zadruge itd. Kar še ostane, se vrne zadrugi. Take zadruge se lahko ustanovijo takrat, kadar se glede tega sporazume najmanj 10 oseb. Za ustanavljanje zadrug ni potrebno predhodno dovoljenje. Več zadrug skupaj tvori savez uradniških konzumnih zadrug, katerega središče mora biti v Belgradu. Savez se ustanovi z najmanj tremi zadrugami. K sa-vezu morejo pristopiti tudi one uradniške zadruge, ki so bile ustanovljene še preden je ta naredba izšla in katere pismeno izjavijo, da se bodo prilagodile savezu v vseh točkah tekom treh let. Delnice za ustanovljenje saveza ne smejo biti manjše od 200 dinarjev. Vsaka zadruga mora za vsakih sto svojih članov plačati gotovo vsoto savezu. Kar se tiče glavnice, sestoji ta v glavnem iz delnic, katere plačujejo zadruge in iz 10 % odbitka, ki ga bo država odvzela draginjskim dokladam svojih nameščencev. Tako financiranje zadrug predvidevajo za pet let. Na ta način mislijo, pridobiti 8 do 10 milijonov dinarjev na leto. Finančni minister bo stavil zadrugam na razpolago tudi še druga sredstva, ali vendar bo zadružni glavnici vir dohodkov v splošnem denar, katerega bodo sami uradniki in uslužbenci plačevali za vzdrževanje svojih zadrug. Savez mora imeti tudi svoj rezervni zaklad, v katerega se bo vlagalo 50 % od prebitka. Naloga saveza je, vzdrževati kozumne zadruge v državi, ustanavljati nove zadruge in vršiti revizije zadrug po. enkrat v dobi dveh let. Poleg tega mora savez skrbeti za to, da dobavlja za svoje zadruge potrebščine in mora v to svrho ustanoviti delavnico za obleko, obutev in druge predmete. Savez ima nalogo, da radi svojih ciljev stopi v stik z drugimi sa-vezi. Naredbe glede ustanavljanja konzumnih zadrug se ne razlikujejo od podatkov in uredb v zakonu o zadrugah.
Poslancem se ne izplačajo več dnevnice.
LDU Belgrad, 24. okt. (ZNU) V par-lamentarnih krogih trdijo, da se skliče seja narodnega predstavništva dne 10. novembra. Predsedništvo začasnega narodnega predstavništva je določilo, da se dne 1. novembra t, 1. poslancem ne izplačajo dnevnice.
MOHAMEDANSKI LETAKI V BOSNI,
LDU Sarajevo, 24. oktobra. (ZNU.) Te dni so bili razširjeni v Sarajevu letaki, s katerimi se objavlja muslimanom, da se bo njihovo vprašanje rešilo izven mej naše države, na mirovni konferenci v Parizu, Državne oblasti so zasledovale razširjevalce teh letakov, pa so v Mostarju aretirale Mehmed efendija Spahiča in Karaziča. Aretacije v zvezi s temi letaki bodo še sledile.
VIŠINA PRISTOJBINSKIH DAVKOV.
LDU Belgrad, 24. oktobra. (ZNU) Po poročilih, ki jih je dobilo generalno ravnateljstvo posrednih davkov, znašajo skupni dohodki od pristojbinskih taks in prodajo kolekov v vsej kraljevini na mesec september 9,325.840 dinarjev 87 par. Meseca septembra so bili dohodki torej skoro za en milijon večji kakor meseca avgusta, Od
1, junija do konca septembra znašajo dohodki taks 31,873.410 dinarjev, to je trikrat več kakor leta 1919 za isto dobo. Vsota pristojbinskih dohodkov je večja, kakor pa je bilo to predvidno v letošnjem proračunu.
Votivni boj.
b Korač v avtomobilu. Bivši minister in vojni milijonar, drugače socialistični voditelj Vitomir Korač hodi sedaj po. Vojvodini agitirat za volitve. Na tem svojem potu se poslužuje razkošnega avtomobila, ki ga na najhitrejši in najprijetnejši način prenaša iz kraja v kraj. Tako se vozijo danes vsi tisti, ki so razumeli konjunkturo vojnega časa in vedeli, da je splošna ljudska beda najbogatejši vir za tistega, ki zna brezobzirno zagrabiti. Ta avtomobil gospoda socialista Korača kriči na ves glas in upamo, da proletariat tega krika ne bo preslišal.
