r«k daa 18 P Sund*y» asš Holidaja. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Urtdnilk! te apramiiki pi^otli 8S67 South L«wnHdxi t«r ^ «ytioa llO^Jlol of^Oct «, |angle- begonce ia na morju tacijske priprave za in- kazijo Anglije ^nada zasegla nemški parnik LONDON, 27. sept. — Šest B m 40 odraslih s parnika >f Beitares, ki ga j« nemška srnica torpedirala i« poto-pred osmimi dnevi, je bilo pripeljanih v neko angle-* luko. Blodili »o po morju vse in izRubili vat upanje »lestve. Parnik CHy of Be-je bil potopljen, ko je Ml j\ i begunci v Kanado. Ia-406 beguncev, ki so biH na H jih de 248 pogrešajo (flTAWA, KANADA, 27. sept. Mornarični minister Ailgus itDonald poroča, da je kanad-in.jna ladja zasegla nemški mi parnik Weser v ameri-vodah v bližini MaazaniUa, ke luke. Minister ne orne i v svojem poročilu, ali je bil lik oborožen in če se je po-I gpirala.1 Mmi. 26. sept. — Nemški ki se v nočnih napadih na don poslužujejo nove takti-Zdaj letijo visoko v zraku, I jih ne morejo doseči krogle i protiletalskih baterij, in me-ijo bombe na mesto, i Ogromne bombe so sinoči in m zjutraj treskale na glavni I Londona in predmestja. Pojavnega mesta so Nemci Ibardirali širok pas angleške* I obrežja, Škotsko in Wales. il in Liverpoo^.stfcbila med I na katere sJ padale nem-Ibombe. Borza v Liverpoolu t zaprla vrata. Letalski minister je naznanil, ■> Angleži uničili 26 nemških bnikov včeraj. Istočasno so mi letalci bombardirali ake "invazijske baze" v Ameriška demo-atija v nevarnosti Thomat svari pred intervencijo v Evropi New York. — "Američani bodo izgubili demokracijo, ako bo šla Amerika v vojno,M je rekel Norman Thomat, predsedniški kandidat socialistične stranke, 'v svojem govoru po radiu, "Vojna ne bo za očuvarye demokracije, temveč prvi korak v diktaturo. Izgubljena bo prilika, ki jo še nudi demokracija svetu, morda za več generacij. Iz-bera je vojna ali demokracija." Thomas je okrcal Roosevelta in Willkieja. Dejal je, da oba zagovarjata program, ki lahko potisne Ameriko v vojno. A-nferiško ljudstvo bo doživelo razočaranje, če bo sprejelo ne davne izjave kandidatov obeh političnih0 strank, da ameriški vojaki ne bodo poslani v Evropo, za resne. "Nihče, ki gleda objektivno na situaeijo, ne more verjeti da bi ameriška udeležitev v novi svetovni vojni, vojni, ki se bo najbrže vršila na Atlantiku in Pacifiku, Aziji in Afriki, prinesla svetu le del demokracije In svobode, katere bomo mi izgubili," je nadaljeval Thomas. "Čas je, ko moramo upoštevati dejstva, kakršna so. Ako je vse, kar hočemo, le 'dobra' dikr tatura, ameriška diktatura, ki je boljša od tuje diktature, moramo to jasno povedati. Ako hočemo vojno, povejmo tudi to. Nesmiselnost je, če govorimo, da bo Amerika rešila demokracijo, če se bo podala v vojno. Možnost je, da se bo Amerika borila na Daljnem vzhodu, kjer naša bojna mornarica1 na Pacifiku še vedno čuva bfitske interese. Lahko se pripeti incident v Sanghaju, kjer ima A merika svoje čete. Ta lahko u-kreše iskro, ki bo užgala vojno. Willkiejeva in Rooseveltova zagotovila, da ne bosta pognala Ameriko v vojno, niso zadost- iji, Belgiji in Holandiji.ltna garancija^ Moje simpatije . . . .... *__— _ __—: lfnlll/a Roltonilo ake koncentracije, skladišča tja in municije so bila tudi dena iz zraka. Ena nemška naportna ladja je bila potop- ■ v bližini otoka Frisiana v varnem morju. "!aliia in Havre, francoski pri- nišcni mesti, sta bili tarča nbardiranja. Napad na Ca-j* trajal pet ur. Y. tem ča-»Angleži vrgli na stotine ki so poškodovale pomole nemške parnike v luki. An-ii #o bombardirali iz zraka ii^ Boulogne, Oherbourg, O-rJ in Hamburg. Berlin. l>6. sept. -- Nemški lepiti napadi na Dover, London •druga angleška mesta ter že-»Ma omrežja v južnovzhodni fliji so morda predigra inva-anjjleAkega ozemlja. Poro-« nenemskih virov, da naci-»bodo invadirali Anglije pred N0' so morda brez podla-■ v>ila poražena v vojni z Nemčijo, (ako veliko škodo so utrpele francoske pokrajine, katere so invadirale nemške armade, še ni ugotovljeno, toda domneva je, da predstavlja mnogo milijonov dolarjev. Okrog 100,000 vojakov je bi o ubitih v vojni z Nemci Francija bo morala plačevati pokojnino vdovam padlih vojakov mnogo let. Prav tako bo morala skrbeti za pohabljene vojake. Domnevino število 2,000,000 vojnih ujetnikov je reduciralo francosko človeško silo. Izguba se posna v industrijskem in po-jedelskem življenju. Breme vzdrževanja vojnih u-jetnikov v okupiranih krajih morajo nositi francoski prebivalci v mestih in vaseh, ki so v bližin ujetniških taborišč. Zalagati morajo ujetnike z živili in drugimi potrebščinami. Nemci v o-! c upi ranih conah troiijo denar in cupujejo stvari s posebnimi markami, katere Francozi morajo sprejeti. Kuri je 20 frankov za eno marko. Trgovci izročajo marke francoski državni