CELJSKI TEDNIK
CELJE
20. MAREC 1959
LETO X. ST. 11
CENA IR D I N
REDNA LETNA SKUPSCINA OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA V CELJU
Ifecpolilicneaa dela sindikalnili vodstev
IZVRŠEVANJE NALOG, KI JIH JE NAKAZAL IIL KONGRES ZKJ - DELAV-
CI SO POZDRAVILI POBUDO SINDIKATOV O NOVEM NAČINU NAGRAJE-
VANJA — PRI AKCIJI »DVEH TRETJIN« NAS GLAVtJO DELO ŠE ČAKA —
Z UREDITVIJO DRUŽBENE PREHRANE BO TREBA POHITETI — TUDI STA-
NOVANJA ZA SAMCE BO TREBA GRADITI — V RAZPRAVI SO DELEGATI
IN GOSTJE NAKAZALI VRSTO AKTUALNIH PROBLEMOV IN NALOG
V veliki dvorani Narodnega doma je bil v nedeljo dopoldne redni letni občni
zbor Okrajnega sindikalnega sveta v Celju. Med gosti so se konference udeležili član
Izvršnega komiteja CK ZKJ FRANC LESKOSEK-LUKA. podpredsednik republi-
škega sveta Zveze sindikatov Slovenije JOŽE BORSTNAR ter FRANC SIMONIC
RIKO JERMAN. STANE SOTLAR. CVETO PELKO, FRANCEK KNAFELC in
drugi. Po otvoritvi zasedanja so delegati in gosti z enominutnim molkom počasti-
li spomin pokojnega predsednika Centralnega odbora Zveze sindikatov Jusoslaviie
DJURA SALAJA.
Kot uvod v delovno konferenco je pred-
sednik Okrajnega sindikalnega sveta JO-
ŽE JOST podal obširen in podroben refe-
rat o delu, problemih in nalogah sindikal-
nih organizacij na področju našega okra-
ja. 2e na začetku svojega izvajanja je de-
jal, da je bilo delo sindikata usmerjeno
na tista področja družbeno političnih do-
gajanj, ki jih je v prvi vrsti nakazal sedmi
kongres Zveze komunistov Jugoslavije. V
okviru teh nalog je šel Okrajni sindikalni
svet, kmalu po lanskoletni skupščini, na
pot organizacijskega in političnega utrje-
vanja občinskih sindikalnih svetov in nji-
hovih organov, kot glavnih činiteljev za
uspešnejše reševanje delovnih in življenj-
skih pogojev in vseh ostalih problemov,
ki se pojavljajo v občinah. Ko pa je go-
voril o akciji tako imenovanih »dveh
tretjin«, je med drugim dejal, da je ta
akcija ob razumevanju gospodarskih or-
ganizacij in občinskih ljudskih odborov,
zlasti pa zborov proizvajalcev dobro za-
.stavljena. Razumljivo pa je, da nas glav-
no delo še čaka in sicer skrb, kako naj
gospodarske organizacije najbolj smotr-
no uporabijo ta sredstva in nadalje, ka-
ko naj z njihovo pomočjo čimprej omogo-
čimo izgradnjo najrazličnejših objektov
družbenega standarda.
Drugi del svojega poročila je predsed-
nik Okrajnega sindikalnega sveta posve-
til obravnavanju sistema nagrajevanja. To
vprašanje, je dejal tov. Jošt, je zdaj v
•spredju vseh razprav, zlasti v osnovnih
sindikalnih organizacijah in delovnih ko-
lektivih. Z novimi tarifnimi pravilniki pa
ne bomo uveljavili samo spodbudnega na-
grajevanja, temveč omogočili, da bo pro-
bleme proizvodnje začel obravnavati in
reševati vsak kolektiv in nazadnje vsak
proizvajalec.
Ko je Okrajni sindikalni svet začel raz-
pravo okoli novega sistema nagrajevanja
in o sestavljanju novih tarifnih pr,avilni-
kov, je naletel pri nekaterih gospodarskih
organizacijah na težnjo po splošnem zvi-
ševanju tarifnih postavk. Razumljivo je,
da so bile te težnje v nasprotju s stališči
sindikatov in v bistvu zgrešene. Tudi tol-
mačenja sporazumov so bila ponekod pre-
več enostavna, birokratska, češ, tarifni
sporazumi so za nas zakonit predpis, ki
se ga moramo dosledno držati, ne glede
na naše specifične pogoje. Zato so se po-
nekod močno oprijemali nekih postavk, ki
so jih nakazovali tarifni sporazumi. Pri
vsem tem pa so pozabljali, da je treba z
delavci v kolektivih odprto in razumljivo
govoriti, koliko denarja bo imela gospo-
darska organizacija zaradi dobrega go-
spodarjenja za osebne prejemke in kako
bo ta denar razdelila. V začetnih pripra-
vah smo imeli primere, ko so delavci po-
nekod zagovarjali dosedanji mezdni si-
stem nagrajevanja in menili, da je za njih
nesprejemljiv sistem nagrajevanja po
učinku. Ko pa so ljudje nazadnje le prišli
do prepričanja, da jim edino nov sistem
odpira velike možnosti za povečanje za-
(Nadaljevanje na 2. strani)
Predsednik Okrajnega sindikalnega
sveta tov. Jože Jošt
ZBORI VOLIVCEV V CEUSKI OBČINI
JAVNA TRIBUNA
predlogov, željo, kritik in sugestij
Pred dnevi so volivci v celjski občini
razpravljali o predlogu družbenega plana
in proračuna za letošnje leto. Na 44 zbo-
rih volivcev, na katerih udeležba ni bila
sicer najboljša, je pa bila zato razprava
dokaj živa, pestra in množična, so volivci
dali svoje pripombe in sugestije občinske-
mu ljudskemu odboru. Z družbenim načr-
tom in proračunom so se povsod v glav-
nem strinjali, njihovi predlogi pa obse-
gajo predvsem niz drobnih lokalnih pro-
blemov.
Prav nič čudnega ni, da je v tem pogle-
du razprava zelo živa, saj je občina tista
osnovna teritorialna gospodarsko politič-
na enota, kjer se vsklajujejo interesi po-
sameznika ali ožjega področja z interesi
skupnosti. Ce k temu dodamo še to, da
je v letošnjem družbenem planu namenje-
nih več sredstev za negospodarske inve-
sticije kot prejšnja leta, v čemer se odra-
ža povečana skrb za osebni in družbeni
standard prebivalcev, potem je še toliko
bolj opravičljivo, da volivci izrečejo svojo
besedo o tem, kako se bodo predvidena
proračunska sredstva trošila. Zato je za-
interesiranost volivcev prišla tokrat še
bolj do izraza. ,
Tako je tudi prav, saj občinskemu ljud
skemu odboru mnenja volivcev nudijo naj-
boljšo pomoč v prizadevanju, da b(
ustvarjena družbena sredstva kar se da
najbolj koristno uporabil v skladu s po
trebami in željami ljudi na svojem pod-
ročju. Hkrati so zbori volivcev javna tri-
buna, na kateri volivci kritično ocenjujejo
delo občinskega odbora in mu nakazujej*
naloge. Taki stiki med volivci in občino pa
dajejo najboljše jamstvo, da bodo sred-
stva, ki jih predvideva družbeni plan
skladno potrebam v občini, tudi najbolj
preudarno in koristno vložena.
In kaj vse so predlagali volivci? En«
gotovo drži, da njihove potrebe in želje
prav gotovo presegajo možnosti. Volivci
na Lopati si žele osemenjevalno postajo
ter da bi se cesta od odcepa na Lopati pro-
ti Galiciji popravila. V Tremarju bi želeli
podaljšati električni vod za 800 m. Občina
naj bi jim prispevala za napeljavo, med-
tem ko bi dela izvršili sami.
V Štorah bodo letos precej napravili
Uredili bodo vodovod z zajetjem in rezer-
voarji v dolžini 2 km, dokončali cesto na
Lipo, dogradili 16-stanovanjski blok na
Lipi, uredili bife za topli obrok, postavili
avtobusno čakalnico ter izboljšali zuna-
nji izgled Stor in Lipe. Vse barake bod»
odstranili ter uredili zelene ploskve. Ra-
zen tega bodo dokončali asfaltiranje ce-
ste do konca Stor, uredili športno igrišče
na Lipi ter dogradili internat metalurško
industrijske šole.
Njihova želja je tudi, da bi letos uredili
staro strugo Voglajne pri Prožinski vasi
ter kanal od pekarne do Voglajne, perišče
za vzhodni del Stor ter da bi popravili ne-
katere hiše, ki so v slabem stanju. 2eleli
bi tudi boljšo preskrbo v trgovinah, pred-
vsem pa preskrbo zelenjave, ki jo v Sto-
rah vedno primanjkuje.
Volivci v Zadobravi so kritizirali slabe
ceste, saj se ponekod kolesa vozil pogre-
zajo do osi v blato in je za pešce, ki ho-
dijo na delo v celjska podjetja, skoraj ne
prehodna. Zlasti sta v kritičnem stanju
dve cesti, ki so jih lani že s prostovoljnim
delom začeli urejati, vendar pričakujejo
tudi pomoč občine.
Del vasi v Lokrovcu nima pitne vode,
zato so se volivci te vasi zavzemali, da bi
podaljšali vodovod še na ta del vasi.
Kmečki prebivalci pa želijo, da bi občina
čimprej izdelala pregled o dohodnini, da
bi vedeli kakšne obveznosti bodo imeli le-
tos posamezni kmetovalci do družbe. Pri-
toževali so se tudi nad poslovanjem Kme-
(Nadaljevanje na 5. strani)
V POČASTITEV 40-LETNICE ZKJ IN SKOJ
Povečati bodo število ctanov
v Sociatistični zvezi
Devetnajst osnovnih organizacij Socia-
listične zveze na območji' šoštanjske ob-
čine združuje vsega skupaj 80,4 % voliv-
cev. V primerjavi z lanskim letom, ko se
je ta odstotek glasil le 65, je trenutno sta-
nje zadovoljivo, nikakor pa ni odraz de-
janske pripravljenosti za sodelovanje
državljanov pri političnih in drugih ak-
cijah. Zato so delegati na nedavni skup-
ščini občinskega odbora SZDL v Šošta-
nju spsejeli sklep, da bodo jubilejno leto
Zveze komunistov in SKOJ med drugim
počastili tudi s tem, da bodo povečali šte-
vilo članov na >85 % volivcev.
Čeprav se ta sklep nanaša na vse os-
novne organizacije, pa bo prav gotovo po-
menil največjo obveznost za tiste krajev-
ne organizacije Socialistične zveze, ki so
doslej zanemarjali vključevanje novih čla-
nov. Pri tem imamo v mislih zlasti Gore-
nje, kjer je komaj 54 % volivcev članov
SZDL, nič boljše ni na Paki in Plešivcu,
kjer je ta odstotek večji komaj za dva. V
nasprotju s temi in drugimi odbori, pa so
ponekod drugod dosegli že kar zavidljive
uspehe pri številu članov. Med temi je na
prvem mestu Šoštanj, kjer je 94 % voliv-
cev tudi članov SZDL, na drugem mestu
je Topolšica z 91 %, sledijo Družmirje
86%, St. Ilj 7A% itd. Preseneča Velenje,
ki ima tudi okoli 70 % volivcev včlanje-
nih v Socialistično zvezo. Ta številka ni
realna, tembolj če si pokličemo v spomin
množico prostovoljcev, ki je sodelovala pri
regulaciji Pake, pri gradnji športnih ob-
jektov, otroških igrišč in podobno. Zato
čaka tudi velenjsko organizacijo Sociali-
stične zveze hvaležno delo pri povečanju
števila svojih članov.
-mb
S SKUPŠČINE OBČINSKEGA ODBORA SOCIALISTIČNE ZVEZE V ŠOŠTANJU
Socialistično zveza je postala močna politična sila
Konec preteklega tedna je bila v Šošta-
nju redna letna skupščina tamošnjega ob-
činskega odbora Socialistične zveze. Mi-
mo delegatov 19 osnovnih organizacij je
občnemu zboru prisostvoval tudi član
Okrajnega odbora SZDL Ludvik GORE-
NJAK. Poročilo o delu in nalogah Socia-
listične zveze pa je imel predsednik ob-
činskega odbora SZDL JOŽE MAROLT.
Osnovna ugotovitev, ki se je prepletala
ne samo v referatu tov. Marolta, temveč
prav tako v razpravi, je bila, da je Socia-
listična zveza na področju šoštanjske ob-
čine postala močna politična sila, ki je
sposobna samostojno reševati vse naloge.
Spričo tega je Socialistična zveza dobila
tudi najmočnejši vpliv na miselnost lju-
di. Velik vpliv Socialistične zveze pa se
je končno pokazal tudi v članstvu, saj
zajemajo tamošnje osnovne organizacije
nad 80 % volivcev, in v sodelovanju
ogromne večine prebivalcev pri vseh važ-
nejših akcijah, kot političnih (najboljši vo-
lilni rezultati) in ostalih. Med temi so vse-
kakor na prvem mestu prostovoljne delov-
ne akcije, saj računajo, da so prebivalci
šoštanjske občine izvršili v zadnjih treh
letih blizu 600.000 prostovoljnih delovnih
ur v vrednosti nad 160 milijonov dinar-
jev.
Kljub tem lepim in odličnim uspehom
pa so se pri delu osnovnih organizacij
vendarle pokazale nekatere slabosti. Le-
te so prišle do izraza predvsem tam, kjer
se vodstva odborov niso zavedala dolžno-
I sti, ki jih imajo kot politične organizacije,
j in obveznosti do sklepov, ki so jih spre-
Ijeli na minulih občnih zborih. Nekaj kriv-
de za te napake pa nosi tudi občinski od-
bor SZDL, ki je imel v svoji sredi prav
tako nekaj nedelavnih članov.
Velik korak naprej v življenju Šaleške
doline se kaže na gospodarskem področju.
V nekdaj zaostali dolini se je v letih po
vojni močno razvila industrija. Velenjski
rudnik lignita in termoelektrarna v Šo-
štanju sta poleg ostalih objektov najmoč-
nejša predstavnika napredka in velikep
razvoja. Pomembna sprememba v življe-
nju pa je dobila svoj odraz tudi v struk-
turi prebivalcev. Ce je bilo leta 1940 na
tem področju okoli 32 % nekmečkih prebi-
valcev, pa se je ta odstotek v zadnjem ča-
su povzpel na 80, kar kaže, da je ta do-
lina postala izrazito industrijska. Poleg
vsega tega pa tudi letošnje investicije, ki
bodo skupaj znašale nad 4 milijarde di-
narjev (druga faza termoelektrarne, rud-
nik itd.), -kažejo na pot gospodarskega
razvoja šoštanjskega področja.
Hkrati z gospodarskim razvojem pa je
šla skoraj v korak še ostala dejavnost,
zlasti komunalnega značaja. Ta napredek
je zlasti očiten v Velenju, kjer je zraslo
in kjer že rase ob strugi regulirane Pake
novo mesto. Toda, navzlic gradnji novih
stanovanj, trgovin, obrtnih obratov, šol,
zdravtsvenih domov itd. so potrebe v Ve-
lenju še vedno velike. Tu gre predvsem za
tiste obrate, ki naj neposredno pripomo-
rejo k zboljšanju življenjskih pogojev,
oziroma za obrate družbene prehrane v
Velenju in Šoštanju, za ustanavljanje go-
spodinjskih servisov, za čim prejšnje delo
stanovanjske skupnosti in podobno.
Čeprav daje kmetijstvo le 4 % družbe-
nega bruto proizvoda v občini, pa so na-
loge na tem področju vendarle velike in
zahtevne. V težnji za zboljšanje in po-
večanje proizvodnje se zrcali tudi skrb za,
večjo založenost šoštanjskega in zlasti še
velenjskega trga s kmetijskimi pridelki.
Vendar se zdi, da bodo problem kmetij-
stTa v šoštanjski občini korenito rešili še-
(Nadaljevanje na 3. strani)
Razgibana razprava
o tarifnih pravilnikih
Na področju konjiške občine so te dni
v gospodarskih organizacijah pričeli s po-
ilrobnejšimi pripravami in razpravami
okrog sprememb v tarifnih pravilnikih. V
posameznih podjetjih še čakajo na do-
končno potrditev bilance za lansko leto,
ki bo dala več potrebnih podatkov za pre-
gled gospodarjenja ter seveda na tej os-
hovi tudi podlago za letošnja predvide-
vanja.
V usnjarskem kombinatu KONUS je
komisija, ki jo je imenoval upravni odbor,
precej stvari že pripravila. Te dni so bili
po vseh oddelkih tovarne sestanki, na ka-
terih so se delavci seznanili o osnovah
za spremembe v novem tarifnem pravilni-
ku. Podobne razprave bodo v prihodnjih
dneh tudi v ostalih podjetjih, čeprav na
občinskem sindikalnem svetu računajo, da
bodo največ tarifnih pravilnikoT sprejeli
delavski sveti šele v aprilu.
O političnih pripravah so razen na se-
stankih sindikalnih odbornikov govorili
tudi na sestanku sekretarjev osnovnih or-
ganizacij ZKS, ki ga je sklical občinski
komite ZKS. Tu so predvsem poudarili
politični pomen te zelo važne gospodar-
ske naloge v kolektivih. Posebej so opo-
zorili, naj bi v podjetjih več razpravljali
o večji proizvodnji in storilnosti ter o de-
lu po učinku, ker so nekatere dosedanje
razprave bile precej usmerjene bolj na ta-
rifne postavke ali bolje rečeno, na povi-
šanja v odstotkih.
Ljudski odbor in sindikalni svet sta po-
stavila tudi posebne komisije, ki bodo v
imenu teh organov dajale soglasje na ta-
rifne pravilnike. Za nekatera večja pod-
jetja v občini pa bo dajala soglasje komi-
sija pri okrajnem sindikalnem STetu. L. T.
Pridite v mestno telovadnico
Na nedavnem občnem zboru Partizana Celje-mesto smo slišali, da ima
mestno društvo 285 aktivnih članov, kar je nekaj desetin več kot v prejšnjem
letu. V društvu želijo, da bi se vanj vključilo več delavske in vajenske
mladine ter več mladih deklet.
Letno telovadišče, ki ga društvo gradi že dve leti, bo gotovo letos v
maju. Tako bo za Dan mladosti 25. maja na novem telovadišču večji telovadni
nastop, posvečen proslavi 40-letnice KPJ. Na veliki telovadni nastop v Beo-
grad bo društvo poslalo okrog 70 svojih članov.
Partizan Celje-mesto si prizadeva, da si vzgoji kolikor se da več vodni-
kov, ki jih manjka skoraj v vseh društvih. Razen splošne telesne vzgoje se
vzporedno v društvu razvija še druga športna dejavnost — odbojka, namizni
tenis, plavanje, atletika, mali rokomet, košarka itd.
Na sliki: Dekleta Partizana Celje-mesto izvajajo akademijsko točko
Majde Zorkove, s katero so zasedle prvo mesto v okrajnem merilu.
STRAN 2	20. MARCA 1959 - STEV. 11
VlELENlSKI RUDaR]l BLIZU EVROPSKE RilVNI
v DVAJSETIH LETIH SE JE RUDNIŠKA PROIZVODNOST NA JW02A POVE-
ČALA ZA TRIKRAT, JAMSKA ZA DVAKRAT - NOV TARIFNI PRAVILNIK
BO VZPODBUJAL K ŠE VEČJI STORILNOSTI
Kadar govorimo o Velenju in velenj-
skem rudniku, si kaj hitro predstavljamo
lepo novo mesto, ki se razvija ob rudni-
ku, spomnimo se na lignit, ki nam greje
stanovanja in poganja stroje. Toda bolj
redko kaj slišimo o delovnem poletu ko-
lektiva, o nenehni rasti produktivnosti.
Zanimiva in pomembna je ugotovitev,
da je velenjski rudnik lignita prvi v na-
ši državi skoraj dosegel povprečno zahod-
noevropsko raven proizvodnje na moža.
V zadnjih dvajsetih letih se je proizvod-
nost v velenjskem rudniku skoraj potro-
jilk 'To dokazuje naslednja tabela:
Proizvodnost v velenjskem rudniku v
tonah:
Za leto 1959 je vzeta proizvodnost v
januarju in februarju. Za skupno proiz-
vodnjo smo za leto 1959 navedli plansko
številko.
Ko smo v Velenju na zadnjem razgovo-
ru z novinarji povprašali, kaj je v prvi
vrsti vplivalo na proizvodnost, smo zve-
deli, da gre za boljšo mehanizacijo, nov
odkopni način in ne nazadnje druge pri-
jeme organizacije dela in prizadevnost ru-
darjev samih. Da mehanizacija ni vse,
priča podatek, da imajo sorodni rudniki
približno enako mehanizacijo, vendar je
proizvodnost še neprimerno nižja (n. pr.
Kreka v Bosni).
Z odkopno metodo širokih čel so pričeli
približno pred šestimi leti. Sprva nov si-
stem ni pokazal nobene prednosti. Toda
ko so se ljudje nanj navadili, so dosegli
nagel vzpon. Kot rečeno, je treba prišteti
še druge organizacijske prijeme, izobra-
ževanje ljudi, sodelovanje med upravo,
sindikatom, delavskim svetom itd. Po
zgledu Velenja uvajajo široka čela tudi v
drugih rudnikih, ki imajo za to pogoje.
V Velenju ugotavljajo, da so še vedno
znatne možnosti za nadaljnji porast proiz-
vodnosti. Ker je nagrada za delo glavni
in najvažnejši stimulator, skrbno sestav-
ljajo nov tarifni pravilnik. Z njim bodo
v prvi vrsti uvedli bolj progresivno na-
grajevanje za učinek nad lanskim akord-
nim povprečjem. To pomeni, da bodo ru-
darji za vsako presežno tono prejeli ne
enako plačilo kot sicer, temveč več.
Zmanjšali pa bodo v bodoče enakomerno
nagrajevanje vseh po odstotku na plačo
(delitev dobička). Nov tarifni pravilnik
bo še bolj poudaril socialistično načelo —
plačilo po delu, po učinku. Po akordnem
sistemu dela v rudniku 62 odstotkov čla-
nov kolektiva. Spričo nove tarifne politi-
ke bodo v bodoče ljudje sami silili za na-
grajevanje po učinku (v številnih podjet-
jih to ni primer), razumljivo pa je, da
vseh del ni mogoče normirati oziroma or-
ganizirati po akordnem sistemu.
KOLIKO SMO INVESTIRALI
Ce seštejemo zneske, ki jih je družba
investirala za zgraditev velenjskega rud-
nika in stanovanjskega naselja, vidimo,
da gre za relativno manjše vsote. Do kon-
ca leta 1947 so porabili za investicijska
dela v rudniku 4,8 milijarde din. Ta vsota
se bo do leta 1963, ko bo zaključena iz-
gradnja zapadnega polja, povečala na 7,5
milijard din. Ce računamo, da bo takrat
dajalo Velenje 3 milijone ton lignita let-
no, ta znesek ne bo prevelik. Saj bo vred-
nost enoletne proizvodnje večja kot vred-
nost investicij.
