Izda]« Ofcrajnl odbor SZDL Trbovlje • Urejuje uredniški odbor •> Odgo vornl urednik Stane Šuštar • Naslov uredništva ln uprave: »Zasavski tednik« Trbovlje I, Trg revolucije 28 • Telelon štev. 91 • Račun pri Komunalni banki, Trbovlje 82-KB-10-146 — List Izhaja vsako soboto • Letna naročnina 400 din, polletna 200 din, četrtletna 100 din, mesečna 40 dinarjev • Tiska tiskarna Časopisnega podjetja »Slovenski poročevalec« v Ljubljani • Cena Izvodu 10 din “ Rokopisov, ki morajo biti v uredništvu najkasneje vsak torek, ne vračamo 6tev. 3- TRBOVLJE 18. JANUARJA 1958 Leto XI 7 dni po svetu Indijski premier Nehru je v tvojem nedavnem govoru omenil tudi to, da nad Evropo, Afriko in drugimi kontinenti nenehno kroži več desetin letal, ki nosijo s seboj smrtonosno orožje — atomske in vodikove bombe. Predsednik Nehru se je vprašal, kaj bi bilo, če bi kakšno letalo strmoglavilo ...? To se je zgodilo pred dnevi. NAD OZEMLJEM ZDA se je tako letalo zrušilo, niso pa povedali, kje. Povedali so te, da do eksplozije ni prišlo, ker bomba v trenutku nesreče ni bila pripravljena. To je bilo dovolj, da se je ves svobodoljuben svet zgrozil in danes še bolj odločno zahteva Pričetek resnih in konstruktivnih razgovorov o razorožitvi. Toda nedavni eisenhowerjev odgovor tovjetskemu predsedniku Bvl-ganinu ni kdo ve kaj več kot malo več kot vljudna odklonitev in morda še pogojna privolitev v sovjetske predloge glede razgovorov na najvišji ravni. Sicer je ameriški predsednik v začetku svojega pisma zapisal, da ameriško ljudstvo in vlada želita mir in da Ameriki sleherna vojna ni te gnusna, marveč je tudi nemogoče, da bi jo začeli, glede Bulganinoidh otalih predlogov pa pravi, da so, ponekod netočni in neustrezni kot program za koristna pogajanja o miru. Eisenhower navaja potem nekatere svoje predloge, med drugim okrepitev OZN, o sestanku najvišjih predstavnikov Vzhoda in Zahoda pa meni, da bi bili takšni stiki koristni in se zavzema za diplomatske priprave, ki naj bi zagotovile uspeh konference. Torej le nekoliko bolj odprta vrata za začetek. Svetovno Javno mnenje pa se še nadalje bori proti vsakim jedrskim poskusom. DEVET TISOČ ZNANSTVENIKOV je prav te dni poslalo OZN vlogo, v kateri zahtevajo sklenitev mednarodnega sporazuma o opustitvi vseh poskusov z jedrskim orožjem. V peticiji pravijo, da vsaka nova poskusna eksplozija povečuje radioaktivno sevanje, ki škodi človeškemu organizmu. Peticijo je podpisalo, kot rečeno, 9000 znanstvenikov iz 44 dežel. V ALfclRU SE VCONA NADALJUJE Zdaj so alžirski »uporniki« začeli napadati francoske sile Posamič. Komandosi, kot jih imenujejo Francozi, so na področju mesta Alžira vrgli v zrak vojaški železniški konvoj. medtem ko so v bližini Bufirika ubili enega francoskega vojaka, tri pa ranili, komandosi so se pojavili tudi v drugih mestih. Macmillan BO vztrajal V Londonu še vedno menijo. da bo angleški odgovor sovjetskemu premieru Bulgant-vu sicer podoben ameriškemu, da pa bo Macmillan verjetno Vztrajal na svojem predlogu, ki ga je dal pred svojim odhodom na potovanje po državah imperija, da naj bi se sklenil nenapadalni pakt med Sovjetsko zvezo in zahodnimi državami. Angleška , javnost namreč zelo vehementno zahteva razgovore s Sovjetsko zvezo. RAZGOVORI NASER—StIKARNO Fred dnevi so se v Kairu Začeli razgovori med egiptovskim predsednikom Naserjem m indonezijskim predsednikom Sukarnom. Prve priprave za volitve V Trbovljah, Vidmu-Krškem, Brežicah, Sevnici, Radečah in na Senovem so se že sešli razširjeni plenumi SZDL, na katerih so se aktivisti pogovorili o svojem delu v zvezi z volitvami Vsepovsod so bili plenumi dobro obiskani in so med drugim analizirali zadnje volitve v občinske ljudske o-dbore.' V Trbovljah so izdelali na plenumu okviren načrt dela in določili, da bodo prvi zbori volivcev opravljeni do 26. januarja. V Vidmu-Krškem bodo zbori volivcev, na katerih bodo volivci izbirali delegate za občinsko komisijsko konferenco zaključeni do 26. januarja. Naš dopisnik iz Hrastnika nam sporoča, da je bil razširjeni plenum že prejšnji teden, kjer so med drugim postavili 19 volilnih enot, odborniki pa so poudarili, da bo treba za te volitve pripraviti več volišč. Prav tako naj se izpopolnijo volilni imeniki, ki so bili ob zadnjih volitvah nepopolni. Prvi zbori volivcev bodo zaključeni do 26. januarja. V Brežicah se pričnejo zbori volivcev jutri, končali pa se bodo 26. januarja. Precej zborov bo med tednom, ker pozimi kmetje nimajo toliko opravkov. Na plenumu SZDL so sestavili program celotnega dela. Vseh volišč bo približno 100. Zanimanje za volitve kaže, da bodo zbori volivcev vsekakor uspeli. Na razširjenem plenumu SZDL v Sevnici so sklenili začeti zbore volivcev 19. januarja. Največ zborov bo jutri. Hkrati bodo izvolili tudi nove krajevne odbo- re. V teku pa je tudi revizija volilnih imenikov. V Radečah imajo pripravljen načrten program predvolilnih priprav. Zbori volivcev bodo opravljeni do 26^ januarja. Tako tudi na Senovem. Na plenumu SZDL so ugotovili, da so bile minule volitve lep uspeh za senovško občino, zato so sodili, da je treba te volitve še vestneje organizirati. Govorili so o potrebi organizacije večjega števila volišč, kar posebno velja za vasi. Na področju senov-ške občine bo 19 zborov volivcev. Obdaritev otrok padlih borcev na Senovem ING. JOŽE LEVSTIK, zasavski rojak- petdesetletnik Prejšnji teden je praznoval Inž. Jože Levstik, zasavski, rojak, doma iz Zagorja, petdesetletnico svojega življenja. Njegova' življenjska pot je bila tesno povezana z delom in borbo za boljšo bodočnost našega delovnega človeka. Vedno in povsod se je boril za pravice delovnega ljudstva. Rodil se je v Zagorju ob Savi 9. januarja 1908, kjer ,je njegov oče služboval 35 let kot učitelj in upravitelj tamkajšnje šole. Tako je jubilant že v zgodnji mladosti spoznal težavno življenjsko pot naših rudarjev in zasavskih kmetov, kar se mu je vcepilo v srce. Odločil se je, da bi s svojin? delom čimveč doprinesel k lepšemu življenju naših kmečkih ljudi in k odpravi tistega, kar je zlasti tlačilo razvoj naše vasi in kar še danes ovira naše kmetijstvo k večjemu in hitrejšemu napredku — pomanjkljiva strokovna izobrazba. Vseskozi se je tovariš Jože boril za napredek in pravice delovnega človeka, zato je tudi vedel, kje Je njegovo mesto. Vse do svojega odhoda v partizane v aprilu 1942 Je bil sekretar rajona Poljane. Zanimiv je bil njegov odhod v partizane. Bil je kmetijski referent pri takratni ljubljanski občini. Svojo pisarno Je imel v Beethovnovi ulici. Okupator Je zvedel za njegovo delo in so ga prišli njegovi odposlanci isKat v v pisarno. Jožeta so srečali na stopnišču v hiši in ga vprašali, kje Je pisarna Inž. Jožeta Levstika. Pokazal Jim je drugo nadstropje — sam pa je seveda hitro odšel, saj mn Je bilo Jasno, da Je sedaj njegova pot v partizane. V partizanih je opravljal odgovorne politične in gospodarske naloge, po osvoboditvi pa Je bil med drugim prvi generalni sekretar vlade LRS pod predsedstvom tov. Borisa Kidriča. Bil Je več let minister za kmetijstvo in gozdarstvo, nato pa sekretar oblastnega komiteja ZKS za ljubljansko oblast. Opravljal Je Še druge važne dolžnosti, nato po vojni Je bil član Zvezne oz. republiške skupščine, član plenuma CK KPS ln glavnega odbora SZDL, član upravnega odbora Glavne zadružne zveze za Slovenijo in FLRJ. član upravnega odbora Kmetijske zbornice za Slovenijo. Opravljal pa Je še vrsto drugih nalog, skratka — kakor se je aktivno vključil v borbo za lepšo bodočnost našega delovnega človeka že v stari Jugoslaviji, se je tudi leta 1941 odločil za pot. ki jo je nakazala naša Partija, tako da je bil tudi vsa leta po osvoboditvi med prvimi borci za uresničevanje idealov naše velike borbe. Ob njegovi petdesetletnici mu pa želimo tudi vsi Zasavčani, posebno njegovi ožji sorojaki, Zagorjani, še mnogo zdravil in srečnih let, želimo mu nadalje, da bi se uresničila njegova hotenja, to še tembolj, ker vemo, da si zase želi zelo malo, pač pa vedno živi za tisto, za kar se borimo vsi skupaj — za svetlejšo prihodnost našega marljivega delovnega* .loveka. s -ar ** 4fc ** & & ** m 0 Zadnji dan minulega leta so se-novški člani ZB lepo obdarili otroke padlih borcev in žrtev fašističnega terorja. Takšne obdaritve prirejajo organizacije ZB v okviru svojih možnosti že več iet. Ob koncu leta je organizacija sklicala vse šoloobvezne otroke in njih matere ali oskrbnike in se najprej pozanimala za učne uspehe partizanskih sirot. Predtsednik ZB Senovo je ob tej priliki pohvalil mnogo otrok, ki so pokazali zadovoljive učne uspehe v šoli, n^kaj pa jih je opomnil, da morajo čimprej popraviti slabe ocene iz posameznih predmetov, in je tudi naloga mater in oskrbnikov, da pomagajo otrokom k zadovoljivim učnim uspehom. Na splošno pa je razveseljivo, da so šolski uspehi otrok padlih borcev v povprečju mnogo boljši kot pri ostalih učencih. V imenu učiteljstva obeh osnovnih šol, ki lepo sodelujejo z organizacijo ZB, se je tovarišica Piškova zahval lis Zvezi borcev, pri tem pa pcCuarlla. da Je razen šole in organizacije ZB potrebno tudi, da nudijo vso pomoč pri učenju in lepo vzgojo tem otrokom še živeče matere ali drugi odgovorni oskrbniki. Na kraju so bili otroci in matere tudi pogoščeni. Podobne sestanke z otroki padlih borcev in materam namerava organizacija ZB še prirediti, posebno še pred koncem šolskega leta. s vri. plenum4 zveznega odbora szdlj Volitve bodo potrdilo politične zrelosti naših ljudi VII. plenum Zveznega odbora SZDLJ je odprl tovariš Tito, ki je dejal, da je na dnevnem redu plenuma proučitev dosedanjih rezultatov v socialistični graditvi države in politične priprave za volitve v zvezno ln republiške ljudske skupščine. V referatu, ki ga je podal tov. Svetozar Vukmanovič, je le-ta uvodoma dejal, da