X / Dopisniki »Gledališkega lista« Drame SNG v tujini: Mikolajtis Z i e m o v 11, Warszawa, za Poljsko; — dr. Miroslav Pavlovsky, Brno, za Češkoslovaško; — Ossia T r i 11 i n g , London, za Anglijo in Francijo; — dr. Friedrich L a n g e r , Wien, za Avstrijo; — Fred A 11 e n , Basel, za Švico; — dr. Paul Herbert A p p e 1, Hamburg, za Zvezno republiko Nemčijo in Gerhard Wolfram, Berlin, za Demokratično republiko Nemčijo. Gledališki list Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. — Lastnik in izdajatelj Slovensko narodno gledališče Ljubljana. — Urednik Lojze Filipič. — Osnutek za naslovno stran; Vladimir Rijavec. — Izhaja za vsako premiero. Naslov uredništva; Ljubljana, Drama SNG, poštni predal 27. — Naslov uprave; Ljubljana, Cankarjeva cesta 11. — Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Delo«, Ijubljana — Redakcija tretje številke XXXIX. letnika (sezona 1959 - 60) je bila zaključena 25. septembra, tisk pa je bil končan 20. oktobra 1959. GLEDALIŠKI LIST DRAME SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANA DEVETINTRIDESETI LETNIK SEZONA 1959/60 — ŠTEV. 3 R. ROSE —H. BUDJUHN DVANAJST POROTNIKOV PETINTRIDESETLETNICA UMETNIŠKEGA DELA IVANA JERMANA RE8INALD ROSE in HORST BUDJUHN DVANAJST POROTNIKOV (Naslov izvirnika: Die zwolf Gesch\vorenen) Igra v treh dejanjih Poslovenil MILE KLOPClC Režiser: SLAVKO JAN Scenograf: VLADIMIR RIJAVEC Kostumograf: MIJA JARČEVA Lektor: prof. MIRKO MAHNIČ Osebe: Porotniki: Predsednik..........................JOŽE ZUPAN St. 2...............................JURIJ SOUČEK St. 3...............................JANEZ CESAR st. 4...............................MAKS FURIJAN St. 5...............................ANDREJ KURENT St. 6...............................SANDI VALIČ St. 7...............................FRANCE PRESETNIK St. 8...............................STANE SEVER St. 9...............................EDVARD GREGORIN St. 10..............................PAVLE KOVIC St. 11..............................IVAN JERMAN St. 12..............................BORIS KRALJ Sodni sluga.........................LOJZE DRENOVEC Glas predsednika sodišča............RUDI KOSMAČ Glas sodnega pisarja................DANILO BENEDIČIČ Prizorišče : velik, gol, neprijetno učinkujoč prostor: Soba za porotnike na okrajnem sodišču v vzhodnem delu New Yorka. Kostume izdelala gledališka krojačnica pod vodstvom ELI RISTIČEVE im STANETA TANCKA. Inapicient: VINKO PODGORŠEK Razsvetljava: VILI LAVRENČIČ LOJZE VENE Odrski mojster: VINKO ROTAR Lasuljar in masker: ANTON CECIC IVAN JERMAN IVANU JERMANU DRAMSKEMU IGRALCU, GLEDALIŠKEMU VODSTVENEMU DELAVCU IN ORGANIZATORJU OB PETINTRIDESETLETNEM JUBILEJU GLEDALIŠKEGA UMETNIŠKEGA USTVARJANJA NAJTOPLEJE ČESTITAJO, SE S SPOŠTOVANJEM IN HVALEŽNOSTJO SPOMINJAJO NJEGOVEGA POŽRTVOVALNEGA IN ZVESTEGA PETINTRIDESETLETNEGA DELA, SE MU ZA OPRAVLJENO DELO IN ZA PREŠTEVILNA UMETNIŠKA DOŽIVETJA ISKRENO ZAHVALJUJEJO TER MU ZELE NA NADALJNJI ŽIVLJENJSKI POTI SE ŠTEVILNIH NOVIH DELOVNIH IN UMETNIŠKIH VZPONOV — SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE, NJEGOV UPRAVNIK, NJEGOVI VODSTVENI ORGANI, NJEGOVI DELOVNI ZBORI, POSEBNO SE DRAMA SNG, NJEN RAVNATELJ Z VODSTVENIMI ORGANI IN VSEM ČLANSTVOM. JUS KOZAK: TRI SREČANJA Nekaj toplih besed bi rad napisal ob življenjskem in delovnem jubileju Janeza Jermana, a čas, ki je krut in brezobziren, nima posluha za toplino človeških čustev. Je čas velikih dejanj, s katerimi dosega človek neslutene zmage tehnike in drznosti, čas, ko se osebnost podreja imperativnim ciljem skupnosti, človeštvo brez človeka, čigar osebno življenje postaja nepomembno in nezanimivo. Cas ni naklonjen subtilnemu umetniškemu ustvarjanju, ki je in je bilo vedno izpoved notranjih človeških doživetij. Sodobni živi človek se v grmadah popisanega papirja izpreminja v politično shemo ali v njeno nasprotje, v intelektualno skonstruiran skelet. V obeh primerih zmaguje preračunljivost, precej splošna karakteristika naših dni. Mislim, da tudi Janez Jerman ni slutil tega razvoja, ko mu je gledališče postalo življenjska vsebina. Srečala sva se prvič, ko je iz mariborske Drame prestopil v ljubljansko. Srečala sva se, ne da bi se osebno zbližala. Ljubljanska Drama je tisti čas doživljala pod vodstvom direktorja Golje svojo renesanso. Mladi režiserji, ki so bogatili naravno nadarjenost z umetniškimi dognanji v znamenitih svetovnih gledališčih, so zastavili vse moči z živčno vnemo, da bi premagali provincialnost in dohiteli s skromnimi razpoložljivimi sredstvi evropski razvoj. Ansambel se je ponašal z močnimi talenti, ki so hitro dozorevali v izrazite osebnosti, katerih kreacije žive še danes v analih Drame kot pobude prihajajočim generacijam. Drama je rastla s časom. Vedno novi odmevi svetovnega gledališkega dogajanja so se odražali na njenem odru, na katerem so zaživeli malodane vsi pomembni dramatiki od grških klasikov do najsodobnejših avtorjev. Prvo in kasnejša gostovanja igralske družine moskovskega MHAT je v ansamblu zapustilo najgloblje vtise in sledove. Pozneje je zanesla usoda v Dramo Rusa Borisa Putjato, ki je dejansko izdihnil na njenem odru in s svojimi režijami zapustil svetle vplive. Med najpomembnejšimi gosti režiserji je nedvomno Branko Gavella, ki je z Glembajevimi ustvaril vrhunsko stvaritev na našem odru. Njegova izredna darovitost se ni razodevala samo v vnanjem režijskem okviru, posegla je v igralca in rrtu izvabila najvišjo zmogljivost. Sugestivna moč njegove režije je oživela v igralcih strastno prizadevnost in vero vase. Branko Gavella je pred vojno večkrat prihajal v goste, predvsem s eiklom »Glembajevi«. Po drugi svetovni vojni mu je ljubljanska Drama postala za več let domačija, dokler ni sprejel stolice na zagrebški Akademiji za igralsko umetnost. V Glembajevih je nastopil tudi Janez Jerman in ustvaril eno najlepših svojih kreakcij. Mladi igralec se je z vsem, živci in dušo predal gledališkemu življenju, ki ne izpusti nikogar iz objema, kdor je enkrat okusil njegovo svojevrstno čarobnost. Nenehna napetost vibrira med odrom in garderobo, kjer se pred zrcalom malone vsak večer izpreminja človek v novega človeka, ki potem med kulisami dozdevnega sveta z igranjem oživlja svojo resničnost. Ko ugasnejo luči v parterju, se novi človek povrne v starega, 61 Ivan Jerman v vlogi Saidla v drami Františka Langerja »Konjeniška patrola«. Sezona 1936-37. Režija: dr. B. Kreft. Ivan Jerman kot Sodnik v drami I. Shaura »Dobri ljudje«. Sezona 1954-55. Režija: V. Skrbinšek. Premiera dne 28. oktobra 1954. Ivan Jerman kot dr. Harvester v drami S. Maughama »Sveti plamen«. S«zona 1929-30. Režija: M. Skrbinšek. Premiera dne 22. maja 1930. 63 ki ne najde v sebi utehe, dokler se ne preda študiju nove vloge, nove kreacije. Stotero življenj se prelije skozenj, in vsem ustvarja on notranjo in zunanjo podobo. Igralčevo življenje je prepolno razburljivih in dražljivih naključij, ki ga zajamejo z vsemi čari izpremenljivosti. Z leti ga raznovrstne usode človeškega bivanja in nehanja nehote navdajo s posebnim pogledom, ki živi v skrivnem kotičku srca. Posebno še igralca s prevladujočim intelektualnim dojemanjem, ki je bil karakterističen za Janeza Jermana. Čeprav je Jerman veliko igral, enkrat z večjim in drugič z manjšim uspehom, se poizkusil tudi v režiji, ni to delo izčrpalo vse njegove dejavnosti. V njem so živele Uidi izredne organizatorne sposobnosti, ki so se uveljavile, ko mu je Oton Zupančič poveril vodstvo gledališkega ekonomata. Tega dela se je lotil z vso vnemo in spretnostjo. Se dolgo časa je gledališče črpalo iz zalog, s katerimi je Jerman obogatil inventar. V času okupacije se je Jerman strastno posvetil organiziranju Osvobodilne fronte v gledališču in se po odhodu na Osvobojeno ozemlje udejstvoval naprej, do ofenzive na Ilovi gori v partizanskem gledališču, potem pa je sprejel nove odgovorne in važne obveznosti. Če bi Jerman govoril o gledališču v letih okupacije, bi pripovedovanje osvetlilo pomembno poglavje tovariške zvestobe in vsestranske iznajdljivosti. Jerman nerad govori o sebi, in kar sem pri najinem drugem srečanju izvedel, so bili le namigi in medli obrisi. Bilo je v Bariju, sedežu naše vojne misije v Italiji. Jerman je prišel že z Osvobojenega ozemlja s kulturno skupino Ljubljanske brigade v Gravino, kjer je s Simonitijem organiziral pevski zbor »Kosovelovcev«. V Bariju je čakal na odhod v domovino. S »Kosovelovci« se je potem vrnil preko Makedonije v Beograd. Prebivalci Barija so po silovitem nemškem bombardiranju bežali iz mesta in izpraznili več stanovanj. V takem stanovanju se je nastanil moj pokojni brat Ferdo, ki je vzel tudi mene pod streho. Ciril Kosmač, prav tako njegov gost, je kmalu po mojem prihodu odletel v Slovenijo. Z Jermanom sva v tem mračnem stanovanju preživala dokaj dni. Vsak večer se je razpredal med visokimi, golimi stenami pogovor, ki naju je tudi človeško zbližal. Jerman je ponavadi bolj poslušal kot pripovedoval. Prišel sem iz taborišč in ječ ter se le polagoma kot star individualist vživljal v revolucionarne družbene izpremembe nove, porajajoče se domovine. Jerman je pogosto s humorjem spremljal moje tipanje v nove razmere, ko sem poskušal miselnost minule dobe vskla-diti z revolucionarno preobrazbo. O gledališču sva le malo govorila, dogodki so kopičili snovi za najine pogovore. Dotekale so novice iz domovine, s front, vojna se je v krčevitih spopadih počasih bližala h koncu. Jermanovi doživljaji na Osvobojenem ozemlju so mi približali domovino in osebnosti, ki so ustvarjale njeno novo podobo. V teh samotnih pogovorih sva se dotikala vseh problemov, vznemirjajočih takrat človeka. Marsikatera resnica današnjih dni se je Ivan Jerman kot berač Filch. (J. Gay - B. Brecht: »Beraška opera«. Sezona 1937-38. Režija: Bojan Stupica.) 65 takrat napovedovala bolj v slutnjah kot doživetjih. Nikoli ni silil človek v človeka, odkritosrčnost izpovedi je pletle medsebojne vezi. * * * V nemirnem času po vojni so se dogodki prekopicevali. Sledi za človekom so se izgubljale. Do vratu zakopan v svoje delo je vsakdo živel v ožjem obzorju. Dalj časa nisem vedel, kam je Janeza Jermana zanesla pot. Čez čas sem ujel na uho, da se je vrnil v Ljubljano in odpotoval s »Kosovelovci« na daljšo turnejo po svetu. Po povratku je postal prvi vodja slovenske filmske proizvodnje, kjer so se uveljavile zopet spretnosti preizkušenega organizatorja. S filmom »Na svoji zemlji« se je njegovo organiza-torično delo pri filmu zaključilo. Življenje Janezu Jermanu ni prizanašalo. Morda je resnica, da marsikateri grenki udarci, ki jih človek doživlja, izvirajo iz nasprotij njegove narave. Vsestranske težave, ki so se nakopičile v Jermanovem življenju, bi zlomile močnejšega človeka. Jermanu so posnele le humor in dobro voljo. Takrat se je Jerman vrnil v gledališče. »Eno samo željo imam,« mi je dejal, ko me je pozdravil kot upravnika, »rad bi zopet igral. Samo igral.« Zelja se mu ni mogla docela izpolniti. V gledališču so bile potrebne izmenjave in tajnikovo mesto v Drami se je izpraznilo. Po krajšem oklevanju je Janez Jerman prevzel dolžnosti tajnika in se obenem zopet vrnil v igralski ansambel. Vsa leta do mojega odhoda iz gledališča je opravljal Jerman tajniške posle z njemu prirojeno lahkoto. Z nasmehom je brodaril preko težav. Stare izkušnje so ga prepričale, da noben vihar, ki završi v Drami, ne bo razrušil hiše. Vedno je s potrpljenjem čakal, da se nasprotja ublaže in zasijejo obrazi pri delu. Težav in nevšečnosti ni prenašal na druge, tiho in neopazno jim je odbijal osti, dokler ni delo zopet zadovoljivo steklo. Dobro se je zavedal, kdaj se je treba zoperstaviti z mrkim licem in kdaj z nasmehom. Tajniški posli, ki jih je z vso vestnostjo v razburljivih časih opravljal, ga vendar niso tako obremenili, da se ne bi posvečal igri. Zopet je začel nastopati na deskah, kjer se je njegova življenjska pot pričela. Jerman je v zvesti službi gledališču, in še posebej Drami, opravil pomembno delo, ki sicer ni doživljalo vnanje slave, pa se vseeno uvršča med trajne vrednote. Kdor je od blizu opazoval Jermanovo delo, je moral priznati, da mu je uspelo le zaradi intimne zraščenosti z gledališčem. Vsak njegov prijem bodisi v tajništvu, večletnem urejanju Gledališkega lista ali na odru priča o tem zavestnem in — če hočete — podzavestnem sožitju. Po grenkih preizkušnjah v življenju se Jerman ne peha za osebnimi uspehi, za temi mladostnimi sanjami, njegovo življenje je le služba gledališču in njegovemu poslanstvu. O tej resnici me je prepričalo najino tretje srečanje. 66 IGRALSKI OPUS IVANA JERMANA I. VLOGE IVANA JERMANA V DRAMI SNG LJUBLJANA Sezona 1920/21 Shakespeare Sardou Tucič Molnar Sen kresne noči Madame Sans-Gene Golgota Bajka o volku Mizar Smuk Con stan t Evzebij Tretji natakar Hebbel Nestroy Savoir Milčinski Galsworthy Shakespeare Moličre Courteline Perzynski B. Shaw Jalen Leno rman d E. Rostand L. N. Tolstoj Shakespeare pon. Milčinski pon. Nestroy pon. Lenormand Dostojevski Lah Andrejev pon. Tucič Cankar Sezona 1923/24 Judit Danes bomo tiči Osma žena Mogočni prstan Golobček Beneški trgovec Smešne iprecijoze Priljudni komisar Ašantka Cezar in Kleopatra Dom Izgubljene duše Sezona 1924/25 Cyrano de Bergerac Moč teme Hamlet Mogočni prstan Danes bomo tiči Izgubljene duše Stričkove sanje Petpeluh Misel Golgota Pohujšanje v dolini šentflorjanski Betulijski duhovnik Kočij až Matard Zakleti mladenič Pastor Bertley Solanio Lakaj Almanzor Gospod Sluga Lonskega Nubijec Suplent Škrjanec Glasbenik Bellerose Voznik Kornelij, Duhovnik Zakleti mladenič Kočij až Glasbenik Sluga Pahomič Prvi svetovalec Zdravnik Ivan Petrovič Redovnik Apolonij Drugi gost Lange r Shakespeare Zupančič Milčinski Cankar Andrejev PirandelJo Finžgar 0’Neill Jurčič-Golia B. Shaw Shakespeare pon. Shakespeare Niccodemi Galsworthy Cankar Vildrac Sezona 1925/26 Periferija Zimska pravljica Veroniika Deseniška Krpan mlajši Za narodov blagor Profesor Storicin Henrik IV. Naša kri Ana Christie Deseti brat Pygmalion Kar hočete Hamlet Scampolo Borba J akob Ruda Ladja Tenacity Komisar Dion Friderikom pisar, Hermanov kancelar Strežaj Tomaž Siratka Mamikin Landolfo (Lolo) Kmetski fant Pismonoša Doktor Vencelj Sarkastični gledalec Curio Kornelij Duhovnik Giglioli Tajnik Henry Tenoh Ivan Dolinar Delavec Sezona 1926/27 Cankar Za narodov blagor Siratka Cankar Hlapci Nadučitelj Hilbert Drugi breg Dr. Fischer Moliere Skopuh Pisar Shakespeare Macbeth Angus Shakespeare Hamlet i Kornelij, Duhovnik Cou rte line Stalni gost Predsednik Courteline Boubouroche Andrej Golia Peterčkove poslednje sanje Drugi vojščak Wilde Pahljača lady Winder- mere Mr. Rufford Begovic Božji človek Jetičnik Nestroy Danes bomo tiči Kočij až Nestroy Zli duh Lumpacivaga- bundus Mizarski pomočnik, Pomočnik pri Nitki, Drugi šetalec Bttchner Vojiček Drugi meščan Shakespeare Mnogo hrupa za nič Pater Frančišek En gel Večni mladenič Benedikt Sežana 1927/28 Bernauer-Oester- reicher Vrt Eden Sluga Filip pon. Shakespeare Mnogo hrupa za nič Pater Frančišek pon. En gel Večni mladenič Benedikt Shakespeare Ukročena trmoglavka Prvi sluga, Magister, Sluga pri Baptisti Wilde Idealni soprog Družabnik Cankar-Skrbinšek Hlapec Jernej in njegova pravica Sitar pon. Shakespeare Hamlet Kornelij, Duhovnik Hasenclever Boljši gospod Tajnik G6mer Snegulčica in škratje Minister pon. Golia Peterčkove poslednje sanje Drugi vojščak Calderon Sodnik zalamejski Seržant Ibsen Divja raca Gregers pon. Nestroy Danes bomo tiči Kočij až pon. E. Rostand Cyrano de Bergerac Kadet, Bellerose, Poet Halbe Mladost Amandus Gregorin-Tominec I N R I Jakob st., Epafrodit, Dizma Novačan Herman Celjski Poslanik kralja Tvrtka Maeterlinck Stilmondski župan Občinski tajnik Jerome Fanny, tete, strici itd. George Nevvte Brod-Reimann Dobri vojak Švejk Stotnik Sagner pon. Brod-Reimann pon. Jerome pon. Novačan pon. Maeterlinck Shakespeare Klabund Sezona ili928/29 Dobri vojak Svejk Fanny, tete, strici itd. Herman Celjski Stilmondski župan Romeo in Julija Krog s kredo Stotnik Sagner Vojaški duhoven George Nevvte Glasnik iz Bud Ima Občinski tajnik Prolog, Lekar Pesnik Jager-Schmidt Pitray L. N. Tolstoj pon. Shakespeare Goli a pon. Goli a Drinkler Jomsom-Zvveig Nestroy pon. Nestroy pon. E. Rostand Buchner pon. Gomer Bourdet pon. Gregorin-Tominec Nancey-Armont Frondaie 0’Neill Cerkvenik pon. Nestroy pon. Brod-Reimann pon. Klabund Goethe Pagnol Srindberg Lorde-Chaine Achard Burggraf Jankovič Schiller pon. Golia pon. Frondaie Nestroy Spicar Shakespeare pon. Gregorin-Tominec Begovič Maugham Kukuli Modri osliček Miško 2ivi mrtvec Ukročena trmoglavka Betlehemska legenda Peterčkov e poslednje sanje Krojaček-junaček Volpone Utopljenca Danes bomo tiči Cyrano de Bergerac Dantonova smrt Snegulčica in škratje Pravkar izšlo I N R I Teodor & Comp. Bitka Ana Christie Greh Fran^ois Kmet Andrej Mladi odvetnik Prvi sluga, Magister Jakob, Služabnik Drugi vojščak Krojač Trska Prvi sluga Senica Kočijaž Kadet, Bellerose, Poet Collot d’Herbois, Drugi meščan Minister Olivet Jakob s*., Epaf rodit, Dizma Malvoisier Četrti mornar Pismonoša Mož Sezona 1929/30 Utopljenca Dobri vojak Svejk Krog s kredo Faust Velika abeceda uspeha Nevesta s krono Naš gospod župnik Življenje je lepo Janezek — Nosanček Brez ljubezni Don Karlos Peterčkove poslednje sanje Bitka Za ljubezen so zdravila Pogumni Tonček Vihar I N R I Pustolovec pred vrati Sveti plamen Senica Stotnik Sagner Pesnik Nadangel Rafael, Meščan Tranche Kerstin ded Monsignor Sibue StražnLk Božični mož Drugi študent Grof Lerma Drugi vojščak Četrti mornar Strežaj Zgonc Berač Jemač Adrijan Jakob st., Epafrodit, Dizma Zdravnik Dr. Harvester Sezona 1930/31 Naš gospod župnik Sen kresne noči Pravljica o rajski ptici Mladoletje Kraljična Haris Razbojniki Snegulčica in škratje Gospa ministrica Sveti plamen Monsignor Sibue Egej Tone Arhangelski Notar Herman Minister Sava Mišič Dr. Harvester pon. Lorde-Chaine pon. Shakespeare Snuderl Andrejev Leskovec Schiller pon. Gtimer Nušič pon. Maugham pon. Burggraf A. Tolstoj pon. Nestroy pon. Golia Balzac Golia Finžgar Krleža Blumen thal-Kadel-burg pon. Achard Hoffmannsthal Klabund Schnitzler L. Tolstoj Frank pon. Hoffmannsthal Grum Nestroy Cankar Golar pon. Golia pon. Blumenthal-Kadel-burg Croisset-Leblanc pon. Golia Fodor pon. Frank B. Shaw Molnar Miloševič pon. Krleža pon. Shakespeare Katajev Real-Femer Sophocles Pagnol pon. Hoffmannsthal pon. Shakespeare Kreft Dostoj evski-Kra-snopoljski Bartol pon. Pagnol cmeill Ibsen Zuekmayer Merežkovskij pon. Shakespeare pon. Klabund Vombergar Maeterlinck pon. Nestroy Katajev Yeats Pagnol ^Nivoix J anezek-Nosanček Serija A-oooool Utopljenca PeterČkove poslednje sanje Mercadet Princeska in pastirček Divji lovec Gospoda Glembajevi Pri »Belem konjičku« Življenje je lepo Slehernik X Y Z Zeleni kakaduj On je vsega kriv Vzrok Sezona 1931/32 Slehernike Dogodek v mestu Gogi Pritličje in prvo nadstropje Kralj na Betajnovi Dve nevesti Princeska in pastirček Pri »Belem konjičku« Arsčne Lupin Peterčkove poslednje sanje Revna kot cerkvena miš Vzrok Zdravnik na razpotju Nekdo Jubilej Gospoda Glembajevi Kar hočete Kvadratura kroga Trije vaški svetniki Kralj Oidipus , Marij Sezona 1932/33 Slehernik Sen kresne noči Celjski grofje Zločin in kazen Lopez Marij Strast pod bresti Gospa Inger na Oestrotu Veseli vinograd Carjevič Aleksej Kar hočete X Y Z Voda Zadoščenje Utopljenca Milijon težav Gospa Cathleena Slava in njeni meše-tarji Božični mož Berjukov Senica Drugi vojščak Prvi upnik Peti veteran Kmet Jež Silberbrandt Šofer Stražnik Drugi gost, Glasnik Glas v radiu Vicomte de Nogeant Sosed Duhovnik Glasnik Julijo Gap it Strežad Anton Prvi kmet Rožnikov Tone Peti veteran dr. Koprivar Šofer Agent Boursin Drugi vojščak Gospod KvapU Duhovnik Redpenny Odvetnik Svetnik Gjorič Silberbrandt Antonio Prvi komsomolec 2upnlk Hrastar Tretji starec Le Gtielec Glasnik Egej Pravd ač Miholka Santa F& Le Gdelec Simeon Komornik Bjoem Vinotržec Kalin Grof Daun Antonio Glas v radiu • Jaka Jakopič Poročnik Lauterbach Senica Vanja Parasjuk Prvi kmet Bachelet pon. Nušič Acremont G. in A. pon. Klabund pon. Shakespeare pon.j Gregorln-Tominec Langer Moliere Shakespeare pon. Cankar Strindberg B. Shaw Feldman pon. Shakespeare pon. Moliere Scheinpflugova Forster Goli a pon. Golia Engel-Horst Lichtenberg Thomas pon. Finžgar Tavčar-Maria Vera Nušič pon. Gregorin-Tominec pon. Krleža pon. Kreft Ortner pon. Hoffmanl pon. Cankar Hlapci Zdravnik 4 pon. Axolrod Sedem let skomin Richardov glas 2 pon. la. N. Tolstoj-Vol- kov Ana Karenina Zdravnik n; pon. Cankar Za narodov blagor Prvi obč. svetnik 1 pon. Goodrich-Hackett Dnevnik Ane Frank Kraler 4 Majakovsikl Velika žehta NoČkin 28 pon. Schiller Don Karlos Veliiki Inkvizitor 2(i pon. Shaikespeare Ukročena trmoglavka Solm a5ter 1 Shakespeare HenrLk V. Grof Westmorland 21 m 75 1J. VLOGE IVANA JERMAN A V DRAMI SNG V MARIBORU SEZONA 1-921/22 (Drama SNG, Maribor) Schnitzler Jerome Ludvvig Remec Galsworthy Cankar Moliere Opereta: Parma Ljubimkanje Neznani prijatelj Dedni logar Kirke Borba Jakob Ruda Skopuh Caričine Amaconke Neki gospod Christopher Penny Logarski pomočnik Andrej Učitelj Javornik Simon Harness Ivan Dolinar Komisar Cesar Jožef II. SEZONA 1022 23 (Drama SNG. Maribor) Gogolj Cankar Moliere Andrejev Zagorka Tucič Remec Arcibafev Schiller Balucki Strindberg Suhovo-Kobilin Zola Spicar Ogrizovič Opereta: Albini Parma Berte Hlapci Namišljeni bolnik Dnevi našega življenja Jalnuševčani Golgota Užitkarji Liubosumje Kovarstvo in ljubezen Težke ribe Velika noč Svatba Krečinskega Ubijač Pogumni Tonček Hasanaginica Baron Trenk Nečak Pri treh mladenkah Stjepan lijie Uhovjortov Luka Lukič Hlopov Nadučitelj Purgon Študent Blohin Josip Ogrizek Redovnik Demetrij Star kancelist Andrej Ivanovič Ferdinand Sodni svetnik Paga-toviČ Elis, cand. phil. Fjodor Kovač Goujet Beli kralj Huse j in Glasnik Postrešček Steiner Slikar Moric pl. Schwind IVAN JERMAN JE V SEZONAH 1920/21 DO 1958/59 ODIGRAL V DRAMI SNG V LJUBLJANI 293 VLOG V 247 DELIH V SEZONAH 1921/22 IN '1922/23 JE IVAN JERMAN V DRAMI SNG V MARIBORU ODIGRAL 26 VLOG V 25 DELIH. Za Dramo SNG Ljubljana sestavil D. S.. za Dramo SNG Maribor pa J. T. IVAN JERMAN JE BIL PRVI REŽISER SLOVENSKEGA PARTIZANSKEGA GLEDALIŠČA. JESENI LETA 1943 JE NA OSVOBOJENEM OZEMLJU PRIPRAVIL KRSTNO UPRIZORITEV ENODEJANKE DRAME MILETA KLOPČIČA »MATI«. PREMIERA JE BILA V KOČEVJU V POČASTITEV KOČEVSKEGA ZBORA V NOCl MED 3. IN 4. OKTOBROM 1043 OB 3. URI ZJUTRAJ. TO PREDSTAVO ŠTEJE ZGODOVINA ZA ROJSTVO SLOVENSKEGA NARODNEGA GLEDALIŠČA NA OSVOBOJENEM OZEMLJU. — NA KOČEVSKEM ZBORU JE BIL IVAN JERMAN IZVOLJEN ZA POSLANCA. Ivan Jerman kot Fjodor v »Svatbi Krečinskefa« Suhovo - Kobilina. Sezona 1922-23. Drama Slovenskega narodnega gledališča v Maribora. n Ivan Jerman kot Vanja Parasjuk v komediji Valentina Ratajeva »Milijon težav«. Sezona 1932-33. Režija: dr. B. Kreft. 78 Ivan Jerman (levo) kot Batinič (Kulundžič: »Človek je dober«.) S— msmSB Ivan Jerman (levo) kot Klavora v »Operaciji« M. IM helijeve. 79 Ivan Jerman kot Silberbrandt v Krleževi drami »Gospoda Glembajevi«. Sezona 1930-31. Režija: dr. B. Gavella. ■■■'■ - • ■ / Ivan Jerman (levo) kot Filint v Molierovem »Ljudomrzniku«. 80 Sezona 1950-51. Ivan Jerman kot profesor Schuchermann v igri P. Ustinova »Trobi kakor hočeš«. Sezona 1954-55. Režija: S. Jan. Ivan Jerman v drami I. Shavva »Pokopljite mrtve« kot gost v Mestnem gledališču ljubljanskem. 81 Ivan Jerman kot Velimir Petrovič v komediji B. Nušiča »Dr«. Sezona 1936-37. Režija: dr. B. Kreft. 82 Racine: »Britanik«. (Sezona 1952-53). Ivan Jerman (dnini z leve) v vlogi Narcisa. Režija: S. Jan. A. P. Cehov: »Tri sestri«. (Sezona 1955-56). Ivan Jerman (tretji z leve) v vlogi Kuligina. Režija: ing. arch. V. Molka. 83 Ivan Jerman kol Tone Sevnik v drami Bratk i Krefta »Malomeščani«. (»Kreature«), Sezona 1934-35. Režija avtor. F. Hochwaelder: »Javni tožilec«. (Sezona 1953-54). Ivan Jcrmam 84 (desno) kot Fouquier - Tinville. DVANAJST POROTNIKOV »Morda ne bomo resnice nikoli odkrili. To je zelo boleče. Toda ni- kakor si ne smemo in ne moremo položaja olajšati s tem, da bi se kratko in malo sprijaznili z neresnico.* • DVANAJST POROTNIKOV« »Dokler je resnica samo resnica sama na sebi, je sicer tu, prisotna, toda neopažena, na tleh. Ko pa ta ista resnica zmaga, se ji vsi priključijo. Zakaj? Ker je resnica? Ne, kajti sicer bi se ji bili priključili že prej, ko je bila še na tleh, ko je še trpela. Ljudje se torej resnici ne priključijo zato, ker je resnica sama na sebi HORST BUDJUHN, REGINAI,D ROSE, avtor drame. avtor TV predloge. močna, marveč, ker postane močna s tem in v tem, ko se ji drugi priključijo.« Ta filozofska misel, katere aivtar je Soren Kierkegaard, je sicer lahko sporna, lahko je tudli nevarna, kajti kaj naj se postavi po roibu neki inividialni, subjektivni resnici, ki si pridobi somišljenikov in postane močna, a je z objektivnega stališča — recimo — neresnica (take primere izpričuje zgodovina v preštevilnih političnih zablodah s kulminacijo v fašizmu), toda vendarle nam prav ta misel lahko posLuži kot izhodišče za bežen naizmislek o nekaterih pojavih v življenju in mentaliteti našega časa. Za današnji čas je — lahko bi rekli — značilen beg pred resnico, ne pa iskanje resnice: ljudje hodijo v kino im na zabave, bero knjige in morda celo obiskujejo gledališče, da bi, kot pravijo, »za dve uri pozabili«, da bi se izklopili iz svoje okolice, da bi zbežali pred skrbmi in težavami vsakdana. Jasno je, da gre v mnogih primerih za beg pred osebnimi vsakdanjimi skrbmi in bolečinami in te vrste »beg« v svet lahke književnosti, v kriminalke, drugovrstne filme in na zabavne revije gotovo mi nekaj novega in značilnega samo za naš čas. Toda pri mnogih ljudeh, posebno pri izobražencih to včasih prehaja v beg pred spoznanjem nekaterih grozljivih resnic sodobnosti ali v zatiskanje • oči pred njimi, če so jih že morali spoznati. Ta beg se razrašča v kom-formizem, v težnjo po miru, po brezskrbnosti za vsako ceno, v izmikanje pred odgovornostjo, v izmikanje pred tem, da toi povedali svoje mnenje, svoje stališče, v kompromisarsko zaiglajevanje nasprotij, v nekako moderno gornikoivetvo in ne nazadnje v histerično pehanje za gmotnimi dobrinami. Toda za mislečega človeka in zlasti še za umetnika je tako komformistično stališče nevzdržno in v bistvu globoko nemoralno. S takim stališčem se umetnik diskvalificira, da preneha biti umetnik, zakaj umetnik mora biti vest družbe, a če hoče to birti, mora biti aktiven, jasno opredeljen, dosleden in vztrajen v iisikanju resnlice, biti mora moralni sodnik in razsodnik, tisti prvi, ki Skrito resnico išče, najde, povzdigne, pokaže drugim in doseže, da se ji, odkriti lin povzdignjeni, priključijo vsi ali vsaj mnogi in da postane resnica s tem močna in mogočna. Drugo dejstvo, ki se nam tako vztrajno ponuja v razmislek, da , ga ne moremo obiti, je v naslednjem: V gneči in naglici sodobnega sveta se je jel izgubljati humani, odnos človeka do človeka. Z besedami »Kaj mi mar, kaj se bom mešal, kaj boim razjasnjevali, naj sam gleda«, bi najkrajše karakte-rizirali stališča in odnose, ki žal postajajo nekako običajni. Vrednost človeškega življenja, življenje posameznika kot vrednota je po zadnji vojni z vsemi njenimi strahotami močno padla, namesto da bi se povečala. Nekaj ljudi več ali manj — vseeno, nekdo po kirivici obsojen — vseeno, glavno, da imamo mi streho nad glavo in kosilo na miizi. Toda v svetu, v katerem bi obveljala taka morala, bi eksistenca človeka v resnici izgubila sleherni smisel. In prav drama o dvanajstih porotnikih je — kat za nastopajoče osebe — preizkušnja v nekem smislu tudi za gledalce: postavljeni smo pred jasno moralno alternativo, ki je ni moč premostiti in zabrisati s kompromisom. Pred alternativo, ali se eksponiramo, angažiramo in zagrizemo v spopad, v iskanje resnice preprosto zato, ker ne moremo prostodušno in mimo poslati v smrt človeka, ki je, kat sprva vse kaže, res zločinec, a je vendarle človek, tedaj vrednota, do katere ne moremo toiiti ravno- dušni, — ali pa se odločimo za drugo možnost alternative, stisnemo rep med noge in odidemo v gostilno ali v posteljo ali na nogometno tekmo. Ta alternativa, ki jo zastavlja drama Reginalda Rosea, osem- intridesetletnega ameriškega profesionalnega pisca in prirejevalca televizijskih iger, in Horsta Budjuhna, štiridesetletnega nemškega pisca filmskih scenarijev, protanacističnega emigranta iz Nemčije, kjer je do nastopa nacizma delal kot dramaturg znanega berlinskega gleda- lišča »Renaissance« (Budjuhn je Roseovo televizijsko igro razširil,, osebe zarisal ostreje in jasneje liin dramo dopolnil z ne-kalterimii nadrobnostmi, kar bodo gledalci opazlili, če bodo primerjali n-ašo uprizoritev s filmom, ki je 'bil posnet po prvotni Roseavi predlogi) — moralna alternativa torej, 'kii jo draima »Dvajset porotnikov« zastavlja, je njena poglavitna vrednost. »Dvajset porotnikov«, dramsko delo doslej docela neznanih avtorjev, je s suverenim dramaturškim znanjem napisana drama, presenetljivo originalna po zaimliisli, na videz kriminalna zgodba, toda delo z gtobolkim i.n pristnim humanim lin etičnim jedrom, nemara najbolj uapešnio in učinkovito ter gledališko hvaležno odrsko besedilo zadnjih let, gledališki šlagar iv dobrem pomenu besede z globoko maralo, dialog z veliko notranjo napetostjo, »sodna« drama brez trikov in nasilnih zapletov. L. F. POGLED V P0R0TNIŠK0 POSVETOVALNICO Igra o dvanajstih porotnikih temelji na nekem mojem osebnem doživetju. Približno mesec dni, preden sem se kot pisatelj te teme resno lotil, isem sodeloval kot porotnik v sodnem procesu proti nekemu morilcu na vrhovnem sodišču v New Yorku. Ko sem prejel poziv, sem preklinjal in vzdihoval: »Moj bog, v temi moijeim mestu stanuje nič manj kot osem milijonov ljudi, pa so se morali zapičiti natanko lin prav vame.« Tudi 'vsi moji sotrpini, ki sem jih prvi dan procesa srečal v čakalnici na sodišču, so bili limenovanja prav tako »veseli« kot jaz. Toda iko sem stopil v razpravno dvorano, da bi prisegel, sem se znašel iz oči v oči s tujiim človekom, čigar usoda je bila od tega trenutka dalje tudi v mojih rokah. V trenutku, kat bi me preblisnilo, se je v meni nekaj dapremeniilo. Globoko me je pretresla tesnohna tišina v dvorani, kot maska neprizadeti obraz predsednika sodišča, vsa ina videz tako pomembna in slavnostna .obrednost uvodne procasuatne procedure, — predvsem pa, nepreklicna dokončnost odločitve, ki so jo zahtevali od moflih soporotnlikov in od mene po (končanem procesu. Med razpravo mii je prišlo na misel, da nikoli nihče ne izve — razen udeležencev, porotnikov save — 'kaj se dogaja v posvetovalnici za porotnike. Dejal sem si, da bi dogajanje, (ki 'se odvija za zaklenjenimi vrati parotniške sobe, maralo pomenitli pretresljivo in močno doživetje tudi za ljudi, iki sicer ne vidijo za kulise. To me je vzpodbudilo, da sem napisal televizijsko igro »Dvanajst porotnikov«. Štirje faktorji so vplivali na moje vedenje ikot porotnika in soodločali o mojem odnosu do stvari. Tudi pri pisanju so mi bili stalno pred očmi: — izpovedi prič kot 90 jih razumeli in razlagali posamezni porotniki (razlike so bile prav neverjetne); — vedenje in odnosi porotnikov drug do drugega v situaciji, ko je šlo za smrt ali življenje; — emocionalna struktura posameznih .porotnikov; — reakcije porotnikov na tisto fizične zunanje viplive kot so vreme, čas in neprijazna porotmiška posvetovalnica. Pisanje igre je potem pomenilo zame eno samo obupno borbo proti preobilici vtisov 'in nadrobnosti. Kar limajo porotniki povedati o demokraciji, pravičnosti, socialnih obveznostih in o pritisku časa, ki bremeni ljjudii, je, mislim, bolj pomembno kot je moč povedati v okviru televizijske igre. Po Kcginaldu Koscu PRED PREDSTAVO IN PO NJEJ OBIŠČITE Tavčarjev hram proizvaja vse vrste lito-grafirane embalaže — kot embalažo za prehrambeno industrijo, gospodinjsko embalažo, bonboniere za čokolado, ka-kao in bonbone ter razne vrste litografiranih in po-nikljanih pladnjev. Razen tega proizvajamo električne aparate za gospodinjstva kot n. pr. električne peči. Izdelujemo tudi pribor za avtomobile in kolesa, in sicer avtomobilske žaromete, velike in male, zadnje svetilke, stop-svetilke, zračne zgoščevalike za avtomobile in kolesa ter zvonce za ko- lesa. Izdelujemo tudi pločevinaste litografiirane otroške igrače. /L tableta ^ Dobite ga v lekc”** ^(£ei2'uuBUA>JA Odobr KZL 373/54 ^ KI lili# TOVARNA PISALNIH STROJEV LJUBLJANA - SAVLJE, telefon 382-255 proizvaja: ZA PISARNO pisalni stroj »Emona« valj 30 cm — pisalni stroj »Emona«, valj 45 cm — razmnoževalni stroj Tops-Gestetner ZA DOM pisalni stroj portable »Sava« s plačilom tudi na dveletni potrošniški kredit. TOVARNA KOVINSKE EMBALAŽE - LJUBLJANA Novosti Državne založbe Slovenije WILLIAM FAULKNER: Divje palme, pl. din 1.100,— THEODOR STORM: Novele, pl. ■« 1.200,- F. M. DOSTOJEVSKI: Idiot, pl. - 2.000,- JOSIP KULIŽER: Splošna gospodarska zgodovina I., II., pl. « 3.500.— AVGUST PIRJEVEC: Delo Franceta Prešerna pl. din 800,— ALEKSANDER VUCO: Mrtve javke, pl. « 1.100- JUS KOZAK: Šentpeter, pl. « 1.250.— GUSTAV KRKLEC: Lirika, pl. « 850,- J. J. ROUSSEAU: Emil — o vzgoji, br. •< 1.400,— Naročila sprejema: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA, Mestni trg 26 Čopova 3 Trg revolucije 19 CELJE, Trg V. kongresa 3