Se nižje so številke pri gradnji naselja
za rudarje. Mesto Velenje je doslej stalo
le dobri dve milijardi din. S tem zneskom
so zgradili približno tisoč stanovanj
(všteli smo stanovanja, ki bodo vseljiva
v naslednjih štirih mesecih), več cest. raz-
ne objekte družbenega standarda, reguli-
rali so Pako in še in še. Seveda pa je
treba upoštevati tudi delež, ki so ga pri-
spevali ljudje sami s prostovoljnim de-
lom in dobro organizacijo.	-ko
Šolski odbor na Vajenski šoli
se vedno bolj uveljavlja
Na Vajenski šoli za razne stroke v Ce-
lju so izvedli roditeljske sestanke po stro-
kah. Ti ločeni sestanki po strokah so bili
koristni, ker ima vsaka stroka svoje spe-
cifične potrebe in probleme.
Navadno vodijo take sestanke upravite-
lji šol ali razredniki, na Vajenski šoli pa
so tokrat vodili sestanke predavateljev s
starši in z delodajalci člani šolskega od-
bora.
Ker so člani šolskega odbora izven vseh
treh glavnih činiteljev, ki vzgajajo vajen-
ce, t. j. staršev, mojstrov in predavateljev,
se je s tem ustvarila enakopravnost pri
razpravljanju. Pokazalo se je, da so ti
sestanki že prišli iz prvotne formalnosti;
saj so na njih obravnavali že globlja
vzgojna vprašanja. Tako so mojstri sami
ožigosali redke stanovske tovariše, ki še
ne dajo vajencem predpisanih nagrad in
dopustov. Iznesli so pripombe k pouku,
zl-asti še k vodenju delavniških dnevni-
kov. Skupno so razpravljali o šolski re-
formi, izvenšolski izobrazbi, čistoči, izle-
tih, vzgoji vajencev itd. Sprejeli so tudi
nekaj sklepov za proslavo 40-letnice KPJ
in SKOJ ter 75. obletnice ustanovitve šole.
Te obletnice bodo proslavili z razstavo in
s prireditvami.
»ALPOS« ŠENTJUR LANI POVEČAL
PROIZVODNJO ZA 185 %
Tovarna aluminijastih izdelkov v Šent-
jurju, ki se je razvila iz tovarne poljedel-
skih strojev, je lansko leto v primerjavi
z letom 1957 povečala proizvodnjo skoraj
dvakratno (185%). Letos pa jo bodo po-
večali še za nadaljnjih 45 %
Iz zgodovine delavskega
gibanja in KPJ
11. MAREC 1920
Marca 1920 je socialistična delav-
ska stranka Jugoslavije (komuni-
stov) dosegla na volitvah v mest-
ne občinske uprave na Hrvatskem
in Slavoniji veliko zmago. Komuni-
sti so z absolutno ali relativno ve-
čino zmagali v večini mest, med
njimi v Zagrebu, Osijeku, Vukova-
ru, Crikvenici Križevcih, Cakovcu in
drugih večjih krajih.
Buržoazni režim je ukrenil vse.
da bi preprečil izročitev mestnih
uprav komunistom. Ponekod so ko-
munistične zastopnike proglasili za
veleizdajalce, drugod pa so se skli-
cevali na deklaracijo komunistov, s
katero so le-ti proglasili obvezno
zaprisego kralju kot nezakonito. S
to zvijačo so v mnogih krajih pro-
glasili volitve za neveljavne.
13. MAREC 1942
V boju proti četnikom in nedi-
čevcem je 13. marca padel narodni
heroj Zikica Jovanovič-Spanec, či-
gar prvi streli so 7. julija 1941
oznanili začetek osvobodilne borbe
proti okupatorju in domačimi izda-
jalcem.
Zikica se je že 1935. leta vključil
v Komunistično partijo, sodeloval z
internacionalnimi brigadami v bojih
v Španiji in po vrnitvi v domovino
nadaljeval politično delo. Ko je
KPJ pozval ljudstvo na vstajo, je
bil Zikica že v vrstah Prve rodjev-
ske partizanske čete in eden prvih,
katerih uporniške puške so počile
v Jugoslaviji.
14. MARCA 1883
Pred 76 leti je umrl v Londonu
Kari Marx, mož, čigar ime je pove-
zano z revolucionarnim gibanjem v
dobi prehoda iz kapitalizma v so-
cializem. O njem je dejal njegov
soborec Friedrich Engels: »Kakor
je Darmin odkril zakon razvoja or-
ganske prirode, tako je Marx odkril
zakon človeške zgodovine. Marx je
odkril poseben zakon gibanja kapi-
talističnega načina proizvodnje in
meščanske družbe, ki je ta način
proizvodnje ustvarila.'«
Najpomembnejše Marxovo delo
med številnimi drugimi knjigami je
»Kapital«, ki obravnava bistvo ka-
pitalistične družbe, blagovno proiz-
vodnjo in razredne odnose. V njem
je pojasnjena Marxova teorija o
presežni vrednosti.
S tem, da je pojasnil protislovja
kapitalizma, je Marx znanstveno
dokazal, da je prav delavskemu raz-
redu namenjena vloga grobarja ka-
pitalizma ter graditve socialistične
in pozneje komunistične družbe.
17. MARCA 1918
V Ljubljani je bil javen ženski
shod za mir in žensko volilno pra>-
vico. V resoluciji so žene pozdravile
revolucionarni ruski proletariat.
Več političnega dela sindikalnih vodstev
(Nadaljevanje s 1. strani)
služkov, seveda ob poprejšnjem poveča-
nju storilnosti, ob večji in boljši proiz-
vodnji, ob boljši organizaciji dela in po-
dobno, so se v celoti zedinili in končno
pozdravili novo pobudo. ,S tem pa so osvo-
jili osnovno načelo, da naj tisti, ki več
in boljše proizvaja tudi prejme večji za-
služek.
Tretje poglavje obširnega referata je
obravnavalo družbeno prehrano. Na sploš-
no rečeno so začeli delovni kolektivi, or-
gani samoupravljanja in sindikalne orga-
nizacije reševati ta problem z dosti večjo
dovzetnostjo, kot prej. Sicer pa se zahte-
va po ureditvi družbene prehrane pojav-
lja z največjim imperativom v industrij-
skih središčih okraja, kot so Celje, Vele-
nje, Šoštanj, Žalec in še ponekod drugod.
Najdelj v tem pogledu so v Celju in Šo-
štanju, kjer sta občinska ljudska odbora
že sprejela določene programe, ki jih bo-
sta skupaj z delovnimi kolektivi tudi re-
šila. Vsekakor pa bo treba pri reševanju
teh problemov pohiteti.
Proti koncu svojega govora je tov. Jošt
opozoril še na nujno potrebo po gradnji
stanovanj, tako družinskih, kot ustreznih
prostorov za samce. Zdi se, je nadaljeval,
da tudi o samskih stanovanjih preveč go-
vorimo in premalo storimo. Podatki ka-
žejo, da morajo samski delavci, ki stanu-
jejo pri zasebnikih, zlasti pa pri kmetih
izkoriščati svoj prosti čas za dela na po-
lju in druga domača opravila. Razumljivo
je, da prihajajo zato na delo v tovarno
utrujeni. Spričo tega sindikati toplo pri-
poročajo, da pristojni činitelji in delovni
kolektivi posvetijo temu vprašanju kar
največjo pozornost.
V	zaključnem delu referata je predsed-
nik Okrajnega sindikalnega sveta Jože
Jošt razčlenil še kulturno prosvetno udej-
stvovanje, delo Svobod ter prosvetnih dru-
štev, nadalje telesnovzgojno in športno
življenje med člani kolektivov in nazad-
nje še delo sindikalnih organizacij v de-
lavskem in družbenem upravljanju ter mi-
nule občne zbore osnovnih sindikalnih or-
ganizacij, kakor občinskih svetov.
V RAZPRAVI JE SODELOVALO 15 DE-
LEGATOV IN GOSTOV
V	razpravi je prvi spregovoril tovariš
Podbregar iz Velenja, ki je med drugim
opozoril na kvarne posledice prekomer-
nega zaposlovanja nove delovne sile in
na pereč problem tako imenovanih pol-
proletarcev v šoštanjski občini. Pereč pro-
blem je odprl tudi tov. Jonak, ko je pri-
poročil delovnim kolektivom, da v večji
meri skrbijo za zaposlovanje in strokov-
no izpopolnjevanje invalidov. Le-teh je
namreč v celjskem okraju okoli 8000.
Medtem, ko je tov. Marinkovič podal ne-
kaj načelnih misli o dvigu življenjskega
standarda, pa je predsednik občinskega
sindikalnega sveta v Šoštanju A. Močil-
nik govoril o novem sistemu nagrajeva-
nja. V razpravi je sodeloval tudi pred-
sednik komisije za gospodarstvo pri
Okrajnem sindikalnem svetu Franc Ru-
pret; njegove besede so se v prvi vrsti na-
našale na združevanje sredstev gospodar-
skih organizacij, na produktivnost dela.
ki dobiva v družbenih planih svoj najbolj
verni odsev ter o novem sistemu nagra-
jevanja. Nič manj zanimiv ni bil prispe-
vek predsednika komisije za družbeno
upravljanje tov. Selška, ki je približal ne-
katere slabosti delavskega samoupravlja-
nja v manjših kolektivih. Po njegovih be-
sedah so prvi koraki storjeni tudi za raz-
širitev obratnih delavskih svetov; žal pa
se sveti potrošnikov stalno izmikajo izpod
rok.
Po besedah, ki so približale delo sin-
dikalnih organizacij v kmetijskih zadru-
gah, je delegat iz podjetja Avtobusni pro-
met utemeljil zastarelost in iztrošenost
avtobusov celjskega podjetja. Ko je pri-
poročil hitrejšo obnovo teh vozil, ki prav
tako pomenijo važen člen v standardu za-
poslenih, je predlagal še ustanovitev sve-
tov za promet pri ljudskih odborih. Po-
tem, ko je tov. Cokan analiziral delo sin-
dikalnih organizacij in občinskih svetov,
je tov. Zmaher dopolnil razpravo z nekaj
mislimi o nagrajevanju, zaposlovanju in
podobno.
Od gostov je prvi spregovoril tov. Jer-
man, ki je predvsem utemeljil naloge sin-
dikalnih organizacij pri obravnavanju
najbolj aktualnih problemov in to pove-
čanja proizvodnje, pri sestavljanju novih
tarifnih pravilnikov itd. Svoje besede pa
je zaključil z željo, da bi sindikati doseg-
li .im več uspehov pri svojem sindikal-
nem in političnem delu.
Zatem je skupščino in delegate pozdra-
vil tov. Borštnar. Ko govorimo o standar-
du, je nadaljeval, je prav, če se zavedamo,
da lahko življenjske pogoje zboljšamo le
na podlagi večje produktivnosti dela. To
je pot, o kateri govori tudi program sed-
mega kongresa ZKJ in ki so jo sprejeli
vsi naši delovni ljudje. S tem smo dobili
tudi politično borbo. Zdaj pa je nujno,
da gremo h konkretizaciji teh načel. Ko
je nadalje razvijal to misel in med dru-
gim priporočal dosledno uveljavitev no-
vega sistema nagrajevanja, je dejal, da
je pravzaprav čudno, da je prišla pobuda
za zboljšanje družbenega in življenjske-
ga standarda iz republiškega foruma, iz
Ljubljane, namesto, da bi delavci to sami
zahtevali in tako pripomogli k temeljiti
analizi poslovanja svojih podjetij, k ure-
jevanju notranjih odnosov itd.
Na koncu razprave je sodeloval tudi
tov. Leskošek, ki je med drugim utemeljil
nekaj konkretnih nalog sindikalnih vod-
stev, kot njihovo stalno spremljanje vseh
dogajanj v tovarni in zunaj nje, pojasnje-
vanje naše poti itd. Ob zaključku svojega
govora je posvetil nekaj besed tudi stimu-
laciji dela in nagrajevanju.
V zaključnem delu skupščine so delega-
ti izvolili 37 članov v nov plenum Okraj-
nega sindikalnega sveta, nadalje 5 članov
v nadzorni odbor, devet delegatov za obč-
ni zbor republiškega sindikalnega sveta in
dva delegata za četrti kongres Zveze sin-
dikatov Jugoslavije. Mimo tega so spre-
jeli še delovni program za tekoče obdobje.
-mb
POGLED PO SVETU
V prvem planu svetovne politike je v
preteklem tednu bilo še vedno nemško
vprašanje z Berlinom. Francoze, ki so
zdaj pred svetom združeni pod nacionali-
stično zastavo De Gaulla, je sicer sram.
da se govori o osi Pariz—Bonn, saj je ta
fronta res nenaravna. V resnici pa so
kljub temu ob obisku Macmillana v Pari-
zu trdili, da se je SZ omehčala prav zara-
di te francosko-nemške fronte, ne pa za-
radi ljubeznivosti, ki jih je Macmillan tro-
sil po ruskih mestih v 10 dneh svojega za
Francoze in Nemce prezgodnjega obiska.
Nemci so seveda zoper »razredčene co-
ne«, vsaj Adenauer in Brentano. Macmil-
lan je te dni prepričeval Adenauerja, da
bo treba nekaj več elastičnosti, vendar re-
zultat ni prišel v javnost. Macmillanovi
načrti so podobni Edenovimi pred 4 leti,
ki so propadli zaradi Adenauerjeve nepo-
pustljivosti. Angleži menijo, da bi morala
konferenci zunanjih ministrov slediti vr-
'hunska konferenca, nato pogodba o var-
nosti v Evropi in nazadnje nemško vpra-
šanje, Nemci pa bi radi spravili pod stre-
ho najprej nemško vprašanje, mirovno po-
godbo, nato pa razpravljali o evropski
varnosti. Jasno je, da se stvar ne bo pre-
! maknila nikamor, če ne bo prišlo do kom-
promisa. SZ se trudi, da bi popit^tila v
berlinskem vprašanju toliko, kolikor je po-
trebno, da bi oba partnerja še imela »čist
obraz«, medtem ko na Zahodu kažejo ini-
ciativo doslej samo Angleži. Za zdaj se
še ni pokazalo, da stoji za njimi tudi Ame-
rika.
Diplomatska dejavnost pa je zaradi tega
izredno živa. Hruščev se je razgovarjal z
Ollenhauerjem in ga povabil v Moskvo, v
Moskvo bosta šla tudi socialdemokrata
Schmidt in Ehrler, v ZDA pa sta se zaradi
istega vprašanja dalj časa mudila Ehrler
in Brandt, berlinski župan. Ta slednji je
odklonil Hruščevljevo vabilo, nedvomno
značilna odklonitev, verjetno podprta iz
Amerike.
Stanje je dobro označil Grottewohl.
eden od vidnih predstavnikov Vzhodne
Nemčije, ko je dejal, da Vzhodna Nemčija
pač sme podpirati separatno pogodbo s
SZ, saj je Zahod podpisal vrsto posebnih
dogovorov z Zahodno Nemčijo.
Ni čuda, če se je 20 zahodnih ekspertov
zbralo v Parizu na konferenco za zaprti-
mi vrati, da bi proučili vse, kar zadeva
nemško vprašanje. Za ozadje pa se je v
Washingtonu vršil še sestanek med nem-
škim obrambnim ministrom Straussom in
Mac Elrogem, vojnim ministrom ZDA.
Ce bo vse to ostalo brez pozitivnih po-
sledic za mir, če bo za vsem tem planil
v svet nov val hladne vojne, bo težko
znova začeti.
Vsekakor je za vse to prizadevanje zelo
zanimivo dejstvo, da je Velika Britanija
odobrila SZ srednjeročne kredite za bla-
govno izmenjavo in da je velefirma Vi-
ckers Armstrong že sprejela milijardno
naročilo iz S Z. Nespremenjeno stališče
glede embarga pa je ponovno potrdil
ameriški minister Strauss s prepovedjo na
izvoz jeklenih cevi v SZ. Ni mogoče taji-
ti. da se v ZDA kaže sodobni protekcioni-
zem, ki v zgodovini kapitalizma nikoli
ni pomenil nič dobrega niti za politični
kapital niti za delovne množice, ki jih je
kapital izkoriščal. S tem v zvezi je zani-
mivo, da se Francozi danes politično veže-
jo na Bonn, saj so po prihodu De Gaulla
na oblast finančno vedno bolj odvisni od
ameriškega finančnega kapitala, ki ga va-
bi posebno saharska nafta.
V	tej nekoč brezpomembni Sahari je pre-
tekli teden doživela skromno rojstvo prva
francoska vodena raketa, pač eno od dej-
stev, s katerimi bi De Gaulle rad vzpo-
stavil nekdanjo veličino francoske repub-
like. Kaže pa, da s samo politiko ni mo-
goče reševati socialnih in gospodarskih
vprašanj, ki neprenehoma groze nekdanji
prestolici sveta. Mendes France ima prav.
če meni. da politična zmaga v Alžiru Fran-
cije ne bi rešila. Zadnje občinske volitve
so že pokazale, da De Gaulle izgublja po-
zicije pri francoskih volivcih. Največ gla-
sov je v 13 največjih mestih dobila KP
(od 3,2 milijona 835.000 glasov, 300.000
več kot desnica). Močno je zrasel ugled
Mendes Francea, ki so ga nekateri že ime-
li za političen kadaver. Slabo pa se je od-
rezala desničarska Unija za novo repub-
liko, ki jo vodita dva moža degolistične
Francije. Soustella in Debre. Pravijo, da
so temu krivi mali ljudje, ki ne razume-
jo De Gaullove finančne politike, in sode-
lovanje med komunisti in socialisti na te-
renu. Alžir požira štiri milijarde frankov
na dan, te pa je treba od nekod dobiti.
Vse kaže, da bo to dejstvo nekoč za Fran-
cijo odločilno.
V	arabskem svetu je prišlo do hudega
pretresa v Iraku, kjer so se severna ple-
mena okoli Mosula pod vodstvom polkov-
nika Savata uprla Kasemu. Kaj je v ozad-
ju tega spopada, je težko reči, najbolj pa
razsvetljuje položaj dejstvo, da je prišlo
do hudega poslabšanja med ZAR in Ira-
kom, pa tudi sovjetsko previdno izraženo
stališče da misliti. Sile, ki so imele prvo
besedo v Iraku, so še na delu, prizadeta
pa je seveda arabska solidarnost, ki ji
kaže pot unija med Sirijo in Egiptom. Ta
pot pa ni všeč niti vzhodnemu niti za-
hodnemu bloku.	T. O.
Trgovski potnik
20. MARCA 1959 — STEV. 11 3 STRAN
Z LETNE KONFERENCE OBC. ODB. SZDL ŠENTJUR
Dobro delo SZDL - napredek občine
Preteklo sredo so tudi člani SZDL šentjurske občine podali obračun enoletne-
ga dela — analizirali z vso vestnostjo dosedanje uspehe in pomanjkljivosti, si
zadali smernice za prihodnjo dejavnost in poiskali za svoje pogoje najboljše oblike
dela za reševanje raznih problemov in nalog. O vsem tem je pregledno in obširno
govoril predsednik Občinskega odbora SZDL tov. SREČKO PRATNEMER, ki se
je dotaknil vseh področij dela In z nakazanimi najaktualnejšimi problemi izzval
živahno razpravo med delegati.
Konference se je poleg lepega števila delegatov, zastopnikov političnih organi-
zacij in društev udeležil tudi njihov ljudski poslanec, narodni heroj IVAN KOVA-
CIC-EFENKO.
»KAKO BOMO 2IVELI V NAŠI OBČINI,
JE ODVISNO OD NAS SAMIH«
je dejal tov. Srečko Pratnemer v svojem
referatu. Potrebe so ogromne — pravi
nadalje — računamo pa lahko le na to-
liko, kolikor bomo sami ustvarili. Zaradi
tega je potrebno vzkladiti potrebe z na-
šimi zmogljivostmi, imamo pa vse mož-
nosti, da jih povečamo na vseh področjih
gospodarske dejavnosti, zlasti pa v kme-
tijstvu.
V šentjurski občini predstavlja kmetij-
stvo najvažnejšo gospodarsko panogo. Za-
to se občani te občine, predvsem pa še
KZ zavedajo, da bodo izboljšanje življenj-
ske ravni dosegli samo z dobrim gospo-
darjenjem, s sodobnejšim kmetovanjem.
Bolj kot v drugih občinah so KZ v šent-
jurski občini pri razvijanju kmetijske
proizvodnje in krepitvi socialističnih od-
nosov na vasi že lani začele razvijati pro-
izvodno sodelovanje v pridelovanju ži-
taric, lanu, hmelja, jagodičevja in v pita-
nju živine. Pri tej kooperaciji so doseda-
nje izkušnje že opozorile na nekatere sla-
bosti. Kmetijski proizvajalci sodelujejo z
malimi površinami in na različnih krajih.
To je še vedno raztresena in razdroblje-
na proizvodnja, čeprav je naprednejša v
samem obdelovanju, in povzroča večje
stroške. Na podlagi teh izkušenj bo v bo-
doče naloga SZDL ne samo da pomaga
pri razvijanju raznih oblik sodelovanja,
ampak da prikaže svojim članom na vasi
tudi prednosti obdelave na večjih, zdru-
ženih površinah.
Glede sklepanja pogodb o proizvodnem
sodelovanju so v šentjurski občini mne-
nja, da bi kazalo v bodoče sklepati pogod-
be za daljšo dobo (3 ali več let), kot so
začeli to že pri KZ Kalobje. V daljšem
obdobju lahko zadruga prevzame večje
odgovornosti, dela bolj načrtno s proizva-
jalci in tudi bolj načrtno razvije svojo
dejavnost kot celota.
LETOS ZA PREKO 14 % VEČJA
PROIZVODNJA V KMETIJSTVU
Uresničili ga bodo lahko le, če 'bodo v
celoti dosegli za letos predvideno proiz-
vodno sodelovanje. Sicer pa trenutna slika
daje upanje na uspeh, saj so jesenski načrt
setve »Italijanke« v sodelovanju dosegli,
predvidevano sodelovanje v travništvu pa
celo znatno presegli (za preko 50ha). Tu-
di pri krompirju so predvideno sodelova-
nje že presegli — nekoliko slabše pa po-
teka sklepanje pogodb za sodelovanje pri
pridelovanju koruze in lanu. Predvidoma
bo tudi načrt pitanja mesnatih prašičev
do konca leta presežen — in verjetno bo-
do tudi predvidevanja glede pitanja go-
veje živine. Zadnje čase stremijo za tem,
da kmetijski proizvajalci sklepajo pogod-
be za pitanje najmanj 3 glav govedi, od-
nosno najmanj 10 prašičev.
SZDL BO ODLOČALA TUDI PRI
ZAPOSLOVANJU NOVE DELOVNE
SILE
Čeprav se bo v šentjurški občini proiz-
vodnja v industriji letos povečala za
38%, v kmetijstvu pa za 14%, ne bodo
povečali števila zaposlenih. Sicer pa so
se na nedavnem sestanku s predsedniki
vaških odborov SZDL, predsedniki kra-
jevnih odborov, direktorji podjetij in
upravniki KZ dogovorili, da gospodarske
organizacije ne bodo zaposlovale novih
delavcev brez mnenja tiste vaške organi-
zacije, na območju katere delavec živi. S
tem hočejo doseči, da bo dobil delo pred-
vsem tisti, ki nima doma možnosti za pre-
življanje in bo vezan le na zaslužek v
podjetju — nikakor pa ne bodo zaposlo-
vali takih ljudi, ki bi v tovarno prihajali
le po dodaten zaslužek, ki ga lahko prav
tako ustvarijo z naprednejšim kmetova-
njem v sodelovanju s KZ.
POUDAREK NA IZBOLJŠANJU
DRUŽBENEGA STANDARDA
Letošnji družbeni načrt šentjurske ob-
čine daje predvsem poudarek izboljšanju
družbenega standarda. Tudi gospodarske
organizacije v občini so izdelale konkret-
ne notranje načrte za dvig družbene rav-
ni. V šentjurski občini bodo letos razpo-
lagali s približno 63 milijoni dinarjev lo-
kalnih sredstev iz skladov Ob. LO in sred-
stev podjetij. Več kot polovico teh sred-
stev je določenih za neposredno izboljša-
nje družbenega standarda.
Vprašanje življenjske ravni je vpraša-
nje nadaljnjega razvijanja proizvajalnih
sredstev, razširjenja proizvodnega sodelo-
vanja v kmetijstvu ter ustanavljanja obrt-
nih, uslužnostnih in komunalnih obratov.
V Šentjurju pa se postavlja vprašanje
življenjske ravni tudi kot pomoč druži-
nam. SZDL je že lani dala pobudo za
ustanovitev stanovanjske skupnosti v
Šentjurju. V okviru te bodo letos v no-
vem stanovanjskem bloku uredili sodobno
opremljeno pralnico, kasneje pa tudi su-
šilnico, likalnico in krpalnico. Verjetno bo-
do letos uredili še 2 otroški igrišči in za-
čeli graditi kopališče.
KRAJEVNI ODBORI SO USPEŠNO
REŠEVALI KOMUNALNA VPRAŠANJA
Krajevni odbori v šentjurski občini so
lani razpolagali z 12 milijoni 650.000 di-
narjev občinskih ir^ družbenih sredstev za
komunalna dela. ^Vrednost opravljenih
del pa je znašala nad 18 milijonov din.
Ta primerjava zgovorno priča, da lahko
krajevni odbori z razumevanjem in ob
uspešnem sodelovanju prebivalcev tudi z
majhnimi sredstvi mnogo napravijo.
VZPODBUDEN PREDLOG: NOVA
RAZDELITEV POBRANE ČLANARINE
Menda je šentjurska občina prva, ki je
dala vzpodbuden predlog glede nove raz-
delitve pobrane članarine. Doslej so vse
vaške organizacije obdržale samo 10 %
pobrane članarine — kar je predstavljalo
za nekatere vaške odbore premalo sred-
stev. Predlog občinskega odbora SZDL
Šentjur, da bi v bodoče lestvica odvajanja
članarine bila odvisna od dejavnosti in
prizadevanja posameznega vaškega odbo-
ra SZDL, je konferenca sprejela kot sklep.
Vaški odbor, ki bo imel vključenih do
60 % volivcev v organizaciji, bo obdržal
10 % pobrane članarine. Odbor, ki bo imel
do 70 % vključenih volivcev, si obdrži
20%, odbor z do 80% vključenih voliv-
cev bo imel 25 %, odbor z nad 80 % vklju-
čenih pa si bo obdržal 30 % pobrane čla-
narine. Ta šentjurski primer bo gotovo
vzpodbudno vplival in služil za zgled
ostalim organizacijam SZDL.
ČASTNA OBLJUBA ZGODOVINSKI
OBLETNICI
Vsi ti bežni pregledi uspehov šentjur-
ske občine, ki smo jih na konferenci sli-
šali, so tesno povezani z delom organiza-
cije SZDL. Vendar pa se tem uspehom
lahko samo čudimo, če pomislimo, da je
v šentjurski občini v organizacijah SZDL
komaj 5352 članov — kar ne predstavlja
niti polovico vseh volilnih upravičencev.
S takim številom članstva (46,3 %) res ne
morejo biti zadovoljni. Zato je občinski
odbor SZDL predlagal, da bi v počastitev
zgodovinske obletnice — ustanovitve ZKJ
in SKOJ vključili v organizacijo SZDL
vsaj 70 % vseh volilnih upravičencev. De-
legati na konferenci so predlog osvojili
in ne dvomimo, da bodo obljubo tudi
častno izpolnili.
Mladina v Šentvidu dela
Mladina v Šentvidu pri Grobelnem je na
Smarskem med najbolj delavnimi kmeč-
kimi aktivi. V aktivu imajo 35 mladih za-
družnikov in 10 mladih gasilcev. V re-
žiji mlade učiteljice Dornikove so naštu-
dirali zahtevno Goldonijevo igro »Lažni-
vec«. Pri urejevanju domačega kraja so
opravili 507 delovnih ur prostovoljnega
dela. Udejstvujejo pa se še v družbenem
upravljanju, saj imajo v zadružnem svetu
kar 8 zastopnikov. Zdaj pa nameravajo
poživeti delo v dramski, pevski, šahovski
in odbojkarski skupini, uprizoriti še tri
igre ter pripraviti akademijo za 40. oblet-
nico SKOJ.
Da bo trg založen ...
Kmetijstvo okoli industrijskih centrov ima prvenstveno nalogo, da oskrbi de-
lovne ljudi z vsakodnevnimi potrebščinami od zelenjave, sočivja pa do sadja
in ozimnic. Šoštanjska tržnica bo letos spričo večjega proizvodnega načrta v
tej smeri bolje založena. Šoštanjska zadruga postavlja poljedelstvo, predvsem
pa vrtnine, v glavne proizvodne naloge.
Socialistična zveza je postala
močna politična sila
(Nadaljevanje s 1. strani)
le takrat, ko bodo rešili vprašanje tako
imenovanih polproletarcev in prav tako
problem višinskih predelov. Menda je tu
edinstven primer, da se komaj 53 % kme-
tijskih posestnikov ukvarja s kmetijsko
proizvodnjo; vsi ostali pa so vezani del-
no na zemljo, v večji meri (stalni dohod-
ki, socialno zavarovanje itd.) pa na to-
varno, oziroma rudnik. Razumljivo je, da
takšen odnos negativno vpliva ne samo
na kmečko proizvodnjo, ki je v takih pri-
merih naturalna, temveč v enaki meri tu-
di na delo v rudniku in tovarni. Zato je
upravičena zahteva, da se bodo morali ti
ljudje enkrat za vselej odločiti ali za zem-
ljo, ali za rudnik in tovarno!
Nič manjša naloga pa se ne kaže pri
stremljenjih za ureditev in zboljšanje
kmetijske proizvodnje v višinskih prede-
lih, v tistih predelih, kjer je gozd nehal
biti edini vir življenja.
Napak bi bilo, če bi v skromni oceni in
analizi velikih uspehov prezrli sodelovanje
krajevnih odborov in osnovnih organiza-
cij Socialistične zveze. Sodelovanje med
tema dvema organoma na terenu je po-
vsod rodilo velike uspehe. Pri tem so se
krajevni odbori uveljavili kot organizator-
ji najrazličnejših akcij, Socialistična zve-
za pa kot uspešen mobilizator državlja-
nov. Vzporedno s tem je bila ustvarjena
tudi najtesnejša vez med občinskim ljud-
skim odborom ter občinsko organizacijo
Socialistične zveze. Zdi se, da je v skup-
nem delu, v skupnih akcijah oblastnih ter
vseh političnih forumov na področju Šale-
ške doline treba iskati vzroke tako lepih
uspehov, kot so jih dosegli na vseh pod-
ročjih družbenega dogajanja.	-mb
Rafali pod goro Oljko
(Po pripovedovanju prvoborca Zupane Ludvika-Iva)
OB 40-LETNICI KPJ
Julija ti",oč devet sto dvainštiridesete-
ga...
Sredi vinogradov je bila hišica. Za pa-
ške in dobroveljske partizane je bila to
javka »vejica«. Tu je domovala poštena
slovenska družina. V hiši so bili ljudje,
ki so bili z dušo in srcem za partizane.
Tam okrog, pa proti Šentjanžu in vse do
Šaleške doline je operirala Mirkova četa.
Na zemljo je legla noč. Previdno so sto-
pili v hišo. Za mizo so sedeli trije partiza-
ni. Pri peči sta bila mož in žena ter še
dva otroka. Toplo so se pozdravili. Gospo-
dar in komandir Mirko sta jih povabila za
mizo. Gospodinja je prinesla vino in kma-
lu so bili sredi živahne^ pogovora. Go-
spodarja je rezala skrb.
»Fantje, kako dolgo se boste še takole
potikali, a?«
»Tako dolgo, da bodo zmagali!« se je
oglasila gospodinja.
Mož jo je vprašujoče pogledal.
»Zmagali? No ja, tudi to se lahko zgo-
di ...«
Mirko, ki je bil vedno velik optimist, se
je zasmejal na ves glas.
»Boste videli,^a Novo leto bomo sedeli
za domačo pečjo in jedli domačo potico!«
»Ne vem,« je zmajeval nekdo. »Hitler
je hudič in pol!«
»Ko bi vsaj pomagačev toliko ne imel!«
je pristavil drugi.
»Vsak bo dobil svoje!« je trdo pridjal
partizan Bosanac. »Vsi bomo videli, vsi
bomo doživeli. Zato nehajmo s kvanta-
njem! Raje zapojmo. Servacij, začni eno.«
»Počiva jezero v tihoti?« je vprašal par-
tizan Servacij.
»Tisto, tisto,« so pritrdili ostali.
In Servacij je začel s tihim, liričnim
tenorjem. Drugi so povzeli za njim. Lepa
partizanska pesem je vsem raznežila srca.
Vsak zase se je potopil v partizansko živ-
ljenje. Vsak je občudoval srebrno gladino
jezera, slišal šelestenje listja, vsak je ob-
čutil mehko toploto domače grude in žgoče
solze svojih dragih.
O polnoči so se dvignili in poslovili.
Treba je bilo iti v taborišče. Temne sence
so se porazgubile v noč. Gospodinja je
dahnila za njimi.
»Srečno, fantje! Pa kmalu spet pridite.«
Najprej je bil gozd, za njim gosto po-
rasla dolinica in v skrajnem kotu je bilo
taborišče Mirkove čete.
»Stoj! Parola?« je siknil stražar izza
debele bukve.
»Vejica!« je odgovoril Mirko.
Nato so se spustili v taborišče in se za-
vlekli v šotore.
V	bližini taborišča je bila kmetija. Z
njo je imel Mirko dobro vezo. Gospodar-
jev sin je bil zelo zanesljiv in sposoben
kurir. Mirko si je z njim ustvaril izvrstno
obveščevalno postojanko.
Zjutraj, okoli devete ure je dobil sporo-
čilo, da so v Šentjanžu Nemci. Med nji-
mi se šušlja o napadu na partizane.
Uro ali dve kasneje so se v bližini ta-
borišča pojavili trije drvarji. Stražar jih
je ustavil in poklical Mirka. Mirko, nič
hudega sluteč, se je z njimi lepo pogovo-
ril in jih pustil naprej. V tem je zagrešil
hudo napako. Trije drvarji so bili gesta-
povci, plačani domači izdajalci!
Nekaj ur kasneje so opazili sedem kos-
cev. Nosili so kose in osirje, govorili so
in se smejali. Tu in tam je kdo pogledal
v smeri taborišča.
V	taborišču je zagomazelo. Vršila so se
posvetovanja. Kaj če je izdaja? Ne, v kaj
takega Mirko ni verjel. Vse preveč je ce-
nil svoje ljudi. Ali med sto poštenjaki se
lahko najde kukavica-. Lahko se najde gar-
jeva ovca, ki bo okužila in zasmradila še
tako čisto okolico.
Stražar je opazil, da se nekdo skriva
za deblom debele bukve. Opozoril je Mir-
ka. Prišli so še drugi in, napeto gledali v
gozd. Izza debelega debla se je pognal
fant iz najbližnje kmetije. To je vendar
Mirkov kurir! Kaj vraga počenja? Obna-
ša se, kakor da ni pri pameti. M''rko mu
je dajal znak, naj se vendar približa ta-
borišču. Toda fant je odskočil, se pognal
za drugo drevo in nato naprej v smeri
kmetije.
»Mirko, nekaj se kuha!« je rekel Bosa-
nac.
»Treba bo nekaj ukreniti«, je rekel
Krpan. »Sicer nas znajo pobiti, ko muhe!«
»Paničarji!« je zasikal Mirko.
Se vedno ni mogel verjeti, da je šlo za
izdajo. Z nekaterimi tovariši se je povz-
pel na greben in ostro opazoval teren.
Pred kmetijo, kjer je domoval njegov ku-
rir. je opazil več ljudi, kot jih je bilo
po navadi. Se bolj je napel oči. Naenkrat
je močno pobledel.
»Nemci!« je zaškripal z zobmi.
Med civilisti je opazil uniforme in za-
zdelo se mu je, da se v sončnih žarkih po-
bliskava orožje.
Na grebenu, ki je bil najboljša opazo-
valna točka, je pustil močno stražo, z dru-
gimi je tekel v taborišče. In ko so bili
vsi okoli njega, je trpko dejal:
»Tovariši, nisem verjel, a vendar je
res... Izdani smo! Boriti se bo treba.
Trdno primimo za orožje. Vsi za enega,
eden za vse!«
Okrog tretje ure popoldne je pod Oljko
zaropotalo. Kosilo je bilo pravkar pri-
pravljeno. Kdo ve, koliko časa bo trajala
borba. In če je človek sit. je v njem moč.
vzdrži dosti več kot če je lačen. Zato hi-
tro po porcije in h kotlu!
Okrog vročega kotla je nastala gneča.
Nekateri so že dobili zajemalko juhe in
kos govejega mesa. Tedaj stražar zakriči
na ves glas.
»Stoj!«
In že je padel tudi strel.
Kakih sto ali dve sto metrov niže so sli-
šali glas nemškega oficirja.
Vormdrtz!«
Mirko je zagrabil puško in zakričal:
»Ivo, Servacij, Petja, Krpan, Bosanac —
za menoj, naprej!«
V sekundi so bili v koloni in na čelu je
bil Mirko. Oči so mu pobliskavale kakor
mogočnemu, neugnanemu orlu.
»Umik v to smer!« je nakazal z roko in
se urnih korakov pognal v breg. nato po
grebenu navzdol v podnožje Oljke.
Četa se je pomikala, oči so švigale, roke
so stiskale puške. Previdno so se pribli-
žali grabnu in slabi gozdni cesti. V upa-
nju. da so iz nevarnosti, so krenili des-
no. Nenadoma zagrme streli. Nemci so
pred njimi!
Prilepili so se na zemljo in užgali po
njih. Le dobrih trideset metrov je bilo
med njimi razdalje.
»Na juriš, naprej!« je nekdo zakričal.
Nemci so se odlepili od zemlje in začeli
bežati. Komandir Mirko je obrnil kolono.
Tu je spet napravil napako. Morali bi za
Nemci. Tu je bil prebit obroč in pot pro-
sta. Toda kdo bi se znašel v taki zmeš-
njavi! Krenili so nazaj, naravnost proti
nemškim zasedam.
Niso prišli štiri sto metrov, ko so za-
čeli Nemci tolči z vseh strani. M rko in
vsi ostali so spoznali, da so obkoljeni.
Najboljša rešitev: četa se razdeli na sku-
pine!
Pokanje ni in ni hotelo ponehati. Sku-
pine so se skušale rešiti, kakor so pač ve-
dele in so po svoje mislile, da bo najbolje.
Več ko eno uro je ropotalo in sekalo z
vseh strani. Nato se je umirilo in le po-
samezni streli so se še tu in tam oglašali.
Zrak je smrdel po smodniku. Vendar
skupin Mirkove čete to ni motilo. Vsaka
si je prizadevala, da pride kar najhitreje
do zanesljive javke in poizve, kaj je z
ostalimi.
Servacijeva skupina je krenila nazaj proti
»vejici«. V bližini hiše so se potuhnili v
grmovje in čakali mraka. Ko se je zveče-
rilo, se je Servacij splazil k hiši. Na dani
znak se je prikazala gospodinja. Bila je
še vsa splašena. V sapi je pripovedovala,
kako je bilo.
Ves čas je bila vsa družina v gozdu. Ba-
li so se, da bi jih Nemci ne aretirali in
odgnali. Takoj, ko so zvedeli, da Nemci
obkoljujejo goro Oljko, so hoteli sporo-
čiti. A bilo je prepozno. Gospodar je ne-
kajkrat napolnil možnar in ustrelil. V
taborišču so slišali to pokanje, a si niso
znali razložiti, kaj naj to pomeni. Potem
pa so navalili Nemci in začelo je pokanje,
kakršnega še niso slišali.
Cez čas je prišel Mirko s svojo skupino.
S skrbjo na obrazu je pripovedoval, kako
se mu je godilo. Povsod, kamor je krenil,
so bili Nemci. Same močno oborožene za-
sede. Iz nemškega obroča se ni in ni mo-
gel izmotati. Sklenil je, da bo ^ skupino
jurišal. pa naj se zgodi kar hoče. Z drz-
nim jurišem se je skupina pognala preko
čistine. Eden je bil smrtno zadet in padel.
Zdaj se je izkazal mlad partizan Janošik.
Res, bil je pravi heroj! Jurišal je proti ze-
lenim pošastim, kakor da so svinč^nke iz
gumija. Menjal je okvir za okvirom in
prisilil švabe, da so prenehali streljati.
Nemci so se začeli umikati. Janošik jim je
sledil. Bil jim je tesno za petami, ko mu
je na vso nesrečo zmanjkalo municije.
Oster rafal iz nemškega mitraljeza je pre-
rezal prsi sedemnajstletnega partizana.
Vendar je s tem drznim naskokon^ uspel,
da se je večina iz glavne skupine rešila.
Večna slava takim junakom!
Težka je bila borba, težke so bile žrtve.
Na nekaj več ko trideset borcev Mirkove
čete je j uriš al o tisoč do zob oboroženih
švabov. Trd in neizprosen je bil boj. Toda
v teh neizprosnih bojih so se kalili in ro-
dili novi borci. Borci, ki nikoli niso klonili,
niso poznali strahu in je njihova sila dro-
bila še tako trdo nemško jeklo.
KULTURNI ZBORNIK
Oh Zupančičevih Situacijah v našem giedaiišču (11III. I9S9]
v soboto zvečer smo bili Celjani spet
enkrat srečni v gledališču, saj smo pri-
čevali krstni predstavi domačega dram-
skega dela in še prav posebej zato, ker je
to dramski prvenec mladega avtorja. Po-
membnosti takega dogodka bi lahko dali
še bolj slavnosten poudarek, da bi tako
tem bolj pokazali skrb, kako mnogo nam
je na tem, da bi odpravili krizo naše do-
mače dramatike, ki o njej že deset let in
več govorimo. Kajti res je. da naše doma-
če drame že eno celo desetletje in več
niso naletele niti pri občinstvu niti pri kri-
tiki na kolikortoliko zadovoljiv odmev. Ko
razmišljam o tej krizi, me večkrat zanese
na tisto stran, ki trdi. da je stiska naše
dramatike trajna, da tiči v slovenstvu sa-
mem, slovenstvu pravim zato, ker je Pre-
šeren ravno v zvezi z Linhartom rabil to
besedo (Komu Matiček. Micka hči župana,
ki mar je slovenstvo, nista znana?). Saj
se je po vojni gledališko življenje tako
okrepilo, da strehe za domačo dramo sko-
raj ni moglo niti ni smelo manjkati. Sno-
vi za dramo tudi ne pogrešamo, manjkalo
je torej le prave načrtne pobude, pri av-
torjih pa premalo smisla za psihologijo
publike in morebiti premalo ozira na traj-
ne, neovrgljive osnovne zakonitosti dra-
matske umetnosti, ki pa so konec koncev
tudi stvar psihologije, kajti filozofija
umetnosti je pravzaprav psihologija umet-
nosti. Moderna slovenska dramaturgija je
morebiti res preveč pričakovala od druž-
bene stvarnosti, ki naj bi sama po sebi
rodila velika dramska dela že zato, ker
so se izvršili pogoji za kulturno revoluci-
jo in ker je izgradnja socializma že sama
po sebi tako veličasten proces. Motivov in
snovi je dovolj, problematike več kot pre-
več, treba je torej le še poguma in seveda,
treba je obvladati način, kako snov, pro-
blematiko, ideje časa in konflikte v družbi
in značajih postaviti na oder, treba je ob-
vladati sodobno dramaturgijo.
Vse kaže, da Slovencem tu ne pride na-
sproti milost boginje Talije. Seveda, velik
delež pri tem. ima orjaški import tuje dra-
matike, dramatike, ki je imela čas razvija-
ti se v stoletjih pri narodih s starejšimi,
močnejšimi kulturami, zadnja leta pa še
film, ki je psihološke potrebe človeka po
teatru postavil pred popolnoma nove oko-
liščine. Ne glede na to pa stoji pred nami
neizpolnjena naloga, da svoj mali sloven-
ski svet z vsemi njegovimi snovmi, ten-
dencami, radostmi in bolestmi predstavimo
in- uveljavimo na odru. Razume pa se, da
se moramo dramatske tehnike učiti, kajti
drama ni od včeraj.
Steznik, ki ga je mikavni Taliji natak-
nila in zategnila kaka Freytagova drama-
turgija, seveda že davno ni v modi in se
je čez in čez preživel, s tem pa ni rečeno,
da modrcev ni več. Marsikaj je šlo preko
odra: nekoč je nastala celo pastirska dra-
ma kot zahtevek mode in potrebe. Drama-
tiki vedno radi ponujajo publiki in času
tisto, kar mu najbolj manjka. Ko se pu-
blika naveliča, terja nekaj novega. Nikoli
ni šlo samo za vsebino, nikoli se umet-
nost ne sme ocenjevati samo s politične-
ga, etičnega ali, na priliko, religioznega
ali ideološkega stališča. Nekaj osnovnih
zakonitosti, neke estetske fundamentalne
postave dramatik mora spoštovati, kajti
najzanesljivejša dramaturgija poteka ka-
kor že rečeno iz empirične psihologije. To
velja tudi v primeru, če avtor s svojo dra-
mo noče v kartoteko dram, ampak jo po-
stavlja med dramske kronike, kakor je to
storil Mirko Zupančič. Sam pravi, da nam
je zdaj potrebno epsko gledališče, da ga
čas terja. Težko je pritrditi, težko odki-
mati, kajti zdi se mi, da gre pri tej avtor-
jevi trditvi bolj za okus kakor za osnove
dramatske tehnike, ki pa niso samo stvar
okusa. Pred pol stoletjem so na oder
spravljali občutje, ki je postalo prav tako
važno kakor prejšnje čase dejanje. Ta mu-
zikalni element je terjala duševna dispo-
zicija publike, samo dejanje, pa če še tako
napeto in mikavno, je bilo premalo, ljudem
se je zdelo preveč teatralično, preveč pre-
računano na učinek. Tega se, sodeč po do-
mači in tuji dramatiki v zadnjih desetih
letih, še nismo naveličali. Zdi se, da je
življenjsko vprašanje sodobne dramatur-
gije še vedno to, kako dogajanje, ki sko-
raj ne more biti niti novo niti izvirno,
pokazati v novi luči in ga osvetliti v nje-
govi »tonski« vrednosti.
Ob »Stiuacijah« smo res imeli čas raz-
mišljati. pomagal pa nam je pri tem še
Brajnik (Marjan Bačko) s svojo povezu-
jočo in razlagajočo besedo. Saj je to zelo
stara dramska institucija, ki ima svojo
korenino v antičnem zboru in sega vse
do rezonerjev in konferancjejev 19. in 20.
stoletja. Prava skrivnost umetnika je konč-
no v tem, kako snov s svojo obliko pre-
gnete in zmaguje, je dejal že Schiller. In
čim bolj si umetnost prizadeva, da bi upo-
dobila resnico, tem bolj si mora umetnik
prizadevati, da svoje delo ne upodablja
zgolj in naravnost po naravi.
Zupančičeva igra je bila s simpatijami
sprejeta, nedvomno. Mladi svet je v njej
videl kos iskreno izpovedane resnice, po-
gum in odkritosrčnost pa sta dva osnovna
pogoja za umetniško kvaliteto, starejši pa
je ob njej lahko modroval o tem in onem.
o tej ali avtorjevi potezi v tej kroniki o
življenju, ginevanju sodobnih malomešča-
nov. V gi-ievanje malomeščanov je ver-
jela že marsikatera mladost, pa dozdaj še
ni bilo prepričevalnih dokazov, da bodo
kdaj izumrli, zato nas tudi Brajnikov konč-
ni akord ne zanese. A to morebiti ni važ-
no, važneje je, kako je Zupančič te čud-
ne malomeščane upodobil in kako so jih
oživljali naši igralci. Rom, Sulc, Suhec,
Putrih, Smuk in Romanca, ki jih igrajo
Škof, Jeršin, Terpin, Penko, Strnad in
Krošl-Horvatova. so predstavniki določe-
nih tipov, ki jih poraja skoraj sleherna
človeška skupnost v najrazličnejših od-
tenkih. Ne samo pri nas, povsod. Mora
ih seveda poenostaviti, jim poudariti nji-
lovo tipsko strukturo, jih »prirezati« in
malo našemiti, ampak, če smo odkriti, bo-
mo priznali, da je zarodek in razplodek
takih-le tipov vselej pričujoč in da je le
redka »situacija«, ki je ne bi soustvarjali,
spremljali in razpletali: najpomembnejše
osebnosti, ki niso brez konkurentov in si-
tuacije zato ne brez prestižnih zapletov,
osebnosti, ki jih viža zgolj natančnost in
disciplina, potrebna kak^or voda za mlin,
dobrodušni prepirljivci, ljudje brez last-
nega mnenja, večni kimavci, histerične
precioze, kako bi neki človeška družba
brez te gneče povprečnežev in povpreč-
njaštva, brez vsakdanjosti in vsakdanje
puhlosti, brez tiste večne gmote življenja,
čez katero vsi godrnjamo, se iz nje nor-
čujemo in se ji posmehujemo in smo ven-
darle nje neuničljivi del, prav kakor je
nje neuničljivi del tudi tista čisto navad-
na zgodba Kržišnika, Milene in Andreja,
ki so jih igrali Pristov, Perova in Eržen.
Konec koncev tudi Brajnik, poosebljeni
avtor v tej ljubeznivi igri sproščene usod-
nosti in danosti, ne stoji vzvišeno ob stra-
ni, ampak tudi sam poseže vmes, Marički-
na zdrava pamet, ki jo predstavlja Gorši-
čeva, pa je tudi nepogrešljiva sestavina
življenja. Se Romovi zmaji in njegov
>šok« zaradi njih spadajo zraven, kako bi
človek brez njih!
Ce bi hotel preprosto povedati, zakaj
igra spričo vse te pisane stilizirane živ-
ljenjske resnice ni imela prodornejšega
učinka, bi dejal, da morda prav zaradi
tega ne, ker je avtor hotel preveč poveda-
ti naenkrat, ker se ni držal zakona o »eko-
nomičnosti« drame. Duša drame, dialog v
Mileninih prizorih, mi je bil všeč, zdel se
mi je ves tak, kakršen v drami mora biti,
najpreprostejša in najvišja oblika, ki ni-
koli ni do konca popolna in ima pred
seboj še vedno razvoj. Nekateri Brajniko-
vi monologi so učinkovali prisiljeno, ne-
prirodno. saj niso tu kot zasilni tehnični
pripomočki, ampak lirično- meditativna
okrepitev dela. Za igralce je bila igra na-
sploh hud preizkus, kajti tem skopo pi-
sanim osebam je vendarle treba dati me-
so in kri. Imel sem vtis, da so igralci ži-
veli za igro, zato so tudi poželi lep igral-
ski uspeh.
Režiser Branko Gombač je z uprizoritvi-
jo opravil lepo in zahtevno mizanscensko
delo. Poskrbelo je za vse, kar naj bi igri
dalo poetični nadih, poudarilo vrednost
občutja in razpoloženja, ki ga je učinko-
vito podprla tudi Vodopivčeva scenska
glasba, poskrbel za to, da bi se izkazala
vsa duhovitost, ironija in razboritnost de-
la in da bi šibka koncentracija docela ne
razblinila dramatskega učinka. Morebiti
bi ne škodila sem in tja kaka okrajšava
teksta. Gombačeva režija Situacij se lahko
zapiše v kroniko našega gledališča* kot
zgled izredno skrbne, občutljive režije.
Obenem z režijo je treba pohvaliti tudi
sceno Sveta Jovanoviča. Te vrste sceno-
grafije smo zdaj že tako navajeni, da nam
ne pomeni kočl-jive in razposajene novo-
tarije, ampak scenski okvir, ki se prilega
delu, ustreza pa tudi okusu časa. Iznajd-
ljivost in lahkotnost je njega odlika, pa
še dobro poznavanje odra in notranjega
bistva scene. Spreminjanje scene se mi je
zdelo še prav posebno posrečeno, skladno
s tekstom.
Tako je šel mimo nas morebiti najslo-
vesnejši večer letošnje celjske gledališke
sezone. Morebiti je ta ali oni pričakoval
več, morebiti vse kaj drugega, morebiti
bolj privlačnega, bolj izdelanega, snov
večjega, pomembnejšega formata, večjih
perspektiv, drznejših idej, velikih znača-
jev in strumnih, ostrih konfliktov med nji-
mi. Morebitil To pa, kar smo videli, je
vendarle žraslo iz naše sredine in iz naše-
ga časa. Naj ne izzveni pri vsem tem kot
puhla, konvencionalna želja, če talentira-
nemu avtorju Želimo, da bi njegovo pero
ne praznovalo, ampak da bi ga avtor su-
kal spretno in bistro in z njim pomnožil
moderni slovenski dramski repertorij.
T. O.
Vera Perova in Janez Eržen
v »Situacijah«.
Violončelist Mirko Dorner
Na 4. abonmajskem koncertu, ki ga pri-
reja Glasbena šola skupaj s Koncertno
direkcijo Slovenije v sredo, 25. marca, bo
koncertiral violončelist Mirko Dorner.
Umetnik je po rodu Beograjčan, a zad-
njih šest let stalno deluje v Berlinu, ka-
mor je odšel takoj, ko je na velikem med-
narodnem tekmovanju v Vercelliju (Ita-
lija) prejel skupaj z zagrebškim piani-
stom Ivom Mačkom prvo nagrado. Dor-
nerja je takrat angažiral za prvega solo-
čelista Berlinske filharmonije pokojni di-
rigent Wilhelm Furtwangler, ki je bil eden
največjih mojstrov dirigentske palice. Z
Berlinsko filharmonijo je Dorner odpoto-
val na turnejo v Ameriko, kjer je kot so-
list igral Dvorakov koncert. Kot eden red-
kih jugoslovanskih umetnikov si je Dor-
ner pridobil svetovni sloves, snemal plo-
šče in koncertiral v vseh večjih glasbenih
središčih Evrope. Po daljšem presledku
prihaja spet v Jugoslavijo, kjer bo kon-
certiral tudi v Ljubljani, Zagrebu in Beo-
gradu. Spremljal ga bo zagrebški pianist
Freddy Došek, ker je Dornerjev pianist
Ivo Maček zbolel. Umetnika bosta izva-
jala Schubertovo Sonato za arpeggione.
Brahmsovo 2. sonato za violončelo in kla-
vir ter 6 invencij hrvaškega skladatelja
Bruna Bjelinskega. Dorner sam pa b*
igral sonato za violončelo solo madžar-
skega skladatelja Zoltana Kodalyja.
Ob odhodu Jožeta Horvata na
razstavo v Karisruhe . . .
Znani slikar samorastnik Jože Horvat
iz Nazarij odhaja te dni na razstavo v
Karisruhe v Zapadni Nemčiji, kamor ga
je povabila tamkajšnja Akademija upo-
dabljajočih umetnosti, ki izbere vsako leto
po enega mladega, nadebudnega tujega
umetnika ter mu omogoči razstavo pod
svojim okriljem. Horvat bo razstavil 32
olj, ki pripadajo vsa tako imenovani ab-
straktni, brezpredmetni ali absolutni umet-
nostni smeri, ki je nastala leta 1910, a
pri nas še ni mnogo znana niti uvaževa-
na. Zato bom v tem članku prav na kratko
in jasno razložil njeno bistvo ter oprede-
lil njen namen in pomen za sodobno umet-
nostno ustvarjanje.
Abstraktna umetnost in .abstrakcija sta
antitezi predmetne umetnosti in predmet-
nosti. Umetnina je abstraktna tedaj, kadar
ni v njej najti nobenega sledu predmetne
resničnosti, ki obdaja naše vsakdanje živ-
ljenje. Drugače povedano je umetnina ab-
straktna tedaj, kadar smo prisiljeni, zara-
di pomanjkanja vsakršne spoznave real-
nosti, gledati umetnino samo kot tako ter
jo presojati po merilih, ki ležijo izven
vsakršne predstave. Iz tega sledi, da je
vsaka še tako daleč speljana deformacija
naravne danosti (n. pr. v kubizmu, da-
daizmu, surrealizmu) še vedno smatrana
za predmetno; da pa govorimo o abstrakt-
ni umetnini, če je v njej izginil vsak spo-
min, vsak nakaz na izhodiščno služečo
predmetnost, od katere ni ostalo očesu za-
radi predelave ničesar več spoznavnega.
Abstraktno je torej vsako delo, ki ne kaže
ničesar drugega, kot čiste elemente kom-
pozicije in barve. Obratno pa se neko delo
ne smatra za abstraktno, če njegov tvorec
sicer izhaja iz pozicij in principov ab-
straktne umetnosti, pa vključi v teku svo-
jega dela predmetne elemente, čeprav so
ti še tako nenavadni ali fantastični. Zgodi
pa se tudi, da je neka umetnina popolno-
ma abstraktna — to se pravi, da noče nič
predstavljati, ničesar povedati in tudi ne
služiti kot predelava obdajajoče nas pred-
metnosti — pa vendar v nas zbuja asocia-
cije nekih predmetov in likov, na katere
umetnik ni mislil. To so asociacije, kate-
re nam zbujajo često igre oblakov in ka-
tere umetnik ne more preprečiti, ker so
emocionalno-fantazijskega značaja.
Kot se mogoče čudno sliši, vendar ab-
strakcija ni protinaravna, ampak govori 
naravi na nov način. Medtem ko slika im-
presionist pred naravo, se abstraktist za-
pira v samega sebe, dviga iz svoje duše
neslutene zaklade, kot sanje, misli, ide-
ale, želje, hrepenenje, ljubezen, dvom, gro-
zo itd. ter vse one vizuelne vtise, ki se v
nas spreminjajo v simbole ter počivajo v
podzavestnem, a več ali manj opazno vpli-
vajo na naše življenje in umetnost. Zat«
pomenja abstraktna umetnost pravzaprav
odkrivanje jaza, ki pa se stalno spremi-
nja, kot se spreminja življenje in svet oko-
li njega. Zato je vsaka abstraktna umetni-
na kot izraz skrajnega individualizma.
podrejenega osebnemu redu, lastnim zako-
nom in v njej sami živeči splošni ten-
denci. Iz tega pa sledi, da se gledalec ne
more vživljati v abstraktno delo duhovno,
ker manjka zato vsaka objektivna ali nor-
mativna vez, pač pa — da jo lahko kora-
koma odkriva in emocionalno dojema, kot
bi poslušal glasbeni komad. Abstraktna
umetnost je pravzaprav naslikana glasba,
do kraja to doživi le oni, ki je muzikalen.
Zato te umetnine na splošno niso razum-
ljive, v njih živi pač nekaj, kar se ne da
z dosedanjimi merili premeriti in to je
tista neposrednost duhovnega akta, s ka-
terim te umetnine stoje ali pa padejo na
stopnjo dekorativnosti.
Umetnost je osvajanje, ona je najvišji
izraz človeka, edino področje, kjer se duh
takorekoč materializira, kjer se materija,
ne da bi izgubila svoje bistvo, popolnoma
podredi duhu ter postane špekulacija in
ne samo slučajnost. Umetnik je človek, ki
hodi v prazno, pod njegovimi nogami pa
nastaja vedno znova trdno tlo, na ka-
terem stoje generacije. Umetnost je večno
začenjanje, neprekinjeno iskanje, stalno
odkrivanje, zato je tudi abstraktna umet-
nostna smer v svojem obstoju opravičena,
čeprav ne edina veljavna in čeprav pri
nas skoraj nerazumljiva. Jože Curk
GLEDALIŠKI USTI
IV.
Praznik je mimo (krstna predstava no-
viteta), a v vseh nas še utriplje odmev
radostnega razpoloženja. Posebno očar-
ljiv je bil za avtorja in za nas gledališke
ljudi prvi stik z občinstvom — še pred
formalnim krstom na premieri — namreč
ob zadnji »poljavni« generalki, ko smo po
ustaljeni navadi povabili v gledališče ne-
kaj dijakov. S kakšnim odprtim zanima-
njem in osebno prizadetostjo je mladina
sprejela »Situacije«, tega najbrž niti Zu-
pančič niti vsi mi v SLG ne bomo tako
kmalu pozabili. Pa ne da bi se bili samo
zabavali ob komedijski groteski! Z inten-
zivnim problemskim premišljevanjem so
zapletali prisotnega avtorja v živahno de-
bato. Doživeli smo dokaz, da so neuteme-
ljeni vsi resignirani pomisleki, češ da dan-
danes mladina ne čuti v sebi posluha za
duhovno problematiko, da ne zna premiš-
ljevati in doživljati česarkoli bolj poglob-
ljenega. Ce le nudiš mladini takšno umet-
niško snov in takšno gledališko ostvari-
tev, da čuti neposredno prizadetost, zaži-
vi dvorana kot uljnjak. Zanimiva je bila
izjava enega izmed povabljenih dijakov:
»Od prvega prizora (dialog Andrej-Mile-
na) sem že začutil sebe na odru! Meni že
dolgo ni bilo kaj tako všeč kot to. Saj ne
rečem — moji mami bo najbrž ,Gigi' bolj
pri srcu, a za nas je to imenitno.« —
Oglašali so se tudi s pozitivno polemični-
mi vprašanji (»Mar je naše izobraženstvo
res tako puhlo?« in »Ze danes je teh Ro-
mov in Sulcev čedalje manji«), menili
so se o stilnih in tehničnih oprijemih upri-
zoritve, o režiserjevih in scenografovih
domislicah, o tej ali oni posebnosti posa-
meznih igralskih kreacij. Skratka — ni
bilo naključje, da se je ravno v tem po-
govoru znova utrnila misel o tem, kakš-
nega občinstva si vsak gledališki ustvar-
jalec (kjerkoli na svetu) najbolj želi: ži-
vahno prizadetega, zainteresiranega, ne z
vsem zadovoljnega, a tudi ne snobistič-
no zdolgočasenega ali naduto vsevedne-
ga. Kaj je mogel avtor na koncu tega po-
govora z mladim občinstvom reči druge-
ga kot to: »Najlepšo moralno zadoščenje
sem dosegel tu pri zastopnikih občinstva
jutrišnjega dne! To je lepše in dragoce-
nejše kot vsak — in morebiti še tako buč-
ni — uspeh na oficialni premieri!« Pa ne
samo avtor, tudi vsi gledališki ljudje, ki
si prizadevajo za svojo umetnost z umet-
niškim programskim hotenjem, ne samo
z uslužbenskim čutom dolžnosti (a to je
večina), so čutili isto.
Sicer so pa bili tudi odmevi na premie-
ro očarljivi. Prišla je cela vrsta gostov iz
metropole. In v spominski knjigi gostov
beremo ob datumu »14. 3. 1959« med dru-
gim na primer tole:
Navdušen sem nad ljudmi, ki znajo s
trdim delom in veliko umetniško prizadev-
nostjo pomagati tudi mlajšim avtorjem.
— Hvala vsem! — Zupančič.
Vsekakor sem presenečen nad nepresta-
no rastjo ansambla. Čestitam avtorju! —
Janez 2mavc.
Rad imam gledališče! In SLG je gleda-
lišče! Tudi kadar je v »težkih« SITUACI-
JAH. — Vasja Predan.
Vsekakor torej naše pričakovanje, da bo
premiera Zupančičeve novitete za nas pra-
vi praznik, ni bilo zmotno.
Jože Horvat: »Stari dok« (olje)
KLUB KULTURNIH IN JAVNIH
DELAVCEV
Klubski prostor v Narodnem
domu odprt za člane vsak torek,
četrtek in soboto od .20—24. ure.
Funkcije in delovna obveznost
Na rednem letnem občnem zboru
občinske organizacije Socialistične
zveze v Šoštanju je v razpravi prvi
spregovoril nek delegat iz Velenja.
Povedal je, da ljudje na občnih zbo-
rih najrazličnejših družbenih orga-
nizacij sicer sprejemajo funkcije v
upravnih in drugih odborih, da se
pa pozneje delu izmikajo z izgovo-
rom, češ, saj je to moja prostovolj-
na odločitev in potemtakem je tudi
od moje dobre volje odvisno, ali
sprejeto funkcijo izvršujem ali ne.
Zaradi takih stališč in takega odno-
sa do dela v najrazličnejših družbe-
nih organizacijah pride seveda do
tistega stanja, ko izvrševanje na-
log bremeni le maloštevilne delavne
odbornike, medtem ko drugi brez-
brižno stojijo ob strani in se sklicu-
jejo na svojo prostovoljnost.
Ko je tovariš iz Velenja nadalje
razvijal to misel in grajal tak od-
nos nekaterih ljudi do dela v druž-
benih organizacijah, je pravilno
ugotovil, da je sprejem funkcije v
katerem koli društvu, organizacijah
in podobno zares prostovoljno, da
pa izvrševanje delovnih nalog, ki
jih nakazuje in vsebuje sprejeto
mesto ni več prostovoljno, temveč
obvezno. Tega bi se morali zavedati
vsi, ki na občnih zborih ali druga-
če sprejemajo delovne obveznosti v
odborih družbenih organizacij. Ce
bi to načelo osvojili vsi, potem bi
ne prišlo do takih primerov, ko ne-
kateri — kdo ve iz kakšnih razlo-
gov — sprejemajo tudi po deset in
več funkcij v naših organizacijah,
ki jih pa iz čisto naravnih razlogov
ne morejo izvrševati. Tako pride do
preobremenjenosti vestnih in do de-
la odgovornih ljudi ter do pasivno-
sti tistih, ki nosijo na svojih rame-
nih ducat funkcij.	-mb
ČASOPISNO PODJETJE »CELJSKI TISK«
razpisuje delovno mesto
TAJNICE
v uredništvu Celjskega tednika.
Pogoji: srednješolska izobrazba, perfektno znanje slovenščine, stenogra-
fije in strojepisja ter vešča vseh administrativnih del.
Plača po tarifnem pravilniku. Pismene ponudbe poslati na uredništvo
Celjskega tednika do 31. marca 1959.
ao MARCA 1959 — STEV. 11 5 STRAN
ŽIVLJENJE NA NAŠI VASI
KAKŠEN BO USPEH OB KONCU MESECA
Pri sblcpanju hoopepacijshih pogodb
z dosedanjim potekom akcije pri skle-
t^nju pogodb za kooperacijsko proizvod-
no v kmetijstvu smo v glavnem lahko za-
^voljni. Ce je celjski okraj v republiškem
»Dvprečju dosegel največ uspehov na tem
področju, potem moramo to dejstvo pri-
•rtsati uspehom tistih poslovnih zvez in
sadrug, ki so okrajno povprečje do 10.
warca dvignile na 85,9 odstotkov realiza-
cije predvidenega piana.
Pri akciji, ki se je s sklepanjem pogodb
na področju hmeljarstva začela lani, je
bil dosežen velik napredek zlasti v neka-
terih, predvsem v kmetijsko naprednejših
krajih. Proizvajalci stopajo v kooperacij-
ske odnose z zadrugami v proizvodnji raz-
nih panog kmetijstva. Najmnožičnejša ko-
operacija je nastala na področju hmeljar
ske proizvodnje, v kateri sodelujejo hme
Ijarji na površinah, ki predstavljajo 96,2
odstotka vseh hmeljskih površin v okraju.
Nihče ni imel in nima namena prikrivati
dejstev, da je pri akciji sklepanja pogodb
za hmeljsko kooperacijo bilo dosti težav,
nerazumevanja in podobnih pomanjklji-
vosti. Toda danes med hmeljarji že težko
najdemo kmeta, ki bi ne bil zadovoljen,
da se je vključil v kooperacijo. Na nekem
sestanku v Savinjski dolini je prišlo do
pravcatega prerekanja kdo vse je bil med
prvimi podpisniki. Čemu to? Saj vendar
rezultati kooperacije še niso znani? Res
je. Pridelek hmelja za letošnje leto je še
neznana postavka, ni pa neznano, da je v
svetovnem merilu hmeljarstvo v stagna-
ciji ali tržni krizi, ki se konkretno odraža
v ceni pridelku. Na ta način so hmeljarji
že ob samem začetku občutili prednost
socialističnega gospodarstva, ki proizva-
jalcem vnaprej zagotavlja kar najsodob-
nejše obdelovanje ter vnovčenje pridelka.
Kooperacija v travništvu je prav tako
uspela, čeravno podpisovanje pogodb še
ni zaključeno in imajo nekatere poslovne
zveze pred sabo vsaj polovico nerealizira-
nega plana. Do 10. marca je bilo od
skupnih 3.000 hektarjev za kooperacijo
predvidenih travniških površin že skle-
njenih pogodb za nad 2.500 hektarjev. Ne-
katere poslovne zveze se naglo približuje-
jo stoodstotni realizaciji, poslovna zveza
Celje pa je plan presegla za 26 odstotkov.
Do tega datuma so ostale poslovne zveze
imele naslednje uspehe pri sklepanju po-
godb za kooperacijo v travništvu: žalska
89%, šmarska 86%, konjiška 75%, mo-
zirska pa 51%.
V vseh ozirih gotovo prednjačijo zadru-
ge celjske poslovne zveze, več prizadev-
rlosti pa si bodo poleg zadružnih organi-
zacij morale naložiti tudi politične orga-
nizacije v mozirski poslovni zvezi.
Da bi bili uspehi pri sklepanju pogodb
za kooperacijsko kmetijsko proizvodnjo
preglednejši, objavljamo dosežke v odstot-
kih po posameznih vejah kmečke proiz-
vodnje v odnosu na postavljeni plan:
V nekaterih poslovnih zvezah zadruge
ne sklepajo pogodb za vse naštete veje
kmetijske proizvodnje. Ponekod pa je ko-
operacija posegla na širše področje in
vključila tudi pridelovanje lanu, jagodi-
čevja itd.
Sklepanje pogodb bo proti koncu mese-
ca zaključeno( razen za koruzo) in pred-
videni plani bodo gotovo tudi izpolnjeni.
To pomeni, da kmetje želijo sodelovati
z zadrugami in osvajati najsodobnejše
metode pridelovanja na približno 5900 ha
njivskih in travniških površin. Do 10.
marca je bilo sklenjenih pogodb za okoli
5072 hektarjev površin.
Predvidevanja in uverjenost, da bo plan
kooperacije v okraju dosežen, so vseka-
kor razveseljiva, saj si od tega lahko
obetamo dvig proizvodnje v korist druž-
be in proizvajalcev samih. Toda to je še-
le začetek. Težji del, predvsem pa odgo-
vornejši (zlasti za zadruge) pa šele pri-
haja. Nikoli doslej še zadruge niso stale
pred tako odgovornostjo in pred tako
preizkušnjo kot stoje letos. Bolj kot kme-
tijski proizvajalci se bodo morali v delo
zagristi vodilni ljudje pri naših zadru-
gah, predvsem pa strokovni kadri, kate-
rim ni naloženo samo zaupanje zadružni-
kov, temveč zaupanje vse naše družbe.
Sklepanju pogodb sledi organizirana pro-
izvodnja, maksimalni napori pri obdelo-
vanju, skrb nad posevki, njih zaščita in
končno tudi plasiranje na tržišče. Kmet-
je so s podpisom pogodbe vrsto skrbi od-
ložili, zadruge pa so si jih naložile.
Poleg strojne obdelave in strokovne službe je oskrbovanje z umetnimi gno-
jili med poglavitnimi obveznostmi zadrug do svojih partnerjev v kooperaciji.
Kmetijske zadruge imajo zagotovljene količine umetnih gnojil za vse posevke
in obdelovalne površine, za katere je bila sklenjena pogodba. Na sliki poglej
v skladišče umetnih gnojil v KZ Kalobje.
Nega gozdov in gradnje gozdnih cest
PRVENSTVENA SKRB GOZDARSKE POSLOVNE ZVEZE CELJE
V prostorih OZZ Celje je bil preteklo
soboto letni občni zbor Poslovne zveze za
gozdno in lesno gospodarstvo Celje, kate-
rega se je udeležilo lepo število delegatov
iz vsega okraja. Režime obširnega tiska-
nega letnega poročila, ki so ga delegati
prejeli nekaj dni pred zborovanjem, je
podal predsednik upravnega odbora GPZ
tov. Franjo Jeraj.
Poročilo je vsebovalo delo odseka za
gojitev in nego gozdov v preteklem letu,
vzdrževanje gozdnih komunikacij, rekon-
strukcije, odnosno popravila gozdnih cest
in poti, poročilo o izkoriščanju gozdov,
trgovine z lesom, uspeh poslovanja GPZ
in delovfii program za leto 1959.
Delo GPZ Celje je bilo v preteklem le-
tu zelo pestro in uspešno, čeprav je bilo
treba premagovati vrsto težav. Za letoš-
nje leto pa je iz obširnega delovnega pro-
grama razvidno, da se pred GPZ Celje po-
stavljajo ogromne naloge, tako s področ-
ja gozdne gojitve kot s področja gradnje
gozdnih komunikacij. Treba bo mnogo tru-
da, predvsem pa mnogo razumevanja s
strani KZ in gozdnih posestnikov samih,
če bodo hoteli program sto odstotno izpol-
niti. Da bi zveza lahko izvršila program
dela, je upravni odbor predlagal občnemu
zboru, da odobri poslovni zvezi Celje deli-
tev ustvarjenih komisijskih razlik v korist
njenih skladov v razmerju 50:50. Iz teh
skladov bo zveza v letošnjem letu delno
finansirala zgraditev komunikacij, delno
nabavila potrebni instrumentarij in stro-
je za gradnje, delno pa zagotovila kolek-
tivu najnujnejše na stopnji sedanjega
družbenega razvoja.
Prav je, da se sredstva zadrug, ustvar-
jena v gozdarstvu, kolikor je največ mo-
goče združujejo, ker le na ta način b«
možno v doglednem času zgraditi mrež«
gozdnih komunikacij, katera je sodobni
gojitvi in izkoriščanju gozdov tako po-
trebna. Gozdovi na področju celjskega
okraja so verjetno v naši republiki naj-
manj prepreženi s komunikacijami, saj
ima naš okraj komaj 820 m gozdnih poti
in cest na 100 ha gozdne površine
medtem ko bi našim razmeram odgovar-
jalo 3300 m na 100 ha gozda.
Čeprav je. bilo v poročilu dovolj jasno
prikazano, kakšne cilje zasleduje naše go-
zdarstvo, se delegati v razpravi v glav-
nem niso lotili bistva, temveč se vrteli
predvsem okrog komercialnih vprašanj,
nekateri pa so hoteli vplivati na spremem-
bo delitve komisijskih razlik v korist kme-
tijskih zadrug (to predvsem zastopniki
zadrug, ki slabo gospodarijo). Niti eden
delegat se ni dotaknil kakega važnega
proizvodnega vprašanja v našem gozdnem
gospodarstvu. Zato je v razpravo posegel
tudi predsednik OZZ Celje tov. Franc Lu-
bej, ki je opozoril delegate, da je treba
naloge v gozdarstvu resneje pojmovati,
saj gozdarstvo ni lov za dobičkarstvom.
Glede delitve komisijskih razlik je pri-
pomnil, da se morajo gospodarsko korist-
no uporabiti. Sredstva iz gozda naj se
vračajo v gozd. Mnogo cest bomo letos
gradili in dograjevali v našem okraju —
sredstva iz gozdnega sklada ne zadošča-
jo, zato je princip take delitve komisijskih
razlik podprl tako OLO Celje, kot OZZ.
Delegati zbora so končno tudi uvideli, da
je taka delitev pravilna in pravična in s«
predlog Upravnega odbora sprejeli.
Zbori volivcco-javna tribuna...
(Nadaljevanje s 1. strani)
tijske zadruge v Celju, češ da ne izpolnju-
je v redu pogodbenih obveznosti, kar
vzbuja pri kmetovalcih nezaupanje in kva-
ri kooperacijske odnose.
Volivci v Celju so se med drugim zani-
mali, kaj je z avtomobilom za odvoz sme-
ti, ki je bil že pred dvema letoma obljub-
ljen. (O tem smo v našem listu napisali
poseben sestavek, da bi ljudi seznanili za-
kaj in kje je stvar glede avtomobila za
smeti zastala.) Hudo kri pa je volivcem
v prvi četrti povzročila adaptacija bivše
kavarne Merkur, ki jo nameravajo preure-
diti v mlečno restavracijo. Volivci so me-
nili, da so bili prostori že pred leti pre-
urejeni v čitalnico. Ta preureditev ni bila
poceni, sedaj pa je namenjeno 17 milijo-
nov za ureditev mlečne restavracije. Pred-
log za ureditev restavracije so pozdravili,
vendar menijo, da bi dela lahko izvršili s
skromnejšimi sredstvi. Razen tega je lo-
kacija iz sanitarnih razlogov neprimerna,
ker je v neposredni bližini kemična čistil-
nica, stanovalci te hiše pa bodo s preure-
ditvijo prikrajšani za kletne prostore. Vo-
livci §o predlagali tudi ureditev Staneto-
ve in Aškerčeve ulice.
V	Liscah bi radi uredili pot na Anski
vrh, popravili studenec pri Oblaku, ure-
dili prostor med novim mostom in par-
kom, dalje cesto od novega mostu do
Ljubljanske ceste ter vodovod na Parti-
zanski cesti in Anskem vrhu. Na svojem
terenu bi želeli tudi pralni in šivalni ser-
vis.
V	Kompoiah so volivci izrazili željo, da
se cesta na Gorico čimprej popravi, za kar
so pripravljeni tudi sami pomagati s pro-
stovoljnim delom. V Cretu bi želeli ure-
diti vodovod in razsvetljavo ter da bi cin-
karna sproti zasipavala prostor, kjer odla-
gajo ugaske, ki povzročajo smrad in kva-
rijo izgled tega predela. Na Dolgem polju
menijo, da bi morali urediti Vrunčevo,
Ipavčevo, zlasti pa Drapšinovo ulico ter
smetišče ob Miško Kranjčevi ulici. Volivci
so odborniku predlagali, da bi na njiho-
vem terenu kazalo urediti vsaj eno trgo-
vino, otroško igrišče ter izboljšati razsvet-
ljavo nekaterih ulic. Na Zg. Hudinji, kjer
je bil krajevni odbor nedelaven, so izvolili
novega. Izrazili so željo, da bi se izbolj-
šala avtobusna zveza s Celjem ter da bi
v njihovi'pekarni zopet pekli kruh, ki ga
sedaj dobivajo iz Celja in ga večkrat
zmanjka. V Arclinu želijo več denarja za
komunalna dela. Na Ostrožnem so se za-
lagali za popravilo nekaterih cest in ure-
ditev cestne razsvetljave. V Dobravi bi
želeli podaljšati vodovod ob cesti za Lo-
krovec ter razsvetljavo. V Ljubečni in
Šmartnem v Rožni dolini so volivci prav
tako izrazili željo za ureditev vrsto drob-
nih komunalnih problemov. V Smartnem
pa bi želeli še zdravstveno ambulanto ter
ureditev šole in prosvetne dvorane.
To je le nekaj predlogov volivcev. Sam«
ena plat medalje. Obrnimo še drugo. Če-
prav drobne in navidez nepomembne želje,
vendar strnjene v celoto predstavljajo kar
velik zalogaj, ki ga celjska občina prav
gotovo v enem letu pe bo zmogla. Potre-
be na drugih področjih so tudi velike,
sredstva pa omejena. Zato bi morali vo-
livci tudi o dvigu produktivnosti izreči
kakšno možato besedo in se zanjo zala-
gati, hkrati pa tudi odločno povedati, kaj
so sami pripravljeni prispevati za uredi-
tev manjših komunalnih del.
Občina bo predloge in sugestije voliv-
cev v okviru možnosti brez dvoma upošte-
vala, vendar pa ne smemo pozabiti, da je
občinski družbeni plan vezan tudi na
okrajni, republiški in zvezni, kajti komu-
na je kot osnovna celica našega komunal-
nega sistema hkrati odgovorna tudi za
enakomeren razvoj celotne družbene skup-
nosti.	-ma-
Sekcija
internirancev
v organizacifi ZB
v organizacijah Zveze borcev doslej ni-
so bili člani porazdeljeni po skupinah, ki
bi združevale članstvo po oblikah udelež-
be v NOB. Vendar se že dolgo časa kažejo
težnje, da bi take sekcije bilo treba nav-
znotraj organizacij ustanoviti, predvsem
pa sekcijo bivših internirancev, izseljen-
cev in vojnih ujetnikov druge svetovne
vojne. Doslej je v okviru organizacij ZB
obstajala le sekcija koroških borcev zara-
di svoje specifične vsebine in naloge.
V prihodnjih dneh bo v Celju ustanov-
ni sestanek sekcije internirancev pri ZB.
Zaenkrat bodo vanjo vključeni tisti izse-
ljenci, interniranci in vojni ujetniki druge
svetovne vojne, ki so člani Zveze borcev.
Na ta način bo dana osnova za poznejšo
razširitev te sekcije tudi na ostale ljudi,
ki imajo pogoje za včlanjenje v to sek-
cijo, ter bo pri nas verjetno najmočneje
zastopana v vrstah Zveze borcev.
Občinski odbor Zveze borcev zaradi te-
ga vabi vse člane Zveze borcev, ki so bili
izseljeni, internirani v taborišča in na pri-
silnem delu, ter one, ki so bili v ujetniških
taboriščih fašističnih držav po kapitula-
ciji stare Jugoslavije, da se udeležijo usta-
novnega sestanka sekcije internirancev.
Le-ta bo 26. marca ob 16. uri v dvorani
Okrajne zadružne zveze v Celju.
Ekonomično trošenje
proračunskih sredstev
Zaradi stalnega razvoja gospo-
darstva na področjih občin rastejo
sistematično tudi proračunski do-
hodki, kar omogoča lokalnim or-
ganom hitrejše in aktivnejše reše-
vanje mnogih problemov na svojem
področju. Vendar ta porast ni v
skladu z dejanskimi potrebami sa-
moupravnih organov, zaradi česar
se ponekod kaže tendenca, da bi
prišli do proračunskih dohodkov z
uvajanjem raznih fiskalnih ukrepov.
Takšna orientacija komun je v
osnovi pravilna. Okraji so vedno
bolj samostojni v odnosu na višje
politično-teritorialne organe, bodisi
glede poslovanja, kakor tudi glede
ustvarjanja materialne baze. Zato je
povsem razumljivo, da se okraji in
občine za kritje svojih proračunskih
izdatkov vedno bolj orientirajo na
državljane in gospodarske organi-
zacije na svojem območju. Umevno
je, da so državljani dolžni prispe-
vati po svojih zmožnostih za raz-
voj okraja in občine, vendar je tre-
ba paziti, da ne bi bil s tem ogro-
žen njihov standard.
Zmanjšanje republiških dotacij si-
li okraje in občine, da se vedno
bolj obračajo h gospodarskim or-
ganizacijam in državljanom. Naj
navedemo nekaj podatkov v zvez-
nem merilu. Medtem ko so repub-
liške dotacije 1957. leta znašale 36
odstotkov vseh proračunskih dohod-
kov okrajev, so le-te v 1958. letu
znašale komaj 15 odstotkov. Vzpo-
redno s tem so se zmanjševale tudi
okrajne dotacije občinam. V letu
1957 so znašale 18^ odstotka, lani
pa komaj 8,6 odstotka.
Razen tega so se v celoti zmanj-
ševali tudi proračuni samoupravnih
organov. Proračuni okrajev so v 1.
1957 znašali 57,3 milijarde din, lani
pa 52,8 milijarde din. Ne oziraje se
na to, da so se letos na splošno po-
večala proračunska sredstva, zahte-
va takšno stanje v letošnjem letu
večjo varčnost ter racionalnejše in
ekonomičnejše trošenje proračunskih
sredstev. Proračunsko varčevanje bi
moralo priti predvsem do izraza pri
osebnih izdatkih v okrajih in obči-
nah. Le-ti so leta 1957 znašali 43,5
odstotkov, lani pa kar 53,7 odstot-
kov od vseh operativnih izdatkov.
Ti dve številki dovolj jasno opozar-
jata na nagel porast uslužbencev v
aparatu ljudskih odborov okrajev in
občin ter na vedno večje proračun-
ske izdatke za osebne dohodke. Si-
stematizacija delovnih mest in
vzgajanje solidnega strokovnega
kadra predvsem v občinah bo naj-
boljše zagotovilo, da se doseže pro-
računsko ravnotežje in zagotovi ra-
cionalnejše trošenje proračunskih
sredstev.
Orientacija v to smer bo nujna,
če hočemo investirati več sredstev
v zdravstvo, prosveto, komunalno
dejavnost in v druge namene, kjer
je v glavnem nastala stagnacija.
Hkrati s tem bo nujno potrebno po-
svetiti večjo pozornost virom do-
hodkov. Na noben način ne bi smeli
dovoliti, da stopnje prometnega
davka, ki so ga letos razpisale ne-
katere občine, vplivajo na politiko
cen, na standard prebivalcev ter na
napore za stabilizacijo gospodarstva
sploh, le samo povečanje prometne-
ga davka lahko povzroči nepotrebno
dviganje cen, da ne omenimo dru-
gih podobnih ukrepov.
Namesto takšne enostranske ori-
entacije za ustvarjanje proračun-
skih sredstev, bi bilo koristnejše, da
bi komune čim pristnejše sodelovale
z gospodarskimi organizacijami ter
jih bolj kot doslej angažirala pri
reševanju skupnih problemov. Iz-
kušnje pri združevanju sredstev in
skupno vlaganje denarja za grad-
njo objektov splošnega značaja v
komuni, kažejo najboljšo pot. kako
je treba reševati lokalne probleme.
Na ta način bodo proračunska sred-
stva najbolj koristno uporabljena.
Take investicije bodo omogočile hi-
trejši razvoj občine in s tem okre-
pile materialno bazo, brez katere ne
moremo pričakovati hitrejšega iz-
boljšanja standarda delovnih ljudi.
ŽENA DOM DRUŽINA
Red v hiši
Največja vrlina vsake gospodinje je. če
zna držati red v svoji hiši. Red ni potreben
samo iz praktičnih razlogov, temveč pri-
pomore tudi k mirnemu sožitju in zado-
voljstvu v družini, predvsem pa ima tudi
svoj vpliv na vzgojo otrok. Redna gospo-
dinja bo izbegnila marsikatere neprijet-
nosti kot na primer: večno iskanje nečesa,
nervoza, izgubljeni čas, materialna škoda
in še kaj.
Kaj vse mora biti v hiši v redu? Prav
vse: omare, sobe, sama gospodinja, mož,
otroci in vse ostalo. V vsem gospodinjstvu
mora vladati vzdušje reda. Ljubezen do
reda mora biti zlasti ženskemu spolu pri-
rojena, zato bo razumna mati že prav
majhno deklico (pa tudi dečka) privajala
na red.
Pravzaprav pa tudi ni nič težkega drža-
ti red v hiši. Perilo in obleka v omari mo-
rata biti na svojem mestu, pa bodo mož,
žena in otroci takoj našli, kar potrebujejo.
In vsa tajnost obdržavanja reda v hiši je
v tem, da vsak član družine da svoje stva-
ri na svoje mesto.
Seveda pa prava rednost gospodinje ni-
ma nikake zveze s tisto pretirano pedant-
nostjo, za katero bolehajo prenekatere že-
ne. Na obisku pri taki gospodinji je gotovo
že kateri od vas doživel, da mu je takoj
pri vratih potisnila dve cunji pod noge,
da je pridrsal na svetleči sobni parket.
Vsak kulturen človek si bo brez opozorila
znal pred vrati dobro očistiti čevlje in ga
bodo ponujene cunje — zlasti pa še v su-
hih poletnih dneh (kar se tudi dogaja) ne-
kako užalile. Takoj bo dobil sliko o pre-
tirani pedantnosti gospodinje in se ne bo
čudil svojemu kolegi, če se ne zadržuje
rad doma. Take gospodinje znajo s svop
pretirano pedantnostjo ustvariti pravi pe-
kel v svoji hiši. Otroci in mož so sužnji
blestečega stanovanja in vzdušja, v takem
domu je vse prej kot prijetno.
Kako negujemo parketna lla?
Hrastov parket ne smete umivati in ri-
bati z navadno vodo, ker vam bo potem-
nel. Se manj pa ga smete umivati z vodo,
v kateri ste raztopile sodo. Toda če je
parket le preveč zanemarjen, umazan in
teman in ga tudi z žico ne morete več do-
sti polepšati, ga lahko vseeno lepo očisti-
te na tale način:
Košček mila nastrgajte v 5 litrov hlad-
ne vode in skuhajte gosto milnico. To vro-
čo milnico vlijte v manjši lonec in z njo
polivajte določeno površino (približno pol
kvadratnega metra), nato pa s trdo, čisto
ščetko hitro oribajte parket in še hitreje
izbrišite z mokro, čisto krpo umazanijo.
Oribani del nato ponovno izperete s hlad-
no vodo in obrišite s suho krpo. Vse to
morate delati zelo hitro, da parket ne po-
pije preveč vode. Hladno vodo za izpira-
nje parketa morate pogosto menjati, ker
od tega zavisi uspeh vašega dela. Najbo-
lje je, da ta posel opravljata dve osebi —
prva riba z vročo milnico, druga pa sproti
prinaša čisto vodo in izpira krpo. Ko ste
tako oribali ves parket, napravite prepih,
da se parket popolnoma osuši. Sele zdaj
ga lahko nalahno postružite z žico, pobe-
rete prah in namažete s tanko plastjo vo-
ščila. Cez kako uro ga s ščetko ali za to
pripravno krpo lepo zloščite.
Ce se boste držali natanko jeh navodil,
bo uspeh tu in ne bo vam žal truda in
časa, ki ste ga pri tem porabili. Razume
se, da se takega načina čiščenja parketa
ne smete prepogosto posluževati, ker bi
parket na ta način izgubil svojo lepo ru-
meno barvo.
IZ CELJA IN ZALEDJA
Nekdanja idila obvodnih vrb je izginila. Tudi kostanjev drevored je moral pa-
sti. Savinja, vklenjena v dno utrjene struge, ne spodjeda več bregov. Zaen-
krat res savinjska bregova nista privlačna, vendar ima Savinja tudi sedaj svo-
je mikavnosti, zlasti takrat, kadar se njena površina v večerni zarji srebrnka-
sto sveti in v parku zasvetijo luči...
VOLIVCI VPRAŠUJEJO
Zakaj v Celju še nimamo
avtomobila za odvažanje smeli?
Cisto razumljivo je, da so Celjani že
nestrpni in da upravičeno negodujejo
okrog avtomobila za odvažanje smeti, ki
nam je bil obljubljen že pred dvema le-
toma. Na zadnjih zborih volivcev je škro-
pilni in avto za prevažanje smeti bil spet
predmet žolčne diskusije, saj so okrog te-
ga avtomobila nastale že kar cele storije,
ki le še bolj burijo nestrpne Celjane.
Da bi prebivalcem našega mesta objas-
nili zadevo, se je naše uredništvo obrnilo
na pristojna mesta — Svet za gradnje in
komunalne zadeve pri ObLO Celje ter na
podjetje Javne naprave — za tovrstna po-
jasnila, ki jih na tem mestu posredujemo
našim ljudem.
Slišali smo, da je bil specialni avto za
škropljenje in odvažanje smeti naročen že
pred dobrima dvema letoma, da je že pla-
čan, da je bil že v Celju in da ga spet ni.
V arhivu občine in Javnih naprav se je
že debelo napolnila mapa raznih dopisov
in urgenc in če bi prelistali ta »dokazilni
material«, bi morali samo ugotoviti, da
so pristojni ljudje v Celju vložili v to na-
bavo ogromno truda in dragocenega časa
in da ni njihova krivda, da avtomobila
še danes nimamo.
Iz vrste uradnih dopisov ter dodatnih
pojasnil načelnika oddelka za gradnje in
komunalne zadeve, tov. Zorana Vudlerja
ter direktorja Javnih naprav, tovariša Go-
riška, smo izvedeli sledeče:
Celjska občina je že leta 1957 z mari-
borsko Tovarno avtomobilov sklenila po-
godbo za 2 šasiji — eno za škropilni, dru-
go za smetiščni avto. Obe šasiji bi morali
biti dobavljeni v oktobru leta 1957. Toda
TAM se je pri svoji dobri volji da poma-
ga Celjanom, tudi sama uštela. To so
namreč avtomobili z dodatnimi specialni-
mi pogoni, avtomobili, ki jih pri nas do-
slej še nismo izdelovali. Tovarna avtomo-
bilov nam torej obljubljenih šasij ni do-
bavila, izgovarjajoč se na devizna sred-
stva pri dobavi dodatnih pogonov, njihov
licenčni partner v Nemčiji, pa tudi ni do-
bavil teh specialnih pogonov, izgovarja-
joč se, da nam lahko dobavi samo kom-
pleten voz. Mariborska tovarna avtomo-
bilov je med. tem časom začela že sama
.izdelovati nekatere dele teh šasij, zato je
bila zdaj zainteresirana, da bi dobavila
samo tiste dele, ki jih sama ne izdeluje.
In ker nemška tovarna iz zgoraj omenje-
nega razloga na to ni pristala, je vsa za-
deva okrog specialnega avtomobila za od-
voz smeti zastala. Iz Celja so ponovno
deževaloi prošnje in urgence, vendar vse
skupaj ni dosti zaleglo.
Zato pa je Celje še isto leto (1957) sto-
pilo v stik s tovarno SKIP v Ljubljani in
se dogovorilo, da bi ta tovarna izdelala
prototip. Ker šasije nI bilo, je^ SKIP za-
čela izdelovati prototip na vozilo FAP.
Ker pa smo Celjani že od lanskega sep-
tembra imeli od mariborske tovarne avto-
mobilov vozilo tipa Deutz, ki je primer-
.nejše In cenejše, jasno da nismo pristali
na ponovno nabavo drugega vozila. Vse
skupaj se je spet zavleklo, toda končno
je tovarna SKIP pristala in zdaj že pri-
pravlja načrte, ki pa zahtevajo mnogo pio-
nirskega dela in študija, ker so to prva
vozila te vrste, ki jih bomo izdelovali do-
m.a.
Mnogo je bilo truda, pa tudi jeze okrog
teh avtomobilov, toda Celjani se bomo
lahko postavili z res dobrim vozilom, ki
bo prvo te vrste v Jugoslaviji. To vozilo
bo stalo približno 10 milijonov — drugo
vozilo za škropljenje bo nekoliko cenejše
in ga bo izdelala tovarna TAM. V jeseni
— tako so nam povedali na občini — pa
bo vozilo že tu in služIlo svojemu name-
nu. Tudi posebne, pločevinaste posode za
smeti so že nabavljene — izdelala jih je
celjska tovarna emajllrane posode.
Torej še malo potrpljenja — pa bomo
tudi v Celju kulturneje prevažali smeti in
preganjali prah š cesta.
VZGLEDEN PRIMER POŠTENOSTI
V ureništvu se je zglasil natakar ka-
varne Evropa iz Celja ter nam pokazal
odrezek poštne nakaznice na znesek 30 din.
Denar je nakazal Gagel Josip iz Ljublja-
ne s pripombo na odrezku: »P. n. Pozabil
sem pri Vas plačati eno belo kavo brez
kruha. To je bilo med prvo in drugo uro
popoldoe. S spoštovanjem Gagel Josip.«
Re^i/zgleden primer poštenosti!
ODPRTA GOSTILNA »NA GRIČKU«
Ko so člani upravnega odbora Olepševalnega
in turističnega društva v Celju na zadnji seji
razpravljali o delovnem programu za letošnje
leto, se med drugimi sprejeli obveznost, da se
pod društvenim okriljem odpre bivša gostilna
»Pri lovcu« (Petriček) v Liscah. V ta namen bo
Olepševalno in turistično društvo poskrbelo za
najbolj nujna obnovitvena dela gostinskih pro-
storov in seveda tudi za čim prejšnjo otvoritev
gostišča na priljubljeni izletni točki. Ce bo
šlo vse po sreči in če izvajalci del ne bodo
zatajili, potem bo gostilna v Liscah, ki bo po-
slovala pod imenom »Na gričku«, odprta že
4. aprila letos.
HIŠE BREZ HIŠNIH ŠTEVILK
Na zborih volivcev v Zg. Hudinji in na
Ostrožnem so volivci grajali, da je nekaj
hiš še vedno brez hišnih številk. Mero-
dajni na občini naj bi preskrbeli, da se ta
pomanjkljivost odpravi.
KONEC APRILA GRADNJA NOVE
TRŽNICE V CELJU
Dosedanja tržnica v Celju se bo morala
v kratkem umakniti, ker bodo na tem me-
stu začeli že v letošnji jeseni graditi
Okrožno sodno poslopje. Zato bo treba z
ureditvijo nove tržnice kar pohiteti. Lo-
kacija za novo tržnico je določena za
»Starim piskrom«. Nova tržnica, ki bo
pokrita, bo sicer bolj' skromna, vendar
estetsko kar lepo urejena, da. ne bo kva-
rila izgleda okolja. Graditi jo bodo začeli
konec aprila, odnosno v začetku maja.
V	ŠENTJURJU RAZPRAVLJAJO O
OBRATU DRUŽBENE PREHRANE
Na letni konferenci občinskega odbora
SZDL Šentjur so med drugim mnogo raz-
pravljali tudi o ureditvi sodobnega obrata
za družbeno prehrano. Obe Industrijski
podjetji — Alpos in LIP sta se odločili,
da z lastnimi sredstvi uredita za svoje
delavce kuhinjo, ki bo nudila izdaten to-
pel obrok po nizkih cenah. Toda na kon-
ferenci SZDL je padel predlog, da bi v
Šentjurju kazalo ustanoviti večji, sodob-
nejši mehanizirani obrat za družbeno pre-
hrano, ker so tudi mnogi uslužbenci obči-
ne in ustanov vezani na neprimerno hra-
no v gostilnah. Vendar te zamisli zaen-
krat še ne bo mogoče uresničiti, ker za
tako sodobno menzo občina trenutno ni-
ma materialnih sredstev. Vsekakor pa je
pohvalno, da sta se LIP in ALPOS odlo-
čila še letos urediti kuhinjo In primerne
prostore, kjer bodo delavci lahko dobili
toplo hrano in na kulturen način prebili
polurni počitek v lepih prostorih.
RAZPRAVA O DRUŽBENEM
PLANU V KONJIŠKI OBCINI
V	okviru kluba ljudskih odbornikov v
Slov. Konjicah so sredi tega tedna odbor-
niki obeh zborov ljudskega odbora raz-
pravljali o osnutku družbenega plana in
proračuna občine za letošnje leto. Namen
te razprave je bil predvsem, da bi se od-
borniki seznanili z osnovami, na katerih
temeljita oba predloga, istočasno pa tudi,
da bi podali svoje predloge, mnenja in
pripombe.
V	drugi polovici tega meseca pa bodo
po vseh volilnih enotah zbori volivcev, na
katerih bodo odborniki tolmačili, s kakšni-
mi sredstvi bo občina v letošnjem letu
razpolagala in kako bodo uporabljena. Se-
veda v tem ne bodo zajeta le sredstva ob-
čine temveč tudi nekaterih večjih gospo-
darskih organizacij, ki bodo del svojih
sredstev iz lanskega leta vložila v stano-
vanjsko izgradnjo, deloma pa bodo sode-
lovala pri reševanju nekaterih perečih ko-
munalnih problemov. Predvideva se, da
bosta oba zbora ljudskega odbora še ko-
nec tega meseca sprejela družbeni plan
ter proračun občine.
TISK IN RADIO MOČNO RAZŠIRJENA
V	šoštanjski občini se lahko ponašajo z dvema
zavidljivima številkama, ki hkrati kažeta na
visoko kulturno stopnjo ljudi. Tako imajo na
tem področju 3056 radijskih sprejemnikov. Še
bolj razširjen pa je tisk, saj je povprečno vsa-
ka družina v šaleški dolini naročena na kar
dva časopisa!
-mb
KRONIKA NESREČ
Pri padcu si je poškodoval prsni koš Jure
Pavlovič iz Šmarja.
Hrbtenico si je poškodoval pri padcu Kari
Golob iz Ponkvice pri Grobelnem.
Posestniku Alojzu Vipotniku iz Sladtke gore
pri Šmarju je cirkularka odrezala prste na roki.
Viktor Kovač iz Pečovnika je pri padcu s
kolesom dobil rano na glavi in si pretresel
možgane.
Pri padcu si je zlomil nogo Alojz Poklic iz
Stenice pri Vitanju. Pri padcu si je zlomil nogo
tudi Rudolf Rožič iz Škofje vasi.
V	rudniku Pečovnik se je težko poškodovala
Silva Sivka. Nezavestno so prepeljali v bolnico.
Pri padi'u s kolesom si je poškodoval glavo
Ivnn Planinšek iz Celja.
Julija Tratnik iz Brez nad Laškim je padla
in si poškodovala prsni koš.
Matevž Cremožnik, posestnik iz Dobrave, si
je pri nakladanju hlodov poškodoval prsni koš.
Pri padcu si je poškodoval glavo Jože Ka-
menšek iz Celja.
Štiriletni Ilinko Tomplak iz Zg. Tinskega pri
2usmu si je odrezal z nožem palet na rolti.
Pri cestni nesreči v Prekopi si je poškodovala
glavo Antonija Lihteneger iz Ločice pri Vran-
skem.
S sekiro se je vsekal v nogo delavec pri In-
gradu Jože Kronovšek.
67 letni upokojenec Ivan Bevc iz Petrove si
je v samomorilnem namenu pognal kroglo s
samokresa skozi lobanjo. Rani je takoj pod-
legel. Vzrok dejanja je baje bolezen.
V	Slivni pri Celju je padel in si zlomil nogo
Lndvik Drofenik iz Bevškega pri Trbovljah.
Anton Randl iz Gotovelj in Peter Kujavec
iz Celja sta si pri pleskanju v Tovarni Emajli-
rane posode povk'-dovala oči. Prepeljali so ju
na očesni oddelek celjske bolnice.
V času cd 7. do 14. marca 1959 je bilo rojenih:
32 dečkov in 58 deklic.
Poročili so se:
Janez Lenasi, absolvent ekonomije in Elvira-
Marija Fazarinc, uslužbenka, cba iz Celja.
Viljem Olenšek, strojnik in Elizabeta Konrad,
bolničarka, oba iz Celja. Nenad Lukič, elek-
troinštalater in Stanislava Kruleč, prodajalka,
oba iz Celja. Jožef Tisnikar, delavec in Marija
Stepišnik, uslužbenka, oba iz Slov. Gradca.
Umrli:
Jožefa Kumar, otrok iz Paške vasi, stara 5
mesecev. Marija Videnšek, prevžitkarica iz
Celja, stara 80 let. Uršula Topolšek, posestnica
iz Zavrha, stara 73 let. Martin Frančif, upo-
kojenec iz Celja, star 64 let. Terezija Pristušek,
otrok iz Brezovca pri Polju, stara 3 mesece.
Josip Brinar
Dne 14. t. m. je legel v grob upokojeni
ravnatelj nekdanje celjske dekliške me-
ščanske šole Josip Brinar. Rodil se je 1874
v Studencah pri Hrastniku. Učiteljeval je
v Slovenski Bistrici, Vojniku, Brestanici,
Sevnici in Krškem. Leta 1906 je postal
prvi ravnatelj prve slovenske meščanske
šole na Slovenskem — v Postojni. Potem
ko -so Italijani okupirali Notranjsko, je
1919. prišel v Celje.
Povsod je bil neutruden kot kulturni in
prosvetni delavec, odločen tudi v narodno-
obrambnem boju. Ljubil je prirodo kot pla-
ninec in lovec. Prepotoval je velik del
Evrope. Skozi lastna iskanja si je zgodaj
izoblikoval življenjska načela in značaj,
ki je na njem temeljila njegova polna,
jasna, vzravnana osebnost. Bil je vzoren
vodja učiteljskim zborom in je z ljubez-
nijo pospeševal zdravo rast mladine.
Brinar je napisal več povesti za mladi-
no, kakor so to Cukova gostija, Medvedji
lov. Lisica Zvitorepka, Medved Kosma-
tin, Volk Sivor in druge. S temi deli
kakor tudi s kritičnimi razpravami je na-
stopil proti tendenčni, moralizirajoči kri-
štofšmidovščlni v naši mladinski literatu-
ri in je njeno pravo vrednost videl pred-
vsem v umetniški, estetski polnosti. Tem
načelom zvest je bil tudi kot sestavljalec
čitank za meščanske šole, ki jim je poiskal
gradivo v biserih naše klasične in sodob-
ne književnosti. Njegove jezikovne vad-
nice in slovnice so bile metodično vzgled-
ne in so imele vse pogoje, da vzgajajo
čut za lepi jezik In ljubezen do materin-
ščine. Se vrsto zgodovinskih in drugih
učbenikov nam je ustvarilo njegovo pero.
Bil je avtor 23 knjig.
Kot pedagoški delavec, služeč napredku,
je že s svojo prvo obsežno razpravo
»Utrinki iz socialne pedagogike« pričel
med slovenskim učiteljstvom popularizira-
ti nekatera nova gledanja tiste dobe in še
z drugimi članki je, kakor sam pravi,
»obračal poglede čez domačo ograjo v
širno svetovno polje«.
Svoje domoljubje je izpričal tudi med
vojno, ko je dachausklm 4rpinom pošiljal
pakete, vse svoje specialne zemljevide pa
je dostavil partizanom na Pohorje. Po
osvoboditvi je v svojem 71. letu z navdu-
šenjem predaval slovenščino v celjskem
tečaju.
Brinar se je povsod izkazal kot mož na
svojem mestu: razgledan, pošten, vztra-
jen, samozavesten, a kritičen tudi do sebe.
Bodočnost mladine, sreča našega ljudstva
in napredek človeštva so mu bili vedno
pred očmi. V marsičem je pri nas oral
ledino.
Ob njegovem svetlem vzgledu je mogo-
če našim mladim generacijam prikazati
prizadevanje In uspehe naših starejših po-
žrtvovalnih pedagoških delavcev, ki so v
težavnih okoliščinah postavljali temelje, na
katerih ml danes svobodno gradimo dalje.
V počastitev 40. obletnice KPJ in SKOJ
V šoštanjski občini pozgibena dejavnost
v počastitev 40. obletnice KPJ bodo
vse organizacije in društva v šoštanj-
ski občini razvila intenzivno vzgojno-
politično, prosvetno in športno dejav-
nost. Komunisti bodo izrabili sleherno
priložnost, da bodo s svojo politično
dejavnostjo seznanili najširši krog ljudi
z revolucionarno vlogo KPJ in smotri,
za katere se bori. Na tej osnovi se bodo
organizacije ZK trudile sprejeti v svoje
vrste čim več novih članov, zlasti iz
vrst delavcev in mladine. Nadaljevale
bodo tudi s sistematičnim študijem pro-
grama in ideološko vzgojo članstva.
Iz njihovega obširnega in podrobnega
programa, ki so si ga izdelali za vse
leto, je razvidno široko polje udejstvo-
vanja na vseh področjih. V tej občini
ne bo meseca, v katerem ne bi bilo eno
ali več pomembnejših proslav v poča-
stitev zgodovinske obletnice. Januarske
in februarske proslave so že za njimi,
v marcu so v vseh večjih središčih pro-
slavljali praznik žena — 8. marec, v
aprilskem programu pa imajo v čast
obletnice ustanovnega kongresa KPJ
kar 7 pomembnejših prireditev. Dne
18. aprila zvečer bo v Velenju koncert
godbenikov, v Šoštanju akademija s
pestrim programom, prav tako priprav-
lja akademijo na ta dan tudi KUD
Topolšica.
Dan pozneje — 19. aprila bo v do-
poldanskih urah v Velenju povorka
mladine, športnikov in vsega prebival-
stva, združena z zborovanjem, kultur-
nim programom in športnimi tekmo-
Yanji. Isti dan bo akademija tudi v
Šentilju, v Šmartnem ob Paki in v Za-
vodnji.
Za letošnji delavski praznik—1. maj
— bodo velenjske organizacije organi-
zirale množičen izlet na Kozjak- kjer
bo otvoritev planinske koče in odkritje
spominske plošče padlim borcem 14. di-
vizije. Dne 10. maja bo v Šmartnem ob
Paki promenadni koncert v počastitev
krajevnega praznika. Tekmovanje mla-
dinskih pevskih zborov bo v Velenju
na dan 17. maja. V počastitev Dneva
mladosti — 24. maja pa bo v Šoštanju
množičen nastop članov TVD Partizana
iz vse občine.
»šaleški festival«, na katerem bodo
sodelovala vsa prosvetna društva ob-
čine, bo v dneh od 7. do 14. junija. Ve-
lenjska glasbena šola bo gostovala v
Ravnah 21. julija.
V	juniju mesecu bo tudi vrsta pro-
slav v šoštanjski občini. V Topolšici bo
3. julija promenadni koncert, naslednji
dan pa bo Velenje praznovalo rudarski
praznik z otvoritvijo novega centra
Velenja ter spominsko proslavo prVe
napisne akcije v Šaleški dolini. Tovarria
usnja Šoštanj pripravlja za 5. julij pro-
slavo v spomin na prvi štrajk delavcev
v tej tovarni. Tudi dan vstaje bodo
21. in 22. julija slovesno praznovali v
Šoštanju in Velenju.
30. avgusta bodo v Podkraju, kjer je
bilo leta 1940 zasedanje CK odkrili spo-
minsko ploščo.
Vsa prosvetna društva in organizacije
v Šoštanju se pridno pripravljajo tudi
na letošnje praznovanje občinskega
praznika — 8. oktobra. V novembru pa
bodo proslave Dneva republike v vseh
večjih krajih.
Svečane akademije, primerne kra-
jevnim prilikam, bodo pripravili tudi
vsi pionirski odredi na šolah. Le-ti bo-
do organizirali tudi pohode v kraje
zgodovinskih znamenitosti iz našega re-
volucionarnega obdobja. Pionirska ko-
misija bo skupno z Društvom prijate-
ljev mladine pripravila javno tekmo-
vanje pionirjev s temo »Kaj veš o raz-
voju delavskega gibanja v sueški do-
lini in o zgodovini KP«.
V	novem Velenju bodo nekatere ulice
imenovali po zaslužnih borcih, ki so
dali svoja življenja za našo svobodo.
Manjše svečanosti bodo tudi pri otvo-
ritvi novih šol v Velenju in na Paki,
katere bodo imenovali po narodnima
herojema Mihi Pintarju — Toledu in
Stanetu Dobovičniku-Krtu, ki sta padla
na področju šoštanjske občine.
V	počastitev 40. obletnice KPJ bodo
to leto nadaljevali s prostovoljnim de-
lom v vseh krajih ol^ine, da bodo za
to zgodovinsko obletnico olepšali in
uredili vsa naselja. Za izpolnitev te
naloge se prizadevno trudijo organiza-
cije SZDL ob podpori članov ZK, mla-
dine in ostalih družbeno-političnih či-
niteljev.
V	Novem Velenju počasi, toda sigur-
no raste nov zdravstveni dom. Imel bo
3 trakte. V A in C traktu bodo že letos
— 1. maja — odprli ambulanto in le-
karno. V lepih modernih čakalnicah,
zobni ambulanti, posvetovalnici za no-
sečnice drugih prostorih bo dovolj
prostora ža vse Velenjčane, ki jim je
pomoč potrebna. Zato pa tudi ne dvo-
mimo, da bodo vsi priskočili na pomoč
pri dokončni ureditvi okolja tega pre-
potrebnega doma.
Da bi v šoštanjski občini čim prej
odpravili pomanjkljivosti v obrtništvu,
ki je kljub visokemu porastu prebival-
stva na nižji stopnji kot pred vojno,
bodo odprli več novih obrtnih lokalov.
LEP ZGLED TOVARNE NOGAVIC NA
POLZELI
Delovni kolektiv Tovarne nogavic na
Polzeli je po svoji dejavnosti znan da-
leč naokrog. Poleg tega da vzorno skrbi
za ureditev tovarne in oskrbo svojih de-
lavcev, podpira tudi različna dela Izven
tovarne. Za gradnjo vodovoda na Polzeli
je tovarna prispevala 3,5 milijonov din,
za obnovo osnovne šole pa pol milijona
din. Nekaj manjših sredstev so porazde-
lili tudi drugim organizacijam.
V bodoče vsah dan RIBE
Ribe so bile na jedilnih listih Celjanov prej redkost kot pogost pojav.
Zakaj? To je povsem razumljivo. Nismo imeli lokala s primernimi napravami,
da bi jih lahko imeli stalno na zalogi. Ribe se hitreje kvarijo kot vsako drugo
meso. Transport malih količin od morske obale bi bil predrag. Domače reke
dajo premalo »pridelka«, navsezadnje pa je le več ljudi, ki bolj čislajo mor-
ske ribe.
To vprašanje je zdaj rešeno. Podjetje »Mesnine« je na Trgu mučenikov
uredilo ribarnico po najsodobnejših principih. To je lokal, ki Ima, poleg hla-
Bogastvo našega morja bo čez nekaj dni zopet na celjskem trgu
dilnic za približno 5 do 6 ton rib, tudi dva bazena za žive ribe po nekaj sto
kilogramov. Tudi prodajalna sama je okusno in sodobno urejena.
Podjetje »Mesnine« sporoča, da bo ribarnica odprta v soboto, kajti dela
se naglo približujejo h koncu.
Prodajalna »Riba«, kjer bodo v bodoče na razpolago sveže morske in reč-
ne ribe, bo dopolnila jedilne liste ne samo Celjanom, celjskim gostinskim pod-
jetjem, temveč tudi zaledju, saj bo ribarnica dostavljala blago tudi v ostale
kraje.
Tu je sicer še neka ovira. Burja v obmorskih kraj'h onemogoča ribolov
in utegne se zgoditi, da v začetku ne bo ribarnica do kraja napolnjena.
GOSPODINJE! Posluž te se novosti, ki jo je upeljalo podjetje »Mesn ne«.
Naj bodo ribe stalno na Vaš h jedilnikih. V času, ko primanjkuje govedine,
bodo ribe odličn«' nadnn>estilo. ki je hkrati tudi cenejše.
V SOBOTO 21 MARCA — OTVORITEV RIBARNICE »RIBA«!
13. MARCA — STEV. 10 7 STRAI^
ŠPORT
Besedo o nogometaših Kladivarja
Večkrat sem prisostvoval pogovorom med
razlirnimi športnimi delavci v Celju, ki so bili
vselej ob problematiki celjskega športa in sta-
nja v posameznih društvih močno kritični proti
nogometašem Kladivarja V tem društvu so vi-
deli prav vse slabosti, Iti se danes pojavljajo
v našem športu, dočim so delo v drugih sorod-
nih društvih idealizirali. Zadnja skupščina ND
Kladivarja, kjer so društveni delavci z vzor-
nimi poročili in brez olepševanj pred članstvom
in javnostjo razgrnili vse svoje uspehe in te-
žave, pa nam je razkrila čisto resnico.
TIPIČNO DELAVSKO DRUŠTVO
v Celju si nekatera društva lastijo monopol
nad imenovanjem >delavskega športnega dru-
štva«. Kot da bi bili še časi, ko smo poznali
bnržuazna društva s tipičnimi buržuaznimi
športi, malomeščanska društva z Vso navleko
miselnosti malomeščanstva in podobno . . . Ta-
kih društev v novih družbenih pogojih nimamo
več v našem mestu. Ce pa merimo društva po
socialnem prerezu članstva, potem lahko na-
pišemo za nogometaše Kladivarja, da je to ti-
pično delavsko društvo! Zakaj? Od 611 član-
stva je skorajda 55% iz vrst delavistva, 26%
je šolske piladine, ki v pretežni meri izvira
zopet po Socialnem stanju svojih staršev iz
vrst delavstva, le 1?% je uslužbencev, 7% žena
(nadvse zanimivo za strukturo članstva v nogo-
metnem društvu), ostali pa so iz drugih po-
klicev.
Za nogomet se v Celju predvsem ogreva de-
lavska mladina, iz drugih poklicev pa je kre-
nila mladina v druge športe. Nogomet je tipič-
no borbena igra in ni slučajno, da se je de-
lavska mladina z veliko ljubeznijo oklenila
prav te športne igre. Takšno socialno strukturo
članstva bi verjetno dobili tudi v drugih celj-
skih društvih, le da bi odstotek verjetno ne-
koliko variral v prid enih oz. drugih.
Nogometaši v Kladivarju so v prvi vrsti po-
klicni delavci v naših tovarnah in gojijo nogo-
met kot čisti amaterji brez vsakršnih material-
nih dobrin! Tudi to je treba poudariti,^ ker
»simpatizerji« Kladivarja vselej govore o šport-
nih plačah igralcev ... Po dnevnem delu v
tovarnah, kjer so zlasti igralci iz liga moštva
vezani na menjalni delovni čas in terensko
delo, se zbero trikrat tedensko na treningih,
kjer preživijo svoj prosti čas. Potemtakem
moramo pri svojih zahtevah glede kvalitete
biti Celjani le nekoliko skromnejši, ker večina
nogometašev Kladivarja goji nogomet sebi v
razvedrilo! Biti danes vrhunski športnik pa
pomeni živeti poseben trd športni način živ-
ljenja in se odreči marsikaterim dobrotam in
ugodnostim, ki so dostopne vsem državljanom.
Pa pustimo ta razglabljanja . . .
O USPEHIH IN SLABOSTIH
V Kladivarju je danes 257 aktivnega članstva
in ne le 2—3 enajstorice, ki se v času sezone
pojavljajo na nogometnih tekmah! Število član-
stva pa bi bilo še znatno večje, če bi tekmo-
valni sistem omogočal nastop vsem aktivnim
športnikom. Zlasti za pionirje in mladino, ki
najraje merijo svoje sile na tekmovanjih, je
tekmovalni sistem najbolj skop! Zato bo treba
v občinskem merilu le poštudirati takšen tek-
movalni sistem, ki bo mladim nogometašem
omogočil nastope skozi daljše obdobje. Dober
tekmovalni sistem pri nogometu ima namreč
še to prednost, da naravnost sili športnike _k
obiskovanju redne vadbe, s tem pa se razvijajo
še druge moralne in vzgojne kvalitete in se
članstvo tudi trdneje poveže v društvo. Med
uspehe Kladivarja lahko štejemo tudi stik z
delovnimi kolektivi Celja, kjer ima društvo
vrsto poverjenikov, ki skrbe za pridobivanje
novega članstva, že obstoječe seznanja s pro-
blematiko društva, aktivne igralce opozarja na
njihove društvene in družbene dolžnosti. Nalog
ne zmanjka tem poverjenikom in bi bilo želeti,
da bi jih društvo še podvojilo v letošnjem letu.
Doslej je namreč razpredena ta mreža v tO-tih
večjih kolektivih Celja.
Nadaljni uspeh društva je v skrbnem gospo-
darjenju in domala saniranju težkega finanč-
nega stanja, s katerim se borijo vsa špostna
društva v Celju. Ce merimo uspehe društva
skozi prizmo tekmovanj, moramo pripisati, da
so vsa moštva Kladivarja v preteklem letu od-
igrala 98 tekem, od katerih so 67 odločila v
svojo korist, 21 izgubila in 10 igrala neodloče-
no. To je v odstotkih izražen 73,5%-ni uspeh!
In posamezna moštva? Ligaško je zaključilo
VMC ligo na častnem drugem mestu, kar je
vsekakor šteti za velik uspeh Kladivarja. V
jesenskem prvenstvu SCL je moštvo trenutno
na 4. mestu, lahko bi bilo pa tudi višje, če ne
bi društvo prav v tem obdobju menjalo kar
3 trenerje, od katerih je imel vsak svoj kon-
cept in metodo dela, če ne bi bilo zaradi po-
škodb toliko menjav v moštvu, če bi bila for-
ma igralcev bolj stalna in če bi nastopajoči
igralci pokazali večjo borbenost, včasih pa tudi
discipliniranost!
Tako imenovano B oz. mlado moštvo je v II.
razredu CNP lige zasedlo drugo mesto. Vsega
je imelo le 6 tekem skozi vse leto, kar je od-
ločno premalo, če bi želeli prav iz teh vrst
črpati mlade in perspektivne igralce v ligaško
moštvo.
Mladina je zaključila prvenstvo 1957-59 v
celjskem okraju brez poraza in s količnikom
65:1, kar kaže, da je po svojih kvalitetah moč-
no prekašala vse ostale člane te lige, v jesen-
skem delu je pravtako v svoji skupini na I.
mestu. Tudi pionirji so zaključili prvenstvo
1957-58 kot zmagovalci v celjskem okraju, v
jesenskem delu prvenstva 1958-59 pa so zopet
v svoji skupini na prvem mestu brez zgubljene
točke.	.
Ob vseh teh uspehih pa so se pojavljale tudi
slabosti, saj je marsikaterim igralcem manj-
kala zavest o odgovornosti, spoštovanju kolek-
tiva, premalo je bilo zavestne discipline, slabi
so bili obiski treningov, bilo je tudi več pre-
pira med članstvom in formiranje grupic zno-
traj kolektiva. UO društva je te pojave takoj
opazil in usmeril vso dejavnost ponovno v pra-
vo smer. Vsekakor je bilo jedro vselej zdravo
in okrog teh zdravih sil je ponovno rasel ko-
lektiv v monolitno skupnost. Ko že govorimo
o teh slabostih pa moramo določeno odgovor-
nost postaviti tudi na širšo osnovo. Vselej radi
kritiziramo slabosti in neuspehe v naših šport-
nih društvih. Vprašajmo pa se, v koliko so
odgovorni činitelji pomagali društvom prema-
govati vzroke teh slabosti? ND Kladivar n. pr.
daje vsem celjskim šolam vse svoje športne
naprave na Glaziji brezplačno v uporabo, ne
da bi šole zaprosile za te prostore ali celo pri-
spevale določen delež za vzdrževanje objektov.
Na drugi strani pa niti ena celjska šola ni
nudila v zimskem času proti odškodnini telo-
vadnico v uporabo društvu, kjer bi se zbirala
mladina, pionirji in članstvo pri vadbi! Dru-
štvo tudi nima svojih pokritih prostorov, kjer
bi v zimskem in deževnem času lahko zbiralo
svoje članstvo in ga navezovalo na društvo
preko raznih oblik dela in razvijanja družbe-
nega življenja. In vendarle je tu 237 aktivnega
članstva, da ne štejemo ostalih 400, ki bi si
želeli svojih prostorov, da bi lahko prisostvo-
vali strokovnim športnim predavanjem, čitali
časopise, poslušali radio, igrali šah, namizni
tenis, imeli stike in razgovore z društvenimi
funkcionarji in vzgojitelji itd. In tu gre pred-
vsem za delavsko mladino, pa tudi marsikatere
socialno in moralno ogrožene mlade državljane,
ki so slučajno našli pot v društvo in preko
nogometne aktivnosti najdejo določeno osebno
razvedrilo in zadovoljstvo. Ali ni vzgoja vse
te mladine stvar vse naše skupnosti?
Zato ne glejmo v posameznih društvih le nji-
hove napake pri delu, negativne pojave pri
članstvu in podobno. Bolje bi bilo in v interesu
vse naše skupnosti, če bi množične organiza-
cije, še predvsem pa tiste, ki jim je vzgoja
mladega rodu kot osnovni program dejavnosti,
pomagale društvu ustvarjati potrebne pogoje,
tudi čisto materialne prirode, za njihovo so-
lidnejše delo!
RAZŠIRITEV PROGRAMA IN DELA
Po kongresu telesne kulture smatra tudi ND
Kladivar, da se postavljajo pred društvo nove
naloge. Na skupščini je bilo precej razprave
o tem, da bo treba za vključevanje nove mla-
dine razširiti dosedanji program dela. Ce je
bila doslej osnovna dejavnost le nogomet, bo
v letošnjem letu društvo razširilo športno de-
javnost še na druge igre in športne panoge. V
društvo so se že vključili sabljači Kladivarja,
oživele pa bodo bržkone sekcije za odbojko,
rokomet in košarko. Z vključitvijo teh iger in
njenim razvojem bo bržkone število članstva
naraslo za nove stotine. Vsekakor pa zahteva
izvajanje tako obširnega programa več požrtvo-
valnih društvenih delavcev, več sodelovanja z
ostalimi množičnimi organizacijami, pa tudi več
materialnih sredstev.
v vodstvo društva so bili ponovno izvoljeni
predani športni delavci, od katerih pričakuje-
mo, da bodo kos nalogam, ki se postavljajo v
letošnjem letu pred društvo.
Eiger, Grandes Jorasses
in Južnoameriški Andi
Prihodnji teden bomo imeli priložnost v
Celju poslušati dva znamenita avstrijska
alpinista. V ponedeljek, 23. t. m. bo pre-
daval VVolfgang Stephan o severni steni
Eigerja in o Grandes Jorasses. Stephan
spada med najmlajše evropske naveze, a
je eden od štirih alpinistov na svetu, ki se
ponašajo s tem, da so rešiti tri »zadnje
probleme« v Alpah. Poleg njega so 'to
še Diemberger, Francoz Gaston Rebuffat
in Avstrijec Forstenlechner.
Leta 1958 sta Stephan in Diemberger
preplezala severno steno Eigerja ravno za
dvajsetletnico, odkar je bila^ stena prvič
preplezana. V 20 letih je prišlo čez le 14
navez, francoskih, švicarskih in nemško-
avstrijskih. Stena je zahtevala doslej 18
žrtev zaradi izredno naglih vremenskih
preobratov, ki so v tej 1600 m visoki steni
običajni. Poleg tega ogrožajo plezalce še
druge nevarnosti, zoper katere človeku ne
pomaga plezalska izurjenost in tehnika:
najhujše je padajoče kamenje, ki se proži
z obširnih strmih snežišč, dalje požled,
ki se čez dan otaja. Nekaj pa je tudi teh-
nično zahtevnih ključnih mest. Zaradi ob-
jektivnih nevarnosti spada Eiger med naj-
težje vzpone v Alpah, čeprav se težavno-
sti v steni večji del vrte okoli stopnje
IV—V, le dve ključni mesti ocenjujejo s
VI. Od 1. 1952 do 1. 1958 je Eiger klju-
boval vsem navezam, 1. 1958 pa jih je tudi
več najboljših obrnilo in izjavilo, da tako
nevarne stene ni v Alpah. Plezalci, ki so
jo 1. 1958 preplezali, pravijo, da ne bi
več stopili v to steno.
Stephan bo prinesel s seboj tudi diapo-
zitive iz Point Walker v Grandes Joras-
ses, ki so prav tako že 21. leto najtežje
preizkuševafišče najboljših svetovnih na-
vez. Od 1. 1953 do 1. 1958 Point Walker
ni pustil nikogar blizu. Med drugimi odbi-
timi »snubci« so bili tudi najboljši slo-
venski plezalci. Kdor prepleza Point Wal-
ker (ime je orjaški steber dobil po Angle-
žu Walkerju, ki ga pa seveda ni preple-
zal), se avtomatično uvrsti v vrhunski
razred alpinistov na našem planetu.
Hias Rebitsch pripada srednji generaciji
avstrijskih alpinistov in je znan predvsem
po svojih vzponih v Severnih Apneniških
Alpah (Karwendel, Wilder Kaiser), pre-
plezal pa je tudi skoraj vse težje stene v
Dolomitih in Zahodnih Alpah. Po vojni je
bil eden od kandidatov za ekspedicijo na
Nanga Parbat, nemško »usodno« goro.
Čeprav mu je bil Nanga Parbat življenj-
ski cilj, je odklonil udeležbo, ker je vodji
dr. Herrligkofferju odrekel sposobnost, da
bi vodil tako ekspedicijo, češ da ni niti
sposoben gornik niti nima primernega
značaja. Rebitschev mednarodni ugled pa
je zaradi obsodbe dr. Herrligkofferja še
zrasel. Zadnja leta se je večji del zadr-
ževal na ekspedicijah v Južni Ameriki, vo-
dil švedsko-avstrijsko, argentinsko-šved-
sko-avstrijsko in druge ekspedicije. Nje-
govo andinistično delo je Avstriji prineslo
tudi velike politične uspehe. Rebitsch nam
bo predaval o vzponu na Ojos de Salado
(blizu 7000 m) poleg Aconcaque najvišji
vrh v Andih. Vrh je bil od 1. 1954—1957 v
ospredju andinizma, ker so mnogi trdili,
da je višji od Aconcaque. (Zanimivo je, da
so Ojos de Salado že 1. 1937 merili Polja-
ki in da so se zmotili samo za 5 metrov.)
Rebitsch nas bo dalje povedel v puščavo
Atacamo in na Cerro Gallano, kjer je na-
šel srebrne kipce bogov znamenitega in-
dijanskega plemena Inka.
Rebitschevo predavanje bo lep primer
alpinizma, ki po svojem izvoru in tudi po
svojih današnjih nalogah v doslej nezna-
nih gorah vključuje tudi kulturne in znan-
stvene naloge. Rebitsch bo prišel v Celje
26. t. m.
Obe predavanji bosta v dvorani kina
Union ob 15,30. Vstopnice se za dijake
v predprodaji dobe v pisarni PD Celje,
Stanetova ulica 18, za ostalo občinstvo pa
pri blagajni kina Union.
V NEKAJ VRSTAH
Atletika:
BRONASTA KOLAJNA ZA SLAMNIKOVO
Na balkanskem krosu, ki je bil v nedeljo v
Beogradu, je članica Kladivarja Slamnikova
bila tretja, le v desctinki sekunde za drugo-
plasirano Rajkovo in to v teku na 200 m. Ju-
goslovanke so osvojile balkansko prvenstvo,
Slamnikova pa kot posameznica še bronasto
kolajno!
Smučanje:
MLADI CELJANI PRVI POD KUMOM
Na tradicionalnem smučarskem tekmovanju
»Ocepkov memorial«, ki ga vsako leto prireja
SD Dobovec iz Trbovelj na smučiščih pod Ku-
mom, so mladi celjski smučarji dosegli pre-
senetljiv nspeh. Ob izredno močni konkurenci,
zlasti smučarjev iz Ljubljane (Nograšek, Ilija
itd.), so osvojili ekipno zmago in lepo trofejo
— pokal, ki ga že tretjo leto zapovrstjo prina-
šajo v Celje! Ob tem uspehu lahko mladini le
čestitamo, še posebej pa čestitamo neumornemu
njihovemu trenerju tov. Marjanu Nunčiču, ki
je prevzel nase skrb za kvalitetni dvig mladih
alpskih smučarjev v našem mestu. Poleg mla-
dim smučarjem pa gre vse priznanje tudi čla-
om, ki so kljub letošnjim slabim pogojem za
smučanje dokazali, da še niso za »staro šaro«!
Na tekmovanju, ki je obsegal 2 slaloma s 26
vratci na progi nekaj nad 230 m, je nastopilo
nad 60 tekmovalcev. Pri članih se je Kopitar
Jože uvrstil na 4., Cetina Peter na 5. in Veber
Vlado na 11. mesto, pri mladincih pa je zmagal
Rom Karel, Požun Peter je bil tretji, Cater
Pavel pa peti. V skupnem plasmanu je bil Rom
na 3 mestu! Celjska ekipa v postavi Rom, Ko-
pitar, Cetina in Veber je osvojila v trajno
last prehodni pokal za »Ocepkov memorial«.
Ob tem velikem uspehu lahko celjskim smu-
čarjem le čestitamo, saj so nas ob zaključku
smučarske sezone prijetno presenetili in nam
ponovno vlili upanje, da bomo v alpskem smu-
čanju napredovali. Oba slaloma je odlično po-
stavil ob skromnih snežnih razmerah tov. Drago
Zadravec.
Kegljanje:
ODLIČEN USPEH GRADIŠARJEVE!
Pretekli teden so v Celju gostovali na keg-
ljišču Betona kegljači EINHEITA iz Dresdena
(Vz. Nemčija), ki so se pomerili z moško ekipo
Betona in žensj^o ekipo Gradisa iz Ljubljane.
Gostje so v obeh srečanjih zmagali. Ženska
ekipa EINHEITA je premagala GRADIŠ z
2278:2271, Najboljša izmed vseh pa je bila Ce-
Ijanka Gradišarjeva s 425 podrtimi keglji. To
je rezultat, na katerega je ponosen tudi vsak
kegljač! — Moška ekipa BETONA ni bila kos
gostom in so podlegli s 1627:1711. Pri gostih sta
bila najboljša Schulze in Luther z 897 in 872
keglji, pri Betonu pa Lubej in Vanovšek z 849
in 844 keglji.
Ekipa Betona je po zaključnem tekmovanju
v slovenski kegljaški ligi zdrknila še za eno
mesto nižje — na 6. mesto in je s tem izgubila
pravico nastopa na moštvenem državnem prven-
stvu!
i
KEGLJAŠKO PRVENSTVO POSAMEZNIKOV
V dneh 21., 22. in 23. ter 27., 28. in 29. marca
bo na 4-steznem kegljišču SSD >Betona« v Celju
prvenstvo posameznikov Okrajne kegljaške
zveze Celje.
Nastopili bodo najboljši kegljači klubskega
Ervenstva. Zastopanih bo 11 klubov s 60 naj-
oljšimi kegljači. Med njimi bo najbolj zasto-
pan »Beton« z 11 kegljači.
Prvih 12 plasiranih kegljačev bo sodelovalo
na prvenstvu LRS, ki bo v aprilu na Jesenicah.
NEDELJSKI ŠPORTNI SPORED:
V	Celju ob 15 - CELJE : RUDAR (Hrastnik)
V	Štorah ob 15.00 - KOVINAR : PARTIZAN-
RUDAR (Velenje)
V	Šoštanju ob 15.00 - PARTIZAN : BRATSTVO
(Hrastnik)
CELJSKI TEDNIK — IZDAJA IN
TISKA ČASOPISNO PODJETJE
»CELJSKI TISK« — UREJUJE
UREDNIŠKI ODBOR — ODGO-
VORNI UREDNIK TONE MASLO
— UREDNIŠTVO: CELJE, TITOV
TRG 3 — POŠTNI PREDAL 16 —
TELEFON UREDNIŠTVA 24-23,
UPRAVE IN OGLASNEGA OD-
DELKA 25-23 — TEKOČI RAČUN
603-70/1-656 PRI KOMUNALNI
BANKI V CELJU — IZHAJA OB
PETKIH — LETNA NAROČNINA
500 DIN, POLLETNA 250 DIN, ČE-
TRTLETNA 125 DIN — ROKOPI-
SOV NE VRAČAMO
Delovni kolektiv trgovine »Jelen«,
Celje, Tomšičev trg H, razpisuje
delovni mesti
pisarniške moči in trgovskega
pomočnika.
ad 1) srednješolska izobrazba s 3-
letno prakso;
ad 2) trgovski pomočnik z 2-letno
prakso.
Pismene ponudbe dostaviti do 31.
marca 1959.
CELJSKA OPEKARNA CELJE
sprejme
USLUŽBENKO za personalna in administrativna dela
Pogoji: srednja šola, najmanj enoletna praksa v personalnih poslih
in vešča strojepisja. — Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe poslati pismeno
ali osebno na upravo podjetja.
OBJAVE IN OGLASI
RAZGLAS
Obveščamo vse gozdne posestnike na območ-
ju občine Celje, da je rok za vlaganje prošenj
za sečna dovoljenja od 1. aprila do 15. maja
1959.
Prošnje se vlagajo pri kmetijskih zadrugah
in sicer:
Gozdni posestniki s področja Celje in Šmart-
no v Rož. dolini pri Kmetijski zadrugi Celje;
gozdni posestniki s področja Škofja vas pri
Kmetijski zadrugi Škofja vas;
gozdni posestniki s področ/ja Ljubečna pri
Kmetijski zadrugi Ljubečna.
gozdni posestniki s področja Store pri Kme-
tijski zadrugi Štore;
gozdni posestniki s področja Vojnik in Fran-
kolovo pri kmetijski zadrugi Vojnik;
gozdni posestniki s področja Strmec pri Kme-
tijski zadrugi Strmec;
gozdni posestniki s področja Dobrna pri Kme-
tijski zadrugi Dobrna.
Prošnje, vložene pri kmetijskih zadrugah, so
takse proste. V kolikor posestniki ne bi hoteli
vložiti prošnje pri kmetijski zadrugi, temveč
direktno pri občini ali krajevnem uradu, se
mora taka prošnja kolkovati s 500 din, čeprav
je bila prošnja vložena v rednem roku.
Opozarjamo vse gozdne posestnike, da proš-
nje, ki bodo vložene po omenjenem roku, ne
bomo upoštevali, razen v utemeljenih primerih,
ko je zadržek višja sila.
Iz pisarne
oddelka za gospodarstvo
občine Celje
RAZGLAS
Dne 25. 3. 1959 ob 13. uri bo zadnje cepljenje
psov proti pasji steklini v Veterinarskem za-
vodu Celje, Pot na Lavo. Opozarjamo vse last-
nike še necepljenih psov, da jih pripeljejo na
cepljenje. V nasprotnem primeru bomo ukre-
pali po kazenskih določilih odredbe o obvez-
nem cepljenju psov.
Veterinarska inšpekcija
Občine Celje
PRODAM zemljišče 60 arov ob glavni cesti
Žalec—Šempeter s 60 rodnimi jablanami. Na-
slov v upravi lista.
PRODAM plemensko svinjo. PoLzve se pri
PUKL. Celje, Ložnica 38.
PRODAM ugodno novo dnevno sobo (orehor
furnir). Ogled v ponedeljek in torek od 17.
do 19. ure. Kučer Pavla, Celje, pri Grobler,
Gregorčičeva ulica 2.
ZARADI SIXITVE ugodno prodam kuhinjo, be-
lo samsko sobo, kavč, radio in dobro ohra-
njeno moško kolo. Naslov v upravi lista.
KUPIMO ANGLEŠKA SEDLA. KONJENIŠKI
KLUB CELJE, Mariborska cesta 150.
TRAVNIK dam v najem za leto 1959 ali prodam
tudi kot parcele. Informacije pri gostilni
Mravlje, Zadobrava, Škofja vas.
UPOKOJENCA brez otrok sprejmeta opravke
hišnika za primerno stanovanje. Naslov t
upravi lista.
STANOVANJE in hrano v bližini bolnice bi
želela. Pomagam v gospodinjstvu. Ponudbe na
upravo lista.
DAM 50.000 din nagrade tistemu, ki bi dvema
starejšima upokojencema preskrbel v bližnji
ali daljni okolici Celja suho eno ali dvo-
sobno stanovanje s pritiklinami. Ponudbe na
upravo lista pod šifro >50.000 din«.
