Poštnina plačana v gotovini. Maribor, sobota 14. marca 1956 Štev. 62. Leto X. (XVII.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Uredništvo m uprava. tVIaribo?, Gosposka ul. 11 ' ‘eleton uredništva 2440, uprave 245L l«haja rasen nedelje trs oraznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prajeman v upravi ali po po&ti 10 Dift, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku * Oglase ^orefema tudi oglasni oddelek „Jutrau »/ Ljubljani / Poštni čekovni račun St. 11.409 99 JUTRA 99 Razrešeni so svoje dolžnosti adjutantov Ni. Vel. kralja: inženjerski brigad-ni gcneraf Dušan Božič, letalska polkovnika za generalštabne posle Dragotin Sa-nč in Vinko Naumovič; od dolžnosti or-donančnih častniikov: kapetan freg. Konstantin Orubešič, konjiški kapetan I. raz. Slavko Adamovič, topniški kapetan II. r. Vukašin Vukovtič ter dosedanji inženjer-skii podpolkovnic Kosta Mušicki. Vsi so stavljeni na razpolago vojnemu ministru. Za novega poveljnka pehotp. kraljeve garde je postavljen adjutant Nj. Vel. kralja polkovnik Milorad Radovič. Sedanji polkovnik pehote kraljeve garde polkovnik Liubiša Žiivkovč je razrešen te dolžnost in stavljen na razpoloženje vojnemu ministru. Na predlog ministra vojske in mornarice so kr. namestniki v imenu Nj. Vel. kralja Petra II. postavili: Za adjutante Nj. Vel. kralja: konjiškega Polkovnika za-generalštabne posle Žarka MojstroviBa dosednjega pomoč, načelnika generalnega štaba; topniškega polkovnika za generalštabne posle Vladimirja Petroviča, doslej šefa I. odseka, 1. oddelka sekcije državne obrambe: konj. Polkovnika Tonči Kokalja, doslej poveljnika 6. konj. polka kneza Arzena topu. polkovniak Slavišo Cezarovica, doslej -starešino oddelka višje šole vojne akademije; let. polpolk. Vladislava Sonderma-Verja, doslej pomočnika poveljnika 2. letalskega polka. Za ordonančne častnike N j. Vel. kralja: konjiškega majorja Petra Pokornyja, doslej vršilca dolžnosti pomočnika avtomobilskega parka vojnega ministrstva; kapetana korvete Zdenka Vukoviča, doslej torpednega referenta poveljstva za podvodno orožje; topniškega kap. I. razreda za generalštabne posle Mirka Prosena, poslej pri referentu oddelka genralnega štaba. -■ '■mj?vm* 7^ (n*™"" v J PRORAČUN V SENATU. Včeraj se je sestal senat, da obravna-vu novi državni proračun. K zasedanju -so prišli skoraj vsi senatorji, navzoča je bila tudi vlada z dr. Stojadinovičem na eelu. Po prečkanju ukaza o ostavki in 'meuovanju nove vlade je predsednik se-"ata dr. Tomažič prečital brzojavko, ki je poslal Nj. Vel. kraljici Marijii na !1ien rojstni dan ter njeno zalivalo sena-tl'. Potem ko je predsednik omenil aten-‘at v skupščini, je senat počastil spomin ^kojnega senatorja Petra Tesliča. Pred ^dnik je pokojnemu posvetil globoko ob ^ntene spominske besede. l3o teh uvodnih formalnostih so sledila Poročila. Narodna skupščina je poslala Senatu v razpravo razne konvencije in !i«Vi državni proračun, ki se bo predložil 'bančnemu odboru senata. Razen tega Sc bo senat v svojem zasedanju bavil z Zakonskim načrtom senatorja Koste Ti-motijeviča in tovarišev o razdolžitvi Miietov. Senator Dimitrije llidjanovič pa ^ vloži! interpelacijo, ki se tiče inspek-j^skih potovanj ministrov. Razen tega 0 senat obravnaval tudi nekatere druge 'Jterpelacije, med drugim interpelacijo ede prepovedi objave komunikeja o ožji onferenci -INS, glede katere interpela-(1Je ie predsednik vlade že priznal nuj-0st. Nadalje je vložena interpelacija na J pravde glede tega, da se je po-! sf kasacijskih sodnikov pri j j!0lu sedmorice oddelek B v Zagrebu. | so se prečitala razna poročila in Preko četrt milijona nemških vojakov v Porenju NEMČIJA SPREJME PREDLOG O »SIMBOLIČNI EVAKUACIJI«? SKRIVNOSTNA SEJA NEMŠKIH PRVAKOV. FRANCIJA ZAHTEVA VOJAŠKE SANKCIJE. ITALIJA CINCA, MEŠETARI TER ODBIJA SANKCIJE PROTI NEMČIJI. MED LO-CARNSKIM1 PODPISNICAMI NI ŠE SPORAZUMA. SVET DRUŠTVA NARODOV SE BO SESTAL IN RAZŠEL. LOCARN^ SKE PODPISNICE OBSODILE NEMŠKI PORENSKI UDAR. LONDON, 14. marca. V razpletu mednarodne situacije spričo sestanka zastopnikov locarnskih pogodbenic in Sveta društva narodov ni beležiti nobenega novega momenta. Posvetovanja zastopnikov locarnskih pogodbenic se nadaljujejo. Včeraj popoldne so zastopniki štirih locarnskih pogodbenic obsodili kršitev locarnske pogodbe od strani Nemčije. Ni se pa doseglo soglasje glede nadalnjega postopka. Francija in Belgija vztrajata pri zahtevi, da se proti Nemčiji uporabijo najostrejša sredstva. Italija odbija sankcije proti Nemčiji v katerikoli obliki in utemeljuje Grandi ta stališče Italije na ta način, da stoji Italija sama pod sankcijskim pritiskom in da ne more tako dolgo sodelovati, dokler se sankcije ne ukinejo. Anglija pa išče posredovalne formule, V takšni situaciji se sestane danes,*' Svet društva narodov, ki pa ne bo megel napraviti uikakšnega sklepa, tako se bo morala seja preložiti, dokler ne bi locarnske pogodbenice dosegle sporazuma. PARIZ, 14. marca. »Echo de Pariš« poroča, da bodo pred proglasitvijo sankcij proti Nemčiji locarnske pogodbenice ponudile Nemčiji zadnji mirovni predlog. Ce bi Nemčija ta predlog odbila, se bo Anglija odločila, da se uporabijo proti Nemčiji sankcije in bi se predvsem zabranil nemškim potniškim parobrodom pristanek v angleških in francoskih lukah. Zatem bi sledilo prekinjerije diplomatičnih odnošajev. Položaj bi se poostril, kef so Churchill, Chamberlain in Hoare, naslovili na Bald\vina spomenico, v kateri ga opozarjajo, da mora Anglija na vsak način izvršit? svoje obveznosti v smislu locarnske pogodbe in kot članica Društva narodov. Iz gotovih krogov je celo prispela vest, da predlaga Francija proti Nemčiji celo vojaške sankcije. NEWYORK, 14.’ marca. Nemčija je naročila v Ameriki ogromne količine petroleja in so pogajanja glede plačila v teku. LONDON, 14. marca, »Daily Telegraph« poroča, da je italijanski zastopnik v Londonu Grandi dobil od svoje vlade instrukcije, da naj angleška vlada umakne svoje brodovje iz Sredozemskega morja. To naj bi bila protiusluga Anglije za aktivno sodelovanje Italije pri bodočih ukrepih Društva narodov. BERLIN. 14. marca. Kanceler Hitler se je danes vrnil iz Porenja in ie takoj sklical sejo ministrskega sveta, ki so se je udeležili tudi najvišji uradniki zunanjega ministrstva in generaliteta. Na seji so obravnavali! londonska posve tovanja. Po še nepotrejeni verziji se ie baje napravil sklep, da se sprejme posredovalni predlog Anglije za simbolično evakuacijo Porenja, ki naj bi se izvršila na ta način, da bi se umakniilo iz Porenja samo topništvo, dočim bi vsi ostal; odelki ostali v Porenju. LONDON, 14, marca. Kakor pišejo »Tiimes« ie Netnčja poslala v Porenje 284.000 mož, to je približno četrtino najbolje oboroženih in izvežbanih nemški formacij. Ukinitev sankcBl proti Stalili? LONDON. 