TEMPERATURNI OBRAT IN TERMALNI PAS V SLOVENSKIH GORICAH MED MURO IN PESNICO Martin Maric Profesor geografije in zgodovine Trate 51, SI - 2213 Zgornja Velka, Slovenija e-mail: maric.tine@gmail.com UDK: 551.584:914.971.2 COBISS: 1.01 Izvlecek Temperaturni obrat in termalni pas v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico Temperaturni obrat in termalni pas sta dva topoklimatska pojava, ki sta v Slovenskih goricah v veliki meri vplivala na razširjenost vinogradništva in sadjarstva. V clanku smo z meritvami in analizami dokazali prisotnost temperaturnega obrata in termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Analizirali smo tudi v katerih vremenskih tipih pojava nastaneta in v katerih sta najintenzivnejša. S pomocjo meritev smo skušali dokazati spodnjo mejo termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Kljucne besede temperaturni obrat, termalni pas, vremenski tip, Slovenske gorice med Muro in Pesnico Abstract Temperature inversion and thermal belt in the Slovenske gorice region between the Mura and Pesnica Rivers Temperature inversion and thermal belt are the two topoclimatic phenomena, which influence the prevelance of vineyards and orchards in the Slovenske gorice region. The presence of temperature inversion and thermal belt within the Slovenske gorice region was proven by our measurements and analyses. Furthermore, we analysed their occurrence and their intensity in different weather types. Our aim was also to prove the lower limit of thermal belt in the Slovenske gorice region between the Mura and Pesnica Rivers. Key words Temperature inversion, thermal belt, weather type, the Slovenske gorice region between the Mura and Pesnica Rivers Uredništvo je clanek prejelo 31.10.2016 1. Uvod V gricevju Slovenskih goric vinska trta ter sadno drevje rasteta predvsem na pobocjih nad dolinami rek in potokov. Vzrok temu so topoklimatske razmere Slovenskih goric. Doline so zaradi pogostih temperaturnih obratov in posledicne višje temperature na pobocjih manj primerne za rast obcutljivih kulturnih rastlin kot sta sadno drevje in vinska trta. Temperaturni obrat ali temperaturna inverzija je pojav, pri katerem se temperature z višanjem nadmorske višine vecajo, namesto padajo. Poznamo štiri vrste temperaturne inverzije, nas je zanimala prizemna oz. radiacijska inverzija (Šegota 1988). Ta vrsta temperaturnega obrata se pojavlja predvsem v hladnem delu dneva, ko so noci jasne in mirne (Yoshino 1976; Ogrin 2000, 2003, 2005). V Sloveniji je letno takih dni okoli 50 % (Petkovšek 1965, povzeto po Orgin 2000). Radiacijska temperaturna inverzija nastane, ko se zaradi dolgovalovnega sevanje Zemlje v jasnih noceh tla ohladijo in posledicno se ohladi tudi zrak nad tlemi. V jasnih noceh ni oblacnega pokrova, ki bi preprecil izgubo dolgovalovnega sevanja. Prav tako je pomemben dejavnik za nastanek temperaturnega obrata mirno ozracje brez vetra, ki bi premešal ozracje (Šegota 1988; Ogrin 2000). Hladen zrak nad tlemi je težji in gostejši od toplega, zato se steka v nižje ležece doline, na višje ležecih pobocjih in slemenih pa ostaja toplejši zrak. V dolinah nastaja jezero hladnega zraka, ki pocasi odteka proti nižjim tockam reliefa. S stekanjem hladnega zraka v doline pa se zrak lahko nasici z vlago in nastane radiacijska megla (Ogrin 2003). Posledica pogostega temperaturnega obrata pomeni tudi toplejšo mininimalno in povprecno letno temperaturo na predelih nad dolinami. Ta pojav je v Sloveniji prvi podrobneje predstavil akademik Gams, ki je termalni pas opredelil kot toplejši pas od tega na dnu dolin in kotlin in onega nad njim in je torej najtoplejši pas v državi (Gams 1996, 6). Tako kot temperaturni obrat je tudi termalni pas najbolj izrazit v hladni polovici dneva ob anticiklonalnem vremenu (Žiberna 1992; Gams 1996). V termalnem pasu so najugodnejše podnebne razmere za vinogradništvo in sadjarstvo, saj je v dolinah vecja možnost pozebe pa tudi vlage je v dolinah vec (Gams 1996; Žiberna 1992; Ogrin 2007). Omeniti je potrebno, da sta tako temperaturni obrat kot termalni pas spremenljiva pojava, ki sta odvisna od reliefa in od vremenske situacije. Tako je vsaka dolina s pobocjem edinstvena in ima svoje temperaturne posebnosti (Žiberna 1999; Ogrin 2007). Spodnja meja termalnega pasu je težko dolocljiva, saj je spremenljiva in se v Slovenskih goricah praviloma pojavlja med 15 in 30 metri