Leto VI., štev. 244
LJubljana, sreda 21. oktobra 1925	poštnina pavsaiirana. Cena 2 Din
ca l«h»j» ob 4. gjutraf. asa
Stane mesečno D n 15 —; za Inozemstvo Din 40"— neobvezno.
Oglasi po tarifu.
Uredništvo 1
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
itev. (6/1. — Telefon Stev. 7». Nočna redakcija: od ig. ure naprej t Knailovi ul. it. s/L — Telefon St. 34.
Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko
UpravnlStvo: Ljubljana, Prešernov* ulica it. 54. — Telefon St. 36.
Inseratnl oddelek: LJubljana, Prešernova ulica St. 4. — Telefon St. 4gs
Podružnici: Maribor, Barvarska ulic« St. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poStnem fek. zavodu: Ljub. ljana it. n 841 - Praha čislo 78.180, Wien, Nr. 105.141.
Novo konstituiranje Narodne skupščine
Marko Trilkovič zopet predsednik, dr. Subotič podpredsednik. Drugi podpredsednik je radičevec Šibenik. — Burni orotesti opozicije radi napovedane od£oiIitve Narodne skupščine.
Beograd, 20. oktobra, r. Danes dopoldne, nekoliko po 9.. je bila otvorjena prva seja rednega zasedanja Narodne skupščine. V početku seje je radikal poslanec Milutin Dragovič predlagal po poslovniku najstarejšega poslanca po letih demokrata Arso Laziča za začasnega predsednika, kar ie skupščina sprejela soglasno. Posl. Lazič je nato predlaga! začasne tajnike in kontrolorje. nakar je začasni lajnik posl. Koba-sica v svrho izvolitve stalnega predsedstva prečita! imena poslancev. Poslanci so oddajali po tri glasovnice, in sicer za predsednika, za 2 podpredsednika in za 4 tainike. Po končanih volitvah je posl. Lazič izjavil, da ie bilo oddanih 151 glasov za Marka Trifko-viča kot predsednika Narodne skupščine. 24 pa praznih glasovnic. Za prvega podpredsednika ie bil izvoljen dr. Ni-ko!a Subotič s 155 glasovi, za drugega podpredsednika pa radičevec Stanko Sibenik s 156 glasovi. Štiri glasovnice so se glasile na ime Stjepana Radiča.
Za tajnike so bili izvoljeni radikala Stepo Kobasica in Stojan Pavlovič ter radičevea Rude Bačinič in Josip Za-gorac.
Ko je posl. Arsa Lazič proglasil izid volitev, so vstopili v dvorano člani vlade s Pašičem na čelu. Manjkal je samo minister dr. Niko Nikič, ki se še ni vrnil v Beograd. Posl. Lazič je pozval novoizvoljenega predsednika, naj zavzame svoje mesto. Ker je Marko Trifkovič bolan, ie prevzel predsedstvo prvi podpredsednik dr. Nikola Subotič. ki je izrazil svoje obžalovanje, ker ni predsednik Marko Trifkovič navzoč, nakar se je v njegovem imenu ter v imenu vsega predsedstva zahvalil za izkazano zaupanje ter obljubil, da hoče poslovati objektivno strogo po poslovniku. Takoj na to je izjavil, da bo prihodnja seja Narodne skupščine sklicana pismenim potom. Na to izjavo je opozicija pričela burno protestirati, ostali poslanci pa so se pričeli naglo razhajati.
Presenečenje radi skupščinskih se]
Oooldne na nedoločen čas odgodena seja Narodne skupščine je bila zvečer oroti vsemu pričakovanju sklicana za danes Dopoldne. — Poslanci so se že vozili domov, a so bili na železnici
pozvani nazaj.
Beograd, 20. oktobra, p. Med večerno sejo ministrskega sveta se je kabinet ministrskega predsednika telefonski razgovarjal s Topolo. G. Pašič je nato poslal pismo prvemu podpredsedniku Narodne skupščine dr. Subotiču. v katerem ga prosi, naj skliče prihodnjo sejo zbornice za jutri, sredo popoldne ob 5. uri. Enako nismo je dobil tudi predsednik radikalskega kluba Živ-kovič. Narodna skupščina naj nadaljuje svoje delo. Na dnevnem redu sta volitev finančnega odbora in invalidski zakon.
Opoldanska odgoditev sej Narodne skupščine v rednem zasedanju za nedoločen čas je izzvala hud odpor pri opoziciji, ki ni videla vzroka za tako postopanje vladne večine. Tekom dneva so se širile govorice, da se nahaja vlada v težavnem položaju radi donoše-nja invalidskega zakona, ker da ni zanj kritja v proračunu. Drugi so pravili, da kljub Pašičevim optimističnim izjavam
razmerje med strankama vladne večine nikakor ni tako rožnato. Vladni krogi so bili na razna zadevna vprašanja zelo rezervirani. Še največ so opravičevali odgoditev Narodne skupščine s tem. da je treba počakati na sestavo kraljevega prestolnega govora, s katerim naj bi se izvršila svečana otvoritev zasedanja. Opozicija je to smatrala samo za izgovor, češ. da bi bil prestolni govor lahko že davno izdelan.
Hitra sprememba odločitve vlade glede sklicanja skupščine, oziroma nadaljevanja dela je naravno povsod vzbudila veliko pozornost presenečenje. Vsled sporočila predsednika današnje dopoldanske seje zbornice, da se odgo-de seje na nedoločen čas je že mnogo poslancev odpotovalo na deželo. Zato je prometni minister naročil zvečer vsem postajnim načelnikom v državi, naj sporoče vsem poslancem, ki se peljejo s popoldanskimi vlaki domov, naj se nemudoma vrnejo v Beograd.
Mirna likvidacija „Gospodarskega društva"?
Včeraj je imela vlada dve seji o usodi »Hrv. slav. gospodarskega društva«, oa se še ni mo$a odločiti. — Radi pritiska radi-čevcev ni izključeno, da pride vendarle še do mirne likvidacije.
Čičerin se sestane z Briandom
Po konferenci v Locarnu se boji sovjetska Rusija popolne izd-lacije in išče stikov z zapadno Evropo.
Ljubljana. 20. oktobra. Uspeh locarnske konference odmeva sa svoj način po vseh deželah. Na Angleškem je veselje skoro enodušno. k delavski orgnn cDailv Herald® izraža iz notranieoolitičnih razlogov nekaj rah'ih pomislekov. V Franciii se levi in celo tudi desni tabor rad"ieta nad deistvom. da sta se Anglija in Italija zavezali bdeti nad Renom. Lah" deloma govore o bodočih Zedinienih državah Evrope, deloma Pa hvalijo precejšnji vpliv, ki ga je Italija imela na usoden iz'd. Na Češkem in v Be'giii je zadovolinost splošna. Države, ki niso neposredno zainteresirane. skoro brez iz'eme pozdravljajo pomirjenie v sršenovem gnezdu zapadne Evrope.
Rahlo nezadovoljstvo se čuti na Poljskem. ker naša bratska republika ni dosegla enakovrednega iamstva za svoje zapadne meie. kot si ga je pridobila Franciia za svoio severoiztočno grani-co. Amerika sicer glasno pozdravlja spametovanje Evnope. vendar le s težavo prikriva bojazen, da postane stari kraj preveč pameten. Mogotci Zedinienih držav Amerike z ljubosumnostjo sriedaio na možnost ustvaritve Zedinienih držav Evrope, identično z osvoboditvijo našega kontinenta izpod finančne. gospodarske in v veliki meri tudi poetične diktature bele rase onstran velike luže.
Nemci se v svoji duši zavedajo, da so v Locarnu poželi sadove svoje šestletne rezistenčne polit^e Vedo. da so dodobra omajali vcrsallleski pakt. ki obstoia samo še pravno, formalno. Dosegli so enakopravnost 7. bivšimi zmagovalci. Zveza narodov se jim priiazno. gostoljubno ponuja. Iz rodu manjvrednih. iz vrst krivcev in kaznjencev stopa Nemčija zopet med gospodarje Evrope 5ti sveta. Nemčija pa ne smatra Locar-7ta za končni mernik na potu svojih uspehov, ona vidi v njem le etapo na cotu k popolni reviziji pariškega miru. Zato hoče še v zadnjem trenutku temeljito izrabiti dannšn;o dobro voljo svojih bivših nasprotnikov. Zahteva izpraznitev Kfilna. novi režim v Porenju, re-flektira na svoi stari položaj kolonialne sile Togo m Kamerun bi ime! biti prvi zaloga i prebujeni nemški kolo-niicki rmnerijalizem.
Sov-etska PusPn se ie n&vidno tmla-3ila. Čičerin ie sicer bil deležen ganljivih naoitnic v Varšavi in v Berlinu, izposloval pa je le nemško - rusko trgovinsko pogodbo. Rapalskega pakta ni mogel rešiti, čeprav nemške oficijoz-ne vesti trdijo, da ostane ta pakt v veljavi navzlic locarnski konferenc!. Danes pribaia iz Londona vest. da je zaprosil Čičerin Brianda za sestanek. Ce se ta vest izkaže kot resnična, je to naj bol;ši dokaz, da bo locarnski sporazum odločilno vplival trdi na bodočo rusko zunanjo politiko. Rusija ne more ravnodušno srl°<3at' r>a zaoadno nreoriienta-cijo Nemčije. Z vsemi sredstvi se bo skušala izogniti popolni izolaciji, proti kateri se bori že več let s primernimi, včasih pa tudi z docela neprimernimi metodami. Ce bo imela ta njena bojazen pred izolacijo za prvo pos'ejico poiav ruskega »opazovalca* v Zvezi narodov, bo to izoreobrnitev vsak iskren prijatelj nove Evrope mogel samo pozdraviti. Rusija je ravno tako navezana na Evropo kot Evropa na Rusijo. Rekonstnikciia svetovnega gospodarstva ie težka brez sodelovanja Rusije. popo'noma nemogoča oa je razorožitev Evrope brez istočasne razorožitve Rusiie. Iz teh razlogov nihče ne želi. da bi se locarnsko delo omejilo na pacifkaciio in zopetni soreiem v evropsko zaiedt:co samo Nemčije. Tudi za Rusijo je dovolj pnostora.
To misel je potrdil sam Chamberiain. v katerem današnja Rusija po pravici ali krivici g1eda svojega nainevarne.iše-Zf> nasprotnika. On ie izlavil. da locarnski pakt ni nanerjen proti sovjetski Uniji. Tudi v Pnriztt ne bo Rtrsija nošla zaprtih ušes. Mora'a Pa se bo odreči re-volucijskim načrtom in se omejiti na skupno reševan:e porušenega svetovnega gospodarstva. Morda to bo spo-koritev Nemčije snravila vsaj za neka! časa na pravo pot.
Trenutna politična situacija stoji v Pričakovanitt korakov, ki jih ukrene sovjetska Uniia na eni strani, in usode nemšVh protizahtev za varnostni nakt. Med Painlevčiem. Bria-ndom in C'iam-berlainom ie na nedeliskem sestanku v Parizti gotovo prišVi do tozadevnih pozitivnih sklepov. Verjetno je. da bodo šli zanadni raveznikl do skrair;h mel v demonstraciji svoie dobre volje, zakai Če so nared'!i ž* orvi korak, se ne bodo bali storiti še naslednjega.
Potem prideta pa na vrsto Nemčija in Rusija, da nokažeta. ali sta bili vredni zaupania. Vsi oravi demokratje žek popoln u^eh pomirjevalne akcije v Evropi. zakai vsi narodi krvavo rab!mo mir in medseboino zaupanje, brez katerega ie nemogoča rešitev iz gospodarske in politične krize.
Beograd, 30. oktobra, r. Takoj po seil Narodne skupščine, ki je bila zaključena okoli poi 12., se je vršila seja mfoistrskega sveta, na kateri se je zelo živahno in mestoma celo burno razpravljalo o vprašanju obstoja »Hrv. slav. gospodarskega društva« v Zagrebu. Ministri so bili po odhodu s seje ze!o rezervirani ter niso hoteli dat! novinarjem nobenih izjav o sklepih ministrskega sveta. Kakor se vendarle doznava. je bil na tej seji imenovan odbor treh ministrov, v katerem so fin. minister dr. Sto adinovič !n minister socialne politike Milan Simonovič in minister agrarne reforme Pavle Radič, in ki je HI poverjen, da še tekom popoldneva sestavi poročilo o stan'n in možnosti sanacije »Hrv. slav. gospodarskega društva« ter ga predloži do večera ministrskemu svetu.
Radičevci zahtevajo, da se izvede tiha likvidacija podjetja, ker bi proglasitev kon-kurza imela za posledico hude pretresljaje v gospodarskem življenju na Hrvatskem.
Od 6 do 8. zvečer ie bila druga seja ministrskega sveta, na kateri so nadaljevali debato o položaju »Hrvatsko-slavonskega
Sestanek Beneš - Ninčič
Rim, 20. oktobra, k. Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je dospel semkaj, odkoder je odpotoval na Bled. kjer se bo sestal z iugoslovenskim zunanjim ministrom dr. Ninčifcm. Temu bo poročal o svoiih locarnskih pogajanjih in razgovorih s Chamberlainom in Briandom. Na tem sestanku bosta razpravljala tudi o politiki Maie antante napram Poljski z ozirom na razso-diščno pogodbo z Nemčijo in izjavo des-interesiranosti od strani Anglije glede vzhodne meje. (Glej tudi »Domače vesti..)
Nov pravilnik za štipendije uči-teljiščnikov
Beograd, 20. oktobra, n. Prosvetno ml. nistrstvo je izdalo nov prsvilnik za pode. ljevanje štipendij dijakom in dijakinjam učiteljišč. Po novem pravilniku se dele di* jtki ▼ dvoje kategorij, v revne in manj revne. Ubogi izvrstni dijaki dobe po 360, manj revni zelo dobri dijaki pa po 300 Din na mesec.
gospodarskega društva«. Tudj na tej seji je prišlo do ostrega nasprotstva glede stališča, ki ga zavzemata obe stranki vladne večine.
Popoldne je imel odbor trojice ministrov v prostorih finančnega odbora sejo. ki so se je udeležili tudi vladni komisar Gospodarskega društva, bivši pokrajinski namestnik dr. Citnič. ravnatelj Narodne banke Novako-vič in dva člana vodstva društva. O njihovih naziranjih in o morebitnih sklepih se ni mo-glo nič izvedeti, ker je bi! potek seje tajen. Le finančni minster dr. Stojadinovič je izjavil novinarjem, da vprašanje Gospodarske ga društva še vedno ni rešeno. Zato se sestane ministrski odbor jutri zopet k seji in izdela konkretne predloge za sejo ministrskega sveta, ki je zopet sklicana za jutri popoldne.
Radi različnega naziranja o vsej zadevi je položaj vlade zelo težaven. Na zahtevo radi-čevcev. tako menijo nekateri, bo odbor trojice rrinistrov morda skleni! kaj takega, kar popolnoma nasprotuje stališča sobotne seje vlade, ko je prevladovalo mnenje, da naj gre »Gospod, društvo« v konkurz.
Iz parlamentarnih klubov
Beograd. 20. oktobra, p. Samostojni demokratski klub je imel popoldne sejo, s katere je izda! ta-le komunike: Klub samostojnih demokratskih poslancev je ime! popoldne ob 5. do 6. sejo, na kateri ie razpravljal o gospodarskih vprašan ih ter o hudi gospodar-ski kriz« v mestih in na deželi. V tem smislu so brli storieni sklepi za čim uspešnejšo akcijo v parlamentu in v javnosti.
Načelnfki opozicijskega bloka, Davldovič dr. Korošec hi dr. Spaho. so imeli popoldne sejo. Razpravljali so o političnem položaju in so skušaM doseči sporazum o Z3držanjn opozicije pri volitvi finančnega odbora. Jutri dopoldne se zopet s»stanejo k seji. Iz raznih znakov se da sklepati, da nastopi vsaka stranka opozicijskega bioka z lastno kandidatno listo pri voKfi članov finančnega odbora.
Prot! večera je Imel se'o klerikalni klub, ki je izdal o n'ej komunike, ki izraža opozl-cijonalno stališče poslancev SLS. Klerikalni klub nadaljuje jutri debato. Dr. Korošec namerava prirediti na Hrvatskem več polHič- j nih sestankov.	_	1
Pariz, 20. oktobra, r. Kakor poročajo listi, je Čičerin sporočil Briandu. aa se želi ž njim sestati. Pričakovati je. da bo Čičerin v kratkem došel v Pari-z. Briand je izjavil v nekem zasebnem razgovoru, da je pripravljen vrniti se tudi nazaj v Locarno. ako bi bil tam sestanek s sovjetskimi zastopniki lažje mogoč.
Pariz, 20. oktobra, s. Soci alistični poslanec Krumbach, ki se je kot poročevalec lista »Ouotidien« mudil v Locarnu. potrjuje, da se narrerava Čičerin sestati v Parizu z Briandom Krumbach povdarja, da ie to uspeh !ocarnske konference. Chamberiain, Bri and in Vandervelde so po konferenci izjavili, da se nikakor ne sme smatrati varnostna pogodba kot vojaška zveza proti Rusiji Chamberiain je poleg tega še podčrtival, da si Velika Britanija n:kakor ne želi, da bi se iz varnostnega pakta napravilo orožje proti Rusiji.
Harkov, 20. oktobra, s. Zastopnik brzoiav-ne agenture sovjetske Unije je vprašal Kra-sina, ki se mudi tukaj v svrho udeležbe pri
zasetian u ukrajinskega centralnega komiteje, za njegovo mnenje o locarnski pogodbi. Krasin je v svojem odgovoru opozarjal na svoje prejšnje izjave, v katerih jc označil varnostni pakt za sredstvo, da se prepreči zbližanie med Nemčijo in Rusijo. Sovetska Um" a ima dovolj zaupanja v svojo lastno noč, da mirno gleda na razvoj dogodkav. Značilno je, da se je v tem času. ko si ie vršila locarnska konferenca sklenila nenško ruska trgovinska pogodba Ako bi bi!a nemška vlada hotela pokazat! svetu, da noče nadalje izgraditi odnošaje med sovjetsko Rusijo in Nemčijo bi £ bilo zelo lahko cdgoditi sklep trgovinske pogodbe.
Berfn, 20. oktobra, k. Ruski poslanik Kre-stinskf e imel kakor javlja Berline- Tage-blatt včeraj popoldne z zunanjim ministrom dr. Stresemannora dališi razgovor o locarnski pogodbi.
Varšava. 20. oktobra r. Po!"ski zunanS minister Skrzynski potuje 2(1 novembra r Moskvo, da vrne Cičerinu poset.
Locarnski uspeh — poraz Amerike?
Čudni komentarji ameriškega časopisja. — Strah pred iinančno in politično osamosvojitvijo Evrope.
VVashington, 20. oktobra, s. Nasproti dosedanjim ve9tem o nameri predsednika Coolidgea sklicati razorožitveno konferenco, javlja »Chicago Tribune*, da je Coolidge po temeljitem premisleku opustil to namero, ker stoji na stališču. da je inicijativa Zedinjenih držav v tem oziru brezpomembna, ako Zveza narodov sama premišljuje o načrtu raz-orožitvene konference. Tudi nekateri drugi listi menijo, naj Evropa sama ure di svoje zadeve. Pač pa obstoji bojazen, da bo prišlo do ustanovitve Zedi-
njenih držav Evrope m do evropske carinske Unije. «Newvork Times, obžalujejo izolacijo Zedinjenih držav ter menijo, da je locarnska konferenca ime la uspeh predvsem zato, ker Amerika noče vstopiti v Zvezo narodov. Kakor poroča »Philadelphia Public Ledger«, dokazuje locarnska konferenca, da hoče Evropa zopet pridobiti svoio politično in finančno neodvisnost. To je protest proti politiki Zedinjenih držav in proti načrtu Coolidgea sklicati novo razorožitveno konferenco.
Pred obnovo normalnih razmer s Turčijo
Beograd, 20. oktobra, p. Vlada je prejela danes brzojavko, da je dospel v Angoro jugoslovenski zastopnik pri turškem kabinetu Trajan Žiškov, ki ima nalogo, da doseže sporazum za vzpostavitev normalnega diplomatskega raz merja med obema državama.
Danes je v Beogradu poseti! pomočnika zunanjega ministra Jovana Marko-viča turški zastopnik Jusuf Hikmet beg, ki se je prišel informirat o stališču naše vlade. Po nalogu svoje vlade je zaprosil jugoslovenski kabinet, nai bi se čimprej uredilo normalno diplomatsko razmerje med Jugoslavijo in Turčijo.
Obdonavske železniške tarife
BudimpeSfa, . oktobra, s. Na konfo renči železniških zastopnikov Avstrije, Madžarske in Češkoslovaške je prišlo do važnih principijelnih sporazumov glede blas govnih tarifov. Pri pogajanjih se je spro» žilo tudi vprašanje, da naj bi se pri me« šanih tarifah uved!a enotna valuta med temi tremi državami. Madžarski delegati so preda lagali, naj se za osnovo vzame madžarska valuta. Dočim so Avstrijci pristali na ta predlog, so si češkoslovaški delegati pri« držali čas za pomislek.
Imenovanje šolskega nadzornika
Beograd. "*. oktobra, p. Podpisan je ukaz ministrstva prosvete, s katerim je za šolskega nadzornika v Mariboru imenovan Ivan Vrščaj.
Gostovanje beograjske opere v Sarajevu
Sarajevo, 20. oktobra, n. Beograjska opc* ra in balet priredita te dni v Sarajevu nej kaj predstav, za katere vlada tu veliko za-cimanje.
Macdonald pri Masarvku
Praga, 20. oktobra, r. Predsednik Mešani se vrne v četrtek v Prago ter bo v petek sprejel bivšega angleškega m n. predsednika Macdonalaa, ki pride' v Prago iz Budimpešte.
Italijanski dolgovi Ameriki
Rim, 20. oktobra, e. Italijanska dclegaci« ja za ureditev italijanskih dolgov napram Zedinjenim državam bo odpotovala iz Ris ma 22. t. m. V Ncwyork bo dospela 31. t m. Domnevajo, da se bodo razgovori z ameriško delcgacijo pričeli ie 2. ali 3. no* vembra.
Obvezna vojaška služba v Rusiji
Duna/, 20 oktobra, s. Moskovska »Izve« stja« objavljajo dekret centralnega ekseku« tivnegs komiteja in sveta ljudskih komisar« je* o obligatorični uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Rusiji. Nedelavski sloji sc mo« rejo v mirnem času proti primerni odškod« nini oprostiti vojaške dolžnosti. V vojni bo» do služili v etapi (?). Večje važnosti je do> Iočbs o enoletni pravici enolptnega službe« nega roka za absolvente srednjih šoL
Iz Grčije
Atene, oktobra, r. Vlada je prepove« dala listom objavljanje vsakršnih vesti o begu Plastirasa, ki ga doslej še niso izslec diii. Vodja prve revolucije Kondilis, ki jr pred nekaj dnevi dospel v Solun, je izrazil svoje nezadovoljstvo nad postopanjem prcu ti P!astirasu. V Atenah pričakujejo vsak trenutek, da sc bo Plastiras sam javil obla' stim.
Bivši solunski poslanec Filandros je ime« novan za ministra socijalne politike, notrac nji minister Panajotipu!os pa za guverner« ja Makedonije. Posle notranjega ministra bo za enkrat vrši! min. predsednik Parga^ los. Na vesti o odstopu ostalih ministrov je izjavil Pangalrv, da ne bo došlo do nobenih Izprcmemb v v!a(*i. Vlada bo ostala zvesta objavljenemu programu bo izdala volilni protf'as. Vlada je sklenila, da se razpišejo volitve koncem februarja ali začetkom marc-ca prihodnjega leta.
Matteottijev proces
Rim. 20. oktobra, z. Priprave za razpravo proti obtožencem radi umora poslanca Matteottija se nagio nidaiiuje. Kakor poročajo rimski listi, so 2e prepisani zapisniki o zaslišanju glavnih obtožencev. Sedaj se še prepisujejo zapisniki o izpovedbah prič. Vse kaže, da se bo proces vršil« a!i vsaj zače! še letos *n to v decembru.
Napetost med Turčijo in Anglijo
Carigrad, 20. oktobra, s. Ang!eško»tura ška pogajanja za sporazum so, kakor izgleda, dospela na mrtvo točko. Listi javljajo, da so se : ozirom na trajno napetost med Turčijo in Anglijo storili ob turški meji \arnostni koraki. Obmejne čete so se zc* '10 ojačile. Odrejeno je vse potrebno, da so 'rodo mogle Dardanele v potrebnem slučaju zapreti v nekoliko urah.
Prijateljska pogodba med Bo!* garijo in Turčijo.
Soflla, 20. oktobra, e. Turška in bolgar« ska d.-legacija sta v Angori podpisali prič jatcljsko pogodbo ter dodatni protokol, ki urejuje nekatera vprašanja glede položaja manjšin, glede državljanstva in lastninske pravice onih državljanov, ki so se izselili z ozemlja imenovanih dveb držav. Dogovori sc bodo predložili v ratifikacijo sobranju tekom rednega zasedanja, ki se prične 28. t. m.
Zverinski umor hčerke
Trst, 20. oktobra, z. V vasi Laborju pri Marez'gih v Istri se je dogodi! strašen zločin. Kmet Ivan Kozlovič je zadavil svojo komaj 12-letno pastorko Marijo Verdan, da bi se lahko polasti! premoženja, ki ta !e deklica podedovala po svojem očeta. Truplo zadavljene pastorke sta našla danes zjutraj dva kmeta v nekem tolmunu pri Labir-Ju. Gornji de! 'e tičal v talni vodi, iz katere sta moleli nogi. Kmeta sta obvestila o dogodku orožnike. Ko so se pripravljali, da izvrše v Laborju preiskavo, sta Ivan Kozlovič in njegova žena Marija Verdan pobegnila od doma, da se izogneta aretaciji Zelo verjetno je, da sta oba, očim lo mati kriva umora 12-leHe deklice.
r
Po kongresu narodnih manjšin
r Prvi kongres narodnih manjšin v Ženevi je zaključen. Posebnih sklepov ni ustvaril: bil je več ali manj pripravljalnega značaja, zastopstva narodnih manjšin so se tako rekoč šele konstituirala. v želji, da si ustvarijo poseben forum, s katerega bo mogoče preko Zveze narodov poseči v mednarodno politiko ter izboljšati položaj manjšin v posameznih državah.
Kongres narodnih manjšin je le v majhni meri obrnil nase našo pozornost. Vzrok za to ni le, ker se je kongres vršil istočasno z najodločilnejšo fazo locarnske varnostne konference, marveč v večji meri ga je iskati drugod. Nahajamo se pač v nekoliko kočljivem razmerju do problema narodnih manjšin. Na ženevskem kongresu so zelo vidno vlogo igrali naši rojaki iz Italije. Prav tako pa so bili zelo agilni zastopniki naših narodnih manjšin, nemške in madžarske, iz Vojvodine. Neugodno dela situacijo sledeča okolnost: Največja naša narodna manjšina se nahaja pod gosoostvom Italijanov, in ne ščitijo je nikake posebne določbe, nika-ko mednarodno zagarantirano manj. šinsko pravo. Kongres manjšin se obrača s svojimi humanimi resolucijami na Zvezo narodov in na koncu koncev na svetovno javnost. Ne smemo podcenjevati vrednosti take mednarodne propagande; nasprotno: zavedati se moramo, da smo storili doslej v tem pogle-dn mnogo premalo in da se na propagando potom svetovnega javnega mnenja skoroda sploh nismo spomnili. Ali vendarl si moramo biti na jasnem, kako daleč smejo v tem oziru segati naše nade . . .
Na drugi strani pa vemo. koliko na primer baš Nemčija stori zadnji čas za agitacijo med svojimi roiaki. ki so ostali kot narodne manjšine po novih narodnih državah, koliko storijo v Nemčiji za gmotno in duševno podporo svojim rojakom v inozemstvu. Nemci so ponekod svojo nacijonalno propagando koncentrirali baš pod okvir narodno-manjšinske propagande. Njihovo narodno stanje pa je že sedaj v naši državi nad vse ugodno.
Slično je z Madžari. Zakaj treba je naglasiti, da se nahaja več Nemcev in Madžarov pod našim, češkoslovaškim, rumunskim gospostvom in tako dalje, nego obratno.
Razen v Italiji živi največ naših rojakov pod Grčijo. Ali smemo pričakovati, Ja jo njih nacijonalni obstoj drugače zagotovljen, kakor da mi v direktnih pogajanjih prisilimo Grke, da spoštujejo našo narodnost in dajo našim rojakom v južni Makedoniji, kar jim gre po prirodnem narodnem pravu.
Kakor se čuje. so se tudi makedon-stvujušči obrnili na manjšinski kongres. Njih priglasitev pa ;c bila odbita, in sicer iz principijalnega razloga, ker se emigranti ne sprejemajo in ker se odklanjajo nasilne metode, ki se jih poslužujejo makedonstvujušči v svojem delovanju.
Kljub navedenim pomislekom želimo, da kongres narodnih manjšin, ki se sestane čez leto dni znova, nadaljuje svoje delo. Manjšinam v naši državi se godi mnogo bolie, nego se godi našim rojakom pod tujim gospostvom, pa naj je to v Italiji, v Avstriji, v Grčiji ali kjerkoli. Ako bodo mogla skupna zborovanja manjšin zares izboljšati položaj naših rojakov v tujini ali vsaj opozoriti svetovno javnost na njih žalostno usodo, bomo to beležili kot uspeh tem bolj, ker so tuje manjšine pri nas že sedaj v posesti vseh teh ugodnosti.
Nemčija in locarnski pakt
Nacijonalisti v zadregi. — Levica pakt odobrava. — Kakšno bo stališče parlamenta?
Berlin, IS. oktobra.
Pisava nemško-nacijonalnega časopisja potrjuje, da skrajna desnica ni pričakovala srečnega izida v Locarnu. Ona je v dosedanjih pogajanjih gledala le taktiko, ki naj bi izigrala Anglijo pro. ti Franciji. Zato je novica o sklepu pakta te kroge prav neprijetno zadela.
«Kreuzzeitung« n. pr. pravi, da more Nemčija definitivno pristati na pakt, le če se njene želje glede Porenja docela izpolnijo. Ravno tako se mora narediti konec «laži o vojni krivdi«. «Na pogodbo. ki ne bi odgovarjala živlienskim interesom nacije in ki ne bi nudila odgovarjajočega ekvivalenta za težko žrtev. ki jo doprinaša Nemčiia z zapadnim paktom, ne more nemško-naci.ionalna ljudska stranka v nobenem slučaju «pristati».
»Deutsche Tageszeitung« se čudi. kako je mogla nemška delegacija sploh pristati na parafiranje dosedanjih rezultatov razgovorov, ker se s tem vzbma mnenje, da je konferenca dejansko rešila svoj program. Nemčija ne more vstopiti v Zvezo narodov, dokler ne doseže popolne svobode glede § 16. pakta Zveze narodov. Tudi je šla locarnska konferenca molče preko nemških protizahtev za zapadni pakt in je s tem praktično ilustrirala, kako si zamišlja nemško enakopravnost. Nemčija mora pogajanja nemudoma nadaljevati in od niih izida mora biti odvisna zaključna konferenca.
»Lokalanzeiger« smatra, da locarnski sklepi ne vežejo niti vlade niti koalicijskih strank m da je treba celo stvar z velikim nezaupanjem presojati.
«Tag» vidi v možnosti nadaljevanja pogajanj edini vidni uspeh konference.
Drugačno je stališče demokratskega in soci-aldemokratičnega časopisja.
«Berliner Tageblatt« poziva vlado, da prime francoskega zunanjega mini-
[ stra za besedo in da postopno reši ren ! ski problem. V šestih tednih do londonske konference bi mogli Francozi z dejanjem dokazati, če hočejo odgovarjati novemu duhu, ki naj ga prinese pakt Evropi.
»Vossische Zeitung« piše:
e Važnejše kot ono. kar stoji zapisano v pogodbah, bo duh. v katerem se bodo izvajale. Kar je Nemčija zahtevala in z vso energijo zastopala, služi ne le velikemu cilju osvoboditve nemške zemlje, temveč tudi ustvaritvi resnične, ga miru. More se ugotoviti, da je to spoznanje prodrlo tudi pri prejšnjih nasprotnikih ... Še mnogo težkega dela nas čaka. Vendar nam pot. ki jo ima mo še za seboj, daje upanje, "a bo delo uspelo.»
Socijalistični »Vonvarts* slavi Locarno kot zmago načela mednarodnega sporazuma nad šovinisti celega sveta, nad zastarelimi idejami politike sile, nad mentaliteto zakrknjenih militari stov. »Zdaj bi se morali odločiti tudi nemški nacijonalci. S pristanki na pakt bi prekršili svoja načela in nehote tudi preklicali vse napade na zunanje politiko levice. Odklonitev pa bi značila razbitje desničarske koalicije, kateri dolgujejo svoj odločujoči vpliv v davčni in carinski politiki in druge ugodnosti. Kakorkoli se odločijo, odgovornosti za to, kar se je zgodilo, se ne morejo odtegniti, kajti njihova vlada je sklenila locarnski pakt.« . Za sprejem locarnskega sporazuma v parlamentu je v smislu nemške ustave potrebna dvetret.iinska večina. Ali se bo ta večina našla v drugi polovici novembra. ko se zopet sestane Reichs-tag? To je v prvi vrsti odvisno od tega. kaj bo mogla vlada do tega dne pokazati kot »nadomestilo za nemški pristanek na varnostni pakt.« Če pride dotlej do izpraznitve Kolna in do tako zvanega »novega režima v Porenju«, na kar Nemci trdovratno reflektirajo. bo parlament locarnski sporazum brez dvoma ratificiral z impozantno višino. Nasprotovali bodo le narodni socija-listi in komunisti. Nemški nacijonalci si bodo dvakrat premislili, predno razbi-jejo sedanjo koalicijo, ki jim je prinesla toliko nepobitnih koristi. Pričakovati je sicer, da bodo malo poprotestirali in z resolucijami na kakšnih shodih in po časopisju izjavljal svoje nezadovoljstvo, da na ta način vržejo malo peska v oči svojim volilcem. Hudih sitnosti pa ne bodo delali. Na vsezadnje pa so tu kot rezerva socijalni demokratje, ki odobravajo renski pakt in ga bodo rešili, čeprav so v opoziciji.
Konferenca katoliških škofov v Zagrebu
V	pondeljek je končalo zborovanje katoliškega episkopata v Zagrebu, ki je trajalo osem dni in se je razpravljalo na njem o raznih cerkvenih vprašanjih. Konference so se udeležili: barski nadškof dr. Nikola Dobričič. nadškof vrh-bosanski dr. Ivan Šarid, beograjski nadškof in apostolski administrator banat-ski Rafael Rodid. ljubljanski škof dr. Bo-naventura Jeglič, mariborski škof dr. Andrej Karlin, mostarski škof p. Alojzij Nišid. banjaluški škof p. Josip Garid, senjski škof dr. Josip Marušid, djakov-ski škof Anton Akšamovič, šibeniški škof in apostolski administrator jugoslovenskega dela zadarske nadškofije dr. Jerolim Mileta, splitski škof in zastopnik kapitularnega vikarja hvarskega dr. Kvirin Bonefačid, krški škof dr. Josip Srebrnič. skopljanski škof dr. Ivan Gni-dovec, dubrovniški pomožni škof Vla-ho Bartič. bački apostolski administrator Lajčo Budanovič, apostolski vojni vikar Ferdo Rožič ter generalni vikar in delegat kotorskega škofa Anton Mi-loševic.
Konference so se vršile pod predsedstvom zagrebškega nadškofa dr. Antona Bauerja. Škofi so najprej poročali o proslavi svctecra leta in tisočletnice hrvatskega kraljestva. Sklenjeno je bilo, da se izda na narod posebna poslanica, v kateri bo opisan pomen pretekle jubi-larne proslave, kakor tudi sodobne potrebe katoliške cerkve. V nadaljni razpravi je bila podana slika versko-pro-svetnega in kulturnega življenja katoliških organizacij v naši državi in je bilo sklenjeno, da Se katoliške organizacije čim krepkeje združijo in podpirajo. Glede na razvoj javnih razmer je konferenca škofov odločila, da se prične čim nrej izdajati poseben katoliški dnevnik. Razpravljalo se je tudi o načrtu o «za-jednici večnih zadužbin». V zvezi s tem načrtom ie bilo tudi govora o pravilniku za ustanavljanje cerkvenih občin po načrtu bačkega administratorja. Oba načrta sta b:!a izročena posebnemu odboru v proučavanje.
V	razprav!'o izdali rituala v narodnem živem jeziku je bilo sprejeto na znanje poročilo predsednika, da se vrši ta akcija v smislu navodil preišnilh konferenc in se približuj? zaklmčku. Rokopis bo izročen v tisk. čim se uredi končno besedilo rokopisa po najnovejši izdaji rimskega rituala, ki je bil r.edpv-Ro obelodanjen. Ro-konis je b;l predložen konferenci ter ie bilo odločeno, dn se interdiecezanski odbor radi recenzi-ie besedila ne bo sklical.
Na konferencah se ie dalji razpravljalo o vprašan.'" cerkvene imovine glede na najnovejšo naredbo ministra za agrarno reformo o fakultativni velepro-daji posestev. Ker so razmere v posameznih škofijah zelo različne, so bili po Jališein pojasnjevanju izvršeni sklepi, ki bodo sporočeni vladi. V zvezi s tem vprašanjem so bili izvršeni tudi slcl?"' o patronatu. Glede nainovc;še naredbe ministrstva za vere o regulaciji in dn-datkih plač svečeništvu, se je konferen-
ca izrekla proti tej naredbi in je bilo sklenjeno, da se izroči ministrstvu za vere tozadevno posebna spomenica. Konferenca ie razpravljala tudi o raznih naredbah ministrstva za prosveto glede šolske politike, glede nekaterih klerikalnih organizacij itd. Končno so bila na dnevnem redu tudi razna važna vprašama posebnega pomena, med drugimi tudi vprašanje jugoslovenskega iezika v liturgiji in ie bilo ugotovljeno, da stoji episkooat še vedno soglasno na stališču, katero je zavzel glede tega vprašania na zadnii seii episkopata meseca novembra 1918. Glede ukinjema krške škofije je episkopat sklenil, naj se ta škofiia ne ukine.
Politične beležke
-r Na sestanku odbornikov ljubljanskih političnih organizaciji SDS, ki se je
vršil včeraj v prostorih strankinega tajništva v Ljubljani, je bila na podlagi poročila poslevodečega podpredsednika gosp. dr. Puca soglasno izražena zaupnica vodstvu stranke, posebno ministru n. r. in narodnemu poslancu dr. Žerjavu ter gerentskemu svetu ljubljanske občine za uspešno delovanje v dobrobit mesta Ljubljane. Dalje je bil izražen najodločnejši protest proti nameri državne uprave m proti prizadevanju gotovih oseb, da se prepreči nova zgradba čekovnega urada v Ljubljani ter v to svrho nakupi stara hiša. kar bi samo povečalo že obstoječo stanovanjsko bedo. Državna uprava se poziva, da čim prej začne z gradnjo potrebnih poslopij za svoje urade, ki so nameščeni v privatnih hišah.
+ Pred razpadom SDS v Sloveniji. Pod tem naslovom fantazira včerajšnji «Slovenec« o razpadu SDS v Sloveniji, ker sta poslanca dr. Žerjav in dr. Pivko izjavila v poslanskem klubu SDS, da je treba tudi pod vlado RR nadalje, vati v Sloveniji politiko koncentracije narodnih elementov in da morata brez ozira na trenutno sestavo vlade sodelovati z onimi, ki to hočejo. Ce vidi »Slovenec« v tem razpad SDS v Sloveniji, nimamo prav nič proti temu. menimo pa. da bodo posledice tega »razpadanja« klerikalci še prezgodaj bridko občutili. Stališče koncentracije vseh narodnih elementov proti SLS. njenemu avtonomizmu in separatizmu, srbožer-stvu in diktaturi škofovske kamarile je slovenska samostojna dem. stranka ved no zastopala in ni nikoli jadrala pod kako drugo zastavo, kakor je to delala SLS, ki ie skrivala svoj klerikalizem že za vsemi mogočimi firmami, jugoslo-vensko. slovensko, kočevsko, rnonarhi-stično, republikansko, separatistično, federalistično, avtonomistično itd. Slovenska SDS zastopa sleikoprej državno in narodno edinstvo z zahtevo po uveljavljenju demokratičnih načel v najširšem obsegu in nikogar ne odbija, kdor hoče na tej podlagi sodelovati ž njo. To smatra tudi za tem bolj neumestno. ker pričakuje boljšo bodočnost slovenskega ljudstva šele s trenutkom, ko bodo Slovenci v cerkvi poslušali besedo božjo, v politiki in gospodarstvu pa kot svobodni državljani svojo zdravo pamet. Tedaj ne bo nikogar, ki bi se drznil zlorabljati vero v politične svrhe, a tudi nikogar, ki bi s politiko ubijal v ljudstvu vero. kakor to delajo hote ali nehote tisti, ki vzdržujejo in nodpirajo pogubno in pogrešno politiko dr. Korošca. Ne SDS. pač pa SLS je nred razpadom, kar mora razpasti vse. kar ne sloni na morali in resnici.
+ Afera nadškofa Šariča je v samem Sarajevu in po Bosni povzročila velik nemir in ogorčenje v vseh količkaj nacijonalno zavednih plasteh. Veliko ie tudi vznemirjenje v cerkvenih krogih. Kakor poročajo novine. izjavljajo posamezni cerkveni krogi, da ■ se bo zdaj razkrinkala cela klika, ki stoji v ozadju celotne afere. Kamarila nadškofa dr. Šariča. na las podobna ljubljanski, pričenja dolžiti franjevce (frančiškane), da delujejo proti svojemu nadškofu. Iz fra-njevskih krogov pa se zopet doznava. da so že oddavna nezadovoljni z delovanjem dr. Šariča. ker da ie vsa niegova dosedanja cerkvena politika prinesla bosanskim Hrvatom več škode kakor koristi. Bolj in bolj enotna torej postaja sodba da nadškof dr. šarid nikakor ni mož na mestu.
+ Oblastne volitve In SLS. Zahteva po volitvah v oblastne skupščine in po oživotvorjenju teh skupščin je splošna, ker bi z uvedbo samoupravnih skupščin nostala mogoča decentralizacija uprave in bi reševanje mnogih vprašanj lokalnega značaja prišlo v hitrejši tek. Klerikalni »avtonomisti* se izrekajo proti tem volitvam, dasi žal danes niti govora še ni o njih. Dr. Korošec namreč izjavlja v »Slovencu®, da se hoče z volitvami v oblastne skupščine z novo volilno strastjo odvrniti ljudsko pozornost od dejanskega stanja. Kaj nai bo samouprava ljudstva, svobodno izražena ljudska vol'a. z vsem tem se somo po nepotrebnem vzbujajo strasti! Klerikalcem zadostuje, da izda ob primernem času svoje ukaze škofova kamarila in da jih kak dr. Korošec izvrši, ker je s tem žc dovoli zadoščeno potrebam klerikalne avtonomije. S svojo izjavo o oblastnih skupščinah na se ie dr Korošec postavil v nasorotie tudi naoram dr. Gosarju. ki ie v nedeljo raz'aga! v »Slovencu--. kni on razume pod avtonomijo. V oblastnih skupščinah bi ljudje lahko uveljavili svojo volio pri obrambi svojih pravičnih interesov in koristi, dr. Korošec p-t rrrg'a$n even+rahie volitve v tc skurš" ne za nepotrebno razbu^a-nie strasti! Kdo imn s^ii orav. dr Korošec ali dr. Gosar? Zdi se nam. d* se
dr. Korošec zaveda žalostnih razmer v svoji stranki in da se upravičeno boji volitev. Zato se tudi izreka proti njim. a za nekaj časa naj bi — kakor kaže — nadomeščala klerikalno avtonomijo poostrena škofova komanda, dokler se ne zboljša pozicija klerikalne siranke. Zgoditi se seveda zna. da se bo dr. Korošec tudi pri tem uračunal.
+ Pri nas ni klerikalizma! Ni še petelin trikrat zapel, odkar je »Slovenec« z največjo energijo zagovarjal znano pismo ljubljanskega škofa ter zatrjeval da ima samo škof pravico določati, v kateri stranki smejo sodelovati duhovniki. že je isti «SIovenec» objavil izjavo formalnega načelnika SLS dr. Korošca. ki pravi: «Pri nas ni klerikalizma. Mi hočemo živeti mirno življenje v svoji državi — ničesar več. Govori se o antiklerikalizmu. misli se na katoliško cerkev!« Dr. Korošec je duhovnik, pa je zato tem boli značilno, da popravlja to, kar je dokazoval kot edino pravo pred par dnevi ^Slovenec^ na podlagi kanonskih predpisov. Prišel je pač bržčas ukaz, da nai se nepremišljeno dejanje škofove kamarile radi zlih posledic zabriše. Dr. Korošec je formalni načelnik SLS in formalni vodja njenih gospodar-
skih zavodov. Oboje seveda samo s pri. voljenjem škofa. Njegovo politično in gospodarsko delo ie popolnoma odvisno od škofove milosti ter od cerkvene ju-risdikcije. Ako mu škof prepove kaj, ne sme storiti niti koraka in nai bi to še tako hotel. Ce škof zahteva, mora dr. Korošec odstopiti kot načelnik SLS in voditelj klerikalnih organizacij, ker mora biti %-se njegovo delo izvršeno v edinosti in odvisnosti od škofa. (Glej «S!o-venec»!) Kliub temu pravi dr. Korošec: «Pri nas ni klerika,rzma!» Kaj ie reki po dr. Koroščevem klerikalizem? Morda ne šele srednjeveška inkvizicija?
Iz demokratske stranke:
Krajevna organizacija SDS v Brežicah ima danes dne 21. t. m. ob 8. zvečer v gos stilni L. Stirna redni sestanek, na katerega se vabijo vsi člani in somišljeniki. Udeležba za člane obvezna.
• O
Občni zbor slovenskih profesorjev v Mariboru
V nedeljo, 18. oktobra, so imeli slovenski profesorji dva važna občna zbora v Mariboru. Zastopani so bili skoro vsi srednješolski zavodi, posetili pa so zbor tudi predstavniki šolske oblasti: prosvetni šef gosp. dr. Poljanec. inšpektor dr. Bevk in razni referenti. Dr. S t r m š e k je izročil zboru pozdrave mariborskega župana drja. Lesko-var ja.
Najprej je bil občni zbor društva »Samopomoč slovenskih profesorjev«, ki se je na pobudo drja. S t r m š k a, ki je obenem predsednik, ustanovilo 20. nov. 1913. da v slučaju smrti kakega tovariša gmotno pomaga njegovi rodbini. Kako dobrodelno nalogo vrši to društvo, so pokazali dosedanji trije smrtni slučaji, kjer je društvo s svojo hitro pomočjo olajšalo gmotne skrbi prizadete rodbine. Društvo šteje 240 članov, med njimi najmlajši star 25 let, najstarejši pa 75 let. Znesek, ki se izplača v slučaju smrti, znaša 6000 Din. Občni zbor je vzel z odobravanjem na znanje poročilo, ki sta ga podala predsednik dr. Strmšek in prof. Leskošek, ki je obenem tajnik in blagajnik, izrekel odboru zahvalo in ga znova izvoliL Da bi se društvu delokrog razširil, ni smatral občni zbor za trenutno potrebno, priporočalo pa se .ie profesorjem, naj vpišejo svoje soproge pri Učiteljski samopomoči, ki je zasnovana na širši podlagi.
Nato se je vršil občni zbor Profesorskega društva, sekcije Ljubljana. Otvoril ga je njegov podpredsednik prof. Kuno Hočevar. Pozdravil je v tako lepem številu zbrane tovariše, se s hvaležnostjo spominjal dosedanjega predsednika ravnatelja dr. Koruna, ki je stal sedem let društvu na čelu in se z uspehom trudil da ie danes skoro celotna srednješolsko učiteljstvo stanovsko organizirano. Dr. Korun je bil požrtvovalno delaven, objektiven predsednik. ki ni imel nasprotnika. Zato je občni zbor z obžalovanjem sprejel vest. da je 'odložil predsedstvo, in sklenil je soglasno, izraziti mu na primeren način iskreno zahvalo. Prof. Hočevar je nadalje prečita! pozdravni dopis predsednika celotnega profesorskega društva gosp. Živanovida v Beogradu in se končno spominja! treh letos umrlih članov: drja. Medveda, prof. Mastena in ravnokar umrlega ravnatelja Voglarja. katerim v počaščenje so se navzoči dvismili s sedežev.
Občni zbor si ie nato izvolil za zborovanje predsednika prof. Hočevarja, podpredsednika prof. dr. A. Dolarja in tri namestnike. Prosvetni šef dr. P o-ljafiec je pozdravil zbor, želel mu uspeha in obljubil svojo največjo skrb za razvoj naših srednjih šol. V svojem poročilu je nato prof. Hočevar očrtal delovanje letošnjega odbora, ki se je poleg drugega tikalo srednješolskega zakona, h kateremu ie ljubljanska sekcija stavila mnogo spreminjevalnih pred logov, poslala ravnatelja Koruna in prof. Pavliča v Beograd na zadevno sejo. kjer so sprejeli skoro vse naše želje. Načrt je predložen ministru prosve-te, odkoder še ni nriše! v skupščino. Nadalje je bilo treba zavzeti staJišče k ukazani redukciji srednjih šol kjer smo dosegli, da se v Sloveniii ne ukme nobena srednja šola, navaia.ioč kulturne in politične razloge. Pristali smo v uved bo trimesečij in morali sprejeti izenačenje prvih dveh razredov novega sred nješolskega tipa, s čimer je prvi srednješolski razred padel na nivo osnovne šole. Vedno je odbor poudarjal in se potegoval za to. da se šolske reforme ne uvajajo naredbermi potom, temveč po zak>onu v skupščini.
Veliko brige ie prizadeval Pomožni fond. ki nalaga članom občutne žrtve, ki so v glavnem krive, da jc letos število članov padlo za Neurejenost naše šolske uprave se je letos pokrila med drugim tudi pri postopanju Glavne kontrole ob napredovanju profesorjev v višje sfoonie. Zgodili so se neverjetni primeri, kier bo morala orgr>n:za-ciia skušati. dr> doseže odoravo teh ne-dostatkov. Tudi pri izplačevanju nadur ie mora! odbor ponovno posredovati, večinoma uspešno, dočim nam vse naše borb" za izplačilo zakonite diference v plačali vzbujalo samo trnka čustva. Končno omenip pred^dnlk. da sc ie le-tes' v Beogradu vrš'l medrirodni profesorski kongres, ko^or smn n^sloM d~ Breznika in prof. Koželja ki je uredil
šolsko razstavo, za katero je prof. Jeran zbral gradivo, ki nas je dostojno reorezentiralo.
Po tajniškem poročilu, ko se je odobril tudi zapisnik lanskega občnega zb<, ra je poročal blagajnik prof. Vrhov-n i k o denarnem stanju in navedel, da ima društvo 222 članov, med temi 154 iz ljubljanske in 68 iz mariborske oblasti, nadalje 14 pododborov, med niimi 10 v ljubljanski in 4 v mariborski oblasti. Ko se .ie na predlog preglednika inšpektorja Bevka izrekla odboru, posebno blagajniku zahvala so navajali profesorji slučaje, kjer se jim je storila krivica pri izplačilu prejemkov in prosili intervencije. Neurejenost naše uprave se vidi tudi pri izplačilu povišic. kar bi se moralo vršiti avtomatično. Eno-dušno se je občni zbor izjavil proti neutemeljenim premeščenjem, s čimer je vedno združena velika gmotna škoda
Sledile so volitve novega odbora in je bil izvoljen za predsednika prof. J e-r a n. za odbornike Pa profesorii V r -hovnik. Pavlič, Pre zel j, dr. A. Dolar. Dolenec. Zaletel, dr. K r o pivnik in Hočevar, za namestii-ke pa dr. Strmšek. Peteri in. dr. Mole in Krajnc. Pregledniki so ostali stari, zastopnik slov. profesorjev pri Glavni upravi in pri Profesorskem glasniku pa ostane prof. L a p a j n e.
Nato je sledilo poročilo dria. Breznika o mednarodnem profesorskem kongresu v Beogradu, ki se je pečal posebno z vprašanjem estetskega pouka in delovne šole. Razvila se ie zanimiva debata, kjer so govorniki želeli, da vlada učite!jstvu di več sredstev za na-dalinjo Izobrazbo, da votira primerno knjižnice, omogoča ferijalne kurze in študijska potovanja Občni zbor je nadalje odobraval, da stoji ljubljanska sekcija v stalnem stiku posebno s sarajevsko. s katero si menjavata poročila o delovanju.
Kot zadnja m najobsežnejša točka so sledili predlogi posameznih pododborov. ki vsi stremijo po zboljšanju naš:h šolskih razmer in ureditvi, če že ne izboljšanju gmotnega položaja učitel.istva.
Občni zbor se je v resolucijah zavzel, da se čim prej uzakoni srednješolski zakon, da se učni načrti, predno pridejo pred zbornico, izročijo profesorskemu društvu v presojo, da se neizprašani suplenti zopet postavijo v I. kates?oriio. 9. skupino, da se nadomeščanje z rednim odlokom na dopustu bivaiočih tovarišev nagraja z dnem nastopa in ne šele po enem mesecu, da se v profesor skem društvu zopet oživijo strokovni odseki; pri vsakem občnem zboru bodi vsaj eno strokovno Dredavanie. imenovanje profesorjev naj se izvrši na podlagi razpisa izpraznjenih mest. in sicer pravočasno pred začetkom šolskega leta. Ugodi naj se utemelienim zahtevam kvalificiranih profesorjev risania in telovadbe. skliče naj se anketa srednješolskega. osnovnega, meščanskega in strokovnega učitel.istva. da se ustvarijo enotne smernice za učni načrt. Občni zbor se ie izrekel, da stoji na sta!;šču naj imajo naše slovenske šole isto število ur kakor v drugih pokrajinah in da na' bodo srbohrvatske ure nekak plus. izrekel pa ie tudi rotrebo. da se nai i v srbohrvatskih šolah goii nozravame slovenskega lezika in slovstva. Prcd'a-eal se ie boljši način, da bodo šolske knjige hitreje anrobirane; želelo se je. da veliaj pravilo za rmksimalno število učencev za en oddelek i za Slovenijo. s Čimer bi se nekaj vzporednic lahko otvorilo in bi dobilo nekaj tovarišev službo.
Bilo ie ogromno gradiva ki ga ie občni zbor predelal ob vaornem sodelovanju in nekalicni enodušnosti udeležencev.
Vtis si imel. da nastopa doba. ko na občn;1i zborih ne bodo več tvorila skoro edini predmet le gmotna vprašani, temveč nosvetovania. kako spravitf naše crednie šolstvo na čim viŠio stoo-nio Dozdai se mora učitelistvo žal še vedno boriti z neureienostjo posebno upravnih razmer
Po končanem zborovanju, kier se je predsednik še zahvalil gosp. ravnatelj dr. Tominšku. da jo dol slavnostno dvorano na razpob.go. so navzoči profesorji šli korporatfvrm. da pocetiio svo-'"v Ihibcgn tovar:ša ravnatelja Frana Voglarja. ki je ležal na mrtvaškem odru.
Skupščina ženskega saveza v Skopi ju
V	Prosvetnem domu v Skopliu je bila otvorjena v soboto redna skupščina Narodnega ženskega saveza. kateri ie prisostvovalo 64 ženskih društev s 349 glasovi. Slovesne otvoritve so se udeležili tudi veliki župan Vildovič. skop-[janski komandant general Pavlovič, metropolit Varnava. štipski episkop Ge-razim, skopljanski župan Sapundžič in veliko število uglednih meščanov. Ženske organizacije iz Slovenije zastopa 12 debg?t;nj, večinoma iz Ljubljane in Kranja.
Skupščino je otvorila z lepim nagovorom gospa Simič iz Beograda, ki je bila soglasno izvoljena za predsednico kongresa. Posebno pozornost sta vzbudila pozdravna govora gospe Franie Tavčarieve iz Liubliane in gospe Ko-vačevičeve iz Zagreba. Imenom Bosne je pozdravih skupščino gos^a Liubibra-fič. Kraliu in predsedniku Mednarodne ženske zveze v Parizu je bi! poslan brzojavni pozdrav, nakar ie bilo prečita-no poročilo o delovaniu saveza v preteklem letu. Savez ie imel v preteklem letu zalo lepe uspehe in okoli 47 000 Din prebitka. Poročila so bila sprejeta z zadovoljstvom na znanie. Na popoldanski seji ie imela profesorica gospa Katarina Jovičič zanimivo predavanje o ulogi ženskih društev v socialnem preporodu našega naroda, pri čemer je navaia-!a zanimive primere zaslug naših žen v preteklosti za vzgojo dece in glede delavnosti. Odč. Vlaiič ie poročala o izena čeniu moških i.i ženskih sorodn;kov v dednem pravu, naglašuioč potrebo, da se savez zavzame z vso energijo za udeistvitev zahteve. Zvečer je bila v gledališču na čast gostom slavnostna predstava.
V	spodnji dvorani Prosvetnega doma je bila povodom kongresa Ženskega saveza otvorjena razstava del učencev skonljanske obrtne šole. katero ie priredita Kolo srbskih sester. Razstavljeni so bili motivi narodnih vezenin in narodne šole. Razstava je vzbudila v mestu splošno pozornost in je občinstvo že prvi dan pokupilo večino razstavljenih predmetov.
