Hxhaja lukrdiiiaietteit: tr iore K, četrtek, soboto. tissue A t)ireetime* a week-7uestiajyf7}uir^cl<*j Saturday. GLASILO ILOVfiKIGA KATOUteSGA PBLAVSTV A V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MQHQBTA V rmr^nn ŠTEV. (No.) iog CHICAGO, ILL., TOREK, n. SEPTEMBRA — TUESDAY, SEPTEMBER, n, 1923. LETO CVOL.> IX. Jugoslavija zavrnila Italijo* i V BEOGRADU PRIPRAVLJENI ODPOKLICATI POSLA-NIKA IN VSE ZASTOPNIKE IZ RIMA. — KONFLIKT MED JUGOSLAVIJO IN ITALIJO NA VIDIKU. — JUGOSLAVIJA ZNA ODREDITI MOBILIZACIJO VSAJC TRENUTEK. — • VZROK SPORA JE ZOPET REŠKO VPRAŠANJE. UPANJU, DA RESI SVOJ OBSTOJ. Beograd. — Jugoslovanski ka- lirn»ATt , __ _ „ T___ binet.^i je bil sklican v petek NEMČIJA V ZADNJEM na izredni sestanek gjlede Reškega vprašanja, katerega je prines-j la v ospredje zopet Italija, je odločil, da se zavrne vse predr-; zne zahteve italijanskega mini-j strskega predsednika Mussolini- ja. Italijanska nota. ki jo je se- Industrijalec ^ Stinnes priporoča stavi! Mussolini je pravi zapovedovalo i ultimatum, tako si ga tolmačijo državniki v Reogra-| du. Mussolini zahteva brezpogojno od Jugoslovanske vlade, da mora slednja sprejeti vse pogoje glede Keke. Vlada je enostavno sklenila, da se italijansko noto ne upošteva kot tako, in je , , , . . . ... .. . A . 1 lo skleniti izpeluvo 00 god bo. pri tem pripravljena na vsak ' slučai v tem oziru proti Italiji. I Francoski industrial^ v več pravi poročilo. Ako italijanska točkah s oglasa jo z nemškimi in-vlada ne odneha, oziroma, da bo Idustrialci. ki so stavili predloge, zahtevala od Jugoslavije nadalje (,a nai vzamejo francoski indu- deset-urni delavnik v Nemčiji. — Vlada nalaga silne davke na privatno lastnino. Berolin. — Pogajanje med francoskimi in nemškimi zastopniki v Wiesbadenu je dospelo do mrtve točke, čez katero ne vedo. kako bi prešli, da bi se da- AMERIŠKE VESTI. JUGOSLOVANSKE NOVICE Kje je Radič? Ničesar ne dela vladnim kro- — Washington. — Prezident Coolidge je dal Amerikanskemu! Rdečemu Križu za podporo ne-' .. , . . , , srečnikov na Japonskem svoto v«?c skrbi kakor preklica- $100. Obenem je izdal nadaljni J11 ™dJa hrvatisklh selJa" apel na narod naj z darovi pod- Je dn,1 govorih, da se je pira to dobrodelno akcijo. i Raudl? yrn£ 1Z. Anglije in da se . . . nahaja v Šestinah p~i Zagrebu. — Washington. — Komisar \-i 1 • , . , . u-i- 1 TT . ^ . , (vladni detektivi so bili poslani Havnes se le Tz-a^ii. da zvezna „„ A t • UT , , , . . , . .. na delo. a nasb m^o nic. 'hitra- vlada potrebuje vec proh.b.c,,-' nji ,jst., je ^ da so ' vj. sk.h agentov. Predlagal ,e tudi ,IeIi v Macedoniji. - Poslanci Sio.ooo.ooo za vzdrzevanje toza- ur»cc . , r, ,.. j M ^ .. ..... J , (MKSS. pa trdijo, da se Radie devnih stroškov, ki jih zahteva ^ na hrvat5ki zemIjK ]e u. opravilo prohibicijske službe. imRkn{} se je vl?dnemu pre£^a. — Washington. — George tijaniu in živi nekje inkognito. H ar ve v poslanik 'Zdr. -drž. na R.ndič ^e nostal vsled vladnega Angleškem se je te dni zopet preganjanja pravi jugoslovanski vrnil in se nahaja v Beli hiši. da He Valera. se posvetuje s prezidentom Coo- _c_ licigem glede važnih zadev ame- Novi zvonovi v Stanečah pri Št. riške zunanje politike. , Vidu nad Ljubljano. — New York. — Predsednik' x. , , , , , it r- ■ • M. akobsko nedelio smo Hartford Insurance Co. se le iz- ..... , J_ , „„ -i i - , umen izredno slavnost. Dobili razil ,aa je imela omenjena c!ruz- , * „ T-t , smo nove bronaste zvonove. Rla- ba zavarovanih velikansko ste-' ....... . , , •i^ u-- • -i 1 *■ 1 • goslovil jih je nas dekan gospod vilo his m raznih j^orlopii. ki so 1 J 1 Premogarji zmagali. STAVKA SE KONČA 19. SEPTEMBRA. — POGODBA BO VELJALA ZA DVE LETI..— PREMOGARJI ZMAGALI Z ZAHTEVO ZA REVIZIJO PLAČILNE LESTVICE. — DRUŽBE BODO PODRAŽILE PREMOG, PRAVI POROČILO. — GOV. PINCHOT ZADOVOLJEN, DA SE JE SPOR PORAVNALO. sprejem njenih pogojev, bo slednja odj)oklicaIa iz Rima svojega poslanika in vse diplomatič-ne zastopnike in bo pretrgala na ta način vsake diplomatične zveze z Italijo. Jugoslavija je predlagala obenem, da se zadeve, ki se; tičejo reškega vprašanja predlože v razmotrivanje švicarskemu pre-zidentu kot posredovalcu v tem slučaju. Ministrski predsednik Mussolini se je na to uradno izrazil, da on ne bo trpel in noče strialci večji del interesa v vsej nemški industriji, a za povračilo tega naj Francozi izpraznejo Ruhr. Tako bo Francija vseeno vladala nemški industriji na nekak neviden način, a narod se bo pri tem pomiril in sodeloval z vlado in ne bo zadržaval produkcije v nemški industriji. Toda Francoska vlada zahteva od Nemcev, da se jim mora dati v predpisanih dobah gotove količine raznega materiala in da francosko vojaštvo ne bo iz- nobenega posredovanja z druge j praznilo zasedenga ozemlja pre-strani, ampak, da se bo odločno |ie- da se vIada prepriča v dobi držal rapalske pogodbe, h kate- |dveh ^ da ie Nemčija priprav-ri trdi, da so Jugoslovani že enkrat pritrdili. Mussolin.i gfozi, da je sedaj zadnji čas, da se to vprašanje reši, ki traja in povzroča težkoče med obema državama že 4 leta. On zahteva odločno. da se italijanske zahteve v tem oziru sprejmejo do 1-. septembra t. 1. Iz Trsta trdi neko poročilo, ki prihaja menda iz italijanskih virov, da se Jugoslavija pripravlja na mobilizacijo svojih čet. Rečeno je. da se je jugoslovanska vlada izrazila, da je potrebno mobiliziranje čet, da se tako zavaruje na mejah v slučaju kakih neredov, ki se dogajajo v Grčiji, Ogrski in Bulgariji. Vrjetno pa to ni. ker Italijani se hočejo posluževati vsakih sredstev, da bi se opravičila za mobilizacijo svoje vojske, ker pričakujejo diplomatičnega kon.-flikta z Jugoslavijo glede Reke, katero misli Italija za vedno a-nektirati h materi — pravilno mačehi — Italiji. Italija išče že dolgo časa dlako v jajcu proti Jugoslaviji. In ker jo najti nemorejo. jo sami devajo notri, samo da bi bil dan vzrok za oboroženi nastop proti sedaj še mali Jugoslaviji. Tako vlogo igra Italija v evropejski diplomaciji. -o- PAPEŽ PIJ XI. ZA JAPONSKE NESREČNIKE. Rim. — Sveti oče Pij XI. je takoj , ko ie bil obveščen o silni katastrofi na Japonskem poslal sožalino brzojavko apostolskemu delegatu v Tokio, da naj v njegovem imenu izrazi globoko sožalje in iskrene simpatije Japonskemu narodu. Pričakuje se tudi, da bo sv. Oče pričel zbirati posebne darove za Japonske nesrečnike. ljena in v stanu svoje obljube izvšrševati. Tega francoskega predloga pa Nemci nočejo sprejeti in pogajanje je vsled tega dospelo do mrtve točke. Industrijalec Hugo Stinnes je izdal na delavce posebni apel, s katerim dokazujje delavcem, da za Nemčijo je edina rešitev, da se uvede io-urni delavnik, in da bo vsled tega dana prilika nemškim produktom za cenejše predajanje na svetovnem trgu. Edino s tem bomo rešili nemško državo, pravi Stinnes. Vlada je pričela nakladati na vso privatno lastnino silne davke. Kdor ima dve praznične obleke. mora danes plačati davek od druge obleke. Tako tudi od drugega para prazničnih čevljev. Sploh vlada Išče denarja na kakršnemkoli predmetu ga more najti. -o- FORD KUPIL CELO MESTO. Hougthon, Mich. — Fordova družba je sklenila te dni kupno pogodbo za ves lokal z okolico znan pod imenom Pequaming, Mich. Kupljene so vse železnice, vodovodi, elektrarna vred z obširno okolico 400 tisoč akrov zemlje. V mestu bodo postavili v kratkem veliko moderno avtomobilsko tovarno. -o- UPOR JETNIKOV. York. Pa. — Pred kratkim so poslali iz kaznilnice v Philadel-fiii q kaznjencev v okrajno jet-nišnico v Yorku. Ti so se takoj po prihodu uprli in zanetili o-genj v poslopju. Ogenj je povzročil dosti škode in veliko število jetnikov je dobilo nevarne opekline in mnogo jih je bolnih vsled gostega dima, ki je bil v poslopju. bila last amerikancev n Tapnn-skem. Družba pravi, da ne bo plačala za škodo več kot miljon 'dolarjev, ker je to povzročil iz-,redni slučaj. — Boston. — Državni regi-, stracijski urad. je vzel licence 321. avtomobilistom. Tako visokega števifa kaznovanih še ni bi-lo nikdar. Vzrok temu je naj^ ^ ^ v večji pijančevanje, ki pbvzrocf ^ratjcem £ potem neprevidno vožnjo in ne-broj nefereč. — Cumberand, Md. — Pred-včerajšnim se je zgodil tu nenavaden slučaj, ko sta trčila skupaj dva avtomobila. Pri velikem sunku je vrglo otroka z enega avto-ja v drugega, kjer ga je šofir ujel z rokami. Tako je ostal otrok popolnoma nepoškodovan, a na drugi strani je bila pri tem ena ofceba ubita in dva težko ranjena. — Santa Barbara, Cal. — Po tukajšni okolici je nastal velikanski gozdni požar, V okolici Oso Canyon se ogenj hitro razširja in je že na štirih mestih prestopil reko Santa Juez. Tam-kajšna misijonska postaja je obkoljena od ognja in ji preti uničenje, če se ogenj ne ustavi pravočasno. — Baltimore. — General Pershing je bil navzoč zadnji teden, ko so bombardirali dve stari bojni ladiji z eroplani. Pri tem se je izrazil, da eroplani ne morejo nadomestiti bojnih ladij, ker odslej bodo gradili moderne križarje na način, ki bodo varni pred bombami iz zraka. — New,York. — Lastnik neke grške ladije 4< Byron" je bil kaznovan za $200.000. Vzrok temu, je bil, ker je zapeljal 667 pri-seljenikov prehitro v newyorško luko. Ameriške naseljeniške oblasti so v tem oziru silno stroge. — New York. — Neki Dr. Dale Wagner iz Oklahome se je te dni vrnil iz Nemčije, kamor je šel na kratek obisk. Pravi, da je dal v Hamburgu $400 za psa posebne pasme. Za njegovo vožnjo je plačal $33.40. Pes ga stane v nemški valuti 14 miljard in 300 miljonov mark. — Marion, O. — Zapuščina u-mrlega prezidenta Hardinga znaša $220,000. in je razdeljena: $100.000 dobi njegova soproga Mrs. Harding. Ostalo dobi gotovi del njegov oče, sorodniki, prijatelji in nekaj tudi cerkve. — Chicago. — Delavci v pil-navih tovarnah so te dni pretili s stavko, ako se jim ne poviša pla- Y. Zabret pred sv. mašo. Takoj po blagoslovu so bili zvonovi dvignjeni v zvonik in že čez pol ure smo zaslišali njohov milo doneči glrts, ki je radi svoje u-branosti očaral vse navzoče vernike, zlasti ker se novi zvonovi popolnoma harmonično ujemajo s starim zvonovom. Nove zvonove je vlila "Zvonarna in livar-ia v. Št. Vidu nad Ljubljano" v času enega meseca ter je dokazala s tem strokovnja-škim delom, da je popolnoma kos svoji nalogi. Pri vlivanju teh zvonov se je pripetil izvanred-no pomenljiv slučaj. Eden zvon. ki je posvečen sv. Jakobu, je bil vlit na dan sv. Jakoba, blagoslovljen na nedeljo sv. Jakoba ter je isto nedeljo prvič zapel ra^ zvonik cerkve sv. Jakoba v Stanečah v čast in slavo Bogu in sv. Jakobu. -o- Velika železniška nesreča. V četrtek, dne 16. avgusta se je zgodila na postaji Gračac v Liki na Hrvatskem težka železniška nesreča, ki je zahtevala več žrtev. Nekako okoli ig. ure so se vračali seljaki od procesije, ki se je vršila pri sv. Roku, proti postaji Gračac. Vozovi, ki so peljali seljake, so morali preko neomejenega železniškega tira. V tem trenutku, ko je en voz pa-siral progo, je pridrvela od Gos-piča lokomotiva z vozovi, ki je s strahovito silo treščila v voz. Nastal je strahovit prizor. Voz je bil popolnoma razbit. Trije seljaki so obležali mrtvi, štiri osebe so pa težko ranjene. Čudno je, da se ni konjem ničesar zgodilo. Posledice zaradi "mačka". V gostilni pri "Mačku" v Vačah pri Litiji sta Alojzi in Avgust Končar izzivala trgovskega pomočnika Josipa Grilcg, iz Ho-tiča z besedami: "Muki, sediš pri Mačku — pojdi ven — mijav, mijav!" Ker se pa Grilc ni odzval prijaznemu vabilu, sta ga oba Končarja počakala na cesti in ga napadla z noži ter mu pri-zadjala sedem ran na glavi in po rokah. Težko poškodovanega so ^prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Posledice "mačka" pa bodo čutili vsi trije. -o- Požar v Št. Jurju. V Št. Jurju pri Kranju je v noči od torka na sredo na doslej nepojasnjen način izbruhnil požar, l^i je uničil poslopja petim posestnikom. Kranjski požarni brambi, ki je naglo prihitela na če. V soboto so družbe stavke pomoč, se je posrečilo, da je o-preprečile s tem, da so delavcem mejila požar s svojo moderni ga-povišale plače za 8 odstotkov. silno napravo. Harrisburg, Pa. — Dolgotrai- jna pogajanja, ki so trajala toliko (časn med premogarji in lastniki antracitnega premoga so v so-(boto ob 9. uri prenehala. Obe ,stranke ko se ziedinile v vseh glavnih točkah in določili novo oogodbo za prihodnje dve leti. ki bo v veljavi do 31. avgusta 1925. j Da je prišlo do sprave med nremogr»rii jn lastniki se je veli-,ko trudil pennsvlvanski guverner Pinehot. ki je b:l glavni posredovalec med obernn strankama. Tudi on je potrdil pogodbo, ki so jo sprejele obe stran-ke. j Takoj na to je bil obveščen linijski komitej. ki tudi soglaša s pogodbo z malim pridržkom, da se pogodbo predloži konvenciji treh distriktov antracitnega premoga v odobritev, ki se bo [Vršila dne 17. septembra v Scran-|tonu. Pa. Premogarji se bodo vrnili na delo 48. ur po konvenciji, i Zastopniki premogarjev in lastnikov se bodo po konvenciji zopet vrnili nazaj v Harrisburg. kjer bodo podpisali celotno pogodbo, ki jo dotedaj sestavijo in t pripravno. Nato bo zvečer pospravljen od Mr. in Mrs. Pinehot posebni obed za vse zastopnike obeh strank. Premogarji so s to novo pogodbo izredno zadovoljni in pravijo, da boljše pogodbe še ni bilo sklenjene odkar obstoji proizvajanje trdega premoga v tej deželi. Dobili so to odstotkov povišanja premogarji, kakor tudi monterji, ki opravljajo delo pri sesalkah, strojniki in drugi. V glavnem sčemer se premogarji najbolj zadovoljujejo je pa revizija plačilne lestvice. Zahtevo po odtegovalnem siste mu so opustili, ker se na drugi strani lastniki opustili zahtevo za arbitracijo. Lastniki so se dolgoČasa silno upirali in izogibali so se vsakemu sestanku. Njih načrt je bil zmagati tedaj, ko bi med premogarji vladalo že dalj časa brezdelje. H takojšnem pogajanju jih je prisililo to dejstvo, ker so v Novi Angliji in drugih nekaterih vzhodnih državah grozili, da vpeljejo v rabo v razne industrije} mehki premog, in da mislijo s tem za vedno odstraniti rabo trdega premoga po teh krajih. Tu se je šlo torej za trg trdega premoga. Zgubiti trg za tr-1 di premog se pe pravi uničiti bodočnost trdega premoga in business lastnikov antracita. Odtod tudi tako dobrovoljen popust napram premogarjem. AMERIKANEC 0 ITALIJANSKEM JUNAŠTVU. Ameriški polkovnik Lowe pravi, da Italija ni bila opravičena bombardirati Krfa. — Italijanski krogi užaljeni. Atene. — Italijanski poslanik Montagna v Atenah je zadnjo soboto osebno posetil urad ameriške legacije, in tam vložil protest proti izjavi ameriškega polkovnika Stephen E. Lowe-a, ki načeluje ameriški pomožni akciji na bližnjem vzhodu in ima svoj glavni urad v Atenah. Protest naglasa proti Lowejevi izjavi, ko je dejal nekemu časnikarskemu poročevalcu v Atenah, da po njegovih predsodkih niso bili I-talijani opravičeni bombardirati Krfa. ker otok sploh ni oborožen in ni imel nobene obrambene posadke. Otok bi lahko zasedel vsak častnik s peščico vojakov in tam proglasil svpjo vladp nad otokom, tako je povdaril polkovnik Lowe. "Zlasti pa niso imeli Italijani nobene pravice bombardirati Krfa, ker ta otok je naseljen povečini s samimi vojnimi sirotami in ubežniki/' Tako zaključuje svojo izjavo ameriški polkovnik-Ta izjava je bila seveda nato objavljena v večih grških listih zadnji teden, in ko so Italijani j zvedeli za njo, so bili silno ogorčeni. Pritisnili so na vlado in ta je menda na svojega poslanika v Atenah, ki je nato uradno protestiral na uradu Ameriške legacije v Atenah. Italijani, ki se štejejo za velike junake, si takih očitkov ne dovolijo. Po zadnjih vesteh, kakor to poročajo direktno iz Rima, mislijo Italijani ostati na Krfu za ne* določen čas. Morda mislijo napraviti z Krfom tako kot z Reko. En čas bodo mečkali, potem ga bodo pa slovesno priklopili k "materi" Italiji! Oh, kako srečni kraji, ki dobijo tako "mater"! -o- GOVORICE O HARVEYU NERESNIČNE. Washington. — Govorice, da namerava ameriški poslanik Geo Harvey za Angleško rezignirati so neresnične. V soboto jutro je ojiplul nazaj proti Londonu na Leviathanu. ZRAKOPLOVNI MANEVRI. Boston. — Ob obrežju v tej o-kolici se vrši že več dni zrako-plovno vojaško manevriranje. V soboto je krožilo nad mestom in okolico neprestano 65 zrakoplovov. Vaje Se vrše v glavnem v napadalnih in defenzivnih formacijah. POŽAR VNIČIL MOST. Springfield, Mass. — Veliki most, ki je vezal zapadni in vzhodni del mesta Springfielda čez reko Connecticut, je v soboto pregorel, ko je izbruhnil požar na zapadnem delu mesta. DENARNE POSHJATYE. VtmjfeM cene to bile jofoelora* ikim dinarjem: 100 — Din........ $ 1.45 I 500 — Din........ $ 6.10 ■ 1000 — Din........ $11.90 2500 — Din........ $29.00 5000 — Din........$57-oo Za italijanske Dre: 50 — Lir ........ $ 2.75 100 — Lir ........ $ 5.25 500 — Lir ........ $24.00 1000 — Lir ........ $47 00 Pri rečjih rvotah, ki presegajo l tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo ie pl sebni popust Predno pošljete denar čres droge tvrdke se spomnite a* naie podjetje, ki bo Vam poslalo Val denar t stari kraj eeneje in hitrej* kakor kje drngje. Naie cene so no najnižje I . Vse poŽfljatre naslavljajte mmt BAJVCHI ODDKLXK KDINOf ' m EDIN OS T (UNITY.) * Izhaja Tiak torek. Četrtek in soboto. — Issued wry Tuesday Thursday and Saturday. PUBLISHED BY: Edinost Publishing Company 1849 West aand Street, Telephone: Canal 0098. CHICAGO. ILL. list. To izjavljamo zato, ker vemo, da je res. Na stotine pisem v naših arhivih od naših naročnikov to dejstvo do pičice potrjuje. Mi pri listu nočemo drugega, kakor to, da pošteno izhaja. Na jesen prične izhajati posebna nedeljska številka Edinosti, kakor smo to že omenili. Ta številka bo jako zanimiva in že naprej vemo, da bomo z' njo našim naročnikom silno vstregli. Torej štirikrat na teden. Prihodnji skok zatem pri našem listu -i bo na dnevnik, kar Bog daj, da bi se zgodilo v kratkem. Cene oglasom na zahtevo NAROČNINA: j Naše drage naročnike in prijatelje prosimo, naj list pridno _Advertising rates on application. , šjrjjo. Vsak naročnik, ki ga pridobite za list. je nov vojak za na- Za Združene Države za celo leto.............. $300,30 fronto. List se za Va^ izdaja, za Vaše koristi in Vaše interese. Za Združene Države za pol leta..........$150 Katoliški rojaki po raznih naselbinah vidijo in so priča ka- Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto .. $3-5° |ko sovražnik njih prepričanja silovito napada, njih dušne vodi- Za Chicago, Kanado in Evropo za pol leta JUBSCRIBTION: For United States per year .............. For United States for half year ............ For Chicago, Canada and Europe per year.. $1.75! $3*00 tc-Je- ni'h farne cerkve, njih vero in prepričanje. Poglejte Pro- j $1.50 sveto, Proletarca in druge protiverske podobne liste, kako sra-$3.50 mote vaše versko prepričanje, vaše duhovnike itd. Koliko na-Chicago, Canada and Europe for half year.. $i.75jših rojakov so spravili ti listi ob vero njih očetov in mater. Po- " * --------- — " T w glejte kake posledice pušča za seboj to satansko delovanje. Pra- vijo. da so delavski prijatelji, kar je pa navadni ftTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA PLAČAN LIST, ZNAČI DO KDAJ JE Dopisi za torkovo Številko morajo biti v uredništvu najkasneje do 12., ure dopoldne v soboto, za četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne ▼ torek in za sobotno številko do 12. ure v četrtek dopoldne. Entered as second class matter October nth 1919, at Post Office at Chicago. III., under the act of March 3rd 1879. Rje je krivda? V Zedinjenih državah imamo zopet premogarsko stavko. Premogarji, ki kopljejo trdi premog so zapustili delo in odšli na stavko. Okoli 155 tisoč premogarjev stavka skoro največ v državi Pennsylvaniji. V ameriški javnosti je nastalo sedaj vprašanje, kje je krivda. da se je stavka začela. Tako vprašujejo med vrsticami razni meščanski listi, in končno seveda navajajo delavsko preobjed-nost, nezadovoljnost, itd. Njih pisava pove vsakemu jasno, da so v službi denarnih mogotcev, in da zato pišejo v njih prilog. Odkrito in jasno povedano, dandanes nemore nihče pisati o delavski preobjednosti, da se ne bi zraven pošteno lagal. Penn-sylvanski premogarji se niso preobjedli, ker se sploh niso imeli kje. Nizke plače, ki so jih prejemali za svoje težko delo v pre-mogorovih jim ni zadostovalo niti za življenje in to marsikateremu ne. Kje se naj potem preobjedo?! Ko bi jih lastniki pre-mogorovov primerno plačali za njih težko delo, bi ne odšli humbug in slepilo! Rojaki v imenu teh žalostnih posledic se vas prosi, dvignite glave kot možje in idite na delo za pravi delavski in katoliški list. ki je vam potreben, ki se za vas fajta proti vašim zagrizenim verskim sovražnikom in na drugi strani nikdar sitimi kapitalisti, ki vas izkoriščajo in tlačijo. Ako podpirate dober delavski katoliški list, podpirate samega sebe in svoj pravični boj. Ako delate drugače delate proti samemu sebi. Rojaki agitirajte te dneve za katoliški list Edinost, ki začne v kratkem izhajati po štirikrat na teden. Pridobite mu vsak kolikor mogoče novih naročnikov. Rojaki agitirajte za pravi delavski tisk! speval, kar je kot faran in Slovenec dolžan prispevati! • —- Mrs. John Gottlieb se je te dni mudila v La Salle na obisku pri svojih znancih in prijateljih. '— Mrs. Ivan Kušar in Mrs. M. Miller so se te dni zooet po- » Anglija je zaropotala nad dale na enotedenske počiThice v lijQ da Se mora pokoriti j. Fox T. a kes. Ko so bile zadnjič na rodov če ne bo kaznovana počitnicah se je njima ta kraj ta- Rlija je najl>rže to storila j ko priljubil, da so sklenili še en radi iepšega. kakor tista m I teden prebiti v tem fletnein in je svojega sjna tako Je jluštncm kraju! kadar so ga sosedje kaj obd -Y Fox Lakes je odšla te dni jj. 1 tudi Miss Uršula Zakrajšek na-'ša p< slovodkinja, da se tamkaj malo odpočije in oddahne od trudapolnega dela. Vsem počit-ničariem želimo pravega razvedrila in odpočitka! -o- "No, Cene! Kajne, da ti nisi ga storil ?'* IZ SLOVENSKIH NASELBIN. * * + + * * * Rock Springs, Wyo. zacijo. itd. Po večjih krajih, kjer Sprejmite zopet kratko poro- ni kanalov speljanih ob deževnih čilo iz daljne naselbine. Rela že- dneh nastanejo povodnje, ker se na 'na smrt se je te dni oglasila v voda ne more odtakati. Mestni svet se pripravlja tudi tem oziru. da se bo lotil te- Življenje je sila, ki tirja od vsakega človeka ta svoje, želodec nul tukaJ dobroznani trgovec z ga potrebnega dela. Pravijo, da ne vprašuje, kakšno plačo prejemaš, on hoče zase ta svoje, in I1?1?"?™ ™jazmmi oblekami ro- se bo začelo pobirati posebne Sheboygan, Wis. Iz r* ulično karo sem se odpeljal iz Milwaukee proti slovenski naselbin iv Sheboygan, Wis. Poulična kara prav hitro vozi med tema mestoma in je skoro bolj pripravna za potovanje, kakor železnica. Ko sem dospel v Sheboygan. , sem se ustavil najprvo kot ved- ! no pri našem marljivem zastopniku Mr. Michaelu Progarju, kjer sp me z veseljem sprejeli, ter me postregli z vsem potreb-nim za želodec. Nato sem šel k j potrebnemu počitku, drugi dan jpa sva se napotila z Mr. Progar-J jem k Mr. Udoviču. tudi naš za- ' ~ .v™ kriJ ™sel jeniškeg* 'stopnik. ki je naju z veseljem komisarja^. _ 'sprejel, kakor tudi Mrs. Udovič. i ~~ °a braco • (Ravno tako tudi Mr. Plut. Mr. j •Udovič je nekoliko obolel, a u- "Ne rnama!M ™ "No vidite, da ni res; oh, kako so ti sosedje hudobni!" Cene je pa vedno bil na sosedovih vrtovih in tam klatil sadje. Tako tudi Italija, niti las se ji ne bo skrivil pa magari okupira cel Balkan! * * * V P.eogrndu vlada te dni veliko veselie. Rodil se ie sin. ki ho če dočaka dedič jugoslovanske krone. * * * Te dni sem slišal pogovor dyeh Jugoslovanov te le vsebine: — Kdaj si prišel Janko ? — Zadnji teden bračo! — Si došel skozi New York? — Da bračo! Ameriko — Kaj on radi? — K a sem ga ja videl je ciga- stavko. Ampak resnica je ravno nasprotno, premogarji niso do- "aši naselbini in zahtevala dve bili tistega, do kar so po vseh človeških pravicah opravičeni, [žrtvi. Dne 25. avgusta je premi- v pam. da je že ozdravel v tem ro . Pasu. kar mu iz srca kot prijateli — Pa kai se kaJ drugega radi? želim. Tudi Mr. Plut je nekaj bolan, a se je do tedaj, ko sem . se nahaial v naselbini že toliko ts av ^1 pozdravil, da mi ie pomagal aei- Ništa ! Lepo sedi in pu£i. - Tn kako je doma v Jugo- ti ta sila je pognala premogarje v boj za boljše razmere in boljši zaslužek. . ijak John Košir. — Za vladne Iju-di dobro tirati za naše lepe liste. Hodila isamo sefHJ° in p"šijo. A za rev-sva cele dneve in pozno v noč Ijucli je slabo, da se \Tag stra- j Ranjki John Košir še je naro- bo določilo v prihodnjem mest-idil pred 56. leti v Lučnah nad nem proračunu. Argumenti, da so se delavci preobjedli ne drže. In to zato Skofjo Loko na Gorenjskem.! Poročevalec, ne, ker niso resnični. Nespametno je misliti, da bodo premogar-jV Ameriki. ara- da P° svetu čas kakor vedno. Zahvale sem seve- ji družinski očetje s številno družino silili na stavko v brezdelje tej naselbini se je nahajal neka- ( Vadling, Pa. za prazen nič, ako bi jih v to ne silile življenske razmere. Na |ko °koli 27 let. j Cenieno uredništvo: _ Dovo-dolžan zlasti Mr. Plut, kakor stavko jih je pognala sila, tista sila, ki pravijo, da kola lomi. j Njegova žena mu.je umrla 12. lite nekoliko prestora tudi meni. Progarju in njegovi Vsaj so moledovali okrog premogarskih baronov trdega pre-Ifehri,arja 1 V d™štvii ni bil da sporočim potom tega lista slo- jd™*ini. ter družini Mr. Udovi- moga skoro dva dolga meseca. Ali mar premogarski baron je 1nobenem; Pa^ P* J« nameraval venski javnosti par domačih no-|ca- ™™ioc pri agitaciji in za niso vedeli, da s 1. septembrom poteče njih pogodba in da tre. P™"*'*.* K" of C. O-(vic tudi iz te naselbine. gostoljubnost ,n postrežbo. , , . .. r t * 1 5 u J I- , . trok ni 11T»el. ožjih sorodnikov, Premogarji govorimo in deba- Obiskal sem tudi Rev. J. Cer- ba skleniti novo, ah pa bo stavka? Vse so vedeli, toda oni so tudi ne tu v AmCriki. V starem'tiramo v glavnem le o premo- "^a župnika fare sv. Cirila in kraju zapušča živo priletna ma- igarski stavki. Kopati črni pre-ter. enero hm ta in f>nn jmog je naš posel in zato tudi kakor hoteli, da delavec kapitulira in ostane še nadalje zadovoljen s tem, kar ima. Ko ni nobenih potov več za spravo, si narodi vojsko napo- Nai spava v miru in sveti mu najrajše o tem govorimo. vedo. In potov za spravo tudi tu ni bilo, vse kar je premogarjetn v^čna luč! iRibničanje o loncih. preostalo je bilo, ali ponižno kapitulirati in sprejeti stare nepo- ■ — Zatem je potrkala ta neiz-1 Danes se nahajamo peti dan voljne razmere, ali pa poslužiti se zadnjega sredstva stavke in prosna bela smrt na vrata druži- na stavki. Kako dolgo bo trajala z njo voditi boj proti trdovratnim delodajalcem. Tako je pa nič 'P® M/* Matevža [^skovec in si se ne da povedati vnaprej. V izbrala za svojo žrtev njih edi-.New England, kjer se rabi po- Mr. Matevža mu uuj |ji«jli nuuvičtiujiii uciuuajaiccm. iaKO je pa nic ^ drugače! Kje je glavna krivda vidimo sedaj jasno. Je pa še druga |Matevž Leskovec'se"ie' nahajal M L. ««> A. jJ . ,1^.1 _________ ^J* 1 * « • »1 1 1 J * ravno na konvenciji KSKJ. v Clevelandu. O. Ko je šel od doma so bili še vsi zdravi in vese- stran. ki nosi tudi del odgovornosti, da se je prekinilo z delom na polju trdega premoga. Vlada je najvišja oblast v vsaki državi in je dolžna paziti na blagostanje svojih državljanov. Tudi ( v tem oziru bi morala nastopiti resno. Ako so lastniki nalašč za- b. a ko je prišel domov, je na-vlačevali, samo da je prišlo do stavke, bi bila morala napraviti . ^ na mrtvašlkem /odru .svojo potrebne korake, da bi se ne bilo z delom prenehalo medtem, ko !Iastno hčerko. Razume se. da je se vrše pogajanja med lastniki in zastopniki premogarjev. Kdo tblIa ta vest £renka za ljubeče o-trpi škodo sedaj? Premogarji, ker se nahajajo v brezdelju in se ;^etov« s.rce- nai P°P*še ža- morda še bodo bogzna kako dolgo. - l!°st' kl tr^ala Ijube- -r _ • ,• , . , . ce srce. Kruta smrt. je povečala To smo napisali zato, ker vemo, da se premogarjem godi ve- j£e itak žaiostnim starišem gren- no 14 mesecev staro hčerko. Mr. večini trdi premog neki silno pri- 1 'tiskajo, da se naj stavka kot hi- ko žalost. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 2. septembra popoldne ob lika krivica, ko se o njih piše stvari, ki ne odgovarjajo resnici. Ljudstvo po mestih zna vrjeti meščanskemu časopisju, ki piše v svojih predalih čestokrat tako, kakor veter vleče od gotovih strani in pritem ne pomisli, je res tako ali ne, ampak veruje sa- veliki udeležbi občinstva Stari mo to, kar vidi v kakih protidelavskih listih in na drugo ne po- sorodnikom iskreno so- misli. Resnica je pa velikokrat vsa drugačna, kakor se jo slika"""1'" v takem časopisju. In drugačnejša je tudi pri tej zadevi, in sicer taka, da so premogarje pognali na stavko tehtni vzroki življenja, vzroki, ki zahtevajo za premogarje in njih družine vsakdanjega poštenega kruha! -o- Agitirajte za pravi delavski tisk! Delavstvo ne potrebuje v današnji dobi ničesar bolj, kakor dobrega zanesljivega časopisja, da ga brani in zagovarja pred javnostjo in se bori za njegove pravice in zahteve. Nobena politična ali dobrodelna organizacija, ne more vspe-vati brez tiska, ki dela za njo reklamo in raznaša med svet njene ideje. Časopis je velikanska narodna prižnica. na katero lahko vsak peresa zmožen stopi in z nje govori celemu narodu in svetu. Naš list Edinost je katoliški delavski list. Izdajajo ga slovenski katoliški delavci sami, da zagovarja njih pravice in zahteve in da obenem brani njih najdražji svetinji vero in njih Cerkev. 1 Tekom zadnjih dveh let, se je list dvignil v vseh ozirih nepričakovano. Dobil je lepo število naročnikov in kot kaže bo v kratkem največji slovenski neodvisen delavski list v Ameriki. Naš list ni vstanovljen iz namena, da bi se z njim kovalo kak dobiček. Zato je naš list tudi najcenejši izmed vseh slovenskih listov. Trikrat na teden izhaja in naročnina stane samo $3.00 na žalje. Ti detice pa vživaj blaženo veselje med nebeškimi kri-latci in prosi s svojo nedolžnostjo pri Bogu za nas milosti, da bi bili tudi mi tako srečni, da bi bili deležni tiste čiste sreče po smrti, kakor si jo ti nedolžno dete nad zvezdami pri Bogu! Pozdrav vsem naročnikom lista Edinosti! Poročevalec. -o-, Eveleth, Minn. Od dneva do dneva se čuti hladnejše vreme pri nas na severu. Kmalu bo treba ogrniti suknje in icožuhe. Z delom gre pri nas vedno po stari navadi. Dela je bilo skozi poletje dovolj pri mestu. Tu bo seveda čez zimo malo poleglo, bodo pa bolj busy pod zemljo v rudnikih. Mestna vlada je obelodanila vest, da se namerava nekaterim mestnim delavcem povišati plače. Koliko se namerava še ni znano. Zoper mestno vlado se slišijo tudi številne pritožbe, da ne skr- leto, dasi prinaša več in boljših novic, kot katerikoli drugi bi dovolj za razna pota, kanali tro mogoče poravna, ali pa bodo pričeli rabiti mehki premog v industriji. Tukajšni lokali zborujejo zelo pogostokrat in vsi se navdušujejo. da ne bodo jenjali preje, da dosežejo za kar se borijo. — Miss Ana Lautar, hčerk^ dobroznane družine Lautarjeve se nahaja na par dnevnih počitnicah pri svojih prijateljih v Wavne Co. > — M rs. J. Skodlar se je te dni vrnila iz Clevelanda, O. kjer je zastopala društvo na konvenciji KSKJ. Z njo je prišla na počitnice za par dni njena sestra, ki se nahaja v Clevelandu v službi. Obenem vam prilagam svoto $3.00 za enega novega naročnika, katerega naslov vam tu prilagam in prosim, da mu začnete takoj pošiljati list Edinost. Pozdrav vsem naročnikom in čitateljem tega lista širom Amerike! Metoda, ki so me jako ljubeznivo fve;e!i in portreti i ter mi dali navodil -a r g'trcijo. Father C erne so jako priljubljeni med svojimi farani radi :^i!ho-sti za naselbino. Delavske razmere so +-•> v 'no i enake. Ljudje so vsi zaposljeni. Končno pozdravljam in zahvaljujem vse naše dobre prijatelje in dobrotnike za pomoč in gostoljubnost, kakor tudi vse naše naročnike v tratiio in cigare pušijo. Mimo je prišel Irec z rdečim nosom in pogovor se je zafiikal na rak i jo. * * * Mnogo stvari bi se dalo kupiti na svetu, če bi jih ne bilo treba plačati. * * * - V Zedinjenih državah te v rabi 14.500.000 telefonov. Iz tega se vidi, kako veliko množino govoric se prenese po tej napeljavi, * * * Čakati se mi šele takrat navadimo: kadar nimamo nič več za pričakovati. * * * Oče (strahujoč svojega sinčka s šibo): "Vrjemi mi Tonček: naročnike v tej naselbini, ki jaz morem kaznovati, toda vr-so se tako pridno naročali na na- Jemi mi- dragi sinček, da mene še liste in mi šli vsepovsod na .to boli bo,i' kot tebe." roko. Vsem Bog in Marija stotero poplačaj! Leo Mladich, pot. zastopnik. F. D. Chicago, in. — Zadnjo sredo se je zopet u-radno pričel poduk naše mladine v šoli sv. Štefana. Od junija semkaj, je bilo vse nekako tiho v tem delu naselbine. A od srede naprej vlada zopet živahno življenje okoli šole. Veliko število se je vpisalo v našo šolo novih otrok to Teto. Vsekakor prodira zavednost tudi med one, ki so se lansko leto držali še nekako proč od slovenske šole. Tako je prav! Zakaj smo pa šolo zidali, za tujce ne, ampak zase. Samo ta zavednost naj še prodre [tov. med naše rojake v naselbini, da I bodo izvršili vsak tudi svojo dol- I Dekleta so t* svetu vse 'fejst, Vzgojevalen poštni pečat. Kanadska poštna uprava rabi poštni pečat kakor vzgojevalnD sredstvo. Na vsakem pismu ali dopisnici čitaš kak opomin ali poziv. Tako dobiš napise kakor: Piši večkrat in ohrani- skupaj svojo družino! — Delaj in brigaj se za delo, da bi ne bilo nezaposlenih. — Skrbi, da ne bo gozdnih požarov. — Oddaj zgodaj svoje pismo na pošto in ne pozabi na zadnjo pošto. — Ne pozabi zapisati na pismo ulice in hišne številke. — Irska pošta stavi na pisma napise v velikih črkah: Uči se irski. Britanska pošta pa zopet skrbno opozarja na številnih pismih s poštnim žigom na: Britansko razstavo leta 1924. -o- Izborna svetovna žetev. Ne samo pri nas, temveč po celem svetu bo letos izborna žetev, tako da pravijo statistiki, da bo letos rekordna svetovna žetev. V Kanadi bodo pridelali 144 miljonov stotov žita, na Francoskem 30 miljonov, v Italiji 55 miljonov, v Švici 1,350.000, na Grškem 3,500,000, v Alžiriji 10 jmiljonov, v Tunišu 2,500,000 sto- -o- žnost do šole, da bo za njo pri- če za drugo niso so pa zase. Tonček (ves objokan): "Toda ne na tistem mestu, kot mene!" * * * Zelenec pri Gl. Smrdobe se naj gre najprvo učit amerikan-ske olike, pred se drzne zabavljati cez navade ameriških državi Ijanov! Želenih kikarjev Amerika prav nič ne potrebuje! * * * Zajec piše v Proletarčku, da so člani soc. stranke združeni v JSZ. se borili za stranko ameriškega delavstva. Kje je Zajec zopet to pobral?! Ali prišteva Ameriško Del. Federacijo mej rdeče socialiste? Ej, gospodine le ne tako! Vse kar je res in prav. Ameriški zavedni delavci so socialiste in komuniste že številno-krat izbacnili iz svojih vrst. Povedali so vsem rdečim še ne dolgo tega, da za vas ni mesta med treznim in zavednim delavst-stvom v Ameriki. Povedalo se je že številnokrat komunistom in socialistom v brk, da ti sami ne vedo, kaj bi sploh radi in kaj I sploh hočejo in da zato ne morejo z njimi. In takih ljudi pametni ljudje nočejo v svoje vrste. Kakim svojim slepim pristašem lahko mečete pesek v oči. a nam ga ne boste g. Zajec! Pre" več vas poznamo! * * * Največ križev in nadlog nam rodi samo radi tega, ker se jih bojimo. ♦ * * Sreča poročenih parov je visna od tistih, ki tvorijo P< čene pare. -KDINOST- V NEDELJO POPOLDNL Pifte Rev. J. C. Smoley. SPOMINI NA CLEVELAND S'^rr^ ^ SKaj — — - nom ti-Am..^... 1____" . ___' * . . tedenski koledar i7 P° bink. — O največji za- povedi najeti. Mat. 22. Nedelja — Kornelij in Ci- pfren. muc. I7 pondeljek — Kane sv. Frančiška. x8 Torek — Jožef Kup. muč. IQ Sreda — K vat. Januarij, škoUn tov., muč. 20 Četrtek — Lazar, skof. 21 Petek — K vat. Matevž, a-postol in ev. 22 Sobota — Kvat. Tomaž Vil. škof. -o- APOLOGETIKA. Papežtvo. — Viden poglavar potreben. Sveti Oče. * Kristus je in ostane neviden poglavar Cerkve; čemu je potreben še neviden poglavar? Res je, da bi bil Kristus lahkD vodil vernike s svojo milostjo na notranj način, ne da bi bilo potrebno kako vodstvo na zunaj ; toda tu se ne gre za to, kaj bi bil Kristus lahko storil, marveč KAJ je dejansko storil. Da bo dal Kristus svoji Cerkvi vidnega poglavarja, je bilo pričakovati. Kjer je vidna družba, ki hoče delovati skupno v e-dinosti in slogi, tam mora eden družbi načelovati, mora biti viden predstojnik, ki ima vrhovno oblast in ki Končno odločuje v vseh nastalih vprašanjih in sporih. Cerkev je hiša (i. Tim. 3, 15), pa samo eden je gospodar; ona je ladija (1. Pet. 3, 20), pa samo eden je krmar. Cerkev je ovčji hlev (Jan. 10, 1), pa je en sam pastir za čredo. Kako zelo pogrešajo na primer protestant je vrhovno vodstvo v njihovi cerkvi. Kako pogosto zdihujejo in tožijo, ker nimajo pravega vrhovnega poglavarja! Papeža imenujemo "svetega Očeta/' Ta naslov se pa ne nanaša na osebo, ampak na papež-ki urad, na službo, in v svoji službi še ni noben papež kaj slabega ukazal. In recimo, da bi se morda zgodilo kaj takega-- kar se pri stariših, pri oblastih, vladarjih zgodi pogosto--- MORALNE (NRAVNE) ČEDNOSTI. Moralne (nravne) čednosti i- menujemo ti, kojih neposredni predmet je urejenje nravnega življenja, in v tem se razločujejo od teologičnih--;--bož- jfh---čednosti, ker te. dasi imajo tudi jako velik vpliv na nravnostno življenje, se v prvem oziru nanašajo le na Boga in njegove lastno-normalne (nravne) čednosti so zveste spremljevalke božjih čednosti. So mnogovrstne, vendar so i,tiri med njimi, katere imenujemo poglavitne (kardinalne) čednosti. ker te so takorekoč središče, okoli katerega se vse druge čednosti sučejo. Štiri poglavitne čednosti so: modrost, pravičnost, srčnost in zmernost. 1) Modrost je čednost, ki nam kaže in zapoveduje, kaj moramo storiti, če hočemo, da bo- . .. . . , .... _ . potem pa vemo, da veljajo bese do n.isa dejanja poštena in mo- , „ t» * , T -iii de prvega papeža, sv. Petra: cira. Imenujemo jo lahko -■«1 IN XV. KONVENCIJO K. S. K. J« nem trenutku, ko ,se je vršila naj pa pove, da bomo vedeli. XV. onvencija K. S. K. J. in z *..... njo vred katoliški shod v Clevfe-landu. . In začeli so prihajati iz zapa-da v Joliet že skoro dva dni pred Slovenski Cleveland, ali bolje ameriška Bela Ljubljana se je soboto. V soboto 18. avg. so za-pripravljala že cela zadnja tri čeli prihajati iz severa iz mrzle leta, da sprejme v svojo sredo j Minnesote,' Michigana in,Wis-delegate in delegatinje K. S. K. consina. Ti delegati in delegati- (Dalje sledi.) RAZNOTEROSTI 5000 vedeževalk v Parizu. Voj na psihoza je v Parizu zna tno pomnožila število vedeže- j repom z enega valk. Francoski listi naglasa jo,! kraj. Ko je nastal prvi hud su- bruhne vulkan. Najnovejši izbruh je bil pred par meseci na gori Aetni v Siciliji. Posebne zanimivosti poročajo, kaj delajo živali v takem času. Siciljski listi poročajo, da so psi že 2 dni slutili za katastrofo. Bili so dva dni preje potrti, so cvilili in hodili s povešanim kraja v drugi J. kot goste, kot prijatelje, kot nje so se povečini vstavili vsi v iih ie tam okoli 5000. Število ! nek, mačke so začele milo mijav-brate in sestre, Chicago in si ob tej priliki ogle- j njihovih klijentov pa je narav-;kati in hodile pred nogami svo- dali našo chicaško slovensko na- še mnogo večje. Da si vede- j jih domačih, da bi jih rešili pred selbino sv. Štefana. Vsi so izgle- ;ževalke s svojim prerokovanjem nevarnostjo. Nekdo je videl ne-dali korajžni veseli, kajti zaveda- ' služijo obilo novca, priča zlasti . ko mačko, ki je nesla v gobcu li so se, da gredo na konvencijo dejstvo, da imajo posebne slu- pred par dnevi prej poležene in na katoliški shod. snn»iVmairt ::u —j- -v«. -1 -m tudi vodnico čednosti, ker ona drži i r tako rekoč vajeti vseh drugih čednosti ; in ravno zaradi tega zavzema med poglavitnimi (kardi-nalnimi krepostmi prvo mesto. Prava, resnična modrost je kr ščanska modrost, katero vodijo in varujejo vedno vera in evangel ski nauki. Človeka opozarja vedno na njegov končni cilj, to je 7. drugimi besedami, na Boga in na izveličanje. njegovo geslo je: Quid hoc aeternitatem? Kaj mi bo to pomagalo k mojemu zveličan ju ? 2) Pravičnost, druga med j poglavitnimi čednostmi, je ta. ki nam ukazuie in nas uči, da da-, mo vsakemu s~'C'e. 3) Čednost srčnosti jc ta, k: nam daje moč v nevarnosti, ki nam da moč in silo pri* izvrševanju naših dolžnosti, ki jih i-mamo ali proti samim sebi, proti Bogu ali pa bližnjemu. Mu-čeništvo je višek krščanske srč- ■ nosti. 