List
33.
vi
tv

Tečaj
XLIII.

i
F
nar
Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold., pošiljane
po pošti pa za eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr.
V Ljubljani 19. avgusta 1885.
MHHBflHMHMIlBHSHilHI

Obseg:
Radie, celo
leto fina salata.
Kakošna ima sploh stelja biti?
Razpis državne štipendije za kmetijsko šolo

Francisco Josefinum" v Modlingu pri Dunaji.
P. n. gg. udom podružnice c. k. kmetijske družbe v ZatiČini.
Vprašanja in odgovori.
Zemlje- in narodopisni obrazi.
Kim nas ljubi. (Konec.)
Naši dopisi.
No
vicar.
Gospodarske stvari.
Radič
7
celo leto fina salata



w
Spisal R D
e.






• •

w %
1 > *
* i



a
»i
i



.»











4 /



A • ■ • „
■« m?


Po naših dobrih senožetih zapazimo, in to še posebno po otavah, vsako leto vse polno nekih živo-mo-drih (plavili) cvetlic, katere so na visocih in fraska-stih steblih umestjene. Zvečer se cvetlice razprejo, zjutraj pa, kedar solnce dobro greti prične, zopet stis-neje. Te cvetlice so cvetje tako zvanega divjega re-grada, ali kakor se tej rastlini še drugače in bas pravilno pravi, divjega radiča. *) Botanično se zove latinski: „Cichorium Intybus", nemški pa: Cichorie. Ko so pričeli nekdaj za drago kavo v Evropi surogatov (nadomestil) iskati, našli so v žganih radičevih kore-nikali kavi še najbolj podobni okus, in zato so iz radičevih korenik neko kavo napravljati začeli, katera
se še dandanes „cikorija" imenuje, ako tudi znabiti prav nič radičevih korenik v nji ni.
Na Francoskem in Italijanskem kultivira se radič uže od nekdaj po vrtih kakor rastlina za salato služeča, kultivira se pa tudi v kaj veliki meri na slovenskem Primorskem, okolo Gorice in v vipavski dolini. Da Primorci pridelujejo radič na polji, cele njive imajo z radičem obsejane, in ako se pride v zimskem času, to je, od sv. Martina pa noter do velike noči na goriški zelenjadni trg; vidi se lahko verbas pri ver-basu najlepše rumene in rudeče pisane radičeve salate. Radičeva salata je po svoji zunanjosti kaj vabljiva, ona je pa tudi po okusu istinito fina, in zaradi prijetne grenkobe, katero obdrži, tudi kaj zdrava, pre-bavljenje podpirajoča jed. Ako človek za večerjo radič je, čuti sledeče jutro odločno lakoto. Radič vživa se pa, kakor salatna rastlina, ne le v zimskem času in v bledenem stanu, ampak tudi v spomladnem, poletnem in jesenskem času, v naravnem zelenem stanu, p^ič nam daje skozi celo leto fino salato, in zato
bode gotovo na mestu, ako p. n. čitatelje „Novic", kateri radiča še ne pridelujejo, z njegovim pridelovanjem soznanim. Ustreženo bode s tem znabiti ne le tistim srečnim, katerim je naloga, v zimskem času in ne manj tudi v poletnem obilo pečenke povživati, kakor
zajcev, kapunov, puranov itd., ampak tudi tistim, kateri morajo večinoma tudi samo salato brez pečenke za ljubo vzeti. Radiča je več sort; sorte razločujejo se posebno po velikosti, celoti in barvi listja, v naravnem in bledenem stanu. Za zimsko rabo najpripo-ročljivejša sorta je tista, katera ima jako veliko, in sicer v naravnem stanu umazano tamno-rudeče, skoro črno, v bledenem pa živo-rudeče in belo-pisano listje. **) Za poletno rabo je vsaka sorta dobra, magari divja, iz senožeti vzeta. Za zimsko rabo vseje se radič redko, zgodaj na spomlad, na dober, gnojen, posebno pa globoko prekopani svet. Naši Primorci, kateri v zimskem času v veliki meri z bledenem radičem trgujejo — izvažajo ga v Ljubljano, v Gradec, na Dunaj itd., — sejejo radič med zimski ječmen, kakor korenje. Koj mlad radič se rabi lahko v naravnem stanu, kakor salata, ko mu pa po večkratnem požetji listje uže trdo in kosmato postane, žanje se za pre-šiče. kateri ga surovega kaj radi žro. V krajih, kjer v zimskem času sneg ne pada in kjer zemlja prav močno zmrzne, pokopljejo se korenike na jesen in pri-sujejo se v vlažno zemljo kake kleti, v kateri ne zmrzuje, ali se pa na vrtu v kako jamo, kakor krompir ali repa, zasujejo.
*) Ime „radič" ni pravo, kajti Italijani vživajo korenike te rastline, odtod laško ime rradicio", slovenski izgovorjeno „radičioa, od la radice = korenika.	Pis.
**) Kdor si želi semena, obrne naj se na g. Potacki-ta, trgovca v Gorici, in naj praša po bolonješkem radiškem.
Pis.
Vil _
V krajih, kjer sneg zapade, ali pa, kjer sneg sicer ne zapade, zemlja pa tudi hudo ne zmrzne, kakor v Vipavi in na Primorskem sploh, se pa korenike celo zimo, za rabo sproti izkopujejo. Izkopane korenike se vsega listja oproste, kar se ga jih še drži in na spodnjem koncu vodoravno toliko prikrajšajo, da ostanejo malo ped dolge. Debelejše ko so korenike, tem boljše
so, zato se more, kakor uže rečeno, radič bolj redko sejati.
Izkopane, in kakor povedano, pripravljene korenike, vlože se v vlažni pesek — najboljši je iz cestnih jarkov pobrani — ali pa v navadno zemljo pod jasli
gorkega hleva (glej podobo št. 1.) ali pa vgorko klet, ali v cvetličnjak, kdor ga ima.
Podolgič preko zida pod jaslami naloži se v podobi viseče stene peska ali zemlje, katero črka a za-znamva. Vrhu peska dene se, ako se hoče, prav hitro radič zadobiti, za veliko ped na debelo gorkega konjskega gnoja, katerega črke b zaznamvajof ako je pa čas, na radič dalje časa čakati, opravi se tuli brez vsega gnoja. Vrh gnoja ali pa tudi le vrh peska ali zemlje a vlože se konečno korenike, in to tako, da pride vrh vsake malo ped visoke ia ravno tako široke lege peska ali zemlje lega korenik. Konečno pokrije se še vsa tako narejena skladnica s kako šturijo ali
plahto, da živina do radiča ne more, di je pa tudi radič v temi, v kateri se edino lepo bledi. Ako je hlev gorak, in uže celo, ako se skladnica s konjskim gnojem napravlja, zadobimo uže v osmih dneh kaj lepo in okusno radičevo salato, katera se požanje ter povžije. Vsaka skladnica se zamore dvakrat požeti, na kar se korenike izmečejo ter nove vlože.
Kdor ima cvetličnjak ali gorko klet ali večji prostor v govejem ali konjskem hlevu na razpolaganje, zamore korenike tudi tako vložiti, kakor to podoba
št. 2. kaže, namreč ne v podobi skladnice, ampak navadne lehe.
Kdor pa nikakega večjega prostora na razpolaganje nima, poslužuje se lahko še tretjega načina pridobitve radičeve salate v z mskem času, in ta obstoji, kakor podoba št. 3. kaže, iz čez in čez prevrtanega sodčeka, v katerega so radičeve korenike zataknjene, in čez katerega je kaka kadca poveznjena. Tak sodček se lahko v kuhinji sami ali pa v najmanjši kleti
postavi.
