leto XXXIII. Številka 68
^»Unovitelji: občinska konferenca SZDL . Henice, Kranj, Radovljica, Skorja Loka 1*> Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni    urednik   Andrej Žalar
Hrusica —
Delavci temeljne organizacije Gradisa z Jesenic grade pod Belim poljem na Hrušici viadukt, ki bo povezoval novo gorenjsko avtomobilsko cesto onkraj Save s karavanškim predorom. Po končani izgradnji bo dolžina viadukta okrog 160 metrov, širok pa bo priližno 16 metr w. Pred dnevi so na šest opornikov položili nosilno ploščad, objekt pa bodo zgradili predvidoma do konca septembra letos. (S) - Foto: F. Perdan
Kranj, petek, 5. 9. 1980 Cena: 5 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE    DELOVNEGA  LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Še premalo na tuje
, y.   •        l*s\Ji iiamorinin povečali izvoz, medtem ko v ostalih
te večie OZD v kranjski občini se ooij usmerjajo manjših delovnih organizacijah ta
VCV^ ^               ,      , .                 nrizadeVanjem tUdI naloga gospodarstva ni naletela na
V IZVOZ, medtem HO 01 lUai * H                    "L,Wr/»/£> ve,iko razumevanja. Izvršni svet je
o*W,7, manrših lahko dosegli  ooljse rezunaic zato sklenil spodbuditi vse delovne
WM" organizacije, ki doslej niso veliko
Izvozu in uvozu je ob razpravi o
Kranjske
v-Jto gospodarstvo  v prvih mesecih letos ni doseglo slabih citatov. Ocene kažejo na razoroma dobro  gospodarjenje, če-je bil realni porast dohodka .troma nizek, vendar večji od 4 otkov kot lani, tudi ni bil pri-Tudi posebno veliko izgub , saj so negativni poslovni fo*t pridelali le v sedmih TOZD, *pna vsota izgub pa — čeprav 90 presega lanski znesek, tudi ni
bolj ob drugih ugodnih re-'titih bodejo v oči razmeroma fodni   podatki   o pokrivanju z uvozom. Odstotek je celo od ugodnega pokrivanja v -Ju na borih 64,1 odstotka, je manj od republiškega po-•j«. Izvoz se je namreč povečal 5» 5,3 odstotka, medtem ko je •loveniji narastel za 13 odstotkov. °*ije pokritje uvoza z izvozom v kranjski občina nižje kot lani 0,5 odstotka, toda glede na na-izplačilno devizne bilance, ki ima  poleg  slovenskega tudi ijsko gospodarstvo, taka gibanja la niso ugodna. tem Je treba povedati, da so Je delovne organizacije kranjske-gospodarstva, kot  so  Iskra in r^^tilindus v prvem polletju moč-Povečale izvoz tako v zahodne V vzhodne države in dežele v raz-^- pa  so   ostale organizacije .-nega dela, ki so sicer med toni kranjskimi izvozniki, iz raz-vzrokov niso dosegle plani-^j^ga izvoza. Bržkone bodo rezul-u v drugem polletju vsaj za ne-delovne organizacije ugod-
gospodarjenju v letošnjem prvem polletju kranjska izvršni svet namenil posebno pozornost. Člani izvršnega sveta so menili, da se sicer v večjih OZD trudijo, da bi kar najbolj
izvažale,
niso
naj resneje prouče možnosti prodaje svojih izdelkov na tuja tržišča ter tako prispevajo k naporom gospodarstva za izravnavo plačilno devizne bilance.
L. M.
Olajšave za izvoznike
Republiški izvršni svet je predlagal vrsto olajšav, ki naj bi zagotavljale boljši položaj delovnih kolektivov, ki veliko izvažajo — V samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose s tujino predlagajo še dodatne  omejitve za uvoznike
V ponedeljek je slovenski izvršni svet predlagal ukrepe za spodbujanje izvoza in doseganje plačilnobi-lančnega načrta za tekoče leto ter razpravljal o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju politike cen letos. Poudaril je, da je treba z različnimi olajšavami za izvoznike prispevati k trajnejši izvozni usmeritvi ter k izboljšanju likvidnostnega in dohodkovnega položaja delovnih organizacij, ki veliko izvažajo. Dohodek, dosežen na osnovi olajšav, naj bi izvozniki združevali v okviru dohodkovnih povezav. Temeljnim bankam je izvršni svet priporočil, da čimprej proučijo možnosti za ugodnejše posojilne pogoje za izvoznike, predlagal pa je tudi nekatere davčne oprostitve ter oprostitve in odložitve plačevanja prispevkov ter dodatne spodbude pri razporejanju dohodka oblikovanju sredstev za osebne
, t trčen/u a jv umrl tudi voznik dane: Aleš. Sk*i4r lOmzilih r Alešet avtomobil jv priletel še osebni avtomobil nemške Stranje. je za okoli 70JH¥)din. - rolo: PPM Kron, v _---
dohodke ter pri izplačevanju materialnih stroškov.
V slovenski samoupravni interesni skupnosti za ekonomske odnose v tujino pa so predlagali, da si združeno delo omeji razpolaganje z uvoznimi pravicami na 60 odstotkov in pri tem upošteva pravice, ki jih je imelo 31. julija letos, ko je bil sprejet odlok o enotni plačilnodevizni bilanci Jugoslavije. Predlagali so tudi, da naj bi nekaterim velikim izvoznikom storitev uvozne možnosti še bolj omejili, da bi tako laže urejali ključne težave v gospodarstvu. Tako naj bi ^turistične organizacije smele za svoje potrebe porabiti le četrtino ustvarjenih deviz, 35 odstotkov pa bi jih odstopale drugim dejavnostim. Transportne organizacije pa bi smele porabiti zase polovico ustvarjenih deviz. Ob tem naj bi enote SI-SEOT zadržale 5 odstotkov deviz, ki jih ustvari vsaka enota, za primer nujnega posredovanja v delovnih organizacijah. Prednosti bi pri tem imeli izvozniki in izdelovalci blaga, pomembnega za preskrbo prebivalstva.
L. B.
Cena krompirja dogovorjena
LJUBLJANA - Odbor za krompir pri poslovni skupnosti za sadje, krompir in povrtnino se je dogovoril, da bo letošnja poprečna odkupna cena krompirja 3,30 dinarja za kilogram, kar je enako kot lani. Priznani stroški prevoza bodo pri kilogramu za 40 par višji, organizatorji proizvodnje, to so predvsem kmetijske zadruge, pa bodo za kilogram dobile 00 par. Prispevek za rizični sklad bo znašal 10 par pri kilogramu. Člani odbora so menili, da bo letos pridelek krompirja za okrog 20 odstotkov nižji od lanskega, zadnje deževje pa utegne pridelek še zmanjšati. To so za zdaj le ocene. Odbor se je prav tako zavzel, da bi bila cena kilograma krompirja za ozimnico med šestimi in sedmimi dinarji, kar je enako kot lani. Odločanje o tej ceni bi bilo lažje, če bi v odboru sodelovali tudi predstavniki trgovine, ki ima pri tem pomembno vlogo.
Začenja se usklajevanje
Pred nami je najpomembnejše obdobje priprav planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje: priprava temeljev plana TOZD, samoupravnih sporazumov o temeljih plana v organizacijah združenega dela, samoupravnih interesnih skupnostih in krajevnih skupnosti ter dogovorov o temeljih plana družbenopolitičnih skupnosti.
Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj je na predlog izvršnega sveta skupščine občine sklenilo, da bo razprava o navedenih planskih dokumentih potekala hkrati pri vseh nosilcih planiranja do konca septembra, da bodo lahko pravočasno pripravljeni in sprejeti tudi predlogi omenjenih planskih dokumentov. V temeljni organizaciji združenega dela bo o osnutku dogovora in samoupravnih sporazumov razpravljal delavski svet, v krajevni skupnosti pa svet krajevne skupnosti. Hkrati pa predsedstvo SZDL priporoča, da v razpravo o planskih dokumentih povsod vključijo tudi delegacijo za zbor združenega dela oziroma zbora krajevnih skupnosti ter delegacije za samoupravne skupnosti kakor tudi predstavnike družbenopolitičnih organizacij.
Nosilec razprav je v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela sindikat, v krajevnih skupnostih pa izvršni svet. Njegovi člani se bodo udeležili vseh razprav v krajevnih skupnostih, če bodo tako želeli v delovnih kolektivih pa bodo tudi tam sodelovali v razpravah.
Ker je pogoj za dobro javno razpravo dobra informiranost, je izvršni svet poskrbel, da so vsi nosilci planiranja dobili celoten »občinski paket«, ki vsebuje osnutke družbenega plana občine in samoupravnih sporazumov SIS ter sporazuma o združevanju sredstev za izvajanje nalog na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite.
Razen tega so pripravili še vrsto posvetov, na katere so povabili predstavnike vseh nosilcev planiranja in sicer poslovodne organe, predsednike delavskih svetov, predsednike svetov in skupščin krajevnih skupnosti ter predstavnike vseh družbenopolitičnih organizacij. Namen posvetov je bil spodbuditi razpravo in opozoriti na najpomembnejša še nerazčiščena vprašanja in spremembe, ki so predlagane za naslednje srednjeročno obdobje.
Ob razpravi pa teče še vrsta drugih aktivnosti: izvršni svet občinske skupščine bo prihodnji teden še enkrat pregledal vse dokumente, da bi ugotovil, kje so še šibke točke, pripravlja pa še nekatere dodatne informacije, da se bodo razpravi jalci laže odločali — gre za globalno oceno priliva in porabe sredstev v primerjavi s sedanjim srednjeročnim obdobjem. Posebna delovna skupina bo še enkrat pregledala vse razvojne programe OZD, da bo preverila, kako je v njih zajeta sprejeta politika zaposlovanja in uresničevanje ekonomskih odnosov s tujino,
L. Bogataj
V nedeljo na Jezerca!
Cerklje — Osrednji dogodek ob obeležitvi tragičnega krvavškega tedna bo v nedeljo ob 10. uri na planini Jezerca pod Krvavcem, kjer bo slavnostni govornik Janko Sekirnik-Simon. Odkrito bo obeležje poti in bojem II. grupe odredov in Kokrške-ga odreda v avgustu 1942. leta. Ti avgustovski dogodki leta 1942 so povezani s prihodom II. grupe odredov na Gorenjsko med njenim pohodom na Štajersko, srečanju z borci Ko-krškega odreda, oziroma borci Krvavške čete in njenim razbitjem. Tako bo dostojno počaščen spomin na žrtve na Davovcu in na območju Krvavca, ko je od 13. do 20. avgusta 1942. leta padlo 24 borcev, 14 pa jih je bilo ujetih.
V bogatem kulturnem programu ob odkritju spomenika na Jezercih bodo sodelovali: godba, moški pevski zbor KUD Davorin Jenko iz Cerkelj, dramski igralec Janez Eržen in učenci osnovne šole Davorin Jenko iz Cerkelj. To bo tudi srečanje borcev obeh enot, ki so skupaj prenašali strahovito breme napadov in poti v težkih razmerah.
Po slovesnostih bo sedmo srečanje borcev, planincev in aktivistov krvavškega območja, ki bo letos na Jezercih. Vsi udeleženci naj s seboj ponesejo tudi registrirni karton, kamor bodo prejeli žig, za pridobitev zlate spominske značke po petih pohodih. Ob tej priložnosti bo izšla tudi knjižica o teh dogodkih na območju Krvavca v 5000 izvodih, na voljo pa bo v krajih pod Krvavcem
in v objektih na Krvavcu, izdali pa bodo tudi spominsko značko.
Omenimo naj še, da bo avto-moto društvo Cerklje organiziralo drugi avtorallv »Kriška planina 80« s startom ob 7.30 uri pred domom AMD v Cerkljah. Turistično društvo Cerklje pa bo ob zaključku planšarske sezone na Krvavcu pripravilo drugi planšarski dan s planerskimi izdelki. Na Jezercih bo nastopila tudi folklorna skupina upokojencev iz Javornika-Koroške Bele. Dostop na Jezerca je možen s kabin -sko žičnico ali po gorski cesti prav do Jezerc, kjer pa bo od vseh udeležencev v prometu potrebna večja pozornost in previdna vožnja.
J. Kuhar
G LAS 2.STRAN.
TOREK. 2.SEPTE
PO JUGOSLAVUt
Šola se vsak peti Slovenec
Od približno 2 milijona prebivalcev Slovenije je v redno izobraževanje vključenih okoli 220.000 učencev v osnovno šolo, okoli 100.000 v srednje in okoli 30.000 v visoko šolsfro, če upoštevamo mladino in odrasle. Če pa prištejemo še druge, krajše oblike izobraževanja, se šola že vsak peti Slovenec.
42 ton soli v dveh urah
Prebivalci Prištine so konec preteklega tedna v manj kot dveh urah pokupili nič manj kot 42 ton kuhinjske soli. Takšno hudo potrošniško mrzlico so povzročile govorice, da v nekaterih krajih Jugoslavije že zmanjkuje kuhinjske soli. To je samo eden od primerov, kaj lahko povzroče razne zlonamerne govorice.
Telefonske centrale zaSZinNDR
Tovarna telekomunikacijskih naprav Nikola Tesla iz Zagreba je sklenila dogovore o dobavi opreme za centrale za leto 1981 v vrednosti 34 milijonov dolarjev. Najpomembnejše pogodbe so bile sklenjene s partnerji iz Sovjetske zveze in Nemške demokratične republike. Predstavniki zagrebške tovarne pa poudarjajo, da bodo na zagrebškem velesej-mu podpisali nove pogodbe.
Požrtvovalni krvodajalci
Do konca avgusta je na novomeško transfuzijsko postajo prišlo 2.300 krvodajalcev. To je precej več, kot so računali na občinskem odboru Rdečega križa.
Praznik slovenskega sodstva
Dan slovenskega sodstva — 3. september — je že po tradiciji trenutek, ko slovenski sodniki pregledajo svoje delo in se dogovorijo o nadaljnjih nalogah. Slovensko sodniško društvo je pripravilo osrednjo proslavo. Predsednik društva, dr. Boris Strohsak, je v govoru poudaril, kako je preobrazba sodstva sedaj izpeljana po zakonski plati, medtem, ko je njen vsebinski del šele na pol poti. Dokler namreč vsa slovenska sodišča ne bodo imela možnosti za učinkovitejše delo in za hitro reševanje spornih zadev, toliko časa ne bo mogoče govoriti o novem slovenskem sodstvu.
Dražji avtomobili
Tovarne avtomobilov so zveznemu izvršnemu svetu poslale zahtevo za podražitev avtomobilov. Ze 20. septembra naj bi se po njihovem predlogu avtomobili podra žili za 31 odstotkov, po no vem letu pa še za 4 odstotke. Enako naj bi se podražili tudi rezervni deli. Pričakovai je, da se bodo potem zmanjšale zaloge »nedokončanih« vozil.
Srečanje borcev XII. SNOUB
Gostitelj letošnjga tovariškega srečanja nekdanjih borcev XII. slovenske narodnoosvobodilne udarne brigade je občina Siska Srečanje v počantitev .'15-letnice osvoboditve in 37-lefnice ustanovitve brigade bo v soboto, 6. septembra ob 11. uri v rekreacijskem centru Monter. Ob tej priložnosti bodo borcem jubilantom podmena posebna spominska pri znani*, člani šišenskih K UD pa *>od- paipravili pester kulturni oro&vn -fr
Kranj — V okviru 10-letnega programa izgradnje cest v Kranju so ta teden na Orehku pri Kranju priče/i m prestavitvijo Zasavske ceste, kije doslej tekla skozi naselje Orehek. po novem pa čez nadvoz pri novem mostu čez savo in po dosedanji Poti za krajem. Nova cesta ho široka 7 metrov in bo imela na vsaki strani pločnike široke 1.60 metra. Računajo, da bodo le v drugi polovici oktobra lahko preusmerili promet na novo cesto, zaprli staro Zasavsko cesto in pričeli z deli v križišču na Lahora h. — Foto: D. Dolenc
Posvet sindikalnih predsednikov
Kranj   —   Predsedniki osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih  organizacij  iz kranjskih del ovnih kolektivov so se v sredo zbrali na posvetu, na katerem so govorili o nalogah, ki čakajo sindikate septembra  in  prihodnjih mesecih. Sindikati bodo namreč nosilci javne razprave o planskih dokumentih -o osnutkih temeljev plana, osnutkih samoupravnih   sporazumov   o temeljih plana, kakor tudi osnutkih občinskih planskih dokumentov. To so velike in odgovorne naloge, pri katerih bodo morali sindikalni delavci storiti vse, da jih bodo organizirali z vso odgovornostjo in zanje zainteresirali   slehernega delavca. Razen  razprav o  planskih dokumentih pa jih čakajo tudi priprave na 2. konferenco ZSS, ki bo obravnavala vprašanja delitve po delu. Tudi zanje bodo morali sindikalni delavci organizirati javne razprave, kjer bodo razpravljali o osnutkih družbenega dogovora o skupnih osnovah   za   oblikovanje   in delitev
Pomoč pobrateni občini Brus
RADOVLJICA - Do 30. avgusta so v radovljiški občini zbrali za pomoč pobrateni občini Brus, ki jo je 18. maja letos prizadel katastrofalni potres, 1,131.390 dinarjev. Doslej se je za enodnevni zaslužek v korist prizadetim krajem odločilo 45 delovnih kolektivov s področja gospodarstva, ki so prispevali 760.311 din. Druga sredstva pa so namenili delavci s področja negospodarstva.
Akcija pomoči še vedno poteka, zato je pričakovati, da se bodo za enodnevni zaslužek odločili tudi v tistih OZD in TOZD, kjer tega doslej še niso storili.
Po sklepu zborov občinske skupščine Radovljica bodo zgradili novo stavbo osnovne šole v najboj prizadeti vasi Džerekare, ki bo po predračunu veljala okoli 1,5 milijona din. Razen učilnice s spremljajočimi prostori bo v stavbi tudi stanovanje za učiteljevo družino.
Po zadnjih podatkih je v občini Brus brez strehe še vedno 1000 družin, zato je solidarnostna pomoč toliko bolj potrebna.
J.R.
sredstev   za   osebne   dohodke in skupno porabo ter o družbenem dogovoru o povračilu stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju del in nalog. Da bi bilo delo predsednikov osnovnih organizacij sindikata vsaj delno olajšano in da bi razprave v redu   potekale,  bodo  osnovne organizacije v prvi polovici septembra obiskala zadolženi člani predsedstva občinskega   sindikalnega   sveta in člani sveta za dohodkovne odnose in še enkrat opozorili na najpomembnejša vprašanja, o katerih naj teče beseda v javnih razpravah. Predsedniki osnovnih organizacij so dobili tudi vprašalnike, na osnovi katerih bodo   lahko   ocenili uveljavljanje načela delitve po delu v njihovi delovni   organizaciji   pri uresničevanju stališč republiškega sveta ZSS o delitvi po delu. Septembra bodo morali po delovnih organizacajah in tozdih razpravljati o samoupravnem sporazumu o štipendiranju.
D. Dolenc
2G-ŽTO Ljublja na
TOZD za promet Jesenice C. Maršala Tita 19
Proda na javni licitaciji osnovno sredstvo
AVTOMOBIL KOMBI IMV, leto izdelave 1973, nosilnost 1,5 tone, vozilo je vozno, neregistrirano.
Izklicna cena 20.000. - din.
Prometni davek ni vračunan v ceno. Pravico do sodelovanja na licitaciji imajo pravne in fizične osebe. Licitacija bo 9. 9. 1980 ob 9. uri v prostorih železniške postaje Kranj.
Na obisk v Zaječar
Tržič — Ob letošnjem občinskem prazniku, 5. avgustu, so v Tržiču podpisali listino o pobratenju med občinama Tržič in Zaječar v Srbiji. Slovesnosti, ki je bila plod šestletnega dobrega sodelovanja, so se udeležili številni gostje, pobratimi.
Danes Tržičani obisk vračajo. Sinoči so odpotovali v Zaječar. kjer bo drugi podpis listine o pobratenju, prisostvovali pa bodo tudi otvoritvi zdravstvenega doma v tem gostoljubnem srbskem mestu, razstave del slikarjev amaterjev iz Tržiča in drugim prireditvam. V skupini so poleg predstavnikov skupščine občine Tržič, družbenopolitičnih organizacij in združenega dela tudi kulturniki, ki bodo Za ječa nem prikazali bogat spored svojih kulturnih snovanj. h. -I.
Poziv invalidom!
Društvo invalidov Skofja Loka organizira za svoje člane dva izleta in sicer:
dne 13.9. 1980 enodnevni izlet v rtu) z ogledom etnografskega tnuzeja, Rimskih izkopanin, vinske kleti m grada Bori. Prijave in informacije v pisarni DI Skofja Loka do 7.9. 1980;
isdJ!L6* l9s 1990 enodnevni izlet Metlika-Črnomelj-Semič z o-gledom muzeja, vinske kleti in piknikom v zidanici. Prijave in
'"■»""■etfe v DI do 28. 9
1V80.
Svet v tem tednu
Obletnica Havane
Ta teden mineva leto dni od začetka VI. konfe voditeljev vlad in držav neuvrščenega sveta, ki potrdila izvirna načela neuvrščenosti in izrekla jemno priznanje tovrcu gibanja Josipu Brozu-Tit — Poljska se umirja — Generalna skupščina te pogovore o razvoju — Zambijski predsednik v J
slaviji
. Leto  mineva  od  Havane,  od VI.  vrhunskega srečaj voditeljev vlad in držav neuvrščenega sveta. Ni treba pisati o poteku te konference, na kateri so se zbrali naj visi najodogvornejši predstavniki dveh tretjin človeštva. Oposor.. pa kaže na dvoje. V Havani so bila kljub določenim -—rprntj>ip v gibanju potrjena izvirna načela gibanja neuvrščenih kot na alternativa blokovski delitvi sveta. Sprejeta so bila na prr konferenci leta 1961 v Beogradu, nato pa se je gibanje številear in akcijsko širilo ter krepilo in pridobivalo somišljenike ta* med drugimi državami, partijami in gibanji. Dve tretjini veštva pripada gibanju in že to je podatek, da gre za silo, kija« treba spoštovati in na katero je nujno računati v mednarodni* odnosih. Ob drugi ugotovitvi ob obletnici Havane pa postajaš* užaloščeni. Havana« je spontano, izven predhodno dos^rorjr * nega dnevnega reda, izrekla izjemno priznanje našemu predate niku Titu, soustanovitelju gibanja in možu, ki ga je. vzp bogatil in veroval vanj v trenutkih ko so bila omahovat različni pogledi na probleme ter razvoj. V Havani j« dobflar znanje človeštva mož, ki je venomer poudarjal, da je nentitei no gibanje tudi zaradi notranjih problemov polno življeajss* moči in da zato ni treba, da bi bili neuvrščeni naravni zaveza* tega ali onega bloka, te ali one grupacije. Neuvrščeni so, kat*i dejal pogosto naš predsednik, samostojna sila, neodvisna, * vsakega od blokov ceni po dejanjih in po prispevkih k miru. ari puščanju napetosti ter stabilnemu svetu. Gibanje je c zvesto izvirnim načelom po zaalufci Tita. Otožni smo, ker več, vendar je to nam in vsem vzpodbuda, da ostajamo njegovim načelom, ki so obenem tudi načela gibanja new nosti.
Živahna zunanjepolitična aktivnost Jugoslavije je za ta teden. Delegacija zvezne skupščine se mudi v 3 republiki Nemčiji, kjer so jo sprejeli najvišji predstavniki države in izrekli številna priznanja na račun razvoja naši zave, njene politike ter izjemne vloge predsednika Tim. K na obisk pa je prišel zambijski predsednik Kenneth K«Lj je skupaj s predsednikom Titom prispeval, da so se državami razvili do takšne stopnje. Predsednik i Zambije je priljubljen voditelj ljudstva in priznani bon mir, človeško dostojanstvo in enakopravnost.
Poljska se umirja, vendar to še ne pomeni, da ae bo kmalu notranje popolnoma umirila. Med vlado in stavkava odbori delavcev v G dansku in okoliških mestih ter rudairii ki dosežen sporazum. Poljski delavci se vračajo na deli/ kaže slutiti, da se na Poljskem začenja pomembna preobrazba. Vedno pogosteje omenjajo besedo, »soeL. samoupravljanje«, prvič pa so jo zapisali ob razpravah o sindikatov. Na posebnem zasedanju generalne a k npači ganizacije združenih narodov pa iščejo načine najneink i šib pogajanj v prihodnjem razvoju sveta. Večina člani« • da so takšna pogajanja nujna, saj stopa človeštvo vse* dekado razvoja. 2al so tu nasprotja med razvitimi in mani f vitimi najbolj očitna. Razviti terjsjo glavno, prevl^^a^T? i aedo v pogajanjih, manj razviti pa so zagovorniki ena? pogovorov. Človeštvo pa bo nedvomno moralo prav najti toliko politične moči, volje in hrabrosti, da ho tudi to nasprotje, kar je interes človeštva!
J Košnje*
Uspešna krvodajalska akci
Jesenice — Letošnja krvodajalska akcija v občini Jesenice, ki jo je pripravil občinski odbor Rdečega križa na Jesenicah, je bila 21. in 22. ter od 26. do 29. avgusta. Zanjo se je prijavilo skupno prek 1600 krvodajalcev, kri pa so odvzeli 1534 darovalcem. Dajalcev je sicer bilo nekaj manj kot lani, vendar so zaradi boljšega zdravstvenega stanja udeležencev akcije zbrali večjo količino krvi.
Kot so povedali pri občinskem odboru Rdečega križa na Jesenicah, so s programom akcije predvideli udeležbo okrog 1500 krvodajalcev v šestih dneh. Uspeh pomeni tako preseženo Število udeležencev, k. so ga načrtovali, kot pripravljenost za sodelovanje v številnih organizacijah združenega dela. Kakor ponavadi so bili tudi letos najštevilnejši krvodajalci iz jeseniške železarne, kri jih je darovalo 88.1. veliko pa jih je prišlo tudi iz temeljne organizacije Iskre na Blejski Dobravi. Klima in Kovina na Jesenicah, temeljne organizacije Planike iz Zabreznice in drugod. Delno so k temu pripomogle tudi obsežne priprave na akcijo, med katerimi so imeli predvsem precej administrativnega dela.
Pohvalili so solidno delo ekipe Zavoda za transfuzijo in odvzem krvi iz Ljubljane, ki je večino dni kri odvzemala na šestih mizah. Tako ni
bilo večnih pritožb zaradi Vendar so pri občinske«. Rdečega križa izrazili skrb d* ganizacije prihodnjih krvsM akcij, saj na Jesenicah ni * nega prostora za izvedbo as* seni. Ze več časa namreč aafc* orgnizacijo akcije septetnbni * boljše udeležbe, na i*zpohuP\ jim le dotrajani prostori deS** doma.
S-*
Večji poudart obveščanju
V  krajevnih  skupnosttf, I Ljubljana - Šiška dajejo «* poudarek boljšemu obveščaš* janov   in   delovnih   Ijmjj, ? občinskega glasila, ki krapa* krat   mesečno seznanja i * memhnejšimi dogajanji v pričeli izdajati tiskana guts** jevnih skupnosti, dokaj n# izhaja tudi 22 glasil defova* nizacij. Tako v krajevnih s*** kot   v delovnih organizacij razvite tudi druge oblike or> kot so bilteni, oglasne desV tako da so krajani in del«« najhitreje obveščeni o doga jih neposredno zanimajo.
Rezervirano za urednika
Telefonski k/ie našega ziesh-ga naročniku iz Akuf-je Loke nam je zastavil pomrmbn,, i prašume zakai gorenjski Glas ne objavf/a pn-gh-d dežurnih trgnuti za sithote. nedelje in praznike tudi > področni škofje loške občine?
Da. zakai netit, snm s,- tudi mi vprašali   \ naši komerciali so nam dali preprost odgovor  :ato. ker nam nobena trgovina s tega in tudi tržtškegu />,>dr»č /a ne sporoča, kljub posredovan/u '
Naj ho moje današnje pisanje zahvalil občanu, ki nas Je opozoril na to pornuniklpt nhnščtiniu in obenem pobuda škofjeloškim in friškim trgntn-m. da
,skan,e trgovine in trosijo denarja »tetefim** tudi a trgovme same. ki si z zadolžite** čanov m kulturno /'-^^7^^7^£a
svoje kupce za danes, jutri m da gre dober glas v deveto vas no. če bo to pis časopis C/as tud, s te strani pripomogel k ^ ,,vunaš,n bralcev Vsem lsJtrrn
o to pisanje Mai»>.I
PETEK. 5 SEPTEMBRA 1980
3.STRAN G
Saj ne bo res ...
Tako misli večina ljudi, ki so po razsodbi sodišča prisiljeni zapustiti stanovanje. Do konca upajo na »čudež«, zato si novega bivališča ne priskrbijo pravočasno in je izselitev še toliko bolj boleča.
Nenavaden prizor: sodni izvršitelj v strogi temni obleki s ionom spisov pod pazduho, miličniki, predstavnik tovarne, tovornjak in delavci, ki čakajo, da bodo nanj naložili opremo i/ kile. Vsi so nekam tihi. Zdi se, da jim ni vseeno. Prisilna izselitev res ni zabavna stvar. Žalostna je celo za opazovalca.
Paa se zaletavata v tično ograjo, režita. Kot bi čutila, da .se bo zgodilo nekaj neprijetnega, da bo konec njune svobode, tekanja po prostranem vrtu. Mlada žena čaka pred hišo. Obupana je, malo manjka, da bi zajokala. Mož izraža svoja čustva drugače: preklinja, grozi. žali. s pestmi je pripravljen braniti dom. Kdo bi mu zameril hude besede v tem trenutku, verjetno najtežjem v njegovem življenju? Oče je ob njem. podpira ga, prosi...
Nič ne pomaga. Sodba se glam: prit*ilna izselitev. Delavci odidejo v hišo. Prinašajo omare, postelje, televizor, radio, pralni stroj, hladilnik in nešteto drugih stvari. Nalagajo jih na tovornjak. Hitro je poln. Se enkrat bo moral priti.
Kam? Mlada zakonca si nista priskrbela novega doma. Čakala sta in upala, da tovarna, lastnica hiše, vendarle ne bo uresničila svoje zahteve, čeprav je hiša že sedem let njena, čeprav jo je moževemu očetu, prejšnjemu lastniku, plačala, mu preskrbela zemljišče za gradnjo nove in celo ponudila, da bo z lastnimi vozili zastonj prepeljala ves potreben gradbeni material.
Sedem let so se vlekle tožbe, zaslišanja, sojenja. Oče si je kmalu premislil, trdil, da pogodbe ni podpisal in da ga je tovarna ogoljufala. Tudi o izselitvi ni hotel več slišati.
Tovarna hišo potrebuje, tako kot nekaj drugih v njeni bližini. Pridobila jih je podobno kot to, vendar zapletov z nobenim drugim lastnikom ni bilo.
Leta 1976, tri leta po sklenitvi pogodbe, je Vrhovno sodišče v Ljubljani odločilo, da je pogodba veljavna in da se mora toženec izseliti v šestih mesecih. To je malo kasneje res storil.
V hiši pa je ostal njegov sin z ženo. Morda sprva, mlad kot je Ml, res ni vedel, da bo moral ven. Ali pa ni verjel. Odločitev je po prvi neuapeli prisilni izselitvi dokončno povedalo Višje sodišče v Ljubljani. Sodbo je izreklo maja letos.
Tovarna je morala zakoncema preskrbeti prostor za skladiščenje njune opreme, ne pa tudi za življenje. Dobila ga je v petnajstem nadstropju kranjskega nebotičnika. Okrog šestnajst kvadratnih metrov veliko sobo, v kateri je prostora komaj za pohištvo. Živeti v njej res ne bo lahko, posebno ne, če si doslej imel tri sobe, kuhinjo, shrambo, drvarnico, vrt...
Fant se je zatekel po pravico in resnico k časopisu, ki se ju drugačnih ne moremo izmisliti. Lahko sočustvujemo z njim, resnica pa je vendarle zapisana v sodnih spisih.
Mladima zakoncema lahko le želimo, da bi čimprej našia razumevanje za stanovanjsko stisko v njunih podjetjih ali pri odboru za gradnjo solidarnostnih stanovanj. Morda pa bosta navsezadnje le pokazala več volje, izkoristila zemljišče, khga je ponudila tovarna, če je seveda še čas, in začela graditi. r H. Jelovcan
Vr^prrvia^sovamnarazpota^p^c^k^
kani [Tirada Plošč** so
za oblaganja nolranph prostorov, bakonov.
fasad...
Vsftost 20 x 20 cm. kvaitota VS. Ptoečic« so odporne m prenesejo ve*e temperaturne razJto.
Cena kvadratnega metra ploščic: 178 81 din
prodajalna kamnih
Prodajalna p odprta vsak dan od 7. do 19 ure. ob sobotah od 7 do 13 ure
\*Baaan*BlBnMnunulBn^Bn^B*^BjjBjjjMJ
Novi prostori KS Center
KS Center si močno prizadeva obnoviti staro mestno jedro Kranja, v katerem živi okoli 2500 pretežno starejšega prebivalstva — Ob vseh drugih problemih, podobnim v ostalih krajevnih skupnostih, imajo še veliko makadamskih poti
Z otvoritvijo novih prostorov za družbenopolitične organizacije v nekdanji depandansi Dijaškega doma v Tomšičevi ulici v Kranju so se v krajevni skupnosti Center začele večdnevne prireditve ob letošnjem krajevnem prazniku 10. septembru. V novih prostorih se bo našlo mesto tudi za organizacije, kot so Rdeči križ, pa balinarski klub in tudi ostale dejavnosti   v   krajevni skupnosti.
Vendar pa s selitvijo v nove pro: store problemi še niso rešeni. Za takšno krajevno skupnost, kot je Center, je namreč komaj verjetno, da na prostoru, kjer živi 2500 krajanov, kjer so kulturne institucije, kot je Prešernovo gledališče, športni objekti, zimsko kopališče in podobno, ostajajo še makadamska pota. Menda je takšnih poti celo več kot pa katerikoli podeželski krajevni skupnosti. Razen tega je KS Center najstarejši, del Kranja, kjer so nekatere stavbe močno prekoračile dobo stotih let, -a kljub slabemu vzdrževanju še vedno predstavljajo stanovanjski prostor za velik del sicer pretežno starejšega prebivalstva. Prav to je po eni strani tudi vzrok, da ni ravno veliko hišnih svetov in četudi so, se izredno težko spopadajo s stanovanjsko problematiko. Podobno je s potrošniškim svetom, dosti uspešneje pa že deluje poravnalni svet.
Kljub nagrmadenim problemom, ko je od lanske akcije NNNP tudi samouprava bolje zaživela, krajani so se bolj spoznali med seboj, pa krajevna skupnost ne izgublja volje, za delo. Še pred časom tudi ni bilo v krajevni skupnosti dosti krajanov, ki bi bili voljni kaj več poprijeti za delo po zgledu , drugih podeželskih krajevnih skupnosti. Od lani se je zanimanje za krajevne probleme in sodelovanje pri njihovem urejanju močno povečalo. Takšno »kadrovsko zaledje« pa je seveda tudi porok za hitrejše korake razvoja.
Več krajevnih problemov je tudi splošnih, to je mestnih, če omenimo vprašanje zapore prometa skozi Prešernovo ulico. Krajani se sicer pred hrupom in slabim zrakom kot neljubim spremljevalcem hrupnega vrvenja avtomobilov skozi mesto, umikajo v vrtove ali kar za zaprta okna. Zdaj so si krajani kar sredi starega dela mesta uredili majhen miren prostor, kje lahko v zavetju zidov in koščku zelenja malce po-čijejo. S prostovoljnim delom so uredili vrt pri gradu Kieselstein, sicer kranjske znamenitosti, ki pa jo hudo načenja zob časa. Najhujše podiranje so sami v štirih celodnevnih akcijah malce zaustavili, pozidali in uredili zelenico. Tak svojevrsten delež k »revitalizacije« mesta seveda ne bodo mogli ponavljati tudi na drugih stavbah, sploh pa ne sami. sicer pa se v oživljanje mestnega
Dražja elektrika in premog
Slovenski izvršni svet je pritrdil predlogu »zavoda SRS za cene, da se električna energija podraži za 30 odstotkov. Elektrogospodarstvo je sicer zahtevalo za 43,7 odstotno podražitev, vendar je v izvršnem svetu prevladalo mnenje, da mora tudi ta dejavnost sama z učinkovitejšim poslovanjem ublažiti svoje zadrege. Elektriko naj bi dražje plačevali od 8. septembra.
Ker je sestavni del elektrogospodarstva tudi premogovništvo, se bo zaradi izgub premogovnikov podražil tudi energetski premog in sicer za
30 odstotkov. Komercialni premog, ki ga kupujejo gospodinjstva pa se bo podražil do 30 odstotkov.
S 15. septembrom se bodo podražili tudj dnevniki Delo, Dnevnik in Večer in sicer bodo dražji za dinar.
S podražitvijo premoga in elektrike se bo izboljšal položaj rudnikov in elektrogospodarstva, vendar pa bodo višje cene ponovno podražile proizvodnjo v vseh panogah industrije, vplivale pa bodo tudi na rast življenjskih stroškov.
L. B.
Roman Teržan:   Ji&gOTl IZ preteklOSti pojenjuje
Homite občinske konference ZKS ^tjfja Loka je za zadnjo sejo pri-t vil oceno družbenoekonomskih iT v občini: pregled gospodar-^jb dosežkov prvega polletja in se   najnovejši gospodarski k*epi odražajo v proizvodnji. O tem spregovoril tudi sekretar komiteja ^irmke  konference   ZKS Skofja
Roman Teržan. gospodarski   dosežki prvega Mfctja so v škofjeloški občini ■o ugodni. Porast prihodka akumulacije je izreden, dobri to tudi dosežki pri izvozu. iu vi pripisujete takšen us-l?
k*fako dobri poslovni rezultati so Ika zagona iz preteklega ob-Delovni kolektivi so imeli še ^e) zalog surovin in repromatcri-11 tako domačega kot uvoženega in »N* težav zaradi preskrbe ni bilo. n^Sn v EGP Skofja Loka in Iskri We Pri slednji je treba povedati. *IŠ **radi dohodkovno skoraj nepo-*^**jbnih delov iz uvoza ne more ^ *V*lnjevati svojih izvoznih obvez-\^Qu Ugodni finančni dosežki so iVi posledica hitre rasti cen ter ^V^rjanja porabe in pa tudi dobrih J\^nih dosežkov._ Velika večina Vjvnih kolektivov se je namreč /
izredno odgovornostjo lotila povečevanja izvoza. Pri tem izstopa Sešir. ki proda na tuje 60 odstotkov celotne proizvodnje. Iskra Reteče. ki jo sedaj proda okoli tretjino, če pa bi imela boljšo preskrbo, bi lahko izvozila celo dve tretjini izdelkov. Ker izvoz ni le letošnja naloga, smo pri občinski konferenei začeli akcijo, da bi spodbudili za izvoz tudi tiste, ki so do sedaj računali le na domači trg. Težave pa nastajajo zaradi še vedno neurejenega deviznega sistema in tudi stimulacija za izvoznike še ni urejena«
Kaj pa investicije?
»Investicije so se umirile in so od lanskih višje za 1! odstotkov. Dobra polovica je vlaganj v industrijo in to predvsem v opremo, ostale pa v kmetijstvo, promet, turizem in obrt. Posebej moram poudariti, da v naši občini narašča delež lastnih sredstev pri investicijah kar pomeni, da so stabilizacijska prizadevanja padla ItU ugodna t la «
Čeprav ekonomičnost poslovanja v večini občin pada, se je škofjeloški za odstotek povečal.
»Kaže. da so se .delovni kolektivi resno lotili stabilizacijskih ukrepov m so / varčevati jem na eni in /. večjo
produktivnostjo na drugi zmanjšali stroške. Vendar pa se na to ne gre zanašati. V posameznih primerih namreč opažamo, da je prizadevnost za delo začela upadati in v nekaterih delovnih kolektivih so v zadnjih mesecih imeli nad deset odstotkov iz ostankov z dela. Problem nastaja predvsem tam. kjer je veliko nekvalificiranih delavcev. Dogovorili smo se. da bodo v akcijo stopili sindikati.«
Izgub v prvem polletju ni bilo. Kakšni so izgledi za drugo polletje?
»Ker se preskrba z repromateri-alom slabša, v zadnjih tednih ima razen že omenjenih velike težave Iskra Železniki zaradi nerednih dobav iz Železarne Jesenice, ni pričakovati tako ugodnih rezultatov. Zato se v teh dneh v delovnih organizacijah dogovarjamo, kako še poiskati notranje rezerve in nove dobavitelje, da se reprodukcijska veriga ne bi trgala in bi bilo negativnih vplivov čimanj. To je nujno, ker bo drugače težko uresničiti izvozne cilje, saj imajo, kot sem že omenil, največ težav s preskrbo, prav izvoz-niki.«
L. Bogataj
jedra vključujejo s svojim odborom za revitalizacijo mesta. Prav ob krajevnem prazniku bo v ponedeljek, 8. septembra, ob 18. uri v mestni hiši Gorenjskega muzeja odprta razstava o revitalizaciji mesta Kranja.
V sklop prizadevanja o ureditvi centra mesta sodijo tudi želje, da bi se po možnosti preselile iz centa nekatere organizacije združenega dela, ki po dejavnosti, ki jo opravljajo, ne sodijo v načrte o oživljanju starega mestnega jedra. Seveda ne gre v teh prizadevanjih povsem gladko, čeprav si nekatere delovne organizacije same že močno želijo nov prostor. Sicer pa je krajevna skupnost našla z večino organizacij združenega dela na svojem področju skupni jezik, sodelovali so pri oblikovanju smernic srednjeročnih planov, ne nazadnje pa je vrsta delovnih organizacij tudi finančno podprla obsežen program praznovanja krajevnega praznika.
L. M.
r
Akcija »1000 delavcev sodelavcev«
Prvi koraki
Z željo, da bi  zainteresirali kan največ delavcev  za  dopisovanje v Delavsko  enotnost   in   glasila deJ lovnih organizacij, je občinski svet* ZS Kranj v začetku junija opozorij vse predsednike konferenc in predsednike osnovnih organizacij, ki izdajajo svoja glasila, na akcijo »1000 delavcev — sodelavcev«. j Kot   ugotavljajo   na občinskem svetu v Kranju, akcija še ni zaživela kot bi želeli. Večji odziv je čutiti v delovnih organizacijah, kjer je informiranje močneje razvito. Tako so v Iskri —  Elektromehaniki Kranj imenovali akcijski odbor, ki bo oblikoval in sprejel program dela, delavci pa so bili o akciji seznanjeni z obširno informacijo v njihovem glasilu in na oglasnih deskah. V Iskri sd tudi dali pobudo za sestanek urednikov in organizatorjev obveščanja v združenem delu v občini Kranj, na katerem bi se pogovorili o nadaljnjem  delu   in   izmenjali izkušnje. Med delovnimi organizacijami, ki so se že resneje spoprijele s to novo nalogo sindikata, so tudi Planika. Zi-J vila, IBI in še nekatere druge.
Kaže. da bodo akcijski odbor^ zaživeli šele zdaj. po kolektivnih dopustih. Občinski sindikalni svet b« podatke o delu odborov in uresničen vanju akcije »1000 delavcev — so-1 delavcev« zbiral ponovno ta mesec.j Pričakovati je, da bo željeni sestanek urednikov in organizatorjev obveščanja v združenem delu v| kranjski občini sklican že v sepi tembru. i
D. D. i
Dežurne trgovine
□""I špecerizia ,_i ©©©©
dne 6. 9. 1980
MARKET DOBE BLED, Kajuhova 3
MARKET VOLČJI HRIB RADOVLJICA, Gradnikova
Trgovini sta odprti od 7. do
19. ure
MARKET DELIKATESA BLED, Cesta svobode 15 (v Park hotelu) '» Trgovina je odprta od 8. do
20. ure
O L A S 4. STRAH_
Stroji, stari petdeset let
Temeljna organizacija združenega dela Gorenj-ka Lesce si prizadeva, da bi čimprej uresničila svoja investicijska prizadevanja — Z novo tehnologijo tudi kvaliteta in večji izvoz
PETEJT 5.SEPTB
Radovljica — Leska tovarna čokolade Gorenjka. ki sodi kot temeljna organizacija združenega dela v kombinat Žito Ljubljana, ima letno proizvodnjo okoli 1.500 ton čokolade in čokoladnih izdelkov. Vendar pa 80-članski delovni kolektiv doseže svojo proizvodnjo, ki je na tržišču zelo cenjena in iskana, z izjemnimi delovnimi napori. Tehnologija je izredno zastarela: stroji so iz leta 1932. potrebno je veliko fizičnega dela. stavba pa je neprimerna za kakršnokoli adaptacijo.
Gorenjki primanjkuje skladišč za surovine, embalažo in končne proizvode. Prav zato je nujna naložba v modernejšo tehnologijo, ki bo tako v prid tudi proizvodnji mehkega peciva v Triglavu Lesce, s katero je tovarna povezana in z njo tudi sodeluje. Nedvomno pa bi bila posodobitev koristna tudi zaradi proizvodnje kvalitetnejših izdelkov ter polizdelkov za številne druge proizvajalce živilskih proizvodov.
Letos junija je sanitarna inspekcija radovljiške občine pregledala proizvodne prostore Go-renjke in ugotovila, da so nujno potrebna tudi večja gradbena dela za normalno proizvodnjo. V nasprotne« primeru bodo inspekcijske službe morale isdati odločbo o prenehanju proizvodnje, ki pa dejansko pomeni likvidacijo temeljne organizacije.
Že nekaj časa si v Gorenjki prizadevajo, da bi tovarno rekonstruirali. Tako naj bi proizvodnjo deloma prenesli v že zgrajeno skladišče temeljne organizacije Triglav in obenem ob skladišču zgradili nov proizvodni trakt. Ce bi proizvodnja bila v modernejših prostorih in ob boljši tehnologiji, bi Gorenjka lahko tudi več izvažala, saj bi s kvalitetnejšimi proizvodi lahko uspela tudi na zunanjem tržišču. Prav to pa je še posebej pomembno, saj mora temeljna organizacija domala vse surovine uvoziti — doma jih ni in jih tudi ne bo — za to pa potrebuje devizna sredstva.
Zdaj si v Gorenjki prizadevajo, da bi zbrali naložbena sredstva in čimprej uresničili svoj investicijski priigram, od katerega je odvisna njihova nadaljnja proizvodnja ali celo obstoj. Ce bodo uspeli zbrati dovolj denarja, potem naj bi z izgradnjo objekta začeli že letos, ga dokončali prihodnje leto. ko naj hi tudi uvozili opremo. Vsa dovoljenja za uvoz opreme pa tudi že imajo. Izgradnja prve faze naj bi veljala okoli 25 milijonov dinarjev, druge pa 170 milijonov dinarjev. Lastna sredstva bi zagotovili iz združenih sredstev poslovnih sodelavcev, iz združenih sredstev temeljnih organizacij združenega dela in z udeležbo temeljne organizacije Gorenjka.
D.Sedej
Čistejši zrak in prihranek goriva
Medvode - V tovarni DON IT v Medvodah gradijo sežigalno napravo in novo kotlovnico Investicija je tako ekološko kot ekonomsko nujna: /.a čistejši zrak v Medvodah in v okolici ter za pridobivanje tehnološke pare za med voske proizvodne tozde DONITA. Investicijska dela bodo stala 110 milijonov dinarjev. Sredstva so zagotovili z združevanjem sredstev devetih tozdov DONITA. Ljubljanske banke, dunajskega Integrala in zagrebškega Montinga. Poleg čistejšega zraka si v DONITU obetajo tudi prihranek pri gorivu, saj bodo po izračunih že leta 1982 rabili 11 odstotkov manj primarnega uvoženega goriva.
-fr
Skromen naložbeni dinar
Radovljiške delovne organizacije so v začetku leta  načrtovale za 992 milijonov naložb — Naložbena dejavnost usiha — Prednost le ekonomsko upravičenim investicijam
Radovljica - V začetku letošnjega leta so organizacije združenega dela radovljiške občine načrtovale za 992 milijonov naložb, kar predstavlja 35 odstotkov več kot so bile lanske naložbe. V načrtih so predvidevali, da bodo združili za 29 odstotkov lastnih sredstev, 46 odstotkov kreditov in 25 odstotkov sredstev iz raznih drugih oblik združevanja.
V sredini meseca avgusta pa so se načrti popolnoma spremenili, kajti zneski so drugačni, prav tako tudi struktura in delež kreditnih in združenih sredstev.
Ljubljanska banka je letos maja sprejela posebne restriktivne ukrepe, ki naj bi ohranili likvidnost banke. Tako je izvršni svet skupščine občine sprejel posebno usmeritev, v
VSori za tretjino večja prodaja
Medvode — V tovarni So rs Medvode, poslovni enoti Slove-nijalesa, so v prvih letošnjih sedmih mesecih prodali za 74 milijonov dinarjev izdelkov, kar je za tretjino več kot v istem obdobju lani. Zelo uspešni so bili V izvoznih prizadevanjih, saj bodo načrtovan obseg prodaje na tuja tržišča presegli. Vse večjo pozornost posvečajo kakovosti izdel-
kov, p red sobni m garnituram in mladinskemu pohištvu. V ta namen so kupili dva ključna stroja, ki bosta pripomogla k izboljšavi že doslej visoke tehnološke ravni proizvodnje. Ob tem pa ne zanemarjajo skrb za delovnega človeka, saj so uredili jedilnico, poskrbeli za letovanja, ob visoki produktivnosti dela pa imajo tudi primerne osebne dohodke. _fr
kateri predvideva, da je treba uresničevati tiste naložbene programe, ki pomenijo nadaljevanje preusmeritve proizvodnje ob izkoriščanju naravnih danosti in ob ugodnih ekonomskih rezultatih.
Komite za družbeno planiranje skupščine občine je zato pregledal, vse investicije v občini. Predlaga, da se nadaljuje z vsemi že začetimi naložbami, tistimi, ki so že sklenile kreditne pogodbe z banko. Struktura virov financiranja je pri teh naložbah ugodna, saj je delež lastnih sredstev skupaj z združenimi 62 odstotkov.
Ker so naložbe v Radovljici v prvem letošnjem polletju precej nižje kot lani - manj kot v drugih gorenjskih občinah — naj bi si vsi prizadevali, da bi uresničili prednostne naložbe, ki so jih že določili. To so kotlovnica LIP, lupilnica LIP in gozdnega gospodarstva na Bledu, galvanika in čistilne naprave Verige. Vse ostale naložbe precej zaostajajo, z izjemo naložbe samoupravne komunalne skupnosti za rekonstrukcijo vodovoda za Cankarjevo naselje in za Jarše. Vse ostale investicije pa naj bi odložili na prihodnje leto ali za kasneje.
Prav poseben položaj pa v radovljiški občini zavzema naložba leske tovarne čokolade Gorenjke, ki bi jo bilo treba podpreti zaradi izredno slabih delovnih pogojev, zastarele tehnologije in tržnega položaja. Odobrili naj bi jim kredit iz sklada skupnih rezerv v višini 6 milijonov dinarjev. D. Sede j
NA DELOVNEM MESTU
Franc Medle — poslovodja Chema
Po polnih policah sodeč in po škatlah polnih barv, ki zapolnju-
{'ejo vse kotičke trgovine, so do->ro založeni z vsem, kar nudi Chemo v svojem prodajnem programu: od premazov, topil za vse barve in lake. barv za pleskanje, premazov za kovine, les, za vse pode, vseh vrst lepil, od čevljarskih do mizarskih, za tople pode itd., ves brusni material, ob brusnega papirja na metre do smirko-vega platna, pa vsa Čistila do kozmetike in ftamponov Tudi neka j priborov za pleskanje, čopičev in lopatic se dobi tu.
Ljudje prihajamo sem z vsemi mogočimi željami in navadno se prav nič ali pa zelo malo razume-
mo na materiale, ki jih želimo kupiti. In če v trgovini ne bi bilo prodajalcev, ki se razumejo na svoj posel in dobro poznajo materiale, znajo svetovati v vsakem primeru, bi slabo izbirali.
Franc Medle je v kranjskem Chemu že četrto leto poslovodja. Za trgovca se je izučil pri Merkurju, potem pa naredil še pošlo-vodsko šolo. In če primerja prodajo v železnini in prodajo tu, ugotavlja, da je tu veliko bolj zanimiva in pestra, veliko več lahko ljudem svetuješ. Prodajalec mora tu veliko več vedeti. Će pride kupec v železnino po žeblje 60, bo pač take dobil. Tu pa se stalno spreminjajo kemikalije, sestavine tega in onega, meša se zdaj s tem, zdaj z onim, kar je pač boljše, ali kar je pač na voljo. Vendar, na žalost se morajo prodajalci največkrat sami znajti, da vedo prav prodajati in svetovati.
»Pogrešamo tesnejšega sodelovanja z industrijo. Proizvajalci bi nas morali sproti obveščati o vseh novostih in napraviti demonstracije v naših prodajalnah. Dogovarjamo se že z JUB-om in Color-jem, da bi napravili demonstracije za plastične omete, zunanje in notranje, pa bi nanjo povabili vse gradbenike, ki se s tem ukvarjajo. Vendar, pravega posluha za to ni. Dokler bo naša kemična industrija lahko prodala vse, kar proizvede, bo tako.«
Poslovodja v Chemu ima seveda dosti svojih poslov« niskih opravkov. Polovica prodaje gre na naročilnice in potem je potrebnih vrsta obračunov, pa nabave in drugo, vendar, kadar je potrebno, skoči tudi za prodajni pult. Radi postrežejo, če le ima
jo. Vendar zadnje čase je začelo primanjkovati tega in onega: trenutno ni jupola, sinkolita, ni-lepil, od sintelonov do teleonov in ne morejo postreči ne polagalcem podov, ne parketarjem. niti čevljarskim mojstrom. Pa seveda, pralnega praška tudi ni. Zmanjka občasno stvari, pri katerih so proizvajalci s surovinami vezani na uvoz. Lani ni bilo dobiti sadolinov, zdaj pa ti so, pa drugega ni. Največ pa ljudje iščejo materiale za beljenje notranjih prostorov, pa za barvanje lesa in podobno.
Utesnjujejo jih prostori. Trgovini s kemikalijami, kot sta Chemo in Astra, sta za industrijo, kakršno ima Kranj, odločno premajhni. Chemo razmišlja o novogradnji in prav zdaj teko dogovori za odkup zemljišča na Blejski cesti v Kranju. Sedanji prostor je že dolgo premajhen. Skladišče imajo zdaj na Koroški cesti, ki pa tudi ni dostopno za tovorna vozila in vse morajo zvoziti z vozičkom. Pred prodajalno tudi ni parkirnih prostorov in stranka strahotna zavozi na pločnik, če hoče, da naloži kupljeno blago in se ne muči do avta na parkirnem prostoru. Pogodba z Delavskim domom jim je že potekla in zdaj so jo podaljšali še za dve leti. Upajo, da bodo uspeti z montažno gradnjo priti do novih prostorov. Sredstva ht> zagotovil delno Chemo, delno združena sredstva proizvajalcev, delno pa bančni kredit. Potem bo kranjska industrija dobila trgovino z barvami in laki, kakršno potrebuje in ji ne bo več treba iskati potrebnih materialov po Ljubljani in drugod po Sloveniji. D.Dolenc
Sovlaganje — -pot do premoga
Na Gorenjskem bi v naslednjem srednje) obdobju   morali   zbrati  okrog 525 dinarjev za sovlaganje v obnovo in rudniških zmogljivosti
Po mnenju Trgovakega podjetja Merkur iz Kranja bi letos na Gorenjakem potrebovali okrog sto tisoč ton premoga, od tega približno 70 odstotkov rjavega in 30 odstotkov lignita. Merkur je uspel skleniti pogodbe za dobavo dobrih 85 tisoč ton, in sicer za nekaj več kot polovico s slovenskimi premogovniki, za ostalo količino pa z rudniki iz Bosne in Hercegovine ter s Kosova. Primanjkljaj, ki bi zagotovil docela nemoteno preskrbo potrošnikov s premogom, torej znaša okrog 15 tisoč ton. V resnici pa je se večji, saj premogovniki pogodb ne uresničujejo v celoti, tako da mora Merkur prodajo za letos skleni to.
Poraba premoga v splošni energetski krizi namreč v zadnjem obdobju narašča, po drugi strani pa premogovniki zaradi zastarele opreme pa tudi zaradi uhajanja rudarjev v druge, »lepše« in lažje poklice, povpraševanju niso več kos. Obnova in razširitev rudnikov ter s tem povezano ustvarjanje boljših pogojev za delo, so nujni.
V Merkurju — podobno kot v drugih organizacijah, ki potrošnike oskrbujejo s premogom -dobivajo vedno več »samoupravnih« sporazumov za sovlaganje v premogovnike. Tako na primer rudnik Zenica zahteva, da mu Merkur vrača 80 odstotkov zne-
ska od njihove prodaja* premoga, drugi hočejo Ml tisoč dinarjev kredita premoga za obdobje dk po 4-odstotni obrestni podobno. Premogovniki želijo bremena zaatarelooti f nesti na porabnike, masa m* da trgovina toliko dteaaria aš*
Gorenjski potrošniki bsst naslednjem  srednjerocaeai * dobju potrebovali okrog 701 soč ton premoga. Ce vsaav* kot merilo za sovlasjaaje TU * narjev na tono premešča, ssa* to za Gorenjsko 515 ^»iiiMM-* narjev v petih letihu assr** lahko prispeval največ devet' lijonov in bi ta sovlaeaajt' menil ves poslovni abJad daje premoga, medlean kaki letos moral združiti okrog H*> lijonov dinarjev.
Vsota niso maleaukoata*. .*? čati jih bo treba, sdeer baas«! niki, za zdaj gre tiste iz Bosne in zaprli »pipo«.
Merkur je s znanil vse Korenjake vršne svete, ki naj | skupno  rešitev. So namreč edina pot do katerih virov osi način bo denar pa je vprašanje, na trenutno še voriti.
(M)
NGIN
KRANJ
Poštna ulica 3
Komisija za medsebojna delovna razmerja prosta dela in naloge
dveh strojnih ključavničarjev
Pogoji za sprejem so:
— 3 letna poklicna šola strojne smeri ali KV delavec
— 2 leti delovnih izkušenj z znanjem varjenja
Prednost imajo varilci z opravljenim izpitom iz varjenja.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom
službe po dogovoru.
OD po samoupravnem sporazumu o osnovah in merilih za raii čistega dohodka in za delitev sredstev za OD in skupne porah?!
DO Engineering Kranj.
•\
Pismene prijave z dokazili o strokovnosti pošljite n. naslov v roku 15 dni po objavi.
■
Nova Stolova tovari
Kamniški Stol bo ta mesec preselil i>d*>b* sedežnega pohištva v nove prostore — pri nakupu strojev — Nova tovarna bo Drit
novosti tudi za potrošnike
logijo pa Stol premaguje u*" ga pestijo zaradi pomikat* lavcev. Posebej za kovinak* t je zelo malo zanimanja T* TOZD oblazinjenih in kovu«* del kov načrtoval, da bo ofr' tekočega planskega razdoru' sloval 300 delavcev, treounv' zaposlenih 290.
TOZD oblazinjenih lri yš izdelkov je v letošnjem nr** letju dobro posloval, toda v*'' kažejo težave preskrbe z terialom. Težko je dobiti rt** ploščato  železo, lepila,  v * skušajo čim bolj zmanjšati & materiala, da ublažijo pokončnih   izdelkov.   TOZD * svoje izdelke prodajati tudi " jem trgu in tako letos načrr-' milijon dinarjev izvoza, saj * pira izvoz v Egipt in Soviec* zo. Glavni Stolov izvoznik * fj v katerem izdelujejo plosko«^ hištvo in z oblazinjenimi t" mi in plastičnimi stoli v j*** času prodirajo na tuji trg.
S sedežnim pohištvom « opremljali predvsem družb*1 store, kot denimo kinoa\x*»^* stavracije. Z novo tovarno f več pozornosti posvetili ta* I potrošnji. Novi prešivalni *r blazine bodo nadomestili Sn< gumbi in tako se nam ohet*» » izdelki iz Stoht. M. VJ
Kamnik — Pred dnevi, ko so v kamniškem Stolu praznovali 30-let-nico samoupravljanja, so člani delavskega sveta po končani seji odšli pogledat novo tovarno sedežnega pohištva, v kateri bo delo steklo ta mesec. Zgradili so jo v industrijski coni na Duplici, ob Korenovi cesti in vanjo bodo preselili proizvodnjo TOZD oblazinjenih in kovinskih izdelkov, čigar delavnice ao danes urejene in raztresene v stari tovarni. Nova tovarna zato pomeni predvsem izboljšanje pogojev dela in izboljšanje tehnologije.
Z gradnjo so začeli avgusta lani, predvidoma bi morala biti končana julija letos. Toda kasnijo razna zaključna kooperantska dela. tako, da bo delo v novi tovarni steklo ta mesec. Naložba je veljala 75 milijonov dinarjev, polovico so lastna sredstva, ostalo krediti Z novo tovarno pa bo Stol bogatejši za 7 tisoč kvadratnih metrov proizvodnih prostorov.
Proizvodnjo bodo preselili postopoma, da ne bo prevelikega zastoja. Najprej bodo selili tapetniške delavnice, kovinske bodo prišle na vrsto kasneje.
Na nove stroje, ki so jih načr tovali, pa bodo morali še p«>čakati. Zatika se pri njihovem uvozu in predvidenih dveh paketov letos gotovo še n<> bo  Prav / novo tehno-
j
Ni
PETEK, 5. SEPTEMBRA 1980
5.STRAN
Razvejan likovni svet
Morih^w£nrn»'iJ Mmtnehi£-"v Viljem Jakopin, Zlata Volarič in Jože Volarič ter VSRttmttZSgrS* Andr* Verlon razst°vlJaJo v Gorenjskem muzeju
^azličnin slikarskih, grafičnih oziro-*ru kiparskih smeri od abstraktnega Ekspresionizma preko naive do ele-*t»entovpopartističnega slikarstva.
Razvoj   likovnih   stremljenj od *ealizma do njegovega abstraktnega **a»protja je pri slikarju in kiparju Viljemu Jakopinu videti razumljiv **■ logičen. Jakopinova nekdanja na feslirtične osnove" oprta krajina si sčasoma   nadela geometrijskim sodobne like. Nastale pravokotne Woskve so svoj krajinski izvor izpričevale le s pomočjo nekaterih svojih Vranic, v katerih se je ohranila sled I*»>kdanjih obrisov krajinskih vedut. •» retežno hladni barvni toni ustvar-■**«jfl v Jakopinovih krajinskih she-*^ah svojevrstno vzdušje, v katerem r*Utimo odmev slikarjevih razpolo-V^nj- Podobno kot Jakopinove slike Pj^edstavljajo tudi njegove plastike ^»likovno redukcijo naravnih dano-^i. Na zdajšnji razstavi v Kranju so nadele obliko gibljive plastike z T**očno stiliziranimi antropomorfnimi elementi.
* Jože Volarič si je za gradivo, iz ka-s^rega nastajajo  njegove plastike. Ij^ral železo oziroma jeklo, ki ga vari ^T* oblikuje v narazličnejše figuralne « ^Httve. Volaričevo kiparstvo je v ^^ojih   začetkih   sprejelo motivni ^et. ki so ga v svojih delih u poljubljali naivci. S postopnim uve-vijanjem   realističnih elementov je širil krog Volaričevih kipar-,1   ^jih tem. povečalo se je zanimanje prikaz   zgodovinskih dogajanj za življenje v sodobnem svetu. ^ki^   upodobljenih telesih se je po-
Kranj - Konec prejšnjega tedna so r galeriji mestne hiše t Kranju odprli razstavo del akademskega slikarja Andrea Verlona. Razstavo je pripravil Gorenjski muzej s posredovanjem Avstrijskega kulturnega
^Vjla napetost.
telesih se življenje in
pred
jj^m želja po stiku z obdajajočim jjfc^oljem. S premišljenim izborom ^*^diva. ki prizadeto posega na po-|at^^čje revščine, lakote in krivic v '*>tu. se na vedno bolj očiten način
instituta. — Fofo: F. Perdan
kaže zanimanje za predstavitev socialnih tendenc v avtorjevem delu.
Slikarstvo Zlate Volarič pomeni lahkotno igro oblik, ki sestavljajo zdaj krajinsko sliko, zdaj tihožitje in spet skupine figur, ki se razraščajo po slikarskem prostoru, kot bi ne poznale meja. V slikarskih prizadevanjih Zlate Volarič je obsežen ves svet, še posebej otroški, njen in njenih bližnjih vsakdan, delo na polju in doma, praznovanja, igre, življenje v mestu in na vasi, pomoč lačnim, pogled v zgodovino itd. Najrazličnejši motivi se vrstijo v pisanem zaporedju in v še bolj pisanih, živih barvah. Slikarska ploskev je posuta
razjeda Kieselstein
Oradu Kieselsteinu v starem delu Kranja grozijo razpad in nasilne vselitve — Pro-Pam kulturne skupnosti za postopno obnovo in vrnitev življenja
z najrazličnejšimi upodobljenimi predmeti, figurami, drevesi, stavbami, yodami, griči, oblaki, rožami ali živalmi. Komaj kak kotiček še ostaja prazen. Slikarka ne dovoli, da bi karkoli ušlo njeni pozornosti, da bi karkoli omajalo njeno celovito predstavo o svetu in življenju.
Številne razstave, priznanja in nagrade, o katerih nam poroča biografija Andrea Verlona, čigar dela je Gorenjskemu    muzeju posredoval Avstrijski kulturni institut v Zagrebu, imajo skoraj gotovo izhodišče v izredno  aktualni   temi,  ki   jo je avtorju    narekoval    sodobni čas. čas vedno bolj dosledne tehnizacije. uničevanja človekovega okolja, obdobje dehumanizacije, ki je dobilo najbolj grozljivo podobo v nacizmu. Gradivo razstave, še posebej tisto, ki govori o grozotah druge svetovne vojne, o uničevalnih taboriščih, iztrebljanju Zidov in drugih narodov, je prepričljivo toliko bolj, ker ga je predstavil avstrijski slikar in predstavnik tiste generacije, ki je kruti čas  osebno  doživljala. Vernonova grafika, njegova olja in lepljenke govorijo isti jezik - jezik, ki ne grozi, toda opozarja. Besede moramo šele izbrati iz labirinta oblik in kaotičnega prepleta ploskev in linij, med katerimi kot da se gibljejo sence obsojenih, zavrženih in mrtvih.
Cene Avguštin
Gostovanje avstrijske
r
Kulturni koledar
VPIS GLEDALIŠKEGA ABONMAJA - Prešernovo gledališč« Kranj vabi k vpisu abonmaja /a novo gledališko sezono 1980/81. Vpisujejo vsak dan razen sobote in nedelje od 9. do 12. in od 11. do 16. ure in sicer od 8. do 20. septembra — vhod i/ Tavčarjeve ulice. Vpisujejo abonma za odrasle, v mladinski in kar je letos novost — v lutkovni abonma.
RAZSTAVA V GORENJSKEM MUZEJI' - V Mestni hiši j« na ogled stalna arhe«»loška. etnološka. kulturtiozgo«lovinska in u met nos t-nozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja V Prešernovi hiši sta odprta Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Prešernov«- hiš<' je odprta razstava slikarskih in kiparskih «lel Viljema Jakopina.
V Mali galeriji Mestne hiše si lahko ogledate razstavo del slikarke Zlate Volarič in kiparja Jožeta Volariča V galeriji Mestne hiše je na «>gled razstava del avstrijskega slikarja Andrea Verlona. ki jo je posredoval Avstrijski kulturni institut v Zagrebu.
V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji.
Razstavi- oziroma zbirke so odprte vsak dan od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure. oh sobotah in nedeljah pa od 10. do 12. ure. ob ponedeljkih pa je zaprto. i
V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt muzej Prešernov«1 brigade. Na Zg. Jezerskem je na ogled restavriran poznosredn jeveški ' kulturni spomenik Jenkova kasarna, ki je opremljen / etnološkim gradivom.
ZBIRKE LOŠKEGA MUZEJA v Skofji Loki so odprte vsak (lan ' razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17 ure. Med stalnimi i zbirkami v  muzeju si lahko ogledate zgodovinsko, kulturno-zgodo- » vinsko, etnološko, zbirko NOR. prirodoslovno! zbirko poslikane meščanske keramike i/. 16. in 18. stoletja ter galerijo Šuhii-ev. *
V Galeriji na loškem gradu je odprta razstava likovnih del članov » ljubiteljske likovne skupin«', ki deluje pri ZKO Skofja Loka. Razstava -je odprta v istem času kot muzejske zbirk«-, odprta pa bo d<> I4.sep tembra.
Zbirke v Zireh so odprte vsako soboto, nedeljo in državu«- praznike od 9. do 11. ure in od 14. do lh". ure. Na v edeni urnik vel ja od 1. maja fin > l.r>. oktobra letos, »
Za obisk v ostalih dnevih se je treba najaviti dopoldne tov Alfonzu Z.ijcu. Alpina Ziri. tel. <0b4) 69-461 ali popoldne doma (064) 69-282; »
r*V«r/Kieselstein. umirajoi'kljubsvoji mogočnosti - Fofo: F. Perdan
tj. Kranj - Letošnjo zimo je bil na Zlatem polju zgrajen sodoben \*ja*ki dom. v katerega so se preselili tudi stanovalci iz gradu Kiesel-l^^fina Od takrat je mogočni objekt prazen, videz, ki ga daje. pa precej CTavrn. Omet odpada, streha kliče po popravilu, šip v nekaterih oknih
**l«ih ni. Vse skupaj deluje zelo osamljeno in zapuščeno. «w     Ze pred preselitvijo gojencev dijaškega doma je bilo rečeno, da bo fc^ad prevzela kulturna skupnost. Prepis še ni opravljen, uprava doma IfcO* ga želi čimprej, saj se je konec prejšnjega tetina že spopadla s prvim »s^rnerom nasilne vselitve. Prostran grad. čeprav ne posebno udoben, je
^mre«* za ljudi brez stanovanja več kot privlačen. \j. Kulturna skupnost občine Kranj, bodoča nova lastnica Kiesel-VA*ina. je skoraj dve leti pripravi jala načrt za postopno obnovo in V^tjitev življenja v grad. Pritličje novega trakta naj bi prevzela in Jurijem uredila restavracijo v domačem slogu ena od gostinskih orga-^ ^acjj. v stari del pa bi se naselila amaterska kulturna dejavnost in
v«pza kulturnih organiza« i j občine Kranj.
V prvem nadstropju ol>eh traktov namerava postaviti Gorenjski *^Uzej stalno galerijsko zbirko Sodobno likovno prizadevanj«' na Go-yUhj*keni. V sklopu galerije bi bila še večnamenska dvorana, primerna \^ predavanja, koncerte, občasne razstave in drug«' kulturu«' prireditve. *^    nadstropju  više bi Gorenjski  muzej  uredil drugo stalim zbirko
Syvoj ljudske umetnosti na Gorenjskem.
j Tudi vrt ob gradu naj bi dobil novo podobo Park. ki bi nastal i/ nJT^-- bi kasm-j«' lahko dopolnili / lapidarijem in odprtim gledališčem
Irtne kulturne prireditve. ?V    Načrt j<- lepo zastavljen Uresničili naj bi ga postopno \ naslednjih J^i tjh letih ter tako gradu m staremu <l«'lu Kranja vdihnili novo življe-Vendar pa se že zdaj. pri oblikovanju planov za novo srednjeročno .H^b'hje. porajajo dvomi. <"c bo Kieselstein d<> koma I98f>. leta res »Voljen. Kultura j«' namreč spel izpadla i/ prednostnih nalog To pa ^^Nn^ni. <!a l»o imela denarja komaj za redno dejavnost in da na v«-čje >-tožbe, kakršn.i je tudi obnova gradu, ne kaže gledati preveč optimi
\ t ^n ',,,n lahko vpr;tš;tmo. kako dolgo še bo do kulture tako mače .i, V«;ki odnos Več k«»t polovica vsote, ki jo /anjo /družilj«-jo delovni VVj^e, 'nihaja v republiko, medlem ko s«- domača dejavnost komaj Hijaizleta v let«, M. Jelovčan
godbe
Jesenice — Pihalni orkester jeseniških železarjev že skoraj dve leti uspešno sodeluje z godbo iz VVimpassinga pri Dunaju. Konec prejšnjega tedna so avtrijski godbeniki gostovali na Jesenicah, kjer je bila v soboto popoldne na Plavžu prireditev, na kateri so sodelovali še folklorna skupina DPD Svoboda Tone Čufar in jeseniški pihalni orkester. Obe godbi sta kasneje priredili koncert tudi v blejskem Zdraviliškem parku. — B. Blenkuš
Tržič — V sredo, 3. septembra, so v razstavnih prostorih Kurnikove hiše v Tržiču z literarnim večerom pesmi Milana Krsnika odprli prvo samostojno razstavo del slikarja-amaterja iz Tržiča Jaka Kepica. Kepic se že deset let redno vključuje v razstavno dejavnost tržiških likov-
Zelezna Kapla - Minulo nedeljo
srečanje štirih pevskih zborov iz zamejstva in Slovenije Na uspe/cm koncertu so sodelovali pevski zbori Vasilij Mirk iz Prošeku - Konta lela pn Trstu. Svoboda iz Brežic, Stražišče pri Kranju ter domača Zarja Srečanje — naslednje leto bo v Stranišču pri Kranju — je povsem uspelo. Številnim gostom in obiskovalcem koncertu, med njimi so bih tudi pisatelji manjšinskih narodov in župan Železne KapU ■lose/ l.uhas. je spregovoril predsednik društva /arja inč. Peter Kuhar ~ Fofo: F. Perdan
Jesenice - Minuli torek zvečer so v delavskem domuJulke in Albina Pibernik na Javorniku odprli razstavo dokumentarnih fotografij Tito na Jesenicah, ki sojo v krajevni skupnosti Javornik-Koroška Bela pri pravili ob svojem prazniku. Razstavljeno gradivo predstavlja obiske predsednika Tita v jeseniški občini od 1946. do 1977. leta. zbral pa ga je oddelek za delavsko gibanje pri tehniškem muzeju jeseniške železarne. (S) - Foto: F. Perdan
Psihološki portret krajine
V galeriji Kurnikove hiše v Tržiču razstavlja slikar-samorastnik Jaka Kepic
nikov-amaterjev tako v Tržiču kot zunaj njega. Prav zdaj ta skupina gostuje v Zaječarju. s štirimi olji pa je zastopan tudi Jaka Kepic.
V Kurnikovi hiši predstavlja šestnajst olj, ki jih je razdelil v dva cikla. Prvi zajema tradicionalne krajine, značilne poglede na tržiško mestno jedro, dodana pa so še tri dela, kjer se predvsem v Kurentu in Sejalki že močno približuje stilnim prijemom, značilnim za drugi ciklus del. Tega je avtor poimenoval Nebo-zemlja-poezija in prinaša deset olj. ki so vsa nastala letos in s katerimi prijetno preseneča.
Za razliko od ustaljenega preslikavanja značilnih, večinoma slikovitih kotičkov narave se Jaka Kepic v najnovejšem iskanju izraza odreka naravi kot motivu samemu po^ sebi. Kot tenkočutnemu in pozornemu opazovalcu sveta mu je uspelo izluščiti iz opazovanega najbolj bistveno in se posvetiti le tistim problemom, ki jih skuša v svojem ustvarjalnem nemiru razrešiti. Tako ga zdaj najbolj zanima »psihološki portret« krajine, kjer niha razpoloženje od tihega zamiranja svetlobe večerne zarje do sončnega izbruha, prave eksplozije žareče barvne gmote.
Razveseljivo je spoznanje, da se je slikar-samorastnik Jaka Kepic popolnoma sam in s trdim delom prikopal do ustvarjalnih spoznanj, ki obetajo in ki v nadalnjem iskanju likovnega izraza pomenijo krepak korak naprej.
Razstava olj Jaka Kepica bo v galeriji Kurnikove hiše odprta do konca septembra vsak dan od 17 do 19. ure.
bito v Železni Kap/i žc
Mag. Peter Kune. član kolegijskega poslovodnega organa SOZD sloven skih železarn
Poznan nam je težak položaj slovenske črne metalurgije, ki vpliva tudi na slovensko predelovalno in drugo industrijo. V zaostrenih pogojih gospodarjenja in ob stabilizacijskih ukrepih, posebno pa ob izravnavi deviznoplačilne bilance, je položaj črne metalurgije Se težji. Se posebej jeseniške železarne.
V okviru sestavljene organizacije združenega dela slovenskih železarn si intenzivno prizadevajo, da bi žele-zarji ih tudi predelovalci kar najbolj nemoteno proizvajali. Se posebno si želijo, da bi se v prihodnjih letih uresničila vsa naložbena prizadevanja, ki so jih začrtali.
Mag. Peter Kune v okviru sestavljene   organizacije združenega
Mag. Peter Kune: »Železarna Jesenice je največji dobavitelj jekla za slovensko tržišče, nova jeklarna pa pomeni tudi ureditev ekoloških vprašanj in možnost stabilizacije kadrov« — V naslednjem srednjeročnem obdobju pozornost naložbam črne metalurgije
J
dela slovenskih železarn skrbi za razvoj črne metalurgije in vseh članic sestavljene organizacije.
O sedanjem položaju železarstva, o vzrokih za zaostajanje in o nadaljnjih prizadevanjih slovenskih železarn pravi:
»V zadnjih petnajstih letih so bili napori za izgradnjo, za nadaljnjo rast kovinske in predelovalne industrije, kjer je življenjskega pomena kovina in zlasti jeklo, izredno veliki, a nismo zgradili taksne, ki bi zadovoljila potrebe jugoslovanskega trga. Kar praviloma smo srednjeročne programe izpolnjevali polovično, zato je nastajal ob normalni rasti potrošnje jekla v Jugoslaviji iz leta v leto večji razkorak med domačo proizvodnjo valjanega, luščenega in vlečenega jekla in predelovalnimi zmogljivostmi.
V Sloveniji je razkorak med proizvodnjo in potrošnjo nekoliko manjši, zaradi dolgoletne tradicije proizvajalcev in predelave pa je uvozna odvisnost slovenskih predelovalcev manjša. Slovenske železarne—z najdaljšo tradicijo proizvodnje jekla — imajo med vsemi jugoslovanskimi železarnami največji delež jekla (42 odstotkov). Seveda pa predelovalci niso zadovolji-
vo oskrbljeni. Proizvodnja tega jekla jugoslovanskih in slovenskih železarn pa ni povsem avtonomna, saj je treba uvoziti premog za koksiranje v celoti (98 odstotkov premoga uvažamo). V zadnjem času uvažamo veliko železove rude, uvažamo jekleni odpadek in približno tretjino valjanega blaga proizvedemo na osnovi uvoženih polproizvodov. Železarne so precej odvisne od uvoza. Ker pa je uvoz zaradi znanih ukrepov gospodarjenja hudo reduciran, so jugoslovanske in slovenske železarne — med njimi pa najbolj jeseniška Železarna — znižale blagovno proizvodnjo.«
V prvem polletju letošnjega leta so jugoslovanske železarne kljub večji lastni proizvodnji surovega jekla znižale dobave domačemu tržišču. Samo v prvem polletju so za planom zaostajale za 400.000 ton.
»Železarna Jesenice četrtino blagovne proizvodnje ustvari na osnovi kupljenih polproizvodov. Dolgoročne pogodbe, tudi z vlaganjem finančnih sredstev, so ji v prejšnjih letih omogočale nabavo polproizvodov tudi iz jugoslovanskih železarn. Ob zaostrenih pogojih gospodarjenja pa so te dobave praktično usahnile. Ob uvoznih zadregah je tako logična
posledica znižanje blagovne proizvodnje v železarni Jesenice.
Železarna Jesenice je največji dobavitelj jekla za slovensko tržišče, posebej za predelovalce slovenskih Železarn kot sta Plamen in Veriga Lesce. Tako kot se je letos postopoma zniževala blagovna proizvodnja v valjarnah jeseniške železarne, tako se je slabšala oskrbljenost leske Verige in k roparskega Plamena. Z izkoriščanjem notranjih rezerv, zalog, s premestitvijo delavcev ter iskanjem drugih asortimentov so železarna in obe predelovalni delovni organizaciji zadržali'proizvodnjo v predelovalnih organizacijah, a so te rezerve izčrpane.
Slovenske železarne so v dveh letih podvojile izvozne količine, a so obenem morale povečati tudi uvoz. ob tem pa niso uvozile skoraj nobene opreme.
Položaj slovenskih železarn, še posebej jeseniške, sam po sebi nakazuje smer potrebnega nadaljnjega razvoja. Prevelika odvisnost od uvoza polproizvodov, predvsem pa energetsko intenzivna proizvodnja — prevelika poraba energije na tono proizvodnje jekla — sta največja in najpomembnejša razloga za postavitev sodobnejše jeklarne, ki bo nadomestila zastarel ekonomsko, tehnološko in tudi ekološko Siemens-Mar-tinov proces z modernimi elektro-metalurškim procesom. Pred desetimi leti smo v slovenskih železarnah začeli ustavljati Siemens-Martinove peči: najprej v Ravnah, pred tremi leti v Storah in zvesti dolgoročnemu razvoju smo pred ustavitvijo tega tudi na Jesenicah. To je dolgoročno načrtovanje, ki postopoma ukinja predvsem ekonomsko zastarel tehnološki proces. Nova jeklarna pa bo ob dobrem izkoriščanju sedanjih valjam pomenila nov
vzpon železarstva na G ore* aH tako po ekonomičnosti kot«tt*1 st rukturi proizvedenega jekla -Rast potrošnje jekla aa renjakem je dinamična, bo tična je struktura jekla in nja   predelave.   Ob tako stopnji predelave je usodna,   zato. so vedno v težavah. S pi kvalitetnejšo proizvodnje M ki, galvanika itd.), pa laJakfl čakujemo večji družbeni vod in dohodek na enote p*J lanega jekla in manjšo pri cenah jekla.
»Za jeseniško železarno jeklarna   tudi ureditev
vprašanj in možnost štabi_
drov. Nakazane tehnološke a nične rešitve v novi jeklarna I no znižujejo fizične napore no manj onesnažujejo oke prav bo nov tehnološki val več jeklenega odpadki potrošnjo koksa, mazuta, ga plina in rude, ki se žati iz daljnih krajev. Nl, nejši prispevek pa je nova
jekla, ki bo zahtevala
druge predelovalce, oi večjo izvozno usmeritev/ Spremljajoči objekti
ški železarni in proej
gi in Plamenu bodo
klarno osrednji inv«
gram slovenskih
slednjem arednjei _
ju. Čeprav bodo uvoz
finančna sredstva v
srednjeročnem ol
skrbno pretehtane v
venskem gospodarstvu,
slovenskih železarnah
ni, da bomo dobili uati
poro in bomo naložbe
notna uresničili.«
»bdobj«
Premiki v srednjem in osnovnem šolstvu
V začetem šolskem letu nobena srednja šola v Sloveniji ni prešla v usmerjeno izobraževanje z novimi vzgojnoizobraževalnimi programi, saj nobena ni izpolnila vseh zahtev ali bila pripravljena za eksperimentiranje. O najpomembnejših premikih, ki zgovorno predstavljajo postopnost, zahtevnost in odgovornost uvajanja preobrazbe, je pripovedoval Lojze Malovrh, predstojnik Zavoda SRS za šolstvo — organizacijska enota Kranj, ki je pojasnil tudi nekatera vprašanja v zvezi z uveljavljanjem novega zakona o osnovni
šoli.
• GLAS: V uresničevanju svobodne menjave dela imajo pomembno vlogo posebne izobraževalne skupnosti. Kakšne so njihove dosedanje delovne izkušnje?
MALOVRH: I renutno imamo osemnajst posebnih izobraževalnih skupnosti. Nekatere so zelo Široko zasnovane Da pa bi načelo tehnološke in dohodkovne povezanosti v celoti uveljavili, naj bi se predvsem manjše organizirale kot temeljne skupnosti v okviru posebnih, na primer lesarstvo in gozdarstvo, kovi-narstvo in metalurgija Z vidika vertikalne povezanosti vzgojnoizobra-ževalnih programov pa naj bi se v posebno izobraževalno skupnost za kemijo, farmacijo in gumarstvo vključil tudi izvajalec programov naravoslovno-matematične usmeritve.
Zakonska možnost oblikovanja enot posebnih izobraževalnih skupnosti doslej ni bila dovolj izkoriščena. Enote naj bi se organizirale praviloma takrat, ko zaradi večjega števila uporabnikov ni mogoče učinkovito zagotoviti uveljavljanja neposrednih interesov uporabnikov v svetu izobraževalne organizacije. Izkušnje so tudi pokazale, da uporabniki v posebnih izobraževalnih skupnostih niso bili dovolj povezani s splošnimi združenji gospodarske zbornice, v katerih se združeno delo dogovarja in načrtuje razvoj dejavnosti po gospodarskih panogah.
• GLAS: Kako naj bi posebne izobraževalne skupnosti uresničevale skupne cilje pri oblikovanju politike vzgoje in izobraževanja?
MALOVRH: Izobraževalne skup nosti morajo s samoupravnim spo raz1    OJT!    medsebojno usklajevati inskV akt-  '? stol i" S os-
nutku samoupravnega sporazuma o usklajevanju planov izobraževalnih skupnosti za obdobje 1981-1985, ki je že v javni razpravi, predvideno, da bodo skupnosti uskladile predvsem obseg usmerjenega izobraževanja, razmestitev vzgojno-izobraževalnih zmogljivosti (mreža šol), skupne naloge izobraževalnih skupnosti, sistem solidarnosti in vzajemnosti v osnovnem izobraževanju, opravljanje in vrednotenje vzgojnoizobraže-valne dejavnosti in način združevanja sredstev za usmerjeno izobraževanje. Za uskladitev izvajanja in vrednotenja obsega izobraževanja so predvidene enotne osnove standardov in normativov ter enotne osnove meril.
• GLAS: Menda je predvidena ustanovitev še treh posebnih izobraževalnih skupnosti?
MALOVRH: Zaradi uveljavljanja novih družbenoekonomskih odnosov usklajeni akcijski načrt priprav na uvedbo usmerjenega izobraŽevanja predvideva Se ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško šolstvo, za družboslovje in za izobraževanje kadrov v kulturi Ustanovljene naj bi bile do konca tega meseca.
• GLAS: Kljub enoletnemu odlogu je predsedstvo republiške
konference SZDL Slovenije priporočilo, naj bi že v tem šolskem letu uvajali nekatere nove učbenike in preverjali primernost nekaterih delov skupne vzgojno-izobrazbene osnove. Kako je ta zamisel uspela?
MALOVRH: Zavod SRS sa sol stvo je preučil pogoje za uvajanje1 učnih načrtov m »oskusnih učbenikov, ki so bili izd. i^ni za predmete -•kupne vzgojnoizobrSzJben« osnov«tv usmerjenem izobraževanju, pri r je ugotovil da se v prvi letnik si •<
njih Sol v tem letu lahko uvajajo novi učni načrti in učbeniki za nekatere predmete kot tudi kulturne in naravoslovne dejavnosti.
Strokovni svet SRS za vzgojo in izobraževanje je zato sklenil, da srednje šole v tem letu uvedejo učni načrt in učbenik za predmet samoupravljanje s temelji marksizma, za predmet obramba in zaščita, za predmet telesna vzgoja, vse v prvem razredu vseh srednjih šol, za predmet matematika v prvem razredu štiriletnih srednjih šol, ki imajo v predmetniku tri ali štiri ure matematike, za predmet biologija v prvem razredu triletnih in štiriletnih šol, ki imajo v predmetniku biologijo, ter učni načrt za tehnično vzgojo z delom v proizvodnji v prvem razredu gimnazije splošne smeri.
Uvajanje teh učnih načrtov in poskusnih učbenikov ter kulturnih in naravoslovnih dejavnosti pomeni predvsem dopolnitev in izboljšavo vzgojnoizobraževalnega dela v srednjih šolah v okviru dosedanjega števila ur za posamezni predmet. Za učitelje teh predmetov je Zavod SRS za šolstvo pripravil strokovno izpopolnjevanje
Sicer pa naj bi vse vzgojnoizobra-ževalne programe v srednjem usmerjenem izobraževanju sprejeli do 15. februarja prihodnje leto.
• GLAS: Pogoj za uspešen prehod je tudi tesna povezanost med šolami in združenim delom, predvsem zaradi uvajanja proizvod-no-tehničnega pouka.
MALOVRH: V va janje proizvod-no-tehničnega v/gojnoizohraževal nega  področja   v  skupno vzgojno-lzobrazbeno osnovo je izjemno pomembno. V Sloveniji uvajamo .sistematično m organizirano delovno in politehnično vzgojo za  vse, ki se vključujejo v srednje izobraževanj«, to ]-h zato, da m|adj otv^jifo zas • <Mi>a. ih' najpoineuihti* i.v   U--' * ' znanja iti delovne   .»v; :    t: r . ,.<»•
znajo in razumejo znanstveno tehnične osnove sodobne tehnologije dela, ekonomiko in organizacijo dela in se hkrati vključijo v samoupravne odnose v organizacijah združenega dela.
Vzgojnoizobraževalne vsebine osnov tehnike in proizvodnje bodo šole uresničevale  v  specializiranih šolskih učilnicah in v učnih ali proizvodnih delavnicah.  Zakon o usmerjenem izobraževanju zahteva od uporabnikov in izvajalcev, da pri zagotavljanju   pogojev   za izvajanje programov   usmerjenega izobraževanja še posebej poskrbijo, da bodo praktični pouk, proizvodno delo in delovna praksa potekali v delovnih in proizvodnih procesih. Z vsakoletno pogodbo bodo šole in organizacije združenega dela podrobneje opredelile  obseg  in  način uresničevanja medsebojnih obveznosti.
• GLAS: Kako je na to pripravljeno gorenjsko združeno delo?
MALOVH: Skupnost za zaposlovanje Kranj je pripravila posebno anketo o tem, katere organizacije združenega dela lahko sprejmejo učence na proizvodno delo, katero delo in naloge bodo učenci opravljali, na kakšen način bo delo organizirano in kako bo urejeno nagrajevanje učencev. Podatki bodo dali piegledno sliko pripravljenosti združenega dela in hkrati osnovo za sklepanje pogodb med njim in šolami.
• GLAS: Kako bo delovna praksa potekala?
MALOVRH: Učenci prvega letnika bodo začenjali s proizvodno in delovno prakso vedno v drugem polletju šolskega leta leta. učenci drugega letnika pa v prvem polletju. Prakso bodo opravljali strnjeno dva tedna. Predvidevamo, da bosta možni dve obliki, in sicer da bodo učenci neposredno dodeljeni delavcem, ki jih bodo uvajali v delo in skrbeli za njihovo varnost ali da bo več učencev dodeljenih v obrat ali oddelek, kjer jih bo inštruktor razporejal k posameznim nalogam, jim pri delu pomagal in svetoval.
• GLAS: V preteklem šolskem letu je bil sprejet tudi novi zakon o oanovni šoli. Kako je v njem opredeljena osnovna šola in katere novosti bodo zaživele že letos?
MALOVRH: Zakon osnovno šolo opredeljuje kot samoupravno organizirano splošnoizobraževalno oscir letno osnovno šolo. ki se na samoupravnih temeljih vsebinsko in organizacijsko dograjuje kot celodnevna vzgojnoizobraže valna organizacija. Osnovna šola je tesno povezana s svojim okoljem, zlasti v okviru krajevne skupnosti
V le'ošnjem šolskem letu morajo osnovne Sole uskladiti svojo organizacijo in delo z novim zakonom In izvršilnimi predpisi V /vezi s tem je Zavod. SRS. ■/.»• -olstvo izdelal psa p tek navodil ;i> (l<tdv,tni. diipojnJJpi,M? fakultMivrv poUk te* osnutek učnih
programov za druge > ževalne dejavnosti kot in javna dejavnost, n proizvodno in drugo HrYi trebno delo ter telesnok^l javnosti.  V dogovoru , izobraževalno skupnosti« uporabniki lahko osnovne tem šolskem letu začneio tativnim poukom drug^«-^ zika   (angleški. nernSki Vanj se lahko vključijo petih in šestih razredov
Za nadaljnje načrtovanje *S janje celotnega vzgojnoir-"T nega dela  osnovne Šo]e Zavod SRS za šolstvo r>rv ljenja in dela, ki bo obse«? za delo osnovnih Sol, ob metnik in učne načrte ter   učne   načrte za predmete. Prenovljeni in učne načrte pa bodo £l# v šolskem letu 1981 /82
• GLAS: Celodnevna šola je doslej dala sek rezultate. Kako je 2*miši** nadaljnji razvoj?
MALOVRH: Od začetka nja celodnevne osnovne šok veniji je minilo pet let. Tako danes 109 celodnevnih z 913 odddelki. v katerih i učencev   oziroma 10,29 vseh, razen tega pa še 1*154 podaljšanega bivanja s '^sf* (12,2 odstotka).
Izkušnje petletnega razvej* stavljajo temelj za nadaljuj obrazbo osnovnega šolstva ' niji. Stališče predsedstva ref konference SZDL predvide* slednjem srednjeročnem vključitev  novih deset učencev v celodnevno osno** • GLAS: Veliko amo slit* o  učbenikih za osnovati Kako se je zavod letos vkfj prizadevanja za preskrb* 1 cev z učbeniki?
MALOVRH: Ze maja j* "K SRS za šolstvo izdal katak* Vl> nikov za šolsko leto 1980 5! "e^ govoru z založniškimi delov*' kw*. ganizacijami in knjigama* šole lahko priskrbele v*ea*.£fkj> nikov že junija. Sicer pa » minskem programu do 15. m* lahko izbrale matično knj z njo sklenile dogovor o najkasneje do 15. junija pa s naročila za manjkajoče uči« šolske potrebščine. Knjiaar* zagotovile učbenike, ki ao no izSli. že junija, torej asa nicami, kasnejše izdaje pa polovici avgusta.
Doslej šf niso izšu tn;* oziroma delovni zvezki lovni zvezek »Naš ;e;-:k« «# .,.,)  delovni zvezek za sptt*
družbe -t čer.?* veselje- za tretji razred * -1...-enakega jezik«    N'*< ,,..,1. v knjtaarjask
. vnetno
H.
ČfTtt, 5. SEPTEMBRA 1980
Zven krampov in lopat, predrti žulji in nova prijateljstva
Žulji, vredni šest milijonov
Qkoli 500 brigadirjev je v štirih izmemah gradilo *wializacijsko in vodovodno omrežje od Mladinoga doma do Ribčevega lazu v Bohinju - Veliko udarnikov
7.STRAN.G LAS
r
Besede brigadirjev
Bohinj — Štiri izmene brigadirjev Slovenije, ki so delali na repu bi i-c| mladinski akciji Bohinj 80 od fck* junija do konca avgusta so uspeš-* zaključile svoje delo. Okoli 500 lirjev. ob sobotah so sodelovali ti pripadniki  JLA. je izkopalo dva kilometra kanalizacijskega vodovodnega omrežja od Mladin-doma do Ribčevega lazu v Bola.
s- tWo je bilo izredno težavno,« i komandant akcije Marko Po-t^a**'*- »lahko rečemo, da je bilo viače eno najtežjih v Slove-Kljub temu in kljub slabemu nu, ki je nagajalo pred-prvima dvema izmenama, ► *fi dosegli svoj plan in vseh t^bajtt brigad se je izkazalo, brigadirji je bilo 150 udarni-i kar ni malo. ■ dela vse akcije smo dote ob koncu tretje izmene, *" je ostalo se okoli 1800 v oprtih izkopov in 140 meki jih bo treba se izkopati. J« ob koncu mladinske akci-brigadirjev ostalo na *ču. septembra pa se jim Pridružili se nekateri mladi i in sklenili dela. Kanalsko in vodovodno omrežje bi bilo zgrajeno do konca ibra.
s smo načrtovali manj de-'otem pa so bili izkopi globo-
ki tudi do štiri metre in zato je bila akcija tudi precej zahtevna. Kljub pomoči pripadnikov JLA — okoli petdeset do stopetdeset jih je bilo ob sobotah na delovi-šču — in kljub pomoči radovljiških mladincev dela nikakor nismo uspeli zaključiti. Vendar pa je vrednost mladinske akcije velika, ne le materialno, temveč tudi moralno. Če bi vsa dela opravili ročno, bi morali odšteti okoli 6 milijonov 300.000 dinarjev, strojna mehanizacija pa bi za delo terjala okoli 4 milijone dinarjev.
Mladi so se tudi izredno izkazali v interesnih dejavnostih, od športa do ideinopolitič-nega izobraževanja. Čeprav ob Mladinskem domu, kjer so brigadirji prebivali, ni športnih igrišč, so ai poiskali igrišča v bližini. Izredno velik obisk je bil v mladinski politični šoli Edvarda Kardelja, petdeset brigadirjev pa je prejelo Kidričevo bralno značko.«
V prihodnjem letu bodo poskrbeli, da bo urejena še okolica Mladinskega doma v Bohinju, mladi brigadirji, ki pa so se letos mudili v Bohinju, pa so opravili najtežja in najbolj naporna dela. Prav gotovo zaslužijo vse priznanje in pohvalo, kajti vrednost mladinskega prostovoljnega dela je bila in je velika.
Ne bi hoteli kakorkoli zasenčiti brigadirskih prizadevanj, omeniti pa le velja, da se je prav zadnja izmena v Bohinju poslovila v dokaj čudni in nesprejemljivi luči:  mladi so pod Skalco v Bohinju najprej strpno prisluhnili kulturnemu programu, nato pa so sredi programa iz nerazumljivega vzroka začeli odhajati s prireditvenega prostora. Kulturne skupine iz Radovljice so morale obmolkniti in se posloviti, ne da bi v celoti prikazale svoj program. Nerazumljivo obnašanje brigadirjev je tako vredno vse obsodbe, čeprav ga v isti sapi ne smemo   posploševati.   Naj   bo le opozorilo, da se kaj takega ne sme več dogajati, še posebej ne med brigadirji ... D. Sedej
Mladi ho od Ribčevega lazu do Mladinskega doma zgradili dva kilometra kanalizacijskega in vodovodnega omrežja ... - Foto: F. Perdan
Mladi, vendar delavni
»Spremljam uspehe, ki jih dosega mladina na današnjih delovnih akcijah, in moram reči, da sem zadovoljen. Se posebej mi je ljubo, da je veliko mladih, ki žele sodelovati. Ta pripravljenost mladine je velik družbeni kapital, na kar je naša država lahko ponosna. Velika škoda bi bila, če ne bi zagotovili možnosti, da bi se ta mladostni entuzia-zem nenehno prelival v ustrezno akcijo.«
Te besede iz zadnjega intervjuja tovariša Tita za revijo Mladost odzvanjajo v ušesih marsikaterega mladinca in mladinke, ki se je udeležil letošnjih mladinskih delovnih akcij. Preko centra za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS Kranj je letos odšlo na delo-višča 205 brigadirk in brigadirjev, med njimi tudi mladinke in mladinci MDB Stane Zagar-mlajši, ki so se pred tednom dpi vrnili z delovišča v Slovenskih goricah.
V krajevni skupnosti Sestrže na Ptujski gori so izkopavali zemljo v jarkih za primarni cevovod za pitno vodo. Delo je bilo precej naporno, saj so izkopavali zemljo na terenu III. kategorije. Se posebno težki pa so bili delovni pogoji po deževnih
dneh. Res je deževalo samo trikrat ponoči, toda voda je ostajala v kanalih tudi po en teden. Brigada je bila po strukturi zelo mlada, saj je bila povprečna starost brigadirjev med petnajstimi in šestnajstimi leti. Kljub temu so si »prikopali« udarni-štvo v obeh dekadah in udarništvo v obeh udarnih dnevih, poleg tega so si pridobili priznanje za delo na področju interesnih dejavnosti za obe dekadi, kar jim je prineslo enajst udarniških značk, enajst pohval in najvišje priznanje akcije — trak akcije. Brigadirji so se množično vključevali tudi v delo na področju interesnih dejavnosti. Tako jih je sedem končalo mladinsko politično šolo Edvarda Kardelja, šest se jih je vključilo v marksistični krožek in si s svojim delom prislužilo Kidričevo bralno značko, dva sta končala tečaj za radioamaterje, po štirje pa tečaj iz cestno prometnih predpisov, tečaj iz prve pomoči in foto tečaj.
Vsi brigadirji so bili najbolj zadovoljni z lepim sprejemom pri domačinih, ki so jim prinašali na delovišče hrano in pijačo, skupaj pa so pripravljali družabne večere s tabornimi ognji in kulturnim programom.
Majda Knific
Leon Koaterov in Gregor Namestnik, učenca sedmega razreda osnovne šole: I^eon in Gregor sta se spoznala na Planini ob igri z žogo. Leona je za brigado prijavila mama. on je vprašal prijatelja. Gregor pa starše in tako sta oba stopila v brigadirske vrste. Ker je bila pionirska brigada že polna, sta se odločila, da se vključita v mladinsko delovno brigado Stane Zagar-mlajši. Zal ni bilo ne prvemu, ne drugemu. Leon je predrl ob delu z lopato šest žuljev. Gregor pa nobenega, saj pri sosedu pomaga zidati hiš«) in je lopate že navajen.
Vojko Zidar, dijak prvega letnika srednje tehniške šole Iskra:
»Letos sem bil že drugič v bri-
Šadi. Lansko poletje sem bil v ima rja h v Istri. Ugajalo mi je. pa sem šel še letos v Slovenske gorice. Spoznal sem veliko novih prijateljev, med njimi tudi mnogo Kranjčanov. Poleg udarniške značke sem si letos »prislužil« prehlad. S trase prideš umazan in pregret, želiš si osvežitve, zato stopiš pod tuš. Toda voda je že hladna, saj toplo porabijo že pionirčki. Poleg tega vstajamo zgodaj zjutraj, ko je še mraz. potem pa na trasi pot kar teče s tebe. Če torej ne paziš, se lahko kar hitro prehladiš. Vseeno pa je v brigadi »luštno« in moja največja želja je. da bi enkrat lahko sodeloval na zvezni mladinski delovni akciji.«
Zoran Klemenčič — komandant brigade Stane Zagar-mlajši:
»Med brigadirji sem tudi jaz že drugič, imam že dve udarniški znački. Z odnosi znotraj brigade sem zelo zadovoljen. Pred odhodom na akcijo me je kar malo skrbelo, saj večina  mladink in mladincev v brigadi ni še nikoli prej sodelovala na mladinski delovni akciji, torej niso vedeli veliko o brigadirskem življenju. Težave pa so se pojavljale le prva dva dni, potem ni bilo več problemov. Odlično smo se razumeli z brigado Bratstvo i jedinstvo, to je bila pionirska brigada iz pobrate--nih mest Velenje. Split, Mostar. Voždovac in Kragujevac. Dobro pa smo sodelovali tudi z brigado iz Tržiča, saj so se brigadirji med seboj poznali že pred prihodom v Slovenske gorice. Motil pa me je odnos   med   brigadami   in vodstvom akcije. Ni bilo pravega sodelovanja, saj so komandant in ožji sekretariat na akciji večkrat spreminjali odločitve komisij in celo skupščine izmene. Tudi informiranje na akciji je bilo pomanjkljivo.«
Majda Knific
^11 PA NISMO SE UKLONI^
*     **«d nedeljsko slovesnostjo na Jezercih
ovrag je sovragu roko podal
Zahrbtna morija borcev Krvavške čete Koprskega odreda in II. grupe odredov med po-Podom na Štajersko, ki so jo organizirali cjenici ob pomoči raztrgancev, je samo za krajši čas omrtvila narodnoosvobodilno gibanje pod Krvavcem, spodletel pa je poskus ^ničenja, pravi Franc Štefe-Afiško, borec Koprskega odreda in raziskovalec dogodkov *>od Krvavcem med 13. in 20. avgustom leta
1942
pretirana trditev, izrečena v ^Jjski radijski oddaji »Se pomni-„ yvariši«, da so dogodki na obron-^ pobočjih Krvavca med 13. in ^KVgustom leta 1942 prav lahko {^^Vrljivi s tragedijo legendarnega 5M^wkega bataljona. V izjemno ^0*1 vremenskih in terenskih raz-aHk1, °k P1*1710*' Nemcev in nji-7* domačih pomagačev je ta »^ni krvavški teden omahnilo 24 ^v. od tega 16 z druge grupe ~ov in 8 s Kokrškega odreda ozi-»t; njegove Krvavške čete. 12 %^j%l*anov je bilo ujetih, razbita pa V * ^ * Krvavška četa, ki je v začetku ' ^^i»74 mož. Devet jih je padlo, 12 ^ V*lNP uJen- 47 borcev pa je ustraho-* zaradi   groženj    in lažnih
^"IvSi^. nr.KamzatorJev raztrgancev in
b^vi^je bele garde  ter medvojnih mV *y*tov. doma z ravnine pod Kr-B^%S. zapustilo partizane. Le Sest JK^^ifenov je ostalo od čete. Udarec ^'i ti dogodki, ki jih bomo v ne-jtrajno obeležili na Jezercih, ne .*V»raz. Narodnoosvobodilno gi-
banje med Kokro in Kamniško Bistrico je bilo le za krajši čas ohrom-Ijeno, potlej pa se je dvignilo, kar velja še posebej za hribovske ljudi in vasi, varno pribežališče in zatočišče borcev in političnih delavcev.
Druga grupa odredov je prihajala na Gorenjsko v teh avgustovskih dneh. Prešla je Savo, pred tem pa se je bfla z Nemci, nato pa s pomočjo vodičev Kokrškega odreda nadaljevala pot prori Krvavcu in naprej na Štajersko. Del II. grupe odredov se je v izredno težkih razmerah prebijal proti Štajerski čez Dobrčo in dalje po Koroški, drugi bataljon pod vodstvom komandanta Janka Sekir-nika-Simona pa se je skupaj s štabom II. grupe odredov, v katerem so bili tudi Franc Rozman»Stane. Dušan Kveder-Tomaž in Peter Stante-Skala bližal pobočjem Krvavca. Za borce II. grupe, del Kokrškega odreda in Krvavško četo se je začela prava »kalvarija«. Policisti so ob pomoči raztrgancev (sami Nemci jih tokrat prvič orne-
JH
Franc Stefe-MiSko
njajo kot »protibando«. oblečeno po partizansko, in pravijo, da so po surovosti celo prekašali Nemce) napadali izmučene partizanske kolone, ubijali, mučili, zasliševali. Izdaja je odigrala svoje in med Kokro in Kamniško Bistrico, nad Davov-cem in na območju Krvavca sploh, se je cel teden odigravala tragedija. Za življenje so se bfli tudi pomembni voditelji slovenskega in gorenjskega partizanstva, vendar je II. ^rupa odredov septembra dosegla Štajersko,    prav    tako   pa tudi
partizanstvo na krvavškem ni bilo razbito.
Predvsem smo lahko ponosni, da bodo ti dogodki od nedelje dalje obeleženi, prav tako za zapisani v posebni brošura. Takšno prakso kaže ubirati ob odkrivanju vsakega obeležja ali spomenika. Pisana beseda mora obiskovalcu povedati, kaj vse se je dogajalo na naši zemlji, kaj vse je zmogel njen narod, ko je sovrag sovragu roko podal, se znesel nad nami, vendar ni uspel. Tudi Krvavcu je bilo tako.
»Pomanjkljivo, netočno in pogosto tudi enostransko ao bili doslej opisovani avgustovski dogodki   pod   Krvavcem,« pravi Franc Stefe-Miško,  partizan, ki je leta in leta raziskoval resnico o teh dogodkih.   »Pisci problematike niso poznali, ali pa je niso obravnavali celovito. Prav tako je malo udeležencev teh dogodkov živih. Že leta 1942 jih je precej padlo.   Podrobnejša dogajanja niso bila poznana, niso bili znani spopadi, število padlih, ujetih in njihova imena, kar velja tudi za tiste, ki ao krvavško četo na prigovarjanje organizatorjev bele garde zapustili in ae prijavili. Ugotovili smo vse podrobnosti o Krvavški četi   in razgalili umazano   delovanje organizatorjev bele garde v ravnini pod Krvavcem. Težko je bilo to ugotavljati, brez pravih pismenih virov in ob majhnem številu še živih prič. Bila ao razna pripovedovanja, vendr bolj ali manj nepopolna  in  netočna. Ugotovili smo, koliko ljudi je padlo v tem tednu, kje in kdaj, kdo je bil ujet itd. Naloga je bila za II. grupo odredov še težja, aaj so bili borci iz raznih krajev Slovenije, ki ae medsebojno niso poznali, v težkih bojih na Jelovici pred prehodom čez Savo 12. avgusta pa so se medsebojno pomešali.«
Franc Stefe-Miško je ob raziskovanju krvavških dogodkov zadel tudi v srž zametkov bele garde v
ravnini pod Krvavcem, ki so že predvojno kazali svoj pravi obraz s povezavi s klerikalizmom in njemu podobnimi ter z vsestranskim vplivom manipulirali s preprostimi in gospodarsko odvisnimi ljudmi.
»Skrajni čaa je, da obeležimo in raziščemo te dogodke ne samo zaradi vloge okupatorja in njegovih zločinov, ampak tudi zaradi naših ljudi, domačinov, ki so se v teh usodnih dneh povezali z okupatorjem s ciljem uničiti osvobodilno gibanje. Ni naključje, da ao ae našli ti ljudje v ravnini pod Krvavcem, da so bili to brata Mejač, Rado Hribar in njim podobni, oblastniki in veljaki, od katerih je bil v vseh pogledih odvisen ti vel j v dolini in višje pod Krvavcem. Na razne načine, prek svojcev, z zvijačami, so vabili ljudi iz partizanov. To jim je v primeru Krvavške čete uspelo. Načrt je bil narejen že mnogo prej, prihod Nemcev pa je bila prava priložnost. Prav tako je bilo zmotno prepričanje, da so na s krvavškem napadali partizane   Nemci,   policisti. V okolici   ni   bilo   tako močne postojanke. Velik delež pri napadu imajo Slovenci, domačini z bližnje in daljnje okolice, šolani v   Šentvidu.   To   ao   bili prvi raztrganci pod Krvavcem ali na Gorenjskem sploh.«
Gibanje je bilo zaradi tragičnih krvavških dni nekaj časa ohrom-ljeno. potem pa se je, še posebno v hribovitih predelih, dvignilo in se širilo. Mnogi od tistih, ki so zapustili partizane, so se vrnili ali postali aktivisti OF. Sedem od teh jih je padlo. Leto 1942 se na Krvavcu in v krajih ob njegovem vznožju ni več ponovilo. Upora ni zmogel nihče zlomiti, niti leta 1944 ne. ko se je bohotilo domobranstvo.
Kljub tej tragediji je ostal Krvavec in njegova pobočja partizanski, kakršni so bili tudi njegovi ljudje!
J. Košnjek
O L AS 8 STRAN
PETEK, 5. SEPTEMMU
OPREDELITEV
Branko je ob ustanovitvi Kamniškega bataljona /. izkušenim pogledom profesorja sel od borca d«> borca. Z njihovih obrazov je razbral enake občutke Vsi so doživljali nekaj veličastnega in nepozabnega. Zavest, da je iz majhnih in razdrobljenih partizanskih skupin nastala močna enota — bataljon, je borcem zbujala občutek, da so zdaj zares prava vojska.
Tudi on je bil prepričan, da se bodo odslej lahko spoprijeli s sovražnikom v odkritem boju
Toda kmalu je spoznal, da je bil v zablodi. Bataljon so razdelili na štiri čete: Rašiško. Mengeško-mo-ravško. Radomeljsko m Kamniško Vse razen Kašiške. ki je ostala v sedanjem taborišču, so ob mraku odšle vsaka v svojo smer.
Nekaj dni zatem se je tudi Rašiška četa razdelila na dve skupini. Na partijskem sestanku so komunistom pojasnili, da bo tako laže vzdrževala zvezo z odbori Osvobodilne fronte in ljudmi na obširnem terenu za katerega je odgovarjala, prav tako pa bo tudi bolj prikrita, kajti sovražnik je v zadnjem času zelo okrepil vohunsko dejavnost. Za to delo je pridobil nekaj izdajalcev med ljudmi, ki so bili že prej zastrupljeni z nemško propagando, in tistimi, ki so raje stopili v službo okupatorju, kot da bi jih Nemci izselili in pregnali.
Tako se je od čete ločila skupina petindvajsetih borcev z nalogo, da odide na Šmarno goro in razvije svojo aktivnost od Smlednika do Save pa tudi prek Save na zahodu: imenovala se je Smarnogorski vod Rašiške čete. Za njegovega komandirja je bil imenovan tovariš Miha.
Kmalu se je pokazalo, da so komunisti in komanda čete dobro ocenili situacijo. Okupator, ki je zbral in okrepil svoje moči in si pridobil vohljače ter izdajalce, je vse bolj divjal. Streljal je talce, požigal domove najvidnejših borcev in na vse mogoče načine pritiskal na svojce borcev in simpatizerjev Osvobodilne fronte.
Četa. ki se ie v številnih akcijah organizacijsko in bojno utrdila ter se dopolnila z novimi borci, je iz bojazni, da ie sovražnik ne bi presenetil, v zadnjih štirinajstih dneh že drugi«* zamenjala taborišče. Tako s» ga ie v začetku druge polovice septembra postavila kakih deset minut hoda zahodno od vasi Rašice
Nekega dne zgodaj popoldne ie v taborišče pritekel <tražar in sporočil, da ie v Rašico pripeljal avtomobil s petimi ah šestimi Nemci.
Komandir Kosec je brž zbral vse borce, ki so bili tačas v taborišču Odločil se ie. da bo Nemce napadel. Pričakal jih bo v zasedi na najbolj strmem ovinku teste, ki pelje v Rašico, na mestu, ki mu domačini pravijo Pasji potok.
Z borci se je komandir Kosec iz partizanskega taborišča spustil po bregu navzdol proti Rašici Najprej je šla četa tesno ob robu gozda in v kritju dreves. Ko pa se je spustila že tako nizko, da je ni bilo več mogoče videti iz vasi. kamor so šli Nemci, je šla po najkrajši poti čez njive in travnike, dokler ni prišla na mesto, ki ga je komandir izbral za zasedo.
Komandir Kosec je nato osebno in v veliki naglici razporedil borce ter jim pojasnil njihove naloge.
Komaj so si malo oddahnili, že so na cesti nad zasedo zagledali avtomobil z Nemci. Toda avtomobil se je ustavil tik pred zasedo, ker se je prav tam srečal s kmetom iz Rašice, ki je pripeljal nasproti s kmečkim vozom, v katerega je bil vprežen par konj. Cesta je bila ozka. zato so se morali Nemci umakniti na sam rob in počakati, da bi šel kmet mimo.
Tedaj je komandir Kosec ukazal: »Streljaj!«
Zagrmelo je iz vsega orožja naenkrat.
Branko je za trenutek videl, kako sta se v peklenskem drdraniu partizanskega orožja splašila konja ter
z vozom oddiv jala pod breg. Videl je še. kako so ji« voz takoj nato prekopicnil in obtičal na mestu.
Takoj nato je Brankov pogled obaisel na avtomobilu I/ njega so skočili trije Nemci; eden s«' je nekajkrat prekopicnil in se izgubil Branku izpred oči. druga dva pa sta se spustila v divji beg po bregu navzdol.
Tedaj je zaslišal rezek komandirjev glas: »4uriš! •Juriš!« V trenutku so se dvignili vsi partizani. Večina jih je stekla protj avtomobilu, drugi pa so se pognali za Nemcema, ki sta bežala po bregu navzdol, kolikor so ju nesle noge.
Ko je Branko z mit ral jezcem pritekel do avtomobila, so drugi borci že vlekli ven šoferja in Nemca, ki sta obtičala na zadnjem sedežu. Takoj je videl, da so ( vsi trije že mrtvi.
Daleč spodaj v bregu je bilo zdaj znova slišati nekaj zaporednih strelov in nejasno vpitje. Kmalu zatem je skupina partizanov pri|)eljala še dva moža: eden je bil v uniformi, drugi pa v civilni obleki. Oba sta krvavela. To sta bila Nemca, ki sta zbežala po bregu navzdoLi
Ko so tako stali okoli avtomobila in ga pregledovali, se je nekdo spomnil, da mora nekje biti pravzaprav še en Nemec — tisti, ki je po prvih strelih skočil i/ avtomobila, se nekajkrat prekopicnil in izginil.
Mihec, najmlajši partizan v četi. je takoj odšel po robu ceste nekoliko navzdol. Nenadoma je nekaj zakričal in skočil vstran. Vtem se je že zaslišal zamolkel pok. toda očitno je bilo. da ni ustrelil Mihec. Potem so videli, kako je Mihec s puško pomeril nekam pod cesto in ustrelit
Stekli so k njemu. Mihec se je zgrudil in obležal na tleh brez znakov življenja. Nedaleč proč so zagledali roko človeka v nemški uniformi, zraven nje pa je ležala pištola. Bil je Nemec, ki jim je manjkal. Zavlekel se je v betonsko pretočno čev pod cesto in od tam streljal na Mihca — pa ga k sreči ni zadel. To se je namreč pokazalo takoj, ko so Mihca dobro pregledali, saj na njem niso našli nobene poškodbe. Nemo so strmeli v negibno Mihčevo telo in se spraševali, kaj se je zgodilo. Nekdo se je vendarle domislil. Zajel je prgišče vode in mu jo zlil na obraz To je ponovil še nekajkrat. Mihec je kmalu začel kazati znake življenja. Sel si je z roko pred obraza in sedel. Začuden je strmel v tovariše okrog sebe. Sele zdaj so ugotovili, kaj se mu je zgodilo. Mihec je imel pri svoji puški odžagano kopito, zato je tedaj, ko je streljal v Nemca, ni mogel prisloniti k rami. Puška ga je zato z vso silo udarila po obrazu, da je omedlel.
Partizani so se zdaj na njegov račun iz srca nasmejali. Našel pa se je tudi hudobnež, ki je dejal, da je Mihec padel v nezavest iz strahu, ko je videl, da je nanj tako nenadoma in od blizu pomeril Nemec.
Se bi zbijali šale na Mihcev račun, toda zaslišali so komandirjev glas, ki jih je klical. Videli so ga. ko se je s hitrimi koraki nameril proti prevrn jenemu vozu in konjema, ki sta že stala mirno, še vedno vprežena. Na komandirjev ukaz so ju izpregli in voz postavili na kolesa, potem pa so konja spet vpregli in vprego zapeljali nazaj na cesto. Gospodarja pa ni bilo od nikoder, zato je Kosec ukazal, naj voz in konje nekdo odpelje do najbližje domačije.
Na koncu so temeljito preiskali avtomobil, pobrali orožje in vozilo zažgali. Odpravili so se proti taborišču čete. Komaj so krenili, pa je nekdo v dolini daleč pod njimi zagledal nemško motorizirano kolono, ki se je počasi približevala od Šentvida. Opozoral je komandirja in borce.
AVTO MOTO DRUŠTVO TRŽIČ
PRIREDI NA ŠUŠTARSKO NEDELJO
V TRŽIČU NA PROSTORU MOTO CROSS
V PODLJUBELJU, 7 9.1980,ob 15.uri
veliko tombolo
GLAVNI DOBITKI:
* OSEBNI AVTO GOLF
* OSEBNI AVTO Z-101CONFORT
* PETOSEBNIH AVTOMOBILOV 126 P
* BARVNI TELEVIZOR
* ŽAGA MOTORNA ALPINA
* 5 TON CEMENTA
* POSTELJA LIP BLED
* MOŠKO ŠPORTNO KOLO ROG
* 3 TONE PREMOGA
* VRTALNI STROJ ISKRA
* 2 BRIVSKA APARATA ISKRA BRAUN IN VEČ STO DRUGIH DOBITKOV V
SKUPNI VREDNOSTI 600000rCMN
VLJUDNO VABLJENI V PODLJUBEL. DOLINO!
Čevljarski šolski izobraževalni center Žiri
razpisuje prodajo rabljenih osnovnih sredstev-
- 6 KOM ČEVLJARSKIH ŠIVALNIH STROJEV
- 9 kom. Čevljarskih strojev za izdelavo spodnjih delov obutve
Prodaja bo t.!, septembra l!*H<l ob « uri za dralheni sektor in kasneje za zasebni sektor. Zainteresirani si lahko stroje ogledajo vsak dan dopoldan v dela«
Centra v Zireh.
13
MATJAŽ CHVATAL
Zabijemo nekaj klinov svedrovcev. Po vrvi vrženi v poševni rov .se prvi spusti Sabla. Sredi brezna, pod previsom, prične vrtati luknjo za klin svedrovec Pozneje bo tam, kjer bo zabil svedrovec napravil sidrišče.
Andreja je med tem preklinjala delno sebe, da t" *e udeležila te odprave, delno mene, ki nise... vzel s seboj dovolj karbida, tako, da ni mogla iti z nami naprej v globino, in delno Bušmana in njegovo neznanje: »Prejšnji teden z. Vegijem. ta teden z Bušmanom . . .« Torej to, da mora iti prav ona z njim ven, iz brezna.
BuSman ni nikoli pred tem iz take bližine videl plezalnih prižem in vrvi. Počasi seje motovilil proti površini. Andreja pa je preklinjala njega in vse ostale kranjske butce.
»Nikakor ne morem razumeti, kako morete biti tako zabiti," mi je nekoč pozneje zaupala.
Naporno je bilo plezanje zanjo, še bolj pa za Bušmana, ki se je na vrveh lovil, stokal, se preobračal, sopel ves zaripel v obraz, toda navkljub temu plezal in se meter za metrom bližal izhodu ob glasnem Andrejinem prigovarjanju.
Mi smo medtem prispeli do polne. Od male dvoranice med podornimi bloki nas je ločilo oseinnajstmetrsko brezno.
Franci se že guga pod previsom in izdeluje sidrišče iz klinov svedrovcev. Udarci kladiva ob ročaj svedra enakomerno odmevajo v Čakalnici (tako smo pozneje poimenovali to šestdesetmetrsko brezno s polico).
Udarci prenehajo. Franci nam zakliče, da se spušča. Nekaj minut je minilo v popolni tišini. S Sablo tiho sediva in čakava. Naposled se od nekje daleč zasliši tih, črkujoč glas. ki potem še dolgo odmeva v čakalnici.
»Kaj?« zakriči Sabla, saj Francijevih besed med odmevom nisva razločila.
»Z       odmev       M . . .  odmev ...  A . , . odmev ... N .. . j .. . K .. . A . .. L . . . O... tišina'. ..V...R...V...I... tišina ... P R      U   N... E...S... I.... tišina P ... R...U...S...I...K...E...!«
»DAAA.« se je zadri Sabla in mrzlično začel zbirati po transportnih vrečah kome najrazličnejših kratkih pomožnih vrvic. Vse to je zbasal v transportno vrečo in se spustil.
»Sabla,« sem zavpil, ko se je prepenjal preko sidrišča nekaj metrov pod polico, »jaz ne bom šel dol. Počakal bom tukaj, že tako bom imel probleme pri plezanju«
»Glej, da ne zmrzneš,« je sme|oč dejal in se odpeljal po vrvi navzdol.
»Dobro opravita, pa srečno«
Njegova čelna luč se je manjšala in manjšala vse dokler ni dokončno izginila pod naslednjim skalnim previsom. Nekaj minut so po Čakalnici Še odmevali tihi, zelo oddaljeni udarci kladiva ob klin ali pa svedrov ročaj in čudni nerazločni glasovi, potem pa je vse utihnilo.
Sam sem, še nikoli nisem bil tako sam. odrezan od sveta, od drugih ljudi. Sedim v središču ogromne večkilometrske skalne gmote imenovane Jelovica.
Franci in Sabla pa se potikata po spodnjih rovih. Kdo ve, koliko brezen niže. za koliko ovinki in metri rova sta sedaj.
Pa Bušman in Andreja? Srečneža, obsijalo ju bo sonce. Toda. koliko je ura? Kaj je zunaj, ali je noč ali dan, jutro ali večer, sije sonce ali pada dež? Ne. čarovnik nisem, ne morem videti skozi štiristo šestdeset metrov debel sloj skalovja in zemlje. Koliko časa pa smo sploh že v jami? Tudi na to vprašanje ne morem odgovoriti. Vse. kar sedaj vidim, je črna, nepredirna tema. Acetilenska svetilka mi je ugasnila, toda nimam nikake potrebe po svet lobi, slišim pa edinole vodo, kako drvi z višav, se na polici samo nekaj metrov od mene odbija in razpršena drvi naprej v črno brezno, zato, da bo nekje ob vznožju jeloviške gmote ponovno ugledala dan. sonce. noč. luno. zvezde, dež in sneg. Tekla sprva kot potoček, nato potok, pa rečica, reka in se čez mesece in mesece svoje poti kot veletok izlila v kdove katero morje. Ponovne, bo videla drevesa, grmovje, travo, čudovito zelenilo tega sveta, ki si ga tako želim ponovno videti in objeti z radostjo v očeh. Ah, kako so prijetni sončni zahodi ob morju, tiha glasba II zabavišč, ki prodira daleč tja proti skritim, temnim in tihim sprehajališčem Parčki vseh narodnosti in starosti, ki se vsak zase. kot svoja celota, sprehajajo ob obali, in mladi parčki, ki s«« zakriti radovednim očem v večernem hladu
poljubljajo  v  skritih kotičkih.
prav njim.
Voda, voda. padaj in se od police, pa spet padaj, se odbij , police, padaj v naslednje brezno u umiri in teči kot pohleven potoček ljudi, ki sta tam nekje, še nižje od trenutek,   preden   boš   izginila   v ** podzemnem   rovu.  te bo  pobotala * svetloba njunih acetilenk. Teči voda. f končno   poglej   na   svetlo. — drevje ...   Ven,   na   sonce . . zeleno .. . Oh. kako lepo je ležati v Sonce greje .    Prijetno toplo je grej sonce ...
Strašansko me zebe. tresem telesu.
»Kje sem. kam sem zašel, da je mi Glej. saj sem popolnoma premočen.« * S? iMilsnu govoril sam sebi. »Hej, *aka; * ^ temno0« Skočil sem na nog*, toda ' Jljk trenutku, ko sem se vzpel na nogi. mij^JV so.lo klecnil sem in se tresoč zvalil a*JP£ polici v Čakalnici, kolikor sem bil širok. Sele tedaj sem se zavedel. ***V Breznu pri Leski planini, globoko aa-J jem zemlje. »Toda. kje sta Sabla in rVt-smo vendar skupaj odšli v to prekk*»f Točno, vidiš ga. vraga, odšla sta rtaaM tukaj čakam« Brskam po notranji*' nanjih žepih, končno, po dolgotra nju.   najdem   svoj   patentni ptitfA> prižgem svetilko. Polico je obsijala nt* Jk> tloba S tresočo roko odprem vodni JO acetilenk.   Plamen  se zadovoljil £ V Sedaj sem že lahko videl vodo. ktjj-V* nekje iz višav nad menoj in grmi **^kv 1 brezno za Sablo in Francijem.
Zgrudil sem se. Ce me ne bi U*K strašansko zeblo, bi lahke.še -spal^ ^ "     M orda me je prebudilo šafcpeta* O",
mh zob. ali pa mraz sam. ki ae M* prav do kosti
£UEK, S. SEPTEMBRA 1980
9 .STRAN G L« A S
Črtorrjjr Zoreč ^4
POMENK! OB SAVI DOLINKI
O NEKATERJH KRAJIH JESENIŠKE OBČINE
NESREČE
NEZGODA PRI PREHITEVANJU
Kranj — V torek. 2. septembra. 7.30 se je na magistralni cesti ***ed Kranjem in Naklom pripetila •**t>metna nezgoda zaradi nepravilna prehitevanja. Voznik osebnega *^totnobila nemške registracije En-g«i Aktekim (roj. 1949) je vozil proti »S*anju. Med Polico in Zlatim po-2f*n ie začel prehitevati kolono I J^eil. Iz nasprotne smeri je tedaj i- Sfipeljal voznik kombija Viktor I ^ >Šek (roj. 1914) iz Ljubljane. Oba I £**xnika sta zavirala, vendar čelnega j ^fcenja nista mogla preprečiti. Voz-1 J**«: osebnega avtomobila, ki je vozil f. koloni za kombijem Milan Jurišič I ^ Zagreba ni mogel pravočasno H^T^taviti 'n j* trčil v kombi. V nesreči §j^«*- s? hudo ranila sopotnik v Akte-1 •^J'-iovem avtomobilu in sopotnica v |-|»*Čkovem avtomobilu Rozalija ž^^cek. lažje pa sta bila ranjena voz-l^Mt Trček in voznik Aktekim. Ra-to*^ne so prepeljali v Klinični center. JJi<sde na vozilih pa je za 170.000
SLABOST MED VOŽNJO
Jt_Oozd Martuljk - V torek, 2. sep-IfcTpribra, ob 11. uri se je na magistral-
cesti med Kranjsko goro in Jese-K/^ami pripetila prometna nezgoda lav^nici osebnega avtomobila Darji Jv-^kr <roj. 1959). Voznici je med |«4J*njo postalo slabo, zapeljala je v s ceste, kjer je avto trčil v dre-HL^- Na srečo je bila voznica pri tem
lažje ranjena. Škode na avtomo-pa je za 20.000 din.
*>TROK STEKEL PRED AVTO ^.Mojstrana — V sredo. 3. septem-«Vl*- ob 16.10 se je na lokalni cesti l*J^jza Rabiča pripetila smrtna propet na nezgoda. Voznica osebnega P^omobila Barbara Znidar (roj. &fcW*5) z Jesenic je sicer zavirala in Klijala v levo. ko ji je pred avto-^*>iJ pritekla 4-letna Tina Brezav -^k, vendar pa je avtomobil deklico Jel Deklico so hudo ranjeno pre-\lali v bolnišnico, vendar pa je že
prevozom umrla.
L. M.
Nesreča z zmajem
^ V sredo, 3. septembra, dopoldne jo Je v dolini Tamar pod Poncami K^nesrečil z zmajem VVolfgang ^Tjiegleb (roj. 1928), nemški j ^Žavljan. Z zmajem se je povzpel ji Tamarja na Sleme malo pod Mojstrovko in se nato spustil v j**Iino. Malo pred pristankom pa KUgotovil. da se je naprava za r^tajanje pokvarila, tako da je
l^aja močno usmeril navzgor. 1^ tem pa je izgubil oblast nad TV^alno napravo in treščil ob tla.
tem trdem pristanku si je ajrVgleb poškodoval obe nogi v S^žnjih in so ga prepeljali v je-^iško bolnišnico.
Zabodel ga je z nožem
^i^tED - V ponedeljek, 1. aep-fC^bra, sta ae v bifeju Pri kape-*• Riklijevi ceati atepla Ukaj VVi*r M- 1W7) in Zoran Sodja ^^kJ; 1H2). Najprej sta se stepla v COeiitu bifeja, vendar so ju jJ*J**ci ločili. Ukaj je nato zapu-IjJ^ lokal in se nato čez čaa vrnil.
ae mu je Sodja približal, je ^V^^i izza pasu potegnil kuhinj-\J^bož, zamahnil in Sodji pre-VS^I ustnico, pri drugem zama-*V V** v roko- UkaJ )e nato zbežal, V^?** pa je kasneje dejanje pri-" na oddelku milice Bled.
^agorelo v senu
-V^kofja Loka - V sredo. 3sep-
J^Ni'-ra. je začebi goreti gospodarsko >?s *»pje Nikota Krmelja iz Sv. Du-|v»#mj je nastal v severnem delu j%C*£V*l*trešju. kamor so pred tremi Vi shranili 20 ton sena. Ogenj so |Ju '»pazili "koli 21 ..30. Požar se
aK^ lro "»z*"! in k,Jun pnzadeva-''JvVgasilcev uničil celotno ostrešje.
" 5>v i* PW*la Pa i<* ,u,li ,of,a ''ivin!' ^WVr°Je so še pravočasno rešili.
F^y^hevajo, da je ogenj nastal za-
samovžiga sena. Škode je za
700.000 din.
Uničen aperitiv bar - Dlje časa bo najbrž treba, da ho spet bar obnovljen, medtem ko so ostale prostore hotela, hi jih je umazal sajasti dim. že v glavnem počistili. fak» da hote/posluje nemoteno. — Foto: F. Perdan
Polil z bencinom in zažgal
Brez vzroka je R. Rakovec polil z bencinom aperitiv bar hotela Creine in zažgal, nato pa zbežal
Kranj - V torek, 2. septembra, okoli 16. ure je Radovan Rakovec (roj. 1954) iz Zg. Bitenj prišel v aperitiv bar hotela Creine in naročil steklenico radenske vode. Nekaj je popil, ostalo pa je pustil rekoč, da se vrne. Res se je čez čas vrnil, v roki pa je nosil polivinilno vrečko, v kateri ie bil bencin. S tem je polil sedežno garnituro v baru, prižgal vžigalico in zbežal. Ogenj je seveda hipoma zajel prostor. Uslužbenci so takoj začeli gasiti z gasilnimi aparati, vendar pa ognju niso bih kos. Poklicali so gasilce, ki so ogenj omejili in pogasili.
ZaradiHfostega sajastega dima so počrneli tudi ostali prostori hotela, tudi sobe za goste, zaradi tega je bilo začasno treba goste izseliti. V hotelu so takoj zbrali člane narodne zaščite, poklicali so tudi vse osebje hotela, tako da so še isti dan in ponoči začeli čistiti prostore, ki so bili
prav pred kratkim obnovljeni. Okoli 30 članov kolektiva je do srede zjutraj že toliko usposobilo prostore, da so dopoldne že lahko sprejeli v sobe nove goste, že zjutraj pa je začela delati normalno tudi hotelska kuhinja. Del gostov so sicer prepeljali v druge hotele, v naslednjih dneh pa bodo pripravili za sprejem še ostale sobe, tako da bo hotel kar najhitreje začel normalno poslovati. Aperitiv bar bo seveda za dlje časa zaprt, saj je deloma uničen in bo za obnovo potrebno mesec ali dva. Za dan dva je bil zaprt tudi frizerski salon v hotelu, medtem ko je ostala trgovina Tekstilindusa v južnem delu hotela povsem nedotaknjena.
Rakovca, ki je po dejanju zbežal, so kake štiri ure kasneje miličniki našli, vendar pa so ga prepeljali v Bolnišnico na Golniku, ker gre za duševno zmedeno osebo.
Prodaja prte, išče denar
Jesenice — V sredo, 3. septembra, dopoldne je neznanec vstopil v stanovanje Vladimirja Rožiča na Jesenicah in ponudil v prodajo 7 prtov iz čipkastega materiala. Za prte je zahteval 1800 din, obenem pa je trdil da je te prte naročil Rožičev sin. Zaradi tega je Rožič odšel v svojo sobo in se vrnil z 9000 din, medtem pa je neznanec vstopil v drugo sobo in v nočni omarici našel 11.000 din. Ko sta se oba spet vrnila v kuhinjo, je neznanec iztrgal iz Rožiče-vih rok še njegovih 9000 din in pobegnil. Za neznancem poizvedujejo.
Sicer pa ta dogodek na Jesenicah v letošnjem letu ni bil prvi, saj je Uprava javne varnosti dobila več podobnih prijav o prodajalcih prtov že v lanskem letu. Vsi takšni prodajalci, takšna trgovina tudi ni dovoljena, zahtevajo pretirane cene za svoje blago, pogosto pa se izgovarjajo, da so pač prinesli, kar je bilo naročeno. Prodaja prtov je običajno le pretveza, da pridejo v stanovanje! in čakajo na priložnost, da izmaknejo denar. Ce se jim to ne posreči, pa skušajo prodati blago kot so prti in podobno za nesorazmerno visoke cene.
Neznanec, ki je na Jesenicah prodajal prte, je visok okoli 165 cm, star od 25 do 30 let, govoril je malo slovensko pomešano s srbohrvatskimi besedami in v prekmurskem dialektu. Oblečen je bil v rdečo majico s kratkimi rokavi, v temne hlače, verjetno kavbojke. Lase je imel rjave, ima dva zlata zoba. Vozi se z osebnim avtomobilom rdeče barve znamke škoda, ali lada ali PZ ali simca. UJV Kranj naproša občane, ki so
morda neznanca s takim opisom srečali ali se je morda oglasil v njihovem stanovanju, da to sporoče najbližji postaji milice.
Mnenje kamniških borcev
V zvezi z vašim člankom v GLASU z dne 17. 6. 1980 št. 47, vam sporočamo, da je naše PREDSEDSTVO ZZB NOV o njem razpravljalo na 19. seji dne 20.8. 1980 in sklenilo, da vam odgovorimo, kakšno in zakaj je takšno stanje na grobu pokojnega Mirka DERNOVSKA na pokopališču v Mekinjah pri Kamniku.
Menimo, da bi moral vaš dopisnik objaviti na istem mestu popravek. Organizacija ZZB NOV si ne more lastiti pravice do grobov padlih borcev NOV, dokler so živi njihovi svojci oziroma brez njihove privolitve.
Mi smo sina pokojnega DERNOVSKA že precej časa prej pred objavo članka Črtomira ZORCA v rubriki: NEKAJ BESED O KAMNIKU, vprašali oziroma ga prosili, naj se dogovori z materjo oziroma ženo pok. DERNOVSKA, ki živi v Mariboru, da nam da pristanek za oskrbo groba v Mekinjah, pa odgovora še nismo dobili.
Menimo, da bi se moral vaš dopisnik obvezno prej obrniti na OBČINSKI ODBOR ZZB NOV KAMNIK, predno objavi takšen članek, ker so sicer take vesti dezinformacija.
Strokovna služba SIS družbenih dejavnosti občine Tržič Bračičeva 4
ponovno objavlja prosta dela in naloge
strokovnega delavca SIS
za področje kulture
Pogoji: - da i m« višjo ali srednjo šolsko izobrazbo ustrezne: smeri.
- da ima aktiven odnos do samoupravljanja in uveljavljanj« nazorov, ki se skladajo z družbenopolitičnimi in moral ni-nimi merili samoupravnega socializma, predvsem s p« k borja delegatske ureditve in svobodne menjave dela.
- da ima 'l leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah.
Delo se združuje za nedoločen ras z deljenim delovnim rasom. Nastop dela je možen takoj oziroma najkasneje do 1. 12. 1980. Za razpisana dela in naloge je po sistema!i/.aciji del in nalog predvideno poskusno delo 2 meseca.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev s kratkim življenjepisom sprejema Razpisna komisija 15 dni po objavi. Kandidat bo o izbiri obveščen v 30 dneh po preteku rezpisa.
(41. zapis)
Ob jasnih dnevih kipi na severno-zahodni strani Gorenjske rajda gora s Triglavom v sredini, na severnem robu pa se kot nekak zaključek dviga koničasta visoka piramida. Kukova špica (2417 m). Le premnogi napak pravijo, da je to martuljški Spik, pač zato, ker je gora koničasta in ker je njeno ime manj razglašeno. Vendar je Kukova špica gornikom dobro poznana. Tudi Kranjčanom, saj je z ozke steze pod vrhom te prepadne gore omahnil v smrt ugledni kranjski sodnik in vnet planinec dr. Marijan Ogrizek.
VIŠEK NAD PERIČNIKOM
Seveda bi se ti zapisi zavlekli v nedogled, če bi se loteval opisov vseh lepot in poti v gorovju na obeh straneh Doline. Zato se omejim raje na skope opise manj znanih, samotnih kotičkov našega planinskega raja.
No, tak kraj so odročni pašniki (zdaj že z opuščenimi stajami) visoko nad zgornjim slapom Peričnikom. Na Višek (morda celo »na Viške«?) se da priti po strmih stezicah mimo obeh Peričnikov. zložneje pa je priti tja gori po kolovozni poti, ki se odcepi že kmalu iz Mojstrane ven pri Rosu in se potem kake 4 km polagoma dviga nad dolino Vrat. ves čas nad levim bregom Bistrice, ves čas natanko proti jugozahodu, skoraj vzporedno z dolinsko cesto.
Drug dostop na Višek pripelje iskalca skritih gorskih lepot po kolovozu, ki se odcepi iz doline Vrat pri znanih Galerijah. Ta pot je nekoliko krajša, vodi pa prav tako nad levim bregom struge hudourniške Bistrice in nad cesto.
Včasih je bil Višek urejena, negovana senožet z rovti in tremi pastirskimi bajtami kakih 200 m nad slapom Peričnikom, a je bil kljub svoji prijetni gorski samoti znan le planinskim sladokuscem. Drugi so hiteli naprej, mimo Peričnika proti Aljaževem domu. Danes množice planincev hite mimo celo z avtomobili. No, morda pa je prav da nekaj krajev ostaja v tišini in neoskrunjeni prvobitni lepoti? Daleč od vreščanja tranzistorjev in polivi-nilske navlake po tratah.
Pojasnilo avtorja
K temu dodaja naš dopisnik Črtomir Zoreč nekaj pripomb:
Predvsem odklanjam očitek neke dezinformacije. Smatram, da je bil moj zapis le resnična informacija o zapuščenem, pozabljenem grobu vodilnega funkcionarja mestne OF v Kamniku. Sicer pa do Mekinj ni tako dalečt da bi se ne dalo o stvari prepričati.
Ce bi se že moralo govoriti o kaki dezinformaciji, bi to veljalo pač le za zapis o Krajevnem leksikonu Slovenije (Druga knjiga str. 189), kjer piše, da obstoja na pokopališču v Mekinjah »urejeno grobišče padlih borcev«. Le kdo je dal sestavljal-cema zapisa profesorjema J. Grčarju in P. Urankarju napačno informacijo, torej pravo dezinformacijo? Kolikor besed, toliko napak: ne gre za grobišče ne gre za več padlih borcev, tudi ne gre za kako urejenost. Gre le za neznaten, ubog, zapuščen grob z nečitljivim napisom na majhni ploščici. Ki ga niti ne bi mogel najti, če bi mi ga ne pokazala učiteljica domačinka.
Seveda ni moja dolžnost, da bi poizvedoval, zakaj so stvari okrog Der-novškovega groba take, kot so. Sicer pa brezbrižnost Dernovškovih svojcev ni noben razlog, da borčevska organizacija v dolgem obdobju 35 let po osvoboditvi ni ukrepala, tembolj ker v tem primeru ni šlo za kak zasebni lepo oskrbovan grob, pač pa za nemarno zapuščenost.
Povedati še moram kamniškim tovarišem, da sem doslej tudi v zapisih o krajih drugih občin opozarjal na hibe v zvezi s postavitvami, na-pjsi ali urejenosti pomnikov NOB. Ustrezna organizacija ali prizadeti tovariši so stvari tiho uredili, niso pa pošiljali kakih popravkov v časopisje.
Mirko Dernovšek, ki je umrl strahotne mučeniške smrti sredi Kamnika, prav zaradi svoje vodilne funkcije v OF, je pač že zdavnaj zaslužil vse drugačno ukrepanje, kakor je sedanje dopisovanje borčevske organizacije s svojci v Mariboru, ki jim do mučenikovega groba očitno ni dosti mar.
Črtomir Zoreč
SLAP PERIČNIK
Vsekakor sodi Peričnik med naše najlepše prostopadajoče slapove (poleg Rinke, spodnjega martuljškega slapu. Boke v Soški dolini in nekatere druge manjše). Za Savico. Nadižo, Zgornji Martuljški slap, za slap Nemiljščice, za pohorski Sumik in podobne pravimo, da se »naslanjajo« na steno, če že ne polže po njej. vsaj v pretežni meri.
Slap Peričnik obstaja pravzaprav iz dveh slapov, le da zgornji iz dolinske poti ni viden. Je sicer nekoliko manjši (20m visok), a na splošno podoben spodnjemu, ki je ob polni vodi visok kar 40 m. Pri spodnjem slapu so namerili 855 m nadmorske višine.
Voda, ki napaja oba Peričnika iz-, vira v .Kukovi špici, kakih 300 m zračne črte nad Viškom. No, za nekdanje še žive senožeti in pašnike je bil bister potoček kar prava blagodat.
Slap Peričnik ob mali vodi — vodni pra m en je enojen.
Pred leti je Peričniku grozilo zajetje za elektrarniške potrebe. Saj ima poleti kar med 100 in 2000 litri vode na sekundo, pozimi seve znatno manj, ko je ves zamrznjen in teče voda le po ledeni cevi navzdol. Ob hudih zimah pa je vsa stena ob slapu ena sama ledena zavesa, kot v pravljici o kristalnem gradu.
DR.JULIUS KUGY IN DR. HENRIK TUMA
Razmišljajoči gorniki ne hodijo na gore, kot npr. »sto žensk na Triglav«. Ne hite slepo v planinski svet, da bi »premagali« to ali ono steno, osvojili ta ali oni vrh. ■ Saj sten nihče ne premaga, gore se tudi ne dajo osvojiti, gore osvoje nas; omamijo za vse življenje. Če smo iz pravega tkiva. Tudi stene zgolj dopuste, da se srečno vzpnemo v višine nad dolino. Ali pa omahnemo ...
Res so naše planinske koče že zdavnaj pretesne za naval kričavih, divjih turistov, kvartopircev in pijancev. Kaže da se bodo morali resnični gorniki, ki so jim gore svetišče miru in lepote, čimpreje umakniti v svoje, turistom nedostopne bivake visoko kje v krnicah, v brezpotju nedotaknjenih vrhov. K sreči, do teh bivakov ne vodi nobena markirana steza.
No, v ta razmišljanja gotovo sodi tudi beseda o dr. Juliusu Kugvju, poetu Julijskih Alp in o dr. Henriku Turni, alpinistu in znanstveniku, (ki je poleti 1910 kot prvi slovenski gornik preplezal Triglavsko steno). Pomena obeh se bo moralo dotakniti moje pero - saj brezupnih imen ni mogoče govoriti zgodbe o Triglavu in njegovi soseščini.
GLASIO. STRAN
Krajevna skupnost Javornik-Koroska Bela
Velika tudi po dejavnosti
Prebivalci krajevne skupnosti Javornik-Koroska Bela praznujejo te dni svoj krajevni praznik -Med nedavnim pogovorom so predstavniki organov krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij predstavili dosedanja prizadevanja in bodoče načrte krajanov
Javornik — Krajevna skupnost Javornik-Koroska Bela. ki meji s krajevnimi skupnostmi Sava. Pod-mežaklja. Blejska Dobrava. Žirovnica in Planina pod Golico v višjih legah, ima |>et naselij V naseljih Javornik-Koroska Bela. ki meji s Javornik-Borovlje. Javornik-Toni šičeva cesta. Koroška Bela. Potoki in Javorniški rovt živi okrog pet tisoč prebivalcev. Večina jih dela v združenem delu jeseniške občine, od tega kar okrog 1.100 v jeseniški železarni. S kmetijsko dejavnostjo se preživlja še sedem gospodinjstev v krajevni skupnosti, medtem ko ima status kmeta okrog 70 prebivalcev.
Življenjski utrip daje kraju dejav-nost sedmih temeljnih organizacij jeseniške železarne, med njimi je najpomembnejša Hladna valjarna Bela. pa šestih drugih organizacij. Tod so temeljna organizacija Nizke gradnje Gradbinca z Jesenic, temeljna organizacija zeniške Vatrostalne za vzdrževanje industrijskih peči, temeljna organizacija Gorenjskih oblačil iz Kranja, temeljna organizacija jeseniškega Viatorja Tovorni promet, štiri poslovalnice tr-
govskega podjetja Gobca / Jesenic in osnovna šola Karavanških kurirjev NOB. Na jesen bodo bogatejši še za eno organizacijo združenega dela. saj se bo Tehnični biro z Jesenic preselil v novo stavbo na Javorniku.
Središče samoupravne, družbenopolitične, kulturne, športne in drugih aktivnosti krajanov je delavski dom Julke in Albina Pibernik na Javorniku. Drugi pomembni objekti v krajevni skupnosti so dom TVD Partizan, rekreacijski center na Kresu, dom Društva upokojencev, samski domovi in karavla Karavanških kurirjev v Javorniškem rov-tu.
Da je krajevna skupnost velika ne le po številu prebivalstva, ampak tudi po obsegu dejavnosti krajanov, potrjujejo uspehi številnih družbenih organizacij in društev. Najštevilnejše je Planinsko društvo z okrog 1800 člani, ki skrbi za štiri planinske postojanke v Karavankah in Julijcih. Nadvse dejavni so tudi člani DPD Svoboda, Strelske družine. Radio kluba Železar, Društva upokojencev in drugih društev.
Minulo sredo so na hiši na Javorniku, kjer je jeseni 1941. leta deloval okrožni Komite tirb, odkrili spominsko ploščo. - Foto: F. Perdan
URESNIČENE IN NAČRTOVANE NALOGE
Delegatski sistem ponuja dovoli možnosti za povezovanje in sodelovanje krajanov pri načrtovanju ter uresničevanju skupnih nalog. Zal doslej niso vsi izkoristili teh mož-nosta, zato bo v prihodnje treba odpraviti nekatere pomanjkljivosti v delovanju delegatov. Gre predvsem za boljše seznanjanje vseh krajanov s samoupravno sprejetimi stališči in sklepi. Prav tako bi si želeli večjo zavzetost mladih v krajevni samoupravi in ružbenopolitičnem delovanju, čeprav so mladinci sicer aktivni na drugih področjih.
Povezava med družbenopolitičnimi organizacijami, v krajevni skupnosti je prek 300 komunistov, družbenimi organizacijami in društvi je dobra, kar omogoča uspešno izpolnjevanje skupnih ciljev. Predvsem v sedanjem srednjeročnem obdobju je čutiti večjo pripravljenost krajanov za sodelovanje. Tako so s skupnimi močmi uresničili več načrtovanih nalog.
Letos so s sredstvi iz samoprispevka krajanov in s pomočjo Gradbinca asfaltirali šest ulic in priključke na Tomšičevo cesto. Zdaj sta asfaltirani že dve tretjini ulic in poti. Končujejo tudi akcijo za napeljavo telefona približno tristo novim naročnikom; za to je bilo treba položiti okrog 4,6 kilometra telefonskega kabla. Pri izkopu jarkov za novo telefonsko napeljavo so se izkazali mladi birgadirji iz jeseniških šol. Kljub temu je bilo treba zbrati za. telefonsko napeljavo in asfaltiranje cest okrog milijardo, starih dinarjev. Krajani so v zadnjih letih veliko naredili tudi za ureditev parka talcev na Koroški Beli in rekreacijskega centra na Kresu, kjer je zdaj še novo igrišče za tenis. Pomembna pridobitev za kraj pa je prav tako napeljava vročevoda az železarne, katerega izgradnjo financira jeseniška komunalna skupnost.
Najpomembnejša naloga v prihodnjem srednjeročnem obdobju bo izgradnja nove šole. Za stavbo, ki jo bodo predvidoma gradili v letih 1982- 1985 v treh etapah, že imajo izdelana idejne načrte, pripraviti pa bo treba druge potrebne dokumente in rešiti vprašanje financiranja, saj je povsem jasno, da je tako velika naložba prevelik zalogaj za krajevno
Novi igrišči za tenis na Kresu
skupnost. Prav gotovo pa objekt, ki bo do konca stoletja sprejel okrog tisoč otrok, zaradi prostorske stiske v stari šoli potrebujejo.
Med bodočimi nalogami je tudi dokončno asfalitiranje makadamskih cest in ulic. celotna ureditev parka talcev in dograjevanje rekreacijskega centra. V krajevni skupnosti si prav tako obetajo nadaljnjo izgradnjo vročevoda in postavitev nove trgovine. Predvsem s slednjim bi bil rešen za večino krajanov eden najbolj perečih problemov, to je slaba oskrba prebivalstva. Se naprej pa   so  bodo  verjetno  srečevali s
težavami zaradi  zamiranja * dejavnosti in prometnimi kap* V krajevni skupnosti Ja** Koroška   Bela   se   ozirajo * hodnost z vso smelostjo. vea# brez   zaskrbljenosti. Zavedaj« namreč   nujnosti    izfn^dnje i elektro jeklarne. ki pa jim ha.? stala   na   belškm polju zadnje površine obdelovalne * Razen tega bo izgradnja ne** drugih infrastrukturnih objec* področju   jeseniške    občine * ugodnosti   s   seboj prinosi« neizogibne spremembe okolje in ritem življenja
v m
S 5*
Svečanosti ob praznikiv
V krajevni skupnosti Javornik Koroška Bela potekajo te dni številne prireditve ob krajevnem prazniku. Z njimi se krajani vsako leto spomnijo, 4.fseptem-bra 1941. leta, ko je nemški okupator ustrelil za pokopališkim zidom na Koroški Beli pet domačinov, talcev iz begunjskega zapora.
Letošnje praznovanje so začeli že v torek in ga nadaljevali v sredo ter včeraj; najprej ob 17. uri, ko je bila v parku talcev spominska svečanost, nato pa ob 19. uri, ko so se v delavskem domu na Javorniku sestali delegati skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij na slavnostni seji. Med njo so podelili, letos že tretjič zapored, plakete 4. september 1941 Ta priznanja so prejeli Niko Jezeršek za prispevek na področju obrambnih priprav. Jože Zidar za
delo pri izgradnji rekreaciji centra na Kresu, Marija L« družbenopolitično aktivnost meljna organizacija  Ni*a* 4 nje   jeseniškega Gradbiaca] dolgoletno sodelovanje s h no skupnostjo in brtRadirji seniške občine za izkoo telefonsko napeljavo l vesnostjo so podelili tudi znanj Osvobodilne front* nim krajanom in priznani Partizan prizadevnim č?la Danes ob  18. uri bo vaja  v Javorniškem ro% 19. uri pa kulturna priredit je   z   nami. Praznovanie sklenili  jutri,   ko   bo «2» obisk pri graniča rjih v kai ravanških kurirjev N(jb nimi tekmovanji, ob jq domu upokojencev srečaS kojencev   iz   domače kj«a* skupnosti in novogoris\ke""ć5*
"este so v krajevni skupnosti Gorje precejšen problem, še posebej cesta skozi Spodnje Gorje proti Pokljuki. V prihodnjih letih nameravajo od industrijske •one pri UP zgraditi obvozniat mimo Gorij do Pokljuke. — Foto: F. Perdan
odzvali številni krajani in z dodatnim delom in prispevki pomagali pri asfaltiranju.
V Spodnjih Gorjah so začeli t gradnjo doma za upokojence z desetimi garsonjerami in klubskimi prostori. Načrtujejo pa razširitev industrijskega območja LIP, ki prinaša tudi novo obvoznico mimo naselja in bodo tako na cesti Bled—Pokljuka odpravili ozka prometna grla.
Med številne akcije, ki so jih uspešno opravili v minulem obdobju, lahko štejejo predvsem akcijo Očistimo naš kraj, saj je v njej sodelovalo več kot tri četrtine krajanov, organizacij in društva. Območje svoje krajevne skupnosti so temeljito očistili in takšne akcije odbor za varstvo okolja načrtuje tudi za prihodnje.
Največji problemi pa so s pomanjkanjem pitne vode v obrobnih predelih Gorij, ko prihaja večkrat do neprijetnih konic pomanjkanja. Nekatere vasi so bile vse poletje brez vode, problemi pa nastajajo zato, ker je   vodovodno   omrežje dotrajano.
Grorjanski turistični obeti
akcijo obnovili, jo bodo lahko ponudili turistom kot lepo izletniško točko. S celovitejšo turistično ponudbo bi nedvomno lahko privabili se več gostov in turistov, saj se tisti, ki se zdaj v Gorjah mudijo pri zasebnikih, vedno znova vračajo.
Društveno življenje je v krajevni skupnosti zelo razgibano, tako uspešno deluje najbolj množično Planinsko društvo, športno društvo, godba na pihala. TVD Partizan ima veliko mladih in tesno sodeluje z osnovno šolo, odbojkarska ekipa sodeluje v slovenski odbojkarski ligi. Tako telovadno društvo kot šola imata urejena športna igrišča, pozimi pa smučarske terene in proge na Pokljuki, v Kranjski dolini. Gasilsko društvo imajo v Zgornjih Gorjah in v Podhomu, aktivni pa so tudi člana strelske družine in radiokluba »er drugi.
Krajani, ki prizadevno sodelujejo pri razvoju vse krajevne skupnosti, ki šteje 2.800 prebivalcev, so danes še najbolj nezadovoljni s cestami ter s preskrbo Počasi bodo krajevne ceste le asfaltirali, želijo pa si. da ne bi ostala    pozabljena    glavna cesta
skozi Gorje na Pokljuko, kat« N
h0d2Jt,b0tŠe br°\j Pometa* * K Po P?*W» asfa!f Tudi a«*» !S postajališča bi bila lahko bič 5W
bolje urejena. V
V Spodnjih Gorjah je trav** nudba slaba. Specerija bo 9 trgovino primerno obnoviti • niški svet imajo, vendar bi delo potrošniških svetov nasa^ tančneje opredeliti, da bi bX< veli.
V krajevni skupnosti so i * drugih krajevnih skupnosti i* ' za zares stalno informiran*
s*
n /a a"i"u.»nionniraa** nov. Glasilo Gorjanc kljub '** IjvSi izhaja dovolj redno in nr-vn** bolj aktualne novice iz dela*' vsi krajevne skupnosti Gor*? M j" P« g« vsa gospodinjsr*»f je lepo urejeno in pri vlač* |TV deza. tako. da je med krajam' v* v no in dobrodošlo. Krajeva* nost Gorje je tako lahko j* vsem tistim krajevnim sku^ ki so načrtovale svoja glas* ^^t^ potem ob prvih težavah ob* ^ 1 dovolj volje in prizadevanj*' informiranje krajanov lahko stalno in aktualno.
Rs*
oience. v katerem bo de**'*' V^^il
nja maj lo
V krajevni skupnosti imajo za večji razmah turizma vse možnosti — Hudo pomanjkanje pitne vode in ozka prometna grla — Nov dom za upokojence
Gorje - Krajevna skupnost Gorje je ob koncu avgusta praznovala «voj krajevni praznik s slavnostno «ejo skupščine in s kulturnimi in športnimi prireditvami. Krajevna skupnost, ki sodi med največje v radovljiški občini, je tudi letos počasti |a spomin na žrtve NOH v Gorjah in
v okolici.
Razvoj krajevne skupnosti je dane - viden na vsakem koraku, čeprav imajo še veliko problemov. V zad njem letu so sprejeli zazidalni načrt Praprotnica, kjer naj hi v naslednjih etih zgradili več stanovanj za delav •e in zasebnih hiš; tudi prizadevanja
za napeljav«^ telefonskega omrežja so dokaj uspešna, saj bo PTT Kranj v naslednjem srednjeročnem obdobju zgradilo v Gorjah telefonsko centralno za okoli 6VK) priključkov in z možnostjo za 5.000 priključkov Z.ato so že izdelali lokacijsko dokumentacijo z izdejnim projektom in /.a letos načrtujejo odkup zemljišča.
Se leto dni bodo krajani plačevali samoprispevek, ki so ga namenili tudi za asfaltiranje cest. Letos septembra naj bi asfaltirali še nadaljnjih 10.000 kvadratnih metrov, za asfalt pa so porabili vsa razpoložljiva sredstva, kljub temu, da so so
glavni napajalni dotoki so premajhni, odvzemi pa precejšnji Vsekakor bo treba ta problem čimprej rešiti v okviru interesne komunalne skupnosti Radovljica. Prav tako že opažajo, da je reka Radovna deloma že one snažena in bo treba v prihodnje po svetiti več pozornosti odplakam in kanalizaciji.
Velike možnosti ima krajevna skupnost na področju turizma, ki bi ga lahko bolj razvili s tesnejšim sodelovanjem s sosednjimi turističnimi društvi. Turistično društvo Vintgar beleži sicer precejšen obisk znane soteske, ki jo stalno obnavljajo, kljub temu pa bi bolj lahko razvili kmečki turizem. Izredno zanimiva in privlačna je bila nekdaj pokljuška luknja, ki pa so jo po vojni zanemarili. Ce jo bodo g skupno
V Spodnjih Gor/ah gradi/o doni JO "pok in klubski prostori   - Fofo h' Perdan
»TIK. 5. SEPTEMBRA 1980
11 .STRAN O LAS
Od tečajev do mornariške
akademije
dez nekaj dni, 10. septembra, bodo imeli vojna "Jee°™ ustanovitvijo je napočila
. J 9 ^ 7    ji'       .        r stvarnost, ki omogoča uresničevanje
"nornanca, pomorstvo in rečno laajarstvo dugo- Titovih besed o vzgoji novih kadrov, ^lavije svoj praznik — Današnji zapis namenja-*Ho šolanju kadrov za jugoslovansko vojno mor-*Uirico, ki poteka že polnih 36 let — S prizadevnostjo do sodobnega šolskega sistema
sposobnih za upravljanje s sodobno tehniko.
Osemletno delovanje in rezultati mornariškega šolskega centra potrjujejo pravilnost zamisli o izgradnji najsodobneje opremljenega centra, v katerem se šolajo mornariški kadri
Šolstvo v Jugoslovanski vojni ^omarici izhaja iz slavnih dni narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije narodov in naivnosti Jugoslavije. Prvi vojni 5*Saj v mornarici so orgaAizirali j*^vembra 1943. leta v Veli Luki, kjer 7* potekal pouk svetlobne in pred-^fttne signalizacije. Nekoliko kas-^£je, januarja 1944. leta, so na otoku ^ Uw ustanovili šolo za zveze. Na več ^*jSh tečajih so se usposabljali ti za potrebe mornarice in kote vojske. Ob tem so potekali iji za strojnike, motoriste, kur-5e in diverzante, v prvi polovici »ruarja pa tudi tečaj za vodilno bje ladjevja obalne plovbe. Nastajanje mornariških sil je zahvalo vse številnejši in vse bolj iliziran starešinski kader, kar pogojevalo organiziranje novih ijev. Tako so 24. maja 1944. leta, v zgodovini vojne mornarice *ve Jugoslavije, na Visu ustanovili >ter, v katerem se je šolal celotni Jer za mornarico.
Vložene napore in dosežene rezul-v tem obdobju najbolj zgovorno emo s podatkom, da je od no-Wa 1943. leta pa do konca vojne
Konec šolanja ostane za vedno v spominu
ŠOLANJE DANES
Sedanji mornariški šolski center v Splitu, ki predstavlja edinstveno znanstveno ustanovo vojne mornarice, je izraz in rezultat dolgoletnih želja, hotenj in 36-letnih izkušenj v šolanju starešin vojne mornarice. Z
za vse potrebe. Tako je uresničena najugodnejša koncentracija mornariškega šolstva. V njem se danes usposabljajo gojenci za svoje prve dolžnosti pomorskega ali mornariško tehniškega častnika. Tod se obenem usposabljajo rezervne starešine vojne mornarice oziroma enot teritorialne obrambe. Mnogi slušatelji ob obiskovanju poveljniške štabne akademije, raznih strokovnih tečajev ali podiplomskega študija izpopolnjujejo svoje znanje, ki jim je potrebno za napredovanje pri delu.
Razvoj takšnega mornariškega šolstva, ki omogoča idejno enotnost teorije in prakse, nepretrganost in dograjevanje učnih programov, smotrno razdelitev predavateljev in popolno izkoriščanje sodobne materialne osnove, ni bil niti lahek niti enostaven. Samo s pomočjo izrednih človeških in materialnih naporov je bilo namreč moč zgraditi šolski sistem, za katerega so značilni visoko strokovni starešinski in predavateljski kadri, visoka raven zavesti in vsakdanja prizadevnost.
Priredil: S. Saje
1.200 borcev in starešin v mor-TJ obiskovalo približno trideset ličnih tečajev. Vsekakor je to za v ki so ga označevale silovite in badalne borbene akcije mornarice dlanem pasu. mogočna številka.
POVOJNA .VZGOJA KADROV
Ulje kadrov je po osvoboditvi >ilo eno od prednostnih nalog mornarice. Tedanji vojni kaje bilo namreč treba oborožiti z strokovnim znanjem in obe-pripravljati mlade rodove sta-• Potrebo po šolanju mladih ovnjakov je še posebej izrazil i poveljnik oboroženih sil to-T** Tito, ki je med govorom morjem in cestnikom v Splitu 27. ju-1946. leta med  drugim dejal: Vi.  mornarji,  mlajši častniki, t-niki in admirali Jugoslovanske mornarice, imate pred seboj o nalogo — vzgojo novih kaki bodo sposobni upravljati no tehniko,  s  katero bomo iljali našo mornarico.« smislu Titovih besed se je začelo dinamično  obdobje morna-a^^*ga šolstva. Vzporedno z uspo-i^k*j*njem vojnega kadra v sistemu |^j«v. organiziranih v Divuljah in ^o v Dubrovniku, se je začelo redno šolanje gojencev vojno >rake    akademije. Novembra ,eta * namref v Dubrovniku _ k    I z delom prvi letnik gojencev, ki *» sestavljali delno udeleženci - starešine narodnoosvobo-. vojske, delno pa mladinci iz vseh v ifcv naše domovine, ^ndar. nagel razvoj vojne mor-
Ob dnevu naše mornarice
Osrednja prireditev v Sloveniji
V\pHpv naše domovine. ^^^JHidar, nagel raz v
1       je zahteval več strokovnjakov
hitrejše usposabljanje, kot ga je omogočalo začeto redno tri-šolanje. Zato se je novi šolski
m razvejal ob odpiranju novih tečajev   in   specializacij. V Ijah. na primer, so 1947. leta »lovili vojno pomorsko tehniško ^.^mijo in mornariško častniško ^-Sestavljanje skupin šol., učil išč Akademij v Divuljah je omogočilo ifc*iovitev vojno pomorskega šol-centra- ki je postal kovačnica ^ijjtih. sposobnih  in socialistično ^^Jttiih vojno pomorskih častni-*i**e armade.
Jugoslovanska vojna mornarica je izbrala za svoj praznik 10. september, dan ko je bil 1942. leta ustanovljen mornariški odred oziroma odred vojne mornarice južne Dalmacije, kot so tudi imenovali to enoto. Nastajanje naših pomorskih vojnih enot pa pravzaprav sega še nekaj mesecev nazaj, saj so že junija 1942. leta ustanovili minerski odred.
Od 10. septembra 1962. leta dalje proslavljamo dan ustanovitve naše vojne mornarice kot praznik vojne mornarice in pomorstva Jugoslavije. S tem poudarja1110 splošni pomen praznika morja in nase domovine kot pomorske dežele.
Osrednja proslava ob letošnjem dnevu vojne mornarice, pomorstva in rečnega ladjarstva Jugoslavije bo na slovenski obali. Na slovesnosti JO. septembra v Portorožu bo imel svečani govor član predsedstva centralnega komiteja ZKJ Stane Do-lanc Organizacijski odbor pri obalni konferenci Socialistične zveze v Kopru je pripravil obsežen spored prireditev, ki so se začele v naših obmorskih mestih že v drugi polovici avgusta z balkanskim prvenstvom v jadranju v Kopru in ribiškim praznikom v Izoli.
Jutri. 6. septembra, bo v Portorožu in Piranu pomorski krst. V nedeljo. 7. septembra, bodo na Bledu odprli evropsko prvenstvo v podvodni    orientaciji.    V ponedeljek.
8. septembra, bodo v Portorožu odprli razstavo 25 let samoupravljanja Splošne plovbe Piran, v Piranu pa razstavo Tito in morje. Prireditve
9. septembra se bodo začele s prihodom ladij JVM v Piran in Portorož ter s predavanji o naši mornarici po šolah na obalnem področju, nadaljevale pa s sprejemi za predstavnike mornarice pri predsednikih izolske, koprske in piranske občinske skupščine, odprtjem kabineta za meritve in računalniškega terminala ob 20. obletnici višje pomorske šole v Portorožu, svečano osvetlitvijo ladij  in promenadnimi
koncerti pihalnih orkestrov v obalnih mestih, podelitvijo Plavega traku Vjesnika v Portorožu in prikazovanjem filmov o naši vojni mornarici.
Na praznični dan, 10. septembra, bo ob 8. uri enodnevni pohod mladinskih enot obalnih občin po partizanskih poteh, polaganje vencev k spomeniku partizanom pomorščakom v Portorožu in posvetovanje Zveze društev za preučevanje in pospeševanje pomorstva Jugoslavije o razvoju našega pomorskega gospodarstva v prihodnjem srednjeročnem obdobju. Ob 9. uri bodo delegacije mladine in združenega dela iz piranske občine obiskale posadke vojnih ladij, istočasno pa bodo tudi položili vence k spomeniku morju na Trugu revolucije v Ljubljani. Ob 10. uri bodo slovenski partizanski pomorščaki in delegacije družbenopolitičnih skupnosti ter organizacij obalnega območja obiskali ladje JVM. uro pozneje pa bo sprejem pri komandantu VPO. Osrednja proslava se bo začela ob 16. uri pn spomeniku partizanom pomorščakom v Portorožu.
V četrtek. 11. septembra, bodo ladje JVM priplule v Izolo in Koper. Zatem se bodo vrstili obiski delegacij s tega področja na ladjah, obiski mornarjev in starešin na obali, športna tekmovanja, zbor rezervnih vojaških pomorskih starešin in zabavne prireditve. V petek. 12. septembra, bodo ladje JVM obiskale še delegacije mladih i/, slovenskih občin in pripadniki obmejnih enot JLA. Ta dan bodo tudi športna tekmovanja, izlet za mornarje in zbor rezervnih vojaških starešin. V soboto. 13. septembra, bodo v luki Koper prikazali delovanje nosilcev ljudske obrambe in družbene samozaščite, v Loparju pa bodo odkrili spominsko ploščo MOK in sprejeli mlade prostovoljce v enoto teritorialne obrambe. Za sklep praznovanja ob letošnjem dnevu JVM. pomor stva in rečnega ladjarstva SFRJ bo v nedeljo. 14. septembra, republiško prvenstvo v trnkarjcnju v Piranu.
S. Saje
Boj
proti uživaškemu življenju
Življenje sodobnega človeka v razvitem svetu je dovolj udobno, vendar gibalno siromašno, večkrat živčno, napeto in vznemirljivo. Medtem ko se je nekdaj varoval z begom ali bojem in napetost izgoreval V gibanju, danes ravna drugače — napetost tli v njem, doživlja notranji nemir, vedno nekam hiti, se mu mudi in je živčen. Bere pri jedi, stalno misli na delovne težave, ravna tako, kakor da bi hotel postati najbogatejši, hlasta za gmotnimi dobrinami, povsod mu gre za osebno korist, z velikim živčnim naporom si gradi gmotno blaginjo, da bi užival vse pridobitve sodobne civilizacije.
Z razvojem civilizacije se predvsem zmanjšuje gibalni napor, ki ohranja moč človekove narave. Znano je, da so otroci mehiških Indijancev izredno vzdržljivi, da'desetlet-niki pretečejo na desetine kilometrov, da se jim po naporu srce hitro umiri. Način življenja jih utrjuje, so bolj odporni in se po naporu hitreje opomorejo.
V razviti družbi je drugače. Že otrokom omejujemo gibalno prostost, jih navajamo na pretirano porabništvo, jim skušamo zagotoviti višji standard, da bi v porabniški družbi sledili ostalim.
Razvoj nam lajša življenje, bohoti se privlačno udobje, ki pa človeku ni vedno v dobro. Obilno prehranjevanje, izdatno sedenje in neznatno gibanje ob sprejemanju številnih informacij, in še drugi kvarni dejavniki nižajo gibalno aktivnost, prvinsko dejavnost, na kateri temelje človekova zmogljivost, spoznavanje, izpolnjevanje vsakodnevnih nalog, uresničevanje kratkoročnih ali dolgoročnih zamisli.
Nekdanje zimsko zapečkar-sko življenje se danes pojavlja na višji naslonjaški ravni. »Bogati« ga zabaviščna industrija, videti je veliko zvira-nja, poskakovanja, slišati je lepe napeve in nekaj dodatnih uglašenih v hreščečem ali mjavkajočem tonu, kar spominja na medvede in mačke. Za žogo se poganjajo igralci in podobno kot ostali zabavii-čniki služijo okusu množice.
Človeka pri obloženi mizi in v naslonjalu navdaja porabniško pridobitniška miselnost, ki se sklada s takim značajem, ki teži po denarju in pridobivanju vseh tudi nepotrebnih dobrin. Tak človek je velik porabnik, pogreza se v notranjščino, postaja pomehkužen, ob neznatnem hladnem vremenu zakuri centralno, ogreva vse prostore, troši energijo, ki bi bolj koristila na drugih področjih in onesnažuje okolje. Bivanje v zaprtih prostorih mu bledi obraz, zmanjšuje naravno odpornost, krajša življenjsko obdobje, saj je znano, da živali v normalnih naravnih pogojih žive veliko dlje, kakor udomačene, ki smo jim omejili gibalno prostost, jih ogradili, pahnili v hleve, pitališča in v kletke.
Čeprav se ne moremo odreči pridobitvam, niti se opredeliti za pretirano odpovedovanje, je izrazito uživaško življenje bolj kratkotrajno, navidezno, slabi voljo in vnemo po gibalni dejavnosti, ruši naravne zakone, je prestopništvo nad njimi, povzroča težave, pušča v ozadju druge bolj cenjene vrednote kot so zdravje, odpornost in zmogljivost. Te bodo zmeraj cenjene in se bodo skladale s socialističnim bogatejšim načinom življenja.
J. Ažman
Starec, zaljubljen ^„...:,v učenost
/-—-;-
Sava Mijuškovič, 77-letni posebnež, se je po končani gimnaziji 1974. leta vpisal na prav-fakulteto v Beogradu in trenutno polaga izpite za tretji letnik.
no
Sava Mijuškovič, najstarejši študent beograjske pravne fakultete
V izbi, ki ji niti po najbolj blagih merilih ne bi mogli reči stanovanje, v napol porušeni sobici brez pohištva, celo brez postelje, s kupi starih cunj. živi v beograjski ulici Georga VVashingtona 7 Sava Mijušković. človek brez poklica oziroma s poklicem: študent. Edino, kar »moti« izgled njegove sobice, so učbeniki, i/, katerih se uči za izpite na pravni fakulteti.
Sava Mijušković. ki si bo kmalu naložil osmi križ. se trudi, da bi čimprej končal pravo in položil advokatski izpit ter se posvetil poklicu. Čuden človek, povrh še socialni primer, tale »gospod Sava*, kakor naj bi ga ljudje klicali. Nerazumljivo je namreč, da nekdo lahko skoraj osemdeset let životari brez prave zaposlitve in denarja, potem pa se nenadoma kot nor vrže v študij.
Sava se je v Beograd priselil v dvajsetih letih iz vasi Ratare v oko-ici Kruševca. Zdaj se razloga niti ne spominja več. verjetno pa ga je spodbudila mladostna želja, da bi si ustvaril dom v velikem mestu. Delal je to in ono. vsega pomalem.
Sele po vojni je iz nekakšnih odpadnih opek zgradil hišico /. dvema sohama. Ena se je domala že podrla. V drugi spi. je in se uči. Četudi Savi-na hiša ne zadovoljuje najosnovnejših meril, je ponosen nanjo in dodaja, da ni kar tako imeti hišo v središču glavnega mesta. Opreme ne potrebuje. Glavno je. da ima trg in
tramvaj pred vrati. Dela samo honorarno, pretežno pisarniške posle. Morda res. saj je že pred vojno končal višjo trgovsko šolo.
Kasneje, v sedemdesetih letih, ga je sla po znanju znova zgrabila. Vpisal se je v gimnazijo kot izredni učenec in jo čez štiri leta tudi uspešno zaključil. Kam potem? Z gimnazijo ne prideš daleč, je premišljeval. 1974. leta je prestopil prag pravne fakultete.
Uči se samo podnevi, saj v hiši nima elektrike, največkrat pa poišče miren kotiček na fakulteti in se tam pripravlja na izpite. Letos je v junijskem roku gladko položil tri. Največ pozornosti daje predavanjem. Nikoli ne »šprica«, seveda pa ima za to tudi svoje razloge. Lažje si snov zapomni, če posluša profesorja, saj mu. razumljivo, v teh letih drhtijo roke in težko bere iz knjige. Roke se umirijo šele. če popije kaj ostrega, potem pa z učenjem spet ni nič.
Če Savo vprašate, zakaj nima postelje, se razjezi. Očitno zaničuje vse »banalnosti«, med katere sodi tudi pohištvo. Neprestano hi se pogovarjal le o znanosti in politiki. Vsaka druga tema je zanj nesmiselna.
Ne mara moških s kravatami. Prezira jih. saj. pravi, razen lepih oblek večina v glavah nima ničesar .. .
Imen svojih profesorjev ne ve. Ne zanimajo ga. Njegova edina »dolž-nos»« je. da uspe na izpitih. S tresočo *ko seže v žep suknjiča in pokaže indeks. Prevladujejo šestice. Kaj za. to. če je povprečje slabo, pomembno je. da obvlada osnovna znanja, vse drugo bo nadoknadil, ko ho advokat. Imel bo največjo pisarno v središču Beograda.
Čeprav mu ni lahko. Sava Mijušković kljubuje vsem težavam. Ali bomo razumeli, zakaj tako živi in čemu mu bo zdaj visoka šola. ga ne zanima. Tudi on drugih ne razume.
Gostom ponuja pijačo in cigarete in s časopisi prekriva zamazane stole. Samo to udobje si privošči. Več nikomur ni potrebno, pravi in meni. da mora biti znanje vsakomur edini cilj v življenju.
Njegova hišica, njegove mišljeni*-, vse skupaj ljudi zmede. Podobni so tudi vtisi o njem: Sava Mijuškovir je zares čuden starec
Druga zvezna rokometna liga-ženske
Rokometašice Alplesa v borbo
za vrh
ŽELEZNIKI - V rokometni sezoni 1979 — 80 je žensko rokometno moMvo Alplesa iz 2eleznikov v drugi zvezni ligi doseglo največji uspeh v zgodovini rokomet* v Železnikih. To mlado moštvo je bilo po končani sezoni odličnem Četrtem mestu. Dekleta iz 2eleznikov ao v tej tekmovalni sezoni pokazale izredno dobro igro in odlično pripravljenost. Osvojile so tudi pokal SR Slovenije, saj so v finalni tekmi premagale ljubljansko Olimpijo. ki je bila v drugi ligi z dvema točkama pred Al plesom. V soboto in nedeljo se spet prične sezona rokometa v dragi zvezni ženski rokometni ligi. Vendar v prvem kolu Alples ne bo nastopil, saj so morali tekmo prvega kola v Djakovem preložiti. To nedeljo pa igra Alples v četrt finalu za jugoslovanski rokometni pokal z moštvom Rsdničkegs iz Beograda- Prvič se bodu rokometašice Alpless svojim gledalcem predstavile naslednjo soboto v igri z Novn-meščankami.
»Treba bo ubraniti ugled in lansko četrto mesto. S temi mislimi smo začeli tudi priprave na sezono 198© — BI«, je dejal trener rokometašir Alplesa Jote Rakovec.
»Igralke Šolar. Markelj (vratarki). Jela Lušina. Irena I.usina, Jenaterlr. Benedik. Mlakar. Pavlin. Šuštar. Kan-kel. Vrhunc. Kramar in Hadalin so imele sest dni skupnih priprav v Cerknem. Moštvo je glavnem ostalo isto. le Be-nedičičeva je prenehala igrati, okrepili pa smo se z odlično igralko (erkna Hadalinovo. V okviru priprav smo odigrali tudi lepo število prijateljskih srečanj s cerkniško ETO, z Velenjem in sodelovali na turnirju v Novem mestu. Prepričan sem. da so igralke dobro pripravljene za start v novo sezono.
Računam, da bomo v tej sezoni odigrali se pomembnejšo vlogo v ligi kot lani. Ta sezona mora biti uspešnejša! Z optimizmom gremo v ligo, saj računam, da bomo lahko osvojili viije mesto kot lani. Borili se bomo za vrh v tej ligi. Favorita za prvaka sta Rudar iz Labina in povratnik iz prve lige Uniondalmacija iz Splita. Irena in Jelka I.usinn sta steber moštva in igra bo slonela na teh dveh. Jelk a je te drugo leto najboljša strelha v ligi.«
V nedeljo igrate v Beogradu četrtfinalno tekmo za jugoslovanski pokal. Radnički je favorit, saj je to moštvo večkratni državni prvak, v rokah ima tudi klubski evropski pokal. Kaj pričakujete od tega srečanja?
»Čeprav v moštvu Radničkega ni več reprezentantk Kitičeve. Sladičeve in Dju-ričeve so ta dekleta se vedno favoritinje za državni naslov in tudi zmago v našem srečanju. Vendar se bodo dekleta borile, da to srečanje izgube s čim manjšo razliko. Izredno jih lahko motiviram za tako moštvo kot je Radničku Proti težkemu nasprotniku nasa dekleta vedno dobro igrajo.«
Jelka I.usina: »Devet let je, odkar sem začela igrati rokomet. Za to jesen smo imele odlične kondicijske priprave, uigravale pa smo se s prijateljskimi srečanji. V moštvu je odlično vzdušje. Favorit za prvaka je Uniondalmacija, me pa se bomo potrudile, da osvojimo drugo mesto. V nedeljo v Beogradu je favorit Radnički. Za nas bo uspeh, če bomo to srečanje izgubile s čimmanjšo razliko. Proti takemu nasprotniku se da igrati.«
Irena Lušina: »Cerkno je bilo tisto mesto, ki smo si ga izbrale za šestdnevne priprave. Odlično smo se počutile in trenirale tako kot je treba. Prepričana sem. da ao priprave uspele. Me se bomo borile za drugo do tretje mesto, prvak bo Uniondalmacija. To mesto bo tudi nagrada, saj ze deseto leto igram za Alples.
V Beogradu nimamo kaj izgubiti. Potrudile se bomo. da Radnički dobro namučimo, če bo hotel zmagati. Ce bo vse tako kot je treba, bomo dostojno reprezentirale slovenski rokomet.«
ti .T,n,a1Jen8ter'e: »Za prvo mesto v nafti ligi je favorit Uniondalmacija. Me se bomo borile za mesto, ki smo ga dosegle v lanskem prvenstvu. Lahko bomo tudi višje, saj »o bile priprave na to prvenstvo res odlične. Sama sem bila precej časa odsotna, saj smo bili z VTKS v Rovinju. . i. L? ,e na domačem terenu favorit. Igrale bomo tako kot znamo in upam. da razlika v njihovo korist ne bo velika.«
Danica Benedik: »Ta sezona bo moja šesta in v tej se bomo borile za drugo do tretje mesto. Priprave v Cerknem so bile trde in kondirijsko naporne. Tudi prijateljska srečanja so pokazala, da smo dobro pripravljene. Beograjčanke so boljše. To je nasprotnik, proti kateremu lahko igraš sproščeno. Boljši je nasprotnik, bolje lahho igraš Uspeh bo, če izgubimo z majhno razliko.«
Tončka Šolar: »Vratarka v mostvujr sila zahtevna in nehvaležna naloga. Toda v osmih letih imaš ze nekaj izkušenosti. V Cerknem smo trenirale res dobro. Dekleta Uniondalmacije bodo prvakinje, me na bomo v borbi za drugo do tretje mesto. Motivacija v srečanju z Radničkem je izredna. To je moštvo, ki je močnejše in proti takemu moštvu se da igrati na vso moč. Upajmo, da se bomo iz Beograda vrnile s tistim kar pričakujemo. Časten poraz bo uspeh.«
Rokometašice Alplesa in njihov trener so torej dobro pripravljeni za novo sezono v drugoligaškem tekmovanju. Njihov optimizem je tak. da mu lahko zaupaš!
I). Humer Kolo: F. Penhin
Tenis
Jutri Preddvor : Šentjernej
KRANJ - Preteklo soboto in nedeljo so spet oživela rokometna igrišča v Sloveniji V boj za prvenstvene točke so startate tudi gorenjske ekipe. I spesni so bili le rok orne tati Jelovice, ki so v goste h premagali ekipo Usnjarja. Skofjeločani so bili vse srečanje boljši. V drugem kolu ekipa Jelovice gostuje jutri ob 1». uri pri mariborskem Braniku. Rokometasi Trtica, ki so v prvem kolu izgubili srečanje s tesnim rezultatom (23:24). bodo jutri zvečer gostovali v Veliki Nedelji, ki je v prvem kolu brez težav v gosteh premagala ekipo Aera Celja.
Jerančič tretji,
Cestno hitrostno prvenstvo Jugoslavije v avtomobilizmu se počasi izteka, saj je do konca prvenstva ostala na sporedu le se dirka v Mariboru. Preteklo nedeljo je bila v Kraljevu peta dirka za državno prvenstvo. Najboljšo uvrstitev od tekmovalcev AMD Skorja Loka je v formuli super V W dosegel Franc Jerančič, ki se je uvrstil na peto mesto. Njegov klubski kolega Branko Zor-man je bil v razredu do 1150 cem skupina I testi in si je tako zapravil vse motnosti za osvojitev enega izmed prvih treh mest na letošnjem državnem prvenatvu.
V nedeljo pa je bila v Slavonski Potegi testa dirka za državno prvenstvo. Franc Jerančič je v formuli super VW ponovno vozil solidno in je zaaedel četrto mesto. Andrej Zor man je v razredu do I Mi cem skupina 2 zasedel deseto mesto, medtem ko uradni rezultati v razredu do 1150 cem skupina 1 zaradi številnih pritotb te niso znani.
Jp
Rokometašice Pr»dd»ora so v prvem kolu v 0— it— ob Paki prikazale zelo dobro igro. vendar ao jih domačinke v finišu premagale. Jutri, ob lt. ari ho izredno zanimivo srečanje tenakih ekip Preddvora in Šentjerneja v Preddvoru. Sodila bosta Kosina in Ras.
V drugem kola drage motke republiške rokometa« lise obe gorenjski ekipi gostujeta: žabaičaai v Črnomlja. Kamničana pa v Ponikvah. Jutri in v nedeljo pričnejo s tekmovanjem tudi rokometašice v II. re-publitki rokometni ligi — zahod. Jutri ob 18. ari bo zanimivo srečanje Alples : Olimpijca, v nedeljo oh 10. ari pa Duplje : Kam
V mladinski republiški rokometni ligi — center kodo v dragem kolu igrali jutri zvečer mladinci Peka v Krizah z ekipo Olimpije. Tekma bo ob 17 M. ekipi Olimpije in Kamnika pa gostujeta. S tekmovanjem bodo pričele tudi mladinke — center. Jutri, ob 17. ari bosta dve srečanji Duplje : Preddvor in Alples : Šentvid, v nedeljo ob 10. ari pa te tekma Kamnik : Polje. J. Kuhar
Dva poraza Triglava
Nogometaši Triglava ao v trening tekmi doma in v gosteh izgubili s selek -cijo NK STOL KAMNIK, obakrat s 4:|. V obeh srečanjih so bili igralci selekcije   boljši   nasprotnik   in zasluzeno
Ferenčakova najboljša
MARIBOR - Z nastopom najboljših šestnajst pionirjev in osmih pionirk se je v Mariboru končal letošnji sklepni teniški turnir najboljših mladih igralcev tenisa iz vseh teniških kolektivov Jugoslavije. Po turnirjih v Varaždinu, Karlovcu in Kranju se je pokazalo, da ao za igralce v kategoriji pionirk in pionirjev do štirinajst in dvanajst let, taki naatopi pomembni. Na takih in podobnih se sreča vajo tisti, ki naj bi krojili jugoslovanski vrh med člani in članicami in pozneje uspešno nastopali tudi na teniskih turnirjih po svetu.
Finalni nastop v Mariboru je še enkrat dokazal, da se s pionirji in pionirkami v Jugoslaviji dela odlično. Vendar bi lahko izdvojili mesta kjer se dela še bolje kot pri ostalih. To so teniški centri v Mariboru, Kranja. Zagrebu. Splitu in Beogradu. V Mariboru so imeli največ uspeha Beograjčani, Zagrebčani. Mariborčani in Kranjčani.
V kategoriji pionirk do štirinajst let je to sezono največ pokazala triglavanka Manja Ferenčak. Ferenčakova je v tej kategoriji dobila vse tri predhodne turnirje in bila tudi najboljša v sklepnem delu v Mariboru. Ferenčakova je igralka, ki bo s takim delom kot ga je imela doslej lahko kaj kmalu stopila tudi v družbo najboljših jugoslovanskih mladink in članic. To je res izjemen uspeh Ferenčakove, saj na teh štirih turnirjih ni poznala poraza. Nič manjši uspeh v kategorji pionirjev do dvanajst let ni dosegel Kranjčan Primož Stare. Stare ae je v Mariboru prebil v pol-finale. Tu pa je za vstop za igro v finalnem delu izgubil z zmagovalcem Sušcem iz Branika. Uroša Pivka je med pionirji do
štirinajst let za vstop v finale izločil domačin Majhen. Vseeno je tudi za Pivka vstop v zaključni turnir lep uspeh.
-d h
Na letošnjih zveznih pozivnih te niških turnirjih je v kategoriji pio nirk do štirinajst let največji uspeh požela Manja Ferenčak iz kranj skega Triglava. Bila je najboljša v Varaždinu, Karlovcu, Kranju in sklepnem turnirju v Mariboru.
^^,V4%U Lokostrelstva a > v*
Matkovič odličen, Podržaj in Oblak slaba
COMPIEGNE — V tem francoskem mestu se je končala prva disciplina evropskega lokostrelskega prvenstva v enojni fiti. Za naslove se v moški konkurenci bori šesti n osemdeset tekmovalcev iz enaindvajsetih držav.
Odličen uspeh v enojni fiti je na tem evropskem prvenstvu dosegel mladi jugoslovanski lokostrelec Zoran Matkovič iz Varaždina, ki skupaj z italijanskim loko-strelcem Ferrari jem deli peto mesto. Soliden uspeh je dosegel tudi Dundič, medtem ko sta »Gorenjca« Podržaj in Oblak streljala izredno slabo. Dosegla sta taki mesti, kijih nismo pričakovali.
Za presenečenje je poskrbel Belgijec Vernich, ki je ugnal vse favorite za evropski naslov, med drugimi tudi olimpijskega zmagovalca Finca Poikonena, ki je bil šele
trinajsti. Pripomniti je treba, da je Matkovič dosegel to peto mesto z novim lokom, ki ga mu je v Francijo po naročilu Coca cole iz ZDA prinesel predsednik te družbe. Tudi v moštveni razvrstitvi so Jugoslovani dobri na osmem mestu.
Rezultati - 1. Vernich (Belgija) 1239, 2. GU. Bierendahl 1235. 3. Gr. Bierendahl (oba Švedska) 1231, 5. Matkovič 1224, 17. Dundič 1210. 56. Podržaj 1145, 60. Oblak (vsi Jugoslavija) 1122 moštveno - 1. švedska 3778, 2. SZ 3671, 3. Belgija 3652, 8. Jugoslavija 3579.
Evropsko prvenstvo v Franciji so bo nadaljevalo z disciplino field in hunter. Upajmo, da bosta v tej disciplini Podržaj in Oblak streljala uspešnejše kot v enojni fiti.
-dh
Kolesarstvo Prvič tudi ženske
KOKRICA - Pod pokroviteljstvom krajevne skupnosti Kokrica bodo člani kolesarske sekcije domačega športnega društva jutri, 6. septembra, pripravili tradicionalno kolesarsko dirko šesti pokal Kokrice, ki bo veljala tudi za državno prvenstvo veteranov.
Proga je krožna, dolga 25 kilometrov. Ob 9. uri bodo pred križiščem cest Kranj — Golnik in Kokrica —Naklo prvi startali veterani A. Prevoziti bodo morali dva kroga, tako kot veterani B in člani C, medtem ko bo pot za veterane C, D in E za polovico krajša. Posebna zanimivost prireditve je, da bodo na Kokrici prvič vozile tudi ženske, in sicer v dveh skupinah: rojene od vključno 1963. leta in starejše. Zadnji rok za prijavo je do 8. ure na vrtu gostilne Lakner, kjer bo po tekmovanju tudi razglasitev rezultatov.
Nogomet
Odvečni problemi
Kranj — Varovanci trenerja Kobana so dokaj presenetljivo osvojili v gosteh prvo točko. Se bolj veseli so lahko mladinci, ki so zmagali s 3:1 nad istim nasprotnikom, razveseljiva pa je tudi igra in trener Ibra-šimovič lahko z obetavno generacijo uspe v slovenskem prostoru. Mnogo težje pa bo v nedeljo v Sraartnem, ker so domačini v polni formi, pri Kranjčanih pa se nad peto selekcijo znova zbirajo problemi. Igralski kader je izredno Šibek ker je vprašljivo nadaljnje igranje Radosavljeviča in Mraka. Tudi drugače trener Koban še ni zadovoljen a položajem v NK Triglav. Po odhodu tehničnega referenta in gospodarja Pavlica so pogoji dela slabši. Ponavljajo ae stara trenja med rekreacijsko in selekcijsko ekipo. Na sestanku IO in Odbora za selektivni nogomet je o tem potožil tudi trener četrte selekcije, ka se mu ne zdi razumljivo, da ne more odločati niti o razporedu treningov!? Stvari bo potrebno razčistiti, saj bo ligaško tekmovanje 1 izredno naporno.
Spremembe bodo tudi pri strokovnem kadru prvih in drugih selekcij. Novi sta prva aelekcija O. S. Edvard Kardelj in druga selekcija Preddvora. Težave pa bodo s strokovnim kadrom. Delo z mladimi terja izredno pozornost. Tretji selekciji bosts nastopili v enotni gorenjski ligi, kar je razveseljivo, potrebno pa bo zagotoviti ustrezen nivo tega tekmovanja. Tudi nekateri klubi (Preddvor) bodo za otroke morali zagotoviti ustrezne pogoje, nekateri pa bodo morali tudi vplivati, da se bodo mladi vključevali v selekcijska moštva. To zlasti velja za zelo nadarjene mlade Naklance.
Rekreativci v občinskih ligah jutri začenjajo z novim prvenstvom. V A ligi bo osem moštev, v B ligi sedem (novo je moštvo Hraatja), pri mladincih in pionirjih pa prav tako sedem moštev. V prvem kolu pokala ao se naprej uvrstili Hrastje, Podbrez-je, Triglav rek., Šenčur. Filmarji, Naklo in Sava. V mednarodni nogometni tekmi pa je rekreativno moštvo Save v prijateljskem srečanju premagalo mlado moštvo (igralci do 21 let) Združenih arabskih emiratov, ki se mudi v Sloveniji s 4:1.
Pred jutrišnjimi prvimi obračuni velja opozoriti na tekmovanje za najbolj športno moštvo in na razveseljivo množičnost rekreativnega nogometa. V prvem kolu se bodo pomerili pri članih: Podbrezje Naklo. Triglav : Kokrica, Trboje : Sava. Grintavce : Hraatje, Britof : Viaoko, Prim-skovo : Filmarji, mladinsks moštva pa bodo v nedeljo igrala prvo kolo pokalnega tekmovanja. M Šnl.i«
V dirki za državno prvenstvo bodo sodniki ocenjevali vožnjo posameznikov, medtem ko ce za pokal Kokrice šteje moč ekip. Prve tri v vsaki veteranski kategoriji bodo prejele pokale, zmagovalna ekipa pa še prehodni pokal.
H. J.
Kvalifikacije za v prvo zvezno vaterpolsko ligo
Za dve mesti trije kandidati
KRANJ - Drevi a Mornarja v Splitu začeli mesti v prvi zvezni Prvaki medrepubliških lig zahod, vzhod in jug bodo v odločili, katera dva boi sezoni nastopala v prvi polaki ligi. Na teh k v«iiflksr|ja'l I igrali Crvena zvezda iz ~ viera it Djenovičev ia '
Kandidati ao vai trije. Te~ odpadel. Vsa srečanja bod trda do honca. Vai trije si vendar je prednost na a zvezde. To je moštvo, ki J« ^flaj * sko sezono prvoligaš. Med temu kaat* ki so lani izpadli is prve Li«, J^m igralcev  beograjskega   "aitiisas >
letošnje nastope v--*Tr|m||R^i T
ps so se še okrepili. Zreb J« adh***-' bosta uvodno srečanje zUzl! kar Crvena zvezda in Riviero. Im mrav**t srečanju bodo igralci Triglava rak* kakšnima moštvoma ae uaeaaja t* pasti, ie hočejo na teb h ■ nTilŽl** uspeti.
»Kako  igrajo —fliali Cr* zvezde in Riviere, ne veuao. Z*#*' zoni nimamo stikov z njtzmL« h f odhodom v Split dejal trezaer^haaV ga članskega moštva T ceno BaMst** »Mi smo pripravljeni, da ae apenat* z obema. Ambicije za uvrttkf< * prvoligaše A imamo vai ti ji« fej# Plave, Calič, Svarc, Stari h»a. Zna* Miro Malavatič, Svegelj. Rurtker** vec. Brinovec in Jerman taodo da* doseči tisto, kar pri črnk aJ«Bsa»oc r«* te v med dvanajsterico naootev ■» igrala v prihodnji sezoni v prvi M Pripravljeni smo. Vsa tri — enakih kvalitet.«
K^njealL»b0d0o«*Voi° Prvo a* igrali v soboto z Riviero, v "jaf jih čaha obračun še a Cz-vena r*»
Smučarski skoki
JUTRI ZAČETEK LETNIH »RVfjt*
KRANJ - Na skakalnicah) v Ste** bodo jutri začela letna —r-iiMUŠi * stva v skokih na plastičnih akaka*
Najprej se bodo pomerili mlajša ah** sicer na 25-m skakalnici v Predmar* ši pionirji »e bodo za prvaka Satfr* vali 28- septembra na Mostecn. V •* čah bo 6. oktobra prvenstvo aa o^* Kranju pa bo ob koncu aeaou* (**" bra) letno prvenstvo SRS z* mladince.
SKAKALCI TRIGLAVA V BAD AUSSBvIv KRANJ  -   Ekipa pionirjev U '« mladincev kranjskega Trigjavva bsr> potovala   na   tradicionalno azašr tekmovanje v smučarskih skok* strijttem skakalnem centru Bas ** Nastopilo bo 7 mladih skakate* ' bosta spremljala trener Cimmar 9* vodja ekipe Marjan Kolar.
Uspeh v Eigerju in M atterhoi*
Severna stena Eigena z vrisano Klasično smerjo: l - Hinte prečka: 2 - Lastovic je gnezdo, 3 - Prvo ledišče: 4 -Dru#> Ukalnik. H - Rampa; 7 - Prefnice bogov. 8 - Pajek, 9-1
/adnji trije problemi Alp: S atene El-fferja, Matterhorna in Grandea Jorasaes •o nekdaj, še pred omvojltvlio in po njej, burili alpinistični pa tudi nealpiniatični »svet«. Se danes so želja skoraj vsskega dobrega alpinist«
Severno ateno Kigerja ao prvič preplezali Heckmair. VArg, Kaspsreck in Hsrrer leta 1938. Pred tem je ta 1800 m visoka stens zahtevala devet smrtnih trtev. Smer. po kateri so prvič preplezali to najvišjo steno v vseh Alpah, sledi naravnim prehodom in se danea imenuje klasična, so do letošnjega leta preplezale tri jugoslovanske naveze.
Letos pa sta steno po klasični smeri preplezali še dve naši navezi. Rok Kovač. Janez Sabolek, Janez Skok (vai AAO) in Janez Benkovič (AO Kamnik) ter trojnm navez« gorenjskih alpinistov: Horui Ber-
«anl (AO Tržič, Marjan Mmntrrdm it Boh. •le, sicer pa član AO Matica, in Andrej Stremfelj (AO Kranj).
Zadnji trije so v steno vstopili 10.8. ob 14. uri. Prvega dne so prišli do Laatavičje-ga gnezda za Hinterstoisserjrvo prečko. Tu so zelo neudobno pretiveli noč, ker sta bili na mestu, kjer je prostors le zs tri še po •'na škotska In ena angleška naveza. Naalednjega dne so bivakirali aa izstopu iz rampe. Razmere v steni so bile slabe. Skala ie bila prekrita a tsnko plastjo ledu, tako
ds so vae sd Hinterstiussavje*! dalje plezali v derezah. Zadaja pokvarilo vreme la pričala h Prečke bogov so bile tako še M čajno. V Pajku so te grozili p-1 izstopne poči pa so bile narav ^ vkovane v led ia sneg. 12. i. «* po 29 urah plezanja in dveh segli vrh Eigerja.
To je bila peta jugoslovanakt I te smeri. Ocena je zale odiisasa V ugodnih razmerah se gftdjt 50-M stopinj. Umttmr^trm.
Severna »tena Mattartaruai ocenah poznavalcev aajlatja <*■ treh. vendar je kljah tarna jan»j nja za vsakega aipiaista. 9»-1000 m in je ocenjen« «111-pinj. To seveda velja ta bratov Schmid, ki sta •» Klemen K obal tat Matej
AO Kranj). Za .-v ne preveč doona st. morala bivakirati nad   zavetiščem Solway
^claKob^Po^
v Chamoni«. kjsr •*« Couturier v S -teaji A*|. 45- 5*. 55 »»opiiO.J^?? M vzpon pa sta potrebovala I
Vdfi
fTK. 5. SEPTEMBRA 1980
.13. STRAN G L A
ALPETOUR
Škofja loka
DO CREINA DSSS KRANJ
objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge
vodje skladišča
Zahtevani pogoji:
- srednja šola strojne smeri.
- 4 lefa delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece.
Delovno razmerje se sklene za nedoločen ras s polnim delovnim ("asom Pismene ponudbe sprejema 15 dni po objavi kadrovski oddelek Kranj. Koroška 5. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 60 dneh po izteku prijavnega roka.
Kmetijsko živilski kombinat n. sol. o.
Kranj, JLA 2
TOZD TOVARNA OLJA OLJARICA BRITOF
objavlja na podlagi sklepa Komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela oziroma naloge
BLAGAJNIŠKA DELA IN EVIDENCA EMBALAŽE Posebni pogoji:
- KV prodajalec ali administrator.
- 6 mesecev delovnih izkušenj v knjigovodstvu
Kandidati naj pošljejo pismene prošnje Splošno kadrovskemu lektorju K2K Kranj, C. JLA 2, v 15 dneh po objavi.
Novi Sad
Predstavništvo Kranj C. Staneta Žagarja 51 oglasa prosto delovno mesto
SKLADISCNO-ADMINISTRATIVNEGA REFERENTA Pogoji:
- srednja izobrazba trgovske stroke ali kvalificiran delavec trgovske ali mesarske stroke.
- poskusno delo 3 mesece. Nastop dela 1. 10. 1980.
Zdravniško potrdilo za delo v živilski stroki. Deloje za nedolo-ZnSmšJEŠ*"delovnim časom. Oglas velja 10 dni po objav,. Kandidati naj pošljejo prijave na naslov Neoplanta, Cesta Staneta Žagarja 51, Kranj.
58
			I
i'	a»18 11		i
CD *	Wm WŠ		
01! < 4			rt
flu			
2 -	■ Ali		m
S -	lil    frff Tf •V        iS* o		ft
0 as	.bed	*    f *	h
Diagram 108
I. h5!
Blokira kmeta h6 in deluje na polje g6, s tem pa Se bolj oži prostor    črnemu belopolti
1. ... (»
Trni poskusa z aktivno igro odvrniti pritisk, vendar pa je s tem oslabil kmeta efi. Pretilo je 2. g4 s popolnim zaprtjem položaja na kraljevem krilu, v katerem bi uspešno nastopila bela skakača.
2. Td5!
Trdnjava izkorišča odporno točko za takojšen napad na kmeta e5.
2. ... Lg5 +
3. Kbl UH
4. Td6+ Ke7
5. Sg3t! fe4:
Na 5. ... Ld7 bi beli igral (i. ef5: in nato Se4.
6. 8154 Kf7
7. Sh6: + Ke7
8. Sf5+ Kf7
9. fe4:
Popolno zmagoslavje skaka-Cev! Odprla pa se je tudi linija f. ki jo bo zasedla 'doslej odmaknjena trdnjava. H Lcfi
10. Tfl Tffl
11. Sd4! Crni se je vdal
NENAVADNA SKAKAČEVA MOC
V nekatrih položajih ima skakač nenevadno moč, kajti v preskakovanju se ne more z njim meriti nobena druga figura. Primer taksne izjemne moči smo npr. že videli pri izvedbi zadusnega mata.
Iz položaja- na diagramu 1(>9 (HONPI - BARCZAY: Kec-skemet, 1977) lahko ugotovimo, da beli želi prepoditi skakača bS s kmetom c Sledilo pa je presenečenje.
^"ofW' w-
! Alti A
mit
^ii A ^IH    ^Hl    HK A
ličili Ailfe
w& * i ■
& &    aH I
dbll UP
b      t      d      e      f      * h
Diagram 109
\. ... TY4:!
2. Dc4: Dh2: +!!
3. Tb2: Ša3> Uvodni žrtvi  sta sprostili
skakaču učinkovit skok; sah in fteh!
4. Kri Lb2: +
5. Kb2: Sc4: + «. Kcl Te4:
7 Sd4 Sbh"
Beli se je vdal. Premoč črnega je prepričljiva.
Tudi v položaju na diagramu 110 (VIDMAR - KAU.Fr MANN; Dunaj. 1917) beli uveljavi silno skakačevo moč.
K-
DEŽURNE TRGOVINE
V soboto, 9. septembra, bodo odprte naslednje dežurne trgovine:
KRANJ
Central: Delikatesa. Maistrov trg 11 in Na vasi. Šenčur od 7. do 13. ure. vse ostale prodajalne pa bodo odprte od 7. do 19. ure: Klemenček. Duplje. Naklo v Naklem. Krvavec. Cerklje. Hrib. Preddvor. Kočna. Zg. Jezersko. Na Klancu. Oprešni-kova 84, K ran j.
Živila: prodajalna SP Planina — Center. Ul. Gorenjskega odreda 12. prodajalna PC Vodovodni stolp. Kranj. Ul. Mo.ša Pijade. prodaialna SP Pri Petrčku. Kranj. Titov trg 5. prodajalna Mercator. Kranj. C. JLA 6.
V nedeljo pa so dežurne naslednje trgovine Centrala Kranj od 7. do 11. ure: Delikatesa Maistrov trg 11. Krvavec. Cerklje, Naklo v Naklem. Na vasi, Šenčur.
JESENICE
Delikatesa — Kasta 2 na Tržnici. Titova 22 in Delikatesa — Poslovalnica 2. Titova 58.
TRŽNI PREGLED
KRANJ
Solata od 18 do 20 din, špinača od 20 do 25 din, cvetača 36 din, korenček od 16 do 18 din, česen od 50 do 55 din, čebula 15 din. fižol od 25 do 30 din, pesa 16 din, kumare 15 din. paradižnik od 15 do 20 din, paprika 20 din, slive od 30 do 35 din, jabolka 20 din hruške 26 din, grozdje 30 din, lubenice od 15 do 18 din, limone 28 din, ajdova moka 30 din, koruzna moka 13 din, kaša od 18 do 20 din, surovo maslo 120 din, smetana 56 din, skuta 45 din, sladko zelje od 8 do 10 din, orehi 260 din, jajčka 3,50 din, krompir od 5 do 6 din, breskve 30 din _
Osnovna dola STANE ŽAGAR Kranj
Komisija za kadrovska vprašanja delavcev v združenem delu razpisuje dela in naloge
UČITELJA GLASBENEGA POUKA
s polnim delovnim časom za določen čas do 30. junija 1181.
Nastop dela takoj. Pogoj:
— PU ali P glasbenega pouka
Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Osnovna šola Stane Žagar Kranj, Cesta 1. maja 10 a — za razpisno komisijo.
Osnovna dola
prof. dr. Josipa Plemlja Bled
Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje delovne naloge in opravila za šolsko leto 1980/81 in sicer:
DVEH UČITELJEV
PODALJŠANEGA
BIVANJA
za določen čas
Pogoj:
— končano učiteljišče ali PA — razredni pouk z znanjem in dokazilom oMOM.
Rok za prijavo je 15 dni po objavi razpisa.
Stanovanj ni na voljo.
Obrtno podjetje
GIDOR
Gorenja vas
razpisuje dela in naloge
1 VODJE DE
ORODNO KOVAŠTVO
Pogoji:
- viSja izobrazba strojne ali organizacijske smeri ali
- srednja   izobrazba strojne smeri ali metalurške smeri.
- 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj.
_ sposobnost za organizacijo dela
Kandidati naj pošljejo^ pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi razpisa v kadrovsko službo OZD GIDOR,  64224   Gorenja vas.
Gasilsko društvo »SP. BRNIK« priredi v nedeljo, 7. 9.1980 ob 14. uri
II. avtomobilsko tombolo
14 do i7 avtomobilov!
Avtomobili:
GA CIM OS CITROEN LADA 1600 ZASTAVA lOI C ZASTAVA lOI IVI FIAT P 125 4 tl Ckatrca) aH IMV camp prikolica DIANA CIMOS 7do tO FIAT P 126
moped TO M OS avtomati k
moped TO M OS expres
3-dnevni izlet za 2 osebi na »Oktoberfest«
in še 400 manjših dobitkov!
♦ +
*
3-
J? -9 K- ? 4   9- *  f-V- V- * K- if- J? V ? *     V- -9 V 4 * <l 9 <t 4 f-J>
Vrednost tombole: 1200.000.- - 1350.000.-din Med prireditvijo bo »GASILSKI ŽEHTNIK«, ki ga vodi Simek - Jaka Sraufciger
Gostinstvo bo odprto od 11. ure dalje. Vabljeni!
TRIO TRŽIČ
Tržiška industrija obutve
in konfekcije
bo dne 7. septembra
— šuštarska nedelja
— na svojih stojnicah prodajala usnjeno konfekcijo. Poleg izdelkov iz redne proizvodnje in konfekcije jesen-zima 1980—81 tudi izdelke po znižanih cenah.
Priporočamo se za nakup!
Qf olmifo
Alpska modna industrija Radovljica
odbori za delovna razmerja objavljajo naslednja prosta dela in naloge
1. TOZD TRGOVINA
— PRODAJA PLETENIN ZA PODROČJE LJUBLJANE, GORENJSKE IN PRIMORSKE Z OBALNIM PODROČJEM
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še:
— da imajo višje strokovno izobrazbo ekonomske ali komercialne smeri.
— 3 leta delovnih izkušenj v prodaji trikotaže ali lahke konfekcije ali
— srednja strokovna izobrazba istih smeri in 5 let prakse v prodaji trikotaže ali lahke konfekcije.
— imeti morajo osebni avtomobil.
— telefon v stanovanju.
— določa se 3-mesečno poskusno delo.
2. TOZD PROIZVODNJA PLETENIN RADOVLJICA
1 PLETENJE NA COTTON PLETILNIH STROJIH
— 4 delavke
2 NABIRANJE NA GLAVNIKE
— 3 delavke
V poštev pridejo pod 1. kvalificirane pletilje oziroma delavke za priučitev na motornih pletilnih strojih, pod 2. pa delavke za prucitev -dokončana osemletka.
Nastop dela je mogoč takoj oziroma po dogovoru. Delo je dvoizmensko in se združuje za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim delom. Kandidati za navedena dela naj se oglasijo v kadrovski službi ali pa pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev v roku 8 dni po objavi na naslov Almira alpska modna industrija Radovljica, odbor za delovna razmerja, Radovljica Jainova 2.
GLASM.STMN.
PETEK. 5.
Pozdravljeni!
Šolski zvonec je v poneileljck prekinil brezskrbne počitnice. S šte rilnimi lepimi Vtisi ste se po dveh mesecih spet podali v šole. kjer ras čaka novo znanje, dolgi meseci učenja pa tudi prijetnih ar.
Kot običajno, se z začetkom novega šolskega leta pojavlja tudi naša rubrika S šidskih klopi. Saj vas tokrat seznanim le : nekaterimi norostmi.
Doslej ste vanjo dopisovali le osnovnošolci. Zdaj bomo nekaj /no štora odstopili tudi učencem gorenjskih srednjih šol. ki so že večkrat izrazili željo, da bi se s svojimi prispevki oglašali v Glasu.
Gotovo ste opazili, (ta smo dobili prostor na celi s/rani. A ne veselite se prehitro! Samo vsak drugi petek bo stran naša. 'Auto pa bo vsebina, vsaj upam. pestrejša. Razen vaših prispevkov (spisov, pesmi, poročil o življenju in delu v šolah in v domačem okolju, fotografij, risb. šal in podobno) bomo bidj delavni tudi i uredništvu. Večkrat bomo
to ali ono osnmno oziroma srednjo šol
pogovarjati
ibiskali učenci
Današnja strun je i glavnem novinarska. Razumemo, da še niste utegnili prav prijeti za peresa, strniti svoja doživetja in jih poslati v uredništvo. Prosimo, da to storite čimprej. Veseli bomo vsakega pri-spevko. Najboljši- bomo objavili in tudi nagradili.
Vabilo še posebno velja za srednješolce. 7. osnovnošolci in njihovimi mentorji smo že stari prijatelji in se zato ne bojimo, da bi sodelovanje ne bilo vsui tako ib>bro kot prejšnja letu.
H. -J.
Včenci. ki zdaj obiskujejo Sol.ski center ne bodo dočakali. - Fofo: F. Perdan
Iskra, preselitve v nove prostore žal
Med papirnatimi stenami
V primerjavi z zmogljivostjo je v Šolskem centru Iskra v Kranju letos skoraj štirikrat toliko učencev - Gradnja novega centra je v srednjeročnem planu občine zapisana kot prednostna naložba
„♦,,♦.,,. fi , u doaraievali le osnovnošolski Prostorska stiska je v Šolskem
centru Iskra v Kranju že dolgo znana stvar. Vsi napori, da bi učitelji in učenci, ki jih je zaradi rastočih potreb združenega dela vedno več, prišli do sodobnejših učilnic in delavnic za praktični pouk, so bili doslej neuspešni, saj so v kranjski občini v zadnjih letih, razen prizidka h gimnaziji,
Obisk v celodnevni osnovni doli na Planini
Težave v novi šoli
Okrog 650 otrok s Planine se je v ponedeljek vselilo v novo celodnevno osnovno šolo - O težavah, predvsem organizacijskih, govori ravnatelj šole
Slavko Malgaj
veliko osnovnih sol. Ves osnovnošolski prostor je praktično nov. Vendar so se vse sole doslej le selile iz prejšnjih utesnjenih prostorov. Organizacijo dela so imele te utečeno. Pri nas pa ni bilo ničesar. Vsi smo ,novi'. Zdaj volimo samoupravne organe, sestavljamo akte...«
V šoli je enaindvajset oddelkov, v katerih je okrog 650 otrok s Planine. Na vprašanje, v kolikšni meri je nova šola razbremenila Zagarjevo. je Slavko Malgaj takole odgovoril: »Razbremenitev je zelo malenkostna. Otrok je na Planini vedno več. Tako imamo na primer v prvih razredih obeh šol kar devet oddelkov. To pomeni, da bi morali v šoli Stane Žagar letos uvesti triizmenski pouk, če naše ne bi bilo. Razen tega pa so zdaj lahko opustili prostore v Jeršinovi hiši, kjer so bili doslej oddelki podaljšanega bivanja. Preselili so jih v šolo, ki je tako spet polna.«
Tudi v celodnevni šoli, kjer je na razredni stopnji že zdaj preveč otrok, bodo morali s prostorom vsako leto bolj varčevati. Kako bo, ko bo naseljen še preostali del Planine, je vprašanje, na katerega trenutno nihče ne bi rad odgovoril.
Kakšna pridobitev pa je celodnevna osnovna šola po vzgojnoizobraže-valni plati?
»Taka šola pomeni velik korak v dograjevanju obveznega šolanja v skladu z načeli demokratičnosti, dostopnosti, enakih in enakopravnih pogojev šolanja,« meni Slavko Malgaj. »Nova celodnevna osnovna šola daje pogoje za dosledno uveljavljanje pedagoške znanosti. Povečuje družbeno skrb za razvoj vsakega učenca, hkrati pa zmanjšuje odvisnost njegovega učnega uspeha od morebitnih slabših življenjskih razmer.«
H. Jelovčan
Slavko Malgaj
a
Za letošnji praznik kranjske občine, 1. avgust, so na Planini slovesno odprli novo celodnevno šolo in športno dvorano. Za oba objekta so prispevali denar delovni ljudje. Blizu 140 milijonov dinarjev. Športna dvorana je že kmalu po otvoritvi doživela krst s kvalitetnim košarkarskim srečanjem, medtem ko je šolo pravo delovno vzdušje zajelo Šele v ponedeljek.
Vendar pa je bilo veliko dela opravljenega že pred tem dnem. Takega, ki ga po navadi zanemarjamo, ga ne opazimo. O začetnih težavah pripoveduje ravnatelj šole Slavko Malgaj.
»Številnih, precej ,hudih* razprav z izvajalci del in njihovimi kooperanti se raje ne bi spominjal. Sola je odprta, čeprav po enoletni zamudi in čeprav vse še ni urejeno tako kot bi moralo biti. Objasniti bom poskušal nekatere organizacijske težave.
Poglejte: v kranjski občini smo s samoprispevkom zgradili
Dekle v »moškem« poklicu
Majda Markun z Visokega obisk u-i prvi letnik tehnične strojne stroke v Šolskem centru Iskra v Kranju. Za dekle si je izbrala nekoliko nenavadno usmeritev, čeprav tradicija »ženskih« in »moških« poklicev tudi pri nas vendarle že počasi popušča.
»Ne razumem, zakaj bi bila moja odločitev oziroma odločitev drugih trideset deklet, kolikor nas je letos v vsem centru, nekaj posebnega. Strojništvo me privlači. Navajena sem ga že od doma, kjer imamo ključavničarsko obrt in sem, edini otrok, v delavnici veliko delala. Tako sem se najbrž v stroko tudi vživela.
S sošolci se dobro razumem. Hitro so se me navadili in jaz njih. Program pa je precej zahteven. Ce bom šolo uspešno končala, se bom najbrž odločila še za nadaljnji Studij.« (H. J.) -Foto: F. P.
dograjevali le prostor.
Utesnjenost je letos še večja, saj so v centru sprejeli štirideset učencev več kot lani. V poklicni šoli jih je v dvanajstih oddelkih 349, v tehnični pa v petnajstih oddelkih 440. Učilnic je le trinajst. Pouk je zato dvoizmenski. In še ta komaj prenese skromno šolsko površino. Edina rešitev je bila pregrajevanje prostorov, tudi hodnikov. Nekatere stene so kar iz papirja in učenci morajo dobro paziti, da zaradi ozkih prehodov katera od njih ne popusti.
Tudi praktični del pouka je v Šolskem centru Iskra zelo omejen. Imajo samo elektrolaborato-rij, kar je v primerjavi s stroko, za katero se učenci izobražujejo, enako kot nič, na novo pa so letos usposobili še kabinet za predmet obramba in zaščita.
V letošnjih vpisih so se učenci odločali največ za tehnično šolo elektro stroke, šibki tok. Več kot za en oddelek so jih morali odkloniti dziroma preusmeriti. Tudi elektromehanikov je želelo postati veliko preveč osmošolcev. Vendar so v centru s pravilnim preusmerjanjem uspeli zadovoljiti njihove težnje in prostorske zmogljivosti. Napolnili so poklicno šolo, za katero sicer običajno ni posebnega zanimanja.
Za naslednje šolsko leto je predvideno, da se bo poklicna šola elektro in kovinarske smeri v Kranju pridružila Šolskemu centru Iskra, v prostorih poklicne šole pa bo steklo izobraževanje za druge poklice. To pomeni, da bo moral center nekje dobiti še pet učilnic.
Zato pa tudi zaradi prehoda v usmerjeno izobraževanje, ki v zvezi s šolskim prostorom postavlja precej zahtevna merila, se bo moral Šolski center Iskra čimprej preseliti. V planu kranjske občine za naslednje arednje-ročno obdobje je gradnja centra centra usmerjenega izobraževanja na Zlatem polju zapisana kot prednostna naložba. Upajmo, da omejitve, ki trenutno veljajo za negospodarske investicije, gradnje centra, v okviru katerega so predvideni tudi prostori za Šolski center Iskra, ne bodo preprečile. H..Jelovčan
Nova šola na Planini je lepa in sodobno opremljena. Takole je v kabinetu za kemijo in biologijo.
Jakec prvodolec
Čudne stvari
Samo, da je prvi dan šole za mano, zdaj gre že bolje. Ce bi vedeli, kako polna ušesa nasvetov, navodil, zaničevanj mi je nasula mama, pa oče, pa stara mama. Ce bi se šola vsak mesec začela znova, bi gotovo ne vzdržal. Tako pa bo morda do druge jeseni mir. Ne bi verjeli, toda kaj vse so mi nagovorili: Jakec pazi tam in tam. Jakec pazi čez cesto. Jakec  poglej   najprej  levo, ko greš čez cesto. Jakec pazi, ko izstopaš iz avtobusa,  ne steci takoj čez prehod za pešce. Smešno—za kaj pa so potem ceste tako porisane. Sam sem poleti gledal, ko so ceste pomalali in mojster   v   beli   obleki   mi je zatrdil, da so nalašč za otroke, za nas šolarje tako počrtali cesto. Ne vem, zakaj potem mama ne verjame prehodom. Jaz pa vem, tam sem varen, pa pika. Samo močno čudno se mi je pa le zdelo, ko sem jo ucvrl čez prehod, ne spomnim se ravno, če sem pogledal prej v levo ali v desno, sicer pa je tako vseeno: avtomobili so mi trobili in eden je celo tako zaviral, da je bilo vse črno za njim. Pa cvililo je tudi — strašno super je bilo. Samo ne vem, zakaj je dvema tovariši-cama na pločniku potem postalo
na poti v šolo
slabo. Gledali sta moje prečenje, to ie, toda mislim, da sta se ustrašili avtomobilov, ne mene. Tudi vozniki so čudno nezadovoljno gledali skozi šipe. Eden je bil celo tako jezen, kot je bil zadnjič nek mopedist blizu naše hiše. S sosedovim Janezkom sva se malo vozila po naši ulici gor in dol  na  njegovem  novem pony kolesu. En čas je on vozil in sem jaz stal  zadaj   na prtljažniku, potem pa sva menjala. In prav ko sem jaz vrtel pedala in se me je Janezek držal zadaj za rame, je moral iz stranske ulice pripeljati mopedist. Zacvilile so gume, pa ne na kolesu, ampak na mopedu in možak je prav hudo gledal in celo malo zaneslo ga je v živo mejo — ampak midva z Janezkom sva jo kar dobro odnesla. Odnesla   sva   namreč   pete, da nama ni bilo treba poslušati, kaj je hudi možakar govoril, ko se je
Cobiral iz sosedove žive meje. Je il pa res čuden, saj se nama ni nič zgodilo. Samo doma nisva z Janezkom ničesar črhnila o tem; saj vem, da bi mi mama spet predavala, to pa je tako sitno poslušati, kajne. Kaj pa sem sploh naredil narobe? Saj sem še otrok, saj me morajo drugi paziti. Ali se ne strinjate, otroci?
Učen so poved
Nada Cubrilovic is
reda:   »Doslej nem osnovno šolo Stane 2asar mi je bolj všeč. Lepa je. Prvi dan smo si jo z uči ogledali. Vesela sem. ker dnevna. V šoli mi je Slo bro in upam, da se bon t ga naučila tu. Če bo Časa lo, pa bo seveda Se prijeti knjigo v roke. nim poukom so starši, saj jim bo prih del skrbi.«
Mojca Boncelj,  7. a *
»V celodnevni pouk se p, dneh še nisem uspela vi**] slim. da mi bo všeč. V še*' do pol štirih popoldne, bomo vsak dan imeli pes* krat na teden po dve ari! stojnega učenja, sicer pa f Dobro je. da bomo kosilo *) šoli in da se bomo o učenoj iavah lahko pogovorili 1
Sabina Sušterei*
menda zelo zgovorna , krat pa je bila nekoliko • Pokazala je, kje iraaj* spravljene torbice in dnsV potrebščine in zatrdila 6*~ ko čakala na prvi šolski d že pozna pa tudi pesmic s ko naučila. Eno je prav " vedala. Zmotila se j* l^j zdravu.   Namesto »zdrav* rekla »živijo«. Živijo, Sabin*
Šolsko le
Odprla so se šolska«* Maki zvonec spet sv** nam pa v šolo a« mtmš Prmvkmr smo jo laaar'* se dodobra odpočih žeje tukaj šolako »sla v akrivnoatl še odeto.
Po hodnikih je žtv-st* »Kdoie trn nepridiprav ki že prvi dan rasgraj* na hodnikih že poeta.* se zmaHši oster glas, ki imkoj opomni nas, da je tuka) šolsko leta v skrivnosti vse odete Sergeia Malovrh, 5. r Peter Kavčič. Skofni
NAGRADNA KRIŽANKA
EK. 5 SEPTEMBRA 1980
RADIJSKI SPORED
SUŠTARSKA NEDELJA fo%
V TRŽIČU       ^jflPfet 1 ?*»
BO LETOS 7 SEPTEMBR
SOBOTA, t. september *rri program
"«-30 Dobro jutro! - 8.08 Pionirski tednik - 8.30 Počitniško popotovanje od strani *V> strani - 9.05 Z radiom na **oti 10.06 Sobotna matineja ~1 1.06 Za poj m o pesem - OPZ ^6 Skofja Loka - 11.20 Po ^epubkkah  in  pokraiinah -■1.40 Zapojte z nami - 12.10 godila   v   ritmu   - 12.10 ftmetijski   nasveti   - 12.40 ye««li domači napevi - 1.1.00 P*ne» do 13.00 - Iz naftih i*aj'v - posebna obvestila -*^.20 Obvestila in zabavna -   13.30 Priporočajo • • • - 14.06 Glasbena pa-^fesma   -   15.30 Zabavna ?*%«ba - 16.00 »Vrtiljak« -i?.<D   Studio   ob   17.00 -j Unanjepolitični   magazin • JJ-OO Škatlica z godbo • 18.30 2* Udi mladim  • Avstrijski ^etni mladinski simfonični ?*ke»t«r -19.25 Obvestila in 2*t»vna glasba - 19.35 »Mla-!** mostovi« - 20.00 Sobotni jMhjvni večer - 21.00 Za pristao razvedrilo - 21.30 Odreja ti nase izseljence - 23.05 J^riftii utrinki - 23.10 Por-i**tJ jugoslovanskih ustvar-^•cev in poustvarjalcev za-Jjw glasbe - 00.05 Nočni ^X*nm - glasba
program
iA Sobota na valu 202 ^-00 Dober dan na II. pro
(v""*a>u - 13.05 Radi ste jih f^»lu4ali • 13.35 Glasba iz •tatinske Amerike - 14.00 Srednja republik in pokrajin -^-30 Hitri prsti - 15.45 Mi-^fon za Aleksandra Mežka %il6.00 Nas podlistek Miro-\>v Krleža: Smrt greSnice izlije - 16.15 Lepe melodije Glasbeni casino - 17.35 glasba slovenskih av-- 18.00 Pol ure za »n - 18.35 Naši kraji in e - 1850 Glasbena med-
• 19.25 Stereorama -1 Vesela jesen (neposred-enos iz Maribora) - 21.15
nočna glasba - 21.45
• v soboto obujamo spo-• 22.45 Zrcalo dneva -
a^55 Glasba za konec pro-
&UŠTARSKA NEDELJA
v TRžicu   ^ssjsjav OtM4
ao LETOS ? septembra"
NEDELJA ^>
•DELJA, 7. september i program
Dobro jutro! - 8.07 Rata igra za otroke - Frane *W Vrata, ki skripljejo -' Skladbe za mladino -9.05 4    pomnite,  tovariši... 1^*5 Panorama lahke glasbe iS i*-00 Naii poslušalci česti-J*i{£> in pozdravljajo - 13.10 ^y^e»tila in zabavna glasba -^Si^O Za kmetijske proizva-V?T$>   13.50 Pihalne godbe -Humoreska tega tedna lifliir Azov:  Ob spome-• 14.25 S popevkami po '^^o#laviji - 15.10 Pn nas do-J4^1 - 15 30 Nedeljska repor-- 15.55 Listi iz notesa -T*^0 Gremo v kino - 17.05 ^  t^ilubljene operne melodije *   j -50 Zabavna radijska igra 1%.29 Na zgornji polici -*j Obvestila in zabavna -  19.35 Lahko noć.
SS*
$L^ci! - 19.45 Glasbene raz fc^Jjijice - 20.00 V nedeljo **er - 22.20 Skupni pro *h JRT - Studio Zagreb -Jebena  tribuna mladih -Lirični utrinki - 23.10
Mozaik melodij in plesnih ritmov - 00.O5 Nočni program
Drugi program
8.00 Nedelja na valu 202 -13.00 V nedeljo se dobimo • sport, glasba in Ae kaj - 13.30 Pet pedi - 19.30 Stereorama - 20.30 Glasba iz starega gramofona - 21.90 Jugoslovanska rock-scena -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasha za konec programa
SUŠTARSKA NEDELJA
v tržiCi i vj*> BO LETOS *V< 7 SEPTEMBRA '.jjf
PONEDELJEK. 8. sept.
Prvi program
4.30 Dobro jutro! 8.08 / glasbo v dober dan 8.25 Ringaraja - 8.40 Pesmica za mlade risarje in pozdravi 9.00 Poročila - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za ... - 11 35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam... - 14.05 Pojo ama terski zbori - 14.25 Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Zabavna glasba -16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko-noč. otroci! - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka -20.00 Iz nafte diskoteke -21.05 Poletni divertimento -22 00 Poročila NaSim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev -23.05 Lirični utrinki - 23.10 Za ljubitelja jazza
Drugi program
8.00 Ponedeljek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z evropskimi revijskimi in plesnimi orkestri - 13.35 Znano in pn-Ijubljeno - 14.00 Ponedeljkov križemkraž 14.20 Z vami BI za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) - . 16.00 Svet in mi - jb.W Španske popevke - 16.40 Od ena do pet - 17.35 Iz partitur Londonskega festivalnega orkestra - 18.00 Pesmi svobodnih oblik - 18 40 Mah koncert lahke glasbe - 19.26 Stereorama - Nova brazilska glasba - 20.00 Iz zakladnice jazza - Jack Teagarden -20 30 Popularnih 20 - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
SUŠTARSKA NEDELJA ^.
vtr2iCi    a3P35» '
VTR2IC BO LETOS 7 SEPTEMBRA
TOREK, 9. sept.
Prvi program
4.30 Dobro iutro! -glasbo v dober dan Mladi koncertant radiom na poti -zervirano za
8.08 Z - 8.30 - 9.05 Z 10.05 Re-11.35 Zna-
no m priljubljeno - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače - 13 00 Danes do 13.00 - It naših krajev - Iz naftih sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13 30 Priporočajo vam... 14.05 V korak z mladimi -J 15.30 Zabavna glasba - 16.00
RADIO TRIGLAV JESENICE
VVVVPM področje za ra-VjOjilko občino 87,7 mega-K^T^a - Gomjesavska dolina ^ ~>ej megaherza — Jesenice ^Volića 100,6 megaherza
fct        val 1495 KHz
V^O*  Lokalna   poročila -»ol~>*tua - 16.30 Kulturna 4v*0%y - Morda vas bo za HVV*K> - Kaj je novega v TSSJukciji   kaset   in plošč
V*V^   Lokalna   poročila — V i%tila. 16.30 Kam danes ^•V*tri - Jugoton vam pred v Nhjs ~ M
A^. ^ Mi pa niairic se uklonili "\wvW*d«r vazii^Aii; do,-^ x f< paetekto^U t*- *r«jekta.- i-tafisk* kror»ik*- .
jbljana
ugoton vam orria vas bo zani-
obvestila - 12.00 Čestitke -Morda vas bo zanimalo ♦
Ponedeljek:
16 03 Lokalna poročila - obvestila - 16.30 Ponedeljkov športni pregled - Morda vas bo zanimalo - Minute z narodnimi pesmimi
Torek:
16 03 Lokalna poročila -Obvestila - 1« 30 Oddaj« za mlade — Morda vas bo zanimalo
Sreda:
16.03 Lokalna poročila -ObvestUa - 16.30 Oddaja za mlade — morda vas bc zanimal'?
Četrtek:
lb03 I«ok»«!na poročil* — Ct.<*-«tii* 16.30 Naš Ob '•nik — Mordr vas bo zani-t    •» — l'o doro/i4* -1» v^a
»Vrtiljak« 17««) Studio ob 17.00 -18 (K) ()p«'riir arij* in monologi 1830 V goSteh prt zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.25 Obvestila in zabavna glasba 19.35 Lahko noč. otroci 20.00 Slovenska zemlja v prsmi in besedi - 20..'tU S solisti in ansambli jugoslovanske raci ki televizije - 21.05 Radijska igra - Jukio MiAima: Gospa Aoi - 21.36 I.e|>e melodije 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naftih sporedov 22.30 Tipke in godala 23.05 Lirični utrinki - 23.10 S popevkami po Jugoslaviji 00.05 Nočni program
Drugi program
8.00 Torek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Iz obdobja dixielanda - Teresa Brewer -Tremble Kids - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu z orkestrom Addv Flor in Bob James - 16.00 Pet minut humorja - 16.05 Popevke italijanskih avtorjev -16.40 Disco čez dan - 17.35 Iz partitur Hollywoodskega pops orkestra - 17.50 Ljudje med seboj - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - 20.00 Torkov glasbeni magazin -21.00 Misel in pesem - 21.45 Jazz na II. programu - Adam ' Makovvicz - Martial Šolal -22.45 Jazz na II. programu -22.15 Rezervirano za disco novitete - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
SUŠTARSKA NEDELJA
SUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU BO LETOS 7 SEPTEMBRA^
SREDA, 10. sept. Prvi program
4.30 Dobro jutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Pisan svet pravljic in zgodb -9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano  za...  - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Veliki   zabavni orkestri 12.30   Kmetijski nasveti 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naftih krajev - Iz naših sporedov - 13.20 Obvestila in zabavna glasba -13.30 Priporočajo vam... -14.05 Razmišljamo, ugotavljamo - 14.25 Naši poslušalci čestitajo  in  pozdravljajo -15.30 Zabavna glasba - 16.00 »Loto vrtiljak« - 17.00 Stu dio ob 17.00 - 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času Andrzej  Koszevvski: Posvetilo  Nikolaju   Koperniku -18.15 Naš gost - 18.30 Odskočna deska - Baročni kvartet AG - 19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč, otroci! - 19.45 Minute s Celjskim instrumentalnim kvintetom - 20.00 Koncert za besedo   -   Chopin   - 20.25 Solistične skladbe Bele Bar-toka - 21.05 Giacomo Pucci-ni: Odlomki iz opere »Ma-dame Butterfly« - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naftih sporedov - 22.30 Revija slovenskih  pevcev zabavne glasbe - 23.05 Lirični utrinki -23.10   Jazz   pred polnočjo Theo Loevendie - Paul Blev 00.05   Nočni   program -glasba
Drugi program
8.00 Sreda na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Z velikimi zabavnimi orkestri - 13.35 Znano in priljubljeno - 14.00 Pet minut humorja - 14.05 Z vami in za vas - 15.30 V plesnem ritmu (majhni ansambli) - 16.00 Tokovi neuvrščenosti - 16.10 Pesmi Latinske Amerike - 16.40 Iz jugoslovanske produkcije zabavne glasbe - 17.35 Vprašanja telesne kulture - 17.40 Iz partitur orkestra Kurt Reh-feld - 18.00 Orkestri in solisti 18.40 Mali koncert lahke glasbe - 19.25 Stereorama -20.30 Melodije po pošti -22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba  7H  konec programa
SUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU 30 L ETO£ 7 SEPTEMBRA
ČETRTEK, 11 .*ept.
Prvi prugran
4.30 Dobro iutro! -g)a.«|.<> i dober dan Ml ".oa poje - 9.06 Z
H.OH Z - H 30 radiom
prffi n-« r -
Iti.t)?. tfft«»ervira'i;
za . . . - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Znane melodije - 12..M) Kmetijski nasveti
- 12.40 Od vasi do vasi - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Priporočajo vam 14.05 Enajsta šola -14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.40 Jezikovni pogovori - 15.30 Zabavna glasba
- 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 - 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela -18.15 Lokalne radijske postaje se vključujejo - 18.35 ■Johan Sebastian Bach: Sonata za violino in čembalo -19.25 Obvestila in zabavna glasba - 19.35 Lahko noč. otroci! - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov -21.00 Poročila - 21.05 Literarni večer - 21.45 Lepe melodije - 22.00 Poročila - Našim rojakom po svetu - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini - 22.25 Iz naših sporedov - 22.30 Plesna glasba iz jugoslovanskih študijev - 23.05 Lirični utrinki -23.10 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 24.00 Poročila - 00.05 Nočni program
Drugi program
8.00 Četrtek na valu 202 -13.00 Dober dan na drugem programu - 13.05 Vedri zvoki
- 13.35 Znano in priljubljeno
- 14.00 Z vami in za vas -15.30 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana - 16.00 Tam ob ognju našem - 16.15 Francoske popevke - 16.45 Jazz - klub gost kluba: Tomo Pire - 17.40 Iz partitur zabavnega in revijskega orke,-stra RTV Ljubljana - 18.00 Danes vam izbira - 18.40 Koncert v ritmu - 19.25 Stereorama - I sac Haves -20.00 Iz francoske diskoteke -20.15 Od plošče do plošče -21.00 Zavrtite, uganite in se pogovorite ... - 22.00 S Festivalov jazza - 22.45 Zrcalo dneva - 22.55 Glasba za konec programa
SUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU     gfjf^ &S) BO LETOS    *'   "* ■= 7 SEPTEMBRA
PETEK, 12. sept. Prvi program
4.30 Dobro iutro! - 8.08 Z glasbo v dober dan - 8.30 Glasbena pravljica - 9.05 Z radiom na poti - 10.05 Rezervirano za... - 11.35 Znano in priljubljeno - 12.10 Iz glasbene   tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 12.30 Kmetijski nasveti -12.40 Pihalne godbe - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Obvestila  in zabavna glasba  -   13.30 Priporočajo . - 13.50 Človek in zdravje -14.05  Barkarola  in  idila -14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 15.30 Napotki za turiste - 15.35 Zabavna glasba - 16.00 »Vrtiljak« - 17.00 Studio ob 17.00 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni   literaturi: Moteti Jakoba  Gallusa   -   18.30 S knjižnega trga - 19.25 Obvestila   in  zabavna  glasba -19.35 Lahko noč, otroci! -19.45 Minute z Zadovoljnimi Kranjci - 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - 22.15 Informativna oddaja v angleščini in nemščini 22.25   Iz  naftih   sporedov -22.30 Besede in zvoki iz logov domačih - 23.05 Lirični utrinki  -  23.10 Petkov glasbeni mozaik - 00.05 Nočni program
Drugi program
8.00 Petek na valu 202 - 13.00 Dober dan na drugem programu -  13.06 Jazz v ko mornem studiu - Chris Hinze
i aios Dudas - 13.35 Znano in priljubljeno - l''.00 7 vami in za vas - 15.30 Glasbena medigra - 15.45 Vroče - hladno • 17.10 Odrasli tako, kako pa mi? - 17..'15 Odmevi 7 porr Mitja Košir: To in ono r planinskega sveta - 17.45 Glasbena medigra - 17.55 Vodomet melodij ]h 40 Mali koncert lahke glsf.he - 19.25 Slereorama - 20.00 Revijalni paralele - '2 15. Zrcalo dneva
22.5.': p|a«ba za konec prjj gVarttti
	1	2	3	4	5	6		7	8	9	Ho	11	12	
13								14						15
16			■	L			18				i	r		
20			21	m	22					■	P			
24				25	■	1				1	z			
		28			29	■				31		mri 2		
33						36	■C7					38		
39		40			"			*	■	1			44	45
46									48	■	49			
50			m	F							■	53		
54			55					56			57			
	58							59						
Vodoravno: 1. majhen prst, prste*. 7. mesto ob Rumeni reki. Huangu. v severovzhodnem delu Kitajske. 13. starogrška in latinska književnost in umetnost. 14. priprava na jahalnih škornjih za spodnadanje konja. 16. etiopski knez. 17. večja vokalna in instrumentalna skladba za soliste, zbor in orkester. 19. starinski izraz za plačilo, plača. 20. ena od najstarejših italijanskih kneževskih dinastij. 22. velik gorski vrh, 23. novozelandska ptica s kratkim vratom in zakrnelimi perutmi. 24. ime vojvode srbske vojske, generala v obeh balkanskih vojnah in v 1. svetovni vojni Stepanoviča. 26. italijansko mesto v provinci Piemont. znano po penečih se vinih, 27. najmanjši, kemično nedeljiv delec snovi. 28. mlado rastje, 30. utežna mera za drage kamne. 32. egiptovski bog Sonca. 33. kratica za nektar. 35. ime naše kiparke in slikarke Bulovčeve. .37. učitelj etike. 39. papežev letni dohodek, annatae. 41. lahka tkanina, največ za podlogo. 43. operna hiša v Milanu. 46. neugoden občutek pred napadom božjasti, histerije. 47. krajši izraz za zdravilo, ki krepi organizem, zvišuje napon V tkivih, 49. rusko moško ime. Joakim. 60. reka na Madžarskem, vzhodno od Blatnega jezera, 51. srbski pesnik — modernist, polemik in esejist (1891 — 1955), Stanislav, 53. Cimosovo vozilo. 54. ledeni možje, trojaki. 56. južnošpansko mesto ob vznožju Sierra Morena /. rudniki živega srebra. 58 ptič pevec iz družine ščinkavcev. 59. organsko barvilo za določanje kislosti in bazičnosti.
Navpično: 1. kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini. 2. rastrska plošča, 3. Stane Sever, 4. čisto blizu, poleg, tudi trzaj mišice. 5. naš alpinist in gorski reševalec. Franci. 6. ploščata, zaprta posoda /a tekočine', ročka. 7. določena vsebina v (umetniškem) delu. ki naj naredi vtis, učinek. 8. ameriški filmski igralec in plesalec. Fred. 9. češko moško ime. Otokar. 10. kratica za tremolo. 11. kamnina iz jajčastih drobnozrnatih skupkov. 12. protest, nasprotovanje. 13. velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom. 15. duša v latinščini, 18. prostor, kjer se izvršujejo tiskarski postopki, 21. v astrologiji lunino število. 23. ljubkovalno ime za Katarino. 25. starožidovski kralj. 29 trst. trstje, 31. kratica švicarske časopisne agencije: Agence Telegraphique Suisse. 33. mesto ob zahodni obali Južnega otoka Nove Zelandije. 34. francosko in.c za Antvverpen. največjo belgijsko pristanišče ob SeJdi. 36. ime sovjetskega p litika in državnika Brežnjeva. 38. velika avstralska papiga s perjanico n<T glavi, 40. pripadnik posebnih, napadalnih oddelkov italijanske vojske v 1 sve tovni vojni. 42. najbolj razširjeno živo bitje v naravi. 44. utrjena meja pri starih Rimljanih, tudi mejna vrednost, limita. 45. organska spojina, denv.it-, amoniaka. 48. zidarska žlica v pogovornem jeziku. 51. veliko slano jezero \ vzhodni Turčiji. 52. ena izmed kratic za rimokatoliški. 55. kratica za junior, mlajši. 57. Adriana Mataž.
Rešitve pošljitedo srede, lu. septembra do 10.ure,nanaslov:GIas Kranj, Moše Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 150 dinarjev, 2. nagrada 120 din, 3. nagrada 100 din.
Reiitev nagradne križanke z dne 2*. avguma: 1 klasika. 7. kloaka. 13 veranda. 15. rdeck*< Apius. 17. sto, 19. tema, 20. srt, 21. Antilje. 24. OttTZTi Aniu. 27. amper. 28. Ema, 29. etuda. 31. rtina 33. »lot, 34. A. 35. kota. 37. Kairo. 38. Esk. 40. osina. 42. rik. 43. pobalin. 4fi Nin. 47 Am. 48. vime. 4<) emir, 51. oi. 52. Marijan. 54. pacient. 56. Paftman. 57. Maggia.
Prejeli smo 109 reiitev. Izžrebani ao bili: 1. nagrada (150 din) prejme Minka Lunar, Cegelniia
14, 64202 Naklo, 2. nagrado (120 din) prejme Ada Gaftperič. Stara r. 6. 64000 Kranj, 3. nagrado (100 din) prejme Marija Mihelcif. »• 1. maja 59. 64000 Kranj Nagrade bomo poslali po posti.
r
IZBRALI SO ZA VAS
Prijetne ženske dežne plašče iz posebnega plaatifici-ranega platna so dobili na Kokrinem oddelku ženske konfekcije v GLOBUSU. V temno rdeči, olivno zeleni, oranžni in crni barvi se do-be, velikosti so p* na voljo od 36 do 44. Krojen je modno, z majhnim ovratnikom in gubo zadaj. 1.900 din
Cena:
Jesen je tu in šolarja bo treba obleci za novo šolsko leto. Bogato izbiro dekliških oblek in hlač, žametnih in iz pravega jeansa, za starost od S do 16 let, imajo na Kokrinem otroškem oddelku v GLOBUSU. Dekliške žametne dvodelne obleke dobite v rjavi in drap barvi.
Cena: hlače od »40 do MS din obleke od »10 do 1.060 din
Ce bost* pohiteli, boste mor-da n* Kokrinem oddeU-i r« Isnt.rije v GLOBUSU Se ujeli nakup orginaineKa 8AMSON1TE kovčka. Sam sonite kovčki so belgijakr prci^vodnj« in po nvoj» kvalitetni izdelavi ir. praktičnost; slove po vatn setu. V e -n -»-likostih jih imajo v Kioiu»«v; kmno rd»fe in modre.
Cena: i "0*,0* in
»2din 1
i« o i • »utfj Mož >jj i 1 * ) jkJ»
O L, A S16 STRAN
PETEK. "   TI III—
TELEVIZIJSKI SPORED
SUŠTARSKA NEDELJA f V TRŽIČU      /jCH^a, 1?* BO LETOS 7 SEPTEMBRA
NEDELJA {
SOBOTA, 6. IX
8.15   Poročila -Neža Maurer »kratek - 8.30 Vrtec aku: Greste z nami v
8.20 Zbis: Kostanjev na obi-živalski
vrt? - 8.45 Colargol. lutkovna nadaljevanka - 9.00 Tehtnica za natančno tehtanje - 9.30 Pisani svet: Koncert v ulici Oktobrske revolucije. 1 del • 9 55 H Fallada: Človek hoče navzgor. TV nadaljevanka 10.55 Po sledeh nanredka 11.25 Dokumentarna oddaja
- 12.00 Ljudje in zemlja, ponovitev - 13.00 Poročila (do 13 OM - 15.20 Poročila - 15.25 Nova Gorica: Atletski t robo i
Jugoslavija — CSSR — Švica, prenos (za JRT II) - 17 50 Naš kraj - 18.05 Dečka in vrabčki. japonski mladinski film - 19.15 Zlata ptica - 19 20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna 19.«) TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 C Dickens: Nicholas Nicklebv. T V nadaljevanka 20.50 Tom Waits, glasbena oddaja
- 21 45 Pokliči North Side 777, celovečerni film 23..30 TV kažipot - 23.50 Poročila
Sahu je najslabši učenec v razredu. Nobena mati ne pusti, da bi ne njen otrok igral z njim. Tako ima fant za prijatelja le Kenchija.
fgk bolnika. Skupaj odideta pod vznožje gore Fudji. kjer najdeta ptičje gnezdo. Od vrabčka se I bolm Kenichi nauči zauf/anja v lastne moči. Sahu pa spozna, da je učenje vendarle koristno. Japonski film Dečka in vrabčki sicer m vedno po\ sem prepričljiv, vendar   pa   je zgodba polna izvirnosti in prisrčnosti.
Pokliči North side 777
je ameriški film. ki pripoveduje o novinarju (James Stewart) in
njegovi vztrajnosti pri dokazovanju, da sin pence ni kriv za umor policaja, za kar bi ga radi obsodili. Zgodba je napisana tako vešče, da drži gledalce v napetosti od začetka do konca.
Oddajniki II. TV mreže:
16.40 Test - 16.55 Nogomet Sloboda : Partizan, prenos -18.45   Glasbena   medigra -
19.00 Iz sporeda TV . 19.30 TV dnevnik - 20.00 Zabavno glasbena oddaja 21.00 Včeraj, danes, jutri -21.10 Dokumentarna oddaja - 21.40 Športna aobota - 22.00 Konj. moj prijatelj - dokumentarni film (do 22.301
TV Zagreb — I. program:
14.40 Poročila - 14.45 TV koledar - 14.55 Narodna glasba 15.55 Otroška predstava 16.55 Nogomet Sloboda Partizan 18.45 Zabava za vso družino - 19.30 TV dnevnik - 20 00 Zadnja naloga, amenški film 2145 TV dnevnik - 22.00 V soboto zvečer
SUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU    afPJJ^h vO?f
80 LETOS 7 SEPTEMBR
NEDELJA
91
NEDELJA, 7. IX.
8.20 Poročila - 8.25 Za nedeljsko dobro jutro: Pevski tabor 80. 2. del - 8.55 Zgodovina pomorstva, dokumentarna serija - 9.45 Viking Viki, otroška serija - 10.10 D. Marko-vič: Vrnitev odpisanih, I. del TV nadaljevanke - 11.40 TV kažipot - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Jugoslavija, dober dan 13.35 Poročila (do 13.40) - 14.55 Pot na vzhod, potopisna reportaža TV Zagreb - 15.25 Nova Gorica: Atletski troboj Jugoslavija : ČSSR : Švica prenos (za JRT II) - 17.40 Poročila -17.45 Risanka - 17.50 Tu sem bila srečna, angleški film -19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja '- 20.00 R. Ma-rinkovič: Kiklop, nadaljevanka TV Zagreb - 20.50 Basovi i 1930, dokumentarna oddaja • 21.30 V znamenju -21 55 Zabavno glasbena oddaja - 22.10 Športni pregled
Scenarij za film Tu sem bila srečna je po svoji povesti napisala irska pisateljica Edna O'Brien Večji del pripovedi je postavljen v ribiško mestece na zahodni irski obali, kjer je pred odselitvijo
V London živela Cass. Zdaj, precej let pozneje, se Cass vrača, da bi obudila spomin na svojo nekdanjo ljubezen do Colina in pozabila na neuspešen zakon . . .
V filmu se tekoče dogajanje prepleta z retrospektivnimi prizori, kar deluje še posebno
melodramatično. V
gla vm i jogi je na s ti >pila Sarah Mi les.
Zagrebška nadaljevanka t štirih delih je posneta po romanu Ranka Mannkovića Kiklop, ki obravnava dogodke in ljudi v Zagrebu tik pred drugo svetovno vojno. Iz sveta malomeščanov. novinarjev, pisateljev in hohemov izstopa mladi novinar Melhior Tresič (Rade Šerbedžija). ki skuša v odtujeni in razpadajoči družbi ostati pošten. Beži od vojne in nevarnosti, hkrati pa skriva komunistične ilegalce in se na koncu celo prostovoljno vključi v boj.
Oddajniki 11/T V mreže:
8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA (do 12.00) - 16.15 Test -16.30 TV dnevnik 16.45 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Tonv. francoski film (do 22.45)
TV Zagreb - I. program:
9.50 Poročila - 10.00 Otroška matineja - 11.;10 Folklora -12.00 Kmetijska oddaja -13.00 Jugoslavija, dober dan -13.40 Gledalci in TV - 14.10 Oliver. mlad film - 16.30 TV dnevnik - 16.45 Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik -20.00 Humoristična serija -20.30 Naše zgodbe - 21.05 Hudoljubje - 21.35 TV dnevnik 21.55 Zabavno glasbena odd. - 22.10 Športni pregled
neprimerno družbo in konča v kazenskem poboljševalnem domu. Taka je zgodba zagrebške drame Mrzlica, ki jo je po resničn i pripoi 'edi zapisal Tomislav Sabljak. Cim globlje je želel prodreti v življenje in delo ljudi, ki so kljub sporom z zakonom ljudje in poskušal odgovoriti na mnoga njihova žil jjenjska vprašan/a
Oddajniki II. TV mreie:
17.25 Test - 17.40TV dnevnik v madžarščini - 1800 TV dnevnik 18.15 Slonček Mamfi - 18.30 Rajke daljnih ljudstev - 18.45 Glasbena medigra - 19.00 Športna odda ia - 19.30 TV dnevnik -20.00 Znanost - 21.00 Včerai danes, jutri - 21.20 Cesare Bi-rotteau, serijski film - 22.15 Branje (do 22.45)
TV Zagreb — I. program:
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Slonček Mamfi -18.30 Bajke daljnih ljudstev -18 45 Pop godba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 A. Tisma: Stanovanje, TV drama 21.05 Glasbeni trenutek -21.10 Kultura danes - 21.55 TV dnevnik - 22 10 Glasbena oddaja
V današnji oddaji Slovenski ljudski plesi
.se bomo pomudili na Gorenjskem in spoznali plese in običaje v času košnje. Sodelujejo folklorne skupine iz Javorij. Podkorena in Kamniške Bistro e
Oddajniki II. TV mreže:
17.25 Test - 17 40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik - 18.15 Otroška od-daja • 18.45 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik 20.00 Zabava vas Marcia Hines -20.50 Včeraj, danes, jutri 21 10 Prvi sledovi, dokumentarna oddaja - 22.00 Poezija (do 22.30)
TV Zagreb - I. program:
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Otroška oddaja -18.45 Narodna glasba - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Odprt ekran - 20.55 Dirkalna mrzlica, italijanski film - 22.35 TV dnevnik
SUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU BO LETOS 7 SEPTEMBRA
in.
f
PONEDELJEK, 8. IX.
17.15 Poročila - 17.20 Mini-godci v glasbeni deželi - 17.35 O očeh, oddaja iz poljudno znanstvene serije Dela z glavo - 18.00 Otok Biševo, oddaja TV Zagreb iz cikla Znana — neznana Jugoslavija -18.30 Mozaik 18.38 Obzornik - 18.45 Pop godba (za JRT) - 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna -19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 T. Sabljak: Mrzlica, drama TV Zagreb - 21.25 Kulturne diagonale - 22.05 V znamenju
Dvajsetletnik iz zagrebškega predmestja zaradi slabih družinskih razmer pobegne od doma, zaide v
SUŠTARSKA NEDELJA V TRŽIČU      ^fSJ*^. «*»,
BO LETOS 7 SEPTEMBRA
TOREK, 9. IX.
17.15 Poročila - 17.20 Colargol, lutkovna nadaljevanka -17.35 Poletavček, otroška oddaja TV Beograd - 18.05 Dnevi slovenske folklore: Piran - 18.35 Obzornik - 18.45 Obramba in samozaščita 19.15 Risanka - 19.20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 TV tribuna - 20.50 Propagandna oddaja 20.55 F. OConnor: Begunec, zgodba iz TV nanizanke Ameriške novele -21.50 V znamenju 22.05 Iz baletnega arhiva naše TV hiše
SUŠTARSKA NEDELJA f V TRŽIČU      J*Wkk\ 1?» BO LETOS 7 SEPTEMBR
NEDELJA ^„
9REDA, 10. IX.
15.55 Dan mornarice, prenos osrednje proslave v Portorožu (do pribl. 17.15) - 17.40 Poročila - 17.45 Z besedo in sliko: O čudovitem povodcu -18.00 Velike razstave, doku mentarna serija - 18.25 Festival mladinskih pevskih zborov v Celju - 18.45 Obzornik -19.00 Ne prezrite - 19.15 Hi sanka - 19 20 Cikcak - 19.26 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Reportaža pred oddajo igre brez meia -20.06 Namur: Igre brez meja. prenos - 21.30 Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov - 21.35 625 - 22.15 V znamenju
Oddajniki II.TV mreie:
17.25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik 18.15 Sezamova ulica - 18.45 Zabavna medigra - 19.30 TV dnevnik -20.00 A. Popovič: Vselej zeleno, predstava narodnega gledališča iz Niša - 21.15 Včeraj, danes, jutri - 21.35 Pot na vzhod, potopisna reportaža -22.05 Koncert izven abonmaja (do 22.50)
T V Zagreb - I. program:
18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Sezamova ulica - 18.45 Zabavna medigra -19.30 TV dnevnik - 20.00 Reportaža pred oddajo igre brez meja - 20.05 Namur: 'Igre brez meja, prenos - 21.35 Aktualna sreda - 22.50 TV dnevnik
SUŠTARSKA NEDELJA ( V TRŽIČU      /f$*k\ v**> BO LETOS S$fUmW
7 SEPTEMBRA^"
ČETRTEK. 11. IX.
17.05 Poročila - 17.10 Zgodovina pomorstva, dokumentarna serija - 18 05 Tehtnica za natančno tehtanje, otroška oddaja - 18.35 Obzornik -18.45 Portret Maria Nikuli-ča. oddaja TV Sarajevo -19.15 Risanka - 19.20 Cikcak • 19.24 Zrno do zrna - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Propagandna oddaja - 20.00 Film tedna: Slavica. jugoslovanski film 21.40 Miniature: Livarna Dvor   22.00 V znamenju
PETEK, ll. IX. 17.10 Poročila - i leti pikapolonica, nadaljevanka - 17J Smola, madžarska rija - 17.55 Ročk Dire Straha". 1&J5 - 18.45
nosti. oddaja i; ne serije S morje - 19.15 R Cikcak - 19.26 Zim 19.30 TV dnevnik
Ggandna oddaja va vas Ljiljana 20.55 Propagandna 21.00 Blakovih ski Tilm - 21.50 v 22.05 Nočni angleški fflm
kino
Domači film Slavica/e nastal kmalu po vojni. 1947. leta Pripoveduje o Slavici in njenih prijateljih, ki skrivajo novo ribiško barko pred italijanskim okupatorjem. Toda Italijani zaslutijo, daje barka gotova in ker se je hočejo polastiti, mlade zaprejo. Partizani jih rešijo in prijatelji se jim pridružijo. Sledijo številni spopadi na morju. V enem od njih Slavica pade. Barka, na kateri se je borila, dobi njeno ime.
Oddajniki II. TV mreže:
17 25 Test - 17.40 TV dnevnik v madžarščini - 18.00 TV dnevnik 18.15 Otroštvo mladosti - 18.45 Nori pen-zion, angleška humoristična serija - 19.30 TV. dnevnik -20.00 Celovečerni film - 21.30 Včeraj, danes, jutri - 21.45 Novemu svetu naproti, dokumentarna oddaja
TV Zagreb - I. program:
18.00 Poročila - 18.05 T V koledar - 18.15 Otroštvo mladosti - 18.45 Nori penzion. humoristična serija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Paralele. 20.50 Kviz - 21.40 TV dnev nik - 21.55 Glasbena oddaja -22.40 Dokumentarni film
Angleški filmski K en Rus&ef st /f Tommy sposodtf znant>n>ck opero J Townshenda vse .^fot^e ^ Zgodba Je oft in nenačelna v nekaterih priz meji na net*>f V glavnih olaguk Margaret. o.Wf Roger Daltr-e^ John. Jack Ntt Oddajniki i] tv 17.25 Test - 17 ^ 1 v madžarSciru dnevnik - i8.15 Aka oddaja  . ia, shovv -  19 30 Tv
?™ dnevi kultura - 21.00 Vr*«** jutri -2l.,5g£a kiimentarna ^nia
Upočasnjeno slovanski fym (g^-
TV Z»gr«b _ ,
18.00 Poročil« u j«*««-     18-15 p,,^ Muppet ahow dnevnik - 2O.0O , Ljiljana Petrov*
njski film - 21 «
22.10 DokV daja
SUŠTARSKA VTR2ićXj
BO LETOS
7 septembra'
NOVO V KINU
"1
Domači film režiserja Boštjana Hladnika UBIJ ME NE2NO je
prava zmešnjava ljubezenskih kombinacij m skrivnostnih umorov, v katere je zapletena smešna druščina ljudi nekje ob morju Teta prevaja šund literaturo, največ kriminalke, in kot se na koncu izkaže, je tudi tale zgod bica zrasla v njeni prebujni do mišljiji.
Angleška kriminalka SLEDOVI IZSILJEVANJA pripoveduje o starem milijonarju, ki najame privatnega detektiva Marloua. da bi našel čloi<eka, ki izsiljuje njegovo najmlajšo hčerko. V podzemlju nnrnografije in zločinov, ki mu pripadajo milijonarjeve hčerke, de tektiv odkriva več kot le običajno izsiljevanje. V filmu je nastopila 1/sta znanih igralcev: Robert Mitchum. Sarah Mi les. James Steicart. Oliver Reed. Joan Collins.
KINO
Zgodovinski  spektokel SODOMA  IN  GOMORA prikazuje sn'etke. hop' za oblast in tlruge nepoštenosti v razvratnih, knsne/e p>,guhijen 1 h me stih. Ji pravltue.
Film ho pritegnil predvsem gledalce, ki imajo V glavnih vlogah sta zaigrala S/, uart Granger 111 \ rt namanja Pierangelt.
JAGUAR pripada skupini izkušenih agenti n za ho/ proti mu dom in mednarodnemu Irtmma/u Film je sneman po celem svitu.
svetovnega ,,ri aku 1
nos/ovni 1 logi 0*1 honio 1 ide/i Joe/a tenisu. 1 rote ju.
KRANJ CENTER
.5 septembra amer ban. komedija ti t H HI K POTUJE V MONTE CARLO "b IH ,n is. uri PULA PO PULI HO: SKRIVNOST SI KOLE TESLE ob 211 ur,
f>. septembra amer. ban. komedi/a HER HI K POTUJE V MONTE CARLO ob Ih. in I h uri. PULA PO PULI SO: PETRU IN VE NEC ob 'JO im. premiera amer. bar,. .y<>d spektakla SODOMA IN COMORA nb 22. uri.
7. septembra amer ban. risani film KJE STA TOM IN JERRY ob Ul. un. amer ban komedija  HERBIE  POTUJE  V MONTE CARLO ob 15.. 17. in 19. Uli, premiera •./■>! ban filma UBIJ ME NEŽNO ob 21 un
S. septembra amer. ban iginl */>ekt. SO IX)MA IN COMORA ob Iti.. IS. in 2<> ur,
9. septembra amer. ban\ ;/iod. SPE KI SODOMA IN COMORA ob Ih. IH. ,n 2» un
10. septembra slor. ban #n>tes. komedt/a UBIJ ME NEŽNO ob I H. m 20. un
11. septembra sloe. ban. firoles kamedira l BIJ ME NEŽNO ob IH. IH. in 20. un
KRANJ STORŽlC
I ntftttmhm ital ban rntt, dmma \toš
KOST oh Iti. IH. m 20 un
S septembra nem ban: pust film WINNETOU IN OI.P EIREHANI) ob IH. uri. fram ban t/ub komedi/a ŽKPNI 1,11 BIMECuh IH in 211 nn
7. septembra amer  ban   font In/ler l> SOhISKA POSTAJA št  I ob N m IH. ur, fram  ban  l/ub drama ŽEPNI hI C HI M EC nh   IH uri, premiera  tint;/   ban    CS kron f,Inu, SLEDOVI IZS1UEVANJA oh Ji) un
H septembra an/il. ban k nm film SI.E POVI I/.SIUEVANJA ob Ih.. IH m Ju ur,
H. septembra an/il ban kuni film SI E liOVI I/.SIUEVANJA oh Iti. IH „, 20 u n
10 septembra nem ban pust film KRM,t PETROLEJA uA t*., 1». ,,, jo uri
II septemhni nnier han font tbnller VES:>I,ISK\ POSTAJA ŠT i .,h //, ih. m 20. un
KINO TRŽIČ
H. si-ptemhra nem  bor,   /nisi /i/m KR.M.J PF.TROIJEA   ob  Ih ur,   n.m   pum bar, srhljuk,,  SOSEER \ TI'   -   \OC.XI KAN TOM ob IH. m 20 uri. /iienueru domače/;,! han /dr„, I HIJ ME NEŽNO ob 22 un
7. septembra amer ban   risani )ilm KIE STA TOM IS JERHV oh /'. ur, nem fram ban   srbt/nka  NOSKE HA TI' NOČNI FANTOM oh 17  in IH. ur,  />renmni omri han   :notl spektakl SOlUlMA IN COMO RA ob JI uri
S. septembru slo,   hat,   /.'mlesk kontrditu t Hl I ME NEŽNO oh ih ,„ jo. un
K sep/enibro slo,   ban   /irolesk. hiatndi/o I HIJ ME NEŽNO oh is n, jo „,,
III.     se/itemln o     omvi      htir,      ).•■,»>.;ti/<i
llhHHlF POTIIF t MONTE < A HI.O ob i h m 20. u n
11 sr;>lci,)t)itt iii,ii-i luiri komi ,1,11, HEH Hlh POTI Ih t MONTE CAItl.lt .,b ik „, Ju 1,11
KAMNIK DOM
6'.   septembn,  amer   ban    fant thriller VESOLJSKA   POSTAJA  ob Ih un. amer bar,   nest f.lm SMER MEHIKA ol> IH in JO uri. premiera amer hnn   pust. filma J A CUARobJJ ur,
7. septembra nem bar,  pust film KRAl^l PETROLEJA ob IH un. amer ban film JAGUAR  ob   17   in   1» un premiera fram: ban filma PLAVALNI UCIThU ob 21 un ..
S. septembra amer. ban pust film JAGUAR ob ISun.fnim bar, l/tib kome d,t„ ŽEPNI Ul BIMEC ob JO ur,
«v septembra fram   bar,   l/uh drama /.r.l NI Ul BIMEC ob IH ,n 20 ur,
10 septemhni nem ban film /';'.'' I.OVŠCINA BARONA Ml ENCHHA S NA oh ih. m 20 mri ,
// septembra t,o 10 bar, film PLAVAL NI UClTEU ob IH m JO ur,
Komenda
.5. neptembra domaSt ban film ( BI t ME NEŽNO ob 20 ur,
septembra bon/ik
H. septembra amer. EALO ob 20. uri
V septembra amer EALO nb 20. uri
10. septembra nem Anr,. ^. K A ob 20. uri
t>nry- c
Kino BOHINJ - BOR. BlSTV
H. septembra ital hnrj- «j/ -BOLNIČARKA ob I H. tn ±£ * 1
7/ septembra ital. bon I- <-MAGLIIVA DVOJČKA o* ih!«!*
II. septembra nem
K A ob 20. un
ha
**- /Hm Z*'
film film
POSTAJO oh
harem kanit, SAOI.IN oh IH uri. amrt ban krm, NAPAD NA  POLIC I IS hO
JO. un
CeAnjica
/5. septembra otnei GUAR ixhJO.Ui m.
hott
bar,
/mst. film J A krm,  film DE
film
TEKTIV TOMA ob JO uri Duplica
H   septembrti o t,/: I   han    CS k nn, SLEDOVI tZSlUEVASJ * -'''JO ur,
7 septembra nem I.OVŠCINE   HA Ri
NA oh /.> m 17 nn
lit   septembra {ram    ban    :aba, nt l'I.A VALNI I ClTEU uh -'" m 1
II. septembra amer hott pust film •/ i OUAHoltJtl uri
v a /V-/ t on «" bar,  1'int film 1'csto
ona   mrenchhars
/tln.
Kino RADOV1JICA
H septembra amer ban /'/»' HI'I'HI hAT.O oh rSun. antit >"•>   film r.Mlll S
"septembra mm bor, „, plm ZAPELJI} K A oh ih un amer b«" Rm ntl HI IA 1.1) ob JO uri
H   septembra   ital   >>•"'    sso /''"• NA RAKA PREVARA itk HI uri „,.,.. ...
H seplenihra nem  bon   /,/m /Al r.l 'i K A oh 20 „r, , .
10  sejUemhra ital "krt/  film >•«
NA RS K A PREVARA uh '
//   septembru ume,   ' '" ' "
NA IGRA oh jo uri
Kino Mllh
\EPRt »' W
'> septembru itn/ ho o   /dt I.JIVA DVOlCKA tibJ'i un ^.,MVW.,. H septembra ital bar,  f'"' ShPR****''
; iiVA DVOJČKA „h IH » '"
.    7  septembra ame,   /••   <    -esl plm OH LOVO KRILO ob /* tfal i)t, \ IfVITA Bol % K' \Rr 1 "* ""
Jeaenice RADIO
•5. septembra an/il trr,/ 17. in 19 un
6. in 7. septembra h TAKŠNA KAKRŠNA STatj*
H in 9. septembra ttal *~,m . BRIGA DA »b 17. m 19 ur, m
10. septembra amer. kniti t*iw ROV NIC ob 17. in 19 „n
Jesenice - PLAV2
5. septembra amer film Cl'\ %fi
ob IH. in 20. uri
6. septembra an/il />/«« FM'V
:'u ur,
7 septembra amer film v. oh IH m 20. uri
h. m 9 septembra .*oA. n,. KAKRŠNA SI ob IH m 2ii. mn
11. septembra itat. f,lm j GADA oh IH m it) un
Kino DOVJE - MOJSTRANA 1.    septembra   amer    f,fm Qff
19:10 un
7. septembra ital film ŽKSA fllf Kino KRANJSKA GORA
r,  neptemhra ital. film ŽE.\A
20 un
III. septembru Hal /,/m DA <»ft 20. un
SKOFJA LOKA - SORa ,  septembra an/il film z V,
t I I HA <>/> IH m JO ur,
h m 7 septembra amer. fitu _ s A t /GODBA llobIK i»3h m
/   neptemhra amer dnim^.
JO ur,
in septembru
17 10 ,n 20 un
II  septembrt, nonuKtoiit t I K DINAMO ob 2» ur,
ŽELEZNIKI - OBZORJE
-, septembra <"""' '"'r /GODBA II "h J<> im
neptembra "mer.
i /M / VM'<>/>-'" •"'
septembra • 'U'/ V ■'
si O   II '«■■» ■'' v
,„    ,,t, mhra amer .yje*f f,
/i/m r***
drvim,, ffJ
17.STRAN G LAS
ALPETOUR
DO Turistična agencija
B^fOGRAD, z letalom, vlakom, avtobusom
»A, 3 dni. odhod 12. .septembra f vnCHEN, Oktoberfest. odhod 27 septembra j**« 10-dnevni paketi, od 11. oktobra dalje
»Rovanje v zelenem in sončnem MALEM LOŠINJU tudi v
■^2?.in več dnevni izleti po domovini in v tujino za kolektive ii -^^■Ijučene skupine.
fcw^y»*ci|e in prijave v vseh Alpetourovih turističnih
Z GLASOM IN ALPETOUROM NA KORNATE
od 19. do 21. septembra 1980
^Jfcod avtobusa: ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju, ob 6.15 izpred 5*Wt Transturist v Skofji Loki, ob 6.4.5 izpred Univerze v Ljubljani, potovanje preko Gorjancev do Plitvic. Postanek, ogled lepot ^svnega parka Plitvičkih jezer in kosilo. Dalje preko Titove Koreni->* do Zadra in z ladjo na Dugi otok. Nastanitev v hotelu Sali. večerja ^■očitev.
zajtrku izlet z ladjo po Komatih v*črrio.
J dan
Piknik, kopanje. Povratek na
'o zajtrku prosto za kopanje. Kosilo. Popoldne povratek do Zadra in po jadranski magistrali. Predviden prihod v Kranj v večernih
^hnV
Cena: 1.950, din po osebni vključuje:
- prevoz z avtobusom in ladjo
- gostinske in hotelske stontve.
- vstopnina za ogled Plitvičkih
jezer
icije in prijave v Turističnih poslovalnicah Alpetoura v: Creina, Kranj, tel.: 214)22 Transturist, Skorja Loka, tel.: 60-960 ^•avtobusni postaji, Radovljica, tel.: 75-1»»
turistična agencija globtour
nformac ,e * *&y*'y&^
• , revolucije 1. tel.. 24-155. Gosposvetska 4.1e| 313-164. 313-p.car M.iKS'rr.arke!. tel 27-223 ? +
<.'''.   • * «  i-. ' ■ * ■ '«e*
t STROKOVNI SEJMI IN RAZSTAVE
-19.9.1980 - HANNOVER - 56. DLG - mednarodna kmetijska razstava - v sodelovanju s kmetijskim institutom SRS -^ letalo, železnica , "
Sr—21.9.80 - PARIZ - SICOB - z letalom iz Liubliane 1 -24.9. 80 - MUNCHEN - IKOFA - z avtobusom '-28.9. 80 - DUSSELDORF - GLAS - z letalom iz Maribora ^10.10.80 - PARIZ - AVTOMOBILSKI SALON - z letalom iz Zagreba
-10.10.80- VERONA - EUROCARNE. INTECSOL busom
— 19.10.80 - DUNAJ - IMW - Mednarodni teden mode - z avtobusom
^-22.10.80 - PARIZ - PRET A PORTER FEMININ - konfek-
J ^ rija - z letalom iz Ljubljane ____
W— 14. U. 80 - PRAGA - PRAGOTHERM - z avtobusom *IJ-12.11.80 - MUNCHEN - ELECTRONICA - z avtobusom
™ 11.80 - MILANO - PLAST - enodnevno potovanje s posebnim
* * *vionom iz Ljubljane
— 21.11.80 - PARIZ  —  24. mednarodna razstava embalaže in
Turistična sezona na Bledu je Se vedno v razcvetu. Tudi glasbenega življenja ne manjka. Tako so za prijetna preživljanja večerov na Bledu poskrbeli tudi v Kazini Park hotela na Bledu, kjer v mesecu septembru vsak dan. razen v torkih, nastopa ansambel LIRA iz Novega Sada s privlačnim programom. Zabavali vas bodo od 20.30 do 0.30.
TEKMOVANJE HARMONIKARJEV
V nedeljo. 14. septembra, bo ob 10. uri pri gostišču ob tabornem ognju pod pokroviteljstvom Melodije Mengeš in domicilnega odbora Prešernove brigade tekmovanje harmonikarjev. Nastopajoči bodo z eno partizansko in eno narodno melodijo pokazali rezultate lastnega truda. Organizator je Turističnoj društvo Pokljuka.
Posebnost letošnjega tekmovanja je proglasitev najboljšega tekmovalca amaterja Slovenije.
Tekmovalci morajo prijave s kavcijo 100 dinarjev poslati drufttvu do 10. septembra na naslov TD Pokljuka, p. p. 33 Bled. Tekmovalci bodo igrali izključno na diatonično harmoniko.
RIBOLOV V SKOFJI LOKI
V ribolovnih vodah poljanskega in selškega dela Sore je dovoljen lov rib do 30. septembra. Cene dovolilnic za domače turiste so 150 dinarjev, za tuje turiste pa 450 dinarjev. Prodajajo jih v Turističnem drufttvu Skofja Loka in v hotelu Alpetour v Skofji Loki.
RIBOLOVNE TRŽI8KE VODE
V Tržiftki Bistrici je dovoljeno loviti od sotočja s potokom Dolžanka pri gradu Jelendol do izliva v Savo, brez pritokov in v reki Savi od izliva Tržiftke Bistrice do jezu v Kranju.
Cene dovolnilnic za člane družin so v Savi 60 dinarjev in v Bistrici 80 dinarjev, za domače turiste v Savi 100 dinarjev in v Tržiftki Bistrici 150 dinarjev ter za tuje turiste v Savi 160 dinarjev in v Tržiški Bistrici 200 dinarjev. Dovolilnice prodajajo v turistični pisarni hotela Creina v Kranju, v gostilni Potočnik, v kampu Tmo-vec in pri Blažu Šteru v Tržiču. Bračičeva 3.
DVA DNI DUNAJA
Interexport Ljubljana. TOZD INEX, potovalna agencija, pripravlja dvodnevni avtobusni izlet na Dunaj in sicer od 20. septembra do 21. septembra letos.
Tisti, ki jih vabi Dunaj, mesto bogatih spomenikov kulture in umetnosti, si bodo ogledali tudi Gradiftčansko.
Cena aranžmaja je 2.100 dinarjev, prijave pa sprejemajo najkasneje do 10. septembra v poslovalnici Ljubljana. Titova 25.
EVROPSKO PRVENSTVO NA BLEDU
V soboto, 6. septembra, se bo na Bledu začelo evropsko prvenstvo v podvodni orientaciji na Blejskem jezeru. Prvenstvo organizira Drufttvo za raziskovanje morja iz Ljubljane. V soboto bo tudi Golf turnir za nagrade potovalne agencije  Kompas Bled.
I avto-
II. CH#   —     * — .
trije živilski sejmi - t letalom iz Zagreoa
* IZLETI - POTOVANJA
^-28 u m     MUNCHEN - OKTOBERFEST - /.avtobusom
in H _19 10 80 — PO POTEH VELIKE REVOLUCIJE -^ SARAJEVO - SUTJESKA - JAJCE - DRVAR - BIHAC ^-26 9 80 - PO JUGOSLAVIJI - 7 dni - avtobus
grozdja   v  Slovenskih o
"f^-28.9.80 - AŽURNA OBALA - avtobus 1 v-29.9. 80 - PRAGA - avtobus
in  12.11.80 - TRGATEV   - trgatev ^. Goricah
- VS obveščamo, da sprejemamo naročila za organizacijo potovanj grad. Pripravili smo tudi jesenske programe izletov, ki so primerni sključene skupine.
TRGATEV V JERUZALEMU PRI ORM02U
Globtour Ljubljana organizira v soboto, 11. oktobra, enodnevni izlet z avtobusom na Štajersko trgatev v Jeruzalemu pri Ormožu.
Odhod avtobusa iz Ljubljane bo ob 7. uri s Trga osvoboditve. Vožnjo bodo potniki nadaljevali preko Trojan do Žalca in od Arje vasi naprej po »polovični avtocesti« do Slovenske Bistrice. Nato se bodo peljali do Ptuja, skozi Ormož med jeruzalemske vinorodne griče.
Lahko si boste natrgali grozdja in ga sproti pojedli. Vsekakor ne pozabite vzeti s seboj ostrega nožiča.
Po trgatvi se bodo potniki zbrali v gostišču na Jeruzalemu, na kosilu in pri kozarčku ali dveh.
V kasnejših popoldanskih urah se bodo odpravili proti domu.
Cena izleta je 580 dinarjev za isebo.
Prijave sprejemajo do zasedbe razpoložljivih mest v Globtourovi poslovalnici v Ljubljani. Gospo-svetska 4. telefon 311-164 ali Ljubljana, Trg revolucije 1 (Maximarket). telefon 24-155 in
Delavska univerza Škofja Loka
vpisuje v oddelke za odrasle
(izobraževanje ob delu) do 10. septembra 1980 v:
1. I. letnik tehniške dole za strojništvo
2. I. letnik delo vod ske šole za avtomehanske in strojne delovodje
3. III. letnik upravno administrativne sole
4. I. letnik ekonomske srednje šole
5. I. letnik poklicne administrativne šole
Prijavite »p lahko vsak dan popoldne, razen sobote, od 11. do IX. ure v pisarni Delavske univerze Škofja Loka na Osnovni soli Peter Kavčič v Šolski ulici ali po telefonu ♦>! -H*v>.
Kulturna skupnost Jesenice
Strokovna služba
N« podlagi 3. člena sklepa o podelitvi Čufarjevih plakat skupščina Kulturne skupnosti Jesenice
razpisuje Čufarjeve plakete za leto 1980
Čufarjeve plakete se podelijo organizacijam in posameznikom za:
— aktivnost in uspehe na področju kulturnih dejavnosti.
— ustvarjalno in poustvarjalnodelo na področju kulture.
— dolgoletno uspešno delo na področju kulture.
— kvalitetne dosežke v posameznih kulturnih dejavnostih.
— dosežke strokovnega, organizacijskega in znanstvenega dela.
— uspehe, ki pospešujejo kulturno dejavnost na področju propagande in publicitete.
Predloge za podelitev lahko dajo občani, kulturne in druge organizacije ter društva.
Pismene predloge z obrazložitvijo je treba predložiti strokovni službi Kulturne skupnosti Jesenice, Trg Toneta C ufa rja 4, do 1. oktobra 1980.
Kmetijska zadruga
Skofja Loka
objavlja prosta dela in naloge
DELAVCA NA SKLADIŠČU TRATA AVTOMEHANIKA V AVTOMEHANICNI DELAVNICI V SKOFJI LOKI
Delo je možno začeti takoj. Potrebno je dobro zdravstveno stanje, za avtomehanika pa dokončana poklicna šola avtomehanske stroke.
Prijave sprejema do 20. septembra 1980 sekretariat KZ Skofja Loka.
Tiskarna in kartonaža
GORENJSKI TISK n. sol. o.
Kranj
objavlja prosta dela in naloge
ZA DELOVNO SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB KRANJ
1 DELAVCA ZA DELA IN NALOGE VODENJA VZDRŽEVANJA
Pogoj:
— visoka šola strojne smeri in 4 leta delovnih izkustev.
— potrebno je znanje nemščine in angleftčine ter opravljen izpit iz področja varnosti pri delu.
Delo je enoizmensko in je zanj določeno 3-mesečno poskusno delo.
ZA TOZD BLAGOVNI PROMET. N. SOL. O.. KRANJ
1 DELAVCA ZA RAČUNOVODSKA DELA V TOZD BLAGOVNI PROMET
Pogoj:
— visoka ali viftja šola ekonomske ali organizacijske smeri.
— do treh let delovnih izkuftenj.
Določeno je 3-mesečno poskusno delo.
ZA TOZD TISK. B. O.. KRANJ
2 DELAVCA ZA PROIZVODNJO Pogoj:
— končana osnovna ftola
Delo je dvoizmensko in je zanj določeno 1-mesečno poskusno delo
ZA TOZD KARTONAŽA. B O.. KRANJ 2 DELAVCA ZA PROIZVODNJO Pogoj:
— končana osnovna šola
Delo je dvoizmensko in je zanj določeno 1-mesečno poskusno delo.
ZA TOZD DODELAVA, B. O . KRANJ 4 DELAVKE ZA PRIUČEVANJE Pogoj:
— končana osnovna šola
Delo je dvoizmensko in je zanj določeno 1-mesečno poskusno delo. Ponudbe z dokazili o izobrazbi in strokovnosti sprejema tajništvo delovne organizacije TK Gorenjski tisk. Kranj, Ulica Mose Pijade 1, 15 dni po objavi.
O L, A S18. STRAN
PETEK. 5. SEPTE
MALI	telefon
OGLASI	23-341
PRODAM
Prodam italijansko dirkalno KOLO na 10 prestav in plastični ČOLN, z motorjem T-4. Zaplotnik. Naklo št. 213.
Prodam nov kombiniran ŠTEr DILNIK gorenje (2 plin. 2 elektrika); Drolc Marta. Sitarska 11. Kranj . 7188
Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, zelen žamet. Sturm, Na Kresu 11 Železniki 7022
Ugodno prodam električno BAS KITARO. Telefon 064-61-809 7114
Prodam 100 GAJBIC za krompir. Zalokar. Spodnje Gorje 100 7118
Prodam dve veliki sobni LIPI. Naslov v oglasnem oddelku. 7162
Prodam enoosno PRIKOLICO. Ogled vsak dan. Legat Srečko. Za-breznica 5/a, Žirovnica 7163
Prodam 4 mesece brejo KRAVO, križ. simentalko. Ljubljanska 22. Radovljica 7164
Prodam OMARO in dobro ohranjeno SPALNICO. Boc Alojz. Kranj, C. talcev 47 7165
Prodam OGRAJO za teraso (3x 5 m). Loka 79, Tržič 7166
Prodam črnobel TELEVIZOR loevve opta in RADIATOR sille. 115/800, 26. členov, približno 2.500 k. kal. Telefon 27-102 7167
Poceni prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin. 4 elektrika). Oman. Moša Pijade 17. Kranj 7168
Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK Zupane Jožu a. Mencin-garjeva 5. Kranj 7169
Ugodno prodam rabljeno POHIŠTVO (vitrino. 2 kavča. 2 fotelja, pisalno mizo in kuhinjsko mizo) ter 70-litrski HLADILNIK. Ogled vsak dan razen nedelje od 17. do 20. ure. Smailagič,Šorlijeva 4, Kranj 7170
Prodam malo rabljeno DNEVNO SOBO. bele barve. Telefon 21-896
7171
Prodani lesen MODEL za betoniranje betonskih stebrov za kozolec. Loka 22, Tržič 7172
Poceni prodam RADIO soča 1959. S. Š , Koroška 14, Kranj 7173
Prodam TAPISERIJO »Nesrečna družina« in SKICO »Skrivnost denarja«. Cena po dogovoru. Rakovec Radovan. Zgornje Bitnje 7174
Prodam CEMENT anhovo. Srednja vas 4-1, Šenčur 7175
Prodam KANARČKE, po izbiri ("erar, Moste 45, Žirovnica 7176
Prodam POHIŠTVO za spalnico. Bečan Franc. Dražgoška 6. K rani
7177
Prodam   dobro   ohranjeno BCS KOSILNICO z obračalnikom. Moč nik Franc, Ambrož 1. Cerklje 7178
Prodam traktorsko KABINO za ferguson 540. Voklo 12. Šenčur 7179
Prodam PŠENICO. Luže 12, Šenčur 7180
Prodam KNJIŽNO OMARO. MIZO, 3 KUHINJSKE ELEMENTE. PULT. »TEPIH« za dnevno, otroški KOŠEK z jogi jem in drugo. Kuster. Zlato polje 3. Kranj 7181
Prodam okrog 100 kg težke PRA-SlCE za nadaljno rejo Bajd Miro, Križe 81 7182
Prodam »FOTELJ - LEŽIŠČE«. Informacije po 15. uri po tel. 22-946
7183
Zaradi nakupa pohištva prodam I leto star TELEVIZOR gorenje topaz. Telefon 21-616 7184
Prodam GRAMOFON iskra HI-FI, 2X20 z ozvočenjem, še v garanciji. Palovšnik. Cankarjeva 23, Radovljica 7ia5
Prodam KNJIGE za trgovsko šolo,   letnik   1979.  Telefon 23-208
7186
Po ugodni ceni prodam dobro ohranjen kombiniran ŠTEDILNIK (2 plin, 4 elektrika). Novak. Trboje 68, Kranj 7187
Prodam okroglo kuhinjsko MIZO in 4 STOLE. Informacije po tel. 62-301 od 17. do 21. ure 7189
Prodam 3000 kg CEMENTA. Telefon 44-542 7190
Prodam Športni OTROŠKI VOZI CEK z avtosedežern. Lavtar. Ješe tova 27. Kranj 7I«H
Poceni prodam svetlo SEDEŽNO GARNITURO - stol Kamnik (»i naslonjačev). Telefon 064-61-225 od
15. ure dalje 710,0 Ugodno   prodani   odlično ohranjeno  SPALNICO.   Tavčar Mija. Kranj. Mlekarska .ll.Cirče 7I9.{
Poceni rpndam raztegljiv KAVČ in 2 FOTELJA  Telefon 28-326 po
16. uri 7380 Prodam   OTROŠKI VOZIČEK
(športni), HOJCO in STOLČEK za dojenčka. Prešernova 14. Radovljica
Prodam  SADIKE  (zimzeleni li guster). Nova vas 1, p. Radovljica
Prodam SADIKE ligustra. 80-litr-ski BOJLER in enofazni ŠTEVEC Štular. Sučeva 9, Kranj 7250
Ugodno prodam JEDILNI KOT in raztegljivo MIZO, 3 STOLE in KASETOFON teksonik stereo, še v garanciji. Muller Jože, Stošičeva 4, Kranj, tel. 21-733 7251
Vsakoletna RAZPRODAJA eno leto starih KOKOŠI od 6. do 20. septembra, vsak dan od 15. ure dalje pri Pavlinu, Pivka 45, Naklo 7252
Prodam PRAŠIČE, težke od 40 do 90 kg. Posavec 16, Podnart 7253
Prodam KRAVO simentalko. Re-zar Pavel. Srednja vas 12, Golnik
7254
Prodam 150 PUNT in 60 kg težkega PRAŠIČA. Velesovo 34, Cerklje
Prodam PŠENICO v zrnju. Pra-protna polica 19, Cerklje 7256
Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Lahovče 21, Cerklje 7257
Prodam dve novi OKNI. 80/V. 140cm s polkni. tip nazorje. Poizve se v trafiki Cerklje 7258
Prodam večjo količino PAPRIKE za vlaganje, kg - 15.— din. Velesovo 56, Cerklje 7259
Prodam 1 kub. m kostanjevih DESK, 10 m smrekovih DRV, 3 m ŠPIROVCEV in LEGE za ostrešje, dolžine 10 m. Gašperlin. Zalog 17. Cerklje 7260
Prodam PUNTE in DRVA Sp. Brnik 54. Cerklje 7261
Prodam brejo KRAVO ali TELI OO.   Starman.   Godešič  26. Skofja Loka 7262
Prodam DNEVNO SOBO alples - triglav elegant Pregelj, Podlu b« nik 152. Škofja Loka 7263
Prodam 6 tednov stare PRAŠIČE. Strahinj 69. Naklo 7264
Ugodno prodam DEM IT FASA-DO, količinsko za izolacijo ene garaže. Kranj, Kocjanov« 22 7265
Poceni prodam SPALNICO alen-ka z dvema jogijema. Pot v Bitnje 21. Kranj 7266
Prodam DISCO KOTALKE, št. 43. Telefon 23-909 7267
Prodam stereo RADIO HSR-48. star eno leto. Telefon 27-387. Majkič Ratko. Goren jskega odreda 14, Kranj 7268
Prodam staro SPALNICO. Hribar. Vidmar jeva 2/a. Kranj 726««
Prodam električno KITARO in OJAČEVALCE, 100 VV za kitaro Telefon 27-851 7270
Prodam »ŠEPING«. Košir. Trste nik .50. Golnik 7271
Prodam črnobel TELEVIZOR ambasador 61. Bergant, I^enart 2, Selca nad Skofjo Loko        , 7272
Prodam rabljeno STREŠNO OPEKO špičak. Brelih, Suha 29. Škofja Loka 7273
Prodam 25 kv. m rabljenega bukovega PARKETA ter DESKE za opaž in hidravlično DVIGALO za prikolico. Skokova 9, Kranj 7274
Prodam lesen ZIDARSKI ODER (s plohi, 2 k v. ml in TOMOS 4 KM. kratka os. Kosi Milan. Jenkova ul. 10. Kranj, tel. 21-090 727"»
Prodam zračni KOMPRESOR. Kovačič Marian. Predoslje 138/a. Kranj 7276
Prodam uhe smrekove PLOHE Naslov v oglasnem oddelku. 7277
Prodam drobni KROMPIR Vele-sovska c. 29. Šenčur 7278
Raztegljiv KAVČ z dvojnim ležiščem, ugodno prodam. Ogled v petek popoldan in soboto dopoldan. Telefon 064-22-306 7279
tek
Poceni   prodam vis* OMARO in nizko stek iz   svetlega   lesa.   H «»rvat Tončka Dež man a H. te>l. 24-JE
Prodam dvobrazdni PLUG batuje. KROMPIR nov RADIOKASETOFOS M K-2500 avtomatik. Z*. Zabnica
Prodam PŠENICO. Na* lasnem oddelku.
Prodam KRAVO hovče 65. Cerklje
Prodam belo zakonsko L JO z nočno OMARICO, olje EMO-5. železno PEC gorivo in belo ZIMO. Kruk Kajuhova 28
Poceni prodam ŠTEDI persbuseh in električni NIK. Tenetise 21. Golnik
Poceni prodam globok VOZIČEK    Sorli Stane. Dežmana 2. Planina — Knur
Prodam lepo avstrijsko POROČNO OBLEKO, do 38. Kranj. C. Kokrškep
"°Prodam 3 kub. rp bele VE za fasado. Majer dikova 36. Kranj - Stražtfčt Prodam novo nerabljeno
akumulacijsko
PEC. :j.-5 k ranciji. Selinšek Marija, f nec 27. Kranj
Prodam KRAVO -imen račica 4. Brezje na Goren)
Prodam   POHIŠTVO za dnevne sobe  Telefon 064-*> 17. do 20. ure
Prodam italijansko POtf OBLEKO, št 38. be* barv«- ■ oglasnem oddelku.
Prodam skoraj novo SP Naslov v oglasnem oddeiku
Po ugodni teni. prodam SPALNICO. Brus Vinko, ca. Staneta Žagarja 22 a
Prodam   ZBIRKO Krt* Najlepših«, II. letnik in OTROŠKI VOZIČEK. Rja* stilna 2, Kranj (popoldan)
Ugodno prodam GARNITURO. ŠTEDI plin, 2 elektrika) in
ele až
L ■ -
ZMAJ*
OBLETNICA
f). septembra ho minilo leto dni. odkar nam je kruta usoda iztrgala našega dobrega moža in očeta
PAVLA KRIŽNARJA
kmeta iz Stražišča
Nisi se poslovil od nas. brez slovesa si odšel, zato nikoli nt* bomo mogli verjeti, da te ni več. Tvoja tragična smrt je za nas tiho trpljenje do konca dni. Nenadomestljiva izguba, nepopisna bolečina, tvoj lik je še živ med nami, a tvoj grob je priča, da si za vedno odšel
Žena, sinovi in hčere!
Sporočamo žanostno vest. da je v 84. letu starosti ur
naš dragi mož. oče. stari oče. brat, stric in tast
VALENTIN KOKALJ
Kmetov ata
Pogreb dragega pokornika ho danes. •">. septembra l.^s,, 16. uri izpred hiše žalosti na pokopališče v GoričV
Žalujoči vsi njegovi! Srednja vas, 4. septembra 1980
OBLETNICA
Minilo je 1 1 let odkar nas je zapustila naša draga mama. stara mama, sestra in teta
IVANKA STARE
iz. Sr. Bitenj št. 21
Vsem. ki ji prižigate sveče in obiskujete njen prerani grob. se iskreno zahvaljujemo.
Sin Janez, hči Marija z družino ter drugo sorodstvo!
Sr. Bitnje, 1. septembra 1980
Po težki bolezni je umrl naš dragi mož Ih oče
ALOJZ KOLMAN
z Bleda - Grajska 26 Pogreb dragega |M>ko|mka Ini v petek. ."» septembra MIHO. oh 17 uri na blejsko |M>kopa|iš,\
Žalujoči: žena Rezka, sin Peter / družino, hčerk. Helena / družin«, in Jelka, brala Krav
in Viktor ler sestra Mama rlorvrtl "i ilriigt»soriNlslvo
ZAHVALA
Oh smrti našega dobrega očeta
BLAŽA GORTNARJA
se iskren«' /ahval ju jenu« vsem. ki sle mu podarili »vrtu-, nam i/razili ^»žulje in vsem. ki sle > i spremili na zadnji pot i. Posebno se zahvaljujemo jN-vcem. govornikom m ITT rbiKlm Ijačem. ki so vsak na s\ »j način počaslili njegov s|M»miii
Vsem m \sakeinii poseliei prisrčna hvala' Otroci K družinami!
Železniki. Škofja Loka, Med\ ode. Kranj, Rasel
ZAHVALA
1^
Ob.„..li dragica ..čela. siarcga ..čela ... brala
ALOJZIJA STARETA f?
iz Sr. Hitenj št. 21 arV
**•   iskreno   /ah\al iu len.«,  dnihiu   Pogačnik,  »d .? Rajžlpi.   g   /upniku   /.1   lep«,  opravilen  pogodim   .i" f
pe\eeni   /a   /.iprlc  /al«' -Muke fel  \ sem. kl sM nam Ultf^fcsS Žalujoči: -in  lan« /   h« 1 Mama / 1 li 11/1110 I«l 1I1114.,, ^ ,: • I Sr. Hitnjv. I. septembra 1980
5. SEPTEMBRA 1980
19.STRAN G LAS
**Jije. Salmič Franc. Pivka 6, Naklo
7296
» Prodam  PAJKA,  znamke farro. •vomik Viktor, Trstenik 45, Golnik
7297
>>.^rodam  večjo  količino mešanih primernih za centralno kur-SC^O- Dostop možen s tovornjakom. £r**b, Žirovski vrh nad Zalo 14, Go-^Vjavas 7298 Prodam BALKONSKA VRATA, U* X210, OKNO, 80 X 120 in VLEČNO KLJUKO za Z-1300 ali 125. Sv. 58(pri gradu) Škofja Loka
7343
KUPIM?
iCl-Kupim 8-nizkovalovno rjavo SA-i|rJNITKO, 30-40 kosov.'Likozar. *bžna 1 /a. Zlato polje - Kranj
7383
l|C»JSUPim 70 kosov opečnega VO-p|^*VlNIKA.   širine   20 cm. Kavčič,
"^hovše 7. Tržič 7381
pt^Hupim dva ŠTEDILNIKA: elek-fe^^nega na 4 plošče, in na trda gori-f\j Ur RADIO z gramofonom. Gole £jz, Praše 30, Mavčiče 7344 fc^Vupim OPREMO za v samsko Skl^o, rabljeno iz masivnega lesa. j^lov v oglasnem oddelku 7345 /Jupim trajnožarečo PEĆ kup-^Jiusch. Oprčkal Rudi. Jegorovo >?mestje 4. Skofja Loka 7346 /Vijpim 1000 kg CEMENTA in 200 >v MODELARCA. Jarc, Luže 6, J*ur 7347
Aupim balkonska VRATA z role-Širina 80 cm in OKNO z roleto, 120 cm. Telefon 81-608 7194 upim KNJIGO  »Skrivnosti in *ila okultizma«. Plačam najmanj din. Rakovec Radovan, Zgor-jLBitnje 7195 ^upim nekaj dni starega BIKCA >«talca. Šušteršič Rado. Šenčur, karjeva 75 (Planjava) 7196
(P"Q
eRIMC MARIJA
J^esta na Klanec 3 Kranj ' v bližini gostilne Blažim)
Vam nudi kvalitetno in hitro izdelavo vseh vrst očal.
Se priporočam!
S:
^©^dam  ZASTAVO  750, letnik cena 6.000 din. Kavčič. Gra-(7, Tržič 7382 am VW — bus, z vožnjami, '^nc. Gabrovo 2, Škofja Loka
7299
t /odam  ZASTAVO   750, letnik Kovačič Ivan, Selca 60 7300 kNJHodno prodam FORD TAUNUS M. Štempihar, Voglje 5, Šenčur ^ * 7301
j, Rodno prodam dobro ohranjen * letnik 1974, delno na kredit.
v popoldanskih urah. Rajko torel, Bistrica 26, Tržič 7302 , »"odam NSU 1000, letnik 1968. 2,2 SM. Frelih, Gradnikova 7, k^bj 7303 ^ceni prodam »FIČOTA«. letnik registriranega do junija 1981. *var Janez, Šorlijeva 3, Kranj ^ 7304 ^jboljšemu   ponudniku oddam ;^i red za »KATRCO«. Telefon
7305
J>*lam  ZASTAVO   101. letnik Telefon 28-203 7306 \*?Jno prodam  ZASTAVO 101.
Hv> 1977- dobro ohranjeno. Pariška 29/a, Kranj 7307 ^%dam malo rabljen FIAT 126. «V 1979. Telefon (064) 23-619 , 7308 *|Ndam RENAULT 8. Majkič Mi-Janza Puharja 2. tel. 28-557 7309
*<dam vrstni red za R-4, vplačajte-^ februarja 1980. Žemva. Zg ^J%28 7310 rVV*dam ŠKODO 100-L, letnik v^k£ Mlin - Murič. Breg ob Savi vtvVranj 7311
(V^eni prodam osebni avto ZA-;,vA 750. v dobrem stanju. Mo-v   1 Erna. Bistrica 160 pri Tržiču
7312
ugodni  ceni  prodam PEU-J^rr 504. Koroška c. 25/a pri vul-
7313
k &>iarn ALFA SUD, letnik 1974. KVttbnacije po tel. 26-876 7314 LjKrfcD TAUNUS 1300 XL. prva r\. ^racija 1976. prevoženih 44.000
---—^
tS$i** ČP (;iaa. Kranj. Stav**. TK (io-tiak Kranj, ti**: ZP Ljudaka V  ^v***' 'Jubljana. Naulov uredniAtva V*^**** KranjJMoae Pijadeja I.
*fcc*i račun pri SDK v Kranju »ti V W^    *'MO-a03-3im - Telefoni, n. c
; 1. Klavni urednik, odgovorni ured->^/t> uprava 21-835. redakcija 21-S80. lli*rciala - propaganda, naročnina, oglasi in raćunovodMvo 23-341. t)pro*ceno prometnega davkH po »nem mnenju 421-1 '72.
km, prodam. Informacije po telefonu 064-21-539 od 7. do 14. ure 7315 Prodam FIAT 750 SC. letnik 1979, registriran do julija 1981. Pod brez je 133, Duplje 7316 Prodam 126-p, letnik 1978. Košir, Visoko 7/b (poleg Elektro Visoko) pri Kranju 7317 Poceni prodam AUDI 100, letnik 1970,   registriran   do   julija 1981. Ogied možen vsak dan popoldan. Smledniška c. 29, Kranj 7318 Prodam ZASTAVO  101. Vindiš, Zabreznica 7, Žirovnica 7319 Prodam VW 1200, letnik 1967, v odličnem stanju. Ogled možen samo popoldan. Golmajer Albert. Bohinjska Bela 17/a .7320 Prodam ZASTAVO 750-LC, letnik 1979, registrirano do 24. 8. 1981, rumene barve. Telefon 21-894 od 14.30 daj je 7321 Ugodno prodam  RENAULT 12, letnik 1975. Grad 43, Cerklje 7322 Prodam ZASTAVO 750, letnik november 1977. Cerklje 52. tel. 25-761 - int. 04 dopoldan 7323 Prodam R-6, starejši letnik. Cerklje 54 7324 Kupim do 2 let star avto: ZASTAVO 101, 126-P. Tel. 064-60-343 od 18. do 20. ure 7325 Prodam KONJA starega devet let. Jeraša Albin, Jazbine 4, Poljane nad Škofjo Loko 7326 Prodam   ZASTAVO   101, letnik 1976. Tomažič, Frankovo naselje 52, Škofja Loka 7327 Poceni  prodam  dobro ohranjen DKVV F-12. Cadež Peter, Binkelj 28, Škofja Loka, tel. 61-802 (064) 7328 Prodam tovorno PRIKOLICO za osebni avto. Alič. Pevno 9, Škofja Loka 7329 Prodam ZASTAVO 125-PZ, letnik 1973 Alič Ciril, Murave 5, Poljane nad Škofjo Loko . 7330
Ugodno prodam  ZASTAVO 850 special. Kalan, Kurirska pot 33/a, Primskovo 7331 Prodam   ZASTAVO   750, letnik 1972, karoserija 1975, registrirano do maja   1981.   Dolšak, Gorenjskega odreda 8, Kranj, tel. 27-318 7332 Prodam nov avto MEDITERAN 1100. Informacije dobite po telefonu 27-204 - Kranj 7333 Zaradi odhoda v tujino prodam BMVV 1600. Hasičič L., Sejmišče 7, Kranj 7334 Prodam  AUSTINA  1300, letnik 1973 Jenko Jože, Bistrica 187, Tržič " 7335 Prodam   ZASTAVO  750, letnik 1970, registrirano do marca 1981, za 18 SM. Gril Marko, Planina 21, Kranj, tel. 26-825 7336 Prodam ZASTAVO 1300, po delih. Salmič Franc, Pivka 6, Naklo 7337 Prodam DYANO, letnik 1977. Informacije po tel. 24-388 7338 Prodam MOTORNO KOLO elektronk 90, letnik 1978, dobro ohranjen. Bradeško Janko, Zadobje 17, Gorenja vas 7339 Prodam  ŠKODO  100-L. Možno tudi na kredit. Telefon 24-892 7340 Prodam ZASTAVO 750, po delih in MOTOR za MZ 125. Lamovec Janez, Goropeke 6, Žir 7341 Ugodno prodam FIAT 124, dobro ohranjen   ter   ORGLE vvermona, enomanualne OJAČEVALCE. Per-ko, Savska c. 3. Kranj, tel. 22-221 -int. 35-16 7342 Prodam OPEL KADETT. letnik 1968. Tenetiše 33. Golnik
Prodam  AUDI   100-LS. Vidmar Pavel, Jesenice, Murova 6 7140 Prodam FIAT 125-PZ, letnik 1972, z novim motorjm, cena 1.500 din. Kokrški log 14, Primskovo - Kranj
7129
MOTOR, potreben generalne, za SIMCO 1000 GLS, ugodno prodam. Ribnikar, Breg 9, Preddvor 7133
Kupim dobro ohranjeno MOTORNO KOLO: prima ali vespa. Orehek.' Mlaka 52, Kranj 7197
Najboljšemu ponudniku prodam nov neregistriran 126-P. Telefon 47-182, Strahinj 93 7198
Prodam R-4, starejši letnik. Srednja vas 41, Šenčur 7199
Prdam MZ-250TS-11, letnik 1979. Pečnik Ivan. Sp. Bitnje 27, Žabnica
7200
Prodam MOTOR za R-2, ZAGA-NJAC, ALTERNATOR. UPLI-NJAC. ispušni kolektor, ČRPALKO za bencin ter ZAGANJAC za AMI 8 Ogled od 17. ure dalje. Pržulj. Kori-tenska 11, Bled 7201
Prodam FIAT 850. letnik 1971. registriran do 29.4.1981. Kostadi-novski Branko. Delavska 19 7202
Po zelo ugodni ceni prodam ŠKODO 100-L. ter eno po delih. Orlić. K ropa 58 7203
Prodam poltovorni MERCEDES, znamke 406. Informacije po tel. 064-28-550 po drugi uri 7204
Prodam ZASTAVO 750. Žiganja vas 26. Tržič 7205
Prodam TRAKTOR pasouali, 14 KM. enoosni s prikolico: in lažji GUMI VOZ. Črnivec   20/b. Brezje
7206
Kupim MOTOR, znamke suzuki. od 750 do 1100 cem. Ponudbe pod,: Najrajši modrega 7207
Prodam VVARTBURGA. letnik 1972. Tegovski, Šorlijeva 10. Kranj
Prodam ZASTAVO 101. letnik 1975. Sabolek. Su.ika 17. Škofja Loka 7209
Prodam JAVVO 350. letnik 1979. Jane Bojan, Ravne 20. Tržič. Ogled popoldan 7210
Prodam VVV 1200, letnik 1965. Polajnar, Kokra 2, Preddvor      7211
Prodam ZASTAVO 101. letnik 1978, po delih; za AMI 8. letnik 1971 pa MENJALNIK in VRATA. Ješe-tova 10, Kranj 7212
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1972, registrirano do marca 1981. Leber.Straži.ška 15. Kranj 7213
Prodam osebni avto ZASTAVA 1300 in avto PRIKOLICO, skupna cena 35.000din.Sp. Bitnje 44 7214
Prodam ZASTAVO 750. letnik 1969, nevozen, cena 6.000 din. Baloh, Jenkova 8. K rani 7215
Prodam SPAČKA. Informacije v popoldanskem času po telefonu 064-27-684 7216.
R-4. maj 1978. odličen, garažiran. prodam. Rajk Stane, Podlubnik 153 (stolpnica) Škofja Loka 7217
Poceni prodam 4 leta starega ZAPOROŽCA po generalni. Vinčič. Valburga 1. Smlednik 7218
Prodam IMV AUSTINA 1300, voznega, registriranega do marca 1981, letnik" 1971. Obradovič. Koroška 56, Tržič 7219
Prodam karambolirano LADO 1600, letnik 1979. Britof 115, Kranj
7220
Ugodno prodam neregistriran VW 1200, starejši letnik, v voznem stanju. Jensterle, Ravrte 6, Bohinjska Bistrica 7221
Prodam neregistrirano ZASTAVO 750, v voznem stanju. Renko. Smledniška 59, Kranj 7222
Prodam TAM 5000 kiper, 1971. Ogled vsako popoldne od 15. ure dalje. Rant Slavko, Frankovo naselje 42. Škofja Loka 7223
Poceni prodam ZASTAVO 101. Tenetiše 39 pri Golniku 7224
Prodam dobro ohranjen FORD CAPRI 1500. Korošec, Zgoša 53, Begunje 7225
BMVV 2002, letnik 1974, z vgrajeno plinsko napravo, prodam. Dvor je 96, Cerklje ,    ' 7226
Ugodno prodam MINI MORIŠ 1000, letnik 1971. Informacije po tel. 74-355 7227
Prodani ZASTAVO 101, letnik december 1973. Trdina, Letališka 10, Lesce 7228
Prodam ŠKODO, letnik 1973. dobro vzdrževano in ohranjeno. Ogled popoldan. Jermanka 35, Bled
7229
Prodam ŠKODO 120-L, letnik 1977. Informacije po tel. 75-731 od 12. ure dalje 7230
Prodam ŠKODO 100-L. Likar Alojz, Koprivnik 22, Sovodenj 7231
Prodam nov PONY EXPRESS. Sorska 33, Škofja Loka, tel. 62-528
Prodam dobro ohranjen in registriran VW 1600 TL, letnik 1965. Telefon 81-010 popoldan 7233
Poceni prodam VVV 1200 in nekaj rezervnih delov. Lahko tudi na kredit. Predoslje 61 /c. Kranj 7234
Prodam dobro ohranjenega SPAČKA, letnik 1974. Drolčevo naselje 36. Orehek - Kranj 7235
Prodam FORD CORTINO. v dobrem stanju, ali zamenjam za AMI ali SPAČKA. Informacije po tel. 064-60-253 7236
Prodam FIAT 850 special, letnik 1970, obnovljen, motor po generalni, registriran do avgusta 1981. Okorn, Selca 146 7237
Prodam FIAT 1100-R. po delih. Britof 187, Kranj, tel. 23-816 7238
ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do marca 1981. Lahko tudi na kredit »4 SM«, prodam. Marjan Lončarič.   Župančičeva   13. Kranj
7239
POSESTI
STANOVANJA
V najem vzamem PROSTOR, v velikosti najmanj 4 x 3, za opravljanje mi/ne obrti, v okolici Kranja. Informacije: Brce Martin, Hrastje 87, v dopoldanskem času po telefonu 22-221 - int. 27-25. Plačam po dogovoru! 7351
Prodam HIŠO v okolici Radovljice. Informacije v soboto in nedeljo v Naklem 224 (nasproti Doma upokojencev) 7352
V radovljiški občini, vzamem v najem večji PROSTOR za mirno obrt. za eno leto. Telefon 75-332
7353
V centru mesta Jesenice, oh glavni cesti, na Titovi 30. prodam STANOVANJSKO HIŠO z lokalom. Stanovanjski del hiše je potreben adaptacije. Informacije po tel. 81-820 v ponedeljkih in sredah od 20. do 21. ure
Kupim zazidljivo PARCELO ali starejšo HIŠO na območju Škofje Loke ali bližnje okolice. Ponudbe pod šifro: Devize 7089 Prodam MONTAŽNO GARAŽO in 1000 klinker ploščic. Maček. Preddvor 54 7247 Pod Krvavcem, v bližini žičnice, ob vhodu v Sp. Štefanjo vas. ugodno prodam nezazidljivo PARCELO (1250 kv. m) z novo leseno »A« HIŠICO (3.5 X 4 m). Prodam tudi samo hišico. Informacije po tel. 064-21-678
7248
V najem vzamem GARAŽO. na ■ Zlatem polju, v okolici Vodovodnega stolpa ali Primskovem Informacije po tel. 25-433 popoldan
Mlada zakonca, brez otrok, isceta STANOVANJE v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 7348
Oddam dvosobno. opremljeno, centralno ogrevano STANOVANJE v Kranju za dob;, 2 do 3 let. Šifra: Pogoj predplačilo 7.'J49
Mlad zakonski par išče STANO^ VANJE v Kranju ali okolici. Pomagamo tudi na kmetiji. Šifra: 101
7350
Zamenjam enosobno STANOVANJE (centralna) za trosobno. Telefon 25-436 7240
V najem oddam dvosobno STANOVANJE v Kranju (blizu avto busne postaje) s 1. X. 1980. Naslov v oglasnem oddelku. 7241
Na stanovanje vzamem upokojenko. Brezje 22 na Gorenjskem
7242
Zamenjam GARSONJERO v bližini zdravstvenega doma v Kranju za enosobno ali večsobno STANOVANJE v Kranju ali bližnji okolici. Naslov v oglasnem oddelku 7243
Za delo na vrtu in pomoč v gospodinjstvu nudim SOBICO zaposlenemu dekletu iz kmečke družine. Ponudbe pod šifro: Lepa jesen * 7245
Zamenjam 4 leta staro trosobno konfortno STANOVANJE za HIŠO v III. gradbeni fazi (z doplačilom). Telefon 064-61-225 od 15. ure dalje
7246
ZAPOSLITVE
Redno zaposlitev dobi NATAKA RICA. OD po dogovoru. Ostala pojasnila dobite po tel. 23-484 ali osebno v GOSTILNI •PRI VIKTOR JU«, Partizanska 17 7155 Takoj   sprejmem FRIZERSKO VAJENKO.  FRIZERSKI SALON - Draca Cilka, Britof 181. Kranj
7156
FRIZERSKO pomočnico takoj sprejme salon MILENE TAVČAR, Partizanska 18, Kranj 7355
KURJAČA za centralno kurjenje, zaposlimo takoj za določen čas. OD po dogovoru. HIŠNI SVET - Moša Pijade 13, Kranj, telefon 23-614 ali' 21-738 7356'
V redno delovno razmerje sprejmem ELEKTROVARILCA. Gros Ožbolt, Kranj. Ljubljanska c. 4 7357
NOGOMETNI  KLUB TRI GLAV KRANJ IŠČE HIŠNIKA za pranje dresov. Interesenti naj ae zgiasijo na stadionu v popoldanskem času zaradi dogovora.
NK Triglav Kranj
KRAJEVNA SKUPNOST CERKLJE razpisuje honorarno zaposlitev za oskrbovanje zelenic in parkirnih prostorov. Plačilo po dogovoru. Kandidati naj se do 10. septembra zgiasijo na naslov: Žun Jože. Cerklje 239, kjer bodo dobili tudi dodatne informacije 7359
Takoj zaposlim dve NK ali PK delavki v KOVINSKI GALENTE-RIJI. OD 6.000 do 7.000 din. Telefon 60-816 7360
V Škofji Loki ali bližnji okolici iščem dopolnilno zaposlitev. Lahko tudi nočno delo. Telefon 61-336 7361
PRIREDITVE
HOKEJSKI KLUB - KOKRICA. organizira PLES vsako nedeljo ob 16.30 v prostorih KULTURNEGA DOMA na Kokrici Pričetek plesov 7. 9. 1980. Igra ansambel SI BILA
7366
Vsako soboto ob 20. uri igra ansambel TRGOVCI v hotelu TRANS-TURIST v Škofji Loki 7367
Vsako nedeljo ob 16.30 je PLES v DVORANI na PRIMSKOVEM. Igra ansambel TRGOVCI 7368
ŽIVINOREJSKI VETERINARSKI ZAVOD GORENJSKE
DEŽURNI VETERINARJI
od 5.9. do 12. 9. 1980
Za občini Kranj in Tržič
Dr. CEPUDER Bogdan, dipl. vet., speč, Kranj, Ka-juhova 23, tel. 22-994 VEHOVEC Srečko, dipl. vet., Kranj, Stošičeva 3, telefon 22-405
Za občino Škofja Loka
HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 LIKOSAR Dušan, dipl. vet., Škofja Loka, Podlubnik 64, tel. 60-939
Za občini Radovljica in Jesenice
GABROVŠEK Jože, dipl. vet, tel. 25-779
Dežurna služba pri Živinorejskem veterinarskem zavodu Gorenjske, Iva Slavca 1, Kranj, telefon 25-779 ali 22-781 pa deluje neprekinjeno.
OB V ESTILO KM ETO VALf E M - MLIN CI BAŠE K KLANEC PRI KOMENDI, obveš/a kmetovalce, da s 1. septembrom dalje zopet redn'> zamenjava plenico za mlevske izdelke, in tc) vsak četrtek in petek od 6. do 18. ure. razen v praznikih. SE PRIPOROČAMO' 736.5
Kvalitetne) izvajam MONTAŽO centralnega ogrevanja. Ponudbe sprejemam na naslov: Zakotnik Brane, Kropa 3 v večernih urah
7364
Vpisujemo v TEČAJE iz cestno prometnih   predpisov   za voznike B-kategorije.  MLADINSKI SER VIS - KRANJ, Stritarjeva 5 7365
IZGUBLJENO
Iz sobote na nedeljo ponoči, sem izgubil OĆALA na relaciji od Doma upokojencev do Struževega. Najditelja prosim, da jih vrne. Struževo 87, Kranj 7369
Poštenega najditelja URE, znamke seiko quartz — multi alarm, VOZNIŠKEGA DOVOLJENJA; OSEBNE IZKAZNICE. HRANILNE KNJIŽICE, prosim, da vrne. Nagrade ne nudim. Rakovec Radovan. Zgornje Bitnje 7370
1. 9. 1980 sem izgubila ŽENSKO ROČNO URO. znamke »junkganz« na cesti Kokrškega odreda — Kranj. Poštenega najditelja naprošam.^ da pokliče po tel. 24-314 7371
Pred časom se je izgubila lovska PSICA Brina. Prosim poštenega najditelja, da sporoči na naslov: Sekne Franc. Skalica 11. Kranj
7372
27. 8. 1980 sem izgubil ZDRAVSTVENO IZKAZNICO. Najditelja prosim, da jo vrne. Kurobasa Slavko. Ul. JLA 24. K ran j 7373
OSTALO
OBVESTILA!
BAGAT TEČAJ KROJENJA in ŠIVANJA v Kranju, obvešča, da začne nov ZAČETNI in NADALJEVALNI TEČAJ 8 septembra 1980. ob 15. uri in 10. septembra 1980 ob 8. uri. Prijave: Delavski dom Kranj, vhod 6, ali po telefonu 47-256 7362
Opozarjam opazovano osebo, ki je 28.8. 1980. odpeljala iz hodnika v Zdravstvenem domu — Kranj rdeče PONY KOLO, naj ga vrne na odpeljano mesto. 7374
MATEMATIKO INSTRUIRAM v Kranju, za vse šole. Telefon 27-329
7375
VARSTVO, na našem domu, iščemo za 8-mesečno deklico. Telefon 064-27-835 vsak dan od 18. do 20. ure
7376
Preklicujem SPRIČEVALO izgubljeno letošnje poletje. Buniaki Elvira. C. 1. ma ja 69. K ranj 7377
INSTRUIRAM MATEMATIKO in FIZIKO za srednje šole. Debeljak. Škofja I^»ka. tel. 62-091 7378
Pri objavi zahvale za JERICO BEGUŠ. objavljene 2. septembra 1980 je prišli) do neljube napake. Pravilno se glasi »Posebno se zahvaljujemo dr. Albini Ulčar-Aljeski za dolgoletno zdravljenje ter g. župniku za lep pogrebni obred« Za napako se opravku jemo!
r249
V.
Gostišče »GRIČ«
A. BLAZINA
Tupaliče 32
pri Preddvoru tel.: 45-038
N^i^o^^J'tKM8^de' 04110 do 22 ur«* - tu<" kuhinja. Nudimo kompletna komi« m večerje, jedila na žaru itd.
Sprejemamo prednaročila za zaključene družbe, obletnice, poroke. ( eiodnevm penaion in tujske sobe.
J
Glasova anketa: Učbeniki
Nakup šolskih potrebščin, med njimi turli učbenikov, predstavlja izdatek v družinskih proračunih, pa tudi navada je že. da tega ali onega učbenika pred začetkom pouka v knjigarnah še nimajo. Gre predvsem za nove. ne toliko za ponatise, in teh je vsako leto nekaj.
Na Gorenjskem se je v zadnjih letih že v vseh občinah začela akcija za organizirano preskrbo otrok z brezplačnimi učbeniki. Žal le v osnovnih šolah in še to ne povsod v enakem obsegu. Vsota denarja, ki jo za to namenjajo občinske izobraževalne skupnosti, namreč le počasi dosega vi.šino. ki bi šolam zadoščala za nakup vseh učbenikov.
Kljub postopnemu napredku pa je osnovno šolstvo glede preskrbe z učbeniki daleč pred srednjim. Na tej stopnji še ni ničesar narejenega. Učenci morajo drage učbenike kupovati v knjigarnah, če se ne znajdejo tako. da jih za manjše denarje odkupijo od starejših sošolcev.
V anketi smo poskušali zvedeti, kako je bila letos organizirana preskrba z učbeniki.
ni mi se utegnili prm prav. na primer učbenik za tuj jezik. Večina sošolcev na podoben način prihaja do knjig. Najceneje je.«
znavanje narave in družbe Učenje je moje veselje za šesti razred.
Precej več težav smo imeli /. učbeniki za srednje šole. zlasti za prvi letnik gimnazije. Precej jih je še v tisku. Naval srednješolcev v knjigarni še ni popustil. Večina jih namreč učbenike kupuje šele v prvih dneh novega šolskega leta. saj učitelji v različnih šolah za isti predmet zahtevajo različne učbenike. Ce jih učenci kupujejo naprej, se zelo rado zgodi, da jih prinesejo zamenjat.«
Anka Ga ser, prodajalka v knjigarni Mladinska knjiga v Kranju:
»V kranjski občini izobraževalna skupnost financira preskrbo z brezplačnimi učbeniki, vendar le na razredni stopnji osnovne šole. Večino učbenikov smo v knjigarni dobili že junija in jih takoj poslali osnovnim šolam, kjer so jih razdelili učencem. Druge so nam založbe priskrbele nekoliko kasneje, čakamo pa še tri. ki bodo po vsej verjetnosti izšli ta mesec. To so delovni zvezek Naš jezik za prvi razred, učbenik slovenskega jezika Naš jezik za šesti razred ter delovni zvezek za spo-
Danica Zlate iz Kranja:
»Otrok je letos prvič v šoli. Šola prinaša skrbi in seveda tudi izdatke. Vse, kar potrebuje za prvi razred, sem kupila že pred dobrim mesecem, ko so v knjigarni dobili spisek potrebščin. Šola me je doslej stala okrog 1300 dinarjev s tem, da je otrok učbenike dobil v šoli.« H. Jelovčan
Marta Cebavs z Ljubnega, učenka 3. letnika kranjske gimnazije:
»Imam prijateljico, ki obiskuje gimnazijo leto pred menoj. Doslej mi je vedno odstopila učbenike za malenkostno odškodnino. Tudi sama jih kasneje tako oddam. Zadržim le tiste, ki
/~--'
Suštarska nedelja
TRŽIČ - Tovarna obutve Peko irr turistično društvo Tržič irirejata v nedeljo tradicionalni dvanajsti »šuštarski semenj« na Trgu svobode v Tržiču. Začel se bo ob osmih, tako kot koncert domač; godbe na pihala. Prodajalci, med njimi bo največ delovnih organizacij in samostojnih obrtnikov iz tržiške občine, bodo na devetdesetih stojnicah ponudili najrazličnejše blago po zmernih cenah. Pekova obutev za jesen in zimo bo na primer ce-
nejša kar za deset do dvajset odstotkov, izdelki nekaterih njegovih kooperantov pa se za več.
Ta dan si bodo obiskovalci lahko ogledali se oddelek usnjarstva in čevljarstva v tržiftkem muzeju, poskusili domače speci-alitete, popoldne ob treh pa v Podljubelju srečo na veliki tomboli.
Med prireditve šuštarske nedelje sodi tudi prikaz starega običaja ob sprejemanju čevljarskih vajencev med pomočnike, ki bo d revi ob 18. uri v tovarni Peko. Razstava Pekove obutve bo v paviljonu NOB v soboto od 10. do 20. ure in v nedeljo od 8. do 17. ure, medtem ko bo modna revija v soboto ob 18. in 20. uri ter v nedeljo ob 10., 12. in 14. uri. H. J.
r
Zagrenjeni rekorde
Na kmetijski farmi v Poljčah gospodarit*
meji rentabilnosti, čeprav se ponašcuo redno produktivnostjo delavcev in mlečnostjo krav — Ni denarja za nu/^1 širjeno reprodukcijo
POLJČE PRI BEGUNJAH  - V živilski kombinat kooperacijo Radovljica, sodita v radovljiški občini todi enota Poljče in nasad jablan v Resjah. Poljče je znano '
z živinorejo, ki je usmerjena v proizvodnjo mleka.
Ze leta in leta pa so rezultati gospodarjenja v Pol" slabi, saj so v izgubi ali na robu rentabilnosti. Prvo tošnjega leta sicer nimajo izgub, a vendarle domala ni«
dohodka, ki hi ga tako radi in morali nameniti za _
reprodukcijo.
Po drugi strani pa bi lahko o Poljčah govorili v samih lativih: po proizvodnji mlaka niso le v evropskem temveč celo v svetovnem merilu dosegajo zavidljive'^ Poprečno, na kravo, imajo od 7.200 litrov do 7.400 litra« in če vemo, da razvita Švedska doseže 5.200 litrov ™ 2.200 litrov ali Črna gora le 1.200 litrov mleka, potemje da so pri samem vrhu.
Takšni rezultati niso naključni: izvirajo iz dela in u devnosti vsega kolektiva, ki je že v minulem obdobji prisluhniti novim, preizkušenim metodam in nikoli ni vrat pred novimi dosežki in znanjem. Produktivnost ie ' visoka, a so se kljub temu otepali z izgubami in doka! osebnimi dohodki.
Prav v Poljčah še kako občutijo, da kmetijstvu še ni tiste podpore, ki jo zasluži in da prav kmetijski proi cenah še daleč capljajo za ostalimi. Stroški pa so iz dneva večji, tako, da jih ne morejo — tudi z nekaj višjo odkuna« mleka - dohajati. V Poljčah pravijo, da je mleko, v Dri— drugimi artikli in po proizvodnih stroških prepoceniiad treba sporazumeti in preudarneje voditi politiko cen Pra posebej velja za zasebne proizvajalce, ki imajo še ve*~ saj je proizvodnja premalo sodobna in preveč ra~^-Gorenjska, ki ima največjo proizvodnjo mleka v S1q-»w* še preveč mačehovski odnos do govedoreje, ki na €»«*=-zaradi prirodnih danosti izredno uspeva, a vse preveJ*' nestimulativna politika na vseh področjih. Medtem k *° Ljubljani, v okviru interesne skupnosti za preskrbo i» ' za določene premije, na Gorenjskem odlašamo, km*** posebej govedoreja pa nezadržno upada.
Izračunali so, da se je energija od leta 1905 kar krat podražila, mleko le šestkrat. Stroški so tako K 4» in cena mleka jih ne dohaja. Proizvodni stroški n*\h narekujejo, da hi moral biti v prodaji liter mleka k r narjev, obenem pa bi se morala cena sproti prila««"ti ostalim stroškom. Tako v Poljčah tudi z visoko prod ir*^ delavcev — za 100 litrov mleka porabijo manj kot ub-J-T dela — ne morejo biti kos vsem stroškom.
Razširjena reprodukcija je torej še vedno veliko ki pa ga bo nujno treba rešiti. Morali bi posodobiti ki je star že petnajst let in tako že zelo zastarel; v san nji vse pogosteje prihaja do ozkih grl, saj potrebuie* 1 dilne naprave, nimajo skladišč, zgraditi pa bo treh ° silose.
Letos nimajo toliko težav z delavci, lani pa jim • sile tako hudo primanjkovalo, da bi skoraj ustavili Delovni pogoji so Se vedno slabši od delovnih Pom^T-TT atriji, zato delavci odhajajo. Poprečni osebni doho«£Sf^T/ Poljčah 9.000 dinarjev, a vključuje tudi nadure indu!uJ^A Ijah in praznikih.
Zdaj, ko se kranjska mlekarna odloča za novo sirarno in tako povečuje svoje zmogljivosti, bo 0|
atrajai
tn*
V.
nujno tudi razmisliti o posodobitvi primarne proi»^I3 bene proizvodnje mleka, ki predstavlja stalen vi.0*^ mleka. Obenem pa ne sme zaostajati tudi zasebn ki tudi kliče po posodobitvi, saj je le od nje odvi **° mleka. Mleko je občutljivo živilo, ki se kvalitetno *5* stalni skrbi in ob primernem hlajenju in tudi prev*°JzT tete primarne proizvodnje, od kvalitete mleka^*^* odvisna tudi nadaljnja predelava in kvaliteta mle*'**. J*
Na .farmi' v Poljčah kljub svetovnim rekordan* grenjeni in prav nič optimistični, zavedajoč sejij1 produktivnost in mlečnost izgubljata v previsokih * onemogočajo vsako nadaljnjo modernizacijo in na«l*»s-letni razvoj. Želijo si le, da primarna proizvodn**^*11 ■ vedno prizadeta in da bi ji s primerno kmetijakio znali nesporno veljavo in pomen.
D
SUSTARSKI NEDELJI
nudi:
> 10%-20%SEJEMSKEGA POPUSTA NA MOŠKO IN ŽENSKO OBUTEV PEKO
POSEBNO UGODNA PONUDBA OBUTVE NAŠIH KOOPERANTOV
MOŠKA NIZKA OBUTEV OD220-DALJE MOŠKA VISOKA OBUTEV OD 450- DALJE ŽENSKI COPATI ODI30- DALJE ŽENSKI ŠKORNJI OD 420- DALJE PVC ŠKORNJI AKIJAKOD 250 DALJE OTROŠKI COPATI OD 80-DALJE MOŠKI COPATI OD 150-DALJE
(.Vc le ftosamezniki /tu/t fuke/e lotom- niso redkost i gotskem seelii frmneteli )*■ H (tete Ft trate. Kranjski planinci v Karnijskih Alpah
Preteklo nedeljo je bila skupina kranjskih planincev na enem od vrhov poti prijateljstva treh dežel, na Greti Ko rati. Z avtobusom so potovali i/. Kranja v deževiirui vremenu, sonce pa jih j« spremljalo na peturni zanimivi in prijetni turi
Sicer pa pri PI) K ran) ugotavljajo tudi letos povečano mimanje  za   plamnarjen je   Doslej   so   izvedli   že 25
pohodov in planinskih tur. Resnično zanimanje za kreativno športno zvrst potrjuje še podatek, da l«' *,e . poravnanih članarin m na novo včlanjenih §> EJjEi lansko celoletno. Hoja v gore. V prelep gorski svet.
zrak, vse bolj privablja in združuj« ljudi
Lastnikoir rodovniških
Letos poteče rok, do morajo imeti opravljen poslušnosti    ISP-A n* samci, ampak tudi sam**
Sestanek  vseh zaaitf^p lastnikov psov organizir" ško društvo Bled dane&V** 5. septembra, ob 18. un s rih gostišča Turist Le**' železniške postaje.
Društvo   bo ^n. vodstvom pričelo s teča.<V nedeljek. 8. septembra ' I kom ob  17. uri   na itn vežbališču v Lescah, za organizacijo Murka.
O podrobnostih, a os^l mi. opremi za psa. fe« in o stroških za tečaj nanjeni na sestanku.
Vsem lastnikom psov. službene in SportB11] pa je znano, da morajo ^ svojim varovancem ISP' ki je eden od pogojev s*1 tev vzrejnega dovoljen* nemu vzreditelju ne bo ? za pridobitev rodovnik** niška   pasma,   v kohVj kršili določila KZS o i šolanju psov službene pasme.
Kinološko društvo B** in vabi vse lastnike i""*^ psov. službene in šporn* Iti s svojimi varovan** 9 opravili izpita ISP-A. * . na sestanek, da se vkb*" rai d« s svojo pnsoto«* v,|o delo v društvu. obogatijo svoje vsaadatf n „. s kinološko aktivna«**]