PRI GAŠPAROVIJ STR. 6 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 31. januarja 2008 • Leto XVIII, št. 5 PREMIERA MLADEGA PORABSKEGA GLEDALIŠČA »Kaj je gledališče? Gledališ ga začne zdraviti doktor Laci. če mladega človeka bogati, Njemi pripovejda, ka se je z mu širi obzorje, krepi nje njim zgodilo. Nekak je prej govo fantazijo, mu daje sa prejknapiso originalno pripo mozavest, utrjuje v njem na vejst, pa namesto ene Rdeče rodno zavest, dviga ugled kapice so v tej igri tri (štiri) maternega jezika. Gledališ deklice z rdečov aubov. On pa če je svet, kjer živiš, se boga kak pošteni vuk iz pravlice, je tiš, jočeš in se smeješ. Toda, mora vse pogesti. Dapa tau kot je povedal Shakespeare: je za njega velka kaštiga, vej Cel svet je gledališče ... pa ranč v tom časi je začno Tudi naši mladi gledališ z dietov, ka bi rad par kil do čniki živijo (že pet let) v lapüsto. tem svetu, s ponosom in z V predstavi z elementi ab veseljem se ozirajo nazaj in surdnoga gledališča špilajo: z optimizmom gledajo na- Kristóf Kiss, Laci Pinter, Be prej. njamin Nemeš, Kinga Kovač, Mladi porabski igralci se že Julia Pinter, Fatima Hanna, pet let, skoraj vsako leto, pri- Monika Nemet. pravijo novo igro, s katero Pred predstavo Mladoga se predstavijo v različnih porabskoga gledališča sta krajih, od Porabja do Slove špilala učenca Glasbene šole nije, Italije in Avstrije.« Monošter, Benjamin Sukič S tejmi rečami je pozdravila (harmonika) in Patrik Bajzek referentka Slovenske zveze (klarinet). Obadva sta doma z gledalce na premieri Mladoga Gorenjoga Senika. Zapopejvo porabskoga gledališča 25. ja je pa pevski zborček gorenjenuarja v Slovenskom daumi v seniške šaule tö, steroga vodi Monoštri. Pa če so bili igralci, Ibolya Neubauer. Popejvali so tisti, steri so špilali, mladi pa slovenske pa porabske ljudske mlajši, je tau ranč tak velalo pesmi, na harmoniki ji je sprza gledalce, največ je bilau vajo Benjamin Sukič. med njimi mlajšov varaške Slovenska zveza že par lejt šaule Széchenyi pa gimnazije dela na tejm, ka bi v delo kul-Vörösmarty. Lepau je pa bilau turni skupin – najbole pa v tivideti, ka so z mlajši vred niš ste skupine, pri steraj se nüca trni mladi stariške tö prišli. Na notnavčo Milivoj Miki Roš iz od bratov Grimm, stero vsi se je svejt na glavau postavo. materna rejč – vklučila mlade predstavo sta prišla gospaud Murske Sobote. Skupino je poznamo. V originalni pripo-Istina ka v originalnoj prav-pa mlajše. Sad toga je Mlado generalni konzul mag. Drago vküpdržala pa z njimi proba-vejsti vuk pogej babico, potem lici vuk tö goraplača, vej ma porabsko gledališče pa mlašeŠiftar pa njegva žena tö. la tö leranca Irena Fasching. Rdečo kapico. Pride djagar, pa v trbü kamenje nakladejo ča gledališka skupina na Go-Mlado porabsko gledališče Že iz naslova – Rdeča kapica vuka dolastrli, ma razpara pa ga potopijo. V igri Milivoja renjom Seniki, stere premiera je svojo nauvo igro pripravi-preveč – se je vidlo, ka tau trbü, s steroga živa vöprideta M. Roša eške bola vözdelajo bau na začetki februara. lo z naslovom Rdeča kapica nede tista klasična Rdeča stara mati pa Rdeča kapica. z njim. Tak, ka se ma zmejša preveč. Igro je napiso pa jo kapica (Piroska és a farkas) V igri Rdeča kapica preveč pa ga pripelajo v špitale, gde Marijana Sukič 2 Knjiga z veliko ljubezni ERNEST RUŽIČ: VTISNJENKE »Vtisnjenke« so nova kniga pesmi Ernesta Ružiča. Ne da se obečati, ka de vsakši, steri samo tak na hitro preleti to novo knjigo pesmi, möu z njov tüdi pravo veseldje. Najprvle ali pa samo zato, ka pesmi se sploj ne šika šteti tak na naglo, poprečki. Od pesmi trbej premišlavati, eške bole pa je začütiti. Ernest je knigo po slaski napiso, tak bole moderno. Nisternomi de to pomenilo žmečo, de pa, vüpam si prajti, ka de vnougi naskori vido, ka tou nej tista vsakdanješnja žmeča, ka jo mi z gučanjom mamo. Zato ka v njegvi pesmaj je dosta prave lübeznosti, dosta skrivnosti, eške délibáb s Hortobágya je nisternokrat nut. Na pesmi Ernesta Ružiča leko poglednemo kak na nekše fajte délibáb, privid iz človeške düše. Kniga je vödana v Avstriji, v Potrni (Laafeld), čista blüzi avstrijskoj Radgonji (Bad Radkersburg), pri slovenskom drüštvi »VII. člen«, stero delüje tüdi v »Pavlovoj iži« (Pavlova hiša-Pavelhaus) ja, tam, gde je devetnajst let (1910 – 1929) živela družina Avgusta Pavla. Zbirka je dvojezična, slovenska pa nemška. Pesniški jezik je že po svoji naravi odmaknjen od vsakdanjega izraza, saj nam sporoča o najskrivnejših rečeh, o najtežjih doživetjih, o najiskrenejših čustvih, o najhujših bolečinah, o najslajših mislih – in o vsem mogočem, kar navdihuje, dviga in bremeni človeštvo. Zato je takoj treba reči, da v sodobni slovenski književnosti ne najdemo veliko tega, kar je sicer lastno pesniškemu (in romanesknemu) izrazu Ernesta Ružiča. Že na prvi pogled opazimo, da njegov pesniški jaz biva v širnem panonskem svetu, ki ga prepoznamo v krajih od Prekmurja do madžarskih širjav in mest. Naslednja, seveda subtilnejša značilnost je njegov odnos do besede, izražanja vsebine in vzpostavljanja pomenov. Ružičeve Vtisnjenke kažejo posebno izvirnost v jeziku, v upovedovanju, kajti besede v verzih so mu več kot znak neke nad-vsebine ali zvok nekega nad-sporočila. Zanj je jezik, beseda, metafora nekaj, kar sodi k njegovi pravici in svobodi izražanja. Zato si besedo, ki jo išče, ali pomen, ki ga potrebuje, pa ga nima, sam tudi izmisli, priredi, iznajde, bodisi tako, da že obstajajočemu izrazu kaj doda, zamakne, premakne, bodisi da ustvari na pol novo ali popolnoma svojo besedo in jo uporabi, pretvori v metaforo. Zanimivo je tudi sobivanje nekaterih madžarskih besed v slovenskem besedilu. Ena teh je recimo večkrat uporabljena beseda délibáb. V slovenščini ni nič drugega kot privid (fatamorgana), toda délibáb označuje predvsem fatamorgano, privid, znan iz madžarske puste, iz Hortobágya. V Ružičevih pesmih učinkuje kot neka nedoumljiva skrivnost, kot metafora za nespoznavno, zastrto še posebej za tiste, ki madžarskega pomena te besede ne poznajo. (Zato je délibáb moral ostati ohranjen tudi v nemškem prevodu.) Jezikovna sredstva, ki jih Ružič spretno in suvereno razvija, so inovativna, samosvoja, toda pomensko dovolj razvidna in razumljiva. Vsekakor nedvomno kažejo pesnikovo sposobnost, občutek in moč, pri bralcu pa zbujajo zanimanje ter obujajo neko novo prvinskost pri iskanju skritih, iracionalnih nad-pomenov. Naj za zgled Ružičevih semantičnih inovacij in neologizmov, napolnjenih z novo metaforično vrednostjo navedem kar celo pesem Prvi kozarec (str. 32), ki jo zapiše takole: »V razsute prekmurske ravnice/ vtkana zelena pesem;/ odtis obrobja puste/ blizu Zalavára/ in odmaknjen Hortobágy v vijoličnem./ Dotik, kot hip modrine nad lokom/ razpršenih prostranstev,/ odstir za spominčičasto prisanjanim očem,/ v čas najin uokvirjen délibáb./ V skrivnostni čas peljejo vlaki,/ v katerih imava sedeža za popotovanje/ čez most z devetimi oboki,/ kjer s pesniškimi krosni čaka Sándor Petőfi.« … Pesem, ki je tukaj citirana, najbrž ni tista, ki po pesnikovem (in mojem) mnenju nosi jedro sporočila celotne zbirke, je pa ena najznačilnejših, gotovo najizrazitejših po semantiki, metaforiki in topografiji. Zgrinja namreč skupaj vse tisto, kar je sicer razsejano tu in tam po vsej zbirki. Sam bi izbral za nosilno pesem Drugi kozarec, če že ne za nosilno, pa za eno najmočnejših liričnih dosežkov v zbirki. Vsekakor je pri Ernestu Ružiču treba izpostaviti motivno pestrost, sposobnost jezikovnega eksperimentiranja, občuteno kontrastiranje emotivnih zaznav, nabitost s poetsko vsebino, tudi bogastvo mistično zastrtih pomenov. Vse to pa so nedvomne lastnosti dobre moderne poezije. Slomak pri predsedniku Türku Predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk je v ponedeljek, 28. januarja 2008, ob 11. uri v predsedniški palači v Ljubljani sprejel delegacijo Slovenske manjšinske koordinacije Slomak, ki jo je vodil predsednik Rudi Pavšič, v njej pa so bili predsedniki krovnih organizacij s Hrvaške, Madžarske, iz Avstrije in Italije. Obisk pri predsedniku Türku je nudil priložnost za celovito oceno manjšinskega položaja v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji. Novi čas predstavlja za slovenske manjšine velik izziv, ki mora zaobjeti kulturni, jezikovni, gospodarski in družbeni razvoj širšega obmejnega prostora. Zato morajo pospešiti vlogo manjšin kot povezovalcev med kulturami in jeziki ter v duhu nove Evrope poiskati vse poti, ki vodijo k sožitju in sodelovanju med narodi. Ob predsedovanju Slovenije EU so tudi manjšine prišle v nov položaj. Odprle so se mnoge možnosti, ki jih prej ni bilo in ki jih lahko izkoristijo. Položaj Slovencev v zamejstvu je različen v štirih sosednjih državah. Ponekod gre za pozitivno raven zaščite na institucionalni ravni in njeno uresničevanje, drugje pa so težave že, ko gre za formalno zaščito in priznanje ali udejanjanje podpisanih bilateralnih pogodb. Predsedovanje Evropski uniji bo nudilo Sloveniji priložnost, da se dobri bilateralni odnosi z državami sosedami še izboljšajo in postavijo trdnejši temelji pri reševanju vprašanj slovenskih narodnostnih skupnosti, ki živijo v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in Hrvaškem. Pomembno je, da se nekatera vprašanja rešijo v duhu nove Evrope, ob spoštovanju človekovih pravic in v prepričanju, da bo leto medkulturnega dialoga predvsem leto boljšega in temeljitejšega obravnavanja vprašanj manjšin v Evropi, je pisalo v tiskovnem sporočilu Slomaka. (Več o srečanju v naši naslednji številki.) Ružičeva dvojezična, slovensko-nemška zbirka Vtisnjenke – Ein-prägungen je izbor njegove pesniške bere. Ne zdi se pomembno, od kod vse so pesmi zbrane, a niti avtor ob sicer dokaj podrobnih referencah o svojem delu in dosežkih tega ne navaja. Heterogenost, če je smiselna, urejena in zgovorna, je v poeziji prej odlika kot šibkost. Vsak od štirih ciklov (Kačaste vbesede, Kačaste zabesede, Hadikova kri, Iz Érda v Eger) je celota zase, hkrati pa so jasne tudi notranje povezave med cikli, kar spet govori o sicer razstavljeni, a notranje enotni konsistenci lirskega sporočila. Nekaj stvarnih podatkov za povrh: Zbirka je izšla kot založniški projekt Kulturnega društva VII. člen, in sicer kot peti zvezek v nizu »Literarna zbirka Pavlove hiše«. Spremno besedo k zbirki je napisal Milan Vincetič, ki ne skriva naklonjenosti Ružičevi poeziji, v njej pa vidi med drugim »pravzaprav to, česar so bili vajeni panonski staroselci: izsesati iz jutranje trave zadnjo kapljo vode«. Druga polovica knjige – prevod Ružičevih pesmi (in spremnih tekstov v knjigi) v slovenščino je delo Daniele Kocmur. Še o založniku: Kulturno društvo VII. člen ima sedež v Gradcu (Graz), združuje (ne le) Slovence na avstrijskem Štajerskem ter s svojim delovanjem dosega izjemne uspehe za slovensko manjšino na Štajerskem, pa tudi pri povezavah s Slovenijo in širše. Pavlova hiša je kulturna in raziskovalna ustanova, ki deluje v kraju Potrna/Laafeld v predmestju avstrijske Radgone (Bad Radkersburg), v hiši, kjer je v letih 1910–1929 živela družina nam dobro znanega Avgusta Pavla; ustanova je usmerjena k medkulturnim stikom Avstrije in Slovenije, a sega tudi drugam, predvsem pa si je utrdilo sloves kot kulturno središče za Slovence na avstrijskem Štajerskem. Peter Kuhar Porabje, 31. januarja 2008 3 Predsedstvo Slovenske zveze je melo prvi djilejš (1) PROGRAMI SLOVENSKE ZVEZE 16. januara smo pozvali vküper oprvin predsedstvo Slovenske zveze. Zvöjn dva člena so leko prišli vsi z nadzorno komisijov (ellenőrző pride lüstvo zavolé pa z dobre vaule. Ka se ške potejm vcuj dá, na tistom mo, naj vcuj leko damo k nisternomi tomi programi, ka je že v plani. Več bizottság) vred. Pred djilejšom je vsakši že doma leko prejkprešto pa si premišlavo, ali je vredi ali ma kaj vcuj dati k plani letošnji programov, ka sva z Gyöngyikov Bajzek vküper postavile. Človek pri tašnom deli dosta vse mora pred očami držati. Najbola tau, ka menjakrat pa vekše programe moramo pripravlati, naj lidam ne bau preveč, naj furt nauvi dnevov, če fejs nej mujs, ne nüjcajmo pri Zvezi! Zatok brodim tak, ka drüge organizacije tü majo svoje programe, stere ranč tak čakajo lüstvo kak mi. Letos 18. novembra de deset lejt, ka smo oprli vrata Slovenskoga dauma v Varaši. Pa tau Slovenska zveza. Tau, ka s pomočtjauv Slovenije leko mamo svoj Slovenski daum v Porabji že deset lejt, mo svetili s tejm tü, ka Zveza svoje letošnje programe zvekšoma na Slovenski daum naveže, naj skaus leta vse več lidi ma zakoj pridti v daum Porabski Slovencov. Na leto bar gnauk pa v vsakšo ves tü moramo pridti s programom do lidaj. Programe samo za mlajše valaun tü škemo meti, na velki prireditvaj pa za nji ranč tak trbej meti program kak za mlade, srejdnjo mlade pa starejše. Od cerkveni programaj se tü ne smejmo spozabiti. Brodimo si tak, ka naj baujo nauvi programi tü pa naj se bola zdigne nivo prireditev, kak ka bi eške več dnevov ponücali. Tau bi tü trno dobro bilau že gnauk zadobiti, ka vsi, steri pripravlamo kašne programe, bi meli plane od začetka leta, ka bi tak leko poštüvali plane eden drügoga. Za lüstvo je tü lagvo, gda sta nagnauk dva tašniva programa, ka bi na obadva radi šli. Več kednauv se nin nika ne godi, gda djé, té pa vse na enom küpi. Tau je sploj nej dobro! Pa nej istina, ka bi tau v Porabji nej mogli tak vküper naštimati, kak s predsednicama Slovencov v Somboteli pa Budimpešti Ireno Pavlič pa Marijo Mukič. Rešitev vidim v tejm, dajmo plane programov vse organizacije (samouprave, drüštva) v novine Porabje, stere si leko ta dejemo pa poštöjvamo, če www.porabje.hu. Tau tü moram prajti, ka Slovenska zveza gora drži pravico, če je potrejbno kaj spremeniti, té tau napravi. O djilejši mo drügi keden tadale pisala. Najprvin, kaše plane ma uredništvo Porabje, predsednik Slovenske zveze trbej vküper naštimamo. Tau tü vejm, ka siliti na tau nišče nikoga nejma pravice. Ranč neškem. Samo prosim. Predsedstvo se je strinjalo s planom, zatau ga že leko damo v javnost, v novine Porabje pa na spletno stran pa Razvojna agencija Slovenske krajine. Tau tü želim napisati, ka na Zvezi zvöjn programov ka vse drügo vekšo smo si vözbrodili vküper s predsedstvom. Klara Fodor sekretarka Lüblene moje, dragi moji, znouva vas pistim lepou pozdraviti. Nejsam najboukše vole. Tou pa zatoga volo, ka sam gor prišo, ka mam smrtni grej. Ja, smrtni grej me razkaple po dugom pa po šurkom. Grato sam trno nevoškéni človek. Ja, najbole za istino vam gučim! Edni pravijo, ka smo gé Slovenci takše nevoškéne nature. Depa tou bi naj valalo za tiste druge Slovence, nej pa za nas iz te krajine zmejs med Müro pa Rabo. Mi smo prej vcejlak ovakši. Depa ge sam dun grato nevoškéni človek. Nevoškéni sam za vsikši drek. Na, nej glij za vsikši drek, tou se samo tak pravi. Zato pojmo lepou pomalek v tou mojo nevoškénost. Kak sam pravo, nevoškéni sam za vsikši ..., na njajmo zdaj tou. Nevoškéni sam možakarom pa ženskam iz Porabja, ka leko tadale kadijo v krčmaj. Nam je tou že dugo dojzapovedno. Nevoškéni sam vsikšomi, ka več prislüži kak ge, dela pa dosta menje kak ge. Tadale sam nevoškéni vsikšomi, ka ga lidge bole radi majo pa ga bole poštüjejo kak mene. Nevoškéni sam zatoga volo tö, ka edni boukše küjajo od mene. Pa sam nevoškéni zatoga volo tö, ka edni tak lepou spejvlejo, ge pa tou ne vejm. Pa sam nevoškeni tistoga ipa tö, gda stoj leko dosta mojo taščo Regino, trno čedno žensko. Pa vsikši go je že spozno, kakša je gé pa kak živé, pa kak si brodi od žitka pa od mene v tom žitki. Gvüšno ste mi nej nevoškéni zavolo te moje tašče Regine, trno čedne ženske? Bole se stoj najde, ka pravi, tak ti pa trbej, ka si pa nej biu vrli, tou zdaj maš! Leko, ka je tou istina, ka sam kaj lagvoga naredo, kaj lagvoga brodo, pa je moja tašča Regina, trno čedna ženska, nikšne fele štraf za mene. Leko, ka je tou istina, leko, ka je nej istina. Istina pa je tou, ka ona tö vej biti nevoškéna. tak kusti lük grata. Pa eške na koj je nevoškéna. Na tou tö, ka dosta njeni pajdašic pa poznank ma dosta boukšoga, bole vrloga, bole spoštüvanja vrejdnoga pa samo bole pa najbole vrejdnoga moža od čejri. Ja, tak sam ge tö nevoškéni vsikšomi, steri nema takše tašče, kak je moja tača Regina, trno čedna ženska. Ja, tak tou ide edno z ovim. Zvün toga, ka se sekejram zavolo smrtnoga greja, je eške nika drugo. Nevoškénost trno zmantra človeka. Rejsan! Vi sploj vejte, kelko energije človek kouli zgibi, gda je vsikši den nevoškéni? Ka bi leko tri dneve vküper delo! Pa zavolo nevoškénosti sploj spati ne morem. Ka me nevoškénost ne pisti spati. Ka samo brodim, ka ništerni spou, ge sam pa nej. Pa vam zdaj pri kraji eške edno velko istino vöovadim: Nevoškéni sam vsikšomi, ka je nej pa ne more biti nevoškéni! Tak, lüblene moje, dragi moji, zdaj ste leko zvedli, v kakše nevoule sam spadno. Vörvlem, ka mi je niške nej nevoškéni. Miki spidje, pa se njemi nika ne pozna. Geste pa edna najvekša nevoškénost. Dragi moji, lüblene moje, vsikši vej, ka ge mam Najbole jo mantrajo grede. Pa tou, zakoj tistoj, ka sploj nika ne vej, lepši paradajs zraste. Pa kak tou, ka tistoj, stera trno lagvoga moža ma doma, 4 Načrt programov Zveze Slovencev na Madžarskem za leto 2008 25. januar Premiera gledališke predstave avtorja in režiserja Mikija Roša Rdeča kapica preveč v izvedbi Mladega gledališča gimnazije Monošter v Slovenskem domu v Monoštru. 2. februar Slovenski ples v restavraciji Lipa v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. Igral bo ansambel Plamen iz Prekmurja. 9. februar Slovenski kulturni praznik v kulturnem domu v Slovenski vesi. Koncert MePZ Lipa iz Šempasa in predstava z naslovom Novi avto v izvedbi gledališke skupine DOŠ ZSM Gornji Senik. 10. februar Slovenski kulturni praznik v Slovenskem domu v Monoštru. Slavnostni govor generalnega konzula mag. Draga Šiftarja, koncert MePZ Lipa iz Šempasa, pevskega zborčka ZSM OŠ Števanovci, kratka igra z naslovom Voglednik/Na gledanje v domačem dialektu v izvedbi KUD Štefana Küharja Bratonci iz Prekmurja. Otvoritev razstave z naslovom Ikoni umetnika Goceta Kalajdžiskija. 2. marec Premiera predstave avtorice in režiserke Irene Kalamar Novi avto v izvedbi gledališke skupine ZSM DOŠ Gornji Senik v do-mačem kulturnem domu. 18. marec Lutkovno gledališče s sodelovanjem Lutkovne skupine Kurja lojtra iz Svete Trojice in Lutkovno gledališče Ljubljana v kulturnem domu v Števanovcih in na Gornjem Seniku. 24. marec Premiera Gledališke skupine Veseli pajdaši ZSM Števanovci v kulturnem domu v Števanovcih. 11. april Enodnevna ekskurzija v Prekmurje sodelujočih učencev in učiteljic na raznih tekmovanjih v slovenščini v šolskem letu 2007/2008. 20. april Revija porabskih otroških amaterskih skupin Zveze Slovencev v kulturnem domu v Sakalovcih. 24. maj Piknik porabskih odraslih amaterskih skupin ZSM v Kulturnem in informacijskem centru na Verici. 5. in 7. september Gostovanje Dramske skupine in MePz Društva Slovencev Triglav iz Subotice v Vojvodini v Porabju. Kulturni program s sodelovanjem števanovskih skupin v kulturnem domu v Števanovcih. 13. september Porabski dan in 10. obletnica delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. 18. oktober Srečanje ljudskih pevcev in godcev s predstavitvijo domačih pesmi v Slovenskem domu v Monoštru. 22. november 70. jubilejni praznik delovanja MePZ Avgust Pavel ZSM Gornji Senik na Gornjem Seniku. 19. december Otvoritev razstave v spomin na 3. obletnico smrti Jožeta Vilda v Slovenskem domu v Monoštru. 21. december Božični koncert po slovenski maši v katoliški cerkvi v Monoštru. 2. Seje predsedstva ZSM 16. januar, 16. april, 15. maj ali 18. junij, 3. september, 12. november, 11. december 3. Načrt programov v sodelovanju z drugimi organizacijami 26. januar V sodelovanju s prekmurskimi Slovenci predstavitev porabskega običaja Borovo gostüvanje na Mednarodni pustni prireditvi (Leader projekt) organizacije Őrtorony Leader Kistérség v krajih Halastó, Sárfimizdó in Csákánydoroszló. Porabsko kulturo predstavi s porabskimi in prekmurskimi plesi FS ZSM Sakalovci v gala programu v Szarvaskendu. 3. februar Pustni karneval in ples Društva porabskih slovenskih upokojencev v izvirnih maskah v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru. maj • Pesem ne pozna meja, v Italiji, s sodelovanjem MePZ Avgust Pavel Gornji Senik. • V soorganizaciji Zavoda RS za šolstvo srečanje z izbranimi slovenskimi literarnimi ustvarjalci v okviru Bralne značke: nastopi, pogovori s pisatelji na posameznih šolah • Romanje Društva porabskih slovenskih upokojencev v Slovenijo. Prijateljsko srečanje z Društvom upokojencev Lenart v Lenartu. 20. in 21. junij 32. srečanje slovenskih športnikov iz obmejnih dežel v Izoli. 21. junij Srečanje s sombotelskimi Slovenci v Škanzenu. Predstava porabske kulture in običajev v Slovenski hiši. Ogled zanimivosti mesta Szombathely. 22. junij 39. tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični s sodelovanjem MePZ Avgust Pavel ZSM Gornji Senik in MeKZ ZSM Monošter. od 10. do 17. julija Jezikovne počitnice na OŠ Cirila Kosmača v Piranu za učence 5. do 8. razreda DOŠ in gimnazije v soorganizaciji Zavoda RS za šolstvo. avgust 7. mednarodna likovna kolonija v Slovenskem kulturnem in informativnem centru v Monoštru v soorganizaciji Galerije Lendava. od 24. do 30. avgusta 38. mednarodna likovna kolonija mladih v Italiji z udeležbo porabskih osnovnošolcev. 1. september Piknik Društva porabskih slovenskih upokojencev na Dolnjem Seniku. 20. september Mednarodni kolesarski turnir v Porabju. 4. oktober Izlet z mosonmagyaróvárskimi Slovenci v Slovenijo v soorganizaciji Slovenske samouprave Mosonmagyaróvár. 23. november Občni zbor Društva porabskih slovenskih upokojencev Porabje, 31. januarja 2008 5 Glasba nas združuje Na predvečer dneva madžarske kulture je v Palači umetnosti v Budimpešti zbrano publiko in Orkester Slovenske filharmonije pozdravil veleposlanik R Slovenije v Budimpešti gospod Ladislav Lipič. Orkester Slovenske filharmonije gradi na temeljih večstoletnega izročila, katerega korenine segajo v začetek 18. stoletja, ko je bila v Ljubljani ustanovljena Accademia Philharmonicorum. Sedanji orkester je bil ustanovljen 1947. leta. V preteklih šestih desetletjih je uspešno opravljal svoje poslanstvo, deloval je kot priznana nacionalna glasbena institucija. Orkester je posnel več kot 40 zgoščenk. Orkester si pod vodstvom šefa dirigenta Georga Pehlivani ana prizadeva, da bi ob tem, da ima eno najdaljših filhar- moničnih tradicij, postal tudi eden najboljših orkestrov na svetu. To je dokazal tudi v Budimpešti, kjer se je številčna in navdušena publika z burnim aplavzom zahvalila za izjemno glasbeno doživetje tako dirigentu kot tudi filharmonikom. Koncertni program je služil tudi predstavitvi slovenske nacionalne kulture. Pod taktirko šefa dirigenta Georga Pehlivaniana so v prvem delu koncerta izvedli Gazele, sedem orkestrskih pesnitev Škerjanca ter Koncert za trobento in orkester Petriča. Gazele so nastale leta 1950 ob 150-letnici rojstva velikega pesnika Franceta Prešerna, čeprav so orkestrske pesnitve le rahlo povezane s pesnitvami Prešerna. Solist Koncerta za trobento in orkester je bil prvi trobentač orkestra Tibor Kerekes, umetnik madžarskega rodu iz Subotice v Vojvodini. Poslušalci so njegov izvrten nastop sprejeli s posebno toplino in navdušenjem. V drugem delu koncerta je Slovenska filharmonija predstavila Mahlerjevo Simfonijo št. 5. Izjemna predstava je očarala poslušalce. Bilo je posebno glasbeno doživetje! Hvala orkestru. Hvala vsem, ki so v „srcu Evrope” v okviru mednarodne zamenjave orkestrov poskrbeli in organizirali ta večer. Hvala tudi sponzorjem (Gorenje, Emonika, Peugeot) ter Veleposlaništvu R Slovenije, ki si prizadeva, da bi slovensko kulturo čimbolj spoznali na Madžarskem. Temu je složil tudi budimpeštanski koncert Slovenskih filharmonikov, kajti glasba združuje narode v Evropi in tudi po svetu. Dr. Erzsébet Fejes Z očali nemamo sreče Stari pregovor pravi, vse maš, če zdravje maš. Tau človek tačas ne da valati, dokeč leta ne odidejo. Te se začne: tü boli, tam boli, tau je nej več tak, tisto je nej več tak. Najprva smo vpamet vzeli, ka ne vidimo več tak kak do tistoga mau. Prva očala si je mauž dau naredti. Lejpe pejneze so koštale. Hčerka ma je küpila en lejpi etüi iz ledra. Zdaj je pa samo nücati trbej! Tak je bilau tö. Mauž v garaži nika dela, pa gda zgotauvi, očala nazaj dene v etüi (tok). Mati ga zovejo, on pa v sili očala gordene na avto pa je tam pozabi. Drugi den de delat pa v slüžbi išče očala, dapa ne najde je. Domau pride pa je vsi iščemo, gde pri vragi naj bi bile. Te ma gnauk samo na pamet pride, kama ji je djau. Iščemo je na dvauri, po pauti, očal nega. Vsakšoga spitavamo, steri mimo našoga rama ojdi, če je nej vido ali najšo očala. Vsepovsedi pripovedujem, kak je mauž zopodo z aukulami, eške na občini (tanács) tö. Te mi tam pravijo, ka je ena dekla iz vesi, Andreja Zrim, prinesla k njim očala, stera je najšla, gda se je s pisaum špancerala. Kažejo mi je pa me pitajo, če so tau očala od moža. So, so, pravim, samo sta se etüi pa očala tö poškodovala. Gvüšno je kakšen avto ali motor prejk nji pelo. Prišla sam ge na red. Gda sam najprva dobila očala, sam ji dostafart doma pozabila ali pa v šauli. Sir sam v nevoli bila. Te smo se pa tak zgučali, penezge sé ali ta, eške edne dam napraviti. Tak je bilau tö. Te nauve so bile menše, zatok sam ji pa rada nosila, če sam se kama odpelala. Litijčani so eno leto pozvali na slovenski kulturni svetek Slovensko zvezo pa ljudske pevce z Gorenjoga Senika. Ge sam dobila čast, naj zastopam Zvezo pa naj mam na svetki slavnostni govor (ünnepi beszéd). Na srečo sam se dobro pripravila, govor sam večkrat preštejla, skorok na pamet sam ga znala. Na proslavi si pripravim papére pa očala, dem gor na oder, gor dejem očala, začnem z govorom pa nagnauk samo vpamet vzemem, ka ne vidim dobro, ka je napisano. Nejsam si mogla zbroditi, ka je naaupek. Guč sam tadala mejla, vej sam ga pa skurok na pamet znala. Gda pa pridem dola pa si sedem nazaj na svoj stolec, te pa vidim, ka nakla leži glažojna iz očal. Skorok mi je lagvo gratalo. Gor na odri sam mejla očala z eno glažojnov. Komaj sam čakala, naj pridem do naši pa sam je brž pitala, če so vidli, kaj smešnoga na meni. Vera Gašparova mi je pravla, ka nej. Te sam ji povedala pa pokazala, ka se mi je zgodilo. Eške gnesden se vendar smeje, če ji tau pride na pamet. Pa s tem eške nejga konca. V zimi sam mejla v Slovenskom daumi jezikovni tečaj (nyelvtanfolyam) za začetnike. Pripravlala sam se na vöro pa mi gnauk samo pá vöspadne glažojna. Te mi je predsednik Zveze skočo na pomauč pa mi je sposaudo svoje aukule. Od tistoga mau vsigdar nosim s sebov dvej aukuli, nej ka bi se mi pá kakša nevola zgodila. Erika Glanz Ne vejm, kak se je leko zgodilo! Erika Glanz je med tistimi pisci Slovenskoga kalendara, stera skurok vsakšo leto najprva notraprinese ali pošlje svojo pisanje, svoj prispevek za Slovenski kalendar. Tak je bilau tau lani geseni tö, gda je prinesla članek za kalendar 2008. Ge sam ga popravila, dala v lekturo (kak vse druge) Valeriji Perger, ziskali smo njeni kejp kak za vsikšoga drugoga avtora pa sam bila gvüšna, ka smo delo dobro opravi li. Ešče te, gda je kalendar vöprišo s tiskarne, smo tö nej vpamet vzeli, ka zgodbe o očalaj nega v njem. Tau hibo sam samo te vpamet vzela, gda sam tazračunala honorar (tiszteletdíj) za vse pisce letošnjoga kalendara. Te sam vpamet vzela, ka Erike Glanz nega med avtorji. Kak se je tau leko zgodilo, ešče zdaj ne vejm. Vejm samo, ka je gvüšno moj grej, ka je zgodba, stera je bila mišlena za poglavje (fejezet) Inda pa gnes, vöostala. Zatok se pa Eriki opravičujem, jo prosim za odpüščanja. Za svojo obrambo pa samo telko: samo tisti ne dela hibe, steri nika ne dela. Ka bi malo popravila krivico, stera se je zgodila Eriki Glanz, objavlamo zgodbo „Z očali nemamo sreče.” Marijana Sukič Porabje, 31. januarja 2008 6 NA MESARIJI PRI GAŠPAROVIJ Že pomalek je konec sezone za mesarije, zato ka letos de že marca vüzem. Če se zdaj, ešče te par kednauv mesau ne deje v pac, te se do vüzma več ne more vöokaditi. Tašoga reda že vsakši sili, pa mesarge ranč ne vejo, kak naj si čas notvtalajo, naj vsakši na red pride. Zato je pa tau, ka dostakrat eden mesar en den v dvaujom mesti mesari. Do podneva zgotauvi v ednom mesti, potistim pa de v drugo mesto. S tejm se zgübla tista navada, štera je gnauk svejta bila, ka so koline bile cejli den, pa ešče na drugi den tapotegnili. Pozvanje sam daubo v Čöpance na mesarijo od družine Gašpar, naj je malo poglednam, če mo tanta odo. Čas sam emo, tak ka sam üšo. Gda sam se v paudesetoj pri njij stavo, te že samo pulonja svinjé viselo, dapa nej na šraglaj, liki s traktorom so go meli gorzdignjeno. Tašo sam ešče nikdar nej vido. • Nišo velko svinjau ste mesarili, pravim gazdi Kalmani včasin, kak tapridem. »A ja, kak pa, samo dvejstau osemdeset kil vaga.« • Kelko časa ste go krmili, ka tak velka zrasla? »Samo edno leto.« • Ka ste polagali? »Nika drugo nej dobila, kak vsakša druga svinja.« »Vejte, kak je tau,« staupi vcuj k nam mesar Lujzek Jakič. »Kak so prlej gučali, repa tö samo te dobro raste, če žena dosta rit kaže. Kak se pravi, dosta okapa. Tak je tau s svi njami tö.« • Ka te delali s telšim mesaum? »Lejpe falate šunke vöokadimo, nika de v klobasi šlau, drugo pa v zmrzovalnik.« • Tau mesau de vam do drugoga decembra vödržalo, nej? »Sploj pa zato, ka eden mejsec nazaj smo že edno klali.« • Kak tau, ka ste go s traktorom gorzdignili, gda ste go na dvauje rezali? »Zato, ka je žmetna, pa šra gle bi se vküpvtrgnile. Z Markovec je Stanko prišo s traktorom pa smo go te s hidraulikov zdignili. Etak je lakejše, ka se nej trbej telko mantrati. Tau je dobro, Stanko je sploj vrli, gda je sam.« • Koga vse ste pozvali na mesarijo? »Tau vse, ka smo tü. Lujzek mesar pa Tonči, šteri njema pomaga, Stanko, tej so vsi z Markovec, zato ka gnesden že težko najdeš doma lüstvo za tau. Gnesden že neškejo priti, nej delati pa nej djejsti. Gnauk svejta je na mesariji več kak deset lidi bilau, pa cejlo nauč so tam bili. Zdaj že niti žlata ne pride. Ne vejm, če so preveč bogati ali neškejo delati, ne vejm. Leko ka zato, ka zdaj je že vsakši puno mesa, pa so se že vönadjeli.« • Lujzek, vi v edoj sezoni kelko svinj pokolate? pitam mesara. »Kauli petstaupetdeset.« • Te vi mesau trno ne ma-rate? »Kanej,taumenanajbolapaša. Mesau pa pivo je najbaukše na svejti. Tau za nanikoj vö ne menim. Ešče za ženske nej.« • Zdaj sam čüjo, ka že dete tadala? »V pau dvanajti že v Šalovci moram biti na drugi mesariji.« • Tau vam brž de, ka tašo velko svinjau tak brž taopravite. »Če se fejst paškim, te v dvej vöraj z edno svinjav zgotauvim. Klobasi so v tejm nej nautri. Tiste, če koma trbej, te domau k meni pripelajo mesau, pa je doma napravim, pa je vöokadim tö.« »Ja, pa je zmejs pogej tö,« pravi Stanko zark za mesarom, pa se naglas zasmeje. • Stanko, ti si tö pomagat prišo, dapa nika falij iz tvojij rauk, nej? »Ja, fude falijo. Samo zdaj sam s traktorom, pa gora na traktor fude ne pašajo. Vej sledi večer nazaj pridem, pa te fude tö potegnem malo. Gazda so tak prajli, ka zdaj je ešče rano zatau.« • Ešče edno vöro dela mate pa je vse gotovo. Ka te potistim delali? »Dja tö dem tadala na drugo mesarijo. Zdaj je že nej tak kak gnauk svejta. Zrzanka so dobili liter palinke, ka so spilili, pa potistim so šli klat pa kobacat se malo s svinjauv. Tau je že gnesden nej tak.« • Zaka ste nej dobili palinko? »Daubili smo, samo sledi, zato ka se zdaj prvin ne pije, samo te, gda že svinja vö s kropa pride. Takšna je zdaj tü navada. Prvin je tau velki svetek bijo, zato ka so te na leto samo gnauk klali, nej tak kak zdaj.« »Gda smo ešče deca bili,« pravijo Lujzek, »keden dni smo nej mogli spati, če smo znali, ka na koline demo.« • Vi ste se sami od sebe navčili tau mesarsko delo ali ste vönavčeni mesar? »Dja sam se zatau včijo. Zdaj de tauma puni štirtresti lejt, ka sam končo.« • Zato se vidi, ka ste mesar, ja pa nej, pa ste pulonje svinje rancpobrali. »Tau je gvüšno ka tak lažej, če si se tau včijo, dapa če maš volau za tau, leko se navčiš. Tak sam od sebe nej, napri mer dja bi ti kazo, emo bi volau, pa bi probo, teba bi tö šlau. Na začetki ešče pomalek, pa čim več bi probo, bola bi se navčo.« • Cejlak ovak ranc berete svinjau kak pri nas. »Je razlika, tau gvüšno, ešče pri nas med mesarami tö. Vsakši ma svoj sistem, kak dela. Dja s seuv prinesem edno tašo malo tračno žago, pa vse čonte z njauv zožagam vküp. Baukše kak če bi sejko, etak negajo drauvne čonte.« • Kalman, gde je svinjski rep, zato ka na ednoj strani sam ga nej vido. »Ranč si ga nej mogo videti, zato ka ga nej mejla, samo tak maloga. Nistarni, gda so ešče mali, pravcom rep vkrajškipnejo.« »Mali rep je tö dober,« pravi Stanko. »Z malim repom vse tau leko napraviš kak če bi velkoga emo. Povejte, ženske, če je nej tak,« se obrnje k njim, dapa ženske nika ne povejo, samo se smejejo. »Enjajte moški s tašo norijov pa pojte bola sé, zato ka je sterc že gotovi,« pravijo vertinja, pa doladejajo talejr na mesarski sto. Dja pečeno krv nejmam rad, tak ka sam v auto vsejo pa sam tam njau mesarijo. Karel Holec Porabje, 31. januarja 2008 7 NAŠA ZLATA RIBICA PRIPENJANJE TRAKOV Svejt je čüdno vküper napravleni. Lidge ne vörvlejo najbole, ka bi se godili čüdeži. Pripenjanje trakov je v mad-večinoma plesni program za-itak vlili v še spomine. Toda žarskem prostoru že stoletja dnjih letnikov, ki dosega v za-njihove najlep in stoletja eden najbolj in-dnjih letih ponekod že skoraj ne vörvlejo, bi je pa radi meli bar v bližnjom potoki. Pa ništerni ranč ne vejo, ka una rejsan tam živé. ZAPRANI GVANT Vsikši potok poumni eške najbole stare čase. Pa malo menje stare eške bole. Povejmo, tiste čase, gda so eške gvant prali v potokaj. Vej je pa ovak nej bilou mogouče. Gnesden lidge radi brodijo na stare čase. Pa radi obidijo stare šege. Tak so si pri potoki z zlato ribico zbrodili, ka do pokazali, kak so inda gvant prali v potoki. Biu je lejpi den pa biu je veški den tö. Čüda lidi je prišlo. Veseldje je bilou za vsikšim kiklom. Pa kazali so stare šege. Edni so koškice lüpali, drugi česali len, tretji pa prali gvant v potoki. Ribe pod vodou so čüdno gledale, kak dosta lidi je prišlo k potoki. Vej pa telko ji je eške nej bilou. Bar ne ponijo, ka bi je gda bilou telko. Pa so eške bole čüdno poglednole, gda je edna ženska nut v vodou ličila nikšen falat platna. Trno so se postrašile. Potülile so se za kamne. Pa so se eške bole postrašile, gda so tou delale eške druge ženske pa po tistom eške mlatile z nikšno pričko po tom platni. Trno lagvo se je čülo nut v vodej. Zato je ta prišla zlata ribica, ka pogledne. Ka pogledne, ka se godi. Pa je eške nej vtegnola pitati, je ženska znouva platno ličila v vodou. Vanga se je zaletejla zlata ribica. Eške prva, kak bi leko kaj prajla, je bila potegnjena iz vode. Ženska venej je dala platno z zlato ribico v škaf. Druge so tö zgotouvile s pranjom gvanta v potoki. Depa samo edna je zgrabila zlato ribico. Zato jo je začnila prositi, naj jo pisti nazaj v vodou. Pa njoj po tistom spuni njeno želenje. Depa niške jo je nej vpamet vzeu. Pa bi vejn zginila, če bi nej bilou lagvi mlajšov. Škeli so se malo šaliti. Tri lesene škafe z gvantom so dali na vodou. Pomalek so začnoli plavati doj po potoki. Zlata ribica je zamajnola z repom pa iz škafa skoučila nazaj v vodou. Iz vode je pozvala pojba, ka je dau na vodou njeni škaf. - Eeeeeej, - se je zdrla za njim, - spuniti ti moram želenje! Pojep go je nej čüu. Zato je priplavala bliže brgej pa se zdrla eške gnouk. Zdaj jo je pojbič vpamet vzeu. Pa jo je gledo pa samo gledo pa neje nika povedo. Pa ga je zato eške gnouk pitala, ka si želej. Pa jo je samo tadale gledo kak tele v nouve dveri. Gda ga je že sedmič pitala, je dun začno gučati. -Znaš ka, ge sam že velki pojep pa takšo ne vörvlem, - je zamajno z rokou. - Kakšnoga bole maloga si najdi, leko de ti tisti vörvo. Ge v pripovejsti že dugo ne vörvlem več. Samo eške tou je povedo, se obrno pa odišo za padašami. Nika, zlata ribica je veselo odplavala gor po potoki. Nika se je nej zmantrala, ka bi komi mogla kaj spuniti. Le pou je manjariti, rejsan lepou. timnih praznikov srednjih šol. (Težko je najti primeren izraz za pojme v jezikih, kjer vsebina izraza nima zaledja. Mislim, da je najden izraz - v naslovu - za to svečanost ravno primeren.) Imenujemo ga tako, ker je bistvo te prireditve v tem, da na prsi zadnjih letnikov srednjih šol pripnejo trakove ravnatelj in razredniki v okviru praznične prireditve. Ti trakovi zaznamujejo, da so tisti dijaki, ki jih nosijo, najstarejši dijaki na šoli, ki morajo svojim mlajšim sošolcem biti za vzor in jih samo še nekaj korakov loči od mature. Ta praznik ni pomemben le za dijake, temveč tudi za profesorje, starše in stare starše. Na tej svečani prireditvi se učenci zahvalijo svojim staršem, da so jih vzgajali z veliko požrtvovalnostjo, pozornostjo in ljubeznijo. Zahvalijo se tudi svojim profesorjem, ki so jih pripeljali k vrelcu znanja. Ob tej priložnosti po stari navadi nivo profesionalne revije. Po programu se začne ples, ki traja do poznih ur. Trak, ki ga bodo nosili pripetega na prsih, ima simboličen pomen: oddvaja jih od otroških, od srednješolskih let, dokazuje, da bodo kmalu postali odrasli in odgovorni za vsa svoja dejanja. Hkrati jih pa tudi povezuje, povezuje v trajno razredno skupnost, kar bo zagotovilo za to, da se bodo rade volje -mogoče vsakih pet let -ponovno srečevali. Ta trak jih bo spominjal na menda zaenkrat jih bo ta trak spominjal v prvi vrsti na bližajočo se maturo, na to, da se bodo kmalu, -že naslednji mesec -morali dokončno odločiti, kje hočejo nadaljevati svoj študij. Odločiti bodo morali sami. Te odgovornosti nihče ne bo prevzel namesto njih. Postali so toliko odrasli, da morajo ta korak storiti sami, plešejo začetni valček, dekleta obudil bolj ali manj prijetne Suzana z očetom, fantje pa z mami-dogodke srednješolskih let, ki Guoth ravno tako, kakor ne more nihče drug namesto njih pridobiti potrebnega znanja. To bo sedaj njihovo življenje, njihova usoda, ki jo bodo Miki Roš co. Po kratkem odmoru sledi se bodo na koncu brez izjeme preda vsak absolvent svojemu najlepša leta njihovega živ-morali sprejeti in ob razredniku rožico, nato pa za-ljenja, jim bo od časa do časa likovati sami. Porabje, 31. januarja 2008 PETEK, 01.02.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.30 OSMI DAN, 12.00 KATASTROFA OB JEZERU KIVU, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.35 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ODDAJA ZA OTROKE, 16.10 IZ POPOTNE TORBE: PRIJATELJI, 16.30 V DOTIKU Z VODO, AVSTR.-NEMŠ. NAN., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 POSEBNA PONUDBA, 17.40 BELA MEJA, FRANC. DOK. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PINGU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 EMA 08: PREDIZBOR 01, 21.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 22.00 ODMEVI, EVROPA.SI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 POLNOČNI KLUB, 0.20 STANDER, KOPR. FILM, 2.15 DNEVNIK, 2.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.15 INFOKANAL PETEK, 01.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.05 GLASNIK, 13.30 OPUS, 13.55 EVROPSKI MAGAZIN, 14.25 ČRNO BELI ČASI, 14.40 DIAGONALE, 15.15 TEKMICA, AVSTR. FILM, 17.00 MOSTOVI -HIDAK, 17.30 ZDAJ!, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 18.55 VELIKA IMENA MALEGA EKRANA - GALERIJA IGRALCEV: NIKO GORŠIČ, 20.00 NAJVEČJA BITKA JULIJA CEZARJA, ANG. DOK. ODD., 20.50 STATISTI, ANG. NAD., 21.20 KORAKI V PROSTOST, NEMŠKI FILM, 23.55 SESTRI, RUSKI FILM, 1.15 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 2.00 INFOKANAL * * * SOBOTA, 02.02.2008, I. SPORED TVS 6.05 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ABSALONOVA SKRIVNOST, DANS. NAD., 13.40 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 14.10 LJUBEZEN DO IVY, AM. FILM, 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.15 LABIRINT, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 SOBOTNO POPOLDNE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 19.55 EMA 08: PREDIZBOR 02, 21.15 DERREN BROWN -KORENČEK ALI PALICA, ANG. ZABAVNA ODD., 21.45 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.20 HUFF, AM. NAD., 23.15 LOM VALOV, DANSKO-FRANC. FILM, 1.45 DNEVNIK, 2.05 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.30 INFOKANAL SOBOTA, 02.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.40 SKOZI ČAS, 7.50 VROČI STOL, 8.55 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 10.55 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 13.40 NOGOMET, MANCHESTER CITY - ARSENAL, 15.40 SMUČARSKE LEGENDE, 16.30 ZDAJ!, 17.00 MAGAZIN V ALPSKEM SMUČANJU, 17.30 EMA 08: PREDIZBOR 01, PON., 18.50 TEKMA, 20.00 MISS MARPLE: PROTI NIČLI, ANG. FILM, 21.35 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.05 SLOVENSKI MAGAZIN, 22.30 SOBOTNO POPOLDNE, 0.40 MEDEJA, NIZ. NAD., 1.30 NE SAMO ... AMPAK VEDNO, ANG. TV FILM, 3.15 INFOKANAL * * * NEDELJA, 03.02.2008, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, PRENOS IZ ŽUPNIJE GORNJA RADGONA, 11.00 IZVIR(N)I, 11.25 OZARE, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE! 14.20 VINKO MÖDERNDORFER: PARADIŽ - POKRAJINA ŠT. 2, TV TRILOGIJA, 15.25 GEORGE IZ DŽUNGLE, AM. FILM, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 POKEC, RIS., 18.45 OZI BU, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 EMA 08: IZBOR, 22.00 INTERVJU, 22.50 ARS 360, 23.10 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.35 KOŠUTI, FRANC. FILM, 1.10 NAFTOŽERJI, ČEŠKI FILM, 1.30 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 INFOKANAL NEDELJA, 03.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.30 SKOZI ČAS, 7.40 KEC, DOK. ODD., 8.10 GLOBUS, 8.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 9.05 EMA 08: PREDIZBOR 02, 10.25 SP V ALPSKEM SMUČANJU, 15.00 SP V SMUČARSKIH SKOKIH, 16.30 MAGAZIN DESKANJA NA SNEGU, 17.00 ŠPORT, 17.55 HOKEJ NA LEDU, ZM OLIMPIJA - INNSBRUCK, 20.15 MICHAEL PALIN V NOVI EVROPI, ANG. DOK. SER., 21.10 VZGOJA SRCA, FRANC. NAD., 22.05 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 22.50 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.40 ZLATA RESNA GLASBA IN BALET TVS (1958-2008) OB 100. OBLETNICI ROJSTVA PAVLA ŠIVICA -PAVEL ŠIVIC: CORTESOVA VRNITEV, OPERA SNG LJUBLJANA (1979), 1.10 INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 04.02.2008, I. SPORED TVS 6.30 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.05 BELA MEJA, FRANC. DOK. SER., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 HAROLD IN MAUDE, AM. FILM, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 TIMOTEJ HODI V ŠOLO, RIS., 16.10 KOŽA, DLAKA, PERJE: POŠASTI, DOK. NAN., 16.15 AFNA FRIKI, IGR.-DOK. NAN., 16.40 CIAK JUNIOR: ČAROBNI ČEVELJCI, KRATKI FILM IZ MADŽ., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 GANGES, ANG. POLJ. SER., 18.30 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 LOKOMOTIVČEK TOMAŽ IN PRIJATELJI, RIS., 18.45 ADI V MORJU, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 VROČI STOL, 21.00 DOKTOR MARTIN, ANG. NAD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 UMETNOST IGRE, 23.25 400 LET SLOVENSKE GLASBE - PAVEL ŠIVIC, 0.05 J. HAYDN: SIMFONIJA ŠT. 101 V D-DURU, 1.00 GANGES, ANG. POLJ. SER., 1.50 DNEVNIK, 2.25 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.55 INFOKANAL PONEDELJEK, 04.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.30 SOBOTNO POPOLDNE, PON., 15.10 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.40 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.25 OSMI DAN, 16.55 ARS 360, 17.15 SLOVENSKI MAGAZIN, 17.40 EVROPA.SI, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 18.55 DR. WHO, IGR. NAN., 19.35 HARMONIJE EVROPE: GRČIJA, 20.00 MAHATMA - VELIKA DUŠA 20. STOLETJA, INDIJSKA DOK. ODD., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 KNJIGA MENE BRIGA, 22.15 RESNIČNA RESNIČNOST, 22.45 ROPAR BREZ IMENA, KAN. FILM, 0.20 INFOKANAL * * * TOREK, 05.02.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, 11.00 GANGES, ANG. POLJ. SER., 11.55 INTERVJU: TARAS KERMAUNER, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 VROČI STOL, 14.20 OBZORJA DUHA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TROJČICE: OLIVER TWIST, RIS., 16.15 MEDVEDKI: V SKALNEM BLODNJAKU, ČEŠKA DOK. NAN., 16.20 ZOJA KAJETO: TITI NADLOGA, RIS., 16.30 KNJIGA MENE BRIGA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 POGLED NA ..., 18.05 Z GLAVO NA ZABAVO, 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.40 ANGELINA BALERINA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 TUJEC V MESTU, DOK. ODD., 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 GRACE KELLY -USODA PRINCESE, FRANC. DOK. ODD., 0.05 POGLED NA ..., PON., 0.25 USODNI NAGON, AM. FILM, 2.10 DNEVNIK, 2.45 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 3.10 INFOKANAL TOREK, 05.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 12.50 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.20 RESNIČNA RESNIČNOST, 13.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 14.50 STUDIO CITY, 15.50 IZVIR(N)I, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 GLASNIK, 17.15 AFGANISTAN - TUDI SLOVENSKO BOJIŠČE, DOK. ODD., 17.45 POROČILA, 17.55 ROKOMET (M), GORENJE -CELJE PIVOVARNA LAŠKO, 20.00 MUZIKAJETO: REGGEA, IGR.-IZOBR. SER., 20.30 GLOBUS, 21.05 LUDVIK XIV. PREVZAME OBLAST, FRANC. FILM, 22.35 KOLJA, ČEŠKI FILM, 0.25 JASNOVIDKA, AM. NAD., 1.15 INFOKANAL * * * SREDA, 06.02.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.55 KNJIGA MENE BRIGA, 11.15 Z GLAVO NA ZABAVO, 11.45 MOZARTINA SIMFONIKOV RTV SLOVENIJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ARS 360, 13.35 UMETNOST IGRE, 14.00 TUJEC V MESTU, DOK. ODD., 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 ANA Z ZELENE DOMAČIJE, RIS., 16.05 POD KLOBUKOM, 16.40 MERLIN, ČUDEŽNI KUŽA, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 SMARAGDNA REKA, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 ULICA SANJ, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 MELANIE SE POROČI, AM. FILM, 21.40 PRVI IN DRUGI, 22.05 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.10 OMIZJE, 0.25 SMARAGDNA REKA, DOK. ODD., 1.15 DNEVNIK, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.15 INFOKANAL SREDA, 06.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.15 EMA 08: IZBOR, 16.50 ZALJUBLJENI V ŽIVALI, NEMŠ. POLJ. SER., 17.20 MOSTOVI – HIDAK, 17.55 POROČILA, 18.00 ČRNO BELI ČASI, 18.15 DIAGONALE, 18.50 INTERVJU: BORUT PAHOR, 19.45 NOGOMETNA TEKMA: SLOVENIJA -DANSKA, 22.00 DOMINIK SMOLE: KRST PRI SAVICI, TV PRIREDBA PREDSTAVE PDG NOVA GORICA, 0.15 SLOVENSKA JAZZ SCENA: JAZZON 2007, KONCERT NOVE SLOVENSKE GLASBE, 1.05 REBUS: VES V MODRICAH, ANG. NAN., 2.45 INFOKANAL * * * ČETRTEK, 07.02.2008, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 NOVI JUTRI, ANG. NAD., 10.50 SMARAGDNA REKA, DOK. ODD., 11.40 OMIZJE, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 ZAČNIMO ZNOVA, TV SERIJA, 13.45 PIRAMIDA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 SREBRNOGRIVI KONJIČ, RIS., 16.05 FILIZ LETI, IGR. FILM IZ NEMČIJE, 16.20 ENAJSTA ŠOLA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 ŠTAFETA MLADOSTI, 18.15 DUHOVNI UTRIP, 18.30 ŽREBANJE DETELJICE, 18.40 IN TO JE VSE, RIS., 18.45 RJAVI MEDVEDEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PREŠERNOVA PROSLAVA, 21.15 PORTRETI PREŠERNOVIH NAGRAJENCEV, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OSMI DAN, 23.35 SKOZI GLAVNA VRATA, FRANC. TV FILM, 1.10 DUHOVNI UTRIP, 1.25 DNEVNIK, 2.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.25 INFOKANAL ČETRTEK, 07.02.2008, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 14.30 MAHATMA -VELIKA DUŠA 20. STOLETJA, INDIJSKA DOK. ODD., 15.15 GLOBUS, 15.45 POZOR! NADZOR!, DOK. FELJTON, 16.10 MICHAEL PALIN V NOVI EVROPI, ANG. DOK. SER., 17.05 PRVI IN DRUGI, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 POMAGAJMO SI, 18.35 EVROPSKI MAGAZIN, 19.10 MLADI VIRTUOZI: ORGLAVEC MARKO KANALEC, 19.35 ZAPOJTE Z NAMI: JOHANNES BRAHMS (1969), 20.00 VZHOD ZAHOD, BOLG.-FRANC. FILM, 22.05 4400 POVRATNIKOV, AM. NAD., 22.45 OSEM GLAV V TORBI, AM. FILM, 0.15 UBIJ ME ŠE ENKRAT, AM. FILM, 1.55 INFOKANAL Slovenski program na Regio Radio 1251 v soboto od 7.30 do 8.00 vöre na 1251 kHz (Regio Radio, MR6). V pondejlek od 13.00 do 13.30 vöre pa se čüje na 1188 kHz ali 873 kHz (MR4). Na interneti se leko poslüša na www. radio.hu. ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Tisk: Glavna in odgovorna urednica EUROTRADE PRINT d.o.o. Naročnina: za Madžarsko letno Marijana Sukič Lendavska 1; 9000 Murska 2.600 HUF, za Slovenijo 22 Sobota; Slovenija EUR. Za ostale države 52 EUR Naslov uredništva: ali 52 USD. H-9970 Monošter, Časopis izhaja z denarno pomočjo Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, Urada RS za Slovence v zamejstvu Številka bančnega računa: tel.: 94/380-767; e-mail: in po svetu ter Javnega sklada za HU15 1174 7068 2000 1357, porabje@mail.datanet.hu narodne in etnične manjšine na SWIFT koda: OTPVHUHB ISSN 1218-7062 Madžarskem.