bodo volitve v ljudske skupščine IV. sklicanja v času, ko naša dežela beleži pomembne uspehe v pogledu družbenih sprememb v izgradnji socializma, v pogledu svojega razvoja na gospodarskem področju, kakor tudi v pogledu afirmacije naše zunanje politike in utrditve našega mednarodnega položaja. V nadaljevanju svojega referata pa je tov. Tempo govoril o izgradnji sistema družbenega upravljanja ln krepitvi socialistične demokracije, o uspehih in nadaljnjih nalogah našega gospodarstva, perspektivah kmetijstva, trgovini, potrošnji in standardu, o zunanjepolitični dejavnosti, odnošajih s sosedi in končno o pripravah za volitve v zvezno in republiške ljudske skupščine. »Pred nami so volitve,« je dejal tov. Tempo »v zvezno ljudsko skupščino In republiške ljudske skupščine. V pripravah za bližnje volitve bodo naši državljani imeli še enkrat priložnost analizirati rezultate, ki smo jih dosegli v našem družbenem in gospodarskem razvoju, v izpopolnjevanju socialistične demokracije, v bojn za neodvisnost naše države in mir v svetu. Vsekakor bodo razmotrlvali tudi o problemih in perspektivah našega nadaljnjega razvoja, in sicer tistih, ki zadevajo skupnost kot celoto, kakor tudi mnoge konkretne in pereče zadeve, ki nastajajo iz takega razvoja za posamezna področja, občine, okraja, mesta, gospodarske organizacije in zadruge itd. Za to delo se morajo zavzeti Socialistična zveza delovnega ljudstva, Zveza komunistov, sindikati, mladinske organizacije in organizacije žena, ki naj postanejo nosi-teljice politične delavnosti v pripravah za bližnje volitve. Izkušnja je pokazala, da smo v okoliščinah razpredenega sistema družbenega samoupravljanja z uspešnim političnim delom teh organizacij dosegli velike rezultate pri aktiviziranju ljudi v družbeno-političnem življenju, kar se bo nedvomno pokazalo tudi ▼ pripravah za volitve. Visoka zavest in politična zrelost delovnih množic, aktivna vloga naprednih socialističnih sil sta najzanesljivejše poroštvo, da bodo tudi prihodnje volitve v zvezno ljudsko skupščino in ljudske skupščine republik še enkrat potrdile politično enotnost naših množic. Upravičene zahteve Sel Je v NOV 1943. leta. Bil je dober borec. Tovariši so pripovedovali o njem, da je v najhujšem mrazu in velikem snegu šel na položal z vrečevino ovitimi nogami, ker ni imel čevljet, hotel pa je sodelovati v boju. Po končani vojni se je zaposlil pri zagorskem rudniku, in ker ni dobil stanovanja, si je nad svinjakom sezidal skromen domek in uredil okrog stanovanja nekaj arov njiv. Zdaj mora vrniti okrog 200.000 din preveč izplačanih otroških doklad, zasluži pa komaj za življenje. Doklade mora vrniti samo zato, ker ima nekaj njivice. Ali ne zahteva upravičeno, da se uredba o otroških dodatkih popravi? Leta 1944 so JI Nemci ubili moža ln dva sina. Dobiva samo skromno pokojnino po možu. Nekajkrat OBČNI ZBOR DPM OKRAJA TRBOVL.E V nedeljo je bil v Trbovljah okrajni občni zbor Društva prijateljev mladine, ki se ga je mimo drugih udeležila tudi predstavnica republiškega odbora DPM, tov. Ada Krivic. Iz izčrpnega poročila tov. Mirne Zupančičeve je bila vidna vsestranska ln pisana dejavnost zasavskih prijateljev mladine. Zanimivo je bilo predava* nje pedagoga Gustava Šiliha iz Maribora o vzgojnih problemih pri naši mladini, Pogled na Senovo Je pisala Invalidski organizaciji, naj Ji priznajo invalidnino, pa se ni nihče zganil. Ze leta 1941 Je začela pomagati našim borcem. Nič kolikokrat so potrkali na njeno okno, in vč-nomer Jim je odprla in Jih nahranila. Potem so ji Nemci, ko so za to zvedeli, požgali domačijo, njo pa odpeljali v koncentracijsko taborišče. Po vojni se Je vrnila domov ln začela sama obnavljati. Težko živi in vendar smo vsi pozabili nanjo, zares pozabili. Takoj po vojni je zgodovinska komisija pri občinskem odboru ZB začela pridno zbirati gradivo o naši revoluciji in o zagorskih borcih. Nekaj gradiva ln fotografije so poslali v Trbovlje, tega pa še danes niso dobili nazaj. Zdaj že dolgo časa komisija ne dela, najboljši borci pa pozabljajo vse tiste drobne, a vendar tako dragocene akcije, v katerih so sodelovali. V Slovenjem Gradcu imajo lepo urejen muzej, v katerem so številne fotografije zagorskih borcev, v Zagorju pa niti sobe za muzej ne morejo dobiti... ... žene padlih borcev in ostale žrtve fašističnega nasilja imajo pokopane svoje može na zagorskem pokopališču, pokopališka uprava pa zahteva, da plačajo visoko najemnino za grobove ... — o tem in še o marsičem drugem so spregovorili udeleženci nedeljskega občnega zbora ZB v Zagorju. Upravičeno so zahtevali, da se te in podobne nepravilnosti odpravijo, in kar odloč- Večer zasavske mladine v Hrastniku POČASTITEV 15. OBLETNICE USAOJ IN PREDAJA NAGRAD NAJBOLJŠIM ZASAVSKIM MLADINSKIM ORGANIZACIJAM ZA INTENZIVNO DELO V ČASU TEKMOVANJA V POČASTITEV VII. KONGRESA ZKJ . pa je sodelovala tudi tov. Krivičeva in zlasti poudarila lep napredek, ki ga je doseglo v zadnjih letih DPM trboveljskega okraja. Podrobnejše poročilo o delu ln načrtih prijateljev mladine bomo zaradi pomanjkanja prostora objavili v prihodnji številki. Kadar se sreča zasavska mladina, se njeno srečanje venomer spremeni v zares doživeto manifestacijo. »Mladi si živo pripovedujejo vse, kar doživljajo v vsakdanjem življenju, posebno pa v svojih mladinskih organizacijah. Eno izmed takšnih doživetij, zares prisrčnih srečanj je bilo Kaj je z izgradnjo zasavske ceste? tudi mladinsko praznovanje v Hrastniku. Prostorna dvorana TVD »Partizana« kar ni zmogla sprejeti vseh mladih in starejših ljudi, ki so prišli na počastitev 15- obletnice USAOJ in k zaključku večmesečnega mladinskega tekmovanja, k; ga je razpisal naš okrajni mladinski komite v počastitev VII. kongresa Zveze komunistov. Izbran program, ki so ga Izvajali mladinci ln mladinke Hrastnika, je po svoje pripomogel, da so s« vsi prisotni po- čutili zares prijetno. Hrastni-škemu mladinskemu vodstvu je treba vsekakor priznati, da je svojim kolegom iz Zasavja pripravil prijetno presenečenje. Po akademiji s0 najboljši mladinski aktivi dobili nagrade za uspešno Izvedeno tekmovanje. Okusno izdela po zastavo je dobilo radeško mladinsko vodstvo oziroma radeška mladina, diaprojektor hrastniška mladina in denarno nagrado ter zbornik narodnih herojev Jugoslavije videmsko-krška mladina. Nagrade je razdelilo tudi hrastniško mladinsko vodstvo svojim mladinskim aktivom. (v) FRANCE KIH-PETDESETLETNIH VREME Bostopno toplejše vreme, zla-Po 19. Januarju. Med 24. In Januarjem nestalno s pogo-***ml padavinami ln topleje. Že več let po osvoboditvi In tudi že pred vojno so ▼ javnosti mnogo govorili o nujnosti povezave med Zgornjim in Spodnjim Zasavjem, katero vprašanje b| se rešilo z Izgradnjo zasavske ceste. Spodnje Zasavje od Zagorja dalje je s svojimi revirji praktično . odtrgano od svojega kmetijskega zaledja, ki obsega litijsko občino in del Dolenjske, tda do Šentvida pri Stični. Na zadnjih zborih volivcev ▼ Zasavju je bilo to vprašanje zopet sproženo resneje kot kdaj koli doslej. Zakaj? Prebivalci zasavskih občin, zlasti industrijskih, so živo zainteresirani, da pridejo do cenejše preskrbe s kmetijskimi pridelki. Rudarji prav tako žellio, da se llhn odpreti prometna žila proti Ljubljani. 1’rrhivalci Zgornjega Zasavja pa tudi vidijo ekonomski interes glede na tujski promet in prodajo svojih tržnih viškov. I Nedavno so se sešli odgovorni predstavniki ljudskih odborov zasavskih občin z namenom, da proučijo predloge volivcev, nanašajoče se na gradnjo zasavske ceste. Na tem sestanku so ugotovili, da so volivci vseh prizadetih zasavskih občin ertotno postavili zahtevo, da se prične z gradnjo zasavske ceste ln da se s tem le končno uresničijo dolgoletne težnje prebivalcev teh predelov. Na tem posvetu so tudi govorili o rekonstrukciji ceste preko Moravč. Zavzeli pa so enotno stališče, da cesta preko Mo-»ravč ne rešuje gospodarske problematike Zasavja, temveč da je treba ustvariti naravno po- vezavo z izgradnjo zasavske oeste. V čem je osnovno vprašanj« zasavske ceste? Gre za prebitje sektorja v dolžin! okrog 5 km od Renk proti Zagorju, na desnem bregu Save. Z obeh strani Je že speljana republiška cesta II. reda. Izgradnja ceste na navedenem sektorju med Renkaml in Zagorjem pa J« važna tudi za zasavsko Industrijo. Nad 70*/t cementa bi se prepeljalo P« tej cesti. Kresniška industrija apna M ravno tako velik del svoje proizvodnje odpravljala Po tej cesti, Isto velja za ostale rude In les. Važen faktor pri tem pa je tudi tujski promet. Po vsem tem torej postavljajo prebivalci Zasavja upravičeno zahtevo: Prebijte nam cesto Renke— Zagorje — rudarji pa: odprite nam aha* v sveti Zadnjega decembra je praznoval 50-letnico rojstva tovariš France Klun — zhani prosvetni delavec iz Zagorja. Rodil se je 25. decembra 1907 v vasi Bukovica pri Ribnici na Dolenjskem in je Po končani osnovni šoli stopil na ljubljan-s-kp učiteljišče. Takoj po diplomi je prišel v rudarsko Zagorje, kjer se je ves posvetil vzgoji zagorske mladine-Tovarišu Klunu Pa je te dni poteklo tudi trideset let, odkar učitelj uje v Zagorju. Zagorsko dolino je moral zapustiti le med okupacijo in v tern času je bil interniran v Italiji. Po internaciji je sodeloval tudi v NOV, po vojni pa se je ponovno vrnil v Zagorje, kjer je že vrsto let upravitelj zagorske osnovne šole in Vajenske šole. , Tovariš Klun je poleg svojega poklica, ki ga opravlja z resnično ljubeznijo, daleč naokrog znan tudi kot največji prijatelj in svetovalec mlademu učiteljskemu naraščaju pa tudi kot aktiven družbeni delavec. Med drugim j* predsed- nik občinske gasilske zveze v Zagorju, odbornik občinskega ljudskega odbora, največ svojih sil pa menda vlaga v svetu za šolstvo, ki 8a vodi že vrsto let. Ob njegovem jubileju mu toplo čestitajo vsi prijatelji, znanci, posebno pa zagorska šolska mladež.-' Na Svibnem si želijo knjižnice Ze pred vojno je na Svibnem obstajala knjižnica. Sedaj, ko je vas elektrificirana, bi kmečki ljudje laže segali po knjigah in jih prebirali, vendar knjižnica ne obstaja, čeprav so knjige že v vasi. Prav in potrebno bi bilo, če bi tamkajšnje prosvetno društvo prevzelo to skrb in omogočilo ljudem, da bi zdaj v zimskem času lahko segali po knjigah. Vaščani so to željo že večkrat Izrazili, žal pa to vprašanje do danes še vedno ni urejeno. no so povedali, da preživeli borci ne bi smeli biti zapostavljeni v nobenem primeru; niso zahtevali nobenih ugodnosti, samo nekoliko več življenjskih pogledov na njihove probleme. Pa tudi veseli so bili, ko so slišali iz poročil obeh odborov — mestnega in občinskega — da je organizacija ZB skrbela za otroke padlih borcev, da se je živo zanimala za njihov razvoj, vendar vsega ogromnega dela ni zmogla, kos pa mu bo le ob močni in nenehni podpori vseh borcev, in teh je v Zagorju nad 1.8M. Zdaj, ko sta se občinski in mestni odbor ZB združila v eno telo, bo morebiti delo boljše in še bolj plodno, ln novoizvoljeni tovariši v tej naši važni organizaciji bodo vsekakor skrbeli za celokupno dejavnost te inštitucije. (v) Posvet o problemih hrostniške steklorne knjižnico Vsi brigadirji, mojstri ln tehniško osebje so se zbrali na posvet, da se pogovore o problemih hrastniške steklarne. Razprava je bila zelo živahna, zlasti ko so obravnavali izpolnitev planskih nalog v lanskem letu: ki so jih kljub vsem težavam izvršili in celo presegli. Tudi letošnje leto bo imela tovarna isto proizvodno halogo kot lani, verjetno pa bo še za 200 ton stekla večja, zaradi česar bo potrebna tudi pomoč vseh mojstrov in brigadirjev. Proizvodnja stekla se bo leto« nekoliko preorientirala in bo steklarna. kakor kažejo že sedaj podatki s tržišči, izdelovala v glavnem -razsvetli avno, trgovsko in embalažno steklo. Mnogo težav bo treba prebroditi kolektivu v proizvodnji zaradi rekonstrukcije tovarniških objektov, zaradi katere redna produkcija ne sme biti motena. Sklenili so. da se bodo redno vsak mesec shajali in se pogovorili o vseh tekočih vprašanjih in težavah, še posebno, ker bo treba dnevno prodati za 3 milijone dinarjev stekla, kar bo velika naloga za kolektiv, zlasti še glede prodaje, da založi tržišče s kvalitetnim steklom. R V. Iz vsebine • GLOBOKO ŽIVJ (stran 2) • PROBLEMI PREDŠOLSKE MLADINE V TRBOVLJAH (stran 2) • ZA LEPŠI JUTRIŠNJI DAN (str. 3) • KAKO BOMO VOLILI (stran 3) • SEDEM BRATOV. SEDEM KNAPOV — ZAPISKI O ŽIVLJENJU ZAS. RUDARJA (stran 3) ZATE SE BORIMO — HALO 91 (str. 4) • KAJ JE NOVEGA V SVETU FILMA — (stran 5) • ZANIMIVA ODKRITJA NEMŠKEGA INŠTITUTA (str. 6) • V TEJ ŠTEVILKI IZID NAGRADNEGA ŽREBANJA ZA NOVOLETNO KRIŽANKO ^ V' A . r Problemi predšolske mladine v Trbovljah Pogleda na Krško Komisija ra va#o,jo predšolskih otrok prt »vetu ra šolstvo v Trbovljah j« oa avoj-i prvi seji resno razpravljala 0 problemih vzgoje predšolske mladine. Ugotovila je, da je bilo od obiska vrtoev letošnje iolsk0 leto odklonjeno 90 otrok, in Sicer 90 na Vodah in 40 v Zgornjih Trbovljah predvsem zarfldi Z občnega zbora Republiškega odbora sindikata kemične industrije V soboto, 11. januarja, Je bila ▼ sindikalni dvorani »Celuloze« na Vidmu skupščina Republiškega odbora sindikata kemične industrije Slovenije. Razen številnih delegatov so Ji prisostvovali tudi sekretar CO sindikata ke- mične industrije Jugoslavije, tov. Kajganovič, član Republiškega sveta sindikatov Slovenije, zastopniki kemičnega odseka pri republiških trgovskih zbornicah, tov. Perko, član OK ZKS trbov-lje, tov. Jože Piki, predsednik Družbeno upravljanje v Radečah Družbeno upravljanje v radeški občini Je v svojem razvoju doseglo nekaj lepih uspehov. Zlasti v preteklem letu so nekateri sveti in komisije pri občinskem ljudskem odboru dobro poprijeli za delo in so se na svojih delovnih področjih pokazali kot zelo sposobni za reševanje vseh, tudi najtežjih vprašanj. Ne moremo pa trditi, da velja to za vse svete in številne druge organe družbenega upravljanja. Ponekod »o upravljavci svoje dolžnosti preveč prepuščali v reševanje občinskemu ljudskemu odboru, kar se pravi, da izvoljeni oziroma določeni družbeni organi niso v celoti izpolnili pričakovanj in obstajajo med delovnimi uspehi posameznih svetov precejšnje razlike. Ne bo napačno, če rečemo, da Je glavni vzrok manj uspešnega dela posameznih družbenih organov iskati v nepoznavanju dolžnosti in pomena družbenega upravljanja v našem razvoju. Letošnje leto bodo te pomanjkljivosti odpravljene. Izkušnje iz preteklega leta bodo koristno služile za nadaljnji razvoj in delo organov družbenega upravljanja. V občinskem ljudskem odboru smo zvedeli, da so sveti in komisije letos zelo dobro sestavljene in da imajo vse pogoje za uspešno delo v bodočem letu. Z določili občinskega statuta so ti organi dobili nove dolžnosti in večje pravice, s čimer bo oblastni aparat razbremenjen, vloga družbenih organov pa bo postala večja. Iz razgovorov s posameznimi člani oz. predsedniki nekaterih »vetov smo ugotovili, da so Jim njihove naloge dobro poznane in da so tudi delovni načrti dobro sestavljeni. Največ nalog ln dela bodo imeli v prihodnjem letu: svet za gospodarstvo in komunalno dejavnost, svet za zdravstvo in socialna vprašanja, svet za prosveto in kulturo, šolski sveti ln svet za šport ln telesne vzgoje. S tem seveda ne mislimo trditi, da ostali nimajo nalog. Pozanimali smo se za naloge prej omenjenih svetov, ki Jih bomo tudi v kratkem opisali. Svet za gospodarstvo in komunalno dejavnost Je s pospešeno graditvijo vodovoda, dokončno ureditvijo mlekarne in s pričetkom gradnje stanovanjsko-poslovne stavbe v centru mesta že krepko poprijel za delo. Gradnja novih poslopij bo predvidoma v dveh letih dala okrog šestdeset novih stanovanj ln poslovnih prostorov. Ta »vet pa bo imel tudi nalogo, da uredi vrsto slabih vaških poti, katero delo bo p perspektivnem načrtu v dveh letih dokončno opravljeno. V okviru komunalne dejavnosti pa so predvidene še drug« manjše gradnje in dela. Svet za zdravstvo in socialna vprašanja bo imel nalogo, da opravi številne male asanacije, zlasti po vaseh, s čimer bo rešeno nekaj higiensko-zdravstvenlh vprašanj. V občini je nadalje nekaj zelo zaostalih predelov, o katerih bo treba temeljito spregovoriti ln razna pereča vprašanja rešiti. Svet za kulturo ln prosveto bo moral delati najtesneje s svetom »Svobod in prosvetnih društev. V svojem delu pa bo moral Imeti potrebno širino za reševanje nalog na področju splošnega izobraževanja, prav tako Je potrebna gradnja prosvetnih domov ln prostorov za kultumoprosvetno Izživljanje. Tudi šolske svete čaka mnogo dela. Nekateri so se že v preteklosti pokazali kot zelo delavni. Predvidena Je dograditev gimnazije v Radečah, šole na Gradišču ln rešitev še drugih številnih vprašanj na področju šolstva, ki »o v občini pereča. Svet za šport ln telesno vzgojo Je bil osnovan lansko leto. Pred njim je delovala le komisija. Potrebe pa so pokazale. da bo treba tudi na tem področju rešiti vrsto vprašanj. To Je samo nekaj Izmed številnih nalog svetov pri občinskem ljudskem odboru. Ne smemo pa pozabiti, da Je na celotnem področju družbenega upravljanja važna aktivnost vseh družbenih organov. Za uspeh so dane vse možnosti. treba Je z začetim delom samo aktivneje nadaljevati. Revizij a volilnih iraenikov Na nedavnih volitvah občinskih ljudskih odborov so volilni odbori ugotavljali, da niso vpisan« v volilne imenike mnogi državljani, ki »o se redno prijavili v svojem okraju, kjer se- pravnomočne sodbe izgubili volilno pravico. Jasno je, da • tem, če nekdo ni vpisan v volilni imenik, še ni dokazano, da je brez volilne pravice, kajti to Lahko izgubi samo z izgubo obč. ljudskega odbora Videm-Krško, tov. Stane Nunčič. ljudski poslanec, tov. Milan Dimnik, in drugi. Referat o dosedanjem in bodočem delu repuhlšškega odbora Je imel predsednik tov. Frane Plazar, medtem ko Je bilo izčrpno poročilo v prepisu že prej doetavljeno vsem delegatom. Sploh Je bila organizacija občnega zbora zelo dobra, kar se Je odrazilo tudi v zelo plodni razpravi in v dobrih sklepih za bodoče delo. Nemalo zaslug zato ima tudi vodstvo tovarne »Celuloza« in njena sindikalna podružnica, ki sta se v vseh pogledih zares potrudila. Na občnem zboru Je bilo v ospredju vprašanje nadaljnjega razvoja kemične industrije. Petletni pespektivni načrt Jugoslovanskega gospodarstva postavlja tudi pred kemično industrijo težavne in odgovorne naloge, ki Jih bo mogoče izvršiti le. če bodo v naslednjih letih posvetili več pozornosti vzgoji kadrov in modernizaciji obstoječih obratov. Več skrbi bi bilo treba posvetiti nadalje kooperaciji med podjetji kemične industrije ln so v ta namen že ustanovili poslovno skupnost. Tudi tesnejše sodelovanje s kemičnim odsekom pri republiški trgovinski zbornici bo samo koristilo nadaljnjemu razvoju kemične industrije. V kemični industriji so Sele zadnje čase uvedli norme, kar Je v nemaii meri pripomoglo k dvigu produktivnosti dela. V sistemu norm pa je treba upoštevati specifične pogoje v tej industriji, ki so vsekakor drugačni kot v ostalih vejah industrije. Udeleženci občnega zbora pa so se izjavili proti spreminjanju norm, če ni to osnovano na spremembah v delovnih procesih ln če se niso spremenili pogoji, na katerih so bile norme zgrajene. Glede premij pa so dejali, da so bile ponekod pretirano visoke In utemeljene s premalo prepričljivimi argumenti. Republiški odbor bo ponovno pregledal premijske pravilnike in se zavzel za tak sistem premiranja, ki bo ekonomsko upravičen. Podjetja kemične Industrije 1n seveda tudi njihove sindikalne podružnice so lan! posvečale precej pažnje skrbi za delovnega človeka, saj so podjetja porabila za izboljšanje prehrane delavcev okrog 16 miljonov dinarjev. Precejšnja sredstva so bila nadalje vloSena v higlensko-tehnično zaščito, zaradi česar se je lani kar precej zmanjšalo število nesreč prt delu. Na občnem zboru so razpravljali tudi o negativnih pojavih v trgovski mreži ln Jih najostreje obsodili. Zlasti so kritizirali pojave, ko trgovska poletja na debelo odvzemajo industriji del njenih dohodkov. Navedli so primer podjetja »Helios« v Domžalah. ki Je znižalo cene svojih Izdelkov, kar proti pričakovanju ni naletelo na ugoden odmev prt grosističnih trgovskih podjetjih, ki niso pripravljena prodajati Isto blago raznih podjetij po različnih cenah, čeprav bi bilo to dobro, ker bi prisililo tud! ostala podjetja k zniževanju cen svojih izdelkov. V razpravi so nadalje sodelovali delegati kemičnih industrij iz našega okraja, kot na primer iz hrastnlike steklarne ln kemične tovarne, iz »Celuloze«, ln od drugod. Naši delegati so dali bogat prispevek k plodnemu delu občnega zbora. K besedi so se končno priglasili tudi gostje in dali mnogo koristnih napotkov za bodoče, še uspešnejše delo sindikata kemične Industrije Slovenije. 3. pomanjkanja prostorov io učnega kadra. V Trbovljah sta namreč le 2 vrtca s 5 oddelki in sicer S oddelki v vrtcu na Vodah in 2 oddelka v Zgornjih Trbovljah, ki jih obiskuje 172 otrok, od teh 112 na Vodah in 60 v Zg. Trbovljah. V oba vrtca zahajajo tudj starejši in mlajši letniki, zlasti otroci zaposlenih staršev, če imajo mlajše otroke. Sami prostori na zgornji šoli ne ustrezajo za vrtce ter prostora tudi ni mogoče prezračiti, ker je pouk dopoldne ln popoldne- Zato je treba pozdraviti predviden® gradnjo vrtca v Zg. Trbovljah z dvema oddelkoma, kaT bi ustrezalo za ta del Trbovelj. Tudi rudnik ima v načrtu zidanje vrtca, in sicer v Novem mestu, kjer naj bi bil zgrajen do jeseni, in v Šuštarjevi koloniji. Vrtec bi bil potreben v Zasavju in bi bilo prav, če bi o tem razmišljal delovni kolektiv cementarne. Tudi čas, ki ga prežive otroci v vrtcu, ni polno izkoriščen, ker gostuj« vrtec v Zg. Trbovljah v prostorih tamkajšnje osnovne šole, kjer je tudi Ekonomska srednja šola in Vajenska šola. Na Vodah pa bi bil prepotreben prostor za zunanje igre, s čimer bi potem laže nvel’avi''i »»red^dein v—'k k“-bi otroci dalj časa preživeli pri zunanjih igrah. Za rešitev tega vprašanja so predlagali splani-ranje prostora pri vrtcu, kjer bi potem lahko uredili prepotrebno otroško igrišče. Sprejeli so tudi predlog za uvedbo dežurstva v vrtcih, in Sicer tako, da bi zaposleni starši lahko pripeljali svoje otroke ob 6. uri zjutraj, vrnili pa bi se ob 14. uri- Komisija je nadalje mnenja, da se skličejo roditeljski sestanki s starši otrok, ki obiskujejo vrtec. Z novim proračunskim letom se predlaga tudi osamosvojitev vrtcev. t. k. Delo delavskih svetov v občini Trbovlje Delavski svet Elektrarne Trbovlje je na zadnji seji razpravljal o organizaciji tečaja za visokokvalificiran« kovinarje, in sicer v okviru debatnih večerov. Na seji so obravnavali tudi obratne zadeve, izvršitev lanskoletnega proizvodnega plana, ki j« bil izpolnjen 2«. decembra p. I. Direktor podjetja je poročal nadalje o planu proizvodnje za leto 1958, ki je preračunan na 275 milijonov kWh. iz česar sledi, da je plan povečan za 55 milijonov kilovatnih ur več kot lanskega leta. Delavski svet je prev tako 6klepal o oddaji nove stanovanjske v gradnjo, tako da bi bila ta skončana konec avgusta 1959 Delavski svet je še poslušal in sprejel finančno poročilo podjetja. Na seji so sprejeli sklep o dopolnitvi pravilnika za HTZ in glede delovnih oblek. t.k. Izvajajmo novi zakon o delovnih razmerjih O sprejemanju delavcev odloča delavski svet — v gospodarskih organizacijah, ki nimajo voljenega delavskega sveta, pt ves delovni kolektiv. Delavski svet oz. delovni kolektiv lahko ustanovi posebno komisijo," ki odloča o sklenitvi in odpovedi delovnega razmerja. Komisija se imenuje komisija za sklepanje in odpovedovanj« delovnih razmerij. Predsednik komisije Je član delavskega sveta. Sprejem delavcev na vodilna mesta se razpiše. Sprejem razpiše upravni odbor gospodarske organizacije. Razipis opravi komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij. Ce te komisij« ni, imenuje upravni odbor razpisno komisijo. Razporeditev n» delovno me- •te Odgovorna oseba gospodarske organizacije mora ob nastopu dela seznaniti delavca z njego- vim delovnim mestom' ln z delovnimi pogoji na njem. Na podlagi ustreznega sporazuma se delavec razporedi na ustrezno delovno mesto oziroma na delo v gospodarski organizaciji. Delavec se ne sme brez nje-gdve privolitve razporediti n« delovno mesto oz. delo, ki n« ustreza njegovi strokovni Izobrazbi. Delavec se lahko razporedi na delo, ki ne ustreza njegovi strokovni izobrazbi, le kadar se zmanjša obseg dela, kadar začasno preneha delo na njegovem delovnem meetu, in v primerih, ki jih določajo posebni predpisi. Vendar je delavec lahko premeščen na delo, za 'katerega se" zahteva nižja strokovna izobrazba, največ- za 2 mesece. V pravilih oz. v pravilniku gospodarske organizacije se natančneje določijo pogoji ta način začasnega razporejanja na draga delovna mesta, kot js spredaj navedeno. Del novega Zagorja NAS KOMENTAR Globoko živi Pred nekaj meseci je ležala v Ercih globoških kopačev gline in premoga moreča negotovost. Tovarne na jugu naše države, ki so bile dotlej glavni kupec njihove gline, so začele dobivati kvalitetnejšo surovino iz novoodprtih rudnikov v toliki meri, da je bilo Globoko prisiljeno znižati proizvodnjo za 60 °/o. Edina pot iz stiske je bila temeljita preusmeritev na kopanje lignita, ki pa je naletela na nelahko zapreko: vrsto tehničnih in denarnih težav. Vendar tegobe globoških rudarjev niso ostale neopažene. Na pomoč jim je priskočil OLO Trbovlje, še posebej pa je vredna pohvale tovariška skrb trboveljskega rudnika. Zdaj so obrazi globoških rudarjev spet vedrejši. Rešen je njihov obstoj in zaslužek. Nekaj vagonov vsak dan odpelje z brežiške postaje njihov premog. XXX Globoko je v letih svojega obstoja doživelo že več pretresov. Zdi se kot nebogljena barka sredi razburkanega morja, ki pa vendarle kljubuje. V letih pred vojno o podjetju skoraj ne moremo govoriti. Premogova in glinska ležišča so stalno menjavala lastnike, na njih so delali le po nekaj mesecev na leto in jih nenačrtno izkoriščali. Časi po 1945. letu so minili v ugibanjih o upravičenosti ali neupravičenosti obratovanja rudnika, tik pred 1952. letom pa je takratni 29-članski kolektiv prišel na rob propada. Novo vodstvo podjetja z direktorjem Ivom Matičičem je prejelo nase veBko odgovornost. Ko danes pregledujemo na rudniški upravi bilanco sedemletnega dela, vidimo težko samorastniško pot, ki pa je iz leta v leto prinašala lepše sadove. 1952. leta so nakopali 4500 ton premoga in gline, leto kasneje 5500 ton, 1954. leta 10.000 ton, 1956 26 tisoč ton in 1957 28.000 ton premoga in gline, število delavcev pa se je povečalo od 28 do skoraj 170. Rudnik Globoko mora obratovati, pravi direktor Maričič. »Ce bi tu prezrli že gospodarske koristi, ne smemo pozabiti 170 ljudi iz domačega kraja, Pišec, Sromelj in od drugod, ki vsak dan zapuste svoje kmečke bajte in se napotijo v jamo, da prislužijo kruh sebi in svoji družini.« Novi dnevi v jami... »Za nas nepozabna je pomoč trboveljskih rudarjev ob lanskih hudih trenutkih, ko smo se preusmerili z gline na kopanje manj donosnega lignita,« vam povedo globoški delavci. Prvič v zgodovini rudnika go začeli v zadnjem četrtletju 1957. leta boj za premog na moderen način, š širokočelnoodkopno metodo. Kolektiv se je nad tem takoj navdušil, dobri rezultati so bili precej vidni. Zdaj žele zamenjati še staro, leseno, jamsko tesarstvo z novo, jekleno. Njihova želja ni neupravičena. Izračunali so, da bi na ta način prihranili mesečno pol milijona din. Skrbi jih le, kje dobiti denar za nakup novih stojk. ,. . ) ; ... in na svetlem Higiensko-iehnlčni pogoji so v globoSkem rudniku še precej slabi. Do pred kratkega je bil edini prostor, ki so ga imeli delavci na uporabo pred odhodom in po prihodu z deda, črviva nemška baraka. Zdaj se je tudi v tem pogledu obrnilo na bolje. Dobili so potrebne obratne upravne prostore in delavnico za popravljanje jamskih vozičkov, pravkar pa dokončujejo provizorij separacije in skladišča z zmogljivostjo 120 ton premoga. Graditi bodo začeli še dvostanovanjski blok za nujno potrebne strokovne uslužbence, v načrtu pa je tudi zgraditev prostorov za delavce (kopalnica, slačilnica). Pa kopa težav »Ha, brez težav pa mi nikoli nismo,« se razvnamejo naši informatorji. »Glejte: osem kilometrov stran od železnice smo! Premog vozimo tja s kamioni, to pa podraži eno tono za okoli 500 din. Plast lignita je debela največ 1.80 m. In drugo. Se in še. »No, pa tudi brez načrtov nismo: to leto hočemo nakopati 31.000 ton premoga.« Sc več uspehov Kolektiv Je v vseh šestih leldh namenil sebi le eno odvečno plačo, vea drug denar pa porabil za izboljšanje in razcvet rudnika. Primer ljubezni do podjetja I Ko človek odhaja iz Globoke, ki niso v sebi toliko ispodbudnih in lepih načrtov ter želja teh preprostih ljudi, ne more drugega, kot jim želeti še več uspehov ln zadovoljstva. -Jak .......................................»»»»».»»M..... N daj živijo; še več, bili so celo primeri, da niso bil4. vpisani tisti, k' od rojstva stalno živijo v tem kraju in so do sedaj stalno volili. Nasprotno pa so bili obsojanja vredni primeri, da so bile nekatere osebe vpisane po večkTat, da so bili vpisani že davno umrli,- kakor tudi osebe, ki »o »e odselile, odjavile, itd. Vse to je upravičeno razburjalo državljane ln zastavljali so vprašanj« odgovornosti uslužbencev, ki vodijo volilne imenike. Nedavno je bilo v Zveznem uradnem listu objavljeno Navodilo o reviziji in prepisovanju splošnih volilnih imenikov, tako da bi za volitve ljudskih poslancev 28. marca bUi volilni imeniki res v redu. Revizijo in prepisovanje volilnih imenikov je treba končati do 10. februarja in Jih potem razgrniti, da lahko v desetih dneh vsi državljani in ergani-saclje dajejo svoje pripombe. Pri reviziji volilnih imenikov je treba upoštevati dejansko stanj« s tem, da »e uradna oseba, ki je zadolžena za vodenje volilnega imenika, prepriča za Vsakega v volilni imenik vpisanega volivca, ali re« stalna živi oziroma ima prebivališče v kraju, ta katerega velja ta Imenik. Tako je torej treba z revizijo volilnih imenikov iz Imenika brisati: vse umrle osebe; vse, ki so se stalno odselili inigMn ali Pa so na osnovi državljanstva odnosno s pravnomočno sodbo. Pri revizijskem postopku pe je treba vpisati v volilni imenik vse mlade državljane, ki bodo do dneva volitev polnoletni; vse, ki so s e po 1. januarju 1067 za stalno preselili na območje, za katero sestavljamo imenik in končno Je treba vpisati vse. ki živijo na tem območju in še niso upisani v volilni imenik tega kraja. Tako je urejeno sedaj tudi vprašanje oseb, ki so več kot 8 mesecev odsotne jz kraja svojega stalnega prebivališča in bodo verjetno v tem kraju, kjer so sedaj, ostale do konce marca. Potemtakem je torej mogoče, da se po lastni želji lahko take osebe vpišejo v volilni imenik kraja, kjer živijo. Tako se lahko vpišejo študenti v kraju, kjer študirajo, vojaki pa ostanejo vpisani v volilni imenik kraja, kjer stalno živijo kot civili. V teh januarski dneh mora biti ena izmed glavnih nalog krajevnih odborov in organizacij (SZDL, LMS. sindikatov), da stalno pomagajo uslužbencem občinskega ljudskega odbora pri reviziji Id kasneje pri prepisovanju volilnih imenikov in končno naj tudi zelo kritično spremljajo delo teh uslužbencev, da se ne bi ponavljali primeri, ko so »sestavljali« volilne imenike v nekem kraju ob litru kake izabele ail šmarnice... Novoletne mirovne pobude Ne bi mogli reči, da se za nas novo leto, leto 1958, ni kolikor toliko dobro začelo. Novoletne poslanice številnih državnikov In tudi isjave nekaterih politikov ter državnikov v prvih novoletnih dneh so vzbudile v nas nove upe In nade, da bo svet vendarle našel izhod Iz sedanje nevarne krize, v katero je zabredel po zaslugi blokovske politike in antagonističnih težnjah svetovnih velesil. Novoletne poslanice mnogih državnikov in vse kasnejše mirovne pobude, besede razumevanja in ponudbe prijateljstva, so bile za nas najlepša novoletna darila, saj vsi, ne glede na ideološka prepričanja in narodnostne meje, želimo sebi in vsem ljudem na svetu samo eno: mir in lagostanje. Razmere v katerih danes živi človeštvo, so vse prej kot ugodne. Velesile se že 11 let pogajajo o razorožitvi, medtem pa so se do zob oborožile 7 najstrahotnejšim orožjem. In še se oborotujejo; na Zahodu pa celo pripravljajo novo zaostritev hladne vojne. Svet se je znašel na usodnem krlž-potju: k vojni ali k miru. Druge poti ni. Zato je razumljivo, da smo s tako velikimi simpatijami sprejeli pobude za zbližanje stališč Vzhoda in Zahoda, za odpravo nesporazumov, vsaj (v začetku) nekaterih manjših, da bt lahko kasneje nsšli rešitev večjih problemov. V novoletnih poslanicah so državniki predlagali marsikaj koristnega. Predsednik Tito je predlagal: Skličimo širok sestanek na najvišji ravni, na katerega bi prišle velike in majhne države. Ta predlog, ki ga preveva politični realizem, značilen za vso našo zunanjo politiko, temelji na dejstvu, da je ohranitev miru skrb velikih ln malih, da oboji lahko veliko prispevajo k odstranitvi mednarodnih nasprotij. Predsednik indijske vlade Nehru Je pozval velesile, naj pot do pr gajanj iščejo s pogajanji, ne pa z oboroževanjem. Poljski predsednik Gomulka ter zunanji minister poljske vlade Rapacki, sta ponovno opozorila velesile na pomembnost poljskega predloga o ustanovitvi neatomskega področja v Evropi, v ,katerega bi se vključile Vzhodna in Zahodna Nemčija, Češkoslovaška in Poljska. Finski predsednik Kekonen je pozval velike države, naj se čimprej sporazumejo o razorožitvi. Celo predsednik Zahodne Nemčije, Theodor Heuss, torej predsednik dežele, ki je po vsem svetu znana kot steber atlantske politike, se pravi politike »s pozicij sile«, je v novoletni poslanici ocenil vojno kot »bankrot politike« in pohvalil idejo o pogajanju med Vzhodom In Zahodom. Iz Moskve pa vsak dan prihajajo vesti o novih miroljubnih poslanicah in pozivih za razgovore, ki jih Bulganin ln Hruščev pošiljata zahodnim silam. Njune pobude je podprl tudi Vrhovni sovjet, njune iskrene težnje pa med drugim dokazuje tudi demobilizacija 300.000 sovjetskih vojakov. Razgovori in diplomatska pogajanja so sredstvo za dosego miroljubnega cilja. Odpovedati se temu sredstvu, odklanjati ga, lahko pomeni samo doseči želen cilj z letali, ki nosijo atomske bombe, z dirigiranimi atomskimi izstrelki, z novimi raketnimi orožji, torej — s silo. Toda nadaljnje nesmiselno oboroževanje lahko položaj do skrajnosti skvari, lahko pripelje do splošnega poloma, medtem ko v ‘ raz« govorih ni možno ničesar zgubiti, ampak samo pridobiti. To Je vsaj nam, opazovalcem mednarodnih dogajanj, nam, svetovnemu javnemu mnenju, povsem jasno, in prav zategadelj sl misel o razgovorih vendarle, čeprav mukoma utira pot. Zahodne velesile pa, kot kaže, niso bile pripravljene na takšen razvoj dogodkov. Sprva so bile presenečene ln so molčale. Samo nekateri nižji uradniki so st lastili pravico govoriti o »propagandi, ki ne bo uspela«. Končno pa so spregovorili tudi najvišji državniki. Najprej se Je oglasil Macmlllan, predsednik britanske vlade. Spregovoril je trezno ln njegov predlog o nenapadalnem paktu med Vzhodom ln Zahodom, smo sprejeli z odobravanjem. Za nas ni tako važno, kakšna notranjepolitična ali druga težnja se skriva za tem predlogom, za nas je važno, da Je Macmillanova pobuda koristen prispevek k splošnim mirovnim naporom. Zato smo bili upravičeno razočarani, ko smo zvedeli, da -o britanski državniki v nekaj dneh vzeli temu predlogu vse, kar Je bilo v njem konstruktivnega. NI važno pod čljsvlm pritiskom, pomembno Je le dejstvo, ds je edina mirovna pobuda, ki je prišla * Zahoda, tako hitro ovenela. Namesto nje pa se slišijo Izjave v stilu Dullesove »hoje na robu vojne«, ki povzročajo skrb ln bojazen. Na srečo pa so te Izjave osamljene — ne samo v svetu, temveč celo v njihovih Ustnih državah. Odpor proti oboroževanju, Id sili svet v novo strahotno vojno, Je vedno večji, ideja sporazumevanja pa postaja materialna sila tudi v zahodnih državah, pa če ta ab oni državnik to želi ali ne. Tisto, ker je sedaj najpomembnejše, ni jalova praksa razglašanja tega ali onega predloga za »edino primernega« ali »najboljšega«, temveč potrpežljivo ln prožno dalo za njihovo približevanje in združevanje, za izločitev tistih elementov, ki so skupni različnim načrtom ln bi lahko bili Izhodišče za sporazum. Zadovoljni smo lahko, da naša država dela vse, kar more, da bt olajšala Izpolnitev te velike naloge. To dejstvo utrjuje naše nade, da nove mirovne pobude ne bodo zaman. Za lepši jutrišnji dan tudi letos bomo zaposlili PRECEJ VEC ZENSKIH delovnih moči — rekonstrukcija NEKATERIH INDUSTRIJSKIH PODJETIJ IE Nujno — večje investicije SO PREDVIDENE TUDI ZA KMETIJSTVO V zadnjem času smo v zasavskem okraju dosegli v razvoju drobne Industrije že kar precejšnje uspehe, saj so bile izko- in žveplene kisline ter manganovih soli, v načrtu pa imajo Se proizvodnjo vanadija, fosfatov in klora. Za vsa ta dela in izboljšave bodo potrebovali čez trj milijarde dinarjev, v tej višini pa je predviden tudi letni bruto produkt tovarne. V tovarni celuloze in roto papirja v Vidmu-Krškem pa bodo porabili 511 milijonov dinarjev za zgraditev belilniee in kuhalnika. Prav tako bodo rekonstru-rali tudi Splošno kovinsko za- ril tudi tovarna konfekcije »Sava« v Zagorju, ki bo tako lahko spet dala zaslužka 50 ženam. Računajo pa, da bodo v zagorski »Savi« preusmerili proizvodnjo in prešli pa izdelovanje težke konfekcije, ki jo na tržišču še posebej sedaj močno primanjkuje. Rekonstrukcija tovarne keramičnih izdelkov na Izlakah nad Zagorjem je težko vprašanje, vezano na rentabilnost, ki pa jo podjetje v teh pogojih ne more kazati riščen« vse lokalne možnosti in 3e z minimalnimi sredstvi zra-sla vrsta novih podjetij, ki so že dala na trg proizvode za potrebe široke potrošnje. S tem smo rešili več problemov naenkrat. Treba le še posebej poudariti, da smo s tem ustvarili možnost zaslužka tudi ženski delovni sili, ki jo je še posebej v revirjih dovolj. Industrija v okraju Je v pretežni meri tehnično dotrajana in zaostala Dejstvo je, da so Industrijske ln rudarske naprave v zasavskem okraju v pretežni večini tehnično zastarele in zaostale. V zadnjih letih namreč ni bilo na voljo dovolj sredstev za obnovo obstoječih kapacitet. Ce Pa hočemo, da ostane proizvodnja na dosedanji ravni, je nujna izvesti rekonstrukcije, sicer *e zna zgoditi, da bo postala Proizvodnja v nekaj letih tudi ob uporabi amortizacije nerentabilna. V prvi vrsti velja omeniti v prihodnjem letu rekonstrukcijo dveh hrastniških podjetij, steklarne in kemične tovarne. Prva bo za rekonstrukcijo porabila 239 milijonov dinarjev. Kemična tovarna Pa kani razširiti obstoječe kapacitete in uvesti v proizvodnji nove asortimane v proizvodnji železnih oksidov Pogled na Trbovlje drugo v Krškem. Za dela bodo porabili okoli 30 milijonov dinarjev. V zadrugi se bodo sipe-' cializirali na izdelavo ladijske opreme. V letu 1958 pa menijo uvrstiti v proizvodni program tudi že aluminijevo pohištvo za stavbe in pa opremo. Omeniti je še treba, da v Vidmu-Krškem nastaja samonikla Kartonaža, za sedaj še v sklopu Tovarne celuloze in roto papirja. Sredstva gredo predvsem iz skladov tovarne. Pozneje pa naj bi se združila v Valvasorjevo tiskarno, ki je v letu 1957 dobila nove tiskarske stroje. Novo združeno podjetje bo lahko zaposlilo okoli 30 novih delovnih moči, predvsem še žensko delovno silo. V Trbovljah je potrebna rekonstrukcija cementarne. Vendar pa se pri tem poraja vprašanje, kjer dobiti potrebna denarna sredstva. Treba bo to vprašanje rešiti, saj bi se lahko proizvodnja cementa na ta način znatno zvišala. V tem mestu še povečuje zlasti še »Mehanika«, ki bo po končam preureditvi povečala letno proizvodnjo za okoli 60 milijonov dinarjev. V letu 1958 pa se bo širilo podjetje »Elektro-Standard« in bo po končanih delih zaposlilo okoli 300 novih delavcev, predvsem žena. Z uvozom 15 novih strojev bo povečala proizvodne zmogljivo- Tudi v sevmiški občini bodo obnavljali In gradili. Večje investicije zahteva podjetje »Kre-menica«, ki bi rado odprlo nov obrat kremenčevega peska za potrebe livarn. 100 novih delovnih moči — žena pa bo po rekonstrukciji zaposlila še tovarna konfekcije »Lisca« v Sevnici. Se nekatera druga podjetja bi rada prenavljala in gradila, tako med drugiip.; tudi »Peta« v Radečah in »Jugotaaln« v Sevnici. Za Izboljšanje preskrbe revirskega prebivalstva V letu 1958 so predvidene tudi večje investicije za trgovino. Tako bodo v Trbovljah dokončali Blagovnico. Poslovna zveza in trgovsko podjetje »Vitamin-ka« bosta tu zgradila skladišče za kmetijske pridelke, ki pa bo služilo tudi za shranjevanje ozimnice. Investicijski pjogram pripravlja tudi trgovsko podjetje »Železnina«, ki predvideva nove prodajalne, centralna skladišča in upravne prostore. V Sevnici namerava splošno trgovsko podjetje urediti poslovne prostore v večji zgradbi, kjer bodo še stanovanja in prostori Komunalne banke. V Vidmu-Krškem nameravajo urediti trgovske lokale v stanovanjskem bloku tovarne celuloze in roto papirja. V Brežicah pa .na- merava" trgovsko Podjetje »Krka« graditi skladišča in prodajalne. Večja investicijska sredstva so predvidena tudi za kmetijstvo Vsi prebivalci našega okraja še vedno močno občutijo težave v preskrbi s kmetijskimi pridelki. Kmetijsko področje našega okraja je gospodarsko precej zaostalo, razdrobljeno, z nizko proizvodnostjo in z še manjšo tržnostjo. Ravno zaradi tega je težko napravit« program razvoja v kmetijstvu, a kljub temu je cela vrsta pobud in načrtov za delo. Kmetijsko proizvajalna zveza iz Brežic bo preuredila mlekarno, dogradila peskolom v Stari vasi, zgradila lopo za živino. zgradila tople grede pri Ca-teških Toplicah, nakupila več strojev ter obnovila večie površine vinogradov, sadovnjakov ter uredila večje površine nasadov hmelja. Prav tako namerava povečati vinsko klet v Brežin« ter s pomočjo občine zgraditi novo delavnico s predelovalnim obratom. Zadružno trgovsko podjetje »Posavje« iz Krškega bo v letu 1958 zgradijo hleve in depoje za živano, namerava pa zgraditi nove sušilnice, skladišča in preskrbeti stroje za sortiranje sadja. Sadovnjake in vinograde bodo uredili na posestvu »Bo-štanj«, zadružnem posestvu v Leskovcu pri Krškem in na državnem kmetijskem posestvu »Rdeča zvezda« Stara vas — Bizeljsko. Sem pa ie treba prišteti še kmetijske zadruge Videm, Brežice in Brestanica. Nasade črtnega ribeza in malin pa bosta uredili kmetijska zadruga v Šentjanžu na Dolenjskem in kmetijska šola v Sevnici. Večina zadrug pa namerava povečat; in razširiti svoj strojni park in urediti lope za stroje. Opremo pa bodo dopolnili v mlekarnah v Radečah in na Izlakah nad Zagorjem. Nekaj tudi za promet, zdravstvo, šolstvo in turizem Promet predstavlja problem številka ena zasavskega okraja, saj ovira razvoj ostale dejavnosti, ki je v zvezi z njim. V prihodnje pa se za izboljšanje prometa predvideva samo povečanje kamionskega in avtobusnega parka zlasti pri »Prevozu« Brežice, »Avtoprevoznišrtvu« Trbovlje in »Avtoprovezu« Zagorje. Bolnišnici v Trbovljah in Brežicah sta pretesni. Zelja je, da se povečajo kapacitete obeh bolnišnic, na Bizeljskem bodo zgradili nov zdravstveni dom, prav tako pa bodo razširili zdravstven« dom v Brežicah in s tem skupaj uredili otroški dispanzer. Tudi šolstvo je pereč problem našega okraja. Rešitev tega bo možna le postopoma. Tako bodo dobile nove šole vasi Mrzlava vas in Velika dolina v občini Brežice, Gradišče v občini Radeče ter Dobrava v občini Senovo. V Trbovljah bodo zgradili poslopja za industrijsko kovinarsko šolo, industrijsko rudarsko šolo ter vajenski dom. ' V Čatežu pa bodo zgradil športni plavalni bazen, v načrtu pa je'tudi gradnja novega hotela. (Nadaljevanje na 4. strani) SEDEM BRATOV SEDEM KNAPOV Trideset let je preteklo od tistih časov, ko je Serjakov Jote, kakor so mu rekli po domače, odšel v krmeljski rudnik, da bi zaslužil bori kruh, ki mu ga ni mogla dati domača gruda. Bil je to težavno knapovsko življenje. Mlad in nasmejan je odšle v črne rove že starejši Janez in Anton ter sedmi, ki je poizkusil knapovsko srečo. Pred njim so mlajši brat Franci, Lojze, Vinko in Tinie. Vinka tedaj ni bilo več. Zgorel je v jašku krmelj-skega rudnika. Njegovemu imenu se je pridružilo nekoliko pozneje ime štiri leta starejšega brata. Franceta, za njim pa so pokopali z vsemi knapovskimi častmi še najmlajšega Tinčeta. Sedem bratov, sedem knapov. Za vse doma ni bilo dovolj zaslužka in so zato odhajali v tujino. Anton je odšel najprej nekam na Francosko, od tam v Avstrijo, Nemčijo m spet na Francosko, končno pa je osivel in omagal nekje na Tirolskem. Tudi Lojze je šel v tujino. Ta še sedaj živi nekje tamkaj, če njegovo telo seveda ni že omagalo. Najstarejši Janez pripoveduje danes, ko uživa zasluženo pokojnino v socialistični 'domovini, da je bil kruh v tujini večidel zelo grenak. Okusil ga je v več rudnikih Belgije in Holandije, dokler se'ni umil domov. Jože je podedoval doma in skupaj z ženo in šestimi otroki garal na domačiji in v rudniku, da so, čeprav velikokrat lačni, ostali pri življenju. Zanj ni bilo počitka niti ponoči. Okupator tudi Kolenčevim ni prizanesel. Odpeljal jih je v Slezijo, da tako ne bi ovirali ponemčevanja na Slovenskem. Na srečo pa se okupatorju namera ni posrečila in Kolenčevi so se vrnili u razdejan dom in na opustošeno zemljo, kjer so se kmalu pokazali sledovi pridnih rok. Nastopilo je novo, čeprav še vedno težko obdobje v njegovem življenju. Ni bilo »eč lakote. Otroci so prišli do kruha, Jože pa do pokojnine. Njegove roke pa še vedno niso zastale. Po tridesetih letih knapovskega življenja pa je na pragu letošnjega leta prenehalo biti njegove srce. Sosedje so ga spremili na njegovi zadnji poti mimo jaška, v katerega se je pred mnogimi leti prvič spustil mladi Jože. Potem se je med holmi izgubila rahla sapica, ki je ponesla s seboj zadnje akorde žalostinke. I. S. Kaj pa čakate s šolsko reformo? Nadaljevanje in konec Z reorganizacijo šolske mreže bomo prešli na enotno osemletno šolo povsod, kjer so za to dani pogoji. S tem bodo največje možnosti zagotovljeno vsej šolski mladini, da bo deležna celotnega osemletnega učnega programa- kar ji v sedanjih pogojih in ob taki razvitosti šol ni omogočeno. Tako je v bodočnosti v našem okraju predvidenih 22 osemletk, in vsaka bo imela svoj okoliš šol, nepopolnih osemletk, iz katerih se bodo otroci prešolali v svojo osrednjo osemletko, in sicer od 4. razreda naprej. Na ta način bi odpravili večino niže organiziranih šol z oddelčnim poukom, kjer en učitelj poučuje po dva in več razredov hkrati. Na takih šolah je možno z učenci predelati le minimalni učni program. Znanje teh učencev seveda ne ustreza zahtevam, kakršne naj jim da sodobna šola. Pri ta- Kako bomo kandidirali poslance v Zvezno skupščino Poslance Zveznega sveta Zvezne ljudske skupščine volijo ali neposredno državljani ali republiški sveti, pokrajinski svet Vojvodine In oblastni svet Kosova in Metohije. V smislu zakona o pravicah in dolžnostih, volitvi in od-pokliou zveznih ljudskih poslancev se kandidiranje poslancev Zveznega sveta, ki jih neposredno volijo državljani, opravi na zborih volivcev ali pa s strani določenega števila državljanov. Kolikor kandidiranje opravilno na zborih volivcev, je potrebno sklicati zbore volivcev za izvolitev delegatov za kandidacijsko konferenco In zbore volivcev, na katerih se predlagani kandidati sprejmejo, ali se zahteva potrditev njihove kandidature po volilnih komisijah, v smislu tega se zbori volivcev sklicujejo zaradi Izvolitve delegatov za kandidacijsko konferenco in zaradi* odločanja o kandidatih, ki jih je predlagala kandidacijska konferenca. Tl zbori te skličejo za področje, za' katero se sklicujejo tudi zbori volivoev za izvolitev odbornikov občinskih svetov. Po zakonskih določilih morajo biti zbori volivcev za kandidacijsko konferenco najkasneje 25 dni od dneva razpisa volitev. Kolikor predsednik ljudskega odbora ne skliče teh zborov, jih najkasneje po preteku 25 dni skliče okrajna volilna komisija. Vsak zbor volivcev volt Iz vrst volivcev svojega področja najmanj enega kandidata za kandidacijsko konferenco. Ako je na področju, za katerega se skliče zbor volivcev, vpisano v volilnem imeniku preko 600 volivcev, potem se izvolita dva delegata, če pa to število prekorači 1200 volivcev, potem se izvolijo trije delegati. Delegata za kandidacijsko konferenco predlaga najmanj pet volivcev. Delegati za kandidacijsko konferenco postanejo tisti volivci, ki so dobili največje število glasov. Na teh konferencah morejo izreči tudi svoje mišljenje o kandidatih za IJndske poslance, o katerih bi bilo treba razpravljati na kandidacijski konferenci. Po Izvolitvi delegatov skliče okrajna volilna konferenca sestanek kandidacijske konference, in to takoj po preteku roka za sklicanje zborov volivcev, najkasneje pa do konca petega tedna od razpisa volitev. Kandidacijska konferenca Izvoli verifikacijski odbor petih članov, ki preverijo polnomočje delegatov, In predsedstvo, ki sestoji Iz predsedujočega in dveh članov. Na tej konferenci more vsakih pet delegatov predlagati enega kandidata. Po prs-tresu se potrdi predlog kandidata. Kandidacijska konferenca glasuje posebej za vsakega predlaganega kandidata. Ob tej priliki se sprejme vsaki predlagani kandidat, ki je dobil najmanj 4#*/s vseh glasov delegatov na kandidacijski konferenci. Na osnovi aaključkov kandidacijske konferenca se sestavi predlog kandidatov, ki se predloži okrajni volilni komisiji. Okrajna volilna komisija predMU predsedniku ljudskega odbora potrebno število preverjenih predlogov kandidatov, ki so odvisni od števila zborov volivcev na področju občine. Zatem je predsednik ljudskega odbora dolžan, da najkasneje v 7 dneh po zakljnčkn dela kandidacijske konference skliče zbor volivcev zaradi potrditve kandidatov. Zbor vollveev, ki se »kliče zaradi potrditve kandidatov ■a ljudske poslance, se lahko vrši, če je navzoča najmanj ena desetina celotnega števila volivcev s področja, na katerem se skliče zbor, v nobenem primeru pa to število ne sme biti manjše od 50. Kolikor je število volivcev na področja, na katerem se skliče zbor, manjše od 126, se zbor lahko vrši, če je navzoča najmanj ena tretjina celotnega števila volivcev s tega področja. Zbor vollveev Ima dolžnost, da pretrese predloge kandidatov, ki so bili sprejeti na kandidacijski konferenci. Od predlaganih kandidatov se smatra kot sprejet vsak tisti kandidat, (g katerega Je glasovala večina navzočih volivoev. Ce zbor volivcev ne sprejme nobenega kandidata, ki jih je predlagala kandidacijska konferenca tedaj zbor volivcev izvoli iz svoje sredine kandidacijsko konference, katere naloga je, da na oanovi predloga vollveev predloži nov spisek kandidatov. Kandidacijsko komisijo mora predložiti najmanj deset volivcev. Vsak volivec Ima pravico, da kandidacijski komisiji predloži po.enega kandidata za ljudskega poslanca. Po končanem predlaganja kandidacijska komisija preverja predloge in sestavlja predlog kandidatov, ki vsebuje samo tiste kandidate, ki so Jih predlagali volivci. Ce zbor volivcev ne osvoji v celoti predloga kandidacijske komisije, se Izvoli nova kandidacijska komisija. Po končanem glasovanja in izvolitvi kandidatov se sestavi predlog kandidature. Da postane nekdo kandidat sa Ljudskega poslanca, je potrebno, da kandidata zbora volivcev predlaga najmanj ena četrtina oeiotnega števila zborov vollveev s področja volilnega okraja, ali pa da »o ga predložili zbori volivcev, ki sestavljajo najmanj eae četrtino vseh volivcev, ki so vpisani r volilni imenik področju volilnega okraja. Predlog kandidature, ki ga predloži skupina drlavlja-nov, mora biti podpisan od najmanj dve sto vollveev. Tl predlagatelji morajo biti najmanj Is polovice občin na področja volilnega okraja. Iz vsake občine mora biti najmanj pet predlagateljev. Predlog kandidature zbora volivcev In predlog kandidature skupine državljanov se predloži v potrditev nadrejeni okrajni volilni komisiji, In to najkssneje enaindvajseti •♦♦♦♦♦•♦♦♦♦«* **♦*♦♦♦♦♦♦****♦ Šahovski kotiček Upravni odbor »POSAVJEPRODUKT«, zadružno trgovsko podjetje, Videm-Krško raaspisuje mesto ŠEFA KOMERCIALE Pogoji: orednja strokovna izobrazba z 10 let komercialne prakse in z obvladanjem enega tujega jezika ali nižja strokovna izobrazba z 12-letno prakso im obvladanje enega tujega Jezika. Nastop službe takoj. Plača ta ostali pogoji po dogovoru. Priglasitve poslati na »Posavjeprodukt«, Videm - Krško, najpozneje do 28. januarja 1958. ......................................... Nekaj listov is šahovske zgodovine. (Nadaljevanje.) Analizirajmo še dva zanimiva momenta iz dvoboja Morphy : Anderssen! 7. Bell (Anderssen): Khl, Ddš, Tel, Tg3, Sc4, P:a3, d«, f4, g2, h3 (10). Crnl (Morphy>: Kh8, Daš, Tc5, Tf7. Lg7, P:a7, M, e«, 15, hT, (10). 38. T:g7? (Ta zgrešena kombinacija, katere Jedro tvori vezava na diagonali al — h«, vodi samo k remiju; v partiji pa zaradi slabe Igre belega celo do poraza. Dokaj bolj obetajoče je 38. Dd2, Dc« oz. 38. .. . T:c4? 39. T;c4, D:c4, 40. d7 itd. 39. TdJ). 38. ... T:g7, 39. Tc3 (grozi 40. TG3). 39. ... e3!l (Pretrga nasprotnikovi trdnjavi tretjo vrsto, lastnim težkim figuram pa odpre četrto. Morphy vidi varianto 39. ... Kg«, 40.' Tg3!!, Dd7 ali 40_____ T:g3? 41. d7 itd. 41. Se5, T:eS, 42. T:g74- ter 43. fe z enostavno zmago.) 40. T:e3?7 (Odločilna napaka; remizira še 40. Df6) 40..... T:c4, 41. Df6 (več obrambe daje 41. Dc6). 41. ... Tcl+. 42. Kh2, D:f4 + . Beli se vda, ker ne more preprečiti mata. Bell Byers spravlja ta pojav -v zvezo izključno z radioaktivnim ioniziranjem žarkov, kar sledi ob poskusih eksplozij atomskih bomb. V dokaz navaja dr. Byers meteorološke statistike s celega sveta. Aparat za vezanje žil Zadnje mesece preteklega leta so sovjetski strokovnjaki v mnogih ameriških in evropskih bolnišnicah prikazovali neki sestavljeni, zelo učinkovit aparat, dolg 12.5 cm, k'i služi za vezanje pretrganih večjih krvnih žil. Žile, kt jih je treba zvezati, morajo imeti proste konce v dolžini nekaj manj kot dva centimetra. Takrat more aparat »zgrabiti« konce žil in jih zavihati, tako da dobi vsaka žila nekako majhno »manšeto«, ki jih Je potem mogoče zvezati. — Vezanje žil s to pripravo je mogoče opraviti v manj kot eni minuti. Emma Sharp pa je vzrojila: — Jaz to zmorem! Še več — jaz to hočem napraviti! Kljub prizadevanju moža, da bi jo odvrnil od njene namere, se je ona odločila pripravljati, da uresniči ta podvig. Emma Sharp ni znala ne brati ne pisati, pa je naprosila neko svojo prijateljico, da ji izposluje dovoljenje za njeno namero v Peel Parku. Odgovor se je glasil: — Zal nam je, toda to bi trajalo preko šest tednov, mi pa nimamo možnosti, da za tako dolgo' zapremo vhode v park. Emme pa niti to ni zadržalo. Dobila je zveze in končno tudi dovoljenje za svoj podvig. Mogla je pešačiti na športnem igrišču, nedaleč od svojega doma. Pa ni bila prismojena! Videla je, da bo iz tega podviga napravila denar. Neki prijatelj ji je nasvetoval, kako naj celo stvar organizira.' Pešačiti je začela v jutro, 1?. septembra 1864. leta. Emma se je oblekla v dolge črne hlače, dolg črn plašč, nosila je širok klobuk in se obula v visoko zavezane čizme. Okrog vratu si je zavezala pisano Juto, v roki pa je nosila lahko sprehajalno palico. Hodila je po stezi, dolgi 100 • metrov! Gori — doli. Steza je bila očiščena in Emma je imela po dogovoru pravico, da se v svoji sobi odpočije na vsaki 2 milji. Kmalu ko je Emma začela s svojim pešačenjem, so začeli prihajati ljudje. Pričeli so staviti. Po nekem določenem času, ko so mnogi sprevideli, da bi se Emmi namera zamogla posrečiti, je prišlo do hudih incidentov. Ljudje namreč, ki so stavili, da ženska ne bo zdržala naporov, so ji' rta vsak način hoteli preprečiti njeno namero. še ena o Hruščovu Ni dolgo tega, ko je radio Luksembourg organiziral anketo med desetimi direktorji največjih francoskih dnevnikov. Vprašanje se je glasilo: kateri moški in katera ženska sta bila v letu 1957 najpomembnejša? Med ženskami je dosegla brez posebne konkurence prvo mesto angleška kraljica Elizabeta, med moškimi pa Je soglasno zmagal sovjetski generalni tajnik fcP Nikita Hruščev. Na drugem mestu je bil Eis.enhower, na tretjem pa Adenauer. Na vprašanje, kateri dogodek je bil v letu 1957 najpomembnejši, se je glasil soglasni odgovor: izstrelitev sovjetskih sput-nikov. Hitler še vedno naivec i Nemec? ZANIMIVA ODKRITJA ALLENSBECHOVEGA INSTITUTA ZA RAZISKOVANJE JAVNEGA MNENJA Ob koncu lanskega leta j« izšel v Zahodni Nemčiji »Letopis javnega mnenja 1957«, ki j« objavil ugotovitve allensbacho-vega inštituta za raziskovanja javnega mnenja. Inštitut je izvedel lansko leto skutpno 2000 anket, od katerih je bilo 15 političnih, ki dokazujejo mnenj* nemškega ljudstva bolje kot vsake volitve. Rezultati inštituta se namreč v marsikaterem pogledu ne strinjajo z rezultati volitev v Zahodni Nemčiji. Pretresljiva je ugotovitev inštituta, da ima še vedno 42 odstotkov nemškega ljudstva Hitlerja za »največjega državnika vseh časov«. Njegova edina napaka je po mnenju teh ljudi bila ta, da je izgubil vojno. Sedem odstotkov Nemcev ijna Hitlerja za največjega Nemca. Ce bi se jutri vrnili nacisti na oblast, bi 27 odstotkov Nemcev zavzelo do njih rezervirano stališče, nadaljnjim 21 odstotkom bi bilo veeno, kdo je na oblasti, devet odstotkov bi jih pozdravilo, trije odstotki pa bi naciste celo podpirali. To pomeni, da še vedno okoli 60 odstotkov Nemcev ni popolnoma ozdravljenih vseh posledic nacistične vladavine. Le 25 odstotkov vseh vprašanih Nemcev bi se aktivno borilo proti nacizmu. Zanimivo je, da je približno podobno razmerje Nemcev do tako imenovanega »židovskega vprašanja«. Včasih so narodi, ki jih izkušnje ničesar, zares ničesar ne naučijo! V drobovju vojne ladje. Ponoči so jo hoteli splašiti, jo celo ugrabiti, nekdo je pa celo poskusil, da bi jo klorofor-miral. Situacija se je tako zaostrila, da je Emma morala najeti oboroženega policista, ki je hodil pred njo z nabito puško. Seveda, policisti so se menjali. Emma je odvrgla svojo lahko sprehajalno palico in se oborožila z dvema revolverjema. Sef mestne policije pa ji je poslal v zaščito 18 stražnikov. 29. novembra 1864. leta, ob 5. uri. 15 minut zjutraj, je Emma Sharp v navzočnosti 21.000 ljudi ob oglušujočem sviranju godbe na pihala prepešačila poslednjo miljo. Njene besede niso nikogar presenetile: — Nikdar več ne bom poskusila takšne neumnosti! Ko je prišla domov, je spala brez preš tanka nekaj dnu ******** •*••**••• ••••*•••» «•«•••«•• ••»»• «•» ••»••»••• •••»•»«•• «•»»•«»•• «•»»•-«#» ! j I i i i i i ! ! i ! I t ! I I i l { i l l i i i. FLORENTINA XXXII. nadaljevanje — A tako. Prav, razumem. Potem je vse v najlepšem redu — reče »polkovnik Dadly«. On je to rekel povsem mirno in skoro veselo, a v sebi so on, Prosper in Ralf, ki je prisluškoval za kuhinjskimi vrati, kleli Belgijo in njihovo nezaupljivost Zares, tega niso pričakovali. Toda, kaj naj se zdaj stori? Poleg vse jeze, ki so Jo kuhali v sebi, so morali kazati še vesele obraze in biti dobro razpoloženi. »Polkovnik Dadly« se je udobno naslonil v svojem naslonjaču, dvakrat, trikrat močno izpuhne iz svoje pipe in po kratkem premišljevanju rekel- — Torej gospoda, mislim, da bomo v teh okoliščinah in po vsem tem, kar ste nam sedaj povedali, priporočili vašo prošnjo Londonu, da bodo izpolnjene. Polkovnik Zoren ni mogel skriti svojega zadovoljstva. Približal se je »polkovniku« Dadlyju« in mu prisrčno stisnil roko ter se mu zahvalil v imenu prijateljev in organizacije. — Nimam dovolj besed, da se vam zahvalim, dragi gospod polkovnik — konča Zoren z izrazi radosti in zmage na obrazu. — O prosim, prosim, ni vredno besed. Bojujemo se za isto stvar in proti istemu sovražniku — se je branil »polkovnik Dadly«. Potem ja vzel listič belega papirja, napisal nanj nekoliko besed, ga zganil čez polovico, pretrgal in eno polovico izročil polkovniku Zorenu. — Tu, gospoda. Naslednje dni se bo pri vas zglasil eden izmed naših telegrafistov s potrebnim aparatom On bo imel drugo polovico tega lističa in to bo za vas legitimacija. x Sele pozno v noč so se Belgijci vrnili razpoložen: v hotel. »Kapetan Jocksen« in Florentina sta razumljivo ostala pri Nemcih. Vsi skupaj so se morali seveda še nekaj pomeniti s svojim »londonskim šefom«. Brž ko je polkovnik Zoren za seboj zaprl vrata, je iz kuhinje pridirjal Ralf. Zdaj so vsi štirje gledali mikrofilme. Ralfove roke so drhtele, ko je s pomočjo močne luči in drobnogleda gledal filme. Na teh nenavadnih tenkih trakcih je bilo posnetih 25 strani, natipkanih na pisalnem stroju DIN A 4i — Sto hudičev! zavpije Ralf jezno in odvrže drobnogled. — Točno, kot je dejal polkovnik Zoren. Vsi važnejši podatki, ves tajni material je šifriran. Niti ena sama beseda se ne more razvozlati. — Kaj zdaj? Ralf zgane z rameni. — Kaj lahko storimo? Pijemo lahko čaj in čakamo Morda bodo storili kaj več dešifnanti v Berlinu. x Toliko želeni mikrofilm, ki ga je Ralf končno dobil od polkovnika Zorena, so poslali v Berlin, v oddelek inšpekcije VII. Vrhovne komande, da bi ga dešifrirali V tem oddelku so delali univerzitetni profesorji, matematiki, statistiki, strokovnjaki za tajne šifre, trgovci z razpredenimi poslovnimi zvezami, pravniki, poznavalci tujih jezikov. Sodelavci tega oddelka so bili ljudje, ki Imajo poseben smisel za kombinacije, ljudje s čudovito fantazijo, torej tisti, ki razpolagajo s tako imenovanim »šestim čutom« za tajnosti in uganke. V inšpekcijo VII. vrhovne komande je vsak dan prihajalo sto in sto različnih brzojavk iz vse Nemčije in vseh okupiranih dežel Evrope, mimo tega pa še posebne, ujete radiobrzojavne depeše zavezniških poveljstev, ki so bile šifrirane. To so depeše, na katerih so bile razne številke, črke, povezane v posamezne skupine, ki so predstavljale mnoge skrivnosti vojne narave. (Nadaljevanje sledi) AGATRA CHRISTIE Hiša na sipini KRIMINALNI ROMAN Kot se gotovo spominjate, Hastings, Je bilo okno odprto — torej je bila malenkost najti vstop, ne glede na to, da lahko brez vprašanja prijatelji mis Buckleyeve prihajajo in odhajajo.« > »Ali obstaja kak sum?« »Ne!« Poirot je z zgovorno kretnjo Iztegnil roke. »Moja napoved, da vzrok za umor ne more biti očiten, ae uresničuje. To je poroštvo za storilca, kar mu omogoča odlnočno nastopiti kot danes dopoldne. Po vsem tem je jasno, da nima nihče vzroka želeti smrt Nicksonovi. — Imetje? Gotovo, to bi prešlo na bratranca, ki bi pa gotovo zadolženo in zanemarjeno hišo ne tmel za masten zalogaj. Smisel za družinsko življenje tukaj ne more igrati vloge, ker se odvetnik ne piše Buckley, temveč Vyse ... Potem nam ostane še madame — najboljša prijateljica — s svojimi izrednimi očmi, z videzom madone ...« »Kaj? Tudi vi to opažate?« aem vzkliknil. Poirot se ni zmenil za moj vzklik. »Kakšen delež ima pri stvari? je govoričil naprej. »Zagotavlja vam, da je njena prijateljica Nick lažnivka. Cest gentil, ca! Zakaj vam je to rekla? Ali se boji, da bo Nick kaj izblebetala? Ali je ta — nekaj — v zvezi z avtom? Ali je ta navedba kar tako, medtem ko se v resnici česa drugega boji. Ali se je kdo z zlimi nameni spravil na avto ln kdo? Alt ve kaj več o tem? Potem, ta lepi mladenič, mr. Lazarus. Kaj naj si mislim o njem? O njegovem bahaškem avtomobilu in denarnici. Ali ima tudi on Zavoje roke vmes? — Kapitan Challenger...« »... je neomadeževan«, sem mu vpadel v besedo. »Za njega bi jamčil. Gentleman od pet do glave«. »Vsekakor ima vse lastnosti, ki jih zahteva olika. Jaz pa kot tnoremec ae kljub temu ne dam zapeljati, niti ne more to vplivati na mojo preiskavo. Rad vam priznam, da tudi meni ni ljubo, mešati kapitana Challengerja v to stvar.« »Ne, on prav gotovo ne more imeti nobenega opravka i to zadevo,« Mn vneto pristavil. Hercule Poirot me je od »tirani zamišljeno opazoyal. »Hastings, vi sku-|ate nenavadno vplivati na mene, vi imate poseben nos za napačne sledi, ter bi še skoraj mene potegnili za seboj. Vi ste eden od tistih sijajnih moških tipov — ki bi pošten, lahkoveren in pravičen brez obotavljanja skočil vsakemu lopovu v mrežo; ta, ki svoj pošteno pridobljeni denar vlaga v dvomljiva naftina polja ali nepredvidene zlatokope. S stotinami vam enakih sl ti sleparji služijo svoj dnevni kruh. Vsekakor bom proučeval tega kapitana Challengerja — posebno, ker ste sedaj vi, Hastings, vzbudili v meni zanj zanimanje.« »Moj dragi Poirot,« sem se razburit, vi ste pa res zmešaniI Človek kot vi, ki se je toliko potikal po svetu...« »...se ne izuči nikoli,« je pripomnil prijatelj r žalostnim kimanjem. »To Je presenetljivo — toda vse se tako dogaja.« »Ali mislite, da bi bit jaz imel kskšne uspehe s svojo farmo v Argen-tiniji, če bi bit tak lahkoveren, dobrodušni tepec, kot ga vi tukaj slikate?: »Nikar se ne jezite sami nase, mon chere. Dosegli ste tam velik uspeh — vi in vaša soproga.« , »Bella se mi pusti vedno voditi.* »Talko je pametna kakor mikavna,« je odgovoril Poirot. Zakaj aaj bi se midva prepirala, prijatelj moj. Vidite, tam se nahaja Mottova garaža, ki jo je omenila miss Buckley. Razna križna vprašanja nama bodo poana-gala Izluščiti resnico o tej mali avtomobilski nesreči.« Tako sva tore) poiskala lastnika garaže, kateremu je Poirot dejal, da naju pošilja miss Buckley. Pozanimal se fc, ali bi sl mogel pri »jem za nekaj popoldanski ur sposoditi avto in je tako neopazno prešel v pogovor na škodo, ki jo je utrpel pred' kratkim avto miss Buckleyeve. Takoj so se odprle zapornice zgovornosti mr. Motta. V burnem pripovedovanju je zatrjeval, da se mu kaj takega še ni pripetilo. Se nikdar v življenja. Nato )e prešel mr. Mott na razpravljanje o tehničnih podrobnostih. Kljub temu, da nisem Imel niti jaz niti Poirot potrebnega strokovnega znanja, je stalo pred nama vendarle neovrgljivo dejstvo, da je nekdo le nekaj počenjal okoli avtomobila. »Tako je tore) s stvarjo,« Je razkačeno zagodel Poirot, ko sva se vračala. »Mala Nick ima prav in bogati mr. Laz aru« se moti. Hastings, prijatelj ■soj, to mi da misliti!« »Kaj bova storila?« »Odšla bova na pošto ln tam oddala brzojavko, če ni za to že prepozno.« »Brzojavko!« »Da, brzojavko,« Je ponovil Hercule Poirot pridušeno. Pošta je bila še odprta. Poirot je izpolnil obrazec in ga izročil uradniku, ne da bi me seznanil z vsebino depeše ali prejemnikom. Ker pa sem opazil, da pričakuj er od mene le eno vprašanje, sem skrbno pazil, da mu ne storim te usluge. Jezi me, ker je jutri nedelja,« Je pripomnil nazaj grede k hotelu. »Tako moram najin obisk pri mr. Vyseu žal prestaviti na ponedeljek.« »Morda pa se vam posreči zvedeti za njegov zasebni naslov.« »Uspe, gotovo. Toda ravno temu bi se rad izognil. Najraje bi ga poklicno povprašal za svet ter bi si na podlagi tega ustvaril svojo sodb* o njem.« »Morda bi bilo to še najbolje,« sem pritrdil. »Odgovor na spretno malo vprašanje bi bil že precej pomemben. Ce Je bil mr. Charles Vyse danes ob pol eni v svoji pisarni, potem ni ■ »treljal v hotelskem vrtu.« »Ali se ne bi prepričala še o alibijih treh v Majesticu?« »To je precej teže. Kako lahko se je eden ali drugi za kakšne minute odstranil od ostalih. Urno izgine skozi ena številnih francoskih oken — kadilnice, veže, salona — tek v okrilju drevja in grmovja na'mesto, kjer je morala mimo miss Nick, bliskovit strel in že hitro nazaj k ostalim« dvema.. .1 Toda, do zdaj še nisva mogla ugotoviti, d^ sva že naletela na vse nosilce vlog v tej drami. Kako je s skromno ELlen — in njenim do sedaj nevidnim zakonskim možem. Oba domačina v sebi le kuhata Jezo proti mali Nick. Dalje, ne smeva prezreti nepoznanih Avstralcev v vratarskem stanovanju. Tako pride v poštev lahko še več prijateljev in znancev mis* Bucfcleyeve, ki jih ne sumniči in jih zaradi tega tudi poprej ni omenila. Neki glas v notranjosti mi pravi, da za vsem nekaj tiči, česar še nismo osvetlili! Imam občutek, da ve miss Burkley več, kot nama je povedala.« »Reči hočete, Poirot, da nama nekaj prikriva.« »Da.« »Morda eA prizadeva to, kar iščeva, prikriti?« Hercule Poirot je odkimal. »Ne, ne. Mislim in imam vtis, da nama glede na atentate ni ničesar zamolčala. Vendar je tukaj še nekaj drugega v ezadju — nekaj o čemer mleli mala Nick, da nima z navrdenimi pripetljaji noben« zveze. In jaz bi hotel zvedeti, kaj Je to. Zakaj — pravim vam, ne da bi se ustil! sem precej bistroviden, bolj kot ta malu žvrkljast* punčara. (Dalje prihodnjič)