Za zgodaj na spomlad fin radič zadobiti se puste korenike čez zimo na prostih lehah, katere se ali uže na jesen z lahko zemljo, postržki, listjem itd. za kake tri prste na debelo zasuje ali se pa to še le na spomlad stori. Kakor hitro se iz tako nasute zemlje ra-dičevi listi kazati pričnejo, se zemlja odbrba ter radič globoko iz tal izreže. Tako zadobljeni radič je odločno najukusnejši. V poletnem času se vživa čisto nič bledem radič, dokler je še prav majhnega in nežnega lističa. Tak poletni radič, katerega Italijani „radicio del primo taglio", to je, „radič prve žetve" zovejo, se že zadobi, ako se radič vsacih 14 dni na bolj senčnate lehe prav gosto vseje, in ob času suše pridno zaliva. Tak radič se dvakrat, k večem trikrat požanje, ter kakor jako okusna poletna, salata vžije. Največe vrednosti je tak poletni radič za južne kraje, kjer suša rada škoduje, in kjer se navadna salata zaradi prevelike vročine in pomanjkanja vode za obilno zalivanje le težko prideluje. Seme naredi radič še le v 2. letu.
Kakor uže enkrat omenjeno, uživajo Italijani od radiča korenike, katere v ta namen prav debele pridelati skušajo. Korenike skuhajo in zabelijo jih z oljem in očetom. O dobroti te jedi nimam skušnje. Kaj fina
:J63
in zdrava salata je pa divji radič, kakoršnega se na* spomlad lahko polno po senožetih navrta, ako se skuha, ter skuhan in ohlajen zabeli.
Kakošna ima sploh stelja biti?
1.	Stelja sploh bi prav za prav ne smela biti surova, vlažna ali mokrotna, ampak suha, dobro izsušena. Zakaj če ima več vlažnosti ali mokrote stelja uže sama na sebi, manj je zamore v hlevu na-se vleči. Ni toraj dobra tako imenovano kleščje ali sekana stelja od smrečja, jelovja in druzega surovega vejevja. (Se ve, da težko se je tega ogibati zlasti na spomlad in poletje, kedar ni več praproti in druzega suhega na-stelja.)
2.	Vsakoršna stelja, ki je daljša, naj bi se na kratko razsekala, ker tako več vlažnosti povživa in lože je potem gnoj kidati. Za gnoj, ki se ima rabiti za travnike, naj se jemlje le prav drobna stelja; zakaj debela stelja se mora zopet pograbiti in toraj travniku malo koristi. Debela stelja je za podoravanje, posebno pri mastni in ilovčasti prsti.
3.	Stelja mora biti lahko trohljiva, da hitro sprhne in se sprsteni. Le tako zares gnoji in koristi; brez tega bi malo teknila. Marsikatera stelja prav težko in počasi tiohni in prsteni, kakor pezdirje, žaganje, bukovo listje, naštel iz logov in senčnih krajev itd. Da se take reči lože v gnoj spreminjajo, jih je treba v kupih nekoliko namočiti; najbolje se to zgodi z gnojnico ali s kakimi pomijami ter z zblojeno vodo; potem pa se puste, da se nekoliko ugrejejo in sparijo ali ustoje. Po okoliščinah se utegne enaka stelja nekatere mesece ali tudi leto in dan tako goditi. Kup se s tem sicer zniža, gnojilne moči njegove pa zato ne bo manj, temuč bo še boljša. Ozir se mora tudi imeti, da na nekaterih njivah se gnoj prav po-vžije kakor na druzih, kjer včasi prav počasi prsteni. Na to okoliščino je tedaj tudi treba gledati, kedar steljo napravljaš, kolikor namreč ti je moč.
Razpis državne štipendije
za kmetijsko šolo »Francisco-Josefinum" v Mod-
lingu pri Dunaji.
Slavno c. k. ministerstvo poljedelstva je za kmetijsko šolo „Francisco-Josefinum" v Modlingu za prihodnji triletni tečaj od 1885/6. 1. počenši dovolilo eno ustanovo (štipendijo) za 250 gold. na leto.
Za sprejem v to šolo je treba:
1.	Dovoljenja starišev ali oskrbnikov;
2.	starosti najmanj 16 let;
3.	dokazov o taki šolski izobraženosti, kakoršnih je pridobiti po dobro dovršenih spodnjih štirih razredih javnih srednjih šol.
Zelo želeti je tudi dokaza o kakih dejanstveno na kakem kmetijstvu pridobljenih vednostih.
Prosilci za to ustanovo naj svoje prošnje s potrebnimi prilogami vložijo najdalje do 31. avgusta t. 1. pri
vodstvu „Franciseo-Josefinum" v Modlingu, od katere se dobivajo tudi zavodovi programi.
Štipendisti plačevanja šolnine niso oproščeni.
Od c. k. ministerstva poljedelstva
na Dunaji 5. avgusta 1885.
P. n, gg. udom podružnice c. kr. kmetijske
družbe v Zatičini.
.0
Se smrtjo č. g. Matija Kulavica je zgubila podružnica c. kr. kmetijske družbe Zatiškega okraja svojega, načelnika. Vendar blagor podružnice, zlasti oskrbljevanje njenega premoženja, zahteva načelnika,
in to tem bolj, ker sem podpisani njega posel dozdaj le začasno opravljal.
Usojam se zatoraj vsled § 32 pravil, c. kr. kmetijske družbe za vojvodstvo Kranjsko vse p. n. gospode družabnike te podružnice s tem uljudno vabiti k izvolitvi njenega načelnika in njegovega namestnika, ktera bode v Zatičini v gostilni pri ;;Poličanjskem"
dne 31. avgusta t. 1. ob 10. uri dopoludne.
Št. Vid pri Zatičini dne 6. avgusta 1885.
Štefan Jaklič.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 35. Jaz imam kravo muricodolskega plemena, ki je uže v petem mesecu po teletu, pa se vendar še noče pojati. Prosim Vas, mi naznaniti, kaj mi je v tem slučaju storiti? (M. L. v H.)
Odgovor. Ako se krava noče pojati, je gotovo predebela ali pa prekumrna in slabotna. V prvem slučaju je treba kravo bolj pičlo, v drugem slučaju bolj obilno krmiti. Pojatev pri kravi se tudi pospešuje, če se je ji da piti mleko druge krave, ki se ravno poja, ali pa če se krmi lanena moka in oves, ječmen s soljo, katere vse tvarine, kakor tudi krompir pojatev pospešujejo. Drugi priporočajo privezati kravo blizo bika.
Ce vse to ne pomaga, pa dajte kravi 2 grama španj-skih muh na kruhu zjutraj na teš želodec; ako prvič ne pomaga, ponovite sredstvo čez dva diii.
Vprašanje 36. Je li kak pripomoček, da bi se goved odvadila jasli grizti? (L. V. v B.)
Odgovor. Dosedaj nam ni bilo še znano, da bi tudi goved enako konjem to slabo razvado si prisvojila. Po našem mnenji grizenje jasel od strani govedi nje sami ne škoduje ter škodo trpijo le jasli. Skusite sredstva, katera se v enakem slučaji pri konjih po-rabljujejo, to je, jasli se okujejo s ploščevino ali pa se
namažejo s kako smrdečo stvarjo, na pr., katranom (terom) itd.
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
8.
Slavnost v Kahiri, kedar začne Nil naraščati.
Kaj bi bil Egipt, da ni Nila? Bil bi gola puščava,
