St-31.
V Gorici, v cetvrtok 1. avgusta 1872.
II. tecaj.
..So**'1 whaja vsak Jctvrtel in velja s poSto jtNj^maiia ali ˇ Gorici na dom jmgiljana  ix  (< ruzahnike  ptilit drustva
IM It-u   .   ,	
7a HtdrHZtttmikr:	,--    w^3<»
l*.«a»t*'tn* it./ilk.    >»•  il.ibiiaj»   p*  H»
fcarja, * Tr-ts * t 4wk»iui^h „Vi* 4«-t (fritter* 1»H" in ..Via <MU c.i#*rt<M ***\
SOČA
Fri oznainlih se placnje za natadno ' tristopno vrsfco:
8 kr., (r so tiska 1 krat 7 „ „ „ „ 2 lcrat 6   „   ,,   „    ,. * 8 krat.
Za veJSu frko po prostoru in vsak pot 30 kr. za kolck.
Narocnina in dopisi nai so lilago-voljn> posiljjajjo mednikn: Vikiorjtt Do-Uuint v (rariel, Contrada delta woco 233, p-ile* pn-turc, kdcrvonehajatudi uprav-liistvo. — Bolcopisi so no vrn&ijo; dopisi u,y nt» blagovoljno frankajejo. .— DiAul> com inUru^im nopromoiniin so narotouna vMihx, ako ho oglaso pri nradnittva,
Glasilo slovenskega politiCnega drustva gori&kega za brambo narodnih pravic.
TOTMMLirMm
Svobodoljabje.
TWvni *b«von<*ki mm*! jo zo xvivmI bo-swl© iu ths*> pr»>d**t, kabr.i it/ivaj" \m dnuri naMi, k* hi* /ui-lapi rt.^Kkth pr«ui.\ <*u j«* v tftijtfi'titi p»xa'»il sikjii uar^hiM \r>rA» „>vo-!h*l»," k*T ntj m»i«*1 Zii *** uiisliti. ¦l«*l;t%i sold V Wo*l |*> ?»\«»jvni pr»pri>*anji in sv-tjib i»*»tr** hall, iu ** uij isnol ;iik«di UiUti v *l*v.»»hi»* zadou*, B*'ifH»r, si«*»iv«Ti» uij s|t]v](it ujili. IU.
«  *hiu\ !!"»  Jill   ]•'   IHU'C't,    kl   !L•'   V«'j«»,    kaj  j»'
K»i za prav *vidm>b. in {*n\<irijti » Mil 1S4M, iU j»*  »'««t   ti*t«»   lft«». s kat**ri'iu   m» v ,fraj-
Pr^dii* i?4f»*ii«> *b«V"ri*k« r^bdjubjo jo h«»b«l'» ilnsi'nw itrir»*lu. ki ji* ii^kdaj v slarn-«Uuiih «V*sb mm^*!jm /.-:v«4. v >v»«ji iniridjtibui l>ri|tr«4«»«;i, Imhiu p n*u} i«i'i4*«biti n.i mi-ruloi |>*<diatft »^* tt-it*- iM-ati*1'1, kati*r<» "'lliku-]»;«» t>;ij»r^itn', hvhWw tjaro].*, ki m- zivn za« v***'bj'« s'n'jth j(faV5<% |*i »•• N|ia»!utiji'jit s:«ii«» tb'UiM^li. k%t«-r" jitu b» ilru^i tiafu^ajo br<7. !ijth»v»< «b*ii*iiUv iu r*«5*» j6.ij«t fijih \i>lj«»»
hex lj'-i t**k«* hV"U^I«* in ¦•tnikf* |»a *» wkat*>ri l*a*'iti />«'ii. kt afi i:-» ^«-b», kaj j«« M'-Ma, all k»i*t!itt j»* r«*4-»!J!s!»> i\bAm:\. kravi«Mt ali kab-riti, j»* >v^*.'4a inlr-J t'itak«>]<ravit>'sit) %/.«*la pn%d*rnj** in pr^lprtvK**. l>a s»* ta UMtu-n «U-M k'»^."j«» i«;i Ih*«*V» ^svol.H^biljMlij*^ n»» /. 4»>iHaitK ]»r»tim ixrax*%ni, a?ii]>ik k is^razuinlji-Vr)tuj'*lR«v.iloS .Lil»»,>ra!5/rm*' t*«-s. tojV ttsb o-stft&ia, ku^iu bol^s-H, kat«T« nam sii'katvri «!•»-v»*is>ki in n*iii^ki fc«sti!»; v »*ti j*?j |M»vrMio 4»i«i*'icj»j«*t in /* stra^lx |ir«'iUuvijajti. I>nigi r^niki v raznih i*«zikih jumju {irizaava>> fi«*i-r, ib «?^krJk sv»tWh faakApniTnif*! tsi»h. pravi-**-w^t in j«^t»\aiij" v<irf»ssi j»r»'V»«rjt#nja. in Jus-r'J j»»,*U j- raLiun';>; >i-n-:ar ja m.Hiasj.i ua n»-t.»4i^1 **..^ih ^ulfi*-, Jiidnu^lrat jit-»«.,I»ljubji' l»t»l»iHuj»']»», kak»T »!a bi r.vj h 4**1 r. .Kn/«M-U» ga.' Taki «Vir.ki alt tr«ly«», «ia ui; la >Si-'-* sTfilhut** vjrt'ijati, k*-r uij tni'ffutV, «Vi bi !?il-sUu |>aiiif>tao «Ma!o in za s«» t*krb"!*»; al; j»a ka2**j«» ia stravv imsWk»', ki jib ]*¦ im«*la krira ralra s\»»b*W {»ri ttekatwih iiar«>lih.
Kar *»»• ti"v prvi-ga iiin»*!ija, R<spaia»>tn^ j»" ali hmavsk**, saj j*» bil v»« sb» b»t sv»!»i>tbMi tla v.^aka narod. inkat^ri »» s»» wlaj, in tudi na^ sbirfiutki nartxl j«j bil aokdaj tab> srecen. Kar m pa ti^»* kriv<* ral^», v*ak flon'k vo, da r»» vsika .slvar na >vt*tu krivo rabiti. X««, sekira, slop so AJAtrim* )»r«fkuristiip, loda prav zlo rabiti se daj*«» pa tie bo jarad iega notan rlo-v*»k x«lm« j%am*»ti ri»k*?l, tla s<> te n^i sain** »ia sebi slabe,   da s«* morajo U»rej odpraviti.
StuMo j? zlorabilo b» ljtsdstvo i»pol-n.wia nazrelo. alt uim pokvarjVim na du& in t«»les!i. i» Uk*j jjvoWIo noTrcdno je kraalo prislo poi jarrm. Xi'kaWrikrat so pa zlorabe krivi bili ali posamni privilisirani stanovi ali posamnc se-Wm oaebe, katcri so raorali odstopiti od dr-zavi nevaruih ali Jjudstvo tla^eCih, posebnih, le tako imcnovanih pravic n. p. od robot u t. d. ali od svobosan, vsled katerih so bill prosti vsakega davka. Taki ljudje so divjali m se zarota-vali xoper svobodo na Angleskenij Spanskem in
na FraiiiMsktMii b'r so wlfi tujw na pomor klioali. Vi»s narnd s#» j*» razilivjal, jrro/.ovitni iuoiy*i so a |H>iinM'j*ik drhali na n»l« stopili, iu strasuo djanja i/.vr*»vali. \\*U jo pa bil prav ssa prav krivi Naj-1h»1j   imciiMvani   si'biniczi br«»x   ilonioljubja   in br7.puHiiMju.sti iu   potoiii   Mintnrji;   goiov«» pa nij bri\;i bila >volmdii Rama na sebi, kakor nij bit» svi'to pisiun krivo straLiiih wrskib vojiu in !r«Tmad.    In iv Avslrijo kaka m'sm'a  zad<»ni», no lx> jo kriva svohnda, ampak bnv.vratiio do-1«vanjo   riMitnilistioiii1   hiranko.   ki so  imonujo iilM-raluo, pa v iiuonu gvnbodu drusjij   tlaoi, in . 1mA- k<>t manjst'ina frospndnvati nad vei'ino dru- | t?ili narudov.    V toin lmdcm boji  ss«pi»r tako \ prokanjoiu' tiasprutniko morajo vsi drugi zodiu- j j"iii biti, in nilir-**   no sum   oruiti in suinnmiti ! svoln»-b\ ti'invoi' naj vsak narod poduoujo o nji, | naj so mil siviibuda HVPtujo in lo oil krivo rab« \ sv.iri   na   p>Haiti /^td-tvino in /.dravo pamoti. j Zlasti <mI Slovouoov in oil Hlovouskib ojisni- .; kov prioakujoinu, da bodo naiikc o potrobi svo-Uidn iskroiu» iu stanovilo n\/.vijali, w pa da bojo \ vImit   s].>v.'i.^!vt   uarod   /   /vijat'aini   podpiba- : \ali prvti v.siki. »* davnu xa p-drobno spozn'Uii ^pri'iiiombi in svnbodi spbdi. Kdur jo pa zop<»r j ujn, naj l«» jasuo iu odWno ro'-o, in nij troba ; da   s»»   narud zapoljujo z  nicdonimi   b«%si»dami. jo absolutist, naj jo za tuliko poguiii'iii, da to tudi javno iznvo.