14. marca. V smislu italijanske zahteve se je sklicala seja odbora trinajstorice v London, da'nadaljuje z razpravami. Po dobljenih informacijah bo najbrže odbor trinajstorice sklenil ukinitev sankcij proti Italiji. Italijani fradijo avtomobilske ceste in se utnufefo ZOPET OFENZIVA? RAS DESTA IN ITALIJANSKO LETALO. LONDON, 14. marca. Reuterjev dopisnik poroča, da so v zadnjih borbah v Abesiniji igrali odločilno vlogo italijanski poljski topovi in to-* povi srednjega kalibra. RIM, 14. tnarca. Službeno se poroča, da se na okupiranem abesinskem ozemlju gradijo avtomobilske ceste, ki segajo do Ainbe Alagi., Tudi se gradijo ceste vzdolž doline reke Takaze. Italijanske čete se utrjujejo na novih položajih ter se pripravljajo za nove operacije. Priprave^ za ofenzivo so posebno živahne v snieri jezera Ašangl. PARIZ, 14. marca. Havas poroča iz Adis Abebe, da se je rasu Desti posrečilo s protiavljonskim topom zrušiti na zemljo neko italijansko letalo. RIM, 14. marca. Komunike št. 154 maršala Badoglio javlja, da je eritrejska fronta v pokretu. Del italijanske vojske je prispel do Fenarua. Na somalijski fronti je v teku intenzivna akcija letal nad velikimi jezer!, ki se nahajajo nad Negelijein in Adis Abebo. laponski apetit nima me a ŠANGHAJ, 14. marca. Vrhovni poveljnik japonske armade v Aziji general Huda ie dal svojim četain v Čaharu povelje, da zasedejo šest mongolskih mest, Id so važna radi tega, ker vežejo Mandžurijo in Cahar z največjo notranje mongolsko pokrajino, ki je še pod kitajsko snvereniteto Suji-jan. razne prošnje ter pritožbe. Med drugim gre za pritožbe Učiteljskega udružneja, Udruženja poštnih uradnikov in nameščencev ter organizacije vlagateljev. Danes se je senat ob 9. sestal k seji in je izvolil odbor za proučitev mednarodnih konvencij in zakonskega načrta senatorjev Koste Timotijeviča in tovarišev o razdolžitvi kmetov. mr C&sHiikt- ftedkz BIROKRACIJA. »Trg. list« piše v svoji zadnji številki: . »V zadnjem času si je naša birokracija iz mislila novo nadlogo za naša gospodarska podjetja. Zahteva najraznovrstnejše podatke za celo vrsto let nazaj, tudi za ona poslovna leta, ki so že davno zaključena. Tako.se nalaga podjetjem novo in nepotrebno delo, delajo se jim novi stroški, ves efekt tega dela pa je, da se je kup zaprašenih aktov v raznili arhivih zopet povečal. Tako postaja birokracija vedno večja nadloga in boj proti njej vedno bolj nujen. Zaradi te naše nesrečne birkracije pa je tudi vsak predlog, ko še začne izvajati že zastarel.« LISTKI ZA VELIKONOČNO SPOVED. »Pohod« od 10. t. . piše: »Slovenski šolarji na osnovni šoli v Stari cerkvi pri Kočevju so dobili od svojega kateheta listkč za velikonočno izpoved. Ti listki imajo sledečo tiskano vsebino: Osterausfrage - Zettel fiir Mitterdorf 1936. Wer seine Missetaten verheimlicht, dem wird's nicht wohlergehen; \ver sie aber bekennt und uterlasst, der wird Barmherzigkeit erlangen. Heil. Schrift. Vsi oni, ki odgovarjajo ne samo za versko. marveč tudi za nacijonalno vzgojo naše slovenske mladine v kočevskem o-toku, naj vedo. da so ti mladi slovenski šolarji dokazali svojo nacijonalno zavest in z ogorčenjem zmetali proč spovede listke z gorenjim besedilom. Šolski otroci so se s tem dejansko uprli šolski disciplini in gotovo se bo našel kak pedagog, ki bi jih hotel klicati vsled tega na odgovornost. Vprašamo pa, kdo je temu kriv? Ali morda otroci, ki se zavedajo, da so jih rodile in dojile slovenske matere?« Drobne od vsepovsod Nova nevtralna grška vlada. Po štiri tedne trajajočih zelo težavnih pogajanjih je bil naposled rešena vladna kriza. Novo vlado je sestavil dosedanji ministrski predsednik Demerdzis takole: Ministrski predsednik in zunanji minister Demerdzis: notranji minister Logotetis; pravosodni minister Agumis; vojni minister general Metaxas; mornariški minister admiral Papavigopolos; letalski minister general Zojopulos; finančni minister Manzavinos; poljedelski minister Genakis; prometni minister Ekonom ; ■zdravstveni minister Kucis; državni pod tajniki: v finančnem ministrstvu Valao-litis. pri predsedstvu vlade Georgokopu-!os, pri narodneiri gospodarstvu Deka-zas, glavni guvernerji Trakije. Makedonije in Krete ostanejo isti kot sedaj. Možno je, da bo zamenjan samo guverner Krete. Oton Habsburški je bil te dni imenovan ra častnega člana obmejne občine Špflje. Francosko zlato se seli v London. Vče raj je bilo odposlanih iz Pariza v London 977 kg zlata vrednosti 1f> milijonov frankov. Zlato se prevažali z letalom. Okm m suet Z aerop anom živež stavkajočim študentom VARŠAVA, 13. marca. Tridnevna oku pacija politehnike, o čemer smo včeraj poročali, se je končala, ker so dobili študentje zagotovilo, da se bodo njih. želje upoštevale. Zadnje ure pred koncem so prejeli študentje, ki so bili v poslopju zaprti in brez hrane, s posebnimi majhnimi letali Aero-kluba 2000 omotov z jedili, ki so jih letala spustila s padali na dvorišče politehnike. Alhanifa v laških kremoliih ITALIJA DA ALBANIJI POSOJILO 40 MILIJON. ZLATIH FRANKOV TIRANA, 14. marca. Tukajšnji list »Va-ira<; doznava, da so se gospodarska pogajanja med Rimom in Tirano zaključila. Albanija naj hi dobila od Italije posojilo 40 milijonov zlatih frankov, ki bi jih Al- Poliftični dvoboiš v Budimpešti OPOZICIJSKA ŽURNALISTA PRESABLJALA VLADN. POSLANCA banija odplačevala v petletnih tranšah po 8 milijonov. Posojilo naj bi se uporabilo za izpopolnitve pristanišč v Draču in razne gradnje. V Budimpešti je zbudil pozornost v vseh krogih sledeči dogodek: Vladni poslanec Andrej Mecser, predsednik poljedeljske zbornice, je imel dva dvoboja z opozicijskima novinarjema. Omenjena no vinarja, ki sta sotrudnika opozicijskega lista, sta zahtevala od Mecserja viteško zadoščenje, ker sta bila pred dnevi, ko je miel Mecser neko predavanje, odstranjena iz predavalne dvorane. Pri prvem dvo boju je novinar Ivan Ruszniiak s sabljo ranil Mecserja. Sledil je drugi dvoboj, pri katerem je urednik Gabor ranil Mecserja na roki, Mecser pa Gaborja na drugi roki. Značilno za madjarske politične prilike! V Španiji vre rdeči kote* MADRID, 14. marca. Komunisti so vdr- li v neki mestni okraj ter požgali hišo nekega duhovnika in neko kapelo. Razen tega so izropali več trgovin desničarsko orientiranih posestnikov. MADRID, 14. marca. V trenutku, ko je poslanec in socialistični prvak Imenez de Asua, profesor madridske univerze, hotel v avto, da bi se odpeljal na univerzo, so iz neke skupine padli številni streli, ki pa niso zadeli Imeneza, marveč nekega stražnika, ki je bil v bližini in ki je mrtev obležal. jhiUma Jta>odi Novice s knjižnega trga 1201. Državnih pošt je 642, sezonskih 10 ambulantnih 115, 1201 pogodbena in 2115 občinskih ter pomožnih. Čeprav bi bile mnoge investicije zelo potrebne (in bi bile tudi plodonosne, op. ured.). je vendar v novem proračunu v ta namen določeni!) le malo kreditov. Poštni dohodki so bili najvišji v letih 1930/31 in so takrat znašali 292.5 milijona Din. Nato so padli v 1. 1933/34 na 259.5. nato pa narasli na 263.2 milijona Din. Podobno so se gibali telefonski dohodki, dočim brzojavni stalno padajo Dohodki od radijskih postaj se stalno večajo in so narasli že na 6.8 milijona Din. Čisti dohodek pošt je bil najvišji leta 1929/30. ko je dosegel 135.1 milijona, najmanjši pa leta 1932/33, ko je padel na 97.1 milijona. Od takrat stalno raste in je dosegel 1934/35 119.7 milijona dinarjev. Podobno so sc gibali tudi bruto dohodki. Na programu ministrstva je povečanje števila pošt ter poštnih zvez. Nadalje se nameravajo zgraditi poštne palače in po* slopja v Beogradu. Splitu, Skopiju, Dubrovniku. Mariboru, Hercegnovem. Mo star ju itd. Od investicij je zlasti važna telefons ta zveza Primorja z Beogradom, ki postane potrebna po položitvi kabla iz Akžka v Primorje. Nadalje se namerava položiti kabel iz Beograda skozi Maribor do avstrijske meje. Tudi naj bi se v smislu amandrnansKc-ga pooblastila zgradile na področju o dajnih postaj v Beogradu. Zagrebu u Ljubljani stranske postaje v Skopiju, Sarajevu, Splitu in Mariboru. Anton Ingolič, Lukarji. Te dni je izšel v založbi Tiskovne založbe v Mariboru in v tisku Mariborske tiskarne že dolgo napovedani in pričakovani Ingoličev roman pod omenjenim naslovom. O romanu. ki obsega 311 strank bomo še poročali. Dr. Egon Stare, Naši gospodarski od-nošaji s Češkoslovaško. Omenjena knjižica, ki predstavlja ponatis v »Trgovskem listu« objavljenih člankov, obsega 44 strani in bo dobrodošel priročnik vsem prijateljem bratske češkoslovaške republike. Pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev in njegovo razširjenje na vso državo. Pod tem naslovom je izšla te dni v Učiteljski tiskarni v Ljubljani 50 strani obsegajoča knjižica, ki jo je izdala in založila Zveza društev privatnih name- kluboma mariborske in ljubljanske ski' ščencev in ki izčrpno prikazuje stanje, v katerem se nahaja trenutno problem pokojninskega zavarovanja zasebnih nameščencev. »Planinski vestnik« prinaša v pravkar izišli tretji letošnji številki: Janko Mla-ker: Spomini in opomini. — Uroš Župančič: Zima v gorah Martuljka. — Inž. Pipan Lev: Skuta spet zmagovita. — P. France Ačko: Nesreče v planinah v luči pameti in morale. — Dr. J. Prešern: Veliki Klek. — Naš kotiček: Minil je čas . . Planinčeva molitev — Obzor in druge vesti: Ob 701etnici prof. Ferda Seidla: Za slovenski alpinski muzej: Inž. Mirko Šuštrič: Naš gozd: Vodič za turista; Na Češkoslovaškem predavanja o Julijskih Alpah; Maribor—Pohorje; Planinski plesi. Razgled po planinskih časopisih. Ali se bo I. SSK. Maribor plasiral v finalno tekmovanje LUPI ODLOČILA BO JUTRIŠNJA TEKMA MED 1SSK MARIBOROM IN S RAPIDOM, KI BO NA IGRIŠČU SK RAPIDA. Prvenstveno tekmovanje LNP stopa sedaj v odločilno fazo. Še nekaj nedelj :n zanimivo ter napeto, tekmovanje za primat v slovenskem nogometu je končano. V takozvani mariborsko-čakovski skupini se je dokončno plasiral za finalno tekmovanje SK Železničar, dočim dragi finalist v naši skupini še ni ugotovljen ter se bo šele dognal v nedeljo. J utri namreč gostuje SK Železničar v Celju proti Atlc-tikom, v Mariboru pa se bosta srečala 1SSK Maribor in SK Rapid. Za drugo mesto v naši prvenstveni tabeli še prihajajo v poštev ISSK Maribor, Atletiki in ČSK. Ako uspe jutri TSSK Mariboru, premagati Rapidovce. potem je skoraj sigurno, da pride ISSK Maribor v finalno tekmovanje, ki bo med prvima dvema plasiranima dfiiMoa štAnAŠPdi 1™!—11 * .IM— Naie seite NOVO POŠTNO POSLOPJE V MARIBORU? — KABEL BEOGRAD-MARIBOR — RADIJSKA POS TAJA V MARIBORU? Iz ekspozeja poštnega ministra dr. Ka-ludjerčiča ob priliki proračunske razprave posnemamo sledeče zanimive podatke: Ves proračun znaša .362.3 milijona tkas kakršna je bila v tem delu mestne Periferije potrebna. ŽIV- MELJSK1 »VULKAN« OGROŽA LJENJE PASANTOV Včeraj popoldne sta se na kolesih pehala i2 Maribora proti Št. Petru železni- čar Roman V e r 1 i č in Lojze H a r t-m a n. Ko sta se peljala tik ob znanem nevarnem mestu, kjer bruha od časa do čala naš meljski »vulkan«, je nenadoma zgrmelo s hriba proti cesti več kameni-tih kolosov v velikosti soda. Kolesarja sta za las ušla gotovi smrti. Kamenje se je preko ceste prevalilo proti Dravi in je Šinilo tik za kolesom Romana Verliča. To ni edini slučaj. Slične stvari se ponavljajo in se bo nekega dne zgodilo nekaj, kar bo postavilo odločilne činitelje v težko preizkušnjo odgovornosti. Svojčas je neki gospod veliko pisaril o tem, da bi bilo treba nekaj ukreniti. Sedaj dotični gospod molči, ko je v položaju, da bi lahko pomagal. Ljudje, ki ste še merodajni, zganite se! Ne uganjajte demagogije, ko ne morete pomagati. Pokažite sposobnost, ko lahko pomagate! LINOLEJ GRAJSKEGA KINA tvrdke NOVAK Za časa razstave globoko znižane cene. Koroika 8. Vetrinjska 7. Ho*h ftojdema? GRAJSKI KINO. Do vključno nedelje naj večja in najboljša opereta sedanjosti »VESELA VDOVA«. Ponedeljek premiera veseloigre »Boj z zma jem«. Zmaj j« Adola Sndrock, Lucija Enghsch Pevski zbor Slovenskega trgovskega društva ima 10. letnico v soiboto 24. t. m. v Narodnem domu. Kino restavracija. Dnevno sveže morske ribe: barboni, kalamari, brancini, bro-deto. Prvovrstne pijače, solidne cene. — iPrvovrstni program, dnevno koncert, začetek ob 8. uri. Jutri nedelja od 17. do 19. ure koncert z neskrajšanim sporedom. Interesente za Planico opozarjamo, da bo Putnik prodajal danes v soboto vozne karte za izredni vlak do 7. ure zvečer. Po 7. uri pa do odhoda vlaka pa v ekspozituri na glavnem kolodvoru. V Grajski kleti koncertira vsak večer od 20. ajrepj ruski balalajski zbor s-prvovrstnimi pevskimi točkami. Sokol Studenci priredi v soboto dne 14. in v nedeljo, dne 15. t. m. ob 20. uri znano Maeterlinckovo vojno dramo »Stilmond-ski župan«.. Snov je zajeta iz dogodljajev svetovne vojne. Vabilo na redni občni zbor Društva jug. državnih in samoupravnih upokojencev v Mariboru, ki se vrši v nedeljo, dne 29. marca ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu v Mariboru s sporedom: Poročila društvenih funkcionarjev in sklepanje o razrešnici; volitev odbora po novih pravilih za dobo treh let. Sklepanje o došlih predlogih in pritožbah; prijaviti se morajo društvenemu odboru pismeno najmanj 8 dni pred občnim zborom. Slučajnosti. — Odbor. Hotel »Orel« vsako soboto in nedeljo zvečer pojedina morskih rakov, langu-stov in morskih pajkov. Vinska posku-šnia se nadaljuje. V nedeljo 15. t. m. na koncert k »Beli zastavi« v Studencih. Godba jazz. Vabi gostilničar. Gostilna »Počehovski dvor« v Košakih pečene piške, race s salato Din K).—. Koncert. Cementni izdelki, umet.ni k. men, asfaltiranje, Ksilolit, Teraco in drutji tlaki .,OS» A O I VO“« d. z o. I. preje C. PICKEL, Maribor, KoroSčeva ul. 39. Telefon 20-39. Vesel popoldan priredi sreski odbor Rdečega križa mariborski deci v nedeljo, dne 22. t. m. Mariborski učiteljici ge. Leonida Ravter in Milica Stupan bosta pripovedovali deci pravljice, g. Aleksander Pfeifer, podravnatelj Tujskoprometne zveze in g. učitelj Fran Ramšak pa jo bosta zabavala s šalami, čarovnijami in humorističnimi zgodbami. Ker slične prireditve v Mariboru že dolgo let ni bilo, opozarjamo že danes vse starše in vzgojitelje na njo. Vršil se bo v dvorani Ljudske univerze s pričetkom ob 15. uri. — Vstopnina za deco 2 Din, za odrasle pa 4 Din. Odojčki, purani itd. v restavraciji »Trije ribniki«. J. Kliček. Maks In Ouack, velika senzacija v ponedeljek v Veliki kavarni. Lutkovno gledališče ponovi v nedeljo 15. marca igrico »Doktor Faust«. Sokol Maribor I. opozarja bratska dru štva ter javnost, da priredi v soboto 21. marca ob 20. uri svojo letno akademijo v telovadnici inženjerske šole. Spored bo pester. Med odmorom igra. orkesier inženjerske šole. Za otroke se ista ponovi v nedeljo 22. tm. ob 15. uri. Ker je čisti dobiček namenjen za nakup prepotrebnega telovadnega orodja, pozivamo brate in sestre ter Sokolu naklonjeno javnost, da se te prireditve v čim večjem številu udeleži. Zdravo! Velika, javna tombola Gasilske čete v Pekrah bo dne 17. maja 1936. Tovariške čete in vsa druga društva najvljudneje prosimo naj to upoštevajo. Pekerčan, traminec in burgundec na novo vkleten, razne dobrote iz domačega praznika pri Zorku v Pekrah. Jadranska straža, Maribor. Danes velika prireditev v »■Unionu« ob pol 9. uri »Jadranska noč« in revija narodnih noš. Dekoracija, zabava in ples! Pridite vsi! Dobiček je namenjen za mladinski dom v Bakru. Pevski zbor Si trgovskega društva v Mariboru obhaja svoj 10 letni obstoj, iz katerega namena priredi v soboto dne 21. tm. olb 8.30 uri zvečer v dvorani Narodnega doma zaibaMni v^ecer, s pevskim aa- Okoti Marije Pomagaj »Slovencu” par šopfcov za Mobak Oni dan me je nekaj zaščegetato, da sem jo kar mahnil tja proti rotovžu. Namenjen sem bil na četrt dobre kaptfice, ko vidim pred seboj starejša možakarja-ki sta onegavila nekaj o Mariji Pomagaj. Nič še nisem mogel pogruntati, kaj je s to šmentano zadevščino. Ko sem tako stopal za gospodoma, pa mi je nekaj udarilo v uho, četudi ne slišim rad novic, ki se mene tičejo. Govorila sta, da se bo psi tej skrivnostni Mariji Pomagaj nekaj reformiralo, da bodo neke uslužbence odpustili in da bodo druge zopet nastavili in sicer z večjo plačo, kakor so jo imeli odpuščeni. To je tudi prav. posebno, ko se danes plače povsod zvišujejo . . . Zakaj bi pri Mariji Pomagaj ne bilo tako. Prosilcu, ki zaprosi za službo in plačo 1800 dinarjev, navržejo še kar sedem metuljev. Bravo! Uho se mi je potem kar samo nategnilo, ko sem slišal nekaj o avtobusu. Bojda bodo neke spremembe in bo nekdo odstavljen (radi štednje). Istočisno pa bo na novo postavljeni prejemal nekoliko večjo plačo. Nisem si mogel kai, da ne bi Ml doma svoji stari tega povedal. Prav pošteno me je oštela, zakaj poslušam take stvari in zakaj sem tako radoveden. Obljubiti sem ji moral, da tega ne bom nikdar več napravil. Za svojo to staro vem, do ne bo nikomur naprej povedala . . . Oni dan sem sial pred desko, kjer je nalepljen »Slovenec«. Nisem velik politik, zato prebiram »Slovenca« kar na deski, ker je v žepu premalo žvenka in cvenka, da bi si ga kupil. V »Slovencu« je veliko pobožnih stvari, pa tudi krvavih zgodb. Kako lepo se tukaj pobožnost meša s krvavimi zgodbami. To se mi dopade. Torej, oni dan mi je pogled obtičal na nekem mestu v pobožno krvavem »Slovencu«, kjer je bilo poročilo o nekem uboju v Radizelu. Črno na belem je tamkaj stalo, da je bil »Slovenec« edini, ki je to poročilo oni dan prinesel. Moj spomin ni najboljši. Tako mi stara venomer dopoveduje in svoji stari vse verjamem. Dobro sem se pa spomnil, da sem o tej krvavi zgodbi čital že prejšnji dan nekje drugod nekaj v slovenščini, pa tndi v nemščini. Potem zopet sem si mislil, da pobožni »Slovenec« ne more lagati. Čisto prav pa je, da prinaša ta pobožni list v našopirjeni obliki razne krvave zgodbice, da kapiteljski gospodje v Mariboru razvedo, kako je z dušebrižnimi uspehi. Jaz pa takšne stvari rad prebiram, posebno če sledi takoj za tem nekaj pobožnega, da se vroča grešna kri ohladi. Prav pa je to tudi radi tega, da lahko potem svoji stari te zgodbe pripovedujem. ki jih rada posluša, da vidi. kako lepi so uspehi dušobrižniškega dela na deželi. Dušnopastirsko delo je gotovo olajšano, če spremešajo očka »Slovenec« s svojo kuhlo pobožne in krvave reči. da ljudje potem vse skupaj radi bero. Moja ta stara je tudi istega mnenja kakor jaz. Ko bom pa še kaj drugega takšnega čital. se pa zopet oglasim. »Miha s puško«. stopom itd. Cenj. občinstvo se na to opozarja ter se vabijo vsi, ki ljubijo petje in dobro zabavo, za katero bo dovolj preskrbljeno. Tudi plesaželjni bodo prišli na svoj račun. Tokrat se bodo izvajale pesm1 le od raznih do sedaj v Mariboru živečih skladateljev, na kar se še posebej opozarja. Jadranaši! Namesto v torek se vrši pevska vaja in teorija v sredo ob isti uri. — Načelnik. REPERTOAR. Sobota, 14. marca ob 20. uri: »Kariera kanclista Winziga«. Globoko znižane cene. Zadnjič. Nedella, 15. marca ob 15. uri: »Princezka In pastirček«. Znižane cene. Ob 20. uri-»Cigan baron«. Ponedeljek, 16. marca: Zaprto. Torek, 17. marca ob 20. uri: »Ples v Sa-vojp*. (jostoAtanje Marice 1 Otroška predstava po znižanih cenah bo jutri, v nedeljo, 15. tm. ob 15. uri. Ponove Golievo prošio nedeljo tako uspele pravljico s petjem in godbo »Princezka in pastirček«. Ljubki prizori z medvedki, zajčki, žabicami so bili deci prav všeč, kakor so tudi vzbujali mnogo smeha nastopi veteranov in drugih nastopajočih oseb. »Cigan baron« kot nedeljska večerna predstava. V nedeljo zvečer ponove kla sično opereto Johanna Straussa »Cigan baron«. Melodije tega vedno priljubljenega dela so si osvojile ves glasbeni svet in jih človek vedno znova rad posluša. Marica Lubejeva, ki je bila dolga leta ljubljenka mariborskega občinstva in ki je sedaj ena najbolj priljubljenih moči zagrebške operete, gostuje v torek, 17. tm. v subretski partiji skladateljice Dai-sy Parker v opereti »Ples v Savoyu«. Prihodnja dramska novost je »Siromakovo jagnje«, drama Štefana Zvveiga. Ta literarno mnogo vredna, vseskozi na peta in dramatična zgodba o poštenem francoskem poročniku Fouresu, ki mu sam Napoleon Bonaparte ugrabi ženo, doseza povsod rekordno število predstav. Delo režira glavni režiiser J. Kovič. JADRANSKA NOČ revija narodnih noš v sobote 14. marca Unionska dvorana 0 tm Ut Ok€*H Za spomenik kralju Aleksandru v Ma-rbioru je darovala tvrdka Hugo Štern in Co. Din 500. K radvanjskim občinskim volitvam. Tu kajšnje sresko sodišče je potrdilo ilsto za radvanjske občinske volitve dne 29. tm. z nosilcem Alojzijem Peskom. Ali je ukradeno? Tukajšnja policija jfe včeraj prijela Cirila P., ki se je vozii na ■ kolesu sumljivega izvora. Aretiranec ni imel pti sebi nikakih listin, kar je sum zoper njega le še bolj povečalo. Železničarske hiše. V zadevi železničarskih hiš v Betnavski in Kejžarjevi ul. so bili te dni na Dunaju zastopniki tuk. Kreditne zadruge železničarskih uslužbencev, ki so se pogajali z Društvom Wohlfarts & Siedlungsgesellschaft. V smislu sklepa mora Kreditna zadruga pla čati do 2. maja 140.000 šilingov gotovine sicer zapade doslej plačanih 50.000 šilingov. K poročilu o občnem zboru društva »Jadran« je pomotoma izostal povdarek, da je šla uspešna socialna akcija pod firmo meddruštvenega odbora, v katerega kompetenco je prešla prvotna pomožna akcija društva »Jadran«. To uspešno socialno delo je bilo mogoče lc radi tega, ker je uživala akcija naklonjenost oblasti in drugih javnih činiteljev. Omenjena akcija se bo skušala sedaj reformirati, da se bodo omogočili še lepši uspehi. Pižmovke ... V Križevcih pri Ljutomeru je ujel neki fant iz Bunčanov pri Veržeju sredi vasi veliko pižmovko. Pravijo, da je še nekaj pižmovk tam okoli. Obrtniški izobraževalni tečaji. V torek 17. t. m. sc otvori v Mariboru nov tečaj mojstrskih izpitnih predavanj. Vpisovanje zvečer ob pol 20. uri v deški meščanski šoli, Krekova ulica. — Od 14. do 16. marca so celodnevna mojsterska izpitna predavanja v Ljutomeru. — Dne 12. t. m. se je dovršil tečaj mesarskih strokovnih predavanj, katerim je prisostvovalo 18 mesarskih in prekajevalskih pomočnikov. Predaval je mesarski in prekajevalski mojster g. Fidler. — V dneh 23., 24. in 26. tm. se bodo vršila kleparska strokovna predavanja. Vpisovanje dne 23. marca točno ob 19. uri zvečer v pisarni brivskega združenja, Vetrinjska 11-1. Novice z Ljudske univerze. V ponedeljek dne 16. marca predava naša Japonka ga. Marija Tsuneko-Kondo-Skušek iz Ljubljane o Japonki po poroki. Govorila bo o japonskem rodbinskem življenju, kra sitvi svojega doma, v prekrasnih in religioznih ceremonijah. Nadalje o lepotičenju . Japonske, o vzgoji otrok, o raznovrstnih ženskih poklicih. Ponazorila bo svoje predavanje s skioptičnimi slikami in plesi. — V petek dne 20. marca bo pre daval o Ivanu Groharju g. Anton Podbev-šek, knjižavnik v Ljubljani. G. Podbev-šek je avtor še neobjavljene biografije Groharjeve. Nočno lekarniško službo imata danes v soboto Maverjeva in Sirakova lekarna, jutri v nedeljo Minarikova in Konigova, v ponedeljek pa Maverjeva in Albaneže-va lekarna. Vremenske zadeve. Pretežno oblačno, ponekod tudi lahke padavine. Hladno, po gorah mraz. Severni vetrovi. Tako pravi dunajska vremenska napoved. Vremnesko poročilo s Planice sobota ob 11. uri: temperatura — 1, krasno soin ce. Snežne razmere jako dobre. Vse vesti glede prepovedi od strani Fisa tendenciozne. Potujoča »črna gostilna«. Neki posestnik iz Bačkove je te dni pripeljal iz Slov. goric sod z 303 1 vina ter ga pričel v neki hiši v železničarski koloniji točiti. Kupčija je prav dobro šla in ko je že iztočil 296 1, so se nenadoma pojavili v »gostilni« varnostni organi, ki so ostanek zaplenili, posestnika pa prijavili oblastem. Ob plašč. Trgovec Jakob Vezjak iz Vetrinjske ulice je prijavil policiji, da mu je ukradel hlapec Alojz H. 300 dinarjev redni Hubertus plašč. Na policiji so ugotovili, da ima H. na vesti še več drugih tatvin. Končno izsleden. Včeraj zvečer je mariborska policija aretirala 251etnega Ludvika p. iz Savinjske doline, ki ga žan-danmerija v Žalcu zasleduje že eno leto zaradi drznega vloma v Grižah. Spoznali so ga po tiralici. Po zaslišanju bodo vlomilca izročili sodišču. Nepoboljšljiva tatica in tat sta 41 letna Ivana Enčičeva in 34 letni Ivan Kosar, oba iz Maribora. Včeraj sta se morala za govarjat} pred malim kazenskim senatom tukajšnjega okrožnega sodišča radi tatvine in sicer je Enčičeva 31. januarja t. 1. ukradla Frančiški Likavčevi v Smetano- vi ulici nekaj predmetov v vrednosti 42 Din, Kosar pa je lani 6. novembra ukradel V. Turku v Frančiškanski ulici perilo in obleke v vrednosti nad 2000 Din. Enčičeva, ki je 'bila že 29 krat predkaznovana, je bila obsojena na 5 mesecev strogega zapora ter na pridržanje za nadalnja tri leta po prestani kazni. Kosar, 19-krat predkaznovani grešnik pa je bil obsojen na 18 mesecev robije ter na pridržanje nadaljnja tri leta po prestani kazni. TEKMOVANJE ZA PRVENSTVO LNP V nedeljo 15. III. ob 16. uri na igrišču SK Rapida prvenstvena nogometna tekma SK RAPID : ISSK MARIBOR Predtekma ob 14. obe rezervi. Ob vsakem vremenu. v. Draginja narašča, kupna moč konzumenta pada Akcija kmetov za zvišanje cen živini in poljskim pridelkom — Če se ne dvignejo cene kmetskim produktom, preti nevarnost, da bomo zapravili vse narodno premoženje — Naš kmet se bori tudi za zboljšanje položaja delavstva in nameščenstva pod parolo: »Zvestoba za zvestobo!" — Zvišanje cen mesu Tesno so povezanj med seboj razni živ-ljensko važni problemi, če skušamo rešiti eneiga, se zaostri dragi in še globlje zaje v naše meso. Življenjska vprašanja našega kmeta, delavca, nameščenca in še nekaterih drugih nezaščitenih produktivnih slojev so kakor občutljiva lekarniška tehtnica, ki reagira na vsak najmanjši tresljaj. Zato pa je praksa v zadnjih letih pogmbonosne gospodarske krize pokazala, da se življenjsko važni problemi drug brez drugega ne dajo rešiti jn da je edina rešitev iz današnjega težavnega položaja samo v skupnem boju za življenjski obstoj posameznih nezaščitenih produktivnih slojev v naši, naravnih dobrin tako bogati domovini. Ko je naš kmet uvidel jn na lastni koži občutil, da je vsa zaščita zaman, če niso zaščiteni tudi drugi produktivni sloji, ko je občutil da nimajo njegovi produkti nobene cene, da mora producirati celo svoje prvovrstno blago pod lastno ceno, da dobi mesar več za kožo, kakor kmet za kravo, ko živi dan v noč v strahu pred davčnim eksekutorjem, ko mu je zagrenilo njegove upe lastno spoznanje, da si na račun njegovih krvavih žuljev kupičijo premoženje najrazličnejši elementi, ko je občutil padec kupne moči konsumenta, predvsem delavca in nameščenca po mestih, ki sta njegova najboljša odjemalca, ko se je prepričal, da je danes delavstvo in nameščenstvo brez orožja v boju za svoj življenjski obstoj, in ko je spoznal, da ni drugega izhoda, da ni druge rešitve, je segel po — samopomoči. Štajerski kmetje so sami pokrenili akcijo za zvišanje cen živini in poljskim pridelkom. Banka uprava jim je obljubila svojo pomoč, dokler se bo njihova akcija gibala v legalnih mejah. V obeh mariborskih okrajih so organizirali akcijske odbore, ki določajo cene živini in poljskim pridelkom ter organizirajo kmete, da pod določenimi cenami ne smejo prodajati ne živine in ne poljskih pridelkov. V svoji akciji vidijo naši kmetje rešitev vsega narodnega premoženja. S svojo energično akcijo pa kmetje ne nameravajo pomagati samim sebi, marveč predvsem tudi svojim najboljšim odjemalcem: delavcu in nameščencu, držav nemu in privatnemu. Ko so sporočili in predložili vladi in vsem merodajnim čini-teljem svoje ukrepe samopomoči, so obenem najodločnejše zahtevali od vlade, da vrne državnim uslužbencem v lanskem oktobru odtegnjene doklade in da naj vlada z najenergičnejšimi ukrepi dosc že zvišanje prejemkov vsega delavstva in nameščenstva paralelno z zvišanjem življenjskih potrebščin. Kmetje, združeni v složni akciji, so v svojih resolucijah predpostavljali nesoraz merje med cenami industrijskih in kmetijskih produktov opozarjali na ogromno škodo, ki jo povzroča tuji kapital, ko guli državo, ugotovili dejstvo, da so se v dobi zadnjega leta do danes cene vseh najvažnejših življenjskih potrebščin znatno zvišale, na primer: sladkorju za Din 1.50 moki za Din 1.—, olju za Din 2.