SLOVENSKI GLASNIK.
Cena polletna 1 gld.35 kr.
Po pošti 1 gld.óOkr.
Lepoznansko-podučen list.
Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janežic.
St. 6.
V Celovcu 1. decembra 1860.
6. zv.
N a p r e j!
(Zložil S. Jenko.)
Naprej zastava slave, Na boj junaška kri! Za blagor oeetnjave Naj puška govori.
Z orožjem in desnico Nesimo vragu grom, Zapisat v kri pravico. Ki tirja jo naš dom.
Draga mati je prosila, Roke okol vrata vila; Je plakala moja mila: „Tu ostani, ljubi moj!"
„Z Bogom mati, ljub'ca zdrava, Mati mi je ocetnjava, Ljub'ca moja čast in slava; Hajdmo, hajdmo za njo v boj!"
Naprej zastava slave. Na boj junaška kri! Za blagor oeetnjave Naj puška govori.
Z orožjem in desnico Nesimo vragu grom, Zapisat v kri pravico, Ki tirja jo naš dom. Naprej ! Na-,
prejll
Avguštin Océpek.
(Konec.)
Avguštin je tedaj zgubil skor vse veselje do šole in do bukev, nič ne mara, da bi bil obesil uk na kljuko in bi jo bil popihal spet na kozji verh, ko bi ga ne bilo nekaj zaderžavalo. Avguštin namreč je rastel vsaj v starosti, če tudi ne v modrosti, in je prišel v tiste leta, ko se začne viša gosposka bolj za človeka pečati in ga celo povabi, da bi se prišel pokazat, je li vreden bele suknje ali ne. Avguštin je imel res velik strah pred gerškim jezikom, ali kedar je mislil na belo suknjo ali bolje rečeno na beli frak, so ga kar slabosti obhajale. To je previdil, da ga malo očetovo posestvo ne reši soldaščine, posebno ker so oče še terdni in dobro pri moči.   Toraj
*) H tej slovenski budnici je zložil umetni Martin Jenko prav lep napev, ki človeku ne samo serca ogreva, ampak tudi zadostuje vsem pravilom umetnostinim. Péli so ta slovenski zbor, kakor smo omenili že v zadnjem listu, v poslednji ceski besedi na Dunaju, Neizrečeno je dopadel iu večkrat so ga morali ponavljati naši pevci.
Glasnik 1860, — VI. zv, li      . *
162
je poterpel z gerščino, da si tudi bi mu bila kmalo želodec obernila in možgane zmešala , ko bi jih bil kaj prida imel. Iz te prevelike stiske ga reši učitelj kerščanskega nauka. Dobri mož je že davno previdi!, da je Ocepek toliko za šolo, kolikor zajec za boben. Neki dan po šoli poklice Avguština na stran in mu naznani, da je pri davkarskem uradu izpraznjeno mesto pisaca, da je on z višim dav-karjem, z gospodom Srakarjem, dobro znan in da je pri njem že za Avguština govoril. Revni pastirci na betlehemski paši se gotovo niso tako razveselili, ko jim je angelj oznanil rojstvo Gospodovo , kakor je Avguština razveselila ta novica. Solze so mu zalile oči, besede ni mogel govorili v zahvalo, le roko je kušnil dobremu gospodu. Sam sebi ni mogel verjeti, da bi to mogoče bilo, in še le tretji dan, ko je že v davkarski pisarriici blizo vrat sedel pri svoji mizi in je pre-pisaval mnogoverslne reči, se je bil prepričal, da je resnica. Ko je tri dni pisal, ga poklice viši davkar v svojo pisarnico, ki je bila od občne velike sobane le z remeljni pregrajena. Ko Avguštin zasliši Srakarjev glas, se prestraši, da mu pade pero iz roke, ves bled stopi pred gospoda, ker si je mislil Bog ve, kaj je zagrešil.
Srakar mu ob kratkem pove, da je z njegovim pisanjem zadovoljen, da bo dobil 35 kr. srebra, in da naj pridno opravlja svojo službo , potem zna sčasoma tudi več dobiti. Avguštin se mu prikloni do tal in gre k svoji mizi, ter piše, da mu je pot od las kapal. On je bil vsaki dan pervi v pisarnici in jo je zadnji zapustil. Ura še ni osem bila, Avguštin je že sedel za mizo; drugi uradniki in pisači so še le proti deveti uri dohajali in Srakar navadno ob desetih in o pol poldne je spet zapustil kancelijo. Avguštin je vselej skočil izza mize, da mu je pri odhodu vrata na stežaj odperl in se mu ponižno poklonil. Tudi Srakarjevega psa je vselej prijazno pozdravi! in ko je vidil, da to gospodu dopade , se je znal psu še bolj prikupiti. Pri južini si je naj bolje koščike pritergal od ust, da je ž njimi pital gospodovega „šekelna"; tudi mu je vsaki dan dal v skledico frišne vode.
Od začetka, ko je Avguštin še le prišel v pisarnico, je pisal z jeklenimi peresi, ki so ravno takrat jele spodrivati gosje; ali ko je vidil, da Srakar piše le z gosjimi peresi in da on vsako novo znajdbo, tedaj tudi jeklene peresa , neizrečeno sovraži, je hitro pometal svoje skoz okno, in od tistega dne tudi doma ni prijel za drugo pero, kot za gosje.
Če je Srakar vidil, da kdo z jeklenim peresom piše, je nemiren postajal, glava ga je jela boleti in tisti -dan se mu ni ljubilo ne jesti ne piti ; celo Kotzebue , kterega je sicer v pisarnici za kratek čas bral, ga za tisti dan ni mogol pripraviti v dobro voljo. Avguštin je bil tako srečen, da je sčasoma spazil, kako mora pero urezano bili, da Srakarju naj bolje služi. Toraj ga je Srakar izvolil za svojega perorezca in davkar je s tem dobil poldrugo uro, ker sicer je
163
od desetih do pol dvanajstih'rezal peresa. Zdaj mu tega ni bilo več treba , ker mu je znal Avguštin |)olje pogodili ; da bi pa imel to poldrugo uro vendar kaj opraviti, je vsaki dan prinesel sabo deščico in iz nje je rezljal klinčike za zobe trebiti.
Tako je šlo dan za dnevom, leto za letom. Ko mine deset let, je bilo konec desetletne poskušnje in od zdaj je bila plača Avguštinu povišana na dve dvajsetici. Zdaj je že malo bolj moško stopal po ulicah in še tisti dan je odpovedal dosedanje stanovanje za gradom, kjer je stanoval ves čas, ter si je dobil stan v hiši moje stare matere in od tod jaz moža poznam. Tisti dan, ko mu je bila povišana vsakdanja plača — bila je ravno sabota — si stori korajžo in gre na večer v kerčmo, kamor so po navadi njegovi pajdaši zahajali. To je bilo pervikrat, torej ga je družina z začudenjem gledala; Avguštin je bil, da si tudi iz začetka tih in plašljiv, vendar kmalo dobre voljo in ko je imel drugo merico pred sabo, je bil on že naj bolj glasan med vsimi. Tudi njegovi pajdaši, akoravno so sicer pusti in osorni, so se nekaj navzeli Avguštinove dobre volje, posebno ko je Avguštin dal za dva bokala vina. Ali zdaj, ko so se drugi malo oživili, je Avguštin omolknil, jezik mu ni več služil, le nerazumljive besede je blebetal in nazadnje ga je vino tako omamilo, da je za mizo zaspal in da so ga morali pajdaši domu spreaiiti.
Ko se drugo jutro prebudi, ga je glava strašno bolela in da si tudi je delj spal kol po navadi, je bil vendar še zelo truden. Počasi se mu je jelo v glavi vedriti in jasniti, toliko se je spomnil, da je bil v kerčmi in da je nekoliko preveč pil, kako je pa domu prišel, tega si ni mogel spomniti. Da si tudi mu v nedeljo ni nič prav dobro bilo , je vendar sklenil na večer spet v drušino iti, da bi to-varšem pokazal, da je mož — da je svoj gospod.
Ko pride v kerčmo, ni bilo razun enega tovarša nikogar od sinočne drušine. Avguštin se usede poleg njega in mu toži, kako ga je ves ljubi dan glava bolela in da prav nič ne ve, kako in ka-daj so se sinoč ločili. Pezdir — tako se je pisal Avguštinov tovarš — je rad burke vganjal, in njegovo naj vece veselje je bilo, koga za norca imeti. Ko mu Avguštin tako loži svojo nadlogo, mu šine misel v glavo, ubozega Ocepka danes za kratek čas malo mučiti. Pezdir verno posluša Avguština in ves čas zamišljeno gleda pred se, potem se pomakne bliže njega, se ozira skerbno okoli, kot bi bi se bal, da bi kdo drugi ne slišal njunega pogovora, in mu šeptne na uho:   „Kako si pa prišel sinoč domu?"
„„Sam ne-vera kako, toliko vem, da sem zjutraj v postelji ležal"".
„Ti presneli Ocepek ti! Jaz bi nikoli ne bil verjel, da si tako močan, ko bi ne bil sam vidil. Pervega si kar tako trešil ob zid, da je na mestu obležal",
11*
164
„„Koga sem vergei ob zid?""
„No! nikar se ne delaj, kot bi nič od lega ne vedil. Meni ne moreš tajiti, ko sem vse sam vidil".
„„Koga si vidil, ti me plašiš; za božjo voljo te prosim, govori""!
„To boš vsaj vedil, kako si se tepel z dvema policajema, saj tako pijan menda vendar nisi bil, da bi — "
„„Kaj da bi se bil tepel — jaz tepel! — pa s policajema? Pa zakaj?"" ,r
„Zapreti sla te hotla, pa se jima nisi pustil".
Avguštin je pri teh besedah obledel kot stena in merzel pot mu je stopil na čelo.
„„Zapreti! — mene zapreti?! lepo te prosim, kaj sem pa pregresil""?
„Zdaj pa že vidim, da si bil pijan kot kanon. Tedaj res prav nič ne pomniš, kako si razsajal? Saj nisi bil človek, si bil i.uji kot živina. Prec, ko smo stopili iz kerčme, si jel upiti na vse gerlo, da so ljudje okna odpiraU in gledali, kaj da je. Mi smo te mirih in pogovarjali, pa vse zastonj. Kar prideta dva policaja in te opominjata, da molči in da pojdi mirno domu. Ti si jima jel pa zabavljati in pa kako! Take priimke si jima dajal, da je drugih nas kar groza bilo in ko sta te bolla zgrabiti, si mahnil z rokama in si poderi oba. Eden je odletel v zid in je kar obležal, drugi se je pač spet pobral, pa si ga kmalo spel na tla pobil. Mi srno bolli braniti, pa je bilo prepozno. Ko sta oba ležala na tleh, si stekel po ulicah proti domu".
Avguštin si je podperl glavo in je tiho poslušal Pezdirja. Strašno mu je vrelo po glavi, zdelo se mu je, kot bi sanjal, kar besedice ni mogel spregovorili, le globoko je zdihoval.
Med tem, ko je Pezdir Avguštinu to pravil, je prišel drug njegov pajdaš, Stivar po imenu, in prisede k njima. Pezdir mu je mignil z očmi, pa sta se porazumela. .«
Nekoliko časa so liho sedeli, potem pa povzame Slivar besedo : „Kakor se mi zdi, se pogovarjata od sinočnega boja. Ravno pred eno uro sem slišal, da so previdili enega od teh dveh policajev, in kakor pravijo ne bo več trave tlačil. Policija išče hudodelnika, pa kakor se mi zdi, še niso na pravem sledu".
Te Slivarjeve besede so popolnoma potlačile Avguština, z obema rokama si pokrije obraz in sloče: „Moj Bog, moj Bog, kaj bo z mano?  Prijatli ! lepo vas prosim, molčite! O nesiečno vino!"
„Ne bodi neumen, to veš, da od nas te ne bo nihče izdal, le sam se pametno vedi in morebiti se še vse po sreči izide".
Ocepek plača vino, kterega je komaj pokusil in gre vun, ker v kerčmi mu je bil zrak pretežek, mislil je, da se mora zadušiti. Ko pride vun, jo udere naravnost proti domu, skeibno se je ognil vsa-cega človeka, menil je, da so to sami rabeljni, ki njega iščejo.
165
Ko prlsope domu, se zapre v svojo sobico in premišljuje svojo hudobijo. Avffuštin ni pomnil, da bi bil kdaj kacega človeka z žalo besedo razžalil, on, ki je bil vedno ponižen in pohleven kot ovca, naenkrat obdivja kot divja zver in pobija Ijudf kot vrabce. Ko bi imel več korajže, bi si bil vzel življenje, ktero je po njegovi misli že tako zapad'o rabeljnu. Take strašne noči še ni imel celo svoje življenje. Revež ni mogel zaspati in če je tudi na kak trenutek zadremal, so ga prebudile strašne sanje.
V kerčmi pa smeha ni bilo konca ne kraja, ko je Avguštin odšel. Pezdir bi bil kmalo počil od smeha in Stivar je rekel, da je to več vredno , kot deset iger v gledišču in vsi so se veselili na jutrajšni dan, ker se bo ta igra na dalje igrala.
Skesan in poparjen pride drugi dan Ocepek v pisarnico še pred kot po navadi, in se vsede za mizo, ali danes mu pisanje ni šlo od rok, kar je pisal, je bilo napčno in ves čas, kar je opravljal to službo ni toliko papirja pokvaril kot danes. Počasi so jeli dohajati pajdaši. Kedar so se vrata odperle, se je Avguštin zganil po vsem životu, ker je mislil, da beriči ponj gredo. Vse je bilo tiho v kan-celiji, nihče ni pregovoril z Avguštinom in vradniki so le šeptali med seboj. To šeptanje je Ocepka še bolj vznemirilo, ker je bil prepričan, da se od njeo-a pogovarjajo; poprašati pa nikogar ni hotel, ker se je bal, da bi spet kake še bolj strašne novice ne zvedel. Pezdir je pa ves čas pri oknu pazil, kdaj bo Srakar prišel, in ko ga vidi po ulicah iti, gre vun in mu vse razloži. Srakar, ki je med vsimi klasiki Kotzebua naj bolj čislal, je bil velik prijatel vsih šal in burk. Ko tedaj od Pezdirja vse natanjko zve, kako in kaj, si nabere obraz v gube, kakor je imel navado, če ga je kaka nevolja obšla, in stopi v pisarnico. Avguštin ga je iz pod čela p'ašno pogledaval in skušal I3rati na njegovem obrazu, ali že kaj ve od njeg-ovega poboja ali ne. Srakar postavi palico v kot, obesi klobuk na klin, potem gre ene-krati po sobi g-ori in doli in se ustavi pred Pezdirjem.
„Gospod Pezdir! ali ste vi kaj slišali od predsinočnega poboja"?
Se preden je Pezdir mogel na to vprašanje kaj odg-ovoriti, skoči Ocepek izza mize, pade pred Srakarja na kolena in joka kot majhno dete, tako da se je Srakarju in celo Pezdirju smilil.
„Ocepek! nadaljuje Srakar, kaj to pomeni, menda vsaj vi niste tisti hudodelnik ?
,;„0h, jaz! jaz! (o se pravi, jaz ne vem, ali sem ali nisem, verujte mi, jaz ne vem-, ali ker vsi pravijo, da sem jaz in tudi vi že od tega veste, mora pa vendar res biti"".
„Tedaj vi ste tisti pijanec! Ocepek! reči vam moram, da sem se zelo zmotil nad vami. Jaz sem vedno mislil, da ste miren in trezen človek, ali kaj moram slišati od vas? In to ravno zdaj, ko sem vam plačo povikšal, menda v zahvalo?   Pomislite, to ni samo
166
za vas, ampak za nas vse velika sramota in če gosposka to zve, kaj bo z vami""?
„„Gospod prisežem vam, stoka Ocepek, da nisem še nikdar bil pijan, in da živi duši nisem nič zalega storil, kot samo ta nesrečni dan.   O samo enkrat mi odpustite"".
Srakarju in vsim drugim se je že smilil, toraj ga niso dalje mučili. „Ustanite, mu veli Srakar, ustanite, kaj bi rekel ptuji človek, ko bi zdaj. notri prišel. Kar je res, jo res; jaz sem bil do zdaj vedno z vami zadovoljen in mislim, da je bilo to pervikrat in zadnjikrat, toraj jaz ne bom tega naprej razglašal, in tudi druge gospode bi prosil, da bi to med nami ostalo".
Vsi so obljubili, in Slivar je tudi danas zvedel, da je en policaj že popolnoma zdrav, drugemu se je pa tudi že na bolje obernilo.
To vse je Ocepka nekoliko potolažilo, ali vendar je vselej še plaho pogledal, kedar so se vrata odperle in še le čez dva ali tri tedne je lagleje dihal, ko je Slivar prinesel novico, da je tudi drugi policaj že okreval. Ni nam treba zagotovljati, da odslej ni bilo Avguština v nobeni kerčmi vidili, tudi vsacega policaja se je že od daleč ognil, ker se je bal, da bi ne bil znabiti eden tistih dveh in da bi ga ne spoznal.
Kako pa se je Ocepku na dalje godilo, bomo zvedili v novem letu.
Mytliologicne đrobtiiie. '
(Po narodnih pripoveđkali razglaša Dav. Terstenjak.)
O božjem kozlekn. ^
Popotovaje po savinski dolini sem si ogledal nov k o zelo, ki si ga je kmet ravno postavil. V prednji steber si je dal vrezati po-dobščino kozlovsko,in tudi na dilah (Dachboden) sem vidil iz lesa napravljenega kozla stati. Ko ga vprašam, na kaj ta žival streže, mi odgovori: To je „božji kozel": na njegova roga mu obesim snop žita ali pšenice, in pustim ga viseti do nove žetve, ker, kakor ljudje pripovedajo, v tak kozelc ne udari, in tudi toča ali ploha njiv ne pokonča. Dolgo je nisem mogel uganiti, zakaj se ta shramba za silje kozelc veli; sedaj mislim, da sem jo dognal.
V germanskem mythu se pripoveduje o bogu gromovniku Thu-naru ali Thoru, da on silje varuje. Adam breraski (Gesta ecc. 4, 26) piše: Thor serena et fruges gubernat.
Thora pa so si germanski rodovi mislili vozečega se na kolah, pred ktere sta bila kozla uprežena. Koza in kozel sta bila toraj bogu gromovniku posvečeni živali*) (glej Dr. Mannhardt, Germanische
*) Pod symbolom kozla tiči obrodivni oblak. Učeni Kubn, „Zeitschrift für vergleich. Sprachforschung 1855 V. Band str, 146" piše: Nainen der Wolke, wie varaha, Eber oder varšan, Bock,  zeigen zwar auf den
167
Mythen 14, 15, 47, 63 in na drugih mestih). Tudi v litevskem basenslvu se govori o ,;Perkuno ozys", to je: o Perkunovi kozi. (Schwenck, Slaw. Myth. str. 70.) Ravno tako je kozel attribui vedskega (iztočnoarjanskega) Peruna — In dr a. Gori omenjeni običaj „božjega kozla", in imenovanje shrambe za silje: kozelc (Harpfe) pričujeta, da je tudi slovenskemu Perunu bil kozel posvečena živai.*)
Navada, na lesenega kozla snopje natikati, se nahaja še dandanašnji pri Nemcih (glej Wolf, Beiträge zur deutsch. Myth. II, 70—80). Nemci imenujejo takošni snop: Bocksthorn, Halmbock, Habergeis s. Tudi Panzer (Beitrag, II, 504—514) omenja te navade v južni Nemčiji pisaje: „In Gablingeii u. a. stellen die Schnitter auf das letzte Haferfeld eine hölzerne Geiss".
0 taranskem volo.
Starega kmeta Juriča, po domačem: »Negovanjščana", na Pohorju slivniške fare, sem vidil orati. Eden vol ni hotel ubogati, in jezni kmet ga je zmirom z otiko tolkel in klel: Ti taranski vol! Uprašam ga, zakaj vola tako imenuje, pa mi reče, „da je iz oblakov padel, ali da ga je gromska strela zadela, ker je tako len". Bilo je to leta 1844. Več let sem premišljeval , kakošen basnosloven ostanek bi poznamovanje „taranski vol" bilo, in v kakošni razmeri do gromske strele bi stalo.   Mislim, da sem sedaj p^avi pomen zadel.
Znano je, da se je bog groma in bliska pri starih Slovenili ne samo velel P e run, Perkuz, temuč tudi Ta ran. Obširniše razjašnjenje o tem božanstvu lehko častitljivi bravci najdejo v mojem spisu: „0 gromski sekiri imenovani: „Taran balta — sekira" v Novicah leta 1859 str. 2. itd.
Gromskemu bogu P e r u n u - T a r a n u pa niso samo volov v daritev klali, temoč gromski bog se večkrat veli bik ali vol: tako vedski Indra (Benfey, Ghrestomathia Sanse, gloss. 178; dalje Sama-véda, ed. Benfey I, 2. 1. 3. 5. 6.) ravno tako germanski Thun ar in Thor. (Obširniše pri Mannhardtu Germ. Myth.^str. 37—41.) Tudi lite v s ke narodne povesti govorijo o „Perkuno jauti s" — božjem, Perun o ve m volu. Na zunajni steni stolne cerkve v Ljubljani je 4', i" visok in 2' i" širok rimsk spominek, na kterem se osebno ime, vzeto iz častja Taranovega vola, nahaja. Celi napis se fflasi ExNINAE VOLTREGIS filiae Rufio Sennius uxori suae et
Theriomorphismus der Wolke, aber das tertium comparationis ist in beiden Fällen nicht das zottige Fell, sondern das Wühlen und Befruchten. Zato so stari Slovani novooženjenim dajali kozlove módeta (Hoden) za večerjo, da jim rodovitnost pomnožijo. *) Gromski bog P er un, Thunar, Thor, varh domovja, je imel tako velik upliv, da so pri stavbi hrama poseben steber po Perunovem symbolu — kozlu imenovali kozlič, — Bockpfeiler. Zato tiidi radi kmeti imajo cernega kozla v hlevu med konji.
168
sibi vivens fecit et VOLTARONTIVS VOLTREGIS sorori suae et sibi vivens fecit. (Mittheilungen des historischen Vereins für Krain, 1847. str. 16. tal). III. Nr. H.) Tukaj imamo ime Voltar on t, ktero bi se v novi slovenščini glasilo: V oltar o t ali pa V o It aru t, kakor ime koroškega vojvoda: Borut iz Boro nt. Vollaront toraj po-menja: tarejoči vol, der polternde Ochse, Stier, kakor se tudi vedski bog groma Indra veli.') Primeri severnoslovanska božanstva: Turbog, Bi ki s itd. Ravno tako je čisto slovensko ime Voltrex', ktero se po latinskem sklanjanju najde v obliki Voltregis, ali na drugem kranjskem kamnu se še najde v nominativni obliki : Voltrex (glej, des hochlöblichen Herzogthumes Crain topog. bist. Beschreibung flinftes Buch, zweiler Theil str. 261). Moj učeni prijatelj prof. Caf mi je poterdil, da se v frajhamski okolici mladi volek veli terks, terkselj^). Oblika treks je toraj methatetična. Ali še drugo poznamovanje za Taranovega darivnega vola nahajamo na kranjskem rimskem kamnu in sicer: VOLTREIBVS ^ Voltrjebus, od trjeba, res idolo immolata. Treibus stoji tukaj v dialektični obliki, primeri leipi za IJepi (liepi). Rodbine z imenom Trebus in Treh a s še živijo na Štirskem. >
Verh tega najdemo ime VOIAPVS = V olja p, od japa, sanskr. aper, der Zuchtstier. (Glej napise o imenih Voltreibus in Vojapus 1. C str. 262 itd.) Vojap^) je bil benificiarius nekakšnega Volarena. Toraj v kranjskih napisih imamo sledeče po volu — Perunu— Taranu posvečeni živali — prijete imena: Volta-ront, Voltrex, Voljap, Voltreb in Volaren = der Donnerochs, das Ochsenkalb, der Opferochs, der Zuchtochs ali Zuchtstier. Ali tudi synonymne poznamovanja tega posvečenega goveda najdemo na kranjskih rimskih kamnih, kakor: Bujiis = Buj, polski: buja k, zato: buj vol = byvol, der muthige, starke Ochs (1. C. str. 263.); — Sekon, odsek = ogerski vol z dolgimi rogovi, primeri irsko: seghu, urus. Tudi druge imena v tih napisih kakor Enina = svetla primeri severnosl. Onogost, Onoslav, Brök = Brenk ruski: Brjač, v imenu Brjačislav, od brenčati, brüllen, schwirren, poltem, Na m o, primeri ime pohorskih kmetov: Na m i s, Namoš, Nam, serbsk:. Ne manj a, Oppalo, Reka, Senni u s, od sen, drak*) itd., so slovenske.   Vsakdo ve, kdor latinski razumi,
') Voltaront vtegnete tuđi dve samostavni imeni biti, kakor Jar Tur, Turbog. T ar o nt, toraj = Taro t, Tarut. Da so glasnik & nekdanji Slovenci kot an, on, izgovarjali, pričujejo stare topicne imena, kakor Dombrava = Dobrava, Lankovice = Lokovice itd.
*) Moj tovarš prof. Maje iger mi je  povedal, da tudi v Kranjski gori se mlad volicek veli terkselj, po izpahnjenem glasniku: terclj. Vojap vokalizano za voljap.
¦•) Ime Ena, Enina sem razjasnil v svojem članku: „o Encih", v letošnjem Glasniku. Imena Brocus, Broccus, Brocimar se pogosto najdejo na štirskih rimskih kamnih. Korenika je brenk en = o. Cirkvenosl.: brenčalo, tympanm; brencanije, strepitus.
169
da se te imena ne dajo iz latinskega jezika razlagati; če mi pa kdo po gramatičnih pravilih in s tako naravnim pomenom more te imena iz keltskega jezika razložiti, mu bodem hvaležen.
Do oniii mal pa bom še zmirom terdil, da so za Rimljanov na Kranjskem tudi živeli Slovenci,
Se kaj ,za§traii rodivnika.
(Konec.)
•
Narod celo po glagolskih sa mos ta vn i k ih ne rabi golega rodivnika; le nekoliko te verste iz cerkve zatrošenega ima, n. pr. „iz praše vanje vesti; stvarnik nebes in zemlje" itd. Sicer pa ne pravijo: „hvala krompirja (raji: krompirjeva hvala)*, prodajanje platna, zidanje hiše, pitje vina, (raji: vinska pijača mu je zmešala glavo)" itd. To lepše in sploh tudi krajše pripovedujemo z glagoli in prilogi; morda bi časi ne bil okoren celo dajavnik. Ne pomnim, da bi kdo bil rekel: „vrednik Novic, Glasnika, Vedeža"; shšal sem pa uže često: Glasnikov, Vedežev, No viški vrednik". Se bi vprašal: ako je prav „zidanje hiše, pisanje pripovedek" itd., kako pa, da ni prav: „osvojen j e Carigrada?" Kader je eno dobro, gotovo je oboje dobro; če pa to ni za rabo. uno tudi ne. Kako ljudstvo povsod certi same rodivnike, vidimo iz tega, ker naredf raji napčen prilog, n. pr. „lesen terg, svinjska ména" itd. Og-ne se ga časi celo tudi s členom (artikel). Slišal sem neumno mlado žensko, da je rekla svojemu možu: „volk tih ljudi". Sem ter tje se v tacih namerah razmernik: „od" napek rabi, ali po Dolénskem le malokdaj, češče pa med Notranjci, ker so bliže Lahov. Tudi serbski ,^od" namesti rodivnika je večkrat po šegi laškega jezika. Za Notranjce moramo reči, da se ne naučimo od njih dosti samostavnikovih oblik; toda posnemati nam jih je, kar se tiče glagolov. Gosp. A je neverno odmajaval, ko sem v „G'asniku" govoril, da Pivčanje, Berkinje in Bistričanje še imajo po-navljevavne glagole; pa vender je v „Novicah" poterdil Bistričan g. Bile moje besede. Tu še pristavljam, da tako ne rabijo sami Notranjci, ampak tudi Čiči in Primorci okoli Reke in vsi I s tra nei; slišal sem jih sam na svoja ušesa. Tudi naj povem, da te reči nisem jaz pervi oznanil slovenskim jezikoslovcem, ampak uže davno je, kar je I3II to nek bogoslovec povedal g. Me tel ko tu in rajnemu Zupanu. Jako sta se veselila, kakor mi je pravil mož, ki mu gotovo gre vera; ali sam ne vem, kako da sta molčala učenemu svetu! Res pa je, da „piševati", kakor sem jaz rekel, ni prav, temuč „pisevati".   Gosp. Bile pravi: „težko je določiti, kdaj se
170'
ima 5^ v i, « v 5, C, Ä v e, v i ali še spreminjati, ker včasih se spreminja, včasih pa po nobeni ceni ne, včasih se pa rabi oboje". Prederznil bi se, g. Bilca, g. Volčiča v Istri in druzih mož, kteri se nosijo z jezikovimi preiskavami, prositi, da tenko premislijo, in ako jih je blaga volja , odgovore to-le: „da glagoli i. in 3. oblike, v ponavljevavnem pomenu ostajajo brez kacega spreména , to se ve samo ob sebi ; kaj pa giagoh 2. oblike so kdaj ponavljevavni ? Mishl bi, da sploh ne, ker jim že njihova lastnost brani; vender sera slišal: »solnce merkéva". — Soditi je, pa ne vem do dobrega, aH je res aH ne, da giagoh 4. obhke vselej spreminjajo s v s, na pr. „kositi, koševati, nositi, noševati, gasiti, gaševati, prositi, proševati"; spreminjajo pa tudi z v i? Kako se govori: „voziti, vozévati" ali „voževati"? Se-li v tej obliki I in n mehčata ah ne? Rekajo li: „goniti, gonévati" ali „gonjevati"? „moliti, molévati" ali „moljevati"? Ah se spreminja d\j ali ne? Znam, da Notranje i govore: „vi deva ti, hodévati"; V Istri sem pa cui: „h oj e va t i"". Dobivajo ah ne dobivajo so-glasnice b, p, m k sebi Ij v tej obhki*? Kako je navadno. „snu-bévati, kupovati, lomévati? ali snubljévati, kupljévati, lomljévati"? Za pelo obliko sem gotovo mislil, da se nič ne spreminja, toraj: »pisevati, klicévati", in jako sem se čudil, ko sem vidil v Novicah: »briševati". Je li samo ta glagol tak, ah jih je več te verste? Se li čuje samo: „briševati", ali tudi ,/brisévati"? Ako se drugo tudi rabi, potem je pervo gotova napaka. — Vse te reči so pridnega premislika vredne. Čas je, da se po dolzem okohši zopet vernemo. Sploh moramo reči, da sami rodivniki po glagolščekih ušesa ne tergajo tako zelo, kakor drugi njih verstniki, in če je krajša beseda postavljena v goli rodivnik, neprijetnejša je. Naj bi tudi tu veljalo tisto, kar smo djah pri rodivnicih, ki imajo za sabo oziravnike. (II). To pa ne more biti misli našega jezika nasprotno, če nek t er e samostav-nike, narejene iz prilogov, kteri hočejo za sabo imeti rodivnik, rabimo tako, da pri njih stoji reč v golem rodivniku, na pr. „lakomnost blaga, deležnost greha, deležu ost tatvine, žeja časti" itd. „Po želji vost mesa" tedaj ni: die begierde des die sinnhchkeit darstellenden Fleisches, ampak: die begierde nach Fleisch.
Kader je samostavno ime v rodivniku množnega števila, ondi res nikakor ne moremo ogniti se golega rodivnika, ker imamo priloge samo za enojno število, za množno si jih naš jezik ni osnoval. Ako ne smemo reči: „življenje svetnikov* itd., kako bomo pa djaii? Daravno se tudi kaj tacega malo čuje med ljudstvom, vender temu v pisanji gotovo nikakor ne moremo reci napako zato, ker nam slovenščina druzega pota ne kaže; sam dajavnik bi časi morda služil. (III.)
171
Kmet nema celo pri zgolj umskih rečeh (abstrakta) golih rodivnikov. Pisatelj se jim tu često umakne, da le hoče. Rabi se prilog, tudi sem ter tje kakov razmernik, časi morda celo dajavnik. Menim, da je bolje: „sužnji jarem, svetlobini otroci, mlad o s ti ne želje" (saj tudi pravijo, modrostine bukve*) = das buch der Weisheit), lepotina moč, verske resnice, natu-rina lepota", kakor pa: „jarem sužnosti" itd. — Časi pa vender v tacih zadevah zopet moramo jemati goli rodivnik. Nihče ne poreče: „spokornostin, pokorščinin"; tudi ne kaže drugače pisati, kakor : „d uh resnice, kolo sreče, solnce pravice" itd. Tu naj modri pisatelj sodi sam, kako in kaj; ali učiti se mora jezika od naroda, sicer bo napek sodil. (IV.)
Terdi Slovenec ne govori nikoli: „čas vojske, lakote, kuge, deževja, košnje, mlatve, žetve"; ampak: „vojskini čas (Notranjec tudi: vojni čas)"; mnogo raje pa samo: „ob vojski" itd.; tudi: „V deževji, košnji, žetvi". Dobro pomnim, kako je nek mož hotel kazati nad sabo učeno govorjenje, kakor je slišal v cerkvi, pa je mnogo potov rekel: „ob času deževja", in ljudstvo, ker je čutilo, da se spakuje, berž mu je zdelo priimek: občasnik. — Tako tudi nikakor ne smemo pisati, ako ne misHmo ptujčiti.
Stiri namere so tedaj take, da se v njih časi ne moremo lahko ogniti samega rodivnika ; zaznamovaU smo jih z latinskimi številkami. Preverjen pa sem, da bi ga ne bilo treba čisto nikjer, razun v množ-nem številu, ko nam bi književni jezik bil samorašče pognal brezi ptujega semena iz domače zemlje. Tega pa do zdaj še ni bilo pri nobenem jeziku, toraj tudi pri našem ne. Samo toliko bi še rad opomnil, da se v tej reči na Ruse preveč ne ozirajmo. Iz ruskih slovnic prilogi na „ov, in" čedalje bolj ginejo. Kdor je kolikaj imel opraviti z njihovo sicer krasno in veličansko literaturo, lahko ve, da ne tatarijo samo, kakor jim očita Prešeren, ampak da nemču-jejo tudi, akoravno bi o pervem človek mislil, da so v tem oziru ostaH najčisteji med vsemi našimi brati. Ljudstvo na kmetih je res moralo dobro čisto ohraniti se, mesta in knjiga pa ne. Kako pa more drugače biti, ker so Nemci bih tudi njih učitelji? Ker se v naših dnevih kaže preporodna zora slovanski književnosti, zato je upati, da tudi Rusi začnejo osvojevati se ptujstva, ter med domačim narodom iskati svojemu pisanju pravega zaklada. Južni Slovanje se čedalje veseleje poprijemljejo tega dela, kar nam priča g. Kurel-čeva krepka knjiga:   .Recimo koju".
Naš prosti kmet se tudi pri neživih stvareh ne ogiblje prilogov tako skerbno, kakor naši pisatelji; zlasti na „ov" jih je mnogo slišati, na „in" pa ne toliko. Vem da pravijo: „mečeva nožnica,
*) Talio je rabil tudi Vodnik,   Pis.
172
jarmova kamba, kruhova skorja*), noževe oplati, brit-vina ostrica, kolóvratovo vreteno, ognjeva gorkota" itd. Tega bi pa za zdaj ne mogel na tanko povedati, kje in kdaj smemo delati iz tacih samostavnikov prilog na ,,ov" ah „in", kdaj ne. Le to naj še povem, da samostavniki srednjega spola dobivajo tudi „ov", kader nam kažejo kako živo stvar, na pr. „teletove jasli, jagnjetova koža" itd.; pri tacih imenih pa, ki zaznamljejo kaj neživega, nisem čul tega še nikoh, dasiravno se bere v serbskih Vukovih pripovedkah: »sunčeva majka"; pa saj tukaj si mislijo, da je solnce živa stvar. Dalje se pristavlja, da kader nedoločivno govorimo od kake reči, ne smemo samostavnika spreminjati v prilog. V pojasnilo nam bodi ta-le nemški stavek: „ich erblickte das gesiebt eines jünglinges". Napek bi poslovenili: »ugledal sem mladenčev obraz'^ ker tako se pravi samo tedaj, kader je znano, za kterega mladenča se menimo; tukaj bi se pa moralo reči: ugledal sem obraz nekega mladenča"; ali pa, če nam je beseda: „nekega" od več, kar se često godi v verzih — in pesnikom smo prav za prav naredili to opombo — naj se postavi samo: „mladenča". Ako se je treba ogibati dveh napak, ognimo se tiste, ktera je veča. — Sem ter tje kakšen, pa le nerazumen kmet celo ženskemu spolu pritakne „ov". Dolenca sem slišal: „kdo bo vedil čebel ovo misel"? Tako ni da bi se rabilo v knjigi. Gotovo je, kar menda ve vsak pisatelj, da prilog na „ov" rabimo večidel pri g er m ih, drevesih, časi tudi pri nekterih druzih rastlinah; pa nič ne gledamo, kacega spola je hii samostavnik, na pr. »lipov, liékov, bukov, češnjev, smrekov, oljikov,**) robidov, rakitov, leskov; jagodovo cvetje, korenjevo***) seme, debe-Ijačev kruh, z eie nje v koš" t. j. koš, v kterem nosijo živini bukovo zelenje. Beseda: „breskev, breskva" in pa drevesna imena, ki se končavajo na: „ica", jemljó zarad lepoglasja „in" k sebi, na pr. „mar eli čin, mak ovni čin" itd.
Razmernik: „od", kolikor mi je znano, slovenski jezik namesti rodivnika malo rabi. Najraji ga ima, kader govori od (majhnih) bistvenih delov (bestandtheilen) tacega orodja in druzih, orodju podobnih reči, ktere je naredil človek. Del te verste ima sploh to službo, da se premika v svojem poslu ob celoti: ali pa se jemlje od nje; pa zopet nazaj deva, na pr. „ključ od vrat, kamba od jarma". Semkaj spadajo tudi nekteri prostori, ki jih je zagradil človek. Tu se deva: „od" večidel samo, kader ni priloga v navadi, na pr. „vrata od verta; lesa od hleva; vrata od
*) „Kruhova sltorja" = brotrinde;  „sliorja kruha"       eine rinde (ein wenig) brot.   Pis.
**) Notranjec tudi pravi: „oljičina (cvetna) nedelja", in „oljieina veja.
Pis.
***) Iz tega je Dolenec naredil: „korenjevčar", t. j. mož, ki skupuje korenjevo seme.   Pis.
173
kašče; ključ od kašče; vrata od skednja", pa tudi, „sked-njena vrata", a ne: ,,vrata od veže, od hiše", ampak: „vezena, hišina vrata", vender pa: „ključ od veže in hiše", ne: „vezeni, hišini ključ".
Ali tudi tukaj se sploh ne rabi razmernik brezi vsega razločka, ampak treba, da se zapomni to-le:
1) Ako imamo take dele v mislih, preden so kaj služili orodju, kteremu so namenjeni, tedaj ne rabimo razmernika "o d", temuč: „za, za Ä;", redko prilog, na pr. delam kambo za jarem, za k jarmu", tudi: jarmovo kambo" nikoh pa ne: „kambo od jarma". Takisto se pravi: „kupil sem ključ za h kašči; nemamo osnika (achsnagel) za h kolesu" itd.
2) Kader ta del uže pri svojem orodju služi, pa je odvzet mu tedaj, ko govorimo, nikoli ne rabimo priloga, ampak vselej „od", ki nam tu kaže mér, od kod je kaka reč, na pr. „najdel sem iglico ali kambo (namreč vzeto) o d j a r m a ; to je v r e t e n o od kolovrata, kolo od voza, osnik od kolesa; tam je lésa, ključ od verta; najdi kij uče k od ure" itd.
Tako govorimo sploh pri vsakej reči, ktera ima več delov, naj bo naredba človeških rok ah ne, če mislimo povedati, da je ločen od nje kak nepremakljiv del, na pr. ,.r o ka v od suknje, oglavje od klobuka (sicer pa raje: klobuke v o oglavje, ako ni ločeno od klobuka); tuje brada (namreč odlom Ijena) od sekire; žeblji od ponošenega čevlja (sicer pa: čevelj s ki žeblji); to je mejnik od moje njive (če ni lam, kjer je bil vkopan); to jo skledica od želoda, pece 1 j od hruške, olupek od jabolka, perje od sove, od kosa"; pa še raji in bolje : „želodova skledica, hruško v pecelj, jabel-kov olupek, kosovo perje" itd. itd.
Tako govorimo — vzlasti če ni priloga — časi pri muogo-verslnih neživih rečeh, dasitudi niso zložene iz delov, kader hočemo povedati, od k o d je prišlo kaj n e t e I e s n e g a. Kader jezik še ni pokažen, to govorjenje malo rabijo , in sodil bi, da ni posnemanja vredno , ker ima nekam ptujo slast, na pr. „d u h od trave je bučelam zopern".
3) Ako se premakljivi del kake rokotvorine derži svoje celote , ko se od njega menimo, jemljemo prilog, če je navaden , pa tudi razmernik ; „n a , p r i", časi celo „o d", na pr. „pojdi gledat jar m ove kambe, kambepri, na jarmu; bitje (die gewichte) pri uri je pretežko; zapri vrata od hleva; zavij ključ od kašče" itd. — Kdor hoče tu vselej prav pogoditi, mora poslušati narod.
4) Kader pa sploh govorimo, da ne gledamo tega , je H premakljivi del odvzet ah ne, devamo prilog, če ga jezik ima; ah pa rabimo razmernike; pri, na, za, zana, za
174
k"-, casi tudi „od", na pr. „j a r m o v e iglice so lesene ali železne; tudi je prav : iglice pri, na jarmih, za, zana jarme, za k j a r m o m so lesene ; pokrovi od kadi so pleteni": pa tudi: ,,pokrovi na kadeh, pri kadeh, za na kadi so pleteni-' itd. itd.
Časi, pa malokdaj, Slovenec zavoljo krepkoglasja prilog spremeni v samostavnik pa ga potlej dene pred drugo samostavno ime z razmernikom ,,od" na pr. „r e v š č i n a o d p r o s ä", namesti : „revno p r o s o": drobiž od rep e", namesti: „d r o-b n a repa" itd. To pisatelju ni vredno posnemanja, ker se je k nam zaneslo berž ko ne iz laškega.
V teh in tacih namerah Slovenec rabi „od" namesli rodivnika ; toda vsak bravec lahko vidi in ve, da tudi tukaj razmernik vselej prav za prav tega sklona ne domestuje ; da naše narečje ta razmernik večidel in sploh le rabi, kader hoče pokazati mér: od kod? Pri nas tedaj nema tolike pravice, kolikoršno vzlasti med Serbi, kte-rim pa v tej reči, kakor smo uže rekh , nič kaj ne upamo. o
O zraku v živem človeku.
(Konec.) '
Kar zadeva krajev, kjer se godi pripravljanje za gorenje in gorenje samo, je izmed vseh naj pervi v čutnicah. Te delajo tohko bolj, kolikor bolj čutimo in mislimo. Gorenje se upeljuje potem v mesu ah v mišicah, ki gibljejo nam ude, in tudi v teh toliko hitreje, kolikor bolj gibamo ude. Razkrojevanje se godi potem v drobju po užitku jedi in tudi s toliko večim uspehom, kolikor bolj skuša kosilo razdreti pravno ravnovago kervnih snovi. Kraji razkrojenja so na dalje povsodi po celem telesu, če se je nam bila kri ohladila, in spet je razkrojevanje toliko močneje, kohkor več gorkote zgubivamo na reči, ki nas obdajajo.
če se spomnimo obsežka telesnega življenja, previdimo koj, da nobenega imenovanih ravnanj ne zamoremo nikoh ustanoviti prostovoljno. Ker brez lastne volje in neprenehoma snujemo misli in dobivamo občutke, in če bi tudi obsodili ude v večni mir, se nam saj vzdiguje in kerči serce in persi za ohranjenje življenja, in če se še tako odevamo , zgubivamo vendar vedno gorkote, saj s sapo. In če tudi nič ne vžijemo, se vendar vsled naštetih ravnanj pravna ravno-vaga snovi tako razdere, da nektere izmed njih padejo iz verste, v kteri bi bile ostale, ko bi ne bilo razderave. Tedaj se dobijo vselej v telesu snovi, ki se dajo sežgali.
Na vsakem imenovanih krajev se posebno nektere imenovanih gnovi posebno lahko razkrojujejo in sožigajo, pa vendar vedno velja,
175
da vse snovi se povsodi zamorejo razlirojevati. Se ve da človek, ki rabi bolj čutnice in možgane kakor le gorkoto dajavne organe, lože živi, če je meso, pa bo vendar te dela tudi lahko delal, če je kruh in podzemljice. Posebno delo tedaj kar ne terja posebno sestavljenega živeža. To vidimo med družim tudi na revnem učenem in na rokodelcu nasproti mirno sedeči prodajavki, ki posebno po zimi porabi vse, kar je vžila, da se le varuje zmerznjenja ; tudi ona ne more tega doseči samo z užitjem sladkora, močica ali masti. —
Živalsko telo je v tem ravno takšino, kakoršina je vsaktera druga delavna mašina. Elektriške baterije, ki pišejo telegrame, razvijajo eleklriško moč, akoravno ne rabijo vse enake hrane. Hlapon vleče cele vlakove voz , naj ga že kurimo s šoto ali z naj boljšim premogom. Človek, elektriška baterija, hlapon, vsaki izmed njih zamore do posebnih mej premeniti hrano s hrano , pa vendar to ni vse eno zastran moči, ki jo razvija pri tem vsaka teh treh priprav. Funt premoga stori več kakor funt šote, funt mesa več kakor funt moke. ^
Človeško življenje je tedaj navezano na gotov živež, ki se le med gotovimi mejami sme premenjati. Tu so postavljene terdne overe lastni prosti volji; pa med temi overami se skazuje prostost njene vlade čez snovi telesne v naj zadostivniši meri veljavna. Saj zamore človek voliti, kje in kako se mora porabiti vžiti živež; ker lahko mu je, da sedi pri miru in da prepuša jetram, da razderajo težavno delo rasthnstva v noorganske zložbe. Če pa napenja mišice, se pa razkro-jevanje godi v teh pripravah za gibanje in obrača se organskemu svetu razun njega, ljudem, živalim in rastlinam spet v prid delo, ki so ga te stvari poprej njemu storile bile. Zamore pa tudi človeški duh nategovati cutniške nitike možgan, ki delajo, da je mogoče snovati misli, ki osrečujejo čase in stvari, s kterimi posestnik teh možgan ni prišel nikoli v nikakoršino dotiko.
Da je pa mogoče, da se to zgodi, vzrokuje ta posebna telesna naprava, da, kedar se prostovoljno nategovajo čutnice in priprave za gibanje, se vselej tudi pospeši kervni tok skoz imenovane organe. Kakor je bilo že opomnjeno, imamo posebno mero kervi. Ta kri teče po posodah, kterih posamezni kosovi se dajo razširjevati neodvisno od druzih. Kjer se pa razširi posoda, tje se posebno staka tekočina. Ne da bi to razdeljeval na drobno, pa menda vendar pre-vidite, da je mogoče, da se godi zdaj naj bolj v možganih in zdaj naj bolj v mišicah predeljevanje iz kervega toka, ki vodi sabo sozi-davne in razderavne živivne snovi. Če se ne zgodi ne to ne uno, pa prevzamejo delo drugi organi, ki kar razbijejo živivne snovi pa ne da bi štorih z njimi kako delo, ker se k njim zdaj naj bolj staka kri, ktere ne jemljejo v se uni organi. Če se poslednje godi, je človek, kakor ogenj, ki gori in zgubiva gorkoto na vse kraje, pa ne da bi prišla kaki delavni moči v prid. — Pravico bi imeli popraševati,
176
zakaj vendar se v nedelavnih organih predeljujejo in gorijo snovi. Na to odgovorimo, ker je le tako mogoče, da se ohrani življenje in tedaj zmožnost za delo.
Po tem pretresovanju bi bilo skorej na času, da se porazumimo zastran nekaj izrazov, ki smo jih večkrat rabili. Večkrat je bilo rečeno, da ima predeljevanje posebni vphv na napravo naj važniših prikazni življenja, posebno pa na razvijanje živalske gorkote in na razvijanje moči v mišicah in čutnicah. Da gorenje daje gorkoto, je samo na sebi jasno. Saj je vsacemu znano, da vso gorkoto, naj jo že rabimo za to ali za uno, dobivamo naj bolj v škodo organskih zvez. Ah tedaj te organske zveze v živah ali pa zunaj nje sožgemo v vogljeno kislino, vodo itd., vselej se pri tem mora gorkota napraviti, — da pa kislec vzrokuje mišljenje, čutenje, gibanje, delanje solz in slin, to je vsacemu znano, in kdo bi ne vedel, da se zgubi mogočost za vse to, če ne more zrak zraven, t. j. kedar se človek zaduši.
Pa kakor zgubijo možgani življenje zavolj pomanjkanja s kisle-com napolnjene kervi, ravno tako zamoremo vsacemu druzemu udu vidno vzeti prikazni življenja, če ga napojimo s kervjo, ki nema kisleca, namesto s kervjo, ki ga ima. Zatisnite, postavim, z eno roko, eno oko; drugo oko pa pritisnite lahko s koncem enega persta. Kakor je znano, zastane zavolj tega kri v pritiskanemu očesu, in kmalo boste oslepeh na njem; oslepljenje se pa koj zgubi, da le odmaknete perst, ker potem spet zamore dotakati kislica polna kri.
Kakor ga ni občutka brez porabe kisleca, tako ga tudi ni gibanja brez lega — nobena solza ne teče, nobena slina se ne cedi, če ni dal kislec privoljenja.
Važno je, da se pozna razmera, v kteri se posamezne živalske dela vdeležijo porabe posopljenega kisleca. Kohko se ga potrebuje za ohranjenje gorkote, za občutke, gibanje mišic itd. Povedano je že bilo, da se ta razmera zamore kaj različna napraviti, pa kakor naj že bo, to se da za gotovo reči, da se porabi za dajavo gorkote dokaj več kishca, kakor za druge opravke. Stvari smo, ki, kar telesne gorkote zadene, je ne smemo vehko zmanjševati, ne poviševati. Ako se ogreje kri do 45° C, ah če se ohladi do 30° C, umerjemo kar h krati. Kervna gorkota se sme tedaj premikati med 40 do 15" C. gori ah doli, da jc še mogoče živeti, če pa hočemo zdravi ostati, pa ne več kakor 4 do 6° C. Pomislile pa zdaj, da je naj boljši del človeštva obsojen, da stanuje v merzlih krajih, in previdili boste, kako potrebno je, da napravimo sami znotraj veliko gorkote, če ne — bi zgube ne mogli popravljati. Ker pa, kaj bi djal, saj polovico življenja, če si mislimo človeka srednje starosti, ne gibljemo udov, ne mislimo močno in ne občutujemo, ko se vender celo življenje ohladujemo, je ta prevdarek zadosti, da previdimo, da moramo večino našega kisleca obračati v zbudo gorkote. Nismo pa ne zavolj
177
tega, kakor so nekdaj mislili, delavne masme dobrega kupa, ampak prav drage : in zavolj tega je neizrečeni napredek v čislanju človeških moči v tem, da se ne ponižujemo več, ki živimo od cveta in sadii rastlinskega, do terdih del, ampak da se povzdigujemo v oskerbo-vavce in voditelje mašin, ki jih bašemo z rastlinskim deblom in steblom , kterih mi nečemo za jed.
Tu razložena preiskava nas pelje nehote k razjašnjenju imenitnega narodno- gospodarstvenega vprašanja. Kakor je znano, rabimo rastlinstvo za naš živež, in sicer tako, da kar vživamo rastlinske jedila, ali pa da poprej z rastlinami redimo in pitamo posebne živah, ki jih potlej vživamo. Poslednje storimo zato, ker naš želodec ni, da bi izbiral si sena, slame, otrobi in iz druzih ostankov našega gospodarstva kervne snovi, ki jih ima v sebi klaja rasthnojedcov. Ali drugače rečeno, te živali porabimo kakor kemijske mašine, ki nam izlečujejo iz trave in enacih reči mesno snov in jo nakladajo v svojem telesu. To nakladanje je pa vsakikrat zvezano z neizrekljivo zgubo, ker so žive stvari, ki oskerbujejo to naberanje. Ker pa, kakor je bilo že povedano, te živali nič novega ne delajo, ampak le naberajo, bi se bolj nam zdelo, da bi naborali z. mertvimi orodji iz klaje redivnih snovi. Brez dvombe bi dobili tako iz klaje, ki zadostuje, da se vpita vol, težo veliko tacih žival, kaj pa še celo iz zernja, ki ga je potreba za izrejo kokoši ! Namesto pičlega števila jajc, ki nam jih kokoš na leto znese, bi dobili gotovo stokrat toliko redivnih snovi. Kokoš je veliko dražja mašina za izvleko mesa iz rastlin, kakor vol, ker potrebuje veliko več klaje, da izredi enako težo mesa. Da pa toliko več potrebuje, izvira od tod, da ima kokošje telo v primeri s svojo težo veliko vece poveršje, kakor volovje. Oba morala,, če hočeta živeli, vedno ohranjevali enako gorkoto v telesu, ker se pa kokoš v primeri s svojo telesno maso veliko hitreje ohladi kakor vol, mora tudi kokoš za enako velik kos telesa naprav-Ijati več gorkote, kakor vol: tedaj terja funt kokoši za lastno ohra-njenje več gorkote, kakor funt vola. Zavolj tega kmetovavec le raje pita velike goveda, če mu je le to mar, da dobiva vehko redivnega mesa, ne pa da bi imelo tudi posebni okus, kakor kokošje. — To nasprotje, ki smo ga postavili med živalima dveh različnih živalskih redov, velja tudi od različnih plemen tistega reda. Imamo tedaj dober vzrok, da ne pitamo kanarčkov, ampak gosi, da je vehka kokoš kohinkinka jela odrivati ma^o domačo.
Kako hitro poslednjič se razdrobi jed, ki smo jo v sé položili? Vehko nalašč napravljenih poskusov je pokazalo, da eno ah nekaj ur po jedi se predeljevanje godi prav hitro in da je posebno nekaj ur po jedi v jetrih kaj živa kemijska delavnost, da bi rešila organizem reči, ki so se na novo vrinile. Kultura je iznajdla po vseh krajih pripomočkov, ki storijo, da se jedi ne predelujejo tako na hitrico in Glasnik 1860. — VI. zv, 12
178
da se dalj časa kuhajo, kakor tako. Ta naprava je, se ve da, važna za vse stanove: bogatinu, ki ljubi mirni tek svojega življenja in se varuje silnega napenjanja, ki bi mu vzrokovalo preveč gorkote: revnemu, ki bi moči dobljene iz živeža dalj časa rad rabil, kakor le nekaj ur po jedi. Da se to doseže, je naj boljše, da se pridene kervi kaka stvar, ki brani, dokler je v kervi, da se kervne ploščice ne nabašejo preveč s kislecora. Saj če ga ni kislica, ne pomaga jetrom vsa njih sila nič. Zato so nam tedaj močne pijače, zalo imamo tako radi kavo pri jedi, ker dokler so té reči v kervi, nima kislec lake moči do kervmh ploščic.
Tako spremlja in oživlja zrak človeka v zavednem življenji ; pa tudi po minulem življenji še ne neha prijaznost med kislecom in med atomi našega trupla. Ce se proč vzdigne tvoj duh in te zapusti prijatel, če se zruši ti podoba in se loči od tebe tvoj naj zvestejši sodnik, zrak te še poišče v grobu. Še tam se pritiska k nitkam tvojega trupla in jih nosi v prosti prostor pod nebezem: zdaj plava razpuščeno telo deleč čez gore in morje, dokler ga delavni solnčni žark ne zamota spet v zeleni rastlinski svet. '<
Odlomek iz Schillerjeve igre „Marija 8tuart'^ za poskušiijo.
(Poslovenil Franc Cegnar.)
I. djanje, sedmi nastop.
(Marija, Lord Burlelfli, pervi blagajnik na Angleškem, in vitez Pavlet.)
Faulet.
Vi ste želeli zvedili, kam se Nagnila vaga je osode vaše, Prišel je to oznanil svilii lord Burleigh. Bodite voljni in udani.
Marija.
Obnesem se dostojno, kakor gre *
Nedolžnosti.
Burleigh.
Poslala me je sodba.
Marija.
Lord Burleigh jezik zdaj posoja sodbi,; Ki svojega duha ji je posodil. .
Faulet. .J
Vi govorite, ko bi znali sodbo.       i
179
Marija.
Vem jo ker jo prinesel je lord Burleigh. — Govorite.
Burleigh.
Podvergli ste se dva In štirdeset sodnikom.
Marija.
Ne zamerite, Milord! da moram vam v besedo seči. Vi pravite, da sem podvergla se dva In štirdeset sodnikom.   Nikdar nel Osramotiti nisem mogla svoje, In ne naroda mojega časti, 4 ,
Ne sina mojega in knezov vsih. Veli v zakoniku angleškem zakon: Naj ravnorodniki priseženi .   -
Razsodijo reči zatožencem. Je kdo sodnikov meni ravnoroden? ^
Le kralji so enaki meni. L;
Burleigh. I"
Tožbo ^
Ste poslušali, odgovarjah Sodnikom na vprašanje —
.       . Mnrija.
Da, zvijača
Me zapeljala je Hattonova. Uho sem dala tožbi, da odkrijem Poštenje svoje in uterdim vero V nedolžnost svojo, da odgernem plašč Krivice, ki se mi godi — To sem Storila, ker poštujem vredne lorde. Ne njihne službe, ktere ne priznavam. Burleigh.
Priznavajte jo aU ne, miladi, To nema kaj pomeniti, to sodbe Ne bo motilo, ne ustavilo. Vi sopete angleški zrak, dobrote Zakonov vživate angleških, toraj Podložni ste angleški vladi.
» Marija.
Sopem
Angleške ječe zrak.   Se pravi to
Živeti na Angleškem in dobrote 12*
180
Zakonov vživati?   Poznam jih malo. Prisegla na-nje nikdar nisem, nisem Angleška deržavljanka, prosta Kraljica sem deržave tuje.
Burleigh.
.....   '   ¦ Morda
Ime kraljevo daje vam pravico, Kervave svade seme v tuji zemlji Brez odgovornosti sejati?   Kako Bi bilo z varnostjo deržav, ko bi Ne smel se dotakniti meč pravice Gostu kraljevega enako, kot Beraške glave ?
, Marija.
Ne utezam se Pravici, al sodnikov ne priznavam.
Burleigh.
Sodnikov!  Kako?   Morda so derhal Zaveržena, nesramni blebetuni,     ** Ki šalijo se s pravdo in resnico, Najeti, podkupljivi zatiravci. In ne možaki pervi te dežele. Veljaki, dovolj samostojni, da se Jim treba ni ogibati pravice, Ne bati knezov?   Oni vladajo Svobodno in pravično žlahen narod. Razhaja vse sumljivosti in dvombe Že njih ime.   Glavar jim je pobožni Vladika kenterborski, modri Talbot Pečate hrani, Horvard ukazuje Brodovju.   Govorite!   Je angleška Kraljica mogla več storiti v te] Kraljevi pravdi, ko izbrati vse Najplemenitneje može v deržavi? Se more misliti, da bi sovraštvo '"• Nektere podkupilo — v eni strasti Mož dva in šlirdeset zedinilo ?
Marija, (po kratkem molku.)
Sicrmé poslušam čudno moč jezika, Od nekdaj ki je zoper mene sikal. — Kako bi neučena ženska se Z govornikom umetnim merila ! Da! ko bi bili lordi ti res taki, Bi onemeli morala, zgubljena
181
Bi bila moja pravda, ko bi me Obsodili; al té imena, ktere Vi slavite, ki pogubiti me Imajo, kaže vse drugače zgodba Dežele te : visoki žlahniki, Deržavni veličastni starašine Prilizovali so se osmemu Henriku, mojemu prededu, kakor Seraljski robi sultanovim termam. — Na prodaj nosi gornja zbornica In tako tudi spodnja svojo voljo ; Zakone kuje, preklicuje, sklepa Zenitve in razdira, kakor hoče Vladar; angleške knežje hčere danes Iz hiše kakor kopuéta paha, ^
In jutro daje jim kraljevo krono. Ti vredni lordi so pod štirimi Vladarji štirkrat vero zatajili —
Burleigh.
Angleški zakon vam je tuj; angleška Nesreča vam je le predobro znana.
Marija.
To so sodniki moji! — Lord blagajnik! Pravična bodem jaz do vas!   Bodite Pa tudi vi do mene.   Pravijo,      * Da dobro mislite deržavi in Kraljici, da ste zvesti in pošteni, Čuječi, nevtrudljivi.   Rada verjem : Dobiček lastni vas ne vlada, ampak Korist vladarjeva, deržavna.   Ravno Zavoljo tega glejte, da vam prid Deržavni za pravico ne velja. Ne dvomim, poleg vas sede še žlahni Možaki med sodniki mojimi; Pa ti so protestantje, za deržavni Prid vneti, govorijo zoper mene, Kraljico škotsko in katoličanko! Britanec Škotu ni pravičen, to je Že star pregovor — Toraj je navada Od starodavnih časov, da pri s;odbi Ne sme noben Britanec zoper Škota, In ta ne pričat' zoper unega.*3
*) Zavoljo pomanjkanja prostora se ni mogel cel 7. nastop priobčiti.   Vredn.
- 182 -
Literatura. ^
ftecimo koju. Pregovorio Frane Kurelac, starinom Ogu-linac a rodom iz Bruvna u Krbavi. Karlovac 186 0.
Komej je zasvetila slavenskim rodovom v Avstrii preporodna zarja narodskega življenja, se zopet oživlja po jugoslovanskih deželah krasna ideja neumerjoČega pevca „Slavy dcere" — slovanska vzajemnost, ki se je bila v temnicah poslednjih let skorej popolnoma zatopila. To nam spriČnjejo razni glasovi o slogi in edinosti po slovenskih in her-vaŠkih novinah, to nam spriČuje tudi pričujoča knjiga, ki z mogočnim glasom vabi vse Slovene na jugu, da si v bratovski slogi podadó roke ter z združenimi moČml Čistijo in trebijo svoje narečja, „da se sliju u jedno korito, da se sbiju u jedno telo". Bog daj, da se navdahne iz te knjige vsak Jugosloven, ne samo Slovenec, ki že več let hrepeni po edinstvu jugoslovanskega jezika, ampak tudi Hervat in Serb, ki mu je bila do najnovejših Časov sloga in edinost popolnoma neznana ostala, — da se navdahne vsakdo izmed nas iz te zlata vredne knjige duha slovanske uzajemnosti in edinosti. Naj bi ne manjkala ta knjiga v roci nobenega književnika na jugu , da bi mu kazala pot do narodske časti in slave !
Radi bi razložili pred našimi bravci vso obilico in vse bogastvo KurelČeve knjige, ki se po vsej pravici šteje med perve prikazni na polju jugoslovenske literature, pa pomanjkanje potrebnega prostora nas sili, da dans le poverbno besedo pregovorimo o njenem zapopadku. Cela knjiga razpada v osem razdelkov, kterih je eden imenitniši od druzega in vreden našega premišljevanja.
Oddelek I. je namenjen nam Slovencem. Z živo besedo, kakor je še doslej nismo Čuli iz ust naših južnih bratov, slika v njem učeni pisavec napredek naŠe slovenščino v poslednjih letih : „Trnbarov jezik, ubog i neuk, grub i smugal, težak i mrzak — pravi — danas je na snagu stupio, svojim se plaščem ogernuo, vsaki nauk objamio te zakonu slovinskorau prisegao"; on hvali njeno pravilnost in visoko povzdiguje Slovencev ljubezen do sloge in njih miroljubni značaj. Zraven pa ostro graja brezpravilnost sedanje hervaščine: „Čim se jezik n^še susčdne braće tako očistio, obogatio i uzvisioj njih, kojim knjiga nikada ne evala, koji ostaŠe bez ikakvih spomenikov, koji nikad, čto jih znamo, svoji ne biabu: mi Hrvati zagazismo u glib te pljuskamo po kalcu današnje pisarije naše, mi, kojim se knjiga zasja vedra i čista, dok su drugi narodi, danas glasoviti, duboko dremali itd",, in na drugi strani: „Uzmi pisma Coisova, hrvatski sine, čto ih je Vodniku pisao, pak se odonud nauči, kako treba krpiti in lepiti oko pésme, prelevati ju i na muke metati, dok ono bude, cim joj treba biti itđ". — Resnične so besede, ki jih govori pisatelj na strani 11. o bliževanju slovenskega jezika hervaškemu: „Nije li im jezik od dana na dan bliži k našemu? Kakov im biaše jezik pred dvadeset godin a kakov je sad!   Ü Čem ikada popustit mogu, u tom popušeaju!   A taj  popust
183
u njih nije. lagak.   Er kako smo god mi pravilnostju oblikov i mno-
žastvom slovenskih besed daleko nad Serblji, tako so glede prvoga i Slovenci nad nami itd". Kako se je nam povraČala doslej ta ljubezen? Z žalostnim sercom smo morali spoznati, da se je hervaško narečie sko-rej V toliki meri od nas oddaljevalo, kolikor bolj se mu je približavala slovenščina.   V pravilnosti in skladnosti je ne prekosi nobeno slavjan-sko narečje; dokler se jej pa v tem oziru sila dela, toliko Časa ni upati, da bi se mogla stopiti v občni jngoslovenski jezik, S Čim pa bomo Slovenci spazili, da popuščajo naši južni brati svoje nepravilne oblike, da ga zaČno izobraževati na podlagi staroslovenščine, gotovo bomo mi pervi na borišču. O željah, ki jih goje Slovenci v tej zadevi do svojih bratov, pa obširniše v novem letu. — V II. razdelku govori o bervaSčini in serbšČini, ki ju samo loči različnost pismen; „tuj njema druge pomoči'' —pravi pisatelj — nego uvedimo mi ta slova u Školu, u vsako gradsku, u vsaku selsku školu". — „Oboja slova u oboje škole. Ako toga bude, onda smo najteži kamen odvalili, onda se možemo dalje razgovarat: vse na miru i poštenju". — III-razdel govori o neslozi med slovenskimi rodovi in o čistosti slovenskih narečij. Jako zanimiv in imeniten je IV. oddelek, ki govori o starosloven-Ščini, o njeni domovini in zgodovini, o njeni potrebi itd. Če nam bo staro-slovenščina vodnica, tedaj bomo gotovo srečno napredovali ter si edini književi jezik tudi v kralkem času pristrojili. — V. razdelek govori o pravopisu po govoru in po korenu.  Glede pravopisa pravi : razumljivost naj bo nam pervi z^kon ; eufonično pisanje dela besedo nerazumljivo n. pr. vici, kuci mesto videi, kutci itd. Zatorej pišimo besede po korenu, kakor delajo te razun Serbov vsi Sloveni. Skoz in skoz resnične so besede, kijih piše na strani 9,3:  „ Vsaki suglasnik, koji ima silu odkriti koren, on je kao sveča, koja i'ori i luč razprostire. Dok narod piše svoje korene, svoje suglasnike, podoban je konju jaku i Čilu; stanite mu njih iz jezika vaditi ; to je kljuse. — VI in VII. oddelek naspoČita slovniške napake, ki so se vrinile v hervašČino in ktere se morajo iztrebiti. Če ni sloga le prazna beseda; posebno biča tisti gerdi, neslovanski genitiv na ah, ki se nikjer ne govori, pa še zmiram straši po novinah in po knjigah hervaških in serb-skih, nam Slovencom v narveeo spotiko.  Obširniše o teh dveh oddelkih pozneje. Poslednji (VIII.) oddelek govori o slogi in nam kaže pot do edinega književnega jezika, ki ga je nam živa potreba, da nas ne zatopijo Nemci, Lahi in Madjari. „Bude li u nas jedan književan jezik; to mi onda ne samo književan narod velik na Čislu, nego smo i razdoru zakonskomu zube otupili, narodno Čustvo uzvisili, narod kao preporodih i želju mu života i slavovanja u dušu ucepili; te vsakomu svrbežu nesloge i diobe miritelja i jedinitelja večitoga utvorili i odgojili". Da si pa ustrojimo edini književni jezik, treba je pred vsim drugim, „da se izpravimo u nauku našem i na sercu našem", da nas edini zlata vez sloge in vzaiemnosti. Složen pa je le tisti ,,ko pristaje iz toli potrebito jedinstveno ime jugoslovinsko; ko ne gleda, kojega si zakona, ko ne gleda, kojega si narečja; ko ne gleda, ki-ja su ti slova; koji (ako je književnik) ne prizire samo svoje pleme, nego jezik snuje
184
na temelju trojiČnom: hrvatskom, srbskem i slovenskom; koji nije odbggao od plemena jednoga i povse pristao k drugomu; komu je iza narečaj južnih najbližja pomoć u jeziku crkvenom a iza njega u plemenikov inih; ko gleda, da bude razumljiv najvećemu Čislu to nas južnjakov, to i druge braće, ko gleda, da nam jezik bude Čist od vsakoga tuđjinstva te u to ime vse spomenike prebire, i starije i novije, vse plodove narodnoga duba, bili oni sa severa ili juga, kdé se može nameriti na bogatu rudu pravoga slovinstva !" Da bi te zlate besede vsakemu književniku izmed nas se veduo lesketale pred očrai in ga vodile po vseh književnih potih !
Iz tega kratkega naznanila se je mogel vsakdo prepričati duha, ki veje v tej knjigi, pa tudi bogastva in obilice duševne hrane v njej. Naj bode še enkrat priporočena vsakemu Slovenu, da jo skerbno bere in prebira in se napaja iž nje sloge in vzajemnosti.
Beseda v nji je skoz in skoz možka, krepka in blagoglasna, kakor se v novejših delih le redkoma nahaja, in veliko bližja stari, pa tudi naši slovenščini, kakor druge hervaške in serbske knjige naših dni. Velik korak je storil g. Kurelac v tej knjigi do edinosti jugoslovenske, še par korakov, bomo pa imeli jezik mogočen in vsem Jugoslovenom enako razumljiv. Pri tej priložnosti bodi vsem Jugoslovenom v premišljevanje tudi priporočena Majarjeva knjiga „Pravila, kako izobraževati jugoslovenske (ne ilirsko) narečje i u občeslovenski jezik. — G. Kurelčeva knjiga šteje 160 strani in velja 70 kr., Majarjeva pa 130 in velja 60 kr.
Iz Celovca. Kar so nam umerli preljubljeni Šolski svetovavec, Simon Eudmaš, se je v naših šolah čedalje bolj kerČila in topila mila domaČa beseda. Že smo si bili v strahu, da jo nam popolnoma pokopljejo ; pa, hvala Bogu! preteča nevarnost je odvernjena in zarja lepših časov je spet napočila našim narodnim učilnicam, kakor nam spriČuje „zakonik za kerško Škofijo", ki je bil ravno kar razposlan vsem slovenskim dekanijam po Gorotanu. Obsega pa pod štev. 237 prevažno naredbo zastran učnega jezika po slovenskih in slovensko- nemških šolah, ki je za nas toliko imenitna, da jo tu popolnoma nespremenjeno v izvirni nemški besedi Glasni-kovim bravcom podamo. Glasi se pa v pervem delu A od besede do besede takole :
Anlässlich der vom Herrn k. k. Schulratbe und Volkschulen-Inspektor Dr. Pavissich bei Gelegenheit seiner Inspizirungsreise im Jahre 1859 gemachten Wahrnehmung, dass man in gemischten Gemeinden des Kronlandes Kärnten bezüglich der Sprache beim Unterrichte noch immer nicht im Reinen sei, und dass von den slovenischen Gemeinden fast überall die Bitte vorgebracht wurde, es möchte ihren Lehrern gestattet werden, sich in den Schulen auch mit dem Unterrichte in der ihnen sehr nothwendigen deutschen Sprache etwas zu befassen, — hat die h. k. k. Landesregierung mit Erlass vom 22. Juni 1. J. Z. 321 Praes. an das f. b. Konsistorium das Ansuchen gestellt, die geeignete Verfügung zu ti eflfen, damit den sich kundgebenden Wünschen der slavischen und sl ivisch- deutschen Gemeinden nach einer mehreren Kultivirung der deutschen Sprache an ihren Schulen
185
jede, mit den Vorschriften des h, k. k. Unterrichts-Ministeriuras verträgliche Berücksichtigung zu Theil werde.
Indem das f. b. Konsistorium in thunlichster Entsprechung dieser Einladung auf seine, gelegenheitlich der Bekanntgabe der diessbezüglichen hoben Ministerial-Erlässe hinausgegebenen Weisungen (siehe Kurrende in Scbulsachen Jahrgang 1848 Z. 4, II. J. 1851 Z. 6. I. 3. — J. 1857 Z. 1, I.) sich bezieht, findet es in Betreff der Unterrichtssprache an Elementarschulen (zu welchen alle Landschulen und die drei ersten Klassen der Hauptschulen gehören) Nachstehendes in Erinnerung zu bringen :
1. Es ist als ein unabänderlicher Grundsatz festzuhalten, dass die Sprache der religiösen Vortage für eine Gemeinde auch die Unterrichtssprache für ihre Schule sei. W^o also : z. B. die Predigten und Christenlehren ausschliesslich in der slovenichen Sprache gehalten werden, da sollen auch in der Schule nicht nur der Religionsunterricht, sondern auch die sogenannten technischen Gegenstände (bis auf die Ausnahme in 3.) nur in der slovenischen Sprache gelehrt werden.
2. In Gemeinden von sprachlich gemischter Bevölkerung, an welche die religiösen Ansprachen abwechselnd bald in der einen, bald in der anderen Sprache gehalten werden, hat auch die Schule beide Sprachen zu pflegen und in Anwendung zu bringen. Jedoch soll nur Eine als die Hauptsprache behandelt, der anfängliche Unterricht vorherrschend in dieser ertheilt, und erst dann, wenn die Schwierigkeiten des mechanischen Lesens bereits tiberwunden sind, und die Schüler sich in dieser Sprache sicher auszudrücken gewohnt haben (etwa mit Beginn der zweiten Klasse, nach Umständen wohl noch früher) die Aufnahme der andern Sprache als ein ordentlicher Gegenstand des Unterrichtes gewagt werden. — Welche zur Haupt- und welche zur Nebeusprache gewählt werde, hängt im Allgemeinen von ihrer Geläufigkeit unter der überwiegenden Mehrzahl der Schulkinder und von der richtigen Würdigung des Hauptzweckes der Schule ab, welchem zu Folge jene Unterrichtssprache vor der andern bevorzugt zu werden verdient, mittelst welcher die Schuljugend auf die schnellste und leichteste Weise recht viel des Schönen, Guten und Nützlichen erlernet. — Der Keligions-unterricht darf in keiner Klasse in einer Sprache vorgetragen werden, deren die Schüler nicht ganz mächtig sind, und es kann besonders bei diesem Unterrichte der Fall eintreten, dass in Einer Abtheilung, selbst an der untersten Klasse, beide Sprachen zur Anwendung kommen müssen.
