ii. 47. V Gorici, v četrtek dne 25. aprila 1907. Tečaj XXXVII. Iinaja trikrat najtedea, in sicer v torek, Četrtek so&OtP "b 4- u" pop°l'lne ter stane po poŠti pjroiana ali v 0ol'id na dom P«5^™-' vse leto , . . . . . . . 1") K PrtnamMn« Številke strnejo 4flf*;v{u..,, ,. V^v'4-*' .-SOČA" ima naslednje izredne priloge: 01« no. tm [.tu „Katipot po Goriškem ia Gradlščaaskem" in Eallpot po Ijubljani in kranjskih mestih". Uaije dva-1 twt v l«'»u „Vozni red železnic, parnikov in poštni! im" ter mesečno prilogo RSlovenski Tehnik". Varočnino sprejema -apravjiištvo. v Gosposki ulic rtl.v. T L nadstr. v »Goriški Tiskarni« ArGaVrsček*"" jTa naroČila brez doposlane naracniae se ne oziramo. Oglasi in poslanice se računije po Petit-vrstah če tStai'o I-krat-16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka vrsta. Vtčkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. -_ Reklame in spisi v uredniškem delu 30 v vrata. Za oKiio in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Vse za narod, svobodo in napri Uredništvo se nahaja v Oospovl- ulici St. 7 v Gorici v I. nadsti Z urednikom je mogoč? govoriti vsak dan od 8. do 12 dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 19. dopoludne. U p r a v n i š t v o se nahaja v Gosposki ulici St. 7 v L nadstr. na lovo v tiskarni. , Naročnino in oglase Jo plačati loco Gorica Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. • Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo lo upra: iištvo. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-80. »Soča« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakarnah: Sch\varz v Šolski ul,, Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekalisča .los Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici, I. Matiussi v ulici Formica, I. Hovafiski v Korenski ulici št. 22; v Trstu v tobakarni Lavrenčie na trgu della Caaerina. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — Telaffon it. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov, J. Fabčič) tiska in zal. [j, ta svobodna šola! Program reorganizovane narodno-napredne stranke je tak, da ga lahko podpiše vsak goriški Slovenec, pa tudi vsak duhovnik. Program je tak, da nasprotniki naše ljudske stranke zaman brskajo po njem, da bi našli obsežnega gradiva, katero bi izkoriščali proti napredni stranki, Edino le svobodna gola jim je prišla prav, da jahajo na njej ter kričijo kot žganj ar j i radi nje. »Liberalci hočejo vreči križ iz šole«, »liberalci hočejo odpraviti krščanski »auk< -- tako in jednako vpijejo več in manj posvečeni politiki in agitatorji v duhovski stranki. Ali vsaka beseda, katero izgovarjajo, je laž. Kaj misli nova ljudska stranka s svobodno Šolo in svobodnim učitelj-sivom, je bilo temeljito pojasnjeno na zborovanju zaupnikov in opetovano po naših listih. Tudi oklic na volilce, izdan W. t. m., govori jasno, da se misli s svobodno Šolo; oprostitev šole izpod vpliva klerikalizma, ki izkorišča šolo kakor vero in cerkev v politične namene. Šola i.a\ služi Šoli.' Saj vemo, kako je pri nas po deželi. Duhovnik, ki pride med naše kmete, si hoče (z malimi izjemami) pridobiti popoln vpliv nad kmečkim ljudstvom. Na to dela v cerkvi in zunaj cerkve. Hoče imeti vpliv pri županstvu in v šoli. Pa kak vpliv! Tak, da velja vsepovsod! 1 e njegova beseda. L e njemu mora biti vse podložno. Ni pa treba misliti, da mi sploh odklanjamo duhovnika v našem javnem življenju. O, ne. Ako ima res kaj srca za ljudstvo, iz katerega je izšel, lahko deluje dosti in uspešno v blagor ljudstva, ali le v blagor, ne pa v posebne namene. In kot naroden delavec naj se smatra jednakega drugim, ne pa da stoji vedno na izjemnem stališču, zato, ker je duhovnik; ne, da gloda druge od zgoraj doli ter se čuti vedno le duhovnika. Ne g o s p o d s t v a ž e 1 j-n o s t, ampak pravi smisel za uspešno delovanje v prid ljudstva naj jih vodi na polje, na katerem se da z drugimi vred kaj storiti za ljudstvo. Ali prevladuje gospodstva-željnost, katera sega tudi po šoli. Duhovnik nima v šoli iskati nič drugega nego samo to, da vrši svojo dolžnost kot katehet. Tukaj je njegovo polje. Tukaj ima dosti dela, da vcepi v nežna srca otrok vzvišene Kristove nauke. Ali z nova moramo pribiti, da so kateheti navadno jako komodni gospodje, da so nekateri med njimi pravi lenuhi, ki zanemarjajo verouk v šoli. To smo pri-bili že večkrat, ali farovški listi si niso upali reči, da to ni res, marveč lepo molčijo, češ: gola resnica je, kar trdi »Soča«. Mi pa nočemo, da se zanemarja verouk v šoli; katehet naj vrši redno svojo dolžnost, naj ne zanemarja verouka, naj pa pusti šolsko vodstvo in učitelje drugače v miru, pa naj so omeji na svoj delokrog: na verouk. Ali razni katehetje in drugi duhovniki stremijo bolj po tem, da gospodujejo po šolskih svetih, da »nadzorujejo« učitelje, da se utikajo v šolske stvari, ki jih prav nič ne b !?ajo; s kratka: svoj delokrog zapuščajo, mešajo pa se v druge reči. Kaj je taka njihova naloga ? Gotovo, da ni, ali kle-rikalizem jim tako veleva. S svojim poklicem učitelja za verouk so zmešali klerikalno posvetno politiko, in ta prevladuje v vsem njihovem gibanju okoli šole. Šolo izkoriščajo v svoje politične namene tako, kot c e r k e v in vero. Tega pa nočemo! Cerkev naj služi cerkvi. Hram božji je, v katerem naj zveni božja beseda, kjer naj se razlega pobožna zbrana molitev. Šola pa naj služi šoli 1 Mladina naj se izobražuje v njej. Za to je tukaj to pač ve vsak. In taka tudi ostane. Duhovniku je prideljen v njej verouk. Naj ga uči! Toda naj ne sega čezenj! Naj ne smatra gospode tva nad šolo za glavno, verouk pa za postransko stvar I Naj stopa v šolo le kot duhovnik, ne pa kot klerikalec! Politike nočemo v cerkvi, politike nočemo v šoli. Cerkev in šola naj služita le svojemu vzvišenemu namenu. Taka je svobodna Šola v programu naše ljudske stranke! Kako si drug od i pod drugimi razmerami hočejo osvoboditi šolo, to nas prav nič ne briga. Mi ostajamo pri naših razmerah, na domačih tleh. Nesramni in podli lažniki ostanejo vsi oni, ki govorijo drugače o naših namenih glede šole. Brezvestni iz-prijenci so tisti, ki kričijo, da hočemo vreči križ iz Šole. Nam se zdi, da je malo mar za križ v šoli onim, ki zanemarjajo verouk ali pa ga tako radi nadomeščajo s pripovedovanjem pravljic itd. K d o torej moče križ iz šole?! Mi ne — naj le stoji tam, in mladina naj se uči v šoli okrog njega pravih Kristovih naukov iz ust d u-h o v n i k a -~ ne pa onih iz ust političnega hujskača in gospodstvaželjnega pusvečenca, ki je Že zdavnaj pozabil na svoj pravi duhovski poklic! K nouemu deželnozborskemu volilnemu redu. (Dopis iz Gorice.) Gospod urednik! Dovolite mi, da se tudi jaz po dolgem času zopet oglasim; saj Vam je itak znano, da le v skrajno važnih in ve-leresnih prilikah apelujem za odstop majhnega predalčka v Vašem cenj. listu. Za tako važno iu veleresno zadevo smatram novi deželnozborski volilni red, s katerim nas je hotel »ljubljenec naroda" ia dični učiteljstvo. Da ni naša šola brezverska, I vitez žalostne postave v družbi z vrednimi mu možmi za slovo in završitev 6 letne suhe dobe osrečiti. Vi ste vže opisali b. v neljito razkrinkali grdi in izdajalski ate ^.v. na naš slovenski narod na Goriškem, storjen po nekatermkib, koji bi se še radi štulili za prave sinove in prijatelje goriških Slovencev. Da je prišel odpor proti tej famozni klerikalno-laSki mahinaciji iz naših naprednih vrst, je čisto prav in samo po sebi umevno; saj bi nas v nasprotnem slučaju smatral lahko ves civilizirani svet za največje bedaks, ako bi molče in z resignacijo vtaknili tudi to najnovejšo slovensko klerikalno in Jaško-libe-ralno infamnost kot nekaj naravnega iii samo po sebi umljivega mirno v žep. Pa ne samo, da se gabi vsem pošteno in treznomislečim goriškim Slovencem to klerikalno izdajstvo na lastnem narodu, tudi izvengoriški Slovenci so ožigosali vže primerno ta nečtiveni „vo-, lil ni red". Videč pa, da so vseeno predebelo skuhali in ker se boje, da bi jim vrv, kojo so si v svoji brezmejni nadutosti sami spletli, ne zadrgnila njihovih pregrešnih vratov, skušajo sedaj ti osrečevale! ljudstva, na čelu jim seveda glavni krivec in Pajerjev zvesti višji hlapec in zaveznik, dr. A. Gregorčič — v svojem konfuznem glasilu »Gorica" z zvitimi in smešnimi trditvami nek Hko zakriti tir sad svojega lastnega nesrečnega delovanja proti Slovencem. Pač ni za nobenega goriškega Slovenca, ki količkaj zasleduje delovanje naše deželnozborske desetorice, prav nikakega dvoma več, da je sprejetje novega deželno-zborskega volilnega reda edina in izrecna »zasluga" deželnih poslancev slov. klerikalne stranke, in da je kaj takega mogoče le pri ljudeh, kateri po eni strani verno tlačanijo laškemu bogu Pajerju, po drugi strani pa ne imajoč v srcih niti r-ajmanje narodnega ponosa in rodoljubja, tavajo po žalostni poti breznarodnega reakcijonarstva. Naj nam ne hodi sedaj po izvršenem zločinu glasilo klerikalcev „ Gorica" z bedasto trditvijo na dan, da vlada novega volilnega reda za deželni zbor z ozirom na razne ne-dostatke niti v potrditev ne predloži, kajti žalostno iu sramotno za ves slovenski narod Dvajset let pozneje. Nadaljevanje == „Treh mušketirjev". = Francoski spisal: SB=== ALEXANDRE DUMAS. ===== (Dalje.) ~ O! pravi Porthos, vdovec sem in imam štiri-desettisoč lir rente. Pojdimo k zajutreku, hočete ? — Hočem, hočem, odvrne d'Artagnan; jutranji *rak mi je naredil slast. — Da, pravi Portos, naš zrak je izboren. Stopila sta v grad; vse je bilo pozlačeno od vrha do tal; okraski po zidih so bili pozlačeni, celo les naslonjačev je bil pozlačen. Čakala jih je že miza, obložena z jedili. — Glejte, pravi Porthos, to je moj vsakdanji za-jutrek. tii — Vraga, pravi d' Artagnan, častitam vam; kralj n'toa takega. -~ Da, pravi Porthos, slišal sem praviti, da ga f^arin slabo pita. Pokusita tale kotlet, dragi d' Ar-wBnan, od mojih ovac je. —. Vaše ovce so zelo mehke, pravi d' Artagnan, m°ra*vasblagrovati. D&> pasejo se po mojih travnikih, ki so izborni, 7" Dajte mi še košček. i ga vs?" J?e'» vzemite rajši košček tega le zajca, ki sem i rehl v«eraj v je dnem svojih zajčnikov. kakšen ukus! Dobro jih pitate, vinu? se da piti, — Presneto, svoje zajce. — Kaj pa pravite mojemu kaj ne? — Izvrstno je. — Dcraače vince je. — Res ? — Da, tu doli proti jugu raste na majhnem griču sredi mojih višav ; do dvajset veder ga pridelam. — To je že nekaj, cela trgatev! Porthos je petič vzdihnil. D'Artagnan je namreč štel njegove vzdihe. — Toda kaj imate? pravi d'Artagnan; človek bi mislil, da vas kaj teži. Ali ste morda bolrJ?... Vaše zdravje. — Je izborno, prijatelj, bolje nego kdaj poprej vola bi ubil s pestjo. — Torej družinske razmere... — Družinske razmere! Saj sem sam na svetu, hvala Bogu l — Toda kaj potem vzdihujete? —- Dragi moj, pravi Porthos, odkritosrčen hočem biti z vami: jaz nisem srečen. — Vi niste srečni, Porthos 1 Vi, ki imate grad, travnike, višave, gozdove; vi, ki imate štiridesettisoč lir rente* pa da niste srečni? — Vse to imam, dragi moj, to je res, toda sredi vsega tega sem sam. — A! razumem: obdajajo vas pojedeži, katerih ne morete videti, da se ne bi pri tem jezili, Porthos je lahno pobledel ter izpraznil velikanski kozarec svojega lahkega vina, — Ne, pravi nato, nasprotno; pomislite, da so kmetje, ki imajo vsi kake naslove in zatrjujejo, da so potomci Faramonda, Karola Velikega ali vsaj Hugona Capeta. V začetku sem bil zadnji med njimi, zato sem se jim moral prikupiti, in to sem tudi storil; toda veste, prijatelj, gospa Vallon... Porthosu se je videlo, da je pri teh besedah ko-* maj požiral slino. — Gospa Vallon, je začel iznova, je bila baje plemenitega rodu. Njen prvi mož je bil (mislim, da vam ne povem ničesar novega, d'Artagnan) neki pro-kurator. To se je. zdelo ljudem podlo. Podio, so ponavljali ob vsaki priliki. Vidite, to je bila beseda, da bi človek ubil zaradi nje tridesettisoč ljudi. Jaz sem ubil samo dva, drugi so potem molčali, toda moji prijatelji še niso bili zaradi tega. In tako nimam družbe, živim sam, dolgočasim se in hiram. D'Artagnan se je nasmehnil; spoznal je, kje prijatelja čevelj žuli, in pripravljal se je že na naskok. — Da, toda vi ste že sami plemeniti, pravi, in vaša žena vam ne more tega odvzeti. — Toda saj razumete, moje plemstvo ni zgodovinsko, kot plemstvo Coucy-jev, ki so se zadovoljili z naslovom »sir*, ali Rohanov, ki niso hoteli biti vojvode; in vsi ti ljudje, ki so sami grofje ali vicegrofje, so nad menoj, naj bo v cerkvi ali pri ceremonijah, povsod, in jaz nimam ničesar govoriti. Ah! ko bi bil le... — Baron, kaj ne? pravi d'Artagnan, končaje prijateljev stavek. * | — Ah!'vsklikne Porthos, čegar obraz se je razjasnil, ah! da sem jaz baron! (Dalje pride.) je vže dejstvo samo na sebi, da ko je prišel ta predlog na dnevni red deželnozborske seje, je bil v isti baš po zaslugi in z glasovi klerikalne slovenske sedmorice sprejet. Vže to dejstvo samo na sebi kriči jasno in glasno po maščevanju, in naj bi služilo našemu ljudstvu v nov dokaz, da od te vrste ljudskih zastopnikov nimamo pričakovati nikdar in prav v nobenem oziru nič dobrega, kajti počenši z Gredolčičem pa doli do nedolžnega Bolkota (vuigo če ne „falimK) .,<* cela sed-morica jasno in očitno pokazala, da so jej najvitalnejši naši interesi deveta briga ter da dviga nad naše obče koristi svoje stran-karstvo. In Bfalilia so, temeljito so nfalili", pa n>»j se sedaj Se lolj perejo;r pečat izdajstva užgan je vitezu Gredolčiču na drzno čelo in tega ne izbrišejo vsi vodeni članki po »Gorici". Mogoče, da pridejo celo z znano frazo ljubljanskega klerikalnega vrhnega generala dr. Žlindre, da je bilo gl-: naje za nov de-želnozborsM volilni red »taktična poteza"! V tem slučaju povemo jim naprej, da se kruto varajo, ako menijo, da je tudi goriška dežela postala vže eldorado klerikalne backarije, ki slepo vse veruje. Je sicer mogoče, da je smatral »ljubljenec naroda" dr. Gregorčič to nečedno barantijo z našo bodočnostjo za taktično potezo, a ne v prid ljudstvu, Katerega bi imel zastopati, pač pa v prid sebi in v podporo zibajočemu se stolčku, ki se mu vedno bolj maja, dokler mu ga pro-bujajoče se ljudstvo samo ne izpodmakne izpod posvečenega telesa, ter ga pošlje tje, kamor vže davno spada, namreč v semenišče, da se na stare dni izpočije na „lavorikaha, katere si je nabral z „uzornim" delom za „narod". Sedaj pa besedo vsem onim zapeljanim goriškim rojakom, kateri vkljub pojasnjeni in obsojeni grdi prevari z novim deželnozborskim volilnim redom še kaj verujejo v hinavske izgovore in opravičevanja, s katerimi se hoče klerikalna strank* v tej zadevi oprati. Neovržno je dokazano, da so dr. Gregorčič in compagnia bella vže dolgo pred sejo, v kateri je prišel novi volilni red za deželni zbor na dnevni red, dobro vedeli in znali podrobne točke istega, a strankarska strast in sovraštvo jim nista dopuščala, da bi o tem eminentno važnem vprašanju obvestili druge tovariše soposlance napredne stranke. Načrt za nov volilni red je izšel iz deželne!«? odbora. Vprašamo jih javno, nista li poleg Lahov v deželnem odboru tudi 2 poslanca klerikalne stranke? In takrat, ko se je sestavljalo to peklensko skrpucalo, kateremu so nadeli ime deželni volilni red, ali niso sedeli poleg laških članov tudi klerikalni Slovenci ? In med njimi sam „ijubljenec naroda"! (Konec prih.) Oolilno gibanje. Klerikalni shod u Boucu To je bil shod, na katerem je sijala v bengalične] razsvetljavi značajnost in možatost bovških klerikalcev. L a ž in Minjenje so bili dokazi in argumenti, strahovanje in grožnje — orožje. To so pa čutili mogočni gospodje od debelega furlanskega poslanca pa do neznatnega soškega kaplančka, M so se vsem tresle hlače pred nami, da bi bili odnesli iz Bovca do dobrega iztepeno in ustrojeno svoje klerikalstvo, ko bi jih ne ščitile kazenske določbe, katere so znali tako brezvestno in brezobzirno izrabljati. Don Antoniu se je trebuh tresel od zanosa, ko je poslušal čenčarije bovškega dekana in puhloglave pleve malega Štolfeta; in naravnost navdušen je bil, da se ni dovolilo besede nobenemu napred-njaku, ki bi mu bil navrtal napihnjeno čre-pinjo in posvetil v praznoto njegovih možgan. A to je ta shod sijajno dokazal, da ne more noben klerikalec v Bovcu nekaznovano nastopiti, če ga ne varujejo kazenske določbe, In dokazal je tudi to, da se nas boje, da se boje" celo naših medklicev, kaj šele naprednih govorov. In zato so tudi izpolnili dragoceni čas z mlatenjem prazne slame in nam niso dovolili besede vkljub temu, da je njih predsednik zatrjeval iz zagotavljal svobodo govora. Že ob dveh so se zbirali naši pristaši na „pošti" in klerikalnim bovškim korifejam je zginevala barva z lic, ko so videli, koliko mogobrojnejse je napredno ljudstvo v Bovcu nego klerikalno. A že koj ob uhodu so pokazali mogočnjaki svoj blazni strah pred nami. Gospod dekan se je hitro vrgel na dr. j Kraigherja: »Vas odklanjam, Vi ne smete na j shod". In zagnali so vrišč: „Shod je samo za somišljenike. Samo naši smejo gori". Vrišč je naraščal in prišlo bi bilo do spopada, ko bi se ne bila slučajno vzbudila vest našemu županu, ki je dajal besedo, da bo dovoljen vsakomur vstop in beseda. On nas je pustil v dvorano v očitnem nasprotju s svojimi gospodarji. Pa tudi ni čudno, da se mu je vsaj za trenotek vzbudila vest. On, ki je še pred par meseci slovesno zatrjeval: jaz sem na-prednj a k; on, ki je šele pred kratkim kot župan dal besedo, da ostane nevtralen in da ne bo posegal pristransko v politiko; on, ki je zagotavljal še isti dan, da je sprejel predsedništvo shodu s a m o p od t em p o-gojem, da bo smel dati vsakomur besedo; on je nastopil na shodu kot pristen klerikalec in se še zmenil ni za naš oglas k besedi. Tak mož in tak značaj je bovški župan Klerikalcem čestitamo na njem 1 V dvorani je bilo do 250 mož. Med tem, ko se je vršil pod stopnjicami prepir za vstop m. „volivni" shod, ki so ga hoteli naenkrat proglasiti zaupnim, so zavzeli prostor krog govorniške mize seveda klerikalci in naši so ostali zadaj. Pa tudi med ono maso, ki so jo s-atrali prireditelji za svojo brezpogojno Čredo, je bilo nebroj naših, in celo tik za predsednikom je sedel starček, odločen pristaš napredne stranke. Bilo nas je naprednja-kov gotovo do 150, torej nad polovico, a ko so videli, da jih mečejo pred duri celo za malenkostne medklice, m da se naslajajo govorniki ob samih lepo zvenečih obljubah, brezstidnih laže1-., hinavskem zavzemanju za kmeta, ki jim je v:ber samo pred volitvami, in da ne dopuste nobenega ugovora — čeprav je zatrjeval celo naš dekan ob začetku shoda: „stvarne opozicije vam ne branimo!" — začeli so polagoma odhajati, ker poslušati ječanje našega dekana, ki ni povedal v celem svojem govoru uiti ene misli razun te: da ni strankar, ki je tudi zelo globoka in resnična, poslušati dolgočasne storjice o tistih kronicah, ki jih je izsilil g. »tajnik katol. polit, društva" iz Gregorčiča — to ni bilo ravno krat-fcočasno. Don Antonio pa ni mogel povedati niti ene zasluge, ki bi si jo bil stekel za Bovčane; tiste kronice so zasluga malega Štolfeta; Gregorčičeve zasluge pa so doli v Furlaniji, ker delati je pač moral za SVOJ6 volilce, Bovčani pa so že pri zadnjih volitvah odločili proti njemu in ne zanj. In lahka si je gotov, da se to tudi to pot tako zgodi. Ko bi bili gospodje le toliko pošteni, da bi se bili držali svojih obljub in zagotovil in hoteli poslušati tudi drugo plat zvona, pa bi bil don furlanski hitro videl, koliko sanc ima pri nas. »Nisem novinec", je rekel. Saj ravno to je: Šestnajst let ste delali in kaj ste naredili? Bovčani, kar vas je klerikalnih, čemu Gregorčiča? Volite raje kaplana Štolfeta; on vam saj napiše tutapatam kako prošnjo za par kronic, ki odpadajo za vas kakor drobtinice z mize bogataševe. Gregorčič pa ni cel čas napravil prav nič koristnega, o škodah, ki jih je provzročil in o njegovih naglavnih grehih, se pa že še pomenimo. turška u uolilne namene. Poročali smo v dopisu iz Rihemberga, da naroči Štrancar turšico v volilne namene. Turšica je prišla, in sicer 200 kvintalov. Nam se zdi, da bo imel Štrancar bridke spomine na volilno turšico! Shod pri Su. isucijt. (Iz Sv. Lucije.) V* nedeljo dne 21. t. m. te je vršil v gostilni Mikuževi pri Sv. Luciji volilni shod našega kandidata g. dr. Rudolfa Gruntarja. Ob 3. uri popoldne zbralo se je v prostorni dvorani g. Mikuža imponujoča množica okolu 400 mož-volilcev. Med slednjimi bil je prav častno zastopan Lom in Kal. Ti možje se niso strašili dolge poti in prihitelo jih je nad vse pričakovanje lepo število. Tako je prav ! Čast taki požrtvovalnosti! Shod je otvoril predsednik krajnega odbora g. Anton Mikuž, ki je po običajnem pozdravu predlagal predsednikom shoda gosp* Lucijana Kovač i ča, kar je bilo soglasno sprejeto. Predsednik shoda opomnil je na to zborovalce na važnost shoda, ter dal besedo g. kandidatu dr. Gruntarju, ki je v svojem krasnem govoru razvil svoj program. Navedemo le jedro vseh govorov, ker ni bilo stenografa-zapisnikarja. Radi svojih opravil kot odvetnik mu je | težko sprejeti kandidaturo, po drugi strani p* jo je rad sprejel, ker smatra mesto poslancu za največjo čast, ki jo more nuditi narod svojemu sinu. Z veseljem se bo toraj lotil, za slučaj izvolitve, težkih in odgovornih poslov državnega poslanca, pri tem pa ne obljublja zlatih gradov v slepilo svojih volilcev, pač pa, da bo žrtvoval vse svoje moči v korist in Čast svojega naroda. Glavni in najštevilnejši sloj njegovih volilcev je k m e t s k i stan in glavna skrb mu bode, da razbremeni ta stan, ki je po sedanjih zakonih najkrivičnejše obložen. Primerja davke kmeta z onimi uradnika; poslednji plača davek le, če ima nad K 1200 dohodkov, dočim mora kmet plačevati od vsake pedisvoje jsemlje davek; pri nas je pa malo kmetov z dohodki nad K 1200. Tudi vojaška dolžnost hudo tlači našega kmeta in skrb bo prihodnjemu poslancu delati na to, da se ta krvni davek vsaj nekoliko ublaži. Govornik prehaja potem na splošne slovenske potrebe, na ljudske, srednje iu strokovne šole, na rabo našega jezika v uradih i. t. d. — Za vse te stvari imamo v Avstriji krasne postave, a iste so za nas le za" papirju, dočim veljajo za Nemce in Lahe v polni meri. Tudi tu torej cela vrsta opravil. Glede verskih vprašanj zavrača govornik z odločnostjo vsa očitanja nasprotnikov, ki zlobno zavijajo v tem pogledu program na-rodno-napredne stranke. Stranka se drži glede verskega prepričanja svojih pristašev besed klerikalnega d r. Š u s t e r š i č a, ki je na shodu v Vod-matu izjavil, da njegova stranka ne preiskuje, ali je kdo veren ali ne. V svojem delovanju kot državni poslanec se bode držal strogo principa: nikdar žaliti verskega čuta svoj ih volilcev, če se pa bodo v državnem zboru skle pale postave glede vere in cerkve, stopil bo pred svoje volilce in v smislu, ki ga bodo oni določili, uredi svoje nadaljne korake v tem pogledu. Govornik, ki je bil med govorom večkrat prekinjen z burnim pritrjevanjem, je Žel obilo zahvale za svoj lep govor. K besedi oglasil se je nato dr. F r an ko, ki je v svojem vseskozi stvarnem govoru očrtal dosedanjo nesrečno politiko »Sloge" in njenega vodja dr. G re g o r či 6-a (klici z galerije »PajerŽIČ"). Navajal je po vrsti vse one krivice, ki so se godile Slovencem toliko v političnem kakor v gospodarskem pogledu v deželnem zboru in odboru. Omenil je krivice pri podeljevanju podpor, pri imenovanju uradnikov, pri uradovanju v deželni hiši, pokazal v jasni luči, da se je vse to zgodilo s priveljenjem Sloginih poslancev. Zavoziii so naš politični voz v tako blato, da bode treba desetletja neumornega dela, predno se ga izvleče iz njega. In končno še novi voli ti i red za deželni zbor!! Že na splošno krivičen, ima že to lastnost, da je z istim Gorica zgubljena za Slovence! Res je, da nam je ostalo upanje, da* volilni načrt ne postane zakon, če občine proti njega potrditvi ugovarjajo, a tudi to upanje se izjalovi, če volimo v državni zbor može iste stranke, ki je zakrivila to zlo. Kajti z izvolitvijo Sloginih mož bi ljudstvo potrdilo in odobrilo dosedanje postopanje istih — volitve pa so izraz ljudske volje, in malo bi pomagali vsi protesti od strani posameznih korporacij. Burno pritrjevanje je sledilo temu stvarnemu govoru, na kar je g. V r t o v e c iz To-mina, soglasujoč s predgovornikom, stavil naslednje predloge: I. Shod odpošlji brzojavko »Miru" v Celovcu, želeč tamošnji slovenski stvari popolno II. Slično brzojavko se odpošlji »Slov. Narodu", želeč zmage kandidatu ljubljanskega mesta g. Ivanu Hribarju. III. S^od izreči svoj protest proti krivičnemu novemu deželnemu volilnemu načrtu. —- Sprejeto! Po kratkem odgovora predlaga potem predsednik, naj se sprejme kandidatura dr. R. Gruntarja,, naglašujoč, da nam je njegova čila moč in dosedanji njegov možat nastop pri vsaki priliki zadosten porok za vspešno delovanje kot državni poslanec. Velikim nauduše-njem m urnebesnimi živio-klici sprejet je bil predlog, na kar se zaključi ihod ob 6. uri zvečer in ljudstvo se je mirno razšlo. Opomnimo še, da so bili na shodu (izvzeta desetorica) vseskozi le naši možje, ter da so oblegali dvorano tudi na zunaj le naprednjaki, da si so bili povabljeni tudi nasprotniki vsi brez izjeme. Tako obilna udeležba na prvem napred-nem shodu pri Sv. Luciji je pokazala, da ie čudi pri nas začela splošno prodirati napredna ideja in to je tem važneje, ker je bila do sedaj Sv. Lucija znana klerikalna trdnjava. Koga bomo uolili ? (Iz Batuj.) Naš župnik se trudi prepričati Batujce da moramo voliti Plahajnarja. Če ga ne bomo volili, bomo vsi »ferdamani". Ali kako naj volimo Plahajnarja, za katerega tudi kraSkj kmetje ne marajo! Vladnega uradnika ne bomo volili, ker nimamo nič pričakovati od njega ia tudi ne od stranke, katera ga nam vsiijttje Ta stranka je le za zdražbo in prepir.^ _ kaže tudi »izobraževalno društvo", s katerii je nas osrečil naš g. nune. Mi pa hočemo delavnega poslanca. Tak pa je le Alojzij Št rekel j. On pozna naše kmetske težnje in dobro vemo vsi, kako lepo je nastopal za kmetske koristi v našem deželnem zboru, Zato moremo pričakovati od njega dela u kmeta tudi v zbornici poslancev na Dunaja. Na noge, kmetovalci! Dobrega kandidata imamo le v g. Alojziju Štreklju! Štrekelj naj bo naš državni poslanec. Vsi Batujci moramo voliti le njega. — Bodimo možje, mislimo s svojo glavo. Kaj bo nam vedno le nune ukazoval! Če hoče, naj voli on kandidata d u-hovske stranke Plahajnarja, mi bomo volili kandidata naše ljudske stranke, Alojzija Š t r e k 1 j a. Živio Štrekelj! Shod agrarceu na Dogrskem vršil se je sinoči. Udeležilo se ga je precejšnjo število ljudij. Govoril je najprej Mermolja iz Vrtojbe, ki je trdil, da ima kmet do danes premalo vpliva v javnem življenju; ustanoviti je treba valed tega novo kmetsko stranko, ki bi potegnila nase ljudstvo tako iz naprednega, kakor iz klerikalnega tabora. Tako bi se odpravil tudi razpor. Odgovarjala sta m« dr, Puc in dr. Levpušček kot pristaša na-rodno-napredne stranke, češ, da je samo pozdravljati, ako se kmet stanovsko organizuje; ni pa s tem dokazana še potreba novo stranke; razdor se z novo stranko ne bo odpravil, ampak le še povečal, Narodno-napredna stranki opira se že po — ;Mn programu na ijudsiiv, ki je po veliki ni kmetsko; če so ^( kmetje v narodno-napredni stranki, je za nje tem boljše, ker se zavzema zanje kot stan vsa organizacija velike stranke. Niso samo potrebe kmetskega stanu, ampak potrebe vsega naroda, katere nam je imeti pred očmi. Tudi zdaj ni pravi čas za ustanovitev nove stranke, ker bi se s to agitacijo pred vsem slabila narodno-napredna pozicija. Po daljši debati izvolil se je pos. Žižinond kot odposlanec na sestanek, ki se ima vršiti v Gorici, da se presodi, ali naj se osnuje novu stranka in postavi lasten kandidat. Shodu je predsedoval - klerikalni župnik Berlot! Domače in razne nouice. Proti novemu deželnozborskemu volilna rt* je sklenilo protest županstvo v Črn i č ah v starašinstveni seji 21. t. m. Planinski izlet odseka Gorice S. P. D- * je izvršil v nedeljo 21. aprila točno po programu in ob najlepšem vremenu. Vsi izletniki so zadovoljno priznali, da se je vse srefM dovršilo in da so se dobro imeli. Vsem nei|-letnikom — katejib je bilo- precej — P« , in ti bi kar zdrdrali v parlamentu, dobe ukazano. -- Naša stranka ima h-sevalni odbor, in ta odbor bo stal v zve;;! poslanci, potom tega pa okrajni in kraj ni Naša organizacija predstavlja p rs v i med ljudstvom in poslanci. Kaj takega klerikalci ne marajo, zato hočejo smešiti Jgmzaajo aaše stranke, napravljeno v prilog (tu. Klerikalcem ni nič mar za ljudske ko-!ti, saj smo videli njihovega poslanca Gregorje glasoval v parlamentu proti Betu, ko je šlo za odpis davkov, in videli |M> ga, ko se je pehal za zvišanje plač du-jvcikom. Klerikalni poslanci hočejo biti polinoma prosti. Kaj jih briga kmet p o vo-irah! Kmet je dober le poprej, p o volitvah ¦o delali, kar bodo sami hoteli. Naša orga-|Mja pa zadobi'pravo veljavo šele prav po ifrah. To je razlika med nami in klerikalci. Do naših poslancev se bo mogoče vedno jnfati potoni izvrševalnega odbora, kleri-Me pa znate iskati in iskati, našli bi jih po: ¦ - Klerikalci se norčujejo z našo or-pizaeijc, ker se sploh norčujejo s kmeti, kali ne privoščijo poti, ki yede do zboljšanja 'tskega stanja. Zato pa naj se jih ogiblje No, komur je mar za boljše čase goriških -encev. Organizacija naše ljudske stranke J* taka, da že prežene klerikalcem norče- - ^e jokali se bodo 1 Razporoka — to je tudi kost, 1 .tero glo-po vseh klerikalnih shodih. Kazlagajo, 16 bodo ženili in možiii, kakor bo kedo p ter da bodo podili žene od sebe, kadar l^komu zljubilo. Kako na debelo znajo 'klerikalci, posebno še, ker podtikajo ljudski stranki, da je za tako razporoko. J laž t v programu naše stranke ne stoji Par» kar bi kazalo na to, da je- stranka ^poroko, iki je pa v istini čisto nekaj Na nego trdijo klerikalci), in tudi nikjeri [spravljala o tej reči. »Na klerikalne laži na podtikanje razporoke naši stranki se je [PNnerao reagiralo in stvar pojasnjevalo. ? se vidi, kaka predrzna laž je trditev, . f uar°dno-napredna stranka za razporoko. X*ye za ločitev zakona ni treba, ker že Pj>]k: saj se ločujejo sodnijsko skoro dan *n Po velikih mestih; gre le za to, da j!2gJ*Bft nesrečnim ločenim. V Avstriji jih l\ tu nastane vprašanje, kaj bi storili ^e poslanci, ako bi prišla v parla- ima sestati, kadarkoli nastane kako važno vprašanje. — Sešel bi se torej zbor zaupnikov, in kakor bi ta odločil o tem važnem vprašanju, tako bi morali poslanci glasovati v zbornici. Slično se mora zgoditi v* v se h f* važntfi* fpmffi0r O^telnnlioča v TR*Sr*stranki ljudstvo. Zato pa je naša stranka ljudska! • Organizacija narodno-napredne stranke In pa — kmetska atranka. — Narodno-napredna stranka je po svoji organizaciji prava kmetska stranka. Prav zato so se osnovali, okrajni in krajni odbori, da potom teh prihajajo v izvrševalni odbor različne kmetske potrebe v pretres; od tu se stopi y zvezo s poslanci, ki storijo potrebne korake ter poročajo izvrševalnemu odboru. Tako se more vršiti pravo delo za narod. Po tej poti je organizovan kmetski stan najbolje, tako obstoji v teh odborih prava kmetska stranka cele dežele. Povdarjamo, da so našo organizacijo po veliki večini prav dobro umeli, in prepričani smo, da se spo-polni v kratkem času še tako, da bo imel prav kmetski stan v njej vsepovsodi najboljšo zaslombo. — Kaj torej hoče še posebna kmetska stranka okoli Gorice? Če jej je res za kmetske interese, ima prostora za te v okrilju naše ljudske stranke. Kdor ga išče drugodi, je na krivih potih ter ne bo nikdar nič koristil kmetu, najmanj pa v duhovski stranki. Agitatorja za novo stranko pravzaprav sama ne vesta, kaj bi rada. Ve se samo to, da bi bil jeden rad državni, drugi pa deželni poslanec. Zato naj bo tu nova stranka? V tak namen naj se izigravajo kmetski interesi v goriški okolici ? Stranko napravljajo le za volitve; po volitvah prenehajo agitatorji, in stranke ne bo več, pa tudi kandidatov ne! Ostati more le škoda kmetu v goriški okolici, ker bi ga utegnili spraviti ob poslanca, ki bi deloval za kmetske interese. — Kakor rečeno, prava kmetska stranka obstoji v naših odborih, in potom teh in izvrševalnega odbora nnre stati s poslanci v stalnem stiku. Pozivljemo torej može in mladeniče v naši okolici, da presodijo sami dobro ter se pridružijo brez obotavljanja naši stranki, ki je v sporazumu z ljudstvom postavila kandidate, in ki mora zmagati v vseh treh volilnih okrajih kot prava ljudska stranka. Nepristrancst deželnega tilpotečnaga zavoda po-knežene grofovine Goriško-Gradlške. — Nepristrauost imenovanega zavoda v narodnem oziru najlepše razsvetljujeta ta-le dva slučaja. S posojilom, dovoljenim od omenjenega zavoda na nepremičnine vložka 31 d. o. Kobarid se je izplačala na tem posestvu težeča terjatev goriškega »Monte di PietA", kateri poslednje imenovani zavod je izdal hipotečnemu zavodu slovensko izbrisno pobotnico. Takisto se je izplačala pri vložku 92 d. 0. Kaninb pri Kobaridu vknjižena terjatev mestne hranilnice ljubljanske s posojilom, dovoljenim od goriškega hipotečnega zavoda na navedeno posestvo, ter je mestna hranilnica ljubljanska izdala istemu hipotečnemu zavodu slovensko izbrisno pobotnico. Kobariški sodni okraj je izključno slovenski okraj. In vendar se drzne deželni hipotečni zavod v Gorici vložiti na c. kr. okrajno sod-nijo v Kobaridu na podlagi omenjenih dveh slovenskih pobotnic, tičočih se slovenskih strank, izbrisne prošnje v italijanskem jeziku sub praes. 16./4. 07. št. 210. odhosno 22./4. 07. 226. Na obeh prošnjah je podpisan ravnatelj deželnega hipotečnega zavoda dr. Staudinger, čigar dolžr je strogo varovati ravnopravnost. Komentara menda ni treba! Kaj si vse upa polltlkujoči duhovnik v cerkvi. — Aprilovi Kos v Opatjemselu je v cerkvi pred shodom narodno-napredne stranke vzel v roke vabilo na ta shod, ter označil našo stranko za: framasonsko, brezversko, lažnjivo stranko. Kaj takega v cerkvi, v hramu božjem ! Kadi teh besed primemo moža pošteno za ušesa S Člani slovenskega gledališča iz Ljubljane pri- rede 4., 5. in 9. maja gledališke predstave v Trstu; 7. in 8. maja v Sežani. Dne 4. maja zvečer ob Vi9. uri „Elgott in 5. maja burko »Na letovišču", v gledaliških prostorih »Balkana". — V nedeljo popoldne ob 4. uri ljudsko predstavo »Ženski Otelo" v Narodnem domu pri Sv. Ivanu. Na praznik 9. maja v Rojanski čitalnici drugo ljudsko predstavo popoldne ob 4. uri — »Gospa, ki je bila v Parizu". V Sežani 7. in 8. maja predstave, »Na letovišču", in »Gospa ki je bila v Parizu". Čitalnica v Solkanu priredi v teku letošnjega poletja ljudsko predstavo, pri kateri bodo sodelovali člani slovenskega gledališča iz Ljubljane. Fantje V Pnafilnl prirede prihodnjo nedeljo dne 28. t. m. javni ples pri gostilničarju Zornu. Priporočajo se občinstvu za mncgobrojen obisk. Javna tombola. — Na praznik sv. Petra in Pavla priredi »Obrtniška bolniška blagajna v Idriji" na glavnem trgu po popoldanskem cerkvenem opravilu pri vsakem vremenu javno tombolo v korist blagajne. Slavna društva se tem potom uljudno opozarjajo, da upoštevajo y slučaju kakih morebitnih priredb ta dan. Bralno in pevsko društvo v Ozeljanu je imelo 7. aprila t. 1. svoj redni občni zbor, na katerem je bil izvoljen sledeči odbor: predsednikom Frane Mervič, podpreds. Andrej Špa-capan, tajnikom Vinko Štrukelj, odborniki so: Franc Špacapan, Jakob Škarabot, Anton Špa-capan, Franc Špacapan, kovač. Novemu odboru želimo mnogo vspehal Gregorčičev večer priredijo dijaki mestne realke v Idriji v soboto 27. t. m. Društvo »Naprej" v Dornbergu uprizori v nedeljo dne 28. aprila 1907. v novi dvorani gostilne »pri Edinosti" Lepo Vido, dramo v petih dejanjih s sodelovanjem dramatičnin diletantov iz Proseka. Po igri ples, Začetek točno ob I1/« pop. Cisti dobiček se porabi za Gregorčičev spomenik. Ker je namen vzvišen, pričakuje se obile udeležbe. Preplačlla se hvaležno sprejemajo. Vstopnina s I. sedežem 2 K, z II. sedežem l K 20 vin., stojišča 60 vin. Listnica. — G. dop. iz Podgore: .hitri v »Primorcu"! Zemljišče na prodaj, — V bližini starega pokopališča v Gorici je na prodaj zemljišče pripravno za stavbo obsegajoče 107 sežnjev. — Natančnejše se izve" v gostilni pri »Pete-linčku" v Nunski ulici št. 32. kateri uredijo lastno kuhinjo sprejmejo še 2 gospoda v družbo. — Pojasnila daje gospod v Via Arci- vescovado štev. 1, II. nadstropje od 1—2 popoldan. Samci V nemškem državnem zboru je pri razpravi o proračunu Bebel povdarjal, da je mogoče šte-diti le, ako se zniža čas vojaške službe. Njegova stranka je predlagala, naj se poviša plačilo vojakom za 10 pfenigov, podčastnikom za 8 mark na mesec. Letne Šolske počitnice, — Minister za uk in bogočastje je odredil, da se ima dne 6. julija zaključiti šolsko leto 1906./07. na vseh onih srednjih šolah, učiteljiščih, obrtnih, trgovinskih in nautičnih šolah tersličnih zavodih, na katerih bi imel pouk končati dne 15. julija 1907. . Za reformo stanovanj. — 22. t. m. se je ob mnogoštevilni vdeležbi vseh poklicanih krogov vršil v Opavi shod šlezijske deželne zveze In podružnice »Opava" centrale za reformo stanovanj v Avstriji, na katerem se je zveza konstituirala. Italijansko vseučlllščno vprašanje, — Italijanski vseučiliščni odbor v Trstu je postal naučnemu ministru spomenico, v kateri se zahteva, naj se čim prej izda odredba, s katero bodo priznane useučiliščne študije na vseučiliščih v Italiji. Tržaška podružnica »Slov. planinskega društva" je zaznamovala dve novi poti, ki nudita izletnikom izlasti v cvetoči pomladi krasne izlete v naravo. Prva pot je zaznamovana od postaje Štanjel skozi Kobdilj vBranico, druga iz B ranice na Erzelj. Akad.-tBhn. društvo „T4gl&v" v Gradcu priredi svoj V. redni občni zbor dne 27. aprila 1907 ob V« 8 uri zvečer v prostorih društva. Volilni oklic mladočiški stranke povdarja na koncu, da bodo delovali Češki poslanci na ustanovitev skupnega češkega kluba ter da se ob skupnih narodnih vprašanjih vsi slovanski poslanci združijo v mogočno parlamentarno falango. Golovin Obsojen R8 smrt, - Predsednik dume Golovin je sprejel te dni več smrtnlji obsodb. Radi tega je določena posebna straža, da pazi nanj. Južna železnica Obsojena. - - Trgovinsko sodišče je obsodilo južno železnico, da mora plačati potaiku Rudolfu Soukopu, ki je bil lansko leto povodom železniške nezgode pri Judendorra ranjen, za bolečine 4700 K in 00 kron mesečno, dokler popolnoma ne ozdravi. Trgovska - obrtne in gospodarske vesti. Promet z vinom, moštom In žonto, — Od obeh zbornic državnega zbora sklenjeni načrt zakona gledč prometa z vinom, moštom in žonto, je zadobil dnč 13. aprila cesarsko sankcijo. Glede sestave izvedbenih predpisov k temu zakonu, s katerimi se ima zagotoviti vspešno in neoprečno izvajenje istih, se vrše sedaj poganjanja med udeleženimi ministerstvi. Razun tega se namerava Činiteljem, ki prihajajo v poštev s stališča produkcije in trgovine dati v najrazsežnejši meri možnost, da j uveljavijo svoje želje in nazore glede moda- ' litet izvajanja omenjenega zakona. Potrebne 1 odredbe so že pripravljene v ministerstvu za poljedelstvo. I Razgled po suetu. Cesar v Pragi. — 23. t. m. je bila ob krasnem vremenu vojaška parada. Prisotnih je bilo 50.000 ljudij. M ožica je viharno pozdravljala cesarja. Trgovinski minister dr. Foft v Trstu. — v Trst je dospel v torek trgovinski minister dr. Foft. Po raznih vsprejemih itd. si je ogledal pred vsem staro pristanišče in nove gradbe v pristanišču z morske strani. Vršile so se pri njem tudi razprave o delih v pristanišču itd. Minister si je ogledal različne zavode, Llovdov arzena!,- Stafcilimento tecnico, ladije, skladišča itd. Minister hoče osebno proučiti prometne, ,industrijalne in pristaniščne razmere. Društvo »Ljudski oder" v Trstu. — v tem društvu je predaval sinoči in ima predavati danes pisatelj Iv. Canker o predmetu: Slovensko ljudstvo in slovenska kultura. Prvi redni občni zbor slovenskega akad. društva »SlOViniJa" na Dunaju se bo vršil dne 27. aprila 1907. ob V« 8. uri zvečer v rest. »Zum grutten Tor", VIL Lerchenfelderstr. 14. Slovenski gostje dobrodošli i Odlikovana pekarija in Jladfitofia Karol Drasčik . v Goriei na Koran v (lastni kisi) zvišuje naročila vsakovrstnega tudi najfi-nejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo •ar* po jako zmernih cenah. ~*9 bu RAZGLAS. Podpisana si usojata naznanjati, da smeta od 1. avgusta 1905. dalje — vsled pridobljene koncesije od obrtne oblasti — sprejemati vsa naročila električne luči gMM&M jyii»in gonilnih naprou, kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko...... Z ozirom na dolgoletno vežbanje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Si mens & Halke) pričakujeta, da se bode slavno občinstvo ravno tako zaupno obračalo na podpisanca, kakor doslej ter zagotavljata solidno in ceno izvršitev vsakega naročila spadajočega y njih stroko. .Sprejemata cenj. naročila ter dajata razna pojasnila spoštovanjem udana Im Moteli A. lil Mehanična delavnica. Vpeljava plina, vode in električne luči. V Gorici, za vojašnico št. 13. DoJenSev želodec in črevo varuje Kufekejeva moka za otroke, dodana kravjemu mleku, ker se mleko pri tem ne sprime v kepe, arnPak zgosti v fine kosmiče in je tudi vrenju manj izpostavljeno. Dodatek Kufek,ejeve moke za otroke k mleku ni samo obramba proti ^lodčnim in drevesnim obolelostim, ampak napravi mleko tudi bolj prebavno ter odlično uredi prebavo. Ob hranitvi b Kufekejevo moko za otroke uspeva deca izvrstno in je ne nadleguje motenje prebave. 97 Naznanilo. Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu, da prevzamem s 1. majem t. 1. hotel in restavracijo „Pri zlatem jelenu." Glavno skrb bom obračal na to, da bodem točil zmiraj le izvrstna vina in pivo ter skrbel za dobra in tečna jedila. Za p. n. tujce so na razpolago čedne in udobne sobe. Za blagohotni obisk se toplo priporoča spoštovanjem fl. Dekleua hotelier in restavrater. Ciute! Prej 18. K sedaj ^ K Kvasna remontoir-Oloria srebrna ura s 3 n.oč- nimi pokrovi, bogato okrašena, dobro idočn, S> leta garancija, poSilja proti povzetju za samo 7 kron Henrik Weiss - Dunaj XIV.|3. Sechshauserstr. 6|6. Mi vsi nosimo kravate le od Fr. Steiner-ja ker nam tam najbolje postrežejo. 6 komadov ovratnic (kravat) ali masen (ali 3 kravate in 3 masne) lepo sortirane K 3-—- Posebno fina izbera 6 komadov K 4'~ Razpošiljalec kravat FRSTBINBR, Dunaj II., Kraftgasse 3.|16. Odpošilja proti povzetju. — Neugajajoče se zamenja. Ženstvo! Strjenje krvi itd. zdravi: P. Ziervas, Kal k pri Kolinu št. 244. Gospa G. v M. piše: „Oaše sredsluo mi je hitro pomagalo." Poprava in komisijska zaloga dvokoles Waffenrafi i dveletnim in Bayal z enoletnim jamstvom Batjelu v Gorici, Via Duomo štev. Predaja tuli na mesečne obroke. Senzacijonelna novost. i Daljnogled 50-kratno povečanje. Se lahko pritrdi na vsako palico. 1 komad E 2*— 3 „. „ 5-50 ^Odpošilja po povzetju: HENRIK WEISS, Dunaj XI?, 3. SeensMiiserstr. 5,24. Naročite takoj in bodete vzradoščeni! Ugodnejše prilike za na * p ne bo večin 73 komadov stane gld. 3!!! Naslednja garnitura za gospode, štv. 44 sesto-jeea iz 73 komadov samo koristnih in poraznih predmetov, stane samo gld. 3'— !!! 1 pipa z okovom in elegantno cevko, 3 moderne svilnate ovratnice. 3 fini ovratniki (trojni, napove naj se mero vratri), 1 par belih, 1 par barvanih manžet, 6 parov raznobarvnih finih nogovie, 1 fina nsnjata denarnica. 1 ustnik za cigare iz imit. jantarja, 1 nožič s tremi ostrinami. 1 zrcalo ix belg. stekla, 1 kos rožnega mila, 1 kravatna igla z imit. briljantom, 1 garnitura gumb iz Bouble zlata za manšete in srajce z patent, zapornico, 50 komadov raznih potrebščin za pisanje, pripravno za vsakogar. Vseh teh 73 komadov pošiljamo z.i neznatno ceno gld. 3'—. Nastavili smo tako nizko ceno ker imamo majhne upravne stroSke in ker računamo, da se nas bo' priporočalo. — Odpošilja se proti povzetju. — Blago se zamenja — torej ni nikake zgnbe za kupca* OdpoŠiljalna tvrdka PR. STEINER, DUNAJ IT./3. Naše načelo je, našim odjemalcem pošteno postreči. Anton Potatzky v Gorici. Na sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupovalšče nlmberškega Id drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojaSn in ševlfarje. Svetlnjlce. — Rožni venci. — Masne knjižice. lišna obuvala za yso letno zase. Posebnost: Semena za zelenjave, trave in uMji. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krosnjarje, prodajalce po sejmin in trgih ter na deželi. 2 35-8 Lovska pipa rezljana iz lesa; znotraj iz porcelana — cena za komad K 2-20. Budilka v finem nikel. okrovju, garant, lo- broidoCa, lep okrasek za sobo stane 1 kom. 7"5<). Ako se naroČi oboje, ali pa veC komadov skupaj. poSijem poštnine prosto. Odpošilja proti povzetju SIEGFRIED JELL.INEK, Dunaj XII./2. Glerstergrasse 2 /28. Cisti le z GLOBUS —— čistilnim ekstraktom. = Andrej Fajt j pekovski mojster | v Strici Cirso Franc. Gius ši. 2. i ------- Filijalka v Dornfeergn. —^ s Sprejema naročila vsakovrstnega % peciva, tudi najfinejega, za nove • maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima tudi na.prodaj različne moke, fino pecivo, lina vina in likerje po zmernih cenah. Za veliko noš priporoča goriško plnce, potice itd. ,Flox' w JB f°to&raft5nt J — ni, s katori^l b»* »nanj* -^ J kd0 ,ttbk« fohl! "»Pravi slib v J k08ti 'X7 J mne z elegj Popolno pripr4rl navodilom «„1 kron d Mpo% pJ povzetju: ^ Dunaj XIV.|3„ Seehshauserstrasse 5||1 Fata morgana se obljube kričeče reklame, o katerih se je marsikateri v svojo lastno škodo že večkrat prepričal. Tedaj kupujte le tam kjer ste se prepričali, da dobite za Vaš dober denar tudi pošteno blago, ker lahkomiseln je oni, kdor viaga svoj denar samo v najbolj ceno, ničvredno blago brez vsake trajnosti. Kdor hoče dobiti zares dobro in trajno blago po primerno nizkih cenah, nai se obrne vedno le na domačo tvrdko J. ZORNIK - Gorica, Gosposka ulica št. 10 koja si šteje v čast, postreei svoje cenjene odjemalce vedno z blagom najbolje kakovosti. Tu dobite največo izber k asnlh llšpov za obleke po vsakej ceni, čipke, trakove, svile, pajčolane, pasove, svilene šerpe in čipkaste rute, vezenine, baržune, cvetlice za klobuke, dalje toiletna mila, dišave, Eau de Cologne, glavnike torbice iz pliša in usnja, žepne rute, nogovice, predpasnike, rokovice cvirnate in Ola^e najbolje tvmine; Zaloga belega in Jaeger perila za gospode, ovratnikov, naramnikov, krasnih ovratnic, kolesarskih jopic, golenic itd. Doile so že vse zadnje novosti najlepših sotaikev vsake vrste in cene. V zalogi se drži vse potrebščine za gg. Šivilje in krojače. izbira nedosežna !! Cene brez konkurence!! Važno za imetnike zavarovalnih poiic' od amerikanskih zavarovalnih družb! Strokovnjak zavarovalne stroke daje brezplačne in točne informacije o kapitalizaciji in liberaeiji življen-skih polic ptujih zavarovalnih zavodov. Istotako daje pojasnila in napravi proračune za sklepanje novih življenskih zavarovanj pri domačih zavodih po ugodnih novodobnih premijskih tarifih, pri čemur zavarovanec prihrani lahko K 100 do 200 na ysakih 1000 K zavarovane glavnice. Ponudbe in pisma pošiljati je pod geslom „Sočan" na upravništvo tega lista. TrLo\/5ko-obrtr\a zadruga V Gorici reg-lstrovana zadruga a neomejenim jamstvom. fc Načelstvo 5n nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Sorici« je z ozironi ni premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupi« seji dne 30. decembra 1905. sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu pe 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po želji izposoievalca določi tudi na 10 ali več let. Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnic %',%% prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. ^ Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje ipo 41«*' večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni: opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vBa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. , Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil. naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo.