PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/773715
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 27 (13.258)
Trst, četrtek, 2. februarja 1989
Seja nikakor ni bila zgodovinska in se je končala v pat poziciji
Centralni komite ZKJ bo še letos sklical redni kongres partije
Razprave o odstopu predsednika CK Stipeta Suvarja ni bilo - Pozno v noči glasovanje o razrešitvi Vllasija, Dolaševiča in Široke dolžnosti v centralnem komiteju
BOGO SAMSA
BEOGRAD Zasedanje centralnega komiteja jugoslovanskih komunistov se je končalo s pat pozicijo. Stipe Šuvar je ostal predsednik CK, izrednega kongresa ne bo, kongres bo redni, toda predčasni, krepko so se skregali, ni pa prišlo do razkolov.
Miloševič je torej na CK na videz in formalno ponovno izgubil, saj je na drugem bregu večina članov CK. Okrepila se je fronta onih, ki so za resnične reforme, za demokracijo in federativno ureditev, po drugi strani pa je srbska partija ne samo utrdila oblast v "svoji" republiki, kamor sedaj vedno bolj nesporno spadata obe pokrajini, obrabila je svojo metodo kulturne revolucije proti partijskim birokracijam drugih republik in s tem tudi možnost, da s hajko in programi nadaljuje v smeri večanje partijske oblasti in zaostrenega nacionalizma.
V ponedeljek zvečer se je razvnela ostra verbalna bitka okrog položaja predsednika Šuvarja in med njo se je izkazalo, da so pozicije napadalcev načelno, politično pa tudi številčno šibke. Izkazalo pa se je, da dejansko obstajata dve partiji, kot je ugotovil hrvaški predstavnik Jože Vrhovec in da so bregovi vedno bolj oddaljeni. Šuvar je z njemu lastno znanstveno natančnostjo izpodbil kot laži prav vse obtožbe, CK pa je sprejel zahtevo predsedstva in nato formalni predlog tožitelja novega partijskega vojvo-
dinskega vodstva, da se sestavijo nove konkretno formulirane zahteve in da bo o njih ponovno razpravljalo predsedstvo.
Tuji tisk (predvsem ameriški, ki je delno promi-loševičevsko usmerjen in zlasti bolj odprt italijanski) se je na veliko razpisal okrog izjav admirala Brove-
Zadnja vest
VUasi in Dolaševič izključena iz CK ZKJ
BEOGRAD — Pozno ponoči so objavili izide tajnega glasovanja o razrešitvi Vllasija, Dolaševiča in Široke iz centalnega komiteja. Od 165 članov CK je glasovalo 138, kvorum pa je bil 83 glasov. Za izključitev Vllasija iz CK je glasovalo 86 članov, za izključitev Dolaševiča 85, za izključitev Široke pa 82 članov. Prva dva sta bila tako izključena, Široka pa ostane član CK. Predsednik SZDL Srbije Trifunovič je izid glasovanja ostro kritiziral, saj je na javnem glasovanju proti razrešitvi trojice izreklo samo 13 članov.
ta, češ da njegovo sklicevanje na ustavne obveze armade že pomeni novo armadno stališče, da lahko po lastni presoji posreduje, če bi prišlo do resnejših spopadov na osnovi poziva republiških vodstev. Po naših informacijah iz 'dobro obveščenih krogov" razlaga presega dejansko izgovorjene besede in izjava Broveta ni nič novega, saj je nekaj podobnega povedal že večkrat. Predsednik partijskega aktiva v armadi, ki je govoril v imenu 70 tisoč komunistov armade, admiral Simič pa je bil prav obratno jasen glede stališča armade, saj se je zavzel za splošen demokratični proces in reforme kot izhod iz krize, za kar se zavzema tudi JLA.
Zasedanje CK je bilo prvič po dolgih desetletjih resno zastraženo. Poklicali so na pomoč posebne oddelke zvezne milice. To je dejstvo, toda ni bilo nobenega izrednega stanja in policijski oddelki sopo nekaj urah izginili izpred palače zvezne skupščine. Prevelik hrup tudi v tej zvezi torej ni upravičen.
Včerajšnje zasedanje CK ZKJ pa je treba deliti na dva povsem različna dela. Dopoldne se je diskusija zaključila, nato pa so v konstruktivnem ozračju sprejeli zaključno poročilo, ki bo v celoti objavljeno čez nekaj dni. Predvsem so se ponovno zavzeli za tržno gospodarstvo in za izvajanje treh reform, kar pomeni tudi objektivno podporo novi sestavljajoči se vladi. V dokumentu je nadalje rečeno, da se ZK bori za nadaljnji razvoj socialistične, samoupravne
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Sevardnadze na obisku v Pekingu
PEKING - Sovjetski zunanji minister Eduard Ševardnadze je včeraj prispel na uradni obisk v Peking. Gre za prvi obisk nekega sovjetskega zunanjega ministra po več kot četrt stoletja. Ševardnadze naj bi se med drugim sestal tudi z Deng Xiao Pingom, njegova glavna naloga pa naj bi bila priprava obiska sovjetskega voditelja Gorbačova na Kitajskem, ki naj bi obiskal Peking po novem ameriškem predsedniku Bushu, ki bo to državo obiskal po pogrebu japonskega cesarja Hirohita 24. februarja.
Obisk sovjetskega zunanjega ministra sovpada z umikom sovjetskih enot iz Afganistana in tudi z začetkom umika sevejnovietnamskih enot iz Kampučije. Ševardnadze pa bo pred Kitajce na mizo postavil tudi zadnji predlog Gorbačova, da se za 500 tisoč mož zmanjša število sovjetskih vojakov, od te številke pa naj bi jih več kot polovica odpadla prav na enote ob 7000 km dolgi sovjetsko-kitajski meji.
Ni naključje, da so prav Afganistan, Kampučija in kitajsko-sovjetska meja, ob kateri je bilo doslej že nekaj nevarnih spopadov, predstavljali tri največje ovire na poti normalizacije odnosov med LR Kitajsko in Sovjetsko zvezo. S popolno ali vsaj delno odpravo teh spornih elementov pa so v Sovjetski zvezi prepričani, da so kitajski strani pokazali dovolj dobre volje, da se odnosi med dvema naj večjima socialističnima državama spet normalizirajo.
Izjave ministra Maccanica pred ustavno komisijo senata
Morda še ta mesec začetek razprave o zaščitnem zakonu
DUŠAN KALC
RIM — Znalo bi se zgoditi, da se bo že nekje prve dni marca začelo zares. Mislimo seveda na začetek reševanja slovenskega manjšinskega vprašanja. Začetkov je bilo sicer že veliko, a vsi so se prej ali slej raztreščili na čereh hudih političnih nasprotovanj, nerazumevanja, nenaklonjenosti, birokratskih zapletov, nerazumljivih zavlačevanj, razpustov parlamenta itd.
Sedaj smo pred novimi zagotovili. Italijanska vlada je včeraj preko svojega ministra za deželne zadeve in inštitucionalne reforme Antonia Maccanica formalno potrdila, da je pripravila hipotezo zakonskega osnutka za zaščito slovenske manjšine, ter napovedala, da bo osnutek že čez mesec dni predložila parlamentu. Te namene je minister Maccanico povedal na včerajšnji seji senatne komisije za ustavna vprašanja. O zakonskem osnutku se morajo sicer še izreči posamezna ministrstva in razne uprave, nakar ga bo moral odobriti ministrski svet. Po Maccanicovem mnenju, bi moralo do tega priti v zelo kratkem roku, tako da bi bil parlamentu na razpolago že čez mesec dni. Minister je zato priporočal komisiji, naj za ta mesec odloži razpravo o drugih zakonskih osnutkih, ki zadevajo slovensko manjšino. O vsebini osnutka ni govoril, poudaril pa je pripravljenost
vlade, da čimprej reši ta problem, ki je doživel v preteklosti že toliko zapletov.
V razpravo, ki je sledila ministrovemu poročilu, je posegel senator Spetič, ki je sprejel na znanje pripravljenost vlade, da se loti manjšinskega vprašanja, ter izrazil željo, da bo svoje obveze tudi spoštovala in da ne bi prišlo do novih zavlačevanj, kakršna poznamo iz preteklosti. Slovenska manjšina je naveličana nenehnega čakanja, je poudaril Spetič, in se ne more zadovoljiti s kakršnim koli zakonom. Izrazil je nato pripravljenost na časten kompromis, vendar le ob spoštovanju in upoštevanju nekaterih temeljnih pogojev. Prvi pogoj je, da Italija prizna slovenski manjšini narodno dostojanstvo in istovetnost na celotnem naselitvenem ozemlju. Prav tako mora dati vsem Slovencem v vseh treh pokrajinah na razpolago jasne in nedvoumne pravice. In končno mora slovenski manjšini zagotoviti, da bo sodelovala tako pri oblikovanju zaščitnih norm, kot tudi pri uresničevanju zakona, vključno z možno postopnostjo.
Senator Spetič se je med drugim obregnil ob stališča do položaja beneških Slovencev in poudaril, da so svojo željo po narodnostni zaščiti dokazali že s tem, da več kot stoletje ohranjajo svoj jezik in kulturo, čeprav so podvrženi hudim asimilacijskim pritiskom. Na koncu pa je Spetič opozoril vlado, da njen osnutek ne sme biti NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Protestne manifestacije v pristaniščih po Italiji
Za včeraj so zvezni sindikati oklicali celodnevno stavko pristaniščnikov, ki so jo spremljale tudi protestne manifestacije v vseh večjih italijanskih pristaniščih. Največja je bila v Livornu, kjer se je na mestne ulice podalo približno 30 tisoč delavcev. Protest je bil usmerjen proti odlokom ministra Prandinija, ki po trditvah sindikatov privatizira dela v pristaniščih	(Telefoto AP)
Danes prva odličja
Ženski smuk na SP v Vailu
□ □ □
Italijanski nogometni pokal
Sampdoria in Napoli zmagala v gosteh
'D n n
Košarkarski pokal prvakov
Poraz Jugoplastike Danes Scavolini-CSKA
NA 10. STRANI
Italijani so bogati, a ne znajo varčevati
RIM — Italijani dobro vedo, kaj je blagostanje in ko dosežejo dokaj ugledno življenjsko raven, so pripravljeni na vse, da bi jo ohranili. Banca d'Ita-lia je leta 1987 izvedla 22. vzorčno preiskavo o družinskih dohodkih, stroških in dolgovih, iz katere izhaja, da je povprečna italijanska družina krepko presegla predvidene standarde, a slabo varčuje.
Anketa je vzela v poštev 8.027 družin, 13.549 delavcev z rednim zaslužkom in 24.459 posameznikov, zaobjela pa je skupno 306 občin. Povprečna italijanska družina zasluži letno skoraj 30 milijonov lir (29.141.000 lir), povprečni zaslužek posameznika pa znaša 17.383.000 lir. 61,8% intervjuva-nih živi v lastnem stanovanju, 65,2% pa jih je priznalo, da so lastniki vsaj ene nepremičnine. Realna čista vrednost nepremičnin (hiše, zemljišča, podjetja...) pa velikokrat preseže družinske dohodke, srednja vrednost tega presežka pa znaša dobrih 96 milijonov, kar je hkrati trikrat več od dohodka samega. 25,1% intervjuvanih je povedalo, da razpolaga vsaj z enim »finančnim instrumentom«, kot so na primer vrednostni papirji, 80% pa jih hrani denar na banki ali na poštnem tekočem računu. Za Banco dTtalia pa to pomeni, da lahko
banke računajo na vsaj 15,3% italijanskih družin kot na potencialne stalne stranke, se pravi na varčevalce aktivnega kapitala. Od teh jih samo 3% prosi za dodatna posojila.
Anketo Bance dTtalia je v sociološkem ključu predelal inštitut Censis in tudi iz te predelave je razvidno širjertje blagostanja, domala po vsem polotoku pa je opazno veliko nezaupanje do raznih oblik varčevanja. Polovica italijanskega prebivalstva uresničuje svojo ustvarjalnost v severnih deželah, kar je povezano tudi z naseljenostjo tega območja. Kar 48,7% družin namreč živi na severu, v Srednji Italiji jih je 18,8%>, na jugu in otokih pa jih je 32,5%. »Severne« družine imajo višje dohodke, njihovi člani pa tudi povprečno višjo šolsko izobrazbo, s številčnostjo članov pa prednjačijo na jugu. V tipični italijanski družini služi povprečno 1,7% člana, dohodek pa porabi 1,8% članov.
O tem, kako se italijanske družine vse bolj odločajo za življenje zunaj velikih metropol, priča podatek (nanaša se na leto 1987), da jih kar 44,8%> živi v občinah z manj kot 20 tisoč prebivalci, 55,2% jih živi v občinah z več kot 20 tisoč prebivalci. To hkrati pomeni, da 40,3% družin živi v
periferiji velikih mest, 26,4% v predmestjih in 22,1% jih živi v strogem mestnem središču. S prihranki, bančnimi posojili in dediščinami je skoraj 62% družin uspelo priti do lastnega stanovanja, 30% je najemnikov, le 8% pa jih ne spada v nobeno od dveh katergorij. Zanimiv je tudi podatek o velikosti povprečnega stanovanja, ki je nekoliko protisloven s podatki o stanovanjski krizi: 41% povprečnih tričlanskih družin živi v stanovanju, ki meri od 70 do 100 kvadratnih metrov (srednja kvadratura je 97,5 kv. m), v najmanjših prostorih pa bivajo najemniki ljudskih stanovanj.
Vzporedno z naraščanjem blagostanja pa se veča razlika med raznimi družbenimi sloji. Lahko bi mirno rekli, da so premožni vedno premožnejši, reveži pa vedno revnejši. Razmerje v letu 1987 se je ustavilo pri vrednosti 1 proti 10; med anketiranimi družinami so najbogatejše zaslužile letno
76.893.000	lir, najrevnejše pa 7.842.000 lir. To skrajnost potrjuje podatek, da je 2,4%> družin leta 1987 zaslužilo od 5 do 10 milijonov, kar 20,9% družin pa jih je preseglo 60 milijonov. K višjemu ekstremu pa so bistveno prispevali družinski člani z visoko izobrazbo.
Medtem ko se ozračje kljub prepovedim bistveno ni izboljšalo
• CK ZKJ
Pillitteri bi rad omejil nakupe avtomobilov avtoprevozniki so ga že prijavili sodišču
Pri kontrolah izpušnih plinov so ugotovili oporečnost 82% dizelskih in 42% bencinskih avtomobilov	(Telefoto AP)
MILAN — »Prej ali slej, ne da bi predolgo čakali, moramo doseči, da bo lahko kupil avto samo tisti, ki bo lahko dokazal, da razpolaga z zasebnim ali javnim parkirnim prostorom.« To je včeraj izjavil milanski župan Pillitteri po srečanju z ministroma Ruffolom in Tognolijem. To je le ena od desetih zahtev, ki jih je Pillitteri navedel obem ministrom. Ostale so nekoliko manj revolverske, saj zahtevajo preklic klestenja prispevkov za javne prevoze, cenovne prispevke za vozovnice, povišek glob za nedovoljeno parkiranje, finančno pomoč za gradnjo novih parkirišč, uvedbo neosvinčenega bencina, katalitične izpušne cevi, uvedbo električnih avtobusov, prepoved dizelskih avtomobilov v mestu, posebne zakone za ohranitev zelenih površin in pospešitev gradnje carinarnice v Segrateju.
Ministra sta te Pillitterijeve zahteve podprla, konkretno pa bo vlada nakazala 50 milijard lir za nakup električnih javnih prevoznih sredstev, in sicer 15 milijard za Milan, 10 za Turin, 11 za Neapelj, 8 za Genovo in 6 milijard lir za Palermo.
Ruffolo in Tognoli sta tudi pozitivno ocenila dosedanje ukrepe milanske občinske uprave v boju proti onesnaženju. Tega mnenja pa niso avtoprevozniki. Njihova vsedržavne zveza FAI je župana že tožila pri Deželnem upravnem sodišču in bo zahtevala odškodnino za škodo, ki jo je županov »decizijonizem« povzročil avtoprevoznikom in trgovcem. Uprava je morala že včeraj dovoliti prehod tovornjakov, ki prevažajo živila, zdravila, goriva, gradbeni material, rotacijski papir, pohištvo in tistim, ki so namenjeni na milansko razstavišče.
Milanskega župana je tudi kritiziral eden od upraviteljev ustanove ENEL, ki je včeraj navedel, kako so sedanje omejitve sprožili isti upravitelji, ki so se z vsemi sredstvi postavili po robu toplarni v Tavazzanu, ki bi lahko s svojimi filtri omejila onesnaženje zasebnih kurilnic.
Medtem pa se onesnaženost zraku v Milanu ni bistveno spremenila. Uprava je sprejela nov bistroumni ukrep. Ceste bodo prali z vodo, v kateri bodo razstopili industrijsko sol, da bi omilili vsaj prah.
Razpravo o zakonu o obmejnih območjih so spet odložili
RIM Z zakonom o obmejnih območjih ne kaže dobrega. Razprava v senatni komisiji za gospodarsko načrtovanje in proračun se ni še dodobra začela, pa so jo že odložili. Vlada se namreč ne strinja z. nekaterimi postavkami in želi vnesti popravke, zato je na včerajšnji seji njen predstavnik, socialistični podtajnik Sac-coni, ki je izrecno poudaril, da nastopa v imenu predsednika vlade De Mite in zakladnega ministra Amata, zahteval odložitev. Zahteva je vzbudila razumljivo negodovanje med senatorji iz naše dežele ter iz opozicije. Kako je mogoče, je bilo njihovo mnenje, da vlada v sedmih mesecih od'odobritve zakona v poslanski zbornici ni bila sposobna pripraviti amandmajev in se spomni nanje šele sedaj. Kakor koli že, zakon je spet blokiran, kar odpira vrsto vznemirljivih vprašanj. Nobenega dvoma ni, da se za čudnimi manevri vlade skrivajo stare razprtije med Furlanijo-Julijsko krajino in Venetom, ki se še niso polegle.
Razprava v senatni komisiji se bo spet nadaljevala čez tri tedne. Tako je sklenil predsednik komisije An-dreatta. Ta rok naj bi bil po njegovem mnenju dovolj, da vlada predloži svoje popravke.
Da so se stvari spet zapletle, je bilo razvidno že iz uvodnega poročila poročevalca Lucia Abisa (KD), ki je izrazil vrsto pomislekov zlasti v zvezi s problemi finančnega kritja zakona, ki je po njegovem dvomljivo in terja zato globlji razmislek. Krepko dozo pomislekov je nato dodal podtjanik Sacconi. V dvom je postavil sam mehanizem zakona, ki bi moral posvetiti večjo pozornost projektom, ne pa finančnemu aspektu. Skratka, zakon je treba spremeniti, čeprav se zaveda, da bo to izzvalo nove polemike.
Prve polemike so se sprožile že na včerajšnji seji. Najodločneje je proti vladnemu zadržanju posegel načelnik komunistične skupine Bollini, ki je obsodil metodo obravnavanja zakona. Vladi in njeni večini je očital protislovnost ter ironično dodal, da se problemi rešujejo v funkciji volitev. Kot so v poslanski zbornici čakali do lanskih upravnih volitev v Furlaniji-Julijski krajini, tako hočejo sedaj počakati do evropskih parlamentarnih volitev, ko bo volilno okrožje veliko večje. Proti zavlačevanju sta se izrekla tudi demokristjana Beorchia iz naše dežele ter Neri iz Belluna (ta kraj je kot znano tudi vključen v zakon). Z odložitvijo in z vladno odločitvijo, da vnese popravke, pa se je strinjal demokristjan Cortese iz Benetk. Socialističnih predstavnikov, če odštejemo Sacconija, ni bilo na seji.
Zakaj karabinjerji uhajajo na stranpota tatvin in ropov
RIM — Po zadnjem primeru »karabinjerske črne kronike« pri Vercelliju, je povsem razumljiva zadrega vojaških vrhov, saj je v zadnjih dveh letih načet ugled tega rodu vojske dobil še dodaten udarec. Kaj je temu botrovalo?
Odgovor je vse prej kot lahek. Večina pa se strinja, da se je nekaj zataknilo pri naborih in selekciji bodočih karabinjerjev. Korenine tega novega pojava pa so vsekakor globje.
Kot prvo je treba navesti, da je število karabinjerjev v zadnjih petindvajsetih letih prešlo s prejšnjih 65 tisoč na 106 tisoč, kar je seveda povečalo verjetnostni račun, da so postali karabinjerji tudi neprimerni ljudje, saj so morali omiliti stare naborne filtre. Kot drugo je treba poudariti, da je usposobitev novih karabinjerjev v bistvu že desetletja nespremenjena in je torej nezadostna za potrebe sodobne družbe. Usposobljenostni tečaj za pomožnega karabinjerja, ki bo vojaški rok preživel v karabinjerski uniformi, traja namreč le tri mesece, za profesionalnega pa šest mesecev.
Temeljno vprašanje krize identitete pa je nedvomno strukturalno. O tem pa vsi najraje molčijo. Da bi bolje razumeli to vprašanje, bomo skušali nekoliko osvetliti značilnosti tega precej neobičajnega rodu italijanske vojske.
Zaradi svojih številnih nalog, saj obstajajo oddelki kira-sirjev, padalcev, pilotov helikopterjev, potapljačev, vojaških policistov, varnostnikov pri Banci dltalia, pri zaščiti umetniških dobrin, v boju proti mamilom in še številni drugi je lahko vsakomur jasno, da primanjkuje osebja za tako imenovano teritorialno službo.
Do šestdesetih let je bila prednostna prav teritorialna vloga karabinjerjev, ki so poleg tega v bistvu igrali le vlogo vojaške policije in zaščitnikov režima, pa naj je bil to predvojni fašistični režim, ali pa povojna demokratična ureditev. Te tri vloge so karabinjerji do tedaj slepo izvrševali v slogu gesla »v stoletjih zvesti«. Ko je general De Lorenzo v letih od 1962 do leta 1966 razširil delokrog karabinjerskih enot, je to povzročilo pravo krizo identitete, saj so se do tedaj karabinjerji istovetili s svojo vlogo varnostnikov v manjših podeželjskih krajih. De Lorenzova posodobitev karabinjerske vloge je pozitivno vplivala na globalno storilnost, a je v bistvu demobilizirala krajevne policijske postaje. »Odvečne« so kratkomalo zaprli, drugim znižali moštva, kljub temu da so morale preostale postaje nadzirati večja območja. Da pa bi bila mera polna, niso bili redki primeri, da so v te postaje poslali ljudi, ki niso bili primerni za bolj elitne karabinjerske enote. V postajah se je zmanjšalo tudi število oficirjev in podoficirjev, ki so v preteklosti odigrali nadvse pomembno »vzgojno vlogo« za mlade kadre. *■
Za tak razvoj niso krivi sedanji karabinjerski generali, ki so bili ob spremembah v šestdesetih letih nižji oficirji.
Sedanje vodstvo je v zadnji treh letih spoznalo napako in skušalo ponovno vrniti ugled teritorialni vlogi karabinjerskih postaj. Po vsem sodeč je revizija prišla prepozno, v karabinjerskih uniformah so se znašli ljudje, ki jim geslo »v stoletjih zvesti« nič ne pomeni.
Nadaljuje se umik iz Afganistana
KABUL - Kljub ofenzivi gverilcev „ Rdeča armada nadaljuje z umikom svojih enot iz Afganistana. V številnih krajih države, še posebno pa v okolici Kabula, potekajo srditi boji med mudžahedi-
ni in afganskimi vojaškimi enotami, spričo nenehnih akcij gverilcev pa so sovjetske vojaške oblasti preprečile skupini tujih novinarjev, da bi spremljala umik Rdeče armade. Potek umika je komentiral poveljnik sovjetskih vojaških sil v Afganistanu general Gromov, ki pa ni hotel povedati, koliko sovjetskih vojakov je trenutno še v državi.
Kar se tiče vojaških operacij na cesti iz Kabula proti sovjetski meji, je Gromov dejal, da so bile povsem nujne. Zavrnil je obtožbe ameriškega State departmenta (ta je prejšnje dni očital Rdeči armadi odgovornost za pokol civilistov), hkrati pa dejal, da je povod za obstreljevanje civilnih objektov dala afganska gverila.
Povsem drugačnega mnenja so predstavniki gverile, ki trdijo, da je zaradi bombardiranj sovjetsko-afganskega letalstva prejšnji teden izgubilo življenje vsaj 600 civilistov, preko 2.000 pa naj bi jih bilo ranjenih. V taboru gverile gre tudi omeniti skupno srečanje, katerega so se udeležili predstavniki večine skupin, ki se bojujejo zoper prisotnost sovjetskih čet v državi. Na sestanku so gverilske skupine skušale zgladiti notranje spore, potrdili pa so, da so v teku pogajanja med sedanjim režimom in nekaterimi skupinami gverilcev. To je včeraj potrdil tudi uradni sovjetski predstavnik.
NADALJEVANJE S 1. STRANI
in neuvrščene Jugoslavije, ki temelji na federativnih in avnojevskih načelih. Zahtevajo, da se sporna vprašanja rešujejo na demokratičen način in obravnava odgovornost vseh organov partije.
Do polovice februarja bodo na novi seji CK izvedli spremembe v CK in v predsedstvu, kot je bilo že sklenjeno na 17. seji. V skladu s statutom bodo sklicali redni kongres ZK in to do konca leta 1989 in po normalnem postopku. Točen datum bodo določili po predhodnem posvetovanju z republiškimi in pokrajinskimi partijskimi vodstvi. Sklicali bodo posebno sejo CK, ki bo posvečena mednacionalnim odnosom in izvajanju sklepov o Kosovu.
Ta del je zelo verjetno bil rezultat dogovorov predsedstva, ki se je sestalo v ponedeljek precej zgodaj zjutraj. Nato se je polemika na splošni razpravi nekoliko pomirila in tudi ni bilo več odločnega vztrajanja za odstranitev Šuvarja.
Na drugem delu pa je prišlo do izredno ostre razprave o izključitvi treh voditeljev Kosova in to Asema Vllasija, Kolja Široke in Svetislava Dolaševiča iz centralnega komiteja. To je zahtevala Srbija, na zadnji seji je bila sestavljena delovna skupina, ki je včeraj predlagala izključitev vseh treh predstavnikov iz CK, češ da so krivi za kosovsko krizo. Razvnela se je ostra razprava, v kateri se slovenski predstavnik v delovni skupini Borut Suklje in Sergej Kraigher nista strinjala z izključitvijo, Srbi pa so bili izredno ostri. Prav tako odločni pa so bili vsi trije obtoženci in številni drugi Albanci, ki so navedli vrsto rednih argumentov. Predvsem gre za širšo odgovornost za stanje in še zlasti za odgovornost CK Srbije, o katerem se v zvezi s slabostmi in slabim stanjem nikoli ne govori. Nihče ni ne obsodil, niti se ni distanciral od javno izrečenih groženj, da bodo ubili Vllasija, nihče ni obsodil zmerjanja in hudih obtožb na račun celotnega albanskega naroda. Izključitev teh tovarišev bo pomenila zaostritev nacionalnih odnosov na Kosovu, pretrgale se bodo že tako šibke vezi. V drugih primerih se je upoštevalo mnenje delavskega razreda, tokrat pa se naroda, ki podpira vse tri obtožence, enostavno ne upošteva.
Centralni komite je kljub vsem tem utemeljenim pomislekom s 13 glasovi proti odobril delo delovne skupine in nato tajno glasoval o zaključkih in torej o izključitvi omenjenih treh članov.
Sledila je prav tako živahna razprava o nekaterih bosanskih voditeljih in še zlasti vroča razprava o Črni gori in drugih kadrovskih zadevah.