—, milu za Din 2.50, itd. dočim so sočasno cene poljskih pridelkov in živine padle. Kmetje zahtevajo pravične in poštene cene za svoje produkte, za poljske pridelke, za živino, in hočejo v samopomoči svoje akcije zrušiti katastroialno nesorazmerje v cenah med kmetijskimi in industrijskimi produkti, predpostavljajoč, da pretirano visoke in oderuške cene industrijskega blaga resno ogražajo življenjski obstoj nezaščitenih produktivnih slojev. Kmetje so trdno prepričani, da bodo konsumenti uvideli, da akcija njihove samopomoči ni naperjena proti njim, mar-ve, da bo njihov energičen boj prinesel zboljšanje položaja tudi konsumentom. Zato se bodo kmetje mimo lastnih interesov za lastni interes najodločnejše borili, da omogoči država svojemu delavstvu in nameščenstvu človeku dostojen obstoj, da industrija iti privatni velekapital plačata delavstvo in nameščonstvo, kakor si zasluži, ker je drugače nemogoč povratek v normalne gospodarske in socialne razmere. V dosego prvih uspehov akcije samopomoči bodo kmetje izločili in onemogočili v prvi vrsti prekupčevanje, s poljskimi pridelki in živino, ker so prekupčevalci največji izkoriščevalci producenta in konsumenta. Ker ni naš kmet organiziran in ker je že obupal nad svojim položajem imajo prekupčevalci lahek in dobiokano-sen posel. Zato je na mariborskih sejmih toliko manjvredne prekupčevalske živine, na mariborskem živilskem trgu pa o-gromno število krepukčevalk in prekupčevalcev z najrazličnejšimi poljskimi pridelki. In prav ti prekupčevalci so škodlji- vi navijalci cen. S pomočjo nadzorne oblasti, ki mora iti po odredbi banske uprave na roko akciji kmetov, pa bodo kmetje nadzirali tudi mesarje, da ne bi izkoristili njihove akcijo na škodo konsumentov. Vendar pa je akcijski odbor združenih štajerskih kmetov, prepričan, upoštevajoč težaven položaj tudi mesarske obrti, da so izjave Združenja mesarjev, ki pozdravlja akcijo kmetov, iskrene. Če so mariborski mesarji z današnjim dnem zvišali cene mesu in bodo odslej prodajali govedino po S—10 Din. teletino po 8—10 Din, svinjino pa po 10— 12 Din, je to zvišanje prav gotovo v skladu s celjskim mesarskim ključem, ki je obvezen za vse mesarje v Dravski banovini. Akcijski odbor združenih štajerskih kmetov je prepričan da bodo inar> borskih mesarji upoštevali v izogib morebitnim pritožbam in posledicam svoj lasten sklep glede celjskega mesarskega ključa in da se bodo nadzornim organom mogli vselej izkazati po kateri ceni s0 plačali živino in če prodajajo meso po ceni, ki jo predpisuje njihov ključ. Tudi je akcijski odbor prepričan, da se bodo ma riborski mesarji držali obrtnih predpisov in da ne bo potrebno nadzorni oblasti v izrednih razmerah, ki bi jih utegnile povzročiti kršitve, predpisati maksimalnih cen, kakor to predvideva obrtni zakon. Da pa bo mariborska javnost, v prvi vrsti pa gospodinje, podučena glede cen mesa, podaja akcijski odbor naslednji izvleček iz celjskega mesarskega ključa,; obveznega za vse mesarje Dravske banovine: Na nakupno ceno žive živine smejo mesarji prodajati meso dražje in sicer: meso prvovrstnih volov in telic za 95 drugovrstnih volov in telic za 105%—-110%, meso mršavih volov in telic za 115%—120%, meso debelih krav za 115—120%, meso debelih krav za 115/5, srednjih krav za 125—135%, mr Savih krav za 140—150%, meso debelih bikov za 110 %, srednjih bikov za 115%, prvovrstno teletino za 64%, teletino, ki se u-važa pa za 25—30%. Običajna priklada sme znašati 10%, kar je mišljeno tako, da skupna količina govejih in telečjih kosti ne sme presegati 25% skupne teže. Izluščeno meso za zreške itd. pa smejo mesarjii prodajati ^dražje, in sicer govedino za 30%, teletino pa za 45%. * Skupni sestanek predstavnikov Akcijskega odbora kmetske samopomoči in predstavnikov delavskih, nameščenskih, obrtnih in trgovskih združenj in organizacij bo prihodnji teden v Mariboru, čas in kraj sestanka bo pravočasno objavljen tudi v našem listu. Današnji trg je bil bogato založen. Sla-ninarji so pripeljali 39 vozov slanine in svinjine, kmetje pa 17 vozov krompirja, čebule in zeljnatih glav, 8 vozov jabolk. 3 voze kurilnih drv in 2 voza lesene in lončene roke in 7 voz mladih dreves. — Cene so bile zmerne in sicer piščanci 10 —15, kokoši 15—20, race 12—20, gosi in purani 30—45, domači zajci 5—25, krompir 0.75—1, česen 8—10, čebula 2.50—3, kislo zelje 3—4 za kg, ohrovt 1 —1.50, glavnata solata 0.50—1, karfijola 2—4 za komad. Na današnjem senenem trgu so prodali 7 vozov sladkega sena po 57 do 60, 1 voz kislega po 55, tri voze otave po 50 do 57, tri voze slame po 30 do 35. Na mariborski svinjski sejem dne 13« marca je bilo pripeljanih 104 svinj. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari komad Din 85—110, 7—9 tednov 125—150, 3—4 mesece 170—240, 5—7 me secev 250—340, 8—10 mesecev 370—510. 1 leto 540—900. Kilogram žive teže Din 6—7, mrtve teže 7.50—9.50. Ustavljeno je poravnalno postopanj® imetnika krojaškega ateljeja »Elegance« v Mariboru Terzerja Vekoslava, ker ie dolžnik svojo poravnalno ponudbo umaknil. Uvedeno je poravnalno postopanje 0 premoženju krojača in posestnika JosiPa Lainška v Murski Soboti. Poravnalni sodnik dr. Šumenjak, poravnalni upravnik notar Koder. Narok za sklepanje dne te-aprila o»b 10., rok za oglasitev do 8. apri-la. Evgenij sabanov: ‘Bmeamje (ttofm ROMAN Delavci so se dvignili in se klonjenih . iJav razkropili po vzrejevališču. Od tega dogodka dalje so vedeli, da so na milost Di nemilost izročeni strašnemu človeškemu bitju, katerega volji se ni mogoče u-Preti, Bili so še bolj kakor prej prepričani 0 njegovi nadnaravni moči in silovitosti. Spoznali so pa tudi, da niso svobodni ljudje, kakor so dotlej mislili, marveč sužnji, ujetniki. Sklonjenih glav so hodili poslej po svojih poslih in govorili med seboj le najpotrebnejše in najvsakdanje, boječ se, da ne bi veliki mag slišal njihovih besed ali celo ujel njihovih najbolj skritih misli. Nekateri so zaradi tega večnega strahu celo hirali in propadali. Najbolj je pešal Hotentot. Prej orjaške rasti, zdrav in močan, je naglo venel. V Oekaj tednih je postal mršav kakor sestradana žival. Težjih del ni mogel več opravljati in vlačil se je okoli žalostno kakor senca. Njegovi tovariši so bili trdno prepričani da ga je veliki mag uročil s svojim pogledom in je nerešljivo zapisan poginu. Tako se je tudi zgodilo. Ko je zunaj v prosti naravi klilo novo zelenje in cvetje, je Hotentot obležal na svojem skromnem ležišču in se ni več dvignil. Usahnil je kakor sveča, ki si sama izpije gorivo. Od tistega dne dalje se je groza v srcih ubogih sužnjev še povečala. Postali so skoraj mrtvi' stroji, ki le po gibalnih zakonih mehanike še opravljajo svoje delo. Misel na vrnitev v svoje dalnje domovine je v njih ugašala. Vse življenje, ki so ga živeli preden so prišli v maklensko vzre-jevališče, se jim je zdelo kakor neresnična pravljica, ki so jo nekoč v mladosti slišali pripovedovati od kdo ve koga. Ne, njim se je vsak dan bolj zdelo, da so se že rodili tudi v vzrejevališču, da so od vsega začetka sužnji tuje volje in ujetniki velikega maga in bodo to vedno, do konca življenja. Pogrezali so se v nemo apatijo. In tako jim je tekel čas kakor da ga sploh ni in je današnji dan samo ponovitev včerajšnjega. Med tem so se pa načrti dr. Servacija Lvarista in profesorja Hilarija iKabaja vedno bolj bližali izpolnitvi. Oddelki izreje-vališča so se polnili do skrajnih možnosti s pošastnimi živalskimi nestvori, čakajočimi nestrpno na pot v vse uničujočo svobodo. Opazovanje teh pošasti je napolnjevalo Evarista in Kabaja z občutjem silne, nepremagljive moči. »Se vam ne zdi, dragi profesor,« je dejal makleuski graščak nekoč«, da sva sedaj najmočnejša človeka, vladarja sveta in njegove usode? Kdo se more upreti najinj vojski. Poglejte