Prav nas <lf$V(*iis>ki> pu.sobno roski narod >la jas«'ii dokaz o korihti svubodo. Kakosna sta bila pnd 20. loti iu pnproj in kakosua sta so-•laj. aki)pra:n sta lo malo sv»dmd« vzivala. Mi Sb»vi-n«'i >tn'» v zadujib dosotih b'tih lop korak naproj sbtpili, in zdaj jtji b»-oji, n.-kat«:ri vudoma ali ito\vd«»UM naxaj ]»«>tisniti za 2"»; l«'t, to j« pa {nivsihI hud'* in n-varuo bilo. T»da naj naj kazo-j * «iii. d-i jo >\idRida samana wbi la priori) pogn-b:ia, in mi u*di«i!iM; ' • pa U>zn nikdar no moro-j-i M'-rili, naj dobr-* razlo'-tijoj.i mod stvarjo nHiH \a krivo nil»", ^ii Im-ji disTinguit, boimdo-«»-t. T;:-.rat bodo pa \idoli, ,Ja tudi Slovcnri na-pr^dn/; i ho odidiraviji kriwga tujoga libera-lizma, da pa ho in v*lno bodo, kakor vsi do-bro nr.'-b-'i za prav«» svob.bdjubjo, kor nam jo uar«tdiit<, in stano\sko, in kot Slovammi tudi vor^ko owikupraviiohti, poi>oIii<? svobodo v na-Mdnih in socijalnib zadevali, n*cimo, v vwh primcrljcjih troba, kakor ribi voda.
^ivola Waj prava svoboda, katm klire k nosobionomu ddovanji za domovino in narod vso ljud.stvo, to je vso Slovenes vseb stanor. Ys«m naj bo mar, in vsi naj delajo za varnost, za sole vsakc vrste, wst*1, javno pravosodjo, pri-morno postavo, za naprodek in blagor naroda, in vso dobro moci naj se razvijajo brez za-drzka. Ako je vsaj voCina dobrilt vneta za to, gvitovo nij so bati, da zabrodc ves narod; za:oraj h onkrat: ^ivela tisU prava, re tudi t«2avna pa blugonosna svoboda!
sko«a aveta; vu^ t'eskih povskib dniztev jo napovodalo Bvoj prihod in ravno tako prido tudi mnogo Hrvatov, nnljrjiruv, Huh )V, avstryskili Srbov in morda tudi knk   .Slovohoo. ~ Kakor ho lobko iz toga razvidi, boilo 21   av^ustii v   Ibd^i'adu  zvravon domutJe Hrb-iko ilowsnosti, tudi shod Slovnuov vscb  pano-sov.   In v n'snici im.i oua srbska slovesnost ve-lik poiuiMiza ooli Hlovjinski, posobnopaxa jugoslo ; vanKki svot.     Vrli Si'bi so v so oprostili z nieOem v | rooi tiirskoga junnii,  briibiiist in junafitvo   lev ljiibozon do svobodo zuuoi .arbuki narod, kutori ] jo  pod Kviijiini   vliubuji   i/  Obronovio-cvo  hiiie, j ptisolmo pa pod rajiiciiit   knozom Miliajlom  tak , vclik korak v omiki in aploSnem   napredku  ito-I ril, tla jo postal  prvi kulturni narod v orijen in : da im.i zliof; ti^a poklio UHtvuriti  mi razvulinab j turflkoRii barbiii-Htva  novo   inoAno jugoslovaiiNko I drfeivo.       Volika uosi'oca jo sinor zadola Srbsko, ! ko h;» /.iviiiski zarotniki vfmirlili nuj^lalitnojSoga ! .I'is'itslovuim, kin7.a Miliajlii; a tudi til volika nesro-! ra nij Diltc^iiila srbskogu naroda njogovcinu poklicu. j Xji. zalnHt njogovih protivnikov so no na^li pofito-] ni riidoljitbi, Jca so vladno vojoto v roko vzoli, in | narod rodii^olfii in zrol «o uij dal rabiti za niz-: ko naiuou" sovru/nikov Hi'\n}c,   ampak podvorgel I so jo z.iousni vladi rcguntov lllaznavaca, Ri»tio>a i in (iaviilovio-a tor poklical na srbski prcstul  de-dii'.i iu nnslodnika riijiicegn Mibajla, ueaajnega kne-; /;< Mi!iina,  Katoii bodo 22. avgusta provzol vlado ! svojo. div.avo i/. rok omoujenik regentov.   - Ro-; <t<;i'\\\y\ /aiuorojo ref», da m storili svojo dol5nost, : d.i so Hkrbuli /.a vsakovrsten blagot* de^olc, da so tudi mi zvuuaj Srbii mnogo veljavo  pridobili in da i/.roio. kujo/.ovino gvojemu kitozu v cvetocem stauii.   ~ Kim/. Milan jo komaj   IB let star, pa u/<> jiiko i/.(d>ra/.on, pogumon, samostalen in skoz : in skoz giinpatiei'ii; kdor ga lu enkrat vidi, bode 1 gotuvo pmual, da u/o njegovazvunajnost mnogo i nbet'a. In v rosnici, Icnoz. Milan ima lepo nalo^o, ujcnm jo ndprt zlat  list v xgodovini; — pod nje* go\-ii vlado h«  bode skoro  gotovo  razvozlal ori-joutalski in jugoslovanski vozel;   6e bode res to, , km- obotti in kar slovanski svet od  njega prifia-kuji*.   potom  iinajo Jugoslovani   so lepo prihod-ujust.       Iu ker tudi   nas Slovonce zanima na-' p.- dok nasih bratov Srbov, 2eliino, da bi bili tudi iSluveiici zastopani pri slovesnosti  nastopa via-d.u'stva kneza Milana, da postane oni dan zna-' iu'iiit za vso Slovane in  da se zmerom bolj vko-riMiini slavjanska vzajemnost med vsemi Sloyani. -Primorski Slovenci bodo  najbrSe imelisvojega za-Rlopuikii  pri oni svecanosti; 2clja vsaj se kaie v (Jonci in Trstu in uze od vec krajev se nam jav-Ija «(dja, di bi dr. Lavrio potoval v Belgrad.
Srbija.
• Srbija bode~praznovala ^2. prih. meseca.pol-j noletnost in nastop vladarstva svojega kneza Mi-j lana Obrenovica; zato se v2c zdaj dclajo v Belgradu ' velikanske priprave, korsc pricakuje mnogo slovan-
Dopisi.
V Gorici 31. julija. - Nov n;imostnik za Pri-nv»r»ko jo, prisel due 2$. i. vo. v Trst. Nikomur nij piprej nazuanil svojega pnhoda, zato ga nij mhee pnc.ikoval, ko se jo s parobrodom pripe-ljal iz Bunotek. Koj prvi dan je obiskal dosedaj-: tiega iiiimcstni^tvenega voditelja in druge na^el-| nike rnzuih oblastnij, pa tudi raestofga zupuna ; in predscdnika trgovske zbornice. Potera je prev-zel vodstvo namestui^tve»i:h opravil. — Dezelni odbor v Gorici iu druge oblastnije so dobile su-hop imo naztian'tlo, da je prisel in nastopil svojo sluibo, na koSceku papirja brez podpitia. To je zoper dosedanjo navado; kojtt vsi poprejSnji na-mes'niki so nazoanjali nastop vsajviSira avtonom-nim oblastoijam s primeraim pismom, v kiterem so se zraven druzega priporocali, naj bi jih one oblastnije podpirale v njihovent tesavaein posln. — Mogoce da je nam^stui^tveni urad razposlal taka
nedostojna naznanila, a da nij zanje vedel in da *" jlETItj vio*ieT gosp. namestmk; v nasproinem slu-$aji bi morali skoro mislii% da nijma pravega spo&tovanja do dezelnih odborov, r.iti ne do svojih podloznih oblastoij. Sicer je §e mogoce, da izda go*p. nameatnik kak nastopni manifes% program ali kaj tacega.
GoriSka mestno-niagistratua prepirnost nij se razmedena. Dasi tudi bi bilo v mestoera iuters-sa 2ebti, da bi se atvar kmalo dognala, se veq-dar zdit da se ministerstvu nie kaj ne niudi ix-reci svojo razsodbo zarad veljavuoati alt neve* Jjavnosti volitev III. skupScioe. GospoJje miuistri se Se nijso prav odpo&li, od drzavnozborske se** . sije in se Wade po raznih toplicah; Goriga jiaj le potrpi se malko brez zupana in rednega meat-nega i'astopa. — Meatoi ocetje so se 24. t. n. poavetovab in tudi dogovorili, kuko bi zacasno razdelili med seboj stareSinstvena opravila. Usta-novili so se v ta namen odseki, kateri bodo raz-pravljali m pripra vljali predloge o raznih mestnih zadevah aa redne stareiinstvene s«*je,
D,ra Pajerja in njegovih starih tovariiev nij bilo pri tej privatni konferencti; k eemu, ko nc-eejo niti vsi avstrijski liberalci piesati pa njegovi piSdali ?