3. An jenen slovenischen Schulorten, wo es entweder gar keine, oder doch verhältnissmässig sehr wenige deutsehe Familien gibt, wo aber der häufige Verkehr mit Städten, Fahriksorten u. dgl. vielen Eltern den Wunsch nahe legt, dass ihren Kindern in der heimatlichen Schule auch einige Kenntniss der deutschen Sprache beigebracht werde, ist diesem Bedürfnisse und Wunsche alle mögliche Rechnung zu tragen. Mit Ausnahme der Religionslehre, welche hier selbstverständlich durch alle Klassen in der Muttersprache vorzutragen ist, soll bei Behandlung der
186
übrigen Gegenstände (etwa von der zweiten Klasse an) die deutsche Sprache für jene Kinder, deren Eltern diess wünschen, als obligater Lebrgegenstand aufgenommen, und Anfangs mehr mündlich und praktisch, z. B. durch das Memoriren deutscher Benennungen bekannter Gegenstände, durch das Bilden einfacher Sätze u. s. w. ganz nacli dem Gange des Abecednik und malo berilo za slovensko-nemške šole geübt werden. Das Diktanđoscbreiben und der schriftliche Gedankenausdruck wird mit Erfolg wohl erst in der 3. Klasse betrieben werden können. Uebrigens soll bei diesem Unterrichte in der deutschen Sprache vor Allem auf die zunächstgelegenen Bedürfnisse der Schüler Rücksicht genommen und der Grund zur anderweitigen Ausbildung und Vollendung ausser der Elementarschule gelegt werden, wobei noch Sorge zu tragen ist, dass in der Schule den sprachlichen Zwecken nicht der sachliche Gewinn geopfert werde. 4. An jenen entlegenen slovenischen Stationen, wo die sub 3 erwähnten Verbältnisse nicht obwalten , muss durchaus die slovenische Unterrichtssprache beibehalten werden, indem es eines Theils als unklug und ungesetzlich erscheint, dass aus Rücksicht auf die möglichen Vortbeile, welche Einzelne durch ihre Bekanntschaft mit der deutschen Sprache erreichen können, der wirkliche Nutzen und allgemeine Fortschritt in den Lehrgegenständen in Frage gestellt werde, anderseits aber die Erfahrung gelehrt bat, dass an solchen Schulen, wo ohne besonderes Be-dürfniss beide Sprachen betrieben werden wollten , weder in der einen noch in der andern etwas Erspriessliches erzielt wurde. Sollten daselbst einzelne Eltern, deren Söhne zum Studieren bestimmt sind, oder aus andern rücksichtswürdigen Gründen den Wunsch haben, dass ihre Kinder in der deutschen Sprache unterrichtet würden, so wären diese, um den Unterricht ihrer Mitschüler nicht zu beirren, von dem Lehrer in Privatstunden — bei Zahlungsfähigen gegen ein massiges Honorar — in den deutschen Unterricht zu nehmen.
Nach diesen Grundsätzen ist die Frage der Unterrichtssprache in den Volksschulen des Kronlandes Kärnten zu behandeln, und in zweifelhaften Fällen haben hierüber die unmittelbaren Scbulvorstebungen unter gewissenhafter Berücksichtigung der obwaltenden Verhälltnisse und im Einverständnisse mit der vorgeset'^.'^en Schuldistriktsaufsicht zu entscheiden.
Drugi del naznanja pa imenik predpisanih bukev za nemške, za nemško-slovenske in za slovenske Šole kakor tudi naslove pripomočnih bukev za učenike po ljudskih šolah. Po tem knezoškofijskem ukazu ima v prihodnje po slovenskih farah, ki niso blizo mest, le slovenščina v Šoli gospodovati, ter se v nji ne samo kerŠanski nauk , ampak tudi vsi drugi predmeti razlagati, kar se popolnoma vjema z visoko cesarsko besedo in kar je pravično pred Bogom in pred ljudmi. Take v narodnem duhu vrav-nane šole bodo v resnici postale nevsahljiv studenec sreče in blagoslova za narod in deržavo. Čast in hvala torej milostlj. knezoškofu Valentinu, ki so s tim ukazom na novo pokazali svoje ljubeznjivo serce do nas Sloven-
187
cov, serČna zahvala pa tuđi Častitemu domorodcu dru. Val. Müllerju, vi-Semu ogledu ljudskih šol na Koroškem, ki so se tako možko potegnili za pravice slovenskega jezika v ljudskih šolah ! Terdno smo prepričani, da bo stopil v stopinje vis. kn. šk. konzistorija tudi naš novi žolski sve-tovavec Dr. Fr. Močnik , o kterem se nam piše iz Ljubljane tole:
Zagotoviti Vas moram, da je g. dr. Močnik ves mož na svoji stopnji. Mati Krajna mu bo vedno hvaležna za veliko dobrih šol, ktere ji je njegova modra in bistra glava naklonila in osnovala. In mi učitelji ga bomo imenovali začetnika „zlatega učiteljskega veka na Kranjskem". Tudi Slovenija mu mora biti hvaležna, ker je toliko skerbel za nje pravice v šoli in posebno pri osnovi novih šolskih bukev. Prav neradi ga pustimo iti iz naših milih krajev, kjer je še dosti dela na učiteljskem polju. Zelo vara pri-voŠlmo tega verlega moža tudi v vaše polje. Prepričali se boste, da ste dobili bistro glavico, dobro serce in neutrudenega delavca. Bog ga vam ohrani veliko let zdravega in Čverstega, kakor je bil pri nas!" Pri njegovem odhodu so mu pa zapeli hvaležni uČeniki na Kranjskem sledeČO pesem:
Hitro cvetice so nam usahnile. Zgodaj minulo je leto gorko; Ptice prekmalo so nas zapustile. Drevje tak zgodaj stoji že golo; — Berzneje še so nam leta zbežale,   > Ktere so s Tabo cvetele pri nas; Mile čutila so vse nas navdale. Ko se napočil ločitve je čas.
Skušen umetnik narisa osnovo — Kak naj se novo poslopje začne. Kaže, kak gladi se kamnje sirovo — Kako se stavi, da v versto vse gre; Tako si tudi pri navku, izreji Mojster gotovi nam vedno Ti bil; Svetil obraz je v ljubezni gorkeji Tebi se, ko si nas resno budil.
Tvoja beseda je bila odkrita — Redko tak jezik se zdaj govori — Segala v serce, od koder izvita, Zernu enaka, ki bistro kali. Rane, težave spoznaval si naše, Trud neprestanjen je bil Ti sladkost,— Trebil marljivo domače si paše. Živel za narod, cesarja, krepost.
Bog naj Te plača obilno, bogato, Kar si zasadil domovju v serce, Rastlo, doneslo bo sadje nam zlato. Zraven blišalo bo Tvoje ime. — Sere prehvaležnih Te spremlja obilo, Venec spomina Ti spleta naš rod; S solznim očesom rečemo še milo: Bog Te obvari in vodi povsod!
Mi mn pa kličemo z veselim in zaupnim sercom nasproti „dobro doŠel!" — V Ljubljani so se združili nekteri učniki, ter so izročili ondašnjemu knezoŠkofijstvu prošnjo, da bi se jim dovolilo izdajati šolski list pod naslovom „Učenik, list za šolo in dom", kteri bo zapopadal tudi uradni del ljubljanske škofije. Iz celega serca vošimo najboljši uspeh novemu šolskemu listu, da se bo mogel z vso moČjo poganjati za povzdigo domačega šolstva!
Iz Ljabljane. n. n. — Da ^Glasnik", ki se s svojimi mili-mi in ver-limi glasi Slove.ncom vedno bolj prlkupuje, ne gre letos v zaton z nekte-rimi premalo določenimi novicami 'ali pomotami zastran slovenskih zadev ljubljanske gimnazije, naj razglasi, pozno sicer, pa vender ne prepozno, kar mu v tem gotovega iz zanesljivih virov naznaniti vem. — V Glasniku večkrat omenjeni ukaz 8. avgusta 1859 glede jezika na avstrljanskih gimnazijah je sicer tudi v Ljubljano dospel, toda s pristavkoro, da se ne sme izročiti gimnazijskemu vodstvu v speljavo, in tako ga vodstvo res ni
188
v roke dobilo; kdo pa gaje s tem pristavkom otežil, mi ni znano. — Kar
seje o keršanskem nauku pisalo, pa preklicalo, da je namreč učiteljski zbor sklenil ga to leto slovenski razlagati, to ne gre; kaj tacega učiteljski zbor §e sklepati ne more, le svetovati sme in prositi, ker ta reč je v škofovskih rokah. Ko bi se pa to sprožilo, bi se v kratkem tudi potrebne knjige izgotovile. — Zastran sklepa Šolskega leta se je v dopisu iz Celja bralo, da se nikjer drugej ni slišal slovenski govor (znabiti vNovem-mestu) — - moram povedati, da se je slišal tudi pri nas v Ljubljani. Kakor je v gimnazijskem letniku poleg nemškega sestavka tudi slovenski, ki ga je spisal gosp. Jože Mam, katehet nižje gimnazije, zdaj tudi za slovenski uk poterjen, pod naslovom: „Slovenskega cerkvenega jezika pravo ime, per4 votna domovina in razmera proti sedanjim slovenskim jezikom" — : tako se je tudi med latinskim in nemškim v sredi glasil lep slovenski govor, ki ga je spisal in imel verli učenec šestega razreda A. Um e k, v kterem v lepi obliki in prijetni besedi mladenČem slovenščino priporoča. Vsem je bil nar bolj všeč in ne bil bi prostor v nobenem Časniku zgubljen, ki bi muga bili dovolili; pisatelj kaže v njem, da ima res pevsko žilo in um. Zastran stare slovenščine naj opomnim, da je že leta 1850 posebej ta nauk razlagal g. prof. Metelko in potem, kar je slovenščino v latinskih šolah učiti jel, je v zgodovini slovenskega slovstva vselej tudi staroslovensko privzel. To seje zgodilo tudi od leta 1857. sem, kar je bil v sedmem in osmem razredu omenjeni g. katehet Jože Mam slovenski uk prevzel, kteri je razlagal, večidel po JanežiČevem pregledu slovenskega slovstva, lani že v sedmera razredu tudi zgodovino staroslovenskega slovstva, v osmem pa razun novoslovenskega ob kratkem tudi staroslovensko slovnico, Brizniške spomenike, nekoliko iz Supraselskega rokopisa in iz Ostromirovega evan-gelja, ter je tudi konec leta pri zrelotni preskušnji (maturi) staroslovensko spraševal, dasiravno ni bilo še zapovedano, kakor letos. Letos pa umno veljeva viši ukaz staro- in novoslovensko slovstvo in zgodovino v sedmem in osmem razredu gimnazije. Posebni razred za Nemce je letos jenjal, in vsi skupaj poslušajo slovenski uk, ki se nekaj po Janežičevi, nekaj po Potočnikovi slovnici razlaga. Le škoda, da seje ta uk spet letos tako razkosal in razdelil in sicer nič manj, kakor med šest učenikov; pa kaj ko bi ga vsi dobro umeli! S težkim sercom povem, da slovenščina večkrat joka, ki je v tacih rokah, da jo likati ne znajo in menim tudi nočejo. Vender ima imenitneji del tega uka gosp. prof. Macun v rokah, ki je res vnet zanj. S pervega mu je nekoliko težko, ker je le bolj hrovaškega navajen ; ali zanesljivo -^upamo, da se bo to vse pozgubilo in krasno se bo obdeloval ljubljeni vertic slovenščine. Bog daj srečo !
Kar se je od tretjega razreda perve latinske šole iz Varaždina pisalo, je nekoliko drugaČi. Le oglasilo se jih je bilo vsaj za tri razrede, še Čez 200, napravila sta se pa le dva; še čez 50 so jih pa poslovili, in šli so ali domu ali na druge gimnazije si sreče in prostora iskat. Kakor se množijo šole po deželi, tako raste število učencev na gimnazijah, za ktere pa pri nas prostora primanjkuje  Kako je vender res potreba tretje gimnazije na
189
Kraniskem! Ali kdaj jo bomo dobili, ker se tako mlačno v tej tako imenitni zadevi ravna, se ne da previditi.
Iz Ljubljane 24. novembra. Nikar se ne čudi, dragi Glasnik, da Ti dohajajo iz bele Ljubljane tako redki glasovi o narodskih rečeh 5 vsaj veš, da za nas še niso napočili dni veselja in radosti. Temu nasproti so pa jako rodovitne peresa, ki dopisujejo iz Ljubljane v nemške časopise in kot vraga psujejo milo slovenščino. Tacih dopisnikov eden je berž čerhnil v „Presse" o tistem sklepu ljublj. mestnega zbora, o kterem se gotovo med vsemi Slovenci s pomilovanjem govori, in berž se je razletel ta glas po vseh nemških Časnikih. Da, dragi dopisnik! Če Bog da obilo snega, postavimo Ti iz hvaležnosti spominek iz snega. •— Slava pa in Čast slav. „družtvu za podporo obertnikom v Ljubljani", ktero je na predlog svojega marljivega predsednika g. J. N. Ho raka lepo v slov. jeziku sestavljeno in z obilnimi podpisi ljubljanskih mestjanov podpisano pismo in diplom Častnega uda poslalo preslavnemu mil. škofu djakovškemu g. g. Jož. J. S t r o ss m aj er-ju. Tako je to nekoliko rešilo čast Krajncov, pa vendar še nekteri poprašujejo: . „zacmü to"? --- „Novice" celo pravijo, da „strele lete" zavoljo tega na družtvo, in pristavijo, „pa še hujše strele bodo letele — tega smo si svesti — kedar bojo vsled cesarskega diploma od 20. okt, naši domačini terjali tudi pravice za slovensko zemljo".
Pri tej priložnosti Vam naznanjam , da so na vseh Svetnikov večer tudi naši dijaki bili namenjeni. Vodniku, Čopu, Linhartu in drugim za slovenščino zaslužnim možem v hvaležen spomin podjati vencev in potrositi cvetlic na njih grobe. Sploh vas moram zagotoviti, da se veČina naše mladeži bolj in bolj zaveda svojega rodu in svojih dolžnosti do domovine.
Iz Ljubljane mesca novembra. Slov. Glasnik pravi v zadnjem listu iz Celovca, da se staroslovenščina uČi na treh slovenskih gimnazijah in želi, da bi jo tudi na ostalih kmalo vpeljali. Da se skaže čast, komur čast, omenim tukaj, da se je staroslovenščina že leta 1855 na Novomeški gimnazii učila; učil jo je zato vneti p. Ladislav Hrovat, izučen na Dunajskem vseučilišču. — Pri nas gre še vse po starem ; vendar nam v tej tugi vsaj knjiga Kurelcova tugo vedri, ktera res zaslužuje, da jo vsak Slovenec pridno prebira in si jo tudi globoko vtisne v svojo dušo.
Povabilo na narocbo.
s prihodnjim letom nastopi „slovenski Glasnik" svoj četerti tečaj. Izhajal bo trikrat v mescu (5., 15. in 25.); vselej ga pride na svitlo pol pole velike oblike; vsaj enkrat v mescu se mu pa priloži tudi doklada „Cvetje iz domačih in tujih logov", ki bo obsegala v pervem zvezku sloveče Schillerjcvo tragedijo „Marij a Stuart" v prelepi .slovenski prestavi od našega visoko cenjenega pesnika g. Fr. Cegnarj a.— Prinašal bo „Glasnik" vsakoverstno lepoznansko in poduČno blago od najboljših slovenskih pisateljev, kterih mu je obilno število obljubilo za novo leto svojo posebno podporo. Razne poezije, novele in druge pripovedke, resnega in šaljivega zapopadka, se bodo verstile s poto«
190
pisnimi, natoroznauskimi, zgodovinskimi in z druzimi narodskimi reČmf, da bo našel v njem vsak bravec obilno teČne hrane za um in serce. Pridjani „besednik„ bo pa razglašal mnogotere dopise o narodskih potrebah in druge sporočila iz narodskega in literarnega življenja avstrljanskih Slovenov. — Cena mu ostane nespremenjena in iznaša za celo leto s poštnino vred 8 gld.; v Celovcu pa 2 gld. 60 kr. nov. dnarja. Da se pa gimnazijskim in realnim uČeucom naroČba nekoliko olajša, se je za-nje polletna cena za 10 iztlsov, pod enim nad-pisom prejemanih, znižala na 12 goldinarjev. — Ob koncu povablju-jemo in prosimo vse slovenske rodoljube, da nam v prav obilnem številu pritekó na pomoč in nam skorej svoje naroČila pošljejo, Če blagovolijo Glasniku tudi v novem letu biti podporniki. NaroČilni denarji se prejemajo v franklranih listih pod naslovom „Vredništvo slov. Glasnika v Celovcu (Klagenfurt)"; morejo se pa tudi družbini letnini ali Prljat-lovi naročnini priložiti.
V prid naše literature naj bo nam na zadnje dovoljena še ena prošnja: Znano je vsakemu izmed nas, da so darila, ki se od časa do časa razpisujejo za dobre literarne izdelke, najboljši poganjek ali pospešek slovstvenega razvitka. Ali kar so nam umeril mllostljivi knezoškof ljubljanski A. A. Wolf, ga nimamo Slovenci več moža, ki bi mogel ali htel za povzdigo domaČe literature podjati kak veČi znesek domovini na aitar. Pa kjer samotežna sila omaga, tam gotovo združena moč pomaga ; zerno do zerna pogača, kamen do kamna palača. Kar bi nam samim ne bilo mogoče, se nadjamo s pripomočjo rodoljubnih Slovencov srečno dognati. — NaŠa lepoznanska literatura leži na mnoge strani še vsa v celini; posebno se je doslej popolnoma zanemarila naša zgodovinska in narodska povest, ki se, po ljudstvu posneta, najberže prime ljudskega serca. Da obernemo delavnost naših pisateljev tudi na to polje, želimo ob novem letu razpisati primerno darilo za najboljšo zgodovinsko ali narodsko pripovedko. Zato prosimo vse častite gg. rodoljube, da nam pridejo, iz ljubezni do mile materinščine, tudi v tej zadevi na pomoč. Vsak, tudi najmanjši znesek, se bo hvaležno sprejel, po Glasniku oznanil in pri družbi sv. Mohora založil, dokler naprošeui razsojevavci ne razsodijo poslanih pripovedek. Ce bi se pa ne nabralo toliko denarja, kolikor ga je treba za primerno darilo, se pošlje prinesek darovav-com nazaj, ali se po njihovi volji drugače oberne ; če ga pride pa še več, mislimo tudi darilo za najboljšo „potopisno" ali „natoro-znansko" čertico razpisati.   Vsem srečno veselo novo leto!
Pri tej priložnosti dajemo na znanje, da imamo pervih 6 zvezkov še nekaj iztisov na prodaj. Pervi štiri zvezki (16—20 iztisov), veljajo vsak 1 gld., vsi skupej pa 3 gld.; 5. zvezek (samo 2 iztisa) in 6. (12 iztisov) pa veljata vsak 1 gld. 20 kr, nov. dnarja, — Tudi „kraljedvorski rokopis", ki ga je po.slovenil g. Fr. Levstik, se more še dobiti poštnine prost za 16 nov. krajcarjev. V Celovcu 1. decembra 1860.
Anton Janežic,
C. k. realni učitelj in vrednik,
KAZALO

Zabavni del.
V vezani besedi.
Stran.
Na mostu...... 1
Pobratimija......
Isterska narodna     .... 25
Grofov zet...... 33
Svetega Petra otac .... 43
Svetega Petra mati       ... 44
Sonetje I., II., III. .... 65
Nadpisi      ...... 76
Narodne zagonske pesme    .    . 76
Hrepenenje ,..... 97
Pesen glagolicom. spisana    .     . 108
Pritožba božja..... 117
Sanje   .    ¦...... 129
Naprej....... 161
Odlomek iz Marije Stuartove    . 178
V nevezani besedi.
Izläio pa sir .    .    .    1, 34, 66, 98
Avguštin Ocepek   ,    19, 52, 134, 161 Narodne pripovedke iz Varaždinske okolice :
Lisica prevarila muža   .     , 50
Sv. Gregor..... 50
Kačec...... 139
Neverni kraljic      .    .    . 1.S9
Potovanja in premišljevanja nekega bankovca    .... 78
Aleš Verbovčanski .    .    .     . 136
Podnćni del.
Još jednu o Košljunu   ... 8
Jazbec....... 10
Mythologicne đrobtine.
O morski deklici    ... 14
Kuršanci kruh terejo    .     . 57
O Encih..... 58
Svet na biku stoji ... 89
O Rusi     .    .    .    .    . 141
Stran,
O Babi Bosaruni ... 142 O Kaligi hudi ptici      .     .     142
O Orjaših.....142
O Tatermanu   .     .    .    .     142 Zvezda Orion   ....     142 O Vrabljih      ....     143 I O sv, Štefanu, varliu konjev    143 Solnce jedeno ....     143
O   Obrih.....143
O božjem kozleku .     .     .     166 . O taranskem volu .    .    .     167 • Postave družbe sv. Mohora      .      15 Literatura.
Pesmi Miroslava Vilbarja   .      22 ¦ Die Bildung der slav. Personennamen      .     .     117, 151 Drobtince za 1.1859 in 1860    120 Slov. koledarji za 1. 1860  .    153 Recimo koju    ....    182 Živali popotnice ....    40, 73 Nekaj opombic  zastran   g. Na-^   vratilove knjige o glagolih    .      44
Zaluski......56
''Drobtina slovenske slovnice      .      83
Skokica.....84, 103
O zraku v živem človeku 110, 147,174 Prebivavci na Koroškem 1. 1860    115
Euski malarji.....121
; Se kaj zastran rodivnika    .   144, 169
Slovenski besednik.
Dopisi.
Iz Dunaja .... 26, 60, 90 Iz Celovca 27, 61, 91, 128, 126, 155,184
Iz Gorice......27
Iz Mariabruna.....28
Iz Pešta......29
Iz Celja     ......      92
Iz Gradca......125
Iz Zagreba.....127
Stran.
Iz Varaždina.....156
Iz Podravja.....158
Iz Ljubljane   ....    187, 189
Slovstvene drobtine.
Vila slovenska.....27
Slovanski časopisi .... 39 Novo sv. pismo češko . . . .31 Ceske zgodovinske igre . . 31 Literarno oznanilo.
Jugoslov. literatura 62, 95, 127, 160 Ceskoslovenska literatura . 63, 128 Ruska literatura ... 64, 92 Ceske novine v Ameriki . . 93 Ceska dramatiška literatura . 94 Polski gospodarski časniki    .     .    94
Stran.
Slovenska knjigoprodaja     .     . 159 Povabilo na naročbo Vilharjevih
pesem...... 159 *
Narodske drobtine.
Ceski narod, razširjen po svetu 32 Ceski rokodelski fantini na Dunaju 64 Napredak o narodnih šolah .     . 95 Narodno življenje na Horvaškem 9.5 Darila za literarne izdelke      128, 159 Realna šola v Piseku in v Zagrebu     ...... 159
/Slovanska beseda na Dunaju    . 160
Povabilo na naročbo     .    .    . 189 Imenik in razne oznanila skorej v vsakem listu
Imenik castitili gg. naročnikor: 312 Val. Seiič, kpl. v Lučah, 313 J.
Vončina, načelnik grada Karlovca; 314—15 J. Dolenc in Fr. Miklavčič, tehni-karja na Dunaju; 316 M. Krenner knjigovodja na Dunaju; 317—318 F. Kersnik, kupč. opravnik v Terstu 2 izt.; 319—321 J. Pogorelec, M. Poljanšek in J. Cerne, gimn. učenci v Terstu ; 322—325 J. Stalic, F. Jagodic in M. Pichler, kupč. v Terstu; 326 V. Malin, gozdn. učenec v Mariabruuu;- 327 Br. Kurnik v Teržiču; 328 L- Serajnik, fajm. na Žili; 329 M. Servicel, kpl. na Terbižu; 330 Š. Janežič, kadet v Veroni; 381 M. Topalovic, župn. v Gradištu: 332 li. Svetec, c. k. adj. v Št. Ivanu; 333 Dr. J. Bitanic,c. k. adj. v Tenki; 334 D. Golnik, posestnik na Dervanji; 335 Kavarnica „Bauer" na Dunaju; 336 L. Oblak, gimn. učenec v Ljubljani; 337 P. Oxilk, c. k. uradnik na Dunaju; 338—386 razne knjigarnice in vredništva raznih časopisov.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.