Leto XVI. V Celju, dne 11. aprila Vm. 1. DOMOVINA ------ ------------------- - V t . - Izhaja trikrat na teden, vsak pondeljek, sredo in ] ' y Uredništvo je v SchiUerjevi cest .št, 3. — Dopise Ida- petek ter velja za Avstrijo in N<«nčijo kron. pol leta ; ti kron. 3 mesece 3 krone. Za Ameriko in drugedežele , toliko več. kolikor znaša poštnina. |janireč: Na leto 17 kron. < pol leta S kron 50 vin. Naročnina '.se pošilja upravništvu. , .— plačuje se vnaprej. ! --- ---T -----------------------------^ Za inserate se plačuje 1 ter od vsake petit-vrste po 20 večje inserate in mnogokratno krono temeljne pristojbine vinarjev za vsakokrat : za inserirai!je znaten popust. govolite frankifati. rokopisi se ne vračajo. I. avstrijski zadružni shod na Dunaju. Od 28. maja do 1. junija se vrši na Dunaja I. zadružni shod avstrijski. Kdor ve. kakega pomena je kmetijsko zadružništvo za napredek kmetijstva v državi, kdor upošteva dejstvo, da smo ravno Avstrijci glede kmetijskega za-j dmžništva daleč za drugimi državami, [bo. uvidel potrebo in važnost takega sboda. Na shodu se bodo razpravljala •/.a razvoj zadružništva važna vprašanja, sporočili se bodo marsikateri [nasveti: delavci na zadružnem polju , bodo poročali o svojih skušnjah, se ■ bodo medsebojno spoznali in cela za-| družna organizacija avstrijska bo po-» stala tesnejša. Razun tega pa se bodo priredili skupni izleti v uzorna zadrtfena Podjetja in bode vsakemu udeležencu tpga shoda dana prilika se na licu mesta poučiti o .delovanju, «zornih kme-#Ptin' zadrnir. Po celi Avstriji se širi zanimanje za ta zadružni shod. katen' se bode odslej vsako leto in sicer vsako leto v drugem kraju naše države vršil. \ Tem zadružnim shodom, kateri se v ' Nemčiji že od 1.188,5. redno vsako leto kin sicer vsako leto v drugi državi Mršijo, se ima pripisovati razvoj zadruž-H «Uva na Nemškem. Nemška „Zadružna Breza" na Češkem že pridno dela za Hrelik obisk čeških Nemcev in upa naj-Hnanj 100 udeležencev za ta shod pri-r dobiti. Potrebno je. da se tudi mi Slo- ■ venci v kolikor mogoče velikem številu ; ndeležimo tega velevažnega shoda in f dolžnost naših „Zadružnih zvez" je de-, lati na to. da bo udeležba tem večja, iosobito pa delati na to. da se omogoči I udeležba onim slojem, kateri delajo na ! zadružnem polju, to so zlasti učitelji l iti mlajša inteligenca. V ta namen naj Kvarne podelijo več podpor za obisk Piega shoda in tudi vplivajo na naše velike denarne zavode, da določijo v ta namen kako vsoto! Želeti je. da bo slovensko zadružništvo na zadružnem shodu častno zastopano! 0 položaju kmečkega stanu in o stanovskih kmetijskih zadrugah. (Predaval v Šaleški dolini tajnik kmetijske zadruge z a 1 Šaleško dolin o.> Dandanes živimo v dobi gospodarskega boja; ena država hoče gospodarsko nadkriliti drugo, v posameznih državah nastopa eden stan proti drugemu v dosego gospodarske premoči. Tudi pri nas v Avstriji opažamo iste težnje: veleobrt in veletrgovina hočeta iz Avstrije ustvariti industrijalno državo, uplivata z vsemi sredstvi na vlado in zakonodajstvo. Proti temu stremljenju se dvigajo poljedelci, kateri opravičeuo povdarjajo. da je Avstrija po svojem značaju in - po pretežnem ftteviiu prebivalstvi! poljedelska drža?a. katera mora v prvi vrsti svojo poz orli osi obrniti na poljedelstvo in isto ojačiti. poljedelci pa tudi želijo, da se razvija in pospešuje obrt in trgovina, seveda ne na škodo kmetijstva, kajti lè tedaj bode Avstrija gospodarsko močna in zmožna v gospodarskem boju se kosati z drugimi državami, ako bode ista imela poleg cvetočega poljedelstva razvito obrt in trgovino. V tem gospodarskem boju pa si prizadevajo posamezni stanovi priboriti kolikor mogoče ugodno stališče. Zastopniki posameznih stanov se združujejo. širijo potom teh združitev stanovsko, zavest, skrbijo za višjo izobrazbo in strokovni pouk svojih stanovskih tovarišev in skušajo izboljšati svoje gmotno stališče. -Te cilje imajo obrtne zadruge za vse obrtne stroke, trgovske in obrtne komore, trgovski gremi.ji. organizacije delavcev, združenja uradnikov, učiteljev, duhovnikov itd. Radi tega je potrebno, da tudi knMski stan po vzgledu drugih stanov išči; pomoči v ozdravi/ ije obupnih raajoer v združevanju na podlagi samopomoči. Kmetski stan pa mora ne le radi tega, da varuje svoje koristi na-sprfui ostalim združenim stanovom se zdsuižiti. ampak vzlasti za to. da dobi potreben vpliv v javnosti in prisili kot velik;i mogočna celota vse merodajne krage v državi k upoštevanju njegovih zali (»v. lil ne v zadnji vrsti govori za zdiftženje obupen gospodarski položaj, kateri se od dneva do dneva poslabšuje. £ Zemlja je tekom let precej izčrpana. ne ' rodi več toliko, kakor v prejšnjih časih, razun tega pa se mor» ista boljše obdelovati, gnojiti, kupovati se morajo, ker domača gnojila več ne zadostujejo, umetna gnojila: vinogradništvo n. pr. je uničila od 1. 