nad dnom doline. V veliki vecini primerov se lahko orientiramo tudi po vecstoletni tradiciji vinogradništva na tem obmocju, kjer spodnja meja vinogradov sovpada s spodnjo mejo termalnega pasu (Kert 1973; Žiberna 1992). V clanku smo analizirali podatke z meteoroloških postaj, ki so ležale na našem obmocju na razlicnih reliefnih tipih. Analizirali smo lastne meritve, s katerimi smo dokazali obstoj in intenzivnost temperaturnega obrata in termalnega pasu glede na vremenske tipe. 2. Metodologija Podatke, s katerimi smo dokazali obstoj termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico, smo pridobili na spletnih straneh Agencije Republike Slovenije za okolje. Analizirali smo podatke za meteorološko postajo Policki Vrh, ki leži v dolini in približno 11,5 km oddaljeno postajo Zgornja Šcavnica, ki leži na slemenu. Analizirali smo temperature med leti 1969 in 1993, ko je postaja Zgornja Šcavnica prenehala obratovati. Novejše podatke za leta 2008 - 2013 smo za postajo Zgornja Velka, ki leži na pobocju, crpali iz spletnega agrometeorološkega portala Slovenije. Za dokaz temperaturnega obrata so predvsem zanimive analize povprecnih mesecnih, povprecnih letnih ter povprecnih minimalnih temperatur. Temperaturni obrat smo dokazovali z lastnimi terenskimi meritvami na treh razlicnih relacijah tik pred soncnim vzidom, ko je najvecja možnost temperaturnega obrata, zaradi najbolj ohlajenega ozracja. Meritve smo opravljali v juliju in avgustu 2013, novembru 2013 in marcu 2014. V avtomobil smo na višino 2 metra od tal namestili temperaturni senzor termometra. Temperature smo odcitovali na vnaprej dolocenih tockah, med katerimi je bilo 10 metrov višinske razlike. Prva relacija je potekala od reke Mure pri Tratah (232 m n.v.) do 3500 metrov odaljenega slemena v kraju Lokavec (398 m n.v.), nato smo se po slabih treh kilometrih spustili v dolino reke Šcavnice (276 m n.v.). Druga relacija je imela zacetno merilno tocko dober kilometer po dolini Šcavnice gorvodno na nadmorski višini 286 metrov. V poldrugem kilometru smo se vzpeli na Zgornjo Velko, na gric s cerkvijo Marije Snežne (406 m n.v.), nato pa se po glavni cesti spustili do 4,5 km oddaljenega Sladkega Vrha (236 m n.v.). Zraven beleženja temperatur smo spremljali tudi vremensko situacijo (padavine, oblacnost, veter, vidljivost), na podlagi katere smo dolocili vremenski tip po Cadežu (Žiberna 1996), ki je vremenske tipe v grobem razdelil na 4 glavne tipe: anticiklonalni vremenski tip (A) je brez stalnih vetrov, oblacnost vecja kot 5/10 praviloma ne traja vec kot tri ure zapored, možna megla, kolicina padavin ne presega 1 mm. Pri podtipu 2 je možen prehod megle v dvignjeno meglo ali stratusno oblacnost. Ciklonalni tip (C) je vremenski tip, kjer je kolicina padavin nad 1.0 mm, nevihte se ne pojavljajo, oblacnost manjša od 5/10 nikoli ne traja vec kot 3 ure zapored, možna megla. V advektivnem vremenskem tipu (D) je spremenljivo oblacno vreme, kolicina padavin je pod 1.0 mm, pihajo vetrovi stalnih smeri, zjutraj in zvecer je lahko brezvetrje, možen pojav megle, nevihtnih oblakov ni, oblacnost manjša od 5/10 se ne zadžuje vec kot 3 ure zapored. V konvektivnem(K) vremenskem tipu so znacilne vrocinske nevihte v labilni atmosferi z vetrovi nestalnih smeri, padavine niso nujne, možna megla. Pri Cadeževi klasifikaciji poznamo tudi 8 mešanih vremenskih tipov, ki nastanejo kot kombinacija osnovnih tipov (Honzak 2008). Po Cadeževi klasifikaciji vremenskih tipov smo ocenili tudi vremenske situacije pri analizi lastnih meritev merjenja termalnega pasu. Prve meritve smo opravljali v kraju Slatenik, kjer je veliko obdelovalnih površin zasajenih z vinogradi, ki se pojavljajo nekaj metrov nad dolino. Meritve smo opravljali z merilnimi gumbki, ki so bili zašciteni z zaklonom za sevanje. Merilne gumbke (dataloggerje) smo postavili 2 metra od tal. Merilne gumbke smo s pomocjo programske opreme Thermotrack sinhornizirali ter jim dolocili uro prve meritve. Temperaturni gumbki so temperature beležili na vsakih 15 minut, merili so z natancnostjo 0,1 °C. Prvi datalogger je bil postavljen v dolini na nadmorski višini 282 metrov, kar je le 7 metrov nad dolino potoka, ki tece v smeri zahod-vzhod ter je desni pritok Jakobskega potoka. Drugi datalogger je bil namešcen v vinogradu 200 metrov zracne razdalje proti severovzhodu na pobocju jugozahodne ekspozicije (325 m n.v. - 50 m relativne višine). Zadnji datalogger je bil stacioniran v vinogradu na samem slemenu grica 111 metrov nad dnom doline (386 m n.v.). Postaje so temperature beležile med 10. julijem 2013 in 30. septembrom 2013, se pravi prav v casu, ko je dozorevalo sadno drevje ter grozdje in ko je temperatura pomemben faktor pri zorenju in kakovosti pridelka. Od 1. novembra do 11. decembra 2013 smo opravljali isto vrsto meritev na nekoc sadjarskem in vinogradniškem obmocju na Tratah, kjer smo imeli dolinski datalogger na višini 316 m n. v. (4 m r.v.), pobocni datalogger je ležal na 19 metrih relativne višine, slemenski pa na 39 metrih relativne višine. 