Počtni urad 9020 Cetovec — Vertagspostamt 9020 Ktagenfurt tihaja v Cetovcu — Erschemungsort Ktagenfurt Posameini izvod 5 ši!., mesečna naročnina 12 čiiingov P. b. b. Cetovec, petek, 4. junij Koroški Siovenci smo za sporazumno rešitev in zato tudi za nadaijevanje razgovorov Čeprav bi oblika dosedanjega zamudnega reševanja odnosno rte-reševanja člena 7 državne pogodbe, zlasti tudi spričo zadnjih izjav predsednikov koroških strank, ki ne kažejo nobene pripravljenosti, da bi odstopili od preštevanja, upravičevala ostrejšo demonstrativno politiko, smo se koroški Slovenci dosledni svojemu političnemu konceptu sporazumnega reševanja med vlado in zakonodajalcem ter prizadeto manjšino odzvali povabilu za nadaljnje razgovore, da zagotovimo slovenski narodni skupnosti v zaščito njenih pravic in njenega značaja vsaj znosne življenjske pogoje. S tem želimo ponovno potrditi svojo pripravljenost, da prispevamo svoje k zboljšanju vzdušja v Zastopniki mednarodnega tiska so obiskali Koroško Skupina mednarodnih novinarjev, kattopnihov in dopisnikov ugied-"ih časopisov, agenti) in radijskih postaj is obeh Nomčij, Francije, tta-'ije, )ugos)avijo. Sovjetske svese. Madžarske, m Kitajske. Amerike, Misosemske, Boigije, Veliko Britanije in Avstrije, je bivata v sačetku žoga tedna na obisku na Koroškem, Kamor jih jo dožeia povabita v okviru tako imenovanega ,.1000-iet-nega jubiteja". Sporod tridnovnoga bivanja na Koroškem je mod drugim obsegat pogovore s prodsedniki treh v do žetnom sboru sastopanih strank, pogovore s predstavniki obeh osrednjih organisacij koroških Siovencev, pogovor s sastopniki koroškega Heimatdionsta, obiske rasnih ustanov in zgodovinskih krajev, pa tudi ogiod stovenske gimnazijo v Ceiov-c. na žužnem Koroškom pa obisk dvojezične ijudsko šote tor občine Zetezna Kapta. Na sedežu ZSO sta skupino novinarjev sprejeta tajnik dlpt. inž. feilks Wieser in čtan izvršnega odbora Teodor Domej. V datjšem pogovoru sta jih seznanita s potoža-lem in probiomi koroških Stovoncev t°r jtm izročita tud) obsežno dokumentacijo. smislu načel sklepnega akla helsinške konference v korist mirnega Sožitja v deželi in ublažitev napetih odnosov med sosednima državama, osno pa je, da se pri tem nismo "o kakršen koli način odpovedali svojim življenjskim interesom in mednarodno zagotovljenim pravi- cam, kakor jih vsebuje člen 7, ali svojim načelnim pogledom na njegovo rešitev. To je spričo nekaterih zavajalnih poročil v tisku in drugih obveščevalnih sredstvih potrebno nedvoumno poudariti. Tako je za nas slej ko prej nesprejemljivo sleherno reševanje s povezovanjem kakršne koti oblike preštevanja ali na osnovi „soraz-mernega pomembnega števila" slovenske narodne skupnosti, kar bi pomenilo eklatantno kršenje in dejansko revizijo manjšinsko-var-stvenih določil državne pogodbe. Koroški Slovenci pa smo pripravljeni, pridržujoč si svoje pravno gledanje na obveznosti in pravice iz državne pogodbe, iskati skupno sporazumno praktično rešitev našega vprašanja, v kolikor bi le-ta zagotovila obstoj in nemoten razvoj naše narodne skupnosti na vseh področjih sodobnega družbenega življenja. In v tej smeri so se odvijali tudi topot razgovori med eksperti, ki so pripravili osnutek tako imenovanega zakona o narodnih skupnostih, in predstavniki slovenske narodne skupnosti, ki so po drugi strani iznašali svoje predstave in kritične pripombe, pa tudi nedvoumne odklonitve glede posameznih določil osnutka. Pri tem so še številne bistvene divergence ne le v oceni osnutka, marveč zlasti tudi glede izhodišč in smotra za pragmatično reševanje odprtih vprašanj. To se izraža posebej v različnih pogledih na pomen in vsebino slovenskega uradnega jezika, na krajevno območje posameznih predvidenih rešitev in ne nazadnje na smoter rešitve, ki po našem ne sme predvidevati le cementiranje trenutnega stanja, to je posledica neprekinjene protimanjšinske politike, marveč mora vsebovati popravo tozadevne škode s pospeševanjem vsesplošnega razvoja slovenske narodne skupnosti, ki hoče živeti in se polnopravno razvijati na svoji domači zemlji. Treba je priznati, da kažejo eksperti v tej smeri za naše težnje razumevanje in poskušajo v marsičem priti nasproti našim predstavam, odločali pa bodo šele stranke in zakonodajalec in se bo šele potem videlo, ali gre za nov stvaren pristop ali le za ponovitev igre, kakor pri pogajanjih za kulturno avtonomijo, ko so manjšini naprtili krivdo za prekinitev razgovorov, ker rešitve sami nikdar niso hoteli. Nekatere izjave koroških nacionalistov vsekakor kažejo v to smer. Koroški Slovenci pa smo na razgovorih ponovno poudarili, da smo pripravljeni za sporazumno rešitev in za nadaljevanje razgovorov tudi še za daljši čas, ker smo mnenja, da je ob stvarnem pristopu, kakor pride do izraza pri razgovorih z eksperti, mogoče najti zbliža-nje stališč in s tem osnovo za sporazumno znosno rešitev. Kritična ocena avstrijske manjšinske politike V Ljubljani je bilo prejšnji teden posvetovanje o vprašanjih slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Prireditelja sta bila Inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani ter Zavod za migracije in narodnosti v Zagrebu, sodelovali pa so znani strokovnjaki iz vseh jugoslovanskih republik in pokrajin. Na posvetovanju so obravnavati predvsem mednarodnopravne vidike položaja obeh manjšin v Avstriji ter z znanstvenimi prijemi kritično ocenili zlasti oba zakonska osnutka (mišljena sta tako imenovani zakon o narodnostnih skupnostih ter noveliza-cija zakona o ljudskih štetjih), ki ju Avstrija skuša predstaviti kot ..ureditev, ki bo lahko zvor drugim". Poglavitna ugotovitev znanstvenega posveta jugoslovanskih strokovnjakov za mednarodno pravo in manjšinska vprašanja pa je prav nasprotna: udeleženci posveta so namreč ugotovili, da sta temeljni značilnosti obeh zakonskih predlogov v tem, da ne pomenita niti najbolj skromne uresničitve člena 7 državne pogodbe; nadaljevanje takšne prakse manjšinske zaščite, kot so jo doslej pojmovale odgovorne politične sile v Avstriji in še posebej na Koroškem ter Gradiščanskem, pa bi v zadnji konsekvenci lahko privedlo celo do etnocida — kajti po kriterijih, ki so se izoblikovali v zadnjem času v Združenih narodih, takšna politika predstavlja celo zametke sekundarnega (posrednega) genocida. Do te, za Avstrijo in njeno manjšinsko politiko vse prej kot pozitivne ocene so udeleženci posveta prišli na podlagi vrste uvodnih referatov in temeljite razprave (obširneje poročamo o posvetu na 2. strani današnje številke — op. ured.j. Ob koncu pa so sprejeli posebno izjavo o položaju slovenske in hrvaške narodne manjšine v republiki Avstriji, ki jo bomo zaradi obsežnosti in tehtnosti v celoti objavili v prihodnji številki našega lista. Demonstracija na Dunaju za pravice manjšin v Avstriji V ponedeljek, torej isti dan, ko so bili na Dunaju pogovori med strokovnjaki vlade in strank ter predstavniki obeh osrednjih slovenskih organizacij, je avstrijska prestolnica doživela mogočno solidarnostno demonstracijo v podporo boju koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov za dosego pravic, zagotovljenih v členu 7 državne pogodbe. Kot organizatorji demonstracije so nastopali Avstrijsko odporniško gibanje, Avstrijska visokošolska zveza, Hrvatski akademski klub ter Klub slovenskih študentov na Dunaju, solidarno pa so se jim pridružile še številne druge demokratične organizacije — od katoliških preko socialističnih do komunističnih; pa tudi Zveza slovenskih zatorjem zagotovila, da vidita v demonstraciji ..učinkovito podporo boja slovenske narodne skupnosti na Koroškem za polno enakopravnost na podlagi pravic, zagotovljenih v državni pogodbi". Demonstracije se je udeležilo okoli 3000 ljudi („uradni" ocenjevalci so podobno kot pri takih prireditvah na Koroškem najmanj polovico udeležencev enostavno ..spregledali"), ki so s transparenti in gesli v nemškem, slovenskem in hrvaškem jeziku nedvoumno in glasno izpovedali: da zahtevajo takojšnjo in popolno izvedbo člena 7 brez kakršnega koli ugotavljanja ali preštevanja manjšine, da terjajo prepoved Heimat-diensta ter vsakršne dejavnosti in M!adi sociatisti na Koroškem: Zahtevamo prepoved KHD in vseh protimanjšinskih, neonacističnih organizacij Zveza socialističnih študentov Avstrije (VSStG) je ta teden odgovorila na ..ukor", ki ga je dobila s strani vodstva stranke zaradi svojega sodelovanja pri nedavni demonstraciji na dunajski univerzi, kjer je — kakor smo poročali — skupaj z drugimi demokratičnim) študentskimi organizacijami protestirala zaradi protislovenskih provokacij neonacističnih sil. VSStO poudarja, da se sicer priznava k programu stranke, vendar pa ima v manjšinskem vprašanju nasprotno stališče od koroške SPO, medtem ko od zvezne vlade zahteva brezpogojno In popolno izvedbo člena 7 državne pogodbe. In še posebej je VSStO poudarila, da se v ničemer ne distancira od protifašistične demonstracije dne 18. maja. Se bolj jasno in odločno stališče pa je te dni zavzela Socialistična mladina Koroške (SJ). Izrekla se je proti slehernemu ugotavljanju manjšine, ker tako štetje nasprotuje členu 7. Zahtevala je prepoved koroškega Helmatdlensta ter vseh protimanjšinskih, neonacističnih organizacij in propagande, hkrati