IZZJfnihi. V MNHiMf V HMI 2V* HUJI IMS« QLWt .^^^^^^^—"^^^—^^^^^^^^—.^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ______ — i _____ _____^_A^____________ ____________ . •^^^^■■^ ™^^*^ ^^ww ■*woti w^^hb HS3S3SJS]e SS flfSJSjBWS* *• **■■ * Prortor 1 m/m X 54 m/m za navadne te male oglase 40 vhL, «1 i radne razglase 60 vliu, za poslano in reklame 1 K. — Pri naročOs aad 10 ob|av popast Vprašanjem glede inseratov na) se priloži rnanka a odgovor. GpvvBltftvo »SIov. llarota«* im „MarodBa Tiskanu«' Eaaftova ulica *t 5, prltllta«. - Telefon šL to. ^aWWVBMI BIS^Vm v^^^B v MSHB^BBi Hi pV pIM I v J«ff*«Uvt|li I f ImmbHmi odoletno naptej plaćan . K 84* edotetao......K 95'— polletno ...,...» 42-* poDerno.......„ 50w 3 mesečao......» 21*— 3 mesećno....... 2©*— 1 ........7-- ., ......fr- Novi naročnfld na) pofljefo v prvič ntročnlno vređno 09* P° nakaznld. Na samo pismena naročUa brez poslatve denarje se oe aoresto ozirati. tretaftftvo „Sit*. Ham**« Stanova sUm WL % U sefetavjfla« Metal *•». M- t Posamezna itovilka velia 40 vinari««. Heje Jugoslavije. Iz včerajšnejfa posebnega izdanja ponavljamo svoje brzojavke: Pariz, 23, maja opoldne. Presblro Jagoslovanskega Odbora je izdal sto-dečo Izjavo: Jugosiovanf Imalo naj-večii interes na tem, da žive v prijateljstva tako $ starimt. kakor z novo nastaliml soscdnjimi državami. Jn-gostovan! bodo protiutež češko« tvstrijske - madžarske konfede- racije v tem delu Evrope In bodo ier proti germanski ekspanziji. Kakor FrancUa In većina zaveznlkov. so tuđi oni absolutno nasprotni združen Ju NemSke Avstriie z Nemčlio. kl še ni opustila svojega Drang nach Osten. Jugoslavija želi imetf prtmemo mesto v novi balkanski zvezi, kl se bo prej ali slel osnovala. Pri stop na morie jeji je neobhodno potreben za gosoodarskl razvoji. Srbija fn ćela Jugoslavija je da-nes v mnogo bolj nesrečnem položaja, kakor razrušeni sever Franci je, ker ni preskrba ntožna. ker je Reka zasedena od Lahov. Veliki važni gozdovl na Hr-vatskem. kl bi jfb mogla Francija iz-rabltt, ne morejo V6ted tega do želez-nice. Jugoslavija se nadeja. da bodo sprejemljlve zahteve med za veznik! »našale. Pariz, 2$. mala opoldne. Presblro .Tnsoslovanskega Odbora v Parizn Iz-javfja nadalje: Jugoslovanski delegat! so se posvetovali % gospodom Tardleu-om, predsednikom centralne teritorijalne komlsMe na kotifereitcf. Izmenjale so se raislf glede severnlh me] Jugoslavije. Po tei Izmeni misli W mesti Betiak !n Celovec bili prepaščenl NetnSkl Av-srriji, dočhn bi Jugoslavija dobila Ve-flkovec In okofloo ter ttidl slovenske dele ogrskfh komftatov Vas fn Zala. Meina Crta bi tekla od Vrbskega jezera In bi se nedaHevaJa neposredno pod Cefoveetn. Nato bi se obrnlla se-verno od tega mesta ves čas ob etnografski mefi. — Maribor bi seveda bfi iucostevanski. Svofecasno nameravanl plebiscit za Cetovee in Betfak bi tore! odpadoL __ __ __ Parfr* 33. mafa o-ooldne, V fnnogfti krnrferetice se misli, da bo fngoslovan-sflro • laškl snor rešen zadovolilvo na pođfat? kompromisa, kl ga bosta spre-feli obe stranki. Reka postane svobod« ino mesto Dod kontrolo zveze narodov. Posebni administrativni In polUicni statut bo garantlral vse pravice In svo-bodnf razvoj tako Jujroslovanom kakor Labom, ki tvorilo prebivalstvo mesta. En! kakor drusi bodo reprezentirali v kontrolni komisiji mesta. Ostala mela polđe ob Raši v Istri In dobi Jugoslavija okraje Voloska fn Labin ter đel oazinskega ofrraja. Zeleznlška zveza Ljubljana - Šent Peter - Reka ostane 5uRO5k>vanska. Naši ostaneta tad! Postotna In Idrlia. Itaflia dobt Trst Go» rlco in vio zapadno Istro s Poljem. Dalmacija postane oeia in brez izfome fusoslovandca. Laska delegacija vzdržaie samo še zahtevo, naj se btternacfionalizlra Šibenik In Zader. ter zahteva tadi ie Vis In Lošinj. Debata o ten zadnjih dveb točkab še traia. Vsebino prve in drupe brzoiavke Je obia\il novinski biro Jugoslovanskega Odbora v Parizu Iz te vsebine je videti: Naši delegati so se posvetovali s Tar-cieuom, pri izmeni misli o sc-vernih mejah se je imenovala zgoraj navedena crta kot skrajna meja popuščanja. Aranžma glede Reke ie predlog s strani Antente. Vest nam je bila znana pred dnevt Objavili smo io sele. ko jo je izdal imenovani novinski urad J. O. Zadeva še ni končana in meje nišo v zgoraišnjem zmislu definitivno določe-ne. Mnenja smo, da g:re naša delegacija v poDuščanju nredaleč. Da bo marsikaj izgubljeno. — na to smo morali biti prl-pravlieni. ua nai bf naša delesraciia sto-rila karkoli. Dnicro pa je z vpraš?niem ostaleera slovenskesra ozemlia in z vnra-šaniem Reke. Tu ni mo^oče nopu^čati še in se. Kompromis ie na vidiku. Naša delegacija "misli nanj. Toda po našem mneniu je takšen komDromis stabši od odločnejra odhoda. To je mnenje celega naroda. MosroČe i>a ie. da nismo dovol? informirani. Gotovo je to, da treba v zadnjem trenutku napet? vse sile. Kompromis, kakor sra obiavlia Juroslovan-ski odbor, da ž niim pripravi na?o javnost, ie jalov in nam daie premalo. Za bodočnost je dnifiro. če so nam del naše zemlje vzeli s silo in druaro, če smo s tem sami zadovoljni. To poslednje se ne srne zgoditi. Sedaj se napenjajo vse sile, da se v zadniem trenutku z odločntm delom rc- ^i vsai minimum. Po^uis mini z Nem- ^iko Avstruo je zopet odložen. Jutri odpotuie iz L4nb1i>ne v Pariz več ^oliti- kov, da povedo še enkrat naši delega- ciii. da ima ponuščanie svoje meie in da izroče konferenci noslednie svarilo. Ko- likor se ća. Tv>1r.žaj presodi+i. bo odloči- tev pađfa nribližno v desetih dneh. _ Zononllloložo! Slovenfle. Iz obširnejših poročfl, ki še dose-dai nišo »dospela« v prave roke. in Iz referata, ki jra pripravi java z jrosp. A. Lušinom kot zastoonika ljubljanskesra Narodnesra sveta (v Parizu, oziroma Zcnevi). podajam kratek pregled naše-jja zunanjega položaja. Trpka resnica nai nikosrar tic pobije — te vrste hnajo baš nasproten nameti: Da si ohranimo svojo odDorno silo, je treba, da si oravočasno Đoirle-damo iz oči v oči, da se spoznamo in po tem uravnamo svojo smer — suo-znanje in trezno presojanje sedaniih prilik je edino v korist edinstvu celeea iusroslovanskeza naroda. K stvari. Veliki čas ni še našel med nami svoiih mož. Nimamo jusroslo-vanskejfa Marzinija. Kliub iasno izraženi volji celokupnecra naroda, kliub vsem iziavam smo mi Slovenci ori mirovni konferenci predmet za kompenzacijo. Gospodie Pašlć in ožji tovariS še danes nimajo koncepcije o Jugoslaviji, i danes razume jo pod nio Veliko Srbijo in njeno hegemonijo. Pri zeleni mizi je tem »našim« zastopnikom važnejše vprašanje, kako bodo kaznovani Boljca-ri in Vilj em, kot pa delitev slovenskih pokrajin. Referat za naše Primorje ima mož, ki mu ie za kilometer dalma-tinskeea otoka več, kot pa za vso našo okupirano zemljo. Sploh se moramo vprašati, kako se more zaupati vodstvo zunanje politike človeku, ki se uri skle-panju rimske^a pakta z Lahi ni si>om-nil primitivne potrebe, da se klavzule pravomočno podmšejo. Toda o tem na drujrem mestu. Slovensketnu narodu prevajam tale odstavek iz Članka »Wilson et Orlan-do«. ki sra je priobčil »Journal de Qe-neve« dne 30. aprila 1919, o oriliki od-hoda laških delesratov iz Pariza: ». . . . drujri sestanek sta Imela z. Orlando in sr. Wilson dan pred odho-dom tej?a v Zedinjene države. Gosd. Wilson ie nonovno predložil, da se Istra razdeli. da postane Reka svobod-n# mesto in se ne razpravlja o Dalmaciji, ki mora ostati Jugoslovanom, s pridržkom, da se dajo Italiji vojaške garancije. Gosd. Wilson ie iz-javil ob tej prilikl da mule gosp. Trumbić dejal, da je pripravljen, odpovedati se Trstu, Puli u in Girici,« Tako torej! Iz Žetieve sem odpo-toval dne 13. maja. do tedaj še nisem zasledil uradnega dementija. Jugoslo-vanski narod bo pač zanimalo, če ie ta izšel in v kakSni obliki? V diploma ti Čno temo bo tu iwtC treba malega Žarka svetlobe. Tuđi resko vprašanie ie najbrže unrizorjena komedija. Čitajmo ta - Ie stavek iz Pašićevega oficiioza »La Ser-bie« v Ženevi. V desetem pismu iz Pariza piše v številki od 5. maja t. L Po-litikus (g. Laza Marković — PaŠićevec kot sploh vse, kar uradno ali poluradno zastopa preifnio Srbiio. oziroma dana* Injo Jugoslavijo v tujini): Italiji se je posrečilosspretnimi manevri koncentrirati diskusijo na Reko, da medtem spravi na virno Istro in go-riški distrlkt. Žalostna mu majka gosu. PaBćtt. staremu lisjaku. Če bi šel tako na led — mi smo pa mnenja, da se ni dal na tako elup način presleoariti. To so kulise. Pa še Čisto drugam vodi sled. Ne dovolimo nikdar, da bi naša pariška delegacija smela pristati na to. da do-bimo na Koroskem »kompenzacije« za izsrube na iugu. oziroma da se s tem naši Ijudie mamijo. da pozabijo na Go-riško in Primorje. Za danes Ie toliko. O Dodrobnostih. posebno o tem. kako intenzivno so delali zlasti švicarski konzulati SHS (Pašićeva ekskluzivna domena) na to, da ne priđe pravilna vest v domovino, oziroma iž nje v .svet. bom poročal drujdč. Potrebno je, da narod izve resnico. da se zav^. An-tanta nas Slovence sploh ne upošteva. Ce poročila iz Pariza javljajo, da se tu ali tam piše ugodno za nas. Je treba to vedno misliti brez Slovencev. Niti gosp. Avg. Gauvain v Parizu, niti gosp. S. Watson v Londonu ništa v tem drugačna. Čisto in res demokratično idejo Jugoslavije smo imeli en bloc samo Slovenci: brat bo branil brata do zadnjega, nikomur se ne srne vzeti nicesar, — in ta ideja bo koneno tuđi zmagala. Ta mir, če se do tolikem cincanju tuđi podpiše, bo mrtvo dete. ker mu bo temelj laž, ena najbrutalneiših laži, kar jih šteje zgodovina. Dosedaj so trgali narode z mečem, Pariz jih pa trga z evangelijem. Za nas nastopa naloga, da se pripravimo za bodočnost, da se za-nesemo samo na svoj Jugoslovanski narod, ne pa na klike, katerih ena je vodila do danes našo usodo in ki je hujša kot vse klike, kar smo jih poznali do sedaj. To je resnična situacija in s tega stališča ie treba presojati vesti iz Pariza, ki so samo manevriranje in po-skusi. da končno vendarle pozoltnenv pilulo. _________________Pr. Matej Smalc Politične vesti. Časte* dolžnost vsakog* narodno čutečega Slovenca je, da podpiSe državno posojilo. Zlasti imoviti krogi \h naj med sabo naravnost tekmovali, glede podpisa državnega poeojila, ki daje ne samo največjo varaost, marveč tuđi najvišje obresti- Zđi se, đa tega naSi trgovski krogi, ki so preje eeeto brez prevdarka podpieovali avstrijsko vojno posojilo, dasi je bilo za vsakega mislečega, četudi trgoveko neizobraže-aega človeka več kakor dnbiozno, ne uvažnjejo, za to opažamo, đa se nadi trgovci ne udeležttjejo snb»kripdje tako, kakor smo pričakovali- Poznamo tvrd-ke, ki so preje avstrijskemu molohn metale v zrelo milijone, o katerih pa S9 danes sliši, đa nišo pođpisall niti vi-narja ali pa naravnost smešno neznatne vsote- Cndimo se takšnemu nerazn-mevanjn položaja. Preje so imeli pred sabo državni kadaver, posvećen smrti, ki so jna mirne duše žrtvovali milijone, sedaj pa zavezujejo svoj mošnjioek nred mlado, življenja polno držaro, ki ima ▼ sebi vse pagoje za sijajno bleste-čo bodočnost! Tadi naši đenarni zavodi — z mnogimi nad vse častnind isjema* mi seveda — še nišo izpolnili svoje narodne in đržavljanske dolžnosti« Upa-roo in se trđno nadejamo, da jih ne bo treba pisati v crno knfi go, ko se zaključi rok za snbekripcijo* In naša narodna društva? Vemo, da ne plavajo v izobilju, vendar pa smo nverjeni, da bi vsako izmed njih lahko utrpelo nekaj stotakov ter jih dalo na razpoTago natt mladi državi« Uvaževati Je treba, đa Je državno posojilo sedaj tišti kamen, ob katerera se preiritn^a piistnt)9t naše na* rodne misli, našega navđušenja za svo-bodo. naie vere v sijajno jo^oelovan-sok Kodočnost! Ođskodninske terjatve pri likvidaciji stare Avstrije- Med vojno je mno- go tisoč naših đržavljanov zadeU pdR-tična persekndja in jim porzrodUa m ječo, konfiskacijo premoSenJa, intord^ ranjem, konfiniraajem in drnginii m& movoljnimi čini organov Avstro-Offr-ske in njenih vojnih zavezniko^ netz^ rečeno trpljenje in neizmemo Skođsh Svo^o dolžnost za povrnilev teli ikSl je priznala — če tadi ne v poini meyČ — stara država z zakonom s dne ^ avgnsta 191S, št- 317, drž. z$k- Bda| W razpađn Avtro-Ognke ni mogoge &&< jati odškodnino samo ođ »tare (tržaragA $kođe te vrste pa ni paroro&la samfi avstrijska država, tenrrecV tuđi njenf vojni zavezniki in Je tovej trelSa & škode, povzročeae po Avstrl|i| poCtt^ cati na odgcrromoet vse držmve w& imenovane ir^eze centralnih sli* Iz **& vzroka je bil v češkoslovaekem 5»r&-menta vložen ta-le predlog: »Vladi eta nalaga, da se na poTrniler šlsoSe, *tiA politične persekudje med vojob jK^ vzrooene đržaTljanom 8efflco riUfP^Mhjt republike, ozira pri ISkvidacifi i &m£\ avstrijsko državo na ta naSin, ali še fmfc] meren del sa kritj* «eH *od pri t${ likvidaciji odšteje, rn pđ ^ ge pri q|*j rovnih pograjanjili osrednje ftHhrc% za*! vežejo in primorsjo žrtvam pot- perS'V kneije dati v polnem oboegE otUboA, nino-c Sličen predlog bi saj fltovitt tm naši poslanci t MavodlHtt PttdriSr KOROSia AKADEMKI - fl»4fci|] NA JUGUt nit! Belgija, so doSH m na*TĆotoBS Bratie, naša sfnja jesera, ma£i DUnlnaMJ potoki, naJc krasne planine rdijpjov**; vih solz trpinčenega Sudstva raS &j movi so uničeni, naS becmuri prmiroaj Ijajo vaso domovina in &škito ^^tffV nja. Bratje, koomeč eakanio,« "i Vedite, đa bfva v nalih rmSBfg *jfb ljudstva H hoče vstatl, W hoče HreSI Ali ste stišali kđal dožno peseot vatih deklet: »Ni več moi dfari, tS dom.. .?< AH ste se amvedaltSi fe to Iriic z Gosposvctc, stđoJL umiriiofll glas? Umri Ie in vsfala }e roogoCm pft'! sem o narodn em prebujenju, ystabi M naša pesem o krafi« Matjažo, k! Je vsfei iz široke Peče, vstal, đa ga pored««* na naše Gosposvetsko polje fn gn Hm kronamo. Bratic, koprneč čekamo#.. Poveđemo ga. Ra nai v*)fvoifa4l prestol, zastave zaplapolaJo io srobemj se ođprejo in vsianeio dasoild đavfid na^e svobode. vstaneto nričc oaie ibrnj ne zRođovme. Bratje, naša aemlj« I« vtmđm vjg[ na hijru, vredna, đa se borfie za »vom? do slovenskega Korotana. NtSa zenife je bogata; naši ffosdovi, naše krastie' planine, naša dfvna jeseni nali rnđnlki krijcjo neprecenljive zaklada NaSItpši, biser bo Korotan v kroni naSaea Besi«- Roman v 3 delih- Prevel V- Levstik- Založila >Tiskovna Zadruga« v Ljubljani. 760 stas oena S0 K-) Stara reč je, da velika poglavja v zgođovini človefttva ne dobe svojih umetniskih ovekovefiteljev sredi laet-ne generacije, ki se lovi v vrtincu do-godkov in jih nikoU ne gleda iz genial-ne razdalje- Mnogo dram, ogpomnejsih od padca Troje, caka svojega Homerja še danainii dan, in ce 6e ozremo ▼ ee-danjost — nihee imed »literatorjev« sodobne Rusije ni smoien povedativeč-nih besed o strainem krto, ki lo*r*B+ Pa tu se niti ne modi, bilo bi odvee to pozno; izjemna kakor v vaem eetalf«ii je na«a ruska revolucija svojeg* tvor* ca že zđavnaj, preden Je i»bniliii«». Njen kongeniaini epik je F- M- Dosto* jevski, njegova mnetelika pterekba • revoluciji so >Be*i<. Cndno, koliko knjig, razprav in brošur smo brali o tem prevratu, ko je bil komaj še dolga, mučna in vznemir-jujoča nverhira; tođa kđor ga hoće danes raznraeti v njegovem najglobljem človeskem jedru, ne najđe kljuca v no-beni > Zgođovini ruske revolucije«, iskati ga mora v >Besih Zakaj po-slednji koren katastrofe nišo politične, ekonomske in socialne prilike, marveS gola duša plemena; nje pa, v kateri se parita angel in zver, ni pokazal z vso njeno znači Ino protislovnostjo, brezda-njo razdvojenostjo in večno borbo med lučjo in temo nihče ražen Dostojevske-ga; sele on jo je postavil pred svet v poražajoci nujnosti naravne prikazni, celejso od žive re&ničnogtf in vendar obnaženo do belega mozga- Bogve zakaj pisarijo tollkanj o njegovi bolesni; većina tLjtega, kar naj bo v teh delih boSjast, je vendar najprifltnejše, v koncu koncev niti ne abnormalno ruse** stvo, je pravi, v monumentalno tfp!5» nosi sgoSSenl obras plemenske duie-To psiho pa vidimo v »Đesttt« prisak-njeno k velikim problesoom' dobe, magično zrcalo, v katerem ni ve5 ogaak* ĐeaetMia se ainIU tom, rasriJaM se se nauki revolucije in dloveeki materi* jal njenih bojevnikov; ako ee ozremo na današnje bolševike — seveda ne skozi umazana okna zapadnoevropskih političnih beznic — vidimo eemtertja kako svetio točko in pozitiven moment, ki ga avtor >Besov< nj naznačil: toda bistvo je ostalo isto, katastrofalnost pojava se ni izpremenila, in bol, v katero izzveni roman, se nas dotika baš danes preveč neposredno, da bi bilo treba se govoriti o nji- A vendar nišo >Besi< to, kar ime* v njih, se uveljavlja v polni meri načelo, nujemo ponavadi tendeneno dek>; tuđi da genij ne more biti f<«M^fir in stran-kar, ker je baš objektivnost ena njegovih najznacilnejsih črt* Dasi je zapiaal FjodoT Mihajlovi^ na čelo kn^ge evan-geljski zgled o zlih duhovih, ki jih je Krist preselil v svinje in so potonile\ dasi kmie — slasti v Satova pe> ▼ skromno »brisani figuri pripovedovavca — Moda dssnicarja In slavofila svojih polititeib spise* ter izreka slcanj sli-ien >ne!< ifc* H pričakovsl od trpina is >Mrtve hisec drugacno besedo. ie Tendar rasli bistveao imsftiiikn plal eveje naloge v nnisla nafbeUse geniat noati- Nameato karikiranih barikadni-kov in po neđolžnem preganjanih tri-nogov nam rise uboge, blođne, v svoji Človeški resničnosti bolj genljive nego odurne ljudi; z lučjo in eenco ni varče-val pri nobeni stranki« Se Mefisto r/v mana, Pjotr Ste pano vio, nam izvabi iskro sočutja, ko ga vidimo v razgovoru a Stavroginom trepetati za ves blaz-ni, z mrzlim zločinstvom zasnovani sen o prevratu, ki ga je bil spletel okrog svojega Ivana Carjeviča* Nesrečni Ni-kolaj Vsevolodovič, ki je mirno ubil človeka in se da istotako mirno oklofu-tati Sertovu, cinik z momenti bolnega otroka, je v svoji duševni razgnojenosti eden najpristnejsih tipov Dostojevske-ga; pri vsej gorostasnostizla,kigadavit ne poreče nihče, kdor pozna rusko dušo, da ni slišal že kdaj.teh smrtonosnih đisonanc. In veliki deček Šatov, izpre-obrnjenec s svojo lepo verovposlanstvo Rusije — braveu se zdi, kakor bi po-•luial Dostojevskeg« lastno izpovedt — in bozjastni samomorilec Aleksej Nilič, v katerega je avtor morda projidral iz-kusnjave svojih mrklih ur, ta mistieni iskalec božanstva v najvisjem sanika-nju, pa doktorinarec Sigaljov, ki prida na koncu svoje fenomenalne ieari|e o&i resenja >đo povsem đrugaenih zaklju^ kov< — kako so vsi ftvi v svoji uslfs^j 'J jenosti, kako ruski v svojih dobrih h grešnih boleh! Ali vsemimo Stepansi Trofimoviča, v katerem je vss zgol^ poza in fraza, nicenrarna zeJjubljeDOBt vaše in jalova pustolovnost tngovorW za zđavnaj ooitni fakt ^alstisf jenegatj in zagobezdanega življscija — kdo ns| spozna v njem znanih, vat ve6 ko m^ skih črt? Ta >veliki mos< li rifrk na račun svojega ineijisientnsga ta-*, lenta čuđaško Varvaro Petrovno inf javno mnenje v njenem pi^fvim'JJalniMu] gnezdu, je večni tip ljudi, kakrlne y£* dimo povsođ, odete a popularno siarsn^ šarlatane napredka* lepjeaentaase *la* ganih kultur- Mi Slovenci, se bolje re* čeno, Jugoslovanj, radi kaismo: »Io M naš Tainta!< bi se včasili s prldom po«« barali, kateri naših >Tehin*shc f| hkrati nas S4epan Trofino^a TW&^ vemskij • • • Ob stran tt0a nesveoMiQPB\ kljub vsemu ne iMo odffaiassjs> t^sj je postavil avtor skrito, sa trlnofl^t muhavost potuhnjeno Ijubeseo gsnsga> ke Stavroginev isns^ kakrftn* sretef^ mo, enako žive in nepoeoHins, Qafi * Stran 2. „SLOVENSKI NARPP* dne 24. maja 191», 122. stev. suženjstvo, A koroški narod, ki je nanj % najhujšo silo pritiska] orkan panger-maniztna, umre pod'tujčevim jarmom. In čez deset let poromate v Korotan In se vam orosi oko, ko zazrete krasni naS dom. ko vidite tujce po naših gorah: oh, na5i so samo grobovi . . . Bratje, nlkdar! Brat je na jugu! Oospasve-ta vas kliče. ie enkrat in — MdnjIC! Za Klub koroških akademikov«: Fellaher Juli], jurist, predsednik. Fran Lnšnik, stud phil., t č. tajnik. Boig&ri jiroti Hrvatom in ^loven-#em> Bolgari se nahaiafo vi=led svoje Jlirezmmne in zloeinske politike v na-Javnost obupnem položaju- Zavedajo se, :da jih. caka na mirovni konferenei slič-Ina usoda, ki je zadela Nemea, uato po-lirabljajo vsa sredstva, Ja se na ta ali • oni način izkopljeio iz obupne situacije* V Parizu se nahaja neoficialna bol-[garska misija, ki jo vodita bivši mini-Jtraki predsednik L Gešov hi bivši bol-firarski poslanik v Londonu Dimitrij jpokov- Ta misija si je nadela na togo, 'Sa dela bolgarsko propagando in na vsi i crti izpodbija jugo^lovanske aspiraci-!js» V to svrho bombardira elane mirovine konference z raznimi sponienicami,v katerih se skuša dokazati upravieenost »bolgarskih aspiracij. V najnovejši svoji! spomenici, poslani delegatom na cri-'Jovni konferenci, skušaia Gešoj in jSOokov upravičiti Bolgare, da so s* jlftdeiežili sveiovno vojne na strani j^emcev in Avstrijcev na ta način, da z [yso reenoetjo zatrjujeta, da so zagre-;jlli Jugoslovani bivše avstro-ogrske »monarhijo napram Antanti isri zločin, iakor Bq^ari, da bi torej Antanta mo-jjala meriu Bole;arom z istim merilom, fcakor Jugoslovanom- Tako-le modru-leta imenov&na bolgarska emisarja v rgvoji najnovejsi spomenici: »Ne zauna-fjoc v svoje zgodovinske in narodopi?-,ite argumente, očitajo Srbi Bolgarom jnjihovo udeležbo v vojni na strani .Kemčije, pozabljajo pa pri tem, da so |so borili Hrvati in Slovenci do meseca ; .novembra v vrstah avstro-ogrsko ar-[jnade proJ. Antanti« Ogromna večina bolgarskega naroda, zastop?na po svoji .opoziciji, se je izjavila proti vojni- Čla-[jjii današnjega bolerarskega ministrstva jso leta 1915- siorili vse, kar je bilo v •jjjih moči, da se Bolgarska ne postavi !SA stran Nemcije. Ali se more isto tr- , i$iti tndi o gotovih članih avstrijskega | ;§eydlerjevega kabineta, ki ?eđe danes i pr arbskl delegaciji v Parizu? (To cika [Ba našega delegata dr- Žolgerja-) Bol-igarska gospoda se dela pri tem neved-jjpo, kakor da bi ji bilo neznano, da je ISevdlerjev kabinet prisel na krmilo jjtoncem 1- 1917- in da ni imel nikd?r [prilike odloee^ati o vojni- Zato šepa j>rav pošteno Gešovo sklicevanje na ćr j&olgerja. Opomba uredništva) Poten:-itekem, kaka razlika 30 med Jugoslova-fii in Bolgari, Jedni, kakor drugri so Jili ed svojega vladarja, ki ni bil njiho-■jjfe krvi, prisiljeni z drakonskimi odred-&axni. da se ndeleže vojne in se bore proti zaveznikom- Ali se more zameriti JJolgarom, da nišo vprizorili revoluci- ^, ko se ni stelo v zlo Jugoslovanom, ni bilo opažati pri njih nobene tež-pje po revoluciji? Ako zaslužu^eio za-l^panje Antante Jugoslovani, ki 60 sti-jrideset let trpeli zvezo z Nemčijo. ako ipaelnžuje to Srbija, ki je bila dvsiset ''let saveznica Avstro-Ogrske. zakajl se lipdreka zanpanje bolgarskemn narodu, j|tf je bil samo tri leta v zvezi s central-jlimi državami?< Kakšen sofizem pri-^nerjati bolgarsko politiko jugoslovan-,«jki! Jugoslovani v bivši Avstro-Ogrski [nišo bili nikdar odločilen faktor v dr-jjiavi, bili so robovi., ki nišo imeli nik-Sar nobenegra upliva na zunanjo poli-iHko, to tem manj ker so bili razdelieni Sia Avstriio, Ogrsko in Bosno- Proti ^tfvezi z Nemčijo so se borili veđno, pre-prečiti pa je nišo mogli, ker so bili pre- slabi in premaloštevitai- A Bilpvlff Imeli bo svojo neodviano driaro in ?1^ da, ki se je odlučila ia W9mo m Ntmfii* jo, je bila bolftrska- Ib att }• Bolgart k temu prisilil Ferdinaadit N% prav tista stranka, kateri prtpadtla Gešov in Cokov, Je I- 1911- vettrala mi spre-merabi mttaTe ■ aaviiieiijevi točko, ki Je vlađarjn priflUTala pravico, da lahko bres vedneed parlamenta, da, brez manja ministretra sklepa tajne pogodbe in roja^ke konTeaciJe s tnjimi driavami, dasi Je bila od jugo* slovanske strani naravnoet oposorjena na opasnost te točke- Kar se tiče Srbije, je treba kona'ntirati. da je bi U Srbija vazal AvstTO-Oprrske tafcrat, ko so jo vladali O^renovići- Temu nevredneroa stanju pa je napravi! konec srbski narod, l.i je svojeročno ođstranil Obreno-viće, da napravi pot novi, Avgtriji in Nemc-ij! sovrsžni rolitiki- Zakftj ni**o slodili Bolcrari »rbskemu zgledu te» odstranili Ko^uržana na isti ali sliČ«n natin. kr^or =0 ^o ^torili Srbi? (Naša Izvlrna porodila.) SEJA NARODKEGA PRE1>STAVNI- STVA... Beograd. 23- maja- Današnja seja Narodnega Predstavništva je potekla popolnoma mirno ter nJ prišlo do na-poveclaneca zopetnega bojnega glasovanja, ki jo dovedlo v Beograd znatno Stevilo članov Demokratskega klubu, I zlasti iz Hrvatske, ki so prejšnje seje I v miru prespali doma In na ta način j oniogočili incident, da ni bilo roogoče spraviti ekupaj quorum* I Javna seja je potekla brez veftjega ■ interesa, ker je vse stalo pod vtisora j tajne seje, v kateri so se obravnavala I važna vnanjepolitična vprašanja, 0 ka-terih borno poročali podrobne]©, v ko-j likor je to dovoljeno. Zato je imela jav-; na scjja samo formalen značaj- Tajniki I so probrali nebroj interpelacij in po-; slanci so stavili na posameane ministre j ćele kope vpra^anj, od katerih omenjamo kot najvažnejši le dve: vpraŠanje dr- P- Peetotnika ca železniskega ministra glede povišanja želerniskih ts-i rifov in vpražanje bosanskoga poslan-I ca Salihaerića na ministra za agrarno reformo dr. Poljaka sarsdi samolastne razdeiitve muslimanskih veleposestev v okraju Brčko- Vpraaanje poslanea dr- Pestrotnika na železni&kega n»ini-I stra se glasi po stenogrrafakem zapis* j ni kn eledeče: Sklepom seje demokrat-; ske zajednice z dne 20- maja imam 9ait I Vam naznaniti, da nameravam ▼ eni I bodocih sej staviti naalednja vpraša-j nja: 1- ker je tarifna politika pri Seles-( nici eminentno narodno - gospodarske važnosti, naj izvoli goapod minister pojasniti načia in visino vsakeers povi-sanja tarifov, ali smatra sa to kompetentno Narodno Predstavništvo, sli mt-nistrski avet ali ministrstvo saobraćaja- 2- Ali je ministrstvo eaobra&sja pripravljeno voditi tarifno po vi 6a nje v zdravib mejah finančne in ekonomske zmožnosti prebivalstva in v skladu z izdatki železniške uprave- S* AH je pripravljen pri tarifih iivesti diferendrs-nje in progresiranfe s) pri osebnem proraetu med III-, II- in I. razredom; b) pri tovornem prometu med luksur-joznim blagom in predmeti, ki se nujno rabijo v vsakdanjem življenju, kakor živili, obleki. selitviio pohištvs itd- 4» Kako je moglo priti do poviska tarifov pri južni železnici v toliki viSini in v kričečem nasprotju ^višanja tarifov pri isti železnici v Nemški Avstriji. 5« Ali bi ne kazalo, da želeraiška uprava sama prevzame obveanost zavarovanja za bl?go, ki ga previamejo sa transport železnice kraljevine SHS- — Ta svoja vprašanja je utemeljeval posla-nec dr- Pestornik v kratkem dodatku. nakar je odgovoril železnlSkJ minister Vulovič točko za točko zelo obširao Ker stenografski zapisnik zveSer 5e ni j bil gotov, podajamo najvažnei» mesta r»i>7ovpg?» odsrovora le v izvlecku- Že- dm dm t* m «re pak d% }e lo 2W|| postile ***** tarifom V tem pegleđ* iete 1» fprej^ nje ra^Mftiti s te«, đm }e Ime»evs4 m Ljubljsat oziroms. m jiš&o lele^to posebnife, komiaarja, U ima otltfo, da apimTt vsa ta ▼pfsjNja v ret* Ole-de spleiMga povUftl tVtfov le Igoto-vil, da SBS^ajo tsđstld za teiezniee vBled eploinega nrsMaija cea »a lefe 21 milijefiov kre« već ta da je treba m vsak Meto poloiti trn Teeji tsdatek • povi*%nj«n tarlfoT* Olede ukradeneg* blag« na felesĐteah pa Je minister ta-razil svoje mnenje, da smatra sa bolj-Se, da se o tem žalostnem vpraianju n« raspravlja, v javni, temveč v tajni seji, omenil pa Je, da je bila na srbskih ie* ler.nicah nnvada, da se j© v lakih slur ^ajjh povrnilo samo 50% vrednosti blaga. V prazan je bosanskega musliman-skega posl&nea 6alihagića na ministra ra pgrarno reformo dr- Poljaka se ]e tikalo samolastne rasdelitve muslimanskih veleposestev v okraju Brčko- Na to vpra£»nje Je odgovarjal minister v skoraj uro trajajo&em govoru- O tem vprasanju borno poroda li podrobne je, ko iziđe stenografski sapisnfk, ker je stvar v marsikaterem pogledu važna rudi ss Slovenljo« Nato je stavil radikalni poalanee dr. Miletić vpraianje na ministrakega predsednik a glede pisave glavnega glasila Demokratske stranke >Demo-kracijac saradi porobila o ▼erifikaciji mandata njegovega glavnega urednika dr- Jovanovića- Vprašanje je bile tako malenkostno, da Je imel ninistrski predsednik FrotiĆ lahko nalogo, ko je ođgoverjal na vprašanje svojega stran-kinega pristaša in ko je poudarjal, da nikakor ne gre, da b! se stvari, ki tvo-rijo đolge člankareke debate v časopis-jn, raspravljale tuđi obširno ▼ sbor-niei* Nato se je razpraTlJalo v tajni seji o sunanjepolitifinem položaju* V jebati sta se oglasila k besedi tuđi slovenska poslanea dr* Puc (JDS) in član Rocijalnodemokratbkega kluba Kristan* Oba sta »ahtevala, da rlada preieče do« godke na Koroekem in poroča o uspehn preiskave- V debato Je poeegel opetovano tudl ministreki predsednik Pro-tif govoril pa je tuđi ministar sa trgovino Veljkovlć. Tajna se ja se je kon-fala nosno pono^t* Medstrankarski konferenei klubo-vih naeelnikoT je prepušteno, da Izvede zaključke današnje parlameatarne konference- — Prihodnja seja Narodne-ra Predstavništva se vrši jutri popol-dne- SEJA DEMOKRATSKOGA KLUBA O POSLOVNIKU NAROBNEGA PEED- 8TAVKI8TVA* Beograd, SS. maja- V Demokrat-skem klubu se je vrSila danes velika debata 0 novo predloženom lakonskem nacrtu sa poslovnik Narodnoga Predstavništva- Glavni namen novega poslovnika je pospešiti parlamentarno delo in odstraniti iz staroga poslovnika, ki je bil v veljavi sa srbsko skup-sčino in seetavljen po traneoskem vzo-ru, vse one točke, ki se ne skladajo vec z današnjim! modernlmi parlamentarnim! načeli in silno ovirajo vsako ekspeditivno zakonođajno delo- Namesto doseđanjib 7 sekeij, v katere je bil raz-deljen cei parlament in iz katerega so se iasvoekavali posamezni, tuđi najvaž-nejsi parlamentarni odbori, naj stopijo stalni odbori, voljeni po potrebi in sporazumno med posamezn!mi stranka-mi- K vsaki stvari srne govoriti govornik samo enkrat in sicer le eno uro, drugih pa le s do voljenjem Narodnoga Predstavništva in sicer najdalje četrt ure* Quorum, ki je tvori] v zadnjih se-jab skorsj nepremsgljive ovire, naj se aaiia na Mevilo 80f da se na ta natin HMOgott žedno deloraoie pariamsotsv !■■! 1IACIJ1 UDATKI 84 H»D«WnftTTO KAEODNTOA FmED«TAVNItTVA. Busirai, 23. ssel«* v očigled težkta nafcfn«, kl se stavljaj© predasditiitT« NaMaegS) Predstavništva 2 osirom nm auMHi|epolttlčni poleial in zvese, kl jili )e treba tskati 8 prijateljskimi dria-vaml, se Je odobril v Demokratskim khibo prediog parlamentarnega odbora, s katerlm se dolova reprezentativni dodatek sa predsedstvo Narodnega Predstavništva in siosr sa predsednika letno 12<000 dinarjev. ta podpredsedni-ke pa letno 9000 d i nar je v* PRIHOD CE5KEGA POSLANIKA V BEOGRAD' Beoirrađ, 23. maja^ Kakor se poro-ća, priđe prihodnjo sređo v Beogrnd poslftnec češke države g« Kalina, da izroei vladi evoje akreditive- NABORI MLAJ9TH LETVTKOV V BIVŠI KRALJEVINI SRBIJI- Beograd, 23- maja*. Zadnje dni so se vršili v nekdanji kraljevini Srbiji nabori mlajših letnikov za armado- Na-bori so imeli sijajen uspeh- Do sedaj ni zn^n niti on slučaj, da se mladeniči ne bi odsvali z navdušenjera evoji dolžnosti' Doeedanja Srbija daje v tom pogledu veera ostalim pokrajinam na-5e države sijajen vzgled- DOLŽNO6TKI EKSEMPLARI NAŠIH PUĐUKACIJ ZA NAŠE KNJIŽNICE- Beograd, 2S- maja. Vlada je izdala naredbo, po kateri bodo morali v bodo-de vsi časopisi, tiskarne in zalošbe vposlatl po S dolžnosrne eksemplare na licealno knjtinieo v Ljubljani, na za-grebdko in beogradsko narodno bibli-oteko, ki so 6 tem vse proglašene za ravnopravne biblioteke države- POTOVANJE DEPUTACIJE NA. RODNEGA PREDSTAVNIŠTVA V PARIZ IN LONDON-Beograd, 22- maja- Po današnji konferenei izgleda, da bo Narodno Predstavništvo odposlalo veliko deputacijo, obstoječo iz aastopnikov vseh stranlc, v Pariz in London, da tam ss> etopajo naSe težnje« ZAHVALA IVANA MESTROVICA-Beograd, 25. maja* Ivan Meštrovič, čigar veliko umetniško delo >Koaovski dom« je vlada kupila, je poslal ministru prosveie DavidoviSu zahvalno pi-smek, v katerem izraza svojo radost, tla te vlada omogočila, da je delo, ki proslavlja narodno vstajenje, na razpola-go eelemu narodu- NOVE NAREDBE OLEDE ZBOR<£ VALNE PRAVICE PO SLOVENIJI- Beograd, 35. maja- Z ozirom, da je proglašeno slovensko ozemlje sa vojno osemlje in s ozirom na dogodke na naših mejah in na nasilno agitacijo med narodom, ki zlorablja 3vobodo zboro-vanja, je ministrski svet, poalužujoč se praviee Se ▼ veljavi «e nahajajo^ega sakona od 1* maja 1869- snspenđiral naredbo evojećasne narodne vlade v Ljubljani št- IM, 1S6 in je pooblastil za notranje zađeve, da izda naredbo, ki omejuje pravo združevanja in zborova-nja in onemogoča izvestne zlorabe jav-nega tiska v državi opasne namene. Naredba omenja 1-'glede draštev pravico vlade, da novo se snujoča društva odobri ln javno delo van je društev, zla-eti sborovanja, kontrolira- Tuđi ima vlada pravico društva razpustiti, katerih delovanje je naperjeno proti državnim interesom ali pa prekoračijo njihov delokrog- 2. Na zborovanja ima vlada pravico pošiljati komisarje. ki imajo pravico zborovauja eventueluo tuđi raspustiti* Vsi javni shodi se morejo naznaniti vladi. Pod vedrim nebom srne vlada ehođo kratkomalo prepove-dafi- 3. Glede časopisa ima vlada pra- ;pri Dostojevskem- Sploh se odlikujejo fenske figure >Besovc po nenavadni ■isdelanosti, tako predvsem Lizaveta talkolajevna, katere brutalna smrt za-S}ane bravca s prvotnoatjo osebne kata-ptrofe, ib vse drugo tja do tuđi .— tero-Jristke, emancipiran© babice Virginske-pijani kapitan Lebjadkin, brat Mar je Timofejevne, izvoljenke Stavroginove-ga cinizma, je sorodnik nesmrtnega ^iarmeladova, našega znanca iz >Zlo-^na in kaznic; konec te gabne oseb-jpoeti pod nožem kaznjenca Fedjke je isignal za no^ni požar, grandiozno sce-nerijo, Id pušča tuđi najsilnejša Flau-^bertova in Zolova poglavja daleč xa ■Seboj* In gubernator von Lembke e svojo priamuknjeno Julijo Mihajlo\Tio; {^ako sijajen eksemplar tistih komičnih ^Temeev, ki jih Dostojevskij bogme ni 3}ubil, pa jih je znal vendar prikazati fcot v bistvu dobre ljudi! Odkrito priznam, da ne pišem oce-net fie manj pa globokoumen uvod; moj Skromni namen je le, oskominiti naše , 'obCinstvo po tem mogočnem dolu, in v to svrho sem povedal do vol j- Vseeno pm se mi zdi umestno zaznamovati dvoje moinentov, ki še posebno utrjujeta (reljavnost »Besovc glede na današnjo paodo Rusije in izmed katerih razodeva i^Bei drugi njegov proročko dalekoeesr ni pogled- Prvi se nanaga na lik slo-večega literata Karmazinova. Ta đo-mi šija vi C3ladncfc Je plod srdite avtor-jeve mržnje do Turgenjeva in parodija njegove solzavosti v Karmasinovljem >Mereic pomeni ^coup de grace< po obračunu, ki ne najđeš oknitnejšega v državljanskih vojnah vse svetome literature- Kakor Turgenjev v resnično-sti, je Earmazinov v >Besih* predsta-vitelj zapadništva in drastičen protl-nožec ruskemu vidiku Dostojevskega-Šatova; v njegovom izreku, da ga «rai-ma vprašanje karlsruhškega vodovoda bolj od vseh ruskih problemov, se kri-etaliznje vsa lažikulturna znorelost ve-likega dela ruske intelrgenoe, vas tišti duševni maeochisem, ki je videl doma zgolj temo in zunaj sgolj lufi ter se uveljavil v notranjem postanku Rusije kot težka zapreka organskemu razvoju- Zdl se, da poznamo to kugo tuđi pri nas, dasi v manjfei, poljudne{si is-daji • • • »Zapadništvoc Je vsekako soočetovalo mednarodni zabttljenosti boljševikov; na poti v Brest - Utovtk. v objeme > tovari Se v< Vllhelma - Hol-manna - Hlndenburga Je spremljal niske proletarce duh dvorjanina KanDe-zlnova* In Karmazinov Je vecen ln splošen, je duh lenobe, Sirokoustnega msiodnsjft in ismtrrnhih toepenooj po cilindru; pri nas se klati pođ dvema imenoma, Sklli kot Solzislav Hejslovan sa eno, kot Jean Bique za drugo ljubico in nas je spravil sretao v Pariz, podpisat naso brestlitevsko sramoto • • • Druga poraembnn crta je notra-nji razkroj >petorice« kot prva posle-dica >dejanjaBueka mlseU leži ubita, poriva v bajarju s kamnom, >izpolnite-lje svobodne dolznostic pa nese groza kakor veter listje na vae strani« >pe-toricac razpađe in dlvja osveti v roke. Ni£, nid ni ostalo za Pjotrom Stepano-vitan rasen kletev in opaljenih ruševini Trn sklep Je srarilo, k! bi ga tre-beJe rejRPDetl • • • A Dostoievaki si obaodU revoluid-Je vprek, kakor niti ne safovarja pred-•taviteljev oblasti* Na kratkem rssdob* Ja niltHIfftiftne bUznoeti ▼ svoj« gneidm, m propadu Cvljcnjskih osnov nokal tisoč ljudi Uustrira posledios demagoške atokUne* Peftcioa oa&ojenifc omobolnih, lastne in tuje firase pija-niti človečkov grabi v prssnoto, vsvi-ieni lik boljie pravičnosti io prave 8vobode, za katero bi bil tvegal glavo toii £>>dor Miksjivfl^ ps> se btinl vi nič, ker se s silo >dejanja ne da ures-ničiti, ampak le z zmago duha in Iju-bezni • • • Sredi razdobja, ki ilustrira >Bos0c Do^ojevskega s krvjo veeoljne Rusije ln teži za tem, da bi jih jutri s krvjo sveta, ne moremo ostati gluhi za to, kar nam govori eden največjih duhov - tvorcev o enem najvetjih vpra-Sanj* Eogarkoli vznemtrja ta čas, naj ga posluSa in sliši — rudi ce ne ififie nicesar ražen umetniškega užitka->Beai« so delo elementarne sugestivnosti, mogoeno v barvi kakor v zasnut-ku; ne vem, kateri roman bi se mogel kosatl ž njih demonskim tempom, kl se miče počast, v širokih tokovih, na vi-ftek ln zagrmi odondot v bliskovito, na-vpiftno, vseunldujoto katastrofo- Smelo moremo reSi, d& ni napfsal Dostojev-sld ▼ mnetnlsicem pogledu n!5 vzornej-fega ed >Besovc, vzllc senzacionalni snovi, ki prekipeva dogajanja in uklep-l]e bravca s svojo — skoraj bi rekel — kolportatno bressapnostjo od sačetka do konos> >*fiskovxia sadruga< ne bi mogla izdati boljse knjige o primernej-sem Času, nego je danes slovenski pre* vod tega dokumenta k sgodovini križane Rusije- VUiimlr I^v^Hk. tU» nstavitve ta konfiskacije, edvzetja postnega dobita in v skrajnih slučajib tuđi nastopanja proti tielcarnam* Naredba notrtajega ministrstva poičs na eni strani društvom popolno svobodo sborovalnega gibanja, v koli-kor se reipektirajo obstojecl zakoni in driavni interesi, na drugi strani pa si varoje pravice, ki so v sedanjih časih abeolutno potrebne, da se laifllti narodni in državni interes- TAJNA SEJA NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA. Beosrad. 22. maja. (ZakasneloJ Danes Donoldne se ie vršila tajna seja Narodnoga predstavništva kot med-strankarska konferenca, na kateri se je obsirno raspravljalo o zunanjepolitič-nem položaju naSe države. Ministrski pred^rdnik Stoian Protić Je v dolarem in zanimiveir eksoozeju očrtal našo mednarodno situnciio. a minister za trgovino in industrijo dr. Voja Veljković je očrtal velika gospodarska vorašanja, o katerih se se daj razpravlja v Parizu, posebno o vprašanfu vojne odškodnlne in prevzetia doljja bivše avstro - osrr-ske monarhije s strani novih držav, nastalih na njenem teritoriju. V poteku debate so povzeli besedo mnorf ooslan-c\ in sam ministrski predsednik je opetovano arovoril ter ob tej priliki oštro zavrnil izvajanja poslanea Smo-dcia, ki se je v debati opiral na neko privatne informacije iz Pariza. Konferenca se bo sestala dne 23. maja popol-dne, da se napravi nekak zaključek na-eram doprodkom v Parizu. Zato bo jutri seja Narodneea predstavništva zelo kratka. INTERPELACIJA, PRI KATERI IN- TERPELIRA INTERPELANT SAMC- GA SEBE. Beosrad, 23. maja. VčeraJ !e bifst v parlamentu razdeliena med poslance Interpelacija Članov Jusroslovanskecra kluba na ministra za prehrano, v kateri se zahteva, da dviene aprovizacijo naše države. V parlamentarnih krosrth je vzbudila ta interpelacija veliko pozornost in veselost. Mnoaro se ie pretresalo in skuSalo resiti uganko. kako to, da minister (dr. Korošec) sam sebe interpelira. Usranko je resila konstatacija, da je bila interpelacija spisana in podpisana dne 12. marca 1919, to Je ta-* krat, ko dr. Korošec §e ni bil minister za prehrano. Kljtib temu ie ćela zađe-va napravila kaj čuden vtis. Poslane! Jusroslovanskesra kluba so se srdi!! na predsedstvo, da je dalo tiskati pod Interpelacijo rudi ime dr. Korošca in da se je s tem doseglo le smešenje, ne pa resen namen. »NARODNA POLITIKA« O BOJU MED DEMOKRATI IN STARORADI« KALCI. Zsjpeb, 23. maja, »Narodna PoB> tika« piše ob priliki zadnjega bojneea glasovanja v Narodnem predstavništvu: I>voboi med demokrati ln radi-kalci traja z nezmanjSano silo dalje. Demokrati so sedaj odkrili svole karte. Oni hočeio ustvariti močno državno stranko, ki naj prevzame vso oblast v svoje roke. Pri tem poslu pa nimajo ravno rahločutia, — Do sedaj se Se pokazalo, da so radikalci trd oreh in da jih je preveč za opozicijo, Razven-itzsL muči demokrate še strah, da bo poleff staroradikalcev §e kaka dmera politična skupina (!) prešla v opozicijo. Radi zunanje- in notranjepolitičnes:a položaja si nihče te krize ne upa resiti, ker nihče ne bi rad prevzel odjjovonio-sti. Koncentracijski kabinet živi na vulkanu in caka na dan — svojega pad-« ca! — Svoja izvajanja zaključuje dopisnik »Narodne Politike«: Jugoslovan* ski klub vodi svojo politiko z železno konsekvenco. Njeeovo načelo ie, da ostane nevezan in da ima proste roke napram vsem strankam. V tujo stran-karsko borbo se klub sploh ne meSa, zato pa njegovi člani tem marljivejše delajo v posameznih odsekih. OTVORITEV PAROPLOVNE CRTE PO DONAVL Beograd, 22. maja. (ZakasneloJ Danes popoldne se ie v savski luki ob navzočnosti admirala Troawbridge!a in večjega števila inozeniskih pomorskih častnikov ter drugih predstavni-kov oblasti ob s\iranju godbe sveča-nostno razobesila državna zastava šti-rih podonavskih monarhij. ZBOROVANJE PRAVOSLAVNIH VLADK V BEOGRADU. Beograd, 22. maja. (ZakasneloJ Danes so dospeli v Beograd vsi pravoslavni vladike, med niimi tuđi iz kar-lovške patriarhije, nadalje iz Bosne, Hercegovine in Dalmacije, da sodelu-Jcjo pri delu razSirjenja nadpastirskd-ga zbora in prok Jami rajo edlnstvo srb-ske pravoslavne cerkve. PREKI SOD V SARAJEVU — ODPRAVLJEN. Sarajeva 22. maja. (Zakasnelo.) Vlada je izdala naredba s katero se odpravlja preki sod, ki je bil svoje-ča&no razglašen nad mostom in okolico Sarajeva. PROFESOR VAŠA STOJIĆ V SARAJEVU. Sarajevo. 22. maja. (Zakasnelo.) Danes je dospe! na svojem potovanju Iz Psrfza v Sarajevo znani profesor in knjižničar Vaša Stojlć, ki se je mudil sa mirovni konferend kot ekspert v sekciji za tisk. DOŽIVLJAJI DALMATINSKE DEPUTACIJE V PARIZU. Split 22. maja. (Zakasnelo.) »Novo Doba« prinaša telefoničen intervju z načelnikom Kunjašićcm iz Dubrovnika« 122. §tev. *SL0VENSN NMtOD*. Daily MaiU) poročajo o pr-vem poletu preko Oceana še sledeče podrobnosti: Anglešk! konkurenti kapi-tan Hawker in poročnik Ravnham so bili v soboto dne 17. vsled slabega vre-mena primorani odložiti polet. Vsled uspeha američkih tekmecev so se vzlic slabi vremenski prognozi odločili v soboto za polet in odleteli ob 5. uri zjutraj iz luke Trepassv v Novi Fundlandiii. PoTOčnlk Ravnham se ie pri startu y temi zaletel v ograjo letališča in pri tem razbil svoje letalo. Kapitan Haw-ker je po srečnem startu odplul na visoko morje. Njegov brezžicni aparat je sprva signalizira! dosežene distance, pozneje pa popolnoma umolknil. Od ne-delje dopojdne dalje ni več glasu o njem, in vsi mornariški krogl so prepričani, da je izgubljen, ker se s pomočjo nepremocljive obleke ne more vzdrža-U na morski površini dali kot 48 ur. Samo srečno naključje, da ga najde slučajno mimo vozeći parnik, je v stanu ga resiti. Angleška mornarica ie poslala ćelo flotiljo torpednih rušilcev, ki pa do danes nišo našli nobenega sledu. Sko-raj gotovo ie, da je podlesrel v borbi za svoje življenje silnemu elementu tnorja. Poslanik Kan Hribar v Prag! ie VloŽil po svojem pravnein zastopniku tožbo proti Ante Gabru v Skofji Loki radi obrekovanja. RestavracUo hi kavarno v »Narođ-seni dona« v Liabliani je otvoril danes gosp. B. SUchta. Več v oglasu. m m Uradni List štev- 91- do 94* je iz-gel z običajno vsebino- Stev.91- od 18-maja prinaia mad drugim naredbo po-Torjenlštva »» notranje aadeve o raspustu občinsklb odborov v Selnici ob Muri in v Vltanju; glasom odredbe dež* vlade za 6Iovenijo je stavljena tvrdka Muller in Glooken v Tržiču pod nadzor-etvo; istotako tvrdka Stenaberger & Mellitzer v Mengšu; razpisuje me meeto substituta odslovljenemu notarju 4r-Morica Karnitachnign ▼ Kozera, 6V% notarski mesti ▼ Ljubljani ili KodajfO, službe okrožnih zdravnikov na GrO-eupljem, v Koetanjevici, v Utiji, v L^-žu, v Novem oMfto, na Raki. v Iteb-njem, ▼ fcužemberku, služba trerjega aekoijskega alnžabnika »a proeektoro in mrtrašnloo dežeme bolniea ▼ Liuo-ljani- Iz Uradnega Usta »ey- & °* 14- maja: Zafiasni obči pokojninski zar vod za namešcence v Ljubljani rasp«*** je službo knjigovodje, zmosnega hilan-e©. Iz štev- » Dei. vlada aa Slova-niio raipUuj« shiibo sekondarija na hU« oddWta obte SvtM boWM> ©• ▼ CM|b In aloAo okvai* afewva4fca sa adravstveno okroije 2atoe; raagU« poverieniStva za nk in bosočas^ gW ■om fraicg^ga dobijo aktivni ofitalji in učiteljice na javnih ljudskih in a>»-*čaaskih šolah v Sloveniji od dne i-maja do vstotega dne 1- oktobra 1919 poleg sedanjih sluibenih prejemkov iz-redne doklade mesećno ▼ visini *eda* nje draginjake doklade; razpisana so notar«ka meata v Konjioah, Laškem trgu, Marenbergu, Mariboru, Pliberku, Bogatcu in Slovenigradco. Centralna uprava za trgovski promet z inozemstvom objavlja izvršitev svoje kom-penzacijske pogodbe z dnnajskim >Wa-renvprkehr8bureaujem<* Interesenti ki hočejo importirati na podstavi tega kontingenta blago iz Nemške Avstrije, ima* jo vložiti prošnje do 25-1- m* Natančneje v Uradnem Listu* Stev- 94. vsebuje naredbo delegacije ministrstva flnane za Slovenijo in Istro, s katero se pod kaznijo 200 K do 1O000 K prepoveduje trgovanje z đrobižem in omejuje izvoz istega iz ozemlja kraljeetva SHS do najvišega zneska 1 K za osebo- Raz-pisuj© se mesto okrožnega zdravnika v Studencih- Od p uš ča ta ee etrokovna učiteljica Izabela Sark na dekližki me-ščanski soli I. v Mariboru in Eleonora Kralik, zaeasna učiteljica na deški ljudski soli III- v Mariboru- — Štev« 95- od 20- maja prinaša zelo važne zakone in naredbe o popisa, sekvestra in likvidaciji imetka neprijateljskih podani-kov- V tem borno v kratkem še eprego-vorili. ter posebno opozariamo na to fetevilko- — Stev. 96. od 22- maja prinaša naredbo o ustanovitvi proti alko-holnega oddelka poverjeništra za socijalno skrb in naredbo glede posesti orožja- Inženlrskl irpit. Q. Albin Pitamic, ooroenik se daj pri voJakih, Ie nanrav^ 5*. t. m. na dunajski tehniki inženierski izpit. Iskreno čestitamo! Onozariamo na koncert Pirkove* Igorove in Doubravske. kl se vrši ▼ veliki d>-orani botela »Unfon« đanes 66 8. uri zvečer. Učiteljem - bejmncem s Primor-skesa na znanje! Dne 17. aprila t. 1. se Ie reorcranizal Odsek goriških učiteljev-be^uncev v Klub primorskih učiteljev-beguncev. I^'-oljeni odbor obstoja Iz naslednjih članov: Fran Merljak. Dred-sednik. Kristina Doliak, namestnica, Vinko Gresrorič, tajnik. Fran Erjavec, Rezika Pipan in Fran Strgar. — Ker hoče Klub urediti kataster vseh primorskih učiteljev - begruncev, naj se mu vsi kolegi kolesn in kolejdnje, ki tega do danes še nišo storili, pri odseku javijo do 10. juni ja t. L in sicer z oseb-no popisnico. ki naj vsebuje podatke o maturi, usposob. izpitu, o vseh dose-danjih nameščenjih ter natančni se-danji naslov. — Klub bode večkrat pri-rejal tuđi sestanke in razpravljal o naših aktualnih vprašaniih. TovariSi in to-varišice v Vašem interesu ie. da se teh sestankov udeležujete polnoštevilno. Vse vlojfe nastavljajte: Klub orimor« skih učiteljev - beguncev, Ljubljana, Mariie Terezije cesta 13/55. Kam sre tobak? Domačini, ki smo po trafikah vsaj deloma znani dobimo takole prva dva dni še cenejši tobak za svalčice, pozneje se nam pa ponuia Ie po 4 K 50 v. Na lastne oči sem se Da prepriČaL da dajejo v neki trafiki popolnoma tu Hm Ijudem, katerim se že z obraza bere, sosebno ženskam, da bode šla »sladka travica« čez italiiansko demarkacijsko crto, tobaka po 2 K 70 v zavitek, ćele ovote, po 20, 30 do ćelo 40 zavitkov. >Že smejo«, sem si mislil »a mi bodemo oušili mesto cenejšes:a, pa dražjec:a«. Da Drihajajo ponj kar z ročnimi kovčeei, to sem tuđi pozabil povedatl. Pa to se ne srodi skrivno, am-pak javno. Tedaj . . . Tobakar. Razborita ženska. V četrtek dopol-dne je prinesla neka ženska iz Matene na trg mleko in ?a hotela prodaiati po 3 krone Hter. Ko ii je tržni stražnik to ceno prepovedal ter napovedal. da ira srne prodaiati Hter kvečjemu po 2 K, je ženšče začelo upiti ter psovati na vse strani in polivati mleko. Tuđi to so ji preprečili ter jo odvedli v svrho Iejrfti-movanja k uradu. Razboritka se bode prepričala, da se cene ne smejo tako , navijati, kakor tuđi kako se ima na tr-ku obnašati ter da mleka ne srne zlivati proč, dasiravno je bilo njeno tast. Železna metla — kje si? Na državnom kolodvoru v Siški dela še đanes službo pristav g« Friedrich Wurnerf ki ima na vesti tri svoje slovanske kolege, dva Slovenca in jednega Ceha* Kot prometni uradnik na Herpeljah je bil •voje dni zaveden Slovence in zarronlk društva ju^rosiovanskih železniških nradnikov- Ko je pa bivša Avstrija o priliki balkanske vojske mobilizirala proti Srbiji, je moral kot rezervni čast-nik v Bosno, od koder se je vrnil dekoriran s zloglasnim krizeem na črno-ioltem traku- Od tega časa je pa popolnoma spremenil svoje mišljenje, posta] je avBtrijakan ib Slavofob. Eer ee ie to ▼ slovenskih žalezmcarskih kro^ih zvedelo, je prišlo nekega dne med njim in tremi njegovim! kolegi v kolodvorski restavraciji na Herpeljah do oštre kontroverze- TI trlje ielesniSarji so bili: Avgust Duda, aeltent; Dragotin Komp, asistent in podplsani Josip Fod-bregar, rerident, vsi trije pri državni zeleznici* Vsled te kontroverze Je nar pravil g- Wnrner ovađbe nm rmrnsielj-stvo dri- žel* v Trstu, na eodnijo in ne vojadko oblast radi rastmljenja fimo-ioltegm križem protUTstrlfskeg^ JM^ afMBVstaflB) aiittHdB) Hi* M eesviP so Uli slosr *■! trlje radi «sh dsUktor oprososai, vendar pa so bili od ravnateljstva drž- žel* ▼ Tfctu disciplinirani in sicer je dobil r Duda ukor, g- Pod-bregv !• ^ kaseosko preneftfien, g-Komp je bil pa odpuScen U službe- 81-cer so vloUli vsi trije retars na dlsei* plinami dvor na Dunaj, a brezuspesno-Eazni so se izvršile* Ie ^ Komp je bil miloatno nasai sprejet v najnižji pla-1 ttlni rasred kot asistent in je izgubil vsled tega 7 let- Ko se je pričela sve-tovna \ ojna, sta bila gg> Komp in Pod-bregar vsled te afere označena kot p* v. Prvi je bil poklican takoj v vojake, vkljub temu, da so bili vsi ielezničarji oproečeni. Bil je v Gradcu poldrugi meeec brez navedbe vzroka zaprt in je nosil cei čas vojne znak p> v* s seboj« G- Podbregar pa je bil tuđi kot p« v« brez navedbe vzroka prestavljen k lin-Škem ravnateljstvu v postajo Ried Un Innkreis, kjer je bil skoro dve leti kon-finlran in je moral živeti cei čas ločen od svoje družine. Vei ti podatkl se dajo neovrgljivo dokazati, ker ee nahaja ves dotični disciplinarni akt pri ravnateljstvu drž. žel- SHS« v Ljubljani, oddelek II- in je rudi dovolj dražih pric na razpolago, med nj i mi g. dr- Bybaft odvetnik in bivši državni poslanec iz Trsta> ki je zastopal omenjene tri želez-nicarie pri dotičnih eodnijskh obrav-navah- In povzročitelj vsega tega? Še danes je v službi pri jugoslovanski državni železnioi in nosi zopet slovensko kokardo, katero je s svojim brezznacaj-nim postopanjem oskruniL Se danes hodi gvoboden po naši jugoslovanski Ljubljani- Kako dolgo se? Juđenburške trtve-16- maja 1. 1* so bili ustreljenl: desetnik Hafner, poddesetnik Možina, pešca: Štefanič in Dantovič- 18- maja: četovodja Rogelj in pešec Hrahovina. Častniki in moštvo, ki so bili tedaj v Judenburgu izpovedo eledeče: Hafner je naročil: Vem, da umrjem, in ker so mi šteti trenutki življenja, vam naro* čam sledeče: niti mene, niti mojih to-varišev, s katerimi v kratkem odkora-kam na morišče, ni privedla lakota do npora, temveč to, ker nismo mogli več prenašati nemskega biča in jarma, ki nas je tepel in tlačil* Rad umrjem, ker vem, da bo moja in mojih tovarisev smrt začetek probude naših fantov. Recite jim: Prepričan 6em, da priđe kmalu dan, ko jim boste lahko brez strahu povedali vzrok naiega pogina* Tndi jim povejte, da umrjemo kot krist-jani in zavedni Slovenci in kot žrtve nemskega nasiktva- Ceto vod ja Rogelj svojemu prijatelju: Domaćina sva in prosim Te: Spo* roči mojim otrokom in moji ženi: Otro-ke prosim edino, naj ostanejo pošteni in svesti svoji slovenski materi in naj molijo za svojega očeta, ki mora umre-ti zaradi svojega prepričanja- Ženi: naj ne bo preveč žalostna in naj vzgaja najine otroke kot vzgaja prava slovenska mati- Z Bogom prijatelj! gotovo se vidimo v nebesih. Pešec Štefanič Je narekoval sa svojo mater nasleđnje pismo: Draga mati! Se nekaj minut mi je usojeno živeti, in potem grem tja, kjer ni trpljenja, zatiranja in prevare- Umrjem ne-đolžen* Le oni me obsojajo in so me ob-sodili, ki ne čutijo, da je njihova mati slovenska mati: Spravil sem se z Bogom! Edino tezko mi je, da moram tako mlad utnreti, ko bi Vam lahko še mnogo, mnogo pomagal* Ne žalujte preveč in elednjič Vas prosim, spominjajte se me v molitvi, in če Vam je ta moj korak in moja smrt prinesla žalost In trpljenje, odpustite mi. Z Bogom mati! Pozdravite mi iskreno moje sestre! Vidimo se pri Bogu! O naših žrtvah ee ni smelo takrat besedice pisati* Pri polku na bojišču se je vpeljala po teh dogodkih še večja strogost* Vsak slovenski stotnijski po-veljnik je imel dodeljenega nemskega častnika za nadzorstvo- Se septembra meseca si je upal nemški baon* povelj-nik prepovedati v častniški obednici slovenski govoriti in peti* Kljub temu in ravno zato pa se je prebnjala slovenska samozavest- Mladi slovenski častniki z moetvom so veđno bolj dvigali glave, ko je hotelo ob polomu povelj-stvo 3- zbora polk vreči v pogubo in si z njim kriti hrbet je kar naenkrat zavrelo. Ker je moštvo zaupalo slovenskim častnikom, se je akcija izvršila brez prelivanja krvi- In ko eo slovenski častniki prevzeli poveljstvo sta se disciplina in red precej vzpoetavila- Da se polk ni mogel vrniti v domovino, kriva je bila nesreSna osoda in pa to, da so Lahi prelomili dano besedo in sklenjeno pogodbo- Rassirjene so go-Torice, da je bil polk zapeljan in izdan po ftafftfiifrib in da se nišo niČ brigali sa polk v kritičnem položajo. Prosim ▼so javnost đa se ljndje s takim hu-dobnim jesticom meni nasnanijo, in ko se ujetniki vrnejo bo častniški ibor a tsJdmi obrekljivd obračunal* Ako pa ima kao trdne dokaze sa take tefifce ob-toibe, naj jih predio« poveljstru ljub-Ijanske pebote* Besnioa Je: ako bi se polk ne bil »pri aU če U se ne bil s LaM »ogajal, bi se vsaj po Tečini tant ne bil rseU in bi se nm ▼ RM ne bilo osUa 6 tednor dobro godilo, ke so đrs-gl njetnfld laMle OKtrssV Ker se Je i ▼anoan noesni»0T nun seuaj vseni nar porom njetniitra> krepko kljubuje* 8e« daj pa bo prineslo samozavest, katero doma tako bridko pogrešamo-^ Prosim dalje, naj se dopošljejo natančneji po-dalki o šesterih judenburlkih Žrtvah (krstna imena, pristojnost, družinske rasmere Rogelj ima menda 9 nepre* skrbljenili otrok.) — Polk- župnik M-fikerjanec, Ljubljana, Slomškova ulica 6t* 7/1. Germ na prodaj- Ker rad kupim marsikatero potrebno in nepotrebno stvar, stopim v trgovino in zaupno po-Izvednjem- >V oknu imate oglas: Germ itd-; ali bi bili tako prizajni in mi povedali, kje dobim . • * oziroma kaj pa je pravzaprav to >germe? • • . A, tako? Kvas torej! Hvala lepa, oprostlte-c Pot-nik, ki hođiš po jlnbljanskih ulicah in srečaš kako besedo-neznanko, preisči najprvo svoj nemški besedni zaklad, da se ne blamiraš, kaj ti v srcu Slovenije vzhaja še marsikatero teeto, zameseno z nemškim >germom<* Nemški in nemčurski krvosesi so dolgo časa izmozgavali naše ljudstvo, Dl pa se jim posrećilo uničiti našega blagostanja tako, da ne bi mogli pod-pisavati državnega posoiila- Kdo izmed nas se ne zaveda važnosti sedanje dobe, ko se polaga temelj bodoči državni zgradbi? Odveć bi bilo omenjati ugodnosti, ki se nudijo podpisovateljem državnega po soj i la- Država apelira le na samozavest in razsodnost svojih članov- Čas hiti, naj hiti zato tuđi vsak zaveden Jugoslovan! Gz* tiskarnariem in državnim ura-dom v avaževanie! Vagon z raznimi, zelo nujnimi potrebščinami za naše obratovanje je došel do nemali zasluzi našega poslaništva na Dunaj u in ljubljanske centralne uprave za trgovački promet že 16. maja v Ljubljane Na-, kladanje in carinski ojrled na Dunaj u se je izvršil tekom dveh dni, prevoz z Dunaja do Ljubljane ie trajal pet dni, blajjo leži pa na Ijubljanskem kolodvoru že 8 dni, reci osem dni, ne da bi se potrudila kompetentna oblast, sa za-cariniti. Vsled nejasnostu katero bla^o je podvrženo kompenzaciji, ie sklical nemški carinski urad ćelo izven urad-nih ur sejo ter rešil zadevo tekom par nr, v lastni državi treba se pa priva-điti . . . Toliko v pojasnilo prizadetim državnim uradom, ki urjdrajo znamke in druge državne tiskovine ter pristavljalo opazke: da slovenske tiska r n e nlso zmožne. Poleg visoke carinske dobrote borno morali pla-čevati še nepotrebno skladning. — Društvo tiskarnarjev v Sloveniji. Veličan Bešter, fotograf še enkrat opozana, da je le on sam lastnik foto-ateljeja »Helios«, Franc Jožefa cesta 5 in nikdo drugi. Ni res, da se pod mojim imenom skriva bivši lastnik Thurn. Nekateri zlikovci ki so zopet pobili sipe, so znani, druge zasledujejo. Zahvala. Ginjenim srcem se najis-krenejše zahvaljujem vsem, kateri so kakorkoli že pismeno ali ustmeno ter dejanjem povodom mojega Kodu oziroma mojega 331etnes?a službovanja na mestnih deških šolah in moje 401etnice mašnišrva sodelovali pri prireditvi to poveličanju prelepe cerkveno - šolske slavnosti v tmovski mestni župni cer-kvi v Ljubljani dne 18. t. m. osobito preč. srosp. duhovnim sobratom, ki so mi strerfi pri presveti Daritvi; potem velespoštovanim članom mestnega šol-skesra in obČinskejra sveta ter zastopni-koni mestnih ljudskih sol, ki so s svojo vspodbudliivo navz^čnostjo slavnost povzdijmili; imenoma se zahyaliujem gosp. mestnemu učitelju Alojziju Po-točniku za njegovo mojstersko vodstvo in vestno skrb cerkvenega pet ja, or-glanja ter glasbe na koru, sploh vsem tovarišem mestnim uči teli em in bivšim nepozabnim mojim učencem za njihovo iznenadno in spretno sodelovanje na koru. Hvala torej vsem! — Ljubljana, 24. maja 1919. Jan. Smreka r. Nepošten šofer. Bivši vojaški šofer Ivan Gašperin iz Deskle na Goriškem, je bil oddan po policiji sodišču, ker se je našlo v njegovi shrambi veliko de-mobilizacijskega blaga. Preiskava pri sodišču pa bo sele dognala, v koliko so bili pri shranjevanju oziroma^ prikrivanju tega. blaga udeležene še druge osebe. Ker so taki ljudje veliki škod-Uivci državi, se bo proti njim posto-pak) z vso strogostjo. Nepoštena služkinja. Policija je na-znanila služkinjo FrančiŠko B^ ker si je tekom službovanja v kuhinjah ka-varne »Union« in »Central« nabrala nekaj srebrnih žlic vilic in drugih pred-metov. Zagovarja se, da je vse našla v smetišču in znesla domov. Nekaj krom-pirja in olja je pa kupila na trga* do-čim trdijo priče, da si je te medmete tuđi vzela iz kleti v hotelu »Union«. Zasovarjala se bo pred. sodiščem. Razorožcilie. Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani odrejuie za svoj oko« HS na podlagi naredbe poverjeništva za notranje zadeve z dne 18« maja 1919, it 491 objavljeno v uradnem hstu XCVh da se mora oddati vse vo-iaSko orožje in streljivo, katerega posednjejo civilne osebe takoj na Doli-cUskJh stražnicah. Civilna orožje, za katero lastniki nimajo veljavne oroi-oe Hste, se mora oddati na poDdjskem ravnateljstvu, Bletweisova cesta št. 22 pritličjc soba št 6 proti potrdilu. Ce se ▼eč komadov orožja od ene stranke oddaia, mora biti isto trdno skupaj svečano in z imenom opremljeno. Po preteka enega iedna se b#do policijski oncani po potrebi po stanovanja pre-pričafi o morebitnemti skritemn orožlu. ređbe tuđ! tet kateri borio otoB* đrusih oseb skrito. Umrla je v Sturju pri Ajdov«Snj gdč. Pavla Sapi a. Priradeti rodbini naše sožalie. Kino Ideal predvaja danes popola noma nov spored, ki obse^a velesa^ bavno enodejansko burko: »Prismoiew na pisarnarica« ter učink. detektivska zanimtvost avtorja Williama Kabaa v 4 delih »Zeleni vampir«, v glavni nloef Henrik Peer. Spored iii za mladino1 ter se igra do ponoddjka. 26. m*ia> Kino Ideal. ^ Vremensko poročilo. Viilas wU aorjera SM-2 Srednji imčii tUk 7M m i *PŠ- »S 1: Veti«d Neba "■Ja. v jfimj c^S j 23 2. pop 739-3 155 s. sw. đfl^ . 9. zv. 73S 8 10*2 brezvet. vt& ohlcC 24 j 7. z\. 738* S 9*4 . đeL ObW Padavina v 24 urah 06 mm — Srednja včcrai§na temperatura titP, normalna 150°. — Vremenska napoved sa jutri: Spremenljivo, hladno vetrovno vreme bfcj veijih padavin. Kulturo. """ DanUova 40letnIca. Pisce ttg'a. tft* ročila opazuje gledalisko delovanje go* spoda. Danila že od prvih nje^vih za-četkov ter je v dobi dobrih trideset let napisa! že dokaj ocen o najraxličnei§ih vlogah. v katerih je gospod Danilo na-stopal do današnjega dne. Te ocene so bile dostikrat pohvalne, časih pa je bilo tuđi treba vplesti vanjc grajalno besb* do, kadar se gospod Danilo ni bi! opri-; jel svoje vloge tako, kakor bi se je hij moral. V mnemoničnem oziru namreč; zakaj drugače menda doslej od hograte klasične igre do beražkega zrna* šila še ni bilo vloge, ki bi jo bil tfospod Danilo »polomil« z igralskega vidlkai Pot v gledaiiškem ozračju ga ni vedno vodila v premi crti, nego ga je snkala tuđi v hudih okljukih, ali vobče vendaiV le v visino, tako da mu gre dandanej eno izmed najodličnciših mest v vrsta^; slovenskih igralcev, pa tuđi v zgođovini slovenskega gledalisča, kateje dobrSeo del je utelešen v njem. — Gospod Da^ nilo je snoči praznoval 401etnico svale-ga umetniškega delovanja — pomoru ben, toda upajmo, da še dolgo ne posleđ- > nji akt tište igre življenja, v kateri tičf zanj dosti več trafike nego komike, to-; liko tragike ćelo, da bi bila unlČUa TBa^j kega drugesa, samo ne gospoda Danilat; ki se je kakor na gledaiiškem odru tuđi! v življenju izkazal za pristnega virtuoza, kadar ie bilo treba preskočiti to alt ono zijat in se 2 zmagor^avno gesto postaviti na trdna tla, pa nadaljevati pqc| časih v megio, đrugič v jasni dan.,« —: Občinstvo je počastilo nestorja sloven-. skih igralcev s tako obilno ndeleSbo« 4a; je bilo gledališče pobio do zadnjega by: tlčka. Ko se je dvignU zastor In sa fe jubilar pnkazal med igralnjm ooebltift na odru, je gospoda Danila i*ytfiavflQL dolgotrajno, bučno ploskanje. D Je bftoy nailepši dokaz, da se med nanri ie četi vztrajno delo in da fe še zmisla za nmoU nilko stvarjanje. Gospoda Danila |t najP] prej nagovorO gospod vttjl šotsla tarf-j zornik dr. Orafenauer vimara nem nateijstva trpravnega odbora tfedang škega kotisorcija ter se je v fanJOi bevj sedah spominjal tistih časov, ko le 9e nemška oholost zatirala slovensko fdpHJ dališko umetnost in teo je bil gospod DaJ nilo prav tako eden izmed njenflt po-i glavitnih stebrov, kakor je še danrtanf«' v izpremenjenih razmerah, ko somom upati, da bo čhn dalje lepŠe ^fvetla^ v^ ujedinienem jugoskyvanskem fcra!|e8tvjr vu. Gospod višji režiser NučlS je p6-; zdravil jubilarja v imenu glodatiškega/ osebja. Štirideset let je dolal gospOfl Danilo samo na odru za oder m zrn na-; rod ter je v tej dobi izldesal oeštelo živih kipov; štirideset let je prtbfl vi bridkih razmerah; slovenskomu «tof$?] lišču je žrtvoval svojo družino; njertni samemu — Nučiču — je vžga! Uube#c« do gtedališča; žrvd le Često v becf. vi^j del, kako so mu tovariši po .vrsil mgefi\ v grob, on pa ie ostal fci si pnv tato; razsekal krsto. kakor si k> razsefca sit-: ii Kremen v »Zemlji«; prožtvtl \e šteto Avstrijo in učakal Jugoslavijo -— naj ga.; Bog ohrani še dol^o let slovenelđ Taljt — Ob navdušenem ploskanjn vstfs oV| činstva so nato člani slovenskeea deđa^j fišča gospodu Danilu poklonili vse pdnb lovorovih vencev s tratovt Sopkov in dragih daril Naposled je še gospaj; Borštnikova čestitala ^vojenm; mentorju in mnogoletneniu gledaliSkeimi; tovarisu ter se spominjala dolce vrste iger, v katerih sta nastopala slcopai potem pa je gospod Danilo v zabran besedah poudarjal, kako ga teH Mvwb da se tako časti njegovo đetovante » slovensko dramo, ki na! nikoll J&S& izgine z desak tega vo&A'VKti: — Po tci presrčni ovadU so preArj stavljali Schonnerrievo »Zemljo*, U%\ jo je gospod Danilo izbnl za svoj casfcp. večer in v kateri je snoQ n»nost^t konjskega hlapca prvUcrai igni *t*p9* Kremena. Predstava je Mla. «eto« & prvovrstna, vendarU vrlo saokrotaia^ tako da je v c#loti zapustila »god^i vtisk. Gospod Danilo ie Kremjaa oom-nul t izborno pogoieno niasto m fpi vseskoz dosleđno upriasarjal m grcave-ga korenjaka, ki tako trdtaoliofsoim ri dedni grudi« da mu tuđi smrkne ttoce do Svega. Ne samo i»*dteo o koscu lastne zemlje in zato po smrd Kremenovi; mimika, smeh, govorica, jvse troje je bilo pristao, zategadeli nčinljivo. Janez, ki ga je predstavljal gospod Gregorin, se vsaj izpočetka ni docela sklada! z značajem tega lika; ,videti ie bilo skoro, kakor da hoče gospod Gregorin ustvari ti nekakega topo-glavega slabiča; vendar se je pozneje ta Jiiba izgubila in iz prizora z dečki Le-vdenega gnmtarja Je prav tako kipela krepka čutnost kakor iz prizora z Rezo s*">b koncu drugega dejanja. Jako dobro je podal gosp. Rasberger Ledene-ga gmntarja, ker je tega rcgovilastega bribovca posnel po življenju; z veliko komiko je gospod Bratina očrtal po-žrešnega konjskega hlapca. Izmed drugih igralcev naj bosta se omenjena gospod LoČnik kot veliki in gospod P1 u t kot srednji hlapec. Vredna Dphvale je nadalje gospodična Rak ar i e v a kot dekla Katra; gospodična Vera Da-ni lov a pa bi bila kct Babuija lahko nekoliko boljša, zlasti ji ne bi bilo treba sflasu tako forsirati. —n— GIGedališki svet člani Gledali-*kega sveta se vabijo na sejo. ki bo v ponedeliek, dne 26- t- m- ob 17- u/i v pi-sarni Matice Slovenske- Orkestralno društvo -dasbene Matice«. Kot bisiveno obstoini del društva »Glasbene Matice« se ie osnovalo na ustanovnem zborovaniu v neđeljo, dne 18. t. m. orkestralno društvo vfilas-bene Matice« s sesdcžem v Ljubljani, kojega namen je gojiti resno instrumentalno v pr\i vrsti slovansko glas-Jbo. Sestavil se je poslovni ređ druStva in izvolil začasni odbor. Društvo štete že lepo število izvršuiocih Članov in bq Dričelo v najkraišem času s skuonimi vaiami v godalnem orkestru teosli, viola. Čelo, kontrabas) pod vodstvom di-regenta prof. Jeraja, ki je bil dols:o vrsto let koncertni mojster na dunajski dvorni operi in v filharmoniČnem orkestru. Ljubitelji glasbe, ki se čutijo zmožne sodelovatf v orkestru, se kot člani lahko prijavilo pri imenovanem sr. dirigentu tik pred skupnim! orkestral-nimi vajami. ki se bodo vršile v veliki dvorani »Olasbene Matice« in se bodo razglašale na društveni deski y veži »Glasbene Matice«. Pnra skupna vaja se vrši v petek 30. t. m. ob 20. uri. Nagrade za tri moške zbore. Pev-sko društvo -^Ljubljanski Zvon« raz-pisuje tri nagrade v zneskih po 500, 300 in 200 kron za tri naiboljše izvini e, se neobjavljene moške zbore, na bese-dila domaćih nesnikov. Komponirani iHiorajo biti v modernem duhu, a ne v pretežkem slogu. Društvo bo nagraiene skladbe dogovorno s skladatelji izdalo in si pri drži pravico prvega izvajanja. ■Nagrade bo prisodila en mesec do raz-srisanem roku posebna strokovnjaška 5ury. Skladbe nai se pošljejo naidalie do 30. juni ja 1919 na naslov: »Pevsko društvo Ljubljanski Zvon v Ljubljani«, v. imeni skladateljev v priloženih zapr-tih kuvertah. Sveruie se, da ne pošilja-jo skladatelji skladb v rokopisu, tem-veČ v prepisu. V veliki dverani botela »Union« v soboto, dne 24. maja 1919 točno ob S. liri zvečer koncert, ki ga priredifa operna pevka srdč. Hana Pirkova-Igorova, bivša članica Nar. gleciališča v Ljubljani, in gdč. Gusta Doubravskn, klavirska virtuozinia iz Prage. Spored: 1. del: 1. a) Hoffmeister: Poletna noč. b) Škrjanc: Vizija, c) Škrjanc: Večer-na impresija, č) Ravnik: Melanholiia« 2. Suk: Pomladna idila. Klavir. 3. a) Lajovic: Mati in dete. b) Lajovic: Mesec v izbi. c) Lajovic: Ah, tako prešla imi .ie mladost . . . Č) Lajovic: Kaj bi Je gleda! . . . Pesmi. Odmor. II. del. 4. a) Novjk: U doli novćho kralovstvi. (V dolini novega kraliestva.) I. Prolog: II. Vir upanja: III. Epilog, b) Kovarovic: Slovačka. Pesmi. 5. a) Suk: Romanca: b) Smetana: Polka v F-duru. Klavir. 6. Dvorak: Kez duch muj sam! b) Dvo-Mk: Biblijska pesem. c) Smetana: Bo-hove moćni! (Mogočni bobovi!) fPro-roštvo iz opere »LibušaO — Vstopni-ce: sedeži po 12, 10. 8, 6, 5, 4, 3 K; sto-lišČa po 2 K; za dijake in dijakinje po 1 K se dobivajo v predprodaji v trafilci v Prešernovi ulici in na večer koncerta pri bi agaj nj. Muzej je odprt za splošen poset ivsako nedeljo od 10. do 12- dopoldne. ;Za korporativno posete (n- pr- sole, 'društva itd«) pa vsak dan proti temu, da ^avijo zadevne horporacij© svoj prihod -rca-i 24 tir pre?- — Ravnateljstvo« Oddelck za kmetijstvo deželne vlade za Slovenijo- Na ftpis pod tem zaglavjem, priob-cen v ll£ ^tevilki >Slov. Naroda« z dne 13- t- m-, odgovorim jaz, ki so mi dobro ianane razmere in ki lahko nepristran-isko presojam, kajti nisetm uradnik po-.verjeništva za kmetijstvo, ne Slovensko kmetijske družbe, dasi v prid dobri stvari pri obeh korpora^ijah sođelujem in zadnji več delam, kakor v&ak pl*-ran oradnik« Ta moj odgovor pa veljai piscu do-iičnega članka v pojasnilo Ie ▼ toliko, v kolikor je njegove napacne informa-fcije popraviti, poglavitno pa veljaj javnosti, ki glede delovanja poverjeni-Jttva sa kmetijstvo in razmer, v katerih ono deluje, ni prav nič poučeno- Ce ima poverjeništvo za kmetijstvo deloma svojo pisarno skupa] • {Slovensko kmetijsko družbo, je to ne* ka naravna posledica \zz% onih prvih đul ineseca novembra 1* t.t ko se 1« v VseJ naglid vpostavila deželna vlada sa 81ovonljo- Pruga poverjenlfttva, ko-jft potli to T lokala orgasikl mrt I onimi, ki so jUi poprej opravljali 4aial* na vlada, deželni edbor in juaUfina uprava, so takorekoč samooboabi umevno zasedli uradne prostora v vlad* ni palači, v deželnem dvorca in ▼ Ja-stičai palači, dočim je bilo za poverj* nika za kmetijstvo, za gospoda prelata Kalana, ki je predsednik kmdtijsktt družbe, nekaj naravnega, da ni mog*] pričeti drugje poslovati nego v dru** beni pisarni, in sieer brez vsakega re* sortn&ga uradnistva* sato je bilo čisto naravno, da se je v prvem času moral posluževati dela družbenib uradnikov, ker drugih ni bilo- Sedaj seveda eo postalo te razniere nevzdržljive, zato de-lujeta z vso silo poverjeništvo za kmetijstvo, kakor tuđi družba, da se urada loMta, kajti eden drugemu sta na potu, se pri delu motita in obema priman]-kujo pisarnižkih prostorov. Če poverjeništvo za kmetijstvo še došlej ni prišlo do svojih zado&tnih pi-sarniskih prostorov ter se naprej ura-du^e skupaj s kmetijsko družbo in je pet njegovih oddelkov , za gozdarstvo, veterinarstvo, pravno zadeve, kletar-?ko nadzomištvo in za kmetijsko pre-pkustvo) v drugih neprimerDih in tes-nih prostorih po raznih delih mesta po-taknjenih, je to naravnost skandal, kl najbolj osveti ju je na§e razinere in na-ziranje naših vodilnih krogov- Prav posebno je značilno, da poverjeništvo za kmetijstvo se do danes nima najvai-nejšega svojega oddclka, t- }• za kme-tijstro (rastlinarstvo, živinorejo itd-j ker nima v to svrho potrebnih strokov-nih km^tijskih uradnikov in pisamt-ških prostorov- Ce!o načelnik urada nima svoje lastne sobe, ampak uraduje v majhni sobi poleg dnižbenega ravna-tel^t- Torcj tisto poverjeništvo, namre£ za kmetijstvo, ki je izmeđ vseh najvafc-nejše, ki zastoja stan, ki bo đajal kruh, bo najbolj pomagal ugodno urediti valuto in bo skoraj edini s svojim proiz-vajanjem v pričetku ustvarjal novo blagostanje mlade države, ti^o pover-jeništvo še nima lastne strr' i mora biti v e-ostih pri kmetijisk! i, od- nosno se morajo njegovi o« i poti-kati po ćeli Ljubljani, dočim malo važna ali morda danes se nepotrebna po-verjeništva, zasedajo najlepše in naj-boljše pisarniske prostore in kar naprej ustanavljajo nove urade, ki eo si-cer za blagostojno in procvitajočo in-dustrijelno državo dobri, brez katerih pa naša podrta državnastavba za enkrat 5e prav lahko potrpi. dokler se ne vr-nejo pre dvojne razmere, ki v božjem imenu tako razkošje prenašajo- Poverjeništvo za kmetijstvo ima že Izdelane nacrte za pospeševanje vseh vrst kmetijskega rastlinaratva (rasilinarsko nadzomiatvo, presktiatvo, rastlinskobrambeni zavod), živinovz-rejevanja (živinovzrejevalno nadzor-ništvo, živinovzrejevalna organizacija in pouk), ^nlekarstva, kmetijskega go-spodinjskega šoletva, kmetijske statistike in poročevalške službe itd., tođa kaj pomagajo vsi ti papirnati Eačrti, če ni mogeče nastaviti potrebnega stro-kovnega in pomožnega uradništva, ker poverjeništvo nima potrebnih pisarni-ških prostorov in strokovnesra uradni-etva- Pa se takrat, če se stavi kak predlog za imenovanje kakega uradni-ka, ga vlada z nireviTni razlomi prepreci, odnosno zavira cli v f^odo dobri stvari izpreireni. ker od?očuje?o tho-menti, kakršni so vladali v bivši Av siriji- Dokler ne dobimo samoetojnega in zavednega kmetijskega stanu, ki bo imel po svojem številu odlorilno bese-do in ki bo sposoben ter bo znal poSte-no svoje kremplje kazati, toliko časa itak ne bo bolje- Poverjeništvo za kme-ti4stvo v takih razmerah naredi kar more in mu ne kaže delati neokusne \ reklane v političnih listih in izdajati dvoiuljivih naredeb, s katerimi ae troši demagoški pesek v oči nerazsodni množici, ker kaj takega ni v skladu z dostojanstvom resnega poverjeništva* Pri nas ?e še vedno vse preveč dela po starem avstrljskem kopitu, pri katerem imnjo prvo besedo 1« strankar-stvo, osebna reklama in etrokovna nesposobnost, kmefijsko proizvajanje pa bodi zajec. iz čegar kože se đela bo» ben, na katerega bobnajo razni Strebar-ji tnkrat, ko jim to kaže v njih zasebni prid- Porabim to priliko dati duika svojemu upravičenemu ogorčenju nad te* mi razmerami in pojasniti razmere^ta* ko, kakršne bo- Hvala Bogu, aeda] aem svoboden innezavisen, sa} se ninam sa svoio osebo ničesar neđejati. Se manj pa kaj bati, zato pižem kakor mi dolfl-nost veleva! V stvarnem oeiru pa popravim ott« tanja v omenjenem spisa >Slov- Naroda« z dne 1S- t- m-, t kolikor niao npra-vezena ali s gorenjiml izvajanjl !• t»* podbita, tako-le: Došle] pri pofrt—l* štvu za kmetijitvo ni U nikako itro* kovne zadeve v meritornom osim rosi! kak upravni uradnik, ampak tooIo] Ie kmetijski ttrokovnjak* Golo oprav« no zadeve, ki v kmotijako otroko yr»f nifi ne poaogajo, pa aamooboobi umorno lahko roiaje vsak opoodbon mpm** ni uradnik in kako tosadovs« —ttpra viSeno očltailje moro prihajatl lo od strani, ki Je U prosortiofft vsroka od io pa tišti upravni vađaik. proti kalo« ronm Jo dotični adaiavok apiaa napor-Jen, žo vofc atoril pri povonooiltvii m kmottistvo, kakor mnogi \m*(l atrokoT-oiakoT, kajti on }o aKao ia odijosao •» devo urodil, je po&ogaj ▼ srioĐova gno* sda in Jo imel aamoodoobo veliko inicijative, aedaj bi pa oeveda marsilrdo rad nganjal ^^"v^ino mogotoost, bi rad komandira! urejene urade in »avoda, kar mu poprej ni disalo ali ni snal de-janski tuđi kaj delati- V državni ireb-čarni namešieni nadporočnik nima s žrebčarako stroko ničesar opraviti, od ima Ie nadzorstvo nad mofetvom, vr&i-tev upravnih poslov in fto jo poslan kam iti po kupljeno žreboe, gro po ti* ste, ki 60 jih nakupili veččaki; on nik« dar v veterinarskih pofilib ne nadome-štuje živinozdravnika* Res je pa prUel v Ljubljano garjav irebec, a tega je kupil in v Ljubljano pripeljal živino* zdrav nik* To 60 tor ej tišti stvarni očit-ki, ki pa vsi skupaj ne drže- Z apelom na deželno vlado se pa popolnoma strinjam, eaj ta moj odgovor rudi ni ničesar drugega kakor tak apel na prizadete kmetijske kroge, ki naj se z vso vnemo potegujejo za svoje pristojno poverjeništvo- Pri nas Ie tišti kaj doseže, ki zna vpiti in ki se ga zbojs Gustav Pire. Gremij trgovcev Iz okillce Ljubila* no. Dne 20. t m. vršil se je v veliki dvorani Mestnega doma ustanovni občni zbor »Gremija trgovcev za politični n'''al Lhib1!" -» ok^^ica«. Udelež'tev ?e bila razveseljiva. Načelnik pripravlfa!-nesra odbora Tran Zeball pozdravi zborova ice, jim predstavi pod na čelnika liubi'anske^R gremMa g. Ivana Kbstev-ca in pa tajnika. Ž žalostjo konstatuje, da ni obrtna oblast poslala nikakega za-stopnika k zborovaniu. V daljšem govoru pojasni zborovalcem položaj tr-govcev sploh, osobito.onih po deželt V času votsVe je zb'rala vlada vse blago v različnih centralah, od katerih pa 'e bilo. osobito manjim trgovcem zelo težko kaj blaga dobiti, pač pa so dobili od teh centra! blago po raznih zvitih ootih različnl Ifurfje, ki nišo bili trgovci, tem se Je pricttalo ime verižntki in to so bfli tišti, kateri so razun vlade samo trgovstvu nafveč Škodovall. Velika nevamost pret! trgovstvu tnd! z nsta-novlianfem raznllf- knietijskfh in kon-zumnfh društev. Priđe do zaključka, da ie potrebno, če se hoče trgovstvo dvig-niti ali pa vsaj obvarovati propada, da se tesno združi v veliko, močno organizacijo, ki bo vedela in znala odbijati vse nanade na trgovstvo in zopet dovesti naš stan. na staliSče ki nam gre v naši novi dotrovini. Apelira na vse nav-zoče, da se naj tesno oprmejo naSe organizacije, nai takoi odvravljo vsa ne-nrifatelfstva in stra^karstva. mi poznamo in moramo voditi edino Ie svojo tr-irovsko politiko. Gospod Kostevc pozdravi zborovalce v imedu Ijubljanske-"'a ^rem'ja. fim toplo priporoča edinost ter Jih oozivUa. da se v vseh zađevah. kl fih te2e, obračafo priđno na gremi-lalno pišamo. Prečita'o se nravila Rre-mTfa, katera se z malimi izfemami odobreno vzamejo hf» znanfe. V odbor so bili izvol'eni: za na^e^ika: g. Fran Zeball. trgovec Rtidp'k-L'tibMana: za njegova namestnika: g*. AndreJ Oratnpov-Čan trgovec, Vrbnika, Josip šporn trgovec, Jez:ca: za odbomfke zz- trgovci Fran Javornik, Vlč, Andrej Jebačin, 7g. Š^ška. Ivan Orbcc, Tg - Studence, T.eonold Hude Grosuolje. Tone Marje-^:č. A^^vo^e, Dorotela Kregar, Dravlje, Tone Novak. §tepanfa vas. Ivan Ravnih ar. Devica M. -v Polio. Davorin Se-tinc, Vrbnika. Fr. Svigeli. Breg pri Pre-serju; za odbornikove namestnike: gg. trirovci Tone Kandare Pifava gorica, Viktor Jf^oč^iV. Ro*na dol:na. Frar Vel-kavrh. Brezovica, Tereziia Cerne, Do-brun'e. Ivan K>r?an, Vrhnfka:za pre-gledovalca računov: az. Davorin Se-Hnc. VrhniVa in Dorote^a Kregar Drav-ije. Občni zbor določi da se nastavi kot uslužbenec tajnik in pa sluga. Ker so se skorai r>ri vseh županstvfh zgodile pri razdeljevaniu sladkorja, soli in drugih Dredmetov nenravitne razdelitve, sklene , se na nred!o«r g. Paolerja ,da se napro- ' si deželno vlado za Slovenijo, da nal vsi .trgovci dobivajo naravnost iz LJub-tiane nakaz^^o iim blago, no oa potom žunanstcv. Ravno tako se mora potrebno ukreniti radi prodaje tnoke. da se not^m vojnih nrodaJalen ustavi prodaja moke in odda v prodalo trgovcem, kateri so v okolici in orideHenl mestnl aprovizaciii v Ljubljani. Takoj se naj pri mestni aDrovizaciil potrebno ukre-ne. Sedaf fe gotovo že čas, da se odda proda** blaga zato poMtcanfni trgovcem. Paziti moramo, da nam ne bo£o ostale posamezne aprovizacijte priroie-ne. mi smo pokHcani za preskrbo Ifnd-stvsu ne pa centrale. Načelnik zaključi opolđne zborovanie, ko jo še enkrat pozvat vse navzoče, da delajo na vse strani v pmcvit trurovstva. edino Ie na ta način bode kruh In obtanek sago-tovUen- A^Mta v »lovi pnW»fj Wo-dvoror m LfuMlaajfco «»«?• _5"? l& t m. oc io vrfflt nnm eohi toiijisiio. in |o io tklicak de«ema vlade ta SlovonOo v radovi prelofitve kolodvorom na Unbllsiiiko 0oUe v svefi s toremetnbo reffđtelttoKi načrtm sa ievorni del mosta UnbHane. V komltif) fo bili » stootni: za vlado uovorfeirtltvo sa lav. nt dola te cnđbeno ravnateljstvo, m« d^flo mestim občina. komanda Dravske dfvtzUske oblasti, mfnistrstvo sagmm-čafa — oovoHonttfvo «a nrormt y LWb* Ham. ravnateljstvo državno ijtante* ravnatel«ntvo fnfno iol^snlco. trfffnrska lov ta drglty elov. apod^Mo^fc io miotteir ftamiaga hi drlavnoga kolodvora izvan mosta absolutno potrebna. Komisija, ki N ie načoloval najnest-nik pcrvorjonlka za lavna dela gradbo-m rmvnateli inž. Klioar. |e po večorn! debati *o&mxao vojovfla sledeče smer-nico. katere naj bodo vodilo za podrobni Itudli vpraštnia, kako naj se resi za« deva prelofirve modernim nazorom in prometnim razmoram primerno: l.) Za določltev lege novih kolodvorov so predvsem merodajnt oziri na nemoteni razvoj mesta. 25 Tovorni promet mora principijelno biti ločen od osebnega prometa. 3.) V tem zmislu bo kolodvor za tovorni promet (osobito za tranzitni) popolnoma ločen od osebnega kolodvora, ki bo zgraien Ie za razkladanje in odpremo brzovoznega blagi. 4.) Osebni kolodvor mora ležati kolikor mogoče v sredini mesta. — Za podroben studij vseh možnosti, yo katerih bi se dalo vprašanje in linea tehnica resiti, je iz-volila komisija devetčlanski odsek, v katerega posije poverjeništvo za Javna dela kot načelnika predsednika komisije, gradbeno ravnateljstvo in mestna obćina po dva tehnika ter državna in i južna Železnica po enega tehničnega in enega prometne^a strokovnjaka. O uspehu svojih studij bo odsek poročal komisiji, ki bo v posameznih alternati-vah nadalje razpravliala. Švicarski kapital ▼ Zagrebu. V soboto se Je vršila glavna skupščina »Prve Jugozapadne krajiške mestne želez-niče«, na kateri je bil izvoljen za predsednika Švicar R. A. Koechlin, pred-sednik trgovske banke v Baslu, ki ie prevzela prvenstvene delnice te družbe v znesku 15 milijonov kron. Drusrl Člani uprave te železnice so Jugoslo-vam. Sladkor so obeta. Iz Beograda po-ročajo, da PO poroCilu minlstrstva za prehrano bo v ratkem na^ razpolago sladkorja dovolj za vso državo. Pro-dajal se bo po monopolskih cenah V prodajalnah. Da bi Ie bilo res pa krnalu! KnJHsovodstvenl tečaj. Kmetijska šola na Ornra priredi dne 10., 11. in l?. iunija t 1. tridneven knjigovodski tečaj s sledečim sporedom :Pornen knjigovod-stvaL Inventura početkom in koncem leta, tekoče knjigovodstvo, račtm čis-tega dohodka in naznanilo za dohodn. davek. Tečaj se Prične dne 10. junija t t ob 2. pop. Kdor se želi ndeležiti ene^a izmed teh tečajev, nai se prigla-si do 3. hrafla 11 pri: ravnateljstvu državne kmetijske sole na Gnrnu pošta Novo mesto. Pevneil^m da ravnateljstvo brezplačno prenočBče na raz-polaeo. Cebefarski tečaj. Kmetliska šola na Ormu priredi dne 11. in 12. juni ja t !. dvodneven čebelarski tečaj s sledečim sporedom: Življenje in oskrbovanje če-bel. Sovražniki in bolezni čebel. Roji. Vzgoia matic. Čebelarske potrebščine. Tečaj se prične 11. iunija t. !. ob 2. po-poldne. Reorecentanca trboveUske premo-sokopne dražbe za obmocje kraljevine 5HS uraduje v Ljubljani, Knaflova ulica 13 fBteiweisova cesta 27). Predavan]« o vinarstvu. V nedeljo, dne t. juniia do orvi maši ob pol 8. zju-traj> predava vinarski nadzornik B. Skalickv v soli v Kostanjevici »o Dere-čih vpra§anjih vinosrradništva«, Zeleti ie obilne ndeležbe. Franooski cimnasfi — sloveoskemo Sokdstva. Kakor češko Sokolstvo, tako je tuđi franeosko telo-vadno organizacijo (Union des socićtćs de Gymna-stique de France) opozorilo predsedstvo Slovenske Sokolske Zveze na naš položaj ter zaeno izročilo čestitke sloven-skejfa Sokolstva franeoskemu narodu k veliki zmasrt. Na ta dopis je odgovori! sedaj predsednik te organizacije L. Casaiet sledeče: Dragi tovariši! Vaše prisrčno in ljubeznj ivo pismo z dne 15. lebruarja t. i., na katero Vam. -žal, ni-sem tnogel preje odgovoriti me je glo-boko ganilo kot predsednika »Unie«, kakor tuđi kot Francoza. Plemenita Čustva, ki jih v tem pismu izražate, me ne presenetijo, kajti Sokoli so bili vedno veliki prijatelji »Unie« In Franćtie. Koliko spominov vzbuja v meni ime »Sokol«! Naše triumfalno ootova-nje po Vaših krajih se mi naenkrat predoči, tako ganljivo. tako živo, kot tedaj. Zato občutimo jaz, kakor tuđi vsi moji tovariši. Vaše zotkt, prijazne če* siitke zelo globoko. Ne pozabimo Vas nikdar, verujte mi, in vedno Vam obranimo simpatije, ki smo jih imeli do Ya$ od prvega početka naših medsebojnjh zvez, vzbujc-ne v momentu. To simpatijo zaslužite vsikdar in v tem čustvu Vas prosim, kfičoč »Na zdar!«, da sprejmete ponovno izraz moje globoke vdanosti. - Predsednik Unie franooaklh telovadnih draštev. 2enski teloTadfit krolek Sokola L prtredl jutri v nedeljo 35. maja 3. pe$-iziet na KaUrino. Zbirališče pred Na* rodnim domom. Odhod točno ob 7. urL Na zdar! fiitauafc aa«OT faednaca ođaaka vrti se v Donedeljek dne 36. i m. ob 20. uri v Narodni kavami (zadnja sobau) Sestanek je obvezen za vse člane. - - - Odbor. Sokolska iam Untiltana L priredi •klenom tvo'eca občntira zbora latoš« ' nfi tvoj žonai alat ▼ Kočevfa. ti sedaj opozariamo vsa bratska društva, da naj vn^tevaio nrl sv«iih nrireditvah dan iupneca zteta v Kočevlu dne 17. avgusta 1919. Na «dar! — Predsedstvo. Je«eniiRri 9okol je podaril Slovenski Sokolski Zvezl ▼ svrho eanaelje svolecaano poeojenlh 1000 K. Iakren« fefitot I »Sokolim« OU za naraičaj it 1 ta 2, |e Izšel s slecicr:o vsebino: 1.) Našim prijateljem. 2.) C Gangl; Sokolići, brat-je mili! 3.) Diorcije Ćirič: Mladim Slovencima. 4.) Brat 5.) Zofka Kvedrova: Mladeničl slovenski! — Đeklice sloven-skel 6.) Dr. Iv. Lah: Spomin na Beograd. 7.) Pogled na Beograd pred vojno. &.Y NaS kralj Peter (s podobo). 9J C. CL: Pozdrav Gosposvetski legiji. 10J Spominu Zrinjskjh - Frankopanov. 11.) Koliko je Slovanov na svetu? 12.) Pogled na Beograd s Konakom v ozadju. 13.) A. Rape: Po boju. 14.) Slovenci in slovenska zemlja v Kollarjevi >Slave hčerl«. 15.) Beograd leta 1736. 16.) So-količi. 1V.» Miscl. 18.) Prosveta. 19.) Glasnik. 20. Srbskl srrb. — ^Sokol!Ča« smo poslali vsem naročnikom ter vsem sokolskim društvom pn toliko izvodov, kolikor odgovarja Stevilu članstva. Bratska društva naj razdele, oziroma razpečajo »Sokoliča« med naraščaj ter nai naročnitr-- n^^lieio no priloženih PO* ložnicah. DruStva nai sama naroče po već izvodov. katere naj stalno razdele med narasčaj. »Sokol«, glasilo Slovenske Sokolske /./ . * 3 in 4. je izšel s sledeč.o vsebino: 1.) Poziv predseđstva. Z) Dr. Gvidon Sajovic: Pozdravljeni v sokol-Vesno Svobodec- Bil je to praznik, ki vkljub evoji skromnosti zasluži priznanje. Le žal đa nekate-rib, ki imajo dobrobit našega naroda vedno na jeziku, ni bilo zraven — niti zjutraj pri tekmi, niti ob enajstih, ko so naši Sokoli prisegali sveetobo domot vini« — Popoldan ao Sokoli poleteli ▼ svobodno naravo, ter s tem zaključili svoj praznik- — Niti prepotrebne telo-vađnice, niti orodja in vendar tako lep praznik- SodraŠki Sokol, hvala ti I Zavest, da vršiš svojo nalogo častno na] ti bo najlepse zado§Čenje» Le vstrajno po zacrtani poti! Na sdar! Sokol v St- Vidu nađ T^bljano rabi svoje člane na celodnevni izlet c&z Gunclje-Dvor na Sv- Katarino in 5es Toško čelo nazaj- Zbirališce v navad-nih izletnih oblekah v nedeljo, 25. ma$-nika ob 7- zjutraj pri Cirmann Lorencu. Za skupno malo gorko kosilo bo po-skrbljeno. vendar naj se vzamejo seboj jestvine- 6t- Vigki ženski Sokol in vse prijatelje vabimo na obilno uđeležbo* Društvene vesti in prireditve9 I« poštnih krogov. Združenje post-nih organizacij. Dočakali smo potrebno in zaželjeno združenje poštnih name-ščencev; dovrSeno ie tolikrat započeto delo! Po dovršenih predpripravah iu pogajanjih posameznih skupin, je skli-cal prioravljalni odbor ustanovu! občnl zbor »Zveze poštnih organizaclj v Ljubljani« na dan 16. maja 1919, katerega so se udeležili vsi delegirane! posameznih organizacij. Pravila, katerih zaradi pomanjkanja prostorov priobčiti ne mo-remo, sp se sprejela. Navesti hoćemo le kratko namen »Zveze«. Le potom »Žve-ze< se bodo reševala vsa stanovska vprasanja, Predlagale razne peticijet ista hoče sodelovati kot posvetojoč faktor pri ureditvi poštne uprave in je edtna zastopnlca vseh poštnih organi-zacij v stanovskih vprašanjih na zunaj; kratkomalo: v »Zvezi se bode kon-cetriralo in obravnavalo vse delo, re-ševalo pritožbe in spore druStev in po-samezntkov. Ista bo izdajala strokovni list, i skala stika s stanovskimi organi-zacijaml bratov Srbov in Hrvatov In s stanovskimi erganizacijami železničar-jev v svrho enotnega dela. Vse vloge posameznih včlanjenih organlzadj se morajo odslej vlagati pri »Zvezi poštnih organizacij v Ljubljani« v roke tajnika Franc š a 1 e h a r, poštni asistent Ljubljana I. VčlanJene so vse poštne organizacije na Kranjskem in sker: 1.) »Ma-turantsko društvo poStnih prometnih, računskih in čekovnih uradnikov v Ljubljani.« 2.) »Društvo pragmatičnih poštnih uradnikov v Ljubljani.« 3.) »Društvo poštarjev in poštnih odprav-nikov, obojega spola, v Ljubljani.« 4.) •»Društvo poštnih pristavov. olicijantov in aspirantov v Ljubljani« 5.) »Društvo postnih adjunktinj, oficijantk In aspi« rantk v Liubljani.« 6.) »Drušh^o poštnih poduradnikov, slug in selskih pismo-noSev v Ljubljani.« Širši odbor, v katerem so zastopanf od vsake skupine po 3 Člani in 1 namestnik. Je izvoli! iz svote srede ožji odbor in sicer sledeče gg. tovarile m tovariš!ce: predsednik: Ka-roi Urbančič, poštni vištf oficiial v Ljub^ ljani; I. podpredsednik: Ivan Ulepi^ nadpoštar v Kranju; II. podpredsednik: Peter Primšar, poštni noduradnik v Ljublfanl; talrvV: Franc §^?ehar. poštni asistent v Ljubljani; tajrtikov namestnik: Franc Jereb, coltni adjunkt v Ljubi'**1: b^flrafn^t Y»r]n Modic. f>olt-na ad^nktinja v LiuVJani: namestn'ca: 'Pavla Ciuha, r»oštna adiunktinia v Ljub-j?^^?. ^^k^^^jt.;. vi^Vo Tnne'iČ. poštni oficijal: Ivan Kramar, prltni nidkontro- I^or: Alojzii Pavdek. poštni sluga: Franc Suštar. selsk* Pismonoša; vsi v Llublja-ni; preglednika računov: Ivan Kramar ta Ivin Rikovfc. — V kratkem m ehlKi 122. Stev, »SLOVENSKI NAKOCT «plob nitmoglo prodajati, kor meetna »provl-zacija nima tega blaga ▼ «alogi- Vsled ^ga je apro vi zaci jeki odatk ođkkmil ponudbo vnovčevalnice, ki je hotela sa ubožno akcijo prodati oekaj suhe nogo- I glavino afi nogoviiio Imeli! obra* do drčavne vnovčeralniee- + Drvm. Tuđi drv% •• prihođnji torek ne bodo Teč delila* ker m je ■•loga meetne občine že tako selo ftkr&la* da se je bati, da ta sama sa svojo UatDO potrebo ne bode već Ishajala. Odsek, kl je zadnji čas vodi! razdelitev, je v enen satnem ffednu nakazal ve« nego 100 m* drv in eicer po mižani ceni- Samo pri teh drvih je občina doplačala več nego 10000 K iz svojega premoženja. Ker ni prejela za ubožno akcijo obljubljenoga đenafja, je goiovo? da iz svojega ne moro dajati nobene ubožne podpore več-Sicer je pa Čudno, da Ijuđje sedaj đosti več drv zahtevajo, kakor 60 jih zahte-vali v zimskem času- Verjetne so torej domneve, da msrsikdo, ki so se ma na magistratu cenejša drva nakazala, te za drag denar naprej proda* Drva so se namreč nečloveško podražila, tako da sedaj zahtevajo prekupci za vagon 2200 kron, tako da bode morala vlada vendar nskaj storiti, da se monopol za tako odiranj« ne pusti v rokah maloštevilnih oseb- Občina ima sedaj fo okrog 1000 m8 zaloge in te zaloge ne bode razde-iila, ker vsak pameien človek previdi, da bi ii na jesen ne bilo mogoče plače-vati vagon drv po 2200 K- -f* Naj ?« nposteva! Pomnoženi aprovizacijski odsek je pri s%^oji zadnji eeji ?klenil, da se strankam prihodnji torek ne bode drugega delilo. nesro koruzna moka in koruzni zdrob- Ker je vlada za bolcike odstopila nekaj slad-korja, se ta sladkor, kolikor ga je še ostalo, ne bo delil več na recepte, ki ko bili večkrat po S, i lota stari, ampak le na zđravniška ppričevala, na katerih bode potrjeno, da je dotična oseba re« bolna in da ela&kor potrebnje- Ker je še nekaj cenejše masti, dellla ©e bo tuđi ta-, dokler 30 bo kaj v zalogi> Potem ?e naj občinstro ravna, da ne bo brezuspešno čakalo prihođnji torek- -J- Amerikanska akcija za revne otroke- Kakor je bilo že objavljeno, n&merava amerikanska misija zasnovati posebno akcijo za zboljsanje prehrane revnih otrok do 14- leta* Razde-Ijevalo ae bode sladkor, kakao, kondenzirano mleko in po možnosti tuđi riž-Ker ni mo^roce oddajati vsem otrokom kuhana jedila, bodo dobivali otrod v starosti od 1- do 6- leta nekuh&na živila, za šolske otroke pa se bodo ta živila kuhala v dnevnih zavetiščih- V katerih zavetiščih jn kateri šolski otro ci bodo dobivali kuhana ledila, določijo Solska vodstva v sporazumu z načelništvom dnevnih zaverišč- Solskl otroci dobe ži-vila v dnevnih zavetiščih brez vsakih izkaznic. Otroci od 1. do 6- leta pa bodo dobivali nakazana živi!a iz aprovizač-nega skladišča pri Mtihleipnu- Izkazni-ce za otroke od 1- do 6- leta dobe le stranko, ki prirssd.^jfo A ali B skupini ubočne akcije- Te izka«n!ce se bodo lz-dajale v mestni aprovizačni pisarni na Poljan&ki cesti štev- 13./I- po sledecem redu: Vsaka stranka mora prinesti s seboj 1* za otroke do 3- leta A ali B iz-kaznico ubožne akcije in pa zeleno iz-kaznico za otroke do 3* leta. 2. Za otroke od S- do 6- leta, pa A ali B iz-kaznico ubožne akcije in pa dokazilo (krstni izpisek) da otrok ni manj kot 3 in ne vec kot 6 let star-*3- Na vrsto pri-đejo stranice z izkazn- A ubožne akcije dne 27- maja dopoldne, z B izkszni-cami St- 1 do 500 dne 28- maja, št- 500 do 1000 dne S0. maja, št. 1000 do 1500 dne 31- maj a, St- 1500 do 2000 dne 2- ju-nija, št- 2000 do 2500 dne 3- Junija, st- 2500 do konca dne 4* junija, vsako-krat od 8. do 12. dopoldne- Ce bode mor Soče upo^tevati se otroke staršev drugih ka+egorij ubožnih akcij, se pravo-Sasno objavi« Določenepa reda se je strogo držati, ker radi skrČenja apro-vizacne^a osobia in radi ner>otrebTjejEra postojanja ni mosroče delati nikakih izjem* -J- Kadrobna prodaja prekaienejra bla^a- Vnovcevalnica za živino in mast, bo prodajala od ponedeljka 26- t- m-dalje t svojem lokalu na Sv- Jakoba tr-eru — ljudska roesnica — vsak dan od 2. do 7. popoldne prekajeno blago — meso in mesne izdelke — konzumentojrj za lastno potrebo brez izkazniee- Cene blaga so razvidne ie današnjega ime« rata, oziroma bode cenik nabit tuđi v prodajalni* 4- Moka «e prodaja brez izkasnic ođ ponedeljka 2<> maja naprej v slede-Hh. vojnih prodajalnah: 1- v Gosposkl nlici, i ▼ Prešernovi nlici, S- na Br^» ga, 4* na Starem trgu, 5. v Bolskem dre* voredu, 6. v Kolodvorski ulici (Balašić) 7- na Tržaški cesti (Beđen), 8- na Marije Terezije cesti, 9- na Sv. Petra cesti (Podboj). 4* Cena aprovfzačni moki- Kilogram amerikanske moke stane 4 K 66 vin-, 1 kg koruznega zdroba 2 K 50 v in 1 kg koruzne moke 1 K 50 v- Papirnate vrećice morajo prine»ti stranke s »eboj-Clani vojne zvese dobe moko in koruz-nl »drob ▼ kontumin* t A—rf%ing%a tfkoOa n otrofe«. Izkarnice za poboljšek orehranc otrok do 6 lita. kl stamtldo ▼ Mostab In m Viču se bodo Izdaiali starSem, ki prio«-daio B ali C ubožni akefil — kp se to objavi v Hstih. Dosedanil razdas vcTlt 1« t% stranka, kl ttanujejo vLiab-. Uanl U Spođ. SiJki I Nainoveiia poročila. Naša posebna brzolavm loročUa, HAASC - OVE IZJAVE, — NKAVTSEN I^EMSKl SOĆUALBT O BOLJSEVI- iOH IN MIRU. Berfia, 21. maja. Vodja neodvisnih sodalistov Haase ic spreiel našega dopisnika ter mu ie iKJavil: Mi neodvisni podpiramo vlado, dokler ni izdana parola: Niti da, niti ne, marveč pokajanja. Obrnili smo se proti poskusu naciona-listov, ki so v na§o kritiko mirovnih pojrojev hoteli zanesti »vojno hujskanje. ker mislimo, da je militarizem neume-sten ćelo za obrambo proti krivičnemn miru. Tuđi mislimo, da ne inponira ni-komur jrrožnja močnih zmagov^aicev proti slabim prema^aiicem. Antanta dobro ve, da je NemČija prisiljena pod-Disati, če noče prepasti. Mi nočemo katastrofe in nove revolucije, ker bi take eksperimente moral plaćati ves narod s silnim gospodarskim in političnim prepadom. Nesmiselno ie mnenje. da borno mi prevzeli vlado in podpisali mir. Većina narodne skupščine Ie proti nam ali bi bila z nami, dokler bi jej to šio v račun. Ob prvi priltki bi nas odstranili, potem ko snio sli po kostanj v žerjavico. Zato se zahvaljujemo. Prepričani smo, da ta mir ni končan, naj ?^e sklene v seclanji ali omiljeni obliku Vsa ljudstva Evrope ffa bodo revidirala. Nekatere točke pogodbe, kakor na iztoku, pomeni'o samo premirje, ne mini. Nemška vlada ie napravila to po-crcšK-o, da ni vodila na iztoku aktivne politike. Vedno sem svetoval, naj se s Poljaki posrajamo in iim damo kar jim ffre, o drucih srvareli. n. rr. o Gdan-skem da govorimo razumno in sami I ponudimo nresto luko. To se ni niti po-! skusilo. Sedaj je prepozno. Ločitev iz-točne Pruske od r?fha je kat^strofalna. Iztočna Pruska bo propadla. O vpraša-nju Saarske kotanje upam, da se bo dosegel sporazum z srospodarskimi in financijalnimi posrajanji. V vprašar.ju živinoreie moramo Franciji pojasniti, da je padla na celem svetu in zato ne moremo samo franeoske živine spraviti na število kakor pred vojno. — Na vprašanje o mednarodnem položaju je Haase izjavil, da kažejo poročila iz Rusije, da je boliševiška vlada v liudi ne-varnosti in da se zato pomika v Ukra-jlno in na ju?. Tako se razlaza diverzija njihove zunanje politike z vojno na-povedio Romuniji. Vodja romunskih socijalnih demokratov RakovsJđ je pred-sednik vlade v Kijevu. Med romunskimi krreti vre. Vsak čas izbruhneio nemiri v Romuniji, ravnotako pa v Bolgariji, kjer je močno seljačko gibanje, če tuđi ne v zvezi z Rusijo, marveč samoniklo. Oprrska re\*oluciia še ni mrtva, toda nierro živtietiie !e odvisno od milosti Antante-, ker se Je Ojeprom ponesrečila z^reza z Rusiio. Polen: Pomunijc ie Poljska edina država, ki ima še fevdalni gospodarski sistem, zato tuđi tam pri-?^br:em v dogledni dobi socijalno gi-banic. POLJSKA AKCT.1A. Variava, 20. m^ja. Polaska proti-akcija, ki ^*o je izvršila ukraMnska ofenziva« se ujrođno razvija. P^lbki so za-vzeli trdnfavo Luck v Voliniji in Zolkjev v Galiciji. ANGLE5KI SVET POLJAKOM. London, 21. maja. Pariški korespo-dent »Timesa« poroča: Odstop Pade-rewskec:a in s tem združena politična situacija bi uteirnila po mnenju tukajš-n??h krojrov biti zelo nesrečen za bo-doenost Poliske. Da njeeove voćilne ideje ne naideio soprlasja v domovini, kaže, da bi vodiini polj. politicarii v Varša-vi hoteli, da bi njihova republika dirja-la, nredno se je naučila hoditi. Ti l.tad-je bi radi razširili poljsko mejo do Ro-muniie. mesto da mislijo na gospodarske temelie svofe bodočnosti. Mirovna konferertca sosrla^a v tem, da je v Evropi bilo že dovolj vojne in da se teritorijalna vprašania odsle« ne smejo več reševati z orožjem. N?j Paljak« ne po-zabijo, da so vmnoirih stvareh, ki so mam* važne, kakor niihova iztočna me-cdvisnt od antante. Ce hočejo imeti se nadalje podporo Antnnte. se nai potru-dijo bolje razbmeti njena stremljenja. POLJAKI IN UKRAJINCI- Pariz, 22- majf^ Wileon, Clem^n-cean in Lloyd Georg© so zaslišali ukrajinsko delegacijo o sovražnostih med Poljaki in TJkraiint'i- ODNOSAJI MT5D POLJSKO IN U-TAVSKO- London^ 22- maj*.. Litavski poobla-ičenec v Londonu CzeHnski isjavlja ▼ današnjih »Times«, da je Litavska nedavno tega predložila poljeki vladi v Varšavi vojaško konvencijo v svrho skupnoga postopanja proti boljševikom-Poljska vlada je to ponudbo odklonila^ Samo ena možnost Je, da se očuva mir med Litavsko 1» Poljsko, ako Poljaki priznajo neodvianost litavske države na temelju istega prav* B* samoodloc*bo, na feg&r podlaci se Je izvršilo vgtaje-nje Poljeke- Dmgace J# isključena v«a-ka slrapna akcija Poljakov in Litavoev proH boljlev«tva- Poljaki vladnl kregi nagl&iajo. da PolJ«ka radevolje primv va Utaveem praro do aamoodlofibe. DOBER SVET, PmrH. 23. maja. Heberte prlporoCa V »Tlntesti« »veznikom, naj tri tprelcH rudi Rusijo v mirovno PWdbo« tem, da vpoftođbi Isrečno prlznaJoKolčikovo vUcIa froti umjScviKo«. I se vedno bolj zožuje. Anjrleško brodov-je je v finskih vodah uspešno poseglo v borbo in je s svojim! topovi krilo napredovanje finskih čet proti Petrojrradu. Potopilo je tuđi 4ve boljševišlri oklopni križarki. Ka severu so boljSeviŠke čete vezane vsled operadi zavezniških sil okrog Murmanska in Arhangelska. Te čete dobivajo vedno novih ojačenj. Južno jezera Onega zavzemajo Finci moćne pozicije in so v zadnjih dneh zavze-li mesto Ponevješ severno tega jezera. Z iztoka prodira armada admirala Koi-Čaka, z juga je general Denjikin začel na ćeli Crti z ofenzivo in vjel takoj v prvih dneh 10.000 boljševikov. Vse te akcije so členi jednotnega vojnega nacrta, ki ga je izdelala Antanta v sporazumu z Finci, z vlado v Omsku in z generalom Denjikinom. Pričakovati je v naikraišem času. da bo vlada v Omsku priznana. Čim bo dal admiral Kol-čak dovoljnih garancij za liberalno vladno obliko. Antanta zahteva od Kclcaka. di skiice o pni mca:oči pri-liki ustavotvorno narodno skuDščino in da v podobi izrečno nriznajo Kolčakovo med kmete. Kakor hitro snrejme ti dve točki ili garantira njih izvršenje, bo Antanta priznala vlndo v Omsku, tuđi če bi Wi!son Se dalie vstrajal na odklo-ni!nem stalisču. OMENJENO. Pariz, 23. maia opol dne. V mirovni pogodbi z Nemško Avstrijo bo Reka omenjena samo v toliko, da pretieha biti avstrijska (ogrska) in da bo njen teritorijalni statut ugotovljen po direk-tnem sporazumu med Jugoslovani In Lahi. IRSKE ZAHTEVE. Pariz, 23. maja. Irski delegati ro zahtevali, da bi jih sprejel V/ilson. da bi mu predložili svoje predloge o za-časni irski republiki. Potnice v Pariz so zahtevali irski delegati Plunkett, Grif-fin in Walensi. Amerika bo najbrže od-klonila to zahtevo po posvetovanju z Lloyd Georgem. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Pariz, 21. maja. Avstrijski kuriri i so zapustili vč*eraj St. Germaine in od-Dotovali na Dtmaj. Sprsmljala sta jih Lenner in Schuhmacher. Kroži vest, da se Schuhmacher več ne vme. Spomi-njajoč se Schuhmacherierieve vloge, ki je igral svoječasno veliko vlogo v Tren-tinu, izražajo listi svoto zadovoljnost. KITAJSKA IN MIROVNA POGODBA. Pariz« 21. maia. PooblaSčenci ki-taiske vlade y Parizu so sporočili fran-coskemu ministrstvu zunanjih d^lf da le Kitajska voljna podpisati mirovni ugovor, da pa si pridržuje prosto roko gtede Šantunga. Kakor javlja BChicajro Tribune« je ministrstvo zunanjih del odgovorila, da nimajo kitaj-ski delegati riobenih pravic do kakrš-nihkoli pomislekov v slučaju, ako pod- | plšejo mirovno pogodba USPEH- Pariz, 22. maja- Nemška delegacija je dobila eaželjenih odlog in obenem 8 đni e&lb. za pođpia in avtorizacijo za poseben vlak, ki bi pripeljal v Pariz posebno tiskamo- Dobila je tuđi dovo-Ijenj«, da srne poslati na Holandsko dva delegata za stadij vprašanja prehrane Nemčije-PREMEMBA LASKE DELEGACIJA Pariz, 22- maja- >Journal< poroSa, da so odločitve v OulTii-Bai'đoneche do-v©file do premembe laska delegacije. Salandra, Salvago Raggi in Barzilai od-stopijo- Na njihovo mesto Rtopijo Luz-Eatti, Maggiorino Ferraris In Rava- (Kaša poročila U Beograda in Zagreba.) INTERPELACIJE V NARODNEM PREDSTAVNIŠTVU. Beograd, 23. maja. Telefonska vest »Hrvala«: Poslanec Segvić je naslovil na ministra prosvete interpelacijo radi odpusta iz službe brez pokoinine in plače prof. Barca, ki je bi! za časa vojne prejranjan in zaprt. OdpušJen je bil iz službe radi tega, ker kot profesor ni prevajal za Obavijcstni Ured, od kojega je bil nameščen. Afinister prosvetc je odgovori!, da se boo stvari informira! in po potrebi odredi, da se sprej-me Barac zopet v službo. — Posjanec Sezvio Je stavil še drugo interpelacijo na ministra notranjih del radi prepovc-di izdaianfa potnic s strani dalmatinske vlade onim delavcem, ki hočejo delati v notranjosti kraljestva izven Dalmacije. Minister je odgovori!, da odredi, da se delavcem. ki hočejo delati v Srbiji ali na HrvaSkem, ne bodo delale nikake zapreke. KINO V SLUŽBI LASKE PROPA* GANDE. SpBi, 22. maja. »Nova doba« do-naša: Neka oseba, ki je došla iz Italije, pnpovcduje* da predstavijajo tam kino-matografi svečan dohod Italijanov v Split, z velikim slavjem, zastavami in ovadjami. Na ta način hočejo Italijani svoje mase uvcritl, da je Split italijansko mesto. TEIINI8KA VISOKA SOLA V ZAOREBU. Zagrtbb ?& maja. Za Seaen t L bodo prtčell predavanja za prvi letnik teh« nlik« visok« Sol« ra to na ^radbeno ta-ženjerskem, kulturno inženjerskem, ttavbmskem (arliitckrnem) in strojnem ođdcHcu. Da m «gotovi Jtevjlo sluSa-teljtv. ki bi se a« jesen vplsaH. j# treba. da se Se do konca meseca mala prijavilo 1 doplsnico povarjeniStvu za uk in l>o- . Vesti LDU. _^ K VEtiTEM. O NAŠIH • StfViBđfiBi Ljubljana, 24. maja* Ljubljaiiaal dopisni tirad poroda iz urmdnega virmr K vestern, ki krožijo od snoči po natotf listih, da bi bila jugoslovanska delegat čija sklenila kak kompromla glede sovernih moj, ugotavljamo, da so vse te vesti neoficijelne* Uradno }o snano* dai so bile naše aeverne meje v sadnjiH dneh predmet novih posvetovanj ▼ teritorijalni komisiji in da odločitev ie ni znana- (Op- nr-: Mi smo popočali o ^jg: meni misli, ne pa o sklepn^ 9 NA FRONTI- ^ Ljubljanski dopisni urađ poroda tf dne 24- maja ob 11- iz uradnega virag Situacijsko porodilo od 24* maja ob 8»f Na Golici smo z ognjem preprečili dw kratni poizkus nemških patrol pribll*' žati se našim postojankam* Pri Judesu;; zapadno' od Slovenjega Gradca, pri St.' Janžu in pri Sv» Magdaleni so Nerncf obstrcljevali naše posadke s strojnica^, mi, severno od Jezerskoga pa s dx\Q]& rijo- PROTI BOLJŠEVIKOM. LDU- Pariz, 23- maja- (Bresžlcno.^ To ve&ieh iz Kodanja prodira aeven&^j ruska armada skupno 2 estonskimi d$?! vizljami vzdolž žolezniške proge Nar«, va-Petrograd in je dosegla poetajo Mo-V toskovice 60 km od Petrograda. Esten-^j ska divizije so prodrle do Gačine- Ad>! gleške čete so se izjcrcale v luganskeipt salivu- Zveza boljševikoT 2 Petrogra*1 dom jo pretrgana* BARZILAI UM&L! LDU. Paria, 23- maja- (Ćtai- toi? urftd*) Reuterjev urad: Iz Rima se po# roča, da je umri Barzilai* ~ NEMCI PROSIJO POMOĆI- NBUTSK^] SPOMENICA O KOROSKI. LDU- Saint Germain, 25- maja. Dt>r najski korespondenčni urad poroč&l Nemško-av^frijska mirovna delegacija! je danes po majorju Bourgeoisu izročlla tajništvu mirovnega kongresa nastopno ustmeno poročilo: Po najnovojših, nen> ško-avstrijski mirovni delegaciji došUH poročilih je položaj na Koroškem odi i dne do dne opasnejši- Tako za deželo' samo, kakor tuđi za red v Srednji Evro« pi. Jugoslovanske čete na oni strani ia koroško prebivalstvo in narodna bran* ba na drugi sirani, bo vsled krajevnUl prepirov, gleAe katerih ae ne mostf ugotoviti odgovornost, pi^eeli k novia| bojem- Ti izbruM vretja, ki jih je po-vzročilo dolgo in tesnobno Čakanje nM mir, so dovedli do žalostnih, nepotreltf nih posledic, da oelo do obstreljevanj* mesta Spodnjega, Dravograda in njego* ve okolice- Ti izza vojne in iz tega i»-virajoče bede samo ob sebi toliko pre* trpeli kraj i so že nekoliko dni ispoeta^ Ijeni jugoslovanseinif topnifikemu ognj^ NemSkoavstrijska mirovna flelegajcija smatra kot svojo dolžnost, povdarjajotf . nanovo potrebo in nujno željo nemškof avstrijskega naroda po najhitreJSi re^ šitvi rprašanj, ki oknpirajo in ▼snemii^ jajo naše javno mnenje, obrniti posor-nost v Pariza zastopania' Telesll na deistvo, da se v osrednji Evropi bijejo krvavi boji, ki ogrožajo življenje in ol^ stoj miroljubnega naroda« Tem nasil^ stvom pa bi >se moglo potom enostavne izjave velesil Nemški Avstriji in jugo-« . slovanski vladi, kakor tuđi onim os©-* bam. ki so sedaj v Ljubljani na krmiln, mogel napraviti konec ft tem, da se jf predoči, da je vsaki vojni postopek ^ neposrednem nasprotju z nameni, kl vodijo mirovni kongres, in da izidi teH napadov v nobeni smeri ne morejo đo» vesti do izpremembe končne nreditvi^ » mejnih vprašanj potom nurorne jof* godbe* Da se zamorejo razjasniti razliaail vprašanja. ki izsiljujejo konec sovra*« nosti, in da se uvidijo pomisleki, kl 60 merodajni za naše predloge, prosi nen^ ško-avstrijska delegacija, da blagovolt tajništvo mirovnega kongresa izpoel^ vati privolitev kongresa, da smejo di« žavni kancelar in dva Člana delega^tje na 5estanku, ki se na| določi kako# hitro mogoče. odločilna dejstva predio žiti zastopnikozn, katere y to svrho 1» Londona poroeajo: Govori ••» da do« be Itaiijani konotsij t Kali Asiji in 80» malvju, ako bi ne bilo zadoščeno a}Ui lahtevam ▼ jadranske« Tprašanju* Polivedbe. Naldeo đenar. V Cetrtek ie Wg naldena na ZaJoSU ces« nek^svotad*> dtnui o. »SLOVENSKI NAROP- d— U. maja 191* 122. §tev. Kdo kaj t©? Anton D#b#v«©» 17. ĐctpoOca, iz Brezovice pri Borovnici |p pfsal svojim nazaduje iz Uranovkoc-ga Stava 6. decembra 1917. Kdor kaj V* o njem, naj to sporoCi materi Marift Debevec, Brezovica 2, pri Borovnici, $ tefico pričaknfe glasu o svojem edi-nam sinu. V modfll trgovini Pavei Magđlć se je našla manjia vsota decaria, Lastnik ssteta naj se oglasi v trgovini. Našlo » le na 2ab]aku neka! d--ttarja. Dobi se nazaj v trafiki Jeločr 2gnhijeno» Poe*etnica Cerar $podnjUi Domžal i* 4 je dne 17- t. m n~ • p6ti od gostilne Ferlinra po Me*tn«D jttga do Pod Tran5e zgubila crno usnjar ^ ročno torbico z 1900 K denarja in zfealiftnimi spisi, glaeeči se na njenega jpDfttv Poštena najditeljiea Franciska Smrlter $fe oddala torbico in denar po* HBsJskecnii ravnateljstvu-^ Ja Mihajlo Blaže vic tražim svoje-jE* prfjateJfa Franka Kovačiča, da na! . Kdo ve, kje 5e nahajata brata Aloj-£tt Ja FrančiSek Koren iz Staresra sela S 15 pri Kobandu. Aloizij je bil v Ga-Beffl a Frančišek v Leobnu na Stajer-$&(m. Kdor bi kaj vedel o njih, prosi ,^Zm. AnArmi Tfr>rpn c\^ hi <.nnrnč.i\i na na- skm 1 Onartar. LfebDaa* DaaMttKV va uL 3, HI. nadstr. n«c—tr Joief RoJee, potestnik sa Trnovem hribu št 250 pri Gorici, Id Je bival kot beffimec v mariborskem okra-ju. naj takoj naznani svoj oatančen naslov posredovalnemu orada za begmnce v Ljubljani. Kdo kaj vc? Jaz. Ivan PrimofiĆ, sodar in bivši cerkovnik v Temnid pri Komnu na Krasu, a sedai bivajoč v Me-tliki št 123, prosim obvestila o mojem sinu Karlu, ki je bil rojen 1. 1899 in o ka-terem ne vem nič že nad pol leta. Zadnji njegov naslov je bil: Gf. Karl Pri-možič. kk. lnft. Division Nr 57, M. G. Kurs. Feldpost Nr. 304. Kdor mi kaj spo-roči o tem mojem sinu. mu bodem ze-lo hvaležen ter mu stroške rad po-vrnem. Svarilo- V gradu ▼ Konjicah ste bili v ponedeljek t- y Ifr majnlka t. 1. nkradeni dv« iepi, skoraj novi, e srebrom platirani konjski opremi- Ti opremi ste bili za velike konje ter okraseni $ knežjo krono- Svari ae torej vsakdo pred nakupom tega blaga* — Knežje ostrbništvo v Konjicah- j Ključ se fe naše! v torek popoldne . na Mariie Teretile castl. Dobi se v na- Btaak* otate do Wotfof?» nii» Pefcen Bafdllill naj J© odda ▼ upravnlatvu >81ne 2. svečana bil sem pri vlad-nemu tajniku Borštncriu, naj mi tzroči potrdilo za 700 ksr sladkorja. Dne 3. oro-sinca sem bi! pri jrosp Lillesru. nakar mi je nakazal 700 kg sladkorja. Boca sem prosil, naj mi ta sladkor spravi, doklcr ga ne spravim v Logatec. Boe me je orosil. naj ta sladkor odstopim njemu. Utr sem bil nrenrčan, da ako ga bi snravil v Log^tec iz Vrhnike po no-sačih. bi b^a cena v:$?a neeo !i m! ie I olačal Boe. Komu in kdaj si Ti (Boc> ta sladkor proda!, dobro v«5, meni si ga plačal samo 300 kg. Za sladkor bila je ovađba že 29. prosinca, in ti si trdil dragi moj prijatelj Boe. da je sladkor moj, sladkor si pa odpeljal koma! dne 4. prosinca 6b 10. uri dopoldne, in jaz sem bil pa za Tvoj sladkor obsojen. In TI dragi Boe, si tako nedolžen* m mož na dobrtm glasu, kar fin Je na Viču. Ljubljana, dne 28. maja 1919. _____________________MaksoJapeC Odrsnjena koža, ranltve in rane v mesu se po daljšem času zooet oglase z novimi bolečinami. Treba je tedaj, da je vselej pri hiši fellerjev bol lajšajoči Osa - fluid«, da je pri rokah v takih si u čaj ih. Njegov dobrodejni učlnek potr ju je mnogo nad 100.000 zahvalnih pl-sem. 6 dvojnatih ali 2 specijalni stekle* nici posije le za 19 K lekar E. V. Feller. Stubica, Elsa trg št. 238 (Hrvatsko). Mnogo zdravniških priporočil in mnogo odlikovani. Obenem se lahko naro^ če rellerjeve rabarbara »Elsa - kroglji-ce«. 6 skatelj le 9 K 50 vin. — Omot i poštarina se doduše računaju posebno, ali najjeftinije, što se više dakle na je* danputa naruči, tim se više prištedt ____________________________(sa) b» žanna in me trska se dobilo nMfUm par novih črmh Solaov št. 3«. Ili ceno vKoIodTmld «Hd 81. 5382 rlUOflffl Naslov: Prtltk©?t ni. 81 54^5 £^T^«t: (Schubtadkasten) se pro- Hmraila • moško sedlo, moSka obleka, IH IHttl đlSta. Naslov pove aprav. Il(l|llQflll. podobe, note, knjige. Na-a f|ar. 5439 slov povc upr. SI. Nar. 5446 flmtn tiiifi v Ljubljani v sredini ||njf|b kateri b? sp*! doma se spreime UPIn IHU fflest«. Ce^j. ponudb« na BUtR, v trgovino Fr. Kfean, Ljnbliaia. Uprsv. Slav. Nar. pod „Slovenec 52484'. Mikloiiča?a cetta Št 8. S37O 1L.J« đve §€ dobro ohranjeni temno- VA* ni omogoćil zdravnici s stano- rnllral modri oblekd za 5 in 7 let l\lll! II! vanjem 4-5 sob. da bi pr«Kti- Starega dečka, predvojno blago. Kje. ctra!a v Liubljani. Ponudbe na uprav. pove upr. SI. Naroda. 5431 Slov. Naroda pod .Dr. K./MS5*. 5432 foMeiD m Mm dea,ov^°o imm Si' isss*«?. za. ;^c, jedno pa za svojega tasta. Pis- novanjem na Dunaiu ali okolici. Po-men^ ponudbe na: D. Momirović, Koaa. nudbe pod .Iaicair/M33- na upr. Slov Mvb v RsjBMstarn se sprtJsMC a> leltialee. ToaMvovae prota}« f% %po- avar^s s^b ^B^ajoajaja] 'HHslslEB a^BBa^Ha^B ^aflHflH aaiapiaalsawitimnw1iilM Busjuguami MdraSba v ljaHML laafmTal. U. ni— wim ^ pRpn ■fncnaL anv asi ta Inasi v aMsssl atsiBSBsi bb^sIsu Mmm leo« r:na suknia »n visok w ciiindef St 56. Naslov pov* upr. Slov. Nar 5436 RiJifta omara tti^Td"^ pop. Ljubljana, teillett c. 7/11. 5429 VllRIRI *e m^fo rabi ena dva 2imtata lUlpIlU modroca evtntuelno modroca na peresa. Naslov nove upr. SI. Nar. 5434 Ihllrfllbi in 'e P»r novih nizkfh levro-nipBfll ]l lak čevijev št ^8 Izve na Sv. Petra c it 41 parter leta, vri Cerar. 5449 kaslaialka starci^* moč* zniožna sa-nlllldlKi, mostojno voditi trgovino. *cM mesta Ponudhe prosi na 30 3030 Irastaik ob Sa?i peatat ležeče. 5324 (ladvarivil Karamele v kartonih po MnlHlIc! 140 kom. karton K 21-razpošilja po povzetju po pošti dokier v zalogi Karl itibaer, Celje, 5352 mtnm psnstiike tsšn«. Rojila. Ljnbljaia, Prasci Jsleta cesta 3. 5179 Tpajsmr i5fe slnibe kot poslovodja llgBTn ali skladičCnik, 36 let star soliden, zmožen slov. hrvafkega in nemlkeg* jezika. Pisma so prosijo pod .Trftfcc/USI" na upr. Slov. Nar fliiBniit jjasIsiM fl" In nenoien za UfflBU IHIH K 1200*—. kakor več parov dobro obranjenih damskih Cev-ijevt se proda. Naslov pove opravni-itvo Slov. Naroda. 5286 WSmBl HlAtlf i ŠOHliC se sprejme Pismene ronudbe pod „ster. 100" Mitao leiete (Ftate resteate) LJaDIJaaa U 5246 IBHI|I svrejsje proti dobremu plačila v trajno dalo. lasti Steta*rp BMainl taaanU aiolatar, lOvalfaaa, i«ra-■•va vlioa at. 13 4844 HttMum %,£%£& slovensko in nemško, z lepo pisavo. Delavne ore 5—6 na teden po dogovora Samo rasne ponudbena uprav. Slov. Naroda pod .Posjet/HR*. PflKm đOe li S^,££ tečaj, smožna filovenskega in nemlkega jezika v govoru In pisavl. Na stopi lahko tskof. — Naslov Stefl Podbregar, Uke 31S, Trbt*Ue VL 5427 BiUMffi v ^8^ modernih sloflh nrt-nWlfl porota po zmernl ceni Frai Škafar. Ljasijaoa, aisiska c 16. StatbtM ia peHlitfeao strejas siiiarstv*. Kupujem tuđi Im vsake vrste. 1072 ttatimii s ^ 8Ob*mJ» kopalno sobo vlaMflljC ter pritlktinami na najfep-Sem prostora mesta se takoj zimenu s stanovanjem s 9—4 sobami, kopalno sobo in pritfkiinami na Bleiweisovi cesti ali v blizini Narodnega doma Tosadevna vpraiaaja naj se b 'agovol i pismeno vposlati na uprav. Sloven-skega Naroda pod „M. S./5MI-. P«at 9C Iff itsV izu&n mesar slo> Iftil, JJ ICl llfl, venskega in nemS. jezika smožen, pošten in treznega značaja, teli službe kot hiini hlapec pri kskinl mesariji in večji gostflnC ki je na dobrem glasu. Nastop od 1. do 15. ju-nija, Vprtiaaja pod" naslovom: .Peftea faif poštno Ititčt. Zidam* most Štajersko 1524. 6418 Cataasffaa zmožno popolnoma steno-HIHHUlt grafije, strojeplsja, sloven-skega ta nemlkega jezika v govoru In pisavi ipr«jme> proti takojinjemu vstopu Tiboveljska premogokopna družba. Re-flektanttn|e znožne tuđi hrvatskaga je-rika teajo prednost Predstaviti se Je osebno pri repreientand zgorajimenova-ne drulbe v Ljubljani, Knanova ulica 13 ta slcer od 11 — 12 dop, ia od 3 — 5 popoldne.___________________5380 V alovo. J^rtur A(akr fač* vs*m tlu* btmsorodmJcem, pntatmtimnt biv-jftni poijac&Ht ai ^ncfndafii pfwt srčfli: Mdrtmjtuifl___________ liiava. BSBBssssm HaMaV. MaJaMsakaVsl 'MA Taa. a«|A^|A^_ M^ bbSaca InraiaM m iarJkova aL it U. TeleJca it. 117. Proda se zelo ugodno Crna kobila, 5 let stara z žrebetom, lovski voz, lahek eleganten brek za eno ali dvo-vprego, vporabljiv tuđi brez sede-žev; za brek so poleg tuđi sanke, en brun, tovorni voz za par konj in angleška kakor tuđi prsna kompletna konjska oprema. Več se poizve pri Mllaaa Skorla, Karlovaka oesta it 1L 5440 Vabilo k iHhKi otlieii din mesarske zadruge v Ljubiani Id a* «*M * — iW|» U BiiBfMI ok M. mrt IhiMn v aali »toraii „Jlutatfa Unf. Dnevni red: 1.) Poro&lo načaJttva. %) Odobritev Mpcsnika adnjegi ob&iega zbora. S.) Računsko In blagajnilko poročflo. 4.) Prtstop k druitvfl .alov. obrtnlkovV 5) V aanjenjeokoUlUh nesarjev. 6.) DoJofittv madruiaih pdttojbin (atnarlM). *^^ 7.) Svcajaotil. 6) Nedtijakl počftek. HMJlii val tUmiJUM ta- ** PtttlM tasils m at f* zaspsiiUsN Andr#| MaiHkm 4. _l _^^m—^^j^_ 12?. ttcr. »SLOVENSKI NAROD", tet 84. maj* 1919. Stran 7« Žmo opno, zidno in stnfin meli (m t cctt ngwH). w aknu ta(UHitf *■*) MaaJa Valentin Urbančif, Uofim BdlEtara l II (am taji). NARODNA BANKA Za»t»eb, IIIm Im-*J 7. plottlika aiavaloa V l*,oOOOOa«— >■!•■»■ B lii.Mt - PRIMA uloška na knjižice i tekući račun, te ih ukamaćuje najpovoljnije. — Kupuje I prodaje sve valute i devize. ■— r Baamla 1 araaa|a ava vrsto THlaaaoatala atatra. mmmmmm fimnslra tadastrijalaa i trg»»ačka padaieča Odit aa raaa. Krediti« »Int. Satari. ■■r Priporoia se tvrtka ■ ~mm Josip Petelinc Ljubljana Sv. Petra nasip št 7. TOTarnHka maloga alvalnOi strofe* 1b affa aaaaatatala ialaT, Igel ln olfa, ter drugoga gaUntarllakeg* lnmodnega blaga. Vefle množina pisemskega ln plsarnlSktga papiria z ovitki v zalogi. Prostovoljna dražba I se bo vršila dne 2. junija t. I. od d ure dopoldne naprej v hiši I Breg št. 10, II. nadstrop. Prodajalo se bode: polilStvo, blagajna I (Wertheim - Kasse), lovska puška, biclkell. oljnate slike, velika I ogledalo s konsolo, 1 zofa in 4 fontelji, ob'ačilno ogledalo, pisalni I stroj (Adler sistm.), starinska omarica in stol (klečalnik), majoIKne I šalice z vazarai, inarmorne vaze, omara za akte, pisalne miže, ko-I palna banja, mnogo knjig (francoske, srbske, juridične) i. t. d. lupi ss loRomobllii 20 do 30 konjskih sil v porabnem stanju. Biti mora za žage, da se kuri z lesnimi odpadki. Ponudbe na poštni predal 144 Ljubljana. [Krapinske Toplice (Hrvatski) ] I idravijo z zanesljiv^'m uspeh om vse i *vrste revmatičnih aftkcij m'Sic in člcn- j kov, protin, vse živine bolezni (ishias, nev- rastenijo. nevralgi;o, histerijo, bolečfne v hrb- tenici), dalje vse kronične bojazni na ledicih m me- hurju. zastrupljenje $ kovinarri in kožne bolezni. Pri ženskih boleznih vp'ivajo dobrodejno na netvozne pojave v kl'm.'kteriiu, pri vnetiih maternice ter eksudatih. Ratancntst Informacije In prospekt« daje sastonj ravnateljstvo. I KNJIGOVODJA ' bilančnik, v vseh knjigovcdskih dehh izveiban, spo-soben v govoru in pisavi slovenskega, hrvaškega in nem-škega jezika, se sprejme. Ponudbe v vseh tren navedenih iezihih z obširnim življenjepisom in navedbo plačilnih za-htev na] se vpošljejo pod wVeliko jugoslovansko tovar- >g j nisko podjetje« na Anočno Eksp. JU Matelič, Ljubljani. ! Music prele KL KOPF, s LJUBLJANA, s ftalanlraraova aL 6. Va'ataraji« frjoviva flaabll, atraH, fvrafliofonov lo glas* | benih ptheaieJn vaah vrat r Popravila v laatnl dolav- ni ci «erlaQ. Tovarnllko aklađii£a vsega električne ga materijala, motorje?, dynamo-strojev in ostalih električnih strojev. Posebni odd«tek za urejanje kin«matografov in kompletna centrale. P.evatrna premontiranje izgorelih motorjev in dymmo-stroiav. Zunanja naroCbc se opravljalo tako] solidno in po zmernin cenah. — Troakovniki in nacrti m iavrž«jeio na xahtevo takof. _ _ _ ^ ^ IVAN JAX in sin Dnnajsla cetfai Ster. »S, MrtH«M. Sivalni stroji hi rtralf xm ptolawi#. "• Izborna konitrukdj« In elegantna icvrlitev Iz tevaiae ^ Uaca. — Ustanovljena lete 1867. MV ftMBi« f ■**!» »■••'■•■• "^« Usnim strop JMler* Kolesa %£S? Ceiiiu asiMtf ia buk*. PMuff. StpiM, VtBani. aa* app«tp««a ^aj. a ' ti aa *" aaaaaaaiBaB^aaa^ aaa^aaaa)aaBaaBA iiudimnin RUOOLF RUS, mrm* w Kran]«. • ! Dr Ivan Černe ] I UnafiMi. NIMaittm c 6. ( banCna komisija, trgovske j I informacije, realitete, poso- I I }i)a, nasveti ln posredovan ia I j v vseh gospođtr. za devi h ! I I-'/il. 1-L Tetefaa S7. J ^== aied«rne zimske =_ plašče koatume, krila, ?*v H| flif1 in dru^o damsko konfek-nl IIIP c1Jo Otroake obleki* ?.?. III III I dečke m deklice- Kotii^o-llllULL vflaaf športne in modne predmete prlpot^&ai pm imepni nofil M.Srlštof!6-Baćar leJaUjMa, Stari trf t. Listna hiša SLIVOVKO ron. lenfle! vise, fama vina v sotfia ia fino aalo ia ćrao •taro VINO ia steMaaic« prodaja po ugodnih cenah tvrdka Br. Novaković, Lfubliana. Mirije Tertatja cesta štef. 13 (Kottitj). 8F85 IIIibo 12 fifti]!Bii nfav Higs * ■ , i iiienega na carno žag>!>; tuđi več gosđnih de- lavOa*. Hrana in stanovanje zasigu- rano. Z^Usi'v* nri: 9pat}a Tav*»p Vuzemsc. Č!a|ersLc. 8389 Urrdao đoTOlfaaa. ia 30 lat ab-Rtoteča B2roti m-Česf.m 2 53 tn 5 K; tfikiara nroti oš*m 9ri liodeh 3 R; nazi!6 xa ;$i pri živini > K: nrs^ek za oSi v obleki ia perilo 3 K: t'n'rnra za n Itie pri vseh R 1*50; tfnk- tmrm pr»H nrCesn na sadjs ln zelen jad 3 (uničevalec ra?t! n> K !•—. Pošilja po povzetju Zavad sa tksBort SS. Jaakar, Sagi** ti., Petrialska rJIca 3. '^rebava se pospešaje, napetost in pehn-nia poneha, če se jemJje milo učinkujoie, krče pomirujoče, odvajanje orejajoče Fellerjevc rabar-bara ELS A - krogljice. 6 škatelj K 12- —. Proti vsako-vrstnim b )lim vsleđ prehlada, pri ranah. žabo bolu, fcodjaiih in ti- ganju je Se vedno oo-magal Fel- ELSA -Fluid 6 dvojnih , ali 2 spe cialni ste- ■■ — ' klenld K 24 £ri lekarnarju S. V. ffBUBaVIti, TWICA llaatrg Mav. 138. (H.^\ Zagorje) — Omot in po- Stnina se računa posebej in naj- , ceneje. Čim več kdo naroči, tem 1 več prihrani___________________VIII Uradnik s teoretično naobrifbo ter s prakso v knjigovodstvu in korespon- denci, se tskoj »prijme, Pismena ponudbe naj se predložijo osebno Žitnemn zavoda ? Ljubljanf. 5373 Prisna bosanske slive v ■ •I »raatefa v kanlaill9 dokler traja zaloga, trg, Cfinlii hOnl* ia *?**" ^91* ani} PreSemova ulica 5, kjer bodemo kot prej prodaj ali [n izdelovali ktrurgične instrumente, vse vrste ortopedičnih protez m bandai, po zmernih cenah. Priporotamo at gg. idravnikom v Ljobtjaal ia aa deltli kafcor tuđi slav. občlnttvo «• aadaljiio osklonjenoai. _ V LJUBLJANI, dne 15. maja 1919. & Besednlk w drugovi __________________________________ Taainim at w\ aV ItfuAi tmfratka i ulofelsta luta li u T«Soiu. Bosna grinta idoOe na tteđn]n n (NaarlaM te Ih izptaćnje a ttnrtara i fw"jii« svofamu k«t *ik%xa a k°<^ vedb svota uz otkaz ođ Mfcotko dana. Bavi se k«pojo« i pitdajoi &3H suhi iUi«a PAVELJEMC »■»■IM —|rtw v SFMtall tliU itov. St prlp«r«i« i avaj* ittovsico m napitvo ofclek po raeri u gospođe proti total poatreM iflal SflLMrVMasI C^waWa»» jaaaa^aa Hrvatsko dioničko prometno društvo u Virovitici I»—iatfiw trg 4, kupUlC P ▼»••tital haai. 2769 * uz privatnu cijenu svakit količinu aaafp- jelovih daaakay letavai «aaaaaw m*P i ostala gradje jelova« ^^B 7 TREBAMO ^ za promt dobavu više vagona vapna, cementa, čavlje '(žeblji) (. prutnog željeza, kao i cinkovnog lima (pločevine). Ponude slati at 11 Kovač i Stančić, Pitomaža (Hrvatska). r Pohištvo ^ i Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podfofld. aae~ I droci, otomane, spalni in dekoracijski divani, postelie, omare, I miže in sto li iz mehkega in trdega lesa, felezne postelja in umi- I vainikt ter vse vrste lesene^a, železnega in tapecirane** oohlStva I v vsakem slogu od proste do najfin. izvršitve po jako nizklh cenah I , pri tvrdki za pohiStfO KAREL PREIS, K»«Hr. *•***•,] | tvaaaaaa oaladi Oaalkl saataajl I Selce pri Crikvenici, Hrvatsko Primorje j JHOTEL „ROKAN i ?1a*titlm merskia, telaSaim to petteaiai kopaliSCen ttavya se 1. jnnija t L zopet v promet — Izborna deauča kaaJaJa. — Privataa stinovasja. — Ceae znerae. — Pejasatla aaja: obtfasko peglavarstve ati pa hotelir Karei DoveSar. Žveplenokopalifte , ■__i*" ■_W LhaiBIta hi *Stm m**. W** kn*m. \ Nov zdraviliRn! hotel (svratiste). — Đrtt nnufitm, StarMMM, fMiMkdrM ilmlliUt t treftoa (SckveM-Tkast) + m C tST^ti protinu, revmatizmu, išiasu Ltd. Zđrarljeaje a pitao vođo ari bolesnih v vrata« fjrtaf avaaa. iatrtlt, ielodeu ia ćrovosala bolosalh. Elektr. ausaza, itetaa, tfljikofa kfsle li salaCae keftlL — Odprta celt leta. — Krasaa •kalka* Mođ. oprema. No?i hoteli. Prospekte gratis. idnitL zirataik Dr. J. Ucaaft i NARODNI DOM v LJUBLJANI. Otvoritev prenovljone restavracije in kavarne v aoM* «■• 24L Mala IMS. Kegljilte Vinska ktef Toćijo se pristaa domaia vina in sveže pivo Izborna kuhinja Sveta jadBa pred la po tUdlMa. Z> obilen obtek se pilporo«. BOOOBllF SlaGBtaL W*kM Izvozna i uvozna tvrtka Lavoslav Poljak i drag SredBUca: SPUT, MMtga. Fa4rataicai Rijdca, Makarska, Beč (Wica) L Rotentunn-strasse H. ItflMiaitufitlki- iaiam— I k«a^vaai|eaii svih domaćih lemaljskih proizvoda, južno« voća, žitarica, ljekovitih bilja, eteričnih i kstvinib ulja itd. ■UHU I OTMafMM inoMinnih proiivoda, svakovrsne prekomotike rpbe itd. ......'. . ,. 3533 Bnajaval aaala>¥i FalfaMraf. Stran &• »SLOVENSKI NA*UU\ — S4» S»«fr UH9 122. ttev (H=l SLOVENSKA ESKOMPTNA BANKA EEEEt LJUBLJANE. MMNMJHnOVfi MUCA 1TEV. 1. INTERESNA SKUPNOST S HRVATSKO BKOHPTNO BANKO IN SRBSKO BANKO V ZAGREBU. —a—« tzvriuj« vm baniiM transakcU« najkutantn«]«. i mi MNARNt VtOOK. - NAKUP IMPftOOAJA: BMKTOV, OCVtZ, VAUJT. - MKOMCT MMNC. TtRJATtV, FAKTIM. - AKMOTrtVI. - BORZA. Slovenci! Htzmerno pijančevanje ie nala narodna sramota in poguba. Poraza na Korotfkem je v prvi vrsti krivo popivanje in nenravnost iKd vojaitrom. Pijuiei ta nezmerai phrei so grobokopi naroda. Kako s* morete vendar pri tej narodni nesreći in vsestranski stiski U Kititi !n razgrajati! Sramota pijanetm! Sramota tištim, ld ir umazane dobičkaželjnost! da* {•Jo piti do pijanottl! Če hočemo živtti, napovejmo na ćeli crti boj nezmernosti, in viej raz UldaflOSti! Če nt, uničili nas bodo naSi sovražniki in uničlli se bonno sami. G. F. Jurasek vglaiOTatoe kUvlri«v In trgo?oe i flUabtll i liijail WeliGva 1112. Prva Jugoatovaiulc« ip« cl jalna tvrdka sa vgl*i«vamj« in popravila alasblt. Što je „Salvator" vinovica? Ve postoj! sredstvo koje bi u bezbrojnim slučajevima tako brzo i uspješno djelovalo kao »SALVATOR« vinovlca, Boli reumatizma, kostiju, sslebova. išijasa, neuraljtje itd. ublažuje. Boli će dapače posve Izčezituti u najkraćem roka budete li bolna mjesta redovito natirali sa »Salvator vinovI- ----------------S comc. Tko trpi na nervoznoj glavobolji, migreni, trganju, bez- 5VjtstIdt zubobolji, vratobolji Itd. neka DorrtieSa »Salrator Tlnovtcn« sa svježom vodom I obloži bolno mjesto, tzčezmitt <5e boli vrlo brzo. Nakon napornog koda il! rada. batarite mišice, osvježit će Vam tielo. »Salvator vfek>vtca< jest vanredno koristne djelujuće sredstvo za izpiranje ustiju jer osvježuje i razkužuje usta i grlo. 1664 S. Mittelbach, „Salvator" ift«a i kmt Zagreb, Jelatićev trg 2- OOXA ETERNA UNION OMEGA SCHAFFHAUSEN URE ZA BIRMO zlate verIZIce, obMki, uttanl F. CUDEN SIN Ljubljana, (nasproti glavne pošte), Dražba B rtmitn mnataA Nm u M vi Lfflat V torek dne 27. maja 1919 ob 10, uri dopoldnt bo v žreb-HM na Selu pri Ljubljani javna dražba 10 za plemenitev izloče-rprtih državnih žrebcev, 1 žrebeta in 2 plemenskih kobil. Dražbe žrebcev in žrebeta se lahko udeleži vsakdo, posebno 6C opozarjajo dobri jahači. Stanje žrebcev je prav dobro. Dražba obeh plemenskih kobil se smejo udeležiti le konje-fcjd okrajnih glavarstev ljubljanska okolica, Krško, Novomesto in Kočcvje pod običajnirai pogoji, ki so bili objavljeni za dražbo dne 15. aprila 1919. Državna žrebčarna na Selu pri Ijnbljani. | Trgniia viia ia veliki m- Andrija Golubić H I Zagreb, JuriiKvva ulica to. I PRODAJE: I Vino belo in rdeče, staro in novo, moslavinsko, graševino. I Rum najboljše vrste do 40 % jakosti, Fini aroma, Slivovko I lansko in dveletno, enkrat in dvakrat žgano, do 40% I jakosti, od modrih bosanskih sliv, najboljših obče. Vse na I vagane in manjših količinah, hitro in točno odprernljanje! I Posredujem za vsakovrstno nabavo živil, gospodarskih pro-I izvodov itd. — Ztstopalk i« LinbliuiA Ia oktMoo I Ivan Koieli, Trialka cesta 5tv. 27. „zunollisee Rognikn Slatina" Za'etek zđraviliSke serije 16. majt 1910 Vsi zdravi|i|ict piipomočki ' m ^»z polago. Živila so oreskrbljena. Prospekte ratpo|Mf& in na vpraianja uAgo- vir-i tavnateiistvo dt?tvne?a idravil 5ća lagsikj flatlsal. Zalopa pohlttra In tnnet Z- ERNST ZELENKA, £ aaUatvaao um+**—t*m* lBva««a«a Solika nllea S MABIBOB Oospotka ulica 29 prtporoča svojo bogato zalogo najraznovrstnejšega pohiStva: spalnih. jedUnih ^ob klubnih jrarnitur, divanov, otoman, lime za madrace Itd. 2236 KalTečja liblra. Smaroa oeao. SoUđaa postroja •r MODNI SALON -« STUCHLV - MASCHKE UUBUAfUI — ŽIDOVSKA UL. 9 — DVORSKI TRO U priporoža naivečjo izbiro finih tomnikov, svilanih klobukov in itoic ia dime in dekllce. Popravila se sprejemajo in točno izvrše. ^^ . _____ . . . .... . ^ Prekaievalnica. VaoTdev. m ilitoo Ia »Mt ▼ L}«W]««I bo prodajala od 26. maja dalje vsak dan od 2. do 7. ure popoldne v svoji »Ljudski mesnici4 MP m Sv. Jakoba trga "d naslednje izdelke: Hrenovke in safalade za 1 kg K 18.— praško salamo bnmšviSko „ 1 n „ 16.— pariško salamo u 1 n n 22.— svezo ljubljansko salamo „ 1 „ „ 22-— suho „ w » 1 m « 26.— stlačenko „ 1 n „ 12.— kranjske klobase n 1 „ „ 28.— vojne klobase *!>•»» 5.-* prekajeno svinjsko meso „ 1 H „ 24.-« praško šunko M 1 H „ 28.-* prekajeni špeh „ 1 M „ 30.— 54U Razglas. Vs! postftnikl parnih kotlov, ki so pod državnim nadzorstvom> se pozivijajo, naj nemudoma, najkasneje do 15. junija t 1. nazna-nijo, pristojnemu komisarju (vidi Razglas 5t 44/2—II poverjeništva za javna dela, uradni list št. LXXXHI, z dne 29. aprila 11.) sledeče podatke: 1. Koliko parnih kotlov poeedujejo. 2. Ali so le-ti v obratovanju. 4. Datum zadnje revizije oziroma zadnje preiztcuSnje z vodnim pritiskom po državnem komisarju. One tvrdke, ki so člani družbe .Dampfkesseluntersuchungs-und Versicherungsgesellschaft a. G. na Dunaju" se obenera opozarjajo, da se obraćajo. kakor odslej tuđi nadalje v vseh zadevah, tikajočih se njih parnih kotlov, na zastopnika zgoraj omenjene družbe, InSpekforja Filipa Bubaka v Gradcu. ♦ Gradbeno ravnateljstvo v Ljubljani. 5423 Gradbeni ravnatelj: lllf. KlllMrt 1. r. Direktno trtovafleo veza so inostranstuom. Mm Inki i i u Riiftd (Trm^vaaU, a>#»«rskl 1 #tpraial adlo.) Osnovana od Saveza i Zadruga. Dobavlja putem svojih pa-riSkih, londonskih i new-yorških korespondentnih trgovačkih vele-kuća uz najpovoljnije uvjete: CtlralfalM rabn I tivataa aaadraiiM (petrebš^lna) sva alravlaa, tađaatrllaiaa alta, bala, lafc, kaattaa vratabta, liaaiak 1 gami, roba ia la«aatri|a 1 »bit, ArtfoUs da Pa-rla9 aafl, 1 traaaaaba tabatflaa raba9 aaaTaaataav »troje* ve 1 rane lniaatrltalae votrabidlae, modra aallea, »»ampera (trepte) IM Oni naši klienti, koji bi htjeli što brže i u većim količinama robu dobaviti, upozoravaju se, da se obzirom na današnje prilike sami pobrinu za tudju valutu osobito francusku ili englesku. Osim komisije banka obavlja transporte i potrebita osiguravanja. Svim gradskim aprovizationalBlm odborima. Gospodarsko drufrNo kio zadnigt Proizvodni odtjtk a Vukovara Ztll proizvod svojih ^U-ova kno pJcnlcu, kuktirur, zob, (ov«») Ječam, pasnl], (Hfol) mošt, vino i. t d. prodavati izravno samo gore navedenim odborima, stoga |*o-riva sve odbore, da s svoje potrebe kod nas kuoi. Kako s'ro u sMnju na< proizvod uvjek už umjerenije djene dati, oegtV trgovci pozivamo odbore svoje naružbe samo nama javiti. Za sada imamo ioi na zalihi: do 4 vagona pšenice, 30 vagona kukuruza, do 50 mct. pasulja (Užila) 1 ^^^^^^^^^^^^^m^m^^^^ Veletrgovina Isidora Sthollera sin Zagreb, Vlaška ul. 21. Ustanovljeno 1883. Telefon 106. ■ludi 5voic bogato sklad šče: stearinskih sveč, sved- HUai skih vžigalic žvepla (Ploristelta dvostroko rafi- miranc) smokev, mandljev namiznega olja, limon, roxin» "O^a, kave, suhih sljiv, metci itd. Cono zrntrna I Zaihtevajte oenlke« ^^^— SIVILJA —— Rezi Moravec pr. Stopar, EolodTtrska oetla itav. Ž09. II. v ftliU, na znanja svojim cenj. damam v mestu in na deželi, da je zopet pričela izvr$evati svojo obrt. — Postrežba točna in solidna. — Sprejema tuđi v pouk za krojno risanje. jpy Istotam a mm učenka li rofla ali afconce. T