3. Temperaturni obrat v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico Meritve, s katerimi smo ugotavljali pojav temperaturnega obrata, smo opravljali v razlicnih vremenskih tipih. Julijski meritvi na relaciji Trate-Lokavec-Dražen Vrh smo opravljali v anticiklonalnem vremenskem tipu. Temperature na najnižji tocki ob reki Muri so bile v vseh meritvah nekoliko toplejše kot meritve nekaj metrov višje, kar lahko pripišemo mikroklimi ob reki Muri, ki blaži absolutne temperature. Temperature so v anticiklonalnem vremenskem tipu z višino postajale toplejše. Na približno 40 metrih relativne višine so temperature pricele narašcati. Na najvišji tocki v Lokavcu so bile 28. julija temperature kar 6,3 °C toplejše kot na najhladnejši tocki v dolinskem pasu. Podobna temperaturna situacija je bila ob spustu v dolino reke Šcavnice, kjer so bile v julijskih meritvah temperature tukaj še hladnejše kot v dolini reke Mure. Najnižja tocka v dolini reke Šcavnice je bila kar za 7,6 °C hladnejša od najtoplejše temperature na slemenu, ki je ležala 119 metrov nad dolino Šcavnice. Sklepamo, da je dolina Mure toplejša zaradi že prej omenjenega mikrovpliva vecje reke na temperature. Avgustovske temperaturne meritve smo opravljali tudi v drugih vremenskih tipih. Ugotovili smo, da v advektivnem vremenskem tipu temperaturni obrat na prvem delu poti med Muro in Lokavcem ni bil izražen, saj je bila temperatura v dolini Mure toplejša za 0,4 °C. Na drugem delu poti med Lokavcem in dolino Šcavnice pa se je pojavil temperaturni obrat, saj je bila dolina Šcavnice hladnejša za 2 °C. V anticiklonalno- advektivnem vremenskem tipu so meritve dokazale obstoj temperaturnega obrata, ki pa ni bil tako izrazit kot v anticiklonalnem podnebju, saj so temperature z višino maksimalno narastle za 2,5 do 3 °C. Manj izrazit temperaturni obrat v tem vremenskem tipu je posledica vecje oblacnosti in prevetrenosti, ki je podrla višinsko- temperaturno plastovitost. V ciklonalnem vremenu se v obeh meritvah temperaturni obrat ni pojavil, saj pogoji z oblacnostjo, dežjem ter vetrom tega niso dopušcali. Temperaturni obrat smo skušali dokazati tudi v novemberu. Opravili smo dve meritvi v anticiklonalnem vremenu, pri prvi meritvi je v dolinah bila prisotna radiacijska megla, pri drugi meritvi pa je bila slana. V obeh primerih je bil temperaturni obrat jasno izražen. Temperaturni obrat se je pri teh meritvah pricel na približno 40 metrih nad dolino reke Mure, vendar je spodnja meja vinogradov tod še višja, kar kaže na nevarnost spomladanske pozebe. Dober pokazatelj na kateri relativni višini je smotrno tukaj zasaditi vinsko trto in sadno drevje je meritev, ki je bila opravljena 13. marca 2014, ko so bili tipicni vremenski pogoji za temperaturni obrat. V dolinah se je pojavila slana, ki je poškodovala cvetje tedaj cvetoce marelice, na pobocjih ter slemenih pa slane ni bilo. Temperatura ob Muri pri Tratah je bila -0,4 °C, ta se je nato še znižala, na 30 metrih relativne višine je bila -1,6 °C. Temperatura je bila nad ledišcem šele na dobrih 80 metrih relativne višine. To je potrdilo prejšnje domneve iz jesenskih meritev, da lahko jezero hladnega zraka v dolini reke Mure tukaj sega tudi višje. Na slemenu je bila najtoplejša temperatura 3,7 °C izmerjena na 150 metrih relativne višine. Ob spustu v dolino Šcavnice smo ugotovili, da je jezero hladnega zraka segalo do višine 30 metrov nad dolino. Na najnižji tocki je bila temperatura -2,1 °C, 35 metrov višje pa že 1,6 °C. Pri marcevski analizi temperatur glede na nadmorske višine smo naredili tudi regresijo in korelacijo. Dokazali smo, da se v povprecju z vsakim metrom temperatura zviša za 0,03 °C, pri spustu pa za zniža za 0,05 °C. Korelacijski faktor je v obeh primerih