To dnij je zopet triestorcin dopisnik s pere-som zrak bidal; tako k>rnjzno jo niahal krog se-be, da ma je skoro sape zmanjkaln, dokler m» nij zastalo perd med tolsto zamnzanimi zobmi goriikega Sesalnika (pettine).
Tudi novo znajdeni Ceho-Slovenci so jili vjemali. Vbogi koroSko - tominski itahjan, dajte tna vendar zupanstvo, ali kaj drozega raastnegn, da se ze enkrnt pototazi!
0 svojem casu smo ze omcnili siavbeniti druStev, katera se snujejo, ali so se ze osnovala v namen, da bi data zidati v Gorici stanovalne hide in drnga poslopja. filed temi je dobilo ono z naslovom sdravstveno-stavbeno 'drustvo, katero so osnovali dr. Hilberger iz Trata, grof Albert!-Poja in tovarsi, ministersko potrjenje. To druStvo si bo prizadevnlo spromeniti Gorico s potrebtrimi stavbarai v klimaticuo-zdravstven kraj. Namenilo se jo zidati najprej velikansko gostilno s kopelji zraveit mestnega vrta, potem vec prijetnih sta-novalnih his prek ceste, ki drzi na kolodvor. Ne-koliko primernih prostorov so osnovatelji ze vkupili.
Te dni se je ttsfonovilo tudi na Dunaji neko stavbeno druStvo za zdravstvene kraje; v dotie-nom goapodorekom STctu sede tudi tnje gospodje iz Gorice: Bockmann, grof Nugent in vitez flitter. Misliti je tedaj, da bode to druStvo svojo delalnost raztegalo tndi na naie mesto. Sicer nijso glasi, kateri so o drogem drustvu poCili, nrc prav ngodoi. Nek dopisnik iz Gorice pripo-vedujev „Triester Zeitung," da razdelojejo tnkajsnji gosp. gospodarski svetovalci akcije med svojo prijatelje in nradnike po prav nizki cenir kar je jako aomljivo.
Ysakakor je pa pomenljivo za Gorico in jpj obeta lepo, cvetoco prihodnost, da sezacJenja jav-no pripoznavati lepota tukajsnje okolice, zdrav zrak, prijetno podnebjo in splob pripravnost za klimatifien zdravsten* kraj. 2e zdaj se naseluje tukaj in v okohci veliko, navadno bogatih tujccv, mnogo jib biva tukaj le nekoliko casa vletn, bo-disi 2e po zimi, pomladi 'ali v jesoni. Poleti si-Jijo Bolj proti Soikanu, kjer j«h tako prijtno Wadi grgarski pis.
.. V* ??rici n9 zdaj nid kaj prijetnega; ze vec dnij  prittska  huda  vrocina, v senci  do 25,   na ! ' solnci pa o poludne nad 40  stopinj R . . Zadiiji : de2 29. id. 31. t. m. je sicer nekoiiko   ozivel o parjena polja, a zraka nij ni6 kaj ohladil.            f
Iz toga porotV.ln posn^mamo,  da   so najza-
| lo^tneji razmere v zupanijah Sotra in Trenta. Prva
! steje 14-2 L^ in 840 du3, dntga  pa 57 his in 35?
! dug; tedaj obaegi  zgornja  soska  dolitia   skupaj
:  149 biS in 1197 du5.   Po zadnjem popiau rcdijo
| dotlcni ^rthivalci skopaj  2oi» Mxm,   katorc jp
sicer glavwi n/rok, da gredo gi)jzdi>*i l*»ko  iiaglo
pod zl<>, brcv. kojih pa nemorejo /ivcli tuinkfjSnji
prebivalcs kajti krompir in tursa-a,   (pa oliojega
le prav  malo), sta tn edina  poljjca prMelfcn;
zraven tega si zasloiijo nekoiiko z drevofctkom in
s plavanjem drvi.   Giavne <lohodke pa d.ija pin-
ninurstvo.
Toda sir in skuta in kar jiru  6a iiTiooreja donala, j.; le malo zdatno, kfr u-oja^a  uaplso »*|pltrefi?^pi
Iz Goffoe 30. julija.   [Izv.  dop.]   Gojzdne razmere v zgornji *o5ki dolini: tamkai- ; Snja revseina, komisija.)                              i
C. k. kmetijska druzba. v Gorici je ze lani ! podala mmisterstar« za poljedelstvo vlogo, v kateri \ je naznanjalo zelo zalostne nasledke gojzdne-a I pokondevanja y obSinak bovskega okraja; Sofik, \ A>enta m Kontenca, vsled katerega  se  cedalje boh potodpira vremenskim nezgodam vsake vrste, sneznim plazom, zame.tom, mocnemu dezevanju, kar ytegne. o fsakem ozirn zelo nevaruo postati tam-ka$»jim prebivalcem.
. To vlogo je izrocjla vlada c. k. okrajnemu g^varstvu v Tominu za potrebne pozvedbe. Na .tq jec.k.gojzdni komisarGoll v Tominu natanc-no ^reiskal Jrajne razmere v zgornji soski do-Mpi in sestavd o tern prerej obSirno in prav za-f1m*t°.P^,Jo» katero obsega nadroben popis W*JB ^.matl?n* razmervomeojenib obcinah, ®m$»$& okoliSdin tamkajlnjih prebivalcei :^aW° »asvetov, kako bi se po  najprimer.
f-WllH,^; ˇ okoia priSlo daljemu pokonfievanju W'nj^enemtadivpog^bQ tirajocl rev-i .ondesnjib sosedov.                         '
vbo   dottfiae  pridelke v  Bovcu za. J  ^ iivez zmenjuti.   Zmenjano  brao«» morajo  pcttent po slabib, sent ter tija  prtf nevarnih ht«/ah v svoje tele tiro oddaljcne  kote  na   hrbtu   vlariti, da se po  zimi za  sdo  pre/.ive.   Stotuto   kr;/<-v prek giavne st»ze spomiujajo na iu-»re*o,  ki m | se tit pa tarn zgoJile po sm /uih  plazov»bt   pud-I lem karat nji in drugnre iu pr»v reriko mine It to, : da ne bi se slwalo o k >ki taki nt^reri. :          Re\s(':,na v tej dolini je ze tolikn pcHbil:tt da
I si veliko prebivalcev drugod zaslu^ka ivV,  m da j se celo dru/.ine v druge do/.elf preselujejo.
Ako bi so tern gorjtnom se kizoreja popoU noma prepovedala, Id no mogli nikakor vr& u-1 hajati. Co se jim pa se dalje te zUali punft-, j morajo gojzdi poginiti in kaj potem V 'L\.mo>:ij» prt'bivulct s« vendar ne Iwdo mogli dalje v/diie-vati in tudi onim so^diitm obrmam, ki u/.vajo tam drviscno-servitutn-? praviro, se \m tc/ka godila.
Kaj storiti, kako g<>j/.de ohraniti po n.u'init, da bodo mogti ljudje ziveti in C<i mogir? so bo-Ijo zivtti, ko dozdaj? Ta vpra^anja jft stnvil gosp. gojysdni komisar zbran«>mu starcri^tvu ome* njenth obiin, a nobeden nij vedel, kaj svetovati. To je pa posvede), da so vsi posestniki iz Sw'e in Trente zelo odvisui od onih bovDkdi trgovwv, ki kupcujejo ssirom in zivino, ker znnftajo do-ti('ui njihovi dolgoVi ze nad 50.000 gl. It d >lg»-vi uastajajo in se tuao/.ijo od Ivta do Ida po iui\-navadnnjsi in naravnejAi poti.
Socnn in Trenton prideluje namrf^ komaj . toliko koruze in krompirja, da prezivi po letu svo- ! jo druzjno. /a pomlad, jcBtn in ximo si mora izposojevati pri bovAkih zitnib trgovcib, in zato mora zastavitt ze uaprej, kolikor bo prideial sira in priredil droboine. Se vi% <la je pri t.»ki kuj>-cii zito primerno drago, sir in drobnina pa primer no po oeni, ker se vracunijo tudi obrenti po-sojenega kapitula. Zato ne more nobeden, ali te redk> kedo obresti plu^tvuti, ki po preteku v;»a-cega leta pridruzeni h kapitulu dolg xnmhp.
II koncu, je opazil g. komisar, da bi bili prebivalci teh krajev pogojuo pripravljeni, prese-bti se v druge <lfzelo ako bi se jim drugod od-kazala zemljiSca in bi se poravnalt sedanji njth dolgovi.
