URADNI VESTNIK OBČINE KAMNIK
ŠT. 2 KAMNIK, 31. MAREC 1975
VSEBINA
8.
Sklep o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta za ureditveno območje Kamnika
9. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
10. Odlok o stopnji prispevka za financiranje dejavnosti občinske telesnokulturne skupnosti v letu 1975
11. Odlok o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijske dovoljenje v občini Kamnik
12. Odlok o objektih, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje v občini Kamnik
13. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika
14. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975
15. Resolucija o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kamnik v letu 1975
16. Odlok o proračunu občine Kamnik (občinskem proračunu) za leto 1975
17. Odlok o določitvi višine stanarin v letu 1975
18. Odlok o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
8.
Izvršni svet skupščine občine Kamnik je na podlagi 231. člena statuta občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) in 11. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list, št. 16-119/67 in št. 27-255/72)na 12. seji izvršnega sveta občine Kamnik drfe 21. 2. 1975 sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi osnutka spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta za ureditveno območje Kamnika.
1. Osnutek spremembe in dopolnitve urbanističnega načrta za ureditveno območje Kamnika bo razgrnjen v času od 1. 3.1975 do 1.4. 1975 v avli II. nadstropja skupščine občine Kamnik.
2. Občani lahko v navedenem času pregledajo osnutek in k istemu vlože ali dajo na zapisnik svoje pripombe in predloge v sobi št. 42/11. skupščine občine Kamnik.
Pregled osnutka je mogoč vsak delovni dan med delovnim časom.
Številka: 020-18/75-1 Kamnik, dne 21. 1. 1975
PREDSEDNIK IS Boltar ing. Alfonz, 1. r.
9,
Na podlagi 26. in 179. člena statuta občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6/74) 6. in 11. člena zakona o davkih občanov (Ur. Ust SRS, št. 21-224/74) ter 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov davka za leto 1975 (Ur. Ust SRS, št. 39-463/74) je skupščina občine Kamnik na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 28. 2. 1975 sprejela
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov
1. člen
V odloku o davkih občanov (Ur. vestnik Gorenjske, št. 10-94/74) se v 4. členu črta 1. točka.
Dosedanje točke od 2. do 8. postanejo nove točke od 1. do 7.
2. člen
Naslov z zaporedno številko m. Davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se črta
6. in 7. člen se črtata.
3. člen
9. člen se spremeni in se glasi:
..Občinski davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti (katastrski dohodek negozdnih površin) se plačuje po proporcionalnih stopnjah, ki so različne za posamezne skupine katastrskih občin in znašajo:
Stopnja
L Skupina katastrskih občin 62 %
D. skupina katastrskih občin $5% HI. skupina katastrskih občin 43 %
IV. skupina katastrskih občin 35 %
Davčnim zavezancem, ki se jim odmeri prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti odmeri po stopnji, ki je za 24 % nižja, kot so določene v 1. odstavku tega člena."
4. člen
11. člen se spremeni tako, da se glasi:
..Občinski davek iz kmetijske dejavnosti, ki pade na osebni dohodek iz gozda, ki ga predstavlja vrednost lesa, določenega za posek, se odmeri po stopnji 54 %.
Davčnim zavezancem, ki se jim odmeri prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, in kmetom kooperantom, ki so zdravstveno zavarovani kot osebe v delovnem razmerju, se davek iz prejšnjega odstavka tega člena odmeri po stopnji 30 %".
5. člen
27. člen se spremeni tako, da se glasi:
„Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov tudi vsi drugi zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodno dejavnostjo, ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev.
6. člen
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
„Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti kot glavni ah postranski pokUc in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov plačujejo od presežka davek po naslednjih stopnjah:
Presežek din	-	Stopnja 25%
	do 10.000	
od 10.000	do 20.000	30%
od 20.000	do 30.000	35%
od 30.000	do 50.000	40%
od 50.000	do 100.000	44%
odlOO.OOO	do 200.000	48%
nad 20(1000		50%
Občani, ki jim opravljanje obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni pokUc, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 29,60 %.
7. člen ' 2. točka 29. člena se spremeni tako, da se glasi:
Davčnim zavezancem, ki so pričeU (začetnikom) z obrtno aU gostinsko dejavnostjo se prizna v prvem letu 75 % davčna olajšava, v drugem letu 50 % in v tretjem letu 25 % od odmerjenega davka. Ta olajšava pa ne velja za občane, ki jim opravljanje obrtnih aU drugih gospodarskih dejavnosti ni glavni poklic in če je kdo drug izmed družinskih članov že opravljal v isti delavnici dejavnosti iste aU sorodnih strok.
Zavezanec, ki je uveljavljal to davčno olajšavo in se je pred potekom 5 let preselil iz občine aU prenehal opravljati svojo dejavnost po lastni volji, se za znižani davek (davčno olajšavo) ponovno obremeni.
V 5. točki 29. člena se črta beseda ..zidarstvo" in dodajo besedi ..šivil-jstvo in krojaštvo".
6. točka 29. člena se spremeni in glasi:
„Ob pogojih, ki jih določa 82. člen zakona o davkih občanov se zavezancem, ki opravljajo obrtno oziroma gostinsko dejavnost in iim je glavni poklic ter vlagajo sredstva za obnovo, razširitev aU izgradnjo poslovnih prostorov in za nabavo opreme, prizna posebna olajšava."
Doda se nova 7. točka, ki se glasi:
Davčna olajšava iz 6. točke se uveljavlja s posebno vlogo, ki ji je treba priložiti dokazilo o vloženih sredstvih. Vlogo z dokazili je treba vložiti z davčno napovedjo.
8. člen
30. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve kot glavni ali postranski poklic in presegajo višino dohodka, ugotovljenega po 10. členu zakona o davkih občanov, plačujejo od presežka davka
po naslednjih stopnjah:
Presežek din Stopnja
do 10.000 25 %
od 10.000      do 20.000 30%
od 20.000      do 30.000 35%
od 30.000      do 50.000 40 %
od 50.000      do 100.000 44 %
od 100.000     do 200.000 48 %
nad 200.000                                . 50%
Občani, ki jim opravljanje intelektualnih ali negospodarskih storitev ni glavni poklic, plačujejo do višine dohodkov po 10. členu zakona o davkih občanov poseben davek po stopnji 29,60 %.
9. člen
V 31.členu se stopnja „15 %" nadomesti s stopnjo „20 %".
10. člen
V prvem odstavku 32. člena se stopnja „5 %" nadomesti s stopnjo „17 %6.
V drugem odstavku 32. člena se stopnja „10 %" nadomesti s stopnjo „35 %".
V tretjem odstavku 32. člena se stopnja „5 %" nadomesti s stopnjo ,17 %".
11. člen
58. člen se spremeni tako, da se glasi:
,,Izvršni svet je pooblaščen za odločanje o odpisu dolga oziroma zavarovanja davčnega dolga z vknjižbo zastavne pravice na dolžnikovih nepremičninah na podlagi 225. člena zakona o davkih občanov."
12. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Kamnik, uporablja pa se od 1. 1. 1975, razen določb prvega odstavka 6. člena in prvega odstavka 8. člena, ki se uporabljajo od 1. 1.1974.
Številka: 020-8/75-7 PREDSEDNIK Kamnik, dne 28. 2.1975 Franc SVETELJ, 1. r.
ie.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi določil pod II. točko ter 18. člena zakona o osnovah ter načinu obračunavanja in plačevanja prispevkov za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v letu 1975 (Ur. list SRS, št. 39-464/74) in predloga skupščine občinske telesnokulturne skupnosti Kamnik ter 218. člena statuta občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št 6-64/74) na 9. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter 7. seji družbenopolitičnega zbora dne 18. 3. 1975 sprejela
ODLOK
o stopnji prispevna za financiranje dejavnosti občinske telesnokulturne skupnosti v let* 1975
1. člen
Prispevek za financiranje dejavnosti občinske telesnokulturne skupnosti se v letu 1975 obračunava in plačuje po stopnji 0,34 od osnove osebnih dohodkov delavcev in drugih občanov.
2. člen
Sredstva, ki se zberejo po 1. členu tega odloka, uporablja občinska felesnokulturna skupnost po določilih družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975 ter v okvirih programa, sprejetega na samoupravni interesni skupnosti za leto 1975.
3. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Kamnik.
Številka: 020-12/75-7 PREDSEDNIK Kamnik, dne 18. 3. 1975 Franc SVETELJ, L r.
M.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 176. člena statuta občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št 6-64/74) in 19. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur, list SRS, št 26-119/67 in št. 27-255/72) na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. 3. 1975 sprejela
ODLOK
o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje v občini Kamnik
1. člen
S tem odlokom se določajo pomožni objekti, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje.
2. člen
Za pomožne objekte v skladu z 19. členom zakona o urbanističnem planiranju se štejejo:
1. drvarnice, vrtne ute;
2. čebeljnjaki, kurniki, svinjaki, sušilnice, kozolci, seniki in vsi leseni gospodarski objekti, največje tlorisne izmere 40 m2;
3. ograje, oporni zidovi, parapetni zidovi;
4. manjši kanalizacijski zbiralniki, manjši zbiralniki meteorne vode, greznice, gnojišča, gnojne jame, cisterne za gorivo do vsebine 5 kub. m;
5. manjše interne dostopne poti
3. člen
Za graditev objektov in preureditve objektov občanov in civilnih pravnih oseb, razen v primerih, ki so določeni v 2. členu tega odloka se smiselno uporabljajo določila zakona o urbanističnem planiranju in zakonu o graditvi objektov.
4. člen
Z dnevom uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o gradbenih delih pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje v občini Kamnik.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v uradnem vestniku občine Kamnik.
Številka: 020-9/75-7 PREDSEDNIK Kamnik, dne 18. 3. 1975 Franc SVETELJ, 1. r.
12.
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 176. člena statuta občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) in 17. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 26-119 in št. 27-255/72) na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. 3. 1975 sprejela
ODLOK
o objektih, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje v občini Kamnik
1. člen
S tem odlokom se določajo objekti, za katere je potrebno lokacijsko dovoljenje v občini Kamnik.
2. člen
Lokacijsko dovoljenje je potrebno za vse objekte, in sicer tudi v območju urbanističnega reda občine Kamnik.
3. člen
Izvzeti so samo objekti, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje po občinskem odloku o pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje v občini Kamnik. •
4. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Kamnik.
Številka: 020-11/75-7 PREDSEDNIK Kamnik, dne 18. 3. 1975 Franc SVETELJ,!. r.
13L
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 15. člena zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16-119/67 in št. 27-255/72), 176. člena statuta občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) ter 4. in 110. člena odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o urbanističnem programu za območje občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 12-106/69 m Ur. vestnik Gorenjske, št. 21-204/70) sprejela na skupni seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 18. 3.
ODLOK
• spremembah in dopolnitvah odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika
1. člen
S tem odlokom se spreminjajo in dopolnijo določila 7. člena odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika in se navedenemu odloku doda novi 5a člen.
2. člen
Novi 5a člen odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika se glasi:
Območje starega centra Kamnik z oznako KP 2 v namembnosti proizvodne površine se spremeni, tako da se iz namembnosti proizvodnje izvzame zemljišče, pare. št. 174/3 in 174/5 k. o. Kamnik in se dovoli uporaba tega zemljišča za namembnost individualne gradnje.
3. člen
7. člen odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika se dopolni in spremeni tako, da se prečiščeno besedilo glasi Na zavarovanih zemljiščih
v 11. a členu odloka o urbanističnem programu za območje občine Kamnik, se lahko dovoljujejo le vzdrževalna dela na vseh obstoječih objektih, če ne zajemajo večjih rekonstrukcijskih sprememb objekta.
Ravno tako se lahko dovoljuje gradnja pomožnih objektov, za katere po 2. členu odloka c pomožnih objektih, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje v občini Kamnik (Ur. vestnik občine Kamnik, št. 2/75) ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč samo priglasitev. Dovoljena je tudi gradnja samostojnih objektov: garaže, shrambe in objekti za kmetijsko proizvodnjo, ki so nujno potrebni v zvezi z obstoječo individualno kmetijsko dejavnostjo.
Poleg tega je lahko dovoljena gradnja ter izboljšava komunalnih naprav za boljšo uporabnost tega in sosednjih področij. Za vzdrževalna dela se štejejo preureditve objektov in poslopij, kot so: manjše nadzidave objektov, s tem da se gabarit ne menja (višina slemena ostane nespremenjena), manjše dozidave objektov (kopalnice, stranišča, shrambe, garaže, kurilnice itd.), zamenjava kompletnih ostrešij, zamenjava dotrajanih stropov, zamenjava okenskih in vratnih odprtin.
Za vse gradbene posege v zavarovanem območju je potrebno pridobiti ustrezno dovoljenje pristojnega upravnega organa ah pa mora biti izvedena priglasitev del ustreznemu upravnemu organu.
4. člen
Z dnem, ko začno veljati določila tega odloka, prenehajo veljati vse določbe odloka o urbanističnem načrtu za ureditveno območje Kamnika, ki so v nasprotju z novimi določili.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Kamnik.
Številka: 020-10/75-7 PREDSEDNIK Kamnik, dne 18. 3. 1975 Franc SVETEL J, L r.
H
Izvršni svet skupščine občine Kamnik^ Občinska konferenca SZDL Kamnik, Občinski sindikalni svet Kamnik, Skupnost za zaposlovanje Ljubljana, Skupnost otroškega varstva Kamnik, Izobraževalna skupnost Kamnik, Kulturna skupnost Kamnik, Telesnokulturna skupnost Kamnik, Občinska zdravstvena skupnost Kamnik, Občinska skupnost socialnega varstva Kamnik in občinska skupnost socialnega skrbstva Kamnik
SKLENEJO
družbeni dogovor
o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1975
1. člen
Udeleženci tega družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo v letu 1973 delovali tako, da bo s samoupravnimi sporazumi in drugimi samoupravnimi akti o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov ter obsegu in strukturi skupne porabe zagotovljeno uresničevanje politike, ki je opredeljena z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SR Slovenije ter neposrednih nalogah v letu 1975 in z resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Kamnik v letu 1975 (v nadaljnjem besedilu: Resolucija).
2. člen
Udeleženci družbenega dogovora se obvezujejo, da bodo s svojim delovanjem ustvarjali pogoje, v katerih se bodo delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v skladu z dogovorjenimi cilji družbenoekonomskega razvoja in ekonomske politike, lahko odločali o razporejanju dohodka na podlagi svojih in družbenih interesov ter konkretnih informacij o ekonomskem položaju svoje organizacije združenega dela, njenih razvojnih programov, programih samoupravnih interesnih skupnosti ter krajevnih skupnosti.
3. člen
Udeleženci dogovora bodo na področju delitve osebnih dohodkov delovali tako, da se bodo uresničila naslednja dogovorjena stališča:
1. da se bodo sredstva za osebne dohodke izplačevala v okviru razpoložljivega dohodka;
2. da se bodo nominalni osebni dohodki na zaposlenega lahko povečali hitreje od rasti življenjskih stroškov le v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki bodo povečale produktivnost dela in izboljšale razmerja v delitvi dohodka v korist skladov; -
3. da bodo tiste temeljne organizacije združenega dela, ki ne bodo ustvarile potrebnega dohodka oziroma ga ne bodo mogle povečati skladno z rastjo proizvodnje, in so imele v letu 1974 nominalne osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca:
— pod ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, lahko povečevale nominalno osebne dohodke na zaposlenega največ do stopnje povečanja življenjskih stroškov;
— nad ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, povečevale nominalne osebne dohodke na zaposlenega počasneje, kot se bodo povečali življenjski stroški.
V slovenskem gospodarstvu je znašal v letu 1974 mesečni nominalni osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca 2.233 din oz. 1565 din neto, izračunan s številom zaposlenih na osnovi delovnih ur.
4. člen
Pri izvajanju stališč resolucije, da naj se sredstva za razširjeno reprodukcijo povečujejo hitreje kot sredstva za osebne dohodke, oziroma da
rastejo realni osebni dohodki bolj počasi kot produktivnost dela, bodo udeleženci dogovora uporabljali naslednje primerjave:
- stopnja rasti sredstev za osebne dohodke bo največ 90 % dejanske stopnje rasti dohodka;
- stopnji povečanja dohodka za razporeditev in sredstev za osebne dohodke se ugotavljata za enaka obdobja s primerjavo podatkov tekočega in preteklega leta;
- stopnje povečanja realnih osebnih dohodkov in produktivnosti dela bodo ugotavljali za enaka obdobja tekočega in preteklega leta in
- enote za spremljanje fizičnega obsega proizvodnje in produktivnosti dela določijo udeleženci v svojih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka.
5. člen
Udeleženci dogovora se bodo zavzeli, da se uresničijo prizadevanja delavcev v organizacijah združenega dela, da v svojih samoupravnih sporazumih o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za bsebne dohodke uresničijo določbe, ki bodo zagotavljale:
1. Na področju politike delitve osebnih dohodkov:
- najnižji osebni dohodek, ki naj ne bi bil manjši kot 2.400 din Obruto) mesečno za normalni delovni uspeh v polnem delovnem času; ta osebni dohodek ie hkrati tudi izhodišče za vrednotenje najbolj enostavnega dela, ki ga opredeljuje samoupravni sporazum posamezne dejavnosti za najmanj zahtevno tipično delovno mesto ali poklic;
- za osebne dohodke delavcev, katerih delovni učinek je izmerljiv in so osnove in merila določena v samoupravnem sporazumu dejavnosti, ni zgornjega limita; ugotavljanje najvišjega osebnega dohodka delavcev na delovnih mestih v organizacijah združenega dela, na katerjh delovni učinek ni izmerljiv, se določa na podlagi osnov in meril v samoupravnih sporazumih dejavnosti;
2. Za stanovanjsko graditev in izobraževanje delavcev:
- za stanovanjsko graditev vsaj 6 odstotkov od bruto osebnih dohodkov;
- za izobraževanje delavcev (strokovno izpopolnjevanje) vsaj 1,5 odstotka od bruto osebnih dohodkov.
3. Za sklad skupne porabe:
- da bo poraba sredstev za sklad skupne porabe rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek organizacije združenega dela, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo;
- za obdaritev otrok v starosti 2. do 12 let za Dedka mraza sredstva v višini največ 150 din na otroka.
4. Na področju urejanja prejemkov, ki štejejo med poslovne stroške:
- za topli obrok, glede na pogoje in težino dela v organizacijah združenega dela, največ do 200 dinarjev mesečno na delavca;
- za vse delavce enake dnevnice za službena potovanja v državi ter povračilo stroškov prenočevanja, ki v skupnem znesku smejo doseči največ 300 din (do 140 din dnevnice in do 160 din stroški prenočevanja na podlagi računa); '     ■ ^
-. dnevnice za službena potovanja v tujino, ki se določijo v višini, ki veljajo za republiške upravne organe;
- nadomestilo za uporabo osebnega avtomobila v službene namene do višine 1,50 din za prevoženi kilometer;
- terenski dodatek kot povračilo za povečane materialne stroške, kijih ima delavec pri delu in prebivanju na terenu v višini do največ 65 din na dan, pri čemer je terenski dodatek pod enakimi pogoji enak za vse delavce;
- povrnitev stroškov za prevoz na delo in z dela delavcem v višini stroškov javnih prevoznih sredstev na določenih relacijah s tem, da sami prispevajo najmanj 30 din. Kjer ni možnosti prevoza z javnimi prevoz--nimi sredstvi se obračunajo stroški prevoza na deb in z dela v višini največ 0.50 din za en kilometer.
6. člen
Udeleženci tega dogovora se bodo prizadevali, da se bodo v letu 1975 zbirala sredstva za naložbe v dijaške in študentske domove, ki jih bo za ta namen združevalo gospodarstvo v okviru sredstev za stanovanjsko izgradnjo, štipendij ter iz drugih virov.
S posebnim samoupravnim sporazumom se v letu 1975 zagotove tudi sredstva za vračilo kreditov najetih za dograditev Doma upokojencev v Kamniku do višine 2.339.200 din, ki se bodo združevala iz sredstev za stanovanjsko gradnjo po stopnji 0,50 od osnove, doseženi bruto osebni dohodki delavcev.
S samoupravnim sporazumom se v letu 1975 zagotove tudi sredstva z. financiranje neposrednih nalog in potreb krajevnih skupnosti v občini Kamnik. •
7. člen
Sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno ter splošno porabo bodo rasla za 3 odstotne točke pod nominalno rastjo družbenega proizvoda, kar pomeni, da bo skupna rast vseh treh oblik porabe za 10 % nižja od minimalne rasti družbenega proizvoda.
Osnova za izračun sredstev v letu 1975 so valorizirana sredstva po družbenem dogovoru in samoupravnih sporazumih za leto 1974, skladno s porastom družbenega proizvoda ob koncu leta in upoštevaje povečane obveznosti zaradi prenosov iz splošne v skupno porabo.
Eventualna dodatna sredstva zunaj okvirov tega družbenega dogovora se lahko zbirajo le s samoprispevki občanov ah iz sredstev skladov skupne porabe temeljnih organizacij združenega dela na podlagi pogodb.
Dodatna sredstva zunaj okvirov tega družbenega dogovora so izjemoma lahko tudi tista sredstva, ki se v letu 1975 zbirajo iz dohodka TOZD za naložbe na podlagi v preteklih letih sklenjenih pogodb in samoupravnih sporazumov in to:
- za republiške prioritete, za klinični center Ljubljana do višine 63,000.000 din in
■ — za občinske prioritete na področju vzgoje, izobraževanja in otroškega varstva do višine 4,300.000 din.
8. člen
Po četrtem odstavku 7. člena se za republiške prioritete zagotove sredstva na osnovi obstoječih pogodb oz. aneksov k tem pogodbam, za občinske
prioritete pa s Samoupravnim sporazumom o financiranju investicij v izobraževalne, vzgojne in varstvene objekte v letih 1974 do 1978, z dne 16. aprila 1974.
Sredstva zbrana po tem samoupravnem sporazumu po stopnji 0,80 od osnove bruto osebni dohodki delavcev, se v letu 1975 uporabijo za financiranje gradnje Centra za usmerjeno izobraževanje v Kamniku, ter načrtov in odkup zemljišča za osnovno šolo Duplica.
Sredstva po navedenem sporazumu se bodo zbirala na žiro računu Občinske izobraževalne skupnosti.
9. člen
Samoupravne interesne skupnosti bodo svoje programe uskladile z nalogami, opredeljenimi z resolucijo in z obsegom sredstev v okviru tega družbenega dogovora. V sprejetih programih bodo upoštevale načelo racionalnosti ter bodo izhajale iz prioritetnih usmeritev, določenih v resoluciji za področje družbenih dejavnosti, pri čemer bodo morale izhajati iz načela, da se najprej zagotovi uresničevanje pravic delovnih ljudi, ki so določene z ustavo in zakoni; prednost ho dana tudi dejavnostim, ki neposredno vplivajo na porast produktivnosti v gospodarstvu.
Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo ob sprejemanju odločitev o višini prispevnih stopenj hkrati zagotovile:
— opredelitev nalog in programov,
— finančno izraženo vrednost programov in možnosti za njihovo izvedbo,
— način združevanja sredstev za izvedbo teh programov,.
— dinamiko izvajanja in način ugotavljanja izvršitve dogovorjenih obveznosti
Pri programiranju investicijskih naložb na posameznih področjih družbenih dejavnosti se samoupravne interesne skupnosti zavezujejo, da bodo:
— medsebojno usklajevale programe investicij,
— upoštevale prednostne naloge,
— investicijski programi izhajali iz razvojnih programov posameznih dejavnosti in
— konkretni investicijski programi družbeno verificirani v skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti.
10. člen
Samoupravne interesne skupnosti se zavezujejo, da bodo uskladile obseg, raven in naloge dejavnosti ter opredelile način združevanja in razporejanja sredstev za solidarnost in za skupne naloge.
Solidarnostno izpolnjevanje skupnih nalog zahteva od porabnikov združenih sredstev, da jih koristijo namensko in da obveščajo udeležence družbenega dogovora ali podpisnike ustreznega samoupravnega sporazuma o uporabi sredstev.
11. člen
Samoupravne interesne skupnosti na posameznih področjih so dolžne medsebojno uskladiti program dejavnosti z resolucijo republike in občine Kamnik.
Samoupravne interesne skupnosti se strinjajo, da se bodo programi dejavnosti samoupravnih interesnih skupnosti ha republiški ravni, ki predstavljajo skupne in prenesene naloge občinskih, regionalnih in posebnih samoupravnih interesnih skupnosti, financirali z združevanjem sredstev le-teh po samoupravno dogovorjenih prispevnih stopnjah oziroma zneskih.
12. člen
Bilanca sredstev in bilanca dohodkov samoupravnih interesnih skupnosti sta sestavni del tega družbenega dogovora in sta prikazani v tabelah I. in II., ki opredeljujeta globalne okvire skupne porabe v občini Kamnik.
Bilanca sredstev občinskih samoupravnih interesnih skupnosti je opredeljena v občinski bilanci prikazani v tabeli III. in IV., ki sta tudi prilogi tega dogovora.
13. člen
Udeleženci tega družbenega dogovora, zlasti samoupravne interesne skupnosti, so dolžne z medsebojnim usklajevanjem zagotoviti, da v bilanci predvidene globalne prispevne stopnje in predvideni obseg sredstev iz družbenega sektorja ne bo presežen.
Prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov so določene tako, da ne presežejo globalne stopnje 29,60; pri tem se upoštevata stopnji, določeni na republiški ravni za zvezo skupnosti otroškega varstva SR Slovenije in za' skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, ki skupno znašata 14,17.
V preostali skupni stopnji 15,43, ki se določa na občinski ravni, je dogovorjena enotna prispevna stopnja za regionalno skupnost zdravstvenega varstva v višini 8,01 ter minimalna stopnja za socialno skrbstvo 0,58, razliko pa predstavlja stopnja 6,84 za občinske skupnosti izobraževanja, otroškega varstva, kulture in telesne kulture.
V okviru zneska, ki se oblikuje s skupno stopnjo 15,43, se zagotavljajo tudi sredstva za solidarnostno prelivanje na področju osnovnega izobraževanja po stopnji, ki je objavljena v občinski bilanci.
14. člen
Udeleženci so sporazumni, da bodo zaradi ohranitve realne ravni obsega skupne porabe izvedli revalorizacijo sredstev v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih, če bodo to zahtevala drugačna gospodarska gibanja od načrtovanih, vendar tako, da bodo tudi po revalorizaciji ohranjena razmerja v delitvi družbenega proizvoda, kot to določata resoluciji.
Ko posamezna samoupravna interesna skupnost doseže dogovorjeni oziroma valorizirani obseg sredstev in se opravi proračun, preneha obveznost plačevanja prispevkov.
Če se v teku leta pokaže, da bodo na podlagi uporabe prispevnih stopenj prispevki delovnih ljudi oziroma temeljnih organizacij združenega deli presegli dogovorjeni obseg sredstev za posamezno samoupravno interesno skupnost, so organi samoupravnih interesnih skupnosti dolžni začeti postopek za korekcijo prispevnih stopenj za naslednje mesece tako, da skupne obveznosti uporabnikov za leto 1975 ne bodo večje od dogovorjenih po tem dogovoru.
Služba družbenega knjigovodstva spremlja izpolnjevanje obveznosti delovnih ljudi in temeljnih organizacij združenega dela, opozori samo-
upravne interesne skupnosti, če izplačila presegajo dogovorjena, imobilizi-rana sredstva, ki presegajo dinamiko potrebno za izpolnitev dogovorjenega programa in pozove udeležence dogovora k izpolnitvi obveznosti, ki izhajajo iz tega člena.
Če s prispevki zbora sredstva kljub tem ukrepom presežejo dogovorjeni okvir sredstev, se 'presežek sredstev posamezne samoupravne interesne skupnosti obračuna kot akontacija za naslednje leto.
15. člen
Samoupravne interesne skupnosti in Izvršni svet se zavezujejo, da bodo usklajevali posamezne aktivnosti po naslednjem redu:
- ob zaključnem računu pripravili poročilo o izvajanju programa in porabljenih sredstvih;
— ob polletju pripravili oceno izvajanja družbenega dogovora in uresničevanja programa dejavnosti ter na tej podlagi predloga za uskladitev;
- v septembru izdelali izhodišča za programe posameznih dejavnosti kot osnovo za javno razpravo in samoupravno sporazumevanje o menjavi'dela v naslednjem letu;
— v oktobru pripravili predhodno dogovarjanje o programih dela z uporabnimi storitvami družbenih dejavnosti, o cenah storitev in drugih za načrtovanje relevantnih kazalcih ah kriterijih za naslednje leto;
— v novembru na podlagi razprave izdelali predloge programov, ki bodo usklajeni med seboj in z bilančnimi možnostmi za naslednje leto, pri katerih se njihovi elementi preverijo na osnovi ocen tričetrtletne (devetmesečne) analize gibanj;
- v decembru sprejeli programe samoupravnih interesnih skupnosti usklajene z resolucijo o družbenoekonomski politiki razvoja SR Slovenije za leto 1976, sklenili družbeni dogovor o razporejanju dohodka, osebnih dohodkov in nekaterih drugih osebnih prejemkov ter gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v letu 1976; skupščine samoupravnih interesnih skupnosti pa bodo na tej podlagi sprejele prispevne stopnje ter sklenile samoupravne sporazume in pogodbe. Udeleženci, zlasti pa samoupravne interesne skupnosti in Izvršni svet, bodo uresničevali naloge, ki jih sprejemajo, na način in v rokih, ki zagotavljajo učinkovito, odgovorno in vzajemno ravnanje ter za to zagotovili potrebne osnove in dokumentacijo za objektivno in enakopravno obravnavanje vseh vprašanj.
16. člen
Udeleženci tega družbenega dogovora ustanovijo koordinacijski odbor za spremljanje izvajanja tega družbenega dogovora (v nadaljnjem besedilu: odbor).
Odbor sestavljajo po en predstavnik vsakega udeleženca dogovora in sicer: predstavnik izvršnega sveta, ki odboru predseduje, predstavnik občinske konference SZDL, predstavnik občinskega sindikalnega sveta in predstavniki izvršilnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti. Odbor ima naslednje naloge:
- spremlja uresničevanje z družbenim dogovorom sprejetih nalog in s svojimi ocenami in stališči seznanja samoupravne interesne skupnosti in druge udeležence tega dogovora;
— skrbi za enotno metodologijo za ocenjevanje gibanj na področju osebne in skupne porabe;
- predlaga ukrepe za usklajevanje gornjih gibanj s cilji sprejete družbenoekonomske politike;
— obravnava vprašanja, ki jih postavljajo udeleženci ter udeležencem predlaga rešitev;
— v skladu z resolucijo določa temeljna merila za morebitno revalorizacijo sredstev v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih med letom, če bodo to zahtevala drugačna gospodarska gibanja od načrtovanih;
- koordinira akcijo udeležencev.
Odbor sprejme svoj poslovnik.
Odbor udeležencev je dolžan obravnavati in odločiti o vsakem vprašanju oziroma zahtevi posameznega udeleženca, ki izhaja iz skupnih obveznosti pri izvajanju tega dogovora.
Odbor je dolžan brez odlašanja predložiti vsako vprašanje in zahtevo v zvezi z izvajanjem tega dogovora v obravnavanje in odločanje ustreznim organom pristojnega udeleženca tega dogovora.
17. člen
Odbor je pooblaščen tolmačiti določila tega družbenega dogovora. Če ni soglasja, skuša v posebnem postopku uskladiti stališča večine s tistimi udeleženci, katerih predstavniki niso soglašali s tolmačenjem.
18. člen
Če posamezni udeleženci po mnenju drugih udeležencev kršijo ta dogovor, mora o tem nemudoma razpravljati odbor udeležencev. Če na ta način kršitev ni odpravljena, odbor v najkrajšem možnem roku obvesti udeležence o spornem primeru, hkrati pa predlaga ustreznemu organu udeleženca, ki krši dogovor, da o tem razpravlja.
V primeru, da tudi po tej poti ni odpravljena kršitev dogovora, lahko drugi udeleženci pred ustreznimi organi postavijo vprašanje moralno-poli-tične odgovornosti kršiteljev dogovora in zahtevajo ukrepe pristojnih organov.
V primeru neodgovornega dela predstavnika organa udeleženca tega dogovora odbor o tem obvesti organ, ki ga je predstavnik zastopal.
19. člen
Ta družbeni dogovor začne veljati z dnem, ki ga podpišejo udeleženci.
Številka: 402-6/75-1 Kamnik, dne 21. marca 1975
UTELEŽENCI:
1. Skupščina občine Kamnik Izvršni svet PREDSEDNIK Alfonz ing. Boltar, L r.
2. Občinska konferenca SZDL Kamnik PREDSEDNIK Cvetko Ferdo, L r.
3. Občinski sindikalni svet Kamnik PREDSEDNIK Janez Maleš, L r. -,
4. Skupnost za zaposlovanje Ljubljans Predsednik skupščine enote Kamnik
Mavricij Kotnik, 1, r.
5. Skupnost otroškega varstva Kamnik
Prt^sednik skupščine Marija Rot, L r.
6. Izobraževalna skupnost Kamnik Predsednik skupščine Ivan Justinek, L r.
7. Kulturna skupnost Kamnik Predsednik Izvršnega odbora Mirina Zupančič, L r.
8. Telesnokulturna skupnost Kamnik « Predsednik skupščine Marjan Bovha, L r.
9. Občinska zdravstvena skupnost Kamnik Predsednik skupščine Ivan Motnikar, L r.
10. Občinska skupnost socialnega varstva Kamnik
Predsednik skupščine Marinka Ribič, L r.
11. Občinska skupnost socialnega skrbstva Kamnik
Predsednik skupščine Vlado Hvalic, 1. r.
GLOBALNA BILANCA SREDSTEV ZA FINANCIRANJE SKUPNE PORABE V OBČINI KAMNIK V LETU 1975
- stopnje v %
Samoupravne interesne skupnosti
V breme oseb. doh. Osnova
Bruto oseb. dohod. Stop. Znesek
OTROŠKO VARSTVO
- občinska skupnost
- republiška skupnost
IZOBRAŽEVANJE
- občinska skupnost
- medobčinska solid.
- republiška skupnost
KULTURA
- občinska skupnost
- republiška skupnost
TELESNA KULTURA
- občinska skupnost
ZAPOSLOVANJE
- regionalna skupnost
ZNANOST
- republiška skupnost
ZDRAVSTVO
- regionalna skupnost
SOCIALNO SKRBSTVO
- občinska skupnost
POKOJ.INVALID.ZAVAROV.
- republiška skupnost
SKUPAJ
0,40 2,37
4,86 0,70
0,37 0,17
0,34
8,01 0,58 11,80 29,60
2.168 12.845
26.334 3.801
2.006 921
1.843
43.414
3.143 \
63.956 160.431
V breme doh. tem. organizacije združ. dela Osnova Osnova Bruto os. doh.        Korig. doh. OZD Stop. Znesek     Stop. Znesek
0,16
1,47
867
7.967
8,63
1,83
12.341
2.617
Osnova Poslov, skl. OZD Stop. Znesek
- zneski v 000 din Drugi Skupaj
1,00 5.420 2,63        14.254     10,46 .       14.958 1,13
0,27 1,27
216 6.223
6.439
doh.
10
297 1.486
1.310 495
138
90 43 109
t
760 102 904 5.734
vsi
dohodki 3+5+7+ 9+10
11
2.465 14.331
27.644 3.801 12.836
2.144 921
1.933 910 2.726 52.141 3.245 76.719 201.816
Razdelitev skupnih dohodkov po virih:
- družbeni sektor 196.082
- zasebna obrtna dejavnost4.554
- prispevki od pokojnin 1.180
Kamnik, dne 17. 3. 1975
DOHODKI SAMOUPRAV. INTERES. SKUPNOSTI
DOSEŽENI V LETU 1974 TER PREDVIDENI PO GLOBALNI BILANCI ZA LETO i975 V OBČINI KAMNIK
Samoupravne interesne skupnosti
OTROŠKO VARSTVO
- občinska skupnost
- republiška skupnost
IZOBRAŽEVANJE
- občinska skupnost
- medobčinska solidar.
- republiška skupnost
KULTURA
- občinska skupnost
- republiška skupnost
TELESNA KULTURA
- občinska skupnost
Dohodki Dohodki v letu 1974   v letu 1975
1.720 11.423
20.193 3.786 9.405
2.178 785
2.042
2.465 14.331
27.644 3.801 12.836
2.144 921
1.933
Indeks
143,3 125,5
136,9 100,4 136,5
98,4 117,3
ZAPOSLOVANJE
- regionalna skupnost
ZNANOST ,
- republiška skupnost
ZDRAVSTVO
- regionalna skupnost
SOCIALNO SKRBSTVO
- občinska skupnost
POKOJ.INVALID.ZAVAROV.
- republiška skupnost
SKUPAJ Od tega:
- družbeni sektor
- zaseb. obrt. dejav.
- prispevki od pokoj.
Dohodki v letu 1974
870
2.080
41.792
2.280
58.604 157.158
153.595 2.576 987
Dohodki v letu 1975
910
2.726
52.141
3.245
76.719 201.816
196.082 4.554 1.180
Indeks
104,6
131,0
124,8
142,3
130,9 128,4
127,6 176,8 119,5
Opomba: Dohodki leta 1974 so za vse SIS ugotovljeni enotno od doseženih povprečnih osnov. ,
94,7    Kamnik, dne 17. 3. 1975
PRISPEVNE STOPNJE IN PRISPEVKI ZA SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI V OBČINI KAMNIK ZA LETO 1975
- stopnje v %
Samoupravne interes, skupnosti 1
PRISPEVKI IZ BRUTO OD:
a. OBČINSKE SKUPNOSTI:
1. Skup. otroškega varstva
2. Izobraž. skup. - skupaj Od tega:
- za občinsko skupnost
- za solidarnost
3. Kulturne skupnosti
4. Teles. - kultur, skupnost
5. Skup. sociaL skrbstva
SKUPAJ - a
b. REGIONALNE SKUPNOSTI: 1. Zdravstvena skupnost
c. REPUBLIŠKE SKUPNOSTI:
1. Zveza skup. otrošk. var.
2. Skup. pokoj, in inv. za var.
SKUPAJ -c SKUPAJ - a + b + c
Družbeni sektor Stopnja 2
0,40 5,56
4,86 0,70 0,54 0,34 0,58
7,42
8,01
2,37 11,80
14,17
29,60
Zasebni sektor Znesek 3
2.168 30.135
26.334 3.801 2.927 1.843 3.143
40.216
Prisp.od pokojnin Znesek 4
87 1.310
1.310
138 90 102
1.727
Dohodki po čl. 6 in 7 Znesek 5
210
210
Znesek 6
4.300 4.300
2.339 6.639
zneski v 000 din Skupaj
7
2.465 35.745
31.944 3.801 3.065 1.933 5.584
48.792
Samoupravne interesne skupnosti
Prispevna stopnja     I. U V O D
PRISPEVKI IZ DOHODKA:
- OSNOVA: bruto OD
1. Zdravstvena skupnost 1>47
2. Skupnost za zaposlovanje 0,16
3. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije      1 >00
Skupaj od osnove bruto OD 2,63 OSNOVA: KORIGIRANA DAVČNA OSNOVA
1. Izobraževalna skupnost Slovenije °>63
Z Raziskovalna skupnost Slovenije 1>83
Skupaj od korigirane davčne osnove
10,46
- OSNOVA: POSLOVNI SKLAD °'27 1. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije   in 1,27
Kamnik, dne 17.3.1975
___A-
DOHODKI OBČINSKIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI V LETU 1974 IN 1975
zneski v 000 din Indeks 2/1
1	2	3
1.320	2.168	164,2
18.670	26.334	141,0
2.397	2.927	122,1
1,718	1.843	105,6
2.280	3.143	137,8
26.385	36.415	138,0
- Dohodki iz družbenega sektorja Dohodki po Predvideni
valoriziranem dohodki Samoupravne interesne skupnosti družb, dogovoru v letu 1975
1. Skupnost otroškega varstva
2. Izobraževalna skupnost
3. Kulturna skupnost
4. Telesno kulturna skupnost
5. Skupnost socialnega skrbstva
SKUPAJ
Opomba: Pri izobraževalni skupnosti ni zajet znesek za solidarnost.
V stolpec 1 so vneseni dohodki ugotovljeni po valoriziranem republiškem družb, dogovoru.
Kamnik, dne 21. 3. 1975
15»
Skupščina, občine Kamnik je na podlagi 176. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na seji vseh zborov dne 31. marca 1975 sprejela
RESOLUCIJO
o dTBžbenoekotiMBki politiki in razvoju občine Kamnik t kta 1975
Razvojna usmeritev v letu 1975 je v osnovi nadaljevanje politike razvoja, sprejete v letu 1974. Še naprej bomo razvijali in krepili samoupravne socialistične odnose na novih ustavnih temeljih, na področju gospodarstva pa bomo poskušali obdržati visoko gospodarsko rast.
Resolucijo sprejemamo v času, ko šele razvijamo samoupravni sistem planiranja in ko dograjujemo celotni gospodarski in politični sistem. Letna resolucija pomeni podrobnejšo opredelitev nalog v okviru srednjeročnega plana, predvsem pa konkretizacijo tistih prioritetnih nalog, ki jih je potrebno uresničiti v prihodnjem letu.
Občinska resolucija za leto 1975 upošteva predvsem načela nove ustave, sklepe X. kongresa ZKJ ih VII. kongresa ZKS, smernice komiteja, občinske konference ZKS Kamnik ter resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju SRS ter neposrednih nalog v letu 1975.
Resolucija upošteva pripombe javne razprave in predstavlja širši družbeni dogovor o družbenoekonomski politiki razvoja občine v letu 1975.
H. OCENA DOSEŽENIH USPEHOV GOSPODARSKEGA
RAZVOJA V LETU 1974
I. V letu 1974 je v naši občini potekala živahna družbena aktivnost pri uveljavljanju samoupravnih pravic delavcev. V združenem delu so se oblikovale temeljne organizacije združenega dela, ustanovili pa smo tudi samoupravne interesne skupnosti, kar nam omogoča, da bo postalo združeno delo nosilec ustvarjanja, usmerjanja in povezovanja dela in sredstev, dani pa so tudi pogoji, da bodo delavci v združenem delu oblikovali v okviru delegatskih razmerij, tudi ekonomski sistem in politiko razvoja.
2. V primerjavi z leti 1971 - 1973 smo v letu 1974 dosegli višjo GOSPODARSKO RAST. V SRS je v letu 1971 znašala gospodarska rast 8,1 %, leta 1972 - 6,1 %, leta 1973 6,7 %, v letu 1974 pa znaša 8,5 %, tako da bo štiriletno poprečje 7,3 %, kar je nekoliko nad predvidevanji srednjeročnega plana (7,1 %). V naši občini so podobna gibanja gospodarske rasti. Tako kot v Sloveniji ugotavljamo tudi pri nas v letu 1974 visoke nominalne kazalce uspešnosti gospodarjenja, saj se je nominalni družbeni proizvod povečal za 34 %.. Vzroki za tolikšno gospodarsko rast niso bih v toliki meri kvalitetni dejavniki razvoja, kot na primer avtomatizacija in modernizacija proizvodnje, višja storilnost delavcev in boljša organizacija proizvodnje, skratka višja produktivnost dela, temveč jih moramo iskati v visoki stopnji rasti zaposlenosti, saj se je le-ta povečala letno za 4,3 %, planirali pa smo 2,3 %. V bodoče bi morah stremeti za tem, da bi se ZMANJŠAL DELEŽ ŽIVEGA DELA V PROCESU PROIZVODNJE, kar bi moralo biti osnovno v nadaljnji investicijski politiki ter eden od kriterijev pri dodeljevanju bančnih kreditov.
3. Občinska konferenca ZKS Kamnik je pripravila v letu 1974 analizo o družbenoekonomskih gibanjih v občini,,iz katere je razvidno, da kamniško gospodarstvo zaostaja za slovenskim gospodarstovm, in sicer zaradi nezadostnih INVESTICIJSKIH VLAGANJ. V strukturi investicij ugotavljamo v zadnjih 5 letih 75 % lastnih in 25 % tujih sredstev. Za občino je že dlje časa značilen ekstenziven način gospodarjenja. Glede nato se je občinska konferenca ZKS zavzela, da bi OZD pripravile zahtevnejše investicijske programe na osnovi kvalitetnejših programov razvoja.
Glede na današnja družbenoekonomska gibanja doma in po svetu pa se ne moremo zadovoljiti s splošnimi ocenami o potrebah po intenzivnejšem investiranju, temveč bi morala biti vsaka investicija dobro pretehtana glede na širši družbeni interes ter na osnovi konkretnega razvojnega programa.
4. Realni OSEBNI DOHODKI na zaposlenega so po stagnaciji v letu 1972 in zmanjšanju v letu 1973 v letošnjem letu spet nekoliko narasli, poprečna letna stopnja rasti pa znaša 0,8 %. Zaradi rasti življenjskih stroškov naraščajo tudi nominalni osebni dohodki, zaradi pomanjkljivo izdelanih sistemov delitve OD pa se zaradi tega krepijo tendence k uravnilovki, kar pa destimulira produktivno ustvarjalno delo. Samo po sebi se nam zdi razumljivo, da moramo zaradi povečanih življenjskih stroškov dobiti nadomestilo v višjih
osebnih dohodkih, kei sodimo, da so nižji realni osebni dohodki posledica inflacije. Kolikor pa ne povišujemo osebnih dohodkov na osnovi višje storilnosti dela oz. večjih delovnih dosežkov, so povišani osebni dohjdki pomemben dejavnik pri naraščajoči inflaciji.
5. V občini je bil IZVOZ v letu 1974 močno pod planskimi predvidevanji resolucije. Vzroki za to so bili predvsem nerealen tečaj dinarja in nestimulativni izvozni pogoju Po oceni je znašal 13,281.432 dolarjev, kar predstavlja 32,2 % bruto dohodka gospodarstva.
6. V letu 1974 ponovno ugotavljamo, daje gospodarstvo nelikvidno, tako v SFRJ in SRS kot v naši občini. Vzroki za to so dokaj jasni. V tem letu ugotavljamo izredno dinamiko izplačil za investicije, visoko rast OD in porast družbenih obveznosti gospodarstva; kopičile so se prekomerne zaloge materiala, ponekod tudi zaloge gotovih proizvodov, upadala je plačilna sposobnost kupcev, pri vsem tem pa so zelo narasli stroški za reprodukcijo. Ob normalnih pogojih gospodarjenja bi morah preusmeriti naložbe iz obratnih sredstev na osnovna sredstva, saj je ta delež pri nas nekajkrat večji kot v razvitih gospodarstvih. Glede na veliko stopnjo nelikvidnosti pa bo moral delež investicij v obratna sredstva še primerno naraščati, če bomo hoteli zagotoviti normalno poslovanje delovnih organizacij. Pokrivanje nelikvidnosti bo imelo za posledico zmanjšanje sredstev za investicije v osnovna sredstva. To pa je-tudi posredni vzrok, ki bo vplival na povečanje inflacije.
7. Med pozitivne dejavnike razvoja v letu 1974 pa bi lahko šteli PROCES POVEZOVANJA in združevanja in sicer v kemični, lesni industriji, trgovini in drugod. S tem uvajamo pomembno razvojno usmeritev pri oblikovanju sposobnosti nosilcev razvoja in enakopravnih partnerjev v vse bolj razviti delitvi dela doma in v svetu. Povezovanje pa bi moralo potekati v vertikalni smeri in sicer od proizvodnje surovin do predelave.
8. Na osnovi devetmesečnih podatkov v letu 1974 sklepamo, da je gospodarstvo v občini doseglo sorazmerno pozitivne uspehe, če upoštevamo dosežene nominalne kazalce uspešnosti gospodarjenja (doseženi družbeni proizvod — indeks 134, dohodek — indeks 136, ostanek dohodka — 156), saj je dinamika rasti višja v primerjavi s preteklimi leti. Glavni delež pri tej dinamiki ima industrija. V teh osnovnih kazalcih je inflacijo težko oceniti, vprašanje je tudi, če ta dinamika rasti odtehta druge že omenjene negativne pojave za gospodarstvo (inflacijo, nelikvidnost). Zaradi tega je tudi težko podati poenostavljeno oceno o tem, ali smo bih v letu 1974 uspešni oz. neuspešni. Dejstvo je, da smo v danih pogojih gospodarjanja dosegli višjo dinamiko rasti ostanka dohodka in dosegli dinamiko doseženega dohodka v SRS, za katero smo pretekla leta zaostajali.
9. Skupni primarni sektor KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA je dosegel svojo proizvodnjo po predvidevanjih resolucije iz leta 1974. Realizirali smo planirano gradnjo silosov, saj smo jih zgradili 21 (v letu 73 smo zgradili 17 silosov), zgradili smo tudi 4 nove moderne hleve, 10 pa smo jih adaptirali. Prograrn je bil izveden na osnovi kreditiranja preko HKS Emone. V teh investicijah je bilo 4 milijone družbenih sredstev, sredstev zasebnih kmetov - proizvajalcev pa 16 milijonov.
10. Na področju TRGOVINE je bil v letu 1974 dosežen določen napredek. Trgovsko podjetje Kočna je izvedlo preselitev poslovalnice — že-leznina z izdelki črne in barvaste metalurgije ter gradbenim materialom v nove poslovne prostore - poslovalnice UNIVERZAL. Konec leta 1974 pa je bila poslovalnica „Železnina" v celoti preseljena s Titovega trga 3 v nove adaptirane prostore v Tomšičevi ulici. Dokončno so adaptirali in preuredili bivšo Žargijevo hišo, kamor so preselili poslovalnico Konfekcija. Odprta je bila tudi samopostrežna trgovina ob Kranjski cesti, poleg salona Pohištva. Pričeli pa so tudi graditi novo trgovino na Lazah, poleg zadružnega doma.
11. Na področju GOSTINSTVA IN TURIZMA v letu 1974 nismo realizirali nekaterih predvidenih nalog. Tako niso dokončana dela sanacije gostinskih kapacitet gostinskega podjetja Pkninka, prav tako še niso pričeli z izvajanjem urbanističnega programa Vaseno. Z resolucijo predvideni ukrepi za pospeševanje razvoja kmečkega turizma niso zaživeli. Planiranih vlaganj na Veliki planini v letu 1974 tudi ni bilo.
12. Načrt razvoja OBRTNE DEJAVNOSTI, ki smo ga predvideli v letu 1974, ni bil realiziran v celoti. Realizirane niso bile predvidene davčne olajšave, primanjkovalo je kreditnih sredstev, nedodelana pa je bila tudi urbanistična dokumentacija.
ni. POGOJI GOSPODARJENJA V LETU 1975 IN MOŽNOST NADALJNJEGA RAZVOJA GOSPODARSTVA OBČINE
Pri načrtovanju družbenoekonomskega razvoja naše občine v letu 1975 moramo poznati in upoštevati tudi razvojne možnosti ter pogoje gospodarjenja, tako v SFRJ kot v SRS, v tej sredini pa moramo poiskati svoje mesto in možnosti za nadaljnji razvoj.
V zadnjem času poudarjajo na vseh ravneh našega družbenopolitičnega življenja, da bodo pogoji gospodarjenja v letu 1975 težki. Razreševati m preusmeriti bomo morali nekatere gospodarske pojave in tokove, ki so v pretežni meri odraz notranjih gospodarskih razmer. Ugotavljamo na primer, da se nam je povečal deficit v plačilni bilanci, ki ga bomo odpravili le z maksimalnim možnim izvozom in racionalnim uvozom. Drug problem je visoka stopnja inflacije, ki je predvsem posledica nasprotja med relativno nizko razvitimi materialnimi proizvajalnimi silami in veUkrmi potrebami in interesi družbe kot celote, pa tudi vsakega posameznika. Pri tem imajo svoj delež tudi OZD, ki kljub nizki individualni in kolektivni storilnosti dela povišujejo OD, neutemeljeno širijo in prekrivajo zmogljivosti ter neracionalno trosijo reprodukcijski material in surovine. Tretji problem so strukturna neskladja v gospodarstvu, oziroma izrazito zaostajanje na nekaterih področjih na primer: energetika, promet, proizvodnja surovin, ki jih bomo sanirali v letu 1975. Eden večjih problemov je tudi nelikvidnost gospodarstva, ki je prav tako prepreka v našem nadaljnjem družbenoekonomskem razvoju.
Reševanje navedenih problemov bo zahtevate angažiranje ogromnih sredstev, kar pomeni, da bodo morah odgovorni dejavniki v naši družbi pri razpoložljivih investicijskih sredstvih in njihovem razdeljevanju na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti odločati selektivno in racionalno.
Skoraj da ni težko oceniti, kakšna bo obremenjenost gospodarstva v letu 1975 in čemu moramo dati poudarek v našem občinskem gospodarstvu.
Predvsem moramo računati s tem, da bodo finančna sredstva omejena in da si jih bo težko zagotoviti. Druga pomembnejša ugotovitev pa je, da bo v
letu 1975 močan poudarek na izfpzu, na kar moramo biti povsem pripravljeni. V SR Sloveniji predvidevamo da bomo z ustrezno davčno politiko, v okviru medrepubliškega dogovora ter politiko povračil, reeskontne politike Narodne banke Jugoslavije in s prizadevanjem za oblikovanje ustreznejše carinske politike v zveznem merilu omogočili, da bi imele izvozno usmerjene delovne organizacije olajšave. Realizacija takšne politike bi imela za našo občino velik pomen, saj je bil delež občinskega izvoza v bruto dohodku leta 1974 32,2% v primerjavi z deležem slovenskega izvoza, ki je znašal le 22,9 %, kar pomeni glede na navedene olajšave in ugodnosti za izvoznike, oz. za občino določene prednosti.
IV. TEŽIŠČE POLITIKE DRUŽBENOEKONOMSKEGA RAZVOJA OBČINE V LETU 1975
Težišče družbenoekonomske politike naše občine bo v letu 1975 na naslednjih področjih:
1. Nadalje bomo razvijali SAMOUPRAVLJANJE na vseh področjih gospodarskega in družbenega razvoja.
Na področju krepitve samoupravnih družbenih odnosov je temeljna naloga m usmeritev uveljavljanja ustavnih pravic in dolžnosti delavcev, da v združenem delu, samoupravnih interesnih in krajevnih skupnostih odločajo o ustvarjanju, usmerjanju in delitvi dohodka v okviru temeljnih organizacij združenega dela in širših oblik povezovanja dela in sredstev. Vzporedno s krepitvijo samoupravljanja v temeljnih organizacijah združenega dela je treba zagotoviti nadaljnji razvoj samoupravnega povezovanja. Potrebno je poglo biti samoupravno usklajevanje temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti pri zagotavljanju, tako delovnih kot življenjskih pogojev delavcev skladno z njihovimi celovitnimi kratkoročnimi in dolgoročnimi interesi. Na osnovi združevanja sredstev in svojega osebnega dohodka morajo delavci in občani v krajevni skupnosti in občini prevzeti v svoje roke politiko razvoja v okviru življenjskega prostora ter možnosti izobraževanja, kulturnega in telesnokultumega izobraževanja, zdravstvenega in socialnega varstva, smotrne izrabe površin in urejanja okolja. To načelo je treba v praksi uresničiti s temeljitim delom pri že razvitem procesu samoupravnega konstituiranja interesnih skupnosti in krepitve njihove delegatske osnove v temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Na tistih področjih, pa kjer samoupravne interesne skupnosti še niso zaživele, je treba zagotoviti njihovo konstituiranje.
2. GOSPODARSKA RAST v letu 1975 bo po predvidevanjih republiške resolucije od 6 do 6,5 %. Glede na proklamirana stališča resolucije, da bodo izvozniki stimulirani, je povsem možno, da bomo tudi v naši občini dosegli to stopnjo rasti, čeprav smo zadnja leta nekoliko zaostajali za njo. Ocenjujemo, naj bi družbeni proizvod v naslednjem letu porastel za 31 do 32 %. Gospodarska rast pa bi morala temeljiti predvsem na višji produktivnosti dela. Zato bi si morale delovne organizacije v sodelovanju z razvojno-razisko-valnimi institucijami intenzivno prizadevati za izboljšanje organizacije dela, modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov, da bi dvignili raven tehnologije dela. Če hočemo doseči hitrejši gospodarski razvoj, je potrebno dati predvsem bistveno večji pomen lastni ustvarjalnosti, razmahnitvi inovacijske dejavnosti, uvajanju stimulativnega nagrajevanja ter stalnemu izpopolnjevanju znanja ter izboljšati kadrovsko strukturo zaposlenih. Doseči moramo tudi večji izkoristek delovnega časa in povečati delovno disciplino. Predvideni ustvarjeni bruto dohodek gospodarstva in delitveni odnosi pa so razvidni iz tabele na 18. strani.
SREDSTVA ZA OSEBNE DOHODKE naj bi po naših predvidevanjih zaostajala za rastjo družbenega proizvoda za 3 do 4 %. Uresničiti pa moramo tudi naslednja dogovorjena stališča:
— da se bodo sredstva za osebne dohodke izplačevala v okviru razpoložljivega dohodka;
— da se bodo nominalni osebni dohodki na zaposlenega lahko povečali hitreje od rasti življenjskih stroškov le v tistih temeljnih organizacijah združenega dela, ki bodo povečale produktivnost dela in izboljšale razmerja v delitvi dohodka v korist skladov;
— da bodo tiste temeljne organizacije združenega dela, ki ne bodo ustvarile potrebnega dohodka oziroma ga ne bodo mogle povečati skladno z rastjo proizvodnje, in so imele v letu 1974 nominalne osebne dohodke na pogojno nekvalificiranega delavca:
— pod ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, lahko povečevale nominalne osebne dohodke na zaposlenega največ do stopnje povečanja življenjskih stroškov;
— nad ravnijo, doseženo v slovenskem gospodarstvu, povečevale nominalne osebne dohodke na zaposlenega počasneje, kot se bodo povečali življenjski stroški.
Poraba sredstev sklada skupne porabe bo rasla za 25 % počasneje kot doseženi dohodek OZD, povečan za obračunano amortizacijo nad minimalno predpisano stopnjo.
Sredstva za osebne dohodke in sredstva za skupno ter splošno porabo bodo rasla za 3 % točke pod nominalno rastjo družbenega proizvoda, kar pomeni, da bo skupna rast vseh treh oblik porabe za 10 % nižja od nominalne rasti družbenega proizvoda.
3. V NOVE INVESTICUE bomo morah iti z dokajšhjo mero realizma. Temeljne organizacije združenega dela morajo skupaj z banko in Gospodarsko zbornico oceniti investicije v teku ter investicijske programe in ugotoviti, ali odpravljajo ah poglabljajo strukturna neskladja v SFRJ in SRS in kako se vključujejo v samoupravne sporazume in dogovore na važnih gospodarskih kompleksih Ugotoviti morajo, ah so zagotovljena sredstva glede na intenzivno rast cen uvožene investicijske opreme, kije ni mogoče proizvesti doma, ah je zagotovljeno tržišče doma in v izvozu, kakšna je zahtevana struktura in obseg delavcev in ali je zagotovljena rentabilnost vloženih sredstev v pogojih manjšega domačega povpraševanja in v težjih izvoznih pogojih V resoluciji smo že nakazali, da bodo investicijska sredstva omejena, zato bi morah stremeti za tem, da bi si na področju rentabilne proizvodnje zagotovili tuja vlaganja. To pa bomo lahko dosegli samo s solidnim sodelovanjem in poslovanjem s tujimi poslovnimi partnerji.
Pri sprejemanju investicijskih odločitev bo potrebno upoštevati tudi interese varstva okolja. Prednost bi morah dati tehnološkim procesom, ki ne povzročajo motenj in škode v okolju preko predpisanih meril.
4. Tako kot v Sloveniji ugotavljamo, tudi v nasi občini, da imamo previsoko stopnjo ZAPOSLOVANJA, saj znaša povprečje zadnjih 5 let 4 % v letu
1975 pa stopnja zaposlenosti ne bi smela biti višja od 3 %. Pripraviti pa je potrebno tudi samoupravne sporazume, s katerimi bi določili normative osnovnih življenjskih in delovnih pogojev za zaposlovanje novih delavcev. OZD, ki takih dogovorjenih pogojev ne bi izpolnjevale, ne bi mogle zaposlovati novih delavcev. Pri investicijskih naložbah bi morah upoštevati te normative, z družbenimi dogovori pa bi morah opredehti razmerja vlaganj v produkcijska sredstva ter vlaganj v družbeni standard. Te kriterije bi morale upoštevati tudi poslovne banke v svoji investicijski politiki
5. Republiška resolucija navaja kot enega poglavitnih dejavnikov v nadaljnjem gospodarskem razvoju POSPEŠEVANJA IZVOZA in sicer na področju elektroindustrije, kovinsko-predelovalne industrije, barvne metalurgije, kemijske, lesne, tekstilne in obutvene industrije. Od navedenih sedmih dejavnosti imamo v občini pet oz. šest OZD, ki izvažajo. V trenutno še nespremenjenih pogojih izvozne politike predvidevajo OZD v naši občini 15.000.000-DOLARJEV IZVOZA v letu 1975, v spremenjenih ugodnejših pogojih pa bi se ta delež lahko še znatno povečal.
Poslovne banke bodo podprle izvozno usmeritev in stimulirate rekonstrukcijo in modernizacijo proizvodnje za izvoz in proizvodnjo, ki nadomešča uvoz.
6. Glede na to, da številni dejavniki, ki ohranjajo visoko gospodarsko rast, povzročajo po drugi strani visoko stopnjo inflacije, bi morali v letu 1975 vsi nosilci gospodarske in družbene dejavnosti težiti k VSESTRANSKEMU VARČEVANJU. Na vseh ravneh je treba ponovno proučiti racionalnost stroškov poslovanja, investicijske načrte in programe ter jih prilagoditi razpoložljivim sredstvom. V vsej aktivnosti bi morale OZD upoštevati načelo: več, ceneje in kvalitetneje proizvajati in več izvažati.
7. V letu 1974 je znašal delež industrije v USTVARJENEM DOHODKU gospodarstva 84,6%, Za leto 1975 pa gospodarstvo predvideva, da bo v industriji skoraj še enkrat večja dinamika dohodka - 30,3 %, kot v ostalem gospodarstvu — 17,0 %. Planirana dinamika doseženega dohodka je v Tovarni usnja 67,5 %, Menini 50,9 %, Živilski industriji 40,0 %, Titanu 38,7 %. Tolikšno povečanje dohodka predvidevajo OZD na osnovi polnega izkoriščanja kapacitet, boljše tehnologije in organizacije dela, pa tudi povišanje cen svojih proizvodov. Pri delovnih organizacijah izven industrije planira najvišji doseženi dohodek Alprem - 27,2 %, Lončarska zadruga 22,3 %, Planinka 21,0 %, Graditelj 13,0%.
Važna ugotovitev teh predvidevanj pa je manjša dinamika rasti števila zaposlenih v industriji kot pri-ostalem gospodarstvu. V planih za 1975. leto predvideva industrija povečanje izvoza za 13,0 %.
8. KMETIJS.TVO v občini Kamnik se bo razvijalo v letu 1975 po programu, ki ga je občinska skupščina sprejela na seji dne 27. 12. 1974. Ta program je nadaljevanje akcijskih programov iz preteklih let in je sestavni del srednjeročnega programa razvoja.
Glavne značilnosti predvidenega razvoja kmetijstva so: preusmerjanje kmetij v tržno proizvodnjo in menjavo. Osnovni pogoj za to pa so moderni živinorejski objekti (hlevi s silosi). V tem letu predvidevamo adaptacijo 27 hlevov, s čimer bomo dosegli skupaj 2000 stojišč.
Višina kreditov za zasebne kmete bo letos predvidoma 5 milijonov dinarjev. Kmetje bodo te kredite porabili za gradnjo kmetijskih objektov ter nakupe kmetijskih strojev.
Posebno se bomo zavzeli za razširitev kooperacije kmetov z Emono, podjetjem Meso in Živilsko industrijo. Skupna vrednost proizvodnje primarnega sektorja kmetijstva in gozdarstva bo v letu 1975 narasla za okoh 18 %.
9. V razvojnem programu TRGOVSKEGA PODJETJA Kočne bo v letu 1975 na prvem mestu izgradnja hladilnice s petimi hladilnimi komorami s skupno kapaciteto 1800 kubičnih metrov hladilnih prostorov. Ta gradnja bo v sklopu centralnega skladišča.
Dograjena bo tudi samopostrežna trgovina na Lazah v Tuhinju. Pripravljena bo gradbeno tehnična dokumentacija za razširitev in modernizacijo trgovine na Kregarjevem.
V sodelovanju s prizadetimi in zainteresiranimi krajevnimi skupnostmi bo trgovsko podjetje Kočna razvila v odročnih krajih pogodbeno prodajo osnovnih življenjskih potrebščin in tako izboljšala preskrbo občanov.
V stanovanjski soseski na Bakovniku bo dokončno urejeno vprašanje trgovine z osnovno preskrbo.
Pri zunanjih trgovinskih organizacijah pričakujemo v tem letu, da bodo odprh nove poslovalnice pri trgovskem podjetju „Astra" in Mladinski knjigi v pritličju stavbe na Kidričevi 35.
Še nadalje bomo podpirali akcije za razširitev prodajnih prostorov v občini Kamnik.
Investicijska vlaganja v tej panogi pa so odvisna od obveznega pokrivanja zalog trgovskega blaga z lastnimi sredstvi Ob istih količinah zalog pa nenehno narašča vrednost teh zalog zaradi naraščajočih nabavnih cen trgovskega blaga. To je tudi razlog, da je večina trgovskih organizacij omejena pri investicijskih vlaganjih.
10. V letu 1975 je treba pospešiti integracijske procese na področju GOSTINSTVA IN TURIZMA, ker bodo le združene organizacije v tej gospodarski sferi lahko realizirale dane naloge srednjeročnega plana razvoja na tem področju.
— Gostinsko podjetje Planinka bo nadaljevalo z gradnjo restavracijskih prostorov, pričeto v letu 1974.
— Po izdelavi zazidalnega načrta ureditve za Vaseno je treba dokončno določiti investitorja ter pričeti z gradnjo turistično-rekreacijskih objektov.
- Vzporedno z izgradnjo turistično-rekreativnega centra Vaseno je treba pričeti s pospeševanjem kmečkega turizma kot z novo obliko turistične ponudbe na vsem območju Tuhinjske doline ter v dolini Črne, kjer so dani vsi naravni pogoji za razmah te dejavnosti Obenem je treba iskati možnosti kreditiranja za ureditev nastavnitvenih kapacitet v kmečkem turizmu.
Po sprejetju dopolnjenega urbanističnega načrta za območje Velike planine bo omogočeno nadaljnje širjenje prenočitvenih kapacitet, izgradnja dovozne ceste in sistem smučarskih vlečnic.
- V letu 1975 bo treba z ugodno kreditno politiko ter stimulativno davčno politiko še naprej pospeševati zasebno gostinsko dejavnost na celotnem teritoriju občine, posebno pa še v tistih predelih, kjer sedaj še ni zadostna in kvalitetne gostinsko-turistične ponudbe.
11. Zaradi večletne stagnacije OBRTNE DEJAVNOSTI tako družbenega in zasebnega sektorja je potrebno z občinsko politiko pospešiti ugodnejši razvoj te gospodarske dejavnosti. Posebno pozornost pa je treba posvetiti
razmahu storitvene obrtne dejavnosti, ki je zaradi specifičnosti' dela ekonomsko sicer nezanimiva, vendar nujno potrebna v vsakdanjem življenju občanov. Pobudniki za pospeševanje te dejavnosti naj postanejo krajevne skupnosti, ki na svojem območju lahko precej prispevajo pri ustanavljanju raznih servisnih in drugih storitvenih delavnic. Zato je nujno potrebno, da se v letu 1975 realizirajo vsi ukrepi in priporočila za nadaljnji razvoj obrti, ki jih je občinska skupščina že sprejela v decembru 1974. Družbeni sektor na področju obrtništva pa je treba še nadalje stimulirati z ugodnimi kreditnimi pogoji in z ustrezno davčno pohtiko.
12. URBANISTIČNO NAČRTOVANJE v naši občini je treba še bolj uskladiti s stanovanjsko pohtiko, s tem pa bomo dosegh racionalizacijo pri izkoriščanju prostora in pri graditvi sami Odpirali bomo te taka gradbena območja, ki bodo dopolnjevale že obstoječo gradnjo, nova območja pa bomo odpirali te v pogojih, če bodo zagotovljene vse komunalne naprave in ureditve.
Predlog novelacije urbanističnega načrta za območje Velike planine je že izdelan in bo sprejet v letu 1975. Izdelan je tudi predlog zazidalnega načrta za Duplico in Mekinje. Dopolnjen in dokončno izdelan bo zazidalni načrt za Vrhpolje in Nevlje ter za celotno območje spodnjega Perovega. Pripravljen je tudi predlog zazidalnega načrta za Vaseno v Tuhinjski dolini
V letu 1975 bomo pripravili tudi novelacije urbanističnega načrta za območje Kamnika ter urbanističnega načrta Most in Komende z ustreznimi uskladitvami, ki naj bi zajele tudi območja, ki se urejajo z urbanističnim redom.
13. Na področju KOMUNALNE DEJAVNOSTI so že določene prioritetne naloge, ki jih bomo zaključili v letu 1975 ah pa se bodo nadaljevale v prihodnjih letih. Nadaljevali bomo z gradnjo vodovoda in sanacijo zajetja oz. zavarovanjem na Iverju ter IZGRADNJO cevovoda od Zgornjih Stranj do povezave z rezervoarjem v Podgorju. Dogradili bomo kanalski zbiralnik na Bakovniku v smeri proti Šmarci do občinske meje, kjer bo zvezan z domžalsko kanahzacijo. Medobčinski kanalski sistem, ki poteka od Domžal proti Kamniku, bo povezan v letu 1975. Iz namensko zagotovljenih sredstev naj bi pričeli z gradnjo prve faze obvozne ceste, ki bo potekala prek novo zgrajenega mostu čez Bistrico. Republiška cestna skupnost pa bo nadaljevala z rekonstrukcijskimi deh na Tuhinjski cesti od pod Kozjaka proti Ločici v predvideni dolžini 5,7 kilometra. V okviru programa del vodne skupnosti bomo opravljali vzdrževalna dela na reki Kamniška Bistrica. Nadaljevali bomo z regulacijo Nevljice, Pšate ter pričeli z deh pri regulaciji Brnika v Komendi Krajevne skupnosti bodo v okviru letnih načrtov z namenskimi sredstvi in .udeležbo občinskega proračuna opravljale vzdrževalna in obnovitvena dela na komunalnih napravah in objektih, cestah, ulicah in na splošno urejale okolje.
14. Pozitivne spremembe v politiki STANOVANJSKE GRADITVE se bodo močno odražale tudi v letu 1975, saj načrtujemo 320 novih stanovanj, od tega pa je 268 družbenih stanovanj. Solidarnostni sklad bo upravičencem oddal v letu 1975 49 stanovanj. Sredstva tega sklada bodo koristile tudi organizacije združenega dela pri gradnji 110 stanovanj v gradbeni sezoni 1974/75.
15. RAZVOJ DRUŽBENIH DEJAVNOSTI
Na osnovi novih družbenih odnosov in družbenega načrtovanja so postale družbene dejavnosti neposredno povezane in odvisne od razvoja gospodarstva. To usmeritev bodo morale SIS upoštevati v svojih programih in finančnih načrtih, ki jih bodo morate prilagoditi danim ekonomskim možnostim; gospodarstvo pa bo moralo prisluhniti nujnim oz. realnim potrebam teh skupnosti. Na področju družbenih dejavnosti dajemo poudarek predvsem vzgoji, izobraževanju ter otroškemu varstvu.
Na področju predšolske vzgoje smo v zadnjem času VELIKO NAREDILI, saj bo otroški vrtec na Bakovniku SPREJEL 152 VAROVANCEV. Zaradi nenehnega naraščanja življenjskih stroškov pa bi morah dajati delavskim družinam pri varstvu otrok še naprej primerno DRUŽBENO POMOČ.
V naši občini še nekaj časa ne bomo mogli uresničiti nove organizacije pedagoškega dela na načelu celodnevne šole, saj dosedanji šolski prostori zadoščajo komaj za dvoizmenski pouk. Problem izobraževanja in celodnevnega pouka bomo lahko rešili le z realizacijo sprejetega programa INVESTICIJ ZA IZOBRAŽEVALNO-VZGOJNE IN VARSTVENE OBJEKTE OD 1974 - 1978. Republiška resolucija predvideva, da bi morah zagc loviti izgradnjo'šol ah centrov z ZDRUŽENIMI SREDSTVI. Združevali bomo sredstva gospodarstva na osnovi posebnih dogovorov, za te namene pa naj bi uporabili tudi sredstva za stanovanjsko izgradnjo in štipendije.
Na področju ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ima prednost OSNOVNO ZDRAVSTVENO varstvo, saj bistveno prispeva k zmanjšanju delovnih izostankov, pa tudi delovne invalidnosti Skrbeti pa bi morah tudi za preventivno zdravstveno varstvo. Naloge na tem področju lahko uresniči skupnost zdravstvenega varstva v okviru svojega programa in družbenega dogovora.
Pri realizaciji programa SOCIALNEGA SKRBSTVA bodo morate krajevne skupnosti najtesneje sodelovati, saj jih pri tem zavezuje zakon o socialnem skrbstvu. V Kamniku bo letos odprt DOM UPOKOJENCEV. S tem bodo dani pogoji za ureditev domskega varstva kamniških občanov. VRAČILA KREDITOV, najetih za dograditev tega Doma, bodo zagotovljena na OSNOVI SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA. V okviru programa samoupravne interesne skupnosti socialnega skrbstva pa je poseben poudarek na boju proti alkoholizmu.
V letu 1975 je bila ustanovljena skupnost za SOCIALNO VARSTVO. Skupščina te skupnosti bo o zadevah socialnega varstva soodločala z občinsko skupščino.
KULTURNA DEJAVNOST se bo razvijala po programu temeljne kulturne skupnosti V okviru tega programa bi morah podpreti tisto kulturno-umetniško ustvarjalnost, ki krepi in ohranja narodno tradicijo in pridobitve narodnoosvobodilnega boja. Upoštevati bi morah tudi potrebe šol, OZD in krajevnih skupnosti
Program TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI se bo odvijal v mejah razpoložljivih dogovorjenih sredstev, ki bodo v glavnem namenjena ZA VZDRŽEVALNA DELA na športnih objektih ter za REKREACIJO ŠOLSKE MLADINE ter zaposlenih in za redno dejavnost športnih klubov in društev.
ORGANIZACIJA STROKOVNIH SLUŽB samoupravnih interesnih skupnosti naj sloni na načelu ENOTNOSTI, EKONOMIČNOSTI IN
FUNKCIONALNOSTI. Na področju KAMNIŠKEGA OSNOVNEGA ŠOLSTVA pa si je treba prizadevati za NJEGOVO ZDRUŽITEV.
Samoupravne interesne skupnosti bodo morale v okviru družbenega dogovora in predvidenih sredstev uskladiti predložene programe ter določiti prioritetne naloge.
16. Na področju LJUDSKE OBRAMBE bomo v letu 1975 razvijali in dograjevali koncept priprav za splošni ljudski odpor. Pri tem bodo med glavnimi nategami: organiziranje ljudske obrambe v krajevnih skupnostih in OZD. Opraviti bomo morah tudi analizo kadrovske zasedbe v teritorialni obrambi in civilni zaščiti ter izboljšati starostno strukturo kadrov ob večjem vključevanju žena in mladine v oborožene enote in druge oblike odpora. Okrepiti moramo organizacijo in delovanje civilne zaščite pri izgradnji zaklonišč, zvez ter služb za obveščanje ter jih usposobiti za opravljanje postavljenih nalog. Strokovno morajo usposobiti pripadnike teritorialne obrambe in civilne zaščite, okrepiti obrambno vzgojo ter na vajah preverjati pridobljeno znanje. V letu 1975 bo potrebno zagotoviti sredstva za izgradnjo skladišč za potrebe splošnega ljudskega odpora.
17. KRAJEVNE SKUPNOSTI
Krajevne skupnosti se bodo v letošnjem letu povezovale z novo ustanov-BRUTO DOHODEK IN NJEGOVA DELITEV    v 1000 din
OPIS
gospodarstvo občine Kamnik ocena 1974 Plan 1975
Indeks
BRUTO DOHODEK GOSPODARSTVA
1. Pogodbene obveznosti
2. Zakon, in samouprav, obvez, iz doh.
3. Neto osebni dohodki in drugi os. pr.
4. frispevki SIS iz oseb. dohodka
5. Bruto osebni dohodki (3 + 4)
6. Stanovanjski prispevek
7. Sklad skup. porabe v TOZD
8. Sred. za po kriv. oseb. potreb (5 + 6 + 7)
9. Ostanek doh. za poslov, sklad
10. Amortizacija - skupna
11. Sredstva za reprodukcijo (9 + 10)
znesek strukt.
znesek strukt. 75 : 74
649.850 29.960 49.840
242.780 98.140
340.920
20.450 19.800 381.170
96.980 91.900 188.880
100,0 4,6 7,7 37,4 15,1 52,5
3,1 3,0 58,6
845.700 36.400 65,800 309.300 • 126.100 435.400
100,0 4,3 7,8 36,6 14.9 51,5
130,1 121,5 132,0 127,4 128,5 127,7
26.100      3,1 127,6 24.400      2,9 123,2 485.900    57,5 127,5
14,9 139.200 16,4 143,5 14,2 118.400 14,0 128,8 29,1    257,600    30.4 136.4
PREDVIDENE INVESTICIJE GOSPODARSTVA OBČINE KAMNIK V LETU 1975
Investicije namensko: (gradb. obj.. rekonstrukcija, oprema, nakup zemljišča
nakup projektov in opreme nakup opreme za proizv. teh. plast, opreme za oblikovanje keram. izd., opreme za proizv. sintet. lepil gradnja proizvodne hale. delen . nakup opreme
rekonstrukc. obratov: razstreliva, pirotehnika, aluminija, energetike agregata
pretežno nakup delovnih priprav v celoti nakup opreme pretežno nakup opreme ' nakup strojev za predelavo plast, mas in usnja
nakup opreme za predelavo zelenjave
nakup opreme
nakup opreme
nakup strojne opreme
gradnja marketa na Bakovniku in
hladilnice
Delovne organizacije	Skupaj v 1000 din	od tega lastna sr.	tuja sr.
1             .' ''	2	3	4
GOSPODARSTVO SKUPAJ 179.327		109.462	69.865
INDUSTRIJA			
Rudnik kaoiina Svit - Ind. kombinat	500 14.435	200 8.435	300 6.000
Titan	44.717 -	22.717	22.000
Podjetje Kamnik	19.427	17.027	2.400
Tovarna „Stol" Menina Svilanit Tovarna usnja	23.000 5.800 23.500 2.500	20.000 5.800 9.283 2.500.	3.000 14.217
Živilska industrija	2.137	2.137	
SKUPAJ INDUSTRIJA	136.016	88.099	47.917
Zavod Kozorog SGP Graditelj Alprem Kočna	400 3.900 432 10.510	400 3.400 432 4.169	500 6.341
16.
Na podlagi 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni hst SRS, št. 39-461/74) in 218. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) je Skupščina občine Kamnik na 10. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti ter 8. seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1975 sprejela ■"•
ODLOK
o proračunu občine Kamnik (občinskem proračunu) za leto 1975
1. člen
Skupni dohodki občinskega proračuna za leto 1975 znašajo Od tega:
— za razporeditev po posebnem delu proračuna 21.950,000,00
— za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo 21.950,000,00
2. člen
Če bo zaostajalo pritekanje proračunskih dohodkov v taki meri, da ne bodo doseženi v višini iz 1. člena tega odloka, bo izvršni svet skupščine občine Kamnik, da bi ohranil proračunsko ravnovesje, začasno zmanjšal zneske sredstev, ki so v proračunu razporejena za posamezne namene, vendar največ za 10 %, ah pa začasno zadržal uporabo sredstev, ki so v proračunu razporejena za posebne namene. O takem ukrepu mora izvršni svet obvestiti skupščino občine Kamnik.
3. člen
Če se zaradi neenakomernega pritekanja dohodkov proračuna izvrševanje proračuna ne bo moglo uravnovesiti, lahko občina za začasno kritje razporejenih sredstev uporabi svoja sredstva rezerve.
4. člen
Izvršni svet skupščine občine Kamnik lahko spremeni namen in višino redstev za redno dejavnost in posebne namene v okviru proračunskih
ljenimi samoupravnimi mteresriimi skupnostmi V občini, ki so zadolžene za svojo dejavnost v krajevnih skupnostih. Da bi zagotovili trajnejšo rešitev potreb krajevnih skupnosti, sklepajo občinska skupščina, krajevne skupnosti, delovne organizacije in samoupravne interesne skupnosti samoupravni sporazum o prispevanju sredstev za potrebe krajevnih skupnosti V teku tega leta bodo potekali razgovori o sklenitvi enotnega regijskega družbenega dogovora o financiranju skupnih potreb v krajevnih skupnostih. V letu 1975 bodo v krajevnih skupnostih nadaljevali z GRADNJO KOMUNALNIH NAPRAV. Prednost bodo imeli tisti objekti, ki so osnovnega pomena za življenje prebivalstva v naseljih. To pa so predvsem preskrba z zdravo pitno vodo, elektrika in ceste.
OBČINSKI PRORAČUN bo v okviru razpoložljivih sredstev podprl nadaljnjo gradnjo vodovodov na BREZJAH, MALEM IN VELIKEM RAKITOVCU, OLŠEVKU, RAVNAH PRI ŠMARTNEM, TUNJICAH IN PALOVČAH kakor tudi elektrifikacijo v okviru razvojnih programov krajevnih skupnosti Za redno vzdrževanje kategoriziranih občmskih cest O. reda bo zagotovljenih v tem letu toliko sredstev kot v letu 1974.
Krajevna skupnost Podgorje bo začela z akcijo za asfaltiranje ceste skozi naselje v dolžini ca 3 kilometra, krajevna skupnost Volčji potok pa bo predvidoma dokončno uredila cestno povezavo med naselji Volčji potok in Rudnik.
namenov, če bi se izkazalo, da so jim zagotovljena sredstva v višjem ah nižjem znesku, kot bi jim pripadala.
Za proračun pristojni občinski upravni organ opravlja med letom poraču-navanja, ki so potrebna .zaradi sprememb v zasedbi odobrenih delovnih mest organov, in dodeljuje sredstva s postavke „nove namestitve".
5. člen
Sredstva za usklajevanje osebnih dohodkov delavcev v občinskih organih z gibanjem osebnih dohodkov na ostalih področjih v posameznem trimesečju leta 1975 zagotavlja izvršni svet skupščine občine Kamnik iz sredstev proračuna.
6. člen
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1975 morajo organizirati izvrševanje zadev in nalog svojega delovnega področja v mejah sredstev, ki so jim odobrena s tem proračunom.
Organi lahko .uporabljajo sredstva za osebne dohodke, ki jim ostanejo, če se izprazni delovno mesto med letom, samo za delo na tem delovnem mestu, opravljeno po izrecni odredbi predstojnika.
Za izvajanje določb prvega in drugega odstavka tega člena ter za zakonito, smotrno in primerno uporabo sredstev, ki so organu odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik organa kot odredbodajalec, vodja računovodstva pa je odgovoren za zakonito uporabo sredstev.
Občinski organi in drugi uporabniki sredstev občinskega proračuna za leto 1975 morajo izvrševati sklepe in priporočila skupščine občine Kamnik in njenih organov, ki so povezana s iinančnimi izdatki, v okviru in obsegu s tem proračunom določenih finančnih postavk.
Občinski organi ne smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegale zneske, določene za leto 1975, in tudi ne ustvarjati obveznosti za občinske proračune naslednjih let.
7. člen
Če se med izvrševanjem proračuna ugotovi, da za posebne namene, razporejena sredstva ne bodo porabljena ah ne bodo porabljena v celoti, lahko izvršni svet skupščine občine Kamnik prenese neporabljena sredstva v proračunsko rezervo.
8. člen
Vsi dohodki, ki jih občinski organi dosežejo s svojo dejavnostjo, so dohodek občinskega proračuna, kolikor ni s tem odlokom drugače določeno.
9. člen
Občinski upravni organ lahko uporabi dohodke, ki jih pridobi s prodajo tiskovin in podobno, za posebne namene in del odstopljenih dohodkov republike, občine in samoupravnih interesnih skupnosti pa za napredek organizacije in dela občinskih upravnih organov.
10. člen
Občinskemu sodišču Kamnik se za njihovo redno dejavnost prepuščajo dohodki od povprednin in kazenskega postopka.
11. člen
Občinskemu organu za kaznovanje prekrškov občine Kamnik se
prepuščajo za redno, dejavnost dohodki od povprečnin in kazenskega
postopka. ,„
v 12. člen
Organi iz 9. do 11. člena tega zakona predložijo za proračun pristojnemu občinskemu upravnemu organu finančne načrte in zaključne račune o uporabi sredstev, ki iih neposredno uporabljajo na podlagi tega odteka.
13. člen * .
Od dohodkov po 1. členu tega odloka, razen od prenesenih neporabljenih proračunskih sredstev iz leta 1974 do ravni dogovorjene porabe v letu 1974 (599.091,95 din), se vlaga v rezervni sklad občine Kamnik 1 %
14. člen
Nosilec sredstev, razporejenih v posebnem delu proračuna, je izvršni svet skupščine občine Kamnik.
15. člen
Sredstva, ki so predvidena v proračunu za dejavnost občinskih organov, za ljudsko obrambo, za dejavnost družbenopolitičnih organizacij in društev, za dejavnost krajevnih skupnosti za občinsko gasilsko zvezo Kamnik in dotacijo Kmetijsko zemljiški skupnosti se skladno z njihovimi predloženimi programi nakazujejo po dvanajstinah mesečno na njihove račune.
16. člen
Izvršni svet skupščine občine Kamnikje pooblaščen, da odloča o uporabi sredstev rezervnega sklada, in sicer do višine 100.00 dinarjev v posameznem primeru, vendar samo za namene iz 1. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni hst SRS, št. 39-461/74).
17. člen
Za finance pristojni občinski upravni organ izvršuje proračunsko kontrolo finančnega, materialnega in računovodskega poslovanja uporabnikov občinskega proračuna ter kontrolo investicij, ki se delno ali v celoti financirajo iz občinskega proračuna.
Za finance pristojni občinski upravni organ ugotavlja, kako državni organi, ki se financirajo iz občinskega proračuna, izvršujejo samoupravne sporazume o delitvi dohodkov in osebnih dohodkov ter o tem seznanja Izvršni svet. iS. čim
Pregled dohodkov občinskega proračuna za leto 1975 in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci občinskega proračuna za leto 1975, kije sestavni del splošnega dela tega proračuna.
19. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Kamnik, uporablja pa se od 1. januarja 1975.
Številka: 020-7/75-7 Predsednik Kamnik, dne 31/3-1975 Franc SVETELJ, 1. r.
BILANCA dohodkov in splošnega razporeda dohodkov proračuna, občine Kamnik (občinskega proračuna) za leto 1975 A DOHODKI
Klasifikacijska številka
oblika dohodka
Znesek 3
DOHODKI
1          2                    ■ "    ■ '
I. SREDSTVA, PRENESENA IZ PREJŠNJEGA LETA Saldo žiro računa na začetku leta
(prenesena neporabljena proračunska sredstva iz leta 1974 do ravni
dogovorjene porabe v letu 1974) 599.091,95
II. SREDSTV^, DOSEŽENA V TEKOČEM LETU .
Vrsta 1 - Davek na dohodek in davek iz osebnih dohodkov
Davek iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti 950.000,00 Davek iz osebnega dohodka od opravljanja samostojne
dejavnosti 4,470.000,00
Davek iz skupnega dohodka občanov " 180.000,00
Skupaj Vrsta 1 5,600,000,00
13 14
15
Vrsta 2 - Prometni davek, davek na premoženje in ha dohodke
23 Poseben občinski davek od prometa proizvodov in
storitev 11,000.000,00
24 Davek od prometa z nepremičninami in pravicami 660.000,00
25 Davek na premoženje, davek na dohodke od premoženja in premoženjskih pravic 1,550.000,00
Skupaj Vrsta 2 13,210.000,00
SKUPAJ I.
H. SREDSTVA ZA SKUPNO PORABO
07 Glavni namen 07 - Kulturno-pro svetna dejavnost
08 Glavni namen 08 — Socialno skrbstvo
09 Glavni namen 09 - Zdravstveno varstvo
10 Glavni namen 10 — Komunalna dejavno s
11 Glavni namen 11 — Dejavnost krajevnih skupnosti
11—1 Sredstva za redno dejavnost ll-2Sredstva za posebne namene Vsega glavni namen 11
SKUPAJ II.
IV. SREDSTVA ZA INVESTICIJE IN INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU 16      Glavni namen 16 - Intervencije v gospodarstvu 16-2Sredstva za regrese-dotacija kmetijski zemljiški skupnosti
16.909.000,00
50.000,00
706.000,00 435.000,00 2,025.000,00
118.000,00 846.000,00
964.000,00 964.000,00
4,270.000,00
SKUPAJ IV. V. DRUGA SREDSTVA 18      Glavni namen 18 - Krediti, vezana in izločena sredstva 18—4Izločena sredstva rezerv (rezervni sklad SKUPAJ V.
SKUPAJ RAZPOREJENA SREDSTVA
17.
570.000,00 570.000,00 570.000,00
201.000,00
201.ooo,oo 201.000,00 21,950.000,00
Skupščina občine Kamnik je na podlagi 5. in 10. člena zakona o stanarinah (Ur. Ust SRS, št. 50-379/72), 3. točke dogovora skupščin občin na območju SR Slovenije o politiki stanarin v letu 1975 ter 218. člena statuta občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 6-64/74) na 10. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 3' /3-1975 sprejela
ODLOK o določitvi višine stanarin v letu 1975
1. člen
Na območju;občine Kamnik se s 1. aprilom 1975 zvišajo stanarine za
.0%.
25,0 %.
2. člen
Vrsta 3 - Takse
31 Upravne takse 410.000,00
32 Komunalne takse 20.000,00
33 Sodne takse 500.000,00
Skupaj Vrsta 3     ' 930.000,00
Vrsta 5 - Dohodki po posebnih predpisih
51 Denarne kazni 5.000,00
Skupaj Vrsta 5 5.000,00 Vrsta 6 - Dohodki upravnih organov in drugi dohodki
61 Dohodki upravnih organov 110.908,05
62 Razni drugi dohodki 100.000,00
Skupaj Vrsta 6 210.908,05
Vrsta 7 - Dohodki od drugih družbenopohtičnih skupnosti
72 Odstopljeni dohodki (denarne kazni za prekrške)   ~ 150.000,00
73 Dopolnilna sredstva (splošna) - prispevek iz solidarnosti po družbenem dogovoru o splošni porabi v SR Sloveniji v letu 1975 1,245.000,00
Skupaj Vrsta 7 1,395.000,00 SKUPAJ II. SREDSTVA DOSEŽENA V TEKOČEM LETU21,350.908,05
SKUPAJ I. IN II. DOHODKI ZA RAZPOREDITEV 21,950.000,00
B - SPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV
Osnova za določitev stanarine po 1. členu odloka je vrednost stanovanja, ugotovljena z odlokom p merilih za ugotovitev nove vrednosti stanovanjskih hiši in stanovanj na območju občine Kamnik (Ur. vestnik Gorenjske, št. 7-88/73), s tem da valorizacijska vrednost točke ostane neizpremenjena.
3. člen
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik sklene po 7. točki dogovora o politiki stanarin v letu 1975 z imetniki stanovanjske pravice in etažnimi lastniki nove stanovanjske pogodbe do 30. junija 1975.
4. člen
Ta odlok temelji na dogovoru skupščin občin na območju SR Slovenije o politiki stanarin v letu 1975, ki ga je skupščina občine Kamnik sprejela na seji vseh zborov dne 31/3-1975 in bo objavljen v Ur. listu SR Slovenije.
5. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Kamnik.
Številka: 020-16/75-7 Kamnik, dne 31/3-1975
PREDSEDNIK Franc Sveteh", 1. r.
18.
Klasifikacijska t številkaSPLOŠNI RAZPORED DOHODKOV podskupine razporedne skup. podskupine
12     3 4
I. SREDSTVA ZA SPLOŠNO PORABO 01      Glavni namen 01 - Dejavnost organov družbenopohtičnih skupnosti 01-lSredstva za redno dejavnost 13,688.700,00 01-2Sredstva za posebne namene 510.300,00 01-3Sredstva ljudske obrambe 700.000,00
Vsega glavni namen 01
03 Glavni namen 03 - Dejavnost družbeno političnih organizacij in društev
04 Glavni namen 04 - Negospodarske investicije
04-1 Sredstva za tekoča vlaganja 485.000,00 04- 2Sredstva za odplačevanje anuitet 545.000,00 Vsega glavni namen 04
Znesek razporedne
skupine
Na podlagi 26. in 179. člena statuta občine Kamnik (Uradni vestnik Gorenjske, št. 6/74) ter 1. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 33/72, 39/72, 5/72 in 28/73) je skupščina občine Kamnik na seji vseh zborov dne 31/3-1975, sprejela
ODLOK
o spremembah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve
5 1. člen
V odloku o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve (Uradni vestnik Gorenjske, št. 26/72, 10/73, 23/73 in 12/74)
\ ■ se v tarifi 5. točka tarifne števjjke 2jspremeni in glasi: , a o™ «™ ™     »5- ukerjev in močnih alkoholnih pijač, če znaša nabavna cena za 1 liter: 14.899.000,00  - nad 32 dinarjev
22,00"
14,899.000,00
1,070.000,00
1,030.000,00 1,030.000,00
2. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku občine Kamnik, uporablja pa se od 1. aprila 1975 dalje.
Številka: 020-14/75-7 Kamnik, dne 31/3-1975
PREDSEDNIK Franc SVETELJ, 1. r.