b Ali je res ali ni? Demokrati se zgražajo nad razpoloženjem v ljudstvu in očitajo nehvaležnost nasproti Belgradu. Toda kdo je pa kriv, da se je tako razpoloženje in mišljenje nasproti Belgradu ukoreninilo med našim in hrvatskim narodom? Ali ne demokrati, ki so v deželi uvedli strahovlado pod geslom Belgrada? Kaj so počenjali demokrati v imenu Belgrada in še počenjajo? »Narodna Politika« našteva: »Kmetsko ljudstvo so z batinami in ječo gonili med Jugoslovane; državo so vzdržavali z enostranskim konfi-sciranjem imetja državljanov drugega plemena; namesto sodišča in zapora je sodil žandar, ki je krojil pravico po podplatih brez vsakega nadaljnjega vsklica; na vsakem koraku so rušili ugled državne oblasti; z raznimi srednjeveškimi naredbami so gonili ljudstvo v upor in obup — .vse to v imenu jugoslovanstva in narodnega edinstva. Da bi se široki sloji sprijateljili s takim načinom izvajanja narodnega zedinjenja, je mogel zamisliti samo norec ali brezumnik. Ta način vzgoje naroda je moral povzročiti reakcijo, ki je danes prišla do tolikega obsega, da takorekoč goni ljudstvo iz te države. Vprašamo demokrate: Ali se je godilo in se še godi pri nas tako? Utajiti ne morejo, ker je vsa država temu priča. In ker je temu tako — čemu se čudijo posledicam? Ali so res mislili, da je naše ljudstvo tnala, na katerem bodo smeli sekati drva — v imenu Belgrada, ne da bi tnala na to reagirala drugače nego z razpadanjem? Če so tako mislili — sedaj vedo, da so bili v zmoti pa naj zato bijejo na lastna prsa.
b Dr. Žerjav se je na shodu JDS napihnil in povedal, da bo treba klerikalizem pognati iz Jugoslavije. Tega bi bili demo-kratje v objemu s SKS tudi zmožni, da jih — ni odkrito žalostno premalo. Terorja, kot so ga uganjali samostojneži v Sloveniji za časa paševanja dr. Žerjava in liberalno-socialistične vlade v Belgradu, slovensko ljudstvo ni pozabilo, in ga bo kmalu, kmalu kenčnoveljavno tudi obsodilo. Če pa misli dr. Žerjav in njegovi nesamostojni otročiči, da je preganjanje klerikalizma iz Jugoslavije res nekaj tako posebnega, da se je treba napihniti, potem bi ga opozorili na besede f Ivana Cankarja, ki pravi, da vsak analfabet lahko izlije na kaplana golido gnojnice,
b K volivnemu programu JDS ponuja dr. Žerjav slovenskemu kmetu ceneno obleko, obutve in galico. V Belgradu pa so demokratje naložili na uvoz teh izdelkov tako visoko carino, da o »cenenosti« niti govora ne more biti. Radi skrbi za »male ljudi« so uvedli prosto trgovino in briskirali Središnjo zadrugo ,ki je hotela uvoz in izvoz izviti kapitalistom iz brezozir-nih liberalnih rok. Je pač vedno tako: Ob volitvah liberalci kmete in delavsko ljudstvo obuvajo in oblačijo, ko pa pridejo do moči in veljave, ga slečejo do nagega. Slovensko ljudstvo ni otrok, ki bi ga liberalci obuvali in oblačili. Dalo bo usiljivi guvernanti, po imenu JDS, potni list brez carinskih zahtevkov, obulo in obleklo pa se bo samo.
b Ivan Mermolja in njegovi so se lansko leto dne 23. novembra ob zvoku hreščečih harmonik in godb na ovenčanih vozovih prepeljavali po Ljubljani in peli slavo dr. Žerjavu, ki je mesece in mesece sam vladal Slovenijo, odstavljal samovoljno župane in zapiral svoje politične nasprotnike. Celo leto ni zapisal »Kmetijski, list« o Žerjavu žal besede, ker sta si JDS in SKS v prvem kolenu krvnega sorodstva. Letos je SKS na Bledu, Vrhniki in dru-godi plesala. Ljudstvo pa je danes razpoloženo za drugačno plese kot jih uprizarja SKS. Zato bo Slovenija pri volitvah odklonila tri brate snubce: JDS, SKS, USS in pokazala, da smatra le SLS zmožno pametnega gospodarstva, takega kot ga ljudstvo želi, potrebuje in hoče. Minuli so časi, da bi
se pri nas ugnjezdavale stranke, kojifi edini program tiči v razkrinkavanju
farovških kuharic.
Politične novice.
+ Regent ne pride v Zaflieb.
Belgrad, 24. oktobra. (ZNU) Prihod ,re' genta v Zagreb je odgoden za nedoločen čas.	'	_	n
+ Ljeninova zaupnica na AngleškelJ! aretirana, Te dni so v Londonu arettf3 gospodično Pankhurst, ker je razširjaj hujskajoče spise. Pankhurstova je bila ^ tošnje poletje v Moskvi pri Ljeninu, W j11 izročil pismo na angleške delavce. V te pismu je Ljenin označil Pankhurstovo ® edino pravo zastopnico angleškega pr° tariata.	^
+ Ameriški škandal na Haitiju. . Združenih državah je na dnevnem f® vprašanje o škandaloznih razmerah na o ku Haitiju. Kakor je dognala preiskovan^ komisija, so ameriške čete najkruteje P stopale z domačini in jih v masah kla ■ Razen tega dolže finančnega svetova državnega oddelka Ilhennyja, da je na itiju zastopal v prvi vrsti interese zase nih bank. Cela reč je tako huda, da g°v. re o razbitju kabineta in odstopu raZl1 ministrov.