samo naše stotnije in polke, kako nestrpno čakajo na mobilizacijo in napoved vojne! »Zares. Rodiš se in trpiš. Jok je prvo s čemer stopiš v življenje. Nič ti ni prav, ne plenica, v katero te povijejo, ne zibelka, v katero te polože, ne hrana ki ti .io dajejo. K vsemu kremžiš obraz. Potem se prično prvi pokončni koraki in padci. Iz pobitega nosa ti curlja kri in zopet se jočeš. In ko je končano vse to. te pošljejo v šolo, v mučilnico telesa in du-na. Namesto da bi izdivjal v mladost v božji naravi kot svobodno bitje, moraš sedeti v tesni šolski klopi in stepati vase tujo učenost. Česa ti vsega ne vtepajo v glavo! Toliko je teh modrosti, da jim. ko se rešiš šole, še imena pozabiš. Polovica ti izplahti sproti, tretjine se iznebiš kmalu nato in ostane ti kvečjemu še zadnja četrtina, pa še .s to cesto ne veš, kaj bi. Ako pa hočeš nekaj storiti in v življenju nekaj pomeniš, spoznaš, da si moraš glav no pridobiti šele sam. In tako ja vse življenje: Ko pa nazadnje ves zbit in zlomljen prilezeš do groba, spoznaš še zadnjo skrivnost, da je bilo vse prav za prav zaman, ker tistega zadnjega kar bi rad, le nisi našel. Med tem je pa tisoč muk in trpljenj, tisoč ponižanj in razočaranj, tisoč tesnob in zablod. Ne, tako življenje zares ni vredno, da bi ga zagovarjali in branili.« Se ne veselite tisdega dneva, ko bo ta mogočna vojska zapustila svoje taborišče in se odpravila na zmagoslavni pohod?« »Zdi se mi še vedno vse kakor sen,« je odgovoril profesor. »Ne morem se vživeti v zavest, da je vse to resnica, da vse te živali niso le privid razgrete domišljije. Sen mojega življenja . . . Da, ta sen je bil nekoč drugačen; sanjal sem o živalskih velikanih, ki naj svet osrečijo, ne uničijo . . .« (Dalje sledi.) —BDI llgWHMIHil'IBII IfFIIMHII IlllilP—1 Kdo fe hi! Seriok Holmes? Konan Dojlr< ki mu je smrt znanca Boba Raterforda dala povod, da je pričel pisati detektivske romane pod gornjim pseudonimom Vsemu svetu je znano, da je Žerlok Holmes psevdonim pisatelja kriminalnih romanov Arturja Konana Dojla. Malokomu pa je znano, pod katerimi okol-tiostmi si je Konan Doji izbral gornji Psevdonim, kakor tudi ne, kedaj in kako je odkril v sebi talent, ki mu je pripomogel do svetovnega slovesa najpopularnejšega pisatelja kriminalnih roma-manov. Artur Konan Doji je študiral na univerzi skupno z nekim svojim prijateljem, ki se je kaj rad hvalil z detektivskimi sposobnostmi. To je dalo tudi mlademu m talentiranemu Dojlu povod, da je cesto razmišljal o detektivski službi in rad eital kriminalne senzacije v listih. Nekega dne, ko je bil Doji še dijak, so našli njegovega prijatelja Boba Ba-terforda s prestreljenimi senci — mrtvega. Javnost nikdar ni zvedela za podrobnosti zločina, ki je bil skrivnostno izvršen nad mladim človekom. Za krvavo dejanje so se pričeli zanimati dijaki, med njimi tudi Doji. Neki dijak Kliton. ki je imel policijskega psa, je hotel za vsako ceno ugotoviti pravi vzrok smrti Rater-forda. Zbral je precej materijala, ki pa ni koristil njemu, marveč njegovemu riiacu Arturju Konanu Dojlu. Boba Raterforda so našli nekega jutra mrtvega v postelji. Na čelu mu je zevala globoka rana. Na okrvavljenem zglavju pa je ležal samokres. V predalu miznice so našli pismo, v katerem je sPoročil Raterford svojcem, da jc izvršil, samomor. Vrata so bila od znotraj zaplinjena, kar je v glavnem odvračalo Vsak sum zločina. Šele pri poznejši preiskavi je bilo ugotovljeno, da iz samokresa, ki so ga našli na zglavju, ni bil °ddan noben strel. Krogla, ki je prevrela Raterfordu sence, se je zarila v zid in je niso mogli najti. Preiskava je vo-djla novo smer. kajti jasno je bilo. da je ml Raterford ustreljen z drugim samo- kresom. Raterfordovim prijateljem je bilo znano, da je bil zaljubljen v hčerko nekega profesorja. Ko jo je policija zaslišala, je bilo njeno zaslišanje brez uspeha. Obiskal jo je tudi Raterfordov prijatelj Henri Kliton in je mnogo pripovedoval o okolnostih, ki bi utegnile biti usodne za mladega človeka. Kmalu po zločinu pa je mlada profesorjeva hčerka odpotovala v Afriko kot misijonarka. Zanimivo je, kako si je Henri Kliton razlagal podrobno vse okolnosti zločina, izvršenega nad njegovim prijateljem Raterfordom. Kliton je bil prepričan, da je Raterforda usmrtila njegova ljubica, profesorjeva hčerka. Prinesla je samokres s seboj, ustrelila svojega izvoljenca in se odstranila brez sledu. Da pa bi smrtno nevarno ranjeni Raterford odvrnil vsako krivdo, ki bi utegnila pasti na njegovo ljubico, je z zadnjimi močmi poiskal svoj samokres in tudi napisal zadnje sporočilo, da še je poslovil prostovoljno od sveta. Pozabil ni zapahniti vrat, a pozabil je oddati iz svojega samokresa vsaj en strel. Raterfordova pozabljivost v smrtnem boju je dala oblastem povod sumnje, da je bil nad njim izvršen zločin in .da je bil samomor izključen. Ko je Artur Konan Doji poslušal Klito-nove ugotovitve, je bilo njegovo navdušenje brezmejno. Zagoneten dogodek je bil povod, da je Konan Dojil napisal po-zneje serijo kriminalnih romanov. Obljubiti pa je moral svojemu prijatelju Klitonu, da bo ostalo njegovo ime anonimno. Ko je Doji ob neki priliki vprašal svojega »junaka« romanov, kako naj bi ga imenoval, je Kliton pokazal na nek lepak, ki je vabil v cirkus. »Šer-Iok Holmes...«? je vprašal Konan Doji. >Da!« je bil Klitonov odgovor. Tako je dobil širom sveta znani tajin-stveni detektiv ime nekega cirkuškega mečevalca. Moum Roljudna predavanja. V soboto 29. fe-ruarja je začela delovati tudi v Ptuju jbke vrste Ljudska univerza, katere po-'ebo so vsi vse bolj občutili. Nadebudni 1 Podjetni visokošolci so si nadeli hvaležno nalogo, da hočejo biti koristni arodu na kulturnem polju. Kot prvi predavatelj je nastopil prof. Stanko Cajnkar, j te v uspelem govoru obdelal temo 2°brazba in pogled na svet«. Koncert Učiteljskega zbora v Ptuju. °Ves Učiteljskega zbora je v nedeljo zvečer privabil ves Ptuj v prostore Društvenega doma. Buren aplavz je pozdravil od bolgarskega kralja odlikovanega požrtvovalnega pevovodjo Pertota Milana, nakar mu je v imenu učiteljstva izrekel dobrodošlico predsednik »Glasbene Matice« učitelj Sancin Franc. Poslušalstvo je z aplavzi navduševalo in podžigalo pevce. Poklonjen je bil zboru tudi običajen lovorjev venec. Po koncertu so se sestali ožji tovariši, posebno vse učiteljstvo iz ptujskega okraja, in prijatelji v prostorih »Narodnega doma«, kjer so v prijateljskih in prisrčnih pogovorih delali družbo 'požrtvovalnim pevcem do odhoda vlaka. Učiteljstvo okraja je ob tej priliki pogostilo ne samo pevce, temveč tudi vse ostale navzoče. Ptujski orožniki so aretirali nekega kmeta iz Kicarja, ker ga dolžijo, da je napadel neko 22 letno dekle, ko se je vračala iz Podvincev na svoj dom v Levanjce. Kakor smo že poročali, je prišlo med dotičnirn moškim in napadenim dekletom do hude borbe, ker se je dekle z vsemi svojimi močmi branilo pohotne-žu in ga tudi obgrizlo. V borbi je nasilnež dekletu razsirga! docela obleko in se .ie napadena le s skrajnim naporom ubra nila napadalcu in zbežala. Orožniki so po izvršenem soočenju napadalca aretirali in ga po zaslišanju oddali v zapore okrajnega sodišča v Ptuju. Nadalje so orožniki po nalogu. sodišča aretirali brata Simona in Antona Juhan iz Zabov-cev, ki sta, kakor smo poročali, osumljena, da sta ubila 25 letnega Franca Cvetko iz Zabovcev. Svojčas sta bila areti- rana, pozneje pa puščena na svdbodo. sedaj pa ponovno aretirana. Naivnost. Pomisli, kako naiven je moj mož. Tri leta sva že poročena, a mi vsako jutro čita pisma, kakor bi jih ne bila že davno prečitala ... Muzikalno izražanje. — Prosim lepo, ali stanuje tu pianis. Notič? — Ne, Notič stanuje oktavo višje. V šoli. — Učitelj: Če je tvoj oče dolžan 1*000 dinarjev krojaču, 300 dinarjev pa mesarju, koliko znaša očetov dolg? — Janezek: 2000 dinarjev! — Učitelj: Kako to? — Janezek: Prištel sem še odvetniške in sodne stroške... Mali o Razno ZGODNJE ZELENJADNE ZADIKE majska braziljanka, kartiola, zelje, ohrovt, kolarabe itd. zanesljivih vrst nudi: Vrtnar- stvo lv. Jemec, Prešernova ulica. 1259 VRTNE JAGODE ORJAŠKE, 100 sadik Din 30.—, mesečar-ske, katere rodijo do novembra, 100 sadik Din (JJ.—, špargclnove sadike itd. dobite v vrtnariji Iv. Jemec. Pušer-nova ulica. 1260 KOMPOSTNO~ ZEMLJO za presejevanje cvetlic lončnic in zboljšanje vrtov dobite vsako množino v vrtnarstvu Iv. Jemec, Prešernova id. 1261 VINOTOČ VISOČNIK Meljski hrib, odprt UM ZIDAKE STREŠNIKE dobavi po najnižjih cenah ope karna Ormož. 1065 NIZKE VRTNICE 10 grmičkov velikocvetnih, raznih barv, Din 60.—, visoke a Din 15.—, plezalke 6 6.—-. marelice, breskve, hruške ; 15.—, .ampelopsis a 10.— rtu di vrtnarstvo Iv. Jemec, Prešernova ulica. i262 GOSTILNA »PRI KOLODVORU« prej »EVROPA« toči prvovrstna štajerska vina kakor: ljutomerski renski rizling, silvanec, turškovrh-čan, dišeči traminec, habžan in vino iz Plača, liter od Dpi S.— naprej. Priporoča se gostilničarka. _______________ 902 LISICE, UN E, dihurje in vse ostale kože divjačine sprejemam v strojenje, barvanje in popolno izdelavo po najnižjili cenah. P. Semko, krznar. Gosposka 37, Maribor. 1096 KRAJNIKE stebre m ograjo in braid? ter kolje, kakor tudi ves rezan les dobite poceni v lesni trgovini Albin Čeh, Maribor, Det-navska cesTa 4. 1203 V nedeljo v GOSTILNI ŠOBER preje Požavko v Košakih koncert. } 323 POHIŠTVO * lastnega izdelka dobavlja po skrajno zmernih cenah Zaloga pohištva združenih mizarjev, Vetrinjska ulica 22, na-sproti tvrdke V. Weixl. 9-t BRZOJAVI V restavraciji in kavarni Vollgruber, Frankopauova ali ca 17 bodo v soboto in nedeljo 1217 DOMAČE KOLINE. CENJENEMU OBČINSTVU naznanjam, da sem- se preselil iz Vrtne ulice 17 na Koroško cesto 80. Martin Pavalec, iz* vošček. tel. 26-50, 1225 Posest ENODRUŽINSKA NOVA HIŠA z vrtom na prodaj v Studencih, Radvanjska c. tl. 1215 ŠIRITE »VEČERNIK«! JEDILNE IN SPALNE SOBE sperane, politirane. pleskati e ter kuhinjske, najmodernejše opreme po najnižjih cenah. Mizarstvo in zaloga pohištva Kompara. Aleksandrova 48 JOS. TICHY IN DRUG Konces. efektrotehnnično podjetje. Maribor. Slovenska ul. 16, tel. 27—56 izpeljuje elektroinstalacije stanovanjskih hiš. vil gospodarskih objektov, zaloga motoriev. lestencev, svetilk, elektroin-stalacijskega blaga do kon-knrečnih cenah Častniške, finančne, gasilske in športne ČEPICE ter tmifonnske potrebščine, do bite po brezkonkureučnih cenah pri P. Semko, krznarju, Gosposka ul, 37. 109 Ze « M in 122 80 vrft zalogi SPREJMEM DVA GOSPODA na hrano. Vprašati Aleksandrova ccsta 57. 1247 GOSPODIČNO sprejme na hrano in stanovanje za Din 350.—. Plinarniška ul. 15-11. 1253 Oddam poceni MALO STANOVANJE. Nova vas, Lorhekova 3. 1256 GosflSna JBallssre Službo dobi V nedeljo vabljeni vsi „Pepčeki“ in „Jožice“. Igrala bo priljubljena godba pod kapelnikom Werglesom. Za mrzla in lopla jedila je preskrbljeno. Izborna vinska kapljica! ••eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee@«ee Ljudska samopomoč preda svoje na parceli Aleksandrova cesta 45 (nasproti glavnemu kolodvoru) stoječe Znanja želi URADNIK v samoupravni službi, same;, poroči gospodično srednjih let iz boljše in premožne družine na deželi, dobro gospodinjo. Vdove brez otrok niso izvzete. Ponudbe na upravo »Ve-černika« poid »Miroljuben značaj«. 123 3 Moške in ženske kSobuke in slamnike najmodernejše oblike dobite pri tvrdki najboljšemu ponudniku. Drevesa se imajo po prevzetni! takoj odstraniti. Pismene ponudbe je nasloviti do 21. marca na Ljudsko samopomoč, v Mariboru, Grajski trg 7/1. 1237 Stanovanje Oddam tri lepe . STANOVANJE. soba iu kuhinja, oddam za Din 300.—, 400.—. dve ,-obi in kuhinja Din 500.—. v novi hiši, dvosobno in kopalnica Din 650.—. Maribor,. Smeta-nova 59. 1183 GOSPODA sprejmem na stanovanje in hrano. Aleksandrova cesia 04, vrata štev. L |?]6 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje. Po-hrežka cesta 9-a. 1222 DVOSOBNO STANOVANJE oddam. Nova vas, Sp. Radvanjska 26. >226 VELIKO SOBČT s štedilnikom oddani. Nasipna ul. 7(S. Tržaška costj. ',228 DVA GOSPODA sprejmem na stanovanje m dobro hrano. Studenci,’ Kralja Petra cesta 12. 1232 gospodT- sprejmem na lepo stanovanje in dobro hrano. Cena zmerna. Sodna ul. 30-11, vata 5. _____ .1239 ODDAM SOBO IN ~KUHINJO z vrtom pri postaji Limbuš. Mesečno 170 Din. Vprašati pri gospodu kleparju, Strottmajer-jeva 6. 1244 Pri pokvarjenem in preobteženem Maribor, Aleksandrova c. 22. Tudi popravila istih po najsolidnejših cenah. Dobiva se v vseh apotekah Velikonočno Šunko v ovoju 1 'U kg, dalje 2 škat-lji hrenovk in 9 škatel) raznih finih mesnih konzerv, skupino 4 V4 kg- razpošiljamo do Velike noči po reklamni ceni Din 79'— franko vsaka pošta po povzetju. Pri nakazilu denarja v naprej Din 5'— ceneje. Številka našega ček. rač. pri poštni hranilnici je 52657. Herz in sin tovarna salam in mesnih konzerv Banatski KcrSoua;. POSOJILNICA R. Z. Z O. S*. MARIBOR, NARODNA BOM USTANOVLJENA LETA 1882 Kupim Srečke Državne razredne loterije za novo kolo dobite v pooblaščeni prodajalnici Državne razredne loterije Stanje hranil, vlog blizu 60 milijonov Din Rezervni sklad nad 10 milijonov Din Posolilo bančna poslov., Maribor, Gosposka 25 Prihodnjo žrebanje se prične 7. aprila! Sprejema hranilne yloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje najkulantneje : TRGOVINE SPECIJALNA TRGOVINA S SVILO , A". Gosposka ulica 34 (Wogererieva hiša) ■ f iimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii in perilo v vseh barvah in vzorcih. Svileno tnko-penlo. Svilene nogavice. ;a se 9IS VIL flM. Kurt Hausmaninger in I, Kelbič, RANILNICA DRAVSKE BANOVINE MARIBOR Centrala: MARIBOR v lastnI novi palali na o&eu Gosposke - Slovenske ulice Majbo* varna nmioiba denarj?. ker Jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svo„m premoženjem in z vso m a vloge in knjižice na tekoii račun po najugodnejšem obrestovan Ju Podružnica: CELJE nasprot* pošte. pr Južnoštajerska hranilnica Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RADIV0J REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d d predstavnik STANKO DETELA v Mariboru, Akt angleškega in češkega izvora Ati . mš. * * llllllfllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllililHIIIIIIIIiilillllllllillllllliNllIlililllllllll! iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin