Posamezna Številka 2 K. Poštnina plačana v gotovini. Sev. 255. v LIHIM v sredo une novemlira 1921 Leio XLDL »SLOVENEC« velja po ioMi ua tih strani Jogo- slavile ln v L]abl|anl: ia oelu sto naprej . K ?40-— sa pol leta ,, .. „ 120— sa četri leta „ . • „ 60 — sa uii mesec „ * * m 20-— Za Inozemstvu oeloleno K480*-— Sobotna izdaja: s »u ue u leio ..... t> 40 — sa inozemstvo ... „ 80 — r M * ■ i * • 1 • /v- ' w ■M V i L ^ Cen« lnseratom:sa Enostolpna petuna vrsta malt oglasi po K 41— ta K B —, veliki oglasi nad 45 mm vl-4lue po K 8 —, poslana ite'et. Sit. 50 apravn itv 32". Političen list za slovenski narol Oprava je v Kopitarje vi al. 8. — Račun poitne hran, ljubljanske št. 650 sa narotalao la it 349 ia oglase, avstr. tn čeise 24.797, ogr. 26.511, bosn.-bero. 7563. Naša nesreča. Belgrad, 6. nov. 1921. Naša zemlja bi res ne mogla biti hujše kaznovana, nego da mora že blizu eno leto prenašati radikalno-demokratsko-samo-stojno vlado. Glede zunanje politike stojimo s sosedi v slabših odnošajih nego pred letom dni. Zadnji dogodki, pri katerih se je naša vlada odlikovala s svojo nervozno, brezglavo in nesmotreno politiko, so celo zrahljali Malo entento. Cehi in Rumuni tožijo soglasno, da s tako nezrelimi in nesposobnimi ljudmi, kakor so naši odločujoči ministri z diplomatičnim štabom, ni mogoče voditi uspešne zunanje politike. V notranji politiki je kaos zaradi nesrečne roke Pribičevičeve popolen. Vsa plerrena, slovanska in neslr.vanska, so nezadovoljna, verska nestrpnost je vsled demokratskega hujskanja postala za manjšinska veroizpovedanja neznosna, osobna in pravna varnost je vsak dan manjša, korupcija pa vsak dan večja in obsežnejša, Šolska politika je v nevešči roki ministra-suplen-ta, ki ni mogel položiti niti profesorskega izpita, postala torzo političnih prenapetne-fev, ona je brez pravca, brez načrta, celo eksistenca učnih zavodov samih postaja ne-sigurna. Minister za socialno politiko se pač briga, da se vsak večer telefonirajo najnovejše vesti demokratskim listom, a za socialno vprašanje nima ne razumevanja, ne srca. Železnice, namesto da bi se korakoma izpopolnjevale, nazadujeo na vsej irti, pošta funkcionira od dne do dne slabše, kar oboje ni izguba samo za naše gospodarstvo, ampak še prav posebej za kulturo širokih ljudskih mas. Poljedelska uprava prepušča skrb za kmeta mirnodušno ljubemu Bogu in skrbi le za to, da so o vsaki spremembi carine pač dobro obveščeni prekupci in mešetarji, ne pa poljedelci. Najhujše pa trenotno trpimo vsled na-5e finančne politike. Vrednost naše valute pada in v finančnem ministrstvu ne vedo, kako bi si pomagali. Sedaj se udajo zahtevi trgovcev ter proglasijo valutno in devizno trgovino za svobodno, potem zopet zahtevi bankirjev ter izročajo vso to trgovino njim. Izvoz naših pridelkov forsirajo za vsako ceno, in mi delamo kakor slab gospodar, ki hlastno prodaja svoje blago heposredno pred konkurzom. Inflacija bankovcev traja dalje ter bo še znatno poskočila, ko bodo banke začele zahtevati lombardiranje obveznic ponesrečenega notranjega državnega posojila. Budget je popolnoma neurejen. V takem financielnem položaju se nahajamo in otročji finančni minister misli, da je sedaj nastopil pravi trenotek za zunanje državno posojilo, in odpelje se v inozemstvo. In iz Londona pri-hr.jajo poročila, da finančni minister fak-tično žanje tamkaj uspehe, ki odgovarjajo našemu trenotnemu gospodarskemu stanju. Notranje državno posojilo se je najelo za železnice. Nihče ne ve za program, kaj se bo kupilo in kaj so bo gradilo. Splošno mnenje je, da bo celo državno posojilo požrla poskusna mobilizacija in še ne bo dovolj. Sedaj čujemo, da je tudi zunanje državno posojilo po svojem večjem delu namenjeno za železnice. Za katere železnice? Tega ne izvemo, da je potem korupcija in ž njo vred splošna nezadovoljnost lažje mogoča. Trdi se celo, da bo nam le majhen del zunanjega posojila izplačan v gotovih novcih, katere bi tako krvavo potrebovali za dvig naše padajoče valute, in da večji del dobimo v materialu. In že čujemo, da se delajo »kšefti« in da tega materiala ne dobi uprava železnic direktno v svoje roko, ampak da so že različni — ovlči v Londonu, da pride posojilo skoz dvojne roke v domovino. Naravnost nepojmljivo je, da naš finančni minister (seveda strokovnjak za železniški material!) odide na Angleško in tam v dragi in visoki angleški valuti kupuje material, ki bi ga v Avstriji, Nemčiji in Madžarski dobil vsaj trikrat ceneje! Ako bi nam kdo v zlatu plačeval,, naj delamo dragocene neumnosti, tako ženijalno kakor naš finančni minister, bi jih ne mogli izvesti. V tem naravnost obupnem finančnem položaju pa se še osokoli naša vojna upra- va, da izvede »poskusno mobilizacijo«. Kakor se nam zatrjuje v vojnem ministrstvu, pri kat m se je posredovalo, naj ustavi narejeno »poskusno mobilizacijo«, ki je postala vsled preokreta na Madžarskem brezpredmetna. A še bolj čudno je, da samostojni, demokratski in radikalni volilci ne uvidijo, kako nam njihovi nospoaobni voditelji z vso silo tirajo našo domovino v nesrečo. Kralj prevzel vlado. Belgrad, 8. nov. (Izv.) Ministrski pred- . podpis ukaz, s katerim kralj zopet predsednik Nikola Pašič je predložil kralju na ■ vzame izvrševanje svoje kraljevske oblasti. Demobilizacija m češkem. Praga, 8. nov. (Izv.) Danes je bila odrejena demobilizacija na Češkoslovaškem. Praga, 8 .novembra. Predsednik republike je danes odredil demobilizacijo vojske. Kot dan začetka demobilizacije je določen 10. november. Uprava vojske namerava izvesti demobilizacijo pred kon- cem novembra. Ob tej priliki je predsednik izdal armadno povelje, kjer izraža svoje zadovoljstvo zaradi tega, ker je bila vojska v tako kratkem času pripravljena, in kjer ugotavlja, tla je hitra koncentracija oboroženih sil odločilno vplivala na ugodni razvoj dogodkov. Belgrad, 8. nov. (Izv.) Z ozirom na energično zahtevo Jugosl. kluba javlja današnja »Politika«, da v vladnih krogih prevladuje mišljenje, da se ima demobiliz-icija izvesti čim preje. Belgrad, 8. novembra. Danes popoldne je imel ministrski svet sejo, ki je trajala od šestnajstih do dvajsetih in na kateri se je razpravljalo o sanaciji naše valute. Govorilo se je o silno strogih nared- bah, ki bi absolutno morale povzročiti, da se zboljša valuta dinarja. O tem vprašanju se bo posvetoval ministrski svet tudi jutri in na prihodnjih sejah. Nadalje se je v zvezi z različnimi zunanje-politič-nimi vprašanji govorilo tudi o demobili-zaciji naše vojske, kar pa še ni bilo konč-noveljavno sklenjeno. Vsekakor se bo izvršila domobilizacija polagoma in po tehničnih možnostih. Belgrad, 8. novembra. (Izv.) V vladnih krogih pričakujejo, da se bo izvršila rekonstrukcija kabineta tekom 14 dni. Ne pričakujejo pa nikake spremembe ]3 R sistema, ampak samo premembo oseb, najbrž finančnega ministra in ministra za notranje zadeve. Tendenciozne vest!. Belgrad, 8. nov. (Izv.) Demokratska »Pravda-' objavlja tendenciozno vest, da se je dr. Korošec razgovarjal z radikalnima prvakoma Ljubo Jovanovičem in dr. Mom-čilom Ninčič-em glede eventuelnega vstopa Jugoslovanskega kluba v vlado. Ni nam treba še posebej naglašati, da je vest »Pravde< popolnoma neistinita, ker Jugoslovanski klub se pač ne more odločiti za to, da bi podpiral sedanjo vlado, ki je zagrešila toliko političnih napak, in da bi pomagal vleči državni voz iz blata, kamor so ga zapeljali v prvi vrsti demokratje. Med Jugosl. klubom in sedanjo vlado je nepre-mostno nasprotje. Rim, 7. novembra. Dunajski kores-pondenčni urad poroča: Listi javljajo iz Drača: Po osemdnevnem boju so Jugoslovani prodrli in stoje 40 kilometrov pred Tirano. Miriditsko ozemlje in Sv. Ivan Meduanski sta zasedena. Usoda Lje-ša je negotova. Drač je izoliran. ITALIJA PROTI JUGOSLAVIJI. Rim, 8. nov. (Izv.) Zagotavlja se, da deluje italijanska vlada pri svojih zaveznikih na to, da se napravi skupni korak pri jugoslovanski vladi radi Albanije. Poljsko-češRoslovaški doče politike, pomenja končnovel javno zbližanje obeh držav in jamči, da med nami ne bo nobenih konfliktov več in da se v bodočnosti vse točke rešijo v zmislu iskrenega prijateljstva in sodelovanja. Dogovor je krona že pred tremi leti započe-tega dela reorganizacije Srednje Evropo. Zagotavljamo vas, da morete računati na naše odkritosrčno prijateljstvo in zvesto izpolnjevanje naših obveznosti.« Minister Skirmund je nato odgovoril: jObe državi, ki sta stopili v novo dobo, temeljita na istih podlagah, namreč na mirovnih pogodbah, imata iste interese, vzdržati evropski mir in ga okrepiti. V resni fazi svojega skupnega življenja sta zadeli Poljska in Češkoslovaška v svojih usodnih dneh na težkoče, ki bi ju mogle ločiti. Todt važnost stvari in skupni interesi približujeta dva naroda istega plemena in podobne civilizacije. Podpisali smo dogovor, ki smo ga, kakor pač morem reči, začeli izpolnjevati že pred podpisom. Zatrjujem vas, da se morete na nas zanesti.«: Praga, 7. nov. Pri dineju, ki ga je priredil včeraj ministrski predsednik dr. Be-norf na čast poljskemu ministrskemu predsedniku Skirmuntu, sta se spominjala oba državnika v svojih nagovorih sodelovanja v tragičnih dneh vojne in podobne usode obeh držav v preteklosti. Povdarjala sta, da sklenjeni dogovor ni naperjen zoper nikogar, da bo služil le mirovnim namenom in bo obsegal iskreno sodelovanje s prijatelji in zavezniki. Češkoslovaški ministrski predsednik dr. Beneš je izvajal: »Oba naroda sta med vojno instinktivno razumela, da jamči samostojnost in svoboda enega naroda samostojnost in svobodo drugega. Pogajanja in dolge priprave poslanika Rilca so rodil« znatne razveseljive uspehe, "o sklepu trgovinske pogodbe je bil podpi an politični dogovor, ki nudi skupno črto bo- DVE INTERPELACIJI POSLANCA DR. HOHNJEC A. Belgrad, 8. novembra. (Izv.) Poslanec dr. Hohnjec je danes zahteval od predsednika narodne skupščine dr. Riba-ra, da takoj skliče sejo verifikacijskega odbora, da se reši zadeva mandata izvoljenega poslanca SLS Skobrneta, na kojega mesto je vsled napačnega seštevanja glavne volivne komisije v Mariboru prišel v skupščino brez prava samostojnež Ivan Kirbiš. — Isti poslanec je interpe-liral ministra financ, da se takoj skliče komisija za odmero davkov. PR0TIB0LJŠEVIŠKA VSTAJA V UKRAJINI. Lvov, 8. (Izv.) Ustaško gibanje v Ukrajini uspešno napreduje. Po večdnevnih hudih bojih so vstaši popolnoma porazili 24. boljševiško, takozvano železno divizijo. Vstaši so zasedli mesto Vinica in železnico Žmerinka—Vinica. Tudi železnica Kovel—Kijev je že deloma v rokah vsta-šev, ki že korakajo v smeri proti Kijevu. SPORAZUM MED IRCI IN ANGLEŽI. London, 8. nov. (Izv.) »Evening Standard« poroča, da je med Angleško in Irsko dosežen sporazum. Irci so se odpovedali svoji popolni samostojnosti. Uradnega potrdila o tej vesti še ui. kmetske zveze se bo vršil v četrtek .dne 10. novembra ob 10. uri dopoldne na verandi hotela Union v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva. 2. Poročilo tajništva. 3. Poročilo o političnem položaju načelnika JKZ poslanca Brodarja. 4. Gospodarsko-zadružne naloge JKZ, poroča poslanec V. Pušenjak. 5. Volitev načelnika in celotnega odbora. 6. Slučajnosti. Vse Kmetske zveze poživljam, da se jx) svojih zastopnikih občnega zbora udeleže. Janez Brodar 1. r. načelnik JKZ in narodni poslanec. naj se ukine ministrstvo za socialno nniitiim? Ministrstvo za socialno politiko jo najmodernejša institucija in znak kulturnega napredka naše države. Enoobrazn« in harmonična rešitev perečih socialnih vprašanj, kakor je invalidsko, delavsko, dobrovoljsko in stanovanjsko vprašanje, ni mogoča brez specialnega resora, ki sa bavi izključno s temi vprašanji. Treba je posebno naglasiti, da tudi uprava tega ministrstva funkcionira dobro, ker je ministrstvo za socialno politiko socialno ministrstvo kat exohen, a ne politično, in so zaraditega zastopani v njem pripadniki vseh treh plemen in vseh strank. To je še sedaj vidna zasluga bivšega ministra za socialno politiko, g. Josipa Gostinčarja, ki je začel to ministrstvo v tem smislu organizirati, in to smer so za njim ohranili vsi njegovi nasledniki. Tako pomešan, aparat zagotavlja skupno objektivno delo vseh v korist vseh. Ministrstvo za socialno politiko ja preprečilo do zdaj mnoge socialne in kulturne krize in nastaja vprašanje, ali ne bi ukinjenje tega ministrstva imelo za posledico velik zastoj v razvoju socialnih vprašanj in mogoče tudi socialno revolucijo mesto evolucije, katero izvaja to ministrstvo. 150 MILIJARDNI DEFICIT V AVSTRIJI. Dunaj, 8. nov. (Izv.) V današnji seji narodne skupščine je predložil finančni minister dr. Gurtler državni proračun za leto 1922. Deficit znaša 150 milijard kron. Od junija meseca se je deficit potrojil. Lani junija meseca je znašal 9 milijard. Zadnji teden je prišlo v promet zopet novih osem milijard papirnatega denarja. Uradništvo zahteva sedaj od vlade zopet reguliranje plač. Povišek bi znašal za mesen november okoli 4—5 milijard kron, tako ua bi stalo uradništvo v novembru 8 milijard. KONFERENCA NASLEDSTVENIH DRŽAV V RIMU. Rim, 8. nov. Vlada namerava v kratkem sklicati konferenco nasledstvenih držav v Rim. PORTUGALSKA SPREJME KARLA. London, 8. nov. Portugalska vlada je privolila, da se ra/.kralj Karel in razkralji-ca Žita nastanita na Madeiri. Zastopnik vlade je že določil njiju stanovališče v Funchalu. Politične novice. -f Neprevidna bahavost. Demokratjs hvalijo svoje politične uspehe na vse grlo, čeprav vedo, da jim nihče več ne verjame, ne njim ne njihovim političnim uspehom, ker jo splošno nezadovoljstvo doseglo že tako mero, da mora vsak slepec in glušec izprevideti, da tako ne pojde več dolgo. Še mnogo manj pa bodo verjelf ljudje »Jutru«, če povzdiguje »uspehe« demokratov na socialnem polju do nebes. Po »Jutru« sploh nihčo ni nič ustvaril socialnega v naši državi, no socialni demokrat Kopač, uc ./klerikalec- UvsUučar, ampak vse je naredil edino-le dr. Kukovec! Po »Jutru* je začel šele dr. Kukovec »sistematično socialno-politično delo«. Ta sistematika obstoji in se kaže v tem, da so šele demokratje z dr. Kukovcem na čelu ustvarili » dobro organizacijo socialnega skrbstva v naši državi« (z imenovanjem g. Ribnikarja v 4. razrati?), nad katero se danes vse pritožuje, ker hoče zmetati vse v en koš, čeprav so v Srbiji mnogo zadaj za nami v tem pogledu. Pameten človek bi zidal in gradil pri nas na dobri podlagi dalje, v Srbiji pa bi jo ustvarjal, demokratje pa mislijo, da je stroga centralizacija boljša, samo da g. Kocmurju eno prisole. Z vprašanjem invalidov se dr. Kukovec nikdar ni bavil, tudi ostali demokratje ne, pač pa je spravil to važno zadevo v red načelnik dr. Jež — ali mislite, da so že pozabljeni napadi na dr. Ježa in na tedanjega ministra Gostinčarja (ne dr. Kukovca), ki je dr. Ježa poklical v Belgrad in mu poveril vodstvo tega važnega oddelka? In socialno zavarovanje 1 Kakšne uspehe ima dr. Kukovoc za to? Če bo delal tako, kakor je začel, bo podrl še tiste ostanke, ki smo jih podedovali od stare Avstrije. Lahko bi res nekaj ustvaril, toda vzeti bi morai v roke dr. Krekove načrte in študije v t^m vprašanju in ne svojih, ki so v sredi votli, okrog kraja jih pa nič ni. Vprašanje zaščite delavstva pri delu je započel reševati pri nas nekdanji delavec Gostinčar, in ne advokat dr. Kukovec! »Zastopstvo« delavskih slojev v delavskih zbornicah je pa naravnost ironiziranje moderne dobe! Ali gospoda pri »Jutru« ne čita izjav delavskih organizacij? Kar se tiče zaščite dece, naj demokratje raje molče .in naj ne govore o iz-seljeniškein vprašanju, katero so korenito zavozili, ne pa rešili. Ali gospoda okoli »Jutra« ne dobiva slovenskih in hrvatskih listov iz Amerike? Najlepša je pa ta: Skrb za odpravo stanovanjske bede je zasluga demokratov! To vprašanje so baš demokratje tako zavozili, da jih danes kolnejo hišni gospodarji in najemniki. Tako izgledajo ti problemi, o katerih trdi >Jutro«, da so danes deloma »rešeni«, deloma »za rešitev pripravljeni«. Da so rešeni za demokratsko gospodo, utegne biti že res, za ogromno maso ljudstva pa ne bodo rešeni, dokler ne prevzame njihove rešitve — kdo drugi. + Današnji »Narod« ugotavlja, da obstoje med »klerikalci« in med »Avtonomi-stomr tesne zveze. To ugotavlja na podlagi tega, ker je bojda »Slovenec« silno razburjen zaradi zadnje konfiskacije omenjenega lista. — Odgovor: »Slovenec« ni prav nič razburjen in prav nič ogorčen zaradi »A v-t o n o m i s t a«, pač pa je vsa poštena politična javnost pri nas opravičeno razburjena in opravičeno ogorčena zaradi neverjetne k on ! i s k aci j s ke p r a k s e , ki se je začela uveljavljati tudi v Sloveniji. Nas se to prav malo tiče, koga in kaj ta neverjetna praksa zadene in gospodje pri »Narodu« so lahko prepričani, da bi mi zakričali tudi v slučaju, če bi ta popolnoma nepostavna praksa zadela even-tuelno tudi >Narod«, čeprav nam je politično nasproten. Mi smo protestirali, če se je zgodila krivica komunistom; protestiramo, če se godi krivica »Naši Moči« in protestirali bomo tudi, če bi se zgodila krivica >Narodu«, ker presojamo vsako stvar prin-fcipielno. In ponavljamo še enkrat, da nam nikakor ne gre v glavo, zakaj smejo listi v Belgradu svobodno nekaj pisati, kar je v Ljubljani prepovedano objavljati v slovenskem prevodu, čeprav vsak obiskovalec ljubljanskih, m»jiborskih itd. kavarn lahko svobodno čita trbske originalo, samo če zna cirilico. Ne gre nam dalje v glavo, zakaj ne velja ustava za vso kraljevino SHS v enaki meri in da se določbe glede tiska tolmačijo v Zagrebu in Ljubljani po pan-durski Pribičevičevi metodi, v Belgradu pa čisto drugačni, ko vendar ustava sama jasno določa v čl. 142, da »od toga dana (t j. od obnarodovanja u »Službenim Novina-ma« Ustava) prestaju važiti s vi pravni pro-pisi, koji bi bili njemu protivni«, vsled česar morajo veljati enaki zakoni in predpisi tostran in onostran Save. Temu poglavju naj raje posveti »Narod« nokaj vrstic in pridobil si bo nevenljivih in neumrlih zaslug za svobodo tiska, mesto da v sramoto žurnalistike hujska oblasti h konfisciranju. + Po vidovdanski ustavi. Soboto, 5. novembra, je bil zagrebški »Hrvat« v teku zadnjih par mesecev d e v e t na j -s t i č zaplenjen in sicer v celoti, tako da druga izdaja sploh ni smela iziti. V tem se zrcali ves demokratični duh sedanjega sistema, ki ga je proslavljala demokratska stranka pred dnevi na svojem kongresu v Belgradu. -f Hardingova poslanica. Povodom otvoritve nove brezžične brzojavne postaje na Long-Islandu je predsednik Združenih držav Harding naslovil na vse narode sveta brezžično poslanico, v kateri izraža željo, naj bi mir, ki cvete v ameriških deželah, kmalu objel vse narode in vse dežele sveta. -f Francija hoče ostati oborožena. Glasom brezžične brzojavke, došle v Pariz z ladje »La Fayette«, na kateri potuje Briand v Ameriko, je izjavil Briand časnikarjem, ki se vozijo z njim, da bo Francija na konferenci najdoločneje izjavila, da si hoče ohraniti zadostne sile, da si zagotovi svojo varnost. -f Anglija iu francosko-turška pogodba. Pariški listi poročajo, da izroči angleška vlada francoskemu poslaniku v Londonu v najkrajšem času noto, tičočo 6e nedavno sklenjene angl^ško-turške pogodbe. Anglija se čuti po tej enostranski pogodbi prizadeto in bo po vsej priliki prijateljsko predlagala, da se angor-ski dogovor izpremeni v generalni dogovor med Turčijo ter Francijo, Anglijo in Italijo. Statut za ta dogovor naj izdela Zveza narodov. Ta prilika se najbrže uporabi tudi v to, da se angorska in cari-grajska vlada združita. — Angleško časopisje se obširno peča s francosko-turškim dogovorom v Angori in domneva, da se skriva za tem dogovorom še drug tajen dogovor. Ta tajni dogovor določa, da Francija dobavi kemalistom vojni material in da bo, če treba, sodelovala v vojaški akciji proti Faysalu ali proti sovjetski vladi. -f Položaj na Japouskem. O umoru japonskega ministrskega predsednika Hara poročajo pariški lfsti: Umor se je izvršil na kolodvoru, ko je hotel Hara stopiti n vlak. Morilec ga je zabodel z bodalom in se je Hara brez glasu zgrudil. Morilec je 191etni Japonec Nakoaktta, potomec vojaškega razreda Samourajev. Na prvem zaslišanju je izjavil, da je umoril Haro zato, ker je čital v listih ostre napade proti njemu. Haru so očitali, da zastopa nasproti Združenim državam preslabotno stališče. Uro po ministrovem umoru je japonska vlada podala ostavko. Cesar je dosedanjemu ministrstvu do nadaljnega poveril vodstvo tekočih poslov. Dosedanja japonska politika se v ničemer ne izpremeni. + Italijansko gospodarsko prediranje v Turčiji. Italija zavzema med deželami, ki izvažajo v Turčijo svoje blago, eno prvih mest. Leta 1920. je izvozila v Turčijo za 56 milijonov turških lir bombaževe preje in tkanin, za 18 milijonov lanene preje in tkanin, za 7 milijonov lir usnja in obdelanih kož, za 5 milijonov svile, za 4V& milijona narejenih oblek in za 3Vž milijona sadja in zelenjave; od avtomobilov, ki so v prometu v Turčiji, je 50 % italijanskega izdelka. — Za svoje podanike vzdržuje Italija v Turčiji dve ljudski in eno srednjo šolo, eno sirotišnico, en lazaret in eno bolnišnico. Valutni eksperimenti. Splošno pozornost celokupne javnosti vzbuja v zadnjem času konstanto in rapidno padanje naše valute na inozemskem Irgu in ekvivalentno skakanje cen tujih valut te doviz na naših oorah. Ko se je to padanje opažalo v dobi popolne ovobode prometa deviz iu valut, so pripisovali merodajni krogi pri finančnem ministrstvu to dejstvo brezvestni špekulaciji denarnih zavodov in drugih prekupčevalcev tujih plačilnih sredstev, zlasti trgovski krogi v Belgradu, kj 30 špekulirali sami a la baisse ln videli, da so vsled skakanja vrednosti tujih veljav narastli njihovi dolgovi v inozemstvu, so začeli pravcato gonjo proti špekulaciji ln zahtevali od vlade energičnih korakov. Pojavljali so se najrazličnejši predlogi, ki naj bi ozdravili našo valuto, med njimi tudi naravnost gorostasne ideje moratorija za dolgove napram inozemstvu. Da Je ta predlog sam sposoben škodovati naši valu:i v večji meri kakor špekulacija najhujše vrste, je jasno vsakemu, ki pozna pomen trgovskega in državnega kredita. Vlada sicer ni usvojila tega ekstremnega zdravila (sit venia verbo) mislila je pa, da je na vsak način potrebno poseči vmes in omejiti špekulacijo. Naredba finančnega ministrstva je bila posledica teh zahtev belgrajskih trgovskih krogov in onega dela javnosU, ki smatra za svojo nalogo voditi najostrejšo borbo proU fantomu špekulacij«, ne da bi prej razmišljala, kaj je špekulacija, kakšen obseg in kakšen upliv more imeti. Naredba je stopila v veljavo, promet z valutami je stavljen pod kontrolo, nakup tn prodaja deviz sta omejena na močnejše denarne zavode. Namen finančnega ministrstva je bil gotovo dober in hvalevreden, ampak vsakemu praktičnemu strokovnjaku je bilo takoj jasno, da ta naredba ne bo imela nobenega uspeha. Za blago, katerega vrednost je nizka, ne bo dosegel nihče višje cene, če zah'.eva vladna naredba, da mora prodajalec vodili natančno evidenco, komu je blago prodal Vrednost blaga — in denar je tudi blago — ne more biti odvisna od naredb ali kontrole, ker so za to cenitev popolnoma druge okolnosli merodajne. Na drugi strani treba pomisliti, — če se že polaga važnost na špekulacijo — da je glavni sedež tega zla Izven mej naše države, tako da je dotičnim činiteljem vsaka naredba naše vlade popolnoma irelevantna. Poldrugi mesec je pretekel, odkar je ta naredba izšla in posledice opravičujejo stališče onih krogov, ki so a priori izražali svoj dvom nad upiivora takih regulativnih ukrepov. Naša valuta je padala, padala, padala. Iz te idile nas je vzbudilo poročilo iz Belgrada, da namerava vlada začeti z novimi eksperimenti, knleriU posledic danes še ne moremo presojati, o katerih pa lahko trdimo, da morejo in morajo imeti samo najslabše posledice.. Monopol za devizni promet za Narodno banko, moratorij in ukinjenje borznega prometa, to so ti nameravani ukrepi centralne vlade. O pomenu moratorija aa plačila v inozemstvu smo žo govorili. Ukinjenje borznega prometa bj značiio popolno desorijentacijo. Tuje valute in devize bi postale blago brez. trga. Narodna banka bi morala plačevati to blago po ceni, katero zahteva prodajalec, ali pa bi ga sploh ne dobila. France ŽvenkelJ. Paviš in njegova Carinarska dogodivščina. Ht" (Konec.) «Pa imam ženo, križ božji —.« Carinar je vrgel kočemajko nazaj v nalirbtnik, potem se pa sklonil pod klop. Prav gotovo bi ne bil opazil malega zavoja, ko je bilo v vozu hudo temačno, da ni Pavletu v obupu in zboganosli ušla beseda: »Ješ, moje uzde.« »Tako?« zavpije carinar. »Halo! Sem! Ta človek vozi seboj usnje in vse mogoče rečil< Prišla sta Se dva carinarja. <Što imate,« »Punčko, gospod, tole punčko, ki te Se prestala earino v Mariboru. Pa ta moi mi ne verjame.« V tem je erinar potegnil uzdo in vajete izpod klopi. »To je njegova punčka 1« r g Protest trgovskih in gospodarskih krogov. Včeraj se je vršilo po iniciativi trgovske zbornice posvetovanje gospodarskih in trgovskih krogov o nameravanih eksperimentih, s katerimi hoče vlada sanirati valuto. Sprejet je bil oster protest proti tnonopoliziranju in centraliziranjn trgovine s tujimi plačilnimi sredstvi, proti nameravani uvedbi moratorija za plačilo v inozemstvo ter proti ukinjenju borznega poslovanja. g Suml ive praktike. Na zagrebški borzi jO notiral dolar predvčerajšnjem nad 410 kron. Krona je notirala v Curihu isti čas 1.85. Včeraj je ostala krona v Curihu na svoji stari >vlšini< I.35, dolar pa je padel v Zagrebu na 380. Ta čuden pojav se da tolmaJiti le tako, da so zagrebški gospodje poskusili svojo srečo v špekulaciji a la baiese, da preplaše lastnike tujih valut s pretečim padcem tujih valut in jih s tem pripravijo do prodaje frankov, dolarjev in »žutlh par« (napoleonov i. t d.V Dokler lio ostala nota krone v Curihu neizpremenjena, je težko verjetno, da bi kdo hotel prodajati dobro blago iz strahu, ravno tako malo verjetno pa je, da bi mogla zagrebška borza vplivati na cene v Curihu. g Tržno poročilo i* Maribora. Na današnji živinski sejni so prignali 10 bikov, 126 volov, 844 krav, 7 telet in 7 konj. Cene: Debeli voli: ISIS kron za kllog: 1, poldebeli 11—14, plemenski 11—14, biki 9—11. krave za klanje 1*2—14, plemenske 12—14, mlada živina 7—14, krave za klobase 6—17. g Prodaja bakrenega kamna. Okrajno glavarstvo v Celju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se proda na ofertalni licitaciji okrog 430 ton bakrenega kamna (Kupfersteto) b vsebino približno 21 % čistega bakra, ležečega pri Državni cinkarni v Celju, dne 22. novembra 1921. Ofertalne ponudbe, ki morajo biti v zatvorenem kuvertu pod pečatom, opremljene t 20-dinarskitn kolkom, se bodo sprejemale imenovanega dne do II. ure dopoldne v pisarni ravnateljstva Državna cinkarne. O ostalih dražbenih pogojih se interesenti lahko informirajo pri okrajnenrgfaVarstvu v Celju, soba št. 7, med uradnimi urami BORZA. Zagreb, 8. nov. Devize: PeSta 36, Berlin 132 do 150, Italija 10-16.30, London 14.30—14.50, New-York 380, Pariz 27.50-27.75, Praga 893—398, Dunaj 6.40—6.50, Curih 68.50, Bukarešt 180, na-poleoni 14.50. Valute: marka 140—150, lira 16.10, dolar 378—378.50. Curih, 8. novembra. Devize: Berlin 1.60, Ho-landija 185.75, Nevv Vork 533, London 21.03, Pari« 38.75, Milan 22.25, Praga 5.50, Zagreb 155, Budimpešta 0.55, Bukarešta 2.50, Dunaj 0.10. — Umrla je pri Sv. Tomažu nad Ormožem v 70 letu starosti ga. Ana Munda, mati g. Josipa Munda, tajnika SLS v Novem mestu. — Rajnica je bila vzorna vzgojiteljica svojih otrok in kljub dolgotrajni bolezni ni izgubila poguma krepko zagovarjati krščansko-socialnega gibanja. Prav do smrti je ohranila čilost duha in preminula kot mučenica, potrpežljivo, bogu-vdano. Bog ji daj svoj mir, njeni družini pa tolažbo ob izgubi dobre, ljubeče matere. — Demokratje o demokratih. Včerajšnje »Jutro« javlja, da je državno pravdništvo zaplenilo »Avtonomista« zaradi h u j • skajočega članka »Naša diplomacija«. — Kakor je našim bralcem že znano, je zaplenjeni članek le p r e v o d članka z istim naslovom, ki je izšel v najbolj cen-tralistično-demokratskem bel-grajskem listu, v »Beograd-skem Dnevniku«! V imenu »Eeo-gradskega Dnevnika« se bo za ljubeznivi poklon zahvalil > Jutru« in ljubljanski cenzuri čisto gotovo gospod »Nestor Letopi-sac« na svoj značilen način. — Statuti češkoslovaške narodne cerkve. Naš dopisni urad poroča: Dne 7. nov. v vestniku ministrstva za šolstvo in narodno kulturo objavljenem statutu češkoslovaške cerkve se v prvem členu določa pojem češkoslovaške cerkve tako-le: »Češkoslovaško cerkev tvorijo kristjani, ki priznavajo nauk Jezusa Kristusa po določbah prvih sedem občnih cerkvenih kongresov in nicejsko-carigrajske veroizpovedi ter se ravnajo po tradicijah husitskega gibanja, ki povcem odgovarjajo duhu sedanje človeške kulture.« — Kakor se husitsko gibanje ne da povsem spraviti v sklad z nicejsko veroizpovedjo, tako se v mnogočem tudi ne sklada z duhom sedanje človeške kulture, ki teži za zedinjenjem, ne pa za verskim separatizmom, kakor tiči v jedru husitskega sektantstva. Zato bo češkoslovaška na- Štev. 258. 505TTETOP, tfal OTrettiSr« T92T. Sfra* 3 rodna cerkev pač ostala omejena na majhen krog versko dezorientiranih ljudi kljub agitaciji, ki jo dela zanjo belgrajski presbiro ... — Požar v driavnen' irebetiaeu na Brodn pri Kranju. V noči od petke na soboto nastal je ogenj v baraki na Bobovku, v kateri je imelo žrebeiišče 15 dvoletnih žrebet Ogenj je opazil okoli pol 11. ure vojak, ki je zbudil tovariše in skušal rešiti žrebeta, katerih )» ni bilo mogočo naenkrat spraviti iz hleva; pri rešilnem delu sta se onesvestila v dimu dva vojaka in pajlln pod žrebeta; rešili so jih naposled sosedje, ki so prihiteli na pomoč. Poginilo je eno žrebe vsled opeklin ln zgorelo je 4000 kg sena, 6000 kg slame ln 200 kg ovsa. Tudi baraka Je pogorela do taL NI se ;>a na srečo vnela velika kopa slame, ki je bila naložena blizu barake. Ker je nastal ogenj ponoči ln na kraju, kjer so ni nič kurilo, je skoro gotovo, da je bil ogenj podtaknjen. V zadnjem času Je nastal v bližnji okolici žc dvakrat ogenj na t.-ik način, da se je tudi moralo sklepati, da je bil ogenj podtaknjen. — Iz »Uradnega lista« št. 134. Zdravstveui odsek razpisuje službo okrožnega zdravnika za okraj Podčetrtek. — Pri deželnem sodišču se oddš mesto sodnega sluge. ■— Pri okrajnem sodišču v Šmarju je razpisana služba poduradnika ali sodnega sluge. — Odda se mesto okrajnega sodnika ln sodnega predstojnika v Kozjem. — Razpisanih je več tobačnih trafik ua Štajerskem in v Prekmurju. — Razglašen je konkurz o imovini Franca Urha, trgovca v Ptujski gori. — Nove lekarne. Mas*, pharm. Fran Kuralt je sprožil ustanovitev nove javne lekarne v Ljubljani s stojiščem na Gosposvetski cesti za kolizejsko mestno okrožje. — Mag. pharm. Ivan Carnelutti namerava ustanoviti novo lekarno v Cerknici. Even-tuelne ugovore je poslati tekom štirih tednov zdravstvenemu odseku. — Selca nad Skofjolnko. V nedeljo, 13. t m. ob 11. uri dopoldne je ustanovni občni zbor za podružnico org. voj. invalidov, vdov in sirot. Vsi invalidi na' se v lastnem interesu udeleže. — Pripravljalni odlior — Odkopaua starokršfcanska cerkev. Te dni so pričeli izkopavati starino nn hribu Sučura pri .Tanjini. Pri tej priliki je bila odkrita starokrščan-ska cerkev, ki jo spominja v svojih poveljih že leta 1222. Štefan Prvovenčani, kralj Srbije. Poleg cerkvice se nahaja tudi staro bogomiljsko pokopališče. —• Ukradena krava. Krava, vredna 5000 K, je bila ukradena mesarju Andreju Kolencu iz Ilirov št. 2. Ukradeno kravo je obmejna straža v 2ireh odvzela dvema neznanima tihotapcema, katera sta jo nameravala iztiholapiti v Itali'o. Ker je bila noč zelo temna, sta tihoatpca pobegnila v Italijo. — Nesreča. Mlinski kamen je padel med delom na nogo 46 letnemu Janezu Čižmanu v mlinu Marije Cesenj in ga je težko poškodoval. — Z verande je padel 87 letni kolar Matevž Čop iz Bleda in si je pri padca poškodoval levo nogo. — Lovrenc Puo s Hrušice je šel po progi pri Dobravi. Ker se je pripeljal vlak, se mu je ho.el ogniti, toda pri tem je zdrčal po škarpi in si »lomil levo nogo, — Razbita gostilna v Preddvoru. Ob Segna-nju ▼ Preddvoru so prišli fantje v gostilno Miha Velkavrha ▼ Preddvoru, v kateri so razbili električno svetilko na to pa razdrobili vse pohištvo ▼ gostilniški sobi. Med razbijanjem je bil na glavi poškodovan Franc Stri-žnik iz Tupalfč. Samomor ali nesreta. Vlak št. 45, kateri Je odpeljal iz Zaloga ob 2. uri 43 minut popoldne, je povozil v kilometru 427 med Zalogom in Ljubljano gl. kol. nekega približno 8 let starega moža. Vlak ga je vlekel do 150 metrov daleč s seboj. Moral je biti precej mriev. Obležal je na levi strani tira, možgani in lobanja ie odletela precej daleč proč, odrezana desna noga je ležala en meter proč od trupla. Iz papirjev, katere so našli pri mrliču, je razvidno, da je bil povožen neki Franc Miklavec iz Ljubljane, ki je najbrže s samomorilnim namenom skočil iz vlaka, seveda se ne more tudi nesreča izključiti. Povoženega Miklavca so pokopali na pokopališču pri Dev. Mariji v Polju. — Napad pri Olševku. Pod Olševkom pri Remčevem kozolcu so trije fantje napadli s kolom Ivana Martinjaka in ga ranili na roki, z nožem pa nad desnim očesom in na desni nogL — Težko poškodovani tihotapec. Marija Stra-žišar iz Borovnice je izklicaln iz spauia Janeza Suhadolnika in njegovo ženo Ivano, rekoč jim, naj hitro vstanejo, ker nosi nekdo vrečo izpod kozolca. Suhadolnlkova sta stekla proti kozolcu, med potjo je Suhadolnik narel vrečo, katero je vzel, ker je mislil, da je v njej ukradena mu koruza. Suhadolnik se je oborožil s polenom in je našel pod vozom skritega 60 letnega Ignacija Zavnika, ki se na njegov poziv ni oglasil. Suhadolnik ga je nato udaril s polenom po glavi in večkrat po životu. Pozneje se je pojasnilo, da v Zavnikovi vreči ni bila koruza marveč tobak, tudi dva Zavni-kova sinova sta nosila v vrečah tobak. — Krivo pričevanje. Dne 12. januarja 1920 so se Albin Tabor, Leopold Flor in Mar eta Srebot-njakova razgovarjali v Perhovcu z Elizabeto Ocepkovo, nato so odšli v stanovanje Marjete Strmljenove, Albin Tabor je pa zaostal in ukradel iz Ocepkovega čebeljnaka več kilogramov medu, katerega je odnesel v stanovanje Strmljariove, kjer ga jo deloma pojedel, doloma razmetal po tleh. Strmljanova je orožnikom pripovedovala, da je ukradeni med jedla tudi Srebotajnkova in je lo obtožbo tudi še pri sodišču v Litiji vzdrževala, vsled česar je državno pravdništvo tožilo Srebot-njakovo zaradi tatvine, ho je 14. majnika 1921 deželno sodšče Strinljanovo pod prisego zaslišalo, se je prisege tako ustrašila, da je priznala, da Srebotajokova ni jedla ukradenega medu in da jo je po krivem obdolžila, ker se je hotela maščevati nad njo, ker jo je proti Ocepkovi opravljala. Deželno sodišče v Ljubljani jo Marjeto Strmljanovo obsodilo na 6 tednov tefke ječe, poostrene s postom in trdim ležiščem na teden. « Glasbena Matica —- Maribor so letos prav pridno giblje. Društveni orkester, ki šteje 43 izvršujočih članov, priredi 7. dec. svoj koncert, moški in ženski zbor pa že v soboto dne 12. t. m. v Gotzovi koncertni dvorani. Zasluga požrtvovalnega zborovodje in predsednika društva g. Oskarja Deva je, da so se v kratkem času mogli naučiti 19 zborov, ki se bodo na dan koncerta proizvajali. Seveda zavzema narodna pesem Častno mesto. Proizvajalo se bo tudi 5 dotlej še neobjavljenih zborov Adamiča oziroma Deva, nadalje tri skladbe Lajovica in drugi dobri zbori, poskrbljeno je za novo- in starostrujarje. š Upokojen je bil na lastno prošnjo višji davčni upravitelj v Slovenjemgradcu g. Ivan Pernovšek. 3 Grozen zločin ali samomor? Iz Maribora nam javljajo: Včeraj zjutraj se je nudil med prelazoma na koroški progi v magdal enakem predmestju strašen prizor. Ljudje, ki so šli tamkaj po svojih poslih, so našli na progi moško truplo z odtrganimi rokami in vse razmesarjeno. Po dolgem poizvedovanju so ugotovili, da je nesrečnik identičen z nekim Nikoličem, ki Je bil v Mariboru splošno znan pod imenom Ni ko. Sodijo, da se je morala dogoditi nesreča ali zločin žo v pondeljek okrog 21. ure, ko pride koroški vlak v Maribor, Glede nesreče sodijo eni, da se ie dogodil zločin, in da je morilec zavlekel truplo na progo. To domnevo jmdpira okoluoat, d« je mrtvec bil brez klobuka in brez suknje in da so našli pri njem le 2 kroni denarja, proti domnevi umora pa govori dejstvo, da baš okrog 21. uro hodi na označenem mestu mnogo voakov in tudi drugega občinstva domov, ki bi bilo moralo vendar kaj opaziti. Mnogo verjetnejšo je, da Je Nikolič izvršil samomor. Nikolič je bil rodom iz Mitrovice in je živel v Mariboru kot zastopnik ameriškega pomožnega društva za Avstrijo (American relief found) in pa kot zastopnik avstrijskega žitnega zavoda. Nedavno pa je žitni zavod opustil svoje zastopstvo v Mariboru in Nikolič je prejel znatno odpravnino, ki pa njegovim potrebam mogoče ni zadoščala. Zadnje čase je silno razsipava! denar in napravil tudi precej dolga. Suml.ivo je, da sta ga videla še 2 znanca v pondeljek gologlavega stati ob Dravi, ko je nepremično zri v vodo. Svoji gospodinji pa, ki bi se ga rada odkrižala, je rekel, da živ ne zapusti stanovanja. Sedaj preiskuje zagonetni slučaj policija. m lj Nova založba. Danes 9. novembra se vrši skupna seja načelstva in nadzorstva Nove založbe ob polsedmi uri zvečer v tajnikovih prostorih. — Predsednik. lj Predavanje Prosvete frančiškanske župnije. Danes, v sredo, dne 9. t. m. ob osmi uri zvečer, se vrši predavanje Prosvete frančiškanske župnije v navadnem društvenem lokalu. Predava dr. Anton B r e c e 1 j : »Družina«. Vabljeni vsi člani in članico ter prijatelji naše organizacije. lj Slov. glasbeno društvo »Ljubljana« i vabi vse pevke in pevce, da se udeleže | pogreba t g. Avg. Zajca. Zbirališče danes pop. ob tričetrt na tri pred cerkvijo sv. Krištofa. lj Vsi člani kongregacije za gospode pri oo. jezuitih so vabljeni, da se polnošte-vilno udeleže pogreba g. višj. rač. svet. Avg. Zajca. V sredo ob 3. pop. — Voditelj. lj Sentpetersko prosvetno društvo priredi v sredo dne 9. t. m. ob 8. uri zvečer velezanimivo predavanje iz cerkvene zgodovine. Člani in prijatelji društva vljudno vabljeni I Vstop prost. — Pogreba pok. nad-svetnika Avguština Zajca, našega člana, se udeležimo z društveno zastavo. Zbirališče pri mrtvašnici pri Sv. Krištofu točno ob 2K. Prosim številne udeležbe, Predsed. lj Uusika Dravske divizijo. Generalna skušnja za I. simfonični koncert se vrši v četrtek, 10. nov. ob 10. uri dopoldne v unionski dvorani. Glasbeniki se k tej skušnji vljudno vabijo. lj Kolo jugoslovanskih sester prosi za naslove revnih čitalnic, v Sloveniji. — Izredna seja v četrtek ob 5. uri v društveni sobi, lj Originalni lepaki naznanjajo te dni po mestu veliko veselico naših vrlih kolesarjev na Martinovo nedeljo v Narodnem domu. Na sporedu je predvsem razdelitev nagrad zmagovalcem v letošnjih dirkah, ko so se naši kolesarji celo v mednarodni dirki v Nemški Avstriji odlično izkazali. Tudi v zadnjih zagrebških dirkah so sigurno in trajno odnesli vsa prva mesta. — Zabavni del obsega posebno novost za Ljubljano: Veliki sud; daljo srečolov s prekrasnimi vrednostnimi darili, kolo srečo, polno drugih originalnih zabav. Na Martinovo vsi v Narodni dom ua veselico kolesarjev, (k) lj Zahvala. Za darilo 1000 K, ki jih je darovala hotelske družba Union revežem namesto venca na grob nadsvetnika Zajca se zahvaljuje Šentpeterska Elizabetna konferenca • lj Mesto venc.i na krsto svojega tako nenaduo umrlega prijatelja g. Avguština Zajca je daroval ravnatelj g. Ivan Mesar za frančiškansko cerkev vsoto 400 kron. lj Zahvala. Čislano predsedstvo glasbenega društva ^Ljubljana« je naklonilo za svoj koncert dne 7. novembra 1921 tukajšnjim slepcem 30 brezplačnih vstopnic. Napravilo jim je s tem izreden užitek. V njih imenu izreka p. n. predsedstvu najtoplejšo zahvalo — vodstvo. ljRasne ustanove r.a reveže. Magistrat razpisuje kopo ustanov za revne novoporočenke, za vdov-ljeno rodbinske očete in matere, za obubožane obrtnike, ki so ljubljanski meščani, za uradniške sirote, za onemogle posle itd. Razpis je na magistratu javno razglašen in sa naj interesenti taru bliže informirajo. lj Nevarna grožnja Livar Miljutin Jesenko je nekega dne močno popival. Ko je prišel domov, je silno razgrajal in grozil, da bo zadavil oba otroka svojih sester. Kor je bil pijan, so mu na policiji naložili 100 kron globe in bo imel s sodiščem sitnosti. —"""Veštiiiiro7sX~" Pisarna SKSZ je radi vpoklica tajnika k orožnim vajam odprta začasno le od 11. do 12. ure dopoldne. Cenj. obiskovalce prosimo, da prihajajo torej le ob tem času v pisarno. ~~ Učiteljski vestnik. ^Slovenski Učitelj« prinaša v 10. številki letošnjega leta resolucije, sprejete na socialno pedagoškem tečaju Slomškove zveze na Brezjah, vendar bistveno triko iz-premenjene, da jih ne morem akceptirati kot svoj predlog. — Originalne, na tečaju kakor tudi na kat. shodu na Brezjah sprejele naše zahteve na šolskem polju so one, ki sta jih priobčila >Slovenec<" z dne S. septembra 1921 in ^Slovenski Učitelj« v 9. štev. iz leta 1921. — Nadučitelj Fran Silvester. Dijaški vestnfk. d Jugoslov. katol. aknd. društvo Pojdite se zgodovine učit, gospod profesor!« Predsednik kluba NSS, obč. svetovalec Tavčar je podal sledečo izjavo: »Na volilnih shodih smo govorili o gospodarskem programu. Naš« stranka se bo točno držala svojih načel. Vi ua levici (JDS) ste pri zadnjih volitvah ustvarili tak položej, Jh z vami ni mogoče iti. V vrstah tistih gospodov, ki _(J.i j sede na klopeh levice, ie veliko takih, ki so najbolj obsojali prejšnje gospodarstvo. Danes smo žo popravili nekaj Vaših grehov, druge že še boir ex Obč. svet Kocmur (JSDS) je uato izvajal: •Očitali sto uan koalicijo. Ne bom posegal v zgodovino. katera nam pripoveduje, da se je vaša stranka združevala z Nemci, da »e je stranka malega beraškega slovenskega naroda zvezala z Nemci in fevdalci. Naš boj v volilni borbi se je vršil z lojnim geslom proti i^ankokratstvu. Naš namen je delali, no pa brskati po zaprašenih zapisnikih in knjigah. Precej milijonov Mestne hranilnice imate naloženih v raznih bankah po 3 H % ■ Kdor hoče vedeti, kako se je gospodarilo, naj gro ua ceste. Poprava cest hi se bila lahko pred leti izvedla n 200 000 K, zdaj ste pa najeli 20,000.000 K v agita-cijske, volilne namene s cestnim valjarjem. Ko ee jo volilo v ljubljanski občinski zaslop, je vaša stranka najbolj nasprotovala razširjenju volilne pravice. Rcprezcntanti vaše stranke so izjavljali: »Kako more hlapec zahtevati iste pravice, kakor gospodarit Tista vaša elektrarna je naravnost sramota, kor se mora človek tepsti za vsako žarnico. Kako morete zdaj vi, ki sto tako gospodarili, zahtevati, da naj mi popravimo v eni uri, kar ste vi zagrešili v 40 letih? tn plače? Danes se je vaš zastopnik zavzemal za užituinske paznike; toda niso samo užitninski uslužbenci sramotno slabo plačani, tudi mestni delavci, katere ste vi plačevali z 48 kronami na dan. morajo dobiti plače, da bodo lahko izhajali. Iskali in dobili bomo tudi zanje kritje in vaš patriotizem se bo takrat moral pokazati v davkariji. Duh časa bo šel naprej io kdor se mu bo upiral, ga bo stri.:- Demokrati so pričeli motiti govornika z medklici: : K stvari U Govornik nadaljuje: »Ni prijetno jesti vam grenki kruh opozicije, toda kaj ste vse obetali volitceni pred volitvami: mestne tržuice še danes ni; cerkve, katero sto obetali Barjanom (Porogljivi klici: »Svobodomiseln« stranka je obetala cerkev!«), še danes ni.« — Dr. Triller: »Preišče naj se našo delo!« — Obč. svet Turk: »Ja, kar preišče naj se K' — Obč. svetovalec Kocmur: -.Če se g. Turk razburja, mi je to vedno silno prijetno! (Velika veselost.) Menim, da je dr. Trillerjev predlog popolnoma nepotreben. Odklonitve tega predloga naj pa JDS ne smatra za zaup. nico, ker nam ne gre za to, da bi brskali po knjigah, marveč gre nam za delo!« — Obč. Svetovalec Kremžar (SL>): >Kar se tiče osebne poštenosti gg. dr. Tavčarja in dr. Trillerja, ni o tem nihče nikdar dvomil. Gre le za to, da pribijemo: Večina, ki je dozdaj gospodarila, jo slabo, protiljudsko, n asocialno in nedemokratično gospodarila.';: Govori vseh govornikov koalicije so se burno odobravali. 2upan g. dr. Perič je naznanil, da se bo o predlogu g. dr. Trillerja glasovalo v bodoči seji. Proli zastavljalnici je nastopil ob sklepanju računa za leto 1919/20 obč. svet Rozman (JDS), ki je zahteval komisijo, ki naj ugotovi, zakaj je zastavljalnica pasivna. Obč. svet. Kremžar: »Imamo že itak direktorij mestno zastavljalnice, katera pa sploh ne sme iskati dobičkov, ker je zastavljalnica emineutno socialen zavod.-: — Obč. svet. Tavčar (NSS) je povedal, da jo deficit zagrešila JDS, ker je šest mesecev zastavljalnico zaprla. (Velika veselost na račun demokratov.) Za odpravo trošarine Barjanom. Po poročilu obč. svet. Jegliča (SLS) o proračunu mestno trošarine, ki je stavil predlog, naj se uslužbenci troi-arine u»Tsie v iste kategorije, kakor drugi mestni uslužbenci, je hvalil občinski svet Turk (JDS), >ker se je pusrečl, de sma dubl mestna užitnina u svoje roke. Jest morm naglašal, do boma lohka marskera >ločka< pukril iz uiit-utue.c Obč. svet Kocmur: /Trošarina jo najbolj neslmpatičen davek, ker zadene v največji meri reveža. Tiste štange na cestah ne delajo časti pre>-Btolici Ljubljani in jil) v nobenom drugem mestu Jugoslavije ni- Skrajni čas je že, da nomo morali dobiti nove dohodke, da se bo odpravila nesocialna mestna trošarina. Obč. svet Kremiuir je na to opozarjal na krivico, ker morajo Burjani, dasi so ljubljanski občani, tudi za svoje pridelke plačevati trošarino. Zupan g. dr. Perič je izjavil, da bo to zadevo preiskal, ker se mora krivica Barjanom pe-j iraviti. Stanovanjske zadeve. Obč. svet. Kremžar je nato opozarjal, da nai se pospeši ustanovitev mestnega stanovanjskega urada, in je navedel več kričečih slučajev in opozarjal na škandal, ker bodo na zahtevo poštnega i erarja deloiirali več strank. župan g. dr. Perič je izjavit da bo pospešil j ustanovitev stanovanjskega umda in jc nato pre-[ kinil sojo, katera ae bo nadaljevala v četrtek ob | 5. uri popoldne. Kal ž® Efgftftufid - to s« Lekarnar F&iler - SSubSca! (ia dvakratno objavo v tedna se računa 16 kron.) BARVNI TRAKOVI, OGLJENI PAPIR. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 9 FOTOGRAFSKI ATELIJE: Grabjec Franjo, Miklošič jva c. 6 IZDELOV. ČAJNEGA PECIVA. T. Novotny, Opekarska cesta 26. KNJIGARNE Jugoslov. knjigarna, Pred Škofijo. KLOBUKI in KONFEKCIJA: Kunovar Ivan. Stari trg 10. Priporočalo se sledeie domače tvrdke: KLEPARJI Korn T«, Polianska ceata 8. Remžgar & Smerkol, Flor. uL 13. KROJAČ. Slapar Oroslav, Ravnikarjeva ul. 13. KONFEKCIJSKE TRGOVINE Olup Josip, Pod lrančo. LEKARNE •Pri Mariji Pomagaj-, Resi}, c. 1. MEHANIČNA DELAVNICA ■a pisalne stroje. Bar Fran Ljubljana, Cankar nabr. ! PARNA PEK A RIJ A Jean Schreya nasl. Jakjb Kavčič, Gradišče štev. 5. PISALNI STROJI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. B SPEDIC1JSKA PODJETJA Ranzinger R., Cesta na južno železnico št. 7—9. Uber F- A A„ Šelenburgova ulica 4. (Tel. 117.) SOBNO SLIKARSTVO Košak Ivan, Bleiweisova cesta 15 Žoran Martin. Mestni trg 12. RAZMN02EV. APARATI. Bar Fran, Ljubljana, Cankar, nabr. 3 TRGOV. Z DE2N. IN SOLNCN. Mikni L, Mestni trg 19. TRGOVINE Z 2ELEZNINO IN CEMENTOM. Erjavec & Turk pri »zlati lopati« Valvfj7orjev trg št. 7. Sušnik Alojzij, Zaloška cesta "t. TRARSKA POPRAVIT NA DELAVNICA. Seliškar Ivan, Pot v Rožno dolino štev. 10. (Ceno in točno) (Za dvakratno obiavo v atinu m« caoona 16 kron.) TRGOV. Z URAMI IN ZLATNINO Cern« Lod., Woltova ulica 3. ZALOGA CEMENTA IN CEM. IZDELKOV: Cihlaf Jos., Dunajska c. 67. ZALOGA POHIŠTVA. F. Fajditfa *ln, Sv Petra ce?1a 17 ZALOGA VOLNENIH IN SVILENIH SIT. Scbuster Anton. Stritarjeva ul. 7. lnfjcrSra 8c v S.ovencuj Sprejmem takoj mizarskega vajenca ! Vajenca za kleparsko obrt sprejme takoj ALOJZIJ KOBCE, klepar IG. REPŠE, Poljanska cesta 19 4095 v CerknieL 4092 Prostovoljna dražba »e vrši v četrtek dne 10. nov. 1921 ob 10. uri dopoldne v Zvezdarski nliei št 1. 11. nadstr., levo. — Prodajalo se bode: razno pohištvo, zavese, posoda itd. pV* Prazne, nore in rabljene \j!V>jng\t% (djakova) t vsaki množini >VI uiti* po najnižji ceni pri: FR. SIRC, KRANJ Kupujem suhe gobe, fižol, brinjevo olje ki bi opravljal obenem posle občinskega tajnika, so takoj sprejme. Ponudbe je poslati na upravo lista pod štev. 4102. jčpnm Hol/lo ne P°d 30 let staro> i lObCIll UCMC, ki je vajena hribov, zna dobro kuhati, prati ter sploh vsa gospodinjska dela in ima veselje do otrok. Hrana dobra, plača po dogovoru. Ponudbe pod: »Poštena« 4042 na upravo Slovenca. fiaročalte .SSovamal 1000 kron nagrade dobi, kdor odda mesečno sobo, meblova- no ali nemeblovano, s posebnim vhodom solidnemu, bolje situiranemu gospodu. — Ponudbe je poslati na gosp. Frane Japelj, Ljubljana, Ravnikarjeva ulica 10. 4072 Slavnemu občinstvu vljudno nazna- SS&? Avgust Agnola na Dunajski cesti št. 11 radi preselitve v lastno hišo na Dunajsko cesto št. 10 od 8. t. m. do preklica za promet s strankami lunirta steklarska de-JOS> LC\!i Ul. lavnica ostane še nadalje odprla. Vhod v delavnico in j pisarno na dvorišču. Zopetna otvoritev se po časopisih objavi. 4087 Herders Konvfirs^nns- Ipviknn 1 dopolnilnim zvezkom, po-; ICAIi\UII poln, skupaj 9 knjig, krasno vezan in nepokvarjen, poraben v prvi ' vrsti za duhovnike, se proda ca 1800 K. — Ponudbe naj se pošlje na upravništvo lista pod »Leksikon 4090«. BRAK0, MIRNA najr.'"ilorncje urejena tovarna za izdelovanje najraznorr -jsih •jv-frv.^- ^^^ -v-"- j ■■ ■ >■<'' • * '"■•' ■ ■ . ■ '-vič; Naš najdražji tovariš in predstojnik, preblago-rodni gospod AVGUŠTIN ZAJC višji računski svetnik je v ponedeljek popoldne nenadoma preminul. Vzor možu ohranimo časten spomin. Njegovi blagi duši večni mir in pokoj! Ljubljana, dne 8. novembra 1921. Osobje knjigovodstva pokrajinske uprave. Ugodna prilika za nakup žice. Imam na prodaj pol vagona lice, žgane, št. 22, po jako nizki ceni. — Imam tudi okrog 2 vagona napol sladkega sena po ugodni ceni. J^ Kupim vsako množino suhega bukovega oglja ter bukove in hrastove prage. Cenj. naročila in ponudbe je poslati na: FRANJO DROBNI«";, trgovec, LAŠKO. 4018 Krava TTetetom ~ dobra mlekarica, naprodaj. — ADOLF ŽABJEK, mesar, Ljubljana, Poljanska cesta štev. 55. 4096 železna peč7~ ' ■ 1 dobro ohranjena, naprodaj. — Naslov se izve pri upravi lista pod šifro: >Pei 4093«. m !l ii it prvovrstnega materijala in v vsaki množini. — Prevzemajo se tudi stare pile v novo nasekanje. BRATA K0LENC, Mirna, Dolenjsko. Cene zmerne. Izvršitev točna. 8936 Pazite na znamko: BRAKO, MIRNA. II 1 1 1 II m n LI H ii 1 Štev. 12.243-21. RAZGLAS. V smislu odloka Direkcije plena v Beogradu od 22. oktobra 1921, Br. 18.56$ se proda ua ofertalni licitaciji okrog 430 ton bakrenega kamna (Kupferstein) z vsebino približno 21% čistega bakra, ležečega pri Državni cinkarni v Celju, dne 22. navembra 1921. Ofertalne ponudbe, ki morajo biti v zatvorenem kuvertu pod pečatom, opremljene t 20 dinarskim kolekom, bo sprejemal podpisani urad imenovanega dne do 11. ure dopoldne v pisarni Ravnateljstva državne cinkarne. O ostalih drazbenih pogojih se interesenti lahko informirajo pri okrajnem glavarstvu v Celju, soba štev. 7, med uradnimi urami. 4089 (medenina, bakar, aluminija, nikl), kuouje po najvišjih cenah trgovina z že.eznino BREZNIK & FRITSCH Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1 Društvo drž. rač. uradnikov za Slovenijo v Ljubljani javlja tužno in pretresljivo vest, da je njegov mnogozaslužni, izredno marljivi predsednik in vsem najdražji tovariš, blagorodni gospod Avguštin Zaje vladni računski nadsvetnik zadel po morilčevi roki dne 7. t m. nenadoma preminul. Pogreba, ki se vrši v sredo dne 9. t m. ob 3. uri popoldne is mrtvašnice pri Sv. Krištofa na pokopališče k Sv. Križu, naj se gg. tovariši po možnosti udeleže. Ljubljana, dne 8. novembra 1921. Društvo državnih računskih uradnikov za Slovenijo v Ljubljani. hrastove, bukove, par jene, brodski pod in vsakovrsten :: rezan les lastnega izdelka nudi po najnižjih cenah :: IVAN ŠIŠKA, lovarna parketov ia parna žogo, LIUBLJANA, Metelkovo i Kupuje raznovrsten les v deblih v vsaki množini, kakor tudi gozdne parcele. — JBF" Sprejema les v rezanje na :—: polnojarmenikih po naročilu. "T6L :—: PETBOLFJSKE VRČE z ali brez zabojev, kupi vsako množino po najvišji ceni HROVAT & KOMP, Ljubljana, Vegova ulica štev. 6. 8345 etovaJci, pozor! Velike uspehe djsezetc pri pra- Sičiti, govedi i. t. d. ako prime- J Sate krmi redilni prašek RED IN J lekarnarja Piccoli-ja v Ljubljani. ! Potrebno in koristno je dB brez odioga potrdite sprejem denarja, ki Vam prihaja iz Amerike po našem posredovanju potom kr. poStno-Cekovnega urada. Pazite, da boste naznanili pošiljatelju natanfnl znesek, ki ste ga sprejeli, in dan, ko Vam je bil izplačan. Radi mnogih pritožb ameriških rojakov o nesprejemu denarja v stari domovini in vsled nepotrebnega preiskovanja pri nas tet po poŠtah Vas to prosimo. Enake pritožbe so se po strogi preiskavi dosedaj izkazale skoraj v vsakem slučaju kot neopravičene. Večkrat se dobe ljudje, ki posebno sorodnikom radi prikrivajo sprejem poslanega denaria, češ, bo raje Se poslal, ker bo mislil, da smo v potrebi. V resnici pa dosežejo nasprotno. Ko se po oficijelni preiskavi poSiljatel; prepriča, da je bil denar pravilno izplačan, izgubi spoštovanje in zaupanje ter mnogokrat dolgo traja, predno se odloČi poslati zopet kaki denar. Konečno se obračamo Se na one rojake in rojakinje, ki vsled malomarnega poslovanja nekaterih posredovalcev Čakajo po več me-sccev na poslani denar, da priporočajo svojim sorodnikom v Ameriki pošiljati denar potom nase banke. ToCna postrežba — to je vedno bilo in bo ostalo naše geslo. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortiandt Street New York, N. Y. □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ r—------——-—--------------— ......1-1 □ §i i "iis Ivan Zakotnik mestni tesarski mojster, Ljubiiana, Dunajska cesta 46. Teflon 3t. 379. Vsakovrstna tesarska dela kakor: moderne lesene stavbe, ostrenja zn palafe, fciSe, vile, tovarne, cerkve in zvonike: stropi, razna tla, stopnice, ledenice, paviljoni, verande, lesene ogra e i. t. d. Mii lesenih mostov, jezov in miinov. Parno žaoa - tovarna Inrnirja. Rožiče In dalm, smokve več vagonov prodafa Tomasovič I Vfskovfč ................................ Zagreb, Palmotlčeva ulica br. 22. Tel. 12-58. 3S59S □ □ □ □ □ D □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ r-f-i. si dovoljuje javiti, da je pre'eia od Minister- stva financ enje za pos*ovan!e Iziml in valutami v smislu novega pravilnika z dne 25. septembra 1921. - Naroči'a za nakup in prodajo izvršuje najkulantneje. V.Ljubljani, meseca novembra 1921. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ S □ □ □ m* □□□□□□□□□□□aaaonraa ••• JGJUUujujujuuuu-Ijja^jj□□□□□□□□□□□□□□□□ Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.