Dnevne novice«
•— Slovenske šole v Gorici. Italij3'^1 so v Gorici obljubili Slovencem »o ’ dali so jim nestvor. Vpisalo se je 606 učencev. Od teh pride na PrV°.«:e drugo šolsko leto 367 učencev, na visj razrede pa 239 učencev. Italijani so o prli pet razredov za prvo šolsko leto J tri razrede za drugo šolsko leto. rI° ‘ po laškem računu — skupaj osem ra redov. Italijani motivirajo: »V teli r® redih bi se učenci učili italijanscin > da bi bili potem sposobni za pouk v J lijanskem jeziku od 'tretjega raz j’e„a dalje.« Vsi otroci, ki so se priglasil1 višje razrede, so pa porazdeljeni v 1 lijanske razrede ljudske šole. Jasno )’ da so se goriški Slovenci odločno up taki odredbi in jasno in krepko pi'° ' s tiraj o proti nakani, da bi potujčili n še otroke. Zahtevajo vse razrede li1* ske šole do najvišjega s slovenj1 učnim Jezikom. Vsako drugo re A.;, označujejo za protizakonito in vično.	v	j
— Sprememba voznega reda na ^rZ?0pi železnici. S prvim novembrom tega leta s na vseh progah drž. žel. novi vozni red v ljavo.	f.
Na progi Ljubljana gl. kol. — ^u„ib lova c vozijo kot dosedaj trije pari °se,o32 vlakov z odhodom iz Ljubljane ob 7.40, 1 jg| in 18.30 ter prihodom v Karlovec ob j, 18.18 in 7.35. Iz Karlovca odhajajo v vlaki , 3, 8.06 in 13.55 ter prihajajo v Ljubija*1® «. 9.08, 13.58 in 20.04. Razven omenjenih ^ rov vozi še četrti par osebnih vlakov 4 jLb' do oziroma iz Zagreba in sicer odhaja iz Jr'1 j j ljane ob 22.36 in prihaja v Zagreb ob 6.3 i..y Zagreba odhaja ob 22.20 ter prihaja v Liur Lj no ob 6.10. V Zagrebu imata oba vlak® ugodno zvezo z belgrajskim osebnim VJ? yi«
Na kočevski progi vozijo tudi nadallevja, je pari vlakov z zvezo na vse ljubljanske ,g, ke. Odhod iz Grosuplja ob 8.35, 13.40 ‘n. nd' prihod v Kočevje ob 10.31, 15.36 in 21.38',, i hod iz Kočevja ob 5.45, 11.08 in 16.50; Prl ndi v Grosuplje ob 7.43, 13 in 18.47. Tudi na P :e Trebnje—St. Janž na Dol. ostane d°s® 0481 število vlakov. Odhod iz Trebnjega ob '0[, 14.55 in 20.55, prihod v Št. Janž na D? 0b 10.51, 15.52 in 21.51. Odhod iz Št. JanzaA35, 5.30, 13.22 in 19.24, prihod v Trebnje ob 14.22 in 20.20.	jj-
Iz Novega mesta proti S t r a ž i -T o P ca m odhajajo vlaki ob 5.12, 10.15, 13.4 ^t 15.35, v nasprotni smeri pa ob 5.42,
14.42 in 16.29.	.	\e
Na gorenjski progi se sprenienj. opoldanski vlak in bode odhajal iz Lii'!?]ve-ob 13.30 ter prihajal v Jesenice ob 15ju it černi vlak odhaja po novem voznem r? 0b Ljubljane že ob 17.50 in pride v JesemceJ)je, 19.57. Tudi večerni vlak iz Jesenic se sP.pjik0i ni radi priključka na belgrajski vlak v,[ •_ v da odhaja iz Jesenic že ob 17.08 in pn*131 Ljubljano ob 19.06.	.	gfO'
Na kamniški progi ostane zaprt met osebnih vlakov nespremenjen.^ , oStal'
Na koroški, bohinjski . in j pr>' gorenjski progi se spremeni le vozni te j0ge ključnih vlakov na spremenjene vlake P Ljubljana—Jesenice.	.	ieCleče
Na štajerski progi nastanejo si
spremembe: jutranji vlak odhaja iz ~,e Opol' ob 8.10 in prihaja v Dravograd ob 1jjjaj* danski vlak odhaja iz Celja ob 14.40 in P ijia-v Dravograd ob 18.02, popoldanski vlak ja iz Dravograda ob 15.45 in prihaja v g jo ob 19. Večerni vlak pa odhaja iz Celja 0 vjaJt» in prihaja v Velenje ob 22.08. Vsi ostal ostanejo tudi nadalje nespremenjeni.
UuhlJanske novice-
t • dske111
lj »Mlinar in njegova hči« ^Tnri^1 odru. V nedeljo in ponedeljek bo P Ljudski oder igro »Mlinar in njegov
lj Poročil se je 12, t. m. ž05??.. srcč' Hostnik z gdč. Alojzijo Jerman, K1 0 no!	—‘
Odgovorni urednik Jože Rutar'
lista«'
Izdajatelj konzorcij »Večernega Tiska »Jugoslovanska tiskarna« v
Finančni zakon spremenjen.