V ta namen, da se bo preiskovaio it, pos>e- ; tovulo, kako obraniti pogubijivemu  pokoncuvaitju ¦ gojzdov m kako naj uspesnejSi poraagati prebivalcem zgornje soske doline, odlorda je vlada   postati  na  lice kraja komisijo,  obstoj<*tno iz gg.  c. f k.  nameBtniStvenega svetovalca  Wmklcr-ja,   na-  I mostn.   tajaika  viteza  Mayersbacb-a,  gojzdnega '. inspektorja Simena Scbarnaggl-a iti potem te po-oblascencev   ministerstva,   deztlnega  odbora  in ktni'tijske  druzbe goriske.
Dezelni odbor bo nekda zastopal pri tej ko-misii dezelni giavar i> grof Coronini. Komisija se snide due 15. avgusta v Bovcu.
Bog daj, da bi ne prisla zastonj, ampak da bt popolnoma dosegU vazen in v vsakem obziro blagi namen; da bi se vsled njeuib nasvetov in doslednib vladinih naredeb zdatno in za vselej y okom prislo pokondevanju gojzdov na Bovskem in njegovim nevarnim nasledkom, ter refill on-daSoji prebivalce veliko, sedanje in Se veee pri- i bolnje revscine, katera jim preti!                          ;
:i
S Tominskega, 25. julija. *)[hv. dop.} Na ,Po-stano iz Kobanda" v Stev. 29 moram par opazek napisat*,  ker se ono  na moj  dop.s v stev.   28 ; na*lanja.
Op&zka 1.   Sfje   okr.   So),  svetovalstva res
[ Bijso javne; tod.i iz teg.i ne sledi, da bi   nobena
i red %i bjib v javnost priti ne smela.   Jaz sodim,
da se skbpi luhko priobejo in tudi mo/, imeuuje,
ki ga je naavftoval;   zakaj bi se oc> sv<»jega ot-
, roka  srainoval?   Ako je potem  sklep  dober, se
| bvali,   »ko  j«t slab,   se graja.    Nasledki   kaz«-jo,
j ^esa je vreden.    Neputreboo   pa  se mi  zdi  wa-
; ton^ao opi^'vanje poti, po kteri se je do   sklepa
prislo, kajti « t**m opi^vanjem se hkl^povi* vred-
nost se* iiir n«s   pomao/i.   Tudi  ciovekova   vred-
no*t se n»» kvni \m uxr«>kibt  kten m ga na svet
| unpravd,   amp.ik  po t«m,   k »r je n*  svetu ko-
i konstjl.   Zito vtdite, dragi   ppo«Uiiec*t  sem jaz
pri   Vas«»fii   nasvetu !¦» o kor^ti   govoril.    Ah je
tedaj prav, d* me  zm<crjute   .puredApgaV*    Moj
t  nav lihovnU'C mi j« bd vse ra/utKl, pa tudi ftp >m*
nil: Vedi, da i»s v*e  za  vso!   To  ita«% lo   pripo-
io**am j.»/, Vain.
Oj>a/ka 2.    Vi p^.»te v .To^aiLm-: m >j*^»
.napiiy>$t* deluvanj;i.   V inojeni ilupitu ie V»m
nij «'kj«?r oritalo rn.t\r.uno detavnnje", «\; pa «a-
mi -»v«»j»5   itmtapunp v t»«»ti   »«Ji   tak<»   tmeuovati
:  liut'-tf, mmam  uuv   nwsproti.    J,i«  bt   V»i   le to
%-pr.iMil:    Z.kaj iitjtte l»otf*ii bry. v »-j» uada«iriu-
j'kuvcjM H|HK..rila ur«*itkov«U m prei'-lt'ovatiy   All
r** *ito, ker   Va it ,n«j bd* ft.* na  fc**,ko  znana
f zasliigit v^h p^:tmv.u'h gg, dubovi»o.-uritflj«v/«
i Ta i/.govor j • »lab.   Kajti  prav  i «vulj»  tt*g«  j«
bilo Ireba brati bri: v sejj ftporo«ulo,   d* bi Vain
nbda na tuiiko /-uma. zailugi* vsrb   g^.   dull.- u-
i ^rteljev."*      V   dveh    urab   bi   bd*i  uiUt   >««t*i
vahtvo   /vrdelo,   kik>   rt*rt   att»jet   ne  pa  m»-
; sec did tratiti /.% tiko   r<«\   kakur  da   bt  hot«»li
*w pikice- in vejiiv*   prciskovati,    Ako  *t«« se p.%
hotfdv kakor Mini pravite, o<| dru^ud   poduntt o
/islttienjt dubovnkov, ste   imeh   dov*dj   rm  d<»
tHt»s sejo. o kt*ii pravst.', da yi btU ,m*n'.t m—
s*«ca4.   <'-am   pa  .ol   drug^l^*   » Ah misbti*,
da xna klo drugi bidje sobti o %a*fug*k gg. du-
bovnovuiSMjv  pt  tvriiti  iijibovo  delovatge \h%
noIhIi, nego okr. Aol  iiad/nrntk y
Jaz dvomim, XukijV Nj-go*a spn<S«*ala mi svedonjo, ila je on ne tut no mtrmahk* wdt*, kakor n»kteri n Ije potnuo^nega -h>Ih. »vetuval«tv», dokoiuil, ampak tudi mh in vih , po nor cm *t-^teinu prevstrojeni gimuanj, pa fa. e««lo l»ogo-alovje, kjer s»» y why m vise ped#gogike n^il, t, n&jbolj4imi redj do*r4d. tfr «la j« koofalit gtm-naztj tu*li zrelostno presku^njo (raaturtteto) u-vrstno (mil Au*zei<;b>) ixp^'jal. Po tern dolgem pripraviusrti pnita je dejan»ka puraba nabra-nth uaukov na Srpeme, kjt-r je slu^boval kot ucitelj Ijiuhke &>\&. Ta je bila takrut rord *se-mit kar so jth nasi duhovn ki imeli* najvera no le gled«; prostornosti, ampak tudi gl*»d^ •ttevila otrok, kteri so jo obWtovali < MO> in glede aanib ur (2 un p>red- io 2 urt pO|>ol<|uer) k^kor indi glede *5;>bkiii predmetov, ktenh se je totiko » lakim uspibom uctfo, kakor na trivialkah. I'm-Oa tega ^o c. g. A. F. v.kar, kt s,> btli Ukrat vchlja ho!«», in Umisno Ijudtlro splob. Po dvrh in pot letih bit j© premesijen it Srp«nir« v Ki>-band pred Va^j ovi, kjer je poitd katehet vseh treh razrvdov triviaiue 5ol«\ Da se je tudi v tern t>«sbi izvrstnega skazal, pa jMiK-g tega »e petja u^il ter si s tern javno pobvalo od obd*n-*tva, ^nptiika, dekana in nolskega nadzorn.ka pri-dobd, Yarn je bojdt* znano. Ali s« smeste Vi tako ste<rsjo tuprakso pohvahti'f Zak»j tzrekojete tedaj_ s ts*lim „vil drugod* nccaupnnjo do nad-zorn.kovcga »poroi-ilat pred ko sfe je brahV Zakaj narrjae rane, ktenb nij trebar - Ali ste mar sarao Vi Praoiak, ki debt p<» svt^-m najboij-S-m «po/nanji in prepricanji ?•
Iz Solkaua dne 21. jut [Uv. dop.] Odbor na- ¦ se citalnrce je bit  konecno voljen  in obst^ji iz sledecih gospodov, ki so: Matija Doljak, pred<^ed> nik,   J.   Vuga, podpredsednik in  denarniear, St. Klemencic tajnik, M. Vuga oskrbnik, Andrei Dra-acek. Karol Makuc,  J. Srebernifi,   j. Jug star^i, i odbormki in P. Gabrijeldid, namestnik. Nadojamo j se, da pod novim odborom ne bo zaostajala fi-talmca za laoskim letom.-   Pri tej priliki   izre- I kam zeljo vec obeauov, da bi   nam  staresinstvo • izbralo dobrega nadufiitelja, ki bi bil iskren Slo- ; venec, zmozen v soli in izurjen organist, da bi ob • nedeljah ne morali slisati   niti slabega orgljanja mti preslabega petja. Gotovo je, da bi se morali nasi fantje petja ueiti.                                            '
S Toffljmkega 26 jnl. (Xrr. dop.) Ne prica-kojte posebno vainih ©ovic od mesa zdaj, ko na-se ljudi gorkyta in deJo tlaC-i ki pa tie moremo utnjigovut* sami. 2e lan^ko leto se je bri nekdo prtto^il ^z cerkljati5kega okrajt»t — mislim, da je bilo iz S«*brcljf — ka u*m se fgitbljajo delnlno moci na ptnje in da pnhajaj» domov ie po zimi, ali kadar na ptnjem /bole. Ta tozba se siisi povsod v nusib hnb.h, **) ker naLi moije, kadar so eukrat odra$!i, botlijo le naptuje, kjer si pri-
