GOZDARSI(I VESTNI!( MESEčNI LIST ZA GOZDARSTVO LETNIK XXX. LJUBLJANA 1972 Izdala: Zveza inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa SRS Odgovorni urednik: ing. Milan Ciglar Uredniški odbor: ing. Milan Ciglar, ing. Cveto Cuk, ing. Franjo lurhar, ing. Saša Bleiweis, ing. Franjo Kordiš, ing. Milan Kuder, dr. ing. Dušan Mlinšek, ing. Anton Prelesnik, ing. Zdravko Turk, mgr. ing. Iztok Winkler Tisk: . CGP DELO, Blasn.ikova tiskarna v Ljubljani Naklada: 1000 izvodov 1 VSEBINA l. GOJENJE GOZDOV Obrad gozdnega semena v letu 1971, Milan Ci g 1 ar ....... . Oreh v Sloveniji, Milan Ci g 1 ar . . . . . . . . . . . . . . . . . Snovanje novih gozdnih rezervatov, prof. dr. ing. Dušan M 1 inš ek Preizkušnja dednih zasnov svojevrstne smrekove izbranke, dr. ing. Miran Bri- nar ............... . ... · .. · · · · · Gozdna področja Irana, dr. ing. Vladimir T regu bo v . . . . . . . . . . . . . Selekcija leske (Corylus avellana L.), ing. Niko Pop ni k o 1 a ....... . Prvi rezultati gnojilnega poizkusa v odraslem gozdu pri Podbrezjah na Go- renjskem, dr. ing. Marjan Zu p an čič . . . . . . . . . . . . . . . . . . Razvojna pota proučevanja in kartiranja vegetacije v Sloveniji, ing. Lojze Marinče k, ing. Ivo Puncer, ing. Mitja Zupančič . . . . . . . . . Pomen pionirskih drevesnih vrst za snovanje sestoj ev, ing. Sonja H or vat- Marolt ............... . ............... ·. Simpozija fitocenologov Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za preučevanje ve- getacije v Obergurglu-Innsbrucku in Trentu, Ivo .punc er, Mitja Zu- 31- 32 r- 33- 37 - 79- 88- 120- 153- 167 .,..... pančič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 197 .- ~talnost gozdnega drevja in njen vpliv na prirastek pri bukvi, ing. Franjo K o r di š . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 209 - Gozdovi na Krasu včeraj, danes in jutri, prof. dr. Livio Po 1 dini . . . . . . . 267 ·- Gozd smreke in zelenega sršaja (Asplenio-Piceetum Kuoch 1953) v ?odsteniški in Roženski koliševki in njegova ekološka problematika, ing. Marko A c - ce tto 273 - 2. VAR S TV O G O Z D O V Gozdni požari na Krasu v letu 1971 , Milan Ci g 1 ar. . . . . . . . . . . . . 100 ..,....- Bodo gozdni požari spet opustošili naš Kras, da bo takšen kot je bil pred sto leti, Ivan Jug . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 254 .- ~koda, ki jo povzročajo voluharice na zelenem boru, ing. Janez T i t o v š e k . 284 .- 3. URE J ANJ E GOZD O V Gozdno gospodarstvo Bled urejuje gozdove po metodi stalnih vzorčnih ploskev, Janez G r i 1 c . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 - 4. I Z K ORI ~ C ANJ E GOZD O V Polaganje tras za gozdne poti od določene točke na pobočju, ing. Zdravko Kaltnekar ........ . ................... .. . Gozdne ceste v Sloveniji, ing. Ciril R em i c . . . . . . . . . . . . . . . . . . Sečnja na suš - manj kvarjenja, večja uporabnost in vrednost bukovine, ing. Vladimir B e 1 t r am . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 308 11•- 45---- 128 < Spravilo lesa s konji v Sloveniji, ing. Marjan Lip og 1 av še k . . . . . . . . O Grče slepice - njih nastanek, spoznavanje, merjenje in pomen, prof. ing. Zdravko Turk . . . .... . ..... .. ... . . . Računalnik na centralnem skladišču, Franc P e č n i k . . . . . Posvetovanje o miniranju pri gradnji cest, Andrej Dobre . Jedrovina in ojedritev, ing. Niko Tore 11 i ....... . . S. EKONOMIKA I N GOZDARSKA POLITIKA Posvetovanje o novih nalogah gozdarstva, Milan Ci g 1 ar . . . . . . . . . . . Vprašanje zaračunavanja obresti na vloženi kapital med stroške, Lojze Kia u ta Proučitev celovite zasnove za razvoj švicarskega gozdnega in lesnega gospo- darstva, Lojze žumer . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Vprašanje zaračunavanja obresti na vloženi kapital med stroške (Odgovor na članek dr. L. Kiaute v Gozdarskem Vestniku 2 (1972) Zdravko Tur k . Gozdar stvo Bangladeša, Vladimir T r e g u b o v . . . . . . . . . . . . . . . . Kreditiranje preobrazbe kmetijs tva pri GG Bled, Branko K o r b e r . . . . . . Posvetovanje o politiki in programu razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva SR Slovenije, Tugomir Ca j nk o . . . . . . . . . . . . . . . . : . . . . Ekonomsko vrednotenje škod, ki jih v gozdovih povzroča onesnažen zrak, mgr. ing. Iztok Win k 1 er . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . V' Misli revirnega vodje o delu na hribovskih kmetijah, Tanka Modic . Uničljivi vplivi vojne na gozdove Južnega Vietnama, Igor S mo 1 e j . Gozdovi in gozdarstvo Južnega Vietnama, Igor S mo 1 e j . . . . . . . 6. O K OLJ E IN K RA JI N S K O N A C RT O VANJE Svetovno leto varstva narave v našem gozdarstvu, prof. dr. ing. Dušan M 1 i n - 173 - 179 - 220 - 224- 239 - 22- 60- 99- 143- 145 ·- 148 .....- 193 - 205 - 222- 298- 300- še k . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Ohranitev življenjskega okolja - pogoj za ohranitev divjadi, ing. Anton Si- moni č ........................... . .... . Posvet o projektiranju gozdn ih cest n a kra jinsko občutljivih območjih, Milan C i g la r .. ... . ..... ...... ......... .. .. .. . Projektiranje in gradnja gozdnih cest na krajinsko občutljivih območjih, ing. Branko K o r b e r . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Posvetovanje in javn a razprava o vprašanjih vars tva okolja v Ljubljani, Milan Cig l ar . ..... . ... . .......... . . . . Urejanje hudourniških območij, in g. J ože Pin tar ..... . Gozd in onesnaženje ozračja v Sloveniji, ing. Marjan S o 1 ar . Erozijski pojavi v Sloveniji, ing. Marjan Z e m 1 j i č Studij sko srečanje »Gozd in Kras«, Milan Ci g lar . 7. ODDIH IN PROPAGI RANJE GOZDOV »Gozd in rekreacija« - študijska ekskurzija v Svico, Milan Ci g 1 ar . Mladinska pogozdovanja v letu 1971, Fran jo Ju r har . Nov gozdarski dom na Kočevskem, V. Za v o 1 av še k . . . . Posvetovanje »Gozdarstvo in turizem«, Milan Ci g 1 ar ... . Srbski gozdovi na fotografij ah ing. Stevana Kolarevica, Milan Ci g 1 ar »Gozd in okolje« (Dve leti po posve tovanju v Dolenjskih Toplicah ), Milan C i g la r . ... .... .. ......... . Evropske pešpoti, Milan C i g 1 a r . . . . . . . . . . . Simpozij »Gozd, les in tujski promet<<, Milan Cig la r . 309 3 65- 73 101 - 113- 201 --... 233 - 300 __, 24 29 147- 150 194 225 ..._.... 255 ~ 258 ·- r 8. KAD R I IN š OL ST V O Doc. dr. ing. Rihard Er ker - doktor gozdarskih znanosti, Sonja H o r v a t- Marolt ............................ . Gozdarski študijski dnevi - januar 1972, Sonja Hor vat. Mar o 1 t . Posvetovanje IUFRO, Dušan M 1 inš ek ......... . Slovenski doktorji gozdarskih ved, Milan Ciglar ... . Praksa in vprašanje izobraževanja, dr. ing. Janez G ri l c . Visokošolski teden v Freiburgu, Milan Ci g lar . . . . . 9. NASI JUBILANTI Ob osem desetletnici ing. Mirka šušteršiča, Katarina K obe-Arzenšek Prof. ing. Franjo Rainer - sedemdesetletnik, Zdravko Tur k Gozdarski inženir Franjo Pahernik - devetdesetletnik . . . . . . . . . . 10. UMRLI Umrl je ing. Tone Fabjan, Franjo Caf ni k . . . Umrl je ing. Gvido Srabotnik, Franjo Caf ni k . Umrl je ing. Igo Kraut, Janez Pen ca . . . . Umrl je dr. Maks Wraber, Milan Ci g 1 ar . . Umrl je ing. Stjepan Suric, Rudolf Pipan . 11. ZGODOVINA GOZDARSTVA Rodbina Zoisov v Bohinju, ing. Janez J u v a n . . . . . . . . . . Rodbina Ruardov in gozdarstvo na Gorenjskem, ing. Janez J u v a n Kranjska industrijska družba in gozdarstvo, ing. Janez J u v an . . Ing. Lambert Pantz - pionir gozdarskih žičnic, ing. Janez J u v an 12. S TR O K OVNA T ER M IN O LO G I J A Dopolnilna pripomba h gozdarskemu slovarju, Zdravko Tur k Koreničnik v gozdarskem slovarju , Miran B ri na r še enkrat o >>korenovcu«, Zdravko Tur k ..... . 13. K N J I ž E V N O S T »Fauna na Makedonija«, Saša B 1 e i wei s ... Uničevanje tropskih gozdov, Dušan M 1 inš ek . Odpornost jelke proti suši, Marjan Zu pa n čič Poraba lesa v ZR Nemčiji, Marjan Zupan čič . Večji delež motornega žaganja, Marjan Li p og 1 av še k Strojno obvejevanje vključeno v >>Avstrijski mehanizirani Trak«, Zdravko Turk ...................... . Nitrifikacija in varstvo okolja, Marjan Zu p an č i č . . . . Mestni gozdovi za oddih in rekreacijo, Milan Ci g 1 ar . . Nizozemska misli že danes na leto 2000, Lojze žumer . Metoda raziskovanja porabe vode pri lesna tih rastlinah, Igor S mo 1 ej . 310 60- 63- 101 -- 189 -- 294- 301- 19- 140 - 296 ~ 21_ 98- 141- 187- 297 - . 54- 135,... 248 _...:.. 291 .- 109 _. uo- 200 ·..- 67 ..... 67- 68- 69 69 70 71 104 ,..- 105- 105_ Kam z lubjem, Zdravko Tur k . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stopnja mehaniziranosti v gozdarstvu v Zvezni republiki Nemčiji, Zdravko Turk. . . . . . . . . . . . . . . . ... . · . . · · · · · · · Prevozne strojne lupilne garniture in sodelovanje med manjšimi gozdnimi in žagarskimi obrati, Zdravko Tur k . . Gozd in preskrba z vodo, Igor Smo 1 ej . . . . . . . . . . . . . . živi insekticid i. Vlado Puhek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Kontrola onesnaženja rek s pomočjo računalnikov, Vlado Puhe k . Varovanje tal pred erozijo na Zgornjem Bavarskem, Sonja Hor va t- Marolt ....... . ............. . ... . .. · . .. . Ogroženi gozdovi na Zgornjem Bavarskem, Sonja Horvat-Mar o 1 t . . . Proučevanje rastišč in gozdarska genetika v Nemčiji, Marjan Zupančič . Opozorilo o ogroženosti okolja v Sloveniji, Milan Cig l ar ...... . Belgijci o vtisih iz Jugoslavije, Marjan Zu p 0..U č ič . . . . . . . . . . O genetskem in taksonomskem pomenu modifikacije, Miran B ri na r . O nekih razlikah med gradnom in dobom, Miran B r i na r . Ali so to r es navodila za varno delo v gozdu?, Jernej U d e . Knjiga o gradnji gozdnih cest in poti, Andrej Dobre . . . O prihodnosti nemškega gozdnega gospodarstva, Peter Za mu da . Gozdarski genetiki iščejo smreko, ki bi bila odporna proti rdeči gn ilobi, Miran B ri n a r . . . . . . . . . . . . . . . . O razločkih rdečega bora v SSSR, Miran B ri na r . Domače strokovne revije, Miran B ri n a r . . . . . Načela delitve v gozdarstvu, Iztok Winkler . . . Ohranjevanje biološkega ravnotežja, Marjan Zupan č ič . Model gozdnega ekosistema, JYlarjan Zu p an čič . . . . Pomen konkurence med drevjem v ses toju, Miran Br i nar . Area! sibirske jelke se širi proti severu, Miran B ri n a r . . . Les deluje blažilno na duševno in telesno počutje, Zdravko Tur k . Odmiranje jelke, Sonja Horvat-Mar ol t . . . . . . . . . . . . 14. DRUšTVENE VE ST I Novi častni in zaslužni čl ani Zveze inženirjev in tehnikov, Milan C i g 1 ar . . . Sedma redna skupščina Zveze inženirjev in tehnikov SR Slovenije, Milan C i g l ar . . . .. . . ........... . .. . . XIII. republiško smučarsko tepmovanje, Milan C i g 1 ar . . . . . . . . . Uspešno delo mariborskih gozdarjev, Franjo Caf ni k . . . . . . . . . . Redni občni zbor Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije, Milan C i g la r . . ........ .. .. . 15 .. U REDN Iš TVO GOZDARSKE GA V EST NI KA Ob novem letniku, Milan Ci ga r . . . . . . . . . . . . . . Spoštovanim bralcem Gozdarskega vestnika, Milan Ci g 1 ar 16. P R E D P I S I 106 ,... 107 ,...-. 107- 108- 109 - 109 - 1514-- 151 .-- 196 - 196 --- 199 ~ 199 ~ 200 ~- 228- 230 - 230- 231 - 232- 260- 302- 304 - 304 - 305- 305 - 305 - 306 - 32 ·- 66- 103- 149- 192 - 1- · 265 ·- Prepoved in omejitev nekaterih pesticidov, Marjana Pa v 1 e . . . . . . . . . 72 - 311 PISCI Accetto Marko . . 273 Beltram Vladimir 128 Bleiweiss Saša 67 Brinar Miran . . . 37, 110, 199, 200, 231, 232, 260, 305 Cafnik Franjo . . . . . 21 , 98, 149 Cajnko Tugomir . . . . . . . . . . . . . . 193 Ciglar Milan . . . . . . 1, 22, 24, 31, 32, 65, 66, 100, 101, 103, 104, 150, 187, 189, 192, 194, 196, 225, 255, 258, 265, 300, 301 Dobre Adrej . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 224, 230 Grilc Janez ................................. 63, 294 Horvat-Marolt Sonja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 60, 63, 151 , 151, 167, 306 Jug Ivan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 254 Jurhar Franjo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29 Juvan Janez ......... .. ... .... .. . ... . ... . 54, 135, 248, 291 Kaltneker Zdravko . . . 11 Kiauta Lojze . . . . . . 60 Kobe-Arzanšek Katarina 19 Korber Branko. . . . 73, 148 Kordiš Franjo . . . . . . . . 209 Lipoglavšek Marjan . . . 69, 173 Marinček Lojze in sopisci . . . 153 Mlinšek Dušan . 2, 33, 67, 101 Modic Tonka . 222 Pavle Marjana 72 Pečnik Franc . 220 Penca Janez . 141 Pintar Jože . 113 Pipan Rudolf . 297 Poldini Livio . 267 Popnikola Niko 88 Puhek Vlado . . . . . 109, 109 Puncer I vo in sopisci . 153, 197 Remic Ciril . . . . . 45 Simonič Anton 3 Smolej Igor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105, 108, 298, 300 Solar Marjan . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 201 Titovšek Janez . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 284 Torelli Niko . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 239 Tregubov Vladimir. Turk Zdravko . Ude Jernej .. Winkler Iztok Zamuda Pe ter Zavolovšek Veko Zemlj ič Marjan Zupančič Marjan Zupančič Mitja in sopiSCl t:.umer Lojze . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79, 145 . 70, 106, 107, 107, 109, 140, 143, 179, 200, 305 . . 228 205, 302 230 312 . . 147 . . 233 68, 69, 71, 120, 196, 199, 304 153, 197 . . . . . . . . . . . 99, 105 OB NOVEM LETNIKU Trideseti letnik Gozdarskega Vestnika lahko brez sleherne skromnosti ali zadrege imenujemo jubilejni letnik. Tudi na zunaj bi lahko temu dali poudarek. Od svojega začetka, leta 1938, je naš list nenehno in uspešno zdru- ževal ter vzgajal prav vse slovenske gozdarske strokovnjake. Kratek pre- sledek je bil le kulturni molk za časa vojne in pa enoletni neprostovoljni poskus pridružitve gozdarstva naši lesarski reviji. Zato ni nobenega dvoma, da je gozdarski Vestnik odločilno vplival na oblikovanje in uveljavljanje naše stroke ne le v domačih mejah, ampak tudi izven njih. Kazalo bi ob zaključku tridesetega letnika zbrati in prikazati vse kar je bilo v njem. dosedaj objav- ljenega. , Odločilni za stalnost in temeljitost kakega glasila sta stalnost in temelji- tost njegovih urednikov. Gozdarski Vestnik sta doslej urejevala le dva: osem prvih letnikov je čez vse začetne zapreke in kasnejše težave povojnih let pri- vedel pokojni prof. ing. S tank o S o to š ek. Od devetega pa vse do de- vetindvajsetega letnika, torej polnih enaindvajset let, pa je urejal in uspešno vodil naše glasilo dr. ing, Miran B ri na r. Enaindvajset let pomeni tako za glasilo, kot za človeka že kar pomembno življenjsko obdobje. S svojo osebnostjo in strokovnim prizadevanjem je urednik Brinar veliko prispeval k razvoju naše stroke in k vsestranskemu, tudi kulturnemu oblikovanju naših strokovnjakov. Ko je ob koncu minulega leta zaprosil upravni odbor naše zveze za razbremenitev in mzrešitev, smo bili vsi presenečeni in pri- zadeti. Po tolikih letih sta nam postala naš Vestnik in njegov urednik kar nerazdružljiva celota. A ne bi bilo prav, če njegovi želji ne bi ustregli. Menim, da izražam mnenje vseh naših bralcev, če se našemu dolgoletnemu uredniku na tem mestu iskreno zahvalim in zaželim, da bi še naprej ostal v našem lcrogu. Leto 1972. so Združeni narodi namenili razmišljanju o bodoči usodi člo­ veštva glede na nujnost ohrajevanja njegovega življenjskega okolja. Ne le s svo jimi političnimi protislovji in nesmiselnimi vojnami, večanjem razlik med bogatimi in bednimi, tudi z nebrzadnim razmahom tehnizirane in razčlovečene civilizacije si spodkopava človek svoj obstoj in svojim potomcem reže zeleno vejo, ki jih edina še utegne rešiti. Gozdm·stvo ima pri reševanju človekove prihodnosti gotovo pomembno nalogo. Zato je uredniški odbor sklenil, da bo letošnji jubilejni letnik posvetil varovanju človekovega okolja in varstvu narave. V tej in v prihodnjih številkah bomo skušali svojim bralcem tudi s te plati osvetliti strokovno gozdarsko delo. Pri tem vabimo k sodelovanju prav ·~ ~ slovenske gozdarje. Urednik l l il 1 SVETOVNO LETO VARSTVA NARAVE V NAšEM GOZDARSTVU Vstopili smo v leto, ki so ga Združeni narodi proglasili za svetovno varstva narave. Slovenskim gozdarjem se torej letos ponuja .dobra , lažnost pokazati javnosti, kaj smo s svojim dosedanjim delom storili varstvo okolja. Ta pomembna bilanca naj pokaže dosedanje nepravilno nakaže pa naj tudi naloge, ki naj stečejo v letu 1972, in sicer kot nov sesta del naše strokovne dejavnosti. Prispevek slovenskega gozdarstva varstvu okolja so že desetletja trajaj napori za oblikovanje naravnih zdravih gozdov. Za ustvaritev sedanje podl gozdov so posvetili svoje moči vsi, ki skrbijo za gozd, od delavca-seka logarja do gozdarjev inženirjev, vsa velika delovna ekipa, ki s svojim tih delom z zavidanja vrednim. entuziazmom in privrženostjo naravi oblik• gozdnato pokrajino med Panonijo in Julijci. Pri tem delu se ne ponaša: z investicijami. Naš ponos je nenehno oblikovanje, krepitev in ohranjeval - dragocena dejavnost, ki je moderna družba ne pospešuje. Razgrnimo v letu varstva narave dokumente našega dela, ki niso mo nastati čez noč! Ne zavajajmo javnosti s tem, da bi bili še naprej skrom Hkrati pa odstranimo iz našega dela in iz naših gozdov vse tiste drobne za krnosti, ki kot majhni madeži prikrivajo naše napore in resnično delo! Sp menimo svoje zakoreninjeno podzavestno delo za varstvo v zavestno dej. nost, kajti npr. tudi tisti, ki uvaja v naše gozdove stroj, ga uporablja tal da krepi naravnost gozdov! Zato se zavzemimo za izpolnitev nalog v letu 19 objavimo dosežene uspehe, letošnje naloge pa prevedimo v našo trajno dej, nost! Gozdna gospodarstva s svojimi delovnimi enotami, ZIT, gozdarski ini tut, fakulteta, razdelimo si naloge, ki nam pripadajo: Oblikujmo novi zakon o gozdovih s skrbjo za varstvo narave še trdnt kot doslej! Uredimo okolje vseh naših stavb in obrobke gozdnih cest in sle dišč tudi tam, kjer tega doslej še nismo storili! Upoštevajmo varstvo narave s skrbnejšim delom pri gradnji novih t jektov, pri uvajanju strojev v gozd, pri gojitvenih delih, pri snovanju no·. nasadov, pri izkoriščanju, povsod, kjer smo do sedaj na to pozabljali! Opremljajmo vse naše gozdove, ki so vedno bolj obiskovani, z opozorilni znaki in z informacijami o pomenu gozda in o našem delu! Osveščajmo gozdnega posestnika in napravimo iz njega zaveznika zavestnega pomočnika pri krepitvi gozdov! Ozrimo se zopet po gozdnt drevju na negozdnih zemljiščih! Dosledno naglašujmo varstvo okolja pri raziskovalnem in pedagošla delu ob vsaki priložnosti in na vseh nivojih! Naučimo se pisati in začni1 redno obveščati javnost ne le o naših prepirih, temveč tudi o naših problen; in o naših uspehih! Pri tem ne gre za idealiziranje, ampak za neposredno korist gozdov, g, darstva in vse družbe. I zdelajmo v sak zase program za takšno akcijo, ki gotovo v vsakem primeru izviren! Pokažimo podobo slovenskega gozda, čif obličje smo začeli klesati že davno! S svetovnim letom varstva okolja l povejmo in začnimo uresničevati popolnejšo vlogo gozda! Trdim, da nam to uspelo, ker pri tem ne gre za posebna dodatna sredstva in ker nist začetniki, ki ne bi poznali svoje poti. Prof. dr. Dušan Mlinšek 2 :t OHRANITEV žiVLJENJSKEGA OKOLJA POGOJ ZA OHRANITEV DIVJADI Ing. Anton Sim on i č (Ljubljana) 634.0.907.~: 156.2 Odnos človeka do narave in s tem do divjih živali, ki so njen bistveni sestavni del, se je spreminjal v posameznih fazah gospodarskega, družbenega in kulturnega razvoja družbenih skupnosti. Tehnično gospodarske možnosti sedanjosti, predvsem pa nova dognanja znanosti in splošni kulturni napredek, oblikujejo človeku danes nove poglede na naravo, čeprav je tudi preteklost ne- redko zapustila v njem globoke sledove. Kako uspešno se novi p ogledi na naravo uveljavljajo v posamezniku in celotni skupnosti, ki ji pripada, je odvisno predvsem od dosežene stopnje splošnega napredka. Vendar se nova pojmovanja narave danes skoraj povsod že uspešno uveljavljajo, čeprav ponekod le postopno in s težavo nadomeščajo miselnost preteklosti, ki ne- redko še globoko korenini v posamezniku in celo v družbeni zakonodaji. Novi pogledi na naravo izvirajo iz praktičnih izkušenj, ki obrazložene z znanstvenimi dognanji dokazujejo, da so vse žive oblike narave med seboj odvisne, povezane v naravne življenjske združbe, ki s svojim neživim okoljem tvorijo nedeljiva celoto. Obstoj teh združb je v celoti odvisen od ohranitve vseh njihovih posameznih delov, ki 'ZJ nenehnimi medsebojnimi vplivi vzdržu- jejo usklajeno . dinamično ravnotežje celotne združbe, medtem ko je obstoj teh delov- posameznih živih vrst - možen samo v okviru njihovih naravnih življenj skih združb. Zato v naravnih življenskih združbah ni ne bolj in ne manj pomembnih členov, kakor tudi ne koristnih in ne škodljivih vrst, ker so prav vse te vrste brez izjeme za trajen in nemoten obstoj združbe kot celote kratkomalo nujno potrebne. številne izkušnje dokazujejo, da človek praviloma in zelo zlahka poruši občutljive medsebojne usklajenosti in ravno- težja komponent, ki tvorijo združbe, brž ko začne iz njih glede na lastne kratkoročne cilje kot nepomembne izločati ali kot škodljive uničevati posa- mezne njihove člene. Dokazano je, da s takim ravnanjem ne ogrozi le obstoja posameznih naravnih življenjskih združb, temveč obenem z njimi tudi lastne interese, ki jih - kot kažejo številne izkušnje - trajno najuspešneje dosega prav v zdru žbah z neporušenim naravnim ravnotežjem. To je glavni razlog, da si danes vse razvite družbene skupnosti priza- devajo ohraniti naravo čim bolj neokrnjeno v vsej njeni celovitosti z vsemi njenimi mnogovrstnimi življenjskimi izrazi. Cim bolj neokrnjene naravne življenjske združbe z vsemi vrstami, ki jih tvorijo, želijo ohraniti tudi v naseljenih, gospodarsko intenzivno izkoriščanih pokrajinah, in to celo v pri- merih, ko obstoj in življenjski izrazi posameznih živih členov teh združb niso v skladu s trenutnimi cilji posameznih gospodarskih dejavnosti. Zavedajo se namreč, da se gospodarski cilji z napredujočim tehničnim in gospodarskim razvojem tudi spreminjajo, medtem ko postaja pomen ohranjene narave za človeka iz dneva v dan večji . Zato skušajo kratkoročna prizadevanja posa- meznih dejavnosti čim dosledneje uskladiti s trajnim in vedno pomembnim ciljem ohranitve narave. Ker se z napredujočim razvojem vse širše plasti prebivalstva vse bolj živo zavedajo velikega pomena ohranitve narave za celotno družbeno skupnost, prehaja pasivna oblika zaščite narave z zakon- skimi predpisi vse bolj v aktivno obliko s konkretnim delovanjem za ohra- 3 nitev narave. Pri tem aktivnem ukrepanju sodelujejo razen vse širših krogov prebivalstva predvsem strokovnjaki tistih dejavnosti, ki potekajo v samem naravnem okolju. Na teh splošnih načelih temelji tudi sodobni odnos do vseh divjih živali in še posebej do divjadi. Danes skušajo v razvitih družbenih skupnostih ohraniti prav vse vrste divjih živali brez izjeme, torej tudi tiste, ki so jih do nedavna kot škodljive zatirali. To prizadevanje za ohranitev vseh divjih živali izvira iz spoznanja, da je trajen obstoj določene vrste divjadi možen le v njeni naravni življenjski združbi in iz dejstva, da le ohranitev divjadi v njenem povsem naravnem okolju prinaša družbeni skupnosti številne koristi. Teh koristi ni mogoče v celoti izraziti samo z materialnimi merili, saj ravno v gospodarsko in kulturno najrazvitejših skupnostih pomen ohranitve divjadi vse bolj prerašča materialno in prehaja na čisto kulturno področje. Ohranitev divjadi v njenem naravnem okolju je namreč potrebna že zaradi razvoja bioloških znanosti, ki v končni obliki s svojimi dognanji združbi tudi materi- alno koristijo, obenem pa postaja pristna neokrnjena narava vse bolj in bolj tudi duševna potreba sodobnega človeka, ki v njej vse pogosteje išče olajšanja pred pritiski modernega življenja. Ta človek jo želi vsaj občasno doživeti v vsej njeni pristni popolnosti. Narava brez divjih živali in tudi vseh vrst div- jadi pa ni popolna, saj že zavest, da v krajini obstajajo tudi divje živali, daje doživljanju narave nove, globlje razsežnosti. Končno pa ne gre spre- gledati tudi dejstva, da se z napredujočim kulturnim razvojem družbe vse bolj krepi tudi etična misel, ki zahteva pravico obstoja za vse življenjske izraze narave brez izjeme. Zato je danes tudi vsa divjad spoznana kot bistven sestavni del žive narave, ki ga je potrebno brezpogojno ohraniti. Niti v manj razvitih družbenih skupnostih danes divjad ne predstavlja več plena, ki bi ga bilo mogoče v lastno korist brez vsakršnih omejitev loviti, niti ni več nikjer last določenih družbenih plasti ali gospodarskih skupin, k i bi lahko samo glede na lastne želje in ožje interese odločale o njenem obstoju ali uničenju. Divjad namreč že prav povsod smatrajo za naravno dobrino in zato za njeno ohranitev v večji ali manjši meri - pač glede na stopnjo doseženega splošnega razvoja - skrbi celotna družba. Prvi korak družbe na poti ohranitve divjadi je, da ne dopušča ne- posrednega zatiranja vsaj določenih vrst. Trajna ohranitev divjadi pa s tem še zdaleč ni zagotovljena. Posamezna vrsta divjadi namreč ni neodvisen pojav, ki bi lahko obstajal sam zase. Kot vse žive oblike narave, tako so tudi vse vrste divjadi samo sestavni deli svojih naravnih življenjskih združb in zato od njih v celoti odvisne. Brez povezave z ostalimi vrstami svoje združbe, tako rastlinskimi kot živalskimi, ki ji skupaj z neživo naravo tvorijo življenjsko okolje, nobena živa vr sta in tudi nob~na vrsta divjadi ne more trajno obstajati. Posamezno vrsto, ki se je svojemu okolju pri- lagodila v tisočletnem razvoju, prizadene v določeni meri že uničenje posa- meznega elementa iz kompleksa njenega naravnega življenjskega okolja. Ko pa enkrat iz njenega okolja izpade dovolj členov, s katerimi je tesno povezana in zato od njih odvisna, mora vrsta brezpogojno propasti, pa čeprav je prav nič neposredno ne zatira. Z uničenjem življenjskega okolja, ki edino lahko zadovoljuje vse njene življenjske potrebe, je torej mogoče divjad prav tako zanesljivo uničiti kot z neposrednim zatiranjem. Zato je dolžnost družbe, ki želi ohraniti divjad, v prvi vrsti učinkovito poskrbeti za ohranitev njenega življenjskega okolja. Ni torej dovolj varovati posamezno ali nekaj 4 . ~ vrst, temveč je nujno zavarovati življenjsko združbo kot celoto, z vsemi vr stami, ki jo tvorijo. Odgovor na vprašanje, v kakšnem obsegu je potrebno ohraniti življenjsko okolje divjadi, izhaja iz potreb družbene skupnosti po ohranjeni naravi, kakor tudi iz samih bioloških zakonitosti življenja divjadi. Gospodarskega, znan- stvenega in kulturnega pomena za družbo je lahko samo ohranitev div- jadi z njenim naravnim načinom življenja v dovolj velikem številu na do- volj razsežni površini. Bistvo ohranitve divjadi torej ni v ohranitvi posa- meznih vrst kot živih fosilov v poslednjih naravnih zatočiščib in še manj kot dom esticiranih, od človeka povsem odvisnih ~tij po vzrejališčih in oborah. Divjad mora biti ohranjena v okviru svojih naravnih življ enjskih združb najmanj povsod tam, kjer se je ohranila do danes, ker j e samo v tem primeru njena ohranitev v prid dovolj velikemu krogu ljudi in zato družbi kot celoti. Povsem enak sklep narekujejo tudi biološke zakonitosti živ- ljenja divjadi. Dognanja biologije dokazujejo, da nobene živalske vrste ni mogoče trajno ohraniti samo z zavarovanjem poljubnega š tevila osebkov na neki od človeka poljubno izbrani površini. Znano je namreč, da posamezne vrste divjadi na- ravno živijo samo v dovolj številnih organiziranih skupinah - populacijah - ki glede na svoje življenjske potrebe in številčnost naseljujejo območja po- vsem določenih površinskih razsežnosti in značilnosti. Vrsto je torej mogoče trajno ohraniti samo s tem, da zagotovimo obstoj vsaj njeni minimalni populaciji, ki mora bjti vsaj tako številna, da ima še dovolj velik prirastek, s katerim lahko vedno izravna tudi hujše izgube, ki lahko vrsto ob nenehnih dogajanjih v naravi prizadenejo. Obstoj vrste je zato zagotovljen v tem večji meri, čim številnejša je njena ohranjena populacija in v še večji, če je ohra- njenih. več njenih med seboj neodvisnih, dovolj š tevilnih populacij. Ohranitev vrste pa je možna samo z ohranitvijo njene celotne populacije, ne le zato, ker samo populacij a predstavlja biološko povsem samostojno enoto, ki lahko trajno obstaja tudi brez priliva živali od drugod, temveč tudi zato, ker se samo v okviru dovolj številne populacije lahko razvijejo taki notranji odnosi, ki posamezne osebke tako fiziološko kot psihološko v celoti zadovoljujejo. Prav zato je le v okviru populacije mogoče nemoteno uspevanje in popoln razvoj vsakega primerka vrste. Z ohranitvijo populacije je ohranjen komaj del življenj skega okolja osebka, medtem ko populacija kot celota za obstoj zahteva še svoji številnosti ustrezno razsežno območje, na katerem ne sme manjkati ničesar, kar j e po- trebno za zadovoljevanje življenj skih potreb vseh osebkov, ki populacijo tvo- r ijo. To pa niso samo zavetišča, hrana in notranji odnosi v sami populaciji, temveč tudi vplivi ostalih vrst divjadi na populacijo, vključno zelo po- membne vplive predatorjev. Vsem tem činiteljem in njihovim vplivom so se populacije posameznih vrst prilagodile v tisočletnem razvoju in zato prav nobenega od njil1 ne morejo brez škodljivosti posledic pogrešiti. Trajen in popolnoma nemoten obstoj populacije je torej možen le v dovolj razsežnem in vsaj v glavnih obrisih nesprem enjenem naravnem okolju. Opazovanja kažejo, da že minimalne populacije nekaterih vrst divjadi, zlasti tistih s črednim načinom življenja, štejejo razmeroma znatno število osebkov in že samo zato potrebujejo za obstoj površinsko velik življenjski prostor. Razen tega pa se populacije številnih vrst divjadi po svojem območju še sezonsko selijo, tako da v določenih obdobjili naseljujejo predele čisto določenih znači lnosti . Ta lastnost še povečuje njihovo potrebo po razsežni s površini življenjskega prostora. Kot primer naj služi jelenjad, pri kateri kaže, da že minimalna populacija šteje od 400 do 600 glav, ki se posebno v goratih predelih še seli iz najvišjih predelov, kjer preživlja poletje, globoko v vznožja pobočij in v doline, kjer prezimuje. Podobne zahteve imajo tudi nekatere druge vrste naše divjadi, tako da so za ohranitev njihovih populacij potrebna tudi po več deset tisoč hektarjev razsežna območja, v katerih morajo biti brezpogojno zajeti prav vsi predeli, ki jih populacija potrebuje v različnih letnih razdobjih. Zagotoviti populacijam teh vrst tako razsežna in povrhu tega še v naravne celote zaokrožena območja v obliki popolnoma naravnih in vplivu gospodar- jenja popolnoma odtegnjenih naravnih parkov in rezervatov, je posebno v go- steje naseljenih in gospodarsko intenzivneje izkoriščenih evropskih pokra- jinah vsaj praviloma skoraj nemogoče. Zato je nujno, če želimo divjad ohraniti tudi v takih predelih, najti možnost za njen obstoj tudi v gospodarsko izkoriščenem okolju kulturne krajine, in sicer ne glede na to, da v istem okolju delujejo tudi različne gospodarske dejavnosti. Končno pa je tudi ves pomen ohranitve narave prav v tem, da jo ohranjamo povsod in jo s tem približujemo čim večjemu številu ljudi, ne pa v konserviranju narave na majhnih, večini prebivalstva težje dostopnih rezervatih. Takšni povsem za- varovani naravni parki in rezervati so sicer zelo zaželeni, saj varstvo narave in divjadi nedvomno u spešno dopolnjujejo, čeprav splošnega varstva narave z vsem njegovim pomenom za družbo nikoli ne morejo popolnoma nado- mestiti. • Ohranitev divjadi in naravnega okolja, ki ji omogoča obstoj, je povsem možna tudi v naseljenih pokrajinah, v katerih potekajo različne dejavnosti, predvsem kmetijstvo, gozdarstvo in lovstvo. To je mogoče predvsem zato, ker vse te dejavnosti svoje gospodarske cilje najuspešneje in trajno najlaže dosegajo prav v nepokvarjenih naravnih okoljih, torej takšnih okoljih, ki obenem omogočajo trajen obstoj vseh vrst divjadi. Zato so resnični interesi vseh teh dejavnosti v končni obliki enaki in identični z interesi varstva na- rave. Ce v vsakdanji praksi prihaja med temi dejavnostmi do medsebojnih nasprotij in tudi nasprotij z načeli var stva narave, je to predvsem v primerih, ko težnja za doseganjem trenutnih ekonomskih učinkov zamegli skupen konč­ ni cilj ohranitve narave a li tedaj, ko neznanje in šarlatanska improvizacija prevladata resnično strokovnost. Tako nastala nasprotja je zato dolžna s svojim vplivom uskladiti in odpraviti širša družbena skupnost, ki je za ohra- nitev divjadi, še posebno pa njenega življenjskega okolja, sama življenjsko za- interesirana. Prav v interesu družbe b i moralo biti delovanje vseh gospodar- skih dejavnosti, a še posebno kmetijstva, gozdarstva in lovstva med seboj usklajeno in vedno v celoti podrejeno končnemu in najbistvenejšemu skup- nemu cilju, ki je v ohranitvi zdravega naravnega okolja. Obenem s tem bi bilo najučinkoviteje poskrbljeno tudi za trajno ohranitev vse divjadi. Naša zakonodaja je proglasila divjad za naravno dobrino, ki jo je kot last širše družbene skupnosti nujno ohraniti. Zakon varuje številne vrste, čeprav na žalost še ne vseh vrst divjadi, pred neposrednim zatiranjem, prav z ničemer pa ne varuje njihovih naravnih življenjskih združb, njihovega življenjskega okolja. Različne dejavnosti zato lahko povsem neovirano tudi neugodno vplivajo na naravne življenjske združbe divjadi in tako s postopnim spreminjanjem življenjskega okolja divjadi nenehno zmanjšujejo možnosti za njeno ohranitev. 6 Kvantitativno, z nenehnim odvzemanjem površin, krčijo ž-ivljenjski pro- stor divjadi širjenje naselij in indus trije, gradnja prometnic, izsuševanja močvirij in regulacije voda kot tudi različne melioracije zemljišč in krčenje gozdov. Takšno neposredno zoževanje življenjskega prostora prizadeva divjad v gosteje naseljenih, zlasti nižin skih predelih. Največkrat se takemu oženju življenjskega prostora divjadi n i mogoče izogniti, ker je nujna posledica na- raščanja števila prebivalstva in sploh napredujoče civilizacije. Kljub temu pa bi bilo mogoče z načrtnejšim ravnanjem tudi v teh p rimerih marsikje vsaj omejiti, če že ne celo preprečiti uničevanje naravnega okolja, s katerim pri nas še vedno zelo potratno ravnamo. V nekaterih evropskih deželah, kjer se v celoti zaved,ajo velikega pomena ohranjene narave, že z zakoni predpisujejo ohranitev določenih delov naravnega okolja povsem nespremenjenih, z vsemi zanje značilnimi vrstami flore in favne celo pri izsuševanju močvirij in regu- lacijah voda, v tem večj i meri pa seveda tudi pri vseh drugih posegih v na- ravno okolje. Veliko nevarnejše od kvantitativnega krčenja življenjske površine je, vsaj pri nas, kvalitativne spreminjaje okolja divjadi zato, ker nastopa v nepri- merno večjem obsegu in prizadeva domalega vsa zemljišča, kjer je dandanes še divjad. Razen naraščanja prometa in turizma, ki v življenjsko okolje div- jadi vnašata vse večji nemir, igrajo pri teh kvalitativnih spremembah življenj- skega okolja divjadi največjo vlogo kmetijtvo, gozdarstvo in lovstvo. Kmetijstvo spreminja okolje divjadi zlasti s širjenjem sodobno obdelo- valnih monokultur na vedno večje površine, ki jih s tem postopno spreminja v mrtvo kulturno stepo. čeprav je intenzivno obdelovanje vse večjih površin neogibna življenjska nuja, bi bilo vendar z malo razumevanja mogoče tudi na tako obdelanih površinah zagotoviti obstoj divjadi s tem, da bi med polji obvezno puščali določen odstotek zemljišč kot z drevjem in grmovjem ob- raslih remiz za divjad. To bi največkrat ne bilo v prid le divjadi, temveč tudi podobi krajine in neredko, z zaščito pred vetrom in sušo, tudi pridelku polj . še neprimerno več pa bi poljedelstvo lah ko storilo za d ivjad in njeno okolje že samo s pravilno uporabo mehanizacije, še posebno pa s strokovno uporabo kemičnih sredstev, zlasti strupenih, katerih brezobzirna in pogosto neodgo- vorna in docela nestrokovna uporaba danes ne ogroža le divjadi, temveč tudi zdravj e človeka . Gozdarstvo, k i gotovo nosi zelo velik del odgovornosti za ohr anitev zdra- vega življenjskega okolja ne le divjadi, temveč predvsem človeka, neredko, v hlastanj u za. čim večj imi lesnimi donosi povsem pozablj a to osnovno in gotovo na jpomembnej šo nalogo gozda. Kljub številnim neljubim izkušnjam v pretek losti, ki so dokazale vso škodljivos t rušenja sestave naravnih gozdnih združb in kljub vsem načelom sodobnega gojenja gozdov, ki jasno zahtevajo gospodarjenje s sestoji na osnovi naravnih zakonitosti, še danes nekatere gozdnogospodarske organizacije rušijo naravni sestav gozdov celo z goloseki, na katerih nato osnjujejo naravi in rastišču tuje monokulture, pa čeprav so škodljive posledice takega ravnanja danes že vnaprej znane. Neredko tudi, brez vsakega občutka za ohranitev biološke stabilnosti sestojev in obenem s tem tudi življenjskega okolja divjadi, pri izvajanju gozdnogojitvenih del povsem pavšalno in po nepotrebnem izsekavajo listavce in grmovno podrast, ki jih včasih skupaj s talno floro in ostalim živl jenjem gozda uničujejo celo s strupenimi herbicidi. Takšno w1ičevanje življenjskega okolja dvijadi, a obenem z nj im tudi trajne proizvodne sposobnosti gozda in sosednjih zemljišč skupaj z zdravim 7 okoljem človeka, nastopa običajno prikrito s plaščem navidezne s trokovnosti in napačno pojmovanega intenziviranja gozdne proizvodnje, v bistvu pa je samo posledica neznanja, včasih pa celo golega pohlepa po doseganju kratko- trajnih ekonomskih učinkov. Zavarovanje naravnega okolja pred takimi po- stopki neodgovornih posameznikov ali nezrelih gospodarskih enot je nuj no, že zaradi človeka samega, če že ne zaradi divjadi. Ko v predelih , kjer ji tako si- stematično uničujejo vse vire naravne hrane, začne divjad v sestojih povzro- čati vse hujše škode, in ker v gozdu ne najde več dovolj hrane, začne v vse večji meri silit i na polja, sku šajo take gozdno gospodarske organizacije pra- viloma preprečiti le končne simptome tega pojava z uporabo vseh mogočih mehaničnih in kemičnih sredstev, ki neredko naravno življenjsko okolje div- jadi še bolj porušijo in s tem glavn i vzrok škod samo še bolj okrepijo. Ker na ta način nikoli ne u spe škod preprečiti, in to tem manj, ker istočasno rušenje življenjskega okolja divjadi vse bolj napreduje, praviloma najprej sledi za- hteva po odločnem znižanju števila divjadi, in ker tudi to ne pomaga, kmalu za njo t udi zahteva po popolnem uničenju posameznih vrst. Na žalost so znani tudi primeri, ko ni ostalo le pri zahtevah, temveč so tudi dejansko začel~ uničevati nekatere vrste, predvsem jelenj ad. Pri tem imajo gozdnogospodarske organizacije pravno osnovo, ker zakon zahteva, da je obstoj divjadi potrebno usklajevati s cilji gospodarjenja z gozdom, medtem ko z ničemer ne varuje naravnega življenjskega okolja v primerih, ko ga taki gospodarski cilji v osno- vah rušijo. Danes, ko sta tako gozd kot divjad last širše družbene skupnosti, taka pristranost, ki je ostanek preteklosti, ne more biti z ničemer več opravi- čena, saj morata biti v interesu družbe ohranjena tako gozd kot divjad. Zato je nujno čim prej v zakonu oblikovati zahtevo, da morajo biti gospodarske orga- nizacije, ki jim je družba zaupala gozdove v upravljanje, tej družbi odgovorne za ohranitev prav vseh delov naravnih gozdnih združb ter s tem tudi divjadi. Prav tako pa bi moral zakon zagotoviti tudi ohranitev naravnih pogojev za obstoj divjadi. Zlasti v gozdarstvu , bolj kot v katerikoli drugi dejavnosti, je ta zahteva uresničljiva, saj je potrebno le malo razumevanja in priprav- ljenosti ter seveda ustrezno strokovno znanje bolj kot velike materialne žrtve. Potrebno je namreč le vedeti, kako v gozdu kljub izkoriščanju lesne mase ohraniti vse tisto, kar sestavlja nj egovo neporušeno življenjsko skupnost. Temu bi morale posvetiti dokaj večjo pozornos t kot doslej tudi strokovne gozdarske šole. Kot druge dejavnosti tako tudi samo lovstvo pogos to ruši naravno živ- ljenjsko okolje divjadi, predvsem tisti izredno pomembni del tega okolja, ki ga tvorijo m edsebojni odnosi populacij različnih vrst divjadi in notranji odnosi v populaciji posamezne vrste. Pod vplivom preživelih pojmovanj o divjadi kot o čredi domače živine in njene docela neutemeljene in svojevoljne delitve na koristne in škodljive vrste lovstvo z brezobzirnim zatiranjem pre- datorjev uničuje za trajen obstoj divjadi nepogrešjive odnose med populaci- jami posameznih vrst v okviru nj ihove naravne življenj ske združbe. Ko se temu pridruži tudi nepravilen poseg v populacijo določene vrste s količinsko in strukturno neustreznim odstrelom, se naravni življenjski pogoji, s tem pa tudi naravne življenjske navade divjadi popolnoma spremen e, to pa ima prej ali slej porazne posledice tako za samo divjad kot za njeno življenjsko okolje. V populacijah, v katerih je selektivni vpliv predatorskih vrst popolnoma iz- ključen, a naravni notranji odnosi v sami populaciji porušeni, j e neogibno, da nazaduje kakovost divjadi ob rapidnem naraščanju škod v gozdnih sestojih in na polju. Zato je nujno obenem z zavarovanjem vseh predatorskih vrst 8 pred iztrebljenjem od lovstva brezpogojno zahtevati sodobno gospodarjenje z divjadjo, utemeljeno z zakonitostmi narave in s tem zavarovati tisti bistveni del naravnega življenjskega okolja divjadi, ki ga tvorijo naravni medsebojni odnosi populacij različnih vrst kot tudi naravni odnosi znotraj same populacije vrste. Naša dežela je med tistimi maloštevilnimi evropskimi deželami, ki so vse do danes ohranile večino vrst divjadi v njihovem naravnem življenjskem okolju, v katerem te vrste še živijo s svojim naravnim načinom življenja. To bi bilo nujno ohraniti tudi v prihodnosti in ne pod pretvezo navideznega napredka slediti deželam, ki so svoja polja spremenile v mrtve kulturne stepe, gozdove v lesna skladišča, a divjad v domesticirana, od človeka po;vsem od- visna bitja. Vse bogastvo narave, s katerim še razpolagamo, pa bomo ohranili tudi v prihodnje samo s pogojem, če se bo naša celotna družba, predvsem pa strokovnjaki dejavnosti, ki potekajo v naravi, pravočasno zavedli drago- cenosti vsega, kar v naši naravi še imamo. Pot k ohranitvi divjadi, ki je pomemben del tega naravnega bogastva, pa vodi samo prek ohranitve njenega naravnega življenjskega okolja, ki je v 'isti meri kot divjadi potrebno tudi samemu človeku. Ohranitev popolnega in zato zdravega življenjskega okolj a pa je dolžna s svojega nepristranskega stališča zagotoviti prav širša družbena skupnost. Le ona more z objektivno presojo učinkovito preprečiti posameznim gospodarskim dejavnostim in tudi ožjim skupnostim rušenje življ enjsko pomembnega naravnega okolja, ki ga tako pogosto uničujemo samo z ozirom na ozke ekonomske cilje. Zato mora širša družbena skupnost z zakonom določiti meje, do katerih smejo iti posa- mezne dejavnosti kot tudi ožje družbene skupnosti pri doseganju ožjih ekonomskih ciljev, a da pri tem ne ogrozijo za širšo skupnost najpomemb- nejšega cilja, ki je v ohranitvi zdravega naravnega okolja. Pri praktičnem izvajanju te naloge je nujno od vsake dejavnosti zahtevati predvsem res strokovno gospodarjenje, dosledno usklajeno z zakonitostmi narave, ki jih je že ali pa jih še vedno odkriva znanost. Veličina človekovega duha namreč ni v grobem teptanju teh zakonitosti, ki je lahko samo posledica praznoglave domišljavosti, temveč v njihovem poznavanju in pravilni uporabi pri dose- ganju ciljev. Obenem s tem, da mora širša družbena skupnost od vsake posamezne dejavnosti zahtevati strokovno gospodarjenje, mora hkrati poskrbeti, da so ukrepi posameznih dejavnosti na popolnoma enakopravni bazi tako med seboj kot z najpomembnejšim skupnim ciljem ohranitve narave popolnoma usklajeni. Da bi bilo tako usklajevanje dejavnosti, zlasti pa kme· tijstva, gozdarstva in lovstva sploh možno, morajo biti za vsako izmed njih izdelani neoporečni strokovni načrti dolgoročnega gospodarjenja, v katerih morajo biti natančno konkretizirane tudi naloge vseh dejavnosti, ki služijo ohranitvi narave kot celote in s tem tudi ohranitvi divjadi in njenega narav- nega življ enjskega okolja. Posamezni strokovni načrti, ki bi jih širša komi- sija strokovnjakov določenih dejavnosti podrobno obravnavala in med seboj dokončno uskladila, bi morali biti vključeni v širše regionalno planiranje razvoja zaključenih območij, pri katerem bi moral biti na ohranitvi narave še poseben poudarek. Na ta način bi vse dejavnosti, ki potekajo v naravi, predvsem pa gozdarstvo, kmetijstvo in lovstvo postale aktivni deli organi- ziranega varstva narave, pri katerem bi prav strokovnjaki teh dejavnosti morali odigrati najpomembnejšo vlogo . Le na ta način se lahko načela var- stva narave uresničijo v resničnem življenju. Od spretnosti naše družbene 9 skupnosti, da delovanje vseh teh dejavnosti m ed seboj in s skupnim ciljem varstva narave uspešno uskladi, je odvisna dejanska ohranitev narave v celoti in tudi divjadi, ki je njen nepogrešljivi sestavni del. Zato bi bilo nujno najprej izpopolnit i našo zakonodajo, ki mora brez- pogojno zagotoviti ohranitev naravnega življenjskega okolj a ne le divjadi, tem- več tudi človeku. Pri tem ne gre spregledati dejstva, da so osnovni življenjski interesi vseh živih bitij končno le enaki. Opomba: Na simpoziju o lovstvu ob proslavi 50-letnice dela gozdarske fakultete in 25-letnici dela inštituta za gozdarstvo v Beogradu 28. in 29. VI. 1971 je avtor z referatom >>Očuvanje životne sredine uslov očuvanja divljači« zastopal Lovsko zvezo Jugoslavije. ERHALTUNG DES LEBENSKREISES - BEDINGUNG FOR DIE ERHALTUNG DES WILDES (Zusammenfassung) Die neuen, von der modernen Wissenschaft geformten Ansichten i.iber die Natur setzten sich heute trotz aller Hindernisse aus der Vergangenheit in allen entwick- elten sozialen Gemeinschaften almahlich durch. Die Wesenbeit dieser Anscbauung ist die Erkenntnis, dass die einzelnen lebenden Arten nu.r Teile der nati.irlichen Le- bensgemeinschaften sind, deren Erhaltung im wirtschaftlichen und kulturellen Interesse der Gesellschaft geboten ist. Ein unvermisslicher Teil der nati.irlichen LebensgemeinschafLen sind auch alle Arten des Wildes, welche demzufolge ein Naturgut darstellen. In entwickelten sezi- alen Gemeinschaften b estirnmen deshalb liber die Ex.istenz des Wildes nicht mehr die Interessen des Einzelnen und auch nicht die Interessen der wirtschaftlichen und engeren gesellscbaftlichen Gruppen, sondern es sorgt fi.ir den Erhalt des Wildes die Gemeinschaft. Die Interessen der Gemeinschaft gleichwie die nati.irlichen Gesetzlichkeiten gebieten die Erhaltung des Wildes zumindest i.iberall dort, wo es heute erhalten ist. Denn die Erhaltung einer Art is nur durch Erhaltung ihrer geni.igend zahlreichen Population moglich und eine Populatiou l>!/za« oziroma z »!Izb« namesto 1~ ( a- ~) ali Vz (b + ~),ker je ~na kratkem odseku zelo majhen. 3. Matematična postavitev problema Skupne transportne stroške S nam bo dala vsota stroškov spravila na vzdol S1, spravila navzgor S2, vožnje V in gradbenih s troškov G. Stroški spravila navzdol predstavljajo produkt stroškov spravila na enoto mase in razdalje s1, ustrezne dolžine poti za spravilo t1 in pripadajoče lesne mase M1. Izhajajoč iz predpostavk lahko pripadajočo lesno maso izrazimo s po- vršino u strezn ega lika, torej lahko rečemo, da je x x M1 = aJ dx - J kx dx; o o če to integriramo, dobimo 1 kx21X M1 = ax- 2 0 Rekli smo tudi, da bomo razdaljo t1 izrazili z dolžino a torej imamo 2 Popolnoma podobno lahko izračunamo tudi S2, in sicer S2 = St · ~ . (bx + ~2) Stroški voznJe V so odvisni od s troškov vožnje na enoto mase in razdalje v, celotne lesne mase M1 + M2 in razdalj e poti p1. Celotno maso lahko izrazimo s tem, da seštejemo izraze za masi M1 + M2. Ker pa vemo, da je a + b = e, 13 lahko dobimo površino pripadajočega lika enostavno s produktom Pot p1 pa lahko izračunamo s Pitagorovim izrekom: Stroški vožnje so torej V = v · e · x · x li 1 + k2 = v · e · x21/ 1 + k2 Gradbeni stroški G pa so odvisni le od dolžine poti p1 in stroškov gradnje na enoto razdalj e g. Ce vstavimo za dolžino p1 isti izraz kot pri izračunu stroškov vožnje, dobimo G = gx j/ 1 + k2 Skupni stroški so torej Vzeli bomo za x enoto 1 in dobili naslednjo enačbo za funkcijo smernega koeficienta »k« določene premice na tem odseku. S tem smo izrazili skupne transportne stroške kot funkcijo ene neodvisne spremenljivke. V skladu z našim problemom moramo izračunati tisto vred- nost te spremenljivke, pri kateri ima funkcija minimum. Funkcija ima svoj ekstrem za tisto vrednost neodvisne spremenljivke, pri kateri je prvi odvod funkcije enak O. Ker gre o tem primeru očitno za minimalen in ne za maksi- malen problem, bomo upoštevali samo ta potrebni pogoj za minimum funkcije in ne bomo računali še zadostnih pogojev. Prvi odvod funkcije po k je Ta odvod bomo izenačili z O in enačbo uredili: 1 1 k - - s1a + - s2b + (v · e + g) = O 4 4 i i+ k2 14 Pomnožimo z -4 in prenesemo izraz z k na drugo stran Celo enačbo kvadriramo in nato uredimo: k2 = (s1a- s2b)2 16 (v· e + g)2 - (s1a - s2b)2 Ker so stroški vožnje in gradnje (ob naših predpostavkah) očitno kon- stantni na celotni razdalji (niso odvisni od »a« in »b«, ki se bosta v nasled- njih točkah spreminjala) , bomo izrazili s »C« cel izraz c = 16 (~ · e + g)Z Nato s korenjeniem dobimo izraz za smerni koeficient premice iz točke 0: Po tej premici bomo s traso gozdne ceste na razdalji x= 1 dosegli točko 01. V tej točki pa se bo premica prelomila, saj osnovni podatki niso več isti. Razdalja a se bo spremenila za kx = k, tako da bomo v enačbo namesto »a« vstavili izraz a ± k, razdalja »b« pa se bo prav tako spremenila v b ±k. Torej bomo an izračunali po obrazcu an = a ± xkn- l in bn po obrazcu bn = b + xkn - J· Podobno bomo potem morali izračunati ustrezne smerne koeficiente še za premice iz naslednjih točk 02, 03 do On. Nasplošno lahko formulo za smerni koeficient premice iz poljubne točke On napišemo: 4. Interpretacija fonnule za računanje smemega koeficienta če si ogledamo formulo za računanje smernega koeficienta premice iz točke 00 , lahko ugotovimo nekatere medsebojne odnose med posameznimi spremenljivimi veličinami: a) Krivulja je funkcija številnih spremenljivk a, b, s1, s2 in c. Vse te šte- vilne spremenljivke kažejo, da ne bomo mogli uporabiti vedno istega tipa 15 krivulje, ampak bomo morali ob vsakem praktičnem primeru posebej izraču­ nati večje š tevilo točk in te nato povezati v najprimernejšo traso. b) Kadar bodo skupni stroški spravila navzdol s1a enaki skupnim stroš- kom navzgor s2b , bo dobil celoten izraz vrednost O. Trasa gozdne prometnice bo torej v tem primeru tekla po vzporednici z osnovnico pravokotnika, torej po neki plastnici (zaradi odvodnjavanja bomo cesto v celoti lahko malo nagnili in bolj izravnavali našo krivuljo v prejšnjih točkah). To bo seveda tudi v vseh naslednjih točkah, saj se »a« in »b<< zaradi k = O ne bosta spreminjala. c) Lahko izračunamo tudi tisto razmerje med »a« in »b«, pri katerem bodo stroški spravila navzdol in navzgor enaki. Ce je mora biti m e 40 o. o .. o,, o .• o,. 30 o. ···- ·-· ·--__ , .. - _.,. .. -- 20 --· 10 ........ -:- ................................ - ...... , ... ---- o 20 40 60 80 100 120 140 160 m d Slika 2 č) Izraz s1a- s2b ima lahko tudi negativno vrednost. V tem primeru bo tudi smerni koeficient negativen in trasa gozdne prometnice bo tekla po pobočju navzdol. d) Cim večja je razlika med s1a in s2b, tem večji bo koeficient »k« in zato bo tudi premica bolj strma. V vsaki naslednji točki se bo zaradi povečanja oziroma zmanjševanja »a<< in »b<< ta razlika zm anjševala, zato bo tudi smerni koeficient »k<< vedno manjši. Smerni koeficient »k« torej limitira proti O, če povečujemo število točk n. e) Koeficient »C«, ki zajema stroške gradnje in vožnje, je s smernim koeficientom k v obratnem sorazmerju. Cim večji so torej stroški vožnje in stroški gradnje gozdne prometnice, tem bolj položna bo smer njene trase. S. Račun praktičnega primera Odpreti nameravamo gozd v velikosti SOO X 300 m, ki se ga dotika pro- metnica v enem vogalu in k i leži na pobočju, tako da osnovnica tega pravo- kotnika, dolga SOO m , leži prečno ob pobočju. Ostali podatki so naslednji: Stroški spravila navzdol po m3 na dolžinski m s1 = S S din Stroški spravila navzgor po m3 na dolžinski m s2 = 40 S din Stroški vožnje po m3 na dolžinski m v = 0,10 S din Gradbeni stroški na dolžinski meter g = SOO S din 16 Račwt smernega koeficienta za 10-meterske pasove ~ Q) "' "d an bn St 52 slan s2bn A A2 c-A2 1 ~ ko o ------ - ------- 1 1 2 3 4 s 6 7 8 9 10 11 12 1 300,0 0,0 s 40 1SOO o 1SOO 2.2SO.OOO 2.2SO.OOO 1SOO 1,00 2 290,0 10,0 s 40 14SO 400 1000 1.000.000 3.SOO.OOO 1870 O,S4 3 284,6 1S,4 s 40 1423 616 807 6S1.249 3.848.7S9 1940 0,42 4 280,4 19,6 s 40 1402 784 618 318.924 4.118.076 2030 0,30 s 277,4 22,6 s 40 1387 904 483 233.289 4.266.711 206S 0,23 6 27S,1 24,9 s 40 1376 996 380 144.400 4.335.600 2080 0,18 7 273,3 26,7 s 40 1366 1068 298 88.804 4.411.196 2100 0,14 8 271,9 28,1 s 40 1360 1124 236 55.696 4.444.304 2110 0,11 9 270,8 29,2 s 40 1354 1168 186 34.596 4.465.404 2115 0,09 10 269,9 30,1 s 40 1350 1204 146 21.316 4.478.184 211S O,Q7 11 269,2 30,8 s 40 1346 1232 114 12.996 4.487.004 2120 0,05 12 268,7 31,3 s 40 1344 1256 92 8.464 4.491.536 2120 0,04 13 268,3 31,7 s 40 1342 1268 74 5.476 4.494.524 2120 O,Q3 14 268,0 32,0 s 40 1340 1280 60 3.600 4.496.400 2120 O,Q3 15 267,7 32,3 5 40 1339 1292 47 2.209 4.497.791 2120 O ,OZ 16 267,S 32,S s 40 1338 1300 38 1.444 4.498.5S6 2120 O ,OZ 17 267,3 32,7 s 40 1337 1308 29 841 4.499.159 2120 O ,Dl 18 267,2 32,8 s 40 1336 1312 24 S76 4.499.424 2120 O ,Dl 19 267,1 32,9 5 40 1336 1316 20 400 4.499.600 2120 O ,Dl 20 267,0 33,0 s 40 1335 1320 15 22S 4.499.775 2120 O ,Dl Ker leži točka O v vogalu pravokotnika, je a 1 = 300m, b 1 = O. Izračunali bomo točke 01 do 00 na razdalji x= 10m. Koeficient »C« znaša c = 16 (v· e + g)2 = 16 {0,1 · 300 + 500)2 = 4,494.400 ~ 4,500.000. Račun smo prikazali na tab eli. Zaradi preglednosti smo v računu za vrednost (s1an- s2b 0 ) uvedli znakA. Iz tabele lahko ugotovimo, da se smerni koeficient »k« naglo zmanjšuje in že pri 10. odseku dobi tako majhno vred- nost, da je nadaljnji račun praktično nepotreben. Od tega odseka naprej lahko vadimo traso naše poti po premici na višini »b <<, ki jo izračunamo iz razmerja a : b = s2 : s1 oziroma a: b = 40: 5. Iz tega je 8b = a. Celoten pas 300m torej razdelimo na dva odseka, kjer je b = 33,3 m in a = 266,7 m. Traso do te točke pa lahko vadimo po posameznih izračunanih točkah. Lahko pa tudi grafično izravnamo traso v nekaterih točkah in jo tako lepše speljemo do točke 010. Konkretno situacijo kaže slika 2. ( Crtkano so označene možne izravnave). Pogosto bomo pris iljeni napraviti take izravnave trase tudi zaradi ome- jitev v dopustnem naklonu poti, saj vemo, da mora biti spodnja meja naklona 1- 2% zaradi odvodnjavanja in zgornja dopustna m e ja 8% (izjemoma 10 do 12%) naklona. Iz tega razloga bi bil koeficient 1 na prvih 10m pri 8% vzponu poti možen le na pobočju do 11 ,4% naklona, pri 10% vzponu pa do 14,2% naklona pobočja. Prav tako zaradi pogoja minimalnega naklona poti ne bomo smeli voditi po plastnici, ampak bo potrebno traso tudi od točke 10 naprej malo korigirati. Vse to pa prav gotovo ne podere uporabnosti metode. 17 6. Sklep Praktiki, ki so nam sledili do sem, bodo dejali: problem je teoretično lepo postavljen, vendar je stvar za prakso precej neuporabna. Pa poglejmo, če res lahko apriori odklonimo metodo kot neustrezno za prakso. Kritika bo šla seveda predvsem na račun predpostavk, ki smo jih izbrali, da bi mogli naš problem teoretično obdelati in tudi matematično izraziti. Za to se vrnimo k tistim predpostavkam, ki bodo najbolj predmet kritike in skušajmo že vnaprej izpodbiti ugovore: a) Predpostavali smo pravokotna obliko gozda. Takšno obliko pogosto res lahko najdemo. Ce pa je oblika dane parcele drugačna, to tudi ne bo podrlo naše formule. V vsaki novi točki O se nam bosta zaradi različne oblike parcele spremenili razdalji »a« in »b«, ki ju vstavljamo v obrazec. Ce se nam s tem spremeni tudi skupna širina parcele »e«, bomo seveda morali v tistih točkah spremeniti tudi našo konstanta »C«. Potrebno bo zato seveda nekaj več računanja. b) Predpostavili smo enakomerno strmino pobočja Prav strmina pa se nam bo najbolj pogosto spreminj ala. Vendar nas tudi to ne sme motiti. S spremenjeno strmino se nam bodo spreminjali največkrat le stroški spravila navzdol s1 in stroški spravila navzgor s2. V obrazec bomo vnesli pač tako spremenjene stroške za računanje naslednjega (ali naslednjih) smernega ko- eficienta »k« . c) Ostati pa moramo pri predpostavki enakomerne gostote lesne mase na vsej površini oziroma vsaj pri enaki gostoti lesne mase na površini pod novo prometnico in nad njo. Za računanje smernega koeficienta na pobočju, kjer lesna masa enakomerno pada z višino parcele, bo treba izračunati po- sebno formulo. Lahko se nam spreminjajo še drugi elementi, npr. stroški gradnje in vzdrževanja ali stroški vožnje. V takšnem primeru pač naša formula ne bo več obveljala. Saj nismo hoteli postaviti neke čarobne formule, ki bi lahko veljala za vsak primer. Trdimo pa, da jo bomo dostikrat lahko uporabili tudi v praksi. Na tak način izračunana trasa seveda ne more biti vedno že končna trasa bodoče prometnice. Lahko poteka v preostrih krivuljah, se nekaj časa dviga, nato spušča in spet dviga itd. Zato jo bo seveda potrebno korigirati z vsemi drugimi računi. Lahko pa nam služi kot orodje za dosego čim optimalnejše rešitve, takšne, ki bo zahtevala čim manjše skupne stroške. Računanja po tej metodi ni toliko, da ga ne bi bilo mogoče opraviti brez kakršnekoli računske mehanizacije v razmeroma kratkem času. Učinek tega računa pa bo prav gotovo večji, kot pa bo vredno vloženo delo. - DAS ANLEGEN DER TRASSE EINES W ALDWEGES IN DER BoSCHUNG VOM GEGEBENEN PUNKTE AUS (Zusammenfassung) Die mathematischen Methoden, die sich mit Hilfe der modernen Rechenteclmik auf verschiedenen Gebieten schnell durchsetzen, konnen auch bei der Wahl der optimalen Variante beim Anlegen einer Verkehrsader auf einer gegebenen Wald- flache ni.itzlich angewendet werden. Die in der Praxis obwaltenden Verhaltnisse sind zwar ziemlich verworren, doch kotmen mit etlichen Vereinfachungen gut brauchbare mathematische Formeln aufgestellt werden. Im Beitrage ist folgendes 18 vorausgesetzt: Der Wald in Form eines Rechteckes liegt in einer Berglehne, in der das Holz bergauf und bergab geriickt wird; die Holzmasse ist auf der WaldfHiche gleicbmassig verteilt; zum Walde fi.ihrt eine ununterbrochene Verkehrsader und stasst an den Waldrand im gegebenen Punkte. Gestellt wird die Frage: In welcher Kurve soU die neue Verkehrsader durch den Wald gelegt werden, so dass die ge· samten Transportkosten (S), das ist die Summe der Rlickekosten (Si und S2) , der Abfuhrkosten (V) und der Bau- und Erhaltungskosten (G), minimal ausfallen werden? Aus der Aufgestellten Gleichung S= Si+ S2 +V+ G wird mit Eisetzung der einzelnen Werte flir jedes Glied der Richtungskoeffizient jener Geraden be- rechnet, welche vom gegebenen Ausgangspunkte bis zu einem neuen Punkte des gewahlten kurzen Abschnittes verlauft. Auf Grundlage der so berechneten Daten fur die einzelnen Punkte wird die Verkehrsader vom Anfang bis zum Ende des Waldes sinngemass gelegt. Abhangig ist der Richtungskoeffizient vor allem vom Unterschiede der Kosten bei der Bergauf- und der Kosten bei der Bergabrlickung. Je grasser dieser Unterschied, desto grasser wird der Koeffizient, was besagen soll, dass die Trasse ihre Richtung schneller andert. Wenn die Anzahl der Punkte be- ziehungsweise die Lange der WaldfHicbe zunimmt, dann liroitiert der Koeffizient gegen den Nullwert und die Verkehrsader erreicht ihre standige Richtung. Zum liechteren Verstandnis ist im Beitrag ein praktisches Beispiel fiir die Berecbung der optimalen Lage einer Waldverkehrsader gegeben. OB OSEMDESETLETNIC! ING. MIRKA SUSTERSICA Svojo življenjsko pot je nastopil v žebljarski Kropi na Gorenjskem 12. septembra 1891. V os- novno šolo je hodil v Radovljici (1897 do 1903), kjer je oče upravljal posestva grofov Thurnov. Realko je začel v Ljubljani 1903, po prvem letu pa je s rednjo šolo nadaljeval v Idriji na slovenski re- alki; tu je tudi maturiral. Po maturi se je vpisal na Visoko šolo za kulturo tal (Hochschule fi.ir Bodenkultur) na Dunaju. Med letoma 1915 in 1917 je š tudij prekinil zaradi mobilizacije. Dve- letno prakso (1917 do 1919) je opravil v Radovljici na veleposestvu grofov Thurnov. Službo refe- renta za gozdarstvo pri Agrarni direkciji v Ljub- ljani je prevzel 1919, bil je tudi sekvester in upravitelj treh veleposestev v plebiscitni coni na Koroškem. To službo je opravljal do 1921, ko ga je pot vodila na vele- posestvo Belje, kjer mu je bila dodeljena naloga šefa gozdne uprave in lovišča. Tudi tu ni ostal več kot dve leti, 1923 je sprejel službo upravitelja veleposestev Kranj ske industrijske družbe na Jesenicah. Zaupana mu je bila skrb nad gozdarstvom, lesar stvom, lovom in ribolovom ter nad vso ekonomijo podjetja. Po osmih letih ( 1931) je nastopil privatno prakso kot pooblaščeni gozdarski inženir. Tako je med letoma 1934 in 1936 upravljal gozdarska vele- posestva in lesno industrijo Meščanske korporacije v Kamniku, do leta 1938 bil upravitelj velikih zakupnih lovišč v Karavankah, od leta 1939 do 1944 pa je vršil delo taksatorja pri urejanju razlaščenih gozdov Začasne državne uprave v Ljubljani. Okupacija mu ni prizanesla: interniran je bil 1944 v 19 Dachau-Allach in se vrnil po osvoboditvi. ZaposW se je takoj. Dobil je mesto v oddelku za urejanje gozdov pri Glavn i upravi za gozdarstvo v Ljubljani in to službo je upravljal vse do 1951, ko je bil upokojen. Po tem je delal še eno leto v komisiji za urejanje zemljišč LRS v Ljubljani in bil član terenske ekipe. Inženirja šušteršiča poznamo kot dobrega gozdarskega strokovnjaka. Svoja aktivna službena leta je posvetil gozdovom. In ne samo, da jih j e ne- neposredno upravljal, skrbel za njih zdravo rast, namenil jim je tudi več strokovnih publikacij. še pred vojno (1935) je izšla knjiga Naš gozd. Tej se je leta 1946 pridružilo kar troje priročnikov (Tablice za določanje lesne zaloge sestojev po okularni cenitvi debelinskih razredov, Tablice za enako- merne sestoje in deblovnice ter Talice za prebiralni gozd). Omeniti velja tudi brošure: Okularna cenitev po debelinskih razredih, Sistem debelinskil1 raz- redov in Prebiralni gozd, vse tri so izšle 1946. S članki gospodarske in poli- tične vsebine se je v naprednih lis tih oglašal že pred prvo svetovno vojno. Med obema vojnama se je njegova publicistična dejavnost še bolj razmahnila. Poleg strokovnih prispevkov v šumarskem listu, Planinskem ves tniku, Teh- niki in gospodarstvo, Lovcu itn. je najti tudi leposlovne in politične članke in razprave. Po osvoboditvi je največ dopisoval v gozdarski vestnik, Les, Teh- niko in gospodarstvo ter v Izvestja Gozdarskega in lesnega inštituta LRS. Ves čas pred vojno je bil član odbora Slovenskega gozdarskega društva in zadnje leto obstoja njegov predsednik. Ing. šušteršiča bi pomanj kljivo predstavili, če bi poudarjali le gozdarsko področje njegovega uveljavljanja. Nesporno je, da je naš jubilant odličen lovski strokovnjak. Prvo lovsko šolo in prakso je dobil v deških letih pri očetu, znanem lovcu na Gorenjskem. Praktične skušnje je dopolnjeval s te- oretičnim poglabljanjem. Prebiral je domačo in nemško literaturo, precej znanja pa si je pridobil na visoki šoli na Dunaju. Leta 1922 je jel redno so- delovati v glasilu Lovec. Do danes je prispeval približno 70 pripovednih, po- ljudnih in strokovnih sestavkov. Med njimi je več dalj ših razprav in spisov o lovu. Uredil in v precejšnji meri napisal je obe izdaji knjige Naš lov. Njegovo delo sta priročnika Lovstvo in Za lovske izpite, v obliki brošure pa je 1936 izšla njegova študija Gojitev divjadi. Cetrt stoletja mu je bilo zaupano uredništvo Lovca, kot referent za lovstvo pa je izdelal osnutke za prvo novo lovsko zakonodajo. Prizadevanja inženirja šušteršiča so bila vidna tudi po pedagoški strani. O lovski in gozdarski stroki je mnogokrat predaval, imel številne seminarje, sodeloval je na tečajih in pri izpitnih komisijah. Dva semestra je celo pre- daval lovstvo na fakulteti. Ime slavljenca je nerazdružljivo povez~no s Tehniškim muzejem Slo- venije. Bil je prvi s trokovni nameščenec gozdarskega, lesnega in lovskega oddelka v Bistri. Prošnjo za namestitev j e Tehniški muzej Slovenije vložil 1954. Pri izgradnji tega oddelka je sodeloval že več let prej, od vsega začetka, član strokovnih komisij pa je še danes. Nekaj časa, ko je bil ta oddelek še samostoj en, je opravljal njegove tajniške posle, prva leta pa je bil upravitelj vseh muzejskih objektov v Bistri. Prvi vodnik po zbirkah gozdarskega, lesnega in lovskega muzeja je delo njegovih rok, izšel je leta 1954. Pomagal je tudi pri muzejskih razstavah. Pri možu načela, doslednosti in naprednih pogledov v družbenem do- gajanju nas ne preseneča njegova opredelitev med narodnoosvobodilno borbo. že v dijaških letih je sodeloval v naprednih kulturnih in političnih organi- 20 zacijah (Sokol, podeželske gledališke prireditve, ilegalne srednješolske poli- tične organizacije, napredna akademska društva). Takoj po italijanski oku- paciji Ljubljane v aprilu 1941 se je uvrstil med aktiviste. Delal je pri ob- veščevalnih in propagandnih akcijah med znanimi in zanesljivimi delavci in se udeleževal konspirativnih sestankov. Najdemo ga med organizatorji nabi- ralnih akcij. Bil je član odbora Rdeče samopomoči, katere namen je bil pod- pirati aktiviste in ilegalce, ki so bili brez sredstev za preživljanje. Pri njem so našli nasvet študenti, sinovi tovariši, za razne akcije, predvsem za pridobi- vanje orožja z razoroževanjem italijanskih okupatorskih straž. Kot posebno zanimivost velja omeniti, da je v času od decembra 1941 do 1943 v hiši večkrat nudil skrivališče pesniku Karlu Destovniku-Kajuhu. Ko je bil usta- novljen terenski odbor za Bežigradom v januarju 1942, je postal njegov član in istočasno član kvartnega odbora. Ker j e bilo treba med člani in sodelavci poglobiti organizacijsko in ideološko delavnost ter utrditi konspirativnost, je kmalu prevzel sekretarske posle terenskega odbora. Z narodnoosvobodilnim gibanjem je bil povezan tudi na svojem službenem m estu pri Začasni državni upravi razlaščenih gozdov. Organiziral je akcije za partizanska posojila. V njegovi hiši so bili sestanki sekcij OF in odbora agitropa - Center, član tega je bil od januarja 1943 do aretacije. Naložena mu je bila dolžnost predavati 2- do 3-krat tedensko po vsem mestu in zaprisegati aktiviste. V februarju 1942 so mu fašisti na domu aretirali sina. Ušel jim je in se podal v ;partizane, kjer je 9. septembra 1942 v bitki z Nemci na Jelovici kot politični komisar Gregorčičeve čete padel. Domača izdajalska soldateska ni prizanesla niti njemu. Domobranski agentje so ga aretirali ( to je bila že druga aretacija), zasliševali in mučili, 10. avgusta 1944 pa je bil iz zaporov na Poljanskem nasipu odgnan v koncentracijsko taborišče Dachau in od tam na delo v Allach. Niti v taborišču ni klonil. Bil je med tistimi, ki so z obveščanjem in pro- pagando držali moralo, z medsebojnim zbiranjem živil podpirali bolne in oslabele in ki so spomladi 1945 v taborišču osnovali vojaško-partizansko organizacijo Jugoslovanov. Kot predsednik odbora slovenskih internirancev, bilo jih je okrog 800, je po osvoboditvi vse varno pripeljal v domovino. Za konec: Naša želja je, da bi nas slavljenec večkrat obiskal v Telmiškem muzeju Slovenije, njegov nasve t in stvaren pogled na svet nam bosta vedno dobrodošla. Z velikim veseljem bomo vzeli v roke njegovo novo knjigo Po mojih lovskih stezah, ki je poleg njegovega Slovenskega lovskega priročnika v pripravi za izdajo. K. Kobe-Arzenšek UMRL JE ING. TONE FABJAN Tiho in skromno, kot je bilo skromno življenje Toneta Fabjana, dipl. gozd. inž., smo pokopali dne 9. oktobra 1971 dolgoletnega našega člana. Dolga in težko pot kolega, sočloveka in borca-oficirja NOB j e bila vzrok smrti zaved- nega slovenskega gozdarja. Rodil se je v Ilirski Bistrici 1902. leta, osnovno šolo obiskoval v Ribnici in Kamniku, gimnazijo v Mariboru, kjer je maturiral l. 1921. že v zgodnji mladosti je občutil kot eden izmed štirih otrok Fabjanove družine vse težave in grenkobe prve svetovne vojne. Kot gimnazijec je takoj po prihodu v Mari- 21 bor leta 1920 stražil s puško v roki slovenske hiše v Mariboru ter tako pomagal Maistrovim borcem pri njihovi borbi za slovensko štajersko. Po odsluženju kadrovskega roka je postal letalski rezervni oficir. Nato se je posvetil študiju gozdarstva. Kot študent se je vključil na univerzi v Zagrebu v napredno politično življenje. Po diplomi na Gozdarski fakulteti v Zagrebu je moral kot mnogi takratni diplomirani gozdarji čakati dve leti na službo in delati kot dnevničar pri Direkciji gozdov Skopje, v Crni gori in Sandžaku. Do septembra leta 1944 je kot gozdarski strokovnjak služboval v Konjicu, Klad- nju, Zavidovičih, Glamoču, Bosanski Dubici ter Pleternici. Takoj po okupaciji naše države je pričel kot gozdar na svojem delovnem mestu aktivno pomagati borcem za svobodo ter oborožil prvih sto partizanov na Glamoču. Zaradi svojega sodelovanja z NOB je trpel v službi, bil po kazni premeščen, dokler se ni v septembru 1944 vključil v borbeno enoto XVI. Mladinske udarne brigade šestega korpusa. Kot oficir - borec je prehodil vse gozdove Pakraca, Daruvarja, Virovitice, Podravske Slatine in Orahovice. Sodeloval je s svojo brigado na Sremski fronti ter s to enoto zmagovalna prispel v Slovenijo do Dravograda. Na ta način je spoznal vse gozdove od najjužnejšega dela naše širše domovine ter kot borec pomagal pregnati sovražnika iz naših gozdov severne meje. Po vojni se je takoj ponovno vključil v aktivno delo gozdarja taksatorja širom po Sloveniji. Nazadnje je služboval v Mariboru, kjer je dočakal tudi upokojitev. Prehojena pot gozdarja in borca nam osvetli lik slovenskega gozdarja, ki smo ga mnogo prerano izgubili. Težka in neozdravljiva bolezen mu ni prizanesla. Vsa Slovenija ter mnogi znanci in prebivlastvo velikega dela Bosne je izgubilo skromnega in dobrega strokovnjaka ter borca za lepše čase našega gozdarstva, ki mu je posvetil svoje delovanje vse do svoje smrti. Svojemu vzorniku v delu hvala, njegov spomin bo ostal trajno v vrstah slovenskih gozdarjev. F.C. DRUšTVENE VESTI POSVETOVANJE O NOVIH NALOGAH GOZDARSTVA V okviru plenuma Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa SR Slovenije je bilo v Lipici pri Sežani dne 22. 10. 1971 posvetovanje o nekaterih novih nalogah gozdarstva. Posvetovanja se je udeležilo šestdeset goz- darskih strokovnjakov iz skoraj vseh gozdnogospodarskih organizacij in nekaterih ustanov Slovenije. Kot gostje so prisostvovali predsednik Zveze inženirjev in teh- nikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Jugoslavije Kosta Tabakovic, pred- sednik skupščine občine Sežana Stane Cehovin, zastopnik Biotehniške fakultete dr. Kazimir Tarman, nadalje predstavniki šolstva, planinskega in turističnega društva iz Sežane. Na posvetovanju so se obravnavala predvsem naslednja vprašanja: l. Gozdarstvo in Kras v zavesti naše javnosti (referent ing. Marjan Sebenik, Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa, Sežana), 2. Naloge gozdarstva pri krajinskem prostorskem načrtovanju (referent ing. Milan Ciglar, Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo Biotehniške fakultete, Ljub· lj ana), 22 3. Približevanje gozda mladini (referent ing. Anton Prelesnik, Gozdno gospo- darstvo Kočevje), 4. Naloge gozdarjev pri usmerjanju kmečkih gospodarstev in ustvarjanju so- dobnih življenjskih pogojev na vasi (referent ing. Janez Ahačič, Gozdno gospo- darstvo Kranj; zaradi obolelosti referenta pa so bili podani le sklepi referata z neka ter imi dopolnili). V referatih in nato v dokaj obsežni r azpravi so prišla do izraza predvsem naslednja mnenja: Ob vse hitrejšem tehničnem in industrijskem razvoju ter z urbanizacija obsežnih območij pridobivajo gozdovi na pomenu za ohranjevanje zdravega in uravnoteženega okolja. Gozdarskim strokovnjakom se s tem zastavljajo mnoge nove naloge. Gozd poslej ne more b iti le sredstvo za pridobivanje lesne surovine, ampak je sestavni del nedeljivega prostorskega kompleksa. Slednje naj se odraža že v gozdnogospodarskih načrtih, aktivnejšo vlogo pa naj ima gozdarstvo in njegovi st rokovnjaki za naprej tudi pri regionalnem in krajinskem prostorskem načrtovanju. Slednje je utemeljeno s samim pomenom gozdov za u ravnoteženost krajine, z mnogimi zbranimi podatki o naravnem okolju, ki z njimi gozdarstvo že razpolaga in z nekaterimi izkušnjami, ki jih imajo gozdarski strokovnjaki pri sestavljanju gozdnogospodarskih, posebno še območnih načrtov. Pri krajinskem načrtovanju naj bi obravnavali predvsem naslednje: a) vprašanja smotrnega izkoriščanja zemljišč za namene kmetijstva in goz- dar'>tva ter za pridobivanje ostalih dobrin na prostem (npr. vprašanja kamna- lamov, gramoznih jam, dnevnih kopov idr.), b) vprašanja vrednotenja in izločanja območij za oddih in turizem, zlasti glede povezovanja v enotno prometno omrežje, lokacije turističnih in rekreacijskih ob- jektov in aktivnega sodelovanja gozdarstva pri vseh zvrsteh rekreacije v zelenem okolju, c) vprašanja var stva narave: zavarovanje naravnih spomenikov in predelov, zavarovanje posebnih krajinskih vrednot, zavarovanje redkih vrst ter zavarovanje v naravno okolje vključenih kulturnih spomenikov, č) vprašanje zavarovanja trajnosti naravnih dobrin, zlasti glede njih smotr- nega izkoriščanja (npr. zagotovitev pitne vode, zaščita pred erozijo idr.), d) vprašanje krajinskega oblikovanja s poudarkom na razporeditvi gozdov v prostoru, še posebej v bližini mestnih in industrijskih središč. Pri vsem tem seveda ne gre le za vprašanje zaposlovanja gozdarskih strokov- njakov v nekaterih projektantskih organizacijah, ampak za vključevanje gozdarstva kot panoge v kompleksno obravnavanje in optimalno izkoriščanje prostora. Zato je tembolj nujno sodelovanje s strokovnjaki drugih področij, zlasti še s kmetijci in urbanisti . Krajinsko prostorsko načrtovanje naj bi bilo vključeno tudi v učni načrt Biotehniške fakultete. Ob velikem deležu zasebnih gozdov zavisi v Sloveniji gozdarstvo tudi od stanja kmečkih gospodarstev. Urejena, napredna in eksistenčno perspektivna kmetija ima do gozda namreč drugačen odnos kot zaostalo in propadajoče kmečko gospodarstvo. Gozdarstvo in gozdarski s trokovnjaki naj zato sodelujejo pri urejanju in u smerjanju kmetij v s trokovnem, organizacijskem, kreditno-gospodarskem in izobraževalnem pogledu. Strokovnjaki, ki imajo na podeželju velikokrat edini neposredne stike s kmečkim prebivalstvom, naj bi zlasti sodelovali: a) pri splošnem izobraževanju o pomenu gozdov za obstojnost življenjskega okolja in s tem v zvezi o nalogah kmečkih posestnikov, b) pri racionalizaciji dela v kmečkih gozdovih in nasploh na kmečkih gospo- darstvih, c) pri usmerjanju in načrtovanju kmečkih gospodarstev ter spremljanju izva- janja usmeritvenih načrtov, č) pri vseh pobudah, ki kjerkoli in kakorkoli prispevajo k splošnemu gospo- darskemu in kulturnemu stanju na vasi. S tem v zvezi pa naj gozdarji stalno izpopolnjujejo lastno znanje o vseh dejavnostih, ki skupaj z gozdarstvom soodlo- čajo o ohranjevanju in gos_podarskem razvoju prostora (npr. o kmetijstvu, turizmu, rekreaciji v zelenem okolju, krajinarstvu idr.). 23 že mladega človeka je treba vzgajati in poučevati o tem, kaj je gozd in kakšen je njegov pomen za življenjsko okolje. Le tako vzgojena mladina bo mogla v kas- nejših letih ohraniti pravilen odnos do naravnega okolja. Gozdarji naj bi bili po- budniki tovrstnih propagandnih akcij , sodelovali pa naj bi neposredno tudi pri šolskem izobraževanju . Kmečko mladino je treba še poučevati o gojenju in negovanju gozdov. Pouk o tem je ponekod že vpeljan, a gozdarski strokovnjaki naj bi poslej bolj sodelovali pri sestavljanju učnih načrtov, s samimi predavanji in pri poučnih ekskurzijah. Nasploh naj bi bila gozdarska pobuda zlasti pri naslednjem: a) za pisanje šolskih nalog in risanje motivov na temo gozd in človekovo živ- ljenjsko okolje, najboljše izdelke naj bi nagrajevali, b) za organiziranje gozdarskih k rožkov na šolah, c) športne dneve naj bi izkoriščali bolj kot doslej za pohode v gozdove, ki naj jih vodijo, oziroma sodelujejo pri tem gozdarji s popolno strokovno in pedagoško odgovornostjo, č) pri vsakoletnem vključevanju mladine v pogozdovalne akcije, v akcije za čiščenje onesnaženega okolja (npr. ob cestah, okoli rekreacijskih središč idr.). Pri tem je o d gospodarskega učinka pomembnejša vzgojna plat takšnih akcij, d) pri sodelovanju s taborniki in planinskimi organizacijami, oziroma nji- hovimi mladinskimi odseki. Mladini je treba omogočiti tudi večdnevne pohode skozi gozdove in ji p ri tem nuditi pomoč z vodniki, bivališči v gozdnih kočah, pri organizaciji prehrane idr. Problematika krasa in njegovih gozdov je v teku dolgoletnih naporov goz- darstva na tem področju že prodrla v zavest naše javnosti. Medtem pa so se vprašanja že v marsičem spremenila: predvsem ne gre toliko več za pogozdovanja novih zemljišč, saj se iz nekdanjih pionirskih gozdov pomladek že sam nenehno širi, ampak za obvladovanje kraških gozdov in krepitev njihovih mnogoterih nalog. Prodornost pri programiranju gozdarske dejavnosti na krasu ni pomembna le za gozdarstvo na krasu, ampak sega tudi izven njegovih meja. Zaradi same narave gozdov pa je seveda vse investicije v gozdove meriti z drugačnimi merili kot v ostalo gospodarstvo, predvsem industrijo. Gozdarstvo naj bi samo posvetilo večjo pozornost obveščanju javnosti o naših gozdovih, o gozdarstvu in o varovanju naravnega okolja. S tem v zvezi je poseb- no pomembna knjiga >>Gozdovi na slovenskih tleh<<, katere izdaja se že dokaj dolgo pripravlja. Izdajo je t reba vsekakor pospešiti. Društva inženir jev in tehnikov goz- darstva in industrije za predelavo lesa pa naj aktivno sodelujejo ali naj bodo po- budnik za ustanavljanje področnih skupnosti za varstvo okolja, ki se v okviru Skupnosti za varstvo okolja Slovenije ponekod že pripravljajo. Naša društva, prav- tako pa same gozdnogospodarske organizacije naj se v skupnosti neposredno včlanijo. M.C. ~G-I ~- IZ PRAKSE ;,GOZD IN REKREACIJA« - šTUDIJSKA EKSKURZIJA V šVICO Na pobudo gozdarskega društva inženirjev in tehnikov iz Lj ubljane in pod okriljem poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij je bila od 27. 9. do 2. 10. 1971 v švici študijska ekskurzija, ki naj bi prikazala delež švicarskega goz- darstva pri organizaciji in vodstvu rekreacije v zelenem okolju. Vabilu se je odzvalo 38 gozdarskih strokovnjakov iz skoraj vse Slovenije. V naslednjem naj opišemo ekskurzijo in pokažemo na vprašanja, s katerimi smo se seznanili na posameznih mestih. Za potovanje v švico in za povratek domov smo porabili dva dneva. 28. septembra. Prvi dan ekskurzije v Zurichu j e bil posvečen predvsem teoret- skemu razpravljanju. V učnem gozdu gozdarske fakultete nam je prof. dr. F . Fi- 24 ·~ ~ 4~-l Na Gurten Kulmu (Bern) scher orisal švicarsko gozdno gospodarstvo in njegove temelje. Ob splošnem gospo- darskem razvoju prihajajo vse bolj do veljave soci~lne naloge gozdov. Te niso v nasprotju z gospodarskimi cilji, saj obstoje temelji na vzdrževanju naravnih ravno- težij v prostoru. Tudi v Svici so pravkar v teku priprave za spremembo ustave, ki velja domala nespremenjena že celih sto let. Gozdovom in njih splošnim nalogam bo ustava posvetila posebno pozornost. D. J. Jacsman, priznani gozdarski strokovnjak za vprašanja rekreacije v zelenem okolju, je vodil razgovor na temo »Gozd in rekreacija mestnega prebivalstva«. Ob- ravnavali smo zanimiva vprašanja izločanja gozdov za rekrecijo, njihove ureditve in gospodarjenja z njimi. Pri tem odloča njih dostopnost, krajinske posebnosti in urejenost za različne vidike oddiha v zelenem okolju. V veliki meri je ureditev takšnih gozdov odvisna od števila obiskovalcev. Za ZUrich naj bi veljalo na podlagi anketnih raziskav, da »prenesejo« okolišni gozdovi 6 do 12 obiskovalcev na hektar. Pri u rejanju je potrebno upoštevati najprej splošne naprave (ceste, pota, parkirne prostore idr.), nato pa še posebne (igrišča, športne naprave, kondicijske steze, po- sebne kotičke idr.). Kondicijske >>vita-steze«, imenovane po svoji pobudnici, za· varovalni družbi >>Vita«, so se v zadnjih letih močno uveljavile, saj jih je v Svici že čez sto. Kako krijejo stroške za urejanje in vzdrževanje rekreacijskih površin? Predvsem zagotavljajo sredstva občinski in drugi proračuni, pri čemer pa seveda tudi tam nastajajo težave. Pomembna pa je ugotovitev švicarskih gozdarjev: če ne bodo imeli pri vsem sami dovolj pobude, jim jo bodo vzeli iz rok drugi. To si velja zapomniti tudi za naše razmere. Pa zanimivi razpravi smo si v učnem gozdu Waldegg na Uitlibergu ogledali kako so poskrbeli za obiskovalce gozdov. Bolj kot na udobje so mislili na vse- stransko koristnost njihovega obiska. 29. september. Ves dan smo si ogledovali gozdove okoli ZUricha in se seznanjali z vprašanji krajinskega zavarovanja. Adlisberg je veliko rekreacijsko središče s športnimi napravami nad samim mestom. Tudi tu je ena izmed vita-stez. Dolga je kot vse dva kilometra, z dvajse- timi postajališči. Na vsakem so enostavne telovadne naprave, opremljene z nazor- 25 nimi navodili za uporabo. Navodila so prirejena posebej za športnike in posebej za manj zahtevne obiskovalce. ž ivalski park Langeber g je zanimiv zaradi svoje prilagoditve naravnemu okolju. Za razliko od običajnih živalskih vrtov so v njem le domače vrs te. Park vodijo gozdar ski strokovnjaki, njegov vodja je gozdar za mesto ZUrich, inženir K. Oldani. Območje Albishohe je namenjeno predvsem zimskim obiskovalcem. Svica je dežela zimskih športov in bogata z vsakovrstnimi napravami, ki spremlj ajo veliko- potezni zimski turizem. A svojo prednost imajo tereni v bližini mest, ki so dostopni vsem slojem prebivalstva. Področje je krajinsko zavarovano in niso nikjer dovolj ene gradnje, ki bi lahko spremenile njegov značaj in namen. Kar velja za Albishohe pozimi, velja za Ttirler See, p rikupno malo jezero, poleti. Okolica jezera je krajinsko zavarovana. Zaradi velikega obiska so uredili dostope do jezera, vendar na zelo nevsiljiv način. Poskrbeli so tudi za obiskovalce - ribiče. Parkirišča so ustrezno odmaknjena, poseben prostor pa je pripravljen za počitniške prikolice. Dolina Repisch je kljub odmaknjenosti petih kilometrov od ZUricha zaradi svoje odročne lege za Uitlibergom ohranila dokaj svoje prvobitnosti. Zadn ji čas pa je seveda pritisk na zemljišča zaradi stanovanjske gradnje močno narasel. Zani- miva so vprašanja, kako ohraniti bolj ali manj nedotaknjeno krajino v bližini velikega mesta ob upoštevanju širših vrednot in seveda gospodarskih nujnosti. Svicarska zakonodaja, širša in lokalna, preprečuje v zadnjem času špekulacije, a hkrati jim daje ustrezno vrednost in veljavo. Utokulm (Uitliberg) je najbolj privlačno razgledišče prav nad mestom Zti- richom. Gozdovi in vse naprave v njem so namenjene predvsem obiskovalcem vrha. Tako tudi znamenita železnica, ki vodi iz središča mesta po obronkih hriba na sam njegov vrh. 30. september. Dan smo posvetili vprašanjem u rejanja zelenega okolj a v me- stih in v neposredni okolici. Kaj prikladen zgled za to nam je nudilo glavno mesto Svice Bern. Zanj velja, da ima pri prostorskem urejanju naj starej ša tradicijo in največ izkušenj izmed vseh evropskih mest. Po celodnevnem ogledu mesta in oko- lice smo se kaj lahko prepričali, da je to mnenje docela utemeljeno. Visoka kul- V gozdnem parku Atibonne· 26 turna pa seveda tudi življenjska raven se odražata v veliki skrbi prebivalstva za mestno zelenje. Ta skrb vodi prav do posameznih dreves. Nemogoči so svojeglavi ukrepi, ki bi spreminjali ali celo krčili mestno zelenilo. Vsi ljudje bi se takoj posta- vili po robu. Le referendum lahko odloči o morebitnih spremembah. Ob teh in podobnih ugotovitvah smo nehote pomislili na naše domače razmere, denimo za primer, na Ljubljano in njen Tivoli. Bern ima med švicarskimi pa tudi med evrop- skimi mesti prednost, da razpolaga z dokajšnjimi rezervami gradbenih zemljišč. Pred leti se je namreč priključila mestu sosednja, še nezazidana občina, kjer je sedaj dovolj možnosti za načrtno in seveda skrbno zasnovano širjenje mesta. Izza meja bernske občine pa je stanje bolj zamotano in je tam teže uravnavati silnice mest- nega razvoja. Ves dan nas je pri ogledih mesta uspešno vodil neposredni sodelavec pri urejanju in načrtovanju mestnega okolja, predvsem njegovega zelenila, inž. arhitekt Huttenlocher. Mestni park Rosengarten krasi skrbna in nevsiljiva urejenost, mir in odmak- njenost, kar vse nudi dovolj možnosti za oddih obiskovalcem vsake vrste. Od tod je imeniten in poučen pogled na starodavno mestno središče. Drevored, ki vodi sem iz mesta, je seveda zavarovan. Ko so gradili sodobno avtomobilsko cesto, drevja niso posekali, tako so odločili meščani, ampak so široko cesto raje zgradili na novo, vzporedno s starim drevoredom , ki služi poslej za sprehajališče. živalski park Hi::ilzliwald je usklajen z naravnim okoljem. Tudi tu so v veliki večini zastopane le domače vrste. Prijetno preseneča obiskovalce skrbno negovan gozd in prikazovanje živali v kar se da naravnem okolju. Ob bližnji Aari, ki je kljub mestu in številnim drugim naseljem čista in bistra reka, so speljane mnogo- tere pešpoti. Hoje in obvodnih lepot željni obiskovalci si lahko privoščijo vzdolž reke v enem samem mahu pot v trideset kilometrov oddaljene kraje, ne da bi jim pri tem bilo treba vdihavati strupene pline avtomobilskih izpuhov in si mašiti ušesa pred vse večjim prometnim hrupom. Razgledni vrh Gurten Kulm ni znamenit le zaradi edinstvenih pogledov na mesto ali na Bernske Alpe, ampak tudi zaradi svoje ureditve. Na mah je dostopen z vlečnico, lahko pa tudi po daljših pešpotih, prilagojenih željam in potrebi obi- skovalcev. že pred leti je stal tu reprezentativen hotel, ki pa je v zadnjem času postajal vse bolj nerentabilen in bil tik pred propadom. Sele ureditev vrha za oddih in pa preusmeritev hotela k storitvam za širše množice sta ga spet >>postavili na noge«. Sirše p lanote okrog samega vrba s skrbno negovanimi tratami so za- varovane pred morebitnimi vsiljivimi gradnjami. Povsod pa je dovoljena kmetijska izraba. Velika skrb velja otrokom in njihovem veselju. Najprivlačnejše so vsako- dnevne otroške prireditve >>Pokaži kaj znaš!«, kjer otroci sami nastopajo in se oce- njujejo. Kaj primeren način za vstop v samostojno življenje! Mesto Bern se najbolj širi proti zahodu. Pri tem se načrtno in neposredno vključuje v gozdnato okolje. Naših tako pogostnih individualnili gradenj tu do- mala ni nikjer opaziti. Teh si tudi nadpovprečen Svicar že ne more več privoščiti zaradi visoke cene zemljišč, dragih komunalnih nap~;av in pa strogih predpisov, ki urejujejo gradnjo stanovanj. Zato se mesto širi predv~em z velikimi stanovanjskimi stavbami, bloki in stolpnicami. Z gozdnatega roba nad mestom smo si ogledali tri obsežne bloke za skupaj tritisoč petsto prebivalcev. O.ozd je v celoti ohranjen prav do poslopij , prav tako pa tudi pašniki. Okoli velikih poslopij se nevsiljivo pasejo črede mlekaric in ovac. Cena zemljišča je bila ob nakupu za gradnjo tako visoka, da je bivši kmečki lastnik lahko za prejeti denar kupil enega izmed treh velikih blokov in prejema sedaj visoko rento v obliki najemnin. Pravijo, da to ni tako redek primer v Svici. Navajamo pa ga zato, da poudarimo veljavnost zem- ljišča, ki je pri naših domačih gradnjah, še posebno če gre za kmetijsko zemljo, največkrat manjvredna zadeva. Spekulacija z zemljišči je bila v Svici še do nedavnega zelo donosen posel, a je z mnogimi predpisi, ki urejajo gradnjo vsake vrste, vedno bolj omejena, posebno tam, kjer se mesto širi po sprejetih urbanistič­ nih načrtih. S tem pa seveda ni rečeno, da Svicarji v celoti preprečujejo individu- alno stanovanjsko gradnjo. Le da je ta v bližini mest mogoča le večkratnim mili- jonarjem, seveda v švicarskih frankih. Tako je tl).di v Bernu, saj je mesto zainte- 27 resirano, da ima med svojimi meščani čimveč vplivnih finančnih mogotcev, ki vldjučujejo nenehno živ kapital tudi v življenjske tokove mesta. Grosse Schanze je posebnost parkovnega urejanja. Pred leti naj bi se odločili meščani za dve možnosti: ali razširiti železniško postajo in uničiti s tem okolišni park, ali pa ohraniti park in se odpovedati sodobni povezavi s svetom. Odločili so se za tretjo možnost: razširili so železniško postajo, nad njo pa v obliki prostrane terase uredili velik park, ki sedaj pokriva številne tire velikomestne železniške postaje. Kakšna naj bodo tla parka, niso določili le parkovni urejevalci in pedologi, ampak so jih natanko izračunali tudi statiki. Zato pa seveda v parku naknadne spremembe niso mogoče. Sprehajalci med skrbno urejenim zelenjem niti ne slutijo, da poteka nekaj nadstropij pod njimi popoln železniški postajni promet. l. otober. Ta dan smo obiskali gospodarsko pomembne gozdove francoskega dela švice, ki pa imajo zaradi visoke obljudenosti in bližine velikih mest vse več oddiha željnih obiskovalcev. Auberge du Chalet je predel v neposredni bližini Lausanne. Njegova posebnost je vita-ste.za, ki je enostavnejša, kot smo jo videli v Ziirichu, pa bolj prilagojena gozdnemu okolju in morda zato za obiskovalce zanimivejša. Pot je vseskozi speljana po bujnem jelovem gozdu, ki pa ga povsod gospodarsko izkoriščajo. Park forestier du Jorat zajema približno šeststo hektarjev gozdov izmed skupaj petnajst tisoč, kolikor je družbenih (kantonalnih) gozdov v lausannskem kantonu. Predel je v celoti urejen za oddih. Tamkajšnji gozdar, inženir Rene Badan, nam je pojasnil načela ureditve. Za vsakodnevni ali vsakotedenski oddih mestnega prebi- valstva so odbrali najprikladnejše gozdove. Ti niso izvzeti iz rednega gospodarje- nja, le da so oblike in načini izkoriščanja prilagojeni tudi drugim namenom. Od- ločilna za izločitev gozdov je bila predvsem bližina mesta, saj je iz Lausanne do tja le dobrih sedem kilometrov. Avtomobilske poti so zelo omejene, številnejše pa so jezdne in pešpoti, ki pa se seveda vse medsebojno izključujejo. Z avto- mobilom se pripelje človek le do gozda ali kvečjemu v gozd, od tod naprej pa naj bo odvisen le od lastnih nog in ne v napoto drugim obiskovalcem. Zanimivi so mnogoteri napisi, ki med hojo po gozdu opozarjajo obiskovalce na sam gozd, na življenje v njem, pa tudi na strokovne gozdarske prijeme. Poleg vsega je gozd na zelo dobrem rastišču, saj prirašča letno z dvanajstimi kubičnimi metri na hektar. V Lausannskem mestnem gozdu smo na hitro spoznali, da tudi tamkajšnje gozdarje tarejo marsikje podobne skrbi kot nas doma. Zastarani gozdovi terjajo težavno odločitev: ali krepko začeti s sečnjami na golo in umetnimi pogozditvami, kar je v švici načelno prepovedano, ali pa pustiti, da uravnava razmere narava sama. Zaradi dosedaj neprimernega gospodarjenja pa najbrž narava sama ne bo mogla najti najboljše oziroma najracinalnejše pti. Gozdni park v dolini Aubonne leži na pol poti med Lausanno in :ženevo. Ves predel je gosto naseljen, vse pa kaže, da se bodo zazidane površine še večale. Zato ljubitelji narave pod vodstvom gozdarjev prizadevno varujejo sleherni košček na- rave in kulturne krajine. Tako je tudi v dolini Aubonne. Tam so najprej zavarovali in potem od lastnikov odkupili stopetdeset hektarjev gozdov v še dokaj naravni obliki. Predel bodo preuredili delno v arboretum, delno pa naj bi bilo v gozdovih prikazano domače rastinstvo in živalstvo v svojem naravnem biotopu. Zato bodo vse naprave v gozdu služile predvsem poučnemu ogledovanju. Od kje denar za ureditev? Največji del je plačala zvezna vlada v zameno za izkrčen gozd pri gradnji avtomobilske ceste Lausanne-ž:eneva, kar je za švicarske razmere izjemen primer. Pri morebitnih krčitvah je namreč nadomestiti gozd na drugem mestu z novimi pogozditvami. V našem primeru je zvezna vlada, ki je edina pristojna za takšne odločitve, menila, da bo novi arboretum enakovreden izkrčenemu gozdu. Za ar- boretum pa bodo porabili le polovico denarja, ostalo je namenjeno ureditvi celot- nega kompleksa. Odkupiti in zavarovati menijo tudi nekatere kmetije, ki seveda skupaj z gozdom sodijo v naravno podobo kulturne krajine. Del prispevkov pa se steka tudi od industrije in zasebnikov. Tako plačuje precejšnja sredstva bližnji obrat za montiranje in preizkušanje buldožerjev kot nadomestilo za škodo, ki jo dela naravi s svojimi preizkusi. 28 Le S1gnal de Bougie je dalje proti ženevi ležeče rekreacijsko središče. Od tega ~e lep razgled proti ženevskemu jezeru, na Alpe in gorovje Jura. Namenjeno pa Je predvsem prehodnim obiskovalcem. Zato ima velik parkirni prostor, samo- postrežno restavracijo in trgovino. Povsod je opaziti odlično in enostavno ure- jenost ter čistočo, temu pa se pridružuje hitra in razmeroma zelo cenena postrežba. Središče je namenjeno množicam obiskovalcev, ki pa so tod očitno na visoki kul- turni ravni in z zavidljivim občutkom odgovornosti do skupne družbene lastnine. Bois de Chene v neposredni bližini ženeve je bil nekoč znan po svojih mogoč­ nih in kakovostnih hrastih. Takšnih seveda danes ni več veliko, a ostalo je ime in dokaj ohranjeno naravno okolje. ženevski kanton je odkupil z gozdom še staro kmetijo iz petnajstega stoletja. Okoli sto hektarjev obsežen predel so zavarovali in ga urejajo kot primer naravnih združb v neposredni bližini velikega mesta. Blizu je enotna drevesnica ženevskega kantona. Botanični vrt v ženevi smo si lahko ogledali le mimogrede, predvsem njegov alpski del, saj ga zaradi razsežnosti gotovo ne bi mogli natančneje pregledati niti v celem dnevu. Velika pozornost in skrb je posvečena njegovi parkovni ureditvi; postal je sčasoma ena najzanimivejših privlačnosti ženevskega mesta. Njegovo veljavnost povečuje bližnja palača Združenih narodov. Menimo, da je študijsko potovanje v Svico uspelo. Spoznali smo predvsem dvoje. Prvič: nujno je, da se gozdarstvo in njegovi strokovnjaki vse bolj vključujejo v širše obvladovanje prostora. Njih dejavnost naj ne ostaja le pri proizvodnji lesa, ampak naj prevzamejo tudi skrb pri urejanju gozdnih in drugih zemljišč za oddih mestnega in industrijskega prebivalstva, pri organizaciji in vodenju same rekreacije v zelenem okolju, pri varstvu narave, oblikovanju kulturne krajine, pri krajinskem prostorskem načrtovanju. Dn1gič: sami imamo za vse to, kar smo videli v Svici, podobne, a kar se ohranjenosti narave tiče, še ugodnejše pogoje. Namenoma nismo obiskali velikih turističnih centrov, ki so prilagojeni potrebam petičnih milijonarjev, ampak samo tisto zeleno okolje, ki je namenjeno širšim množicam. Zato bi lahko kdo dejal, da v Svici nismo videli ničesar posebnega. Res je tako. A to smo vedeli že od samega začetka ekskurzije, saj smo tako sestavili tudi njen program. V majh- nih rečeh pa so mnogokrat skrite velike stvari. Pred nami je veliko delo, prav- zaprav najtežje na samem začetku: spremeniti moramo nekatere zakoreninjene nazore in kjer še nismo, storiti prve korake. Sicer bodo n as gozdarje pri tem za- gotovo prehiteli drugi. M. C. MLADINSKA POGOZDOVANJA V LETU 1971 Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij Slovenije že več let organi- zira pogozdovalne dneve s šolsko mladino. Akcija v letu 1971 je tembolj pomembna, ker sta pri nji sodelovali tudi Zveza tabornikov Slovenije in JLA. Vključevanje mladine v pogozdovanja, obnovo in varstvo gozdov je vzgojno zelo pomembno, zato sta Republiški sekretariat za kulturo in prosveto ter Zavod za šolstvo SR Slo- venije priporočila vsem osnovnim šolam, da sodelujejo pri tem s čim več učenci od 6. razreda dalje. Mladina naj spozna pomen gozdov ter njihove mnoge nepo- sredne in posredne koristi, že v mlada srca velja vsaditi ljubezen do gozdov in zavest, kako pomembni so za splošno blagostanje. V letu 1971 izvedena akcija je poleg vzgojnih ciljev dosegla tudi pomemben gospodarski učinek. Pri pogozdovanjih je sodelovalo 146 osnovnil1 in srednjih šol s 11 .423 uenci in 412 prosvetnimi delavci. Strokovno vodstvo je bilo v rokah 515 gozdarskih strokovnjakov. Posadili so več kot 600.000 sadik raznih drevesnih vrst ter s tem obnovili okoli 200 ba gozda. Poleg tega je v nekaterih krajih šolska mla- dina sodelovala tudi pri delih v gozdnih drevesnicah. Izkopali in sortirali so blizu enega in pol milijona sadik za pogozdovanje. V Pomurju so šolarji v gozdnih na- sadih odstranjevali zaščitne vrečke, s katerimi so bile sadike čez zimo zavarovane pred objedanjem. Zelo dobro so bila pogozdovanja pripravljena in izvedena pri gozdnih gospodarstvih Tolmin, Slovenj Gradec in Maribor. Na območju občine 29 Nova Gorica so sodelovale vse osnovne, srednje in strokovne šole, skupaj več kot 4000 mladine. Med ljubljanskimi srednjimi šolami se je odlikovala gimnazija Sentvid, ki je ves teden prizadevno sodelovala pri snovanju topolovih nasadov na brežinah Save. Po količini posajenih sadik prednjačijo šole na nazarskem območju (Gornji grad, Ljubno, Mozirje, Velenje). Tu so posadili 105.000 sadik z 890 učenci. Za opravljeno delo so od podjetja GLI Nazarje prejeli 20.920 N din, kar so kasneje uporabili za izlete in razno šolsko opremo. Gozdno gospodarstvo Maribor je v okvim mladinskih pogozdovalnih akcij podelilo za 2.000 N din nagrad tistim šolar- jem, ki so napisali najboljše spise o gozdu. Prispevke je poslalo 18 šolarjev s šol : Polenšak, Leskovec, Desternik in Smolnik nad Rušami. Mladinska pogozdovanja v letu 1971 Gospodarska organizacija, ustanova šole GG Bled 2 GG Brežice 6 GG Celje 4 GG Kočevje 6 GG Kranj 6 GG Ljubljana 12 GG Maribor 23 GLI Nazarje 5 GG Novo mesto 4 GG Postojna 3 GG Slovenj Gr adec 23 SGG Tolmin 26 KIK Murska Sobota 6 Zav. za pogozdova- nje krasa, Sežana 12 Snežnik, Kočevska Reka 1 Emona, Ljubljana 1 Agrokombinat, Maribor 2 Rast, Ljubljana 1 Gozdarski šolski center, Postojna 1 Semesadike, Mengeš 2 Skupaj 146 Stevilo udeležencev učenci 71 363 89 307 294 657 965 881 251 186 1.187 4.069 579 800 40 160 137 40 347 11.423 šolniki 1 gozdarji 1 3 24 5 14 14 15 45 34 13 10 44 113 20 33 2 1 4 17 412 7 21 6 15 30 43 54 82 21 7 48 120 23 15 5 2 10 2 3 1 515 JLA 50 50 224 255 65 644 Količina posajenih sadik 3.750 31.050 20.300 52.000 10.650 50.850 92.900 104.650 49.100 3.850 15.700 112.300 26.300 15.950 1.350 5.000 4.600 5.600 3.400 609.300 Pri podjetju Semesadike, Mengeš, je bilo izkopanih in sortiranih v drevesnici 1,360.000 sadik. Ob pogozdovanju so bila navadno pripravljena še predavanja, bodisi na šolah, bodisi na terenu ob priliki obhodov skozi gozd ali na kraju pogozdovanja. V več šolah na Primorskem so gozdarji predvajali poučne filme in diapozitive s področja gozdarstva. Ponekod so skupaj s šolskimi vodstvi pripravili daljše poučne izlete skozi gozdove, kot na primer na Kočevskem, v Ajdovščini, Vipavi, na Crnem vrhu, v Slovenj Gradcu, v Skofji Loki in dmgod. Pri pogozdovanju so sodelovale vo- jaške enote iz Ajdovščine, Novega mesta, Crnomlja, Ljubljane ter večih obmejnih 30 karavel. Več pogozdovanj (z Goriškega, Bele krajine in Slovenj Gradca) je prenašala tudi televizija. Najprimernejša zemljišča za pogozdovanja so tista blizu šol, da bi se lahko v prihodnje urejala kot »mladinski« ali »Šolski gozdovi«. Osnovna šola Vinica že več let snuje na površini 1 ha v Dolcih blizu šole arboretum goznega drevja in rastlinja. Gozdno gospodarstvo Novo mesto je odstopilo šoli zemljišče in priskrbelo sadike. Zveza tabornikov Slovenije je v svoj delovni načrt vključila tudi pogozdo· valne akcije, snovanje »taborniških« gozdov in je v svojem Taborniškem vestniku objavila več prispevkov s področja gozdarstva. V znak priznanja za sodelovanje pri pogozdovanjih so šole in taborniške organizacije prejele od Poslovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij kot spominsko darilo roman o slovenskem gozdu pisatelja Antona Igoliča »Šumijo goz- dovi domači« (Mladinska knjiga 1969) s pisateljevim podpisom. Najbolj prizadevnim šolam pa so bile podeljene denarne nagrade, upoštevajoč poleg doseženih uspehov še socialne razmere na nerazvitih območjih in drugo. Poslovno združenje je raz- pisalo tudi nagradni natečaj za najboljše leposlovne šolske spise, posvečene gozdu in njegovemu pomenu. Mladinska pogozdovanja in kar je z njimi v zvezi sodijo tudi v okvir »Skup- nosti za varstvo okolja v Sloveniji«. Program skupnosti vsebuje tudi naslednje: »Skupnost se trudi za naravovarstveno in ekološko vzgojo ter izobraževanje ljudi, zlasti šolske mladine vseh stopenj s predavanji, t iskom, filmi , tečaji ter raznimi drugimi poučnimi vzgojnimi sredstvi«. F.J. OBROD GOZDNEGA SEMENA V LETU 1971 Po podatkih, ki jih je zbralo Poslovno združenje gozdnogospodarskih organi- zacij, so bile iz obroda leta 1971 doslej nabrane velike količine storžev. Storži so bili večinoma poslani v Mengeš v nadaljnji postopek. Obirali so jih v semenskih sestojih, ki jih je poprej pregledal uradno pooblaščeni genetik I nšti- tu ta za gozdno in lesno gospodarstvo dr. ing. Miran Brinar. Zaradi letošnjega izredno suhega in toplega vremena so smrekovi storži zelo zgodaj dozoreli in se odpirali. Storže so obirali na Pokljuki (GG Bled) od S. do 11. oktobra, na Jezer- skem (GG Kranj), na Tolminskem in na Celjskem od 11. do 30. oktobra. Nabiranje macesnovih storžev še ni končano. Plezalno opremo (zložljive lestve, varnostne pasove idr.) so vnaprej preizkusili na terenu, tako na Pokljuki, v Radljah in na Kočevskem Rogu. Oprema se je izkazala za zelo uporabno in se za naprej priporoča vsej operativi. Slabši je bil letos obrad macesna. Manjše količine storžev so nabrali le pri GG Kranj , pri GG Slovenj Gradec in v Negovi (nižinski macesen). Vendar ima podjetje Semesadike iz Mengša za pomladansko setev še pripravljeno manjšo za- 31 Podjetje SGG Tolmin GG Bled Rdeči 1 bor Macesen Jelka -------~--~~--~------~------~------ Smreka- GG Kranj GG Ljubljana GG Postojna GG Kočevje GG Novo mesto GG Celje GLI Nazarje GG Slovenj Gradec GG Maribor KIK Pomurka, M. Sobota Semesadike, Mengeš nabrana v Bosni 4.000 7.382 5.595 3.809 24.000 3.000 2.500 2.400 3.750 11.450 17.000 44.122 147 150 169 20.600 30.200 ------------~----------------------------- 128.000 20.600 300 30.300 Skupaj (zaokroženo) --------------------------------------------- logo. Vsekakor je treba po . . . . zlasti v tolminsko-primorski SPeš_I~.~ sn.ovanJ~ sen~.enskih plantaž macesna. Ker se bora, naj bi podjetje Semes d~egiJI kaze zanunanJe za vnašanje korzijskega črnega semena. a Ike za prihodnje nabavilo ustrezno količino njegovega \ c-/1 1 ~ r MC ( 1 l \ - • OREH V SLOVENIJI . . _v "Za~njem času spet moč • . teklih letih smo v Slovenj'· no narašča povprasevanJe po orehovem lesu. V pre- malo posadili. Zato je niš~ Poseka~ velik~. tega drevja, seveda ne gozdarji, a zelo druge republike. Nekatere lesna mdustnJa navezana glede dobav predvsem na lastno pobudo začele gojitinaše gozdnogos.t:o~arske o~ganizacije pa so medtem na Agrokombinata iz Maribor Oreh v plantaznih nasadih, posebno še gozdni obrat čevje. V Tolminu, Nazarjih a, g~zd~a _gosp?darstva _Novo mesto, Ljubljana in Ko- sadik tudi kmečkim posest~·~OcevJu m pn GG Manbor so razdelili nekaj orehovih Poslovno združenje goz~ orn. pospeševanje domačega oreba ogosp~d~_rskih organiza~ij .ima posebno komisijo za podatke o potrebnem števu · Ko~ISIJa predlag':'-, ~aJ b1 po vseh območjih zbrali ljevanje kmečkim lastnika u sad1k za ustanavlJanJe nasadov in zlasti za razde- nike v samoupravnih orga~ Pray ~a slednj~ naj bi ~aint~re~irali njihove zastop- t~di lesni obt:ati, ki predeluje·POdjetJa .. S SVOJ? P?mOČJO naJ b1 se v akcijo vključili čila gozdarskih predpisov z Jo orehovmo. GoJenJe oreha na sploh ne spada v dolo- nizacije. Oreh vsekakor S~d:;tto naj bi se s tem še posebej ukvarjale kmetijske orga- 1 v podobo naše krajine. NOVI CASTNI IN ZASLU 1:NI CLANI ZVEZE INžENIRJEV IN TEHNIKOV Na plenumu Zveze inženj . . . . . lesa SR Slovenije, ki j e bU v l'J ~v. ~ te~rukov ~ozdarstva m mdustrije za predelavo Zveze inženirjev in tehnikov ltptci pn ~ež~m dn~ _22. oktobra 1971, je predsednik ing. Kosta Tabakovic poctengozdarstva m mdustnJe za predelavo lesa Jugoslavije služnem članstvu v organiza1 . -~~kate~~ n~šim č~anom ~plome o častnem in za tehnikov Jugoslavije sta Pre ·c~Jl mžemrJev m. tehnikov. ~1plomi Zveze inženirjev in člana ing. Alojz Funkl. Dipi~ a: za čas~e~a c_la_na ~r. Mzra:z. B r inar in za zaslužnega ~trije za predelavo lesa Jugosfe. _Zveze mzem_rJ~V m .tehmkov gozdarstya in it~du­ m mg. Oskar Jug, za zaslužn aytJe Pe;'- so p_reJeh :. za castna člana dr. Mzran Brznar Remic in ing. Alojz turner. ~ clane zng. Mzlan CzglC~;r, dr. Dušan Mlinšek, ing. Ciril podelitev diplom navedenim č kratkem .. nag?voru Je pre~sednik zveze obrazložil zavzetostjo v naši organizaciji~anom z nJihOVIm vsestranskim strokovnim delom in M.C. 32 034.0.907.12 SNOVANJE NOVIH GOZDNIH REZERVATOV' Prof. dr. Dušan Mlin še k (Ljubljana) Gozdarstvo v Sloveniji se ne more lepše udeležiti svetovnega leta varstva narave kot z enotno akcijo izločanja mreže gozdnih rezervatov v raziskovalne namene nam in zanamcem. Gre za pobudo, ki so jo na različne načine izrazila že gozdna gospodarstva in njihovi predstavniki. V svetovnem letu varstva narave se kaže idealna priložnost, da to n alogo uresničimo in tudi na ta način dokažemo, da se s pravico prištevamo med razvito gozdarsko elita v Evropi. čemu potrebujemo še več pragozdnih rezervatov V Sloveniji imamo trenutno izločenih 12 pragozdnih objektov s 'PO- vršino 344 ha. Za potrebe raziskovalnega dela in varstva narave ti objekti ne zadostuj ejo, saj se nahajajo na pretežno sorodnih rastiščih; medtem pa druge gospodarsko pomembne rastiščne kategorije nimajo svojih pragozdnih pred- stavnikov in rezervatov. Gospodarjenje gozdov v Sloveniji sloni na naravoslovnih osnovah. Tri četrtine do štiri petine gozdov naravno pomlajujemo, gospodarimo z meša- nimi sestoji, ki so vsi več ali manj naravno grajeni. Ustvarjamo gozdove, ki so sposobni samoobrambe in samoohranitve in v tem smislu naj bi vplivali tudi na okolje, katerega sestavni del so. Uspešnost takšnega gospodarj enja v teh gozdovih pa je močno odvisna od stopnje in upoštevanja naravnih zako- ni tosti, ki jih pa v mnogočem še ne poznamo. Najlepša možnost za š tudij naravnih zakonitosti pa se najde v naravnih nedotaknjenih gozdovih, ki nam manjkajo. Ko danes spoznavamo to zagato, ugotavljamo, da je še čas pogledati po Sloveniji, izločiti, ustvarit i in ohraniti tovrstne objekte v že opisane na- mene. Pri izločitvi novih površin gozda iz rednega gospodarjenja gre za komaj omembe vredno žrtev v primerjavi z veliko moralno in materialno koristjo, če na vprašanje gledamo dolgoročno. Funkcija novih gozdnih r~rervatov čim intenzivnejše postaja gospodarjenj e z gozdovi, _ tem bolj spoznavamo, da narave naših gozdov ne poznamo. čim razvitejša postaja naša družba, tem več je potreb po s tiku z zdravo naravo. V ta namen izločeni gozdni objek ti morejo mnogo prispevati k u spešnejšemu opazovanju in razlikovanju narave naših gozdov. Pri tem ni namen takšnih rezervatov posnemati in prenašati 33 pragozdne tvorbe v gospodarske gozdove. V teh objektih želimo le odgrinjati naravne zakonitosti in le-te s pridom uporabiti za racionalno gospodarjenje v naravnih gozdovih. Med številnimi vprašanji nas zanimajo npr.: geneza gozd- nih sestojev, geneza gozdnih tal, vzajemno delovanje sestoja in rastišča, zako- nitosti v ekologiji naravnega pomlajevanja, medsebojno vedenje drevesnih vrst, š tudij vodnega režima, populacijska genetika v naravnem gozdu ter še številni podobni problemi, in to na naših številnih zelo različnih rastiščih. Z drugimi • besedami, gre za ustvaritev širokih osnov za možnosti proučevanja celotnega silva-biološkega kompleksa v naravnem gozdu. Kako ustvariti pragozdne rezervate Ker nimamo več pravih pragozdnih ostankov za tovrstne namene, smo jih primorani ustvariti. Potrebno je poiskati čim prirodnejše sestoje, jih izločiti in povsem prepustiti naravnemu razvoju ter ta razvoj opazovati, spremljati in registrirati. Pomembno pri tem je, da gre za rastišču naravno garnituro dre- vesnih vrst, za čim naravnejšo zgradbo sestojev in za dovolj veliko izločeno površino, da bi mogla novotvorba nemoteno zaživeti lasten nevpliven razvoj. Izbira objektov _!J.jihova y_elikost in gostota mreže objektov so odvisni od ciljev raziskovanja in od odločitve, za katera rastišča oz. za katere rastiščne t~elilno imeti re...Q_rezentanco v obliki »bodočega pragozda«. Ker gre v ončillKonkurenci za gospodarski pomen takšnih pragozdnih reprezentantov, bo potrebno izločiti objekte t ud i za tista rastišča, ki ali prevladujejo ali pa predstavljajo pomemben gospodarski potencial za naše gospodarstvo. Pri tem nas ne zanimajo le klimaksni stadiji našega gozda. Zelo so zanimivi in pomembni razni vmesni razvojni stadiji na poti h klimaksu. Zato je izločanje raznih pionirskih in vmesnih s tadij ev v razvoju gozdne vegetacije še posebej zanimivo. Na izbor vsekakor vpliva tudi lokacija. Zaželeno je izbrati nekoliko odročne predele, da bosta morebitna spozaba in nepredviden poseg zagotovo izključena. Sicer pa gre za snovanje tovrstnih objektov na prostoru od Mure do Brkinov in od Karavank do primorskega Snežnika. Kako je z režimom v pragozdnih objektih 2e izločene pragozdne objekte kaže vključiti v mrežo nanovo nastajajočih pragozdnih rezervatov. Vsi objekti pa imajo svojo vrednost le, če ostanejo povsem nedotaknjeni. Zavarovati jih je treba celo s sestojnim pasom, širokim eno drevesno višino. Grobe napake, ki so bile storjene v že obstoječih pra- gozdnih rezervatih, so tele : odstranjevanje podrtih sušic, lubadark, sečnja v varovalnem pasu, gradnja cest in povečana frekvenca skozi pragozdne sestoje ter nezadostna opremljenost objektov. Nekatere napake so razumljive, ker izvirajo iz neurejenih povojnih razmer. Poznejših spozab pa ne bi kazalo opravičevati. Kompleksna nedotakljivost takšnih objektov je šele razumljiva, če vemo za njihovo funkcijo v znanstvene namene. Ni bojazni, da ne bi na- leteli na razumevanje pri tej infrastrukturni nalogi pri gozdnih gospodarstvih. Težave pa lahko nastopijo pri iskanju objektov na določenih rastiščih, npr. Querco-Carpinetum, kjer primernih gozdov ni ali pa so le na premajhnih površinah in le s skupnimi močmi je možno delo opraviti za ves slovenski gozdni prostor. Kot primer dobrega začetka in razumevanja gozdarjev za to 34 pomembno nalogo naj citiram gozdno gospodarstvo Kočevj e. Tam so .že izločili 180 ha lepega gozda v fazi nastajanja na bukovem in hrastovem rasti- šču ter tako kompletirali mrežo že obstoječih objektov na rastiščih jelke in bukve. Prednost večjih kompleksov j e večstranska. Objektov j e manj, obstaja več možnosti, da zajamemo različna rastišča, olajšano je opazovanje, zmanj- šana pa je tudi kontaktna površina med izločenim objektom in gospodarskim gozdom. Skupna površina izločenih objektov naj ne b i presegala skupaj z že ob- stoječimi pragozdnimi rezervati 1000-2000 ha; torej 1-2% površine gozdov v Sloveniji. Ta površina je nepomembna pri ugotovitvi, da desettisočev hek- tarjev grmišč, grmišč v nastajanju, steljnikov in degradiranih kmečkih gozdov ne daje niti desetine tistegcf, kar narava nudi. Kako z uresničitvijo te zamisli Naloga gozdarskega inštituta j e, da skupno z gozdarji na terenu zasnuj e mrežo objektov po vnaprej izdelani metodologiji. Kot prvi del naloge mora biti generalna ureditev, registracija in nastavitev katastra izločenih objektov z osnovnimi podatki. Nadrobnejše zbiranje podatkov in spremljanje razvoja pa bi sledilo postopoma v naslednj em obdobju. Pri tem je povsem razumljivo, da pridejo v poštev le periodična opazovanja, kar pa ne sme vzbuditi suma, ela so objekti pozabljeni (večkratne pripombe v zvezi z obstoječimi pra- gozdovi). Uradna proglasitev in registracija je sicer n ujnost , je pa formalnost, če smo poprej opravili dokaj zajetno praktično in znanstveno nalogo hkrati . 35 Prepričan sem, da bo s terena mnogo koristnih predlogov tako v pogledu iskanja in zbiranja gradiva kakor tudi glede ciljev, ki jih kaže na izločenih objektih zasledovati. V tej skupni nalogi bi vsako gozdno gospodarstvo prispevalo svoj skromen delež in tudi to pot dokazalo, da smo več kot varuhi zelenih površin v S lo- veniji. S tako zastavljeno nalogo se gozdarji v Sloveniji uvrščamo med prve v okvirju jugoslovanske akcije za dodatno izločanje pragozdov na Balka nu, ki jo je sprožila Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij (IUFRO) v počastitev svetovnega leta varstva narave. Sočasno pa se s to potezo spet za nov korak približamo k uresničitvi ideje, da je treba naš gozdni prostor preurediti v evropski gozdarski labo- ratorij, saj imajo naši gozdovi, gozdarstvo in delavci v njem za to poleg dolžnosti tudi izjemne pogoje. DIE NEUGR'ONDUNG VON WALDRESERVATEN IN SLOWENIEN (Zusammenfassung) Es wird liber das Programm der Neugriindung von Walclreservaten im Jahre 1972. berichtet. In Slowenien gibt es 12 Urwaldreste (im Ausmasse mit einer FHiche) von 344 ha. Die meisten davon representieren den Tannen-Buchen Wald des dinarischen Karstgebirges. Es mangelt jedoch an Urwaldreservaten auf den iibrigen wirtschaft- lich wichtigen Standortskathegorien, wo man die Forschung des Naturwaldes sy- stematisch betreiben konnte. Da die slowenische Forstwirtschaft ihren Wald auf den Prinzipien der Waldpflege und auf dem Wege der natiirlichen Verjiingung betreut, so erscheint elie Erforschung des Naturwaldes von grosster Bedeutung. Dies bewog den Verfasser zum Vorschlag ein Netz von neuen Waldreservaten mit einer GesamtfUiche von 1000-2000 ha zu griinden, oder 1-2% bezogen auf eine Million der gesamten WaldfHiche im Lande. Die neuen Waldreservate sollen auf den verschiedensten Standorten von der Panonische Ebene bis in die Julischen Alpen ausgewablt werden. Die Auswahl soli in denjenigen Wl=ildern sta ttfinden, wo die Wald- bestande von natiirlicher Baumartenzusammensctzung, von natiirlicher Entstehung und von geringer Beriihrung noch vorkommen. Es werden neben Klimaxstadien auch elie 'Obergangs- und Pioniers tadien auf mčiglichs t grossen Flachen ausgeschie- den. Die Auswahl der Objekte wird nach den Aspekten der Forschungsziele gelenk: und nach dem, von der Versuchsanstalt, ausgearbeitetem Schema erfolgen. Samt- liche Bestande werden einer tmberiihrten Entv.ricklung iiberlassen. Die Waldkund- lichen Aufnahmen und die Verfolgung von verschiedenen biologischen Prozessen werden von der Forstlichen Versuchsanstalt in Ljubljana geleitet. Die ganze Aktion wird im Zeichen des Internationalen Jahres 1972 fi.ir Naturschutz erfolgen. 36 63"W.232.12 : 174.7 (Picea abies Karst.) PREIZKUšNJA DEDNIH ZASNOV SVOJEVRSTNE SMREKOVE IZBRANKE Dr. ing. Miran Brinar (Ljubljana) Na splošno velja ozka krašnja - zlasti pri iglavcih - za koristno last· nost, ki se ugodno uveljavlja glede s tojnosti drevesa pri obremenitvi s snegom ali požledom in pri pritisku vetra (2, 3) . Manjši volumen krošnje, ki je po· sledica njene ožine, pa hkrati omogoča udeležbo povečanega š tevila dreves na površinsko enoto in tako zagotavlja večje hektarske donose. Smreke z ozkimi krošnjami so praviloma razširjene po višinskem svetu, vendar pa jih posamič najdemo tudi po prigorju ali celo v nižinah. Medtem ko je v prvem primeru zaradi adaptiranosti na krajšo vegetacijsko dobo pri· rastek p raviloma občutno zmanjšan (2) ali pa vsaj v mladosti (9, 12), more biti v drugih primerih normalen ali pa celo nadpoprečen, kot smo to ugotovili v našem obravnavanem primeru. Pri izbiri plus dreves za žlahtnjenje gozdnega dreveja j e bila namreč najdena smreka s skrajno vitkim habitusom, zlasti v vršnem delu krošnje, in z nenormalno velikim višinskim in debelinskim prirastkom. Za to smreko, tj. za plus drevo 183, pa je značilna še dmga morfološka posebnost. Gre namreč za pojav koreninske sploščenosti. Pozneje smo na različnih krajih odkrili še nekaj smrek s podobnimi, bolj ali manj koreliranimi morfološkimi posebnostmi. Prvo omenjeni osebek sem predstavil strokovni javnosti že v svojem članku iz leta 1961, o prvih opažanj ih glede izredne prirastne zmog- ljivosti njenega 3- do 6-letnega potom stva pa sem poročal na republiškem posvetovanju o gojenju in urejanju gozdov, ki je bilo 12. in 13. februarja 1965 v Mariboru, in v članku iz leta 1968 ( 2). Takrat sem tudi podrobneje analiziral omenjeni pojav ploskih korenin za dva p rimerka takšne smrekove forme, zato se tokrat s tem vprašanjem ne bom podrobneje ukvarjal. Za njegovo ponazoritev naj torej zadoščajo le podatki v razpredelnici, pojasnjeni s she- matično predočitvij o. Ker sem podobne smrekove forme našel v zelo različnih rastiščnih raz- merah, je dopusten sklep, da r eliefnih, klimatičnih in talnih razmer ni mogoče povezovati z omenjenimi morfološkimi posebnostmi kakor tudi ne z velikim prirastkom. Kot izhaja iz podatkov v mojem omenjenem predavanju iz leta 1965, ki se je nanašalo na primerjalni test 3- do 6-letnega smrekovega potom- stva, in kot bodo to pokazala izvajanja v pričujočem prispevku, gre za dedno pogojene kakovostne in količinske lastnosti. Zato smemo obravnavano plus drevo 183 oziroma njegovo potomstvo opredeli ti v posebno, genetsko pogojeno skupino. O p ra v i t i i ma m o t or ej s p o s e b n i m s mr ek o v im ge n o tip o m . Pri tem pa se ne b om spuščal v taksonomsko razvrščanje, tj. v ugibanje, ali gre za formo, zvrst, različek, varieteto ali podobno, saj bi bila takšna klasifikacija le formalizem, ki z razvojem sodobne biološke misel- nosti vedno bolj izgublja svojo veljavo (11). Obravnavani smrekov genotop p ripada grivnati formi ( 1), ki ji na splošno pripisujejo v primerjavi s ploskovjem in ščetkovejnim tipom hitrejšo rast (3, S, 10). Ozka krašnja mu ni pogojena s kratkimi vejami, kot je to navadno primer pri smrekah na višinskih legah (3), ampak je posledica strmo pove- 37 Šenih vej, ki dosledno zaklepajo insercijski kot, večji od 90°, in le-ta narašča od osnove krošnje proti njenemu vrhu ter tam celo presega 1600, tako da večina vej visi t ik ob deb lu. Meritve obravnavanega plus drevesa 183, starega sedaj ok. SO let , so pokazale, da je njegov debelinski p r irastek v zadnjem desetletju za 45% prekašal prirastek primerljivih osebkov na praktično enakem rasti šču v ne- posredni b ližini, medtem ko jih glede starostnega debelinskega prirastka presega za 12%. Prirastna prednost našega plus drevesa se torej med 40. in 50. letom še vedno stopnjuje. Tudi glede viš inskega prirastka obravnavana smreka prekaša primerjane osebke, in sicer v zadnj em desetle tju za 25%, poprečno doslej pa za 13%. Presežni priras tni trend se torej tudi v tem po- gledu še vedno stopnjuje. Korenine plus smreke 183 Razdalja Višina S irina (b) Razdalja Višina S irina (b) preseka preseka preseka (c) preseka preseka preseka (c) (a ) (b) (a ) (b) l. korenina 3. korenina 10 34 11 ,8 2,88 20 33 9,8 3,37 40 24 12,6 1,90 4. korenina 60 20 9,5 2,11 20 22 7,1 3,10 80 18 8,1 2,22 40 16 6,9 1,79 100 14 10,3 1,36 S. korenina lO 39 9,4 4,15 2. korenina 20 28 11,9 2,35 10 33 10,5 3,14 6. korenina 40 19 7,5 2,51 30 12 5,3 2,26 60 13 7,1 1,82 Poprečno 2,49 ..... ... a ..... .. >: Test potomstva, vzgojenega iz semena žetve 1968, nastalega po prosti oprašitvi, je potrdil prirastne prednosti obravnavane sm rekove forme, kot je razvidno iz naslednjih podatkov. Njene šestletne p resaj en ke so v drevesnici 38 Le v o: Plus drevo 183 nad Savodnjem v Poljanski dolini. De s no: Nižinska smreka s široko krošnjo pri Dvoru ob Krki (orig.). pred presaditvijo v testno p lantažo poprečno za 43% prekašale višine smrečic forme acuminata (6, 8), izhajajoče iz približno enako visokega rastišča na Opatovi gori (800 m) . V primerjavi z enako starim potomstvom nižinske smreke z izrazito široko krošnjo (Dvor ob Krki) je znašala prednost našega genotipa 36%, v primerjavi z višinsko provenienco z ozko krošnjo (Jelovica) pa celo 61%. Ob upoštevanju razlik za S-letno smrekovo potomstvo se je prednost obravnavane populacije v enem letu stopnjevala v prvem primeru za 239%, v drugem za 280%, v zadnjem pa za 61%. S starostjo se je torej višinsko razhajanje potencirala. S šestletnimi presajenkami je bil na Kopišču v Kamniški Bistrici na višini 460 m osnovan terenski testni nasad. Potem, ko je bilo verjetno, da je presaditveni šok že pojenjal, so bile smrečice vsako leto merjene. Sedaj so stare 13 let. Tudi pri tej starosti potomstvo plus drevesa 183 še vedno prekaša mladovje primerjanih smrekovih form, in sicer potomstvo forme acuminata z enake višinske lege za 17%, populacijo nižinske smreke s široko krošnjo za 14%, višinske smreke z ozko krošnjo pa celo za 31 o/o . V zadnjem letu se je prirastna prednost pri prvi primerjavi stopnjevala za 15%, enako tudi pri drugi, pri tretji pa za 28%. Višinska diferenciacija med potomstvom obrav- navanega genotipa in med populacijami primerjanih provenienc oziroma form se torej pri starosti 13 let še vedno stopnjevano uveljavlja. Ker so bile testirane smrekove sadike vzgojene iz semena, nastalega po prosti oprašitvi, in ker nobena od smrek, ki rastejo v bližini plus drevesa 183, in bi se zato mogla uveljaviti kot najuspešnejši opraševalni partner, ne pri- 39 rašča nadpoprečne, sem se odločil še za primerjavo prirastnih vrednosti za 20% najvišjih sadik, da bi tako smotrno uporabil dognanja starega Mendla {11). Ob upoštevanju takega kriterija se presežek poprečnih višin 6-letnega potomstva plus drevesa 183 nad enako starim potomstvom forme acurninata poveča še za 40%, pri drugi primerjavi za 42%, pri tretji pa za 39%, torej za vse 3 primerjave skoraj enako. Tudi za 13-letne sadike je takšna analiza pokazala dodatne presežke, in sicer v prvem primeru za 110%, v drugem za 2% in v tretjem za 26%. Ta ugotovitev razkriva, da je obravnavani hitro rastoči smrekov genotip glede svojih p rirastnih, dedno pogojenih lastnosti izrazito heterozigotičen in da zato za nadaljnj e žlahtnj enje veliko obeta. Za trdnej še vrednotenje stopnje dedne zasnovanosti prirastne prednosti obravnavanega smrekovega genotipa smo test potomstva analizirali tudi glede njegove variabilnosti in le-to primerjali s takšnim nakazovalcem za spremlja- joče smrekove forme oziroma provenience. Ob upoš tevanju standardnega odklona je primerjava pokazala, da variabilnos t višin 6-letnega potomstva obravnavanega genotipa za 83% prekaša standardno deviacijo potomstva pri- merjane forme acuminata, za 69o/o potomstvo nižinske smreke in za 49% populacijo višinske smreke. Iz te ugotovitve moremo sklepati, da je obrav- navani smrekov genotip občutno heterozigotnejši od primerjanih treh smre- kovih form oziroma provenienc in da smo tako odkrili zanj še eno prednost, ki še dodatno utrjuje njegovo vrednost. cm 300 280 260 2lt0 220 200 180 160 1lt0 120 100 BO 60 ItO 20 5 Višinski prirastek smrekoYega testnega nasada na Kopi.šču 6 7 8 9 40 ---- Plus drevo 183 ---- forma acuminala - - -- Miinska provenienca . --- --- -- - Y/šins/.: ~ ~ "' ~ ~ ~ ~ "i ~ <=1: ~ -~ ":l f-6- ~ ~ !~ :;;;: f- 5 f-6- f-6- -6-f- 5 - f- 5- -5- cm 40 Of- Primerjava zaZO% največjih smrečic r- 13 - 350 - r- 13 300 - f-/2 - 13- r-13 - f-12- 250 - .: ::,; .!;:; ~ ~ "' f;! Q.. Q.. ~ ~ "' "' ~ ~ ~ -6- § ~~ ~~ ~ ~ S:: 1- 200 150 100 - 5- 6 - f- 6- 6- 5- f- 5- 1- - s -50 Posebnosti plus drevesa 183 so bile preizkušene tudi z vegetativno re- produkcijo. Leta 1960 so bile namreč cepljene različne smrekove podlage z z materia lom omenjenega matičnega drevesa in s cepiči nižinske, široko kroš- n jate sm reke. Po preteku 10 let je vegetativno potomstvo preizkušenega sm re- kovega genotipa prekašalo višine primerjanih ceplj enk za 72 do 102%, po- prečno za 89%. ž e 4. leto po cepljenju je večina cepljenk s plus drevesa 183 bolj a li manj uveljavila elemente tipičnega habitusa matičnega drevesa. Le-ti so po- stajali s starostjo vedno izrazitej ši, tako da so sedaj zelo očitni na vsej pri- padajoči klanski populaciji. Podlage niso vplivale na prirastek. Prikazani primerjalni test potomstva j e torej potr dil domnevo, da so več­ stranske p rednosti obravnavanega smrekovega genotipa dedno zasnovane, hkrati pa je zelo očitno opozoril na dejstvo, da moremo s smotrno izbiro semenjakov u činkovito vpliva ti na količinski in kakovos tn i razvoj naših go- zdov. Zlasti pa je takšna skrb pomem bna pri smreki, ki so jo do pred kratkim prinašali k nam z nešteto izvorov, večinoma neprimernih, kot pričajo mnogi naši smrekovi gozdovi, medtem ko je bila naša avtoh tona smreka izru1jena na 2 do 3 skromna nahajališča, kjer j i je sekira doslej p rizanesla . 43 Slovstvo l. Brinar, M.: Načela in metode za izbiro semenskih sestojev, Gozdarski vest- nik, 1961/1-2 2. Bri11ar, M.: Vpliv ionizirajočega žarčenja na vitalnost in na rastnost neka· terih srnrekovih varietet in ekotipov, Zbornik Inštituta za gozdno in lesno gospo· darstvo Ljubljana, 1968 3. Hoffman, 1.: Uber die bisherigen Ergebnisse der Fichtentypenforschung. Arch. Forstwes., 1968/2 4. Leibundgut, H.: Untersuchungen iiber Augusttrieb und Zwieselbildung bei der Fichte, Schweiz. Z. f. Forstwesen, 1955/5 S. Neuwirth, G.: Photosynthese und Transpiration von Kamm- und Platten- fichten, Arch. Forstwes., 1968/6 6. Preinhiiusser, G.: Uber den Forrnenkreis der Fichte in urspriinglichen Bestan- den des Bayerischen Waldes nach den Zapfen- und Zapfenschuppenforrnen, Z. Forst- genetik , 1956/1 7. R ehfeld, G., Lester, D.: Spezialization and Flexybility in Genclics Sistcms of Forest Trees, Silvae gen., 1964/4 8. Rohmeder, E., Schonbacll, H.: Genetik und Ziichtung der Waldbaume, Ham- burg, 1959 9. Rubner, K.: Ergebnisse eines heute 20--jahrigen Fichtenherkun(tversuches, Silvae gen., 1957/3-4 JO. Siškov, l.: K voprosu o formovom raznoobrazii eli, Les. hazjajs tvo, 1957/5 11. Timirjazev, K.: Istoričkeskij metod v biologiji, Moskva, 1922 12. Vincent, G., Vincent 1.: Ergebnisse des Internationalen Fichtenprovenienz- versuches, Silvae gen., 1964/5 PRtlFUNG DER ERBANLAGEN EINER EIGENARTIGEN AUSGELESENEN FICHTE ( Zusarnmenfassung) Anlasslich einer Auswahl der Plusbaurne fiir die Zuchtung von Waldbaumen hat der Autor einen besonderen Typus der Fichte mit abgeplatteten Wurzeln und sehr scblankern Habitus gefunden, welche Eigenschaften gute Standfestigkeit sichern. Uberdies zeichnete sich diese Fichte mit ausserst grossem Starke- und Hochen- zuwachs aus. Die Nachkommenschaft dieses Subjekts, welche aus seinem nach freiem Ab- bliihen geernteten Samen aufgezogen wurde, gedieh 6 Jalu·e in der Bamschule und wurde nachher ins Terrain ausgepflanzt. Zwecks Vergleich zi.ichtete man gleich- zeitig die Abkommenschaft l.) einer »normalen«, in sehr ahnlichen Standortsver- haltnassen wachsenden Fichte, 2.) einer Tieflaodfichte mit breiter Krone und 3.) einer Hochlandfichte mit enger Krone. Mit Messungen und Regis trierung der E igen- tiimlichkeiten vrorde die Entwicklung aller vier Fichtenpopulationen vorerst in der Baumschule, nachher in der, nun 13 Jahre alten Terrainpflanzlmg verfolgt. Die Nachkommenschaft der behandelten ausgelesenen Fichte hat hinsicbtlich des Hohenzuwachses jeweils bisher alle drei Vergleichs-Fichtenpopulalionen stark iibertroffen und der Vorrangstrend behauptct sich auch im Alter vom 13 Jahren immer noch unverkennbar. Diese Feststellung gilt fi.ir den Dw·chschnit t aller Setz- pfl.anzen, insbesonders noch bei Berlicksicbtigung adaquat gleicher Anteile der hochsten Subjekte. Der grosse Zuwacbs des behandelten Plusbaumes ist also er- blich bedingt. Vergleiche des Grades der Variabilitat der Hochenzunahmc brachten zum Vor- schein, dass der behandeJten Fichtenpopulation konsequent die hochsten Werte zugehoren und dass die Unterschiede in den Hohenabweichungen mi t dem Alter noch zunehmen. Diese Feststellung macht auf die kehr gute Plastizital des be- handelten Genotypus aufmerksam und errnoglicht den Schluss auf dcssen weitc okologische Amplitude, welche seine hohe Wiirdigung festigt. Auch hinsichtlich der Qualitat hat die Nachkommenschaft des behandelten Fichten-Plusbaurnes die bisherige Priifung erfolgreich bestanden, derm mit zu- 44 nchmendem Alter formt sie immer ausgespriigter engc Kronen, das Charakteri- stikum des Mutterbaumes, ausserdem wird die Wurzelplattheit bei ihr teilweise bemerkbar. Der iiusserst niedrige Anteil von zweiwipfligen Subjekten und Johan- nistrieben bestiitigt die gute Plastizitiit des behandelten Genotypus und bekundet seinen Vorzug auch beziiglich der Qualitiit des Stammholzes. AlJe angefilhrten Vorteile - ausgenommen die Wurzelplattheit - sind auch bei vcgetativ gewonnenen Klon-Nachkomrnen des behandelten Fichten-Plusbaumes mit Nachdruck zur Geltung gekommen. Die Pri.ifung liess erkenncn, dass alle erwiinschten Eigenllimlichkeiten der behandel!en ausgelescnen Ficbte einc crbliche Anlage und genomisch bedingt sind. Zugleicb bestiitigt sic neuerdings die bedeutende Rolle einer richtigen Wahl ge- eigneter Samenbiiume filr die Aufbesserung unserer Forste. 6J4,0.686.3 ( 497.12) GOZDNE CESTE V SLOVENIJI Ing. Ciril Remic (Ljubljana) l. Uvodna pojasnila Pred tremi leti je objavil Gozdarski vestnik (št.l-2, letnik 1969) članek »Gradnja naših gozdnih cest<<, s katerim smo seznanili bralce z anketo Po- slovnega združenja gozdnogospodarskih organizacij o novozgrajenih in rekon- struiranih gozdnih cestah ter gostoti gozdnega omrežja v Sloveniji. Letos smo anketo ponovili z namenom, da podatke ponovno proučimo ter jih primerjamo s prejšnjimi, zlasti zaradi nekaterih nezanesljivih ugotovitev prve ankete. To pot smo metodiko zbiranja podatkov izpopolnili in strokovno na- tančneje opredelili zlas ti pojem »produktivnih« in »neproduktivnih - spoj- nil1« gozdnih ter javnih cest, izpustili pa ločitev teh cest na ceste v družbenih in zasebnih gozdovih. Za slednj e smo menili, da je odveč, ker nam vsi viri zadnjih let kažejo, da je gostota cestnega omrežja približno enaka v za- sebnih in družbenih gozdovih. Večja je le razlika v kvaliteti gozdnih cest, in to v prid cestam v družbenih gozdovih. Razen tega pa bi nam delitev na družbene in zasebne gozdove po nepotrebnem otežavala zbiranje podatkov. Najpomembnejši cilj , ki smo si ga z anketo zastavili, je bil izračun gostote gozdnih cest v Sloveniji kot celote, za kar do nedavna nismo imeli avto- ritativnih podatkov, temveč samo številke oz. ocene, ki so si dostikrat zelo nasprotovale. Neprecizna opredelitev produktivnih in spojnih gozdnih cest nam je v prvi anketi zameglila realno sliko gostote gozdno-cestnega omrežja v Sloveniji, ker niso vsa gozdna gospodarstva zbrala podatke po enotnih kriterijih. Druga napaka pa je bila v tem, da takrat nismo posebej evidentirali produktivnih javnih cest. Izračunano gostoto smo le povečali za 70%. Ta ocena je slonela na ugotovitvah nekaterih gozdnih gospodarstev, ki smo jih posplošili za vso S lovenijo. Tako smo prišli do podatka, da je vseh produktivnih cest okoli 6500 km ali 7 m iha. Znano pa je, da nam gostoto gozdnocestnega omrežja dajo dolžine vseh produktivnih cest, gozdnih in javnih (utrjenih in neutrjenih) na celotni površini gospodarskih gozdov, preračunane v m/ha. 45 K gozdnim cestam smo z zadnjo anketo torej prišteli vse ceste, ki so v lasti gozdnogospodarskih organizacij, ter vse gozdne ceste v zasebnih gozdo- vih. Prišteli smo tudi vse javne ceste, ki slu:lijo prevozu lesa. Pojem »produktivne ceste<< smo opredelili takole: »To so vse ceste, ki potekajo skozi gozdove ali v taki bližini gozdov, da je na njih mogoče na- kladati les.« Iz te opredelitve pa naj bi bile izzvzete javne ceste. Temeljni zakon o javnih cestah (Ur. l. SFRJ št. 27/65) v 49. členu pravi: »Prepovedano je začasno ali trajno zasesti javno cesto, izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo, stresati, puščati a li metati na cesto kakrš· nekoli predmete ali material ali delati karkoli podobnega, kar bi lahko po- škodovalo cesto ali objekte na cesti ali pa oviralo ali ogrožaJo promet na njej.« če bi se dosledno držali določil temeljnega zakona o cestah, potem ne bi smeli nobene javne ceste šteti za »produktivno«. To pa ne bi bilo prav in smiselno. Menimo, da je treba določila 49. člena tolmačiti življenjsko takole: izvzete iz te opredelitve pa so javne ceste, na katerih je tako gost javni promet, da ni dovoljeno nakladati lesa. To so v prvi vrsti ceste I. reda, deloma tudi II. reda ali izjemoma celo III. reda. Za praktično ugotavljanje produktivnih cest, smo se na predlog ing. A. Dobreta iz Biotehniške fakultete odločili takole: V strnjenem kompleksu gozdov so produktivne vse ceste, ki potekajo skoznje. V primerih, kjer ni strnjenih gozdnih kompleksov, pa srno določili produktivne ceste tako, da smo najprej ugotovili skupno površino obravna- vanega predela in celotno dolžino cest na njem. Nato smo ugotovili skupno površino vseh gozdov tega predela in izračunali odstotni delež gozdne površine glede na celotno površino. Isto razmerje smo uporabili za izračun deleža pro- duktivnih cest glede na dolžino vseh cest na tem predelu. Tak način ugo- tavljanja produktivnih cest je tembolj realen, čim bolj enakomerno so raz- porejeni gozdovi in ceste celotnega predela. Moramo se ga posluževati vse dotlej, dokler ne bomo imeli za vso Slovenijo katastra gozdnih cest in boljših podatkov o javnih cestah. Zaradi kakovostne strukture cest, gozdnih in javnih, smo zbrali podatke tudi o utrjenih in neutrjenih cestah. K utrjenim cestam smo prišteli vse ceste, ki imajo kamenito podlago in po njih lahko vozimo les z motornimi vozili ob vsakem letnem času, medtem ko prištevamo k neutrjenim cestam vse ceste brez utrjene, kamenite podlage (zemeljske ceste), ko je možen prevoz po njih z motornimi vozili le v suhem ali zmznjenem stanju. Razen navedenih smo upoštevali še najnovejše podatke o površini gozdov ter o gostoti cest, kot smo jih prejeli od gozdnogospodarskih organizacij. K temu pripominjamo, da smo od skupnih gozdnil1 površin odšteli površino negospodarskih gozdov (varovalni gozdovi), ker nam je le površina gospo- darskih gozdov merilo za izračun gostote gozdno-cestnega omrežja. Tako smo z nekaterimi popravki dobili podatke, ki s razvidni iz tabele I. 2. Gostota cestnega omrežja SR Slovenije V tabeli so podatki za 13 gozdnogospodarskih območij, med »ostale« pa smo zaradi celote prišteli tudi gozdove oziroma ceste, s katerimi gospodarijo posestvo »Snežnik« v Kočevski Reki, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa ter še nekatere manjše organizacije. 46 Za vse te smo sami zbrali podatke po specialkah. Menimo, da so ti po- datlu dovolj natančni, tako da ne kvarijo celotne podobe razvitosti gozdno- cestnega omrežja Slovenije. Podatki ankete; dolžina gozdnih cest v Sloveniji (5064 km), dolžina pro- duktivnih gozdnih in javnih cest ( 854 1 km), zlasti pa gostota gozdnih cest (9,3 m iha), so zelo poučni in predvsem zanimivi zato, ker zavračajo zmotno prepričanje o visoki gos toti gozdnih cest pri nas, ki se je zakoreninila v za- vesti naših strokovnih delavcev iz prvih povojnih Jet na podlagi takratnih izračunov, ko naj bi bila gostota 15 miha. Ne dvomimo o objektivnosti teda- njega popisa, vendar ta ni upošteval sedanjih kriterijev glede produktivnih in spojnih gozdnih in javnih cest. Te kriterije smo določneje opredelili šele v zadnjih letih. To bi nam potrdila tudi gostota 17,4 m iha, če bi jo izračunali tako, da bi upoštevali vse gozdne in javne ceste (15.940 km) in se ne ozirali na sedanjo opredelitev glede produktivnosti gozdnih cest. Na visoko gostoto cestnega omrežja je vplivalo predvsem to, da so v takratnem popisu šteli za »produktivne<< vse poti, kolovoze in vlake, po ka- terih je bil možen prevoz z vozovi, sanmi ipd. Ob takratnih r azmerah in pogojih gospodarjenja z gozdovi je razumljivo, da so šteli take poti za produktivne, saj se je največ lesa tedaj prepeljalo z vprežno živino. Danes pa je obratno, saj je takratno pravilo postalo izjema in je pojem produktiv- nosti gozdnih cest omejen le na možnosti prevoza z motornimi vozili. Za pri- mer navajamo podatke za skupaj 20 občin takratnega ljubljanskega okrožja: produktivne gozdn~ ceste produktivne javne ceste produktivne gozdne poti 3,8 m iha 6,7 miha 16,2mlha Skupaj 26,7 m iha Podatki sedanje ankete pa temelje na sodobnih glediščih, ki veljajo v vseh gozdarsko pomembnih državah. Le tako lahko razumemo, da je pri nas sedanja gostota gozdno-cestnega omrežja kljub novozgrajenim gozdnim cestam po dvajsetih letih nižja od »gostote«, s katero smo računali z manjšimi ko- rekturami v vseh dosedanjih letih. 3. Gradnja in vzdrževanje gozdnih cest v letu 1970 Res je bil že skrajni čas, da smo z jasnostjo in gotovostjo podatkov o gozdnem cestnem omrežju prenehali z zmotno miselnostjo o njegovi visoki gostoti. Iz podatkov v tabeli II. je razvidno, da je sedanja odprtost naših gozdov še nezadovoljiva, tako po posameznih gozdnogospodarskih območjih kot v slovenskem poprečju. Najnižja je, z izjemo »Ostalo«, na ljubljanskem (8,1 m iha) , najvišja pa v postojnskem območju (12,5 m iha), čeprav tudi sled- nja ni visoka. A kljub· temu ugotavljamo, da gozdna gospodarstva že vrsto le t ob velikih naporih vlagajo znatna sredstva v izboljšanje transporta lesa, v racionalnejše gospodarjenje z gozdovi in ne nazadnje za gospodarsko od- piranje in izboljšanje hribovskih kmetij. Gozdna gospodarstva že nekaj let nazaj gradijo in rekonstruirajo okoli 360 km gozdnih cest na leto. V letu 1969 so zgradila 380 km, a v letu 1970 že 443 km cest (glej tabelo II! ), pri čemer so imeli nemajhno zasluga zvezni krediti. Letna vrednost teh gradenj znaša 47 okoli 25 milij onov din in je v letu 1970 narasla na 32 milijonov din. Pri tem pa nismo upoštevali stroškov vzdrževanja, ki znašajo okoli 15 milijonov din in so v letu 1970 znašali že 17,537 milijonov din (investicijsko vzdrževanje 6,657 milijonov din, redno vzdrževanje pa 10,880 milijonov din). Za investicije v novogradnje, rekonstru kcije in vzdrževanje gozdnih cest porabijo gozdna gospodarstva letno okoli 50 mili jonov din. Pri tem velja posebej omeni ti, da daj e večina gozdni h gospodarstev skoraj 1 .'4 s redstev od tako imenovanega režij skega prispevka, ki ga zasebni lastniki p lačujejo od posekanega lesa, za vzdrževanje gozdnih cest. To je pomembno poudariti ob ponovnih raz- pravah okoli zakona o gozdovih v zvezi z očitk i o previsokih režijskih stro- ških gozdnih gospodarstev. Pogled v tabelo Il. pa nam razen navedenega tudi pove, da so bila vla- ganja v novogradnje in rekonstrukcije v le tu 1970 večja v zaseb nem kot v družbenem sektorju, tako po dolžini (274 km p roti 169 km) kot po vrednosti (17,021 milijonov din proti 15,045 milijona din ). Taka struktura vlaganja je bila tudi v p reteklih letih in menimo, da je bila popolnoma realna, če pri- m erj amo med seboj p ovrš ine zasebnih in družbenih gozdov (63%: 37%). Kar se tiče vzdrževanja gozdno cestnega omrežja velja omeniti, da je pri večini gozdnih gospodars tev ročno in da stroški zato nenehno naraščajo ter prekoračuj ejo drugod običajne normative. Težnjo po strojnem vzdrževanju cest močno ovira pomanjkanje investicijskih sredstev za nabavo strojne opreme; še poprej pa je treba ceste temeljito pripravi ti oziroma rekonstru- irati, šele nato bo mogoče strojno vzdrževanje. Poleg tega tudi ugotavljamo, da mora gozdarstvo razen svojih gozdnih cest nemalokrat vzdrževati še prenekatere k ilometre občinskih in drugih lokalnih cest zaradi .pomanj kanja finančnih sredstev pri občinah. Bojimo se, ela se bo z novim zakonom o cestah in prekategoriziracijo cest pritisk občin na gozdna gospodarstva še bolj okrepil. Se več: gozdne ceste uničujejo tudi vozila izven gozdarstva, ki pa ne prispevajo nobenih sredstev za njihovo vzdrževanje. 4. Gozdne ceste so pogoj za racionalno gospodarjenje z gozdovi Omenili smo že, da je odprtost naših gozdov nezadovolj iva. To je razvidno iz podatkov v tabeli I., obenem pa nam to ugotovitev potrjujejo vlaganja gozdnih gospodarstev v racionalizacijo gozdne proizvodnje, zlasti spravila. To pot so ubrale vse evropsk~ države, ki v gozdarstvu kaj pomenijo; dosegle so pri tem že zavidljivo gostoto in kvaliteto gozdno-cestnega omrežja. Tako ima za primer v Avstriji Stajerska gostoto 48 m iha, Tirolska 29 m 1ha. Letno povečujejo v Avs triji gostoto cest za 0,6 miha (pri nas za 0,4 mha) . V bližnji prihodnosti žele doseči za vso državo poprečje 35 do 40 m iha. V Svici ima kanton Schaffhausen povprečno gostoto 61 m /ha, v državnih gozdovih celo 93 m iha. V kantonu Winterthur pa j e gosto ta 79 m/ha. V Nemčiji na West- falskem je gostota cestnega omrežja 43 m iha, na Bavarskem pa 32 miha . Ti podatki nam dokazujejo, kolikšno pozornost posveča tamkajšnje goz- darstvo gozdnim cestam. Ustrezna gostota cestnega omrežja, pogojena z na- črtno in premišljeno izgradnjo, šele daje osnovo intenzivnemu gospodarjenju z gozdovi. Optimalna gostota za srednjeevropske razmere je m ed 20 in 50 m/ha, ko so s troški s pravila in transporta pri sedanj i stopnji mehanizacije najnižji. V našem hribovitem svetu, kjer je gradnja cest in njih vzdrževanje razmeroma drago, naj bi po oceni ing. A. Dobreta zadostovala ob sedanjih 48 pogojih gospodarjenja kot gostota 20 do 30 m 'ha, odvisno od pogojev za gradnjo v posameznih območjih ter od ekonomske vrednosti gozdov. Ta številka pa ne bi smela biti le zelo oddaljeni cilj, temveč bližnja perspektiva. Narekuje jo gospodarska nujnost. Vse dotljej pa bomo morali računati z raz- meroma visokimi transportnimi stroški posekanega lesa. 5. Sedanji pogoji za gradnjo gozdnih cest V programu srednjeročnega in dolgoročnega razvoja gozdarstva je izgrad- nji gozdno cestnega omrežja dan poseben poudarek. Program upošteva le lastne tehnične, finančne in kadrovske sposobnosti gozdnih gospodarstev in skoraj nespremenljiv obseg gradenj in rekonstrukcij gozdnih cest. Sestavljalci programa so računali tudi z dosedanjim sistemom kreditiranja, ki naj bi se še izboljšal in ohranil kot sistemska rešitev. Ob malenkostnem količinskem in kvalitetnem povečanju gradenj ter rekonstrukcij bi se do leta 1985 približali spodnji meji (20 m 1ha) optimalne gostote gozdnih cest, ki je še primerna za intenzivno izkoriščanje oziroma gospodarjenje z gozdovi v naših razmerah. Razen na kreditiranje so sestavljalci programa računa li še na sredstva bio- loške amortizacije iz zasebnih gozdov. žal pa moramo takoj omeniti, da so se medtem pogoji financiranja izgradnje gozdno cestnega omrežja močno spre- menili na slabše. Kako? Prenehal je veljati zvezni zakon o .kreditiranju gradnje gozdnih cest. Od 1967. leta, ko je stopil v veljavo, pa do 1971. leta so naše gozdnogospodarske organizacije prejele 16,23 mili jona ' din kreditov ali 5,41 milijona din letno. Za ta denar in seveda ob udeležbi lastnih sredstev je bilo zgrajenih 335,6 km gozdnih cest, po povprečni ceni 1 J 9.700 din za 1 km. Ta cena je v primerjavi s cenami gradnje v ostalih republikah razen v SR Srbiji najnižja. Sredstva biološke amortizacije iz zasebnih gozdov se po novem ne smejo več uporabljati za gradnjo oziroma rekonstrukcijo gozdJlih komunikacij, znižane pa so tud i s topnje biološke amortizacije . Samoupravni organi skup- nosti gozdnih poses tnikov lahko sicer določijo višjo stopnjo biološke amorti- zacije od predpisane in se zvišani dcl lahko uporablja za gradnjo gozdnih komunikacij, vendar je takšno zagotavljanje sredstev v zasebnem lastniš tvu lab ilno in negotovo. Stroški gradenj gozdnih cest, kakor sploh vsi proizvodni stroški goz- dars tva ras tejo hitreje, kot se povečuje celotni dohodek gozdnih gospodarstev. Temu se v zadnjem času še pridružuje podražitev goriva in posredno s tem prispevki za jav1~e ceste, ki so znani pod imenom »benci_n ski dinar«. že pri stari ceni goriva je ta prispevek znašal 0,55 din od vsakega litra bencina ter 0,30 din od vsakega litra nafte. Prispevek je vključen v ceno goriva in se plačuje ne glede na to, ali stroj , ki potrebuje gorivo, uporablja javne ceste ali ne. Olajšav pri nakupu goriva so deležni le nekateri večji potrošniki, ki očitno ne uporabljajo javnih cest (pomorski promet, železnice), predlagano pa je, da bi jih bilo deležno tudi kmetijstvo. 6. Na kazane rešitve za hitrejšo gradnjo gozdnih prometnic Našteta dejstva bodo očitno zmanjšala obseg gozdnih gradenj, namesto da bi te naraščale skladno s potrebami in cilji gozdne proizvodnje. Zaradi vse večjega prometa in povečanih vzdrževalnih stroškov narašča potreba po 49 I. Gostota cest v gozdovih SR Slovenije Gozdne ceste 1 Javne ceste cu __ Utrjene 1 Neutrjene Utrjene 1 Neutrjene ~cu -o .... .... cu Cl) cu N Ul Gozdno ~ cu cu o cu o 1:l c:: .... .... bl)U "' cu > .... >UJ Ul cu u gosp odarsko ..... Ul Ul ~8 Q) .... .....:cu roN .! ::l> ~~ o·.-. > P,.. ..... P,..bl) t:) km km km km km km km km km km km km km km km km km km ha mfha Bled 230 Brežice 204 Celje 190 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 1+ 2 4+ 5 1+ 4 3+ 6 9 + 10 12+ 13 9+ 12 11+ 14 8+ 16 7+ 15 233 6 11 104 128 185 313 410 497 907 919 121 39 546 358 33967 10,5 1156 619 64138 9,6 160 1421 725 65868 11,0 (./1 Kočevje 396 o 3 34 48 37 238 5 238 104 433 230 209 294 396 204 457 340 233 249 342 433 204 472 465 310 609 145 211 305 418 356 128 410 431 145 418 545 378 166 118 360 122 121 332 466 313 907 1079 356 836 1375 789 541 65868 8,2 Kranj 178 Ljubljana 197 Maribor 217 M. Sobota 2 Nazarje 246 Novo mesto 212 Postojna 633 Slov. Gradec 297 Tolmin 345 Drugi 80 10 94 8 12 84 153 38 10 178 26 207 260 311 123 2 81 254 82 224 86 717 4 450 134 383 29 90 40 s 31 7 9 69 s 26 265 154 81 89 95 4 203 29 45 83 328 298 637 431 374 120 83 343 319 721 653 412 135 723 113 545 700 1245 - 130 254 593 847 124 123 60 358 418 106 294 115 108 223 3 4 330 655 985 30 86 122 278 400 121 131 252 332 618 950 336 504 930 130 105 113 130 247 400 7 116 235 1094 818 230 1101 400 252 950 1165 1040 622 61804 10,1 1847 1002 124289 8,1 1559 718 91671 7,8 901 249 25070 9,9 573 446 1420 658 1121 759 905 552 1362 706 1300 586 40376 11,0 76119 8,6 60888 12,5 55328 10,0 61616 11,5 93412 6,3 Skupaj 3427 531 3958 974 132 1106 4401 5064 3513 5955 9468 627 781 1408 4140 10876 15490 8541 916333 9,3 II. Gradnja in vzdrževanje gozdnih cest v letu 1970 Novozgrajene in rekonstruirane Stroški vzdrževanja Gradnje in vzdr- Gozdno ( utrjene in neutrjene) ceste gozdnih cest ževanje gospodars tvo Skupaj V druž. gozd. V zaseb. gozd. Invest. Redno Skupaj Skupaj km milj. din km milj. din km milj. din milj. din milj. din milj. din milj. din Bled 9,0 1,240 6,8 921 2,2 319 180 384 564 1,804 Brežice 11,0 440 6,0 305 5,0 135 402 - 402 842 Celje 45,8 2,811 14,9 1,040 30,9 1,770 468 712 1,180 3,991 Kočevje 28,0 3,122 27,0 2,795 1,0 328 - 1,131 1,131 4,253 Kranj 76,4 1,520 14,5 693 61,9 827 502 308 810 2,330 Ljubljana 47,7 1,256 3,7 162 44,0 1,094 762 543 1,305 2,561 Maribor 37,4 2,346 9,2 700 28,2 1,646 1,494 1,260 2,754 5,100 Nazarje 41,1 3,981 8,0 1,094 33,·1 2,887 - 665 665 4,646 Ul Novo mesto 15,7 1,127 15,7 1,127 796 796 1,923 ... - - - Postojna 16,4 1,350 12,5 520 3,9 830 1,107 2,546 3,653 5,003 Slovenj Gradec 84,4 10,300 29,3 3,700 55,1 6,600 985 1,167 2,152 12,452 Tolmin 16,2 1,857 11,6 1,433 4,6 424 196 652 848 2,705 Drugi 14,0 716 9,5 555 4,5 161 561 716 1,277 1,993 Skupaj 443,1 32,066 168,7 15,045 274,4 17,021 6,657 10,880 17,537 49,603 kvalitetnem izboljšanju obstoječih cest z njihovo stabilizacijo ali celo asfalti- ranjem. Za to pa so seveda potrebne nove inves ticije, ki bodo odvzemale sred- stva, namenjena novogradnjam in s tem občutno vplivale na zmanjšanje tempa gradnje gozdnih prometnic. Zato prevladuje nasploh pri strokovnjakih v proizvodnji mnenje, da do leta 1985 ne bomo dosegli planskih predvidevanj, ampak le gostoto okoli 15 m 'ha. Ko smo v poslovnem združenju oziroma v nje- govi komisiji za gozdne gradnje proučevali ta vprašanja, smo videli izhod zlasti v naslednjem: Republika Slovenija mora sama najti ustrezno nadomestilo za ukinjeni zvezni zakon o kreditiranju gradnje gozdnih cest , ki naj poteka za naprej vsaj pod takšn imi, če ne ugodnejšimi pogoji kot so jih dajale federacija, oziroma Poljobanka in Investicij ska banka v višini 6 milijonov din letno, kot jih je gozdarstvo Slovenije dobivalo v zadnjih treh letih. K temu velja dodati, da v nekaterih evropskih državah (podatke imamo za Nemčijo, švico, Avstrijo) sofinancira gradnjo gozdnih cest državni proračun, v švici celo do 3.'4 vrednosti projektiranega objekta. Olaj šav pri nakupu goriva 11aj bi bilo razen pomorstva, železnic in kmetijstva deležno tudi gozdarstvo. Izračuni kažejo, da je gozdarstvo v letu 1970 potrošila 854.000 1 bencina ter 12,6 milijona litrov nafte le za tisto meha- nizacijo, ki ne uporablja javnih cest (motorne žage, vitJi, žičnice, gradbena mehanizacija ipd.), ali pa le delno (kamioni, traktorji) in pri tem plačalo 5,685 milijonov din dajatev za javne ceste v obliki »bencinskega dinarja«. Torej gozdarstvo gradi in vzdržuje obsežno cestno omrežje, sofinancira vzdrževanje mnogih občinskih javnih cest, dovoli, da po gozdnih cestah vozijo tuja vozila, za kar ne zaračunava odškodnine, pač pa je plačalo v letu 1970 kar 4,735 milijonov din neutemeljenih prispevkov za javne ceste. Slednji znesek je izračunan po odbitku goriva za tis te kamionske prevoze, ki potekajo po javnih cestah. Teh prevozov je po oceni 60%, 40% prevozov pa poteka na lastnih cestah. Olajšave pri nakupu goriva naj bi znašale toliko, kolikor plačuje gozdarstvo neupravičenih prispevkov za javne ceste. To pa bi v bodoče znesla, upoštevajoč povečanje m ehanizacij e in podražitev g01iva, okoli 7 mi- lijonov din na le to. Tudi same gozdnogospodarske organizacije bodo morale v bodoče name- niti več sredstev za gradnjo in vzdrževanje gozdnih cest iz elela dohodka, namenjenega poslovnemu skladu, iz sredstev amortizacije in povečanega pri- spevka biološke amortizacije iz zasebnih gozdov, kolikor sploh ne kaže spre- meniti predpisov o biološki amortizaciji v korist financiranja gozdnih cest. Vsi našteti predlogi so bili v prvi polovici letošnjega leta predloženi Republiškemu sekretariatu za gospodarstvo in Izvršnemu svetu SR Sloveni- je v obliki obširne in dokumentirane informacije. žal dosedanji napori, da bi naše zahteve našle vzpodbuden in naklonjen odziv pri Republiškem cestnem skladu in ustrezno mesto v osnutku republiškega zakona o cestah, niso želi uspeha. Razveseljivo pa je, da so omenjene zahteve našle svoje m esto v os· nutku republiškega zakona o gozdovih. Ta namreč vsebuje naslednja določila : - Ceste, ki jih gradijo delovne organizacije, katere upravljajo in gospo- darijo z gozdovi in so namenjene predvsem gospodarjenju z gozdovi, se štejejo za gozdne ceste in so osnovna sredstva teh organizacij. - Gozdne ceste lahko uporabljajo tudi druge organizacije in občani. - Gradnja in vzdrževanje gozdnih cest, na katerih se odvija tudi javni promet, se v ustreznem deležu financirata iz javnih sredstev, namenjenih za financiranje javnih cest. 52 Razen za k redite, ki s icer niso neposredno predmet zakona o gozdovih, pa jih gozdarstvo vseeno ob tem omenja, je v obrazložitvi k zakonu o gozdovih podana zahteva za olajšave pri nakupu goriva (financiranje iz javnih sredstev) in še predlog, ki je v skladu z osnutkom republiškega zakona o cestah, da lahko gozdnogospodarske organizacije dobijo na svojem območju tudi status »cestnega« podjetja. To pa pomeni, da bi gozdna gospodarstva lahko usposobila in vzdrževala tudi za j avni promet tiste gozdne ceste, ki bi bile proglašene za ceste javnega značaja, a bi še naprej ostale osnovno sredstvo gozdnogospodar- skih organizacij. V tem primeru bi bile deležne s redstev iz republiškega ali občinskih cestnih skladov. Seveda pa obstaja ob tem bojazen, žal temelječa na dosedanjih izkušnj ah, da bi tak »Status« gozdna gospodarstva samo obve- zoval, da ceste, k i so javnega pomena, za javni promet usposobijo in vzdržu- je~:o, pri sredstvh iz cestnega sklada pa bi bila prikrajšana . 7. Zaključek Potrebe po gradnj i gozdnih cest so pri nas še zelo velike. Zaradi gospo- darskega ter splošnega družbenega pomena gozdov je odprtost gozdov n advse pomembna. Gozdarstvo pri gradnji gozdnih cest ne upošteva le lastnih, n e- posrednih koris ti zaradi transporta lesa, temveč tudi koristi celotnega gospo- darstva, oziroma prebivalstva. Zato pričakuje pri gradnji gozdnih cest tudi pomoč družbe. Ta pomoč se lahko odraža pri. olajšavah pri nakupu goriva (okoli 7 milij onov din), z ugodnimi kredi ti (najmanj 6 milijonov din letno) in z možnostjo, da si pridobijo gozdna gospodarstva s tatus »Cestnega« p od- j etja ter tako s reds tva za vzdrževanje tis tih gozdnih cest, ki so javnega po- mena. Ob lastn i udeležbi gozdnih gospodars tev v višini okoli 35 milijonov din, bi lahko povečali sedanji obseg novogradenj in rekonstrukcij gozdnih cest . Do leta 1985 bi se tako približali spodnji m eji (tis te) gotote gozdnih cest (20m ha), ki je potrebna za raciona lno gospodarjenje z našimi gozdovi . DIE WALDSTRASSEN IN SLOWENIEN (Zusammenfass tmg) Die neuesten Fests tellungen Uber die Dichtc des Waldstrassennetzes in Slowenien (9 ,3 m h a) berkhtigen die bisherigen Anga ben Uber dessen bohe Dichte (bis 20 m iha). Diese Unterschiedlichkeit erkHirt sich mit de:1 andersartigen Kriterien, die in den ersten Nachkriegsjahren bei der Feststellung der Dichte des Strassennetzes ange- wendet wurden. Damals sind als produktive Strassen auch die Wege gezahlt wor- den, (Fahrwege, Schleifwege u. a.), auf welchen das Holz mit Zugtieren gefahren werden konnte. Heute sehen wir als p roduktiv nur jene Strassen an, welche durch Walder oder in so grosser Nahe der Walder angelegt sind, so class auf ihnen das Holz verladen und mit Motorfahrzeugen abbefOrdert werden kann. Ausnahmen sind die offentlichen Strassen I. und II. Ranges, da das Gesetz das Holzverladen auf denselben nicht ges tattet. Die Angaben i.iber die Strassendichte si nd filr ganz Slo· wenien gesammell in der Tabelic 1 nach Fors twirtschaftsbereichen gegliedert dar- ges tellt. Jnfolge der gcringen Dichlc w1d Unumginglichkeit einer r entabileren Bewirt- schaftung der Walder legen d ie Forstdirektionen jahrlich anse!Ulliche Mittel in den Bau neuer Strassen und die Rekonstruktion der alten ein. Im Jahre 1970 haben sic 443 km Walds trassen geba ut und rekons t ruier t und fUr diesen Z week 32 Millionen Dinare aufgewendet. Fi.ir die Er haHung der S trassen baben sie wei tere 17 Millionen Dina re aufgebraucht ( Tabelle II ) . 53 Beim gegenwartigen Zustande der Dinge sollte bei uns die optimale Dichte des Waldstrassennetzes zwischen 20 und 30 m ha liegen. Die untere Grenze davon konn- ten mit etwas hoberen Einlegungen als bisber zum Jahre 1985 erreicht werden. Dazu werden giinstigere Kredite fi.ir den Strassenbau, Erleichterungen beim Ankauf von Brennstoff und hohere eigene Mittel der Forstdirektionen erforderlich. Alle Nachkriegsjahre fusste der Bau von Waldstrassen ausschliesslich auf eigenen Mit- tein der Forstdirektionen, nur erst in den letzten drei Jahren hat die Forstwirt- schaft Sloweniens Kredite in der Hohe 15 Millionen Dinare vom Staate erhalten. Ausser fur die erforderlichen neuen Waldstrassen zeigen sich grossere Bedlirfnisse auch fur die Aufbesserung des bestehenden Strassennetzes (Stabilisierung des Oberbaus, Schwarzdecken der Fahrbahn), wozu noch zusatzliche Mittel aufzubrin- gen sein werden. ,634.0.902.1 RODBINA ZOISOV V BOHINJU Ing. Janez Ju v an (Kranj) Sledovi rudarjenja in fužinarstva v Bohinju segajo v predzgodovinsko dobo in ta dejavnost ni prenehala vse do leta 1890, ko je požar dne 7. oktobra uničil fužine v Boh. Bistrici. Poudariti je treba, da so Slovenci na Gorenj- skem po naselitvi, ko so se prilagodili domorodcem, povsem samostojno rudarili, talili rude in obdelovali predvsem železo, seveda na svoj lastni način, ki pa je kmalu zastaral. Po mnogih krajih Gorenjske, tako tudi v Bohinju, se še najdejo ostanki manjših fužinarskih obratov iz te dobe. Obrati večjega obsega, ki so se razvili v Bohinju na začetku srednjega vel>Med stroški se pojavljajo le obresti od kreditov za osnovna sr edstva (pod a)<<, (tu je avtor članka pri citiranju izpustil iz besedila besedi >>in obratna sredstva<<), ter navaja dalje >> .. . in ne tudi obresti od k reditov za sredstva skupne porabe<< . Prav gotovo, saj ta sredstva niso poslovna in se za to vsi dogodki, ki nastajajo v zvezi s temi sredstvi, vodijo ločeno od poslov- nih dogodkov. Dalje nava ja I vana Turka: »Prav tako je iz opredelitve s troškov jasno, ela ne moremo obravnavati kot strošek vračila kredita , čeprav je zajeto sku- paj z obrestmi, ki so strošek v is ti letnini (anuiteti)«. Seveda ne moremo tistega dela anuitete, ki pomeni vračanj e kredita , šteti za strošek, ker bi bila sicer ista vrednost zajeta med stroški dvakrat, drugič z obračunavanjem porabe sredstev, ki so bila nabavljena z denarj em iz kredita. Glede obresti, ki so del anuitete, pa velja, kar je pojasnjeno že zgoraj, da so strošek, ker pomenijo odškodnino bank i za odstopljeno p ravico uporabe določenega zneska za dogovorj eni čas. Na- vajanje besedila s s trani 114 in 115 pa nima zveze z zas tavljenim vprašanjem, saj tam Ivan Turk le razlaga, kako naj bi se obresti od kreditov razdelile po stroškov- nih mestih. Iz citiranili besedil obeh ekonomis tov je razvidno, da spadajo le obresti od kreditov med stroške. O obrestih na kapital ali proizvodna sredstva pa pravi Babic 61 takoj v začetku, da ne spadajo med stroške. Ivan Turk pa piše na s tr. 105 citiranega dela, ko govori o obrestih od poslovnega sklada, kar bi nekako ustrezalo obrestim, ki jih ima v mislih avtor članka: >>Ni izključeno, da bodo v naslednjih letih obresti od poslovnega sklada v dosedanjem smislu odpadle. Brž ko b i namesto njih bila uvedena kaka udeležba, ki bi biJa odvisna od ustvarjenega uspeha, o njej ne bi več mogli govoriti kot o strošku«. In tu je rešitev, ki jo išče avtor, ko sam pravilno pravi na str. 295 svojega članka: »Res je, ela bi se obres ti, če jih v stroških ne bi posebej izkazali, izražate v dobičku oziroma bi bil le-ta za toliko večji.« Ker bi bile take obresti del finančnega uspeha, jih ne moremo imeti za strošek in so jih zato v letu 1971 kot takšne tudi ukinili. Dalje navaja avtor prof. Cerneta, k i govori o obrestih, ki naj bi jih dobili de- lavci, če bi del svojih osebnih dohodkov pustili kot hranilne naložbe v podjetju. To so zopet obresti od posojenega denarja, podobno obrestim od kreditov, razen v primeru, če bi te naložbe pomenile poslovne naložbe z udeležbo pri dobičku. Videti je, da je daje avtor vsem vrstam obresti enak pomen. To izhaja že iz samega naslova članka, ki iz njega ni razvidno, za katere vrste obresti gre. Ne moremo vseh vrst obresti enačiti in jim pripisovati enake vloge. Obresti nastajajo po raz- ličnih viril1, zato jih moramo različno obravnavati. Na str. 296 svojega članka pravi avtor: »Obres ti od obratnih sredstev v nobenem primeru ne vključimo v kalkulacijo, ker so le-te v kalkuliranih primerjavah enake ne glede na vrsto proizvodnih sredstev«. Nerazumljivo, kajti vrednost obratnili sredstev je v različnih delovnih postopkih zelo različna. Poleg tega so se pri nas zaračunavale med stroške »obresti od poslovnega sklada«, v katerem so zajeta vsa poslovna sredstva, torej tudi obratna. (Zato je verjetno avtor članka pri citiranju Ivana Turka na str. 104 izpustil obresti od obratnih sredstev, ker se to ne ujema z njegovim pojmovanjem proizvodnih sredstev. Dalje pravi: »Navedene ugotovitve nas dovolj prepričljivo navajajo k temu , da v kalkulacijah upoštevamo obresti od vrednosti proizvodnili sredstev tako . . . «. Tu je v protislovju s samim seboj, ker v prejšnjem s tavku pravi, da ne upoštevamo obresti od obratnih sredstev, ki so sestavni del proizvodniJ1 sredstev. Ali pa pojmuje avtor pod proizvodnimi sredstvi le osnovna sredstva, kar pa seveda ni skladno niti z ekonomsko teorijo niti z go- spodarsko prakso. Teorija pojmuje pod proizvodnimi (produkcijskimi) sredstvi delovne predmete in sredstva za delo, gospodarska praksa pa na podlagi naših predpisov osnovna in obratna sreds tva. Prav tako je velika razlika mccl kapitalom in osnovnimi sredstvi. Iz naslova poglavja na s tr. 294 je videti, da avtor tega ne razlikuje. Na str. 295, razprti tisk, se avtor podaja še na področje makroekonomikc. Pravi: »Ce se pri tem ozremo na razvitejše evropske dežele s tržnim gospodarstvom, moramo nedvomno ugotoviti , da imajo dognanejši in stabilnejši gospodarski sistem od našega«. Ta trditev je zelo čudna. Vse evropske države s tržnim gospodarstvom imajo razen nas kapitalistični sistem in je zato trditev, da je njihov sistem bolj dognan kot naš, vprašljiva, odvisna predvsem od tega, kaj avtor pojmuje pod »dognan«. Ce s tem meni izdelan sistem, je to razumljivo, saj obstaja kapitalistični sistem že več kot sto let, medtem ko mi gradimo svojega šele dvajset let, poleg tega se nimamo po kom zgledovati, oziroma prevzemati koristne izkušnje. Odstavek konča avtor s stavkom: »Ali naj bomo torej mi v tržnem gospodarstvu nerazum- ljiva in čudna izjema?« Toda eno je tržno gospodarstvo, drugo pa je družbeno- ekonomski sis tem. Mi in1amo tržno gospodarstvo v socialis ti čnem, sarnoupravnem družbenoekonomskem sistemu, zato pa nismo nerazumljiva ali čudna izjema, vsaj za tiste ne, ki poznajo temeljna načela raznih družbeno-ekonomskih sis temov. Nasprotno, zelo zanimiva izjema smo, tako za Vzhod kot za Zahod. To bi bile Je glavne pripombe na omenjeni članek . Prijeln.eje bi mi bilo, če bi ta vprašanja z avtorjem prej osebno razčistila, za kar pa nisem imel primerne prilike. Dr. Lojze Ki a u t a 62 GOZDARSKI STUDIJSKI DNEVI - JANUAR 1972 šludij na univerzi, na katerikoli fakulteti ni samemu sebi namen. Mladi stro- kovn jaki se po zaključnem študiju posvetijo svojemu poklicu. Navadno jih delo v poklicu tako močno pritegne, da jim ostane le malo ali pa nič časa za strokovno izpopolnjevanje, spremljanje strokovnih novost i in znanstveno raziskovalno delo . V svoj i poklicni vnemi dokaj hitro izgubijo stike s kolegi, s fakulteto, skratka z napredkom v stroki. Strokovnjak, ki nenehno ne spremlja razvoj svoje stroke, pa pri sedanjem »eksplozivnem« razvoju znanosti in tehnike zelo hitro >>Zastara«. Zato posveča gozdarski oddelek biotehniške fakulte te v Ljubljani veliko skrb podiplomskemu študijskemu izpopolnjevanju, to pa v rawih oblikah strokovnega izpopolnjevanja in posredovanja najnovejših strokovnih informacij. Ena od teh oblik so vsakoletni »Gozdarski študijski dnevi«. Pod tem naslovom pripravimo za naše strokovnjake bodisi vrsto predavanj s poudarkom na eni sami temi, ali pa niz predavanj brez skupnega naslova. Pri predavanjih sodelujejo pr i- znani inozemski in domači strokovnjaki. Letošnji »Gozdarski š tudij ski dnevi<< (dne 17.1. 1972) so bili že šesti po vrsti. Skupnega delovnega naslova letos niso imeli., saj so zajeli zelo š irok spektet· in- formacij. Letos so nastopal i s predavanji znan i profesorji iz Avstrije, Nemčije, Ita- lije, Finske in Anglije. Podali so poročila o delu nekaterih delovnih skupin pri IUFRO (International Union of Forestry Research Organisation - Mednarodna zveza gozdarskih raziskovalnih organizacij ). Teme, ki so jih obravnavali so bile za nas, majhno gorato deželo, zelo zanimive: gojenje gozdov in okolje, pomen gozdnih rezervatov, gozdarstvo in mnogostranske naloge gozdov v sredogorju, gospodarjen je z gozdovi in divjad, idr. Za informiranje praktikov o domačem raziskovalnem delu pa se j e pripravilo 12 predavateljev z različnimi temami. V:sa predavanja so biJa za našo prakso zani- miva in v večini primerov zvezana s praktičnimi zaklj učk i , kar je dalo izvajanjem še posebno vrednost. Predavanja domačih predavateljev bodo objavljena v Gozdarskem vestniku v teku letošnjega leta v nekoliko razširjenem obsegu. Sonja H o r v a t- M a ro l t IZ PRAKSE GOZDNO GOSPODARSTVO BLED UREJUJE GOZDOVE PO METODI STALNIH VZORCNIH PLOSKEV Služba za urejanje gozdov pri gozdnem gospodarstvu Bled mora poleg drugih nalog izdelati tudi gozdnogospodarski načrt za enoto zasebnih gozdov v Bohinju. Postavljena pa je bila zahteva, da bi delo kolikor mogoče pocenili. Nezanesljiva konlrol1ta metoda Na vsem območju GG Bled smo pri urejanju gozdov dosedaj uporabljali konlrolno metodo. V svetu pa se je v zadnjih desetletjih pokazalo, da je kontrolna metoda nepogrešlj iva Je pri urejanj u pravih prebiralnih gozdov - v katerih so jo tudi razvi li - a li pri urejanj u manjš iJ1 gozdn ih kompleksov (do nekaj slo hek- tarjev.) Samo tam je možna zadosti točna kontrola poseka. Ce je evidenca slaba, kont rolna metoda izgubi na svoji uporabnos ti in vrednosti. Poleg tega je potrebno za terenska dela veliko število delavcev, kar urejevalna dela precej podraži. 63 Nove vzorčne metode Z odločitvijo, da bomo poskusili prekiniti s kontrolno metodo, se je postavilo vprašanje, kaj lahko izberemo drugega. V Evropi se je v zadnjih desetletj ih pojavilo več vzorčnih metod, ki uporabljajo statistiko pri določanju osnovnih ureditvenih podatkov. Naj naštejem nekaj najbolj znanih metod. Bitterlichova metoda uporablja zrcalni relaskop za določanje temeljnice na hektar. Sestdebelna metoda (prof. Prodan) meri šest najbližjih debel do stojišča, ki se vsakokrat določi v neki približni mreži. Klumpno metodo so razvili na univerzi v Freiburgu za urejanje zasebnih gozdov. Vzorec je parcela, vendar se sosednje par- cele združuje v >>klumpe«, da se tako dobi boljše poprečje. Meri se le del celotne po- vršine. V Svici so na gozdarskem inštitutu razvite metode stalnih vzorčnih ploskev, k i ima svoje zametke v Ameriki. V Zvezni republiki Nemčiji so začeli uporabljati tako imenovano listno vzorčno metodo. Na podlagi starih podatkov za oddelke ali parcele so po načelu slučajnosti določili tiste enote, ki se jih ponovno m eri, ostale enote pa se ocenijo. /zbrali smo metodo stalnih vwrčnih ploskev Kot vidimo, je vzorov po svetu dovolj. Vsaka dežela pa prilagaja metode ure- janja gozdov svojim pogojem. Posnemanje brez temeljitega premisleka je precej tvegano. Na Bledu smo se odločili za metodo s talnih vzorčnih ploskev. Vzroki za to so: l. potrebno je le malo delavcev, 2. skoraj vsi pripomočki so bili na razpolago, 3. težaven teren v Bohinju smo mogli le tako najbolje zajeti, 4. natančnost je za- dovoljiva in S. možno je bilo dobiti programe za obdelavo podatkov z elektronskim računalnikom CDC-6000, ki bo predvidoma od januarja 1972 na razpolago na Inšti tutu Jožef Stefan v Ljubljani. Kako poteka delo? Poglejmo na k ratko, kako poteka delo. Na terenu se določi mreža vzorčnih ploskev v velikosti 300 do SOO m 2, in sicer tako, da se prva p loskev določi sl učajno, vse ostale pa se na vežejo v mreži 100 X 200m, ki je orientirana v smeri sever-jug, vzhod-zahod. Taka gostota zagotavlja natančnost podatl>divjaške«. Za eksploatatorjem ostaneta lakota, revščina in 67 uničeni gozdovi ter degradirana tla. Tako uničijo v Zah. Afriki en hektar gozda, ko pridobijo S m3 lesa, v JV Aziji en hektar gozda, ko pridobijo 3m3 lesa, v Lat. Ame- riki en hektar gozda, ko pridobijo 1 m 3 lesa. Uničevanje pospešuje pridobivanje začasnih kmetijskih zemljišč s požiganjem, in ker je porast prebivalstva prav v teh predelih, npr. v Lat. Ameriki na svetu največji, pomeni takšno uničevanje za te kontinente katastrofo. Tako uničijo po podatkih FAO (1963) v J. Ameriki in JV Aziji le tno 8,2-lO milijonov ha gozda. Ta površina pa se še povečuje. Po podatkih FAO ( 1969) izgubi Zah. Afrika letno 6,2% gozdov. Ti podatkJ zadobe pravi obseg katastrofalnos ti ob nakazujočih se bodočih trendih eksploatiranja: v obdobju 1965 do 1985 bo eksport porastel od 25 milijonov ro~ na 70 milijonov ma le tno. Za to količino bo, po sedanjih metodah eksploatacije, treba uničiti 130 milijonov ha. Tej površini je treba dodati 40-60 mili jonov ha v Zah. Afr.iki in 60 do 100 milijonov ha v JV Azij i (lastna poraba in požiganje) . Za Lat. Ameriko pa eksperti predvidevajo, da ni izklj učeno, da bo v tem obdobju ostalo le še nekaj rezervatov. Sedanje površine ohranjenih dežnih tropskih gozdov in sedanji trendi uni- čevanja povedo, da bodo ti gozdovi uničeni v Zah. Afriki v 20 letih oziroma v naj- boljšem primeru v 37 letih. V JV Azij i bo ta pr oces uničevanja hitrejši, in sicer bo trajal 17-34 let. Pri tem ni upanja, razen častnih izjem, da bi se načini eksplo- atiranja bistveno spremenili. Avtor se ob zaključku sprašuje, kako se bo s slab- šanjem kakovosti tropskih lesov orientirala lesna industrija npr. v Evropi. Za goz- darstvo pa je vprašljivo, ali bomo mogli vzgoj iti za nadomestilo vrednejši les domačih listavcev, za kar so že sedaj potrebni v gojenju gozdov Evrope temeljiti ukrepi. V študiji namenoma ni govora o posledicah uničevanja. Nas pa te številke opozarjajo na kaos in na neodgovornost človeštva, ki na veliko barbarsko uničuje svoj skromno omejen življenjski prostor. ODPORNOST JELKE PROTI SU~I 1 D. Mlinšek Marcel, E. : Poi z ku 's i o o cl porno st i j c l k z n otran j e- a l pskih s uhi h ra st i š č pr oti s u š i. (Versuche zur DUrreresistenz inneralpiner »Trockentannen« (Abies alba Mill.), Schweiz. Z. Forstw., 1971j3.) Jelko lahko na kratko označimo kot klimaksno drevesno vrsto srednjeevrop- skega gorskega gozda z bolj oceansko klimo, ki izrazito dobro prenaša senco in j e tako nepogrešljiva za vertikalno strukturo ses tojev (gradnjo sestojev z verti- kalnim sklepom). Pred pol stoletja je j elka veljala za neproblematično, zelo do- nosno vrsto, kmalu pa so se začel i kazati znaki počasnega propadanja. V zadnjem času ugotavlj amo prizadevanje za vzgojo odpornejših jelovih ras. Prispevek k temu je tudi ta razprava. Ukvarja se z vprašanjem, ali obstajajo jelove rase, k i sušo bolje prenašajo. Jelov areal v Evropi je precej razbi t z ne pre- več enotnimi rastiščnimi razmerami, toda v morfološkem pogledu kaže jelka ve- liko enotnost. Znano je, da jelke iz južnoevropskega gorovja bolje prenašajo po- letno sušo kot jelke alpske provenience. Zanimivo je, da dobimo rastlinske združbe z jelko tudi v najbolj suhem in kontinentalnem delu Svice, v Wallisu, kjer je povprečno letnih padavin 548 mm. Domnevajo, da je to relikt iz časov, ko je bila tam za jelko bolj ugodna klima. Pri poizkusu so si postavili za nalogo ugotoviti, ali je jelka iz tega izredno suhega rastišča bolj odporna proti suši, kot je lke iz ostalih, mnogo bolj optimalnih jelovih rastišč v Svici. Poizkus so izvedli po že precej ustaljeni rnetodiki z dvole tnimi jelovimi mladicami. Tukaj naj navedemo samo povzetek rezultatov. Za jelko iz suhega rastišča v Wallsu so ugotovili, da ima v primerjavi z ostalimi jelkami večjo zmožnost, da v neugodnih pogojih obdrži vodo v sebi, da se po suši bolje regenerira, da iglice v suši pozneje ovenijo, da ima korenine v primerjavi z nadzemnim delom razmeroma dobro razvite, kar pomeni spet večjo odpornost proti suši. Dr. Marjan Zupančič 68 PORABA LESA V ZR NEMčiJI Ollmamt, H.: Poraba 1 esa v Zve zni Repu b 1 i ki Nem či j i - pr o- !! no za do l. 1980 (Der Holzverbrauch der Bundesrepublik Deutschland. Prog- ~ose der Entwicklung bis 1980, Mitt. Btmdesforschungsanst. Forst-Holzwirtsch. Reinbeck, 1971/ 84.). Ta publikacija predstavlja zaenkrat le še predhodno študijo, kateri bodo sle- dile še nadaljnje. Navaja veliko podatkov, različne argumente in pomisleke glede bodočega razvoja. Naj navedem le najbistvenejše. Do l. 1980 predvideva stalno, skoraj linearno naraščanje porabe lesa. Tudi povprečna poraba na glavo prebi- valca bo prav tako naraščala. Za prebivalstvo računa, da se bo od l. 1975 do 1980 povečalo od 64,00 na 66,46 milijonov. Ce je bil indeks za celotno poral;>o lesa v letih 1967/69 enak 100, potem bo predvidoma 1.1975 124 in l. 1980 140. Nadrobno je analiziran razvoj za posamezne sortimente in finalne izdelke. Pri drveh, jamskem lesu, drogovih je pričakovati zmanjšanje porabe, povečala se bo poraba žaganega lesa, furnirj ev. Zelo se bo povečala poraba lesa za izdelavo ivernih plošč, papirja in lepenke. Leta 1969 so v Nemčiji uvozili več kot polovico porabljenega lesa. Tako je bila sečnja 26,56 milijonov m3 in celotna poraba lesa 59,86 milijonov m 3. Do l. 1975 se predvideva povečanje porabe za nadaljnjih 7,3 milijona m 3 in do 1. 1980 zopet za 8,6 milijonov m3. Kot je razvidno iz objavljenih podatkov, pri tem sečnja že od leta 1959 ostaja skoraj na isti višini. Z drugimi besedami: las tnim gozdovom Nemci prizanašajo, povečano porabo lesa jim krijejo druge države, ki imajo verjetno bolj izčrpane gozdove kot Nemčija. Iz vsega tega lahko naredimo tudi nekaj ugtovitev za naše razmere. Pritisk na gozdove se ne bo zmanjševal. Nadaljnega izčrpavanja gozdov si ne moremo pri- vošči ti. Ostane samo možnost, da bodOJ gozdovi deležni primerne nege, vlaganj in splošne pozornosti. Dr. Marjan Zupančič VEčJI DELEž MOTORNEGA žAGANJA Bernhard, A., We1zter, W.: Hoher e Anteile der Motorsag e nz (Holz-Kurier 1971/7). { b tJ 1 i t Inštitut za gozdarsko tehniko pri avstrijski zvezni raziskovalni ustanovi na Dunaju je proučeval spreminjanje delovnega procesa sečnje in obdelave iglavcev pri uvajanju nove tehnologije izkoriščanja gozdov. Prišli so do zanimivih rezul- tatov, ki lahko tudi nam služijo za dobro orientacijo. Primerjali so dva načina sečnje. Pri prvem so v gozdu les ročno olupili in ga tam tudi razžagali na standardne dolžine. Kleščenje so opravili 85 % z motorko. Pri drugem načinu so drevje v gozdu le podrli, oklestili v celoti z motorko in de- loma razžagali. Ostala dela so opravili kasneje na centralnem mehaniziranem skla- dišču. Proučevanja so izvršili pri sečnji 100 m:J lesa po prvem in 220 mJ lesa po dru- gem načinu. Povprečni premer je bil 23 cm, dolžina drevja 23m, vejnatost 80 %. Sečnjo so opravili večinoma v času brez soka, v glavnem na golosekih , na dobro prehodnem in različno nagnjenem terenu. Pri prvem načinu je bila povprečna dolžina izdelanih kosov 6,2 m , pri drugem pa 10,4 m. Za sečnjo in izdelavo 1 m~ lesa je bilo v prvem primeru porabljeno 51 minut produktivnega delovnega časa, v drugem primeru po novi tehnologiji pa le polovico tega oziroma 23 minut. Cas dela z motorko, potreben za izdelavo 1 m~ lesa, se je le malo povečal, in sicer od 13,3 minute pri prvem na 14,6 minut pri drugem načinu dela. To povečanje je nastalo zaradi popolnega kleščenja z motorko v drugem primeru. Delež motornega žaganja v skupnem produktivnem času pa se je ob spremembi tehnologije močno povečal od dosedanjih 26% na 65 %. Ker je odpadlo ročno lupljenje, je delavec velik del časa zaposlen z motorko in seveda bolj izpostavljen škodljivim vplivom ropota in tresenja. Motorka pa je tako bolje izrabljena. Podrobnejša struktura delovnega časa pa je bila pri prvem in drugem načinu dela naslednja. 69 Produktivni čas Ročno delo pri podiranju Delo z motorko pri podiranju Kleščenje s sekiro Kleščenje z motorko Obrobljanje z motorko Odmetavanje vej (gozdni red) Lupljenje- ročno Ročno delo pri razžagovanju Delo z motorko pri razžagovanju Skupaj Dodatni čas i Delovni čas I. način 2,2% 2,2% 1,4 % 15,0 % 0,2% 8,7% 33,5% 2,8% 1,5% 67,5 o/o 32,5% 100 % IL način 9,2% 6,6% 36,9% 0,3 % 7,2% 3,9 o/o 2,4% 66,5% 33,5% 100 % Struktura delovnega časa pri delu po prvem načinu je bila ugotovljena tudi pri nas in rezultati so bili enaki. Tako lahko pričakujemo, da bo tudi pri spre- membi tehnologije izkoriščanja gozdov (mehanizirana skladišča) struktura delov- nega časa zelo blizu tej, ki je bila ugotovljena v sosednji Avstriji. Marjan Lipoglavšeh. .. ! STROJNO OBVEJEVANJE VKLJUCENO V »AVSTRIJSKI MEHANIZIRANI TRAK« Leitner, K.: Ma s c hi n e ll e En ta s tun g be i m H o lz e rn te zu g, Holz- kurier 42/1971. Gozd. svetnik, dipl. ing. K . Leitner, tehnični direktor Avs trijskih zveznih gozdov opisuje nov obvejevalni stroj , ki so ga vključili v obstoječo garnituro »avstrijskega mehaniziranega traku<< (Erntezug). Stroj je prevozna garnitura stroja za lupljenje in razžagovanje celih debel. Omenjeno garnituro uporabljajo na »mobilnih meha- niziranih skladiščih« v gozdu, ob kamionskih cestah, kamor se da spravljati cela debla in kjer se nabere vsaj 3000 m:J lesa. Navedeni obvejevalni s troj so napravili v lastni strojni postaji. Nova kon- strukcija je podobna lupilnemu rotorju. Z dodatkom obvejevalnega rotorja je tako nastala kombinirana obvejevalno-lupilna strojna garnitura. Na poskusnem delu je že od junija 1971 in se je dobro izkazala. Veje klesti ali obvejuje s pomočjo rez- karjev, ki so na posebnih ročicah in krožijo okoli debla, podobno kot glodalni noži pri lupilnem rotorju, ter se elastično pritiskajo k deblu. Za razliko od švedskih konstrukcij, delujejo rezkarji vzporedno z deblom, okoli katerega krožijo pri nje- govem pomiku skozi stroj. Pogon je za vse r ezkarje hkraten in je skoncentriran tam, kjer je odpor največji. Zato zmore odrezati tudi veje debele do 10 cm. Odreže jih ob samem deblu, bolje kot delavci z motorno žago, ki jih pogosto na spodnjem delu debla ne morejo dobro odžagati , saj je celo deblo v gozdu težko obrniti. Posebnost novega obvejcvalnega stroja je tudi v tem, da se da preprosto vklju- čili v obstoječo lupilno garnituro, tako da ni potrebna nobena dodatna ureditev za primik drevesa ter odmik okleščenega debla in tudi ne za pogon, saj izkorišča pogonske na prave prvotnega »erntezuga«. Iz nakladalnoprimikalnega žlcba s trans· porterjem, ki je na posebni prikolici pred strojem, gre drevo naj prej skozi obveje- valni stroj, nato pa deblo nadaljuje pot skozi lupilni stroj. Tudi delovna strežba strojev je ista. Obvejevalni stroj zavzame v dosedanji garnitu ri lupilnega stroja le dodatno dolžino enega metra. 70 Ekonomičnost takega· strojnega kleščenja ali obvejevanja pa je vprašljiva. Korist vidijo za sedaj predvsem v razbremenitvi delavca-sekača zaradi pretirane fiziološke obremenitve pri motornem odžagovanju vej v gozdu . Na motorno žaganje odpade namreč sedaj, ko je lupljenje mehanizirana, ok. 65% čistega delovnega časa, pa tudi nesreč je pri lem več. Samo strojno kleščenje s tane malo, ker ni potrebna niti dodatna delovna sila, niti oprema. Zas tavlja pa se vprašanje o dodatnih stroških zaradi spravila in prevoza neokleščencga drevja in o povzročeni škodi v sestojih. Kar se tiče odvzete organske snovi za gnojenje gozda, pa pravijo, da se pri podi- ranju in pri <;pravilu polomi precejšen dcl, zlasti za gnojenje najkoristnejših, drob· nih vej, ki tako ostanejo v gozdu. Pri pom ba: Do sedaj je bilo govora Ic o švedskih s trojih za s trojno kleščenje ali obveje- vanje drevja iglavcev. Ti stroj i odstranjujejo veje z noži v obliki rezkal nih reber s spiralnimi ostrimi robovi, ki so elastično nameščeni na obroču stroja v obliki osmerokotnika. Delujejo prečno na deblo in veje ob deblu odsekajo ali odkrhnejo. Ti s troji prihajajo v poštev le za drevje debelo do 35 cm, ne pa za debeline kot ji..IJ imamo v Srednji Evropi. Ne glede na to, pa je v naših razmerah že pri teh, še bolj pa seveda pri močnejših strojih, ekonomičnost za sedaj še nedosegljiva. Zaradi dopreme neokleščenega drevja moramo urediti mehanizirana skladišča v gozdu, ob kamionski cesti tako, da je možno dovažati cela drevesa. Ob tem nastaja vprašanje, če je pri naših sečnih razmerah drevje tako sploh racionalno spravljati s sečišča. Mehanizirana skladišče je zaradi majhne koncentracije lesa, saj p ri nas nimamo golosečenj, lahko Je mobilno. Ob tem pa pos tavljamo vprašanje o prednosti mobilnih skladišč pred centralnimi mehaniziranimi skladišči, kamor se lahko do· važa le les omejenih dolži n in nikoli cela drevesa, vendar pa se lahko vključi v delovni proces poleg lupljenja še drugačna mehanična obdelava. Zato je prevladalo mnenje, da bodo v prihodnjih desetih do petnajstih letih v Srednji Evropi, tam kjer ni golosečenj , še naprej veljala za najbolj ekonomična centralna mehanizi1·ana skladišča, če so le na razpolago zadostne količine lesa. Strojno obdelovanje na skladiščih bo os talo še naprej omejeno le na izjemne primere. Nadalje obstojajo dokaj tehtni ugovori glede odstranjevanja vej iz gozda, saj se tako onemogoča s tem vsako vračanje hrane. (Umetno gnojenje je na strm ih terenih problematično, ker voda gnoji la izpere in odnese. Zato se usmerjaj o nekateri poizkusi v napravo stroja, ki bi drevje oklestil že v gozdu, s čemer bi se zmanjšall tudi stroški spravila, ki nastanejo pri spravilu neokleščenega drevja. Na Finskem se je pojavil prevozni s troj za obvejevanje »Pika 50«, montiran na močan zgibni traktor, ki ga uporabljajo predvsem v golosečnjah in zmore okle- stiti drevje debelo do 50 cm. Je pa zelo drag. Avstrijski »emtezug<< je mobilna garnitura strojev za lupljenje deblovine iglav- cev, ki se uporablja predvsem v golosečnjah, kjer je možna doprema celih debel na mobilna skladišča. Opisan je in s skico prikazan v Gozdarskem vestniku št. 9-10/1970 .na s tr. 287. Tam, kjer je možna u poraba »erntezuga << in doprema celih dreves pa ima seveda vključitev obvejevalnega stroja rotorncga tjPa pos~bno pred- nos t. { r<-12' , 1 z. Tu rk NITRIFIKACIJA IN VARSTVO OKOLJA Verslraete,W.H.:Nitrification: an Old Proc es, a New Concern. Sylva Gandavensis, 1971, No. 24, str. 1-7. Gozdarsko glasilo univerze v Gentu (Belgija) je objavilo razpravo o procesu nitrifikacije, tj . mikrobiološke transformacije reduciranih dušikovih spoj in v bolj oksidirane. Sam proces je pri nemotenem naravnem ravnotežju b rez nevarnosti za živa bitja. Drugače pa je na tistih kmetijskih tleh , kjer je treba rodovitnost vzdrže- vati z vsakoletnim močnim dušikovim gnojenjem. Tu nitrifikacija intenzivno poteka, nastajajo produkti, ki se spirajo v talno in pitno vodo, se v večjih koncentracijah 71 nabirajo v rastlinah in nazadnje dospejo v človeka. Za vmesne in končne produkte nitrifikacijskega procesa obstojajo upravičeni sumi glede njih toksičnosti , kancero- genih in mutagenih učinkov. V razvitih deželah so dušikova gnojila razmeroma poceni. Izgube, ki nastajajo z izpiranjem topljivih nitratov ali zaradi izpuhtevanja plinskih nitratov, kmetovalci nadoknadijo z večjo dozo dušikovih gnojil. To stalno dodajanje dušika popolnoma pokvari naravni krogotok dušika iz tal v rastli no, z odmrlo organsko substanco v humus in spet v rastlino. Posledice tega so pokvarjene fizikalne lastnosti tal, veliko dušikovih spojin prihaja v taJno i n pitno vodo ter zamori življenje v rekah in jezerih. Razprava se ukvarja p redvsem s kemizmom nitrifikacije. Glede tega je še marsikaj nejasnega. Nitri fikacija more potekati preko anorganskih spojin !in končni produkt so nitrati. Bolj kot to je nevarna nitri fikacija preko različn ih or- ganskih vmesnih produktov, ki jo povzročajo heterotrofni mikroorganizmi. Sem spadajo dušikove spojine in skupine nitrozo spojin. Npr . dimetilnitrozam in je kan- cerogen. To spoj ino so našli tudi v žitu, ribah , čaju, tobaku in domnevajo, da je mikrobiološkega izvora. Nitrozamini se lahko celo sinte tizirajo v človeškem in ži- valskem organizmu kot reakcija med nitrati in sekundarnimi amini. Sicer se že navadni anorganski nitrati v človeškem in živalskem organizmu reducirajo v nitrite in podobno kot ogljikov monoksid ogrožajo preskrbo organizma s kisikom. To je posebno nevarno pri dojenčkih. K temu naj dodamo še nekaj dej stev, ki smo jih povzeli iz različnih publikacij. Tako npr. veliki goloseki povzročajo močno nitrifikacijo v nezasenčenem humoznem taJnem sloju, kar spravi veliko topljivih strupenih nitratov v talno in pitno vodo. V zahodni Nemčiji le majhen del prebiva lstva uživa pitno vodo, v kateri je količina nitratov pod uradno dopuščeno mejo. S tem se lahko tembolj zavedamo, kakšen je pomen naravnega gozda pr i preskrbi s pitno vodo. Od vsakoletno gnojenih kme- tijskih površin zdrave pitne vode in moremo pričakovati . Marjan Zu p anč i č PREDPISI J PREPOVED IN OMEJITEV UPORABE NEKATERIH PESTICIDOV Zvezni sekretaria t za kmetijs tvo in gozdarstvo bo po dvoletnih pripravah izdal odlok o prepovedi in omejitvi uporabe 153 kemičnih sredstev za zaščito rastlin. Med prepovedane preparate spadajo: die ldrin, HCH, klordan, beptaklor, svin- čeni arzenat, birlane, zlatica-dispirol in herbicidi na bazi 2,4,5 T ( tor mona 80, arbo- kan, sitosan, semparol). K preparatom z omejeno uporabo pa spadajo: aldrin, endrin, thiodin, DDT (pankatan, pepcin, diditin, gesarol), lindan in toksafen. Verjetno bodo gozdarji najboj občutili prepoved uporabe sistematičnih herbi- cidov na bazi 2,4,5 T, kamor spada najbolj uporabljena Tormona 80. Vsi ti herbicidi so edini preparati za uničevanje lesnatih plevelov. Ce imamo za vse zgoraj naštete pesticide ustrezno zamenjavo, jih za herbicide 2,4,5 T n imamo. Tako bo uničevanje trdovratnih p levelov (akacija, robida, leska itd.) zopet prepuščeno Je sekiri. Omenila bi še nekatera sredstva, k i bodo prepovedana v k metijs tvu, a jih bomo v gozdarstvu lahko uporabljali, ali pa bodo Je krajevno omejena. Tako bomo lahko še naprej uporabljali preparate DDT in l indan pri zatiranju gobarja in drugih škodljivcev. Uporaba endrina bo dovoljena Je v Sloveniji zaradi močne populacije voluharja, uporaba aldrina pa Je v izjemnih primerih po odobritvi republiškega sekretariata za kmetijstvo in gozdarstvo in še to le pooblaščenim organizacijam. Ob koncu naj omenim še, da se bodo že nabavljeni preparati še lahko uporab- ljali do poteka roka trajan ja označenega na embalaži. Marjana P a v 1 e 72 ( PROJEKTIRANJE IN GRADNJA GOZDNIH CEST NA KRAJINSKO OBčUTLJIVIH OBMOčJIH Ing. Branko K or be r (Bled)* Pričujoče misli o projektiranju in gradnji gozdnih cest na krajinsko občutljivih območjih naj imajo bralci za skromen poskus vrednotenja širših koristi, ki jih prinašajo ceste v odmaknjena, gospodarsko nerazvita območja našega gorskega sveta, hkrati pa poskus pravočasnega spoznavanja vseh pasti in nevarnosti, ki nastajajo tedaj, če pri projektiranju nismo dojeli celovitega namena posameznega objekta. Za primer navajamo projekt gozdne ceste Goreljek-Rudno polje, ki je zanj značilno sodobno obravnavanje gorskega gospodarskega prostora. Gre namreč za novo gozdno cesto, ki odpira spo- kojni gozdni in planšarski svet južnega pobočja Pokljuke, kjer prevladuje posest kmetov iz Zgornje Bohinjske doline med Staro Fužino in Jareko. Poudarimo naj, da je dala pobudo za gradnjo samoupravna skupnost kmetov v okviru Gozdnega gospodarstva Bled. Odločila se je za to samostojno in prostovoljno ter namenila za gradnjo denar, ki ga je zbrala kot neobvezni del biološke amortizacije. Projekt sam pa seveda sodi v okvir širšega programa gradnje cestnega omrežja v zasebnih gozdovih blejskega gozdnogospodarskega območja. Poglavitno načelo, ki si ga je služba za zasebne gozdove pri podjetju postavila glede gradnje cest, je v ugotovitvi, da so ceste enako potrebne goz- darstvu, kmetijstvu in kmečkemu turizmu, torej vsem dejavnostim, ki sodijo v sodoben kmetijski obrat. Ceste pa je treba graditi le na podlagi dolgo- ročnih načrtov, ki morajo biti usklajeni s potrebami vseh gospodarskih panog našega podeželja, z razpoložljivimi finančnimi sredstvi in splošnimi gospo- darskimi načeli. Tudi za skladen gospodarski razvoj podeželja v občinah Jesenice in Radovljica je pogoj skladno sodelovanje vseh zainteresiranih kmetov, občine, gozdnega gospodarstva, kmetijskih organizacij, urbanistov, davčne službe, bančnih zavodov in ustrezne izobraževalne institucije. Ome- njena uskladitev je nujna, če zares hočemo obnoviti ravnotežje med kme- tijstvom in ostalimi gospodarskimi panogami. Dejstvo je, da je to ravno- težje že porušeno in grozi, da se poglobi v nepremostljiv prepad. že dolgo velja pravilo, da je pri gospodarskem utrjevanju podeželja nad- vse pomembno prometno odpiranje posameznih predelov. S tem znižujemo proizvodne stroške gozdnega gospodarstva, neposredno a li posredno pa se odpirajo tudi gorske kmetije. Izkušnje so pokazale, da so ukrepi za gospo- darsko sanacijo teh kmetij brez vsake vrednosti, če ne upoštevajo tudi grad- nje novih cest. To je osnovni pogoj za intenziviranje kmetijstva s preusmer- 1 ' Vsebinsko je avtor podal svoj prispevek na posvetovanju prostorskih ure- jevalcev o nameravani gradnji gozdne ceste Spodnji Goreljek-Rudno polje, ki je bilo na Bledu, dne 11. januarja 1972 - op. ur. 73 janjem kmečke proizvodnje in hkrati pogoj za postopno uvajanje kmečkega turizma. Potrditev za to imamo v srednjeevropskem alpskem prostoru, kjer se gostota cestnega omrežja nenehno veča. Vzporedno s tem se gorske kme- tije preusmerjajo v intenzivno živinorejo s pretežno pašnokosno rabo tra- vinja. Prav slednje pa zahteva popolno specializacijo in mehanizacijo kmečke proizvodnje. S pašnokosnim načinom opuščamo proizvodnjo poljedelskih· pridelkov, vsa kmetijska površina se preusmeri v enotno krmsko osnovo za rejo govej e živine, zaradi intenziviranja proizvodnj e mleka, mesa ali p lemenske živine. Opustitev dosedanje pestre proizvodnje in usmer janje na pretežno travniške rabo tal ustreza tudi ekološkim pogojem gorskega sveta. Preusmeritev pa je pogojena z vsakodnevno zagotovljenim odkupom mleka, odkupom živine, dovozom umetnih gnojil. Ker je za vse to treba kmetije najprej prometno odpreti, je gradnja cest osnovni pogoj za njih preusmeritev. Sodobno kme. tovanje je lahko docela mehanizirana in dopušča rejo celo treh do štirih glav goveje živine po hektarju. Dohodki od živinoreje postanejo glavni gospodarski vir, dohodki iz gozdov pa ostajajo le dopolnilo, ali pa služijo za nadaljnjo modernizacijo kmetije, predvsem za nabavo nove opreme, za udeležbo pri gradnji cest in pri uvajanju kmečkega turizma. Mehanizirani pašnokosni si· stern osvobaja kmečko ženo od težaškega elela in j i omogoča, da se sama bolj neposredno vključuje v kmečko gospodarstvo, še posebno v turizem. Pre- usmeritev lcmetij je že zajela obširna alpska območja sosednje Avstrije, švice in Nemčije. Tudi v Sloveniji ugotavljamo v zadnjem času podobne težnje. V alpskih deželah je tako narasla proizvodnja mesa preko lastnih potreb, še posebno pa proizvodnja mleka in surovega masla, tako da je postalo to eno izmed poglavitnih vprašanj evropske gospodarske skupnosti. Grade nove hleve, nabavljajo tehnično opremo in kvalitetno živino, grade nova stano- vanjska poslopja, na veliko uvajajo kmečki turizem, lcmetj e sami sekajo in sami spravljajo les, življenjski standard narašča, migracija se uravnava na normalno stanj e, obnavlja se ravnotežje v kulturni krajini, kmet postaja po· memben proizvajalec in kot tak upoštevanja vreden dejavnik v gospodarskem življenju posamezne dežele. Za domače razmere smo lahko le zaskrbljeni. A kljub temu lahko ugo- tavljamo, da je v sedanjih pogojih z gospodarskimj ukrepi in ustreznimi druž- benimi posegi še mogoče rešiti pred polnim propadom večji del podeželja, tako v gospodarskem in socialnem kot v etničnem smislu. še je možno zago- toviti skladnejši razvoj podeželskega kmetijstva z ostalimi gospodarskimi panogami. V pogojih industrializirane in že močno socialno razslojene Gorenj- ske pa nam že močno gori pod nogami. Gradnjo gozdnih cest moramo zato gospodarsko vrednotiti z gledišč go· zdarstva, kmetijstva in porajajočega se turističnega gospodarstva. Pri tem pa ne smemo pozabiti na posledice, ki jih povzroči vsaka nova cesta kulturni krajini. Kot tehnični objekt v ohranjenem naravnem okolju deluje sama po po sebi negativno, saj posegamo z gradnjo v naravno skladje, kot aktiven gospodarski objekt pa nasprotno deluje pozitivno, saj ponovno vzpostavlja gospodarsko ravnotežje v prostoru in s tem ohranja odnos med površinami gozdnega in negozdnega sveta . V prometno zaprtih območjih j e namreč vse več nikogaršnje zemlje, nepokošenih senožeti, zapuščenih pašnikov, skratka, naravnim silam prepuščen gorski svet, ki ga bo že jutri prerasel enoličen, krajinsko nezanimiv samonikel gozd. Misliti pa je treba tudi na onesnaženje naravnega okolja. Cesta odpira namreč dosedaj nedotaknjena naravna ob· 74 Slika 1: Planina Zajamniki. Stanovi se ppstopoma spreminjajo v počitniške hišice mocJa tudi mnoz1cam motoriziranih turistov, katerih del je gotovo nevzgo- j en glede vzdrževanja reda in snage. Poskusimo torej na primeru gozdne ceste Spodnji Goreljek-Rudno polje osvetliti projekt z gledišča omenjenih de- javnikov. Pomen ceste za gozdarstvo Cesta zajema 425ha zasebnih in 93ha družbenih gozdov na rastiščih bukve, kjer pa se močno uveljavljajo tudi iglavci. Rastišča so II. in III. bonitete na apnencu z rožencem, pretežno na morenah. Nekaj pa je celo rastišč I. boni- tete z visokimi tekočimi prirastki, ki se gibljejo med 7 in 9m3/ha na leto. Tla so na zahodnem delu območja srednje dobro razvita na apnencu z rožen- cem, okrog Goreljka in Jelij pa na moreni z rožencem, okrog Goreljka in Jelij pa na moreni z rožencem in ploščatim peščenjakom do globokih profilov. Na rožencu so rahla in mestoma nestabilna proti eroziji, ki pa zaradi ugodne izoblikovanosti površine ni nevarna. Gozdovi obravnavanega predela so zdru- ženi v posebnem gospodarskem razredu, kjer je poglavitni dolgoročni cilj gospodarjenja proizvodnja kvalitetne h lodovine iglavcev. Ker rastnost ne dosega plodnosti, kar je posredno tudi posledica zaprtosti predela, je treba v prihodnje povečati delež kvalitetnih osebkov in s skrbno nego spremljati sestoje na vseh razvojnih stopnjah. To pa bo mogoče doseči šele po promet- nem odprtju gozdov. Gozdovi v gravitacijskem območju projektirane ceste pa imajo seveda še rekreacijski in turistični pomen. Gozdarsko načrtovanje se zato ne omejuje le na ožje >>klasične« gozdarske problem e, temveč zajema mnogo širše področje. Več o tem kasneje. 75 Tehnična opremljenost slehernega gozdnega obrata, v katero spada zlasti prometno omrežje, je odločujoč dejavnik za racionalno in intenzivno gozdno proizvodnjo. Umestnosti gradnje gozdnih cest pa ne presojamo le po višini etata in znižanih proizvodnih stroških, ampak tudi z možnostjo povečanja obsega gojitvenih del in kakovostnim izbolj šanjem sestojev. To samo bi terjalo podrobnejšo razpravo. Zanemarjanju gradnje gozdnih cest sledi za- gotovo slabo in ekstenzivno gospodarjenje z gozdovi zaradi visokih proizvod- nih stroškov, ki ob stalnem dviganju osebnih dohodkov močno naraščajo. Zmanjšanje proizvodnih stroškov moremo ob primeru naše ceste ne- posredno prikazati z otipljivimi številkami. Cesta bo omogočila načrtno izkoristiti 20.740 m 3 lesa v zasebnih in 5390 m3 lesa v družbenih gozdovih v prihodnjih desetih letih. Investicijski program navaja, da bo znašal prihranek pri stroških spravila lesa 74.- din za vsak kubični meter. To znese na le to 193.440.- din. Ce pa upoštevamo poleg tega še koristi zaradi prihranjenega časa pri prevozu ljudi in materiala, kaže investicijski program, da se bodo vložena sredstva 1,740.000.- din amortizirala pri triodstotni obrestni meri v osemnajstih letih. To pomeni, da je po splošnih izhodiščih, ki veljajo pri gradnji gozdnih cest, investicija rentabilna, tudi če j o ocenjujemo le na pod- lagi znižanih proizvodnih stroškov pri spravilu lesa in ne kot infrastrukturni objekt celotnega prostora, ki se s cesto odpira. Pomen ce.ste za kmetijstvo V uvodu omenjena splošna smer sodobnega kmetijskega razvoja v alp- skem prostoru in tudi v slovenskem gorskem svetu se zrcali na svoj ski način tudi v bohinjskem kmetijstvu. Dolinsko kmetijstvo Zgornje Bohinjske doline je zelo razdrobljeno in po površini om ej eno. Kot takšno ne daje dovolj mož- nosti za postopno gospodarsko utrjevanje kmetij, zato pa iščejo kmetje zaposlitev izven svoje osnovne dejavnosti. Posledica tega pa je v Bohinju, podobno pa tudi drugje na Gorenjskem, skoraj popolna razslojitev vasi. Kmetje so zato zelo odvisni od prihodnjega razvoja agrarnega območja, ki gravitira na projektirana cesto, zlasti kar zadeva razvoj p lanin. Zato je ra- zumljivo, da podpirajo vse težnje za njegovo gospodarsko aktiviranje, kar pa je seveda pogojeno predvsem s prometnim odpiranjem. Zaradi razdroblje- nega dolinskega kmetijstva se je v Bohinju še do nedavna močno ohranilo planšarstvo. Ker pa so bohinj ske planine prometno zaprte, postaja pašniška dejavnost vse bolj ekstenzivna ter zato za sodobnega kmeta nezanimiva. Ker bo cesta oživljala kmetijsko dejavnost v dosedanjih ali sprem enjenih oblikah , ni treba posebej poudarjati njene neprecenljive vloge pri ohranjanju kulturne krajine. Za u ravnoteženo kulturno krajino je v alpskem prostoru nujno smotrno prepletanje gozdov s pašniki in senožetmi ter drugimi kmetijskimi površinami. Uravnotežena kulturna krajina je zunanji odraz uravnoteženega gospodarstva. Pomen ceste za turistično gospodarstvo Podobno kot kmetijsko je v a lpskem prostoru po zadnji vojni doživelo nesluten razvoj tudi turistično gospodarstvo. Na podeželju se zelo posrečeno ujema s preusmerjanjem kmetijske dejavnosti. Ta sodoben način turistične dejavnosti imenujemo kmečki turizem, turizem na vasi a li podeželju. Trditev, 76 Slika 2: Zaraščanje na planini Jelje da bodo ljudje v vse večjem številu iskali pogoje za svoj oddih v mirnih gorskih in gozdnih vaseh, je utemeljena predvsem s hitrim naraščanjem mestnega prebivalstva in nenaravnimi pogoji človekovega življenjskega okolja. Realni zaslužki naraščajo in krog dopustnikov se nenehno širi. Nova tehno· logija in sodobna organizacija poslovanja omogočata večjo produktivnost, ta pa več prostega časa, torej večje možnosti in potrebe po dopustih in od· dihu. Z naglim razvojem motorizacije prihaja vse večje število ljudi hitro in poceni v naš gorski in gozdni svet, ki so ga mestom približale zlasti številne gozdne ceste. V turistično elitnih območjih, zlasti v območjih obstoječih turističnih centrov, med katere štejemo seveda tudi Bohinj , je možno hkrati s postop- nim kmetijskim preusmerjanjem vključevati v turistično dejavnost tudi kme· tije. Takšne sodobne »mešane kmetije<< naj bi bile osnova posebne turistične dejavnosti, »tur izma v kmečkem okolju«. Za to so predvsem primerne vasi, ki so še obdržale svoj prvobitni podeželski značaj , kljub temu da v nj ih lahko že prevladujejo omenjene m ešane kmetij e. Naselja Zgornje Bohinjske doline so za to kar se da primerna. Leže namreč v neposredni bližini zelo renom i- ranega turističnega središča ob Bohinjskem jezeru v krajinsko izj em no oh ra- njenem okolju . V Bohinju sta možni vrh tega dve turistični sezon i, zimska in poletna. Prebivalci kažejo dokajšnjo pripravljenost za tovrstno turistično dejavnost. V to jih silijo same gospodarske razmere, a imajo glede tega tudi dovolj tradicij še iz časov izpred druge pa tudi izpred prve svetovne vojne. Razmeroma majhna zasno.va stanovanj skih in gospodar skih stavb, ute- snjenost naselij , pomanjkanje u streznih gostišč in raznoterih turističnih infrastrukturnih objektov pa seveda prebivalstvo pri tem močno omejujejo . Zato tembolj išče dopolnilnih rešitev ob oživljenem planšarstvu na bohinjskih 77 planinah. Najbolj znana po tem je Uskovnica. Turistična dejavnost n a bo- hinjskih planinah v zadnjem času povečuje možnosti za nov gospodarski vzpon, lastnikom pašniških stanov pa vedno bolj omogoča gotov dopolnilni zaslužek. Usmer itev planin in planšarij v posebna turistična naselja upravi- čuje težnje njihovih lastnikov, ki so kljub vsemu še vedno pretežno kmetje, da se področje prometno odpre. Le tako bo mogoče izkoriščati vse obj ekte povečala se bo vrednost zemljišč, dohodki od turistične dejavnosti pa bodo postajali pomembnejši in trajni. Projekt ceste pa je oceniti tudi z gledišč izletništva in motoriziranega turizma. To j e treba še posebno v sedanjih pogojih življenja, ko odločata o človekovih možnostih hkrati hitrost in razpoložljiv čas. Avtomobil je kdaj pa kdaj edino možen način za racionalno izkoriščanje prostega časa v naravi. Krajinsko zanimiva, a prometno zaprta območja omogočajo oddih in rekre- acijo le redkim izbrancem, ostajajo pa večini ljudi neznana in tako sama sebi namen. če pa se odločimo za prvo pot, ki se nam zdi bolj demokratična, da torej zanimiva območja prometno odpiramo, je prav in nujno, da gozdne ceste prilagajamo tudi sodobnemu, motoriziranemu turistu. Trasa naše gozdne ceste naj zato ne bi potekala samo po gozdovih, od koder se ne vidi nikamor, t em- več jo speljemo tudi po robovih travnikov, od koder se odpirajo razgledi na lepo gorsko okolje. Naj kot primer navedemo znano gorsko gozdno cesto iz Logarske doline v Matkov kot in naprej proti Slemenu in Koroškem. Odprla je poprej neznani gorski svet ter velja za eno najlepših panoramskih cest v Sloveniji. Speljana je seveda tudi izven gozdov ter prometno odpira številne gorske kmetije. Da bi se izognili zelo nevarnim posledicam pa je pri projektiranju tovrstnih panoramskih cest treba imeti primerno mero tenko vestnega občutka za ohranjanje zunanjega videza kulturne krajine. Za p ro- jektantom pa naj se tem načelom podredijo tudi tehnični izvajalci samih gradenj. DAS PROJEKTIEREN UND BAUEN VON WALDSTRASSEN IN LANDSCHAFTLICH EMPFINDLICHEN GEBIETEN (Zusammenfassung) Das Projektieren und Bauen von Waldstrassen in landschaftlich bewahrten und besonders empfindlichen Landstrichen stosst angesichts der allgemeinen Ent- wicklung der Forst- und Landwirtschaft und des Tourismus auf eine Reihe verwi- ckelter Fra gen. Z wei Momente kommen vor all em zum Ausdruck: Zum ersten ist jede Strasse als technisches Objekt in der natiirlich und landschaftlich bewahrten Le· benswelt sicherlich ein Fremdkorper und hat als solcher auf das alisserliche Aus· sehen der Kulturlandschaft eine negative Wirkung. Zum zweitcn aber ist die Strasse Grunbedingung flir das Erhalten des wirtschaftlicben Gleichgewichtes im Agrar- raum, was selbstredend auch Bedingung fur d ie Wahrung des Gleichgewichles in der Kulturlandschaft ist. Am Beispiel der projektierten Waldstrasse von Spodnji Goreljek bis Rudno polje auf dem Plateau Pokljuka (Forstdirektion Bled, Slowenien) durch ein sehr buntes, doch wegen der Verkebrsunaufgeschlossenheit rasch verfallendes Almgebiet, waren die Projektanten einer Reihe von Fragen gegenlibergestellt und mussten, sowohl vam Standpw1kt der Forst- und Landwirtschaft als auch vom Standpunkt des rascb sich entwickelnden Tourismus aus, zutreffende Losungen suchen. Die angeflihrte Strasse erschliest 518 ha Gebirgswalder, davon 4/5 in Privatbesitz, und stellt eine bedeutende Rationalisierung der Nutzung und intensiven Pflege des 78 , Waldes dar. Zugleich wird sie mit der sich erholenden rmd intensiveren Senu- wirtschaft ermoglichen, dass die Weideobjekte auch fur eine besondere Ar t des bauerlichen Tourismus sowohl in der Sommer- als auch in der Wintersaison ausgentitzt werden. Damit wird eine bedeutende Erganzung des bereits traditionel- len Tourismus im Gebiete Bohinj erzielt. Beirn Projektieren der Strasse muss na- ttirlich die Erhaltrmg der Kulturlandschaft ohne Unterlass im Sinne gehalten wer- den, wozu gentigend gewissenhaftes Geflihl unerlasslich ist. Dieser Forderung wird sich auch die technische Ausfiilirung des Baues selbst rmterordnen mtissen. 904: 182 (55) GOZDNA PODROčJA IRANA Dr. Vladimir T regu b o v (Ljubljana) Iran meri 1,628.182 km2 in je S krat večji od Jugoslavije. Na grobo vzeto pokrivajo deželo naslednje vegetacij ske formacije: l. Gozdna vegetacija a) Gozdovi ob Kaspijskem morju in v severnem Azarbej- džanu 47.487 km2 b) Hrastovi gozdovi na južnih pqbočjih Zagrosa in v Kur- distanu : 28.480 km2 2. Vegetacija posamič rastočih dreves na gorskih pobočjih Elbrusa, Azarbejdžana in Zagrosa a) Juniperus excelsa . b) Pistacia mu tica, Pistacia vera . c) puščavska vegetacija v peščeni puščavi Dašte Lut (Ha- loxylon, Tamarix ) . 3. Razredčena, popasena, grmovna vegetacija z vr stami 7S.967 km2 19.377 km2 ' 1S.162 km2 66.28S km2 110.824 km2 Amygdalus, Crataegus, Nannorhops . 120.348 km2 4. Stepska vegetacija a ) obsežne, obdelane površine, pašniki in orofilska (visoko- gorska) vegetacij a 756.819 km2 b) subtropski pašniki, kjer so skupine drevesnih vrst: Zizi- phus spina christi, Prosopis spicigera, Acacia seyal . 266.S80 km2 S. Halofilna vegetacija na slanih tleh in psamofilna vege- tacija na peskih 268.300 km 2 6. Halofilna vegetacija ob morju (Omanski zaliv) tipa »mangrove«, Avicennia, Rhizophora . l.o20 km2 Skupaj 1,600.4S8 km2 K t emu moramo prišteti še povrsme brez vsake vegetacije. Pri tem razčlenjenju vegetacije vidimo, da je pojem zaraščenosti gozdne vegetacije na Srednjem Vzhodu (Middel East ) zelo relativen. Pravi, strnjeni, 79 visoki gozdovi so samo ob Kaspijskem morju in j ih bomo pozneje posebej opisali. Hrastovi gozdovi na pobočj ih Zagrosa in v Kurdistanu so zelo · poškodo· vani, le v nekaterih oddalj enih predelih Zagrosa, kjer nomadsko pr ebivalstvo izkorišča žir za hrano, so ti gozdovi bolje ohranjeni; vendar nikjer ni obrast višja kot 0,6, drevesa dosežejo do 12m višine. Sedanja vegetacija v vegetacijskem pasu med 2000 in 3000 metrov je sestavljena predvsem iz posamič rastočih dreves vrste Juniperus excelsa. Predno je bil ta brin izsekan, je bila vegetacija mnogo bolj gosta. Ta vegeta- cija je pomembna kot višji vegetacijski pas, ki se razteza po skoraj vseh iranskih gorah, pa tudi v Vzhodni Turčiji in v Zahodnem Afganistanu, za- radi svojih zaščitnih nalog. Drevesni vrsti Pistacia mutica in Pistacia vera sta značilni za nižj i pas in v vzhodnem Zagrosu r edkokdaj ustvarjata prave gozdove. Puščavska vegetacija v peščeni pustinji Daš te Lut ( Sei- stan) v centralnem vzhodnem Iranu, kjer je letnih padavin komaj 50 do 1000 mm, ne more biti gosta; peski so prekriti s posamičnimi grmički, ki prehajajo v drevesa do 4 m višine raznih vrst rodu Haloxylon. Ta vegetacij a je izredno pomembna, ker u trjuje peske in daje dobro kurjavo. Na malo slanih peskih, južneje od puščave Dašte Lut, opažamo se- stoje tamariše Tamarix articulata, ki doseže dimenzije pravih dreves do 15m višine. Druge površine niso več gozdovi, toda njihova naravna vegetacija ščiti tla in je koristna za pašo. Vredno je še omeniti subtropsko vegetacijo posamič rastočih dreves : Ziziphus spina christi, Prosopis spicigera, Acacia seyal; tam gojijo tudi datljevo palmo Phoenix dactylifera. Gozdovi, ki raste jo v morski vodi ob ustjih rek, so takoimenovani »mangrove« gozdovi, ki daj ejo dober les, Zlasti drevo Rhizophora mucronata. Gozdni pasovi ob Kaspijskem mor ju Južno obalo Kaspijskega morja obkroža visok greben Elbrusa (Alborz po perzijsko), ki se vleče v loku, dolgem približno 1000 km. Na zahodu in na vzhodu je nižji, v sredini je najvišj i z vrhom Demavend (5670 m). V loku se vlečejo tudi gozdovi v širini od 20 do 80 km. Le 5 cest preseka ta greben od juga proti severu. Najnižja prehoda sta v zahodnem delu pri Ardabilu - Astari in pri Raštu v višini 1600 m, medtem lw so os tali trije cestni prehodi v višinah 2300 m in 2600 m . Zahodni del Elbrusa, ob morju med mestoma Pahlavi in Astara, dobiva največ padavin, okrog 1500 mm letno. Proti vzhodu se padavine znižujejo, pri Gorganu jih je samo 700 mm. Južno pobočje je suho in vroče, tam so samo ostanki vegetacije . V Teheranu (1250 m nadm. viš.) je le 200 mm letnih pada- vin, ima torej polpuščavsko klimo. Na severnem pobočju Elbrusa so gosti, vlažni, strnjeni gozdovi, ker so padavine obilne in ugodno razporejene preko vsega leta. Tod zelo lahko raz· likujemo vegetacijske pasove ki niso pogoj eni samo z nadmorskimi višinima, ampak tudi s posebnimi lokalnimi faktorji: z vplivom vlage, ki prihaja od izhlapevanja Kaspijskega morja s severa, z vplivom suhih in vročih vetrov z juga in z razgibanostjo terena. Vegetacijski profil s severa proti jugu je naslednji: Nižina ob obali Kaspijskega morja je prekrita z vlažnimi gozdovi asoci- acije Querco- Buxetum in še drugih asociacij' Buxetuma. Seže od - 25m do 80 oo ~=j:E_=~=~~ HALOFILNA . VEGETACIJA ~mmmmirjJ GOLE POVRŠINE OROFILNA VEGETACIJA JUNIPERUS EXCELSA Slika 1 VEG ETACIJSKI TIPI SEVERNEGA UU~~ MORJE PI STACIA MUTICA AMYGDALUS RAUTERI, BERBERIS, CRATAEGUS STEPSKA VEGETACIJA QUERCO -BUXETUM OUERCO-CARPINETUM PARROTIO-CARPINETUM FAGETUM HYRCANUM CUPRESSETUM ET THUYA ORIENTALIS CARPINETUM ORIENTALIS, QUERCUS MACRANTHERA 200m nadm. višine. To je gost dvoetažni gozd, kjer tvorijo zgornjo etažo dre- vesa Quercus castanaeifolia, Acer insigne, Alnus subcordata, Pterocarya fraxi- folia, spodnjo etažo pa Buxus sempervirens, Gleditschia caspica, Diospyros lotus, Albizzia julibrissin. Od endemičnih vrst rastejo v gozdu praprot Pteris arguta, trave Oplismenus undulatifolius, Brachyaria eruciformis, grmovja Jas- minus grandifolius, Periploca graeca in druga. Zelo značilni so mahovi Pala- mocladium euchloron, Thamnium alopecurum Neckera besseri in drugi. Kljub temu, da to ni zimzeleni gozd, je podoben subtropskemu gozdu, ker rastejo v njem nekateri rodovi in subtropske vrste rastlin, ki se najdejo na južnem pobočju Himalaje. Nekaj primerkov takega gozda je vključenih v nacionalne parke. Področje tega gozda je obsegalo preje okoli 10.000 km2, a sedaj je to večinoma obdelovalna zemlja z bogatimi nasadi pomaranč, čaja, bombaža in riža. Samo severno od Pahlavija proti Astari so še precej velike površine de- gradiranega gozda tega tipa. Tam sedaj umetno pogozdujejo več tisoč hek- tarjev zemlje s hitro rastočimi vrstami: Pinus radiata, Pinus taeda, Crypto- meria japonica, ki zaenkrat dobro uspevajo. Težave so le z vrsto Cryptomeria japonica, ki rada pozebe. Vzdolž reke Sefid rud, med Raštom in Lahidžanom je nekaj tisoč hektarjev zaraščenih z gozdom topole Populus caspica. To je že star gozd z visokimi drevesi, do dveh metrov prsnega premera, brez večje vrednosti, ki ga bodo nadomestili z donosnejšimi vrstali topolov. Predgorja med 100 in 300m pokriva gozd hrasta in gabra Querco - Carpinetum na približno 6500 km2. Ker je hrast v glavnem posekan, j e to gozd gabra Carpinus betulus, ki je veliko večji kakor naš gaber, saj doseže en meter N S 4000 ov Slika 2. Vegetacijski pasovi na gorovju Elburz (OB= Querco-Buxetum, QC = Quer- co-Carpinetum, PC = Parrotio-Carpinetum, FH = Fagetum hyrcanum, CO = Carpi- netum orientalis, Quercus macranthera, OV = orofilna vegetacija, JE = Juniperus excelsa, PM = Pistacia mutica, AR = Amygdalus reuteri, Berbis, Crataegus, SV = stepska vegetacija, Artemisia, Astragalus) 82 prsnega premera. Povprečni letni prirastek tega gozda je 5m3/ha. V vzhod- nem, bolj suhem delu Elbn1sa je hrastov gozd drugačen, kar opisujem pozneje. Nad tem pasom, med 300 in 800 m nadm. višine se razprostira na 9000 km2 v obliki širokega pasu gozd gabra Parrotio - Carpinetum, pomešan z ende- mično vrsto Parrotia persica. To železno drevo, kakor ga imenujejo, daje zelo trd les rožnate barve in počasnega prirasta. Navedeni gozdni pas je zelo degradiran, ker ga prebivalstvo iz bližnjih vasi nesmotrno seka in ker v njem NE--SO 4000 JE 3000 2000 IZ. Slika 3. Vegetacijski pasovi na gorovju Zagros (SV= stepska vegetacija, Artemisia, Astragalus, AR = Amygdalus reuteri, Berberis, Crataegus, QP = Quercus persica, JE= Juniperus excelsa, PM = Pistacia mutica, AS = Amygdalus scoparia, Acer cinerascens, ZC = Zizipus spina Christi, Prosopis spicigera, AO Avicena off:icinalis intenzivno pasejo. Povprečna lesna zaloga je od 150 do 200m3/ha, letni prirastek je še vedno okoli 5m3/ha. Les je uporaben za celulozo in iverne plošče. Ker so rastišča v glavnem dobra, bo te gozdove mogoče izboljšati, treba jih bo sprem eniti v drugačne sestoje (izvesti konverzij o), torej vnašati iglavce, pred- vsem bore. V globokih, vlažnih dolinah, kjer je teren razgiban, najdemo dva gozdna tipa: Alnetum subcordatae in Aceretum insigne. Prvi tip je na dnu dolin, medtem ko je drugi takoj nad prvim tipom. Alnus subcordata je velika jelša, ki daje dober, homogen, rdeč les. Javor Acer insigne doseže velike dimenzije, ima krasen, svetel, blesteč les in je pomemben za iranski izvoz. V ta tip spada 83 tudi hrast Vlmus scabra, v zahodnem delu še jesen Fraxinus excelsior. Povsod se pojavlj a v tem gozdnem tipu Pterocarya fraxinifolia, a seže le do višine 350 m. Pas bukovih gozdov Fagetum hyrcanum sestavlj a Fagus orientalis ssp. macrophylla, je najpogostnejši gozdni tip v Iranu in najvažnejši z ekonom- skega vidika. Zavzema širok pas med 800 in 1800 m nadm. višine, uspeva me- stoma do 2300 m visoko in pokriva površino okrog 7600 km2. Tovrstni bukovi gozdovi so najvlažnej ši, v njih območju je stalna oblačnost, megle, imajo naj- več padavin, letno okrog 2000 mm. V pasu bukovih gozdov razlikujemo dve glavni asociaciji: asociacija Rusco - Fagetum na apnencu, z glavnimi značilnimi vrstami Ruscus hyrcanus, Pteris cretica, Solanum kizeretzkii in na silikatni podlagi asociacija Arctosta- phylo - Fagetum z značilnimi vrstami Vaccinium arctostaphylos, Galium rotunclifolium, Erythronium quinquefolia, Blechnum spicant. Drugi tip je bolje ohranjen in bogatejši, najbolj razvit je v zahodnem delu, mestoma do- sega 820 m3tha, drevesa v njem dosežejo 50 m višine, dva metra prsnega pre- mera in starost dvestopetdeset let. Po floristični sestavi se Fagetum hyrcanum najbolj približuje balkanskim Fagetwnom, ker pojasnjujemo tako, da sta oba tipa terciarna relikta. V sploš- nem je Fagetum hyrcanum fitosociološko in morfološko najbolj podoben ev- ropskim bukovim gozdovom, v njem razlikujemo več subasociacij. V vlažnih dolinah bukovih gozdov srečujemo zopet Alnetum subcorclatae in Aceretum insigne. Do Gorgana sega bukov gozd, vzhodneje, kjer je klima bolj suha, se raz- tezajo obsežni hrastovi, kserofilni gozdovi z vrstama Quercus castanaeifolia in Zelcova crenata. Drevesa so visoka, imajo do dva metra prsnega premera, lesne zaloge je v tem gozdu od 200 do 450 m3Jha. Ti gozdovi pokrivajo okroglo 4000 km2 vzhodnih pobočij Elbrusa. Nad pasom bukovega gozda je poseben gozdni pas, kjer je klima pozimi hladna, poleti vroča in precej suha; ker smo že blizu grebena, se čuti vpliv suhega podnebja južnih pobočij Elbrusa. Tam uspeva asociacija Carpinetum orientale, ki j e analogna in zelo podobna gozdu z vrsto Carpinus orientalis ob Severnem Jadranu, saj sta verjetno tudi klimi podobni. Ta gozdni pas se začne v višini 1800 m in sega do 3000 m visoko, sestavlja ga vrsta Quercus macran- them in razno grmovje, kot češmin Berberis, nešplja Mespilus germanica. Gospodarskega pomena nima, važno vlogo pa ima kot varovalni gozd, a je zelo popasen. Podoben gozdni tip se pojavlja tudi v severnem Azarbej džanu (Arasbaran) ob meji z SSSR v nekoliko drugačni obliki. Zavzema skupno okrog 12.000 km2• Greben Elbrusa ima več širokih, razmeroma n izkih sedel, kjer se za- čenjajo velike doline z rekami, ki tečejo proti Kaspijskemu morju. Te doline imajo svojo posebno klimo. Preko sedel namreč vdira suh zrak z juga, se spušča v ozke doline, se komprimira in se še bolj segreje, tako da je za te doline značilna ekstrazonalna vegetacija. Po našem mnenju je to reliktna ve- getacija, ki se je ohranila iz toplih medledenih dob. Tudi sedaj vlada tam lokalna klima, ki se po svojem značaju približuje pravi mediteranski klimi. Najzanimivejša je dolina čaluz, kjer se v spodnjem delu razprostira velik gozd ciprese Curpressus sempervirens f. horizontalis, ki je v svojem srednjem delu lepo ohranjen in strnjene oblike ter je sedaj nacionalni park. Podobne so še druge doline, večja med njimi je ob reki Sefid rud, kjer rastejo oljke, PaZi- 84 urus spina christi in drugi mediteranski elementi, mestoma tudi Thuya ori- entalis; razen brina Juniperus ni drugih iglavcev. Kaspijski gozdovi so za Iran gospodarsko zelo pomembni, najpomemb· nejši in najbogatejši so seveda bukovi gozdovi. Povprečna lesna zaloga bukovega gozda na apnenasti podlagi je okoli 250 do 300m3/ha, na silikatu 350 m 3/ha, in tudi več. V tem gozdu uspeva najboljši les pragozdnega tipa. Gozdovi so še sedaj težko dostopni, saj je v njih zgrajenih vsega le 7 cest. Izkoriščali so ga s primitivnim prebiranjem, podirali so najboljša drevesa, žagali so na roko najboljše dele v samem gozdu; izdelovali so namreč kar tam 2,20 m dolge tramiče da so mogli po dva kosa »alvara<< naložiti na konja. Stari način sekanja opuščajo in v novo urejenih gozdovih uvajajo v glavnem oplodno sečnjo. V zrelih gozdovih so izločili pomladitvene površine, pomla- ditvena doba je bila v začetku, torej pred 10 leti, 25 let. Kmalu pa so spoznali, da poteka naravno pomlaj evanje v bukovih gozdovih precej hitro in so po- mladitveno dobo skrajšali od 25 na 20 let, v nekaterih primerih celo na 15 let, torej na tri sečnje vsakih S let. Izpopolnjevanje vrzeli s smrekovimi sa- dikami se je izkazalo kot zelo uspešno. že ob koncu prejšnjega stoletja so ruska podjetja izkoriščala lažje pri- s topne gozdove, kmečko prebivalstvo pa je pospravilo ostanke. V gozdu se še zdaj najdejo ostanki tirov starih ozkotirnih gozdnih železnic. Više ležeči bukovi gozdovi so bolj ohranjeni, v njih je okoli 60 milijonov m3 bukovega lesa, hrastavega lesa je okoli 15 milij onov m 3, največ, okrog 70 milijonov m 3 pa je gabra slabe kakovosti. Iglavcev ni. Bukovih gozdov je okoli 7600 km2, hrastovih 4000 km2, gabrovih pa 9000 IFm2• Leta 1962 so bili vsi gozdovi nacio- nalizirali in tedaj je bilo za iransko oblast zlasti pomembno ugotavljanje nji- Slika 4. Cist bukov gozd ass. Arctostaphylo-Fagetum na silikatu, nadm. viš . 1400 m. Asalem nad Kaspijskem morjem (Foto: V. Tregubov) 85 bove vrednosti. To pa je bilo zelo težko, ker ni bilo cest, karte niso u strezale dejanskemu stanju, ni bilo katas tra, z urejanjem gozdov pa so komaj začeli (L.1960 je avtor kot ekspert FAO organiziral oddelek za urejevanj e gozdov). Do tedaj sta bili zgrajeni samo dve, nekaj kilometrov dolgi gozdni cesti in ena prenosna žaga. S pomočjo ameriške pomoči so zgradili na severozahodu (Asalem ) veliko žago, predvsem za izdelavo železniških pragov, in 25 km cest. V zadnjih letih so privatniki zgradili še nekoliko manjših podjetij za proizvodnj o lesonita in ivernih plošč. To pa ni bila zadovoljiva rešitev, ki bi šla vzporedno s hitrim razvojem dežele. L. 1968 je bila sklenjena pogodba z Romunijo, po kateri je ta dobila v izkoriščanje 120.000 ha dobrega bukovega gozda. Predvidena je bila izdelava ureditvenega elaborata, gradnja cest za odpiranje gozda, kar je delno že izvedeno. Z izkoriščanjem lesa bi morali začeti prihodnje leto. Gradnja velike žage in tovarne za končne proizvode je že v teku. Plačilo za opremo in za vložen trud naj bi bilo krito 80% z nafto, 20% s končnirni proizvodi, dobili pa bi tudi del čistega dobička. Do sedaj je bila domača poraba lesa zelo omejena. Do leta 1970 je bilo izde- lanih 97 urejevalnih elaboratov za 233.233 ha gozdov, kjer znaša etat 658.817 m3• V letu 1970 je izvozil Iran bukovih hlodov 16.292 m3, oreha 1840 m\ bresta 491 m\ javora 198m3 in hrasta 1492 m3, torej skupno 20.313 m3, v vred- nosti enega milijona dolarjev. Uvozili pa so v tem letu: lesnih izdelkov celuloze papirnih izdelkov 228.035 ton v vrednosti 43,600.000 dolarjev 516 ton v vrednosti 670.000 dolar jev 136.898 ton v vrednosti 313,700.000 dolarjev Proizvodnja papirja znaša v I ranu samo 14.000 ton, kar pomeni velik pri- manjkljaj. Predvidena je graditev tovarne papirja z letno kapaciteto 100.000 ton v ustju reke Sefid rud, kjer je dovolj vode, ki bo verjetno oddana japon- skemu podjetju. Pred dvema letoma je obiskal Jugoslavijo iranski m inister za naravna bogastva ing. N. Golesorkhi z namenom, da bi dali tudi Jugoslaviji podobno koncesijo. Pogodba je bila sklenj ena že novembra 1970. Podjetje Sumaprojekt iz Sarajeva se je tako obvezalo izdelati predhodni elaborat. Za odpiranje samo enega izmed do sedaj zaprtih področij bo treba zgraditi okoli 1500 km gozdnih cest. Izkoriščati bo treba v glavnem trd les iglavcev, ker ig- lavcev v Iranu skorajda ni. Tovarna z le tno kapaciteto 100.000 ton papirja, potrebuje letno 426.00 m3 trdega lesa, k temu je treba uvoziti še 20 do 30% lesa iglavcev. Računati je treba tudi s tem, da so iranski stari gozdovi še pra- gozdovi in da bo odpadek lesa zelo velik. Navesti moram, da sedaj v Iranu veliko pogozdujejo. Okrog Teherana se dviga zelen pas bora Pinus eldarica, ciprese Cupressus arizonica, platane Pla- tanus orientalis, robinije Robinia pseudacacia in drugih vrs t. FOREST AREA IN IRAN (Summary) Natural conditions and geographical position have placed Iran on the cross- roads of four floristic regions: the Jranian - Touranian central plateau, the Hyr- canian region along the Caspian coast is related to the Euro-Siberian region, the Zagros mountain region and the Ommanian region in the south. Surfaces by the caracteristics of the vegetation: 86 l. Forest vegetation, bumid forests of the Caspian area and Aras- baran ........... . ... ... . . ... . . . · · · oak forest of Zagros . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2. Vegetation of sparse trees (Juniperus excelsa) Pistacia mu tica, P. vera subdesert vegetation 3. Very sparse vegetation of pastured bushes (Amygdalus, Cra- taegus Berberis, Nannorphos in the South) . . . . . . 4. Steppe vegetation (pastures Artemisia, Astragalus) ... subtropical v. Ziziphus spina christi, Prosopis spicigera, Pho- enix dactylifera . . . . . . . . . . . . . Halophilic and psammophilic vegetation ..... . 47.487 km2 28.480 km2 75.967 km2 19.377 km2 25.162 km2 66.285 km2 110.824 km2 120.348 km2 756.819 km2 266.580 km2 268.300 km2 6. »Mangrove« forest type . . . . . . . . . . . . . . . 1.620 km2 The whole surface of Iran countain 1,600.458 km2 The most important real forests in Iran existe only in the Hyrcanian region, it is the northern watershed of the Elbrus (Demavend 5670 rn) on the Caspian coast, caracterized by a rnesophilic forestry vegetation, originally of the Tertiary, and if there are no large coniferous in this zone it is because they could not reach it during the Quaternary period. The present climate is moderate, mild where the rainfall is 1200-1500 mm. Towards the East and on the ridge of the Elbours it cornes down to 600-700 mm. Generaly speaking tbis region can be considered as excellent for sylviculture. We have discerned several levels of the forest vegetation: I. Querco-Buxetum a association representing a fores of the Caspian plain. It is a dense two-level forest: the crown level consisting of tali trees-Quercus castanaei- folia, the lower level is very dense consisting of Buxus sempervirens, Gleditschia caspica, DiospyTos lotus, Albizzia julibrissin. This vegetation is rather more like a humid subtropical forest of which rnany species have their close relations in the Indian tropical forest. Now this forest is transformed in agricultural area. The association Querco-Carpinetum and Parrotio-Carpinetum, where the most important trees are Carpinus betulus and Parrotia persica. This forest is usualy overexploited and has many stages of degradation. To improve it some conifers (Pinus) should be introduced. Fagetum hyrcanum zone of beach: Fagus orientalis ssp. macrophylla making up the richest and the most beautiful forest of Iran. This dense forest produced up to 800 rn3/ha, some of the beach are 45 m high, have 2m of diameter at 1,30 m from the ground, and are about 250 years old. This association divides itself into two other associations, one gmwing on the calcareous soil: Rusco-Fagetum (Ruscus hyrcanus, Pteris cretica, Solanum kizeretskii) with 250-300 m 3/ha and the other on siliceous soil therefore acid: Arctostaphylo-Fagetum with following plants: Vac- cinium arctostaphyllos, Dentaria quinquefolia , Erythronium albidum, Blechnum spicant, with 350m3/ and more. The humid often deep valleys are occupied by hy- grophilic association with Acer insigne, Alnus subcordata, Ulmus scabra etc. This zone is noTmally humid with an almost permanent strata of clouds at the altitude between 900 and 1600 m (2300 m) . Carpinetum orientale with Carpinus orientalis and Quercus macranthera forms the highest zone of forest vegetation reaching an alti tu de of 3000 m . It is a forest of small height changing to coppice. It is of no economical interest and yet only for protection. Association of Cupressus sempervirens and of thuya orientalis, both are relict of the interglaciary climate of the warming up periods. They occupy restricted area in the wide hot valleys open the southern wind. The zone of Quercus persica is the most exclusive forest area covers about 2,850.000 ha (we can added the areas covers by Quercus infectoria and Q. libani 87 598.000 ha). This zone occupies mainly the southwestern watersheds of the Zagros, looking on the Persian Gulf. The annual rainfal is of the order of 400 to SOO mm. These forest have been devasted and overgrazed. The large oaks can reach a .h. of 12-lSm. There ar about 7600 km2 of beach forests with 60 millions ma of wood, 4000 km2 of oak forests with 15 milions ma and 4000 km2 of hornbeam with 70 millions m3 general of poor quality. All the forests were nationalized in 1962. With american aid was constructed a big sawmill in Assalem. In 1967 was concluded an argument with the rumanian woodindustrie organisation for the exloitation of a big forest area south from Neka contained 120.000 ha, At 1970 it was prepared 97 foreft mana- gement plans covered 233233 ha and it was boreseen the cutting of 685.817 ma. The export wood material in 1970 was 20.313 ma and import of wood products was 228.035 tons, cellulose 516 t and paper products 136.898 t which value was 2509,389.468 Rials. The production of paper in Iran was only 14.000 t. It was also forseen the construction of a big paper factory with yearly capacity of paper production 100.000 t. O 1 J ' 165.6: 176.1 (Corylus avellana L.) SELEKCIJA LESKE ( Corylus avellana L.) Ing. Niko Po p ni k o la, (Bi tola) I. Uvod Razen neznatnih izjem, npr. v I stri, kjer gojijo lesko zaradi visokovrednih in koristnih sadežev, pri nas ta grmovn a vrsta raste in odmira, ne da bi se kdorkoli zanjo posebej zanimal. Po vsej naši domovini pa ima odlične pogoje za uspevanje. Celo pri mnogih gozdarskih strokovnjakih je zakoreninjeno mnenje, da j e leska plevel, ki ga kaže iz gozda odstraniti za vsako ceno. Ceprav nam ne daje lesa, pa dobivamo od nje nekatere postranske gozdne proizvode. Njene mladike uporabljajo za izdelavo košar in sodarskih obročev za sode. Nas pa predvsem zanima leskov plod - lešnik zaradi svojega pomena v pre- hrani in zdravilstvu. Lešnik vsebuje visok odstotek hranilnih snovi, predvsem maščob in beljakovin. Zaradi svojega prijetnega okusa ga zelo cenijo slašči· čarj i. V slikarstvu ga uporabljajo za proizvodnjo posebnih oljnatih barv, v parfumeriji za proizvodnjo finih mil, nadalje za izdelavo specialnih stroj- nih olj itd. Ceprav v zdravilstvu še niso popolnoma znane njegove zdravilne lastnosti, domnevajo, da čeprav nima posebne zdravilne moči, do neke mere vendarle vzpodbuja organizem k okrevanju. Z gledišča selekcije je leska zelo odporna proti glivičnim boleznim in škodljivcem. Ker uspeva brez posebnih stroškov, tako v ravninskem kot v Op. ur.: Pr ispevek objavljamo v spodbudni premislek našim gojiteljem gozdov. Morda zasluži v prihodnje leska večjo pozornost zlasti tam, kjer naj bi na zapuščenih kmetijskih tleh pričenjali na novo gozd s predkulturami in pa na »nikogaršnji zemlj i« pod da.ljnovodi visoke napetosti, ki v vse večjem obsegu neurejeno pre- prezajo našo gozdnato krajino. 88 hribovitem svetu, bi lahko z njo znatno povečali produktivnost slabo izko- riščenih tal. Pri proučevanju lastnosti leskovega plodu za določitev selekcij- skih osnov se nismo omejili le na proučevanje variabilnosti zunanjih znakov, temveč smo proučili tudi njegove kemične lastnosti. Menimo, da bo naše delo odprlo nove perspektive selekciji lešnikov. II. Material in metoda Za proučevanje potrebno količino plodov smo zbrali na sedmih mestih v okolici Bitole (okolica vasi Bukovo, Nižopole, Trnovo, Hristifor, Ca pari, Kažani in planina Perister). Na vsakem od tridesetih grmov smo nabrali po sto lešnikov. Plodove smo hranili v laboratoriju pri običajni sobni tempera- turi. Cez štirideset dni smo stehtali vsak lešnik posebej, in izmerili dolžino, širino in debelino. Nato smo oddvojili po petdeset plodov z vsakega grma in jim posebej stehtali jedro ter izmerili težo in debelino lupine. Tako smo ugotovili odstotek jedra, oziroma lupine. Glede na obliko plodov smo vse lešnike razvrstili na tri skupine: okrogle, ploščate in podolgovate. Rezultate m eritev smo obdelali po variacijsko-statistični metodi. Vlažnost plodov smo določili s sušenjem pri 130 °C dvakrat: takoj po nabiranju in štirideset dni kasneje. Pepel smo določili z žarenjem plodov pri 900 °C, maščobe pa po Gross- feldovi modificirani metodi. Z vsakega grma smo zmerili dolžino in širino stotih listov ter rezultate prav tako obdelali po variacijsko-statistični metodi. l~-------- III. Ocena rezultatov in razprava Slika 1. Oblike lešnikov: zgoraj okrogli, v sredi ploščati in spodaj podolgovati plo- dovi Teža, dolžina, širina in debelina lešnikov so variabilnejše kot njihove kemične lastnosti. Zato smo dali prednost proučevanju zunanjih dimenzij. l. Kakovostne značilnosti lešnikov Pri posameznih populacijah leske (Corylus avellana L.) smo na posamez- nih grmih našli okrogle, ploščate a li podolgovate plodove. Zato smo zbrane plodove razvrstili na _tri skupine: okrogle, ploščate in podolgovate. Pri o~rog- 89 Tabela l. Pregled izbranih grmov Teža Dolžina S irina Debelina Oblika Oznaka plodov grma M ±f,u M ±fIt M± f,u M± f,u gramov milimetri Bukovo 6 1,16 ± 0,05 16,54 ± 0,12 14,08 ± 0,25 12,62 ± 0,21 Nižopole 7 0,72 ± 0,04 13,92 ± 0,21 12,68 ± 0,17 10,68 ± 0,23 Trnovo 8 1,23 ± 0,03 14,60 ± 0,11 13,08 ± 0,13 11 ,57 ± 0,13 ro 'bo Perister 17 1,76 ± 0,03 14,68 ± 0,39 13,54 ± 0,17 11,42 ± 0,32 o s-. Perister 20 1,92 ± 0,05 14,92 ± 0,21 15,80± 0,18 14,30 ± 0,18 .!4 o Perister 21 1,88 ± 0,04 14,74 ± 0,21 14,30 ± 0,20 11,72 ± 0,21 Capari 29 1,12 ± 0,03 14,02 ± 0,22 13,10 ± 0,18 10,52 ± 0,18 povprečje 1,58 ± O,D3 14,80 ± 0,08 13,92 ± 0,08 11,98 ± 0,08 Bukovo 3 1,23 ± 0,29 16,00 ± 0,16 14,76 ± 0,12 12,32 ± 0,13 Trnovo 9 1,23 ± 0,04 17,50 ± 0,21 14,06 ± 0,16 10,86 ± 0,01 Hristif9r 15 0,56 ± 0,04 13,00 ± 0,18 11,48 ± 0,18 9,28 ± 0,08 Perister 22 1,82 ± 0,04 17,04 ± 0,24 15,62 ± 0,22 12,04 ± 0,19 ~ Perister 23 1,03 ± 0,03 17,06 ± 0,17 13,28 ± O,Q7 10,28 ± 0,13 ro Capari 25 0,95 ± 0,04 18,00 ± 0,27 14,02 ± 0,26 11,86 ± 0,25 >U >V> o Capari 26 0,76 ± 0,03 15,30 ± 0,22 12,12 ± 0,21 10,46 ± 0,22 ~ Capari 27 1,20 ± 0,08 13,88 ± 0,12 12,56 ± 0,14 9,86 ± 0,15 Capari 28 0,88 ± 0,34 16,34 ± 0,17 13,58 ± 0,14 10,70 ± 0,13 Kažani 30 1,29 ± 0,04 15,48 ± 0,22 12,56 ± 0,22 11,26 ± 0,22 povprečje 1,01 ±O ,Dl 15,99 ± 0,08 13,66 ± 0,66 10,98 ± 0,06 Bukovo 1 0,64 ± 0,03 15,72 ± 0,26 11,64 ± 0,19 9,64 ± 0,18 Bukovo 2 1,16 ± 0,03 18,26 ± 0,15 13,94 ± 0,11 11,28 ± 0,10 Bukovo 4 0,70 ± 0,02 16,54 ± 0,16 11,06 ± 0,13 9,12 ± 0,13 Bukovo 5 0,32 ± O,Ql 12,88 ± 0,20 8,16 ± 0,11 7,42 ± 0,05 Trnovo 10 0,86 ± O,D3 16,86 ± 0,30 11,76 ± 0,15 10,94 ± 0,17 ro Hr istifor 11 1,40 :t 0,05 19,54 ± 0,15 14,50 ±0,16 11,16 ± 0,16 .... ro 15 Hristifor 12 1,32 ± 0,04 16,56 ± 0,25 13,24 ± 0,21 10,96 ± 0,21 bO Hristifor 13 1,00 ± 0,04 18,82 ± 0,09 11,16 ± 0,13 10,04 ± 0,13 o "' Hristifor 14 1,13 ± 0,04 17,97 ± 0,17 13,78 ± 0,13 11,94 ± 0,13 o .0.. H ristifor 16 1,08 ± 0,02 16,32 ± 0,22 12,18 ± 0,21 10,42 ± 0,19 Perister 18 1,12 ± 0,04 14,50 ± 0,23 10,62 ± 0,22 11,04 ± 0,19 Perister 19 0,88 ± 0,02 16,24 ± 0,21 13 64 ± 0,23 12,64 ± 0,23 Capari 24 0,98 ± 0,04 16,58 ± 0,24 13,72 ± 0,17 11,52 ± 0,19 povprečje 0,96 ± O,Dl 16,38 ± 0,08 12,14 ± O,Q7 10,32 ± 0,06 90 lih plodovih je vzdolžni presek približno enak prečnemu. Ploščati plodovi so ploski in široki, pri podolgovatih plodovih pa je vzdolžni presek znatno daljši od prečnega. Po razvrstitvi smo ugotovili, da so najštevilnejši grmi s podolgo· vatimi plodovi (44%), slede ploščati (33%), najmanj pa je grmov z okroglimi plodovi (23%) . Lešniki so rasli bodisi posamič, bodisi v gručah po 2 do 7. Teža p 1 od o v. Težo in ostale lastnosti lešnikov smo proučevali glede na posamezne oblike plodov. V tabeli 1 prikazujemo povprečno težo lešnikov za posamezne grme in za posamezne oblike plodov. Iz navedenih podatkov ugotavljamo, da je povprečna teža lešnikov precej variabilna glede na lokali- teto in za posamezne grme. Isto velja za povprečno težo posameznih oblik lešnikov. Največjo povprečno težo imajo okrogli plodovi (1 ,58 ± O,Q3 g), (mejne vrednosti so 0,20 g do 3,80 g). Povprečna teža ploščatih plodov znaša 1,01 ± 0,01 g, (mejne vrednosti 0,20 g do 2,20 g). Najmanjšo povprečno težo imajo podolgovati plodovi, komaj 0,96 ± O,Ql g (mejne vrednosti 0,20 g do 2,40 g). Razlike med posameznimi oblikami lešnikov so očitno signifikantne. Tabela 2. Signifikantnost razlik po oblikah plodov glede na težo Skupina Ploščati Podolgovati Teža plodov okrogli 0.58 0.62 ploščati 0.05 Za oceno uporabne vrednosti lešnikov je osnovnega pomena delež jedra v plodu. Zato smo to vprašanje posebej proučili. Iz tabele 3 je razvidno, da je povprečni delež jedra pri okroglih plodovih 32,00%, pri ploščatih 34,29% in pri podolgovatih 38,76%. Iz navedenega lahko sklepamo, da imajo težji (okrogli) plodovi nižji odstotek, lažji (podolgovati) pa višji odstotek jedra. Torej pada delež jedra z naraščanjem teže, kar pa je razumljivo, saj imajo najdebelejša lupino okrogli, najtanjšo pa podolgovati plodovi. Na sliki 2 so grafično prikazane populacije okroglih, ploščatih in podol- govatih lešnikov glede na njih težo. Očitna je skladnost variacijskih krivulj. Oblika plodov Okrogli Ploščati Podolgovati Tabela 3. Odstotni delež jedra in lupine ter debelina lupine min. 1 14,00 10,00 24,00 Jedro (%) M±f,u 32,00 ± 3,21 34,29 ± 0,49 38,78 ± 2,22 Oblika plodov Okrogli Ploščati Oblika ,_min. max. plodov 40,00 Okrogli 58,00 44,00 Ploščati 56,00 50,00 Podolgovati 50,00 1 Debelina lupine (mm) min. 1 M ± f p. J max. 0,80 1,56 ± 0,01 3,00 0,60 1,38 ± 0,01 2,70 Po dolgovati 0,60 1,29 ± O,Dl 2,70 91 Lupina (%) 1 M ± f,tt 68,58 ± 3,59 65,00 ± 2,05 61,00 ± 2,15 max. 88,00 80,00 78,00 Da ni tako le s težo lešnikov, temveč tudi z drugimi lastnostmi, o čemer bo govora kasneje, prikazujejo slike 3, 4 in S. To dejstvo je zelo pomembno za selekcijo lešnikov, tembolj ker so vzorci zbrani iz različnih ekotipov, Zun anje dime nz i j e. Dolžina, širina in debelina plodov je prikazana v tabeli l. Iz nj e lahko ugotovimo, da dolžina plodov s težo pada. Okrogli plodovi z največjo povprečno težo so kraj ši (14,80 mm) kot podolgovati (16,38 mm). Za razliko od dolžine širina in debelina s težo plodov naraščata, kar pomeni, da so najširši in najdebelejši okrogli plodovi, najdaljši in naj- tanjši pa podolgovati plodovi. Slika 2. Delež ok- roglih, ploščatih in podolgovatih plodov glede na težo Na slikah 3, 4 in 5, kjer so prikazane dolžina, širina in debelina plodov, ugotavljamo zelo veliko skladnost variacijskih krivulj. To pomeni, da so vse tri oblike lešnikov nastale po dolgotrajni selekciji. Tabela 4. Signifikantnost razlik po oblikah plodov glede na dolžino Skupina Ploščati Podolgovati Dolžina plodov okrogli 1 ploščati 1,19 1,58 92_ 0,39 Proučujoč medsebojno odvisnost med posameznimi oblikami lešnikov ter zunanjimi dimenzijami dolžino, širino in debelin o ( tabele 4, 5 in 6), smo v vseh treh primerih ugotovili, da so razlike signifikantne. " 3D " 20 lB " " " to -- OKROGLI PLODOVI PLOŠČATI PLODOVI 1 -~ / '.( i ·- · -·- PODOLGOVATI PLODOVI 1 i \ i 1 i h 1 1 li 1 1 \i ! ! \i , 1 1\ r j li 1 i 1· 1. 1\ 1, 1 1 i li 1. 1i ,, 1 . 1 i 1 \ 1 i \ \ / i \ \ t.f 1\ tl 1 1 1 1\ j 1 '· 1 ' O 10 12 14 16 18 20 2 2 24rnm •;. 42 40 " ,. ,. 32 30 •• 2& 24 .. 20 " ,. 14 " tO A 11 ,, ,, - - OKROGLI PLODOVI 1 1 , 1 1 1 i 1 1 ---· PLOŠČATI PLODOVI · - ·-·- PODOLGOVAT! PLODOVI i 1 j j ! 1 ! 1 ! 1 ! 1 1 1 ; , . 1 ! 1 ! 1 1 i i i 1 i 1 1 i 1 ! 1 1 1 i 1 Slika 3. Delež okroglih, ploščatih in po- dolgovatih plodov glede na dolžino Slika 4. Delež okroglih, ploščatih in po- dolgovatih plodov glede na širino Tabela 5. Signifikantnost razlik p o oblil(ah plodov glede na širino Skupina Ploščati Podolgovati Sirina plodov okrogli ploščati 0,26 1,78 1,52 Tabela 6. Signifikantnost razlik po oblikah plodov glede na debelino Skupina Ploščati Podolgovati Debelina plodov okrogli 1 ·ploščati 1,00 1,66 0,66 Literatura navaja različne podatke o kvalitativnih lastnostih plodov leske. Tako razvrščata JABLOKOV (4) in KUDAšOVA (6 ) plodove leske (Corylus avellana) glede na obliko na okrogle, podaljšane in dolge. Povprečna teža leš- nikov se giblje med 0,59 in 2,11 g (na tej osnovi so jih razvrstili na majhne, srednje in velike), povprečna dolžina med 18 in 23 mm, širina med 11 in 17 mm 93• ter povprečna debelina med 10 in 16 mm. Odstotni delež jedra se giblje med 26,0 in 57,5%, debelina lupine med 0,5 in 3,0 mm. KOVAčEVIč (5) navaja, da je p ri navadnem gozdnem lešniku skupna teža plodu 1,127 ± 0,034 g, jedra 0,389 ± 0,017 g, lupine pa 0,738 g. Po istem avtorju se teža plodov od tega do leta zelo spreminja, saj je odvisna predvsem od klimatskih pogojev. PA V- LENKO (7) navaja podatke za pogoje v Ukrajini po katerih je delež jedra v plodu 45 do 55% . ščEPOTEV (11) razvršča plodove po obliki na okrogle, podolgaste, jajčaste, tope in na vrhu priostrene. Delež jedra je 40 do 45%, debelina lupine 0,5 do 2,0 mm, teža stotih plodov pa 960 g (550 do 1300 g) . Primerjajoč navedene podatke iz literature z našimi rezultati prihajamo do zaključka, da je delež jedra pri navedenih sovjetskih avtorjih večji za pri- bližno 15%, enako pa tudi teža plodu. Naši podatki za Makedonijo pa so zelo blizu onim, ki jih navaja Kovačevic za Hrvaško. Slika 5. Delež okroglih, ploščatih in podol- govatih plodov glede na debelina % 33 36 34 32 30 28 z• 24 22 2.0 t 8 t6 t4 " tO (', 1 ' 1··- 1 i li / 11 il ji ., !, ! 1 / 1 ; 1 j 1 ., ! 1 ! 1 11 ., ,, 11 il ji 1 1 1 6 e tO t 2 2. Kemične lastnosti lešnikov -- OKROGLI PlODOVI --- PLOŠČATI PlODOVI ·- · - ·- FODOLGOVATI PLODOVI 14 16 19 2Drnm Zaradi boljšega poznavanja kvalitativnih lastnosti smo plodove navedene gozdne leske tudi kemično analizirali (določili vlago, suho snov, pepel in maščobe) . Po podatkih tabele 7 je odstotek vlage pri sveže nabranih plodovih 7 do 10 krat večji kot odstotek vlage pri suhih plodovih. (Vlaga je pri svežih plodovih izmerjena takoj po ·nabiranju, pri suhih pa čez štirideset dni.) Variabilnost vlage je velika pri svežih plodovih (okrog 20%), zelo majhna pa pri suhih plodovih (komaj 0,33%). Iz tabele 7 prav tako lahko ugotovimo, da je največji odstotek vlage pri okroglih lešnikih (57,40%), slede ploščati (45,32%) , najmanjši pa pri podolgovatih lešnikih (37,60%) . Obratno pa j e s suho snovjo in pepelom . Najmanj suhe snovi in pepela imajo okrogli, največ pa podolgovat i lešniki. 94· Tabela 7. Kemične lastnosti plodov Vlaga Oblika sveži 1 suhi plodov plodovi plodovi M±f ,u Okrogli 57,40 ± 14,49 Ploščati 45,32 ± 7,42 Podolgovati 37,60 ± 2,57 5,34 ± 0,68 5,12 ± 0,45 4,90 ± 0,82 Suha materija M ± f ,u delež v % 40,50 ± 15,28 55,12 ± 9,58 64,80 ± 2,58 Pepel M±f lt 2,00 ± 0,58 2,11 ± 0,47 2,28 ± 0,59 Maščobe M±f .u 47,32 ± 8,11 50,00 ± 4,14 49,37 ± 4,67 Za prehrambeno industrijo je zelo pomembna količina maščob. Tako se npr. delež maščob pri kultiviranih južnih sortah lešnikov (istrski idr.) giblje okrog 64 %. Iz dobljenih podatkov za nekultiviran gozdni lešnik (Corylus avel- lana L.) vidimo, da se delež maščob v povprečju giblje okrog 50% in da ne zaostaja za kultiviranimi sortami. Za posamezne oblike p lodov je odstotni delež maščob približno isti (okrogli 47%, ploščati 50% in podolgovati 49%). Največj i delež maščob (64,22%) smo ugotovili pri plodovih z grma Hristifor 11, najmanj (28,66%) pa pri plodovih z grma Hristifor 12. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko ugotovimo, da je po deležu maščob leska docela enakovredna oljaricam, _npr. sončnici (pri kateri se giblje delež maščob med 30 in 50%), lanu (40%), konoplji (32%), soji (23 % ) itd. Ce pa upoštevamo, da je za gojenje navedenih oljaric potrebna obdelava tal in nega, da pa raste leska v naravi nekultivirano, ima leska kot surovina za pro- izvodnjo olja veliko večje prednosti. Vse to govori v prid gojenju leske in uvajanju selekcioniranih sort lešnikov. Omenimo naj še, da so rastlinske ma- ščobe za človeški organizem lažje prebavljive kot živalske. GOBEC (2) navaja, da se giblje vlaga pri lešnikih med 8 in 12%, suhe snovi je do 92%, pepela 2 do 3%, maščob pa okrog 58%. Po podatkih KUDA- šOVE (6) se delež maščob pri gozdnih lešnikih giblje med 33 in 76% (pov· prečno 60%). Ti podatki pa se nanašajo na selekcionirane sorte iz Tambovske in Vladimirske oblasti v Sovjetski zvezi. KOVACEVIC (5) je analiziral istrski lešnik in ugotovil, da je delež vlage 3,8%, beljakovin 18%, pepela 2,5% in maščob 64%. PAVLENKO (7) je pri nekaterih kultiviranih sortah lešnikov iz Ukrajine ugotovil 60 do 70% maščob. SIGULINSKI (8) je ugotovil 6 do 8% vlage, 2 do 3% pepela in 60 do 65% maščob, vendar ne navaja, na katero vrsto lešnikov se nanašajo navedeni podatki. Po podatkih ščEPOTEVA (11) ima plod navadne gozdne leske 58% maščob. Iz navedenega sledi, da se naši podatki skladajo s podatki za Corylus avellana, ni pa tudi večjih odstopanj glede na ostale vrste in sorte lešnikov. 3. Površina listne mase Pri navadnem gozdnem lešniku lahko nastanejo v posameznih letih na istem rastišču znatne razlike ne le v teži, temveč tudi v razmerju lupine na- sproti jedru. Zanimivi so pri tem navedki CHANDLERJA (12), po katerem vplivajo na velikost plodov poleg ekoloških pogojev še površina listne mase. Ti navedki so nas napeljati k raziskavam tudi v tej smeri. 95 Z vsakega od grmov, s katerega smo zbrali plodove, smo odbrali po sto listov. Vsakemu listu smo izmerili dolžino in širino na najdebelejšem delu. Obdelane podatke prikazujemo na tabeli 8. Po CHANDLERJU ( 12) bi pri večj i listni masi pričakovali tudi večje plodove. Naši podatki pa se s tem samo do neke mere ujemajo. Tabela 8. Velikost listov Oblika Dolžina listov v mm $irina listov v mm plodov min. M ± f ,u max. min. M±f,u max. Okrogli 12,00 63,04 ± 0,55 106,00 16,00 53,72 ± 0,56 94,00 Ploščati 18,00 60,08 ± 0,49 112,00 14,00 51,52 ± 0,50 104,00 Podolgovati 16,00 55,56 ± 0,41 96,00 12,00 46,22 ± 0,39 86,00 Največjo listno površino (najdaljše in najširše liste) smo ugotovili pri tistih grmih, na katerih so bili nabrani okrogli lešniki, ki se obenem odliku- jejo po največj i teži. Ravno nasprotno pa je z odstotnim deležem jedra, lu- pine in maščob. Potemtakem površino listne mase ne moremo smatrati za zanesljiv indikator pri ugotavljanju kakovosti leskinih p lodov. Iz tabel 9 in 10 vidimo, da obstajajo signifikantne razlike tako pri dol- žini, kot pri širini listov. Tabela 9. Signifikantnost razlik po obliki plodov glede na dolžino listov Dolžina listov Oblika plodov grmi 1 grmi z okroglimi plodovi s ploščatimi plodovi Grmi s ploščatimi plodovi 2,96 Grmi s podolgovatimi plodovi 7,48 4,54 Tabela 10. Signifikantnost razlik po obliki plodov glede na širino listov Sirina listov Oblika plodov grmi 1 grmi z okr> ... ko je drevo muževno«, ker gre za lupljenje v vseh primerih. Besedilo >> ... odstranjevanje lubja, ko je drevo muževno (ali v soku)« pa lahko ostane pri izrazu >>beljenje« na str. 14. V nasprotnem primeru sploh ne bi imeli izraza za odstranjevanje lubja, ko drevo n i muževno, t. j . pri zimski sečnji. To bi nasprotovalo tudi opisu orodja na strani 122, kjer sta pod izrazom »lupilnik« pravilno navedena poletni in zim ski lupilnik. Naspr otno pa bi bilo treba na str. 125 pri izrazih »majilnik« in »majiti<< dodati v tekstu » . .. ko - je drevo muževno (ali v soku) «. ~ .. l Zdravko T ur k ' KORENičNIK V GOZDARSKEM SLOV ARJU Pri sestavljanju slovenskega Gozdarskega slovarja smo upoštevali osnovno pra- vilo, ki je za takšno delo splošno veljavno, da se kot gesla registrirajo termini, ki so bili doslej objavljeni v slovenskem tisku, za njih pa se navedejo razlage ali definicije, ki so skladne s pomenom, s kakršnim so bili izrazi v tisku uporabljeni. Glede na takšno načelo sm o se odločili, da a) izraz »lwreničnik« ( = korenovec, korenikovec, odritnik, panjač, ritnik, zemljikovec) razložimo kot prvi hlod iz debla nad panjem, b) za odebeljeni del debla nad panjem uvrstimo izraze >>kor en«, »dni- šče« in rtina«. Gradivo, na katero smo se pri tem opirali, je bilo naslednje: l. Slovenski p ravopis, Ljubljana, 1962, k i a) >>koreničnik« razlaga kot prvi hlod drevesa (= »panjač«), b) »ritino« pa kot debelejši konec hloda (= >>odri tek«). 2. Iz gradiva v Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, zbranega za izdelavo Slovarja slovenskega jezika, ki je v tisku, sledi, da je a) »koreničnik« prvi hlod od debla, začenši od panja, korenike ( = »korenovec«). S tem pomenom so uporabili doslej ta izraz M. Brinar, A. Debeljak, F. Kocbek in L. žumer, b) »rtina« pa spodnji del debla (L. Kuhar : Požganica) ali »r itina« v korenine se razraščajoči del debla (M. Br.inar: Gradivo za strokovni slovar, Gozdarski vestnik, 1962, str. 61). Ker so bili torej obravnavani izrazi uvrščeni v Gozdarski slovar s takšnimi pomeni, kot so doslej prevladovali v slovenskem tisku , ni osnove za predlagano spr emembo vse dotlej, dokler ne bo takšna trdno utemeljena z navedbo več pri- merov drugačne rabe. M. Brinar 110 VSE MOTORKE DOSEGAJO BOLJši UčiNEK, čE SO OPREMLJENE Z VERIGAMI, MEči IN ZOBNIK! OREGON Nakup posreduje: Poslovno združenje gozdnogospodarskih organizacij - Ljubljana, Miklošičeva 38/ 111. NAJBOLJšE ZA VSAKO MOTORKO, KOT HOMELITE, STIHL, JONSERED, HUS- QUARNA, MC-CULLOCH, PARTNER ITD. poslovno združenje gozdnogospodarskih • • • organizaCIJ ljubljana Miklošičeva 38/111 telefon h. c. 320-641 Povezuje gozdnogospodarske organizacije Usklajuje skupne interese celotnega slovenskega gozdnega in lesnega gospodarstva opravlja usluge in storitve svojim članom ter za njih vrši uvozne posle ~34.0.116.6 UREJANJE HUDOURNišKIH OBMOCIJ Ing. Jože Pintar (Ljubljana) Pri programiranju ukrepov s področja varstva pred erozijo tal, pred hudourniki in plazovi vse pogosteje prihaja do nasprotij med željami, potre- bami in možnostmi. Zahteve za obvladovanje erozijskih pojavov se iz leta v leto zaostrujejo tako zaradi njih sproščanja kakor zaradi vse večje občutlj ivosti prostora. V Sloveniji je za varstvo pred erozivnimi silami zadolženo Podjetje za urejanje hudournikov. Ogrožena območja zavzemajo 403.000 ha ali 20% vse Slovenije. To so predvsem hriboviti predeli Kobanskega, severnega pobočja Pohorja, območja Savinjskih Alp, Karavank, Julijskih Alp in Slovenskega Pri- morja, ki jih brazdi 1700 km večjih in 4790 km manjših hudournikov s pov- prečno gostoto hidrografske mreže 1,6 kmfkm2• Zaradi delovanja erozivnih sil se sprošča na obravnavanih območjih letno 2,5 m ilijona m~ erozijskega dro- birja in plodnih tal, od katerih odplavijo hudourne vode 45-50% v recepi- ente. Posledice so siromašenje tal, zaplavljanje strug, njihovo nenehno pre- meščanje in poplavljanje. Sem je prišteti še 16.000 ha zelo p lazovitih pobočij s 530 večjimi in 1500 manjšimi snežnimi plazovi. Zanemariti pa n e smemo še številnih plazov, ki redno spremljajo erozijske pojave, saj je kar ena tret- jina vse Slovenije sestavljena iz koherentnih in z njimi mešanih tal, ki so zlasti v strminah nagnjena k p lazenju. Zaradi navedenega je bila že leta 1882. osnovana v Sloveniji služba za m-ejanje hudournikov, prvi kompleksni na- črti za posamezna hudourniška območja pa izdelani v letih 1887 in 1888. Ob neugodnih gospodarskih pogojih med obema svetovnima vojnama in po njih pa j e bila tovrstna dejavnost zelo omrtvičena. Zato so erozijski pojavi večati svoj obseg, občutljivost prostora je s splošnim gospodarskim razvojem na- raščala, že obstoječi varstveni objekti pa so propadli. Vse to je povzročilo se- danje zaostr ene razmere in kopičenje nerešenih problemov. Vrednost obstoječih varstvenih objektov za vzdrževanje hudourniških ob- močij znaša po popisu iz 1970. leta 174 milijonov din, njihova preostala živ- ljenj ska doba pa je v povprečju malo n ad 60 let. Sredstva, ki so potrebna za povprečno letno vzdrževanje obstoječih razmer, so odvisna od vrednosti in dotrajanosti varstvenih objektov ( 1,64% od vrednosti objektov) ter od dol- žine, velikosti in erodibilnosti hudourniških strug. Na podlagi izračunov in na osnovi opazovanja sedanjega s tanja ter splošno veljavnih normativov potre- bujemo na leto povprečno 2,84 milijona din za vzdrževanje varstvenih ob- jektov in 3,66 milijona din za njihovo dopolnjevanje ter vzdrževanje še ne- urejenih območij, ali skupno 6,5 milijona din. Pri tem naj posebej poudarimo, da omenjenega vzdrževanj a in dopolnjevanja zaradi funkcionalne, statične in tehnološke povezanosti protierozij skih sistemov n e moremo obravnavati ločeno. Po kratkoročnem programu Vodnega sklada SR Slovenije pa bo na voljo za redno vzdrževanje na leto 3,63 milijonov din, ali komaj 56% od potrebnih sredstev. Iz tega sledi, da se bodo razmere še naprej slabšale, 113 Slika l. V strugo Save prinašajo hudourniki dva do trikrat več plavin, kot jih lahko Sava odplavlja. Zato se je dno Save v zadnjih dvajsetih letih dvignilo povprečno za 1,7 m in se s tem približalo nivoju okoliških kultiviranih in naseljenih površin. (Dolina Zgornje Save) zlasti če upoštevamo, da je znaten del varstvenih objektov iz lesa, ki je do- trajan, in da zahteva njihova obnova v prvih letih več sred s tev kot znaša pov- prečje. Vodni sklad SR Slovenije razporeja razpoložljiva sredstva sorazmerno z vrednostjo varstvenih objektov in glede na zahtevnosti vodotokov. Treba pa bi bilo upoštevati tudi dotrajanost objektov, njihovo dopolnjevanje in pa vzdrževanje še neurejenih erozijskih območij ter gostoto hidrografske mreže. Vsega tega zaradi nedodelanih osnov Vodni sklad ni mogel dovolj tehtno upo- števati. Po mnenju Vodnega sklada SR Slovenije je treba z razpoložljivimi, sicer preskromnimi sredstvi, v prvi vrsti ohraniti sedanje s tanje na območjih, ki imajo širši družbeni pomen, in odstranjevati vzroke večjih elementarnih ka- tastrof, oziroma zadrževati nadaljnje rušen je protierozijskih sistemov, ker to neposredno ogroža gospodarske vrednote. Za manjše hudourniške potočke, snežne in zemeljske plazove, ki so bolj ali manj krajevnega značaja, pa naj bi ob sodelovanju strokovnih služb, še napr ej sama sk rb ela prizade ta območja in in ustanove . Pri tem naj dodamo, da so žarišča prežeče nevarnosti in viri škod za nižje ležeča območja, bolj ali manj odmaknjena od strnjenih naselij, zato pa tudi prebivalstvu manj znana od drobnih težkoč v neposrednem oko- lju·. Zaradi tega se zavzemajo občani ob programskih razpravah predvsem za urejanje ožjih problemov, ki jih trenutno občutijo, ne glede na nevarnosti zaradi rušenja naravnih ravnotežij v bolj oddaljenem zaledju. To pa je seveda iz strokovnih in širših družbenih gledišč nesprejemljivo. 114 Ostaja torej odprto vprašanje, kako zagotoviti manjkajoča sredstva za redno vzdrževanje hudourniških območij, ki bo nanj treba dati odgovor pri sestavi predloga za razširitev kroga zavezancev za plačevanje vodnega prispev- ka. Do leta 1960 se je urejanje hudot>F« vrednost za bloke = 4,38, kar odgovarja tveganju 1,0%. Razlike med poizkusnimi variantami so torej značilne. Prav tako so zna- čilne razlike med bloki, kar pa za nas ni zanimivo. Ali se posamezne gnojene variante značilno razlikujejo od negnojene va- riante ugotovimo s t-testom. Rezultati so podani v naslednjem: Primerjava t-vrednost tveganje Varianta 1: negnoj ena varianta 4 2,62 2,5% Varianta 2: negnojena varianta 4 2,62 2,5% Varianta 3: negnojena varianta 4 1,87 10,0% Varianta 5: n egnojena varianta 4 3,33 0,5% vse gnojene variante: negnojena varianta 4 2,61 2,5% Vse gnojene poizkusne variante se torej značilno razlikujejo od negnojene variante razen variante 3, kjer je ta razlika manj značilna. Za razlikovanje posameznih gnojenih variant med seboj t-test ni dal nobe- nih značilnih razlik. Vsekakor je pri varianti S z največjo dozo gnojila pove- čanje prirastka tudi največje. Preračun prirastka posameznih dreves v prirastek na enoto površine Pomanjkljivost naše metode je v tem, da nam da prirastek posameznih dreves, ne pa prirastka na enoto površine. Tega je treba šele izračunati. Zato smo v nadaljnjem najprej upoštevali, da vsa drevesa ne reagirajo enako na gnojenje. V literaturi ne zasledimo o tem veliko podatkov. še največ je teh v 123 objavah MITSCHERLICHA in WITTICHA 1958 in HAUSSERJA 1961. Iz njiho- vih objav je možno le ugotoviti, da dominantna vitalna drevesa z večjim od- stotkom prirastka reagirajo na gnojenje enako kot ostala, manj dominantna in vitalna drevesa_ O velikosti te razlike iz navedenih publikacij ni mogoče dobiti jasne podobe. V našem primeru so izbrana drevesa nadpovprečno vitalna in dominantna. Reagiranje na gnojenje je pri njih zato močnejše kot velja za povprečje vsega sestaja. Ko dodatni prirastek posameznih gnojenih dreves posplošujemo za vso površino, ga moramo u strezno zmanjšati. V našem pli- meru menimo, da j e zmanjšanje za 15% primerna korektura. Po podatkih gozdnega gospodarstva Kranj je lesna zaloga na obravna- vanih parcelah od 73 do 256 m3fha. Pri pred postavljanju , da gnoj imo vso površino in ne samo posamezna drevesa, izberemo razumljivo le parcelo z največjo lesno zalogo. Zato je v našem izračunu predpostavljena lesna zaloga 250 m3jha docela upravičena. Nadalje predpostavljamo, da narašča volumni prirastek sorazmerno s temeljničnim prirastkom. Ta predpostavka gotovo velja za kraj še časovno obdobje, v našem primeru za štiri leta. Odstotek temeljničnega prirastka je torej enak odstotku volumnega prirastka. Vedeti moramo še, koliko časa traja učinek enkratnega gnojenja. Tudi o tem ni v literaturi veliko podatkov. Se najbolj se lahko opiramo na raziskave HAUSSER-ja 1971. Po njem lahko dokaj splošno ugotovimo, da se enkratno gnojenje v prvem letu le malo pozna na prirastku, v naslednjih letih vedno bolj, okrog desetega leta po gnojenju pa jame učinek gnojenja popuščati. Zato je prav, da računamo le z desetletnirn učinkom gnojenja, ker je za daljša razdobja ekonomski račun n eugoden. Zaenkrat imamo le podatke za povprečni dodatni prirastek štirih let. Kakšen bo povprečen dodatni prirastek za deset let, lahko predvidevamo le približno. Zadovoljiti se moramo zato s predpostavka, da bo povprečni do- datni prirastek za deset let enak 9/10 povprečnega dodatnega prirastka za štiri leta. Menimo, da je ta korektura dovolj pravilna in da glede učinka gnojenja ne daje previsokih r ezultatov. Dodatni prirastek znaša v odstotkih na enoto gozdne površine ob upošte- vanju obeh korektur (zaradi nadpovprečne dominantnosti izbranih dreves in zaradi predvidevanja povprečnega dodatnega prirastka za dobo 10 let): 0,88% - 0,88% : 0,15-0,88% . 0,10 = 0,64% kar velja kot povprečje za dobo 10 let. Ekonomska upravičenost gnojenja Stroški gnojenja Ves naš izračun velja za 1 ha in upošteva, da je dodatni prirastek kot učinek enkratnega gnojenja možno po desetih letih posekati. To je važno zaradi obrestovanja vloženih sredstev, ki smo ga upoštevali v našem računu. Obrestovanje vloženih sredstev je v našem primeru posebno vprašanj e, ki pa ga tukaj ne moremo posebej obravnavati. Več o tem glej v že omenjenem članku v Gozdarskem Vestniku 1971, št. 6- 7! Računali sm o z obrestno mero 2%. Vse cene in stroškovne postavke temelje na stanju iz leta 1971. 124 Izračun stroškov enkratnega gnojenja: Materialni stroški in dovoz 1.200 kg gnojila NPK 10 : 10 : 10 po 0,80 din in po 0,20 din za dovoz Prevoz gnojila s samokolnicami v gozd in tro- senje, 16,00 din za 100 kg gnojila Stroški gnoj ilne diagnostike (talna analiza) , izbira ploskve in drugo Stroški obrestovanja vloženih sredstev (obrestna mera 2%, doba obrestovanja 10 let, vložena sredstva 1.692,00 din) Stroški gnojenja na 1 ha za dobo 10 let skupaj 1.200,00 din 192,00 din 300,00 din 358,00 din 2.050,00 din Z gnojenjem pridobljen dodatni dohodek Gnojenje mora seveda dati nekaj dodatnega dohodka in ta dohodek mora odtehtati stroške gnojenja ter dati vsaj nekaj dodatnega čistega donosa. Izračun dodatnega čistega donosa je zasnovan na predpostavki, da je od- stotek dodatnega volumnega prirastka enak odstotku dodatnega vrednostnega prirastka. Ta predpostavka je previdna, ker se vrednostni prirastek poveča vsaj toliko kot volumni. Dominantna, najvrednejša drevesa pridobijo namreč od gnojenja nekaj več ko ostala drevesa. S povečanim debelinskim prirastkom pa se poveča delež debelejših, bolje plaGanih sortimentov. Kot smo že navedli, znaša dodatni volumni in po naši predpostavki tudi vrednostni prirastek 0,64 % letno kot povprečje za dobo 10 let. Pri lesni zalogi 250m3/ha pomeni to 16,0 ro3 v desetih letih. Da izračunamo, koliko pomeni to v denarju, moramo najprej izračunati vrednost stoječega sestaja. Pri tem izračunu nam je zelo pomagal ing. Janez Pogačnik z Gozdnega gospodarstva Kranj, za kar se mu tukaj najlepše zahvaljujem. Račun velja za parcelo 1.498 k.o. Podbrezje po cenah v letu 1971, zaradi enakosti razmer pa je enak tudi za ostale obravnavane parcele. Najprej inventura vrednosti stoječega sestoja: brutto 250m3/ha pri 78% izkoristku j e netto 195 m:);ha, od tega je po podatkih GG Kranj 10m3 furnirskega lesa po 136 m3 hlodovine po 29 ro~ drogov po 20 ro3 jamskega lesa po 500,00 d in 297,80 din 360,00 din 200,00 din Tako izračunana vrednost stoječega sestaja brez odbitka stroškov znese 59.940,80 din. V knj igovodstvu se vodijo stroški samo po kubičnem metru izdelanega lesa za posamezna sečišča in niso ločeni po sortimentih. Sem spadajo v našem primeru: l. Stroški brutto osebnih dohodkov (posek in izdelava, nakladanje na kamion) 2. Materialni stroški in usluge (spravilo s konjsko vleko, nakladanje s strojem Hiab, prevoz na razdalji 6 km) 125 24,19 clinfm3 21,28 din/m 1 3. P.Jsredni stroški (splošnt stroški obrata, splošni stroški uprave in prodaje, pogodbene in zakonske obveznosti, biološka amortizacija - obvezni del, s troški investicijskega vzdrževanja gozdov in amorti- zacija osnovnih sredstev) Vsi stroški skupaj 58,60 dinfm3 104,15 dinfm3 Upoštevali smo brutto osebne dohodke iz leta 1971 in planske proporce posrednih stroškov, ki so bili korigirani glede na realizirane osebne dohodke. Vsi s troš ki za 195 m3 izdelanega lesa po hektarju znašajo tako 20.309,25 din. Cista vrednost stoječega sestaja je potem 59.940,80 din manj 20.309,25 din, torej 39.631 ,55 din. Pripomniti je treba, da je rezultat ugoden zaradi ugodne transportne lege sestaja in lahkega spravila. Pri tem je možen tudi boljši izkoristek vrednejših sortimentov. Pri čisti vrednosti stoječega sestaja 39.631 ,55 din/ha in pri povprečnem letnem dodatnem prirastku 0,64 % te vrednosti, znese ta v 10 letih 2.536,40 din na ha. Pri izračunanih stroških gnojenja 2.050 din/ha pomeni to 186,40 din doda tnega čistega donosa na 1 ha v 10 letih, ali povprečno letno 48,64 din/ha. Gnojenje je torej rentabilne, a z dokaj nizkim dodatnim čistim donosom. Zanimiva bi bila še primerjava s podobno kalkulacije v razmerah razvi- tejših držav, kot je npr. Zahodna Nemčija. Seveda cen teh stroškov ne moremo enostavno primerjati. Omembe vredno pa je, da j e kvalitetnejši les bolJe plačan kot pri nas. Tudi debelina okroglega lesa močno vpliva na ceno, debe- lejši sortimenti so bolje plačani. Torej ima proizvodnja deb elejšega in kvali- tetnejšega lesa svoje velike p rednosti. Zvečanje prirastka kvalitetnega in de- belega lesa se zagotovo izplača. Pričakujemo, da bo tudi pri nas razvoj potekal hitreje v tej smeri. Zaenkrat pa dobiva naša lesna industrija razmeroma poceni vrednejše sortimente. Zaključki Naši rezultati so predhodnega značaja, na končne rezulate bo treba čakati še približno pet let. V nasprotju s kmetijstvom je gnojenje v gozdu dolgo- ročnega značaja in smo zato dovolili predhodno obdelavo poizkusa. V našem primeru, na rastišču acidofilnega borovega gozda na lesiviranih rjavih tleh v okolici Kranja, so nam računi pokazali, da je gnojenje rentabilne. Vsekakor je rezultat ohrabrujoč. Vendar račun jasno pokaže, da se izplača le gnojenje dovolj debelih in kvali tetnih sortimentov. Pospeševanje prirastka jamskega, celuloznega in podobnega, manj cenjenega lesa je vsaj zaenkrat gospodarska izguba. Zelo važna je tudi transportna Jega sestaja. V našem primeru je ta zelo ugodna, kar povečuje vrednost sestaja in s tem tudi mož- nosti za povečanje vrednostnega prirastka. Ko se odločamo za gnojenje v gozdu, j e treba torej poleg presoje rastišča in sestaja oceniti tudi njegovo vrednost. Vrednejši sortimenti morajo biti dovolj močno zastopani, da lahko pri tem brez skrbi gnojimo tudi glede na manj vredne sortimente. Ena izmed ugotovitev naše raziskave je tudi ta, da je rastišče acidofilnega borovega gozda v okolici Kranja vredno gnojenja. žal ta ugotovitev ne velja brez omejitve. Kjer so tla s steljarjenjem preveč degradirana in je sestoj zaradi tega reven, tam je gnojenje morda zelo potrebno, toda ekonomski račun je neugoden. 126 F v tem okviru ni mogoče razp ravljati o tem, katera rastišča v Sloveniji :.o bolj in katera. ma~j primerna ~a gnojenje. Y.sekako: b?mo naš~i le posa- ··:ne za gnojenJe pnmerne sestoJe, ne pa vecJrh, gnoJenJa vrednih gozdov. ~c~jenje je le en izm ed gojitvenih ukrepov, ki se dobro obnese le na pravem k~ju in ob pravem času (MLI~š?K 1_96~~· tako npr. ta.m, kjer hočemo ~ kvalitetnem in negov~.n~m .sestOJU Izkons.trtr :vse m oznosti vrednost~ega pvn- raščanja, torej pospesrtr pnrastek v debelmo m s tem preskok k bolJe placa- nim sortimentom. v bližnji prihodnosti lahko pričakujemo še večje potrebe po lesu. Toda že sedaj so gozdovi nepogrešljiva protiutež vedno bolj pokvarjenemu narav- nemu okolju. Zato bo moralo gozdarstvo ostajati kolikor se le da na svojih naravnih t emeljih in ne zapasti v monokulture, obilno kemizacijo, kot je to v kmetijstvu. V tem okviru moramo gledati tudi na gnojenje kot na samo enega iz.rned gojitvenih ukrepov v intenzivnem gospodarjenju, ki pa ga ne smemo posploševati. LITERATURA Hausser, K. (1961) : Ergebnisse von Diingungsversuchen zu 50- bis 70-jahrigen Fichtenbestanden auf oberem Bundsandstein des Wiirttembergischen Schwarz- waldes. Allg Forst- u. Jagdztg., 132, 11, 269-291. Hausser, K. (1971 ): Diingungsversuche zu 45- bis 90-jabrigen Fichten und Fichten- Tannenbestanden auf oberem und mittlerem Bundsandstein des Wiirttembergischen Schwarzwaldes. Allg. Forst- u. Jagdztg., 142, 1, 3 1-11, 69- 85. Leibundgut, H., Richard, F. (1957): Beitrag zum Problem der Diingung im schweizerischen Waldbau. Schweiz. Z. Forstw., Hl8, 3, 129-144. Le Tachon, N. (1970): La fertilisation des peuplements adultes. Rev. Forest. Franc., Tome XII, 3, 379-389. Mitscherlich, G., Wittich, W. (1958) : Diingungsversuche in al teren Bestanden Badens. Allg. Forst- u. Jagdztg., 129, 8j9. Mlinšek, D . (1968) : Sproščena telmika go jenja gozdov na osnovi nege., Ljubljana. Snedecor, G. W., Cochran, W. (1967) : Statistical Methods. The Yowa State Uni- versity Press. Sierba, H . (1970): Faktorenwerte als eine Moglichkeit der Quantifizierung von Standtortsfaktoren. Cbl. ges. Forstw., 88, 3, 177- 192. Viro, P. l. (1967): One-tree Plats in Manudng Mature Stands. XIV. IUFRO Kongress Miinchen 1967, Referate IV, 597-607. Zupančič, M. (1971) : Mineralno gnojenje odraslih gozdov. Gozd. Vestn., XXIX, 1971, št.6-7, 209-226. DIE ERSTEN RESULTATE E INES DVNGUNGSVERSUCHES IM ERWACHSENEN WALDE BEl PODBREZJE IN OBERKRAIN (Zu samm enfassung) Der Aufsatz ist eine vorlaufige Mitteilung liber den Diingungsversuch in Pod- brezje bei Kranj. Wegen der wechselnden Standorts- und Bestandesverhaltnisse sind Einzelbaume nach der von LEIBUNDGUT und RICHARD 1957 beschriebenen Methode gediingt worden. Insgesamt erfasste die Diingung 50 Baume, ver teilt in 10 Gruppen je 5 Baume. Der Standort in 457 m Seehohe zeichnet sich durch ebene Lage aus, hat tiefgriindige lessivierte Braunerde mit guten physikalischen Eigen- schaften, ist jedoch mit Stickstoff, Kali und Phosphor unzureichend versorgt. Der B:stand ist fast reine Fohre mittlerer Qualitat, gleichaltig. Holzvorrat 250 m3jha, mntlerer Stammdurchmesser 30 cm. Die Ergebnisse wurden nach einer vierjabrigen Vcrsuchsdauer zum ersten Male festgestellt. Die an den einzelnen Baumen gemes- scne Werte wurden in Grossen pro 1 ha Waldflache umgerechnet. 127 Mit der Voraussetzung, dass die Dungwirkung 10 Jahre lang anhalt, bringt eine eirunalige Diingung mit 1200 kgfha Nitrophoskal 10: 10: 10 nach unseren Berech- nungen einen Mehrzuwachs von 16,0 m3jha. Eine grossere Dosis des genannten Diingers brachte keine verHissliche Erhohung des Zuwachses. Die Berechnung der .. Wirtschaftlichkeit hat Rentabilitat der Diingung und einen kleineren zusatzlichen Reinertrag ergeben. Die wirtschaftlichen und natiirlichen Produktionsverhaltnisse lassen in Slo- wenien keine grossflachige Diingung im Walde zu. Abgesehen von Start- und Kultur- diingung u. a. ist mittels Diingung im Walde vor allem der Wertzuwachs zu for- dem, wobei kleinflachig oder sogar einzelbaumweise vorzugehen ist. Die Di.ingung wird damit zu einer waldbaulichen Pflegemassnahme. SEčNJA NA SUš- MANJ KVARJENJA, VEčJA UPORABNOST IN VREDNOST BUKOVINE Ing. Vladislav Be 1 tram (Ljubljana) Problem kvarjenja Med našimi drevesnimi vrstami je bukovina najbolj izpostavljena kvar- jenju. Eden glavnih vzrokov je ta, da izdelanih bukovih sortimentov pogosto ni mogoče spravi ti iz gozda do predelovalnih obratov pravočasno, tj. še pred začetkom tople pomladi ali celo poletja, to pa navadno zaradi vremenskih neprilik (snežni zameti). O gospodarskih škodah, ki jih to kvarjenje bukovine povzroča - pri tem tudi škropljenje in bazeni za namakanje ne morejo vsega rešiti - je tukaj odveč podrobneje razpravljati. Le premaz čel na hlodih z dobro zaščitno pasto ob njihovi izdelavi lahko precej zaleže. Sečnja na suš - stara praksa Bila je stara navada, da so kmetje sekali bukev »na suš« med velikim in malim šmarnom (med 15. avgustom in 8. septembrom). Podrta drevesa so pustili s krošnjo ležati neokleščena 2-4 tedne, da se je listje posekanih bukev v tem času posušilo, šele potem so jih izdelali v sortimente. Ta način sečnje so zagovarjali z razlogi, da je les iz take sečnje bele barve, ne poka, je precej lažji, drva pa so že takoj po izdelavi tako suha, da dobro gorijo. Tako so ravnali v raznih krajih Slovenije (Gorenjske, Notranjske, Pri- morske), v Makedoniji (Berovo), Bosni in celo v švici. To pa so sčasoma opustili in pozabili, saj zakonski predpisi niso dopuščali poletne sečnje. Jurman (10) piše, da so domačini pri Rovinju v Istri že davno sekali količke črnega jesena konec avgusta in pustili deblo s krošnjo ležati 3-4 ted- ne, ker so tako vinogradski količki trajali 2-3 leta dalj kot pa tisti iz zimske sečnje. Avtor se zavzema za ta način sečnje tudi, ker je v tem času v tamkajš- njih klimatskih razmerah vegetacija v zastoju ter se panjevci ob tej sečnji ne izčrpavajo. 128 Znana sta tudi dva primera uspešne stare prakse iz gozdarstva in lesne industrije: l. Lesna industrija Sclabsa, Windischgratz iz Postojne je pred vojno rada uporabljala bukovino iz sečnje na suš. 2. LIP Ajdovščina je še po vojni iskalo takšno bukovino. Strokovne ugotovitve iz leta 1957 in 1958 GG Mar ibor, GG Celje in GG Kranj so s svoj im strokovnim osebjem (tehniki Sr. Lakožič, A. Lobnik, Fr. žnidar ter inženirja D. Ober - s tar in A. K ri vec) po enotnil1 navodilih opravili strokovne poskuse s sečnjo bukve na suš v treh popolnoma različnih predelih, vselej v skupinah po 10 dreves ter po enotnem postopku. 9 skupin po 10 bukev je bilo posekanih v času 26. 8., 9. 9., 15. 9., 29 . 9., in 24. 10. Na dan poseka so pri vsakem drevesu odžagali 1 m dolg koreničnik, ki ga nadalje n iso upoštevali, nato so odžagali še 1m dolg odrezek, ga točno iz- merili, stehtali ter ugotovili specifično težo svežega lesa. Preostalo drevo je ležalo s krošnjo tako dolgo, da je listje popolnoma uvenelo. Nato so od leže- čega drevesa odrezali še en enometrski odrezek ter z merjenjem in tehtanjem ugotovili specifično t ežo sušenega lesa. Ob primerjavi svežega odrezka s sušenim smo za vsako podrto drevo in obenem za skupino vseh 10 dreves ugotovili , za koliko se je les izsušil zaradi vlage, oddane skozi listje podrtega drev~sa . Ugotovili smo, da je znašala iz- sušitev ležečega drevja v toplih sončnih legah po štirinajstih dneh povprečno 200 kgjm\ v vlažnih globokih dolinah in soteskah pa po štiridesetih dneh 130 kgjm3• Na ta način posekana bukovina je lažja. bela, neprimerno manj poka kot ona iz redne zimske sečnje in se tudi ne kvari. Les se izsuši enakomerno v notranjost in ne le na površini čela, zato pri izdelavi sortimentov neprimerno manj poka kot les iz zimske sečnje. S sečnjo konec avgusta in v začetku sep- tembra je bila dosežena največja izsušitev, les j e najmanj pokal in hlodi n iso bili s čel zadušeni. Novejša praksa in rezultati ankete iz leta 1962 Ing. D. Obe rs tar (GG Celje) je l. 1959 opravil poskuse s sečnjo na suš v avgustu . Hladi niso pokali in se kvarili tudi potem ko so 9 mesecev ležali v gozdu. Drva so bila zložena v gozdu in so j ih odpeljali šele 10 mesecev po poseku, bila pa so brez sledu p iravosti in plesnobe, lahka in zdravega zvoka. Ing. F. K or di š (GG Tolmin) je v letih 1959 in 1960 dal posekati z red- čenjem 950-1000 m 3 drv. Ugotovili so, da so bila drva iz te sečnje zelo suha in so tehtala povprečno 520 kg/p rm. Gozdno gospodarstvo Delnice (Gorski kotar) je sporočilo o ugodnih opa- žanjih pri svojih gozdnih obratih Skrad in Gerovo ter lesnem obratu Mrko- palj (LIP Delnice) v letu 1961, ko so sekali na suš konec avgusta in v začetku septembra. Pri tem so tudi ugotovili, da je za tople predele bolj primerna sečnja v prvi polovici septembra kot v avgustu, ker se s tem izognemo za- dušenosti s čel. Gozdno gosp~darstvo Kosovska Mitrovica je od sekretariata za gozdarstvo v Prištini dobilo izjemno dovoljenje za poletno sečnjo bukve, da bi nadokna- 129 dilo del zimske sečnje, ki ni bila mogoča zaradi snežnih zametov. Popolnoma slučajno so to opravili v avgustu. Tedaj so samo podirali drevje, sortimente pa so šele pozneje izdelali. Samo gozdno gospodarstvo kot tudi lesni kombinat iz Peci sta bila z odlično kakovostjo bukovine iz te sečnje zelo zadovoljna. Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo LRS je na anketo iz l. 1962 dobila tri pritrclilne odgovore s podrobnimi podatki, ki popolnoma potrjujejo stro- kovne ugotovitve iz 1957, in 1958. leta. Fakultetno podjetje »Silva«, GG Na- zarje in KZ »Sloga« iz Kranja so posekali na suš skupno 1458 m 3 hlodovine in 966 m3 prostorninskega lesa. Skupne ugotovitve govore o zelo dobri kva- liteti lesa, znatno manjši teži, lepi, beli, enakomerni barvi, razžagan les ni pokal in se krivil. Podjetje »Silva« je še ugotovilo: v juliju podrto bukovino, izdelano po dveh mesecih ležanja v krošnjah, so na čelih napadle glivice do 5 cm globoko. Na bukovini iz sečnje konec avgusta pa tega pojava n i bilo. Podjetje je s svojimi galanterijskimi izdelki na angleškem trgu vzbudilo veliko zanimanje prav zaradi beline lesa! Strokovne ugotovitve iz leta 1964 Zavod za tehnologijo lesa pri Lesnoindustrijskem oddelku Strojne fakul· tete v Sarajevu (prof. ing. H. Buj uka 1 ic) je tega le ta ob mojem sodelo- vanju na terenu opravil poskuse pri GG Busovača, SIP »Sebešic« v Travniku. Po istih načelih kot l. 1957 in 1958 v Sloveniji smo opravili 3 sečnje po 10 bukovih dreves, in sicer 10. 6., 30 . 7., in 7. 9. v sestoju z nadmorsko višino 560 m, na severni legi. Pri sečnji 10. 6 so hlodi na čelih zelo pokali in smo porabili 57 sponk, les pa se je le malo izsušil, 77 kg/m3• Pri ostalih dveh sečnjah 30. 7. in 7. 9. pa pokanja sploh ni bilo! Zelo zanimiva je ugotovitev, da se je les po sečnji 30. 7. izsušil za 143 kg/m3, po sečnji 7. 9. pa za 167 kg/m3, čeprav je bilo vreme po sečnji 30. 7 (po vsakodnevnih opažanj ih) za sušenje ugodnejše ( toplo, suho, vetrovno )kot pa vreme po sečnji 7. 9. ! Na bližnjem k snoindustrij skem obratu smo ugotovili, da pri l u ščen j u parjene bukovine sušenih in nesušenih hlodov ni bilo nobene razlike. Zvok žaga n j a na brenti in na žagi pa je bil pri sušeni bukovini glasnejši kot pri sveži bukovini. Pri luščenju in žaganju hlodovine iz sečnj e 10. 6. so nastale mnoge razpoke, pri hlodovini iz sečenj 30. 7. in 7. 9. pa ni bilo nobene. Vsa opažanja so se povsem ujemala z ugotovitvami iz 1957. in 1958 leta v Sloveniji. Pripomba: Na GO Busovači so naslednjega leta 1965 tako posekali na nadmorski višini 1200 m skupno 1800 m3 lesa. Medtem ko so ob navadni seč­ nji v istem oddelku pri izdelavi hlodi precej pokali, pri biološkem načinu sušenja tega pojava ni bilo, čela hlodov pa so ostala bela. Na skladišču Luke so se drva iz navadne sečnje in sečnje na suš že od daleč razlikovala po barvi. Kljub odločitvi, da bodo s tem načinom sečnje v bodoče nadaljevali pa so na to pozabili, ko je zapustil podjetje vodja obrata ing. I. Ni k oli c ( 11). Mnenja strokovne literature K o 11m ann (12) opozarja, naj se izogibamo sečnje bukve v času od februarja do konca junija. Zagovarja pa sečnjo po tem času, če podrta dre- vesa pustimo ležati tako dolgo, da listje uvene, kar je dokaz, da se je les 130 dovolj izsušil ter ga lahko izdelamo v sortimente. »Za bukev je ta postopekj najbolj ši dokaz, da bo les ostal zdrav,« pravi Kollmann. Tremdelenburg, Mayer-Wege lin (15): Zagovarjajo sečnjo na suš poleti, vendar ne navajajo mesecev; izdelava sortimentov naj bo 4 tedne po sečnji. Tonkelj (14) opisuje poletno sečnjo na suš pri brezi. Ob sečnji na suš v avgustu na golo izgubi breza ob ugodnih vremenskih razmerah 150 do 200 kg/m 3 vlage v 8- 10 dneh, pri prebiralni sečnji pa potrebuje za tako iz- sušitev vsaj 30-45 dni. Tako sušeni hlodi so vzdržali plavljenje po rekah do 50 dni brez najmanjše izgube. Avtor priporoča sečnjo na suš zaradi boljše kakovosti lesa, večje plovnosti ter znatno manjše teže pri spravilu in prevozu. U gren o v i c ( 16) opozarja na večjo trajnost lesa, ko se škrob v lesu pretvarja v mast. Pri bukvi se to dogaja poleti, »Zato bi tej vrsti ustrezala poletna sečnja« pravi avtor. P o tk o nj a k- P a š a 1 i c- P o s t n i k o v ( 13) obravnavajo nekatere ak- tualne probleme predelave bukovine ter v poglavju »Naravni način konzer- viranja« pišejo: >>Konec avgusta oziroma v septembru posekana drevesa bi veljalo puščati določen čas z neokleščenimi vejami in listjem (do 4 tedne}, da bi se tako velik del tako imenovane proste vlage odstranil iz lesa. Za razliko od spomladanske sečnje v času muževnosti in maksimalne cirkulacije sokov v lesu bi se opravila sečnja v tem času ob minimalnem pretakanju sokov. Predloženi način bi vsekakor veljalo raziskati v manjšem obsegu in če bo dal zadovoljive uspehe, ga uporabiti tudi v širšem obsegu.« Odkritje dr. ing. M. Brinarja Ugotovitve avtorja, kako reagira bukev po 1, 2 in 3 letih na poškodbe zaradi vrtanja s Presslerjevim svedrom v raznih letnih časih , so tudi za prak- tično rabo nadvse zanimivi, saj dokazujejo, da so okvare na stoječih bukvah v av g us tu izrazito naj manj še. Razmerje med intenzitetami okvar je po m esecih vr tanja maju, juliju, avgustu in novembru 36 : 66 : 18 : 100! Vrtanja so bila opravljena v letu 1956: 9. maja, 9. julija, 29. avgusta in 20. novembra, vsakokrat na 72 drevesih, skupaj na 288 bukvah. Okvare na lesu so ugotavljali pri 96 bukvah po 1 letu, pri 96 po 2 letih in pri 96 po 3 letih. Zaključki Brinarjevih ugotovitev so: >>Poškodbe, izvršene v času zimskega počitka niso najmanjše, ampak nasprotno največje, medtem ko so tiste, ki izvirajo od vrtanj v avgustu, proti pričakovanju najmanjše. Izredna prednost bukovinega počitka v avgustu nas spodbuja, da to spo- znanje vsestransko upoštevamo in uveljavljamo pri določanju časa ne le za sečnjo v bukovih gozdovih, ampak tudi za negovalne in gojitvene ukrepe v bukovju. Hkrati pa nam ta ugotovitev nalaga, da v bodoče s pridržkom vred- notimo splošno razširjeno prepri čanje o največji odpornosti gozdnega drevja zlasti še bukve, v hibernacijskem stanju.<< Sklep V omenjenih virih so prednosti sečnje bukve na suš opisane dovolj po- drobno in vestno, da ne more biti najmanjšega dvoma o koristi in pravilnosti tega postopka. še posebno podporo daje temu znanstveno odkritje dr. ing. Br inar ja. 131 Naj na kratko navedemo podrobna napotila za pravilno in preizkušeno uporabo teh koristnih izsledkov: Opozoriti je treba, da bukev z rdečim srce m kaže po izsušitvi še večjo razliko v barvi med beljavo in rdečim srcem. Za tehnični les pride torej v poštev predvsem bukev brez takega srca. Sečnjo opravimo v drugi polovici avgusta a li prvi polovici septembra, pri čemer zmerno odstopanje od roka za 5-10 dni (pr ej ali pozneje) ni po· membno. Za tople in vetru odprte predele ustreza sečnja v prvi polovici septembra, drevesa naj nato ležijo v krošnjah 15-20 dni, za hladne in vlažne predele pa je sečnja primerna v drugi polovici avgusta, drevje pa naj leži 30-40 dni. Ko je listje podrtih bukev povsem uvenelo, moremo že izdelati sorti- mente. Cas od poseka do izdelave moremo iz katerih koli razlogov brez kakrš- nih koli škodljivih posledic podaljšati, tako da je izdelava sortimentov kon- čana še pred pomladjo. Po sečnji naj krašnja vsakega drevesa leži prosto, naj torej ne pokrivajo druga drugo. Ob intenzivnejši sečnji moremo posekati najprej del odkazanega drevja, ostalo drevje v istem sestoju pa potem, ko je listje prej podrtega drevja že dobro uvenelo. V hladnih, vlažnih predelih računamo s povprečno izsušitvijo 130 kg/m3, v toplih, odprtih pa z 200 kg m3. Ce primerjamo izsušitev, doseženo na biološki način, z izsušitvijo žagane sveže bukovine, ki je uskladiščena 6 mesecev pod streho izgubila 260 kg m3 vlage, tedaj ugotovimo, da znaša pri sečnji na suš izsušitev že pred izdelavo sortimentov 130 kgtm3 oziroma 200 kgjm3, tj. 50% o.ziroma 77% celotne izsušitve. Razwnljivo je, da se biološko, v notranjost enakomerno sušen les, potem ko je razžagan, še posebno hitro in dobro osuši. Sečnja na suš je še posebno koristna na vlažnih terenih, kjer bi bukovina pri navadm zimski sečnji zelo pokala. Pokanja pri izdelavi sortimentov v našem primeru skoraj ni, prav tako tudi ni krivljenja in kvarjenja žaganega lesa, saj se bukovina ni osušila le s čela ampak v vsej notranjosti debla. Hlade za luščenje v svežem (nesušnem) stanju lahko že ob poseku iz- ločiti in spraviti iz gozda. Parjenje in tudi luščenj e parjene sušene bukovine iz take sečnje se prav nič ne razlikuje od parjenja in luščenja sveže bukovine iz navadne sečnj e. Edino kalanje d r v je težje, zato pa so drva precej lažja, takoj uporabna za kurjavo ter se že od daleč po beli barvi razlikujejo od drv iz zimske seč­ nje, morejo pa tudi do 12 mesecev ostati zložena v gozdu, ne da bi se začela kvariti. Olajšana je impregnacija prag o v s kreozotnim oljem in švedskimi solmi. Tako sušen j a m s k i 1 es omogoča lažjo manipulacijo v rudniku, glasnejše pokanje in večjo trajnost. Seveda sečnja na suš ni vsepovsod uporabna, zlasti ni primerna tam, kjer je obilo mladja. Pač pa jo lahko uporabimo pri ak. 20-30% rednega seč­ nega etata. Njene velike prednosti so tudi v tem, da omogoča zaposlitev de- lovne sile v najugodnejšem letnem času, tj. v poznem poletju, nadalje olajša spravilo in prevoz ob najugodnejšem vremenu, pred nastopom zime z njenimi nevšečnostmi . To pa tudi omogoča zgodnejšo in pravočasno ter enakomerno dopremo bukovine do lesnopredelovalnih obratov. Pri tem pa odpade pre- pozna doprema ob koncu tople pomladi ali celo pozneje. Značilna bela barva lesa iz te sečnje - podobna javorovini - vzbuja za tako bukovino večje zanimanje, predvsem za predelavo v galanterijske iz- 132 delke in za pohištvo. To bo povečalo uporabnost bukovega lesa in njegovo vrednost. Od tega pa imata korist tako gozdarstvo kot predelovalna indu- strija. Za širšo uporabo teh »novosti<<, ki pa niso čisto nove, zadoščata pra- vilno razumevanje in dobra volja. Viri l. Beltram, V.: Konec avgusta primeren čas za sečnjo bukve, Gozdarski vestnik, 1961. 2. Beltranz, V.: Sečnja bukve na suš konec avgusta, Gozdarski vestnik, 1962. 3. Beltram, V.: Sečnja bukve na suš konec avgusta, Les, 1960. 4. Beltram, V.: Izboljšanje kvalitete bukovine, Les, 1962. 5. Beltram, V .: Prirodno konzerviranje bukve - seča krajem avgusta, Drvarski glasnik, 1960. 6. Beltram, V.: Seča na buka kon krajot na avgust, Sumarski pregled, 1960. 7. B eltram , V. : Sječa bukve i drugih listača krajem ljeta, Sumarski list, 1963. 8. B rinar, M .: Bukove rase in diferenciacij a različkov glede nekaterih fizioloških in tehnoloških lastnosti, Gozdarski vestnik, 1965. 9. Bujukalic, H., Beltram, V .: Zaštita bukovih truapca protiv zagušenosti i pro- zuklosti primjenom biološkog načina sušenja, Zavod za tehnologiju drveta, Sara- jevo, 1965. 10. Jurman, A.: Sječa jasenovog vinog:radskog kolja u mjesecu kolovozu u I stri, Vjesnik d ruštva lugara NR Hrvatske, 1961. 11. Nikolic, 1. : Biološki način sušenja bukovine, Narodni šumar, 1967. 12. Kolmann, N.: Technologie des Holzes u. der Holzwerkstoffe, Mi.inchen, 1951. 13. Potkonjak - Pašalic - Postnikov: Neki aktuelni problemi prerade bukovine, Narodni šumar, 1959. 14. Tonkelj, 1.: Biologičeskaja suška kak sredstvo povyšenija plovučesti listven- noj drevesiny, Lesnaja promyšlenost, 1953. 15. Trendelenburg, R., Mayer - Wegelin, H.: Das Holz als Rohstoff, MUnchen, 1955. 16. Ugrenovic, A.: Tehnologija drveta, Zagreb, 1932. BIOLOGISCHE TROCKNUNGSART - SELTENERE BESCHAEDIGUNGEN, VER- MEHRTE VERWENDUNGSMOEGLICHKEITEN UND HOEHERER WERT DES BUCHENHOLZES (Zusammenfassung) In einigen Gegenden Sloweniens haben die Bauern Rotbuchen in der zweiten Halfte des Monats August oder in der ersten Halfte des September gefallt und liessen die Baume mit Baumkronen unabgeastet liegen, so dass sie durch das Laub trockneten. Nachdem das Laub gut abgewelkt war (2 bis 4 Wochen Liegezeit), wur- den die Sortimente aufgearbeitet. Das Holz einer solchen Fallung ist von weisser Farbe, es berstet nicht, verdirbt nicht, ist betrachtlich leichter und als Brennholz sofort verwendbar. Die Sache wollten wir allseitig untersuchen. In den Jahren 1957, 1958 und 1964 wurden daflir in vier verschieden gearteten Landteilen (warrn, trocken und klihl, feucht) einheitliche Versuche mit dieser Art Schlagerung von 12 Gruppen je 10 Bawne zu verschiedenen Zeiten: 10. VI., 30. VII., 26. VIII., 7. IX., 9. IX., 15. IX., 29. IX. und 24. X . durchgeflihrt. Die gefallten Buchen wurden dem Trocknen durch das Laub der Kronen i.iberlassen. Fi.ir j eden Baum wurde das spezifische Gewicht des frischen Holzes am Tage der Fallung und des getrockneten Holzes am Tagc der Aufarbeitung bei gut verwelktem Laube festgestellt. Als zweckmassigste Zeiten flir Fa llungen dieser Art ergaben sich nun : Flir klihle, feuchte Gegenden die zwei te H alfte des Augus t bei 30 bis 40 tagigem Liegen der Baume und d em durchschnittlichen Entgang der Feuchte 130. kgjm3; fiir warme, offene Gegenden die erste Halfte des September bei 15 bis 20 tagigem Liegen der 133 Baume und dem dmchschnittlichen Feuchtigkeitsverlust 200 kgfm3. Die angefi.ihrten Termine entsprechen fiir die kraftigste Austrocknung, das geringste Bersten stirn- seits und die Bewahrung vor Pilzbefall. Es ist wichtig, dass die Kronen der gefallten Baume nicht i.ibereinander liegen, bis das Laub nicht vollkommen verwelkt ist. Eine intensive Fallung kann in zwei E tappen vorgenommen werden; die zweite Etappe folgt e rst dann, wem1 das Laub der er sten verwelkt ist . Die Sortimentenaufarbeitung kann ohne Schaden fU r drei oder vier Monate aufgeschoben werden. Das Holz trocknet dabei nicht nur auf der Oberflache, sondern das Troc!men dringt ziemlich gleichmassig in die Tiefe. Das Dampfen des biologisch getrockneten Buchenholzes ist von der Dampfung des frischen gar nicht verschieden, desgleichen das Entrinden des gedampften Holzes. Schnittholz verbiegt sich nicht. Der Ver- schnitt des getrockneten Buchenholzes auf der Gatter- tmd der Bandsage unter- scheidet sich nur nach dem Iauter schallenden Schnitt. Die weisse Farbe solchen Buchenholzes ist der Farbe des Ahornholzes almlich , wodurch es fi.ir die Erzeugung von Galanteriewaren und Mi:ibeln geeignet ist. Nur beim Rotbuchenholz mit Rot- kem tritt der Farbenunterschied merklicher hervor. Die Impragnierung von Eisen- bahnschwellen ist vereinfacht. Das Grubenholz ist fiir das Manipulieren in den Gru- ben tauglicher, sein Bersten ist lauter schallend und es ist auch dauerhafter. Dipl. Ing. Dr. M. Brinar (8) (Buchenrassen und Varietaten mit Ri.icksicht auf ge- wisse physiologische und technologische Eigenschaften) hatte gewi:ihnliche Bohru- ngen mit dem Presslerbohrer in vier Jahreszeiten, jedesmal an 72, zusammen an 288 Rotbuchen ausgefi.ihrt. Die nach einem, zwei und drei Jahren ausgefi.ihrten Langenmessungen der wegen der Bohrungen an den stehenden Baumen entstande· nen Beschadigungen des Holzes zeigten fi.ir die Entwicklung dieser Schaden fol- gende Verhhltnisse. Tag und Monat der Bohrung 9.5 : 9.7 : 29.8 : 20.10 Verhaltnis der Schadenanlagen fiir alle drei Jarhe 36 : 66 : 18 : 100 Die Unterschiede in der Schadenlage nach einem, zwei und drei Jahre bei Bohrungen im selben Monat sind sehr gering, gewaltiger sind sie jedoch bei Bohrun- gen in verschiedenen Monaten! Die weit geringste Lange der Schaden zeigen die Bohrungen vom Ende August (29. VIII.), die gri:isste vom Ende November (20.,XI.). Diese sonderbare Entdeckung ist ein starkes Argument mehr fiir Fallung der Buche in dieser Zeit anschliessender biologischer Trockung. In Fallen wo ein Teil des Hiebsatzes in Bestanden der entsprechenden Struktur auf diese Art erledigt wird, ki:innen Schaden vermieden werden, welche eine durch Schneeverwehungen verlU"sachte verspatete Bringung des Wintereinschlages im Ge- folge hatte. In Jugoslawien ist bereits in mehreren Fallen diese Art der Rotbuchenfallung in der Praxis reich angewendet zur vollen Zufriedenheit der Forstwirtschaft und der Holzindustrie erfolgreich durchgefi.ihrt worden. Die diesartige Buchentallung im Sommer mit anschliessender biologischer Trock- nung ww·de auch schon von Kollmann (12), Trendelburg und Mayer-Wegelin ( 15). positiv gewertet. 134 6:3Y1f.902 .1 RODBINA RUARDOV IN GOZDARSTVO NA GORENJSKEM · rng. Janez Juvan (Kranj ) Poslovni interesi Valentina Ruarda Leta 1689 je izšla v Nlirnbergu v štirih debelih zvezkih s 15 knjigami Val- vazorjeva »Slava Vojvodine Kranjske«, ki je brez dvoma vzbudila zanimanje za Kranjsko deželo in njena naravna bogastva tudi med tujimi gospodarstve- niki. Tako je morda zvedel za naše kraje poslovni Ruard, ki si je želel investi- rati svoji kapital v varno in donosna naložbo. Rodbinska veja Ruardov se je v začetku 18. stoletja iz Belgije naselila na Dw1aju, kjer je osnovala veliko trgovsko podjetje. Clan te rodbine, Valentin Ruard, rojen leta 1713, je prišel že kot priznan industrijalec leta 1762 v Ljub- ljano. Kot družabnik velike tovarne sukna na Selu pri Ljubljani se je kaj kmalu začel zanimati za gorenjsko železarsko industrijo in propadajoče Buc- celenijeve rudnike v Karavankah. že leta 1766 je odkupil od tržaških trgovcev Brentana in Venina za 60 tisoč goldinarjev vso posest, naprave in rudarske pravice na Savi in v Planini, s čemer so končali svojo slavo fužinarji Buc- celenij i, ki so gospodaril na Savskih fužinah okrog 240 let. Valentin Ruard si je hotel zagotoviti stalen in zadosten energetski vir za svoje obrate. Zato je povečaval zlasti svojo gozdno posest; še posebno, ker je leta 1775 kupil od žige Zoisa železarno v Mojstrani in rudniško in fužinarsko po~st na Plavžu in v Radovni. Obnovil je fužinarske obrate in takoj občutno povečal proizvodnjo. Pokupil je obsežne komplekse v triglavskem predgorju in v Zgornjesavski dolini. Posluževal se je kreditov, s čimer pa je zaradi spre- menjenih gospodarskih razmer zabrede! v velike finančne težave. V gospo- darjenju z gozdovi so namreč nastale v tistem, to je jožefinskem času, teme- ljite spremembe, ker so bili ukinj eni rezervati gozdov za fužinarske potrebe. Gozdove so lahko spet izkoriščali njihovi lastniki, kar je privedlo do nemo- gočega stanja: vsakdo si je lastil pravico sekati, kjer in kolikor je hotel. V nižjih legah so bili gozdovi zaradi paše in prekomernega izkoriščanja iz- črpani in opustošeni, deloma so bili tudi požgani in uničeni, del gozdov v višjih legah pa k sreči za izkoriščanje ni bil dostopen. Kako intenzivno je bilo v tem času izkoriščanje gozdov v Zgornjesavski dolini, se vidi iz naslednjih podatkov: oglje za potrebe fužin na Savi so pri- pravljali vse leto na številnih kopiščih- v Belci na osmih kopiščih, V Medjem dolu na šestih, v Hladniku na šestih, v Vitrancu na dveh, v Kotu in v Vratih na osmih, v Martuljku na šestih, v Belem potoku na dveh, na Mokri peči na dveh, na Produ ob Savi na osmih in Mežakli na dveh kopiščih. Poprečna letna poraba oglja v Fužinah na Savi je bila takrat dobrih 80 tisoč mernikov. Opozorila Baltazarja Hacqueta Na tem mestu omenim Baltazarja Hacqueta, imenitnega idrijskega rud- niškega kirurga in poznejšega profesorja anatomije in fiziologije v Ljubljani. Bil je prijatelj in sodelavec žige Zoisa in Antona Linharta. Ta je enajst let 135 potoval po slovenskih deželah. Kot vsestran sko razgledan strokovnjak je proučeval rude in minerale, na katere je na letel na svojih potovanjih. O vseh svojih najdbah in ugotovitvah je napisal v nemščini knjigo z latinskim naslo- vom »Oryctographia carniolica«, ki je izšla v Leipzigu. V prevodu bi se naslov glasil Opis kranjskih podzemnih rudnih jam ali rovov. Hacque t je kritično ocenil tudi dela na fužinah, zapisal in iztrgal pozabi številne pristne slovenske izraze in besede, napovedal pa je tudi negotovost surovinske baze gorenjskih fužin, kar mu takrat niso verjeli. že čez dobrih sto let (1894 ) pa je Kranj ska industrijska družba potrdila pravilnost njegovih napovedi. Oglje so v Savskih fužinah po Hacquetovem mnenju preveč potratne trošili, kar je vplivalo na prekomerno · izkoriščanje odnosno že pustošenje gozdov, posebno v alpskih predelih, kjer je tudi obnavljanje gozdov težko in drago. Kot že omenjeno, gospodarjenje z gozdovi ni bilo urejeno, kar je bilo deloma tudi vzrok za nerentabilnost fužinarstva v gorenjskem kotu. Seveda pa so negativno vplivali tudi raztresenost in premajhna zmogljivost rude- kopov, zastarele metode dela, neuke delavstvo itd . . . Hacquet je predlagal omejitev svobodnega izkoriščanja gozdov. Z dobro organizacijo dela je Ruard do l. 1784 proizvodnjo povečal za štiri- krat. Tega leta je v skrbi za stalnost energetskih virov zahteval, naj se gozdovi uredijo, naj se ugotovijo lastniki in površine, naj se oceni v gozdovih živa lesna zaloga in postavijo nadzorni organi za izkoriščanje gozdov. Valentin Ruard je vložil veliko kapitala v gozdove, ki mu v tedanjih razmerah niso vračali niti obresti; na obzorju pa se je kazal že tudi nov ener- getski vir, premog. Močno zadolžen je Valentin Ruard umrl konec l. 1789. Vse njegove indu- strijske naprave je prevzel nekaj mesecev pred njegovo smrtjo sin Leopold Ruard, ki se je rodil 14. maja 1766 na Dunaju. Leopold Ruard poskuša uporabljati premog Leopold Ruard je brž uvidel, da prekomerno izkoriščanje gozdov ne more dolgo trajati in da se bo moral glede energetskih virov za svoje obrate pre- usmeriti na premog. Toda svoje, sicer pravilne poizkuse z njim, je zelo drago plačal. Montanist Anton Haupman je že 10. marca 1740 poročal o zasavskem pre- mogu in v naslednjih letih ter desetletjih so že bile sicer izdane manjše pra- vice za kopanje premoga. Pravo delo pa je začel šele Leopold Ruard konec leta 1795. Toda zaradi vojne s Francozi so l. 1796 nastale velike težave v preskrbi fužinskih obratov z rudami in ogljem, saj so se delavci umikali v gozdove, da bi se ognili obvezni vojaški službi. Tako je za poizkus o uporabljivosti zagorskega premoga v p lavžih in fu- žinah na Savi dal Leopold Ruard prepeljati z velikim stroškom nekaj čez dve- s to cen tov premoga iz svojih r udnikov v Zasavju na Jesenice. Da bi bolje do- kazal uporabnost premoga in da bi zmanjšal zelo velike prevozne stroške, je kupil l. 1796 celo p lavž in fužine na Pasjeku pri Litiji. Toda vsa njegova priza- devanja niso imela n obenega uspeha, deloma zaradi nemirnih vojnih časov, nekaj zaradi še nedognanega načina uporabe premoga v fužinarstvu in nekaj končno tudi zaradi previsokih prevoznih s troškov premoga, ki jih niso zmogle gorenjske železarne vse dotlej, dokler ni bila zgrajena železnica ( 1870). 136 J Pod francosko okupacijsko državno upravo se je upravljanje in gospodar- jenje z gozdovi v temelju spremenilo. Leta 1803 je bilo briksenško blejsko gospostvo podržavljeno. Vendar je imel Leopold Ruard med francoskim ob- lastništvom privilegiran položaj; bil je frankofil in med francosko okupacijo je bil jeseniški župan. Zato so njegove fužine- za razliko od Zoisovih - takrat s polno paro proizvajale železo. O sodelovanju s Francozi je celih 141 let pričal Ruardov spokorniški leseni križ, ki ga je moral Leopold Ruard nesti skozi Je- senice 1. 1813 kot kazen za nečastno sodelovanje s francosko armado. Magdalena, žena Leopolda Ruarda, je bila hči dunajskega podjetnika Boštjana Siegerta. Za doto je dobila belopeške fužine in obsežne gozdove. Njun sin Viktor Ruard je po očetovi smrti febr. l. 1834 prevzel vsa očetova podjetja skupaj z velikimi dolgovi, razen nepremičnin in naprav na belopeškem območju, ki jih je prepustil svoji sestri. Sem so šteti tudi gozdovi okrog belo- peške graščine, v Gašperjevi dolini, žebiče, gozdovi za Vrbom do graščine na Mecesnovem vrhu, gozdovi v Krnici, v Pišenci in v Planici. Ostala belopeška gozdna posest na Koroškem in v Trenti na tem mestu ni navedena. Leta 1836 se je Viktor Ruard oženil z Ano Atzl, hčerko graščinskega oskrbnika v Tržiču. Z njo je imel 11 otrok. Uspešen začetek Viktorja Ruarda Viktor Ruard je bil izredno razgledan podjetnik, ki je nameraval združiti ogromno rudniško posest v Zasavju, pod Bohorom tja do šaleške doline. Nje- govi glavni obrati pa so le bili na Gor~njskem na Savi in v Mojstrani ter rud- niki v Savskih jamah. To slednjo posest je obdržal, vso ostalo zagorsko-litijsko posest pa je prodal l. 1840 svojemu tastu Jožefu Atzlu. V naslednjih desetletjih je Ruard zelo povečal proizvodnjo surovega že- leza ali grodlja. Podjetje je zaposlovalo v poprečju 120 rudarjev, 108 fužin- skih delavcev, gozdnih delavcev in oglarjev pa leta 1857 340, le ta 1858 350, leta 1859 330. Ruard je imel sicer dobro organizirano preskrbo svojih fužin z ogljem. V Belci je imel zgrajene na Savi klavže ali kluže (zapornice), poleg pa so bila skladišča lesa in kopišča, kjer so vse leto pripravljali oglje. Oglarije je imel, podobno kot njegov oče, v Podkorenu, Medvedjem dolu, Hladniku, Vitrancu, Kotu in v Vratih, Martuljku, Mokri peči, Belem potoku, na Savskem produ in na Mežaklji. Toda stiska zaradi pomanjkanja oglja je bila vse hujša Naslednji podatki so značilni za splošno stanje gozdov in njihovo iz- koriščanje v tisti dobi. Na Kranjskem je bilo leta 1850, torej tik pred izdajo avstrijskega zakona o gozdovih, 19 tisoč ha državnih, 17.840 ha občinskih in skupnih in 362.560 ha zasebnih gozdov; po lastništvu je bilo 166.320 ha vele- posestniških in 233.080 ha maloposestniških gozdov. Skupaj je bilo v evidenci 399.400 ha gozdov. Narodni dohodek od gozdov, k i je zajemal prodajo drv, oglja, stavbnega lesa in vrednost služnosti, je bil ocenjen na 4,950.000 goldi- narjev, kar je 12,39 goldinarja od enega hektarja gozda. Strokovnjaki pa so tudi ocenili, da se iz gozdov vzame vsako leto preveč okrog 1,255.000 m 3 lesa, kar vodi k njihovem pustošenju. Tako je razumljivo, da je v desetletju 1961/70 delo v Ruardovih fužinah že zaostajala zaradi pomanjkanja oglja. Preuredili 137 so njegovo porabo, začeli so uporabljati tudi plinsko kurjavo. Peči so kurili deloma s šota, ki so jo pridobivali na lastnih šotiščih na Pokljuki na površini 31,65 ha, deloma so uporabljali za kurjavo dračje in drva. Oglje so uporabljali samo za plavže; prihajalo je tudi iz območja blejske graščine, deloma iz Jelovice in iz gozdov, ki so bili pod državnim sekvestrom. V lastni režiji pri- pravljeno oglje je bilo po 24 krajcarjev za žirgelj , od kmetov kupljeno od 17 do 19 krajcarjev. En kubni čevelj ( = 0,03157867 m:J oglja, pripravljenega v lastni režiji, je stal 4,1 krajcarja, od kmetov kupljeno pa od 2,91 do 3,25 kraj- carjev. Za proizvodnjo enega žirgeljna bukovega oglja je bilo potrebno okoli 0,57 m3 bukovih 1,6 m dolgih cepanic, oziroma za en žirgelj smrekovega oglja 0,45 m3 smrekovih 1,6 m dolgih cepanic. Visoke cene za proizvodnjo in odkup oglja, nejasnosti v zvezi z zakonom o zemljiški odvezi od l. febr. 1854, politični sekvester nad večino gozdov, iz katerih je tudi prihajalo oglje, in katerih lastništvo je bilo sporno - vse to je vplivalo, da je bila železarna v veliki s tiski; prisiljena je bila, poleg ostalih težav, plačevati občinam in skupnostim gozdno takso za les. V času največjega gospodarskega vzpona je Viktor Ruard kupil 16. junija 1858 od briksen ske škofije za stopetdeset tisoč goldinarjev blejsko velepose- stvo, ki je obsegalo blejski grad in jezero, gozdne komplekse na Jelovici, Po- kljuki, Mežaklji, Poljani in v Notranjem Bohinju, z ribiškimi pravicami na Blejskem jezeru, v Radovni in Boh. Savi ter ostala zemljišča. Prevzel j e hipo- teko, ki je bila vpisana na blejski veleposesti; za svoj dolg je zastavil škofiji fužine na Savi in v Mojstrani. Obvezal se je plačevati škofiji 5% obresti za dolžni znesek, kolikor mu pa blejsko veleposestvo ni prinašalo. Prevzel je tudi osebje, ki je delalo na posestvu, in pristal na to, da mu je škofija posta- vila svojega zaupnika in upravitelja. Začetek Kranjske industrijske družbe S l. j ulijem 1869 je začela uradno delovati Kranjska industrijska družba, ki je seveda hotela dobiti v svoje roke Ruardove fužine na Savi in v Mojstrani, rudnike v Savskih jamah in na Begunjščici. Kupna in prodajna pogodba z Ruardom je bila sklenjena 31. decembra 1871. S to pogodbo je družba dobila 28.758 ha gozdov in ostalih zemlj išč. Viktor Ruard je bil socialen podjetnik. Skrbel je za onemogle, ustanovil je fužinarsko šolo, bolnišnico za vojake, zgradil stanovanjska poslopja za de- lavce, ki jim je dajal tudi deputatna zemljišča. Zgradil in uredil je kašto ali žiLnico in - še drobna zanimivost - prispeval je za Prešernov nagrobnik, ki je zdaj v Prešernovem gaju v Kranju. Konec Ruardov Po izročitvi večine premoženja je postal Viktor Ruard član upravnega sveta Kranjske industrijske družbe, vendar ni uspeval. Posestva, ki jih je ob- držal niso prinašala dohodkov. Pri Luckmanovih bančnikih se je začel zadol- ževati in 18. septembra 1882 je prodal vse premoženje trgovcu Adolfu Muhru iz Dunaja. Kupna in prodajna pogodba je zajemala Blejski grad, jezero in ostalo posest z inventarjem vred; razen družinskih slik, skrinje oblek in špan- 138 ske stene ni smel od premičnega inventarja vzeti mcesar drugega . Do konca svojega življ enja to je do 19. januarja 1886 je vnovčeval malo vredne delnice Kranjske industrijske družb e; zadnjih 65 delnic je njegova žena prodala po njegovi smrti za polovico imenske vrednos ti . Taka j e bila rast, vzpon in zaton fužinarske rodbine Ruardov na Gorenj- skem; edine rodbine, ki si ni kupila plemiškega naslova. Sto in eno leto je delovala v naš ih krajih. V spomin na zadnjega fužinarja je poimenovan Ru- ardov trg na Stari Savi; ob vhodu v nekdanjo fužinarsko cerkev na Jesenicah pa je še danes zapuščena in pozabljena železna spominska plošča. Ceprav je mogoče besedilo na njej le s težavo prebrati, pa zabrisane črke pripoveduj ejo: Sic transit gloria . . . Tako mine slava . . . Eden sinov Viktorja Ruarda, Oto, je bil navaden uslužbenec železarne na J esenicah. Umrl je sam v mrzlem okolju nekega mrzlega dne. Rod Ruardov pa se razvija še naprej v sosednji Avstrij i. Viri Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. I. zv. Agrarna gospodarstvo. SAZU, Ljubljana 1970. Mohorič: Dvatisoč Jet železarstva na Gorenj skem. Ljubljana 1969. Gornik: Bled v fevdalni dobi. Zavod za napredek turizma. Bled 1967. DIE FAMILIE RUARD UND DAS FORSTWESEN IN OBERKRAIN (Zusammenfassung) Flir die Entwicklung des Bergbaus, des Eisenhlittenwesens und der Forstwirt- schaft in Krain spielte im achtzehnten und neunzehnten Jahrhundert eine sehr be- deutsam e Rolle die Familie Ruard. Aus Belgien stammend hatte sie sich in Wien grosse Geltung verschafft. Das Familienmitglied, der damals bereits bekannte Unter- nehmer Valentin Ruard, kam zu uns im Jahre 1762 und hat schon im Jahre 1766 alle Bergwerke in den Karawanken, die Eisenhlitten, Besitzungen und Rechte an der Save und in der Planina von den bisherigen langjahrigen Inhabern aufgekauft. Sei- nen Besitz vergrosserte er noch mit Ankaufen vom Hi.ittenherrn Baron Sigismund Zois. Fi.ir den ungestorten Betrieb so umfangreicher Eisenwerke waren grosse Wald- komplexe notwendig. Die Sonderrechte betreffend Bedarfdeckung fur die Eisen- hi.ittenwerke verloren zu dieser Zeit ihre Geltung, das Waldnutzungsrecht wurde alleinig den Besitzern zuerkannt. Wegen der aUgemein mangelhaften Ordnung und des immer grosseren Bedarfs an Holzkohle fielen die Waldungen immer mehr zum Opfer der Ausbeute. Viktor Ruard hat deshalb als erster Einrichtungsplane einge- fi.ihrt und standiges Forstpersonal angestellt. Sein Nachfolger Leopold Ruard hat das Unternehmen im Jahre 1769 ilbernommen. Zwecks Deckung des immer grosseren Bedarfs machte er einige sehr kostspielige Versuche mit Steinkohle, welche sich allerdings wegen der zu grossen Transpor tschwierigkeiten nicht behaupten konnte. Verhaltnismassig erfolgreich entwickelte sich das Unternehmen zur Zeit der fran. zosischen Besetzung, denn Leopold Ruard stand mit den Franzosen im besten Ein- vernehmen und war sogar Blirgermeister von Jesenice. Seit dem Jahre 1834 leitete die Eisenwerke erfolgreich Viktor Ruard. Im Jahre 1858 beschaftigte er 120 Berg- Jeute, etwa die gleiche Anzahl Hiittenarbeiter und dazu 350 Waldarbeiter und Kohler. Trotz der gut organisierten Arbeit und verhaltnismassig gut geregelten Versorgung mit Holzkohle sind jedoch als Folge der Produktionssteigerung im Unternehmen in1mer argere Stockungen aufgekommen. Mit Holzkohle wurden nur Schmelzofen bcheizt, Ilir alles Ubrige wurde Holz, sogar Reisig und Torf aus den Morasten der Pokljuka verwendet. Im Jahre 1858 kaufte Viktor Ruard den gesamten brixener 139 Besitz, das sind die Urnfangreichen Waldungen auf dem Plateau Jelovica, im lnneren Bohinj, auf der Pokljuka, Mežaklja und den Poljane. Doch auch dieser Erwerb konnte dem Rlickung des Unternehmens nicht Einhalt tun. Er verkaufte nun den grossten Teil seiner Besitzungen, darunter 28 758 ha Wald, an die, im Jahre 1869 gegrlindete Kranjska industrijska družba (Krainische Industriegesellschaft). Als Mitglied des Verwaltungsrates dieser Gesellschaft konnte er aber auch nicht ge- deihen. Im Jahre 1882 verkaufte Viktor Ruard seinen gesamten Besitz endgilltig, wornit ein interessantes Kapitel unserer Wirtschaftsgeschichte seinen Abschluss fan d. PROF. ING. FRANJO RAINER - SEDEMDESETLETNIK Prof. ing. Franjo Rainer se je rodil 23. 3. 1902 v Brestanici pri Celju. Sred- njo šolo je opravil v Ljubljani, diplomiral pa je leta 1926 na gozdarski fakul- teti v Brnu (čSSR). Služboval je najprej kot dnevničar in pripravnik, nato pa kot pristav pri velikem županstvu in oblastni samoupravi v Mariboru ter pri banskih upravah v Ljubljani in Banja Luki. Od leta 1937 pa do vojne je bil pri ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo v Beogradu. Med vojno je bil dve leti v vojnem ujetništvu v Nemčiji, v letih 1944-1945 pa v partizanih. Po vojni ga srečamo na vodilnih strokovnih mestil1 v Sloveniji: pri mi- nistrstvu za gozdarstvo, pri sekretariatu za gospodarsko koordinacijo pred- sedstva vlade LRS in pri upravi za napredek proizvodnje. Leta 1952 je postal izredni profesor in predstojnik katedre za urejanje hudourniških območij na gozdarskem oddelku tedanje fakultete 22 agronomijo in gozdarstvo, sedaj biotehniške fakultete. Leta 1962 je napredoval v naziv rednega profesorja. Ob svoji sedemdesetletnici se je hotel že umakniti v pokoj, toda na prošnjo gozdarskega oddelka, ki ceni njegove preudarne nasvete in izkušnje, je še za eno leto podaljšal S\oje redno službovanje. Ob prebiranju zajetne dokumentacije o njegovem: strokovnem, organiza- cijsko upravnem in drugem delu, ni lahko na kratko podati pregled vse tako pestre in bogate, daleč čez ožji službeni okvir segajoče aktivnosti. Naj zato na- vedemo le nekatere nj egove najvidnejše strokovne funkcije in afirmacije. Na svojem ožjem strokovnem področj u, v katerega se je poglobil zlasti na specializacijah v inozemstvu, ob sodelovanju z najpomembnejšimi institu- cijami in strokovnjaki, je razvijal svoje izvirne ideje o metodah utrjevanja hu- dourniških pobočij in o ukrepih proti eroziji. Kot tak se je uvrstil v Jugoslaviji med najvidnejše izvedence za svoje strokovno področje. Bil je predsednik strokovnih komisij za erozijo pri zveznem svetu za znanost, pri jugoslovan- skem društvu za proučevanje zemljišč, pri zbornici itd. Na fakulteti je prvi uvedel v pouk stereofotografijo in s tem zelo poglobil ponazoritev pouka. Z obširno diateko ni posredoval sodobnega znanja le štu- dentom, ampak na raznih seminarjih tudi širšemu krogu strokovnjakov, še posebno na predavanjih III. stopnje v Beogradu. Najbolj pa se je uveljavil, ko je zastopal Jugoslavijo v komisiji »FAO<< za urejanje hudournikov in obrambo proti eroziji na mednarodnili zasedanjih vse od leta 1954 (v Svici, Jugoslaviji, Avstriji, Turčiji, Spaniji). Tu je sode- loval z referati in predlogi, ki so vzbujali splošno pozornost ter s tem prispe- val k afirmaciji naše države. Ob bogatem znanju tujih jezikov je gostoval s svojimi predavanji v raznih državah, zlasti na češkem, Poljskem in v Avstriji. 140 S svojo neomajno doslednostjo in prepričevalnostjo pa se je u veljavljal in se še uveljavlja v organih fakultete. Med drugim odgovornim delom je bil tudi predstojnik gozdarskega oddelka in dekan fakultete. Ob njegovem življenjskem jubileju mu želimo, da bi v spominih na svojo preteklo delo in sodelavce našel' zadoščenje lin zadovoljstvo ter s tem oporo še za naprej. UMRL JE ING. IGO KRAUT 25. marca je v Ljubljani umrl gozdarski inženir Igo Kraut . Na žalah so se od njega poslovili številni gozdarji, saj je bil med njimi nadvse priljubljen za- radi plemenitega značaja in kot odličen gozdarski strokovnjak. Skoro 30 let svojega življenja je posvetil napredku dolenjskih gozdov in sadovi njegovega dela bodo še dolgo najlepše častili njegov spomin. Ing. Igo Kraut se j e rodil leta 1888 v slovenski kmečki družini v Bistrici pri Pliberku na Koroškem. Gimnazijo je obiskoval v Celovcu, diplomo inženirja pa si je pridobil z najboljšim ocenami leta 1912 na gozdarski fakulteti visoke poljedelske šole na Du- naju. Prvo službovanje, ki ga je nastopil v Trbižu leta 1913, je za več kot štiri leta prekinil zaradi prve \:f2 1 svetovne vojne, ki se je udeležil kot artilerijski častnik. Po vojni je bil za- poslen dolga leta na Bledu in v Kranju. že takrat, kot vse življenje pozneje, se je odlikoval z izredno sposobnostjo in marljivostjo. Na Dolenjsko je bil premeščen že kot zrel mož in izkušen strokovnjak na lastno prošnjo leta 1937. Postal je okrajni gozdarski referent za novomeško in črnomeljsko območje. Razmere v gozdarstvu tu niso bile tako ugodne kot na Gorenjskem, vendar se je z vso vnemo lotil dela. Od takrat naprej je zelenela na Dolenjskem vse več njegovih nasadov. '· Tudi druga vojna mu ni prizanesla. Doletela ga je na Grabnu v bližini Novega mesta, kjer si je ustvaril s soprogo · Tinco in obema hčerama nov dom. Kot pošten narodnjak je med vojno na različne načine pomagal narodno- osvobodilnemu gibanju. Partizanom in aktivistom je v svoji hiši velikodušno nudil zatočišče, jih podpiral tudi z živežem in na druge načine. Pri tem delu s ta mu pomagali hčerki Jelka in Ivica, obe umrli med vojno, Jelka kot parti- zanka ob bombardiranju taborišča v Oranienburgu. Zaradi svojega prepri- čanja in dela za osvobodilno gibanje je bil leta 1943 odpuščen iz službe. Kme- toval je na posestvu, decembra 1944 pa je bil prisilno mobiliziran in j e do osvoboditve delal kot drvar. Po osvoboditvi je še celih 20 let neutrudna in požrtvovalno delal na gozd- nem gospodarstvu Novo mesto. Bil j e na različnih, vedno najodgovornejših delovnih mestih. Le zaradi svojih izrednih sposobnosti in dolgoletnih izkušenj je zmogel reševati vprašanja, pred katerimi se je znašlo gozdarstvo v času ob- nove domovine. Takrat so bila naloženo, gozdarjem in gozdovom velika bre- mena. Bolj kot kdajkoli prej se je takrat izkazala njegova ljubezen do goz- dov. Ni se trmasto postavil po robu sečnji - saj je razumel zakaj so· tako velike potrebe - temveč je vse svoje strokovno znanje usmeril v to, da je 141 pokazal, kje in kako naj bi sekali, da bi bila škoda čim manjša in da bi za- gotovili novo rast in lepši razvoj gozdov. Ko je potem po desetih, petnajstih letih ogledoval sestoje, je z veseljem ugotavljal, da se lepo razvijajo. Ing. Kraut je tako dobil najlepše priznanje, ki si ga lahko strokovnjak zaželi: po- trditev svojega dela. Dolga leta po vojni se je posvetil urejanju gozdov. V tem delu je bil vse- skozi vodilni strokovnjak v podjetju in vzgojil vrsto mladih gozdarjev. Se- stavil je gozdnogospodarske načrte za gospodarske enote Poljane, Soteska, Brezova reber, Gorjance, Pendirjevko idr. Mentorsko pa je sodeloval pri vseh tistih enotah, ki so jih urejali mlajši, manj izkušeni strokovnjaki. čeprav je bil že precej v letih, je veliko časa porabil na terenu, tako da je sam neposred- no temeljito spoznal večino dolenjskih gozdov in bil tako prav gotovo doslej njihov najboljši poznavalec. Posebno pozornost je posvečal degradiranim in pa tistim gozdovom, ki so bili po vojni močneje izkoriščeni. Znan je bil po gospodarnosti in stvarnosti. Gozd, ki ga je cenil kot okras krajine, mu je bil hkrati tudi gospodarski objekt. Gozdar naj bi svoje strokovno znanje porabil prav za to, da bi gozdovi kljub izkoriščanju ohranili še naprej svoj blagodejen vpliv na okolje. Nikdar se ni zavzemal za pretirano varčevanje zalog, temveč za tak način vzgoje in izkoriščanja, da bi v največji meri prišle do izraza rastiščne zmogljivosti. Pri urejanju gozdov se je zlasti poglobil v probleme prebiralnih gozdov na Rogu in ob sestavi načrtov, upoštevajoč s trokovno lite- raturo in lastna dognanja, razmišljal o najustreznejši normalni zalogi. Bil pa ni samo urejevalec, temveč vsestranski gozdarski strokovnjak z bogatimi izkušnjami v drevesničarstvu in gojenju. Pridno je prebiral domačo pa tudi tujo strokovno literaturo. Novosti ni zavračal, temveč jih je po las tni presoji prevzel, se po njih ravnal in skrbel za njihovo uporabo. Dolenjski goz- dovi nosijo neizbrisen pečat njegovega bogatega strokovnega znanja. Za svoje delo je bil odlikovan z redom dela. Znanci, sodelavci in prijatelji smo cenili ing. Iga Krauta tudi kot nadvse plemenitega človeka. Bil je prijazen in tovariški, poznal ni ne jeze, ne so- vraštva. Razdajal je svoje znanje in bogate izku šnje in vedro gledal na svet in življenj e, čeprav ga je le-to mnogokrat težko prizadelo. Namesto plačila so ga doletela včasih razočaranja, vendar ni postal zagrenjen, temveč je tudi te- žave možato prenašal. V dvajsetih letih je vzljubil Dolenjsko in posebej Novo mesto. Bil je na- vdušen ljubitelj narave, ki jo j e ne samo občudoval, temveč tudi varoval. Dolga leta je sodeloval z nekdanjim olepševalnim društvom in bil pobornik za sno- vanje zelenic v mestu. Ob smrti se zaslužnega moža, ki je opravil v življenju mnogo več, kot je b ila nj egova dolžnost, s hvaležnostjo spominjamo kot odličnega gozdarskega s trokovnj aka, kot podpornika narodnoosvobodilnega gibanja in kot zasluž- nega novomeškega meščana. J.P. 142 SODOBNA VPRAŠANJA VPRAšANJE ZARACUNAVANJAOBRESTI NA VLOžENI KAPITAL MED STROšKE (Odgovor na članek dr. L. Kiaute v Gozdarskem vestniku 2 1972) Dr. L. Kiauta očitno ni razumel mojega članka, objavljenega v Gozdarskem vestniku št. 9-10/1971 pod naslovom »Vprašanje obresti pri kalkulacijah ekono- mičnosti strojnega dela v gozdarstvu«. S svojim člankom in metodike kalkulacije cen strojnega dela, ki vanjo vključujem obresti od vrednosti strojev, prav nič ne posegam v finančno knjigovodski sistem gozdnogospodarskih organizacij in prav nič ne kvarim njihove gospodarske interese. Skušam le na čimbolj preprost, us tre- zen in kolikor mogoče uporaben in enoten način olajšati v proizvodnih procesih izkoriščanja gozdov presojo o tem, kdaj in kako je posamezni stroj v delovnih procesih ekonomičen. Kajti le z otipljivimi proizvodnimi izboljšavami in pocenil- vami bodo gospodarske organizacije popravile svoje dohodke in življenjske pogoje. Pri tem pa prav 11ič ne spreminjam načine zajemanja stvarnih stroškov in dohod- kov ter njihovo samoupravno delitev. Ze naslov Kiautove kritike ne ustreza, saj obravnavam v svojem članku le kalkulacije ekonomičnosti strojnega dela v goz- darst"Vtl. Na tržiščih kapitalističnega tržnega sistema naša izvozna podjetja gotovo nihče ne vpraša, če so njihovi proizvodi iz socialističnega tržnega gospodarstva in jim zato nihče ničesar ne dodaja k vrednosti. Pa vendar si na vso moč pri- zadevamo, da bi čimveč izvozili. Ali nismo zainteresirani, da bi bila naša investi- cijska vlaganja rentabilna? Ali so za to le kapitalisti? Znano j e, da cena delovne sile narašča mnogo hitreje in izdatneje kot cena materialov. Gozdarsrvo je pri tem zelo prizadeto, ker je v strukturi njegovih pro- izvodnih stroškov visok delež delovne sile. Pri nagrajevanju delavcev pa mora gozdarstvo, hočeš nočeš, posnemati donosnejše panoge, posebno če hoče zadržati delavce tudi na manj privlačnih delovnil1 mestih. Nadomeščanje delavcev s stroji je še najlažje pri izkoriščanju gozdov. Uporabljamo vse večje in vse dražje stroje, da bi čimveč priluanili 11a delovni sili. Dragi stroji in z njimi zvezane vprašanje rentabilnosti pa nas silijo k presoji o tem, kateri način dela omogoča večji pri- hranek pri fizičnih naporih in finančnil1 sti!oških. Pri izkoriščanju gozdov pri- merjamo med seboj dvoje ali več proizvodnih sredstev, različne načine dela, ker nimamo drugačnih neposrednih meril, ki so v veljavi ob presoji plasmaja proiz- vodov na tržišču. Gozdnogospodarske organizacije nastopajo na tržišču z lesniini proizvodi, ki so sicer podlaga za njihovo bilanco in ugotavljanje dobička. Naše kalkulacije prihajajo do izraza le v doseženih proizvodnih rezultatih, ki jih go- spodarske organizacije finančno knjigovodsko zajemajo docela neodvisno, .imajo pa svojo poglavitno nalogo še pred realizacijo proizvodnih procesov. Po knjigo- vodskih podatkih in s pomočjo drugih virov (npr. po strojnih obratovalnih lis tih, na podlagi nabavnih cen strojev, na podlagi tujih izkušenj glede trajanja in stro- škov vzdrževanja strojev itd.) ugotavljamo le posamezne elemente naših kalku- lacij, kar vsekakor ni lahka stvar. Seveda je pri tem razumljivo, da naše kalku- lacije niso tako natančne kot obračuni po knjižnih podatkih, pa saj še pri sled- njih doživljamo včasih prave »čudeže«. Po mnenju dr. Kiaute naj bi bilo moje podajanje citatov nekaterih ekonomi- stov napačno in protislovna. Za dokaz temu ponavlja trditev Babica, ki pa jo jaz dobesedno navajam. Mnenje Sabolovica, ki pa ga jaz ne navajam, je po njegovem mnenju enako. Naj torej potrdim to, o čemer se lahko vsakdo prepriča, da sem vse citate navedel dobesedno, seveda pa le tisti del, ki se mi je zdel potr eben. Obratna sredstva sem pri tem izpustil zato, ker se v naših kalkulacijskih pri- merjavah enako ponavljajo. Mimogrede povedano, svoj čas smo tudi osnovna in obratna sredstva obravnavali drugače. Tudi razprava okoli obresti na osnovna sredstva, ki jo omenja krit ik, nekaj pove. Vprašanje anuitet, ki zdaj res ni več 143 sporno, omenjam le zato,. ker so nekateri SVOJ cas trdili, upam, da se tega spo- minja tudi dr. Kiauta, da moramo v kalkulacijah upoštevati poleg amortizacije tudi anui tete. V svojem članku in metodiki poudarjam, da gre pri naših kalkulacijah za povprečno gospodarsko kalkulacijo v uporabni dobi stroja. Ne moremo dva stroja pri is tovrstnem delu v izkoriščanju gozdov obravnavati različno tj. enkrat z vkal- kuliranimi obrestmi iz kredita, ki so nesporne, drugič pa obresti opustiti, pa če­ prav bi šlo za s troj, ki je bil podjetju podarjen. Ravno v obrestih se najbolj ob- čuti razlika med dragimi in cenenimi stroji, pravzaprav med kratko (racionalno) in dolgo dobo njihovega izkoriščanja. Ko smo imeli opravka še z majhnimi stroj i, to vprašanje ni bilo tako pomembno kot sedaj. Za centralna mehanizirana skla- dišča so npr. potrebne večmilijonske investicije. Vrh tega in1amo prav zaradi praktične poenostavitve in večje zanesljivosti največkrat opraviti s takozvanimi kalkulacijami primerjalne cene, za razliko od kalkulacij prodajne cene strojnega dela. V okviru iste gozdnogospodarske organizacije, ali več organizacij, ki jih je možno med seboj plimerjati, izpuščamo splošne proizvodne in upravno prodajne stroške (obratovalno in upravno prodajno režijo) skupaj z dobičkom, Vsi ti stroški se v kalkulativni primerjavi enako odražajo, še zlasti zato, ker po naši metodiki ključ za njiliovo delitev na stroje in kalkulirano delo naslanjamo - ravno zaradi socialističnih principov - na iste osebne dohodke (živo delo), kot pri osebnili s troških. Pri tem pa nikakor ne smemo izpustiti obresti od vrednosti strojev. Tudi če bi upoštevali, da pridejo obresti do izraza v dobičku, bi želeli vedeti in kalku- lirati, kolikšen del dobička odpade na nje. Vsakogar mora, a li bi moralo zanimati od kod je dobiček in koliko ga je. Kaj je potem preprosteje, kot da v svojih kal- kulacijah upoštevamo še obresti od vrednosti strojev. Pri tem pa se - ponav- ljam - prav nič ne spremeni finančno knjigovodsko zajemanje stroškov realizi- ranih pmizvodnih procesov, ki teče po svojih pravilih . Pomembnejše je seveda vprašanje, kako je z višino obresti, ki jo je ob naših inflacijskih in drugih ne- všečnostih ter nepričakovanih gospodarskih spremembah težko objektivno določiti. Slednje velja tudi za našo sedanjo kreditno obrestno mero in še za marsikaj. Ali delavec, ki iz svojih prihrankov nabavi motorno žago in dobiva za delo z njo od delodajalca povračilo, nima pravice do obresti, ki bi jih sicer dobival v banki? Ali ne velja isto tudi za pogodbenega voznika, ki ga najemamo za kom- pleksno dnevnico? Zakaj smo pred leti skušali z raznimi teorijami preprečiti kmetu, da bi prišel do lastnih strojev in s tem marsikaj zamudili na škodo proizvodnje in skupnih interesov? In kako gledamo na to danes? Ali se naša sedanja nelikvid- nost, pogosto preseganje osebnil1 dohodkov nad prigospodarjenimi, ki prispeva k škodljivi inflaciji, in druge gospodarske motnje ujemajo z omenjenimi teorijami? Tudi s te s trani smo »Zanimivi za Vzhod in Zahod«, kot v drugi luči navaja kritik za naš sistem. Navajam to le zato, da bi se videlo, kako ni dovolj, da se le p o- našamo s socialno naprednimi in privlačnimi teorijami, ampak jih je treba v živ- ljenju tudi uveljavljati, saj le po tem lahko presojamo njihovo vrednost. Prav tu si prizadevajmo, da se škodlj iv razvoj popravi. Povsem razumljivo pa je, kar nikjer ne zanikam, da je naš sistem v primerjavi s kapitalističnim še mlad in »nedognan« ali »neizdelan<<, kot pravi moj kritik. Prav zato je razumljivo, da bo treba še marsikak ekonomski regulator popraviti. Prav bi bilo, če bi v svoj prid uporabili tudi tuje izkušnje, ne pa da jih a priori zavračamo. V gozdarstvu so nam zelo potrebni ekonomisti, ki poznajo njegove posebnosti, in obratno gozdarji, ki se spoznajo na ekonomiko. Toda probleme je treba resnično reševati. Prof. ing. Zdravko T ur k 144 GOZDARSTVO BANGLADESA Večji del Bangladeša leži ob deltah Gangesa in Bramaputre, le na vzhodu so griči in nizki hribi (Lušai, 1230 m ). Klima je tropsko-monsunska, od novembra do aprila je povprečna temperatura 130 do 14° C. Deževna doba traja od maja do oktobra s temperaturo 270 do 290 C. Pojavljajo je tudi cikloni. Padavin je od 1800 do 3000 mm letno. Bangladeš je razmeroma majhna dežela v vzhodnem delu Bengalije. Od l. 1947 do nedavnega je spadal k Vzhodnemu Pakistanu. Obsega 142.000 km2, torej pri- bližno toliko kot pol Jugoslavije. Prebivalcev je 70 milijonov in so zelo gosto na- seljeni; najbolj na jugu, kje pride celo 2000 prebivalcev na km'l. Naravnih bo- gastev ima dežela malo, sreča je, da so vsako leto poplavljena tla v deltah Gan- gesa in Bramaputre zelo plodna, tako da dajejo kulture riža letno dve do tri žetve. Bangladeš je po pridelku riža tretja dežela na svetu. Ribištvo je zelo razvito, letni ulov rib znaša 1,200.000 ton. Glavna kulturna rastlina je juta (Corchorus capsularis), ki daje okrog 1 milijon ton letno. Predelava jute je otežkočena zaradi pomanjkanja tovarn, njena prodaja pa je vse bolj negotova, ker jo izpodrivajo sintetična vlakna. Industrija je slabo razvita. Za razvoj potrebuje dežela zlasti investicijski kapital , energijo in strokovne kadre. Od vseh naravnih bogastev bi bili lahko najpomemb- nejši gozdovi, toda gozdarstvo je sedaj še nerazvito. Gozdovi pokrivajo okrog 10% celotne površine, tj. okroglo 1,400.000 ha; temu je treba prišteti še 900.000 ha ne- urejenih plemenskih gozdov z manj kot 10 % zarasta. V srednjem, močvirnem delu dežele p revladujejo poljedelske površine, kjer goje riž in juto. V deltah Gangesa in Bramaputre raste na področju plime in oseke poseben gozdni tip »mangrove« (Rhizophora, Avicennia in dr.), obsega ok. 620.000ha. V ju- gozahodnem delu tega področja proti Kalkuti (v Indiji ob meji Bangladeša) se razprostira zaradi lova na tigre znani gozd Sunderbans. Obstajata še dve gozdni področji : Silhet ob meji Asama (Indija) in najvažnejše gozdno področje na jugo- vzhodu L:itagong, . ki obsega 300.000 ha. Letna predelava lesa znaša okoli en milijon m:1• Za potrebe prebivalstva se računa še 600.000 m3 drv. V glavnem so vsi gozdovi državni. Urejeni so zelo enostavno. Zaznamovani so samo na karti, meje blokov in oddelkov na terenu niso označene. V gozdu zaznamujejo samo goloseke. Drevesnih vrst je okoli dvesto. Nekatere imajo furnirski les visoke vrednosti . Etat ugotavljajo površinsko. Skušajo vpeljati goloseke z umetnimi pogozdovanji, v glavnem s tekom (Tectona grandis). Ker prevzemajo posek mali podjetniki, se jim ne izplača sekati vsega drevja, saj je podiranje drago, zato podirajo le najboljša drevesa. Delovni učinek je pri tem slab zaradi primitivnega orodja, neizurjenih delavcev, velikega odpadka in samega značaja gozda oziroma velikih dreves. Za njihovo podiranje je treba graditi posebne, pet metrov visoke odre, ker so taka drevesa spodaj izredno obsežna. Glavna težava je p revoz lesa. Na vodnem področju delt Gangesa in Brama- putre prevažajo les z barkami. V času suhe sezone les pripravljajo, nato pa ga ob poplavah spravljajo po številnil1 rokavih in kanalih. V gozdnih področjih Silhet in L:itagong je spravilo lesa težavnejše, cestno omrežje j e redko, ::t gozdnih cest sploh ni. Pred dvanajstimi leti je bilo ustanovljeno državno podjetje »Forest Industries Developement Corporation« (FIDC), ki je organiziralo delo v gozdu s pomočjo malih podjetnikov. Organizacija izkorišča letno 40.000 m3. Skromno je začelo upo- rabljati stroje, toda podiranje in spravilo lesa je ostalo še vedno v rokah podjet- nikov. Pri uporabi mehanizacije imajo velike tehnične težave. Mehanizacija pa v mnogih primerih ni rentabilna, ker je delovna sila mnogo cenejša kot nabava dragih strojev. Podjetniki slabo plačajo gozdne delavce, saj zaslužijo ti komaj dolar na dan, vendar je tudi to za njih pomemben zaslužek. Stroji bi bili dražji, obenem pa bi odvzeli delavcem zaslužek. Efekt dela bi se z bolj izurjenimi delavci z uporabo boljšega orodja zvišal in hkrati ne bi bilo treba delavcev odpuščati. žage so majhne in je lesna industrija bolj obrtno-mizarskega značaja . Velike dimenzije hlodov narekujejo žaganje v gozdu. Večina gozdnih področij ni pri- stopna, ker ni cest. Obstaja mreža gozdarskih hiš, kjer je mogoče prenočiti. Na- 145 Prevoz lesa z barkami iz gozdov Sunderbans vadno je njih medsebojna razdalja dan potovanja s slonom. Za spravilo lesa še vedno rabijo slone. Gozdne uprave jih zato lovijo, udomačijo in dresirajo za delo v gozdu. V gozdni upravi b lizu Silheta se je gozdni upravitelj h valil, da je ulovil 40 slonov v enem letu. Cena dresiranega slona je okr. 1000 $ in več. Delo s slonom je dokaj drago, ker z njim dela skupina delavcev in porabi precej hrane. Sam lahko prenese dnevno okoli 20m3 lesa, vsak drugi dan pa mora počivati. Kljub nizkim delavskim mezdam je zato cena lesa visoka. Najbolj pereč problem v gozdarstvu je gradnja cest. Gozdarji z višjo izobrazbo so se šolali v Zahodnem Pakistanu v Pešavaru. Zelo so prijazni in napredni, radi bi modernizirali gospodarjenje, a žal jih je malo. Sam Bangladeš pa ima dvoletno gozdarsko šolo za gozdarske telmike v čitagongu in enoletno v Silhetu. Razen tega organizirajo krajše tečaje za gozdne čuvaje . Na gozdnem območju čitagong je nameščenih okoli 400 gozdarjev in čuvajev. V čita­ gongu deluje gozdarski raziskovalni inštitut. Pouk je povsod v angleščini. Najpomembnejše sodelovanje med Jugoslavijo in Bangladešem bi bila lahko v sedanjem težavnem obdobju naša pomoč v gozdarstvu, saj bi v tej panogi nudili svojo pomoč najlaže. Pošiljali bi lahko tja tehnične kadre, ki bi organizirali posebne tečaje za gozdarje na različnih ravneh izobrazbe. Najpotrebnejše bi bilo usposablja- nje delavskih kadrov za eksploatacijo gozdov in gradnjo gozdnih cest. Drug način sodelovanja pa bi bila organizacija eksploatacije dovolj velikega področja, kjer bi se izvajala razna gozdarska dela. Za plačilo izvajanih del in za opremo bi se morali poprej obojestransko dogovoriti. Nadaljna pomoč bi bila lahko še izbira gozdnih rezervatov ter urejanje nacionalnih parkov. Dr. Vlado Tre g ub o v 146 IZ PRAKSE NOV GOZDARSKI DOM NA KOCEVSKEM Ob koncu lanskega leta je Gozdno gospodarstvo Kočevje pri Glažuti (gozdni obrat Grčarice) odprlo nov »Gozdarski dom<<. že zunanja podoba doma kaže, da tudi na Kočevskem posvečajo vse večjo skrb dobremu počutju gozdnih delavcev. V pritličju doma je sodobna kuhinja z zmogljivostjo petdesetih obrokov, zraven pa prostor za pripravljanje hrane in shramba za jedi. Poleg je točilnica, zgrajena v lesu in kamnu, kar se lepo ujema z okoljem doma. Jedilnica je prostorna, svetla, obložena je z ladij skim podom, kar daje prostoru toplino in domačnost. , Poleg jedilnice je še »posebna soba<< s prijetno spuščenim stropom. V prvem nadstropju so pisarne re- virnih vodstev Jelenov žleb in Glažuta, uprave doma in šefa obrata. Tu so še sani· tarije, prhe, kopalnice in umivalnica za noge. Zraven so sobe za osebje doma in pa tri sobe, ki jih lahko po potrebi oddajo gostom. Zgornji del stavbe so u redili po lastni zamisli. Zgrajenih je šest sob. Vse so popolnoma lesene. Dve sobi imata po osem ležišč, tri po štiri, v eni pa je ena sama postelja. Sobe so namenjene de- lavcem, vendar so v tej obliki le začasna r ešitev. Primerne so le za občasno bivanje sezonskih delavcev, turistov, smučarjev idr. V kletnih prostorih so uredili prostor za umivanje in preoblačenje, prostor z garderobnimi omaricami, sušilnico, pral- nico in kurilnico. Z novim domom pri Glažuti pa še niso končani vsi načrti. Zgradili bodo še sta- novanjsko stavbo za delavce, ki bo z zaprtim prehodom povezana z novim domom. V novi stavbi bodo le eno- ali dvoposteljne §iObe s tekočo vodo. V prihodnje delavci ne bodo pr ebivali več na skupnih ležiščih, ali v sobah s štiri in več posteljami. Gozdarski dom pri Glažuti (Foto Drago Mohar, Ribnica) 147 V bodoči stavbi bodo še sodobne umivalnice in garderobni prostori. Tu bo urejen še poseben klubski prostor kjer bodo delavci lahko udobno preživljali svoj pros.ti čas ob televiziji, branju ali družabnili igrah. Sedaj se namreč lahko zadržujejo le v obednici novega doma, ki pa seveda ne nudi tistega udobja, ki ga delavci po- trebujejo. Gozdno gospodarstvo Kočevje pa je pri gradnji novega doma upoštevalo še druge cilje. Napak bi bilo, če ob gradnji takšnega doma kot je pri Glažuti ne bi odl pirali poti tudi gozdnemu turizmu. Ljudje bodo vse bolj i skali počitek in razve· drilo v mirnem okolju sredi gozdov, daleč proč od vsakodnevnih tegob, ki sprem- ljajo življenje v mestih in industrijskih središčih. Ob tem ko odpirajo svoj nov dom za zunanje obiskovalce, odpravljajo tudi dosedanjo osamitev goždnih delav- cev. Ob svojem prostem času bodo ti živeli v istem okolju kot obiskovalci gozdov, odrasli in otroci, z nj imi se bodo zbliževali in se tako počutili bolj enakopravne člane naše družbe. Gozdarski dom p ri Glažuti pa prinaša mnogo novega tudi v organizacijo gozdne proizvodnje. Terja namreč dobro organizacijo delovnili procesov, koncentracijo fizičnega in umskega dela. Dom je sicer odprt prekratek čas, da bi si upali postav- ljati o tem dokončne sklepe. Toda že v kratkem času ugotavljajo na gozdnem obratu Grčarice znatne premike v gozdnem delu. Opustili so že razdrobljenost delav- skih skupin po oddelkih in zbrali sekače le na enem ali dveh mestih, ne da bi bilo za to treba združevati delavske skupine. Od doma vozijo vse delavce na delo . Pri- čakovali so sicer dvig učinka, vendar je ta nad vsemi pričakovanji. Delavci, ki so jih usmerjali na delo iz novega doma, so posekali na dan povprečno 10,23 m3 lesa, medtem ko je znašalo lanskoletno povprečje na obratu 5,60 m3. Morda je vzorec za navedeno primerjavo nekoliko premajhen (posekanih je bilo 1770 m3 lesa), a naj- brže dovolj velik, da dokazuje uspešnost dela na novo organiziran način. (Po članku ing. V. Zavolovška v »Gozdarju« š t. 3/1972) KREDITIRANJE PREOBRAZBE KMETIJSTVA PRI GG BLED Pri gospodarskem preusmer janju podeželja je kreditiranje preobr azbe kmetij- stva nadvse pomembno vprašanje. Tako menijo pri Gozdnem gospodarstvu Bled že od leta 1967. Od tedaj pa do danes so kreditirali iz lastnih sredstev obnovo kme- tij v skupnem znesku 857.900 dinarjev. Seveda se ta ukrep na vasi ni bogvekaj po- znal, saj j e bilo spričo velikih potreb denarja premalo. Ugodne kredite so zato dobili predvsem prvi izbranci, kasneje pa so se dodeljevali le manjši zneski pod dokaj neugodnejšimi pogoji. Gospodarsko zaostajanje podeželja za ostalimi panogami je spodbudilo gozdno gospodarstvo, da je lansko leto javno razpisalo kredite za tiste kmete, ki trajno sodelujejo s podjetjem. Odziv je bil velik, saj j e devetdeset kme- tov zaprosilo za posojila, ki presegajo skupno vrednost tri in pol milijona dinarjev. Gozdno gospodarstvo je s tem v zvezi ukrenila naslednje: l. Pri izplačilu za les so uvedli hranilne knjižice Gorenjske kreditne banke. Denar na knjižicah bodo upo- rabljali skupaj s sredstvi, ki so izločena v ta namen kot delež podjetja. 2. Pri na- jemanju posojila so določili 20% polog kot lastno udeležbo kmetov. 3. Z banko so se dogovorili, da bo prispevala polovico denarja za kreditiranje kmetov. 4. S skupšči­ nama občin Jesenice in Radovljica so se sporazumel i, da bosta nadomestili del obresti za kmetijske investicije. Skupščina občine Jesenice je pripravlj ena pri tem nadomestili v celoti razliko obresti tudi za investicije v kmečki turizem. S sklepom o ustanovitvi hranilno kreditvne službe je tudi formalno končano prizadevanje, da se vprašanje kreditiranja preobrazbe kmetijstva uredi za daljšr čas. Ostaja še naloga, da se novoustanovljena hranilno kreditna služba vključi v enoten program kreditiranja na območju obeh občin. Pri tem pričakujejo pobudo obeh občinskih skupščin, ki sta vsaka zase odgovorni za oblikovanje ustrezne kme- tijske politike. Proučiti je treba še možnosti, da se za bolj dolgoročne investicije, 148 med katere štejejo zlasti večja obnova in gradnja gospodarskih poslopij ter naložbe v kmečki turizem, zagotove tudi bolj dolgoročni krediti. Priznati bi bilo treba še daljše plačilne roke, ali kasnejši začetek odplačevanja kreditov. V kolikor se bo banka za to odločila, bi bilo smotrno temu prilagoditi tudi pravilnik o poslovanju hranilno kreditne službe gozdnega gospodarstva. (Po »Presekih«, š t. 2i1972) DRUšTVENE VESTI USPEšNO DELO MARIBORSKIH GOZDARJEV Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov iz Maribora šteje 103 člane in spada med naša močnejša društva, ne le po številu članstva, ampak tudi po svoji aktiv- nosti. Na letošnjem občnem zboru si je dokaj jasno začrtalo smernice za svoje delo. ZastaviJo si je za posebno nalogo sodelovanje gozdarske stroke pri prostor- skem načrtovanju, zelenem turizmu, urejanju mestnih gozdov in pri varstvu člove­ kovega okolja. Društvo je pobudnik za ustanovitev skupnosti za varstvo okolja Maribor. V p:r:ipravljalnem odboru skupnosti ima svojega predstavnika. V preteklem, zelo delovnem letu je društvo organiziralo naslednja predavanja: Dr. J. Sušnik: »Obremenitve gozdnega delavca pri delu v gozdu. Predavanje je bilo zelo zanimivo in podkrepljeno s številnimi posnetki ter raziskovalnimi po- datki. Ing. S. Tumpej: »Gozdarstvo Centralne Afrike ter uvoz okroglega lesa iz teh predelov<<. Seznanili smo se z delom podjetja »Slovenijalesom« ter z načini dela in možnostmi gozdarstva v Afriki. Ing. J . Ajdič: »0 gozdovih in gozdarstvu Norveške«. Na podlagi lastnih zapa- žanj s študijskega potovanja je predavatelj podal zanimiv pregled gozdnogospo- darskih razmer na Norveškem. Skupno z društvom inženirjev in tehnikov industrije za predelavo lesa Ma- ribor je bila organizirana strokovna razprava o gradnji centralnega lesnega skla- dišča GG Maribor, ki jo je vodil ing. B, šarler. Poleg zastopnikov podjetja Marles in Gozdnega gospodarstva Maribor so sodelovali še prof. ing. Z. Turk z biotehniške fakultete in predstavniki Združenja gozdnogospodarskih organizacij LIP-a ter GG Slovenj Gradec. Strokovni ekskurziji sta bili dve. V Miinchnu so obiskali mednarodno raz- stavo o lesu, gozdu ter gozdni mehanizaciji. Pod vodstvom takratnega predsed- nika Bavarskega gozdarskega društva dr. v. Unolda so si ogledali eno od največjih in najboljše urejenih gozdarskih prireditev. Na gozdni upravi Ebersberg so si pod vodstvom šefa uprave dr. ing. Noseka ogledali gozdarsko najbolj zanimive predele vzhodno od Miinchna. Druga ekskurzija je bila pri sosedih na Hrvaškem v okolici Varaždina in Kalnika. Tu so se seznanili s sodobnimi načini dela hrvaških kolegov pri introdukciji iglavcev v listnate gozdove, s konverzijo slabil1 gozdov v intenziv- nejše ter z načini gojenja plantažnih nasadov. Nadvse prisrčen sprejem ter odkrita medsebojna izmenjava mnenj kaže, da si še medsebojnih obiskov obojestransko že- lijo. Strokovnih ekskurzij in predavanj se je udeležilo navadno okoli 50 članov. Nadalje je mariborsko društvo v minulem letu organiziralo sedem dvodnevnih in tridnevnih tečajev za gozdne posestnike, ki se jih je udeležilo poprečno po 40 kmečkih lastnikov gozdov. Le tem je bil prir ejen učni program ter bila opisana najvažnejša vprašanja sodobnega gozdarstva. Kmetje so sledili tečajem z velikim zanimanjem ter v razpravah zelo živo sodelovali. Organizirali so še posamična pre- davanja z diapozitivi za osnovne šole, predvsem pred spomladansko akcijo po- gozdovanj. 149 Društvo goji stalne stike z avstrijskimi gozdarji, kjer so medsebojni obiski že kar t radicionalni. Sodelovali so na občnem zboru štajerskih gozdarjev v Leobnu. Društvo pa so obiskali nemški gozdarji iz Ebersberga pri Miinchnu. Tudi s češkimi gozdarji so že prej vzpostavljene zveze nadaljujejo in krepijo. Ena od pomembnih nalog, ki jih je prevzelo društvo v lanskem letu, je učna pomoč štirim izrednim slušateljem gozdarske srednje šole v Postojni. Ti so že sko- raj v celoti položili izpite za prvi letnik. Ta pomoč se bo še nadaljevala, dokler vsi slušatelji ne bodo uspešno končali pričetega šolanja. Tudi za zabavno življenje društvo ni pozabilo. Skupaj z lesarji so organizirali že kar tradicionalen gozdarsko-lesarski ples. Izdatno pomoč daje društvu Gozdno gospodarstvo Maribor, pa tudi druge gO- zdarske organizacije. Na zadnjem občnem zboru, ki je bil v marcu 1972 so za pred- sednika ponovno soglasno izvolili Franja Cafnika, ki ima gotovo za uspešno delo mariborskega društva največ zaslug. F.C. GOZDARSTVO IN TURIZEM 1 Dne 20. aprila 1972 je bilo na Bledu zanimivo posvetovanje, ki ga je pripravila Zvezna gospodarska zbornica oziroma njen svet za gozdarstvo in lesno industrijo. Na posvetovanju naj bi razpravljali o razvoju turizma kot gospodarske dejavnosti v okviru gozdarstva. Vprašanje postaja iz dneva v dan bolj pomembno, saj prihaja glede tega v najširšem gozdnatem prostoru vedno bolj pogosto do mnogih nasprotij in nejasnosti. že to, da je sklicala posvetovanje zvezna gospodarska zbornica, kaže na resnost problematike. Okvir posvetovanju in izhodišče za razpravo približno s ta- tim udeležencem iz vseh predelov Jugoslavije so bili š tirje referati: l. ing. D. Bura DRazvoj turizma kot gospodarske dejavnosti v okviru gozdarstva«, 2. ing. M. Pavlovic »Lovski in ribolovni turizem kot gospodarska dejavnost v okviru gozdarstva, 3. ing. D. Dretnik »Dosedanje izkušnje glede gozdarstva in turizma v koroški regiji in 4. ing. B. Korber »Naloge Gozdnega gospodarstva Bled za razvoj turizma na vasi«. Po svoji neposrednosti in vrsti zanimivih podatkov sta prišla do izraza zlasti zadnja referata. Morda je kdo od udeležencev pričakoval glede na naslov posvetovanja in temo uvodnega referata, da je pred gozdarstvom nova gospodarska usmeritev - gostinstvo in turizem , a j e zelo bogata in pestra razprava pokazala, da gre v bistvu le za vse- binsko obogatitev in poglobitev vrste nalog, ki jih gozdarstvo po svojem značaju že opravlja v prostoru. Z zadovoljstvom smo lahko sloveJ:,lski udeleženci posvetovanja ugotovili, da so bila tako potrjena vsa tista stališča, ki~o jih sprejeli na znanem seminarju in posvetovanju v Dolenjskih Toplicah, jese leta 1969. Gozdarstvo kot izrazita »prostorska« dejavnost ne more brezbrižno mim vrste vprašanj in kon- fliktov, ki se porajajo v širšem naravnem prostoru. Pri njihovem reševanju ne sme in ne more ostati ob strani. Tako je tudi s turizmom, ki se mu nudijo prav v zelenem naravnem okolju naših gozdov v prihodnje vse večje in večje možnosti. Zaradi ob· jektivnih možnosti bi lahko gozdarstvo zelo obogatilo posebno zvrst »Zelenega« tu- rizma in rekreacije v naravi. »Gostinska« usmeritev gozdarstva bi b ila najbrže ne- umestna in tovrstne investicije, vsaj kar se gozdarskega denarja tiče, naložene mimo namenov in perečih potreb naše dejavnosti. Seveda pa s tem ni rečeno, da gozdarstvo, tam kjer bi kazalo zaradi nujnih potreb samega »Zelenega« turizma, ne bi poseglo tudi na to področje, a seveda le postransko in na skromnejši način. Tak primer nam je neposredno pokazal na posvetovanju referat ing. D .. Dretnika. Umestnost neposrednejšega vključevanja gozdarstva v turistično dejavnost je po- dana predvsem s skladnim izkoriščanjem tehničnih in drugih kapacitet gozdarskih podjetij v posameznih predelih in v posameznih sezonskih obdobjih. Posvetovanje je pokazalo še potrebo po kompleksnem reševanju vseh vprašanj kmetijskega in gozdnega prostora. Vprašanje ohranjevanja kmetijske zemlje, predvsem hribov- skih kmetij, je nujno povezano tudi z vprašanji uspešnega uveljavljanja turizma v zelenem okolju. Prav ta vprašanja pa so pri nas dokaj zanemarjena. Tudi primeri 150 iz Slovenije, kjer smo napravili gozdarji v tej smeri prvi nekaj resnejših poskusov, ne morejo odpraviti takšnega vtisa. Zato bo v prihodnje tu več načrtnega dela in pa seveda več jasnejših ciljev. Morda je bil spodrsljaj prirediteljev posvetovanja, da so bili vabljeni nanj le zastopniki gozdarstva, ne pa tudi turističnih, kmetijskih, prosvetnih in drugih dejavnosti Tako pa je z edino izjemo predstavnika Turistične zveze Slovenije potekalo posvetovanje za zaprtimi vrati. Prav tako nismo opazili na posvetovanju nobenega novinarja. M.C. KNJižEVNOST VAROVANJE TAL PRED EROZUO NA ZGORNJEM BAVARSKEM Laatsch, W.: Bode n s c hu t z i m Berg w a 1 d de s ba yer i s c he n Al- p en gebi ete s, Forstw. Cbl., Hamburg u. Berlin, 1971/3. Avtor obravnava dejavnike, ki v gorskem gozdu pospešujejo drsenje ali na- stajanje usadov: razmah alpskega gospodarstva in gozdne paše, velike goloseke in svetlitvene sečnje, premene v enodobne sestoje, zastajanje pomlajevanja zaradi previsokega sta leža divjadi. Posledica usadov je preobremenitev hudourniških korit s prodom. V predalpskem področju fliša so zlasti pogosti školjkasti ali listasti usadi, še posebno na ilovnato glinastih strmih pobočjih, kjer podnožja že na- čenjajo hudourniki ali ceste. Take usade pa povzroče tudi sečnje na golo, še posebno za smučarske proge, ali pa spomladanski dež, ki sledi kasnemu umiku snega. Za varovanje tal na ogroženih pobočjih je zelo primeren stopničast m ontanski gozd. V zadnjem času pa grozi celo tej varovalni obliki gozda nevarnost zaradi spravila z zgibnimi traktorj i. Globoke sledi, ki jih puščajo težka kolesa na gorskih strminah se spreminjajo v jarke za odtok površinske vode in naprej v hudourniške s truge. Zelo primerna je za stabilizacijo takih erozijskih površin kombinacija teh- ničnih pregradb z ozelenitvijo, ki kasneje preraste v mešan gozd. Sonja H or va t - M a r o 1 t OGROžENI GOZDOVI NA ZGORNJEM BAVARSKEM f\1 "1 (") (o~8.t,' Danz, W., Karl, J., in Toldrian, H.: V be r den W a 1 dz us t a n d 'im obe r- bayer i s c h e n Hoc h gebi r ge, Forstw. Cbl. 1971/2. Avtorji članka opozarjajo na ogrožene gozdove v gorovjih Zgornje Bavarske. Gozdove tega področja so glede na stopnjo zasenčenosti razdelili v 4 kategorije in kartirati s pomočjo posnetkov iz zraka. Kontrolo so izvršili s sistematično zastav- ljenimi vzorci na terenu. Podatki kažejo, da ima kar 40 o/o gozdov stopnjo zasenče­ nosti nižjo od 0,5. Po sedanji tendenci razvoja bodo ti gozdovi popolnoma propadli v 100 do 140 letih. Glavni vzrok temu je človek in njegovo gospodarjenje, posebno še gozdna paša, pretirane sečnje in divjad. Površinsko odtekanje vode v takih p redelih je trikrat večje, kot v prebiralnem gozdu. Ker so gozdovi v alpskem področju nadvse pomembni zaradi zaščite tal in posrednih koristi je potrebno gozdove v tem gorskem pasu ponovno obnoviti. Sonja Horvat-Marolt 151 poslovno združenje gozdnogospodarskih • •• organizaCIJ ljubljana Miklošičeva 38/111 telefon h. c. 320-641 Povezuje gozdnogospodarske organizacije Usklajuje sl ' ' L-- r ~ ' 1 sl. 6 ? ii~e y ve;e l grce 1 ~ 1 1 ::. 1 q,/ .Q ~\ ~ftt ~f\ $-t ,( ~ l\12!;// ''';" ( ,, ,, 1 ~ ,, 11 • '"t:s i ! '':t' q: 1[ čr:St I.Q les -- sl. 9 Sl. 1 Odklon lesnih vlaken ob grči ; sl. 2 Poševna in vodoravna veja; sl. 3 Strclji- ostanki odlomljenih vej; sl. 4 Bradavica in kitajski brki-znaki zaradi grč; sl. 5 Dol- žina (l) in višina (v) brada vice; sl. 6 Globina slepi ce v deblu (po Erteldu); sl. 7 Postopno poraščanje in preraščanje grče; sl. 8 Postopno zaraščanje grče slepice; sl. 9 Presek dela drevesa s slepicami (po Kniggeju) 180 1 2. Nastanek zaraslih grč pri iglavcih ( 1) Veje na spodnjem delu drevesa zaradi pomanjkanja svetlobe hirajo in sčasoma odmrejo. Na slabih tleh odmirajo hitreje kot na dobrih. Na dobrih tleh so veje močnejše in prenesejo več sence. Močnejše veje rastejo tudi bolj pokonci in zato dalj časa vzdržijo. Ob pomanjkanju svetlobe slabijo asimilacijski procesi v zasenčenih vej ah, peša njihova lastna prehrana in slabi njihovo priraščanje, dokler življenje veje povsem ne preneha in se začne sušiti. Ne odmre pa vsa veja do debla, ker pretok hrane v kambialnem sloju debla hrani tudi del odmirajoče veje ob deblu. Odmirajočo vejo na- padejo glivice in ta razpade tem hitreje, čim boljši so pogoji za razvoj glivic. Ce se veja hitro posuši, je razpadanje počasnejše, ker glivicam primanjkuje hrane. Odmrle veje odpadejo v daljših ali krajših kosih. Veja se končno pri deblu odlomi na mestu, do koder seže vpliv hrane iz kambialnega sloja debla. Zato ostane na deblu ostanek veje ali štrcelj, (sl. 3). Pri iglavcih skuša drevo na tem mestu s smolo preprečiti prodiranje glivic in gnilobe v grčo in deblo. Zato je št1·celj, ki se sčasoma osuši in otrdi, tako dolgotrajen ter ne odpade ob deblu, ampak se z rastjo debla zarašča v les. Potreben je debel sloj novega lesa, da bi ga povsem prerasel. Zato se preraščajo in zaraščajo le majhni štrclji, ki so ostali od vej na mladih ali tankih drevesih. V nasprotnem pri- meru les štrcelj le obrašča, tako da še naprej štrli iz drevesa kot suh ostanek veje, še celo pri starih drevesih. Na dobrih tleh poteka preraščanje in za- raščanje hitreje, ker se deblo hitreje debeli. (Sl. 3, 4.) Zato je pri mladih ali tankih drevesih, ki naj tvorijo bodoče kvalitetne osebke prav, če ostanke vej, to je štrclje ali suhe veje, odstranimo, da ne motijo novo nastalega sloja lesa. Ponekod jih odstranjujejo skupaj z živimi vejami do določene višine drevesa, upoštevajoč, da je pri starem drevesu spodnji del debla najizdatnej ši in najvrednejši. Za rast drevesa zadostuje le zgornji del krošnje. Pri živih vejah pa je treba upoštevati, do katere debeline jih smemo odžagovati, da zaradi rane ne nastopi gniloba. Seveda je vpraša_nje, če se in v kolikšni meri se takšno zamudno delo splača, še po- sebno, če upoštevamo, da pride do ovrednotenja lesa šele čez nekaj deset- letij. Odstranjevanje vej pride zato v poštev le pri najhitreje rastočih in najvrednejših drevesnih vrstah. To vse pa spada h gozdnogojitvenim ukre- pom, s katerimi skušamo povečati vrednost drevja ali uporabnost lesa ob času sečnje. Zarasle grče spoznamo pri iglavcih po bradavici ali kitajskih brkih na lubju na površim debla, (sl. 4). Njih nastanek bo podrobneje opisan pri listavcih, kjer so zarasle grče ali slepice pomembnejše. Pri iglavcih so za zunanjo presojo kvalitete sortimentov številnejše in pomembnejše grče od suhih ostankov vej, ki so vidne na površini debla, kot štrclje ali ostanke vej oklestimo. Les štrcljev ob priraščanju drevesa ni mogel p rerasti, ker so bili predolgi, ampak jih je le obrasel. Posledice tega so po večini nezrasle grče, ko lesno tkivo h grči ni dovolj stisnjena. Pri deskah se v žagarstvu štejejo med izpadajoče grče- za razliko od zraslih grč, ki so z lesnim tkivom tesno obdane, kot da bi bile zraščene, podobno kot pri grčah, ki nastanejo, ko oklestimo žive veje. Nezrasle grče iglavcev so znatno večja napaka kot zrasle, zaradi česar se zmanjša uporabnost lesnih sortimentov, npr. hlada za žaganje. Pri žaga- nem lesu pridejo namreč grče močno do izraza. Navadno je zraslih grč lahko dvakrat toliko kot nezraslih, bodisi po številu ali velikosti. S sodobnimi 181 možnostmi oplemenitenja lesnih proizvodov, kjer se žagani les uporablja kot surovina v nadaljnji predelavi, pa se škodljivi vpliv grč močno zmanjšuje in se zato dovoljujejo v vedno večji meri. Ponekod v lesni predelavi grče iz- režejo in vlepijo okrogle vložke. Zarasle grče ali slepice, čeprav majhne, pa so ponekod, zlasti pri smreki, številne in škodijo notranji kvaliteti hlodov. Zato so hlodi za furnir in lu- ščenje pri iglavcih prava izjema. Za furnir je les iglavcev skoraj brez pomena, saj se bolje ovrednoti v hlodih za žago. V praksi se z uvrščanjem hlodov v kvaliteto F in L pogosto le zvišuje prodajna cena. Zaradi zaraslih grč med kvaliteto in vrednostjo boljših ali slabših hlodov za žago (I. do III. kvalitet- nega razreda) ni tolikšne razlike kot bi sicer lahko bila. Zato odpade največ hlodov na srednjo kvaliteto (okoli 60%) . Pri hlodih iglavcev je torej umestno upoštevati povprečno kvaliteto in ceno vseh hlodov na posameznem sečišču ali območju (5.) V tujini se pri klasifikaciji hlodov iglavcev naslanjajo v večji meri na debelinske razrede (2 ) . Upoštevanje povprečne kvalitete hlodov prihaja v poštev tudi pri izdelavi in dobavi cele deblovine ali vsaj dolgega lesa (mnogokratnikov osnovnih dolžin) ter s prenosom lupljenj a na meha- nizirana skladišča. Tu je pri večjih količinah lesa možno vkjučiti tudi me- hanično prežagovanje, izmero in sortiranje po debelinal1. (Sl. 5, 6.) 3. Nastanek slepic pri listavcih (1, 2) Pri listavcih nas najbolj zanima bukev, kot naša splošno razširjena dre- vesna vrsta. Pri bukvi, ki nima smole ali podobnega zaščitnega sredstva, drevo ne more na grči ali ostanku odlomljene veje napraviti zaščitnega sloja, da gniloba ne bi prodirala v grčo in naprej v deblo. Drevo sicer skuša no- tranjost debla zavarovati tako, da prepoji celice med lesom in grčo z zaščit­ nimi snovmi, toda ta sloj je pri bukvi neznaten in premalo učinkovit. Pri bukvi zasenčene veje hitreje odmirajo in propadajo kot pri iglavcih. Pravimo, da se bukovo deblo hitreje čisti od vej. Veje se odlomijo po večini ob deblu, ker med deblom in vejo ne pride do zaščitnega sloja ali obvarovalnega dela veje ob deblu. Zato prodira gniloba v grčo in skozi grčo v notranjost debla. Navadno pa se le ustavi ob grči, ker zdrav les do neke mere sam preprečuje ši rjenje gnilobe. Deblo s priraščanjem obkroža grčo z lesom in jo postopno prerašča ter povsem preraste (sl. 7 ). Zarasle grče pa so po večini gnile. Zato p1·i listavcih pod slepicami na splošno pojrnujemo zarasle, gnile grče, bolj ali manj globoko pod površino debla (sl. 8) . Slepica in gniloba pa je tem večja, čim debelejša je bila veja, ki je odpadla. z gnitjem se spreminja oblika slepice. Zato ne moremo govoriti o prem.eru ali debelini slepice, ampak o debelini grče ali veje ob deblu v času pred zaraščanjem. (Sl. 7, 8.) 3.1 število, velikost in globina slepic pri listavcih (l. 2) Pri ocenjevanju kvalitete ali uporabnosti lesa oziroma lesnih sortimentov, ki jih dobimo iz deblovine, je važno, da vemo kakšen je škodljiv vpliv števila, velikosti in globine slepic. Pri tem nam pomagajo znaki na lubju na tistem mestu debla, kjer je grča zarasla. To so brada vice in kitajski br ki. Tr znaki so dobro vidni pri drevesnih vrstah, ki imajo gladko lubje , kot je npr. bukev, medtem ko jih je pri drevju z debelo, razpokana skorjo težko razpoznati. 182 Pri priraščanju debla se les z lubjem ob grči nabira in gubanči v obliki plitkih gub ali reber ter skuša prerasti odprtino grče (sl. 7). Odprtina grče se tako postopoma zmanjšuje, dokler je sčasoma les vse ne preraste. Na lubju pa se omenjene gube ali rebra tvorijo še naprej, tako, da nastane na zaraščenem mestu bradavica z gubami. Z rastjo veča obod debla, hkrati pa se podaljšujejo tudi gube na bradavici (sl. 5). Z rastjo drevesa v višino pa se lega grče in bradavice oziroma njihova višina nad tlemi ne ~preminja, oziroma le za toliko, kolikor se nabere gub na bradavici. Zato so gube v začetku okrogle, nato pa se po obodu debla razpotegnejo v eliptična obliko, in sicer tem bolj, čim bolj se veča obod debla oziroma čim dlje in močneje prirašča deblo. Zaradi tega se iz razmerja med dolžino bradavice v smeri oboda debla in njeno višino lahko ugotovi, kako globoko je slepica. Globina j e namreč tem večja, čimdaljša je bradavica, ker je tudi debelina priraslega lesa na daljši bradavici večja . Višina bradavice pa nakazuje debelina grče na tem mestu, ko je veja odpadla. Ce je veja rasla pravokotna na deblo, ima bradavica obliko simetrične elipse in leži slepica v deblu točno pod njo. Ce pa je veja rasla na deblo po- ševno ali pokončno, kar je pri bukovini najbolj pogosto, se ob bradavici vidijo kitajski brki, ki so tem večji, čim debelejša je bila veja in čim bolj je rasla pokončno (sl. 2, 4, 5). Pri rasti debla se namreč lubje v pazduhi med vejo in deblom stiska, stiskanje pa se z rastjo veje pomika navzgor. Bradavica ima zato spodaj širše gube in ni tako simetrična. Ko je veja odpadla, se z debelenjem debla kraki kitajskih brkov razmikajo ter se višina brkov rela- tivno zmanjšuje (sl. 4 in 5) . Po bradavicah in kitajskih brkih. ugotovimo predvsem število slepic, poleg tega pa še kolikšna je bila debelina vej ali grč v začetku preraščanja ter kako globoko leže v deblu. Po Erteldu ( 1) veljajo naslednje odvisnosti: višina bradavice, cm: debelina grče, cm: 1,5 3,5 5,5 7,5 9,5 1 2 3 4 5 11,5 13,5 cm, 6 7 cm. Po navedenih podatkih je debelina grče približno enaka polovici VlSlne bradavice. Pri tem je treba meriti višino bradavice do njenih zunanjih gub, (sl. 5). Globina slepic pa se najlaže izračuna iz razmerja višine in dolžine brada- vice (sl. 6) . Oddaljenost slepic od sredine debla, s = (v/e) . r, torej tolikšen del polmera, kolikor znaša razmerje med višino in dolžino bradavice. Globina slepic pa je g =r-(v/e) .r (sl.6). Pri 56 priložnostnih poizkusih smo le v 4 primerih (7%) naleteli na negotove rezultate, v 12 primerih pa se je dejanska globina razlikovala od izračunane za 1/z-1 cm (ali za približno 10%), kar pomeni, da je navedeni način ugotavljanja globine slepic za prakso povsem zadovoljiv. V praksi niti ni treba ugotavljati njihove točne globine, ampak le to, če leži slepica tako globoko, kot se zahteva za posamezni sortiment. Ce je pri hlodu za luščenje dovoljeno, da zavzemajo slepice pol njegovega premera, zadostuje, da na bradavici ugotovimo, če je njena dolžina vsaj dvakrat tolikšna kot višina, ne da bi dalje še kaj računali. Obstaja pa tudi odvisnost med višino b r kov (merjenih pravokotna na njihovo teme) in globino zarasle grče, kar je posledica že omenjenega dej stva, da se kraki brkov z večanjem debla razhajajo, in s tem manjša njihova višina. 183 čim manjša je višina brkov, tem globlje leži slepica v deblu. Toda za prakso ta način ni takšnega pomena kot prej navedeni način na podlagi razmerja med višino in dolžino bradavice. Zato podatkov o odvisnosti med višino brkov in globino slepic tukaj ne navajamo. Pač pa oblika in dolžina brkov približno kaže, kako poševno je veja rasla in kako debela je bila. Površinske brazgotine na lubju, ki jih najdemo tu in tam, a ne segajo do kambija, ne pomenijo grč slepic in ne vplivajo na kvaliteto lesa. Do ne- jasnosti s tem v zvezi pa pridemo le redkokdaj. Zaradi preraščanja grč nastajajo na deblu nabrekline a li bule. (sl. 7). Sčasoma postajajo bule vse plitkejše, dokler se zaradi debelej šega sloja lesa površina debla ne izravna in ostanejo le bradavice (sl. 8). Visoke, okrogle bule (z okroglo bradavica) pomenijo, da je slepica blizu površine debla. Takšne bule je smotrno pri kleščenju vej odsekati, ker s tem odstranimo ali vsaj odpremo slepico in izravnamo površino debla. Odpiranje globoko ležečih slepic s kleščenjem oziroma z izsekavanjem, kot se je včasih nesmotrna zahtevalo, pa je zgrešeno, ker bi tako pokvarili velik del debla, zraven tega pa še zapravili veliko časa. Na obeljenem lesu , to je deblu brez lubja, se slepice teže opazijo in izmerijo kot na lubju. Pri listavcih z razpokana, debelo skorjo se kažejo slabo razpoznavne bradavice v obliki rozete ali vrtnice, (hrast, topol, jelša). Po teh znakih teže presojamo slepice kot pri drevju z gladkim lubjem. Tu in tam, zlasti pri javorju, se pojavlj ajo bule, ki niso nastale zaradi slepic, ampak so le izbočine na deblu. če tako bulo odsekamo, navadno lahko takoj ugotovimo, če je slepica. (Sl. 9.) Bukev ima v krošnji zdrave veje, ki dajo, ko j ih oklestimo, zdrave grče. Pod njimi (tu in tam pa tudi med njimi) so gnile grče v stanju preraščanja in zaraščanja, b ule, pod njimi pa slepice odmrlih vej, ki se nahajajo v deblu tem globlje, čim nižje so na njem. Pod področjem slepic je del debla s čistim lesom. Deblo pa je čisto tudi v plašču nad slepkami, (sl. 9). 3.2. Pomen slepic pri listavcih Določanje globine slepic pod površino debla je za nekatere okrogle sorti- mente zelo dobrodošlo ali odločilno, zlasti za bukove hlade za luščenje. Pri teh hlodih je namreč odločilen za izkoriščanje zunanji, najizdatnejši plašč. Zato napake v precej šnjem delu srca, tudi do polovice premera in celo več, niso tako pomembne, le srednji del sr ca mora biti tako čvrst, da lahko hlod vpnemo v luščilni stroj. V tem primeru bi torej bilo napačno presojati hlod za luščenje le po š tevilu slepic, ali pa škodljivi vpliv vseh slepic enako presojati. Naša bukovina je zlasti pri večji starosti al i debelini, na slabših tleh in v višjih legah zelo pogosto slepičava, hkrati pa v srcu kvalitetno oslabljena z nepravo črnjavo ali rdečim srcem, kar zelo zmanjšuje njeno uporabnost. Zato je prav, da njeno sečno zrelost p resojamo s tega vidika in š tejemo prsni premer okoli 45 cm kot zadosten za sečno zrelost, ker je bukovina pod tem premerom kvalite tno boljša. V tem pogledu je bukovina ponekod v nižinah po drugih republikah (Hrvatska, Bosna in Hercegovina) tudi pri večjih debelinah mnogo boljša. 184 Hlode za žago presojamo pri nas glede na slepice po njibovem.številu na dolžinski meter, (6) Bolje pa bi bilo, če bi jih presojali tudi po debeUni grče, ki jo je na deblu pustila odlomlj ena veja, kakor postopajo ponekod v tujini (3). Pri tem bi ne bilo treba presojati vsako grčo, ampak pavšalno določiti debelina, ki naj se tolerira. Višina bradavice nam pove, da je bila grča polovico manjša. To bi bilo smotrno zlasti tedaj, kadar imamo opraviti z bukovino »belico<< (brez tehnično škodljive neprave črnjave v srcu). Teh- nično škodljiva, to je zvezdasta in mrazna, temno obrabljena neprava črnjava (ki se nagiba k zvezdasti), je neprimerno hujša napaka lesa, kot same slepice. Ce so poleg neuporabnega srca še slepice v zunanjem plašču hloda, je tak hlod slab, oziroma ga sploh ne moremo šteti za hlod. Glede scpnih slepic so zahteve v jugoslovanskem standardu bukovih hlo- dov za žago, (ki po letu 1968 niso obvezne), močno pretirane. Dovoljuj ejo premalo slepic, ki jih določajo po številu na dolžinski meter hlada ( 6 ). Novejša predelovalna tehnika lahko s smotrnim krojenjem žaganega lesa, tj. desk, grče slepice, zlasti manjše, v veliki meri izloči ali zmanjša njihov škod- ljivi vpliv, ne da bi bila pri tem izguba na količini lesa občutna. Sicer pa se v praksi JUS ne spoštuje in se prevzemajo bukovi hladi veliko bolj tolerantno, tako glede slepic, kot tudi drugih napak. Tako prehaja praksa v drugo na- sprotje, zar·adi česar so sedanji standardi za hlodovina glede kvalitetne klasi- fikacije zelo diskreditirani, (5) . Vsekakor bi bilo bolje obe pretiravanji ublažiti oziroma predpise in prakso zbližati, kakor ustreza sodobnim potrebam in možnostim. Upoštevali naj bi tudi tuje izkušnje. V Vzhodni Nemčiji, kjer imajo podrobno obdelane standarde, tolerirajo npr. celo pri bukovih hlodih za žago prve vrste vse slepice, katerih grče pri zarašča'nju niso debelejše od 4 cm (višina bradavic do 8 cm, merjena od zunanjih gub), (3). Glede hlodov za luščenje pa naši standardi ustrezajo, ker pravilno upoštevajo lego slep ic v srcu hlada, ( 6). Pri hlodih za žago je kriterije glede slepic nujno spremeniti. Ce imamo opraviti z bukovino »belico« (brez neprave črnjave), bi bilo prav, če bi tolerirali vse slepice z višino bradavice do S-6 cm, (debelina grče 2-3 cm), večje pa omejili s številom na dolžinski meter. Ce pa se že hočemo ravnati le po številu slepic na dolžinski meter, bi bilo prav, če bi tolerirali vsaj tri sle- pice na dolžinski meter, zaostrili pa bi tolerance glede na napake v srcu hlada, in sicer primerno kvalitetnemu razredu hloda za žago. Deblovina z mrazno nepravo črnjavo v srcu, ki ne presega polovice pre- mera hloda, se da pogosto dobro uporabiti za izdelavo železniških pragov, ki tolerirajo znaten del naprave črnjave, če imajo le zadosten pas beljave ob robu čela praga (razen spodaj), da ga objame impregnacija. Tudi slepice ne motijo, če jih lahko doseže impregnacija. Zato je pri krojenju bukovine z grčami in nepravo črnjavo v srcu treba težiti h dolžinam hlodov, za pragove, še zlasti zato, ker njil1 dimenzije ustrezajo tudi drugim žagarskim hladom. Tako se lahko žagarski industriji olajša izhod, bodisi z izdelavo pragov ali druge žagarske robe. Kadar pa se na določenem delu debla nakopičijo razne napake, lesa nikar ne posiljujmo v hlode, ampak ga raje uporabimo za druge sortimente (celulozni les, drva in pod.) . Zato naj bi v standardih določili spodnjo mejo hlodov za žago, torej natančno definirali III. kvalitetni razred z dopustnimi napakami, pri čemer so tudi slepice lahko odločilnegla pomena, (5) . Slepice je torej treba presojati po dejanskem škodljivem vplivu, odvisnem od njihove velikosti, števila in mesta v deblu, pri čemer je treba smotrno 185 upoštevati. tudi sočasni vpliv drugih napak glede na zahteve posameznih sorti- mentov. Bila bi zanimiva in hvaležna naloga, če bi kdo, ki se ukvarja z žaganjem bukovih hlodov, ugotovil, kolikšno škodo po količini jn vrednosti povzročajo slepice raznih kategorij. Uporabljena literatura l. Erteld, W.: Forstnutzung auf holzkundlicher Grundlage, Leipzig, 1957; 2. Knigge, W., Schulz, H.: Grundriss der Forstbenutzung, Hamburg, 1966; 3. Mette, H. J.: Kommentar zur TGL 15799 Rohholz vom l. I. 1965; 4. Turk, Z.: Krojenje gozdnih lesnih sortimentov, Ljubljana, 1961, 1965; 5. -: Vprašanje konsolidacije jugoslovanskih standardov za hlade, Gozdarski vestnik 9-10!1969; 6. -: Jugoslovanski standardi hlodov, JZZS, Beograd, 1967. 'OBERWALLTE A.STE IHRE ENTSTEHUNG, ERKENNUNG, MESSUNG UND BEDEUTUNG (Zusammenfassung) Aste oder Holzknorren als Astreste am entasteten Stamm sind die zahlreichsten und entscheidendsten Holzfehler. Darunter haben die liberwallten oder blinden Aste, welche im Stamm vam anwachsenden Holz iiberdeckt sind besondere Bedeu- tung. Die im Schatten geratenen Aste am unteren Teil des Baumes sterben und fallen allmahlich ab. Wenn dabei Aste knapp am Stamm abfallen, wie bei den Laubholzern, werden sie vam zuwachsenden Stammholz allmahlich verwachsen und liberwallt. Bei Nadelbaun1en lassen aber die abgefallenen Aste Iangere oder klirzere, mit Harz desinfizierte Reste oder Stummel zuriick, die vertrocknen und verharten. Von dem zuwachsenden Stamm werden desegen nur die kleinen Aststummel liberwalt, wlih- rend die anderen nur umwachsen werden, weil sie zu lang sind und sogar noch bei alten Baumen aus dem Stamm als trockene Aste hervorragen. Wenn das Holz an dem AststUll1IDel dicht angewachsen ist, spricht man von verwachsenen Asten, im widrigen Fali von unverwachsenen Asten. Die unverwachsenen Aste sind grossere Holzfehler als die verwachsenen. Diese Aste aller drei Arten, die zahlreich vorkommen, vermindern beim Nadel- holz den qualitativen Unterschied zwischen den besseren und schlechteren Starn- men oder Sageblochen. Deswegen ist in einigen Landern die Klassifikation der Stamme mehr an die Starke der Stamme angelehnt. Angebracht ist auch die durchschnittliche Qualitat des Sageholzes insbesonders wenn man im Rahmen der zeitgemassen Technologie mit Langholz oder ganzen Schaften zu tun hat und der ganze Holzschlag zu dem selben Kaufer kommt. Bei den Laubholzern sind die liberwallten Aste argere Holzfehler als bei den Nadelholzern, da sie meistens faul und oft zahlreich in versichiedenen Tiefen des Stammes vorhanden sind. Ihre Anzahl, ihre grosse zur Zeit var der 'Oberwallung und ihre 'Oberwallungstiefe im Stamm bestimmt man nach ihren indirekten Merk- rrialen - den Siegeln oder Astnarben und Chinesenblirten, welche auf der Stam- mrinde vorhanden und bemerkbar sind. Die jugoslawischen Standarde ilir Buchensageblocke sind betreffs der liber- wailten Aste viel zu streng, so dass sie in der Praxis nicht befolgt werden. Die moderne Technik der Holzverarbeitung ist nlihmlich flihlg den schladlichen Ein- fluss der 'Oberwalltmgsaste ausgiebig zu entfernen oder zu mildern. Deswegen ist eine diesbezligliche Korrektur unserer Standarde oder eine zweckmassige Annlihe- rung an die Praxis notendig. Falls oder wo das Buchenholz frei von anderen gros- seren schadlichen Holzfehlern ist, ware es am Platze, alle 'Oberwallungsaste, deren 186 Knorrendicke unter 2-3 cm liegt, zu tolerieren. In Ostdeutschland z. B. wo diese Standarde ausftihrlich ausgearbeitet sind, toleriert man bei der besten Klasse des Sageholzes diese Aste bis zu 4 cm. Wenn man aber die "Oberwallungsaste nur nach ihrer Anzahl im laufenden Meter des Stammes bestimmen will, sollte man wenig- stens 3 solche Aste pro Meter tolerieren und demnach die Gi.iteklassen der Sageblocke mehr nach anderen schladlicheren Holzfehlern, insbesonders nach dem faulen oder sternartigen Rotkern bestimmen. Diesbezi.iglich sol! auch die untere Qualitatsgrenze der Sageblocke, das ist deren III. klasse genau bestimmt werden. Bei den Schalbocken werden nach unserem Standard die "Oberwallungasste richtig nach der "Oberwallungstiefe in Betracht gezogen und sind im inneren Teil des Blockes, wo unbrauchbares Holz toleriert wird, zugelassen. OSEBNE VESTI UMRL JE DR. MAKS WRABER Dva dni potem ko je občni zbor Zveze in- ženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Slovenije imenoval dr. Maksa Wrabra za svojega častnega člana nas je pre- sunila vest, da nas je za vedno zapustil. Ne le drugje, tudi v gozdarskih strokovnih · vrstah bo za našim biologom in znanstvenikom, enim iz- med utemeljiteljev slovenske fitocenologije, osta- la velika vrzel. Zapustila nas je osebnost izredne delovne in človeške veličine. Dr. Maks Wraber se je rodil dne 16. septem- bra 1905 v Kapli na Kozjaku. Morda je že tam- kajšna zelo razgibana in pestra gozdnata narava vplivala na njegovo kasnejšo delovno in znan- stveno usmeritev. Leta 1926 je maturiral na kla- sični gimnaziji v Mariboru in diplomiral čez štiri leta na filozofski fakulteti v Ljubljani iz biologije. V svojih znanstvenih pogledih in delovnih metodah je bil dr. Maks Wraber izrazit dialektik. To pa se je pokazalo zelo zgodaj, saj se je kot biolog kaj kmalu usmeril na t isto strokovno in znanstveno področje, kjer prihajajo kar najbolj do izraza kompleksno delujoče in zamotane na- ravne zakonitosti ter nenehne količinske in kakovostne spremembe. To pa je področje ekologije in fitocenologije. Specializiral se je na univerzi v Miinch- nu in na geobotaničnem inštitutu v Montpellierju. Prav tu se je odločilo njegovo kasnejše delo, tako pomembno tudi za naše gozdarstvo: spoznal je osnove fitocenološke šole Braun-Blanqueta, ki jim je ostal zvest prav do zad- njega. Leta 1933 je bil promoviran kot prvi doktor botanike na ljubljanski univerzi. Služboval je nato kot suplent na gimnaziji v Bjelovaru, nato kot gimnazijski profesor v Ljubljani, po vojni pa v Kranju. Svojega dela torej ni začel na kaki znani znanstveni instituciji, vendar se je tudi kot srednješolski pedagoški delavec nenehno strokovno spopolnjeval in obenem zavzeto posve- čal svojemu vsakdanjemu delu. 187 Kmalu po ustanovitvi Gozdarskega inštituta Slovenije se je njegovo delo temeljito spremenilo. Na inštitutu, kjer se je zaposlil se je začela njegova široko zasnovana dejavnost na področju geobotanike in fitosociologije, postal je prvi gozdarski biolog. Neuravnovešene razmere prvih povojnih let so ga kasneje prestavile k Sekciji za pogozdovanje in melioracijo Krasa v Sežani in v Prirodoslovni muzej Slovenije. Leta 1955 je prišel na inštitut za biologijo Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Tu se je njegova delovna ener- gija sprostila v velikem poletu. Dr. Maks Wraber se ni nikoli izognil drob- nemu, a nujnemu vsakodnevnemu delu, ki ga je terjalo vodstvo geobotanič­ nega oddelka. Poleg nenehnega znanstvenega pa tudi neposredno terenskega dela, je opravljal še vrsto zahtevnih in napornih nalog v domačem in tujem znanstvenem krogu. Ves ta čas se je bavil s fitocenološkim proučevanjem gozdne vegetacije v Sloveniji. Prav tu se je združevala njegova znanstvena misel z neposrednimi potrebami gojenja gozdov. Njegovi znanstveni izsledki so bili vedno namenjeni tudi gojiteljem gozdov v operativi. V kartiranje gozdne vegetacije je vnesel premnoge svoje poglede, odločilno je bilo njegovo delo pri vegetacijskem kartiranju Slovenije pa tudi Jugoslavije. Med jugo- slovanskimi fitocenologi je zavzemal eno najodločilnejših mest, prav tako pa je bil upoštevan v svetu, posebno med srednjeevropskimi fitocenološkimi znanstveniki. Leta 1969 je bil izvoljen za dopisnega člana italijanske akade- mije za gozdarske vede (Academia Italiana di Scienze forestali) v Firencah in za dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je pod- predsednik Vz.hodnoalpske-dinarske sekcije za fitosociologijo, s sedežem v Trstu in vodja jugoslovanske delegacije pri mednarodni komisiji za varstvo alpskih področij (Commission internationa le pour la protection des regions alpines). Imenovan je bil za častnega člana Prirodoslovnega društva Slove- nije in prav nazadnje za častnega člana naše zveze. Ogromno svojega časa in energije je posvetil Prirodoslovnemu društvu Slovenije. Zavzet idealis t pri propagiranju narave in njenih vrednot se ni nikoli izognil nobeni nalogi, tudi ne tistim drobnim, ki pa vzamejo človeku obilo dragocene energije. Nenehno je sodeloval v društvenem odboru, bil dolga leta njegov tajnik, posebno skrbno se je zavzemal za prirodoslovni časopis Proteus. Zlasti pomembno je njegovo delo na področju varstva na- rave in okolja, saj spada med utemeljitelj e slovenske naravovarstvene dejav- nosti. Varstvo narave in okolja je vedno pojmoval na sodoben kompleksen način. »Zelena knjiga o onesnaženosti okolja v Sloveniji«, ki je izšla malo pred njegovo smrtjo, je v veliki meri tudi rezultat njegovega neposrednega dela. Neprecenljivo in ogromno je delo dr. Maksa Wrabra na področju gozdar- ske fitocenologije. Njegovo študijo »Fitosociologija kot temelj sodobnega go jenja gozdov«, ki je izšla v prvi številki zbornika (tedaj »Izvestij«) gozdar- skega inštituta leta 1950 imamo lahko za pionirsko delo. S svojo osebno za- vzetostjo, prizadevnostjo in idealizmom je nesebično zbiral okoli sebe m lajše sodelavce, ki so se kasneje sami uveljavljali na tem, danes že kar strokov- nem, delovnem področju. Preko sto samostojnih študij, elaboratov, prikazov in analiz o gozdni vegetaciji Slovenije pomeni neprecenljivo vrednost, ki jo bo treba vsekakor še posebej oceniti, ne le s splošnih, ampak tudi z gledišč gozdarstva. Ni ga predela naše domovine, ki se ne b i odražal v neposrednih proučevanjih dr. Maksa Wrabra. Premnogi gozdnogospodarski načrti imajo v svojih uvodnih delih na podlagi njegovih fitocenoloških zaklj učkov izdelane gojitvene poglede za prihodnje gospodarjenje z gozdovi. 188 Dr. Maks Wraber je bil glede na svojo znanstveno usmerjenost, zlasti na področju fitocenologije, v prvi vrsti gozdar-biolog, kar je v gozdarski družbi z osebnim ponosom tako pogosto rad poudaril. Lahko trdimo, da skoraj ni gozdarja-gojitelja, ki ga ne bi osebno poznal ali neposredno z njim sodeloval pri delu na terenu. Zato ga tudi sami gozdarji lahko s ponosom štejemo v svoje vrste. Našim gozdnim gospodarstvom, tudi neposredni gozdarski ope- rativi, raziskovalcem s področja gojenja gozdov pa tudi drugim je bil vedno pripravljen pomagati z napotki in nasveti. Se posebej pa se bomo gozdarji spomnili dr. Maksa Wrabra s številnih, tudi najprominentnejših strokovnih ekskurzij, ki jih je vodil ali na njih sodeloval v okviru naših znanstvenih institucij pa tudi naše zveze in posameznih društev. Zaradi svojega bogatega in temeljitega znanja tujih jezikov je bil nepogrešlj iv strokovni pa tudi du- hovni vodja zlasti tedaj, ko so se udeleževali ekskurzij gostje iz tujih dežel, ki so mu pri tem dali vedno vse priznanje. A pri vsem tem j e bil dr. Maks Wraber predvsem vedno in povsod člo­ veška osebnost, ki ji je težko najti primere. Osebno pošten, dosleden in trden v svojih nazorih je vedno spoštoval svojega nasprotnika in ga cenil kot člo­ veka. Spoštoval je njegovo mnenje in bil kljub nasprotnim glediščem lahko z njim prijatelj, vedno pripravljen sodelovati in pomagati. V sodobnem, ne- naravnem in včasih izrojenem svetu so osebnosti kot je bil dr. Maks Wraber gotovo svetla luč. Poznan in priznan v domovini in tuj ini pa je vedno ohranil svojo osebno skromnost in do zadnjega v težki bolezni vdanost v večne zako- nitosti, ki uravnavajo naše bitje in nehanje. Milan C i g l a r SLOVENSKI DOKTORJI GOZDARSKIH VED Na željo nekaterih naših bralcev objavljamo seznam slovenskih doktor- jev gozdarskih ved z nekaj osnovnimi podatki. Pri vrstnem redu doktorantov smo upoštevali datum promocije. O prihodnjih promocijah bomo naše bralce obveščali sproti. RUDOLF PIPAN Rojen 21. 4. 1895 na črnem vrhu nad Idrijo. Diplomiral na gospodarsko· gozdarski fakulteti v Zagrebu leta 1922. Od leta 1922 do 1937 je služboval pri Imovni opcini križevački v Bjelovaru in sicer najdlje kot šef gozdne uprave v čazmi. Od leta 1937 do 1941 je bil premeščen v ministrstvo za gozdove in rude v Beogradu in bil zadolžen za urejanje zasebnih gozdov. Po osvoboditvi je deloval v raznih ministrstvih pristojnih za gozdarstvo v Beogradu do leta 1947. Od tedaj dalje do upokojitve je služboval v Ljubljani pri republiških ustanovah pristojnih za gozdarstvo. Doktoriral je na Gozdarski fakulteti v Zagrebu leta 1937. Naslov doktorske disertacije: Teorija vrijednosti. VLADO TREGUBOV Rojen 7. l. 1905 v Petrogradu (zdaj Leningrad, ZSSR) . Studiral je na agronomski fakulteti v Zagrebu in Wageningenu (Nizozemska) od 1925 do 1931, nato na višji gozdarski šoli v Nancyu (Francija) od leta 1932 do 1934. Služboval je kot asistent na gozdarski fakulteti v Beogradu od 1934 do 1935, nato pa do leta 1943 na raznih mestih v operativi na Hrvaškem in v Bosni. 189 1 V NOV do leta 1945, nato pa kot tehnični svetnik na zveznem ministrstvu za gospodarstvo v Beogradu od 1945 do 1947. Na Gozdarskem inštitutu Slo- venije od 1947 do 1952, nato znanstveni sodelavec v Centru za znanstveno raziskovanje Francij e od 1952 do 1954. Od 1955 do 1961 spet v inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo Slovenije. Od 1962 do 1963 ekspert FAO, nato pa do leta 1970 direktor gozdarske fakultete in profesor teheranske univerze. Doktoriral je v Montepellieru (Francija) leta 1940141. Naslov doktorske diser- tacije: Les forets vierges montagnardes des Alpes Dinariques (Dinarski gor- ski pragozdovi). IVAN MOžiNA Rojen 8. 3. 1912 v Ljubljani. Diplomiral na gozdarski fakulteti v Zagrebu leta 1935. Služboval je leta 1936 na Direkciji državnih gozdov v Ljubljani, od leta 1937 do 1941 na žagi v Nazarjih. Od 1945 do 1948 pri Pokrajinskem na- rodno osvobodilnem odboru za Slovensko Primorje, kjer je odgovarjal za gozdarstvo in lesno industrijo. Od 1948 do 1949 na ministrstvu za gozdarstvo in lesno industrijo v Ljubljani, od 1949 do 1950 predstojnik lesarskega od- delka na Tehniški srednj i šoli v Ljubljani. Od leta 1950 dalje je na Biotehni- ški fakulteti v Ljubljani, sedaj redni profesor. Doktoriral je na gozdarski fakulteti v Zagrebu leta 1956. Naslov disertacije: Variacije težine kasnoga drveta i čvrstoce duglazijevine. DUšAN MLINšEK Rojen 30. 9. 1925 v Velenju. Diplomiral je leta 1950 na agronomsko-gozdar- sle fakulteti v Zagrebu. Leta 1950 je bil taksator na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, 1951 šef sekcije za urejanje gozdov na tedanjem gozdnem gospo- darstvu v Murski Soboti, 1952 upravitelj gozdnega obrata v Dolenjskih To· plicah , od 1953 do 1960 pa je bil šef sekcije za urejanje gozdov na gozdnem gospodarstvu v Slovenj Gradcu. Od leta 1960 dalje je na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, sedaj redni profesor. Doktoriral leta 1958 na ETH v Zfuich.u . Naslov disertacije: Zustand und die Pflege der Bauerwalder in Pohorsko Po· dravje (Stanje in nega kmečkih gozdov v Pohorskem Podravju). MARJAN ZUPANCIC Rojen 13. 12. 1935 v Tržiču. Diplomiral na gozdarskem oddelku v Ljub- ljani leta 1960. Po diplomi ves čas asistent na inštitutu v Ljubljani, izvzemši čas specializacij e v Nemčiji in prakse pri Soškem gozdnem gospodarstvu. Doktoriral leta 1964 na naravoslovno-matematični fakulteti (gozdarski od- delek) univerze v Freiburgu (Nemčija) . Naslov disertacije: Histom etrische Untersuchungen an Jahrringsquerschnit ten von slowenischen Pappeln. Ein Beitrag zur H olzanatomie und Okologie der Waldbaume. (Histometrične raz- iskave letnic na slovenskih topolih. Prispevek k anatomiji lesa in ekologiji gozdnega drevja.) JANEZ BOžiC Rojen 5. 3. 1928 na Bledu. Diplomiral je na agronomsko-gozdarski fakul- teti v Zagrebu leta 1952. Leta 1952 je služboval pri Sekciji za pogozdovanje Krasa v Sežani, od 1953 do 1955 v Gozdni semenami in drevesnici v Mengšu, od leta 1955 dalje pa je na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo v Lj ub- 190 ljani kjer je sedaj višji znanstveni sodelavec. Doktoriral je le ta 1966 na naravoslovno-matematični fakulteti (gozdarski oddelek) univerze v Freiburgu (Nemčija). Naslov disertacije: Ein Beitrag zur Erfassung von Pappelmutter- baurne der Sektion Leuce in Slowenien . (Prispevek k spoznavanju matičnih dreves topolov sekcije Leuce v Sloveniji.) AMER KRIVEC Rojen 22.4.1928 na Velem Ižu. Diplomiral je na na agronomsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu leta 1953. Od leta 1954 do 1958 je služboval pri gozdnem gospodarstvu v Celju, od 1958 do 1963 bil referent in nato šef odseka za pospeševanje proizvodnje v Postojni. Od leta 1964 dalje na gozdarskem od- delku Biotehniške fakultete v Ljublj ani, zdaj izredni profesor. Doktoriral je leta 1966 na gozdarski fakulteti v Zagrebu. Naslov disertacije: Normativni elem enti traktorskog privlačenja odnosno m ehaniziranog transporta drva u planinskim kraškim područjima Slovenije. MIRAN BRINAR Rojen 18. 7. 1909 v Postojni. Diplomiral je na agronomsko-gozdarski fa- kulteti v Zagrebu leta 1933. Pred vojno je služboval v Srbiji in Bosni. že med vojno v NOV in po vojni je opravljal vrsto pomembnih in odgovornih nalog. Med drugim j e bil pomočnik zveznega ministra za gozdarstvo. Od leta 1950. dalje pa j e s krajšim vmesnim presledkom stalno zaposlen na gozdarskem inštitutu v Ljubljani, najprej kot njegov direktor , kasneje pa kot znanstveni sodelavec. Njegovo poglavitno delovno področje je gozdarska genetika, kjer je večino svojih raziskav posvetil bukvi in jelki. Doktoriral je leta 1969 na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani. Naslov disertacije: Vpliv svetlobe na razvoj bukovega mladja. JANEZ GRILC Rojen 7. 6.1940 v Ljubljani. Diplomiral na gozdarskem oddelku Biotehni- fakultete v Ljublj ani leta 1964. Od 1964 do 1965 prakticiral v Nemčiji in Svici, od 1966 do 1971 znanstveni sodelavec in asistent na inštitutu za gojenje gozdov na ETH v Ziirichu. Od leta 1971 v odseku za urejanje gozdov pri Gozdnem gospodarstvu Bled. Doktoriral leta 1971 na ETH v Zurichu . Naslov disertacije: Waldbauliche Untersuchungen in Fichtendickungen an der Nordab- dachung der Schweizer Alpen. (Gozdnogojitvene raziskave v smrekovih go- ščah na severnih obronkih švicarskih Alp). RIHARD ERKER Rojen 6. 4. 1912 v Starem logu pri Kočevju. Diplomiral na agronomsko- gozdar ski fakulteti v Zagrebu leta 1939. Služboval od leta 1939 pri Začasni upravi razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, v Kočevju in v Straži pri Novem mestu. Po osvoboditvi je bil upravitelj gozdne uprave v črni na Koroškem do leta 1946. Nato do 1948 šef odseka za strokovne gozdarske šole pri ministrstvu za gozdars tvo LRS. Direktor gozdarskega tehnikuma v Lj ub- ljani je bil od 1948 do 1949 in od 1949 do 1955 profesor za gojenje gozdov na Srednji gozdarski šoli v Ljubljani. Od 1955 do 1957 je bil strokovni so- de·lavec inštituta v Ljubljani. Od leta 1957 dalje pa je docent na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Doktoriral je leta 1971 na gozdarski fakulteti v Sarajevu. Naslov disertacije: Crni grab u šumskim zajednicama područja Kamniška Bistrica i njegov šumskouzgojni značaj. 191 DRUšTVENE VESTI REDNI OBCNI ZBOR ZVEZE INžENIRJEV IN TEHNIKOV GOZDARSTVA IN INDUSTRIJE ZA PREDELA VO LESA SLOVENIJE Po dveh letih je bil dne 12. maja 1972 v p rostorih gozdarskega inštituta v Ljub- ljani redni občni zbor naše zveze. K zelo visokemu številu udeležencev (167) je gotovo prispevalo zanimivo posvetovanje, ki je sledilo občnem zboru, o politiki in programu razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva SR Slovenije. Kot gosta sta se udeležila posvetovanja predsednik Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Jugoslavije ing. Kosta Tabakovic in njen tajnik dr. ing. Velimir Velaševic. Predsednik Damjan Vindšnurer je v svojem poročilu prikazal dvoletno delo upravnega odbora in glavna vprašanja s katerimi se je srečevala zveza v preteklih dveh letih. Zelo pomembna je bila pri tem javna razprava o gozdovih, še posebno z gledišča ohranitve enotnega gozdnega gospodarstva. Delo gozdarjev je bilo usmer- jeno predvsem k oblikovanju vsebinskih izhodišč za sestavljanje območnih gozdno- gospodarskih načrtov, k vrednotenju gozdov in gozdarstva s širših gledišč ohranja- nja naravnega okolja in ravnotežij v prostoru, k propagiranju gozdov med širšo javnostjo, zlasti med mladino. Zveza je zavzemala svoja stališča tudi pri sestavljanju srednjeročnega in dolgoročnega programa razvoja gozdnega in lesnega gospodar- stva. Močno se je v zadnj ih dveh letih poživila dejavnost lesarjev, ki je v marsičem gozdarsko že prehitela. Se posebno živahno je v lesnoindustrijskem klubu v Ljub- ljani, ki je prerasel iz svojega ožjega okvira na območjEY vse Slovenije. V klubu se na svojski način izmenjujejo informacije, prihaja--efa sodelovanja med isto- vrstnirni strokovnjaki raznih podjetij in drugih institucij, zlasti šolstva. Klub je postal posebna vrsta svobodne katedre, kjer se v neposrednem dialogu obravnavajo posamezna strokovna vprašanja, ne glede na različnost stališč. Zveza je posvetila precej pozornosti vprašanju izobraževanja lesarskega kadra, še posebno na fakul- teti, žal ne s posebnim uspehom. Trdno vez med našim članstvom utrjujeta zlasti obe glasili Gozdarski vestnik in Les. V nadaljnih poročilih in razpravi so se obravnavala še vprašanja o obliki in vsebini medsebojnega povezovanja zveze z območnimi društvi, o finančnem stanju zveze, problematiki obeh glasil, tako glede vsebine kot njihovih finančnih sredstev in nekatere akcije, ki naj bi se jim zveza v prihodnje bolj posvetila. Podroben načrt o tem pa naj bi izdelal novi upravni odbor in o njem seznanil članstvo zveze. Občni zbor je izrekel posebno priznanje dolgoletnemu uredniku Gozdarskega vest- nika dr. ing. Miranu Brinar ju za njegovo delo do konca prejšnjega leta in prof. ing. Zdrav ku Turku za njegovo dolgoletno sodelovanje v organih zveze od nj ene ustanovitve do danes. Oba s ta zaprosila za razrešitev po svoji pobudi. Iz poročila nadzornega odbora je bilo razvidno redno in zakonito poslovanje upravnega odbora zveze in obeh glasil, tako da je bila lahko staremu odboru brez pridržka soglasno izglasovana razrešitev. V nov upravni odbor pa so bili izvoljeni naslednji člani : za predsednika Marjan Sebenik, Zavod za pogozdovanje in melioracijo Krasa, Sežana za tajnica Marija Tavčar, GG Ljubljana za člane gozdarskega pododbora: Silvo Blaj - SGG Tolmin, Branko Korber - GG Bled, Boris Krasnov - Solski gozdarski center, Postoj na, Jože Petrič - GG Novo mesto, Drago Pogorelc - Agrotehnika, Ljubljana, Slavko Preložnik - ZKGP Kočevje, Vlado Sadar- GG Kranj , Danijel Soster- GG Celje in Branko Stampar -GG Maribor za člane lesarskega pododbora: Tomo Bonač - Biotehniška fakulteta- Ljub- ljana, Dušan Dobnik - LIP Slovenj Gradec, Lovro Kalan - Jelovica, Skofja Loka, Jože Krek - Javor, Pivka, Emil Križnič - Slovenijales, Ljubljana, Ciril Mrak 192 J - Hoja, Ljubljana, Zmago Novak - Novoles, Novo mesto, Marjan Viher - Mar- les, Maribor in Damjan Vindšnurer - Meblo, Nova Gorica za člane nadzornega odbora: Milan Kuder - Inštitut za gozdno in lesno go- spodarstvo, Ljubljana, Tugomir Cajnko - Poslovno združenje gozdnogospodarskih or_ganizacij, Ljubljana, Pavel O lip - Slovenijales, Ljubljana. Posebej je občni zbor obravnaval imenovanje novih častnih in zaslužnih članov. Prav glede tega je naša zveza v preteklih letih na marsikoga pozabila. Zgodilo se je, da so dosedaj več naših častnih in zaslužnih članov imenovale druge zveze, bodisi v Sloveniji, bodisi Jugoslaviji, število naših članov pa je ostalo v odločni manj- šini. Občni zbor je zato skušal zamujeno nekoliko popraviti in je zato tokrat imenoval za častne člane in zaslužne člane večje število gozdarskih in lesnih stro- kovnjakov, glede na njih strokovne zasluge in zavzetost pri društvenem delu. Občni zbor je soglasno in z odobravanjem imenoval: za častne člane: Vladimirja Beltrama, Dil1ka Cerjaka, Antona Kneza, Rudija Kremesca, Martina Potočnika, Jožeta Pučka, prof. Franja Rainerja, Tineta Ravni- karja, prof. Franja Sevnika, Mirka ~ušteršiča, Ivana Videniča in dr. Maksa Wrabra; za zaslužne člane: Ferda Papiča, Leopolda Pris tavca, Ferda Rakušo in Franja Urleba. Občni zbor je še potrdil imenovanje Milana Ciglarja novega urednika Gozdar- skega vestnika ter sprejel predračun zveze in obeh revi j za leto 1972. 1 t"\1 POSVETOVANJE O POLITIKI IN PROGRAMU RAZVOJA GOZDNEGA 'j - IN LESNEGA GOSPODARSTVA SR SLOVENIJE Posvetovanje o politiki in programu razvoja gozdnega in lesnega gospodarstva Slovenije, ki ga je takoj po svojem občnem zboru, dne 12. maja 1972 priredila naša zveza, je vzbudilo med članstvom in gozdnogospodarskimi ter lesnopredelo- valnimi or ganizacijami veliko zanimanje. Zelo pereča problematika posvetovanja je zbrala kar 160 udeležencev. Zelo obširno, zlasti pa temeljito gradivo so prejeli udeleženci posvetovanja že vnaprej, zato je k razpravi podal le uvodne misli pred- sednik Damjan Vindšnurer. široka in tehtna razprava kljub pestri tematiki posve- tovanja in zahajala na stranska pota, ampak se je ves čas zadrževala na ključnih skupnih vprašanjih medsebojne odvisnosti in povezanosti gozdnega in lesnega gospodarstva. Skladen in hitrej ši razvoj gozdarstva in predelave lesa je možno zagotoviti le s skupno razvojno politiko in sodelovanjem vseh dejavnikov, ki vpli- vajo na njeno ostvaritev. Kljub nedvoumnosti in jasnosti tega dejstva, pa je bila doslej medsebojna povezava gozdarstva in industrije za predelavo lesa dokaj po- manjkljiva. Zato lahko posve tovanje ocenimo kot vzpodbuden napredek. Pri sestavljanju območnih gozdnogospodarskih načrtov, ki je pravkar v teku, industrija pomanjkljivo sodeluje, kljub njihovem širšem družbeno gospodarskem pomenu. Območni gozdnogospodarski načrti naj bi bili odraz interesov tako gozd- nega, kot lesnega gospodarstva. Hkrati pa naj bi se v njih odražale regulativne in materialne obveznosti celotne družbene skupnosti. Skupno gospodarjenje z vsemi gozdovi v okviru posameznih gozdnogospodarskih območij je po enotni oceni p o- svetovanja osnovno izhodišče za kakršnokoli bodočo u reditev gospodarjenja z gozdovi, ki naj bi jo določil novi republiški zakon o gozdovih. Toda pri tem naj bi prišle bolj do izraza tržne zakonitosti v gozdar stvu, pri čemer naj bi prišla do veljave sproščena prodaja lesa iz zasebnih gozdov prek samoupravnih skupnosti kmetov-lastnikov gozdov. Zaradi neusklajenosti sedajnih proizvodnih sposobnosti gozdov z že zgrajenimi, tembolj pa s programiranimi lesnopredelovalnimi kapacitetami, je treba takoj misliti na razširitev lesnosurovinskega zaledja. Slednje pa bo možno samo z učin­ kovitim, stalnim in čvrstim financiranjem intenziviranja gozdne proizvodnje ozi- roma razširitev gozdno surovinskega zaledja. S tem v zvezi je posvetovanje izrazilo vzpodbudno pripravljenost za sklenitev »dru žbenega dogovora o ureditvi vprašanj 193 splošnega družbenega pomena na področju gozdnega in lesnega gospodars tva«. Na podlagi takšnega dogovora bi bilo mogoče reševati tudi druga skupna vpra- šanja. Do zelo resnih neskladnosti v razvoju gozdnega in lesnega gospodarstva pri- haja zaradi dosedanjega načina programiranja in izgradnje lesnopredelovalnih kapacitet. Kot nujnost se zato kaže potreba, da se v skladu z našim družbeno gospodarskim sistemom čimprej vzpostavi takšna družbena presoja in verifikacija vseh novih oziroma razširjenih lesnopredelovalnih programov, da se znova vzpo- stavi ravnotežje med surovinskim zaledjem in potrošniki lesa. Deloma se takšne možnosti že sedaj kažejo v delokrogu republiške komi sije za obravnavanje gozdno- gospodarskih načrtov, zlasti pa v že omenjenem družbenem dogovoru, ki naj bi urejal medsebojna ključna vprašanja gozdnega in lesnega gospodarstva. V spornih primerih pa bi bilo treba splošni interes zavarovati tudi z učinkovito in nepo- sredno družbeno verifikacijo. S tem v zvezi pa priporoča posvetovanje, da se začne z nadaljno investicijsko izgradnjo na področj u gozdnega in tesnega gospodarstva šele potem, ko bodo usklajeni razvojni programi vseh treh dejavnosti , gozdarstva, lesne in papirne industrije, torej šele tedaj, ko bo izoblikovana sk-upna razvojna politika. Do istega sklepa in priporočila je prišel tudi svet za gozdarstvo in lesno- predelovalno industrijo pri Gospodarski zbornici SR Slovenije. Nekatera nasprotja in razhajanja v zvezi z lesnoindustrijsko osnovo in lesno bilanco pa bi mogli reševati že poprej z neposrednim dogovarjanjem med prizade- timi organizacijami oziroma dejavnostmi. Pri teh obravnavah naj bi bili bolj kot doslej sodelovala tudi zveza inženirjev in tehnilwv oziroma posamezna društva. Posvetovanje se je dotaknilo tudi nekaterih še nerazčiščenih vprašanj in razpotij znotraj lesnopredelovalne industrije, kot je npr. razvojna usmerjenost finalne lesne predelave, kadrovskih vprašanj idr. Zaradi časovne omejenosti jih pa seveda ni moglo podrobnejše obravavati. Temu naj bi bilo namenjeno kasneje posebno posvetovanje. Tugomir C a j n k o SRBSKI GOZDOVI NA FOTOGRAFIJAH ING. STEVANA KOLAREVICA Ob priliki lanskega posvetovanja Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in industrije za predelavo lesa Jugoslavije o vrednotenju splošnih koristi gozdov nas je v preddverju novega doma Zveze inženirjev in tehnikov v Beogradu nadvse pri- jetno presenetila razstava gozdarske fotografije. Ob tej priliki smo se lahko sezna- nili tudi z avtorjem prelepih fotografij inženirjem Stevanom Kolarevicem, častit­ ljivo in izr edno vitalno osebnostjo, za katerega bi komajda verjeli, da ima že osem križev in še nekaj let čez. Izrazili smo željo, da bi mogli fotografije pokazati tudi v Sloveniji. S prijaznim posredovanjem tedanjega predsednika Zveze inženirjev in tehnikov Jugoslavije in direktorja beograjskega go:z;darskega inštituta inže- nirja Rajice Djekica in seveda z dovoljenjem avtorja fotografij smo ob priliki občnega zbora naše zveze lahko pokazali slovenski gozdarski javnosti šestdeset fotografij. Inženir Stevan Kolarevic se je rodil leta 1889 v Sremski Mitrovici. Trideset let je služboval pri taksaciji, nato pa do upokojitve pri gozdarskem ministrs tvu v Beogradu. Tako je mogel spoznati skoraj vse srbske gozdove, a na vseh njegovih poteh ga je nenehno spremljala fotografska kamera. S fotografijo pa se bavi že šestdeset le t. Zato šteje njegova zbirka več kot osem tisoč fotografij, naša raz- stava pa je lahko le skromen prikaz njegove dolgoletne dejavnosti. Nedvomno je inženir Kolaric starosta umetniške gozdarske fotografije v Jugoslaviji. Na svo- jih številnih obhodih je fotografiral vse kar je srečal v gozdovih, bodisi življenje gozdnih delavcev, bodisi naravne lepote in skrite kotičke, strokovno dokumenta- cijske prizore z vseh področij gozdarske dejavnosti. Na svojih fotografijah nam je ohranil obsežno dokumentacijsko in zgodovinsko gradivo, ki pa je hkrati tudi umetniške vrednosti. 194 Gozdarstvo se lahko postavlja z marsikaterim entuziastom, ki je v prejšnjih časih ob svojih fizičnih in finančnih naporih prenašal po naši gozdnati krajini bolj ali manj sodobne in težke fotografske kamere. A takšnih entuziastov, pri znajmo, je vse manj in manj. Splošne razmere sodobnega časa na eni strani, na drugi strani pa drugačna fotografska tehnika so usmerile fotografijo v manj zah- tevne tokove, tako da bi pri gozdarjih komajda še lahko govorili o umetniški fotografij i formata inženirja Kolarevica. Mnoge od njegovih fotografij so lahko nje- govim mlajšim kolegom vzor kako je treba snemati. Pravzaprav bi morala vse naše ukrepe v gozdu nenehno spremljati fotografska in kdajpakdaj tudi filmska kamera. Gozdarstvo potrebuje zaradi svojega dolgoročnega značaja stalno doku· mentacijo v obliki fotografskega gradiva, ki pa ne postaja takoj zgodovinski ali arhivski material, ampak lahko desetletja spremlja razvoj gozda in pojave v njem. Z razvojem tehnike, tudi v gozdarstvu, naša krajina nenehno izgublja na svojih elementarnih vrednotah. Stalne nevarnosti prete porušiti naravna ravnotežja, marsikatere posebnosti našega gozda so ogrožene. Ogrožena je kulturna krajina kot celota, nekatere naravne znamenitosti in posebnosti, tudi posamezna odlična stara drevesa. Prav fotografska kamera nam s tem, ko opozarja javnost na na- ravne posebnosti, lahko ohranja takšne in podobne vrednote. Tudi fotografije inže- nirja Kolarevica so v preteklosti večkrat našle odziv v kulturni javnosti in je javno mnenje preprečilo brezciljno in nepremišljeno rušenje ali celo ropanje narodnega in kulturnega bogastva. želeli smo, da bi bil ob otvoritvi razstave med nami tudi njen avtor. žal se našemu vabilu ni mogel odzvati, ker je prav ta dan odhajal na letni oddih v eno izmed srbskih letovišč (banj) . A upajmo, da nas čimprej obišče, da bi se mu mogli za njegovo prijaznost skromno oddolžiti in mu pokazati tudi del naše krajinsko lepe slovenske domovine. Inženir Kolarevic je kljub svojim spoštljivim letom še danes žilav hodec in planinec, ki se ne ustraši marsikaterega veliko, veliko mlajšega kolega, ko je treba zastaviti korak v strmino ali počez. Upajmo, da se nam ta prilika čimpreje ponudi. 195 Ci~, ~i.. KNJižEVNOST ~ (Ol r; !\ PROUCEV ANJE RASTI~C IN GOZDARSKA GENE TIKA V NEMCIH Prejeli smo zbornik nemškega društva za kartiranje gozdnih rastišč in gozdar- sko genetiko (Mitteilungen des Vereins fiir Forstliche Standortskunde und Forst- pflanzeniichtung Nr. 20, 1971. 115 strani, 70 diagramov in fotografij, 35 tabel. DM 18 .- Založba Eugen Ulmer, 7 Stuttgart 1, Postfach 1032). Društvo deluje predvsem na širšem stuttgarskem območju. Znana osebnost društva in urednik zbornika je dr. Gerhard Schlenker, katerega posebna šola ra- stiščnega kartiranja tudi pri nas ni bila brez vpliva. Publikacija je zelo solidno opremljena. Opazna je usmerjenost v obravnavanje lokalne problematike. Ta številka vsebuje najprej tri zelo obširne in temeljite razprave o rdeči gnilobi pri smreki. Avtorji so S. Schonhar, H. Werner, H. Haas. Obravnavajo vpliv rastišča in sestojnih razmer na razširjenost te bolezni, raz- širjenost glive Fomes annosus, makromicetno floro in razširjenost gnilobe v dre- vesnih deblih. Temu sledijo prispevki s področja poznavanja rastišč. G. Schlenker poroča o vplivu listnatega gozda in čistega smrekovega gozda za populacijo deževnikov v tleh. Goetz, Milller in Wacker obširno poročajo o vplivu dnevnega ritma talne temperature na izoblikovanje talnega profila. Naslednji prispevki obravnavajo vprašan.ia s področja gozdarske genetike. H. Dagenbach in H. Hauff poročata o izboljšanih tehničnih pripomočkih za kontro- lirano opraševanje gozdnih dreves. H. Dagenbach z nazornimi slikami prikazuje razvoj topolovih korenin različnih topolov in iz tega sklepa o primernosti posame- znih topolovih klonov in vrst za posamezna rastišča. Publikacija ni namenjena širšemu krogu bralcev, specialisti za posamezna vprašanja pa morajo v njej najti dragocene prispevke. Za to in za podobne pub- likacije pa bi predvsem želeli, da bi bile po priporočilih UNESC-a še solidno doku- mentacijsko OJ?.remljene, kar bi gotovo povečalo njihovo dostopnost in vrednost. dr. Marjan Zu pa n čič OPOZORILO O OGROžENOSTI OKOLJA V SLOVENIJI Z e 1 en a k n j i g a o o g r o ž e n o s t i o k o 1 j a v S l o v e n i j i. Izdalo in založilo Prirodoslovno društvo Slovenije s sodelovanje Zavoda za spomeniško var- stvo SR Slovenije. Ljubljana 1972. 255 strani velikega formata. Cena 25 N din. Po več kot dvoletnih pripravah je končno le izšla prepotrebna >>Zelena knjiga« o tem kako načenjajo sadovi sodobne tehnizacije in industrializacije ter višje življenske ravni tudi že našo slovensko domovino. Namen knjige je zbuditi širšo javnost iz njenega lagodnega in udobnega prepričanja o zelenosti naše dežele in njenih neomajnih naravnih temeljih in bogastvih. V naši dremavosti so nas so- dobna industrializacija, urbanizacija in zlasti promet presenetili nepripravljene, še posebno zato, ker je vse to prihajalo k nam dokaj neurejeno in med seboj neusklajeno. Naenkrat smo ugotovili, da so skoraj vse naše, nekoč bistre vode, strupeno onesnažene, da tudi nad našimi mesti lebde v zimskih dneh zadušljivi oblaki, da propadajo okoli industrijskih središč tisoči hektarjev gozdov in kmetij- ske zemlje, da izginevajo nekatere posebno znamenite živalske in rastlinske vrste, da izgubljamo iz dneva v dan več za življenje potrebne kmetijske zemlje, bodisi zaradi nenačrtne gradnje naselij, bodisi zaradi divjega preraščanja zapuščenih pašnikov in polj. Kvarni vplivi pa so se jeli odražati tudi na človekovem psihološkem počutju in njegovem zdravju. Namen >>Zelene knjige<<, tako je zapisano v njenem uvodu, je prikazati škodo, ki smo jo Slovenci povzročili svojemu okolju in s tem 196 sebi, bližnjim sosedom in našim zanamcem. Lahko spoznamo, da je knjiga to opravila odkrito in pošteno ter neposredno, brez nepotrebnih ovinkov. Prirodoslovno društvo Slovenije je pritegnila k sodelovanju za izdajo knjige več kot šestdeset strokovnjakov, ki se v Sloveniji ukvarjajo s posameznimi vidiki varstva okolja ali ekologije človeka v najširšem pomenu. Kljub temu, da je knjiga zaradi tako velikega števila pa tudi raznovr stnosti svojih avtorjev pisan mozaik krajših člankov, predstavlja skladno celoto pri razgrnitvi mnogoterih dejavnikov, ki uravnavajo človekovo okolje. članki so združeni v šest poglavij: Zemlja, Voda, Zrak, Rastlinstvo, ž ivalstvo, človek. Lahko bi bilo poglavij več, lahko tudi manj, saj se medsebojni vplivi okolja med seboj nenehno prepletajo. Gotovo je glede tega v knjigi marsikatera vrzel, ki pa jo bo razmišljajoč bralec zapolnil tudi sam s svojimi spoznanji in pogledi. Knjiga namenoma ne podaja rešitve za posamezne probleme, razen v primerih ko so te že docela jasne in znane. To vnaprej še posebno poudarja. Razne »rešitve« brez utemeljene znanstvene podlage, bi se kaj kmalu lahko pokazale kot kratko· trajne ali celo zgrešene. Takšnih primerov je v svetu in morda tudi pri nas že dovolj , posebno kadar gre pri tem le za napredek in zavarovanje ene panoge na račun več drugih. Bralec pa se bo kljub temu z »Zeleno knjigo« temeljito poučil o stanju pri nas in o neizbežnih posledicah, če bomo še naprej ostajali brezbrižni ali zaspani. Z reševanjem vprašanj okoli zavarovanja človekovega okolja je treba začeti takoj in korenito, da ne bomo kdaj priče »neme pomladi« pisateljice Rachel Carsonove. Posebej bodi omenjeno, da je v knjigi dokaj zgovorno prikazana pomembnost gozdov za varovanje človekovega okolja in posledice, ki bi zadele našo domovino v primeru njihovega nesmotrnega uničevanja in enostranskega izkoriščanja. Pri ses tavljanju knjige so sodelovali tudi gozdarski strokovnjaki in sicer v poglavjih Zeplij a, Rastlinstvo in živalstvo skupaj devet avtorjev. Knjiga bo vsekakor kot učinkovit pripomoček pri programiranju zdravega življenjskega okolja pomembna tudi za propagiranje gozdov in njihovih koristi. Priporočamo jo torej kot pri- ročnik vsem našim strokovnjakom, še posebno tistim, ki imajo neposreden stik s šolami in mladino. Tako so vnaprej naročile naše gozdnogospodarske organiza- cije kar petsto izvodov, pri čemer prednjačita vsekakor Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa v Sežani in Gozdno gospodarstvo Kranj s skupno skoraj dvesto izvodi. Knjiga pa bo koristila tudi poglobjenemu bralcu, še posebno zaradi zelo obsežnega seznama literature in virov (več kot tisoč naslovov!), ki obravna- vajo naravno okolje nasploh, ali njegovo varstvo v Sloven iji. ( Milan \ y g 1 a r SIMPOZIJA FITOCENOLOGOV VZHODNOALPSKO-DINARSKEGA DRU~TVA ZA PROUCEVANJE VEGETACIJE V OBERGURGLU-INNSBRUCKU IN TRENTU Kot vsako leto je bilo v letu 1970 (od 12. do 18. j ulija) zborovanje fitocenologov Vzhodnoalpsko-dinarskega društva za proučevanje vegetacije. Pripravo in organi- zacijo 11. simpozija je prevzela Avstrija oz. Inštitut za sistematsko botaniko in geobotaniko univerze v Innsbrucku pod vodstvom prof. dr. H. PITSCHMANNA s sodelavci. Glavna tema simpozija je bila >>Vegetacijske meje v visokem gorstvw<. Program simpozija je potekal v Ober gurglu, turistični vasi v nadmorski višini 1910 m , ki leži na koncu znane alpske doline Otztal na severnem Tirolskem. Simpo- zij je potekal v dveh delih, ki sta se medsebojno menjavala oz. prepletala, pač odvisno od vremena, ki je v tem visokogorskem svetu zelo muhasto. Prvi del je zajel referate, ki jih je bilo 28, drugi del pa je bil posvečen ekskurzijam v okolne gozdove, travišča in alpska barja. Udeležba je bila številna, saj se je zbralo 64 članov društva, od tega 18 Jugoslovanov. Iz Slovenije so se udeležili simpozija v Obergurglu in Innsbrucku I. PUNCER, M. WRABER, T. WRABER in M. ZUPAN- čič, vsi z referati. Referati so b ili razdeljeni v dve delovni grupi. V prvi skupini z ožjo tematiko »Gozd in gozdna mej a<< je imel M. WRABER referat z naslovom »Gor- nja gozdna meja v slovenskih visokogorjih<<. V drugi skupini z ožjo temo »Višinski 197 pasovi in vegetacijski profil« pa sta I. PUNCER in M. ZUPANCIJ.'Y'fmela referat »Primerjava vegetacijskih mej oz. vegetacijskih profilov v razn+l:l' gorskih sistemih na karbonatni in silikatni podlagi v Sloveniji«. T. WRABER pa je nastopil z refe- rate »Vegetacija subnivalnega pasu v Juliskih Alpah«. Prireditelji so organizirali 4 ekskurzije v visoki gorski svet z vrhovi do 4000 m na silikatnih kameninah, ki so bile za vse udeležence izredno zanimive. Prva ekskurzija je bila na 2670 m visoko goro Hohe Mut, kjer smo si ogledali visoko- gorska travišča (Primulo-Curvuletum in Elynetum), resave (Calluno-Nardetum) in pod ledeniki alpska barja (Rotmoostal). Druga ekskurzija je potekala po lede- niški moreni Geissbergtal na sam ledenik Geissberggletscher 2900 m. Na poti smo proučevali alpska travišča (Caricetum bicoloris), resave in alpska pritlikava grmi- šča ( hmipero-Arctostaphyletum, Salicetum herbaceae itd.), ob samem ledeniku pa smq imeli priliko videti zanimivosti ni value vegetacije ( Rannunculus glacialis, potentilla nivea, Androsace alpina, Trisetum spicatum Hd.). Tretja ekskurzija je bila v S ul z tal na območje gozdov smreke, macesna in cem prina ( Rhodoro-Cem- bretum) ter v pritlikava grmišča (Rhodoro-Vaccinietum in Empetro-Vaccinietum). Kljub močnemu sneženju je ekskurzija potekala po programu. Zadnja ekskurzija je bila spotoma, ko smo se vračali po dolini Otztal v Insbruck. Ogledali smo si gozdove Pinus cembra in obvodno vegetacijo. Na iztopu iz doline pa smo prouče­ vali bazifilne borove gozdove na dolomitu (Erico-Pinetum). V času simpozija je zasedala tudi generalna skupščina naše organizacije, ki je sprejela nova pravila in statut. Vzhodnoalpsko-dinarska sekcija mednarodne zveze za proučevanje vegetacije se je preimenovala v samostojno društvo. Naslednji, 12. simpozij je organiziral leta 1971 pokrajinski muzej Trento v Italiji od 26. junija do l. julija. Vodil ga je prof. dr. FRANCO PEDROTTI s svojimi sodelavci. Po sklepu razširjenega predsedstva našega društva, ki je zasedalo v Ljubljani, je imelo za razliko od dosedanjih, to zborovanje samo nekaj glavnih uvodnih predavanj, kot pripravo za ekskurzije. Poudarek je bil na ekskurzijah, ki so zajele pokrajino Trentino, in na diskusijah v naravi. Tema simpozija se je glasila: »Vege- tacija na apnenčasti podlagi Trentina«. Simpozij v Trentu je privabil okoli 100 ude- ležencev iz vseh krajev Evrope, posebno pa še domačine, Avstrijce in Jugoslovane. Tega simpozija se je udeležilo 20 Jugoslovanov, od tega S iz Slovenije, in to A. Ma- RINCEK, I. PUNCER, M. WRABER, T. WRABER in M. ZUPANCIC. Zborovanje je bilo vzorno pripravljeno in je potekaJo natančno po vnaprej dobro premišljenem programu. Prvi dan je bila svečana otvoritev simpozija v muzejski dvorani, po otvoritvi pa se je takoj pričel delovni del simpozija. Vrstila so se uvodna predavanja doma- činov, katerim je predsedoval doyen avstrijskih botanikov in raziskovalec vege- tacije prof. dr. Helmuth GAMS. Glavni referati so nas seznanili s podnebnimi, talnimi, vegetacijskimi razmerami te pokrajine in z zgodovino njene vegetacije. ~e isti dan smo si ogledali njihov znameniti muzej in nato vegetacijo bližnje okolice Trenta. Pokazali so nam gozdove belega gabra, termofilna grmišča ga- brovca, kserofilna travišča in nahajališča Ephedra distachya. Naslednji dnevi so potekali na ekskurzijah, ki so zajele gorsko in visokogorsko vegetacijo. Vzpeli smo se na Monte Palon (2098 m), kjer smo si spotoma ogledali degradirane gozdove domačega kostanja (Selve). Na samem vrhu smo proučevali visokogorska travišča ( Sesletio-sem.perviretum) in ruševje. Toplejše lege porašča ta travišči Lazerpitio-Festucetum alpestris in Festucetum spectabilis ter bukov gozd. Tretji dan smo obiskali a lpski vrt Trentinskega muzeja pod vrhom Monte Palon, ki ima poleg drugih rastlinskih vrst tudi mnogo naših endernitov. V bližini smo si ogledali močvirje Viotte in degradirana travišča tipa Nardetum alpigenum. V nižjih toplih legah smo proučevali termofilni bukov gozd. Cetrti dan nas je vodila pot v Castel Toblino, kjer so nam pokazali nahajališča črničevja (Quercus ilex) in drugo mediteransko floro. Dalje smo krenili prek Rive ob Gardskem jezeru k jezeru Ledro, tu smo videli zanimive ostanke nekdanjih kolišč in preučevali moč­ virno vegetacijo, nato pa nadaljevali pot na Rifugio Garda (1744 m) v gorovju Monte Tremalzo. Spotoma smo preučevali bukove in smrekove gozdove, kjer so 198 nahajališča Dentaria pinnata in Dentaria inlermedia. Zadnji dan smo se vzpeli na pobočja Monte Tremalza in dosegli vrh Cima Marogna (1974 m), preučevali smo al- pinska travišča in vegetacijo ruševja ter njihove degradacijske oblike. Spustili smo se na sedlo Passo Tremalzo (1810 m) in se podali po južnem pobočju v dolino proti Gardskemu jezeru. Med potjo smo botanizirali in imeli priliko videti nekatere endemite srednje južnih Alp. Posebno zanimive so bile cvetoče vrste kot Daphne petraea, Viola dubyana, Primula spectabilis, Rl10dotham11us chamaecistus, Allium insubricum, Carex baldensis in mnoge druge. Na ekskurzijah, zlasti tistih skozi gozdove smo se ponovno prepričali, kako močan in dolgotrajen je v Italiji člove­ kov vpliv na gozdno vegetacijo. Tudi v zelo odročnih in visokih gorskih legah je vegetacija zelo degradirana in spremenjena. Simpozij smo zaključili ob Gardskem jezeru in se vrnili v Trento, kjer smo se razšli. I. Punc er, M. Zupančič BELGIJCI O VTIS IH IZ JUGOS LA VIJE Roisin, P., Thill, A.: Ex cur sion s forest ii: re s en You go s 1 avi e. (Gozdarske ekskurzije po Jugoslaviji.) Bulletin de la Societe Royale Forestiere de Belgique. 1972, Nr. 2, s tr. 109-164. Ob priliki zadnjega zasedanja sekcije 23 mednarodne zveze gozdarskih razisko- valnih organizacij (IUFRO) v Ljubljani jeseni 1970 je bilo izvedenih več strokovnih ekskurzij. Belgij ska avtorja, ki sta se jih udeležila, sta napolnila celo številko belgijskega gozdarskega glasila z opisom splošnih gozdarskih razmer v Slovenij i in s strokovno problematiko ekskurzij v Prekmurje, Radlje, Idrijo, na Pokljuka in v bosanski pragozd Peručica. Zelo pohvalno pišeta o organizaciji zasedanja in ekskurzij, o izredno prijaznem sprejemu. Veliko pozornost posvečata jelševim sestojem v Prekmurju. V tem vidita tudi možnosti za belgijsko gozdarstvo, ker je jelša v Belgiji kljub nekaterim pr imemim rastiščem neupoštevana. V vsem članku se opaža veliko zanimanje za plemenite listavce, posebno za jesen in javor. Pri opisovanju nekaterih rastiščnih razmer pri nas se avtorja pogosto spominjata podobnih razmer v svoji domovini in v naših dosežkih vidita dobro vzpodbudo za belgijske razmere. Dr. Marjan Zupančič l ,;.-,J O GENETSKEM IN TAKSONOMSKEM POMENU MODIFIKACIJE Vasiličenko, 1.: O genetičeskoi i taksonomičeskoi značimosti m od i fi k a ci i u ra s te ni i, Botaničenskii žumal, 1970, 357-363. Navadno z modifikacijo razumemo spremembo organizma, ki ni dedna in ki je nastala zaradi vpliva okolja. Nekateri botaniki taksonomi modifikacijo isto- vetijo z nastankom form. Pri razlagi določenih pojavov se v biologiji pogosto srečujemo s paralelizmom, tj. z ločevanjem dvovrstnib sprememb, takšnih, ki niso dedne in so modifikacijske ter z dednimi ali mutacijskimi. V prvem primeru gre za fenotipsko, v drugem pa za genotipsko spremembo. Pisec navaja veliko konkretnih primerov in v zvezi z njimi presoja različne tovrstne razlage ter se opredeluje za stališče I. Smalhauzna, ki je adaptivni modi- fikaciji prispeval posebno pomembno vlogo in jo razlaga kot pojav, ki spremlja življenjsko aktivnost organizma v zvezi z njegovimi fiziološkimi funkcijami. Pri presoji obravnavanega vprašanja se avtor opira na definicijo M. Lobašava in meni, da je adaptivna modifikacija pojav, ki nastane v teku enega ontogene- tičnega cikla kot »Začasna« sestava organizma, ki ga usposablja sodelovati pri spremenjenih razmerah okolja, medtem ko so spremembe dednih zasnov daleko- sežnejše in globlje dogajanje, povezano s >>Stabilizacijsko izbiro« med formami »za- časne« organizacije. Proučevanje adaptivnih modifikacij in njihovega razvojnega po- 199 }) mena je ena poglavitnih nalog pri graditvi evolucijske teorije. Pri tem pa ne bi smelo naše delo potekati prvenstveno v laboratoraju, ampak na terenu, kjer vladajo kontrastni činitelji in ekstremno vplivajo na razvoj rastlinskega organizma. Po mnenju mnogih biologov naj bi bili ti prirodni laboratoriji razporejeni v gorskem svetu, zlasti na območju aridnih predelov. M. B r ina r ;{ ~ ~1 O NEKIH RAZLIKAH MED GRADNOM IN DOBOM c Poležaj, P.: O s e b en o s t i cv c ten ij a zap a d no ka v ka z s k i h d u b o v. Botaničkii žurnal, 1970, 1503-1509. Raziskovana sta bili morfologija cvetov in sposobnost medsebojnega oploje- vanja različnih hrastovih vrst, ki rastejo na Zahodnem Kavkazu. Opravljeno je bilo veliko meritev ustreznega materiala. Razen določenih morfoloških razlik med hrastovimi vrstami in zvrstmi, ki poraščajo Zahodni Kavkaz, je bil ugotovljen tudi odnos m ed razvojem listov in razvojno stopnjo ženskih cvetov glede na sposobnost za oploditev. Za naše razmere je pomembna ugotovitev, da so na gradnu ženski cveti šele tedaj popolnoma razviti, ko so njegovi listi že popolnoma razgrnjeni. Gre torej za podoben pojav kot pri zimzelenih hrastih, zato pisec sklepa, da je ta hrastova vrsta filogenetsko starejša od doba. M. Brinar 1 ~ šE ENKRAT O »KORENOVCU« V tretji številki Gozdarskega vestnika, na str. 110 sem v dobrohotno dopolnilo Gozdarskemu slovarju m ed drugim pojasnil, da je »korenovec« spodnji del debla , ki ima korenske nabrekline ali odebelitve (nepravilno oblikovan del debla). Ta del je navadno le do meter dolg. Prvi hlod panja, ki vsebuje tudi korenovec pa imenujemo hlod s korenovcem. M. Brinar je v svojem pojasnilu na ist i strani Gozdarskega vestnika temu opo- rekel, sklicujoč se na nekatere avtorje, ki so ta izraz uporabili. Pozabil pa je na žalost, ta izraz uporabljamo predvsem p ri izkoriščanju gozdov in da je bil sam jezikovni korektor moje knjige »Krojenje gozdnih lesnih sortimentov«, ki je izšla 1.1961 (nato pa še v dveh izdajah 1.1963 in 1965). Tam na str. 3, v zadnjem odstavku besedila izrecno navajam: »Jezikoslovni in strokovni pregled je opravil ing. Miran Brinar«. Imam še izvirni rokopis s popravki korektorja, ki sem ga pokazal Miranu Brinarju, kar bi lahko storil že prej, če bi vedel, da bo ugovarjal mojemu poja- snilu. V navedeni knjigi je na str. 8 podana definicija korenovca: »Spodnji del debla, ki z naglo odebeljitvijo (deformacijo) prehaja v panj, imenujemo korenovec ali korenikovec. V korenovec štejemo deblo od panja navzgor do tam, kjer dobi deblo približno enotno obliko s približno enakomernim upadanjem premera.« Jugoslovanski standard JUS D. BO. 020 iz leta 1955, ki je izšel tudi v slovenščini, navaja: »Korenikovec (korenovec) je najnižji del debla z neenakomerno velikim upadam premera«. Revidirani JUS iz leta 1969 (izšel j e samo v srbohrvaščini) pa navaja pod isto označbo: »Perac (pridanak) je najdonji deo od panja do mesto na kome prečnik počinje da se ujednačuje i na kome prestaje velika promena oblika. Uzima se da njegova dužina iznosi najviše 1 m od donjeg dela debla«. Na tako določen pojem se naslanjajo tudi vse določbe v naših standardih gozdnih lesnih sortimentov. Prav nikjer ni za korenovec nobenega drugega določila ali pojasnila zlasti pa ne, da je to prvi hlod panja. Pri izkoriščanju gozdov, kjer imamo prav gotovo največ opraviti s korenovcem uporabljamo ta izraz ves čas in povsod - naj omenimo le številne tečaje - pa do sedaj brez kakršnegakoli prigovora a li pomisleka. Menim, da ne bi nikomur koristilo, pač pa le škodilo, če bi izraz brez potrebe zavrgli. Nastala bi zmeda, še zlasti zdaj ko imamo pri sečnji opraviti s tlczv. »debelno metodo«. Z. Turk 200 634.0.425.1 GOZD IN ONESNAžENO OZRACJE V SLOVENIJI Ing. Marjan šolar (Ljubljana) l. Uvodna pojasnila in obrazložitev strokovnih pojmov Pri industrijskih tehnoloških procesih in proizvodnji energije se spro- ščajo plinaste, tekoče in trdne odpadne snovi, ki prihajajo v ozračje, tla in vodo. Opraviti imamo z onesnaženim okoljem. Vsaka negativna sprememba v kompleksu ekoloških pogojev škodljivo vpliva na živo naravo. Tudi gozd potrebuje za svoj obstoj svojske življenjske pogoje. Onesnaženo ozračje po- meni zato v ekološkem kompleksu tisti zaviralni faktor, ki v odvisnosti od stopnje onesnaženosti spremeni življenjske pogoje do tolikšne mere, da je uspevanje gozda moteno, otežkočeno, skrajno težko ali celo n_emogoče. Po- sledica tega so malo, srednje, močno poškodovani gozdovi in goličave, kar izražamo s stopnjami poškodovanosti. Poseben pojem so cone poškodovanih gozdov, ki združujejo v povprečju enako poškodovane sestoje. V strokovni literaturi ter v vsakdanjem govoru in tisku uporabljamo izraza emisija in imisija. S pojmom emisija razumemo v zrak, ali nasploh v okolico oddane snovi v plinastem, tekočem ali trdnem stanju. !misija pa je učinek emisije na živo ali neživo naravo, posledica česar so poškodbe (biološki pojem) in škode (gospodarski pojem). Tako govorimo npr. o imi- sijskih poškodbah ali o gozdovih prizadetih po imisijah. Da nastopijo vidne (ožganost, kloroza idr.) ali nevidne poškodbe (mot- nje v fizioloških procesih), morajo na posamezne drevesne vrste učinkovati škodljive snovi v ustreznih koncentracijah in v ustrezno dolgem času. Iz kon- r cntracije in časa ugotovimo lahko količino škodljive snovi, ki je učinkovala na gozd ali na posamezno drevesno vrsto. Iste količine škodljivih snovi povzročajo pri različnih drevesnih vrstah različne poškodbe, zato govorimo o različni odpornosti drevesnih vrst. Pa tudi pri isti drevesni vrsti enake količine škodljivih snovi ne povzročajo enakih poškodb. Vzrok je v individu- alni fenotipski odpornosti. Zato lahko govorimo glede na različno obnašanje znotraj posameznih drevesnih vrst tudi o njihovi relativni odpornosti. Na odpornost vplivajo še starost drevja ali sestaja, oblika sestaja, rastiščni po- goj i, zlasti klima. Stopnja poškodovanosti je torej funkcija drevesne vrste, starosti in oblike sestaja, rastišča in količine škodljive snovi. Dodamo naj še, da nastopajo pri visokih koncentracijah in krajšem učinkovanju škodljivih snovi težje akutne poškodbe, pri nižjih koncentracijah in daljših časih pa kronične poškodbe. 201 2. Vrste škodljivih snovi in njih učinek na rastlinstvo že v uvodu smo navedli, da ločimo trdne, tekoče in plinaste emiSIJe. Med slednjimi je najpomembnejši žveplov dvokis (S02), poleg tega pa še fluorovodik (HF), klorovodik (HCl) in razni dušični plini. Zelo toksične so kisline oziroma kislinski hlapi ter hlapi raznih organskih spojin. V prahu, ki je lahko toksičen ali pa tudi ni, so zastopane predvsem kovine oziroma njihovi oksidi. Najbolj pogost je prah svinca, cinka, bakra, mangana in že- leza. Posebno pogost, a manj nevaren je prah, ki prihaja iz cementarn in asfaltnih baz. Vrsta emisije pa je odvisna seveda še od tehnoloških postopkov in načinov pridobivanja energije. Plini prihajajo v rastlino skozi listne reže pa tudi skozi povrhnico. Na- stopijo spremembe in motnje fizioloških procesov, ki v končni fazi povzro- čijo tudi propad tkiva. Najpogosteje sta uničeni celici zapiralki pri listnih režah, zaradi česar rastlina ne more več uravnavati transpiracije. Toksičen prah in kislinske kapljice povzročajo ožige na površini asimilacijskih orga- nov in propad palisadnega parenhima. Obloge prahu na asimilacijskih orga- nih zavirajo dihanje rastline. Navedeni vzroki povzročajo že na zunaj spo· znavne simptome obolenja. 3. Raziskovanje gozdarske imisijske problematike v Sloveniji Z naglim razvojem industrije postaja problem poškodovanih gozdov tudi v Sloveniji bolj in bolj pereč. Na predlog gozdnogospodarskih organizacij se je Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo začel baviti s tem vprašanjem leta 1967. že v tem letu je bila sistematsko zastavljena posebna raziskovalna naloga, ki je z intenzivnejšimi raziskavami po letu 1969 že do sedaj dala nekatere zelo koristne rezultate, zlasti glede vrste in obsega poškodova- nosti. V nadaljnjem naj bi proučevali odpornost posameznih drevesnih vrst v naših specifičnih emisijskih in naravnih pogojih. Vse ugotovitve takšnih raziskav naj bi v prvi vrsti služile iskanju možnosti za biološke sanacijske načrte in za izračun neposrednih ter posrednih škod. Po zgledu drugih držav . in na nasvet priznanih strokovnjakov so bile raziskave v prvem obdobju omejene na opredeljevanje stopenj poškodovanosti, in sicer po metodi na zunaj spoznavnih znakov (simptomov) obolelosti._Stopnje poškodovanosti in meje posameznih con so bile ugotovljene na podlagi opazovanj na smreki, ki spada med najbolj občutljive drevesne vrste. Tako so bili postavljeni us- trezni parametri za uporabo pri simptomatskih metodah. Vse ugotovitve sim- ptomatskih metod pa morajo biti seveda potrjene s kemičnimi analizami. Kar najbolj objektivno stanje lahko ugotovimo le s kombinacijo simptomat- skih, kemično analitskih in prirastoslovnih metod. Tovrstna dela so v okviru inštitutovih raziskav že v teku. Osemdeset odstotkov naših poškodovanih gozdov leži v petih industrij- skih okoliših: v Zasavju, pri Celju, v Zgornji Mežiški dolini (žerjav), v Spodnji Mežiški dolini (Ravne) in na Jesenicah. Nadaljnih deset odstotkov je okoli srednje velikih emitentov v Kidričevem, Anhovem, Rušah, Krškem in Idriji. Preostalih deset odstotkov pa se razprostira neposredno ob manjših tovarnah, asfaltnih bazah, opekarnah ipd. Površine po posameznih . predelih so prikazane v tabeli, kjer spadajo v l. cono malo poškodovani, v Il. srednje poškodovani, v III. močno poškodovani in v IV. pa uničeni gozdovi. 202 Poškodovani gozdovi v Sloveniji (v ha) Imisijska Cone poškodovanosti Skupaj žarišča I II III IV Glavni emitenti: Zasavje 2100 lSOO 1000 400 soo o Celje 2000 1200 soo 300 4000 žerjav 12SO 6SO 370 280 2SSO Ravne 1230 8SO 2SO 20 23SO Jesenice 1330 600 140 30 2100 Skupaj 7910 4800 2260 1030 16000 Srednji emitenti: Kidričevo 700 Ruše soo Anhovo soo Idrija 2SO Skupaj 19SO Manjši emitenti: Krško, Slov. Bistrica, Rogaška Slatina, Ilirska Bistrica, neporedna okolica n1est, asfaltnih baz, opekarn, kemičnih tovarn idr. 2000 Skupno 199SO Iz tabele je razvidno, da imamo v Sloveniji okoli 20.000 ha gozdov, ki so poškodovani zaradi onesnaženega ozračja, torej 2% vseh naših gozdov. Za- radi dima in prahu je od tega že propadlo 1030ha (IV. cona), v akutnem propadanju je 2260 ha (III. cona). V kritičnem stanju je torej skupaj 3290 ha gozdov. V primerjavi z vsemi gozdovi v Sloveniji to sicer ni velika površina, njen pomen pa zrase, če upoštevamo, da ležijo ti gozdovi v neposredni oko- lici večjih naselij, kjer prihajajo do izraza predvsem posredne koristi gozdov. Stanje je zato nadvse zaskrbljujoče. 4. Gospodarske škode Ločiti moramo neposredne in posredne gospodarske škode. Prve nasta- nejo zaradi izgube na lesu, zaradi manjše vrednosti sortimentov, zaradi nuj- nih višjih stroškov pri gojenju in obnovi gozdov in še zaradi drugih vzrokov. Posredne gospodarske škode pa nastopijo predvsem zaradi prenehanja za- ščitnih nalog gozdov. Sem štejemo v prvi vrsti erozijo, spremembo vodnega režima, pa tudi klimatske spremembe in propad kulturne krajine. Stevilčno prikazovanje škod je pri tem zelo težavno, obširno in strokovno delo. Se po- sebno težko je izračunati posredne škode, ki sicer predstavljajo v skupnem seštevku poglavitni delež. Do sedaj smo v Slovenij i obravnavali mestoma le neposredne škode, vprašanja posrednih škod pa se ni z gospodarske plati do danes še nihče lotil. Za primer naj navedemo le nevarnost v Zasavju, ki 203 je tako rekoč nenehno pred vrati~ kolikšna gospodarska škoda bi nastala, če bi erozijski materija! za štiriindvajset ur zatrpal zasavsko železniško progo. Na podlagi analize. naših največjih imisijskih žarišč je njihov vrstni red glede na neposredne in posredne škode naslednji: a) Neposredne škode: l. Zgornja Mežiška dolina (žerjav), 2. Celje, 3. spodnja Mežiška dolina (Ravne), 4. Zasavje, 5. Jesenice. b) Posredne škode: l. Zasavje, 2. Zgornja Mežiška dolina, 3. Spodnja Me- žiška dolina, 4. Celje, 5. J esenice. 5. Zaključek Pričujoči prispevek naj bi služil širši strokovni javnosti za boljše razu- mevanje imisijskih pojavov in stanja poškodovanih gozdov v Sloveniji. Ob začetku sistematičnega dela leta 1969 je bila postavljena glede izbire razisko- valne poti dilema: ali specialne raziskave posameznih p~javov in proble- mov ali spoznavanje stanja v Sloveniji in inventarizacija gozdov glede na poškodbe zaradi industrijskega dima. Izbrana je bila slednja pot, tako da imamo danes dokaj točen pregled nad vsemi imisijskimi pojavi v Sloveniji, kar nam šele lahko omogoči smotri1o usmerjanje specialnih raziskav tja, kjer je to potrebno. V nadaljnem bo težišče raziskav v iskanju možnosti za biološko sanacijo poškodovanih gozdov glede na možnosti posameznih rastiščnih potencialov. To bo po eni strani osnova za izračun neposrednih škod, po drugi pa osnova za premeno sestojev. Pomembno je bilo za prvo obdobje raziskav, da smo lahko le tako prikazali š irši javnosti dimenzije in intenziteto imisijskih po· škodb v gozdovih Slovenije. Le tako bodo mogli o problemih onesnaženega ozračja resneje razpravljati na vseh strokovnih in političnih upravnih insti- tucijah ter sprejemati ustrezne predpise in sankcije. Slovstvo: l. Berge-Jaag: Handbuch der Pflanzenkrankheiten, Band I. Lieferung 4, Ber- lin 1970. 2. Garber, K.: Luftverunreinigung und ihre Wirkungen, Berlin 1967. 3. Stratmann-Van Haut: Farbtafelatlas uber Schwefeldioxidwirkungen an Pflan- zen, Essen 1970. 4. Pelz, E.: Schadzone und Schadstufe als Klassifizierungsbegriffe in rauch- geschadigten Waldgebieten, Die sozialistische Forstwirtschaft 8/68-1966. S. IUFRO Congres 1971: Methoden zur Erkennw1g und Beurteilung forstschad- licher Luftverunreinigungen, Mitteilungen der Forstlichen Bundesversuchsanstalt Wien. 6. JUFRO Congres - 1966: Forstliche Rauchschaden in Osterreich. 7. World Health Orgm1izatio11: Die Verunreinigung der Luft Weinheim 1964. DER WALD UND DIE VERUNREINIGUNG DER LUFT IN SLOWENIEN ( Zusammenfassung) Mit der rapiden Entwicklw1g der Industrie nach dem Kriege gestaltet sich das Problem der Waldschaden als Folgen von Emissionen immer misslicher. Das Institut fur Forst- und Holzwirtschaft (Ljubljana) begann sich mit dieser Frage im Jahre 1967 systematisch zu befassen. Die erste Phase der Forschungen erfasste zunachst die Evidentierung aller Emissionsherde und die Klassifizierung der Scha- den hinsichtlich ilirer Intensitat und ihres Umfanges. Gewahlt wurde dafi.ir die symptomatische Methode, fur das Feststellen des Beschadigw1gsgrades die Fichte 204 als empfindliche Baumart. In Slowenien sind 20.000 ha oder 2% alller Walder mehr oder minder betroffen, davon in kritischen Zustande 3290 ha. Weitere Forschungen werden zur Auffindung von widerstandsfahigen Baumarten bei Beri.icksichtigung der spezifischen Emissionsverhaltnisse und natiirlichen Umstande gerichtet. Ein besonderes Problem stellt das Feststellen der aufkommenden unmittelbaren und mittelbaren Scbaden vor, wozu eine geeignete Methodologie noch nicht entwickelt worden ist. Die bisherigen Untersuchungen waren von Belang auch dafiir, die Offentlichkeit uber die aus der Verunreinigung der Atmosphare entspringenden Gefahren zu unterrichten und den Organen der politischen Verwaltung bei der Annahme von Vorschriften und beim Festsetzen von Sanktionen als Hilfe zu dienen. 634.0.672.2 : 425.1 EKONOMSKO VREDNOTENJE šKOD, KI JIH V GOZDOVIH POVZROČA ONESNAžEN ZRAK Mgr. ing. Iztok Win k 1 er (Ljubljana) · Vrednotenje škod ,je zaradi vpliva velikega )števila dejavnikov kom- pleksen problem. To še posebej zato, ker navadno nima samo ekonomskega značaja, temveč je treba upoštevati tudi druge, zlasti socialne in pravne vidike. Problem je v primeru škod v gozdovih toliko bolj zapleten, ker imamo opravka na eni strani z nepo~redno gospodarsko škodo, ki je izmer- ljiva, na drugi strani pa tudi s posredno, ki je v mnogih primerih nedvomno pomembna ali celo primarna, vendar pa ob doslej doseženi stopnji znanja še večinoma neizmerljiva. Zato se bomo pri našem obravnavanju škod, ki jih v gozdovih povzroča onesnažen zrak, zavestno omejili samo na ocenjevanje in kvantifikacijo ne- posredne gospodarske škode, ki jo lahko kolikor toliko obj ektivno izme- rimo. Pri tem tudi domnevamo, da nam druge gozdarske strokovne službe lahko nudijo zanesljive naturalne podatke o posledicah škod, npr. podatke o zmanjšanju prirastka in podobno. Ureditev nadaljnjega gospodarjenja ,z. gozdovi, ki jih ogroža onesnažen zrak Gozdnogospodarske organizacije upravljajo in gospodarijo z družbenimi gozdovi, poleg tega pa gospodarijo tudi z zasebnimi gozdovi. Pri svojem gospodarjenju ,morajo upoštevati tudi nekatere omejitve (omejen obseg proizvodnje, upoštevati je treba trajnost donosov, vzdrževati naravno ravno- vesje itd.) . Te omejitve navadno smotrno gospodarjenje z gozdovi že samo po sebi upošteva in zaradi njih v ničemer bistveno ne trpi gozdarstvo kot gospodarska dejavnost. Vprašanje pa je, če so gozdnogospodarske organi- zacije dolžne opravljati tudi druge negospodarske naloge mimo rednega gospodarjenja in brez ustreznega nadomestila . Očitno je, da prihajamo do dveh nalog gozdarstva, ki imata ekonomsko gledano različni izhodišči. Ločimo: - gozdarstvo kot gospodarsko dejavnost, ki gospodari iZ gozdovi z namenom, da trajno zagotovi največjo proizvodnjo lesa, vendar tako, da upošteva tudi vse posredne funkcije in naloge gozdov 205 - gozdarstvo kot družbeno dejavnost, ki deluje na določenem prostoru, ima ustrezen strokovni potencial in lahko najbolj uspešno uravnava tudi vse t. im. posredne funkcije gozdov, za kar pa mora dobiti ustrezno družbeno nadomestilo. S poudarjeno sekundarno vlogo gozdov stopajo v ospredje prav te naloge. Opravljanja teh nalog gozdarstvu sicer nihče ne odreka, mnogo manj pa je tistih, ki sodijo, da jih je treba tudi ustrezno plačati. Omenjena problematika se posebno nazorno kaže v primeru škod, ki jih v gozdovih povzroča onesnažen zrak. Strokovnjaki delijo gozdove, ki jih ogroža onesnažen zrak glede na stopnjo vpliva in ogroženosti v štiri cone (l-IV), v katerih bi se moralo bistveno različno obravnavati tudi gozdarstvo kot gospodarska dejavnost. V I. in II. coni, kjer je vpliv onesnaženja zraka še sorazmerno majhen, naj ogroženi gozdovi ostanejo še naprej v upravljanju in gospodarjenju gozdnogospodarskih organizacij oziroma gozdnih posestnikov, ki pa morajo dobiti povzročeno škodo povrnjeno kot enkratno, občasno ali vsakoletno odškodnino. V III. in IV. coni, kamor sodijo zelo ogroženi gozdovi, pa dejansko ne moremo več govoriti o rednem gospodarjenju z gozdovi, ampak samo še o konservaciji. Take gozdove bi bilo primerno proti odškodnini, kot v pri- meru razlastitve, izločiti iz rednega gospodarjenja, vendar pa bi z njimi še naprej gospodarile gozdnogospodarske organizacije, ki pa bi morale dobiti to storitev plačano posebej, deloma obračunana z ev. čistim donosom. Taka rešitev bi bila zelo ustrezna zlasti za zelo ogrožene zasebne gozdove. Opredelitev škod, ki jih v gozdovih povzroča onesnažen ILrak in tehnika izračuna odškodnine Zaradi škodljivih vplivov onesnaženega zraka nastajajo v gozdovil1 zlasti naslednje izgube in dodatni stroški: a) I zguba oziroma zmanjšanje donosa Zmanjšata se količinski in kakovostni donos lesa in stranskih gozdnih pridelkov. Ce obračunavamo odškodnino vsako leto posebej, potem je ta enaka razliki med vrednostjo čistega donosa nepoškodovanega gozda in trajnega čistega donosa poškodovanega gozda. Ce računamo odškodnino za trajno izgubo donosa, je treba enoletno odškodnino kapitalizirati z ustrezno obrestno mero (-r-) in izračunamo ,o;op torej sedanjo vrednost neskončne rente, ki bi jo dobivali, če gozd ne bi bil poškodovan. Ce pa lahko predpostavimo, da gre za škodo, ki je samo za omejen čas zmanjšala donos, je treba izgubo računati po znanem obrazcu za končno rent o (r · l,opn- 1) l ,opn o,op Za čisti donos štejemo v našem primeru razliko med prodajo ceno gozdnih proizvodov in stroški izkoriščanja gozdov, vključno s splošnimi stroški. Vendar pa med stroške v tem primeru ne štejemo amortizacije gozdov oziroma biološke amortizacije, kot je to v navadi, kadar računamo trajno izgubo donosa v primeru razlastitev. Za obrestno mero pa uporab- ljamo t. im. gozdno obrestno mero, 2,5 do 4 %. 206 b) Povečani stroški gospodarjenja V to skupino škod oziroma dodatnih stroškov štejemo lahko zlasti naslednje: - povečane stroške gojenja gozdov, zlasti stroške umetnega pomla- jevanja - povečane stroške varstva gozdov - stroške melioracij in poskusnega dela pri uvajanju odpornejših vrst - povečane stroške izkoriščanja gozdov - stroške prilagajanja gozdne proizvodnje - stroške spremembe oziroma prilagoditve gozdnogospodarskega na- črta. Zaradi škodljivih posledic onesnaženega zraka je treba v ogroženih gozdovih bistveno več vlagati v biološko sfero. Mnogokrat odpove naravno pomlajevanje in je treba pomlajevati umetno, še posebej je treba inten- zivno uvajati odpomejše drevesne vrste. Biološko oslabljeni gozdovi so tudi bolj dovzetni za gozdne škodljivce, zato se povečujejo tudi stroški varstve- nih del. Povečani stroški izkoriščanja gozdov nastanejo zaradi večjega deleža drobnega lesa in višjih normativov časa pri poseku in izdelavi, kar vse podražuje proizvodnjo. Te stroške lahko izračunamo posebej ali pa jih vključimo pri izračunu donosa, kjer vzamemo take stroške izkoriščanja kot bi nastali, če bi bilo izkoriščanje gozdov normalno in tako izkažemo višji donos. Stroški prilagajanja gozdne proizvodnje 111astajajo zaradi spremembe oziroma prilagajanja operativnega planiranja proizvodnje. V poškodovanem sestoju je treba opraviti gozdno proizvodnjo v določenem časovnem ob- dobju, zato je treba temu prilagajati tudi operativni plan proizvodnje. še posebej je to problem pri zasebnikih, ko nastopi problem usklajevanja gozdarskih in kmetijskih del. Končno je treba za ogrožene gozdove izdelati nov program gospodar- jenja in torej spremeniti in prilagoditi obstoječe gozdnogospodarske načrte. Povečane stroške gospodarjenja ponekod ne računajo posebej, temveč jih izražajo kar pavšalno, z določenim odstotkom odškodnine za izgubo čistega donosa (tako npr. v Avstriji 10% odškodnine za izgubo donosa). Kakšen odstotek bi ustrezal v naših razmerah, bo treba šele ugotoviti. c) Stroški premene sestaja V nekaterih primerih je treba ogroženi sestoj tudi nadomestiti z novim. Gozdnogospodarske organizacije bodo v takih primeril1 zahtevale odškod- nino za: - prezgodnji posek sestaja; Odškodnina bo enaka razliki med čistim donosom sestaja v dobi zrelosti, diskontirana na sedanjo vrednost, in med čistim donosom, ki ga dobi posestnik s posekom nedozorelega sestaja. stroške osnovanja novega sestaja; Pri tem je treba upoštevati, da tak sestoj še vrsto let ne bo dajal stalnega donosa. Odškodnina bo torej zajemala nadomestila za: - stroške osnovanja sestaja in najnujnejšil1 gojitvenih del 207 - izgubo donosa do dobe, ko bo donos novega sestaj a enak donosu posekanega sestaja. Od tako dobljenega zneska je treba odšteti izkupiček od posekanega lesa prejšnjega sestaja. Odškodnini za prezgodnji posek sestaja in za osnovanje novega sestaja pa se razumljivo med seboj izključujeta. 4. Sklep škodljive posledice vse bolj onesnaženega zraka se vedno bolj kažejo tudi v gozdovih. Zato stopa v ospredje tudi problem vrednotenja nastalih škod. Problem vrednotenja škod, ki jih v gozdovih povzroča onesnažen zrak, je danes zakonsko še povsem neobdelan, kar močno otežuje uveljavljanje odškodnin. Zato bi si morali prizadevati, da to vprašanje čimprej uredimo. Zlasti je to ugodna priložnost v sedanjem času, ko spreminjamo in prila- gajamo našo gozdarsko zakonodajo. Do uveljavitve ustreznih predpisov pa bi se morali opredeliti zlasti za enoten nastop ter za enotno metodologijo ugotavljanja in kvantifikacije škod. Slovstvo: Jung, F.: Entschadigung von Raucbschaden, Mitt. der Forstlichen Bundes· versuchsanstalt Mariabrun 73 (1966). Mantel, W.: Waldbewertung, Miinchen 1968. Nenadic, G.: Računanje vrijednosti šuma i šumska statika, Zagreb 1922. DIE WIRTSCHAFTLICHE BEWERTUNG DER DURCH VERUNREINIGTE LUFT VERURSACHTENWALDSCHADEN (Zusammenfassung) Die schadlichen Folgen der zunahmenden Luftverunxeinigung werden auch in den Waldern immer mehr offenbar. Infolgedessen tritt ebenfals das Problem der Wertung der so aufkommenden Schaden in den Vordergrund. Das Bewerten dieser Schaden ist jedocb ein komplexes Problem, da wir einerseits mit dem unmittel- baren wirtschaftlichen Schaden zu tun haben, der messbar ist, andereits aber auch mit dem mittelbaren, der in vielen Fallen zweifellos bedeutend oder sogar primar ist, doch beim bisher erreichten Grad des menschlichen Wissens meisten- teils noch nicht gemessen werden kann. Aus diesem Grunde bescbranken wir uns einstweilen bei der Erorterung der Schaden, die in den Waldern die verunreinigte Luft verursacht, bewusst auf das Bewerten und Quantifizieren des unmittelbaren wirtschaftlichen Schadens. Dieser tut sich vornehmlich folgendermassen kund: - Der Mengenertrag und die Qualitat des Holzes und der forstlichen Neben- produkte gehen zurtick. - Es steigen die Kosten der Bewirtschaftung (hobere Kosten fur Forstpflege und Forstschutz, Meliorationen, vermehrte Kosten der Forstnutzung, Kosten fur die Anpassung der Forstproduktion und Kosten fur Anderung und Anpassung der forstwirtschaftlichen Plane. In manchen Fallen muss der bedrohte Bestand mit einem neuen ersetzt werden. In solchen Fallen werden die forstwirtschaftlichen Organisationen eine Entschadigung fur die vorzeitige Abholzung des gegenwartigen Bestandes oder fur die Anlagekosten eines neuen Bestandes verlangen, wobei in Rechnung ge- 208 zogen werden muss, dass der neue Bestand eine Reihe von Jahren keinen standi- gen Ertrag bringen wird. Wenn liber die wirtschaftlichen Folgen der in den Waldern durch d ie Ver- unreinigung der Atmosphare verursachten Schaden gesprochen wird, drangt sicht in den Vordergrund auch die Frage, wie die weitere Bewirtschaftung der in Mitleidenschaft gezogenen Walder im allgemeinen zu regeln ware. In der I. und II. Zone, in denen der Einfluss der verunreinigten Luft noch verhaltnismassig gering ist, sollten die bedrohten Walder auch weiterhin unter der Verwaltung und Bewirtschaftw1g der forstwirtschaftlichen Organisatio- nen verbleiben, diese mlissten jedoch den aufkommenden Schaden als einmalige, periodische oder jahrliche Verglitung rlickerstattet erhalten. Bezliglich der III. und IV. Zone, wohin die sehr bedrohten Walder fallen, kann aber nicht mehr vom regelmassigen Wirtschaften sonderen nur noch von Konserviereung gesprochen werden. Es ware zweckmassig solche Walder aus der regelmassigen Bewirtschaftung gegen Verglitung (wie bei Enteignungen) aus- zuscheiden, doch solten sie unter der Ven\/altung forstwirtschaftlicher Organi- sationen auch weiterhin bleiben. Die letzteren mlissten jedoch ihre bezligliche Dienstleistung eigens bezahlt erhalten. Schliesslich soli darauf hingwiesen werden, dass das Problem der Bewertw1g der in den Waldern durch verunreinigte Luft verursachten Schaden heute in der Gesetzgebung von Slowenien noch vollends unbearbeitet verharrt, weswegen das Durchsetzen der Schadenersatzforderungen sehr erschwert ist. Die bevorstehen- den Anderungen der Waldgesetze bieten uns nun die Gelegenheit auch diese Frage zu regeln. .QJA.0:181.6: 176.1 (.:Pagus silvatica•) VITALNOST GOZDNEGA DREVJA IN NJEN VPLIV NA PRIRASTEK PRI BUKVI* Ing. Franjo K or di š (Tolmin) l. Pojem vitalnosti Pri opazovanju rasti drevja v gozdnih sestojih kaj lahko ločimo drevesa, ki hitro in krepko reagirajo na vsako spremembo, od dreves, ki r eagirajo počasi, s labo, ali pa sploh ne . Reakcije 1drevja opazujemo najbolje ob prazninah, ki so nastale zaradi poseka ali drugih vzrokov. Ce bi več let ·zaporedoma opazovali razvoj posameznih dreves ob tako nastalih prazninah, bi ugotovili, da se le-te ponekod hitro zaraščajo zaradi močnega razraščanja okolišnih krošenj, drugje pa poteka zaraščanje zelo počasi. Hitro ali po- ,časno reagiranje ter hitro ali počasno razraščanje krošenj je posledica vi- talnosti kot notranje lastnosti dre~es. Vitalnost je torej biološki pojem, ki pomeni v gojenju gozdov sposobnost reagiranja d revja na spremembe v neposrednem okolju. Vitalnost posameznega drevesa je potemtakem tem večja, čim hitreje lahko to reagira in zapolni n astale praznine v svoji ne- posredni okolici. Vitalnost se odraža tudi v boljši a li s lab ši r asti drevesa, ,., Studija sloni na nekaterih izsledkih v enodobnih in enomeruih sestojih (čistih ali mešanih). Zaradi tega je ne moremo posploševati. Strokovnjaki, ki se intenzivno ukvarjajo z nego gozdov, bodo v nji našli koristen pripomoček, zlasti pri redčenju. (Opomba avtorja.) 209 kar odloča o socialnem položaju drevesa v sestoju. Dalje vpliva vitalnost posredno tudi na prirastek drevesa. Kljub temu, da vitalnost kot indivi- dualna lastnost močno in vsestransko vpliva na razvoj dreves in je zato za gojenje gozdov zelo pomembna, smo jo do sedaj preozko in enostransko poj- movali. Ne odraža se namreč le v razraščanju dreves zaradi nastalih sprememb v okolju, temveč tudi v hitrosti rasti v višino in debelina ter v pridobivanju socialnega položaja v sestoju, torej v uveljavljanju konkurenčne sposob- nosti. O teh dejstvih se lahko prepričamo z opazovanjem razvoja dreves v gozdnih sestojih od njihove zasnove do dobe zrelosti, ko v nenehni kon- kurenci pri sicer istih pogojih vitalnejša zmagujejo in v rasti napredujejo, zavzemajo najboljše položaje in največji prostor ter najhitreje priraščajo. Manj vitalna drevesa pa vse bolj zaostajajo v rasti, obsojena, da životarijo ali poginejo. Najslabša odmro, ko so komaj začela konkurenčni boj, vital- nejša se upirajo in tekmujejo z najmočnejšimi dalj časa, a končno le oma- gajo in se zadovoljijo s podrejenim položajem v sovladajočem ali spodnjem Slika 1 Bukov drogov- njak na prehodu v debeljak v Za· podnu (Trenta). Zelo vitalna dre- vesa so najdebe- lejša in imajo normalno razvite krošnje. Odrivajo svoje sosede s slabšo vitalnostjo, onemogočajo jim normalen razvoj. Zato so ta dreve- sa tanjša, njiho- ve krošnje pa so slabe in enostran· sko razvite. (Foto: Kordiš) sloju. Torej le razmeroma majhno število osebkov iz številne množice z vso silovitostjo v tekmi zmagovito raste naprej, osvoji vladajoč položaj v sestoju. Iz navedenega sledi, da je vitalnost notranja lastnost dreves, ki se odraža v intenzivnejšem razraščanju, v zavzemanju socialnega položaja v gozdnih sestojih ter v prirastku. 210 Vitalnost v celotni življenjski dobi drevesa ni vedno enaka. Zelo vitalna drevesa v mladosti lahko že v srednji starosti zaradi različnih raz- logov zabstajajo. Znan primer je zgodnje pešanje jelke. Zaradi različnih vzrokov ostaja vitalnost lahko daljši čas prikrita, ob spremembi zunanjih pogojev pa nenadoma pride do veljave. Tako je zlasti v mladosti pri jelki in bukvi. Lahko bi rekli, da imamo opraviti v tem primeru z izredno vital- nostjo. Slika 2 Bukov debeljak s posameznimi smrekami v Za- podnu (Trenta). Zelo vitalna in hkrati kakovost- na smreka se krepko uveljavlja v svojem okolju. Slabši sosedje so v teku razvoja omagali in zdaj samo še životari- jo. (Foto: Kordiš) Vitalnosti kot notranje lastnosti dreves ne moremo neposredno količin­ sko opredeliti. Zato je treba opazovati tiste pojave na drevesih, ki so v zvezi z vitalnostjo in jih lahko merimo. Sem sodi socialni položaj pa tudi velikost krošenj in višina dreves, kar znatno vpliva na prirastek. Navadno pravimo, da je drevo tem bolj vitalno, čim obsežnejša krošnjo ima in čim višje je, seveda ob enakih življenjskih pogojih. Ker pa je temeljnični pri- rastek odvisen od velikosti krošenj, je sam za ugotavljanje vitalnosti zelo primeren. Vitalnost se kaže tudi v zdravstvenem stanju dreves, ki ga lahko ugotovimo po barvi listov ali iglic. Tudi izredno lepo raščena, dejali bi torej, da zelo vitalna drevesa lahko zaradi različnih bolezni nenadoma propadejo. Gojitelji gozdov morajo dosledno upoštevati vitalnost pri svojih ukrepih zaradi vpliva na razvoj in položaj drevja v gozdnih sestojih. Pri izbiri dre- ves, je vitalnost odločujoč dejavnik, saj bi njeno neupoštevanje kaj lahko zmanjšalo produktivno sposobnost sestojev. 211 Včasih so problematični tudi nekateri na raziskovanjih temelječi gojit- veni posegi. Takšno je npr. stalno odstranjevanje prevladujočih dreves v stanju mladja ali gošče. Zaradi izgube kakovosti, je takšno ukrepanje z gledišča ohranjevanja vitalnosti problematična zadeva. V tem primeru si moramo zastaviti vprašanje, če se s takimi posegi le ne manjša preveč splošna vitalnost gozdnih sestojev, ki iz generacije v generacijo izgubljajo vedno več najvitalnejših osebkov. V tem primeru je treba poiskati kom- promis med vitalnostjo in kakovostjo. Vitalnost je zelo pomembna pri redčenju. Drevesa, izbrana za razvoj do zrelosti, morajo biti kar se da vitalna, sicer ne bomo dosegli zaželjenih proizvodnih rezultatov kljub kakovosti drevja. Neredko se zgodi, da izbrana drevesa po poseku njihovih tekmecev ne reagirajo zadovoljivo z razvojem krošenj v smeri praznega prostora, ali pa je ta proces zelo počasen. Vzrok temu je v nezadovoljivi vitalnosti izbranih dreves. Zelo pomembna je glede tega tudi selekcija pri obnovi gozdnih sestojev, ker se z njeno pomočjo lahko okrepi njihova vitalnost. 2. Biološka opredelitev posameznih dreves po IUFRO (klasifikacijski znaki) Po znani opredelitvi IUFRO določamo biološki značaj dreves v sestoju po njihovem socialnem položaju v posameznih višinskih razredih, po njihovi vitalnosti in razvojnih težnjah. Teoretično obstaja tako 27 bioloških raz- redov, kar je razvidno iz razpredelnice: Višinski razredi 100 200 300 1111 1 211 311 Biološki razredi po IUFRO Razredi vHalnosti 10 20 Razvojne težnje 2 3 2 3 112 113 121 11221 123 212 213 221 12221 223 312 313 321 322 323 30 1 2 3 131 132 11331 231 232 12331 331 332 1333 1 Po temeljiti analizi posameznih bioloških kategorij lahko ugotovimo, da je vitalnost osnovna kategorija in da so od nje odvisne tako razvojne ozi- roma socialne težnje kot tudi socialni položaj (višinski razredi) posameznih dreves. Zato pa je uporabnost omenjenih bioloških razredov številčno zelo ome- jena. V poštev prihaja dejansko samo 6 razredov, in sicer razredi 111, 122, 133, 222, 233 in 333. Razlaga je za to zelo preprosta. Drevesa zelo bujne rasti (10) so lahko samo v vladajočem sloju (100) in s težnjami nadraščanja (1), ne morejo pa biti v sovladajočem (200) ali celo spodnjem (300) sloju, niti ne morejo težiti k vzporedni rasti (2) ali v rasti celo zaostajati (3). To so torej drevesa biološkega razreda 111. Drevesa normalnega razvoja (20) lahko teže 212 po vzporedni rasti glede na sosede v vladajočem ali sovladajočem sloju, ni- kakor pa ne morejo težiti k nadraščanju ali zaostajanju v rasti. To so dre- vesa biološkega razreda 122 in 222. Slabo vitalna drevesa (30) so lahko ča­ sovno omejena v vseh treh slojih, vendar v rasti zaosta jajo. To pa so drevesa bioloških razredov 133, 233 in 333. Slika 3 Izredno lepa bu· kev na Mašu- nu (Gozdni obrat Knežak), v prede· lu, ki ga je Gozd- no gospodarstvo Poswjna zaradi posebnih oblik za- varovalo in na· menilo predvsem za oddih obisko· v alcem gozdov. Ali bi mogla ime- ti slabo vitalna drevesa tako ime· nitna drevesa! Drevesa razporejamo v posamezne biološke razrede po zunanjih znakih. Te so razni avtorji doslej preveč splošno opisovali. Zlasti natančno je treba določiti znake za vitalnost. Znaki za socialni položaj v sestoju so bolj vidni, prav tako tudi znaki razvojnih teženj, ki se kažejo v rasti v višino in v težnjah po nadraščanju, vzporedni rasti ali zaostajanju v rasti v posameznih sloj ih. Vitalnost opredeljujem o z velikostjo, gostoto in barvo krošnje ter z deb elino drevesa. Znaki za opredeljevanje vi talnosti bi bili sledeči: l. Stopnja vitalnosti 10 pomeni, da se drevo bujno razvija in jo spo- znamo: - po položaju drevesa, ki je vedno v vladajočem sloju - po zelo razviti krošnji v širino in globino (najmanj Ya dolžine drevesa) - po gostoti in izrazito zeleni barvi krošnje 213 - po debelini drevesa, ki spada v najdebelejše oz. najmočneJse debe- linske stopnje v sestoju, hkra ti ima najvišje tekoče in povprečne prirastke. 2. Stopnja vitalnosti 20 pomeni normalen razvoj drevesa in jo spoznamo: - po položaju drevesa, ki je v vladajočem ali pa tudi v sovladajočem sloju, v slednjem zaradi slabših pogoj ev rasti - po normalni rasti krošnje v širino in globino ( 1/.t-Ya dolžine drevesa.) - po normalni gostoti krošnje in lepi zeleni barvi - po debelini drevesa, ki spada v srednje ali močnejše debelinske stop- nje s povprečnim tekočim prirastkom. 3. Stopnja vitalnosti 30 pomeni slab razvoj dreves in jo spoznamo : - po zaostajajoči rasti v višino in težnji za prehod v nižj i višinski raz- red, kolikor ni drevo že v spodnjem razredu - po slabi rasti krošnje, ki je zelo ozka in plitva (pod 1/.t dolžine dre- vesa) - po zelo redki krošnji, ki je blede barve - po debelini drevesa, ki spada v tanjše debelinske stopnje. V navedeno s topnjo stopnjo vitalnosti lahko spadajo tudi drevesa, ki so spadala prej v stopnjo vitalnosti 10 a li 20, pa so zaradi zaostajanja v rasti prešla v spodnji višinski razred. 3. Vpliv vitalnosti na prirastek bukve v bukovih gozdnih sestojih Da vpliva vitalnost dreves na priraščanje, smo skušali dokazati z ugo- tavljanjem petletnega temeljničnega prirastka pri posameznih bioloških raz- redih. Z analizami, ki smo jih opravili na več ploskvah po 20 a, smo prišli do zelo podobnih rezultatov. V naslednjem podajamo analize na š tirih ploskvah. Ploskve se nahajajo v območju gozdnogospodarske enote Idrija II, in sicer: š t. I in II v add. 32/ II a, št. III v add. 17 /II a in š t. IV v add. 36/II b. Oddelek 321 II a je na Gnelicah v nadm. višini 960-1060 m, nagnjen proti vzhodu do 10°. Tla so značilna skeletna dolomitna rendzina na dolomitni podlagi, srednje globoka in zelo sveža. Sestoj porašča skoraj čista bukev s primesjo plemenitih listavcev. Je enodoben in star od 40-50 let, stegnjen, gost, dobre zarasti, v preteklosti negovan, debla so dobro očiščena. Gozdno- vegetacijski tip: bukov gozd na osojni legi na dolomitu. Oddelek 17 / II a je na Hudem polju v nadm. višini 980-1100 m , nagnjen je proti severovzhodu do 200. Tla so dolomitna rendzina na dolomitni podlagi, srednje globoka, sveža, z obiljem stelje in humusa. Sestoj porašča bukev s primesjo javora, je .enodoben in star, 90-100 let, zelo stegnjen, dobre zarasti, v preteklosti delno negovan, zelo dobre kakovosti. Gozdno-vegetacij- ski tip: bukov gozd na osojni legi na dolomitu. Oddelek 36/ll b je na Hudem polju v nadm. višini 1100-1150 m, nagnjen je proti severovzhodu za 15°. Tla so dolomitna rendzina na dolomitni podlagi, srednje globoka, sveža, dobro prepletena s koreninami in humozna. Sestoj porašča bukev s primesjo javora, ki pa ga je več v dolinah. Sestoj je eno- doben in star do 100 let. Je zelo stegnjen, zlasti v dolinah , dobre zarasti, v preteklosti delno negovan in zelo dobre kakovosti. Gozdno-vegetacij ski tip: bukov gozd na osojni legi na dolomitu. Ploskve so bile izločene 1966. leta. Tedaj so bila razporejena vsa drevesa po bioloških razredih in izmerjeni obsegi dreves v prsni višini. Jeseni 1971. leta smo na osnovi boljše opredelitve kriterijev za omenjenih šest bioloških 214 Tabela št. 1 DISTRIBUCIJA POPULACIJE PO TEMELJNICNEM PRIRASTKU Temeljnični prirastek v cm2 Biološki 1 do razred 1 • 1 Il do~21 do 131 do 141 do 1 51 do 161 do 1 71 do 181 do 191 do 1 nad 1101 dol 1Jl dol nad Skupno Skupni Povpr. O 20 30 40 SO 60 70 80 90 100 100 JlO 120 120 število % temelj. % temelj . osebkov prirast . prir. šTEVILO OSEBKOV Ploskev št. I (Povprečna starost 45 let) 111 - - 1 3 9 7 3 7 6 3 7 - - - 46 13,18 3573 35,57 77,67 122 3 20 38 32 20 5 6 3 1 - 1 - - - 129 36,96 4448 44,29 34,48 133 40 62 16 1 - - - - - - - - - - 119 34,09 1627 16,20 13,67 233 45 10 - - - - - - - - - - - - 55 15,77 395 3,94 7,18 SKUPAJ 88 92 55 36 29 12 9 10 7 3 8 - - - 349 100,00 10043 100,00 28,78 Ploskev št. II (Povprečna starost 45 let) 111 - - - - 3 6 5 3 5 s - 1 3 6 37 14,63 3319 42,03 89,70 122 - 6 31 30 15 4 -- - - - - - - - 87 33,99 2856 36,16 33,21 N 133 17 43 23 3 - - - - - - - .. - - - 86 33,99 1487 18,83 17,29 ,_. Ul 233 44 44 17,39 235 2,98 5,34 - - - - - - - - - - - - - SKUPAJ 61 49 54 33 18 10 s 3 s s - 1 3 6 253 100,00 7897 100,00 31,21 Ploskev št. III (Povprečna starost 95 let) 111 - - - 1 - - l 2 3 2 - 3 s s 22 24,18 2455 48,72 111,59 122 - - 1 3 6 7 9 6 1 - - - - - 33 36,26 1925 38,20 58,33 133 1 11 s 4 3 - - - - - - - - - 24 26,37 562 11,11 23,41 233 7 5 - - - - - - - - - - - - 12 13,19 97 1,97 8,08 SKUPAJ 8 16 6 8 9 7 10 8 4 2 - 3 s s 91 100,00 5039 100,00 55,37 Ploskev š t. IV (Povprečna starost 95 le t) 111 - - - - - - 1 s 2 6 - 7 1 8 30 31,58 3239 56,65 107,97 122 - - - 3 10 s s 4 3 - - - - 30 31,58 1738 30,40 57,93 133 3 4 7 7 2 - - - - - - - - - 23 24,21 618 10,80 26,86 233 6 s 1 - - - - - - - - - - - 12 12,63 123 2,15 10,25 SKUPAJ 9 9 8 10 12 s 6 9 s 6 - 7 1 8 95 100,00 5718 100,00 60,19 Tabela številka 2 DELEž DREVJA PO POSAMEZNIH BIOLOSKIH RAZREDIH IN DEBELINSKIH STOPNJAH Biolo š ki razredi Debelinske 111 122 133 233 Skupaj stopnje % delež d reves Ploskev št. I ( Povprečna starost 45 let) 2 6,00 39,00 55,00 100,00 3 58,73 41,27 100,00 4 73.86 23.81 2.33 100,00 5 86,66 13,34 100,00 Ploskev št . II (Povprečna starost 45 let) 2 13,46 86,54 100,00 3 3,81 44,29 51,90 100,00 4 31,48 51,85 16,67 100,00 5 90,00 10,00 100,00 6 100,00 100,00 7 100,00 100,00 Ploskev št. III (Povprečna starost 95 let) 3 100,00 100,00 4 56,25 43,75 100,00 5 11,76 70,58 17,66 100,00 6 82,35 17,65 100,00 7 37,50 62,50 100,00 8 60,00 40,00 100,00 9 100,00 100,00 10 100,00 100,00 Ploskev št. IV (Povprečna starost 95 let) 3 100,00 100,00 4 18,18 81,82 100,00 5 25,00 70,83 4,17 10,000 6 83,33 16,67 100,00 7 80,00 20,00 100,00 8 100,00 100,00 9 100,00 100,00 216 razredov opravili korekture in ponovno izmerili obsege. Medsebojna odvisnost med biološkimi razredi in velikostjo petletnega temeljničnega prirastka je prikazana na tabelah št. 1, in sicer za ploskve I in II pri starosti pribl. 45 let in ploskvi III in IV pri starosti pribli. 95 let. Z analizo smo ugotovili: l. Drevesa v različnih bioloških razredih zelo različno prirascaJO. Pri- rastek pada od razreda 111 do razreda 233. Petletni temeljnični prirastki se gibljejo: za biološki razred 111, starost sestaja 45 let, med 31 in 120 cm2 95 let, med 71 in 120 cm2 za biološki razred 122, starost sestaja 45 let, med 11 in 50cm2 95 let, med 31 in 80 cm2 za biološki razred 133, starost sestaja 45 let, med 7 in 30cm2 95 let, med 9 in 50 cm2 za biološki razred 233, starost sestaja 45 let, med 2 in 15cm2 95 let, med 2 in 25 cm2 Spodnje in zgornje meje posameznih bioloških razredov niso točno do- ločene zaradi premalo natančnih kriterijev. 2. V obeh 45-letnih sestojih je v biološkem razredu 111 delež dreves raz- meroma nizek, in sicer pribl. 13 in 14,5%. Največ dreves je v razredih 122 ;n 133, in sicer v vsakem po pribl. 35% . Pri višji starosti narašča delež dreve~ vbiološkem razredu 111, medtem ko ostaja v biološkem razredu 122 skora1 nespremenjen. Tako znaša delež v biološkem razredu 111 v obeh 95-letnih sestojih 24 in 31,5%. Istočasno pada delež dreves v biološkem razredu 133 in zlasti v biološkem razredu 233. Takšne premike so povzročili delno tudi gojitveni posegi. 3. Delež petletnega temeljničnega prirastka je kljub skoraj vedno viš- jemu številu oseb~Vdu!. 't:M;w v ostalih razredih najvišji v biološkem razredu 111. Pri obeh 45-letnih sestoj ih znaša prib l. 35 in 42%, pri obeh 95-letnih se· stojih pa 49 in 57%. Prav tako je ta delež razmeroma visok v biološkem raz- redu 122 in znaša pribl. 30 in 38% . To pa pomeni, da odpade poglavitni delež prirastka na najvitalnejša drevesa, saj znaša skupno 79 in 96%. Manj vitalna drevesa biološkega razreda 133 izredno malo priraščajo, zato se na njih ne smemo opirati glede odločanja o perspektivi sestaja. 4. Ce primerjamo prirastke med posameznimi biološkimi razredi ugoto- vimo: - da je petletni temeljnični prirastek posameznega drevesa v biološkem razredu 111 2 do 3 krat višji kot je povprečni prirastek vseh dreves v sestoju. - da je petletni temeljnični prirastek posameznega drevesa v biološkem 122 razredu v mejah povprečnega prirastka vseh dreves v sestoju - da je petletni temeljnični prirastek posameznega drevesa v bioloških razredih 133 in 233 za nekajkrat nižji od povprečnega prirastka dreves v se- stoju. Tako je npr. v biološkem razredu 233 na ploskvi št. III povprečni pet- letni prirastek enega drevesa celo za sedemkrat nižji od povprečnega te- meljničnega prirastka dreves v sestoju. 5. Analiza variance je pokazala, da je izračunani F v vseh štirih sluča­ jih višji od 0,001 , iz česar sledi, da so ugotovljene razlike v priraščanju med posameznimi biološkimi razredi zelo značilne s tveganjem a = 0,001. 217 Zelo zanimiva je primerjava deleža dreves posameznih debelinskih sto- penj po posameznih bioloških razredih, kar je prikazano za vse štiri ploskve v tabeli št. 2. Iz prikazov lahko ugotovimo naslednje: v biološkem razredu 111 so najdebelejša drevesa, in sicer v 45-letnih se- stojih 4. in S. debelinske stopnje, v 95-letnih sestojih 6., 7., 8. in 9. debelinske stopnje v biološkem razredu 122 prevladujejo srednje debela drevesa, vendar je težišče na debelejših drevesih, in sicer v 45-letnih sestojih 3. in 4. debe- linske stopnje in v 9S-letnih sestojih S., 6., in 8. debelinske stopnje v biološkem razredu 133 prevladujejo drevesa od srednje debeline na- vzdol, in sicer v 45-letnih sestojih 2. in 3. debelinske stopnje in v 9S-letnih sestojih 4., S. in delno 6. debelinske s topnje v vitalno slabšem biološkem razredu 233 so samo najtanj ša drevesa, in sicer v 4S-letnih sestojih 2. debelinske stopnje in v 9S-letnih sestojih 3. in ( debelinske stopnje. 4. Zaključek Vitalnost je individualna lastnost dreves, zaradi katere se le-ta v enakih življenjskih pogojih razvijajo zelo različno, predvsem glede načina in hitrosti v rasti ter konkurenčnega uveljavljanja v prostoru. Za gojitelja je vitalnost zelo pomembna, saj je za izbiro dreves osnov- nega značaja. Pri izbiri mora vedno dajati življenjske prednosti vitalnejšim in nikoli slabim drevesom, četudi pri tem delno trpi kakovost. Večje prote- žiranje manj vitalnih dreves v sestojih je lahko za proizvodnjo lesa usodno. Slovstvo: Leibundgut, H.: Die Waldpflege. Bern, 1966. Mlinšek, D.: Sproščena tehnika gojenja gozdov na osnovi nege. Ljubljana, 1968. Schčidelin, W.: Die Auslesedurchforstung als Erziehungsbetrieb hochster Wert- leistung. Bern, 1942. DIE VITALITAT DER WALDBAUME UND IHR EINFLUSS AUF DEN ZUWACHS BEl DER ROTBUCHE (Zusammenfassung) Von ihrem Aufkommen an bis ins Reifealter im standigen Konkurrenzkampf differenzieren sich die Baume riicksicbtlich des Wuchses, des Zuwachses und der sozialen Stellung im Bestande. Ursachen dafiir sind aussere Umstande und die innere Eigenheit der Baume, dass sie bei den gleichen ausseren Bedingungen ver- schiedenartig vorankommen. Diese Ietztere Eigenschaft, die wir als Vitalitat be- namen, ist Grundbedingung fur ein gedeihliches Wachstum der Baume und fur die Entwicklung der Bestande. Im Laufe der Lebensdauer kann sich die Vitalitat bei den einzelnen Baumen verandern. Nach der Klassifikation IUFRO werden die Baume biologisch mit Hinsicht auf ihre Vitalitat, ihre soziale Stellung und ihre Entwicklungstendenzen in 27 bio- logische Klassen geordnet. Praktiscb brauchbar sind jedoch nur 6 Klassen, denn die grundlegende Kategorie in diesen Klassen ist die Vitalitat, von welcber die beiden anderen Kategorien, die soziale Stellung und die Entwicklungstendenzen, abhangig sind. Sehr vitale Baume karmen sich nur in der herrschenden Schlicht 218 befinden und nur die Tendenz zur Vberwachsung besitzen. Dieser Art sind die Baume der biologischen Klasse 111. Baume mit normaler Vitalitat, welche zu parallelem Wuchs neigen, ki:innen sich in der herrschenden oder auch in der mit- herrschenden Schicht finden, welche beiden mit 122 und 222 bezeichnet werden. Schwach vitale Baume ki:innen wahrend einzelner Zeitabschnitte in allen drei Schichten bestehen, doch bleiben sie in ihrer Entwicklung zuriick und verziehen sich in niederere Klassen. Bezeichnet werden sie mit den Chiffren 133, 233 und 333. Die Kategorisierung der Baume nach den angefiihrten Klassen ist bisher nicht gentigend prazis gewesen. Deswegen wurde eine eingehendere Scheidw1g mit Riick- sicht auf die Krone, die soziale Stellung und die Baumstarke vorgenommen. Stu- dien des Grundflachenzuwaches in den biologischen Klassen von Buchenbestan- den haben zu folgenden Feststellungen gefiihrt: l. Der Grundfliichenzuwachs fallt von der biologischen Klasse 111 gegen die biologische Klasse 233. 2. S tarkere Baume tiberwiegen in den Klassen mit grasser Vitalita t, das ist in den Klassen 111 und 122, die schw1:ichsten Stamme finden sich in der Klas- se 233. 3. Der Anteil des Grun dflachenzuwachses ist am gri:issten in den Klassen 111 und 122, in denem er m ehr als 80% betragt. Die Vitalita t ist ein ausnehmend bedeutsam er Faktor , dem der Waldpfleger bei allen Pflegeeingriffen in die Waldbestande unbedingt Rechnung t r agen muss. 219 SODOBNA VPRAšANJA RACUNALNIK NA CENTRALNEM SKLADISCU Pri iskanju najugodnejšega ponudnika za gradnjo centralnega skladišča v Dravogradu sem si v Zahodni Nemčiji ogledal mehanizirana skladišče, kjer urav- navajo proizvodni proces z računalnikom. Za nas je zanimivo, da ima tako meha- niziran obrat razmeroma nizko kapaciteto 35.000 m3 lesa na leto, od česar odpade na jamski in celulozni les 10.000 m 3. Računalnik vodi vse operacije na skladišču po vnaprej predvidenem programu. Najpomembnejše je pri tem seveda krojenje lesa. Uvedba računalnika je bila seveda možna le ob tesnem sodelovanju gozdarskih in elektronskih strokovnjakov. Kljub nekaterim začetnim težavam in delnemu ne- zaupanju so številne nove rešitve in izboljšave omogočile na skladišču velik teh- nični napredek. Na skladišču, ki sem si ga ogledal, zmore račt.malnik v tridesetih se1.Llildah nastaviti v svojem spominu deset tisoč možnosti, ki pridejo v poštev za krojenje lesa. Izmed tolikih izbere nato najprimernejšo, pri čemer pa sodeluje le en sam delavec. V naslednjem naj opišem, kako poteka delovni proces. (Primerjaj sliko!) Skladiščni žerjav nalaga s hidravličnimi čeljustmi obli les na prečni skladiščni transporter (1). Les lahko nakladamo tudi naravnost s tovornjakov, k i so oprem- ljeni za prevoz dolgih sortimentov. Na prečni transporter lahko naložimo naenkrat 60 ton lesa, kar zadostuje za večurno nemoteno obratovanje. Tudi neposredno lahko reguliramo pomik lesa proti naslednjemu posamičnemu transporterju, tako da napravimo prostor za novopripeljani les. Posamični transporter (2) poganja ločeni gonili, ki skrbita za uravnan prečni premik koničastega lesa (npr. pri ritinah in vrhačih). Posamični transporter po- razdeli les po dolžinah od 3 do 14 metrov. Na njem so nameščena tudi končna stikala, s katerim lahko posežemo v delovni proces in vnaprej izločimo tisti les, ld ne pride v poštev za nadaljnjo obdelavo. Sledi prečni dozirnik (3), ki podaja les iz posamičnega na naslednji vzdolžni transporter. S posebnimi prijemalci poševno dviga posamezna debla in jih raz- poreja na vzdolžni transporter (4) v trenutku, ko je le-ta prost. Po vzdolžnem transporterju potuje les skozi elektronsko merilno napravo (5), ki se sproži kakor hitro pride začetek lesa v svetlobno zaporo. Les se pomika med dvema valjem a, ki se pnevmatsko dvigata ali spuščata. Iz števila obratov obeh valjev pomika vzdolžnega transporterja je možno natanko ugotoviti dimenzije debla. Na vsakih 12,5 cm se namreč izmeri premer in podatki registrirajo v raču­ nalniku, ki jih sproti obdela. Pri tem se ne upošteva posameznih izboklin in grč. Po končanem merjenju razloži hidravlični izmetač (6) les na vzdolžni krojilni transporter (7), takoj ko se deblo dotakne končne zastavice. Krojilni vzdolžni trans- porter se lahko premika v obe smeri, njegov pomik pa je hitrejši kot pri drugih vzdolžnih transporterjih zaradi pridobivanja na času, saj je krojenje ozko grlo v proizvodnji. Medtem izračuna računalnik iz podatkov merjenja vse možnosti krojenja in poišče najboljšo varianto glede na dolžino lesa, debelina na posameznih mestih, naročilo in možnosti podjetja. Postopek imenujemo optimizacija. Les pride nato v krojilnico. Tu je pnevmatsko vodena krožna žaga (8) za razžagovanje lesa do pre- mera 40 cm in krojilna miza z avtomatsko verižno žago (9) za prežagovanje večjih debelin. V krojilni lopi je poleg računalnika še pisalni stroj , ki zapisuje na trak optimalne dolžine posameznih sortimentov. Ko se premakne transporter za ome- njeno dolžino, se ustavi, posebne klešče zgrabijo les, nato sledi takoj prežagovanje. Zatem se transporter spet pomakne naprej in proces krojenja se nadaljuje. Posebni izmetači (10) odlagajo jamski in celulozni les v ločene bokse, hlode pa predajajo na nov prečni transporter (11). Les je tu mogoče označiti z dvanaj- stimi barvnimi kombinacijami, če pride v isti boks les za različne namene. V po- 220 samezne bokse potuJeJO hladi na avtomatičnem sor- tirnem traku z elektronskim uravnavanjem (12). Bok- si za žagovce lahko sprejmejo les v dolžinah od 3 do 6 metrov, ostali boksi pa v dolžinah do 14 metrov. ža- govci se razporejajo po boksih glede na dolžino, de- belino in kvaliteto, ostanejo tu lahko začasno vskladi- ščeni ali pa se odpremijo takoj naprej po vzdolžnem transporterju (13). Pred žagalnico je še prečni skla- diščni transporter (14), prečni posamični transporter in prečni dozirni trak (16), nato bazen in lupilni stroj. Da bi lahko računalnik izvršil zaželene operacije oziroma optimizacijo krojenja, je seveda treba naj- prej izdelati ustrezni program. Računalnik H-316, ki sem ga imel priliko videti, lahko prevzame naenkrat 200 pozicij, tj. kombinacij dolžine in premera debla s podatki posameznega naročila. V računalniku naj- prej nastavimo številko, številko boksa, razpoznavno številko barve, dimenzije lesa, število kosov in priori- tetni red naročila. Računalnik nato sam usklajuje di- menzije posameznega debla s podatki iz naročila in na podlagi programa deli konična debla na krajše, polnolesna pa na daljše sortimente. V večini prime- rov dolžina debla in premer ne ustrezajo docela na- ročilu, zato mora računalnik poleg količinske opraviti .tudi vrednostno optimizacijo. Pri tem upošteva dve vrednostni formuli: vrednostno formulo z rastočim premerom in rastočim odpadom stranskega materiala jn formulo, v kateri se vrednost posameznega sorti- menta primerja z izkupičkom za preprosto dolžino. Ob spremembah cen za obli les ali odpadni stranski material lahko vložimo v računalnik nove podatke in dobimo takoj novo vrednostno formulo. Računalnik kontrolira tudi izkoristek pri žaga- nju. Izkoristek lahko povečamo še z upoštevanjem standardnih naročil ali naročil za jamski les. Ker pa veljajo za slednje nižje cene, se vključi tako razšir- jeno optimiranje šele tedaj , ko nam obstoječa naro- čila ne zagotovijo zadovoljivega izkoristka. Ce je les zakrivljen, trhel, nagnit ali kakorkoli deformiran, pomaga pri optimiranju še krojilec. Na posebni tasturi sporoči računalniku katero dolžino debla je že odmeril, katero smatra za izmeček, katera pa je še primerna za optimiranje. Ce npr. še p red razžagovanjem opazimo na sredini debla gnilobo, ga razdelimo na tri dele: prvi in tretji del sta primerna za optimiranje, drugi pa je izmeček. V tem primeru .optimira računalnik ponovno le prvi in tretji del. če so napake na začetku debla, optimira nanovo le pre- ostali del. V obratnem vrstnem redu pa poteka opti- miranje, če je gniloba na koncu debla. če opazimo napako šele tedaj, ko se je razžagovanje debla že začelo in če je prvi del sortimentov še sposoben za predelavo, se ponovno optimira le preostali del. Pn neolupljenem lesu odšteva računalnik samo odbitke za lubje . če je treba v teku delovnega pro- cesa zadostiti posebnim naročilom ali naročilom za posebno kvaliteto lesa, lahko s pritiskom na gumb 221 takšna naročHa iz optimiranja izločimo, če se izkaže, da obstoječa kvaliteta lesa ne ustreza. Pri predelavi drobnega lesa lahko naekrat preklopimo program na na- ročila za gradbeni les ali za jamski les in tako preprečimo, da bi nam kasneje zmanjkalo tega materiala. Poseben boks je predviden tudi za nujna naročila, pri katerih lahko les bolje ovrednotimo. Računalnik nam za vsak dan posebej ugotovi, koliko lesa je bilo sortirano in skrojeno, koliko lesa je bilo porabljeno za posa- mezna naročila, koliko se ga je razžagalo na žagi idr. Stroške računalnika plačujejo na obratu v obliki najemnine in znašajo pre- računani v naš denar S din po m3. Ce upoštevamo pri terp. dobiček zar adi boljšega krojenja in bolj šega izkoristka lesa, potem pomeni računalnik na skladišču na vsak način precejšno pridobitev. Kapacitete računalnika pa z opisanim delovnim procesom še daleč niso izčrpane. Nanj je možno priključiti še uravnavanje beljenja lesa, žaganje in nadaljno finalno predelavo. Samo centralno skladišče je z računal­ nikom znižalo število ·zaposlenih za devet delavcev. Ing. Franc P e č n i k IZ PRAKSE MISLI REVIRNEGA VODJE O DELU NA HRIBOVSKIH KMETIJAH Na gozdnem obratu v Radljah (GG Slovenj Gradec) so se odločili za zanimivo izmenjavo strokovnih mnenj in izkušenj pri reševanju skupnih vprašanj. Uvedli so »dan revirnega vodje«, ko se na terenu, kjer beseda lažje steče, sestane stro- kovno osebje obrata in kritično ocenjuje in hkrati spodbudno pripravlja svoje delo za prihodnje. Po »Obvestilih«, glasilu Gozdnega gospodarstva Slovenj Gradec, povzemamo nekatere misli inženirke TONKE MODIC ob priliki »dneva revirnega vodje« na njenem revirju Planini. · Revirni vodja naj bi po svojih močeh sodeloval tudi pri reševanju vseh tistih vprašanj, ki zadevajo gospodarski razvoj kmečkih posestev. Za pohorske in koz- jaške kmetije sem prepričana, da smo prav gozdarji poklicani za nosilce gospo- darskega napredka, kljub morda nekaterim drugačnim pogledom in pojmovanjem izven gozdarstva. Stalno smo med ljudmi, živimo med kmeti, poznamo njihove težave in potrebe, znamo prisluhniti njihovim prošnjam, če je le mogoče uresni- čujemo njihove želje. Poleg strokovnega vodenja gospodarjenja v zasebnih gozdo- vih, naj bi gozdar tesno sodeloval s kmetijsko pospeševalna službo, soodločal naj bi pri urbanističnem urejanju posameznih vaških naselij, pri urejanju in projek- tiranju gospodarskih in stanovanjskih poslopij idr. Revirni vodja naj bi odpiral vrata kmetijskim pospeševalcem in v zvezi s tem soodločal pri podeljevanju inve- sticijskih kreditov. Usmerjanje kmetov v njihovo primarno proizvodnjo, v našem predelu je to predvsem živinoreja, je tudi naša, če že ne predvsem naša dolžnost, saj je v hribovitih predelih v večini primerov gozd poglavitni vir dohodkov. Gozd je pri nas še vedno prvi in odločilni pogoj za napredek posestva: omogoča gradnjo cest, sodeluje pri investicijah za električne in vodovodne napeljave, v stanovanjska in gospodarska poslopja, omogoča nabavo sodobnih kmetijskih strojev, s tem v zvezi pa odloča posredno tudi o dvigu življenjske ravni hribovskega kmečkega prebivalstva, ki je bilo doslej žal zapostavljeno. Zato naj se na gozdnem obratu v okviru gospodarjenja z gozdovi registrirajo vsi dogodki na kmetiji, kot npr. rojstvo, smrt, bolezen, nesreče pri ljudeh in živini itd. Med mnogimi kmetijami v mojem revirju je tudi Vidmanova. Nekdanje po- sestvo z več kot 200 ha gozdov, z velikih hlevom polnim živine, z lastnim lovom, obsega danes le 46 ha gozdov z lesno zalogo 180 m3jha in prirastkom 4,9 m3/ha, pretežno iglavcev. Letni etat znaša 127 m3 iglavcev in 28m3 listavcev. V teku let so bili posekani kakovostni nosilci prirastka, saj so na kmetiji tako reševali svoje 222 težavne gospodarske probleme. Kmetija se je namreč zadolževala in upniki so pritiskali predvsem na gozd. Ostajala pa so manj kvalitetna drevesa in kapniki, ki so marsikje prevzeli vodilno vlogo v sestoju. Boljši so le enodobni smrekovi ses toji, ki jih je uspelo sedan jemu gospodarju še pravočasno rešiti iz oklepa manj- vrednega listnatega drevja. Vidmanova kmetija je tako dolga leta le životarila. Na nekoč mogočni kmetiji je šele lani prvič zagorela električna luč, šele pred dvema letoma je motorna kosil- nica zamenjala koso, do kmetije še danes ni speljana cesta, živine je v velikih hlevih premalo, tudi kr mna osnova ni prav izkoriščena, v gospodinjstvu še ni pri- pomočkov za lažje opravljanje del itd. Njihovi problemi mi torej niso tuji. Sku- šala jim bom pomagati. Predvsem vem , da bo za njih še nekaj časa pomenil gozd poglavitni vir investicij. Prav gotovo do tedaj , dokler ne bo zaživela zdaj tako zanemarjena, a nekoč zelo razvita živinoreja. Kako dolgo bo to, je odvisno pred- vsem od odnosa naše družbe do kmetijstva nasploh, do živinoreje posebej in zlasti do zasebnega kmeta, prav tako pa tudi od možnosti za investiranje v kmetijstvo in poučenosti domačih ljudi o sodobnem gospodarjenju. Vsekakor bi potrebovali učinkovito kmetijsko pospeševalna službo, ki naj bi tesno sodelovala z gozdar- stvom. Zaradi navedenih r azlogov je bil v zadnjih desetih letih letni posek večji od predpisanega etata in je znašal 173m3. Takšno poseganje v gozdove pa je bilo ute- meljeno tudi po gojitveni plati. Dokler v gozdu ne nabiramo samo določene količine lesa, ampak gozd predvsem negujemo in gojimo, lahko pridobimo iz njega več lesa kot je predvideno z dosedajnim gozdnogospodarskim načrtom. Ko pa bomo z odkazili obšli že ves gozd in tako ustvarili negovane sestoje, bo letni posek seveda nekaj časa nižji, pri čemer pa bo kakovostna struktura lesnih sortimentov boljša. S tem bomo torej dosegli osnovni cilj bodočega negovanja sestojev. Omeniti pa moramo posebej, da me, odkar sem pred dvemi leti prvič stopila v Vidmanov gozd, pri delu vzpodbuja smisel in želja mladega gospodarja za stro- kovno gospodarjenje, še posebej za upoštevanje načel nege gozdov. Zelo dobro pozna sedanje stanje svojega gozda, znal mu je pomagati v času, ko mu je grozil propad zaradi razraščanja manjvrednih listavcev, ki so se razbohotili takoj po ekstenzivnih sečnjah. Pri odkazilu upošteva tudi najtanjša drevesa. želja mladih po napredku, njihov posluh za gospodarno ravnanje z gozdom ter moje razume- vanje njihovega dela in težav, vse to j e omogočilo dobro medsebojno sodelovanje. Takšne odkrite odnose med kmetom in gozdarjem si želim uresničiti prav na vsaki kmetiji. Do sedaj je bilo opravljenega v gozdu že precej gojitvenega dela, še več pa ga čaka. Prihodnje delo sem zato razdelila po nujnos ti na pet zaporednih delov: l. na nego umetno zasnovanega mladja in gošče, ki jo je od skuprie površine 17%. 2. na nego drogovnjakov (8%) 3. na nego prebir alnega gozda (34%) 4. na nego skupinsko raznodobnih sestoj ev (15%) 5. na nego ostalih drogovnjakov in debeljakov (26%). V glavnem smo dela navedena v prvi in drugi nujnostni stopnji opravili že lansko leto, za kar smo porabili skupno 98 dnin. Z delom smo tako zajeli 11,7 ha gozda. Poleg tega pa smo v Vidmanovem gozdu še pogozdovali in obželi plevel okoli sadik. Dosedanje gospodarjenje v Vidmanovem gozdu je bilo v nasprotju z njegovo prebiralno strukturo. Težilo je k mešanem skupinsko raznodobnemu gozdu z moč­ nim prevladovanjem smreke. Zaradi močnih sečenj je razvoj jelke slabši, v zgor- njem sloju drevja je ta slabe kakovosti, zaradi česar se pogosto pojavlja med od- kazanim drevjem. S tem pa se pogoji za prebiralno gospodarjenje še bolj slab- šajo. V prebiralnih sestojih bom zato v prihodnje intenzivneje ukrepala, prav tako pa tudi v drogovnjakih z že izločenimi nosilci bodočega sestoja in v tistih, ki še niso zreli za obžagovanje. Gospodarjeva neposredna zainteresiranost bo kot prva omogočila intenzivnejše ukrepanje v gozdu. 223 POSVETOVANJE O MINIRANJU PRI GRADNJI GOZDNIH CEST Poslovno združenje gozdno gospodarskih organizacij je v sodelovanju z Bio- tehniška fakulteto - katedro za gozdne gradnje in gradbenim obratom GG Ko- čevje priredilo 20. junija 1972 v Kočevju posvetovanje o miniranju pri gradnji gozdnih cest. Posvetovanju je prisostvovala 57 udeležencev iz vseh gozdnih gospo- darstev in to minerji, delovodje ter vodje gradbenih obratov. Potrebe po gradnji gozdnih prometnic, posebno cest, so v naših gozdovih še velike. Ce hočemo obdržati sedanji obseg gradenj, potem moramo zaradi skromnih finančnih sredstev nujno zniževati gradbene stroške. Na drobljenje hribine z mi- niranjem odpade znaten delež (do 40%) celokupn:ih stroškov za prometnico, zato se povsem upravičeno temu vprašanju posveča vse več pozornosti. Posvetovanje naj bi nakazala rešitve predvsem na naslednja vprašanja: - kako prilagoditi tehniko miniranja čim manjšim stroškom, - kako razbremeniti delavce-vrtalce težaškega dela, - kako zmanjšati poškodbe na okolju in na sestojih. Za posvetovanje je bilo pripravljenega več kot sto strani posebnega gradiva. V naslednjem podajamo kratke povzetke šestih referatov s posvetovanja. Dobre, A. (Biotehniška fakulteta): Problematika miniranja pri gradnji gozd- nih cest. ' Tehnične dosežke in spoznanja na področju miniranja ni mogoče enostavno uporabiti v gozdnem gradbeništvu. Upoštevati je namreč nekatere specifičnosti, ki nastopajo pri gradnji gozdnih cest kot so: majhna kubatura odkopa po teko- čem metru trase, posebna oblika tega odkopa, lastnosti hribine in postavljeni cilj miniranja. Napredek bo mogoče doseči glede na terenske r azmere v uporabi močnejših strojev za zemeljska dela, uporabi lahkih lafet ter uvajanju masov- nega miniranja z vrtinami večjega premera. Današnjo tehniko miniranja je mogoče izboljšati s pravilnim izborom vrtalnega orodja, razstreliv, geometrije miniranja ter vžigal. Nujni so tudi ukrepi za zmanjšanje poškodb zaradi razmeta in kota- Jenja razdrobljenega materiala. Ivanetič, J. (Podjetje »Kamnik«): Tendence razvoja tehnike miniranja pri po- vršinskih delih. Tehnika miniranja pri površinskih delih se razvija v smeri masovnega od- streljevanja z globokimi vrtinami večjega premera. To pa omogocaJo nove, ce- nejše vrste razstreliv in sodobnim zahtevam prilagojena mehanizacija. Vzporedno se izpopolnjujejo tudi sredstva in pribori za aktiviranje razstreliva kot so: mili- sekundni vžigalniki, detonatorske vrvice, vžigalni strojčki itd. Nova tehnika omo- goča varnejše delo ter manj poškodb na okolici. Bertapelle, A. (Geološki zavod): Delo z vrtalnim orodjem in faktorji, ki vpli- vajo na ekonomiko vrtanja. Za uspešno miniranje je potrebna skrbna priprava dela: izbor vrtalnih stro- jev, priprava delovišča, organizacija dela idr. Vrsta dejavnikov vpliva na tehnične in ekonomske odločitve pri uporabi kompresorjev in vrtalnih kladiv. Za uspešno vrtanje sta potrebna optimalna pritisna sila na vrtalni sveder in optimalni tlak komprimiranega zraka za delo vrtalnega kladiva. Izkoristek strojev najbolj vpliva na stroške vrtanja. Marolt, M. (Geološki zavod): Usluge geološkega zavoda za masovno miniranje. Tudi v gozdnem gradbeništvu pride v upoštev masovno miniranje pri pri- pravi večjih količin posipnega materiala v peskokopih ali pa na trasi z velikim odkopam na krajšem odseku. Miniranje takega obsega izvajajo specializirana pod- jetja s posebnim strokovnim kadrom in praktičnimi izkušnjami. Način tovrstnega miniranja pri gradnji cest zavisi od terenskih razmer in zahtevnosti cest. 224 Ivanetič, J. (Podjetje »Kamnik«): Problemi v zvezi s predpisi o varnosti pri delu p1'i uporabi razstrelilnih materialov (v gozdarstvu). Po letu 1967 je izšla vrsta predpisov v zvezi s proizvodnjo, prevozom in delom z rastrelilnim.i sredstvi. Posebni predpisi in pravilniki urejujejo odgovornost po- sameznih delavcev v delovni organizaciji, ki imajo opravka z razstrelivi. Posebej je urejeno skladiščenje razstreliv na deloviščih. Preložnik, M. (GG Kočevje): Miniranje pri gradnji gozdnih cest na kraških terenih zahodne Dolenjske. Na območju GG Kočevje zgradijo letno okoli 20 km gozdnih cest na zelo tež- kem, kraškem terenu. Terenskim razmeram je prilagojena tudi tehnika miniranja. Zaradi zahtevnega terena zajema miniranje skupaj z vrtanjem kar 73% vseh stro- skov spodnjega ustroja. Razprava po podanih referatih je pokazala, da sta pri nas prevoz in priročno skladiščenje razstreliva najbolj pereči vprašanj i. Posebna komisija, naj bi v re- publiškem merilu reševala tovrstna vprašanja. Andrej D o b re »GOZD IN OKOLJE« (Dve leti po posvetovanju v Dolenjskih Toplicah) Na pobudo komisije za tisk in propagando je Poslovno združenje gozdno- gospodarskih organizacij z anketo povprašalo gozdna gospodarstva, kaj je bilo v zadnjih dveh letih storjenega glede na pobude in smernice posvetovanja o temi »Gozd in okolje« v Dolenjskih Toplicah oktobra 1969. Iz poročil večine gozdnih gospodarstev in nekaterih kasnejših pojasnil smo v zgoščeni obliki lahko povzeli naslednje: SGG Tolmin je že poprej turistično urejalo predel okrog Lokev v Trnovskem gozdu. Uredilo je nekaj kurišč, postavilo lične kažipote in nasipe. Večina tega pa je danes zapuščenega. Kljub velikem turističnem obisku, zlasti nedeljskih iz- letnikov iz sosednje Italije, ni nihče skrbel za nadaljnje vzdrževanje, predvsem pa ne za čiščenje zaradi množičnega obiska zelo onesnaženega okolja. Gozdno gospodarstvo meni, da to ni njegova dolžnos t ampak drugih, predvsem turističnih dejavnikov. V novejšem času so gozdarji sodelovali pri snovanj u »muzeja v na- ravi« okoli Divjega jezera pri Idriji. O tem je izreklo svoje priznanje tudi Pril·odo- slovno društvo Slovenije na svojem občnem zboru aprila 1972. GG Bled se intenzivno pripravlja na pospeševanje turizma na vasi, čemur je bila posvečena v februarju seja centralnega sveta kmečkih kooperantov. V te namene je bila osnovana tudi hranilno kreditna služba. Za kmetijstvo so letos namenili kar 2 500 000 din posojil, med drugim tudi za pospeševanje turizma na vasi. Predstavniki gozdnega gospodarstva, predvsem na Bledu, aktivno sodelujejo v turističnih organizacijah tega našega izrazito turističnega območja. GG Kranj je zajelo tovrstna vprašanja že v svojem območnem gozdnogospo- darskem načrtu, kar pomeni, da se načrtno loteva vseh vprašanj. V teku je valo- rizacija območja za namene >>rekreacije v zelenem okolju<<. V minulih dveh letih so posvetili svojo pozornost zlasti obveščanju javnosti o pomenu gozdov za ohra- njevanje zdravega okolja, še posebno pa so poskrbeli za pmpagiranje turizma na vasi med kmečkim prebivalstvom. Pri tem je posebej omeniti škofjeloški predel, kjer so skupaj z delavsko univerzo čez zimo organizirali vrsto predavanj tudi v najbolj oddaljenih zaselkih. V letu 1971 so tudi za uvajanje turizma na vasi namenili hranilno kreditni službi 1 500 000 din. V Skofji Loki pripravljajo skupaj z drugimi organizacijami kondicijsko stezo (vita-stezo), ki je tik pred otvori- tvijo. Ugoden razvoj v tej smeri omogoča zlasti v Skofji Loki tesno sodelovanje z občinskimi organi in turističnimi organizacijami. Da bi seznanilo tudi mestno 225 prebivalstvo o vprašanjih hribovskega sveta, je gozdno gospodarstvo organiziralo za člane planinskega dmštva Ljubljana-Matica ob koncu lanskega leta zelo uspel obisk Davče nad Selško dolino ki se ga je udeležilo blizu 160 udeležencev. GG Ljubljana je v tem času sodelovalo pri sestavljanju načrta za krajinski park v Polhovgrajskih Dolomitih in pripravljalo načrt za krajinsko ureditev oko- lice Valvazorjevega gradu Bogenšperk. Prav v zadnjem času pa je skupaj z mu- zejem v Bistri že začelo pripravljati približno tri kilometre dolgo »poučno pot<< skozi gozdove nad gradom v Bistri. Predvidoma bo otvoritev poti skupaj z izdajo ustreznega gradiva že prihodnjo pomlad. Podobno učno pot pripravljajo skupaj s podjetjem Rast na Srnami gori, ki naj bi obiskovalcem pokazala predvsem ekološke pogoje za uspevanje nekaterih gozdnih združb. Tudi ta pot naj bi b ila urejena do prihodnje pomladi. Enaka pobuda je bila dana za ureditev učne poti v Kamniški Bistrici. Podjetje Rast v Ljubljani se poleg že omenjenega sodelovanja z gozdnim go- spodarstvom samostojno pripravlja za skrbno ureditev učne poti na območju ljubljanskega Rožnika za ljubljanske sprehajalce in številne šolske ekskurzije. Predvidoma bodo pripravili pot v prihodnjih dveh letih. GG Postojna je kar se tiče prostorskega reševanja vprašanj turizma v zele- nem okolju gotovo med gozdnimi gospodarstvi na enem prvih mest. V okviru območnega gozdnogospodarskega načrta je bil izdelan poseben elaborat za turi- stično dejavnost, ki je zanj posebej značilna kategorizacijja posameznih predelov območja. Izdela li so podroben popis vseh krajinsko in naravno zanimivih objektov, s katerimi so zajeli vseh svojil1 36 gozdnogospodarskih enot in opravili ustrezno valorizacijo. Gozdno gospodarstvo je za nadaljnje urejanje gozdov za namene r ekreacije namenilo posebna sr edstva. Na Mašunu pa je medtem že nastalo zelo zanimivo gozdarsko turistično središče, kjer delavski center lahko nudi turistične · storitve tudi ostalim obiskovalcem gozdov. Okolica Mašuna je originalno urejena, zanimiva je še posebej podrobna izvedba kažipotov, napisov, klopi in mizic v naravnem okolju. Ožji predel okoli Mašuna je gozdno gospodarstvo zavarovalo pred neprimernim izkoriščanjem ali gradnjami, npr. počitniških hišic. GG Kočevje je po seminarju v Dolenjskih Toplicah samo organiziralo dopol- nilni seminar za širši krog svojega osebja in tistih, ki se na Kočevskem ukvarjajo s turizmom in urejanjem okolja. Zelo živa je bila v minulih dveh letih propa- gandna dejavnost, zlasti med mladino. Gozdno gospodarstvo j e pripravilo na šolah vr sto predavanj in ekskurzij, razpisalo nagrade za najbolj še spise o gozdovih, za mladino je organiziralo dalj ši poučni pohod po kočevskih gozdovih. Za oddih pa so zelo posrečeno uredili okolico gozdarske koče na Javhah (GO Velike Lašče) in Moste (GO Grčarice). Se posebej je treba omeniti novootvorjeni gozdarski dom na Glažuti pri istem obratu , ki je odprt tudi za javnost. GG Novo mesto je ob seminarju v Dolenjskih Toplicah uredilo nekatere tu· ristično in r ekreacijsko zanimive objekte na Kočevskem Rogu, v Podturnu in na Gorjancih. Po dveh letih pa so prostori za kurjenje, napisi in kažipoti nekoliko zapuščeni. Pripravlja se ureditev arboretuma v Podturnu pri Dolenjskih Toplicah, zaenkrat za približno trideset vrst drevja. Na Vinici v Beli Krajini pripravljajo skupaj s šolo poseben mladinski šolski gozd, ki naj bi ga oskrbovala mladina sama. Nasploh je gozdno gospodarstvo zelo tesno sodelovalo s šolami, predvsem v okvim pogozdovalnih akcij. GG Brežice o svojem delu ni poslalo posebnega poročila. Menimo pa, da ima zaradi krajinsko zelo zanimivih predelov, vrste zgodovinskih in kulturnih spome- nikov, dokaj ohranjenega okolja in pa zaradi neposredne bližine več kot. polmili- jonskega Zagreba za razvoj turistično rekreacijske dejavnosti vse pogoje, morda bolj kot dmga gozdna gospodarstva. P·otrebno bi bilo le več spodbude. Za GG Celje velja podobna ocena. Tudi tukaj bi svojo aktivnost lahko pove· čali, saj so znani nekateri poskusi iz prejšnjih let, npr. zelo intenzivno sodelovanje pri urejanju zimskošportnega centra pri Celjski koči. 226 JI GLIN Nazarje ni poslalo posebnega poročila. Znane pa so njihove pobude za uvajanje turizma na vasi v prejšnjih letih , saj so b ili glede tega med prvimi v Sloveniji. Edinstvena Zgornja Savinjska dolina ima pri tem prenekatere mož- nosti. Omenimo naj še njihovo enkratno razgledno avtomobilsko pot do j užnih pobočij Olševe, ki bi lahko postala posebna zanimivost tega predela. GG Sloven.jgradec je glede neposrednega vključevanja v turizem med gozdnimi gospodarstvi gotovo na prvem mestu. Začeli so s široko a hkrati r ealno zasnova- nimi načrti in postopnim urejanjem celotnega prostora. Predvsem naj poudarimo, da vedo, kaj hočejo in kaj zmorejo. Posebna skrb velja seveda uvajanju in pospe- ševanju turizma na vasi in pa organiziranju zimskošportnih središč. O tem je imel na nedavnem posvetovanju zvezne zbornice o gozdarstvu in turistični dejav- nosti zelo tehten referat predstavnik gozdnega gospodarstva ing. Dušan Dretnik. Morda bi ob primerjavi z dejavnostjo drugih gozdnih gospodarstev slovenjgraškim gozdarjem kdo lahko očital preveliko usmerjenost v gostinstvo in manj v urejanje vprašanj okoli r ekreacije in okolja, vendar je takšna dejavnost posebnost njihovega predela. Sodelovanje s turističnimi in gostinskimi organizacijami je tesno in načrtno, njihove dejavnosti se med seboj zelo dobro dopolnjujejo. Med objekti naj omenimo posebno ureditev sodobnega zimskošportnega centra na Pohorju v okolici Male Kope, nadalje pa še za javnost urejeno lovsko kočo in okolico na Ježevem . Pripravljajo podobno ureditev gozdarske koče na Pudgarskem in nekatelih zani- mivih starih kmet ij v Topli , nad Koprivno, na Ludranskem vrhu. Pri Radljah so nad gradom že uredili prijetno postojanko za piknik. Pri Slovenjgradcu urejajo zimskošportno središče Rabtel. Vse njihove akcije spremlja ustrezna propaganda. GG Maribor je posvetilo veliko pozornost urejanj u okolice koč in gozdarskih centrov za obiskovalce gozdov. Tako so na Pohorju pri Bajgotu, Piklerci, Crnem jezeru, Osankarici, Jezercu, Klopnem vrhu in drugod uredili prostore za piknik, s tudence, pripravili sanita rije. Postavili so nekatere opozorilne table kot napotek obiskovalcem gozdov. Pri tem sodelujejo zlasti z zavodom za spomeniško varstvo v Mariboru. Delo je zastavljeno načrtno, bolj pa bi morali sodelovati z gozdnim obratom Agrokombinata Maribor, ki ima tudi v tem pogledu nekatere svoje za- misli in načrte. V MU1·ski Soboti oziroma v Pomurju imajo gozdarji zaradi posebno zanimivega in ohranjenega okolja velike možnosti. Sicer o svojem d elu niso poročali, znane pa so iz prejšnjih let nekatere pobude za ureditev okolice Bukovskega j ezera. V zadnjem času so zlasti povečali propagandno dejavnost, tako da bo verjetno tudi ostalo delo kmalu steklo. Zavod za pogozdovanje in melioracijo krasa iz Sežane je posvetil najveeJO pozornost propagiranju gozdov in zlasti varstva pred požari. Pri tem je pr edvsem sodeloval s šolsko mladino, posebno z nagradnimi razpisi za najboljše spise in tisbe o gozdu. Premalo pa so izkoriščene še r ekreacijske možnosti na Krasu glede š tevilnih obiskovalcev iz sosednjega Trsta in drugih italijanskih krajev. Vsako jesen , ko zori te ran in žari rdeč1 .·uJ, organizira zavod ze Kar tradicionalno goz- darsko prireditev, ki pa je zaenkrat še krajevnega značaja, a bi se lahko razvila v eno najbolj znanih pr ireditev na Krasu. V zgoščenem povzetku seveda nismo mogli zajeti vse propagande, rekreacij ske in turistične dejavnosti, ki se z njo u kvarjajo v zadnjem času po naših gozdnih gospodarstvih. žal tudi ne zaradi tega, ker o tem gozdarji vse premalo obveščajo javnost. Mnogi obiskovalci naših gozdov kdaj pa kdaj komaj vedo, da skrbijo za gozdne ceste, urejajo prostore in bdijo nad zaščito naravnega okolja prav naše organizacije. še več, z gozdarskim deležem pri tovrstni dejavnosti se največkrat postavljajo dr ugi. M. C. 227 KNJižEVNOST ALI SO TO RES NAVODILA ZA V ARNO DELO V GOZDU? Komisija za varstvo pri delu pri Poslovnem združenju gozdno gospodarskih organizacij je leta 1971 izdala več knjižic - navodil za varno delo v gozdu. Med njimi so na enaintridesetih straneh tudi »Navodila za varno delo pri poseku drevja in izdelavi gozdnih sortimentov z motorno žago in pri ročnem spravilu gozdnih sortimentov. Zaradi visoke pogostnosti nesreč v gozdarstvu bi lahko navodila zelo koristila vzbujanju varnostne zavesti gozdnih delavcev. že pri površnem pregledu knjižice pa žal naletimo na precej nejasnosti in celo strokovnih netočnosti . Ker so navodila namenjena predvsem gozdnim delavcem, bi morala biti čim bolj jasna in nedvoumna. Razlikovala naj bi zaščitne ukrepe, ki jih delavec mora dosledno izvajati, od ukrepov, ki mu jih svetujemo in priporočamo, sicer lahko ti izzvene neživljenjsko. J ezik in slog pisanja bi morala biti preprosta in čim bliže vsak- danjemu izražanju, pri uporabi domačih strokovnih izrazov pa bi morali biti se- stavljalci navodil bolj dosledni. Zaradi ponavljanja nekaterih navodil v raznih poglavjih bi morali biti bolj zvesti osnovni oblikovni in vsebinski zamisli. Vse to pa je v navodilih pomanjkljivo. Pri gozdnem delu je včasih težko ločiti neposrednna navodila za varnost od navodil, ki za varnost niso tako pomembna. Zato je ra- zumljivo, da je v knjižici tudi nekaj slednjih. Seveda pa ne bi smela manjkati pri tem tista navodila, ki so za varnost dela odločilna. Na str. 3 je pomanjkljivo našteto orodje in oprema za delo. Razen splošno znanega orodja so naštete tudi nekatere novosti zadnjih let (sekaški pas in me- rilni trak). Zakaj manjka naganjalni vzvod, ki je odličen pripomoček za delo pri drobnejšem lesu? Zakaj se posebej navajata »Obračalnik« iin »Obračalka<>utsrezno« zavarovanje v >>snego-vetrolomih«? Za vse to poznamo jasna navodila. Zelo skromna so tudi navodila na s tr. 11, ki gov:ore o kleščenju podrtih dreves. Ali ve delavec kaj je >>priučena« metoda kleščenja z motorno žago? Navodila za varno delo pri kleščenju stoječih dreves so v knjižici najpopolnejša, glede na ostala se nam zde kar preobširna. Moti nas, da j e oprema, ki jo mora delavec uporabljati pri plezanju na drevo omenjena šele na koncu . Smiselno pa bi bilo treba tudi ta navodila bolje urediti in poudariti v njih to, kar je najpomembnejše. Sestavljalci navodil so uvrstili pri kleščenju na stoječem drevesu lahko motorno žago pred ročno žago in sekiro. Menim da je delo z njo dopustno le v izjemnih primerih in pod nadzorstvom. Ali ni pri navodilih za cepljenje prostorninskega lesa, ki se začenjajo na str. 14, zahteva, da naj bo prostor za cepljenje ustrezno velik, raven in očiščen, za izdelavo ob panju prehuda? Nejasno in cela napačno je navodilo, ki pravi, da je za nabijanje cepilnih klinov dovoljena yporaba lesenega bata. Klini so lahko ma- sivni jekleni, ali ustreznejši jekleni z lesenim nastavkom (kombinirani). Za ma- sivne kline je navodilo napačno, saj po njih razen z lesenim drvarskim batom, sploh ne smemo udarjati. Pa tudi za kombinirane kline, tega ni treba >>dovolje- vati<< , ker bomo dosegli isti učinek z jeklenim cepilnim batam, ki ga že splošno uporabljamo. Menim, da spada leseni bat bolj v muzej in ne med sodobno opremo gozdnega delavca. V pravkar navedenem delu navodil prvič zasledimo prepoved uživanja alko- holnih pij ač. Po skrbnem prebiranju vseh navodil bi komaj lahko sklepali, da ve- lja prepoved tudi za do sem omenjena opravila. Na str. 19 lahko preberemo: >>Pri tako nevarnem delu , kot je spravilo sortimentov, je prepovedano uživanje alkoholnih pijač!« Navoclilo o prepovedi uživanja alkoholnih pijač najdemo še na str. 28 v poglavju o varnosti dela z motorno žago. Edino pravilno pa bi bilo, če bi veljalo nedvoumno in povsod : »Alkohol v gozd ne spada!<< Na str. 28 je omenjeno varovanje pred >>vibracijskim vplivom<<. Po tem so edino uspešno zašči tno sredstvo pred tresljaji le rokavice. Rokavice (razen če so na dla- neh podložene s posebno gumo) kaj malo blažijo tresljaje. Bolj je pomembno pravilo: >>Ne drži za ročaje krčevito, ne delaj z motorno žago, če imaš mrzle ali celo premrle roke! « Pri delu z motorno žago je treba uporabljati rokavice za za- ščito pred mrazom in neposrednimi poškodbami, ne pa za obrambo proti vibra- cijski bolezni. Iz navedenega lahko sklepamo, da knjižice niso strokovno pregledali, in pri sestavljanju navodil sodelovali tisti strokovnjaki, ki so zadolženi za izobraževanje gozdnih delavcev - gozdarjev. Za kako napol opravljeno delo najdemo včasih opravičilo v reku: bolje nekaj kot nič. V našem primeru pa bi moralo veljati ob- ratno: bolje nič kot nekaj. Kajti od tega >>Dekaj«, od ene same napake ali nejas- nosti, ki se tiče varnosti dela, je odvisno delavčevo življen je. Naj k misli, ki je v navodilih omenjena na naslovni strani: »Tehnologija brez varnosti ni tehnolo- gija!<< dodam še splošno, zlato pravilo za varnost pri delu: Najprej premisli in šele potem stori! Ing. Jernej U de 229 KNJIGA O GRADNJI GOZDNIH CEST IN POTI Hafner, F.: Forstlich er Strassen- und Wegebau. Druga prede- lana izdaja, 351 strani, 252 slik in skic, cena 372 avst. šil., dsterreichischer Agrar- verlag, Wien 1971. Gozdne ceste in poti zaslužijo zaradi svojih posebnosti pri načrtovanju, po- laganju na terenu ter same gradnje samostojno obravnavo izven okvira splošne cestogradnje. Ker so te prometnice prvenstveno namenjene gospodarjenju z goz- dovi, jih najboljše načrtujejo in gradijo le tisti, ki poznajo gozdno proizvodnjo. Priznani strokovnjak na področju transporta lesa, prof. dr. Franz Hafner je leta 1956 izdal knjigo »Gradnja gozdnih cest in poti<< (Forstlicher Strassen- und We- gebau). V začetku letošnjega leta je izšla druga, povsem predelana izdaja omenjene knjige kjer so dopolnjena predvsem tista poglavja, ki obravnavajo sodobnejše na- čine gradenj s stroji. Ce primerjamo vsebino in slikovne priloge prve in druge izdaje, lahko takoj opazimo izredno dinamiko in razvoj gradenj gozdnih cest v zadnjih 15 letih. Vsebina knjige je zaokrožena v dva dela. V splošnem delu najdemo osnove za načrtovanje gozdnih cest in poti pri odpiranju določenega kompleksa gozda, po- dana pa so tudi napotila za trasiranje in izdelavo posameznih načrtov. Drugi del knjige obravnava neposredno izvajanje gradbenih del. Obširno je obdelana iz- vedba spodnjega ustroja, posebno glede uporabe sodobne mehanizacije, dalje so opisani razni načini utrjevanja brežin, odvodnjavanja cestišča in cestnega telesa ter razne metode utrjevanja vozišč od najbolj preprostih do sodobnih sistemov. že sam seznam uporabljene literature, ki zajema kar 337 virov, pretežno novej- šega datuma, potrjuje, da so posamezni problemi obdelani iz različnih vidikov. Posebnost knjige je zlasti v tem, da je v njej uspelo združiti učbenik in pri- ročnik o gozdnih cestah in poteh . V knjigi j e mogoče naj ti veliko tehničnih po- datkov raznih normativov ter ekonomskih pokazateljev ki jih lahko uporabimo neposredno pri delu. 3 Andrej D obre O PRIHODNOSTI NEMSKEGA GOZDNEGA GOSPODARSTVA H. H. Hilf: Die Zulcunft det· deutschen Forstwirtschaft, Schweizerische Zeit- schrift fur Forstwesen, 1972j2. Ozki strokovni in znanstveni pogledi v preteklosti ter sam zgodovinski razvoj so privedli nemško gozdarstvo v dokaj nezavidljiv gospodarski položaj . Preteklost jim je zapustila kaj malo visokovrednih starih , zato pa ogromno mladih gozdov. Ob naglem naraščanju stroškov za delovno silo jim gozdna renta ne zadošča za aktivno gospodarjenje. Na vprašanje, kako priti čimprej iz nezavidljivega stanja, seveda na način, ki ga še zmore nemško gospodarstvo in nemška družba, so gozdar- ski ekonomisti-teoretiki sku šali odgovoriti na tri načine. l. Gozdarska služba je javna in naj jo finančno v celoti pokriva družba ozi- roma država. Pri razmeroma stalnih cenah lesa in naraščajočih plačah nimajo gozdarske organizacije nobenih možnosti za nadaljnji razvoj. Družba naj bi krila vse stroške, ki izvirajo iz skrbi gozdarjev za trajno ohranjevanje var ovalnih nalog gozdov. Ti teoretiki pa pozabljajo, da takšne naloge še najbolje opravlja kar sam pragozd, ki vrh tega njegovo vzdrževanje nič ne stane. V novejšem času prihaja v ospredje tudi rekreacijski pomen gozdov. Za rekreacijo pa so najprimernej ši gospodarsko izkoriščani in skrbno negovani gozdovi . Ne moremo torej ločiti so- cialnih od splošnih nalog gozdov. 2. Cenejše je gojenje in izkoriščanje mladih sestojev, zato naj preide gozdar- stvo v proizvodnjo pretežno drobnih sor timentov. To usmeritev naj bi podpirale vse večje potrebe celulozne indust rije in pa izkušnje severnih gozdnih območij , kjer s sodobnimi stroji »pospravljajo<< velike površine ob razmeroma nizkih stro- ških. Toda ob upoštevanju dejstva, da naraščajo plače letno za približno 10%, produk tivnost d ela pa le s 3-5%, k čemer je prišteti še st roške mehanizacije, 230 J postane kaj kmalu jasno, da je naša tekma s stroški že vnaprej izgubljena, zlasti zato, ker so gozdovi v Srednji Evropi po površini zelo omejeni. 3. Izhod je v gojenju visokovrednega lesa oziroma sortimentov. Ce gre za les izjemne vrednoti, tudi zelo naglo naraščanje plač na gozdno gospodarstvo ne vpliva odločujoče. Kubični meter hrastovega lesa slabše kakovosti v najboljšem primeru lahko prodamo za 200 DM. Ta prodajna cena danes še prenese stroške za plače, prav gotovo pa v letu 2000 tega več ne bo mogoče. Toda dvesto let star furnirski hrastov hlod lahko danes prodamo že za 2000 DM po kubičnem metru. Stroški iz- koriščanja tako visoke cene prav gotovo ne bodo dohiteli. Zato dajmo pri pogozdovanjih prednost predvsem tistim vrstam, ki dajejo dragocen les in ki hitro priraščajo, kot npr. hrast in duglazija. Sestoje naj bi gojili do starosti, ko dosežejo najvišjo vrednost. Pri tem naj bi posebej pomagali gozdnim posestnikom, tako kot malim varčevalcem. Saj tudi ti varčujejo s svo- jim gozdom, prilu·anjena lesna zaloga pa bo vrh tega koristila vsem in ne le lastniku gozda. Takšen način gospodarjenja je vsklajen z vsemi zahtevami, ki jih postav- ljamo gospodarskemu gozdu. Zatorej lahko gospodarske organizacije opravljajo vse svoje naloge brez posebnih subvencij. S starostjo gozdov pa narašča tudi nji- hov varovalni pomen in pomen za rekreacijo. Zaradi debelejših sortimentov lesna industrija ne bo dobila manj lesa, njegova vrednost pa bo pri tem večja. Peter Za m uda, štud. gozd. "') "2 ,-.. il"? ,_ \ 1..,:;.~ GOZDARSKI GENETIKI ISčEJO SMREKO, KI BI BILA ODPORNA '~'- 1 (') A ) PROTI RDEči GNILOBI f 17 1 a , ., Dimitri, L., Frolich, H.: Eine Fr agen zur R esistenzfo rschung bei der durch Fomes annosus (Fr.) Cooke ver ursachten Rot- f au 1 e der Fi c h te, Silvae genetica, 1971, 184-191. Povzročiteljici rdeče gnilobe, glivi Fomes annosus (Fr.) Cook, so posvečali raziskovalci zaradi njene razširjenosti in gospodarske škodljivosti že nad sto let posebno pozornost. Podrobno so bili že proučeni vplivi kakovosti tal, ekspozicije, inklinacije, nadmorske višine, sestojnega razvoja idr. na pojav, razmnoževanje in delovanje te glive, toda genetska plat njenih gostiteljev glede odpornosti proti njej je bila doslej popolnoma zanemarjena. Pisca si za to obetata, da bi moglo biti gojenje rezistenčnih smrekovih genotipov zelo učinkovito v prizadevanju za omejevanje škode, ki jo ta bolezen povzroča. Avtorja sta podrobno proučila bionomijo obravnavane zajedalke in sta do- gnala, da so zdrave, nepoškodovane, starejše smrekove korenine le težko dovzetne za njene spore in da more njen micelij v tleh pri stiku okužene korenine z zdravo povzročiti infekcijo, toda le redkeje in večinoma le v primerih, kadar gre za mlade korenine kjer je varovalna plutasta p last še tanka. Množični primerjalni poskusi so pokazali, da so različne provenience uveljavile neenako postinfekcijsko reak- cijo. Na sadikah višinskih provenienc je približno 14 dni po okužbi neposredno nad infekcijskim mestom nastal zaščitni kalus, medtem ko je bila »aktivna rezistenca« pri proviencah z rastišč pod 700 m n. v. le redek pojav. Ker struktura lesa in vsebnost različnih snovi v njem vplivata na širjenje glive v organizmu, so primerjalno raziskovali tudi zaviralni vpliv toksinov, pri- dobljenih iz lesa različnih smrekovih provenienc na razvoj konidiospor in micelija obravnavane glive. Posebno učinkoviti so bili ekstrakti iz omorike (Picea omorika Panic Purkyne) in črne smreke (Piceta mariana Mili. Britton), ki sta se tudi v praksi obnesli kot zelo odporni proti rdeči gnilobi. Skladno s široko zastavljenim programom bodo z raziskovanjem nadaljevali v okviru čistih linij kakor tudi s preizkušanjem vrstnih in medvrstnih križancev. Doslej jzbranim 32 srnrekovim plusvariantam in 27 minusvariantam različnih pro- venienc bodo dodali še nov mate1ial za avtovegetativno in heterovegetativno raz- množevanje, ki bo podlaga za nadaljnje raziskovanje o vplivu okolja in genetske variabilnosti oziroma provenience na odpornost smreke proti rdeči gnilobi. 231 ( O RAZLICKIH RDECEGA BORA V SSSR Pugačev, P.: Ama n-K ara ga i s ki i b or Ku s t ana is k o i ob 1 as ti kak fragment estestvennih nasaždenii sosni Pinus silve- s tri s L. na j u ž no m prede 1 e ee area 1 a, Botaničeskii žurnal, 197, 1335 do 1343. V Kustanajski oblasti pokrajine Aman-Karagaj je obsežen gozdni kompleks, ki meri 80 tisoč hektarjev, v njem pa nad polovico pripada gozdovom rdečega bora. Gre za 100 do 120 let stare sestoje v stepskem podnebju na černozjomu. V obravnavanem predelu so napravili morfološko analizo velikega števila dreves in na podlagi nje razčleniti rdeči bor v različke. Po obliki krošnje sta najpogost- nejša »effusa« s široko krošnjo in debelimi vejami ter »columnaris« z ozko krošnjo in tankimi vejami. Sporadično je mogoče najti obliko »pyramidalis«, prav na redko pa tudi obliko »compressa« z ozko stožčasto krošnjo. Glede na barvo zrelih stor- žev je najpogostnejša svetlorjava oblika, temnorjava je redkejša. Po dolžini iglic prevladujejo bori z iglicami do 4 cm, manj pa je takšnih z iglicami do 8 cm. Glede na barvo prašnic je največ osebkov z zelenimi anterami - »Chlorantera<<, manj je takšnih z rumenimi - "flavellantera«, prav redki pa so z rdečimi prašnicami - »erythantera«. Po barvi semena prevladujejo rjavi različki - »phoeosperma«, manj je črnih - »melanosperma«, medtem ko so le redki marogasti - »balio- sperma«. Glede na barvo lubja so najpogostnejši bori s svetlo oranžnim lubjem na zgornjem delu debla, redkejši pa so z rdečkasto rjavim lubjem. V obravnava- mih gozdovih so borom primešane še navadna breza, puhasta breza in ~repetilka. M. Bri na r 232 634.0.116.2 + .634.0.116.6 (497.12) EROZIJSKI POJAVI V SLOVENIJI Ing. Marijan Ze m 1 j ič, (Ljubljana) l. Uvod Pred nekaj leti smo v Jugoslaviji začeli z izdelavo okvirnega projekta vodnega gospodarstva v povodju Save skupaj s perspektivnimi načrti kom- pleksnega regionalnega razvoja. Ob soudeležbi skladov Organizacije združe- nih narodov so dela financirale vse prizadete republike. V Sloveniji smo ka- sneje razširili študije še na povodje Soče in primorsko-istrske vode, na Dravo in Pomurje, torej na celotno območje republike, in sicer za vodno- gospodarsko osnovo SR Slovenije. Poleg splošnih ekoloških in ekonomsko razvojnih podatkov je bilo treba za projekt zbrati še podatke o vodnem režimu ter o stanju in razvojnih težnjah erozijskih procesov v glavnih zliv- nih območjih. Zlasti nujni so bili količinski podatki o erozijskih procesih in o gibanju plavin, ki zastajajo že v pritokih samih, ali prihajajo v recipiente. Tako smo z denarjem vodnega gospodarstva končno le zbrali orientacij- ske podatke o eroziji, hudournikih ter zemeljskih in snežnih plazovih po po- sameznih gozdnogospodarskih območjih, kar bi morali že prej opraviti go- zdarji sami. Nikakor ne moremo in ne smemo mimo dejstva, da je v Sloveniji velika večina erozijskih pojavov prav v' predelih, ki jih je družba zaupala gozdnogospodarskim organizacijam. Gozdarstvu je bila tako prepuščena skrb nad občutljivimi naravnimi dobrinami, vrh tega pa so gozdarji edini s tro-· kovnjaki, ki po svoji strokovni usposobljenosti lahko bdijo nad erozijskimi pojavi, od udarov, usadov in hudournikov do plazenja pobočij in snega. To pa je hkrati tudi njihova dolžnost. • 2. Uporabljena metodologija Osnovna metodologija je temeljila na interdisciplinarnih raziskavah in dognanjih večih znanstvenikov in strokovnjakov, zlasti hudourničarjev, hidro- tehnikov, hidrometeorologov, gozdarjev, geomorfologov in geomehanikov. Za ugotavljanje intenzivnosti površinske erozije srno uporabili Gavrilovicevo kvantitativno klasifikacijsko metodo z nekaterimi korekturami. Njena prvotna oblika je bila namreč namenjena v državnem merilu izdelavi študij e o eroziji in plavinah v okviru že omenjenega projekta o povodju reke Save. Prav takrat pa smo bili v Sloveniji na koncu večletnih primerjalnih raziskav o uporabno- sti dveh klasifikacijskih metod: že omenjene kvantitativne metode in kvalita- tivne metode, ki jo je priporočila za preizkus delovna skupina FAO za borbo proti eroziji. Na podlagi teh in praktičnih izkušenj naših hudourničarjev smo Gavrilovicevo metodo ustrezno prilagodili slovenskim ekološkim razme- 233 ram. Nujno vodilo nam je bila pri tem skladnost nekaterih naših ugotovitev (dotok plavin v recipiente) z rezultati terenskih meritev Vodogradbenega labo- ratorija iz Ljubljane in Hidrometeorološkega zavoda SR Slovenije. Zato smo morali tudi sami poiskati številne lastne vzorce in jih analizirati po že u sta- ljeni geomorfološki sistematiki. 3. Najpomembnejši rezultati V okviru osnov »Projekta reke Save<< in vodnogospodarske osnove SR Slovenije smo z našo študijo zajeli približno 370 zlivnih območij hudournikov, pri čemer se je pokazalo naslednje: Erozijske pojave lahko ugotovimo v Sloveniji na skoraj 900.000 ha, tj. na 44% celotne površine. Od tega več kot 400.000 ha, ali skoraj 20% Slovenije, odpade na hudourniška območja, kjer je spiranje in odplavljanje plodnih tal in preperin ter zasipavanj z jalovimi naplavinami večje kot je regenera- cija plodnih tal. Ta območja brazda 1100 km večjih hudourniških strug in 4000 km njihovih pritokov, pri čemer smo upoštevali le nad 0,5 km dolge, jasno zaznavne struge. Povprečna gostota njihove hidrografske mreže je torej nad 1,6 (maksimalno 3,5) km/km2, kar je več kot trikratno povprečje v rav- ninskih predelih, kjer znaša približno 0,5 km/km2• V teh območjih je blizu 30.000 ha erodiranih površin, od česar zavzamejo eno tretjino ali skoraj 10.000 ha odprta žarišča globinske in bočne erozije ter udori in usadi. Poleg tega je v njih množica zemeljskih plazov, ki jih je vse težko sproti evi- dentirati, saj je bilo npr. le ob katastrofalnih poplavah na celjskem območju pomladi leta 1954 registriranih nad 300 povsem novih plazov. Obširna pobočja in njihova vznožja ogrožajo drsenje snežne odeje in snežni plazovi. Tako ob· segajo izrazito plazovi ta področja 16.000 ha, s SOO večjimi in 1500 manjšimi stalnimi snežnimi plazovi. Po presoji in izračunih na podlagi sistematsko zbranih in obdelanih parametrov so količinski podatki o erozij i in plavinah naslednji: V Sloveniji se sprošča letno 5,2-5,3 mio m3 plodnih tal in erozijskega drobirja, kar je v povprečju nekaj več kot 250 m 3/ km2• Glede na granulacij sko sestavo sproščenih količin, katerih polovica je drobnejša od 0,6 mm, pomeni to letno izgubo 1300 ha plodnih tal debeline 20 cm. Seveda se ti podatki nanašajo na vso Slovenijo, zaradi česar niso pretirano impresivni. Nepri- merno bolj kritično pa je stanje na zlivnih območjih hudournikov. Na 400.000 hektarih se sprošča letno skoraj 2,5 mio m3 ali nad 620 m 3/km2. Maksimalno letno specifično sproščanje pa znaša celo 2800 m3/ krn2 na soški strani Julij- cev in 3000 m3/ lon2 v zahodnih Karavankah. Približno 60% vseh sproščenih plavin zastaja v erozijskih in hudourni- škili grapah, na pobočjih, na meliščih in sipinah ob vznožjih gorskih s ten na hudourniških Hšajih. Od tod se odplavljajo dalje bodisi postopoma, bodisi čakajo tam kot latentna nevarnost na nenadne neurne vode. Te lahko odplavijo tudi stotisoče kubičnih metrov plavin v nekaj deset urah v nižine in povzro· čijo razdejanja in večmilijonske škode, npr. hudournih Hladnik pri Martuljku v jeseni leta 1966 in pohorsko-kozjaški hudourniki v j eseni 1970, da omenimo le novejše katastrofe. Takih nenadejanih, sporadičnih hudourniških izbruhov in njihovih posledic seveda nismo upoštevali pri navedenih povprečnih letnih podatkih, čeravno lahko škode, ki jih povzročajo, tudi tisočkratno presežejo 234 .!!. UJ ·;: "' "' " :::? " " .o .':! > .!!. " " N o "' "' v; ;; ·;:- "' " o " .. o " •U " .o ~ > a:: :§. > o ~ " N UJ o " a. E "' "' N ~ •U o w 1- E 11 IlO .o ..., (/) o z o Q. .r: o t:: ~ .... 1/) > ·e N ~ " o a:: " " .r: 235 povprečje le tnih škod na posameznih območjih Upoštevali jih nismo, ker so povsem nepredvidljivi, prav tako ne kot visoke ali celo katastrofalne pedeset-, sto-, ali tisočletne vode. Tako so naši severni sosedje doživeli na Koroškem in na Vzhodnem Tirolskem septembra 1965 ter avgusta in no- vembra 1966 zapored tri katastrofe, katerih vsaka šteje v kategorijo stoletnih voda, ko so podivjane vode povzročile skupno za več kot 1500 mio ASch škode. Ostalih 40% sproščenega drobirja, tj. približno 2,000.000 m 3 na leto, do- teka v hudourniške struge prvega reda, po katerih se odplavljajo v sprejemne reke (Sočo, Savo, Dravo) in preobremenjujejo njihovo transportno zmoglji- vost. Zaradi tega se približno četrtina teh plavin, pretežno grobih in rinjenih, zaustavlja že na prehodih iz hudournikov v sprejemne reke in v njihovih zgornjih tokih. Od preostalega poldrugega milijona kubičnih metrov plavin in njihove granulacijske sestave pa je v največj i meri odvisna ekonomska življenjska doba h idroenergetskih objektov. Po podatkih Vodogradbenega laboratorija iz Ljubljane in odseka za erozijo pri inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo biotehniške fakultete znaša na Savi od prodne pregrade pri Javorniku navzgor delež rinjenih plavin 55%, na Soči od Kobarida nav- zgor pa tudi presega 50%. Dobro četrtino (28%) lebdečih plavin, ki se posedajo v mrtvem prostoru akumulacij tik za pregradami, lahko odplavljamo naprej z občasnimi praznitvami, debelejše plavine, ki se odlagajo vanje kot vršaji od korena zajezitve navzdol, pa neposredno zmanjšujejo njihov koristni pro- stor. Najbolj grobe plavine in del drobnih plavin (kot polnilo) se odlagajo v strugah od korena zajezitve navzgor. Dno struge se tako nenehno dviga, širijo se prodišča na škodo okoliških zemljišč, zaradi dviganja talne vode pa narašča pogostnost njihovega preplavljanja. Količina letno odloženih pla- vin v strugah hudournikov in zgornjih delih recipientov je tolikšna, da bi lahko povsem zaplavila 9000 m dolgo strugo s povprečnim pretočnim pro- filom 40m2• Za primer naj navedemo, da zastaja v strugah Save in spodnjih delih njenih hudourniških pritokov od Jesenic navzgor letno blizu 70.000 m 3 proda, tako da se je dvignilo savsko dno, razen v tesneh, v zadnjih 20 letih za 160-170 cm. Se hujše je stanje na Soči navzgor od doblarske akumulacije, od koder se vrstijo prostrana prodišča skoraj neprekinjeno do 14 km oddalje- nega Kobarida, zaradi česar so na tem območju iz leta v leto vse hujše poplave. Nevarna pa so tudi višje ležeča prodišča, na območjih, kjer naj bi gradili hidroenergetske naprave, ki so v zadnjem času predmet zelo ostre po- lemike. Zajezitev Soče pri Kobaridu bi zadržala vse tiste rinjene plavine in blizu tri četrtine lebdečih plavin, ki sedaj odtekajo naprej, kar pomeni letno izgubo več kot 150.000 m 3 koristnega prostora. Seveda je pri tej oceni upošte- vano le sedanje stanje erozijskih in hudourniških procesov, čeprav kaže nji- hov razvoj že kar geometrijsko progresivno tendenco. Obširna prodišča, ki so neposreden odraz intenzitete erozijskih proce- sov, so v strugah skoraj vseh naših gorskil1 rek. Za Sočo in Savo sledijo Sa- vinja ter Kamniška in Tržiška Bistrica. Napačno pa bi bilo iz tega sklepati, da je vprašanje erozije manj pereče tam, kjer je delež r injenih plavin manj- ši in v strugah ni, ali skoraj ni odprtih prodišč. Razlika je le v kvaliteti pojavov in je vprašanje erozije v takšnih povodjih morebiti še težje in po posledicah za človeka še dalekosežnejše. Odsotnost prodišč pri sicer velikih količinah plavin pomeni le to, da je erozija v zlivnem območju pretežno po- vršinska, da je torej višj i delež spranih in iz njega odplavljenih plodnih tal. 236 4. Osnove perspektivnega načrta protierozijskih ukrepov Naša študija o eroziji in plavinah je le prvi del podlage za vodnogospo- darsko osnovo SR Slovenije. Rezultate so uporabili strokovnjaki Podjetja za urejanje hudournikov kot osnovo za izdelavo drugega dela, ki obravnava pred- log protierozijskih del s finančne plati. Za celovitost podobe o erozijski pro- blematiki v naši republiki podajamo o tem nekaj najosnovnejših podatkov. Osnovno izhodišče predloga je šestdesetle tno urejevalno obdobje, pri čemer j e njegova konkretizacija omejena le na prvih trideset let, posamezni ukrepi pa uvrščeni po desetletjih glede na njihovo nujnost. Ce 'bodo ureje- valna dela potekala po predvidenem načrtu, bodo letne denarne potrebe v prihodnjih šestdesetih letih okvirno naslednje: - za redno vzdrževanje varovalnih objektov, katerih današnja vrednost je ca. 175 milijonov N din in od katerih so mnogi že dotrajani - za vzdrževalna in dopolnilna dela v območjih, kjer so bila dela zaradi denarnih težav opravljena le delno in po sili razmer vse prej kot idealno - za investicijsko urejanje oziroma izboljševa- nje sedanjih razmer glede na perspektivni družbeno gospodarski razvoj Skupne letne potrebe za operativna protierozij- ska dela znašajo torej 2,8 milijonov N din 3,7 milij onov N din 3,7 milijonov N din 10,2 milijonov N din Poleg operativnih del, ki so le zdravljenje sedanjih razmer pa so nujni tudi preventivni ukrepi, s katerimi naj bi kar se da hitro prekinili nadaljnj e slabšanje ekoloških razm er. Slednj e se odraža zlasti v propadanju vegetacije, katerega posledica j e povečanje erozijskih procesov, ter v gospodarski izrabi ogroženega pros tora, kar naj bi bilo dovoljeno le pod posebnimi pogoji. Pri slabšanju ekoloških razmer ima danes pomembno vlogo onečiščevanje ozračja, zaradi česar je vegetacija ponekod že povsem ali s koraj povsem propadla in se so erozijski procesi razvili celo do stopnje popolne denudacije tal (npr. v »Dolini smrti< pri žerjavu in ne dosti boljše v Zasavskem bazenu, Celjski kotlini in drugod). S. Sklepne pripombe Na tem mestu je, žal nujnih nekaj pripomb na račun gozdarske stroke. Naštevanje že notornih dokazov, da je poglavitni krivec za progresivno na- raščanje erozijskih procesov človek, ki v svoji ozki zainteresir anosti, tako po- edinec kot posamezne gospodarske organizacije ali panoge, sebično posegajo v naravo, je na tem mestu odveč. žalostno pa je dejstvo, da tudi gozdarji pri tem nismo izjema. Se več, menimo, da smo pri vrhu lestvice, vsaj kar se tiče povzročiteljev erozije v hribovitih predelih. Neposredne poškodbe tal povzročamo pri spravilu lesa, kar je že naša kronična bolezen, pri gradnjah gozdnih prometnic, ki so večkrat pravi zbi- ralniki neurnih voda in je njihova gradnja marsikdaj neverjetno malomarna_ V okviru tega prispevka ne bomo naštevali značilnih napak zaradi malomar- nosti, še zlasti ne zato, ker smo prepričani, da jih pozna večina povzročiteljev 237 prav dobro sama. Lahko trdimo, da izvajalci izven gozdarstva v veliki večini disciplinirano in z večjim občutkom odgovornosti izpolnjujejo zahteve tistih predpisov: ki urejajo vprašanje erozije tal pri gradnjah prometnic, česar za gozdarje nikakor ne moremo trditi. Ne bomo naštevali posameznih napak in objektov, po vsem. tem pa kar lahko vidimo na terenu, so v Sloveniji zelo redke tis te gozdnogospodarske organizacije, ki takih napak na svojem ob- močju ne bi delale. če že ne moremo razumeti, da z nesmotrnim ravnanjem samim sebi žagama vejo na kateri sedimo, bi bilo iz ekonomsknh razlogov treba pomisliti na to, da bo družba bržkone prej ali slej morala na administrativen način urediti vprašanja varstva pred erozijo tal, hudourniki in plazovi ter glede na delež krivde zahtevati povračilo za neposredno ali posredno povzročeno škodo . O tem so možne tudi ekonomske utemeljitve. Za marsikoga utegne postati to ekonomsko zelo boleče. DIE ERSCHEINUNGEN DER BODENEROSION IN SLOWENIEN (Zusammenfassung) Flir die Zwecke der wasserwirtschaftlichen Richtplanung wurden in Slowe- nien umfassende Erhebungen liber die Zusammenhange des ermittelten Geschibe- transportes in den Hauptfllissen (Sava, Drava, Soča und kiistenUindische Wasser- laufe) im Verhaltnis zum schatzungsweise ermittelten Bodenabtrag in den Ein- zugsgebieten ihrer Zubringer unternommen. Diese Arbeiten liefen im Forstinstitut von Ljubljana. Der mittlere jahrliche Bodenabtrag in einzelnen Einzugsgebieten der Wild- bache und Zubringer wurde nach der sinngemass angewendeten Methode GAVRI- LOVIč ermittelt und nach den Ergebnissen des Wasserbau-Labors in Ljubljana liber den ermitelten Geschibetransport in einigen Messprofilen der genannten Wasserlaufe sinngcmass ausgewogen. Von der Boclenerosion sind rund 44 % des Landes betroffen, durch welche jahrlich schatzungsweise 5,3 Mill. m3 Erosionsschutt entsteht. Davon bleiben rund 60 % an den Han gen und in den Seitentalern liegen, rund 40 % (2 Mili. m3) gelangen durch die Zufliisse in die Vorfluter und werden als Gaschiebe weiter verfrachtet, wobei der Anteil an Grobgeschiebe in den Oberlaufen auch weit liber 50% an- steigen kann. Die Ablagerungen von Grobgeschiebe in den Flussbetten stellt eine besondere Gefarhrenquelle fur die 'Oberbordung der Wild- und Hochwasser dar. Der Bodenabtrag selbst bewirkt aber eine bemerkenswerte Minderug seiner Pro- duktionskrafte. In den zahlreichen Erosionsherdcn und Wildbachgebieten sine! deshalb lang- fristige Verbauw1gsmassnahmen vorgesehen, welche planmassig eine jahrliche An- wendung von rund 10 Mili. Dinar erheischen werden, ausserden aber auch wnfan- greiche forstwirtshaftliche und andere Massnahmen gegen die Verschlechterung der erosionsfOrdernden okologischen Verhaltnisse forclern. F. R. 238 634.0.811.5 JEDROVINA IN OJEDRITEV~' Ing. Niko Tore l l i (Ljubljana) S terminom jedrovina označujemo »notranje sloje ksilema v živem dre- vesu, ki ne vsebujejo živih celic in kjer so se rezervne snovi (npr. škrob) bodisi odstranile, bodisi transfonnirale v j edrovinske snovi« in ki »je na- vadno temnejša od beljave, dasi ni vselej jasno diferencirana<<. (Commitee on Nomenclature I. A. W. A., 1964). Po istem viru je beljava »del ksilema v živem drevesu, ki vsebuje žive celice in rezervne snovi (npr. škrob)«. Ojedritev, tj . transformacija beljave v jedrovino je normalni fiziološki starostni proces (Bosshard, 1965), za katerega je značilna nekrobioza prečnega in aksialnega parenhima. Spremlja jo odlaganje j edrovinskih snovi in asp.ira- cija obokanih pikenj pri iglavcih ter tvorba til pri listavcih (Chattaway, 1952) . Histološko sta beljava in jedrovina enaki (Trendele11burg, Mayer-Wegelin,; 1955; Frey-Wyssiling, 1959). Ojedritev, ali vsaj njene zametke opazimo prej ali slej pri vseh lesnatih rastlinah, kajti izkazalo se je, da je celo pri beljavcih (nem. Splintbi:iume, angl. sapwood trees) po daljšem obdobju mogoče zabeležiti znake napredujoče nekrobioze parenhimskih celic. Navedeni izraz ni v skladu z definicijo bcljave in utegne zavesti, zato ga je Bosshard (1966, 1967) nadomestil z »drevjem z zadržano (upočasnjene) ojedritvijo«. Prav tako ni ustrezal več izraz »Reif- holzbaume« (angl. ripewood trees), saj postane neprecizen ob ugotovitvi, da s fiziološkega stališča ni razlik med izrazoma »Kernholz« und »Reifholz«. Predstavnico te skupine jelko je zato uvrstil v kategorijo »dreves s svetlo jedrovino«. Dob je po novi terminologiji >>drevo z obligatno obarvano jedro- vino«, bukev in jesen pa »drevesi s fakultativno obarvano jedrovino«. Nam, Slovencem nova terminologija za opis transformacije beljave v jedrovino ne bo povzročala težav, saj dosle j tako ali tako, razen nekaj izrazov, nismo imeli >>stare« sistematične terminologije, ki bi jo bilo treba revidirati. Novost je pravzaprav le izraz >>jedrovina«, ki smo ga m orali uvesti, kajti izraz >>Črnja­ va« ni primeren za označbo tvorbe, ki ni vselej obarvana. Seveda bomo iz- raz v ljudski in komercialni rabi ohranili, le vedeti nam je treba, da v novi, širše zasnovani strokovni terminologiji ustreza obligatno obarvani jedrovini. Prav tako ni razloga, da bi praksi vsilili izraz fakultativno obarvana jedrovina, saj imamo za ta pojav lepa stara izraza >>rdeče srce« (bukev) in >>rjavo srce« (jesen) . Tudi >>mrazno srce« je lep domač izraz za enega od tipov fakultativno obarvane jedrovine, ki obenem nakazuje vzrok nastanka. Ojedritev je povezana z večjimi ali manjšimi kvalitativnimi in kvanti- tativnimi spremembami. Spremembe nastanejo v pogledu akcesornih sesta- vini. Pri obligatno obarvanih jedrovinah, je njil1ova količina v jedrovini znatno večja kot v beljavi; še posebej velja to za nekatere tropske drevesne vrste (grenadill, movingui). Pri vrstah s fakultativno obarvano jedrovino pa '" kvan- titativnem pogledu praktično ni razlik med jedrovino in beljavo. >Jedrovin- ske« snovi (tj . del akcesornih snovi, ki nastanejo pri ojedr.itvi pri čemer ne mislimo smol, gum in lateks~) se nahajajo v glavnem v parenhimskih celicah in sicer v stenah (obligatno obarvana jedrovina) in v lumnih (fakul- '' Tekst je pregledal prof. dr. M. Vardjan (Biotehniška fakulteta v Ljubljani), za kar se mu na tem mestu naj topleje zahvaljujem. 239 tativno obarvana jedrovina), kar je odvisno od kemizma njihove sinteze. Pri fakultativno obarvanih jedrovinah prevladujejo predvsem (šibkeje izražene) kvalitativne spremembe, ki se kažejo v oksidacijskih, kot tudi kondenzacij- skih in polimerizacijskih reakcijah , pri čemer pride do obarvanja predhod- nic jedrovinskih snovi in do težje topnosti v primerjavi s snovmi v beljavi. Najvažnej še jedrovinske snovi so aromati, med nj imi zlasti flavonoidi, ka- kamor spada večina jedrovinskih snovi, v manjši meri pa se pojavljajo tudi maščobne kisline in izoprenoidne snovi. Ojedritev ni morda nič manj obsežen in pomemben proces v naravi od lignifikacije . Raziskave biogeneze lignina in jedrovinskih snovi so pokazale, da oba procesa potekata vzporedno. To je važno spoznanje, od katerega si obetamo pomembnih ugotovitev pri proučevanju transformacije in obratno. Lignin in jedrovinske snovi so sekundarni metaboli ti , tj. snovi z omejeno taksonomsko razširjenostjo. Niso bistvene za življenje za razliko od primar- nih metalobitov, k i so skupni vsem živim celicam in k i služijo bistvenim življenjskim procesom kot je npr. biosinteza nukleinskih kislin, lipidov, oglji- kovih hidratov in be ljakovin. Poglavitne jedrovinske snovi in lignin so fenil- propanoidne snovi. Njihov pojav v toku evolucije je omogočil nastanek ve- likih in visokih rastlinskih oblik. Nekaj enostavnih tipov flavonoidov se pojavi že pri mahovih (3-deoksiantocianini, flavonoli in glikoflavoni - H arbome 1967), prav tako naj bi mahovi po Freudenbergu (1968) vsebovali ligninu po- dobne snovi. Toda »pravi« lignin in večina flavonoidnih tipov se pojavi pri vaskularnih rastlinah, tj. pri traheofitih. Ta skokovit pojav fenilpropanoidnih spojin je odločilnega pomena za evolucijo kopenskih rastlin (Barghorn, 1964). Lignin je prispeval k večji trdnosti odn. togosti celičnih sten traheid, trahej in vlaken, mnoge jedrovinske snovi pa s svojim fungicidnim in insekticidnim delovanjem k večji trajnosti lesnega tkiva, kar je skupaj doprineslo k bistve- nem povečanju vertikalnih dimenzij z vsemi prednostmi, ki jih takšna oblika prinaša v borbi za svetlobo, pri razvoju in širjenju semen. Nastanek sekun- darnih metabolitov je verjetno povezan z reševanjem problema ekskrecije, kar pa je že izven obsega članka, zato naj le opozorim na tri odlične članke v zvezi z njim (Neish, 1964, 1968 in Stewart, 1966). Nekoliko se pomudimo še pri ojedritvi in genetski kontroli nad njo. Se- veda nas v zvezi s tem zanima zlasti obligatno obarvana jedrovina. Sam pojav obligatno obarvane jedrovine je - kot že ime samo pove - pod ge- netsko kontrolo. Pod »strogO<< kontrolo je tudi kemijska sestava jedrovine. Tako je E1'dtmanu (1958) uspelo ustvariti kemično taksonomijo rodu Pinus. V manjši meri je vrojen delež jedrovine, čas začetka transformacije in di- namika nastajanja jedrovine. Prav tako je znano, da imajo primerki iste vrste, ki rastejo počasi, več jedrovine kot tisti, ki rastejo hitreje (Rudman, 1966). Zdi se, da vsaj v nekaterih primerih obstoji zveza med pomanjkanjem auksina in visoko vsebnostjo jedrovinskih snovi. Na ta način si lahko razlo- žimo večjo količino jedrovinskih snovi pri s tarej šem drevju (malo auksina zaradi večje razdalje do terminalnih poganjkov) (Hillis, 1968). Odpove pa ta domneva v primeru tenzijskega lesa, za katerega je znano, da ima malo jedrovinskih snovi, vemo pa tudi, da ta tip reakcijskega lesa nastaja v po- gojih pomanjkanja auksina (Zimmermann, Brown, 1971). Delež jedrovine variira tudi v enem in istem drevesu glede na pozicijo (deblo, veje, korenine) . Zanimivo je, da tudi dinamika nastajanja jedrovine ni kontrolirana, saj po po- datkih Todorovskega (1969) pri sladunu in gradnu lahko nastane v enem letu 1, 2, ali več »branik« jedrovine ali pa nobena, kar kaže na posredni vpliv okolja. 240 Pri fakultativno obarvanih jedrovinah se zdi, da je genetska kontrola možna le posredno npr. preko oblike krošnje in anatomije skorje. Ojedritev je krajši ali daljši proces (odvisno od drevesne vrste in pred- vsem od tipa jedrovine), katerega najdramatičnejši del naj bi potekal v ob- močju t . i. vmesne ali prehodne cone (intermediate wood, transition zone). Ta, le nekaj branik široka cona se lallko po svetlejši barvi loči od ostalega dela beljave in jedrovine, vendar vselej ni izrazita. Pri borih, kjer je široka približno dve braniki, jo je mogoče na različne načine kontrastno obarvati, npr. s Fast Blue VB, z molibdatofosforjevo kislino, prav posebno lepo pa z 2, 3, 5-trifenil-tetrazolinium kloridom in bromkrezol zelenim (Sandermann, 1966). Izraz »intermediate wood« je uvedla Chattawayeva (1952) , s čemer je hotela poudariti, da spremembe v procesu ojedritve ne nastopij o naenkrat, temveč časovno in prostorsko postopoma. Iz močnega povečanja števila til in naraščajoče količine ekstraktov v tej coni je sklepala na »Obnovljeno« biokemično aktivnost parenbimskih celic. čeprav so spremembe pri ojeclr itvi odvisne od smrti parenhimskih celic, je po njenem mnenju treba iskati vzro- ke za transformacijo že prej, tj. v predhodnem obdobju povečane aktivnosti. če bi bila bistvena pri tem procesu le smrt živil1 celic, ne pa predvsem obdobje povečane aktivnosti, ko se tvorijo tile in jedrovinske snovi, potem bi ojedritev povzročil že zgolj posek drevesa. (Pri poseku jelše in nekaterib vrst rodu Prunus resda pride do spremembe barve zaradi vpliva kisika, ven- dar tega ne moremo primerjati z dramatičnimi dogajanji v procesu oj edritve.) Chattawayino klasično delo je postalo osnova za nadaljne raziskave. Zdelo se je, da tiči v vitalnosti parenhimskih celic in v aktivnosti prehodne cone ključ za razrešitev problema. Stevilni avtorji so pri različnih vrstah in po raz- nih kriterijih ugotavljali vitalnost parenhimskih celic in aktivnost prehodne cone, s čemer pa se vselej le ne da opravičevati dejstva, da si njihove ugoto- vitve nasprotujejo. Nečesanyjeve biofizikalne raziskave vitalnosti parenhimskih celic (Neč~­ sany, 1958, 1966, 1968) na devetih vrstah listavcev m ed katerimi je zlasti za- nimiv Quercus cerris, kjer se lahko llkrati pojavljata obligatno in fakulta- tivno obarvana jedrovina, niso potrdile povečane aktivnosti v prehodni coni, temveč - nasprotno - nenehno upadanje v smeri od kambija proti strženu. Pri tem je ugotovil, da obstoje bistvene razlike v dinamiki upadanja vital- nosti pri fakultativno obarvani jedrovini (npr. bukev, topol, lipa) in pri obligatno obarvanih jedrovinah (npr. hrast, brest). Na podlagi meritev elek- trične prevodnosti, (ki v smeri proti prehodu med beljavo in jedrovino nara- šča), hitrosti deplazmolize (pada), hitrosti obarvljivosti z vitalnimi barvili (pa- da), zmožnost i reagiranja na izmenično plazmolizo in deplazmolizo (pada) in ozmotske vrednosti (pada) je zaključil, da pri obligatno obarvanih jedrovinah vitalnost parenhimskih celic enakomerno pada vse do meje med beljavo in jedrovino, pri fakultativno obarvanih jedrovinah pa po začetnem enakomer- nem padcu na meji hipoma upade. V prvem primeru nastale jedrovinske snovi počasi prodirajo v celično steno, k jer kondenzirajo, v drugem primeru pa pride do nekakšnega šoka, ki si ga drugače ne moremo razložiti, kot z dramatičnimi vplivi okolja. Relativno visoka vitalnost na meji med beljavo in jedrovino naj bi bila vzrok hitremu in obilnemu nastajanju til in jedro- vinskih snovi ter njihovi koagulaciji, vsled česar morejo prodreti v celično steno. Frey-Wyssling in Bosshard (1959) sta s citološkimi raziskovanji na šte- vilnih iglavcih in listavcih ugotovila, da so parenhimsl>Zadostnim<< parcialnem tla- kom kisika pri tvorbi jedrovinskih snovi s tem, da ta proces potrebuje očitno le minimalni oksidativni potencial, ki pa b i bil premajhen za respiracij ske re- akcije. Pri tem tipu se verjetno začne sinteza jedrovin. snovi še v aktivni beljavi, tako da so ob odmrtju parenhimskih celic njihove molekule tako velike, da ne morejo penetrirati v celično steno. Bosshardove in Nečesanyjeve raziskave se v pogledu kemizma sinteze jedrovinskih snovi v bistvu ujemajo. Degredacijo protoplazme in disorganizacijo celičnega oksidacijskega si- stema (brez aktivacije) so n a št evilnih drevesnih vrstah opazovali tudi Ja- ponci (Higuchi, Fukazawa in Nakashima, 1964). čeprav razen morda Hugentoblerjeve študije (1965) nimamo direktnih dokazov o povečanju velikosti a li povečani aktivnosti jeder, kar bi bilo spričo nastajanja jedrovinskih snovi in nastajanja til (Foster, 1964; Koran in Cote, 1965; Stewart, 1966) pričakovati, pa vendarle razpolagamo s številnimi infor- macijami o povečani čelični aktivnosti v prehodni coni. Lajrand (1963) je sicer prav tako ugotovil, da pri rdečem boru in macesnu v vmesni coni jedra izgi- nejo, vendar je podvomil, ela bi bila velikost in sprememba oblike jedra zanes- ljiv pokazatelj biokemične aktivnosti celice, ker je v prehodni coni omenjenih vrst zabeležil povečano aktivnost periksidaze, podobno kot Wardrop in Cran- shaw (1962) pred njim pri Eucalyptus eleaephora. Hillis in Inoue (1966) pripo- minjata, da ni nujno, da bi b il ta encim direktno povezan z o jedritvijo, ker je znano, da pride do aktivacije ali s inteze peroksidaze in polifenol oksidaze tudi pri mehansko ali po bolezni poškodovanih tkiv. Zdi se, da je aktivacij a teh 242 encimov nespecifični mehanizem in čeprav jo spremlja porast količine poli- fenolov, je verjetneje, da je v zvezi s polimerizacijo (in spremembo barve) polifenolnih monomer po njihovem nastanku. Kondo (1964) je dokazal, da ni nujno da se sistemi encimov, zlasti tisti v celični steni, deaktivirajo, ko se jedra razkrojijo in prenehajo normalne fiziološke funkcije. Ziegler (1968) je zabeležil povečano količino vitaminov tiamina, riboflavina, p iridoksina in bio- tina, ki lahko deluj ejo kot koencimi za dehidrogenaze in druge encime, kar prav tako govori v prid povečani aktivnosti v prehodni coni. Ceprav Japonci (Higuchi, Fukazawa in Shimada, 1967) niso uspeli zabeležiti niti najmanjšega povečanja respiracijske aktivnosti v prehodni coni pri številnih drevesnih vrstah, inkorpor acija radioaktivnih spojin v jedrovinske snovi, ki so jo opa- zovali v svojih najnovejših poskusih (Higuchi, Onda in Fujimoto, 1969) potrjije, da aktivnost encimov v prehodni coni kljub temu zadostuje za sin- tezo jedrovinskih snovi iz sladkorja. Po B eckerju (1962) količina beljakovin pri borih na meji med beljavo in jedrovino ne poraste; če je tako tudi pri drugih vrstah , potem mora biti velika količina jedrovinskih snovi bodisi posledica aktivacije nekaterih en- cimov, bodisi posledica porušitve ravnovesja med različnimi encimskimi sistemi, nikakor pa ne posledica tvorbe večjih količin encimov (Hillis, Inoue). Iz osmih študij Japoncev Higuchija, Fukazawe, Nakashime, Shimade, Wantanabeja, Onde in Fujimota (1964-1969) o mehanizmu ojedritve povze- mamo, da metabolna aktivnost v prehodni coni ni aktivna, temveč, da se me tabolizem parenhimskih celic od kambijeve cone proti prehodni coni pre- usmeri proti a romatski biosintezi. Po njihovem mnenju v kambijevi coni prevladuje običajna respiratorna pot sistem glikoliza - Krebsov cikel, v prehodni coni pa prevladuje pentoza-fosfatna pot. Z udeležbo slednje in gli- koze nastajajo npr. estri galne in elaginske kisline, derivati cimetove kisline in naprej preko derivatov cinamilalkohola tudi lignin. Po tej poti nastane tudi B-obroč in C3-stranska veriga flavonoidov. Za A-obroč flavonoidov pa so potrebne acetatne enote, ki se sproščajo, v primeru če pride do motnje edn. do izpada encim ov Krebsovega cikla. Acetatne enote se inkorporirajo v A-obroč ·flavonoidov domnevno preko malonil-koA. Med naravnimi inhibitorji , ki blo- kirajo porabo acetata v Krebsovem ciklu in ki zato pogojujejo biosintezo fla- vonoidov - najpomembnejših jedrovinskih snovi -, bi lahko prišli v poštev polifenoli, ki ob zadostni koncentraciji uničujoče vplivajo na aktivnost r astlin- skih mitohondrijev (Hulme in Jones, 1963), seveda ob predpostavki, da je po Stewartu (1966) postulirana translokatorna ekskrccija v procesu ojedritve pravilna. Ta učinek na aktivnost mitohondrijev se še okrepi z vzporedno naraščajočo polimerizacijo flavonoidov, ker vemo, da pride pri ojedritvi do oksipolimerizacije (močna aktivnost peroksidaze v prehodni coni!). Iz litera- ture je namreč znano, da stopnja inhibicije narašča s stopnjo polimerizacije (Stewart, 1966). Hall (1967, citirano iz Ziegler, 1968) poroča o neidentificira- nem inhibitorju malat-dehidrogenaze (encim Krebsovega cikla) v prehodni coni Zieglerju (1964, 1968) utegne b iti visoka koncentracija biotina v prehodni coni v zvezi s pretvorbo acetil-koA v malonil-koA. Carrodus (1971) domneva, da naraščajoča koncentracija ogljikovega dioksida ovira Krebsov cikel. Povečana koncentracija ogljikovega dioksida pa naj bi vodila k nastajanju malonil-koA in fosfoenolpiruvata. I-1 illis (1971) ni naklonjen tej hipotezi, ker si po njej t ežko razložimo nastanek velikih količin flavonoidov v skorji evkalipta, k jer je akumulacija ogljikovega dioksida malo verjetna in meni, da verjetno ob- s tojijo še drugi inhibitorji Krebsovega cikla . 243 Seveda pa nastajajo jedrovinske snovi še po drugih biosintetskih poteh. Naštejmo dve, katerih izhodišče predstavlja acetil-koA! Prva vodi preko malo- nil-koA k maščobnim kislinam, drugi pa preko acetoacetil-koA do izopreno- idnih snovi. Spremembe v intermediarnem metabolizmu pogojujejo razlike v kemični sestavi jedrovine, beljave in na različne načine poškodovane beljave. Hillis in Inoue (1966) sta to dokazala z zanimivim poskusom na Rhus succedanea. V beljavo sta izvrtala luknje in vanje injecirala arzenit, za katerega je znano, da blokira porabo acetata v Krebsovem ciklu. Po 6-9 mesecih sta v beljavi ugotovila znatne količine flavonoidov, ki se niso razlikovali od tistih v jedro- vini. V beljavi sta torej na umeten način povzročila blokado v porabi ace-: tatnih enot v Krebsovem ciklu, tj. proces, ki se v jedrovini odigrava pod vpli- vom naravnih inhibitorjev. Iz razlik v kemijski sestavi jedrovine, beljave in poškodovane beljave pa lahko sklepamo tudi na to, da jedrovinske snovi nastajajo in situ iz vskla- diščenih ali translociranih ogljikovih hidratov in da polifenoli ne prihajajo v jedrovino (vsaj v večji meri ne) iz območja aktivne rasti. Seveda pa hipo- teza o nastanku j edrovinskih snovi in situ vzdrži kritiko le v primeru znat- nejših razlik v kemijski sest avi jedrovine in beljave, ki je pa vselej niso ugo- tovili (Hemingway, Hillis, 1970). Dandanes še ne razpolagamo s prepričljivimi dokazi o lokaciji sinteze jedrovinskih snovi. He1'gert in Goldschmid (1958) sta domnevala, da se flavonoidni glikozidi pri duglaziji sintetizirajo v iglicah, nato pa se transportirajo po floemu navzdol in po trakovih proti meji med beljavo in jedrovino ter v skorjo. Erdtman (1958) pa meni, da polifenoli skorje nastajajo v felogenu, jedrovinski polifenoli pa v vaskularnem kambiju. Po literaturi sodeč se zdi, da se jedrovinske snovi v pretežni meri tvorijo in situ, da pa je - odvisno od kemijske sestave beljave in jedrovine odn. razlik med njima- možna njihova sinteza (odn. sinteza njihovih predhodnic) tudi v listih in iglicah in kambiju v smislu naštetih hipotez. V slednjih primerih pa pridobi na pomenu Stewartova ekskrecijska translokacija v procesu oje- dritve. Ostane nam še, da si na kratko ogledamo možne vzroke, ki sprožijo proces transformacije beljave v jedrovino, tj. vzroke, ki privedejo do sekun- darnih sprememb v protoplastu parenhimskih celic, česar posledica je pre- usmeritev sistemov raspiratorne razgradnje glukoze ali pa oksidacijske, kon- denzacijske in polimerizacijske reakcije. Pri tem moramo povdariti, da je ojedritev pri vrstah s fakultativno obarvano jedrovino podvržena v bistvu enakim fiziološkim procesom kot ojedritev pri vrstah z obligatno obarvano je- drovino, le da so spremembe v prvem primeru fakultativne glede na čas, obseg in vzroke, v drugem primeru pa je proces pod »ostrejšo« ali»šibkejšo« genetsko kontrolo. Pri fakultativni obarvani jedrovini v kemijskem pogledu spremembe niso tako globoke. če izvzamemo prvo hipotezo o nastanku jedrovine, ki pripisuje spro- žitev transformacije glivni infekciji (danes nima več pristašev), potem nam ostaneta še dve hipotezi, od katerih prva išče vzrok za smrt parenhimskih celic v posrednem učinku okolja, ki se odraža v razmerju voda/plini, druga pa v translokatorni ekskreciji. Dejstvo, da vsebuje jedrovina velikokrat manj vlage od beljave je številne raziskovalce privedlo do zaključka, da je zmanj- šanje vlažnosti v centralnem delu debla vzrok sprožitve mehanizma ojedritve. Tako sta Jaroschenko (1935) in Paclt (1953) nastanek rdečega srca pri bukvi pripisala nenormalnemu vdoru zraka v notranjščino debla. Zycha (1948) m eni, 244 da se nahaja meja rdečega srca 60% vlažnosti, kar naj bi pomenilo, da v lesnem tkivu ni več »proste« vode temveč le »Vezana« (tj. kemo- in absorbirana voda v celičnih stenah) in ozmotsko vezana voda v živih celicah. Tudi Mayer- Wegelin (1955) je mnenja, da je sprožitev transformacije povezana z dosego določenega razmerja med vodo in plini in da dobra preskrba tkiva z vodo zavlačuje nastanek jedrovine. Tako je znano, da imajo korenine, kjer je dovolj vode, manj jedrovine, prav tako vemo, da je beljava v spodnjem delu debla širša kakor v zgornjem. Vendar vselej razmerje med količino vode in in ojedritvijo ni tako direktno. Spomnimo se npr. Bosshardovih ugotovitev (1953) o nastanku rjavega srca pri jesenu. To drevo tvori barvno jedrovino le, če tkivo vsebuje več kot 55 % vlažnosti (in če je navzoč kisik). Poznamo še več drevesnih vrst, katerih jedrovine imajo več vlage od beljave. Res pa je tudi, da je večja vlažnost lahko sekundarnega izvora in da lahko jedrovine v teh primerih poslužijo kot nekakšni rezervoarji za vodo. Pri Quercus phel- los je Ziegler (1968) opazil, da se traheje izpraznijo že v drugi ali tretji bra- niki, ojedritev pa nastopi šele v 21. braniki, kar tudi ne govori v prid nepo- sredni povezanosti med vlažnostjo in ojedritvijo. če so žive celice izpostav- ljene »aeraciji« (Jorgensen, 1962) pride do >>desikacije«, katere posledica je transformacija. Da je temu res tako, kažejo rezultati odstranjevanja vej pri duglaziji (Smith, Walters in Wellwood, 1966) in pri topolu (Sachsee, 1965). V obeh primerih je bilo opaziti povečanje deleža jedrovine kot posledica spremenjenega razmerja med vodo in plini. Kaže pa, da je pogoj za tvorbo jedrovine počasno odmiranje parenhimskil1 celic. Tako je Lyr (1967) pri svo- jih poskusih na rdečem boru opazil, da se je tvoril pinosilvin, tipična jedro- vinska snov, le v primeru počasne desikacije, tj. v primeru, če je poškodbo, ki jo je pri poskusu povzročil, zalila smola ali pa če je smolo nadomestil z aluminijasto folijo. če pa je prišlo do prehitre osušitve, pa zaradi hitre smrti parenhimskih celic ni prišlo do tvorbe pinosilvina. Carrodus (1971) pa inter- pretira Lyrov poskus drugače. Meni, da je vloga smolnate bariere odn. folij e v zadrževanju ogljikovega dioksida in ne toliko v preprečevanju izšušitve tkiva. Po njegovi teoriji naj bi višja koncentracija ogljikovega dioksida vodila k tvorbi malonil-koA in fosfoenol piruvata, za katero vemo, da so predhodniki polifenolnih spojin in flavonoidov. Hillisove pomisleke glede Carrodusove lu- poteze o koncentraciji ogljikovega dioksida in transformaciji že na eni od prejšnjih strani. Ko smo že pri vplivu spremenjenega razmerja plinov na transformacijo omenimo še zanimiva Bosshardova ~dognanja o nastanku mozaičnega srca in rdečega srca pri bukvi (Bosshard, 1965, 1967). Po njego- vem mnenju je bukev primer zelo labilne drevesne vrste, ki tvori fakultativno jedrovino, če se v notranjščini debla poveča parcialni tlak kisika. Znano je namreč, da je parcialni tlak kisika v notranjščini debla drevesa znatno manjši kot v atmosferi, zato že najmanjša poškodba v skorji povzroči vdor kisika v notranjščino in oksipolimerizacijo predhodnic jedrovinskih snovi. Bukev je tako imenovano peridennalno drevo z visokimi napetostmi v skorji, ki jih vpliv temperature močno potencira. Ob upoštevanju specifične anatomije bukvine skorje (sklerenhimski čepki, ki se kot k lini zajedajo v širše ksilemske trakove) je Bosshard odkril pravi vzrok >>maladie du T«, ki naj bi jo po Jacquiotu .povzročale uši. >>Bolezen« si manifestira v lokalnih obarvanjih lesnega tkiva, ki se v ničemer ne loči od tkiva rdečega srca (zaradi sporadičnega pojava obarvanj je Bosshard pojav poimenoval z mozaičnim srcem) . Ugotovil je, mozaično srce ni bolezen, temveč fiziološka reakcija na lokalno povišan parcialni tlak kisika zaradi poškodb skorje, ki so pri bukvi 245 vsled navedenih specifičnih značilnosti, zelo pogoste. Bosshardu je nadalje uspelo tudi inducirati tvorbo rdečega srca pri mladih bukvah z injeciranjem kisika. Stewart (1966) pripisuje odmrtje parenhimskih celic translokatorni eks- kreciji. Ekskrecijske snovi, ki se ne akumulirajo v vakuolah celic trakov se transportirajo v koncentracijah, ki ne dosegajo toksične meje v smeri p roti strženu, kjer se kopičijo, dokler njihova koncentracija ne doseže letalne (smrtne) doze. To povzroči odmiranje parenhimskih celic z vsemi znanimi posledicami, ki vodijo v ojedritev. Za zaključek navedimo še Rudmanovo hipotezo (1966) o nastanku jedro- vine. Po njegovem mnenju se sproži ojedritev v primeru, če potrebe krošnje po vodi reducirajo vlažnost v osrednjem delu debla in če potrošnja hrane (asimilacija in respiracija) ne dosega donosa (tj. hrana proizvedena pri foto- sintezi). Pod temi pogoji se rezervne snovi v parenhimskih celicah beljave hidrolizirajo v topne ogljikove hidrate, ki se končno v ireverzibilni reakciji transformirajo v jedrovinske snovi. Pri tem se respiracija nadaljuje v paren- himskih celicah centralnega dela debla celo v pogojih reducirane vlažnosti. Tako naj bi bil čas ojedritve pogojen s koincidenco vodnega deficita in poru- šenega ravnovesja v prehrambeni ekonomiki drevesa. Tudi Rudmanova hipoteza je kljub svoji navidezni prepričljivosti doži- vela v najnovejšem času ostro kritiko (Carrodus, 1971) kar dokazuje, da kljub nespornemu napredku na področju proučevanja ojedritve še nismo v stanju postaviti splošno veljavne teorije o vzrokih tega tako pomembnega procesa v naravi. DAS KERNHOLZ UND DIE KERNHOLZBILDUNG (Zusammen fassung) Im Artikel wird zusammenfassend Uber verschiedene Gesichtspunkte und neuere Erkenntnisse der Kernholzbildung berichtet. Siimgemass werden dabei auch die entsprechenden slowenischen Fachausdriicke erortert. F. R. Literatura Bargltorn E. S. (1964) v The Formation of Wood in Forest Trees. Izd. Ziln- mermann, M. H., New York, London: Academic Press Becker, G. (1962). Holz als Roh- und Werkstoff 20, 368 Bosshard, H. H. (1953). Holz als Roh- und Werkstoff 11, 349 Bosshard, H. H. (1965). Holzforschung 19, 65 Bosshard, H. H. (1965). Schweiz. Zentschr. f. Forstwesen 116, 1 Bosshard, H. H. (1966). I.A.W.A. Bulletin No. 1, 11 Bosshard, H. H. (1967). Holz als Roh- und Werkstoff 25, 409 Bosshard, H. H. (1968). Wood Sci. Technol. 2, 1 Carrodus, B. B. (1971). New Phytol. 70, 939 Chattaway, M. M. (1952). Australian Forestry 16, 25 Erdtman, H. (1958). v Biochemistry of Wood, s. l. Izd. Kratzl, K. in Billek, G.,London: Pergamon Press Foster, R. C. (1964). Nature 204, 494 Greundenberg, K. in Neish, A. C. (1968). Constitution and Biosynthesis of Lignin s. 34. Berlin Heildelberg, New York: Springer-Verlag Frey-Wyssling, A. (1959). Die pflanzliche Zellwand. Berlin-Gottingen-Heildelberg: Springer-Verlag Frey-Wyssling, A. (1964). v The Formation of Wood in Forest Trees, s. 457. Izd. Zimmermann, M. H., New York: Academic Press Frey-Wyssling, A. in Bosshard, H. H. (1959). Holzforschung 13, 129 Fukazawa, K. in Higuchi, T. (1965). J. Jap. Wood Res. Soc. 11, 196 246 Fukazawa, K . in Higuchi, T. (1965). J. Jap. Wood Res. Soc. 12, 221 Hm·bome, l. B. (1967). Comperative Biochemistry of the Flavonoids, s. 312., London, New York: Academic Press Hergert, H . L. in Goldschmid, O. (1958). J. Org. Chem. 23, 700 Higuclzi, T. in Fukazawa, K. (1966). J . Jap. Wood Res. Soc. 12, 135 Higuchi, T . in Fukazawa, K. in Nakashima, S. (1964). J. Jap. Wood Res. Soc. 10, 235 Higuchi, T., Fukazawa, K. in Shimida, M. (1967). Res. Bull. Exp. For. Hok- kaido Univ. 25, 167 Higuchi, T., Onda, Y. in Fujimoto, Y. (1969). Wood Res. No. 48, 15 Higuchi, T. Shimida, M. in Watanabe, K . (1967). J. Jap. Wood Res. Soc. 13, 169 Hillis, W. E. (1968). Wood Sci. Technol. 2, 241 Hillis, W. E. (1971). Wood Sci. Teclmol. S, 272 Hillis, W. E. in I noue, T. (1966). Phytochem. 5, 483 Hulme, A. C. in Jones, l. D. (1963). v Enzyme Chemistry of Phenolic Compounds s. 97. Izd. Pridham, J. B., London: Pergamon Press Jaroschenko, G. (1935) Forstwissenschaftl. Centralbl. 57, 375 Jorgensen, E. (1962). For. Chronicle 38, 292 Kondo, T. (1964). J. Jap. Wood Res. Soc. 10, 43 Koran, Z. in Cote, W. A., Jr. (1965). v Cellular Ultrastructure of Woody Plants, s. 319. Izd. C6te, W. A., Jr., New York: Syracuse University Press Lajarnd, D. B. (1963). Drevarsky Vyskum 1, 1 Lyr, H. (1967). Archiv Forstwesen 16, 51 Nečesany, V. (1958). Drevarsky Vyskum 3, 15 Nečesany, V. (1966). Holzforschung und Holzverwertung 18, 61 Nečesany, V. (1968). Holzforschung und Holzverwertung 20, 49 Neish, A. C. (1964). v The Formation of Wood in Forest Trees, s. 219. Izd. Zim- mermann, M. H., New York, London: Academic Press Paclt, l. (1953) . Phytopathol. Zeitschr. 20, 255 Rudman, P. (1966). Nature 210, 608 Sachsee, H . (1965). Holz als Roh- und Werkstoff 23, 425 Smith, l. H. G., Walters, l. in Wellwood, R. W. (1966). Ror. Sci. 1, 97 Stewart, C. M. (1966). Science 153, 1068 Todorovski, S. (1969). Zborn. Zemlj.-Sum. Fak. Univ. Skopje (Sum.) 22, 41 Trendelenburg, R. Mayer-W egelin, H. (1955). Das Holz als Rohstoff. 2. Izd., Miin- eben: Hauser Verlag Wardrop, A. B. in Cronshaw, l. (1962). Nature 183, 90 Ziegler, H. (1964). v The Formation of Wood in Forest Trees, s. 303. Izd. Zim- mermann, M. H., New York: Academic Press Ziegler, H. (1968). Holz als Roh- und Werkstoff 26, 61 Zimmermann, M. H. in Brown, C. L. (1971). Trees, Structure and Function, s. 102, Berlin, Heildelberg, New York: Springer-Verlag 247 KRANJSKA INDUSTRIJSKA DRUžBA IN GOZDARSTVO Ing. Janez Ju van (Kranj) Ustanovitev družbe Idejni ustanovitelj Kranjske industrijske družbe (KID) je bil Lambert C. Luckmann, lastnik bančnega in spedicijskega podjetja v Ljubljani. Predla- gal je in tudi uspel, da je bila ustanovljena splošna delniška družba za uprav- ljanje in finansiranje industrijskih in rudarskih podjetij. Na ustanovnem občnem zboru delničarjev, dne 15. septembra 1869, je bil izbran za prvega predsednik upravnega sveta Michelangelo Zois, za ravnatelja pa je bil ime- novan njegov sin Karl Luckmann. Rodbina Luckmannov je bila trdno nemško usmerjena. Gospodarstvo Kranjske industrijske družbe je vodila in usmer- jala do leta 1906, torej sedemintrideset let. Bančno podjetje Luckmannov je imelo z novo družbo svoje načrte, ki jih je tudi izpeljalo, saj je razpolagala že ob njeni ustanovitvi s 33 % delnic. Kranjska industrijska družba je bila vpisana v trgovski register 18. septembra 1869 z nemškim nazivom: Kraini- sche Industrie Gesellschaft. Vpisan je bil tudi italijanski naziv: Societa Car- niola d'Industria. Slovenskega besedila ni bilo. Razvoj družbe Družba je takoj začela z vsestransko, pretežno železarsko dejavnostjo. V naslednjem sestavku pa se bomo zadržali predvsem na njenem pomenu za razvoj gozdnega gospodarstva na Gorenjskem. že na prvem občnem zboru so delničarji sklenili, da odkupijo premoženje Zoisovil1 dedičev na Gorenj- skem. 12. januarja 1870 je postala družba lastnica obsežnih gozdov na Jelo- vici, v Notranjem Bohinju, na Pokljuki, v Zgornji Savski dolini in v Karavan- kah na Javorniku. Jelovški in notranje-bohinjski gozdovi so obsegali po se- znamu iz 1842. leta 679 ha, rustikalni glavni gozd na Pokljuki, imenovan Zoisov šnit, pa 850 ha. Na istem občnem zboru je eden delničarjev zaupno povedal, da bi bil tudi fužinar Viktor Ruard pripravljen pod določenimi pogoji pristopiti k novoustanovljeni družbi. Po šestnajstih mesecih, dne 31. decembra 1871, je bila podpisana kupoprodajna pogodba, s katero je družba pridobila poleg Ruardovega premoženja v fužinah tudi 28 758 ha gozdov in ostalih zemljišč. KID je kupila dne S. oktobra 1872 od montanskega erarja 806 ha gozdov v Martuljku in v Belci ter 518 ha gozdov v Pišnici pri Kranjski gori. Poleg tega pa je družba kupovala zaradi arondacije tudi kmečke gozdove. Pozneje se je izkazalo, da je bilo v gozdove vloženega preveč kapitala. Po stoletja dolgi dobi je prišel tako velik del gorenjskih gozdov v roke enega samega podjetja. S prevzemom gozdov pa je družba prevzela tudi šte- vilne nerešene zadeve zaradi katerih urejeno gozdno gospodarjenje še dolgo ni bilo zagotovljeno. Pri tem naj posebej omenimo le ureditev in odkup goz- dnih služnosti, vprašanje odpiranja gozdov v odročnih legah in premalo ža- garskih obratov. Izkoriščanje gozdov je bilo v letih po prevzemu usmerjeno predvsem v proizvodnjo oglja. V gozdovih podjetja je bilo 470 oglarij s 440 oglarskimi kopami in 530 skladišči za oglje, 12 koč za vozače oglja na saneh in 8 goz- 248 • darskih in lovskih koč. Na šotišču na Ribščici (Pokljuka) sta bili dve delavski koči, tri lope za šoto in 25 polic za sušenje šote . šotišče na Ribščici j e me- rilo 34,5 ha. šota je segala od 1,9 do 5,7 m globoko. Izkoriščati so jo začeli leta 1869, a so jo do leta 1873 izkoristili komaj na 30 arih. V proizvodnem letu 1872/73 so jo pridobili 2728 m 3, od česar so pokurili na fužinah v Radovni 1752 m3, ostalo pa na Jesenicah. Količino oglja, ki so jo potrebovale fužine, lahko ocenimo po proizvodnji železove rude. V proizvodnem letu 1872173 so nakopali 22.437 ton in sicer v Savskil"l jamah 70 % , v Begunščici 16%, v Bohinju 7% in na Petrovi gori na Hrvatskem 7%. Poleg tega so pripeljali s Petr ove gore še 5637 ton r_iave rude. Kljub temu, da je bila v teh letih že dograjena železniška proga Ljub- ljana- Trbiž, so uporabljali v železarnah na Jesenicah še vedno oglje; poraba je znašala 50-80 tisoč m 3 letno. V gorenjskih obratih Kranjske industrij ske družbe je b ilo zaposlenih leta 1873 skupaj 1552 delavcev, od teh 443 oglarj ev; leta 1874 je bilo zaposlenih 1562 delavcev, od teh oglarj ev 562; leta 1881 pa 1205 delavcev, od teh oglarj ev 437. Vedeti je namreč treba, da je bil položaj gorenjskih železarn v letih 1875/80 zelo težaven, zaradi zastoja gradbene de- javnost v Evropi in zlasti v Avstriji. Cena železarskim izdelkom je padala, proizvodni stroški so naraščali , t ako tudi oglju, k i ga še ni zamenjal premog. Cim je stekla gorenj ska železnica je s icer cena lesa na panju naraščala, ven- dar so hkrati rastli t udi sp ravilni stroški do železarskih postaj in žag. Nad- zor v gozdovih je pešal. Vprašanje odkupa oziroma ureditev služnosti drvar- jenja, steljarjenja in zlasti paše še po dvanajstih letih od izida zakona ni bilo rešeno. širile so se nedovoljene sečnje lesa in povečalo uničevanje gozdov. De- želna vlada v Ljubljani j e že l. februarja 1854 r azglasila politični sekvester, tj . začasni odvzem gozdov v radovlj iškem okraju ter začasno ukinila vse zasebne pravice na gozdove dokler se ne u redijo sporni posestni odnosi in služnost . Sekvester v radovlj iški občini je zajel okoli 34.50 ha, ali 7% vseh go- zdov. Les se je smel sekati v gozdovih le na podlagi posameznega nakazila sekvesterskega urada. Komisije za ureditev služnosti so sicer poslovale še naprej , toda dela nikakor niso mogle dokončati. Nejevolja prizadetih, zlas ti /ka potovalna zveza (seveda onih, ki potujejo le peš) s sedežem v Stuttgartu. V zvezo so se vključila do danes že društva in organizacije iz Svice, Francije, Luxembt!rga, Anglije in ZR Nemčij e. Poleg splošnega sodelovanja na področju varstva narave in življenjskega okolja, izmenjave potovalnih skupin idr., smatra zveza za svojo poglavitno nalogo »popotovanje od naroda k narodu«, torej mednarodno zbliže. vanje, ne glede na sedanje državne meje. Tem ciljem pa naj bi služila širokopotezno zasnovana mreža »evropskih pešpoti«. Od prvih pet, ki jih je zveza sprejela v svoj program, je bila prav letos otvor jena pot š t. l. Po njej je mogoče priti brez bencinskega smradu in prerivajoče se pločevinaste gneče, po zaznamovanih gozd· nih, poljskih poteh , ob vodah in preko gora od Severnega morja do sončne Italije. Otvoritev poti je bila dne 2. juli ja 1972 v Konstanci ob Bodenskem jezeru. Evropske pešpoti (polna črta - že izdelana pot; pre- kinjena črta - planirana pot; !lik- časta črta- pred- videna pot O Berlin Wien j o MOrKhen _, 4...., __ ., ___ ... ..... .... o lnmbruck Za pristopitev k zvezi se živo zanimajo tudi naši avstrijski sosedje, ki so prav pr ed dvemi leti otvorili svojo petsto ki lometrov dolgo pešpot od češke do slo· venske meje (Nebelstein-Eibiswald). Pot poteka vseskozi v smeri od severa proti jugu, skoraj natanko po petnaj stem poldnevniku in se po svoji smeri tudi imenuje (Nord-Siid Weitwanderweg). Pot ima izrazi to gozdnat značaj, vodi večinoma po valovitem gorskem svetu , brez kakih posebnih visokogorskih težav, zlahka jo p re- hodijo vsi, od otrok do starejših letnikov. Za pot je pri Avstrijcih pa tudi ino· 256 zemcih, predvsem Nizozemcih, veliko zanimanje, o čemer priča že visoka številka podeljenih značk. Svojo pot bi Avstrijci radi priključili k »evropskemu omrežju<<. Na severu se o tem že pogovarjajo z Nemci, na jugu pa bi želeli, da se podaljša njihova pot v Jugoslavijo in se primerno izteče nekje pri Jadranskem morju, saj Eibiswald (Ivnik) na naši meji gotovo ni najprikladnejši zaključek. S Planinsko zvezo Slovenije je bil že dosežen načelni pristanek, da se avstrijska pot poveže z našo planinsko transverzalo št. 1, a kaže, da to ne bo najboljša r ešitev. Naša trans- verzala je zelo dolga, nima stalne smeri, saj v velikem polkrogu obide vse severne in zahodne meje Slovenije, predvsem pa je planinskega značaja in zahteva od obiskovalcev v a lpskem svetu dokajšnjo visokogorsko izurjenost. V gozdarskih krogih Slovenije že nekaj časa razpravljamo v zvezi s propa- giranjem gozdov, gozdarstva in varstva človekovega okolja o ustanavljanju neka- terih poučnih gozdnih poti, od katerih bi nekatere lahko potekale skozi celotna gozdnogospodarska območja. Na komisiji za tisk in propagando našega poslov· nega združenja je bilo govora o več takšnih možnostih. Ponuja pa se nam ide- a lna možnost, da skozi gozdove Slovenije pripravimo imeniten podaljšek av· strijske poti, prav tako od severa proti jugu po petnajstem poldnevniku. Po prvih, seveda še »neuradnih<< razgovmih lahko sklepamo, da kažejo gozdna go- spodarstva po katerih območjih bi pot potekala, za idejo in njeno ostvaritev veliko pripravljenost. Prav tako je izrazila svojo pripravljenost za sodelovanje pri organizaciji poti Planinska zveza Slovenije. Nova slovenska transverzala, zdaj pretežno gozdnatega značaja, bi z gotovostjo pritegnila veliko število po· potnikov vsake vrste, še posebno onih, ki bi prišli k nam s severa preko meje. Lahko bi jo imenovali slovenska transverzala št. 2 »Sever-jug«. Organiziranje takšne poti pa seveda ni le zaznamovanje z rdečo barvo, ampak vrsta zelo pomembnih podrobnosti, med drugim tudi izdaja posebne publikacije. Go- zdarsko idejo so z veseljem pozdravili seveda tudi Avstrijci. Na skupnem sestanku z njimi in zastopniki naše planinske zveze, ki je bil v Eibiswaldu v avgustu letoš- njega leta je bilo govora o možnostih in načinih medsebojnega sodelovanja pri ostvarjanju omenjene zamisli. Do konca bi jo lahko izvedli v prihodnjih treh letih. Omenimo naj, da se za naše sodelovanje posebej zanima tudi evropska zveza, še posebno glede na možnost podaljšanja naše poti skozi Dinaride in dalje proti bolgarski oziroma proti grški meji. Seveda pa so takšne zamisli res samo šele prve ideje. O našem delu poti in sploh gozdarski pobudi pa bomo naše bralce še obvestili. Milan C i g 1 a r 257 IZ PRAKSE SIMPOZU »GOZD, LES IN TUJSKI PROMET« V Celovcu je bil v času od 14. do 16. avgusta 1972 v okviru avstrijskega lesnega velesejma, tako kot že dve prejšnji leti, simpozij o sodobnih in ·aktualnih vpr:l.· šanjih. Letošnji naslov simpozija je privabil dokajšnje število gozdarskih s1ro- kovnjakov. Mimo Avstrijcev seveda, je b ilo opaziti največ Jugoslovanov, dokaj številni pa so bili tudi gostje iz Cehoslovaške. Simpozij, ki je potekal v obliki referatov in >>diskusije na odru« je zelo domiselno in spretno vodil prof. dr. ing. Oton Eckmlillner, sicer strokovnjak z docela drugega področja (gozdna mehanizacija, izkoriščanje gozdov), ki pa mu sodobne teme urejanja prostora in varovanj:\ človekovega okolja očitno n iso tuje. Naj povzamemo nekatere misli iz referatov. FRITZ LAMERDIN, namestnik vodje deželne uprave gozdov Baden-Wiirtenberg: Gozdno gospodarstvo in tujski promet v Schwarzwaldu. Poglavitno gozdno področje Nemčije je že po tradiciji eno izmed največjih nemških turističnih območij z kar največjim poudarkom na rekreaciji v zelenem okolj u. Temu se je prilagodile tudi gospodarjenje z gozdovi in prostorsko kra- j insko planiranje. Pri tem imajo gozdarski strokovnjaki nad vse pomembno in odločilno vlogo. Prav tako je pretežni del sodelavcev s področja varstva narave iz vrst gozdarskih strokovnjakov. Gozdarji so močno zastopani v turističnih, pla- ninskih in drugih propagandnih organizacijah, ki se bavijo z oddihom v naravi. Ne glede na lastništvo so vsi gozdovi na voljo obiskovalcem, seveda na kulturen način. Njim je namenjenih več kot 20 000 km pešpoti, ki jih nadzirajo in oskrbu- jejo poleg drugih tudi gozdarji, prav tako pa številne gozdne ceste, vendar ne vse. Največji del gozdnih cest je za javni promet zaprt. Anketa med prebivalstvom je oclločno pokazala, da si velika večina obiskovalcev gozdov, tudi motoriziranih, ne želi v tem pogledu nobenih sprememb, torej da ostanejo gozdne ceste še naprej zaprte. V zadnjem času nastajajo v prostoru številni konflikti med raznimi na- čini izkoriščanja površin, predvsem. za gradnje, kmetijstvo in posebej še za :.rimsko- športne objekte, predvsem smučarske steze. Pri tem je nujno kompleksno obrav- navanje vseh vprašanj in pa stalna aktivna dejavnost gozdarskih strokovnjakov, ki imajo prav na tem delovnem območju prenekatere možnosti za svoje strokovno uveljavljanje. FRANZ ADLER, vodja okrajnega gozdarskega inšpektorata v Meranu (Italija): Gozdovi in tujski promet v visokogorju. Poleg izrednega, dejali bi eksplozivnega razmaha turizma v visokogorju, sta zanj značilni še dve ugotovitvi: prodiranje v vse višje predele, tudi nad 2500 in 3000 metrov, ter njegovo sezonsko podaljšanje v zimskem času. Velike množice tu- ristov se zbirajo predvsem ob glavnih prometnih zvezah, prodirajo pa po gozdnih cestah tudi v notranjost gozdov. Takšen pritisk ne ostaja brez posledic za razvoj in zdravstveno s tanje gozdnih sestojev. Skode so različne, glede na letni čas. nad- morsko višino, vrsto obiskovalcev ter telmiko, ki prodira v nekoč mirno gorsko okolje. V zadnjem času predstavljajo najbolj živo nevarnost za gozdove v gorah smučarske proge in žičnice vseh vrst, še posebej če upoštevamo ogroženost zem- lji šč zaradi plazov in erozijskih procesov. Rešitve mnogih problemov so zaradi zelo pestre sestave zainteresiranih strank včasih zelo težavne. Vsako reševanje tovrstnih vprašanj pa bi bilo brez sodelovanja specialistov z različnih strokovnih področij tvegano, če že ne od vsega začetka zgrešeno. EUGEN BUHLER, deželni gozdarski mojster kneževine Lichtenstein: Ozdra- vitev gorske kmjiae v Lieclztcnsteinu. Moderni industrijski razvoj n i pustil ob strani te miniaturne državice v osrčju Alp. Pr:d ;;ek::tj desetletji docela agrarna dežela se je spremenila v izrazito ind u- strijsko, kjer je število kmečkega prebivalstva močno nazadovalo, tako v absolut- nem kot v relativnem oziru. Bolj odročni predeli se praznijo, spreminja se zem- ljiška struktura, povsod srno priča degradacijskim procesom, ki jih povzročajo 258 pojavi ob migracijah in prestruktuiranju prebivalstva. Blagostanje prebivalstva, družbena zavest in seveda m ajhnost same dežele pa so omogočili, da je Lichten- stein kot ena izmed prvih držav dobila svoj kompleksni regionalno prostorski in krajinsko prostorski načrt. O njem so se z veliko večino odločili na referendumu sami prebivalci. Sprejeli so vrsto omej itev, ki regulirajo normalen razvoj v pro- storu. I zvršena je bila kategorizacija posameznih predelov, ki so potrebni sanacije, izdelan je bil načrt o namembnosti posameznih površin, še posebej gozdnih in kmetijskih, glede na stalno nevarnost erozije in plazov, določene so bile smernice in konkretno izdelani načrti glede možnosti nadaljne urbanizacije, gradnjo indu- strijskih objektov idr. Posebna skrb je seveda posvečena razvoju turizma, tako zimskemu kot letnemu, saj je dežela zaradi svojih posebnosti privlačna za tujce iz vsega sveta. Pretežni del stroškov za sam projekt in njegovo realizacijo pa se- veda nosi država, posebej še za melioracije, ukrepe proti eroziji in pospeševanje kmetijstva v gorskih predelih. Gozdarstvo samo se zaradi. tega ne ukvarja le z gozdno proizvodnjo, ampak predvsem z krepitvijo prostorskih nalog gozdov. OTMAR EGGER, arhitekt iz Beljaka: Uporaba lesa pri konstrukcijskih in de- korativnih elementih pri zgradbah namenjenih turizmu. Les prav v zadnjem času pridobiva v gradbeništvu na svoji veljavi zaradi novih možnosti, ki jih n udijo lepljene konstrukcije. Tudi njegove estetske vrednoc;ti pri- hajajo vse bolj do veljave. Za gradnjo rekreacijskih objektov in turističnih zgradb vsake vrste ter njihovo notran jo opremo pa je v gorskem in še posebej gozdnatem svetu les prav nepogrešljiv gradbeni elem ent. Razmah turističnih gradenj j e dal v Avstriji arhitektom številne možnosti, da odmerijo lesu poglavitno veljavo, s tem pa tudi onim, ki neposredno uporabljajo les in njegove izdelke v vseh mnogoterih oblikah. Razprava okoli vprašanj, ki so bila nakazana v referatih se je sukala predvsem okoli avstrijskih problemov, takšna je bila pač sestava onih na >>diskusijskem odru«, s čemer pa seveda. ne mislimo, da je bila za poslušalce v dvorani nezani- miva. Predvsem smo lahko udeleženci z naše strani meje ugotovili, da nam vpra- šanja, ki jih je obravnaval simpozij, še daleč niso nova, ali celo tuja. Dejali bi lahko, da smo nekatera od njih tudi že v svojem krogu dokaj poglobljeno ob- ravnavali. Seveda pa so v različnih gospodar skih in splošnih družbenih pogojih rešitve posameznih vprašanj lahko različne. Tudi teža posameznih problemov je pri tem lahko drugačna. Tako smo slišali o vrsti vprašanj, ki se ukvarjajo z n jimi Avs trij ci, pa nam se zde drobna in nepomembna, a so prihajala v razpravi nenehno na dan. Seveda pa velja tudi obratno. Isto nam je potrdi la tudi razprava na eks- kurziji, ki so jo priredili organizatorji letos v koroško turistično, predvsem zim- sko, področje na Visoščici (Gerlitzen, 1909 m) nad Osojskim jezerom. Tu se pr·.!- pletajo premnogi turistično gospodarski interesi z in~eresi kmetijstva, gozdarst ·,•.l, hudourniške službe in ne nazadnje z načelnim vprašanjem zasebnega lastništva. Prav to povzroča na Koroškem zaradi svoje pretirane neokmljivosti posebne težave. Milan Ci g lar 259 KNJižEVNOST DOMAčE STROKOVNE REVIJE SUMARSKI LIST - Zagreb St.: 3/4 - 1971: Dr. Ivan M i k 1 oš : Kakovost hrane kot eden od vzrokov za pojav topolovega kuštravega prelca (Pygaera anastomosis L.) v nasadih evro· ameriških topolov - I. Spa ic, B. Brit vec: Laboratorijska raziskovanja učin· kovitosti nekaterih insekcitidov na gobarjeve gosenice-Pr o f. dr. Ro k o Ben ic : Nekaj mnenj o položaju gozdarstva, njegovem dohodku in organizaciji - I n g. An- t e Rad ovčic: Vedno večji pomen rekreativne vloge gozdov. St.: 5/6 - 1971: Dr. Boži d ar Petri c : Vpliv strukture lesa iglavcev na njegovo permeabilnost - Pr of. dr. D uš an K 1 ep a c : Poskus pomikanja višin- ske krivulje v enodobnih dobovih sestoj ih glede na njihovo starost -M r. i n g. Jo- sip Karavl a : Nekaj opazovanj o samooploditvi, vrstni in medvrstni hibridiza- ciji naših avtothonih lep - In g. B ranim i r Ma yer : Prispevek h klasifikaciji pogozdenega Džurdževačkega peska. St.: 7/8 - 1971: Pr of. dr. Iv o D ekanic: Intenziviranj e proizvodnje lesa v cenozi gradna in navadnega gabra z uporabo in tenzivnih redčenj in s fertilizacijo s pomočjo raznih mineralnih gnojil - P ro f. d r. S te va 11 B oj ani 11 : Analiza dela zgibnih traktorjev pri spravilu debel - Mr. Ni k ola K om l e 11 o vic : Raz- iskovanje letnih sprememb hranljivih snovi v iglicah evropskega macesna, zele- nega bora in zelene duglazije. St.: 9/ 10 - 1971: Dr. Zdenk o Toma še go vic: Inventura lesne za- loge s pomočjo merjenja vzorca, določenega iz izkaza taksacijskih informacij - In g. Ni k o 1 a Pop ni k o 1 a: Proučevanje morfološko-fizioloških značilnosti je- lovega peloda v zvezi s hibridizacij o jelke - Do c. dr. in g. Ad i ca S 1 i ep č 1!- v ic: Subfosilni les v hrvaškem Zagorju - Pr of. dr. Ni k o 1 a Ne id hard t : Določanje prognoze - Mr. in g. An te Krsti ni c: Stirinajsto zasedanje medna- rodne komisije za topol. St.: 11/12 - 1971: Pr of. dr. Zvonimir Poto č ic: Politično-ekonomsko bistvo Barthinega obrazca - Dr. in g. Ur oš Go 1 ubo vic: Raziskovanje rela- tivne diferencialne rente v gospodarskih gozdovih Gorskega Kota rja - Dr. I van Spa i c: Terenska raziskovanja učinkovitosti metationa in dipterexa na gobarjeve gosenice - I n g. Z v o n i m i r T o m a c : Normalne, resnične in druge lesne zaloge ~.r prebiralnih gozdovih kot enako pomembne osnovne vrednosti v gospodarskih osnovah - Dr. D rag o And ra š i c: Lovski kartografski znaki. St.: 112 - 1972 Mr. in g. Jo sip Ka ra v 1 a : Parki Samo bora in njihov dendrološki pomen Pr o f. dr. Zvoni mir Pot o čic : Gozd - ekonomski fe- nomen - Pr of. dr. Dušan K 1 epa c : Raziskovanje o vplivu defoliatorjev na na prirastek jelovih gozdov - Dr. i n g. K o n ra d Pi nt a ri c : Raziskovanje vpliva stratificiranja semena sitke na potek kalitve. SUMARSTVO- Beo gra d St.: 5/6 - 1971: Dr. Drag o l ju b Mir k o v i c: Kakovost dreves v bukovih gozdovih Srbije - D r. K on ra d Pintar i c : Višinski prirastek duglazijinih se- jančkov različnih provenienc v drugem letu in njegova odvisnost od toplotnih raz- mer - Dr. Nada Ve se 1 in o v i c : Zastopanost mikroorganizmov, antagonistič­ nih proti glivi Fusarium oxysporum var. orthoceras soj 12 v r aznih tipih zemlje. St .: 7/8-1971: Dr. Vojislav Stamenkovic, dr. Vladimir Mišče­ v ic : Vzporedna raziskovanja poteka debelinskega prirastka pri raznih vrstah gozdnega drevja- Dr. Jova n Spi ro v sk i : Zemljišča na andezitih in na ande· zi tnih tufih pod gozdno vegetacijo na Kožuf planini - Dr. A 1 ek sand ar Tu. co v i c : Nastanek socvetja in cvetov na deblu in golih vejah japonske jablan~ Malus floribunda - I n g. Sava Kam e n o vic : Uporaba vektorja pri določanju 260 glavne smeri nagiba na projeklirani površini - Dr. Nada Lu ki c- Sim on o· vic: Prispevek k raziskovanju tehnoloških lastnosti bukovine v Jugoslaviji - In g. S to j an Ku kin : Vpliv časa za prevoz transportnih enot na (strukturo delovnega časa) kapaciteto in proizvodnost strojev ter naprav - Dr. Mihi a il o Ni k o 1 ic : Značilnosti in priprava orehov ih furnirskih hlodov - M r. in g. D a- ni lo T o do ro vic : Norma, njihova vloga in pomen pri poslovanju gozdnega gospodarstva. St.: 9/10 - 1971: In g. Djordje Ni k o 1 ic: Raziskovanje vpliva inkorpo- riranega radioaktivnega fosfora v teku embriogeneze na mladice nekaterih gozdnih drevesnih vrst - Dr. Miha i 1 o N i k oli c: Struktura odpadkov pri rezanju ore-' ho vega furnirja - D r. in g. V es i mir Ve s e 1 in o v ic : Gašenje gozdnih požarov z miniranjem - Mr. S r d j an Ta na s k o v i. c : Klasični in zgibni gozdni traktorji za spravilo lesa - In g. Ro do 1 j u b Pop čet o vic : Vrhova muha (Helicomyia saliciperda Duf.), vrbov škodljivec na okrasnih nasadih-Dr. Djo rdje Pan ic: Nekatere biološke in morfološke prednosti hrasta doba Quercus robur var. tardis- sima Mat. - P el a r D j o k o vic : O nekem smrekovem fenotipu. St.: 11/12- 1971: Dr. Drag o 1 jub Mir k o vic: Določanje prostorninskega prirastka iz vsote drevesnih obsegov sestoja - Dr. Em il ij a Vu kič evi c: Magnolia grandiflora L., nova zimzelena vrsta za alohtono dendrofloro Srbije - D r. Sreten Ni k o 1 ic : Prispevek k metodiki za določanje prevoznih stroškov za gozdne sortimente - Dr. A 1 ek sand ar Tu co vic : Sedanje stanje genetike po svetu in pri nas - D r. in g. Lj u b i š a J e v ti c : Projektiranje preliv nih pregrad in možnosti za uporabo tega sistema pri nas - In g. Sava K a men o - vi c : Stopničaste terase z vodoravno ploščadjo in njihova uporaba pri snovanju plantažnih nasadov po pobočjih. St. : 1/2 - 1972: Mr. in g. Se ku 1 a Mir če v ski : Mikroklimatske razmere v nekaterih tip ih gradnovih gozdov - In g. Nada Ze ki c: Uspehi pri uporabi herbicidov gramoxone in reglone v gozdnih drevesnicah - I n g. S v e t i s 1 a v Ra du 1 o vi c : Prispevek k vprašanju vpliva redčenj na razvoj črnega in rdečega bora na Deliblatskem pesku - Can e Jani ci j ev i c : Zaščita srednjega toka Tare - D r. K on s ta nt i n Va s ic, d r. Mi 1 o mir V as ic, dr. Rad o va n Mar o v ic, i n g. Dani ca Krsti c : Stanje gobarja na območju Srbije leta 1971 in napoved za leto 1972 - Dr. živ orad Rad o van o vic : Vpliv nekaterih dejavnikov okolja na višinski prirastek jelke in smreke v najmlajšem razvojnem štadiju. St.: 3/4 - 1972: Dr. Mil oš Ma k sim o vic, in g. Bora Radenko vic, in g. Sla v k o I 1 ic, in g. Dani ca Manic: Zaviralno delovanje herbicidov na osnovi 2,4-D na poganjanje iz štorov listavcev - In g. Ni k ol a Sim uno vic : Pr ispevek k raziskovanju ekonomičnosti pridelovanja topolovine v gostih nasadih s kratko obhodnjo - Dr. in g. Du š an Sime uno vic: Pomen proučavanja nekaterih osnovnih vprašanj iz zgodovine gozdarstva. St.: 5/6 - 1972: Dr. Sreten N i k o 1 i c: Teoretična osnova za ugotavljanje optimalne gostote mreže gozdnih komunikacij - D r. M i 1 u t in Kne ž e vic : Vpliv parjenja na lastnosti bukov ine - Dr. Mi 1 o van Gaj i c : O nekih novih oblikah lakote Galium pseudoaristatum Schur. NARODNI SUMAR - S ar aj evo St.: 3/4 - 1971: Pr of. in g. Ivan K 1 eme n čič : Polaganje poti po erodira- nih grebenih - D r. ž i v o ra d R a cl o v a n o v i c : Obrestovanje vloženega ka- pitala v proizvodnjo lesne gmote v gozdu - P r of. i n g. H a j ru cli n Buj u- ka 1 ic, Dragu tin Murk o : Preizkušanje lastnosti preparata »bitulol« kot sredstva za zaščito lesa. St.: 5/6 - 1971: Dr. K on ra cl Pintar ic: Pogojenost ritma višinskega pri- rastka od vsote temperature - In g. H aj ru di n B uj uka 1 i c, in g. Nenad Vid o vi c : Raziskovanje trajnosti bukovega jamskega lesa, impregniranega z domačimi preparati, štiri leta po vgraditvi v rudniške opore - Mi 1 oš Je v ti c: 261 Kam gremo in kako bomo prišli do cilja? Razmišljanja ob izdelavi perspektivnih načrtov za razvoj gozdarstva. St.: 7/8 - 1971: In g. Branislav Begovič: Lov s sokoti in sokolarstvo v preteklosti Bosne in Hercegovine - I n g. S ve to B u tu 1 ij a : Dimenzioniranje cestišča na gozdnih poteh - I n g. H aj r u d i n B u j u k a 1 i c, i n g. N en a d V j. do vic : Raziskovanje trdnosti jamskega lesa gabra, hrasta in robinije, imprcgni· ranega z domačimi preparati, štiri leta po vgradnji v rudniške opore - I n g. Ra· do s 1 av Curi c : O prirodni razprostranjenosti in deležu jelke (Abies pectinata) v gozdovih zahodne Bosne - In g. Zoran J u rk o vic : Vpliv izbire p roizvod- Jlega programa na poslovanje končne predelave lesa pri ~IP »Stupčanica« v Olovem - In g. Vu kaši n Ne do v ic: O nekaterih perečih problemih pri pri· delovanju sadnega blaga - Pr of. in g. Ha rudi n Buj uk alič, Dragutin Murk o, in g. Nenad Vid o vic : Učinkovitost bakrenega naftenata kot sred- stva za zaščito lesa - I n g. N i k o l a E i c : Kam gre naše gozdarstvo? - D r a· g uti n Murk o, Hu s e in D ž anic, Tai b P aš ic : Raziskovanja vsebine taninskih snovi in pogojev za njihovo optimalno ekstrakcijo iz hrastove šiške (Cal· la quercina). St.: 9/10 - 1971: In g. Branisla v Beg o vic: Prizadevanja za zaščito prirode ter izločanje gozdnih rezervatov in nacionalnih parkov v Bosni in Her- cegovine v času avstroogrske uprave - S l o b o d an K ap e t a n 0 v i c, Z d r av k o De veta k, S l ob oda n D j u gum o v i c : Možnost za uvajanje krvomočnice v nasade za pridelovanje eteričnega olja - In g. H aj rud i n Buj uk ali 6, in g. Nenad V id o v i c : Trajnost jamskega lesa, impregniranega s preparati bitusil I, II in III - Dr. S ret en Vu či j ak : Uporaba kombinirane metode trenutnih opažanj pri sečnji in izdelavi lesnih sortimentov - In g. Brani s Ja v J o v k o v ic : Plantaže s kombiniranim pridelovanjem novoletnih jelčic in in ten· zivnih nasadov celuloznega lesa - D r. živ orad R a d o van o vic : Problema· tika znanstveno raziskovalnega dela v gozdarstvu Bosne in Hercegovine-In g. Ne· nad Vi do vic : Termiti in poškodbe na lesu. St.: 11/12 - 1971: Pr of. Branisla v Be g o vic: Ob 25-letnici Zveze IT~ID Bosne in Hercegovine-Dr. K on rad Pintar ic: Goj enje črne jelše - In g. Ha j rud in B uj uka 1 ic, in g. Nenad Vi do vic, in g. Faruk K o vače· vič : Raziskovanje trajnosti jamskega lesa, impregniranega s solmi boliden K-33, šest let po vgraditvi v rudniške opore - In g. B rani s l av Jo v k o v ic : Spro· ščena gojitvena tehnika pri gospodarjenju z gozdovi Bosne in Hercegovine - In g. Rad o sla v Curi c : ~e enkrat o temi »Kam gre naše gozdarstvo« - In g. Bo ri v oje Momir o v ič: Mehanični vpliv na drevo in njegov odnos do odžagovanja vej kot gozdnogojitvenega ukrepa - In g. Arsen Radivoje- vi c : Dejavniki, ki morejo ki morajo ublažiti vibracij o motor k - In g. Du šan T erzi č : Uporaba drevesnega zelenja in iglic kot biološko aktivnega materiala za prebrano domačih živali - Dr. živ orad Rad o van o v ič : Vpliv drevesne vrste in koncentracije sečnje na proizvodnost dela pri sečnji in izdelavi lesa v gozdu. St.: 1/2 - 1972: In g. Vu kaši n N ed o v ic : Rast in razvoj zelenega bora v intenzivnem nasadu Spomen na Preslici pri Doboju - I n g. Rad o sla v CU· ri č : Razširjenost in potreba za povečanjem deleža smreke v gozdovih zahodne Bosne - In g. Krum Angel o v : Analiza notranjega transporta v podjetjih za predelavo lesa - I n g. Duš an Ter z ič : Izkoriščanje drevesnega zelenja za proizvodnjo preparatov z vitaminom C - In g. Asi m Mira l em : Nomen· klatura internih poklicov v podjetjih gozdarstva in lesne industrije. St.: 3/4- 1972: Prof. Branislav Begovič: Snovanje in razvoj indu· strije za predelavo lesa na glasinsko-ramonaijskem območju v času avstoogrske ·uprave - In g. Ahmed B i š če vič : Vloga gozda pri obrambi dežele - Pr o f. dr. K on rad Pintar ic : Realizacija del za nego gozdov - Dr. Božidar Ku l uš ic : Vpliv prostornine kosov na delovni učinek pri spravilu lesa s so- dobnimi gozdnimi traktorji - In g. S veti sla v Radu 1 o vic: Prispevek k vprašanju pomlajevanja in obnove gradnovih gozdov - D r. in g. Sr e ten Vu či· j ak : Tehnika mrežnega planiranja in njena uporaba v gozdarstvu in predelavi 262 lesa - I il g. Asi m Mira lem: Metoda merjenja in primerjanja kvalifikacijske strukture zaposlenih - In g. Jo v o S olaj a: Razvojne težnje lesnih plošč s posebnim ozirom na iverke - In g. Brani s 1 av Jo v k o vic : Gozdarstvu n:1. krasu bo posvečena večja pozornost - Dr. in g. Muham ed Cem a 1 o vic : Uporaba zdravilnih zelišč za vegetativno vezanje strmin ob poteh in progah. TOPOLA- Beograd St.: 83/85 - 1971: Stirinajsto zasedanje mednarodne komisije za topol FAO v Bukarešti - Poročilo o dejavnosti Jugoslovanske nacionalne komisije za topol med dvema zasedanjima Mednarodne komisije za topol o obdobju 1968-1970 - Dr. I van He r p k a, i n g. Jovan Mar k o vic : Proizvodnja lesa osmih vrst hibridnih topolov s kratko obhodnjo - Mr. in g. Ante Krtini c : Pojav eno- domnosti in hermafrodizma pri hibridni vrbi - M r. i n g. A nt e K r t i ni c, p r o f_ dr. Mir k o Vida k o vic: Vpliv goste saditve na uspevanje bele vrbe - In g. S ta na N i k o 1 andric, in g. V e li nk a Mu nk a če vic, i il g. Dr go- 1 j u b Jo vic : Priraščanje nekaterih evroameriških topolov in bele vrbe na raznih tipih aluvija v Baranji - Dr. K oč o H adži -Georgi j ev, i n g. Ni k o Pop ni k ola : Pojav pokanja topolov ih d reves v SR Makedoniji - Dr. Iva il Mi k 1 oš : Vpliv hrane na razvoj in plodnost topolovega kuštravega prelca (Pygaera anastomisis L.) - I 11 g. I š tva 11 Joda 1: Prispevek k poznavanju od- nosa med porabljeno hrano in plodnostjo gobarja, prehranjevanega z listjem to- pola Populus x euramericana (Dode) Guinier cl. I-214- Dr. Ci ri 1 Si dor: Virozne bolezni nekaterih gospodarsko pomembnih škodljivih topolovih insektov - In g. Nad e ž da Go j k o vi c : Prispevek k proučevanju bionornije bolezni Marssonina brunnea (Eli. et Ev.) P. magn. in odpornosti preizkušenih klonov proti tej bolezni v Jugoslaviji - Mr. in g. G eorgi je Gojko vic: Kemično zatiranje kripto- gamnih bolezni topolov v Jugoslaviji - D r. in g. B ranim ir Pr pi c, d r. in g. Tu go mir Filipa n : Distribucija radioaktivnega fosfora pri nekaterih iglavcih in pri robusnem topolu. St: 86/ 87 - 1971: Dr. in g. Jovan Mutibari c, ing. Momčilo Cem er- ki c : Struktura lesa in fizikalno-mehanske lastnosti avtohtonih vrst topolov in vrb. LES - Lj u b 1 j a n a St.: 7 - 1971: In g. S 1 ob oda n Raj ic: Plantažno pridelovanje topolovine pri nas - P ro f. d r. B og dan Di tri c h : Tehnološki postopki kemične zaščite lesa pred gorenjem - P ro f . in g. Ni k o Kralj : Oblikovanje in znanstveno tehnična ustvarjalnost - Pr of. in g. a c h. Ni k o Kr a 1 j : Salon pohištva 1971. St.: 8 - 1971: In g. Ivan Grebenc : Uporabnost hidravlike in pnevmatike v lesni industriji - In g. Kar 1 F roni u s: Nova pota v žagarski industriji - I n g. Mil an S m o 1 ej : Uporaba vezanih plošč za betonske opaže - M ir k o An z e 1 j c : Merjenje storilnosti dela v podjetju. St.: 9/10 - 1971: In g. Adi S vet 1 i č ič: O srednjeročnem planu razvoja lesne industrije Slovenije 1971-1975 - Pr of. in g. ar c h. Ni k o Kr a 1 j : Slo- venski oblikovalni uspehi - I n g. Sreč o S mo 1 e : Sistemi vnaprej določenih časov - 1 n g. Tom o Bonač: Do kod smo prišli s kontrolo kvalitete pohištva? In g. Lojze žumer: Vsebinske in terminološke pripombe na naslov revije Les. St.: 1/2 - 1972: In g. A 1 ek sander Marin k o : Lepljene lesne konstruk- cije - In g. Karl F roni us: Kako izdelujejo okna na Svedskem? - In g. Zdenk o Petrič: Načela projektiranja v lesni industriji - In g. Kar 1 F ro- ni us : Zavod za raziskavo pohištva v Stevenage (Industry Research Association) Velika Britanija- Ing. arch. Marjana Kunčič: »AS desing 72«- An- drej Gr o s : Obdelava podatkov- Marj an Cuderman : Ekonomski aspekti investiranja - In g. B ori s Fe r 1 a t : Pohištvo iz plastičnih m as - I n g. Bo- ri s F e rla t, Rom an De k le va : Kontrola vlage v tovarnah pohištva in njen vpliv na kvaliteto izdelkov. 263 .. St.: 3/4 - 1972: Pr of. in g. Zdra v k o Tur k: Grče slepice - njihov na- stanek, spoznavanje, merjenje in pomen - In g. Kar 1 o Med j u gora c : Teh- nična priprava dela - Pr o f. i n g. ar c h. Ni k o Kr a 1 j : 13. m ednarodni sejem pohištva v Kolnu - In g. Ma rjana Kun čič: Novi designi jugoslovanskega pohištva - I n g. An d r ej P o d g o r š e k : Elektronski računalniški sistemi za avtomatsko obdelavo podatkov - In g. Milan Smo 1 ej : Skorja iglavcev in od- padna sulfitna lužina - interesantni surovini za iverne plošče. · St.: 5/6 - 1972: 1 n g. Lo jze žumer: Lesno gospodarstvo Slovenije v 1971 - In g. S 1 av k o Mihe v c : Raziskava metodologije za ugotavljanje kva- litete površinske obdelave končnih izdelkov pohištvene industrije - In g. T om o B ona č : Preizkušanje mehanske odpornosti stolov po predpisih jugoslovanskega standarda - In g. F erdo R a k u š a : Privijanje v pohištveni industrij i - Dr. in g. J ože Len i č, Lj u b o Cvi ta n ič : 25 let Lesno kemične industrije Lesonit, Ilirska Bistrica - 1 n g. a r c h. M a r j an a K u n či č : Zaščitni znak -pomen in uporaba- Ing. Emil Križni č: Kontrola kvalitete- Pro f. dr. in g. Rud o 1 f Ci vidin i, i n g. Po 1 de Pri sta vec : Vakuumsko kontaktno sušenje lesa. St .: 7 - 1972: Sklepi posvetovanja o politiki in programu razvoja gozdnega in lesnega gospodars tva Slovenije - Dr. in g. Jož e Lenič: Skupni napori nordij skih držav za boljše izkoriščanje odpadkov v gozdni proizvodnji - In g. Karl o Med j u gora c: Elektronsko upravljani stroji - 1 n g. Brane Z u pa- n ek: Nov objekt tovarne pohištva Alples železniki: tovarna ploskovnih elementov - In g. Mi 1 an S m o 1 ej : Nekaj o površinski obdelavi vezanega lesa. DRVNA INDUSTRIJA - Zagreb St.: 5/6 - 1971: Dr. Sla v k o K o vače v ic: Zaščita lesa pred gnilobo in pred insekti kot ukrep za ohranitev gozdnega fonda - In g. Mir k o Bi 1 jan: Merjenje veličin v zvezi s stanjem pri sušenju - In g. Z. Cika ri c, in g. Z. Hr en, in g. B. Gu št in, in g. F. Saj duha r : Inovacija v lesni industriji. St.: 7/8 - 1971: In g. Da 1 ib or Salopek: Predušenje - sodobnejši način gospodarjenja - In g. Franj o S taj d uha r : Od o kal plošč do okal hiš - In g. S tj ep an Tka l ec : Delovni program pripravnikov v podjetjih za finalno obdelavo lesa. St.: 9/10- 1971: Ing. Djuro Hamm, ing. Ninoslav Lovric: Paril- nice za bukov žagan les - P ro f. J ura j Zan ic : Uporaba vodnih močil v po- hištveni industriji. St.: 11/12 - 1971: In g. Djuro Hamm, in g. Nin o s 1 av Lo vri c : Pa- rilnice za bukov žagan les - Prispevek k projektiranju, izvedbi in obratovanju. St.: 112 - 1972: I n g. Da 1 ib or S a lo pe k : Nekatere izkušnje iz DIP »Plješevica« Donji Lapac - In g. Z d ra v k o F u č kar : Mesto in vloga funkcije vzdrževanja opreme in strojev v lesnoindustrijskih podjetjih - Dr. i n g. Z v o- nimi r Et tin ger: »Ormig<< stroji za pripravo tehnološke dokumentacije v lesni industriji - Mr. Stanislav Klim e nt : Avtomatizirana obdelava podat- kov v lesni industriji - I n g. Ni k ola H e r 1 j evi c : Trgovski uzusi in kako- vost eksot. St.: 3/4 - 1972: In g. Franj o S tajd uha r : Prispevek k raziskovanju fizikalno-mehanskih lastnosti bukovine na Hrvaškem - I n g. M 1 ade n Figu r i c: Sinhronizira nje tekočega traku v oddelku za montažo - D r. i n g. S la v k o K o- vače v ic: Zaščita lesa v gradbeništvu. St.: 5/ 6 - 1972: In g. Ni k ola Gog er: Razvojne možnosti gozdarstva, lesne industrije ter industrije celuloze in papirja SR Hrvaške od 1971 do 1975. leta ob upoštevanju dolgoročnih razvojnih možnosti - In g. Kar 1 o Med ju- g o rac : Kontrola kvalitete pri proizvodnjem procesu s pomočjo metode vzorcev - In g. St j ep an T ka 1 ec : Analiza asortimana proizvodov v pohištveni indu- striji - Mr. in g. V 1 ad i mir B ru či : Mehanska predelava lesa na Finskem. M. B. 264 SPOšTOVANIM BRALCEM GOZDARSKEGA VESTNIKA Ob zaključku tridesetega letnika našega glasila, ki že četrto desetletje zvesto spremlja slovenske gozdarje pri njihovem delu za uspešen razvoj in ohranjevanje zelenega bogastva, bi bila gotovo primerna in umestna izdaja posebne praznične številke. tal pa nam tega ne dovoljujejo naše tehnične, posebno pa finančne možnosti. Na pragu četrtega desetletja lahko zatorej le v mislih preidemo po ogromnem delu in znanju, kar ga je bilo zbranega v tridesetih zajetnih letnikih. V njih se neposredno odraža razvoj in že zgo- dovina naše stroke. Naj bi ostalo tako še zanaprej. Prav o tem je razmišljal na svoji zadnji seji uredniški odbor ko je skušal začrtati prihodnjo razvojno pot Gozdarskega vestnika, tako glede nje- gove vsebine, kot načina in oblike izdajanja. Kljub svojemu trajnemu po- slanstvu bo naš Vestnik še nap1·ej ostal omejen v svojem nacionalnem pro- storu. Zaradi specifičnosti gozdarske stroke in posebnih gozdarskih proble- mov ne more naše glasilo niti po vsebini, niti po obliki ubirati takšno pot, kot hodi po njej bratski »Les«, ki je nedvomno glasilo ene najmob1ejših slovenskih gospodarskih vej, pravtako pa se ne more Gozdarski vestnik do- cela istovetiti z glasili tujih, deset in večmilijonskih narodov, vsaj ne po številu svojih bralcev. Zato nam ne kaže drugega, kot da še naprej ostanemo na realnih slovenskih tleh, kar pa seveda ne pom.eni samoljubne zaprtosti v lastne, le ozko strokovne probleme. Gozdarski vestnik se bo tudi v prihodnje idejno in strokovno ravnal po naprednih smereh. Skušal bo spremljati procese, ki prevevajo sodoben svet, njegovo gospodarstvo in še posebno človekovo naravno okolje, čigar najpomembnejši sestavni del so prav gozdovi, vse to pa seveda v strokovni luči in v mejah gozdarske dejavnosti. Zdi se nam, da je bilo gozdarstvo doslej le preveč odmaknjena od onih silnic, ki odločajo o razvoju širšega prostora. Ust1·eznejše mesto pa si bo moglo med dntgimi panogami glede tega zagotoviti edinole samo s svojo 11eposredno zavzetostjo. Uredniški odbor meni, da naj bo nl1še glasilo tudi v prihodnje namenjeno predvsem široki strokovni javnosti, deloma pa tudi bralcem izven gozdarskih krogov. Gozdarski vestnik ne bo postal visoko znanstvena ali ozko specia- lizirana revija, saj imamo za to med drugim na voljo Zbornik in ostale publikacije našega gozdarskega inštituta. S krajšimi in predvsem aktualnimi članki bo skušal obveščati svoje bmlce o vseh strokovnih novostih s sicer zelo širokega delovnega področja. Pri tem pa se ne bomo omejili niti po vsebini, niti po avtorjih samo na slovensko ozemlje oziroma njegovo proble- matiko. Gozdarski vestnik naj ostane še naprej docela odprto glasilo. Od· prta bo ostalo tudi strokovno nasprotujočim si idejam., ki jim ni mogoče odrekati dobronamerne želje po napredku in razčiščevanju strokovnih pojmovanj. V prihodnje bi imeli radi več stika z našimi bralci, še posebno radi pa bi razširili krog sodelavcev iz vrst naših mlajših, zdaj že prevladujočih strokovnjakov. Gozdarski vestnik ostaja glasilo naše zveze inženirjev in teh- 265 nikov. V danih pogojih pomeni, če ne edino, pa gotovo eno izmed močnejših vezi, ki povezujejo naše, večkrat prehudo razdvojene strokovnjake. Zato bo- mo v prihodnje poročali bolj kot doslej o dogajanju v naših delovnih orga- nizacijah, še posebno pa v naših področnih društvih. Veliko je namreč tega kar ne zanima le ozek domači krog, ampak je lahko v premislek in delovno spodbudo širšemu krogu strokovnjakov. Seveda pa zavisi prav to v veliki meri od prizadevnosti in številnosti naših sodelavcev ter dopisnikov s po- sameznih področij. Radi bi, da bi jih bilo čimveč in kar se da stalnih. Gozdarski vestnik mommo bolj odpreti javnemu mnenju. Zato bomo z novim letnikom uvedli rubriko »Mnenje naših bralcev«, kjer bo lahko sleherni, seveda ne iz anonimnosti, izrazil svoja gledišča in misli, predvsem o v Gozdarskem vestniku objavljenih prispevkih pa tudi nasploh o naših vprašanjih in pojavih. Premalo je bilo v našem glasilu poročil o sodobnem tehničnem napredku. Doslej so se s tega področja oglašali predvsem naši najpomembnejši stro- kvnjaki, njihovi prispevki pa so obravnavali predvsem fundamentalne ali pa splošne zadeve s tehničnega področja gozdarstva. Zato bomo uvedli, po možnosti stalno rubriko >>Tehnične novosti«. Tako bi radi vzbudili več zanimanja za naše glasilo tudi pri proizvajalcih tehnične opreme za gozdar- stvo, bodisi doma, bodisi v svetu, ter tako pripomogli k njegovi finančni stabilnosti saj računamo s tem tudi večje število oglaševalcev. Uredniški odbor meni, da kljub nekaterim željam in predlogom, ne bi kazalo spreminjati tradicionalne, morda nekoliko staromodne, zunanje po- dobe Gozdarskega vestnika. Resda njegova oblika tehnično ni na ravni ne- katerih naših sodobnih revij, ki izhajajo na najodličnejšem papirju in v barvnem tisku, vendar bi bila vsaka sprememba povezana s takšnimi stroški, ki za nje naše glasilo zaenkrat še nima trdne osnove. Možno pa je seveda po· večati obseg Gozdarskega vestnika. Slednje zavisi predvsem od števila pri- spevkov in od sredstev, ki bi bila na mzpolago. Nobena skrivnost ni, da bo z novim letom Gozdarski vestnik dražji. Izdajateljski stroški so se v teku tega leta močno povečali, naša naročnina pa je ostala spričo znane zamrznitve cen nespremenjena. Med letom je seveda ni bilo več mogoče zvišati. Na po- višanje naročnine pa je pristal in o tem. odločil tudi zadnji občni zbor naše zveze inženirjev in tehnikov, ki je za to pooblastil kar uredniški in svoj upravni odbor. V okviru povišane naroč11ine in morebitnih večjih dohodkov, pa bo seveda možno misliti tudi na povečan obseg Vestnika. Vrh tega nam ostaja za prihodnje leto še ena naloga: sestava preglednega kazala za prvil'l trideset letnikov Gozda7'skega vestnika. Prav s tem bomo na najbolj primeren način prikazali tridesetletni razvoj našega glasila in dali hkrati priznanje vsem njegovim dosedanjim sodelavcem, vsem našim strokovnjakom pa zelo koristen pripomoček pri njihovem delu. Urednik 266 \ ( 634.0.904 GOZDOVI NA KRASU VčERAJ, DANES IN JUTRI Prof. dr. Livio P o 1 d i n i (Trst) Gozdno rastlinstvo je za spoznavanje ekološkega kompleksa nadvse pomembno. Tudi potem, ko je človekov vpliv že zabrisal njegovo prvotno sestavo, razvojne težnje in medsebojne odvisnosti, lahko po njem sklepamo o dejavnikih, ki odločajo o ekoloških razmerah posameznih predelov. Idealno podobo naravne vegetacije na Krasu pa si seveda lahko le zamislimo, saj je ne moremo neposredno ugotoviti. Razvoj je spremenil na Krasu vse kom- ponente nekoč enovitega gozdnega okolja in ga razdrobil na vrsto navidezno nepovezanih delov. Miselna obnova nekdanje vegetacije je zato bolj podobna arheološkemu kot naravoslovnemu delu. Raziskave o daljni preteklosti go- zdov so na Krasu še posebno težavne, ker so se ohranile le majhne količine okamenelega pelodnega prahu, ki je drugod, npr. v Sloveniji, zelo olajšal raziskave o preteklosti gozdov. Z najdbami v rumeni ilovici smo sicer pri- šli do dragocenih podatkov o stanju rastlinstva med zadnjo ledeno dobo in ob njenem koncu, zaradi m ajhnih količin peloda pa ne moremo ugotoviti količinskih odnosov med posameznimi drevesnimi vrstami v predzgodovinski in kasnejši dobi. Zato lahko sklepamo o kraškem rastju le na podlagi po- srednih metod preučevanja. Sodobne raziskave temeljijo na opazovanju red- kih fragmentov ohranjenega gozda in pozitivnih razvojnih teženj ostalega degradiranega rastja. Na podlagi tega lahko sklepamo, da so prevladovali na Krasu pred človeškim posegom v dobršnem delu hrastovi gozdovi in da so fragmenti gradna, doba in cera, ki so se ohranili tu in tam zaradi boljših pedoloških ali drugih pogojev, le približna podoba naravnih gozdov, ali vsaj njihovega paraklimaksa. Takšni so npr. Stari boršt pri Dobravljah, gozdovi na južnozahodnih obronkih Vremščice, pobočja Rojana in Trstenika. Pri tem lal1ko glede pedološke sestave tal vedno ugotovimo, da so se spremenile za brunifikacijo zgornjih plasti, v gozdna tla velike količine peščenca včasih tudi ob močni, sicer krajevno omejeni podzolizaciji. Zaradi nepropustnosti spodnjih plasti se padavine, ki od obale proti notranjosti močno naraščajo, lahko uveljavljajo v vsej svoji učinkovitosti. Floristična analiza teh gozdov kaže izrazito srednjeevropske značilnosti ter le v drobcih submediteranske in ilirske elemente. (V fitogeografskem smislu spadajo k ilirskim tiste rastlinske vrste, ki uspevajo le v najzahodnejšem delu Balkanskega polotoka, tj. na področju antične Ilirije). Toda na goli- čavah okoli njih oziroma v močno spremenjenem okolju glede na svetlobo in vlago se število srednjeevropskih vrst močno zmanjša na račun flore, ki je podobna flori ostale Ilirije. Kako naj si razložimo, da se je iz prvotnih hrastovih gozdov srednje- evropskega značaja, ki so vse do dobe kovin in gradišč skoraj nepretrgano preraščali dobršen del kraškega ozemlja, razvila sedanja gošča, ki jo avstrij- ski botanik Beck von Mannageta posrečeno imenuje »Illyrischer Karstwald«? V njej prevladujeta črni gaber in mali jesen. Mali jesen je nizke rasti in uspeva na najbolj suhih pobočjih, na najizrazitejših kamenitib kraških tleh (grižah). Glede na izvor in odstotni delež posameznih vrst, tudi zeliščnega sloja, se strinjamo z omenjeno Beckovo »ilirsko« opredelitvijo naše gošče, vendar na zahodu le do Soče, medtem ko sega na vzhodu po orografskih 267 dinarskih smereh prav do Crnega morja. Zastavlja se vprašanje o zvezi med dvema docela različnima tipoma rastja, docela nasprotnima po svojem izvoru, notranjem sestavu in ekoloških zahtevah, torej med hipotetičnim kraškim - srednjeevropskim gozdom, kakršnega so videli naši predniki, ter sedanjo ilirsko goščo, ki jo gledamo mi in ki z deagrarizacijo Krasa nenehno napreduje. Treba je torej najti povezavo in dinamiko sprememb notranjih odnosov med nekdanjim gozdom in sedanjo goščo. Iz opazovanj vemo, da se ob na- ravnih pogojih gozd na meji s stepo ali savano nikoli ne konča v nenadni, ostri črti, temveč se na svojem robu izoblikuje na poseben način. Gozdni rob sestavlja drevje, grmovje ter drugo rastje, ki je v svojih potrebah po svetlobi, temperaturi in vlagi približno na sredi med gozdnim rastjem in onim na odprtih področjih. Tak vmesni strukturno prehodni element (so- dobno ga imenujemo »ekoton«) blaži nasprotja dveh docela različnih na- naravnih okolij. To je tudi v skladu s teorijo o rastlinstvu kot »kontinuumU<<, po kateri vegetacija ni sosledje prekinjenih stanj, ampak zvezno prehajanje ene oblike v drugo brez vmesnih naglih skokov. Na Krasu kaj lahko ugotovimo, da so tako drevesne kot zeliščne vrste »kraško-ilirske gošče« glede svojih ekoloških potreb na sredi med gozdom in travnikom oziroma pašnikom, zaradi česar obkroža posamezne hrastove gozdiče gošča, v kateri poteka selekcija posameznih vrst predvsem glede na različne zahteve po svetlobi. Po teh in podobnih opazovanjih, ki pa jih na tem mestu ne moremo naštevati, bi torej sklepali, da je sedanja gošča podobna robu nekdanjega gozda. Zaradi uničevanja gozdov s sečnjami in ognjem, vse od dobe gradišč pa skoraj do danes, so prihajale vedno bolj Sl. l. Pogozdovanje Krasa (okoli leta 1900) - Foto arhiv TMS 268 Sl. 2. Gozd črnega bora na Osojnici (820 m) nad Pivko so zasadili v letih 1894 do 1898, o čemer priča spomenik gozdarjem Gollu, Jellenu, Arriglerju in čuvaju Janko- viču. Napis je vklesan na baročnem križu iz leta 1764 na samem vrhu Osojnice. Tik pod vrhom je leta 1946 pogorel borov gozd, na pogorišču pa je bujno pognala iva (Salix caprea) kot pozitiven člen v nadaljnjem razvoju naravne vegetacije. (Foto Milan Ciglar) do veljave »robne« vrste, saj so na velikih površinah prevladali tisti eko- loški pogoji, ki so dotlej veljali le na gozdnem robu. Sedanja gošča - misel zaradi pomembnosti poudarjam - je torej le razširjeni rob gozda. Na te- melju hipoteze bi lahko razložili tudi mehanizem, ki u reja antagonistične in tekmovalne odnose obeh skupin rastlinskih vrst, srednjeevropske in ilir- ske. Odločilna je pri tem razvojna stopnja rastlinstva. Ilirsko rastlinstvo je v primerjavi s srednjeevropskim vsekakor na nižji stopnji razvoja. Seveda pa pri tem ne mislimo na absolutne vrednosti, ampak le na razvojne težnje in medsebojne odnose. Najnižjo razvojno stopnjo vegetacije ugotavljamo namreč po kraških pašnikih in skalovju, kjer so ilirske endemske vrste najštevilnejše. Tako spada npr. v Glinščici kar 53% rastlinskih vrst med ilirske endeme. Pri tem naj posebno poudarimo, da se naše primerjave in razmišljanja nanašajo le na srednjeevropsko in ilirsko floro, medtem ko so elementi srednjeevropskega rastlinstva vezani na posebne topografske in mikroklimatske pogoje. Preden preidem h kriterijem, po katerih naj bi v prihodn.ie obravnavali in ohranjevali kraški gozd, naj se dotaknem še »naravnega<< videza sedanjega kraškega gozda oziroma kraške gošče. Ta naravni videz se je ohranil kljub močnim in dolgotrajnim človekovim posegom na velikih površinah. Prepri- čan sem, da tudi tam, kjer se je človekovo delovanje najbolj uveljavilo in 269 zarezala v gozd najglobje brazde, ne prihaja do nadomestnih združb, ampak do izjemne dilatacije že prej obstoječih naravnih oblik. V našem primeru gre za gozdni rob, ki se je izredno razširil, in tako dal svoj pečat celotni krajini na račun lastnega prvotnega gozda, ki se je razdrobil in skrčil le na nekaj drobcev. Za razliko od drugih evropskih dežel ne prihaja na Krasu skoraj n ikoli do veljave takoimenovana »kulturna stepa«. Deželni urbanistični načrt odmerja gozdu na tržaškem Krasu kot po- sebni vrednoti pomembno mesto in daje za gospodarjenje z njim naslednja navodila: - znova je treba vzpostaviti v gozdu notranja ravnotežja z ustreznim razmerjem med gozdom in njegovim robom, - poiskati je treba novo in u streznej še razmerje m ed gozdovi in pašniki, - treba je določiti in potem trajno nadzorovati obseg sedanj ih borovih gozdov (nasadov). Pri tem pa se ne vračamo k nekdanjim naravnim oblikam gozdov, saj ne moremo kar tako izbrisati štirih tisočletij človekovih posegov. Nasprotno, radi bi le našli smisel in postavili cilj svoji gozdnogospodarski politiki. V prihodnje ne pogozdujmo kjerkoli in karkoli, ampak raje pospešujmo tiste vrste, ki so po naši hipotezi osnovna sestavina gozdov, torej predpo- stavljajo njegov klimaksni značaj. Prav tako pa bo po drugi strani treba najti posameznim prvinam kraške kulturne krajine, ki so nastale zaradi človekove dejavnosti v preteklosti, ustrezno mesto in priznati njihov nenadomestljivi funkcionalni značaj. Pri Sl. 3. Sredi starejših borovih nasadov na Osojnici se ob pomoči gozdarjev v pomla- ditvenih jedrih uspešno uveljavljata smreka in jelka. (Foto Milan Ciglar) 270 Sl. 4. Nekoč gola južna pobočja Vremšice se hitro zaraščajo. Na nekdanje pašnike in košenice se iz prvotnih umetnih nasadov naglo širi črni bor ali pa se iz včasih zelo omejenih jeder razrašča samonikel naravni gozd v obliki raznoterih razvojnih stopenj. (Foto Ciglar) tem mislim predvsem na kraške pašnike, ki postopno izginjajo in se spre- minjajo v grmišča. V spontanem razvojnem procesu vegetacije so to sicer pozitivni razvojni člen, vendar ne bi smeli dopustiti, da bi izginile prav vse pašniške površine. Ce že ne upoštevamo znanstvenih in pa estetskih razlogov, naj bi vsaj gospodarske, saj takšno preraščanje onemogočata na Krasu zopetno uveljavljanje živinoreje, predvsem na prostih pašnikih. Naj se nekoliko pomudim še pri določanju in nadzorovanju obsega sedanjih borovih gozdov. Vsi poznamo in cenimo zasluge tistih, ki so v prejš- njem stoletju začeli s pogozdovanjem kraških goličav, opustošenih zaradi ekstenzivne ovčje paše. Pri tem imam v mislih tudi zamisel Jožefa Ressla, ki je ob . podpori prosvetljenih mestnih plemičev začel pred skoraj pol- drugim stoletjem pogozdovati Kras s črnim borom. Izbira je bila nadvse posrečena, saj je ta lepi iglavec ilirsko-balkanskega območja v številnih primerih kmalu postal glede na svoje naravno pomlajevanje spontana dre- vesna vrsta. Hkrati pa sem prepričan, da gozdarstvo na Krasu od takrat ni posebno napredovalo ne v teoretičnem ne v praktičnem pogledu. S svojimi posegi oziroma gospodarjenjem gozdarji vsekakor niso lajšaH tok naravnih procesov, ki od pionirskih borovih nasadov vodijo k obnavljanju avtohtonega gozdnega bogastva. Pri tem bi morali pri pogozdovanju s črnim borom zlasti paziti na lego nasadov. Na južnih pobočjih se črni bor kot gorska drevesna vrsta, ki je vezana na visok odstotek zračne vlage, nikakor ne prilega ra- 271 r stišču, kjer prihaja močno do izraza sredozemsk~ ..tčaj podnebja. Zaradi tega ga v naravnem procesu razvoja spodrivajo Jhtone vrste, dinamiko teh procesov pa je treba še preučiti. Borovi nasac.. v takšnem okolju hirajo, slabo priraščajo, napadajo jih razne bolezni in škodljivci. V severnih legah ali v nižje ležečih predelih, torej tam, kjer so klimatski pogoji bolj podobni prvotnim naravnim pogojem črnega bora, pa je ta zelo vitalen. Zato se v teh primerih zaustavi spontani razvoj naravne vegetacije že v prvih fazah. Opustiti bi morali pogozdovanje z barom v toplejših in suhih predelih tržiškega Krasa (Monfalcone) in na lapornato peščeni obali, sadili bi ga lahko le v severnejših predelih. V bodoče naj bi pri gospodarjenju s kraškimi gozdovi na naravoslovni podlagi odmerili črnemu boru drugačno vlogo kot dosedaj. Upoštevajoč njegovo veliko skromnost, naj bi pogozdovati z njim le na izrazito skalnatih površinah. Kot grebenska drevesna vrsta naj bi pri oblikovanju krajine poudarjal predvsem grebene in tako poživil dokajšnjo enoličnost neizrazitih kraških vzpetin. Hkrati s spreminjanjem pogojev izkoriščanja gozdov in spreminjanjem pogojev na tržišču narašča družbeni pomen gozdov za rekreacijo in turizem. To pa seveda ne pomeni, da so gozdovi oziroma področja, ki so namenjena rekreaciji ali zavarovana iz naravovarstvenih razlogov sploh nedotakljiva za sleherni gozdnogospodarski poseg. S tem v zvezi naj bi kot primer navedel neposredno zeleno predmestje Trsta, ki ga tvorijo ljudski parki in zasebni gozdički, kot npr. Bošket Villa Giulia, Valerjevo ter Trstenik. Do sedaj so ga rešila pred neurejenim širjenjem m esta posebna dedna volila ali pa je nepris topnost področij preprečila špekulacijo s parcelami. S tesnobo pa se sprašujem, kako dolgo bodo lahko še zdržale te, tako šibke zapreke, ki so nam ohranile zelo homogene gozdove. čeprav v neposrednem stiku z mestom, so le-ti, bolj kot na samem Krasu ohranili značaj nekdanjih naravnih gozdov. Tudi v prihodnje je treba preprečiti uničenje teh naravnih otočkov v naših predmestjih zaradi njihovega socialnega pomena. Pri tem pa bomo uspeli le v primeru, če bo znanstvenim in strokovnim napotkom sledila tudi jasna politična volja za njihovo upoštevanje in uresničitev. DIE KARSTWALDER GESTERN, HEUTE UND MORGEN (Zusammenfassung) Die Walder auf dem Karste haben nur teilweise und in Fragmenten ihre urspriingliche Gestalt behalten. Innerhalb einer Zeitspanne von vier Jahrtausenden hat der Mensch durch Rodung und Brandwirtschaft das natiirliche Bild der Land- scbaft griindlich verandert und die einst liberwiegenden Eichenwalder auf einige wenige Landstriche zurlickgedrangt. In diesen erhaltenen Resten herrschen noch immer mitteleuropaische Pflanzen vor, wahrend flir trockene Grasflachen und Ge- blische sowie flir lockere Karstwaldchen illyrische floristische Elemente charakte- ristich sind. Doch hat auch diese Vegetation einen natlirlichen Charakter, da sie sich von den Randzonen des ehemaligen Waldes nach dessen Reduzierung auf alle Flachen ausgebreitet hat, wo die Licht-, Warme-, und Feuchtigkeitsverhaltnisse entsprechend geandert worden sind. Jetzt liberwiegt auf dem Karste der sogenann- te illyrische Karstbuschwald, welcher angesichts der Deagrarisierungsprozesse starke Fortschritte macht. Vor etwa anderthalb Jahrhunderten begann man mit Aufforstung der degra- dierten Flachen auf dem Karste rnittels der Schwarzfohre (Pinus nigra) und er- reichte damit sehr zufriedenstellende Ergebnisse. In der spateren Zeit verharrte leider die Forstwirtschaft auf derselben Fachstufe. Sie trug nicht genligend Re- 272 chnung weder den natlirlichen Entwicklungstendenzen der Vegetation in der Ri- chtung zum Klimaxwald noch den Verschiedenheiten. der Standortsverhaltnisse bei der Arfforstung selbst. Die SchwarzfOhre muss zwar auch heute noch in Be- tracht genommen werden, jedoch nur in den nordlichen und niedrigeren ebenem Teilen des Gebietes. Der Landersregionalplan betrachtet die Walder des Triester Karstes als einen iiberaus wichtigen Bestandteil des Raumes. So legt er der Forstwirtschaft die Sorge fiir die Herstellung eines entsprechenden inneren Gleichgewichtes auf, ins- besondere hinsichtlich eines angemessenen Verhaltnisses zwischen dem Walde und dem Waldrande; es sollte ein richtigeres Verhaltnis zwischen den Waldern und Weiden, welch letztere in der Landschaft zu erhalten sind, geschaffen werden; weiters sind der Umfang und die innere Entwicklung der Schwarzfohrenpflan- zungen laufend zu kontrollieren. Wegen der unmittelbaren Nahe der Stadt Triest werden die sozialen Funktionen des Waldes hochst bedeutungsvoll. Sein Fortbeste- hen ist auch in der unmittelbaren Kontaktzone der Standt zu sichern. 634.0.187 GOZD SMREKE IN ZELENEGA SRšAJA (Asplenio-Piceetum Kuoch 1953) V PODSTENišKI TER ROžEšKI KOLišEVKI IN NJEGOVA EKOLOšKA PROBLEMATIKA Ing. Marko A cc et to (Ljubljana) Razširjenost in podoba naravnih smrekovih gozdov na slovenskem ozem- lju je bolj ali manj znana, saj so o njih že poročali naši številni in priznani gozdarski strokovnjaki. To so tipološko zelo pisani smrekovi gozdovi, ki so pri nas vezani na posebne ekološke razmere ter se pojavljajo v Slovenij i na več mestih. Poseben tip teh smrekovih gozdov (Piceetum subalpinum dinaricum) se je izoblikoval na Visokem Krasu v Snežniškem pogorju (Tregubov 12) in Trnovskem gozdu (Wraber 14). Nahajališča smrekovih združb na tem po- dročju so znana že razmeroma dolgo, medtem ko se na drugih področjih, npr. v Roškem pogorju, šele postopoma odkrivajo. Tako je bil v letu 1967 odkrit smrekov gozd v Prelesnikovi koliševki (Wraber 13) in kasneje še dve nahajališči podobnega smrekovega gozda v kraških udornih jamah novo- meškega dela Roga (Gozdnogospodarska enota Poljane). Prvo vrtača sem odkril pri kartiranju gozdne vegetacije v neposredni bližini Podstenic in jo imenujem Podsteniška koliševka. Drugo sem našel po poizvedovanju pri tam- kajšnjih gozdarjih in leži v breznu pod razvalinami gradu Rožek ter jo ime- nujem Rožeška koliševka. Obe udorni jami oziroma kukavi ali koliševki sta nas tali z udarom stropa nad podzemljsko votlino. Verjetno se je v pozni glacialni ali morda v post- glacialni dobi (Sercelj 11), ob ugodnih klimatskih pogojih tudi v njih u ve- ljavil smrekov gozd, ki j e bil tedaj tod splošno razširjen. Smrekovi rastišči v obeh koliševkah sta torej ostanek nekdaj obsežnih smrekovih gozdov. Oba zanimiva gozdna objekta sta bila odkrita šele ob sistematičnem proučevanju in kartiranju gozdne vegetacije in pomenita prispevek k popol- nejšem poznavanju nekdanje gozdne vegetacije. 273 Ekološka oznaka obeh koliševk Podsteniška koliševka (sl. 2 in 3) (ep = 4S0 43' 2"; J. = 1S01' 4S") leži med Roško cesto ter potjo proti Pogorelcu dobrih 400 m vzhodno od Podstenic. (Glej sl. 1, izsek specialke M 1 : SO 000 - list Novo mesto 3). V zgornjem delu je koliševka ovalne oblike ter meri po dolgem približno 90 m . Njeno severovzhodno in jugozahodno obrobje je 10m višje od ostalega obrobja ter leži na nadmorski višini 600 m. Zaradi različne nadmorske višine ob- rob ja je koliševka globoka 40 do SOm. Njeno dno je 10m dolgo in 6 ro široko. Zgornji del koleševke sestavlja razen na severozahodni strani nizko ostenje, ki prehaja v gruščnato pobočje. Dostop vanjo je možen s severozahodne strani a li pa po ozkem prehodu prek ostenja na jugovzhodni strani. Sirše področje, v katerem se nahaja koliševka, sestavljajo sivi in beli plastoviti kredni apnenci. Na jugovzhodnem robu koliševke se nahaja tudi apnena breča. Sl. 1 Strmo gruščnato pobočje koliševke, ki ga zarasca gozd plemenitih li- stavcev na humokarbonatnih tleh (Ulmo-Aceretum) preide v dno, ki je pre- krita s skalnimi bloki različnih velikosti. Smrekov gozd obrašča večji del osojnega dela koliševke ter samo dno. Na topli, prisojni strani pa je rastišče smrekovega gozda zelo omejeno, saj sega le dober meter od dna koliševke. 274 Razpoke in odprtine med skalami, gnijoča debla in njih iverje ter raz- lično globoka tla, ki jih pedološko označujemo za organsko rendzino s su- rovim humusom (J. Kalan), prerašča gosta preproga različnih vrst mahov in lišajev, kar kaže na veliko talno in zračno vlažnost rastišča. Raznodoben sestoj ima več slojev. Smreke so vitke in tenkovejnate, nji- hove krošnje pa praviloma ne presegajo tretjine drevesne višine ter so po vsej dolžini enako široke. Sl. 2 Pogled na dno Podsteniške koli- ševke Smrekov sestoj meri 2 ara. Na tej površini znaša skupna zaloga 2m3, torej preračunana na 1 ha približno 100m3/ha. Dreves je vsega 20 ali približno 1000 na 1 ha. Najvišja smreka meri 17m in je v prsni višini debela 26 cm. Odmiranje mladja je močno in se kaže v številnih suhih in odmrlih drevescih, ki se niso mogla zakoreniniti. Rast in pomlajevanje smreke je izredno težko. 80 cm visoka smrečica, ki bi jo v normalnih razmerah pri- števali k mladju, je tu stara 25 let. Le 40 m višje pa so drevesa te starosti visoka 10 in več metrov. V koliševki vladajo torej zelo ostre mikroklimatske in talne razmere, ki jih prenaša lahko le smreka kot ekotip ter njeno »pice- etalno« spremstvo zelišč in mahov. Rožeška koliševka (ep = 45° 44' 26"; }. = 25° 2' 26" ) leži pod razvalinami gra- du Rožek pri Podturnu. Je okrogla in meri v premeru približno 60 m, globoka pa je 35m. Njen smrekov gozd leži na nadmorski višini 225 do 235m in je to verjetno eno najnižje ležečih nahajališč naravnega smrekovega gozda ne le v Sloveniji, temveč tudi v Srednji Evropi. Naravne smrekove gozdove na taki nadmorski višini najdemo le na severu Evrope (Skandinavija, Rusija). 275 Koliševka je podobna kadi in se njeno zahodno pobočje nadaljuje kar v strminah Roga. Na vzhodni strani zapira koliševko prepadna stena, ki poteka od vrhnjega roba do dna, drugod pa prevladuje raznoliki grušč, ki ga porašča gozd plemenitih listavcev. Tu je smrekov gozd slabše ohranj en kakor v prejšnji koliševki, je pa nekoliko večji in meri okoli 3 are. Sestoj zajema spodnji del s skalnimi bloki pokritega pobočja, ki je odprto proti severu ter se konča na dnu koliševke. Smrekov gozd j e podoben gozdu v Podsteniški koliševki, le da dosegajo po- samezne smreke nekoliko večje razsežnosti, v drevesnem sloju pa se pojavlja tudi jelka. Največja smreka je visoka 23 m in ima p rsni premer 45 cm. V bližnji in daljni okolici obeh koliševk se razprostira dinarski jelov-bukov gozd (Abieti-Fagetum dinaricum Treg. 1957), ki je tod najvrednejši gospodar- ski gozd . Fitocenološki opis smrekovega gozda v obeh koliševkah Drevesni sloj sestavlja skoraj povsem smreka v manjših, redkih šopih in pokriva tako 20 do 30% talne površine. Grmovni s loj sestavlja predvsem smreka (Picea excelsa), in posamezne jelke (Abies alba). Pokrovnost tega sloja je 30 do 40 %. Od ostalih grmovnih vrst naj omenim še a lpsko kosteničevje (Lonicera alpigena), malinje (Rubus idaeus) ter jerebiko (Sorbus aucuparia). Sl.3 Skalni bloki pre- kriti z mahovi ter skupinice smreke v grmovni plasti Zeliščni sloj je bogat s praprotmi in pokriva 30 do 40% tal. Posebno pra- proti in mahovi dajejo združbi poseben pečat. Najvišjo srednjo pokrovno vrednost imajo vrste iz kislih smrekovih gozdov. 276 '\ Od rastlinskih vrst, ki jih uvrščamo v zvezo Vaccinio-Piceion Br.-Bl. 1938 in red Vaccinio-Piceetalia Br.-Bl. 1939 (1), je prisotnih 11 vrst, od tega hkrati v obeh koliševkah 7 vrst. ~tevilo teh vrst je sicer skromno, vendar je njihova srednja pokrovna vrednost velika. Zlasti velja to za mahovne vrste. Omenimo naj še relativno kisle mahove, ki so v fitocenološkem popisu njihove številčne vrednosti posebej podčrtane. ~tevilo vrst reda Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928 je nekoliko višje, vendar je njihova srednja pokrovnost zelo majhna. Posebnost združbe so zelišča, ki pripadajo razredu Asplenietea rupestris Br.-Bl. 1934 (2). Med njimi naj omenim: zeleni sršaj (Asplenium viride), rjavi sršaj (Asplenium trichomanes), pozidno rutico (Asplenium ruta muraria), mahovno popkoreso (Moehringia muscosa), krhko priščanico (Cystoptuia fmgilis) in sladko koreninico (Polypodium vulgare). Okolica koliševk je bogata z dinarsko-ilirskimi vr stami, od njih pa sta prisotni v koliševkah le kranjska krblika (Rhamnus falax) in trilistna penuša (Cardamine trifolia). Visoka zelišča, šest po številu, pripadajo redu Adenostyletalia Br.-Bl. 1931 in nakazujejo veliko taJno vlažnost. I sto velja za večino mahov*, ki predočujejo vlažna tla. Med mahovi velja posebej omeniti Isopterhygium pulchelwn, ki ga uvrščamo (Martinčič 7) med arktične oreofitske elemente (s. str.). Ta vrsta je ekološka zelo ozko ome- jena, uspeva pa pri razmeroma nizkih temperaturah. Kot glacialni relikt in frigorifilni element jo najdemo le v Alpah nad gozdno mejo. Tudi borealna vrsta Ptilium crista castrensis uspeva le na hladnih rastiščih. V Rožeški koli- ševki pa se pojavlja na nizki nadmorski višini (225m), kar pomeni, ela ji godi to ekstrazonalno rastišče. Sistematska pripadnost Smrekov gozd na skalnih blokih omenjata prvič Aubert in Luquet le ta 1932, vendar brez natančnejše opredeli tve (R. Kuoch 4). Aichinger opisuje to združbo kot Piceetum subalpinum leta 1932, v Prodromusu 6 pa jo isti avtor leta 1939 označuje z imenom asociacija Listera coradata - Hylocomium umbratum. Moor je leta 1947 združbo provizorično imenoval Hylocomieto - Piceetum, leta 1953 pa jo je opisal R. Kuoch v ~vicarski Juri na nadmorski višini 940-1500 m pod imenom Asplenio-Piceetum. (Kuoch 4). Leta 1954 je pod istim imenom opisal združbo v ~vicarski Juri tudi Moor (8). Pri pre- učevanju gozdne vegetacije v Zgornji Savski dolini, je podobno rastišče pri Hrušici nad Jesenicami opisal 2:. Košir, ki jo je poimenova l po R. Kuoch-u Asplenio-Piceetum. Opisal je varianto oziroma subasociacijo s trokrpim maham (Asplenio-Piceetwn bazzanietosum Košir 1957 m.scr.). Po R. Kuoch-u sestavlja omenjeno združbo redek smrekov gozd na skal- nih blokih z obilnim grmovnim slojem ter obilica naskalnih praproti: kopjasta podlesnica (Polystichwn lonchitis), krhka priščanica (Cystopteris fragilis), zeleni sršaj (Asplenium viride), rjavi sršaj (Asplenium trichomanes), ki so razlikovalne vrste, in smrdljivčka (Geranium robertianum), navadna glistav- nica (Dryopteris filix mas), gorski vrbovec (Epilobiwn montanum), rumena mrtva kopriva (Lamiwn galeobdolon), alpsko kosteničevje (Lonicera alpigena) * Od mahov in lišajev, ki sem jih nabral v koliševkah, je skoraj polovico determinal A. Martinčič, za kar se mu najlepše zahvaljujem. 277 ter razprostrta prosulja (Milium effusum), ki jih prištevamo k vrstam reda bukovih gozdov (Fagetalia sylvaticae). M. Moor (8) navaja pri svojem opisu, da se smrekova združba pojavlja na utrjenih karbonatnih skalnih blokih v h ladnih legah zgornj ega in sred- njega montanskega pasu. Za značilnice navaja tele rastlinske vrste: srčasto­ listni muhovnik (Listera cordata), brinolistni lisičjak (Lycopodium annotium), pritlikavo jerebiko (Sorbus chamaemespilus) in rjasti slečnik (Rhododendron ferrugineum). V zdn1žbi pa najdemo, sicer redko, tudi rastlinske vrste oko- lišne vegetacije jelovo-bukovih gozdov. Te imajo tu le slabo življenjsko moč in komaj životarijo. Težko je uvrstiti popisa obeh koliševk v to ali ono sistematsko osnovno enoto, še težja pa j e njihova uvrstitev v višji sistematski rang. Morda nam predočuje vsak popis varianto asociacije, ker ima vsako rastišče svoje poseb- nosti. Skušali bomo primerjati naša popisa s popisi Kuocha in Moora ter določiti osnovno vegetacijsko enoto. Primerjava je pokazala, da manjkajo v naših koliševkah nekateri pice- etalni lementi, kot brusničevje (Vaccinium vitis idaea), borovničevje (Vac- cinium myrtillus), brinolistni lisičjak (Lycopodium annotinum), manjka pa tudi večina subalpskih vrst. Posebne mikroklimatske in talne razmere sicer pogojujejo večjo prisotnost in pokrovnost piceetalnih vrst, kljub temu pa sta v primerjavi s popisi Kuocha in Moora naša popisa z nj imi revnejša. Zaradi skalovitosti so se razvile tudi naskalne praproti. Razen teh se tod, podobno ka- kor v istoimenskih smrekovih združbah švice, pojavljajo tudi vrste iz reda bukovih gozdov. V splošnem so naši popisi bolj podobni popisom Kuocha. čeprav nimamo trdne osnove, da bi lahko fitocenološko uvrstili oba naša smrekova gozdiča v združbe švicarsldh smrekovih gozdov, menimo, da jih kaže začasno le uvrstiti v združbo Asplenio-Piceetwn Kuoch 1953. Morda bi kazalo izločiti posebno dinarsko varianto te združbe, saj se naš smrekov gozd nahaja sredi dinarsko-ilirskega flornega območja. Nadalje bi sistematsko uvrstili združbo Asplenio-Piceetum Kuoch 1953 v naših koliševkah začasno v zvezo Vaccinio-Piceion Br.-Bl. 1938 in red Vaccinio-Piceetalia Br.-Bl. 1939 ter dalje v razred Vaccinio-Piceetea Br.-Bl. 1939. Ekološka oznaka smrekovega gozda v koliševkah Temperaturo tal in zraka je v različnih rastiščnih razmerah, ki jih na- seljujejo posamezne združbe, meril že J. L. Richard leta 1961. Med seboj je primerjal Abieti-Fagetum (1220 m n. v.), Asplenio-Piceetum (1190 m n. v.) in Lycopodium-Mugetum (1190 m n. v.). Ugotovil je, da so bile temperature tal pri združbah Asplenio-Piceetum in Lycopodio-Mugetum zelo nizke, ne glede na različne temperature zraka. Pri združbi Lycopodio-Mugetwn temperatura tal v poletju ni nikoli presegla + 2 °C. V zimskem času pa so se razlike pod snežno odejo izenačile. Na osnovi teh podatkov je ugotovil Ellenberg (3), da za obstoj smrekovega gozda niso odločilnega pomena najnižje temperature zraka in tal, ampak trajno hladne razmere v koreninskem prostoru. Kljub tej ugotovitvi sem se odločil za merjenje temperature zraka 5 cm nad tlemi. Pozoren sem postal na strujanje hladnega zraka v pritalni plasti, ki je bilo posebno izrazito sredi dneva, ko temperature niso bile izenačene tako kot v jutranjih in nočnih urah. Ta pojav sem zaznal lahko že po občutku. Za na- tančnej še merjenje pa sem namestil v Podsteniški koliševki tri predhodno 278 """ N -...) 1.0 c· r--~ 1 . 16 ~·. " . IX. 1971 " 12 _..,.".. ......... ·-·-·-........... r ·"' ............. ...... ,·" ". .... """' ..... ____ 2 ",~ .; / ' 10 8 6 ~ 2 ~ 3 1 c• / 1 r 21./~.19711 16 1~ 1 ' •· ) j 1 !/~/-- ·,, 1 12 1: 1 .' . / 1 6 1- 1 ~------, ' -........ ~ 1 1 /' " ... 2 ,----L_ 1 7 9 11 13 15 17 h ~ --.- 15./X. I97f ,.---·-·-·-·-·>- _ii "/' .... , ·-.. 1 /' ..... · i ~ ......... i 1 ... __ _ 1 l 22.~ . 1971 1 .-·-·""'·, / -- ..... 1 / / / / / 1 1 1 i i i i i ;-----.; l' .; ...... .; ... _", ,_," L-~7--~9---1~1---1~3--~5-~ ~t ---·... j "[ ..... -l- · /(/ - "[ / /' i ; i 1 i /':------:---.,. /' ~:' 1 - · / / i i 1 i i [2~;~1~19_!1_ ..... ' / . / - '- ./ =u-. 1 --- - -" -"' "' . "' ..-" __, 1 . 7 9 11 13 15 17 h Sl. 4. Gibanje temperatur zraka (5 cm nad tlemi) v Podsteniški koliševki uravnane termometre : prvega v gozdu, na robu koliševke (termometer 1), drugega na dnu koliševke (termometer 2) in tretjega v eni izmed številnih odprtin med skalnimi bloki, le dober meter in pol od drugega termometra (termometer 3). Meriti sem pričel ob 7. uri in odčitaval temperature vsake dve u ri do 17. ure. (Podatke o t emperatur i glej na sliki št. 4). Potek temperaturnih krivulj pri termometru 1 je splošno znan. Tempe- rature so bile merjene v združbi Abieti-Fagetu m dinaricum . Podatki dne 20. I X. 1971 kažejo na prvo ohladitev, ki je takrat zajela S lovenijo. Medtem ko je znašala minimalna temperatura 5 cm nad tlemi na meteorološki postaji Novo mesto tedaj - 0,3° C, je bila pri termometru 1 tega dne le 0° C. Potek temperaturnih krivulj pri termometru 2, na dnu koliševke, kaže v primerjavi s termometrom 1 znatne r azlike. Tem peratura za prva dva opazo- valna dneva ni presegla 8,3° C; po splošni ohladitvi v naslednjih štirih dneh pa n e 6° C. Minimalna temperatura 20. IX. je znašala -1,5° C. Pri vseh opazovalnih dnevih je bila temperatura zraka pod vegetacijskim pragom , kar je za ta čas in na dmorsko višino 555 m prav gotovo posebnost. V splošnem gre tudi tu za običajen potek temperaturnih krivulj , ki bi jih lahko pr imer- jali le s t emperaturnimi podatki postaj na severu Evrope ali s hladnimi legami v gorskem svetu. Povsem drugačen je potek temperaturnih krivulj pri termometru 3. V jutranjem času so te bolj konstantne, oziroma med 7. in 9. uro nekoliko na- raščajo. V času, ko začne temperatura pri termometrih 1 in 2 vidneje nara- ščati, začne pri tem termometru temperatura celo padati. Prva dva opazovalna dneva je padla temperatura od 3° C na 2,5° C, po splošni ohladitvi (20. IX.) pa od 2° C na 1,5° C. Iz navedenega poteka temperaturnih krivulj je razvidno, da imamo opraviti s psihrometričnim efektom (M. Adlešič), do katerega pride takole: proti jugu izpostavljeno pobočje koliševke, ki je v pretežni meri skalovito in ga poraščajo le posamezna pritlikava drevesa ter grmovje, se v t eku dneva znatno segreje, v nočnem času pa oddaja toploto, zaradi česar se v zelo vlažnih odprtinah in razpokah kondenzirajo vodni hlapi. Pri postop- nem segrevanju v teku dneva pa nastopi zaradi razlik v relativni vlagi močno izhlapevanje. Rezultat tega je psihrometrični efekt z znižanjem temperature. Ker se med skalnimi bloki nahajajo številne razpoke in odprtine, kjer prihajajo povsod do opisanega pojava, je psihrometrični efekt pomemben mikroekološki dejavnik, ki preprečuje v za piceetum kritičnem obdobju se- gretje vrhnjih plasti tal in skalovja. Združba Asplenio-Piceetum se je ohranila sredi mešanih jelovo-bukovih gozdov ter na meji s kolinsko združbo gradna in belega gabra (Querco- Carpinetum) le v posebnih, ozko omejenih ter ostrih klimatskih ter edafskih razmerah. Vezana je na osojna pobočja in dna globjih kraških vrtač z ustaljenimi skalnimi bloki. To so rastišča z visoko talno in zračno vlažnostjo, daljšim zadrževanjem snežne odeje in krajšo vegetacijsko dobo ter trajno hladnimi razmerami. Tla ostajajo trajno hladna zaradi osojne lege, strujanja hladnega zraka med skal- nimi bloki ter zaradi psihometričnega efekta. V takih razmerah se uspešno uveljavlja le smreka, verjetno posebne eko- loške vrste ter za te razmere specializirana vegetacija zelišč, mahov in lišajev. Druge drevesne vrste za osvojitev teh rastišč konkurenčno niso sposobne. Opisana smrekova gozdiča v koliševkah sta zaradi svoje rastiščne po- sebnosti naravna spomenika neprecenljive vrednosti ter jih je potrebno čim­ prej zavarovati. 280 Slovstvo l. Braun-Blanquet, l. G. Sissingh u. l . Vlieder - Klasse der Vaccinio-Piceetea, Prodromus der Pflanzengesellschaften, Fasz. 6 1939 2. Braun-Blanquet J., Dbersicht der Pflanzengesellschaften Ratiens, Vegetatio, II /2-3, Den Haag, 1949 3. Ellenberg H., Vegetation Mitteleuropas mit den Alpen, Einfi.ihrung in die Phytologie, Band IV, Teil 2, Stuttgart, 1963 4. Kuoch, R., Walder der Schweizer Alpen im Verbreitungsgebiet der Weiz- tanne, Zurich, 1954 J 5. Martinčič, A., in Sušnik F., Mala flora Slovenije, Ljubljana, 1969 6. Mar·tinčič, A., Catalogus florae Jugoslaviae II/1, Bryophyta, Academia Scien- tiarum et Artium Slovenica, Ljubljana, 1968 v' 7. Martinčič, A., Elementi mahove flore Jugoslavije ter njihova horološka in ekološka problematika, Razprave IX/ 1, Academia Scientiarurn et Artiurn Slovenica, Ljubljana, 1966 8. Moor, M., Fichtenwalder im Schweizer Jura, Vegetation, Vol. V-VI, Basel,1954 9. Oberdorfer, E., Pflanzensoziologische Excursionsflora, 3. Aufl., Stuttgart, 1970 v 10. Pavletic, Z., Flora rnahovina Jugoslavije, Zagreb, 1968 '\;{_ 11. Set·celj, L., Prispevek k zgodovini naših gozdov, Gozd. vestnik, XVII, 1958 (7-8) J 12. Tregubov, V . in sodel., Prebiralni gozdovi na Snežniku - Strok. znanstv. del,a Inšt. gozd. les . gosp. Slov., Ljubljana 1957 J 13. Wraber, M., Subalpinski smrekov gozd na Kočevskem in njegova horološko- ekološka problematika, Varstvo narave, VI, Ljubljana 1969 " 14. Wraber, M., Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji, Zbornik ob 150 let. Bot. vrta univ. v Ljubljani, Ljubljana, 1960 DIE WALDGESELLSCHAFT ASPLENIO-PICEETUM (KUOCH 1953) IN DEN EINSTURZDOLINEN VON PODSTENICE UND ROžEK UND IHRE l)KOLOGISCHE PROBLEMATIK (Zusammenfassung) In zwei Einsturzdolinen (in der Nlihe von Podstenice und Rožek bei Podturn) im Kočevjer Rog wurden zwei Bestande der Waldgesellschaft Asplenio-Piceetum (Kuoch 1953) gefunden. Das sind mit ihrer Lage in 225-235 rn u. M. die n iedrigsten bisher bekannten Vorkornmen des natlirlichen Fichtenwaldes in Slowenien und wahrscheinlich auch in Mitteleuropa. Das Asplenio-Piceeturn hat sich inmitten von Tannen-Buchenwaldern sowie an der Grenze dieser Walder mit der kollinen Gesellschaft der Traubeneiche und Hainbuche (Querco-Carpineturn) nur in besonderen, eng begrenzten und scharfen klirnatischen und edaphischen Verhaltnissen erhalten. Es ist an schattseitige Range und Grlinde der tieferen Karstdolinen mit unbeweglichen FelsblOcken gebunden. Es sind das Standorte mit grasser Boden- und Luftfeuchtigkeit, langliegen- der Schneedecke und verklirzter Vegetationszeit sowie standing kiihlen Boden. Der Boden bleibt klihl wegen der schattigen Lage, der kiihlen Luftstromungen zwischen den Felsblocken und des psychrornetrischen Effektes. In derartigen Verhaltnissen kornmt die Fichte erfolgreich zur Geltung, welche warscheinlich einern besonderen Okotyp angehort, daneben aber eine flir diese Ver- haltnisse spezialisierte Vegetation von Krautern, Moosen und Flechten. Andere Baurnarten haben keine genligende Konkurrenzfahigkeit, um diese Standorte zu besetzen. Die beiden beschriebenen Fichtenwaldchen stellen wegen ihre standortlichen Besonderheit natlirliche Danh."lllaler von unschatzbarern Werte dar und sollten so bald wie moglich unter Schutz gestellt werden. 281 FITOCENOLOSKI POPIS ASPLENIO - PICEETUM KUOCH 1953 I. Podsteniška koliševka II. Rožeška koliševka Razlikovalnice asociacije: Asplemtim viride Huds . Asplenium trichomm1es L. Moehringia muscosa L. Asplenium ruta muraria L. Cystopteris fragilis (L.) Bernh Polypodium vulgare L. Geranium robertianum L. Dryopteris filix mas (L.) Schot. Epilobium m011tanum L. Lamium galeodolon (L.) Nath. Lonicera alpigena L. Millium effuswn L. Vrste zveze Vaccinio- Piceion Br.-Bl. (1938) 1939 in reda Vaccinio-Piceta- lia Br.-Bl. 1939 c c c c c c c c c c c c Picea excelsa (lam) Link . A B c Bazzania trilobata (L.) Lindb. D Dryopteris austriaca (Jacq) Woynar ssp. austriaca C Plagiochila asplenioides (L.) Dum. var. mayor Nees D Ptilium crista castrensis (L. ap. Hedw) De Not D Pleurozium schreberi (Wild.) Mitt. Thelypteris dryopteris (L.) Slosson. C Huperzia selago (L.) Berhn. C Mnium punctatum (L.) Hedw. D Rhytidiadelphus loreus Wstf. D Thelypteris phegopteris (L.) Slosson C Fagetalia sylvaticae Pawl. 1928 Abies alba Mill. A B c Acer pseudoplatanus L. C Carex digitata L. C Phyllithis scolopendrium (L.) Newman C Actaea spicata L. C Aruncus silvestris Kost. C Adoxa moschatellina L. C Cardamine trifolia L. C Galium sylvaticum L. C H edera he lix L. C 282 l. + .2 + .2 + .2 r + + + .2 + + + 2.2 2.2 + .2 + .2 1 .2 + . 2 2.3 1.3 1. 2 + .2 + + + + r r + .2 Il. + .2 + .2 + .2 + .2 + . 2 + .2 + + + .2 2.2 1.2 + + .2 1.2 + .2 + .2 + .2 + .2 + .2 r + + + + .2 r r + + r J Mycelis muralis (L.) Dum. Paris quadrifolia L. Polystichum braunii (Spen.) Fee. Sambucus nigra L. Adenostilion Br.-Bl. 1926 et Adenostiletalia Br.-Bl. 1931 Athyrium falix temina (L.) Roth Chrysosplenium alternifolium L. Glechoma hederacea L. Galeopsis speciosa Mill . Stellaria nemorum L. Urtica dioica L. Spremljevalke: Oxalis acetosella L. Rubus idaeus L. Cardaminopsis arrenosa (L.) Hayk Fragaria vesca L. Corylus avellana L. Juniperus communis L. Salix caprea L. Solanum dulcamara L. Sorbus aucuparia ssp. aucuparia L. Viola sp. Mahovi in lišaji: Polytrichum formosum Hedw. H ylocomium splendens (Hedw.) Br. eur. Ctenidium moluscum (Hedw.) Mitt. Dicranum scoparium (L.) Polytrichum gracile Dicks. Rhytidiadelphus triquetrus (L.) Wstf. Drepanocladus uncinatus* (Hedw.) Wstf. Tortela tortuosa (L.) Limpr. Trichocolea tomentella* Dum. Campylium helodes* (Spruce) Broth. Mnium cuspidatum* Hedw. Rhodobrium roseum (Weis.) Limpr. Sphagnum cuspidatum* Ehrh. Isopterhygium pulchelum* (Disks.) B.S.G. Mniwn orthorrynchium* Brid. Mnium rostratum Schrad. Plagiothecium ruthei* Limpricht Cladonia rangiferina . Cladonia pyxidata (L.) Fr. Conocephalum conicum (L.) Dum. Peltigera canina* * Det. A. Martinčič c c c c c c c c c c c B c c B B B c B c 283 I. r + 1.2 2.3 + .3 + 2.3 1.2 + + .2 + + + r 2.4 2.4 1.3 1.3 1 . 2 1.3 + .2 + .2 + .2 + .2 + .2 + .2 1.4 + . 2 + .2 + .2 + + .2 + .2 + .2 + .2 II. + r 2.2 1.2 1.2 + + 2 . 3 1.2 + + . 3 + + 2.3 3.4 1.3 1.3 1.3 1.3 + .3 + .2 + .2 + + .2 + + .2 + .2 + .2 + .2 ~4:0.451.2: 174.7 tPinus stro bus) šKODA, KI JO POVZROčAJO VOLUHARICE NA ZELENEM BORU Ing. Janez Tit o v še k (Ljubljana) V zadnjih letih so povzročili nekaterim gozdnogospodarskim organizaci- jam precejšnjo škodo mali glodalci, zlasti polh in voluharice. škodo zaradi voluharic smo ugotavljali v vseh predelih Slovenije. Nahajajo se povsod, vča­ sih v že kar neznosnem številu. Tu in tam se zaradi porušenega ravnotežja v naravi tako množijo, da zaradi glodanja lubja na koreninah, debelcih in vejah v drevesnicah, nasadih, gozdovih in sadovnjakih ovirajo, ali celo one- mogočijo normalno gospodarjenje. Izredno številno so se voluharice pojavile v dveh primerih: v nasadu črne jelše, vrbe in rdečega hrasta na Ljubljanskem barju pri škofljici in v nasadu zelenega bora v Hraščici v Prekmurju . V obeh SI. 1 Vrbove sadike, ki jih je oglodal voluhar ( Arvi- cola terrestris L.) Foto Andrej Dobre primerih so nastale škode pozimi. Pri škofljici so voluharice oglodale korenine in debelca do 20 cm od tal, zelen i bor v Hraščici pa so oglodale skoraj do vrha. Drugi primer je še posebno zanimiv, ker gre pri njem tudi za vprašan je o povzročitelju. Pozimi ogloda korenine in debelca pri tleh voluhar (Arvicola terrestris L.) (sl. 1), velika poljska voluharica (Microtus agrestis L.) ali mala 284 1 poljska voluharica (Microtus arvalis Pall.) (sl. 2). Ce pa so glodalci poškodo- vali drevo više kot bi se mogli povzpeti s tal ali s snežne odeje, potem s~ mnenja o povzročitelju deljena. Zlasti so sporne poškodbe v samih krošnjah odraslega drevja. V tem sestavku obravnavam le škodo zaradi voluharic v Hraščici. Pri delu mi je z mnogimi podatki pomagal gozdarski delovodja Franc Baligač, ki se mu za to najlepše zahvaljujem. Sl. 2 Topolova sadika, ki jo je oglodala poljska vo- luharica (Microtus agre- stis L.) Foto Andrej Dobre l. Problematika V Hraščici so v oddelku 17 leta 1946 posekali ·del naravnega gozda doba, belega gabra in jesena. Ker je na poseki spontano nastajal slab panjevski gozd, so v letu 1966 začeli s premeno. V tem letu so pogozdili 0,73 ha, v na- slednjem letu pa 1,04 ha s 6430 sadikami zelenega bora, 1170 sadikami rdečega bora, 1230 sadikami smreke, 170 sadikami duglazije in 50 sadikami macesna. Vse navedene vrste lepo uspevajo, še posebno zeleni bor, ki ima letni višinski prirastek do 0,80 m. Prve poškodbe je na zelenem boru opazil delovodja že pozimi leta 1969/70. V naslednji zimi je bilo oglodanih že precej več sadik, v zimi 1971/72 pa je postalo število škodljivih glodalcev že kritično . Voluha- rice so predvsem v decembru in januarju močno oglodale zeleni bor in v manjši meri tudi jesen. Vsa ta leta pa v času vegetacije nikoli niso opazili svežih poškodb. Poleg nasada zelenega bora v oddelku 17 so voluharice oglo- dale tudi zeleni bor v oddelkih 21 in 22 na skupni površini 22 ha. 285 2. Opis poškodb Voluharice so se od vseh novo zasajenih drevesnih vrst lotile predvsem zelenega bora, saj so le tu in tam oglodale naravno primešan jesen. Medtem ko so pri jesenu poškodbe le pri tleh oziroma do višine, do katere se volu- harica lahko stegne (sl. 3), je zeleni bor oglodan na r aznih mestih do 1,5 m visoko (sl. 4). Voluharice so oglodale debelca debela do 6 cm, pa tudi veje do 0,3 cm. Sled glodačev je na poškodovanih debelcih ponekod ob robu po- škodb lepo vidna, večinoma pa je nejasna. širina ugriza (širina dveh gloda- čev) znaša 2,9 do 3,2 mm. Skoraj polovico debele so voluharice oglodale prav do beljave, večinoma pa so oglodale le skorjo in zunanjo plast ličja. Pravi- loma sta na istem drevescu obe vrsti poškodb. Hrapave skorje ob vretencih vej voluharice ne glodajo rade. Veje oglodajo v presledkih, večinoma z zgor- nje strani. Posebno močno so oglodane veje v bližini vretenc. Vse poškodbe so nepravilnih oblik in razmetane po debelcu. Voluharice glodajo lubje pred- vsem ponoči in ob mraku. Zeleno lubje voluharice pojedo. Fekalije gozdne voluharice (Clethrionomys glareolus Schreber), ki so bile primrznjene v roga- Sl. 3. Jesen , ki ga je oglodala mala poljska voluharica (Microtus arvalis Pall). Na sredi je mala poljska voluharica, ostali dve sta gozdni voluharici (Clethrionomys glareolus Schreber), foto Atelje BF vili zelenega bora pr ibližno 80 cm visoko in fekalij e ulovljene gozdne voluha- rice so bile iste barve kot lubje zelenega bora. Tudi v želodcu gozdne volu- harice smo našli drobce lubja zelenega bora. 286 3. Obseg poškodb Voluharice so oglodale zeleni bor v oddelku 22 na 11 ha, v oddelku 21 na 9 ha in v oddelku 17 na 1,77 ha. Podrobno smo analizirali le škodo v od- delku 17 na vseh drevescih v nasadu. Ker je bil bor na ostalih 20 ha prav tako močno oglodan, smo za izračun celotne škode lah ko uporabili kot vzorec oddelek 17. Petletni nasad (0,73 ha) smo analizirali ločeno od š tiriletnega (1,04 ha). Debelina drevesc 10 cm od tal je bila v starejšem nasadu med 3 in 6 cm, v mlajšem pa med 2 in 3 cm. Starejši nasad j e bil močneje oglodan kot m laj ši, kar j e razvidno iz tabele l. Sta- ro st s 4 S tev. sadik 3290 3140 6430 Tabela l. Stopnja oglodanosti zelenega bora Do 1/3 1/3-2/3 N % N % 179 5,4 154 4,7 176 5,6 72 2,3 355 5,5 226 3,5 355 44 226 28 Nad 2j3 N % 176 5,4 49 1,6 225 3,5 225 28 Skupaj N % so~ 1s,s 297 9,5 806 12,5 806 100 Oglod. vrhovi N 34 36 70 % 1,0 1,1 1,1 Od 6430 drevesc zelenega bora v obeh nasadih jih je bilo oglodanih 806, a li 12,5%. 44% drevesc je oglodanih le do tretjine obsega debelca, 28 % sadik je srednje močno poškodovanih, prav toliko sadik pa je. bilo oglodanih zelo močno, saj nastopajo pri njih poškodbe na več kot dveh tretjinah obsega. Težko je napovedati, katere sadike se bodo posušile in katere bodo preživele. Kljub temu pa po grobi oceni lahko računamo, da bo propadlo okoli SO% poškodovanih sadik. Vrs ta poškodb je glede na to, ali so nastale zaradi glodanja s tal oziroma snežne odeje ali z glodanja na drevesu, razvidna iz tabele 2. Sta- ro st s 4 S tev. dreves 3290 3140 6430 Tabela 2. Mesto poškodbe na drevescu Pri tleh Nad tlemi 0- 10cm 10-25 cm 25-100cm N 298 171 469 % N % N % 58,5 144 28,3 29 5,7 57,6 100 33,7 20 6,7 58,1 244 30,3 49 6,1 nad 100cm N % 22 4,3 6 2,0 28 3,5 Komb. pošk. N % 16 3,2 16 2,0 Skupaj N 509 297 806 % 100 100 100 V 90% primerov so torej voluharice glodale zeleni bor s tal oziroma s snežne odeje, splezale pa so le na 10% drevesc. Pregled nasadov v oddelku 21 in 22 je pokazal, da so t udi tani sadike precej oglodane. Ker je obseg poškodb tudi v teh oddelkih isti kot v oddelku 17, računamo, da je na vseh 22 ha poškodovanih okoli 10 000 sadik, od ka- terih j ih približno polovica ne bo preživela . Ce bi voluharice v naslednjih letih nadaljevale z glodanjem v takem ali povečanem obsegu, bi to resno ogrozilo nasade zelenega bora v Hraščici . 287 4. Možnosti za zatiranje voluharic Sredi januarja smo se pri pregledu poškodovanega nasada v oddelku 17 dogovorili, da bomo poizkusiH z zatiranjem voluharic. Hkrati pa je bilo treba ugotoviti tudi njeno vrsto. Za zatiranje voluharic imamo na voljo celo vrsto kemičnih pripravkov, ki pa jih zaradi snega in divjadi ni bilo mogoče uporabiti. Tako so odpadla zelo učinkovita sredstva kot endrin, toxafen, ogljikov žveplec, natrijev cianid, kalcijev cianid, kalcijev fosfid (polytanol) in fosforovodik (Phostoxin). Od kemičnih pripravkov je preostal tako le še cinkfosfid. Toda tudi vabe s cink- fosfidom bi bilo potrebno ustrezno zavarovati pred divjadjo. Zato se je delo- vodja odločil raje za zatiranje s pastmi. Pri lovu v oddelku 17 je uporabil vsega šest lesenih pasti s po dvema lovnima luknjama. Kot vaba so služile Sl. 4 Zeleni bor, ki ga je oglodala gozdna volu- harica (Clethrionomys glareolus Schreb). Foto Atelje BF korenika korenja in peteršilja. Z lovom j e pričel 14. l. 1972. Uspeh lova je razviden iz tabele 3. Prve ulovljene primerke voluharic smo determinirali pri katedri za var- stvo gozdov Biotehniške fakultete v Ljubljani.* Iz poslanega materiala smo '' Deterrninacijo poljske voluharice je preveril tudi znani rodentolog B. Petrov. 288 Tabela 3. Uspeh lova Datum Clethrionomys 1 Microtus arvalis J Soricidae (1972) glareolus Schreb. Pall. - mala polj- rov ke gozdna voluharical ska voluharica 1 14.1. 3 2 17. l. 1 4 1 19. l. 4 1 20. l. 3 3 1 22. l. 2 2 24. l. 3 1 1 27. l. 2 4 29.1. s l. 2. 3 6 1 3. 2. 2 4 4. 2. 2 1 6. 2. 2 3 7. 2. 1 2 Skupaj 26 38 6 ugotovili, da gre za dve vrsti voluharic: za malo poljsko voluharico (Microtus arvalis Pall.) in gozdno voluharico (Clethrionomys glareolus Schreber). Po- zneje ulovlj eni primerki niso bili zanesljivo določeni, ker ločitev obeh polj- skih voluharic na prvi pogled ni vselej mogoča. Zato obstaja verjetnost, da je bila med 38 kasneje ulovljenimi poljskimi voluharicami tudi velika poljska voluharica (Microtus agrestis L.). Medtem ko je mala poljska voluharica glo- dala lubje zelenega bora pri tleh, je gozd voluharica glodala lubje tako pri tleh kot tudi na debelcu in vejah do 1,5 m visoko. Ceprav je imela gozdna vo- tleh kot tudi na debelcu in vejah do 1,5 m visoko. Ceprav je imela gozdna voluharica na okolišnih b elcih zelenega bora še dovolj možnosti za glodanje pri tleh, je raje splezala na drevesca in glodala bolj nežno lubje. S. Zaključek Prenamnožitev malih glodalcev je posledica porušenega biološkega ravno- težja v naravi. Clovek stremi iz gospodarskih razlogov čestokrat k spremembi rastlinskih kultur na večjih površinah. Vsaka taka nasilna sprememba pa nudi preostalim živim bitjem bistveno drugačne življenjske pogoje. Novi življenj- ski pogoji omogočijo določenim rastlinskim in živalskim skupinam progresi- ven razvoj, druge pa zavirajo ali jih celo uničijo. Stevilo glodalcev uravnavajo mnogoteri dejavniki: grabežljivci, paraziti, hrana, konkurenti pri hrani, klima in človek. V normalnih razmerah in v času progradacije pa so odločilni predvsem grabežljivci, tj. živali, ki se hranijo z glodalci. Naravni sovražniki glodalcev so nočne živali, ki zasledujejo svoje žrtve v somraku in ponoči. Med njimi so tudi take, ki jih lovci neusmiljeno 289 preganjajo. Od sesalcev se hranijo z njimi tele živali: lisica, obe kuni, mačka, podlasica, hermelin, dihur, divja svinja in jež. Tudi ptice ne zaostajajo za sesalci, saj so nekaterim miši in voluharice osnovni vir prehrane. Medtem ko love vse sove v varstvu teme, so kanje in postavke aktivne le podnevi. Volu- harice najdemo na jedilnem listu vseh sov. Po Henzeju sestoji hrana male uharice iz 95% miši in voluharic ter 5% ptic. Tudi lesna sova se hrani pre- težno z mišmi in voluharicami. Njen jedilnik sestoji iz 75% miši in voluharic, 25% brane pa je iz ptic, žab, žuželk in drugega. Mišar ali kanja ter koconoga kanj a sta prav tako neumorni pokončevalki miši in voluharic. Obe polovita predvsem v času gnezdenja neverjetno število teh škodljivcev. Prav tako kot kanji teknejo voluharice tudi navadni in rdečenogi postavki. V njuni hrani je 85% miši in voluharic. Tudi kače se hranijo z malimi glodalci, zlasti gož. Prenamnožitev gledalcev je torej predvsem odvisna od razpoložljive h ra- ne in razmerja med njimi in njihovimi naravnimi sovražniki. Ravnotežje med malimi glodalci in njihovimi grabežljivci pa je dokaj labilno zaradi njihove , različne plodnosti. Voluharice se izredno hitro množijo. Samice skotijo po večkrat na leto veliko število mladičev, ki kmalu spregledajo in so v nekaj tednih že sposobni za samostojno življenje. Tako skoti po Brinku gozdna vo- luharica 3 do 4 krat na leto po 3 do 5 mladičev, velika poljska voluharica 3 do 4 krat na leto po 4 do 7 mladičev in mala poljska voluharica 3 do 7 krat na leto po 4 do 12 mladičev. Velika in mala poljska voluharica postaneta spolno zreli že po 15 do 28 dneh, medtem ko postane gozdna voluharica spo- sobna za razmnoževanje šele po 8 do 9 tednih. Naravni sovražniki miši in voluharic pa so večinoma slabo plodni. Tako znesejo sove praviloma le enkrat na leto 2 do 7 jajc. Podlasica skoti enkrat na leto S do 7 mladičev, kuni kotita enkrat na leto 3 do S mladičev, hermelin koti enkrat na leto 4 do 7 mladičev itd. že na najmanjše spremembe v popu- laciji grabežljivcev mali gledalci zelo hitro reagirajo. Tega bi se morali za- vedati prav vsi, ki gospodarijo z gozdom in divjadjo na istem prostoru. Slovstvo l. Bjegovic, P., Masovna pojava vodene voluharice na Gročanskoj Adi, Zaštita bilja, Bgd., 1954 2. Kordiš, F., Miši - nevarni gozdni škodljivci, GV, 1952 3. Milovanovic, M., Stete od vodene voluharice u mladim topolovim kulturama i mere odbrane, Sumarstvo, Bgd., 1956 4. Petrovic, N., Stetnost vodene voluharice Arvicola terrestris L. u plantaci- jama topole, Sumarstvo, Bgd., 1958 S. Petrovic, N., Stetni glodari u topolkama, Topola, 1958 6. Petrovic, N., Vasic, M., Masovna pojava poljske voluharice i njeno suzbija- nje u lovno-šumskom gazdinstvu »Košutnjak«, Sumarstvo, Bgd., 1958 7. Schwerdtfeger, F., Die Waldkrankheiten, Hamburg und Berlin, 1957 8. Slander, J., Skoda po glodalcih na iglastem drevju, GV, 1958/ 10 9. Van den Brink, F., Die Saugetiere Europas, Hamburg-Berlin, 1957 DIE VON WOHLMAUSEN VERURSACHTEN SCHiiDEN AN WEYMOUTHSKIEFER (Zusammenfassung) Im Waldkomplex von Hrašica in Prekmurje wurde ein Teil des natilrlichen Sticleichen-Hainbuchenwaldes niedergeschlagen und darauf eine Weymouthsfi:ihren- pflanzung mit Beirnischung von Fichte, Rotfi:ihre, Larche und Douglasie auf einer FHiche von 22 ha gegrilndet. Im Winter 1971/72 haben die Wilhlamause etwa 290 10 000 Baumchen der Weymouthsfohre, das ist 12,5% dieser Holzart benagt. Andere Holzarten haben keinen Schaden erlitten. Eine knappe Halfte der beschadigten Fohren (44 %) ist bis zu einem Drittel des Stammchenumfanges benagt. Beinahe ein Drittel (28%) ist aber sehr stark benagt, so dass bei dieser Gruppe die Beschadi- gung zwei Drittel des Stammchenumfanges libersteigt. Die Weymouthsfohre wurde liberwiegend am Boden bzw. bis zu einer Hohe beschadigt, welche von den Wlihlmausen von der Schneeoberflliche aus erreicht werden konnte (90 %). Die Schaden wurden von der Feldmaus (Microtus arvalis Pall.) und Waldwlihlmaus {Clethrionomys glareolus Schreb.) verursacht. Die librigen Fohren (10 %) wurden durch kletternde Wlihlmause beschadigt. Diese Baumchen sind bis zu einer Hobe von 1,5 m benagt. Dieser Schaden wurde nur von der Waldwlihlmaus angestellt. Wegen Schnee und zahlreich auftretendem Wild konnten zur Wlihlmausebe- kampfung keine sonst sehr wirksame chemische Praparate angewendet werden. Mit Holzfallen wurden wahrend drei Wochen auf einer Flliche von 1,77 ha 26 Wald- wlihlmause, 38 Feldmctuse und 6 Spitzmause gefangen. Die Ursache des plOtzlichen Ausbruches der Wlihlmause liegt in der ZerstO- rung des biologischen Gleichgewichts. Im Artikel werden alle wichtigere biologische Regulatoren der Wlihlmauspopulation behandet. 634.0.902.1: 634.0.375.12 ING. LAMBERT PANTZ - PIONIR GOZDARSKIH žičNIC Ing. Janez Juvan (Kranj) Strojni inženir in metalurg ing. Lambert pl. Pantz se je rodil leta 1825 v Tržiču. V strokovnih mednarodnih krogih je bil že preden se je u veljavil v gozdarstvu, znan kot iznajditelj postopka za pridobivanje feromangana v plavžih. Leta 1869 ga srečamo v službi pri baronu Zoisu v bistriških fuži- nah. Ko je fužine prevzela Kranjska industrijska družba, je bil postavljen za tehničnega direktorja vseh obratov na Jesenicah, kjer je delal od leta 1869 do 1889, ko se je zaradi sporov v podjetju odpovedal temu mestu. Nato je delal še nekaj časa pri izdelavi načrtov in pri gradbenih delih v podjetju, bil samostojni civilni inženir v Ljubljani, nato je prevzel vodstvo železarne v Eisentrattenu na Koroškem, od koder se je preselil na svojo kon- čno postajo v Fieberbrunnu na Tirolskem. Tu je kot vodja fužinskih obratov umrl leta 1895. Inženir Lambert Pantz ni bil znan le kot strokovnjak metalurg, ampak tudi kot konstruktor žičnic za prevoz rud in lesa z visokih, zaprtih alpskih predelov. Lahko trdimo, da je s svojim izumom za pridobivanje feromangana v plavžih in s konstrukcijo v strokovni literaturi po njem imenovanih »Pant- zovih žičnic« dvakrat rešil Kranjsko industrijsko družbo iz finančnih težav. Bil pa je zelo priljubljen tudi pri delavstvu , saj so mu nekateri sledili kot sodelavci prav na Tirolsko. Prvo žičnico je zgradil leta 1872 za transport manganove rude z Be- gunjščice. Dolga je bila 1031 m in z višinsko razliko 410 m. Prvo žičnico za prevoz lesa, oglja in drv z Jelovice pa j e zgradil leta 1876 v Podkoritu, blizu Nomenja v Bohinju. Dolga je bila 726 m . Leta 1880 je bila zgrajena žičnica v Blatnem grabnu. Z njo so prepeljali večino lesa z Jelovice in Martinčka. žičnica j e konstrukcijsko zelo zanimiva, ker je bila grajena pod horizontalnim topim kotom in ker sta se vozička srečevala 291 približno na spodnji tretjini proge. Tretjo žičnico je zgradil leta 1883 za prevoz lesa s Komarče do Savice v Notranjem Bohinju. Ob njuni dograditvi je na zgornji postaji že čakalo na prevoz okoli 25.000 ro3 lesa. Do žage v Bohinjski Bistrici je bilo potrebno zgraditi še cesto. K stroškom gradnje so z 250 brezplačnimi dninami veliko prispevali vaščani iz Studorja in Stare fužine. žičnica je bila dolga 849 ro, z višinsko razliko 597 ro. Sledila ji je žič­ nica za prevoz lesa s Komne pod Bogatinom. V tem visokem gozdnem kom- pleksu so bili tedaj še lepi sestoji s precej macesna. Nimamo podatkov o elementih te žičnice, niti o tem, koliko lesa je bilo pripeljano v dolino. Gozdo- vi v tem predelu so bili dokončno izsekani v prvi svetovni vojni, ko so na planini Kraj zgradili veliko vojaško leseno naselje. Od Savice, čez Kornn.o in Bogatinovo sedlo je bila tedaj speljana vojaška žičnica za prevoz mate- riala na soško fronto. Leta 1889 je začela obratovati žičnica Gorjuše-Mokri log v Soteski. Na to žičnico so vozili les z južnih predelov Pokljuke. To je bila zadnja Pantzova žičnica, saj od tega leta naprej ni bil več tehnični direktor Kranjske industrijske družbe. Vse navedene žičnice so obratovale neprekinjeno daljši čas, nekatere dolga desetletja. O tem, koliko lesa so prepeljale, zaenkrat še nimamo podatkov. V prvih letih obratovanja so po žičnicah, zlasti onih z Jelovice, spravljali pretežno oglje, pri čemer se je pocenil transport v dolino in se zmanjšal do tedaj zelo visok kala. Pri pre- važanju oglja z ročnimi sanmi se je namreč zaradi slabih gozdnih poti, zlasti po stari savski poti z Jelovice v Soteska, kar četrtina oglja zdrobila v prah, ki ga fužinarski obrati niso mogli uporabljati. Kranjska industrijska družba se je vse bolj preusrnerjala na višje do- hodke od svojega velikega gozdnega premoženja. Poleg znižanja stroškov pri spravilu lesa je bilo treba zgraditi tudi žage, ki naj bi pripravile les za tržišče. Tako so zgradili glede na takratne razmere in finančno sposobnost družbe kar solidne industrijske žage na vodni pogon. Za les, ki je prihajal z Jelovice, Martinčka in deloma s Pokljuke, je bila zgrajena leta 1880 žaga v Soteski. Les, ki je prihajal po žičnicah v Podkorito, Mokri log in v Blatni graben, so do žage v Soteski plavili po Savi. Za les, ki je prihajal iz Bohinja (Komarče in Komne), deloma pa tudi z južnega dela Jelovice, je bila zgrajena leta 1888 žaga v Bohinjski Bistrici. Cez Bohinjsko jezero so les plaviti. Istega leta kot v Bohinjski Bistrici, so zgradili žago »Fortuna« v Sp. Gorjah ob Ra- dovni. žagala je les, ki je prihajal z Mežaklje in deloma s Pokljuke. Poudariti je treba, da so žage oddali v najem kupcem lesa, v lastni režiji jih Kranjska industrijska družba ni izkoriščala. Tako je postalo urejeno in načrtno gospo- darjenje z gozdovi soliden vir dohodkov za družbo samo, zlasti v letih že- lezarske krize, hkrati pa tudi pomemben vir zanesljivih dohodkov prebival- stva. Ko so leta 1890 ustavili delo v železarni Bohinjska Bistrica, ker je glavni obrat uničil požar, je Kranjska industrijska družba preusmerila do- mače delavstvo na delo v gozdovih. Delavce so zaposlili pri sečnji in spravilu lesa, pri gozdnogojitvenih delih in pri gradnji gozdnih poti, zlasti do nakla- dalnih postaj žičnic. Ing. Pantzu je v gospodarski krizi, ki je nastopila v prvem desetletju poslovanja Kranjske industrijske družbe, z gradnjo žičnic in žag uspelo zagotovili delu bohinjskega prebivalstva za dolga desetletja človekadostojno življenje, čeprav ob trdem delu in črnem kruhu. Delo v gozdovil1 je postalo dodaten vir dohodkov kmečkega prebivalstva in je v vsem odtehtala skro- men in spreminjajoči se dohodek od ekstenzivne živinoreje, zlasti v letih po dograditvi bohinjske železnice (1906). 292 Bistvo Pantzove patentirane izvedbe žičnic je v tem, da ima njegova samotežna žičnica samo eno nosilno vrv, na kateri nihata dva vozička, ki se pri obratovanju srečata in ogneta drug drugemu v izogibalniku na sredini proge, če so za to dani ugodni terenski pogoji. Vlačilka oziroma spuščalka se istočasno navija oz. odvija na dva, primerno velika valja, ki imata osnovno ploskev lahko skupno. če pa terenski pogoji ne omogočajo ravne trase in izogibalnika na sredini proge, je možno konstruirati žičnico pod topim ho- rizontalnim kotom in s srečanjem vozičkov ob vrhu kota, ki pa ni nujno, da je v sredini proge. Tako srečanje omogoča istočasno navijanje in odvi- janje vlačilke odnosno spuščalke na dveh prisekanih stošcih, ki imata osnovni ploskvi lahko skupni. Kot obeh robov prisekanih stožcev je odvisen od razdalje izogibalnika od sredine proge. V obeh primerih je ver tikalni kot enega dela žičnice lahko drugačen od drugega. ING. LAMBERT PANTZ - EIN PIONIER DER FORSTLICHEN DRAHTSEILBAHNEN (Zusammenfassung) Lambert von Pantz war tecbnisch<>r Direktor der Krainischen Indus triegesell- schaft in Jesenice von 1869 bis 1889. Er wurde 1825 in Tržič in Oberkrain geboren und starb 1895 in Fieberbrunn in Tirol. Er erwarb Ansehen durch sein Verfahren zur Gewinnung von Ferromangan in Hochofen und als Konstrukteur der ersten indust r iellen bzw. forstlichen Drahtseilbahnen. In den Jahren von 1872 bis 1889 konstruierte er vier, fur die Forstwirtschaft in Oberkrain sehr bedeutende Draht- seilbahnen, von welchem einige lange J ahrzehnte hindurch in Betrieb waren. Die patentierte Ausfuhrung der Gravitations drahtseilbabn von Pantz ermog- licf auf beilebigem Punkte eines einzigen Tragseiles die Begegnung zweier Wagcn unter einem stumpfen Horizontalwinkel. Popravek V članku ing. Marijana Zemljiča >>Erozijski pojavi v Sloveniji<<, ki je bil ob- javljen v prejšnji številki, je prišlo do dveh neljubih napak, ki spreminjata smisel posameznih stavkov. Bralce vljudno prosimo, da popravijo naslednje: Na str. 234 se v 3. točki, v drugem odstavku glasi drugi stavek pravilno takole: »Od tega odpade več kot 400.000 ha, ali skoraj 20 % Slovenije na hudoumiška ob- močja, kjer je v bolj ali manj pogostih žariščih spiranje in odplavljanje plodnih tal in preperin ter zasipavanje z jalovimi naplavinami večje kot je regeneracija plodnih tal.<< Na str. 236 pa se glasi na sredi drugega odstavka pravilno besedilo: »Dno struge se nenehno dviga, širijo se prodišča, kar vse vpliva na dviganje talnice in pogostnost preplavljanja okolišnih zemljišč.<< 293 634.0.945.3 PRAKSA IN VPRAšANJE IZOBRAžEVANJA Dr. ing. Janez Gri 1 c (Bled) Delovna sredstva in m etode se dandanes tako hitro razVIJaJO, da jim samo s pridobljenim šolskim ali visokošolskim znanjem ne moremo več slediti. V modernih panogah, kot so elektronika, jedrska in raketna tehnika, medicina, biologija in še nekatere, se računa, da se obseg znanja v petih do sedmih letih podvoji. Novih publikacij je toliko, da brez izdelanega si- stema, kot ga imajo že nekateri visokošolski centri v svetu, ne moremo več slediti vsem novostim. V gozdarstvu obseg znanja ne raste tako hitro, k ljub temu pa je šolsko znanje p o desetih do petnajstih letih že zastarelo. Tako lahko ugotavljamo, da temelji večina našega strokovnega dela na že preživelih načelih. Posledice zastaranega znanja pa v gozdarstvu niso tako očitno in hitro opazne kot v industriji, ker imamo v naši proizvodnji opravka z veliko več živega dela. Prav to pa vodi k nevarnemu mnenju, da je pri nas vse v redu. Kdor pozna stroko bolj v širino ve, da je vedno več področij, ki so prav zaradi tega mišljenja zaostala za danimi možnostmi. Pomislimo samo na računalniško obdelavo podatkov, na moderne metode planiranja in vodenja podjetij in na novo gozdarsko tehniko. Nepoznavanje novih mož- nosti vodi k napačnim odločitvam in do gospodarskih izgub. Se najbolj mila posledica zastarelega znanja je togost v poslovanju, zapiranje v ozke kroge gozdnih obratov in uporabljanje demagoških argumentov proti tistim, ki žele sprememb. Vse nove ideje povzročajo odpor in se le s težavo uveljavljajo, čeprav bi morale biti same po sebi zaželene. Dolga je vrsta argumentov, ki terjajo stalno izobraževanje vseh, pred- vsem pa gozdarjev z visokošolsko izobrazbo. - Ne zadostuje samo obvladovanje tistega znanja, ki ga posreduje stro- kovna šola ali fakulteta, ampak zah tevajo naloge s katerimi se vse pogosteje srečujemo b olj š iroko splošno izobrazbo. - Delo gozdarja postane lahko kaj kmalu obrabljeno. Posledica tega je rutinerstvo, slepo zaupanje v lastne izkušnje in občutke ter pomanjkljiv strokovni in družabni stik s kolegi. - Uvajanje novih spoznanj in metod dela v prakso postane pravi du- ševni in telesni napor, ter za tistega, ki nima podpore razgledanih kolegov, celo preizkušnja poguma. Takemu delu se večina ljudi zaradi lagodnosti kaj hitro odreče. - Pri vodenju ljudi danes ni več potrebna samo nadarjenost, pač pa tudi večja mera znanja. Tega lahko pridobimo samo s študijem. - Za poslovni uspeh ni zadosti, da gozdne sortimente le proizvajamo. Moramo jih znati tudi ponuditi. Iskati moramo nove, boljše načine uporabe. - Gozdovi postajajo vse bolj pomembni v celotnem ekosis temu. Ce se gozdarji ne bomo aktivno z znanjem vključevali v reševanje novih nalog, nam grozi nevarnost, da bomo izrinjeni z lastnega delovnega področja. - Skrbeti moramo, da bodo naša delovna mesta zanimiva za mlajše kolege. Brez stalnega osvajanja in uporabe novega znanja tega ne bomo dosegli. Današnje stanje izobraževanja je zato nezadovoljivo, saj naletimo skoraj povsod na kronično nedejavnost, posebno na individualni ravni . Vzrok temu 294 je pomanjkljiva stimulacija, še prej pa to, da so pri nas lahko na položajih ljudj e, ki temu niso odrasli. Ob današnjih tokovih gospodarstva doma in po svetu pa bomo oziroma smo že priča, da je samo znanje tisto, ki lahko od- loča. Stalno izobraževanje, predvsem vodilnih ljudi, je zato objektivna nuj- nost. Premalo imamo strokovnjakov, ki bi se zavestno posvetili rohnim po- dročjem stroke, kot npr. ekonomiki, gozdarski politiki, vodenju podjetij , splošni biologiji, računalništvu, organizaciji dela, psihologij i in fiziologiji dela, materinemu jeziku in njegovi uporabi, tehniki študija literature, tujim je- zikom idr. Vse našteto vzbuja strah. Priznajmo, da o mnogih dejavnostih nimamo pojma. To se pozna pri poslovnem u spehu podjetij, v nesmotrnih naložbah in podobnem. Brez stalnega strokovnega izpopolnjevanja ne bi smel nihče zasedati odgovornega mesta. Pri tem se bodo morda nekateri čutili prizadete, a prav take bo treba zamenjati, ker spadajo med tiste, ki se ne tntdijo za napredek stroke. Kakšna j e pripravljenost za lastno izobraževanje? To naj oceni vsak sam. Najlaže store tisti, ki jim je veliko do novega znanja. Pri večini naših kolegov pa je odziv za nadaljnje izobraževanje, če je pri tem treba žrtvovati nekaj prostega časa, podpovprečno slab. Odziv je slab, tudi če je na razpolago službeni čas. Da bi zopet vzbudili pripravljenost za študij , bi bilo treba pre- tehtati marsikaj, tudi nagrajevanje. Najteže p a je spr emeniti okorele miselne procese. Nove metode zahtevajo več časa za planiranje. Obremenitev posa- meznika lahko preseže njegove zmogljivosti. Vzpodbudni so samo uspehi, ki jih lahko dosežemo le z vztrajnim in preprečljivim uvajanjem novega znanja v vsakdanjo prakso. Z boljšo organizacijo in z novimi metodami dela se da v veliki meri razbremeniti tudi srednji gozdarski kader, ki se bo lahko tako posvetil drugim nalogam, ne samo vsakodnevnim rutinskim opravkom. Vsako strokovno izobraževanje mora v prvi vrsti upoštevati praktične potrebe in zahteve podjetja. Pri tehničnih problemih glede izobraževanja še najmanj zaostajamo. Reševati pa moramo tudi netehnične probleme. Ti zahte- vajo širše znanje. Posvetiti bi morali večjo pozornost inženirjem samim, starej šim in mlajšim. V večji meri bi bilo treba oblikovati njihovo osebnost. Trajen napredek bomo dosegli v gozdarstvu le tam, kjer lahko najboljši na strokovnem področju z močno prepričljivo avtoriteto uveljavijo svoj vpliv. Izobraževanje mora biti zanimivo. Atraktivnih tem je dovolj: računal­ ništvo, mrežno planiranje, optimiranje, psihologija. Raven študija mora biti prilagojena posamezniku, saj t isti, ki ni trajno vključen v proces učenja, ne more kar naenkrat sprejemati novega znanja. Pridobljeno znanje je treba v praksi tudi uporabiti, saj bo le tako dosežen glavni namen izobraževanja. Oživitev pripravljenosti za študij in uporabljanje znanja v praksi je naj- težavnejša naloga, ker pomeni oboje za posameznika večjo obremenitev. No- vim idejam in novim načinom dela moramo v podjetjih zaradi racionalnej- šega gospodarjenja bolj na široko odpreti vrata. Poznamo več oblik kolektivnega izobraževanja. Predavanja, demonstracije, zasedanja, kongresi in podobne prireditve so sicer koristne, ne pa najpri- m ernejša oblika izobraževanja saj puščajo udeleženca pasivnega. Pri izo- braževanju mora udeleženec aktivno sodelovati. Vse možne rešitve zastavlje- nega problema mora udeleženec premisliti sam in nato prediskutirati v širšem krogu. Odločimo se vedno za najboljšo varianto. Priporočljivo je vna- prej pripraviti pisano gradivo in študij le-tega. Ob zaključku je najbolje podati pismeno poročilo o rezultatih. Najprimernejši so zato seminarji z 295 20 do 30 udeleženci. Te oblike so pri nas že znane in dokaj uspešno v rabi. Zelo pa zaostajamo v individualnem izobraževanju. Predvsem prihaja v poštev študij strokovne literature. žal najdemo le malo takšnih člankov, ki bi zdru- ževali vse tisto, kar iščemo. Najpogosteje je treba uporabno znanje poiskati v večih publikacijah. Pri uporabi tuje literature je to sicer razmeroma te- žavno, vendar nas pri vztrajnem delu vodi do največjih uspehov. S tem se učimo ločevati bistveno od nebistvenega in krepimo samozavest, kar ugodno vpliva tudi na sodelavce. Poudarim naj še, da bi morali biti pri izobraževanju vse od podjetja navzgor za učitelje le najboljši strokovnjaki. Vodilni strokovnjaki po podjet- jih le preredko zavestno vzgajajo svoje kolege in vse preradi varujejo zase svoje izkušnje. Prav tako pa se v premajhni meri izkorišča bogastvo idej mlajših strokovnjakov. Ceprav ne vedno najboljše, bi bile v podjetju lahko pobuda za marsikatero izboljšavo. Neupoštevanje mnenj ali pa celo zanemar· janje možnosti, da bi dobili mnenje širšega kroga strokovnjakov, je v naj- večjem nasprotju z vsemi metodami izkoriščanja miselnega potenciala izo- bražencev. Samo tisti, ki zna izkoristiti vse možnosti in prenaša svoje znanje naprej, je zdrava osebnost in bo med kolegi vedno spoštovan in ce- njen. Premislimo na vseh ravneh, od posameznika preko podjetij do fakultete, kako bi zboljšati sedanje stanje. OSEBNE VESTI GOZDARSKI INžENIR FRANJO PAHERNIK DEVETDESETLETNIK Sredi slikovite Dravske doline leži na vznožju Pohorja Vuhred. Sto- petdeset let je na njegov razvoj zelo vplivala zavedna slovenska družina Paher- nikova. Njihov je bil dobršen del gozdov na obronkih Pohorja. Razžagan les so s splavi in šajkami pošiljali po Dravi. Njihova električna centrala je dajala luč vsemu naselju in bila tako predhodnica sedanji veliki hidrocentrali. Leta 1882 je prišel tu na svet Franjo Pahernik. Obsežni gozdovi in žaga z lesno trgovino so zahtevali šolanega strokovnjaka. Zato se je mladi Franjo po končani srednji šoli vpisal na dunajsko visoko šolo za kulturo tal, kjer je leta 1905 tudi diplomiral. Po petdesetih letih strokovnega dela je 1955. prejel zlato diplomo, ki jo ob tej priliki podeljuje dunajska univerza svojim živečim diplomantom. Kot sin napredne družine se je že kot srednješolec vsestransko udejstvoval. Več let pred prvo svetovno vojno je bil vodja slovenskega tambu- raškega orkestra. Leta 1915 so ustanovili v Vuhredu z njegovo pomočjo kmečko hranilnico, ki ji je predsedoval do leta 1941. V letih 1917 in 1918 je bil Paher- nik prvi predsednik Slovenskega narodnega sveta za tedanji marenberški okraj. Bil je dober znanec in prijatelj generala Maistra ter njegov poročevalec in svetovalec pri prizadevanjih za ohranitev slovenske Stajerske. Takoj po kon- čani prvi vojni je ustanovil v Radljal1 »Sokola« ter mu načeloval kot starosta do nemške okupacije. Sam je veliko materialno prispeval in bil glavni organi- zator pri gradnji Sokolskega doma, ki je bil zgrajen leta 1939 v Radljah. Vrh tega je bil narodni poslanec in zastopal v letih pred zadnjo vojno Slovence v Beogradu. 296 Kot mentorja slovenstva v Dravski dolini so ga Nemci takoj po okupaciji z družino vred izselili, njegovo premoženje pa zaplenili v korist velikonem- škega rajha. Kot oče je bil zaveden narodjak tudi njegov sin Vojko, absolvent gozdarstva. Tik preden nam j e zasijala svoboda so ga kot aktivista NOB us tre- lili v koncentracijskem taborišču Jasenovac na Hrvaškem. Tako so po izgubi svobode izgubili Pahernikovi še sina, ki naj bi nadaljeval po očetu začeto delo. Toda n eumorna volja in življ enj ska sila je ohranila in še bolj utrdila našo »pohorsko korenino.« Zaceljene so bile rane in pozabljene t ežave. Takoj po vojni se j e inženir Pahernik že kot šestdesetletnik vključil v delo pri organi- zacij i gozdarstva. Do svojega petinsedemdesetega leta j e služboval na večih odgovornih mestih. Med drugim je bil predavatelj na mariborski gozdarski šoli, napisal je mnoge poljudne in strokovne članke ter tako širil znanje o gozdovih in lesu. Ob visokem jubileju so se sešli na njegovem domu v Mariboru mnogi sorodniki, prijatelji in znanci. Prišli so iz Kalifornije, Kanade, sosednjih držav ter bližnje in daljnje okolice, da bi mu zaželeli še mnogo zdravih in zadovolj- nih dni. Ob tej priliki čutimo tudi mlajši do gozdarja Franja Pahernika veliko spoštovanje, saj nam je zgled zavednega delavca in idealista za ohra- nitev naših gozdov, kakršni so nam zdaj bolj kot kdajkoli poprej potrebni. Tudi mi želimo, prav tako pa njegovi soprogi, ki mu je vedno skrbno stala ob strani, še dolgo dobo življ enja in veliko dobrega zdravja. Društvo gozdarskih inženirjev in tehnikov Maribor UMRL JE ING. STJEPAN šURic \ \ Dne 18. septembra 1972 je umrl Stjepan šuric, dolga leta najuglednejši jugoslovanski gozdarski strokovnjak, ki je tudi v Sloveniji zapustil sledove svojega dela in vpliva. Rodil se je leta 1898 v Splitu in diplomiral v Zagrebu leta 1920. že na fakulteti je veljal za najboljšega študenta in tudi v priprav- niški službi se je nenavadno hitro uveljavil. Zelo mladega so poklicali v tedanje ministrstvo za gozdove in rude in sicer v oddelek za urejanje držav- nih gozdov. Poslali so ga za nekaj časa v švico, kjer je hospitiral pri tam- kajšnjih strokovnjakih. Zelo rad se je od njih spominjal na Flury-a. Ko se je vrnil v Beograd j e začel v državnih gozdovih uvajati sodobne načine ure- janja. Ceprav v začetku še ni bil formalno šef državne urejevalne službe, so mu kmalu prepustili dejansko vodenje in usmerjanje ureditvenih del v vseh državnih gozdovih, razen v Sloveniji, ki pa je takrat imela le 3000 ha takih gozdov. Deloval je v svojem posebnem slogu, saj je povsod kamor je prišel, najprej uveljavil najboljše tovariške in celo prijateljske odnose z vsemi sodelavci, zlasti z mladimi taksatorji. Tako je najlažje uveljavil svoja na- predna načela pri urejanju gospodarjenja z gozdovi. Ceprav je njegovo delovno področje segalo od Kajmakčalana na jugu pa do severnih meja države, je vendarle največ pozornosti posvetil Bosni in Hercegovini ter njenim gozdovom, ki so imeli tedaj še pragozdni značaj. O svojem delu je pisal razmeroma malo, vse njegove razprave pa so se odlikovale po kon- ciznosti in idejni jasnosti. V jugoslovanski strokovni javnosti so najbolj znane in še danes v uporabi »Tabele mase i padovi promjera«, ki jih je sestavil na osnovi ogromnega gradiva, ki ga je zbral pri urejanju gozdov. 297 Omenjene tablice pomenijo predstopnjo donosnih tablic, saJ ze vsebuje kazalnike za razvrstitev gozdnih zemljišč v bonitetne razrede. Ko je izbruhnila druga svetovna vojna in je strokovno delo v ministrstvu popolnoma prenehalo, so ga beograjski znanci, ki so ohranili vero v obnovo Jugoslavije, nagovorili in mu hkrati omogočili, da je iz arhivov Narodne banke Jugoslavij e zbral, uredil in analiziral podatke o gozdnem in lesnem gospodarstvu, o lesni industriji in lesni trgovini ter izvozu lesa p redvojne Ju- goslavije. Ko je zbran e podatke logično povezal s svojim velikim poznavanjem gozdov po vsej državi, je konspirativno sestavil obširno študijo (172 strani) s skr omnim naslovom »Šumska i drvna privreda« . V njej se je zavzemal za uve- ljavljanje načrtnega gospodarjenja z gozdovi in je primerjal dejansko stanje gospodarstva s cilji, ki naj bi jih dosegli z načrtnim usmerjanjem. Posebnost študije je v tem, da jo je razčlenil po pokrajinah, tako da so jih pozneje, ko je vstala nova Jugoslavija, lahko prikrojili mejam ljudskih r epublik. Ko je bil Beograd leta 1944 osvobojen in so bili ustanovljeni zvezni državni organi, se je izkazalo, da je šuriceva študija edini strokovni dokument, ki lahko služi kot osnova za uvajanje načrtnega gospodarjenja z gozdovi in lesom, predvsem pa za načrtovanje lesne industrije. Zato je v tedanji plan- ski komisiji takoj prevzel sektor gozdarstva in lesne industrije ter ga vodil vse do upokojitve, čeprav so zvezni organi večkrat menjali svoje nazive in organizacijske oblike. Glede lesne industrije je bil ves čas prepričan, da je z gozdarstvom nerazdružljiva celota. Tudi po upokojitvi ni prenehal z de- lom. Uveljavljal se je .kot ekspert in načrtovalec mnogih lesno industrijskih podjetij. Vrnil pa se je še le preučevanju taksacijskih problemov in je izdal posebno študijo o odnosu med lesno zalogo in prirastkom v sestojih. Smrt ga je prehitela sredi dela. Dr. Rudolf Pipan li\(,) \ SODOBNA VPRAšANJA UNičEVALNI VPLIV VOJNE NA GOZDOVE JUžNEGA VIETNAMA Po nekaj manj kot desetih letih je vietnamska vojna pokazala še en svoj obraz. Ta obraz je ekološka vojna. To je vojna proti okolju, to je uničevanje naravnega okolja z vsemi mogočimi sredstvi, to je bombardiranje gozdov, buldo- žiranje in požiganje, škropljenje gozdov in riževih polj s herbicidi. Površine uni- čenih gozdov so ogromne, škodo in posledice tega uničenja pa si težko predstav- ljamo. Vojaški cilji in nameni ameriške in saigonske vojske so pri tem večanje možnosti za odkrivanje borcev osvobodilnih sil (FNL) z elektronskimi napravami iz zraka ter uničevanje njihovih skrivališč in zatočišč za ranjence. Elektronske naprave onemogoča gost džtmgelski pokrov, zato je treba gozdove uničevati. Upo- raba herbicidov in splošno uničevanje gozdov ter r iževih polj pa kaže na to, da skušajo uničiti tudi izvore hrane in sploh možnosti za obstanek prebivalcev. živ- ljenje skoraj 18 milijonov ljudi je odvisno le od poljskih pridelkov in od tistega, kar jim daje gozd. Da uničevanje gozdov zvečuje možnosti za osiromašenje tal, erozijo in pojavljan je visokih voda, ni treba posebej poudarjati. Načinov za uničevanje gozda je mnogo, najpogosteje pa uporabljajo tele: 298 Močno bombardiranje z različnimi vr stami bomb. Bombe džunglo zaz1gajo a li podirajo z m ehansko silo. Težke so do 7000 kg, razletavajo se tik nad tlemi in v strojenem gozdu napravijo odprtine, ki so velike tudi do pol hektarja. Poleg ne- posredne škode pa se kaže ta tudi v neuporabnem lesu, ki vsebuje mnogo kovinskih delcev. Buldožiranje in prekopavanje tal z velikimi ostrimi plugi ob glavnih komuni- cijskih linijah. Površina tako uničenih gozdov je dosegla do sredine leta 1971 približno 3200 km 2, ali nazorneje povedano, eno šestino Slovenije. Na raztrganih tleh se razraščajo manjvredne travnate vrste, ki lahko zadržijo obnovo gozdov tudi za več desetletij. Ognjeni viharji. Da bi uničili tiste gozdove, ki so se pokazali odporni proti herbicidom ali defoliantom, neti ameriška vojska že od leta 1965 velike ognjene viharje. Poznani so načrti »Sherwood Forest« (1965), »Hot Tip<< (1966), in »Pink Rose« (1967), ki pa so propadli. Džungla j e bila prevlažna, da bi požare lahko zanetili ali da bi ogenj vzdrževali in širili, čeprav so uporabljali pri tem celo bombe napalma in belega fosforja. Sele izredno dolgo sušno obdobje v začetku leta 1968 je omogočilo ognjeni vihar, ki je opustošil v petih tednih 4000 km2 gozdov. $kropljenje s herbicidi ali defolianti. Na ta način so delno ali popolnoma uničili približno 25.000 km2 gozdov ali eno petino vseh južnovietnamskih gozdov. Okrog 4000 km2 džungle so poškropili več kot enkrat, kar je zvišalo uničenost od 20 % pri enkratni uporabi herbicidov na 50-80 % pri dvakratni. Nastale odprtine in čistine so prerasle trave vrste lmperata in grmovni bambus, ld gozdu ne pustijo, da bi se ponovno zarasel. Uporabljeni herbicidi in defolianti so spojine na bazi 2,4-D in 2,4,5-T piclorama in arzena. Znani so pod imenom »oranžni«, »beli<<, >>modri<< in »Škrlatni agens«. Uporabljali so jil1 v nekajkrat večjih koncentracijah kot je v navadi v ZDA. Njihov učinek je bil zelo odvisen od mešanosti drevesnih vrst, zlasti drevesne vrste mangrove gozdov so izredno občutljive, saj je že en- kratno škropljenje povzročilo njihovo popolno opustošenje. Kaj pomeni tako ogromno uničenje gozdov za sedanje in bodoče vietnamsko gospodarstvo verjetno še ni popolnoma očitno. Razmislimo pa o temle: južno- vietnamske gozdove je nekdo izmed ameriških strokovnjakov označil za >>Spečega velikana«. Od 1500 drevesnih vrst jih je mnogo izredno zanimivih za lesno indu- strijo . To so palisandner, eben, mahagonij ter posebno primerni lesovi za gradnjo čolnov. Ker dežela nima rudnega bogastva, se bo gospodarstvo moralo opreti predvsem na izkoriščanje naravnih bogastev, ki jih imajo, torej na les in stran- ske gozdne proizvode: kavčuk, oglje, cimet, ličje in trstovec. Po najprevidnejših ocenah je neposredna in posredna škoda v gozdovih dosegla ob ocenjenih osnovnih podatkih (lesna zaloga, tekoči prirastek, vrednost lesa na panju) izgubo 47 mili· jonov m3 lesa. To pomeni 8 % vse lesne zaloge in tako osemletni zastoj prozivodnje v vseh gozdovih. Obenem pa predstavlja ta izguba 31-letno sedanjo por abo lesa v deželi. Vrh tega so najbolj prizade ti najkvalitetnejši, najdostopnejši in trgu naj- bližj i gozdovi. $kropljenje s herbicidi in vse ostale oblike uničevanja gozda imajo resne in dolgotrajne posledice. Nekatere drevesne vrste lahko za trajno izginejo, obraščanje z bambusom, travami, grmovjem in ovijalkami pa lahko za več deset- letij onemogoči snovanje sestojev gospodarsko zanimivih in želenih drevesnih vrst. V Južnem Vietnamu je še vedno mnogo ljudi, ki menijo da je pragozd brez vsake vrednosti, vendar bo prihodnost pokazala, da se bodo morali opreti prav na ta >>gozd brez vrednosti«. Ce se hočejo uveljaviti in prodreti na trži šče, zaščititi vodozbirna ombočja, zaščititi tla, zmanjšati erozijo, najti prostor za lovno gospo- darjenje in v celoti ohraniti uravnoteženo okolje, potem bodo morali Vietnamci spremiti svojo miselnost, pogozditi praznine in izboljšati slabe sestoje. Bila bi zares velika ironija, če bi z ameriškim denarjem in strokovnjaki, ki so deželo uničili, Vietnam spet poskusil vključiti v tokove sodobnega sveta. Opomba: Osnovni podatki za članek so v revijah American Forestry, november 1971 in New Scientist, št. 807/1972. Igor Smo lej 299 ~ 6L1 1 rb ) 7 GOZDOVI IN GOZDARSTVO JUžNEGA VIETNAMA V Južnem Vietnamu živi na 171.000 km2 18 milijonov prebivalcev. Večina je kmetov, ki so v celoti odvisni od zemlje, preživljajo pa se še z ribarjenjem, nabi- ranjem cimetove skorje ter kavčuka in kuhanje oglja. Okrog en milijon pre- bivalcev je nomadov, ki še vedno obdelujejo zemljo na požganih površinah. Večina Vietnamcev je torej odvisna le od tistega, kar lahko dobijo iz zemlje. Vietnam namreč nima rudnega bogastva, ki bi naj lahko oprl obnovo dežele in izboljšanje življenja po morebitnem koncu vojne. Zato bodo podlaga za obnovo gozdovi, ki pa jih v vojni neusmiljeno uničujejo. Geografsko je približno ena tretjina dežele nižinska in ravna (delta Mekonga, ravnina ob Južnokitajskem morju), ostali del pa je hribovit in precej gozdnat. Gozdovi, ki jih je okrog 11 milijonov hektarjev, vsebujejo približno 1500 lesnatih rastlinskih vrst, od katerih je le malo znanih izven dežele. Gozdovi so izredno pestri, zato jih je težko razvrstiti po tipih. V grobem lahko ločimo primarne in sekundarne pragozdove, bambusove gošče, borove gozdove in mangrove gozdove. V njih se pojavljajo trgovsko zelo zanimive drevesne vrste, kot so palisander (Dalbergia, Pte- rocarpus), eben (Diospyros mun) in nepravi mahagonij (Melanorrhoea laccifera). Kljub veliki površini gozdov pa je izkoriščanje lesa zaradi nerazvite predelovalne industrije slabo. Imajo okrog 320 žag, nekaj tovarn za celulozo, papir in iverke ter okrog 150 tovarnic za oglje. Tekoči letni posek je okrog pol milijona ma, tekoče potrebe pa 1,5 milijona m3, poleg tega porabijo še 420.000 m3 lesa za kurjavo. Ocenjeni prirastek uporabnega lesa je 1,5 %, kar pomeni možni letni posek 5,5 mili- jonov m 3. Vsi gozdovi so pod kontrolo Fronte za narodno osvoboditev (FNL). S saigon- ske strani pa so gozdovi upravno razdeljeni v 47 okolišev, ki so pod nadzorom Direkcije za vode in gozdove. Ta direkcija je del Ministrstva za agrarna reformo in poljedelstvo. Večina gozdarjev se je šolala v saigonski gozdarski šoli, nekaj pa na univerzah v Hanoiju, Parizu in v zadnjem času v ZDA. Imajo tudi štiri raz- iskovalne postaje v provincah Darlac, Tujen Duc, Ninh Thuan in Bien Hoa. Goz- darji imajo borne plače, poleg tega pa si ne morejo pridobiti praktičnih izkušenj. Kot uradniki saigonske vlade so na ozemlju osvobodilnih sil vedno v življenjski nevarnosti, po drugi strani pa so lahko ob službo ali svobodo, če dvomijo o državni politiki ali o stališčih, ne glede na to, kako nerealistična so. Južnovietnamski gozdovi torej nudijo več kot prebivalci j emljejo ali kot bi mogli vzeti. Potrebe bodo verjetno rasle, vendar še dolgo ne bodo presegle donosa gozdov, če gozdovi v vojni le ne bodo preveč uničeni. Ker je dežela uničena in zaostala, bo verjetno še dolgo trajalo, da bodo v gospodarjenju z gozdom prišle do izraza poleg p rimarne tudi druge naloge gozda. Med njimi je zlasti pomembna ohranitev vodozbirnih obločij, kar posredno vpliva na nižje ležeča riževa polja, torej na izvore hrane. Igor S malej STUDIJSKO SRECANJE »GOZD IN KRAS« V okviru »Kraškega tedna«, ki ga vsako leto prireja zadruga >>Naš Kras«, je bilo 9. septembra v Velikem Repnu pri Trstu študijsko srečanje sodelavcev z ljub- ljanske in tržaške univerze ter gozdarskih strokovnjakov iz Furlanije-Julijske Kra- j ine in Slovenije. Nadaljevali so pred dvema letoma začete razgovore o vprašanjih, ki zadevajo spoznavanje in ohranjevanje kraškega okolja in tradicij . Letošnje za- sedanje je obravnavalo vprašanja gozdarstva na Krasu s posebnim ozirom na vzdrževanje naravnega ravnotežja v prostoru. Razprava je pokazala, da na obeh straneh državne meje klasičnega problema Krasa, tj . pogozdovanja goličav, danes skorajda ni več. Iz nekdanjih nasadov ali naravnih jeder se gozdovi hitro razraščajo na opuščene kmetijske površine, predvsem pašnike in senožeti. Spontani proces preraščanja hitro napreduje. Zato se zastavlja vprašanje, kako bo mogoče obvla- dati razvoj nastajajočih gozdov, da se ti ne bodo sprevrgli v goščo brez vsake vrednosti, hkrati pa tudi vprašanje, kako naj bi pomladili prestare nasade črnega 300 bora in jih privedli v bolj naravno obliko, da bodo v prihodnje bolje kljubovali boleznim, škodljivcem in posebno požarom. Prav požari so na obeh straneh meje najbolj pereče vprašanje. Družba odmerja za njihovo preprečevanje odločno pre- nizka finančna sredstva. V bližini Trsta, a ne dosti manj na naši strani, je iz dneva v dan čutiti vse večji pritisk motoriziranih izletnikov, ki postajajo ponekod nova nevarnost za kraška t la in še posebej za gozdove. O tem pričajo vse bolj pogosti požari. Za iz- letniške in druge obiske je treba zato gozdove primerno urediti in zavarovati, ob- iskovalce pa v njihovem večkratnem neprernišljenem početju omejiti. Gozd je na Krasu ogrožen tudi zaradi vse hitrejše urbanizacije. Z italijanske strani so bili posebno ostri protesti proti nameravanemu širjenju tržaških naftovodov, ki bistveno rušijo naravna ravnotežja ne samo na Krasu, ampak tudi v širši okolici Tržaškega zaliva. Ob tem pa je ogroženo tudi domače kmečKo prebivalstvo, ki nosi pri odsto· panju zemlj išč za naftovode glavno breme. Na posvetovanju so bili podani naslednji referat i: Vladimir Murko, Ljubljana: Josip Ressel in njegov pomen za pogozdovanje Krasa, Livio Poldini, Trst: Kraški gozdovi včeraj , danes in jutri, Milan Ciglar, Ljubljana: Gozdarstvo na Krasu Riccardo Querini, Udine: Problemi Krasa v luči sodobnega gospodarskega raz- voja, Marjan Sebenik, Sežana: Zeleni turizem na Krasu. Razprava je pokazala tudi potrebo po večkratnem in globljem sodelovanju z obeh strani meje, saj je Kras po naravi enovito področje in so si problemi če že ne enaki, pa močno podobni. Zadrugi »Naš Kras« gre kot pobudnici za takšna sre- čanja in sodelovanje vse priznanje. M.C. VISOKOSOLSKI TEDEN V FREIBURGU c:r, Za gozdarskima fakultetama v Gottingenu in MUnchnu je letošnji nemški vi- sokošolski teden pripravila od 3. do 6. oktobra gozdarska fakulteta v Freiburgu. Na vsakoletnih srečanjih prikazujejo sodelavci posameznih fa.b.'Ultet navadno pro- bleme s katerimi se trenutno bavijo bodisi sami, bodisi njihovi sodelavci v opera- tivi. Hkrati prirejajo ob tej priliki sestanke raznih strokovnih in stanovskih orga- nizacij, teden pa izkoristijo seveda tudi za družabna srečanja nekdanjih slušateljev posameznih fakultet. V okviru letošnjega visokošolskega tedna so podelili na dokaj slovesen način dve Wilhelm-Leopold-Pfeilovi nagradi za leto 1972 in štiri prav tako imenovane študijske štipendije, ki jih vsako leto podeljuje gozdarskim strokov- njakom freiburška univerza. Letošnji nagradi sta prejela direktor gozdarskega in- štituta iz Nancyja Jean Parde in direktor državnih gozdov iz Frankfurta n. M. Kurt Ruppert, štipendije pa dva nemška in po eden danski in turški znanstveni deJavec. Naj omenimo ob tej priliki, da je študijsko štipendijo za leto 1971 prejel tudi sodelavec ljubljanskega gozdarskega inštituta dr. Janez Božič. V treh dneh se je v veliki univerzitetni predavalnici zvrstilo 31 referatov. Po njihovih naslovili in vsebini srno lahko presodili, da je nemško gozdars tvo trenutno v idejni krizi in na razpotju. Očitna je pri tem orientacija k prostorskim proble- mom, obravnavanje splošnih funkcij gozdov, varovanje človekovega okolja in r~ kreacija. Skoraj polovica referatov je posegala prav na ta področja. Pretežni del ostalih referatov pa se je nanašal na ožja znanstvena vprašanja s področja gene- tike in fiziologije drevja. Le en r eferat je obravnaval sodobno tehniko mehanizira- nega izkoriščanja gozdov. Zaradi zanimivosti naj navedemo le naslove tistih refe- ratov, ki so vzbudili pri poslušalcih večjo p ozornost: K. Mantel: Gozd , gozdno gospodarstvo in predpisi o varstvu krajine; J. Barner: Ekološki problemi večjih človekovih aglomeracij! H. J. Braun in sodelavci: Raz- iskovanja o produktivnosti in porabi vode pri gozdnem drevju; H. Zottl : Monokul- ture iglavcev in varstvo okolja s pedološko-ekološkega gledišča; G. Mitscherlich: Gozd in veter (rezultati aerodinamični11 proučevanj); W. E. Blum: Pedološki in 301 fiziološki aspekti odmiranja drevja v velikih mestih; J. Brlickner: Gozd in rekrea- cija (analitičen prikaz rekreacijskih predelov v deželi Baden-Wlirtemberg in go- zdarske politike); R. Zundel: Rezultati štetja in anketiranja obiskovalcev gozdov v rekreacijskih in počitniških predelih Nemčije; A. Roeder: Kako lep je gozd? (matematično statistični aspekti raziskovanja javnega mnenja); G. Hildebrand: Aerofotogramska snemanja poškodb naravnega okolja; H . Gossow: Raziskovanja vzajemnih vplivov okolja in sociološke strukture alpske polupacije srnjadi; D. Sie- bert: Genetske posledice uporabe nekaterih herbicidov v gozdarski praksi. Zadnjega dne so pripravili glede na različno tematiko visokošolskega tedna šest krajših ekskurzij. Milan C i g l a r K . JlžEVNOST NAčELA DELITVE V GOZDARSTVU Branko Kraljic, Načela ra s p o d j e 1 e u šumar s tvu (Metodološka študija), Zavod za istr aživanje u šumarstvu-Sumarski fakultet u Zagrebu, Zagreb 1971, 173 strani in priloge; povzetek v nemščini; prodajna cena 50 dinarjev. Aktualna vprašanja stimulativne notranje delitve v gozdarstvu stopajo vse bolj v ospr edje tudi v naših gozdnogospodarskih organizacijah. Dosledno uveljavljanje sprejetih ustavnih dopolnil bo reševanje teh vprašanj še pospešilo. Pri tem pa ves čas pogrešamo tudi ustrezna teoretična dela, ki naj dajo podlago in podporo našim vsakodnevnim razmišljanjem. Dr. Branko Kraljic, profesor na zagrebški gozdarski fakulteti se s temi vprašanji ukvarja že več let in je v letih 1967 in 1969 objavil o tem štiri obsežne študije v jugoslovanskih revijah Sumarski list in Narodni šumar. Njegovo najnovejše delo, metodološka študija >>Načela delitve v gozdar stvu« predstavlja smotrno nadaljevanje in poglobitev že obdelane problematike. Zaradi preglednosti in kompletnosti je študiji v prilogi dodan tudi ponatis prej navede- nih že objavljenih del. Tako imamo v eni knjigi zbrano vso razpoložljivo domače teoretično gradivo o vprašanjih stimulativne delitve v gozdar stvu. Uvodoma opredeljuje avtor pojem stimulativnosti delitve ter specifičnosti de- litve v gozdarstvu. Stimulativna delitev je v gozdarstvu potrebna enako kot v vsaki drugi dejavnosti, celo še bolj, ker deluje gozdarstvo na širokem prostoru, ki ga karakterizirajo različni pogoji gospodarjenj a . Delitev mora biti tudi stimulativna. To pa pomeni, da mora računati z objektivnimi in subjektivnimi pogoji gospo- dru-jenja. Finančne posledice objektivnih pogojev gospodarjenja (če ne gredo v korist ali breme družbe) morajo iti v korist ali breme celotne gozdnogospodarske organizacije. Finančne posledice subjektivnih pogojev pa morajo iti v korist ali breme prizadetih delovnih enot in njihovih delavcev. Stimulativna delitev mora vzpodbujati delavce, da čimbolj uspešno gospodarijo in vlagajo za nadaljnji razvoj proizvajalnih sil. Avtor nato podrobneje analizira, kako praktično omogočiti lo- čeno spremljanje finančnih posledic objektivnih in subjektivnih pogojev gospodar- jenja. Delitev v gozdarstvu ima tudi določene specifičnosti, ki so zlasti posledica relativno visokih zneskov neplaniranih dohodkov ali izdatkov, neplaniranega po- višanja stroškov, stalnega menjavanja delovišč in s tem objektivnih delovnih pogojev, sprememb plodnosti, sprememb asortimana sečne mase itd. Avtor potem obširno prikazu je in analizira glavna načela delitve v gozdnogospodarskih orga- nizacijah in jil1 razvršča v pet skupin. Pri tem se ne omejuje le na prikaz in analizo načel, ampak daje tudi konkretne napotke, kako jih praktično realizirati. 302 .; Najprej obravnava tista načela delitve, ki se nanašajo na finančne posledice zunanjih pogojev gospodarjenja, kot so npr. spremembe cen, spremembe zakonskih obveznosti, spremembe gospodarskih instrumentov. V drugo skupino osnovnih načel sodijo tista, ki so specifična za delitev v gozdarstvu, nanašajo pa se na finančne posledice notranjih pogojev gospodarjenja in so objektivnega značaja, kot so npr. izredni dohodki ali izdatki, neplanirano povečanje ali znižanje stroškov itd. V tretjo skupino sodijo tista načela, ki so specifična za delitev v gozdarstvu, nanašajo pa se na finančne posledice notranjih pogojev gospodarjenja, ki so m ešanega značaja, kot so npr. objektivne razlike do katerih prihaja zaradi spre- memb položaja proizvodov izkoriščanja gozdov na tržišču, planske ekstra razlike proizvodne cene do katerih je prišlo zaradi različnega organskega sestava sredstev (razlike v tehnični opremljenosti, stopnji mehanizacije itd.). Posebno pozornost posveča avtor četrti skupini osnovnih načel delitve v go- zdarstvu, kamor uvršča načela, ki so specifična za delitev v gozdarstvu, nanašajo pa se na finančne posledice notranjih pogojev gospodarjenja in so mešanega ali objektivnega značaja, kot npr. stanje in spremembe plodnosti, razlike med vred- nostjo letnega prirastka in donosa, objektivno pogojene razlike med asortimanom prirastka lesa in donosa. Pri tem zlasti pozorno obravnava aktualno vprašanje kako delovne kolektive gozdnogospodarskih organizacij in delovnih enot zavarovati pred destimulativno delitvijo in omogočiti, da se ekonomsko upravičeno seka manj od prirastka. Zlasti opozarja, da bi morali z ekonomskimi ukrepi, ne pa zgolj s predpisi , stimulirati, da sekamo manj kot priraste. Predlaga ustanovitev poseb- nega namenskega družbenega sklada v katerem bi se zbirala sredstva vseh tistih, ki doslej brezplačno uživajo tki. posredne koristi gozdov. V peto skupino načel uvršča avtor načela, ki so specifična za delitev v go- zdarstvu, izhajajo pa iz dejstva in nujnosti, da ena gozdnogospodarska organizacija obvladuje eno gozdnogospodarsko območje, ki predstavlja naravno in ekonomsko celoto, sposobno za enostavno in razširjeno reprodukcijo in je praviloma na te- ritoriju večil1 občin, medtem ko se notranje delovne enote razprostirajo praviloma na ozemlju ene same občine. Delovne enote, ki se ukvarjajo z glavno gozdarsko dejavnostjo tj. z gojenjem in izkoriščanjem gozdov, ne morejo imeti povsem samostojne delitve. To pa zato, ker imajo različne pogoje gospodarjenja in prav zaradi tega tvorijo enotno gozdnogospodarsko območje tj. ekonomsko celoto. V takih primerih mora nujno prihajati do prelivanja finančnih sredstev. Ostale delovne enote pa morajo imeti povsem samostojno delitev, praviloma brez pre- livanja finančnih sredstev. Avtor poudarja nujnost, da se v določeni meri centralizirajo, nato pa pre- mišljeno decentralizirajo finančna sredstva namenjena za biološko reprodukcijo lesa in gradnjo gozdnih komunikacij. Koristno pa bi bilo, da se podobno napravi tudi s sredstvi, ki so namenjena za nabavo nove tehnične opreme. V drugem delu obravnava avtor tki. dopolnilna načela s katerimi konkreti- zira delitev v gozdarstvu: Obravnava delitev v okviru gozdnogospodarske organi- zacije kot celote in v delovnih enotah, delitev centrali od strani ostalih delovnih enot, deHtev v zvezi z medsebojnimi internimi uslugami delovnih enot , delitev na obračunske enote in obračunska mesta, ugotavljanje koeficienta realizacije, de- litev in vlaganje v sklade, stimulacijo vlaganj v dolgoročne biološke naložbe, delitev v primeru finančno negativnih enot, delitev v gozdar skih organizacijah, ki uprav- ljajo z gozdovi negospodarskega značaja. Nekatera od teh načel se splošno upo- rabljajo pri stimulativni delitvi, druga pa so specifična za stimulativno delitev v gozdnogospodarskih organizacijah. že iz tega kratkega prikaza je razvidna izredna širina in kompleksnost pro- blematike, ki je obravnavana v Kraljicevi študiji. Studija je pisana izredno je- drnato, z jasno vidnim avtorjevim smislom za podrobno razčlenjevanje vsakega problema, brez odvečnih okraskov in z jasnimi sklepi za vsako načelo ali pro- blem posebej. Zato študijo toplo priporočamo vsem gozdarskim strokovnjakom. Iztok Win k 1 e r 303 OHRANJEVANJE BIOLOšKEGA RAVNOTEžJA Steele, R. C.: Ohranite v di v ja di v gozd o vi h (Wildlife Conservation in Woodlande) London: Her Majesty's Stationery Office, 1972. Forestry Commission, Booklet No. 29, številne ilustracije, 68 str. Delo vzbuja pozornost zaradi svoje bogate in lepe opreme, zaradi številnih fotografij in risb, ki ponazarjajo dobro ohranjeno gozdno okolje in njegove rastlinske ter živalske prebivalce. Zaradi svoje nazornosti in lepe opreme je knjižica poleg strokovnjakom namenjena širši javnosti. Napisana je seveda za britanske razmere. V Britaniji je gozdov malo, še manj pa je ohranjenega narav- nega gozda. Avtor se poteguje za tako gospodarjenje z naravnimi gozdovi, da bi se v njih ohranile in mogle uspevati čim številnejše rastlinske in živalske vrste. Pri tem ne misli le na lovno divjad, torej na boby posameznikov, ki ga gozdarstvo tako drago plačuje, ampak enakovredno obravnava vsa gozdna bitja, začenši z lišaji in žuželkami. Tudi neznatna gozdna bitja imajo svojo vlogo v prehrambeni verigi celega biotopa. Za ptiče navaja, v kakšnem okolju in v kakšnem rastlinju lahko gnezdijo, katere žuželke so važne za njihovo prehrano. Pravtako obravnava različne grmovne vrste, ki pomenijo ptičji življenjski prostor. Velik je pomen razpadajočega stoječega ali ležečega lesa, starih dreves, odmirajočih dreves, ve- likih dreves ipd., kjer imajo svoja bivališča ptiči, pa tudi žuželke, s katerimi se hranijo. Nikakor ni opravičljivo, da čistimo gozdove tako, da ostaja v njih samo najbolj zaželen tehnični les. Celotna proizvodnja lesa se prav nič ne zmanjša, če tu pa tam pustimo v gozdu stara, gnila drevesa in s tem podpremo raznolikos t gozdnega biotopa. S tem prispevamo k večji stabilnosti gozdov in njihovi večji rekreacijski vrednosti. Odstranitev gnijočega lesa iz gozda zelo osiromaši njegovo favno in tako neugodno vpliva na populacijo številnih vrst ptičev. V knjižici je obširen pregled rastlinskih vrst, ptičev in sesalcev po njihovih pomembnih značilnostih. Avtorja poznamo že z gozdarskih študijskih dnevov v Ljubljani, kjer je imel januarja 1972 predavanje o ohranitvi divjadi v gozdu. Marjan Zu p an čič MODEL GOZDNEGA EKOSISTEMA Ulrich, B.: Medse b oj ni kemični vplivi med go z dni mi ek o - sistemi in nj ihovi m o k ol jem. (Chemische Wechselwirkungen zwischen Wald-Okosystemen und ihrer Umwelt). Forstarchiv, Hannover. 1972, H.3, str. 41--43, lit. 12, angl. povzetek. Clanek je natis referata, ki ga je imel avtor jeseni 1971 na visokošolskih dnevih v Gottingenu. V njem se pozna vpliv kompjuterske dobe. Ves gozdni ekosistem je razčlenjen na kompartimente od atmosfere, preko drevesne plasti do litosfere. Ekosistem preko teh kompartimentov izmenjava materijo in energijo z okoljem. Pri tem razlikuje avtor »input«, torej tokove, ki prihajajo v ekosistem od zunaj, kamor šteje prašne delce, pline, padavine, energijo, in »OUtput«, kamor šteje izhlapevanje, razne odtoke vode z raztopljenimi snovmi in oddajanje toplote. V nemoteni naravi je ta ekosistem v ravnotežju. Drugače je, če se »inputu« pri- družijo industrijski prah, industrijski plini in podobno. Tak »input« povzroči tudi primeren »output«, kar npr. lahko neugodno vpliva na pitno vodo. Avtor navaja več primerov rušenja ravnotežja v ekosistemu, predvsem zaradi industrijskih plinov. Porušitev ravnotežja v ekosistemu predstavlja tudi golosek. Zaradi hitrega izpiranja hranilnih elementov se rastišče trajno osiromaši. Poseben primer je gnojenje v gozdu. Pri pravilnem gnojenju dodani hranilni elementi ostanejo v okviru ekosistem a in z izpiranjem teh elementov ni ogrožena pitna voda. Za zaključek avtor poudarja pomen gozda za čiščenje zraka in vode ter pomen gozdarstva pri oblikovanju življenjskega okolja. Marjan Zupančič 304 '1 G ~ f t r ~L~ ~ , \ ) POMEN KONKURENCE MED DREVJE~ V SESTOJU Hiihm, M.: Untersuchungen zur Konkurenz zwischen ver- schidenen Genotypen in Pflan zenbesUinden, Silvae genetica, 1971, 218- 220. Pri proučevanju m edsebojnega tekmovanja dreves v sestoju za prostor je zlasti pomembno spoznati konkurenčne odnose med različnimi genotipi iste dre- vesne vrs te. Sicer je na področju populacijske genetike in nauka o evoluciji že dolgo znan pomen konkurence kot bistvenega činitelja naravne selekcije, vendar pa še ni pojasnjen njen vpliv na splošno genetsko strukturo sestaja. Raziskani so bili modeli, po katerih more razvoj pripeljati do stabilnih populacijsko genetskih ravnotež. Toda kljub številnim eksperimentalnim raziskavam pogostnih pojavov. ki kažejo, da se v ses tojih obdrži presenetljivo veliko polimorfizmov, in to celo pri vrstah, ki se morejo v veliki meri same oploditi, je ta problem ostal za popu- lacij sko genetiko in za nauk o evoluciji še vedno središčna vprašanje, ki ga je b ilo doslej mogoče razložiti le s predpostavka , da heterozigotom pripada selekcijska prednost. Toda tudi konkurenca omogoča določeno pojasnilo, zakaj se v sestojih ohranja pomembna stopnja polimorfnosti. Pisec j e z ustrezno matematično analizo potrdil, da se tudi pri neprestani fe- notipski selekciji ohranja v ses toju ravnovesje, pri tem pa more igrati konku- renca določilno vlogo za _.?h anite.v- heterozigotnosti osebkov v sestojih. '} /(fi\ J. /\ L~:~ -;:,~- "~- Lc