Štev. 52. V LJubljani, v soboto, flne 5. mana nio. Leto XXXVIII s Velja po pošti: s M ^^ mm mm mmrnrnm ^m ^m dlHTl "Inseratt: —■ sS?T;:£ M V JA 11 M M H M ^^^ ^B ^B ^B ^M M »BB Hfl reklamnih noticah stane = V upravništvn: = ^B _ Hn H ^B^B Hff H TOfifl MH HB enoatolpna gannondrrsta Za oelo leto upre] . K 22-40 H V ■ ■ H H ^H H H 30 vinarjev. Pri večkratnem ^ H B H H H ■ «B H H obiavljenjn primeren popust en meseo » 1-90 fe&^M I^^JA ^^^H Vf BL^J M M jWL, HL jfi--Izhaja: ■ sjr-fsajtsr^ ^BF JBM W W BHB M m H ssisffrsssa: ar Uredništvo je v Kopitarjevih nUoah štev. 8/I1I. Rokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. s Političen list za slovenski narod. Upravnl&tvo |e v Kopitarjevih nlioah štev. e. " = Sprejema naročnino, Inserato in reklamacije. ===== Upravnlškega telefona štev. 188. ===== Današnja številka obsega 16 stran?. Naš narodni nasprotnik. Celovec, marca 1910. Zdaj, ko sta Dobernig in Wastian, ko se je v državnem zboru debatiralo o Grafenauerjevem predlogu, zopet enkrat odkrila nemške bojne načrte na Jugu, ni menda napačno, če pogledamo, koliko so naši narodni nasprotniki na tej svoji osvajalni poti na Jugu v škodo Slovencem napredovali, kako dosledno izvršujejo svoje načrte in kako svoj narodni boj po obrambnih društvih izvršujejo. Ozirali se bomo pri tem prav posebno na Koroško, koder so najbolj osredotočene nemške sile, da sterejo slovensko predstražo. Leta 1901 so zborovali štajerski Nemci tekom osmih dni kar trikrat, in sicer 5. oktobra v Mariboru brez razlike strank, 6. oktobra pristaši nemške ljudske stranke v Radgoni, dne 13. oktobra pa Vsenemci s Schonererjem v Lipnici, da se skupno in enotno formulira bojni načrt zoper Slovence, ki se je v praksi že nekaj let prej udejstvo-val na Štajerskem in Koroškem, a ne od vseh enako. Navedem samo par sklepov: Proti posojilnicam se mora na nemški strani odgovarjati tudi s posojilnicami. — »Štajerca« morajo Nemci radi podpirati, ker dela med Slovenci za nemško stvar in ker bo posebno velikega pomena pri vsakih volitvah. (Zato ga za časa volitev na Koroškem kar mrgoli.) — Na Dunaju in v Gradcu naj se ustanovijo narodne pisarne, kamor bi se pošiljale informacije za nastavljanje uradnikov. — Proti utrakvističnim šolam se je treba boriti, značajne Nemce vzgajajo le popolnoma nemške ljudske šole. — Napravi naj se narodna zemljiška knjiga, iz katere se bode raz-videlo, katera slovenska posestva bi bilo mogoče Nemcem pridobiti. Da so se ti sklepi po teh shodih izvajali s podvojeno silo, kaže na primer že zanimiva slika društvenega in zadružnega življenja v slovenskem delu Koroške. 50 slovenskim društvom stoji nasproti 40 nemških (šulvereinskih in sudmarkinih podružnic, pevskih društev itd.) in čez 50 podružnic »Kmetijske družbe«; proti 32 slovenskim posojilnicam deluje 27 nemških itd. Šolski in gospodarski boj sta se pa še popolneje osredotočila v Šulvereinu in Siid-marki. Kako dosledno izvaja Šulverein LISTEK. ..Kazaj k sveti Cnkvir Naš izborni znanstveni mesečnik »Č a s« prinaša iz peresa dr. A. U š e-n i č n i k a ob priliki izpreobrnjenja protestantovskega profesorja na vseučilišču v Hallu, dr. A. Ruvilla, sledeč članek: »Nazaj k sveti Cerkvi! — v te besede izzveneva življenjska izpoved konvertita dr. Alberta R u v i 11 e, vse-učiliškega profesorja v Halle. (Zu-r u c k z u r h e i 1 i g e n K i r c h e. Er-lebnisse und Erkenntnisse eines Kon-vertiten. Von Dr. Albert von R u-v i 11 e, Universitatsprofessor in Halle a. S. 7.-9. Auflage. Berlin 1910.) Mnogo čuda se je vzbudilo, tudi nekatera kriva sodba se je izrekla, ko je lani zapustil protestantizem in se vrnil v katoliško cerkev, zato je napisal to izpoved. Zakaj je zapustil protestante in se vrnil v katoliško cerkev? Zato, pravi, ker drugače ni bilo mogoče. Zatajiti bi moral ali znanstveno metodo, ali pa bi si moral lehkomiselno utajiti resnobo religioznih vprašanj. Vera ali nevera, le-to je alternativa! Vse drugo je polutanstvo. Vera je ono točko nemškega bojnega načrta, ki se tiče samonemških šol, kaže zadnje poročilo občnega zbora Šulvereinovih podružnic v Celovcu (1. maja 1909.), iz katerega povzamemo, da je postal tekom leta gospodar 8 šol za ceno 40.000 kron. V vseh tako pridobljenih šolah se slovenski jezik popolnoma, izbacne in na zadnjem občnem zboru se je celo sklenilo, da se mora v dotičnih šolah poučevati tudi krščanski nauk samo v nemškem jeziku. Ta sklep je občutil že marsikateri duhovnik (slučaj v Pliberku). V Borovljah n. pr. se je nemški katekizem delil že večkrat, a otroci ga puščajo navadno doma, tako da jih imajo nekateri doma že po tri. Kaj ne, darežljivi pa. so Nemci, in to je čudno, da ravno s katekizmi! Da Šulvereinovih podružnic med Slovenci ne manjka, kaže že dejstvo, da jih je celo znanih 15. Kako krasno klije šulvereinovo delovanje, kaže posebno predsednikovo poročilo na zborovanju nemških obrambnih društev v Gradcu (svečana 1907), kjer je predsednik poln navdušenja med drugim povdarjal sledeče: »Kaj je vse storil nemški šulverein, dokazuje sto in sto šol od Krkonošev pa do Adrije, naznanjajo tisoči in tisoči goldinarji . . . Pojdite vun v jezikovno mešane kraje, oglejte si delo, ki ga je dovršil in ga mora še dovršiti in potem pojdite k svojim sonarodnjakom in učiteljem, da se nihče ne sme imenovati Nemca, kdor ne izpolnuje svoje nemške dolžnosti! In če greste vun, izrabite brezobzirno, če je treba, svoje stališče, da bo vsak Nemec izvršil svojo dolžnost. Ako se to zgodi, potem je zagotovljena bodočnost nemškega naroda, neodvisna od naklonjenosti ali nenaklonjenosti kraljev, neodvisna od dobrohotnosti vlade, zagotovljena po lastni narodni moči!« Da je pa Sildrnarka že davno prekosila želje mariborskega shoda, je vsem znano. Kot zmagoslavje doni Sudmarkino poročilo na omenjenem shodu v Gradcu leta 1907. Samo nekaj odstavkov: »Mi pristaši obrambnih društev nočemo samo obdržati, kar je našega, temveč hočemo dobili nazaj, kar se je izgubilo vsled slabosti in mlačnosti naših prednikov. Germani-zacija je smoter nemškega obrambnega dela. Da smo znali germanizirati, se da dokazati s številkami. Ako bo šlo tako naprej, bo Koroška v 80 letih popolnoma nemška dežela! In tako smemo reči, da ima Sudmarkino delo v alpskih deželah velikanske uspehe. In to delo ob jezikovni meji še ni vse. Spodaj ob Adriji so se ustvarili novi nein- resnica, resnica je Kristus, a Kristus je v cerkvi. »Kdor cerkev zapusti, tega še bodo kmalu polastili nje sovražniki, pogani, naj se še tako brani!« Toda ali niso tudi protestantje verni? Ljudstvo je verno, a kar ima pozitivnega, je katoliško. V protestantizmu se je praktično izvršila evolucija v smeri katolicizma in se je morala izvršiti, ker sicer bi se bilo vse razblinilo v nič. Teoretično pa omahuje pozitivni protestantizem sem ter tja. Rad bi ohranil protestan-tovski princip svobode, a brani se svo-bodomisclstva, ki se mu obeša za roko; rad bi bil pozitivno krščanski nasproti liberalizmu, a takoj se ustraši očitka, da izdaja protestantovsko svobodo katolicizmu. »Polovičarstvo, nejasnost, protislovja.« Paradoksna, a resnična in globoka je misel, ki je do nje prodrl Buville v verskem vprašanju. Odkod je to, da se razkroj v cerkvah izvun cerkve, ni še dovršil do negacije krščanstva? »Pa-peštvo je tista skala, ki na njej stoji ne le katoliška cerkev, ampak tudi krščanski svet, ki je od nje odpadel!« Že davno bi se bil pozitivni protestantizem predal verskemu nihilizmu, ko bi ne bilo sredi krščanstva Petrove skale. A ta skala stoji v vseli viharjih, in kar je še vernih kristjanov, četudi zunaj ccrkve, jo vidjjo, in liberalci se boje, ški jezikovni otoki. Ako delamo na jugu, je to delo največjega gospodarskega pomena. 1,500.000 glav (to smo mi Slovenci!) nas loči od morja, kaj to pomeni proti 9 in pol milijonov Nemcev? Zato pa: Gebt Raum Ihr Volker, un-serm Schritt! Mi hočemo trgovati in brodariti po nemškem morju! . . . Gott hat uns hier siegen lassen, weil wir die Besseren sind! Smoter alpskih Nemcev je, priti do morja, in zato se mora zatreti vse, kar jih pri tem ovira. S tega stališča razumemo, zakaj se, odkar se je začela delati karavanska železnica, ravno v Rožni dolini na Koroškem s tako vnemo ponemčuje, da že ni vasi, ki bi ne čutila siidmarkovcev. Predno se je zidala ta železnica, je bilo Nemcem največ na tem ležeče, da ločijo Ziljane od Rožanov; zato najdemo že leta 1900 sudmarkine podružnice v Beljaku, na Brnci, v Podkloštru, Trbižu in Pontablju. V Rožni dolini deluje sedaj poleg 11 slovenskih društev 11 (kolikor je meni znano) nemških društev in 7 podružnic kmetijske družbe, skupno 18 nemških društev, dalje poleg 6 slovenskih posojilnic 5 nemških. Potem naj je pa mirna Rožna! In kdo je tisti, ki širi nemštvo med Slovenci? Uradniki so, učitelji, poštarji itd., samo taki, ki so plačani z našim denarjem. In zato obračajo Nemci že od nekdaj vso svojo pozornost na nastavljanje uradnikov, zato so klenili že leta 1901. v Mariboru, ustanoviti posebno pisarno v Gradcu za slovenske pokrajine, kakor kaže dotični sklep bojnega načrta. Ker pa je bilo preveč dela, se je minulega leta na Koroškem ustanovilo posebno društvo uradnikov, kojega namen je, braniti v uradih »nemško posest« pred tujim navalom. To društvo je seve samo nekak samostojen odsek Sudmarke. Enega pojava ne smemo preiti. Na jubilejnem zborovanju Sudmarke v Gradcu, dne 5. rožnika 1909, na katerem so posebno celovški protestantje, kot Kollmayer, Ludovik .Taline, Angerer rohneli proti »klerikalcem«, spovednici, cerkvi, papežu itd. in zahtevali, naj se sprejme v pravila svobodomiselni značaj Sudmarke, je zaklical državni poslanec Malik, da je glavna naloga Sudmarke, da »naseli zadosti močan pas protestantovskih kmetov od skrajnega vzhoda do skrajnega zahoda Štajerske«. Seve koroški Sudmarkovci niso smeli zaostati in so rekli: kar velja za štajersko, velja tudi za nas. In res par mesecev po zborovanju se pojavijo poleg dveh novih podružnic v Dobri i vasi in v Bistri v Rožu v Rožni dolini naenkrat protestantov- da se vse te verne mase oklenejo te skale, če bi jih odkrito hoteli potegniti v brezverstvo! »Iz mržnje do Rima, da ne bi pomagali Rimu do triumfa, se drže protestantovsko občine še na krščanskih tleli.« »Racionalisti, modernisti, liboralci pač ne bi dolgo hranili krščanskega imena, in oznanjali krščanske morale, ko bi ne bilo vedno v ozadju rimske nevarnosti. Voditelji ne smejo prestopiti neke meje, ker bi sicer prešla večina pristašev v verni tabor. Kvečjemu grška cerkev ima še nekaj samostojnega življenja, ker v njej živi še duh starih apostolskih očakov. Toda zanjo, ki je pod močnim državnim varstvom, tudi še ni bilo težkih poizku-šenj. Ko bi te prišle, kdo ve, če ne bi tudi ona potrebovala opore rimske skale? Ali se ne opira že sedaj nekako nanjo?« In prav v tem je bil globoki pomen vatikanskega zbora, da jo v svetovnem razdejanju pokazal na Petrovo skalo! Protestantizem se sklicuje na br< z-podstavno (voraussetzungslose) vedo. Vede brez podstav sploh ni, mogoča je le veda brez predsodkov. A ves liberalni protestantizem sloni na predsodkih. Moderna veda je zamislila v boju zoper cerkev pojem »klerikalizem« in ta sovražni pojem je prenesla nato na vso zgodovino katoliške cerkve, češ, da jo ske pridige in novopečeni protestantje. Teh nam je še treba! Tolažili bi se šc nekako nad tem početjem, da nam svobodomiselci nekaznovano jemljejo, kar je našega, da ti ne poznajo božje zapovedi: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe!, ko bi vedeli, da obsojajo sudmarkina in šulverajnska dejanja saj nemški krščanski socialei. Na celem nasilnem Sudmarkinem naseljevanju v Št. Ilju obsojajo kršč. socialei samo to, da Sud-marka naseljuje protestantovske kmete in da ni povprašala poprej po avstrijskih nemških kmetih. Vse drugo jim je v redu. A to nas ne zanima toliko. Zanima nas, da namreč tudi pri teh vlada splošno prepričanje, da se narodni boj ne more voditi po političnih strankah, temveč po obrambnih društvih. Povdarjal je to drž. poslanec dr. Schlegel, predsednik Ostmarke dne 17. rožnika 1909 na ustanovnem shodu podružnice na Dunaju ob priliki, ko je utemeljeval nujno potrebo ustanovitve Ostmarke, da se namreč pritegnejo k obrambnemu delu še vsi sloji, ki so bili do tedaj iz raznih vzrokov še izven obrambnih društev. Jasneje je to prepričanje izrazil na ustanovnem shodu Ostmarkine podružnice v Rottenmannu na Zg. Štajerskem dne 9. t. m. referent iz Gradca dr. Aldrian. Naj podam par točk: »Nemški narod v Avstriji stoji kulturno najvišje, zato se mu mora v vsakem oziru priznati prednost. Sto« jimo v znamenju narodnih bojev, ifl Nemci, »das Bolhverk« zapadne kul-1 ture se nahajajo v defenzivi. (?) Izid tega boja bo odločil usodo Avstrije, ko-s je najtrdnejša podlaga so ravno NemcL Narodni boj ne morejo voditi politične stranke, temveč obrambna društva in zato je dolžnost vsakega, ki iz tega ali onega vzroka ni še pri nobenem obram-benem društvu, da pristopi k Ostmarki, ki se je za to ustanovila in ki ji je dana velika in lepa naloga v narodnem in gospodarskem oziru v jezikovno ogroženih krajih.« Torej tudi ti zastopajo stališče: Gebt Raum, Ihr Volker, un-serem Schritt, wei! \vir die Besseren sind! Naj zadostuje! Iz teli izvajanj sledi posebno dvoje: da Nemci dosledno in vztrajno udej-stvujejo svoje načrte, da se tudi stori, kar se sklene in da, vlada med vsemi Nemci splošno prepričanje, da se bo narodni boj bil v obrambnih društvih, da je zato dolžnost vsakega Nemca, biti delaven član enega obrambenega društva, in da se smotreno trudijo, pritegniti k obrambenemu delu vse sloje. In kaj sledi še posebej za nas? Da smo tako nastala katoliška cerkev sama v nasprotju z apostolsko cerkvijo. To je čisto samovoljna in tenclenciozna pod-, stava. A proti božjemu značaju krščan« ske religije še ne bi bila ta veda niče* sar premogla, če ne bi bila postavila še drugo podstave, namreč dogmo, da je čudež nemogoč. S to dogmo je šele pomagala izobražencem »brez predsod* kov«, t. j. brez vere do neke brezskrb« nosti, češ, krščanstvo je znanstveno ovrženo in znanstveno je dokazano, da so otroški ljudski nazori in stroge nravne zahteve cerkve brez znanstvene podlage. Protestantizem jo svoboda, —- da, a le negativno: izvun »evharistične črte«, katoliške pozitivne religije, smeš iti daleč, daleč vun, komaj razločna Črta loči protestantizem od poganstva, a pozitivne svobodo ni, dogma o brezpodstav-nosti vede, t. j. nezmožnosti vseh nadnaravnih pojavov, zapira vsako pot h krščanskemu Bogu. Katoliška cerkev ne daje svobode negativno, t. j. za zlo in neresnico, a pozitivno odpira vsa pota do neskončne polnosti resnice. »Še nikdar«, pravi Ruville, »nisem mogel tako svobodno in nepristransko pisati zgodovine, kakor sedaj, ko sem spoznal katoliško krščanstvo v pravi podobi!« -V zakaj vse sovraži cerkev, če je v na straži ne toliko z besedami, temveč z dejanji, da se smisel za obrambno idejo razširi in poglobi med vsemi sloji, da se bomo mogli uspešno braniti tam, kjer preti narodu nevarnost in da ne čakamo šele na skrajno nevarnost. Toda pravzaprav nam ni treba več na njo čakati, ker je že tu. »Peščica 1,500.000 glav nas loči od morja, kaj to pomeni proti 9 in pol milijonov Nemcev!« Kaj šole pomeni proti tem milijonom 100.000 koroških Slovencev, kaj šele, če se polovica teh 100.000 ne zaveda svojega rodu, in če je druga polovica mlačna. Žalostna nam majka, ako se kmalu ne obrne enkrat za vselej na boljše! Delo linMIanske S. K. S. Z. O občnem zboru ljubljansko K. S. Z., ki se je vršil pred štirinajstimi dnevi, smo zadnjo soboto priobčili dva referata, tu slede ostali. Ženski oddelek. (Poroča Marija Manfredo.) Društveni odbor je imel 14 odboro-vih sej in posvetovanj, v katerih so se društvene zadeve reševale. In teh sej so se odbornice, posebno nekatere, prav redno udeleževale. Društvo je štelo leta 1908. 454 rednih, 34 podpornih in dve ustanovni članici. Tekom 1. 1909. je pristopilo 118 novih članic, tako da je bilo 31. decembra 1909 563 rednih, 10 podpornih in dve ustanovni članici. Od teh se je v pretečenem letu poučevalo v šivanju 46, v likanju 10, v vezenju 3. Poučevale so v teh predmetih odbornice: Križaveja šivanje, Vrečkotova likanje, Vidrova pa vezenje. Nadalje se je tudi poučevalo petje, ki ga je poučeval skozi pet let katehet Čadsž, v poslednjem času pa učitelj Javoršek, cerkveno petje pa černič. Nadaljo so se poučevale tudi pod vodstvom Urban-Čiča igre in deklamacije. Dohodkov je imel ženski oddelek 787 K 50 vin., stroškov 726 K 05 vin., prebitek znaša 61 K 45 vin. Ta]ni£ino poročilo. (Poročala tajnica Pavla Vider.) Kolikor je bilo mogoče in so v to prostori dopuščali, je društvo skrbelo za izobi'azbo žen& in deklet. Da so prostori res premajhni, kažejo sledeče številke: Novih udov je pristopilo tekom pretečenega leta 118, tako, da šteje sedaj samo ženski oddelek 563 rednih, dve ustanovni in 10 podpornih članic. Poučevalo se je vse dni razun soboto v šivanju. A to ne zadostuje za popolno žensko izobrazbo. Treba je, da zna ženska tudi plesti nogavice, kvačkati čipke, krpati, zanjkati ter vezti, zlasti pa likati in kuhati. Toda za to nimamo primernega prostora. Da bi se poučevalo ročna dela v šivalni sobi, ni mogoče, kakor se je že enkrat pričelo, kajti še tiste, ki šivajo, so si ena drugi na poti. Iz tega sledi, da je že skrajni čas, da dobimo večje prostore. — Društvo je skrbelo tudi, da so imeli člani in članice dosti zabave. Priredilo je več zabavnih večerov, in sicer: 31. prosinca 1909 se je vprizorila šaloigra »Dve teti«, solospev »Ljubim valček« in burka »Eno uro doktor«; 21. svečana se je vprizorila šaloigra »Pri gospodi« in njej resnica? Da jo pogani sovražijo in morajo sovražiti, to je čisto umevno: Cerkev obsoja vse njih življenje in mišljenje. Da jo sovražijo protestantje, to pa je zakrivil zgodovinski razvoj. Odpad je moral roditi odpor, in kdor v razporu opravičuje svojo krivdo, mora dolžiti drugega. Tudi se protestanti-zem katolicizma boji, zato ga sovraži. A kar je odločilno za mase, proteslan-tizem odpočetka hrani veliko laž o cerkvi in podoba katoliške cerkve v duši protestanta je le grda karikatura. Ru-ville, sloveč zgodovinah priznava, da je šele leta 1908, ko mu je slučajno prišla v roke prof. Reinholdova knjiga »Der alte und dor neue Glaube«, prvič nekoliko spoznal katoliško cerkev, kakršna je. A sedaj da je neskončno srečen, ko jo je prav spoznal . . . Zato kliče vsem: Nazaj v sveto cerkev! Ruville ni prišel nenadoma do spoznanja resnice, dasi se je nazunaj preobrat hitro izvršil. Zunanji pojav je bil le »rezultat skritega razvoja«. Vzgojen je bil v pozitivnem prote-stantizmu, prešel pa je pozneje vse faze, ki jih navadno prehodijo moderni duhovi: materializem, panteizem, modernizem v pisani meni brez jasnosti. Nekaj pozitivnega pa je vedno ohranil. Precej religioznosti, celo nagnjenja do katoliške cerkve mu je dala Dantejeva »Divina Commedia«. A da se je odločno vrnil k pozitivnemu krščanstvu (a še ne v cerkev), za to mu je bilo povod Ilarnackovo delo »Das Wesen des Chri-s( en turna«. Harnack io. voditelj liberalne teologije, priznan eksaktni razisko-vavec. Kot pristašu liberalizma mu je burka »Krčmar pri zvitem rogu«. Dne 9. prosinca 1910 je vprizorilo društvo burko »V posredovalnici«, »Cigansko siroto«, »Beraček Peterček« in igrokaz »Dobro došli, kdaj pojdete domov?« 6. svečana pa je obhajalo društvo svojo obletnico s sv. mašo in cerkvenim govorom ter skupnim obhajilom društve-nic. Zvečer pa je bil vprizorjen igrokaz »Tri sestre« in »Ciganska sirota«. Med odmorom je pel vedno društveni zbor pod vodstvom gosp. učitelja Javoršeka. — A nismo bile vedno doma, pokazale smo tudi svoje zanimanje za ljudsko izobrazbo s tem, da smo se udeležilo tudi izletov, tako n. pr. v Komendo in Kamnik. Majnikov izlet smo napravilo na Rožnik s sveto mašo in cerkvenim govorom. Pri maši je pel »Zvezin« zbor pod vodstvom pevovodje černiča. Društvo se jo tudi udeležilo procesijo na Rakovniku in na dan sv. Rešnjega Telesa. — Društvo si je nabavilo tudi društvene znake, katere vsaka članica lahko dobi proti odplačilu 80 vin. — Odborovih sej je imelo društvo 14, v katerih so se reševale stvari, ki so razvidne v društvenem zapisniku. — Tudi letos je požela smrtna kosa 4 Članice, katere je društvo spremilo z zastavo in vencem k večnemu počitku, in sicer: Marijo Aleš, Nežo Jerina, Marijo Zore in Antonijo Selan. Poučni tečaji. Italijanščina. Kanonik dr. Koren poroča o pouku italijanščine. Učilo so je v dvcli oddelkih. Tečaj je bil dobro obiskan, dasi so nekateri opešali med letom. Ob ponedeljkih in četrtkih se je poučevalo v I., ob torkih in petkih pa v II. oddelku. Stenografija. O stenografiji je poročal tečajev voditelj Ivlemenčič. Tečaj je obiskovalo 22 oseb. Tečajev voditelj obžaluje, ker se deloma zaradi njegove bolezni in deloma zaradi deželnozborskega zasedanja ni moglo redno poučevati. Profesor Jarc pripomni, da bo treba v bodoče skrbeti za primerno rezervo. Knjigovodstvo. (Poroča Ivan Podlesnik.) Knjigovodski tečaj se vrši vsak petek zvečer. Obiskovalcev je bilo priglašenih 17, od teh jih redno in z zanimanjem obiskuje tečaj 14, med njimi je tudi nekaj obrtnikov. Obravnava se: teorija enostavnega knjigovodstva, sestava inventure, računov blaga, dolžnikov in upnikov, blagajniška knjiga, sestava računa o zgubi in dobičku, bilance in praktično vknjiževanje raznih trgovskih slučajev v specerijski in riia-nufakturni trgovini. Tečaj bo trajal do Velike noči. Telovadba. (Poroča dr. Lovro Pogačnik. Iz istih vzrokov, ki smo jih že lansko leto na tem mestu obravnavali, se ljubljanski telovadni odsek ne more tako razviti, kot bi bilo to želeti. V prvi vrsti so temu krivi nezadostni telovadni prostori. Želja po novi, moderno urejeni telovadnici se bo z zgradbo »Ljudskega doma« uresničila, in tedaj bo tudi ljubljanski Orel lahko uspešneje zasledoval stavljeno mu nalogo. dogma, da so čudeži nemogoči in da je vse, kar je nadnaravnega, v evangelijih tuj element. A vkljub temu, da je pustil v podobi Kristusovi le še toliko popolnosti, kar je je stroga veda absolutno zahtevala, je zasijala iz njegove knjige podoba osebnosti brez vseh po-zemskih slabosti, nadčloveška, polna vzvišenih svojstev, nedosežna, čudež prve vrste. »Mene«, pravi Ruville, »je ta podoba tako prevzela, da sem se vrnil na pot apostolske vore.« A ne še v cerkev! Že v tej prvi veri pa jo začutil prečudno srečo. »Hotel Bem verovati, ker se mi jo vse drugo videlo nespi-ejemljivo, in veroval sem, in občutil sem srečo, kakršne mi svetne pridobitve nikdar niso dale.« Ko je našel Kristusa, ga protestantizem ni voč zadovoljil. Saj mu protestantizem ni nudil ničesar, le svobodo indiferentiz-ma. Zato je razmišljal dalje. Tedaj, kakor je bilo že omenjeno, je dobil v roke Reinholdovo knjigo, potem je proučil Mohlerja (Symbolik). Ena dogma katoliške cerkve mu ni šla nikakor v glavo, evharistična. Moh-ler mu je šele odkril lepe notranje harmonije te skrivnostne dogme z vsem krščanstvom. Spoznal je, da se mora tu »suvereni protestantovski duh« ukloniti v ponižni otroško vdani veri. Uklonil se je s Petrom: »Kam naj grem? Ti, Gospod, imaš besede večnega življenja!« in veroval je. Ves razvoj se jo izvršil brez posebnih notranjih bojev. Brez vnanjih bridkosti seveda nI bilo. Mržnja tudi resnemu, nad vsak dvom resnicoljubnemu možu ni prizanesla. Zato se je prav razveselil, ko je prišel Ljubljanski Orel ima itak vsako pomlad svoj občni zbor, na katerem poda natančen račun o svojem delovanju. Za danes naj omenimo samo to, da se telovadi v telovadnici ljubljanskega Orla vsak .dan v tednu popoldne In zvečer. In sicer telovadijo: člani, naraščaj, starejši gospodje, obrtni naraščaj, dijaki in gojenke. Poleg tega vodi ljubljanski Orel tudi telovadbo v Marija-nišču in v zadnjem času tudi pri Sale-zijancih na Rakovniku. Načelnik našega Orla podučuje tudi telovadbo v zadružni šoli. Poleg tega dela je pa še eno, kar moramo posebej povdarjati. Iz ljubljanskega Orla je izšla in se še vodi naša vseslovenska mladeniška organizacija. Velike priredbe po deželi v preteklem letu$ znameniti mladeniški tečaj, tečaji, ki se nameravajo te mesece prirediti itd., — pri vsem tem je pridno in uspešno spdeloval ljubljanski Orel. Naj še omenim, da ima naš Orel redno vsak teden svojo sejo in da pri Zvezi Orlov najbolj pridno sodelujejo ravno člani našega Orla. Na zdar! Socialni kurz. (Poročal deželni odbornik Evgen Jarc.) Socialni kurz je bil podobno organiziran kakor lansko leto. razlika tiči samo Iv tem, da so tudi nekateri udeleženci feami prevzeli referate in ne voditelj kurza sam. DoČim je bil namen lanskemu kurzu, podati nekak pregled razvoja socialnega vprašanja, so se obravnavala letos zlasti aktualna vprašanja. Na vrsti so bile doslej sledeče točke: naše časopisje, strokovna društva, volivna pravica, davki in državno gospodarstvo, razmerje kmeta do delavca, carina in carinska politika, socialna važnost izobrazbe varstvo otrok in mladine, več poglavij iz zgodovine socializma. Polog profesorja Jarca so izven udeležencev referirali še gg. dr. Rožič, Kerhne in Terseglav. Udeležencev je bilo povprek 20 do 25. Pripadajo različnim stanovom. Želeti je zlasti, da bi se v bodoče udeleževalo tečaja še več mlajšega naraščaja kakor doslej. Konsumna zveza v Milanu. V letih 1885 in 1886 je živelo ljudstvo v Italiji v jako obžalovanja vrednih političnih, kakor tudi gospodarskih razmerah. Dvajsetmilijonski deficit v državnem proračunu, posledica nesrečne vojne v Abesiniji, je Vzbudil splošno nezadovoljnost med ljudstvom zlasti v gornji Italiji. Ta nezadovoljnost je še bolj narastla, ko je ministrski predsednik Depretis ponovil tro-zvezo s centralnima državama, to je z Avstrijo in Nemčijo, kajti kakor še dandanes je tudi takrat simpatizovalo ljudstvo le s Francijo. Vsled pobiranja novih, posebno užitninskih davkov v večjih mestih in vsled oviranega izvoza zlasti v Francijo se je na eni strani omejila v veleposestvu produkcija deželnih pridelkov, a na drugi strani je veletrgovina s prekupci izkoristila ta položaj tako, da so cene živil, posebno v velikih mestih, grozno poskočile. Da so reši teh razmer posebno delavstvo, dan konverzije. A nikdar, pravi, si ni mislil, da je mogoča tolika sreča, kakor mu jo je prinesel dan konverzijo. Zlasti evliaristija, sveto obhajilo, mu je napolnila srce s srečo, ki mu je bila doslej čisto nepoznana in neumevna. »Misterij se mi jo odkril. Šele sedaj sem bil cel katoličani« Krasno je, kar piše Ruville o cvha-ristiji. Evharistija mu je hranilna sila katoliške cerkve, vir nje moči. Evharistija mu je empiričen dokaz resničnosti katoliškega krščanstva. Evharistična črta mu loči polnost krščanstva od praznega, hladnega, racionalističnega liberalizma in poganizma. Zunaj cerkve je lo »senca« krščanstva, zakaj »zunaj evharistične črte ni proti poganstvu nobene meje in nobenega varstva«. Naj si tudi ohranijo izobraženci pod vplivom učenih teologov še neko krščansko-filozofično svetovno nazira-njc, ljudska masa ne more najti v tem nobeno opore in so pogreza bolj in bolj v neko »omikano poganstvo«. Katoličana obide, če stopi v protestantovsko cerkev, neko mučno čuvstvo. Vse je golo, pusto, brez misla in pomena, da, mrtvo. Živega središča ni. Jc kakor cer-kov, a ni, ker tega, kar je poglavitno, nima. Oltar je prazen. Zato napravlja vse okrasje nekak mrliški vtis. Luter ni mogel s Petrom in apostoli prestopili mejo. Zavreči se ovharistije ni upal, a ohranil je le prazni videz, v resnici pa je Kristusa zapustil. Sedaj mu je umevno vse, kar je v cerkvi, zapovedi, posti, molitve, rožni venec, pa tudi vos blesk bogočastja in cerkva. V cerkvi živi Kristus in v cer- ki je bilo gotovo najbolj prizadeto, Ee-šli so se dne 27. julija 1886. leta v neki mali kavarni v Milanu na Corso Porta Ticineso takratni voditelj radikalne ljudske stranke v gornji Italiji poslanec Felice Cavalotti, kateri jo pozneje, kakor znano, v dvoboju padel, sedanji zakladni minister Luigi Luzzatti in nekaj voditeljev delavstva ter so sklonili osnovati za mesto Milan in okolico konsumno zvezo (Unione Cooperativa), katera naj bi dobavala svojim udom živila in sploh vse potrebščino po nakupni ceni. Vsled agitacije v lastnem krogu narastlo je število društvenikov že po preteku štirinajstih dni na 134 z ustanovnim kapitalom 1712 lir, kar tvori temeljni kapital sedaj tako mogočne zveze. Društveni prostori z zalogo nahajali so se začetkom v mali sobi na že omenjenem Corso, a po preteku enega leta se je promet že toliko dvignil, da jc bilo potrebno najeti osem prostorov v via Silvio Pellico in še po eni na-daljni selitvi kupila si je zveza leta 1902 s kapitalom V/2 milijona lir velikansko in krasno palačo Turati v via Meravigli. V začetku le na živila se omejujoča prodaja udom razširila se je tekom let na prodajo udom in neudom in ne lo živil, nogo tudi obleke, drva, premoga itd. Sedanja zvezina zaloga vina je naravnost ogromna. V skladišču se nahaja okoli 80.000 steklenic vin vseh vrst iz cele Italije. Z mlekom se zalaga zveza iz svojo zadružne mlekarne, ki se nahaja v via G. B. Vico in je vzor glede snažnosti in reda. Za kurivo ima zveza štiri filijalke v mestu. V centrali se nahaja razven prodajalnic in zvezinih pisarn, ki zavzemajo vse tretje in četrto nadstropje palače, tudi zvezina restavracija, ki je odprta gostom od 7. ure zjutraj do polnoči. Tu se dobi za mal denar dobra in tečna hrana. Razven centrale ima zveza v Milanu še 25 filijalk, izmed katerih je sedem zvezanih z mesnicami. Tudi v mestu Varcse, ki leži blizu Milana, vzdržuje zveza svojo filijalko. Ena najlepših naprav tega podjetja jc brezdvomno ljudski hotel (Alber-go popolare), nahajajoč se na Corso di P. Genova, kateri nudi revnejšim slojem moškega spola proti majhni odškodnini lepo in snažno stanovanje. Zavod ima 540 električno razsvetljenih in s centralno kurjavo opremljenih sob; najemščina znaša za vsako sobo in osebo 3-60 lir na teden, a na dan 60 centimov. Tu je gostom na razpolago obedna dvorana za 250 oseb, konverza-cijska dvorana, dvorana za korespondenco, posebne sobe za kadilce in za igre, dalje knjižnica z nebroj dnevniki, devet kopelji z gorko in mrzlo vodo in končno dvorana s 600 omarami, kjer shranjujejo gostje svoje prtljago itd. Zavod je odprt neprenehoma, le spalne sobe so od 9. ure zjutraj do 7. ure zvečer v svrho snaženja in zračenja zaprte. Takega ljudskega hotela seveda v manjšem obsegu manjka pri nas in lo želeti jc, da se kak tak zavod tucli pri nas ustvari, da se ne bo potreba potikati revnejšim slojem za relativno visoko ceno po majhnih, nozdravih luk- kvi jo njegova evharistična pričujoč-nost. Kdo torej ne bi ljubil cerkve, in če jo ljubi, kako ne bi vsega storil, kar mu veleva? In če to stori iz vdane ljubezni, tudi spozna, da je prav tako, da je tako dobro, da drugače biti ne more. Kristus najbolje pozna človeško srce in človeško naravo, on ve, česa nam je. treba. In če kdo veruje v evharisticno pričujočnost, kako ne bi ljubil lepote hiše božje? Ljubezen jc ustvarila po cerkvah vsa tista dela umetniške genialnosti, ki se jim čudi svet, a ista katoliška ljubezen vernega, a preprostega ljudstva je okrasila cerkve tudi s tistim manj umetniškim leskom, ki ga ne moro umeti, kdor ne ume ljubezni, Tako je našel Ruville v katoliški cerkvi vedro, veselo gotovost, ki daje srcu in umu srečo in soglasje. Resnično jo, da jo doživela cerkev tudi žalostne čase slabih papežev. Toda prav v teh časih se je izkazala njo božja moč. Skala resnice se tudi v teli viharjih ni omajala. »Tudi ti papeži, katerih življenje so je slabo strinjalo s krščanskim idealom, so vendar ideji svoje oblasti niso mogli odtegniti. Tudi oni so učili pravi verski in nravni nauk!« »Pač pa som našol v protestan-tizmu«, sklepa Ruville, »težke, težijo hibe, za katere ni sredstva, kakor le eno, le to: Nazaj k sveti cerkvi!« Knjiga »Zuruck zur hoilig. n r- oko!« (dr. A. v. Rušile.. 1910) so d ni v »Katoliški Bukvami« in s ano 2 ' 40 vin. njah, mnogokrat v velikem številu skupaj, ali pa hoditi vsak dan dolgo pot na delo. Zveza pa ne vzdržuje le ta ljudski hotel, marveč tudi »dnevni hotel«, nahajajoč se v sredini mesta, in sicer via Silvio Pellico ob strani najimpozant-nejše stavbe v Milanu, »Galleria Vitto-rio Emanuele«, in po celem svetu znane milanske stolne cerkve. Ta hotel se nahaja v pritličju in je odprt vsak dan od 7. ure zjutraj do polnoči. V njem se more gost odpočiti, sprejema in opravlja svojo korespondenco, daje sestanke, spravi prtljago itd. Tu so mu na razpolago razne naslovne knjige in vse drugo, kar se tiče informacije o Italiji sploh, posebno pa o Milanu. Mesečna najemščina v tem zavodu znaša 10 lir in na dan 50 centesimov. Za uporabo posameznih lokalov tega zavoda, n. pr. dvorane za korespondenco, je pristojbina primerno nižja in znaša 10 ali 20 centesimov. Tudi dežnike se more dobiti tu na posodo in sicer se plača od vsakega dneva 50 centesimov za en dežnik. Pisec teh vrst je imel priliko obiskati ta zavod in se jo prepričal o njega praktični ureditvi, kar potrjuje tudi dejstvo, da je imel zavod tisti dan okrog 180 dnevnih in okoli 300 gostov za posamezne lokale. Omeniti nam je še nekoliko o blagovnem prometu zveze. Koncem leta 1886 imelo je društvo 396 udov, vplačan kapital je znašal 9417 lir in prodalo se je blaga za 7005 lir; leta 1890 je bilo 3412 udov, kapital je narastel na 687.150 lir, a prodalo se je blaga v vrednosti 1,397.474 lir; leta 1900 udov 5270, kapital 1,541.550 lir in prodanega blaga za 6,297.567 lir; leta 1908 pa je že štelo društvo 14.114 udov, kapital je dosegel 5,738.975 lir, a blaga je bilo prodanega za ogromno svoto 10,570.376 lir. Od svojega začetka do danes je zveza oddala svojim udom za približno 130 milijonov lir blaga vseh vrst. Ud zveze se postane proti plačilu vpisnine, ki znaša 3 lire, in vsaj enega deleža v nominalni vrednosti 25 lir, katera svota se pa lahko plačuje v obrokih po 1 liro na mesec. Deleži se obrestujejo že celo vrsto let po 6 do 7 odstotkov. Prebitek iz obrata se razdeli, kakor sledi: 10 odstotkov v rezervni zaklad, 11 odstotkov v podporni zaklad za Uradnike in uslužbence zveze, 1 odstotek zakladu za zadružno agitacijo, 3 odstotki odboru in nadzorstvu in ostanek 75 odstotkov se razdeli kot dobiček na deleže. Rezervni zaklad je znašal koncem januarja leta 1909 2,175.497 lir. Predstoječe podatke o milanski konsumni zvezi smo navedli cenjenim bralcem, da si predočijo velikanski napredek zadružništva v zgornji Italiji, kajti pri nas se je vedno mislilo in se deloma še misli, da se imamo v tej stroki učiti edinole od Nemcev in da ni nikjer drugod pravega smisla za zadružništvo in zdravega jedra za zadružno življenje. Pisec teh vrstic se je pa prepričal, da zadružniške naprave pri Nemcih mnogokrat ne odgovarjajo zahtevam naših razmer, vsled česar je »No, Pope, kua s pa ti tku zavervan in zjaš u Iblanca, kokr de b se mislu ukul prnest in u Iblanca skočt?« na-guvuru me je unkat tist Breskvar, ke zna klajster kuhat in Idi pu štarijah pn zubch nost, ke sm slonu na šent-peterskem muste in gledu, kuku se iz snega voda dela. »Kua pa teb mar, če gledam u vuda; sej tu ni tista voda, ke ja ti učash delaš. U Iblanca pa tud žilir skočm, če se m lušta, Iblanca je za use tle, ne pa sam za take leberalce, kokr s ti;« za-frknu sm ga jest, ke me je jozil, de me mot. in uguvarja, ke nisva nekol iz nim prou na d obrob nugah stala. »Nč so na jez, Pope; sej jost nism 1ku slab mislu, kokr s ti mojo besede gor uzc.u.« priporočljivo, da se ne ravnajo Slovenci — ne le glede zadružništva, marveč tudi pri drugih napravah — samo po nemških prireditvah, ki so za nas le enostranskega pomena, nego naj se ozirajo tudi na druge narode, iz česar se potem vzame najboljše, a šele to naj se uredi, kakor pač naše domače razmere zahtevajo. Čim več različnih vzornih naprav se pred kako ustanovitvijo temeljito prouči, tem lažje in zanesljivejše se zasledi, kaj najbolj prija našim domačim razmeram! S. šk. j Vincencljeva družba. Z velikim vesoljem in navdušenjem se jo preteklo nedeljo na Jesenicah ustanovila Vin-cencijeva družba za podpoi'o revnih in zapuščenih. Pred polno dvorano občinstva jo v »Delavskem Domu« na Savi predaval o prekoristni družbi g. profesor dr. Gruden. Družba prične v najkrajšem času doiovati in bo v nji lahko dobil podporo vsakdo, pa naj bo demo-kraško-rdeč ali pa liberalen, samo čo se bo videlo, da je podpore potreben. Zato se vabijo vsi sloji k sodelovanju pri tem človekoljubnem namenu. Saj »za vso je svet dovolj bogat, in srečni vsi bi bili; ko kruh delil bi z bratom brat — s prav srčnimi čutili!« j Kompromis! Tako vedno kriče po svojih listih naši mladi mlekozobi liberalci, kadarkoli so nekoliko dotaknemo njihovih nerodnosti, ki jih uganjajo po Jesenicah. Stari liberalci, ki so imeli kaj govoriti pri kompromisu med slovenskima strankama na Jesenicah, so ga prav pošteno polomili in se z Nemci tako vroče poljubili, da jih je na ustnicah speklo; zato sedaj molčijo, ker opeklina boli. Mladi, ki nimajo pri kompromisu ničesar govoriti, hočejo ta razluknjani kompromis imeti za polimano marelo, pod katero naj bi smeli uganjati vsakovrstne neslanosti, mi pa naj bi so ji še prav spoštljivo odkrivali! . Kaj še! Ti liberalci se nam zdijo kakor tat, ki je okradel, potem pa bežal in vpil: Primite ga, kradel je! j Lepa odkritja! Okrajni glavar radovljiški je preko jeseniške občine baje dal nekemu liberalcu par koncesij za gostilno, kavarno itd. Sosednji liberalni krčmarji so se temu uprli. Zato je med njimi in omenjenim liberalcem prišlo do razpora. V tem razporu pa je ta liberalec povedal, kako so ga njegovi sostrankarji silili in mu baje celo plačevali, da je pisal različne tožbe zoper g. gerenta Čebulja. Lepe reči! Pa naj potem kdo reče, da naša liberalna stranka ni preluknjan cilinder, ki hoče biti »nobel« pokrivalo, na vrhu ima pa luknjo, skozi katero gledajo mršavi lasje! Ni res, g. Humor? j Kakšno glorijo pa ženejo liberalci po »Narodu«, ker je okrajni glavar radovljiški zaradi nekega spora z gerentom Čebuljem tega tiral pred sodišče, in je bil gerent obsojen! Saj menda ni gosp. gerent prvi, ki je bil kdaj pred sodnijo obsojen — zaradi žaljen ja časti! Ko bi mi hoteli vsakega liberalca tožiti radi razžaljenja časti, bi nekateri stali vsak teden pred sodiščem. Pa se ne splača! Zato nam je pa gotovo dovoljeno izraziti svoj dvom nč naprej na meč! Jest sm glih tak leberalc, kokr s ti. Biu sem, biu; tega na morra tajit, ampak zdej tud jest nism več leberalc.« »Pe na, pejd! Jost teb prou nč na verjamem! Ti marslterkat kej izgobez-daš, de pol še sam na veš, kua s iz-gubezdou.« »Če čš, verjem; če nečeš, pa pust; ampak tulk pa rečem, de t lohka cluka-žem, de nisem več leberalc.« »Ala, kar sm iz dukazam, pol uva pa drgač guvurla!« »No, pa tlela puglej, če na vrja-meš,« m je reku, pruleku iz enga ve-licga priftošnla en umazan cegelc in m ga muliu pud nus. »Kua m muliš ta umazan cegelc pud nus? Al je tle gor zapisan, de nis več leberalc?« »Tle gor je zapisan, de sm špenderu za ubmejne Sluvence dvejset krone; in če jest eneh dvejset krone za kašna reč špenderam, ke jh tku narad dam, jo mende zadost. dukazan, de m je tista reč hodu pr src.« »Ti, prjatu, tula so pa. šo men frdehtik zdi, de b ti tkula po dvejset krone ukul metu! Tie, zu tem dvejse-tem kroncam moro pa kej druzga uzail tičat. O, prjatu, jest uu grem iku hite jaa lini,« nad tem, si bo li g. okrajni glavar povišal svoj ugled, ako zdaj tega toži, zdaj onega. Eno pa je res; da je namreč g. glavar z omenjeno tožbo našim liberalcem sicer precej dobro razrahljal posteljo, pa upamo, da bo še kljub temu postala — trda! Da pa liberalci s tem še ne bodo pregnali in uničili g. gerenta, naj bodo trdno prepričani; da ne sega njihova moč clo neba, se vidi že iz tega, ker niti enega ubogega de-kliča, ki ima pogum na kolodvoru v uradu nositi nemški siidmarkovski znak, ne morejo pregnati, dasi se že toliko časa mučijo; deklič se jim pa smeje in drzno nosi svoj znak dalje. Gospodje liberalci, delo za narod in Slovenstvo morate prijeti čisto drugače! j Zopet jje bila okregana v »Narodu« jeseniška inteligenca. Zadnjič so jo oštoli, ker ne hodi k liberalnim predstavam, zdaj pa zopet, ker z zanimanjem poseča naše, »kjer se skopuhi — kakor pravijo v »Narodu« — obešajo za ,cvirn'«. No, inteligenca mora že vedeti, kje dobi poštene in neprisiljene zabave, terorizirati se pa menda tem mladeničem tudi no bo dala! Mi pa tem mladim rogoviležem odkrito povemo, da je naš »cvirn« še toliko močan, da se še vsi »Narodovi« dopisniki lahko brez skrbi nanj obesijo, pa jim bo prav krepko zadrgnil vratove. Kar poskusite, mi ga vam radi posodimo, pa bomo šo nekoliko pritegnili! Teča] v Ribnici. »Slovensko katoliško izobraževalno društvo v Ribnici priredi v sredo in četrtek, dne 9. in 10. marca dVadneven poučen tečaj s sledečimi govori: Sreda ob 8. uri sv. maša. Ob pol deveti uri: 1. Avstrijska ustava od leta 1848. do 1910. 2. Razvoj političnih strank v Avstriji za časa ustave. 3. Društva, njih pomen in delovanje. Popoldne ob pol 4. uri: 4. Mlacleniška organizacija. 5. Pomen in namen telovadbo. Četrtek ob 8. uri sv. maša. Ob pol 9. uri: 6. Razvoj kmečkega stanu in drugih stanov v srednjem in novem veku. 7. Zadružništvo, namen in pomen. Popoldne ob 4. uri: 8. Vaditelj telovadbe: a) Predavanje o telovadbi, o redu in vodstvu Orlov; b) praktične vaje v nastopu in na orodju. Možje in fantje in zavedne ženo, vsi na tečaj! Idrijske novice. i Občni zbor »Krščanskega gospodarskega društva« se je vršil ob obilni udeležbi v nedeljo, 27. februarja. To pot smo zborovali v Didičovi dvorani. Iz poročila smo posneli, da je bilo tudi preteklo leto 1909 za zadrugo prav zelo ugodno. Članov jo bilo koncem leta 557 s 575 deloži. Prejemkov jo imelo društvo 125.263 K 93 h, izdatkov 123 576 K 20 h, torej prometa 248 840 K 13 h. Za blago se je prejelo 112.495 K 11 h, razdelilo pa se ga je kot dividen-do za 6700 K 72 h. Deležev jo vplačanih za 16 327 K, vrednost blaga znaša 34.173 K 54 h, v Ljudski hranilnici in posojilnici v Idriji jo bilo ob sklepu leta naloženih 5335 K 17 h, dolg na blagu nezadružnikom je znašal 3004 K 73 h. Za razne davščine je plačala zadruga 1659 K 92 h, upravnih stroškov al te je pa toj ježek h tem prpravu, srce in Ibezen du ubmejneh Sluvoncu pa že gvišn ne. Al t ni pač use glih, če usi kurošk Sluvenci u Vrbskem jezerc, šta-jarsk u Drau, prmursk pa u muri pu-toneja, de je le toja koža na varnem in pa do maš zmeri tulk mukrote, de se t klajster na puseši, pa je use dobr?« »Pe na z luč! Ti pa tud druzga na znaš, kokr štenkat.« »Ka-aj, a ti nis tud na domf pršti-man?« »Sm že, tu je res, ampak nekol tekat, kedr je suša.« »No, viš, pol je pa lo murbt toj domf uržah, de s ti dvejset krone ud-rinu za ubmejne Sluvence, pa ne toja Ibezen in skrb zajne.« »Pe na; domf je pr tem nadoužen, ampak tist čč, soj ga mende puznaš, ke katolška tiskarna regira, tist jo uržah; tist mo je prpravu ub list oh dvejset ki •one; ke s na da nč dupuvedat, ampak kar soja gon, dokler čluveka tku n ica na sprau, tle kašna blekne, ke ni vredna dvejset krone.« »Lej, pol to pa le ros ni Ibezen du Sluvencu prpraula ub gnar, ampak toj ježek, kokr sm reku. S že koj feflou ke ukul.« »Bod na tih! Sam Ibezen du Sluvoncu rac je h tem prprauUi; ampak med I pa je imela 3539 K 31 h. Čistega dobička je dalo poslovanje 7902 K 97 h. Po sklepu občnega zbora se pripiše rezervnemu zakladu od čistega dobička 410 K 22 h, tistim, ki imajo polno vplačane deleže, se dado petodstotne obresti v skupnem znesku 743 K 5 h, znesek 6749 K 70 h pa se kot 6odstotna divi-denda razdeli v blagu med člane. Rezervni zaklad je narastel za dobrih tisoč kron ter znaša 16.309 K 34 h. Zadruga ima torej kljub temu, da daje visoke dividende ter deleže dobro obrestuje, že lepo imetje. Na občnem zboru jo bilo sprejetih več zadrugi koristnih predlogov in danih vsestranskih pojasnil. Napredek krščanskega gospodarskega društva nas tembolj veseli, ker vodijo zadrugo delavci krščanslcoso-cialnega mišljenja sami. Ob povodnji meseca decembra so se nekateri bali, da bo usodna postala zadrugi, ker je bilo poslopje, v katerem društvo biva, najbolj razpoloženo nevarnosti in vodi. Račun pa kaže, da je načelstvo zadruge v rokah mož, ki so jim lahko zaupa. Nekaj škodo je bilo res, a malenkostna v primeri s škodo, kakršno so po povodnji izkazovali izučeni trgovci, katerih prodajalne so bile v neprimero ma manjši vodni nevarnosti, nego zadruga. Odborniki, katerim je potekla poslovna doba, so bili soglasno zopet voljeni. Čvrsto naprej! i Cestni odbor je nanovo izvoljen. Kdaj se bo konstituiral, ni še znano. Da se je skoro popolnoma prenovil, je bilo prav potrebno, sicer bi jo končno tudi v tem zastopstvu dobro zavozili. Sedaj krožijo govorice, da jo dosedanji načelnik Jan Gruden sklical k seji stari odbor 14. januarja. Da je morda povabil nekaj odbornikov k sebi na dom, je mogoče, a seja ni bila, ker niso povabili vseh odbornikov. Povabljen na priliko ni bil odbornik F. Goli. Zakaj neki ne? Nekateri govore, da ni dobil zato povabila, da bi mi zvedeli, nekoliko pozneje, kako stoje denarne zadeve cestnega odbora. Dobro bi bilo seveda za naprednjake, če bi jim bilo mogoče sploh vse nam prikriti. Radovedni smo, ali jo ros pri »Okrajni hranilnici in posojilnici« v Idriji dolga na račun cestnega odbora kar 28.000 K. Menda bo že tako, ker so ni vabilo vseh odbornikov, če je imela biti seja. Od druge strani čujemo celo, da ni cestni odbor idrijski dolžan samo omenjenih 28.000 kron, ampak da so še vrhu tega zasebni upniki, ki imajo tudi precej še tir-jati, skoro toliko kot »Okrajna«. Ko prične poslovati novo načelstvo cestnega odbora, bo že pogledalo tudi nekoliko nazaj, ali jo stari odbor ravnal pri najemanju posojil zakonito. V splošnem pričakujemo živahnejšega delovanja cestnega odbora v bodoče, nogo jo bilo doslej. Prava moža torej za načelnika in namestnika! Občinska seja je bila v tox*ek, dne 1. marca. Navzočih je bilo z županom 22 odbornikov. Iz razprave omenjamo v naslednjem nekaj stvari. V občinsko zvezo je bilo sprejetih 12 družin, med njimi Šepotavec in Štravs. Mestna hranilnica je predložila računski zaključek za leto 1909. Hranilnica se ne razvija povoljno. Notar je mnenja, da bi sodišče delalo na to, da se višji zneski otroškega denarja vla- nama rečen: raj b pa use glih skus ceu let usak večer pu dvejset učenašu za ubmejne Sluvence zmolu, kokr pa sam enkat dvejset krone u gutoumo gnari udrinu zajne! Sej sam veš, kuku je hedu za gnar in tud veš, de ga jest nimam tulk, de b ga u soj auslok devu, kokr ga deule iblanska krditna banka, ampak deulem popndekl, namest ban-kucu.« »O vem, vem! In tud vem, de b biu marskerkat bi pameten, če b ti popndekl na soja gofla puložu, kokr pa u soj auslok, in tku b s saj zclej lohka tistoh dvejset krone pršparu in raj molu za ubmejne Sluvence, kokr s preh roku; soj mulitu b jm murde več zalegla, kot pa toj gnar, ke jm ga dan na dan pregudrnavaš in naprej mečeš.« »Ja, zdej jo že, kar je; tisteh dvejset krone na um nekol več vidu, pa čo b šou tud skus tist rešpetlin glodat, ke sa skuz nega Solcburgari kumet iskal. Tku, zdej pa zdrou ustan, pa kerkat kej b bajsnbolf prid, de se uva kej pu-guvurla.« In zapustu me je na most in tku žalastn kubacou za vudo nazaj preko meste, kokr de b mu ceu škaf klaj-stra. duma splesnval; jes sm pa šo naprej zjou u Iblanca in premšlvou, kuku je tu, do Iblanca šo ni začela nazaj preke Vvhnk tečt, ke- je dau Breskvar dvejset krone za ubmejne Sluvence čo prou je enkat reku u »Unione« de u preh Iblanca preke Vrhnk te' "a nrdn u dau on lo en vinar za »klerekalnc namene«. Boltatu Pope iz Kudeluga. »Kuku s ti mislu, tu men nč am na gre; kuku sm pa jest toje besedo gor uzeu, tu je pa moja reč. Pa prgmah mo pust: jest se iz leberalcem, takem ket s ti, nečem nč obgebat.« »Oho, prjatu! Leberalcu m pa prou »Kua če za kroncam tičat, prsmocla, dau sm jh, pa je!« »Je že dobr; le vorgli kulkr čš, jest t pa le na vrjamem, de b j h dau ti teb nč, men nč, kar tkula. Al špekuliraš iz tem kroncam na kei. ko u teb u nc: gajo v hranilnico. Pri tem nasvetu smo se spomnili, kako piše Trstenjak v brošuri »Mestna hranilnica ljubljanska« na str. 38. Tam beremo: »Nepričakovano je Kranjska hranilnica zvišala obrestno mero na Wi% . . . Mislila je, da slovenske hranilnice obdrže staro obrestno mero po i odstotke, torej da je ne zvišajo na H4%. Ako bi so to zgodilo, potem bi Kranjska hranilnica dobila zmago. Sirotinski in sodno oskrbovani denar moral bi se nalagati, oziroma prenesti v hranilnico, kjer nese več obresti. Pristojne oblasti bi pač morale za to skrbeti in zastopati koristi nedoletnikov in varovancev. Posledica bi bila, da bi se denar dvignil iz slovenskih hranilnic, v prvi vrsti iz Mestne hranilnice ljubljanske, in bi se prenesel v Kranjsko hranilnico, katera bi dajala najvišje obresti. Tako bi se Kranjska hranilnica opomogla, njene vloge bi se v treh, štirih mesecih pomnožile za kakih 10 milijonov kron, morda še za več.« Gospod notar, kaj bi bilo, če bi naše pristojne oblasti tako naredile z »Mestno«, kakor pravi Ant. .Trstenjak, da bi morale, koliko bi še oatalo vlog? Zidali bi radi, kakor že večkrat. Se-ilaj naj bi prišla na vrsto nova mestna klavnica. Ustregli bi radi tudi nam, ki smo že večkrat drezali radi slabih cest. Pa tudi z zadnjimi predlogi stavbnega odseka glede nove klavnice nismo zadovoljni, še manj pa z nameravanim nakupom sveta za novo cesto v »grapi«. Ker bo o tem najbrže še drugje govor, o tem še nič ne pišemo. Omenjamo samo toliko, da mestna občina ni nobena filialka kreditnega in stavbnega društva, ki želi po ceni kupovati posestva ter jih drago oddajati občini in erarju. Zoper tako ravnanje bi bili, tudi če bi ne bila duša imenovanega društva Gangl in Jul. Novak. Razprava o teh predlogih jc bila deloma prav živahna. Najboljše pri vsem pa je bilo, da so bili splošno v besedah zoper klavnico in novo cesto, ob glasovanju pa je bil zoper klavnico samo naš Kavčič, proti cesti pa je dobil še enega in pol tovariša. Štravs namreč je naročaval, kaj naj se vpiše v zapisnik glede njegovega glasu posebej. Notar je bil kakor po navadi hud na klerikalce, tudi gerenta se boji. Javno stranišče pred kapelo sv. Janeza peče posebno Tavzesa, iz česar bi Utegnil kateri soditi, kdo je duševni oče neumnega projekta. Po njegovih mislih naj se toži naprej do upravnega sodišča, dokler se ne doženc, ali ima pravico erar ugovarjati stavbi. Tudi Pleskovič jc bil za to. Notar in Tinče sta bila zoper tožbo. Končno bo treba le podreti, kar je že postavljenega. Bla-maža je gotova. Loške novice. 1 »Katol. izobraževalno društvo« se kaj živahno giblje. Po novem letu nam je priredilo že štiri igre: »Od doma«, »Moč uniforme«, »Trije tički« in zadnjo nedeljo »Desetega brata«. Vse so ugajale in tudi udeležba je bila velika, pri »Desetem bratu« je pa bila sicer prostorna dvorana kar nabita. Čast društvu, čast vnetim igralcem! 1 Igra »Deseti brat« se v nedeljo, dne 6. marca na splošno željo ponovi. Da se more tudi loška okolica udeležiti, je začetek nastavljen na 4. uro popoldne. Nikomur ne bo žal za čas in denar, dušni vžitek bo obilo poplačal oboje. 1 Pustni torek nam je letos prinesel nekoliko spremembe v enolično vsakdanjost. Sokoli in njihovi prijatelji so vprizorili na trgu ciganski sprevod in kurjavišče. Prijezdili so na mrhah, katerih nekatere so res prav cigansko izgledale. Baje so hoteli vpri-zoritelji na trgu predstaviti cigansko ženitev, a je odpadla, ker je »župnika«, ki bi poročal po cigansko, zadržala bolezen. Na pepelnico sta se pa dva junaka na oslih po trgu producfrala in pokazala, da razumeta »resnost« življenja tudi v postu. Cerkniške novice. c Osebne vesti. Notar gosp. Josip Rohrmann je odšel na svoje novo mesto v Kostanjevico. V Cerknici sc je naselil notar gosp. Hubert Završnik. — Za novega krajnega šolskega nadzornika je imenovan sodni adjunkt g. Jurij Gregorc. — Predsednik krajnega šolskega sveta v Cerknici je bil pred novim lotom izvoljen kapelan g. Jernej Pavlin, v Begunjah pa posestnik gosp. Andrej Debevec. c Mrtvega našli so posestnika Jakoba Turšič v Podslivnici. Vračal se je s Krasa, kjer je prodajal leseno robo, in je na poti omagal. — v Cerknici na žagi so našli mrtvega prosjaka Petra M., ki jc šc prejšnji dan prosjačil. c v Ameriki ubilo je posestnika Miha Petrovčiča iz Dolenje vasi. NiL eno leto ni bil tamkaj. V gozdu ga je zadelo drevo in mu zdrobilo lobanjo. Bil je takoj mrtev. Zapušča doma ženo in nekaj nedoraslih otrok. Kako je dr. Linger prejel zakramente za iirairajofe. Dr. Lueger je že 19. svečana prejel zakramente za umirajoče. Večkrat je že preje rekel: »Da mi ne. pozabite! Kadar bo postalo resno, pokličite o pravem času Schmolka. Ako bi ga ne bilo doma in bo čas, tedaj pošljite v votiv-no cerkev.« Omenjeno soboto dopoldne namenil sc je prelat Schniollc na neko pot in je prišel na kolodvor. Tu je zadel na par uradnikov, ki so ga vprašali, ako je bil župan že previden. Prelat je zanikal in pričelo ga je skrbeti. Opustil je potovanje in se vrnil nazaj v mesto, kjer so ga bili Lueger-jevi med tem že iskali na domu. Podal se je sam naravnost k županu. V predsobi so zdravniki prelatu odgovarjali, češ, naj ne razburja bolnika, ker bi to imelo lahko hude posledice. Prelat pa jih je zagotavljal, da bo pač znal varovati župana vsakega razburjenja. Medtem pa jc dr. Lueger, ki si je ohranil izvrsten sluh, vprašal, kdo je prišel v predsobo, ker sliši pogovor. Ko so mu povedali, da jc prišel Schmolk, ga je dal takoj poklicati in ga prisrčno pozdravil. Prelat je rekel: »Prišel sem pogledat, kako ti gre, ekscelenca, in rad bi ti prinesel Gospoda Boga. Ali ti je prav?« Dr. Lueger je odgovoril: »Čim preje, tem ljubše.« Na njegovem obrazu se je izražal mir in udanost. Potem se je spovedal in prejel sv. popotnico s tako iskreno pobožnostjo, da je vse navzoče globoko ganil. Prelat Schmolk se je nato pripravil k maziljenju s sv. poslednjim oljem .Župan je rekel: »To se imenuje poslednje olje.« Schmolk mu je smehljaje odgovoril: »Ni treba, da bi bilo poslednje; ti veš, da sem ti je že enkrat podelil!« Ko je Schmolk pričel z liturgičnimi molitvami, ga je župan naenkrat prekinil: »Prosim, počasi moliti, da morem dohajati.« Z globoko pobožnostjo je molil Očenaš in vero ter se prekrižal. Bil je neizrečeno lep in tolažljiv prizor, ko je ta veliki mož na smrtni postelji venčal delo svojega življenja s tako zgledno pobožnostjo. Prelat Schmolk je rekel kasneje: »Te ure vse življenje ne pozabim. Bilo je krasno. Župan je pravi junak. Kak mož!« Tako dr. Lueger tudi ob smrti nudi vzor-moža katoličana. Prostovoljni strelni voli na Laškem. Po zgledu Švice, Angleške in drugih držav, sklenila jc tudi Italija, po nekem postavnem načrtu ustanavljati prostovoljne strelne voje, in sicer v vseh krajih, kjer se za vstop oglasi nad 50 oseb. Dečki od 14. do 16. leta tvorijo en oddelek, mladeniči od 16. leta do končane vojaške službene dobe drugi oddelek in nadomestniki tretji oddelek; v četrti oddelek se pa sprejmejo vse osebe — dekleta in žene — katere bi sc hotele naučiti streljati. Vojaškim obveznikom, kateri bi se štiri leta redno udeleževali strelnih vaj, se dovolijo pri izpolnjevanju vojaške dolžnosti gotove olajšave. Članarina znaša na leto tri lire za osebo; revnim osebam pa te članarine ni potreba plačati. Skušnje se vrše na ta način, da se priredi enkrat na leto streljanje za stavo, vsake dve leti okrajna strelska slavnost in na vsaka štiri leta splošna strelska slavnost v Rimu. Enak postavni načrt se izdeljuje tudi za prostovoljne kolesarske in avto-mobilne oddelke. Pričakuje se od vseh teh podvzetij jako veliko, osobito od kolesarskih oddelkov, ker so Lahi znani kot dobri in vztrajni kolesarji. Kam vse to meri, kaže pač dovolj jasno že benečanski prostovoljni voj! „Hve Maria", mesečnik, je sicer v prvi vrsti namenjen ameriškim Slovencem in njih verskim potrebam. Toda kot glasilo slovenske izseljeniške družbe sv. Rafaela v Ameriki ima gotovo svoj pomen tudi za vse Slovence zunaj Amerike. Namen njegov je namreč, seznanjati tudi rojake zunaj Amerike s tukajšnjimi raz-mei'ami, da se ne bodo tako lahkomiš-ljeno in brezskrbno izseljevali v daljno tujino, kakor se to pogosto zgodi. Slovenska društva so tudi sklenila na predlog dr. Kreka na Koroškem, da naj se po vseh slovenskih društvih ustanavljajo posebni »odseki ev. Rafaela«, ki naj vzamejo v oskrb izšeljeništvo Slovcnccv v Ameriko. Ti odseki bodo pa mogli uspešno le delovati, ako bodo sami dobro poznali razmore tukaj, razmere med potjo itd. Zato bo zanje ravno list »Ave Maria« velike važnosti, da, podlaga, na katorej bodo mogli razviti svoje delovanje. Zato je sklenil odbor družbe sv. Rafaela v New Yorku, da so dovoli vsem slovenskim društvom list po posebni ceni v avstrijskem denarju Tako velja list za društva letno 1 K, pocl pogojem, ako ga naroče vsaj tri iz-tiso (enega za duh. voditelja, enega za knjižnico in enega za odsek sv. Rafaela). Posameznikom ga damo po 1 K 50 vin. Toda, za vse to velja to le, ako list naroče pri slovenski podružnici sv. Rafaela v Ljubljani. List prejeman iz New Yorka, velja kakor dosedaj 75 centov ali 3 K 75 vin. Prosi se tudi, da tisti, ki so list prejemali, pa naročnine še niso poravnali, to nemudoma store, zaradi stroškov, ki jih ima družba. Naročnina naj se pošlje na našega zaupnika p. Alozija Koc-mur, solicitatorja v odvetniški pisarni dr. Vlad. Pegana v Ljubljani. Družba sv. Rafaela. Prehlajenje odpre v mnogih slučajih vsem resnim boleznim vrata. Scott-ova emulzija pa zabrani uspešno njih nadaljni razvoj. Čistost njene sestavine, njena lahka prebava kakor njena redilna moč, so pridobile pri zdravnikih, babicah, sta-rišjh in bolnikih za Scott-ovo emulzijo sloves kot najzanesljivejše sredstvo, proti vsem vrstam prsnih in vratnih bolezni. Scott-ova emulzija znamko'—Vi- se smatra povsod za neprekosno bgarm>cijskitn Vzor-ettiulzijo. 2615 seorfove- Cena izvirni steklenici 2 K 50 v. ga ravnanja! Dobiva se v vseh lekarnah. Za it. Prvi pomladanski tedni so navadno čas, v katerih se išče, da se popravijo motenja v telesnih funkcijah, katera je provzrooil način zimskega življenja; v ta namen opozarjamo na To kislioo zdravniki posebno priporočajo za popolno domače zdravljenje, zlasti pa tudi za predzdravljenje za toplice Karlovi »ari, (VI.) Marijine in Frančiškove kopeli. 3t4 19 Izvirek: Giesshubi Sauerbfuan, želez. posSaia, zdravilno kopališče pri Karlovih varili Prospekti taston) in franko. V Ljubljani so dobiva v vseh lekarnah, vežjib Špecerijskih prodajalnicah in trgovinah z jestvinam jn vinom. Zalege pri Mihael Kastner-.u, Peter Lassniku in Andrej Sarabonu, Ljubljana. -14 52 -19 VHmeriko m Kanado zložna, cena 111 varna vožnja s H 5M 52 Cunard Line Bližnji odhod: iz Trsta, domačega pristanišča: Pannonia, 1. marca, Carpathia, 6. marca, Uitonia, 29. marca 1910. Iz Liverpoola: Lusitania, največji in najlepši parnik, 19. marca, 9. aprila, 7. in 28. maja, 18. junija 1910, Mauretania, 12. marca, 2. in 30. aprila, 21. maja, 11. junija 191C^ Pojasnila in vožne karte pri Andrej Odlasek, Ljubljana, Slomškove ul. 25, bi. cerkve Srca Jezusovega. Cena vožnji Trst-New-Jork Ill.razr. K180"— za odraslo osebo vštevši davek in K 100 — za otroka pod deset let vštevši davek. Mm želodčne kapljice s podobo Mariiacelishe Matere Mit kot varstveno znamko, zato zvane Marijaceljske želodčenc kapljice, so najboljše, skozi 30 let preizkušeno sredstvo proti motenju v prebavi vseh vrst, gorečici, zaprtju, glavobolu in težkočam v želodcu, tvoritvi želodčne kisline itd. $ Dobi se v lekarnah za ceno K — 80 in K 1*40. Razpošilja na deželo lekarnar C. Bradi] Dunaj I., Fieisch-12— t markt štev. 2,162. 3118 J 6 steklenic za K 5.—, 3 dvojne I a rf~— t steklenice za K HSQ franko. Pa-KC\l4t€tiV1i zite na varstveno znamko s po-' dobo Marijaceljske Matere Božje, rudeč ovitek in podpis N O BoSI se o ussh boljših (rgnoluh Zaloga En K. H. KREGflR, bjubilaiia. 256 Sv. Petra cesta štev. 2. (I) 273o ............. .............. Zaščitna znamka »Sidro« ument cmfci comp. „ Nadomestek za Sldro-PaIii'I!xpeIler je splošno priznano kot izvrstno bol bla-anjoce ln odvodno mazilo pri prehlaleniu itd.; cena 80 v., K 1*40 in K 2 - se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju teoa povsod priljubljenega domačega sredstva naj se jemljejo le originalne steklenice v škatliah z našo zaščitno znamko »Sidro" potem se je gotovo prejel or. izdelek. Dr. Hlchterleva leftarno pri ..zlatem levu" vPrasi Elizabetna cesta štev. 5 nova. I A ..................................... I 2817 24-1 hripavost, Katar, zašle- zenje, katar v grlu. oslovski in duSljivI kašelj odpravijo zdravn. preizkušene in priporo----———_—__ Cene SCaiserjeve ss t^K asas k?!8."1?, .Pfi. "°.rlu\ Rlh- SuSnik. deželna leltarna pri »Mariji Pomaga j" AVLeustek Uboid pI Trnlloczu G PiccoH^ nr! .KronI« A Bohinc; i. Giuričič, Metlika, fl. Roblek, Radovljici H'Bri"|' Lititn, E. Burdičh, Sk. Loka, H. Roblekt TržIC, K. flndrnanič m I. Bergmann, Novomesto, K Savnlk Kranj, J. Močnik, Kamnik. C. Kuss, Vipava, Mr.Ph E Koželj Jesenice. 192 52 Stambilije vseh vrsl za urade, društva trgovce Itd. Anion Cerne graver in izdelovatelj kavčuk - štambilje v LJUBLJANA, Sv. Petra cesta št. 6. Ceniki franko. JOSIP STUPICA (ermenar ln sedlar v Ljubljani, Slomškova ulica številka 6. Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših konjskih oprav kakor tudi krasno opremljene kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo, katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljene vozove in konjske 3699 oprave. 52—1 NEREDHJI PREBAVA JE VZROK MNOGIH BOLEZNI. Zatorej naj se pravočasno uporabi sredstvo za redno prebavo. Preizkušeno Iz izbranih najboljših ln uspcSnih zdravilnih zeli skrbno napravljeno, tek zbuja oCe in pre-bavljanje pospešujotc in lahko odvajajoče domaČe zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke nezmer-nosti, slabe diete, prelilalenja In zoprnega zaprtja, n. pr. goreCIco, napenjanje, nezmerne tvoru- Kislin ter krCe je dr. Hose balzam za želodec iz lekarne O. f-ragneria v Pragi. SVHRILOI Vsi deli embalaže ——— ima)o postavno deponovano varst. znamko GLAVNA ZALOGA: LEKRRMfl B. FRF\GNER-ja, o. In kr. dvor. dobavitelja, „Pri irnem orlu", PRRGR, Mala strana 203, vogal Nerudove ulice. Po poitl it razpošilja vsak dan, Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti nnprel vpoSllj. K l-50 se poSlje mala steklenica, za K 2 HU velika steklenica, za K 1 70 i! veliki steklenici za K a 'i ven«? sickienice, za K i2 H vei. stenionlc poštnine prostu na vse postaje avstro-ogi. monarhije. Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr. Tj. Irelc v IcoroiM debati. D u n a j, 4. sušca. Socialni demokrat bi zatajil svoj program, ko bi vsak dan — ne poručal vsaj enega duhovnika. Tako je sinoči tudi soc. demokraški glavni govornik proti nujnosti Grafenauerjevega predloga, koroški poslanec R i e s e, slovenski duhovščini na Koroškem podtikal vso krivdo in odgovornost za narodne prepire. Kolikor nam je znano, je bil Riese učitelj na Dunaju in tudi sedaj stalno biva na Dunaju. Vse svoje znanje o koroških razmerah bržčas zajema le iz nemško-narodnih glasil, zato pa mu tudi leži v želodcu koroška duhovščina. Riese jo brez dvoma, kakor mnogi njegovi tovariši, soc. demokrat le v teoriji. V praksi pa je tak nemški za-grizenec, kakor so Malik, Dobernig e tutti quanti. Znani dogodki na celovškem kolodvoru, ki so bili povod predlogu, bijejo v obraz narodni ravnoprav-nosti, katero soc. demokracija z nekakim ponosom navaja v svojem programu. Riese pa meni, da so to malenkosti, provokacije slovenskih prenapete-žev. Naravnost škandal pa je, da so Riese in mnogi njegovi nemški tovariši glasovali proti nujnosti predloga, dočim so skoraj vsi češki soc. demo-i kratje glasovali za nujnost. Kdo naj razume to soc. demokraško taktiko! Dognano je, da uslužbenci na državnih železnicah prezirajo in zaničujejo slovenski jezik. In to nasprotuje splošno veljavnim državnim zakonom in tudi vsakdanjim potrebam. S tega stališča so češki soc. demokratje glasovali za nujnost. Torej so nemški socialni demokratje ravno taki narodni šovinisti, kakor člani nemško-narodne zveze. Zato naj se ne širokoustijo s svojim programom o narodni ravnopravnosti. Dr. Krek. Glavni govornik za nujnost, dr. Krek, je izvajal: Čas je, da se povrnemo k predmetu. Zato se ne bodem bavil z raznimi vprašanji, ki so se v tej razpravi sprožila od raznih strani. Kaj hoče naš predlog? Jasno izjavo od vlade, ali je pravično in spodobno, da se v Celovcu, glavnem mestu dvojezične kronovine, ne more kupiti vozni listek v jeziku, ki je tudi priznan kot deželni jezik. Ali je pravično in pošteno, da zapirajo ljudi, ti v slovenskem jeziku zahtevajo vozne listke? Navedem slučaj, ki mi ga je pravil neduhovnik. Ta zahteva v Celovcu v slovenskem jeziku: »Prosim karto v Pliberk.« Ženska v uradu odgovori: »V Pliberk?« Uradnica vzame karto in vpraša uradnika v pisarni: »Ali smem izročiti karto?« Nato se obrne in reče: »Zahtevajte karto v nemškem jeziku!« Gospod zopet ponovi v slovenskem jeziku: »Prosim karto do Pliberka.« Uradnica se zadere: »Glejte, da se spravite!« (Čujte! Cujte!) To je istina in to dejstvo imenujejo provokacijo. Ako potnik ne reče uradnici: »Hvala, gospica, poljubim Vam roko, ker ste tako ljubeznjivi,« ako potnik pokaže svojo nevoljo, potem to imenujejo izgred. Ako pa s temi frazami ne dosežejo namena, potem se sklicujejo na zgodovinski razvoj. Preje moraš torej napraviti državni izpit iz zgodovine, ako hočeš v Celovcu v slovenskem jeziku kupiti vozni listek. (Medklici.) Ta zgodovinski razvoj! Gospodje! Ako hočete poznati zgodovinski razvoj koroške in drugih dežel, koder so slovenske manjšine, morate preje proučiti perzijsko zgodovino, kakor nam jo opisujeta Jeremija in Azra. Tam najdete, da je prerano umrli Arta-kserkses v 5. stoletju pred Kristom izdal svoje ukaze v vseh jezikih svoje države. (Čujte!) Prav bi bilo, ko bi avstrijska vlacla proučila perzijsko zgodovino 500 let pred Kristom. Tudi mi poznamo slovensko zgodovino, kakor se je razvila v glavah nemškega Nume Pompilija in nemških strank, ki jih vodi Egerija stare ali nove »Preše«. Slovenski narod so imenovali narod »hlapcev in kravjih dekel«. Toda ti hlapci in dekle tudi plačujejo davke in pošiljajo svoje sinove v vojake. (Tako je!) Žive v avstrijski državi, v ustavni državi in imajo pravico, v svojem jeziku iskati in dobiti pravico. Ta »zgodovinski razvoj«, ko je v istini še hlapčeval slovenski narod, pa je končan. Danes stanovi niso več piramidalno drug nad drugim, marveč drug poleg drugega. (Pritrjevanje.) Ta zbornica in načelo, po katerem je sestavljena, trešči ob tla »zgodovinski razvoj«. Kdor tega ne razume, ta zataji načelo, po katerem je bil izvoljen v to zbornico. Velika napaka je, da moramo še sedaj poslušati načela in teorije iz stare fevdalno dobe. Dokler ni jasnosti, sploh ne moremo govoriti o rešitvi narodnega vprašanja. Tudi v času, ko je bil slovenski narod reven in osamljen, ko mu jc bila tuja vsa buržoazija, bil mu je duhovnik pomočnik in vodnik in to ostane duhovnik kot del narodnega telesa, ne kot gospod, marveč kot prvi služabnik in hlapec. (Pohvala.) Ako si nasprotniki ne morejo pomagati z zgodovinskim razvojem, prihajajo s frazami: Advokatje in duhovniki so hujskači! Ako v soseščini Nemcev ne zahtevamo svojih pravic, to ne zastarajo v treh letni, ampak že v treh dneh. Takoj imajo Nemci svojo narodno posest, katero se ne upa nihče dotakniti, tudi ne pravični in pošteni ministrski predsednik Bienerth. Da torej nemška narodna posest ne raste v brezmejno daljavo moramo zahtevati svoje pravice. Narodno vprašanje sega tudi v urade. In če advokat zahteva v uradu jezikovno pravico, je to naravno in potrebno, sicer imamo takoj nemško narodno posest. Kdor pa pri nas zahteva narodno pravico, tega imenuje hujskača isti, ki mu krati pravico. In če ne pomagajo »provokacije, izgredi in zgodovinski razvoji«, pomagajo si s frazami. In taka fraza je: »Enkrat za vselej mesto Celovec odločno odklanja odgovornost za posledice, ki morejo nastati iz nadaljnih provoka-cij.« Jaz bi tudi mogel reči, da slovensko ljudstvo odklanja vso odgovornost. Kaj pa dosežem s tem? Nič! Po tej poti ne pridemo nikamor, do nobenega premirja, do nobenega miru in reda. Tudi v vprašanju, ki je v razpravi, ne pridemo do reda, ako se ne prizna pravica, ki jo zahteva Grafenauerjev predlog. Ta pravica ne škodi Nemcem in ne sega v kulturni nemški delokrog. Tudi na Koroškem ne bode miru, dokler se vladajoča stranka ne zaveda svoje dolžnosti in se z nami ne pobota glede narodnih pravic. Priti mora do kompromisa, preje ne odnehamo. Ali je treba, da se zbornica več dni bavi s takimi vprašanji? Zakaj nas silite v to? Kakor kaže ta vzgled, je vsak nujni predlog izgubil svoj pomen. Mi bo-demo morali drugače razpravljati o nujnih vprašanjih. Velike stranke bodo morale vsakemu v resnici nujnemu predlogu priznati nujnost in, ako vprašanje ni zrelo, odkazati predlog odseku. S tem bodo okrajšane razprave. Enkrat moramo priti do tega. Končam. Kdor je z nami enega mnenja, naj glasuje za flUjBGSt. ker stvar jfe pravična. Pa tudi oni; ki jih nismo prepričali, naj glasujejo za nujnost, da more gosp. železniški minister gradivo predložiti zbornici. Minister je namreč rekel, da nima še vsega gradiva zbranega. On torej želi, da gradivo dobi in ga predloži zbornici v presojo. Tisti, ki žele, da kmalu zgine sedanje železniško ministrstvo, naj glasujejo za naš predlog. Oni pa, ki ga imajo radi, naj mu dajo priliko, da odseku predloži uspehe svojih preiskav. Ali iz sovraštva ali iz ljubezni, glasuj-mo tako, da nujnost obvelja. (Smeh. Živahna pohvala.) Govoril je še predlagatelj Grafenauer, ki je med živahnim odobravanjem spretno pobijal trditve Dobernigove. Bilo je že okoli devete ure, ko je Grafenauer končal svoj govor in so mnogi poljski in tudi češki poslanci zapustili zbornico. Zato predlog ni dobil niti navadne večine. Za nujnost je glasovalo 132, proti 137 poslancev. Proračunska razprava s prvim branjem proračuna je bila danes končana. Državni zbor. Dunaj, 4. marca 1910. Uspeh in pomen Grafenauerjevega predloga. Nemški listi se nič več ne vesele, da je bil Grafenauerjev predlog odklonjen, zakaj pokazalo se je, da obstoji v zbornici močna in kompaktna opozicija zoper nemško prepotenco. Najprej je že to značilno, da je načelnik Poljskega kola dr. Globinski, jako preveden politik, ki je dozdaj šol brezpogojno z vlado, v svojem proračunskem govoru jako ostro govoril zoper germa-nizatorične tendence železniškega ministrstva in je to pojasnil na konkretnih zgledih iz Galicije! Potem je izjavil dobesedno: »Taka dejstva so res vstanu, spraviti nas iz ravnotežja in mi se bomo, kakor stvari zdaj stoje, morali temeljito premisliti, ali bomo mogli v odseku in v zbornici glasovati za proračun železniškega ministrstva.« Glgbinskijeve izjave so vlado in Nemce silno poparile, tembolj, ko je načelnik »Poljskega kola« vlado zopet resno opominjal, naj vse stori, da se politični položaj razjasni. Kar se glasovanja samega tiče, je bilo od 510 poslancev samo 200 navzočih. Mnogo jih je odšlo, ker vsled sklepa nemškiU socialni!? demokratov, da glasujejo zoper predlog, ni bilo več nobenega upanja na dvotretjinsko večino. Kar jc značilno pri tem glasovanju — 132 slovanskih glasov proti 137 nemškim — je to, da Nemci brez nemških socialnih demokratov no bi bili dobili absolutne večine, ker so vsi Slovani združeno glasovali — Poljaki so šli to-pot z nami! Komičen prizor pa je bil. ko je 15 čeških socialnih demokratov glasovalo zoper 20 nemških! Sodrugt so igrali zelo klavrno figuro, res! Splošni položaj. — Poljaki z nami. Korespondenca »Zentrum« poroča, da se bo baron Bienerth začel pogajati s »Slovansko Unijo« v sredo ob 3. uri popoldne. Gre se za to, da se ustvari močna parlamentarna veČina in napravi nacionalno premirje v Avstriji. Obenem so pa bodo rešili pogovori, kako bi se jezikovni zakon za Češko spravil v narodnostnem odseku v debato. »Slovanska Unija« bo postopala v zvezi s Poljaki, ki so se pri glasovanju o Gra-fenauerjevem predlogu tesneje priklo-pili ostalim slovanskim vrstam. Poljaki zahtevajo odločno veliko rekonstrukcijo. Bienerth hoče precl Veliko nočjo zopet zaseti mesti nemškega in češkega ministra krajana, po Veliki noči pa poljedelsko ministrstvo in ministrstvo za javna dela. Wrba ne bo več v prihodnjem kabinetu, pokopal ga je Grafenauerjev predlog. Nemci so s temi rečmi seveda jako nezadovoljni. Zoper carino na ladjeplovbo na Labi. Avstrija zoper namero Nemčije. Včeraj se je bavila zbornica z nujnim predlogom posl. Smrčka glede carine, ki jo namerava Nemčija naložiti ladjeplovbi na Labi. Trgovinski minister dr. Weis-kirehner je odločno izjavil, da Avstrija nikakor ne bo privolila, da Nemčija ovira svobodo ladjeplovbe na Labi, ki je zasigurana po mednarodnih pogodbah. (Živahno odobravanje.) Nujni predlog in meritum se nato soglasno sprejmeta. Nujni predlog dr. šusferšlča glede belokranjske železnico. Dr. šusteršič, Vukovič in tovariši so vložili nujni predlog, da sc belokranjska železnica, nadalje pa zveza z Dalmacijo čimpreje izgotovi in se Opomni ogrsko, oziroma hrvaško vlado na njeno dolžnost v tem oziru. Znanost in umetnost. lj Pri koncertu »Glasbene Matice« dne 9. marca sodelujejo: g. Julij Bet-teto, c. kr. dvorni operni pevec (bas); g. Ivan Levar, gojenec c. kr. akademije za glasbo in predstavljajočo umetnost (bariton); gdč. Vida Pvelesnikova, pia-nistinja in učiteljica »Glasbene Matice« (klavir); pevski zbor »Glasbene Matice«; orkester »Slovenske Filharmonije«, pomnožen po nekaterih učiteljih in gojencih »Glasbene Matice«. Vzpored: 1. P. Hugolin Sattner: »Naš narodni dom«. Mešan zbor z baritonskim samospevom. 2. a) R. Wagner: Wolframova pesem iz opere »Tannhauser« (II. akt); b) G. Verdi: Arija Renatova iz opere »Ples mask«; c) R. Leoncavallo: Prolog iz opere »Glumači«. Poje g. Ivan Levar. 3. a) Emil Adamič: »Zapuščena«; b) Fr. Kimovec: »Izgubljeni cvet.« Mešana zbora. 4. J. Brahms: Štirje resni spevi: a) »Kajti človek živali je enak . . .« (Pridigar, pogl. 3); b) »Obrnem se in vgle-dam jih skupaj.« (Isto, pogl. 4); c) »O smrt, kak grenka si ti!« (Jezus Sirah, pogl. 41); č) »Če bi govoril vam z jezikom angelskim...« (Sv. Pavel Korinčanom, pogl. 13.) Poje g. Julij Betteto. 5. P. Hugolin Sattner: »Jeftejeva prisega«. Za mešan zbor, soli in orkester. 6. a) Davorin Jojjko: »Vabilo«; b) Emil Adamič: »Scherzando«. Moška, zbora. 7. Dr. Anton Schvvab: »Dobro jutro«. Mešan zbor. Plesni koncertni valček s spretn-ljevanjem klavirja. — Pevski zbor izvaja izključno najnovejše slovenske izvirne, še nikjer izvajane koncertne točke. — Začetek ob osmih zvečer. — Cene prostorom: Sedeži po 5, 4, 3 in 2 kroni, stojišča po 1 K 60 h, za dijake po 60 h, se dobivajo pri gospej Češarkovi v Še-lonburgovi ulici. Besedilo brezplačno istotam. Pobegla vlomilca Pogačar in Warmnt na delu. — Predrzna tatvina v tržiški ka« planiji. Iz Tržiča se nam piše: V teku nekaj let so obiskali tržiško kaplanijo že tretjič tatovi. Zadnjič pretočeno sredo, 2. t. m. Opoldne so je prikradel tat v kaplanijo, ko ni bilo nobenega gospoda doma. G. kaplan Čadež jo bil v šoli pri Sv. Ani, g. kaplan Gol tacije izvršila samoumor, so je vse to-v zadevno potrebno ukrenilo in izvršile) srečno aretacijo. Pri zaslišanju se je aretovanka predstavila kot Amadeja pl. Miličevič ter je trdila, da je vdova nekega stotnika iz Budimpešte. Pod tem imenom se je aretovanka tudi res klatila po raznih garnizijskih mestih., Vendar se jc po nadaljnem poizvedovanju tukajšnje policije dognalo, da je bila že v preteklem poletju v Zagrebu, kjer je večinoma občevala s častniki ter je pokazala ob tej priliki posebno znanje o avstrijskih častniških razmerah. Potem je izginila Miličevičeva iz Zagreba in romala, po svetu. Policija pa je nadalje dognala, da njeno naznanjeno ime ni pravo, da pa se piše Anka Marijanovič in je hči nekega izdelovalca opank v Mitrovici. Policija je vpeljala povsod tajna poizvedovanja o občevanju Marijanovičeve, vendar se o tozadevnih uspehih še molči. V zaporu je Marijanovičeva pod strogim nadzorstvom ter so včeraj zvečer nadaljevali zaslišanje. Zelo verojetno je, da bodo v najkrajšem času prisostvovali zasliša- SODBA Izkušene gospodinje: fKathreincr fKneippova sladna kova jc vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moža m mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim. 'Vrhtega nam ta kava vsakdan čudovito tekne. ••UM K se jo dognalo, da s! je Marianovičeva nju odposlanci dunajskega garnizij-skega sodišča. Iz dosedanjih poizvedb se je tudi dognalo, da je bila aretovanka pogostokrat tudi v Budimpešti, kjer se ju izdajala za absolventinjo zdravilstva ter jo kazala posebno zanimanje za sestavljanje strupov. Po nadaljnih poizvedbah se je dognalo, da si je Marijanovičeva preskrbela 14. oktobra 1909 strup, in sicer ciankali. Ako je aretovanka strup porabila, še ni znano. Dognalo se je tudi da je bila aretovanka po 14. oktobru pr. leta v Lincu, Dunaju, Moskvi, Budimpešti in Sarajevu, kakor tudi Ze-munu. Dalje je zvedela, da je Marijanovičeva v službi srbske vlade, da goji neugasno sovraštvo proti Avstriji in avstrijski vojski, ter da je sum več kot upravičen, da je sodelovala pri skrivnostni aferi z namenom uničiti avstrijske generale. iVInogo zaslišanih prič, ki so prišli v stik z Marijanovičevo, potrjuje neizmerno sovraštvo aretovanke proti avstrijski vojski. V koliko je v zvezi s strupenimi pošiljatvami častnikom, se bo mogoče še dognalo v prihodnjih urah. Zanimivo je vseeno, da je bila aretovanka glede na Hofrichterje-vo afero posebno poučena. Zelo značilno se je nekoč izrazila o Hofrichterju. Ni mogla namreč prikriti sočustvovanja s Hofrichterjem ter je dejala: »Hof-richter je popolnoma nedolžen in ne sme biti obsojen. O strupenih pošiljat-vah ne ve ničesar. Nihče ne ve o tem ničesar!« Včeraj zvečer ob 7. uri so nadaljevali zaslišanje ter so poslali del dosedanjih tozadevnih aktov garnizij-skemu sodišču na Dunaju. O aretovanki se še poroča, da je Marijanovičeva Srbkinja, ki je po celem Hrvaškem slabo razupita. Marijanovičeva je žena nekega občinskega notarja, ki je bil zaradi poneverjanj v Mitro-vici dalje časa zaprt. Marijanovičeva je v zagrebških uredništvih listov ponovno ponujala sc bi*ezuspešno kot urednica ali korespondentinja. Obiskovala je vedno sama gostilne in kavarne, kjer se je skušala seznaniti s častniki. Večinoma je bivala izven Zagreba ter je bila skoro vedno v družbi častnikov. V Reki in drugod je bila že kaznovana radi tajne prostitucije, medtem ko je bilo sodno postopanje zaradi vohunstva proti njej ustavljeno. Osebe, ki jo poznajo, dvomijo, da bi bila duševno normalna. X X X Danes smo dobili telefonično poročilo iz Oseka, da je aretovanka izjavila, da je ciankali kupila v lekarni »pri angelju« v Budimpešti proti zdravniškemu listku, lekarnar pa izjavlja, da aretovanka laže ali se pa moti, ker njegova knjiga o strupih te postavke nima. GROF STttRGKH O PREUREDBI ČEŠKE TEHNIKE V BRNU. Praga, 5. novembra. Deputacija Češke tehnike v Brnu, v kateri so bili rektor prof. Zvdnicek, dekan Jahn in prof. Ursina, je bila včeraj v poslanski Zbornici, ter je posetila pod vodstvom poslanca Smreka načelnike posameznih slovanskih klubov, in sicer poslance Kramara, Globinskega, šusteršiča, Staneka in Baxa, ter končno tudi nauč-nega ministra Sturgkha zaradi preu-redbe češke tehnike v Brnu z ozirom na upeljavo oddelkov, ki so v nemški tehniki že upeljani. Naučni minister grof Sturgkh je obljubil izpolniti želje, kakor hitro bodo vladi dovoljeni novi davki. Dnevne novice* !'-f Volitve v nezgodno zavarovalnico ln krščanskosocialni železničarji. »Prometna zveza«, krščanskosocialna železničarska organizacija, je sklenila, da se volitev v nezgodno zavarovalnico ne udeleži. Na nas je prišlo več dopisov naših somišljenikov železničarjev C"e na te volitve. Opozarjamo vse že-ičarje našega mišljenja, naj pri volitvah oddajo prazno glasovnice in naj n« volijo nikogar, kdorkoli si bodi, da se ne bo nihče mogel bahati z glasovi naših ljudi. Prazna glasovnica je dano geslo krščanskim socialnim železničarjem in to geslo naj se dosledno in strogo povsod izvaja. Če te kdo vpraša, koga naj voli, odgovori: »Prazno glasovnico oddaj!« Po tem naj se povsod ravna. •f Kako Cirll-Metodova družba dela za liberalizem. Jako zanimiv Članek, ki neovržno dokazuje, kako Ciril-Me-todova družba, odkar je v liberalnih rokah, dela namesto samoslovenske liberalno propagando, objavlja današnji »Mir«, glasilo koroških Slovencev. Najprej opisuje »Mir«, kako so liberalci vrgli krščansko misleče Slovence i t družbe, potem pa pokaže, kako so začeli liberalci sc za Koroško zanimati. Prej se niso za Koroško nikoli nič zmenili, odkar pa so se polastili edine slovenske obrambne organizacije, so začeli pisati o Koroški cele čebre tinte, pa kako? Blatili so koroško voditelje, Grafenauerja, dr. Brejca in duhovščino, edino delavko na narodnem polju na Koroškem, da, še hujšo, spravljali so celo naše denarno zavode v roke Nemcem! In ljudje, ki so tako začeli za Koroško »delati«, sedijo v odborih Ci-ril-Metodove družbe! Kako pa Ciril-Metodarji na eni strani javnost prepričujejo, da so zgolj narodni in celo »verni«, na drugi pa delajo naravnost nasprotno, to odkriva »Mir« sledeče: »V ,Slovenskem Braniku' n. pr. krasno pišejo in tako narodno, da bi morale nevednemu narodnjaku solze priteči, in hrabro dvigajo »neomadeževano zastavo sv. Cirila in Metoda«, hočejo »pospeševati slovensko šolstvo na katoli-škonarodni podlagi«. Vsi, ki ne hvalijo družbe, so ji »zavidni« in so »izdajalci«. Celo »češki duhovnik«, ki pa sedi v uredništvu »Branika« ali pa vsaj pozna družbo le iz »Branika«, jim naj služi. Mi pa jih poznamo! Vemo, kakšno je tisto njihovo krščanstvo. Družba pošilja na Koroško, in sicer na osem naslovov liste »Svobodna misel«, »Slovenski Narod«, »Narodni Dnevnik«, »Edinost«, torej same liberalne liste, s katerimi hoče okužiti naše ljudstvo, v kolikor ga še ni okužilo nemško liberalno časnikarstvo. S takim delovanjem se ne brani meje, ampak se le stremi za tem, da se ljudstvu zastudi katoliškonarodno gibanje, ki edino drži narodno življenje na Koroškem. S takim narodnim delovanjem se podirajo temelji, na katerih sloni koroško slovenstvo. Družba zida mostove, ki vodijo iz slovenske stranke v nemšku-tarstvo. Zakaj pristni liberalci, brezverci, najgrši pijanci in nečistniki na Koroškem so skoro brez izjeme nem-škutarji, narodni so le verni, pošteni Slovenci, katere zastrupljajo liberalci.« — Zdaj vemo — Ciril-Metodova družba pod liberalnim vodstvom jo tista, ki dela razdor med Slovenci na Koroškem, njeni liberalni voditelji so tisti, ki rušijo temelje, ki so jih sezidali koroški prvoboritelji, ona je tista, ki daje ljudem »Svobodno misel«! To delo je protinarodno, razdiravno in pogubno za verno slovensko ljudstvo! Tako liberalci delajo za narodnost, tako so degradirali nekdaj samoslovensko družbo do liberalne filiale! -f Mahljaji po zraku. Liberalci apelirajo, kadar je treba po nas udariti, posebno radi na sentimentalna čustva, na pieteto, spoštovanje in tako dalje. Tako zdaj pišejo, da mečemo kamne na Kotnikov grob, da smo podobni hijenam in v sorodstvu z volkodlaki, ker smo rekli, da je bil rajni Kotnik liberalec. To menda ni tako hudo, da bi se smelo o nas trditi, da ne poznamo usmiljenja niti z rajnimi, če rečemo, da je bil kdo liberalec. Ampak mi tega niti nismo rekli, temveč le konstatirali, da je »Narod« o rajnem Kotniku zapisal, da je bil vzgojen v duhu Ciril-Metodove družbe in da je zato bil liberalnega mišljenja, v katerem mišljenju da je edino sreča za slovenski narod. »Narod« torej identifikuje Ciril-Metodovo družbo z liberalizmom — nič več in nič manj nismo povedali, in da je to liberalcem jako neprijetno, prav radi verjamemo. + Protestni shod proti novemu vinskemu davku je na dan 6. t. m., dopoldan sklicalo avstrijsko državno vinarsko društvo na Dunaju. Zborovanje se vrči v Sofijini dvorani. + Imenovanja v agrarni službi. Imenovani so: Agrarni zemljemerski pristav g. Fran AvČin za c. kr. evidenčnega zemljemerca; asistenti za agrar-sko operacije: Ivan Potročnik, Albin ZakrajŠek, Franc Detter in Robert Trattnig za c. kr. evidenčne elove. + »Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani« bo imela dne 13. sušca 1010 ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici ljubljanskega magistrata svoj občni zbor z običajnim dnevnim redom: Poročilo odborovo, poročila o jezikovnih razmerah, volitev odbora in slučajnosti. K temu zborovanju se vabijo vsi slovenski gg. odvetniki in notarji ter odvetniški in notarski kandidati. —. Odbor. -f Slov. katol. akad. društvo »Danica« na Dunaju si je izvolilo na prvem občnem zboru dne 3. sušca t. 1. za letni tečaj 1910 sledeči odbor: Tov. pilil. Lovro Sušnik, predsednik; tov. iur. Ivan Gogala, podpredsednik; tov. phil. Ivan Gruden, tajnik; tov. for. Anton Pavlin, blagajnik; tov. iur. Makso Gruden, gospodar; tov. phil. Ivan Lak-ner, knjižničar. + Za »Ljudski sklad« so darovali Anton Kobi, veletrgovec in deželni poslanec, 100 K. — dr. Ivan SusterSiČ, odvetnik, drž. in dež. poslanec, 00 K. — Fran ni. šuklje, deželni glavar in dr?. poslanec, 60 K. — Dr. Ignacij Žitnik, drž. in dež. poslanec, 60 K. — Josip Pogačnik. drž. in dež. poslanec, 60 K. — Franc Jaklič, drž. in dež. poslanec, 60 kron. Franc Demšar, drž. in dež. poslanec, 40 K. — Jarc Evgen, prof., deželni odbornik, iO K. — Josip Gostin-čar, drž. in dež. posl., 30 K. — Dr. Evgen Lampe, dež. odbornik, 20 K. — Dr. Vlad. Pegan, odvetnik, deželni odbornik, 20 kron. — Dr. Aleš" Ušeničnik, profesor bogoslovja, 10 K. — Dr. Ivan Dolšak, zdravnik, 5 K. — Andrej Kalan, kanonik, 5 K. — Mandelj Josip, c. kr. pristav tobačno tovarne in deželni poslanec, 5 K. — Smolnikar Luka, stolni vikar, 5 K. — ŠiŠka Josip, kanonik, 5 K. — Dr. Zaje Ivan, zdravnik, deželni poslanec, 5 K. + Nova stranka na Hrvaškem. Ker se je izkazalo, da stare mažaronske stranke na Hrvaškem le ne bo mogoče obuditi k novemu življenju, stremi ban Tomašič za tem, da sc koalicija pre-osnuje v enotno stranko, ki bi jej pristopili tudi bivši člani stare narodne t. j. mažaronske stranke. Kaj poreče k temu kvasu koalicija? — Slovensko katoliško društvo sv. Jožefa v Tržiču je imelo v nedeljo, dno 27. febr. jako časten večer. Priredilo je v dvorani pri Bastelnu predstavo, ki je bila tako dobro obiskana, da je bila prostorna dvorana prenapolnjena in je moralo precej občinstva oditi, ker ni dobilo prostora. Poleg tržanov smo opazili pri predstavi tudi lepo število naših Lomljanov, ki so kljub pozni uri prišli k igri. Prvi so nastopili tambu-raši, ki so zaigrali dva komada in želi mnogo priznanja in odobravanja. Prav veseli smo bili, ko smo po večletnem odmoru zopet zazrli na odru naše vrle tamburaše. G. kaplan Gole je kot predsednik društva v pozdravnem govoru omenil pomen katoliških društev, zlasti dekliških odsekov, kakoršen se v najkrajšem času osnuje tudi v društvu sv. Jožefa. Za mešanim zborom, ki je izborno zapel pod vodstvom g. organi-sta vedno lepo Foersterjevo »Naše gore«, je nastopil naš dični moški zbor, ki je krasno proizvajal pesem »Čolni-čku«. Tudi igralci in obe igralki (gospa Gregorc in gdčna. Mikič) so igro »Kapelica na gori« tako izborno predstavljali, da smo se čudili velikemu napredku, ki so ga pokazali uprav pri tej prireditvi. Ne bomo hvalili posamni-kov, rečemo le, da so prav vsi od prvega do zadnjega vrlo dobro rešili nalogo. Še po igri smo ostali nekaj časa v prijateljskem razgovoru. Le en glas je bil čuti: Lepo je bilo. Častitamo društvu in igralcem na lepem uspehu, izražajoč željo, da jih zopet kmalu vidimo na odru. Da je bil tudi blagajnik zadovoljen z blagajno, se ume samo ob sebi. — Iz naše vojne luke nam poročajo: V četrtek jo dospel v Pulj tržaški namestnik princ Hohenlohe s parni-kom »Bilinski«. Pričakoval ga je vodja tukajšnjega okrajnega glavarstva grof Attems. Od tu sta se podala oba na otok Brioni, kjer je bil princ Hohenlohe pri prestolonasledniku nadvojvodu sprejet v avdijenci. Ob 1. uri popoldne je bil pri nadvojvodu prestolonasledniku in vojvodinji Hohenberg dvorni obed, h kateremu so bili povabljeni: tržaški namestnik princ Hohenlohe, grof Attems, podadmiral pl. Ziegler, kontreadmiral Muller pl. Elblein in tukajšnji polkovniki. Popoldan se je vozil prestolonaslednik z vso družino na jadrnici »Lily« po Fasanskem zalivu. Danes v soboto pa je došel prestolonaslednik som, da si ogleda novo ladjedelnico, katera se tu postavlja, in rekonstrukeijska dela na vojni ladji »Cesarica Marija Terezija«. Od tu se je podal prestolonaslednik zopet nazaj na otok Brioni. — Nova vojna ladja »Zri-nyi« se bo v Trstu dne 12. aprila spustila slovesno v morje. Kumovala ji bo hči našega cesarja nadvojvodinja Marija Valerija. — Mornarji naše vojne ladje »Nadvojvoda Ferdinand Maks« so svetovni rekord, katerega so postavili mornarji angleške vojne mornarice z vkrcanjem premoga, pobili s tem, da so v eni uri vkrcali 420 ton premoga. Rekord angleških mornarjev je znašal 300 ton na uro. Celih 120 ton so ga naši mornarji vkrcali več v eni uri, kakor angleški. Res lepo delo, v eni uri vkrcati 42 vagonov premoga! — Velik tihotapski škandal se je odkril v Gorici. 3. t. m. je vzbujalo občno pozornost, da so se en finančni brigadir in dva finančna stražnika iz laškega kraljestva po Gorici javno sprehajali. Kmalu se je izvedelo, da so bili pri različnih oblasteh, ki v sporazumu z laškimi oblastmi zasledujejo veliko tihotapsko afero, v katero je tudi zapletenih več znanih oseb iz Gorice ln goriške dežele. — imenovanje. Pri tukaj 8nJem deželnem sodiSču je bil Imenovati ofiei-jant Henrik Mravlja m asistenta. s. —■ Nagrado za rešitev življenja, 25 kron, je dobil Janez Snoj iz Tacna. Rešil je Lovrenca Malenšeka iz Šmarl-nega. — Umrla je v Radečah pri Zida-nem mostu gdčna. Marija Dolinar, stara 30 let. — Naša društva. V nedeljo, ob 3. uri popoldne bo občni zbor izobraževalnega društva v Preski; obenem bo tudi Orel imel občni zbor. — Umrl je v Pulju v četrtek 54 let stari cesarski svetnik in veleposestnik Alojzij D e j a k. Pokojnik je bil ro-jen Slovenec, a se je svojemu narodu izneveril. Prejšnja leta je bil tudi občinski svetnik in pristaš laško-liberal-ne stranke. Slovanom ni bil naklonjen in je v svoji stranki nastopal proti njim, kjer je le mogel. — Nova poštna nablralnlca je začela te dni poslovati na Vrhu v kočevskem okraju. Zvezo ima na eni strani s c. kr. poštnim uradom Nova sela na Kranjskem in na drugi strani s kr. poštnim uradom Brod na Kulpi. — Kmetijski tečaj za kamniški okraj se bo vršil 6„ 7. in 8. sušca v Mekinjah v župnišču. Spored: V nedeljo (6. sušca) ob 3. uri popoldne: O sestavi zemlje, gnoju, gnojenju zemlje; govori g. svetnik Pire. V ponedeljek od 9. do 12. ure: o živinoreji; govori g. nadzornik Legvart; od 2. do 5. ure popoldne: o sadjarstvu; govori kletarski nadzornik g. Gombač. V torek od 9. do 12. ure dopoldne: o zadružništvu; govori g. zadružni komisar Pogačnik; popoldne od 2. do 5. ure: predavanje o živinozdrav-stvu; govori c. kr. višji živinozdravnik g. Sadnikar. Bodi udeležba vedno mnogoštevilna! — Kjerkoli imajo gramofon, naj bi se iz gramofona glasile prekrasne slovenske pesmi. Najnovejše slovenske plošče za gramofon prodaja g. Zajec na Starem trgu v Ljubljani. Opozarjamo še enkrat na tozadevni njegov in-serat v današnji številki. —- Koncert v Kranju. Občinstvo v Kranju in v bližnjih krajih opozarjamo na znamenit glasbeni dogodek, ki se vrši jutri zvečer v dvorani »Ljudskega doma« v Kranju. Izobraževalno društvo »Kranj« priredi koncert pod vodstvom g. prof. M. Bajuka. Prepričani smo, da bodeta glasbeni mojster B a j u k in vrli zbor društva »Kranj« s tem koncertom položila temelj našemu glasbenemu središču na Gorenjskem. — Kranjska deželna vinarska zadruga v Ljubljani je vložila protest na finančno ministrstvo proti nameravanemu vinskemu davku. Želeti je, da bi jo v tem vse vinarske zadruge, občine in druge korporacije v vinorodnih krajih posnemale, kajti novi vinski davek, katerega načrt je bil zadnje dni v državnem zboru predložen, bi naše vinogradnike, kateri so vsled vinske krize že itak v skrajno slabem položaju, popolnoma uničil. — Litija. V nedeljo, dne 17. februarja, se je vršilo v Litiji prav dobro obiskano delavsko zborovanje, na katerem se je ustanovila plačilnica »Jugoslovanske strokovne zveze«. Na zborovanju, katero je vodil g. kaplan Krl-sche, je govoril Ivan Nep. Gostinčar. Zborovalci so prav pazljivo pritrjovali in da so govornika tudi dobro umeli, priča prav lepo in veliko število delavcev in delavk, ki so pristopili k »Strokovni zvezi«. Upamo, da bo naša plačilnica prav hitro rastla in bo ena največjih v »Jugoslovanski strokovni zvezi«. — Smrt pevca dvorne opere De-mutha pri koncertu. Iz Černovic poročajo z dne 5. marca: Dvornega pevca Leopolda Demutha, prvega baritonista dunajsko dvorne opere, je včeraj zvečer med konccrtom, ki ga vsako leto tu prireja, zadela kap ter je v teku četrt ure umrl. V černovice je dospel v najboljšem razpoloženju in je v koncertu že odpel tri pesmi. Demuth se je ravno pripravljal, da bi pridjal še eno pesem, ko je naenkrat obledel ter je odšel v garderobno sobo. Med tem časom jc igral spremljevalec na klavirju dalje. Ko je Demuth zopet stopil v dvorano, ga je občinstvo burno pozdravilo, igralec na glasovirju pa mu je dejal: »Začnimo!« Demuth mu je odgovoril: »Meni je slabo!«, nakar je omahnil. S pomočjo gostov so ga odpeljali v stranske prostore, kjer je tožil o slabostih, v četrt ure pa je umrl. — Leopold Demuth je bil rojen v Brnu in je bil star 49 ldt. —- Zanimiva benefična predstava v Trstu bo jutri, dne 6. t. m., v tamoš-njem slovenskem gledališču. Ne Batno, da se igra prvikrat v slovenščini drama Ivo pl. Vojnoviča »Evinocij«, občinstvo hoče marveč počastiti tudi odlično domačo igralko in režiserko g DanPovo ki igra v drami vlogo Jele, matere Ivo Ledintfia, mojstra na ladjedelnici. V .vlogi slepcu Vin ha nastopi g. .VeroVšek. — Predavanje v Novem mestu. V nedeljo, 6. t. m., ob 11. uri dopoldne bo g. dr. V. Sarabon nadaljeval svoje predavanje »O vulkanizmu« v društvu katoliških rokodelskih pomočnikov. — O jugoslovanskem vprašanju je imel minuli četrtek gospod profesor Fr. Komatar v »Ljudskem domu« v Kranju predavanje, ki je vzbudilo veliko pozornost. Na podlagi temeljito preiskanih zgodovinskih tiskanih in pisanih virov je govornik pojasnjeval iz godovine, kako se je v raznih stoletjih pri Jugoslovanih pojavljala želja po zjedinjenju v eno deželo, in je prišel do sklepa, cla z ozirom na zgodovinska dejstva trializem v Avtriji ni nemogoč. Odkar je cesar proglasil, da določbe pragmatične sankcije veljajo tudi za Bosno in Hercegovino, se poleg politikov tudi zgodovinarji bolj intenzivno bavijo z vprašanjem, kaj poreče pogled na preteklost glede na izpre-membe sedanjega dualističnega sestava. Času primerni Komatar j ev govor je v prvi vrsti zanimiv za Hrvate in Slovence in zato podamo iz njega kratek izvleček: Najprej je govornik obširno dokazal iz zgodovine, da je Hrvaška le priklopljeni in podjarmljeni del ogrske države. Ker se je prostovoljno pridružila Ogrski, je samostojna dežela in sme o svoji usodi sama odločevati. Potem je rešil vprašanje, če je bila Bosna že kdaj združena s Hrvaško in čegava last je Dalmacija. Do leta 1830 so bili Ogri drugačnih nazorov, kot danes, smatrali so Hrvate kot istovred-ne, dandanes pa ima pri njih prvo besedo narodni fanatizem. Opaziti pa je, da se zadnji čas dva najboljša ogrska zgodovinarja nagibljeta k hrvaškemu naziranju, da namreč poročilo zgodovinarja Tomaža, naddijakona spljet-skega, ki je edini vir za oni čas, ko je Hrvaška postala del Ogrske, ni falzifi-kat. Obširno je govornik nato pojasnil dogodke, kako so Hrvatje po padcu kralja Petra Svačica pri Kapeli še ohranili samostojnost in kaj je ogrskemu kralju Kolomanu dalo povod, da si je po pogodbi, sklenjeni s hrvaškimi odposlanci, privzel naslov kralja hrvaškega in dalmatinskega, in kako so ga potem slovesno kronali v Belgradu v Dalmaciji, ko so se Hrvatje prostovoljno podvrgli njegovi nadoblasti. Istota-ko so Hrvatje vsa stoletja kazali, da niso podjannljen narod in so zavzeli odločno stališče pri proglašenju pragmatične sankcije za Hrvaško, ki ima državnopravno veljavo, katere avstrijska nima, in ki tedaj ni državni zakon, kakor napačno sodijo celo ministri. Iz tega sledi, da bi proglas, ki razširja pragmatično sankcijo na Bosno, moral imeti državnozborsko odobre-nje. Obširno je predavatelj potem pojasnil stik med Hrvati in Slovenci za časa celjskih grofov, ki niso mogli biti nemškega pokoljenja, ker so si izbirali za žene slovanske kneginje, bili v tesni zvezi z jugoslovanskimi velikaši ter stremili po ustanovitvi jugoslovanske države. Hrvatje so Ferdinanda I. smatrali za svojega gospodarja, ne pa ogrskega kralja, in so prvemu celo ponudili kraljevsko krono, pričakujoč od njega, da bo združil Hrvaško z notranjo Avstrijo, to je s slovenskimi deželami, kar jim je bil Ferdinand obljubil storiti. Turki in protestanti so ga ovirali, da obljube ni izpolnil. Nato je govornik razložil, kako so Hrvatje že pred 300 leti želeli združitev Bosne s Hrvaško. Podal je pogled na združevanje teh dežel za časa Rimljanov in kako je Napoleon oživil staro Ilirijo. Zavrnil je nazadnje govornik dozdevne pravice Ogrov do Dalmacije in omenil, zakaj se Ogri upirajo železnici, ki bo vezala Slovence s Hrvati. Mnogoštevilno zbrani poslušalci so zanimivo predavanje živahno pohvalili. — Umrl je v Trstu duhovni pomočnik pri Novem sv. Antonu Č. g. Andrej P a c o r. — Občinske volitve v Zagrebu. Pri ožjih volitvah v zagrebški občinski svet za prvi razred so včeraj zmagali kandidatje lirvaško-srbske koalicije. — Kako sta pobegnila kaznjenca Pogačar in Warmutb o tem poročajo iz Celovca: V pondeljek, 28. svečana se je vršila na licu mesta sodnijska komisija, pri kateri se je izjavil kot izvedenec ključavničar Kollitsch, da begunca nista odprla vrat, skozi katera sta ušla, s silo, ampak najbrž s ponarejenim ključem. Paznika ne zadene nobena krivda. — Pogačar na delu. Tat Pogačar, ki je s svojim tovarišem ušel iz preiskovalnega zapora v Celovcu, je prid-r.o na delu. Na prvi postaji v Tržiču je olajšal kaplana za 35 K. V Kranju sta pa tiča bila že bolj pogumna. V knjigarni »Iliriji«, pred nosom policije, sta skoraj pol nre pisala pisma sredi popoldneva. Zvečer sta pa vlomila v pisarno gimnazijskega ravnateljstva in odnesla 100 kron. — Fine umetniške razglednice, ki predstavljajo narodne noše iz Istre, Dalmacije in deloma tudi iz tržaške okolice, so izšle v zalogi tiskarne Prom-bergerja v Olomucu. — Znamenit socialnodemokraškl urad imajo v Trstu, kakor se poroča 28. februarja. Vodstvo okrajne bolniške blagajne ima, kakor vse kaže, zelo veliko zaupanja v vlomilce in tatove. Nek Josip Naglič je splezal pri dnevu opoldne skozi odprto okno v pritlično blagajniško sobo urada okrajne bolniške blagajne, ki je v rokah socialnih demokratov. Ker je bilo ravno opoldne, ni bilo v pisarni nobenega človeka. Slučajno je opazil tatu nek redar, ki je zlezel za njim skozi okno in ga areto-val. Tat je že imel v svojih žepih šest očal v vrednosti 100 K in več uradnih pečatov. (Očala dobro označujejo kratkovidnost socialnodemokraške blagajne.) Na tleh je stal v pisarni lahek železni zaboj, v katerem je bilo 3000 K — Hotel Grljan pri Miramaru prešel v slovenske roke. Z včerajšnjim dnem so storili tržaški Slovenci zopet korak naprej na polju gospodarske osamosvojitve. Po dolgih pogajanjih se je namreč včeraj popoldne podpisala v prostorih »Tržaške posojilnice in hranilnice« kupnoprodajna pogodba, s katero je prodala dosedanja lastnica Adela vdova Feder vse svoje posestvo v Grljanu konzorciju, obstoječemu iz tržaških denarnih zavodov: »Tržaška posojilnica in hranilnica«, »Jadranska banka« in »Trgovsko-obrtna zadruga« za kupnino 450.000 K. To posestvo obstoja iz znanega hotela »Grignano« s 30 sobami in drugih gospodarskih poslopij, morskega kopališča in okolu 13.000 kvadrat, sežnjev zemljišča. Kopališče je jako priljubljeno pri gostih iz severnih dežel monarhije ter se je v zadnjih letih vidno dvigalo. In kako bi se ne, saj je Grljan ena najlepših in najzdravejših točk ob Adriji. Proroku-je se, da nastane v najbližjem času na tem obrežju nova Opatija. Miramarski park je gostom hotela vedno odprt. Častitati moramo torej našim gori omenjenim zavodom, da so se odločili do omenjenega koraka ter smo prepričani, da store vse mogoče, da do vedejo »Hotel in kopališče Grljan« do one višine, ki jo zaslužujeta. Kakor smo dozna-li, so se omenjeni trije zavodi v to svr-lio zedinili v ustanovni odbor delniške družbe pod imenom »Hotelska delniška družba Grljan-Mirarnar pri Trstu«, ki bo emitiral za sedaj, po odobrenju pravil, delniško glavnico od 1,000.000 K. Čujemo tudi, da se češki krogi že sedaj zanimajo za akcije te družbe ter se nadejamo, da tudi naši imovitejši krogi ne zaostanejo. Bilo srečno! — Obdelovanje vinogradov na Dolenjskem kakor tudi na Vipavskem se je že pred tedni pričelo ter se vrši in nadaljuje ob najlepšem vremenu. Trta je vsled mile zime nenavadno dobro prezimila, tako da je zopet pričakovati obilne in dobre vinske letine. Ali kaj pomaga, ko ne morejo vinogradniki še svojih pridelkov iz prejšnjih let spraviti niti za slepo ceno v denar! — Pomanjkanje delavcev je vzlic visoki mezdi dokaj občutno. KAKO SE NA FRANCOSKEM LIKVIDIRA. Veliko je bilo razočaranje, ki je sledilo likvidaciji samostanskega imetja. Sovražniki so v veliki zadregi, ker je čimdalje več umazanih reči prišlo na dan. Čudna ironija je to, da je še celo Combes ,ki je pripravljal likvidacijo samostanov in kogregacij, moral zdaj postati tožitelj. Dne 29. grudna 1908. zahteval je senator Le Provost, naj se sestavi komisija, ki naj bi preiskala račune o prodaji posestev verskih kongregacij, ki so jih položili likvidatorji cerkvenih posestev. Dne 27. januarja leta 1909. je začela komisija svoje delo in pred kratkim je prišlo na svetlo poročilo, v katerem Combes zagotavlja: Ako se izvršene likvidacijo razvr-ste ne po okrajih, ampak po likvidatorjih, ter se na eni strani zabeležijo prihodki, na drugi strani pa stroški, kaže se z ozirom na Pariz sledeči uspeh: Advokat Duez je izvršil 13 likvi-clcici j • Prihodki . * . frankov 4,499.873 Stroški .... » 2,345.112 Te številke dajo mislit!. Oropani so samostani in kongregacije, in kaj je ostalo državi? Malenkost. Obetali so radikalci delavcem, da bodo iz skupi-čka samostanskih posestev izvršili in zagotovili starostno zavarovanje; pa stroški prodaje so bili tako ogromni, da je le malo prebitka ostalo. Dobro so izhajali advokati in judje, ki so za pičlo ceno pokupili cerkvena posestva. Štajerske novice. Š Kavarniške razmere v Celju. Gospod Kruschitz, posestnik kavarne »Europa« v Celju se je že tudi preobje-del slovenskega kruha. Ko se je pretekli četrtek dne 24. minulega meseca pri kvartanju skregal z nekim gospodom, začel je 'psovati svoje goste z »Windi-sche Hunde, schmeisse Euch alle hin-aus« itd. Gostje, ki so bili Slovenci, so takoj zapustili kavarno in mu povedali, da ne pridejo več. Priobčujemo to, ker celjski listič o stvari molči, čeravno je bilo uredništvo na to opozorjeno. Zdi se nam prav čudno, da Celjani nimajo še lastne kavarne, ako-ravno je toliko inteligence v mestu in pride tudi mnogo slovenskih trgovskih potnikov v Celje, ki so primorani zahajati v nemške kavarne, posebno, če prihajajo ponoči. Ljudje, ki se za ka-varnarsko obrt zanimajo, so brez sredstev, drugi pa, ki bi lahko kaj storili, pa roke križem drže. Gospodje okoli liberalne posojilnice se menda boje, da bi potem s tarokom v »Narodnem domu« ne bilo nič več. Ta pa ne drži, kajti poznamo mnogo inteligence, katera radi razmer, ki vladajo v Celju, sploh ne zahaja v »Narodni dom«, rada pa bi zahajala v kako slovensko nepristransko kavarno. š Malik, ta ponemčeni Čeh, silno imponira štajerskim Nemcem. Graško turnarsko društvo ga je te dni izvolilo za častnega člana v priznanje njegove požrtvovalne udanosti in idealne navdušenosti za nemško visoko misel. Enako ga je počastilo ptujsko muzejsko društvo, kar nas res veseli, kajti ta mala strupena žaba spada kot posebnost sama po sebi v muzej. Izpred sodi ta. Prebitek . . . frankov 2,154.761 Advokat Lecouturier je imel 29 likvidacij: Prihodki . ♦ y frankov 8,781.823 Stroški . , . . » 3,128.784 Prebitek . . . frankov 5 653.039 Advokat Menage je imel 56 likvidacij : Prihodki . . . frankov 12 435 067 Stroški ... » 5,629 201 Prckitek frankov 6,805.866 IZPRED POROTNEGA SODIŠČA. Razboršek na zatožni klopi. Danes sc vrši razprava pred ljubljanskim porotnim sodiščem o tožbi, ki jo je vložil šmartinski župan gosp. Hostnik proti šmartinskemu liberalnemu trgovcu Razboršku, ki je v svoji zagrizenosti razobesil v svojem trgovinskem razlož-nem oknu tisti »Slovenski Narod«, v katerem se očita županu vlom in druge take lepe »reči«, ker je asistiral, ko sta gasilca Medvešček in Verbajs iz Zvonove dvorane vzela zastavo gasilnega društva, ker se je splošno po Šmartnem govorilo, da bodo liberalci zastavo raztrgali, če sc udeleži slav-nosti »Orlov«. Nato sc je pričela grozna gonja. Ob razpravi priče izpovejo, da se je žvižgalo in demonstriralo ob Orlovem slavlju. »Narod« se je pa zaletaval ob župana Ilostnika, ki jo vložil tožbo proti tistemu liberalnemu Razboršku, ki razobeša župana zasra-movalne članke v svojo izložbeno okno. Tožnika zastopa dr. Poček, toženca dr. Tavčar. Med razpravo je zahteval dr. Poček odklonitev porotnika Novaka, ker je pričo Verbajsa nekaj vprašal. Zasliševanje prič je bilo končano ob pol 1. popoldne. Razpravo vodi hitro in spretno dvorni svetnik Pajk. Obravnava se danes ob pol i. uri popoldne nadaljuje. XXX Obravnava Tnrnowska- Komarow-ski. Včeraj se je pričela pred beneško poroto obravnava proti Naumovu, Tar-nowski, služkinji Pcrier in odvetniku Prilukovvu. Proti Naumowu se je dvignila obtožba umora, proti drugim obtožencem pa sokrivda pri umoru grofa Pavla Komarovvskija. Obravnava bo gotovo dokaj živahna, osobito pri konfrontaciji posameznih obtožencev; trajala bode približno 3 mesece. Umevno je, da se porotniki skušajo tej obravnavi izogniti. Vsak najde kak tehten razlog (osobito bolezen), samo da bi mu ne bilo treba prisostvovati tej obravnavi. Toda predsednik sodišča je bil brez usmiljenja. Porotniški sedeži so bili prvi dan obravnave kompletni. Obtožnica dolži Naumowa hudodelstva umora, katerega naj bi bil izvršil v ta namen, da si prilasti od grofa Komarovv-skija v prid Tarnowske vloženo zavarovalnino v znesku 500.000 frankov. Služkinja Pcrier je osumljena sokrivde. V teku popoldneva se je obdolžencem prebrala obtožnica. Naumovv se je pričel jokati, med tem ko jo Tarnowska ostalo popolnoma mirna tudi v trenutku, ko jo je predsednik sodišča spomnil na soudeležbo pri umoru. Po zapri- segi izvedencev-zdravnikov se je obravnava preložila. KAKO JE DR. LUE6ERJU. Dr. Lueger jo včeraj zavžil jed izven postelje. Pojedel je nekoliko žlic kurje juhe, tri ostrige in požirek vina. Dopoldne se mu je kolcalo v malih presledkih. Proti poldnevu se je pojavilo zopet lahko bljuvanje, na kar se ga je lotila velika utrujenost. Ob pol 5. uri po kosilu je šel dr. Lueger v posteljo, kjer je takoj zaspal. Luegerjevo stanje popoldne ni bilo bogve kako ugodno. Čutil se je zelo slabega in je mnogo spal. Če je bil zbujen, je tožil o slabostih in bolečinah, ki so v zvezi s slabim delovanjem obisti. Tudi bljuval je večkrat. Ljubljanske novice. lj Javno predavanje v S. K. S. Z. Prihodnji torek ob pol 8. uri zvečer predava v dvorani S. K. S. Z. g. dr. J o-s i p M a 1, asistent deželnega muzeja, o političnem sistemu in političnih idejah po franco* ski revoluciji. lj Na nedeljskem shodu slovenske«, ga katoliškega delavskega društva, jutri ob 10. uri dopoldne v S. K. S. Z, govori deželni odbornik dr. Pegan. lj Izvršilni odbor slovenskega kr« ščansko-socialnega delavstva ima svojo sejo v nedeljo ob 9. uri dopoldne v S. K. S. Z. lj Seja odbora S. K. S. Z. bo pri« hodnji ponedeljek ob 8. uri zvečer. lj Pevska vaja mešanega zbora »Ljubljane« je jutri ob pol 11. dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Vse gdčne. pevko in v s i pevci naj pridejo točno k skušnji. — Pevovodja. lj Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov bo imelo jutri, v nedeljo, dne 6. t. m., ob 10. uri dopoldne svoj redni mesečni shod. lj Novo deželno poslopje bo baje stalo na prostoru podrtega knežjega dvorca nasproti banki »Slaviji«. lj Pokopali so danes popoldne splošno znanega kavarnarja Ivana H a b e r 1 e. lj Obrtna oblast mestnega magistrata ljubljanskega je g. H i e n k u, znanemu »Kranjskemu Janezu«, odtegi nila koncesijo gostilniške obrti, ker je šest mesecev ni izvrševal. Tozadevni priziv je c. kr. deželna vlada zavrnila. Moža, kateri je vsled neugodnih kupčij padel v neprijeten gmoten položaj, je izguba omenjene koncesije silno neprijetno zadela, ker mu je nudila jamstvo obstanka, kakor hitro dobi primerno prostore. Predno je poteklo šest mesecev, je sicer mož dobil prostore, katero pa magistrat ni odobril, K temu sklepu mestnega magistrata imamo samo to pripomniti, da so enake koncesije tudi po celo leto niso izvrševale in jih mestni magistrat ni odtegnil, dasiravno do-tične osebe v gmotnem oziru niso bile toliko prizadete. lj Musica saera. Jutri, četrto postno nedeljo, so bo pri veliki maši ob desetih izvajalo v stolnici sledeče: Missa »Mater Dolorosa«, zložil Jos. Gruber, graclualc »Laetatus sum«, zl. Anton Foerster, ofertorij »Laudate Domi-num«, zl. dr. Fr. X. Witt. lj Slovensko deželno gledališče. Danes v soboto prvič velika klasična drama »J u 1 i u s C a e s a r« Wiliiama Shakespeare-ja za par-abonente. V nedeljo popoldne ob 3. se ponavlja »J u-l i u s C a e s a r« (za lože nepar), zvečer pa se poje tretjič Verdijev »Tru-b a d u r« za nepar-abonente. — V torek se poje »T r u b a d u r« za par-abonente, v četrtek pa je premijera Viktorja Leona in Waltherja ljudske igre »G o-s p o d j e s i n o v i« z g. Verovškom, gdč. Kandlerovo ter gg. Nučičem in lličičem v glavnih ulogah. lj Umrl je krojač Friderik Kinkel na Prulah št. 6. Pogreb bo jutri, v nedeljo, ob 3. uri popoldne. lj Sprememba posesti. G. dr. J. M a u r i n g je kupil hišo g. svetnika Baierja v Slomškovih ulicah, ker sc na-merava nastaniti v Ljubljani. lj Tfinnlesova tovarna postane, ka-> kor čujemo, akcijska družba. lj Sestanek članov »Prometne zve« ze« je danes zvečer ob osmih v Češno-varjevi gostilni, Kolodvorske ulice. lj Razglas radi oddaje zidarskih, tesarskih, kamnoseških, kleparskih in krovskih del ter dobave železnine, dalje mizarskih, ključavničarskih, steklarskih, plekarskih del in upeljave vodovoda za novi prizidek k avgmentacij-skemu skladišču v mestni topničarski vojašnici v Ljubljani vršila se bode pri podpisanem mestnem magistratu v pisarni stavbnega urada javna pismena ponudbena razprava dne 17. marca t. 1, ob 10. uri dopoldne. lj Konja splašila. Danes ob Vil. sta se splašila nekmu podčastniku domobranskega pešpolka št. 27 dva vojaška Tj. Irelc v IcoroiM debati. D u n a j, 4. sušca. Socialni demokrat bi zatajil svoj program, ko bi vsak dan — ne poručal vsaj enega duhovnika. Tako je sinoči tudi soc. demokraški glavni govornik proti nujnosti Grafenauerjevega predloga, koroški poslanec R i e s e, slovenski duhovščini na Koroškem podtikal vso krivdo in odgovornost za narodne prepire. Kolikor nam je znano, je bil Riese učitelj na Dunaju in tudi sedaj stalno biva na Dunaju. Vse svoje znanje o koroških razmerah bržčas zajema le iz nemško-narodnih glasil, zato pa mu tudi leži v želodcu koroška duhovščina. Riese jo brez dvoma, kakor mnogi njegovi tovariši, soc. demokrat le v teoriji. V praksi pa je tak nemški za-grizenec, kakor so Malik, Dobernig e tutti quanti. Znani dogodki na celovškem kolodvoru, ki so bili povod predlogu, bijejo v obraz narodni ravnoprav-nosti, katero soc. demokracija z nekakim ponosom navaja v svojem programu. Riese pa meni, da so to malenkosti, provokacije slovenskih prenapete-žev. Naravnost škandal pa je, da so Riese in mnogi njegovi nemški tovariši glasovali proti nujnosti predloga, dočim so skoraj vsi češki soc. demo-i kratje glasovali za nujnost. Kdo naj razume to soc. demokraško taktiko! Dognano je, da uslužbenci na državnih železnicah prezirajo in zaničujejo slovenski jezik. In to nasprotuje splošno veljavnim državnim zakonom in tudi vsakdanjim potrebam. S tega stališča so češki soc. demokratje glasovali za nujnost. Torej so nemški socialni demokratje ravno taki narodni šovinisti, kakor člani nemško-narodne zveze. Zato naj se ne širokoustijo s svojim programom o narodni ravnopravnosti. Dr. Krek. Glavni govornik za nujnost, dr. Krek, je izvajal: Čas je, da se povrnemo k predmetu. Zato se ne bodem bavil z raznimi vprašanji, ki so se v tej razpravi sprožila od raznih strani. Kaj hoče naš predlog? Jasno izjavo od vlade, ali je pravično in spodobno, da se v Celovcu, glavnem mestu dvojezične kronovine, ne more kupiti vozni listek v jeziku, ki je tudi priznan kot deželni jezik. Ali je pravično in pošteno, da zapirajo ljudi, ti v slovenskem jeziku zahtevajo vozne listke? Navedem slučaj, ki mi ga je pravil neduhovnik. Ta zahteva v Celovcu v slovenskem jeziku: »Prosim karto v Pliberk.« Ženska v uradu odgovori: »V Pliberk?« Uradnica vzame karto in vpraša uradnika v pisarni: »Ali smem izročiti karto?« Nato se obrne in reče: »Zahtevajte karto v nemškem jeziku!« Gospod zopet ponovi v slovenskem jeziku: »Prosim karto do Pliberka.« Uradnica se zadere: »Glejte, da se spravite!« (Čujte! Čujte!) To je istina in to dejstvo imenujejo provokacijo. Ako potnik ne reče uradnici: »Hvala, gospica, poljubim Vam roko, ker ste tako ljubeznjivi,« ako potnik pokaže svojo nevoljo, potem to imenujejo izgred. Ako pa s temi frazami ne dosežejo namena, potem se sklicujejo na zgodovinski razvoj. Preje moraš torej napraviti državni izpit iz zgodovine, ako hočeš v Celovcu v slovenskem jeziku kupiti vozni listek. (Medklici.) Ta zgodovinski razvoj! Gospodje! Ako hočete poznati zgodovinski razvoj koroške in drugih dežel, koder so slovenske manjšine, morate preje proučiti perzijsko zgodovino, kakor nam jo opisujeta Jeremija in Azra. Tam najdete, da je prerano umrli Arta-kserkses v 5. stoletju pred Kristom izdal svoje ukaze v vseh jezikih svoje države. (Čujte!) Prav bi bilo, ko bi avstrijska vlacla proučila perzijsko zgodovino 500 let pred Kristom. Tudi mi poznamo slovensko zgodovino, kakor se je razvila v glavah nemškega Nume Pompilija in nemških strank, ki jih vodi Egerija stare ali nove »Preše«. Slovenski narod so imenovali narod »hlapcev in kravjih dekel«. Toda ti hlapci in dekle tudi plačujejo davke in pošiljajo svoje sinove v vojake. (Tako je!) Žive v avstrijski državi, v ustavni državi in imajo pravico, v svojem jeziku iskati in dobiti pravico. Ta »zgodovinski razvoj«, ko je v istini še hlapčeval slovenski narod, pa je končan. Danes stanovi niso več piramidalno drug nad drugim, marveč drug poleg drugega. (Pritrjevanje.) Ta zbornica in načelo, po katerem je sestavljena, trešči ob tla »zgodovinski razvoj«. Kdor tega ne razume, ta zataji načelo, po katerem je bil izvoljen v to zbornico. Velika napaka je, da moramo še sedaj poslušati načela in teorije iz stare fevdalno dobe. Dokler ni jasnosti, sploh ne moremo govoriti o rešitvi narodnega vprašanja. Tudi v času, ko je bil slovenski narod reven in osamljen, ko mu jc bila tuja vsa buržoazija, bil mu je duhovnik pomočnik in vodnik in to ostane duhovnik kot del narodnega telesa, ne kot gospod, marveč kot prvi služabnik in hlapec. (Pohvala.) Ako si nasprotniki ne morejo pomagati z zgodovinskim razvojem, prihajajo s frazami: Advokatjc in duhovniki so hujskači! Ako v soseščini Nemcev ne zahtevamo svojih pravic, te ne zastarajo v treh letni, ampak že v treh dneh. Takoj imajo Nemci svojo narodno posest, katero so ne upa nihče dotakniti, tudi ne pravični in pošteni ministrski predsednik Bienerth. Da torej nemška narodna posest ne raste v brezmejno daljavo moramo zahtevati svoje pravice. Narodno vprašanje sega tudi v urade. In če advokat zahteva v uradu jezikovno pravico, je to naravno in potrebno, sicer imamo takoj nemško narodno posest. Kdor pa pri nas zahteva narodno pravico, tega imenuje hujskača isti, ki mu krati pravico. In če ne pomagajo »provokacije, izgredi in zgodovinski razvoji«, pomagajo si s frazami. In taka fraza je: »Enkrat za vselej mesto Celovec odločno odklanja odgovornost za posledice, ki morejo nastati iz nadaljnih provoka-cij.« Jaz bi tudi mogel reči, da slovensko ljudstvo odklanja vso odgovornost. Kaj pa dosežem s tem? Nič! Po tej poti ne pridemo nikamor, do nobenega premirja, do nobenega miru in reda. Tudi v vprašanju, ki je v razpravi, no pridemo do reda, ako se ne prizna pravica, ki jo zahteva Grafenauerjev predlog. Ta pravica ne škodi Nemcem in ne sega v kulturni nemški delokrog. Tudi na Koroškem ne bode miru, dokler se vladajoča stranka ne zaveda svoje dolžnosti in se z nami ne pobota glede narodnih pravic. Priti mora do kompromisa, preje ne odnehamo. Ali je treba, da se zbornica več dni bavi s takimi vprašanji? Zakaj nas silite v to? Kakor kaže ta vzgled, je vsak nujni predlog izgubil svoj pomen. Mi bo-demo morali drugače razpravljati o nujnih vprašanjih. Velike stranke bodo morale vsakemu v resnici nujnemu predlogu priznati nujnost in, ako vprašanje ni zrelo, odkazati predlog odseku. S tem bodo okrajšane razprave. Enkrat moramo priti do tega. Končam. Kdor je z nami enega mnenja, naj glasuje za ftUjn68t, ker stvar jfe pravična. Pa tudi otti, ki jih Pismo prepričali, naj glasujejo za nujnost, da more gosp. železniški minister gradivo predložiti zbornici. Minister je namreč rekel, da nima še vsega gradiva zbranega. On torej želi, da gradivo dobi in ga predloži zbornici v presojo. Tisti, ki žele, da kmalu zgine sedanje železniško ministrstvo, naj glasujejo za naš predlog. Oni pa, ki ga imajo radi, naj mu dajo priliko, da odseku predloži uspehe svojih preiskav. Ali iz sovraštva ali iz ljubezni, glasuj-mo tako, da nujnost obvelja. (Smeh. Živahna pohvala.) Govoril je še predlagatelj Grafen-auer, ki je med živahnim odobravanjem spretno pobijal trditve Dobernigove. Bilo je že okoli devete ure, ko je Grafen-auer končal svoj govor in so mnogi poljski in tudi češki poslanci zapustili zbornico. Zato predlog ni dobil niti navadne večine. Za nujnost je glasovalo 132, proti 137 poslancev. Proračunska razprava s prvim branjem proračuna je bila danes končana. Državni zbor. Dunaj, 4. marca 1910. Uspeh in pomen Grafenauerjevega predloga. Nemški listi se nič več ne veselo, da je bil Grafenauerjev predlog odklonjen, zakaj pokazalo se je, da obstoji v zbornici močna in kompaktna opozicija zoper nemško prepotenco. Najprej je že to značilno, da je načelnik Poljskega kola dr. Globinski, jako preveden politik, ki je dozdaj šol brezpogojno z vlado, v svojem proračunskem govoru jako ostro govoril zoper germa-nizatorične tendence železniškega ministrstva in je to pojasnil na konkretnih zgledih iz Galicije! Potem je izjavil dobesedno: »Taka dejstva so res vstanu, spraviti nas iz ravnotežja in mi se bomo, kakor stvari zdaj stoje, morali temeljito premisliti, ali bomo mogli v odseku in v zbornici glasovati za proračun železniškega ministrstva.« Glgbinskijeve izjavo so vlado in Nemce silno poparile, tembolj, ko jc načelnik »Poljskega kola« vlado zopet resno opominjal, naj vse stori, da so politični položaj razjasni. Kar so glasovanja samega tiče, je bilo od 510 poslancev samo 200 navzočih. Mnogo jih je odšlo, ker vsled sklepa nemških socialnih demokratov, da glasujejo zoper predlog, ni bilo več nobenega upanja na dvotretjinsko večino. Kar jc značilno pri tem glasovanju — 132 slovanskih glasov proti 137 nemškim — jo to, da Nemci brez nemških socialnih demokratov no bi bili dobili absolutne večine, ker so vsi Slovani združeno glasovali — Poljaki so šli to-pot z nami! Komičen prizor pa jo bil. ko je 15 čeških socialnih demokratov glasovalo zoper 20 nemških! Sodrugt so igrali zelo klavrno figuro, res! Splošni položaj. — Poljaki z nami. Korespondenca »Zentrum« poroča, da se bo baron Bienerth začel pogajati s »Slovansko Unijo« v sredo ob 3. uri popoldne. Gre so za to, da se ustvari močna parlamentarna veČina in napravi nacionalno premirje v Avstriji. Obenem so pa bodo rešili pogovori, kako bi se jezikovni zakon za Češko spravil v narodnostnem odseku v dehato. »Slovanska Unija« bo postopala v zvezi s Poljaki, ki so se pri glasovanju o Gra-fenauerjevem predlogu tesneje priklopih ostalim slovanskim vrstam. Poljaki zahtevajo odločno veliko rekonstrukcijo. Bienerth hoče precl Veliko nočjo zopet zaseti mesti nemškega in češkega ministra krajana, po Veliki noči pa poljedelsko ministrstvo in ministrstvo za javna dela. Wrba ne bo več v prihodnjem kabinetu, pokopal ga je Grafenauerjev predlog. Nemci so s temi rečmi seveda jako nezadovoljni. Zoper carino na ladjeplovbo na Labi. Avstrija zoper namero Nemčije. Včeraj se je bavila zbornica z nujnim predlogom posl. Smrčka glede carine, ki jo namerava Nemčija naložiti ladjeplovbi na Labi. Trgovinski minister dr. Weis-kirehner je odločno izjavil, da Avstrija nikakor ne bo privolila, da Nemčija ovira svobodo ladjeplovbo na Labi, ki je zasigurana po mednarodnih pogodbah. (Živahno odobravanje.) Nujni predlog in meritum se nato soglasno sprejmeta. Nujni predlog dr. šusferšiča glede belokranjske železnice. Dr. šusteršič, Vukovič in tovariši so vložili nujni predlog, da se belokranjska železnica, nadalje pa zveza z Dalmacijo čimpreje izgotovi in se Opomni ogrsko, oziroma hrvaško vlado na njeno dolžnost v tem ožim. Znanost in umetnost. lj Pri koncertu »Glasbene Matice« dne 9. marca sodelujejo: g. Julij Bet-teto, c. kr. dvorni operni pevec (bas); g. Ivan Levar, gojcnec c. kr. akademije za glasbo in predstavljajočo umetnost (bariton); gdč. Vida Pvelesnikova, pia-nistinja in učiteljica »Glasbene Matice« (klavir); pevski zbor »Glasbene Matice«; orkester »Slovenske Filharmonije«, pomnožen po nekaterih učiteljih in gojencih »Glasbene Matice«. Vzpored: 1. P. Hugolin Sattner: »Naš narodni dom«. Mešan zbor z baritonskim samospevom. 2. a) R. Wagner: Wolframova pesem iz opere »Tannhauser« (II. akt); b) G. Verdi: Arija Renatova iz opere »Ples mask«; c) R. Leoncavallo: Prolog iz opere »Glumači«. Poje g. Ivan Levar. 3. a) Emil Adamič: »Zapuščena«; b) Fr. Kimovec: »Izgubljeni cvet.« Mešana zbora. 4. J. Brahms: Štirje rosni spevi: a) »Kajti človek živali je enak . . .« (Pridigar, pogl. 3); b) »Obrnem se in vgle-dam jih skupaj.« (Isto, pogl. 4); c) »O smrt, kak grenka si ti!« (Jezus Sirah, pogl. 41); č) »Če bi govoril vam z jezikom angelskim...« (Sv. Pavel Korinčanom, pogl. 13.) Poje g. Julij Betteto. 5. P. Hugolin Sattner: »Jeftejeva prisega«. Za mešan zbor, soli in orkester. 6. a) Davorin Jojjko: »Vabilo«; b) Emil Adamič: »Scherzando«. Moška, zbora. 7. Dr. Anton Schvvab: »Dobro jutro«. Mešan zbor. Plesni koncertni valček s spretn-ljevanjem klavirja. — Pevski zbor izvaja izključno najnovejše slovenske izvirne, še nikjer izvajano koncertne točke. — Začetek ob osmih zvečer. — Cene prostorom: Sedeži po 5, 4, 3 in 2 kroni, stojišča po 1 K 60 h, za dijake po 60 h, se dobivajo pri gospej Češarkovi v Še-lonburgovi ulici. Besedilo brezplačno istotam. Pobegla vlomilca Pogačar in Warmnt na delu. — Predrzna tatvina v tržiški ka« planiji. Iz Tržiča se nam piše: V teku nekaj lot so obiskali tržiško kaplanijo že tretjič tatovi. Zadnjič pretočeno sredo, 2. t. m. Opoldne so jo prikradel tat. v kaplanijo, ko ni bilo nobenega gospoda doma. G. kaplan Čadež jo bil v šoli pri Sv. Ani, g. kaplan Gohi pri kosilu v župnišču. Tat je najprvo šol v sobo g. Golota, tu revidiral pisalno omaro ter iz nje pobral nekaj kronic. Drugega se ni lotil. Šel je nato v sobo g. Čadeža. Tu je pobral iz predalov klečalnika drobiž. Medtem je hotela, postrežnica v kaplanovo sobo, a tat ji je pred nosom zaprl vrata. Postrežnica je hitela o tem obvestit soseda Globočnika in župni-šče, toda tat jo jo brzo odkuril iz kaplanijo in odhitel po župnikoveni vrtu proti šupam v kokovniško goščavo. Alarmirano orožništvo je hitelo takoj za njim, vendar jim je ušel. Izgubili so orožniki vsako sleci za njim. Zvečer sta gg. kaplana skrbno preiskala kaplanijo. V začudenje sta pa zapazila zjutraj v četrtek že ob potih, da jc bilo okno nad stopnjicami na stežaj odprto in da jc moral tat biti zopet v kaplaniji čez noč, ker je po noči skočil skozi okno, kar so pričale stopinje po zidu in na. tleh. Žo zjutraj jc bil poklican orožnir ški postajenačelnik, ki jc mogel samio konstatirati, da jc tat bil skrit v kaplaniji. Zjutraj v sredo so videli ljudje hoditi dva neznanca po Tržiču. Najbržo sta bila to ona dva iz celovške ječe ubegla tatova Pogačar in Warmut, o katerih jc poročal četrtkov »Slovenec«. Eden je nosil sivkasto lovsko obleko in klobuk s kozjo brado. Gotovo bota tudi drugod poizkušala svojo srečo. V tržiški kaplaniji jima ni bila sroča posob-no mila, dobila sta le malo. Pozor pred nevarnima tatovoma! Hofricliterieva afera. Nova sled. — Hofrichter nedolžen? —* Senzacijonelna aretacija. Iz Zagreba se poroča: Včeraj zjutraj se jc tu zvedela senzacijonelna vest, ki more skrivnostno Hofrichter-jevo afero pojasniti popolnoma v drugi smeri. Tukajšnjemu deželnemu sodišču so predvčerajšnjem izročili v Osjo-ku aretovano neko lahkoživko, ki je bržkone v ozki zvezi s Hofrichterjevo afero. V koliko jo v zvezi omenjena ženska s to afero, se bo šele izkazalo v teku nadaljne preiskavo, vendar se jc zvedela ccla vrsta podrobnosti, ki vzbujajo mnenje, da se je posrečilo policiji, najti novo sled, ki bo pojasnila zadevo glede pošiljatev strupa avstrijskim štabnim častnikom in mogoče celo dokazala popolno nedolžnost Hofrichterjevo. Tukajšnja policija je po daljšem poizvedovanju dognala, da je neka lahkoživka, ki je bila že po celem svetu, bila v zvezi s častniki general« nega štaba v Zemunu, Dunaju, Lincitf itd., a v začetku tega tedna se je psi zvedelo, da se nahaja, ta ženska v Os-i jeku. Nemudoma je odposlala tukajš-i' nja policija nekega uradnika v Osjeki da bi aretoval osumljenko. Ker pa se je? bilo bati, da bi ženska v trenutku are-> tacije izvršila samoumor, so je vse to-v zadevno potrebno ukrenilo in izvršile) srečno aretacijo. Pri zaslišanju se je aretovanka predstavila kot Amadeja pl. Miličevič ter je trdila, da je vdova nekega stotnika iz Budimpešte. Pod tem imenom se je aretovanka tudi res klatila po raznih garnizijskih mestih., Vendar se jc po nadaljnem poizvedovanju tukajšnje policije dognalo, da je bila že v preteklem poletju v Zagrebu, kjer je večinoma občevala s častniki ter je pokazala ob tej priliki posebno znanje o avstrijskih častniških razmerah. Potem je izginila Miličevičeva iz Zagreba in romala po svetu. Policija pa je nadalje dognala, da, njeno naznanjeno ime ni pravo, da pa se piše Anka Marijanovič in je hči nekega izdelovalca opank v Mitrovici. Policija je vpeljala povsod tajna poizvedovanja o občevanju Marijanovičeve, vendar se o tozadevnih uspehih še molči. V zaporu je Marijanovičeva pod strogim nadzorstvom ter so včeraj zvečer nadaljevali zaslišanje. Zelo verojetno jc, da bodo v najkrajšem času prisostvovali zasliša- SODBA Izkušene gospodinje: fKathreincr fKneippova sladna kova jc vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moža m mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim. 'Vrhtega nam ta kava vsakdan čudovito tekne. ».•i »j K Klinične preizkušnje na c. kr. splošni bolnici na Dunaju so podale, da: »je z naravno Franc Jožef-ovo gren-čico pri raznih vrstah zaprtja možno doseči posebne uspehe. Razkrajajoči in odvajajoči vpliv Franc Jožef-ove grenčice nastopi po manjših množinah kakor pa pri vseh drugih enakovrstnih vodah. Franc Jožef-ovo grenčico bolniki radi zavživajo in pri nadaljnem vporabljanju zelo dobro prenašajo." Naravna „Franc Jožef-ova" grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda. 1 Opozarjamo na današnjo prilogo »S a n a t o g o n« Bauer & Co., Berlin S. W. 48. Giesghftbelsko slatino so zaradi ugodnih vremenskih razmer po vseh progah zopet začeli razpošiljati, da razširjeno odjemalstvo te priljubljene slatine preskrbe s svežim blagom. Brzojavka. Liverpool, 22. februarja 1910. Poročila o »Mauretaniji« absolutno neutemeljena, parnik je bil v ponedeljek opoldne 304 milje od Queenstona; na ladji vse zdravo, »Campania« se pelje domov in je v brezžični zvezi z »Mauretanijo«. Presenečeni so gospoda in posli o breznaporni in jako varčni porabi sijajno pohvaljenega tekočega oljnatega voščila za pode in linolej, »Cirine«, ker je treba z njim pod napojiti kvečjemu dvakrat na leto. Pod se samo zbriše z volnatimi cunjami, pa je vedno lep in se lahko umiva. Dobro jutro! je običajni jutranji pozdrav. Izkušnja nas uči, da pretek prvih dnevnih ur odločuje razpoloženje celega dne. Zategadelj je važno, da za-jutrkujemo, kar nam dobro tekne in ne razburja. Vsak zjutraj najrajši pije svojo kavo. Ta pa ima le tedaj slasten okus in ne razburja živcev, ako je narejena iz Kathreiner Kneipp - sladne kave. To ovažuje skrbna gospodinja in da se obvaruje manjvrednih izdelkov, zahteva pri nakupu ne samo »sladno kavo«, ampak pristen Kathreiner. '0 Elektroradiograf " Hotel „pri Maliču", zraven glavne pošte 9 $ Spored od sobote 5. do torka 8. marca 1910. 1. Nagajivi Maharadja (drama.) 2. Dva (2 usiljivca (komično.) 3. Izdelovatelj gosli p. (drama.) H. Slikoviti Tiflis (po naravi.) & 5. Neprekosljivi tat (komično). Dodatek 6 g> k zadnji predstavi ob 8. 6. Morje (po A O naravi). 7. Korziški temperament (drania.) G g) 8. Jesenski semenj v Gradcu (po naravi.) (cj g 9. Vojak junak (komično.) g (3 Od sobote naprej vsak dan zadnja pred- g p stava ob 8. uri zvečer trajajoča 2 uri. ^ Ustanovljeno 1862. Telefon št. 584 C. in kr. dvorili mašinist Najstarejša tovarna pečij in šleililiiov Rudolf Sekirtli, Dunaj VII. Kaissrstrasse 71, vogal Burggasss. Zaloga ognjišč, štedilnikov in strojnih štedilnikov, snalih štedilnikov, peči za kopalnice in za likalnice. 59'i 12-1 Vseh vrst kurilnih in trpežnih peči;. Peči in kamini za plin. Ceniki zastonj in franko. Danes zvež. ob 8. ari velika predstava s popolnoma novim krasnim sporedom. M, v nedeljo 3 velike predstave popoldne ob 8., ta 8. uri zvečer. Med drugim: kokosovi nasadi » barvah, lov na leoparde, senzar. drame: dober predstojnik, revščina In delo ubogega otroka, Biank^ Capello, dremat, film., predst. prvi pariški gledal, umetniki in veC drugih tofik. vsako srsdo insobefe nev spored. Cene: Zaprti sedež I. VTSte 1 K, II. vrste 60 v. Balkon zadaj fiO v, stranski 10 v. 617 Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče, stari oče, stric, tast in svak, gospod Friderik Kinkel krojač v petek ob 9. uri nvečer, v 76. letu starosti, po kratki, a zelo mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega nam rajnika bode v nedeljo, dne 6. marca ob 3. uri popoludne, iz hiše žalosti Prulc št. 6 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba. Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 5. marca 1910. Žalujoči ostali. Globoko žalujoča rodbina Dolinar naznanja vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je njihova hči, oziroma sestra in teta, gospodična Marija Dolinar dne 4. marca, po dolgi mučni bolezni v starosti 30 let, previdena s svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb bode dne 6. marca popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče. Svete maša zadušnica se bodo brala v župni cerkvi. 611 Radeče pri Zid. mostu, dne 4. marca 1910. Zahvala. Rodbina Druškovičeva izreka svojo najsrčnejšo zahvalo za vse dokaze iskrenega sočutja povodom smrti dragega soproga in očeta, gospoda Andreja Druškovič Izraz posebne hvaležnosti naj blagovolijo sprejeti tukajšnji g. nadžupnik, gg. pevci in vsi, ki so izkazali dragemu ranj-cemu zadnjo čast. 618 R o g. S I a t i n a, 4. marca 1910. se da v najem ali tudi proda ng nahaja se v zelo prometnem kraju in v bližini kolodvora Jesenice, (Gorenjsko. — Vprašanja na: Jožefa Zevnika, Plavž št. 17, Gorenjsko. 374 601 2-1 izurjen, neozenjen j&ŠTse sprejme takoj. Več pove upravništvo »Slovenca«. na glavnem trgu v Kamniku z večletno upeljano železninsko trgovino, trgovino s špecerijskim blagom, mo-karijo izkuho) in ključavničarstvom se takoj odda v najem z vsemi prostori ali tudi razdeljeno. Eventuelno se tudi proda. 609 3-1 Tudi se proda po ugodni ceni god-beni automat »Rigoletto«. — Naslov pove upravništvo »Slovenca«. llfflfl ROJIHH 6i6 3-1 umetni in stavbeni kleparski mojster Ljubljana, Prešernova ulica št, 44 se priporoča preč. duhovščini, slavnim cerkvenim predstojništvom ter slavn. občinstvu sploh v izvrševanje vseh v kleparsko stroko spadajočih del, kot pokrivanje cerkvenih streh in stolpov dalje raznih cerkvenih predmetov: svetllnlc, nabiralnih pušlcitd. Opiraje se na svoje 12 letno delovanje v Spodnji Šiški, kjer sem glasom številnih pohvalnih priznanj, izvrševal razna dela te stroke v vsestransko zadovoljnost, se usojam priporočati nadaljni blagohotni naklonjenosti na svojem novem mestu v Ljubljani, v povečani delavnici, ki je opremljena z vsemi najnovejšimi potrebščinami. — Za solidno in trpežno blago se jamči. Cene najnižje. HaroElla se sprejemajo v Prešernovi ulici št. 44. - Telefon št. 297. Revmati zem, protin, neuralgija m ozeblina povzročijo mnogokrat nestrpne bolečine. Za njihovo hitro pomiritev in ozdravljenje, za splahnitev oteklin in zopetno pridobitev pre-gibnosti členkov in odstranitev utripanja učinkuje presenetljivo, zanesljivo za vribavanje, masažo ali obkladke. šica 1 krono. Pri naprej vpoSiljatvi K 1-50 sc poSljc ! pušica franko h'__5 Besedni znak za (mentholo-saliciliziran kostanjev izvleček), m 1 pu- H II IL Izdelovalnica in glavna zaloga v lekarni B. FRitGNER-ja c. kr. dvornega dobavitelja, PBflGfl III., št. 203. Pozor na ime izdelka in izdelovateljc! ZALOGE V LEKARNAH. 2961 Puiharshi učenec iz poštene hiše, ki zna tudi nekaj nemški, se takoj sprejme pri g. Karolu Čutič, puškarju v Mariboru, Grajska jrajska ulica št. 18. 623 3—t izurjenega, sprejme takoj za trajno delo proti dobri plači Oroslav Slapar, krojaški mojster, Ravnikarjeva ul. 13, Ljubljana. Zaslužek. Plodonosen posel si more vsakdo preskrbeti s pletilnim strojem JURIJU Oddaljenost ni nikaka zapreka. Pojasnila in prospekte pošilja vsakomur proti vposlatvi 60 vin. v 613 znamkak 5_i Domača pletilna industrija Ljubljana. Sv. Petra cesta 44. ■»i ii ii n ir ii" Belo, jezo in denar m JR1" za parkete! 6./9. 1902. Oosp. prof. J. W. v Jablonu na N. 5SS Prej ko slej rabim „Cirine". Polirali smo z Vašo poli-turo pri meni poluletno, neobhodno potrebno pa ni bilo. Dobi se novsod. 1 steklenica K 3 -, pol steklenice 1 K 70 v. Edini izdelovalec J. Lorenz & Co. v Hebu na ČeSkcm. Trgovina z vinom, žganjem in poljskimi pridelki išče potnike za Kranjsko, Štajersko in Koroško. Samo prve moči naj vpošljejo svoje ponudbe s zahtevo plače do 16. t. m. na 620 upravo »Slovenca«. 3—1 Krasne novosti za ♦ modni trgovini velikonočno sezijo X Peter S ter k po že znano najnižjih cenah dobite :-: Ljubljana, Stari trg št. 18. ; Ia ka- % ♦ ^ Specijalna trgovina najmodernejših bluz, jutranjih oblek, kovosti moško, žensko in otroško perilo, velika izbira najmo- % ■ ■ ...................... dernejših moških klobukov in čepic, dalje čepic za dame itd., itd. zImim tamponi! za slovenski in nemški jezik, vešč stenografije in strojepisja sc sprejme z dnem 15. aprila 1.1. Laščine zmožni imajo prednost. — Ponudbe naj se naslovijo na tvrdko Janko Popovič, Ljubljana. 624 3-1 Proda sc iz proste roke dobro vpeljano mizarstvo obstoječe iz dveh hiš in stroji na vodno moč. Poizve sc pri lastniku 599 3-1 Juliju Weibl-nu v Kamniku. Zagrebška tovarna tvrdke Henrik Jrancka sinovi, v vsakem oziru novodobno urejena, izdeluje svojo proizvode izključno le iz najboljših sipovin. V Vaš prid bode, bodete Ii pri nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. s Tovarniška aoaiu*». ?1 zim* V, V 1181.12:911. V so najbolj sposobni za vsako gospodinjstvo in : za vsako .delavnico : »o I a T3 O ar a o •a s Dobe se v vseh našfh prodajalnah v Ljubljani samo 4 Sv. petra cesfa 4 SINGER Co. akc. družba za šivalne stroje. 610 52-1 Naprodaj je enonadstropno šolsko poslopje zelo pripravno za trgovino, stoji sredi vasi pri deželni cesti in blizu farne cerkve. Več pove Občinski urad Sv. Jakob v Rožu 596 na Koroškem. 3 1 Pozor kolesarji! i Mesto K 110- — . samo po K 80--, z »Torpedo" prostim tekom po K 95'- prodajam za reklamo nova prvovrstna kolesa znamka „Styrian-Graz". Modeli 1910 z 3-Ietnim jamstvom, sveže, močne pneumatike po K 5'-, 6--, cevi po K 3'50, 4' — , 5'—. Vse potrebščine, popravljanja, emajliranje in ponikla-nje po ceni! Pošilja se po povzetju. Obroki izključeni! Cenik zastonj in fran«o! Tovarniška zaloga vožnlh koles In Šivalnih strojev R. Weissberg, Dunaj II. Untere Donaustrasse 23-111. l pri nakupovanju vencev! Fr. Iglic Uufiljana, Mestni trn št. 11 priporoča največjo zalogo krasnih I1SI. Zunanja naročila se izvršujejo hitro in točno. Cene brez konkurence! i 605 3-1 Poziv! V konkurzno maso Ioana ffliklaoca, prof. fr&ouca d LfubHanl, Llnnar-jeoa ulica „prf SU. Cirilu In metodu" spadajoča, dobro opremljena manufakturna zaloga dobrega modnega blaga, ženske in moške obleke, sukna, perila platna i t d je v celoti na prodaj proti gotovemu plačilu in takojšnjemu odvzetju. Inventurna cena znaša 18.404 K 69 h, fakturna cena pa 32.677 K 66 h. . „ Inventurni zapisnik se lahko pregleda pri podpisanem upravitelju ali v konkurznih spisih c. kr. deželnega sodišča v Ljubljani. Vsak ponudnik mora položiti vadij v znesku 1500 K pri upravitelju konkurzne mase ter je vezan na svojo ponudbo, dokler je upravitelj konkurzne mase ne odkloni. Ponudbe s priloženim vadijem je predložiti podpisanem upravitelju. V Ljubljani, dne 3. marca 1910. Dr. Anton Švigelj, odvetnik v Ljubljani kot upravitelj konkurzne mase Ivana Miklavca. Razpis služb Proda se lepa vila v Begunjah na Gorenjskem, 30 minut od železniških postaj Lesce-Bled ali Radovljica s krasnim razgledom po Gorenjskem. Vila ima 5 sob, kuhinjo, klet, kopalno sobo in druge prostore ter vodovod. K vili spada tudi vrt v obsežju 10 arov 72 m-. Načrti se aobe brez stroškov pri Konradu Šegula, c. in kr. nadporočniku ženijskega štaba v Trbižu na Koroškem, na katerega se je obrniti s ponudbami. 545 3—1 platno cefir pristno barvno za obleke in srajce, kanafas, laueuo in bombažasto, šipkast, krizet, gradi, barhant, damsko blago, žepne robce, brisače itd., naj piše po vzorce zastonj in franko od tvrdke Jaroslav Marek tkalnica v Bystrem pri Novem Mesto na Met. Češko. 40 mtr. ostankov za K16'—. Fo povzetju franko. Podpisano županstvo razpisuje službo občinskega tajnika z letno plačo 1500 K. Nastop sfutbe 1. aprila 1910. Popolnoma zmožni prosilci naj vlože prošnje najkasneje do 10. marca t. 1. pri podpisanem županstvu. Županstvo Cerknica dne 28. februarja 1910. Ivan Lavrič, župan. 570 5-1 JE 546/2 10 E 380/2_ 10 E 566/2 10 P 1 29/1 10 Na javni dražbi se bode prodalo vsakokrat ob 9. uri dopoldne: 1. dne 8. in 9. marca 1910 v Ljubljani, Karlovska cesta št 11, razna obuvala, usnje, čevljarsko orodje in oprava; 2. dne 8. marca 1910 v Kozarjah v opekarni 400.000 komadov opeke in vozovi; 3. dne 9. in 10. marca 1910 v Ljubljani, Kolodvorska ulica št. 27 razno manufakturno in konfekcijsko blago, trije šivalni stroji in potem Cesta na Grad št. 5, sobna oprava in vino. Reči se smejo ogledati pol ure pred prodajo v navedenih hišah in v opekarni. 586 C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek XI, dne 2. marca 1910. z raznimi semeni se je izgubil v torek 1.1 m. med Ljubljano in Medvodami. Najditelj se prosi, da sporoči o njem v trgovino Marije Kunovar v Sori pri Medvodah. __590 1 Gospodična iz dobre rodbine, pridna in poštena, vajena nekoliko trgovine špecerijske stroke želi vstopiti v primerno službo v Ljubljani ali pa zunaj Ljubljane. Ponudbe pod štev. 111 poštno ležeče, Ljubljana. 603 3-1 dobrega in enega ali dva učenca sprejme takoj Franc Jeriha, Šmartno pri Litiji. 607 1 Sprejme se takoj delavec 'a moč4 za izdelovanje umetnega kamenja. Plača po dogovoru. Bogdan Oblak, tovarnar cement, izdelkov, Logatec. 593 1 s hišo, hlevom, podom, 2 kozolcema, zidano kaščo, sušilnico, za sadje in velikim sadnim vrtom se proda. Pri hiši je vodnjak. Travniki, nj.ve 111 gozdi merijo skupaj 55 johov. Cena 14.000 K. Natančnejše pove g. Jos. Grošelj v upravništvu Slovenca. 612 2—1 Jajca za valenie čistokrvnih velikanskih črnih »Langšan« kokoši, izvrstnih jajčaric ducat K 3'60 Tudi imam 5 čistokrvnih, 1 leto starih petelinov gornje pasme naprodaj. Henrik 621 Franzl, Ljubljana, Privoz 10. 5_i v šivanju perila se sprejmejo pri M. 619 Jllešovec, Poljanska cesta. 3—1 star 20 let, z dobrimi izpričevali -— išče službe. ■ 598 Naslov pove uprava »Slovenca«. 3_t rodaj v kleteh slovenskih kmetov na morski obali Izola, Piran, leži na solnčnem bregu. Za pristnost jamči „ Kmečka gospodarska zadruga" v Medoših, pošta Piran, Istra. Vina so: refoško črni, cena 26 do 28 K 100 1, vina, belo, rumeno, cena 30 do 32 K 100 1, postavljeno na postajo Porterose. Kdor kupi, 5 hekt. belega vina cena 28 K ali 5 hekt. črnega vina, cena 24 K, naj pošlje svoje sode na postajo. 1 3348 Tu Mirne in preklele je zdravniško priporočano črno dalmatinsko vino najbolje sredstvo. B8. NOVAKOVI C, Ljubljana. POSTELJN O.....VLAGO Odstranitev takoj Starost In spol se naznani Pojasnilo zastonj. Zavod nResculap", Regens-burg, Bavarslno. 28 3(>— 1 stara okoli 30 let, dobro izvežbana, pridna in poštena, se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom. Plača dobra, sicer po dogovoru. Naslov pove uprava. 4—1 Sode več vrst, velike in majhne, stare »- - in nove - -» ima na prodaj J. Bnggenig, sodarski mojster, Ljubljana, Cesta na Rudolfovo železnico 5. 591 3-1 sprejme takoj 3-1 Katoliška Ben-Hur. Roman iz čcsov Kristusovih (Wallace) K 4 50. Skrivnosti srca. Novele: Častna beseda. — Sin. — Strokovnjak. — Ovadnlca. — Pahljač. — V pasti. — Kandidat. — Spisal Paul Bourget, poslovenil A. Kalan. K 1-20, vezano K 1'40. Vstaja Škenderbegova. Zgodovinska povest, h angleščine prevel J. M. — 60 v., vez. 80 v. Morski razbojnik. Angleško spisal kapitan Marryat. — K 2*50, vezano K 3-70. Zlo&in in kazen. Roman. (Dostoje\vskij-Levstik), — K 10 50, vezano K 13'—. Utrinki. Črtice in potopisi (Kražovec). — K 2-—. Igračke. Črtice in podlistki (Milčinski). K 2-—, vez. K 3-—. iari junaki. Humoreske (Murnik). — K 2 50, vezano K 3-50. Navihano!. Okrogle povesti (Murnik). — K 2-50, Vezano K 3'50. Znanci. Zbirka humoresk in povesti. K 2 —, vezano K 3'—. Z ognjem in me£em. Zgodovinski roman (Sienkie\vicz). — K 4-50, vez. K 6 50. Jernač-Zmagovač. Povest (Sienkiewicz). K —-60, vez. K 1'40. Hiša ob Volgi. Povest (Stepnjak). — Stepni kralj Lear (Turgenjev). K 1-20, vezano K 2'20. vsi; Rodbina Polaneftkih, Roman. — K 10-—, vezano K 12 — Mali vitez« Pa n Volodijevaki. Zgodovinski roman, — K 7.-, vezano K 8-40. Brez dogme. Roman. — K 3 —. Miklova Zala. Povest iz turških časov (Sket). — K -'80. Izdajaveo. Zgodovinska povest iz turških časov. — K l-—. Oče na*. (Malavašič). - K 1 50. Vojska na daljnem Vzhodu. (Dr. Lampe). K 4'80, vez. K 6'-. Potop. Zgodovinski roman. (Sienkievvicz). — K 6-40, vezano K 9-20. Poveati slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo (Kalan). I. zvezek. K - 80, trdo vezano K 110. Gozdarjev sin. Povest (Finžgar). — K —-20. Mož Simone. Roman (Champol). — Hajdamaki. Poem z zgodovinskim uvodom. — K 3-40, vezano K 4 50. Srce. Amicis. 4 zvezki. — K 1-60. Kako sem se jaz likal. Povest slovenskega trpina. Jakoba Alešovca izbrani spisi. I. del. K 120, vezano K 2 —. Vohun. Roman (Cooper). K 1-60. Andrej Hofer, tirolski junak. Ljudska igra. K —'80. Ouo vadiš ? Roman iz Neronove dobe (Sienkievvicz). — Vez. K 5'50. Dobra kuharica. (S podobami). Minka Vašičeva. — Vez. K 6'—. Zbirka domačih zdravil. K i —. Domače in tuje živali. (Erjavec). 2 zvezka. K 4'—. Metulji v podobah, 129 barvanih podob. K —'80. Občna zgodovina. (Stare). K 15-—. Janežič-Hubad, Slovensko-nemčki slovar. K 6-—, vez. K 7-20. Janežič-Bartel, Nemftko-slovenski slovar. K & vez. K 7-20. Slovensko-nemftki slovar. (Kramaršič). Vezano K 220. Življenje svetnikov En avetnic božjih. 2 zvezka K 11'—, vezana K 14 80. Kristusovo življenje in smrt. (Kociančič). 2 zvezka K 8-—, vazano K ll-—. Fabijola ali cerkev v katakombah (Zupančič)___K I'20. Stric Tomova koča. (Sto\ve). — Vez. K 1-40. Mlinarjev Janez. Zgodovinska povest. — K —'SO. Jurčičevi zbrani spisi. 11 zvezkov. — Vsak zvezek je zase celoten in velja K 1'20, vezan K 2'—. Andrejčkovega Jožeta spisi. 1., 2., 3., 4., 6 , 7. in 8. zvezek velja po 30 v., 5. zvezek (Žalost in veselje) pa 90 v. Zadnja kmečka vojska. Zgodovinska povest (Šenoa). K 1-60, vezano K 2 60. Odkritja Amerike. Vezano K 2 -. ' Malo življenje. Povest (Detela). K 1.—, vezano K 190. Zadnji dnevi Jeruzalema. Zgodovinski roman (Spillmann). K 3-80, vezano K 5-40. Medvedji lov. — Cukova gostija. (Brinar). vezano K - 80. Prihajač. Povest (Detela). K 1'90. Šaljivi Sloveneo. (Brezovnik). K 1'50. Razne povesti za mladino in ljudstvo : Jama nad Dobrušo. — Ljubite svoje sovražnike. — Kanarček. Kresnica. Kapelica v gozdu. — Avstrijska ekspedicija. — Maron, krščanski deček z Libanona. — Slavček. Nema deklica. — Darinka, mala Črnogorka. Marijina otroka. — Najboljša dedščina. Leseni križ. — Postojnska jama. — Praški judek. — Črni bratje. — Doma in na tujem. — Ujetnik morskega roparja. - S prestola na morišče. — Arumugam, sin indijskega kneza. — Zvesti sin. — Eno leto med Indijanci. — Rdeča in bela vrtnica. — Hildegarda, zveličana cesarica. — Angelj sužnjev. — Hirianda, bretanjska vojvodinja. — Kljukec lažnjivi. — Prst božji ali izgledi božjih kaznij. 2 zvezka. - Izdajalca domovine. — Mirko Poštenjakovič. — Pri Vrbovčevem Grogi. — Sto beril za otroke. — Maršal grof Radecki. — Eri. — Močni baron Ravbar. — Najdenček. — Naselnikova hči. — Maksimiljan I., cesar mehikanski. — Nezgoda na Palavanu. — Nikolaj Zrlnjski. — Pavliha v slovenski obleki. — Pod turškim jarmom. — Car in tesar. — Knez Črni Jurij. - Potovanje v Liligut — Vstajenje. — Repoštev. — Tiun Ling, kitajski morski razbojnik. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 40 v, s poštnino vred 45 v. na v Ljubljan Ponižani in razžaljeni. Roman (Dostojevskij). K 3 -, vez. K 4 20, Za križ in svobodo. Igrokaz v 5 dejanjih. K --50. Vrtec. (Kržič). Vsak letnik velja vezan K 4--. Angeljček. (Kržič). Vsak letnik velja vezan K 1'—. Slovenski A, B, C v podobah za otroke. K -'80-Hitra vožnja po železnici. Knjiga s podobami za otroke. K 1'60. Kobzar. (Ševčenko). K 2 40, vezano K 3 60. Straža. Povest (Prus). K 2-40. vezano K 3-40. Kaoijanar. Tragedija v 5 dejanjih (Medved). K 140, vez, K 2-40. General Lavdon. — Bitka pri Visu. — Znamenje štirih. — Ljudevit Hrastar. — Golobček. — Zakaj? Zato! — Darovana. — Jozafat, kraljevi sin Indije. — Jernač-Zmagovač. — Med plazovi. — Ferdinand. — V delu je rešitev. — Sultanovi sužnji. — Pirhi. Ivan turški suženj. — Krščanska obltelj. — Tri indijanske povesti. -Hmeljevo cvetje. — Marijina podoba. - Barvaste črepinje. — Ludovik, mladi izseljenec. — Kraljičin nečak. — Roza Jelodvcrtska, — Korejska brata. — Sveti večer. — Boj in zmaga. — Povodenj Kartnzijanski samostan. — Prisega huronskega glavarja. — Pavlina, — Ziatokopi. — Prvič med Indijanci. — Preganjanje indijskih misijonarjev. — Mlada mornarja. — Mali vseznalec. — Burska vojska. — Elizabeta, hči sibirskega jetnika. — Tegetthoff, zmagovalec na morju. — Nesrečnica. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 60 v, s poštnino 65 v. Sita, mala Hindustanka. — Izanami, mala Japonka. — Strelec. — Poslednji Mohikana. — Stezosledec. — Naseljenec. — Na preriji. — Šaljivi Jaka. - Krištof Kolumb. — Na različnih potih. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 48 v, s poštnino 53 v. Krvna osveta. — Koliščina in stepe. — Za kruhom. — Berač. Elizabeta. — Boj s prirodo. Treskova Uršika. — Solnce in senca. — Svitoslav. Vsaka navedenih povesti je knjižica zase in velja 30 v, s poštnino 35 v. Mali lord. (Burnett). K 1-60. Zbirka ljudskih iger. Dosedaj je izšlo 12 zvezkov po 80 v. Razporoka. Roman (Bourget). K 2-—, vezano K 3-—. Dve čudapolni pravljici. — Erazem Predjamski. — Genovefa, sveta grofinja. — Šestdeset malih povestij za otroke. — Jaromil, — Božično darilo. Vsaka teh povesti je knjižica zase in velja 32 v, s poštnino 37 v. Zgodovina novejžega slovenskega slovstva. (Grafenauer). I. del. K 2--. Bisernice iz belokranjskega narodnega zaklada. 2 zvezka K 4-50, vezana K 6 50. Slovanske besede v slovenščini. (Breznik). K —'80. Knjigovodstvo.. Podlesnik). I. del. (za društva, čebelice itd.) Vez. K 320. Knjigovodstvo. (Podlesnik.) II. del. (Obravnava poslovanje zadrug, hranilnic, posojilnic in denarnih zavodov sploh). Katoliftki verouk. I. del. Resničnost katoliške vere. (Dr. Svetina.) Vezano K 2'80. Katolički verouk. II. del. Resnice katoliške vere. (Dr. Pečjak). Vezano K 2'80. Dvanajst večerov. (Mahnič). K 1-40. Bog pomaga. — Kar Bog stori, vse prav stori. — Kako vzgaja usoda. Peter Prostak. — Pridni Janezek in hudobni Mihec. — Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih vojakov. — Kortonica, koroška deklica. — Zgledi bogoljubnih otrok, 3 zvezki. — Pri stricu. — Na rakovo nogo. Vsaka teh povesti je knjiga zase in velja 80 v, s poštnino 85 v, Žfrovnik, Narodne pesmi z napevi. I. zvezek K 1-20. II, zvezek KI--, III. zvezek K 120. Aljaž, Mefiani in moški zbori. 7 zvezkov po K 1'20. Telovadska. (St. Premrl). Za moški zbor. K —-50, glasovi po 10 v. Zbori za 4 možke glasove. (Čerin). K 3 —. Mladinski glasi. (P. Angelik Hribar). I. zvezek 24 v, II. zv. 40 v, III. zv. 40 v. Venček gorenjskih. (Kimovec) 50 v. Nagrobnioe. (Marolt). Vezano K 2 40. Odmevi naših gajev. (Bajuk). 70 v. Mešani in ženski zbori. (Ferjančič). K 3-—, glasovi po 50 v. Kovačev študent. (Uglasbil Vodoplvec). K 320. Vse te knjige se dobe tudi v »Knjigarni Ilirija" prej Karo! Man v Kranju. rušil m i Karte-P. Portorose, Istra sc priporoča p. n. gostilničarjem, zasebnikom in zadrugam, da se obrnejo v slučaju potrebe c'° istega Razpolaga z več kot VVllfltfl 1000 hI pristnega pridelka svojih članov, najboljše kakovosti in to: bela, svetlo in temno rudeča vina. Na zahtevo se pošlje vzorce. Pogoji: Kupec pošlje lastno posodo franko na železniško postajo Portorose. Cena: Franko postavljeno na žel. postajo Portorose 26 do 30 K za svetlo ali temnorudeča, 28 do 32 K za bela vina. Denar je vposlati naprej, sicer se vino pošlje po povzetju. Kdor naroči, ostane naš stalen odjemalec. 279 Načelstvo. V hiši Selenburgova ulica štev. 4 sc odda s 1. majnikom letos, lepa, prostorna iii dvoriščem; stanovanje ob- stoječe iz Štirih sob in pri-tiklln. Več se poizve pri hišnem lastniku v prvem nadstropju. Na prodaj sta takoj prostovoljno dve hiši na zelo obljudenem prostoru v Ljubljani. — Kje, se izve v upravn. tega lista. 3730 3-1 CERKVENIH ISEe sluZbc najraje o kaki Župniji. Samski, star 30 let. SluZba se lahko glasonir frao po nlskleenl. — naslon: JoZal o maslu, lira jat o Sfrahlnjn, llaklo pri Kranju. 547 3-1 P. n. slavnemu občinstvu vljudno naznanjamo, da smo radi Naznanilo. velike zaloge cene svojemu koksu —————Trm rmrti rmrT-i ......................■min i minin in m ki je poznan kot izborno kurivo, znatno znižali ter ga odslej v tovarni prodajamo po teh cenah: ako se ga vzame naenkrat 10.000 kg ali več, vsakih 100 kg po K 3 60; ako se ga vzame 1000 kg pa manj kot 10.000 kg vsakih 100 kg po K 4- — ; ako se ga vzame manj kot lOOO kg vsakih 100 kg po K 4-30. Za dovaianje koksa na dom v Ljubljani računamo 30 v od vsakih 100 kg. V Ljubljani, 2. marca 1910. 583 3-1 Ljubljanska delniška plinarna. wski & Komp. c. in kr. dvorna založnika Dunaj I. Franz-Iosefs-Kai 15 in 17 priporočata lingtoii-siopi! (pisalne stroje) model X.inXl. cakor tudi pisarniške potrebščine, pohištvo, n. pr. isaine mize ki so izredno praktične :: za porabo. :: Prospekte zastonj in psštnlne prosto. slovenske tvrdke _ BUJU^IHUaiaaiit. i- —JtJf Posojilnice. Miklošičeva cesta 8. — Olej inserat. Ljudska posojilnica VraiamnA podporno društvo, Kongresni trg 19 IMjCUIiiU oiej inserat. Razne tvrdke. Jager Tonf> trgovina ročnih del, Židovske ul. 5. Kollmann F&ut8a porce,8na in 8teklenine In<*in Knšmprl Prva jugoslovanska tvor-oujijj nuoiiiu i niča drož priporoča svoje izborne droži (kvas). v Ljubljani, zraven ro- tovža. Lekarna Trnkoczy Mpnpinffpt< T., trgovina r špec. blagom In iVJ.CIlWlligCl delikatesami. Sv. Petra cesta St. 37. in 42. Obrtno pomožno društvo fcresnitrg Filip, slikar za napise, črke in grbe, rriSlOU Prešernova ul. 50 Restavracija pri ,Zajcu' Ljubljana. Sodna nlica 6, nasproti justične palače! ZorCC f^,'altlc, tr9°vina z mešanim blagom in moko, Šv. Petra cesta 21. 7ni*Pr Franc, trgovina z meS. blagom, manufak-L,V) 1 CC turo, potreb, za Šivilje, Sv. Martina c. 23. 7ihPff A' naive£ja zaloga čevljev domačega iz-oilUGll delka, Prešernove ulice. Knjigovodjo izurjen posebno za tovarne, jako soliden želi pre-membe. Prednost Ljubljana in veča mesta. Oglasila pod »POMLRD«, Slivnica pri Mariboru, poštno-icžeče. 556 5-1 Perje za postelje ln puh 30B2 priporoča po nalnltjlh c«nah 32-1 F. HITI pred Škofijo 20. Zunanja naročila $e točno izvršujejo. Prvi slovenski poorebnl zavod v Linbllani, Prešernova ul. 44. Prireja pogrebe od najpriprostejSe do najelegantnejše vrste v odprtih kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih. ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovl-naste in lepo okrašene lesene krste, čevlje, vence, nnietne cvetlice, kovine, porcelana in peri. - • najnižje cene. Za slučaj potrebe se vljudno priporočajo 51 52 1 Turk in brata Rojina. Najcenejša vožnja v Ameriko. M i « U « E. Kristan oblastveno koncesiioni-rana potovalna pisarna za :: Ameriko :: v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev. 41 ■ ■ ■ ■ ■ ■ 3143 52-1 ■ ■ ■ Najcenejša vožnja v Ameriko. Jh £ M hH H S i £5" i S' s a o s s s s g il H n « « « ~f? ss. s r H 's B !a E SSL Ustanovljena 1847. Ustanovljena 1847. Tovorna pohištva J. J. Ifafilas :: Ljubljana, Turjaški trg štev. 7. :: Največja zaloga pohištva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zastorji, modroci na vzmeti, žimnati modroci, otroški vozički itd. Najnižje cene. 3091 52-1 NajsolidnejSe blago. 15 13 s g s n a tal tt S B 11 s ss i KS' n E a S sa £ fa s M Pni krulili podietie za umetno steklarstvo in sliHanie m stehlu Hugnsfa Hgnola9 immmm Dnnslsha cesfa 5f. 13 poleg »Figsoca" se priporoča prečastiti duhovščini in cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za prevzetje in solidno izvršitev vsakovrstnega umetnega steklarstva in slikanja na steklo za steklarstvo v figuralni in navadni orna" mentiki, stavbno ter portalno steklarstvo kakor vsakovrstna v to stroko spadajoča dela vse v najmodernejšem slogu in po najnižjih cenah. Zaloga kakor velika izbera steklenega in porcelanastega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov podob, izdelovanje okvirov za podobe itd. 314052-1 Narisi in proračuni na zahtevo zastonj. Spričevala mnogih dovršenih del so na razpolago p. n. odjemalcem v ogled. HiaiR na starejša razi lonin lznemov fivg. Drelse ¥ Linbllani \ Mnogokrat odlikovana. Mnogokrat odlikovana Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na ^ štedilna ognjišča in peči preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaškl, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem t> samostanom in Šolam dovoljujem znaten popust. Ilustr. ceniki so na razpolago Fotografski umetni zavod = Berfhold Ljubljana, Sodnifske ulice štev. 11. Izvrševanje vseh v fotografsko stroko spadajočih naročil kakor: povečavanje, reproduciranje, fotografiranje tehničnih predmetov, interijerjev itd. — Vsa dela se Izvršujejo točno tndl v največji množini. — Več vrst sodov ima naprodaj A. REPlC, sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo. 1810 52-1 Gospodarsko društvo Beimn. pošta Fazin. (Istra). posreduje brezplačno pri prodaji VI ti Si sv°j'h udov- Ccna ie nizka. Vino V lila je bele, rudeče in črne boje; kakovost izborna. (2983 i) Mira Edino pristen Balzam i z leKar. pri angelju D. IMerni k Pregradi pri Rogaški Slatini H.THI EIRV-ja BflLZM (Postavno zavarovano) Edino pristen je z varstveno znamko REDOVHICH. UCinkujoC pri želodčnih težkocah, napenjanju, zaslizenju, motenju prebave, kaSlin, ollnCnlh boleznih, prsnih boleznih, hrlpavosti itd. Cisti zunanje rane, olajšuje bolečine. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic ali 1 velika posebna steklenica K 5-—. Lekarnarja A. THIERRY-ja edino pristno CEfiHTIFOLIJSKO HlfftZILO zanesljivo ^učinkujoče ^ri 'naslavljaj^" n^lclfarno^rf^n^Ij'!!^ "St A. THIERRY v PREGRADI pri Rogaški Slatini. Dobi se skoro v vseh lekarnah. Isneriko 2 modernimi, velikimi brzoparniki iz LjaSIjane čez ARtw8rusn v Mrk in čez Mibfpgii v Boston. je proga Na naših parnikih «Finland», «Krooniand», »Vaderland*, «Zeeland», »Lapland*, .Menomi-na", „Maniton", .Gothland", „Marquette" in •Samland«, kateri vsak teden v sobotah oskrbujejo redno vožnjo med Antwerpnom in New-Yorkom, so snažnost, izborna hrana, vijudna postrežba in spalnice ponovem urejene v kajite za 2, 4 in 6 oseb, za vsakega potnika eminent-nega pomena in traja vožnja 7 dni. Odhod iz Ljubljane vsak M popoldan. NaSa proga oskrbuje tudi po večkrat na mesec vožnjo čez Kanado, katera pa je izdatno cenejša kakor v New-York. Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik Franc Dolenc v Ljubljani, Kolodvorske ulice odslej št. 26, od južnega kolodvora na levo pred znano gostilno pri »Starem tišlerju» 188 (52-li I| VODOVODI || kanalizacije, kopališča jjjj "»IIMIJUM,!,,,.........-flft i ■■!! Mlini..! nilCftifci ■! i ■■»! »■■■■JtST...'.' HI" ' Tr3frrrTB3BBBBg5fllSC55 Hačrtl ln Izvršitev le pri domači specialni tvrdkl. Tehniške ocene ln načrti zastonj, ko se poveri delo. ii i! Inžener-hidrotekt Konrad Lachnik, Ljubljana Beetbovenove nI. 4. Brzojavi: Lachnik. Ljubljana. SBSS<3GSSKSESS3C5SSBSBS9C IZPELJAVA vseh resicvriti transakcij. - Izdajanje čekov, nakaznic in KREDITNIH PISEM za vsa rlevna In stranska mesta tu« in inozemstva. C. KR. PRIV. MENJALNIČNA DELNIŠKA DRUŽBA * H/l CDriTD i OSREDNJA MENJALNICA: 9 illJDJnL^U Ull^ DUNAJ I.t WOLLZEILE 1. Pnrlrnfrlirp- 0adf>n< CeSka Kamnica, Češka Lipa, Orno, Krakov, Lllumsrico, Moravski Zumbcrg, Mfldling, Novi lUUiUUUbG. jietn. Plzen, Praga, Uraben, in Praga, Mala stran, Liberce, Dunajsko Novomesto, Cvitava, NAKUP IN PRODAJA vseh vrst rent, obligacij, državnih papirjev, akcij, prioritet, zastavnic, srečk L t. d., i. t. d. s Zavarovanje proti izpi pri mm srečn in vrata. pgp " Prospekte in cenike premij zastonj in franko. M ■ Tubuli fumales :: cum herha Cannabis indlcae dosim Sil. ciserete iz iiislte honoplie. S tem receptom se dobi v vsaki lekarni le proti zdravniškemu predpisu, škatljica po 1 krono. Obenem so sredstvo proti astmi, učinkujejo pomirjevalno in boli lajšujoče na sopiine organe. Edini izdelovatelj lekarnar Trnkoczg v Ljubljani, Kranjsko. 531 10-1 ■ ■ m m n m m a R B ■ ■ ■ 91 n e h m n n ■ H ■ a ■ B B m m a UDI Velika zaloga juvelov, zlatnine, srebrnine ter raznih ur. Blago prve vrste Točna postrežba - Najnižje cene - Lil juvelir, trgovec z urami ter zapriseženi sodnijski cenilec. 31 52-1 to.. J za moške obleke v največji izbiri priporoča po ugodni ceni R. Miklauc Ljubljana, Stritarjeva (Spittt) ulica Obstoj ivrdSie čez 40 leti Zaloga Spusta časa S Praga, Mala Strana.Trzište pošilja samo malo časa po nastopnih cenah iranko zadnje postaje kavo zelo Izvornega okusa. Karakas 5 kg 13 K. Nov. Pranada 5 kg 14 K. Costarica 5 kg 15 K. CeyIon plant. 5 kg 16 K. Mokka 5 kg K 16 50. Žgana kava: 1 kg K 2-70; K 2-90; K 3'10; K 3-50; K 3-80; K 3'90; K -1-10. 503 6-1 SXBKIKiXiXnXiXIXiXlXBXlKBXiXiKBKl H. X 11 X m u K X m K m b K m KI m x MARIJA SATTNER Ljubljana. Dunajska cesta 10, II. stop., II. nadstr. (Medljatova hiša). 91 se priporoča prečastiti duhovščini za 26 1 Izdeluje eele ornate, kazule v vseh liturgienih barvah pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, priprosto in najfineje, kakor* se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi bandera in baldahine ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, eene po mogočnosti nizke, zagotavlja tr« pežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame. K m x ti X H X BI X il X m x d X D @KilXliXi]Xl!XllXllXilKllX!lXliXl]XllXllXliXllXi] Družbe jrilainMeM za Istro CM i**' Izvrstno sredstva prati vsakemu kataruiokašliu bonboni Zavitek 20 vinarj'ev. Dobi se povsod, s Glavna zaloga: Pavel Baar, Varaždln na Hrvaškem. Materi velijo 4%obrv, po ceni it* HtmasljiiKTpotovati ruy .se obrnejo rSimon^^/fmetelxQun* trtbtočvorsk* uhc*2&. Pristen le tedaj, če je trioglata steklenica zaprta s spodnjim pasom (rdeč in črn tisk na :: rumenem papirju).:: Doslej nedosežen!! W. BEAAOER-Ja s s S S ribje olje (v zakonito zajamčen opravi) rumeno, steklenica K 2 — 3-~ pri Ponarejanja se Viljemu Maager-jo na Dunaju. Od 1869 uvedeno splošno v avstro-ogrski monarhiji. Gospodje zdravniki in profesorji ga radi zapisujejo. Dobi se skoro v vseh lekarnah in drožerijah. Glavna zaloga in razpo-[šiljainica za avstro-ogrske monarhijo: W. MaagePf Dunaj 111/3, Eieumarkt 3. sodnijsko zasledujejo Obratni stroški 5—6vin. za konjsko silo in uro Nobenega dima, nobenih saj, nobenega smradu, nobenega izpraša-nega strojnika, nobene nevarnosti za eksplozije ali ogenj, nizki nabavni stroški, se lahko postavijo tf bivališčih, ni potreba nobenega dimnika. Pripravljeni za takojšnji obrat. ___ m lo m Hisi sil, obratni sinili i do 3 v za ni. silo in uro. Najceneja obratna moč za izvrševanje obrta, poljedelstva in industrije. Ponudbe z ugodnimi plačilnimi pogoji. — Ceniki in naslovi na ogled poslanih strojev na zahtevo na razpolago. C. kr. priv. tovarna za motorje in stroje G. Bernhardtovi sinovi Dunai KH./2 , Schttnbrunnerstrasse št. 173, SI. Zastopnik: J. MIKULA, inžener, sodnijsko zaprisežen cenilec, Ljubljana, Cigaletova ulica 7. Kdor je siv, izgleda star. lzborno zajamčeno neškodljivo barvilo za lase in brado sla 1. Vitek-ov ulmmerfuncj", rudečk. rujave in črne barve, Barva takoj m trpežno, > kart. K 1'-. i. Vitek-ov ,,Nucm", enojna steklenica K 1'-. '1 i barvili sla tisočkrat preizkušeni. Edino pristni iz kem. laboratorija FR. VITEK & Co. PRflGfl. fitek-ov Jnunerjiinf Vitek-ov ..Inunepjuna" Pred uporabo. Zahtevajte leVitkove izdelke in odklanj. odločno vse drugo. Dobi se pri: Ant. Kaucu, T. Mencingerju, Ljubljana. 1842 1842 g? Ustanovljeno leta ^likarja napisov "Savfc. Sn poliiš*vewa pleskarja.L Velika zbirka dr. Schonfeldovih rv v tubah za akadem. slikarje. -t^T^M! AOB TT ir . Ji. akii^i«.* A . Tovarna in prolaja oljnatih barv, firneža In laka L, Prodajalna in kmptoir: M1KL9ŠIČEVH CESTH ŠTEV. 6 ____icniPKIE III »P«! PTiBIB O — . .... <1.1 Telefon 154. MMVM; luKhKE ubite 3iir.w. o. sgieion ia4. ¥ m^^r^^S^EBSSSSSBBiJC 1842 Ustanovljeno leta 1S42 Zaloga čopičev za pleskarje slikarje in zidarje, Sledilnega maniia za hrastove pode, karbolineja itd. Priporočava se tudi si. občinstvu za vsa v najino stroko spad. deio v mestu in na deželi kot priznano fooltini iti f i n n n jt £SJ It rAtt'Ji i fcviiiv »V/ V l JUlU^ltl Vva^um i "iS a tovarna za porflatld cement delniško društvo o Zagrebu se priporoča po najnižji ceni za dobavo v polnih vagonih pritna portland cementa 3479 Brzojavi: Croatia cement Zagreb. Osrednja pisarna: Zagreb, Ilica 29. izvrstne, predpise društva inženerjev in arhitektov znatno nadkriljujoče kakovosti Telefon: Interurban 980. Najboljši pisalni stroj nad 100.000 v uporabi v največjih uradih, bankah in posojilnicah. (V Ljubljani n. pr.: pri si. deželni vladi, si. mestnem magistratu, si. Kmetski posojilnici, Zadružni zvezi. Trg.-obrtni banki itd.) Baroni trakovi za vse sisteme Ogijeisi m uošceni papir kakor tudi vsake druge vrste papirje za pisanje na stroju, ter druge pisarniške potrebščine ima vedno v zalogi: Glavno zastopstvo THE REX CO. Ljubljana, Sslenburgova nlica štev. 7' Telefon št. 38. ' iKajbope j, jruavirje in harmonije (amerik. sistema) iz prvovrstnih tvornic izposoja in prodaja najceneje tudi na delna plačila brez za- r™. Alfonz Sreznik učitelj Glasb. Matice, strokovnjak in zaprisežen izvedcnec dež. sodišča v Ljubljani, Gradišče št. 11. Opozarjam zlasti nablagoglas-nostintrpežnost BSIzl-Beltzmanovih pianinov. Velika najrazno-vrstnejša izbira. Ugodna zamenjava. 10 letno jamstvo' 3668 Išče sc prileten, priden ©rcfamist ZZ sanivskega stanu, rs Kje pove uprava lista. 571 3-1 se štajerske pluge: Navadne in hribovske z 2 lemežemater osipalnike, ter tudi univerzalne :: Originalne Laakeve in sploh vse vrste priporočata Karu! KaoSeka naslednik • I A IV V : Trgovina : z železnino ............ Ljubljana, Punajska cesti 16. CENIK Nil ZAHTEVO RilDEVOLJE ZASTONJ IN POŠTNINE PROSTO! Zaloga polje-delsk. strojev Ivan J SIK In Sil Oupajska cestai 17, LJubljana. iCdlGSa iz prvih tovarn Avstrije: Ourkopp, Styria (Puc?Oj WaffenrffidL ivaini sfrof izborna konstrukcija in elegantna i/vršifev iz tovarne v Lincu, Ustanovljena leta 1867. poučujemo brezplačno. : Adlerjevl : pisalni stroji. Ceniki zastonj in fr>*nko. Najcenejša in najhitrejša vožnja v Hmeriko je s parniki iz s cesarskimi brzoparniki :: Kronprinzessin Gacilia :: Kaiser Wilhelm II, Kron-prinz Wilhelm, Kaiser Wil-:: :: helm der Grofle. :: :: — Prekomorska vožnja traja samo 5—6 dni. Natančen in zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino-le pri 2886 -58 m Kolodvorskih ulicah št. 35. nasproti občeznane gostilne „Pri starem Tišlerju". Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in brezplačno. Postrežba poštena, reelna in solidna. Potnikom namenjenim v zapadne države kakor: Colorado, Mexiko, California, Ariona Utah, Wyoming, Nevada, Oregon, in VVashington, nudi naše društvo posebno ugodno izvanredno ceno čez Galveston. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimore in na vse ostale dele sveta, kakor: Brazilija, Kuba, Buenos Hires, Colombo, Singapore, v Avstralijo itd. itd. 2048 1 Motorje ^sffia" mline in stiskalnice za grozdje in sadje. Železne blagajne, stavbene potrebščine železnino in vso drugo dobavlja po najnižjih o* o 4 cenah slovenska vele- cT^« »btttpiCa trgovina z železnino » JSiubljani, jYlarije Herezije cesta štev. 1. Marijin trg štev. 1. Največja zaloga najfinejših = barv za umetnike, od dr. Schonfelda & Co. Fine oljnate barve za študije, akvarelne trde ln tekoče, tempera barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronoe. Pristno in kovinsko zlato, sreb o in alumlnium v listih. Stampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tiate ln tuši. Slikarsko platno ln papir. Palete, škatlje za študije. Čopiči za :: umetnike, slikarje in pleskarje. a— Najnovefši = slikarski vzoroi in papir za vzoroe po najnižji ceni, najnovejše in moderne suhe, kemične .........prstene in rudninske barve. —— :: Priznano najboljše in najizdatnejše — oljnate barve = za pleskarje, stavbne ln pohištvene mizarje ===== in hišne posestnike itd., priporoča -— fldolf Hauptmann prva kranjska tovarna oljnatih barv, flrnežev, lakov ln steklarskega kleja. == Prodaja najboljšega mizarskega = w«r lima ■ - po najnižji ceni, karbolineja —r- samo boljše vrste,-- - gipsa alabastra in stukaturnega za podo-365 barje ln zidarje. 52—1 Ustanovljeno 1882. Zahtevajte cenike. Vedno in v vsaki množini ]e dobiti: Zareza«© strešno opeko prve vrste, z jamstvom za nje ====== trpefnost skozi pet let in opeko za zid ======== iz Sasiise noče, moderno opremljene parne opekarne na lfi£n pri Ljubljani, dalje staobni kamen za zidanje iz domačega kamenoloma v Podpeči, pri Kri MmMMUUOMBHami v Ljubljani. ■ SSHBI i delavnica za vsa cerkvena dela SI. IHrich. Groden, Tirolsko se najtopleje priporoča za vsa cerkvena dela. Velikanska zaloga svetih razpel. - Novi zanimivi slovenski ceniki zastonj in franko. - Fostrežba solidna in hitra. 18I826-1 r ", , < m u 578 6-1 ravnokar dospele v velikanskem številu najnouejše obleke, poiirliihi, športne obleke in raglani m gospode in dečke. Hajnoueiia konfekcija za dame in deklice, kakor tudi pariški in iseroiinski modeli. Cene priznano nizke. na zelo prometnem kraju v Ljubljani se za nizko najemnino odda takoj. — Naslov pove uprava lista. 560 3-1 Angleško shladlSCe obleh L BERfMTOMIS:, Ljiibllana, mestni trg 5. Najcenejše in najbolj učinkujoče Filipa Neusteina poslaiene odvajalne kroglilce (Neusteinove Elizabetne krogljice). Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih Škodljivih primesi, vpo-rabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče; nobeno zdravilno sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neškodljivo, da bi preprečilo 3006 1 izvor premnogih bolezni. Radi poslajenc oblike jih radi uživajo tudi otroci. Škatljica s 15 krogljicami stane 30 vin,, ovoj z 8 Skatljic., torej 120 krogljic, staac le 2 it. Če se poilje naprej K 2*45, se pošlje Iranko 1 ovoj t Sifovjfnl Nujno se svari pred ponare-CVHJUUI janji. Zahtevajte Filipa Neu-steina odvajalne krogljice". Pristne le, Ce nosi vsaka škatlja in navodilo našo zakonito varstveno znamko v rudeCe-Črnem tisku „Sv. Leopold" in pot.pis ..Filip Ncu-stein, flpotheke". Naše trgovsko sodni), zavar. embalaže morajo Imeti našo tvrdko Filipa tateina lekarna ,pri sv, Leopoldu' Dunaj 1., Plankengasse 6. Zaloga v Ljubljani: Hihard Sušnik, lekarnar, in v več drugih lekarnah. Najnovejši domači mlini za ročni in motorni obrat (patent, jekleni mlin) brez kamnov, brez valjev, za vsako vrsto žita, neporušni in kljub temu zelo ceni, vsled česar neobhodno potrebni za kmetovalca. Glavno zastopstvo za jugoslovanske dežele: H. Klanner. Dolenjavas pri Cerknici, notranjsko. Ceniki zastonj in franko. 10- Največja in najmanjša krojaška tvrdka si more na lahek način preskrbeti svilo in sukanec za šivanje. Strokovnjaško sestavljene zbirke dobavlja franko po povzetju po K 30" — I. cesta praška razpošilialnica Karel Pecha, Praga-Karlm it. 287. Presenetljiv sortiment! Izvoz v vse države! 172 C. kr. oblastveno potrjeno učilišve za krojno risanje Franja:]esih Ljubljana, Stari trg št. 28. Dobi se tudi kroj po životni meri. tlenarni promet do 31. deG. 19ilG čez 72 milijonov kron Anton Schuster Ig, Ljubljana w p Stritarjeva ulica 7 <| priporoča novosti ■ 0 konfekcije za dame in deklice, bluz, modnega blaga za dame in gospode, delena cefira, platna in batista. Najboljše belo blago različne garniture in ježi vsakovrstne q D1 preproge. 0= Vzorci na zahtevanje poštnine prosti. Solidno blago. ^ m Nizke cene. m ^GF^ O a S A Bfalfeeilia iss najsi gangelga prilifea m Stedenje! Lastna glavnica K 420.537-92 Stanje vlog ona 31. majniKa 190a čez 20 milijonov kron registrovana zadruga z neomejeno zavezo Miklošičeva cesta štev. 8, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Unionss za frančiškansko cerkvijo . V' *WRI.Iin TRS. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po "J^ --I brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih 4*50 kron na leto. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-liranilnične položnice na razpolaganje. Sprejema tudi vloge od svojih zadružnikov na tekoči račun ter daje istim posojila proti vknjižbi z in brez amortizacije, na osebni kredit (proti poroštvu) in zastavi vrednostnih papirjev. Menjice se najkulantneje eskomptujejo Dr. Ivan SušterSič, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. — Odborniki: Anton Bcicc, posestnik, podjetnik in trgovec v St. Vidu nad Ljubljano Fran Povšc, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec. Anton Kobi, posestnik in trgovec, Brej; pri Borovnici. Karol Kausclicgn, veleposestnik v Ljubltani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Krcfjar, svetnik trgovske in ob.tue zbornice in hišni posestnik v Ljubljani. Fran Lcskovlc, hišni posestnik in blagajnik »Ljudske posojilnice«. Ivan Pollak ml., tovarnar. Itarol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani. 7 Gregor Slifoar, župnik na Rudniku. 1 jumBo dvostranske plošče vprimeru 25cm Cena K 4.— i Jumbo Orkester Ljubljana. Bošnjaki gredo, koračnica — Iz lastnih mo£l, koračnica. 6397 Pesmi s planine, koračnica — Kastaldo, koračnica 6398 Pevci narave, valček, I. del — Pevci naravei valček, II. del 6399 Gonda, ljuba, mala Gonda iz ..Ločene žene' — Svobodna ljubav iz ,Ločene žene" 6400 Pesem Vilje iz „ Vesele vdovice* — Pesem jezdeca iz »Vesele vdovice® Serija bučeče glasbe. 6401 Kadeti, koračnica — Berzaljeri, koračnica 6402 Janezek s klarinetom, žotiš — Jezični Peter, šoti? 6403 Barski lendler — Bamberška Špelica, valček 6404 V Planinski koči, mazurka — Opoj planin tei planinke, valček 6405 Golobček se smeje — Zgačkanje, polka 6406 Solnograški svatbeni ples — Alpinina-planin-skl ples 6047 Solnograški lendler — Lendler s Kozjega vrha 6408 Lendler od Špicing-jezera — Lendler od Kar-vendla 0409 Potpuri iz Cigan baron, I. del — Potpuri iz Cigan baron II. del 6410 Velikonočno slavlje, mazurka — Domišljavka. mazurka 6411 Zlato rosi, valček — Poslednje kaplje, valček 6412 Dolar-valčck iz ,Do!arske Princeze5 — V krožkih plešemo iz .Dolarske Princcze" 6413 Potpuri iz „Pticarja", I. del — Potpuri iz „Pti-čarja", II. del / 6414 Nadvojvoda Albreht, koračn. — Deveti polk gre Lendler za klarinete. 6415 Štajerski lendler — Kmetski lendler I. del 6416 Kmetski lendler II. del — Enkrat gori, enkrat doli Duet za poštni rog. 6417 Ptički iz dunajskega lesa — Odmev v Gozdu Solo na krilovko. 6418 Pesem iz,Dolarske Princeze" — Muzika Proibita Zvončkanje z godbo. 6419 Zvonček o snu — Zvoki švarcvaldske ure Okarina solo. 6420 Odmev, mazurka — Slavček 6421 Cvetje v sušcu — Golobčki Krilovki z godbo. 6122 V mesečini, dvospev — Kupite rož, solo Zvižgalec-umetnik z godbo. 6423 Odmev iz gozda, valček — Rože, valček Kvartet pevcev,, Glasb. dr. Ljubljana." Bajde, Svetek, Božič, Premk. 6424 O j dekle kaj si tak žalostno? i Narodna) — Dekle iz Kranjskega (komično narodna) Moja rožica (A Nedved> — Pri zibeli (K. Mašek) Moj dom (E.Vašek) — Pod oknom ij. Fleišman) Po celi vasi lučke ni (Narodna) — Naš maček (Narodna) Slanca (M. Bajuk — Ciganska sirota (Narodna) Kdo bo listje grabu (Narodna) — Kdo dav odšel (Narodtial Čolničku (H. Volarič) — Jadransko morje (Heidrih) Pogled v nedolžno oko (P. H. Sattner) — Raz-stanek (Hr-tbroslav Volarič) Kako b' Te ljubila (Narodna) — En hribček bom kupil (Narodna) Slabo sveča je brlela (Hajdrih) — Oj ta sol« daški boben (Narodna) Ko pridemo na sred vasi (Narodna) — Prav lepo mi poje črni kos (Narodna) Zbor stolne cerkve v Ljubljani 6435 Ave Mariia (P. Ang. Hribar) — Češčena si Marija! (O. Ang. Hribar) 6436 Otroci, veselje! (Fr. Kimovec) — Pod pri ne-besom (Or. Rihar) 6437 Velikonočna