18.91. nanrej konkurenca Italije.' ponarejanje \ ii in razne bolezni, kakor trina nš, i e runospora itd . potrebni so novi nasadi. ! pròti raznim boleznim se mora delovati j s škropljenjem. žvepljanjem itd., vse to zelo podražuje obdelovanje zemlje. Velika konkurenca bombaža je uničila naše ovčarstvo. s čemur so spet izginili lepi dohodki. Uvoz živine iz Srbije. Rnmunije. Rusije. Italije ni le znižal cene domači živini, ampak tudi mnogokrat ' prinesel v našo državo razne živinske bolezni, katere so zelo škodovale naši živinoreji. Nove iznajdbe, železnice in parobrodi so ne le odtegnile mnogo delavnih močij kmetskemu stanu, ampak so zadale z privažanjem pridelkov iz tujih krajev, kakor iz Amerike. Avstralije. Rusije itd. hud udarec našemu kmetijstvu: v omenjenih krajih se prideluje žito. pšenica, koruza itd. v zelo veliki meri večinoma s stroji in so radi tega stroški pridelovanja zelo nizki. tako. da še stane isto žito z voznino vred manj. kakor stane žito našega kmetovalca pri ogromnih stroških pridelovanja. To dejstvo, kakor tudi takozvana terniin- ska kupčija na borzi so tako znižale cene žitnim pridelkom, da se dandanes ne izplača več pridelovati žita. Ta prometna sredstva pa so tudi pospeševala v veliki meri izseljevanje in dandanes je že nad 100.000 Slovencev v Ameriki, koliko kmečkih ljudij pa najdemo v tovarnah, rudokopili itd. v Nemčiji in v naši državi. Na deželi pa primanjkuje delavcev in poslov, in kmet ptora biti z najslabšimi močmi zadovoljen, katere pa mora drago plačati. Dalje pri hod nji i', i Svetovno-politični pregled. Novi ogrski ministrski predsednik. Dr. Wekerle. ki je po 14 mesečni krizi prevzel ogrsko vlado, je bil rojen leta 1H44 v Movru. Po dovršenih študijah .je stopil v državno službo. Leta 1SS4. je bil imenovan ministeri jalniiii tajnikom, leta l'RW>. je pa postal državni podtajnik v ministrstvu za finance, potem je bii tinančm minister v kabinetih Kolomana Tisze in grofa Szapary-ja. Ko se je v devetdesetih letih pojavila na .Ogrskem nova cerkvena politika, je Wekerle zagovarjal ločitev cerkve od države. S temi njegovimi nazori se pa ni strinjal tedanji ministrski predsednik grof Szaparv in vsled tega je prišlo do ministrske krize. Novo ministrstvo je 14. novembra 1.S92 sestavil Wekerle. ki je vodil ob enem tudi finančno ministrstvo. Pod njegovim ministrstvom so bili sklenjeni znani cerkveno-po-litični zakoni na Ogrskem. Wekerle je uvedel tudi velike reforme v ogrskih financah. Dne 14. januarja 1.896. je izročil vlado baronu Banffv-ju. V zadnjem času je bil Wekerle predsednik upravnega sodišča. Za časa krize je bil večkrat poklican na Dunaj k cesarju. da mu je dajal pojasnila o položaju. Ogrski dogodki. Ko so se novi ogrski ministri povrnili iz Dunaja LISTEK. Prijatelj Lovro. Hrvaški spisal A v g n s t Š e 11 o a : poslovenil .1 a n k o Br a t i n a. (Halje.) Mrzlica je postajala hujša. Mladeniča je bilo treba držati, da ni skočil r postelje. Oče in svak sta bila trudna. "Jse Lovrovo življenje, kakor da je taelo bruhniti iz njega. Kričal je Mor divji, plakal kakor dete. Starki se je srce trgalo, oče je bil nem kakor kamen. Mladeniču se je začelo mešati. Črna halja ga je stiskala do norosti, postajala je ožja in ožja. sedaj bode Lovni stisnila srce. „Zraka, zraka!" zavpil je bolnik, in pretrgala se je halja. Bilo mu je lažje. In postal je orel; rasla so mu krila, zlata velika krila. Tuj. kako frfotajo! On leti. leti daleč, visoko! „Kaj vidim? Piramide sredi puste Sahare! . tam? Carigrad se dviga kakor labod iz morja! Vidiš li ono lepo devojko v senci lovorja? Ali ona! Angel! Malvina, divna, krasna! Ha. ha. ha! Glej. glej! Na vrvici se obrača! Punčika! Lesena, pisana pun-čika! Skoči, skoči!'1 In krila mu ra-sejo! Sedaj bo pri solncu! Žalost! Nebeška strela je udarila v orlova krila-----! Polmrtev se je mladenič zrušil na posteljo. Ni ga bilo treba več držati. Dremal je lahko, slabotno. Komaj da je dihal. A hvala Bogu! Šest dni ravno da je živel. Življenje njegovo je bilo kot svečica. s katero se poigrava veter. Počasi mu je šlo na boljše. Niti z roko ni zganil. Komaj dva-trikrat na dan je spregovoril. Vaški doktor je bobnal v svet. da je rešil človeka. V čast mu je ta rešitev, mislil je oče. Nekega lepega popoldne je sedel k sinu: — Lovro! Ti je boljše? — Nekoliko, oče. — Govoril bi rad s teboj. Si li dovolj močan, da me poslušaš ? Govorite, oče! — Ti pojdeš na visoko šolo na Dunaj. Bolnik je odprl oči. Da, Lovro. na Dunaj. Že od nekdaj so te krstili za gospoda. Naj bò tako. Duhovnik nisi hotel biti. Zgodilo se je. Božja volja je. Učen si. pameten si. rekel je predsednik. Mora biti res. Kako bi bil drugače učil njegovega sina? Hotel si na Dunaj. Niso ti dali denarja, V čast naj jim bodo ti denarji. Jaz ti pa pravim, ti pojdeš na Dunaj. Prav nalašč! Glej. trdi so moji žulji, trda naša zemlja, ali mrvica vedno ostane. Pa zakaj sem se trudil? Star sem. dovolj imam. da preživim še teh par dni. A. da jim pokažem, da ne dela le dobra milostljiva roka. ampak tudi roka delavca, ti bod?ni jaz dal potrebno. da. jaz. Pol veka sem hranil kakov gros, in sosed Ivan mi da denarja na hišo. Treba bo plačati obresti, ali bolje to. kakor iskati tuji prag. Bodemo videli, ali nismo svoji ljudje! Da, da. vse sem preračunil. Ti pojdeš na Dunaj. — Oče! šepnil je bolnik in poljubil starčevo roko. ne. ne! Molči! Spi! Miren bodi. da ti ne bo slabše. Jaz ti pravim, ti pojdeš na Dunaj, na moje stroške, na moje stroške, na stroške siromaka kmeta. (Dalje sledi.) ■ Budimpešto, jili je pričakovala na iolodvorn na tisoče in tisoče broječa nnožica. šele čez dolgo časa so mogli ninistri k svojim vozovom. Množica je lotela konje vozovom izpreči. Le na zrecno prošnjo Wekerla in Košuta je idjenjalo. Ogrski listi konštatujejo kot '.a nadaljni razvoj ogrskih dogodkov '.načilno dejstvo, da je postal kraljevi minister Košut, sin onega Lajoša Košuta, puntarja iz 1. 1849. Z veseljem pozdravljajo, da se je prekoračil most med vladarskim čustvovanjem in realnimi razmerami — med krono in Ko-šutom. — Ogrski državni zbor je sklican na 19. majnika. Volitve se bodo zato vršile najbrže od 5. do 15. majnika. — Novi ogrski ministri ostanejo tudi nadalje kot strankarji na svojih dosedanjih mestih, torej v vodstvih svojih strank. Košut ostane predsednik neodvisne stranke, grof Zichv predsednik ljudske stranke in Darany predsednik ustavne stranke. — Slovani na Ogrskem. Neposredno pred rešitvijo krize je izdala slovaška narodna stranka po svojem predsedniku dr. Mudronu manifest, ki opisuje pretužne razmere za slovaški narod pod vladajočim zistemom. Padec liberalne stranke ni v tem pogledu ničesar spremenil, ker koalicija postopa glede svobode in pravičnosti napram nemadjarskim narodnostim ravno tako kruto. Potem našteva manifest zahteve slovaškega uaroda. kakor:, splošno, direktno, tajno volilno pravico brez cenzure, pravico svobodnega shajanja in združevanja, temeljito reformo administracije, ki se bo primerno ozirala na slovaške pokrajine in slovaško narodnost; enakopravnost slovaškega jezika pri sodiščih; pravo avtonomijo občin in okrajev; davčno reformo z progresivnim davčnim zistemom: povzdigo industrije in obrti, ustanovitev elementarnih in srednjih šol s slovaškim učnim jezikom. — Novo rusko državno posojilo. Avstrijske banke se udeležijo ruskega posojila s 1200 milijoni. Posojilo se prenese na avstrijski borzni trg ter se ga udeležijo vse dunajske banke. V ta namen so že odpotovali nekateri avstrijski bančni ravnatelji v Pariz. Tudi v finančnem ministrstvu j.- bilo važno posvetovanje. — Volitve v državno dumo na Ruskem. Doslej je od 178 poslancev, ki se imajo voliti v 27 pokrajinah, izvoljenih 141. Od teh jih pripada 79 levici, 16 centrnmu. 4 desnici. 42 poslancev se še ni izjavilo, kam pristopijo. V 37 slučajih je treba ožjih volitev. Italijanska kraljeva dvojica je dala min. predsedniku Sonnino 100.000 lir za nesrečne žrtve bruhajočega Vezuva na razpolago. Dopisi. Laški trg. (Poučno predavanje). Začetek je storjen in vspel je dobro. Že prvo predavanje, katero, je priredilo naše bralno društvo, nas je prepričalo, da je misel, začeti s poučnimi predavanji, bila res srečna in umestna. Dvorana v pivnici bila je prenapolnjena pozorno poslušajočega kmetskega ljudstva (okoli 120). a tudi iz trga se jih je mnogo udeležilo. G. dr. Ravnihar je po navdušenem opisu krasote naše slovenske zemlje, po kateri se našim sovragom, kot umevno, sline cedijo, prešel na svojo temo o državljanskih pravicah, ter pri tem navedei mnogo zanimivega in poučnega. Kratko in dobro je označil dvojno mero vlade nasproti Slovencem in Nemcem omenjajoč, da še pač nikoli ni bilo slišati, da bi bil kedaj Slovenec postal minister, ali predsed- nik višjega sodišča, ali vsaj predsednik celjskega sodišča; pač pà se te službe oddajajo le Nemcem. Nasvetoval'je. da se nam je treba ravno za to samim pobrigati za lastno izobrazbo, katerim potem bodemo prišli gotovejše do cilja enakopravnosti. Glasno odobravanje proti koncu njegovega govora prišlo je poslušalcem očividno iz srca. Nato je govoril g, učitelj Jurančič o čebeloreji. Orisal nam je velike prednosti novega panja in dokazal, da je umnemu gospodarju čebeloreja f res lahko v velik dobiček. Ginljive pa so bile govornikove besede, ko je koncem predavanja klical poslušalcem in svojemu narodu, naj mu bode vzgled roj čebel, ki deluje složno in vstrajn| za svoj dragi dom. ki se ne boji niti smrti, kadar ga brani . . . Po končanem predavanju je zäoril na poziv društvenega predsedniki g. K. Elsbächerja, trikratni krepki živio gg. predavateljema ter se njima je izrekla prisrčna zahvala. Bralno društvo pa se čuti dolžno izreči i na tem mestu gg. predavateljema ozir. društvu „Akademija", in „Čebelarskemu društvu" posebno . zahvalo za prijazno pomoč. Prepričali smo se. da le od naših domačinov imamo upati na oporo in rešitev! — V kratkem priredi se še več enakih predavanj. Iz srca nas je veselilo, da nas je posetilo ob tej priliki tudi mnt»go Celjanov, udov „Oelj. Sokola" in „Slov. del. podp. društva". Pohvalno moramo omeniti pevski zbor „Slov. del. podp. društva", ki je ob koncu predavanja pod vodstvom g. Grossa marljivo pred-našal deloma prav težke skladbe. Imenovani pevski zbor je na dobrem glasu že od nekdaj. Prisrčna hvala tudi njemu. Odbor bralnega društva. Dobrna pri Celju. (Občinska seja novega odbora.) Dne 25. sušenje imel novo izvoljeni odbor Dobrnski prvo svojo redno sejo. V seji 7. januarja je bila samo volitev župana in svetovalcev. Zanimanje za zadnjo sejo bilo je torej veliko, saj so imeli po zadnjih volitvah stopiti si nasproti prvikrat slovenski in ..nemški" odborniki. Da bo prišlo do živahnejših nastopov. bilo je pričakovati, sai je to pri sklepanju o računu navadno, posebno če si stojijo stranke tako ostro nasproti, kakor je to sedaj na Dobrni: da bo pa prišlo do pravih viharjev, nismo mislili. — Kakor se je videlo, prevzel je vodstvo „nemške" stranke mladenič poštar Goli. ki je v slabi slovenščini oporekal vsakemu predlogu od slovenske strani. Sicer je sedel tudi bivši ..rentmeister" Auer med odborniki. a videlo se mu je na obrazu, da tisočkrat preklinja v svojem srcu tisti trenutek, ko se je dal zvabiti od mladeniča Goll-a v volilno borbo. Parkrat sta odprla usta tudi Šemerl in bivši občinski „kasir" Blažič. a dobila sta vedno take odgovore, da sta khialu videla, da je boljše molčati kakor pa govoriti. V začetku seje je sklenil odbor z večino glasov, da odslej za naprej dobijo tisti fantje, bi bodo potrjeni v vojake. 2 kroni ob času. ko bodo odhajali k vojakom, namesto dosedanjih 60 vin., ki so se izplačevali vsakemu, ki je šel k naboru. Potem se preide na dnevni red: K razpravi o računu za leto 1905. Nemci bi bili strašno radi kaj popravljali, a ni bilo priložnosti, zakaj gospodarstvo starega slovenskega odbora bilo je vzorno. Dohodkov je imela občina lansko leto 771162 K. izdatkov pa 6518'43 K; prebitka je torej 119819 K. Različni nemčurski petelini bi si naj pogledali te številke, da bodo drugokrat držali I jezike za zobmi, ne pa govorili o ob- činskem gospodarstvu, o katerem razumejo toliko kakor slepi o barvah. Pri točki „občinske ceste" zapela sta nemška odbornika Blažič in Šemerl staro pesem o vrbskih in goriških cestah. V svojo žalost sta pa morala spoznati, da sedaj ni več starega prizanesljivega odbora, ki bi poslušal samo Šemerla in Blažiča. Na jasen način se je povedalo novima Nemcema, da so tudi drugod ceste potrebne poprave. ne samo pri Blažičevem „ma-l'ofu" in Šemerlovi oštariji. Volil se je konečno poseben cestni odbor. (Konce prihodnjič.) Slovenske novice. Štajersko. — Politično društvo „Naprej" v Celju javlja s tem. da priredi na dan 22. aprila 1906 ob 2. uri pop. javno zborovanje v „Narodnem domu" v Celju s sledečim dnevnim redom: 1. Volilna reforma. (Referent g. dr. .1. Hrašovec.) 2. Posvetovanje o državnozborskih volitvah namesto umrlih državnih poslancev gg. Žičkarja in viteza pl. Berksa in o kandidatih, ki se morebiti oglase. 3. Posvetovanje o ustanovitvi narodnega sveta za Slovensko Štajersko in 4. Slučajnosti. — Opozarjamo, da se posamična vabila ne bodo razpošiljala. Odbor političnega društva „Naprej" pa želi. da se zaradi momentano velevažne druge točke udeleži čim največ mož iz celega volilnega okraja za peto kurijo Nihče, kdor le malo politično misli in razvoj naših razmer zasleduje, naj ne manjka na tem shodu. Mi upamo, da bo zastopan na tem shodu cvet spodnje-štajerskega Slovenstva! Dne 22. aprila vse v Celje v „Narodni dom!" — Primadona slovenskega dež. gledališča v Ljubljani, gospa Maruša Skälovä priredi z virtuozom na gosli g,- Jožefom Baldusom (absolvent kraljeve ^glasbene akademije v Budimpešti) in z virtnozom na glasovir g. Vojtechom Volfom (absolvent praškega konser-vatorija) v veliki dvorani celjskega „Narodnega doma" v nedeljo, dne 15. aprila velik koncert. Slavna umetnica si je v 3 letih svojega delovanja na ljubljanskem odru tako pridobila občinstvo. da je gotovo najpriljubljenejši član slov. gledališča. Njeni umetniški uspehi se priznavajo v polni meri tudi izven naše monarhije, kjer spremljajo njene koncertne turneje, ki jih aranžira vsako leto v inozemstvu, povsod z entuzijazmom. Njen letošnji koncertni turne obsega Hrvaško in Slavonijo, v jeseni pa priredi umetnica celo vrsto koncertov v balkanskih državah. Tudi mi bomo imeli v nedeljo priliko slišati prvo pevko slov. gledališča, občudovati njeno' mojstrsko umetnost v petju. Sodelujoča češka virtuoza uživata že danes slavno ime. in ju priporočuje že dejstvo, da si ju .je izbrala tako slavna umetnica, kakor je Maruša Skälovä, za spremljevalca. Opozarjamo naše občinstvo na redki umetniški užitek tega večera in upamo, da bo z obilnim obiskom koncerta poplačalo stremljenje prirediteljev. V predprodaji so vstopnice v Zvezni trgovini v Celju. Čisti dobiček je namenjen „Dijaški kuhinji". Sodna obravnava proti Ivanu Mlakarju, bivšemu tajniku splošne rudarske. „unije" v Trbovljah in bivšemu vodji tamošnjih socijalnih demokratov, ki se je vršila minoli pondeljek. se je morala radi pomanjkanja dokazilnih sredstev preložiti v svrho zaslišanja novih prič. Mlakar je bil tožen radi poneverjenja. Ne govorimo o stvari danes obširneje, ker bomo imeli še priliko. pač pa konštatiramo sledeče: Iz cele sodne obravnave se je izpoznalo. da je bil izvestnim sodrugom Mlakar dober tako dolgo, da jim je s svojo agitacijo zvišal število članov soc, dem organizacije od 100 na 1200. sedaj ga pa potiskajo. Sploh pa se je državni pravdnik v svojem govoru izrazil do cela pravično, ko je izrekel, da je trboveljska soc. dem. organizacija „v redkem neredu se nahajajoča lokalna organizacija". — Diana, kopališka zadruga na Polnlalt pri Celju, ima svoj občni zbor dne 23. t. m. ob 6. uri zvečer v pisarni celjske posojilnice. Diana je edino in lepo plavališče pri Cel,ju in priporočamo rojakom, da pristopijo k temu društvu, da bode lahko še zbolj-šalo svoje naprave. — Pri Sv. M arti nn v Rožni dolini je umrla na svojem gradu Preš-niku gospa Ana Štrubecker. Vsled padca s stola na tla si je pretresla možgane ter dan potem izdihnila. Rajna je bila usmiljenega srca. zlasti domačim ubožcem. kojim je ob raznih prilikah darovala znatne vsote. Čudna usoda! Pred nekaj leti je znorel lastnik grada, lani je oskrbnika zmečkal vol. letos je pa ona tako nenadoma, pred par dnevi še popolnoma zdrava, zapustila solzno dolino: kakor ljudstvo govori, bili so vsi trije v krvni zvezi. Prepeljali so jo v rodbinsko rakev v Enzersdorf pri Dunaju. " — Laško. Nekateri nemški časopisi. ki so pa na Laškem tako redki kot bele vrane, izvohali so grozno ne-rednost v trgovini g. Elsbacherja: tam baje prodajajo slovenske trakove! Pa še več! Na naboru so slovenski fantje (windische Bauernburschen imenuje jih celjski „rauberblattl") kar trumoma hodili po te trakove v Klsbacherjevo trgovino. Nezaslišano! Pa ne. da bi bil to notico spravil v nemške liste očka Herman iz jeze. ker jih niso pri njem kupovali?! Iz Braslovč. Tukajšnje prostovoljno gosilno društvo namerava tekoče leto 1906 zgraditi lepu novo poslopje kot gasilni dom. za shranjevanje brizgal en in drugega gasilnega orodja. — V ta namen je društveni odbor oskrbel, da se je že nabralo skupaj veliko lesa, katerega so vrli in za vsako dobro stvar vneti braslovški gospodarji in posestniki blage volje v ta namen darovali, za kar jim gasilno društvo na tem mestu izreka najiskrenejšo zahvalo in Bog plati s prisrčno željo, da bi svojo blago naklonjenost hoteli naprej še obračati omenjeni napravi in da bi imeli prav mnogo posnemovalcev! Ta lep zgled pa naj služi tudi drugim krajem v posnemanje in vreduo spodbujo. O d b o r. — Kmetijska zadruga za Šaleško dolino je razun predavanja v Škalah še priredila poučna prelivanja v Družmirju. Št, Ilju in Velenju. Zbralo se je vsakikrat 50—60 ljudij. odraslih kakor tudi mladine. G. potovalni učitelj Goričan je kazal pravilno sajenje in obrezovanje dreves, opozarjal je kmete na to. da naj v večji meri gojijo sadjerejo. Priporočal je sta rišem naj dajo svoje sinove v viničarske šole. da bodo dobili dovolj sposobnih močij za obnovljenje vinogradov, katero se bode moralo s časom začeti. Razlagal je tudi razne za vinogradnike važne postave. V mesecu maju bode zadruga še priredila poučna predavanja in sicer 20. maja v Zavodnjali. kjer bodeta predavala g. potovalni učitelj Goričan in zadružni tajnjk in 24. maja v Paki nad Velenjem. Iz Kozjega. Tukajšnja „Posojilnica" je na predlog dr. .lankoviča sklenila v zadnji seji dne 6. t. m. ko-lekovati vsa pisma z narodnim kolkom. Naj bi sledili temu vzgledu vsi slovenski denarni zavodi. — Zgorelo je v Zgornji Orali pri Lipnici gospodarsko poslopje posestnika I Heller ja. ; — Smrtna kosa. V Frankovcih ! pol Humom blizu Ormoža je umrl na vnetju pljuč po kratki bolezni vrli slo-tenslii kmet. veleposestnik Martin Mnnd a. Bil je zaveden narodnjak, ki a 'je rad naročal slovenske časnike in jjge. ter iste tudi citai. Pokojnik, editi brat preč. gosp. župnika- Jankota ìtala pri Sv. Joštu na Kozjaku. bil je Je 40 let star in priljubljen pri vseh, Kri so ga temeljito poznali. Za njim GHiije posebno pridna žena in trije ■od. žainje brat. dve sestri in sorodniki. mnogo ubožcev, katerim je vedno rad pomagal, ter vse zavedno ljudstvo dale'- na okrog, kar je pokazal tudi feov pogreb dne 9. t. in. Bog daj. è bi bila blagemu pokojniku lahka pvenska zemlja! Strai.ua rodbinska drama. V Igersdorfu pri Gradcu je 26 let stara "na monterja Taucherja. ki je imela tifus v glavi, v verski blaznosti premia vrat svojemu dve leti staremu Snčkn. osem mesecev staro hčerko pa Jfelavila. sebe pa obesila. Ko je prišel Emož domov, je našel otroka umorjena, ženo pa visečo na vratih. Posrečilo se mi je ženo spraviti k zavesti. Pred ijanjem je blazna žena otroka pokrila I svetimi podobicami. Kranjsko. — »Shod volilcev je sklicala najino- napredna stranka v Ljubljani fpj 7. t. m. Govorili so gg.: Grasselli, H'ibar in dr. Tavčar. Zbranih je bilo Mi 800 volilcev. — Severoslovanski gost se mudi tedni v Ljubljani, namreč znameniti , srbski (lužički) učenjak in književnik % Kniest Muka. profesor na gimna-' ■*} „Albertina" v Freiberku na Sak-gP»kem. To je menda prvi lužički Srb. reje prišel v slovenske pokrajine. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani je zopet oddala tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani kot založnica jdružbinih vžigalic za prvo čet; tletje 1906 znatni prispevek 1000 K. Prijavljajoč to svoto slovenski javnosti, prosi podpisano vodstvo vse čč. gg. rodoljube in rodoljubkinje. da razširjajo in kabijo vsak po svojih močeh naše jtožbine vžigalice. Preverjeno je nam-bi se ta prispevek dvignil še »'precejšno vsoto, če bi rabili vsi prenci le vaše družbine vžigalice, pdštvo družbe sv. Cirila in Metoda. Osk rumba. V Ratežah so orožji iiiki areto val i posestnika Janeza Možeta. lì let staiega iz Stare vasi pri Št. Jerneju, ker je svojo lastno. 13 let staro hčer v svoji spalni sobi oskrunil. jfSkregal se je bil dan poprej s svojo žftoo. ki je vsled tega šla v drugo l»o spat; to priliko je Može porabil . svojo pohotnost. Može je bil oddan fcožnemu sodišču v Novem mestu.. Koroško. — Raiielj. S 1. aprilom se je Vl tukaj pri c. kr. rudokopu osem ni delavnik. Cele 3 mesece so se delavci z delodajalcem in ministrstvom poeajali. Ker je delavstvo iz štirih krajev, se nahajajo med njimi vsakovrstne želje, pa ker se vse po. njih ji ni zgodilo, morajo biti s tem ovoljni. kar so dosegli. V rovu 'Vsar Franc" je 8 ur na 6 posadov. .Sebastiani" pa 9 ur na 5 posadov teden-, prvi imajo 10% manj na Jn. „Štrajk" cerkovnika je končan. ;tS«»a imamo pri nas še vedno dovolj ter prav občutljiv mraz. da se stari ljudje ne spominjajo že dolgo let takega, celo spomladi. t, m. s 25 od 34 oddanih glasov zbornični svetnik pl. Morpnrgo. Z alkoholom zastrupljen otrok. V Trstu je štiriletnega Frana Zemanoviča njegov stric peljal v gostilno in tako nalival vanj vina, da je deček doma obležal nezavesten in da je bilo vsak čas pričakovati, da izdihne. Le hitri zdravniški pomoči se je posrečilo. da je otrok ostal še pri življenju. Kdaj se bodo spametovali ljudje, da otrokom ni dajati opojnih pijač in tudi malo ne! — Umrla je v Gorici gospa Uršula Mozetič, mati znanih slovenskih zidarskih mojstrov Mozetiče v goriških. Šole v Gorici zaprte. Na predlog mestnega fizikata goriškega je odredil mestni šolski svet, da se imajo takoj zapreti vse šole. Odpro se zopet po Veliki noči. Med otroci so razširjene nalezljive bolezni. Hud snubač. Pretekli teden je prišel k posestniku Petro v či ču na Ravno na Goriškem neki snubač, ki je hotel imeti za ženo Petrovčičevo hčer. Ker pa mu je Petrovčič ni hotel dati. se je snubač razjezil in otepaval trdosrčnega Petrovčiča tako. da mora ta leciti v bolnici svoje rane. Primorsko. Pri dopolnilni volitvi v tovni zbor iz trgovske in obrtne zbornice v Trstu je bil voljen dne 9, Slovanski jug. — Načelnikom mesta Zagreba je v občinski seji dne 5. t. m. bil voljen dr. Milan Amrnš. nekdanji opozicijo-nalec. s 3 5 glasovi m a ž a r o n o v proti 14 glasovom Frankovcev. ki so glasovali za Pajo Gašparoviča. — Novi zagrebški občinski svetniki, ki ne znajo hrvatski. Madja-ronska stranka je kandidirala v zagrebški občinski svet odbornike, ki niti hrvatski ne znajo. Občinski svetnik Gašparovič je v prvi seji novo izvoljenega občinskega sveta, na kateri je bil izvoljen za žnpana.diSVIilan odločno protestiral proti temu. da sede v občinskem odboru — Nemci. ki niso vešči poslovnega hrvatskega jezika. Ta protest seveda ni nič pomagal in v zagrebški mestni zbornici se bode v sramoto hrvatske prestolnice razlegala blažena nemščina! Sramota! Kam so že prijadrali na Hrvatskem! — Bolgarska potrebuje inženirjev za zgradbo državnih in občinskih potov. Razpisanih je mnogo služb in lahko prosijo zanje seveda tudi Slovenci. Inženir z enoletno prakso prejme 400 fr. plače, s triletno 450 fr. in s petletno 500 fr. in ravno toliko za povratek. Slovanski sever. — Plača praškega župaua. Praškemu županu je povišalo mesto plačb od 18.000 na 24,000 kron in obenem podžupanoma od 6000 na 9000 K. — Pruski liakatisti imajo že strah pred poljskimi zastopniki v ruski državni dumi. Med 550—560 ruskimi zastopniki bode 70—80 Poljakov: vsi ti Poljaki bodo baje med ruskimi zastopniki širili sovraštvo do Nemčije. Kaj to pomeni za Nemce in Poljake na Pruskem, je baje jasno. Škoda, da lia-katistični listi doslej še niso naznanili, kako se bodo borili zoper to novo nevarnost! Bržkone bodo zasedli pruski vojaki Rusko-Poljsko ali pa celo Rusijo? Ječa za ruske urednike. Neki peterburški list poroča, da šliselburska trdnjava je določena t a ječo ruskih urednikov. Ruski uredniki so postali sedaj najgroznejši revolucionarji. ker se potegujejo za pravice naroda. V Peterburgu je vlada prepovedala izdajanje 42 časopisov in 18 urednikov je v sodnijski preiskavi. V drugih mestih ruskih ne sme 9 listov izhajati in 56 urednikov je v sodnijski preiskavi. — Skrb Rusije za gluhomutce. Na Ruskem je 60 šol za gluhomntce z 2.777 učenci. Prva šola za gluhomutce je bila ustanovljena 1. 1806. toda največ šol je bilo ustanovljenih šele od leta 1898. ko je sedanja carica Marija Fe-odorovna postala pokroviteljica društvu za gluhomutce. Glavnica društva znaša 1,100.000 rabljev. V evropski Rusiji je 126.153 gluhomutcev. — Slovanska menjalnica. V Pragi je začela te dni delovati slovanska menjalnica, ki bode češko občinstvo seznanila z zajamčenimi vrednostmi slovanskega sveta. Tvrdka je bila v praškem trgovinskem sodišču v seznam raznih tvrdk vpisana v 7 slovanskih jezikih, to je češko, poljsko, slovensko, hi vaško, srbsko in bolgarsko. To je prvi slučaj vpisa te vrste v avstrijsko-ogrski državi in je to obenem lep pojav slovanske vzajemnosti na gospodarskem polju. Svetovne vesti. Po neprevidnosti ustrelil je na Dunaju dvanajstletni gimnazijec Pick svojega tovariša Tikesa. ko sta se igrala. —- Strašen ciklon je vladal zadnje dneve na Tihem oceanu. Potopljenih in razbitih je doslej 5 ladi j. — Izbruh Vezuva. Vedno žalost-neje vesti prihajajo o izbruhu Vezuva Položaj je zelo nevaren. Observatorij na Vezuvu in Oookova vezuvska železnica sta razdejana. Vas Boscotrecase je poplavila lava. Promet na železniški progi Napolj-Pompej so morali prekiniti. V Sangiuseppe so bili vnlka-nični sunki, vsled česar se je zrušilo nekoliko hiš in cerkev. Več oseb je bilo ubitih, mnogo pa ranjenih. V Ottaianu in Lommi in Vesuviani je bila dne 8. t. m. opoldne lava dva metra n;> visoko. V Lommi sta raz- I de jaiif palača ■ umi i i« ena tovarna, j V Ottaianu se je porušilo več hiš. V San Giovanni se je zrušila neka vila. dva moška in enega otroka so pokrile razvaline. V Napolj prihaja na stotine beguncev. Srednjemorska eskadra je dobila ,ukaz. da odpluje v Napolj. — Socijalna demokracija. Na kongresu mednarodnega socialističnega sekretarijata v Bruselju je bilo ko-nečno rešeno vprašanje narodnega zastopstva ugodno za narodnosti, za kar gre glavna zasluga poljskim in češkim socijalistom. Predlog Hyndmanov. naj bi imele pravico do zastopstva v sekre-tarijatu samo politično samostalne države, je bil zavržen. Bil je sprejet predlog komisije, izdelan po načrtu poljskih in čeških socijalistov. po katerem imajo pravico do zastopstva ne le samostalne države, ampak tudi one narodnosti, v katerih se kaže moč samostojnosti in dnševnega edinstva. Za ta predlog je govoril tudi Bebel. — Chamberlain je nevarno zbolel. Ker je že nad 70 let star. se je bati katastrofe. — Za otrpnenjem tilnika je zbolelo v Pragi 7 oseb: dve sta umrli. Rodbinska drama. V Kočijami na Moravskem je fužinski delavec Vilie ubil svojega 1 (»letnega sina in «letno hčer. nato pa se obesil. Postal je zlo-žinec vsled žalosti, ker mu je žena postala pijanka. V zrakoplovu iz Berolina na Švedsko sta priplula te dni 2 nemška vojaka. V zraku sta bila 13 ur. Zastrupili sta se na Dunaju zasebnica Marija Weiss in njena hči Marija. Gospa Weiss je podedovala pred 2 leti po možu pol milijona kron, se je preselila na Dunaj, kjer je prišla v roke oderuhom. Naradnje ste prišli mati in hči v tako bedne razmere, da sta sklenili, se usmrtiti — Nečloveški sin. Blizu Komorna je kmet Döbötös zaprl svojo 80letno bolno mater v svinjak, jo zametal z gnojem, da bi lakote umrla. Za hudodelstvo je zvedelo orožništvo. Starki so do kolen noge skoraj popolnoma segnile. Po telesu je imela 20 vbodov z gnojnimi vilami. Zverinskega sina so odpeljali v ječo. — Misterijozen dogodek babice. V ogrskem mestecu Nyiregyhaza je 27. m. m. doživela neka babica sledečo dogodbo: Prišel je k njej neki zelo elegantno opravljen gospod in jo pozval, naj gre žnjim, ker leži njegova sorod-nica v porodniških bolečinah. Babica je šla ž njim in sta se v kočiji peljala v grad oddaljen kako uro od mesta. Babica stopi v grad in jo peljejo v sobo. kjer je ležala na porodniški postelji 16 letna deklica. Vsi navzoči v gradu so imeli maske na obrazu in babica je takoj slutila temne reči. Eden navzočih pa ji je zagrozil z revolverjem, češ. da jo takoj ustreli, ako ne pomaga pri porodu. Babica je res intervenirala in v teku noči je deklica povila dečka. V grozo babice pa je eden maskiranih novorojenčka na mestu prebodel z bodalom. Žena je za svoje delo dobila 500 kron. Zagrozili so ji še enkrat s smrtjo, ako da policiji kake podatke. A' isti kočiji so jo nato peljali v mesto nazaj. Ker jo je pekla vest. je o tem dogodku naznanila policiji, ki sedaj izkuša razjasniti misteriozno zadevo. Slovenci v Ameriki. A' tovarni sta ponesrečila v Osceoli Fr. Bezjak, doma iz. Vuzmetincev na Štajerskem in Tomaž Kolar. doma v Zagredju na Dolenjskem. Oba imata družino v domovini. — Velik kos rude je padel na glavo v Elyju Andreju Prijatelju, doma iz Sodražice. Kmalu je vsled rane v bolnišnici umrl. — Umrl je v Irwinu F, Sajevic. doma iz Rajhenburga. V Ameriki je bil 16 let. — Amerika za mirovni kongres v Haagu. Državni tajnik Rot je zahteval od kongresa 50.000 dolarjev, da se bodo združene države zamogle udeležiti II. mednarodnega mirovnega kongresa v Haagu. Kakor znano, je predsednik Roosovelt sprejel predlog carja Nikole. da se skliče nov mirovni kongres. — Kitajska cesarica. Za razvoj na Kitajskem se zanima zdaj vsa svetovna javnost. Gotovo je, da izpremene v kratkem času Kitajsko po modernih zgledih. Sedanja kita jska cesarica udova je pač zmožna, da izvede reforme. Znana je kot jako energična ženska, duhovita in prebrisana. Kitajska cesarica je lepo zraščena. ima lepe roke, simetrično lepo glavo, veliki ušesi, črne lase. lepo. široko čelo. tine obrvi, črne oči. raven nos. precej veliko, a lepo in krepko brado. Stara je približno 71 let. a izgleda, kakor da je šele stara 40 let. Izgleda zdravo, je prijazna. smehlja se jako prijazno, pogled njen je živ in kaže veliko njeno inteligenco. P rmtl mil lif Protinske in skminaste bolečine, hodenje v straneh, trganje v udih. krte. bolečine v hrbtu, živcih in mišicah, trganje v ledjih, izpahe itd. ozdravi po izjavi tisočerih zahvalnih pisem Feller-jov lepo dišeči rastlinski esenčni fluid z znamko „Elsa-Fluid"; 12 malih ali 0 velikih steklenic stane franko 5 K. 24 malih ali 12 velikih franko 8 K 60 v. pri izdelovatelju E.V. FELLERJU lekar, il ar ju v Stubici, Elzin trg št. 202. Hrvatsko. Priporočati je. da se naroče Fellerjeve odvajajoče rabarbara-krogljice z znamko „Elsa-Pillen" skupno z Fluidom H škatljic za 5 K; iste vplivajo čudovito pri bolečinah v želodcu, neredni prebavi, slabosti, zaprtosti itd. Pravega balzama je dobiti ne 1. ampak 2 ducata za 5 K franko. Zagorski prsni in sirup zu kašel j 2 steklenici 5 Kron, Prave švedske želodčne kapljice ■> steklenice 5 K frankp, (204/b) 10—3 — Pet oseb ponesrečilo. Blizu Milana je zadel voz. v katerem se je peljal trgovec Fusetti s svojimi štirimi hčerami, ob tramvajski voz. Vseh pet oseb je ubitih. Za otrpnenjeni tilnika,je umrl v dunajski garnizijski bolnici nadzornik deželne brambe dr. Jnroslav Chadiu. — Poslanec'Schreiner'je izstopil iz krščansko socijalne zveze drž. poslancev. — Splošni rudarski štrajk v Ameriki se je že pričel. Cena premogu je poskočila za 1 dolar. Xekatere družbe že ponujajo rudarjem zvišanje plače za 6°0. — Zopet devet živih rudarjev so potegnili iz rova v Cotirrieresu. Razburjenje je velikansko. Kakor pripovedujejo rešenci. se da sklepati, da so še živeči rudarji v rovih. Cesar Franc Jožef je bil. kakor sporočajo listi, po mučnih ogrskih dogodkih zadnji čas že silno izmučen in jé skoraj obolel. Ko se je ogrska kriza ugodno rešila, je baje izjavil: „Sedaj i mam samo še to željo. d;r se doseže sporazum med Cehi in Nemci". — Princ in princesinja umria. Princ Ml jem Schaumburg-Lippe je nenadoma umrl ha srčni kapi. Tudi princesinja Schaumburg- Lippe je dne 4. t. m. zjutraj umrla. — Smrt na slavnosti. V nedeljo je bila v Rimu velika slavnost na čast profesorju Baccelliju. Pri slavnosti je zadela kap srbskega delegata dr. Ge-rasimoviča. Ženske na vseučilišču. Naučili minister dr. pl. Bienerth je izdal na vse dekanate filozofskih fakultet naredilo o sprejemanju ženskih slušateljic. Vsaka ženska, ki se izkaže z zrelostnim spričevalom gimnazije, ima z moškimi enako pravico se vpisati za redilo slu-šateljico. Izredne slušateljice pa morajo biti abšolventinje učiteljišč in takih ženskih licejev. ki jim je naučno ministrstvo podelilo to pravico. Polom nemške posojilnice in hranilnice v Mostecu je Imel udarec za vse nemštvo na severnem < 'eškem. ker je ta denarni zavod slovel za najtrdnejši med Nemci. Za sleparije ,;e baje že zdavno vedel celi upravni svet. Ravnatelj je bil podnačelnik okrajnega zastopa Morie Uhi. Njega in vse uradnike so odslovili, vse knjige pa je zaplenilo državno pravdnjštvo. Primanjkljaj znaša nad 2 milijona K. Ker je bil zavod zadruga z omejenim jamstvom, je ruin i ranili mnogo posestnikov in trgovcev. Vlagatelji oblegajo hranilnico ter morajo posredovati orožniki. — Stariše umoril je čevljarski pomočnik Ivan Zurek v Brnu na Mo-ravskem. V soboto se je hotel usmrtiti, a so ga rešili. V ponedeljek zvečer pa je prišel v hišo svojih staršev in je očeta in mate'r umoril; s sekiro jim je razbil glave, potem pa še odsekal noge in roke. Ubijalca so zaprli. Mislijo* da je storil dejanje v blaznosti. Otroka zadavila sta nilinarski pomočnik Havliček in njegova žena v Mladi BoleslaVi na Češkem. Storila sta dejanje v silni bedi. Izročili so ju sodišču. Oče maščeval zapeljano hči. V Bitonto v Italiji je zapeljal posestnik Gaetano neko dekle tako. da ..ji je ob-ljuboval zakon. Ko je potem poročil drugo dekle in zapustil po poroki cerkev, je skočil k njemu oče zapuščenega dekleta z dvignjeno sekiro in mu razklal z njo glavo do ram. Nato je oče zbežal. — Nevesto in sebe ustrelil. V Sarvasn (Ogrsku) je ustrelil ekonom Onfik na javni zelo obiskani cesti svojo nevesto .Tulijo Kis. hčer bogatega zasebnika in nato še sebe. Vzrok je neznan. — Trojni umor. V Unrnlistadtu pri Poznanju je neki cigan prerezal vrat posestniku Kreiserjn. njegovi ženi in hčeri. Morilca so prijeli. — Desetnika je ubil v Bukarešta v vojašnici topničar Demeter Papul. Udaril ga je s stolom po glavi. Topničar je nato pil strup in umrl. — Otok bo izginil. Potresi na laškem otoku Ustica se nadaljujejo. Prebivalstvo je zapustilo otok. H71 jetnikov so z otoka prepeljali v Palermo. Severnozahodni del se počasi pogreza v morje. Geologi so mnenja, da bo otok popolnoma izgini 1. Strašen prizor se je vršil nedavno pri nekem pogrebu v Baltimore. Xeki Walter Poter, ki so mu pokopali stričnika. je zblaznel ter napadel po-grebce. Post rei il je osem ljudi. Potem je zbežal v svojo hišo in jo zažgal. Ljudje sp na vse načine poskušali vdreti v hišo. toda blazni mož je streljal na vsakega, ki se je hiši približal. Ko so vendar le pogasili, so našli blaznega mrtvega, napol zgorelega. Društveno gibanje. — Bralno društvo v Št. Jlju pri Velenju priredi veselico na velikonočni ponedeljek 1906. v gostilni gosp. Ivana Kranjca v Št. 11 ju. Pri veselici sodeluje šoštanjska narodna godba. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina: sedeži I. vrste 60 vin.: ostali sedeži 4o vin.: stojišča 20 vin. K obilni udeležbi vabi odbor. — S ediška šolska mladina priredi dne (i. t. m. pevski in gledališki večer v šolskih prostorih. Na vsporedu so: ..Slava domovini", spevoigra: ..Čarovnik". gledališka igra in ..Ukradena klobasa", dramatični prizor. Za pobita okna v tržaški ljui ff ki šoli družbe Cirila in Metoda so darovali: Stolni kanonik J, Sušnik in prof. dr. Svetina it 2 K; profesorji : A. Kartei. Ì-. LeoerTias. Kr. Novak. R. Perušek. Al. Petelin, dr. I. Žmavc & 1 K. Živeli naslediiiki. Izjava ! ..Podpisani preklicem in Obžalujem kot popolnoma neresnične vse obdolži t ve. katere sem proti kteri koli osebi izrekel o g. Alojzu Schweigerju iz Brežic in g. Mariji Kunej iz Stoloynika." Martin Hlebec, (234) i posestnik v Senovem. Učenca » zmožnega slovenščine, in nemščine, spre jme trgovina z mešanim blagom Ivan Remšak ; 235;),:; ! Dvor pri Iindolf o vem. Priprave za valjanje perila (valjarje)i - » -pralne stroje, stroje za izžemanje, omare za led najboljše kon-= štrukcije daje = tvrdka Wipplingerstrasse 29. llusrrovani ceniki zastonj in poštnine prosto (7/a) 104—04 pod zelo ugodnimi pogoji novozidana hiša z lepim vrtom ob državni cesti 10 minut od Celja. Hiša je primerna za vsako obrt. — Kje pove uprav-(w) ništvo ..DOMOVINE". 5 3 Kupi se poni 5 Vfttj« it KoUsljeta. Kje. pove upravništvo „Domovine". • (23:>) 3-2 Kupim hmelj po dnevni ceni. Prodam hmeljske droge in seno po nizkih cenah. (22«) 3—3 EM. KUKETZ, Žalec. mala tUDii tik mesta Celje, .pritlična, z vrtom, se pod ugodnimi pogoji takoj proda. — Vse natančneje se izve v pisarni dr. IVANA DÉ0KA v Celju. ì228)>;ì (2&9j 3-3 Cene primerno nizke. Delo solidno in se v teku tedna izgotovi. Lišpa ni treba odstraniti. Za vse v snaženje izročene stvari se jamči. H. VOLK * Šoštanj, Štajersko. Kemična pralnica urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za . snaženje vsakovrstnih oblek itd. Zbiralnica v Celju pri gospodu Josipu Hočevarju krojaški modni salon. Kolodvorska ulica. (64) 1)7-35 V 20 let star. perfekten detajlist mešane stroke, vajen korespondence v slovenskem in nemškem jeziku želi sedajno službo do 20 t. m. eventuelno pozneje spremeniti. Prijazne ponudbe pod „fine reference"' na upravništvo Domovine. Blagajnice me pred ognjen in vlomom prodaja v vseh velikostih najboljše izdelane firma, ki obstoji že nad 30 let S. BERGEE DUNAl !.. Wipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo v „Zvezi slov. posojilnic" v Ceijn in pri mnogih dragih ]»>-sojilnicah in hranilnicah v vseli slovenskih pokrajinah. 104-64 J f Kadi smrti, se odda v Radečah pri Zidanemmoštu tik farne cerkve ležeča, že nad 40 let obstoječa trgovina pod zelo ugodnimi pogoji takoj v najem. Več pove Marija Trepetschnigg posestnica v Radečah st. 51. M 1 sledeče vrste, smrekovega, jelkovega, borovega, bukovega in hrastovega okroglega lesa (hlode) potem hrastove deščice (frize) po dnevni ceni, kakor tudi gozde pripravljene za posekati. S Ponudbe nasloviti je na Deghenghi v Ljubljani Cesta na Rudolfovo železnico št. 47. Pisarna: Šelenburgove ulice št. 6. (8) 100-62 .