Največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Velja za vse leto.........$6.00 Za pol leta............... $3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 a. M7, OW FILE AT fD rOR CT ItgW TOK, H. Y. By Order of tho Prest, A. B. Burleson, P. M. NARODA list slovenskih delavcev v Ameriki. The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. ■&F- 75,000 Readers. TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 192. — ŠTEV. 192. NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 17, 1921. — SREDA, 17. AVGUSTA 1921. TELEFON: 4687 CORTLANDT. VOLUME XXIX, — LETNIK XXIX. BRIAND BO PRIŠEL V AMERIKO ODLOČITEV FRANCOSKEGA MINISTR. PREDSEDNIKA PO-MENJA NAJBRŽ, DA SE BO TUDI LLOYD GEORGE VDELE- ŽIL KONFERENCE. Washington, I). C. 16. avgustu.[previjanju. Poslaništvo so je uve-Državrii department je bil danes: rilo, da je ta tiditev neutemeljena, ofieijelno obveščen, da se bo fran- Skoro gotovo .je. da se ho poleg coski ministr. predsednik Briand angleškega jezika rabilo ofieijelno vdeležil konference, tikajoče se tudi francoski jezik na tej konfe-razoroženja. kot načelnik francos- renči. Danes prevladuje tu utis, ke delegacije. Tožilevno obvestilo da bosta obstojala najmanj dva je bilo vsebovano v nekem kabelj-jofieijelna jezika. nkeni poročilu ameriškega posla- Pod 14ofieijelnim" jezikom se l ika Herriek » v Parizu in držav-j navadno razume jezik, katerega iM»pa tajnika Ilughesa. v katerem se sprejme kot merodajnega. kaše je glasilo, da je Francija r;nreje- darkoli priile do kakega spora gle-la ofieijelno povabilo predsednika # si Ministrski predsednik Briand sanje ofieijelnega jezika prccej ne poobl;tšč"i. da z vašim posredo-! napetost i. M. Pichon, francoski vanjem sporočim predsedniku, da se bo z največjim veseljem osebno vdeležil konference kot načelnik francoske delegacije. Oprav ni »o prišle dosedaj še minister za zunanje zadeve, je stavil predlog, naj bo francoščina o-fieijelni jezik razpravljanja. Pred-1 scdriik Wilson pa je trdil, da je angleščina bolj primerna, ker je Slika nam kaže načrt za knjižnico, katero bodo zgradili z ameriškim denarjem v Lotiain. Staro knjižnico so bili Nemci nničili z vsemi njenimi sakiadi vred. Poslopje bo dograjeno leta 1925. Na de-sni je spominski stolp, ki bo 275 čevljev visok. SOVJETI SO NEIZPREMENJENi r.ikakff rvfi.-ijcliie informacije iz'postala oficijelni jezik vzhoda ter /nglijc in .1 a potisk o glede tega. Če'velikega dela sveta, bodo ministrski predsedniki teh| Pozneje se je sprejelo predlog dežel načelo val i tozadevnim dele- rieinenceaua, naj se rabi na konca c i jam. se vendar smatra akcijo'fercnei angbščino, francoščino in franeoxk«>ga ministr. predsednika j italijanščino ;n da naj bo franco-7a znak. da bo navzoč tiwli angle- ščina odločilna, kadar bi prišlo do eki ministr. predsednik Lloyd Gc-Srge. Uradniki v Washington« si niso mogli pojasnit'. poročil iz Londona v katerih se je glasilo, da so izjavili uradniki zunanjega urada, ra ni prišlo v roke dotičnega urada ofieijelno povabilo, katero je po-slal državni department pretekli teden. Domneva se, da je iskati te/. FRANCOSKIM KOMUNISTOM JE POVEDAL, DA SO LE-TI 12-IREMENILI SVOJO POLITIKO, NE PA SVOJIH PRINCIPOV. — PRIČETEK NOVE DOBE PELA6RA SE BO ŠIRILA PO JUGU iiimo gle- ; Tekom leta 1921 je pričakovali nad i 100.000 slučajev pelagre. — Položaj v Mississippi dolini. kakega spora glede besedila. POTRES V ITALJANSKI KOLO-NIJI. Rim, Italija, 16. avgusta. — Iz italjanske kolonije Eritreje, na- afriški obali Rdečega morja, se poroča o resnih potresnih sunkih, krw'«> moporc v tem, da so mudita Tiatere je bili opaziti tam. V neki tako angleški minister za zunanjo;brzojavki iz Asmare, kjer se nahaja sedež governerja te kolonije, sc glasi, da sr bili štirje ljudje u- zedeve, lord Curzcm. kot anrrisk podanik Hanty se.laj v Parizu. ■>e jc ponovilo v tukajš-; biti in da je bilo večje število ljudi Danes ».jih oficijelnih krogih, da so te-i.teljiLa poročila francoskih listov, soglasno s katerimi naj bi bila an-fješčiua edini oficijelni jezk, na napačni domnevi. Pred par tedni, malo potem, ko je dal predsednik ranjenih v Masavi, nekem mestu ob obali Rdečega morja. Več hiš se je porušilo in nadalj-ne v,o bile močno poškodovane. Tudi iz drugih, v bližini nahajajočih krajev, poročajo o veliki škodi Pariz, Francija, 16. avgusta, —jiuo trgovine. ne sog Komunistični list Ilumanite je ob- de bodorih uspehov. .Mi pr:.*aku-' __ javil danes pettisoč besed vsebujo- j jemo razkrojit ve kapiiiJisi ičnega i Washington,* D. C IG a viru si a. če ugotovilo Jurija čieernia, ni-1 sistema, dočim pričakuje Lloyd jXazira nje zdravstvenega urada skega sovjetskega ministra za zu- George nošega izpreobrnjt-nja. —'združenih držav, da bo v tekočem nanje zadeve, v katerem zanikuje,; Z ozirom na Francijo je rekel -llotu južnih držvah opaziti veli-da bi komunisti izpremenili katc-J — .Jaz ne verujem, da bi Franci-:]v0 povečanje števila obolelih na re ga kol i svojih principov. Izpre-Jja kaj pridobila s tem, da stoji j p.j.,,^ je i,aje potrjeno v pismu menili pa so svojo politiko. V ce-, ki jubovalno zunaj. Najboljšo s t va- (katero je posial predsedniku Har-km dolgem ugotovilu ignorira! ri bo vzela Anglija. l'e bodo Fran- jdingu generalni zdravnik Cum-C ičerin bedo strada jočih milijonov cozi na izgubi, naj se zahvalijo za!r,jno. načelnik tega urada in ki izraza svojemu namenu, da sklice katero je povzrčil potres. v Rusiji, pač pa poživlja Francijo, naj prične tržiti z Rusijo, ker bo drugače Anglija posnela vso smetano. Minister pravi, da predstavlja oživljenje ruske poljedelske produkcije glavni cilj sedanje ruske sovjetske republike. Potem ko ie rdeča armada porazila vse sovražnike sovjetov, se je pričela nova doba, v kateri ni več državni monopol na živila tako potreben kot je bil preje. -— ?*edaj se moramo ozirati na razoroževalno konferenco, se je obrnilo francosko poslaništvo na državni department z vprašanjem, ITALIJA XH ZASEDENO OZEMLJI I Baapoiiija na zadnja poftta In izplačuj* "J«drznaka banka13 t T** a. - \ « BO lir 100 lir 300 Kr $ 2.80 $ 5.20 $15.00 500 Hr 1000 lir . m*m*£ $24.00 $48.00 to Clemeneeau-u in Millerandu. UČENEC JE UBIL j je bilo objavljeno v Beli hiši. i Pi^mo pravi, da ni bilo iz jnž-Inih držav na razpolag« nikakib j poročil glede umrljivosti, z izje-. -mo Mississippija, iz katere države oi/nirni nourA ''se pa tla sc ^ °b°- uVUJLUA Unlmftjirlih na pelagri podvojilo v prvih __I meseci h tekočega leta. Učenec ie umoril svojega tovariša' l>»t«vihi je bil priložen memo-ker se je bolie učil terdobil prvo ■1!llldnm' kl se ?lasl1 na naslod nagrado. Pariz, Frai.cija, 14. avgusla. — v svo j jem razredu in Palluau jc bil Iju- . , , , . .Florence je l il prvi učene interese kmetov, — je rekel. —j. To je temelj lsa.sepra novega sistema. Davki v blagu bodo dajali sovjetski vladi kar potrebuje?, in ostalo lahko prodajo kmetje sami. V nadaljnem pa izjavlja Čieerin tega je ]> I bost i men nan,;. Vsed ieri jK»gnal v glavo svf jega tovarn jša krojrlo. Florenco j,- 1»i i sUn- 12 ; let. Palluau pa enajst. da je temelj njegove zunanje poli- v ^I,f>rn ie<,nn to tlrn-5 zl° V en eni tc hirajoč radi boljšega mpred- kapitalističnimi državami, — Napačno je domnevati, pi -! AVSTRIJA? BaapoASja na tofaji ^ofiti In Isplafinja "Adriatiacfca JSanlč19 M Dunaja. 1,000 nasnSko-avzt. kron.. $ 250 5,000 nemško avst. kron.. $ 9.50 10,000 nemško-arrt. kron.. $28.00 50,000 nemško-ant. kron.. $87.50 Yradnoat denarju zadaj nI atalna, Snanja ia Tečkrai nepriSako-▼aao; ia te^a razloga nam ni mogoča podati nalanSna cene vnapraj. Mi ra&uaama po aeni izteka dna k* nam poalani deziar doapS v. foka. Kot faneratni zaatopuiki "Jadranzka Banka" in njeniK podru«. nle imamo zajamčen« irvanredno ugodna pogoja, ki bodo rtiSki kO |kti aa ona. ki aa ša aft aa bodo £»aalnšmH ndfa banka. __ Momj Ordar, 10 pi u * j« poslati jmOMJ P« Tort BaaK Dvafl Frank Sikur Stih Btol nji jP.a^in: — informacije kažejo veliko po-| večanje slučajev pelagre tekom 'lelK.'-ega leta v Alabami. Arkansa-'sn, Mississippi ju. Oldahorni. 1 e-:.;: -t> in mogoče tudi v Severni tor -Tn/i:i Carolini. Tudi iz Georgiie prihajajo poročila, da se jc število pomnožilo. V pismu se glasi nadalje, da se .;< položaj dosti izboljšal posebno vsled prizadevanja polejdelsKega uepartmenta, ki skuša uvesti večjo ra enoličnost v pridelkih južnih držav. v nekem zavodu v bližini Pariza,j _ A„Pllti poljedelskega depart-ker se je bolj pogosto sprc.-'o p • „.cnta pojasnjujejo nespametnost goje slednjega. : ijr.-sedanjega prestopanja v južnih Oba dečka, čej .rav tekmeca v j državah, kjer nasade farmerji v šoli, sta se vendar rada igrala sku Llavnem en pridelek, (Točim za-paj in Pal na u je povabil Florence- Lemarjajo sveže sočivje, sadje, ko-ja, naj pride k njemu na d »:n. —ji ošjerejo in drugo. Dne uri potem ko je odše Florence s svojega doma, je nrišla sestra ka v šoli. Pred par dnevi je namreč neki angleški inženir ustrelil neke- 1 o v ariia PETER KARADŽ9RDŽEVIČ MRTEV VSE DRŽAVNE POSLE JE BIL POVERIL PRED LETI SVOJEMU SINU. — STAR JE BIL SEDEM-INSEDEMDESET LET. — NEKOLIKO ZGODOVINE. Danes je umrl Belgrad, Jugoslavija, lli. avgusta, tukaj srbski kralj Peter. £ * « S srbskim prestolom, katerega je zasedel kralj Peter 1~>. junija 1!H)'J, je zvezana jako krvava zgodovina. Zadnjih sto let sta se družini Kaiadžnrdzevičt v in Obreiiovieev borili za navlado v Srbiji. Ta borba je zahtevala veliko žrtev. KaradžortLževiei so bili potomci ( nu-ga Jurija, ki se je neustrašeno boril proti Turkom ter l>i l»1 i skoraj osvobodil Srbijo. Osvobojen je Srbije jc ]>a završil Miloš Obrenovič. ]\IiIoš je bil ]>roglašeii leta IS 17 srbskim knezom, in < 'mi Jurij, ki je skušal znova ])iiti do mori, jo bil umorjen. Obrenoviči vladali do leta 1842. Onega leta je bil pa s pomočjo Rusi je proglašen srbskim knezom Aleksander Karadžoidževie, katerega so pa pregnali ter imenovali njegovim naslednikom Mihaela Obrenoviča. Izgnani Aleksander pa ni miroval, ampak g;i je dal leta ~liS<>8 umoriti. Njegov naslednik je bil Milan Obre-no\i.e, za njim je pa zasedel srbski prest j >1 Aleksander Obrenovie, ki se je posebno proslavil s svojo ženo Drag') Mašin. On in Draga sta bila dne 10. junija IJMKVumorjena. Srbski prestol je zasedel Peter, ki je dotedaj živel kot privatnik v Švici. Kralj Peter je bil pri svojem narodu jako priljubljen ter je veliko storil zanj. Ko je leta 11)14 dosegel svoje TU. leto. je poveril vse državne posle svojemu sinu Aleksandru. LAŠKI FAŠISTI SO SE VDALI ITALIJANSKI FAŠISTI SO SE SPRIJAZNILI S S0CIJAL1STI TER NE NAPADAJO VEČ STAVKUJOČIH DELAVCEV. ZAH-" TE V F, NATAKARJEV. E. -T. Ilarley, provijantni '"-ustnik završilo po volitvah, a očividno ni-CuTiartl pnrnika Pannonia, ki se i-.o ljili fašisti /aclovoljni s tem, kar je ravnokar vrnil iz Italije in .;»• storila zanje vlada. Posledica (Irsko, jc izjavil, da so sklonili fa- tejra je liiki, da so imeli številne so-.-tsli TMir s s'»-ij;ilisti in da vsled stanke z voditelji fašistov v Ri-tega fašisti ne napadajo več de-[mu in na enem teh sestankov je lavv*ev, ki so zastnvkali. jbilo dogovorjeno, t:i za službo natakarja — Tekom tiinajstih dni našega Mr. Hurlev je obiskal Atene iz — Čeprav-je bilo v zadnjem ča-zn v južnih državah opaziti ueko-Paleau ter povedala stfirisem Flo-ijifc0 i/Jmljšanja z ozirom na mle-renea. da se jc slednji ubil, ko j.'lkarslvo, jc bi^a zadnja ekonomska skočil z ene postelje na drugo. Pri depresija, povzročena vsled pada- tem je baje zadel na železni drog ter dobil pri tem veliko rano na čelo. Po pogrebu pa je mati dečka pregledala njegovo obleko ter videla. da ima dečkova čepica luknjo. Vsled tega je pričela stvar preiskovati. Pallau je končno priznal, da je ustrelil svojega tovariša, kateremu je zavidal, k;-r je dobi boljše spričevalo kot 011'sam. PRIMEREN NASLOV. cja cen bombaža vzrok, da so je marsikateri farmer iznebil svoje zadnje krave ter s tem tudi najboljšega in uspešnega sredstva v boju proti pelagri. BANFFY ZA MIR MED OGRSKO IN AMERIKO. tiskana danes v Evening News: — Ko bo prišel angleški mini- Budimpšeta, Ogrsko. 14. avg. — M. Banffy, miniter za zunanje zadeve, je zahteval v madžarskem narodnem parlamentu brezpogojni sprejem mirovne resolucije, katero je sprejel ameriški kongres mese-5 ca julija. Ko jo predložil ameriško mirov no resolucijo, je minister za zunanje zadeve nsprosil zbornico, naj avtorizira madžarsko vlado, čla bo c.tvorila pogajanja za sklenitev bivanja v pristanišču se ni scrvi-|T>r,STai,ls,'a riroja m ,zJaviJa> ua rlo nikkili obedov v Savov Uo. .ie položaj v grškem glavnem mestu teh, in večina restavracij je bila ki,'Tl kral-i se ho' zaprta. Odprtih pa ]e bilo par ka- t<:" VroU vo1" vIade 111 P«rlamenta varen, kjer so lastniki in člani nji- i Polastiti kontrole nad grško ar-hovih družin sorvirali pivo in ka-|^atl° ter razpolagati ž njo po svo-vo in kjer so si gostje sami streg- v ii. ' i - — Pred par tedni so fašisti tako neumorno zasledovali natakarje^ k' so zastavkali v. Trstu, da niso imeli časa zanživati svojih obedov j temveč jo* 11 i klobase in kruh kar i-a cestah. Jaz ne vem, kaj se je! ITALIAN! PKOTI USMRČENJU V ZDRUŽENIH DRŽAVAH. Potni listi. Rim, Italija, 1"». avgusta. -- Ita-1} an ski socijalisti vodijo potom svojega ofieijelnega organa, Avan-ti-ja, kampanjo, da prisilijo vlado k korakom, s pomočjo katerih bi se preprečilo usmrčenje dveh Ita-lianov, Vanzetti-ja in Saceo, kate-Pe najnovejši odredbi bel graj- ca je neka porota v državi Mo.ssa-ske vlade dobe Jugoslovani potne | f.lMlSf»tts spoznala krivim umora, liste samo tedaj, ako prinesejo s ns£ka3r sta bria obsojena na s.nrt v seboj kako listino iz starega tarLlcktrigbem sloln. ja. da je rarvidno, od kod je do-i k . .. . , , , , rr. i i- «4.« i Avanti pravi, da sla ta dva mo- ma. Take listine so: Stari potm „ 1 list, delavska ali vojaška knjižica, ža nedolžna in da sta bila obsoje- krstni list in domovnica. |na od rCakcijonarne porote ie ra- Navadn« pismo ne zadostuj«; d topa, ker sta se nenrTiomo poto-ve5, za stvar prolet ari jata List I? Corflaitf! Stmt, It« York nistrskega pred^ednjika. Mi smo' str*ki_predsedmk Lloyd George v j ^varatnega mira med madžarsko prijeli za va^o. Naša pot pa ni o- Washington, bo njegov kabelski republiko ter Združenimi drža-na Lloyd Geirgea. Mi vsi si zeli-naslov sledeči, George, Washigton. Ivami. . ^ -v Kdor tedaj nima nobene take listine, pa želi potovati v stari kraj, naj piše županstvu »ne občine, v katero je pristojen, po do-movnieo, potem bo šele mogel dobiti jugoslovanski .potni list. Nikdo naj tedaj ne pride v New York v namenu, da bi potoval v stari krpj, ako nima kake gori o:jjQ5njese listine. Fraftk Baknr Stale Bank, S3 Ortlandt SL, New York, K. Y. ■C^- ____ spominja na slučaje dveh Itnlja-rov, Rittore in G: ov an it ti, ki sta bila pred desetimi leti obsojena na smrt, bila nato spoznana nedolžnim ter oproščena po osmih mučnih mesenih. Avanti poživlja mednarodno delavstvo, naj bojkotira ameriške paraike ter dvigne splošen protest. ;wššj [Wšši {w&g |w&s '—- -' —J bt-r- —nI I— — - r—i IT-.-rr--ral GLAS NARODA^TATO. 1921 "GLAS NARODA" ■UVBNUUI MILVI WL9YWMW0 rvMjSama^oSaAmx lAUld ri—I«««. LOOH SENCO! K. C*rttantft Strast. •f Aborc OffMm Manhattan. Naw Vark City. N. Y. i Id «m ■idili In arasnlkav. lata vaiJa Canaaa za »oi lata IMO trm HH tAl N A R • ■ A rVaiaa a« tka IPaaala) Ur axaaot Sundays Ml ■altaarlptlca 7*ari7 (m ta Mitemtl aa um Denar m Munra* »o Monay Order. Prt apremambl Lxaja nnroCnlxor nroauno. on m 1 tadi ar«J9«Jo khrahlC« lurul. da kltrej* najdeno nmiloTnlfc«. LAINAROOA ■oroua* of Manhattan. Near Vark. WL V. Tal«phone: Cartlaadt b t>hm SRB O SRBIH. f vojna sta; rusko kmetijstvo in kljub vsej nesrečni politiki in za-prometna sredstva silno opustoši- smehovanju, otekovanju, podknpo la, tako da sovjeska Rusija zaradi vanju, kar je povzročil vse ruski suše stradajočim pokrajinam ne boljševizem, ko je razcepil medna-more ob pravem času pomagati, 'rodno delavsko gibanje ter zastru-Pred revolucijo je znašala obde- pil odnošaje med proletarskimi levana zemlja 90 milijonov dese- strankami. Na to zvezo ne smemo tin, leta 1920 pa le 61 milijonov- pozabiti, solidarnost in ono, ki obdelane je bilo torej eno tretjino druži evropskega delavca z ruskim manj zemlje. Še hitreje pa je pa- kmetom v boju proti protirevolu-del pridelek. Pred vojno je zna- ciji. šala žetev 4.5 milijard pudov kot Peter Zgaga Neizrečeno čudno je, da dajejo recepte za večno mladost ponavadi le stare ženske. * a * Pred sodiščem nič ne pomaga izgovor, da človek ne pozna postave. Marsikomu je pa pred sodiščem Ruski boljševizem je sicer bil že jako pomagalo, ker je poznal siednja žetev: leta 1920 pa so pri-jže pred to elementarno katastrofo postavo delali le 2.1 milijarde pudov žita. jpepolnoma bankrot en. Že pred tem Letošnja žetev je najbrž še slabša'pojavom je izpremenil popolnoma svojo gospodarsko politiko. Kar pozneje poizkuša, ni nič drugega kakor gradba kapitalizma. Išče ihtgofllmraitska Ustanovljena L 1S98 BCatnL dlrtmnta Inkorporirana 1. 1900 GLAVNI URAD v ELY, MINN. nego lanska. Okrog Moskve, Pet-regrada in v Ukrajini zahodno od Dnjepra sicer žetev ni slaba, toda na celem jugu pa so imeli zaradi zunanje kredite, ponuja soeijali-suše silno slab pridelek. Zaloge, ki zirane tovarne, rudnike, gozde, dc se nahajajo v Rusiji, utegnile bi maČim in tujim kapitalom v na-komaj zadostovati za prehrano'jem, uvaja zopet'svobodno trgovi-stradajočili pokrajin. Ni pa to tako lahko. Rekvirirati žito pri kme Tisti, ki se plazi, se ne sme pritoževati nad brcami. Veliko je ljudi, ki izgube vero v človeštvo šele tedaj, ko začno dvomiti sami o sebi. * * * Oče je rekol snubcu: Oe vas mo- no in bankarstvo, ustanavlja malo ja hčerka ljubi, seveda nimam nič obrt. Toda, dočim je popolnoma proti temu. Tcda povem vam, da ne zna čisto nič kuhati. Zaradi neurejene industrije more sovjetska vlada dobaviti le v vrednosti okoli 150 milijonov rubljev blaga za zameco za žito. Vrhutega so pa še velika ovira prevozne tež-koče. Industrija počiva, ker ji primanjkuje premoga, dočim se naha jajo na drugih okrožjih zaloge surovega olja, lesa za kurivo brez Te dni smo slišali Srba, ki je izvajal naslednje: Zapisano je, da mora pravica zmagati, in zmagala je v vselil svojem veličanstvu in v vsej svoji lepoti. Stoletja in stoletja je prelival srbski narod svojo srčno kri za ta edini trenutek, katerega jjraznuje danes i> 1 -n vrč no praznoval. Dolga je bila pod od Kosova «>.-»ubuuitvt: največjega mueenika vseli narodov, dol-^a j«- I lila pot in nešteto večjih' ali manjših kosovskih tragedij je bilo vmes. Neštetokrat so nas krivili, skrivili do tal, toda naše mišici* s«» bile premočne, naše kosti prejake, da bi počile, l\»kaic počile nikdar. Krivili so nas. a nikdar skrivili. Kn se je bil svet. ves spočit, oborožil do zob. ko jejprjda; železnice ne morejo dova prikipclo >«»vraštvo med narodi do vrhunca, smo se tudi i ž., t i goriva iz pridelovanih v in-li i i ]»ri]«jnvili. ]xdiabljeni in izmozjjam vsled neštetih'dust ri.iska ozemlja. Kako naj to vojn. smrti in kuire. ki 1st mi duhoiih ' . . . . . .... . ... imvajo v ne».re<-nein ozemljit. Ka- lil ker ie bila ta armada velika so bile tudi njene1 . .. .. . „ . ' , . . . . . . , » »pitalistieni svet se pa ne /meni. žrtve strašanske. Nikjer ni božja dekla tako pošastno! mahala s svojo koso j>o naših krajih, pa kljub svetov nikoder sl.išal tako malo tožba kot od nas. Nikjer niso bile tu je skoro nemogoče, ker bi s izpremenil gspodarsko politiko, — tem tirali kmete k nporu; za de- pričakuje še vedno, da bo vzdržal nar, ki nima skoro nobene vredno- svojo terristieno strankarsko dik sti, pa kmet tudi ne proda žita. —jtaturo. To je pa utopija. Obnova Vlada more torej s kmetom le za-j kapitalističnega gospodarstva, ki menjati blago za žito, in kakor je j ga sedaj Lenin zagovarja, se vlada preračunala, bi potrebovala [diktaturo, kar trdi Lenin sam, ne \ česar slišati o tem. v ta namen za 600 milijonov zlatih rubljev blaga. Blaga pa ni toliko. kapitalist pa bo naložil kapital v Rusiji, če ni nikdar varen pred eksproprijaeijo? Kako naj se ob Pisatelj Maksim Gorkij cam kli-r civilizirani svet. da reši z inter- kaj >nu -«» bo n jt boljše\-iški - -Tem pol.tirorna n ' potem se izpr'km*»ni diktatura v mo«ler»'ii kmetsko demokracijo, ki bo n -rav-jtiržavljai»-.tVr> v svobodni na zaveznica množit- delavskeg:i z* največje dobro, ljudstva v celi Evropi. O pa po-j lere boljševizem triadna puntar>.k:i re šob »n! i malo l>«>tj m«Htvren •z.' > na -in mortla da bo -!iialr:il >voo.'k!iio lržavi Mrnieralal VALENTIN P1RCJ, §18 Meadow Ave., Roctdale, Jollet, JU. PAULINE ERMENO, 53*» — 3rd StrvVt, La &*lle. 111. JOSIP STERLS, 404 E. Mesa Avenue, Puehlo, Cola ANTON CELAEC, 706 Market Street, Wankegwi, I1L -j Jednotlno uradno glasilo: ,'GLAS NARODA". Vpe atrari, tikajoče se nradnlb wler kakor tudi denarne poU.l]a-tro naj ae pofilljajo ua glavn^a tajnika. Vse prltoioe naj ae pottlja na predsednika porotuegn odbora. Prošnje ca sprejem norih članov la bolnLSka »pričevala naj ae pošilja n& vrborne^a sdrarnlka. Jugoslovanska K^coliSka Jed nota te priporoča vsem JogoalovasoB ■a obilen pristop. Kdor želi postati č*an te organlMW^Js, naj se aglaai tajniku oijliinega društva J. 8. K. J. Za usranrvlteF novtb dniltev ae pa oomlte na icL tajUka. Novo drnitvo ae lahke t stanovi jlflpl ali W«ni'.k1— Dolga .i»» -!4 km ill 'J-~» , vzpona. l>rui;o varljalito bregu na-'z veza -iloravicaiu.' ' -ir— ima deloma .Maribor—-Zidan most—Ua-i'*ka. S tu zvezo bi se <>{»ra- il tudi znani " pn>g. j-:dk Veri j ? '■evja mini« duij»- t ' u pr -j. t k aj^ar-U.izlj lor d tak<»zvat?j ze-ktiral str-'iiii dragi \ X U Z' L t' ► V vinek belokranj-prr.ti ('rn«>;iilju, ki je eij-ncleu. I' i- p 1-javile tudi v ► l lahinaeij^ raz-iii 1 >;-.;iimti inT»»re-r . d-:..: a > v o j,* an ju d*» i v. 1«t 1*1, pr« », j lakote. Pričakuje le. da bo to ime-1 ru-ska kmet iška množica, potom na- 'prijazno gleduh. - -i i-.*- -»- !. - , . : • i. rav! 1 f 111 riik:ii Evropski monarhi ira niso prav da je ^ okr rbski >!jševi-' interesu niednarodneea proletar: j 'jata. da se ruski boljševizem ne j . __i .. ^ .1 ! lvwii i^-« iti r..". 1 ; It vlada, ter da s tem pade bo r.em Mednarodni proletarijat mora ta |zgrudi ob brutalni moči naravnih klic umeti drugsče. Tu mora zam- sil. marveč si pridobi čas. da pod re " , rajoči ljudje kličejo po ciovekem kih po T<> ljubezen se da izraziti na sto-me načinov. Nekateri hočejo pomagati do-Jljanski ti. ii politično nasprotje, kadar umi!pritiskom neizogibnih gospodars- imovini s prošnjami in solzami,]Ta i/haja joči ljudje kličejo po čiovekem kih potreb svoje utopične iluzije ^rujri z « sočutju. Pa tudi sicer obstoje zve-'popolnoma premaga ter sam sebQ ze med boljševizmom iti ev-jrazvije v proletar. kiuetiskc de ro.psko soeijalno demokracijo —Imokracijo. Iz Slovenije. lobrimi nasveti in ukrepi. ' treiji z bombo in bodalom. Kateri način je pravilen, sej j ponavadi šele pozneje izkaže. Po-UiediiM" povedo, č< je bil na»'un do ber ali zanič. 1 * . * ! * žrtve tako strahovite kot pri nas, pajlo zanj ugodne politične posledice Ltane anarhija, iz katere izide kr-jvavljenimi rokami zaklel _ kljub temu ni bilo nikjer drugod tako trdile ill neomajne Pričakuje, da bo glad še bol] otož- j vava proti revolucija, ki bo imeli 11 restoi. Tega pa najbrže ni storil j v«*re V ]»ravieo kot }»ri naf. Huda črna razbolena ranajkoeil strahoviti gospodarski polo 'svoje korenine tudi v meščanski j toliko iz »"bifnosti kot iz ljubezni bi bila kllialo smrtllOUOfslia, ker je poleg Turka, Nemca žaj. s katerim se bori sovjetska j srednji Evropi. Zato je v splošnem do domovine. ill Madžara, tudi naš sosed, naš brat po krvi in jeziku, zasadil svoje bodalo vanjo. Toda naši pojmi o odpuščanju, o velikodušnosti in ljubezni do brata, so bili tako veliki, da se je tudi ta lana zacelila ter se ne spominjamo več nanjo. K t »lično, ko je zmagala pravica, smo na široko od-j prli vrata vsem, ki so lioteli biti z nami, bratski smo jih sprejeli ter po svojih skronmili sredstvih in močeh gostoljubno postregli. Ivam bi sicer ubogi naši bratje, če na k nam? Samostojnost! Neodvisnost! Popolna neodvisnost! To so lepe besede, če jih govori človek z idealnega stališča, toda sedanji čas je doba krutega materializma, sedaj je doba neizprosne realnosti. Pravna je vedno na robu propada in kaj lahko omahne, če je moč ne zadržuje. Vzemimo, da bi dobili vi vrhano mero pravice, toda vteineljiti bi je na mogli, ker bi bila roka, ki bi jo držala, veliko preslaba. Dali smo vam vse, kar smo imeli, pozvali vas, da nam pomagate popravljati našo prestreljeno in poškodovano hišo, ki naj bi bila naš skupni dom. Skoraj vsi ste se odzvali, toda v dveli različnih namenih. In posledica tega je, da ima zidarsko keljo le malokdo v rokah, dočim je število tistih, ki s krampi podirajo, neprestano narašča. l.v ( ko ma Prv •t A. i i »k'». il .|J ► drla progo. V zada, vila nova pakira '»-ti ske žele/.! iča. da .je kait'riiai višins' denih * r; kra O železniški zvezi Kočevje—Mora vice Ker je bila Slovenija, ki je naj- Ktiežji predor • i -r v Sr; e K ae r- viee. Pteg j ■ «:• ng.l -V.:- t 111 ima n •1 r:ij|ti fvi ajvečji vzpon! da sra i anj .-hlju< zjteljani delo-; Je-lit rajih. Kajfeža pa š»- !• > a ima vel ik vzpon, kar "' "" i" ■ ■' • glavno! i<-ui času pa se je pi;ja- varijanta, katero pt*o-, »i- za poti; iljšallje Kiw-e\-' lice i>» k«. eevsii.1 ill . lini v S:-p ske M -raviee ! iz že ome njenega Stali-j treba sp eljati uvmke.l >•« 1110 raj »• prekoračit ji aziike po najbolj oblju-| ijrii in n; ajbolj važnih' pr-kga bi ■ - a /. Koče'j;'-1 tem robu M -zija. pr: 'i - m d dg l koto 4i'0 ob ovinku ce-i ran- ija za pr strašen udare. V svoji naivnosti si'ljau>ki d 'iui f^amreč ne morejo misliti države: Staroga t: _ra. ekonomijt* na mestu ravna proga, ker je ravna proga najkrajša. Te-|^re2r kralja, posebno brez Petra'p^ i)a ni raven, temveč preeej'n«- To je njihova poglavitna sla-;keia m-.stu »vrh Slovenci in Hrvati pa vidijo v vzponu "»J-Jpokojnem Petru markantno osebo. precej Ixjlj industrija len del Jugoslavije, gorat in presekan z globoko za-jbo-t jako neprimerna za sed i- j mt-nitasiu po zaslugi francoskih, angleških, režo. v kateri teče Kolpa, da bo njo dobo. !v Srp-ki ruskih in po inieijaltivi italjan-1 proga absolutna ekonomična, se1 skih imperijallstov na podlagi ta- mora položiti tako. da ima j>ri da-kozvane londonske pogodbe za-j nem maksimalnem hrbtno ogoljufana, oropana in od-j manjše višinske diference in naj- k; J-! 1 1 • i * 1 ,11 • --- It.- , srbski narod neomajno zaupanje:i<{, kmt^k ».-. 1». nastala potreba, da si poisee nov diti prvovrstna solidna proga, ]>o . a . 4 Htauk 11a J>i>. ...i., , 1 „„ h- ♦ • 1 • 1 i 1 -i- 1 i- x .vanja. delala eudeze s pescieo voja-j viet- za b!a"o iiain.-n u lzlnxl na morje. ; kateri bi lahko vr»zih tudi brzo- . 1 . J iicuutnjt Izmed obstoječih pristanišč pri- vlaki s km na uro, se vzpon 15kov ter J dneh ^»"-anja obudila Bakru--K,-ki, nikakor pa deta v pošte v Baroš in Split, od metrov na 1 km ne bo smel preko- Srbo k ^vljenJa-. .. .... 1 . _ . Judez L:k;irjot iz Korotana obsojen. lif — ti • idir Prane KitVIj ./. !*r.-vaij j" !mI za časa ikuv ]»•-'-sr- •• . < ij.- aa K.»r>*ške!ii. ko >0 p'divjini Vi.H suthrovci n»pa-i in ui»»r:li n;:^' lj.i«li. eden tistih nevarnili pnn>aiic. ki s«> za eelov-M - uiar- i opravljali službo št't j i;nv i 1 škarjot<»v. !*!;izil j«' "k si-»\ -nskili prebivalcev :ii j: ti t hlinil, pri tem izvohal njiii inis.!j.'i! j»*f vsa imenoma na-t." "rrtie i:^lk<>" izdajal h. ri<. im rabljem. Tako ' d.-ugim prignal pleneče \ :--\ce lesnemu trgov- i m p- 'Ztieje k mesar-u ^^ auken v Preva-r ira s.j sr..piLi trije : loparji; llifelj. kale-;«• V."auken tolilc.i dobrega gi jim je izdal z besedami: 1st der, tlt-r fiir Jug'»slavieu ;Ij:.h> K neg"b.-n hat. K si, H /a hVaukna je bil navzoč tudi Videl, :i ■•" ; služb-- javne straže. Ko '' v.-jitki zvtnleli, kakšiia ixi«lla lasa je liift-lj. >., opustili svojo ;amei-o tel* >e ju Križnik Pranee Ijah. Pr« d lak: v« ju> reinu i I): einške i.<»kf. p > po-liiimo Pred grada — nad (Jorenjimi ali rami po viso-z Kolp » ter pri Ple-I «>zi t) km dolg pred«»ri *Ke Jb-raviee. oziruna vi 10 izognitve zadnjemu predoru. pri D iu p<. vi^.kem m-.>ru!Je, Pobegnil, tako da je šeie opravičili. Itifelj čez Ki v Srp.ske Jiorav ttali bi se eventualiu 1/pan letujte se bratje, ker je skrajni čas, kajti se- katerih Prvo trebiti ne bo v ju-jračiti in radi ovinkov ne bo smel * da i i«' najvišji dali na obzoriu goUo van skih rokah, dokler ne j iti pod 400 m. Ker je teren preeej | ^ se v narotlu je lzpremeidjivo ' * ' . . . * , , prevzamejo v Italiji vse politične 1 kompliciran in ker bo treba .pre- samo narod j« trajen, ee ima živ 1 «*innc lion se buzaio, 111 težko nam bo v nun brez «,tnT,;n(1 via,iM v i-, ^ i.AM.;t: + , ,-, ^^___i ♦ * * d ' '' sKupme viaoo v svoje roke, ki so koraeiti zi.atne višinske razlike, ^jenske pretlnogoje za to trajnost cilja in pravca. l akota v sovjetski Rusiji. Sovjetsko Tin ijo je zadela gro |Ce. paroblovfco, ki spajata med se-7.o\ ila katastrofa. Silna suša v juž-j boj trgovski svet vseh dežel, je ni Rusiji, zlasti ob Volgi med Sa- j glad postal redkejši in manj neva-i»iaro in Astrabanom, je uničila vso rcn pojav. Kajti če je žetev v eni zimsko setev in tudi velik del ja- deželi slabo mpela. dovažali so ži-re. Manjka krme za živino, ljudje!vlla iz drugih dežel. Rusija je več-nimajo hrane; tisoči in deseitisočjjkrat trpela na lakoti kakor druge z.ipu.Vajo z pol i m življenjem do-(dežele, ker so v kontinenalni step-jnače vasi Ht l»cže na vezeh z ni Rusiji večkrat dolgotrajne suše otroci ter najnujnejšimi potrebšči-jkakor pa v pokrajinah ob morju nami, gladni. ob beračenj'! proti .Vrhutega pa obdeluje neuki kmet Sibiriji, Turkestanu, Vkr .j»iii, da svoje njive površno, jih premalo dobe košček kruha. Miljone lju- gnoji, premalo preorje, jih narav-di ogroža smrt. In glad pospešuje nost ropa, ne pozna pa ne nama-kužne bolesti, zlo-*ine in špekula kanja, ne umetnega gnojenja njiv cije. Razširja se kolera. Sovjetska in travnikov. In ee je bilo v drugih vlada ne more razglašati smrtne. razmerah vsaj deloma mogoče — kazni za one, ki prikrivajo živila, preskrbeti stradajoče pokraiine. Zgodovina prejšnjih stoletij nam je to sedaj ob neurejenem ruskem za brezpogojno izvedbo samood-jse železnica brez večjih ali manj-j loebo narodov. Iših ovinkov in predorov ne . ker je tam teren silno nepr.kla-den, radi česar ne prostaje «'ru-^egn, k<»t speljati novo železnico Starci umirajo vsled starosti inS"!>skiil kjer se na- lia.ja ze večja postaja • kurilnico itd. sdaj prišel preti svoje sodnike pri • krojnem s-nliNeu v .Mariboru. Ko je K derman kot njegov za,ro-»oruik šele tik j>red razpravo zvedel, kakšen podlež jV ififelj. mu je op svojem koncipijentu odpovedal zagovomištvo. Iiifelj je bil »1» vrha na najožjem mestu. Kar se tiče proge Kočevje—Mo- Ta proga bi bila znatno krajša kot prva in morebiti tudi krajša kot druga, čeprav je izpeljana precej daleč proč od zračne črte Kočevje—Moraviee Doeim sta izpeljani prvi dve varijanci po manj obljudenih krajih, bi vodila zadnja varijanta ne samo po najbolj obljudenih krajih, temveč tudi mimo krajev, kjer so se našli pomembni sledovi premoga in železne rude. Ni izključeno, da s*' najdejo take množine, da se bo izplačala ekspleataeija. Če bo tekla mimo železnica. Velikega pomena bi bila tudi električna centrala pri raviee, sta projektirani več ali'Dolu. s pomočjo katere bi bil lah- večkrat jrovori o enakem umiranju narodnem gospodarstvu nemogoče vlaki. Ce bi bil teren pojpolnoma l>i bila prosa znatno krajša. Ve gladu. Šele, odkar imamo železni-] Sedemletna vojna in meščanska raven, bi bila iz stališča absolutne likopoteznim tehnikom tak most manj v detajlu v glavnem že dve varijanci. Prvo, takozvano rdečo proso je projektiral po nalogu znanega industrijalca A. Kajfeža iz Kočevja, rodom iz Banjaloke, dunajski inžener F. Mussil. Ta je začrtana iz Kočevja čez Stalearje, ko elektrifieiran železniški obrat. Zelo važen razlog, ki govori za to, da se spelje ta nova železnica po k«eevski in Poljanski dolini ousojen na 8 mesecev težke ječe. Četrt miljarde kron vlog je dosegla mestna hranilnica ljubljanska 7. julija J921. Zlata poroka v Ljubljani. Vojaški nadoficijai Avgust Pokora in njegova žena Alojzija sta slavila 11. julija zlato poroko. 64 let je poteklo tekočega meseca (avgusta), odkar je stekel prvi vlak južne železnice iz Ljubljane proti Trstu. Poskusen samomor. Iz obupa se je vojni invalid Ja-n^z Veternik iz Predoselj pri Kranju zabodel z nožem v trebuh. Težko ranjenega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. v Ukraden vol. Posestniei Mariji Alič v Notranjih soricah pri Brezovici je bil ponoči iz hleva odpeljan najlepši, 41etn: vol. vreden 00ebne prostosti. Kako prideš domov, v kateri je baje pisono,;ki krizi, ki pretresa Primorje. — spi »h do tega, da se moraš roditi kako se otroci vzgajajo. Žena pa, proti svoji volji? i katero kliče oče za taščo, pravi, 1 epo se je začelo zares! Jedva da je izrodila osem otrok, pa vse st-iii bil na svttu, ko rne zgrabi ne-jbrez knjige, in vendar so vsi "kaj ka ženska, me položi v posodo postali", gorke vod«-, potem me zavije v ve- Depresija na Dunaju polagoma izginja. Tako številne in različne novice krožijo glede Dunaja, da je za tujca skoro nemogoče ustvariti si jasno sliko o tem mestu ter iznajti, kaj ga čaka. če bo prišel tjakaj. Po številnih in skrajno ne- likati- množino rut in drugih Ko s<*m uvidel, da so se prepirali le radi te neumne knjige, sem podobnih stvari. Vraga, mi je bilo jo spravil na stran, raztrgal sem vroče! Potil sem se kot osel! I jo polagoma v male koščke in jih * Kako je srčkan!" je rekla po- pojedel. To vam je bil kraval v bitem tista ženska neki drugi žcu-.ši, ko je zmanjkala knjiga! Oče ski, ki je ležala zraven mene. "Le je trdil, da jo je spravila tašča na glejte, kako lopa rdeča ličieajstran, radi tega pa je bila moja ima!" mati užaljena in je rekla, da ne Ni čuda! Saj je bilo tako vroče! trpi, da bi kdo njeno mater imel Vr. «': dan, kakor že omenjeno, v za tatico. sobi niti eno okno odprto, potem Ko sem videl, da sumničijo sta-kopelj, tako zavit... strašno! ro mater, sem imel toliko krepo-Poizkušal sem jih na eden ali na sti, da sem vse izpovedal. To so drugi način opozoriti na to, — pa ^am gledali, ko so slišali, da sem i.vezali so uii povrh še roke, kot bi jaz snedel knjigo. Zakaj, ne vem, bil znorel, Niti ganiti se nisem ravno tako siabo ne bilo, samo mogel. S*»daj zakričič, sem si nii-'platnice so bile nekoliko trde. slil. mogoče te (totem odvijejo. Ini Po zdravnika so šli, ta mi je dal tako sem začel neznansko kričati, nekaj piti... in po tem mi je bilo Zatem j. prišel iif»k mož, videti je strašansko hudo. Mnogo hujše kot po knjigi. Že poprej je bil težak boj za ob-[Prijetnih izkušnjah tekom pretek-stanek, ker avstrijska vlada ni.l'h Par let> .i- Dunaj sedaj poln hotela pomagati slovenskemu kme kontrastov. Večina ameriških ob-tijstvu v Primorju. Italijani na so|iskovalcev, ki pridejo semkaj na se znali okoristiti s položajem ta- jkratek obisk, dobi zelo enostranske ko, da, kar se je sploh dobilo. je (utise o tem mestu. Poročevalec je prišlo le njim v korist. Saj so si, dva članka v ameriških listih bili Slovenci na Goriškem morali,pisec prvega je prišel do za- transkontinentalnih želez. črt. ki tečejo iz vseh štirih delov sveta. Najkrajša železniška pot iz Trsta de Baltika vodi preko Dunaja in tudi najkrajša pot iz Pariza ali Londona v Bukarešto in Carigrad. Iz vseh teh razlogov je Dunaj eno najbolj važnih prehodnih mest v Evropi. tisa no vi t i celo 1 il ves srečen, poljttboval me je in brbral različne prijazne besede, da bi se jaz utolažil, pa modra žen-ska — pozneje «em izvedel, da je bila neka gospa Miklave, babica, — ta je rekla, da je to dobro, ker se moja pljuča s tem krepijo. Prismoda!... In jaz sem vedno bolj in bol j kričal, ker mi je pri kričanju nostalo še bolj vroče, kot!me mati tako odgaja, kakor se jej^-cij- ,, al je bilo p"prej, in vedno bolj nekdaj odgajalo otroke po kme4 Edmos! . nn.\aja: da stane napri" S. avgusta 1903. — Se vedno se kregajo rad^i mene. Ne razumem, zakaj imajo ljudje otroke, če se potem samo prepirajo radi njih. Moja mati me je namreč s "ta črnim moj oč svoje kmetijsko'ključka. da naj vsak Amerikanee. društvo, ker "Kmetijska družba"(ki dobro živeti za dva dolar-ki je nosila ponosno ime liabsbnr- 3a na dan, ostane par tedncv na ške Marije Terezije, ni hoteli skr- Dunaju, dočim pravi pisec drugega članka, da se izpostavi Amerikanee. ki pride na Dunaj, nevarnosti. beti prav nič za slovensko kmetijstvo. Pridnost in neizmerna vztrajnost je držala primorskega kmeta!1*3 £a bodo do zadnjega centa o-pokonei. Sedaj so nastopili še — brali fijakerji in da bo povsod iz-hujši časi. Ljudje majejo z glava .[postav! jen žalitvam od strani pre- bivalstva. Ameriški potnik, ki pride na Dunaj, ne sme pozabiti nato, da mi in pravijo, da so sedanji časi tako resni in tako usodepolni, kakor še niso bili nikdar. Vinogradništvu preti pogin. S tem je zade- mora zagotoviti stanovanje vna-ta vsa Vipavska dolina, zad-ta so,PreJ in to mogoče mora priti goriška Brda, zadet je Kras. —j™ Dunaj v zgodnjih jutranjih Izvoza na Kranjsko ni več. italijan[urali, da ima večera dosti časa sko vino izpodriva povsod doma-!Preskrbeti si stanovanje. Hoteli či pridelek. Tako poroča Edinost.'prvega razreda so ponavadi ved-da se toči danes v Bovcu, v K oba-j1° Poln! ter ne morejo reservirati ridu. v Tolminu, pri Sv. Luciji, v|s-'-,b vnaprej. Če pa pride potnik Kanalu, v Gorici, v Postojni in|ter ali vozi od enega glav-po Notranjskem 80 do 90 odstot-jr,e?a hotela do drugega, ki so vsi ^rov italijanskega vina. Po vseh.cruS poleg drugega, bo skoro strašila. Radi tega je biljteh kraj-ih se Je ^^ prej vipavee vedno našel to, kar si želi. Če ne ee ves iz sebe in je rekel, daJbrie? kražki leran ali istrsko vino more dobiti sobe, naj gre v hotel drugega razreda pri postaji zapad- -..... ..........,..... Ali l^š na ^k 1 " italijanskega vina fran- Kako rad bi bil dobil sladoled j post an e Francek butec I" vprašal ko Idr,ja (dovoz na dragih avto- 1,3 razpolago, ali pa mrzlo kavo, mrzlo limona- je oče. mobilih) 160 do 180 lir. Naše vi- Razventega potil. tilt. r.e železnice, kjer so sobe vedno do ali kaj podobnega; ne, topli čaj sem moral požirati. — Če bi šlo po mojem, bi se snčno r;td odpovedal rojstvu in bi šel zopet na- zaj. toda : me je li kdo razumel?! zavoljo tega pa le ni ostal butec! Iz jeze sem še bolj kričal. Oni mož v sobi je že začel sklepati roke, vzdihovati in razburjen tekel semintja po sobi. Jaz pa sem si mislil: Ti -i gotovo tudi kriv, da pa ne sme obisk ova Sedaj se je pa seveda zopet sta-]no Pa stane franko Idrija 215 do!h;c na Dunaju nikdar pozabiti, da a mati vmešala in rekla: "Moj 220 lir hI. Cenejše naš kmet ne|se nahaja v mestu, ki je ravnokar more prodajati. Italijansko vino se je razširilo tudi zbog tega, ker se je marsikdo bal, da ga zadene ka- Moj najstarejši, Janko, je "žolnir" in je tudi v "ta črnega" veroval. Pravljic bi mi tudi ne smeli pri-jzen ali da mu odvzamejo gostilni-povedovati, j« menil moj oče, ker Sko pravico? ?ko ne kupi itaUjan to zastruplja otrokovo domišljijo ter mu predstavlja stvari in do godke, katerih nikdar ni bilo. sem jaz tu: le jezi se, saj sem se! Moja stara mati se je zopet »me-tudi iaz jezil. T Lst i k rat namreč ni-ljala in rekla: "Potem pa tudi tifj:morali naSi Vnetje svoje trte poselil š»> poznal četrte Itožje zapo-]dragi zet, nesmeš pripovedovati Isekati in domačo grudo zapustiti v« I i Ju nisem vedel, da je t Lst i1 pravljic tvojim volilcem, ker ti s Nastane vprašanje, kako iztrgati mož. kateremu je moje kričanje tem ljudem predočuješ, kar se še tako razburjalo živce, moj oče. nikdar ni in tudi ne bo zgodilo!*' Prišel je zopet k meni, da bi se, Ce bi vedel, da napravim tak mi dobrikal. odšel je pa precej j nemir v družini, bi mi bilo zares pet, ** svojim nos »m je tako čud- ljubše, da ne bi bil prišel na svet. "Pa te li kdo I starem ali po novem, in v tem ved nem prepira me pa sploh ne vzga no vohal in precej potem je rekel go spe j M iklavč* vi. da bi bilo dobro, če bi me odvila. To se je tudi zg em že devet dni star, In kaj sem že vse izvedel v tem krateni času! (Jospe Miklave ni ve.*- tu. pride le še senipa-tja pogledat. Krščen se.n pa tudi že. Ime mi je France! K mojemu krstu je prKla velika množica ljudi. v^i so jedli in pili, in jay. sem bil tako lačen! Nekateri so trdili, da sem "cel oče*', drugi zopet so bili mnenja, da sem materi kakor iz obraza izklesan, kar je pač mene znpet malo zanimalo. Neko žensko bitje so mi dali, ki naj bi me redilo. "Dojilka"' ji pravijo. Kake stvari uganjajo ž njo, vse drugače kakor z mano! In slepari me neznansko. Mesto da bi dobival gorko, materno mleko, mi daje le iz steklenice piti. Da, ali m« reš kaj povedati?! Ali razume kdo novorojeno dete? Ce kričim, da bi opozoril svoje ljudi na to sleparijo z mlekom, potem začnejo biti po meni, na-m est o po njej. Včasih me nese dojilka "na iz-prehod". Takrat pride skoro vedno človek v rdečih hlačah in modrem jopiču na katerem se bli-ščejo gumbi. Svetli gumbi so mi všeč. S tem človekom je moja dojilka zelo nrijazna in on ž njo tudi. Preprijazna sta med seboj... Ne gledata popolnoma nič name. Nedavno tega sta me položila na klop, ker sem jima bil napoti. Naenkrat pride velik pes. ki mi jives obraz oblizal. Ravno tako je tisti človek z bleščečimi gumbi napravil z mojo dojilko, a meni se je pes gnusil. 24. maja 1901. — Danes sem. hvala Bogu. že dve leti star. Dajejo mi že holj pametno hrano. Dojilke tudi ni več. Kakor slišim, je že zopet drugod v enaki službi. Najbolj me zabavajo moji stariši uiraja. - * * li. septembra 1905. — Imam leta, hoditi bo treba v šolo! Da se bom moral sedaj pridno učiti, da bo kaj iz mene, je rekel moj oče. Ne vem še, kaj je to "učiti se'', pa imam že tako neko temno slutnjo, kakor da to ni nič posebno prijetnega. " * * 18. septembra. — Ali nisem rekel. nisem li uganil!... Tega mi je š»* trebalo, te "šole" in "učenja""! Tiho in mirno moram sedeti in pisati s pisalom črke na tablico. Moj sosed Lojzek pa riše vsakovrstne živali, to je mnogo lejWse. Včeraj je narisal "gospfKla učitelja". Izvrstno ga je zadel. Prav veselo je tu v šoli. Jaz hodim rad v šolo, pa doma se že zopet prepirajo radi mene. Mati hoče na vsak način hoditi po mene, da bi se medpotoma ne pretepal s tovariši, in jaz se tako rad pretepam ! Oče pravi, da naj se le pretepam, češ, to je zdravo. Ko sem pa enkrat prišel domov z velikim "rogom", je menila mati: "Je li to zdravo?" "Seveda", je odvrnil oče, "tako se bo naučil bolečine prenašati!" Potem zopet mati: "Ali bo Indijanec?" # * * 23. maja 1907. — Kako mi ta vedni prepir radi moje vzgoje že preseda, ne morem niti dopovedati. Če ne bi bilo knjig o Indijancih, bi me sploh ne veselilo nič več. Včeraj s^m dobil brata. Ko sem to zvedel, sem šel k očetu in mu rekel: "Oče. ker se vidva z maano glede vzgoje otrok nikdar ne moreta sporazumeti, bom pa jaz vzgojil novega bratca." Nato me je pa oče lepo za ušesa prijel in ven vrgel. Sedaj mi je pa zares vse eno. Moj dnevnik to Italijane. Poslanec Šček je napisal v "Edinosti", da treba za-irteresirati za vinsko krizo v deželi vse merodajne činitelje, ali dr tega najbrž ne pride, ker je jasno, da je italijanska vlada tako slepa letu pa so postal^ uniforme ledka stvar. Služba poulične železnice je dobra in videti je tudi več vozov in avtomobilov. Umetniško življenje je prav tako intenzivno kot je bilo nekdaj Nekaj o kokainu. da nima nobenega razumevanja za 1,1 ^'lovck toliko srečen, da tako nujne gospodarske potrebe v ^ mu ni treba bri£ati za valuto Frimorju. ter vedno padajočo vrednost ne- srečne avstrijske krone, lahko uživa številne mikavnosti, katere lali-Aforizmi Trockega. ko midi to rac-t0- Dejanski so ho- Sodeč po vesteh o poteku kon- tcli Polni Amerikancev. Angleščina gresa tretje internaeijonale v Mo- jc prevladujoči jezik v dvoranah skvi, je bil kongres nekaka arena Cesarskega hotela, Bristol hotela za brezkončno nastopanje Troc- in drugih na Kartnerringu. kega. Med ostalimi aforizmi. kij Problem Dunaja pa ni turistov-jih je izrekel Trockij, je karakte- ski problem, temveč oni politike ristieen zlasti odgovor Brandu, ki in ekonomije. Mesto se nahaja v .ie naglasa!, da se je treba proti stanju prehoda, ki bo napravil iz burzuaziu boriti z mečem ne na' _ i ^ , . _ , .. . ' m P* njega nekaj povsem dragega, — s statistiko. Trockij je zavzel vai?-'i • i - ,- ° , , ' , l'rcz ozira na osebne zebe domeno pozo m mu zabrusil: "V rdeči L , - , ^ armadi sem Imel več pasla s sta-|tega Preblval?tva ah one zunanjih tistiko kakor z mečem. Eden iz- Postov- Dunai se enostavno pokori med temeljev vojne umetnosti ekonomski postavi, ki se je že iz-poznavanje števila čevljev in hlač kazala močnejšim kot pa je politi-ter drugih predmetov, ki jih po-jka i11 bodočnost bo popolnoma od-trebuje vojnik." Dodal je še, da;visna od te postave, če bo doved-,ie Bo? vedno z onim, ki ima več la da zveze ^ Nemčijo, kar ni ne-bataljonov, in da se je treba bur-j mogoče, čeprav malo vrjetno ali žuaziji oborožiti ravnotako s sta- pn do ustanovitve rajne avstrijske tistiko kakor z mečem. države ali pa podonavske federa- cije. Ta postava je izraz dejstva, c'a to središče dejanski obstaja in de privlačne sile ni mogoče odstraniti s pomočjo umetnih sredstev, ste Ren-Men-Donava. Bavarska! Dunaj predtavlja vrata v bližnji Kanal Ren-Men-Donava. V Monakovem na Bavarskem se ustanovi akcijska dražba, ki bo prevzela zgradbo velike vodne ce-.1"" * pumucjo ™ ste Ren-Men-Donava. Bavarska! Dunaj P^avlja f vlada je deželnemu zboru že pred-jlzt(>k' v evropko Azijo, kot se jo ložila zakonski načrt, ki jo bo po-^0?0^0 imenuje. Kjer pada zad-oblastil. da se z akcijami vdaleži nje sleme Alp, Leopoldsberg proti tega podjetja. Proračunski odsek Donavi ter se dviga na dragi stra-deželne zbornice se bo s to zade- rd Donave Bisamberg, prvi grič vo pečal prihodnje dni. j iztočnega dela Karpatov, tam je " " " mejna črta med zpadno Evropo poneseni še danes v razstavo, kjer ter kulturo iztočne Evrope s svo-se ravno predstavlja "otroka" |j?mi azijskimi ^iki. Gb vznožju Mislim da 3e to kraj, kjer se vidi, LEOpoldsberga pa leži DuIlaj. že kaj otroku se vse primanjkuje.^ X » . , . v ^J . Tja položim svoj dnevnik. Mogoče dejstvo ^ doIoca DunaJu ga dobi kdo in marsikateri stariši l10?0 Posredovalca med zapadom se lahko kaj naučijo iz njega. Če Toleg tega po je tam ne. mi je pa tudi /prav. A to vem, Donava z enim najboljših in če bom jaz kdaj oče kakemu fan- največjih rečnih pristanišč v tem tu, napravim drugače. delu sveta ter veliko križišče Ljudske strasti so raznovrstne. Bolezni in manije. ki so se polotile človeštva, postajajo vedno številnejše. Bili so časi, ko Evropa se ni poznala mnogo umetnih vžitkov, ki so škodljivi in povzročajo celo smrt. Razna umetna sredstva in razni praški za omam-ljenje so v nemalem oziru vzrok dekadence zapada. Med najstrašnejša sredstva za uničevanje spada zlasti kokain. Poleg op i uma. inorfiuma in etra je kokain najbolj priljubljen. Posebno v Parizu in Berlinu je število njegovih žrtev naravnost o-gromno. V Parizu se prodaja skrivoma pod imenom "coeo". Nedavno je bil radi prodajanja opi-uina aretiran v Parizu neki portugalski grof. Harry AValden, ki je pred kratkim izvršil skupno z ženo samomor, je bil žrtev opium a. Odkod izvira kokain in kdaj so ga začeli prvikrat uporabljati? Čitatelji se bodo gotovo čudili, da je komaj 70 let, odkar se uporablja kokain. Neki- ameriški zdravnik je leta 1856. koustatiral, da listi drevesa Coca (Erythroxylon Coca) povzročajo čuden vpliv na jezik, ki se kaže v pešanju njegove občutljivosti. Šele leta l£Sl. se je pričel kokain prvič uporabljati kot zdravilo. I'ar let pozneje so kon-statirali amerikanski zdravniki kokainomanije. Kokain je torej amerikanskega izvora in kokaino-manija stara komaj 40 let. "Medical Review" opisuje učinke kokainomanije in pravi med drugim: "Kokain preganja in zmanjšuje telesno in duševno utruje-not in povzroča ugodno stanje ve-selosti. Človek, ki vživa mnogo kokaina, se počuti dobro." Indijanci v Boliviji (republika v Južni Ameriki) Že cd nekdaj uporabljajo sok Cocavega listja kot zdravilo, posebno za zmanjšanje utrujenosti na potovanjih. Okus kokaina je grenek in je moderna kemija ekstraliirala iz njega zdravilo, ki je postalo prava nevarnost za moderno ljudstvo. Ivokainomanija se razširja zlasti od leta 1912. dalje. Leta 1916. je francoski parlament sprejel , zakon, ki prepoveduje prodajo kokaina, razen v lekarnah. S tem I je Francija hotela za vstavi ti ko-kainomanijo, ki se je zlasti v Parizu že silno razpasla. Skoro polovica odličnega umetniškega sveta, zlasti pa polsvet, vživa kokain, morfiuni, opium in eter. Kokain je eden najstrašnejših lahkih strupov. Uničuje živčni si-Ist?™' upropašča srce, paralizira .mišice in zastruplja organizem. I Ljubitelj i kokaina seveda s tem ne računajo. Lahko se reče, da je oni. ki je enkrat ali dvakrat okusil kokain, skoro obsojen, da postane kokainoman; s tem pa je tudi samega sebe obsodil na smrt. Kokainoman brez kokaina je najnesrečnejše bitje na svetu. Zato je kokainomane tudi silno težko zdraviti. Kokain in njemu podobna sredstva postajajo v pravem pomenu besede nevarnost za človeštvo. Vprašanje je, ali je problem kokaina mogoče rešiti z zakoni in zapori. Kljub vsem strogim zakonom se namreč zavživanje kokaina v Franciji ni skoro nič zmanjšalo. Edina rešitev bi bila: ustavitev fabrikacije kokaina, ali pa prodaja samo pod državno kontrolo. Zapadna Slovanska Zveza ustanovljena 5. JULIJA 1908 ink0rp0rirana 27. OKTOBRA 1908 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sedež: Denver, Colorado. GLAVNI ODBOR t l^toetolk: JOHN PMJEEC, 4469 Wash. SL, Denver, Cole. Podpredsednik: JOHN FAJDIGA, Box S3, Leadrllf.. Oda Glavni tajnik: FRA>:K SKRABEC, 4822 Wash. St. Denver, Colo. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK, St*. 5, Pueblo, Cote. Glavni* blagajnik: JOSIP VIDETIČ, 448P, Logan St., Denver Col*. Zaupnik: FRANK ZAITZ, 514 W. Cetnut St., LeedyJe, Oole. NADZORNI ODBOR: Pred.«odnilr: JOHN' GERM, 817 Eart C. St. MIHAEL, KAPSCH, 008 N. Spruce St, Colo. Sr rings, CoU. GEORGE PAVLAKOVICH, 4717 Grsiit SL, Denver, Colo. POK3TNI ODBOR: Predsednik: ANTOf" KOCIxEYAR, 12>fl Berwlnd Are., Pueblo, Colo. JOHN ROCMAN. 12C3 Mabren Ave., Pueblo, Colo. FRANK CANJAB, B00-JS01 — 45 Ave., Denver, Colo. ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predsednik: FRANU BOYTZ, RR. 2. Eox 132 Pu-blo, Cole. FRANK M ART LNJAK, K. x C07, Johnston City, TiL PETER GESHBLL, 4464 Wash. St, Denver, co**. _ VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R. B. BURKHTT, 4487 Washington Sv., Denver, Cole. •LAS NARODA, 82 Cortlandt Street, New York, II. I. Vie denarne nakaznice In >se uia'ine stvari se poiU^aJo na gL ta] alka, prltotbe na predsednika gL nadxornega odbora, prepirne ndcre y* •a nrndsednlks slavneea norotnoea odbora darja. ]>ne 17. avgusta 1811. torej kor navadni sladkor in da zado-pred 110. leti. je pisal stavbeniku, stnje ko.šček v velikosti gi'aha za naj se z gradnjo požuri, ker hoee osladitev čase kave. že prihodnje leto stanovati v Ki- -—----*-- mu Silna katastrofa njegove velike armade ob Berezini v Rusiji pa je popolnoma mučila načrte velikega vladarja. ADVERTISEMENTS. ZAKAJ TRPETI? Revmatične, nr-vrjilpifne in bolečine v mifiicah so hitro oilj>ravljt-ne s jTimemo Nova rastlina za produkcijo slad-»i'°rabo V Južni Ameriki je našel nem- &PAIN-EXPELLERJA& Ški generalni konzul Gillter rast- Tvorniika znamka Teg. T par. ur. Z«r. dr. ■Imo, ki vsebuje velike množine Glejte, 7. uri zvečer.' i Igrala bo lastna gf>dba in sicer! domaiee in ameriške komade, da ,s tem zadostimo vsem rojakom in {rojakinjam. Vstopnina za moške' |-">0<*, ženske proste. Z a točno po-!strežbo bo skrbel posebno za to ix-jvoljeni odbor. Kot ob vsaki j>ri-' liki. tako tudi sedaj upamo, da se bodo naši prijatelji izkazali kot so gost je te vesel ie<». Torej nasvi-denje 27. avg. zvečer. Odbor. (17-20—8) Dr. Koler SLOVENSKI ZDRAVMUC 638 Peon Aye. Pittsburgh, Pa. Dr. Kolu- ta n*J-•tarejit alovenakl Mlrmrrlk Ipecja-Hat V Pittsburgh*. U lana. 34-ietno prakao v sdrarl?*-njn n«h Bofia butaani. Baatnapljanja krvi »d rarl a rla-Kmuna io*. ki za. J# lium*l «, «arrf>e !n druse kola« b<-«e«n!. k: naatacajo valed aa«. Lie krvi. oairavlm t kratkem Sam !n nI yv>tr«fcno Nekateri dmgi xdr_rnlKl rabijo tol-ma^e. Oa Taa raaamejo. Jaa •e iz »thrrja kraja, sato Tax lalj* cdrarlm. ker vaa razumen aJovenaki Llranna ur«: ob dalavnlklk o4 I I Ob nedeliak od S 4o B. Napoleonovo hrepenenje po Rimu. Napoleon ni bil nikdar v Rimu, vendar pa je toliko proučeval hi-sforijo Tzg-odovino) večnega mesta, da je hotel napraviti Rim za d in g-o glavno mesto svojega cesarstva. Tu je hotel zgraditi tudi lep in dragocen dvorec. Najprej je mislil na Vatikan, toda pozneje mu je neizmerno ugajal naert Sai-pija Perosinia, ki je hotel postaviti zgradbo na Kapitolu, edino primerni rezidenci velikega via- "DRISRČEN smeh je naj-boljše zdravilo sveta. Če ste otožni, zamišljeni — se prav na široko zasmejte — pa boste takoj ozdravljeni. Knjiga Peter Zgaga vam povzroči smeh, {kadarkoli pogledate vanjo. Ena knjižica za 50 centov vam bo trajala za vedno. Izrezi te ta kupon prldezfte yctdeaet centov v znamkah ter ga pošljite: Slovemc Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York. Cenjeni: Za priloženih petdeset ccntov v znamkah mi pošljite knjigo "Pct«r Zgaga." Ime .................................... Naslov ................................. Država ................................ GLAS NAHODA. 17. AVG. 1921 SKRIVNOST ORCIVALAJ DETEKTIVSKI KOMAM, Francoski ipual Emile Gaboriu. — Za G. N. priredil G. P, 6T> (N'adalj. vanje.) — To je žalostna storija. gospod {Lavrenriji nekaj namignil proti Ijekok. I>o^ :rel m starost, v ka-jHektorju. je >koro prenehala pri-teri je karijera človeka, kot pra-'hajati k meni. vijo, zaključena, k> >'-m naenkat izgubil svojo ieno in svoja dva sinova, moje et'ino veselje in upanje na tem svetu. Bil sem osam- — Mogoče; ali pa ne bo kljub temu za vedno onečaščena in izgubljena f Ali ne bo morala v takem slučaju nastopiti v javnosti, odgovarjati na vprašanja sodaikov ter povedati povest svoje sramote in nesreče ? Ali ne bo morala povedati kje. kedaj in kako je padla Ur ponoviti besede, katere ji je šepetal v uho ta lopov? Ali si mo-r< te misliti, da je iz svoje proste \ olje objavila svoj samomor, če prav je rKkirala s tem življenje - vojih sta riše v? Xe. Potem mora — Jaz bi ne im^l niti vaše po t rpe ž 1 j i v ost i, niti vaše velik kIuš-nosti. — Ker niste toliko stari kot sem j;j z. gospod l.ekok. i), kako straš-i o >em >ovražil tega Tremorela! Vpraševal ><111 >e. kaj je na tem dtklica, — bo postala junakinja porotne obravnave. Ona bo izvajala največjo privlačno silo na citate! je Policijske Gazete. Časnikarji bodo poročali, kedaj je zardela m kedaj je jokala. Tekmovali bo-tio med seboj v opisovanju njene obleke in njenega nastopa. Nato pa jo bodo oblegali fotografi in če se ne bo pustila slikati, bodo prodajali mesto njene sliko 0110 kake poulične vlačuge. Hotela se bo -.kriti, — a kje? Ali jo more par ključavnic zavarovati preti strast- KRETANJE PARNIKOV KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLU JEJO IZ NEW TORKA, pojasniti, s kakimi pretnjami jo je no radovednostjo? Postala bo slav- sern telo J e■ioveku. da ga naenkrat tako lju-'•.. n : j bi jo tri žen>kc povsem različnega ijen na svetu, bolj izgubljen ko človek, kateremu se je sredi mor ja razbila ladja in ki nima deske katere bi se oprijel. Bil brez duše. k'> sem ^e htauil v On-ivalu. Tam s«-m videl 1 značaja Lavrcneij«.. IMa je stara p^naj-tj — Da, — je odvrnil Lekok ter let in Še nikdar ni živelo bitje, ki .dal izraza skr'vni nisli, bi združevalo v s.-l>i toliko ;nteli-|se pogosto motijo. Ne >odijo mož-ipravljajo na ta g« nec, grarij.-, ne
  • ižo*.Ti in 1» p<»- kih tako kot mi te. Curtoa je postal moj prijatelj prisilil do iecra in priznati bo morala tudi svojo ljubezen do Tremorela. — Ne. — je odvrnil detektiv. — W pretiravajmo stvari. Vi veste eebro. da je pravica zelo obzirna napram nedolžnim žrtvam zadev take vrste. — Obzirna ■ Ali jo more sodnik. na. Kakšna sramota in beda! C'e >e jo hoče rešiti, gospod Lekok. potem se ne sme izgovoriti njenega imena. Prosim vas, ali je mogoče ? Odgovorite mi. Govor starega moža je bil enostaven. prost vsakih fraz strasti. Srd je pamtei v njegovih očeh in izgledal je zopet mlad, — ljubil 1_A SAVO IE 10 sept. — Havre ORDUNA 10 sepL — Cherbourg ZELAND 10 sept. — Cherbourg RYNDAM 10 sept. — Boulogne 13 sept. — Cherbourg 14 sept. — Havre 17 sept. — Cherbourg 17 sept. — Boulogne 20 sept. — Genoa 22 sept. — Havre 22 sept. — Cherbourg 24 sept. — Cherbourg 24 sept. — Boulogne 24 sept. — Tr^ 24 aept. — Cherbourg 24 sept. — Genoa 28 sept. — Cherbourg 29 sept. — Cherbourg 30 sept. — Genoa 1 okt. — Cnerbourg 4 okt. — Cherbourg AQUITANIA 4. okt — Cherbourg ARABiC 5 otct. — Cherbourg Glede cen sa v osne listke in vse droge pojasnil*, obrnite se ba tvrdko BERENGARI A 1« sva. _ Cherbourg PANNONIA 18 avg. — Trst NOORDAM 20 avg. — Boulogne LAPLAND 10 •V«. — Charbours LA TOURAINS M svc. — Havre itaija 23 avg. — Tre« AQLHTANIA 23 wo. — Cherbourg AMERICA 27 avg. — Cherbourg FRANCE 2» avt. — Havre PRES. WILSON 27 avg. — Trsl FINLAND 27 avg. — Cherbourg AMERICA 27 avo. — Cherbourf ROCHAMBEAU 27 avg. — Havre OROPESA 27 avg. — Cherbourg ADRIATIC 31 avg. — Charbfcura BELVEDERE 2 sept. — Trst WASHINGTON 3 sept. — Cherbourg ROTTERDAM 3 sept. — Boulogne OLYMPIC 3 sept. — Cherbourg LAFAYETTE 1 sept. — Havre LA LORRAINE 3 sept. — Havre EMP. OP CHINA 7 sept. — Cherbourg CRETIC 7 sept. — Genoa PARIS KROONLAND N. AMSTERAM ARABIC FRANCE BERENGARIA OLYMPIC NOORDAM ARGENTINA LAPLAND RE. d* ITALIA AMERICA LAFAYETTE CANOPIC EMP. OF CHINA G WASHINGTON 'RANK SAKSER STATE BANK Ovtbtit £1, n3w Tevfc Iz New Yorka naravnost ne da bi izmenjali parnik v Dubrovnik, Trst in Reko Hitri pa mik 2 na vijaka z 2 dimnikoma "MADONNA" ODPLUJE 3. SEPTEMBRA Tretji razred $100 ( in $5 Kabine - $175 \ <**vka Dobro vino brezplačno pri obedih. Oglasite se pri pooblaščenih agenturah. tudi Če bi hotel zavarovati pred jc ter branil svojo ljubljeno. javnostjo, s kr.tero se vrše t:ike ob-r: \nove? Vi lahko ganete srea sodnikov. Tam pa bo petdeset žur- žrnske nalistov. ki se /.e izza umora pn- veliki dogr.dek. Gospod Lekok je molčal. Njegov tovariš pa je ustrajal. — Odgovorite mi. — Kdo ve? Pozor potniki. Ne^ in kmalu mi j • i«i!a Lavreneija kot lastna ht očeta. Ah, številne kra^n^ ure sem preživel, ko Min poslušal njene nedolžne zaupno,- ti. I5i| sem srečen, ko sem jo videl kretati ->e po mojem vrtu t»*r nabirali » vetke. ka tere sem gojil zanjo. Rekel si, da je živijt nje dragoe« takrat -o živi ienie dar. Moje satij<* jo sledim skozi — p«»«roMo. je zopet pričel -lari mirovni sodnik. — mi- ]»<./.vati ga na dvoboj, da ga bi.j«m. V takem slučaju pa bi se I.avr« Cri.ia nikdar več ne ozrla vame. Motroče i»; - i i i kljub temu ko-11' ■■ * f: ■ > govori'. <"e hi Sovr<*>i n^ zbolel t>*r um»i. Vetlel sem. da >ta morala lijegova žona in Tremorel priv^či. da h-' bosta poročila. Vedel v m. da jii je strašen vzrok si-držati prisrgo. Vsled tega sem m '».lil. da je I.«.vren«-ija rešena. Kila pa je na-pr !i;o izgubljena! Nekoga v(i » ra. ko >em šel mimo žu-pa j a nove hiš«*, >♦ ni videl nekega člo-n božji vt-ka plezati preko zida na vrt. Bil Ijiiv. da Tremorel. Spoznal sem ga na-Pred- tančno. Bil -^m ves iz sebe o»l srda Jugoslovanski konzulat v Yorku naznanja: 1. Vsi državljani kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki žele potovati v stari kraj, lahko dobe „ , , . Zaka-i me skušate zavesti 1 potnc ]jste na podlagi kakega sta- Mi domnevate, da bodo nam na AH nimam jaz izkušenj v teh stva-iresa potnega lista, krstnega lista, ljubo zatrli škandalozno postopa- reh kot vi sami? Če bo prišel Tre-!domovinskega lisra oziroma voja-i je. kateremu se hočem izogniti m|i;10rel pred sodni j o, bo Lavreneija ških ali delavskih bukvic iz stare-v kate/em bo plemenito ime mo- i2gllbljena. Jaz pa jo ljubim. Da. j ga kraja. rrlea predstavljalo senzacijo? Aliinpam si priznati vam to, kajti.lju- 2. Oni, ki nimajo nobenega ta-n združuje slučaj v sebi vseh },:m j0 sedaj bolj kot sem j) Ijn- keSa dokumenta, se morajo obrnilo,-k. ki predstavljajo uspeli sod- h>j] kedaj Ona je onečaščena, .ired-Ba Postojne oblasti v starem ..-jskih žaloiger? O. ničesar ne1,,^ zaDičevanja ter mogoče ^^Hju ^T jih od iam dobiti Kdor BRENCH LINBT I ConmgNiE generale TRANSAnxNiiQUE K Express Paslo! 5tn nc BBB DIREKTNA SLUŽBA V Jugoslavijo preko Havre z velikimi parniki na 2 in 2 vijake PARIS ............... 17. avgusta "RANČE .............. 25. avgusta ROCHAW BEAU ........ 27. avgusta LAFAYETTE ........ 1. septembra S.S. PARIS stavljal sem si jo por«m"eno z do- in pn-ege! vem. da bom počakal brini človekom, ki bi jo < >re-"il do- i:anj ler ga umoril. Čakal sem, a čim bi jaz ostal prijatelj /.<>n'\ po- «.n ni ]>ri.šel ven v oni noči. tem ko sem bil zaupnik deklice. <.o»p«.d Phmta >i j<- pokril abraz Skrbel sem za svoje premoženje. oo«'ma rokama Njegovo sree je ki je preeejšnje. kajti miv'il sem krvav« io ob spominu na ono .strašna njene otroke, katerim sem ho- i o n«>č. prečmo s čakaijem na člo-tel zapustiti zaklad. Uboga, uboga veka. katerega je hotel umoriti. La\ reneija! (.o^pod Lekok >e je trt^sel od ogor Gospod Lekok si je popravljal < enja. lasuljo. >i brwd o'oraz z r«»oee'm' — Ta Tien.fr« !. — je rekel, — ter bil videti nemiren. V re-ni<-i je j najpodlejši med lopovi. Nobe-bil veliko bo'j trinj-n kn^ . - hotel iu ira izirovor t ni za njegove in-izgledati. | L inije in zločine. In vendar ga — Nekega dne. — je nadalje-f l-očrte r< š'ti j.red obravnavo, ga-val stari m . . — j* pričel *rovo- If iam ali gilotino. ki ga gotovo riti moj prijatelj Curtoa o tem, d*» čaka. li se p r««i'.: Lav:-«-nenja Tre-' Stari mož je razmišljal en tre morel oni. šele tedaj n» premeril nutek, predno je odgovoril. To-vsvoje ljubezni. < util, ko mi-' «... podilo po njegovi sem, strašne a ironije, katerih ni glavi, tla ni vedel, kateri bi dal mogo«"e oprati Rilo je kot dolgo^rajpiro izraza. Be-ee g- vim občutkr m. Hotel je izraziti n anjka. ne podle strasti, ne s1rn-iVedno obožava tega podleža, j-a ne osvete in tudi ne umora bo pri iskanju potnega lusta poka- i .... . „ ,zal enega izmed gornjih dokumen-| , . , . . ,a ki,J zu to? Jaz '10 ljllhim tls°c-'tov, bo dobil potni list kmalo po-i L vieneija predstavlja v tej zalo- krat bolj kot sem jo ljubil Pre(l Item, ko se bo zglasil na konzidatu ' in sentimentalni njenim padeem, kajti takrat sem i:'ri romantieui «-:ement. Omt. moja ljubljena j j0 ljubil brez upanja, a sedaj. ADVERTISEMENTS. PREDNO SE ODLOČITE svojo družino, sorodnika ali prijatelja naročiti vozni listek, ali poslati denar v domovino, da de ga potnik sam kupi, pišite naj-prvro sa tozadevna pojasnila na znano in zanesljivo tvrdko TRANS! SAKSER STATE BANK 83 Cortlandt Street New York 45,000 konjskih sil 33.700 ton J.4. sept. X;i družine nudimo izbornc upod-rmsti tretjega razreda — kabine z dvema, štirimi, šestimi in osmimi postelj;-m i. Vsi taki potniki bodo deležni iste izbortie službe in hrane. vsled katr-re je znana Francoska Črta. Z;i nadalje informacije vprašajte ]>ri lokalnih u čutili FRENCH LINE. ZASTAVE! VICTOR MVIIISEK, 331 6reeve St., 60NEMAU6H, PA. In vi i n h nMH— Garantiraso Mtm la Ua Iz^doje po eenab vrni roji j 3. Oni naši državljani, ki žele 'takoj odpotovati v stari kraj, pa nimajo pri roki nobenega gornjih j dokumentov, morajo imeti potrdi-i jla naših podpornih društev, kate-' j rili člani so. V potrdilih mora biti i navedeno, da so resnično državlja-itii kraljevine Srbov, Hrvatov in 'Slovencev. V takih slučajih pa bo p morda konzu?at smatral za potreb- 0 Direktno potovuije r Gosulich črta \ Iščem svojega brata ANT< >N A ADAM. d«»ma iz Korituke pri St. Petru na Xotraujskrišlo. da je izbrala La .mu posreči pobegniti ali če konca vrencija men k«-: svojega zaup-: svoj«* življenje nekega jutra na nika. Kaknu muka! torej tak Prišla je kjPlaee Korjuelte. meni. «la poveri o I lektorju. Ob- — Zakaj pa imate eudovala pa jc. kep pa je *juatrala vzvišenim nad drupe može, s kate rimi pa ni bilo mogoče primerjati rah i»re«l obravnavo? — Ker____ — Ali ste prijatelj njegove dru- Očafrana je bita od njegovega drz-pine t('r -kusate ohraniti veliko Eega jahanja ter midila. da je vse.;ki je bilo pokrito z blatom kar re«'-e. nebeško in vzvišeno. ter izročeno infamiji? — Ali ste vedeli, kakšen lopov — N>\ jaz se bojim za Lavren-je bil Tremorelcijo, prijatelj moj. Misel na njo ■— Žalibog re. Kaj je bil same ta i-« nikdar ne zapusti, človek, ki je živel v Valfeji! Od! — Ona vendar ni njegova so-<>ncpa dne naprej, ko sem izvedel, ^krivka. Ona >ploh ne ve, da je u-da hoee oropati mojega najbolj .moril svojo ze no. O tem ne more dragocenega zaklada, pa sem ga bili niti najmanjšega dvoma, pričel študirti. Brez dvoma bi bil' — Da. — je pričel Planta. — nekoliko potolažen. če bi našel, da fI«avrencija je nedolžna ter ,e žr-je vreden te deklice. Vsled tega j tev podlega iu nagnusnega lopova, sem pa zalezoval, kot zalezujete Kljub temu pa je resnica, via bi Ti zločinca, ^t! >em poposto v Pa-jbila ona bolj kruto kaznovana kot rrz, da izvem, kar sem mogel, o Pa n11- bo prLšel Tremorel pred njegovem prejšnjem življenju. Po-(s°diš"e. l»o morala nastopiti tudi stal sem detektiv ter izpraševal "r.a. kot priča, če ne kot jetnica. vsakega, ki pa je poznal in čim Kdo pa ve, če se ne bo dvomilo o več sem izvedel, o njem. tem bolj njeni pravičnosti? Vprašali jo bosem ga zaničeval. Na ta način semjdo če v resnic', ni vedela ničesar o iznašel njegove sestanke z Ženi nameravanem umoru Bcrte m če in njegove odnošaje z Berto. pospeševali tega načrta. Berta — Zakaj niste spravili tepa na j*1 bila njena rivalka in povsem na-dan? |ravno je domnevati, da jo je so- — Čast mi je ukazovala molčati jvražila. C'e bi bil jaz sodnik, bi se Ali sem imel pravico oneč-sstiti prav nič ne obotavljal vključiti svojega prijatelja ter uničiti nje-(I-avr*neijo v obtožbo. govo srečo in življenje radi te —Z našo pomočjo bo zmago »mesne, brezupne ljubezni? Govo- slavno dokazala, da ni vedela za ril sem z gospodom Curtoa glede'nobeno stvar in da je bila sama Ženi, a on se je le smejal. Ko sem.kruto varana._____ V odgovor. Ponovno naznanjaoia vsem rojakom in rojakinjam, da prave Elgin garantirane inožke in ženskne ure čisto zlate prstane, verižice, priveske in vso drugo zlatnino ter demante; dalje prave glasne svetovna COLUMBIA GRAMOFONE in SLOVENSKE PLOŠČE prodaja in razpošilja po celi Ameriki masi Vaš slovenski večletni trgovec z zlatnino IVAN PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa. Pišite mu po cenik, pošlje ga Vam brezplačno. no. iskati posebnega dovoljenja od j ministrstva zunanjih zadev za 5*-, danje potnega lista. To se poseb-'B no tiče onih oseb, o kater;h se mi, da so še državljani kake druge d države. . 4. Vsi oni državljani, ki so iz-Jdali prošnje za potne liste, in po | torn katerih je bilo na^rošeno za-. nanje ministrstvo, da jih je saogo-|če izdati, jih bodo dobili, kakor-hitro se zglase pri tem konzulatu. ▼ Dn. \ brovnik (Gravoss) in Trst. f 3 PRES. WILSON ...... 37. avg. R BELVEDERE ........ 2. sept. J ARGENTINA ........ 24. sept. i Cene za Trst in Reko bo : R $100 «n $110. J Potom listkov Izdanih za vae kr«> K le v Juaoslavlil If. Srbll!. U Aazkošne ugodnosti orveaa, druas- ga In tretfsga razrsds. Potniki trstiesa razreda dobival* orezplacno vino. PHELPS BROTttEBSL &C9, i Paasenasr Deoartmcnt Frank Sakser State Bank j I 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO Jadranske Banke in vseh njenih podružnic. JugoHavija: Beograd, Celje, Dubrovnik Ko tor, Kranj; I^mbljana,' Maribor, Metkov«, ftanjm, SpUt, febesik, bgreb. Italija: Tnrt, Opatija, Sadar. Kemika Avstrija: Dnaaj. Izvršuje hitro in poceni denarna izplačila t Ju-slaviji, Italiji in Neraški Avstriji. Izdaja čeke v kronah, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski hanVi t vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške volne listke na vse kraje in za vse črte. Izstavlja tudi Čeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačalo v napoleonih ali angleških šterlingih, ako ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke. Bloveaci, prijatelji In posnavalci naše banke eo vljndno naproeod, da epoaorijo aa ta aal oflai svoje znano« la Hrvatska, Dalmacije, Istre, Goriške la Grnogore, ?==Tii! Naravnost v Dubrovnik s hitrim in dobroznanim parni* kom na dva v!jaka "EVROPA" odpluje v soboto 27.avg. ob eni popoldne, Cene za potovanj«: Tretji razred j Drugi razred $130.00 1 $175.00 in $5.00 vojnega davka. Izborna hrana. Vino brezplačno. Vprašajte pri kateremkoli po-oblaščenem parobrodnem agentu ITALIA - AMERICA Generalni Aaentje. 1 State Street New York FRANK SAKSEB STATE BANK IAKBB, r ______________________ \ To se tiče priolasiter vloženih dot* Strcet New York J maja tega leta. i 5. Ker v veš slučajih naši držav-; ~ - - ' " 5 ljani kupujejo Sifkarte za. parnike katere jim je priporočil ta ali oni! —• V < i' agent, ne oziraje se na to, kakšni so ti parniki. kam plovejo, pripo- y JUGOSLAVIJO rocamo, naj mhce ne kupi prej » , . , , , . . • Hitre zveze z vsemi točkami v Jugo- kart, aoltF.er o tem ne poizve pri s,avijL Dobra in zadostna hrana. Zaprti Frank Sakser State Bank. 82 prostori, vaiik prostor na krovu, vse u-n . Ci. -wjr , VT _ dobnost' modernega parnika. Ccr,!ana st-New York> K Y- RE® Star Ha« Odplutje vsak teden Pomcl 58—62 North River, New York LAPLAND ) Antverpen I 20- av0 FINLAND ( >27. avg. ZEELAND > Cherbourg - 10- sept. KROONLAND ) rijmouth ' 17. sept. SAM LAN D ( Hamburg. f 1. aept. GOTHLAND C Libava, Gdansk V 22. sept, (Samo 3. rdzred.) ^ American Line MANCHURIA (Iiamburg in Gdansk preko Cherbourg) 25. avg. MONGOLIA (v Vigo, Cherbourg Hamburg in Gdansk) 8. sept. MINNEKAHCA t v Hamburg in Gdansk) 22. sept. VSE VODNE PROGE DO POLJSKE. White Star 31. avg. 3. sept. In Boston — Azorl. Napolj In Genovo. ............ 7. septembra .......... 20. septembra .......... 30. septembra ♦Najvočjl parnik v redni" službi z južno-evropskimi prisVaniSčL international mercantile marine company 116 pMnikor -- 1^50.000 too. 9 Broadway New York aJi pri lokalnih agentih. ADRIATIC t v Cherbourg J OLYMPIC \ Southampton / New York Gibraltar, CRETIC ....... •ARABIC ..... CANOPIC ..... HAMBURG NARAVNOST Z NOVIMI PARNIKI OROPESA ........27. avg*. ORDUNA..........10. sept. ORBITA ......... 24. sept. Zaprte kabipe za ženske in otrok*. THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO. 26 Broadway New York ali lokalni potxtiSki agenti. Potovanje v Jugoslavijo prek« Boulogne, Sur-Mer In Rotterdam. Vsi parniki, kl odpiujejo Iz New Yorka so na dva vijaka. NOORDAM........20. avguste ROTTERDAM ........ 3. sept. RYNDAM............ 1«. sept. NIEUW AMSTERDAM 17. sept Vsf parniki imajo za tretji razred sobe za 2. 4 in 6 a«eb. Cena za S razred iz New Torka do LJubljane $100. do Zagreba $101 ter $5 vojnega davka. Za pojasnila in cene vpraftajte pri: HOLLAND-AMERICA UNR 21 -M State Street New York Največji, najhitrejši parnlkf na svetu, izborna postrežba potnlkem. V vašem mestu ali bližini je lokalni aoent. V JUGOSLAVIJO, RUMUNSKO IN preko TRST. REKA ali BOLGARSKO, MADŽARSKO DUBROVNIK ITALIA 23. AVGUSTA LuUk SIN. Vojmi fevtk $5.00. Preko Chcrfearc ta Soatkimptaa: AQUITANIA ............ 23. avg. EMPRKSS OF CHINA... 7. s«pt. Kje s<> im>.]i piM.iateljl: ANT"N in M ARY UTIEZKC, jxhIoimju-O .Muho«-, doma L/. Laz pri Rakeku. Onadav se nahajata uri 1 i osivel! ali Aeosta, Si»mers»-t I'ouity. Pa., hjer sru«> bili skupaj pred S len. p<»tlej <0111 pa izirubi! vsak stik /. njima. U;id Iti izvedel za mojega soseda ANTONA PRI'DJr, [K.dom ;>•'■« Kerja.no v. in mojega s.>s-«li*a KRANCHTA Lf)C*AR. podoma ee Moeov, oha i/. Rakeka na Notranjskem. Vljudno prosim v r rojake, ako kateri ve za njih naslove, da mi naznani. Najboljše pa je. ako here.it> ta list, da se mi sami zglaslj" na na- slov: Anton If"»mer ('itv. Pa IG 1 IŠČEM PRIDNO SLOVUNKO za hišne opravke in varovanje otrok. Plaea j>o dog-svoru. 1'r in 1 ženska lahko postane tudi go p >-dinja. Ce katero veseli, naj se oglasi pri: Jo-eph Srlnvab, ">11 Sandusiiv Ave,. Kans;is ('itv, Kan. (16-1T—8) NAZNANILO IN PRIPOROČILO Rojakom po Pennsvlvaniji na-znjamo, da jih ho obiskal rojak JOSIP ČERNE. ki je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda". Vsem ga toplo priporočamo. Uprava (ilas Naroda. NAZNANILO in PRIPOROČILO. Naš stalni zastopnik Mr. JAN KO PLEŠKO pobira naročnina za Glas Naroda na 6104 St. Clair Ave, Cleveland, Ohio, in daje vsa druga pojasnila glede potovanja v stari kraj ali dobiti svojee od tam, glece denarnih pošiljatev in sploh v vseh drugih zadevah. J m a v zalog: tudi knjigo Peter Zgaga, Rojakom ga toplo priporočamo. Upravnižtvo Glasa Naroda. Lahko ae n»ise ~ hitro Pohuk* pri VNETJU MEHURJA Vsaka pilula (m|DY noti ime BT1' Varujte aeponaredt [gšg mm mm ;; Dospelo je novo : suho grozdje. ^; HuSkatel zelo sladke debele Ja-^. gode, boksa 50 funtov .. $9^— 1' Cipar grojsdje največje la naj-stadkejSe jagode, boksa 50 fun- :: tov.......................$8.— ■ Malo čnio grško grozdje, zelo $ Ž sladko, boksa 5« funtov $7.— 4 Pofiljite $3. na raCun vsake bokse "" ki naročite in poslali bomo takoj. BALKAN IMPORTING CO. - »■ 51-53 Cherry St.. New York. N. Y. M ♦♦ M M »' ROJAKI. NAROČAJTE SS NA "GLAS NAHODA'* NAJ-VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS. DRŽAVAH, ^