ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA NEKDANJI VRHNICANI RAFAEL OGRIN Leta 1753 jc cesarica Marija Terezija s po- sebnim patentom odredila, naj se popiše vse prebivalstvo po spohi, starosti in stann. Po- pis so opravili žnpniki po svojih farab. Po tem popisn je imela Vrhnika tedaj 226 družin s 1401 prebivavcem. Od teh je bilo 711 mo- ških in 690 žensk. Po starosti je bilo 688 (49»/o) starih do 20 let, 530 (38»/») do 40 let, 92 (6.5 "/o) prebivavcev je bilo v starasti med 40 ill 50 leti, 91 (6,5 pa preko 50 let.' Sko- raj polovica prebivavstva je sestavljala mla- dina in sicer je bilo 544 starih do 15 let in 144 od 16 do 20 let. Tako na Vrhniki sami kot tudi v vsej vrhniški fari je živelo tedaj več moških kot žensk. Ko so nato leta 1756 popisali vsa posestva zaradi poprave davčne osnove, je bilo med vrhniškimi posestniki le kakih 38 pravih kmetov, 178 pa je bilo poddrnžnikov in baj- tarjev. Po zaposlitvi je bilo med posestniki poleg trškega sodnika, mitničarja in poštarja še pet gostilničarjev, pet krojačev, šest čev- ljarjev, pet mlinarjev, dva krznarja, dva ključavničarja, dva tesarja, dva tkavca in po en branjevec, starinar, kuhar, mesar, so- dar, krovec, barvar, kovač in sodni sluga. Nadalje je bilo na Vrhniki še 39 čolnarjev.^ Med najstarejšimi kmečkimi rodovi so bili Jelovški. Ena veja je imela hišo ob vaškem potoku in je bila podložna logaškemu gospo- stvu. Druga je ijiiela svojo hišo »na grabnu« in so zato rekli hiši »pri Grabenčanu«. Ti so bili podložni bokalški graščini. Prvi so bili logaški, drugi pa bokalški župani. Zadnji moški potomec prvega rodu, ki je umrl leta 1927, Gabrijel Jelovšek, dolgoletni vrhniški župan, je sestavil rodovnik, ki se začenja z letom 1428. Za prve štiri rodove, omenjene v rodovniku, nisem našel listin. Od leta 1584 dalje pa se rod lahko zasleduje po ohranjenih listinah in matičnih knjigah vrh- niške fare. Med leti 1637 in 1791 so gospo- darili po vrsti kar trije Jelovški z imenom Jurij. Ti so dvignili rod med najpremožnejše in najuglednejše vrhniške kmete. Okoli leta 1700 so si sezidali ob potoku mogočno hišo, o kateri pravi (Cankar, da je »zakleti gra- ščiuj; podobna«. Po jožefinskem katastru je imel tretji Jurij 22 oralov orne zejuljc in 44 oralov travnikov in pašnikov. Letno je pri- delal 484 mernikov raznega žita in nakosil 686 starih centov sena.' Leta 1807 so Jelovški prodali svojo hišo ob potoku in si sezidali novo hišo ob Tržaški cesti pod hišno št. 183. Iz rodu je izšlo več duhovnikov, zdravnikov in pa zgodovinar Anton Jelovšek. Dva člana družine sta dobila ])lenistvo s pridevkom »Eichtenau«. Druga veja Jelovškovega rodu. Graben- čaiii, pa so ostali vedno na položaju srednjih kmetov in so izumrli leta 1856. Poddružniki so imeli poleg majhnega vrtička navadno še nekaj lazov. Ker so bile skoraj vse njive in pašniki v rokah veljakov in kmetov, so mali ljudje že ob koncu XVI. stoletja na lastno pest iztrebili Košaco in zemljo ob Beli in si napravili laze. Deželski sodnik je dobil leta 1588 nalog, naj te laze popiše in oceni, nato so se vpisali v urbar.* Na svojih lazih so poddružniki sejali nekaj soržice, ječmena in stročnic, na strnišču pa ajdo. Ker pa to malo kmetovanje ni zado- ščalo za življenje, so si morali poddružniki poiskati še kak postranski zaslužek. Delali so v tovornem pristanišču, bili so obrtniki ali čolnarji, ali pa so redili živino in pripregali vozarjem na državni cesti proti Logatcu. Pašnja je bila na določenih gospostvenih pašnikih za vse podložnike prosta. Drva in drug les so logaški podložniki dobivali brez- plačno, vsi drugi podložniki pa so morali drva plačevati. Tako so na primer podlož- niki graščine Bokalce plačevali za voz drva (4 stare cente) po 1,5 kr.^ Podložniki so si sami napravljali drva in les. Pri tem so neusmiljeno gospodarili v gozdovih. Sekali so ob nepravem času, ko je bilo drevje sočno in sicer tam, kjer jim je bilo najbolj priročno. Nekateri gozdi so bili zato izsekani, drugi pa pravi pragozdi. Ogljarji so žgali oglje na enem mestu, dokler ni bilo vse izsekano. Da so nabrali steljo, so obsekavali smreke do vrha, da so pridobili smolo, pa so smreke lupili.« Stara Jclovškova hiša, Ob potoku št. 21 (Cankar: »Zakleti graščini podobna«) 23 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Zaradi velike umrljivosti zlasti med mla- dino bi moralo število prebivavcev stalno padati. Tako je na primer leta 1802 umrlo v vrhniški fari 145 ljudi, med njimi 111 otrok. Od teh je 77 otrok umrlo za črnimi kozami. Stalni dotok novih prebivavcev iz okoliških vasi in iz tujine pa je število pre- bivavcev še večalo. Tako je imela Vrhnika leta 1821, torej kmalu po francoskih vojnah, 1910 prebivavcev.'' Posebno med obrtniki je bilo mnogo tujcev, ki so kot popotni pomočniki prišli na Vrh- niko in se tu oženili. Tako se je na primer priselil sedlar Anton Torezan iz Št. Mihaela pri Boznu, na kar še danes spominja hišno ime »pri Tirolcu«. Leta 1770 se je poročil na Vrhniki kovaški pomočnik Anton Lan- genwalter z Bavarskega. Njegovi potomci živijo še danes na Vrhniki. Okrog leta 1768 se pojavi na Vrhniki čev- ljar Anton Kette, prapraded pesnika Dra- gotina Ketteja. Tu se je poročil z Uršulo Shimon in je bil že leta 1770 lastnik hiše št. 136 (danes št. 5) na Stari cesti. Pri hiši se je reklo »pri Šuštarčku«. Njegov sin Jakob je opustil čevljarstvo in je bil zastopnik ne- kega prevoznika iz Logatca ter gostilničar. Leta 1822 je podrl svojo staro bajto in si sezidal enonadstropno hišo. Njegov vnuk Fi- lip je bil učitelj in oče pesnika Dragotina. Domci so kaj hitro prehajali iz rok v roke. V nekaterih primerih zato, ker ni bilo mo- ških potomcev, v drugih pa zato, ker so se vdove vnovič poročale. Zanimiv je košček zgodovine hiše št. 23 (danes št. 21) na Stari cesti. V svojem testa- mentu z dne 5. julija 1760 je mesar Pavel Mavsar zapustil svoji starejši hčeri Neži, poročeni z Janezom Eisenliartom, domec »Hudičevše« imenovan. Po Eisenhartovi smrti se je vdova leta 1764 -poročila z Janezom Luttrom iz Ptuja. Po njeni smrti se je Lutter Hiša Valentina Klemenčiča (Opekarska 5), mera ob francoski okupaciji v času Ilirskih provinc. Tu je avslr. cesaj Franc pričakoval ob ljubljanskem kongresu neapeljskega kralja poročil s Heleno Urbančič. Ko je leta 1789 umrl, se je vdova še dvakrat poročila, prvič leta 1790 z Urbanom Špornoni. drugič pa leta 1794 z Jožefom Pavlinom. lako je ta domec v 54 letih petkrat menjal svojega gospodarja. Popisi imovin, ki so jih imenovani posest- niki zapustili ob svoji smrti, nam nudijo ne- kaj vpogleda v tedanje življenje vrhniških poddružnikov. Popisi naštevajo njih listine (ženitne in kupne pogodbe), nepremičnine, dragocenosti, gotovino in dolgove. Pripove- dujejo nam, kakšno obleko so nosili, kakšno sobno in kuhinjsko opravo so imeli, kaj je bilo v njihovih shrambah in kleteh ter koliko živine so imeli v hlevu. Pavel Mavsar je bil petičen mož. Svojima dvema hčerama je zapustil tri domce ob Stari cesti. V gotovini je zapustil 914 fl de- želne veljave, med temi je bilo 70 zlatnikov. Na dolžna pisma je imel izposojenih 1529 fl in 99 dukatov ali 399 fl, brez dolžnih pisem pa 2786 fl. Za šest dolžnikov sploh ni vedel izposojenega zneska in je naročil, naj ga dolžniki sami javijo po svoji vesti. Za var- stvo so mu nekateri dolžniki zastavljali dra- gocenosti kot na primer ženske srebrne pa- sove, zlate prstane in uhane. Njegov zet Janez Lutter je zapustil prav- cato numizmatično zbirko denarja iz vse Evrope. Tu so bili francoski, nemški, holand- ski, švedski, benečanski, španski cekini, to- larji in drugi kovanci. Tudi ta je izposojal denar. Med opravo je imel cinasto in ba- kreno posodo ter majolke. Njegova prva žena Neža je zapustila ve- liko obleke, zlato avbo, srebrn pas s 23 členi, zeleno in vijoličasto krilo iz raša s svilenim životcem. Vsako krilo je bilo cenjeno kar na 26 fl. Nadalje je bilo v njeni zapuščini deset naglavnih rut, od teh nekatere iz finega plat- na in s čipkami. Naslednik Luttrov, Urban Šporn, je izpo- sojal denar na zemljišča. Ocenil je letni do- hodek zastavljenega zemljišča in določil, ko- liko sme posoditi, da bo dolg odplačan v do- ločenem času. Skupno je imel izposojenih 1060 fl. V kleti jo imel 250 bokalov vipav- skega vina, ki ga je vozil iz Vipavske doline in ga na debelo prodajal. V hlevu so bili štirje konji. Dodajal je vozarjem priprege in jih računal do Logatca po 51 kr ali 1 fl de- želne veljave. Špornov naslednik Jožef Pavlin je imel zelo pisano obleko: dva rdeča telovnika iz flanele, irhaste hlače, suknjič z rokavi in ci- nastinii gumbi, kapo iz zelenega žameta, ob- šito s kožiihovino, kmečki kožuh, suknjo iz modrega blaga, modre nogavice iz kmečke volne in klobuk. Tudi njegova živilska shramba in klet sta bili dobro založeni. Tu 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je bilo 900 bokalov vipavskega cebedina, 69 mernikov raznega žita, dva mernika krom- pirja, trije bobi slanine s 137 funti, 50 funtov prekajenega svinjskega mesa, 14 funtov sala in 13 škafov kislega zelja in repe. Niso pa bili vsi poddružniki tako premož- ni. Na klancu je umrl leta 1798 Matija Pišek, ki je imel poleg žene še tri otroke. Najsta- rejši je bil star 16 let. Lesena bajta št. 160 (sedaj Na klancu št. 8) je bila na pol podrta in so jo cenili le na 15 fl dežel, veljave. Poleg te je imel še tri majhne laze, ki so bili skup- no ocenjeni na 20 fl dežel, veljave. Redil je dve kravi in telico. Vsa njegova sobna oprava je bila miza iz mehkega lesa, ena postelja, dva lonca in dve lončeni skledi, štirje leseni krožniki, nečke in nekaj lesenih žlic. Nehote se človek spomni na Cankarjevega »Lavrina« in njegovo sobo, kjer so otroci spali kar na tleh, pokriti s starimi cunjami.^ Seznani vrhniških poštarjev je zaradi po- manjkanja listin nepopoln. Prva jezdna po- šta je po Valvasorju odšla leta 1588 iz Ljub- ljane preko Gorice v Benetke.' Prvi poštni odpravnik na Vrhniki je bil sodnik Janez Flah. Njemu je sledil leta 1624 Hieronim Mu- regger. Oba sta bila tudi zakupnika mit- nice.*" Uradovala sta v svoji hiši, sedaj Can- karjev trg št. 8. Po Mureggerjevi smrti je odpravljal pošto okoli leta 1646 Gregor Cič, ki je umrl leta 1668." Naslednji poštar, ki se da ugotoviti, je bil Janez Jakob Hofman, ki je znan iz Valvasorja. Pri njem je Val- vasor leta 1684 poizvedoval o izvoru Bele nad Starim mlinom pri Vrhniki, kjer je >lint- vern« občasno bruhal vodo. Tu je poštar Hof- man ujel mladega »lintverna«, katerega je izbruhala voda. Bila je to človeška ribica, ki jo je voda vrgla na dan.