•) Neprar bi nam bilo, ako bi se ta pnml* vlekfc e« dupliko; i»ti\ ako kten pride, tavijemo po vuAem sodiwm reda i njo spise — u tsasoiho.                        tL*wd]
**) ^«leli bi, da bi nam obtiaaka aastopfttm o ouacih »-detail boli na tanko porofiila; r prihodnji tesii deielnoga abo» widejo na vrsto pritoibe xoper postava ki o dolo6ojet do imaplacevatt stroske ta vboge bolnike in porodnic* vwo-Lonevpto|Hkbolni§nicah in poiodnisnicah. Mi pregovorimo v kratkem besedo o tej laderi; koliko loie nam bo to, ako bomo imeli pred sabo gotovih Stevilk; da se obranimo nepremia-Ijenih postatr, kakor§na je bila ona nocbelarstvn" sklcnjena v xadm sesii, je traba da ie poprej svoje mi»lf objavimo in dragih raisli slisimo,                                      ^Ured]
dobijo v Vatkem veliko zasluzlyiv in se nalezejo rr;.ts<h — neuastmh bolezui. Cos bi enkrat bi), dt bi s.» tej nadlegi prislo v okom, zlasti pa ze-Jijo tega vse obcme, ki m mtjo platbvati boln&ke stro&ke za ljudi, ki zdaj kmstijo ie ptujcem. — Nasi goijuni so prav uezadovoljni, da se je odfozila predelska zeleznica na dobo, kadar pride spet frkupaj dr/.avni zbor. Mi hribovci jnilu-jemo, da se je torainsko trzanstvo speklo z zau-ptiico Crotrtu; Touiinoi sarai ucradi sli&jj o tej zadevi, ker jtb je srani. Toga pa budite prejer-jpiii, da je netesko odgovonti na vprasanje, ledo una pn was ntjvee govoriti, ah Tomitici, t.j. pre-hir&lci |iiuiiu*kega trgfl, ali vsi goijaui lusproii Tomtneem. Mi interna imeti roed uumi nobeue r»zdraLbe, vtmUr pa ielimo, da se v Tumiua nirim v mithb *»iu tominski trg, kadar je govor o iniiinjaiutU tuterestb. Vi po praviii grajate nc-ke kmjiftitkti gospod<*, kt itam /, i. $ko podkupa-vtiju predebko /vlt/.uuo; ako iu,*limo Tomiute r.atproli nam gorjtootn, te n 1111 zdi, kakor hi nihil Kr«jtfuv impioti ttoru-anoii). K»jV
Ljubljana 14. jul, [Uv. dop.) K» je zahajalo seine* Ui.w la. I. in., j-» mugoiiio pnbr<*nc<U urnt \l»k m it.im doa<r«el «lr4goc«>ui /tkUi I iz (ir.uk* a, - gfufi* Al#k»audra Auer»perga. Veoi, da •# itmtv z ft&tm ttwltli te preveiote do^odbe, pa ran iu>> p»«UU prej im r.tiiMini. l'n*i»»u mo fprejela »W kuvx MtiUemtt h iu dr. Veatem'k pm-leg* oavu Ati/Miog^ df/'hiog* predae,j,mka Kdo bio Jirjfui, di 1>j •-uks.it Kmnja sre<Hta pa takofib «krb*6 h uiiUdorjiii, da bo po*UIa iuo-gorna, r* bota <Uli ml «>» gMi Au«.-ipt*rgi mi n«UHur*kt #glV«*Ubtuierj ." M««sto tolstega veli-i-*ii»tiA War/b*. i»uu'ga 4**di x-Uj sibkt 'degatima tHjaUtvic* Abk««udra Au«r»p«rgi nt pn'itulu, iu kwA.u 1m> %i,»4ti, dt mi ju da«ttvd tvuiu v«emogoe* ueaia «Iu»<ku ptsiiurk A.ek^aaier „V-likr, a |»axiti w .ri», iU »c ue |h»j l« v prouinUo vodu ko-j»-il i n« 1M1 <fiiak«i u. ku Ihj»"uiu Alek«andru M*od«>ufck«-ii,ui! N«m«* tunu.jc (I itaeuovaiijti gruta Attvr«p«*rg4 t* tl / prtnit'dink* j« Uk-tt da ga lu i«• Urn> tmitpulagaii t m (iuruatii kdiko uus-hle, da it l»> ttuvouvaQje ue vAtuv.nuo v nik;t-k i»r*tio Cast! M; boc/nu drago [no Utojuik-j i l»uma U> ^Jdh'tv* <j<» poc^ljih pie.l iihjv,sj> ub-U»!jot k.ti4r bo i»»! Nfk«»:i«ekv«»t04f jc u/.o to rmtu.iuj^ / iio, k«r I*. %i t».L'" • fit* bii mislil, d«i bo pM»tal u okraju.rg* gUvarj^ oialcga trga de-iclttt pr<edt«dii«kf od kter<>ga bt »e ai >r.do vt'doti, «i» p«*t«a iAjm»it<> i okjljv.ui" v«l« d 'icH*. V.dtti houvtm», kUro p*im tn i bo %laj jcoput iusc tutu;-ktcnlTu u< n.lu
lVieitii i-m j« ta in cas iiiUtetija se bli/.a. Kljubu U'.uu. d.i u «a« nj nj naitopil, viiid.ir kotittitucyaiuj dm» ,th iuo tU^uo odatt v svuj<*j dvoiAUi prajcoo &I^»o. Ziaj g«s vjedajo nad no-vitoi x U/.tjiCjm . V Utu dra>tvn scat tudi n.k fK-u/ij m i*ti lujoktat, LiH*a |»o imctia. lapa-m.Iuu r*i r.i/k.ai.i, kj * in kako bi U'.1 mu iaUz-nirna napratm pj^cbi^ d>padl&.
/atiojn; je Ij»:it.i/;rAl da, vt pojde vie po Mrecjt te ba ko^Utj-joualno dru^lvo kmaiu fab* ko {*> ieifjtUKi ptljuo jo krwSki, GO ur dolgt |K*li v Cargral m »«!*t, in *¦* tec tacib bo»ib jt» tklatil tx AVNjcga «»n gknega razuma.
TitJi prof^aMutr Kuns-k iedi v lem zboru iu todi on j«» go^util tick-ij pr^t puhkga o ieiezui-c«h. Aii bi ne b,b l»:»;j»*t da bi ta profc»or po-piutd tak&ve dius!va ta raj^i pistlio poduv'«vui *soven?k«« dgake, kltut vcadar sn o ru I j»opra^uje, H bodo imeh kaj kiltue. A'i »« ui »rda v ko:i-V.itu';; jUjUxoi druitva tuds dele kob«e'f He dru-g* prjitiurjj to v tera druAtro, ktenh m imeno-tal oe bom, da ne bo !o murda mazki nato, da «e tijunc linen a b«*ro po slovon^kib h<$tih.
/•jam pun if»jai"<- baukovct;v, Prelesnik, kteri je oie tnkrat uskm-1 iz j»m-**, jt> zo]iet usel Iz Toj*!»ke jce v Ljubljam, Z k-zao ograjo na okno j* prep^ol i ak«xi okno akoL 1 ua raostof4, je bitel v prva naJatropje v spod:ijih blacah in srajci, m od tad je &ko€tl na noko dvorisco, ptteru cez aid in j» t«?kor mold vojj«;u fig-*, kteri je enkrat a* njim vstrtlil jn g* no xadol. Danes so ga ze <j«U v Zattuwi, ko je bd ratno pri kosilu.
^ Beaedft v Ijubljunnki citalnici, ktera se je yrs.ia doe a. t. oi. ua koris»t ue&rccuiui Cehom, je privab.ia velikansko mnozico ljudi v razsvet-ijeni c.tdniski tr». Muog.» castnikov od Hujno-vega pulka &e jo adelvziio vesehce. Tudi kacili 18 udo* pjzarnti Mtraze smo videli tam, kakor tudi polkorntka. Nabralo se je 382 gold., tedaj se za precej vec, ko v kasini. Pe^ci i godba so prav dobro vrs.h vse tofike programa in vrh ka-pirli.ik Sebantel je mnogokrat ukazal igrati narodue arije, kar j« vzbudil > sploSno uavduSe-nost i se celo protivniki so kri^ah: a^avijo!tt
Izlet Ijubljanskega „Sokola" v Loko dne 14. t. m. obbajal se je pri prav lepem vie menu lepo in, kar je posebno vazuo, uspesoo, kajti  uarod-
njaki v Loki so navdu§eni obljubili, ko jim je priporo6nl drustveni podstarusta Josip No Hi, da bodo na vaj kriplje agitovali za na$e poslance pri prihodnih volitvab in da bo g^tovo zma-ga na&i!
Sicer je bilo videti malo naroJnib zastav in slavolokov, kcr je precej nemcuivkih sesalk ? vgnjezdi u:b v Loki, a ljudstvo je vendar bilo \ prav nardnsouo. SeSIo se je i2 raznih krajev | mnogo, mnogo ljudi, plnsalu se je dosti in ve-j cerni vh.k z dvema str-jmi je nalozd se nad j 800 ljudi, ki so sa ptdjali v Ljubljano. %A*zn&-| no ravuateljstvo je bilo znlzalo vozniuo za po-; lovico. llrez vsacega prepira se je vse izSlo i tudi nmuurikega n:»gijaca nij bdo nijednegv '  viditi!                       ___________
i           Iz Prage. 18. julija  1872.   [Izv.   dop.] — h
j druzih Itatov ze veste, da se j« bil pri nas izna-| sid atentat na Koller-js, da hi iraelt uafi. misprot-| mki piihk'i Cebom zabuvljati. Nu, tega smo pri 1 nas ze vujeui, in obzulujpmo le iia§e uasprotnike | ?arad njih nepnstvnosti.
OitHJw neki telegram Biz lleligrada", koji uasteva vsa glavna m««hta izbodneinjnzne Kvrope, gb'de ndelczitvc pri nastopu vladarstva kn«?za Mi-lunn 2*2. tivgustn, so pogrcfia meju njimi lo „Pra-ga"*; omriiiiu le, da jm bil isti telegram iz du-uajske vladnc pisnrno, tor Prngn imhM izpuSciena, kajti i,: zauesljivega vua vem, da jo bila stnro-; olovai.sku I'raga (mestuo starc^instvo) povabljena k tej jugoslovanki slavnosti.
Propal ceskih zdravnikuvpri volit\iprodstoj-
' tuka medic, fakulto /i ceske duktorje prava jako
; tpodbudil k vulitvi prvdstojuika pravniske fakulte.
. \ oljen je zopet skoro cnoglasno g. Dr. J. Skarda.
N'enui se injsti volitve udeluzili, rekaje, da to nij
tako vazim   mesto  za njo,  da  nemSko  doktorje
volitiv we velja, m'go bi bila zmaga vredna.
Kako u?.e pinvt lesica v povedki o grozdji, kojtga oe more dosifrV Nu li, da je So .C-isIoV* Ker u/e omenjam solsko /udeve, nai vam javim &<<, da smo iz sesterske Moravo posludnjo dni xvfldeli S>» zakHttu'ju ivri, nogo so povestni hkan lali rtudi narodnjakovu Flemieba i ^aajdra v .Moravskej oilui", kojo smo arcftno denes do-bdi u/o. prvo stovilko iz novo akcijne tisknrne < (narodne.) Oujto tedaj! Slovansko mestno btn-rtAinstvo slovanskega mesta LI ran ice na Xluruvi je sklemlo, ii:ij go me^tna gimnazija reska piemeni v nemAko! Lupan tega mosta je mk Vv. Vadavik bil^i narodni poslanoc! Ako pomislimo, da ceskomorav^ki ljud zape-)j«n no noun'uijih sam fiebt na tak tuioin jamo koplje, mora vsik posten rodoljub luhote pro-klinaU ta o Ipadniski rin, a genius naroda cesko-slovanskega hi zalosti in bolesti zakrije oc'i! Glede na to je tudi mestiu zastop v Plzui popolnoma kurt kino in mozato ravnal spominjnn od vlade, naj inesto staroga slavi novo poblopje za visn'realko -1 neinsko; ter jo to skoro cnoglasno vladi odbil, kajti Cvska I'lzen, una u/.e drzavnu gjmnazijo neiu^ku! Ako j«; hotela imeti cesko, morala st je s;»ma «vo ustanoviti na svoje slroske in fie to z lumsktmi parab;lki. Itealka nnmiika bi bila tedaj v lM/.m nepotrtdm.i. Mestni zastop jo izrekel z 20 glasovi proti 0, da oeska IMzon nikdar ne do-vob, da bi se c jska ndadtv. ponem^evala za cos-ke peneze!               mmmtmmmmmmmmm
Berlin,   15. julija.   [Izv.  dop.]   Mor.'im   Vam
, nazuamti lakt, ki je vreden tega,   da bi se pov-
sod razglasil, in kateri more vreci   nekatero  lufi
na bot bo med Slovani in Nemci v pruhko-ncmski
drzavi.
V Huti krs^jevfekcj na gorenjem Sleskem (Ober-Schlesieu) izdaja g- Karol Miarka, bilsi ljudski utitelj, casnik .Katol.k," kateri iw.i nameu zra-ven vzbujenja narodnega 6utja hraniti tamkajsujo polsko-slovansko Jjudstvo pred navalom germaniz-l ma. Prizadevanja g. Miarke nijso ostala brez-plod. a; poSteno gorenje-slesko ljudstvo, imaje ga za svojega branitelja in ravnatclja v vseh zide-vah, kinameravajo narodno prerojenje, slaSavsem njegovim nasvetom. Nemcem, ki so posebno v zadnjih casih jako pecajo s tern, da bi ponem&li i vsa tuja piemena  spadajoca podveliko cesarstvo,
*   se mora ta skromni in stanovitni trud g. Miarke ; kazati nevarnega iu  5k«jdlj,vega-   Vsled   tega je
g. Miarka neprestano podvrzen raznovrstneniu | preganjinju in zabavljanju od strani nomSkih I prebivalccv, in ondotnih oblastnij. Ko vendar vse
¦   namcre nijso pripeljale k zeljenemu namenu, so | hoteli   poskusiti  z narbolj  nevarnim   sredstvom,
namrec z zlatom. Ponudili so Miarki sto tav-zeot (100,000) tolarjov ZL to, da bi-ali uata-vil svoj list, ali pa uredoval v nasprotnem zmislu. Toda po§teni in znatiajni urednik, katerega materijalni polo^aj (stan) nij posebno bleskeS, (kajti on je oee velike druzine),je odbil ta pred-log, .ukochane pisemko" (ljubi, dragi listek) §e zmtrom idiaja in budi aarod k uapredku.) VideLi
takogno znaSajnosf, katere nikdar nijso prica-kovali, ostrmeli so nasprotnikiJterpastiU g. Miarka pri miro. In res ta 4io goyori saw za se. Zeleti je, da bi mogli vefikrat naznanjati o po-dobmh tjinib, ki dokazujejo, da se nahajajo ljudje, kateri svojo po§tenost in neoskrunjenbst znadaja iu   preprieai.ja  stavijo vi§e,  nego  vse  slato na
Politicni pregled-
Popotvaiija vladavjev so zdaj na dnevnem redu; uas cesar in nemski prestolni naslednik sta se to dui objela v Ischei-nu, te dni pride tudi nemSki cesar na Avsfcrijsko zemljo ter se bode sre&il ss nasim cesarjem; potom potuje v Berchtesgaden na Bavarskeni, kder ga lwde obiskal bavarski kralj, Drugi mesec pojde naj-br^o na§ cesar v Berolin in se bode tam sni-del ?, ruskim in nemffltim cosarjeni. Ta shod cesarjov daja fiasnikaratvu povod, da prinafia mnogo uvodnih fflnnkov, v katerih se vganja njega pomen; eni menijo, da je ta shod ga-rancija za evropski ink, drugi spst vidijo v popotvauji ruskoga cava politieen din, da ne bo nauirofi Evropa pristevala prevelike va^uosti obisku nasega cesarja v Berolinu, SkuSnja zadnjih let pa nns nfii, da enake obiskovanja nimajo posebnih nasledkov v politiki; dande-nes so v politiki merodajni v prvi vrsti narodni interesi in Se lo v drugi vrsti pridejo dinasttfni. Tako zvano svete zveze proti Fran-coaki xdaj nij veS treba; pa6 pa bode potrejma taka xveisa proti Bismarkovi Nemfiii, V no-tnnji avstrijski politiki vlada navidesen mir, ker so na tihom pripravlja miniBtorstvo na novo dolovaiye; pa tudi v opoBicijonnlnih kro-gih so sshirajo inoCi za novi boj, Qovori so, da bi mhristerstvo rado s Cehi stopilo v do-govoro in da bi hotolo Oehom toliko samo-upravo dovoliti, kolikor je jo obljubilo Poljakom.
5   lo ponudbo, da si hoee ministorstvo prido-biti Mladocehe, kateri se ka^ejQ spravedljive. Vsn to je nekam nnverjotno, ker Cent so pre-dobri politiki, da bi cepili svoje mo6i v ofii-gled 83vrngitiku. Tudi Tirolcem je nekda mi-nisttirstvo nagujeuo dati uckoliko koncesij gled^ solske postave, katero dovoli tako prenarediti, da Iwdo iineli dnhovui, veft upljiVa v §olah. To vest so nekatert vladni listi oli veljavo stavili. Vso pa ka2e, da ministerstvo lavira iu da ho-n' morda poskusiti neko posredovanje, kar pa mu bode na vsak naem skraj^alo ^ivljenje.
Uusini so imeU tabor; taboriti so skienili prosnjo proti poljski resolucii in, za loSitev rusinske narodnosti od poljske, da namreS ne Iwde veS gospodarii poljski jezik cez rusinske-ga in da zadobi rusinski jezik popolno veljavo v solah in uradnijah. Tako dalec so prisli Poljaki sft svojo sebifino nenarodno poiitiko. Sicer se tudi ua Poljskem mnoiijo glasi, ki obsojujo dosedajno poiitiko poljskih prvakov in nasvetnjojo prijateljstvo in skupuo postopanje 2 dragimi Slovani. Na Ceskem m podpisuje prosnja do cesarja, itaj se lofii Praska univerza v cesko in nemgko; to proSnjo podpira doktor-ski kolegij in prasko mestno stareSinstvo. XJs-tavaski listi pravijo, da je vse to le manovra, da se ceska opozicija clla obdr^i.
Na Ogerskem se pripravljajo # leviCnjaki na hudo borbo v parlamentu, kateri se bode slovesno odprl 4. septembra. Potem ko so za; pustili skoro vsi virilisti hrvatski sabor, iraa zdaj narodna vecina vajeto v rokah, kar je tudi pritnerno in pravieno. Poravnava na Hr-vatskem je menda zmuznila Cez jess, katerega ji je postavilo ministerstvo, ki bi menda najrajsi zopet razpustilo sabor; a ker bi bilo tako.po5etje najbrze nevarno, se Madjari ba-hajo, da so visokosrem in da puste* Hrvatom samim, da stavijo svoje tirjatve. Hrvatske tir-jatve so znane in narodna stranka jih bo ziia-la vzdrzati in bode tudi dosegla$ terzahteva,
6  so nje poslanci res zvesti svojemu narodn*
NajznamenitejSi zvunanji dogqdek je w-skuSiija umora (atentat) Spanskega kralja Me-deja in njegove sopruge; ko se je dvojka pejjala iz javoega parka »bue
so zarotniki iz veS pn§k na siroki ulici na kralja stre^ali, pa nic" zadeli; hitrost kocijaza je reSila kralja pred smrtjo. Veliko zarotnikov so takoj poloviii; drnge sumljive osebe se ved-no zapirajo; vsi vladarji so Amadeju poslali svoja vosila k resitvi, kar se navadno zgodi pri enakih prilifath. Spanski prestol je trn-jast; vecma Spancev ne mara tnjca, republi-kanci no, legitimist pa Se manj. Zdaj vidimo, kako je bil neumen Napoleon, da je zarad kandidature Hohenzollerja za Spanski prestol, vojsko s Prusom zafol. t'e bi bil pustil Hohenzollerja, da posede spanski prestol, bi bil s tern Bismarka, ne sebev zadrego spravil, kajti <!e Spanci sosednega Italijana noeejo, kolifco manj bi hoteli Nemca,
Brogi zanimw dogodek je smrt predsed-nika meksikanske repnblike, Benitta Jnarez-a, kateri bode posebno naSi cesarski bisi v spo-min, ker je dal vstreliti nesrecnega nadvojvoda Matoimiljana.       _______                                j
I
Razne vesti.           j
<strela.)  VSeroj 31. t. m. okoli 6 uro zju-   I
traj je strela blizo mitnice na solkanski eesti 14   |
telegrafovih kolov razkrojila pa tako,   da ?o raz-   , von enega vsi po konci ostali.
(Viaorrj-ku draluo) se je ustanovilo v nedeljo 28. t. m. v Vertojbi za tamkajSnjo oko-lico in izvolila za svojoga predsedn:ka g grofa Coronim-ja, zupana Sentpeterskega in dczelnega glavarja. Zdaj imamo ie tri taka drustva na Sloven jkn-Gor.skem: eno za Bcda v Pevmi, eno v Dornborga in eno v Vertojbi. Da bi Ie ne ostala pri osnovi, ampak da bi cvrsto napredovala na polji vinoreje, katero je pri oas se skoro nezora-no in malo da ne za vsemi deze'ami z.-ostalo, da si bi moralo GoriSko po legi svojih vinogra« dov in vsled jako ugodnih podnebnib in zemljisc-nih razraer boljsa vina imeti od morda vsakc druge deiele naSega caistva. Zatorej le naglo naprej, da dohitimo, kar smo zamudili!
(DeSelnl brambovel) so sklicani k voja-Skim vujum dne 1. septembra v Oorico. Okoli 2000 raoz pride skupaj in bodo stanuvaii v tn-kajsnjih mestnih in drngib javnih poslopjih. Vaje koncajo 15. oktubra.
(OruStvo «v. Mottura) je razposlalo svojtm drustvenikora za tek. leto te-le kcjig*: Koledar za leto 1873; „Kupctja in obrtnij.t, denuv in blago" spisal Ferd. Kocevar, „Umni zivintrejec s posebnim oziiom na govedje" spisal France' Go-yekur, Slovenske Vecernice, Kristusovega zivlj- nji in smeti 4. snopic, Livljenja svetnikov in svettue bozjih 7. snopic.
Vseh adov druzbe sv. Mohora je skupaj 18.925 in sicer 397 dosmrtnih in 18528 letmb; na gorisko skofijo jib spada 2214. - Drutsveui dukodki znasijo letos 19.672 gl. 34 kr., stroski 19.462 gl. 10 kr. in ostala gotovina 210 gl. 21 kr. — Drustveita matica se je pomnozda !eta 1871 po ztipuscioi rajnega profesorja Malija De-oelak-a na 14.433 gl. G5 kr. Lttos je se matici priraslo 590 gl. 50 kr. dosmrtntne in 105 gl. 12 kr. ostale gotovine.
si bode se svojo priljudaostjo zaupanje boloikov pridobil. Mi ga Seijno pnCakojemo in mvt klice-mu: ndobro dosel."4
(uitnaj^i^ih RORf«ir) Stritarjerih IIL zve-zek se dobiva pri Litalnicnem euvaji v Gorki po znani ceai 20 noveev.
(freiirnovA «»pf«no.«). katero napravi pisateljsko drustvo s pomo^jo drngih rodoljubo? 15. septembra na Vrbi in r Bletlu na Gorenj-skera, obeta biti velikanska. Priprave se delajo. -Kamnosek Camernik dela ze plo§or katera se bode vzidala v Presirnovo rojstno hiso. Prri nasili il-veeih pesnikov, g. Stritar, je za to priHko zlo-5il prekrasen slavos|»ev, katoreiun liotle l>aje dr. Benjamin Ipavec mnzikalen napev naredil. Mno-go rmloljnbov se misli tega gorenjskega shotla vdeleziti.                                                         .Narod*
(Rwwkl jesih v rwropiktH «»Ju»Ui»k). Vpru-skih vojaskih Solab je rnski jezik od konca zad-nje francosko nemSke vojne obiigaten predm*»t; ravno tako se iVaiiroski oficirji vsled nedavno izda-nega ukaza ruskega uce. Temu porocilu pristavlja „Ncue fr. Presse. (ki je o svojem casu avstrijan-ske Slovane, ki so se ruskega ueili, malodane za veleizdajnike proglasilaj terjatev, naj tuili avstri-janska vlada skrbi, za to, da ue do s«>daj jako redko znanje ruskega jezika v nasi vojski razsiri
(f*«ts«r In w»»iIo> Nameaili smo se pretreso-vati v nasem listu bolj natan^no razmere vs«'h posameznih obein nase dezele. Na re3eto hocemo postaviti posebno vsa na^a zupanstva, kako po-8lujejo v svojih nrailib, kako gospodarijo z obcin-skim prcmozenjem in kako skrbe za napredek svojih ob^in ali nasprotno. Pripravljcne imamo v ta na-men ze precpj dosti tvarine; pri vsom ten: pa s«» pripnrofcimo vsem svojim cast, prijatelji'in, da nam blagovli vsi»k izsvojega kraja ali okolice pororati o dotii'nih razmerab. Toda pororila rmj bodo vseskozi resnivna in zanesljiva: n<» zaliti a tudi ne zakrivati ali relo bvalisati lirez potivbe in vse v dostojni obliki! Dotii'ni predaU-k, kate-rega odprcmo ze ]>rihodnjii% bo inn'I naslov: »Nasa ^upanstva na reSetu.4
(llonilir.Uu rltnlulra) je poslala nanemu o-pravnistvu f. 10. — za nosivi-uiko na (.leskein, kat<»re posljemo denes v prago dotirneinu komitotu.
(CHalnlca St. Wiika) nad Ljubljano jo spet povzela svoje prejsnje marljivo delovanje in vabi odlicne rodoljnbe na Slovenskem, da bi j* j pristo-pili kot udje s celim letnini doneskom, ki znasa za doniade nde po 2 gl, za ptuje ude po 1 gl. na leto. Deoair naj se poSilja s postno nakazaico „Citalnici v Sent Vidu nad Ljubljano."
(Cilalaica p»daanoak» v Razdrt«in) je imenovala g. Petra Kozler-ja za svojega castnega nda in izrekoje javno hva!o g. Mafijn ^vannt-u za poslanihv jej 10 iztisov I. in II. dunajskih so-netov Stritarjevib.
CTo^a.) Kakor je letos najvet- dezevalo v tem stoletju, tako je tudi letos po celcm svetu toliko toge padalo, da je stari ljudjo toliko ne PamtiJ°i ~ v ponedelek je sopet strasno tolkla od Palme proti Bomansu, Gradisei, Sagradw, Ron-kab, Doberdobu in Gabriji blizo Mirne ter ua-pravila veliko Skodo, ker je bila debela kakor orem in jabelka.
• i_^Pft 3*J*0-*10 ¦» ¦»««»»*•'•;»), Sloveucem iz okolice dobro znani zdravnik in vrli rodoljub ae preseli, kakor sliSimo, okoli 15. avguata v Go-rico. Mladi doktor je kapaciteta v svoji stroki in
Po.slaiio.*)
Slamio urednistro!
V zadnjem listu pod st. 30 je ,Sot*a* pri- j nesla dopis rh gonske okohceu, v kat»rem do- \ pisnik, potem, ko je n<k>j ometiil o cemlni ko- j misii za gor.ski okraj i;i o njencm referentu g. | Prinuteu, pripoveduje o ffreferentu v T______ (t.  j
; j.Tominu), akteri poseduje v Rihcnbergu vinogiad  j okoli 2 oralov povrsja**, da se jo  namrec   .proti  '
' dezelni  cenilni   komisii v Gorici   sirokousttl,   da piiil el a v svojfm nogradu  100 kvin^ev vina." Na to naj  odgovorim jiz,  kojemu   dopisnik
| te besede podtika, da se njisem uiti proti,   mti pred dez-lno cenilno komisijo  ne   .Sirokoustil-1,
• n» drugure i/rekel. da pridelam v svojem vmo-gradu v Rihenbergii 100 kvint'ev vina. Za to, kar sem pri dezelni komisiji govoril, dam labko vsaketnu odgovor, in no bojini se, da me keJ«> na laz postavi; kar pa „Socin~ dopisnik trdi, f — nij res.                                                                       '
Kako zeno da jaz imam, kaj to doptsuik i \ brigaV Naj glcda rajsi, kakosna je njegova.
Pristavlja dopisnik, da gospod referent To-minski cedi sline po kaki svetinji „pro merito4 in imeti si jo z«di na svojih prsih pritepljeno. naj velja, kar lioee.   Tudi v tem donia&'.k nij po-
j vedal resnice. Jaz ne cedim slin "po svelinjah, katere, kolikor zlate, toliko one, ki se nnr^jnjn ; ry ribniski lontMruici", rad prepuscam njomti za njegove zasluge; pa tudi ne pra&un, ker me ne mika zvedeti, po rem j«h ccdi dopisnik iz goris-ke okohce.
To prosim na podlagi §. 19   postave oJ 17. [ dec.  18(52 St. 6. dr2. zak. I. 1S63,  naj   blagovoli si. nrednistva v svojem ccnjenem listu prtubciti.**)
V Tomhm dne 27. jidija 1872.
Jtan<*» Finch er
referent c. kr. cenilno komisije.
Trgovske in kmetijske vestJ.
• Letina na GoriSkem nic posebno ne kaLe; glavnega pridelka-vina ne bode dosti, ker se je v vecih krajih pokazala bolezen, posebno pa na Fur-lanskera, kderne bode secetrtega dela laaskegapri-delka. - Na Ipavskem je sicer tu in tam toda tolkla in bolezen se pokazala,pa vendar bole precej vina; naKrasninvBrJalipa slabli ka^e. Vsled tega se jezadnje dni vino podra^iio; dobrega furlanca
Elatiujejo p:» 1<>, 17, izvrstnega celo po 18 gold, vine; teran dr/ijo KraSevci i»o 2JJ do 24 gold; dobpr Ipavc stane 12 do 14 gold iz version celo 18 gold. Brici ga <lr/e po 15, lo gold. Vsetedaj ka-2e, da ga letos ne bomo pilidober knp,* pa stari pregovor pravi: nmalo vina, dosti vina.'4 Kadar je trgatva slaba, nasi posestniki samt ne vedu, koliko bi vprasali za svoja vina; s tem zapole tujega knp<'a iz dezele in privabijo tuja vina v dezelo in Ukoseje u/e \v»t*krat z^hUIo, da smo po slabi Ietiti vino reiiejsi ku{>.r.a!i, kakor b'ton in lani, ko smo imMi s« pr»*e«»j ilobro letiue. Pi»-WHtiike pa svarujenw s tem, da no bodo prenapeti se svojimi zabtevami. Si^»«r na Ogerskem trta se prtM'cj dobro ka/e, kodir nij bila toca in se pri* rakuje ondot srednju trgatev. Vsrednjt in juzni Italiji pa se nadjajo dubre bendime in imajo se dosti stiirega viiia. Itiltjani w zaceli letos svoja vina v'Avstrijo poAiljati, v Gorici je hilo zadtije dni ktipljwiih ver st« vwlrov piemonte^kega crnc-ga vina po « gold.; tedaj zamore italijansko vino koukurirati z naAiin vkljub Se precej visoki uvo/.. nini in voznini. Vino nij slalni, jmi vendar nasi ljutlje pijo rajsi domacega in vsled tega mesajo nasi trgovci, itiil. vino z domalim in ga imtcm za domafega furlanca prodajajo.
B»!ji kakor vino s<» nam bo obn«*sla knra/a, drugi glavni pridt>lek WAkc. kroiiovin •; ua Ftirlan* skein, ptSt-bno pri Oglejtt in (Vrvinjanti nij bilo u/.e davno tako lepega in obilnega Lhinja. Tnrs t*a bo tedaj letos dobrr kuj>, |M>.iebno ('*<• pomhliuio, da je pricaknjcjo tudi ua < )gi*r»kem prav obilno in da so tr/aski trgov^i tako preua|K>injeni se ssUiro robo iz (riilaca in Ibraile, da u<> vedo kam z njo, te dni s^» ji; vTrstu prtwlajala koruza po 4 gold, do I gld 2«> soldov viakih Mii //.; ttikaj v Icori-ci smo jo kupovali od Tr/.atanov v v«*t*ih parlijali po ti. 4.tK> do g. "». - 1 ft•> //., kar pride ua po-lovnik blizo 1 gid. 7oh«jUI.. ua^drobno jo zdaj pr«>-dajajov(Jori**ip) 2 gold, polovnik. Naj br/e Imhiio letos tnrniro tak«» doWktip kupovali, kakor pr»»d .'{.mi It-ti, ko je bila fnrlanska lepa roba po g, 1.50 in c»*lo f. t.2'>na polovnik. Ps*»nie<» i«' bilo ^e pr 'C«'j ; a na Goriskemjo malosejejf>; naOgerskemje bila srednja zetev, ravuo tako na Italijanskem. Rnska in Amerika pa imati sc stare zatoge in tudi leto** dobro zetev, vsled cesar smemo pricakovati, da ImmIo letos kruh boljs« kup, nego je bit zadtija Ieta. kajti iz Oib-se pride inntigo p»enie»» v Tr>t, tako da se trgovei za O^ersko ie zmenijo ne. V Trstu j*» dobiti ruska in pottonovska psenica \n> g. 83) ff. !1 ; na ilebelo. tndi jk> f. H.- in So <*onejsa je slabia roba.
V Gorici se prodaja domaca psenica |>o 3. g. do gl. TJ.IO pidovnik.
Ovsa in jeOnuMia jo pov«tod dosti, posebno pa na Orgorskem. Splob se jo nadjati, da lttos ne bode draginje, in da m> !>ode na (luriAki'iu, kder st* ka/.e mnogo zaslu/ka pri stavbah, c^staii itd.. reve/n primanjkal > |>otente. Itivno tako lw» leioinio U'to u«4«Hlno za i|H»ku!ante.
Ker smo nektere rvm tukaj omenili, «.puHti-mo za damis navadni ceuik razm«ga blaga.
*) Za zadrfaj  dopisov  te vrste nij odgovorno uml-tuStvo.
**) Ta opaika kaie, da ne razumete §. 19; sket m-dovolju^ ustrozamo Vasi idjL                              UBED.
Urednikeva Hstnica.
»lrt*jK>tlu*tni An^'li !>...,   *i : ^tiH'k   Vasih   id«*j smo |tn'ji-li  in   jm  prtoboiiiu>  j»riht«1r»iic:  hv.tU 1^1*4   Vam
I.MIJ!
¦i.tiip. L. v tVraioah. ~ Prihxlnjii- - -
banki.Slayii.
Dne 28. januvarja proteklega leta je grozovit polar v maio trenotktb 2 stali m eno h so unii-il; pri tem je btla tudi raoja itala htido potikotlova-na; akoravno v cisu nesreee banka se nj imela v rokah dutiene premije. mi je vendar brez nobe* nega ovira skoJo precej do zadnega vtnarja iz-placala, z;t kar se narodni banki srcno zabvaljujem in jo priporocam vsem pridnim gospodarjem, da se pri postenem in domacem zavodu zavamjejo, Zediuimo se!
Lozice, 4ne 20 julija 1872.
fNf Rr*«a>.
Izdayate\j in odgoyorai urednik: TIKTOB DOLENEC. - Tiskar: PATlMOIiIil v Gorici,