LefO LXYU	Poštnina plačan* T golovln!.
f Ljubljani, v sreflo, "dne 23. Junija 1939
Stev. 145 i
Cana 2 din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul. 6/111
SEOVENEC
Telefoni uredništva ia nprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 40-05 — Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku
Čekovni račun: Ljubljana številka 10.630 in 10.349 za inserate.
Uprava: Kopitarjeva ulica številka 6,
Kosovo,
Slovanom oporoka
Vidovega dne pred pet sto petdesetimi leti se je na Kosovem polju odločila usoda srbskega naroda tako, kakor gotovo niso pričakovali ne njega nasprotniki, ne prijatelji. Medtem ko je naval barbarskih Sel-džukov za vedno podrl visoko kulturno ^zhodnorimsko cesarstvo, izbrisal z zemljevida celo vrsto drugih držav, ki jim ni več in bržčas tudi nikoli več ne bo sledu, in je potlačil več velikih narodov, ki so od takrat pod tujim jarmom še danes, si je mali srbski narod že po štiri sto letih za strahovitim udarcem, ki ga je oropal najboljših sinov, opomogel, da je začel stoletno borbo za svojo popolno osvoboditev od azijatske .velesile.
Zasluga za to gre ljudstvu, ki ga ni mogla v njega zdravem jedru potreti nobena nezgoda, ne neizmerna premoč zunanjega sovražnika, ne razprtije njegovega vladajočega stanu, ki je v prvi vrsti zakrivil kosovsko tragedijo, v kateri je tuji osvajalec požel sad notranje nesloge v malem slovanskem narodu samem. Zato je ;vredno tem večjega občudovanja, da je srbsko ljudstvo, ko je sovražni val odnesel , vsa znamenja visoke omike takratne njegove fevdalne carevine, ko je bilo^ oprto edinole nase in ga ni varoval nihče kot samo izporočena njegova narodna zavest po raztresenih malih seliščih na skalah in v globelih — ko mu je bila edina trdnjava njegova zemlja, ki je svojim sinovom nudila komnj najbornejše življenje, ko je vso svojo moč pil le iz nje in iz svoje tradicije, vzdržalo in še krepilo svoj značaj v nepremagljivi odpornosti nasproti tujcu, ki je v tistih stoletjih slovel po svoji vojaški organizaciji, takrat prvi in najsodobnejši y Evropi.
Vse snovne sile so bile proti srbskemu tiarodu: ogromna premoč sultanskega gospodarstva, njegova vojaška tehnika, njegove metode, ki so dražile in mamile sebične nagone, izdajalstvo in odpadništvo, ki je podlegalo vabam orientalske kulture, osamljenost naroda, ki je imel nasprotne ali brezbrižne sosede, ki so ga rajši ovirali kakor mu pomagali, če pa so mu pomagali, so imeli pri tem svoje sebične račune — pa naj so bile to zapadne ali vzhodne velesile. Edini njegov zaveznik je bila skrivnostna duhovna sila njegove vere: krščanska blago vest slovanskih apostolov, evangelij miru, pravice in vzajemne ljubezni, ki je poplemenitil slovansko dušo ljudstva, da je svojo prirojeno hrabrost, domoljubje in družinsko povezanost, vse svoje bogate naravne darove postavilo v službo borbe za pravico na zemlji, za naroda dostojno življenje in pripadajoče mu mesto v krogu omikanih narodov, za krščanski ideal družbe po nravstvenih zapovedih Kristusa in njegovih svetnikov, ki sto in stoletja zro iz nadzemsko dostojanstvenih in skrivnostno lepih ikon na ta pred Bogom mehki, pred ljudmi pa trdi rod. In tako je Kosovo postalo blagoslov za narod, ki je prestal to liudo preizkušnjo, ki ga je očistila, nravstveno okrepila in vse njegove dobre rodne sile zedinila v premagovanju lastnih manjvrednih in rušečih ali pa prekipevajočih strasti, pa v zmagovit odpor proti nadoblasti tuje krvi in duha. Naj je bila ta borba včasih še tako huda in neusmiljena, vedno jo je vodila ideja krščanske pravice, ki ne išče povračila v uničenju in novi krivici, marveč le v zmagi dobrega, da bi se vpostavil pravi red in mir v spoštovanju vseh in vsega, kar nosi božje obličje in njegov večni pečat na zemlji, da bi bil, kakor pravi naš brezsmrtm pesnik, prost vsak rojak, vsak naš mejaš pa sosed, ne vrag!	.
Pomenljiv je bil v teh pet sto in petdesetih letih vsak spomin na dan, ko je car Lazar padel z vso vojsko, da svojemu narodu postane simbol skrajne in zadnje žrtve, iz katere se more prerodih k vstajenju, če ostane sebi zvest. Posebno pomenljiv pa je ta spomin danes,_ ko je mogoče vsemu omikanemu človeštvu namenjena ena najhujših preizkušenj v zgodovini, če samo prostovoljno ne najde poti k vzajemnemu življenju v miru in pravici. Danes naj bi Kosovo posebno močno spregovorilo svojo besedo, da bo odmevala v vseh naših srcih, da se nam ni treba bati nobene preizkušnje, nobenih žrtev in nobene izpremenljivosti usode, če smo složni, če ne damo razdreti svoje naravne povezanosti ne po notranji trmi ne po zunanjih vplivih in če se ne damo omajati v zavesti, da je moralna duhovna enota še tako majhne skupnosti kos tudi najštevilnejšemu nasprotniku in njega resnični nh navidezni civilizaciji. Kosovo je bilo namenjeno nam vsem, da nam prihrani cela stoletja trpljenja. ponižanja, sramote in propadanja, ce bomo razumeli njegov nauk v času, ki je hujši, zamotanejši in nevarnejši kot je bil čas carja Lazarja. Ce pa smo se naucih iz njega, kar nam je hotelo povedati, potem smemo s polnim zaupanjem gledati v bodočnost v smislu Zdravice našega pesnika prvaka: s prepričanjem namreč, da bodo ne samo ohranjene najdragocenejše sve-
Novi načrti na Balkanu?
Nemški in italijanski listi poročajo, da namerava Gafencu preosno^ati obveznosti Balkanske zveze
0 diplomatičnih' prizadevanjih romunskega zunanjega ministra Gafeuca pišejo zadnje dni italijanski in nemški listi zelo obilno. Pripisujejo mu razne nove načrte za preosnovo Balkanske zveze. V naslednjem objavimo dve takšni časopisni mnenji:
Monakovo, 27. junija. TG, »M ii n c h n e r »Ne ucste Nachriehten« objavljajo dopis svojega posebnega poročevalca v Konniniji, v katerem med drugim pravi:
»Delovanje romunskega zunanjega ministra Gafenca, ki ga razvija zadnje čase, je v diplomatičnih krogih vzbudilo najbolj različna ugibanja. Najbolj trdovratno vzdržujejo mnenje, da si Gafencu na temelju vtisov, ki jih je nabral pri svojih nedavnih potovanjih v Ankaro in Atene, prizadeva, da bi temeljito pre-osnoval obveznosti Balkanske zveze. Pre-osnova naj bi se izvedla tako, da bi se dosedanje obveznosti štirih zaveznic Jugoslavije, Romunije, Turčije in Grčije, ki po dosedanjem besedilu balkanske zavezniške pogodbe veljajo edinole za primer obrambe balkanskih meja proti eni ali drugi balkanski državi, razširile tudi na nevarnosti, ki bi balkanskim zaveznicam znale groziti od strani n c -balkanskih držav«.
' »Ta načrt je najprej razodelo vladno glasilo (Romani«), ki je objavilo dopis svojega atenskega dopisnika Paleologa, kjer pravi, da je najbolj vidni uspeh Gafencovih potovanj v Atene in Ankaro ta, da vedno bolj uvidevno potrebo, da se morajo balkanske zaveznice braniti ne samo proti notranjebalkanskim, marveč tudi proti iz-venbalkanskim nasprotnikom. Podobna poročila je v Bukarešti nabral tudi dopisnik londonskega po-ročevalnega urada Reuter, ki tudi trdi, da se pripravlja razširjenje obrambnih obveznosti Balkanske zveze na vse nevarnosti, ki bi znale balkanskim državam pretiti od zuna,k Omenjena cRoma-nia» in Rcuterjevo poročilo pristavljata, da se razume; da morajo pri preosnovi Balkanske zvezo sodelovati vse štiri zaveznice in so Grčija, Romunija in Turčija pripravljene sprejeti obveznost, da prihito takoj na pomoč svoji četrti zaveznici, ako bi nastopila takšna potreba.«
Zagonetni iahja paša
»Obisk egiptovskega zunanjega ministra J a h j a paše vzbuja tudi veliko pozornost in menijo v diplomatičnih krogih, da je ta obisk v zvezi z obkoljevalno politiko Anglije, ki želi. da bi se ves Balkan brez izjeme vključil v obkoljevalno fronto proti Nemčiji in Italiji.«
italijanski tisk napoveduje neprijetna razočaranja
Milan, 27. junija. TG. Milanski tisk je objavil nekaj neljubeziiiv ih opazk na naslov romunskega zunanjega ministra Gafenca. Posebno je bila »S t a m p a« kaj odkritosrčna.
Romunskemu zunanjemu ministru Ga-iencu pošilja poziv, naj sc v svoji politiki, ki je vsa v službi Anglije, nikar ne prenagli, kajti sicer zna doživeti »neprijetna razočaranja«. List nadaljuje, »da so pravi interesi Romunije drugje, kakor tam, kjer jih Romunija danes išče. Romunijo sta zapeljala angleško zlato in turške obljube. Le tako jc mogoče razumeti, da se je Gafencu podal na pota proslulega romunskega zunanjega ministra Titulesca.«
Turške priprave
Pariz, 27. junija, b. Nejiosredno po podpisu pakta s Turčijo se je turška vlada odločila, da prične uresničevati obširen oborožitveni program. Tukajšnji krogi so zvedeli, da je turška vlada po posvetovanju s Francijo in Anglijo sklenila sledeče:
1.	zgraditi zaliv v Aleksandreti v prvovrstno pomorsko in letalsko oporišče;
2.	utrditi Dardanele na severni obali Marmornega morja med Odrinoni in Bosporom po primeru Maginotove linijo v Franciji;
3.	zgraditi močno vojno letalsko brodovje;
4.	dokončati čimprej pomorski program, ki
določa 18 podmornic, 13 rušilcev in 2 križarki.
Gradnja utrdb v Dardanelah se bo izvedla pod vodstvom francoskega strokovnjaka, ki je delal na Maginotovi črti. Za izvedbo pomorskega programa bo porabljen britanski kredit 16 milijonov funtov. Maršal Cakmak trenutno nadzoruje dardanelsko področje.
75 angleških vojnih ladij pri Cipru
Rim, 27. junija, b. Britansko brodovje v Sredozemskem morju se je zbralo v coni Cipra, kjer se. bodo pričeli te dni veliki pomorski manevri. Iz Kaira poročajo, da je 75 britanskih vojnih ladij, ki so bile zbrane v Aleksandriji, odplulo v smeri proti Cipru.
Houi spori z Anglijo no Kitajskem
japonska prepoveduje ladjam uporabo luke Fučeu V Tjencinu se \e položaj zaostril
Tjencin, 27. junija. AA. Reuter: V zadržanju Japoncev ni nastopila nobena sprememba. M,ed Kitajci kroži vest, da bodo Japonci od danes kontrolo šc poostrili.
Šele po dolgih pogajanjih med angleškimi častniki in japonsko stražo je le-ta dovolila, da lahko tovorni avtomobil pelje v koncesijo življenjske potrebščine Spori z japonskimi stražami ter angleškimi četami, ki zahtevajo hrano, so povzročile zelo mučen vtis pri angleških oblasteh v Tjencinu. Izve se, da so angleške vojaške oblasti že takoj o,b objavi blokade sporočile Japonccm, da bodo vsak poizkus Japoncev, preprečiti prehrano angleških čet, smatrale kot sovražno dejanje. Ker v angleški koncesiji že drugi dan primanjkuje mleka, je uprava bolnišnice obvestile Japonskega generalnega konzula o tem ter ga opozorila na posledice, ki nastanejo zaradi tega za bolnike. Japonske oblasti nadaljujejo z grožnjami proti kitajskim trgovcem, ki prodajajo tujcem življenjske potrebščine. Kitajskim trgovcem v koncesiji grozijo Japonci, da bodo preganjali njihove prijatelje in sorodnike izven koncesije. V zvezi z blokado krožijo v kitajskih krogih razne novice, tako na primer, da bo koncem tega tedna blokada še poostrena in da se bo razširila še na Peking.
Japonca zasedli Fuceu in Venčeu
vaBaBnamnlnmBBngBHinr'
Tokio, 27. junija, c. Japonska mornarica je obvestila vse tuje voj. ladje, naj zapuste pristanišče F u č e u, ker ga bodo zasedle japonske čete in japonske vojne ladje. Japonske vojne ladje bodo tudi zaprle kitajsko pristanišče V a n č e u.
London, 27. junija, c. Danes dopoldne je v spodnji zbornici izjavil predsednik vlade Chamberlain, da je pravkar prejel od angleškega poveljnika v Hongkongu brzojavko, da so japonske vojne ladje sklenile zapreti in zasesti pristanišče Fučeu. te o,d jutra križari pred Fnčeuom 18 japonskih vojnih ladij. Počasi se bližajo pristanišču, ki ga bodo kmalu zasedle. Kitajske oblasti so že včeraj zapustile mesto in odšle v notranjost Kitajske. Kitajci izjavljajo, da so v reki Min napravili take zavore, da bodo japonske vojne ladje s težavo zaplule v pristanišče.
Šanghaj, 27. juniia. AA. Reuter: Japonske pomorske oblasti so obvestile pristojne angleške zastopnike, da do nadaljnega prepovedujejo dostop tujim trgovskim ladjam v pristaniščih Fučeu in
Venčeu. Po izjavah japonskih pomorskih oblasti so bili izdani v interesu varnosti japonske oborožene sile gotovi tehnični ukrepi, ki bi utegnil biti nevarni za trgovske ladje. Japo.nske pomorske oblasti še dalje izjavljajo, da japonska vlada nc želi prevzeti odgovornosti za nezgode, ki bi sc mogle pripetiti tujim ladjam v primeru, da bi te še dalje prihajale v omenjeni dve pristanišči.
Angleški: Ne!
London. 27. junija. AA. Havas: Kakor poroča Reuter iz Sanghaja so angleške o,blasli zavrnile, da bi se pokoravale japonski zahtevi, po kateri bi morali vsi angleški vojaški oddelki in vojaštvo drugih držav zapustiti Fučeu pred četrtkom opoldne. Angleške oblasti so obvestile Japonce, da bodo oni nosili vso odgovornost za vso škodo, ki bila storjena angleški vojski.
Črni zmaj
Ul
Nova Francija vstaja
Pol milijona ljudi se v Lyonu klanja sprevodu Marijinih podob
procesija, v kateri so nosili vse milostne podobe Marijinih cerkva iz vse lyonske nadškofije. V sprevodu je šlo več kardinalov, na čelu lyonski kardinal Gerlicr, nadalje kanadski kardinal Vii-leneuve, pariški kardinal Verdier, na desetine škofov, na stotine duhovščine, na tisoče belo oblečene mladine, ki je spremljala milostne Marijine podobe. V špalirju je stalo — tako poročajo celo brezverski listi — najmanj pol milijona ljudi, ki so odkritih glav pomagali peti Marijine pesmi, ko se je mimo njih pomikal nepozabni zgodovinski sprevod. Kanadski kardinal Villeneuve je zvečer ves ganjen pripovedoval časnikarjem, da kaj podobnega še ni doživel in da bo takoj ukrenil, da so ena najlepših Marijinih fara v Kanadi posveti lyonski Materi božji de Fourviers, da bo tudi pri Francozih v Kanadi ovekovečen spomin na prizore Marijine ljubezni, ki jih je na lastne oči gledal v prerojeni Franciji, jk> kateri gre z nepremagljivo silo nov duh moralnega zdravja.	,
Naslednji dan so v Antibes pri Puri kronali podobo Malere božje, imenovano Notre Dame do la Garde. Pri tej veličastni slovesnosti je bilo po poročilih vseli listov navzočnih najmanj 25.000 ljudi.
Pariz, 27. jun. TG. Francija ne pomni iz-vzemši v Lurdu in Lisieuxu tako veličastnih verskih slovesnosti, kot so jih priredili v Lyonu ob priliki marijanskega kongresa. Tako velikanskega navala vernikov k izključno verskim prireditvam Lyon ne pomni v vsej svoj zgodovini. Višek je marijanski kongres dosegel, ko so na Marijinem griču, ki se dviga sredi Lyona in kjer sloji slovita Marijina božja pot Notre Dame de Fourviers, brali hkrati 36 sv. maš, ki se jih je udeležilo !)(».()<)() vernikov. Vtis je bil nepopisen, ko je vsa ta ogromna množica enoglasno prepevala Marijine pesmi, da jo odmevalo nad vsem milijonskim mestom in okolico. Po službi božji je bila spodaj ob Saoni slovesna
tinje vsakega naroda in vse evropske krščanske družine, marveč da bo njena skupna omika postavljena na trdnejšo podlago in da bomo Jugoslovani pri tem velikem preporod ilncm delu sodelovali kot ena, močna in notranje složna država, v kateri so si enakopravni narodi slovanske krv< nerazdružljivi bratje za vselej.
ff
Tokio, 27. jun. TG. Velikansko pozornost j« v vsej javnosti vzbudila novica, da je znani voditelj japonskih nacionalistov Miru To jama naslovil na japonskega cesarja Ilir oh i ta prošnjo, naj Japonska napove pravo vojno Kitajski, ker da lo zahtevajo nacionalne korisli Japonske. Tojamov nastop tolmačijo kot nov sunek nacionalistov v vlado, češ da je treba položaj popolnoma razčistiti z odprto vojno proti Kitajski i n t u d i proti vsem onim silam, ki Kitajsko podpirajo. V političnih krogih menijo, da je Tojaina cesarja prosil, naj se Japonska čimprej priključi vojaški zvezi z Italijo in Nemčijo. Tojaina jo znan kot eden najbolj vplivnih članov tajnega društva »v i t e z o v č r-n c g n z in a j a«, ki žc dolga desetletja igra jo v japonski politiki odločilno vlogo. Upor mladih častnikov 1. 1932, ko jo bil ubit ministrski predsednik, kakor tudi upor tokijske garnizije 1. 1936 sta delo tega tajnega združenja »črnega zmaja«, ki 11111 pripada tudi bivši ministrski predsednik Ilirota, veliko število visokih častnikov japonske armade na Kitajskem in nemalo najbolj vidnih japonskih diplomatov v tujini.
Sovjetsko-kitajska trgovska pogodba za prevoz orožja
London, 27 junija, b. V sovjelsko-kitajski trgovinski pogodbi, ki je bila 16 t m. podpisana v Moskvi, so tudi določbe glede dobave orožja in vojnega materiala, ki so bile žc tudi doslej zelo velike. Doslei so šli vsi transporti orožja iz Rusije na Kitajsko skozi rusko Srednjo Azijo in Singčing in sicer po posebej zato zgrajenih cestah. Zelo zanimivo je, da je prišlo do sklenitve nove trgovinske pogodbe med Rusijo in Kitajsko takoj po podpisu francosko-turškega pakta ter po sporu na meji Mongolije.
Letalske borbe na mandžurski meji
London, 27. jun. AA. Reuter poroča iz Moskve: V tukajšnjih uradnih krogih trdijo, da je o priliki včerajšnjih borb na mongolsko-mandžurski meji bilo sestreljenih 25 japonskih letal. Sovjetsko mongolsko p«cljništvo pogreša tri bombnike.
Tokio, 27. jun. AA. DNB: Ob Buirskem jezeru jo ponovno prišlo do velikih letalskih spopadov med sovjetsko-niongolskimi in japonskimi letali. Na sovjetsko-mandžurski strani se je bojev udeležilo 200 letal od katerih jih je bilo po dosedanjih poročilih sestreljenih 140 (?). Japonski letalci so zaradi kršitve meje bombardirali zu nanje-mongolsko letalsko oporišče pri Ta mak-sumu, 100 km južno od Buirskega jezera. Zdi se, da je bilo pri tej priliki uničenih še okoli HO letal, ki so bila na letališču. Japonci so izgubili tri letala.
Zagrebška vremenska napoved: Hladno s krajevnimi padavinami.
Dunajska vremenska napoved: Jasno, topleje, popuščanje vetrov.
Preosnova JRZ in sporazum s Hrvati
še vedno osredni vprašanji našega notranje-političnega življenja
Belgrad, 26. junija.
Osnovni Ion vsemu našemu notranjepolitičnemu življenju dajeta še vedno na eni strani preosnova Jugoslovanske radikalne zajednice, na drugi strani pa sporazum s Hrvati, odnosno »nadaljevanje dela za dovršenje sporazuma«, kakor je to že 4. junija poudaril dr. Korošec na kongresu slovenskega katoliškega delavstva v Ljubljani.
Dr. Stcjadinoviču ni bilo za sporazum s Hrvati
Potreba po preosnovi Jugoslovanske radikalne zajednice, ki je bila ustanovljena, da ljudstvu zopet povrne vse politične svobode ter na ta način omogoči državi normalno politično življenje, 111 nastopila morda šele zadnje čase, ko je dr. Sto-jadinovič pričel odkrito nastopati proti sedanjemu predsedniku vlade g. Cvetkoviča zaradi njegovili razgovorov z dr. Mačkom za sklenitev sporazuma s Hrvati, temveč Že davno prej. Nastala ,|e v trenutku ko so po zaslugi dr. Stojadinoviča pričeli prihajati v stranko ljudje, ki s strankinim programom niso imeli ničesar skupnega, temveč so znali samo gojiti in povečevati kult osebnosti dr. Stojadinoviča, kar naj bi bilo po zamisli teh ljudi tudi nadomestilo strankin program, li elementi,/ katerih je bilo vedno več, so pričeli sistematično rušiti vpliv vseh onih krogov v stranki, ki so vztrajali na tem, da mora stranka živeti domače življenje in odgovarjati potrebam tako Srbov, kakor Hrvatov in Slovencev. Tedaj so se pojavila prva navskrižja in nasprotja v pogledih na rešitev hrvaškega vprašanja. Modro, globoko premišljeno in pomirjevalno politiko tedanjega notranjega ministra dr! Korošca nasproti Hrvatom, so pričeli vsi ti krogi napadati ter so izjavljali, da je preslaba in preveč popustljiva ter jo je treba nadomestiti s politiko »močne roke«.
Da bi se vpliv ministrov, ki so odobravali in 7agovarjali tako politiko g. dr. Korošca nasproti Hrvatom, oslabil in zmanjšal, je dr. Stojadinovic s preosnova mi svoje vlade izločeval iz vlade vse take člane, na njihova mesta pa sprejemal ljudi, ki so v vsem odobravali Stojadinovičevo osebno politiko, jo slepo izvajali ter se tudi drugače docela pokoravali njegovim zahtevam. Na ta način se je število ministrov, ki so se zavzemali za rešitev hrvaškega vprašanja vedno manjšalo, njihov krog vedno bolj ožil, premoč so pa dobivali ljudi, ki so bili na glasu kot neizprosni unitaristi 111 znani zaradi svojega ncpomirljivega stališča nasproti
Hrvatom.	„	,
Po decembrskih poslanskih volitvah se je njihovo število še povečalo s poslanci iz savske banovine, ki so prej pripadali .INS, pred volitvami so pa napravili z dr. Stojadinovičem volivm sporazum. Tedaj je šel dr. Stojadinovič tem ljudem še tako daleč nasproti, da ja v posebni izjavi poudaril, da se program JRZ prav nič ne razlikuje od programa JNS. Proti vsem vodilnim članom stranke, ki niso mogli odobravati vseh velikih ambicij dr. Stojadinoviča, se je organizirala pravcata gonja. Napadi na te kroge so leteli od vseh strani. Proti dr. Korošcu je bil organizirana gonja,"Češ da je on kriv, da sfrallka pri volitvah ni izkazala večjega .uspeha,, ker,kot notranji minister ni hotel izdajati navodil podrejenemu osebju, da bi s terorjem nastopilo in na ta način omogočilo izvolitev nekaterih poslancev. Za neuspeh je bil seveda kriv tudi dr. Maček, ker so njegovi ljudje raje volili svoje ljudi, kakor pa kandidate, ki jih je v savski banovini postavil dr Stojadinovič iz vrst JNS. Krivi so bili sploh vsi, ki so kakor koli zavzemali pomirljivo stalisce nasproti Hrvatom. Ta gonja je imela za posledico spremembo v vodstvu naše notranje politike. Dr. Korošec je odšel. Najožja okolica dr. Stojadinoviča je zmagoslavno zaploskala, ker je mislila, daje odstranila največjo oviro za izvedbo vseh mogočih načrtov. Zato se jo še z večjo vnemo vrgla na preostale člane v Stojadinovičevi vladi, ki niso spadali v Stojadinovičev krog. Najhujših napadov je bil deležen sedanji predsednik vlade g. Cvetkovič, istotako znan zaradi svoje pomirljive politike nasproti Hrvatom. Vsako sredstvo, da se čimprej odstrani iz ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje ter iz vlade sploh je bilo dobrodošlo. Ljudje iz Stojadinovičeve okolice so se oholo prikazovali že kot bodoči ministri. Za enega teh se je pripravljala celo ustanovitev posebnega ministrstva za narodno kulturo.
u V takem razpoloženju je pričela verifikacijska razprava v Narodni skupščini. Izpad tedanjega .ministra za gozdove in rudnike Kujundžiča ter govori nekaterih poslancev iz najbližje Stojadinovičeve okolice, so napovedovali, da se vedno bolj oddaljujemo rešitvi hrvaškega vprašanja ter se ustvarja razpoloženje, ki rešitev tega vprašanja ovira, če ne sploh onemogoča.
Prelom
Nailaljni dogodki so znani. Pet ministrov iz vlade dr. Stojadinoviča je še istega večera sklenilo podati in tudi izročilo motivirano ostavko, ki je imela za posledico ostavko cele vlade ter imenovanje nove vlade z Dragišo Cvetkovičem na čelu, ki je od visokega kr. namestništva dobila čisto določeno nalogo, da pripravi vse za rešitev hrvaškega vprašanja. Cvetkovičeva vlada je podala znano izjavo, v kateri je točno napovedala, kakor si zamišlja rešitev hrvaškega vprašanja. Tej izjavi je Cvetkovič ostal dosleden ler je odšel v Zagreb, kjer se je sestal z resničnim zastopnikom hrvaškega naroda. Prvemu sestanku so sledili še drugi ler sta na njih Cvetkovič in dr. Maček pripravljala sporazum.
Taktiziranje opozicije
Kakor je Cvetkovičevo vlado enodušno pozdravila tudi opozicija, je pričela ista proti njej nastopati takoj, kakor hitro je uvidela, da se je Cvetkovič lotil reševanja tega vprašanja z vso resnostjo in da razgovori med njim in dr. Mačkom lepo napredujejo tudi brez njih. Istočasno se zopet javlja dr. Stojadinovič, ki se je po svojih prvih ponesrečenih zaletih proti Cvetkoviču unesel ter miroval ter zamišljal napad na nosilca sedanjega režima. Napad je zasnoval nn istem vprašanju, na katerem se je sam zrušil. Dalje časa dobro pripravljena borba je dobila svoj viden izraz v interpelaciji, vloženi proti Cvetkoviču v narodni skupščini in senatu.
Važnost samega vprašanja in zgodovinska odgovornost za morebitni neuspeh rešitve hrvaškega vprašanja sta poleg reda in discipline, ki mora vladati v vsaki dobro organizirani stranki, zahtevali in narekovali sklepe, ki jih je na svojih zadnjih dveh sestankih sprejelo predsedništvo poslanskega kluba JRZ in njegov ožji odbor proti vsem podpisnikom omenjene interpelacije.
Potrebna preosnova stranke
Dogodki, ki jih je sprožil s svojo akcijo dr. Stojadinovič s svojim najožjim krogom narodnih poslancev in senatorjev, so seveda inieli nujno za posledico pospešitev preosaiovo stranke, ki v nobenem primeru ni mogla in smela dopustiti, da bi se čisto osebni interesi peščice ljudi, ki,se . še vedno ne zaveda, da je rešitoiv hrvaškega vprašanja državna potreba, morali (»redpostavljati splošnim narodnim in državnim kmristim. Kdor koli je tako mislil in delal, je greišil in bo zato odgovarjal. Odgovornost je tem viečja, čim višji položaj je kdo zavzemal. Največja pač zadeva predsednika glavnega odbora dr. SSojadinoviča, ki je bil v prvi vrsti poklican, da čuva in brani strankin program, a se mu je prvi izneveril.
Glavni odbor stranke se bo v kratkem sestal. Pri razpravi o prestopku vseh podpisnikov interpelacije, ki pomeni organiziran napad na sporazum Cvetkovič—dr. Maček, se bo držal načela, da je program vse, osebe pa čisto postranska stvar.
Preosnova stranke povsod napreduje. Izvršuje se povsod, kjer se za to pokaže potreba. Za bano-vinskimi odbori za donavsko, vardarsko in zetsko banovino, bo v kratkem preosnovan tudi banovinski odbor za savsko banovino. Sedanjemu predsedniku tega odbora, Letici, je že več strankinih organizacij izreklo nezaupnico zaradi podpisa Stojadinovičeve interpelacije.
V Belgradu samem se trenutno preosnavljajo krajevni pododbori. Vodstvo stranke pričakuje, da bo preosnova strankinih organizacij kmalu gotova ter se bo kongres stranke lahko v kratkem vršil. Kongres stranke bo med drugim sprejel pripravljene spremembe pravil. Na podlagi teh spremenjenih pravil bo izvoljen tudi nov glavni Odbor in nov predsednik stranke. Izgleda, da bo vse to delo končano do sredine avgusta.
Za sporazum
Kakor na eni strani preosnova JRZ še vedno v precejšnji meri zaposluje strankino vodstvo, se na drugi strani z vso resnostjo nadaljuje delo za dovršitev sporazuma s Hrvati. Vsi znaki kažejo, da stopa sporazum s Hrvati v zaključno lazo. Konkretnejši podatki se sicer javnosti iz razumljivih razlogov ne sporočajo, vdrltlar vsi krogi, ki so o celi stvari dobro poučeni, Zatrjujejo, da bodo sporazum s llrvali v resnici lahko sprejele, vse strani ter ga tudi odobrile. Po informacijah teh krogov, bo najbližja bodočnost v polni meri potrdita ta optimizem. Nekateri krogi so mislili, da bo delo , za dovršitev sporazuma s Hrvati zaradi preosnove JRZ malo zastalo. Temu pa ni tako ter se obe akciji nadaljujeta neodvisno ena od druge.
Kakor hoče imeti JRZ za predsednikom vlade Cvetkovičem strnjeno vrsto, ki sporazum odobrava ter ga bo potrdila tudi v vseh potrebnih instancah ter v svoji sredini ne mara trpeti ljudi, ki bi to delo ovirali ali pa celo nastopali proti njemu, je zanimivo stališče, ki ga nasproti sporazumu trenutno zavzemajo posamezne opozicionalne skupine.	^	„ ^
Borba oppzicife za
Poročali smo že, da so tri politične skupine, ki sestavljajo tako imenovano srbijansko združeno opozicijo in JNS nastopile proti sporazumu, ki sta ga pripravljala Cvetkovič in dr. Maček. Odklo-1 liilno stališče je zavzela tudi Jugoslovanska narodna stranka Svetislava Hodžere ter Ljotičev »Zbor« in skupina dr. Stojadinoviča. O pripravljenem spo-| razumu so se širile najgorostasnejše vesti. Vsa-T komur, kdor je le bolel poslušati opozicionalce, so ti krogi govorili o velikem razburjenju in nemiru, ki se loteva srbskih množic, o razpoloženju, ki je podobno razpoloženju za časa protikonkordatske borbe in slično. Takega razpoloženja pa v Srbiji nikjer ni bilo, ker jo pošteno ljudstvo res za sporazum s Hrvati. Iz besedi opozicionalcev je morda odsevala sama jeza, da takega razpoloženja v resnici ni bilo, ki bi ga zopet izkoristili v svoje j strankarske namene. Srbijanski opozicionalci so j se tudi tokrat pokazali za zelo malenkostne politike. Vsa leta, dokler jih je politično nosil dr. Maček, so živeli samo od sporazumaških gesel. Kakor hitro je pa hrvatsko vprašanje pričel reševati Cvetkovič in ne oni, so nastopili proti. Po zastoju, ki je nastopil v razgovorih med Cvetkovičem in dr. Mačkom po njunem zadnjem sestanku v Zagrebu, so opozicionalci zopet na vse stra- j ni razglasili, da je Cvetkovič doživel neuspeh ter da »je dovršil svojo nalogo, ki jo je dobil, ter jo mora zaradi tega odstopiti drugemu«; Takoj se je povrnilo staro upanje, da je napočil njihov čas, da je reševanje hrvatskega vprašanja postalo zopet monopol opozicionalnih skupin in da bodo ! preko tega vprašanja morda le prišli na oblast. 7ato so bili naenkrat zopet vsi za sporazum. j
Večina opozicije je sedaj tudi za sporazum
Ko so zadnje čase opozicionalne skupine uvidele, da tudi največje intrige ne morejo zavreti sporazuma in da je bil zastoj v razgovorih med Cvetkovičem in Mačkom res samo zastoj, v nobenem primeru pa ne prekinitev in da Cvetkovič nadaljuje delo za dovršitev sporazuma, so se tudi
ti krogi morali sprijazniti z dejstvom, da bo sporazum napravljen brez njih. Za ta primer so opustili svoje prvotno odklonilno stališče nasproti sporazumu Cvetkovič—Maček ter zavzeli lojalno zadržanje, da se v nasprotnem primeru še ne bi bolj onemogočili za morebitne bodoče kombinacije. Zato danes opozicionalne skupine po vrsti izjavljajo, da sporazuma, ki ga pripravlja Cvetkovič s llryati ne bodo ovirale.
Prvi so nastopili bivši zemijoradniki ter pričeli svoje prejšnje odklonilno stališče opravičevati s tem, da so bili napačno obveščeni. Tedanji glavni tajnik in sedanji voditelj bivših zemljorad-nikov dr. Gavrilovič je odhitel takoj na vlak ter so odpeljal v Zagreb. V naglici, kakor da bi se bal, da ga ne bi prehitel kdo od bivših demokratov. Nekaj dni pred smrtjo je pokojni Joca Jovaiiovič tudi javno na shodu v Skoplju izjavil, da bivši zemijoradniki ne bodo ovirali sporazuma, ki ga pripravljala Cvetkovič in dr. Maček, čeprav la sporazum ni tek, kakor si ga je zamišljala opozicija. Pokojni Jtovanovič je tudi na podlagi dobljenih poročil izdavil, da bo do sporazuma prišlo.
Bivši demokrasti so istotako mnogo govorili o sporazumu na zadlnjem sestanku svojega glavnega odbora. Za javnost niso dale nobenega obvestila o stališču, ki ga zavzemajo nasproti sporazumu s Hrvati. Izvolili so samo odbor, ki bo izdelal navodila glede zadržanja bivše demokratske stranke do ostalih opozicionalnih skupin. Navodila so v glavnem namenjena voditeljem strankinih organizacij v notranjosti države. Iz demokratskih vrst se še vedno čuti užaljenost, da sporazuma s Hrvati ne delajo oni, ali pa vsaj opo-zicionalna skupina, v kateri bi oni imeli nadmoč, temveč Cvetkovič.
f Isti primer je 8 skupinico staroradikalov, kt
še vedno misli, da zastopa biv. radikalno stranko in bi zaradi tega hotela imeti vodilno vlogo v združeni opoziciji, čeprav sama dobro ve, da ji je precej pristašev odvzel šestojanuarski režim, večina bivših radikalov je pa ob ustanovitvi Jugoslovanske radikalne zajednice vstopila v to stranko. Ostali politični skupini v združeni opoziciji, bivši demokrati in zemijoradniki, se tega dobro zavedata ter zaradi tega skupinici staroradikaiov določati vedno podrejeno vlogo.
Tudi JNS, ki je bila isto tako v začetku proti sporazumu, je na svojem zadnjem sestanku izjavila, da je za vsak sporazum, ki ga bo napravil dr. Maček, če bo krepil državo
II gornjim skupinam, ki trenutno ne nastopajo več proti sporazumu, lahko štejemo tudi sociali-stiino skupino, ki pa politično dosti ne pomeni.
Kdo nasprotuje sporazumu
Navedene politične skupine za javnost izjavljajo, da sporazuma s Hrvati ne bodo ovirale. Odločni nasprotniki sporazuma, ki ga priprayljata gg. Cvetkovič in Maček, 60 pa še ve dno Jugoslovanska narodna stranka g. Svetislava Hodjcre, Ljotičev »Zbore ter skupina g. dr. Stojadinoviča, kateri so se priključili večinoma poslanci iz Savske banovine. Vse trt skupine so 6i idejno zelo blizu. Kakor vsaka sama zase, tako tudi vse tri skupaj ne pomenijo dosti ter na izvedbo sporazuma 6 Hrvati ne bodo mogle niti malo vplivati, čeprav mislijo, da bodo ravno v gonji proti vsem, ki 6e zavzemajo za pošten sporazum s Hrvati, našli vir svojih novih moči. Jugoslovanska narodna stranka, predvsem njen šef g. Ilodjera, je pokazala svojo moč pri zadnjih poslanskih volitvah. Ljudje, ki so imeli koga za sabo, so prišli v parlament, drugi so pa propadli. Med temi je bil tudi sam šef stranke, ki kot aktivni minister v Stojadinovičevi vladi ni bil izvoljen za poslanca. Še večji poraz so doživeli Ljotičevci, ki niso dobili niti enega poslanca. V skupini g. dr. Stojadinoviča imajo pa večino poslanci iz Savske banovine, ki bodo v trenutku, ko se napravi sporazum s Hrvati, izbrisani iz političnega življenja,
v mahi bohu
V DNEH 0D29.JUN.D02JUL.1Q3Q
Dopusti za uradnike
Belgrad, 27. junija. Predsednik ministrskega sveta je z rešenjem št. 28-74 od 21, jun. 1939 odobril, da se samoupravnim in državnim uradnikom dovoli dopust od 29. junija do 2. julija zaradi udeležbe na prireditvi ZFO v Mariboru, tako da se ta dopust ne računa v redni letni dopust, v kolikor to dopušča interes službe.
Tistim, ki ne bi imeli tabornih knjižic
Zgodilo se bo, da eden ali drugi ne bo mogel dobiti taborne knjižice. To ga naj ne moti.- Na postaji naj kupi vozni -listek < in potreben, obrazec, taborno knjižico pa naj kupi naknadno v Mariboru. Če kdo doma ne more dobiti taborne knjižice, naj torej nikar ne ostane doma, marveč naj se odpelje v Maribor in tam kupi knjižico. Tudi brez knjižice bo dobil znižano voznino. Pač pa bo v Mariboru moral knjižico kupiti, ker 6icer ne 1)0 dobil potrdila, da se je tabora udeležil.
Glavna taborna dneva sta 1. in 2. julija
Mnogim se zdi čudno, da traja tabor kar štiri dni in da jim toliko dni pač ni mogoče ostati v Mariboru. Vsem tem sporočamo, da se prva dva dni vršijo samo tekme, glavna taborna dneva pa sta 1. in 2, julij. Prvega dne se bodo vršila stanovska zborovanja, 2, julija pa glavne prireditve tabora, sprevod po mestnih ulicah in popoldanski javni telovadili lijjstop.
Sedeži za glavni nastop na stadionu
Sedeži v ložah na tribuni stanejo 25 din, na tribuni 20 din, sedeži levo in desno ob tribuni 15 din, sedeži okoli arene 15 din. Sedeži za časa tekem stanejo 10 din. Vstopnice za sedeže se dobe v predprodaji v prodajalnah: Tiskarne sv. Cirila. Pismeno aii telefonično jih je rezervirati v glavni prireditveni pisarni pripravljalnega odbora, Maribor, Aleksandrova 6, tel. 26-07.
Vstopnice za telovadno akademijo
ki se vrši v soboto, dne 1. julija zvečer v Narodnem gledališču, se dobe v predprodaji v dnevni gledališki blagajni, rezervirati pa jih je mogoče pri prapravlialnem odboru v Mariboru, tel. 26-07, ali neposredno pri gledališki blagajni.
Na akademiji bodo nastopili naši prvi telovadci
Opozarjamo vse udeležence tabora na eno naj-' izbranejših točk, to je na telovadno akademijo, ki se bo vršila 1. julija ob pol devetih zvečer v Narodnem gledališču. Na orodju bodo na akademiji nastopili naši najboljši orodni telovadci, ki se bodo letošnje poletje udeležili mednarodnih telovadnih tekem v Belgiji.
Spomin na velič. štafetni tek slovenskih fantov iz Jesenic in Št. Ilja v Maribor na Slomškov grob
Dne 11. sept. 1932 je bil edinstven štafetni tek slovenskih fantov iz Jesenic in Št. Ilja v Maribor na Slomškov grob. 1500 fantov je sodelovalo pri tej štafeti, ki je od skrajnih meja nosila na Slomškov grob pismo z dr. Pogačnikovimi verzi slovenskih fantov svojemu vzorniku A. M. Slomšku. Ob priliki letošnjega mladinskega tabora prireja Slomškova družina na Slomškovem grobu v soboto, dne 1. julija zvečer ob 9 cerkveno slovesnost. Ob tej priliki bodo v Slomškovi ka-^pey<H«.iizobesili,..lepo. vokvirjeno .besedilo.-pozdrav-,nih pisem slovenskih fantov. Slomškova družina .vab^i glovenske tanle, da se v obilnem številu udeležijo : te slovesnosti v čast služabniku božjemu A. M. Slomšku.	: „
Posebni vlaki
Vozni red vseh posebnih vlakov bomo objavili v četrtkovi številki »Slovenca«. Pozivamo vse udeležence, da se v prvi vrsti poslužujejo posebnih vlakov, ker redni vlaki vseh udeležencev ne bodo mogli sprejeti. Zlasti telovadci in telovad-kinje naj ee poslužijo posebnih vlakov,, ki bodo vozili v 6oboto dopoldne na progah Ljubljana^-Maribor in Zidani most—Maribor, in ki bosta jio-brala udeležence iz vseh prog, ki prihajajo na glavno progo Ljubljana—Maribor.
Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša ljubljena
Anica Kuharjeva
hčerka posestnika in gostilničarja pri Devici Mariji v Polju
previdena s tolažili svete vere, v cvetu mladosti — dočakala je komaj 27 let — umrla.
Drago pokojnico bomo spremili v četrtek, dne 29. junija ob 17 na pokopališče pri Devici Mariji v Polju.
Devica Marija v Polju, dne 27. junija 1939.
Žalujoči ostali.
Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič", ki se mudi na Bledu, je napravil danes zvečer izlet v Ljubljano v spremstvu svojega osebnega tajnika Bože Atanasijeviča. Ko je izstopil pred Unionom iz avtomobila, so ga oni, ki so ga spoznali, prisrčno pozdravili, nakar je ministrski predsednik odšel v hotel na večerjo. Pozneje se je zopet vrnil na Bled.
Z Bleda
Bled, 27. junija.
Danes dopoldne se je odpeljal z Bleda predsednik vlade Dragiša Cvetkovič v spremstvu svojega kabinetnega šefa.
Na Bledu sta na počitnicah poljski poslanik grof Dembicki, ki je nastanjen v hotelu »Toplice«, in angleški poslanik Campbell, ki-stanuje v vili »Ak«. Angleški poslanik bo ostal do avgusta meseca na Bledu, nakar odpotuje v London. Jeseni bo najbrž imenovan za velejioslanika v Parizu.
Ljubljanica je rdeče tekla
Ljubljana, 27. junija.
Nocoj je skozi Ljubljano . začela teči rdeča Ljubljanica Ljudje so začudeni gledali to prikazen, ki so jo po 6voje razlagali. Najbolj verjetna razlaga bi bila, da je kje v polhovgrajskih hribih bil danes kak hud naliv, ki je prinesel v Gradaščico velike množine rdečkastega peska, kakršen je tam gori. In res, kakor nam poročajo, je Gradaščica že kmalu po štirih tekla rdeča proli Ljubljani. .
Belgrajske novice
Belgrad. 27. junija. A A. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje poroča: Ker je dogovorjeno število jugoslovanskih delavcev za Nemčijo izčrpano in je za poslovanje končano, se ne bodo več Izdajali potni listi za zaposlitev v Nemčiji.
Skoplje, 27. junija, m. Danes se je nadaljevalo zasedanje poštnih uradnikov, šele pozno ponoči je bila upravi dana razrešnica. Izvoljena je bila nova uprava, kateri na čelu je g. Velimir Djokič iz Belgrada.
Belgrad, 27. junija, m. Minister za gozdove in rudnike Je prispel iz Sarajeva v Belgrad.
Belgrad, 27. junija, m. V Sarajevo je prispel prometni minister dr. Spaho.
Vojaški posveti v Singapurju
Trije stari imperiji mobilizirajo obrambo proti vedno bolj grozeči Japonski
Nenadno sklicani posvet angleških in francoskih vojaških poveljnikov n& Daljnem vzhodu za obzidjem največje in najmočnejše trdnjave na svetu je končan.
an-od
...----.... ------- ,---------r— . - poveljnik oborožene sile v Indokinei, general Martin; zastopstva so prišla tudi iz Avstralije in Nove Zelandije. Po predsobah konference pa so sedeli zastopniki Nizozemske, ki ima v tem predelu sveta ogromne in bogate kolonije, za posest katerih trepeta, kakor tudi predstavniki vojaških sil Zedinjenih držav severne Amerike, ki stojijo na straži na Filipinih. Do sedaj Daljni vzhod še ni doživel vojaškega posveta v takšni obliki in v takšnem obsegu, in kakor velja pomorska trdnjava Singapur za največjo utrdbo na svetu, tako je tudi okrog zasedanja singapurske konference krožil duh nedojemljive veličine, ki ji ne moremo izmeriti pomena v sklopu z razvoji mednarodne politike, ki jo danes označuje razdelitev velikih držav na svetu v dva nasprotujoča si tabora, ki se pripravljata na spopad.
O čem so govorili francoski, angleški In ameriški admirali in generali
Kakšen je bil dnevni red singapurskih posvetov. Le malo smo slišali o vsebini razgovorov, še manj o vsebini sklepov. Vs-e je zavito v tajinstveno kopreno. Edino, kar je vidno, so le vojne ladje dveh, treh imperijev, ki križarijo po teh oddaljenih oceanih in ki sedaj čakajo na povelja iz Singapurja, da nadaljujejo svojo varnostno službo. Angleški in francoski vojaški poveljniki se v Singapurju, -ki leži ob največji pomorski cesti sveta ves ovit v kamen in jeklo, prav gotovo niso zbrali zato, da bi si ogledovali topove m letališča. Vse to je že pripravljeno in težko bi bilo storiti kaj več za nepremagljivost singapurske trdnjave. To ne vedo samo Angleži ih Francozi, to prav dobro vedo tudi njuni prolivriiki. Pred očmi daljno-vzhodne vojaške konference so lebdeli drugi cilji, so vstajale druge skrbi.
Proti starim imperijem vstaja nova japonska sila
Na Daljnem vzhodu, kjer ležijo življenjski prostori angleškega, francoskega in ameriškega imperija, se je pojavila nova sila, jci ?e je v kratkem času iz neznat-nosti dvignila do mogpčnega ip poveljujočega razmaha in ki ograža posest, o kateri so dosedanji lastniki mislili, da nikoli ne bo ogrožena. Nad singapurskimi posveti je ležala senca sporov a Japonsko, sporov v San-gaju, Tjencinu, Svatovu, Hajnaau, Amoyu — kar cela veriga jih je že — ki oznanjajo, da si hoče nova japoniska velesila na angleško-francoskem prostoru iz-glodati svoj lastni imperij, ali pa celo evropske in ameriške velesile za vedno pognati iz območij Tihega morja. Vojaški poveljniki, ki so se zbrali v Singapur-ju, so dobili nalogo, da izdelajo načrt za ogromen trd-njavski pas, ki naj bi imel v Singapurju svoj največji opornik, a bi se raztegal dalje v osrčje Tihega morja ter skrbel za to, da bt se japonska velesila m' niene zaveznice ob njem razbile, ako bi se van| zaletavale, tako da bi Anglija, Francija in Amerika mogle bolj brezskrbno organizirati svojo obrambo drugod, predvsem pa na področju Evrope. Prisotnost zastopnikov Avstralije, Nove Zelandije in celo Nizozemske je dokaz za obsežnost novih načrtov.
Dve potrebi: trdnjave in vojna Industrija
Obrambni načrti, o katerih so se v Singapurju posvetovali, predvidevajo dvoje;
Prvič zgraditev cele vrste pomorskih trdnjav, oporišč za vojna brodovja in dobro zavarovanih letališč na vsem prostoru med Port Darvinom na severni konici Avstralije, Singapurjem, Ceylonom in Filipini.
Drugič pa zgraditev vojne industrije v Avstraliji, lndokini, Indiji, na Filipinih ter na velikih nizozemskih otokih, tako, da bi bil ves ta obrambni prostor v primeru svetovne vojne neodvisen od Evrope ali od Amerike, marveč bi lahko sam kril vse potrebe kopenske vojske, vojnih brodovij in vojnega letalstva. Surovin, ki prihajajo v poštev za vojno industrijo, je na tem prostoru več kot dovolj in bi bilo potrebno samo najti denarna sredstva za izvedbo tako ogromnega načrta.
Vojaški strokovnjaki v Singapurju so, v kolikor je mogoče razbrati iz zelo pičlih in melgenih poročil, ki so prodrla iz posvetovalne dvorane ven v svet, prikazali nujnost ukrepov tako velikega obsega, ker da je japonski pritisk it severa tako hud, da bi na dolgo dobo ne bil več znosen, toda razodeli so tudi vse možnosti praktične izpeljave načrta, ako sodelujejo vse države, ki imajo na tem prostoru braniti svojo posest, ki je plod dela dolgih, dol-£ih desetletij.
Denar...
Nasveti vojaških strokovnjakov pri državnikih verjetno ne bodo naleteli na velik odpor, saj se je danes najbolj zakrknjenim miroljubom in optimistom posvetilo v glavah, da je prišel trenutek, ko bodo morali veliki svetovni imperiji biti pripravljeni, da žrtvujejo vse, ako se hočejo ohraniti proti novim silam, ki vstajajo. Žrtvujejo vse in — žrtvujejo hitro.
...In neodvisna brodovja
Med nasveti, ki jih je rodila singapurska konferenca pa je najbolj nujen ta, da bo treba na ta prostor med Indijo, Avstralijo in Filipine, ki ga ogroža japonska velesila, poslati mogočna brodovja, ki bodo stalno tamkaj doma in bodo operirala neodvisno od daljnih domovin.
Singapur je torej rodil spoznanje, da stojijo svetovni imperiji spet na prelomu zgodovine. Tisti čas, ko je Anglija jahko pošiljala svoje vojne ladje iz domovinskih morij na oddaljene kraje svojega imperija, je mimo. Anglija bo morala imeti svoje brodovje v Evropi, Amerik« na svoji ameriški obali. Tamkaj med Azijo in Avstralijo pa bo moralo nastopiti novo, od domovinskih potreb neodvisno brodovje in
novo, od domovine neodvisno vojno letalstvo, ki bosta stalno na straži. Ali pa se bodo morali stari svetovni imperiji takoj spustiti v borbo, ki na) odloči o njihovi usodi v neprestanem merjenju z Japonsko, ki na Daljnem vzhodu nastopa — ne pozabimo tega — kot zastopnica tistih več sto milijonov ljudi, ki, čeprav še nejasno, občutijo željo, da bi se osvobodili kolonialnega oklepa evropskih velesiL
Spori, ki so nastali po nekaterih kitajskih obalnih mestih, so kakor bliski, ki napovedujejo velike zgodovinske odločitve. Singapurska konferenca jc alarm, ki je zadonel po starih imperijih. Prvo poglavje zgodovine, ki se bo pisala, 6e še začelo ni.
Admiral Usborn o vojni z Japonsko
London, 27, junija. AA, Havas; Viceadmiral Usborn, bivši poveljnik (Kimorskih šol, je imel snoči predavanje o vprašanju obrambe na Tihem oceanu. V svojem govoru je dejal, da bi v primeru, da pride do vojne med Japonsko in Anglijo, pridobila predvsem Kitajska na odporni moči, tako da bi bila Japonska na kraju izčrpana in premagana. Admiral je v svojem govoru predlagal, naj Francija, Anglija in Zedinjene države ustanovijo skupen svet, ki bi reševal vprašanja Daljnega vzhoda. Sklepov tega sveta Japonska ne bi smela podcenjevati. Anglija bi v primeru angleško-japonske vojne postala avtomatično kitajski zaveznik. Zato je za Japonsko najbolje, da vsa sporna vprašanja z Anglijo reši potom pogajanj in sporazuma. (Admiral Usbornc je tudi Slovencem znan, ker je spomladi imel v Ljubljani uspelo predavanje o oboroževanju Anglije, Op. ured.)
N a j čist e j š a bel in a | e
R A d t ON
belin a
Zagonetka v Moskvi
Angleška poročila pravijo, da so pogajanja obtičala Francoska pa trdijo, da je Anglija vse zahteve sprejela
London, 27. jun. AA. Reuter: Diplomatski urednik agencije Reuter poroča, da angleškemu veleposlaniku v Moskvi siru Williamu Seedsu š e niso bila poslana navodila za sklenitev vojaške pogodbe med Anglijo, Francijo in Rusije. Ako ne pride do angleško-ruske pogodbe, je treba pričakovati, da bo lord H a I i I a x odstopil kot zunanji minister. On je namreč vnet zagovornik te zveze in je istega mišljenja tudi Strang, ki je s sovjetskim poslanikom Majskim v prijateljskih zvezah.
Pariz, 27. jun. AA. Havas: Vsi listi poročajo, da se pogajanja s Sovjetsko Rusijo bližajo koncu in da je Anglija sprejela ruske zahteve.
»J o n r« prinaša dopis iz Londona, v katerem pravi: V angleških diplomatičnih krogih so prepričani, da bodo navodila, ki so bila snoči dana angleškemu poslaniku v Moskvi Seedsu in posebnemu odposlancu angleške vlade Strangu zadovoljila sovjetsko vlado posebno glede dveh točk.
1. Angleška vlada pristane na to. da bodo jamstva za baltiške države enako popolna in avtomatična kakor jamstva za Poljsko, Grčijo in Romunijo. Sovjetska Rusija bi bila popolnoma svobodna sprejeti sklepe glede načina vzajemne pomoči za primer neposredne ali posredne nevarnosti za baltiške republike.
2i Baltiške države bodo dobile Isto jamstvo v posebnem protokola, ki bo priključen trozrezni pogodbi.
Pariz, 27. jun. b. Iz Moskve prihajajo poročila, da je angleška vlada sprejela vse predloge sovjetske vlade, vključno jamstva baltskim državam, to je Finski, Estonski in Letonski. Ako ne nastopijo nove težave, na katere London sploh ne računa več, bodo pogajanja zaključena še v teku tega tedna. Glavne točke pakta so:
1.	Avtomatična pomoč za primer napada na Anglijo, Francijo in Rusijo.
2.	Avtomatična pomoč državi-podpisnici pakta, ako je vmešana v vojno zaradi izpolnjevanja svojih obveznosti glede jamstva do drugih držav.
3.	Avtomatična vojaška pomoč v obrambo nevtralnih držav, ki so za države-podpisnice življenjskega pomena. Za Anglijo in Francijo prihajajo v poštev predvsem Nizozemska, Belgija in Švica, za Sovjetsko Rusijo pa baltske države.
Glede Poljske. Turčije in Romunije, morda tndi Grčije se predvideva trojna zveza na temelju posebnih sporazumov teh držav z državami, ki so podpisale sporazum. (To poročilo prinašamo z ozirom na nezanesljivost poročanja o stanju pogajanj v Moskvi z vsemi pridržki. Op. ur.)
Strang pri Molotovu
Moskva, 27. jun. c: Danes je bil Strang zopet pri Molotovu. Zaključki današnjega sestanka še niso znani.
Oče grofa Ciana umrl
Rim, 27. junija. AA. V Borgu Mariano v To-scani je umrl predsednik korporalivnega parlamenta grof Luca Costanzo Ciano, oče ministra za zunanje zadeve grofa Ciana.
Vatikanski državni tajnik kardinal Maglione je poslal zunanjemu ministru grofu Cianu brzojavko, v kateri izraža v imenu sv. očeta Pija XII. in v svojem imenu globoko sožalje zaradi smrti velikega Italijana Costanza Ciana,
V Mariano jc prišel ccsar Vik. Emanuel. da izrazi sožalje rodbini Cianov. V Marianu je tudi Mussolini in 25 ministrov.
Forli, 27. jun. AA. Mussolini je prispel nepričakovano v Faenco, kjer si je ogledal razstavo »Teden v Faenck.
Rim, 27. junija, c. Odposlanec arabskega kralja Ibna Sauda, ki je bil pri Hitlerju, je danes prišel v Rim in bo sprejet tudi pri Mussoliniju.
Nekoč 70 dni - danes 70 ur
Letalski potniški promet iz Evrope v Ameriko
Pri zadnjem poletu čez Ocean velikega povodnega letala »Yankee Clipperc so pisma, ki so bila v soboto ob 1 popoldne oddana v Newyorku, bila v ponedeljek ob 8 zvečer t Parizu razdeljena. S tem se pričenja resna konkurenca med poštnimi parniki in letali. Ni izključeno, da bodo pisemsko pošto letala popolnoma odvzela parni-kom.
1492—1939
Krištof Kolumb, ki je 3. avgusta 1492 odplul z ladjami »Santa Mariac, »Pintac in »Nina«, je dosegel Bahamske otoke 12. oktbora. Prevoz je torej trajal 70 dni. Leta 1819 je 350-tonska jadrnica »Savannahc, ki je bila komaj večja kot Kolumbova »Santa Mariac, potrebovala še vedno 26 dni, da je prejadrala Ocean. Toda to je bil ta. tisti čas velikanski uspeh. Dvajset let pozneje je angleški parnik na kolesa »Britania«, ki je imel 2050 ton, premeril isto pot v 14 dneh. Šele leta 1870 je parnik »Washington< s 6390 tonami zmanjšal čas vožnje na 8 dni, torej 14 vozlov na uro. Od tedaj napredek glede hitrosti ni bil posebno pomemben. Le velikost parnikov se je ogromno povečala. Leta 1907 je 31-000-tonski parnik »Ma-uretania« dosegel 25 vozlov na uro. Leta 1914 je »Majesticc dosegel isto hitrost, pa čeprav je imel 56.627 ton. Leta 1936 je končno mogla »Norman-die< z 75.000 tonami in z hitrostjo 30 vozlov na
JFORMOSA
PACIFIC
isalau-j.
S(jNDA-3.
Pnrt danrin-t^^'
Zemljevid a angleškem trdnjav skem trikotu pri Sigapurj®
uro premeriti v štirih dneh razdaljo med Le Havre in Ne\vyorkom. Kljub napredkom v brodo-graditeljstvu je komaj opravičeno upanje, da bo hitrost prekomorskih parnikov mogoče še kaj zvišati. Vse drugače pa je z letali, ki se že danes lahko petkrat hitreje gibljejo kakor najhitrejše ladje.
Samo letala-velikani
Tekma med letalom in ladjo je torej vedno občutnejša. Letalo ima zase tudi druge prednosti. Tudi pri hitrem odplačevanju se luksuzni parniki le težko izplačajo. Poraba kuriva je za sedež na letalu dva- do krikrat manjša, kakor na ladji. Letala sploh niso zaenkrat v rievarnostL da bi letala s praznimi mesti. Razen tega se postna služba vedno bolj poslužuje letal. Ze sedaj se kaže, da bodo zrakoplovne družbe mogle živeti brez državnih subvencij in da bodo na ta način lahko mnogo bolj neodvisne. Res je letalo kratkotrajno. Zato pa se lahko vedno okoristi z najnovejšimi iznajdbami, medtem po so veliki parniki zgrajeni vsaj za četrt stoletja in se postarajo prej, preden jih je mogoče čisto izločiti iz službe. Posebno se splača graditi velika letala. »Yankee Clipperc je zgrajen za 30 potnikov. Toda že so v načrtu letala, ki bodo prevažala 100 oseb s hitrostjo 300 km na uro.
Novi prekomorski parniki
Najboljša in najhitrejša luksuzna parnika^ za severni Atlantik veljata sedaj francoska »Nor-mandie« in angleška »Queen Mary<. Toda že prihodnje leto mislijo Angleži postaviti v službo nov parnik »Queen Elisabeth«. Ker pa Francozi nočejo zaostajati, bodo zgradili novo ladjo velikanko, ki bo nosila ime »Bretagnec. Čim večjo to-nažo ima kaka ladja, tem cenejši so prostori za potnike. To pa celja seveda je tedaj, če so vsa mesta zasedena. Ker pa to žal ni vedno, so paro-plovne družbe previdne. Tako so Angležj pričeli sedaj graditi prekomorsko parnike z le 35.000 tonami. Isto dela tudi Nemčija.
Parniki bodo seveda še vedno obdržali svojo veljavo, kajti prekomorski promet po zraku je pozimi nevaren, celo zelo nevaren. Zato letala ne bodo parnikov še izpodrinila, ampak se vporedno z njimi razvijala.
Anglija posodila 25 milijard Poljski, Portugalski, Turčiji, Grčiji, Romuniji
London, 27. jun. Egiptovska vlada je dala dovoljenje za gradnjo strateških cest med Egij> tom in Palestino. Ceste bodo gradili angleški inženirji.
Anglija plačuje oborožitev Poljske. Portugalske, Grške, Romunije in Turčije. Skupno je tem državam dala 100 milijonov funtov (25 milijard dinarjev) posojila. Večina denarja gre za letala, topove in vojne ladje. Turčija je na angleški račun naročila cele vrste bombnikov.
Češki „memento" in Kosovo polje
Češki katoliški dnevnik »Našinec«, ki izhaja v Olomovcu, je prinesel v svoji zadnji nedeljski številki uvodni članek svojega glavnega urednika dr. Josela Reznička pod naslovom »Nauk iz Ko so ve ga polja«, v katerem se pisec bavi z zgodovino narodne nesreče, ki jo je srbski narod doživel na dan sv. Vida 1389 leta. Pisec v svojem razmišljanju navaja tedanji politični položaj srbskega naroda, ki je bil razčlenjen pod vlado nekoliko več ali manj samostojnih vladarjev. Potem, ko ;*» nisec zgodovinsko točno ugotovil položaj, vrže psihološko projekcijo zgodovinsko usodnega Vidovega dne in tedanjega političnega položaja na sodobni politični položaj in pravi:
»Na Kosovem se je izrazito pokazalo prokletstvo Slovanstva, njegove nesloge, neposlušnosti napram vladi in prokletstvo vzajemnega nerazumevanja. Ako še dodamo, da je junak srbskih spevov »kraljevič« Marko bil sovrstnik Lazarjev, njegov sosed, ali ne zaveznik, ampak prostovoljni vazal Turkov, samo da ne bi moral poslušati vladarja lastne krvi, potem vidimo, da so se že pred pol šestim stoletjem jasno začrtavale nekatere slabe slovanske lastnosti, katerih se še do danes nismo znebili. Tudi moderna doba nam prikazuje primere nesloge. Preje kot močen vladar brat, raje Turek, ki je pa še hujši. Zato se je tudi tuje turško gospostvo nad Slovani obdržalo do dvajsetega stoletja. Danes se spominja samostojna Jugoslavija s posebno slav-nostjo 550 letnice bitke na Kosovem polju. Tudi sedaj so tam nositelji ideje močne države proti grozeči nevarnosti. In zopet se ponavlja tu nesloga, med narodnimi plemeni, hrvaškim in srbskim, pri čijih razprtijah so udeleženi tudi mnogi neslovanski činitelji. Iz Ko-sovega polja ne pada senca padlih samo proti Belgradu, ampak tudi proti Zagrebu: Ljubši trdibrat — negoTurek.
Ob priliki te male aktuelne reminiscence še dobro besedo o slovanski vzajemnosti, kateri dajejo tujo besedo »panslavizmus«, četudi vseslovanstvo nima političnega obsega. Kulturno zbratjenje slovanskih narodov je smisel vseslovenske ideje in potrebuje kot predpogoj vsaj tole: da bi Slovani napram sebi ne bili hujši kot so napram Neslovanom. Samo tedaj bo v svetovnem vrenju predstavljalo Slovenstvo močno vrednoto, če si bodo vzeli Slovani primer s krasnega vzajemnega življenja severnih narodov: Švedov, Norvežanov in Dancev. To je ideal vesoljnosti slovanskih narodov, za naš narod pa je najučinkovitejši primer zedi-njenje nemškega naroda.
Iz zgoraj navedenih vrstic odličnega češkega novinarja v vsej obupni grozoti vidimo današnje mišljenje češke inteligence, ki se za svoj narod zateka po nauk na Kosovo polje.
To mišljenje tako visoko kulturnega slovanskega bratskega naroda naj nam bo posebno v zadnjem času, ko se toliko odličnih činiteljev našega javnega življenja prizadeva skleniti trajen sporazum v naši državni zajed-nici memento, kam žene Slovanstvo nesloga ali pa pohlepnost po vladi enih bratov nad drugimi.
CJjO^CfdcJUtVO
Sanacija zadružništva
Belgrad, 27. julija. AA. Ministrski svet je na predlog kmetijskega in tinančnega ministra ter v soglasju z glavno zadružne* zvezo predpisal uredbo z zakonsko močjo o ukrepih za sanacijo in povzdigo zadružnih zvez. Uredba se glasi:
Čl. 1. 1. Vsaka zadružna zveza, ki 6e želi po-služiti ukrepov, določenih v § 87 toč. 1 b finančnega zakona za 1939-40, mora vložiti prošnjo, v kateri naj poda svoje materialno stanje in obrazloži ukrepe, ki jih 6matra za potrebne za sanacijo in povzdigo te zadružne zveze. 2. Ko bo kmetijsko ministrstvo dobilo prošnjo zadružne zveze, bo v soglasju s finančnim ministrom odredilo komisijo, sestoječo iz najmanj 2 strokovnjakov in ji stavilo naloga, da 6 pregledom dela in ugotovitvijo materialnega stanja doženc upravičenost prošnje in zahtev prosilca in da predlaga korake, ki jih 6matra kot potrebne za sanacijo oziroma povzdigo pro6ilčevega zadružnega delovanja. Stroški komisije gredo v breme zveze — prosilca
Čl. 2, 1. Na podlagi pismenega poročila in predloga komisije, določene po gornjem členu bo kmetijski minister v soglasju s finančnim ministrom izdal odlok, 6 katerim bo določil potrebne korake za sanacijo in napredovanje dela zveze — prosilca. — 2. Odlok finančnega ministra je izvršen in proti njem ni pritožbe.
Čl. 3. 1. Zveza, ki zahteva podporo je morala prej opravljati svoje posle v skladu z vsemi zadružnimi načeli izključno v korist zadružništva, da-jajoč posojila v kakršnikoli obliki 6amo drugim zvezam ali zadružnikom. 2. Zveze, ki so prekršile ta osnovno načelo zadružništva nc morejo prositi za državno pomoč vse dotlej, dokler izguba, ki je nastala zaradi takšnega postopanja, ne bo pokrita na način, ki jc določen v zvezinih pravilih.
Čl. 4. 1. Zveze, ki so izpolnile pogoje iz prejšnjega člena, bo,do porabile rezerve za pokritje bilančne izgube, ki jc nastala zaradi splošnih gospodarskih razmer. 2. V kolikor ukrepi iz odstavka 1 tega člena ne bi bili zadostni. 6e pooblašča kmetijski minister, da sme določati podpore za pokritje bilančne izgube. 3. Pooblaščajo 6e banovine, da smejo na svo]cm področju zvezam odobravati do 50?» zneska državne podpore po poprejšnjem odstavku tega člena.
Čl. 5. Sanacijo zadrug, članic revizijske zveze, ki ni opravljala denarnega po/slovanja kot poslovna zveza, pač pa 60 poslovanje opravljale samo zadruge, in v nasprotju z določbami točke 2 čl. 3 te uredbe, more kmetijski minister izjemoma po-
veriti kaki zadružni zveri na njen pristanek. V tem primeru 6e bilančne izgube takšnih zadrug v bilanci, ugotovljeni pa komisiji določeni za pregled po čl. 1 tc uredbe prenesejo na zvezo, ki ji je poverjena sanacija. Rezerva in deleži zveze, kateri je poverjena sanacija, ne prihajajo v poštev za pokritje prevzete izgube zadrug, ki jim je zaupana sanacija.
Čl. 6. Nezavisno od podpor, o kateri gavori Ei. 4, more kmetijski minister posameznim zvezam dajati posebne podpore, ki smejo služiti: a) za splošno povzdigo in okrepitev zveze, in b) za dovoljenje obresti na posojila, ki so že sklenjena ali ki še bodo. 2. Za nova posojila zadrugam se bo zahtevala tudi osebno solidarno jamstvo članov upravnega in nadzornega odbora dotične zadruge. 3 Če se pri kontroli ugotovi, da so bila sredstva posojila uporabljena v nasprotju s pogoji, pod katerimi jc bilo posojilo odobreno, so člani upravnega in nadzornega odbora zveze dolžni i i lastnih sredstev nadomestiti nepravilno porabljen denar. 4. Porabo posojila in splošno poslovanje zveze bo nadzorovala kmetijsko in finančno ministrstvo po svojih organih.
Čl. 7. 1. Finančni minister bo dal na razpolago za sanacijo po čl. 9 te uredbe znesek 15 milijonov dinarjev, in za povzdigo zveze iz čl 6 prav tolikšno vso,to. 2. V kolikor bi se pri vsoti 15 milijonov dinarjev, določeni za sanacijo, pokazali prihranki, bi ti prihranki služili za povečanje vsote, določene za napredek zveze.
Čl. 8. Vse vrste podpore po tej uredbi bo podeljevala kmetijsko ministrstvo s 6vojiim odlokom v skladu s predpisi pravilnika, omenjenega v čl. 11. Ko bo porabljen ves denar bodo vsi odloki predloženi pregledu glavne kontrole.
Čl. 9. Sanacije po tej uredbi se ne morejo po-služiti one zveze, katerih saniranje je določeno s finančnim zakonom. Ukrepov za napredek zvez se morejo poslužiti samo one zveze, ki se po predpisih te uredbe ali po drugih zakonih smatrajo za zdrave (sanirane) in kot takšne izpolnjujejo vse pogoje za uspešno poslovanje.
Čl. 10. Potrdila, ki jih bodo morale izdajati, zadružne zveze po odloku kmetijskega ministra o odobritvi za sanacija in napredek, so proste taks in drugih dajatev.
ČL 11. Podrobne določbe za izvajanje te uredbe bo predpisal kmetijski minister s pravilnikom, ki ba izdan v soglasju 6 finančnim ministrom.
I
Film večno bajne in pravljične Indije po romanu Jamesa Hil-tona »Izgubljeni horizont« V glavni vlogi Honald Colman in .lane Wyatt. — Predstave »iun iminu danes ob 16., 19. in 21. uri. KINU UNIUN tel. 22 - 21
Nekje v Tibetu |
Zasebni kliring z Bolgarijo
Pred nedavnim je naša Narodna banka dala iniciativo, da bine^zacela z bolgarsko Narodno banko pogajanja za olajšanje trgovinskega in plačilnega prometa med Jugoslavijo in Bolgarijo. Zaradi tega se je dalj časa mudil v Sofiji ravnatelj deviznega ravnateljstva Narodne banke g. Kosta Ljubi-savljevič in pogajanja so rodila dober uspeh.
O samih pogajanjih je bilo izdano naslednje obvestilo:
»UvidevajoS, da izkazujejo medsebojni trgovinski odnošaji veliko težkoč, sta stopili jugoslovanska in bolgarska Narodna banka v bližnji kontakt, da najdeta način, kako hitro izboljšati to stanje. V to svrho je jugoslovanska Narodna banka poslala v Sofijo svojega deviznega ravnatelja g. Ko-sto Ljubisavljeviča, ki je z guvernerjem bolgarske Narodne banke g. Ganevom in viceguvernerjem Kosovom razpravljal o vprašanjih, ki delajo težkoče pri medsebojnih plačilih.
Po pogajanjih, ki so bila zaključena zahvaljujoč obojestranski uvidevnosti in prijaznosti, je bil dosežen sporazum o vseh vprašanjih plačilnega prometa, ki interesirajo obe državi. Dosedanji kliring bo izpromenjen z zasebnim kliringom na jugoslovanski strani, ki bo omogočil elastičnost trgovinskih in drugih plačil in ki naj stvori osnovo za oživljanje medsebojnih trgovinskih odnošajev.
Ob tej priliki je bil najden tudi povoljen na-čim za likvidacijo obstoječega zamrznjenega klirinškega salda v korist Jugoslaviji, tako da bolgarski uvozniki jugoslovanskega blaga morejo takoj izvrševati vplačila na klirinški račun pri bolgarski Narodni banki, ki bo v najkrajšem času likvidiran.
Nove cene pšenice
Kot smo že poročali, znaša začetna intervencijska cena za pšeniro 165 din za 100 kg, odrejena cena je za 175% višja kot izvozna paritetna baza Liverpool.
Cena 165 din za 100 kg je odrejena za kakovost blaga Tisa.
Agencija »Jugoslovanski kurir* piše, da je letošnja uradna cena maksimalna cena, katero bodo dobili naši proizvodniki, v primeri s cenami na Madžarskem, v Bolgariji in v Romuniji.
Tendonra je zelo čvrsta. Tudi staro blago dosega višje cene. Tako je cena narasla že na okoli 150. Računa se, da imamo stare pšenice še okoli 10.000 vagonov in da bodo cene stare pšenice dosegle isto ceno kot nova pšenica, torej približno 165 din.
Premiiranje našega izvoza
Po sporočilu Zavoda za jx*tpeševanje zunanje trgovine v Belgradu bo zavod premiiral izvoz naslednjih proizvodov za Levanto: kamilice, zaboje za sadje, 6ir-kaškavalj in fini siri. Vse informacije lahko dobe interesenti pri omenjenem zavodu.
Nadalje poročajo iz Belgrada, da je Zavod za pospeševanje zunanje trgovine v sporazumu z Narodno banko sklenil odobriti delno porabo internih dinarskih terjatev od 33% za izvoz naslednjih predmetov: jajca, živa in zaklana perutnina, mesne konzerve, sadne in povrtninske konzerve, ribje konzerve, vino, sveže in suho 6adje, povrtnina in sočivje ter šunka.
Izvozniki l>odo 25 skupnih deviz prodali Narodni banki po uradnem tečaju,, 42% bodo prodali po hbrznem tečaju za proete devize, ostalih 33% pa liodo lahko prodali za interne dinarje vse IK> pooblaščenih zavodih.
#
Commercial Union Assurance Company, London, ravnateljstvo. Za Jugoslavijo. Po bilanci za 1938 je bil posel v Jugoslaviji zaključen z izgubo 0.79 (za 1937 0.46) milij. din pri kavciji 1.5 (1.2) milij din.
Posledice nepravilnega gospodarstva pod Gorjanci
Pod gornjim naslovom je izšel v številki 140 »Jutra« članek, ki naj bi pokazal poleg stanja po-' plavljenih krajev ob Krki, posebno 'v oitofrei 'St. Jerneja, vzroke in celo krivce sedanjih poplav. Kakršen je članek — tendenciozen in neresen — takšen bi naj bi odgovor, da niso prilike v poplavljenem okraju tako žalostne, da nujno zahtevajo resnih pojasnil. Ko ugotavlja čiankar enega izmed vzrokov sedanjih poplav, se spušča na možne malenkostne tehnične napake krajevnih cini-teljev ob krajevnih cestah in potih, meša melioracijo šentjernejskih travnikov s poplavami Krke, mlinske kamne, 6tope in jezove s hudourniki, za nameček pa je iztaknil Še banovineko podporo 3000 din, s katero naj bi bili rešeni poplavljenci v šentjernejski okolici. Po članku je prizadeta po povodnjih samo Krška dolina, vsi drugi kraji v Jugoslaviji, da ne govorimo o zamejstvu, pa so rešeni tega zla, ker je pač v Sloveniji »prirodnim elementom pomagal človek tudi drugače«.
Kakor izvemo na merodajnem mestu, pa 60 dejstva naslednja:
P>es je poslabšanje odtočnih razmer nasledek premočnega izsekanja gozdov v povirju Krke. Ker se površina starih gozdov vedno bolj krči, se gozdna plast vedno bolj redči in tanjša; padavine odtekajo zato hitrejšo in v večji množini, nasledek tega pa je, da hudourniki vedno bolj divjajo. Dočim 6e pozna to izsekavanje pri Krki sami že od prevrata dalje, so njeni pritoki pokazali svoj pravi hudourniški značaj šele leta 1937 po veliki vremenski katastrofi v okolici Sv. Križa, letos pa tudi po drugih krajih. To nas dovede do drugega vzroka čedalje bolj pogostih poplav. Če 60 se že iz-6ekavale in morale izsekavati vedno večje gozdne površine, ker je les za našega kmeta pač edini izdaten vir dohodkov, bi se morali v isti meri urejevati in zagrajevati hudourniki, s čemer bi se na ta način moglo doseči ravnotežje med 6ilo hudournikov in odpornostjo hudourniškega ozemlja. Pri izrednih hidrotehniških potrebah, ki gredo v Sloveniji na stotine milijonov, na drugi strani pa pri razmeroma malih sredstvih, ki so bila v t& namene na razpolago, ni bilo mogoče pravočasno izvesti proti temu potrebnih ukrepov, Vendar so se pričeli kljub težavnim razmeram urejevati po letu 1937 hudourniki v 6vetokrižki občini. Tem delom se morajo posamezni kraji v tej občini tudi zahvaliti, da jih ni doletela letos neprimerno večja nesreča, kakor jih je.
Tretji vzrok poplav je neregulirana Krka s 6vojo močno vijugasto 6trugo in majhnim padcem (ca 0.3 "/ool), v kateri ovirajo odlok vode številni jezovi in velike plitvine, povzročene po lehnjaku. Tu bo najtežje doseči pomoč, 6aj so preračunani stroški samo za prekope sedem najostrejših vijug pri Cerkljah, Sv. Križu, Robiču, Koprivniku, Čistem bregu, Hrvaškem Brodu in čučji mlaki na 31,000.000 din, za poglobitev treh skalnatih plitvin pri Gazicah, Brodu in Slinovcu pa na 1,500.000 din.
To bi bili najvažnejši vzroki normalnih poplav, vsak pa mora priznati, da so letos, posebno v naših kraških krajih, izredne meteorološke razmere. ki so razmeroma največ pripomoglo do letošnjih katastrof. Da bo temu tako, se more sklepati tudi iz tega, da do sličnih katastrof n. pr. ni prišlo v gornji savinjski dolini, kjer so se po vojni najbolj poslabšale odtočne razmere zaradi izse-kavanja gozdov. Sicer pa lahko vsak dan beremo o katastrofalnih poplavah in opustošenjih v drugih krajih Jugoslavije (Bela Krajina, Karlovec, Posavje na Hrvaškem itd.), prav tako pa tudi v zamejstvu.
Ni treba posebej poudarjati, da bodo dobili najbolj prizadeti kraji javno pomoč. Pri tem pa se bo upoštevala izrecna želja zastopnikov vseh prizadetih občin, ki so jo izrazili na sestanku v Krškem dne 8. t. m., da se bo dajala poplavljen-ccm denarna podpora le v izrednih razmerah, pač
i. m m ti • i • l.!.." » ■ 11
n c L	^ 2 12-»
o^Inofocdicja.
PRED3TAVEob 10,19,21 *
Največji letalski film
v naravnih barvali
OSVAJALCI VSEMIRJAI
Film bo navduševal moški in ženski svet Q
Veličastven film po noveli Lloyda C. Douglasa V glavni vi.: Irena Dunn in Robert Taylor Izredno filmsko delo, ki poseda v plobino natskriv-nejSib kotičkov ženskega srca in v katerem so odkri-mmmmm^^^^mmmtmm^^^mi^^mmmm^m^^mm^^m	vajo tajne globino moSke duše
Premiera danes I Predstave danes ob m, m in 21. uri KINO SLOGA tel. 27-30
RESTITUCIJH
I
pa se naj izvedejo nujno potrebna javna dela, pri katerih bodo mogli dobiti oškodovanci primeren zaslužek.
Preobširno bi bilo govoriti o melioraciji šentjernejskih travnikov, o katerih sanjari dopisnik v zvezi s poplavami Krke, ki pa v ostalem nimajo z njimi nobene zveze. Ker gre za osušitev zemljišč ob normalnih prilikah, ne bi bila na teh zemljiščih nič manjša škoda, četudi bi bila melioracija v celoti izvedena! Da ta dela no napredujejo tako, kakor bi bilo želeli, je kriva okolnost, da niso našla pri domačinih tistega razumevanja, kakor bi ga zaslužila, ne pa 6amo premajhna sredstva. Nikjer na svetu se še ni namreč zgodilo, da bi bila takšna rentabilna osuševalna dela 100% subvencionirana od državne ali samoupravne oblasti.
Prav tako bi bilo preobširno govoriti o prispevkih vodosilnih naprav za melioracijski sklad, ki pa se tičejo hudournikov prav toliko, kakor Jadranskega morja. Dopisnik naj se potrudi in naj prebere uredbo iu pravilnik o tem skladu, ki sta izšla v šlev. 55 in 66 Službenega lista kraljevske banske uprave za leto 1938. Nesporno je, da so v večini primerov nepravilno zgrajeni jezovi, od katerih 6e cepijo dotočni jarki na mline in žage, večinoma vzrok zamoSvirjenja obrežnih zemljišč in hitrih poplav tudi v normalnih razmerah; zato so te napravo tudi dolžne primerno prispevati za ureditev potokov in rek, iz katerih jemljejo svojo obratovalno moč.
— Proti trdi stolici in zlati žili, združeni z navalom krči, atripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Joselova«
grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Joselova« voda milo učinkuje in sigurno otvarja, a vrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
_Ogl. rež- S. br. 30474/35._
Francoski devizni sklad
Ko je bil prvikrat v zadnjih letih devalviran frank, si je tudi Francija ustanovila svoj sklad za stabilizacijo valutnih tečajev. To je bilo 1. oktobra 1936 in je tedaj znašal dobiček pri valorizaciji zlata z ozirom na novo razmerje franka do zlata 14 milijard frankov. Od tega zneska so šle 4 milijarde frankov za vrnitev državnega dolga pri Francoski banki, ostalih 10 milijard pa je dobil sklad za stabilizacijo valutnih tečajev, ki se je tedaj ustanovil.
Pri naslednji devalvaciji franka avgusta 1937 je znašal valorizacijski dobiček 6800 milijonov-frankov in je šel ves ta dobiček v poseben sklad za vdrževanje tečajev državnih papirjev.
Pri tretji devalvaciji franka lanskega novembra je šel ves valorizacijski dobiček v znesku 31.456 milij. frankov za zmanjšanje državnega dolga pri Francoski banki.
Iz tega sledi, da je znašala prvotna dotacija sklada za stabilizacijo valut 10 milijard frankov, kar naj služi za vzdrževanje stabilnosti franka v novih mejah. Dosedaj francoski sklad ni objavljal podatkov o svojem poslovanju, dočim je Anglija že začela objavljati tozadevne podatke, se, veda z znatno zamudo, da niso bile znane podrobnosti vedno v najnovejšem času.
Sedaj je temu pristopila tudi Francija in je začela s trimesečno zamudo objavljati tozadevne podatke. Dne 25. junija so bili objavljeni podatki po stanju s konec februarja in je bila v zadnjih mesecih slika naslednja:
količina zlata	vrednost
v kg	v milij. frankov
konec oktobra 54.776	2.067.37
„ novembra 128.725	4.941.9
„ decembra 236.944	12.502.44
„ januarja 376.485	14.321.1
„ februarja 459.131	17.423.3
Del svojega zlatega zaklada je stabilizacijski sklad prodal Francoski banki. Vrednost zlatega zaklada Francoske banke je ztiašala na koncu novembra 1938 87.265 milij. frankov, v aprilu pa je stabilizacijski sklad odstopil banki za 5 milijard zlata, tako da je njen zlati zaklad narastel na 92.266 milij. frankov. Skupni zlati zaklad je znašal na koncu februarja 1939 104.689 milijonov frankov.
*
Izpremembe v taksni tarifi. Na podlagi § 113 finančnega zakona za leto 1939-40 je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o spremembah in dopolnilih tarifne številke 99 a zakona o taksah. Za opombo k tarifni številki g) zakona o taksah se dostavlja tretja pripomba, ki se glasi: Za bioskopske prireditve v krajih z nad 15.000 prebivalci, se more ta taksa odmerjati in plačevati v pavšalnih zneskih bodisi na prošnjo zainteresiranega bodisi od strani države, če ona smatra to za potrebno. Podrobne določbe o tej odmeri in plačilu kakor tudi o pristojnosti in izvajanju že obstoječih sankcij za predvidene primere, kakor' tudi v ostalih primerih, če bi se izkazalo to potrebno za izvrševanje te tiredbe, bo predpisal finančni minister s pravilnikom.
Z višanje cen papirju. Združenje tiskarjev v Osijeku sporoča, da so se dne 16. i. m. cene papirju zopet zvišale za 15—25% za razne vrste tiskovnih papirjev.
Velo deviznega odbora. Pričakovati je po poročilih iz Belgrada, da bodo še ta teden imenovani vsi člani deviznega odbora, kar bo storil finančni minister. Tako bo devizni odbor pri Narodni banki začel delati dne 1. julija 1939. — Prvo delo deviznega odbora bo pregledati predlog novega deviznega pravilnika, ki je že izdelan. Ce bo devizni odbor hitro delal, potem nam je kmalu pričakovati novega deviznega pravilnika.
Vtisi iz Jugoslavijo. V gospodarskem delu »Milnchener Neuestc Nachrichten« z dne 25. junija 1939 piše dr. Meyer-Gmunden o svojih vtisih s potovanja po Jugoslaviji. Pravi, da se že na Jesenicah vidi, da je Jugoslavija po malo industrijska država, saj se tu kadijo dimniki Kranjske industrijske družbo. Nato piše o rudarstvu, za katerega se Nemčija tako zeio zanima, in o tujskem prometu, kjer prevladujejo Nemci.
Jugoslovanski Llovd, Split. Dividenda znaša za 1938, čistih 26 din (bruto 28.88 din).
Borze
Dne 27. junija 1930.
Denar
Angleški funt 258__
Nemški čeki 14.30
V zasebnem kliringu so ostali nemški čeki neizpremenjeni na 14.30.
Praga je beležila v Ljubljani 150 denar, v. Zagrebu je bil srednji tečaj tudi 150, dočim j^-znašal v Belgradu srednji tečaj 150.17.
Devizni promet je znašal v Zagrcjbu 5 milij. 545.647 din, v Belgradu 3,736.000 din. V efektih je bilo prometa v Belgradu 1,099.000 din.
Ljubljana — London 1 funt . . Pariz 100 frankov » Newyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov , Milan-Trst 100 lir . Praga 100 kron . < Amsterdam 100 gold. Berlin 100 mark , , Bruselj 100 belg , .
Ljubljana —
London 1 funt . , , Pariz 100 frankov < Ne\vyork 100 dolarjev Ženeva 100 frankov . Amsterdam 100 gold. Bruselj 100 belg „ ,
Ljubljana — Berlin 1 marka ■ ■ Praga 100 kron . ,
Uradni tečaji:
, . . .	206.10- 209.30
....	116.37— 118.67
, , , .	43.S4.87—4444.87
, , , ,	995.00—1005.—
, . . „	231,85— C 34.95
, , , ,	149.25— 150.75
, , , .	2336.50—2374.50
, , , ,	1770.62—1788.38
, . , ,	748.50— 760:50
Svobodno	tržiš®©:
,	,	.	.	256.40— 259.60
, ,	,	,	144.83— 147.13
,	■	„	,	5459.35—5519.35
.	,	,	,	1237.17—1247.17
,	.	.	,	2906.93—2044.93
.	,	,	.	931.21— 943.21
Zasebni kliring:
.... 14.20— 14.40 , , , , 150.00— 000.00
Zagreb — Zasebui kliring: Praga 100 kron ,,«,,, 148.80— 151.20 Solun 1 drahma , , , , , 30.725— 31.425
Belgrad — Zasebni kliring:
Praga 100 kron...... 148.97— 151.37
Solun 1 drahma »■.>■■ 31.25— blago
Ziirich, 27. junija. Belgrad 10.—, Pariz 11.755, London 20.7725, New York 443.8125, Bruselj 75.475, Milan 23.34, Amsterdam 235.60, Berlin 177.95, Stockholm 106.95, Oslo 104.375, Kopefnhagcn 92.75, Sofija 5.40, Praga 15.00, Varšava 83.62, Budimpešta 87.—, Atene 3.90, Carigrad 3.60, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.15, Buenos-Aires 102.75.
Vrednostni papirji Vojna Skodab .-
v Ljubljani 468—470.50 v Zagrebu 466—469 v Belgradu 468—469
Ljubljana. Drž. papirji: 7% inv. pos. 9§—100, agrarji 63—64, voj. škoda promptna 468—470.50, begi. obv. 88—89, dalm. agr. 85—87, 8% Bler. pos. 100—101, 7% Bler. pos. 92—93, 7% pos. Drž. hip. banke 100—101, 7% stab. pos. 99—100. — Delnice: Nar. banka 7.400—7.500. Trboveljska 170—175.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. posojilo 99,50 den., agrarji 63—64, vojna škoda promptna 466 do 469, begluške obveznice 88 blago, dalm. igrarji 48.50 do 86, 4% severni agrarji 60.50—61.50, 6% šumske obv. 81.50—82.50, 8% Blerova posojilo 100—101, 7% Blerovo posojilo 92—95, 7% stab. posojilo 100 do 101 (100). — Delnice: Priv. agrarna banka 213 denar, Trboveljska 173.50—175 (170), Gutman 36—50, Sladk. tov. Osijek 80 denar, Osj. livarna 150—165, Jadr. plovba 320 denar.
Belgrad. Državni papirji: 7% invest. posojilo (100.50), agrarji 62.50—63, vojna škoda promtna 468—469 (469), begluške obveznice 87.50—88, dalm.. agrarij 85.50—85.75), 4% severni agrarji 60—60.25 (60.25), 6% šumske obveznice 81.25—81 25—81.75 (82,81.25), 7% Blerovo posojilo 92.50 denar, 7% posojilo Drž. hip. banke 100 50 denar. — Delnice: Narodna banka 7.400—7.500, Priv. agrarna banka 210—212 (drobni komadi).
Žitni trg
Novi Sad, Vse neizpremenjeno. Tend. neizpre-menjena. Promet srednji. — 28. in 29. junija bn borza zaprta.
Sombor. — Pšenica — bač., sred. bač., bač, okolica N. Sad in Sombor, 6red. bač 6rem. kasa duplikat 152—154, slav. kasa dupl. 153—155, južna ban. gornja ban. 151—153, bač. ladja Kanal, bač. ladja Begej 153—155, bač. Tisa šlep 154—156, bač.
ban. ladja Dunav 154—156 — Koruza _ bač.
prompt 122—124. — M o k a — bač. 235—245, 215 —225, 195—205, 175—185, 150—160, 115—120. Tendenca čvrsta. Promet 83 in pol vag.
Živinski sejmi
Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Krško, dne 25. junija t. 1. Voli I. vrste 5—6, II.
4—5,	III. 3—4.50, telice I. vrste 4—5.50, II. 3.50 do 3.75, 111. 2.75—4; krave I. vrste 3—4.50 II. 2.75 do 4, lil. 2.50—3.50; teleta 1. vrete 5—7, II. 4 do 6.50; prašiči špeharji 6—10, prašiči pršutarji 6 do 10 din za 1 kg žive teže. Goveje meso 1. vrste 10, II. vrste 9, III. vrste 8, svinjina 12—16, svinjska mast 18—20, čisti med 16—20, neoprana volna 16, oprana volna 20, goveje surove kože 7—12, telečje surovo kože 7—12. svinjske surove kože 4—8 din za 1 kg. Pšenica 150—200, ječmen 150—175, rž 150-200, oves 140—225, koruza 130-150. fižol 150—350, krompir 60—125, seno 50-80, slama 25 do 50, suhe češpljg 900—1000, pšenična moka 250 do 350. koruzna moka 175—250 din za 100 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3.50—5.50 za liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih
5—6	din za liter
Živinski sejem v Sv. Juriju pri Celju 22, junija 1939. Na s&iem je bilo prignanih 352 glav glav goveje živine. Prodanih je bilo.^amo 48 glav. Cene naslednje: Debeli voli 5 do 5.75 din; plemenski voli 4 do 5 din, debela krave 4 do 4.50 din, slabejše krave 2 do 2.50 din. plemenske krave 4 din, telice 4.50 do 5 din, teleta 4 do 5 din za 1 kg žive težo.
JUT
L A
Ponavlialni izpit imajo iz enega ali dveh predmetov
Redovani niso bili
Skupno je izdelalo
Izdelali so
Niso izdelali
dobro
dobro
odlično
u6ya mrčes sajtedfioo!
SAMO V PLOMBIRANIH ROČKAH
pristopili k dolu Da bodo s pomočjo svojo organizacije, ki je dobila priznanje, soustvarjali resnične slovenske naše šole in se vzgajali za resnično narodno inteligenco, ki bo nekoč sposobna delati koristno za našo Jugoslavijo. Ni dosti kaka skupinica, ampak SDZ naj zajame ves zavod, da bo svetovno-nazorno razmerje študentov enako sorazmerju v narodu.
Taboru, ki ga spet te počitnice SDZ prireja pod pokroviteljstvom slovenskega hana g. dr. M. Natlačena, pa želimo mnogo uspehov in božjega blagoslova.
Srednješolska mladina na svobodi
Samo nekaj dni še in zaprli bodo šolska vrata, mladina pa se bo razbežala na vse strani. S smehom in vriskom, razposajena in vesela. Pri gimnazijcih bo še ta in oni doživljal tragični neuspeh, ki ga bo trenutno potrl, toda skrivnostna moč počitnic bo pričarala kmalu tudi tem obrazom veselega smeha.
Največjo prostost in najlepše počitnice bodo imeli pač abiturienti. Nekateri še neodločeni za nadaljnjo življenjsko pot, drugi že davno izbrano in zažeieno, bodo imeli prvič v svojem življenju dolge, podaljšane — akademske počitnice. Nad tristo abiturientov izbruhajo vsako leto slovenske srednje šole: zrelih, nezrelih. Takih, ki so osem let stradali in si pomagali sami preko vseh težav in zaprek, in takih, ki jim je bila mehko postlana postelja, takih, ki so premišljeno delali, in onih ki so se na pamet učili, ler onih še, ki so jih prerinili inštruktorji od razreda do razreda in je morala še tu pa tam delovati milost profesorjeva. Vendar vseh teh tristo in več stoji pred vrati univerze in večina od njih bo ta prag prestopila.
Ob tej priliki nam spet vzbuja spomin na vse neštete kritike naše srednje šole, ki so bile izrečene in napisane med šolskim letom. Vstaja nam
vprašanje, ali je srednja šola resnično pripravila te mlade ljudi, ki jim je dala sedaj v roke legitimacijo, da smejo v življenje, ali jih je resnično za ta korak usposobila. Ali prihajajo ta dekleta in ti fantje res zreli, z dobro in trdno podlago, na kateri naj bi gradili dalje, ta naša bodoča inteligenca?
A i i je teh 300 mladih kandidatov za univerzo ostalih zvestih narodu in njegovim izročilom? Ali je tem mladim ljudem res sveto, kar je sveto narodu, ki ga bodo nekoč vodili, ki naj bi mu služili?
Marsikomu, žal, ne, kakor tudi ni marsikateremu profesorju in ravnatelju, ki so osem let sejali seme v mlade duše. Zaradi tega pa je tudi šoia, narodna šola taka, da jo mora marsikje narod obsojati in drugo, drugačno zahtevati. Saj se še vsi spominjamo, kako kruto resnico je povedal ob letošnji preračunski debati sedanji prosvetni minister.
Nobena skrivnost ni, da je našo srednjo šolo zavzela narodu tuja in sovražna svobodomiselno-framasonska klika in da jo drži trdno, ker se zaveda, kako zelo važno postojanko ima v rokah.
Zanimivo je opozoriti na dejstvo, da so bile — že precej je tega — v glavnem popravljene
krivice slovenskim katoliškim ustanovam vsaj s tem, da jim je bilo dovoljeno delovanje. Najtežji boj in najkrutejši pa je bil za srednješolce. Fra- _ masonska klika je bila med prvimi udarila po srednješolskih organizacijah in vse razbila in zaplenila. Mnogo srednješolcev je kaznovala in iz šol izključila zaradi prepričanja. Pa še ko je izgubila oblast, vodijo nje vezi v pisarne in kabinete prosvetnega ministrstva z vso silo, z zadnjimi napori se je upirala in lagala ter natolcevala, da bi ohranila privilegiran položaj in imela edina vse pravice na šoli. Šele z odločnim nastopom naših novih poslancev in po ponovnih intervencijah gosp. ministra Snoja je danes dobila polno pravico naša >Slovrn*ka dijaška zveza* na vseh slovenskih šolah. Šele danes je bila tudi ta velika krivica popravljena in so bila potrjena nova pravila.
Važno se nam zdi poudariti to prvič zato, da j si povemo, da smo se mnogo premalo zanimali za srednje šole, da smo srednješolski naraščaj mnogo preveč omalovaževali. Enostransko je mnenje nekaterih, da »gre naša skrb za kmeta, kaj inteligenca«! Poraznost takega mišljenje se bo pokazala še močneje v bodočnosti. Drugo, kar hočemo poudariti, pa je, da imamo upanje, da ni bil strah nasprotnikov pred SDZ neupravičen. Pričakujemo, da bodo naši mladi fantje in dekleta na vseh slovenskih gimnazijah, strokovnih srednjih in meščanskih šolah z novim letom krepko in odločno
Gojenci zavoda za slepe v. Kočevju pri nastopu v soboto dne 24. junija.
Žalostnosmešna prigoda „Miss Eiffel"
z Eiftelovega stolpa v Parizu
Državna realna gimnazija v Celju Državna realna gimnazija v Kočevju Državna realna gimnazija v Kranju Državna klasična gimnazija v Ljubljani
I.	drž. realna gimnazija v Ljubljani
II.	drž. realna gimnazija v Ljubljani
III.	drž. realna gimnazija v Ljubljani Drž. ženska realna gimnazija v Ljubljani Mestna ženska realna gimn. v Ljubljani Uršul, ženska realna gimn. v Ljubljani Državna klasična gimnazija v Mariboru Državna realna gimnazija v Mariboru Drž. realna gimnazija v Murski Soboti Samoupravna realna gimn. v Mur. Sob. Drž. realna gimnazija v Novem mestu Državna realna gimnazija v Ptuju škof. klasična gimn. v Št. Vidu nad Lj. Drž. učiteljišče v Ljubljani
Priv. učiteljišče pri uršul. v Ljubljani Državno učiteljišče v Mariboru Priv. učitelj, pri šol. sestrah v Mariboru
826	398
420	239
912	223
1433	14
89	998
1511	45
.—■	570
—	324
—	336
648	168
689	174
367	155
50	12
300	165
320	174
361	—
92	32
—	50
90	29
—	221
Lepe igrače
iz plastelina izdelani vzorci, kakršne izdelujejo slepi otroci v zavodu za slepe X Kočevju. — Lepa razstava je odprta 29. in 29. junija.
Iz Pariza poročajo z dne 25. junija:
Trapasta razvada, ki je po svetovni vojni prišla v modo, da se razpisujejo tekmovanja glede na lepoto poedinih žensk, je zlasti v Parizu še zmeraj živa. Ob prilikah, ki niso v nikakšni zvezi s kakšnimi lepotijami« že izberejo kako dekle za »kraljico lepote ali mode«, ki jo potem najnesramnejše izrabijo za vsakovrstno reklamo. Pravijo, da ima v Franciji že vsako mesto, vsako društvo, vsak kegljaški klub svojo »kraljico«, svojo »miss«. Vladanje takšne kraljice pa nikoli ne traja delj ko nekaj tedno ali dni, ko je že konec slave take miss France, mademoiselle Pariš ali Reme de la Mode.
Najnovejša pariška pridobitev na tem področju pa je »miss Eiffel«. Znano je, da obhaja leto« ta znanilec svetovnega mesta svojo 50 letnico. Kaj je bilo bolj važno kol to, da dajo za jubilej temu
6000 mater prosi Chamberlaina
V angleškem mestu Blackpoolu je bil 25. kongres katoliške ženske zveze za Anglijo, ki se ga je udeležilo 6000 mater. Kongres je poslal ministrskemu predsedniku Chamberlainu in ministru za ljudsko zdravje brzojavki, v katerih prosi posebnih odredb za varstvo in podporo družin z več otroki. Brzojavki še zlasti opozarjata vlado, da naj se zavzame za slabotne otroke teh družin. Na kongresu so hili-tudi kardinal nadškof westmin-strski msgr. Hinsley in nadškofje in škofje iz I,i-verpoola, Birmanghama, Shrevs sburyja in Nottin-gbama.
Norveški kruh iz posušenih rib
Kakor poročajo norveški časopisi iz Osla, se je nekemu norveškemu kemiku v Bergenu posrečilo iznajti način, kako se pri nizki temperaturi more pridobivati iz posušenih rib jako redilen kruh, ki je hkrati tudi jako okusen. »Ribji kruh« vsebuje mnogo apna in fosforja, torej dvoje snovi, ki sta dobri za rast in moč kosti, kar je zlasti važno za otroke in bodoče matere. V istem znan; stvenem zavodu izdelujejo iz ribjih jeter olje, ki je prav tako uporabljivo kakor čisto oljčno olje in ga baje niti ni moči razločiti od njega. Poskusi, ki so jih imeli z ribjim kruhom, dokazujejo, da je zagledalo luč sveta novo živilo, ki ima veliko bodočnost.
stolpu posebno »kraljico« v dar? Da bi pa novo kraljico na kak način spravili v zvezo z Eiffelovim stolpom, je slavnostni odbor sklenil, da mora biti vsaka tekmovalka za »kraljico stolpa«, visoka vsaj 1.75 m. Devet »visokih prekelj« je prišlo do ožjih volitev in slednjič so določili za »miss Eiffel« neko pariško trgovsko pomočnico, ki je brez peta na čevljih, torej bosa, visoka 1 m in 85 cm. Le še zamorka Sara Lo.yson je bila za 1 cm večja, a kot zamorko so jo seveda odklonili.
Slavnosli za 50 letnico stolpa pa so bile s hudo nesrečo neprijetno prekinjene. Medtem ko je bila na terasi stolpa v sijajno razsvetljeni restavraciji slavnostna pojedina, ki ji je predsedovala »miss Eiffel«, je bilo nenadoma slišati obupen krik. Koj nato sc je vrgel neki moški v 50 m globoki prepad čez ograjo.
Kdo je bil ta nesrečnež, si pariški listi šc niso na jasnem. Tako poroča neki list, da je bil to bivši češki vojaški ataše, po imenu Beneš. Drugi pišejo, da je bil nesrečnež neki časopisni poročevalec češkega rodu, ki je po nesreči padel čez ograjo, ko je nastavljal fotografski aparat za slikanje »miss Eiffel«. Pravijo pa tudi, da je bil ponesrečenec baje sin neke visoke srednjeevropske osebnosti, ki je bila šc nedavno na vodilnem mestu.
Učni uspehi na naših srednjih in učiteljskih šolah konec šolskega leta 1938-39
u Ji
Zavod
s-s-
3 'H °
c/)
a. S
rr —
S
cr>
280 637 943 47 1036
Birmanski boter g. ban dr. Natlačen izroča ure Drašku in Tončku, gojenrema zavoda za slepe v Kočevju.
18,52 18,91 19,21 20,61 21,07 22,63
14.0 11,90
9,44 15,60 16,47 11,29 22,36 21,45
13.01 11,29
4
15,13
42 27 2
197 13 129 45 40 17 15 21
$>u>J&jm> novice,
Koledar
Sreda, 28. Junija: Vidov dan. Irenej škof in mu-
čenec.
Četrtek, 29. junija: Peter in Pavel, apostola.
Osebne novlee
— Duhovne novico iz ljubljansko Škofije. Za škof. duhovnega svetnika je bil imenovan Josip Hartman, župnik v Križah. — Za profesorja francoskega in srbo-hrvalsko-slovenskega jezika na škofijski klasični gimnaziji je bil imenovan Franc Glinšek, dosedanji suplent te stroke. — Podeljene so bile župnije: Tunice Janezu Frančifu, župniku na Bučki (umeščen dne 13. junija 1939); Rateče Kristijanu Cndermanu, žup. upravitelju v Hotiču, in Javor pori Ljubljano Janezu Hrovatn, žup. upravitelju v Zaplani. — Imenovana sta bila za so-upravitelja župnij: Martin Bukovec, župnik na Raki, za Bučko, in Ivan Platiša, župnik v Smledniku, za Zapoge. — Premeščen je bil Mihael Žni-dar, prefekt v Zavodu sv. Stanislava, za kaplana v Leskovec pri Krškem. — Promoviral je dne 3. junija 1939 na teološki fakulteti v Ljubljani za doktorja teologije Stanislav Žakelj, C. M. — Kon-kurzni izpit so dovršili: Franc Blaj, vikar v Kranju; Ivan Cascrman, kaplan v Kamniku; Franc Pahulje, kaplan v Črnomlju; Jožef Prešeren, škof. tajnik v Ljubljani, in Anton Žnidarčič, žup. upravitelj na topli rebri.
Poroka. Na praznik Sv. Petra in Pavla se poročita v farni cerkvi na Jesenicah g. Repovš Ferdinand, uradnik K. I. D. z gdč. Zoro Kinkovo, uradnico I. Del. konsumnega društva na Jesenicah. Obilo sreče!
= Poročila sta se v nedeljo, 25. junija v farni cerkvi v Kranju gdč. Mirni Šavlijeva, uradnica pri g. dr. Megušarju, odvetniku v Kranju in g. 6odnik Stanko Fortuna iz Radovljice. Ugledni par je poročil ženinov brat g. France Fortuna. Prisrčno čestitamo in želimo obilo bevžjega blagoslova!
—	Močan potresni sunek so čutili v nedeljo zjutraj okrog tretje ure na Gorenjskem, Ljudje so se prestrašeni zbujali in niso takoj vedeli, odkod prihaja čudno šumenje in tresenje. Posebno hud potresni sunek 60 čutili v Podbrezju in okolici, kjer je počil obok v hiši posestnika g. Pavlina.
—	Potres. Dne 25. junija ob pol 4 zjutraj je bil v Goričah pri Golniku potre6 precej močan, ki je trajal 2 sekundi.
_ — Lep uspeh litijskega češnjevega sejma v nedeljo, 25. junija. V6e pripeljane češnje so bile mahoma razprodane. Veliko kupcev je moralo oditi brez blaga. Vse je hotelo imeti prelepe hrustavke iz Sv. Križa in Kresnic, Sejem se ponovi na Petrovo. Skrbljeno bo, da bodo postreženi vsi kupci, ki jim svetujemo, da pridejo že z dopoldanskimi vlaki.
počitnice6brez Slamicevih konzerv
okusne so in izdatne
— Strokovno trgovsko šolstvo. — Razglas:
Ravnateljstvo drž. priznanega trgovskega učilišča »Ohrlstofov učni zavod« v Ljubljani, Domobranska cesta 15 objavlja, da je ministrstvo trgovine in industrije z odlokom od 20. januarja t. 1. zavodu priznalo pravico javnosti. Redni učenci(nke) tega zavoda imajo vse pravice glede dijaških voznih kart in rodbinskih doklad kakor na državnih trgovskih šolah. Izpričevala veljajo kot dokaz sposobnosti za pisarniško 6lužbo glasom zakona o trgovskih šolah in tudi kot dokaz dovršene vajeniške dobe ter polni dvo leti pomočniške prakse v trgovski obrti, kar je zlasti važno za sinovo in hčerke trgovcev. — Sprejemajo se učenci(ke), ki so dovršili šliri razrede meščanske ali srednje šole in položili malo maturo. — Učenci z nižjo pred-izobrazbo se sprejemajo v posebni enoletni trgovski tečaj, ki je tudi odobren od ministrstva. —• Pred vpisovanje se vrši 1., 2. in 3. julija, redno vpisovanje pa začetkom septembra kakor na dr-
Portorose mu
HOTEL PALAZZO
200 sob
Hotelski boni kategorije A Šport — Mondenost Bromove, jodove kure
Pojasnila: ENIT-Beograd, Terazije 16 ter v vseh potovalnih pisarnah in pri ravnateljstvu hotela
Vi tire avto-vožnje od Trsta
—	Duhovne vaje za gg. duhovnike bodo v
5!omu duhovnih vaj pri jezuitih v Ljubljani od 8. do 7. julija. Drugi tečaji za duhovnike bodo v avgustu in kasneje. Prosimo priglasite čimprej!
—	Pogreb gospe Pavle dr. Bezičeve v Kranju. V petek popoldne se je zbralo na novem kranjskem pokopališču izredno veliko ljudi. Pogrebne svečanosti je vodil g. dekan Matija Škerbec ob številni asistenci. Iz stebrišča novega pokopališča proti zadnjemu domu pokoj, ee je za krsto razvil dolg sprevod žalujočih ljudi, v katerem smo opazili številne predstavnike oblasti in številnih društev. Posebej moramo omeniti, da so se udeležile pogreba odbornice Vincencijeve družbe, zastopnice Po-selske zveze iz Kranja in Ljubljane in članice Marijine družbe. Pevsko društvo iz Kranja je pod vodstvom g. Liparja zapelo pri stebrišču novega pokopališča in ob odprtem grobu dve lepi žalostin-ki in po toplih in iskrenih molitvah 6o blago po-kojnico položili v gomilo. Blago pokojnico bomo ohranili v trajno lepem spominu!
—	Sv. maša na Koicah. Na praznik Sv. Petra in Pavla bo na Kofcah sv. maša ob navadni uri.
—	Sv. maša na Krvavcu. Aljažev klub sporoča, da bo na praznik sv. Pelra in Pavla, to je 29. junija sv. maša ob 6 zjutraj na Krvavcu. Obiskovalci te lepe junijske ture se na lo opozarjajo.
—	Sv. maša na Veliki Planini bo na praznile 29. t. m. ob 9.
— Kako so pred sto leti fotografirali, vam pove fotovodič. ki vam ga brezplačno pošlje kr. dvorni dobavitelj Drogerlja Gregorič, Ljubljana, Pre-
šernova ulica 5.
—-Ljubljanska drama gostuje v Slovenskih Konjicah. Člani Narodnega gledališča iz Ljubljane bodo igrali na praznik, v četrtek, dne 29, junija 1939 po pol 9 zvečer v dvorani Društvenega doma So-minovo dramo »Atentat«. V glavni vlogi nastopata Levar in Mira Danilova.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josof« grenčire.
—	Spominsko ploščo misijonarju Lovrencu Lavtižarju bodo Odkrili v nedeljo, dne 9. julija v Kranjski gori Spored: V sol>oto, 8. julija, ob pol 8 zvečer govor »Slovenski misijonarji« in blagoslov v župni cerkvi. Prilika za sv. spoved. V nedeljo, 9. julija, ob pol 8 sv. niaša, sv. obhajilo in govor »Naša misijonska dolžnost«. Sv. maša. Prilika za sv. sjroved. Ob 10 sv. maša in slavnostni govor prevzv. g. škofa dr. Gregorija Rožmana, nato odkritje in blagoslovitev spominske plošče v župni cerkvi. Ob 4 popoldne odkritje in blagoslovitev spominske plošče na rojstni hiši v Srednjem vrhu št. 10. Pri cerkvenih opravilih bo darovanje V misijonske namene.
—	Blagoslov cerkvenih orgel v Skaručni. Pri sv, Luciji na Skaručni bodo v nedeljo, 2. julija blagoslovljene nove cerkvene orgle. Bagoslovil jih bo g. dekan kanonik Rihar iz Kamnika, ki bo imel ob 10 sv. mašo, pri kateri bo igral na orgle msgr. Premrl, ravnatelj stolnega kora iz Ljubljane. Častilci sv. Lucije, zavetnice zdravja na očeh, sosedje in okoličani k udeležbi iskrena vabljenil
_ Učni uspehi na mešč. šoli na Jesenicah.
Končni izpit na meščanski šoli, ki so ga opravljali učenci in učenke obeh četrtih razredov v času od 10. do 15. junija je izdelalo 5 učencev in 18 učenk z odličnim, 13 učencev in 9 učenk z prav dobrim, 11 učencev in 4 učenke pa z dobrim uspehom, Popravni izpit konec avgusta ima 6 učencev in 2 učenki. Padel pri končnih izpitih lete* n: nobeden.
žavnih trgovskih Šolah. Informacije daje ravnateljstvo ustno in pismeno. Telefon 48-43.
— Na 1 leto ječe obsojen zaradi tatvine. Jože Jugovič, star 28 let, doma iz Morače pri Kraljevcu, je človek, ki se rad okrog klati in krade, kjer le more. Konec maja je prišel v Laze. Potrkal je tudi v stanovanje sedaj pokojnega železniškega uslužbenca Jurija Pokovca. Nikogar ni bilo doma. Hitro je pobrskal po sobi. Izmaknil je 7000 din gotovine in pobral tudi nekaj čokolade. Na postaji je kupil vozni listek za Zagreb K sreči so Pokovčevi takoj opazili tatvino. Orožniki so obvestili tudi postajnega uradnika Siniončiča Maksa, ki je telefo-nično obvestil Zidani most, da naij primejo takega in takega potnika. Na Zidanem mostu jim jo tat prišel v roke. Sprva je tajil, pozneje pa priznal, samo izgovarjal se je, da je on bil satno na straži,
Ne kupujte mačka v vreči I
Ne pijte kisle vode, ne da bi ^r	paznii kater0 pijeto I
Vaše zdravje je toliko vredno, da zahtevate
Radensko
tisto z rdečimi srd,
našo najboljšo mineralno vodo, Izrecno v originalnih steklenicah I
kradel pa je neki neznanec. Mali ljubljanski senat jo včeraj Jožeta Jugoviča obsodil na 1 leto robije. Pri tatu so našli nad 5300 din gotovine.
—	Letovanje v Varni bo letos ponovno organizira) Akademski odsek Jugoslovansko-boigarske lige skupno z ligami v Zagrebu In Belgradu. Letovanja se morejo udeležili le akademiki. Trajalo bo mesec dni od 15. julija do 15. avgusta. Vsi stroški znašajo 1120 din. V tem znesku je vračunana voznina od Ljubljane do Varne in nazaj, stanovanje, hrana, skupni polni list. Prijave se sprejemajo vsak dopoldan od 10—12 v lokalu lige v Ljubljani, Gradišče 14, I. nadst., do 1. julija opoldne. Ker je število udeležencev zelo omejeno (največ 10), prosimo vse one, ki se zanimajo za letovanje, da pohite z vpisom. K prijavi je treba prinesti s seboj 4 fotografije velikosti 6 krat 9 za skupni potni list.
TIZIAN
prodaja in kupuje, ocenjuje in popravlja starinske umetnine. Ljubljana, pasaža v Frančiškanski ulici.
—	Še danes do 18 zvečer se lahko prijavite v vseh biljetarnicah Putnika za izlet h konjskim dirkam v Št. Jernej, ki bo na dan 29. t. m.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic srca, proti kamnom, sklerozi, sečni kislini ln siicno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svfežost.
—	Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIČ, Ljubljana, Prešernova 5.
po cbi&avi
*	Tekstilni delavec napravil veliko gimnazijsko maturo. Na gimnaziji v Sremskih Karlovcih je te dni napravil veliko maturo tudi Ivan Količ, in sicer kot privatist. Količ je delavec v tekstilni tovarni industrijca Vlade Iliča. Fant je doma iz vasi Drežnik pri Slunju na Hrvatskem, in sicer iz hiše, kjer jo bilo 17 otrok. Oče mu Je zgodaj umrl, tako da je dečko moral zgodaj s trebuhom za kruhom. Prišel je v tovarno, kjer pa se je leta 1934 lotil učenja ter v teh štirih letih napravil vseh osem razredov gimnazije ter sedaj še maturo. Maturant-delavec hoče sedaj na tekstilno šolo, nakar bi se rad šel izšolat še v inozemstvo, da bi postal strokovnjak v tekstilni stroki. Lepo je od njega, da hoče ostati zvest tekstilni stroki, kjer je začel kol ubog delavec.
*	Narednik planinskega polka »— operni pevec. Belgrajski listi poročajo, da bo narednik 2. planinskega polka Tihomir Kun.ič kmalu slekel vojaško suknjo ter šel k operi, ker je odličen ba-ritonist. Doma je iz Mačve v Srbiji. Vedno je lepo pel, vendar mu ni bilo dano, da bi se bil Šel šolat, ker je od doma revež. Vendar ga je petje tako veselilo, da se je naučil najtežje partije oper Trubadur, Aida, Rigoletto, Carmen itd. Nekega dne je ob morju blizu Kraljeviče na ves glas prepeval arije iz leh oper. Mislil je, da je sam in da ga nihče ne more slišati. Pa je takrat prišla tja s čolnom letoviščarka, ki je operna pevka v Berlinu. Stopila je k njemu ter ga ogovorila: »Od kod pa ste, kolega?« kmalu je spoznala, kakšen talent je ta samouk, ki je o njem mislila, da Je operni povec. Ponudila mu Je službo pri berlinski operi, kar je Kunič odklonil, ker svoj glas daruje le svoji domovini. Potem pa se je peljal v Ljubljano, kjer ga je strokovnjak preskusil. Bil je tudi preskušen pri »Slogi«, kjer so rekli, da je sijajen. V Ljubljani eo mu rekli, da pri nas ni nobenega tako čistega in močnega baritona. Tisti ljubljanski gospod je celo dejal: »Ako želite v Ljubljano, samo recite!« — Tako belgrajski listi.
*	Hranilne knjižice v peči shranjene. Sarajevski bogataš Jožef Kainpus je pred nekaj dnevi najel tri ljudi, da mu očistijo hišo. Mož je odšel od doma, pa se Je med potjo spomnil, da je v pepelu peči v kopalnici pustil pet hranilnih knji-čic, ki so skupaj bile vredne 600.000 din, zraven pa še 13.000 din v bankovcih. Brž je tekel domov pogledat, kaj je s knjižicami. Pa jih ni več našel, pač pa le pepel. Oni trije, ki so čistili hišo, so rekli, da niso vedeli, kaj je v peči, pa so zakurili, zaradi česar so knjižice zgorele. Preis.kava pa je dognala, da bo našli pepel le od dveh knjižic. Zato so one tri prijeli in zaprli, ker je verjetno, da so si tri knjižice oni trije med seboj razdelili z bankovci vred.
*	Z avtomobilom se jo zaletel v jarek Jožef Braun, tovarnar iz Rume, ko so je 26. t. m. ob 11 ponoči v svojem avlu iz Mitrovice vračal v Rumo. Na križišču je zgrešil pot ter je zašel v temno stransko ulico, kjer se je zaletel v kup kamenja. Zalet je bil tako hud, da je avto vrglo na desno stran ceste v jarek, odtod pa na levo stran v drugI jarek. Braun je hudo poškodovan, avto pa najbrž tudi.
*	Prinfer avtomobil ln mlinarjevo motorno kolo. Priuc Albert Bavarski se je 25. t. m. zvečer
Streli na meji
Resen opomin tistim, ki skrivaj silijo čez mejo
Maribor. 27. iuniia. Čilo nelegalni nreliod mele ter smeio
Maribor, 27. junija.
Zadnje čase sc dogajajo vsak dan na meji žalostni prizori, ko tuje oblasti zavračajo naše državljane, ki poskušajo na nelegalen način prekoračiti mejo po tihotapskih poleh v gozdovih in jarkih. Čiindalje več ljudi je, ki silijo na ono stran meje. Vsi so v neki zmotni domnevi, da tam na njo že komaj čakajo, da jim bodo potem marke lahko kar pošiljali domov. Temu pa ni tako. Nemčija sprejema naše delavce samo potom svojega »urada za delo« ln samo tisto, ki dobe od naših oblasti pravilno izstavljene potne liste. Taki ros dobijo zaposlitev, morajo pa trdo delati. Zaslužek je tudi neknj boljši, kot pri nas, zato pa je vzdrževanje in življenje dražje, povrhu pa so še težave s pošiljanjem prihranjenega denarja, ki se sme nakazati samo potoin kliringa. Vse druge nase ljudi, ki hočejo brez potnih listov, na tihotapski način priti čez mejo. pa nemške oblasti brez par-dona vračajo. Tako so te dni vrnili 35 naših državljanov, ki so prišli vsi iz notranjosti države. Nemški organi so nekatere polovili že precej daleč v notranjosti drŽave ter Jih gnali nazaj čez mejo.
Dostikrat imajo takšni »tihotapci« še hujšo nesrečo, da jih zasačijo naši obmejni stražniki. Tako se Je zgodilo te dni, da sla poskusila dva svojo srečo na Peco, kjer sta prišla že čisto na mejo, pa ju je tam opnziio budno oko našega stražnika. Graničar je oba ustavil, ker pa se nista pozivu odzvala ter sta začela bežali, je za njima streljal. Enemu se je beg posrečil, drugi pa je dobil kroglo v roko ter jc bil potem prijet. Spravili so ga v bolnišnico v Slovenjgradec. Graničarji imajo strogo navodilo, da za vsako ceno prepre-
čijo nelegalni prehod meje ter smejo rabiti v skrajnem slučaju tudi orožje.
Naše obmejne prebivalstvo ne sili Čez mejo, ker ljudje dobro vedo, da ne dobijo v Nemčiji dela. Temveč pa prihaja sedaj ljudi iz notranjosti države, predvsem pa iz Dalmacije, Like in Bosne. Na nepojasnjen način — najbrže zarpdi časopisnih poročil — se je raznesla v teh krajih novica, da Nemčija komaj Čaka na tuje delavce, ki da bodo zaposleni pri gradnji želoznic in cest. Ker pa Nemčija nelegalen način teh delavcev potom svojih tukajnšijh zastopstev ne sprejema, silijo brez polnih listov čez mejo. Dostikrat postanejo tudi žrtve brezvestnih agentov, ki Jim za denar obljubljajo zlate gradove, spravijo jih do kakega obmejnega kraja, potem pa Jih prepuste njihovi usodi. Ti brezvestneži so zakrivili že veliko nesrečnih slučajev ter imajo tudi že nedolžna Življenja na vesti. Prav tako pa so brezvestni nekateri prebivalci nn meji, ki poznajo skrivne tihotapske poti ter se zadnje čase naravnost obrtoma pečajo za plačilo s tihotapljenjem ljudi čez mejo. Sedaj, ko vračajo Nemci naše državljane, pa prihajajo to brezvestnosti na dan in vse krivce čakajo stroge kazni.
Jesenice
Kino Krekovega prosvetnega društva predvaja v sredo, 28. junija, na Vidov dan ob pol 9 zvečer, v četrtek, 29 junija ob 3 popoldne in pol 9 zvečer
humoristični film -Profesorjeve neugodnosti-. V petek, 30. junija ob pol 9 zvečer 6e predvaja »Viteza brez strahu« kralja humorja v veseli burki.
Ljubljana, 28. junija
Gledališče
Opera. Sreda, 28.: Prodana nevesta. Izven. Slavnostna predstava v proslavo Vidovega dne. Znižane cene. — Četrtek, 29.: zaprto. — Petek, 30.: Plesni večer opernega baleta. Gostuje gdč. Lidija Wisiakova. Red Četrtek.
Radio Ljubljana
Sreda, 28. junija: 11 Šolska ura: Vidovdanska proslava (II. deška in II. dekliška mešč. šola) — 12 Jugoslovanske pesmi in plesi (plošče) — 12.45 Poročila — 18 Napovedi — 13.20 Koncert Radijskega orkestra — 14 Napovedi — 18 Mladinska ura: Spoznavaj domačo zemljo (g. prof. Fr. Vodnik) — 18.15 Naši biseri (plošče) — 18.40 550 let Kosovske bitke (g. inšp. Silvo Kranjec) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Prirodopisni kotiček (g. prof. Fr. Pengov) — 19.40 Nac. ura: Vidovdan —
20	Slovan, na plani (plošče) — 20.30 Tri srca — ena misel: Jugoslavija! Koncert Radijskega komornega zbora in Radijskega orkestra. Dirig. D. M. Šijanec — 22 Naj>ovedi, poročila — 22.15 Akademski pevski kvintet: Medved: Mili kraj. Ipavec: Danici. Medved: Pozdrav. Ipavec: Domovini. Ipavec: Zvezda. Aljaž: Na dan. Novak: Sanak spava. Jenko: Što čutiš. Marinkovič: Ej trubaču. Jenko: Tihaluna. Nar.: Slovensko dekme. Kor. nar.: Gor čez jezero.
Drugi programi
Sreda, 28. junija. Belgrad: 20 Vidovdan — Zagreb: 20 Ljubljana — Praga: 19.20 Jazz — 21.10 Nar. konc. — Sofija: Massenetova opera »Manon« — Varšava: 21 Chopinove skladbe — Budimpešta: 20.10 Leharjev večer — 22.20 Plesna gl. — 23 Cig. ork. — Trst-Milan: 17.15 Vok. konc.
—	21 Operetna gl. — 22.10 Violina — Rim-Bari:
21	Igra »II padre celibe« — Florenca: 21 Re-epighijeva opera »La Fiamma« — Berlin: 19 Lisz-tov konc. — 20.15 Pfitznerjev večer — 21 Operetna in filmska gl. — Koln: 20.10 Ork. in solisti — Frankfurt: 20.15 Vojaške pesmi in godba — Mo-nakovo: 20.15 Stare francoske pastoralne pesmi
—	Beromllnster: 20.20 Duhovna gl. — 21.05 Predavanje o'Sarajevu — 21.40 Čajkovskega IV. simfonija — Strasbourg: 21.40 Simf. koncert.
Sestanki
Odbor FO Sv. Peter, pozivlje vse člane, da se udeleže na praznik sv. Petra in Pavla ob 7 zjutraj skupne sv. maše in skupnega sv. ohajila. Po sv. maši Je kratek sestanek v društveni dvorani. Na ta sestanek so obvezni priti vsi člani, ki imajo kroje.
Prosvetno društvo Trnovo, Fantovski odsek Trnovo, Dekliški krožek in Moški odsek sklicujejo za danes zvečer ob pol 9 skupni sestanek vsega članstva, na katerem bo podal važna poročila g. Ivo Peršuh. Zaradi izredne važnosti je seslanek za vee članstvo strogo obvezen. Odbor.
Kino
Kino Vič predvaja danes ob pol 9 opereto krasnih melodij »Veseli poročnik«. V glavni vlogi Maurice Chevalier in Claudette Colbert. Godba Straus. Dodatki običajni.
Lekarne
NoSno službo imajo lekarne; mr. Sušnik, Marijin tri..5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta, in mr. Bohinec ded., Rimska cesta 31.
Poizvedovanja
Prstan pečatni z rdečim kamnom se je zgubil. Prstan je majhne vrednosti, pač pa drag družinski spomin. Najditelj dobi 500 dinarjev nagrade. Naslov v upravi »Slovenca«.
v svojem avtomobilu, ki ga je šofiral belgrajski mehanik Mehmed Malič, vozil iz Belgrada proti Sremski Mitrovici. Malo pred njim sta se v isti smeri na motornem kolesu peljala mlinar iz No-čajskega Salaša Andrija Trečak ter delavec Branko Vrsajkovič. Ko sta ta dva hotela zaviti v stran, Je prlvozil za njima avto ter ju podrl. Motociklist namreč ni slišal signalov avtomobila, ki je vozil za njima. Avto je takoj obstal, prihiteli 60 tudi drugi ljudje pomagat obema ponesrečencema, ki sta hudo poškodovana. Ko je orožništvo ugotovilo dejanski stan, je avto nadaljeval svojo pot.
*	Primanjkljaj v sarajevski davčni upravi so Odkrili te dni, kakor poročajo belgrajski listi. Baje manjka 80.000 din.
*	Avtobusi namesto tramvaja. Belgrajska občina kupuje 20 novih avlobusov, ki naj bi namesto tramvaja začeli voziti po progi Kalemegdan-Slavija v Belgradu. Avtobusi morajo biti narejeni do konca tega leta. da bo drugo leto na tej progi tramvajski promet že lahko uslavijea.
Anekdota
Pred več leti Je prišel na Dunaj Richard Strauss, ki je moral k operi, ki jo je bil naredil skladatelj, kateri Slraussu niti kot umetnik, niti kot človek ni ugajal. Po predstavi je skladatelj vprašal Straussa, kaj sodi o delu. Strauss je kralko odvrnil: »Marsikaj ml je ugajalo, marsikaj pa tudi ne!« Skladatelj pa je silil v Straussa: »Kaj na primer pa vam ni ugajalo?« Straus« je veselo po-mežiknil ter dejal: »Vaša godba mi na primer nt prav nič ugajala!«
Če le kdo član francoske akademije. »Mon-
sieur, predlagam vam ugodno ponudbe za življenjsko zavarovanje.«
»Ni treba, ker sem nesmrten!«
^^HJUBiUNA
O načrtih za ureditev ljubljanskega železniškega vprašanja
Ljubljana, 27. junija.
Združenje inženirjev in arhitektov v Ljubljani je v ponedeljek zvečer priredilo debatni večer o ljubljanskem železniškem problemu. Inž. Drago Leskovšek je obdelal doslej znane predloge za rešitev ljubljanskega železniškega vozla in povedal mnogo zanimivih številk, ki doslej še niso bile znane.
Železniški promet
Ljubljanski železniški problem je trojen. Je najprej čisto železniško-tehničen, drugič je problem cestnega prometa v Ljubljani in je nazadnje najvažnejša ovira pri razvoju ljubljanskega mesta. Ljubljanska postaja je glede na poslopja iu železniške naprave danes skoraj prav takšna, kakor je bila pred devetdesetimi leti, ko je prvič stekla do Ljubljane južna železnica. Kljub temu, da bo ljubljanska postaja obhajala čez dva meseca devetdesetletnico svojega obstoja, bi morda še kako mogli potrpeti s premajhnimi postajnimi napravami, če se ne bi železniški promet tako silno razvil. Pred devetdesetimi leti je prihajal na ljubljansko postajo en par brzovlakov na dan. Danes vozi v Ljubljano dnevno štirinajst parov brzih vlakov in 40 parov potniških vlakov, tovornih vlakov pa raje ne štejemo. Potniški promet je tako zelo narastel, da je Ljubljana približno enaka Belgradu. Ob posameznih dnevih, zlasti pa ob poletnih nedeljah pa je ljubljanska postaja po osebnem prometu mnogo močnejša kakor Belgrad. Od vseh mest v Jugoslaviji ima samo še Zagreb močnejši osebni promet.
Cestni promet
Železniška proga pa seka v Ljubljani najvažnejše prometne žile, na katerih je promet z vozili tudi že hudo narastel. Zadnje štetje pred dobrim tednom je pokazalo, da vozi čez prelaz na Tyrševi cesti v 24 urah 970 vozil in 3825 koles samo z ene strani. Doslej zaznamovani maksimum pri prelazu na Tyrševi cesti pa je dosegel v 18 urah 2045 vozil in 9600 kolesarjev. Če upoštevamo, da so na prelazu včasih zaprte zapornice celo do pet minut, potem lahko razumemo, da so v takem primeru nekoč našteli 70 kolesarjev, ki so čakali, kdaj se bodo zapornice dvignile. Na prelazu na Gosposvetski cesti je promet nekoliko manjši, vendar tudi še zelo močan, zlasti pa poleti, ko z Gorenjske prihajajo tuji avto-mobilisti. Vse polno je še drugih prelazov, ki jih železnica zapira. Posebno znan je prelaz na Janševi cesti za šišenskim kolodvorom, ki je zaprt povprečno tri ure na dan. Pa tudi prelaz na Tyrševi cesti je nekoč odnesel že lep rekord. Bil je namreč v 24 urah zaprt skupno nad 5 ur.
Največja ovira razvoju mesta	I
Zemljevid mesta Ljubljane pa pokaže, kako 2elo reže v meso razvoju mesta ljubljanski kolodvor. Ljubljano oklepa železniška proga in od jšmartinske ceste pa do Tyrševe na dolžino 1200 jnetrov ni nobenega prehoda čez kolodvor. Tudi od Tyrševe ceste do prehoda na Janševo cesto ni pomembnejšega preiaza, tako da ta del proge zopet zapira 1300 metrov dolg pas. In vendar živahna gradbena delavnost v smeri ob Tyrševi cesti jasno kaže, kam se bo v bodoče Ljubljana razvijala.
Vse te probleme sedaj predelava tehnični biro, ki je bil ustanovljen po nalogu prometnega
ministra dr. Spahe pri ljubljanskem železniškem ravnateljstvu. Ta biro je bil ustanovljen zato, da izdela podroben in točen načrt za poglobitev ljubljanskega kolodvora in proge. Prav tako pa
pretresa pomembnost vsakega drugega načrta za rešitev ljubljanskega železniškega vprašanja. V zadnjem času je vzbudil precej pozornosti načrt inž. Klopčarja, ki je predlagal, naj ostane vse pri starem, rešitev cestnega, tramvajskega in drugega prometa pa naj da podvoz pod železniško progo in ob njej na obeh straneh poglobljeni cesti na odseku od Tyrševe do Gosposvetske ceste. Ta rešitev je od projektanta bila ocenjena na 6 milijonov din. Tehnični biro je napravil točen preračun in ugotovil, da bi stala 16 milijonov din, čeprav jo moramo smatrati kot izhod za silo.
Drug stvaren predlog je načrt prof. arh. Plečnika, ki predlaga, naj gredo Tyrševa in Gosposvetska cesta z velikimi nadvozi čez progo. Izvedba teh dveh nadvozov je ocenjena na 30 milijonov din.
Načrt g. Vidica, ki je predlagal trikotniški kolodvor med sedanjo gorenjsko progo in železniško progo proti Rakeku na prostoru, kjer so zdaj železniška skladišča, ni izvedljiv, ker bi imela postaja prekratke tire. Ker naj bi bil ta kolodvor in vsa proga dvignjena, bi zahteval še večje gradbene stroške kakor poglobitev kolodvora.
Vsi drugi predlogi glede na načelno odločitev, da naj bo kolodvor prehoden (ne čelni!) in da naj ostane sredi mesta, sploh ne pridejo v poštev za rešitev ljubljanskega železniškega problema. Poglobitvi železniškega kolodvora in proge se očitajo velikanski milijoni, ki bi jih njena izvedba požrla. V tem primeru moramo ločiti stroške za poglobitev od stroškov za ureditev kolodvora in stroškov za preložitev kurilnic in ureditev ranžirnega kolodvora. Vse te preureditve so nujno potrebne že iz železniško-tehničnih razlogov in bi stale svoje milijone, pa naj bi ostal kolodvor v sedanji višini, ali pa če bi bil poglobljen ali nadvišan. Poglobitev sama pa bi stala po točnem obračunu, ki ga je tehnični biro zdaj[ žc izdelal, 45 milijonov din. Če primerjamo to številko s stroški za nadvoza na Tyrševi in Gosposvetski cesti, ki zasilno rešita lo cestni promet na teh dveh prelazih na škodo lepote mesta in prijetnosti cestnega prometa, potem poglobitev ni predraga, saj reši ugodno skoraj vse železniške prelaze v Ljubljani.
Zatem je govoril še univ. prof. inž. Horvat, ki je orisaj vse dolgotrajne napore mestne občine za rešitev ljubljansi<ega železniškega problema. Kot tretji je govoril inž. Stanko Dimnik, ki je poudaril, da mora najugodnejša rešitev železniškega problema zadovoljiti najprej železnico, zatem ljubljansko mesto in nazadnje cestni promet. Načrt inž. Klopčarja rešuje samo zadnje. Država sama priznava pomembnost rešitve takih železniških vozlov in je zato za Skoplje določila 200 milijonov, s katerimi bo urejen tamkajšnji kolodvor. Za preureditev belgrajskega kolodvora in njegovo modernizacijo pa je pripravljen načrt, .ki bo zahteval 400 milijonov din. Zato ni preveč, ce zahtevamo v Ljubljani ureditev in poglobitev Kolodvora, ki bo vsa kompletno izdelana z vsemi ■železniškimi napravami stala 150 milijonov din, katere pa bomo potrebovali v etapah v daljši gradbeni dobi.
Ob zaključku je bilo sklenjeno, da bo Združenje glede na pomembnost tega problema priredilo poseben debatni večer, na katerem bodo razpravljali o trditvah, ki so jih iznesli vsi trije predavatelji. (Op. ured.: To poročilo prinašamo zaradi informacije, ne da bi se s tem zavzemali za eno ali drugo rešitev.)
Vsaka marelica je uganka. — Toda brez črvov In ostalih neprijetnosti uživate mara-ličnl bonbon 505 s črto

PROIZVOD »UNION« ZAGREB
1 Farno žegnanjc pri Sv. Petru v Ljubljani.
Na predvečer praznika sv. Petra in Pavla, 28. junija, bodo ob pol 8 slovesne litanije vseh svetnikov z blagoslovom. Po Ave Mariji slovesno zvo-nenje v farni cerkvi in po podružnicah. — Na praznik, 29. t. m., je v šempeterski cerkvi slovesnost farnega patrona in celodnevno češčenje sv Rešnjega Telesa. Svete maše bodo kakor ob nedeljah in praznikih, zadnja sv. maša bo ob 11. Sveto Rešnje Telo 6e izpostavi ob 6. zjutraj in ostane izpostavljeno do 6 zvečer. Ob 9 bo slovesna sv. maša e sodelovanjem orkestra. Darovanje za cerkev bo po stari navadi ob 6. zjutraj, ob 9. in ob 2. popoldne. Sklep celodnevnega češčenja bo ob pol 6 zvečer s kratko pridigo, slovesnimi petimi litanijami Srca Jezusovega, z zahvalno pesmijo in blagoslovom. — Lepo vabimo vse farane in druge ljubljanske vernike, da ta dan pridejo počastit Jezusa in njegovega prvega apostola k Sv. Petru.
1 Ciril-Metodovo kresovanfe za Bežigradom se bo slovesno izvršilo 4. julija zvečer ob pol 9. Vsa društva se zbero pred župniščem in si preskrbe bakle. Podoknica novomašniku g. Stojanu Novaku. Poje Ciril-Metodijski pevski zbor. Igra godba poštarjev. Nato sprevod na novo Plečnikovo avenijo, kjer bo kres. Slavnostni govornik g. L. Puš. Vsi vabljeni Edina cerkev posvečena sv, Cirilu in Metodu v Sloveniji je naša župna cerkev v Bežigradu. Pridimo počastiti naša duhovna očeta!
1 Uradi mestnega poglavarstva v proslavo Vidovega dne danes za 6tranke ne poslujejo, na kar opozarjamo meščanstvo, da ne bo imelo brezuspešnih potov.
1 Tombola v Mostah. Ali žc imate tablice za tombolo Prosvetnega društva Moste-Ljubljana, ki ho 6. avgusta ob 15 na prostoru poleg cerkve Sv. Družine v Mostah? A'kq ne, si jih hitro nabavite. Tako ugodne prilike ne boste imeli več. Samo 3 dinarje in dobili boste spalnico, kolo, šivalni stroj, moško obleko, vc« drv, vrečo moke, jedilni pribor
in 5e nad 300 drugih lepili dobitkov, Torej le po tablicah!
1 Lichtenthurnov zavod. Vpisovanje v ljudsko šolo je 30. junija in 1. julija od 8—12. Zdravniški pregled učenk novink pa je 30. junija ob 5 popoldne, zato naj se pridejo učenke novinke vpisat dne 30. junija. Pri vpisovanju je treba predložiti: krstni list, ozir. družinsko knjižico in izkaz o cepljenju koz. Naknadnega vpisovanja meseca septembra letos ne bo.
1 Rezervne oficirje vabimo, da se udeleže v počastitev padlih borcev za našo svobodo na Vidov dan slovesnega rekvijema v stolnici ob 10, oziroma svečanega parasto6a v pravoslavni cerkvi ob 11. Zlasti pa tudi pietetne svečanosti polaganja venca pred spomenik kralja Petra I. Velikega Osvoboditelja v znak hvaležnosti vsem žrtvam za naše o6vobojenje. Svečanost pred epomenikom se bo vršila po končanem cerkvenem obredu v stolnici v navzočnosti zastopnikov vojaške in civilne oblasti ter počastne čete z zastavo in godbo. — Uprava pododbora rezervnih oficirjev, Ljubljana.
1 Mestno zdravniško nedeljsko službo bo opravljal od srede do 8 zvečer pa do petka do 8 zjutraj mestni zdravstveni svetnik dr. Mis Franta, Poljanska cesta št. 15-11, telefon št. 32-84.
1 Počitniški protialkoholni tečaj za učitelje in učiteljice — bo priredila Liga proti alkoholizmu v Ljubljani od 16. do 23. julija. Začetek tečaja 17. julija. Udeleženci imajo za časa bivanja v Ljubljani prosta hrano in stanovanje. Poleg predavanj so predvidene vsak dan ekskurzije in 6icer v bolnišnico za duševne bolezni na Studencu, brezplačen izlet v Lukovico in na Rakitno, ogled socialno-po-litičnih ustanov mestne občine ljubljanske itd. — V tečaj se lahko prijavi vsak učitelj in učiteljica. Sprejelo 6e bo samo 40 kandidatov. Prijave s točnim naslovom pošljite do 10. julija na naslov: Liga proti alkoholizmu v Ljubljani, Gosposvetska 2-II. Vsak prijavljenec bo takoj po prijavi prejel podrobna navodila.
Zobozdravnik
dr. Vladimir Volovšek
ne ordinira do 17. julija
1 Stanovanjske odpovedi. V prvi polovici tega leta je bilo pri okrajnem sodišču podanih že 900 odpovedi za izpraznitev stanovanjskih sob in raznih lokalov. Odpovedi zadevajo v prvi vrsli mala stanovanja Avgusta je pričakovati veliko preseljevanje strank, kajti samo junija je bilo vloženih za avgustov termin 45 odpovedi, za avgust pa je bilo vloženih od fehruarja naprej do 200 odpovedi. Lastniki navajajo kot glavni razlog odpovedi: neredno plačevanje najemnine, kršitev hišnega reda in zdrahe.
1 Maturanti drž. realke v Ljubljani iz lela 1929. proslavimo 10.1etnico mature 1. julija t. 1. zvečer v gostilni pri Keršiču v Šiški, Frankopan-ska ulica.
1 Za mestne reveže v stari cukrarni je daroval 250 din pooblaščeni graditelj g. Ivan Bricelj v Slomškovi ul. 19. Mestno poglavarstvo izreka da-
rovalcu najtoplejšo zahvalo tudi v imenu podpl-ranih.
1 Spremenljivo vreme. Od 21. t. m. smo imeli lepo, a zelo soparno vreuie. Kmetjo so hiteli od zore do poznega večera |>ospravljati pokošeno seno. Včeraj zjutraj pa so je vreme začelo kisati. Tu in tam je rosilo, kar je nekoliko oviralo košnjo in sušenje sena. Vremenske napovedi nam napovedujejo nagel vremenski preobrat in niso izključeni še veliki nalivi. Rahel dež je pač |>onagajal koscem in grabljicam, |>o mestu pa 60 ljudje boječe vpraševali, kakšno bo vremo za praznike, kajti zasnovali so načrte za razne izlete in ture na visoke gore. Na Barju so v glavnem veliki travniki že pokošeni, treba pa je šo teden dni lepega vremena, da bo košnja končana.
1 Idrijčani bomo praznovali 431. praznik sv. Aha-cija, t. j. 431 letnico zgodovinsko važnega rudniškega dogodka v idrijski dolini, v nedeljo 2. julija na »Zemlji«. Zbrali se bomo ob 16 pred cerkvijo sv. Florjana, odkoder se bomo skupno podali na »Zemljo«, k »Tičku na gričku«. Na »Zemlji« bo preskrbljeno za smeh in zabavo, za stare in mlade. Iz pestrega programa izdajamo samo nekatere točke, ki so se izvajale stoletja in stoletja na naši starodavni »Zemlji«. Plezali bomo na mlaj po zlat cekin, streljali z golobom, spuščali rakete, plesali idrijsko polko, le mesto vola bomo pekli prašička, jedli originalne idrijske žlikrofe in po stari navadi trosili med udeležence 6tare tolarje itd. Zabavali nas bosta dve godbi. Vstopnine ne bo nobene. Vabljeni vsi rojaki in njihovi prijatleji.
1 Izlet na Sv. Višarje, Sv. Goro, soška bojišča, Gorico in Trst se vrši 15., 16. in 17. julija 1939. Odhod 15. julija ob 3 popoldne, prihod 17. julija zvečer. Izlet se vrši z avtobusi preko Gorenjske, Soške doline, Gorice in Trsta in vrača preko Postojne in Rakeka v Ljubljano. Celokupni stroški za potni list, prehrano in prenočišča znašajo 380 din. Vsak udeleženec izleta mora poslati 2 sliki — ako je izven Ljubljane, potrdilo sreskega načelstva — rojstne podatke, ima očeta in matere ter točen naslov na Zvezo bojevnikov, Ljubljana, Masarykova cesta, hotel Miklič—Metropol. Prijave se sprejemajo do 30. junija med 8. in 12. ter 16. in 19. uro.
1 Konec šolskega leta na trgovski nadaljevalni šoli. V lepo okrašeni dvorani Trgovskega doma je bil včeraj ob pol 15 krasen zaključek šolskega leta na trirazredni strokovno-nadaljevalni šoli Združenja trgovcev v Ljubljani. Šola je štela 246 učencev in učenk. Predsednik šolskega odbora g. Anton Verbič je uvedel svečanost s kratkim in lepim nagovorom, želeč mladini v življenju lepe uspehe, pozdravil je oba zastopnika Zbornice TOI svet. g. Albina Smrkolja in tajnika dr. Ivana Plessa, dalje tajnika Zveze trgovskih združenj dr. Pustiška, predsednika ljubljanskega Združenja trgovcev g. Viktorja Medena ter člane šolskega odlx>ra in uprave gg. Janka Čepona, Frana Koj-ška, Frana Mravljaka in Josipa Štruklja. G. predsednik Verbič je nato 14 marljivim in odličnim učencem naklonil kot nagrado hranilne knjižice z vlogami od 50—500 din. Nagrajeni učenci in učenke so se za nagrado g. predsedniku prisrčno zahvalili. Zapeli so državno himno, nakar je bila
Imej
x:cfa nefa I 79 nekdaj cenimo
_usid Mala. ljudi, ki imajo čista usta
■■■■■■■"■■"i jn blesteče zobe. Orodje, ki se stalno rabi — kakor naši zobje — je treba soveda
redno negovati. Zjutraj in zvečer zobno ščotko in Chlorodout, pa zobo očistiti v vseh smoreli 1 Nič strahu: zobje to prenesejo. Lo Blabo nego no vzdržol Zato: Chlorodont, kvalitetno zobno pasto I Domači proizvod.
kratka svečanost končana, šola jo letos pokazala prav lepe uspehe.
1 Promet kopalnih vlakov na progi Ljubljana-Škoija Loka. Pričenši od četrtka 29. junija dalje bodo vozili na progi Ljubljana-Škofja Loka in obratno ob lepem in za kopane ugodnem vremenu kopalni vlaki Kopalni vlak bo odhajal iz Ljubljane ob delavnikih, razen ob sobotah, nedelah in praznikih in dnevih pred
frazniki ob 14.35 in prihajal v Škofjo Loko ob 15.04. a kopalni vlak se bo vračal iz Školje Loke ob 18.15 in bo prihajal v Ljubljano ob 18.50. Oba kopalna vlaka bosta imela postanek na vseh postajah in postajališčih Ob sobotah, praznikih, nedeljah in dnevih pred prazniki je določen vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 13.30 in prihaja v Škofjo Loko ob 14.09 ter se vrača iz Škofje Loke ob 18.51 in prihaja v Ljubljane ob 19.25 kot kopalni vlak. Kopalni vlak bo vozil samo ob lepem vremenu in bo dnevno do 12 na postajah razglašeno, ali vozi kopalni vlak ali ne. Odprava potnikov se vrši s povratnimi kopalnimi kartami, ki veljajo samo za vožnjo s kopalnimi vlaki. Kopalne vlake lahko uporabljajo tudi potniki z vsemi ostalimi voznimi izkazi.
1 Kavarna »Emona« no bo ukinjena. V zadnjem času so se po Ljubljani .razširilo govorice, da bo kavarna »Emona« ukinjena, njeni lokali pa uporabljeni za trgovske. Kakor smo izvedeli in merodajnem mestu, so take govorice brez vsake podlago, ker jo lastništvo te priljubljene ljubljanske kavarne za daljšo dobo let spet podaljšalo najemninsko pogodbo s hišnim lastnikom in torej kavarna ne bo ukinjena, pač pa bo celo renovirana
1 Neznan motociklist je podrl 42 letnega delavca Gregorja Kocjana iz Jernejeve ceste v Ljubljani. Pri padcu se je delavec potolkel po nogah in rokah ter se nato zatekel v ljubljansko bolnišnico.
I Lahkomižljen potnik. Neka ljubljanska trgovina je najela mlajšega potnika za prodajo svojega blaga. Potnik je dobil lepo zbirko vzorcev, ki je bila vredna 800 din. Preden je šel z nio na pot, mu je gospodar dal še večji zavoj naročenega blaga, katerega naj bi oddal trgovcu na Bledu. Potnik je res blago odda! in vzel 1200 din, ki jih je plačal naročnik za dobavljeno blago. Pa ga je srbel žep in si je na Bledu privošči! vseh dobrot, ki so pripravljene za tujce. Kmalu je bil suh, tako da je zastavil še zbirko vzorcev. Tudi ta denar je pognal. Sedaj pa je konec potovanja in zadnja postaja je sodišče.
1 Prometna nesreča kolesarja. V ponedeljek popoldne se je zgodila ob gasilskem domu v Zgornji Šiški prometna nesreča, katere žrtev je bil jurist Mitja Goreč. Trčila sta skupaj avto in kolesar, pri čemer je M. Goreč dobil poškodbe na glavi. Zdravi se v Šlajmerjevem domu.
Meščani!
Na čast prireditvam naie mladine ob njenem taboru, ki bo trajal od 29. junija do 2. julija t. L, in na čast članom kraljevske vlade in drugim odličnim gostom bo mestna občina v sredo, dne 29. t. m. zjutraj razobesila raz svoja poslopja državne zastave.
Vljudno vabim meščane, da store isto na svojih hišah. Zastave naj ostanejo razobešene do nedelje 2. julija zvečer.
Maribor, dne 26. junija 1939.
Podžupan;
2 e b o t s. r.
MIKLOVA ZALA
v Narodnem gtedaMStu ž9. in 30.1, m.
m Župan dr. Alojzij Juvan se je vrnil z dopusta ter je prevzel vodstvo občinskih poslov.
m Iz sodne službe. Sodniški izpit je napravil pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Jože Vidic, sodniški pripravnik mariborskega okrožnega sodišča.
m Smrtna kosa, V Slovenski ulici 40, je umrla v visoki starosti 89 let Rozalija Muršec. V Krekovi ulici 6, je umrla hišna poscstnica Rozalija Makotter, stara 82 let. V Tirševi ulici 7, je ugrabila smrt 56-letno vdovo po železniškem uradniku Marijo Sancin. V Jelenčah 49, je umrl 57-letni želez, zvačnik Martin Vavpotič. Naj počivajo v miru.
m Nevarno srečanje z divjimi lovci, V revirjih dr. Ferdinanda Attemsa na Pohorju so se zadnje čase množile lovske tatvine. Orožniki in lovski pazniki 60 bili zaradi tega stalno na nogah. V nedeljo 25. t. m. je lovski paznik Marko Spenga iz Planine v svojem revirju na vrhu Pohorja zalotil dva divja lovca Marzina To,poliča in Ivana Kovači-čaj ki 6ta se pravkar pripravljala, da odneseta ustreljeno srno. Špenga je oba pozval, da odložita orožje, ta pa ga nista ubogala ter sta namerila puške nanj. V strahu za življenje je Špenga sprožil ter je ranil Topoliča, katerega so potem prepeljali v mariborsko bolnišnico, dočim so orožniki Kovačiča aretirali na njegovem domu ter mu za-plenli puško in ustreljeno srno.
m Na otoku skoraj utonil. Pri kopanju na Mariborskem otoku bi bi! skoraj utonil v velikem bazenu trgovski pomočnik Stanko Murki. V vodi ga je prijel krč ter je izginil pod gladino. K sreči so dogodek kmalu opazili, pa so ga še pravočasno potegnili iz vode ter ga z umetnim dihanjem spravili spet k zavesti. Murklja so nato reševalci zapeljali v bolnišnico.
m Vlomi v stanovanja ne prenehajo. Toliko vlomov v stanovanja, kakor letos, v Mariboru še nismo imeli. Dogajajo se dan za dnevom, tako da na policiji ne vedo, katerega bi začeli poprej preiskovati. V Trstenjakovi ulici 20, jc nekdo oplenil stanovanje Ivana Kaufmana pri belem dnevu, ko se je Kaufman s vojo ženo nahajal na vrtu. Odnesel mu je 400 din, ki jih je našel v umivalni mizi.
m Vpisovanje v Drž. trgovsko akademijo v Mariboru bo dne 1., in 4 septembra od 8 do 12. V I, razred se sprejemajo učenci in učenke, ki so dovoršili štiri razrede srednje šole z nižjim tečajnim izpitom ali štiri razrede meščanske šole z za-vršnim izpitom in nimajo na dan vpisa več kot 17 let. Oni, ki imajo več kot 17, pa manj kot 19 let, se smejo vpisati samo z dovoljenjem banske uprave, ki si ga je treba med počitnicami preskrbeti. Učenci, ki prihajajo iz V. ali Vi. razreda srednje šol® kot repetenti s slabimi ocenami, se nc bodo sprejemali. Učenci, ki žele biti sprejeti v I. razred, se mora|o javiti v spremstvu staršev osebno v času od 20. do 28. avgusta med 8 in 12 ter pred-
ložiti predpisane listine. Dne 29. avgusta bo posebna komisija izbrala potrebno število učencev, njih imena pa bodo naslednji dan objavljena na uradni deski. V 1. razred se sprejme 40 učenccv in 40 učenk.
m Uspeh na drž. trg. akademiji ob koncu šolskega leta. Na zavodu je bilo koncem šolskega leta vpisanih 198 dijakov. Od teh je 101 učenec in 97 učenk. Od 198 dijakov(inj) je izdelalo razred 173 ali 87.37%. Ni izdelalo razreda 5 dijakov(inj) ali 2.53%. Popravne izpile meseca avgusta ima 20 dijakov §inj) ali 10 10%.
m Naši so se naočniki v nedeljo na poti v Maribora na Volfcetl. Dobijo 6e na pošti pri blagajniškem oknu 9
m Za družabno potovanje v Švico, ki bo v dneh 17. do 23. julija je v avtobusu na razpolago še nekaj prostih mest. Takojšnje prijave pri ravnateljstvu Tiskarne 6v. Cirila v Mariboru.
m Na motorju ob nogo. Z motornim kolesom se je ponesrečil 62-letni gostilničar Jožef Vrccel na Pobrežju. Padel je ter si zlomil desno nogo. Zdravi se v bolnišnici.
m Ljudski oder. Jutri dne 29. t. m. se bo ob pol 9 zvečer igrala v Narodnem gledališču naša narodna'igra »Mikova Zala«, ki bo res slavnostna in uvodna predstava mladinskih dni. Igra se ponovi v petek 30 t m. ob isti uri. Mariborčani, obiščite predstave v čim večjem številu.
Dirke v št. Jerneju 29. junija
Ze dolgo časa je Št. Jernej važno središče naše konjereje, ki se vedno bolj uveljavlja. Zlasti bo to sedaj vidno pri letošnjih dirkah in drugih prireditvah, ki bodo letos prirejene v res velikem obsegu.
Že lani je bilo dograjeno veliko dirkališče, ki je letos bilo še bolj izpopolnjeno. Dirkališče ustreza po svoji dolžini mednarodnim predpisom, tako da bomo lahko primerjali rezultate naših dirk z drugimi rezultati na drugih dirkališčih in tako primerjali lahko kakovost naših konj.
Lani bi imele biti tudi na novem dirkališču dirke, vendar je slabo vreme preprečilo tekmovanje. Letos pa upajmo, da bo boljše, kajti dirke bodo na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija.
Program tega dno je kaj pester. Prejšnjega dne, v sredo, je veliko premovanje konj po banovinski komisiji, nu sam praznik dopoldne pa bo razstava premiran.li konj ter bodo razdeljene tudi nagrade.
Popoldne bo slovesno odprto novo dirkališče, takoj nato pa bo sprevod konj in dirka. Popoldanske prireditve se začno ob 14., t. j. ob 2.
Na sporedu je 12 raznih dirk: dirka Dolenjska, dirka Ljubljana, lov za trak, dirka Makfilko, dirka Št. Jernej in okoliško občine, dirka Ljub ljuna, drugi Heat, rajalne vaje šentjernejskih dir kučev, dirka Ljubljana, tretji Heat, jajčna tura. spominska dirka svelnika Anžiča in končno ravna gulopska dirka za vse konje brez izenačenja teže. Vse dirke bodo v smislu dirkalnih predpisov za Srednjo Evropo.
Zanimanje je veliko ne samo v št. Jerneju, temveč tudi pri drugih lastnikih konj. Tako je priglašenih že večje število konj za dirkanje iz Ljubljane, Zagreba in Štajerske, tuko da bodo nekatere točke odlično zasedene. Pri eni točki bo sodelovalo tudi do 10 konj, kar bo dirko napravilo še bolj privlačno.
lz Ljubljane priredijo ob tej priliki poseben izlet z avtobusom »Putnika«, katerega se bo poslu-žilo veliko število Ljubljančanov in bodo tudi od drugod prišli številni udeleženci.
Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da se bo teh slovesnosti udeleži! tudi ban g. ** Marku Natlačen.
Vrlim Bentjernejčanom, ki so se toliko trudili za uspeh prireditve, želimo veliko uspeha.
KULTURNI OBZORNIK
češka katoliška skupnost
Češko kulturno življenje pred usodnimi dogodki je bilo zelo razčlenjeno, raznovrstno ler se je drobilo v najrazličnejše frakcije. Tudi katoličani so se sami delili. Večina se je zbirala okrog Lidovih listov« kol glasila politično organiziranih katoličanov, drugi pa ob reviji »ftad«, zamišljeni predvsem kot leposlovna revija. Tu so se zbirali nekompromisni desničarski katoličani, odlični kulturni delavci, so bili v ostri opoziciji proti politiki »Lidovih listov« in vodili z njimi razne prepire. Še bolj radikalna pa je bila »Obnova«, ki je napadala vse, kar »e' je družilo z masarykoveko orientacijo in ne najmanj prav vodilne katoličane, simpatizirajoč vse bolj z agrarci in celo fašisti. Po usodnih dneh pa se je češko življenje vse bolj začelo poenostavljati ter so sedaj tudi katoličani dali parolo: osi v eno fronto! In posledica tega je, da so se obe reviji »Rad« in »Narodna obnova« pridružili >Lidovim listom« kot centru skupnih podvzeniov. »Lidove listy< pišejo: »To je bilo nujno in naravno. Ta razdeljenost med nami je škodovala češkemu katolištvu, ki se je takoj po prevratu tako uspešno pokazalo. Zdaj je ta razdeljenost vsaj za nekaj časa prestala, vsaj na tem majhnem področju« — namreč z notranjo zvezo teh treh revij — mesečnikom, tednikom in dnevnikom. »Nastala je naloga, da bi v korist naroda in bodočnosti mogli dati iz sebe vse, kar vre iz katolištva kot živa sila. Ni bilo mogoče več čakati, zlasti še, ko se je pokazala povezanost verskih stvari z narodnimi kot nujni, prvotni in večni znak naših narodnih teženj ter je zvestoba svetovaclav-skim idealom postala prisega vsega naroda, ki končno leži po zedinjenju v Duhu. Kulturne in verske posledice, ki jih je treba pričakovati od te zedinjajoče akcije čeških katoličanov, so gotovo vredne, da se 6 pogumom začne za uresničenje visokega cilja.«
Tako pišejo »Lidove listy< v nedeljski številki, v kateri sodelujejo že vsi vidnejši mlajši katoliški kulturni delavci, zlasti še, ko je uredništvo naprosilo prav zaradi te zedinjajoče težnje vse
Zlata knjiga grafičnega delavstva
Črtice iz njene zgodovine (1867—1938).
Organizacija grafičnih delavcev je pred kratkim praznovala 70 letnico svojega obstoja. Ob tej priliki je izdala lepe jubilejne številke 6vojih revij, pa tudi — kar je še večje in trajnejše vrednosti — pripravila in zdaj izdala pričujočo knjigo, zgodovino svoje rasli in svojega uspeha. Anton Štrekclj se ni ustrašil truda ter je segel po prvih virih, v kolikor se je dalo, in listal po naših starih dnevnikih, da je mogel napisati zanesljivo zgodovino grafične organizacije, ki je ponos svojega stanu ter tudi dokaz, kaj slovenski delavec zmore z lastno močjo ter da se je strokovno in socialno zavedel že pred 70 leti.
Prvi del opisuje rast organizacije od prvih po-četkov v 1. 1867 pa do zadnjega časa. Je to ne-kašen letopis, iz katerega stopajo pred nas obrazi organizatorjev slovenskega	pa tudi prvi slo-
venski stavci, ki so znali posloveniti Ia stan in ga dvigniti na zavida«,SPci^H«,	Življenje 70 let
v naši tiskarski panogi se vrsti pred nami ter pomeni tako ta knjiga tudi važen donesek k slovenski kulturni zgodovini, kajti tiskarnarji in stavci so vedno igrali veliko vlogo v kulturnem življenju vsakega naroda, pa tudi našega. Stare fotografije članov organizacije, posebej ali v skupinah, so postavljene skrbno v tekst ter se tako organizacija zahvaljuje svojem delavcem — zdaj že večinoma pokojnim — za njihovo delo. Udeležujemo se raznih slavnosti in proslav, tudi pogrebov — na pr. oktobrskih žrtev 1. 1908, ko je padel član organzacije strojnik Lunder — ter raznim gostovanjem njihovega pevskega zbora v inozemstvu (Dunaj, Praga). Tako je prvi del posvečen zunanji ra6ti organizacije.
Drugi del pa notranjim uspehom organiziranega nastopa. Tu se opisujejo vsi nastopi za zboljšanje socialnega stanja grafičnih delavcev, kajli organizirali so se v svrho zboljšanja svojega položaja, ne pa zaradi paradnih nastopov. Vidimo, kako je 6topalo v ospredje od časa do časa različno vprašanje, vprašanje zakona, knjigoveško vprašanje, razni štrajki ter zadržanje organizacije v takih primerih in uspehi.
Tako je torej ta knjiga, ki jo grafični delavci imenujejo »zlata knjiga«, predstavila širši javnosti delo in napore grafičnega delavstva v Sloveniji, kateremu želimo, da bi se njihova organizacija, ki je dosegla lep uspeh v 70 letnem jubileju, še dalje lepo razvijala v dobro svojih članov in napredek vse slovenske tiskarske kulture.
Nekaj poljskih kulturnih novic
Nagrada za najboljše poljsko znanstveno delo o jeliki. — Zdravniško društvo v Lodzu na Poljskem je razpisalo nagrado za najboljše poljsko znanstveno delo o jetiki, tiskano med leti 1936 do 1938. Nagrado v znesku 750 zlotov (ca 7000 din) je razsodišče priznalo docentu dr. J. Zevlandu v Poznanju za delo »Jetika pljuč pri otrokih« (Gružlica pluc u dieci).
Dela Pilsudskega prevajajo v hebrejšfino. — Te dni je izšel v hebrejščini prevod dela pokojnega maršala Pilsudskega o predsedniku Poljske republike Narutovviczu, ki je edini od poljskih suverenov padel kot žrtev atentata. Že prej pa so Židje preveli monografijo o Pilsudskem, ki jo je spisal znani pisatelj Sieroszevski, predsednik Poljske literarne akademije, ter tudi Pilsudskega avto-biografijo: Moji prvi boji. S temi prevodi hočejo poljski Židje pokazati svoj patriotizem do poljske republike.
Velika razstava poljskih vojnih motivov. — V zavodu za propagando umetnosti v Varšavi je zdaj zanimiva umetnostna razstava pod naslovom zPet pokolenj poljskih batalisliinih slikarjev«, to je slikarjev vojnih motivov, torej od začetka 18. veka do današnjega dne. Razstavo je odprl prosvetni mi nit; ter v krogu umetniških in vojnih osebnosti ter se je udeležil razstave tudi maršal Rydz Smy-gli. Razstava ima namen, pokazati občinstvu zbirko znamenitih del likovne umetnosti, ki so pognale iz narodnih tradicij ter so obenem izraz globoke ljubezni do domovine in njene obrambe. Pravtako pa naj ta razstava koristi tudi sedanjemu rodu umetnikov, dokazujoč, da vojni motivi ne nasiljujejo umetnosti tor jo ne silijo h kompromisom, temveč da prav tako zahtevajo celega umetnika z močno vizijo in globokim čustvom. Na razstnvi so dela vseh najvažnejših poljskih umetnikov od Orlovskega. Mirhalowskega pa do Jul. Kossnka, Msteike, Grottirera. Brandta. Chelmos-iiekg:« ter do seniora sedanjih slikarjev, znanega ■likanja konj in vojnih scen Woj. Kossaka, ter tudi
kulturne predstavnike za glas v anketi: >Kaj se pričakuje od teških katoličanov?« Prvi uvodnik — že prejšnjo nedeljo 18. t. 111. — o tem vprašanju je napisal pisatelj Jaroslav Durych, doslej v ne-prijateljskem razmerju do »Lidovich listov«, do časopisa, ki ga je svoj čas v Husovem vprašanju pustil pasti. On je napisal uvodnik »Ustalitev«, v katerem je poudarjal, da v času vseh relativnosti in sprememb more rešiti posameznika kakor tudi narod samo vera v edino trdno točko, ki je — Rog. Kdo to veruje, bo našel ravnovesje v sebi, trdnost zase in tudi za narod. Ne preostane nam drugega, kakor pokoriti se temu, kar uči katoliška cerkev. Mi moramo danes kakor kristjani in zlasti kakor katoliški kristjani upati in verovati v to, da Bog ve, kaj hoče, in da smo vsi ljudje in vsi narodi samo orodje k uresničenju velikega dela, katerega obrisi pa 60 nam zdaj še prikriti... Ne mislimo tedaj samo kot sužnji tega dne in le ure, mislimo rajš kot se spodobi tem, ki tudi v okolnostih in slučejih. težjih kot jih morejo prenašati, hočejo of'.ati in tudi ostanejo svobodni sinovi, sinovi Božji.« Tako je napisal Jaroslav Durych. Za njim se je oglasil pesnik Vaclav Rent, v petek kritik J. Slrakoš, v 6oboto pisatelj Jan Čep, ki so pripravili tla za omenjeno anketo in zgoraj omenjeni članek v »Lydovich listih«, ki ga je napisal to nedeljo kulturni urednik J. Krejza. Obenem pa so ee oglasili še drugi v kulturi vodilni katoličani s svojimi doneski, tako p. dr. Brailo, urednik več duhovnih revij, Oldrich Krallk, kritik, pesnik Jan Zahradnilck, dedič Brezinovega duha in besede, dr. Bedrich Fufik, bivši ravnatelj Me-lantricha in znani katoliški publicist, kritik Miloš Dvorak, pisatelj Zdenek Skoumal, član PEN-kluba, Zdenek Smid in drugi. O mislih teh odličnih čeških katoličanov bomo ob priliki še podrobneje poročali. Danes sem hotel samo opozoriti na ze-dinjajočo akcijo med češkimi katoličani, ki se žele čim tesneje povezati v katoliški skupnosti ter vsaj v kulturnem področju in notranji obnovi delati skupno za velik cilj katoliškega preporoda češkega naroda.	td
najmlajših, ki jih misel na vojno in obrambo domovine zopet umetniško tvorno inspirira. Razstava je tako v malem podoba poljskih zmag in osvobodilnih vojn, porazov in uspehov poljskega orožja, tragičnih, a junaških podjetnosti za časa Kosciu-skega, napoleonskih vojn. nesrečnih poljskih vstaj, ki jim je Grottger dal klasično podobo, ter inspiracij ob poljski vojaški preteklosti, kakor jo je gledal Matejko. Razstava je v vsakem oziru zanimiva, za sodobnost pa naravnost simboličnega pomena.
V Krakovu so odkrili spominsko ploščo slikarju Machalu Stachouiiczu, ki je bil pravi čestilec krakovskega mesta, njegovih spomenikov ter okolice. Umrl je leta 1825. V svojih slikah je častil Kosciuskov krakovski nastop, legijone kneza Jožefa ter slikal za 6vojo privatno zbirko zgodovinske spomenike svojega rojstnega mesta ter noše in običaje krakovske okolice. Zdaj se mu je mesto zahvalilo za veliko ljubezen, ki ga je vezala na Krakov.
Nova pesniška nkupim na jagieltonftki. univerzi. V Krakovu se je ustanovila na univerzi zanimiva skupina mladih pesnikov, ki si je dala ime »Nova lirika«. Skupino vodi pesnik Andrej Rymsza, ki je tudi imel načelni govor, kjer je poudarjal, da je namen nove lirike — opreti se zopet na narodno pesem ter črpati iz naroda kot izvira poljske narodne kulture. Skupina hoče likvidirati sedanje pesniške tokove, kot so avant-gardizem, surrealizem, avtentizem, v neko enotnost, oprto na narodni primitivizem in narodno izraznost. Večera mladih pesnikov sta se udeležila tudi predstavnika krakovskih literatov, pesnik Jalu Kurpk in pisatelj Witold Zechenter. Tudi zanimiv sodoben znak.
Kaden Bandrou-ski — gost francoskega Pen-kluba. — Eden najboljših poljskih sodobnih pisateljev je gotovo Juli .Kaden Bandrovvski, tajnik varšavskega Penkluba. Zdaj ga je povabil francoski Penklub v Pariz, kjer ga je pozdravil kritik V i g n a u d kot enega največjih predstavnikov hu-manitarizma v sodobni evropski književnosti. Njegov portret pa je podal znani katoliški pisatelj, prevajalec Reymonta in drugih poljskih pisateljev: Paul G a z i n. Gost Kaden Bandrowski pa je v svojem govoru podčrtaval vse zveze, ki so vezalo poljski narod s francoskim v času vse zgodovine, zlasti pa v sedanjem času tesnega sodelovanja.
Spomenik Kristusa Kralja v Varšavi. — Poljaki postavljajo na najlepših mestih v 6vojih prestolnicah spomenike Kristusa Kralja. Tak spomenik poznamo že iz Poznanja. Zdaj pa je sklenila tudi Varšava, da postavi ogromen spomenik Kristusu Kralju tudi na vidnem mestu v svoji prestolnici Varšavi ler so imeli te dni komisijski ogled. Iloleli so ga postaviti na Trgu treh križev, toda komisija je iz estetskih, urbanističnih in zgodovinskih razlogov to mesto odklonila ter predlagala, naj se spomenik postavi ob vhod v Saški vrt, največji varšavski park, ob os Maršalovske ulice, največje varšavske ulice. Temu mestu ustreza tudi načrt, ki ga je žirija sprejela in je delo kiparja St. Jackowskega.
Luč, verski list za mladino je zaključil svoj četrti letnik. Reči. moramo, da »Luč« pod uredništvom p. Krizostoma Se kov a niča ne ostaja samo na svoji višini, ampak napreduje tako po svoji vsebini, ki ustreza mladim dušam v vidnem poglabljanju v ta čudoviti svet, kakor po čedalje bolj prikupni obliki. Svojo vzgojno nalogo doseza »Luč« brez vsiljevanja po izberi otroku najbolj ugajajočih tem in po osvetljevanju vsega tistega v življenju, kar nagiba v svoji preprosti resničnosti k dobremu in lepemu, ne da bi eililo v ospredje poduče-vanje z visokega stala ali pa s ponarejeno naivnostjo, s čimer mnogi listi mladino od 6ebe odbijajo. Tako je »Luč« v rokah svojega urednika resnično sodobna v najboljšem pomenu s svojo vsakokratno ljubko povestjo, pesmimi in skladbami ter šaljivimi zgodbami, med katerimi je »Balončkova misijonska pot« iz peresa samega p. Krizostoma pravi biser. Pa tudi slike kažejo roko, ki umeva bitje, kakor se odraža v otroški duši; zato si je »Luč« priborila odlično meslo v literaturi, namenjeni slovenski mladini, ki je ne navaja samo k plemenitemu mišljenju, ampak jo izobražuje tudi v lepočutju, ki je najboljša opora na poti do Dobrega.	F. T.
Nemški alpinisti so zavzeli »Deviški vrh« v Himalaji. — Kakor poročajo iz MUnchena, 60 trije monakovski turisti no sedemdnevni turi zavzeli vrh Teiit Peak v skupini Sikki (7363 m), kamor do zdaj še ni stopila človeška noga.
Maršal Badoglio je prispel v Albanijo, kjer je bila v Tirani vpričo njega velika vojaška parada.
Japonska čeka na Kitajskem Hsin-Min-Hui
slabe pijače in jedače, da noče noben Kitajec vanje. Nasprotno pa so kitajske restavracije zmeraj polne Japoncev, saj je kitajska kuha na glasu, da je najboljša na svetu!
»Ali pridete nocoj na protiangleško zborovanje?«
»Me ne zanima.«
»Kdor pride, dobi pol dolarja!«
»To je pa že bolj zanimivo! Ali pride lahko vsa družina?«
»Pridite, kolikor vas hoče! Dvorana mora biti polna!«
In dvorana se zares napolni. Po vseh kitajskih mestih se potikajo zaupniki zveze Hsin-Min-Huija, ki jo je ustanovila japonska armada, da bi izzvala sovražnosti zoper Angleže. Ta politični klub nadzira časopisje in kino in se že poldrugo leto trudi, da bi pokazala ljudstvu Angleže kot najhujše sovražnike Daljnega vzhoda.
Na povprečnega kitajskega delavca ne vplivajo dosti. Nanj ima dejstvo večji vpliv kot pa besede. Odkar so Japonci pri njih, delavcem zmeraj hujša prede.
Ni čudno, da ima v takih prilikah ja[>onsko orožništvo vedno polne roke dela. To orozništvo je isto, kar je v Rusiji Čeka. Vohunstvo te zveze je razvito prav povsod, v vseh kitajskih tvrdkah in družinah in tudi inozemci so zmeraj pod njenim nadzorstvom. Pri tem uporablja tudi njih sluge in služkinje, da naj jim ovajajo svoje gospodarje. Na ta način so zlasti nadzorovani uradniki poslaništev, kakor tudi inozemski dopisniki.
V vsa večja mesta je že prišlo na tisoče Japoncev, ki gledajo na Kitajsko kot na novo obljubljeno deželo. Večidel so to kramarji, ki si hočejo tu pridobiti bogastvo. Mnogi so že vse izgubili, kar so nekoč imeli, in so se morali vrniti na Japonsko. S Kitajci ni moči dosti kupčevati. Japonski trgovci prodajajo sandale, kimone in evropske obleke, ki pa Kitajci nimajo smisla zanje. V japonskih restavracijah in kavarnah so tako
»Hunking pade jutri!«
Ovaduška zveza Hsin-Min-Hui skuša seveda Z vzemi pripomočki navdušiti Kitajce za Japonce in njih vladanje. Tako pišejo, na primer, listi o samih miroljubnih načrtih Japoncev in le o tem, kako neradi da se bojujejo in se, tako rekoč, solznih oči polaščajo kitajske zemlje... Mimo tega tudi venomer zatrjujejo, da bo Čangkajškova prestolnica Hunking vsak hip padla, da je tako rekoo že padla.
Če se Japoncem, navzlic podobnosti s Kitajci* vendarle ne posreči pridobiti si prijateljskih misli Kitajcev, je to predvsem vzrok v tem, ker se nobena višja kitajska osebnost noče vezati z japonskimi odličniki v Tokiu. Niti maršal Vupajfu noče poslušati njihovih vabljivih klicev, niti ne mr. Vangčingvaj, bivši adjutant dr. Sunjatsena, ki je bil prvi predsednik kitajske republike. General Doihara se je bil lani v Inilokini sešel z mr. Van-gom in mu je predlagal, naj se v Kantonu ali Hankovu snide z japonskim ministrskim predsednikom princem Konojem. A Vang je odvrnil,_da bi lahko princ Konoje prišel v Hanoi, če ga želi videti... Dasi je mr, Vang sprt s Čangkajikom, se vendarle ni hotel dati Japoncem v pest.
Vlada v Pekingu sestoji iz samih manjvred-' nih lutk, ki nimajo nikogar iz ljudstva za seboj, zatorej je vzela Hsin-Min-Hui vso to zadevo v roke, češ da Kitajcem bolj naravnost pokaže, kako da so Japonci mogočni in kako da so beli kitaj* ski prijatelji iz Evrope strahopetni.
ŠPORT
Še nekaj domačih nedeljskih rezultatov
V	Zagrebu je bilo v nedeljo žensko lahko-atletsko prvenstveno tekmovanje. Poleg zagrebških klubov sta nastopila tudi dva slovenska kluba, in sicer SK Planina iz Ljubljane ter mariborski SK Rapid. Prav lepe uspehe je dosegla Mariborčanka Brandšteterjeva, ki je pri teku na 6O111 izenačila z 8 sek. državni rekord ter zmagala tudi pri teku na 100 111 s 13.2 sek. Tudi čas Sctnveigerjeve (Planina) v teku na 100 111 je bil prav dober. Brandšteterjeva je zmagala s 4.73 111 tudi pri skakanju v daljino.
V	nedeljo je priredila svoje tekmovanje za lahkoatletsko prvenstvo tudi zagrebška podzveza. Tekmovanje ni uspelo v tolikšni meri kot so se bili prireditelji nadejali, kajti majkali so nekateri najboljši tekmovalci za posamezne discipline. Rezultati niso posebno dobri.
V	nedeljo sta priredila 6vojo prijateljsko tekmo tudi zagrebški Gradjanski in Čoncordia, ki je bila precej okrepljena ter je nudila Gradjan-skemu močan odpor. Tekma je končala s 3:2, potem ko 'je bila tudi v prvem polčasu izenačena — 1:1. V nedeljo je pri Concordiji po dolgem času spet zelo ugajal Zemljič, ki je pridno in uspešno nosil pred gol Gradjanskega nevarnost za nevarnostjo. Pri Gradjanskem je najbolj ugajal Antolkovič, dober pa je bil tudi nadarjeni Wolfl.
V	Osijeku je tamkajšnja Slavija premagala Zemun s katastrofalnim rezultatom 8:0. —
V	S kopi ju je SSK premagal Borca s 6:0, v Pod gorici pa je Bata, ki je v Borovem svojo prvo tekmo z Balšičem igrala neodločeno s 3:3, končno le zmagala, in sicer z 1:0 v podaljšku. —
V	Novem Sadu je Vojvodina premagala su-totiškega Žaka s 3:2.
Dogodki v inozemstvu
V	Kodanju je nemška nogometna reprezentanca premagala Dansko z rezultatom 2:0. Danci so bili skoraj vso tekmo v premoči, Nemci so zabili gole in zmagali I
V	Braunschvveigu je SK Jugoslavija iz Beigrada premagala po zelo lepi igri tamkajšnji »Eintracht«. Jugoslavija je prikazala krasno nizko igro preciznih pasov. Edini gol je zabil Aca Petrovič v padcu. Zelo dober je bil tudi tokrat vodja napada Blagoje Marjanovič.
V	Bologni je bila v nedeljo odigrana povračilna nogometna tekma v tekmovanju za srednjeevropski pokal med FC Bologno. letošnjim italijanskim nogometnim prvakom in med romunskim klubom Venus iz Bukarešte. Bologna je zmagala po odločni in lepi igri 7. rezultatom 5:0. Romuni so v tej tekmi popolnoma odpovedali in sploh niso nudili resnega odpora.
V	25. min. prvega polčasa je zabil prvi gol za Bologno Saussone. V prvem polčasu Italijani kljub ogromni premoči niso mogli dati Romunom nobenega gola več. V drugem polčasu je že v prvi minuti povzpel na 2:0 Moini, nato pa je v 20. min. zabil 3:0 Regusoni, v 38. min. spet Re-
gusoni, ki je tudi postavil končni rezultat te tekme v 43. min., ko je zabil peti gol. Prisotnih ja bilo 10.000 gledalcev, sodil pa je Čeh Christ.
V	Budimpešti je Ujpest vrgel iz nadaljnjega! tekmovanja za srednjeevropski pokal milanski klub Ambrosiano. Ujpest je zmagal s 3:1. Svojo prvo tekmo pa je bil izgubil samo z 2:1; zato je zaradi bol.jše goaldiference ostal v tekmovanju ter se plasiral za drugo kolo, v katerem se bo pomeril z zmagovalcem srečanj med BSK-om in praško Slavijo. Pričakovati je upravičeno, da se bo Ujpest v drugem kolu pomeril z BSK-om.
V	Curihu sta se v nedeljo pomerili nogometni reprezentanci Švice in bivše Avstrije (zdaj Ostmark). Švicarji so zadnje čase v nogometu izredno napredovali, kar izpričujejo izborili rezultati, ki jih njihova državna reprezentanca stalno dosega 1. najboljšimi moštvi drugih držav. Tudi v nedeljo so dosegli lep uspeh, saj so z Avstrijo igrali neodločno 0:0.
Wimbledonski turnir se je pričel
Wimbledonski turnir, največja teniška prireditev amaterskih igralcev in igralk v vsem letu, se je pričel. Zanj se je bilo letos prijavilo 118 igralcev in 86 igralk z vsega sveta. Jugoslavija je poslala 6voje štiri mušketirje, Punčeca, Pallado, Kukuljeviča in Mitiča, ter igralki Florianovo in Kovačevo. Otvoritvenemu dnevu je prisostvovala celo angleška kraljica-mati Mary, ki je bila navzoča, ko je Roderich Menzel premagal Angleža Petersa 6:1,6:2,6:3. Največje presenečenje prvega dneva je vsekakor poraz nemškega igralca Georga von Metaxe, ki je izgubil svoj boj z mladini francoskim državljanom Arabcem Abdesselamom z 2:6, 4:0, 6:3 in 4:6. Naši mušketirji so se odrezali v prvem kolu odlično. Kukuljevič je premagal ho-landskega igralca llogliana s 6:1, 4:6, 6:1 in 6:0, Pallada je odpravil Wolbrieja s 6:0, 6:0, 6:0, Punčec je premagal Edwardsa s 6:3, 6:2, 6:3, Mitič pa je odpravil Novozelandca Cobhama s 6:4, 11:13, 6:3 in 6:1. Mladi češkoslovaški igralec Drobny je premagal Kitajca Choja s 6:1, 6:2, 6:4, Italijan Canepelle Cooprav s 7:5, 6:4, 6:3, Shayes Nikolai-desa z 2:6. 6:2, 7:5, 4:6, 6:2, Tloczinsky Sawatha s 6:2, 6:0, 6:3, De Štefani Bawaro\vskega e 3:6, 6:4, 7:5, 7:5, Szigethy Robertsona z 12:10, 6:4, 6:4, Ehvood Cook Boussusa z 1:6, 6:4, 6:0, 6:3, Bunny' Austin Asbotha s 6:1, 6:4, 12:10, Cejnar Gentiena s 6:1, 9:7, 6:2, Riggs Dhamila s 6:3, 6:0 in 6:4. Za letošnjega favorita na tem turnirju veljata v splošnem Amerikanec Donald Mac Neill, ki je zmagal v pariškem turnirju za mednarodno teniško prvenstvo Francije, ter Anglež Bunny Austin. Zanimivo pa je, da so angleški teniški »kibici« o razmerah drugod po svetu tako malo obveščeni, da stavijo za končnega zmagovalca letošnjega \vimbledonskega turnija takole: na Bunnyja Au-stina 2:1, na našega Kukuljeviča, ki je pred kratkim Austina gladko premagal, pa kar 33:1! Lepo bi že bilo, Če bi bil letošnji zmagovalec v \vimble-donskem turnirju res Jugoslovani
Za hI rt planincev r bnlanrsUr planine sprejema društvena pisarna prijave do 1. Julija t. 1. V pisarni srn v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4 I., je na raa-polago tudi podroben program za izlet.
Kongres Kristusa Kralja
od 25. do 30. julija 1939
Jutri popoldne ob pol štirih
bo na Stadionu .tretja vaja za »Igro o kraljestvu božjem«. Pozivam predvsem vse one, ki so se udeležili vaje preteklo nedeljo, da pridejo-na Stadion točno in se takoj razvrstijo po areni po že danih navodilih. Vsaka skupina mora priti na Stadion skupno. Posamezniki — razen posebej določenih — v Stadion ne bodo imeli vstopa.
Posebej pozivam člane, članice, mladce in mladenke iz barjanskega, šmarnogorskega in zasavskega okrožja, da pridejo na Stadion ta dan pol-noštevilno. Načelniki okrožij naj celo svoje okrožje formirajo v čete na Vodovodni cesti in jih ob pol štirih pripeljejo v areno. Isto velja za članice, mladce in mladenke. — Vrhovni režiser.
Zbor angelov v »Igri o božjem kraljestvu
jutri, na praznik sv. Petra in Pavla, nima vaje na Stadionu, temveč pri sestrah uršulinkah. Vse gospodične, ki so bile preteklo nedeljo za ta zbor določene, naj bodo točno ob pol štirih popoldne v samostanu. Vhod desno od cerkve.
Katoliški akademiki!
V zaključni sceni »Igre o kraljestvu božjem« naj bi nastopila tudi skupina enotno oblečenih katoliških akademikov. Pozivamo katoliške akademike, da se nemudoma z dopisnico javijo vrhovnemu režiserju na naslov: Ivo Peršuh, Ljubljana, Miklošičeva cesta 19. Predpogoj sodelovanja je: članstvo pri katerem izmed katol. akad. društev ali članstvo pri kongregaciji. V prijavi navedite poleg svojega točnega naslova tudi, kje ste organizirani. Oni gg. akademiki, ki so v Ljubljani ali bližnji okolici, naj se udeležujejo vaj na Stadionu. Prav tako tisti, ki jim sredstva dopuščajo, da se ob nedeljah pripeljejo v Ljubljano. Drugi bodo dobili pismena navodila. Pač pa se bodo morali udeležiti vaje v petek 28. julija. Skupina mora Šteti najmanj 50 akademikov.
Katoliške akaderaiSarke!
Kar velja za gg. akademike, naj velja tudi ia vas. Javite se takoj vrhovnemu režiserju. Ako vas bo vsaj 45, bo skupina lahko nastopila.
Otrokom, ki se bodo kongresa udeležili,
je zagotovljen prigrizek po sveti maši na Stadionu. Tako se ni bati, da bi kdo od lakote ali onemoglosti umiral. Opozarjamo pa, da bomo delili prigrizek samo tistim, ki bodo pravočasno priglašeni. Zadnji čas za prijave mladine je prav za prav že potekel, vendar naprošamo še sedaj, čeprav žo po dogovorjenem 15. juniju, da takoj prijavite udeležbo otrok, če tega še nisfe storili. Vsem župnim uradom smo poslali posebno dopisnico modre barve. Na njej naj javijo takoj udeležbo otrok! Otroci bodo vsakomur, prepričani bodite, ki jim bo omogočil, da bodo videli Ljubljano prav v kongresnih dneh, iz dna duše hvaležni. Z mladino pa se moramo postaviti tudi pred tujci. Naj spoznajo, kako močno katoliška jel
Mladina bo prepevala
ob svojem nastopu na Stadionu 29. julija zjutraj pri sv. maši tele pesmi: Mogočno se dvigni, Pojte hribje in doline, Jezus hoče v srce priti, Tebe ljubi moja duša, Lepa 6i roža Marija. — Pesmi bodo sicer natisnjene v kongresni knjižici, vendar prosimo, da jih že U'daj vnelo vadite. Saj bomo s petjem, posebno z otroškim, močno ugajali vsem, ki se bodo kongresa udeležili.
Gospod župnik!
Poslali smo vam okrožnico za mednarodni kongres KK in vam sporočili, da bomo poskrbeli za posebne vlake in znižano voznino za kongres. Obenem smo vas naprosili, da takoj pričnete zbirate prijave za kongres, ki naj bo mogočna manifestacija naše katoliške misli. Vemo in smo prepričani, da delujete z vso močjo za čim večjo udeležijo vernikov iz vaše župnije. Poslali smo vam tudi posebno dopisnico, da nam na njej prijavite število udeležencev. Dalje smo prosili, da nam to dopisnico pošljete najkasneje do 18. julija. Ker se ta datum vedno hitreje približuje, prosimo in še enkrat prosimo, da pohitite z nabiranjem prijav za kongres! Vaše delo bo Kristus Kralj povrnil z obrestmi.
Kongres poštarjev v Splitu
Celje
c Za potovanje v Bosno, ki ga priredi KPD v Celju od 3. do 7. julija, je samo še nekaj mest prostih.
C Župnik in svetnik Martin Ulčnik. V ponedeljek zvečer je izdihnil v Gospodu v Zavodu usmiljenih bratov v Vrbju pri Žalcu v visoki starosti 78 let svetnik in župnik v pokoju Martin Ulčnik. Pripeljan je bil iz Vrbja k Sv. Klorijanu v Dolič, kjer je 38 let župnikoval in si pridobil vsa srca faranov, katerim je bil pravi duhovni oče in svetovalec. Pokopali ga bodo danes, v sredo 28. junija ob desetih v.Doliču. Naj . mu bo Bpg plačnik, za vse dobro, kar je storil na tem svetu za zve-ličanje dušt
c Danes priredi Godbeno društvo železničarjev v Celju promenadni koncert pred kolodvorom od 8. do 9. zvečer.
c Uradni nan Zbornice za TOI v Celju in celjsko okolico bo v torek, dne 4. julija od 8. do 12. dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Celje v Razlagovi ulici.
c V celjski bolnišnici je umrla 68 letna posest-nica Neža Zaje iz Migojnic pri Grižah in 8 letni sin posestnika Anton Kramer iz Socke pri Novi cerkvi. R. in p.!
c Smrtna nesreča premogovnega delavca v Trbovljah. V celjsko bolnišnico so pripeljali 45 letnega progovnega delavca v kurilnici Žibreta Jurija, doma iz Bevškega pri Zagorju. Zibret je v prostem času šel na visoko lipo in nabiral lipovo cvetje za zimo. Nesrečnež pa je padel z lipe in treščil z vso silo ob tla, da si je polomil večkrat obe. nogi in dobil težke notranje poškodbe. Danes zjutraj je podlegel poškodbam. Naj v miru počiva, svojcem pa izrekamo naše iskreno sožaljej_ c Sprejemni izpili na driavni realni gimnaziji v Celju so bili dne 24. in 26. junija. K izpitu se je priglasilo 162 dečkov in 86 deklic. Izpit je napravilo 147 dečkov in 81 deklic, 13 dečkov in 5 deklic pa je bilo zavrnjenih.
c Celjsko mestno avtobusno podjetje je dobilo pred kratkim dva nova avtobusa znamke Krupp. Prvi, 41 sedežni, ki vozi že na Dobrno, je kupilo
Split, v juniju 1939
Koncem junija, in sicer ob dnevih 25., 26. in 27. junija se je vršil v Splitu kongres Združenja uradnikov pM stroke. Glavna zborovanja so bila 25. in '26. junija, dočim je bil zadnji, dan določen za posamezne ustanovo, ki jih imajo poštarji.
Na kongresu se je pokazalo, da se našo poštno uradništvo strnjeno in solidarno bori za svoje pravice. Samo zastopniki zagrebškega |H>dodbora so mislili, da morajo postaviti dosedanji uj>ravi n6ke svoje posebno zahteve, toda tudi oni so nazadnje spregledali svojo napačno presojo in so se dosedanji upravi opravičili. Kongres je vodil ves čas Mihajlo Grbič, predsednik Združenja.
V svoji resoluciji pravijo poštarji, da so se v preteklem borili predvsem za popolno strokovno preoblikovanje svoje organizacije, in sicer po načelu stanovske demokracije. Organizacija se je borila predvsem za svobodno delovanje stanovske organizacije.
Delovanje organizacije je bilo zato popolnoma posvečeno samo obrambi strokovnih koristi članov tn organizacije. Združenje pa želi kot koristno sodelovati z vsemi ostalimi stanovskimi in strokovnimi organizacijami, ki žele isto. To je jiolrebno posebno danes, ko vsi žele sodelovati^ pri ohranitvi skupne neodvisnosti in svobode. Zato Združenje želi, da hi se naj ukinilo poglavje 11 § 76. uradniškega zakona, ki ovira sodelovanje in složno nastopanje vseh uradniških stanovskih in strokovnih organizacij. Prav tako pa želi Združenje tudi tesno in lojalno sodelovanje s svojim ministrstvom. To sodelovanje je nujno potrebno m neizogibno.
Združenje pravi potem še v svojih sklepih, da želi, naj so pospeši delovanje ženskih odsekov Združenja. Samo tako IkkIo lahko ženske uradnico in poštne nameJčeiike pravilno branile svoje koristi in pravice. Zato je Združenje na svojem kongresu izdalo celo vrsto navodil za delovanje takih ženskih odsekov
Številne obljube, da se bo materialno stanje poštnih uslužbencev zboljšalo, se niso izpolnile. Združenje ve, da se tako važno vprašanje ne l>o moglo urediti brez tesnega sodelovanja vseh organizacij in zvez državnega uredništva.
Nato je bil izvoljen novi odbor. V novem odboru so sami člani bivšega odbora z Mihajlom Grbičem na čelu.
Ob koncu so bile sprejete zaključne resolucije kl zahtevajo med drugim: zboljšanje materialnega položaja poštnih uradn;kov, ustanovitev sosveta ptt, ureditev uradnih ur, avtomatično napredovanje, pravilno prevedbo pošitnih dnevni-čarjev in zvaničnikov, vrnitev dodatkov poročenim ženam, vprašanje čistega dobička pri posameznih Poštnih hranilnicah, ureditev službe pri tehničnih oddelkih itd.
Posebna resolucija zahteva tudi zgradbo zdravstvenih ustanov za poštne nameščence, namesto zastarelih pravilnikov se nr.i uvedejo novi, ustanovi se naj dveletna šola, 1% radijskih pristojbin se naj odstopi bolniškemu fondu poštnega uslužbenstva, prav tako pa se naj poveča število uslužbenstva s sprejemom številnih prosilcev.
Pred kongresom eo udeleženci položili venec pred spomenik kralja Aleksandra Zedinitelja, zadnji dan kongresa pa so se odpeljali na izlet na livar.
Veliki načrti za svetovni evharistični kongres v Niči
...	„	» ..... J. -J-! ,_____i 1.1!_!1._	*..„■
12
SLEPEC
Detektivska povest
Duri, za katerimi je stal Kinloch, so zaškripale, kakor da se je nekdo težko naslonil nanje, in ko je živahna gospa Speddingova z natrpanimi pladnjem odskakljala, je Kinloch zaslišal v prazni sobi napol vzdihljaj, napol jecljaj. In to vsaj je bilo več, nego je želel slišati.
Gospa Speddingova pa je za hip spet prihitela nazaj in med brisanjem namiznega prta nadaljevala svoje pripovedovanje.
»Jane Prebblova pa je dala sliko v svoj mo-litvenik, da jo je prihodnjo nedeljo kazala ljudem, ko so odhajali iz cerkve. Čudovito, kako jih je to prebudilo. Vsi so se gručema zbrali okoli nje. Kmet Noakes jo je imel prvi v rokah in vsi so iztegovali vratove čez njegova ramena, da bi bili videli, kakšna je. In mož je vzel iz žepa evoje naočnike — no, moral je sesti na grob rajne Udenove, da je spravil ljudi s svojega hrbta. A navzlic temu jo nekdo izmed njih zaklical vaše ime, še preden ie mož prinesel naočnike K nosu. ,Tole je torej,' je dejal in jo pomolil predse in dvignil glavo, ,tole je torej.' Mestna je sicer poslala, kajpada, pa je le gospodična Stella Nato je pomolil sliko kvišku, da bi jo pokazal. ,L|udje božji,' je dejal, ,kdo bi si bil mislil, ta imenitna gospa je svoj čas jezdila mojega starega zrobca brez sedla iii okobalo. Nesramno, brez primere I Stari Jakob Wytch je nato povzel besedo. ,Mična, mlada razposajenka je bila vedno. Cujte, možje, ko še nisem vedel, kakšno je to dekle, sem jo neko jutro zasačil sredi svojih češenj v sadovnjaku, in hudič me vzemi, preden sem se dobro znašel, že sem ji pokazal, kje so najboljše. Mladi Bob Aniies mu je segel v besedo: ,Pa ni bilo čisto tako Jaka Wytcb, na mojo vero. da ni bilo, je ugovarjal. A Noakes si je snel'naočnike in po-kimal: ,Nak,' je dejal, ,ne bi rekel, da je Wytch tako storil, boli podobno je, da jo je ona tako uganila, da jih je dobila ' In vsi prisotni so se tako od srca smejali Jakobu. ,Tako, ta mala de-
Praznik katoliške mladine iz Krekovega okrožja
Selca nad Šk. Loko, 28. junija.
Selška dolina je v nedeljo 18. t. m. doživela fep praznik. — Krekovo okrožje je priredilo v Selcih okrožni talHjr. Kat. prosv. društvo v Selcih je praznovalo 30 letnico. Ob tej priliki je bil blagoslovljen krasen prapor FO, ki sta mu botrovala ga. Dolenčeva iz Lj., soproga poslanca g. I. Dolenca in selški rojak g. dr. Megušar.
Mnogo ljudi je v nedeljo prihitelo v Krekova Selca, ki so bila vsa v zastavah in v najlepšem razpoloženju. Ob 9 dopoldne se je po vasi razvil ■dolg sprevod, v katerem je bilo mnogo mladine v krojih in narodnih nošah. V sprevodu so šli tudi drugi člani z znaki. Igrali sta dve godbi — škofjeloška in domača. Na okrašenem vozu sta se vozila botrica in boter, na drugem vozu pa tridesetletni člani društva. Ob 10 je bila na prostem sv. maša. Daroval jo je prof. dr. Fajdiga, ki je imel tudi lep cerkveni govor. Po sv. opravilu je bil blagoslov prapora, nato pa govor g. prof. Planine.
Popoldne se je množica zbrala na telovadišču, kjer je poslanec g. Ivan Dolenc z lepimi besedami navduševal mladino za kat. organizacije. Telovadni nastop jo jako lepo uspel. Posebno so 6e postavili Kroparji 6 svojimi vajami.
Po telovadnem nastopu se je na Kalanovem vrtu razvila prosta zabava.
■>«nr»a«»BaiiUMMM m— a^——i—
podjetje od tvrdke žužek v Ljubljani, karoserijo pa je moderno uredila tvrdka Rojina. Posebno lep je novi voz, ki bo vozil v Logarsko dolino. Ta je 26 sedežni. Karoserija, delo tvrdke Pergler iz Maribora, je zelo lepa in prikupna. Danes bo v primeru lepega vremena komisijska vožnja, katere se bosta udeležila banski nadsvetnik g. Pfeifer in tehnični višji svetnik g. inž. Fišer, ki bosta pregledala, kje je nujno potrebno napraviti nova izo-gibališča. Preteklo leto je bilo napravljenih precej novih izogibališč na cesti proti Logarski dolini, ki pa 60 potrebna obnove.
klina je torej omožena?' vpraša Noakes. A mladi Bob odvrne: ,Dajte, da vidim človeka, s katerim je poročena,' ter mu vzame sliko. Jane Prebblova pa mu jo v sveti jezi iztrga, a Jakob Wyteh pri-soli mlademu Bobu zaušnico. ,Ali se tako govori o žlahtni gospodi? Pravo teslo, res,' ga nahruli.«
Gospa Speddingova bi bila nedvomno še naprej 'trobezljala, toda skoraj iefci trenutek je nekakšen jecljaj z druge strani vrat izpolnil nenadni molk.
»Menda niste čisto zdravi, gospa — milost-ljiva, hočem reči?«
Po njenem glasu je bilo poznati, da je bila gospa Speddingova osupnjena.
»Oh, da — čisto — zdrava. Samo malo — slaba po — po včerajšnjem dnevu. Prosim kozarec vode.«
»Tukaj je, bojim se, da sem vas utrudila s svojim klepetanjem.«
Starka je odskakljala v kuhinjo. Hip na to pa je mlada ženska, kakor da ji je na mah odleglo od slabosti, že pomagala Kinlochu iz omare ter ga urno odvedla po hodniku v njegovo sobo. Kinlochu je pošla sapa spričo njene nagle spremembe. Bistroumnost, s katero ga je bila mlada dama, ki je bila navidezno že tik pred omedle-vico, odtegnila starkinemii prisluškovanju, mu je dala nemalo misliti. Sprevidel je, da je bila njegova simpatija do nje jalova. Malone prepričan je bil, da ima tisto nenadno omedlevico in prošnjo za vodo, če je bila nehlinjena, pripisovati manj njenemu strahu, da bi ga bila gospa Speddingova utegnila odkriti, kakor pa dejstvu, da je imela starka že na koncu jezika besede, s^ katerimi bi bila povedala več, nego je mlada ženska hotela, da bi bil on zvedel. Ženska mu kajpada ni zaupala. Njena odklonitev, da bi mu bila povedala vsaj ime tiiste vasi, mu je to pričala; Kinloch se je čutil užaljenega spričo tega njenega nezaupanja — in spričo svoje simpatije, ki jo je bil zaman gojil do nje. Potemtakem je pri kosilu, ko je bila starka odšla, vprašal:
»Vam je torej ime Stella?«
»Da.«
»Stella pomeni zvezdo.«
Obširni upravni stroj, ki bo organiziral, ka sneje tudi vodil 35. svetovni evharistični kongres v Niči meseca septembra leta 1940, je začel delovati. Njegovi načrti se začno v najmanjšem in pripravljajo delo. ki se bo v nekaj mesecih ure sničilo. Msgr. Reniond, škof Niče, je najel do konca leta 1940 vso palačo hotela »Palmiers« Vsa za-padna stran tega hotela je zasedena s pisarnami evharističnega kongresa. Pet nadstropij hotela so popolnoma predrugačili in na novo prilagodili uovi službi. Verjetno je, da bo slovesna otvoritev teh prostorov pred koncem tega meseca in bodo v ta namen zaprosili, da bo prišel ob priliki tega praznika papeški odposlanec, da bo predsedoval tej' slovesnosti.
O stadionu samem se v tem načrtu še v glavnem ne more govoriti. Organizacija (uprava) sama sestoji iz treh oseb.
t- Na čelu je višji šef, vedno navzoč, msgr. Paul Reinond, škof Niče, z naslovom predsednika komiteja za organizacijo kongresa. Poleg njega je
Cerkev Notre-Damo v Niči. Zgrajena je bila v novo-gotskem slogu 1. 1864 po načrtu stavbenika Lcnormanda
»V zadregi sem bil, kako naj bi vas klical; nerodno je biti poleg osebe, ki je — no, prav tako brezimna kakor nevidna.«
»Lahko me kličete Stella.«
»Pa nočem. Zvezda ne pomeni slepemu človeku nič — zvezda zanj ne obstaja.«
Ona ni na vse to ničesar opomnila.
»Starka vas je enkrat imenovala ,nnlost-ljiva',« jo je spomnil. »To bi utegnilo biti boljše.«
»Tudi to ničesar ne pomeni — to je samo vljtidnost uboge stare ženske «
»Ker ne vem za vaš priimek, naj vas torej kličem Stella?«
»Okoliščine vam dajejo to prednostno pravico,« je odvrnila dama hladno.
»No, to se ml p« komaj enodnevnem poznanstvu zdi malo preveč zaupno.«
Zaman je čakal odgovora.
»Potemtakem mi ne boste ničesar povedali/« je vprašal nazadnje.
»Čim manj veste, tem bolje.«
»Bolje za koga?« je vprašal.
»Za vas«	.
»Je torej to nekakšna grožnja?«
Slišal je, da so so zaprla vrata Odšla je iz sobe.
V.
S tistim dnem se je začela med njima tiha borba. Užaljen po njenem nezaupanju in ne meneč se za njeno svarilo, se jo Kinloch po vsem videzu za trdno odločil, da mora izslediti vse, kar mu bo mogoče, glede zadeve v Ealingu in Lnidi ki so vanjo zapleteni. A ženska je bila trdno prepričana, da bo mogel zvedeti le toliko, kolikor mu bo hotela ona povedati.
Kinloch se ni posluževal njenega dovoljenja, da jo sme klicati Stello. Ce jo je sploh klical s kakšnim naslovom, ji je dejal »miloslljiva«; in prav zaradi tega. ker je mislil, da ženska nima pravice do takega naslova, mu je ta zaradi svoje zgolj polovične resnosti postal nekam laliak.
V svojem sklepu, da mora spraviti na dan dejstva, pa je bil Kinloch nedvomno popolnoma
še msgr. Laffitte, do sedaj kurat klinike sv. Avguština v Niči, in gospod Chassepot, oba glavna tajnika, s posebnim poverjenjem, prvi za verske (cerkvene) posle, civilni posli pa pripadajo drugemu. Njihove glavne naloge so tri: upravna, cerkvena in tehnična. V prvi, upravni nalogi, sla glavna zakladnica in oddelek dohodkov (finance). Vodstvo teh oddelkov sestoji iz msgr. Remonda, njegovega generalnega vikarja msgr. Germonda in njegovega tajnika g. Magnana, ki je tudi glavni tajnih zakladnice (tresorier). Finančni oddelek je razsojevalec vseh obveznih izdatkov. Noben novčič gotovine se ne izda drugače kot s čekom, podpisanim od glavnega tajnika zakladnice.
Časopisni in propagandni oddelek vodita dva poklicna žurnalista in sicer g. Marret, direktor »L'Eveil Provensal, in g. P. Norgen. V upravnih nalogah je še: oddelek za osebje, sporni, pravni, sprejemni oddelek, oddelek za inozemsko udeleZ-bo itd.
Dalje so še: oddelek za duhovno pripravo kongresa, odedelek za prijiravo sej, oddelek za pridige, liturgijski in obredni oddelek, pevski, glasbeni oddelek itd. In še tehnična plat: oddelek za prenočišča, prevozni oddelek, oddelek za manifestacije itd.
Ker so stroški za pripravo veliki, je z zakonom z dne 14. aprila 1939 francoski parlament odobril, da izda KiO milijonov bonov na dobitke (bons ž lots) za organizacijo evharističnega kongresa, ki se bo vršil leta 1940 v Niči.
V	Pirenejih sneži
Iz raznih krajev Francije prihajajo poročila z dne 25. junija o številnih hudih urah in povodnjih. Najbolj prizadeta ie pokrajina Normandija.
Zaradi oblakov, ki so sc utrgali, so nastale povodnji. V Mouriezu je voda odnesla 18 ilovnatih koč; prebivalce so rešili iz besnečih valov. Ceste so na več kilometrov daleč pod vodo in prekinjen je promet po njih, prav tako so pretrgane telefonske zveze. Veliko živine je utonilo.
V	Torte-Fontaine je nevarnost, da sc bo cerkev porušila. Samo v Normandiji je že nad 50 miljonov frankov škode.
Hude nevihte razsajajo v krajih St. Nazaire, Nantes in Remiremont. V Pirenejih pa neprestano sneži, tako da jc dolina Andorra popolnoma odrezana od sveta, kar se zgodi samo v najhujši zimi.
Drobni kamenčki
Prehrana dojenčka mora v prvem mesecu znašali petino dojenčkove teže, v petem mesecu osmino, v enem letu pa desetino vse teže.
Ce morajo psu odstraniti 70 odstotkov jeter, mu v dveh letih zraste 45 odstotkov novih jeter.
Moljeva samica ima duh, ki ga človek ne more vonjati, pač pa ga molj-samec zavoha dva Kilometra daleč.
resen. Nič se ni prepiral z njo. Mislil si je celo, da jo ima že kar rad. Prstjo, ki so mu obvezovali poškodovano glavo, so bili zelo nežni. In Kinloch se je bil naučil soditi človeško dušev-nost po človeškem telesnem tipu. Pa bodisi, da je bila po nedolžnem ali pa po pravici zapletena v zločin v Ealingu, Kinloch je bil za trdno prepričan, da mora tako zaradi samega sebe kakor nedvomno tudi zaradi nje sčasoma le priti do dejstev.
Primerjajoč vse okoliščine jc jel spravljati v zvezo vso, kar mu je bilo že znano, ali na kar je mogel z gotovosti,o sklepati. Zakaj ga ni pustila z drugo žrtvijo vred na tleh v sobi? Zakaj ga je sploh odvedla? Mar ne bi bilo povsem pravilno, da bi ostal ondi ter bi ga bili našli hkralu z umorjenim človekom? Kajti, kaj bo mogel, če ga nekoč najdejo, navesti v pojasnilo svojo navzočnosti v tisti hiši? Kar koli bo navedel, ne bo spričo tega, kar bodo videli, nič zaleglo: listi človek je ležal ondi umorjen in on je bil brezdomni potepuh sumljive zunanjosti. Kako smešno in fantastično bo zvenelo njegovo pripovedovanje, da ga je umorjeni povabil v svojo hišo! Prav zares, razlogi zoper njega 6o temnejši, nego si to misli sam pravi morilec. Tudi je slepčevo navadno orožje nož, ne pa samokres. A če bi ga bil morilec pustil na mestu, kjer «e je bil zgrudil na tla, bi mu bil mogel tudi dati v roko morilski nož ter mu s tem oviti konopec okoli vratu tako za trdno — Kinloch se je mahoma ustavil. Nov močan razlog, zakaj 60 ga bili odstranili, se je oglasil v njem. Tudi sani je bil do nezavesti pobit na tla; na svoji glavi ima rano, ki priča o tem. Ce bi ga poiemtakem našli v umor enčevi sobi, hi nastalo vprašanje, kdo nui jo prizadejal tisto rano. Po svoji smrti ga mrtvi očito ne bi bil mogel pobiti nn tla! A če bi era bil udarec pobil prej, nego je bil oni drugi mrtev, tedaj on, ki bi Dim udarec prejel, pač ne bi bil mogel udariti nazaj. Po vsem tem bo rana na njegovi glavi pričala, da je bil v sobi navzoč še neki tretji, in bo tako podprla njegovo sicer neverjetno zgodbo o tem, kar se mu ie tisto noč namerilo, zgodbo, ki jo bo moral povedati. Moral povedati?
Pravljica iz gozda
Rt
(15) V temi gozda pa je bival vitez Sra-koper, strah vseli ptičev. Z zavistjo je poslušal lepo Zlatokljunčkovo petje. Na skrivaj jih je zasledoval, mala dva pa sta ga opazila in se spustila v beg.
(16) Oba sta jokala in obupavala, misleč, da je smrt neizbežna. Pa sta zagledala ob poti veliko drevo in se hitro skrila med korenine drevesa in čakala kaj bo. Hudobnež pa je planil mimo in rešena sta bila.
Ksilolitni tlak
je najidealnejši in sodobni tlak za kuhinje, kopalnice, trgovske lokale, tovarne itd. — Izdeluje ga
MATERIAL
trg. dr. z o. z.
Ljubljana, Tvrševa c 36 a
Telefon 27-16 — — Brzojavi: MATERIAL
Pedikiranje
odstranjevanje kurjih očes brez krvavenja in bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog. bo odelej dalje v kopališču hotela »Slon« v novem lokalu izvrševal g Dekanič. odličen strokovnjak, za 9 din
Kadar potrebujete
tiskovine, kataloge, ilustracije, prospekte in se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na
tiskarno
v Ijubljani
Brzojavni naslov:
Jugotiskarna Ljubljana Umetn. grafični zavod
v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. — Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni
KNJIGOTISK IN UMETNIŠKI TISK LITOGRAFIJA IN OFSETNI TISK KEMIGRAFIJA BAKROTISK KNJIGOVEZNICA
Frizerski salon fMILA'f Ljubljana, Tyr$eva 9
naznanja ponj. damam svojo preselitev na Miklošičevo cesto št. 6 nasproti hotela »Union«, v znani frizerski salon »SLA VIČA«,
Združena frizerska salona
„MILA" in »SLAVKA"
v Ljubljani, Miklošičeva cesta 6
sta zdaj novo in najmoderneje opremljeni frizerski in brivski salon za dame in gospodo. Salon moro nuditi cenj. damam res najboljše, zlasti garantirano trajne ondulacije z najmodernejšimi aparati na elektriko ali brez elektrike. Poleg tega individualno pričeske, manikure, masažo ter
blondiranje, barvanje in zdravljenje las, obrvi in trepalnic. Za resnično strokovno in solidno delo vam jamčita splošno znani
«f
SLAVKA" in „MILA"
MALI OGLASI
V malih oglasih velja vsaka beseda 1 din; ženltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besedo se računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali oglas 15 din. — Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po S din. — Za pismene odgovore glede malih oglasov treba
priložiti znamko.
f
t"t • * i • v
iluzbeucejo
Šiviljska pomočnica
dobro izučena, Išče službo kjerkoli. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 10.107.	(a
Mlad šofer
obenem trgovski pomočnik - Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 10.160.	(a
Strojni ključavničar
ln avtogeno - električen varilec, dobro verziran ne. tkalskih statvah, Išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod 10.243. a
H. SUTTNER
Brezobvezen ogledi
KOLESA
kupite dobro in poceni tudi na obroke pri
Ljubljana
Aleksandrova 6.
Gospodična
samostojna v trgovini In gospodinjstvu, prosi za poslitve. Ponudbe upravi Slovenca pod »Vsestransko izvežbana« 10370 (b
II
Vajenci
n
Vajenke
za umetno vezenje ln predtisk sprejme Matek & Mikeš, Ljubljana, Frančiškanska ulica.	(v)
Vajenko
za trgovino galanterijskega tn modnega blaga sprejmem. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10426	(v)
»III« »JU
Pomožne natakarje
in natakarice sprejme hotel »Orel« v Mariboru
Več mizar, pomočnikov
sprejme takoj mizarstvo Petrič Ivan, Logatec.
Sobarica in sluga
(Kamerfrau u. Kamer-diener) se sprejmeta. -Hotelski uslužbenci izključeni. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Odlična hiša« št. 10428	(b)
Šest natakaric
za nedeljo popoldne — sprejmemo. - Sprejmemo tudi deklice za prodajo kruha in za pomoč v kuhinji. Zglasltl se v gostilni pri Tičku na Gričku.	(b)

Strojepisni pouk
večerni tečaji. Vpisovanje dnevno, pričetek pouka 3. julija. Chrlstofov zavod, Domobranska 15.
Zaslužek
Sprejemam krpanje
perila in popravljanje oblek. Grem tudi na dom. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10.176.	(a
Otroške vozičke
najugodneje kupite pri Banjai, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20.	(1)
a
Kupimo]
M* tMtfti Kupujem
arniko, lipovo cvetje, korenino beladone in vse ostalo zdravilno rastlinje. Ponudbe z vzorci poslati na »Jugodrog«, Subotica 107.	(k
\
Automotor
^ Premog ^
koks, drva nudi I. Pogačnik
Ljubljana, Bohoričeva 5
telefon 20-59 PostreZba brezhibna
Orehova jedrca
zdrava ln lepa, po 20 din ln orehe po 6 din nudi Sever & Komp., Ljubljana.	(i
VINA
iz
Poltovorni DKW avto
zaprt, nosilnost fiOO kg SI na 100 km, najnovejša tipa, kot nov, takoj naprodaj. Cigaletova št. 11 Kovačič.	(f)
Zastopnike
s stalnim mesečnim zaslužkom 3—5000 din, za vse kraje Slovenije in za obisk boljših strank, s kavcijo 100 din za vzorec, sprejme Kočevar Ivo, Maribor, Cankarjeva ulica 14.	(b)
Adler limuzina
elegantna, najnovejše tipe, poraba. 7 litrov, yo-žen samo 9000 km, takoj naprodaj. Ponudbe v upr. »Slov.« pod »Adler — gotovina« št. 10457.
Vnajem
Mesnica v Celju
dobro idoča, se takoj od da v najem. Celje, Marl borska c. 18.
Stanoianja
Enosobno stanovanje
In prazno sobo oddamo. Sv. Petra cesta 81. (č)
Dvosobno stanovanje
oddam 1. julija Cerkvena ulica 21. '	(č)
Gnojnlčne črpalke /•■»■ brzoparilnikl (lAMA
štedilniki	Zmmmmum
novi modeli, višek dovršenosti, odlični v rabi, 10-letna garancija, najnižje cene, izdeluje
Podrial Ciril, Ig 147 pri Ljubljani
Ako želite »najpopolnejše harmonike sveta«, vedite, da vodi strokovno zastopništvo in edina špecijalna trgovina
RUDOLF HR0VAT
Zagreb, lika 49
nekako nalboljta harmonik« I
Centralne vinarne v Ljubljani
bodo zadovoljila Vaše Pivce najbolj I
TELEFON ŠTEV. 25-73
Med
hojev in akacijev, več sto kilogramov, proda čebelarstvo Cesta v mestni log 53, Ljubljana. (I)
Za potovanje
Ivan Kravos
Maribor, Aleksandrova c. 13
Telefon 22-07.
Letoviščarjem
se priporoča gostilna pri »Mačku«, Poljane. (L
Za letovanje v Poljanah
se priporoča gostilna Tavčar v Poljanah nad Škofjo Loko.	(L

I
Gumbnke, gumbe, entel,
ažur, monograme izvrši
ekspres
Natek & Mikeš
LJUBLJANA
Frančiškanska ulica
Poizvedbe
i
Prstan
pečatni, z rdečim kamnom, sem izgubil. Prstan Je majhne vrednosti, pač pa drag družinski spomin. Najditelj dobi 500 din nagrade. — Naslov v upravi »Slov.« pod 10152
Majhno posestvo
lepa hiša, ln poltovorni avto, novo gume, nosilnost 1200 kg — prodam. Ant. Ivane, St. Jernej.
Varno naložen denar!
Travnik 11.000 m", neposredna bližina kolodvora na Lavercl, naprodaj. -Naslov v upravi »Slov.« pod št. 10465.	(p)
Visokopritilična hiša
skoraj nova, pripravna za vsako obrt ali trgovino, na najbolj prometnem kraju v Zagorju ob Savi,z majhnim vrtom — ugodno naprodaj. Pojasnila daje Ljudska hranilnica in posojilnica v Zagorju ob Savi.	(p
Tovarno
popolnoma urejena za barvanje, čiščenje apre-tur Itd., tekstilna z vsemi stroji in dobro zaposlena - ugodno naprodaj. Informacije: Martinušič, Varaždin.
Lepe starke
Poskusite ta enostaven lahek način, da boste izgledali sveža in mlada
Hiša
pol ure od žel. postaje, na lepem, zdravem prostoru, Ima 4 sobe, predsobo, kuhinjo ln 3 kleti, naprodaj za 20.000 din. Naslov v upravt »Slov.« št. 10.105.	,(p
IFTFHT11
Tvrdka Ivan Kacin
proda več raznovrstnih harmonijev po znižani ceni tudi na obroke. (1
Gramofonske ploSie
šlagerje, plesne, narodne harmoniko in pet.iem samo Din 30"-. — Stnre vzamem v račun.
O metana mleka ln olivno olje, oboje pre-^ čiščeno — in pasterizirano — pomešana sta še z drugimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem se ^e dvajset let izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani in pomlajuje Vašo kožo. Odstranjuje gube in pege s tena. Od nje Izgleda koža sveža ln mlada ter daje prijeten občutek in vonj. Dlačice ne rastejo več. Francozinje se kot celota smatrajo danes mnogo lepše, kakor so bile pred nekoliko leti. Strokovnjaki pravijo, da se mora ta nenavaden pojav pripisati zelo povečani porabi kreme Tokalon. Vsak mesec se jo proda do milijona tub. Tudi Vam je potrebno. da Jo začnete še danes uporabljati, pa boste izgledali vsako jutro mlajša. Uspešna učinkovitost Vam je zajamčena v vsakem primeru, alt pa se Vam vrne denar.
iJRDfiMSM
PLOvmnm
'f liiABt
HItr! parobrodsbl prevoz Iz flenoft	t„ e «
Odh,)d iz Snšaka vsak H,n „l	m Sn«a*a T Dalmacijo.
?	ter £ Sa-' D=dJM£ ~ 'letovišči jngo-
,,SLOVENEC", podružnica: Miklošičeva cesta št. 5
Vzajemna posojilnico
r. z. z o. z.
v Ljubljani, NiMošiCcva cesta 7
poleg hotela Union
nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4 Z do 5% po dogovoru.
Nove vloge vsak čas razpoložljive.
Poslužite se varčevalnega krožka! Zahtevajte prospekt!
Posojilnica daje kratkoročna posojila.
dedelf goSlaam * ^ * ^ "aŠega	očeta in
Vinka Rotorja
popotet ffffi^tr0'dne * junija< °b ^g,irih
Trbovlje, dne 27. junija 1939.
Globoko žalujoče družine: Rotar, Reitar, Stih, Dolinšek, Pust in Velaj.
Za jugoslovansko tiskarno v Ljubijani: j ože Kramarič
Izdajatelj: inž. Jože Sodja