Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/41 H^JSl"! SsjtwSJ ZAKLJUČNO POROČILO RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1.Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J6-4310 Naslov projekta Triglavski narodni park: Dediščine, akterji - strategije, vprašanja in rešitve Vodja projekta 4620 Jurij Fikfak Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 8427 Cenovni razred Trajanje projekta 07.2011 - 06.2014 Nosilna raziskovalna organizacija 618 Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Raziskovalne organizacije -soizvajalke 581 Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta Raziskovalno področje po šifrantu ARRS 6 HUMANISTIKA 6.04 Etnologija Družbenoekonomski cilj .„ nr Humanistične vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz 13.°6 SUF) Raziskovalno področje po šifrantu FOS 6 Humanistične vede 6.05 Druge humanistične vede B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 2.Povzetek raziskovalnega projekta1 SLO Raziskovalci so identificirali deležnike, vezane na prostor in omrežja Triglavskega narodnega parka (TNP), se seznanili s stanjem, posebej strukturnimi konflikti, ter s tem, kako jih ljudje rešujejo. Nekateri raziskovalci so se pri raziskavi uporabili koncept t.i. večprizoriščne oz. "multi-sited" etnografije. Ob analizi pisnih virov so se drugi posvetili predvsem opazovanju z udeležbo in polstrukturiranim intervjujem; zajeli so akterje z obeh strani, s perspektive "od zgoraj" (uprava TNP, vodstva organizacij) in "od spodaj" (prebivalci, turisti, športniki, ...). Nekateri raziskovalci so delovali na terenu mediatorji in prispevali k posredovanju med različnimi interesnimi skupinami. Rezultate so predstavili največkrat na domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih (SIEF, EASA) in v relevantnih znanstvenih revijah (Traditiones, Narodna umjetnost, Etnološka tribina, Etnolog). V petih sklopih so obravnavali: 1. Zgodovino in dediščino TNP. Analiza je zajela zgodovino nastajanja parka, razvoj zakonodaje in pojmovanja dediščine TNP. Tematizirani so bili dediščinski varstveni režimi, planinska paša ter družbenozgodovinski procesi, ki so privedli do posebnih adaptacijskih strategij. Filmi so z arhetipsko ikonografijo gorskega sveta bistveno pripomogli h konstituiranju slovenske narodne identitete. 2. Družbeno in kulturno krajino: Ob raziskavi Javnega zavoda TNP kot »krovne« organizacije so bile zajete tudi Lovska zveza Slovenije in Planinska zveza Slovenije. Preučeni so bili programi Javnega zavoda TNP, namenjeni otrokom in mladostnikom, ki živijo v parku. Raziskane so bile športno-rekreativne aktivnosti, razprave o načrtu upravljanja v TNP, problem vikendaštva, vidiki interakcij med domačini in nedomačini, vprašanje kmetovanja v parku. 3. Strategije: Analizirane so bile vloge lokalnih turističnih akterjev pri pojmovanju, ustvarjanju ter promoviranju naravne dediščine v parku, ob različnih prireditvah in festivalih; pregledane so bile kulturne, naravne znamenitosti in muzeji. Identificirani so bili pogledi in strategije političnih predstavnikov državnih, občinskih in krajevnih oblasti, analizirano promocijsko gradivo in diskurzi turističnih akterjev. 4. Med strukturnimi konflikti in dilemami so izraziti spori zaradi kolizije pravic privatnih lastnikov in Javnega zavoda TNP ter njegovih nadzornikov ter konflikti v zvezi s črnimi gradnjami na zavarovanem območju. Drugi konflikti so med različnimi deležniki na področju turističnega, dediščinskega in naravovarstvenega razvoja. 5. Razreševanje konfliktov in zagotavljanje rešitev: Raziskovalci so se udeležili procesa sprejemanja upravljalskega načrta TNP. Izpostavili so nekatere točke spora in konsenza in predstavili možne načine zagotavljanje učinkovite komunikacije. Tematizirali so ekspertni, medijski in laični diskurz v povezavi z naravno in kulturno dediščino. Preučili so tudi možnosti mediacije. ANG Researchers identified the stakeholders linked to the Triglav National Park (TNP); the purpose of their field research was to identify existing structural conflicts as well as the strategies that social actors employ to resolve them on a daily basis. A number of researchers employed the multi-sited ethnographic approach. They focused on actors from both sides: from the top-down (park administration, municipal leaders) as well as bottom-up perspectives (residents, tourists); they contributed to the mediation between various interest groups. Researchers disseminated the results of the project in numerous ways, most often at the level of inter-national academic conferences (SIEF, EASA) and in relevant academic journals. This study was carried out in five research areas: 1. History and heritage of TNP: This analysis focused on the legislation that facilitated the establishment of TNP. The heritagization of TNP as a focus of research included the study of different heritage conservation regimes and the socio-economic processes that resulted in the development of local specific adaptation strategies. Research in this vein also included a study of the representation of TNP in the media, particularly in films, whose focus on the archetypical iconography of the mountain world plays an essential role in the constitution of Slovenian national identity. 2. Social and cultural landscape: Researchers focused on TNP Public Administration as the "umbrella" organization operating within the park and other organizations that contributed to the park's everyday operation, In addition, analyses in this research area focused on athletic-recreational activities, activities linked to the preparation of the TNP management plan, the role of weekenders in the park, interactions among residents and non-residents, and the issue of farming in the park. 3. Strategies: Analysts examined the roles of local tourist actors as well as local, municipal and national social actors in defining, constituting heritage in the park on the occasion of numerous tourist events and festivals. Research in this vein also focused on examining cultural and natural heritage elements, museums and the discourses of diverse tourism actors. 4. Conflicts: Researchers focused on the conflicts between private owners of land and the TNP Public Administration; they also examined conflicts linked to illegal housing, construction and renovation in the park as a protected area. Other analyzed conflicts concerned various stakeholders in the areas of tourism as well as heritage and nature conservation development. 5. Negotiating conflict and finding solutions: Researchers participating in the process of the TNP management plan preparations and in so doing identified certain points of conflict and consensus as well as potential forms of facilitating effective communication. Analysis in this vein focused on distinguishing expert, media and lay discourses linked to natural and cultural heritage. 3.Poročilo o realizaciji predloženega programa dela na raziskovalnem projektu2 Raziskovalci so že v prvem letu identificirali deležnike, ki so vezani na prostor in omrežja Triglavskega narodnega parka (TNP), začeli s poglobljenim terenskim delom, se seznanili z dejanskim stanjem na terenu, predvsem s strukturnimi konflikti in s tem, kako se ljudje v vsakdanjem življenju z njimi spoprijemajo in kako jih rešujejo. Nekateri raziskovalci so se lotili vprašanj in problemov na več lokacijah v parku in pri tem uporabili koncept t.i. večprizoriščne oz. "multi-sited" etnografije. Ob analizi pisnih virov so se drugi posvetili predvsem opazovanju z udeležbo in raziskavi s polstrukturiranimi intervjuji; zajeli so akterje z obeh strani, s perspektive "od zgoraj" (uprava TNP, vodstva organizacij itd.) in "od spodaj" (prebivalci, turisti, športniki, naravovarstveniki itd.); tj. posvetili so se tako tistim z odločevalnim glasom kot tistim, ki "nimajo glasu". V tretji skupini so raziskovalci bolj aktivno delovali na terenu kot eksperti, predavatelji in mediatorji ter tako prispevali k posredovanju med različnimi interesnimi skupinami. Rezultate so raziskovalci predstavili ob različnih priložnostih, največkrat na domačih in mednarodnih znanstvenih srečanjih (SIEF, EASA) in v relevantnih znanstvenih revijah (Traditiones, Narodna umjetnost, Etnološka tribina, Studia ethnologica Croatica, Etnolog idr.) in monografijah. V petih delovnih sklopih so obravnavali: 1. Zgodovino in dediščino TNP. Analiza je zajela zakonodaje, ki so omogočile nastanek TNP (T. Bajuk Senčar), zgodovinski pregled nastajanja parka in razvoj pojmovanja TNP dediščine v različnih medijih. Ob zgodovinsko-antropološki študiji o odkrivanju Triglava in zadregah s pripisovanjem prvenstva (B. Jezernik) so dokumenti o TNP na filmskem platnu omogočili ugotovitev, da je območje z arhetipsko ikonografijo gorskega sveta bistveno pripomoglo h konstituiranju slovenske narodne identitete (N. Križnar). T. Bajuk Senčar je s pomočjo arhivskega in medijskega gradiva nadaljevala z analizo zgodovine pojmovanja naravne dediščine ter varovanja narave v 20. stoletju. Percepcijo dojema kot okvir, v katerem se razvija zgodovina TNP v svojih različnih oblikah. V. Hazler je opravil terenske raziskave: pregled objektov z oznako kulturne dediščine in naravnih znamenitosti na zahodni strani TNP. Dokumentiral je odzive domačinov v Lepeni, Soči in Trenti v zvezi s hudourniškimi vodami jeseni 2012 in opravil pogovore v zvezi ohranjanjem kulturne dediščine v TNP, pregledal literaturo in vire v različnih ustanovah; pregledal je topografske karte, promocijsko gradivo in zbral spletno gradivo, seznam kulturne dediščine idr. J. Hudales je analiziral vlogo muzejev in njihovih depandans pri oblikovanju percepcije kulturne dediščine. Š. Ledinek Lozej je transkribirala in analizirala intervjuje z rejci živine in drugimi, s planinsko pašo povezanimi deležniki -strokovnjaki, zaposlenimi v Javni zavod TNP, na območni enoti ZVKDS, v muzejskih institucijah in lokalnih turističnih organizacijah. Dokumentirala je dediščino, življenje in delo v planinah Dedno polje, Javornik, Krstenica, Laz in Moženca. P. Simonič je identificiral družbenozgodovinske procese v TNP, v dolini Trente, ki so omogočili posebne adaptacijske strategije domačinov. 2. Družbena in kulturna krajina: Poleg raziskave Javnega zavoda TNP kot »krovne« organizacije (J. Fikfak) so bile zajete tudi tiste institucije, ki so vsebinsko povezane z omrežjem TNP, npr. Lovska zveza Slovenije (J. Fikfak in D. Podjed) in Planinska zveza Slovenije (D. Podjed, S. Poljak Istenič, M. Kozorog). Preučeni so bili tudi programi Javnega zavoda TNP, ki so namenjeni otrokom in mladostnikom; raziskano je bilo kako Javni zavod TNP obravnava ta segment lokalnega prebivalstva in kakšno vlogo pripisuje mladi generaciji, ki živi v parku (B. Turk Niskač). Prek medijskih objav in intervjujev smo s sogovorniki raziskovali še športno-rekreativne aktivnosti ter spremljali razprave o osnutku načrta upravljanja v TNP (S. Poljak Istenič, M. Kozorog). Zelo pomembno je vprašanje vikendaštva v TNP, tj. razumevanja prostora med vikendaši ter socialnimi in kulturnimi posledicami njihove naselitve in občasne prisotnosti v lokalnem okolju (J. Repič). Raziskavo je B. Kravanja povezal tudi s pedagoškim delom in realiziral študentsko etnografsko delavnico v gornjem Posočju in na Kobariškem. J. Repič se ukvarja z vprašanji vikendaštva v TNP, z razumevanjem naravne in kulturne dediščine med vikendaši ter socialnimi in kulturnimi posledicami njihove naselitve in občasne prisotnosti v lokalnem okolju. Opravil je krajše terenske raziskave in delavnice s študenti. V okviru vaj pri Antropologiji prostora (B. Kravanja, J. Repič) so magistrski študenti OEiKA izvedli krajše raziskave v Bohinju, posebej vidike interakcij med domačini in nedomačini v TNP. P. Simonič je opravil dve terenski raziskavi na območju Bovškega in Trente in sicer ogled Trentarskega sejma in intervjuvanje sodelujočih, oblikovanje tematskih terenskih zapiskov in analizo poletne sezone -turističnega utripa doline Lepena-Soča-Trenta. B. Turk Niskač je s študenti OEiKA opravila raziskavo, kako mladi prebivalci (OŠ Srednja vas v Bohinju) razumejo dediščino. Učence 2. in 4. razreda parka so prosili, da fotografirajo (1.) naravno in kulturno dediščino v svojem okolju, (2.) prostore in kraje, kjer se igrajo ali pomagajo staršem ter (3.) kaj jim je in kaj jim ni všeč v svojem okolju. M. Kozorog je na primeru vasi Čadrg obravnaval vprašanje kmetovanja v TNP in opravil polstrukturirane intervjuje s kmeti oz. kmeticami iz vasi Čadrg ter intervju s predstavnikom TNP zadolženim za kmetijstvo na območju Posočja. 3. Strategije: Analizirane so bile vloge lokalnih turističnih akterjev (posameznikov in organizacij) pri pojmovanju, ustvarjanju ter promoviranju naravne dediščine na različnih območjih parka (T. Bajuk Senčar, B. Kravanja), kakor tudi oblike in prakse sodelovanja med akterji in TNP pri snovanju novih turističnih dogodkov, npr. Festivala alpskega cvetja v Bohinju (T. Bajuk Senčar) ali Kravjega bala (M. Habinc) in festivalov v Tolminu (Kozorog). Opravljen je bil pregled objektov v parku, ki imajo vrednost kulturne dediščine (Bavšica, Bovec, Bohinj, Čezsoča, Kal Koritnica, Kobarid, Lepena, Log pod Mangartom, Predel, Rabelj-Italija, Rombon-Bovec, Soča, Strmec nad Logom, Trenta), pregled naravnih znamenitosti (Lepena) in pregled literature in pisnih ter spletnih virov, povezanih s kulturno dediščino (V. Hazler). V raziskavo so bili vključeni tudi večji muzeji v okviru parka (Planinski muzej Mojstrana, Pocarjeva domačija v Zg. Radovni) ter depandanse muzejev in nekateri muzeji, ki delujejo v bližini parka (J. Hudales). Nadaljevali smo raziskavo o planšarstvu ter dediščini pašne živinoreje in predelave mleka v planinah (Š. Ledinek Lozej) ki je zajela tudi anketo o dilemah in primerih dobrih in slabih (manj dobrih) praks ozaveščanja, varovanja in ohranjanja prvin tradicionalne kulture. Odnos do dediščine planinske paše smo evidentirali tudi na raznovrstnih dogodkih, ki jih je v letu 2012 organiziral Javni zavod TNP. Poleg tega smo identificirali in se posvetili pogledom političnih in »tehnokratskih« predstavnikov državnih, občinskih in krajevnih oblasti, ki imajo pomembno vlogo pri ustvarjanju, promoviranju in ohranjanju dediščine (J. Fikfak, T. Bajuk Senčar). Udeležili smo se tudi nekaterih procesov, kjer se ti interesi in vloge soočajo (npr. sestanki Sveta TNP). J. Hudales se ukvarja z vprašanji muzejske (re)prezentacije dediščine v Triglavskem narodnem parku. V okviru projekta je opravil nekaj krajših terenskih raziskav in terensko delavnico s študenti, v okviru vaj pri Muzeološki etnologiji pa izvedel raziskavo o značilnostih potencialne slovenske muzejske publike, ki je podlaga za nadaljevanje raziskave o muzejski publiki v muzejih TNP. S. Poljak Istenič in M. Kozorog sta se posvečala promociji Triglavskega narodnega parka kot cilja rekreacijskega turizma. Analizirala sta promocijsko gradivo in diskurze turističnih akterjev iz Posočja in njihovo interakcijo z JZ TNP. T. Bajuk Senčar je na podlagi intervjujev s turističnimi akterji in mednarodnimi sodelavci analizirala festival alpskega cvetja v Bohinju. 4. Konflikti in dileme: V raziskavi se je M. Kozorog posvetil terenskemu delu v vasi Čadrg, kjer je raziskoval odnose med vaščani in TNP, poglede vaščanov na razvoj vasi in ekološko kmetovanje v vasi ter analiziral konkretne primere konfliktov v vasi. Najbolj izraziti so konflikti, ki nastajajo zaradi kolizije pravic privatnih lastnikov in pravice Javnega zavoda TNP ter njegovih nadzornikov, da upravljajo s parkom. M. Kozorog in S. Poljak Istenič sta analizirala adrenalinske športe v TNP, pri čemer sta intervjuvala predstavnike Komisije za turno kolesarstvo pri Planinski zvezi Slovenije, lokalne predstavnike gorskih kolesarjev na Tolminskem in se udeležila sestanka TNP, Kajakaške zveze Slovenije in Ribiške družine Tolmin. T. Bajuk Senčar je nadaljevala etnografsko spremljanje in analizo procesa sprejetja načrta upravljanja ter z njim povezanih konfliktov v Bohinju v zvezi z črnimi gradnjami na zavarovanem območju. B. Kravanja je s študenti v spodnjem delu Zgornjega Posočja, torej na območju Kobariškega in Tolminskega intenzivno spremljal medinstitucionalno sodelovanje in sodelovanje institucij s ponudniki in različnimi drugimi deležniki na področju turističnega, dediščinskega in naravovarstvenega razvoja. Predvsem se je ukvarjal z Lokalno turistično organizacijo (LTO) - Sotočje (11 članov sveta LTO iz občin Kobarid in Tolmin) in okrog 200 člani - različnimi turističnimi ponudniki, lastniki nastanitev in kampov, hotelov, restavracij, turističnih kmetij, muzejev, zbirk in drugih deležnikov. 5. Razreševanje konfliktov in zagotavljanje rešitev: Raziskovalci so se udeležili dejavnosti, ki so potekale po sprejemu zakona o TNP, tj. procesa oblikovanja in sprejemanja upravljalskega načrta TNP, ki je v obliki delavnic, forumov in javnih predstavitev v vseh občinah v parku nastajal s sodelovanjem uprave TNP, prebivalcev zavarovanega območja, zainteresiranih državljanov in posebne mediacijske agencije (T. Bajuk Senčar in J. Fikfak). Izvedena je bila analiza komunikacije med interesnimi skupinami v TNP, ki je zajela identifikacijo ustreznih in neustreznih komunikacijskih vzorcev. Izpostavljene so bile nekatere točke spora in konsenza ter podani možni načini zagotovitve učinkovitega komuniciranja za doseganje dogovorov. Dva člana skupine (J. Fikfak in T. Bajuk Senčar) sta se v povezavi s tem udeležila tečaja transformativne mediacije. J. Fikfak, K raziskavi smo pritegnili J. Zelgerja in R. Mastena, prvega z vidika konceptualnih zemljevidov - predvsem v obliki Vennovih diagramov, drugega pri vprašanjih pogajalskih strategij in mediacijskih prijemov pri zagotavljanju boljših rešitev načrta upravljanja. J. Fikfak in J. Hudales sta se ukvarjala z vprašanji ekspertnega, medijskega in laičnega diskurza v povezavi z naravno in kulturno dediščino in s konflikti, ki jih morajo pri sebi razreševati eksperti, varuhi naravne in kulturne dediščine, ko komunicirajo s prizadetimi prebivalci, državo in z lastno stroko. 4.Ocena stopnje realizacije programa dela na raziskovalnem projektu in zastavljenih raziskovalnih ciljev3 Program raziskav bo v celoti realiziran in deloma tudi presežen do konca leta 2015. Na nivoju pridobivanja gradiva pa je bil posebej s študentskimi terenskimi vajami tudi presežen. Velika večina zastavljenih raziskovalnih ciljev je bila realiziranih. V. Hazler je fotografsko in opisno dokumentiral različne sporne pojave pri varstvu in ohranjenosti naravne in kulturne dediščine predvsem pa posledice hudourniških vod iz jeseni 2012 (Varovanje dediščine v Triglavskem narodnem parku ...). Š. Ledinek Lozej je analizirala družbene prakse, reprezentacije in vrednote rejcev živine, ki pasejo v planinah, kot tudi drugih deležnikov, povezanih s planinsko pašo. V prispevku za Traditiones je orisala pregled planinstva oziroma planšarstva in s planšarstvom povezane kulturne dediščine na območju TNP ter izpostavila aktualna razhajanja in zbliževanja med različnimi razumevanji in izkušnjami planšarstva in planšarske kulturne dediščine. P. Simonič je uredil zbrano gradivo in zarisal časovnico Trente in Bovškega od naselitve do danes. Uredil je vse zbrane individualne in študentske fotografije (skupaj več kot 300). B. Kravanja in M. Kozorog sta rezultate raziskave predstavila na Belgrade International Tourism Conference (BITCO) marca. M. Kozorog in S. Poljak Istenič sta svoja spoznanja predstavila na več mednarodnih konferencah in v publikacijah. Posebej velja tudi omeniti delo T. Bajuk Senčar, ki posega na vsa tematska polja raziskave. V tem okviru je pripravila štiri besedila. J. Fikfak in D. Podjed sta preučila vprašanja organizacije; J. Fikfak in J. Zelger sta za konferenco EQRC (Ethnographic Qualitative Research Conference) pripravila konceptualne zemljevide temeljnih strukturnih konfliktov. Večina prispevkov je bila v letu 2012, 2013, 2014 predstavljena na pomembnih mednarodnih konferencah (SIEF, BITCO, EASA idr.). Številne razprave so izšle v relevantnih -SCOPUS, EBSCO idr. slovenskih, hrvaških in drugih revijah; letos izidejo besedila v slovenskem ali angleškem jeziku v drugih pomembnih revijah (Ethnologia Fennica, Traditiones). Na nivoju analize je doslej izšlo kar nekaj prispevkov, izpostaviti velja revijo Traditiones, v kateri je izšel prvi del razprav o TNP (Bajuk Senčar, Simonič, Habinc, Hazler, Turk Niskač, Ledinek Lozej, Kozorog, Poljak Istenič). Drugi del razprav (Podjed, Kravanja, Fikfak, Bajuk Senčar, Hudales, Repič, Zelger, Masten) je v pripravi za tisk in izide spomladi 2015. V tem okviru je treba poudariti dogovor o izdaji angleške številke pri LIT Verlagu, ki bo osredotočena na vprašanja strukturnih konfliktov, možnosti mediacije in konceptualnih zemljevidov in bo do konca 2015 pripravljena za natis (izid 2016). 5.Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine4 Splošna pripomba: Glede na visoko zahtevnost projekta smo ga podaljšali, tako da bo v celoti realiziran do 31. 12. 2015, nekateri prispevki v tujini pa bodo objavljeni v letu 2016. Sicer pa so bili v prvem letu bili poleg znanih definirani še nekateri novi deležniki (Planinska zveza Slovenije, Zavod za gozdove RS, lovska in ribiška društva). Sredstva projekta so se sredi leta 2012 s prehodom iz C- v B- uro zmanjšala za skoraj 15%. Temu ustrezno se je bilo treba omejiti pri stroških za terenske raziskave; pri izdatkih za zunanjega partnerja (prof. J. Zelger, ki sodeluje pri anlizi s programskim orodjem GABEK); pri stroških za konference in druga srečanja. Prav tako nismo priredili samostojnih delavnic, ampak smo se udeležili tistih, ki jih v okviru Javnega zavoda TNP ali občin organizirajo sami deležniki. Ta sprememba je tudi z raziskovalnega stališča primerna izbira, saj smo na ta način bistveno manj intervenirali v dogajanje in dinamiko razmerij med najpomembnejšimi deležniki. Pomembna sprememba, botrovalo ji je zmanjšanje sredstev, je organizacija mednarodne konference v zvezi s TNP. Namesto v Ljubljani smo organizirali panel o narodnih parkih na mednarodni konferenci SIEF v Tartuju, v letu 2014 pa panel o narodnih parkih in zaščitenih področjih na konferenci EASA v Talinu. Druge spremembe so personalne in se nanašajo na: porodniške dopuste (B. Turk Niskač); na odhod iz skupine (S. Klaus); prezaposlenost na drugih projektih (B. Jezernik, J. Repič). B. Turk Niskač je kljub dvem porodniškim opravila najpomembnejši del raziskave, percepcijo in recepcijo naravne in kulturne dediščine pri osnovnošolcih. V skupino so 2012 vstopili M. Kozorog, D. Podjed, 2013 pa Saša Poljak Istenič in Špela Ledinek Lozej. Težave zaposlenosti na več projektih raziskovalci na fakulteti razmeroma uspešno rešujejo s študentskimi terenskimi vajami - na ta način pridobijo v razmeroma kratkem času veliko gradiva. J. Repič, B. Kravanja, B. Jezernik, J. Hudales idr. bodo večino analiz in razprav objavili letos. V prvi polovici leta izide drugi del revije Traditiones, do konca leta pa bo na podlagi projekta in panelov, organiziranih v okviru SIEF in EASA konference, za natis pri LIT Verlagu pripravljena monografija o strukturnih konfliktih in mediaciji. 6.Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine5 Znanstveni dosežek 1. COBISS ID 56397410 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Organsko kmetovanje v (pred)alpski Sloveniji ANG Taking up organic farming in (pre-)Alpine Slovenia Opis SLO Članek razgrinja motivacije, ki so na primeru izbrane skupine kmetovalcev prispevale k opustitvi konvencionalnega in uvajanju ekološkega kmetovanja. Za etnografsko raziskavo sta bili izbrani lokaciji v predalpski in alpski Sloveniji, v obeh primerih območja z manj ugodnimi pogoji za kmetovanje. Članek primerja dva različna procesa preusmeritve v ekološko kmetovanje: v vasi Čadrg so se kmetovalci kolektivno odločili za ekološko kmetovanje pred vstopom Slovenije v EU; kmetovalci na območju Škofjeloškega hribovja so se posamično preusmerjali v ekološko pridelavo po vstopu Slovenije v EU. Primerjava razkriva različne pogoje preusmeritve v okviru istega nacionalnega okvira in kaže na razlike in podobnosti tako v osebnih motivacijah kot tudi v strukturnih pogojih prehoda. Avtorja poudarita, da je za razumevanje preusmeritev potrebno upoštevati kompleksen preplet različnih dejavnikov. Kljub temu pa komparativna analiza pokaže na bistveno razliko med individualnim in kolektivnim prevzemanjem ekoloških načel kmetijske proizvodnje. ANG This article discusses the motivations that have prompted a selected group of dairy farmers to transition from conventional to organic farming. Two locations in (pre-)Alpine Slovenia, both exhibiting less-favoured conditions for agriculture, were ethnographically studied. This article juxtaposes two different processes of conversion to organic farming: one taking place in the village of Čadrg, where farmers had taken up organic farming collectively before Slovenia entered the EU in 2004, and other in Škofja Loka Mountains, where farmers had individually gone into conversion after accession to the EU. The comparison indicates diverse circumstances of conversion in the same national context and illustrates differences and similarities in personal motivations as well structural conditions for conversion. The authors agree that a complex entanglement of factors influence farmers' adoption of organic farming. Nevertheless, the comparison suggests an essential difference between individual and collective conversion to the organic mode of agricultural production. Objavljeno v Društvo antropologov Slovenije = Slovene Anthropological Society; Anthropological notebooks; 2014; Year 20, no. 3; str. 83-102; Impact Factor: 0.394;Srednja vrednost revije / Medium Category Impact Factor: 1.008; WoS: BF; Avtorji / Authors: Bartulović Alenka, Kozorog Miha Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 2. COBISS ID 54884194 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Nesnovna dediščina kot tradicija ANG Intangible culture as tradition Opis SLO Članek se osredotoča na preverjanje pristnosti strategij organizatorjev treh bohinjskih prireditev (Vasovanja, Kmečke ohceti in Kravjega bala). ki se nanašajo na planšarstvo in ženitovanjske rituale. Od začetkov 1950, ko je bil v veliki meri pomemben vidik verodostojnost besedila, do današnjh dni, ko so pomembni tudi vidiki materialne in nematerialne kulture. Sčasoma so se uprizorjeni dogodki razvili oz. postali del tradicije. Kljub temu pa v okviru tako načina kot socialnih vidikov prireditve ne dojemajo kot del nesnovne dediščine ali kot avtentične. ANG The article focuses on the authenticating strategies employed by the organizers of three Bohinj events which refer to alpine grazing and wedding customs of the area. Since the beginnings of these events in the 1950s, it was largely textual aspects that were taken as contributing substantially to the authenticity of the events, whereas more recently temporal and spatial contexts of tangible and intangible culture, presented at the events, have also been taken into account. Over time the events with a mostly staged mode of performance have evolved into tradition. Nevertheless, their mode and the social aspects of the events are not perceived as intangible culture and are not part of authenticity considerations. Objavljeno v Institut za etnologiju i folkloristiku; Narodna umjetnost; 2014; Vol. 51, no. 1; str. 113-129; A': 1; Avtorji / Authors: Habinc Mateja Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 3. COBISS ID 36463917 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Naravne, gospodarske, politične in demografske danosti Trente v Triglavskem narodnem parku ANG Natural, economic, political, and demographic situation of Trenta in Triglav National Park Opis SLO Dolina Trenta v Julijskih Alpah, ki v celoti spada v območje Triglavskega narodnega parka, ima za sabo pisano zgodovino, četudi se lahko sodobnemu turistu zdi, da se je v njej čas ustavil. Avtor v članku razkriva pet temeljnih obdobij ali paradigem razvoja, v katerih se je oblikovalo razmerje prebivalcev doline do okolja in sta se spreminjala njegova raba in pomen. Pri tem se avtor ne opira na modernistično, dediščinsko ali folkloristično razmišljanje, pri katerih sta izhodišči enosmerni razvoj in struktura, temveč ga zanimata večsmerni razvoj in proces v kulturno-ekološkega obzorju. ANG The Trenta Valley lies in the Julian Alps and has a rich and turbulent history, even though tourists may feel like time has stood still there. This article defines five basic organizational development phases or paradigms to evaluate the valley's relation to surrounding Triglav National Park. The premise used is not modernist, heritage-oriented, or folklorist (unidirectional development and structure), but is based on culture and ecology (multidirectional development and process). Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU;Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Traditiones; 2013; Letn. 42, št. 2; str. 69-84; Avtorji / Authors: Simonič Peter Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 4. COBISS ID 36463149 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Načrt upravljanja Triglavskega narodnega parka in kultura dediščinskih praks ANG Triglav National Park management plan and herigatization pracices Opis SLO Pričujoča razprava se osredinja na raznovrstne prakse dediščinjenja, s katerimi različnimi družbeni akterji sooblikujejo kulturo dediščine v Triglavskem narodnem parku v času priprave in sprejemanje Načrta upravljanja, pri katerem sodelujejo tudi prebivalci parka. Da bi analizirali pomen nove oblike upravljanja pri delovanju parka posebej poudarjam spremembe v polju tvornosti akterjev, ki so sodelovali pri pripravi in sprejemanju načrta. ANG The following discussion focuses on the diverse heritagization practices that social actors employ in producing the culture of heritage in Triglav National Park during the drawing up of Triglav National Park's Management plan, a process which by law must include the park's inhabitants. In order to analyze the significance of this new form park management, I explore the changes in the field of agency of those park actors who participated in the management plan preparations. Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU;Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Traditiones; 2013; Letn. 42, št. 2; str. 9-25; Avtorji / Authors: Bajuk Senčar Tatiana Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 5. COBISS ID 36463405 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Varovanje dediščine v Triglavskem narodnem parku v razcepu med strokovnimi načeli, zakonodajo in vsakdanjo realnostjo ANG Heritage protection in Triglav National Park between expert/s knowledge, legislation, and everdaz reality Opis SLO Podlaga za raziskavo stanja nepremične kulturne dediščine na območju Triglavskega narodnega parka so bili javno dostopni seznami zbirnega registra kulturne dediščine v Republiki Sloveniji in avtorjevo večletno terensko delo. Območje vsebuje več za prepoznavnost parka pomembnih enot dediščine, kot so naprimer značilne zasnove domačij, stavbarstvo pašnih planin, dvojni kozolci v Bohinju in druge starejše pojavne oblike, ki dokazujejo človekovo tesno povezanost z naravnim okoljem. ANG This study of the state of immovable cultural heritage in Triglav National Park is based on publically available official lists from the Slovenian cultural heritage registry and years of fieldwork by the author. The area contains many important cultural heritage units that have contributed to the prominence of the park, including farm layouts, mountain pasture architecture, double hayracks in Bohinj, and other older structures that testify to people's close connection with the natural environment. Objavljeno v Založba ZRC, ZRC SAZU;Slovenska akademija znanosti in umetnosti; Traditiones; 2013; Letn. 42, št. 2; str. 27-48; Avtorji / Authors: Hazler Vito Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek 7.Najpomembnejši družbeno-ekonomski rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomski dosežek 1. COBISS ID 272536064 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Triglavski narodni park ANG Triglav National Park Opis SLO V monografji je prvi del prispevkov o Trigalvskem narodnem parku, namenjen posebej vprašanjem načrta upravljanja, varstvenih režimov, planšarstva, doline Trente, festivalov in športnega turizma ANG In monograph first part of the research about Triglav national park is published. Dedicated is to the issues of management plan, heritage protection strategies, apline grazing, festivals, and sports tourism. Šifra C.02 Uredništvo nacionalne monografije Objavljeno v Založba ZRC; 2014; 177 str.; Avtorji / Authors: Fikfak Jurij, Bajuk Senčar Tatiana, Podjed Dan Tipologija 2.01 Znanstvena monografija 2. COBISS ID 37000237 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Akterji v narodnem parku. ANG Actors in national park. Opis SLO Predavanje na interdisciplinarnem seminarju Investigating cultural sustainability with a special emphasis on national parks, Äbo Akademi University, Turku, Finska, 28. november 2012. Turku, 2012. ANG Lecture at the seminar "Investigating cultural sustainability with a special emphasis on national parks," Äbo Akademi University, Turku, Finska, 28. november 2012. Turku, 2012. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2014; Avtorji / Authors: Fikfak Jurij Tipologija 3.14 Predavanje na tuji univerzi 3. COBISS ID 34985261 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Triglavski narodni park : dediščine in akterji ANG Triglav National Park : heritages and actors Opis SLO Konferenca (Ljubljana, Bled, 10-12 december 2012) osvetljuje kompleksno realnost produkcije in varovanja dediščine v Triglavskem narodnem parku (TNP). Kot edini narodni park v Sloveniji je TNP središčni kraj slovenske dediščine. Njegov obstoj in vzdrževanje uravnava vrsta državnih in mednarodnih zakonov in konvencij, ki določajo poseben položaj parka in urejajo razmerja med parkom in v njem živečimi prebivalci in tudi obiskovalci. Poleg tega je park edinstvena kulturna in naravna krajina z obsežnim nizom sestavin kulturne, materialne in nesnovne dediščine. Te določajo njegovo enkratnost in predstavljajo tako možnosti kot izzive za prebivalce parka in njegove obiskovalce. Na konferenci predstavljamo, kako lahko strateška večprizoriščna etnografska raziskava z uporabo različnih metod osvetli družbeno vlogo sestava različnih segmentov dediščine. Zanima nas tudi, kako dediščina in dediščinske prakse oblikujejo dnevno življenje in razvojna vprašanja v parku ter omogočajo in spodbujajo različne kulturne akterje, skupine in ustanove, ki so dnevno vpleteni v življenje parka. Osrednje razumevanje za raziskavo vloge dediščinskih praks v TNP pri obravnavi kulturne in naravne dediščine temelji na podmeni, da je dediščina kulturni konstrukt. This conference (Ljubljana, Bled , 10-12 december 2012) focuses on the ANG complex reality of heritage production and preservation within Triglav National Park (TNP), a central site of Slovenia's national heritage. Its existence and maintenance is regulated by a set of national and international laws and conventions that articulate the park's particular status and prescribe the relationship between the park and its residents as well as visitors. The park is a unique cultural and natural landscape that is home to a range of heritage sites, natural and cultural, material and intangible; it represents both opportunities and challenges for the park inhabitants and visitors. Conference participants demonstrate the ways in which a multisite and multimethod ethnographic study can clarify the social role of the existing configuration of heritage sites in the park. How do heritage sites and heritage practices shape daily life and development issues providing both opportunities and challenges for the range of actors, groups and institutions involved in the park on a daily basis? Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v Inštitut za slovensko narodopisje, Znanstvenoraziskovalni center SAZU; 2012; 36 str.; Avtorji / Authors: Fikfak Jurij, Podjed Dan, Bajuk Senčar Tatiana Tipologija 2.25 Druge monografije in druga zaključena dela 4. COBISS ID Vir: vpis v poročilo Naslov SLO Strukture vsakdanjega življenja v narodnih parkih med teorijo in prakso ANG Structures of daily life in national parks between theory and practice Opis SLO Fokus panela je bilo raziskovanje novih oblik izražanja in interakcije, ki oblikujejo obliko vsakdanje življenje v nacionalnih parkih, pri čemer je bilo izhodišče dogajanje v Triglavskem narodnem parku v Sloveniji. Gre za oblike upora, ki se odvijajo v Triglavskem narodnem parku, in so odziv na implementacijo nove zakonodaje in novih oblik upravljanja parka. Ena od vaških skupnosti se je na volitvah na lokalni ravni odločila za samoizključitev iz parka, iz režima, ki strukturira vsakdanje življenje prebivalcev. Ta zgodba predvsem navdihuje na širši, evropski ravni razmislek o strukturah in razmerjih med lokalnimi skupnostmi, skrbniki parka in zakonodajnimi akterji na lokalni in nacionalni ravni. ANG This panel is focused on exploring how new forms of expression and interaction shape daily life in national parks, using as a point of departure developments in Triglav National Park in Slovenia. A rebellion of sorts is unfolding in Triglav National Park in reaction to the implementation of new legislation and new forms of park management. One of the communities within the park has decided by popular vote at the local level to exclude itself from the park, whose regulatory regime otherwise structures everyday life for its residents. This particular story inspires reflections at the broader, European level concerning the structure and operation of relationships between local communities, park administrators and legislative actors at the local and national levels. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v SIEF2013 11th Congress: Tartu, Estonia. Panel: P28 Structures of daily life in national parks between theory and practice. 3 July, 2013 at 10:30. Organized by Jurij Fikfak; Tatiana Bajuk Senčar (Scientific Research Centre of the Slovenian Academy of Sciences and Arts) Tipologija 3.25 Druga izvedena dela 5. COBISS ID 33749805 Vir: COBISS.SI Naslov SLO Planšarstvo : predstavitev primera paše in predelave mleka v visokogorski bohinjski planini Krstenica ANG Alpine dairy farming Opis SLO Planšarstvo : predstavitev primera paše in predelave mleka v visokogorski bohinjski planini Krstenica : predavanje na strokovnem posvetu "Etnologija in slovenske pokrajine - Gorenjska", dvorec Drnča, Dvorska vas pri Radovljici, 16. 2. 2012. Dvorska vas, 2012 ANG Alpine dairy farming. presentation of the case fits, and the processing of the milk in the Bohinj Alpine Krstenica: lecture at the expert consultation's Ethnology and Slovenian landscapes. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v 2012; Avtorji / Authors: Ledinek Lozej Špela Tipologija 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 8.Drugi pomembni rezultati projetne skupine7 Med pomembnimi rezultati poročevalec izpostavlja: - delo V. Hazlerja, ki je imel v več krajih Slovenije promocijska predavanja o stavbarstvu, kulturi rabe lesa, dediščini znanj in veščin, kulturni in naravni dediščini, o nesnovni dediščini in drugih temah ter praviloma prestavil tudi problematiko varstva dediščine v TNP. V elektronski knjižnici OEiKA FF UL je objavil dve monografiji, pomembni za delo raziskovalca na družbenoekonomskem področju. Monografija Kulturna dediščina - izziv sodobnemu podjetništvu : vsebinski program podjetja Zlati grič d.o.o. na področju kulture, turizma, gostinstva in primarne vinogradniške in sadjarske dejavnosti (Zbirka Kulturna dediščina, zv. 9) in monografija Kersničeva kovačnica in ključavničarska delavnica v Hrovači pri Ribnici : študija za obnovo in celostno predstavitev kulturnega spomenika (Zbirka Kulturna dediščina, zv. 10) - Študentske delavnice na OEiKA FF Uni Lj: 1.) Antropologija turizma - vaje; Kobariško in Tolminsko: Študentje so na temo turističnega razvoja, dediščine, varstva narave, različnih razvojnih institucij, turističnih ponudnikov, organizatorjev, lastnikov podjetij itd. napisali 24 zaključenih tematskih besedil, zbrali prek 20 transkribiranih intervjujev različne kvalitete in dolžine in posneli prek 100 fotografij iz navedenega terena. Uvodno so jim teren predstavili v Zeleni hiši (TIC(LTO) in izpostava TNP), v Fundaciji Poti miru v Posočju in na Občini Kobarid. 2.) Antropologija prostora in Etnografsko terensko delo (Epistemologija vsakdanjega življenja) -vaje; Bohinjsko: Študentje so na temo prostora in etnografske izkušnje napisali 17 besedil, ker pa je bil izbrani teren Bohinjsko (obakrat so bili nastanjeni v vasi Studor, teren pa jim je bil predstavljen s strani uprave TNP na Bledu, turističnega društva v Bohinju in TIC (LTO) v Bohinjski Bistrici), se je večina vsebin v njihovih esejih posredno ali neposredno nanašala na turistični razvoj, dediščino, varstvo narave itd. 9.Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine8 9.1.Pomen za razvoj znanosti9 SLO Eno od pomembnih vprašanj projekta je bilo, kako na ustrezen in dovolj reprezentativen način in v razmeroma kratkem obdobju, s posamičnimi partikularnimi raziskavami zajeti večprostorsko, večsmerno in veččasovno podobo življenja v Triglavskem narodnem parku. Teoretsko izhodišče je bila Bahtinova heteroglosija, podkrepljena najprej z definicijo najbolj pomembnih deležnikov, prvih »z (odločevalnim) glasom« in drugih »brez glasu«. Drugo izhodišče je bila z razmeroma veliko ekipo raziskovalcev izbrati različne vidike in tematike, ki so se v začetni fazi raziskave pokazale kot najbolj ključne. V tem okviru je projekt načel in tematiziral predvsem naslednja področja: Na področju raziskovanja turističnih družbenih prostorov je projekt odprl pomembna vprašanja medinstitucionalnih prostorov in njihove vloge turističnorazvojnih projektih. Pri teh procesih se turizem kot diskurzivni dominantni označevalec razvoja udejanja prek različnih razvojnih projektov tako, da obstoječe, čeravno ne nujno turistične institucije, potiska v promocijske dejavnosti »turizma«. Rezultat je širjenje medinstitucionalnega prostora, ki ga prej ali slej zasede »krovna« turistično-tržna organizacija. Raziskava v dolini Trente se je usmerjala k razmerjem med naravnimi danostmi, družbenoekonomsko organiziranostjo in simbolnim in prazničnim vidikom skupnosti. Te tri ravni so v družbeno zgodovinskem kontekstu razkrile ''strukturne spremembe'', ki jih je v zadnjih dvesto, tristo letih doživelo prebivalstvo v dolini in bližnji okolici. Historične epizode je član skupine ovrednotil tudi v razmerju do večji geo-političnih in gospodarskih enot in procesov. V ospredje je stopil adaptacijski vidik lokalnih skupnosti in gospodinjstev v dolini, torej vidik, ki v veliki meri pojasni tudi domačijski odnos do (uprave) TNP ter motivacije, ki krepijo ali šibijo slovenski naravovarstveno-turistični kompleks. Raziskave članov projektne skupine na polju muzejskih ustanov in ustanov za varstvo dediščine in varstvenih režimov so pomembne za celostno in celovito razumevanje kulturne dediščine in so dobra podlaga za različne oblike njene zaščite in varstva ter predvsem za bolj razumljivo in javnosti dostopno interpretacijo, ki edina lahko pomembno pripeva k boljšemu dojemanju in bolj naklonjenemu odnosu do varovanja dediščine na zavarovanih območjih kot so TNP, regijski in krajinski parki ter območja zavarovanih mest, trgov in vasi. Raziskava rekreacije v narodnem parku odpira vrsto znanstvenih vprašanj, ki zadevajo družbene in okoljske učinke turizma; tematizirajo nastajanje novih športnih praks s pojavljanjem novih tehnologij in družbenih trendov ter njihovo učinkovanje na okolje; odpirajo vprašanja varovanja zaščitenih območij in pogajanja za prostor; problematizirajo odnos med kulturo in naravo. Za nadaljnji razvoj same znanosti je pomembna konceptualizacija raziskav tistih družbenih skupin, ki so navadno izvzete iz medijskih, znanstvenih, strokovnih in političnih diskurzov. V tem primeru je članica skupine raziskala vprašanje, kako osnovnošolski otroci vidijo, doživljajo in razumejo dediščino v svojem neposrednem okolju ter kakšen pomen pripisujejo kulturni in naravni krajini Triglavskega narodnega parka. Raziskave motivov in dejavnikov za prehod iz konvencionalnega v organsko kmetovanje so danes aktualne na različnih področjih znanosti. Za raziskavo prehoda, ki je vselej družbeno, kulturno, zgodovinsko, ... pogojen, ima etnologija primerna orodja, kar je pokazala tudi raziskava v Čadrgu. Med rezultati raziskave, ki so pomembni za razvoj znanosti, pa velja omeniti uporabo programa za razkrivanje konceptualnih map in mrež, s katerimi lahko razbiramo predvsem tiste temeljne pojme in njihova semantična polja, ki so relevantna v dominantnem javnem diskurzu. ANG The major issue in the project was to find a suitable representative way of executing specific explorations in a relatively short period of time to capture the multi-site, directional, and temporal image of life in TNP. Theoretically, the project was based on Bahtin's heteroglossia, further substantiated by exposing the main stakeholders, those "having the (deciding) vote" and those "having none". The second starting point was using a quite numerous research team to select various aspects and topics that had proven the most pertinent in the preliminary phase of research. The project has thus mainly raised and discussed the following topics: Pertaining to research into social spaces designated for tourism, the project has raised the question of interinstitutional spaces and their role in tourist development projects. Being the dominant discursive marker of development, tourism is implemented in such processes through various development projects by pushing the existing institutions, which are not necessarily tourist-related, into promotional activities within "tourism". This results in a widened interinstitutional space, which is occupied sooner or later by the "umbrella" tourist-marketing organisation. In the Trenta Valley, the research was focusing on the relations between natural resources, the socio-economic arrangements, and the symbolic and festive community aspect. In the social-historical context, the three levels have uncovered the "structural changes" that the inhabitants of the valley and its close vicinity experienced in the past two or three hundred years. Discovered was the adaptation aspect of local communities and households in the valley, that can also explain the domesticity-driven attitude towards the TNP (administration) and motivations either reinforcing or weakening the Slovenian nature protection and tourism complex. Project group team members' research into museums and heritage protection institutions and arrangements are of great importance for an integrated and comprehensive understanding of cultural heritage, while also serving as good basis for various types of heritage protection and preservation, and, more importantly, for an interpretation that is easier to understand and accessible to the public. Only this can make a major contribution to a better perception and a more favourable attitude towards heritage protection in protected areas, such as the TNP, regional and landscape parks, as well as areas of protected cities, towns, and villages. Research into recreation in the national park has raised a number of scientific questions pertaining to social and environmental effects of tourism. They discussed the emergence of new sports practices in line with new technological solutions and social trends and their environmental effects; raised the issues of safeguarding protected areas and negotiating the space, and problematized the relation between culture and nature. It is of major importance for further development of the science to conceptualise the research into the social groups that are most often exempt from media, scientific, expert and political discourses. In our case it was explored how primary school pupils were seeing, experiencing and understanding heritage in their immediate environment, and what importance they were ascribing to the cultural and natural landscape of TNP. Nowadays, research into motifs and factors for the transfer from conventional into organic farming is of interest in various areas within science. Always conditioned either socially, or culturally, historically, etc., the transition can be researched within ethnology with its suitable tools, which has also been shown in the research performed in Čadrg. With regard to research results that have implications for developments in science, conceptual maps and networks were developed. They can be used to discern the basic terms and their semantic fields that are relevant in the dominant public discourse. 9.2. Pomen za razvoj Slovenije10 SLO Projekt krepi zavest o različnih oblikah politične in ekonomske participacije v preteklosti in možnih principih organiziranja slovenske družbe v prihodnje. Rezultati lahko prispevajo k bolj demokratičnemu in trajnejšemu upravljanju TNP, edinega nacionalnega parka v Sloveniji. Projekt je na primeru ene najhitreje rastočih turističnih destinacij v Sloveniji (Dolina Soče) pokazal, da je turistični razvoj pomembno odvisen od širših razvojnih projektov in tudi naravovarstvenih iniciativ. Pri tem pa je tudi kritično ovrednotil procese njegovega implementiranja skozi ustanavljanje »krovnih«, »koordinacijskih« ali »integracijskih« tržno-turističnih organizacij, ki ne dosegajo nujno razvojnih sinergij, ampak pogosto zgolj vzpostavijo vzporedni sistem, ki obstoječe razvojne dejavnosti podvrže ozkim turističnoekonomskim diskurzom. Etnološke oziroma antropološke raziskave t.i. tradicionalnih prireditev omogočajo vpogled v predstave organizatorjev v zvezi s tradicijo in avtentičnostjo, ki sta danes ne le v Sloveniji dva ključna elementa sodobnega dediščinskega turizma. Pri tem razkrivajo nove in še neuporabljene možnosti, ki lahko prispevajo tudi k drugačni in še neizkoriščeni ponudbi te oblike turizma na Slovenskem. Prazniki so obravnavani v širšem družbenem in zgodovinskem kontekstu, kar dopolnjuje dominantno blagovno in dediščinsko logiko turističnih destinacij in množičnih dogodkov. Rekreacija je po eni strani razumljena kot osebna sprostitev, po drugi kot turistična niša. Ti dve razumevanji se pogosto prepletata, tudi strateško, z namenom pogajanja za nove prostore turizma in rekreacije. Tovrstna pogajanja za prostor zahtevajo previdnost, saj zadevajo tudi varovanje narave, zato je raziskava pokazala, na katere diskurze in strategije pogajalcev velja biti še posebej pozoren. Obenem pa je raziskava pokazala, da je športni turizem v nekaterih delih Slovenije (in TNP) tudi pomembna ekonomska panoga, kar velja pri oblikovanju režimov varstva narave prav tako upoštevati. Dosežki raziskav članov projektne skupine so pomembni tudi v nacionalnem razvojnem smislu, saj odpirajo nove oblike medinstitucionalnega sodelovanja med pedagoško-raziskovalnimi ustanovami, podjetji (zasebna lesarska podjetja) in lokalnimi skupnostmi (občine Bovec, Bohinj) zlasti na področju prepoznavanja kulturne dediščine in rabe naravnih gradiv. S tem omogočajo tudi odpiranja novih delovnih mest in novih možnosti zaposlovanja. Posebej velja izpostaviti pomen raziskovalnih dosežkov za razvoj turizma, podjetništva, domače in umetnostne obrti in tudi socialnega podjetništva. Ekološko kmetijstvo je v uradnih dokumentih Slovenije in Evropske Unije definirano kot preferirana oblika kmetijstva. To še posebej velja za alpski prostor z manj ugodnimi pogoji za kmetovanje, kjer ekološko kmetijstvo predstavlja konkurenčno prednost. Spoznanja o prehodu v organsko kmetovanje in samih konkretnih kmetovalskih praksah v vasi Čadrg so pomembna tudi za snovalce kmetijske politike in razvoja alpskih območij Slovenije. Raziskave različnih oblik pogajanja med najpomembnejšimi deležniki bodisi v okviru načrta upravljanja bodisi mediacije so nakazale, katere korake je potrebno storiti, da bi bilo mogoče najti večje soglasje o oblikah nadaljnjega sobivanja številnih deležnihov in različnih interesov v Triglavskem narodnem parku. ANG The project is raising awareness of various types of political and economic participation in the past, and of possible principles of organising the Slovenian society in the future. Results can contribute to a more democratic and sustainable governance of TNP, the only national park in Slovenia. Taking the example of one of the fastest growing Slovenian tourist destinations (the Soča Valley), the project has shown that tourist development depends significantly on wider development projects as well as environmental initiatives. It has also evaluated critically the processes of its implementation by establishing "umbrella", "coordination" or "integration" marketing-tourist organisations. Not necessarily leading to development synergies, they often merely establish a parallel system to subordinate the existing development activities to narrow tourist-economic discourses. Ethnological or anthropological research of the so-called traditional events enables insight into organisers' ideas about tradition and authenticity, which are nowadays two major elements of contemporary heritage tourism in Slovenia and elsewhere. It also uncovers new and yet unused possibilities that might contribute to a different and yet unexploited range of such tourism in Slovenia. Holidays have been explored in a wider social and historical context, which complements the dominant commodity and heritage based rationale of tourist destinations and mass events. Recreation can be understood either as personal relaxation or tourist niche. The two conceptions are often intertwined, even in a strategic way to negotiate new spaces for tourism and recreation. Also pertaining to nature protection, such negotiations for space have to be executed with caution, and research has shown which negotiators' discourses and strategies have to be take into account particularly. It has also shown sports tourism to be a major economic activity in some parts of Slovenia (including the TNP), which should also be considered in forming nature protection arrangements. Research achievements of project group members are also significant in the sense of national development, as they introduce new forms of interinstitutional cooperation between education-research institutions, companies (private wood companies) and local communities (Bovec and Bohinj municipalities), particularly with regard to identifying cultural heritage and using natural resources. This also enables introduction of new employment positions and opportunities. It is especially worth to mention the importance of research results for the development of tourism, entrepreneurship, trade and handicraft, as well as social entrepreneurship. In official Slovenian and EU documents, ecological farming is defined as the preferred type of farming. This particularly applies to the Alpine environment with less favourable conditions for farming, where ecological farming would bring a competitive edge. Findings on the transition to organic farming and the actual farming practices in the village of Čadrg are also significant for farming policy makers and Slovenian Alpine region development devisers. Research into various types of negotiation between major stakeholders, be it part of administration plans or mediation, has shown what steps need to be taken in order to establish a wider agreement on the forms of future co-habitation of numerous stakeholders and various interests in Triglav National Park. 10.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 v F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 v F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F 18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F .19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F . 20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F 24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev 1 Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov 1 - F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 v Uporaba rezultatov 1 - F.35 Drugo Zastavljen cilj DA NE Rezultat 1 - Uporaba rezultatov Komentar v ll.Samo za aplikativne projekte in podoktorske projekte iz gospodarstva! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visokošolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu O O O O G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih O O O O G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti O O O O G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura O O O O G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura o o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12.Pomen raziskovanja za sofinancerje11 Sofinancer 1. Naziv Naslov Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 13.Izjemni dosežek v letu 201412 13.1. Izjemni znanstveni dosežek FIKFAK, Jurij , BAJUK SENČAR, Tatiana , PODJED, Dan (ur.). Triglavski narodni park: akterji, dediščine. Ljubljana: Založba ZRC, 2014. ISBN 978-961-254-680-9. [COBISS.SI-ID 272536064] Avtorji obravnavajo nekatera pomembna vprašanja Triglavskega narodnega parka. Tatiana Bajuk Senčar analizira uvajanje načrta upravljanja (TNP); Vito Hazler načenja vprašanja varovanja kulturne dediščine; Špela Ledinek Lozej razpravlja o planšarstvu in kulturni dediščini v parku; Peter Simonič zarisuje historiat nekaterih delov TNP. Vprašanje vloge dediščine v turistični prireditvi tematizira Mateja Habinc; Miha Kozorog in Saša Poljak Istenič analizirata vloge in strategije športnikov pri oblikovanju načrta upravljanja; Barbara Turk Niskač razpravlja o pogledih mladih na dediščino. Objavljeni sta še dve besedili. O nacionalnem parku Mljet pišeta Goran Šantek in Tibor Komar, o nacionalnem parku na Finskem pa Katriina Siivonen. 13.2. Izjemni družbeno-ekonomski dosežek C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: zastopnik oz. pooblaščena oseba i vodja raziskovalnega projekta: raziskovalne organizacije: Znanstvenoraziskovalni center Jurij Fikfak Slovenske akademije znanosti in umetnosti ZIG Kraj in datum: Ljubljana |i6.3.2015 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2015/41 1 Napišite povzetek raziskovalnega projekta (največ 3.000 znakov v slovenskem in angleškem jeziku) Nazaj 2 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja, rezultate in učinke raziskovalnega projekta in njihovo uporabo ter sodelovanje s tujimi partnerji. Največ 12.000 znakov vključno s presledki (približno dve strani, velikost pisave 11). Nazaj 3 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikost pisave 11) Nazaj 4 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta, napišite obrazložitev. V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikost pisave 11). Nazaj 5 Navedite znanstvene dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Raziskovalni dosežek iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Nazaj 6 Navedite družbeno-ekonomske dosežke, ki so nastali v okviru tega projekta. Družbeno-ekonomski rezultat iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) vpišete tako, da izpolnite COBISS kodo dosežka - sistem nato sam izpolni naslov objave, naziv, IF in srednjo vrednost revije, naziv FOS področja ter podatek, ali je dosežek uvrščen v A'' ali A'. Družbeno-ekonomski dosežek je po svoji strukturi drugačen kot znanstveni dosežek. Povzetek znanstvenega dosežka je praviloma povzetek bibliografske enote (članka, knjige), v kateri je dosežek objavljen. Povzetek družbeno-ekonomskega dosežka praviloma ni povzetek bibliografske enote, ki ta dosežek dokumentira, ker je dosežek sklop več rezultatov raziskovanja, ki je lahko dokumentiran v različnih bibliografskih enotah. COBISS ID zato ni enoznačen, izjemoma pa ga lahko tudi ni (npr. prehod mlajših sodelavcev v gospodarstvo na pomembnih raziskovalnih nalogah, ali ustanovitev podjetja kot rezultat projekta ... - v obeh primerih ni COBISS ID). Nazaj 7 Navedite rezultate raziskovalnega projekta iz obdobja izvajanja projekta (do oddaje zaključnega poročila) v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ni voden v sistemu COBISS). Največ 2.000 znakov, vključno s presledki. Nazaj 8 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja Nazaj 9 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 10 Največ 4.000 znakov, vključno s presledki Nazaj 11 Rubrike izpolnite / prepišite skladno z obrazcem "izjava sofinancerja" http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/, ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija -izvajalka projekta. Nazaj 12 Navedite en izjemni znanstveni dosežek in/ali en izjemni družbeno-ekonomski dosežek raziskovalnega projekta v letu 2014 (največ 1000 znakov, vključno s presledki). Za dosežek pripravite diapozitiv, ki vsebuje sliko ali drugo slikovno gradivo v zvezi z izjemnim dosežkom (velikost pisave najmanj 16, približno pol strani) in opis izjemnega dosežka (velikost pisave 12, približno pol strani). Diapozitiv/-a priložite kot priponko/-i k temu poročilu. Vzorec diapozitiva je objavljen na spletni strani ARRS http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/, predstavitve dosežkov za pretekla leta pa so objavljena na spletni strani http://www.arrs.gov.si/sl/analize/dosez/. Nazaj Obrazec: ARRS-RPR0J-ZP/2015 v1.00a 11-BD-FD-AD-6C-40-51-B0-D4-22-33-67-72-5D-A5-84-DC-00-A7-AB Priloga 1 HUMANISTIKA Področje: 6.04 - Etnologija Dosežek 1: znanstvena monografija. Vir: FIKFAK, Jurij , BAJUK SENČAR, Tatiana , PODJED, Dan (ur.). Triglavski narodni park: akterji, dediščine. Ljubljana: Založba ZRC, 2014. ISBN 978-961-254-680-9. [COBISS.SI-ID 272536064] J. Fikfak, T. Bajuk Senčar, D. Podjed (ur.) Triglavski narodni park. Akterji, dediščine, Ljubljana: Založba ZRC Avtorji obravnavajo nekatera pomembna vprašanja Triglavskega narodnega parka. Tatiana Bajuk Senčar analizira uvajanje načrta upravljanja (TNP); Vito Hazler načenja vprašanja varovanja kulturne dediščine; Špela Ledinek Lozej razpravlja o planšarstvu in kulturni dediščini v parku; Peter Simonič zarisuje historiat nekaterih delov TNP. Vprašanje vloge dediščine v turistični prireditvi tematizira Mateja Habinc; Miha Kozorog in Saša Poljak Istenič analizirata vloge in strategije športnikov pri oblikovanju načrta upravljanja; Barbara Turk Niskač razpravlja o pogledih mladih na dediščino. Objavljeni sta še dve besedili tujih avtorjev. O nacionalnem parku Mljet pišeta Goran Šantek in Tibor Komar, o nacionalnem parku na Finskem pa Katriina Siivonen.