banki, za Jtalere dobivajo franke. Posamezniki pri tem ne trpe izgube. Državna banka ima v svojih shrambah milijone nemških posebnih mark, toda nobenega načrta še rti glede likvidacije. Ne glede na to, kar pride, je gotovo, da bo moralo francosko ljudstvo plačati račun. Petainova vlada je naznanila obnovo obrata v mnogih industrijah, čeprav nimajo naročil. Kako se bo-vršil obrat, ni bilo pojasnjeno. Vlada je kajpigni* la, da bo skušala najti tržišča za industrijske produkte. Domače vesti Izprememba 4Hkaikega čaaa Chicago. — Prihodnjo nedeljo, dne 29. septembra, ae izpremeni okalni čas. Kasalec na uri je treba pomakniti eno uro nazaj. Nov grob v Novi Mehiki Gallup, N. Mex. — Te dni je tukajšnji bolnišnici umrl Ste-ve Kotzman, star 58 let in rojen v Konjicah na Štajerskem. V Ameriki je bil od svojega o-smega leta. Bil je član društva 120 SNPJ in dolgo let je bil aktiven pri naši jednoti kot tajnik in dober društvenlk. Bil je tudi zaveden delavac m pri velikih premogovnih družbah je bil na črni listi zaradi, aktivnosti v stavkah. v I ■ krogi trdijo, da inva-r* bo omejena na Dover in Nemci bodo skušali h-fti čete v več angleških kra-ktočasno. Naciji se bahajo, ;m<) 'brcajo 50,000 vojakov 1 na angleškem ozemlju. «« uprl [ ^mihemu konzulu •J« Antonio, Ter., sept. p N«uheuser, Urednik tu- PjUj^a n«.m4kega ,UUf M j# ■S»«nškemu konzulu Edgar- Socialisti na glasovnici v lllinoisu Komunistične peticije ravržene Springfield. HU 26. sept — Državni elektoralni odbor je zavrnil ugovore proti nominacij-skim peticijam socialistične stranke, ker nista Mary McGann iz Chicaga in njen odvetnik, k sta vložila ugovor, nastopila pri zaslišanju pred tem odborom. To pomeni, da bodo ns glasovnici kandidatje republikanske, demokratske, socialistične in prohi-biatične stranke. Arthur G. McDowell, socialistični kandidat za governerja. je dejal, da je McGann članica organizacij, katere kontrolirajo ko- munisti. Ugovor je vložila z ne- menom, da ne bi iipena socialisti, stičnih kandidatov prišla na gls- Bolgarske čete — v središču Dobrudže Smrtna kazen za navijalce cen Vesti U Salle, 1U. — Pred dnevi sU umrla Fr.-Ojster, doma ii Cer-klja in član JSKJ, ki je bival v La Sallu, in Steve Katič iz Ma-disona, III., star 42 let in član SSPZ. Nov greb v Mianapoliau Indianapolis. — Pred kratkim je tu umrl Andrej Krapež, star 78 let in rojen v Doljnjih Votli-cah pri AjdovUini na Primorskem. Zapušča družino. Vesti I* PeM»ylvanije Forest City, Pa. — Za rudarsko sušico je tu umrl Louis O-stanek, star 46 let in rojen v Do-bu pri Št. Vidu pri Zatični na Dolenjskem, Član S8PZ — V Broughtonu, Pa., je pa umrl Peter Stanovnik, star 64 let, samec, doma iz 2minea pri Kranju, k zapušča brati. Detroitske novice Detroit, Mich. — Družina Antona Jurca ml. je dobile sinčka Oče in mati sta rtana rtruštvs 664 SNPJ. Družina Joe Smalti je pa dobila hčerko. Oče je Član društva 121 SNPJ. Čestitke! — Frances Ocepek, članica društva 121 SNPJ, je padla po stopnicah tako nesrsino, da si je poškodovala nogo. — John VihteHč, Član društva 181 SNPJ, se je mora podvreči težki operaciji. Nahaja se v General Hospitalu v High-land Parku. Is Calumeta Calumet, Mich. — Dne 17. m. je v Lauriumu umrla Ruth Mildred Plut, stara komaj 2 let in rojena tu. Zapušča mater, starega očeta in staro mater in brata. -U Iz Detroita je prišla vest, da je tam umrla stara Ca lumečanka Mary Kapš v starosti 74 let in doma od Črnomlja v Beli Krajini. V Calumetu je bivala 44 let In njeno truplo so poslali semkaj, kjer je bilo po kopano poleg mnogih njenih sorodnikov. !*" Sp»*irelu v New Orlean- i.1 sovnico —, . Elektoralni odbor je zavrgsl -"Z "rrr"' nominacijske peticij« JV ki j» zahteval od njega. č stranke zpdnji pondeljek, m,,T* Pilati tako kot mu bo k nit(0 vsebovale zadostnegs rZT"^1 Zaht€va ^ bi,a I Števila podpisov. Earl Browder. k;«^ega je konzul po- prwlpedniški kandidat komuni-'kr * iv * fi,ednii P*1«10 etične strsnke.iin drugi komum- — . hijene sirsnur, ... — ' "mu odseku, ki „tmnj kandidatk ne bodo ns gls-^j_' "Hmeriške aktivno- »ovnici. ^^^^ ^♦•uhett *er je dejal, da je 1» IMjU, IM J' ——■* ■' nI w svojo dolfkiost sko propagando, ki jo voaijo •^riikl državljan. Diesov; Hitlerjevi reprezentanti v tej k J^ "l">«oril )e na nacij- deželi. Hofija, Bolgarija, 26. sept. — Aktualna okupacija južne Dobrudže je bila izvedena včeraj, ko so bolgarske čete vkorakale v Dobrič, središče pokrajine, katero je morila Rum milja odstopiti Bolgariji. Z vojaštvom vred no dospeli v mesto trije ministri. Bolgarske čete so bile navdušeno sprejete, ko so vkorakale v. mesto Množica 40,000 ljudi jih je pozdravila. Vojaška letala s« krožila v zraku, niso pa se mogla spustiti ns tla. ker so bila leta-; lišča razdejana pred evakuacijo Rumuncev. Bolgarska vlada je odredila smrtno kazen za navijalce cen in profitarje. V deželi je pomanjkanje živeta. Bolgarija mora izvažati meso, mast In nloko v Nemčijo in to je vzrok pomanj-kanja. ______ Nemci pobijajo^ ~ angleško propagando New York. 26. sept - Orga-niiacijtt Staiben, politično naj-bolj močna od takozvanih nem-Ako-am<»rišklh grup, je naznanila. da bo pobijala . angleško propagando v Ameriki. Prsd-MKlnik te organizacije je Theo-dore H. Hoffman. Španski min pri Hitlerju petainova vlada nastopi proti upornikom Postavljeni bodo pred vojno sodišče rancozi napadli gibraltar Vlchy, Francija. 26. sept. — Akcija generala Charleaa de GaUlla, načelnika francoskega odbora v Londonu in voditelja vseh "svobodnih Francozov", id je skuhal rešiti francosko Za->adno Afriko pred možno nem-i ko dominacijo, Je razkišlla Petainovo vlado. Ta je zdaj n-pretfla, da bo polovila vse De laullove pristaše doma in v kolonijah In jih postavila pred vojno sodišče.. Francoska in angleška poročila o poteku bitk pri Dakirju, glavnem mestu francoske kolonije v Afriki, so v konfliktu. Angleška poročila so se glaaila, da je Plerre Boisson, vrhovni komisar francoske Zapadne A-rrike, ukazal streljati na De Gaullove emlsarje, ko so se v čolnih b\lžail Dakarju. Petainova vlada pobija angleška poročila. Ona trdi, da so angleške bojne ladje prttele Japonska izziva ameriško vlado , Amerisko-angleika - zarota na Pacifiku WA8lUNGTON, D. C\. 27. sept. — Predsednik Roosevelt je x namenom, da ustavi japonsko ekspansljo, odredil embargo na livoz starega želeaja na Japmbe. Ens sngie šks ladja Je bila potopljena , v napadu. Roosevelt še vedno ima večino l boj za Gibraltar prihaja Berlin. 26. sept — Hitler Je včeraj sprejel Ramona Sunsr-Ja, španskega notranjega ministra, ki se že v«4 dni mudi v Berlinu. Konference se je u-deležil tudi Joachim von Ribben-trop, nemški zunanji minister. Diplom a tU-m -krogi pričakujejo, da bo danes dospel v Ber-lin grof Clano, lUllJanski zunanji minister Jutri se bo vršil vsžen rszgovor med nJim. Hitlerjem, Ribbsntropom In španskim ministrom. Poučeni krogi prsvijo, ds bo Vprsšanje GibralUrja igrslo vsžno vlogo v diskuzijah Nemčija In IU-lija sta že dali razumeti, da ho-1 četa pridobiti Španije za vstop v vojno. Ce bosta uspeli, bo morda sledil boj za posest Gf-brsltarjs. španski diktator Franco je že pred tedni It javil, da hoče dobiti snglMko trdnjavo. Gallup Poli izvedel novo glasovanje Prlneeton. N, J. — Novo glasovanje o predsedniških kandidatih, ki ga je izvedel zavod za javno mnenje v Združenih državah (Gallup Poli), Je dato sledeč«* rezultate: Motor Corp,,.Je naznanil grad njo tovarni v, .katerih bodp la delovali tanke za ameriško ar-mado. Naročila, ki znašajo več milijonov dolarjev, Je dobili'* podpisom pogodbe * vlado, KelTar je pojasnil problem 1 zvezi z gradnjo tankov In vzro ke, ki zavlačujejo produkcijo "Gradnja tankov Je v resnici o gromno delo," Je dejal, "Tank nI samo masa jokla, temveč tu dJ preciznih pritlklln, ki mora jo oparirati kot ura. 174 inže nirjev Je bilo zaposlenih več tednov v šfudljl načrtov in stroški so znašali čez $100,000 Najbolj važen element j« izur-Jeno osebje pri produkciji tankov." Cez 6000 dslavcev b^ zapo- Roosevelt ima na splošno Ae , t#x pww ........ vsdno 61 odstotkov glasov, Will- ^^ v tovarni, ko s« Ijo prlče-kie pa 49, ' m te' V šestih državah^ ki imajo največ prebivalcev, stoje glasovi takole: New York, Roosevelt 629LJn Willkie ; Illinois, Rorp. Jt dobita nar*»čilb za tisoč Unkov in vsak bo stal $36,600. Ce t* vlada naročila nadaljnjih tiso< tankov pr( uj korporacljl, Is rens padla na $28.600. Keller je dejal* <*« ie njegova korporaclja potrošila že $16,. 000,CKK) xm nove stroje In druge opremo, ki je potrebna za produkcijo Unkov. Bombni napad na italijansko bazo Petnajst ljudi ubitih v Tobruku Na!robi, Kenja, 26 sept.—Angleški letalci so včeraj ponovne napadli z bombami italijansko letališče v Šciascimannu, AbesiniJa. Več vojaških letal na tleh je bilo uničenih. Italijani so včeraj uprizorili dva navala ua mesta v Kenji, unglelkl koloniji, a so bili kmalu odpodeni. Bombe, katere so vrgli, niso povzročile posebne škode. Rim. 26. sept. — Vrhovno poveljstvo poroča, da so AntfleŽl napadli Tobruk, Libija. Vrgli so več bomb, ki ao ubile petnajst clvilistav in rsnile 70, „ Eno sn-glsško letalo je bilo sestreljeno. Ne* York, 26. sept. tu pre-streženo italijansko radijsko porušilo pravlln"da Je posebna Italijanska ladja prerezala kabel 0}sd Malto, angleškim otokom v Sredozemskem morju, in Gibraltarjem,^ Willkiejev špecialist izgubil glas f Blsmsrck, fTb., 2i. sept. — H aro |»»odil tvoj glas Wi!lkiejuM. Svojega je Izgubil ker je kričal na Wlilkle-Ja, ruij čuva svoj glas. THE ENLiCillTENllBHT , in lastnima SLU venam nabovns ruih*okne jednots naselbin PR08VETA - Razvaline hi« v Roterdamu, ki je bilo največje prlstanlttno me sto. kontinentalne Evrope, dokler ga niso nemške bombe razdejale Kako zbližati tri Amerike liški list!) Ta rojak se pile Turic. Rečem mu: "Vel, Jože Grdina je rekel včeraj pri razvijanju zastave v Newburgu, da so Turki pobijali kristjane. Vprašaj ga, kdaj si že ti kakšnega ubil, ker si tudi ti TurV "Le počakaj, ga bom že vprašal in zahteval pojasnila, saj pride večkrat k nam/' Tako se je odrezal ta rojak. Frank Barbit, 53. Havanska konferenca Vseamerlške federacije je postavila princip vseameri&ke ekonomske enotne fronte. Kako bodo ta princip realiziram v praksi, je še problematično vendar je upanje, da bo za podlago služil Rooseveltov načrt, ki predvideva kartelsko organizacijo.. Ta organizacijami korporacija bi kupovala farmske pridelke in druge surovine v vseh treh Amerikah in bi jih branila za svetovni trg; na drugi strani bi kupovala industrijske izdelke v Severni Ameriki in jih prodala v Srednji in Južni Ameriki, kjer je še malo ali nič industrij. Razume se, da ta korporacija bi morala biti pod kontrolo Vscameriške federacije, torej bi bila javna institucija, kajti podjetje je preobširno in preveč riskantno za privaten kapital. Kapitalisti ne bodo nič kaj radi videli tega, ker princip njihovi® svobodne trgovine dobi s tem grd sunek, toda alternative nimajo. Naj.? t>oljše^ bi bifo, če bi v ta namen organizirali veliko mednarodno kooperativo, katere-glavnica bi bila proporčno razdeljena med vse1 ameriške republike, to se pravi, da bi bila vsaka republika delničar. Vse tri Amerike z otoki vre tako nepremična, kakor se zde. Pred dvajsetimi leti Popravek V včerajšnji številki Prosvete se je zgodila neljuba pomota. Zadnji odstavek v dopisu Tončke Može (stran 3) bi moral biti zadnji odstavek dopisa Mary Turšičeve (stran 2) Prizadeti naj oproste!—Ured. Ali ste is naroČili Prosvsto alt Mladinski list svojem« prijatelje sil sorodnik« v domovino? Te je edini dsr trajne vrednosti, ki ga «a msI denar lahko polfjet« svoj Kitajsks,fo japonskem bombardiranj« lz traka. 96% (tadilnilcov prodanih v Chicagu 7 MODERNI PLINSKI ŠTEDILNIKI starega kraja no obvestilo is bolnišnice, da je poškodbam podlegel. Kakor nam poročajo, so ga davi pokopali pri Sv. Križu na Ljubljanskem po-lju. - - ' * f " Pokojni Rems je bil delaven, vesel človek in je lepo skrbel za družino. Poleg žene zapušča dva otroka. Po dolini se razširjajo govorice, da ni sam padel s kolesom, temveč da je bil napaden. Preiskava, ki so jo uvedli orožniki, bo pokazala, koliko je resnice na tem. Transmiaija je ubila mladega delavca Ljubljana, 3. julija. — V tovarni cementnih izdelkov "Ce-mentnine" na Celovški cesti je bil uslužben kmečki sin -Franc Kavčnik, doma iz Plešivice pri Brezovici, star komaj 16 let. Mladi delavec je stregel trans-misijskemu stroju. Danes popoldne ga je zadela nesreča, ki ga je .stala življenje. Ob desetih je delavce na dvorišču tvorriice nenadoma presenetil obupen krik, ki je prihajal iz delavnice v.pritličju. Pohiteli so v delavnico pogledat, kaj se je zgodilo in na pragu se jim je nudil strašen prizor. Mladega KavČplka je strele ne bodo kma* zgrabil transmisijski trak, ga IjC »revrtsls zid ILke poljane, 2. julija. Stangarske poljane Ltiftju p^ .Ljo Stango. Na drugi Ti nas meji turistom v znano Obolno. Na Pjelo pogosto divjajo in je P^ leti uničila ristovsko kočo. Po pa-nega je strela zažga-[kmečka poslopja. Da ■la strela v dolino, se [ redkokdaj. Prav te dni m tak primer. Z dolenj-J ao se preko Obolnega Ujii oblaki in nad na-em se je razdivjala ne-(»ed katero je udarila ki -je last litijskega in načelnika cest-JTg. Mahkovca, v k»-jrfaj stanuje trgovec in ir Breznik. V trenutku Jvetlila soba. Električni I je »vrtel nekajkrat po ato pa je planil še v ku-kjer' je napravil nekaj i oa posodi. Vsi, ""ki so bili rkiii — bilo je boš po ko-I se prestrašili tako, da I Kosoprišli-k sebi, so K, kako škodo je napram rjani element. Elektrik | je izvrtal v zid luknjo | sekaj šip. Vsa sreča v ■ je, da se ni nikomur, i tedaj v hiši, ni zgodilo \y Stangarakih pilja-jnu sreča v nesre-[ pri nas živahne go-lOpoJobni nezgodi je pj?i- ■ piscu teh vrst znani : iz Zavrstnika France Pripetila se mu je H na Sv. gori. Tedaj je totanikarski mojater in povlekel k sebi, ga mlel in pritiskal k tlom, da je nesrečnež padel v nezavest ves okrvavljen. Seveda so takoj ustavili stroj ter priskočili ponesrečencu pa pomoč- Kavčnik se je transmisi-ji po neprevidnosti preveč približal in trak ga je zgrabil" za obleko, hajbrže za razprt/ srajco oziroma za razpet^srajčne rokave. Njegove poškodbe so bile hude, Baj mu je stroj pri priči postrgal obleko, pri butanju ob tla in pri stiskanju, ko ga je transmisijski jermen vlekel seboj, pa je nesrečnežu počila lobanja, na levi strani je dobil hude zunanje poškodbe in tudi si- pot ga je zanesla tudi - L -■skega župnišča. kje? cer bi,° VMe ° P°knto * 1 drimi podplutbami. Poklicali« So mestne reševalce, ki so globoko nezavestnega Kavčnika odpeljali v splošno bolnišnico. Toda že pri prihodu na dvorišče bolnišnice -je ponesrečenec izdihnil. Reševalni avto je/potlej krenil s truplom v Mfflftni dom, odkoder so ga odpeljali v mrtvašnico. Tragična usoda mladega delavca je vzbudila globoko sočutje pri tovariših. & iupnikoxal popularni MeJved. V svetogorskem imajo še starinski dira-ior mora dimnikar sple-kavljih, ki so pritrjeni inji strani. Prav v tli ■c je privalila semk 'niške planine neviht ikarski mojster Pogač-svoje delo in župnik j« povabil zgovornega m pomenek in polič vina smo". Komaj sta dvigni-pa je udarila strela sko-; kjer je malo prej bil in vsa hiša se je za-kakor bi bi! sodni dan. je švigala po župnišču, pla-tudi v "fišterno", letela vseh štirih sten, švignifa in sobo, predrla po-jjta, opraskala zidovje in a k drugo škodo.. Pri »h vratih je »pet udari-*n in ubila psa čuvaja, w Priklenjen na železno zadnjih vratih. Nato r* Ntrela v hlev ter je bavo, ki jf. bila prikle-jaslih. Divjanje strele f»vilo mnotfo strahu in 1 Upniku in njegovemu »' storila ničesar zlega. Mereča pod P® gradom ft. 2. julija. — Preddne-*ročali o nesreči Jožeta \tt '-"k. ki se je v Top-zaletel v Mihel-nfin zavesten oble-m<> pa poškodba ni bila • kakor je izprva ,n J* ranjenec že iz ne- to«'. ko smo to poro-V* * zgodila hujša ko-■ naroča, ki je zahtevala Eli!i' Zidar F™nce pri "tavbinsbtfll •N'kolu ('avl i niču v J* }(t v i h-te k zvečer joti k\ojtfmu domu v R* "> i*>d Medijskim J* M'2tMil* nfareča, 1 -ki, kače in kuščarji, ki v mrazu otrpnejo. V tem atanju ne kažejo nekakih ži-vljenakih znakov, žive brez kisika (anoksibioza), sončna toplota spomladi pa jih probudi k novemu Življenju. Preko zime otrpnejo tudi mnoge žuželke, nekatere v doraslem ataiiju, druge kot bu^e, ki tudi v toplem letnem času ne privzemajo hrane. Znano je, da morejo1 prav dolgo stradati zlaati one živali, ki se žive od krvi toplokrvnih živali in bolj redko pridejo do hrane, kakor ao klop, postelj« na stenica, prava pijavka in druge. Klopi, spravljeni v ška-tljioi, ki so nanje pozaMli, so le po treh letih bili živi lp prestavljeni na paa takoj začeli' piti kri. So žuželke, ki v doraalem stanju sploh nič ne jedo, aaj imajo pokrnela usta in torej za pri-vzemanje hrane sploh nesposobna. Seveda pa te živali, ker se - gibljejo, v tem stadiju razvoja ne morejo dolgo živeti, nekatere žive le nekaj dni, kakor znana+■> nodnevnica. Prav malo jedo tudi metulji in izhajajo pa večini s hrano, ki jo je ie njihova požrešna gosenica nagromadiia zanje v sebi. Tudi takrat, kadar gvedo živali po plemenu, ne uživajo nič hrane ali pa le bore malo. Gon na razmnoftitev potisne glad v ozadje. Med ženitvijo navadno izgube vso toličo, ki «> ai jo pred tem časom nabrale A o-bilni meri. Divjegu petelina stane njegova ženitev petino telesne teže, ne dosti manj srnjaka in jelenaH&oraj vse ribje vrste med drstjo nič ne jedo in ribiči vedo, da takrat z malimi izjemami ^ribe ne prijemajo za vabo, v kolikor je pač v tem času lov aploh dovoljen. Lep primer v tem pogledu je loaoa, ki za dr-stitve zapušča morje in ae podaja v reke. Okrogel in tolst, z rdečkastim mesom prihaja v zgornje toke rek, mršav, z nagubano kožo in aivkastim mesom se vrača v morje. Ves čas — pol leta in več — kar je v sladki vodi, ne uživa ničesar. de večji mojstri v stradanju so mnoge nižje živali. Deževnik n. pr. je jako odporen napram gladp. Ce zadnji polovici dveh posameznikov odrežemo in staknemo, v nov indlviduum. Taka žival ima torej dve zadnjici, pa je brez ust: uživati torej ne more nič. Vendar je tak deževnik živel 11 mesecev; zadostovala mu je za primeroma dolgi čas rezervna hrana v njegovem telesu. -r ' . "Vj Posebno zanimivi ab primeri, kjer žival, kadar nima hrane, »llkikaže frnitko v neki trgovini t Breoklr-. K V. ki je rfobila r ake Mleko in drage potrebščine. . za živilske nakaz 7 murna na m aniona sooiiurni irotunt ---— i-r~ i— - m ' ,ii mi+% a*. la«** a?«. chkat«. ttomL (JI.AVNI ODBOR '' '' _____ ' — " i isvaiavALMi odsbsi rtMMl Oktafcar. MI*||<»»................i......n«? a uvimi Ar*.. cm«m*. lUloota f. A. VMar. ft UM............................HIT a Ar*.. Cfcli—i. Uvvmm i,. Silil, hmI taj...................HIT a. Law*4ale Ara., CMaac«. Jate Vafriafc. «1 Ma«*J»lh........................HIT S. LavMaU Ara* CMi—i, MSI«* imim. aprartiaU iMl....................HIT UwSli A«*, tli—a. MBBi ^MHImmmmmikimmmim >HftV S* LiVl4lW AVIh Cllliflj osuši, čeato odene t oklepom in čaka na boljše iivljenjske raa^ mere. Drobni, pol mm dolgi medvedek, ki spada k pajkovcem in živi v mahu ali med algami, zlasti rad v strešnih Žlebovih in sličnih krajih, ter ima anačilno znanstveno ime "macroblotus", zdrži do 10, let brei hrane. Ce ga potem zmočimo, se mu vrnejo življenjske sile. Taki odpornosti se je pač privadil zaradi okoliščin, ki v njih živi: strešni žlebovi, staro zidovje In druga njegova bivaliiča pač ostajajo po mesece dolgo brez moče in hrane zanj. Pogina ga reii navidezna smrt, v kateri čaka vstajenja. V enakih krajih kakor medvedek živi tudi neka vrsta kotač-nikov, predrobni črvlč i vencem raigetalk okoli uatne odprtine. Ta živalca zdrži, če t^reba, celo 15 let brez hrane, vendar'ftnU največji umetnik v gladovanju med črvi. Pienična ogorčica (tylen-chus), ki ftivl v pieničnem zrnju, je oftlvela, ko ao posejali 27 let staro pšenico. Neki posemeljaki polil plučar« ji, ki ao jih, saprte « pok rov-cem, uvrstili v zbirko, ao ae čei 6 let alučajno amočlli In oilvell. Jako dolgo Šive brai hrane tudi oni zajtdatoi, ki patrabujajo za avoj razvoj dveh hraniteljev. Laanice ali trlhlne, ki jih človek dobi iz surove svinjine, ostanejo do 80 let iive v njegovih mUi-eah. Jako dolgo m ohranijo pri življenju In ao sposobni aa na« daljni razvoj mehurnjl$l ali 1-kre trakulj, zlasti v človeku, a-ko mu ne povzročijo amrtl. Nekatere rastline morejo.....Še dalj časa ostati Iive brez hrane kftkor živali. Zlasti velja to sa rlane glivioe 1n njihove trose, K tudi sa semena cvetnih raat- . Kaljivost nekih aemen se ohrani mnogo let, vendar sčaao-ma ugasne tudi ta. Bajka js, ds skali plenica, kijo najdejo v ata-roegipčanakih grobovih faraonov, če jo pose jemo. Tam je kal-ček popolnoma Izsuien in odlui-čen od hranilnega stanlčja, zato srno ne more skaliti, Kako dolgo more človsk zdržati brez hrane, ni dognano. Znani "gladovni umetnik" 6ucci je zdržal 80 dni, Msrlattl menda (0 dni. Indijaki fskirjl so v gladovanju mojstri. Bahamski otoki Zemeljeki raj med Florido in Kuho v objemu toplega Zalivskega toka Bivil ahglsiki kralj Bdvard VIII., zdaj vojvoda Windsor-ski, je postavljen za guvernerja Bahamakega otočja. To se razprostirs od polotoka Floride vse do antilskega otoka Hiti in atvarja posebno anglelko kolonijo v Ameriki. Guvernerja imenuje kralj, v pomoč mu je izvrini in zakonodajni avst, vaak po 10 Članov. Narodno predata vnlitvo članov voli prs-bivalatvo. Na Bahamsko otočje je prvič •topila noga belca, ko so odkrivali Ameriko. Ns otoku Gua-nahanl se je izkrcal Krtltof Kolumb na svojem prvem potovanju 12. listopada 1402. Po dolgotrajni plovbi po Oceanu j« bil ta trenutek svečan za malo Kolumbovo posadko, ki js že menila, da je izgubljena. Zaradi tega je Kolumb imenoval otok San Halvador, zdaj mu pravijo Watlings. Povrlina otoka je 566 kvadratnih kilometrov. Bahamsko otočje sestoji Iz mnogih otokov, deloms obljudenih. Od 29 večjih otokov jih js 21 naseljenih. Potem Je ie 661 puščobnih vzpetin Iz morja in nad 2300 grebenov. Vsa otočje ima povriilno 12,000 km1 ter 70,000 prebivalcev, od katerih js 70% čnicev. Ti so prišli nekdaj kot Ibžnji iz Afrike, staroselcev že davno ni več. Pod špansko vlado niso dobro postopali z domačini, ki so jih na kraju preselili na An-tile. A p a n c i so zapuičene o otoke zapustili gusarjem. Angleški kapitan Woods Rogera je 17lil osvojil otočje m Veliko Bfitinljo, 1781 so pa postali Španci znova gospodarji otočja in so pregnali Angleže. Po ver-saillakem miru tTM, js prišlo Bahamsko otočje dokončno v last Angležev. Največji otok je Andros, ki meri Mi km*. Glavno mssto in najvažnejša lukaje Nasšau. Okrog otočja so močne morske pooeaaosBDNiai i MMl TISM|i let aeSPHSnšaft.'...t................I..VH PmS Ara.. ».HtUS A. W. wilbw SI.. HlivMSMa. Wla. <<.............. • ..SM^HT. Mmma ......... m ...... i •H* tf.mTr1 iKkeiSS^b*! uosrooAssKi odszsi U..U **—■ i i lukll . .*.j,. v>........i •................. >Msr.'& m.irrriti>.....<................... 1IH a ... roaoTvi oossai - ............... .411 W. Bay It, .....IHlI MHMu Am ..................... r.*............................. .Sn ST, .................................i.....,.,....III Vaaar St. ............................«•.•..»...•«••,.......Tff..Sac MT. NADSOBNI ODSBRi |MMMl ...........................IHl a La«wU)a Ara* ...........................................mJI WmHIm Ara., rata. MUaaia ........ •.............................Hm Afnii IH, atruje, plovba js nevarna. Tu sa poraja topli Zallvaki tok, safb tudi na soasdni Floridi divjajo večkrat orkani. Potreei so sna-nl la na južnih otokih arhlpe-laga. Drugače je podnebje selo ugodno, mnogo premožnih A-meričanov biva tu. Odkar je guverner Windsorski vojvoda, bo priliv bogatih turistov gotovo Is vafiji. Deluje pogosto, Veliki goidovi mahagonija in ceder bujjno rsato. Cele jate morskih ptic poživljajo skalovja, znani guano ae isvala v velikih množinah. Uspeva bombsž, ril, vae vrate južnega sadja. Sol izvažajo v USA. Morje js polno t\b, želv in blaernih škojjk. če bi privolil, bi Intervju oatia-nili in svetovni Čaaoplai bi ga prevedli. Tako bom pa o svojih vtisih a potovanja asm napisal Članek in ga oddal nekemu a-merilkemu čaaopisu, ki mi tanj plača pet ato dolarjev." Problem priseljenca humor Mark Twain in reienie$ Ko je slsvnl ameriški humo- ,ntjWujem priseljsniškem uradu, riatlčn pisatelj Mark Twaln Ako UviU) v 0p|gonU| „ potoval pO Kvropi, ga je pova^ ^ tiskovino na Immlgratlon and bil na avoj dvor tudi angleški kralj. Med kosilom js pa dvor- ni duhovnik nspreitsno govoril aamo v rečenlcah: "Rečenlce so navadno atood-atotno točnj," Je bilo naposled Marku Twslnu tega dovolj. "Te dni ae ja namreč pokušalo, da je isrek 'Molk zlata vredun' do-bessdno točen. Danes sem ns primer s svojo mol&ečnostjo zaslužil petsto dolarjev." "Kako pa?" "Prav preprosto. Ko sem priiel na Anglelko, ao me čaa-n i kar J!" Kar oblegali in me hoteli po vsaki csnl Intervjuvati. Jas sem pa odklonil in tako sem zaslužil pet sto dolarjev. Kajti Vprašanj*! Ali je res, da čk>-vek, ki js nepoatavno prišel asm 1.1928, lahko Isgslisira svode bi-vanje in potem lahko dobi državljanske papirja? Zlvim v Orego-nu. Ksko naj to storim? Odgovori Da. Treba, js sa prositi aa takoavapi "oerVi.fioate of rsgistry". Za to sluli tiskovina Form 659, ki Jo lahko.doblts v Nstursllsstjon 8ervice, U. Courthouss, Portland, Ors. Prihod kot otrok olajša naturall-—4-- - eaeijo Vprašanje: Sem tujerodec, star 19 lat. Priiel asm v to dala-, Io, ko mi je bik> lt let, Ali Imam kake olajšave? Odgovor: Da. Kongres je nedavno aprejel zakon, po katerem morejo oni, ki ao prišli sam pred 16. letom, zaprositi ss drugi papir, ns da bi imsli prvegs. Toda sa državljanstvo fnorsjo saproal-ti potem, ko postanejo 91 let stari In predno dosežejo starost 22 Ist. r * , ( ommon (tuneli—;KLIH- Modarni plinski štedilnik PRVI v prodaji, kar j« prvovrsten V opremi! Is 1S0 draš*i Irupl plln.hl lurfilstk, kar m>Mi»rn plinski ŠUdllaik ju Prvi v »kostanju Num manj m kuplif-sUnr msaj v obratu. Prvi v hitrotti) NshUr«jA« kuka ns krovu kolikor Jo tnano. Prvi v prošnostil Dsj« kskrtnokoll gorkoto šollU iskoj. Prvi v kraoetlf Šlsvsl narodni UumlUlJI io uitvsrtli U modorsl plinski Atotfllnlk. —' ' I. NoaaSkrilJIv v ItitMi, udohso«tl In hrsnitvi opri m«.. K DIN O MOOrKM PIJSHKI ftTEDILNIK IMA VHK TE PHFDNOKTI aoMosllgslsl vrlisl torlkr , . , HI t roba eftisslUr, so lokaaja. Veliki goHloc . . . Nsjhltrojls vrhna kuka ns kroru pWI kolikor insno. Asuhsuim kMHroU forkoia * . . , jam^t pravo umporsUiro. _____ Prara Ueiporalero 9* ■ . r I>ršl »»Uljmo i#m|»rraturo. *1Z Toija ImsIs#IJo T * . Drli gorkoto po#l v fM IpiKjlilllir . . . Odpravi dim, pral! ■ dvojno hltroaljo. Minama tea»e»t*. . , Vsa »okltto kadar Ja kuhano AMiomatlčna koetroUa era . , . Ako lolllo. 1>«i ns vmio kako , . • oaptr« 1n upira gorkoto v p*t i kadar aU Sdaotnl OT.I.FJTF ai TA MOnFKftl ŠTKOII.MIK V Vaškm MJŽNJBM l>ROPLIC0 i*AN UBAIH) ; m? M PALANDECHS VUGOSLAV AMERIC RADIO BROADCAS I A I ION W 111 I ASSK AL and I OLK Ml PfcTEK, 27 ZVEZDA ROMAN IZ ŽIVLJENJA AMERIŠKE FILMSKE METROPOLE Prevedel /vam JonUt S pisni E. StUgebauer, Razvade, katerim je »lavna diva podlegla izza povratka z Long Islanda, so napravile življenje v njeni družbi neznosno. Cez dan je bila Mabel v postelji, vedno pod vplivom morfija. Okrog polnoči je navadno vstali, ae skopala in začela rogovi I iti okrog. S tem žalostnim načinom življenja je reva skulala zaglušiti glas krivde, ki ji je razkrkjal možgane. Melbourne Stearns je povsem nehote pospešil ta proces razkrajanja. Mož ae je odločil za nov film in si to pot izbral Shakespearja. .Delo, ki ga je izbral, je bilo "Macbeth" in Mabel Moon, je dobila vlogo Lady Macbeth. Ta vloga je bila strup. Toda Mabel jo je študirala. Neke noči o polnoči je Mabel Moon nenadoma obiskala vilo "Boa Vista", . Ada Negrini, ki jo je Stuart Cheers sproti obveščal o vsem, kar se je dogajalo v "Ljubki koči", jo je oči-vidno pričakovala. Starka je prižgala vse e-letrične luči v hiši ter spustila v temni man-tili zavito pozno obiskovalko noter/ "Vi ste Mabel Moon?" "Da." ''Zelo pozno ponoči prihajate." "Da." . . "Kaj hočete?" "Vašo moč, Ada Negrini." Malaft Moon je imela svoj obraz Ae vedho zakrit. , i - "Mojo moč, Mabel Moon?" ae fe začudila starka. "Kaj mislite s tem?" "Moč, poklicali mrtvj; oblast nad dušami preminulih. ; Nekoč ste mi med nevihto prerokovali iz kart. Vaše napovedi ao bile točne. Nocoj pa hočem, da pokličete Astori. Jaz potrebujem njenih nasvetov. Kje jo lahko pokličete?" t "V njeni spalnici. Sledite mi." < Ada Negrini se je odpravila po stopnicah v prvo nadstropje. Med njo in obiskovalko je šel mutasti pes. Postava v temnem plašču jima je aledila kot senca. V spalnici umrle igralke *e je starka obrnila k pozni obiskovilki ter je vfelela: "Odložite svoj plašč in sedite." "Zakajr t — "Zato, ker vzame v časih precej časa, preden se mrtvi odzovejo," Mabel Moon je odložila svojo mantiljff. Starka je premotrila mladenko, ki je drhtela gro-ze.. ' , _ "Saj drhtite od mraza! Ali naj vam pripravim skodelico Čaja?" "Da, prinesite mi skodelico čaja, Ada Negri-jii." Mladenka je res drgetala mraza, dasi zunaj' ni bilo mraz. Zobje so ji šklepetali kakor bož-jastnicl. Ada Negrini je odšla. Mabel Moon je sedela nalik kipu iz belega kamna na zofi pred Astorino posteljo. Nenadoma se je hudo zdrznila. Nekaj toplega je spolz-nilo preko.njene roke. Kaj je bilo to? Prelita človeška kri? Kri iz vloge Lady Macbeth, v kateri je bila igrala nocoj? , Toda to je bil samo vroči jezik mutastega psa. Mabel se je zdaj vprašala, zakaj je pes lizal njeno roko. Ali misli, da je ona Rita Astori? Ali zato liže njeno roko? Isto roko, ki je — —" > Mabel se je zgrozila In si ni upala dokončati svojega stavita. Starke dolgo ni bilo nazaj s čajem. Vsaj Mabeli se je zdelo tako. Mlado igralko je začela obhajati nova groza, ko je pomislila, da bi starka utegnila primešati čaju strupa. Starka je ljubila Rito Astori kakor mati svojega edinega otroka . . . Mabel je to dobro vedela. Za- Livijenjeje komedija... Dobrivoj Tolstek si je zadovoljno mel roke, ko je med malimi oglasi čital v rubriki "Dopisovanje" besedilo, ki ga je upravi poslala njegova hči: "Dražest-na, elegantna — dobrodošla vsakomur, cena zmerna. Obrnite-se na Dolnjo uljco št. v, — To je res vprav izvrstna ideja, ker "Dopisovanja" prečita vsak naročnik. Tako bom kmalu prišel do denarja in lahko zadostil muham svoje hčere. (Nekdo zvoni.) . Tolstek: — Da ni to? ...'(Veselo) Naprej! Vstopi gospod fioltek Grča, lep, morda malo pomehkužen pri-letnež. Opazivši gospoda Tolstka, vzdih ne: — Oh, pardon, gospod! Jaz sem po vsej priliki . . . Tolstek: — Izvolite, gospod. Vi prihajate zaradi oglasa . ; . Grča (bojazljivo):.— Res Je, toda... i Tolstek: — Ah, ah I Vi torej belite dražestno... elegantno. svetsko . . . hehehe . .. Grča (se odkašlja): — Priznavam, da me je ta oglas silno zanimal, pa ako .. . —TolsteK (mu preseka besedo): — Bodite prepričani, da boste sklenili izreden posel, kakršni pridejo redko na vrsto. Jaz vam jo naj topleje priporočam. Grča (misleč, da je Tolstek cinik): — Kako to, da se vi ba-vite s takšnim poslom? Tolstek: — A komu naj ga poverim? Morda agentom? . . . Grča (neodločno se smejoč): — Tako nekako . ,. Tolstek: — No, še lega mi je treba, da jo dam v njihove umazane roke! Raje opravljam svoje posle sam ... Tri leta jo imam, pa niti enkrat ni potrebovala "zdravnik a", kakor pravijo. Zmerom je pripravna in — varčna .. . Grča: — Varčna? Tolstek (globoko resen): — Da, jaz jo uporabljam vsak dan, vsak $as ... Grča (preplašen): — Ah . . . Tolstek: — Vse to le za nekaj litrov tedensko . . . Grča — Torej . . v Ima rada Šampanjec . . . Tolstek (sprva presenečen, potem prasne v smeh): — Hahatia, imenitno ste rekli — šampanjec! In kako je ubogljiva, dosti je, da se je le s prstom dotaknete . . . Grča: — Ah, torej ona ima rada tudi to? Tolstek: — In še kako? Pripravljena se je vzpeti kamor koli, z vami gre, kamor želite Grča: — Ah, tedaj dobro. (Za-tisne oči.) Torej, majhni izleti, hehehe ., . Tolstek: — Lahko greste tudi v šestero, dva spredaj, dva zadaj. Grča: — Ah, no, to je malo preveč. * Tolstek: — Kakor vam drago. Lahko se sedaj pogodimo. Grča — Kakšni so vaši po. goji? Verina prva služba Cve1ty Zngnrnki Tri leta je Čakaja na službo. V teh treh letih je napisala nešteto prošenj in ponudb. Na večino pisem ni dobila odgovora — čakala je na odgovor dva, tri, teden dni, potem je pa pozabila in pisala nove ponudbe. Hranila je sveženj dopisnic in vse so pričenjale z bescdico: "Zal . . in končale z besedami: "Toda obdržali bomo vaA cenjeni naslov v evidenci .,, Z odličnim spoAto-va njem ... Po treh letih je prinesel poAtar dopisnico in Vpra jo Je malomarno In brezi upa vzela v roko-—saj ni več verjela, da ji bo uspelo najti službo. PovpraAevala je za službo bolj zato, da si pomiri vest in da si ne bo mogla kdaj očitati, da se ni dovolj pobriga, la. Toda začudila se je: odgovor se to pot ni pričenjal t "tal". V skopih stavkih jI je bilo sporoče-no. naj se pride predstavit. • Vera se je nemirno oblačila in prečkala ulice."ne je zankr* hijeno vpraševala, ali bo ugajala šefu. ali je dovolj skrbno obleče, če je morda ne bo zavrnil šef PROSVETA, 8NPJ, MS7 So. Uw«d«l* A*«- Ckk,C#' PritoitBo pošilja« oarotnino is Itot PwHo • .... .........Čl. rn^irim .ČL 4r* ČL ČL štva, da je droben, potreben ko-lesec v velikem stroju družbe? -Ali morda zavest, da bi ne smela biti človek, poln plodnosti, vedrine in svobode? V Veri je zaklical na dnu duše rahel, šcunejaaefl odpor. T