*^ Hofmani so prišli na Vrhniko v drugi po- lovici XVI. stoletja. Janez Hofman, posest- nik in krčmar, je znan protestant na Vrhniki. Ko je papež Sikst VI. leta 1586 prepustil bistriški samostan avstrijski vladi v začasno upravo, je Janez Hofman dve leti upravljal samostansko premoženje.*' Napravil si je tako premoženje, da je posojal denar celo deželnim stanovom.** Njegov sin Hieronim je feil' dolgoletni trški sodnik, njegov vnuk Janez Jakob pa je prevzel pošto okoli leta 1685. Hofmani so imeli na .sedanjem Cankar- jevem trgu hišo, ki je stala tam, kjer je da- nes št. 4. Tu sem se je preselila pošta in ostala do leta 1783. Janez Jakob si je pri- dobil plemstvo s pridevkom »Hohenpiichel« in je umrl leta 1717. Po njegovi smrti mu je sledil sin Franc Jurij (1717-43). Njegovo hčer je poročil Franc Anton Garzaroli iz Sežane, ki je vodil pošto do leta 1762, ko jo je prodal Gregorju Kodermanu. Ta se je preselil leta 1770 v Kranj*5 in prepustil pošto in liišo Jo- žefu Tadeju Garzaroliju (1770-83). Ta veja (Jarzarolijevih se je pojavila na Vrhniki že sredi XVII. stoletja in je večkrat opravljala službo trškega sodnika. Jožef Tadej je pridobil hišo št. 7 (Cankarjev trg št. 1) ob Ljubljanici in jo zapustil sinu Jo- žefu Karlu, ki je po očetovi smrti leta 1783 prevzel pošto in jo preselil v svojo hišo ob Ljubljanici. Ob njegovem času so gradili pri tej hiši most čez Ljubljanico in napravili cesto proti Borovnici. Zgradili so jo podlož- niki iz Verda, Dola, Borovnice in Sabo- čevega, za kar so bili dve leti oproščeni cest- ne tlake.*« Jožef Karel je leta 1797 prodal svojo posest in pošto za 10.000 fl Jožefu Obrezi.*' Obrezov rod je voflil pošto do leta 1900, ko je izumrl. Tudi seznam trških so9 Andrej Obreza je slednjič zašpekuliral in zapravdal vso materino doto svojih otrok. Po poteku zakupne dobe za logaško gospo- stvo ga je lastnik grof Coronini tožil zaradi raznih nepravilnosti, ki jih je kot zakupnik zagrešil. Prišlo je do prisilne prodaje vrh- niškega posestva, katerega je kupila grofica Coronini in ga nato prodala Jožefu Kotniku iz Verda za 16.628 fl.^« Kotnik je hiši št. 2 (staro pošto) in sosedno hišno št. 3 podrl in sezidal leta 1850 dvonadstropni hotel »Pri črnem orlu«, kjer sta bili v pritličju gostilna in kavarna, v prvem nadstropju pa velika čitalniška dvorana, središče vsega kulturnega življenja v čitalniški dobi na Vrhniki. OPOMBE Glavni vir so matične knjige vrhniške fare. — 1. Kapitelski arhiv, Ljubljana, Conscriptio status animarum par. Hyperlabacensis, fasc. 116/14. — 2. Drž. arhiv Slovenije (= DAS), Rekt. dom. akti Ob. V. 285, 287, 295, 297 in 4; In. V. 121 Bekant- uusstabellen. — 3. DAS, Jožefinski kataster, Vrh- nika; posestni list Jurija Jelovška. — 4. DAS, Viced, arh. 54; Urbarialia 6. — 5. DAS, Rekt. dom. akta In. V. 121 in Ab. V. 295. — 6. DAS. Grundlastenablösung id-dfWll; poročilo z dne 11. decembra 1834. — 7. Škofijski arhiv, Ljub- ljana, fasc. Vrhnika I, Topografija vrhn. fare. — 8. Listine v privatni zbirki. — 9. Valvasor, Die Ehre, II, 177. — 10. DAS, Viced, arh. 132/VI-3. — 11. DAS, Stan. arh. 300a, fol. 1379. — 12. Valva- sor, Die Ehre, IV, 591. — 13. Gruden, Verske raz- mere, Carniola I, 1900. — U. DAS, Stan. arh. 292, fasc. 496. — 15. DAS, Camerale, Lit. P 2, vol. 2. — 16. DAS, Gubern. akti, fasc. 54/1804—9484. — 17. DAS, Pfalz. Vorm. Buch 4, p. 149. — 18. Škof. arh., fasc. Vrhnika do 1819. — 19. DAS, Sod. Vrh. gosp. Logatee, Grund- und Vorm. Buch št. 16 (VIII), fol. 214-225; št. 31 (XXIII), fol. 187. — 20. DAS, Sod. Vrh. gosp. Logatec, Urk. Buch 7 (V), Str. III in 162. 26