• Zaščitni zakon
NADALJEVANJE S 1. STRANI
izpod ravni zaščite, ki jo je predvideval Londonski memorandum in kar izhaja tudi iz osimskega sporazuma. Zmetodološkega vidika pa bi morala vlada pred svojimi odločitvami o zakonskem osnutku in ne glede na odločitve slišati za mnenja, pripombe in želje manjšine same. Minister Maccanico je pristal na to zahtevo ter zagotovil, da bo že prihodnji teden sprejel pogovor s predstavništvom manjšine.
Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je v tiskovnem poročilu med drugim Izrazilo zadovoljstvo nad izjavami ministra Maccanica pred ustavno komisijo senata, da ima vlada namen, da v teku enega meseca predloži parlamentu zakonski osnutek o zaščiti Slovencev v Italiji.
SSk pričakuje, da bo končno stekel zakonodajni postopek, ki je vse predolgo ustavljen, in da bodo uresničene obveze iz programskega govora ministrskega predsednika De Mite. O tem, kako si SSk zamišlja globalni zaščitni zakon, so zelo jasna stališča v predlogu, ki ga je izdelala stranka in so ga v senatu predložili parlamentarci strank narodnih manjšin. Globalnost glede vsega ozemlja, na katerem živi naša skupnost, in glede vsebine, ki naj zaobjame vsa odprta vprašnaja, je temeljna značilnost, ki jo od vladnega osnutka pričakujemo, glede ravni zaščite pa so tu jasne obveznosti italijanske ustave in Osimskega sporazuma.
Generala Juccija zaslišali v zvezi s Petovljami
RIM Generalnega poveljnika karabinjerjev Roberta Juccija so včeraj zaslišali člani parlamentarne komisije, ki preučuje teroristične atentate iz sedemdesetih in osemdesetih let. Jucci je zavrnil obtožbe, ki jih je na račun karabinjerjev dal beneški preiskovalni sodnik Felice Casson. »Sodnikom smo dali vse tiste dokumente, ki niso bili strogo državno tajni,« je dejal general, ki je tudi povedal, da so pregledali nad 30.000 listov in da je zaradi tega marsikateri lahko izostal. Zavrnil je tudi obtožbe, da so goriški karabinjerji skrivali dokumente in s tem spravili preiskavo na napačno sled. Vrsto vprašanj so Jucciju postavili prisotni parlamentarci, še zlasti komunist Battello in radikalec Teodori. Jucci bo spet pričal pred parlamentarno komisijo prihodnji teden.
ZSMS o pluralizmu in vstopu SFRJ v EGS
LJUBLJANA — Včeraj je republiška konferenca slovenske mladinske organizacije sprejela sedem pomembnih sklepov. Na prvem mestu velja omeniti zahtevo, naj se prouči možnosti za formalno prošnjo Jugoslavije za vstop v Evropsko skupnost in zahtevo, naj Jugoslavija pristopi k Evropski listini o človekovih pravicah.
Ostali sklepi se nanašajo na nadaljnji razvoj pluralizma v Sloveniji. ZSMS se uradno zavzema za pravico do svobodnega političnega združevanja in sindikalnega pluralizma. To pomeni, da je slovenska mladinska organizacija proti prepovedovanju nastajanja strank.
Istočasno pa slovenska mladinska organizacija za najvišje organe oblasti zahteva uvedbo splošnih, neposrednih in tajnih volitev.
Obenem se z včerajšnjim dnem začenja tudi razprava o spremembi same mladinske organizacije v Sloveniji. Svoj sedanji politični program frontnosti je sprejela v drugem času, ko je bil slovenski politični prostor še zelo zaprt. Od takrat je pod svoje legitimno okrilje jemala vse novo nastajajoče oblike političnega delovanja. Če bo res prišlo do odprtja slovenskega političnega prostora, potem tega ne bo več rabila početi.
V pravkar potekajočem postopku spreminjanja slovenske ustave pa mladinska organizacija
predlaga, naj se vsaj eden izmed treh zborov slovenskega parlamenta preoblikuje v splošni politični zbor, v katerega bi poslance volili na neposrednih volitvah. Tako bi v obdobju do pisanja resnično nove ustave imeli prehodno obdobje, v katerem bi imeli parlament, v katerega bi bili poslanci voljeni deloma posredno deloma pa neposredno. To bi bilo mogoče storiti že v okvirjih sedaj veljavne državne ustave.
V slovenskem parlamentu pa je že pobuda za sprejem novega zakona o interesnih združenjih, ki bi naj legaliziral že osvojeni prostor politične svobode in ga tako zavaroval. Republiška konferenca je to pobudo svojega predsedstva podprla.
Sprejet je bil tudi sklep o sklicu kongresa Zveze socialistične mladine Slovenije, ki bo jeseni. Kongres bo sprejel tudi nov politični program in prilagodil organizacijsko strukturo ZSMS nastajajočemu političnemu pluralizmu v Sloveniji.
Kar pa se pisanja povsem nove ustave tiče, mladinska organizacija predlaga, naj se piše znotraj parlamenta (v Sloveniji se namreč že pojavljajo pobude, da bi se ločeno od tega sklical ustavni zbor slovenskega naroda ali celo konsti-tuanta), to pa mora omogočiti vsem političnim skupinam v Sloveniji, da v njem izrazijo svoje zahteve.
Z včerajšnjega zasedanja ZSMS	(Foto A. VValtritsch)
Kdo je politično zlorabil pust
Pravi pust se je začel, ko je bil sprevod že mimo. Polemika mladih Beneških Slovencev, ki so v nedeljo prirediteljem pustnega sprevoda v Podbonescu očitali zapostavljanje slovenščine, je izzvala ostro reakcijo predstavnikov oblasti in ustanov. In ni čudno, saj so mladi Beneški Slovenci s svojim letakom pokazali na bistvo problema: odnos med večino in manjšino v Nadiških dolinah, predvsem pa na problem uzakonitve slovenskih pravic.
»Slovenščina ni naš jezik, tu govorimo narečje naših dolin,« je listu Gazzettino potožil Lorenzo Perlicher in dodal, da je »tisti, ki je napisal in delil letak, samo provokator«. Tudi predsednik turistične ustanove Giuseppe Pausa je bil ostro kritičen: »Pet tisoč gledalcev in 18 prisotnih skup-nin dokazuje, da se pustna prireditev uveljavlja. O problemu slovenskega jezika bi lahko govorili prej v pristojnih sedežih. Tako vprašljiva pobuda ni bila potrebna, poleg tega pa so jo ljudje sprejeli zelo hladno.« Predsednik pustnega odbora Ceccolin je obtožil mlade Benečane, da so s svojo pobudo hoteli politično zlorabiti pustno prireditev, Giuseppe Chiabudini pa je dodal, da je bila manifestacija »delo integralistov, ki jim rešitev naših problemov ni pri srcu«.
Povsem nasprotno je stališče mladih pobudnikov manifestacije in letaka. »Ljudje so razumeli našo pobudo,« je poudaril Adriano Oualizza dopisniku beneškega lista, »saj so prebrali letak in soglašali z njegovo vsebino. Mislim, da je bila to pomembna akcija, ki je poudarila problem slovenske narodnostne skupnosti.« In Ezio Gos-gnach, ki je bil napovedovalec nedeljske pustne prireditve in ki je v svoje napovedovanje vključil tudi slovenščino, je dodal: »Res pravijo, da slovenščina ni naš jezik? Ce bi bilo to res, tudi italijanščina ne bi bila naš jezik, pač pa bi to bilo samo naše narečje, ki ga govorimo v teh krajih.«
Polemike po nedeljskem spopadu dokazujejo, da je v zavesti nekaterih upraviteljev v Nadiških dolinah odpiranje do slovenske narodnostne skupnosti še zelo krhek pojem. Z besedami so sicer pripravljeni na dialog, vendar samo in izključno v italijanščini, seveda, če ne gre za gostilniški pogovor, v katerem slovensko narečje še kako prav pride. Komaj pa Slovenci, dosledno s svojimi zahtevami, postavijo vprašanje javne rabe slovenskega jezika, in to na taki prireditvi, kot je pustni sprevod, ki se izrecno sklicuje na ljudsko tradicijo in črpa življenjski sok in starih narodnih običajev, se načelna besedna odprtost spremeni v zelo konkretno pragmatično zaprtost. In vendar bi bila uporaba slovenskega jezika v Podbonescu dol-žnostna: če že ne zaradi prisotnosti slovenske narodnostne skupnosti - ki je vsekakor ni mogoče zbrisati kar tako - iz spoštovanja do skupin, ki so prišle iz Slovenije.
Poleg tega pa, ali je res poudarjanje tudi slovenskega značaja pusta, politična zloraba prireditve? Ta trditev je, milo rečeno, iz trte izvita. Kot vsaka prireditev, ki temelji na ljudskih običajih in na krajevnih tradicijah, mora tudi pustna prireditev upoštevati in ovrednotiti stvarnost, iz katere izhaja. Politična zloraba neke prireditve je zakrknjeno zanikanje njenega izvora in življenjskih sokov, ki ji omogočajo rast. Politična zloraba je negacija slovenščine in prispevka življenja ljudi, poudarek in zahteva po spoštovanju teh izvirnih prvin pa kulturno ovrednotenje prireditve.
VOJMIR TAVČAR
Poročilo predsednika Biasuttija deželnemu svetu
Skupnost Alpe-Jadran delavnica sožitja in sodelovanja v Evropi
V okviru srečanj z ustanovami
Carbone obiskal Gorsko skupnost Terskih dolin
TRST — »Neverjetno bi bilo, če ne bi izkoristili in ovrednotili izredno zgodovinsko, kulturno, umetniško in naravno bogastvo skupnosti Alpe-Jad-ran v korist vseh članic.« Tako je predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti poudaril včeraj v svojem poročilu deželnemu svetu o delovanju skupnosti Alpe-Jadran. O njegovem poročilu pa bodo svetovalci razpravljali na eni prihodnjih sej.
Biasutti je v začetku orisal nastanek delovne skupnosti Alpe-Jadran, ki vključuje 16 dežel z nad 37 milijoni prebivalcev. Ker te dežele pripadajo petim različnim državam s štirimi različnimi družbenimi in političnimi sistemi, je sodelovanje dežel originalen primer politične, kulturne in gospodarske delavnice v osrčju Evrope. Skupnost Alpe-Jadran, je poudaril Biasutti, lahko odločilno prispeva k popuščanju napetosti med Zahodom in Vzhodom in k vzpostavljanju novih odnosov, ker je v svojem delu prožna, obenem pa osredotoča energije na območje, ki je v osrčju stare celine.
V nadaljevanju je predsednik deželnega odbora poudaril, da je uravnovešena rast vsake dežele povezana z rastjo sosednje dežele. Na ta način se odpirajo nova tržišča, ustvarja se možnost novih gospodarskih tokov. Sodelovanje v sklopu Alpe-Jadran pa so
Adriano Biasutti
»blagoslovili« zunanji ministri petih držav med srečanjem v Milstattu, kar je dalo delovni skupnosti novo moč. V tem okviru je Biasutti poudaril, da je obstoj delovne skupnosti Alpe-Jadran pritegnil pozornost italijanske zunanje politike na Severovzhod, ki je bil še pred leti ocenjen kot manj zanimivo območje. Furlanija-Julijska krajina je spodbujala rast skupnosti Alpe-Jadran in sedaj namerava še pospešiti delo na tej skupni poti.
Biasutti je nato omenil možnosti, ki jih ponuja sovjetsko tržišče. Skupnost Alpe-Jadran, je dejal, lahko uveljavi na tem trgu svoje tehnološko znanje in svoje proizvodne sposobnosti. Zato je predlagal, naj bi vsakih šest mesecev s posebno »izložbo« v SZ prikazali proizvodne sposobnosti skupnosti.
Drugi dve nosilni področji gospodarskega sodelovanja pa sta turizem in znanstveno raziskovanje. V sredini marca bo v Dubrovniku konferenca, na kateri bodo članice skupnosti izdelale načrt o skupni turistični ponudbi, ki jo bodo predstavili na skandinavskem in ameriškem trgu, glede znanstvenega raziskovanja pa ima Furlani-ja-Julijska krajina v načrtu veliko srečanje raziskovalcev.
Potem ko je poudaril pomen varstva okolja in skrb za razvijanje sodelovanja v tem sektorju, je Biasutti omenil še potrebo po hitrejšem usklajevanju ponudbe jadranskih pristanišč, po sodelovanju v zdravstvu in kmetijstvu in v zaščiti pred naravniki katastrofami. V okviru svojega poročila je tudi podčrtal potrebo po večjem in lažjem pretoku ljudi in blaga in po poenostavljenih pregledih na meji. V tem okviru je poudaril, da bi morali omogočiti prehod italijansko-jugoslovanske meje zgolj z osebno izkaznico.
VIDEM — Podpredsednik deželnega odbora Gianfranco Carbone je pred kratkim začel vrsto srečanj s predstavniki gorskih skupnosti v deželi. Predvčerajšnjim je bil v Huminu, včeraj pa se je v Čenti srečal z vodstvom Gorske skupnosti Terskih dolin. Predsednik skupnosti Enzo Degano je Carbo-neju orisal probleme, s katerimi se spopada upravno telo, obenem pa načrte za razvoj Terskih dolin. V tem okviru je poudaril, da je treba pristojnosti GS določiti v skladu z zakonom o decentralizaciji in z načrtom za ovrednotenje goratih območij.
Tudi Carbone je podčrtal, da je pristojnosti in posebnosti, ki so si jih v teh letih pridobile GS treba uskladiti z najnovejšimi zakoni. Pri tem se je treba izogniti križanju pristojnosti, obenem pa rešiti nekatera vprašanja, ki zadevajo operativnost teh krajevnih ustanov. Ob tem pa je Carbone tudi poudaril nujnost, da imajo gorske skupnosti predvsem pri načrtovanju vrsto jasnih zadolžitev. To načrtovanje mora zadevati zlasti varstvo okolja in oblikovanje proizvodnih polov. Gorske skupnosti pa bi po Carbonejevem mnenju morale biti postopno osvobojene upravljanja tistih storitev, ki so finančno in organizacijsko zelo obremenjujoče.
Danes odprtje dveh razstav
Mesec kulture v Sežani
Načrt videmskega šolskega skrbnika Giurlea
Omejena »racionalizacija«
SEŽANA - V mesecu kulture, ki ga tokrat na Sežanskem organizirata Zveza kulturnih organizacij Sežana in MLA. KU. ŽA, se bodo zvrstile številne gledališke, likovne glasbene, dramske in druge kulturne prireditve v februarju in prvi polovici marca. Tudi tokrat bodo na njih sodelovala vsa kulturna društva sežanske občine in gostje širšega slovenskega kulturnega prostora.
Kulturni mesec se pričenja z odprtjem dveh razstav. V Mali galeriji v Sežani v četrtek, 2. februarja, odpirajo razstavo umetniške fotografije Metoda Zavadlava iz Solkana, v petek, 3. februarja, pa v novem salonu pohištva Preskrba razstavo likovnih del Marijana Miklavca iz Sežane. V soboto, 4. februarja, si bodo abonentje gledališkega abonmaja iz sežanske in ilirsko-bistriške občine lahko ob 20.30 v SSG Trst ogledali gledališko predstavo Lepa Vida.
Slovenski kulturni praznik 8. februar, bodo proslavili pred spomenikom Srečka Kosovela pred Delavsko univerzo v Sežani, kjer se bo ob 12.30 pričela proslava, na kateri bodo sodelovali osnovnošolci in srednješolci ter Glasbena šola iz Sežane, ženski pevski zbor KUD Jože Pahor Sežana in moški pevski zbor Divača.
Desetega februarja bodo abonentje zopet prišli na svoj račun in bodo v PDG Solkan gledali Piereno de Balze-rack, 18. februarja pa bodo ljubitelji glasbene umetnosti odšli v Ljubljansko Mestno gledališče, kjer si bodo ogledali Prebrisano dekle, 28. februarja pa v Operni hiši v Ljubljani balet Pesmi ljubezni in smrti.
Na področju likovne dejavnosti, ki jo skušajo predstaviti obiskovalcem v Mali galeriji, bo mlada ustvarjalka Karin Pirjevec predstavila 2. marca svoja likovna dela, sledila bo otvoritev razstave naslovnic Mladine. V soboto, 11. februarja, bo ob 10. uri v hotelu Triglav v Sežani seja združenja pihalnih
orkestrov Primorske. Dogovorili se bodo o programu dela za tekoče leto in o predlaganem dnevu godbenikov.
Kulturna skupnost Sežana je razpisala natečaj za podelitev nagrad in priznanj Srečka Kosovela, ki jih podeljuje vsako leto na predvečer obletnice rojstva kraškega pesnika Srečka Kosovela. Tokrat bo osrednja slovesnost 17. marca v Divači.
Do 1. marca naj krajevne skupnosti, kulturno-umetniška društva, izvajalci ter vsi ostali kulturni dejavniki sežanskega prostora predlagajo kandidate za nagrade in priznanja na naslov: Kulturna skupnost Sežana, Partizanska c. št. 18. V poštev pridejo posamezniki in kolektivi, ki so se že posebej izkazali na področju kulture in svoje moči izrazito usmerili v ljubiteljsko dejavnost in s tem prenašali kulturne misli na širši krog poslušalcev in gledalcev. Posebna komisija bo prispele predloge pregledala in se odločila za podelitev nagrad in priznanj Srečka Kosovela.
S podelitvijo Kosovelovih nagrad in priznanj se sicer uradno zaključuje mesec kulture na Sežanskem, vendar bo osrednja prireditev potekala v začetku marca, ko se bodo v Sežani zbrali pesniki in pisatelji z obeh strani meje na ustanovnem zboru pododbora društva slovenskih pisateljev ža Primorsko.
Sicer pa prireja tudi MLA. KU. ŽA bogat program videoprojekcij, ki jih vrtijo vsak četrtek ob 17. uri v srednji šoli v Sežani. Videoprojekcije bodo potekale do konca marca meseca. Kot zanimivost naj navedemo videomara-ton.ki bo 18. februarja v srednji šoli.
Tudi kulturna društva prirejajo svoje programe. Naj omenimo le sežansko Kulturno-umetniško društvo Jože Pahor, ki bo pripravilo nastop v petek, 17. februarja, ob 20. uri, v avli osnovne šole v Sežani. Predstavile se bodo vse sekcije z delčkom svojih dejavnosti.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
VIDEM — »Skrbništvo ne namerava osiromašiti šolstva v majhnih središčih. V bistvu hoče le poenotiti ravnateljstva nekaterih šol.« Tako je v torek izjavil novinarjem vršilec dolžnosti šolskega skrbnika v Vidmu Valerio Giurleo, ki je izzval val odporov in polemik s svojim načrtom o racionalizaciji šolske strukture v videmski pokrajini. Giurleo pa je Slovencem znan tudi zaradi njegovega nemogočega odnosa do Dvojezičnega šolskega središča v Špetru Slovenov.
Glavni cilj vršilca skrbniške dolžnosti Giurlea je bil, da bi prepričal javno mnenje, da je njegov načrt neboleč in da ne bo prizadel nikogar. » Ne razumem posegov županov in stališč, ki so jih zavzeli okrajni sveti. Ni namreč dopustno, da v krajevnem okviru napadajo vsedržavni zakon, ki obvezuje mene in njih,« je dodal. Takoj nato pa je tudi »pokazal zobe«. »Počakal bom še nekaj dni na mnenje pokrajinskega šolskega sveta. Nato pa bom v vsakem primeru poslal načrt ministrstvu,« je dodal prof. Giurleo.
Po njegovem načrtu bi morali združiti vrsto ravnateljstvev nižjih srednjih šol, med katerimi tudi ravnateljstvi srednjih šol v Špetru in Št. Lenartu, in didaktičnih ravnateljstev (tudi v tem primeru bi združili v eno samo didaktični ravnateljstvi v Špetru in Št. Lenartu).
Bolj zapleten je problem višjih srednjih šol. »Po načrtu bi morali nekatere videmske megazavode, kot so Maliga-nani, Cecconi in Deganutti osvoboditi perifernih podružnic, ki bi jih priključili manjšim zavodom z manj kot 25 razredi,« je pojasnil novinarjem prof. Giurleo. V praksi pa se bo ves načrt racionalizacije višjih srednih šol zaenkrat omejil na združitev špeterskega učiteljišča z licejem v Čedadu.
Prof. Giurleo je dejal, da se letos ni dotaknil šolskih zavodov na goratem področju, obljubil pa je, da bodo s prihodnjim letom prišle na vrsto tudi te šolske strukture.
Končno je prof. Giurleo naslovil še poziv staršem, naj ne vpisujejo svojih otrok samo v videmske nižje srednje šole, ker je veliko dobrih zavodov tudi v manjših središčih.
Videm: preiskava o onesnaženju
VIDEM — Ali bi lahko videmski pretor z razsodbo odredil zaprtje videmskega mestnega središča za promet? To je vprašanje, o katerem se v zadnjih dneh veliko razpravlja v furlanskem glavnem mestu, od kar je postalo - tudi zaradi neobičajnih vremenskih razmer - vprašanje onesnaženja zelo žgoče. Pre-tura, videmska občina in ustanova za prevencijo onesnaženja so že dolgo časa v stiku. Pretor Cabrini je namreč že v začetku lanskega leta pisal županu in ga pozval, naj občinska uprava poglobi problem onesnaženja, tudi ker je zdravstvena služba imela na razpolago samo parcialne podatke. Župan je zagotovil, da bo občina za to poskrbela. Ni ji pa še uspelo namestiti posebnih števcev, ki beležijo stopnjo onesnaženja, ker jih trenutno na trgu ni, ker vse občine sprašujejo po njih.
Pretor pa je priporočal tudi analizo, ki naj bi ugotovila prisotnost azbesta v zraku. Če v kratkem vse to ne bo izpolnjeno, bo lahko sodnik odredil zaprtje mestnega središča za promet, kar bi bilo klofuta političnim silam in občinski upravi.
Maloobmejni promet
VIDEM — Včeraj se je v Vidmu začelo zasedanje mešane italijan-sko-jugoslovanska komisija za izvajanje Videmskega sporazuma. Na dnevnem redu zasedanja, ki se bo končalo danes z uradnim sporočilom o delu, je razprava o maloobmejnem prometu, ki je v lanskem letu znatno poskočil. Italijansko-ju-goslovansko mejo je prešlo skupno 215 milijonov ljudi, kar je za 20 odstotkov več kot leto prej. Kaj pomeni število prehodov, nazorno pove še drugi podatek. Na območju, ki ga obravnava videmski sporazum (na jugoslovanski strani pas od Jesenic do Buj, na italijanski pa pokrajini Trst in Gorica ter del pokrajine Videm) živi skupno okoli 720 tisoč ljudi, prepustnico pa ima 275 tisoč ljudi.
Ob problemu o prehodu meje so na seji mešane komisije v Vidmu razčlenili možnosti odpiranja novih mejnih prehodov in možnosti za
prekvalifikacijo obstoječih. Govorili so o prilagoditvi vsote, ki jo jugoslovanski državljani mesečno prinesejo v Italijo (100.000 ND), poleg tega so so razpravljali o sodelovanju med živinozdravniškimi služba-
mi.	Komisija je zelo ugodno ocenila skupne napore za boj proti steklini (o tem so v teh dneh razpravljali tudi na srečanju pristojnih odbornikov FJK, SRS in Koroške), ki se nevarno širi in je zajela vse obmejne kraje. Govor je bil nadalje še o avtobusnih in pomorskih progah in o dokumentih za prehod meje.
Italijansko delegacijo je na seji komisije vodil ambasador Massimo Gasili D'Aragona, jugoslovansko pa Tone Poljšak. Komisija za uresničevanje videmskega sporazuma je bila oblikovana leta 1962, v njeni pristojnosti pa so tisti ukrepi, ki urejajo promet ljudi čez mejo na območjih, ki so dostopna s prepustnico.
Zanimanje Švicarjev za dvojezično šolstvo
Na slovenski Obali se na študijskem obisku mudi skupina trinajstih učiteljev iz Švice. V tednu dni bi se radi kar najbolj seznanili z vzgojo in izobraževanjem v tem narodnostno mešanem prostoru, spoznali načine vživlja-nja šolske mladine v obstoječe življenjske in delovne razmere ter njihovo učenje jezika. V času tukajšnjega bivanja so izbrali gostovanje v družinah in ne v hotelu, da bi ob takih neposrednih stikih oblikovali najbolj verno podobo. Njihovo zanimanje za slovensko prakso vzgoje, za sožitje in dvojezično izobraževanje lahko utemeljimo z dej sto vm, da se gostje iz Švice srečujejo s podobnimi razmerami v svojih šolah, ki jih v večjem številu obiskujejo tudi otroci jugoslovanskih zdomcev v tej evropski državi.
O namenu študijskega obiska skupine učiteljev iz Švice je pedagoška svetovalka Zavoda za šolstvo Slovenije Dragica Motik izjavila:
»V Švici, tako kot v drugih zahodnoevropskih državah, živi veliko naših
otrok. Obiskali so nas učitelji, ki te otroke v svojih nemških razredih tudi učijo in vzgajajo. Zato so si želeli spoznati deželo teh otrok in njihovih staršev. Ob našem zadnjem srečanju v Švici in pogovoru z njihovim medkan-tonalnim direktorjem za šolstvo so sklenili, da letošnji študijski seminar opravijo pri nas.
Želeli so kar se da samostojno preživeti odmerjeni čas med gostitelji tako, da bi bili prisiljeni v lastno iznajdljivost in pristnejše doživetje vsega novega. Bili pa so nemalo presenečeni, saj so povsod našli sogovornike tudi v tujih jezikih.
V Zavodu za šolstvo smo jim v prvem tednu omogočili spoznavanje predšolske vzgoje v dvojezičnem Pomurju. Drugi teden študijskega obiska preživljajo na Obali. Ob koncu bodo obiskali posamezne šole in ustanove, ki skrbijo za dvojezično izobraževanje in usposabljanje ne le otrok, temveč tudi učiteljev in vzgojiteljev.«
Svoje vtise in občutja sta predstavila tudi učitelja:
Sonia Odermatt: »Moji prvi vtisi so dobesedno čudoviti! Vesela sem izrednega gostoljubja najprej v Lendavi in zatem v Kopru. Povsod so nas lepo sprejeli! Videli smo veliko novega, vaše vrtce denimo, kjer dobro poskrbijo za svoje varovance. Prvič sem v Jugoslaviji in prvič v Sloveniji. Vesela sem, da sem imela možnosti za ta obisk!«
Marc Andre Maurer: »Presenetila me je vaša dvojezična vzgoja otrok že v predšolski dobi, v vrtcih. Sam bi enako prakso z veseljem uveljavil doma tako, da bi se učenci začeli učiti drugega jezika, v našem primeru francoščine, že veliko prej in ne šele v šestem razredu. Ocenjujem tudi, da imate v Sloveniji dobro urejene šole in v njih zelo izobražene učitelje. Moti me le vtis, da otroke takoj individualizirajo in vključijo v različne skupine glede na otrokove sposobnosti.«
Mirjam Muženič
Župan Brezigar pri odborniku Carboneju
Dežela jemlje v pretres načrt za Sesljanski zaliv
Devinsko-nabrežinska uprava je včeraj uradno izročila deželni vladi varianto občinskega regulacijskega načrta o turističnem razvoju Sesljan-skega zaliva. Vso dokumentacijo je deželnemu odborniku za prostorsko načrtovanje Carboneju osebno izročil župan Brezigar, ki je podpredsedniku Dežele obrazložil vsebino urbanističnega plana in nekaterih ugovorov k varianti, ki jih je pred kratkim odobril občinski svet. Postopek za odobritev variante bo torej formalno stekel danes in se bo končal čez nekaj mesecev z objavo dekreta predsednika Biasutti-ja v deželnem Uradnem vestniku.
Brezigar je Carboneju med drugim povedal, da dokument vsebuje dodatne norme za krajinsko zaščito ter da je občinski svet spet vzpostavil kmečko območje v nabrežinskem Bregu in omejil stopnjo zazidljivosti na območ-
ju Botanjka (Costa dei barbari). Upravitelji so iz načrta izključili tudi veliko parkirišče v sesljanskem gozdiču in omejili gradnje na območju vile Diane. »Dodatne norme za zaščito javnega dostopa do zaliva bo treba še poglobiti v konvenciji z lastniki območja,« je pristavil Brezigar, ki je naglasil, da je občinska uprava pripravljena na vsestransko soočanje z Deželo za morebitno izpopolnitev urbanističnega načrta, ki je »sestavni del večjega gospodarskega projekta in je v tem sklopu pomemben za vso deželno stvarnost«.
S projektom za turistične gradnje v Sesljanskem zalivu se v zadnji številki obširno ukvarja tudi rimski mesečnik »La nuova ecologia«, glasnik Zveze za zaščito okolja, ki velja za eno najbolj informiranih in uglednih revij na področju ekologije. List v uvodu objavlja intervju z genovskim arhitektom Ren-
(Foto Križmančič)
zom Pianom, ki je po nalogu družbe Finsepol izdelal idejni projekt za razvoj zaliva, nakar prinaša tudi stališča tržaških in deželnih naravovarstvenih gibanj in organizacij. Piano je mnenja, da predstavlja ta načrt »najboljšo sintezo interesov turističnega operaterja in prizadevanj za zaščito ter ovrednotenje krajinskih lepot, ki niso in ne smejo biti v nasprotju«. Arhitekt je tudi prepričan, da bo razvojni plan za Sesljan lahko postal model za konkretno zaščito italijanskega obalnega pasu, »tudi zato, ker je družba Finsepol napovedala, da bo spoštovala javni dostop (z morja in s kopnega) do zaliva, ki je eden ključnih aspektov tega projekta«. Piano sicer dodaja, da bo v novem navtičnem pristanu prostora za »omejeno število« čolnov in jadrnic ter da so načrtovalci (med njimi je tudi svetovno znani francoski naturalist De Vigne) skušali vse gradnje strniti v opuščeni sesljanski kamnolom.
Stališča naravovarstvenikov, ki jih objavlja »Nuova ecologia«, so precej deljena, tako v tonih kot v izjavah predstavnikov posameznih organizacij. Najbolj kritičen je zastopnik Svetovnega sklada za naravo (WWF) Pre-donzan, ki je mnenja, da sesljanska varianta spreminja namembnost nekaterih »zelenih« območij in očita devin-sko-nabrežinski upravi, da je doslej premalo pozornosti posvetila vprašanju integracije Sesljanskega zaliva z načrtovanim parkom na Krasu in z napovedano ureditvijo Botanjka. Predstavnica Zveze za zaščito okolja Caro-lijeva pravi, da se o tem načrtu premalo javno govori in razmišlja, tržaški predsednik gibanja Italia nostra Cor-dara pa izraža upanje, da bosta občinska uprava in družba Finsepol znali dojeti velik strateški pomen projekta Renza Piana. (S. T.)
Merjenje sil znotraj tržaške PSI
Dano Tevsav razburkal predkongresno razpravo
Dario Tersar
Socialistične sekcije bodo v naslednjih dneh izvolile delegate za pokrajinski kongres, ki bo 4. in 5. marca t.l. Notranja večina, ki sloni na sporazumu med levico podžupana Segheneja in strujo podpredsednika Dežele Car-boneja, je predložila kongresne teze in računa, da bo na sekcijskih skupščinah spet dosegla večino, ki je na zadnjem kongresu presegla 80 odst. glasov. Vode v stranki pa so precej razburkane: prvič, ker še ni povsem jasno, ali se bosta Carbone in Seghene spet predstavila skupaj, in drugič, ker se je v kongresno soočanje posredno vključil tudi podpredsednik rimske vlade De Michelis, ki hoče vpliv svoje močne furlanske struje razširiti tudi na tržaško pokrajino. Glavni pobudnik ustanovitve nove notranje komponente je pri nas deželni svetovalec Dario Tersar, bivši sekretar CISL, ki se je v zadnjem času angažiral tudi v strankini slovenski komisiji.
Potrdilo z javne razprave
Onesnaženo okolje vpliva na zdravje
Temeljitih in neoporečnih raziskav o vplivih onesnaženja in žarčenja, proizvodov sodobnega življenja na človeško zdravje, ni. Posledice onesnaženja bo mogoče preveriti šele čez nekaj desetletij, saj bo šele tedaj mogoče ugotoviti, ali se je število določenih bolezni povečalo, vendar že danes ne gre zanemarjati kvarnega vpliva, ki ga ima onesnaženje na človeški organizem. Kljub temu da mnogi zagovarjajo tezo, da se človeški organizem prilagaja spremembam v okolju in da nam zato ni treba pretirano skrbeti za zdravje, pa je treba predvideti vpliv različnih dejavnikov (kot npr. žarčenja, industrijskega in urbanega onesnaženja, industrijske in domače uporabe sintetičnih materialov), saj je zdravje bogastvo vse družbene skupnosti.
To je bilo izhodišče torkove razprave o vplivu okolja na človeško zdravje, ki so jo v Krožku za kulturo in umetnost priredili Svetovni sklad za naravo, Zveza za okolje in Italia nostra. O vprašanju so govorili ravnatelj oddelka za sanitarno liziko pri KZE De Guarrini in zdravnika otroške bolnišnice Burlo Garololo Fonda in Peratoner. Razpravo je vodil Roberto Ferri od službe za medicino dela pri KZE.
Po jedrski nesreči na černobilskem reaktorju je bilo žar-čenje v naši deželi precej nizko, vendar je mogoče že sedaj predvideti, da bo za posledicami žarčenja v 50 letih umrlo 130 oseb (na milijon in 300 tisoč prebivalcev). Če te številke primerjamo s številom oseb, ki so umrle za rakom ali za srčnimi boleznimi (4.000 oziroma 7.000), bomo ugotovili, da je razmerje zelo nizko in da ne bi smelo povzročati velikih skrbi. Omenjeno hipotetično število pa ne pove mnogo, ker je treba upoštevati vse različne dejavnike, ki lahko vplivajo na zdravje in način, kako se ti medsebojno potencirajo (samo žarčenje ni na tako nevarno, a če živimo v bližini tovarn, kadimo in če je koncentracija svinca v zraku zelo visoka, potem je možnost, da zbolimo, kar precej velika). Tako sta na primer zelo zanimiva podatka, ki sta ju posredovala Ferri in zdravnica Cornelio in ki potrjujeta dejstvo, da ima okolje velik vpliv na zdravje. V Trstu imamo zelo visoko obolelost za rakom na plevri, kar je brez dvoma posledica dejstva, da v Tržaškem arzenalu uporabljajo azbest. Drugi podatek pa zadeva količino svinca v krvi, katerega imajo na primer prebivalci mestnega središča neprimerno več kot prebivalci Krasa, (bg)
Dejavnost Centra za bolezni srca in ožilja
Bolje preprečiti kot zdraviti!
V sejni dvorani glavne bolnišnice je bila včeraj zanimiva tiskovna konferenca, ki jo je priredil tamkajšnji Center za bolezni srca in ožilja. Ravnatelj Sabino Scardi je novinarje seznanil z dosežki Centra, predvsem pa je opozoril na dejstvo, da je preprečevanje bolezni najboljše zdravilo. Tudi otroci morajo že v najnežnejši dobi obvladati nekaj najosnovnejših navodil o zdravem načinu življenja.
Prav otroci so središču zanimanja zdravnikov in operaterjev Centra za bolezni srca in ožilja. »Načrt 1987«, ki ga je lani izdelal omenjeni Center, predvideva vrsto posegov predvsem v osnovnih šolah. Zdravnik Scardi je povedal, da bi se večina prebivalstva lahko zlahka izognila srčnim obolenjem, če bi le poznala nekaj najosnovnejših zdravniških nasvetov. Zdraviti bolezni, ki so jih pacienti že več let zanemarjali, je tako, kot zvoniti po toči. K zdravniku se je treba napotiti takoj, ko se pojavijo prvi bolezenski znaki.
Scardi pa je poudaril, da želi iti omenjeni tržaški Center še dlje. Smisel »Načrta 87« je pred-
vsem preprečevanje bolezni srca in ožilja. To pa je mogoče doseči le (in ta cilj si je načrt zastavil z vso odločnostjo), če bodo že osnovnošolski otroci seznanjeni z najosnovnejšimi normami o zdravem življenju. Center želi torej pospešiti vsestransko informacijo o teh problemih, in to ne le s pomočjo tiska, ampak predvsem s pomočjo učiteljic, katerim bo Center posredoval vse potrebne podatke,- da jih bodo lahko posredovale otorkom. Tiho upanje zdravnikov, ki so sodelovali pri »Načrtu 87« pa je, da bi v našem mestu do leta 2000 izginila večina bolezni srca in ožilja.
»Arterioskleroza postaja v sodobnem času pravzaprav problem pediatrov,« je povedal Scardi. »Če bi otroci že v osnovnošolskih klopeh izvedeli, da je gibanje neobhodno potrebno za normalen razvoj, in kako škodljiva sta kajenje in napačna prehrana, bi vsaj nekateri dobro premislili, preden bi se oprijeli slabih navad.«
V obračunu lanskega delovanja Centra za bolezni srca in ožilja je ravnatelj Scardi posredoval tudi nekaj statističnih podatkov. Kljub temu da mora Center že celih 25 let (torej od svoje ustanovitve) delovati v precej tesno odmerjenem prostoru, je v teh letih nudil skoraj rekordno število storitev, in sicer kar 320 tisoč. Samo lani so pregledali 40 tisoč pacientov. Poleg tega je Center izdal okrog 180 publikacij in sodeloval pri raznih strokovnih kongresih na vsedržavni in mednarodni ravni.
Na včerajšnji tiskovni konferenci je spregovoril tudi predsednik tržaške KZE Claudio Bevi-lacgua, ki je javno obljubil, da bo Center kmalu dobil nove in večje prostore v glavni bolnišnici, za kar so že na razpolago denarna sredstva. Ob koncu se je med drugimi oglasil tudi znani podjetnik Primo Rovis, ki je finančno podprl marsikatero prizadevanje zdravnikov.
Na sliki (foto Križmančič): Tudi kajenje je eden izmed hudih sovražnikov srca.
»Za sedaj še ne moremo govoriti o novi notranji struji ali komponenti, ampak le o skupini somišljenikov PSI, ki jih združujejo skupne izkušnje v sindikalnem gibanju in zanimanja za vprašanja dela in gospodarskega razvoja,« nam je dejal Tersar, ki na tihem računa, da bo nova skupina krepko presegla načrtovani prag 10 odst. delegatov, s katerim bi dobila pravico do navzočnosti v strankinem pokrajinskem vodstvu. »Kongresne igre so vsekakor še popolnoma odprte in ne gre izključiti presenečenj,« je pristavil Tersar, ki je bil do pred kratkim eden izmed glavnih kandidatov za predsedstvo Sklada za Trst, zaradi kongresnih razhajanj v PSI pa je njegova kandidatura sedaj pod vprašajem. De Micheli-sova struja je posebno vplivna v videmski in predvsem v pordenonski pokrajini ter trenutno lahko računa na podporo petih deželnih svetovalcev od skupnih enajst.
Tersar bo v naslednjih dneh predložil za predkongresno debato tudi svoje stališče o manjšinski problematiki, »tudi zato, ker kongresne teze notranje večine sploh ne obravnavajo etnične različnosti v našem mestu in popolnoma zanemarjajo potrebo po zakonu o globalni zaščiti manjšine«. Na naše vprašanje, ali ima nova struja v načrtu notranja zavezništva z drugimi komponentami (najverjetneje s Pitto-nijem) ni znal ali hotel odgovoriti, tudi zato, ker se je predkongresna razprava komaj začela in je težko napovedovati, kako se bodo stvari iztekle.
Manjšinska komisija v PSI, ki jo je neuspeh slovenskih kandidatov na zadnjih upravnih volitvah na Tržaškem močno ošibil, bo na kongresu vsekakor nastopila z enotnim političnim dokumentom. To je želja njenega dolgoletnega koordinatorja Branka Pahorja, ki sicer pozdravlja Tersarjevo pobudo, je pa prepričan, da se morajo Slovenci v PSI pri obravnavi te problematike odpovedati igram in direktivam notranjih struj in se na kongresu predstaviti z enotnim in jasnim stališčem. »Slovenci smo zastopani v vseh strankinih komponentah, stališča o manjšini pa morajo obvezovati stranko v celoti.« Pahor torej kliče k enotnosti manjšinske komponente, ker bi morebitna notranja razhajanja še bolj ošibila delo slovenske komisije.
Slovenski socialisti so do pred nekaj leti na Tržaškem množično podpirali tedanjega tajnika Pittonija, ki danes zastopa dobršen del notranje opozicije. Razmere so se nato precej spremenile, tako da so Slovenci danes dejansko prisotni v vseh notranjih frakcijah, še vedno pa v naj večjem številu v Pit-tonijevi komponenti. Nekateri so se v zadnjih mesecih opredelili za Carbo-neja, drugi pa so ostali zvesti (med njimi tudi predsednik KGS Pečenik) Seghenejevi levici, ki trenutno računa na podporo približno 30 odst. stranke. Pravo notranje razmerje sil pa bo določil šele bližnji pokrajinski kongres.
S. T.
V TKB teče akcija za pomoč Armeniji
Na pobudo zavodske sindikalne sekcije CGIL je v Tržaški kreditni banki v teku nabiralna akcija za po-tresence v Armeniji. Sindikalni predstavniki smo pred dnevi z okrožnico povabili uslužbence, naj darujejo za potresence enodnevno plačo, in predlagali, naj bo to plača 8. februarja -dneva slovenske kulture.
V primeru da bi nam uspelo zbrati večjo denarno vsoto, bi jo namenili za finalizirani projekt. Zato vabimo vse slovenske delavce, sindikalne predstavnike in delovne kolektive, naj se pridružijo tej pobudi in tako na svojevrsten način počastijo slovenski kulturni praznik.
Sindikalna sekcija zavoda TKB
OBČINSKO PODJETJE ZA DOBAVO ELEKTBIKE, PLINA IN VODE (ACEGA)
Od začetka kampanje IRC (pobude za predelavo naprav za centralno ogrevanje) je bilo kar 322 naprav za
centralno ogrevanje predelanih na metan.
Za te predelave sta podjetji ACEGA in SNAM dodelili več kot 1.745.000.000 lir prispevkov.
Glede na veliko zanimanje porabnikov, ki so spoznali vse prednosti, ki jih ima metan pri prihranku energije, varnosti in zmanjšanem onesnaževanju, je podjetje ACEGA v dogovoru s podjetjem SNAM podaljšalo rok za dostavo prošenj za predelavo naprav za centralno ogrevanje do
A
■
■ m
metan
31. MARCA 1989,
kot je bilo v tisku že objavljeno. Po tem datumu podjetje ne bo več dodeljevalo nobenih prispevkov. Urad za predračune in
nadzor ACEGA v Ul. Genova 6 nudi pojasnila in interesentom vsak delavnik od 7.30 do 11.30.
dodatne informacije vsem
Sklep odbora Trgovinske zbornice
Avtoprevozniki o »kriški rešitvi«
Tudi zeleni bencin po neobdavčeni ceni
V kontingente bencina po neobdavčeni ceni bo vključen tudi neosvinčeni ali bolj preprosto zeleni bencin. Tako je na včerajšnji seji sklenil dopolnjeni odbor Trgovinske zbornice, ki je odločal o rokih in pogojih za dodelitev bencinskih bonov v tekočem letu. Tržačani bodo torej lahko kupili po znižani ceni tako normalni in super kot tudi zeleni bencin. Sam predsednik TZ Tombesi je pri tem poudaril, da ga bo zaenkrat verjetno tankalo le malo avtomobilistov, saj je razpožljiv le na petih tržaških črpalkah, po drugi strani pa je le malo avtomobilov opremljenih z ustreznim katalizatorjem. Sklep Trgovinske zbornice pa je kljub temu treba sprejeti, pravi Tombesi, kot pomemben korak k večjemu spoštovanju okolja in v podporo protionesnaževalnih akcij.
Sklep Trgovinske zbornice je brez dvoma treba pozdraviti, saj je znano, da je zrak v središču mesta hudo onesnažen. Zadnji uradni podatki so sicer bili zbrani v daljnem letu 1974, a že takrat niso bili pomirjujoči. Najbolj sveže in obenem hudo zaskrbljujoče podatke pa so zbrali izvedenci Zelenega vlaka, ki so pred nekaj meseci ugotovili, da je Trst prvo italijansko mesto po stopnji onesnaženosti s svincem. Po državnih varnostnih določilih njegova maksimalna vrednost ne sme presegati dveh miligramov na kubični meter zraka, v Trstu pa je skoraj dvojna in znaša kar 4,30 miligramov na kubični meter.
Odveč je torej ugotavljati, da smo v izjemnem stanju. Nujno je, da krajevne uprave in odgovorni organi posežejo s konktretnimi ukrepi. V primeru zelenega bencina bi denimo bilo koristno, da bi Trgovinska zbornica pritiskala na distribucijska podjetja, tako da bi odprla nove črpalke za zeleni bencin. Nujno bi tudi bilo, da bi ustanove, kot je denimo ACI, poskrbele za bolj kapilarno informacijo o vstavljanju katalizatorjev in o možnosti postopnega tanka-nja zelenega bencina. Kaže namreč, da se po šestih mesecih postopnega pogona na zeleni bencin motor prilagodi na novo gorivo, čeprav se bo s časom hitreje obrabil. Rešitve niso lahke, vendar — treba se jih resno lotiti.
Drugi kontingent bonov za bencin po neobdavčeni ceni bodo začeli deliti 2. maja, torej dva dni potem, ko bodo zapadli lani razdeljeni boni. Dopolnjeni odbor Trgovinske zbornice je na včerajšnji seji tudi sklenil, da bodo bone letos razdelili tudi avtomobilistom, ki imajo avto z leasinško pogodbo in pa lastnikom, ki nimajo vozniškega dovoljenja. Tako bodo bencin po znižani ceni lahko izkoristile tudi osebe, ki same ne morejo voziti in se morajo posluževati šoferja.
»Novo odlagališče je zgolj začasna rešitev«
Kot smo že poročali, je tržaška občinska uprava v ponedeljek odprla odlagališče gradbenih odpadkov v zapuščenem kamnolomu v Križu, ki se sicer nahaja v devinsko-nabrežinski občini. Konvencijo o uporabi odlagališča, ki bo služilo za potrebe vsega pokrajinskega območja, sta podpisala nabrežinski župan Brezigar in tržaški odbornik za javna dela Cernitz. Izvedenci tržaške Občine računajo, da bodo odlagališče napolnili v roku nekaj mesecev, kar pomeni, da gre za začasno rešitev, ki globalno ne odpravlja kočljivega vprašanja odlaganja trdih odpadkov.
Avtoprevozniki so se v teh dneh le malo posluževali novega odlagališča, tudi zato, ker so tarife, ki jih je določila tržaška občinska uprava, precej visoke. Za vsak kubični meter gradbenih odpadkov morajo avtoprevozniki povprečno plačati 5.500 lir, kar ni malo, če pomislimo, da je Občina v primerjavi z odlagališčem pri Ospu v miljski občini skoraj podvojila cene. Tržaška občinska uprava je sporazumno z nabrežinsko Občino redno namestila pred vhodom v kamnolom na pokrajinski cesti Prosek-Sesljan mestne redarje, ki urejujejo promet. Do precejšnjih zastojev v prometu pa prihaja na Furlanski cesti, kar zbuja upravičeno zaskrbljenost predvsem med Barkovljani. O problemu povečanega prometa težkih vozil na Zahodnem Krasu je sinoči tekla beseda tudi na sestanku tamkajšnjega rajonskega sveta.
Na sliki (foto Križmančič) vhod v zapuščeni kriški kamnolom, kjer od ponedeljka obratuje novo odlagališče gradbenih odpadkov.
Razbremenil bo parkirno stisko
Silos je skoraj nared Marca tehnični preizkus
Vse kaže, da je tržaški silos po dolgem čakanju končno »tik pred zdajci«. Tako vsaj zagotavljajo občinski upravitelji in strokovnjaki (župan Richetti s podžupanom Seghene-jem in odbornikoma Traunerjem in Cernitzom, načrtovalca prof. Semerani in arh. Tamaro, predstavnika podjetja »Im-prese Silos Trieste« arh. Riccesi in inž. Bradaschia ter vodja izvedbe inž. Livio Sterle), ki so si objekt sami ogledali.
Bila je to prava pravcata preizkušnja za avtomobil, saj so obiskovalci prišli s svojimi vozili vse do četrtega nadstropja tega velikega pokritega parkirišča, ki ga prenatrpani Trst tako željno pričakuje. V štirih etažah bo silos nudil gostoljubje kar 840 avtomobilom, poleg vseh ostalih tehničnih rešitev (kot so povezovalni mostovi) pa so načrtovalci poskrbeli tudi za učinkovito prezračevanje in za avtomatske gasilne naprave pri vsakem parkirnem prostoru posebej.
Po predvidevanjih naj bi preiskus novega objekta opravili pred koncem marca, nato pa bo za odprtje potrebno opraviti še »pester« birokratski postopek, potreben za oddajo upravljanja in vzdrževanja parkirišča. Na Občini zagotavljajo, da so v ta namen že pripravili vso potrebno dokumentacijo in razpis zakupnega natečaja, ki ga bodo v kratkem objavili. Nekoliko drugačen postopek pa bo veljal za prostore v pritličju objekta, kjer je v njegovem osrednjem delu predvidena avtobusna postaja, medtem ko za stranska krila razmišljajo, da bi v njih uredili tržnico, prodajne, okrepčevalne, toaletne in razstavne prostore. Izbira bo vsekakor odvisna od tega, če bo občina uspela dobiti dodatna finančna sredstva.
V tržaškem pristanišču včeraj le delna stavka
V tržaškem pristanišču je bilo včeraj manj nevšečnosti kot v drugih italijanskih pristaniščih, kjer so delavci stavkali 24 ur. Pri nas pa je bila stavka omejena le na tri ure v vsakem turnusu za delavce Enotne družbe prista-niščnikov in na dve uri za uslužbence Pristaniške ustanove. Na tak način so lahko vseeno opravili dela na petih ladjah, pa čeprav z bolj počasnim ritmom.
Kot znano, so v preteklih dneh predstavniki Enotne družbe, Pristaniške ustanove, sindikatov CGIL, CISL, UIL in uporabnikov podpisali dogovor, ki obvezuje omenjene strani k pogajanjem, sindikate pa k temu, da organizirajo stavke tako, da »ne bodo rušile že sicer občutljivih ravnovesij zunanjetrgovinskega prometa v tržaškem pristanišču, kar bi bilo v izključno korist konkurenčnih pristanišč«.
Luciano Rapotez bo vložil peticijo za zakon o odškodnini
»Država mora ščititi državljane tudi pred lastnimi napakami«
Gorelo je pod Obeliskom, pri Medji vasi in Dolgi kroni
Tudi včeraj so se na Krasu pojavili ognjeni zublji
O Lucianu Rapotzu, 69-letnem Milj-čanu, ki je bil leta 1955 krivično obtožen trojnega umora in je skoraj tri leta odsedel v zaporu, smo že večkrat pisali. Poročali smo o njegovi »odisejadi« po italijanskih sodiščih, ki se obnavlja iz leta v leto, saj mu država po 45 letih še vedno ni poravnala storjene krivice. Rapotez je namreč že leta 1979 zahteval odškodnino, po treh negativnih razsodbah (tudi prizivnega in kasacij-skega sodišča), pa so akte odposlali na beneško prizivno sodišče, kjer bi morali odločiti, ali mu mora država plačati odškodnino (medtem so med drugim spremenili nekatere člene civilnega zakonika). Zadnja razprava je bila januarja letos na prizivnem sodišču v Benetkah, kjer pa še vedno niso izrekli odločilne razsodbe, saj so razpravo preložili na april leta 1991 (!).
Doslej je Rapotez romal na razna sodišča kar trinajstkrat. Kljub dosedanji neučinkovitosti svojega boja in kljub starosti pa se še vedno strumno bori za svoje pravice in za pravice neštetih drugih italijanskih državljanov (primer Tortora je bil samo najbolj eklatanten). Zato se je odločil, da se bo
Zelo pomembno delovno naročilo za Tržaški arzenal
V Tržaškem arzenalu sv. Marka bodo danes začeli dela za izgradnjo nove plovne enote, ki jo je pri družbi Fincantieri naročila milanska Micope-ri. Gre za posebno plovilo vrste »jac-ket launching barge« brez pogonskega motorja, namenjeno za natovarjanje, prevoz in postavljanje kovinskih struktur za naftne vrelce (tako imenovanih »jacketov«), z nosilnostjo do 25 tisoč ton. Enoto bodo zgradili iz varjenega jekla in bo imela en sam most po vsej svoji dolžini, opremljen z dvema tirnicama. Gradili jo bodo pod neposrednim nadzorom Italijanskega plovnega registra in ameriškega American bureau of shipping, njene dimenzije Pa bodo naslednje: 180 metrov dolžine, 44 metrov širine in 11,5 metra višine.
■ Tržaškega fotoreporterja Fausta Biloslava bodo v petek ali soboto pripeljali iz New Delhija v Milan, kjer ga bodo v bolnišnici Policlinico ponovno Podvrgli operacijskemu posegu. Bilos-lavo je iz New Delhija včeraj sporočil tržaškemu kolegu Micalessinu, da je bilo potovanje iz Kabula v Indijo izcedno naporno, a da se trenutno počuti bolje. V New Delhiju skrbi zanj tudi tržaški poslanec Camber.
poslužil edinega sredstva, ki mu preostaja (po členu 50 italijanske ustave) in bo februarja vložil v parlamentu peticijo za nov zakon o odškodnini državljanom, ki so bili po krivem obtoženi in zaprti (ali celo mučeni, kot se je pripetilo Rapotzu).
»Od ustanovitve republike je bilo v Italiji krivično obtoženih in zaprtih skoraj štiri milijone nedolžnih državljanov,« je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal Rapotez. »Tudi sedaj je v italijanskih zaporih mnogo nedolžnih. Po podatkih ministrstva za pravosodje je skoraj 65 odstotkov zapornikov, ki čakajo na proces, nedolžnih. Italija se ne more ponašati, da je pravna država, saj ni sposobna zaščititi niti svojih državljanov. Ko . državljan zahteva, naj mu država izpolni pravice, se znajde pred pošastnim aparatom, ki ga popolnoma zlomi. Poleg tega je italijanski edini evropski zakonik, ki v primeru krivične obtožbe ne predvideva odškodnine.«
Rapotez je v dolgih letih svojega boja postal pravi izvedenec za to vprašanje. Tako je včeraj povedal, da
Končno se je jasno izkazalo, da domačini od Ferlugov niso kradli imovi-ne zasebnih radijskih postaj in da niso skušali sežgati naprav radijske postaje radikalcev. Resnica je prišla na dan po večmesečnih preiskavah, ki so jih vodili karabinjerji. Preiskovalci so prijavili sodnim oblastem pet fantov in zaplenili sprejemnike, antene ter druge dragocene aparature, vredne okrog 300 milijonov lir. V mrežo preiskovalcev so se ujeli 24-letni Miljčan Stefa-no Marassi iz Ul. Felluga 34, 22-letni Marco Cauto iz Ul. Polo 6 v Trstu, 19-letni Davide Serafini iz Ul. Polo 23 in 21-letni Andrea Biro Zoltan iz Ul. del-la Tesa 34. Vsi so obtoženi kraje in povzročitve gmotne škode. Pred nekaj dnevi se jim je pridružil še 19-letni Stefano Plisco z Repentabra 180, ki jim je menda pomagal skriti ukradeno blago.