pa je zahtevala uvedbo postopka za Izključitev iz stran- organizacij 'na'Koroškem'in Narodni propagande proti manjšinam, da presvet koroških Slovencev sta organi- otirajo prot. popuščanju vlade pred nemškimi nac.onahsti m neonacističnimi elementi, da so solidarni s koroškimi Slovenci in gradiščanskimi Hrvati v njihovem boju za resnič-no enakopravnost. Posebej so bile te zahteve izražene tudi v kratkih nagovorih pred poslopjem urada zveznega kanclerja, medtem ko jih je veččlanska delegacija še ustmeno posredovala kanclerju dr. Kreiskemu v dveurnem pogovoru. Na zaključnem zborovanju sta poleg predsednika KSŠ Mirka Bo-ročnika in predstavnika hrvaških akademikov Jugoviča, ki sta opozorila na neizpolnjena določila člena 7 in na oblike protimanjšinske dejavnosti na Koroškem in Gradiščanskem, spregovorila tudi predsednik avstrijskih visokošolcev Georg Karasek ter podpredsednik Avstrijskega odporniškega gibanja Josef Hindels. Posebno Hindels je naglasil potrebo po solidarnosti vseh demokratov in antifašistov in je omenil ke vseh tistih članov, ki imajo funkcije v KHD. Nadalje se je izrekla za Izpolnitev državne pogodbe, za kar pa mora biti predhodno ustvarjeno primerno ozračje, najprej z diskusijo o manjšinskem vprašanju znotraj stranke In potem še z diskusijo v koroški javnosti. Prav tako se je SJ zavzela za ustanovitev podjetij podržavljene industrije v gospodarsko nerazvitih krajih, kjer prebivajo Slovenci, da bi tako ustvarili stalna delovna mesta. In končno je sociaiistična mladina še zahtevala, da je treba šolske knjige pregiedati z ozirom na njihovo zgodovinsko pravilnost in morebitno manjšini sovražno vsebino. Jasno in odtočno stališče mladih sociaiistov je vsekakor pravilen in zaslužen odgovor ne samo SPO (kot vodilna stranka pa je seveda najbolj prizadeta), marveč vsem odgovornim poiitičnim dejavnikom v dežeii in državi, ki zaradi svojega popuščanja nem-škonacionalističnim in neonacističnim silam nosijo odgovornost, da se je Avstrija pred domačo in mednarodno javnostjo znašla v položaju, ko ni sposobna niti voijna rešiti manjšinsko vprašanje v duhu svojih mednarodnih pogodbenih obveznost). veliki delež, ki so ga prispevali koroški Slovenci v boju proti fašizmu. Opozoril pa je tudi na vpliv, ki ga v Avstriji še vedno ali že spet imajo stari in novi pristaši nacistične miselnosti ter se v tej zvezi izrekel proti „hochgradige Hitler-Jungen" (kot takšen se je svoječasno pobahal deželni glavar Wagner). UGOTOViTEV PR!ZNAN!H ZNANSTVEN!KOV: Avstrija postaja kriva deiikta po mednarodnem pravu kajti njena manjšinska potitika predstavija posredni genocid Tako bi lahko v enem stavku strnili ugotovitve, do katerih so prišli števiini priznani znanstveniki in akademiki iz vseh jugosiovanskih repubiik in pokrajin, ki so prejšnji petek sodeiovaii na ijubijanskem posvetovanju o aktuainih vprašanjih slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji. Posvet sta skupaj priredita inštitut za narodnostna vprašanja v Ljubljani ter Zavod za migracije in narodnosti v Zagrebu. Dopoi-danskemu deiu posvetovanja pa so poieg drugih ugiednih osebnosti prisostvovati tudi čiana predsedstva SR Siovenije Vida Tomšič in Josip Vidmar (ki je zbor pozdravi) v imenu Siovenske akademije zna-nosti in umetnosti) ter predsednik SZDL Siovenije Mitja Ribičič, kar vse-kakor dokazuje, da pripisujejo tem vprašanjem v Sioveniji izredno veiik pomen. .Kako absurdno je, če so danes pravice manjšin še zmeraj problem za nekatere visoko razvite države, ki se ponašajo z visoko razvito demokracijo." Te besede Edvarda Kardelja, ki jih je v svoji uvodni besedi navedel ravnatelj ijubljanskega Inštituta za narodnostna vprašanja dr. Janko Jeri, so kakor nalašč primerne za konkretni problem Avstrije in njenih obveznosti po mednarodnem pravu, še posebej po državni pogodbi iz leta 1955 in njenem 7. členu. Medtem ko jugoslovanski, pa tudi avstrijski strokovnjaki ugotavljajo, da so zaščitna določila iz te pogodbe še vedno toliko kot neizpolnjene, nastopajo avstrijski predstavniki na mednarodnih (orumih z neresničnimi trditvami, da je Avstrija svoje obveznosti do manjšin razen malih izjem že izpolnila (deloma menda še preveč!), v kolikor pa tozadevna določila še niso izpolnjena, pripravlja .ureditev, ki bo lahko za vzor tudi drugim" — pri čemer mislijo predvsem tako imenovani zakon o narodnostnih skupnostih. Da pa gre pri tej .vzorni ureditvi" za vse kaj drugega kot za vzorno ureditev, je bilo zelo jasno prikazano na posvetu, kjer so priznani strokovnjaki ugotovili, kaj omenjeni zakon o narodnostnih skupnostih, ki pa je neločljivo povezan z novelizacijo zakona o ijudskih štetjih, pomeni v luči dosedanje, sedanje in bodoče avstrijske prakse manjšinske zaščite, oziroma kako se ob teh dveh načrtih kaže uresničevanje sprejetih mednarodnih obveznosti zlasti v luči novejših spoznanj o manjšinski zaščiti. Tako je profesor mednarodnega prava na ljubljanski univerzi dr. Borut Bohte, ki je skupaj s profesorjem dr. Budistavom Vukasom iz Zagreba nakazal mednarodnopravne vidike položaja slovenske in hrvaške manjšine v Avstriji, ugotovil, da obveze, ki jih je Avstrija sprejeta za zaščito svojih manjšin, tako po občih kot mednarodnopravnih aktih, kakršna je tudi državna pogodba o vzpostavitvi neodvisne in demokratične Avstrije, terjajo, da s posebnimi zaščitnimi ukrepi pospešuje razvoj manjšin. Pri svojem izvajanju se je dr. Bohte opiral na ugotovitve organov OZN (kjer redno deluje kot delegat Jugoslavije) ter je upoštevat načela in stališča Združenih narodov o zaščiti manjšin, med katerimi je pomembno ziasti tisto, da pravic manjšin ni mogoče povezovati z njihovo šte-viično močjo. Avstrija vendar teh formaino-pravnih obveznosti ne izpoinjuje v duhu načeta „bona fide" (vestno in pošteno), je naglasil dr. Bohte, temveč zeio formaino, ko prikazuje svojo notranjo zakonodajo v naj-tepši iuči, v resnici pa reducira manjšinsko zaščito do izničenja. „To pa po novejši terminoiogiji, izobii-kovani v mednarodnih teiesih, predstavtja sekundarni (posredni) genocid, Avstrija pa postaja kriva detikta po mednarodnem pravu." Kot nadaljnji problem, tesno povezan s prvim, je dr. Bohte označil dejstvo, da Avstrija dopušča ozračje, ugodno za protimanjšinsko dejavnost in za oblastno obnašanje organizacij, ki ne diktirajo samo takšne politike Avstrije do manjšin, temveč predstavljajo tudi tisto plat, ki jo zajemajo denacifikacijski členi državne pogodbe, oživljajo ve-lenemštvo in celo zametke neonacizma. Obveznosti Avstrije pa ne izhajajo samo iz državne pogodbe, je opozori! koreferent dr. Vukas, marveč poleg tega tudi iz vrste regionalnih in univerzalnih dokumentov. Čeprav je v njih govora o občih pravicah človeka, pripadajo te pravice posebej tudi manjšinam, saj neposredno pomagajo ohranjati njihove značilnosti. Mimo dokumentov, h katerim je posebej pristopila tudi Avstrija, pa gre zlasti za načelne postavke iz helsinške sklepne listine, je meni) dr. Vukas. In posebej je bilo ugotovljeno: ..Kar pa zadeva temeljni dokument za zaščito Siovencev in Hrvatov v Avstriji, je avstrijska državna pogodba dovolj jasna in celo po ponovni avstrijski judikaturi samoiz-vedbena (seitezecuting), to se pravi, da njena določila ne potrebujejo nobenih posebnih izvedbenih aktov." Zato sta referenta oba zakonska osnutka upravičeno in pravilno ocenila kot člena v verigi postopnega zmanjševanja obsega in vsebine manjšinske zaščite. Osnutek zakona o narodnostnih skupnostih je posebno dobro ka-rakteriziral tudi prof. dr. Janko Ple-ferski z ljubljanske univerze, ki je dejal, da 39 gostobesednih paragrafov zakonskega načrta izničuje pet kratkih, toda zelo jasnih odstavkov sedmega člena avstrijske pogodbe in skuša zakriti dejstvo. da Avstrija teh svojih jasnih obveznosti vseh 21 let, odkar veljajo, ni izpolnjevala, pač pa je sistematično izpodkopavala pravice manjšin, slovenske in hrvaške, ki ju ta člen varuje. Oba zakonska načrta — novelo o ljudskih štetjih in zakon o narodnostnih skupnostih — je treba gledati kot nedeljivo celoto, je poudaril dr. Pleterski ter opozoril, da zakon o narodnostnih skupnostih brez ugotavljanja manjšine (ali štetja posebne vrste) sploh ni izvedljiv. Kritično je ocenil tudi vnašanje določil senžermenske pogodbe iz leta 1919, ki imajo — kot je dejal referent — izključni namen omogočiti pravno podlago za preštevanje, čeprav avstrijska državna pogodba, ki takšnega določila ne pozna, kot lex posterior izloča sen-žermensko pogodbo kot pravni dokument. Svoja izvajanja je dr. Pleterski zaključil z ugotovitvijo, da razkriva osnutek zakona o narodnostnih skupnostih težnjo po zmanjševanju uveljavljenih pravic ter potrjuje vso protimanjšinsko dejavnost zadnjih dveh desetletij — od šolskega zakona iz leta 1959, ki je odpravil obvezno dvojezično osnovno šolo, pa do podiranja napisov leta 1972. Zgodovinski pregled dejanskega položaja Slovencev na Koroškem s posebnim ozirom na oba omenjena zakonska osnutka je poda! dr. Tone Zorn, sodelavec Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Med pozitivnimi elementi je omenil vse večjo podporo, ki jo manjšinama v Avstriji nudijo demokratične sile večinskega naroda; prav tako je opozoril tudi na sedanja pogajanja med vlado in predstavniki manjšinskih osrednjih organizacij. Kljub vsemu temu pa se — kakor je ugotovil dr. Zorn — stvarni in ozemeljski obseg manjšinske zaščite krči, in sicer zaradi koncesij, ki jih pristojni dejavniki dajejo nacionalističnim silam. Analizo števnih metod v Avstriji in posebej na Koroškem pa je podal profesor dr. Vladimir Klemenčič, ki je menil, da novela k zakonu o ljudskih štetjih omogoča poljubno metodo in tako predstavlja nov inštrument za še bolj intenzivne oblike pritiska na Slovence kot doslej; zlasti pa novela k zakonu o štetju tudi ne pred- Pomembni delovni zmagi Proga Beograd-Bar ENA NAJATRAKT!VNEJŠ!H NA SVETU Ob koncu minulega tedna so slovesno Izročili prometu železniško progo Beograd—Bar, ki je po splošni oceni ena najsodobnejših, hkrati pa tehnično najtežjih in najatraktivnejših na svetu sploh. Zamisel o izgradnji železniške povezave med Beogradom in Jadranskim morjem sega že v leto 1855, vendar je takrat ostalo vse le pri lepi zamisli. Resneje so začeli ta načrt uresničevati šele po drugi svetovni vojni ter so progo z večkratnimi prekinitvami gradili od leta 1952 dalje. Proga je dolga 476 kilometrov ter je speljana po prepadnih stenah; okoli 115 kilometrov proge pa so morali sploh ..izsekati" iz skalnatih masivov, kajti na celotni trasi so prebili 245 predorov ter zgradili 214 mostov in viaduktov v skupni dolžini kakih 16 kilometrov. Najdaljši predor na progi Beograd—Bar (Sozina) meri 6970 metrov, najdaljši most v dolžini 498 metrov je speljan preko Male Rijeke, hkrati pa je z višino 201 m to tudi najvišji most ne le na progi, ampak sploh v Evropi ter upravičeno velja za mojstrovino graditeljev te proge. Dograditev železniške proge Beograd—Bar pomeni veliko pridobitev za vso Jugoslavijo, zlasti pa še za Črno goro, ki je s tem dobila novo povezavo s svetom. Letališče v Mariboru POMEN! NOVO OKNO V SVET Prav tako konec minulega tedna je bila slovesna otvoritev novega letališča v Mariboru. Z gradnjo so pričeli 4. aprila 1974, zdaj pa razpolaga ledišče z vzletno-pristajalno stezo, ki je široka 45 in dolga 2500 metrov, z letališko ploščadjo v velikosti 150 krat 112 metrov, z restavracijo, skladiščem, velikim parkiriščem in drugimi potrebnimi prostori ter službami za potniški, blagovni in mednarodni promet. Z dograditvijo letališča bo že to nedeljo vzpostavljena redna letalska povezava med Mariborom (in s tem severovzhodno Slovenijo) in Beogradom. Poslej bodo letala iz Beograda letela v Maribor vsak dan razen ob sobotah. V prvi vrsti pa bo nova letalska linija namenjena poslovnim krogom obeh mest, ki navezujeta čedalje tesnejše stike. videva nikakršnih sankcij zoper sta-fisfične manipulacije. Podrobneje o položaju gradiščanskih Hrvafov sta udeležencem posvefa govorila profesor Mirko Valenfič in Mirjana Domini z Zavoda za migracije in narodnosfi v Zagrebu. Podobno kof referenti, ki so orisali problematiko koroških Slovencev, sta tudi zagrebška strokovnjaka prišla do ugotovitve, da zakonska osnutka, ki ju Avstrija napoveduje kot ..vzorno rešitev" nikakor ne predstavijata koraka naprej, ampak nasprotno !e nadaijevanje tiste protimanjšinske poiitike, ki se nevarno oddaijuje od duha in črke doiočii državne pogodbe. Uvodoma je udeležence posvetovanja v imenu Slovenske akademije znanosti in umetnosti pozdra- Ustanovni občni zbor Kluba slovenskih občinskih odbornikov Klub slovenskih občinskih odbornikov, ki deluje kot interesna skupnost komunalnih politikov že od zadnjih občinskih volitev (1973) naprej, je imel v soboto 29. maja svoj ustanovni občni zbor. Tako je Klub tudi formalno postal društvo — z namenom, da pospešuje delo slovenskih občinskih odbornikov v prid občin in slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Po pozdravnih besedah je predsednik Kluba Filip Warasch v krajšem referatu nakazal pomen proračuna v komunalni politiki. Posebno je poudaril, da je važno videti, čemu so namenjene posamezne proračunske postavke, kajti le tako je možno spoznati smer politike vodilnih v občini in iznesti kritiko. Kakor je povedal v delovnem poročilu vodja klubskega biroja Franc Wedenig, je Klub izdal dva priročnika v slovenščini v obliki slovarjev. Oba priročnika je pripravil zvesti sodelavec in strokovni svetovalec Kluba dr. Pavel Apovnik. Druge dejavnosti Kluba — strokovni seminarji in krajevni sestanki — so bile namenjene informiranju na strokovnem področju in medsebojni povezavi občinskih odbornikov in njenih namestnikov. Pred letom so bili člani na študijskem potovanju po Jugoslaviji. Močno pa se je Klub angažiral, kakor je bilo povedano v delovnem poročilu, za postavitev Koroške enotne liste pri zadnjih deželnozborskih volitvah. O izidu volitev je klubski biro izdelal analizo za posamezne občine dvojezičnega ozemlja. Kot gost je govoril na občnem zboru prejšnji dolgoletni župan občine Devin-Nabrežina pri Trstu dr. Drago Legisa o nalogah občin na naselitvenem območju manjšin z ozirom na regionalno politiko. Po mnenju predavatelja velja za manjšine še bolj kot za večje narode, da morajo upoštevati v političnem konceptu predvsem gospodarstvo, ker zgolj s kulturno-prosvetnim programom ni možno zagotoviti zdravega razvoja in obstoja. Narodna skupnost si mora biti povsem na jasnem, kako se bo gospodarsko zasidrala. Ustrezne predstave o gospodarstvu v določenem kraju in konkretne koncepte zanj pa je mogoče dobiti le na podlagi predhodnih temeljitih raziskav gospodarskega in socialnega stanja. Z jasnimi, znanstveno dognanimi koncepti o gospodarskem razvoju v občini in pokrajini, ne z gojenjem folklorne tradicije, bo narodna skupnost končno uspela tudi v širšem družbenem pomenu, saj se bo uveljavila kot samozavesten subjekt družbenih dogajanj, je naglasil dr. Legiša. Občni zbor je izvolil novo predstojništvo, v katerega so bili zvoljeni vsi člani starega odbora in dodatno še mandatarji iz krajev, ki doslej niso bili zastopani v vodstvu organizacije: Filip Warasch (predsednik), Miha Antonič in Rudi Vouk (podpredsednika), Mirko Kert, Feliks Wieser in Janez Miki bodo tudi v naprej člani predstojništva, v katerega sta bila izvoljena še Janez Fludl iz Globasnice in Herman Jager iz Škofič. Po sklepu predstojništva bo novemu vodstvu — kot doslej — pripadal kot kooptiran član dr. Pavel Apovnik. V nadzorni odbor so bili izvoljeni: Janko Schottl (Hodiše) kot predsednik ter Mirko Oraže (Sele) in Franc Smrtnik (Železna Kapla). Dr. Luka Sienčnik (Dobrla vas) pa je postal častni član Kluba. -4d- vil akademik Josip Vidmar, ki je dejal, da se Akademija v celoti strinja s skrbmi, ki jih ima slovenska javnost s slovensko manjšino na Koroškem. .Akademija se zaveda lega, da če ni mogoče tega vprašanja urediti na osnovi človečanske zavesti, na osnovi pravice sieher-nega posameznika do samoopre-deiitve in na osnovi mednarodnih pogodb, da je treba te pravice tukaj na juridičen in poiitičen znanstveni način ugotoviti in jih pripraviti tako, da bomo z njimi iahko nastopiti pred svetovno javnostjo." Vidmar je zagotovil, da se Akademija te naloge popolnoma zaveda in da bo skušala v sakem oziru to posvetovanje in njegove rezultate podpreti s svojo avtoriteto in s svojim znanstvenim aparatom. Akademik Vidmar je opozorit na tako imenovani .prastrah", .ki baje eksistira v Avstriji in ki izvaja na našo manjšino popolnoma nemogoč pritisk"; prav tako pa je omenil tudi demokratične sile, .ki se upirajo nasilju nad slovensko manjšino in nad vsemi mahinacijami, ki jih avstrijske stranke s svojimi poskusi novih zakonov in interpretacijami mirovne pogodbe skušajo uveljaviti". Na te sile moramo apelirati, je dejal akademik Vidmar ter naglasil: ..istočasno pa se moramo zavedati, če se borimo za našo manjšino, da se ne borimo samo za njeno individuaino usodo, temveč da se borimo prav tako za te demokratične eiemente v Avstriji, da se borimo za demokratično idejo v svetu in za čtovečan-ske odnose med narodi, kakršni morajo obveijati, če naj čioveška družba v tako pisani, bi rekei, skupini, kakršno predstavija Evropa, eksistira in če naj more eksistirati." Svoja izvajanja je Vidmar zaključil z ugotovitvijo, da za udeleženci tega posvetovanja .dejansko stoji ne samo vsa Jugoslavija, vsa njena kultura, ampak da stoji za nami ves kulturni svet, ki se zaveda tega, kakšne so človečanske pravice kakšne naj bodo, zlasti v Evropi 20. stoletja." Boj za pravice manjšin je boj za demokracijo v državi Ob spoznanju, da je boj za pravice manjšin hkrati boj za demokratični razvoj v državi sploh, dobiva prizadevanje koroških Slovencev in gradiščanskih Hrvatov za dosego popolne in vsestranske enakopravnosti, zlasti pa njihov odpor proti slehernemu ugotavljanju oz. preštevanju kot pogoju za uveljavitev narodnostnih pravic čedalje širšo podporo demokratičnih sil po vsej Avstriji. Za poglabljanje tega ..zavezništva" v boju za demokratizacijo skupne domovine pa je potrebno, da je večinski narod čim bolj podrobno seznanjen s položajem in problematiko narodnih manjšin. Temu namenu služi tudi publikacija, ki so jo pred nedavnim skupno izdale Komunistične zveze na Dunaju, v Celovcu, v Gradcu, v Linzu, v Salzburgu in na Tirolskem. V informacijo naj bo povedano, da se te organizacije strogo ločijo od KPd, s katero nočejo imeti nobene zveze; očitajo ji, da se je odvrnila od revolucionarnih ciljev in postala reformistična stranka. Glede Sovjetske zveze pa so te organizacije mnenja, da je bil tam spet vzpostavljen kapitalizem; zato podpirajo politiko LR Kitajske. Letos poleti se nameravajo zdaj še ločene skupine združiti v vseavstrijsko organizacijo, ki se bo imenovala „Kommunistischer Bund Osterreichs". Omenjena brošura nosi naslov „Ge-gen jede Minderheitenfeststellung — Fiir die volle Gleichberechtigung der Minderheiten in Osterreich!" (Proti slehernemu ugotavljanju manjšin — Za popolno enakopravnost manjšin v Avstriji). Kot manjšine so navedeni Čehi in Slovaki na Dunaju, Cigani, Madžari in Hrvati na Gradiščanskem ter Slovenci na Koroškem in Štajerskem, medtem ko so Židje omenjeni le kot verska skupina, ki je sicer povsem asimilirana. Odnos do manjšin je v publikaciji takole prikazan: Avstrijska buržoazija zasleduje napram manjšinam že od nekdaj politiko zapostavljanja in diskriminacije. Vzroki za tako politiko so pogojeni v kapitalističnem družbenem redu, h katerega metodam že vedno spada načelo „deli in vladaj" — se pravi cepitev ljudstva. Temu služi vsa šovinistična gonja in hujskanje Proti Slovencem; vendar pa to ne prihaja samo s strani gotovih organizacij in iz vrst ^nepoboljšljivih" — danes je po mnenju Komunističnih Zvez socialdemokracija glavni nosilec reakcionarne šovinistične politike. Glede načrtovanega zakona o narodnostnih skupnostih je v brošuri rečeno, da se glede na to, kako ga bodo morda še modificirali, ostane njegovo jedro nadaljnje teptanje pravic manjšin in diskriminacija. Nameravano štetje posebne vrste pa je označeno kot popolnoma nedemokratičen in reakcionaren ukrep, kajti z njim hočejo meščanske stranke napraviti elementarne pravice delov avstrijskega ljudstva odvisne od številk oz. od odstotkov; poleg tega pa bi to Nagrada Veiterju Združenje sudetskih Nemcev bo svojo ietošnjo Karlovo nagrado podelilo profesorju Theodorju Veiterju, generalnemu sekretarju društva za študij svetovnega begunskega problema (AWR). Nagrado prejme prof. Veiter za svoje delo v službi beguncev iz vsega sveta, poleg tega pa za svoje zasluge pri formuliranju in raziskavi prava narodnostnih skupnosti in manjšin. pomenilo nadaljevanje šovinistične gonje in nacionalistične zastrupitve nemško govorečih ljudi, s tem pa cepitev ljudstva. Zato je zavrnitev ugotavljanja manjšin in zakona o ..pospeševanju", ki pa prav tako določa štetje, v interesu vseh avstrijskih delovnih ljudi, kajti šovinizem in cepitev nikakor nista v korist prebivalstva Avstrije. Na konkretnih primerih prikazuje brošura diskriminacijo koroških Slovencev, zapostavljanje pred uradi in sodišči, v šoli in v vojski; razlaga vlogo teorije o vindišarjih, ki je eden najbolj zgovornih primerov vnašanja razdora med ljudstvo; v zgodovinskem delu sta prikazana čas okoli leta 1920 ter doba med obema vojnama in široko mesto je posvečeno protifašističnemu boju, v katerem je sodelovalo mnogo koroških Slovencev. Nadalje so v brošuri ovrženi ..argumenti", ki jih navajajo zagovorniki ugotavljanja manjšine; današnja koroška ..stvarnost" pa je med drugim prikazana na podlagi člankov iz nemškega tiska, govorov politikov in hujskaških prireditev znanih nacionalističnih organizacij. Med drugim vsebuje brošura tudi poziv avstrijski sindikalni zvezi (OGB), naj zavzame jasno stališče proti preštevanju manjšin. Beseda soseda v dežeti ostane izrečena v prazno če je sosed noče siišati Pod geslom ..Beseda soseda v deželi" je celovška galerija Hildebrand priredila prejšnji ponedeijek literarni večer, na katerem sta koroška slovenska pesnika Andrej Kokot in Valentin Polanšek brala iz svojih del. Predstavila sta se z izborom pesmi, ki sta jih v glavnem sama tudi prevedla v nemščino; ker pa so med poslušalci daleč prevladovali Slovenci, sta svoje pesnitve brala seveda tudi v slovenskem izvirniku. Merodajnim činiteijem pri galeriji Hildebrand brez dvoma gre priznanje in zahvala za organizacijo večera, ki naj bi prispeval k medsebojnemu spoznavanju in s tem tudi boljšemu razumevanju med obema narodoma v deželi. Žal pa je treba ugotoviti, da je beseda slovenskega soseda v deželi tudi tokrat — kakor že večkrat ob različnih priložnostih — precej izzvenela v prazno, kajti nemški sosed je očitno ni hotel slišati. Udeležba na prireditvi, namenjeni predvsem nemško govoreči publiki {kajti Slovenci svoje pesnike lahko poslušamo tudi na lastnih prireditvah), je bila spet enkrat dokaz, kakšen odnos kaže ..kulturni" večinski narod na Koroškem do svojega slovenskega soseda v dežeti. Ali je ta odnos merilo kulturnosti ali pa izraz neke herrenvolkovske vzvišenosti, ni tako važno — v obeh primerih je vsekakor porazen! V zadnjem delu je govora o členu 7, o njegovem nastanku, pa tudi o njegovih pomanjkljivostih, ki — kakor je rečeno v brošuri — nasprotnikom manjšin omogočajo, da ga in- APZ ,,Tone Tomšič" v Ljubtjani praznuje !etos dvojni jubitej Akademski pevski zbor „Tone Tomšič" v Ljubljani obhaja letos kar dvojni jubilej: 30-lefnico povojnega delovanja in 50-letnico ustanovitve moškega APZ, katerega delo je potem prekinila druga svetovna vojna. Osrednji zbor slovenskih študentov, ki nosi danes ime narodnega heroja Toneta Tomšiča, je za svoj jubilej pripravil več prireditev. Poleg sodelovanja pri vseh pomembnejših proslavah, kot so bile stoletnica Cankarjevega rojstva, 35-letnica vstaje, mesec mladosti in podobne, je APZ „Tone Tomšič" priredil v torek svoj letni koncert v dvorani Slovenske filharmonije. Osrednja proslava jubileja Akademskega pevskega zbora pa bo v petek 11. junija v poletnem gledališču Križank, kjer bodo ponovili spored že omenjenega letnega koncerta, pri čemer pa bodo del sporeda pod vodstvom prvega dirigenta Radovana Gobca izvajali vsi dosedanji člani APZ. Koncertu, ki ga bo prenašala tudi televizija, bo sledilo tovariško srečanje. Ob jubileju APZ „Tone Tomšič" so izšle tudi jubilejne plošče in kasete s posnetki značilnih pesmi, ki sta jih akademska zbora pela v raznih obdobjih; predvojni moški APZ predstavlja znamenita pesem „Lipa", ostale pesmi pa je pel mešani APZ „Tone Tomšič" v teku svojega 30-letnega delovanja po vojni. Prav tako je bila izdana obsežna koncertna knjižica, ki vsebuje prispevke dosedanjih dirigentov Radovana Gobca, Janeza Boleta, Lojzeta Lebiča, Marka Muniha in Jožeta Fursta, spominske zapiske o treh povojnih pevskih generacijah, o predvojnem Akademskem pevskem zboru in o umetniškem delu APZ po vojni, poleg tega pa še vrsto statističnega gradiva, fotografij in drugih podatkov iz življenja in delovanja tega ne samo doma, ampak tudi daleč po svetu znanega in priznanega slovenskega ansambla. Njemu in njegovemu dvojnemu jubileju pa je končno posvečena tudi še razstava, ki z zanimivim dokumentarnim gradivom prikazuje razvoj in dosedanje dosežke Akademskega pevskega zbora „Tone Tomšič" v Ljubljani. terpretirajo v smislu svojih šovinističnih namenov. Po mnenju avtorjev brošure se boj za uresničitev člena 7 ne sme voditi v duhu zaupanja v državo, ki že od nekdaj tepta pravice manjšin. Treba se je boriti za konkretne pravice, ki pa morajo biti orisane tako, da so nedvoumne in ne dopuščajo nikakršnih zlonamernih interpretacij. Komunistične zveze se zavzemajo za pravico do dvojezičnega pouka za vse manjšine neodvisno od njihovega števila, kraja bivanja in določenega ozemlja; do uporabe lastnega jezika v neposrednem jezikovnem kontaktu pri uradih in sodiščih na celotnem dvojezičnem ozemlju, vključno Beljak in Celovec, in v vseh instancah, s pomočjo tolmača pa do uporabe lastnega jezika v uradnih zadevah tudi v ostali Avstriji; dvojezične napise vseh vrst (ne samo krajevne table) na celotnem dvojezičnem ozemlju okrajev Šmohor, Beljak, Celovec in Velikovec, še posebej pa zakon o prepovedi vsake diskriminacije manjšin. Cena brošure, ki obsega 62 strani ter je opremljena s številnimi slikami, kartami in faksimili, znaša samo 6 šilingov. Dobite jo v knjigarni „Naša knjiga" v Celovcu, naročiti pa jo je mogoče tudi na naslov: Kristijan Schellander, Siebenbrunnenfeldgasse 18/8, 1050 Wien/Dunaj. OB STOLETNICI ROTSTVA IVANA CANKARJA (6. fM&djefaftjf) Zdaj pa je vprašanje: kje je izhod iz tega bankerota, iz te brezposelnosti? Na to vprašuje nam je nehote in nevede prav lepo in natanko odgovoril tisti principijelni narodnjak, ko je zasmehovaje vprašal: Zakaj pa ne pišete 2a ljudstvo? — Lepo in pravično nam je odgovoril, pove-oal je tisto, kar smo že mi zdavnaj čutili in hoteli v svojem srcu: zgodi naj se, kakor se niora zgoditi: z ljudstvom, k ljudstvu. Kadar pogine — in Bog daj, da bi kmalu zgodilo — ta gnila, z vsemi hudimi 'o naglavnimi grehi obložena družba, takrat fe sme poginiti z jno, kar so zgradili v njenem okrutnem suženjstvu naši kulturni delavci- Takrat se bo pokazalo, da so naši kulturni delavci v suženjstvu krivične in nepoštene družbe delali za ljudstvo, da bo 1 j u d -s t v o , kadar postavi svojo težko nogo da tilnik temu zlaganemu narodnjaštvu, da bo * J u d s t v o trgalo sadove s tistega drevesa, *ti so ga kulturni tlačani za svoje nehvaležne gospodarje sadili ter ga gnojili s svojo srčno Krvjo! — Vse, kar so delali in kar so ustvarili, ^e, za kar so trpeli in umrli naši delavci — ?d Trubarja in Dalmatina, od Matije Gubca l*i puntarskih kmetov — od Prešerna in Ketteja m do vseh tistih, ki trpe in delajo v sramote Polni sedanjosti — vse tisto bo nekoč svobod-^tast svobodnega ljudstva! — , Jakih besed se ustraši principijelno navdu-.^ft narodnjak. Prestraši se in pravi: Saj sem tudi za ljudstvo! To pravi posebno takrat, adar so volitve blizu. Zakaj principijelno **avdušeni narodnjaki imajo to čudno manijo, a neznansko radi zastopajo ljudstvo, kjerkoli, adarkoli in kakorkoli. — Saj sem jaz tudi za 'judstvo! — Q Na vseh koncih in krajih mu leze izpod suk-. K strah pred ljudstvom in zaničevanje do .Judstva. Nekih starih zaprašenih tradicij, ki j*h imenuje narodne svetinje, se drži kakor , °P; ljudstvo mu je še zmirom nekaj takega, ^** sedi ali stoji pred njim, zakliče trikrat „zi- Slovensko ljudstvo in slovenska kultura Predavanje Ivana Cankarja leta 1907 v Trstu {Marsikaj od tega, kar je takrat povedat Cankar, je v poini meri aktuaino tudi še danes.) vio" ter izgine nato kakor kafra — do prihodnjih volitev. Njemu ni ljudstvo drugega nič, kakor trobojna zastava, ki roma križem cele Slovenije po različnih narodnih semnjih, zato da listi potem lahko pišejo: „Prišli so tudi naši vrli Tržačani." — Komaj pa se ljudstvo nekoliko zdrami, komaj začne misliti, da trobojnica ni ne edina ne poglavitna reč, temveč da pride najprej telesni blagor in potem šele narodna slovesnost — že je narodnjak razžaljen, kriči in obrekuje to svoje ljudstvo, ki se je tako nenadoma in nepričakovano izvilo iz trobojne zastave in ta koreniti narodnjak bi videl najrajši, če bi se tisto slovensko ljudstvo, ki se mu ne ljubi več „živio" klicati kakemu vodenemu programu, ker ima drugič skrbi preveč — če bi vse tisto ljudstvo dezertiralo v Ameriko, ali makar na luno. — Ob vsaki besedi, ob vsaki kretnji, ob vsakem dejanju pokaže ocilindren narodnjank, da mu je ljudstvo zoperno, da se ga naravnost boji. Ob vsaki svoji besedi, v vsakem svojem volilnem programu in oklicu pokaže, da ima rad — ne ljudstvo, ampak ljudsko ponižnost. Dokler je ljudstvo ponižno, dokler veruje v prazne fraze, dokler nosi zastavo križem domovine in stavi slavoloke in mlaje ocilindrenim in ofrakanim malikom — dotlej je ljudstvo narod, dotlej se imenuje naše dobro, zavedno ljudstvo. — Komaj se zaveda svoje moči in svoje pravice — tedaj je naenkrat zapeljano ljudstvo, zbegano ljudstvo, z eno besedo: ljudstvo — in narodnjak se razžaljen obrne od njega .. . Zakaj to je najpopolnejša razlaga: navdušen narodnjak je za ljudske pravice, ne pa za ljudsko pravico. Ljudska pravica je samo ena — pravic pa je zelo veliko in imajo najrazličnejša imena; v Trstu jim pravijo svetinje. Za te svetinje — jaz bi res rad enkrat videl, kakšne so — se navdušujejo narodnjaki. Tisto edino, veliko, poslednji pravico sovražijo, ker se je boje; in kadar nam pribori socialna revolucija to veliko poslednjo pravico, nam bo priborila z njo tudi mogočno ljudsko kulturo — in takrat ne bo več prostora ne za tiste sicer vsega spoštovanja vredne svetinje, ne za narod in ne za njegove solzave narodnjake! — O Naj se tem prisiljenim prijateljem ljudstva še tako natanko dokaže, kako puhlo je njih narodnjaštvo in da pomeni ravno nekaj nasprotnega, nego pa ljubezen do ljudstva — nazadnje vprašajo popolnoma nedolžno: Kako da nisem prijatelj ljudstva? Saj sem! — Taki so, kakor kranjski klerikalec, ki je pravkar poljubil župniku roko in se nato začudil: Jaz da sem klerikalec? Kaj pa je to klerikalizem? ... Kakšno sovraštvo do ljudstva? Kaj je to, sovraštvo do ljudstva? Jaz sem prijatelj ljudstva! — Prijatelj je — sinoči pa mu je ka-nalja kožuh vzel! — Ni še dolgo tega, kar sem spoznal človeka, ki živi med delavci že petnajst let. Ko je prišel mednje, so ljudje pljuvali nanj, gospod župnik sam se je toliko ponižal, da mu je pljunil v usta — stran, brezverec, antikrist! — Ko je začel delavce poučevati, da jih je najprej šele privedel do spoznanja krivice, kate- re sužnji so, — ni dobil prostora v celem kraju, skrivati se je moral s svojimi prijatelji v mraku na kakem travniku ali na polju. Kamor se je prikazal, se je prikazalo brž tudi par žandarjev. In ni se zgodilo redkokdaj, da je premišljeval o svojem kulturnem delu med štirimi stenami ter živel na državne stroške. Tudi se mu je pripetilo, da je moral naskrivaj pobegniti iz domovine v svobodno Švico — seveda se je čez par mesecev povrnil ter nadaljeval svojeedelo. Danes, po petnajstih letih so tudi tisti delavci strokovno in politično organizirani, stoje v kulturnem oziru visoko nad mnogoterimi diplomiranimi narodnjaki; po žganju ne smrdi več tam, petje ni več brez melodije in brez besed — samo ne verjamem, če bi tiste besede ugajale narodnjakom. Njih knjižnica je bogata in knjige niso nerazrezane, temveč doživel sem veselje, da so rabljene in posvaljkane take knjige, o katerih pravijo, narodnjaki, da niso pisane za ljudstvo ... Tam in takrat sem videl, kaj je resnično, pogumno, vztrajno kulturno delo, ki se ne prestraši ničesar, ki nikoli ne omahuje, nikoli ne obupuje. Ob tem velikem delu se mi je zazdelo moje lastno delo zelo malenkostno in zelo malo koristno. Zakaj spoznal sem, do kod vodi in kam drži edina pot do rešitve ljudstva iz tlačanstva do rešitve kulture iz današnjega bankrota, do rešitve kulturnih delavcev iz sramotne brezposelnosti, iz zaničevanja in ponižanja! — Edina pot je boj ljudstva, brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen poslednji cilj! Boj za popolno socialno in politično osvobojenje — zakaj brez socialne in politične svobode je nemogoča kulturna svoboda. Dokler bo ljudstvo suženj družbe, suženj tega anonimnega naroda — dotlej bo tlačanila, dotlej bo brezpravna in ponižana tudi duševna kultura. Boj za osvobojenje ljudstva je kulturen boj — in kdor ta boj obrekuje, kdor mu postavlja nečiste cilje, je sovražnik ljudstva in sovražnik kulture. (Konec) V Portorožu je bilo 9. mednarodno pisateljsko srečanje Društvo slovenskih pisateljev in Slovenski center PEN sta letos že devetič priredila mednarodno pisateljsko srečanje, ki se je odvijalo v dneh od 26. do 30. maja v prostorih hotela Metropol v Portorožu. Vabilu prireditelja se je odzvalo izredno veliko število pisateljev z vseh delov sveta. Med gosti pa sta bila tudi koroška pesnika Valentin Polanšek in Andrej Kokot. Na letošnjem srečanju so pisatelji obravnavali dojemanje in ustvarjanje v literaturi, neodzivno literaturo ter vprašanje, kaj je pisatelj, ideolog ali kronist. O tem so bila izrtešena zanimiva stališča. Med drugimi se je v diskusiji oglasil tudi naš pesnik Valentin Po!anšek, ki je spregovoril k zadnji temi, ki je razumljivo pereča tudi za pisca narodne skupnosti. Čeprav so vsi govorniki bili soglasni z ugotovitvijo, da se ideologijo ne da enostavno ločiti od pisatelja-kronisfa in da tudi slednje ni tako preprosto ločiti eno od drugega. Valentin Polanšek je tozadevno menil, da je slovenski pisec na Koroškem brez dvoma kronist, je pa hkrati tudi sooblikovalec svojega kulturnega okolja, Protislovenska gonja Predsednik neke vodovodne za-drage je pred nedavnim nič kadega slateč vloži! denar te astanove prt slovenski posojilnici. Alo so nekateri člani zadrage zvedeli zg ta .prestopek", so zggng/t strgse?! vik in krik, češ da kodo Slovenci s tem denarje??: zgradili še e rt o slovensko gimnazijo rtg Aloroš^errt (ok takšni primitivni logiki se rte čadimo, da so mnenja, da je s/overts^g gtrrtrtgztjg v Celovca last koroškik A/ofertcevj. Čisto resrto so zaktevali, da se denar, predno ki se z rtjtrrt okoristili „ka-dokni" ^/overtct, rgztče/t med posg-rrtezrte člane vodovodne zgtčrttge. Drggt kralci, to ni kakšna .štori-jg" iz s/gvrte dežele Patalcev, temveč resrttčrtg zgodka, ki se je primerila pred rtedgvrttrrt rtg sortčrterrt Koroškem trt celo v neposredni kližini svetovno zrtgrtegg /etovtš^egg kraja — Vrke. Glavno krivdo zg takšne trt po-dokne tzpgde imajo rtgrrt ^oroš^trrt Slovencem dokro zrtgrtt nacionalistični ^rogt, ki rtgčrtrto astvarjajo protislovensko rgzpo/ožertje z /rttjs^grtjerrt trt strg^ovgrtjerrt. Da ok tg^šrterrt vzdašja koroški Alovenci rte rrtorerrto privoliti v ^g^ršrto^o/t prešfettgrtje, je sgrrto po sek: amevno trt ttprgvt-čerto. V okviru kulturne Izmenjave med pobratenima občinama Sele in Škotja Loka gostuje v nedeljo 6. junija 1976 ob 13.30 uri v farni dvorani v Selah ..Loški oder" s kriminaiko MlSOLOVKA Prireditelj KPD .Planina' vabi na to zanimivo in zelo zapleteno igro znamenite angleške pisateljice kriminalk Agatha Christie vse Selane in prijatelje odrske umetnosti iz bližnje in daljne okolice. sveta v katerem živi. Pri tem se pa seveda srečuje s problemi, ki jih pisatelj večinskega naroda ne pozna. Njegova naloga je tudi v tem, da s svojim delom pomaga ohraniti individualnost svojega naroda, njegov jezik in kulturo. To pa mora povedati tudi drugim, v prvi vrsti večini v deželi, kar pa je na Koroškem sila težavno, ker vsi vemo, da Slovenca prezirajo na vseh področjih. Polanšek je nakazat, da celo pisatelji večinskega naroda, predvsem tisti, ki so že dosegli priznanje, odhajajo, ker imajo v tem prostoru premalo odzivnosti oziroma jim prisotna nacionalna mrž-nja ne daje možnosti, da bi to situacijo premaknili z mrtve točke in to skušajo z drugega okolja. Zato je slovenski pisatelj na Koroškem tembolj zadolžen, da opravlja nalogo kronista in ideologa ter oblikovalca novega bolj naprednega sveta, ki hkrati tudi pomeni cilj enakopravnosti koroškim Slovencem, ki se morajo zanjo še vedno boriti. Letošnje srečanje pisateljev v Portorožu je bilo povezano tudi s 100-letnico rojstva Ivana Cankarja. Prot. Jaro Dolar je pripravil zanimivo razstavo Cankarjevih del, ki so bila prevedena v razne jezike. Cankarju pa so posvetili tudi literarni večer, na katerem so prisotni književniki brali v svojem jeziku odlomek iz Hlapca Jerneja. Med njimi je bil tudi Valentin Polanšek, ki je na tem večeru zastopal Slovence, za njim pa so Cankarja Slovensko prosvetno društvo .Trta" v Zitarivasijev četrtek 27. maja zvečer priredilo pri Rutarju v Žitari vasi srečanje moških pevskih zborov, katerega se je udeležilo pet zborov slovenskih prosvetnih društev .Zarja" iz Železne Kaple pod vodstvom Joška Wruli-cha, .Edinost" iz Štebna pri Globasnici, vodi Janez Petjak, .V. Poljanec" iz Skocijana, dirigent Han-zej Kežar, .Edinost" iz Pliberka vodi Folti Hartman in .Trta" iz Žitare vasi pod vodstvom Jozeja Starca. Tega nadvse uspelega koncerta podjunskih pevskih zborov se je udeležilo okrog sto pevcev. Med številnimi prijatelji slovenske pesmi, ki so prišli od blizu in daleč, da prisluhnejo ubranim melodijam naših pevcev, so bili nazvoči tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze Hanzi Weiss in drugi predstavniki slovenskih narodnih organizacij na Koroškem. Številno publiko je v imenu domačega prosvetnega dru- brali še v osmih drugih jezikih, kar je za udeležence bilo izredno in enkratno doživetje. V okviru letošnjega srečanja je bila tudi proslava 50-letnice slovenskega centra PEN. Ob tej priložnosti je predsednik Pilip Kumba-tovič-Kalan podal zgodovino slovenskega centra PEN, ki je in še opravlja veliko funkcijo v zbliževanju med pisatelji različnih narodov sveta. Ob tej priložnosti je udeležence sprejel tudi piranski župan, ob koncu pa še podpredsednik izvršnega sveta SRS Rudi Čačinovič. Zaključno je treba še naglasiti, da so udeleženci sprejeli tudi resolucijo, v kateri so obsodili ravnanje italijanske vlade, ki ne daje ustreznih sredstev zaradi česar je sedaj zaprto stalno slovensko gledališče v Trstu. V resoluciji so zahtevali, da to stanje takoj ukini in da bo stalno slovensko gledališče v Trstu spet lahko delovalo v normalnih pogojih. Resolucija je bila poslana italijanski vladi v Rim in upravi SSG v Trstu. GaHus v Nemčijo Na vsakoletno srečanje Slovencev v Nemčiji je bil letos povabljen tudi pevski zbor Jakob Petelin-Gallus iz Celovca. V dneh od S. do 7. junija (za Binkošti) bo zbor Gallus koncertiral v Sindelfingenu blizu Stuttgarta. Slovencem, ki živijo v tujini, bo zbor predvajal predvsem koroške ljudske pesmi. Zbor bo spremljal z veselimi vižami tudi mladi instrumentalni ansambel Drava iz Borovelj. Med potjo si bomo ogledali tudi bivše NS-taborišče Dachau. štva pozdravil predsednik .Trte" Golavčnik. Petje nastopajočih zborov je bila mogočna manifestacija slovenske pesmi, ki je bilo nagrajeno z navdušenim aplavzom. Besede povezave med posameznimi pesmimi je imel priznani strokovnjak na tem področju predsednik SPD .Danica" učitelj Stanko Wakounig, ki ga poznamo za izredno sposobnega odrskega spikerja, ki je dal koncertu s svojimi izvajanji še pestrejši poudarek. Med pevskim programom nas je prijetno zabavi mladi instrumentalni ansambel SPD Borovlje .Drava", ki se vedno bolj uveljavlja na koroških odrih in pomaga bogatiti slovensko kulturno dejavnost na Koroškem. Kot višek srečanja moških pevskih zborov iz Podjune pa je bil brez dvoma skupni nastop vseh pevcev pod vodstvom Foltija Hartmana. Veličastna enota sto pevcev je prav tako veličastno in z zanosom zapela tri pesmi — Zdravico, Pesem o rojstvu in Cej so tiste stezice ter bila zato nagrajena z navdušenim aplavzom. Odlični uspeh srečanja moških pevskih zborov pa ima nujno za posledico, da bo prišlo tudi do podobnega srečanja mešanih pevskih zborov Podjune in sicer v nedeljo 17. junija ob 20. uri v (arni dvorani v Skocijanu, katero pa bo priredilo SPD .Vinko Poljanec" v Ško-cijanu. Z veseljem spremljamo mogočno aktivnost podjunskih pevskih zborov z željo, da bi v tem smislu nadaljevali in s svojimi nastopi osrečili tudi druge kraje dvojezičnega področja. Ker pa ne obstojajo pevski zbori samo v Podjuni temveč tudi v Rožu, bi bilo priporočljivo, da bi Podjunčane posnemali tudi v teh krajih. Člani kluba koroških Slovencev v Mariboru obiskali Koroško Klub koroških Slovencev v Mariboru vsako leto priredi za svoje člane izlet na Koroško. Letos so Koroško obiskali v ponedeijek 31. maja. Pot jih je vodila preko Podjune v Rož v Osoje in še nekatere druge kraje. Razumljivo, da so ob tej priložnosti obiskati tudi svoje znance in sorodnike. Svoj giavni postanek so imeli pri Antoniču na Reki, kjer so imeli kosilo. Zatem pa so se srečali s predstavniki Slovenske prosvetne zveze, s katerimi so se pogovorili o ponovnem gostovanju koroških pevk in pevcev v Mariboru, ki se vsakih neka) let ponavlja že od leta 19$6 naprej In ki jih organizira Klub koroških Stovencev v Mariboru. S predstavniki SPZ tajnikom Andrejem Kokotom in Valentinom Hartmanom so se dogovorili, da bodo koroški zbori v Maribor priši) gostovat v prihodnjem letu, predtem pa se bodo še dogovorili o obliki gostovanja, čas izvedbe pa naj bi bil mesec april. Na željo gostov je Andrej Kokot v slovo prebral še nekaj svojih pesmi. Za razgovor in srečanje se je v imenu gostov zahvalil predsednik Kluba Anton Brandner, zastopnika SPZ pa sta dragim gostom zaželela še lepo bivanje in srečno pot v domovino. mošAiTi pevs^Ti zborov Pod/une Siovensko prosvetno društvo „Vinko Poljanec" v Skocijanu vabi na SREČANJE MEŠANIH PEVSKIH ZBOROV PODJUNE ki bo v četrtek 17. junija 1976 ob 20.00 uri v farnem domu v Skocijanu. Sodelujejo: Mešani pevski zbor SPD .Danica " iz Št. Vida v Podjuni mešani pevski zbor .Podjuna" SPD .Edinost " iz Pliberka ženski oktet SPD .Obir ' iz Obirskega mešani pevski zbor SPD .Zarja" iz Železne Kaple K številni ndeicžki vaki odkor/ Na potresnih področjih bo treba graditi varneje Zadnji potres, katerega epicenter je bii v okolici Vidma in ki je dosegel moč 9. do 10. stopnje po Mercallijevi lestvici, je bil čutiti tudi po Sloveniji, zlasti v Posočju, Bohinju in drugih jugoslovanskih republikah ter še v petih drugih državah. V Sloveniji je bilo najhuje prizadeto Posočje, nadalje Bohinj, kjer so morali hotel Jezero zaradi precejšnih razpok in poškodovane strehe zapreti. Tudi bregovi Bohinjskega jezera so se spremenili. Tako se je nekako obala jezera od hotela Pod Voglom do kampa pred hotelom Zlatorog pogreznila, na nasprotni strani jezera pa dvignila, tako da ima obala jezera precej spremenjeno prejšnjo podobo. Vsa Slovenija in Jugoslavija pomaga težko prizadetim družinam tako v denarju in materialu, da bi bile čimprej odstranjene posledice strahotnega potresa. Trenutno je glavna naloga, da se ljudem, ki ne morejo več v svoje lastne domove, ker so porušeni oziroma neuporabni za nadalj-no bivanje, omogoči, bivanje tudi preko zime na toplem in pod streho. Oblasti se trudijo, da bi najbolj prizadetim, ki nimajo izgleda, da bi do zime popravili hiše, prišli vsaj do provizorijev v obliki stanovanjskih prikolic ali gradnje montažnih hišic. Predsedstvo republiškega sveta ZSS je sklenilo na predlog predsednikov medobčinskih svetov zveze sindikatov pozvati vse slovenske delavce, da poleg sredstev, ki se po zakonu zbirajo za odpravo elementarnih nesreč, prispevajo še enodnevni zaslužek za pomoč prizadetim v Posočju. Ker ni možno ugotoviti, kdaj pride do potresa, ne ostane drugega, kot da se bo na od potresov ogroženih področjih gradilo tako varno, da bodo zgradbe vzdržale sunke 9. do 10. stopnje po Mercallijevi lestvici. V ponedeljek 24. maja so se na Humperku (Hollenburg) zbrali predstavniki štirih sosednih dežel — Fur-lanije-Julijske Benečije, Hrvaške, Koroške in Slovenije z namenom, da Bergova galerija spet odprta Od 16. maja naprej je Wemer Bergova galerija v Pliberku spet odprta vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Poleg običajnih prostorov galerije, kjer je v osmih prostorih razstavljenih 142 Bergo-vih del, so v dveh nadaljnjih prostorih X in X), ki so namenjeni tudi drugim razstavam, na ogled 22 novih do sedaj še nerazstavljenih del, ki jih je umetnik ustvaril poleti 197$ in pozimi 1976. Obisk razstave vsakomur toplo priporočamo. Solidarnostni komite za pravice koroških Slovencev vabi na INFORMACIJSKO IN DISKUSIJSKO PRIREDITEV Tema: Proti .preštevanju posebne vrste' in za izpolnitev 7. člena avstrijske državne pogodbe Čas: 6. junij 1976 ob 10.4$ uri Kraj: gostilna Mežnar v Kot-mari vasi Prisrčno vabljeni! izmenjajo izkušnje na področju potresov. Na prihodnjem srečanju zgoraj omenjenih izvedencev, bodo slovenski in hrvaški strokovnjaki, ki imajo bogate izkušnje z nekdanjega potresnega področja v Skopju, seznanili avstrijske in italijanske kolege z izkušnjami, z nekdanjega potresnega področja v Skopju. Poleg tega nameravajo izdati skupni informacijski bilten, izvesti potujočo razstavo s temo krajevno načrtovanje, izdelati skupno turistično karto in izvesti še razne druge akcije. Rute nad Baškim jezerom Pred nedavnim je umrl gospod Franci Baumgartner gospodar obsežne Ižnikove kmetije pod Kepo v starosti komaj 40. let. Bil je dober in prijazen človek — pravi .Rutar-jan". Vedeli smo, da ga zadnja leta zalezuje težka bolezen. Kljub temu nas je njegova prerana smrt globoko pretresla. Pokopali smo ga na loškem pokopališču nad Baškim jezerom, kjer je našel svoje poslednje počivališče. Domači župnik gospod Jakob Škofič je v slovo spregovori) tolažilne besede. Prof. Peter Sticker iz sosedne fare Pečnice je bral mašo zadušnico. Med mašo in ob odprtem grobu je rajnemu gorskemu kmetu v slovo zapel moški zbor Slovenskega prosvetnega društva .Jepa — Baško jezero". Ženi vdovi s tremi otročiči, staršem, sestri in bratu velja naše globoko sožalje. Preko zahodne stene naTrisut(7120m) /agosiovanski alpinisti so dosegli spet lepo z??Mgo v Himalaji. 76. maja so preko zgodnega ostenj# (prvenstven# smer) dosegli vrl? 7720 m viso^eg# 7'risaia. D# se j#gos(ov#ns^i #!pinisti apravičeno avrščajo med najkoljše n# svet#, dokazajejo številni osvojeni vrbovi v 77in!#l#ji, med njimi z!#sti Alakala in Kangkačen. 7'risaia 2 (6690 m j in 7*ris#!# 3 (6770 m), katere je let# 7960 doseg!** 1. jagoslovanska #ipinističn# kirrta-lajska odpr#v# (/ztDO), se je letos pridraži! še n#jvišji 7"ris#! preko za-kodne stene. /agosiovanski #ipinisti so z#če!i vzpon 9. m#j#, izl?r#!i p# so si do ted#j še neprep!ez#no z#nodno steno. Kljnl? si#i?emM vremen# je M vzpon zelo Intro izveden, t#^o d# ni moglo priti do dogovorjeneg# sreč#nj# n# vrl?# z indijskimi alpinisti, ki so vrl? dosegli n# pristopnejši strani. l^rvo novico o #spešnem vzpon# preko zakodne stene na 7"ris#! so ponesli v svet indijski alpinisti. Indijci so na vrl?# našli jagoslovansko zastavo in troje parov sm#či, ki so jik /#gos!ovani pastili kot darilo indij* skim kolegom. Zanimivo je, da so sf Md^izv^aTn^^spasdlivd^ lino s smačmi in s tem postavili edinstven višinski rekord v spasta n<* smaček. Poscknost jagoslovanske odprave je tadi, da je do kaznega tako-rišča spremljal odpravo t?*di politični svetovalec jagoslovanske amkasade dr. Pavle /evremovič z ženo in dvema otrokoma starima osem in enajst let. Do vznožja Trisala so kodiii šest dni. številnim čestitkam aspešntm alpt' nistom se p?*idražajemo tadi slovenski planinci na Koroškem. „Pesem ne pozna meja" Na prireditvi v Križu na Primorskem sodeiovai tudi pevski zbor „Podjuna' Na povabilo Slovenske prosvetne zveze v Trstu, da bi na prireditvi .Pesem ne pozna meja", ki je bila preteklo nedeljo v Križu, je Slovenska prosvetna zveza v Celovcu poslala mešani pevski zbor Slovenskega prosvetnega društva .Edinost" v Pliberku .Podjuna". Tako so se pevke in pevci .Podjune" že v zgodnjih jutranjih urah Tragična smrt otroka v Čepi Žalosten zaključek dopusta na Ko-Toskem je v soboto 22. maja doživet Zakonski par iz Nizozemske, kateremu se je v soteski Čepa pri Borovljah smrtno ponesrečit štiritetni sinček, ki je 50 m globoko strmoglavil ^ dno kanjona in se pri tem ubil. Za turiste, ki obiščejo Koroško je soteska Čepa privlačna atrakcija. In tako se je tudi nizozemski par iz Haarlema odločil, da obišče ta divje romantični kraj. Čeprav je pot skozi Čepo dobro zavarovana, je lahko podcenjevanje nevarnosti usodno. Tako je bilo tudi v tem primeru. Na-Tnesto, da bi starši otroka peljali za roko ah ga navezali na vrv, kar je običajno, pa Holandca kot neizkušena turista tega nista storila, marveč sta otroka pustila, da je letal nekaj korakov pred njima. Na sicer dobro Zavarovani skoro navpični lestvi pa je nesrečni otrok zdrsnil in med preč-nicami padel v globino, kjer je obležal na bregu deročega potoka. Nesrečni oče je obvestil reševalce, ki so bili takoj na mestu in rešili samo se mrtvega otroka iz globine. Mati ponesrečenega otroka je dobila šok, Tako da je morala v zdravniško oskrbo. iz Pliberka napotili v Trst oziroma proti Sv. Križu. Ob tej priložnosti so si ogledali kulturne zanimivosti mesta Trsta pod vodstvom predsednika Slovenske prosvetne zveze v Trstu. Popoldne so se pevci .Podjune" kmalu znašli na kraju prireditve, ker so se zbirali tudi ostali pevci. Tako se je zbralo skupno nad sto pevcev s Primorske, Slovenije in Koroške. Vsak zbor je zapel tri pesmi. Zbor .Podjuna" je nastopil v prvem delu in to pod vodstvom Ota Wutteja. Čeprav je nastopilo veliko zborov, so naši pevci bili toplo sprejeti, kar je ponovni dokaz priljubljenosti koroške narodne pesmi in tudi priznanje ubranemu petju tega razmeroma mladega zbora. Pevci .Podjune" so že pri Križu bili povabljeni, da sodelujejo na prihodnji prireditvi .Pesem ne pozna meja", ki bo prihodnje leto v Trbovljah. Prireditev .Pesem ne pozna meja" je tako pri pevcih kot tudi pri občinstvu že od vsega začetka naletela na velik odmev in je danes ena največjih pevskih prireditev v slovenskem kulturnem prostoru. Njen namen je, da se srečajo pevke in pevci z vseh področij, kjer Slovenci živijo in se tako spoznajo in navežejo prijateljske stike ter si med seboj in javnosti pokažejo, kaj so dosegli na pevskem področju. Združuje pa ta prireditev tudi poslušalce in pevce, kajti prav pesem je tista oblika umetniške izpovedi, ki je najbolj iskrena in zato pri človeku najprej najde sprejem. Zato je sodelovanje slehernega pevskega zbora velik doprinos k zbliževanju med ljudmi in narodi in ga je treba pospeševati. Mešani pevski zbor .Podjuna" je po njegovi ustanovitvi opravil že marsikatero akcijo v tem smislu, za kar gre pevkam in pevcem, zlasti pa zborovodji Otu Wutteju in predsedniku Hermanu Germu za njuno umetniško in organizacijsko vodstvo vse priznanje. Pevce .Podjune" je v Trst in v Sv. Križ spremljal predsednik SPD .Edinost" Joško Hudi in pomočnik tajnika SPZ Mirko Perc. Radija vas pri Sedmih studencih V Radiji vasi pri Sedmih studencih živi prijazna ženica Marija Galle p. d. Ravbarjeva mama, ki je kljub letom, saj je stara že 82 let, še vedno mladeniško polna življenjske volje. Posebnost Kavharjeve mame je v tem, da mnogo ve in da hoče to svoje znanje posredovati mlajši generaciji, poleg tega pa piše tudi pesmi. Pripovednico in pesnico Kavharje-vo mater je preko Prangarjevega Hanzija iz Zmotič odkril Šimej Mar- Šmarjeta pri Veiikovcu Družina Riepl iz Hrenove ima glede hčerkice, ki obiskuje prvi Tazred ljudske šole v Smarjeti pri Velikovcu velike težave, ki se kažejo v tem, da je njih otrok, ki je prijavljen tudi k slovenskemu pouku (katerega mnogo let niso poučevali na tej šoli, ker ni bilo prijav), prav v lem predmetu podvržen raznim nedostatkom. Čeprav so se starši zaradi lega že večkrat pritožili na merodajnem šolskem uradu, se položaj še ni zboljšal. Stara praksa, da se v podobnih primerih starši ustrašijo in vržejo puško v koruzo, s tem, da zaradi .ljubega miru" in zaradi tega, ker hočejo otroku .dobro", odjavijo le-tega od slovenskega pouka, se Trsaj v tem primeru ni uresničila, nasprotno, starši se upravičeno borijo Ta srečo svojega otroka, ki jo vidijo v tem, da bi hčerka obvladala tudi Pismeno slovenščino. Seveda zavisi vse to predvsem od dobre volje učiteljev, ki poučujejo ta predmet. Večina učiteljev na Koroškem, ki poučuje slovenščino, je ze!o prizadevnih in jemljejo pouk resno. So Pa seveda tudi primeri, kot na primer v Smarjeti, kjer na žalost ni tako. Razočarani in ogorčeni starši se upravičeno sprašujejo, zakaj ne bi bilo v šoli v Smarjeti tudi pri slovenskem pouku tako prijetno, kot je to v drugih predmetih, kjer poučuje učiteljica, ki ne razume slovenščine. tinjak iz Št. Jakoba v Rožu. Iz pripovedovanja Šimeja je razvidno, da ga je prvi obisk pri njej nad vse prijetno presenetil. Imela je že toliko zbranega gradiva napisanega v lepi slovenščini, da jo je takoj navdušil, da bi sodelovala v slovenski oddaji celovškega radia. Dejala je, da so bili pri njej že gospodje iz Celovca, vendar jim ni dala gradiva. Samo s tistim Rožanom Šimejem, je dejala Prangarju, bi pa bila pripravljena sodelovati. In to se je tudi zgodilo. Prišlo je do plodnega sodelovanja s Kavharjevo materjo, s katero je Šimej imel že dve radijski oddaji, ki sta odlično uspeli. Srčna želja Kavharjeve matere je, da bi mlajši generaciji posredovala vse tisto, kar po navadi vedo samo starejši ljudje. V pismu Šimeju Martinjaku med drugim sporoča, da piše za v radio, da bi nasledniki spoznali svojo ožjo domovino takšno kot je bila nekdaj; z imen hiš in krajev, ki naj ne bi prišli v pozabo. Iz lastnega prepričanja vem, da se starši ne potrudijo, svojim otrokom pokazati dom v pravi luči. Naloga, ki si jo je zadala Kav-harjeva mati je zelo plemenita in hvaležna in jo zelo cenimo. Pri njenih prizadevanjih mlajši generaciji posredovati izkušnje in dragocene dobrine, ji želimo še mnogo uspeha in predvsem še mnogo zdravih in plodnih let. LETOVANJE NAŠIH OTROK NA JADRANU Tudi letos bo letovala skupina naših obok na morju, in sicer v Savudriji od 10. do 31. avgusta 1976. Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno; ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti. O zadnje šolsko spričevalo (1974/7S), O priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, O osebno izkaznico s sliko in O režijski prispevek za dokazano socialno potrebne otroke šil. 1.000.— (za ostale je treba plačati šil 1.400.—j in vse skupaj poslati do najkasneje 10. julija 1976 na naslov: Počitniška kolonija, Gasometergasse 10, 9020 Klagenturt-Celovec. Vožnjo do Ljubljane in nazaj plača vsak udeleženec sam. Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi dokumenti. Po 10. juliju ne sprejemamo več prijav. Za vsakega otroka je treba poleg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej kot 8 dni pred odhodom skupine na letovanje. Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo in če je otrok občutljiv za antibiotike (penicilin i. dr ). Šele ko prejmemo to spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega. Otroci uživajo na letovanju zdravniško zaščito, ki obsega; # primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika, # prvo pomoč in zdravstveno nego za lažja obolenja, # ob težjih primerih takojšnji prevoz v najbližnji zdravstveni zavod. Otroci pri počitniškem zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato si morajo starši pri svoji pristojni zavarovalnici oskrbeti poverilni nalog za Jugoslavijo (Betreuungsaul-trag (ur Jugoslawien), ki naj bo izstavljen za čas bivanja v Jugoslaviji. Za osebno izkaznico otroka velja izkaznica (Personalaus-weis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na morju. Otroci, ki so bili že tri in večkrat na letovanju bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kašno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna navodila. Opozarjamo, da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter socialni potrebi. 'VAN CANKAR 12 Martin Kačur Življenjepis idealista Kačur je skomignil z rameni. „No, saj si lehko mislim, kako si jo naredil! — Prokleto Je to pusta izba; človek bi se razjokal v njej! — Pojdiva v krčmo!" Sla sta k županu in Ferjan je govoril na poti in v krčmi. „Potrt si, na obrazu se ti pozna! Ampak veš kaj? Po Pravici rečeno: čemu bi bil potrt? Doslej si živel sam, sam ^v°j, praviš, svoboden, praviš: kako pa si živel? Klavrno, da Te Bogu usmili! Kaj ti je bila vredna ta samosvojost, ta svoboda? Kaj si jo užival? Vraga si užival!... Jaz si mislim, pa je človeku veliko huje, če sam visi na vislicah, nego če *rna tovariša! Vsaj pogledata se lahko in to je veliko vred- . . . Zatorej, duša krščanska, potolaži se! — Kdo pa je Ttstole stegno tam?" je pokazal v krčmi na dolgega tajnika, *^t je takoj prihitel k mizi ter se poklonil. ..Karel Grajžar, občinski tajnik!" „Kaj?" se je začudil Ferjan. „Kaj imamo v Blatnem dolu občinskega tajnika? Če je taka, mi pa precej razložite, zakaj K v tem zakletem kotlu tema in mraz in blato, ko že po vsem drugem svetu sonce greje!" „Sonce?" je privzdignil obrvi tajnik. „Jaz ga še nikoli tt'sem videl!" ..Ker je zmerom pijan!" je zagrmel debeli glas županov ^d sosednje mize. „No, Ahiles brzokraki, zbogom! — Pa nadaljujva tisto *ec, Kačur! Ker si me poklical za zdravnika svoje žalosti, te Prašam: ali jo imaš rad, ali je nimaš rad?" Kačur mu je pogledal v oči in ni odgovoril takoj. -E," je zmajal z glavo Ferjan, „žalost je žalost!" „Rad jo imam!" je govoril Kačur in je gledal zamišljen na mizo. „Toliko je gotovo, da bi je ne pustil komu drugemu in da bi mislil nanjo vse življenje z bolečino in poželenjem! Jaz ne vem, kakšna je ta ljubezen; nisem premišljeval in ne maram premišljevati. Ali je madona, ali je dekla — ni moja briga! Le to vem, da miru, veselja, sonca ni prav nič v tej ljubezni. In vendar je velika in ne bom je premagal nikoli!" Ferjan je nakremžil obraz v čudne, osorne gube in se je ozrl postrani na Kačurja. „Kaj pa z Minko?" „Ne dotikaj se tistega!" se je ozrl Kačur temno nanj. „Tam je zakristija!" ..Zakristija, res!" se je nasmehnil Kačur z žalostnim nasmehom. „Jaz pa mislim, Kačur: še zmerom boljše to dekle, nego resnična ljubezen, tista ljubezen, glej, ki gre proti soncu! Tako bi se uklenil — tam bi bil pekel in bi bila smrt! To boš laže prenašal, bolj miren boš, njene solze te bodo manj pekle in tvoje trpljenje bo lažje zategadelj, ker boš gledal njeno z mirnejšimi očmi . . . Zakaj se tako hudobno smeješ? No, tolažiti sem te mislil!" Pi! je hitro, njegov obraz pa je bil zelo resen in njegove oči so bde motne. „Lepa tolažba, ko si si sam razkazal svojo nesrečo, ne da bi bii hotel. Ti zadnji dnevi so napravili zelo bistre moje oči. . . Kako pa je z Matildo? Ali je že tvoja nevesta?" Ferjan je napravil obraz, ki je bil napol žalosten, napol smešen. „Veš kaj, tragike ni v moji stvari toliko kakor pravične božje kazni! Kaj? Satana bom imel Qb strani, to je vse! Tepen bom, če bom pil — kaj tisto? Tudi prej sem bil časih tepen, zjutraj sem spoznal, ko me je bolelo, pa nisem vedel, kdo me je bii naklestil. Zdaj bom vsaj zmerom vedel, kdo je bil! — Pomisli, zadnjič je nastavljala mreže nekemu mlademu doktorju; jaz sem bil jezen in žalosten celo, na dnu srca, tako da sem komaj sam slišal, pa sem le dejal: da bi ga ujela! — Ni ga; jaz sem bil jezen nanjo, ona na doktorja in tako sva se za-ročiia . . . No, zadel sem si križ in bom hodil z njim, kakor sem hodil doslej brez njega; še ne veš ne, kako so moja pleča krepka. — S tabo pa je stvar vse drugačna! Nič ti ne maram očitati, saj sam veš, kako je — tudi sam veš, zakaj je s tabo stvar drugačna!" Kačur je molčal. „No!" je zamahnil Ferjan z roko. „To so žalostni razgovori! Jaz ne jokam rad! — Kaj pa, ali si tudi že v Blatnem dolu razlagal evangelije?" „Nič nisem razlagal!" „Samo da nisi! — Tudi nikoli več ne boš, mislim!" „V Blatni dol bi prišel lehko sam Kristus, pa bi molčal! Takih ljudi nisem videl še nikjer na svetu: noč tako temna, da je stotero sonc ne prežene! Gledal sem kmete na polju, ki so hodili poleg živine: s prav tako lenimi, težkimi koraki, prav tako nerodno zibaje se, in na njih obrazih, verjemi, je bil prav tisti topi, mirni izraz, brez misli, brez čustva, kakor v velikih očeh živine... To je tista težka, zadehla vlaga, ki kipi iz te zemlje, to so tiste sence, ki leže na njej neprestano .. ." „Prej bi bil posvetil tudi v tako noč!" se je nasmehnil Ferjan. Kačur je razume! očitanje; spomnil se je: tako bo stal pred tabo slabič, klečeplazec, in se ti bo smejal v obraz ... Kri mu je šinila v lica. „Nisem se odpovedal sebi in svojim ciljem!" je vzkliknil trepetajoč. ..Ničesar nisem zatajil, ničesar še zamudil. Pozneje . . kadar —" „Le izpregovori!" se je zasmejal Ferjan naglas. „Poz-neje, kadar se boš oženil! Potem, o potem boš razlagal evangelije! Potem — kako si že govoril? — potem boš šele stregel narodu, učil ga, vodil ga na pot blagostanja in napredka! — In s tako norostjo v glavi se misliš ženiti?" Kačur se je pogladil z dlanjo po čelu in se je ozrl na Ferjana s svobodnejšim pogledom. „Bodi, kakor je božja volja! — Ali slabo, ali dobro: sam sem si napravil! Le toliko je gotovo, da kakor živina ne bom I živel; ne zato, ker ne maram, temveč ker ne morem!" Z barbari pride zdravilni „Ra" RABARBARO SO V RtM PRtNESH BARBAR! S KITAJSKEGA tN TU SO ZELO HtTRO ODKRIL) NJENE tZBORNE ZDRAVtLNE LASTNOST) /mafe fežave j? dar/7om? Nat/ttr je treAtt ^MpZtZ t/jrZ/o, smo vedt!o pred ttereš/jZvZm pro/t/emom. Ne to/Z^o zttrad/ zzJzz^ov, temveč zzzZo, ^er Zz preprostega rzzz/oga rte vemo, ^ttj zzzz; podttr/mo. Ne^d) nasvetov Zzz Zzz^e prZ/ožrtost/ Zore; zze /to odveč. — rojstva rtovorojertč^tt je o/tveztt/ po^/ort /ep sope^ cvetja. Po/eg Zegzz pzz /zz/z^o poz/zzrzZe vse, ^zzr /*o z/o;ezzč^zz ^orzyZz7o.- ro^zz-v/č^e zz/z copzzZe, /epo jop/co, zz/z ce/o zze^zz; p/ert/č^. — Prez/^o/^ezzzzz oZro/zzz /zz/z^o podttr/te s/Z-&zZH/co, ^rtj/go /epZ/t prt:v/jZc zz/z p/oščo z otro-Š^tmt pezzTzzczzzrzž zz/ž pMv/j/ce zzzz p/ošč/. /zz zgrzzc^o, ^z /*o przzzzerzzzz zzz njegovo starost. — No je otro^ Sončit/ osem/et^o, zzzzz po-z/zzrzZe zzzz/zzzzzo pero, zzzpezZzzo ttro zz/z zzzzzzz;-šZ z/zzZ predmet. — Poročno z/zzrz/o je odv/sno oz/ Zegzz, ^zz^o /z/žzzz ste s/ z rrz/zzz/zrzz parom. Cvetje je o/t-vezno, po/eg Zegzz pzz /zz/z^o ^zzp/ze ne^aj, ^ar /m prZs/o prav v m/adem gospoz/zn/iZtzzz. Szz-rrzo pozor, z/zz ne /to pr/š/o pr/ Zezn z/o z/zzp/Z-^atov/ Ose/tne prez/nzeZe samo nzz;znZ/nzne;z/?w pr/jate/jem. — O/* sre/trm poro/:/ zopez cvetje /n predmet/Zzsre/tra. — A/oš^ema n/^z/zzr ne po^/anjamo cvetja, /zjema so javn/ nzzjzop/, prenz/ere /n koncert/. Pr/nzerno z/zzrz/o so ^nj/ge, p/ošče, pzM/nZ /n ^adZ/n/ prZ/tor. La/t^o Zzzz/Z kravata zz/Z pzz/o-ver, n;Z:zz%:or pzz ne /r/ače, cev/;/ zz/Z perZ/o. — A/oš^Z poz/zzr/ žens^Z cvetje, ^nj/ge zz/Z p/osče. Podarjen/ pzzr/zzm zz/Z ^o/onjs^a voda že pr/čzz o tesnejš/ zvez/ zz/Z zanpanja. — Pr/ katerem ^o/Z z/zzrZ/zz pzz ne smete po-za/t/t/ nzz o^as Zn /etzz ose/te, ^Z jo /toste o/t-z/zzrZ/Z. Ze/o pomem/tno je tad/ /epo aranž/ra-nje z/zzrZ/zz. Skromno, zz /epo Zn okrašeno da-rZ/o je največ vredno. — NZ^o/Z ne poz/zzr;zz;Ze Zge/, robcev zz/Z dežn/^ov/ — /n ^zz^o poz/zzr/zzZe cvetje/ Če $te po-vzz/z/;en/ v znzzn;^o z/rzzž/zo, &;er go^zZfe/;Zczz przzznzz;e ro;^ZnZ z/zzn, ;Z /zz/z^o ^ope^ po}/;eZe vnzzpre; zz/Z pzz ;Z gzz ZzročzZe szznz/. ^e ne^zz;.* n/ zre/zzz, z/zz jope/: vez/no ^e$Zzzv/;zz pez nzzge/;-not- pzzzZe/ne /