velik (0,9 in 0,93), kar dokazuje, da je temperaturni obrat zelo mocan, saj lahko v vec kot 80 % napovemo dviganje temperature z višanjem nadmorske višine. Slika 1: Obmocje Slovenskih goric med Muro in Pesnico z lokacijami meritev. Analize meritev druge relacije so potrdile domneve, da je temperaturni obrat najbolje izražen v anticiklonalnem vremenskem tipu. Avgustovska meritev v anticiklonalnem vremenskem tipu je med dolino Šcavnice in gricem Zgornje Velke pokazala, da je bila temperatura v dolini za 4,3 °C hladnejša. Povsem enaka temperaturna razlika je bila tudi v dolini reke Mure, ceprav je ta dolina od šcavniške nižja za 40 metrov. Vzroki za to ticijo v tem, da Mura in ribnik v bližini ustvarjata posebno blažjo mikroklimo. Velika možnost, da temperatura v tej dolini ni hladnejša, pa so tudi zidane površine Sladkega Vrha, kjer smo izmerili zadnjo temperaturo. Tudi v anticiklonalno-advektivnem vremenskem tipu se je temperaturni obrat pojavil in bil razpoznaven, temperaturne razlike niso bile tako intenzivne kot v anticiklonalnem vremenskem tipu. V ciklonalnem vremenskem tipu se temperaturni obrat ni ustvaril, z višino je temperatura padala. Preglednica 1: Tabela zanimivejših meritev temperaturnega obrata z minimalnimi in maksimalnimi temperaturami glede na relativne višine in vremenski tip. Datum T min/ rel. višina) T max/ rel. višina T max/ rel.višina T min/ rel. višina Vrem. tip Meritve pri vzponu Meritve pri spustu Relacija Trate (232 m n.v.)-Lokavec( 395 m n.v.)-Dražen Vrh (276 m n. v. ) 28.7. 2013 19,1 °C/ 8 m 25,4/163 m 25,6 °C/ 114 m 18 °C/ 0 m (dolina Šcavnice) A1 23.7. 2013 14,1 °C/ 8 m 15,3 °C/ 163 m 17 °C/ 84 in 94 m 12,9 °C/ dolina Šcavnice AD 24.8. 2013 16,9 °C /158 m 18,2 °C / 0 m (dolina reke Mure) 17,5 °C/ 0-34 m 16,8 °C/ 114 m C 1.11. 2013 5,4 °C/ 8 m in 18 m 8,4 °C/ 163 m 8,4 °C/ 119 m 6,3 °C/ 0 m (dolina Šcavnice) A1 13.3. 2014 -1,6 °C/ 28 m 3,6 °C / 163 m 3,7 °C/ 114 m -2,1 °C/ 0 m (dolina Šcavnice) A1 Relacija Dražen Vrh (286 m n.v.)-Zgornja Velka (406 m n.v)-Sladki Vrh (236 m n.v) 23.8. 2013 12,3 °C /dolina reke Šcavnice 16,6 °C/ 110 m 16,6 °C / 163 m in 153 m 12,3 °C / 10 m A1 13. 8. 2013 14,7 °C/ 5 m 17,4 °C /114 m in 120 m 17,4 °C/ 169m in 153 m 12,3 °C/ dolina reke Mure AD 1.11. 2013 5,4 °C / 0 m (dolina Šcavnice) 8,3 °C/ 120 m 8,3 °C/ 169 m in 163 m 5,8°C/ 0 m (dolina reke Mure) A1 13.3. 2014 -2,6 °C/ 24 m 3,9 °C/ 120 m 3,9 °C/ 169 m -2,6 °C/ 0 m (dolina Mure A1 Relacija Zgornja Šcavnica (255 m n.v.)-Sveta Ana (363 m n.v)-Žice (248 m n.v.) 28.7. 2013 18,3 °C/ 0 m (dolina Šcavnice) in 5 m 25,2 °C/ 108 m 25,2 °C/ 115 m 18 °C/ 0 m (dolina Velke) A1 13.3. 2014 -2,4 °C/ 5 m 4,5 °C / 108 m 4,5 °C/ 115 m -3,3 °C/ 0 m (dolina Velke A1 Vir: Lastne meritve. Pri meritvi, ki je bila opravljena 1. novembra v anticiklonalnem vremenu je bil temperaturni obrat izražen tako ob vzponu iz Šcavniške doline (temperaturna razlika 2,9 °C) kot spustu proti Muri. Temperaturni obrat ob spustu v dolino Mure (Sladki Vrh) je bil šibkejši, saj je bila dolina hladnejša za 2,5 °C. Podobne temperaturne razlike so bile tudi pri drugi meritvi, ko je bila temperatura pod ledišcem. V obeh meritvah smo opazili, da je bila dolina Šcavnice zopet hladnejša kot dolina Mure. S stališca kmetijstva je bila tudi tu najpomembnejša marcevska meritev. Temperatura na zacetni dolinski tocki na Dražen Vrhu je bila -2,1 °C, opazili smo pojav slane. 50 metrov višje na pobocjih je bila temperatura že nad ledišcem, tudi slane vec ni bilo opaziti. Na gricu Zgornje Velke je temperatura narasla na 3,9 °C. Vožnja in spust proti Muri pa je zopet ohladil prizemne temperature, ki so se med 30 in 40 metri nad dolino spustile pod ledišce. V Sladkem Vrhu je bila temperatura -2,6 °C, kjer se je pojavila slana. Temperature so dokazale, da so površine pod 40 metri relativne višine manj primerne za sadjarstvo, saj je prav tega dne že cvetela marelica, ki je v dolinah pomrznila. Korelacija med višanjem temperature z višanjem nadmorske višine je tudi tukaj zelo velika. Temperatura se po modelu na vsak meter pridobljene višine dvigne za 0,05°C, pri spustu pa se na vsak meter zniža za 0,03 °C. Zadnje meritve smo opravljali med dolino reke Šcavnice (Zgornja Šcavnica) preko slemena Svete Ane do doline potoka Velke v Žicah. Na tej relaciji smo na najkrajši razdalji in najmanjših relativnih višinah dobili najizrazitejše primere pojava temperaturnega obrata. Opravili smo tri meritve v anticiklonalnem vremenskem tipu. Pri prvi meritvi smo ugotovili, da se pri vožnji zgolj dobra dva kilometra in pri dvigu na 110 metrov relativne višine temperatura dvigne za 4,1 °C, pri drugi meritvi kar za 6,9 °C, pri tretji pa za 4 °C. Pri spustu s slemena Svete Ane proti dolini Velke, kjer poteka tudi glavna cesta Lenart-Trate (Cmurek), pa so bile temperaturne razlike še hladnejše. Koncna merilna tocka je ležala 115 m nižje. Temperatura v dolini je bila pri prvi meritvi 4,4 °C, pri drugi 7, 2 °C, pri tretji pa 4,5 °C hladnejša kot na najtoplejši tocki na slemenu. Tudi tukaj je pri jesenskih meritvah temperaturni obrat obstajal, vendar ni bil tako izrazit kot pri poletnih meritvah. Temperaturna na slemenu je bila pri prvi in drugi jesenski meritvi v anticiklonalnem vremenskem tipu toplejša za najvec 3 °C. Najzanimivejša marcevska meritev je tudi tukaj dokazala zakaj so primernejša obmocja ta, ki ležijo višje in imajo višje temperature ter manj možnosti pozebe. V dolini Šcavnice je temperatura bila -2,2 °C, na tleh pa je bila opazna mocna slana. Ob vzponu nad 35 m nad dolino slane vec ni bilo temperatura pa je skokovito narasla, na slemenu je dosegla tudi 4,5 °C. Le dva kilometra kasneje, ob spustu v dolino reke Velke so bile temperature še nižje (-3,3 °C). Slana je bila še mocneje prisotna kot v dolini Šcavnice ali Mure. Sklepamo lahko, da se je jezero hladnega zraka tudi tukaj zadrževalo do višine 40 metrov nad dolino, vendar je bil odtok hladnega zraka dolvodno onemogocen oz. upocasnjen, zato je bila tukaj temperatura najnižja. Dokazali smo, da je pri tej meritvi kar 95% povezava med višanjem izmerjenih temperatur z narašcanjem nadmorske višine. Temperatura se po modelu z vsakim višinskim metrom zviša za 0,06 °C. Pri spustu se je temperatura znižala kar za 0,08 °C na meter višinske razlike. 7 12 22 32 42 52 62 72 82 92 102 109 115 102 92 82 72 62 52 42 32 22 12 2 0 0 20 40 60 80 100 120 140 -5.0 0.0 5.0 10.0 15.0 20.0 25.0 0 200 400 600 800 1000 1200 1400 1600 1800 2000 2200 2400 2600 2800 3000 3200 3400 3600 3800 4000 4200 4400 4600 4800 5000 5200 5400 Relativna višina (v m) Temperatura zraka (v °C) Razdalja (v m) A C A1-jesen A1-pomlad relativne višine Slika 2: Višinsko temperaturni profil meritev temperaturnega obrata na relaciji Zgornja Šcavnica-Sveta Ana-Žice glede na vremenske tipe. Vir: Lastne meritve. 4. Termalni pas v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico Z analizo meteoroloških podatkov iz meteoroloških postaj Policki Vrh, Zgornja Šcavnica ter Zgornja Velka smo ugotovili, da se termalni pas na tem obmocju pojavi. Ugotovili smo, da imata postaji Zgornja Šcavnica in Zgornja Velka toplejše povprecne ter minimalne temperature zraka. Zgornja Šcavnica ima v dolgoletnem povprecju za 0,9 °C višje povprecne temperature kot Policki Vrh, ki leži v dolini. Postaja Zgornja Velka, ki leži znotraj termalnega pasu 40 m r. v. ima povprecne mesecne temperature za 0,4 °C toplejše kot Policki Vrh v istem obdobju. Minimalne mesecne temperature so bile na Zgornji Šcavnici 1,8 °C višje kot na Polickem Vrhu. Na Zgornji Velki pa so bile minimalne mesecne temperature za 0,6 °C višje. Podobne ugotovitve smo hoteli dokazati tudi z lastnimi meritvami iz treh dataloggerjev, ki so bili razmešceni na razlicnih reliefnih oblikah v Slateniku ob Jakobskem dolu. Analize meritev so nam dale potrditev obstoja termalnega pasu v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. V 83- ih dneh je bila povprecna temperatura v dolini za 1,2 °C hladnejša kot na slemenu in 1,1°C hladnejša kot na pobocju. Najboljši vpogled kdaj in kako se pojavi termalni pas pa nam je prikazala podrobna analiza urnih temperatur. Opazimo, da se termalni pas formira v hladnem delu dneva. Takrat tla zacnejo sevati toploto, hladni zrak iz višjih predelov gricevja pa se steka proti dolini. Ob polnoci pa vse tja do 7.00 je sleme za 2,5° C toplejše od doline in približno stopinjo toplejše od pobocja. Po 7. uri se termalni pas pricne razkrajati, kar sovpada s soncnim vzidom. Sonce postane poglavitni dejavnik pri razporeditvi dnevnih temperatur. Od 12. do 19. ure je pobocje najtoplejše, to je predvsem zaradi jugovzhodne ekspozicije. Do 11.45 je dolina toplejša kot sleme, vendar ni nikoli toplejša od pobocja. Okoli 15. ure je pobocje kar za 1,7 °C toplejše od doline in 1,3 °C