Fantje so vodili zasebni radijski postaji "Radio Peter Pan" in "Radio Studio 54", oddaje pa so pošiljali v eter s tujimi aparaturami. Ko so se zavedli, da so jim karabinjerji na sledi, so skrili ukradeno blago. Nekaj aparatov so skrili nekje v bližini Bazovice, druge pa so odvrgli v morje pred industrijsko cono. Na suho so jih potegnili potapljači karabinjerjev. O dogodku smo sicer poročali pred desetimi dnevi na
predstavlja novi civilni zakonik celo korak nazaj glede vprašanja odškodnine. Stari zakonik je namreč predvideval odškodnino le za nekatere primere, in sicer za tiste državljane, ki so bili že obsojeni in so jih na prizivnem procesu priznali za nedolžne. Poleg tega je predvideval še eno omejitev: obtoženec s svojim zadržanjem ni smel »zavesti sodišča v zmoto«! Parlament je pred nekaj leti sicer odobril zakon, s katerim je pooblastil vlado, naj sprejme zakon o odškodnini. Kljub temu pa vsebuje novi zakonik enake omejitve kot stari. »To pomeni,« je dejal Rapotez, »da zakonik sploh ne upošteva ustavnega člena, po katerem bi morala država popolnoma zaščititi državljane, tudi pred državo samo, ki s svojimi organi (policijo, sodiščem) lahko stori ogromno krivico. Zaščititi državljane pa pomeni tudi zaščititi družino in sorodnike tistih, ki so bili krivično obtoženi in zaprti. Ko so me zaprli, se je moja družina znašla v ogromnih težavah, moje otroke so celo izgnali iz šole, sam pa sem po oprostitvi moral iskati službo v tujini, (bg)
goriški strani, ko so bile preiskave še v teku. Sprva je kazalo, da so fantje okradli tri radijske postaje v videmski in goriški pokrajini, pred nekaj dnevi pa so karabinjerji ugotovili, da so zagrešili kar devet tatvin. Pri Ferlugih so okradli radijske postaje "Radio Trieste Evangelica", "Radio Fantasy" in "Radio Radicale". Slednjo so skušali tudi sežgati, ker je, kot so sami priznali, motila oddaje njihovih zasebnih postaj. Zlikovci so namreč izkoristili ogorčenje domačinov, ki so maja lani
Ogenj na kraški planoti tudi včeraj ni pojenjal. V popoldanskih urah je ponovno zagorelo pri Obelisku in požar je več ur zaposlil gasilce, prostovoljce skupin za civilno zaščito in gozdne čuvaje. Plameni so se priplazili celo do bolnišnice Santorio, hiter poseg gasilcev pa je takoj preprečil nevarnost.
V	večernih urah se je rdeči petelin prikazal v okolici Medje vasi v devinsko-nabrežinski občini. Plameni so se tudi zaradi vztrajnega vetra zelo hitro širili, tako da jih reševalci do pozne večerne ure niso mogli pogasiti.
Hud gozdni požar, v katerem je zgorelo več hektarov trave in grmičevja, je včeraj zvečer nastal tudi v območju Dolge krone. Gasilcem, prostovoljcem in gozdnim čuvajem več ur ni uspelo pogasiti plamenov. Gozdni požari so povzročili tudi precej preplaha med prebivalci, saj so plameni v temi videti veliko strašnejši kot podnevi. Gasilci so vsekakor preprečili, da bi ognjeni zublji dosegli hiše.
V	tem neverjetno sušnem obdobju so gozdni požari takorekoč na dnevnem redu. Po vsej verjetnosti je večino zanetil piroman. Tudi prostovoljci skupin za civilno zaščito imajo v teh
protestirali proti namestitvi radijskih sprejemnikov pri Ferlugih. Prebivalci so raztrosili pred antenami letake, ki so jih obtoženi fantje nato preložili pred postajo "Radio Radicale", kjer so nato še podtaknili požar. Ko je prišel dogodek na dan, so bili mnogi prepričani, da so hoteli ogenj zanetiti Ferlu-govci in nekatera italijanska občila so bila nad to domnevo kar precej prepričana.
Na sliki: karabinjerja pregledujeta zaplenjene aparature
dneh polne roke dela in mnogi žrtvujejo ves svoj prosti čas, da pomagajo pri gašenju. Nekatere skupine so sklenile, da bodo noč in dan za razpolago.
Karabinjerji prijeli dvajset pribežnikov
Karabinjerji so prejšnje dni zasačili devetnajst Turkov in enega jugoslovanskega državljana, ki so ilegalno prestopili mejo med Jugoslavijo in Italijo. Izročili so jih tržaški kvesturi, ki je zadolžena, da izda proti njim ukrep o izgonu in jih pospremi do meje.
Prva skupina, v kateri je bilo sedem turških državljanov in Jugoslovan, se je v Italijo pretihotapila v ponedeljek skozi gozdove pri Mačkoljah, drugo, v kateri je bilo 12 Turkov, starih med 20. in 30. letom, pa so karabinjerji zasačili predvčerajšnjim pri Korošcih.
Matjaž Hmeljak v Galeriji TKG
Galerija Tržaške knjigarne bo odprla drevi razstavo čisto posebne likovne zvrsti, ki si počasi in ne brez polemik utira pot med že priznanimi likovnimi govoricami. Gre namreč za računalniško grafiko, ki sicer ni tuja občinstvu Galerije TK, saj je galerija pred petimi leti gostovala Edvarda Zajca, ki je med Slovenci začetnik te likovne govorice.
Od danes pa bo v Galeriji razstavljal njegov prijatelj in sodelavec Matjaž Hmeljak, ki je sodeloval že na pomembnih skupinskih razstavah v Milanu in v Utrechtu na Holandskem (svoja dela pa je predstavil tudi na poklicnem zavodu Stefan in na skupinski razstavi v spomin Černigoju v Kulturnem domu). Hmeljak je spoznal računalniško grafiko prav pri Zajcu, ki je iskal strokovnjaka za pomoč pri raziskovanju možnosti likovnega izražanja z računalnikom. Po daljšem sodelovanju je Hmeljak začel ustvarjati samostojna dela.
Ob nepričakovani izgubi dragega očeta Ivana izrekajo iskreno sožalje Danilu in svojcem
družine Abbrescia, Deluk, Gandolfo, Mauri in Kolarič
Ob smrti dragega nonota Ivana Štoke izreka Mitji in družini iskreno sožalje
Godbeno društvo Prosek
Izsledili krivce tatvin pri Ferlugih
KD F. PREŠEREN iz Boljimca
priredi v gledališču "F. Prešeren" v Boljuncu tradicionalno
PUSTOVANJE
•	danes, 2. 2.: od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom KARAMELA
•	jutri, 3. 2.: od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom HENČEK;
•	v soboto, 4. 2.: od 21.00 do 4.00 ples z ansamblom HAPPY DAY; © v nedeljo, 5. 2.: od 14.30 do 18.00 tradicionalno
OTROŠKO PUSTNO RAJANJE in
od 20.30 do 0.30 ples z ansamblom POMLAD
•	v ponedeljek, 6. 2.: od 20.30 do 0.30 ples z VESELIMI GODCI;
•	v torek, 7. 2.: od 21.00 do 4.00 ples z ansamblom POMLAD.
Poskrbljeno tudi za jedačo in pijačo
SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE
Ivan Cankar
LEPA VIDA
Režija: Meta Hočevar
Igrajo: Maja Blagovič, Vladimir Jurc, Tone Gogala, Branko Šturbej, Adrijan Rustja, Livij Bogateč, Lidija Kozlovič, Silvij Kobal, Miranda Ca-harija, Stanislava Bonisegna, Irena Zubalič, Alda Sosič, Alojz Milič, Stojan Colja, Miroslav Košuta, Drago Gorup in Dušan Jazbec.
Danes, 2. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED E - mladinski v četrtek
v soboto, 4. februarja, ob 20.30 - ABONMA RED F - druga sobota
Po predstavi se bomo zadržali v VESELEM PUSTNEM RAZPOLOŽENJU. Zanj bo poskrbel ANDREJ PEGAN s svojo harmoniko.
Vabljeni tudi drugi abonenti.
__________gledališča______________
VERDI
V	petek ob 20. uri (red L) osma predstava Puccinijeve MADAME BUTTER-FLY.
Danes, 2. februarja, ob 20. uri (red C) bo na sporedu ponovitev baletne predstave LA MAGIA Dl NINO ROTA. Koreograf Gino Landi. Ponovitve bodo 4., 8., 9., 10., 11. in 12. februarja.
ROSSETTI
Gledališka sezona 1988/89
Danes in jutri ob 9. uri in ob 10.30 predstave za šole: Podreccove lutke v predstavi VARIETA.
V	soboto, 4. februarja, ob 21. uri recital IVANA FOSSATIJA pod pokroviteljstvom tržaške pokrajine. Popusti za abonente. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
CRISTALLO - LA CONTRADA
Nocoj ob 20.30 bo na sporedu ponovitev A. Shafferjevega dela DVOBOJ. Režija Gianfranco De Bosio. V glavnih vlogah nastopata Renato De Carmine in Gi-ancarlo Zanetti.
razna obvestila
Pustno zabavo priredi KD Rovte-Ko-lonkovec - Ul. M. Šernio 27 - v soboto, 4. februarja, ob 19.00: posebna večerja, glasba in veliko pustnega veselja. Za naročila klicati do petka na št. 827528 v opoldanskih ali večernih urah. Zaželene so pustne šeme.
SKD Barko vi j e obvešča, da bo ZAČETEK PLESNEGA TEČAJA IN TEČAJA MNEMOTEHNIKE po pustu.
ŠD Sokol in SKD I. Gruden sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v četrtek, 9. februarja, ob 19.30 v 1. sklicanju in ob
20.00	v 2. sklicanju v društvenih prostorih v Nabrežini. Dnevni red: poročila, diskusija o poročilih, volitve, razno.
KD Šlovan - Padriče prireja ciklus predavanj z diapozitivi na temo NEGA IN GOJENJE SOBNIH RASTLIN. Predavateljica Wilma Colja. Prvo predavanje bo v petek, 10. februarja, ob 20.30 v prostorih Gozdne zadruge. Prijave na tel. št. 226286 ali 226752. Vabljeni!
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 razpisuje ob priliki dneva slovenske kulture LIKOVNI IN LITERARNI NATEČAJ. Tema, tehnika in literarna zvrst so proste. Izdelke lahko izročite do vključno 9. t. m. referentom: za šolo F. Prešeren - Elizabeti Cijak (III. klasični licej), za šolo Ž. Zois - Katji Volpi (V. b), za šolo A. M. Slomšek - Ani Lokatos (4. a), za zavod J. Stefan - Miranu Pisani (IV. RTV) ali prispevke pošljite na naš naslov.
izleti
KRUT prireja 18. februarja za člane in prijatelje, ljubitelje cvetja, izlet v Padovo na razstavo cvetja ' FLORMART". Informacije in vpisovanje na sedežu krožka v ponedeljek, 6. februarja, od 9. ure dalje.
___________razstave___________________
V	galeriji Cartesius bodo v soboto, 4. februarja, odprli razstavo tržaškega slikarja Maurizia CHIOZZE. Razstava bo trajala do 16. februarja.
V	galeriji Tommaseo - Trg S. Benco 4 - bo do 5. februarja na ogled razstava MARIA PALLIJA.
V	studiu PHI - Ul. S. Michele 8/1 razstavlja do 3. februarja 1989 slikar MAU-RO CASELLI.
V	galeriji Torbandena bo do 6. februarja razstavljal svoja dela slikar Fulvio GIANNINI.
V	galeriji Rettori Tribbio 2 razstavlja svoja dela do 10. februarja slikarka Gian-na MARINI.
koncerti
Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 6. februarja, ob 20.30 bo v gledališču Rossetti koncert ZBORA MADIGAL iz Bukarešte.
šolske vesti
Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan obvešča, da potekajo vpisi v 1. razred osnovne šole "O. Zupančič" redno do 15. februarja.
Poverjeniki bralnih značk didaktičnih ravnateljstev in nižjih srednjih šol na Tržaškem so naprošeni, da do 8. februarja 1989 pisno sporočijo vrsto in število bralnih značk učiteljici Dragi Lupine -šola F. Bevk na Opčinah. Poznejša naročila ne pridejo v poštev.
čestitke
Danes praznuje rojstni dan SERGIJ ZAMPIERI. Odborniki, člani društva Rovte - Kolonkovec in prijatelji mu iskreno čestitajo ter želijo še veliko uspešnih let v sklopu društva.
Danes praznuje rojstni dan BENEDIKT. Vse najboljše mu želimo Danila, Elvira, Slava, Dora, Edvina, Vilma, Alma, Marija in vsi ostali, ki ga imajo radi.
Danes praznuje naša draga TATJANA 15. rojstni dan. Da bi ta dan lepo preživela in da bi bila še vedno tako pridna ji želijo mama, očka, bratec Uroš in nona.
kino
ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri ob 16.00, 22.00 Un pešce di nome VVanda, kom., VB 1988, r. Charles Crichton; i. John Cleese, Jamie Lee Curtis.
ENCELSIOR - 17.00, 22.15 Moonvvalker, glasb., r. C. Chives, J. Kramer; i. Michael Jackson, S. Lennon.
ENCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 L'-orso, r. Jean Jacgues Annaud, i. medvedek La Douce in medvedinja Bart, •Theky Kanjo, Jack VVallace.
NAZIONALE I - 16.00, 22.15 Homeboy, dram., r. M. Seresin; i. M. Rourke, D. Feuer.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Caruso Pascoski (di padre polacco), kom., It., 1988, r. in i. Francesco Nuti.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Riprendi-la fino in fondo, □ □
NAZIONALE IV - 16.00, 22.15 II matri-monio di Lady Brenda, kom.; i. James Wilby, Anjelica Huston.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Cocktail, r. Roger Donaldson; i. Tom Cruise, Brayn Brown.
MIGNON - 16.30, 22.00 Chi ha incastra-to Roger Rabbit, kom., ZDA 1988, r. R. Zemeckis; i. B. Hoskins, C. Lloyd.
EDEN - 15.30, 22.10 Intenzioni bestialt, porn., □□
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Tere-sa, kom., It. 1987, r. Dino Risi; i. Serena Grandi, Luca Barbareschi.
CAPITOL - 17.00, 22.00 Donne sulVorlo di una crisi di nervi, dram., Šp. 1988, r. Pedro Almodovar, i. Carmen Maura, Antonio Banderas.
LUMIERE FICE - LA CAPPELLA UN-DERGROUND - Teorema, It. 1968, r. Pier Paolo Pasolini; i. Terence Stamp, Silvana Mangano, Massimo Girotti.
ALCIONE - 16.00, 22.00 Attrazione fata-le, dram., ZDA 1987, r. A. Lyne; i. M. Douglas, G. Close.
RADIO - 15.30, 21.30 Selvaggio deside-rio, porn., □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
Jutri, 3. t. m., zvečer bo v Križu razsajal
POJOČi
VIST
Vabimo vse vaščane, da ga prisrčno pozdravijo in toplo spremijo.
včeraj - danes
Pustni odbor SAZGO
priredi v Športno-kulturnem centru v Zgoniku nepozabni
PUSTNI ŽUR
v soboto, 4. 2.: ples z ansamblom L. Furlana. Otvorila ga bosta kralj in kraljica Kraškega pusta; v nedeljo, 5. 2.: ples z ansamblom Štirje kovači;
—	v ponedeljek, 6. 2.: predstavitev nove kasete in prosta zabava z ansamblom Agropop;
—	v torek, 7. 2.: od večera do jutra ples z ansamblom Happy day ter igra Pokaži kaj imaš, Sexy-session show in nagrajevanje najgrše maske.
1. nagrada: potovanje za 2 osebi v deželo sonca in morja.

Vljudno Vas vabimo danes, 2. februarja, ob 18. uri
na otvoritev razstave
Matjaža Hmeljaka
kompjuterska grafika in video
Danes praznuje v Križu
MARIJA TENCE 93 let
Erika in Mateja iz Boljunca želita dragi noni še mnogo zdravih in srečnih let.
razne prireditve
Zadružni center za socialno dejavnost in KRUT vabita jutri, 3. februarja, ob_ 16. uri na 2. predavanje v družbi ZE-LIŠČARJA dipl. ing. MILANA BUDIMI-ROVIČA iz Ljubljane, ki bo v dvorani Odseka za zgodovino pri NŠK v Ul. Pet-ronio 4. Vabljeni!
Slovenska prosveta in Društvo slovenskih izobražencev v Trstu vabita v ponedeljek, 6. februarja, na PREŠERNOVO PROSLAVO ob slovenskem kulturnem prazniku. Prireditev bo v Peterlinovi dvorani in bo obsegala sledeči spored: podelitev priznanj Mladi oder in litera-nih nagrad Mladike; nastop dekliškega zbora Vesela pomlad; govor deželnega svetovalca Bojana Brezigarja. Začetek ob 20.30.
KD Vesna prireja danes, 2. 2. in jutri, 3. 2. PUSTNA POPOLDNEVA ZA OTROKE z rajanjem po vasi in z nabiranjem daril. Zbirališče ob 15. uri v Domu A. Sirka v Križu.
ŠD Mladina prireja v nedeljo, 5. februarja, v Domu A. Sirk v Križu od 15. do 19. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Poskrbljeno za igrice in nagradno žrebanje. Vabljeni!
PD Slovenec - Boršt-Zabrežec priredi v nedeljo, 5. februarja, v srenfski hiši v Borštu od 15. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni!
KD I. Grbec - Skedenj - Ul. di Servola 124 prireja v ponedeljek, 6. februarja, ob
16.30	OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. Vabljeni!
SKD Barko vij e prireja v torek, 7. februarja, od 15. ure dalje OTROŠKO PUSTNO RAJANJE. V večernih urah PLES ZA ODRASLE. Bogat srečelov, harmonika in pristna domača hrana.
Slovenski dijaški dom "S. Kosovel" vabi na OTROŠKO PUSTNO RAJANJE v torek, 7. februarja, od 15. do 17.30 v domskih prostorih. Čaka vas bogata loterija in obilo zabave. Pridite!
Nabrežinska godba bo ob PUSTU obiskala naslednje vasi: v nedeljo, 5. 2.,: Slivno, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj in Praprot; v ponedeljek, 6. 2., in v torek, 7. 2.: Sesljan, Vižovlje, Trnov-co in Nabrežino, da bomo skupaj praznovali kralja Pusta.
ŠD Polet prireja v torek, 7. februarja, tradicionalni PUSTNI PLES v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah. Igral bo ansambel MISEL iz Nove Gorice. Rezervacije miz pri odbornikih Poleta na kotalkališču in v baru Prosvetnega doma na Opčinah.
KD F. Venturini priredi PUSTOVANJE v Kulturnem centru A. Ukmar - Miro pri Domju v torek, 7. februarja: od 14. do 18. ure OTROŠKO PUSTNO RAJANJE, od 20. do 1. ure pustni ples z ansamblom Taims.
SPDT prireja v ponedeljek, 6. t. m., tradicionalni PUSTNI PONEDELJEK SPDT, ki bo v Dijaškem domu v Trstu s pričetkom ob 20.30. Na sporedu bo med drugim ANDRO MERKU SHOW, loterija, tekmovanje v plesu in še marsikaj zanimivega. Za jedačo in pijačo je preskrbljeno. Vabljeni!
COŠ S. Gruden in SKD Vigred vabita
mali oglasi
LUPING je v Praprotu odprl osmico. Toči belo vino in teran.
OSMICO je odprl Ivan Ušaj v Nabrežini na št. 8.
A112 ABARTH v dobrem stanju prodam. Tel. 0481/83497 ob uri kosila.
PROFESSIONAL ŠPORT v Trstu - Ul. Udine 45/9 - tel. 418315 nadaljuje z razprodajo športne opreme s popusti do 50%.
STANOVANJE v strogem centru Ljubljane, 101 kv. m, primerno tudi za poslovne prostore, prodam. Za informacije telefonirati na št. 003861/224635 popoldne.
PRODAM 2 para plesnih čevljev št. 41 in 43 ter hlače za ples. Teh 228390.
PRODAM motor cagiva electra 125 (prevoženih 1.000 km), letnik ’87, po ugodni ceni. Tel. 0481/87711.
PRODAM motor kawasaki GPX, letnik april '87, črne barve, prevoženih 15.000 km, v odličnem stanju. Telefonirati v večernih urah na št. 816270.
PRODAM seat fura, letnik 1984, v odličnem stanju, za 3.500.000 lir, možnost dogovora. Tel. 577531 in ne 577537 ob urah kosila.
PRODAMO kombi ford transit, dizel, v dobrem stanju in po zelo ugodni ceni. Možnost dogovora. Tel. 220284 ali 213518.
ZAZIDLJIVO ZEMLJIŠČE na Padričah, skoraj 2.000 kv. m, z vodo in elektriko ob vhodu na parcelo, z dvema dovoznima vhodoma, na prodaj najboljšemu ponudniku. Pismene ponudbe pošljite na oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Prt na Padričah".
KUPIM stanovanje pri Sv. Jakobu, srednje velikosti. Tel. 815701 ob uri obedov.
PROFESORICA nudi privatne lekcije angleščine, nemščine in italijanščine. Tel. 211178.
UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine in nemščine za nižje in višje srednje šole. Tel. 229234 od 13. do 15. ure.
VINOGRAD v predmestju Gorice dajem v najem. Tel. 0481/22306 v večernih urah.
SLOVENSKA GOSPODARSKA ORGANIZACIJA razpisuje natečaj za dve mesti uradnikov v administraciji. Potrebna diploma višje srednje šole, prošnje poslati najkasneje do 10. februarja na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika - Ul. Montecchi 6 - 34137 Trst pod šifro "Uradnik".
IŠČEM vajenca za elektromehansko delavnico. Ponudbe pošljite na naslov: Elettrauto Rudi, Mihaelova ulica 117, Štandrež - Gorica, tel. 21915.
SLAŠČIČARNA in prodajalna kruha na Krasu išče prodajalko, po možnosti s prakso. Tel. 213055 ali 213996.
3-CLANSKA slovenska družina kupi staro hišo, potrebno popravil. Tel. 231984.
PISARNO v središču Opčin dajem v najem. Interesenti naj pišejo na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Pisarna".
HLAVATVEVE akvarele po ugodni ceni za investicijo prodam. Tel. 413142 po 14. uri.
Danes, ČETRTEK, 2. februarja 1989
LJUBIMIRA
Sonce vzide ob 7.25 in zatone ob 17.12 - Dolžina dneva 9.47 - Luna vzide ob 4.39 in zatone ob 12.29.
Jutri, PETEK, 3. februarja 1989
JAGODA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.29 naj-nižja6 cm, ob 6.11 najvišja 32 cm, ob 13.46 najnižja -49 cm, ob 20.49 najvišja 23 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,8 stopinje, zračni tlak 1036,2 mb ustaljen, veter 14 km na uro vzhodnik severovzhodnik, burja s sunki do 32 km na uro, vlaga 38-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,4 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Federico Torrisi in Alberto Antonini.
UMRLI SO: 80-letni Ugo Portegrandi, 72-letna Rina Tuzzi por. Faggioni, 78-let-ni Andrea Bodi, 67-letni Giovanni Stoc-ca, 89-letni Giuliano Gioia, 71-letni Ed-gardo Petrucci, 82-letna Iolanda Felluga vd. Moretti, 65-letni Lucio Trani, 80-let-na Nella Ortolani por. Maiani, 75-letni Pasguale Mattia, 86-letni Giuseppe Pan-gher, 94-letna Stefania Stibiel.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 30. januarja, do sobote, 4. februarja 1989
Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Lun-gomare Venezia 3 (MILJE)
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Trg Oberdan 2, Ul. T. Vecellio 24, Ul. Zorutti 19, Largo Osoppo 1 (Greta), Trg Cavana 1, Trg Giotti 1, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Nočna služba - od 20.30 do 8.30
Trg Giotti 1, Ul. Cavana 1, Lungomare Venezia 3 (MILJE).
ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
prispevki
Ob obletnici smrti Rudolfa Guština daruje Guštin (Repen 76) 80.000 lir in družina Žagar (Gropada) 20.000 lir za repenta-brsko cerkev.
V	spomin na Pepija Fakina darujejo svakinje 50.000 lir za MPZ Zvonček in
50.000	lir za cerkev na Repentabru.
V	počastitev spomina Alojza Čoka in Stojanove mame Ljube Sancin daruje Bi-anka Batič 30.000 lir za potresence v Armeniji.
Namesto cvetja na grob Justa Prašlja darujeta Sidi in Gino 10.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu.
V	isti namen daruje Gino 10.000 lir. Namesto cvetja na grob Ivana Počkaja
in Svetka Žagarja darujeta Sabina in Marija Matjol 20.000 lir za Š.D. Zarja in
20.000	lir za K.D. Lipa.
Ob prvi obletnici smrti dragega brata Antona Križmančiča darujeta družini Križmančič in Kralj (Koveščevi - Bazovica) 20.000 lir za ŠD Zarja.
Namesto cvetja na grob pok. Svetka Žagarja darujeta družini Križmančič in Kralj (Koveščevi - Bazovica) 20.000 lir za Skupnost družina Opčine.
IZREDNA
PRODAJA
PLAŠČEV PLAŠČEV PLAŠČEV VSEH VELIKOSTI
Zmfiolio
/JDUillTJUD
TRST — Ul. S. Maurizio 16 (Trg Ospedale) — Tel. 775741
	
menjalnica	1. 2. 1989
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
TUJE VALUTE
FIXING BANKOVCI MILAN TRST
na PREŠERNOVO PROSLAVO, ki bo v petek, 10. t. m., ob 19.30 v prostorih šem-polajske osnovne šole. Nastopili bodo osnovnošolski otroci in OPZ Vigred. Gost večera bo Aleksij Pregare.
SKD Vigred vabi vse otroke na veselo PUSTNO RAJANJE, ki bo v nedeljo, 5. t. m., ob 15. do 18. ure v društvenih prostorih.
Mladinski krožek Prosek - Kontovel
priredi v Kulturnem domu na Proseku PUSTNI PLES v nedeljo, 5. t. m., od 20.30 pozno v noč ter v ponedeljek, 6. t. m. Vstop samo z vabili. Vabila lahko dvignete na vseh slovenskih višjih šolah ter v prostorih Kulturnega doma na Proseku v nedeljo, 5. t. m. ob 16. do 20. ure.
Ameriški dolar...... 1368,600	1355.—
Nemška marka........ 731,080	728,50
Francoski frank..... 214,750	213.—
Holandski florint ... 647,850	645.—
Belgijski frank.....	34,911	34,50
Funt šterling....... 2393,300	2380.—
Irski šterling...... 1953,700	1940.—
Danska krona........ 188,280	186.—
Grška drahma........	8,804	8,30
Kanadski dolar...... 1156,200	1130,—
Japonski jen 		10,522	10,—
Švicarski frank		. 857,500	855,—
Avstrijski šiling		. 103,875	103,30
Norveška krona		. 202,340	199.—
Švedska krona 		. 215,360	212,—
Portugalski eskudo	8,891	8,40
Španska peseta ....	11,644	11,20
Avstralski dolar ....	. 1222,400 1150.—	
Jugoslov. dinar —	—	0,17
ECU		. 1525.—	.. —
BClKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Telet.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611
današnji televizijski in radijski sporedi
rai 1______________
7.15	Aktualno: Uno mattina
9.40	Nan.: Mia sorella Sam
10.00	Variete: Ci vediamo alle dieci, vmes dnevnik
11.00	Nadaljevanka: Passioni
11.55	Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Via Teulada 66
13.30	Dnevnik
i 14.00 Dok.: Kvarkov svet
15.00	Aktualno: Primissima
15.30	Italijanske kronike
16.00	Risanke: Cartoon clip
16.15	Mladinska oddaja: Big!
17.35	Aktualno: Spaziolibero
18.00	Dnevnik - kratke vesti
18.05	Kviz: Domani sposi
19.30	Rubrika: Knjiga, naša prijateljica
19.40	Almanah in vreme
20.00	Dnevnik
20.30	Film: Quello strano cane... di papa (kom., ZDA 1976, r. R. Steven-son, i. S. Pleshette)
22.05	Dnevnik
22.15	Aktualno: Aspettando Lascia o raddoppia
22.25	Glasbena oddaja: Dischi doro
23.25	Košarka: Scavolini-CSKA
0.10 Dnevnik - zadnje vesti 0.25 SP v smučanju: ženski smuk (posnetki iz Vaila)
šj RAI 2________________
7.00	Aktualno: Prva izdaja
8.30	Rubrika o zdravju
9.00	Film: Gazzosa alla men-ta (kom., Fr. 1977)
10.35	Risanka in rubrika Trentatre
11.05	Informativna oddaja: Mladi in najmlajši
11.35	Nanizanka: Uno psico-logo per tutti
11.55	Variete: Mezzogiorno e
13.00	Dnevnik in Diogenes
14.00	Nad.: Ouando si ama
14.45	Dnevnik - gospodarstvo
15.00	Kviz: Argento e oro
17.00	Dnevnik - kratke vesti
17.05	Nanizanka: Limpareg-giabile giudice Franklin
17.30	Rubrika: II medico in diretta
18.30	Dnevnik - športne vesti
18.45	Nanizanka: Hunter
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik in športne vesti
20.30	TV film: Ouattro storie di donne - Luisa
22.00	Dnevnik in politična tribuna
22.40	Kviz: II sicario
23.00	Dnevnik - zadnje vesti
23.25	International DOC Club
0.20 Film: La porta delVin-ferno (dram., ZDA 1950, r. M. Robson)
RAI 3______________
11.00	Nadaljevanka: Destini
11.45	Aktualno: Destini per voi
12.00	Informativna oddaja: Meridiana - Srečanje s filmom doma
14.00	Deželne vesti
14.30	Izobraževalna oddaja: Odkrivajmo svet
15.30	Popoldne z opero: Netopir (Johann Strauss, dir. Placido Domingo, 3. dejanje)
16.25	Hokej na ledu: Brunico-Cortina (iz Brunica)
17.00	Nadaljevanka: Destini
17.45	Aktualno: Destini per voi
18.00	Dok. oddaja: Geo
18.45	Športna rubrika: Derby
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
20.00	Aktualnosti: Io confesso (vodi Enza Sampo)
20.30	Aktualno: Samarcanda
22.00	Film: Brazil (fant., VB 1984, r. Terry Gilliam, i. Jonathan Pryce, Robert De Niro)
0.15 Filmske novosti 0.30 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti
RTV Ljubljana 1
8.20	Video strani
8.30	Počitniški spored: Mačkon in njegov trop -Najdenček, 9.00 Periskop - Prekmurje, 10.05 Kam, kje, kako med počitnicami, 10.10 Rastoče težave J. Krta, 11.00 Safari v mestu - Jegulje in galebi
11.35	Risanka
11.30	Film: Čarobna mitnica (ZDA)
13.05	Video strani
15.55	Danes (pon.)
16.15	Video strani
16.30	Dnevnik
16.45	Mozaik: Po sledeh napredka, nato Portret Aleca Guinessa
18.15	Video strani
18.20	Spored za mlade: Otroci glasbe, nato Nekaj za deževne dni
19.05	Risanka, TV okno
19.20	Dobro je vedeti
19.30	Dnevnik, vreme, Tednik
21.00	Nadaljevanka: Zbledeli blišč
21.50	Dnevnik
22.00	Film: Vlak v snegu (dram., Jug. 1976, r. Mate Relja)
23.30	Video strani
|~MP) TV Koper	j
13.30	TVD Novice
13.40	Juke box
14.10	Nogomet: Malines-PSV Eindhoven (pon.)
16.00	TVD Novice
16.10	Šport spektakel
18.30	SP v smučanju: v studiu
18.50	SP v smučanju: ženski
smuk (iz Vaila)
19.45	Odprta meja
Danes v Odprti meji:
RIM — Razprava o zakonski zaščiti Slovencev v Italiji TRST — Obračun o delovanju skupnosti Alpe-Jadran v deželnem svetu
20.00	TVD Stičišče
20.20	SP v smučanju: v studiu
20.30	EP v košarki
22.15	TVD Novice
22.30	Sportime magazine
22.40	Rubrika: Mon-gol-fiera
23.15	SP v golfu
ff RTV Ljubljana 2
18.10	Čas, ki živi
18.50	SP v smučanju: ženski smuk (iz Vaila)
20.05	Plesni nokturno: On
20.15	Mostovi
20.45	Oči kritike
21.15	Dok.: Ptice na Kosovu
RADIO TRST A
8.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše in koledarček; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenska postna premišljevanja (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj: Glasbeni listi, Beležka, Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Pisani listi; 12.00 Živeti zdravo; 12.40 Zbori; 13.20 Glasba po željah, Nediški zvon; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Roman: Moje pustolovščine (3. del); 15.17 Pri nas na obisku; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mešani zbor Vilnius; 18.00 Srečanja: Zanimivosti iz arhiva Ciril-Meto-dove šole; 18.25 Glasba; 19.00 Zaključek.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Matineja; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Čestitke; 14.02 O jeziku; 14.25 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.03 Big band RTV-Lj; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Domači napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Lepe melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored.
CANALE 5
8.30	Nanizanki: Una famiglia americana - La fuga, 9.30 General Hospital
10.30	Kvizi: Cantando cantan-do, 11.15 Tuttinfamiglia,
12.00	Bis, 12.45 II pranzo e servito, 13.30 Čari geni-tori, 14.15 Gioco delle coppie
15.00	Aktualno: Agenzia ma-trimoniale
15.30	Nanizanki: La časa nella prateria - L'amicizia pub fare miracoli, 16.30 Web-ster - Grossi problemi
17.00	Kvizi: Doppio slalom,
17.30	C est la vie (vodi Umberto Smaila), 18.00 O.K. II prezzo e giusto!,
19.00	II gioco dei nove (vodi Raimondo Vianel-lo), 19.45 Tra moglie e marito (vodi Marco Co-lumbro), 20.30 TeleMike (vodi Mike Bongiorno)
23.00	Variete: Maurizio Čo-stanzo show
0.20 Rubrika: Premiere
0.30 Nanizanke: Baretta - Un funerale da 500.000 dol-lari, 1.30 Mannix - Ritor-na Rose, 2.30 Masguera-de - Furto ad alta guota
RETE 4_________________
8.00	Nanizanki: Lou Grant -La borsa di studio, 8.50 Switch - Doppio gioco
9.50	Film: Le vergini di Roma (pust., It.-Fr. 1961, r. Vit-torio Cottafavi, i. Louis Jordan)
11.30	Nanizanki: Petrocelli,
12.30	Agente Pepper
13.30	Nad.: Sentieri, 14.30 La valle dei pini, 15.30 C osi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.00 Febbre d'amore
18.00	Nanizanka: New York New York - Un eroe normale
19.00	Aktualnosti: Dentro la notizia
19.30	Nanizanka: Sulle strade della California - Il gior-no del Ringraziamento
20.30	Aktualno: Riflettore, vmes film Furyo (dram., Jap.-VB 1983, r. Nagisa Oshima, i. David Bowie)
22.55	Aktualno: Riflettore - O vojni (2. del)
23.55	Film: Sei uomini d'ac-ciaio (dram., ZDA 1980, r. Steve Carver, i. Jennifer 0’Neil)
1.50	Nanizanka: Vegas - Bredita pericolosa
ITALIA 1______________
7.00	Risanke
8.15	Nan.: Strega per amore,
8.45	Supervicky, 9.15 Ralph Supermaxieroe,
10.00	Harcastle and McCormick, 11.00 L'uo-mo da sei milioni di dol-lari, 12.00 Tarzan
13.00	Otroška oddaja
14.00	Nanizanki: Časa Keaton,
14.30	Baby sitter
14.55	Varieteja: Smile, 15.15 Megasalvishow
15.25	Deejay Television
16.00	Otroška oddaja
18.00	Nanizanke: Tre nipoti e un maggiordomo, 18.30 Supercar, 19.30 Happy Days
20.00	Risanka: D'Artagnan
20.30	Film: La macchina nera
(srh., ZDA 1976, r. E. Sil-verstein, i. James Brolin)
22.20	Kviz: Per la strada
22.50	Variete: Megasalvishow
23.05	Film: Fantasmi (srh., ZDA 1979, r. D. Coscarel-
li)
0.40 Rubrika: Premiere 0.50 Nanizanka: Samurai
OPEON______________
7.30	Nan.: Mr. Monroe
8.00	Nad.: Agua viva, 9.00 II segreto di Jolanda
10.00	Nanizanka: La fattoria dei giorni felici
10.30	Kviz: La spesa in vacan-za, vmes nan. (ob 11.00) Mary Hartman
12.00	Risanke
13.00	Otroški variete: Sugar
14.00	Nanizanka: Rituals
14.30	Nadaljevanki: Maria,
15.30	Lamore proibito
16.30	Sugar... (2. del)
19.00	Rubrika: Fiori d'arancio
19.30	Nanizanki: La mamma e sempre la mamma, 20.00 Bollicine
20.30	Film: Acapulco, prima spiaggia a sinistra (kom.,
It.	1983, r. Sergio Martino, i. Gigi in Andrea)
22.30	Film: Amore mio non farmi male ( (kom., It. 1974, r. Vittorio Šindoni)
0.30 Nanizanki: Un salto nel buio, 1.00 Mary Hartman
TMC_____________________
11.00	Nanizanka: Ai confini deli'Arizona
12.00	Nad.: Doppio imbroglio
12.45	Ogledalo življenja
13.30	Vesti: TMC News
14.00	Športne vesti
14.30	Glas. odd.: Clip Clip
15.00	Nan.: Sceriffo Lobo
16.00	Film: Un milione di anni fa (pust., VB 1966)
17.45	Aktualno: Tv donna
18.50	SP v smučanju: ženski
smuk (iz Vaila)
20.00	Vesti: TMC News
20.30	Mednarodni prenosi
22.00	Glas. odd.: David Bowie
23.00	Vesti: TMC nocoj
23.15	Snežni planet
23.45	Športne vesti
TELEFRIULI_____________
13.30	Nan.: Lo sceriffo del Sud
14.30	Risanke
15.45	Glas. odd.: Musič box
17.30	Nanizanka: Aeroporto Internazionale
18.00	Nad.: Dama de Rosa
19.00	Dnevnik
19.30	Rubriki: Dan za dnem,
20.00	Zdravstvo danes
20.30	Nadaljevanka: Cristofo-ro Colombo
21.30	Dok.: Il grande oceano di Capitan Cook
23.00	Večerjajmo skupaj
24.00	Dnevnik, nato dražba
1.00	Inf. oddaja: News
TELE 4_______________
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in cestne informacije; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.30 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.30 Aktualna tema;
18.00	Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Ljubljana.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd in horoskop; 7.35 Glasbeni program; 7.40 Dobro jutro, otroci!; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Feeling v glasbi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.05 Superpass; 10.40 Družinsko vesolje;
11.00	Turizem; 12.00 Glasba po željah;
13.00	Čestitke; 14.33 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Vse za dopust; 17.00 Blitz; 17.33 Mixage; 18.00 Bubbling; 18.33 Prijatelj DJ; 19.00 Veliki orkestri; 20.00 Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30,	13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Lestvica Amadeus; 16.30 Kultura oblačenja;
19.00	Horoskop; 20.30 Going, nato Nočna glasba.
PRVIČ PO TV OMREŽJU CINOUESTELLE
VELIKE ITALIJANSKE NADALJEVANKE
SE un S10RN0 6USSE-
MI k m

Danes zvečer ob 20.30 prvi del nadaljevanke
CRISTOFORO COLOMBO
Alberta Lattuade
MST0F0R0 colombo
Vsak četrtek in petek so na omrežju Cinquestelle, ki združuje 28 TV postaj, na sporedu velike italijanske nadaljevanke.
Cinpestelle
EKSKLUZIVNI DISTRIBUTER PROGRAMOV RAI

!l>|y ,
Po tretjem mesecu suše se stopnjujejo težave z vodo
Suhe struge - upada gladina podtalnice
j	1
li
Za jezom pri ločniškem mostu je še dovolj vode
t • -r
I
(foto Čubej) Izsušena struga Soče pri sotočju z Vipavo
(foto Čubej)
Dolgotrajni suši ni videti konca. Tudi za prihodnje dni še ne napovedujejo padavin. Pretok rek je že dosegel najnižjo točko. Zadnje dni so na Soči namerili le okrog dvanajst kubičnih metrov vode na sekundo, občasno pa je pretok še nižji. Manj vode v Soči od te količine menda doslej še niso namerili. Soška struga je v razdalji nekaj kilometrov, od Standreža do Gradišča povsem suha, saj iz zajetja pri ločniškem mostu puščajo premalo vode, ki bi zagotovila minimalen pretok. Prejšnje dni so sovodenjski ribiči ob pomoči prostovoljcev uspeli rešiti okrog deset stotov rib, ki so ostale ujete v kotanjah. Prenesli so jih v Vipavo, kjer je vodostaj sicer prav tako nizek, vendar je pretok vode razmeroma kostanten. Veliko rib, ki jih niso
uspeli rešiti pravočasno je poginilo in so jih požrle ujede.
Kolikšna bo ekološka škoda je v tem trenutku težko reči. Mogoče pa bi jo lahko omejili s primernimi ukrepi, recimo tako, da bi v strugo Soče spuščali nekaj več vode, ki jo sicer oddva-jajo po kanalu za hidrocentralo pri Fari.
Suša povzroča že zdaj dovolj skrbi vodovodarjem, saj je ponekod že pričelo zmanjkovati vode, drugod pa se gladina podtalnice nevarno niža.
V omrežju CAFO se pripravljajo na izredne ukrepe, zlasti kar zadeva kraš-ki del omrežja, ki se napaja iz zajetja v Petovljah. Sovodenjski župan je v tej zvezi včeraj naslovil predsedniku konzorcija CAFO telegram s predlo-
gom o stalnem in natančnem nadzorstvu nad kakovostjo vode v zajetju in o potrebi da se kraški del omrežja čimprej poveže z zajetjem v Fari.
Ob pomanjkanju izdatnih snežnih padavin, se bodo predvidoma mnogo hujše težave pojavile v poletnih mesecih.
Trimesečno obdobje brez izrazitih padavin se krepko pozna tudi v globljih in bolj zanesljivih zajetjih, kjer je sicer vode še dovolj, vendar ni mogoče z predvidevati, ker pač ni zanesljivih podatkov, ki bi služili za primerjavo, koliko časa bodo zaloge še trajale. Tako smo se na upravi Goriških vodovodov pogovarjali s tov. Batageljem o stanju na novogoriškem območju. "V Mrzleku smo sicer zabeležili izrazit padec pritiska v zajetju vendar dobi-
vamo še zmeraj dovolj vode. S kakovostjo nimamo problemov " je bil odgovor. Iz Mrzleka dovajajo približno eno tretjino vode za oskrbo Gorice. Pač pa se posledice suše kažejo v zgornji Vipavski dolini, predvsem tam, kjer imajo manjša, krajevna zajetja. Sušijo se tudi izviri v Brdih, kamor na območje Brdic, Kožbane in Vrhovelj dovažajo vodo s cisternami.
Uvodoma smo zapisali, da je pretok Soče med najnižjimi, odkar na tej reki opravljajo tozadevne meritve. Stanje seveda neugodno vpliva na proizvodnje elektrike. Na treh centralah na jugoslovanski strani, so morali proizvodnjo elektrike omejiti na minimum.
'Turbine vključujejo le podnevi. Ponoči namreč turbine ne delujejo in sicer med 21. in 6. uro.
Upepeljevalnik na občinski seji v Sovodnjah
Občina je naredila potrebne korake Odgovornost naj zdaj dokažejo drugi
Drevi predavanje kiparja M. Pogačnika
»Človeštvo prehaja v novo dobo, dobo vodnarja, ki naznanja sintezo znanja, ezoterike, eksoterike,« so besede, ki zaobjamejo jedro tretjega predavanja akademskega kiparja Marka Pogačnika. Od začetka januarja nas namreč Zveza kulturgih organizacij Nova Gorica vabi na ciklus predavanj o ustvarjalnosti umetnika iz Šempasa in očitno so njegovi razgovori, njegove pripovedi pritegnile zanimanje večjega kroga Primorcev kot so si organizatorji predstavljali v začetku. In četudi delavnica še nadalje temelji na običajnem vzorcu predavatelja ali bolje učitelja, pa je Pogačnikov način pripovedovanja, še bolj pa sama vsebina pripovedi povsem odmaknjena od klasičnih vzorcev, postaja bogatejša in sveža in s tem odpira nova obzorja človekovega mišljenja, obenem pa prepihuje prah s pozabljenih - zanemarjenih kotičkov našega bitja. To pa je že prva stopnička, ki nam pomaga, da med razbitinami stare zaznamo prihod nove dobe.
Četrto predavanje Marka Pogačnika bo drevi ob 18. uri v prostorih Zavarovalne skupnosti Triglav v Novi Gorici in ne kot doslej v domu Krajevnih skupnosti mesta Nova Gorica, (tag)
■ V Novi Gorici bodo jutri ob 18. uri obeležili 40-Ietnico delovanja Goriške knjižnice Franceta Bevka. Slovesnost, združena s kulturnim sporedom, bo v prostorih oddelka za mladino, v Ulici Gradnikove brigade 27.
O onesnaževanju okolja, točneje o deležu, ki naj bi ga pri tem imel upepeljevalnik za odpadke v goriški industrijski coni, je tekla razprava na torkovi seji občinskega sveta v Sovodnjah. Pravzaprav je razprava o tem v zadnjih tednih zelo aktualnem vprašanju zaobjela kar dobršen del torkove seje, kjer so svetovalci najprej poslušali informacijo o izsledkih analize, ki jo je že sredi lanskega leta naročila uprava. Objava podatkov, na tiskovni konferenci v začetku januarja, je kakor znano, povzročila vrsto polemik med političnimi strankami na Občini v Gorici, ki se še danes niso polegle.
Odbornik Klemše, ki je svetovalce seznanil s podatki analize je tudi pojasnil dosedanje ravnanje občinske uprave. "Smatrali smo za dolžnost, da občane in širšo skupnost seznanimo s potencialno nevarnostjo, obenem pa da predstavnike ustanov, ki so dolžne poskrbeti za zaščito zdravja in varstvo okolja, opozorimo na njihovo odgovornost, da se sprejmejo primerni ukrepi za sanacijo stanja in da se prekine nadaljevanje okuževanja". Občinska uprava v Sovodnjah je doslej naredila pomemben korak, nadaljnji korak morajo zdaj narediti drugi, KZE, goriška
Občina, Pokrajina, Dežela, saj je to v njihovi pristojnosti in dolžnosti. Tako je stališče Občine Sovodnje, ki je bilo pojasnjeno tudi na omenjeni tiskovni konferenci v začetku januarja.
Odbornik za zdravstvo in ekologijo je odgovoril tudi na očitek, da bi morala uprava, čim je razpolagala s podatki analize, sklicati občinski svet. "Nameravali smo sklicati občinski svet že sredi januarja, a so se potem pojavile določene težave in prišlo je do zamude. Vsekakor so imeli predstavniki vseh strank možnost in čas, da se pravočasno seznanijo z vsebino poročila in da na podlagi teh podatkov sprejemajo odločitve v raznih organizmih".
Kakor je bilo pričakovati, se je po poročilu razvila obširna in razčlenjena razprava, med katero ni manjkalo nekaj polemičnih poudarkov, zlasti glede ravnanja predstavnikov raznih strank goriškega občinskega odbora -cilj polemik sta kajpak bili predvsem SSk in PSI.
V razpravo so posegli načelnik svetovalske skupine SSk Branko Černič, načelnika večinskih skupin Rafko But-kovič in Marjan Tomšič, odbornika Emil Tomšič in Marjan Devetak ter poročevalec Klemše.
Načelnik manjšinjske skupine Černič je svetovalcem predložil v odobritev predlog resolucije, ki "obvezuje župana in občinski odbor, da posreduje rezultate navedenih analiz goriškim sodnim oblastem, da preverijo odgovornosti in po sodni poti odredijo zaprtje upepeljevalnika". Predlog resolucije ni bil sprejet. "Občina je doslej ravnala nadvse korektno. Naredila je tiste korake, ki so bili potrebni. Ovadba sodnim oblastem ne bi imela smisla v trenutku, ko so na preturi že ovadbe zasebnikov in združenj." Tako so v vrstah večine utemljili zavrnitev resolucije.
Med razpravo je bilo posebej nagla-šeno, da občinska uprava ne namerava niti najmanj popustiti pri vprašanju in da si pridržuje pravico, v kolikor v določenem času obljubam goriške občine in zdravstvenih oblasti ne bodo sledila dejanja, da spet prevzame pobudo. V razpravi so predstavniki občinske uprave tudi poudarili, da zapletenega vprašanja, ki zadeva zdravje dobršnega dela sovodenj ske skupnosti in tudi prebivalcev bližnjih krajev, ni mogoče uspešno reševati na način, ki se ga poslužujejo v goriških političnih krogih.
Sestanek med CGIL, CISL, UIL in predsednikom Pokrajine
Tokrat menda zaradi kontingenta mesa
Preiskava proti članom odbora goriške Trgovinske zbornice?
V	okvir priprav na skorajšnjo predstavitev proračuna Pokrajine sodi zadnji sestanek med predsednikom Pokrajine in pokrajinskimi tajniki treh sindikalnih zvez CGIL, CISL, UIL. Šlo naj bi dejansko za preverjanje načelnih obveznosti, ki jih je pred nekaj meseci ob izvolitvi predstavil predsednik pokrajine.
V	pogovoru so vzeli v pretres vrsto vprašanj s področja krepitve industrijske dejavnosti in odpiranja novih delovnih mest, gradnje cestnih in drugih infratruktur, zaščite zdravja in varstva okolja.
Glede odpiranja novih delovnih mest, vidijo sindikati možnosti zlasti na področju informatike in elektronike, medtem ko je še naprej zaskrbljujoče stanje v velikih podjetjih z državno udeležbo (ladjedelnica, Ansaldo).
Predsednik Pokrajine Crisci je pred-' stavnike sindikalnih zvez seznanil z načrti za preureditev in posodobitev cest na Goriškem ter, zmeraj kar zadeva prometno problematiko, s prizadevanji po ustanovitvi enotnega podjetja za področje javnih prevozov oseb.
Do ustanovitve takega podjetja (z združitvijo štirih že obstoječih javnih podjetij) naj bi prišlo že v tem letu. Trenutno preučujejo najbolj primerno pravno obliko.
Ena od osrednjih tem srečanja med sindikati in predsednikom Criscijem se je nanašala na varstvo okolja in zaščito zdravja. Tako je bil govor o načrtu za osrednjo napravo za predelovanje odpadkov. Objekt bi lahko financirali s skladom FIO (Sklad za naložbe in zaposlovanje). V nadaljevanju seje je bil govor še o izvajanju načrta za posege na socialnem področju, o čemer začenja Pokrajina vrsto posvetov s predstavniki krajevnih uprav.
Omeniti velja, da so sindikati, kar zadeva vprašanja varstva okolja, postavili zahtevo, da se jih pri oblikovanju izbir upošteva.
V nedeljo pohod Bismarcia
Društvo Gruppo marciatori Gorizia prireja v nedeljo, 5. t. m., pod pokroviteljstvom podjetja Marvin Caffe, ne-tekmovalni pohod Bismarcia na 11-ki-lometrski progi. Start bo izpred telovadnice v Dolini Korna, cilj pa na sedežu združenja GMG. Udeleženci bodo šli na pot ob 9.30. Prireditev bodo izvedli ob vsakršnem vremenu. Udeleženci se lahko prijavijo neposredno pred startom.
Pred kakšnim letom so proti članom razširjenega odbora Trgovinske zbornice sprožili sodni postopek zaradi nepravilnosti, ki naj bi jih zagrešili med upravljanjem kontingenta goriva proste cone. Kako se je zadeva končala, še ni znano. Zdi se pa, da bodo imeli člani razširjenega odbora Trgovinske zbornice v kratkem ponovno sitnosti. Preiskovalni sodnik namreč preučuje zadevo, tokrat v zvezi z upravljanjem kontingenta mesa.
Da se vodi preiskava smo včeraj dobili potrdilo na sodišču. Zadeva je menda šele v začetnem postopku in menda še ni bila sprejeta nobena odločitev, če bo proti članom upravnega sveta zbornice tudi dejansko sprožen sodni postopek.
Niti nismo uspeli izvedeti kaj podrobnejšega, kakšno nepravilnost, oziroma kaznivo dejanje naj bi člani upravnega organa zbornice zagrešili.
Zadeva se, kot je slišati, šele razvija, saj so menda pripadniki finančne straže šele pred kakšnim tednom obiskali urade Trgovinske zbornice in se pozanimali za imena vseh članov upravnega odbora v zadnjem obdobju.
Zdi se, da največ težav, tudi po legalni poti, izvira iz različnega tolmačenja glede opredelitve teritorija, kjer
veljajo ugodnosti proste cone za blago široke potrošnje.
Franco Černe ponovno doma
Franco Černe, o katerem smo v nedeljskem dnevniku poročali, da je pred tednom dni izginil z doma v Standrežu, je ponovno doma pri svojcih. Petindvajsetletnega fanta so našli že v torek na železniški postaji v Trstu. Mladeniča je spoznalo neko dekle, ki je takoj obvestilo železniško policijo.
Požar na Vrhu
Sušno obdobje dela nemalo preglavic goriškim gasilcem, ki imajo v teh dneh polne roke dela. Ne mine dan, da ne bi posegli v tem ali v onem kraju, kjer gori suho travnato pobočje ali nizko grmičevje. Včeraj so gasilce, med drugim, poklicali na Vrh, kjer je gorel večji travnati predel. Požar so pogasili v dveh urah.
Nadaljevanje sušnega vremena narekuje skrajno previdnost pri ravnanju z ognjem.
Drevi v Verdiju Minnie la candida
Drevi ob 20.30 bo v goriškem Verdijevem gledališču gostovala gledališka skupina Piccolo Teatro Citta di Udine z Bontempellijevo komedijo "Minnie la candida". Predstava spada v letošnji abomna italijanskega gledališča. Drevišnja komedija govori o "čisti", nepokvarjeni in nesprijeni osebi - Minnie, ki ji pokvarjeni svet in človeška lažnjiva narava nasilno spremenita življenjsko nedolžnost.
To komedijo so prvič predstavili občinstvu pretekli teden v Vidmu. Delo je režiral Massimo Somaglino, nastopajo pa Claudia Grimaz, Marco Basello, Michele Ferrari, Gianni Nis-tri, Bettina Carniato, Claudio Mezze-lani in Gregorio Venit. Videmska amaterska gledališka skupina je nastopila na številnih državnih in mednarodnih festivalih, kjer je bila deležna laskavih priznanj.
Organizatorji letošnje gledališke sezone sporočajo, da bo predstava "Sul lago dorato" z Ernestom Calin-drijem in Olgo Villi, ki jo bodo uprizorili 8. marca, nadomestila odpadlo uvodno Pirandellovo delo.
GS Gorica gostuje danes v Novi Gorici
Danes nastopijo člani Gledališke skupine Gorica - Barbara Rustja, Dušan Košuta, Adriana Furlan, Laura Furlan, Ivo Cotič, Kristina Ožbot, Valentina Martinuč, Mirjam Simiz, Alenka Eržen in Vesna Češčut - na Srednje družboslovni ekonomski šoli v Novi Gorici in sicer v okviru 6. srečanja goriških ljubiteljskih gledaliških skupin. V priredbi Janeza Povšeta bo Gledališka skupina Gorica izvedla predstavo poezije Andreja Kokota "Kamen molka". Gre za pogled v usodo manjšinskega življenja, razpetega med svetlobo smisla in tesnobo ujetosti, za predstavo neposrednega stika z občinstvom, nekakšen poetični apel, ki poudarja silo zavzetosti in svari pred tihimi nagibi v malodušje in izgubo samega sebe. Predstava je bila prvikrat uprizorjena konec oktobra na slovenski gimnaziji v Celovcu, nastala pa je v sodelovanju z Glasbeno matico Gorica. V dnevih kulturnega praznika bo obiskala naše višje šole, končno pa
tudi naš Kulturni dom.
razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev sporoča, da bodo avtobusi za Ajdovščino na pustovanje 5. februarja vozili po sledečem urniku: (prvi avtobus) ob 14.30 izpred gostilne Primožič v Drevoredu skozi Bukovje, Števerjan, Oslavje in Pevmo; (drugi avtobus) ob 14.30 iz Štandreža; (tretji avtobus) ob 14.30 iz Sovodenj skozi Podgoro.
Veselo pustovanje pripravlja KD Briški grič v ponedeljek, 6. februarja, v dvorani na Bukovju. Ob 17. uri bo pustno rajanje za otroke, ob 20.30 pa se bodo zabavali odrasli. Igral bo ansambel Lapo-si.
Balkan party bo v Kulturnem domu v soboto, 4. februarja, z ansamblom Karamela in devetimi plesalkami. Zaželene so'balkanske maske. Vstop z vabili, ki so na razpolago v Kulturnem domu.
Mladinski krožek Gorica priredi v torek, 7. februarja, ples v Kulturnem domu s pričetkom ob 21. uri. Igral bo ansambel Boogie. Vstop je možen z izkaznico in vabilom, ki je na razpolago pri odbornikih krožka.
kino
Gorica
KULTURNI DOM 20.45 »Salaam Bom-bay«.
CORSO 18.00-22.00 »L orso«.
VERDI 20.30 Gledališka predstava.
VITTORIA 17.30-22.00 »Le infermiere delVamore«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Tržič
COMUNALE 20.30 Gledališka predstava.
EKCELSIOR 18.00-22.00 »Chi ha incas-trato Roger Rabbit?«.
Nova Gorica
SOČA 18.00-20.00 »Rdeča vročica«. ŠEMPETER 18.00-20.00 »Policijska zaseda«.
DESKLE Danes zaprto. Jutri 19.30 »Dekle iz kitajske četrti«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
AlLorso bianco (Tavasani) — Korzo Italia 10 — tel. 531576.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Občinska lekarna št. 1 — Ul. Terenzia-na 26 — tel. 44387.
DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU
Lekarna pri Jezeru — Vrtna ulica 2 —1■ tel. 78300.
__________pogrebi____________
Danes v Gorici ob 11. uri Mario Cap-puccio iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Emilia Stanta (iz Tržiča) na glavnem pokopališču.
Pisatelj Žarko Petan o skrivnostih teatra
»Gledališče je vsepovsod«
V okviru stočetrtega zvezka Knjižnice Mestnega gledališča ljubljanskega je znani režiser in pisec Žarko Petan izdal knjigo z naslovom "Teater je vsepovsod". Gre za zapise, ki zajemajo razmeroma obširno časovno obdobje, dotikajo pa se pomembnejših ustvarjalnih postaj, ki so na avtorja vplivale z najrazličnejšimi stvaritvami, srečanji z izrazitimi osebnostmi, toliko zanimivejši pa so seveda vtisi, ki so nastali ob Petanovih režijah zunaj meja najožje domovine. Priznati je treba, da je že ta "zunanji" itinerer umetniških spominov zelo pester in dinamičen ter v nekem smislu govori sam po sebi: očitno se tudi v knjigi srečujemo s temperamentnim ustvarjalcem, ki so ga vedno zanimali drugi in drugačni gledališki prostori in ki se ni nikdar samovšečno zapiral zgolj v prostor slovenskega gledališkega izraza. Pariz, Salzburg, Praga leta 1968 in 1988, Ziirich, Stockholm, Dunaj, Munchen, Saarbriicken, Moskva, Riga, Tbilisi, London, Krakov - to so poglavitna prizorišča nabiranja izkušenj ter lastnega ustvarjanja.
Predvsem pa so seveda bogata srečanja z vrhunskimi kreacijami režiserjev in igralcev, kakor tudi srečanja z ustvarjalci za odrom, medtem ko ves čas obeležuje zapise poseben, lahko bi rekli blag odnos do vsega, kar je umetniško in s tem človeško pomembno. Sploh je velika umetniška in estetska demokratičnost glavna značilnost pričujoče knjige in po vsej verjetnosti knjiga izstopa ravno z omenjeno, docela nenasilno noto - večinoma namreč srečujemo avtorske gledališke knjige, ki se ostro, mestoma kar militantno borijo za svojo, eno samo vizijo, kar se očitno zdi Petanu nesmisel ali pa gotovo ne najboljša možnost umetnosti, ki konec koncev bazira na prisotnosti avditorija. Tukaj je seveda podobno - kadar gre za nujo takšne prisotnosti - kakor v politiki: izjemno težko je zadeti ustrezno mero, pot do resnice je zelo težka, saj lahko srečujemo kvalitetne ideje, ki nimajo odziva, ali pa demagoške in pogubne zamisli, ki privabljajo množice kot kakšna kruta športna igra, malokdaj pa se posreči združiti kvaliteto z velikim odzivom. In vendar je umetniški ideal Žarka Petana prav v tej najtežji, nedvomno najtvornejši združitvi množičnosti s pravimi človeškimi idejami, pa najsi gre za opis odzivnosti občinstva v Pragi leta 1968 pred tragično
intervencijo, za srečanje z ameriškimi gledališčniki v Salzburgu, za režiranje v Ziirichu, kjer je bil v zasedbi tedaj še malo znani Klaus Maria Brandauer; ali pa popotovanje v daljni Stockholm, Dunaj, ki se ponaša s pluralizmom gledaliških usmeritev kot vsi resnično veliki svetovni centri in kjer so med drugim ugotovili, da brez prave in umetniško poglobljene kulturne ponudbe ni vrhunskega turizma (!), ali pogovor s Petrom Handkejem, tem nenavadnim, svetovno pomembnim avtorjem, ki je vedno presenečal s svojo odmaknjenostjo in prodornostjo obenem. - Mimogrede, ko sva na predlanski Vilenici z Darkom Bratino snubila Petra Handkeja, da bi prišel v Gorico, se je kar prestrašil možnega srečanja z ljudmi v javnosti in ogroženo odvrnil v precizni slovenščini: "Jaz sem pisatelji' To je očitno pomenilo, da ga dobesedna srečanja z bralci plašijo in vznemirjajo. - Zanimiva je Petanova izkušnja v Saarbriicknu pri pripravljanju radijske igre, analiza profesionalnosti nemškega prostora, ali pa doživetja gostovanja ljubljanske Drame v Moskvi in Rigi, kjer se - namreč v Rigi - prevajalci nikakor niso upali prevajati najkočljivejših odlomkov iz Kozakovega "Kongresa" in so slušalke ostale neme. Toda avtocenzura je doma tudi v matičnem prostoru, kjer je avtor kar deset let ponujal v uprizoritev Brešanovega "Hudiča na filozofski fakulteti" ter ga po krstni izvedbi v Mestnem gledališču ljubljanskem dobro leto kasneje režiral še v Krakovu. Tukaj so še leta 1985 cenzurirali besedilo in dovolili imenovati Stalina v igri trikrat. Petan se sprašuje, če že ni boljša odkrita cenzura od neuradne, saj prva resda zahteva svoje, druga pa je pomembno Brešanovo besedilo pustila čakati kar deset let v predalu.
In še in še srečanj in opažanj. Vse z odprtimi očmi, nikdar verujoč nikomur na pamet pač pa vedno po dobesednem srečanju in izkušnji, očitno v prepričanju, da so lahko najlepše deklarirane stvari popolnoma drugačne - in to kjerkoli na tej zemeljski krogli. S tega zornega kota bo knjigo "Teater je vsepovsod" z zanimanjem prebral marsikdo, ki sicer ni poučen o vseh skrivnostih gledališča, je pa odprt za splošna kulturna stremljenja.
JANEZ POVŠE
Cankarjeva Lepa Vida v SSG
Ravnatelj v vlogi igralca
V Cankarjevi Lepi Vidi nastopa tudi ravnatelj in umetniški vodja SSG Miroslav Košuta. To seveda ni nič novega, saj se je tudi Tone Partljič »proslavil« v drami Metastabilni graal...
Celovečerni koncert zbora Riz v Prosvetnem domu na Opčinah
Pretekli teden (v petek) sta na povabilo Mešanega pevskega zbora Primorec-Tabor gostovala na Opčinah pevski zbor KUD Riz, ki ga je vodil zborovodja Zlatan Sindičič, in kvintet harmonikarjev. Celovečernega koncerta v Prosvetnem domu se je udeležilo lepo število ljudi
Revija Fontana združuje primorske književnike v močno literarno gibanje
Uresničuje se eden izmed temeljnih ciljev uredniškega programa - združevanje primorskih literatov v močno in odzivno literarno gibanje na Primorskem. Tudi nova dvojna številka Fontane (letnik 3, št. 9/10) predstavlja prispevke literarnih ustvarjalcev in kulturnih delavcev širom po Primorski. Tematsko je revija razdeljena na tri sklope (poezija, proza, razmišljanja), zaključuje pa se z aforizmi Ivana Simoniča. Uvodne pesmi prvega sklopa potrjujejo razvojno pot Davida Terčona. Sledijo pesmi Dušana Moravca, Jožeta Janeža, Franeta Vihteliča, Darka Kauriča in Robija Pajerja, ki zastopajo mlade literate iz Idrije. V prvem sklopu so poleg omenjenih objavljene še pesmi Linde Cotič, Šenke Vukovič, Marina Vižintina, Danila Japlja, Dina Gržiniča, Maje Razboršek, Edite Frančeškin, Andreja Lutmana, Jožeka Štucina, Branka Zupanca, Andreja Vidica in štiri pesmi Gina Brazzodura v prevodu Mirele Ceglar.
Nič manj zanimiv ni drugi sklop, v katerem so objavljeni prozni prispevki Aleša Cveka, Franja Frančiča, Janija Rifela,_ Ante Bačiča-Fratriča (v prevodu Silvestra Čuka), Maje Štromar, Nataše Velikonja, ter prozni prispevki Vesne Hočevar, Mojce Juriševič in Mojke Mehore - predstavnic mladih literatov s Srednje zdravstvene šole v Piranu. V tretjem sklopu najdemo zanimivo razmišljanje, ki ga avtorica Nataša Ugrin namenja pereči problematiki; namreč upadanju števila pripadnikov italijanske narodnosti, kar je še eno opozorilo, da italijanska manjšina tako v slovenski kot v hrvaški Istri preživlja težke čase. Edelman Jurinčič je poleg uvodnih razmišljanj (Med "mlinskimi kamni" Primorske literature) razgrnil program delovanja društva primorskih literatov, iz katerega je razvidno, da se praktično povsem ujema z uredniško koncepcijo revije Fontana, ki po njegovih besedah ne želi in noče sodelovati v destruktivnem sporu med primorskimi literati ter še naprej išče in oblikuje svojstven koncept, pri tem pa dosledno upošteva pluralizem interesov, sposobnosti in možnosti.
O pluralizmu interesov razmišlja v svojem prispevku (Idejni osnutek koprskega-obalnega-družbeno-debatno-kul-turnega kluba) tudi Vlado Šav, ki v ospredje postavlja družabnost, osveščanje in ustvarjalnost, kot temeljne vrednote tega zaenkrat še teoretičnega projekta. Marjan Tomšič ocenjuje roman Franca Tomšiča "Koldbar", ki zajema obdobje fašistične vladavine na Primorskem, krajevno pa je dogajanje locirano: Trst - Ilirska Bistrica, delno tudi Dalmacija. V zapisu o kraških motivih Stojana Zafreda (avtorja likovne priloge) je poudarjena njegova neizmerna ljubezen do rodnega Krasa in pripadajoče arhitekturne dediščine, ki jo neusmiljeno spodjeda zob časa in človeška malomarnost (neosveščenost).
Uredništvo Fontane je s finančno podporo Kulturne skupnosti Koper, ZKO Koper, DO Tomos in z nesebično pomočjo soustvarjalcev uspelo izdati tri številke revije (7, 8, 9/10). Poleg tega sta v založbi Fontane izšli v lanskem letu tudi kvalitetni pesniški zbirki Linde Cotič "Pesmi na obroke" in Stojana Ržeka "Pesmi", kar vse skupaj zaokroža pozitivno podobo delovanja te skromne vendar zelo ambiciozne revije. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da se je Fontana razvila v pravo literarno revijo z lastnim konceptom. Pridobila si je relativno veliko število sodelavcev, verjetno tudi zato, ker se nikoli ni vezala s formalno-družbenimi institucijami oziroma ker se ni opredelila za številne ideološke forme. Prav njena neodvisnost od obremenjujočih družbe-no-političnih spon in postopno vendar konstantno dvigovanje literarne kvalitete in kvantitete ji je omogočilo, da vztraja in ne "odmre", kot sta odmrli revija Bori in Kaplje ali kot sta "usahnili" revija Agras in Sotočja. Najpomembnejše "poslanstvo" revije Fontana pa še naprej ostaja spodbujanje združevanja primorskih literatov v literarno gibanje na Primorskem, ki utegne že v bližnji prihodnosti postati nosilec kulturnega življenja v tem delu Slovenije.
SLAVKO GABERC
Draga številka Bralnega pulta, nove tržaške kulturne revije
Izšla je druga številka nove tržaške kulturne revije II Banco della lettura (Bralni pult). In izšla je, kot napovedano, še pred koncem preteklega leta, to se pravi točno štiri mesece po izidu prve številke. Upati je torej, da bosta urednika Mariuccia Coretti in Tino Sangiglio mogla še naprej uresničevati svoje načrte, ki predvidevajo med drugim tri številke na leto.
Rekli smo "upati je", ker bi bila res prava škoda, če bi Bralni pult nehal izhajati, saj gre, kot jasno izpričuje tudi ta druga številka, za doslej nedvomno najresnejši poskus tržaškega kulturnega sveta, da bi preko revije poročal o italijanski sodobni književnosti izven, žal, običajnih shem nacionalističnih strasti in malomeščanskih predsodkov.
Tudi ta druga številka se, kot že prva, deli na tri dele. Prvi vsebuje prispevke zgodovin-sko-estetskega značaja, drugi doslej še ne ob-lavljena pripovedna in pesniška dela, tretji pa rubrike z vseh glavnih področij umetnosti. Toda ta delitev je le formalna. Vse prispevke, ki jih revija objavlja le na povabilo urednikov, povezuje namreč komaj vidna, a zelo trdna in vedno prisotna nit kar se da objektivne presoje sedanjega stanja književnosti pri nas in v ostali Italiji, to se pravi, da je glavna skrb urednikov v tem, da nam na čim jasnejši in vedno zelo prepričljiv, pa čeprav nevsiljiv način podasta srednjo pot sodobne poetike in sicer pot, na kateri se lahko plodno srečata preteklost in prihodnost, izročilo in avantgarda ter socialni trenutek un humanizem. In vse to
izven vsakršnega vpliva ideologij ali političnih pripadnosti. Drugače povedano urednika ne izhajata iz nobenega vnaprej določenega poetičnega ali drugačnega zornega kota in tudi ne vsiljujeta nobenega leka za zdravljenje vseh številnih bolezni, za katerimi bolehajo sodobne poetike, ampak se omejujeta na to, da pokažeta in poudarita vse, kar vitalnega in resnično zanesljivega zmore naša regionalna književnost v tem zgodovinskem trenutku. Zato na primer ni razlike v pogledu kulturne atmosfere med člankom Elvia Guagniniju Per Slataper (Za Slataperja), črtico Roberta Curcija La Bufera (Nevihta) in kratkem esejem Nere Gnoli Fuzzi Visualizzare lo spettacolo (Vizualizacija špektakla). V vseh je namreč enaka mera skrbi za pravilno vrednotenje čustev in pravljične utvare brez katere ni in ne more biti nobene resnično veljavne umetnosti. To daje reviji veliko vsebinsko in poetično kompaktnost, ki se je okoriščajo vsi prispevki brez izjeme v smislu, da v njej zadobijo posebne razsežnosti prav tako glede estetskih načel kot zgodovinske teže. Očitno sta urednika res našla pravo kulturno formulo in trudita se, da bi jo uresničevala do pičice, brez odstopanja, popuščanja lažjim izbiram ali zainteresiranega dobrikanja muhavosti trenutne mode.
V tej luči so torej vsi prispevki v reviji enako vredni in enako zanimivi. In resnično žal nam je, da jih tu vseh ne moremo omeniti. Omejili se bomo zaradi tega le na tiste, ki sem nam zdijo najznačilnejši in ki, vsaj po našem
mnenju, krepkeje kot drugi načenjajo osnovna vprašanja sodobne književnosti. Med te spada prav gotovo prispevek Alberta Frattinija o Um-bertu Sabi in samodopadljivosti v pesništvu. V njem citira avtor dvoje doslej še neobjavljenih Sabovih pisem, v katerih si tržaški pesnik šteje v čast, da je redkokdaj podlegel skušnjavi samodopadljivosti, ki pa je ena glavnih šibkosti sodobne poezije nasploh. Frattini se seveda strinja s Sabo in trdi, da bi morali globlje preučiti prav vprašanje samodopadljivosti, če bi hoteli odkriti razloge za nepristnost sodobne poezije. In na to vprašanje se navezuje tudi recenzija Mariuccie Coretti v tretjem delu revije. V njej obravnava knjigo Bruna Maierja Dimenzija Trst in se odločno opredeljuje za Mai-erjevo tezo, ki pravi, da se tržaška književnost razlikuje od ostale italijanske prav zaradi pristnosti in odkritosti, ali, še drugače rečeno, zaradi pomanjkanja samodopadljivosti, ki pa je, kot vse kaže, glavni vir akademizma, za katerim že dolga desetletja boleha italijanska književnost.
Skoraj mimogrede smo torej omenili še eno povezavo med prispevki revije in naj v tej zvezi še enkrat opozorimo na jasnost stališča, ki sta ga urednika Bralnega pulta zavzela do problemov sodobne književnosti, in na doslednost, s katero to stališče uveljavljata pri izbiri prispevkov. Ni dvoma, da je prav v tem največja kulturna zasluga tržaške revije. Tembolj nam je zaradi tega žal, da se ne moremo pomuditi pri vseh posameznih prispevkih, saj bi v vseh našli dragocene kamenčke mozaika, ki ga Tino
Sangiglio in Mariuccia Coretti tako potrpežljivo in vztrajno sestavljata.
Preden zaključimo pa si ne moremo kaj, da bi ne omenili vsaj še povest 11 sogno di Cos-tantino (Konstantinove sanje) Elia Bartolinija, ki nam na svojstven in docela pristen način nudi priložnost, da se seznanimo z najbolj poetičnim aspektom sodobne avantgarde, in prispevek Claudia Toscanija La distanza da Freud (Oddaljenost od Freuda), v katerem se avtor s konstruktivno objektivnostjo loteva vprašanja odnosov med Freudom in sodobno književnostjo in skuša določiti poetične omejitve, ki jih Freudove psihoanalitične teorije nujno imajo, kadar se v književnosti spremenijo v onirične sanje ali v tolmačenje čustvenih konfliktov. Oba ta prispevka sta zelo aktualna. Vsak s svoje strani namreč osvetljuje edino možnost, ki jo ima sodobna književnost, da se izvleče iz slepe ulice nepoetičnega racionalizma, v katero je, če seveda izvzamemo nekaj častnih izjem, zašla v tem stoletju v trenutku, ko je s futurističnim gibanjem obrnila hrbet čustvenosti in priviligirala dozdevnost na račun domišljije.
Tudi ta druga številka Bralnega pulta je torej vredna vse naše pozornosti in toplo jo priporočamo vsem tistim, ki se poklicno ukvarjajo s književnostjo, a tudi vsem tistim, ki bi se kot navadni bralci radi pravilno orientirali v iskanju zanesljivih poetičnih vrednot.
JOSIP TAVČAR
Svetovno prvenstvo v alpskih smučarskih disciplinah v Vailu	Italijanski nogometni pokal
Danes kolajne v ženski kombinaciji Dva uspeha v gosteh
VAIL — Nocoj (po našem času) bodo v Coloradu podelili prve kolajne smučarskega SP in sicer v ženski kombinaciji. Odločal bo smuk in iz najboljšega izhodiščnega položaja startata Vreni Schneider (Švi.) in domačinka Tamara McKinney, ki ima v tej panogi blestečo tradicijo, čeprav je brez dvoma v padajoči paraboli svoje kariere. V borbi za eno od kolajn bi utegnila biti tudi Mateja Svet, ki je bila v slalomu tretja.
Junaki včerajšnjega dneva so bili vsekakor smukači, ki so se spuščali po nevarni progi v Beaver Creeku.
Bilo je nekaj padcev, največ senzacije pa je povzročila nezgoda Pirmina »Velikega«. Po skoku na umetni grbi je Zurbriggen nerodno padel in se kakih 200 m divje kotalil po progi. Kazalo je že zelo hudo, baje pa švicarski as ni utrpel omembe vrednih poškodb.
Padec Švicarja je sprožil nove proteste zaradi nevarnosti na nekaterih delih proge in organizatorji so končno sprejeli prve ukrepe. Pred vhodom na znano »Stezo kače klopotače« bodo postavili dve vrati z namenom, da bi se osnovna brzina smučarjev zmanjšala.
K včerajšnjim padcem je v precejšnji meri vplival močan veter, vodstvo švicarske reprezentance pa je napovedalo, da bo vložilo tožbo proti odgovornim za progo zaradi povzročitve telesnih poškodb smučarjem. V »klub protestantov« se je intenzivno vključil tudi Helmut Girardelli, oče Marca.
Med poskusnimi vožnjami za smuk je dosegel Italijan Mair tretji najboljši čas, po nasvetu tehničnega vodstva pa so Italijani vozili previdneje.
Medtem so zabeležili kar 85 prijav za moški slalom, ki bo zadnji dan pr-
venstva. Ob takem številu je skoraj neizbežno, da se bo zaradi izvedbe prve vožnje močno zakasnil začetek druge, ki bo odločal o kolajnah. V resno »obdelavo« bi moralo priti prvih 40 smučarjev na lestvici FIS. Ti bi imeli na voljo navadne pogoje za svoj nastop, ostali pa bi izvedli neke vrste simboličen nastop na ločenem tekmovanju, ki bi ne obremenjeval urnikov in predvsem televizijskih sporedov.
Kot vedno na podobnih prireditvah v ZDA, so se kot edini pravi amaterji izkazali organizatorji. Močno je na primer zaškripalo pri kompjuterski obdelavi rezultatov ženskega slaloma, ki so bili objavljeni z dveurno zamudo.
»Azzurri« za SP v Lahtiju
MILAN — Tehnično vodstvo italijanske zveze zimskih športov je sporočilo imena tekačev in tekačic, ki se bodo čez dva tedna udeležili SP v klasičnih panogah v Lahtiju na Finskem.
Moško vrsto bosta vodila svetovna prvaka Da Zolt in Albarello, sestavljali pa jo bodo še Ploner, Vanzetta, Barco, Polvara, Saurer, Fauner in Runggaldi-er. V ženski sestavi so Karnijka Manu-ela Di Centa, Stefania Belmondo, Gui-dina Del Sasso, Gabriella Carrel, Klara Angerer in E lena Desideri.
Na sliki (AP): Marc Girardelli je glavni favorit za zmago na jutrišnjem kombinacijskem smuku.
ATALANTA - SAMPDORIA 2:3 (0:0)
BERGAMO — Domača Atalanta v pokalni tekmi ni pokazala tiste živahnosti, ki ji je lastna med prvenstvom. Tekmo proti Sampdorii je trener Mon-donico izkoristil za preverjanje novih shem za nadaljevanje prvenstva.
Atalanta je res prva prišla v vodstvo (v 52. min. Fortunato), kot v nedeljo proti Interju pa nasprotniku podarila avtogol (Stromberg v 55.). Vialli je najprej iz 11-metrovke in nato iz igre dvakrat zadel, dve minuti pred koncem pa je Pasciullo postavil končni rezultat 3:2 za Sampdorio.
PIŠA - NAPOLI	0:2 (0:1)
PIŠA — Povratek Maradone v neapeljske aktivne vrste je prinesel uspehe tudi v pokalni tekmi proti sicer šibkejši Piši. Po dopadljivi igri sta se razživela najprej Carnevale, ki je vodstvo dosegel v 37. minuti, in nato še Maradona, ki je v 68. minuti postavil končni rezultat.
Ugodno gostovanje odpira Napoliju pot do finala, ki že sedaj izgleda rezerviran tudi genovski Sampdorii.
Disciplinski ukrepi
MILAN — V zvezi z zadnjimi dogodki na nogometnih igriščih je disciplinska komisija zveze izrekla naslednje kazni: v A ligi bo za dve koli počival Battistini (Fiorentina) za eno pa Giannini (Roma), Baggio in Bosco (Fiorentina), Bortolazzi (Verona), Gre-gucci in Marino (Lazio), Baroni (Lec-ce), Ciarlantini (Pescara), Ferri (Inter), Jožic (Cesena), Luppi (Bologna), Mac-coppi (Como), Tonini (Piša) in Žago (Torino). V B ligi so bili za eno kolo izključeni Chiodini in Argentesi (Brescia), Carrera (Bari), Ferroni (Genoa),
Garlini (Ancona), Mariotto (Reggina), Padovano in Urban (Cosenza).
Trener Pescare Galeone je dobil opomin, ker je ob zadetkih svoje ekipe dvakrat stopil na igrišče. Za izgrede med tekmo za italijanski pokal bo Lazio plačal globo 20 milijonov.
Torino in Parma polfinalista
VIAREGGIO — Enajstmetrovke so odločile včerajšnji polfinalni tekmi mladinskega nogometnega turnirja v Viareggiu. Najprej je Torino s 5:3 premagal Deportivo, Parma s 3:1 pa Na-poli. Torino in Parma se bosta za vstop v finale borila 4. februarja. Danes bosta na sporedu polfinalni tekmi Inter - Lazio in Stuttgart - Roma.
Francija bo naskakovala SP
ZURICH — Francija je predložila mednarodni nogometni zvezi uradno kandidaturo za organizacijo nogometnega SP za leto 1998. K prošnji za podelitev organizacije sta bili priloženi tudi izjavi predsednika republike Mitteranda in pariškega župana Chiraca. Oba politika se v izjavah obvezujeta za pomoč organizaciji.
Dodan je bil tudi emotivni moment. Pariz je namreč rodno mesto Julesa Ri-meta, pobudnika prvih SP v nogometu. Pred Francijo je za organizacijo že zaprosila Švica.
Malines - PSV Eindhoven 3:0
MALINES — V prvi tekmi za evropski nogometni superpokal je belgijski Malines pred samo 5 tisoč gledalci dokaj presenetljivo premagal evropske prvake Eindhovna. Gole so dosegli Bosman v 17. in 50. min. ter De VVilde v 18. min. Povratno srečanje bo čez teden dni na Nizozemskem.
V košarkarskem pokalu prvakov
Vse težje za Jugoplastiko
Konec tedna za Davisov pokal
Tudi Italija in Jugoslavija
LIMOGES - JUGOPLASTIKA 95:93
(47:47)
JUGOPLASTIKA: Sretenovič 25, Pera-sovič 2, Pavičevič 4, Kukoč 12, Sobin 22, Tabak 2, Ivanovič 13, Radja 13.
LIMOGES — Splitska Jugoplastika ima itak malo možnosti za uvrstitev v finalni del, v katerem bodo igrala štiri prvouvrščena moštva, zato je toliko bolj škoda za sinočnji poraz v gostehpri Li-mogesu. Zmaga v gosteh bi bila namreč v tem trenutku toliko bolj dragocena, ker mora nadoknaditi spodrsljaj z domačih tal proti Makabiju. Vse sicer še ni izgubljeno, saj do konca kvalifikacijskega dela manjka še šest srečanj, vendar je jasno, da bo odslej vsak spodrsljaj vse teže nadoknaditi.
V pokalu prvakov bodo danes odigrali še 3 tekme 8. kola, in sicer Barcelona -Makabi, Nashua - Aris in Scavolini -CSKA. Scavolini si seveda poraza ne sme privoščiti. V prvih šestih kolih so Sovjeti nizali poraz za porazom, v 7. kolu pa so v gosteh pri Limogesu zabeležili svoj prvi uspeh in vse kaže, da so premagali hudo krizo, še zlasti sedaj, ko jih vodi nekdanji as Sergej Bjelov.
KORAČEV POKAL
SKUPINA A
Partizan - Estudlantes	102:93 (60:45)
Divarese - Assubel	103:80 (50:43)
LESTVICA: Partizan 12, Divarese 6, Assubel 4, Estudiantes 2.
SKUPINA B
01ympiakos - Zadar	66:77	(37:38)
Hapoel - Badalona	77:82	(34:44)
LESTVICA: Zadar 10, Badalona 8, Hapoel 4, 01ympiakos 2.
SKUPINA C
Philips - Malines	93:72	(47:37)
Zaragoza - C. zvezda	97:61 (53:39)
LESTVICA: Philips 12, Crvena zvezda in Zaragoza 6, Malines 2.
SKUPINA D
Orthez - Stroitel	91:90	(45:46)
Vismara - Direktbank 107:78 (52:40)
LESTVICA: Vismara 10, Stroitel 8, Orthez 6, Direktbank 0.
SPORED POLFINALA (15. in 22. 2.): Zadar - Partizan, Philips - Vismara.
POKAL POKALNIH PRVAKINJ
NOVOSIBIRSK — V 7. kolu polfinalne skupine pokala pokalnih prvakinj je Pri-migi iz Vicenze s 93:67 (44:27) premagal Dinamo Novosibirsk.
POKAL LILIANA RONCHETTI
SOFIJA — V zadnjem srečanju kvalifikacijske B skupine Pokala Liliana Ron-chetti so košarkašice Iskre Delte Ježica z 89:82 (46:49) premagale peterko Kremi-kovci in se uvrstile v polfinale. V polfinale-se je uvrstil tudi Enichem, ki je v zadnji kvalifikacijski tekmi skupine D s 86:74 (43:29) odpravil Sparto iz Prage.
Osmine finala teniškega pokala Davis bodo od petka do nedelje zaposlile celo vrsto vrhunskih igralcev.
Lanski zmagovalec pokala, ZRN, bo imela izredno lahko delo proti Indoneziji in isto bi moralo veljati tudi za Jugoslavijo, ki bo v Beogradu igrala proti Danski s svojimi najboljšimi močmi.
Italija bo nastopila v Malmoju proti Švedski, ki bo igrala brez VVilandra in Edberga. Italijanski kapetan Panatta je celo zmeren optimist, čeprav priznava, da so Švedi na papirju vsekakor boljši.
Ostale pare bodo sestavljale ZDA in Paragvaj, Avstrija in Avstralija, CSSR in SZ, Izrael in Francija ter Španija in Mehika.
V raznih srečanjih so napovedani nastopi Beckerja, Agassija, Mecirja, Česnokova in Casha.
Gelindo Bordin mora počivati
VERONA — Olimpijski prvak v maratonu Bordin se ne bo udeležil nedeljskega tekmovanja v krosu v Albufeiri na Portugalskem. Ugotovili so mu lažjo poškodbo na tetivah in . predvidevajo, da ne bo mogel tekmovati vse do aprila.
Oorganizatorji »Ski tour 3« v težavah
TRBIŽ — Izvedba mednarodnega smučarskega teka »Ski tour 3« je v dvomu zaradi pomanjkanja snega. Start bi moral biti 19. t. m. v Kranjski gori, od koder naj bi tekmovalci krenili čez jugoslovansko-italijansko mejo do Belopeških jezer. Cilj je v Avstriji. Lani so našteli kar 1200 udeležencev, tako v moški kot v ženski konkurenci pa so se uveljavili jugoslovanski tekmovalci.
»Ski tour 3« sodi v okvir štirih manifestacij, veljavnih za pokal »Alpen Adria Loppet«. Predvidene so tekme na Koroškem, v naši deželi (Carnia interski, 12. t. m.) in v Sloveniji (maraton na Pokljuki).
V	vrsti za vstopnice »mundiala«
RIM — Včeraj je bančni zavod Banca Nazionale del Lavoro začel predprodajo vstopnic za tekme SP 1990. Izvzeti sta bili otvortivena in finalna tekma.
V	mestih, ki bodo gostila tekme, so se pred okenci BNL ustvarile tudi daljše vrste najbolj gorečih. Tako se je napri-mer zgodilo v Vidmu, medtem ko so v Trstu prodali le nekaj desetin serij vstopnic.
Vsakdo lahko odkupi le štiri serije vstopnic. Po prvem
dnevu predprodaje so oddali že 17 tisoč serij.
FIFA odločila v korist Alžirije
ZURICH — Mednarodna nogometna zveza je dodelila Alžiriji neodigrano tekmo proti Libiji. Srečanja, ki bi moralo biti v Tripolisu 20. 1., Libijci niso mogli organizirati, ker so se v vojaško naelektrenem ozračju bali za varnost.
15. februarja Inter proti Sovjetski zvezi
MOSKVA — Danes bo v Italijo prispela sovjetska nogometna reprezentanca, ki se bo na pripravah zadržala do 19. t. m. februarja. Odigrala bo nekaj prijateljskih tekem, srečala pa se bo tudi z Interjem v Milanu (15. t. m.).
V Atenah sredozemske igre 1991
ATENE — Enajsta izvedba sredozemskih iger bo v Atenah, in sicer od 28. junija do 12. julija 1991. Tako je včeraj sporočil organizacijski odbor, ki je še pojasnil, ki je še pojasnil, da se bodo tekmovalci pomerili v 23 panogah.
Leonard - Hearns v Las Vegasu
NEW YORK — Predsinočnjim so podpisali dogovor o srečanju za svetovni naslov v supersrednji boksarski kategoriji (WBC) med Leonardom in Hearnsom. Dvoboj bo 12. junija letos v Las Vegasu. Leonard bo prejel 13 milijonov dolarjev, Hearns dva manj.
Ob naših nogometnih igriščih vse manj navijaških strasti in kampanilizma
Tudi ob derbijih med našimi ekipami ni več nekdanjega vzdušja
Lepo sončno vreme nas je v nedeljo zvabilo na Padriče, kjer je bil jubilejni derbi med Gajo in Primorcem (20. prvenstveni). Gledalcev ni bilo mnogo, če jih primerjamo s tistimi, ki smo jih našteli na prvih derbijih, in ne govorimo o dalj-nji preteklosti (ekipi sta se prvič srečali v sezoni 74/75). V sezoni 76/77 jih je na primer okrog trebenskega pravokotnika bilo kar 600. Tudi transparentov in zastav, ki niso manjkale v prvih derbijih, tokrat nismo opazili. Navijači so seveda živahno spremljali derbi, žal pa je močan veter utišal njihovo bodrenje. Med eno in drugo akcijo smo izkoristili priložnost, da smo poklepetali z nekaterimi navijači. Razgovor se je v glavnem sukal ob ugotovitvi, da ob tem derbiju ne vlada več tisto napeto vzdušje, ki je poživilo ozračje na vzhodnokraški planoti. Zato smo ob
Disciplinski ukrepi
Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je zaradi 4. opomina za eno kolo izključila Rodolfa Puriča (Kras), dve koli pa bo počival Mario Roiaz (Primorje), in sicer zaradi izključitve in četrtega opomina.
Danes S. Marco - Čelik
V Vižovljah se danes obeta zanimivo prijateljsko nogometno srečanje. Pomerila se namreč bosta S. Marco iz Sesljana in jugoslovanski prvoligaš Čelik.
robu igrišča poiskali med gledalci nekatere, ki so bili med protagonisti prvih derbijev in jih vprašali, zakaj ni več takega zanimanja in če je rezultat nedej-skega derbija pravičen.
Ludvik Gregor! (bivši odbornik Gaje); »Danes ni več tistega vzdušja predvsem zato, ker je v ekipah vedno manj domačih igralcev. Nekdaj so bili derbiji bolj domači, oz. vaški. Zato je vsa vas čutila ta dvoboj, saj so že priprave za derbi prevzele vse vaščane. Mnogi, ki se niso zanimali za nogomet in niso hodili na tekme, na derbiju niso manjkali. V nedeljskem spopadu je Gaja v prvem polčasu ustvarila več priložnosti, vendar jih ni znala izkoristiti. V drugem polčasu, ko je burja pihala Trebencem v hrbet, so slednji prednost izkoristili in povedli z lepim golom. Še preden se je veselje v trebenskem taboru poleglo pa je Gaja remizirala, in to povsem zasluženo.«
Bruno Kralj (bivši odbornik Primorca): »Nekdaj so ta derbi spremljale velike priprave. Sodelovali so praktično vsi vaščani, ker sta bili obe ekipi sestavljeni izključno od domačih igralcev. Danes, čeprav nas je nekaj manj, so tudi drugi vzroki, ki so nekoliko oddaljili ljudi ne samo od derbija, temveč na splošno od našega nogometa. Zato ni več tistega začetnega navdušenja. Ljudje imajo mnogo drugih razvedril in zato so se razpršili. To je pač davek modernizaciji. Glede nedeljskega derbija pa tole: remi je pravično plačilo za nogometaše, ki so se trudili v prahu, ki ga je dvigal močan veter.«
Darko Grgič (bivši odbornik Gaje): »Priprave za ta derbi so bile nekdaj edinstvene, saj so bili pri tem zainteresirani vsi vaščani. To je bilo razumljivo in normalno, ker je bil nastop nogometne ekipe vaški dogodek. Takrat so ekipe sestavljali domači igralci in zato je bilo zanimanje mnogo večje od današnjega. Zastav, trobent, bobnov in transparentov ni manjkalo. V spominu sta mi posebej ostala dva derbija, in sicer prvi (74/75), ki se je končal pri neodločenem izidu 3:3 (takrat smo se nekoliko pošalili s Tre-benci in spustili na igrišče celo mačke), ter 6., napeti derbi, ko je Gaja prvič premagala Primorec, in to v Trebčah (2:3): pet minut pred koncem so Trebenci še vodili z 2:1, nato je izenačil Viviani, tik pred končnim žvižgom pa je do odločilnega zadetka prišel Iztok Grgič. Remi na nedeljskem derbiju se mi zdi pravilno plačilo za prikazano igro obeh ekip.«
Aldo Kralj (bivši trener Primorca in Gaje): »Derbiji so bili bolj privlačni in napeti, ker je bilo v ekipah več domačinov, sedaj jih praktično imenujemo derbije le na papirju, ker je dovolj,, da pogledamo sestavo moštev. Nekdaj so se prirave za ta vzhodnokraški spopad začele že mnogo pred napovedanim datumom. Vaški kampanilizem je takrat prevladoval nad športnim duhom. Modernizacija. je pač naredila svoje. Danes se mladi bolj poznajo in tudi razumejo, saj je prijateljstvo zelo razširjeno. Zato je razumljivo, da tega prijateljstva ne more skaziti nogometno igrišče. Ni čudno torej, če danes po tekmi vidimo ob isti
mizi nogometaše, ki so si bili na igrišču nasproti. Tega nekdaj ni bilo. Prav zato mislim, da bo prej ali slej prav to prijateljstvo pripomoglo, da bo prišlo do združevanja med našimi ekipami, kar je po mojem najbolj logično in tudi koristno. Glede tega zadnjega derbija lahko
dodam, da je bil lep in zanimiv ter na trenutke tudi privlačen. Rezultat se m1 zdi povsem pravičen.«
BRUNO RUPEL
Na sliki (foto Mario Magajna): trenutek z nedavnega srečanja Gaja - Roma-
na.
Na nedeljskih tekmovanjih v slalomu na deželni ravni
Spodbuden napredek naših smučarjev in smučark
W v
,v, --	-■	<Z"'	-.
Končno so se v nedeljo začela smučarska tekmovanja na deželni ravni, na katerih nastopajo tudi zamejski smučarji in smučarke. Naraščajniki, naraščajnice ter dečki in deklice so se pomerili v slalomu v Forni di Sopra, baby sprint in miški ter miške pa v isti disciplini na Piancavallu. V obeh krajih so bile proge zahtevne, a leden umetni sneg je samo še otežil delo atletov. Tako ni čudno, če jih je kar polovica morala odstopiti ali pa so bili dikvalificirani. Ista usoda je doletela tudi naše smučarje in smučarke, ki so pokazali dokajšen napredek v primerjavi z lanskim letom, vendar so v posameznih primerih, kljub dobri vožnji, imeli res smolo in jim je napaka zaustavila pot do cilja.
Najboljši rezultat je dosegla Brežan-ka in zamejska smučarka prvakinja Frančiška Rapotec, ki je na deželni ravni zasedla odlično 5. mesto med naraščajnicami-deklicami, s čimer je bila 2. med Tržačankami. S tem je potrdila lanskoletne dobre rezultate in dokazala, da ima dokajšnjo možnost za visoke uvrstitve tudi letos. Četrto mesto, vendar na okrajni ravni, je v
kategoriji baby sprint dosegla Karin Mezgec (SPDT-MZSTE Hobles), kar je še posebej razveseljivo, saj je to bil njen krstni nastop na zveznih tekmovanjih.
Na stopnički niže, na še vedno dobrem 5. in 6. mestu, sta se uvrstili Fjo-
na Mezgec v kategoriji baby sprint in pa Jasmina Štrekelj v kategoriji mišk.
Med fanti so bili rezultati slabši in najboljšo uvrstitev je dosegel Kristjan Volpi (Brdina-MZSTE Hobles), ki je bil 11. na deželni in 5. na pokrajinski ravni.
Kljub številnim odstopom lahko nedeljska tekmovanja pozitivno ocenimo, saj so pokazala, da naši smučarji in smučarke lahko posegajo tudi po najvišjih mestih v deželi. V nedeljo bodo preizkušnje v veleslalomu, tako da bi rezultati morali biti še boljši.
Rezultati (v oklepaju pokrajinska lestvica):
Baby sprint: 4. (4.) K. Mezgec; 5. (5.) F. Mezgec (obe SPDT-MZSTE Hobles).
Miške: 6. (4.) J. Štrekelj (Brdina-MZSTE Hobles).
Miški: 20. (7.) M. Babich; 25. (8.) P. Furlan (oba SPDT-MZSTE Hobles).
Naraščajniki-dečki: 11. (5.) K. Volpi (Brdina-MZSTE Hobles); 19. (7.) R. Renčelj (Devin); 50. (10.) E. Tence (Mladina-MZSTE Hobles); 56. (13.)A. Zacchigna; 57. (14.) D. Toscano (oba Devin- MZSTE Hobles).
Naraščajnice-deklice: 5. (2.) F. Rapotec (Breg); 50. (15.) L. Prašelj (Mladina).
Odstopilo ali diskvalificiranih je bilo skupno 10 smučarjev in smučark.
(K. G.)
Na sliki: Frančiška Rapotec.
Občni zbor S K Lokve
Z veliko vnemo v nove načrte
V soboto so se na Lokvah sestali člani Smučarskega kluba Lokve na svojem rednem občnem zboru. Klub, ki je obenem najstarejši v občini Nova Gorica, je v minulih sezonah bil izredno aktiven tako na področju množičnosti kot tudi v tekmovalnem smislu. Zadnji dve sezoni je zaradi izredno slabe zime "stagniral". Na zboru so sklenili, da se ponovno z vnemo lotijo novih programov in načrtov, čeprav jim tudi letošnja zima ni v spodbudo.
Med letošnjimi pobudami bi omenili - seveda kolikor bodo snežne razmere ugodne - Lokvarski tek, Iztokov pokal v veleslalomu in sodelovanje v akciji XXIII. Pohoda po smučinah IX. korpusa, ki bo na Lokvah 26. t. m. V programu imajo tudi izvedbo enega dela delavsko-športnih iger v veleslalomu in tekih, to skupno s SK Gorica.
Zbor je tudi zavrnil govorice o združitvi s SK Gorica. Enotni so si bili, naj bi klub, v katerega se je vključilo lepo število domačinov, slonel na tesni povezavi s turističnim društvom Lokve.
Na koncu zbora so izvolili novo vodstvo. Klub bo v naslednjem mandatnem obdobju vodil Branko Skok, upajmo v lepšo in perspektivnejšo bodočnost. (Rajmund Kolenc)
Prizora s Trofeje Jadran v minibasketu
V nedeljo je bilo na stadionu »1. maj« v Trstu na sporedu tretje kolo Trofeje Jadran v minibasketu za letnike 1979, 1977 ln mlajše. Kontovel in Don Bosco sta še vedno nepremagana, na levi pa vidimo prizor s tekme med Borom in Bregom, na kateri so gladko slavili borovci. Don Bosco (slika levo) pa je pregazil Polet, čeprav so košarkarji
slednjega pokazali dokajšnjo požrtvovalnost.
Porazi na kegljiščih in pod koši
Obe primorski prvoligaški kegljaški ekipi sta se morali konec prejšnjega tedna sprijazniti s porazi. Tako kegljači ajdovske Tekstine kot kegljačice Gorice so se z gostovanj vrnili praznih rok. Le dekleta iz Nove Gorice bi lahko dosegla kaj več, saj so srečanje z Jedinstvom izgubile samo s 5 keglji razlike. Prepričljivo pa so izgubile s Tekstilcem in tudi Ajdovci v srečanjih z Zanatlijo in Kanditom niso imeli nikakršnih možnosti.
Košarkarji Postojne so odigrali verjetno odločilno srečanje za sam vrh v tekmovanju slovenske lige. Toda v Ljubljani jih je tekmec Slovan zanesljivo premagali z rezultatom 84:66. Napredek so pokazali novogoriški košarkarji, ki so na gostovanju pri Iliriji sicer izgubili, vendar le z dvema točkama razlike.
Koprska atletinja Leonida Smerdu je postala državna prvakinja v teku na
60 metrov v dvorani. S časom 7"58 je postavila tudi slovenski dvoranski rekord. Medaljo je osvojil tudi Borut Bilač, ki je bil s 766 cm tretji v skoku v daljavo.
Aljoša Grosar se ni uspel uvrstiti na zaključni turnir šahovskega prvenstva Jugoslavije. V zelo močni konkurenci 45 šahistov (med temi je bilo 6 velemojstrov) je novogoriški mednarodpi mojster odlično začel polfinalni turnir v Kladovu, potem pa popustil in 6 osvojenih točk je bilo premalo. Grosar je medtem že na mednarodnem Pirčevem memorialu v Mariboru.
Organizatorji tradicionalnega Trnovskega maratona v smučarskih tekih upajo, da bo do 12. februarja, ko bo prireditev na sporedu, vendarle zapadel sneg. Zato v Črnem vrhu nad Idrijo hitijo s pripravami in pričakujejo množičen odziv tekačev iz Slovenije in zamejstva. (DK)
Program letošnjih aktivnosti primorskih šahistov
Gojiti stike z našo deželo
Primorska šahovska zveza - Koper združuje v 9 šahovskih društvih okrog 850 registriranih šahistov, pred katerimi je tudi letos pester program tekmovanj, srečanj in drugih aktivnosti. Člani izvršnega odbora PŠZ, ki so pred kratkim oblikovali letošnji program, so posebno skrb namenili pionirskemu, mladinskemu in ženskemu šahu ter tradicionalnim prijateljskim stikom s šahisti sosednje Furlanije-Julijske krajine in avstrijske Koroške, v zadnjih letih pa tudi s šahisti Porabja (Madžarska). Šahovska zveza in društva pa si bodo prizadevala, da bodo tekmovanja in srečanja dobro pripravljena in množična ter tako prispevala h kvalitetnemu dvigu primorskega šaha.
Letošnje člansko prvenstvo posameznikov Primorske, ki bo odigrano v dveh delih, bo od 26. do 28. maja v Idriji in od 9. do 11. junija v Novi Gorici. Deseto tradicionalno srečanje moštev Pirana, Nove Gorice, Tolmina, ZSŠDI - Trst, SŠZ Celovec in Monoštra (Madžarska) bo 21. maja v Celovcu. Prijateljski šahovski dvoboj na 40 šahovnicah med Primorsko
šahovsko zvezo in Furlanijo-Julijsko krajino bo 9. aprila v Gorici (Italija), povratno srečanje pa 18. junija letos v Novi Gorici. (Silvo Kovač)
SMUČARSKI KLUB BRDINA priredi v nedeljo, 12. februarja, smučarski izlet v Flachau (Asirija). Vpisovanje na sedežu (Proseška ulica 131, Opčine) ob torkih in četrtkih od 19. do 21. ure. Vabljeni ljubitelji smučanja!
SMUČARSKI KLUB BRDINA vabi člane in tekmovalce, da se udeležijo Pokala treh dežel, ki bo na Kobli 12. 2. Vse informacije na sedežu društva.
JACHT CLUB ČUPA -
JADRALNI CLUB ČUPA obvešča člane, da bo 17. REDNI OBČNI ZBOR društva jutri, 3. februarja, ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v sejni dvorani osnovne šole Josip Jurčič v Devinu. Vabljeni!
Shinkai Karate Club prisoten na raznih seminarjih in tekmovanjih
Karate v zamejstvu vse bolj kvaliteten
Shikai Karate Club je bil v zadnjih tednih prisoten na raznih seminarjih in tekmovanjih. V kratkem načrtuje sodelovanje še na drugih tekmah in treningih: naj naštejemo tu le poglavitne: 11. februarja bo deželno tekmovanje v Spilimbergu; 24., 25. in 26. februarja bo seminar karateja v organizaciji JSJ z japonskimi učitelji; marca meseca bo turnir v Postojni in tekmovanje v organizaciji društva samega.
Sedaj pa se povrnemo na že opravljena gostovanja kluba. 20., 21. in 22. januarja je bil v Kranju seminar v organizaciji KK Kranj. Vodje seminarja sta bila evropska prvaka, člana britanske tekmovalne ekipe Wayne Oto in Terry Daly. Reprezentanca našega kluba, gost seminarja, se je treninga aktivno udeležila ter tako spoznala visoko agonistične oprijeme karateja. V glavnem je bil slednji trening v spa-ringu, v pospeševanju hitrosti tehnik ter v izvajanju raznovrstnih kombinacij tehnik.

Tipično tradicionalni trening v stilu Shotokan pa se je iztekel med 27. in 29. januarjem v Radovljici. Svetovno znan karate mojster Vladimir Jorga, črn pas. 7. dan je zelo jasno podajal razlage tehnik in njihovega izvajanja. Udeleženci seminarja so bili iz raznih klubov Slovenije, prisotni pa so bili še člani slovenskega karate kluba iz Avstrije in pa člani karate kluba iz Zgonika.
V soboto pa je bil po treningu še demonstracijski turnir v izvajanju kat in v kumiteju. Nastopali so tudi člani našega kluba_ ter zasedli 4. mesto v moški borbi (Ž. Pogačnik) ter 1. mesto v ženskem izvajanju kat (R. Maiano). Po treningu so se člani slovenskih klubov iz treh držav (Jugoslavije, Avstrije in Italije) domenili, da bodo gojili stike, se med seboj informirali o možnostih sodelovanja na tekmah in pa da bodo v prihodnje izvedli načrt karate turnirja Alpe-Jadran. (r. m.)
Na sliki: »Duša« zamejskega karateja Sergij Štoka.
Pustni ponedeljek SPDT
Po dolgi tradiciji za mlade in... mlajše
»Pustni ponedeljek SPDT« obstaja... odkar obstaja SPDT - ali skoraj. To je že celo vrsto let. To je pravzaprav tradicionalna ponedeljkova pustna ma-difestacija ne samo naših planincev, temveč tudi prijateljev in znancev tega društva in pač tistih, ki se že eta ob pustnih ponedeljkih podajajo v Dijaški dom v Trstu ter se tam za nekaj ur prepustijo pustnemu vrvežu.
Tradicionalno ponedeljkovo »pla-dinsko« pustno srečanje se bo 6. t. m. zvečer začelo ob 20.30, zaključilo pa nckaj ur kasneje. Letos pa bo »Pustni Ponedeljek SPDT«, ki ga tudi tokrat PDreja Mladinski odbor SPDT pod °dstvom dinamičnega Borisa Paolija,
) e Posebno pester. Osrednja točka bo ndr0 Merku Show«, ki je ni treba Posebej opisovati. Priljubljeni zamej-kabaretnik bo predstavil svoj pro-Uram, ki je sestavljen iz raznih imita-Pskih točk, pa tudi marsičesa druge-yQ' kar je seveda skrivnost.
Poleg tega bo seveda ples za mlade in... mlajše, loterija za vse, tekmovanje v plesu in še marsikaj zanimivega. Za jedačo in pijačo bo preskrblje-jo, tako da se napoveduje res prijeten pustni večer.
Izlet na Štjak popolnoma uspel
Nedeljski zimski sprehod SPDT na 521m visoki Štjak je vsestransko popolnoma uspel. Temu je, pripomoglo čudivito, pravo spomladansko vreme, pa tudi lepo izbrani cilj. Štjak je prijeten hrib na meji med tipičnim Krasom in Vipavsko dolino, hoje pa je bilo skupno približno tri ure. Izleta se je z avtomobili skupno udeležilo trideset planincev, ki so bili nad njim zadovoljni. Posrečen pa je bil predvsem urnik tega sprehoda: zbirališče je bilo namreč ob 13.30, kar pomeni, da je bil izlet poldnevni, saj je bil povratek ob mraku. Izlet je vodil odbornik SPDT Franc Armani.
Predavateljska sezona SPDT
Nadaljuje se tudi predavateljska sezona SPDT. V okiru Dneva slovenske kulture bo tudi mesečno planin-
Andro Merku v eni od svojih najpopularnejših imitacij: nogometaša Napolija Maradone
sko predavaje pač bolj v skladu z zahtevami te slavnosti in pač nekoliko drugačno od ostalih. V četrtek, 16. t. m., bo namreč v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2. nad.)
ob 20.30 predstavitev knjige - zbornika najboljših ali najbolj značilnih slovenskih člankov o alpinizmu z naslovom »Naša alpinistična misel«. Knjiga je izšla pred kratkim v založbi revije Alpinističnih novic, in je žela izreden uspeh. Ob tej priliki je odbor SPDT povabil glavnega urednika tega zbornika dr. Franceta Malešiča, ki bo pač o knjigi spregovoril, nakar bo na sporedu branje nekaterih odlomkov. Večer bo vsekakor zanimiv, saj je govor o idejnosti v našem planinstvu in alpinizmu pravzaprav nujen, saj mora razmah našega ekstremna planinarjenja rasti skupno z njegovim idejnim pristopom.
V marcu (v četrtek, 16.) pa bo vodja odprave na himalajski osemtisočak Čo Oju Roman Robas predaval o tem nedavnem uspehu jugoslovanskega alpinizma, saj so naši plezalci osvojili vrh po popolnoma novi prvenstveni smeri.
Spet: snega še ni...
Smučarski tečaj SPDT odpade tudi to nedeljo, saj ni o snegu v bližnjih smučiščih ne duha ne sluha. Interesenti in tečajniki lahko dobijo zadnje informacije pri načelniku smučarske-
ga odseka SPDT Devanu Cesarju (tel. 911433).
Pestro delovanje Alpinističnega odseka SPDT
V petek je bil na sedežu Alpinističnega odseka (Ul: Carducci 8) redni sestanek naših alpinistov, ki je bi povezan s predavanjem mladega Erika Švaba, ki je prikazal svoje diapozitive s plezanje v plezalnih vrtcih v okolici Trsta, na Ortlešu, Grassgloc-knerju, Mont Blancu in še od marsikje. Naslednje srečanje plezalcev SPDT bo v petek, 10. t. m., ob 20.30 sestanek pa bo med drugim tokrat popestril zamejski alpinist Lenart Vidali, ki bo prikazal diapozitive s saharskega Hoggarja v Alžiriji in s plezanje v Atlasu.
Kaj pa mladinci SPDT?
Redni sestanki članov Mladinskega odbora SPDT so ob petkih ob 20.30 na sedežu v UL Carducci 8. Vabljeni so vsi, ki jih to delovanje zanima. Mladinci namreč v kratkem pripravljajo vrsto zanimivih akcij, o katerih bomo še poročali.
Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 1.500,- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000.- din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000 - din, upokojenci mesečno 25'000,- din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000,- din, letno 240.000 - din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
M.	dnevnik
2.	februarja 1989
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270
GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch

član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
Nekajurna dogodivščina se je končala brez posledic za potnike
Obupani izseljenec nikaragujskega porekla preusmeril kolumbijsko letalo s 122 potniki
SAN JOSE (KOSTARIKA) — Neznanec je predvčerajšnjim preusmeril potniško letalo boeing 727 kolumbijske letalske družbe, na katerem je bilo 122 potnikov. Pilotom je grozil, da bo na krovu povzročil požar, če mu ne bodo ustregli in odleteli v Panamo. Tukajšnje oblasti pa niso dale dovoljenja za pristanek, zato je bil pilot primoran odleteti proti San Joseju v Kostariki. Tu je tudi pristal. Med pristajanjem pa je nekaterim članom posadke uspelo onesposobiti nerodnega gusarja, ki se sicer ni veliko upiral in tudi ni bil nasilen. Takoj po pristanku so ga izročili kostariški policiji.
Zračni gusar je Nikaragujec, ki je začasno bival v Kolumbiji. Dovoljenje za bivanje bi mu zapadlo čez nekaj mesecev, kolumbijske oblasti pa mu ga niso hotele podaljšati. V znak protesta in verjetno v trenutku popolne zmede se je odločil, da bo preusmeril potniško letalo. Dogodivščina se je končala brez posledic za potnike in posadko.
Na slikah (telefoto AP) je boeing 727, ki ga je po prisilnem pristanku na letališču v San Joseju obkolila policija ter potniki, ki so v spremstvu mož postave za nekaj časa lahko zapustili letalo in si opomogli od strahu. Na letalu je bilo namreč veliko žensk z otroki. Letalo je kmalu po pristanku odletelo proti Kolumbiji.
Za prodajo yuga v ZDA bo skrbela sama Crvena zastava
NEW YORK — Po ameriškem tisku so se včeraj s svojimi pojasnili o položaju yuga na ameriškem tržišču oglasili tudi uradni jugoslovanski predstavniki. Na tiskovni konferenci v poslovnih prostorih Impex Car Corporation, podružnico jugoslovanskega Ge-nexa, ki skrbi za izvoz avtomobilov Crvene zastave na ameriško tržišče, so predstavniki Crvene zastave in Impex Čara potrdili, da so za dosedanjega distributerja yuga na ameriškem tržišču, drugo Vugo Americo odprli tako imenovani prostovoljni stečajni postopek. Plasma yuga na ameriško tržišče bosta zato prevzela Impex in Crvena zastava, v sodelovanju z ameriškimi partnerji. Za zdaj preučujejo podrobne in resne ponudbe dveh newyorških in neke teksaške firme.
Namestnik direktorja Crvene zastave Toma Savič je dejal, da je ameriška stran trdno prepričana, da na tržišču vlada stalno zanimanje za nakup tako starih modelov yuga, ki so jih v ZDA prodali več kot 120.000, kot napovedanih modelov kabrioleta convert 1BL in floride. To so pokazali tudi včerajšnji pogovori s prodajalci yuga, zbranimi na letni konvenciji ameriških avtomobilskih dilerjev v New Orleansu.
Direktor Impex Čara Veljko Andjel-kovič pa je po svoji strani poudaril odločnost Genexa in Zastave, da skupaj z ameriškimi firmami, zainteresiranimi za prodajo jugoslovanskih avtomobilov, nadaljujejo posel na največjem in najbolj izbirčnem avtomobilskem tržišču na svetu. Jugoslovanski družbi napovedujeta tudi oblikovanje nove rekonstruirane firme Vugo America, ki bo sposobna na tem tržišču letno prodati 40.000 avtomobilov. To naj bi dosegli z angažiranjem dela deviznih sredstev teh dveh jugoslovanskih firm in kapitalom ameriških partnerjev, katerih imen za zdaj iz poslovnih razlogov nočejo izdati.
Nadpovprečno nizke temperature v zahodnih delih Kanade in ZDA
NEW VORK — Val polarnega mraza, ki že več kot dva tedna oklepa Aljasko (v prejšnjih dneh je dnevna temperatura dosegla celo minus 70 stopinj Celzija), se je sedaj začel pomikati proti jugu. Najhuje je mraz pritisnil v kanadski, pokrajini Alberta ter ameriških zveznih državah Montana in Severna Dakota, kjer je temperatura, spričo mrzlih vetrov in snežnih viharjev, padla na minus 40 stopinj Celzija. Precej težav z mrazom je bilo zlasti v Montani, kjer je temperatura v ponedeljek bila še 15 stopinj nad ničlo, včeraj pa med 25 in 30 stopinj Celzija pod ničlo. Oblasti so morale zapreti več šol, odpovedali pa so zimske vojaške vaje. Na Aljaski so zaprli celo plinovod, resne težave pa so tudi v letalskem prometu, saj so letališča povsem paralizirana.
Vremenoslovci pričakujejo, da se bo nadpovprečno mrzlo vreme v severovzhodnem delu Združenih držav Amerike nadaljevalo, napovedujejo pa poslabšanje tudi v osrednjih zahodnih predelih, kot npr. v Oklahomi in Mis-souriju. Na atlantski strani pa, trdijo vremenoslovci, ni pričakovati poslabšanj vremena.
Na sliki (telefoto AP): premražena skupina ljudi na Aljaski.
Sovjetski tisk po 27 letih o ozadju pokola pri Rostovu
MOSKVA — Glasnost je te dni prebila še en tabu. Precej poglobljeno je namreč razkrila krvav dogodek, ki so ga oblasti skrbno prikrivale nič manj kot 27 let.
Prizorišče spornih dogajanj naj bi bilo v industrijskem mestu Novočer-kask, v južnem predelu Rusije nedaleč od Rostova. Po pisanju rostovskega časopisa Komsomolec naj bi 1. in 2. junija 1962 prišlo v tem kraju do delavskega upora, ki je zahteval vsaj 80 življenj. O dogodku so sicer poročali že nekateri disidentski viri, vendar pa je navajanje dogajanj bilo zelo zamegljeno in skopo. Sedaj pa rostovski časopis posveča dogodku veliko pozornost, saj navaja pričevanje nekaterih neposrednih udeležencev nemirov. V prvi vrsti se sklicuje na informacije Pjotra Petroviča Sjude, moža srednjih let, ki je leta 1962 bil zaposlen v žarišču nemirov, to je tovarni električnih lokomotiv v Novo-čerkasku. Po pisanju Olge Nikitine, avtorice obširne reportaže o dogodku, naj bi mož od takrat naprej vestno zbiral dokaze o pokolu, zanimivo pa je, da je žrtev oblasti bil tudi njegov oče, in sicer v čistkah leta 1937. Sjuda je v preteklih dneh razmnožil po mes-
tu več letakov, v katerih je želel opozoriti na pokol iz leta 1962. Sjuda tega ni storil prvič; dosje dogajanj je med drugim poslal tudi ameriškemu veleposlaništvu pred srečanjem med Gorbačovom in ameriškim predsednikom Reaganom.
Olga Nikitina v svojem prispevku navaja tudi pričevanja iz bolj uradnih krogov. Precej prostora npr. posveča Sergeju Jelkinu, glavnemu inženirju leta 1962 v omenjeni tovarni. Jelkin v reportaži trdi, da so nemiri nastali zaradi znižanja plač in nepričakovanih povišanj cen, dodaja pa, da je reakcija delavcev bila nekorektna.
Ostala, bolj uradna pričevanja poudarjajo, da je uporaba sile in posledičnega streljanja na demonstrante bila izraz nesporazuma oboroženih sil. Nikitina trdi tudi, da je poleg generala Pijeva, ki je vodil enote vojske, na kraj demonstracij prispel tudi Anastas Mikojan, takratni član politbiroja sovjetske partije. Mikojan naj bi tudi sprejel delegacijo demonstrantov, vendar pa se je srečanje končalo brezuspešno. Sporna točka naj bi bilo povišanje cen, medtem ko je glede znižanja plač partijski voditelj bil pripravljen na koncesije.
Transporter centauro bo zamenjal tank M 47
RIM — Senatna komisija za obrambo je odobrila italijanski vojski nakup 450 oklopnih transporterjev 8 x 8 centauro, ki bodo zamenjali stare tanke M 47. Kot je navedel podtajnik v obrambnem ministrstvu Mauro Bubbico, zamenjava uresničuje desetletni načrt modernizacije italijanskih oklopnih enot. Po besedah Bubbica je centauro hitrejši in okretnejši od starega M 47. Primerjave s podobnimi evropskimi transporterji, predvsem s francoskimi, so prepričale izvedence, da je centauro najprimernejši za italijanske razmere. Novi transporter doseže namreč precejšnjo hitrost po cestah, prav tako dobro se premika po težko prehodnem terenu, kjer uspešno konkurira celo goseničarjem
Demokrščanski senator Poli je pozitivno ocenil sklep komisije, medtem ko se je komunistični senator Giacche strinjal, da je treba zamenjati zastarele M 47, a je izrazil pomisleke glede cene tega novega transporterja, ki je po njegovem previsoka. Centauro baje stane kot lahki tanki, kar se zdi tudi radikalcem pretirano.
Pred milijoni let je velikanski ptič-morilec pobijal vse živo od Južnega tečaja do Floride
NEW VORK — Velikanski mesojedi ptič je pred milijoni let pobijal vse živo, kar je srečal na svojem pohodu od Južnega tečaja do Severne Amerike. Obstoj ptiča-morilca je bil dokazan s številnimi najdbami na Antarktiki (med temi tudi velikanski kljun) in na Floridi. O teh odkritjih in o izvoru te morilske živali poroča revija Antarctic Journal.
Ta velikanski ptič z morilskim kljunom in dolgimi ter izredno ostrimi kremplji ni znal leteti, tako da je dolgo pot od juga proti severu prehodil v milijonih let. Zaradi njegovih morilskih nagonov so ga znanstveniki poimenovali Teror, saj na podlagi nekaterih odkritij lahko sklepamo, da je šlo za najnevarnejše pernato bitje, ki je kdaj koli koračilo po našem planetu. Svojo dolgo morilsko pot naj bi začel pred 46 milijoni let na Antarktiki, ko je bilo tamkajšnje podnebje mnogo toplejše od današnjega, celotno področje pa je bilo poraslo tudi z do 50 metrov visokimi drevesi. Poleg najrazličnejših vrst ptičev je na takrat-
nem področju Antarktike živelo tudi precej plazilcev in sesalcev.
Ptič-morilec je imel glavo večjo od konjske in dve izredno dolgi in močni nogi. Po videzu je bil nekakšna mešanica med nojem in žerjavom, visok je bil štiri metre, zaradi svoje velikosti in velike teže ni mogel leteti, zato pa je tekel precej hitreje kot noj. Svoj plen je zaustavil z ogromnimi kremplji in nato ubil z nekaj udarci kljuna. Dobro ohranjene ostanke velikega kljuna ptiča-morilca so našli na Antarktiki v bližini otoka Seymo-ur, odtise velikanskih krempljev, dolgih približno dvajset centimetrov, pa so odkrili na otoku King George.
Po trditvah nekaterih znanstvenikov se je velikanski ptič-morilec razvil na Antarktiki, ko je bila ta še povezana z Južno Ameriko in Avstralijo. Z južnega .pola pa naj bi kasneje Teror začel svojo dolgo uničevalno pot, ki se je končala šele na ameriškem severu. Tako naj bi se iz Južne Amerike počasi selil v Se-
verno po ozkem traku kopnega, ki danes predstavlja Srednjo Ameriko. S tem se je njegov imperij smrti pomaknil še bolj proti severu.
Pred tem obdobjem je bila Južna Amerika ločena od Severne, predstavljala pa je nekakšen zemeljski raj za vrečarje, ki jih je bilo tam izredno veliko. Toda prihod ptiča-morilca je radikalno spremenil živalsko ravnotežje na tamkajšnjem področju, saj naj bi po trditvah nekaterih raziskovalcev Teror iztrebil vse vrste velikih vrečarjev, ki se od takrat dalje v Južni Ameriki niso več pojavili.
Končno se je z združitvijo obeh Amerik velikanski ptič preselil na Florido in dokaze o njegovi prisotnosti so našli na štirih različnih območjih te ameriške države. Do te selitve je prišlo pred približno tremi milijoni let, ko je na na zemlji prihajalo tudi do velikih klimatskih sprememb. Zaradi tega je ta ptiCi podobno kot vse ostale vrste velikih živali, počasi izginil z zemeljskega površja.
slikovna križanka - tržaška mestna četrt in naš dirigent

mama
kvizi m' uganke w rebusi •*- križanke w anagrami *r puzzle w slikovne križanke
minikrižkraž
naši in drugi slikovni kvizi
Pri katerem društvu nastopa Alenka Obad 7
□	pri Domu J!®«*? □ pri Krasu
□	pn Mladini
V kateri državi je mesto Montreal ?
□	v Avstraliji
□	v ZDA
□	v Kanadi
Ime slavnega ameriškega pevca Sinatre ?
□	John
□	Frank
□	Robert
Kje je bita prireditev Naš športnik 1988?
□	v Štandrežu
□	v Zgoniku
□	v Izoli
5	Ime stovenkega pisatelja Ingoliča ?
i :	
)<tS	□	Anton □	Ivan □	Peter
Glavno
mesto
Portugalske ?
B
□	Porto
□	Barcelona
□	Lizbona
Kdor je pravilno odgovoril na vseh šest vprašanj, zasluži oceno odlično, kdor na 5 vprašanj, je njegova ocena 8, kdor na 4 vprašanja 7, kdor na 3 vprašanja 6. Za točen odgovor na samo 2 vprašanji pa je ocena nezadostna.
za minipoliglote
1 E	2	3		4 H	
	5		6		
7m					E
	8				
9 R			10		T
S pomočjo že vpisanih črk in črnih polj razporedi v lik slikam odgovarjajoče besede v italijanščini, oziroma v angleščini (kot je navedeno v oklepaju ob risbah).
mmikrižkraž
slikovna križanka - naša združena ekipa
JAPONSKA
TRIDELNA
KRONA
RIMSKEGA
PAPEŽA
IGRA
MESTNI
DERBI
Z MILANOM
DREVO IZ TROPSKE AMERIKE
PROFESIONALEC
mvmžmž
JE
VAS
PALMI
PODOBNO
TROFIČNO
DREVO
DRŽAVA V ZOA
DUHOVNIŠKI
STREŽNIKI
... RINA (KRAVANJA)
PREŠERNOVA
GESLO.
REKLO
JUŽNOAMERIŠKO
DREVO
GRŠKA
POKRAJINA
JUGOSLOVANSKA
DENARNA
ENOTA
IME
KOŠARKARJA
RADOVANOVIČA
POVRŠINE
OBMOČJA
ZOBATI
KIT.
ENOROŽEC
OSVOBODITELJ
JUŽNE
AMERIKE
(SIMON)
mmmžKHAž
ZA IZRAELSKI VSAK MINISTER ČAS
IT. SPOLNIK
KOPNA OBDANA Z VODO
IT.
KBJIŽEVNIK
(PIETRO)
BOLOGNA
UMRLI
JUG.
DRŽAVNIK
IME
PRIMORSKE	SOL
PLANINKE V ANGLEŠČINI BOŽIČEVE
DRŽAVA V ZDA
GRŠKA
BOGINJA
LIHO
ŠTEVILO
AGILEN NA POL
OIOIPOVA
HČERKA
IGRALNA
KARTA
ZNAK.
ZAPISEK
ČLEN.
PREDMET.
SPOLNIK
LAT.
DRUGO IME ZA JANEŽ
PRIVRŽENEC
SIONIZMA
kombinacijska križanka - italijanski filmski komik
S pomočjo črnih polj in že vpisanih črk razporedi v lik vodoravno in navpično vse spodnje besede. Če jih boš vse pravilno razporedil, boš v sivih poljih navpično dobil ime italijanskega filmskega komika na sliki.
2	črki: AR - NI - TT - ZO
3	črke: ANA - IKE - KOT - NBA - OSE
- RAN - TIP
4	črke: ATEK - AZOV - BARI - ETIK -
NATO - OPIS - RIGA - TINE -TOTI
5	črk: BEREČ - KARAT - KATAR -
NRAVI - REKET
6	črk: ARBORE - KANTOR - REGENT
7	črk: ATENTAT - ORESTES
nunilmžkraž
slikovna uganka
Poišči za narisane pojme prava imena in jih vpiši v oštevilčena polja, ki so ob treh risbah.
Nato prepiši črke s pomočjo številk, ki so v spodnjih poljih in dobil boš lep slovenski pregovor.
Pazi: enakim številkam vedno odgovarjajo iste črke.
križanka brez črnih polj
1	2	3	4	5
6				
7				
8				
VODORAVNO
1.	slovenski književniki Jurčič, Stritar in Murn imajo isto osebno ime - katero?
2.	med čelom in očmi so......kaj?
7.	kaj navadno uporablja ribič pri ribolovu?
8.	vojaškemu napadu lahko rečemo tudi naskok. Kako pa mu rečemo s tujo besedo, ki izvira iz francoščine? V pomoč: prva, tretja in peta črka so enake.
NAVPIČNO:
1.	kako se imenuje jed iz kislega zelja, fižola in krompirja, znana pa je zlasti na Primorskem?
2.	če kdo opravlja storitve ali proizvaja v manjših
količinah razne izdelke sam in ne v tovarni, rečemo, da ima-----Kaj?
3.	katera gozdna žival velja za ljubko in plaho?
4.	kako na Štajerskem doma rečejo nekomu, ki mu je ime Ivan?
5.	kaj stoji navadno na koncu stavka?
gallus za vas - gallus za vas - gallus za vas
SPRETNI KAVBOJ
Samo dvakrat bo vrgel LASO kavboj Jimmy, pa bo ujel kar štiri živali!
Pri tem mu seveda pomagaj ti: črke besede LASO premeči tako, da boš najprej dobil ime dveh živali, potem pa še enkrat, tako da boš dobil še dve. V pomoč pri reševanju: prvi dve živali imata dolga ošesa, drugi dve pa velike rogove!
KOGA LJUBI ŠPELA?
Sosedova Špela je lepa deklica in zadnje čase je do ušes zatreskana! V koga?
Sama tega ne bo povedala, jaz pa ti prišepnem na uho, da je njen izbranec nekdo, čigar ime ugotoviš tako, da napišeš ime zaljubljenke, prečrtaj eno črko in preberi z desne proti levi.
Kako je torej ime dečku, v katerega je zaljubljena Špela?
PREMEČI ČRKE
BLEJČANKE
Tako lahko rečemo prebivalkam Bleda na Gorenjskem, kjer leži čudovito jezero. Lahko pa jim rečemo tudi Blejke.
Črke prve besede premeči tako, da boš dobil samostalnik, ki pomeni bivališče nekih zelo pridnih živali.
' v :
:; r?T

* r.
> -
miiukrižkraž
igra z računalnikom
40 REM * IV3N0A *
42 PRINT"J"
52	PRINT ”gM:POKE 53281,5:PRINT"3"
53	PR INT"/AP IS I TEKST < NAJVEČ 60 55 INPUT BS
58	POKE 53280 ,0iP0KE53281 ,0:PRINT"^"
59	FOR 1=23 TO 68:POR Y= 1 TO 20:GOSUB108 62 PRINT"ift",MIDS<BS,1-22,22);" ":NEXT Y
69 PRINT CHRS(19):F0R J=I TO 90:hEKTJ,I:PRINT"g“
100 READ DS:IF DS="Z"THEN GOTO200 102 GOSUB 116
104 A=A+1:IF A=24 THENX=0:PRINT"a"
106 GOTO 100
108 POKE 54296,15:P0KE54277,32:P0KE54276,65:P0KE54273,34:P0KE54272 ,75 110 FOR X=0 TO 5:NEXT:POKE54296,0:RETURN 116 FORH=1 TO LEN<DS):PRINT MIDS<DS,H,1);
120 GET XS: IF MIDS<DS,H,1)<>"	"ANDXS=""THEN GOSUB108
122 NEXT
124 P0KE54276,0:P0KE54277,0:P0KE54272,0:P0KE54273,0:RETURN 140 DATA"fiH-OBERDAN VSEM!
142 DATA 11 ŠVEDAJH NAREDIMO PRIMER,"
144 DATA"KAKO SE LAHKO PREDSTAVI"
146 DATA" KETERIKOLI NAPIS NA ELEGANTEN "
148	DATA" NAČIN.............. "
149	DATA"
150	DATA" flSAB TO ŠTOR ITI,JE DOVOLJ "
152 DATA"VNESTI V RAČUNALNIK ZELJEN ■
154 DATA"TEKST!
156 DATA"
158 DATA"
200 RESTORE:PRINT:PRINT:PRINT:GOTO 58 READY.
V prejšnji številki se nam je na tej strani vrinil »računalniški škrat«. Minikrižkraževci, izvedenci v igri z računalnikom, so se verjetno že zavedali napake. Napisati so morali namreč RUN 60, da so lahko začeli z igro.
Igro je pripravil
MITJA MALALAN
in to za
COMMODORE 64
READY.
mimkrižkraž
zemljepisna izpopolnjeva
VARŠAVA	□	ALBANIJA
MASOAT	□	AVSTRIJA
BUKAREŠTA	□	GRČIJA
ANKARA	□	KANADA
MONTEVIDEO	□	LIBANON
ATENE	□	OMAN
TIRANA	□	POLJSKA
BEJRUT	□	ROMUNIJA
DAKAR	□	SENEGAL
OTTAVVA	□	TURČIJA
DUNAJ	□	URUGVAJ
V levem stolpcu imaš glavna mesta raznih držav, v desnem pa v pomešanem vrstnem redu te države. V srednji kvadratek stavi začetnico države odgovarjajočega glavnega mesta. Če boš v kvadratke vpisal vse začetnice držav, boš lahko navpično bral ime evropske države.
Ugani, kaj predstavljajo narisane sličice in besede vpiši v lik križanke, kot kažejo številke. Če boš pravilno rešil križanko, boš v sivih poljih dobiI ime slovenske luke na sliki.
vaše risbe
Ta prostor smo namenili tebi!
upogni
s škarjami izrezi po označeni črti
>€
V okviru že imaš nekaj elementov, na podlagi katerih sestavi kar najlepšo risbo. Posebna komisija Minikrižkraža bo izbrala tri najlepše risbe.
Izbrali pa bomo takole:
S naj-risbo za 1. in 2. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset
•	naj-risbo za 3., 4. in 5. razred osnovne šole. Nagrada: 5 kaset
•	naj-risbo za srednje šole. Nagrada: mladinska knjiga.
Ne pozabi navesti:
ime in priimek .............................
bivališče
šola in razred
Risbo pošlji najpozneje do 16. 2. 89, na naslov:
PRIMORSKI DNEVNIK
MINIKBIŽKEAŽ
34137 Trst - Ul. Montecchi 6
>§
rešitve iz te številke
NASLOVNA STRAN Slikovna križanka
Rokav - rt - SJ - Ivan - kurnik - radio - ep
-	orel - sto - J - rep - AK - AG - cep - a -nos - Tell - Sumatra. Na slikah = Rojan, Oskar Kjuder.
STRAN 2
Naši in drugi slikovni kvizi
1. pri Krasu, 2. v Kanadi, 3. Frank, 4. v Zgoniku, 5. Anton, 6. Lizbona.
Slikovna križanka za minipoliglote 1. egg, 2. glove, 3. gate, 4. hares, 5. lama, 6. mole, 7. motore, 8. vele, 9. re, 10. est.
STRAN 3
Slikovna križanka
Jadran - tiara - Inter - kakav - parola -Bolivar - il - Aretino - BO - Nevada - Tetis
-	agi - Antigona - nota - artikel - anis -sionist. Na sliki = Jadran.
Kombinacijska križanka
Bari - kantor - etik - Arbore - regent -atek - Ana - ran - ose - ČT - karat - TT -Azov - Tine - Toti - opis. Rešitev = Toto.
STRAN 4 Slikovna uganka
Vojak, igla, smokva = Vsaka vas ima svoj glas.
Križanka brez črnih polj
1. Josip, 6. obrvi, 7. trnek, 8. ataka.
Gallus za vas
Spretni kavboj: iz besede LASO sestavimo: OSLA in LOSA. Koga ljubi Špela? ŠPELA* prečrtamo črko P in preberemo nazaj: ALEŠ. Premeči črke: BLEJČANKE, črke premečemo v Čebelnjak.
STRAN 6
Zemljepisna izpopolnjevanka
Varšava (Poljska) = P; Masgat (Oman) = o; Bukarešta (Romunija) = R; Ankara (Turčija) = T; Montevideo (Urugvaj) = U; Atene (Grčija) = G; Tirana (Albanija) = A; Bejrut (Libanon) = L; Dakar (Senegal) = Š; Ottavva (Kanada) = K; Dunaj (Avstrija) = A. Rešitev = Portugalska.
Slikovna križanka
1V. rokav, 1N. roka, 2. omara, 3. Atene, 4. VA, 5. omota, 6. kape, 7. arena, 9. Ares. Rešitev = Koper.
STRAN 8
Slikovna križanka - Iliada
TP - rop - sto - tolpa - HI - polh - oliva -Mei - Milan - ML - EA - štuki - rdečeličnik -as - Ana - AP - iza - G.l. - Onega - E.H. -dar - sol - par - totem - epos - Odisej -noga - teme - Erik - Varna - kej - Anton -Aka - Ll - MS. Na slikah — Homer, Ahil, Agamemnom, Odisej.
Opomba
Pri križankah so rešitve podane samo za vodoravno.
MINIKRIŽKRAŽEVI
SODELAVCI
V tej številki so sodelovali:
Mario Magajna Mitja Malalan Aleksander Mužina Jože Petelin
mimkrižkraž
X
irs

slikovna križanka - iliada

MESTO
VFJK
PLOD
OLJKE
MADŽARSKA.
ITALIJA
ITALIJANSKI
MOŠKI
SPOLNIK
PREBIVALEC
VASI
OBOROŽENA
TATVINA
OKROGLO
ŠTEVILO
TRAPANI
TRUMA
POUSKA
Žival
HRVAŠKO
IME
IGRA MESTNI DERBI Z INTERJEM
ŠPANIJA.
AVSTRIJA
SAORENE
MALTE
VEDA
ENOLOGA
VESOLJNA...
POPLAVA
IT. ATLET NA DOLGE PROGE (STEFANO)
SLOVENSKI
SMUČARSKI
SKAKALEC
(PRIMOŽ)
ARISTOKRAT.
BOGATAŠ
ŠPANSKI
MOTOCIKLIST
(ANGEL)
MLEČNI
IZDELEK
ČLOVEK
RDEČIH
LIC
VISOKA
IGRALNA
KARTA
IME RUSKE PLESALKE PAVLOVE
ASCOLI
PIČENO
JE TUDI ILIADA
KRIZA NA KONCU
GRUDEN
IGO
POSLADEK PO OBEDU
RIMSKI FILOZOF IN DRAMATIK
JEZERO V SZ
PEČICA
ERNEST
HEMINGWAY
POKLON
BOGOVI
VELIKANI
S POPROM NA MIZI
DVOJICA
RIBIŠKA
MREŽA
PLEMENSKO
ZNAMENJE
BLUE...
HLAČE