V	nedeljo je poročala gdč. Štebiieva Sz Ljubljane o ženskem kongresu v Wa-sh:ngto-nu: nato se ie ustanovil fond zaščite deklet in so se pretresala pravila Narodnega ženskega saveza.
Električna centrala v Kamniški Bistrici
Kamnik z bistriško dolino ima danes precej veliko število malih električnih central, ki pa zelo nepopolno izkoriščajo vodno silo. To se ie ponovno pokazalo pri nizkem stanju vode v pozim-skih mesecih. Lani so na primer morale tovarne v Jaršah pri Domžalah prekinjati obrat po večkrat za par ur in so morale delati celo ponoči, da niso trpela naročila. Iste napake so delale preglavice tudi kartonažni tovarni Franca Bonača na Količevem nri Viru.
Ob vodnem toku Bistrice je med malimi in večjimi centralami cela vrsta zadružnih podjetij. Nai imenujemo nekatere: Zadružno centralo v Šmart-nem, centralo Električno-strojne zadruge v Preseriu pri Jaršah, ki daie stru-jo za Mengeš in okolico, centralo Antona Skoka v Domžalah itd. Več*e centrale so tudi v kamniški smodnišnici. v tovarni «Vesna», (ki se nahaja v prostorih nekdanje cementarne) ter v Mai-dičem mlinu na Viru. Vse te centrale oa zadostujejo komai za potrebo posa-
meznikov ter niso dovoli racijonalne. Večja podjetja morajo neprestano biti preskrbljena z kalorično rezervo, kar ie z gospodarskega stališča gotovo zelo slabo.
Da bi se odpomoglo temu splošnemu zlu, se že dolgo snujejo projekti, kako bi se izkoristila vodna sila reke Bistrice v njenem zgornjem teku. Govorilo se je že o raznih načrtih, najnovejši, ki ima tuj dobre izglede za realizacijo, oa je ta, da se struga Bistrice zagradi nad Stranjami nad Kamnikom.
Za tozadevno koncesijo so zaprosili: tovarnar g. Fran B°nač v Ljubljani, g. dr. R. Karba. lekarnar ln župan v Kamniku ter g. inž. Viktor Turnšek. Predložili so oblasti načrte, ki predvidevajo izrabe vodne sile Bistrice od jezu žage Kamniške meščanske korporacije do pritoka Kojnskega potoka, to je od 27.21 km do 29.54 km. Po vodnem katastru izkazuje omenjena proga 27.4 metrov padca. Dolžina proge znaša 2.23 kilometrov. Na odtočni kanal odnade 1CD metrov, na progo tlačnega cevovoda 1400 m. ostalih 730 metrov pa odpade na zajezeni del.
Kongres godbenikov v Novem Sadu
Izzivajoč nastop Nemcev in Madžarov.
V Novem Sadu se je vršil v nedeljo kongres podsaveza godbenikov za Vojvodino, ki je bil posebno glede na ana-cijonalne godbene razmere, ki vladajo še dandanes v Vojvodini, zelo intere-santen in naravnost karakterističen. Na zborovanju ie prišlo do zelo izzivalnega nastopa nemških in madžarskih godbenikov. Boj se je vršil v prvi vrsti med elementi, ki zastopajo poleg profesionalnega pricipa tudi razširienje jugoslovenske muzike v teh krajih, kjer se še vedno slišijo skoro same madžarske in nemške pesmi, kakor sredi Dunaja in Budimpešte ter skupino, v kateri se nahajajo večinoma Nemci in Madžari ter inozemski godbeniki, ki od. klanjajo vsako kulturno akcijo za razširjenje specijalno jugoslovenske pesmi. Nekateri izmed govornikov so na kongresu govorili nemški, kar je izzvalo ostre prepire in medsebojno prerekanje. Končno so s pomočjo ruskih godbenikov zmagali tako zvani kulturni elementi, iz katerih vrst je bila izvoljena tudi nova uprava. Za predsednika je bil izvoljen prof. Miloš Studnička. profesor na slovaški gimnaziji v Petrovcu, za podpredsednika prof. Svetolik Pa-ščan. dirigent godbenega društva v Novem Sadu. Ko je bi! znan rezultat volitev. so vsi pristaši čistih profesionalcev zapustili kongresno dvorano in izjavili. da prenehajo biti člani vojvodinskega podsaveza godbenikov. Nova uprava pričakuje, da bodo pristoine oblasti ukrenile vse potrebne korake, da se inozemski godbeniki radi njihovega izzivajočega nastopa pošljejo tja, odkoder so prišli.
Udruženje lovcev
Potreba ustvaritve zveze med" lovskimi organizacijami cele naše države leži na dlani. Za to idejo se je prvo zavzelo Slovensko lovsko društvo, ko je predsednik dr. Ivan Lovrenčič že leta 1921. pozval posamezne lovske organizacije na sestanek v Liubliano, Organi-zovane so bile takrat le Slovenija, Hrvatska in Srbija. Zato je bilo potrebno, da se provede še organizacija vojvodinskih. bosanskih in dalmatinskih lovcev. Tudi to se je zgodilo in lani L junija so se sestali v Beogradu delegati lovskih organizacij iz vse države ter sklenili, da ustanove centralno društvo
2n?ni in priljubljeni nemški igralci! LTA DE PUTTI, HANS A. V. SCHLETO* in ERICH KfilSER-TITZ igrajo glavne vloge v prekrasni igri ljubezni ponosa, jeze in ljubosumnosti:
MALVA "HSf
Film posnet de'oTia v bosanskih planinah t?r v Jugoslaviji do sedaj predvajan samo v Zagrebu. Krasni n.nnvni posnetki, napeto zanimiva vsibna, fina režija in Uvrstna igra vseh sodelujočih dajo temu izvrstnem filtru Se post bno vrednost. Po splo nem priznai ju včerajšnjih obiskovalcem ie to eden na:bo jš h filmov priljublene Lye de Pulti. Predstave se vrSe kot običajno ob: 4., llif>., '/28., 9. Prvovistui umetniški orkester svira pri vseh predstavah.
ELITNI KINO MATICA (tel. 124)
pod imenom »Središnja uprava saveza lovačkih udruženja u kraljevini SHS».
Na letošnjem lovskem kongresu dne 9. septembra je bilo sklenieno, da se dne 18. oktobra sestanejo v Beogradu vnovič delegati posameznih lovskih organizacij in ustanove Središn.io upravo ter izvedejo volitve. To se je tudi zgodilo. Bile so zastopane: Slovenija, Hrvatska, Bosna-Hercegovina. Vojvodina in Srbija. Slovensko lovsko društvo so zastopali dr. Ivan Lovrenčič, Ivan Zupan in dr. Josip Kavčič.
Pod predsedstvom generala Miloša Vašiča. predsednika srbskih lovskih društev, so se odobrila pravila in izvolil odbor. Izvoljeni so: za predsednika dr. Milan Stojadinovič. minister financ, za podpredsednika dr. Milovan Zoričič, pravni referent velikega župana v Zagrebu. za tajnika dr. Stanko Erhartič, načelnik tiskovnega odseka v zunanjem ministrstvu in za blagajnika Rado Bo-jovič, polkovnik v p. iz Beograda, za preglednika računov pa dr. Anton Mihci, advokat in inž. forest M. Marinovič, oba iz Beograda. Razen teh funkcionarjev tvorijo odbor še delegati posameznih društev, oziroma zvez.
Slovensko lovsko društvo zastopa predsednik dr. Lovrenčič.
Že sestava odbora daje jamstvo, da bo Središnia uprava postala vrhovna instanca v vseh stvareh, ki se tičejo lovstva.
Težaven položaj meščanskih
Učiteljstvo meščanskih šol mariborske oblasti je na zborovanju dne 16. tega meseca v Mariboru po zanimivem referatu strokovnega učitelja g. A. Osterca o letošnjem mednarodnem pedagoškem kongresu v Heidelbergu razpravljalo o težkem položaju, v katerem se nahaiajo sedaj naše meščanske šole. Javnosti je pač malo znano, morda celo povsem neznano, s kakimi težkoča-mi se borijo meščanske šole že šesto leto. Tu ne zadene krivda lokalnih niti oblastnih šolskih uprav, kajti tudi te ne morejo preko največje zapreke, ki onemogoča ureleno in uspešnejše delovanje meščanskih šol.
In ta nepremagljiva ovira obstoil v tem. da nimamo zakona za meščanske šole. Dokler ne dobimo zakona, ni upanja. da bi se razmere izboljšale. Nasprotno. z začasnimi naredbami. s katerimi skuša centralno-šolska oblast urediti in voditi te šole. se povzroča še vedno večja zmešnjava. Klasičen dokaz za to ie novi začasni učni načrt, ki ni postavil na glavo samo šolskega dela. ampak tudi povzročil, da manjkaio vsled zvišanih obveznih učnih ur in novih predmetov domala na vseh meščanskih šolah učne moči. ponekod kar štiri do pet. Kie vzeti sedai kvalificirane moči, ko pa prej nikdo ni skrbel za to. da bi se jih zadostno število Izšolalo? Ta načrt je pač nailenši dokaz, s kako preudarnostjo in dalekovidnostio se pri nas izdajajo važne naredbe. K takemu načrtu učiteljstvo ne more in ne sme molčati. Z molkom bi si dalo samo slabo izpričevalo.
V sprejetih sklepih, ki jih bo skušalo učitelistvo uveljaviti potom svoie organizacije. je najvažnejša zahteva, da se koncem tekočega šolskega leta sedanji načrt za prvi in drugi razred ukine. med letom pa se stavi s sodelovanjem učitelistva meščanskih šol. ki delo v tei šoli pač najbolje pozna, nov učni načrt za vse štiri razrede po določenih smernicah, v katerih se naj uva-žuie značaj in namen šole. Na izvolie-ne in poklicane pa se obračamo z apelom: Skraini čas je že, da z zako*">m uredite naše šolstvo.	— Zh.
Za fsssssko prodajo
Nten in --
šira?nf streli
cene ssaiiiD znižane pri
J. Goreč
Znižane cene I
Fijaker Bratfisch
»SkHvnosi dunajskega dvora« ? ?
Palača Ljubljanske kred'tne banke
Znižane cene I
Dramatična šola v Mariboru
Ravnateljstvo Glasbene Matice v Mari« boru naznanja, da se s 1. novembrom pri» čne pouk v dramatični šoli Glasbene Ma» tiče. Kot učitelja,strokovnjaka se je rav« natcljstvu posrečilo pridobiti vsestransko priznanega dramatičnega umetnika g. Va» Io Bratino, ravnatelja drame narodnega gledališča. Pouk se bo vršil v 2 tečajih: v I. tečaju za otroke od 10—15 let, v II. te« čaju za druge od 15 let naprej (v skupinah in tudi posamezno).
Poučevalo se bo pravilno izgovarjanje, recitacija, dcklamacija. mimika, režija, zgo« dovina in razvoj dramske umetnosti od naj« »tarejših časov do danes. Ob koncu šol« skega leta priredi dramatična šola produk« cijo svojih učencev. Namen dramatične ,4ole ni, da pridobi le kandidate za gledali« šče, ampak v glavnem, da v naši mladini zbudi in poglobi pojmovanje o gledališki umetnosti sploh. Posebne važnosti je šola za učiteljiščnike. Učiteljica), absolvent dramatične šole strokovno in vsestransko pripravljen za ustvarjanje in vodstvo po» deželskih odrov, bo imel v kulturnem In nacijonalnem oziru posebno v naših obmej« nih krajih zelo hvaležno delo. Zato sc to« plo priporoča diiakom(njam) učitelj'šč, da se v polnem številu udeležijo obiska drama, tične šole. Splošno je znano, da obisk dra« me številno zaostaja za obiskom opere. Dramatična šola, s poukom recitacije, de« klamacije in študiranjem malih vlog, bo v mladini vzbudilo razumevanje za dramsko umetnost in je gotovo, da bo na ta način dramatična šola pridobivala in povečavala število rednih obiskovalcev drame v bodo« če. S tem, da bo strokovniak«učitelj dra« matične šole imel priliko širšega spoznava« nja in pregleda talentov za dramsko timet« nost. bo z njih strokovno vzgojo pridobil izurjen in pripravljen inteligenten nara« ščaj za gledališče, katerega pomanjkljaj je danes zelo občuten. Ravnatelj in režiser drame mora danes pripravljenega adepta dramske umetnosti ta!<ore!:oč še učiti gos voriti: da je U> za hitro in uspešno delo velika ovira, bo vsakemu umevno. Z inte« lif^ntnim, strokovno pripravljenim nara« ščajem bo delo olajšano in hitreje uspeva« le. S temi besrdami hoče ravnateljstvo šo« le Glasbene Matice poudarjati pomen in notreho dramatične šole v kulturnem sredi« ščit, kot je dan<;s Maribor. Ime g. ravna« telja Valo Bratine samo je zadostno jam« stvo za njen razvoj in uspeh. Prijave dnev« no od 6.—7. ore v pisarni ravnatelja šole Glasbene Matice g. Fr. Topiča, soba št. 7.
Zagrebški vagonski vlomilci v Sloveniji
Poročali smo že, da so neznani zagrebški vlomilci na pregi Videm-Krško-Brežice skočili na tovorni vlak št. 6-19 in vrgli iz njega balo manufakturnega blaga, težko 105 kg. Blago ie bilo test trgovca A. Herškoviča v Zagrebu. Železniška policija ki je pričela takoj zasledovati zlikovce. ie zvedela zaupnem potom, da se je v Zlataru in okolici razpečavalo neko blago, ki ie bilo podobno ukradenemu. Odposlani so bili tia takoj detektivi in organi železniške policije, ki so pri več trgovcih v Zlataru in okoliških vaseh zaplenili okoli 50 kg ukradenega blaga. Na vprašanie, odkod to blago, so trgovci odgovorili, da so kupili isto od nekega Beheka. ki se je izdajal za trgovca iz Ljubljane. Behek ima na vesti več podobnih tatvin in je za njim izdana tiralica. Dne 14. t. m. so organi železniške policije v Sevnici ustavili dva sumljiva neznanca in kmalu ugotovili, da sta to zloglasni vagonski vlomilec Štefan Duh in njegov tovn- š Josip Behek. Ze isto noč oa se je obema posrečilo pobegniti in ju še dosedaj niso izsledili.
Istega dne je bilo prijavljeno železniški policiji, da so vlomilci v bližini postaje Pušča Bistra skočili na vlak št. 2032, ki vezi proti Varaždinu, vrgli iz niega dve bali manufakturnega bla-
Semo Se danes 21. in Četrtek 22. t. m.
„Amundsenovo potovanje na Severni pol"
Senzacijonalni naravni posnetki v 6 Teli« kih dejanjih. Film vsebuje naravne posnet« ke o pripravah za polarno ekspcdicijo % ladjo »Ma'.id« v pristanišču Seattle. vse pol« no zan:mivih slik iz arktičnih pokrajin in jako učinkujoče posnetke hudega morske« ga viharja.
Kino «LJUBLJ ANSK! DVOR*.
le elon 730
Predstave ob nedeljah ob pol II dop In ob 3, H 5., 6. H 8 in 9 uri zvečer, ob de« lavnikih ob 4.. H 6. H 8 in 9
ga po 68 in 32 kg in izginili nato v megli. Železniška policija ie pri zasledovanju vlomilcev našla eno balo. ki ie tehtala 68 kg in je bila naslovljena na tvrdko Bašič v Bedekovčini. Nahajala se je v jarku nedaleč železniške proge. Druge bale. ki je tehtala 32 kg in je bila naslovljena na tvrdko Blos v Varaždinu. še niso našli. Vsa znamenja kažej% da so tudi to drzno tatvino izvršili Duhovi in Behekovi pajdaši.
izide v 6 zvezkih do konca 1926. Naročniki celega leksikona plačajo ali 5C0 Din tako) ali Din 90 za posamezni zvezek. Naročila snre-•ema in oddaja že rrvi zvezek založnica Zadružna gospodarska banka « Ljub-422-a Ijani in niene podružnice.
Pogin čete vojvode Zlata-reva
V boju z našo žandarmerijo je bil r noči od nedelje na pondeljek pri Črnem Kamnu v bližini Kočan ubit znani bolgarski četaški vojvoda. Ivan Zlatarev, zadnja nada vodje makedonstvujuščih. generala Protogerova. Z njim sta padla v boju še dva bolgarska četnika, eden je bil živ uiet, dvema pa se je posrečilo pobegniti v planine.
Ubiti vojvoda Zlatarev je prekoračil s svojo četo našo mejo dne 15. t. m, ravno na dan. ko so končali tamkaj naši veliki jesenski vojni manevri. Iz zapiskov. ki so jih našli pri mrtvem vojvodi, je razvidno, da sja je poslala organizacija makedonstvujuščih izključno z namenom, da nadzira vasi. ki so bile poprej bodisi zlepa bodisi zgrda naklonjene bolgarskim četnikom. Vojvoda Zlatarev je dobil ukaz. da-obišče v ca-revoselskem. kočanskem in tetovskem srezu vasi in vse bivše zaupnike ter jim sporoči, da je bolgarska delegacija v Ženevi dosegla popoln uspeh in da bo Makedonija kmalu slobodna, ter deli, ki jih je zasedla Srbija, zopet združeni z Bolgarsko. Ubiti vojvoda je prekoračil našo mejo ori Osogovu in s« skrival na tamkašnjih planinah. Poslu-živši se slabega vremena, je prodrl končno z manjšim oddelkom cc!o v vasi blizu Kočan. Potem, ko si je za d raz denar nabavil hrano, ie krenil v vas Le-zovo. od koder se je skuša! prebiti do Krupišta v smeri proti Štipu. Na potu pa je zašel v zasedo žandarmerije bregal-niškega bataljona, ki ie na komitaše takoj otvoril ogenj. Boja so se udeležili tudi tamkajšnji srbski če;.iiki in je trajal več ur. Šele. ko se je zgrudil vojvoda Zlatarev mrtev na tla, je njegovim tovarišem upadel pogum in so se skušali rešiti z begom. Na begu pa so srbski četniki ubili še dva bolgarska ko-mita^i in enega uielL Na naši strani j« padel v boju en orožnik.
KINO IDEAL
Sreda, četrtek in petek
nScaramouche"
Film, ki se js skozi 6 meseccv nepreneho* ma predvajal v Ncwyorku. Film, v kate rem vidimo najbolje in najtemeljiteje
francos!:o revolucijo. V glavnih vlogah: Ramon Novarro, Alict
Tcrry in Lcvris ^tone. Predstave v nedeljo: ob pol II dopoldne^ popoldne ob 3., pol 5.. 6- po! 8 in 9 url Freastave v delavnikih: popoldne ob 3.| h 5.. 6., H 8 in 9 uri
Kulturni pregled
Narodno gledališče v Ljubljani
Drama:
Sreda 21.: "'Tiska pravljica C Četrtek 22.: Pegica mojega srca D Petek 23.: Za narodov blagor F
~)pera: Sreda 21 : Mrtve oči B Četrtek 22.: Nabor«Povratek (premijeri) E Petek 23.: zaprto
»Jakob Ruda« na šentjakobskem odru
Še ni minilo 50 let odkar je prišel na svet Ivan Cankar — pa je že postal klasik slovenske moderne rn mojster naše drame. Le-tošnie cledallško leto je Cankarjevo leto in oder ki se oddolži Cankarjevemu spomina, stori samo svojo dolžnost, ki ne meji prav nič na pieteto.
Sentjakobčani so otvori!! svojo letošnjo sezono s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda« snoč: na svojem odru v Florijanski ulici. >Rudi«se na številnih mestih poznajo Ibsno-vi vplivi, ki so ga oblikovali, v nicm je že ves poznejši Cankar. Konec drusteea dejanja, mesta, kjer rovori Rada o svoji vesti, so
presunljiva ta ostanejo tragična po svojem bistvu.
Predstavo je režiral član ljubljanske drame, ki je obenem prevzel slavno vlogo. N e-gov Jakob Ruda je bi! močan in prepričevalen — morebiti mestoma nekoliko preveč patetično podčrtan, a vsekakor dojemljiv in verjeten O ansamblu je mogoče govoriti predvsem kot v celoti. Bil je ubran na Cankarjev ton, moški so bili dosti boljši kot ženske, prvenstvo med vsemi pa zasluži g. Gnidovec. ki je bi! z malenkostnimi izjemami docela na mestu. Vsi ostal! so storili kar je bilo v na boliši moči.
Obisk ie bil zadovoljiv, predstavo je oW. skalo tudi precej publike Iz centruma Ljub. Ijane. Cankar je postal geslo našega gledališkega občinstva in je s svojo zdravo kritiko popolnoma zmagal. Reprize bode to resnico ie bolj potrdile.
Cankar v ljubljanski drami. V tej gledališki sezoni poteče petdeset let. kar se je rodil Ivan Cankar. V ta sporrin vprizori dramsko gledališče v začetku sezone njegovo satirično komedi:o »Za narodov blagor«, pozneje »M ap;e« in po možnost! tudi »Lepo Vido«, »Pohujšanje v dolini Seuiflori-
janski« pa ostane »d lani na repertoarju. Premi era komedije »Za narodov blagor« bo v petek, dne 23. t. m. ob osmih zvečer. Re-žira g. Skrbinšak, ki igra tudi vlogo Ščuke. Ostale vloge so razdeljene tako:: Gornik — Levar, dr Grozd — Cesar, Katarina — Ju-vanova. Matilda — Saričeva. dr. Gruden Pe-ček, Helena — Medvedova. Mrmolja — Gre gorin, Klander — Plut, Mrmoljevka — Ra-krrjeva, Siratka — Jerman, Kadivec — Jan, Kremžar Lipah, Stebelce — Drenovec, mlad človek -— Sanotn, hišna — Gorjupova, I. svetnik — Danilo. II. svetnik — Medvea, III. svetnik — Smerkolj. sluga — Košič.
Repertoar Narodnega gledališča ▼ Beo. gradu obsega ta teden nastopne komade: Nahod, Paust. Labodje jezero. Zaljubljena žena, Aida. Trubadur, Narcis, V zatišju, Kean. V »Faustu« sta v torek zvečer gostovala ga. Zlata Gjtmgjenac ii Zagreba in g. Josip Rijavec. V nedeljo, dne 25. oktobra rastopi v beograjski operi pevski zbor krakovskih akademikov s koncertnim programom.
Dovršltev zagrebškega gledališča v Fiankopansk) ulici zagotovljena. Julij Bene-šič imendant zagrebškega gledališča se je sporazumel s konzorcijem zagrebških bank (Grndska štedionica. Praštedionica. Eskompt na banka ter VViener Bairkverein) glede posojila v znesku štirih milijonov Din, ki aaj se
porabi za dovršitev gledališča v Frankopan-ski ulici. Ker je med obema strankama prišlo do popolnega sporazuma, se bo začelo poslop e. ki je v prvi vrsti namenjeno drami, adan"rati že v najkrajšem času.
Kirineva mapa mesta Zagreba. Grafik in slikar Kirin je nasiikal 24 risb, ki predstavljajo stari Zagreb. Risbe je napravH po starih predlogah in slikah ter je v njih prav srečno osvežil spomin na tipične kotičke starega Zagreba, ki je bi! mnogo bolj slikovit in 'mtimen kakor današnje moderno mesto Kritika je sprejela Kirinovo mapo zelo toplo in simpatično. Tisk je oskrbela »Tipografij«. Cena mape znaša 1C30 Din.
Dve slikarski razstav; v Zagreba. Dne 15. t. m. je otvorfl v Ullrichovem salonu v Zagrebu razstavo svojih akvarelov, ki predstavijo motive iz južne Srbije, prof. Vrbič fz Skoplja, v torek dne 20. oktobra pa je razstavil pri Schiru kolekcijo' svojih sl& g. Zvoni.nir Mušič.
25 letnica smrti skladatelja Flbicha. Letošnja operna sezona Nar. divadla v Pragi stoji v znamen'u četrtstoletnice smrti komponista Zdenka Fibicha. ki Je poleg Smetane in Dvofaka reprezentant češke glasbe pred svetom Gledališče se ie odločilo, da bo izvajalo dvakrat zaporedoma cikel Fibichovih del od katerih je bila prva stvar na vrsti že 15. t. m. Fibichovo življenje je bilo polno tragike in grenkobe. Svojo prvo opero je na-
pisal kot 15 letni deček, glasbeno naobraz-bo pa je užival v Nemčiji pri najboljših glasbenih teoretikih svojega časa. V Pragi je živel Fibich 30 let. V tem času je napisal veliko število giasbenih del. Po načinn spontanega ustvarjanja bi ga lahko vspore-dili z Mozartom.
Nov roman Branka Mašiča. Pisatelj Branko Mašič je napisal nov roman z na-slovo/n »Ljupie«, ki tvori v nekem ozira nadaljevanje negovega »Deda Joksima«. Mašič spada med najboljše sodobne hrvatske pisatelje in v »Ljupčetu« je očrtal tip ta. lentiranega Srba, ki z vsemi načini išče kaka bi se uveljavil v življenju. V umetniškem oziru pomenj na novejšj Mašičev roman dobesedno obogatitev dandanašnje hrvatsk« literature.
50 letnica Pevske Zveze v Zagreba.
Kakor smo že poročali bo obhajala Pevska Zveza v Zagrebu dne 25. In 26. t. m. 50 letnico svo ega obstoja. Ta dva dneva se bodo vršile velike pevske slavnosti in koncertne tekme
Pirandello v Berllim. Italijanski dramatik Pirandello je dospe! s svoji.rrt igralet rimskega »Teatra dei Arte« v Berlin Ia go. stuje v Državnem gledališču. Prvi večer je bilo na sporedu »Šest oseb išče avtorja«. Komedija je hsvrstno uspela. V kratkem bo. do Pirandellovi igralci dali še dve deli. »Henrika IV.« io neko novejšo komedijo.
Domače vesti
*	Sestanek dr. Nlnčlča m dr. Beneša na Bledo. Včeraj, ob 11. dopoldne, se je pripeljal naš zunanji minister dr. Moročilo Nin-čič s svojo soprogo v spremstvu pomočnika zunanjega ministrstva Pante Gavrtloviča ter češkoslovaškega poslanika v Beogradu, Jana Sebe, v Ljubljano. Dr. Ninčič se je takoj z avtomobilom odpeljal na Bled. kjer bo imel danes konferenco s češkoslovaškim zunanjim ministrom dr. Benešem. Dr. Beneš prispe danes ob 6. zjutraj s simplonskim ekspresom preko Rakeka s svojo soprogo v Ljubljano in se odpelje ob 6.20 na Bled, kjer bosta imela dopoldne oba državnika konferenco, na kateri bo dr. Beneš poročal o razvoju in rezultatih konference v Locarnu. Po konferenci se vrne dr. Beneš s praškim brzovlakom preko Dunaja v Prago, dr. Ninčič pa v Beograd.
*	Glavna kontrola v Isioveniii. Na svoji zadnji plenarni seji je Glavna kontrola v Beogradu sklenila, da se na izpraznjena uradniška mesta njenega področja v Sloveniji imenujejo izključno domačini in sicer v prvi vrsti oni, ki razpolagajo s polno pravniško kvalifikacijo. V tem smislu so bila iz-duia navodila finančnemu delegatu v Ljubljani.
*	Izpremombe v državni službi. Perdinand Vončina, doslej profesor na STednji kmetijski šoli v Valjevu, je imenovan za profesorja na nižji kmetijski šoli v Mariboru. Profesor na srednji tehnični šoli v Ljubljani Anion Sever je pomaknjen v 7 skupino I kategorije V carinski službi so imenovani: Jernej Kladnik, doslej v Mariboru, za glavnega revizorja v Z. grebu; Nikola Albaneze, doslej v Ljubljani, za revizorja pri poštni carinarnici v Zagrebu: Anton Sega doslej v Zagrebu, za glavnega revizorja v Mariboru. Premeščena sta carinika Jakob Beguš z Rakeka v Zagreb, Ivan Matunovič pa iz Drave grada v Subotico.
*	Himen. Poštni upravitelj na Bledu g. Viktor Trevenseje poročil s poštno urad nico gospodično Frančiško Škerlovnikovo.
*	Zemelskl ostanki pokojnega Ivana Der. niča, industrijalca in trgovca na Lancovem pri Radovljici, ki je umrl v sredo, 14. t. m. v Sarajevu, bodo danes prepeljani v Radovljico. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v dvorani Sokolskega doma v Radovljici, odkoder se vrši pogreb danes dne 21 t. m. ob četrti uri popoldne.
*	Nova lekarna v Domžalah. Dr. phH in magister pharm. Stanko Kiret-Bergant, zastopnik »Kemike« d. d. v Ljubljani, in mag. pharm. Dragotin Milič, šef lekarne stalne vojaške bolnice v Ljubljani, sta sprožila ustanovitev nove javne lekarne v Domžalah ter zaprosila koncesijo za obratovanje te lekarne.
*	Iz okrajnega zastopa na Vranskem.
Namesto umrlih Franca Irgla in Leopolda Apata sta imenovana za člana gerentskega sosveta pri okrajnem zastopa na Vranskem Josip Kladnik, posestnik in poštar na Vranskem, in Karel Kumer, posestnik v Kaplji.
*	Pri okrajnem sodišču r Ptuju se odda mesto pisarniške pomočnice-zvaničnice. Za to mesto se zahtevajo pogoji za zvanično službo. Prošnje je vložiti do 20. novembra pri predsedništvu okrožnega sodišča v Maribora.
*	Zanimiv incident soproge ministra Ma-kslmoviča. V nedeljo se je pripetil soprogi notranjega ministra Maksimoviča v Beogradu incident, ki je povzroči! splošno pozornost in tudi precej razburjenja. Soproga ministra Maksimoviča se je v spremstvu treh dam vračala iz beograjske okolice z av lomobilom v mesto. Na Voždovcu je iz skupine otrok, ki so se tamkaj igrali priletel kamen v ministrovo soprogo in jo do krvi ranil na obrazu. Šofer je v tem trenotku ustavil, zgrabil enega izmed otrok, ga potegnil v avto in oddrvel ž njim naprej. Ljudje, kj so videli ta prizor so mislili, da gre za rop otroka za razne nečedne namene. Razburjeni so pričeli klicati na pomoč, nakar je množica končno ustavila avtomobil. Dogodek se je sicer takoj razjasnil, vendar Pa se je občinstvo nad postopanjem šoferja ministrove soproge javno zgražalo in dalo ponovno duška svoemu ogorčenju. »Ugrabljeni« otrok, sin koči.iaža 2ivadinoviča, je po rabil to priliko jn pobegnil domov. Avtomobil je nato nadaljeval svojo pot. kmalu pa se ii vrnil drug avtomobil s policijo, ki je aretirala kočijaža Zivadinoviča in še tri druge osebe, dočim so petega neznanca iskali orožniki še ponoči. Zakaj so bili pravzaprav aretirani, seveda ne ve nihče in tudi policija noče dati nobenih pojasnil.
*	Učiteljski dom v Beogradu. Uprava učiteljskega udružtn;a je sklenila, da se z gradnjo »Učiteljskega doma« v Beogradu v najkrajšem času prične. Novi učiteljski dom bo eno največjih ivoslopij v naši prestolici.
*	Za Izenačenje srbsko-brvatskega pravopisa. Pod predsedstvom g. Save Uroševiča se je vršila predvčerajšnjim v Beogradu važna seja Glavnega prosvetnega saveta na kateri se je pričela diskusija o nekaterih vprašanjih, ki so velikega pomena za kulturno edinstvo naše države. Razpravljalo se je zlasti o izenačenju pravopisa. V svrho zbiranja potrebnega gradiva za končno odločitev tega važnega kulturnega problema je Glavni prosvetni savet sklenil, da se osnuje posebna komisija strokovnjakov, ki bo to delo dovršila.
*	Poziv poljskim državljanom. Generalni konzulat republike Poljske v Zagrebu poziva vse državljane, ki so letos izpolnili 20 let, kakor tudi vse one, kj so stari 21 do 23 let, a doslej še niso bili na naboru da se ne glede na to, da-li prejmejo poseben poziv zglasljo na konzulatu najkasneje do 1. novembra bodisi osebno ali pismeno. Pisarna konzulata se nahaja v Zagrebu. Kukovičeva ulica št. 16711.
*	Pregled gostiln in izkohov. Ministrstvo za narodno zdravje je odredilo posebne komisije, ki bodo pregledovale gostilne in iz-huhe, ker se je zlasti v južnih krajih opazilo, da v marsičem ni zadoščeno higijenskim pogoje«.
*	Sprememba posesti. Graščino Gallenho-fen, ki je bila doslej v nemških rokah, je ku pil g. Bogdan Pušič, ki je tudi lastnik nekdaj Steinbeissovega posestva v Vitanju.
*	Tujci v našj državi. V ministrstvu za so cijahio politiko se sestavlja nova statistika o tujcih, ki bivajo v naši državi. Zbiranje potrebnih podatkov je že dovršeno.
*	Nova poštna zveza. Na poštni progi 2iri-Gorenja vas se je 15. t. m. ukinil promet ter se uvedla dnevna vožnja med pošto 2iri ln postajo Dolenji Logatec
*	Zahvala Jugoslovenske Matice. Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljub-Ijan se najiskreneje zahvaljuje vsem korpo-racijam in posameznikom, ki so na katerikoli način pripomogli k tako mogočnemn uspehu »Koroškega dne«. Ta maniiestacija vsega narodno čutečega prebivalstva bodi kažipot našemu nadaljnemu delu za neodrešene brate. — Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice v Ljubljani.
*	Javna risarska šola. Ker se ni prijavilo dosti učencev, se termiti vpisovanja podaljša do 24. t. m. Vpisuje se na tehniški srednji šoli II. nadstropje soba št. 10. Vpisnina znaša 10 Dfcu Prispevek za celo leto 80 Din. Vpišejo se lahko pomočniki vseh obrti. Šola ima namen učiti risanje za obrti. Pouk sc vrši vsako soboto od 15. do 18. ure in sicer do konca maja.
*	Pevska vadrtlca Franc Marolt Opozarjamo pevske zbore, pevovodje, glasbene učitelje in vse glasbene kroge, da se prodaja ta strokovnjaško aprobiratia in priporočena ter vsem pevskim zborom neobhodno potrebna pevska vežbanka v založbi pevskega zbora Glasbene Matice za člane pevskih dru "štev po 35 Din (s poštnino 38 Din), ako jo naroče za svoje člane skupno posamezni pevski zbori. V podrobni prodaji se dobi kniiga za ceno 50 Din v Matični knjigarni v Ljubljani. Kongresni trg. Knjigo toplo priporočamo, ter opozarjamo interesente, da je naklada vadnlce majhna.
*	»Dom narodnega zdravja« v Peči. Načelnik ministrstva za narodno zdravje dr. A. Štampar, ki se nahaja "a inšpekcijskem potovanju po Južni Srbiji, je predvčerajšnjim prispel v Peč, da pregleda ureditev tamkajšnjega novega »Doma za narodno zdravje«, ki bo početkom prihodnjega meseca pričel svoje delovanje. Zavodu bodo prideljeni na službovanje trije zdravniki-specijalisti za hi-gijensko medicino.
*	Turistična razstava na Sušaku. Na Sušaku ie bila prošlo nedeljo svečano otvorje-na turistična razstava, ki sta jo organizirala planinsko društvo »Velebit« in zag-ebško »Sleme«. Razstavo je otvori! sušaški župan Kučič. Otvoritvi so prisostvoval; zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Posetfla sta razstavo tudi admiral Koch in general Mrlič.
*	«Rokovnjači» na Viču. V nedeljo so v Sokolskem domu na Viču igrali »Rokovnja-če«. Včerajšnji »Slovenec* pa je prinesel vest, da se je v zadnjem dejanju, ko ustreli francoski častnik Nandeta, pripetila nezgoda, ker je zamašek patrone prestreli! igralcu Nandetu srajco in ga lahko ranil. Kakor pa se nam poroča, je ta vest popolnoma izmišljena in se ni dogodila nobena nezgoda. Streljalo se je za odrom in igralec Nande izjavlja da se pusti za tako polno dvorano Sokolskega doma, kakor je bila v nedelo vsakokrat ustreliti na enak način.
*	EkshumacIJa atentatorja Alfje AlTaglča. Zagrebško policijsko ravnateljstvo je da!o v pondeljek izkopati zemske ostanke obešene ga morilca notranjega min. Milorada Dra-škoviča, Alije Alijagiča, ki se prepeljejo na muslimansko pokopališče v Alijagičev rojstni kraj v Bosni. Ekshumacija je bila izvršena na željo atentatorjevih starišev, in sicer radi tega. da se preprečijo česti Izpadi gotovih elementov na Aliiagičevem grobu v Zagrebu. Po muslimanskih verskih običajih se namreč na grobih mrtvecev ne smejo prižigati sveče niti vršiti nobene manifestacije ali demonstracije, dočim je na Alijagi-čevem grobu v Zagrebu prišlo ponovno celo do težkih izgredov.
*	Pretep med fanti. V gostilni Janeza Jam-nika na Vrhovcih št. 6. pri Kožarjih sta brez vsakega povoda napadla brata Al. in J. Zdešar Avguština Vrhovca, posestnikovega sina iz Vrhove, ter ga telesno poškodovala. Poleg tega sta mu raztrgala v pretepu obleko v vrednosti Din 515. Vrhovec pogreša tudi zlat prstan, vreden okoli 300 Din. Oba vročekrvneža se bosta morala za svoje dejanje zagovarjati pred sodiščem.
*	LaM.konzul. Na naš konzulat v Dussel-dorfu je prišel nedavno neki človek, ki se je predstavil za Aleksandra Schwarza, našega častnega konzula v Parizu. Pripovedoval je, da je bil na vlaku med Kolnom in Parizom okraden in zahteval posojilo, češ da je trnotno v krizi. Naš konzulat v Dussel dorfu je ugodil njegovi želji, mu napravil začasno legitimacijo tn dal 100 zlatih mark posojila. Šele kasneje se ie ugotovilo, da je
Samo 10 dni
od danes naprej ee bode prodajalo
20% cenejše
pleten ne, trikotaža nogavice, volna, bombaž, moško in damsko peri o, platno, šifon, kontenina, potrebščine za krojače, šivilje in pletilje Itd. v trgovini
I. G LIHA, Ljubljana,
Sv. Petra eesta štev. IS«
Lastni izdelek!	Dobro blago!
Srajce za gospode
molinos, ceflr. osford, Din 40 do 70 medne najfinejši cefir z 2 ovratnikoma Din 75 do 125 beli šifon Din SO. najfinejši Din 90.
F. lo j. GmuttB. Ljubljana. Sv. Patra c*sta 29 i
Krznarstvo
Filip Bizjak,
Kolizej. Gcsposvetskd cesta št. 13.
Priporočam vsakovrstne kože v najnovejših barvah za v plašče in kostume. Vedno na zalogi različne boe, štole in ovratniki po solidnih cenah. Prevzamem kožuhaste plašče in jopice v izdelavo in piekrojenjc po najnovejših krojih.
Aleksander Sch\varz navaden slepar, doma iz Nove Gradiške. oženjen in brez poklica Za njim je bila izdana takoj tiralica. Naknadno se je še ugotovilo, da je Schwarz tudi dober znanec kriminalne policije v Nem čiji. ki ga zasledue radi več različnih kriminalnih deliktov. Schwarz se je povsod izdajal za visokega državnega funkcijonarja naše države in sleparil ljudi. Odšel je najbrže v Francijo, da se od tamkaj povrne v našo državo.
*	Tatvina na železnici. V Zagrebu je bil Ptedvčerajšn'im na kolodvoru okraden g. Gjuro Džamcmja. solastnik tvrdke Džamonja & Co. v Mariboru. Doslej neznan ttzrrrovič mu je odnesel listnico, v kateri je bilo približno 7000 Din, permanentni železniški vozni listek II. razreda ter razne fotografre.
*	»Mrtvec« pobegnil |z prosekture. V Som boru so Imeli te dni veliko senzacijo. V okolici mesta so našli truplo nekega Rusa, čegar ime policiji ni znano. Policija je odredila, da so mrliča prenesli v prosekturo tamkajšnje bolnice, ponoči pa je »mrtvec« izginil. Zagonetni slučaj je vzbudi! veliko senzacijo. Ne ve se, ali je bil »mrtvec« ukraden, ali pa je od »mrtvih vstal«. Vsa poizvedovanja so ostala brezuspešna. Domneva se, da je bil Ras morebiti strahovito pijan, ali pa ie boleha! na kaki posebni bolezni. Nezavesten je bil prenesen v prosekturo, a ko se je pozneje zopet osvestil in prestrašen opazi!, kje se nahaja, jo je odkuri! neznano kam.
Fijaker Bratfisch
»Skrivnost dunajskega dvora« ? ?
Iz Ljubljane
u— Češki praznik narodnega osvobojenja
dne 28. oktobra se, kakor vsako leto proslavi v Ljubljani tudi letos v potrdilo, da vlada med slovenskim in češkoslovaškim narodom zvesto bratstvo, med jugosloven-skirn kraljestvom in češkoslovaško republiko pa najtoplejša zveza. Dopoldne se vrše čestitanja gosp. gener. konzulu dr. O. Be-nešu, ki bo sprejemal v »Mlad?ki», zvečer je v gledališču slavnostna predstava s češkoslovaškim hi slovenskim sporedom (koncertom in opero), po predstavi pa se vrši v restavracijskih prostorih »Zvezde« prijateljski večer z gedbo, petjem in primernimi točkami. Vse prireditve so vsakomur pristopne, in je želeti le čim večje udeležbe Slovenk in Slovencev. Na praznovanje bratov čehoslovakov še posebej opozarjamo naša društva. Češkoslovaška dopolnilna osnovna šola priredi mladini prigodno predstavo na šentjakobskem odru ter se uprizori igra «Pro tatlčka Masaryka» že dne 25. t. m.
u— Češkoslovaški praznik narodnega osvobojenja. Češka dopolnilna šola v Ljubljani bo dne 25. oktobra proslavila češkoslovaški praznik narodnega osvobojenja v prostorih šentjakobskega odra. Pri tej priliki se priredi gledališka predstava «Pro tatička Masaryka». Protektorat proslave je sprejel tukajšnji čsl. konzulat in udruženje Češkoslovaška obec v Ljubljani. Vstopnine tie bo, sprejemali se bodo prostovoljni prispevki.
u— Ataka proti Ljubljani. Iz Beograda se nam poroča, da je agentura g. Ivana Hribarja za uradne prostore čekovnega urada v Ljubljani vladi ponudila v nakup dve stari hiši. Med tem, ko se vsi krogi trudijo, da bi dobila Ljubljana z novo zgrad bo čekovnega urada odnosno poštne hranilnice novo palačo, ki bi ne bila le v okras našega mesta, marveč bi tudi v izdatni meri od po mogla stanovanjski mizerlji, vidimo, da uprizarja g. Ivan Hribar s svojo agen-turo proti Ljubliami kvarno atako. Ponude-ne hiše v ostalem niso primerne za uradne prostore, o čemur se bo lahko prepriča! tudi odposlanec poštne hranilnice, ki je z ozirom na Hribarjevo ponudbo delegiran v Ljubljano. Proti takim špekulacijam bi se morali z vso energijo zavzeti vsi, katerim je kaj na procvitu Ljubljane ter njenem socijalnem in gospodarskem napredku. Privatni poslovni Interesi pač ne morejo biti odločilni v tako važnih javnih in državnih vprašanjih.
u— Srebrno poroko obhajata danes gospod Vekoslav Dolnlčar, hotelu1 v hotelu »Tivoli* in njegova gospa soproga. K temu jubileju v naši narodni družini prav od srca čestitamo!
u— Popravek. V včerajšnji posmrtnici bratu Tinetu Rojcu se je vrinila pomota v krstnem imenu ter se glasi pravilno Tine in ne Tone.
u— Pevski odsek gospodar. In Izobrož. društva za Dvorski okraj, priTcdi v nedeljo dne 25. oktobra pešizlet v Vižmarje k Erjavcu. Zbirališče ob tričetrt na 2. pred društveno knjižnico, Borštnikov trg 1, za one, ki gredo z vlakom, pa ob tričetrt na 3. na gorenj, kolodvoru. V slučaju slabega vremena, vsi na vlak. Vabijo se vsi društveni člani in prijatelji petja. — Odbor.
a— Pavla Novak, Križevniška ulica 9. prekrojuje in predelava klobuke po najniž-ii en'.	1959
u— Oglejte si krasno izbiro bluz, obleke in plašekov Krištotič-Bučar, Stari trg 3. 473 u— Plesne vaje Orjune v Šiški se vrše vsak četrtek od 20. do 24. ure v hotelu «Bel!evue». S 1. novembrom se -nesejtia šolnina izdatno rr.i2a. — Odbor. l'v?3 u— Plesna vaja Tehniške srednje šole sc vrši izjemoma, mesto v soboto, v četrtek «ine 22 oktobra. — Odbor.	1»2
a— Akademsko društvo iugoslovensklb tehnikov v Ljubljani javlja, da se vrši 2. redna skupščina A. D. J. T. dne 26. oktobra 1925. ob 14. uri popoldne v društveni srhi na tehniki na Mirju.	1985
u— Dramatični odsek «UniJe» poziva vse svoje igralce In igralke, ki sodelujejo pri Igri »Na Poljani«, da se danes, točno ob 8. uri zvečer, udeleže sestanka, ki se vrši v društveni srbi v Narodnem domu.
u— Plesne vaje »Edinosti® društva jugoslovenske napredne mladine, se otvorijo danes ob 20. uri pod pokroviteljstvom osred njega odbora. Tem potom vabimo še enkrat vso napredno mladino, zlasti pa one, ki so že lani obiskovali našo plesno šolo. — Odbor.
u— Policijske prijave. Od 19. do 20. t. m
so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 telesna poškodba, 1 popad od psa, I razgrajanje v gostilni, 2 slučaja pijanosti, 3 kaljenja nočnega miru, 18 prestopkov cestno policijskega reda, 7 obrtnega reda in 1 poskušen samomor. Aretaciji sta bili izvršeni dve in sicer 1 radi vlačuganja in 1 radi prenočevanju v železniškem vagon-
u— Razne tatvino. Mesarskemu p niku Andreju Paternostu je Izpred justične palače ukrade! neznan storilec Din vredno kolo, znamke «Tribtma». -pred trgovine Antona Markuria v Koiodv ski ulici je bil 19. t. tli. ukraden gonilni jermen, vreden 1626 Din. Kdo ga je ukradel, se policijskim organom dosedaj še ni posrečilo ugotoviti.
u— Poskušen samomor. V Spodnij Šiški s! je hotela pretrgati nit življenja 18-Ietna Jerica V. s tem, da je v samomorilnem namenu pila oetovo kislino. Nesrečnico so takoj prepeljali v bolnico ter ji izprali želodec, vendar pa njeno življenje še ni izven nevarnosti. Vzrok poskušenega samomora ni znan.
Iz Maribora
a— Zanimiv avanzma. S kraljevim ukazom od 9. oktobra Je bil vodja mariborskega policijskega komisarijata, nadsvetnlk Vekoslav Kerševan pomaknjen na svojem dosedanjem službenem mestu v 4. skupino I. kategorije državnih uradnikov. Vest o tem avanzmaju, ki pada v dobo mariborskega carinskega Škandala, je zanimiva v toliko, ker so hoteli nedavno pri carinarnici izrabiti aretacijo dlskvaliflciranih carinskih uradnikov ter olajšati njihov položaj z napadi na vodstvo policije, češ da je bila aretacija !e akt sovražnosti proti Srbom. Dejansko pa tvorijo aretiranci, kot smo v «Jutru» že svoječasno poročali, prav Idilično zvezo SHS.
a— Akademija naprerlne obrtne mladine. Napredna obrtna mladina si je šele pred nekaj meseci na ustanovnem občnem zboru začrtala smernice svojega delovanja. V nedeljo pa Je že imeia svoj prvi nastop. Točno ob 3. uri popoldne Je otvori! predsednik Z. Piščanc akademijo s kratkim nagovorom, V imenu društva "Napredek » je pozdravil g. Glušič prvo prireditev mladih naprednih obrtnikov tn jih bodr9 k vztrajnosti in veselju do vzajemnega društvenega delovanja. Ga. Rirstija je nato z zanosom recitirala Aškerčevo »Mi vstajamo*. G. Nakerst je očrta! pomen dramskega odseka m vabil vse mlade obrtnike na skupno ln uspešno delo. Sledila je burka »Kateri bo» pod spret nrm vodstvom g. Nakersfa ta z nspešnim nastopom igralcev, med katerim! naj omenim posebno g. Prelca in z. Cflenška. Igri je sledila recitacija Gregorčičeve pesmi «Biser», katero je prednašal z globokimi občutki g. Piščanec. Po akademiji se je razvila intimna zabava s plesom. Prva prireditev naj bo mladim naprednim obrtn:kom v bodrilo za nadaljmi uspešni razvoj društva, ki naj kmalu pokaže tudi širšemu občinstvu svoje resno kulturno stremljenje.
A. K.
a— Kvartet Zika, ki je pravkar odnesel na mednarodnem festivalu v Benetkah palmo, nastopi po parletnem odmoru zopet v Mariboru. Dne 7. novembra priredi koncert na katerem nam bo podal razen klasične tudi najmodernejšo komorno glasbo ter tako Mariborčane seznanil z doslej sploh še neznano godbo.
a— Ljudska univerza. Danes predava v higijenskem tečaju dr. Toplak o higijeni otroka. Obisk je priporočljiv zlasti materam a— Mariborsko gledališče se zdaj popravlja v hitrejšem tempu, tako da upamo, da se bo o tvorilo okoli 1. novembra. Čimbolj se bližajo dela koncu, tembolj se vidi, da Je tudi notranjost mariborskega gledališča sicer prav mala ali izredno mična In Je prava škoda, da ie bil ta dragulj toliko časa v tako zanemarjenem stanju. Ansambl med tem pridno študira, tako da bo mogel kasneje igTati boij pogosto. Opera pripravlja Foersterjevega »Gorenjskega slavčka», ki je imel v Ljubljani ogromen uspeh, dalie opereto »Veselo vdovo-, in opero »Evangelj-nika». Drama pa vadi Remčev »Zakleti gTad*, Shakespearejevega »Beneškega trgovca«, za Vse svete Grillparzerjevo »Prababico. in Cankar - Skrbinškovega »Hlapca Jerneja«.
a— Gledališki abonma v Mariboru. Ker se bližamo otvoritvi sezone, se gg. 3bonen-ti naprošajo, da pridejo po izkaznice ter vplačajo oba Ze zapadla obroka. Otvoritev se je sicer zavlekla, zato pa se bodo pozneje vrstile predstave tem hitreje druga za drugo. V pomirienje občinstva bodi povedano, da se pod nobenim pogojem ne misli na ukinitev niti na omejitev opere in da ostane to sezono umetniški par Mitrovičevih stalen gost. Obeta se torej prav lepa ln uspešna seaona In se vabijo tudi drug! prijatelji gledališča, da se še naknadno, toda člmpreje abonrrajo.
Iz Celja
e— Popis vojaških obveznikov letnikov
1875. do 1905. Ker je poveljstvo vojnega okrožja celjskega naredilo zaprisego v mestu bivajočih vojaških obveznikov rojstnih letnikov 1875. do 1905., ki še niso bili zapriseženi kralju Aleksandru, za dan 20 oktobra ob 9. uri dopoldne, poziva mestni magistrat vse obveznike in oficirje, da se do vključno 19. oktobra prijavijo, a ne šele do 22. oktobra, kakor je bilo prvouio jav-Ijeno. Prijave obveznikov, sprejetih rezervnih oficirjcv in oficirjev, ki so bili prosili za sprejem, a jim ni bilo ustreženo, se bodo sprejemale od 9. do 12. io od 15. do 17. ure. Prijava je za vse prizadete obvezna.
Ribje ©Ife sveže,
med cinsko zopc: dospelo. — Orocjerija Anton Kane si«ova, Ljuaijana,
Židovska ui ca štev. 1.
Iz Trbovelj
t— Sneg po trboveljskih hribih. Včeraj zjutraj je snežilo na vseh bližnjih trbovclj, skih hribih, pozneje pa je sneg ponehal m je nastopil občuten mraz.
t— Akcijski odbor vseh političnih strank. Pretekle dni se je vršil sestanek dosedanjih jjerentskih sosvetnikov z dnevnim redom: Nadaljevanje započete akcije za razrešitev gerenta Kokalja in za razpis občinskih vo< litev. Ob tej priliki se je sestavil akcijski odbor iz vseh političnih strank, ki so bil« zastopane v gerentskem sosvetu.
t— Ostavke gerentskih sosvetnikov. Ge» rentski sosvetniki so v ponedeljek 19. t m. podali ostavke v posebnem memorandumu srezkemu gjavarstvu in velikemu županu, t katerem zahtevajo odstavitev gerenta in navajajo razloge za svoj odstop, kakor tudi za konec sedanjega občinskega gospodar* stva. Vse stranke so se soglasno izrekle za občinske volitve ter zahtevajo v memoram dumu, da jih vodi domačin, sedanjega ge> renta pa naj veliki župan razreši.
t— Osebna vest. Včeraj je odpotoval na 14?dnevni dopust ravnatelj TPD v Trbov, ljah, inž. Julij Pauer.
t— Sreča pri padcu iz čolniča. Pri guga= uju na gugalnicah, katere je pripeljalo sem cirkuško podjetje iz ljubljanskega Tivolija, se je utrgala železna vrv pri čolniču, v ka> tereni sta bila Franc Piki in Franc Rinaldo, cba delavca v Trbovljah, ki st« izvajala vratolomne vaje. Ker sta dobra telovadca, sta odnesla kljub velikemu padcu le majh« ne poškodbe.
Iz Primorja
Excella j
|e nalboljil In vendar najcenejil stroj ta rodbino in obit — Nadomestni deli za vse stroj«.
J. GOREČ, LJUBLJANA
«ala<a Llnkljanske kreditne bank«.
•	Smrtna kosa. V Ilirski Bistrici je umrl posestnik in gos 'ilničar Jakob Gržina. Po; kopljejo ga danes v sredo. — V Dorhovi je preminul Rajtnui 1 Dcvetak. Mir njune; mu pepelu!
° Žalostna posledica eksp'ozije motorja v Bukovici na Goriškem. V soboto je v Go. rici ur. 1 44=letri Anton Cabrijjlčič iz Bu> kovice pri Volčji dragi. Gabrjelčič je bi! pri eksploziji motorja v bukoviški opekarni težko ranjen in je sedaj podlegel zadoblje« nim poškod' am.
4 Kfingres doktorjev gospodarskih in tn gov/nskih ved se vrši te dni v Trstu. Ude. ležuje se ga veliko število zborovalcev iz vseh 'rajev Italije. Protek ,-at nad kon= gresom je prevrni italijanski kralj, častno predsedstvo pa min. predsednik.
8 Z kaj je bila zaplenjena zadnja »Gori, ška Straža«? »C riška Straža«; od prošle sobote nazna.Ja v svoji drugi izdaji na svojem uvodnem mestu, da jc bila zaple, njena radi »ščuvanja tujerodnega prebival« stva« v pisarju o zapostavljanju narodnih n. njšin — k; tere uživajo v Italiji — vse pravice . . .
•	Samomor prekupčevalca. V Dobravi ljah pri Ajdovščini si je prerezal vrat na Vipavskem dobro znani prekupčevalec Loj= ze Marcov. Izvršil je čin najbrže v duševni zmedenosti. Zdravnik mu je rano sicer ob> vezal, a mož je pozneje izginil in so ga na< šli naslednje jutro mrtvega v neki luži.
•	Trgovci s kokainom v Trstu. Tržaška policija je odkrila te dni zopet uovo tr» govko s kokainom. Bila je to neka ženska iz ulice Gior. Boccaccio, ki je bila že po» novno kaznovana radi trgovanja z imeno* vanim strupom. Prodajala pa je poleg ke» kaina tudi morfij, opij in druga podobna mam:!na sredstva. Radi zvez s treovko so prišli razen nje pod ključ še štirje2 29 letni urar Anton Petrič, 28sletni mešetar Rugqc> ro Paolich, 3Wetni mehanik Ivan Sbona t?r 29*lctni šofer Josip Šimic. Pri Petriču so našli policijski organi 4000 lir, katere je iz kupil za 1 kg prodanega kokaina.
Sah
Ožji turnir ljubljanskega šahovsketca kluba se je pričel 19. t. m. in se ga udeležuje 17 šahistov. Lahko se reče, da se ga udeležuje, jo vsi, ki Imajo upanje, da pride n v t. razred in da se jih je udeležilo več kot se je pričakovalo. Delovanje v klubu je v silnem razmahu. Izžrebam so bili gospod:e v sle-deečm redu: 1. Kristančič, 2. Mešiček. 3. Zadnek. 4. Šlvic, 5. Rupnik, 6. Iskra, 7. Vogelnik, 8. Sever, 9. Nadižar. 10. Zwitter, 11. Zevnik, 12. Pevalek, 13. Kozina, 14 Zidan, 15. Grdhia, 16. dt Mjhelič. 17. Šuštar.
Potek prvega kola: šivic dobi proti Zev-nfku, Mešiček proti Kozini, Vogelnik proti Severjn. Pevalek proti Zadneku, Iskra pro-ti Nadižarju, dr. Mihelič proti Grdtni, Partije Rupnik-Zwitter in Kristančlč-2idan so prekinjene. Šuštar prost. Simultana dr. Vidmarja se bo vršila najhrže v soboto 24. t. m. Ker pa še ni sedaj popolnoma sigurno. Se dr. Vidmar ostane v Ljubi ani ta dan. nai ee. Sahisti, ki se mislijo simultaoke udeležiti, pogledajo v rubriko v soboto zjutraj, kjer bo fiksno določeno-
Mednaroden kongres proti Židom
V Budimpešti se je te dni sestal mednaroden protižidovski kongres, ki je zbudil pozornost tudi v političnih krogih. Na kongresu so bili predstavniki vseh narodov. v katere se ie utihotapi-lo židovsrvo ter se koristi z njihovo slabo odpornostjo. Naiboli številno med vsemi Pa ie na zbonovanju zastopana Madžarska in polesr Madžarske Rumu-niia. Tudi avstrijski legitimisti so se udeležili zborovanja z velikim navdušenjem.
Naloga kongresa je bila ustanovitev mednarodne organizacije s protižidov-skimi tendencami. Organizacija bo obenem pobi>a!a tudi boliševizem. Kon ?res je izrekel nazor, da so povzročil' svetovno voino mednarodni židovski kapitalisti, ne pa nacionalisti. Narodi si ne smejo v naprej več nasprotovati kot sovražniki ter moraio videti svojega »d:nega nasprotnika v židovstvu, ki ie prava uničujoča sila. ker ima v rokah bančni kapital, s katerim uničuje vse narode.
Kongres ie poteke! mirno in brez incidentov. v političnih krogih pa je budilo posebno pozornost de?stvo, da se je zborovanja ves čas udeleževal anti-semit iz Rumunije prof. Cuza. ki je znan tudi kot eden najbolj zagrizenih nasprotnikov madžarske misli v Rumu-i.iL	_
Collarichev rareces se bliža
j*	«
konca
3 tisoč vprašani!
Zasliševanje prič v Collarichevem procesu je končano. Kot zadnji je bil zaslišan orožniški brigadir Henrik Chi-le. ki je povedal, da je potom nekeea posredovalca nagovarjal bandita. nai se prostovoljno javi policiji. Naiel ie neke-a Sinconija, a zvijača se ni posrečila. Bandit se je skrbno čuval svojih preganjalcev.
Predsednik razprave je nato prečita! še eno grozilno pismo Collarichevih tovarišev, ki so izsiljevali od nekega trgovca 10 tisoč lir denaria. Grafološki izvedenci so izjavili, da ni pisal pisma Collarich. temveč nekdo drugi.
Jos. Scaglia je izpovedal, da je bil v Puli skupaj zaprt z banditom in njegovim tovarišem Kotnikom. Kovala sta v ječi načrte zoper človeško družbo, nad katero sta se sklenila maščevati. Odvetnik Cerlenizza je predlagal, da se preišče Collarichevo duševno stanje, ker ie vendar treba ugotoviti, da je nekatere zločine izvršil v duševni zmedenosti.
Sodni dvor je nato sklenil odgoditi razpravo za tri dni — do petka. Sodniki bandita bodo morali premagati težko delo: sestaviti moraio 3000 vprašanj. po katerih bo sodišče proglasilo razsodbo.
0 Suzana, o Suzana!
»Brtinner Tagesbote^ je priobčil prilikom nedavnega dunajskega gostovanja Suzane Lenglcn, svetovne prvakinje v tenisu, par posrečenih glos fepod peresa Ixa. V naslednjem prinašamo eno izmed naj zabavnejših:
V brzovlaku Brno - Dunaj. Na hodniku naletim na eno izmed poznanih brnskih gledaliških veličin, enega izmed tistih mnogoštevilnih Atlasov, ki nosijo na svojih plečih brnsko g'edališče. •Kaj vas vede na Dunaj?» Vprašanje sem. vprašanje tja. On: »Rolandko s:rem gledat. In Vi?» «.Iaz pa Lenglenko®. «Lenglenko? Len.glenko? Se nisem cul o niej. Kje pa gostuje?® <V Pratru®.
«V Pratru? Je v Pratru tudi kako
gledališče? Odkdaj?®
Dva dni sem. Pod milim nebom, kakopak*. »Tako? Kaj pa igrajo?® »Deviško Suzano». «E. ta ie pa že staral. «Ne, šele 27 let®. «Kdo daie Suzano?»
«LengIenka».
»Lenglenka? Lenglenka? Ne poznam. Igra dobro?«
»Zelo dobro. V svoji vlogi neprekos-ljrva®.
•Na, na, nikar tako mogočno. Massa-ryjeva...»
«... Je nu'a napram Lenglenki«.
« Pleše dobro?»
«In še kako! Se spomnite Steinerja, tistega, ki je bil kakor iz gumija? Tako skače Lenglenka. In še višje®.
«Toalete?»
«Bajne! Vsako igro nove».
»Slišite, zdaj sem pa res radoveden. Pa pustim Rolandko in grem z vami, da vidim nedolžno Suzano®.
In sva se odpeljala. Ko sva se bližala igrišču, so se mu jele odpirati oči.
«Oosnod. vi me vlečete za nos!»
«Jaz? Vas? Kako neki? Suzana igra. Lenglenka. Hoteli ste vedeti, če igra bolje kakor Massaryjeva. Dajte Massa-ryjevi raket v roko...»
Konca ni slišal več. Ves besen je od-besnel k besneči Rolandki.
X Koliko poje &ovek? Izračunali so, da poje človek, ki je dosegel starost 70 let, v svojem življenju več kot osem vagonov
živil. Človek zavživa na dan povprečno pod 3 kilograme in 200 gramov živil. Ako po« množimo 23-530 dni, ki jih človek preživi v 70 letih, z njegovo dnevno hrano, to je 3.20 kg, dobimo lepo težko 81.760 kg.
X Fosfor v kavi. Pred porotnim sodiščem v Kemptnu je sedela 63 letna kmetica, v do* va Regina Birk iz Dosingena. Obtožena jc bila umora svojega moža. Meseca februarja t. L je dala svojemu možu dvakrat dozo fo= sforja. kakor se rabi v kmetijstvu za pokon« čevanje poljskih miši. Obtoženka je razto« pila fosfor v vročem mleku in ga potem pri« mešala kavi. Že v preiskovalnem zaporu je priznala zločin z izjavo, da ji je bilo živ« ljenje z njenim možem neznosno, dočim je živela s svojim prvim v najboljšem zakonu.
Fijaker Bratfisch
»Skrivnost dunajskega dvora« 9	?
a	a
Rekla je, da gre raje v prisilno delavnico kakor pa da bi še dalje živela s takim člew vekom. Baje njen drugi mož Birk mnogo pije in je potem nasilen in surov ter je svo« jo ženo tudi grdo pretepal. Državni pravd« nik je priznal, da jc obtoženka res mnogo duševnot rpcla, toda umor jc popolnoma do« kazan in on ne more nič drugega storiti nego predlagati smrtno kazen. Branitelj je storil svojo dolžnost aii obžaloval je, da nc more navesti posebnih olajševalnih momen« tov. Sodba se jc glasila na smrt. Birkova jc je sprejela povsem mirno.
V Kaliforniji goje na posebni farmi divje zveri ter jih dresirajo za cirkuse. Slika kaže, kako se je lev približal mizi svoie krotiteljice, da si vzame zajterk
Newyorške senzacije
Jessie Donahue, hčerka pokojnega kralja bazarjev Franka WooIwortha, o katerem smo zadnjič prinesli daljši članek, je na tajinstven. do danes še neznan način prišla ob svoje dragotine. Izginile so ji, ko je za jedva četrt ure ostavila svojo spalnico v enem izmed največjih newyorških hotelov. O vlomilcu ni ne duha ne sluha. Donahue je stanovala v hotelu Plaza. Pred nekaj dnevi se je iz spalnice podala v kopalnico in ko se je vrnila in odprla omaro za perilo, je opazila, da je izginila kaseta z dragotinami, ki se je nahajala skrbno skrita med perilom. Perilo je ostalo nedotaknjeno. Vrednost ugrabljenih draguljev, ki so v Ameriki slav-noznani pod imenom «the Woolworth jewels», se ceni na najmanj milijon dolarjev (po naše skoraj 60 milijonov dinarjev). Med njimi se nahaja dragoceno biserno ogrlje, vredno pol milijona dolarjev. in drugo, nekoliko manjše, cenjeno na četrt milijona dolarjev, poleg tega pa več briljantnih uhanov, prstanov, zapestnic itd.
•
Avgust Heckscher je v Ameriki na glasu kot eden najbogatejših realitet-nih prekupčevalcev, obenem pa uživa sloves kot velik filantrop. Te dni je nje govo ime zopet v ustih vseh: kupil je namreč hišo na Broadwayu št. 61. ki nosi ponosno ime Adamov Express -Building. Transakcija je največja, kar jih je bilo dozdaj sklenjenih v Newyor-ku med zasebniki. Lastnika palače sta bila R. E. Dovvling in Henry Morgen-thau, bivši carigrajski poslanik Zedinje nih držav. Kupnina je znašala nič manj kot 17 milijonov dolarjev (l milijardo dinarjev našega denarja). Palača ima 32 nadstropij, pročelje na Broadway meri 105 čevljev, na Exchange Plače 202 čevlja in na Trinšty Plače 110 čevljev. Najemnina donaša letno okoli 2 milijona dolarjev (115 milijonov dinarjev). Seveda pa je v tem velikanskem nebotičniku mnogo najemnikov, ki uporabljajo le po eno sobo, in ti plačajo razmeroma največ.
*
Še ena velika palača je v Newyorku na prodaj, toda te ne kupi nihče. Je to j hiša umrlega bakrenega magnata in 1
senatorja Williama A. CIarka. Leži na enem najlepših prostorov Newyorka, v Fifth Avenueji. S<troški za gradnjo in notranjo opremo so znašali sedem milijonov dolarjev. Palača ie mnogo prelepa, prevelika in predraga, da bi jo mogel kdo kupiti. Poznavalci razmer so mnenja, da so Clarkovi dediči lahko zadovoljni, če bodo dobili zanjo vsoto 1,600.000 dolarjev, to je dobrih 20 odst. kapitala, ki ga je pokojni Clark položil vanjo. Kdo pa bi si tudi mogel danes privoščiti — makar v Ameriki — luksus zasebnega stanovanja, ki ima 31 kopalnic?
Tat „Mone Lise" umrl
V Dumanganu pri Varesu v Italiji je umrl krčmar Perugia. ki je svoj čas ukradel v pariškem Louvru slavnega italijanskega slikarja Leonarda da Vin-cia sliko *Gioconda». Mož je bil drugače pošten človek in dober družinski oče. Kakor se je izkaznlo nozneie, je izvršil tatvino samo radi tega. da bi vrnil sliko Italiji, ki je po njegovi sodbi edina bila unravičena hraniti dragoceni umotvor ve':kega slikarja.
Tatvina «Mone Lise® se je izvršila poleti 1911. Izzvala ie na svetu največjo senzacijo. Portret predstavlja sliko soproge floreniinskega velikaša Fran-cesca de! Giocondn. Leonardo da Vincl io ie prinesel v Pariz, kjer jo je prepustil cesarju Francu I. Zanaprej je ostala slika v francoski posesti.
Tatvina umotvora ie bila tako rafini-rano izvršena, da so podobo našli šele čez dve leti. decembra meseca 1. 1913. v Fbrenci, nakar io ie dobila Francija nazaj. S'iko ie izsledi' Parižan Oeri, kateremu je francoska dr?ava v znak pri-znania za niegov trud določila četrt milijona frankov nagrade.
Za dame ^m
blago na modernejše, ki ga drugje še sploh ni v prometu, novost za damske plašče, izredno ugoden nakuo pri
Drago Schwab - Liubliana
Mor
Pridobivanje o!?i iz premoga
Ze nekaj mesecev sem datira praktična uporaba prof. Berginsove iznajdbe, na ka« teri je delal že leta in leta. Pri današnji vc« likanski uporabi naravnih eksplozivnih ozi« roma gorljivih olj za pogon eksplozijskih strojev je pričakovati prej ali slej, da bodo petrolejski vrelci v Kavkazu, v Pensvlvaniji in Rumuniji. v Galiciji in drugod usahnili it. svet, ki se je prilagodil bencinskemu obratu, bi stal pred uganko, kako uporabiti toliko milijonov motorjev. Četudi bi se to ne zgodilo v bližnji bodočnosti, bi vendar, kakor rečeno, prišlo enkrat do tega — če nc bi Bergins iznašel svoje metode predelati premog v odgovarjajoče gorljive, kapljivo* tekoče snovi.
Slučajno sc mi je posrečilo dobiti natanč* nejše podatke o metodi in o aparaturi, ki ju uporablja prof. Bergins.
Premog sestaja iz zmesi ogljikovodikov, po katerih je fino porazdeljen ogljik. Ako dovažamo premogu vodika, rczultirajo tva« rine, ki so bogatejše vodika in zato manj trde, slednjič kapljivo tekoče in celo pli« naste. Iz kapljivih trarin, ki nastanejo pri takem »hidriranju«, je mogoče izločiti po= tom prehlapevanja tekočino, ki odgovarja v svojih lastnostih bencinu, le da vsebuje ne« koliko več bencola kakor slednji.
Hidriranjo se vrši v kotlu pod pritiskom ca 150 atmosfer in 400°—500» C. Tak kotel obstoja iz zunanje stene, ki je preizkušena na jako močan tlak (200 do 300 atmosfer) in notranjega tankega reakcijskega kotla, ki ima od obeh strani isti pritisk. V notranji kotel spravijo zmlet premog, ki je s ka« tranom in oljem pomešan v kašo. Poseben aparat skrbi za trajno mešanje. Nato spu* ščajo v vmesni prostor med zunanjim kot« lovim plaščem in reakcijskim kotlom vroče kokerijske pline, v reakcijski kotel pa vo> dik pod pritiskom 150 atmosfer. Kokerijski plini skrbijo za enakomerno ugrevanjc kot« la, vodik pa se pri tako visoki temperaturi in pod takim pritiskom veže z zdrobljenim premogom v različne bolj hidrirane oglji« kovodikc.
Po postopku, kot ga je zamisli! Bergins sam, bi bilo tTeba pridobivati vodik tako, d- bi ogrevali železne opilke z vodo v že« leznih ceveh pri jako visokem tlaku. Ker pa se je izkazalo, da je to jako draga me« toda, so poizkusili hidriranje s kokerijski« ui plini, ki vsebujejo tudi precej vodika. Posrečilo se je to v toliko, da je mogoče hi« drirati premog s kokerijskimi plini, ako so slednji pomešani z reakcijskimi plini, ki izstopajo pri hidriranju iz notranjega kot* la. Višje hidrirani ogljikovodi, ki so nastali v kotlu, se namreč hidrirajo še naprej in slednjič nastanejo lahkohlapna olja, ki se zgostijo šele pri ohlajanju v posebnih na« pravah. Tako nastal plin je treba odvajati, ker bi bila tako lahko hlapna olja na škodo bencinu.
Za predelavo po tej metodi je uporaben črni in rjavi premog, posebno premogov prah, ki ga za kurilne in plinarniške svrhe povsod odklanjajo.
Kotel, ki ima 1000 I vsebine, predela v teku 1 ure pri 400°—5W C in 150 atmosfer rah tlaka okoli 800 kg premoga.
Končni rezultati so mnogo ugodnejši, ne« go pri kokerijah. Iz 100 kg premoga dobi kokerija 66 kg koksa, 7.5 kg katrana, 17 kg plina, 100 kg plinske vode: pri i' ;kočinjenju premoga pa so rezultati sledeči: 22 kg olj z nizkim vreliščem, uporabnih za pogon obi« čajnih motorjev, 17 kg olja za Diesel«mo» torje, 16 kg smole, 15 kg plina, razen tega še 6 kg pepela 15 kg premogove tvarine,
I skoro neirpremenjene, 0.5 kg amonijaka m 100 kg vode.
Naprave so postavili že ponekod na Nem« škem, povečini v zvezi s kokerijami; baje so se nrav dobro obnesle.
F. L. Y.
Alkohol in krušne pare
Iznajdba italijanskega inženjerja An-drusianija.
Po poročilih nemških revij in listov iz Berlina se je posrečilo tamkaj v velikem izrabiti iznajdbo italijanskega inž. Maria Andrusianija v Milanu. Ta inženjer-kemik se je že bavil več let z nalogo, kako bi izrabil pare, ki odhajajo pri kuhanju in pečenju kruha.
Posrečila se mu je pred kratkim konstrukcija aparata, ki omogoča izolirati iz krušnih par alkohol. Aparat niti najmanj ne moti običajnega postopka pri pečenju kruha. Pare se kondenzirajo in predestilirajo avtomatično. Iz 100 kg uporabljene moke lahko pridobimo 1 liter 65%—68% alkohola. Pri pečenju črnega kruha celo 85% alkohol. Prvi poizkusi na tem polju so se vršili v milanskih parnih pekarnah. Ker so se dobro obnesli, so jih nadaljevali še v Berlinu. Tamkaj so imeli tako dobre uspehe. da je neka družba kupila patent od inž. Andrusianija.
Nemški listi trdijo, da se da na ta način prihraniti v Evropi letnih 20 milijonov centov krompirja, ki ga uporabljajo sedaj za destilacijo alkohola, da bo razpolagala Nemčija z letno 9 milijoni centov žita več, a ta poročila so pač pretirana.
Za destilacijo alkohola se namreč uporablja popolnoma defektno, toraj izredno ceno blago, tako na primer koruza, ki tudi za krmo ni več dobra (n. pr.: plesniva), defektni krompir in defektno žito. Montaža aparata za novi postopek je seveda zvezana s temeljito prezidavo peči in njegova uporaba se izplača edi-nole v veleobratih. Iz teh vzrokov je aparat tako drag, da bi se Ie jako počasi amortiziral. Nasprotno so cene defektivnim poljskim pridelkom jako nizke (defektna koruza 1.75 Din za kg, krompir dtto 0.40 Din kg). Pri nas pride za destilacijo vpoštev še sadje, slive in brinje (1.50 Din—3.00 Din za kg).
Po vsem tem je razvidno, da se instalacija Andruzijanijevega aparata izplača le v krajih, ki so navezani na uvoz žita in drugih hranil, med tem ko pri nas, kjer izvažamo obleži toliko de-fektnega blaga, da se njegova destilacija izplača mnogo bolj kakor instalacija aparatov v pekarne.
S stališča kemika je iznajdba seveda jako interesantna, ker pokazuje na koliko načinov izgubljamo za našo industrijo dragocene snovi. V kemični industriji (barvarstvo, živilna industrija, industrija mašč itd.) je postal alkohol eden najvažnejših faktorjev in je v povojni dobi v ceni silno poskočil. Ker dobiva jugoslovenska industrija že danes mnogo kemikalij iz Nemčije, se moremo nadati. da bodemo tudi mi imeli vsaj indirektno korist od te iznajdbe.
Poizkusi, ki so jih napravili zadnji čas v manjših obratih, so pokazali, da daje aparat dobre rezultate le pri obratovanju neprenehoma. Začetkoma, ko zakurijo peči daje slabe izplene ln sc močno po nepotrebnem obrabi.
F. L. Y.
Mistifikaciia
Neverjetno, kako človek rad svojega bližnjega potegne. Kot da mu to nagnjenje tiči globoko v krvi.
V tridesetih letih prejšnjega stoletja ie bil Duponchel ravnatelj pariške Velike Onere. Nekega dne so se pojavili fred glavnim vhodom v gledališče nastavljena' največjega pariškega pogrebnega zavoda, ki so hoteli zagrimafi por-tal v črni flor ter se pripravljali, da po-staviio katafalk. Ko so bile vse tc Priprave končane, so vstopili na dvorišče in srečali moža. ki se je baš pripravljal na odhod.
»Oprostite, gospod.« ga nagovori eden izmed pogrebnih zavodarjev. »veste-li, kie leži truplo?« — »Kakšno truplo?«
—	»Truplo gospoda Duponchela « — »Gosnoda Duponchela?« se začudi mož.
—	»Da. Duponchela. ki je umrl.« — »Kaj. jaz da sem umrl?« — »Ne vi. ampak gosnod Duoonchel.« — »Duponchel sem iaz.« — »Vi?« — »Da, jaz.« — »Duponchel. ravnatelj opere?« — »Da. v lastni osebi.« — »I. kakopak!« — Po-zrebar se v nemali zadregi popraska: 'To ie čudno. Naročeno nam je bilo. da vas pokopljemo. — »Da me pokoplie-te!» Duponchel se ne more v/držati in Prasne v smeh.
Toda stvar še ni bila končana. Prišli so gospodje, oblečeni v črno in obraze nagubane v žalost. Ko so zagledali Duponchela. so od začudenja otrpnili. — s Ah. saj ste živ. gospod Duponchel!« — »Torej niste umrli?« vzklikne Vatel (ki je pozneje rostal ravnatelj Italijanskega gledališča). — »Toda če niste mrtev, kaj naj va pomeni tale karta, ki sem jo dobil včeraj?« — »Tudi mi smo jo dobili.« zavpijejo v koru ostali, ki so vsi prišli, da izkažejo ravnatelju opere poslednjo čast.
Izkazalo se ie seveda da si je ravnatelja in niegove »pogrebce« nekdo »izposodil.« Duponchel ie bil vesel tolikega števila nenadejanih gostov, zahvalil se iim ie za njihovo prijaznost, in sklenili so zaključiti dan namesto na pokopališču Pčre Lachaise na ravnateljevem stanovanju, kjer ie gospod Duponchel priredil velik banket.
Sredi obče veselosti in razigranosti so bili nezadovoljni le štirje možje — uslužbenci pogrebnega zavoda, ki niso prišli na svoj račun. Toda iztuhtali so pametno. Oblekli so se v slavnostno odelo in se podali h Duponchelu. Ko je ravnateli zopet zagledal može. ki bi ga imeli nokooati. ie bil presenečen: »Kaj pa hočete še od mene?* -- »Mi smo oškodovani« odvrne vodia deoutaciie.
—	»Kai naj to mene briga?« — »Uljudno vas prosimo za napitnino.« — »Kaj, napitnino, in jaz naj...« — »Bodite velikodušni. gospod Saj živimo le...« — »... od smrti svojih bližnjih,« dopolni ravnatelj. »Jaz pa. kakor vidite, se živim.« — »Prei ali slsj vas vendarle vzamemo seboj, nam ne uteče nihče,« odvrne filozofsko vodja pogrebnih zavodarjev. »Jzka7'te se. dokler še živite, ko boste mrtvi, se bomo izkazali pa mi.« — »To se pravi, nai plačam a con-to. Koliko ie vaša tarifa?« — »Ah. gospod Duroncnel Vi že veste!« — »Kako nai vem? Saj človek ne umre vsak dan!« — »Tarifa se menja, gospod: odvisna ie od noblese preostalih kakor tudi od sociialnega stališča umrlega.«
—	»Dobro, nai bo. Koliko vas je?« — »Štirje, toda jaz kot vodia štejem za dva.« — »No. gospod dvojni pogrebar. evo vam trideset frankov in zapijte jih na moje zdravje. Toda glejte, da vdru-sriS ne pridete tako brž.«
Evo druge »potegavščine«:
Bilo je v Parizu. V neki veliki restav-rant je stalno zahaial gost. ki je vedno obedoval pri isti mizi. Gostje so se tako navadili nanj. da niso nikdar zasedli njegovega prostora. Nekoč na se je nekdo Dregrešil. in ko ie vstooiJ stalni gost. ie
opazil, da je njegov kotiček zaseden. Nekaj časa je čakal, da se neljubi vsiljivec odstrani, toda čakal je zaman. Uzurpator ie bil dober jezdec in še boljši pivec in nič ni kazalo, da se bo kmalu dvignil in odšel. Naš stalni j?ost ie škripal z zobmi, toda k drugi mizi ni hotel sesti. Medtem si je vsiljivec prižgal pipo in naročil novo steklenico vina. To ie bilo našemu gostu pa Ie preveč.
»Poznate-Ii gospoda, ki sedi za mojo mizo?« vpraša nesrečnež gostilničarko.
»Ne,« mu odvrne ta, »danes je prvič prišel sem.«
»Mislil sem si. ker če bi ga poznali, bi ga pač ne sprejeli.«
»Kdo pa je?«
»Nihče drugi kot krvnik iz Versaille-sa.« odvrne zlobni gost.
Pri teh besedah gostil ničarka pobledi. Z grozo se ozre v novega gosta in pokliče moža. Po kratkem posvetovanju skleneta, na lep način novodošieca odstraniti iz lokala.
»Ste-li zadovoljni z jedačo?« začne gostilničar.
»Zelo sem zadovoljen, le to se mi čudno zdi. da ie postrežba naenkrat precej nemaria.«
»Imate prav: ne bomo vam namreč nič več servirali «
»Kai nai pomenijo te besede?«
»Te besede pomenijo, da takoj ostavi-te naš lokal in se nič več ne vrnite.«
»Oho. zakaj neki?«
»To morate sami najbolje vedeti.«
»Prisegam vam, da niti besedice ne razumem.«
»Zadostuje nai vam zagotovilo, da smo vas prepoznali!«
»Prepoznali? Ze mogoče; a kaj potem?«
»Izgubil bi vse svoie goste, če ostanete še trenutek ori meni.«
»Vraga, zdaj mi ie potrpežljivosti do-vol'. Za kogn me neki imate?«
»Za koga vas imam? No. za to, kar ste — za krvnika iz Versaillesa.«
»In kdo vam ie rekel, da sem krvnik iz Versaillesa?«
»Tistr-le gospod tam.«
Gostilničar ie s prstom pokazal na svojcgi stalncgn gnsta. ki ga je medtem ie! žc obliv ati mrzel not.
»Potem vam r>a ne morem ničesar odgovoriti.« odvrne glasno tujec. Tisti gospod me pač v resnici dobro poz.na bolj kot kdo drugi. Ni namreč še dve leti tesra. kar sem ga v izvrševanju svoje služba zaznamoval.«
Po teh besedah ic vstal, zahteval ra-čtm. rlačal in odšel — mož. ki si je dovolil ž njim to drzno šalo, pa bi se bil nairaie ooereznil v zemlio.
vo
Vagonski park državnih železnic
Po prevratu se je le izjem-ma sem ia tja slišalo, da je dovolj vagonov. Navadno jih je vedno občutno primanjkovalo. zaradi česar so naši trgovci, zlasti izvozniki, imeli utrpeti obilo škode. Jasno je, da je za rešitev našega prometnega vprašanja predvsem potrebno zadostno število razpoložljivih vagonov. O tem se v javnosti silno mnogo razpravlja in se čujejo često prav ostri očitki.
K nekim takim očitkom ie prometno ministrstvo zavzelo sedaj stališče, češ. da so očitki neopravičeni, kajti v tem letu se je vprašanju popravljanja vagonov povečala največja pozornost. V podkrepitev te trditve se navajajo številke. ki omogočajo primerjavo med lanskim in letošnjim letom.
Železniško ravnateljstvo v Subotici je v dobi od maja do septembra 1924. dalo v popravilo v celem 6023 vagonov, v enakem času t. i. je znašalo to število že 9S31. Železniško ravnateljstvo je v času mai-september 1924. izročilo popravilu 13.202 vagona in v enaki dobi t. 1. že 16.971. Napredek je zabeležen tudi pri sarajevskem ravnateljstvu; tu znašata odgovarjajoči številki 5823 in 6513 vagonov in pri beograjski direkciji 4513 in 9807 vagonov. Slično je pri zagrebškem ravnateljstvu, od katerega pa še niso znani natančnejši podatki.
Prometno ministrstvo zatrjuje, da se bo ta tempo popravljanja vagon obdržal še nadalje, tako da bo število popravljenih vagonov to leto znašalo še enkrat več kakor lani.
Na kritiko, da so popravila često slaba. izjavlja prometno ministrstvo, da te kritike zasledujejo mnogokrat željo, da bi se morala popravila vagonov še nadalje izvrševati v inozemstvu. Ministrstvo pa je iz mnogih vzrokov proti reparaturam v tujini. Eden glavnih vzrokov je ta. da ta popravila v inozemstvu pogosto več stane;o kakor bi stali novo naročeni vagoni. Razen tega se drži ministrstvo stališča, nai se milijoni oinariev ne pošiljajo v inozemstvo, temveč naj se denar obdrži doma ter se omogoči domačemu delavstvu zaslužek. Važna potreba je, da spremenimo naše delavnice čim prej v velike in produkcije zmožne državne tvorenice. da bomo mogli pri nas sami izdelovati vagone in lokomotive.
Nadalje izjavlja ministrstvo, da ie za letošnjo izvozno sezono dovoli lokomotiv na razpolago in da se tudi popravila vagonov vrše intenzivno. S pomočjo brzih tovornih vlakov ter pospešenega nakladanja in izkladania upa ministrstvo sedaj zadovoljiti vsem zahtevam izvoza.___
Zunanja trgovina Italije v prvi polovici L 1925
Te dni so bili objavljeni uradni statistični podatki italijanske zunanje tr-sovine za prvo polovico letošnjega leta, po katerih je znašala vrednost uvoza 14.426.88 milijona lir, a izvoza S569.3I milijona lir. V enakem času lanskega leta ie bila vrednost uvoza 9446.88 milijona in izvoza 6676.55 mi. lijona lir. Primanjkljaj je torej znašal lani 2770.33 milijona, letos pa 5S57.57 milijona lir, kar pomeni poslabšanje za ogromno vsoto 3057.24 milijona lir, dasi .ie izvoz napredoval, vendar pa se je uvoz povečal v mnogo večjem razmerju. Predvsem ie narasel uvoz živil (kakor žita iz Amerike in sladkori a iz Češkoslovaške), potem sirovin splošno ter različnih strojev za kovinsko in tekstilno industrijo. K temu povečanju primanjkljaja trgovinske bilance ie pripomoglo tudi stalno slabljenje italijanske valute.
Za pravilno presojo poslabšanja trgovinske bilance pa ie potrebno odmerjati tudi količine, ki so se v tem času uvozile aH izvozile. Uvozilo se je v prvi polovici t. 1. 11.90 miliiona ton (v enakem času lanskega leta 9.70 m";:o-na ton), a izvozilo 2.43 miliiona ton) v enakem času lanskega leta 2.23 milijona ton). Dočim 'c lani primanjkljaj po količini znašal 7.46 miliiona ton. je znašal letos 9.48 miliiona ton. torej poslabšanje za 2.02 miliiona ton. Iz teh številk vidimo nadalie. da se ie uvoz nan<-am lani povečal za 2.20 milijona, a izvoz le za 0.18 milijona ton.
Povprečna mesečna pasivnost trgovinske bilance v prvi polovici t. 1. je znašala 976 milijonov lir. Ako pa nre-motrimo podatke za mesec iulij. se vidi verjetno, da bo v drugi no'ovici t. 1. nastopila sprememba v bilančnem položaju ter da bo povečini uvoz spremljan s primerno povišanim izvozom. Vrednost uvoza v mesecu juliju je namreč znašala 1845.2 milijona lir, a vred-
če ne verjamete, «ta eden par nogavic c žigom bi znamko (idejo, modro aH zlato)
„klju£"
trala kakor Itirje pari drnglhJ Zato kijplte eden par In pie-pitajte *e. Dobivajo te v
nost izvoza 1407.7 milijona lir. tako da je primanjkljaj bil le 437.5 milijona lir napram 619.2 miliiona v enakem času 1. 1924. in 976 milijonom lir mesečnega povprečnega primanjkljaja v prvi polovici t. L
Izvoz v tem mesecu le bil za 560 milijonov, a uvoz le za 378.3 milijona lir večji kakor v enakem času lanskega leta.	___
Tržag poročila
Novosadska blagovna borza (20. 1 m.) Pšenica: baška, 4 vagoil 247.5'); srem-ska, 2 vasona 243. Turščica- buška, 2 vagona 175; srbijanska, pariteta Beograd, 3 vagoni 175; baška, t.ova, 5 vagonov 105; srbijanska, 3 vagoni 155. Moka: baza «0ss», banatska, 3 vagoni 405; «0s», 1 vagon 400. Fižol: bajki, pisani, 1 vagon 145. Tendenca nespremenjena.
Dnnalskl goveji sejem (19. oktobra.) Do gon 3116 k-madov. Od tega iz Jugoslavije 754. Najprvovrstnejše blago dražje za 5 grošev pri kg. Vse druge kakovosti so ten-dirale nespremenjeno. Le bik! so se pocenili za 10 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže v šilingih: voif I. 1.70 — 1.90 (izjemno 2 — 2.25), II. 1.40 — 1.65, ITI. 1.20 — 1.35. biki 1.15 — 1.50 (1.60), krave 1.10 — 1.55 (1.75) in slaba živina 0.60 — 1.05.
Dunajska borza za kmetijska produkte (19. oktebra.) Čvrsta poročila z ameriških borz koncem prošlega tedna so povzročila nekoliko prijaznejše razpoloženje na dunajskem tržišču. Kupčija pa Je kljub temu bila neznatna. Za staro turščicc !n za oves nI zanimanja. Cene prilično nespremenjene. Notirajo v šilingih za 100 kg vključno bla-govnoprometni davek brez cErine na debelo: pšenica: domača 37.50 — 39, madžarska s Potisja 41.50 — 43, madžarska 38.50 — 40.50; r ž: domača 29.25 — 29.50: ječmen: domači 29.25 — 29.50, slovaški 42 — 46; turščica: 29 — 30; oves: domači 29 — 31_
= Jugoslovenska železniška mreža. Po
nrjnovejših podatkih prometnega snšnistr-sfva znaša Jugoslovenska železniška mreža 10.011 km, fn sicer: 6756 km normalnih prog, 2525 km ozkotirnih po 0.76 m. 545 km ozkotirnih prog po 0.60 m !n 185 km ozkotirnih prog oo 1 m.
= Obrtniški krediti pri Nar. banki. S pristope strani se zanikujejo časopisne vesti, da namerava Narodna baraka povišati obrtniške kredite, ki se dajejo sedaj v smislu člena 24. bank!nih pravil o kreditiranju In eskontiranju do zneska največ 5000 Din.
= Razstava avijonov v Beogradu. V Beogradu se e na svečan način otvorfla razstava avijonov, ki Je zanimiva zlasti zbog tega, ker pokazuje historljat in razvoi naše avl-jatlke od prvih početkov do danes
= Povišanje glavnice Dnbrovačke paro-brodarske plovidbe d. d. Dne 7. novembra bo izreden občni zbor omeniene družbe. Na zboru se bo sklepalo o povišanju glavnice.
= Ponovna npostavltev obrata v snšaškl papirnici Pred kakima dvema mesecema je ustavila s u Saška tvor niča papirja obrat. Seda) poročajo s Sušaka, da bo papirnica začela zopet obratovati, ker Je dobita državno naročilo za okrog 40 vagonov cigaretnega pf.pirja. Seveda je vprašanje, ali bo mogla tvornica po izvedbi naročila dalie obratovati.
= Cennvnlk za zavarovanje valute ob Izvozu. veljaven od 16. do 31. t. m., Je objavljen v »Uradnem listu« št. 97.
= Likvidacija. Lončarska zadruga v Komendi, r. z. z o. z., se Je razdružila in prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo na prijavo terjatev.
—	Kolinska tovarna kavnih primesi, d. d., bo Imela 30. t. m. ob 10. uri redni občni zbor v dvorani trgovskega društva »Merkur« v Prag!. Med drugim se bo stavil predlog, da se zniža delniška glavnica od 18 milijonov Kč za 13.5 milijona na 4.5 milijona Kč ter da se tako znižana glavnica poviša zopet od 4.5 milijona na 9 milijonov Kč^
—	Nlžan'e obrestne mere na mednarodnem denarnem trgn. 2e nekaj mesecev se opaža na mednarodnih denarnih tržiščih po-cenjevanje denarja, izraženo v nižanju obrestne mere. Tako je znižana angleška obrestna mera od 4.5 na 4 odstotkov. Dne 3. t. m. je Nizozemska banka znižala obrestno mero od 4 na 3.5 odstotka; 8. t m. ie sledila Švedska državna banka z znižanjem od 5 na 4.3 odstotka. To nižanje obrestne mere ima svoj izvor v veliki množini denirj.i. povzroeni po Intenzivnejšem delovanju ameriškega kapitala v Evropi. Splošno se v evropskih državah pokazuje gibanje za dosego predvojnih obresti. Iz emo tvorita Varšava in Sofija, kjer sta v svrho zaščite valute v veljav! obrestni meri 12 in 10 odstotkov. Vse druge evropske države imajo obrestne mere nod 10 odstotki.
= Protikartelskl zakon v Češkoslovaški. Na načrtu protikartelskega zakona se v Češkoslovaški dela že dalje časa. Obdelava tega zakona je prešla iz ministrstva prehrane v ministrstvo pravde ter se pričakuje, da bo ta zakonski načrt v kratkem prišel v ministrski svet jn parlament do končne sank ci.e.
—	NadalnJe padanje cen u sladkornem tosn. V tem tednu beležijo cene na svetovnih sladkornih tržiščih ponoven znaten padec. Težišče nazadovanja cen je sedaj v Evropi, kar se je videlo zlasti tekom tro-dnevne pavze na newyoršk| borzi (12. do 14. t m.) Vzrok oslabitvi cen je v cenitvi, da bo letos rekordna svetovna produkci;a sladkorja, zaradi česar tudi konzum knpuje le najnujnejše potrebščine.
= Obtok navčanic v Češkoslovaški Je od 7. do 15. t. m. dalje nazadoval za 212 milijonov na 7414 milijonov Kč.
= Uvoz lesa v Italijo Je znašal v prvi polovici t. I. 1.09 milijona ton v vrednosti 534,4 milijona Ur napram 0.78 milijona tos
v vrednosti 340 milijonov lir v enakem času 1924. Izvoz lesa pa Je dosegel v prvi polovici t. 1. 177.600 ton v vrednosti 111 milijonov lir napram 78.600 tonam v vrednosti. 95 milijonov lit v enakem času 1924.
= Povišanje osebnih taril na avstrijskih železnicah. Z Dunaja poroča'o: Upravna komisija zveznih železnic Je sklenila v početku prihodnjega leta zvijati osebne tariie za 15%.
= Prisilna poravnava W;ener Banke d. d.
Ta dunajski denarni zavod, k! se pa ne sme zamenjati z VViener Bankverelnom, je zaprosil za prisilno poravnavo. Pasiva znašajo 18 mrli ard aK. Zavod dolguje držav! in občini velike davčne zaostanke.
—	Nora madžarska valutna enota. Madžarski ministrski svet se je pečal te dni s vprašanjem imenovanja nove denarne enote in se je sklenilo imenovati novo denarno enoto »pengo« kar je bila madžarska označba za goldinar. -.Peng6« bi bi! razdeljen na tgarasea. Razen tega se je pečal ministrski svet z zakonskim načrtom o valorizaciji. Posvetovanja o tem še niso dovedla do rezultata.
= Ponovno znižanje sladkornih cen v
Madžarski. Madžarske sladkorne tvornice ki so v zadnjem tednu septembra znižale sladkorne cene za 500 mK so z 12. t. m. znova popustile v ceni za 200 mK. Cene so sedai za kg: za najfinejši sladkor v kockah, vagonska dobava 15.300 mK, polvagonska dobava 15.600 mK, v prometu na drobno 15.800 mK brez Z odstotnega prometnega davka.
= Močno nazadovanje žitnega Izvoza iz Madžarske. Iz Budimpešte poročajo: Na prdlagi statističnih podatkov se je ugotovilo, da se je v prošlem letu v času do 10. oktobra izvozilo Iz Madžarske 15.003 vagonov žita v Češkoslovaško, Italijo In Avstrijo, pri čemer je pripomniti, da žetev 1. 15-24. ni bila posebno ugodna. V letošnjem letu, ko je žetev visoko nad dobro sreinjo žitvijo, se je v enakem času izvozilo samo okrog 7000 vagonov žita.
—	Nove romunske Izvozne pristojbine za jajca. Rumunsko finančno ministrstvo ie 2 t m. naslovilo potom Generalne dirikcije carin na vse carinarnice okrožnico, po kateri se pobirajo s 1. t. m. Izvozne pristojbine za jajca v znesku 3 lejev za komad (doslej 1 lej).
—	Vest o amerikanizaciji Poljske banke. Več varšavskih listov e prineslo vest, po k. ter! se Je neka ameriška finančna skupina izjavila pripravljeno, da prevzame Po'jsko banko za 35 let. Osnovna glavnica bi se povišala na 600 milijonov zlatnikov in obtok novčanic na poidrugo milijardo zlatnikov. Ta vest še sicer ni bila de.-narttirana, veirflar se dvomi o n eni istmitostš.
20. oktobra.
LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepa ih kupčijski zaključki.). Vrednote: Investicijsko 79— 80 (79), Vojna škoda 360—0, zastavni Usti Kranjske deželne banke 20—23. kom. za-dolžnice Kranjske deželne banke 23—23, Celjska posojilnica 201—205, Ljubljanska kre ditna 230—0, Merkantitaa 100—105. Kreditni zavod 175—185, Stroge 120—125. Trbovlje 342-0, Vevče 130—0, Nihag 0—40, Stavbna družba 120-130, Sešir 140-0. — Blago: les: hrastovi drogi 6 m, premer od 21 do 25 c.n, fco nak!. post. 0—400; jelovi nlodi U II., od 25 cm napr., 5. 6 in 8 m, fco namembna postaja Gorenjsko 0—300: meces-rovi remeljnj 50/50, 50/80, 80/80 mm, 4 m, fco nakl. post. 0—600; trami morite, po noti, fco meja 2 vagona 320—320, (320); poljski pridelki: pšenica domača, fco Ljubljana 260—0; turščica: nova. 100% kase pri sklepu, okt.. nov., dec., fco slav. post. 0— 12250, nova v storžih, fco s'av. post 0—75; oves sremski, fco nakl. post. 0—170; fižol: rjavi, sremski, fco nakl. post. 0—200, mešani, sremski. fco nakl. post. 0—170. ribnl-čan, fco Ljubljana 300—0, mandolon, fco Ljubljana 285—0. prepeličar, fco Ljubljana 310—0; krompir beli, gladki, fco štaj. post. 0—75; proso medjimursko, par. L!ub!jana 0—275; jabolka namizna, sortirana, fco štaj. postaja 0—350.
ZAGREB. Promet na tržišču bančnih papirjev je bil za spoznanje večji. Zaključni tečaji so obdržali svojo včerajšnjo višino. Več1! promet sta zabeležili Eskomptna in Praštediona. Od industri.skdh vrednot je imeia več zaključkov Eksp!oataci;a, kateri se je tečaj okrepil od 51.5 na 55. Tečaj Vojne škode s« približuje postopno svoji prejšnji višini. Danes se je začela trgovati z zelo čvrsto tendenco pri povečanem tečaju 360 napram 348 včeraj. Tekom sestanka se je promptno blago dalje okrepilo na 362. Za ultimo t. m. ie bilo več zaključkov po 360 362; za december se ie zaključevala po 370. Čvrsti so tudi investicijsko in agrarne. — Dinar je davi v Curihu zopet za malenkost popustil. Na zagrebškem deviznem tržišču se je poslovalo na curiški bazi 919 kakor včeraj. Le devize na Dunaj, London rn Newyork ček so malo čvrstejše, deloma zaradi oslabitve dinarja, deloma pa zaradi svoje mednarodne Čvrste. Italija je v Curiha popustila za 10 točk, zato je tudi v Zagrebu oslabela. Slabši je tudi Pariz zaradi oslabitve na mednarodnem tržišču. Narodna banka je pokrivala povpraševanje v posameznih čekih. Skupni promet ie znašal okrog 8.5 milijona dinarjev. Notirale so devize: Dunaj 791—801, Berlin 1339.5— 1349.5, Bruselj 258.4—262 4. Italija izplačilo 224.62 -227.02. London izplačilo 272.46— ček 272.25—274.25 Newyork kabel 56.2-56.8, ček 56 056—56.656. Pariz 249—253, Praga 166.4— 168.4. Švica 1083.8—1091 8, ček 1083.5—1091.5; efekti: bančni: Litorale. zaključek 52 5, Centro-Trgo, zaključek II, Eskomptna 129-130 Kreditna Zagreb 132— 133, Hipo 72.5-73, Jugo 110-112. Ljubljanska kredi u« 225-0, Obrtna «5-90, Prašte-
diona 950—952.5, Slavenska 49—50. Narodna 4000—0; industrijski: Dubrovačka. zaključek 600, Šečerana 500—506, Gutman.i 380 —385, Slavonija 51.5—52, Trbovlje 340—365, Vevče 120—0; državni: investicijsko S1.5, agrarne 54, Vo:na škoda, promptna 358—360 za oktober 361—363. za november 365—366.
BEOGRAD. Devize: Dunaj, 794.5—795.5 Berlin 1345—1346. Bruselj 257—258 Budimpešta 0.079—0.0792. Bukarešta 36.75—27. Ita Italija 225.25— 225.75. London 273.1-273.2, Newyork 56.35—56.37 fn pol. Pariz 249— 250, Praga 167.35—167.39. Švica 1087— 1087 5, Fohir 0—80.
CURIH. Beograd 9.20, Berlin 123.60, New york 519.30, London 25.13, Pariz 23. Milan 20.75, Praga 15.40. Budimpešta 0.007270, Bu karešta 2.475, Sofija 3.79, Varšava 85, Dunaj 73.15.
TRST: efekti: obligacije Julijske Krajine 66.60. Zivnostenska 273, Assicurazione Generali 64.60, Dalmazia 243, Llovd 1000, Oceania 180, Tripcovich 3S0, Split cement 440, Krka 358: devize: Beograd 44 20 do 44.55, Dunaj 350 — 360, Praga 74.25 74.75, Pariz 110.50 — 111.25, London. 121.25 do 121.45, Cnrih 481 — 4S5, Ncwyork 24.90 do 25.10; valute: dinarji 43.75 — 44.50, 20 zlatih frenkov 95 — 98. 20 zlatih lir 484.54.
DUNAJ. Beograd 12.50 — 12.60, Berlin 168.70 — 169.20, Budimpešta 99.14 — 99.44, Bukarešta 3.3650 — 3.3850, London 34.3! do 34.41, Milan 28.18 — 28.30, Ncwyork 708.55 — 711.05, Pariz 31.21 — 31.37, Praga 20.9950 — 21.0750, Varšava 117.15 — 117.65, Curih 136.49 — 136.99; dinarji 12.5450 do 12.6050.
PRAGA. Beograd 60.10, Berlin 804.25, Curih 651.25, Milan 135.125, Ncwyork 33 75,
BERLIN. Beograd 7.445. London 20.30, Newyork 4.195, Praga 12.42, Curih 80.79.
LONDON (Opoldne) Beograd 273, Ncw-york 484.06, Italija 121.25, Dunaj 34.37, Švica 25.13
NEWYORK. (Zaključno 19. t. m.) Beograd 1.78. London 4.84 in ena šestnajstinka. Italija 4, Švica 19.26.
Šport
Lahkoailetski miting I. državne gimnazije
I. državna gimnazija v Ljubljani je ne« davno priredila na igrišču Ilirije lahkoatlet« ski miting pri katerem so se dosegli prav ugodni rezultati, in sicer:
Tek na 100 m (6 tekm.): 1. Hribar (VIT) 12.8, 2. Bele (VIII), 3. Ferfolja (VII).
Tek na 400 m (5 tekm.): 1. Bcrvar (VII) 58, 2. Pele (VI), 8. Krek (VIII).
Tek na 800 m (5 tekm.): 1. Pele (VI) 2:17.8, 2. Frank (VII). 3. Cunder (VII).
Tek na 3000 m (4 tekm.): 1. Cunder
(VII)	11:3, 2. Sotošek (VIII), 3. Bonač
(VIII).
Štafeta 4X 100 m (3 štafete): 1. VII. razred (Ferfolja. Bcrvar, Hribar. Kalčič) 51.8, 2. VIII. razred (Suštaršič, Bonač, Krek, Bele) 53.2.
Skok v višino: 1. Bcrvar (VIT.) 1.47, 2. Suštaršič (VIII) 1.37, 3. Bonač (VII.) 1.28.
Skok v daljavo: 1. Kalčič (VII) 5.23, 2. Binter (VIII.) 5.15, 3. Hribar (VII) 5 m.
Skok s pa'ico: 1. Bonač (VIII) 2.26, 2. Suštaršič (VIII) 2.10. 3. Košir (VII). »
Troskok: 1. Kalčič (VII) 1102, 2. Ber« var (VII) 9.98, 3. Košir (VII) 9.87.
Met diska: 1. Bcrvar (VII) 25.41, 2. Fer« folja (VII) 20.93, 3. Suštaršič 20.45.
Met kopja: 1. Cuček (VIII) 32.82, 2. Bonač (VII.) 29.33, 3. Bervar (VII) 27 m.
Met krogle: 1. Suštaršič (VIII) 8.91, 2. Bcrvar (VII) 8.66, 3. Bele (VIII) 8.15.
Končna klasifikacija je nastopna: I. me« sto VII. razred, 63 točk (8 prvih. 4 druga in 6 tretjih mest). 2. mesto VIII. razred 44 točk (3 prva, 7 drugih in 5 tretjih mest). 3. mesto VI. razred 8 točk (1 prvo, 1 drugo mesto).
Še nekaj zadnjih nog. tekem.
Temešvar: repr. Temešvara : repr. Du* naja 6:2 (3:1). Dunajčani so imeli sicer v poedinih igračih dobre moči, vendar pa so kot celota odpovedali. Budimpešta: Scnza« cija zadnje nedelje je bil izid prvenstvene tekme med MTK in Vass«. Večkratni pr> v-k MTK je bil z 2:0 poražen. Miinchen: I. F. C. Niiumberg : Sp. V. Fiirth 5:1: naj« važnejša tekma za prvenstvo Južne Nem« čije. W«ckcr : Bavern 3:3. Toplice: Tepli« tzer F. C. : S. K. Nuseisky 3:3. BraMova: Cehoslovan Košire : Bratislava 4-3. Krtu kovo: Viktorija 2ižkov (Praga) : Cracovia 3:1.
Fijaker Bratfisch
»Skrivnost dunajskega dvora« ? ?
13:1. Družina bo skušala, da obdrži pri ostanku dosedanji rezultat. Vstopnina * t-zirom na propagandnost zelo nizka.
/1SK Primorje (bazen, sekcija). Danes točno ob 17.15 se odigra ostanek prvenstva ne hazenske tekme s SK Ilirijo na igrišču TKD Atena (Tivoli). Sledeče igralke mt* rajo biti točno ob 17. na igrišču; Jančigaj Vika in Vida. R;-ga!Iy. Kump. Prekuh. Se« ver, Vidic, Pire. V četrtek ob 16.30 trening za vse hszenašice na našem igrišču in d<* govor radi zimskega treninga. Trener.
Izprcmembe v naši državni reprezer^ lonci. Savezni kapetan ;c po sobotni tekmi paše reprezentance proti WAC postavil v krilski vrsti namesto Vragoviča, ki je v soboto in nedelje igra! zelo slabo, Hajdus kovca Poduje H. Definitivna postava ns« šega moštva, ki odpotuje v petek v Prago, j« sedaj nastopna: Mihelčič« Vrbančič, I»s kovič».Marjanovič, Premrl, Pcdjje II.»Podu^ je I., Bcnčič. Luburič, Pctkovič. Radič Kot rezerva je bil določen poleg Pcrške in Pa« žurja I. še Fricdrich, in sicer za slučaj, d* bi bil Mihclčič ranjen.
Stanje nogometnega prvenstva v Zs-_ grebu. Po nedeljski tekmi ie Hašk še ved-no na prvem mestu, na katerem ostane tu. di, ako bi bil poražen pri svoji najtežji teb mi proti Gradjanskemu. V terr slučaju h: Concordija padla na tretje mesto. Stanje je sedaj sledeče: 1. Hašk (8 točk), Z Concordija (7), Železničarji (4), Gradjanski (3), Croatia (l). Sparta (1).
Službeno iz LNP. Danes v sredo oh 20. seja kaz. odbora, ob 20.15 pa p. o. Taj= nik II.
Prvenstvena, hazena tekma Ilirija : Pri= morje. Dar is ob 17. se odigra na igrišču TKD Atena (Tivoli) ostanek prvenstvene tekme Ilirija : Primorje, ki je bila pred enim tednom pri rezultatu 15:0 za Ilirijo ra» di teme predčasno zaključena. Po končani prvenstveni tekmi odigrata obe družini tre« ning=tekmo. Moštvo Primorja napreduje vidno, kar je dokazalo včeraj v prvenstve« ni tekmi proti TKD Atena z rezultatom [
Kakšno bodi športno udejstvovanje?
Brez dolgega uvodnega razmotriva« nja stoji, da je seortno udejstvovanje iz stališča harmoničnega razvoja celotnega človeškega telesa, prav posebno pa z ozirom na dosego ravnotežja med duševnimi in telesnimi silami važen del vzgoje in pouka. Poleg tega formalnega značaja je oa šport .lajviš.iega pomena za zdravje človeka in je v tem oziru za človeški organizem pravcata šnla. re-cimo šola gibanja. Končno donaša šport človeku moč in spretnost m paralelno s tem prisotnost duha. samozataievame. hrabrost in vztrajnost in oblikuje na ta način človekov značaj za vsako smer življenja. Ne čudimo se torej, če se je šport v zadnjih letih končno tudi prt nas udomačil: ljubezen do soorta — to lahko z veseljem proglasimo — se je vnela tudi v jugosiovenskem narodu! Vsi sloji, premožni in gospodarsko šb-kejši. mladi in stari se ude.istvuiejo na polju športa, pri tem pa .ie samo ška mladina in možje, temveč tudi deklice. mladenke in naše žene. Ta veličasten sociialni razmah športa, ki je izšel iz naravne potrebe našega naroda, še ni dosegel vrhunca, prodiral bo še globokeje med .-lami: kaiti šport ie vir zdravja in naše kreposti!
Že iz preteklosti uči izkušnja, da redne telesne vaje ne vplivaj-) samo na zunanjost človeških mišic, temveč n.iih vpliv prodre v celega človeka, v kri, v živce in možgane, v naiskrivnejši rov človeškega telesa: v dušo. Ta vpliv telesnih vaj na dušo je treba posebej podčrtati.
Da mora vsak športnik zmerno živeti, če hoče imeti uspehe, to je v nravstvenem i<i socijalnem oziru važno dejstvo. Pravilno športno udejstvovanje ima tudi miselni in estetičnl pomen; čut snort-nika za lepoto se poglobi in dobi finej-ši izraz.
Zato kličemo jugoslovenskemu narodu: Stopite v vrsto športnikov! Vsak si izberi ono panogo športa, ki mu osebno najbolj priia. vsaj deina orijentacija ic pa potrebna tudi v drugih panogah športa. Kajti vsaka športna panoga ima eden in isti končni smoter: narodovo zdravje in moč naroda, kar bo doseženo le po uspešnem sodelovanju vseh vrst športa. Rivaliteta med posameznimi vrstami športa mora v tem oziru -izginiti! Narodovo zdravje in moč naroda! Življenje Po naših mestih in moderno poklicno delo .ie imelo že pred voisko za posledico. da ie moč naroda nazadova'a. to nazadovanje ie Pospešila potem It voina. lakota, slabe šole itd. V ten oziru poznamo le eno ozdravljenje: enakomerno in smotreno gibanje v svežem zraku.
Toda. kdor se posveti športu, mira to storiti s trd.T) voljo in veliko vnemo; kot praktično potrebo nai še d^datn. da se mora vsak športnik rridružiti eni ali drugi športni organizaciji, če misli ra smotreno delo. Šport ie naibol:ša šola za vzgoio značaja, zahteva vztra;nost in potrpežljivost, to je dobro premišljena daritev samega sebe in znači pleme- ■ trto mišljenje. Da, športnik to je ce! | značaj!
Vremensko poročilo
LluMjana, 20 oktobra 1925.	Uubliana 306 m nad morjem
Krai opazovanja
Liubl ana LjuHjana Ljubljana Zagreb . Beograd Duna) . Praga . '.nomost
ob
7. 14 21. 7. 7. 7. 7. 7.
Zračni tlak
767 3 770*1? 761-6 76U-4 766 1
7688
Zračna temperatura
64 53 50 60 60
1-0
Veter
brezv. sev. vzh sever breiv. zap.
sever
Oblačno 0—10
obl. •
ias. obl. obL
megla
Padavine mm
Solnce vzhaja ob 6 21 zahaja ob 17*9, iona vzhala ob 6 43, zahaja ob 19 ?.
Baromi tei višji, temperatura nizrta
Dunajska vremenska napoved r.a sredo: Večinoma lasno.	S£ 'u
zvišala. V splošnem izpremenljivo.
Nelson in Trafalgar
P'
-ma- 120-Icfnici
Angleški narod obhaja danes zname-.j praznik, 120. obletnico pomorske like pri Traiaigarju, kjer je bila dne |l. oktobra 1S05. leta poražena združe-jrancosko-španska mornarica od an-[TeškeKa brodovja.
Trafalgar ie peščeno gorovje v Špa-i;jj in leži ob morski poti iz Gibraltarja Cadiz. Francozi in Španci so se vsi-|ra|j v Cadizu, angleški admiral Nelson |a ie izvabil njihovih 33 brodov, kate-["n sta poveljevala admirala Gravina '' Vilieneuve, iz pristanišča ter se je s Ivojimi 27 edinicami vrgel nanje. Fran-|JZi jn Španci so razpostavili svoje točiva 15 km širokem loku. Nelson je preti sovražno fronto na dveh točkah, od-fedil ie napad na sovražno brodovje in , treh urah je bila bitka izvojevana. jilleneuve je bil ujet, Gravina ranjen, (9 francoskih in španskih ladij se ie po. lepilo na dno morja. Bitko so dobili Angleži, a poveljnik Nelson je plačal [rzen napad z lastnim življenjem. Zadel b je strel iz muškete in poveljstvo je koral za njim prevzeti admiral Coling-kood.
Napoleonu ie do tei strašni bitki ostale še 10 ladij od mornarice, katere je pripravljal celih šest let, da bi prišel zlezem v okoin ter stri njihovo nadvlado v Evropi. Oslejmo si nekoliko junaka trafal-irske bitke, admirala Nelsona. Na svet _ prišel v grofiji Nordfolk kot sin ta-nošnjega župnika. Ko je bil 12 let star, ■e šel na morje in leta 1773. se je udeležil polarne ekspedicije. Štiri leta poz-Tjeje je bil imenovan za linijskega po-foinika in se je kot tak bojjl oroti upor-pin. ameriškim kolonijam. V bojih se je iko odlikoval, da je bil povzdignjen v kapitana. Leta 1787. se je umaknil v kasebno življenje, a I. 1793. ga je poklicala Velika Britanija zopet v vojaško Službo. Poslan je bil v Napulj in na (orziko. Pri zavzetju Calvija je izgubil lesno oko. Leta 1797. je uničil pri Saint-tincentu tri španske linijske ladje. Bil povišan v kontreadmirala ter imeno-ian za poveljnika angleškega brodovja Cadizu. Meseca julija 1797. leta je tkušai naskočiti otok Tenerifo. pa ni me! sreče. Krogla mu je odtrgala des-10 roko. Tako je bil sedaj brez desne-;a očesa in brez desne roke. Vendar mu to ni vzelo poguma. Čim : okreval, se ie zopet vrnil v službo er je dobil nalog, da prepreči odhod rancoske mornarice iz Toulona. V tem n uspel. Zato ie plul za Francozi v -gipt in je izzval bitko pri Abukiru, iz :atere je izšel kot zmagovalec. Leta SOI. je potolkel Dance pred Kodaniem, itiri leta pozneje, leta 1805., pa je oven-svoje ime v zgodovini s popolnim orazom Francozov in Špancev pri rrafalgarju. V bitki je padel tudi sam, o ie vodil operacije osebno s povelj-iškega broda na odprtem morju. Pokopali so ga v londonski Pavlovi cerkvi. na Trafalgar-Squareju pa so mu postavili hvaležni Angleži pet metrov ■ isok spomenik.
Trafalgar
Zadnia zmaga in smrt admirala Nelsona
Pomorski strokovnjak nam je dal na razpolago povodom današnje obi letnice naslednjo študijo o tn falgar* ski bitki ln njenem pomenu. Britansko otočje se dviga kot ena sama dnjava iz severnega Atlantskega oceana, premagljiva in ponosna v svoji prirodni •splendid isolation«, pred nosom evropske« 1 kontinen 1 in vendar tako daleč od nje« Kot barijera leži to otočje pred onim -!om evropske obale, ki ga je narava ob« darila s tolikimi odlikami; pred onim de* m, kjer se stekajo in od koder izhajajo ta trgovine in kupčije malone celega sve« Britansko otočje seka in zapira ta po« , vodeča v Vzhodno morje in v ustja rek haiajočih iz srca Evrope: Labe s Ham« ^urgom, \Vesere z Bremenom, Emse z Ema ffenora, Rena z Rotterdamom, Seine s Hav« om.
Dva naroda sta že podvzemala naskoke a britansko trdnjavo: francoski in nem« ki. Prvi v dobi revolucije pod ero velike* Korzičatia, drugi 100 let kasneje, v šti« H letih svetovne vojne; britanska trdnja« 1 pa stoji nepremagana in nezavzeta, vsa svojem elementu — morju, zajemajoča iz "tesa blagostanje in nepremagljivo mod. Čim večji so bili napori napadalcev, čim obsežnejši in drznejši njihovi načrti, čim njihove nade, da jo potisnejo ob tla, tem bolj je raslo njeno bogastvo, tem večja e bila njena trgovina, tem neupogljivejša niena moč. Velika Britanija je imela izred* n° srečo, da so v najbolj kritičnih časih, :;daj ko je bila domovina v največjih nemarnostih, njeno krmilo držali najslavnejši državniki, njene flote pa vodili največji "'dmirali.
Dne 21. januarja 1793 je padla glava ne« tečnega Ludvika XVI. Razbrzdana in pcw "fsnela sila francoske revolucije je odjek« "fla po celi Evropi, teptajoč tradicijo, no« nove devize rn svobodne ideje, pov« zročajoč zmedo in nered. Naravno je za« ■kla ta sila ob moč britanskega cesarstva, s'onečo na trgovini in kupčiji, odvisno od m>ru in urejenih razmer. Tačili sta dve mo« 5°čni ideji: razbrzdani duh francoski, sila ^ntinenta, in konservativni duh britanski, morja in svetovnega gospodstva. To « bila drama, ki jo ie začel igrati direk« t()rij, nadaljeval prvi konzul in imperator, 'adnje dejanje pa se je končalo v južnem Atlantskem oceanu na pustem otoku Sv. Helene.
Trafalgarska bitka predstavlja peripeti« i«- Na današnji dan leta 1805. popoldne je Nelson, slavni Nelson, uniči! francosko « dansko floto pod nesrečnim admiralom "'Heneuveom pri rtu Trafalgarskem, na jn>
jc '-3 bitk jri T. ala! arfn«
žso«zapadni obali Španije, na pol pota med Cadizom in Gibraltarjem. Bitka je znameni ta ne samo radi vpliva, ki ga je imela na daljnji potek zgodovine, temveč Se zato, ker pomeni grob velikopoteznega načrta, ki ga je zasnova! Bonaparte in ki naj bi bil kronan nekje na obali britanski, kjer bi stala vojska 130.000 mož gotova, da jo ve« liki general povede na pohod v osrčje bri« tanskega imperija. Trajen pomen bitke tra« falgarske in njene daljnje posledice je ozna« čil zgodovinar, ki je pretežni, čeprav bolj skriti vpliv pomorske sile na tok zgodovi« ne bolj živo in ostro spoznal kot pa večina njegovih tovarišev takole: »Trafalgarska bitka ni samo na morju največja zmaga, temveč jo je treba smatrati za najmogoč« nejšo in najznamenitejšo zmago, kar jih je bilo v času revolucijske vojne na suhem in na vodi. Nobena druga zmaga in nobeno število zaporednih Napoleonovih zmag ni imelo takih posledic za Evropo Šele eno generacijo po trafalgarski bitki so Franco> zi znova ogrožali Anglijo na morju. Dokler je Anglija še imela sredstva, da opremi svoje ladje, ni bilo več mogoče streti bri« tanske flote. Napoleon se je od tedaj n»» prej trudil, da bi izčrpal angleška sredstva in vire v silo, s katero je pri moral države na kontinentu, da so zaprle Angliji svoje trge. Trafalgar ga je prisilil k temu, da ce« lo Evropo vpreže v svoj jarem ali pa da se odreče upanju na uničenje Anglije Nelso« nov zadnji triumf je Anglijo dovedel tako daleč, da ni bilo več nobenih sredstev, ki bi jih bilo mogoče uporabiti v njeno ško« do — razen onih, ki so morala navsezad« nje osvoboditi kontinent.« (Tyffe: »Histo« riy of modern Europe« I. 281.)
Najslavnejšemu generalu ni bilo sojeno, da bi bil tudi najslavnejši admiral. »On si nikdar ni zna! docela predočiti prilik na morju. Navajen, da že vnaprej in samo z neupogljivo voljo stare vse ovire, se je spomnil zimskrga marša čez Spliigen, ki ga je izvršil Macdonald pod njegovim vod, stvom; spomnil se je vseh težav, ko je marširal čez sv. Bernharda. Ob takih spo« minih pa ni mogel verjeti, da ne bi tudi neizvežbani možje mogli obvladati vseh tež« koč morja, ki so bile samo v tem, da bi znali rabiti prevažna orodja, ki so bila v njihovih rokah, posebno še, ko jih je sov« ražnik — mojster na morju — k temu na« ravnost silil. Nekaj časa ni imel — po mne« nju temeljitega francoskega pisca — auster« liški junak: izrazitega čuta za težkoče mor« narice.« (Mahan: »The Influence of Scapo= wer upcrn History«). V tem tiči vzrok in vsa tragika njegovega dvoboja z britansko pomorsko silo. Toda genijalni vojskovodja je spoznal z vso njemu prirojeno jasnostjo, kje treba iskati zmage. »Posvetimo se z vso vnemo mornarici in uničimo Anglijo. Ko bo to storjeno, bo cela Evropa pod na« žimi nogami.« (Corr. de Napoleon, III. 520). Iz njegove burne zgodovine je treba izlo» čiti samo boj z Anglijo, ker je baš ta boj ona nit, ki se vleče od trenotka, ko je pod Toulonom prvič gledal britanske bojne je« dinice, pa do njegovega padca. Okoli te borbe z britansko silo je osredotočeno nje« govo ostalo delovanje.
Pod direktorijem je vodil svoje prvo pre« komorsko podjetje. Za njega — in za celo Francijo je Indija bila ona zemlja, ki je na njej temeljilo angleško blagostanje. Z iz« redno ostrostjo duha in dovršeno strategi« jo je spoznal, da je ključ Indije — Egipt. Imel je srečo, da se je izmuznil Nelsonu, ki mu je bil za petami in da je v miru iz« krcal vojsko v Aleksandriji. Ušel mu pa ni. Pri Abukiru mu je isti Nelson — 1. av» gusta 1798 — porazil floto in ž njo vse ono, kar vojaška znanost kopna nazivi je »vezi z ozadjem«. »Bonapartejevi orientski na« črti pa se niso izjalovili, ker je hotel iz« vesti nekaj, kar bi bilo nemogoče na onem daljnjem Vzhodu, z njegovo posebnostjo, ki jo Zapad tako slabo razume, temveč zas to, ker do kraja svoje veličine ni znal do« voljno ceniti zahtev pomorskega vojskova« nja. Njegov vojaški čut se ni motil v tem, da so osnove vojskovanja na morju iste kot na kopnem, ni pa imel razumevanja za okolnosti, kadar je bilo treba načela pre« tvarjati v dejanja; prezrl je bi!, kaj je bilo v bojevanju na morju s tedanjimi sredstvi mogoče in kaj nemogoče: to je bi! vzrok, da je general in kasneje cesar Napoleon de« lal v svojih računih pogreške. Abukir in Trafalgar, oba groba velikopoteznih načr« tov, kažeta iste vzroke in iste učinke; oba» krat mu je manjkalo zmisla za to. kaj pre« morejo ladje in česa ne premorejo, kakrš« ne so prilike morja in sposobnost mornar« jev.« Pri Abukiru je Nelson porušil te« melj Bonapartejevih orientskih načrtov. Da ni bilo Nelsona in Abukira, kdo ve, kje bi se zaustavil Napoleonov pohod. —
Iz Egipt je korakal Bonaparte na Sirijo. In zopet je bil kapitan britanske marine, ki mu je stopil na pot in pri Akki prepTe« • " njegove 'aljnje poteze. Bi! je to Sir Sidnev Smith. šef dveh bojnih brodov — »Tigre« in »Theseus« — vsidranih pred Akko.
Vladi direktorija je sledil prvi konzul, konzulu imperator Napoleon. Orientskim načrtom pa je sledilo še bolj drzno in mo« gočno podjetje: projekt vpada v Anglijo. Pogoj načrta je bilo združenje holandsko « špansko « francoskih bojnih ladij, blokira« nih od angleške flote v lukah: Texel, Brest, Rockefort, Ferrol, Cadiz, Cartagcna, Tou« Ion. Bonaparte je delal poteze, vredne ge« nija. Poslal je eno floto pod Villeneuveom v zapadno Indijo, da bi tako premotil an« gleško admiraliteto in združil raztresene dele v Biskajskem zalivu za končni cilj, iz« krcanje in vpad. V štirih kanalskih prista« niščih — Boulogne, Vimereux, Ambleteu« •r Etaples — je zaman čakalo 2000 velikih čolnov in transportnih brodov. Na brego« vih, ki so se dvigali izza teh luk, pa je dol« ge mesece zaman taborila vojska 130.000 mož in z neprestanim vežbanjem dosegla rekord dven ur, ki jih je trebalo za vkr« canje. Mojster vseh vojskovodij je zadel oa trdovratnost in premifljenost britanske
pomorske strategije. Nelson, enooki in enoroki admiral se ni dal premotiti, tem: več je z vso doslednostjo pomorščaka ostal Villeneuveu za petami. Ko so kompasi f ncoskih edinic kazal' na vzhod, je tudi Nelson že imel kurz na Gibraltar. Prišel je tja pred Francozi 60 morskih milj za« padno Ferrola je čakal na Villeneuvea an« gleški admiral Calder. Bili so to kritični dnevi, ko se je Napoleonovemu admiralu nudila redka prilika, da poskusi uresničiti kombinacijo svojega velikega gospodarja. Da jih ni uresničil, vemo iz zgodovine. Umakni! sc je v Terrol, od tam v Cadiz, Bonaparte je z vojsko, ki se je zaman vež« bala v kanalskih pristaniščih, pokazal hr« bet oceanu in Angliji in šel na svoj zna« meniti pohod v sredino kontinenta. Nelson pa je 21. oktobra do dobrega potolkel nje« govo eskadro in rešil Anglijo strahu in tre« peta, ki ga je imela pred francosko vojsko. V bitki je Nelson sam izgubil življenje.
Tak je bil koner tegi bajeslovnega angle« škega junaka, s slavo ovenčanega pri St, Vincentu, Abukiru, Kopenhagenu in Tra« falgaru, ljubljenca Ladv Hamiltonove, zma« galca Napoleona. Padel je na bojni ladji, ki mu je bila dom skoro ves čas njegovega viharnega pomorskega življenja, v napadu na sovražno floto, ki je bil cilj in geslo vse njegove vojne umetnosti, na morju, v svo« jem elementu, ki je vir blagostanja in ve« ličine njegove domovine, porok Nelsonove nesmrtnosti. Admiral dobe jadrnic je živel vse svoje dni v borbi z burnimi morji, ne« ukrotljivimi viharji in z genijem Na pole« ona. On, ki je bil mojsterska pooseblje« nost britanske strategije na morju, je pa« del potem, ko je Napoleon pokazal hrbet morju in kanalskim obalam. Kolikor bol;i pohabljeno je bilo njegovo telo, toliko je bila večja slava Nelsonovega imena. Na Korziki, pri obsedanju Calvija, je izgubil desno oko, na Tenerifi pri napadu na Sta. Cruz desno roko, pri Abukiru je bil težko ranjen na glavi, Trafalgar pa je bil njegova smrt. Dohitela ga je na brodu »Victory« ki je tudi ime simbolnega značaja za celo dobo Nelsonovega vojskovanja.
Misel invazije je propadla za vedno. Na« črt je bi! neizvedljiv celo za genij Napole« onov — ker ni uspel v temelju in osnovi: da bi zagospodaril nad morjem. »Postavite me za gospodarja Doverske ožine, pa bilo samo za štiri ali pet dni.« — »Pustite me, da sem šest ur gospodar Kanala in mi smo vladarji sveta.« (Corr. de Napoleon, 16. juli 1805 in IX. 513.)
Najsilnejši general ni bil nikdar niti šest ur gospodar Kanala. Komaj 30 milj oceana ga je delilo od Anglije in ob jasnih dnevih so on in njegovi veterani mogli z očmi do« seči na zapadu belo obalo britansko. Da je bil Napoleon tudi admiral enako slavnega imena, Bog ve, v katero stran bi šla zgo« dovina?
Od morja je krenil v sredo kontinenta, ki ga je mojsterski dobil v svoje roke. Nje« gov globoki um pa ni ime! miru: zasnoval je še zadnji načrt, da premaga Britansko: zaporo kontinenta. Hotel »e »s kopna osvo» jiti morje.« Vsi vemo. kako je uspel. Ru« sija se ni pokorila, šel je nad njo in bil po« ražen tudi na kontinentu. Zapora kontinen« ta je nehala njegovo zaporo na Sv. Heleni.
S pečin tega pustega otočka sredi Juž« nega Atlantskega oceana je Napoleon, ta genijalni vojak in državnik, zadnje dni svo« jega burnega življenja meril z očmi nedo« sežno daljino morja, onega brezkončnega morja, ki ni bilo nikdar v njegovi oblasti.
Navališ.
ŠT. VID NAD LJUBLJANO. Prišla je jesensko - zimska sezona, čas internega dela v kulturnih društvih. Tudi pri nas so vse narodne napredne institucije že v polnem razmahu s predavanji, akademijami, dramatičnimi predstavami itd. Sokolsko društvo je priredilo 10. in 11. oktobra prav lepo uspele prireditve. V soboto zvečer je priredilo z vsemi naprednimi šentviškimi društvi praznovanje obletnice koroškega plcbiscita. Dvorana in ostali gostilniški pr&stori g. Šu-šteršlča so bili popolnoma zasedeni. Koroški rojak dr. Fellacher je v vznešenih besedah opisal pomen koroških manifestacij, stvarno razložil, kako je prišlo do plebiscita, kaj je vzrok izgubi, in kako je z bodočnostjo naše koroške domovine. Za svoje izvajanje je žel ogromno zahvalno aplavd!-ranje, katero je množica končala s petjem »Bože pravde«. Nato so nastopili združeni pevci Žirovnikovega zbora in Narodne čitalnice pod vodstvom brata Šmajdeka s koroškimi pesmicami. Večer ie pa tudi v gmot nem oziru uspe! prav dobro. Nabralo se je 500 Din prostovoljnih prispevkov za »Koroškega Slovenca*. — V nedeljo dne 11. oktobra je gostoval sokolski naraščaj iz Šiške z igro »Čarovnica Pehta». Predstava je bila v celoti vzorna. Vsi igralci so prav vestno in dobro izvršili vsak svojo nalogo, le neka igralka naj v drugič opusti nepotrebno posmehovanje med izvajanjem. Predvsem Je bila ljubka Mojca z njenrm srčkanim petjem, ki Je žela od strani publike buren aplavz. Enako vreden drug omenjeni igralki je bil mali škrat z njegovimi deklamacija ml. Režija Je bila prav dobra. Udeležba je bila povoljna, zlasti veliko je bilo šišenča-nov, med njimi tudi g. žnpan Zakotnrk. Cisti dobiček Je namenjen za naraščaj šentviškega Sokola, zakar izrekamo Šiški bratsko zahvalo, posebno pa br. Boltavzarju, ki je vodil celo akcijo. — V nedeljo dne 25. oktobra ob pol 8. uri zvečer otvori prosvetni odsek naprednih društev svojo igralsko sezono v šolski telovadnici z igro »Vdova Rošlinka*. V teku sezone se pripravljajo poleg igrokazov m resnih dram tudi pevski !n orkestralni koncerti. Društvo apelira na podporo domačinov, predvsem pa na lastne neudejstvujoče se člane, da nam z obilnim obiskom omogočijo izvršitev obsežno zasnovanega kulturnega prorrama. Ne pričakujemo pa v nadalje tako dosledne ab-sence naših prireditev od strani reprezen-taatov šentviškega naprednega življa, ka- I
kor se Je to zgodilo v zgoraj opisanih dneh Neodpustljtv je osobito izostanek koroškega večera. Prosimo ia priporočamo, da v bodoče tega ne store nikdar več, ker to zelo slabo vpliva na mlajšo generacijo, na ce-loten razvoj naprednih organizacij, kakor tudi na vse v društvu aktivno udeležene delavce. Zatorej vsi složno na delo, da bodo v resnici postala naša društva narodno kulturno ognjišče šentviške ravnine, sipajoč žarke toplote in srčne plemenitosti v vsa dovzetna srca, kajti s tem sc bo privedla publika do popolnega razumevanja naSe kulturne misije med narodom za narod. Zdravo! — S. R.
2iri. Dne 18. t. m. je priredila tukajšnja podružnica Jugoslovenske Matice ^Koroški večer* s pevskimi in muzikalnimi točkami Ne smemo pa pozabiti pr! tej prilik! g. pred sednika Marušiča, ki nas je s svojim naravnost sijajnim nastopom kot zadnja tečka izven programa — v duetu, naravnost očaral. Le tako naprej po začrtani poti g. predsednik!
TRŽIŠČE PRI MOKRONOGU. Prvo gospodarsko društvo priredi v nedeljo dne 25, oktobra ob 15. uri v Tržišču prosto trga. tev s prosto pokušajo mošta Malkovškib gora ter z zabavnim večerom. Uliudno se vabijo kupci in prijatelj! društva, ker bo bogat spored nudil vsakemu obilo užitka
PTUJ. Kot smo že poročali, priredi Sokol Ptuj dne 8. novembra predavanje staroste JSS br. E. Gangla. Po predavanju, ki se bo vršilo ob osmrh zvečer v Društvenem domu, se priredi bratski sestanek članstva in prijateljev Sokolstva, pri katerem bo sviral sokolski orkester iz Maribora. Sosedna br sokolska društva ponovno opozarjamo, da ne zamude ugodne prilike ter polnoštevilno posetijo to predavanje.
Sokol
Poslanica načelnika ČOS češkemu Sokolstvu
Načelnik čos br. dr. Jiadra Vaniček je izdal poziv na češko Sokolstvo. v katerem pojasnuje pomen VIII. vsesokolskega zleta. v navdušenih besedah bodri članstvo k vestni pripravi za zlet, kjer bo nastopilo pred celim svetom, ker je prepričan, da se zleta udeležijo zastopniki vseh kulturnih narodov. v poslanici opozarja na mnogobrojno udeležbo tako pri povorki kakor pri prostih vajah, dalje na lepo izvedbo in pravilno na stopanje ter končno na disciplino. Spominja se tudi jugoslovenskih sokoiskih borcev, ki se bodo udeležili zleta fn tekem, ter starejših bratov, ki prvič nastopijo s svojo posebno točko, to je z vajami s palicami. — Poslanica priljubljenega načelnika, br. Jin-dre, bo našla med češkim Sokolstvom pri jeten odmev ia bo imela gotovo lep uspeh, ker se češko Sokolstvo v polni meri zaveda svojih nalog, k} jrh mora izvršiti ob vse-sokolskem zletu.
Istočasno je izdal br. načelni* dr. Vani-ček tudi še posebno pismo na telovadce, ki ga je priobčil v tehničnem listu Cvičitel. Tudi v tem pismu navdušuje telovadce za vestno pripravo na zlet. Podrobno jih poučuje, kako naj se tehnično pripravijo, da bo uspeh povoljen. Zlasti jim našteva, kaj morajo najbolj vedeti, da bo nastop k prostim vajam vzoren. Na viii. zletu nastopijo telovadci k prostim vajam v osemdesetero-stopu. To bodo vrste, v kakršnih še ni nastopila nobena telovadna organizacija. Da bo mogoče s takimi dolgimi vrstami izvesti točne in pravilne zavoje, bo treba mnogo vadbe v tem. o vsem tem govori br. načelnik v svojem pismu, ki ga končuje: v vaših vrstah, bratje je uspeh in zadoščenje! Vas pa bi zadel neuspeh in graja! •
Iz češkega Sokolstva. z vso resnostjo se vrše priprave za VIII. vsesokolski zlet. Odbor ČOS je končno definitivno določil za zletne dneve 4. do 6. julij 1926. — Mesto Praga bo naprošeno, da zopet prevzame protektorai nad zletom, kakor je bHo doslej običajno pri vseh zletih. Tehnični odbor bo določil v najkrajšem času smer povorki, da bo moglo mesto urediti ulice, ako bo potreba. — Isti pripravlja tekmovalne vaje, ki morajo biti izdane sedem mesecev pred tekmami, to je do 1. decembra 1925.. zato bo dne 16. novembra seja predn aškega zbora, ki potrdi tekmovalne vaie. Komisiio za to tekmo tvorijo bratje: dr. Vanfček, Beranek, Havel, Muller, Ag. Heller, KMnger, Svoboda, Erben in Čada. V kratkem izide godba za članske proste in sHke za proste članov in članic — Ministrstvo železnic je dovolilo za čas zleta 60% popnst za posebne vlake in 50% popust za redne vlake. — Vsi zlet-ni odbori delujejo s polno paro m pripravljajo vsak v svojem področju za zlet Stanovanjski odbor je zaprosil za vsa mestna in državna šolska poslopja, da jih uporab! za stanovanja. — 30. septembra je poteke! rok za natečaj z!etm'h lepakov. Vloženih je bHo preko 40 osnutkov. Od!očltve še nI.
Ce§ko Orlovstvo ie neprijetno razočarano. ker se je pridružilo poljsko Sokolstvo češkemu ta jugos!ovenskemu Soko'stvu s tem, da je vstopilo v zvezo Slovansko Sokolstvo. Orlovstvo se je namreč jako zanašalo na poljsko Sokolstvo, češ. da je to prava katoliška organizacija. Češki Orli se izgovarjajo zdaj na to, da je poljsko ministrstvo za vnanje zadeve prisililo Sokolstvo, da vstopi v Slovansko Sokolstvo, ker zasleduje pol.ska zbKžanje s češkoslovaško republiko. To je torej tolažba, s katero si lajša češko Orlovstvo presenečenje in hladi jezo nad poljskimi katoličani, ki se družijo s češkimi in jngoslovenskimi brezbožnfki, med zadnjimi so celo tudi pravoslavni.
Sokolsko gledališče na Viču ponovi na zahtevo občinstva v nedeljo v Sokotekem doma narodno igro »Rokovnjači«. Začetek točno ob pol 8. zvečer. Cene iste.
Sokolsko društvo v Radovljici poziva vse brate In sestre, kakor tudi bratska okoliška društva da se korporativno udeleže pogreba umrlega brata graditelja, hrana Der
niča, ki se vrši v četrtek, dne 22. t. m. ob četrti uri popoldne izpred Sokolskega doma, kjer je izpostavljeno tudi n:egovo truplo. Zbirališče točno ob 3. uri v Sokolskem domu. Člani kroj, članice v crvilu z znakom! Zdravo!
Prosvetar okrožja iii. ljubljanske župe
sklicu!e za nedeljo dne 25 t. m. ob pol 9. dopoldne na realki se!o društvenih prosve-tarjev in sestanek načelnikov in načelnic društev okrožja hi. Poslednji naj se osobito pripravijo s praškimi vajami. Točna udeležba brezpogo:no in strogo obvezna za vse! Okrožni prosvetar.
ČA3M ROČKA
rujaocL
priljubljena.'in prijetna. | čajna mešanica § za cbitelj, i ■ tudi pri trajnemu uživanja B I nobena, okusna, utrujenost. I
MBKBKm JW, '.mi i I I ni ---- ^
Cvetličarna „IV i z s 0"
(FANI HVALA)
UUBUA.\A, Prešernova ulica St. 30
se priporoča cenj. občinstvu za nakup svežih cvetlic, šopkov, vencev, kakor tudi umetnih vencev in šopkov, vse po brez-
konkureninih cenah. Postrežba točna. Izbira lepa in velika,
filc klobuki
v vseh modnih barvah in oblikah se dobe najcenejše pri
Franc Berriik,
Ljubljana, ŠiSka, Slovenska cesta, bivSi perutninski zavod.
PAVEL ŠIMENC
pokopališki vrtnar Sv. Krii-Lfnbl|iaa
se priporočim cfnj. občinstvu ta popravi!« in ofcr»-«:t«T grobov 8 ogotlloamt. pmlpan)« i poiliem, kakor tudt 7« Izvršitev .»aknvntnlh sveilh ln inhth vencev, iogkov In raiUtnUi T«ntma|«v po imernlh cenah. — Velika gatoga lepih brliantem.
Naročila se sprejemajo tudi v cvetličarni S«. Petra eeata i tev. 33, poleg Zmajakega moate.
I, »IIH, W tj I JU, HI 111VII, IIVuS
Ilirija, Kralia Petra trg 8, tel. 220,
Deklica
pridna in poštena, stara 15 let, želi vstopiti kot učenka v trgovino z mešanim blagom.	6129a
Naslov: Vlasta Hladnik, Dol. Logatec.
■Ma<»hpva«aiHaa«*a>am»i
Roman
La BiH i Iran
(Zvestoba do groba)
ki so ga .Jutrovi* čitatelji čitall z izredno napetim zanimanjem
je izšel
Naroča se ga v upravi ..Jutra" v Ljubi.ani, Prešernova ul. 4
Broširan stane ............ Din 45.—
Vezan v polplatno.........Din 55*—
Vezan v platno ...........Din 65'—
Kaj piSe kritik o knjigi:
Roman je poln divne stare romantike, ki je ni več v moderni literaturi. Toda modri njen cvet še vedno dehti, še vedno se pri takšnem čtivu orose nežne oči, in tudi debelokožneiši bralec ne more knjige odožiti neprebrane. Slovenski prevod bos v Idanašnii dobi, ko je tako malo žare dobrega čtiva. trikrat dobrodošel, tembolj, ker je za obšimo, pa zelo okusno iza delano in bogato ilustrirano knjigo cen-prav nizka.
Prijatelji dobre knjige, naročite si jo in iipopolnite svoje
domače knjižnice!
•JUTRO® št. 244
3
Sreda 21. X. 1925
Gustave le Rouge:
16
Misterija
(Roman)
In spomnila se je povesti, ki jo je nekdaj čitala v rokopisih. Bili so pisani v nahualtskem jeziku. Za časa Corteza in Pizarra so se hčerke kacikov poročale s konkvistadorji. Zapuščale so svojo domovino, vero in sorodnike in sledile onim, ki so jih ljubile.
—	Morda bi bila storila isto, je vzdihnila in klonila glavo.
V tem sanjarenju jo je neprijetno zdramil prihod očeta, kacika Yappana. Čudila se je njegovi veselosti.
—	Veselo novico ti prinašam, je dejal naglo. Ujeli smo tujo rensko.
—	No, in —? je vprašalo dekle raztreseno.
—	Kaj? je divje zaklical kacik in se ujezil. Ali si pozabila, da je jutri praznik Sonlca, slovesna obletnica? — Jutri se prelije kri tujke na svetem kamnu in njeno utripajoče srce bomo darovali bogovom.
Naola ga ni hotela razumeti, a kacik je z oblastnim glasom nadaljeval:
—	Ti boš držala v roki sveti nož!
—	Ne, oče, je zajecljala in se stresla4od groze, jaz tega ne morem ... prosim vas... Nočem, da bi kri človeškega bitja orna« deževala moje roke ... nočem moriti...
Kacik je v divji jezi stiskal pesti.
—	Vidim, je dejal, da si še pod vplivom onega, kar so te naučili belokožci v času, ko si bivala med njimi. Treba je premagati take predsodke. Kdo ti govori o umoru? Gre za darovanje bogovom in to nima ničesar skupnega z umorom. Naš preganjani in skoraj uničeni narod mora spet priti do svoje nekdanje veličine in slave.
Nao'a je hotela odgovoriti, da se ii verski umor gabi, toda njen
oče ji ni pustil časa za ta
Kar odšel je, kot mož, ki se mti ▼ ničemur ne sme ugovarjati in kogar volja je zakon.
Dekle je bila nekaj časa silno potrta. Nikdar ne bi hotela igrati vlogo verske morilke. Vendar je dobro poznala trinoški kacikov značaj, ki je bil navajen, da se vse klanja njegovi volji. Nobenega izhoda ni vedela iz strašnega položaja. V mrzličnem razburjenju je hodila po sobi gor in dol; zdelo se ji je, da ji duh cvetlic sili v možgane in da ji primanjkuje zraka. Srce ji je bilo v silnih udarcih in čudna slabost jo je prevzemala.
Sklenila je, da gre ven na sveži zrak, v gozdič, kamor se pride skozi deblo sekvoje. Hladna rosa bi jo pomirila in morda v zbra* nosti in tišini pod nebesnim svodom, posejanim z zvezdami, najde izhod iz strašne nesreče, ki ji preti.
Tretje poglavje. Taina grobnica.
Brady je taval po hodnikih in dvoranah in se naposled znašel v veliki dvorani svetišča. Tu mu je nenadoma prišla nasproti Naola.
—	Končno sera te našel, je zaklical v strastnem navdušenju; toda to pot te ne izpustim.
Dekle pa ga je gledala silno prestrašeno, mesto da bi bila vesela, da zopet vidi svojega rešitelja.
—	Kaj delaš tu? je zajecljala z glasom, ki ga je dnšila groza.
In z roko mu je pokazala ogromni kip boga, ki je čepel na
oltarju v ozadju svetišča.
—	Tu bo vladala groza; če ostaneš na tem mestu, pogineš. Neprevidnežl Saj sem ti dala možnost, da zbežiš. da si rešiš živ» Ijenje. Zakaj si se vrnil?
—	Hotel sem te spet videti, je priprosto odgovoril Lionei z nasmehom, ki je Naolo presunil.
—	Ne veš, kako strašni nevarnosti se izpostavljaš, je dejala vsa v skrbeh. Če te po nesreči kdo vidi, je po tebi.
Preplašeno je poslušala...
—	Zdi se mi. da nekdo prihaja, je dejala. Tu ne moreš ostati
Obupno je vila roke.
—	Kaj hočeš storiti? je vprašal Bradv.
—	Ne morem te prepustiti tvoji usodi!... Ne, to jc strašne Rešil si me in jaz te tudi rešim, toda ubogati me moraš.
Brady je poslušal dekle s silnim veseljem. Njegov obup ,t čudežno minil.
—	Storim vse, kar hočeš, je dejal ponižno. Brezdomno zna< čarati; kajti odkar sem te spet zagledal, se ne bojim več in spet čutim pogum in moč.
Vkljub svoji bojazni se je morala Naola nasmchljatL
—	Vem, da si pogumen, toda tu bi ti pogum prav nič dc pomagal.
Kaj naj torej storim?
—	Vsak trenutek tukaj povečuje nevarnost, v kateri se nahaja. Glavno je. da greš proč. Idi za menoj!
Naola je prižgala bakljo. napravljeno iz osmo!jenih palčic ji, stopala pred Bradyjem po zavitih hodnikih, ki so vodili vedno globlje v zemljo.
V	skalo vsekane stene so bile pokrite 9 solifrovimi kristali m včasih je postal hodnik tako ozek, da sta se le s težavo prerivali naprej.
—	Pogum, mu je dejala od časa do časa dekle in dvigala bakljo visoko nad njegovo g'avo. V trenutku boš na varnem.
Korakala sta približno pol ure in dospe!a v veliko grobnico, ali bolje rečeno v katakombo. Nizke oboke so podpirali masivni kameniti stebri. Naola je dvignila bakljo.
—	Pog'ej. ie dejala.
V	luči baklje so se zasvetili iz teme kipi bogov in posode, vse iz čistega zlata, postavljeno na skalne pods avke. Bradyju se j t zdelo, da sanja.
—	To so ostanki zakladov azteških kraljev, mojih prednikov, je resno dejala dekle. Tisoč let že spijo v tej kaverni. ne da hi se jih kdo dotaknil. Storila sem zločin, ker sem ti razkrila tc skrivnost.

Mali oglasi, ki služijo v posredovalne fn socialne namene »Mlnstva. mk« beseda r0 par. Najmanjši znesek Din 5 —.
ŽeaKve, dopisovanje ter oglasi strog« trgovskega značaja, vsaka beseda Din I - —. Najmanj!! snesek Din
Slike za legitimacije
Izdeluje oajliitrcje tologra*
H o g o n H I b S K R Ljub liana. Valvazorjev trg
Pozor!
Lro pokvarjeno poeerJ ia dobro lahko zoprt iniai. »ko jo pri 8 e I i š k a r j u, urarju popraviti daš. — 8« priporoča I. Selišksr, Tr-iaika cesta 8.	28oš4
Pekarno v Ljubljani
vzamem t najem ali kapim t kito vred. Naslov pove sprava «Jut*a».	86003
Pekarna v Mariboru
aa glavni cesti * živahni® promrtom se proda. — Po-uadl.e na naslov: Klemcn-«». Maribor. ASkerJevn ul. St. 22-	2«««
Moške srajce
in drugo perito ee sprrl^ma v delo Za srajce se rsfnns IS Din. Izdilnle se natan-
I Za Industrijsko prijetje v Maribora ižiemo
i prokiirista
za, trgovsko in administrativno slnžho. — Zahtevamo veCetno industrijalno prak-.o, izurjenost v knjigovodstvu. nakup« in prodaji, ia-vejltano.«: v carinskih ia delavskih vprašanjih. Ponudbe na spravo «Jutrn. po<i «Prokuri»i». £6679
FontHbe na nnravo •Jutra.	»Perilo Iv
"6650
VtVdiVA
Boljša družina
▼ Saratu iSČe fcOBpodično »ii mla'£o sr©*po. vertira-no v gospodinj*ivn za pomoč po^po lir.ji. z znanjem kakega tujeea jezika in po možnosti z znanjem klavirja. Vspojevati bi morala tadt otroke. Ravnanj* in obsevanje itvrstno. PlaFa dobra. Ponudbe nasloviti na naslov: Dr. Srečko Pe-riSič, Sarajevo, Sokol k a ulfea.	26613
Vratarja
pprejce takoj velika tovarna. V poStev pridejo samo oirnjeci bre* otrok, ab?o-lutno trezni ln pofcteni t večletnimi tpričevaH. Stanovanje. kurivo in razsvetljava bretplačno. Pismene ponudbe nasloviti pod iifro •Vratar 111/1» na clntcr-reklaa*. Zagreb 1-78
29684
Dva vajenca
medičarsko obrt se takoj »prejmeta. Naslov pove uprava «Jutra».	28040
Mlada deklica
pridna in poStena, ki je rajena opravljat: tudi hiftna dela Ja lana veecljo d« otrok «e takoj sprejme. — Ponudb« ua upravo «Jtftra» pod člfro «Sivilja». 2*57*5
Ročno Šivanje odej
fe odda aa dom. Zaposlenost tudi v poletja. Cenj. ponu»Tbe s navedbo cene *a koma ! kakor tudi mno-Slno izdelave na teden na: PoŠta! preda! 27, LJubljana •«654
Mesarski vajenec
se sprejme na delelo. — Naslov pove uprava «Jntra» 36674
Uradnika
sprejmem v pi?arno. OMir-ne ponudbe na upr. c Jutra* pod «Eksistenca 19205*.
•triki za Po-venijo v* Srbijo se nujno
Krajevni 7a^topr?li
ia proviz poti ven i jo i** S»bi Kčejo. S^rior.rn prt'm "t, velika pro1'«';«,	o-ovi-
sijo. Por.u'be na ui»rj!vo «Jutra> pod «K. L V.»
26398
Blaga'n?čarka
n» takoj sprejme v vele-trgovini R. Stermerki ▼ Olju.	S6G76
Dekle
pridno ln zanesljivo, f tare do 20 let se Fnrrjme v «*o-bre me?tr.o hi5o za boljše biKno d**!o Prednost ifnalo aamo d ost orna dekleta in ljubiteljice otrok. Na.*Vov v epravi <Jutra>.	26567
Kuharica
dobra ln ianesljiva. ki ra-sume v«.i £rorpodinj«ka d*»la 4obi »talno mep*o pri bo^i<I rodbini ,'.«> o?ehl. plaii 300 do 400 Din. Ozira se samo aa dostojne in delazmoine Naslov pove uprava «Jotra».	265C2
Kroiaške pomocn!ke
4obro irreibane ca velika 2b ma'a ''ela »prejme takoj Leopold Rijavrr, Liubljana. Miklošičeva eesta 7. «701
CcVJarskl poTnor-rtrv
se •T*rein>« takoi Hrana In iitannvjiTije v b!^l Ponudbe aa nnr * Jutra* pod M'ro •Čevljarstvo*.	56704
Valenca vn^^^o
tpretme trrovina z me«an!m Narom v Ljubljani. 0«fcrbo mora Imeti pri starJlb — 2fa»lov pove oprava * Jntra» 26671
Prakt?k$*nfn?a
Tel'a steno-TaHi* 1» tt jepia'a se rr»reime tak«! v
trrovVo pisarno na Obvladati mora ncmS^lrn. 2 »tafiianWino Imajo aost. Ponn^be na unr^vo «Jutra* pod «.Htev.
26683
Kontorlstinja
7 večletno praks« iife s 1 s 1 b e. — Ponudbe pod «Po£teaa 13041» na upravo -Jutra*.	2*451
V pomoč gospodinji
ali kuharici gre sa 3 mesece zastonj dekle z dežele,
v svrho izučitve kuhe, kjer bi imela prorto hrano ia stanovanj«. Opravljala bi tu-M drutra hiSna dela. Ponudbe na upravo «Jutra» ood šifro »Polena 13223».
Prodajalka
išče službe v trgovini na deželi. Gre tudi kot samostojna mofi ua kako podružnico. Ponndbe pro.«im pod Iifro «Ve»tna» na upr. -Jutra».	267U6
Šivilja
dobro irvežbana, »ro Šivat na dom. Sasiov pove upr. •Jutra«.	Ž667S
Trgovski pomočnik
i^če mosta v raeiafii trpo-vini. Ponudbe na upravo «Jt!tr«» pod »Marljiv 1321S> St«88
Strojnik
izoSen klhičavniSarstva. iSče službe. Ponudbe na upravo •Jutra* pod »nfiko «Stroj-
nik 13193».
2Sm
Vzgojiteljica
ve?Ja ffo^podtnistva in rasnih del, !&e službe k otrokom, event. kamorkoli. —
Ponudbe na uprave «Jutra» pod iifro «Pr!daa 13194» 26613
Odvetniški kandidat in kazen, zagovornik
a notnrpko sodniško ln odvetniško prakso tor pocrojl ra suh«tituHJeko pravico, želi mesta p 1. februarjem. Ponudbe s poboji na naslov T>r. Dominik Drnovšek. Slovesen Bistrica. 2fi060
Opreme za neveste
store, aartore. Jedilne !n spalae camltare aamlzna ia posteljna preerinjala ter vs« vrst*i veren ia v « S e rc^no aajc^neje M. Zrnr Ježek. Ljubljana, Stritar jeva uMca 7. Pv-f^vram" vse kombinacije !e motivov. — Predtlskanje. Največja \t-bera načrtov.	4S8
Vrhniško opeko
preinos io drv s dobil*-najceneje jni Vinko Krže»u Trnovski r*isi»n Stev 22 35^
Peč ln štedilnik
malo rabljena se prodasta. Naelov pove uprava «Jntra» £6664
Zvon. P*an. Vestnsk
naprodaj. Kje, pove nprava «Jutra*.	£6611
Fina zlata nra
Žepna, ki bije četrtinke ie ur«, ceno nanrodaj. Naslov pove opr. <Jutra». 26669
M^gVI šivalni stroj
<Slnrer> §a rroda Naslov v opravi «Jrtra*. 26686
ČEBTN
hrva
Wo!fova liT!. Telefon: M.
mm
Ves Inventar
rostflntflii ln kavarniški, koenrrf, podstavki, omara n led. kitara, detlnosl"!. vom* neprexnočltivs plahta X 5*50) se po zelo obodni eeni proda v ioštaiu. Pojasnila dajo Koz!ev?ar. meo«r v	p.rtjii. 20C6T
Pletllni stroj
5'36 se proda ra 2000 Din. Naslov :>ove uprava «Jutra* 26618
Ufcodro se proda:
lep dobro ohranjen koleselj na vzmetil, ra 4500 Din in stroj za cesaentuo zarerno opeVo (i« eov) za 2300 Din — Stroj ima 100 jeklenih ploSČ ln 4 m<vtele aa robnik«. Kje, pove unrsva «Jutra*.	36598
Dve lončen? peči
porabni w» pisarno se po *elo nizki ceni proda«ta — večja za 400 in manjSa ra 2*0 Din. Orleda se pri T. Čuden, PreJeraova ulica 1.
36503
fTmeliskih drogov
borovih 6—m doVib dva vaprona proda po nizki ceni Ivan Bohine, Medvode.
26473
Žage za p^tnojarme-
Abiturijent
l»če primerne službe. — Ponuilbp ns upravo »Jutra* pod značko «A^iler. 13216*.
CGC92
Ekonom
samec, izuSen v vseh kme-tiSkih panogah i>če primerno službo za takoj. — Ponudbe aa opravo «Jutra* pod «Po*teiw moč 13108».
2667T
nike
Ia remseldska jermena vu po«roa. Ia Inozemska ledena j^nnena, kleparski stroji, tehnični materi«] stalno v zalori. — Rudolf Deržaj. liubljana, Slomikova nlica It. 1.	29119
Trboveljski T>remn?
dostavlja v vsak! količini na dom Ivsna Treo. Ce«ta na porenjs&o železnico 6.
36566
Služkinja
srednjih let t večletnimi spričevali, ki >na ta M k«-hati. isfe stalne slnSbe. — Ponudbe na anravo ,Jatra» po< iifro <Sltikinj*>.
sten
Akademik
i enim letnikom ekspertne akad. in osem rair. p»mna-*ije	primernega »arno-
fenja. Kaslov pod znafk« «Zafrtnik» na npr. «,lntra».
S«S«8
Kočija
dvorprelna. v dobrem stanju se proda. Kaatov pove ■prava «Jatva>.	2667!
Poh'štvo
samo leto dni rabi'eno — 'epa. kompletna spalna soba la trdera lesa. temne besre In belo knhlni-Vo ro-hi«tvo se pro 'a ra 7r»'n
—	Odda .. tndi na obroke.
—	Ojjledn se v skladijfn tvrflte »PelTsr. v Oel'*
S««3
Prazne steblenlce «Odol»
k u p e J e drogerija ntoa Kanj. sinova. 2i<loi9t» al. it. 1.	471
Kontrolna blagajna
(Re-is<er) • e kupi. — Po<itt'ibe'a« upravo «Jatra» poti «8!i(jnjaa>.	OMM
Stare tračnice
vendar dobro ohre njene.
f% m v profilu 5 ali 6 em se kupijo Ponudbe nt npr. <Jutra> pod «Trartniee».
28455
Rabljena dvokolesa
motorje, avtomobila, iival-ne ia pisalne stroje kupi proti izkaru lastnine Frane Fatjel. Ljubljana. Zvonar-ska oliva 1.	feSMK)
# Avto
dvo^ed^len aH tr1sede£«n se kupi. — Ponudbe s navedbo cene in natančnega stf>».ia avtomobila naj se pošljejo na upravo «Jntra» pod ioseratno Stev.
•Jutra* ped 5!fro «Trs •ka oprava».	26638
Sredi Ljubljane k n p I c
parcelo
1000—2000 m2 (dvoriSČe ali vrt) a začasnimi frradbami (hlev itd.). — Ponudbe ra upravo cJutra* pod »načko »Parcela 8916».	98672
Skladišče
auho in svetlo se išče. — Ponudbe z navedbo aajenv niee na upravo »Jutra* pod značko «Skia<iiS5a 13! 4S*.
25590
Zamenjam
2 skladilči. hlev in priti-kline za lokal v sredini mes?a. Ponu<lbe pod «Jako a^odao» fin unravo <Jutrn» 26584
Manjši lokal
v sredini rat'st„ se i?5« za takoj proti flolir: najemnini. Ponudbe pod «Za ta-koj» na upravo «Jutra».
2658«
Lokal
s stranskimi prostori aa slarijlnem trtru so odda proti odiko 1 r:!ni fevent. a stanovanjem), oziroma se proda hlla. Naslov v upr. .Jutra-
Trgovina
tudi irve« Ljubljana vzame v najem. Ponudbe na upr. «Jutra» pod iifro •Trgovina J3213v »6»
Prostor
ca mizarsko obrt, najraje s stanovanjem, tudi na rfe-Rell. ii*em. Naslov v npr. •Jotra».
Opremljena soba
v Sp. Si&ki se odda f—S pospodom. Kje, pove upr. «Jutri».	26624
Več stanovanj
•dds. ozir. zamenja «Po-srotlovale«*. Sv. Petra e. I«. 28iX	36678
Prazno sobo
preprosto i i 8 • vdova. — Ponudbe na upravo «Jutr*» pod <A. P.».	20095
Soliden gospod
se sprejme na Osnovanje i" hrano v sredini mesta. Naslov pore oprava «Jutra»
Pozor! Pozor!
Najvlljo plaCnjem stare moške obleke, čevlje in pohištvo. Zadostuje da pridem na dom. Drame. flal!n«ovo nabrežje 20. LJakljans.	SS648
Stela^e In pult
en Špecerijsko trffovieo ku- —i oti. n i« pim. Ponudbe na ur^svo "" "pravo <.T«tra> pod Šifro ■t---- sNoJno 13226>.	30700
Prazno, snažno sobo
IHetn za takoj. Ponudb«
Zamenja, oz. proda se posestvo
(40.000 n!) t eospo«ko ht-io. vinopradom. trozdom ia njivami. 20 minut Iz Celja za majhno vilo aH hiflo v LlnMJaai aH aje blilnjl okoliei. Ponn^lbe na poHfni predal 77 v Celja. 26707
Posestvo
v MlflrH Ljubljane, v po-vriini 1 oral 850 selnjev, ob«toJI Iz hi»«. 2 ajlv. travnika in vrta s studencem ia sadnim drevjem, naprodaj. Posestvo tvori celoto. Ima prPaaRo. urodno lejro In krasen razpled. Zelo orodno tudi za letoviške. — Ponadbe na opravo s.lntras nod «Posestvo blizu L"-ub_ Ijane.	SOMO
ffša v Kanm^tn
s korporaelj.ko pravico se proda Interesenti M naj o-ls'i'o pismeno na upravo «Jntva» pod <Korpomcila».
20003
Lepo stanovarle
J sob, knhiaje In prltikTSn dobi u rodno, kdor zaposli lako zmotnera uradnika. — Ponadbe na upravo .Jntra« pod c Dobro nameMenie..
SS68T
Velika prazna soba
suha. • souporabo kuhinje ali brez nje se ifge za ta-koj. — Ponudbe na npravo <Jntra> pod <Prazaa soba..
25603
Stanovanle
J-9 sob v nov! vili oddam Placlltvo mesečno. Ponudbe na npr. .Jutra, pod fifro «C*odno 13218.. sooos
Onremljena soba
solnčnn. s» odda rospodlf-ai ali solldnema trospodn. Naslov pove oprava «Jn'rs> 30(41
* Samostojna
a osamtiena ISf.m ra dml!-bo pri;afe'Mco. kateri oddam poKhno sobico. — Naslov pove uprava «.T"f—» 20052
Na stanovanje
la brano bo sj^ejme v sro-dini mesu soliden pospori ali dijak kot sostanovalec. Naslov pove upzava cJutra.
28642
Soba
e posebnim vhodom te iiSe PoTiu.lbe na upravo sjutra. pod sVIsokoiolac,. 26044
Prazna soba
Sa mopo. kuhinjo la posebnim vhodom se IMo. Ponudbe na npravo .Jut.s. pod Šifro »prazna JS1R4, 20651
Soba s 3 posteljami
v blillal Pra lil!, se l!0e s 1. novembrom. Nastov v opravi .Jntra..	S00P9
Jabolka
lepa In odbrana, 1 vapon proda fvan Avnenik, Le«ee 20538
Kromp!ria
tpS varonov i 1 Din 10 p kilogram proda Franc m»r.. Stoiics 10 pri Linh-Ijaal.	30870
Lep krompir
prebran prodaia na drobno la debelo, tudi varonske po?iljatvo imj konkarcnčnl ceni 0. Erklavefe, Novi Vodmat a	806S2
Namizna jabolka
zimska. sevnUEke vo^enke itd raspoSill« od 25 k(T ns-r.rej po 4 Din kg Karel
CImperš«k. Sevnica ob Pari i-SOOT
Prodam 90 delnic
ZadraSne gospodarske banke
k 100 Din. Ponudbe aa npr. cJutra. pod anaiko .77«.
28708
Gospodična
r.tara 20 let teli znanja ca poznejSo lenltev c driav-nim nameščencem. Dopise na upr. .Jntra. pod •Popolno haa..	2070»
!■, IIIU-, AGFA-. HflDFF-
ploids in filme, dalje Himtss, Satrap, Ko-
■9akpap;pja, vse foto-uo-!refc rine in fotc^raflčne aparate Erneman,Contesa,Kedak OSitz f.t od 160 Din napre ima sta*no v nalogi
drocerifa: Union Kant sinova.
liubliana, Židovska ulica itev '
Strojepiska
vešča srho-hrvo-sVeja in emikega je-	j zika se išže za Srbijo.
Ponudbe le nasloviti a pošmi predal	i
St. 128, Zagreb. 6151a	!
t
m\W HEB Hi
za popravo pisalnih in ra6inskih stio,ev
l. B&mm,
Telefon »t W0
U0BUANA,
Jetenbursnvi ulita št e
r.lef.v, ■( -T,
KHu-Surfc ca
Umetno posušena toršrc«
pramptoa dobava. 6152a
Nova tur?čica za dccember in januar. Drobr nova turtč ca (Mohlmels) za di eember in i?-nuat kakor vse o»;ale vrste t tnih in mlipjk h proizvodov nndi po najnlžli dnevni reni
Slmo S. Welss. prafoViIirail tpnt
Osljek I., Desatiilna ulica št. 21.
Brzoiavi : Nathas	Telefon 1-7.'
Sursum corda!
Kateri inteligent. litorat. profesor ali učitelj bi poročil 26 let staro pri.lno gospodično s 5letnim fantkom. Resnt dopise na npr •Jutra, pod čifro «Re?imo malčke.	20045
Dve Bohinjki
Selita dopisovati z gospodi veselega značaja. Ponudbe pod «Urika irt fiiielca? na upravo <Jutra>. " £«687
Dve gospodični
ižč.-ta za h-roSnjo plesno sezono v svrho povečanja plesnih vaj dva intelirent-na gospoda visoke fiostave. PonU'fbe na upraro »Jutra, pod .Tanffo 1925-. S0S49
ciro»oioioaoioio9 0»oio»oioiioic
Za m al denar
se iahko toplo šn dobro oblečeš edinole v naši detajl: trgovini na Erjavčevi cesti štev. 2 — Obišči dokler trai zaloga in bogata izbira!	^
Konfekcijska tovarna FRAN DERENDA & CIE., Ljoblian;
0»080»0l0»0t0n0l080l010iolote
Proda sa

Za!o?a klavirjev
Za ropa samo prvovrstnih
klavirjev. Prodaja se tudi na obroke. HilSerjova al. št. 5/1.	26509
4 mlade volčje- nse
proda po 100 Din i . ano Konjodic, Kranj, kolodvor.
26662
Inteligenten sospod j
34 let star, z dobro eksl-5eli poročiti po Me. no in solidno, v domačem jos»po''injstvu i?^)braiono gospodično v starosti 21—26 let. Dr»pise na upr. cJutra* pod Šifro «Haru!onija 34*.
26675
Svetovna Daneta
Maribor do 2& oktobra
Spitzbergen
na severni teči i. cc'e e gore, no?no solnem, znostvena nsliturlia
Zimnite
matrace, poste jne mre-e, železne posiel e (zlo-?ljiveV otomane, divane in t.-nnni?ke i7dclke nudi najceneje
Rudolf Rsdovan.
ta^etn^ Krekov trg 6tev. 7
(pole? Mestnega doma
Tiioveii !M in drva
Joravija promptno in najugodneje
tvidk«
H. PETRI6
Ljubljana
Oospo vettka cesta 8 Telefon 341
Mladi prašički
5 tednov stari, lepe paame
sa prodajo. V°l!ki ilerigei. ft. 70.	50065
Cenik znamk
u leto 1920 na 18 straneh ia 25 lažnih rumnn-ckiti znamk ,lo bite. ako poSlje te 5 Din Izidor Steiner. najsta r»js% trgovina isamk. Bred na Sav: 443
Senčniki
«a električne svetilke (lz svile) v najmodernejših oblikah s« izdelujejo samo po naročilu v Nunski ulici 19. II. aadstr. desne 26815/1
v Šiški, Vodnikova cesta (bivta Kauschepgova sedaj Pntearjiev
enonadslr^prsa hiša z »ostredarskimi pcslop i. gozdom za h io in velikim dvor cem pred h^s
V hiši se nahajajo velike kleti rnnierne za kakega vinskega ? govca. E!ek'rična razsvetljava, vodovod in vodnja< v hiši
Kupci na; se zg!asljo dne 25. oktobra s. !. ob 10. uri dopold' n licu Ttiesta.	515;
uno iiiiiio
Me tmim ZTlfan d luKomnikii
pomian® cementa
GILAROI & BETTIZA, SPLIT
ustanovljeno leta 1865, torei najstarejša tvornica te vrste ■ v Dahnaelii -
Izdeluje
4547,:
prvovrsten pfllani imi
Zastopnik za Slovenijo:
Ivan Pestotnik in drug, Ljubljana,
Zahvala.
Za prisrčne dokaze sočutja in številne izraze sožalja ob bridki ižgubi našega iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda
Frana Vcglaria
se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Zahvaljujemo se tudi gg. zdravnikom, posebno dr. Manniču in dr. Lavriču, docentu dr. Matku, dr. Merčunu in dr. Medicu za veliko %krb in požrivo-valnost, ki so jo izkazali povodom pokojnikove bolezni, kakor tudi vsem onim, k» so ga sprem li na zadnii poti, predvsem pa uradn štvu Mestne hran lnice in Kreditnega društva, profesorskemu zboiu, številnim pevcem, Sokolu in gojenkam. Prav iskrena hvala gg. govornikom.