NAJDITELJA zlatega nalivnega peresa, izgub-
ljenega v soboto, 15. t. m. v Prešernovi ulici,
prosim, naj ga odda proti nagradi na II.
osnovni šoli v Celju.
PROSIM očividca pretepa v gostilni »Svetel«
(dne 14. maja 1958), ki je zabranil drugi uda-
rec z vzklikom, »stoj, žene pa ne boš tepel
pusti, naj spravi moža domov« — naj javi svoj
naslov v upravo Celjskega tednika.
IZSELJENEC v Kanadi, star 31 let, 180 cm visok,
vitke postave, kostanjevih las, želi spoznati
zaradi ženitve dekle od 23—27 let starosti, ko-
stanjevih las, ne izpod 170 cm visoko, z lepim
značajem in znanjem angleščine. — K pisme-
ni ponudbi priložiti sliko. Naslov v upravi
lista.
RENTNICA delovnega poklica želi spoznati
vdovca v starosti od 50—60 let. Ločenci iz-
ključeni. Ponudbe na upravo lista pčd šifro
»Tiha sreča«.
IZJAVA
Podpisani BERCE Rudi, študent tehnike t
Ljubljani, izjavljam, da sem s psihičnim pri-
tiskom izsilil od Weinberger Zdenke iz Celja
izjavo, katero sem nato brez njenega privolje-
nja in vednosti poslal na razne naslove v Celju
z namenom, da ji s tem škodujem na časti. To
izjavo preklicujem in se ji zahvaljujem, da je
odstopila od tožbe.
V Ljubljani, dne 10. 3. 1959.
Berce Rodi
ZAHVALA
dr. Zorman Stanetu iz Prebolda
Prisrčno se zahvaljujem za vso skrb in nad-
vse požrtvovalno zdravniško pomoč, ki mi jo je
nudil pri moji težki bolezni. S svojim človeko-
ljubnim odnosom do bolnika je storil mnogo
več, kot mu narekuje zdravniška dolžnost ter
mi tako rešil življenje.
Hvaležna Antonija Vajdec,
Šempeter v S. d.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi ljubljene mame, stare mame
in tete
MARIJE VIDENSEK
se najiskreneje zahvaljujemo vsem, ki ste z
nami sočustvovali.
Zahvaljujemo se vsem darovalcem vencev in'
cvetja ter vsem, ki ste jo spremili na zadnji
poti.
Posebej smo dolžni zahvalo dr. Rojniku z«
požrtvovalno pomoč ob bolezni ter duhovščini
za zadnje spremstvo.
Žalujoče hčerke, sin
ter ostalo sorodstvo
PLANINSKO DRUŠTVO CELJE
vabi
na izredno zanimivi predavanji s skioptičnimi
slikami
CEZ SEVERNO STENO EIGERJA
o vzponu in o malo poznanem svetu
južnoameriških Andov
O vzponu čez severno steno Eigerja bo go-
voril alpinist Wolgang Stephan, svetovno znan
po svojih izredno težavnih vzponih. Kot njego-
va predavanja, so cenjeni njegovi izredni po-
snetki gorskega sveta in doživetij.
Drugo predavanje pa bo imel avstrijski alpi-
nist Mathias Rebitsch, večkratni vodja medna-
rodnih ekspedicij v Ande in puščave Atacama.
Predavanje, ki ga spremlja 130 barvnih diapo-
zitivov, ni zanimivo samo v gorniškem in alpi-
nističnem, ampak tudi v kulturno-zgodovinskem
pogledu.
Prvo predavanje bo 23. marca, drugo pa 26.
marca obakrat v kinu Union z začetkom ob
15,30.
ISCEM mesto blagajničarke. Naslov v upravi
lista.
SIVILJSKO pomočnico z najmanj 1-letno pomoč-
niško dobo sprejmem. Jošt Nada, Celje, Uli-
ca XIV divizije 6-II.
SPREJMEM gospodinjsko pomočnico za 8 ur
dnevno k 4-članski družini. Naslov v upravi
lista.
DVA OTROKA od enega lota starosti vzamem
v oskrbo na dom. Naslov v upravi lista.
PRODAM sladko seno. Vprašati pri krojaču v
Aškerčevi ulici št. 3.
PRODAM enodružinsko hišo s tremi sobami,
kuhinjo, pritiklinami in lepim vrtom. Stano-
vanje vseljivo takoj ali po dogovoru. Naslov
v upravi lista.
PRODAM ali zamenjam za hišo srednje pose-
• stvo z gozdom in lepim sadonosnikom blizu
Celja. Ponudbe na upravo lista pod šifro
»Zelo ugodno«.
PRODAM vseljivo leseno hišico v bližini mesta.
Naslov v upravi lista.
PRODAM event. dam v najem zaradi bolezni
malo posestvo v šentjurski okolici (10 minut
od avtobusne postaje). Hiša vseljiva, njive
in sadonosnik. Naslov v upravi lista.
PRODAM 40 gost. stolov, 4 mize, točilno mizo,
kredenco, pletilni namizni stroj, dolg 75 cm
in klavirsko harmoniko za začetnika. Naslov
v upravi lista.
PRODAM poceni jia obroke spalnico. Celje,
Breg 7.
KONCERTI
Sreda, 25. marca: IV. abonma koncert — tIc-
lončelist Mirko Dorner, pri klavirju Fredy
Došek.
Abonente prosimo, da poravnajo zapadli
obrok.
Petek, dne 20. marca ob 15.30 — Colette: »Gigi«
—	drugi šolski abonma
Sobota, 21. 3. ob 20 — Mirko Zupančič: Situaci-
je, red sobota in izven (Vstopnice so tudi v
prodaji)
Nedelja, 22. marca ob 15.30 - Colette »Gigi« -
izven
Torek, 24. marca ob 20 — Colette »Gigi« gosto-
vanje v Velenju.
Sreda, 25. marca ob 16 — Mirko Zupančič —
Situacije — tretji šolski abonma
Četrtek, 26. marca ob 15.30 — Mirko Zupančič
Situacije — prvi šolski abonma
ob 20 Colette — »Gigi« — gostovanje t Voj-
niku
Petek, 27. marca ob 15.38 — Mirko Zupančič
Situacije — drugi šolski abonma
ob 20 — Colette — »Gigi« — gostovanje v
Laškem
Nedelja, 29. marca ob 15.30 — Mirko Zupančič
Situacije — nedeljski popoldanski in izvem
—	(Vstopnice so tudi v prodaji)
KINO UNION
Od 18. do 22. III. »Džingiskan«, ameriški barvni
kinemaskop film
Od 23. do 26. III. »Zadnje žene otok« Šajpan«,
japonski film
KINO METROPOL
Od 21. do 24. III. »Metalna zvezda«, ameriški
barvni kinemaskon film
Od 25. do 27. III. »Nocoj nastopim««, češki film
Nedelja, 22. marca
12.00 Pogovor z državljani
12.10 Zabavna glasba, vmes objave
12.15 Želeli ste — poslušajte!
Ponedeljek, 23. marca
17.00 Celjska kronika
17.10 Zabavna glasba
17.20 Športni tednik
17.30 Želeli ste— poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Torek, 24. marca
17.00 Celjska kronika
17.10 Plesni ansambel »Metronom« «e pred-
stavlja z novimi posnetki
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Sreda, 25. marca
17.00 Celjska kronika
17.15 Od melodije do melodije
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objav«
Četrtek, 26. marca
17.00 Celjska kronika
17.10 Igra kvartet Mileta Ferl«ž«
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Petek, 27. marca
17.00 Celjska kronika
17.10 Glasbena medigra
17.15 Ivo Zupane Ludvik: Borba n« Gori Oljki
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
Sobota, 28. marca
17.00 Celjska kronika
17.10 Za vsakogar nekaj
17.30 Želeli ste — poslušajte!
17.45 Zabavna glasba, vmes objave
ZAHVALA
Ob britki izgubi po dolgi in mučni
bolezni preminulega našega nepozabnega
očeta, starega očeta, svaka, tasta in
strica
DAVORINA KRAJNC,
posestnika v Galiciji
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so
sočustovali z nami. Posebno zahvalo smo
dolžni č. g. dekanu Jožetu Rehar, ter
č. g. župniku Ivanu Straad za spremstvo
in za globoko čuteče poslovilne besede
ob grobu, pevskemu zboru za pretres-
ljive žalostinke, posestniku Jelenu za
tople besede pri hiši žalosti, ter vsem
darovalcem lepih vencev in cvetja. Prav
tako se prisrčno zahvaljujemo dobrim
sosedom za pomoč, ki so nam jo nudili
v najtežjem trenutku in vsem, ki so
prišli od blizu in daleč v tako velikem
številu spremili anšega dragega očeta
na njegovi zadnji poti.
Galicija pri Celju, 11. 3. 1959.
Žalujoči otroci in ostalo
sorodstvo
Časopisno podjetje »Celjski tisk«
Celje
POCENI PRODA
2 (dvoje) kompletnih ogrodij za zi-
dana kuhinjska štedilnika in 750 ko-
sov velikih granitnih kock.
Ce se do 25. 3. 1959 ne bodo javili
interesenti iz vrst socialističnega
sektorja, bomo navedeno prodali
zasebnikom.
Ogled je mogoč vsak delavnik od
6. do 14. ure v tiskarni.
ZANIMIVOSTI
Po sledovih
kljukastega križa
Drago Hribar
Te zapiske, ki jih nikakor ni na-
vdihnila zgolj obča navada potnjočih
Ijndi, da orž vsilijo javnosti svoje
popotne vtise — saj prihajajo na
dan z več ko enoletno szamudoc —
posvečam najprej pretkanosti brez-
imnega nemškega sopotnika, ki me
je nekje med Kolnom in Esnom spra-
vil ob dve Škatli »Prilepa«; potem
isjemni velikodušnosti gospoda Gu-
stava, ki bi mi bil razdal nemara
vso svojo garderobo izza tridesetih
let; naposled gospodoma inženirjema
Heinzn in Fritzn v zameno za šče-
pec njune pruske bistroumnosti;
vsem Heincem in Fricem njunega
kova, ki sem jih srečal tako ali dru-
gače; in ne nazadnje še vrlemu
vrtnarju' Jiibchenu, ki je na svojih
gredah vzgojil vsaj toliko sadežev,
kolikor jih je na svojih pohodih po
Evropi pokončal. Ta je bil namreč
z dušo in telesom strumni in togi
»Spiess« zloglasne Hitlerjeve armade
in je, v znamenje tej svetlobi, to
tudi ostal; razen tega mi je ob ne-
izčrpnih zalogah izdatnega bavar-
skega humorja pokvaril marsikakšno
uro.
Potovanje se je začelo pravzaprav
zelo skromno. Najprej potujem nekaj
časa sam, nato se mi pridružita
še dva. Smo torej trije. Potem potu-
jemo nekaj časa trije in se nam pridru-
ži še četrti. Zdaj smo potemtakem štir-
je. In sicer: jaz, suhljata avstrijska
dama, ki je vstopila v Villachu, pes iz
rodu španjolcev, ki je vstopil tudi v
Villachu, in dolgčas, ki je vstopil kma-
lu potem, ko sta vstopila onadva.
Dama je rekla: »Prosto?« in jaz sem
rekel: »Da,« medtem ko pes ni rekel
nič. Potem je dama rekla še: »Hvala,«
in sem jaz rekel še: »Prosim,« in pes
še vedno ni rekel nič. Potem smo vsi
trije molčali in se je oglasil dolgčas,
rekoč: zadremajte, in mrtva avstrijska
noč naj vas spremlja!
Ko tako prispemo v Salzburg, ona
nenadoma plane kvišku, kakor iz sanj:
»Kje pa smo?«
Jaz: »Se vedno v vlaku.«
Potem stopi k oknu in napeto gleda
v meglo: »Ah, pa saj to je Salzburg!«
In napol zase: »Kje je še Amsterdam!«
Ubogi pes, pomislim. Gotovo ne ve.
da potujeta v Amsterdam in da je do
Amsterdama še zelo daleč. Ne ve še,
da bo videl Amsterdam, in ko ga bo vi-
del, tudi ne bo vesel, ga je videl ali ne.
»Oprostite,« sem rekel tedaj, »ali je
tu splošno v navadi, da potujejo tudi
psi? Ali pa — verjetno — samo slu-
čajno?«
Odgovorila ni nič. Pogledala in po-
gladila je psa, ki je brezupno prislu-
škoval šumu nenavadnega gibanja; na-
to mu je nekaj rekla, vendar nisem
razumel kaj. Vsekakor nekaj v jeziku,
ki ga je razumel vsaj on. Dvignil se je
in sedel.
Naposled se ustavimo v Miinchnu.
Nebo je jasno in sončno in na železni-
ški postaji, kakor na vseh velikih že-
lezniških postajah, velika gneča. Tu vi-
dim siraste obraze, široke opletajoče
hlačnice in tesne kroje, nylon in per-
lon v najrazličnejših barvah.
Sledi miroljubna invazija na vlak.
V kupe stopi najprej zajetna bavar-
ska kmetica, s čimer se značilnemu vo-
nju vlakov primeša še značilni vonj
zajetnih ljudi in dobi štirinožni avstri-
jec štirinožnega nemškega tovariša.
Oba nedvomno zelo dobro poznata
pasjo etiketo, zato se drug drugega
dodobra navohata.
Kmetica zavzdihne in si z robcem
obriše potni obraz.
Nato jih vstopi še več. Dve Angle-
žinji ter trije Nemci, med njimi dva
s fiziognomijo Prusov; nekakšna vo-
jaka v civilu, togih pravokotnih kretenj
iz tistega dela Zimske pravljice, ki je
posvečen Prusom in ga zato Prusi Hei-
neju verjetno ne bodo nikoli »odpusti-
li«. Spominjata na tiste stvore, ki so
zasajeni po poljih, da bi strašili ptiče
in zvečer včasih tudi ljudi. Vidim ju
v zelenih uniformah z vsemi našitki in
svetinjami, kolikor sta jih bila nema-
ra iztrgala iz rok vojne. Vojna jima
je vtisnila svoj pečat, ju pregnetla in
napravila iz njiju to, kar sta. Kakor
dva izgubljena grenadirja.
Kmalu se vse razjasni.
Prvi je Hans, bivši nižji častnik, se-
danji »višji« uradnik, ki se z dopusta
vrača v Dortmund; drugi je Heinz, biv-
ši nižji častnik, sedanji »višji« usluž-
benec iz Kolna. Med njima je globoka,
prekaljena, torej globoko prekaljena
nerazdružna vez. Bila sta namreč v isti
trinajsti pehotni edinici in borila sta
se za isto »višjo stvar svojega lastne-
ga ljudstva«, čeprav nista mogla po-
vedati, kako »visoka« je ta stvar bila.
Toda borila sta se vendarle. Najprej
v Franciji, kasneje tudi še drugod. Vi-
dela sta Francijo, Češkoslovaško, Polj-
sko ... videla sta Evropo, kasneje pa
sta pogledala tudi še v Rusijo. Od
tod sta se vrnila sicer pozno po že zna-
ni katastrofi, sta se vrnila sicer tudi
razočarana, toda vrnila sta se zvesta
tradiciji in idealom in, kar je najvaž-
nejše. nadvse zadovoljna in srečna, da
sta ubežala pogubi, zakaj strahopet-
nost je bila del njunega poguma in
sta rekla:
»Od tam se nas je vrnilo zelo malo.
Mnogo jih je izginilo, ne da bi vedeli
kam. To ostaja za zmerom skrivnost.«
»Usoda nemških ujetnikov me niko-
li ni niti najmanj zanimala,« sem re-
kel naposled, »dopuščam pa kljub te-
mu verjetnost, da le niso izginjali ka-
kor kafra. Saj so vam jih menda posla-
li nazaj kar nekaj čednih transportov?«
»To.« sta rekla v en glas, »je bilo
toliko kot nič. Saj jih od tistih tri sto
tisoč...«
Nasmehnil sem se: »Pa menda ne
verjamete v njihovo vstajenje? Brez
skrbi, ti so gotovo na varnem.«
Tu sta se sobesednika prizadeto spo-
gledala, nato pa izmenjala nekaj stav-
kov, katerih smisel je bil ta, da bi me
bilo treba identificirati.
»Vi ste tu tujec?» je rezko dejal
uradnik.
»Da,« sem rekel. »Uganili ste. Jaz
sem tu tujec.«
»Od kod. če dovolite?« je povzel
uslužbenec.
»Od zelo daleč,« sem rekel. »Ce vas
je volja, lahko ugibate še naprej.«
»Vljudnosti vsekakor ne poznate,«
je menil prvi.
»Fiziognomija Evropejcev vam je
vendar znana? Vsaj morala bi vam
biti znana! Sicer pa priznam,« sem re-
kel, »človek lahko po trinajstih letih
marsikaj pozabi.«
Tretji Nemec se je kislo nasmehnil.
»Kako so vam mogli dovoliti
vstop?« je rekel prvi.
»Predvsem,« sem rekel, »vam nisem
niti dolžan niti primoran dajati kakrš-
nihkoli pojasnil ali odgovorov. To bi
vi, ki imate toliko vljudnosti in takta,
lahko uvideli?«
»Nesramnost,« je menil prvi.
»So was hab' ich noch nie erlebt,«
je pripomnil drugi.
S tem se je naš dialog nehal. Toda
ne za dolgo.
Vtem ko si dama iz Villacha na vse
kriplje prizadeva, da bi s kozmetični-
mi pripomočki pregnala spanec, ki ji
vse bolj sili na obraz, in Angležinji
zelo svobodno razpravljata o svoji so-
sedi in o »vonjavah, ki jih širi«, se
oglasi tretji Nemec, rekoč:
»Vidim, da ste precej sovražno raz-
položeni. toda zakaj ste tedaj sploh
tu?«
»Vprašanje, kakor vidite, je zelo
umestno,« sem rekel, »vendar vam
bom vseeno odgovorili z vprašanjem,
in sicer: kaj vas je napotilo prav na
ta vlak in zakaj ne potujete raje z
naslednjim?«	(Se nadaljuje)
Hudo važen razgovor
—	o, dober dan, od koa se že pozna-
mo? —
—	Ne bi vedela povedati... —
—	Poznamo pa se, to je glavno.. . Re-
cite, stanujete še vedno v tistem stano-
vanju? —
—	Ne, pred dvema letoma smo se pre-
selili? —
—	A, da ne stanujete več tam? Pa ma-
ti, so še živi? —
—	O, že dvajset let ne... —
—	Kaj ne poveste? Umrli so? Seveda,
ko pa je zadnja leta tako vreme. —
—	Saj niso bili bolni. Na cesti jih je
zateklo ... —
—	To je še huje. Zamislite — tak pro-
met. Vsako otroče si ze pripelje avto iz
Tajčlanda. —
—	Saj jih ni avto. Kočija je bila ... —
—	No, pa še kočija povrhu. Saj se
spomnim, kot bi bilo prejle... —
—	Oprostite, res ne vem od kod bi se
poznali? —
—	(Užaljeno) To je pa res čudno. Va-
ša mati je bila bolj zgovorna... —
—	Ne bi rekla. Gluhonema je bila. Zato
se je tudi zgodila nesreča. —
Joj, joj, saj pravim. Brezobzirni
so ljudje, še tega si ne zapomnijo kdo sli-
ši in kdo ne... Povejte no, je vaša mati
še vedno na istem pokopališču?... —
—	(?!)
KAJ PRAVIJO ...
—	Mornar svojemu prijatelju ob sre-
čanju z lepim dekletom: — Kar mi je
pri meni nasprotnem spolu tako všeč
je to, da je tako drugačen... —
—	Zena v kinu med sceno opera-
cije: — Nič čudnega če kirurgi skrijejo
svoje obraze za platnenimi maska-
mi... Pri honorarjih, ki jih zahtevajo.
RADIOAKTIVNI CAJ
Vsa živila in pijače, ki jih iz Japonske
uvažajo v ZDA, pregledajo v ameriških
pristaniščih, če so radioaktivne, kajti Ja-
ponska je zaradi atomskih poskusov v bli-
žini stalno ogrožena od radioaktivnega pe-
pela. Ob priliki zadnje kontrole japonskega
čaja je vseh 540 pregledov pokazalo, da
je čaj radioaktiven. Stopnja njegove radio-
aktivnosti je bila za desetino višja, kot
dopuščajo predpisi.
HULA — HOP — NON STOP
V Nedensdorfu v Zapadni Nemčiji so
sredi preteklega meseca ustanovili klub
ljubiteljev HULA — HOPA, katerega
člani so vsi starejši od petdeset let. Za
predsednika kluba so izvolili 72 letne-
ga Hansa Meixnerja, presednika ob-
čine. Bil je tako ginjen nad častjo, da
60 mu tekle po licih debele solze!
NENAVADNA GUMA
Znana ameriška firma General Elec-
tric Companjr si je umislila novo vrsto
giune, ki v razjponu temperatiore med
minus 73 in pJus 260 stopinj Celzija ne
spremeni svojih lastnosti. Razen tega
je odporna proti oljem iai poganskim
gorivom; ni niti draga in jo bodo lah-
ko uporabljali s pridom v najrazličnej-
še industrijske namene.
ATOMSKE PODMORNICE KOT
POTNIŠKI PARNIKI
Navigacijski oficir ameriške atomske
podmornice Nautilus, poročnik Sl^epherd
Jenks meni, da je že napočil čas za izgrad
njo velikih podmornic na atomski pogon,
ki bi služile kot potniški čezoceanski par-
niki. Ta oficir, ki je uspešno vodil Nauti-
lus pod polarnim ledom, je na neki tiskov-
ni konferenci izjavil, da bi taki parniki
lahko razvili brzino 100 km na uro, kar
pomeni, da bi prevalili Atlantski ocean ko-
maj v 72 urah. Za plovbo od Japonske do
Anglije bi potrebovali komaj šest dni
Jenks meni, da bi velike atomske podmor-
nice lahko služile ne le kot potniške, tem-
več tudi kot tovorne ladje.
ELEKTRONSKI M02GANI
Z NAJBOGATEJŠIM SLOVARJEM
Bivšega britanskega premiera Vinstona
Curchilla štejejo danes za enega najbolj
učenih ljudi na svetu. Slovar, ki ga on
uporablja v govoru in pri pisanju, vsebuje
okoli 50.000 besed. Elektronski možgani
nekega tehnološkega inštituta v ZDA pa
razpolagajo z besednjakom, ki vsebuje
60.000 pojmov. Ti elektronski možgani ni-
so novi, vendar sposobnost, da »zapomni-
jo« in uporabijo to ogromno jezikovno bo
gastvo, so dobili šele pred kratkim, ob
priliki generalne preureditve te naprave
Danes poslužuje te edinstvene naprave v
svetu 24 ameriških institutov, ki iščejo pri
njej rešitve najrazličnejših problemov
Njen »akcijski radius« vsebuje skoraj vse,
začenši od vremenskih prognoz pa do pr*
učevanja staroangleškega pesništva.
»SANJCEK« NA DIVJEM ZAPADU
Kmetijska zadruga Vransko
razpisuje mesto
FINANČNEGA KNJIGOVODJE.
Pogoji: prednost imajo osebe s čim-
večjo strokovno izobrazbo ter že
daljšo prakso pri istem delu v za-
družni dejavnosti.
Dokončni čas prijave do 31. marca.
Nastop službe s \. V. 1959.