toplejše od slemena. Okoli 19. ure, kar sovpada tudi z povprecnim zaidom Sonca, pa se pricne zopet formirati vertikalno narašcanje temperatur. Najvecja temperaturna plastovitost je zvecer ob 23.45, ko je dolina od slemena hladnejša za 2,3 °C, od pobocja pa za 1,4 °C. Termalni pas se poleti ter v zgodnji jeseni formira ob 20. uri in obstaja vse tja do 8. ure zjutraj. Torej je v najtoplejšem delu leta kar 12 ur prisotna toplejša temperatura na višjih predelih tega dela gricevja Slovenskih goric. V obdobju meritev je kar 26 dni imelo anticiklonalni vremenski tip (A1) in prav v tem vremenskem tipu je bil termalni pas najbolj razvit. Ure pricetka in konca pojava so podobne kot smo jih že opisali pri povprecnih urnih temperaturah. Najbolj izrazit termalni pas je v anticiklonalnem vremenskem tipu tik pred soncnim vzidom, ko je sleme kar za 4,3 °C toplejše od doline in 2,2 °C toplejše kot pobocje. Tudi v anticiklonalnem vremenskem tipu se termalni pas cez dan razgradi. Formirati se zacne po 20. uri, ko temperaturne razlike med dolino in slemenom okoli polnoci zopet dosežejo 4 °C. Kar 23 dni je imelo mešan anticiklonalno advektiven vremenski tip, v katerem je bil pojav termalnega pasu prisoten, vendar so bile temperaturne razlike med dolino, pobocjem ter slemenom manjše. Sleme je bilo tik pred soncnim vzidom toplejše za 3,1 °C. Advektivni vremenski tip je bil zabeležen v 12 dneh meritev, v hladni polovici dneva je termalni pas bil prisoten, vendar so temperaturne razlike še manjše. Sleme je toplejše za najvec 2 stopinji Celzija. 0.0 5.0 10.0 15.0 20.0 25.0 30.0 35.0 Temperatura zraka (v °C) Ura DOLINA POBOCJE SLEME Slika 3: Povprecne urne temperature zraka v anticiklonalnem vremenskem tipu na Slateniku (10. julij- 30. september 2013). Vir: Lastne meritve. -2.0 -1.5 -1.0 -0.5 0.0 0.5 1.0 1.5 2.0 2.5 3.0 3.5 4.0 4.5 5.0 Temperaturna razlika (v °C) Ura DOLINA/POBOCJE DOLINA/SLEME POBOCJE/SLEME Slika 4: Povprecne urne temperaturne razlike v anticiklonalnem vremenskem tipu na Slateniku (10. julij-30. september 2013). Vir: Lastne meritve. V dvanajstih dneh s ciklonalnim vremenskim tipom (C) z oblacnim, deževnim vremenom se termalni pas ni pojavil, ob zgodnjih jutranjih urah se je nakazal, vendar se je proti jutru razgradil in zvecer se ni formiral. Podobno je bilo tudi v advektivno- ciklonalnem (DC) vremenskem tipu, ki se je pojavil v petih dneh. V 3 dneh se je pojavil mešani vremenski tip anticiklonalno-konvektivni v katerem pa se je zjutraj formiral mocan termalni pas, s temperaturnimi razlikami okoli 3,5 °C, vendar se zvecer ta pas ni formiral. V ciklonalno-konvektivnem vremenskem tipu pa se termalni pas ni pojavil. Termalni pas smo z istim nacinom skušali dokazati tudi v kraju Trate na severnem delo Slovenskih goric med Muro in Pesnico. Meritve smo opravljali med 1. novembrom in 11. decembrom 2013, zanimalo nas je, ali se termalni pas pojavlja tudi na nižjih relativnih višinah ter do katere višine se zadržuje hladen zrak. Postaja na slemenu v povprecju vseh meritev za 0,8 °C toplejša kot dolinska. Pobocje pa je bilo 0,5 °C toplejše kot dolina. V povprecju smo glede na temperature ugotovili, da je tukaj spodnja meja termalnega pasu nekje okoli 20 metrov relativne višine. Jezero hladnega zraka se v teh dolinicah potokov ne zadržuje dolgo, saj je strmec teh dolin še dovolj visok, da se hladni zrak vali proti šcavniški dolini. Temperaturna situacija je podobna kot na Slateniku. Termalni pas se pojavi v hladnejši polovici dneva, ki pa je glede na letni cas daljša. Tako je sleme najtoplejši predel vse do 9. ure, ko se višinsko-temperaturna plastovitost razkroji. Zaradi jesenskih vremenskih situacij in manjše moci Sonca je sleme najtoplejši predel skozi ves povprecen dan meritev. Dolinska postaja je cez dan hladnejša tudi zaradi same lokacije ob gozdu, in strmem pobocju ob njej, ki ne omogoca, da bi na postajo direktno sevalo Sonce. Tipicna temperaturna razlika za termalni pas pa se zacne po zaidu Sonca okoli 5. ure. Sleme je v povprecju zjutraj od doline toplejše za 1,5 °C, od pobocja pa za 0,5 °C. Po 5. uri pa je temperaturna razlika med dolino in 35 višinskih metrov višjim slemenom okoli 1°C. Od skupno 41 dni meritev, je bil kar v 15 dneh anticiklonalni vremenski tip. Prav v tem vremenskem tipu in v tem letnem casu ugotovimo, zakaj so dolinska obmocja manj primerna za vinogradništvo in sadjarstvo, saj