4) Zmernost, četrta med poglavitnimi čednostmi. j# čednost . k i kroti naša nagnjenja, ki kroti vse, kar ugaja našim čutom. Kar je potrebno za ohranitev našega življenja, to nam dovoljuje, izključuje pa vse. kar je nepotrebno. Raz^vn teh poglavitnih čedno-st* ^fU^e mnogo drugih, ki se nam posebno priporočljive, kakor pobožnost. pokorščina, ponižnost, čistost, zatajevanje samega sebe, pokora, hvaležnost in stanovitnost. Prosimo, prijatelji, pogosto našega nebeškega Odrešenika za dar čednosti, ki jih ima njegovo Presveto Srce. Hrepenimo iz celega srca, da si pridobimo svetost in pravičnostma se bodo tudi nad nami spolnile besede: Blagor lačnim in žejnim pravice, ker bodo nasičeni." "Boga treba bolj poslušati, kakor pa ljudi." Ako pa papež nič slabega ne ukaže, četudi sam slabo živi, je sicer to obžalovanja vredno, toda kljub temu moramo biti pa- Pa tudi med vsemi lokalnimi društvi K. S. K. J. je vladalo živahno razpoloženje, zakaj vsakdo je vedel, da cleveJandška slovenska naselbina je največja v Zedinjenih državah, da tam se da napraviti to, kar se po drugih naselbinah ne da in je tudi radi okolščin absolutno nemogoče. Motili se niso ne prvi ne zadnji. Slovenski Cleveland je ob tej priliki pokazal, da njemu je dano v teh ozirih prvenstvo, da je poklican, da spregovori v svojem in tudi drugih imenu ob tem zgodovinsko velevažnem trenut-k uresno besedo. Katoliški Slovenci v Ameriki nismo res tako "švoh", kakor to čitamo v kakih radikalnih fli-kah. Naše nasprotnike daleč prekašamo, mi smo velikani proti njim, najsibo to po številu, v duševnem in drugih ozirih. !Samo to .napako imamo, da neznamo te sile izrabiti, marveč jo še celo prepuščamo našim nasprotnikom, da jih mobilizirajo ob gotovih prilikah v svoje vrste in izrabljajo. Katoliško prepričanje spi, lahko rečem v 90. odstotkih naših rojakov in rojakinj, a nikogar od nikoder ni, da bi to silo obudil in jo vpregel v voz našega prepričanja. Da mi ne bo kdo rekel, da se motim v tem oziru, naj navedem šamo slučaj, ki se je dogodil v Clevelandu 19. avgusta, t. 1. Ves Cleveland, vsa okolica, velika množina naših rojakov iz Penn-sylvanije in še od drugod je pri-hitefo ob tej priliki v Gordon Park. da tamkaj vidi in sliši, ne- ge. Te delegate, ki so se vstavili v £°?I,01T V[edsohe: phl*ki Pri ™> ™sto. Vse druge domače ži-naši naselbini dan pred odhodom ^ezeval^ah se ^ redno vsak vali so bile silno nemirne, pose-sta Dostreeda iako ^ostolinhnn ??.n med IO' ,n f6\uro' SvoJim ;bno še konji. Vsi ptiči so že dva sprejemajo goste in jih mačice, da bi jih skrila na var-dsobe. pbiski j se vrše redno 1 postregla jako gostoljubno jT-V ^ in uro. S^juu ,uih Mr. in Mrs. Ivan Kušar, zakar ^ento™ P">rokujejo vedezeval-(dn, preje nehali peti. Zajci, ki so njima vsa hvala i P° zncalu' P° pepelu, | silno plašne živali, so prišli iz P° kockah itd. Tudi po zvezdah Igoščav k cestam, ne da bi se ba-Nekako ob pol 10. uri zvečer in drugih prirodnih pojavah se li mimoidočih ljudi, smo se pričeli vkrcavati v av- ljudem označuje bodočnost. Vse ! tomobile, ki so nas odpeljali na te vedeževalke La Salle postajo, kjer so nas že Čakali številni delegati in delega- -o- pežu pokorni, ker je namestnik »kaj o svojem katoliškem prepri- Jezusa Kristusa. Tel: Rosevelt 8221. L. STRITAR 2018 W. 21st Place T)ovaŽ£v#premog — drva — j)revaža pohištvo in vse kar spada v to stroko. Vsem se naj topleje priporoča! Pokličite ga po telefonu! SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST NenfeeeK 1439 W. 18th Street IZDELUJE NAJBOLJŠE SLI KEt SVOJ POKLIC VRŠI ŽE S SO-LETNO IZKUŠNJO! ZASTAVE bandera, regalije in zlate zna ke za slovenska društva izdeluje najbolje in najceneje EMIL BACHMAN. a 107 So. Hamlin Avenue, CHICAGO. ILL. čanju, o katerem se v Ameriki že deset letja piše in maže po rdečih listih, da ga sploh več nr. in da katoliška stran je uniče- tinje iz zapada in Jolieta. Tu je bilo stiskanje desnic, bratsko pozdravljanje, zakaj vsi smo se hA. teli poznati kot bratje in sestre, kot člani ene družine, kot sinovi .in hčere ene matere in enega očeta. Tako smo čutili v naših srcih, zavedajoč se. da naša dič-na K. S. K. J. je naša skupna podporna mati, ki nam v nezgodah in nesrečah otira solze in o-lajšuje naše gorje. Zatopljeni v teh mislih, smo se ukrcali na naš posebni izredni vlak. Lukamatija je veselo zau-kal, potegnil in bežal z nami skozi Indiano proti vinski Ohio (zakaj pravim vinski, bom pojasnil pozneje). Več delegatov in delegatinj se je v jutro pritoževalo, da je Lukamatija-. preveč vriskal, da radi tega sploh ni bilo mogoče spati in dobiti potrebnega počitka. Jaz sem si to tolmačil tako-le: Vlakovodja je morda bil kak Irec in z njim je rftorda prišel v dotiko^naš Veliki Majk iz Jolieta, kdo ve če ni vlakovodja pri tem pokusil kakih medecinov in to ga je spravilo h korajži, da je ščipal Lukamatija. da je slednji vriskal celo noč. Je pa še nekaj drugega mo- delajo prezno in zelo taktno. Tešijo j žalostne in nesrečne in jim dajejo upanje v boljšo bodočnost. Posebno prijazne in uljudne so Nova ekspedicija na Mount Everest. ] Kot poročajo londonski listi, je iz članov "Royal Graphical Society'' v Londonu obstoječi vedeževalke napram bogatinom, izpraševalni odbor za ekspedici-o katerih vedo, da ne štedijo z jo na Mount Everest sklenil, da denarjem. Kakor se. torej vidi, | se bo vršil v početku leta nov 'naskok" na "streho sveta". Eks- živijo pariške vedeževalke prav udobno in prijetno ^življenje. -o- Banket samcev. Te dni se je vršil v Londonu banket samcev, o katerem poro-fvlšjib regijonih spremeni v sne-ča tudi časopisje, dasi je na va- ,ženo. Na čelu ekspedicije bosta bilih bila zajamčena absolutna zopet Finch in Mallory, ki sta se tajnost sestanka. Toda spretno I odlikovala pri zadnji ekspedici-uh0 novinarja je znalo tudi za ta j'- Za dosego cilja najvišjega vr- pedicija bo ojišfet-^že v mesecu januarju. Povzpetje na giganta zemlje pa se bo pričelo pred nastopom deževne dobe, ki se v ha zemlje, se bo razvil boj, ki bo v svoji strasti zasenčil vse dosedanje poskuse. sestanek in poročilo je prišlo tudi v časopise. Banketu je predsedoval sir Robert Horne, ki je napil zdravico kralju, v znak, da se on nahaja nad vsemi strankami, torej tudi nad pristaši in protivniki zakona. Zdravica je bila napita tudi prestolonasledniku, ki se nikakor ne more odločiti za ženitev, dasi je že trideset let star. Čeprav so bili na ?! i°. kupite. V tej knjigi boste banketu navzoči sami samci in kitali zanimivo zgodovino bojev POZOR. ^ 4.1 [ "Spominska knjiga," župnije sv. Štefana v Chicagi je krasna knjiga z nad sto slikami, katere se boste gotovo razveselili, ako na. Tu pa sila, kakoršno je ob- ?oče. Morda je vlakovodja slišal njegovo pesem : "come seven or Mr. Termanovo harmoniko in čudoval ne samo del slovenskega naroda v Clevelandu, temveč , največji angleški listi so pisali eleven!'' in če je, potem je goto H*********************** * * + * + + + + Izdeluje pooblastila, kupne pogodbe, dolžna pisma, *|» + pobotnice, oporoke in PROŠNJE ZA DOBAVO SVOJ- f^ + CEV IZ STAREGA KRAJA. Cene nizke, delo točno in <|» + pravilno. Pišite ali pridite osebno. Informacije zastonj. ♦ + * Anton Zbasnik JAVNI NOTAR, soba 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. (Nasproti sodni je) pohvalno v svojih kolonah o tem shodu. Amerikanci so nas blagoslavljali. lastni bratje pa so metali kamenje na nas (za zgled Enakopravnost tiste dni in chi-caška Prosveta) in se iz nas norčevali. Pribiti moramo seveda to dejstvo, da to ni delal slovenski narod, temveč četvorica izprijenih študentov, ki se zbirajo okoli korit gori imenovanih listov. Kakor obcestni paglavci so vršili svoje delo. Pa še slabši, paglavec ima več dostojanstva, kakor so ga imeli ti ljudje. Njih dejanje je vzela v svoja poglavja zgodovina ameriških Slovencev in ta bo pričala še poznim rodovom, kdo je bil tisti, ki je metal pravemu napredku polena pod noge. * * * Že teden dni pred konvencijo, so kupovali kovčege. r^zne potrebščine itd. kajti vsak delegat in delegatinja je hotel priti v 11. ■ ■ . ..... ■■■ m i. ■ ■ vo dobil skomine po kockah in ker ni mogel nazaj h Mr. Jermanu mu je z vriskanjem odgovarjal. da ga njegova pesem veseli. To je pravim moja sodba, lahko je pa tudi drugače. Če pa Ne trpite vsled Revmatizma. živčnega trganja, bolečin v prsih, otrplih mišic Vdrgnite PAIN-EXPELLER na bolečo površino, da boste začutili žarenje, in udobna, pomirljiva pomoč bo sledila. Pristni Pain-Expeller nosi SIDRO varstveno znamko. sovražniki ženitve, se je vendar mnogo razpravljalo tudi o nežnem spolu. Tako je predsednik Horne med drugim vzkliknil: "Pravijo, da moderna žena ne zaostaja mnogo za moškimi. Toda prosim vas, kdo je že videl, da bi mišnica bežala za miško." Neki udeleženec banketa pa je zaklical: "Živele žene — toda daleč od ženitve." in dela svojih rojakov za najdražjo svetinjo. Podučna je za vsako naselbino, ker bo dala bodrilo katoliškim Slovencem, da bodo z veseljem delali za svoj napredek. Stane samo $2.00. Naroča se tudi pri • ; ^ KNJIGARNA "EDINOST" 1849 W. 22nd Street ' CHICAGO. Za organiste, pevce in ljubitelje glasbe imamo v zalogi sledeče note: ROJAKI V FOREST CITY IN OKOLICI Se priporočamo pri nakupu razne železnine in kuhinjsko pohištvo, pri nas dobite vsakovrstne 'barve in varniše in drugo orodje, ki se potrebuje pri barvanju, razne kotle in drugo posodo za kuho, vsakovrstno orodje za rokodelce. Imamo največjo zalogo te vrste v mestu. Prodajamo po najnižjih cenah, ki je mogoče. Delamo tudi vsakovrstno plumbersko in klepqgpko delo. Priporočamo se za obilen obisk. BENJ. EICHHOLZKR Trgovec z vsakovrstno železnino 527 — Main Str. "Ar Forest City, Pau ■-^Ar 1 GLASBA. a) cerkvena glasba. Bernik, Pozdravljen, pesem 21 mešani zbor in tenor solo ....$ .1© Foerster, Cantica socra, III, lel za moški zbor .......... .50 Foerster, 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor .................. .ag Foerster, 3 ecce sacerdos mag-nus (dve za mešani, ena za moški zbor .................. Gerbič, Slov. maša sv. Frančiška, partitura 25c. glasovi po.. .15 Grum, Cerkvena pesmarica za Marijino družbo .............. i.ot Hladnik, Deset postnih p*?*"« za mešan zbor................ jj Hladnik, Petero prošnjih Ha* rijinih pesmi v vojnem času za mešani zbor ....'...............50 Hladnik, Zdrava Marija, pesmi za mešan zbor, solo-spevi in orgije. , ...................... a3 Hribar, p. Angelik, Adventne in božične pesmi za mešani zbor . . ..;................... ^c Hribar, Obhajilne pesmi za me-zbor, partitura 50c. glasovi po Holmar, Slava bogu, cerkvena pesmarica ................... Kimovec, Rihar renatus, 21 pesmi za mešani zbor, part...... .40 glasovi...................... .15 Lehan, Zbirka cerkvenih pesmi za mešani zbor ..*.«......... jc •13 2.0C Pogačnik, Missa st. Joseph! za mešani zbor, partitura ........ 43 glasovi po.....................15 Premrl, Cerkvena pesmarica za mladino, partitura ............ 43 glasovi po.................... .15 Premrl, Godovnice, 17 Marijinih pesmi za mešani zbor partitura 35c. glasovi po.......... ,ij Naročila se pošiljajo na: KNJIGARNA 1849 West a 2nd S t* Premrl, Hvalite Gospoda, pe»-mi svetnikov za mešani zbor partitura 35c. glasovi po j| Premrl, Slava sv. Križu, postne pesmi za mešani zbor ........ jjj Sattner, Missa seraphica za mešani zbor in orgije, partitura 35c. glasovi po ............■ Sattner, p. Hugolin, Postne pesmi za mešani zbor, partitura 50c. glasovi po................ t(| Sattner, 2 Božični pesmi za solo, zbor in orgije ........... b) svetna glasba: Aljaž, Mešani in moški zbori 3. zvezek Psalm 118: Ti vesele poj; Na dan; Divna noč ...... 5. zvezek: Job: V mraku; Da«, va nam prpelji žar; z vencem tem ovenčam slavo; Triglav.. 6. zvezek: Opomin k veselju} Sveta noč; Stražniki; Hvalit« Gospoda, Občutki; Geslo .... 8. zvezek; Ti osrečit! jo hoti (mešan zb.); Ti osrečiti jo hoti (moški zb.); Prijatelj in senca (moški zb ). Prijatelj in »ea-ca (mešan zb.); Stoj, solnčict stoj; Kmetski hiši ............ 9. zvezek: Spominčice; Večerni zvon Siroti; Oče večni; Slovenska zemlja; Zimski dan; Večerni zvon; Zdravice I.; Z dr a vice II.; Oče večni; Tone Solncs •• Js Laharnar, Gorske cvetlic« za mešani zbor .................. || Laharnar, Gorska odmevi se moški zbor .................. Laharnar, Planinke, za mešani zbor, 2 zvezka po ........ -|f Laharnar, Pomladanski odmevi za mešani zbor a zve. po .. 41 Sicheri, Trije moiU zbori....... Orlovska pesmarica, za en glas EDINOST Chicago, m, "MALENKOSTI" ROMAN V ŠTIRIH DELIH, španski spisal p. L. Colotna iz Družbe J Prevedel Paulus. Zopet je zmajal Damijan z rameni: "Neka Francozinja, sirota nekega generala. Dela take-le slike. Senor markiz jo je pred, davnim časom kupil." "A — da! Že vem, kdo je. Stanuje v ulici de Rebollo, številka 68. Kako ji je že ime . . .?" "Imenuje se . . . Ne spominjam se več. Čudno, redko ime . . . Spominja na sirup ..." V obednici ji je prišla naproti hišna in jo pozdravila, pozorno in ponižno. Postavila se je med njo in med mizo, da bi kolikor mogoče zakrila ostanke pojedine, kajero so si bili privoščili v gospodovi odsotnosti. Od druge strani je prihitel kuhar, navihan človek, brezdušnega obraza in prostega obnašanja, in je povabil Currito, naj pogleda tudi kuhinjo » . . Currita je zardela od sramu, pa si ni upala odbiti prošnje. Srdito je stiskala pesti, ko je stopala v kočijo. Naročila je, naj jo pelje kočijaž v stanovanje generala Beluuga. — Tisti hudobni konjarjev nasmeh, tisti neverjetni, čudni odgovori Damijanovi, ki ji niso dali spoznati, ali Jakoba spremlja kakšna ženska ali ne, vse to se ji je zdelo skrajno sumljivo. Sama je hotela najti resnico. Generalov voz je stal pri vratih. Lakaj se je naslanjal na vrata kočije, kočijaž pa je nepremično sedel na kozlu in držal bič uprt ob koleno. Na stopnicah je dobila generalinjo in njeni hčerki, ki so bile ravno namenjene na izprehod. Bile so takoj pripravljene vrniti se v stanovanje in Currita se ni mnogo ustavljala. Oh, je začela, godi se ji kakor Kajnu: ves dan je obložena z delom, ona in druge senore, povsod pobirajo prispevke za uboge ranjence in darove za veselico, ki ob-ljubuje biti prav veličastna; prišla da je po eno njenih hčerk; sama je danes pri pobiranju' in potrebuje ljubeznive tovarišice, angela variha, Ali bi ji jo dala s seboj ? Poljubila je v lice starejšo generalovo hčerko, Margarito, ljubeznjivega angela. Vrnila se je bila nedavno iz odgojevali-šča. Pogledala je Currito s svojimi modrimi, nedolžnimi očmi, kakor se otrok nasmehlja blišču solnčnih žarkov, ki se leske-čejo na svetlih luskinah strupene kače . . . Seveda ji je generalinja rada dovolila. Še počeščeno se je čutila . . . Brez pomisleka je ta dobra, pobožna, krščanska mati izročila zlobni ženski svojega nedolžnega angela, s trudom vzgojenega. Skupno so odšle vse po stopnicah, naprej Currita, ki je vodila Margarito. Sredi stopnic se je živahno obrnila: "Vrnili se bova pozno, dovoli mi, da pridržim Margarito' pri večerji!" "Seveda, senora kondesa!" "Hvala, predraga, hvala!" - • Napravili sta več obiskov, pri teh in onih. Vsakokrat, kadar sta sedeli zopet v'vozu, je Currita smešila obiskane rodbine in jih vlekla čez zobe, da bi bila uboga Margarita skoraj počila od smeha. Nazadnje je naročila Currita lakaju: "Ulica de Rebollo, številka 68." "Kdo pa stanuje tam?" je vprašala Margarita. ' "Ne vem. Neka Francozinja, ki slika. Odkupili ji bova kako sliko." "Ali veste, da mi tole prav ugaja . . . "Ugaja? O, prav zabavno je. Ti-Ie ubogi ljudje, kake obraze delajo v zadregi, ko jim nastavim na prsi bodalo milosrčnosti!" "Denar — ali pa zasmeh! In ubožci izročijo denar, zasmeh pa jim še tudi ne izostane. — Me vzamete še tudi jutri s seboj, kondesa ?" "Kajpada! Z velikim veseljem! Pa nikar me ne vikaj! Reci mi:: Curra! Saj še nisem tako stara !" ( Voz se je ustavil v ulici de Rebollo, številka 68. — Hotel druge vrste, bolj udoben ko razkošen, je stal pred nijma. Curra je izstopila prva. Nekoliko bleda je bila. Pa ne od sramu ali pa od strahu, ampak od jeze, ljubosumnosti, srditosti. Odeta v plašč milosrčnosti je stala končno vendar pred zaže-ljenirti ciljem in je smela stopifi pred svojo sotekmovalko in nasprotnico ; zakaj edinole iz tega namena se je vozila ves popoldan okrog in nabirala prispevke za ranjence in si izbrala za to-varišico nedolžno Margarito^ ki ni slutila, ni bila zmožna prav soditi, f>o kakem blatu da hodi . . . Ličen strežaj je odprl, tisti, ki ga je bila že videla v kraljevem dvornem gledališču, ko je spremljal damo s kamelijami. Vprašala ga je, ali so senore doma. Odgovoril je, da so, in juje peljal v majhno sprejemalnico. Droben in ostuden grd kužek je planil izza peči,'ju na-lajal in se je renčaje zopet zavlekel nazaj v svoj kotiček. Margarita se ga je bala. "Hudobni duh!" je pomislila. Salon je bil poltemen, pohištvo staro, zanemarjeno, in obleka je ležala po stolih. Na lični mizici je stala med umetninami in drobnarijami bakrena posoda za kuhanje čokolade, stara in osmojena, zraven nje sta ležala album za fotografije in ščet-ka za zobe. "Nered, kakor pri umetnikih!" je šepnila Currita in kazala s solnčnikom na mizico. Odprla so se vrata in strežnik je odgrnil zastor — Currita si je oddahnila: pred njo je stala dama s kamelijami in je bolj izzivajoče ko pa boječe gledala obisk. Currita je razložila neznanski s primernimi besedami namen svojega obiska. Videlo se je. da je dama ginjena. V slabi španščini je "pravila, da ljubi Španijo, da so karlisti predrzni roparji i. dr. ' Ko ie Currita čula, kako se njena neznanka muči z jezikom ie nadaljevala pogovor francoski, za kar se je dama zahvalila z ljubeznjivim nasmehljaiem. Z zanosom je nato pripovedovala o poklicu ženske v vojnem času in o grozotah vojne. Currita ji je smehljaje rekla : "Vidim, da se nisem varala, ko sem se obrnila na Vaše usmi-lieno srce. Upam, da nam boste poslali kak dar za naše ranjence!" v "O, da. da . . " Karkol i. C esar se morete odreči . . "O. da. da f Pošljem kako umetnino." ' "In ko bi bila umetnina delo Vaše nadarjenosti, bi Vam bila še veliko bolj hvaležna !" "O —! Moja nadarjenost?*' se je čudila neznanka. "O! . . "Markiz de Sabadell" — počasi je govorila Currita in s poudarkom — "mi je pokazal eno Vaših slik, vejico s kamelijami. ,ki ste mu jo prodali pred nekaj časom. Prelepa slika! ,\ko pošljete za veselico kak tak osnutek, ga ne bo darila temu enakega !" Neznanka se ie smehljala in smehljala . . . smehljala s po-vešenimi očmi, kakor potrta od preobilne hvale, nosnice pa so se ji »tresle od srda in jeze . . . Curra je dodala še zadnji udarec in rekla, kakor velikodušna dobrotnica: "Imate mnogo učenk?" Naglo se je vzravnala neznanka, kakor bi bila zanjo preža-hjiva misel, da dela za vsakdanji kruh. "Senor markiz mi je rekel, da poučujete po več ur . . ." NEWYORSKI ŽUPAN SE potnikov je izgubilo na POČUTI BOLJ&E. svoje življenje in večje st je ranjenih. • Saratoga Springs, N. • Y. — __ _ i Zdravstveno stanje župana Hy- ČUDNE IZNAJDBE V lana se zboljšuje in upati je, da , ČIJI bo v kratkem okreval. Napada- London. — Pisano ie bil* ga še hud kašelj, toda znaki ne- gleških časopisih o čud n iT ^ varne pljucnice so izginili. najdbah, v Nemčiji. Rečeno - ° 'da Nemčija se na neDoia«nfc„ ZASAČILI LADIJ O, KI JE |čin prisili eroPlane/da se '' VOZILA ŽGANJE. Perth Amboy, N. J. — Žvezni spustiti na zemljo. Poročaj Jo tu- di, da je bilo že 3o fra detektivi so zasačili blizu Staten 1 er0planov prisiljenih us Island ladijo, ki je imela na kro- na zemij0. Poročila z vu 700 zabojev škotske viške. » pravij0) da Nemci rabijo n Visko se ceni vredno do 40 tisoč brežično pripravo, pri kateri d^ dolarjev. ^ lujejo veliki magneti. Nemč^ o ;e nato dala preiskati vse to « ŠIVILJE GROZE S STAVKO. plane, ki so Pbili prisil* 1* «c Chicago. — Organizirane šivi- ssesti in našli SQ v posodi * « Ije so sklenile zastavkati, ako ,je zelo malo iuknjico b f Jdelodaialci ne ugode njih zah- med dvema cevmi - bi] *icp avke bo • 1 .... J .. 1 Preta- V- Je.n' kfr pripisujejo učinku elek- jSHlIJ \ trikp in mafrnetn ero-u- delodajalci ne ugoae njin zan- med dvema cevmi - tfrEP tevam. Ako pride do stavke, bo • 1 - • ■ ... UP® zastavkalo do 5 tisoč feivilj v trike in magnetu. Chicago. j _ SPOR W ashmgtrn. 1 nn ( VSO ODPRAVO ftn GLAYE DO NOG si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljšf trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke, spodnje obleke, praznične in za na delo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje. ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje. kape, srajce in sploh vse, kar rabijo. Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "VAŠ DENAR"! J- J. DVORAK CO. 1853-1855 blue island avenue, chicago. ill. ! John Gornik SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ 6217 st. clair ave., cleveland. ohio. se priporoča za nakup MOŠKE IN 'J' \ K OPRAVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKT ... ručilu točno / / S č s č s s f 4 i + t * t / Amerikansko - slovenski ABECEDNIK _ V DRUGI IZDAJI. Vsem čč. gg. slovenskim župnikom naznanjamo, da je izšel v drugi izdaji preurejen "Amerikansko-Slovenski Abecednik". Vsi, ki ga žele naročiti naj nam takoj spo-roče, koliko iztisov ga žele prejeti, da jim ga pravočasno dopošljemo. Posamezni iztis stane 45c. Šolam, ki ga naroče v večji množini damo posebni popust. "AMERIKANSKO—SLOVENSKI ABECEDNIK" priporočamo pa tudi vsem drainam po tistih naselbinah, kjer nimajo slov. župnije, ne slov. šole, da ga naroče za svoje otroke in jih uče iz tega abecednika doma sami. svojega lepega materinskega slov. jezika, da ga ne bodo tako hitro pozabili, ampak, da se bodo zavedali, da so sinovi in hčerke slovenskih mater in očetov! Vsa naročila sprejema: EDINOST PUBLISHING CO. 1849 West 22nd Street, . o—; Chicago. I1L PREDRZNI NAPAD. Chicago. — potovalni agent Robert Schepnitz se je peljal v . , J .-o , se je poiavilo \ svojem avtomobilu proti Broad- l^a|j0r - w d\ zahtevala, da izstopi. Vzela sta mu vrednosti za $1,000. -o- V DEMOKRATSKI STRANKI. xr* ^ otje, im< kratskem xt j ■ a -I I i taboru- vec novih reformator!*,, *ay. Nasproti sta se pripeljala L . , . . . . , lllldl ,ev. * ut - ki hočejo stranko reformirati n va v Ford avtomobilu in sta ... - ... , »«"ran po svojih načrtih. Na drugi stranf pa nasprotuje reformatorjem močna klika, ki se zavzema za stare načela stranke. Mladost je norost, to rada pr> trdi marsikatera stara devica. * * * Ni vse zlato, ki se sveti, pa tudi ne vsak prijatelj, ki se ti smeje. DELAVCI, KI SLUŽIJO MILIJONE. Berolin. — V Ruhru so se nekateri delavci vrnili na delo. zatem, ko so jim delodajalci poboljšali zaslužek. Sedaj zaslužijo nemški premogarji po 9 milijonov papirnatih mafk na teden. Živela doba miljonarjev ! -o- ŽELEZNIŠKA NESREČA. Berolin. Amsterdam spresna » ^ ^^maiviiii T . . ■ —. - vozov je skočilo iz tira. Deset 1 ^slova^ke krone. Potnikom za v Ameriko preskrbimo efek-tivne ameriške dolarje, ki jft> DOLARSKI CEKI Cenjenim čitateljem nazna n. - Na progiTeTohn-' še 1vedno ^^odo- am sta trčila skupai ek-j ***** C<*e' kajere Se * 1 vlaka. Več železniških. *viji po dnevnem kuiz, r FRANK GIMPEL, * j Slovenski zidar in kontraktoi se prav toplo priporoča bratom Slovencem in Hrvatom v Dulu-thu in okolici. Delo dobro in garantirano. 1315 —101 Ave. W. New Duluth J.KOSMACH 1804 W. 22nd St. Chicago. Ill Roiakom se priporočam pri nakupu rdknih BARV, VARNIŠEV. ŽELEZ TA. KLTUČAVNIC IN STEKLA. Naiboliše delo. najnižje cene. Prevzamem barvanie hiš zunai in znotrai. uokladam stenski oaoir. rabijo za na pot. Za dolarske pošiljatve račtma-mo sedaj sledeče pristojbine: Do $15.00 po $1.10. — Od $15.00 do $30.00 po $1.50. — Od $30.00 do $50.00 po $2.ooj — od $50.00 do $75.00 po $2.50. — Od $75.00 do $100.00 po $3.50. — Od $100.00 naprej po 3Hcen. od dolarja. H te. t pristojbinam je it pridjati za vsako posamezno pošli jate v centov za poštnin«. BANČNI ODDELEK EDF NOSTI, 1849 West 22nd Street CLEVELAND. OHIO. Slovencem v Clevelandu in okolki naznanjam, da imam veliko zaloce najboljših trpežnih čevljev. Voh vrste po zmernih nizkih cenah. Rojakom se toplo priporočani PRANK GAB REN JA 6630 St. Clair Ave. Cleveland, 0 List Edinost je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki. Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo služite se lista za Vašo reklamo, da jo Ust ponese na pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro * vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, tn ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih nov« in zabavnega čtiva. ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI* USPEŠNL • Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti*' in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali. DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA, ako ob raznih prireditvah in kampaniah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat Po-slovenske domove pred oci slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj I NAŠA TISKARNA je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna ▼ Ameriki. Tifk*«ka dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društva m, trgovcem i« posameznikom, se na j topleje priporočamo, da ae spomnilo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin. Ničesar dragega ne prosimo Vaa, kakor vprašajte nas za cene. predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mil Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo ie tako malo ah veliko. Poizkusite pri naa! TISKOVNA DR. 'EDINOST' 1849 W. 22nd Street Chicajro. I1L