se je v tem obdobju v dolini veckrat pojavila mocna slana, ki je na pobocju ter slemenu ni bilo, ali je bila v manjši meri. Povprecna temperatura meritev (A1) v dolini je tik pred vzidom Sonca bila -1,3 °C, na pobocju, -0,1, na slemenu pa 0,7 °C. Zaradi mikrolokacije dolinske postaje ter zadrževanja hladnega zraka v dolini je tudi cez dan bila pobocna in slemenska postaja izrazito toplejša (3,5 °C). V anticiklonalno advektivnem vremenskem tipu, ki se je pojavil v 8-ih dneh je situacija podobna le da so temperaturne razlike manjše (sleme je toplejše za približno 1 °C). V treh dneh anticiklonalno-ciklonalnega vremenskega tipa se je termalni pas ponoci formiral, cez dan temperaturne plastovitosti ni bilo, niti se zvecer ni ustvarila. To je posledica dežja in izenacitve temperature ter oblacnega pokrova, ki je preprecil izgubo toplote. V ciklonalnem vremenskem tipu, ki je bil zabeležen 13 dni meritev pa relativne višine, nakloni in ekspozicije ne predstavljajo glavnih modifikatorjev klime, saj je dolina bila toplejša kot sleme in pobocje. Podobno smo zaznali tudi v advektivnem vremenskem tipu, ko je temperatura z višino padala, le pozno zvecer, ko se je veter pomiril, se je pojavil termalni pas. 0.0 1.0 2.0 3.0 4.0 5.0 6.0 7.0 8.0 9.0 0:00 1:00 2:00 3:00 4:00 5:00 6:00 7:00 8:00 9:00 10:00 11:00 12:00 13:00 14:00 15:00 16:00 17:00 18:00 19:00 20:00 21:00 22:00 23:00 Temperatura zraka (v°C) Ura DOLINA POBOCJE SLEME Slika 5: Povprecne urne temperature zraka na Tratah (1. november - 11. december 2013). Vir: Lastne meritve. 5. Zakljucek Pojav temperaturnega obrata v Slovenskih goricah je vzrok, da se je nad dolinami potokov in rek pojavil termalni pas, ki ima toplejše temperature in kjer je manj možnosti za pozebo. Prav to je v preteklosti tudi oblikovalo tipicno podobo te regije, ki ima na pobocjih in slemenih zasajene kulturne rastline, ki so bolj obcutljive na hladnejše temperature ter pozebo. Z analizo meritev temperaturnega obrata smo dokazali, da je najvecja možnost pojava temperaturnega obrata v anticiklonalnem vremenskem tipu tik pred soncnim vzidom. Temperaturne razlike med najhladnejšo merilno tocko v dolini ter najtoplejšo na pobocju ali slemenu so presegale 5 °C. Temperaturni obrat se na vseh treh relacijah pojavlja na razlicnih relativnih višinah, praviloma pa med 20 in 40 metri nad dolinami. V ostalih vremenskih tipih je temperaturni obrat manj izrazit, ali pa se sploh ne formira (ciklonalni vremenski tip). Predvsem zanimivi so izsledki meritev v anticiklonalnem vremenskem tipu na vseh relacijah 13. marca 2013. Analize meritev nam potrdijo, da ponekod v Slovenskih goricah vinogradi in sadovnjaki ležijo na 40 in vec metrih relativne višine predvsem zaradi slane. Ta se je tega dne pojavila prav v vseh dolinah, kjer smo opravljali meritve. Temperature na pobocjih in slemenih so bile tudi do 7,8 stopinj celzija toplejše. V tem casu je na tem obmocju tudi že cvetela marelica, ki je v nižjih predelih zaradi slane pomrznila. Obstoj toplejšega obmocja nad dolinskim dnom smo potrdili z dvema locenima meritvama na dveh razlicnih lokacijah. Ugotovili smo, da se termalni pas na obmocju Slovenskih goric med Muro in Pesnico pojavlja v razlicnih letnih casih. Spodnja meja termalnega pasu sovpada s spodnjo mejo vinogradov na tem obmocju. Ta meja je težko dolocljiva, vendar glede na meritve in opazovanja sklepamo, da leži med 20 in 40 metri nad dnom doline. Povprecna temperatura doline je na Slateniku za 1, 1 °C hladnejša kot 50 metrov višje ležeca pobocna postaja. Tudi na nižjih relativnih višinah je termalni pas jasno izražen. Ta pojav je najbolj jasno izražen v hladnem delu dneva, najvecje temperaturne razlike pa so tik pred soncnim vzhodom, ko je sleme in pobocje lahko toplejše tudi za vec stopinj. Najbolj se to odraža v anticiklonalnem vremenskem tipu. Ta vremenski tip je bil najbolj zastopan pri obeh meritvah. Pri ostalih kombinacijah anticiklonalnega vremenskega tipa je termalni pas manj izražen, temperaturne razlike so nižje. Temperaturni obrat se je slabo ali se ni pojavil v ciklonalnem vremenskem tipu ter njegovih kombinacijah. Za zakljucek naj povemo, da smo ugotovili, da je relativna višina glaven dejavnik spreminjanja temperatur v Slovenskih goricah med Muro in Pesnico. Literatura Gams, I. 1996: Termalni pas v Sloveniji, Geografski vestnik 68. Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana. Honzak, M. 2008: Vremenski tipi in njihova uporaba. Fakulteta za matematiko in fiziko UL, Ljubljana. Pridobljeno 31. 10. 2013, http://mafija.fmf.uni- lj.si/seminar/files/2007_2008/seminarIIslo.pdf. Kert, B. 1973: Družbena geografija osredja Zahodnih Slovenskih goric (obmocje obcine Lenart): doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana. Ogrin, D. 2000: Nekatere topoklimatske znacilnosti razporejanja temperature zraka in burje v razgibanem reliefu Slovenije. Dela, 15. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete UL, Ljubljana. Ogrin, M. 2003: Vpliv reliefa na oblikovanje nekaterih mezoklimatskih tipov v Sloveniji. Geografski vestnik, 75, št. 1. Zveza geografskih društev Slovenije, Ljubljana. Ogrin, M. 2005: Znacilnosti temperaturnih inverzij. Geografski obzornik, 52, št. 2. Zveza geografov Slovenije, Ljubljana. Ogrin, D. 2007: Uporabnost kartiranja vinogradov kot metode za ugotavljanje prostorskih znacilnosti termalnega pasu. Dela 28. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete UL, Ljubljana. Šegota, T. 1988: Klimatologija za geografe. Školska knjiga, Zagreb. Yoshino, M. M. 1975. Climate in a small area. University of Tokyo press, Tokyo. Žiberna, I. 1992: Vpliv klime na rabo tal v SV Sloveniji s posebnim ozirom na vinsko trto: magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana. Žiberna, I. 1996: Mestna klima Maribora: doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Ljubljana. Žiberna, I. 1999: Temperaturni obrat v hriboviti Sloveniji. Dela 13. Oddelek za geografijo Filozofske fakultete UL, Ljubljana. TEMPERATURE INVERSION AND THERMAL BELT IN THE SLOVENSKE GORICE REGION BETWEEN THE MURA AND PESNICA RIVERS Summary Temperature inversion occurrence in the Slovenske gorice region is the cause that above the valleys of streams and rivers thermal belt with its higher temperatures is formed, which reduces the possibility for frost. This also formed the typical image of this region where the cultural plants are planted on slopes, because they are more sensitive to lower temperatures and frost. The highest possibility of the occurrence of temperature inversion is in anticyclone weather type right before sunrise which was proven by our analysis of measurements. The temperature differences between the coldest and the warmest spot in the valley exceeded 5°C . Temperature inversion appeared in different relative heights in all three stations, but mostly between 20 and 40 meters above the valley. In all the other weather types temperature inversion is less pronounced, or it is not formed at all (cyclone weather type). Above all, the most interesting results were in anticyclone weather type on the 13th of March 2013. The analyses of measurements confirm that somewhere vineyards and orchards lie on 40 meters (or higher) relative height because of frost. On this day, frost appeared in all three valleys, where we did the measurements. The temperatures on slopes and ridges were up to 7,8 °C higher. An apricot was already blooming at that time of the year, but it froze in the lower areas due to frost. The existence of the warmer area above the valley was confirmed by the two separate measurements on two different locations. We learned that thermal belt in the Slovenske gorice region is appearing in different seasons. The lower limit of thermal belt coincides with the lower limit of vineyards. This limit is hard to determine, however, considering the measurements and observations, we conclude that it lies between 20 and 40 meters above the valley. The average temperature of the valley in Slatenik is 1,1 °C lower than in the 50 meters higher station on the slope. This phenomenon is the most obviously expressed in the cold part of the day, the highest temperature differences are right before the sunrise, when the slope is significantly warmer. This reflects the most in anticyclone weather type. This weather type is predominant in both of the measurements. At all the other combinations of anticyclone weather type thermal belt is less expressed and the temperature differences are lower. Temperature belt was badly occurred or was not occurred at all in cyclone weather type and its combinations. To sum up, we learned that relative height is the main factor of changing of temperatures in the Slovenske gorice region between the Mura and Pesnica Rivers.