kakoršna se pričenja koj tam, kamor valovi njegovi več ne sežejo. Nil je nanosil v premnogih letih rodovitne prsti v to velikanskemu grobu podobno dolino, ter privabil ljudi uže v starodavnem času, da so se ob njem naselili. In narod, ki je tu živel, bil je svoje dni nenavadno naobražen, kar nam pričajo njegove stavbe še dandanes. Ker je ta narod izprevidel, da je navezan na Nil in njegova navodnenja, zategadel je uže v starodavnem času na vso moč skrbno opazoval, kako narašča, za koliko je uže nastopil, ali je upati dobre letine ali ne. Nastalo je splošno veselje vselej, kedar je voda visoko nastopila in vso dolino zagrnila, iz katere so vasi in mesta kot ostrovi moleli. Ljudje so se vozili
264
od vasi do vasi in se veselili, prijatelji in znanci so se goma tudi ta izginejo, in s početka marcija teče Nil obiskovali in pogovarjali o dobri letini, ki je sedaj tako zopet enakomerno po svoji strugi.
rekoč zagotovljena. Kakor je bilo v starodavnem času prav tako je še dandanes.
»
Po Nilu se ravna egipški kmet. Pšenico, ječmen, razno sočivje, deteljo, lan, zelje, tobak, konoplje, divji
Drugo polovico meseca maja in prvo polovico junija žefran, salato, korijander, mak, vodne melone in ku posmodi žareča sapa šamsinova vse zelenje, in najrah- mare seje in sadi od avgnsta do novembra, kajti ta
leji vetrič vzdigne uže sila prahu, da se vse kadi.
Ob
tem času pritisnejo kužne bolezni in pobero mnogo pajoče vode.
mlada setev se sosebno dobro počuti pod odejo nasto
ljudi.
Ali kmalu bode odleglo. Ponoči 17. junija obrne
50
110 dneh so ti sadeži uže dozoreli, in se
se na bolje. To noč pade čudotvorna kapljica iz nebes koj pospravijo; potem se posejejo in posade poletni sa
v reko, trdi starodavna pravljica, in vsled te kapljice
deži:
riž, koruza, dura, cukrov trst, bombaž, sezam
začne se Nil napenjati. To noč prebije večina prebi- kava, indika, brošč, več vrst vodnih melon, kumare in valcev zunaj pod milim nebom ob bregu blagodejnega čebulaste rastline. Ti sadeži pa obrode le ondaj, če se
veletoka, ali pa na plošnatih strehah. Povsodi se ve- jim priliva, zato imajo ob vsem Nilu zajemavnih koles sele,
uganjajo,
jedo
, pijo in plešejo, pa tudi marsikaj vražnega ki vodo na njive napeljujejo, kakor tudi takrat poma češ, da bi uganili, ali bode dobra ali slaba gajo z vodo, kedar je bil Nil premalo visoko nastopil.
letina. Na teraso hišino polože testa; če se napne
j
to
Po izdatnem naplavu je vselej nenavadno dobra letina.
je dobro znamenje in pomenja rodovitno leto in dosti Tudi je znano, da je bil E*ipt v starem času žitnica sreče, ako se ne napne, pa pomenja slabo letino, po- rimska. Skoraj za vsak mesec skozi leto dozore tu vrtni
da
manjkanje in dragino.
To noč pobegnejo kužne bolezni, tako trdi prosto se obneso. ljudstvo, in ni se bati več nove morije za eno leto. S početka Nil počasi raste, potem čedalje hitreje, in to
sadeži, katerim pa se mora dajati potrebne vlage
vsak dan naznanjajo za to postavljeni klicarji.
Mera,
na katero merijo visočino vode, pa je velik zidan vodnjak, sredi katerega stoji osmorobat steber z vrezanimi imeni in znaki. Vsak opazovalec ima dečka pri sebi, s katerim se pomenjkuje. Klicar, na priliko, veli: ,.Bog je dal obilnosti, reko je napel in zemljo namočil." In deček odgovarja: „Pa gore, peščene poljane in polje".
Kedar voda stopi do neke gotove visočine, gredo klicarji od hiše do hiše gospodarjem srečo vošit in navadnih darov pobirat. Nil raste in raste, uže je segel do 16. črte, in to naznanjajo klicarji z lepimi, prikup-
zastavo v roki hite od svečano
Rim
nas
ljubi.
Spisal Ivan Lavrenčie
ljivimi besedami, opravljenih dečkov obsuti iz ulice v ulico, in glasno
oznanjujejo to veselo novico. Včasih pa vlada ukani
ljudstvo, zlaže se, da voda više stoji, kakor je res, in to zato, ker po stari navadi ne sme popreje pobrati davka poljskega in zemljiškega, dokler voda ni nastopila do določene visočine.
(Konec.)
Pač sumljiva vidi se sv. očetu zatožba, ker podpira jo Metodijev knez; ali vendar se v svoji sodbi ne prenagli. Oudno res misli si, da bi Metodij drugače za-mogel učiti, nego uči in veleva učiti rimska stolica on, ki je dokazal jasno uže čestokrat, da se ne strinja z očetom verskega razkola, Fotijem? on, ki se je dal v Rimu in ne v Carigradu v škofa posvetiti ter on, ki tako živo hrepeni dovesti vse Slovane v pravo cerkev Gospodovo in s katero jih je uže tesno združil v ogromni večini?! Hoče se prepričati, vsaj njegove sovražnike in vseh Slovanov spoznal je uže do dobrega, katerim je le želja goreča, da bi duševno ukončali njega in njegove zveste ovčice. Skoro izvestno sodijo apostola krivo
Na to gredo in med vsakojakimi veselicami predero pride naj v Rim, da se prepriča o delu in pravovernosti
jez, ki zapira ustje vodovoda kahirskega. Blizo ondi, kjer jez prebodo, stoje šotori, v katerih je na prodaj
njegovi
mirno vestjo nakloni se sv. mož pozivu ter do
kava in šerbet, sadje in druge jedi. Glumači in plesači	kaže v rimskem najvišem cerkvenem zboru v izredno uganjajo svoje norije pred ustjem vodovodovim, na reki	veselje papeža Ivana VIII. in vseh prisotnih dostopa je polno čolnov in barčic. Ena barčica, „akkabah"	janstvenikov, da se v vsem popolnoma strinja z naukom se jej pravi, odlikuje se izmed vseh. Po vrvju visi vse	Jezusovim in njega sv. cerkve. Zbor odobruje njegovo navskriž svetilk, zvezd in drugačnega lepotičja. Preden	delo in laskovo pohvali ga vzlasti sv. oče pismeno knezu so si Arabci Egipt osvojili, pripeljali so vsako leto na taki	Svatopluku. Priporoča mu in prosi ga, da izprejme barčici lepo opravljeno devico , ki so jo po starodavni	Metodija z veseljem , z dostojno častjo, kot svojega navadi v vodo vrgli, češ, da bi s to žrtvo izdatnega na-	lastnega vikšega pastirja. Tudi veleva, da so plava izprosili. Dandanes postavijo v suhi vodovod iz	mu vdani in v vsem pokorni vsi mašniki, dijakoni bodi-si ila in blata nilskega zmašeno podobo , ki jej pravijo	slovanskega ali druzega rodu, in sicer tako, da ničesar Nilova nevesta. Otroci skačejo okrog nje, odraščeni pa	ne store, da bi on ne vedel. Če bi pa bili nepokorni se zabavajo z godbo in z raketi. Kedar solnce vshaja,	iQ se ne hoteli poboljšati, naj jih odstrani. V istem zagrme topovi z grada kahirskega, ljudstvo pa zažene	pismu odobruje slovansko liturgijo, ker niti zdravi vik in krik, sedaj bodo jez prebodli vpričo najviših ob-	Yeri ali nauku ne nasprotuje, bodi-si sv. mašo brati ali lastev deželskih. Cele trope otrok stoje in čakajo vode	sv. blagovestje v slovanskem jeziku, da je le prevod v vodovodu, potem brodijo po njej, in dražijo Nilovo	dober in razlaga.
nevesto, ki jo voda kmalu strga in zdrobi.
Je
pa vdobil Svatopluk papeževo pismo?
ne
t
Voda čedalje bolj dere v vodovod, kanoni pokajo,	Nasprotniki so skrili list pravi in izročili mu pismo
godba svira, začne se ples in druge veselice. Dne 26.	izmišljeno, v katerem se zatrjuje, da je Metodij pre-
ali 27. septembra nastopi Nil do redne svoje visočine.	klical svoje zmote ter da papež brezpogojno prepove-
Klicarji gredo še enkrat in poslednjikrat okrog ljudi,	duje v slovanskem jeziku sv. mašo pevati ali brati. Knez
da pobero navadne darove. Vsa dolina nilska je velika	veruje, kar čita in vede se mrzlo, sumljivo do sv. bla-
vodna planota. No, voda začne padati, pokažejo se više	govestnika. Metodij srčno žalosten toži mu , da krivo
pismu papeževem, a knez ne
ležeči kraji in polje, in da-si se proti koncu decembra sodi o njem in ukazu še vidijo tu in tam mala jezera in mlake, vendar pola- da se poučiti. Sedaj pritoži se sv. mož Ivanu VIII.
9
265
ki takoj knezu stvar razjasni in potolaži Metodija v gnati zaslepljenost in temo še tako hudo — tedaj ga
lastnoročnem pismu. Svatopluk spozna svojo zmoto in
niti
zdramiti i naše brate cerkve iztočne
stano
oklene se tesno svojega apostola, ali žal, da prepozno—	vit no s ti v molitvi, prošnji, trudu je treba, in došel
umrl je Metodij, malo prej pa Ivan VIII., ki je toliko	bode trenutek zaželjeni, da spoznavali bodo vedno bolj uslug storil sv. možu ter našim pradedom in nam delil in bolj svojo zmoto in polagoma približevali se edino
neprecenljivih dobrot, da zasluži s svojima prednikoma	pravi cerkvi — Rimu in približali se nam, ki željno,
na j odličnejše mesto, ne le v cerkveni i v svetni	hrepeneče pričakujemo, da jih pozdravimo, objamemo,
naši povestnici devetega stoletja.	poljubimo kot brate i po veri; a tudi, da slovesno skle-
Pač res! niti slaven ne časten bi bil deveti vek za	nemo prijateljstvo večno, najzvestejše v složno, neu-
narod naš, da mu ni došel Rim na pomoč. Nasprotni	morno delovanje, da dosežemo prorokovani blagostan
nam duhovi pregnali bi bili takoj sv. brata
?
a
njima
vsestranski, katerega veselil se bode srčno z nami vedno
zatrli naših očetov in naš obstanek ter ob enem razvoj nam prijazni, iskreno ljubeči nas Rim.
vsestranski
ne
postali bi bili njihovi sluge. Sv. vera se bila ukoreninila, še manj razširila skoro po vseh pokrajinah slovanskih. In tudi pismenost naša in književnost zamrla bi bila takoj po rojstvu svojem; slovenskih knjig ne bi bili vdobili pradedi naši, še manj srečo doživeli, da bi bili kedaj čuli v sladkem svojem jeziku
Naši dopisi.
Železnikov konec julija. [Zakasnjeno.] (V moj za-
pevati ali brati daritev najsvetejšo, s čemur se ne more govor in obrambo. — Dalje.) Da sem bil tudi jaz za
ponašati dosle še noben narodov evropejskih.
Hvala
bralno društvo
u
vnet
naj posnamejo čč
bralci in
tedaj rimski stolici — papežem Nikolaju, vzlasti Hadri- moji znanci iz tega, da sem prep-stil (ker imam, hvala
janu II. in Ivanu VIII., ki sta dokazala jasno dejanski, Bogu, svoj lastni dom) moje šolsko stanovanje, katerega
poprej na večkratno zahtevanje tudi proti dobri plači
nisem nikomur hotel dati v najem, društvu brezplačno
kot bralno sobo. Mislil sem, da bodo po hvalevrednem
izgledu sosednih Selc hodili §udje o prostih urah v šolo
da Rim želi nam vsega najboljšega, nas brani, podpira,
pomaga, radovoljno; da! istinito spoštuje
ljubi
v
čemur nas več ali manj uverujejo in vsi nju nasledniki
posebno v času najnovejšem Le o XIII.
Komaj je zasedel sv. oče prestol svoj apostoljski ozrl se je uže na nas; žal na ogromno večino z ros
j
brat, selica
nim, solznim očesom, vidi namreč, da razrušena je vez svoje delovanje, jelo se je zdajci tudi šopiriti
w	.	*	__"	».a	^	*	*	^ «	m	•	a	w
verska med nami, da zlobna roka, ne slovanska
ptuja, grška odtrgala je svetemu rimskemu
sedežu
titi veku
včasih se bode napravila še kaka primerna ve-
motil sem se. Komaj pričelo je društvo
in koša-Jaz sem člo-
t
toliko naših bratov na jugu in severu, ne v srečo, mar- svetoval, naj se to za
več v veliko, zelo občutljivo nezgodo njihovo in našo. se društvo nekoliko umesti in vkrepi. Pa, nič On pomagal nam bi rad , združil nas zopet in objel stava mora biti, in to: dragocena zastava! Kdor ve,
Napravimo si zastavo, djalo se ki je bil v tej zadevi menda dvakrat pri meni,
čas, ali vsaj dotle odloži, da
za-
vse v svoji ljubezni — zato poslal nam je pismo, okr o ž- koliko revščine je v našem kraji, in kako je ona na nico, v kateri nas spominja zlatega nam devetega veka zunaj celo še na dokaj slabejem glasu (dokaz temu je in oziraje se na sedajnost piše med drugim: Srčno že- da za našo zdravniško službo noče nihče prositi)
limo in potruditi se hočemo, da ljudstvo slovanskega ucnjy ^,	^^^	—j —j r-
plemena podučuje v prihodnje večje število vladik in trebnih reči za omisliti in vpeljati, previdel bo, da moj
duhovnikov, da te utrjuje v veri pravi, v pokorščini do svet zarad zastave ni bil nespameten, marveč priporoč
dalj
kdor
koliko imamo pri nas druzih dokaj bolj po
prave cerkve Gospodove ter vedno bolj spoznava
ko-
ljiv. Res je sicer, da so bili doneski prostovolj
tajiti
U i U * U VVl U T V	KJkJJJ KJ KA. \j T V tVl T UUUV/ KJ KJ A J KJ JJ KJ ZJ U (As T Ul j UV	' •	J v	J ^^ ^ v	~ w -----IT-------O--1 ---J---
liko blagosti pritaka iz katoliške cerkve v domače živ- se pa tudi ne da, da je marsikdo dal v ta namen denar
Ijenje in v vse stanove v državi. Zakaj za one cerkve
ki bi se mu bil morda na deset druzih strani dobro
slovanske
zelo skrbimo in ničesar bolj ne želimo,
prilegel. A, edino pri drag
zastavi ni imelo še
nego, da bi zamogli v srečo njihovo jih združiti vse z ostati; kot gobe po dežji rastli so koj zopet drugi, tretji, neprestano vezjo edinosti, ki je naj veča in najboljša četrti in peti predlog, vsi za precejšno število udov več
Ker je
. da bi
zveza blagosti.
ali manj z dost občutnimi davšinami sklenj
In resnično sv. oče trudi se neumorno, da bi nas meni vse to vedno manj dopadalo
sem videl
združil v našo blagost.
Pred
leti zatrjeval nam je v moji ugovori
v odborovih sejah ne bili mnogo izdali
Rimu ust m eno, a za nas laško vem svojem govoru, (dokaz tega je seja, ko se je konečno sklepalo, katere da prosi in moli, da bi skoro spoznali naši bratje cerkve slike pridejo na zastavo), jel sem se potegovati pola iztočne zmoto svojo in povrnili se v cerkev pravo, s
ali kakor bi se drugače reklo: nisem maral hoditi z odborom „čez grm in strm". Toda: to
goma nazaj
je

za katerega se mi je prisodila
katero sta nje in nas tako tesno združila sv. Ciril in
Metodij. Upa pa tudi, da trud in molitev njegova ter	bil grozen greh moj
nas njihovih pravovernih bratov ne bode zaman, ker	javna pokora. Napadli so ine......, gotovo v dokaz
i sv. brata nad zvezdami gojita gorečo željo in prosita	svoje izobraženosti, najprej v „Ljublj. Listu". Boga, da se združimo skoro; in v onih dveh prošnjo Napad ta bil je o času, ko sem bil tako z opravili
zaupa sv. oče posebno, vsaj tudi v to svrho zaukazal	zadrenjan, da nikakor nisem vtrpel, odgovarjati na-nj
Je
/L* KJ f 0 KJVJV jJVOV^UU, * OL4J UU.V_4.JL f \j\J OTiiiU U U. I\ C* Li Uj JL	JULbKAL \J L-1J CV LA j vmka> m^am^mm^v* m^m.^ ^ ^	^ ,--O
da ju časti in proslavlja vesoljna katoliška Toraj zdaj o tej priliki kaj malega, površne
Kar se
cerkev dne 5. julija vsacega leta. Da! sv. oče Leo XIII. tiče moje izjave glede c. kr. obrtnega nadzornika, čuli upa tako trdno, da v proroškem duhu prorokuje in vidi so pač zvoniti moji nasprotniki pri neki cerkvi , pa ne slogo vseh Slovanov z Rimom, pišoč, da ko se po- vede, pri kateri. Gosp. nadzornika tudi jaz želim; naj
vrne edinost verska med nami, povrnil se bode
pride
a prvo, kar naj bo storil, bodi to, da preštej
vsestranski blagostan
tedaj s ponosom ozirala se tukajšnje aktivne gg. fužinarje, ter naj poizveduj
zakaj
bode cerkev na nas in tudi najodličnejše mesto čaka
so
drugi morali zadnja leta odpustiti svoje delavce
nas v oziru svetnem v družbi narodov evropejskih in Morda iz dobičkarije? Kaj še! In če imajo pisalci
ne:
azijatskih.
v •
nasi
Samaritani res toliko sočutja in skrbljivosti za
Smelo se nadejamo tudi mi, da prorokovanje sv. »zboljšanje stanja" naših revnih kovačev, kdo pa lažej
očeta se bode izpolnilo; molitev, trud, ljubezen
pomaga,	, — —— -
menda vsi; kovačnic (ješ) je tukaj dovolj naprodaj
kakor ravnooni. „Cvenk
imajo (razun enega)
omehčati, ogreti zamore srce še tako trdovratno

pre-
>
ali

26 6
tudi le za v najem vzeti. Storijo naj eno ali drugo, nekaj sena obračat, a mesto tja, šel je fante v vodo potem vdinjajo si kovače, dajo naj jim delo, in plaču- Reko se kopat, ker pa plavati ni znal, pokopal se je za
ubogljivost in pokorščina ste lepi rečit
Tudi
jejo naj jih bolje. Širokoustno zarad povikšanja plač na zmiraj.
druge kričati, je prav lahko: v djanji pokažite vašo lju- kateri pa, ako se jima nasprotuje, se nad človekom do bežen in skrb za uboge delavce, če ste možje za to, in stikratov hudo maščujete.
Mesec avgust donesel je v te kraje blagodejnega
ne le bahačasti vekači.
Kar zadene v onem sostavku
izražene želje žarad odprave ponočnega dela je to pač	dežja, kateri je do danes zemljo uže precej dobro na-
tudi le pavovo perje, s katerim se je košatila sraka,	močil in okrepčal. Studenci in vodnjaki tod bili so do
Kolikokrat se je o tem tožilo uže javno in privatno!	malega uže vsi prazni in suhi; za živino in ljudi mo-
Ko
jaz imel toliko stotatov, kolikorkrat sem uže po- rala se je potrebna voda zadnje dni meseca julija iz.
vdarjal, da ponočno delo je strup za naše ljudi, in da vode Reke dobivati.
iz tega izvira neizrečeno hudega in nečastnega za naš
Noč od
4. na 5. t. m. bila je strašna: bliskalo
kraj, precej bogat bi bil.
take zakoreninjene razvade gromelo in treskalo je tako, kot bil
se sodnji dan
in napake odpravljati ni tako lahko, kakor kdo misli, bližal
Okolo
ali pri kozarcu vina ugibuje.
Čutilo
se je nekaj
zelo
ure popolunoči bil je skoz par dobrih
minut nepretrgan bliskov svit; med tem časom bilo je
enacega uže letos ravno tu pri nas, ko se je poskušal nebo liki z ognjeno mrežo prevleč
Ploha bila je
red narediti zarad gozda „v Mlakah".
Pušica pa na red
med njo bila je kakor orehi debela toča pa
naše kovače, „da ni daleč oni prorokovani čas, v ka- dati pričela; hvala Bogu, cla je kmalu in brez posebnih terem bodo štirje velikani pod mernikom lahko mlatili", nasledkov tudi ponehala. Piš bil je tak, da je po nekod
poruval. Pri Mrkancu
ki je bila za brati v onem spisu, pa dosti jasno kaže, precej sadnega drevja polomil da imajo preroditelji tukajšnjih razmer v eni in isti ali kakor rekajo v »Ribnici" mavhi za nje shranjeno sočutje in zasmeh! Kolika iz-
ob
ko-šempeterski dr
žavni cesti je bila strela posestniku kos novega zidu
gledna olika!!! Je pač res, da kdor je presit, in ima razsula in podrla; druge škode ni nobene napravila
dosti prostega časa, se na razne načine razvedruje
t
To grozepolno noč bile so tod osobito ženske vse
tem dopisu brati je bila tudi kolosalna laž
J
da pri
preplaše
zbe
da, bilo je zares strahovito
živino je
f
nas uže lOletni otroci kujejo cele noči, potem pa gredo Zdravje med ljudmi in naravnost v šolo!!?? Da sem z opazko: „Kako vspe- dobro. Neznosna vročina, kakoršna šen mora biti pri njih poduk!" dobil med vrsticami še lovici prošlega meseca, je nekoliko odjenjala
hvala Bogu, prav bila je v drugi po
eno po glavi, se ume. Nazadnje sledila je beseda:
v)
zadosti!" Res, zadosti za dokaz, da bi bili pisalci mo- krotko drijani ostali, če bi bili uže takrat, to je, prvikrat in politič
Politično življenje po teh krajih je jako pohlevno
T
mirno; pa, saj se tudi brez neslanih prepirov
lasanja prav lahko pošteno živi
čas
molčali. In da bi bili molčali tudi pozneje, koliko bla- pa tudi drag in ga še za koristno delo primanjkuj
maž za-nje bi bilo uže manj!
Kmalu za tem spominjali so se me moji prisrčni gg. prijatelji v tržaškem šaljivem listu „Jurij s pušo", s tem pa tudi dosti jasno dokazali, kako da strast po-slednjič človeka oslepi. Za šalo so menda prodajali to, ker sem vsled sklepa tukajšnjega obč. odbora dal mrtvašnico na našem pokopališču na novo pokriti (ker se je uže 49 let stara streha spreminjevala v prst in smeti). Se ve, da kaj tacega je strašanski „Witz!" Cisto enako
ker je
Slapa v vipavski dolini 18. avg
Kakor prošlo
tako prikazala se je tudi letos v naši dolini po
leto,
trtah pogubonosna glivica „Peronospora viticola" in to za skoraj ce
Celi oddelki vinogradov so uže čisto rujavega, večinoma
mesec zgodnejši, kakor v prošlem letu
pa uže tudi odpadlega iistj
da
še grozdje, kaj pa
se
je bilo z napravo novega pokopališnega križa
>
les čisto nič dozorel. Groza obhaja človeka videti, trte polne še zelenega grozdja, pa brez vsega zdravega lista.
leta.
bil preteklo zimo debel sneg prejšnjega, uže na moč slabega, podrl. Kar pa zadene obdolženje, da sem jaz zasejal razpor med naše „bralno društvo" , kakor je bilo baje v onem spisu brati, imenujem to zopet: grdo
zelo enako oparjena
Tako je ob letošnjo letino in ob ono bodočega Neka druga glivica nam pa listje krmske pese
ničuj
Dobrove 16. avg.
tako da izgleda, kakor od slane*
D. R.
Pri naši romarski cerkvi
laž!
Omenil sem uže, zakaj sem se bil jel ogibati od
borovih sej; ob enem nisem maral zahajati veliko več tudi v bralno sobo; odvračeval pa od društva nisem nikogar, in če je bilo vas sto udov in kolikor čez še vas je, edinih, bi bilo moje odvračevanje tudi malo izdalo.
nvi mrkiiVi nhilniVi nnraviHVi na^ linhiln
pričele so se zopet šmarne maše s popolnimi odpustki pri najlepšem vremenu. Romarjev došlo je koj prva dva
tudi letos imeli so v naši prijazni
dni
cerkvi občudovati nov svetilnik, krasno delo domačega
prav mnogo in
našega pasarja
Peterlina iz Kamnika. Svetilnik
Se mi bi bilo pri mojih obilnih opravilih pač ljubilo
pečati se s tacimi ništarijami!
(Dal. prih.)
Prem 9. avgusta. (Različno.) Pretekli mesec bila je
tukaj in v bližnji okolici uže prav huda suša nastala,
Ker od sv. Petra pa do dne 1. avgusta nobenega izdatnega dežja bilo ni. Pri češpljevem sadji je suša prav veliko škode napravila; po nekaterih legah je do polovice in tudi nad polovico češpljevih sadežev od suše zrudečilo, kateri dosedaj nedozoreli odpadajo. In tako
bode mesto prav dobra, po nekaterih legah
dobra
po drugih pa celo slaba češpljeva letina.
Škoda.
a
Tudi
(Kronleuchter) je bogato v ognji pozlačen in stane nekaj nad 400 gold. Prepričani smo, da bo to delo enako zasluženo priporočilo izdelovalca, kakor je lep kinč naše cerkve. Pretekli teden pričela se je prezidavati naša šola, da bo imela prostor za dvorazrednico, in pa zidanje nove mežnarije oziroma izpraševalnice. Neumorno delujoč naš gospod župnik skrbi, da gre tudi to delo urno spod rok , občani pa tudi pridno dovažavajo kamenje, opeko in pesek, tako da smo prepričani, da bo delo v malo tednih zgotovljeno v blagor naše občine.
>
Ljubljane.
Včeraj praznovali so rojstni dan
marsikako češpljevo drevo je od suše popolno vsahnelo presvitlega cesarja, kakor drugi avstrijski narodi, tako
in pod zelo prišlo. Ravno tako trpeli so pred sušo tudi
tudi
zmiraj mu zvesto udani Slovenci.
Pošiljali so
nekateri drugi poljski sadeži osobiti fižol. Otave po bre- gorke prošnje Vsegamogočnemu v nebesa, da bi nam še žinah menda ne bode kaj prida, ker bira je ruša liki dolgo ohranil ljubljenega, vsem narodom svojim enako
opaljena.
naklonjenega vladarja, in da
se posrečilo Njegovi
Dne 15. preteklega meseca utonil je pri Jakežu modrosti, vresničiti svoje želje po miru med narodi v 141etni pastir Anton Bole; doma bil je iz Selca na blagor državljanov, v povzdigo moči drage naše skupne zgornji Pivki. Gospodar bil mu je ukazal iti na vrt domovine in v slavo naše dinastije.
26*
Cesarjev rojstni dan obhajal se je tudi na blej- prav kmalu vresniči.
Pri tej priliki bodi omenjeno
skem jezeru minulo nedeljo prav slovesno. Prišla je tje da se bodo došli doneski istotako objavljali po časopisih v ta namen vojaška godba, prepevali so domači pevci, kakor se objavljajo doneski, ki dohajajo upravnemu od
f
r
sveče r pa je bilo jezero čarobno razsvitljeno; občinstva pa je privrelo od vseh krajev brez števila.
boru jem,
, in sicer s številko razprodane knjižice in s kra-
od koder je knjižica došla. Kakor poizvedamo iz
(jledališni vlak Slovencev v Prago odpeljal se privatnih poročil, pričakovati je uže prav v kratkem po
je pretekli petek popoludne.
Do Maribora nabralo se šiljatve prvih doneskov.
Iz različnih krajev, posebno pa iz Gorenjskega in Štajarskega, in od različnih sta
je toliko vdeležencev, da so se morali do tje pripeljavši se s poštnim vlakom preseliti v poseben vlak. Potovalce	d°šla so nam objave za poverjeništva, bodi-si takoj
pozdravljali so na Dunaji, v Brnu, v Pragi pa, kamor v začetku, bodi-si vsled pozivov po časopisih. Od jedne so došli v ponedeljek zvečer, bili so slovesno sprejeti. stram se Pa pogreša še vedno isto zanimanje, katero bi
Zlato Prago in novo gledališče ogledavali si bodo do četrtka, v gledališči priredile si bodo njim na čast dve predstavi, v peteK pa se zopet vrnejo, gotovo nikdar
pozabivši ljubeznjivosti in gostoljubnosti čeških naših zmiroj nam zvestih prijateljev.
Delavsko pevsko
društvo „Slavec" priredilo
je
lahko tolikoristno vplivalo na celo stvar. V mislih nam je krasni spol, čegar vplivna in zelo vspešna beseda pri tacih prilikah je občeznana. Res, da imamo tudi uže nekaj poverjenic in vsa čast čč. gospem in gospi-cam, ki so uže dejansko pokazale, da se za našo idejo živo zanimajo. Toda v občem interesu celega podjetja
minulo soboto „besedo" v prostorih ljubljanske čitalnice, katera st je enako dobro obnesla glede zadovoljnosti
obilno zbranega občinstva, kakor pevskega in godbenega dela programa in pa denarnega vspeha za društvo. Če-
želeti bi bilo, da bi postajalo število poverjenic in pod
pornic od dne do dne večje, da bi naglo rastlo.
stitamo vrlemu društvu k lepemu napredovanju.
Dve učiteljski službi, prva z letno plačo 500 gl.
in prostim stanovanjem, druga pa s plačo 450 gld. in stanovanjem ene sobe, razpisane ste za ljudsko šolo na
»»
Zahvala.
r _ I «	*	I	* *
Povodom praznovanja rojstnega dne Njega c. in kr apostolskega veličanstva presvitlega cesarja mi je viso-korodni gospod c. k. deželni predsednik Andrej baron
Dobrovi pri Ljublj razredno šolo.
5
katera se to j
razširi v dvo- Winkler izročiti dal dve sto goldinarjev, od katerih
je 100 gold. namenjenih ljubljanskim ubožčekom, po
Na razstavi v Antwerpenu bili so odlikovani iz
25 gold. pa tukajšnji cesarice Elizabete bolnici za otroke.
slovenskih pokrajin trije razstavljalci: Henrik Kieffer, varovalnici malih otrok, deškemu in pod vodstvom gospe izdelovatelj srpov v Št. Lovrenci pri Mariboru, dobil je g™fico Sofije Auerspergove stoječemu dekliškemu siro-
srebrno svetinjo; Fran Szantner, čevljar v Ljubljani, in
Fran Hajek, izdelovatelj snažilnega prahu v Kamniku dobila sta bronasti svetinji
Die Karntner Sloveuen. Ihre nationalen

tišču.
Izročuje ob enem te zneske njihovemu blagemu namenu smatram se dolžnim, da potom javnosti najtoplejšo zahvalo izrekam za velikodušno stolnega našega mesta
haltnisse und Bestrebungen. Verlegt und herausgegeben ubožčekom naklonjeno darilo.
von Filip Haderlap" imenuje se 44 strani obsegajoča brošura , ki ima očividen namen, prijazne nam Nemce podučiti o razmerah Slovencev na Koroškem. Brošura bode gotovo v dober poduk edinemu zastopniku koroških Slovencev v državnem zboru, ministru baronu Pinotu , ki bo našel dosti prilike, naučnemu ministru pokazati velikansko razliko med postavo o narodni enakopravnosti in njenem izvrševanji glede koroških Slovencev. — Brošuri želimo, da bi vsaj tudi v rokah poslanca barona Pinota ne ostala brez vspeha.
Ljubljani dne 17. avgusta 1885.
Župan: Grasselli.
15. t
Nova cerkev v Bohinjski Bistrici bila je dne
m
slovesno blagoslovlj
Prišli so gori v ta
Zahvala.
Povodom praznovanja rojstnega dne Njega Veličanstva presvitlega našega cesarja mi je visokorodni gosp. deželni glavar na Kranjskem, Gustav grof Thurn-Valsassina, po svojem namestniku v deželnem odboru, gospodu ces. svetniku Ivanu Murniku izročiti dal 100 goldinarjev, katerih polovica je namenjena ljub-
namen gospod knezoškof dr. Misija sami. Iz srca če
Ijanskim ubožčekom, polovica
pa
tukaj saj emu
stitamo Bohinjcem k srečno dovršenemu lepemu delu
Gospod Avgust pl. Wurzbacli

c
kr
deželne
vlade svetovalec in bivši okraj
glava
v Radolj
ljubljanski okolici, prestopil je iz zdravstvenih ozirov v stalni pokoj. Pri tej priliki naročili so cesar izreči mu
za mnogoletno zvesto in odlično službovanje najvišo za-dovoljnost.
društvu katoliških rokodelskih pomočnikov
kot prilog zakladi za gradnjo društvenega doma.
usojam se
javno izrekati najiskrenejšo zahvalo za velikodušno tega stolnega mesta ubožčekom naklonjeno darilo.
Ljubljani 18. dan avgusta 1885.
Izročuje ta zneska blagemu namenu,
upan: Grasselli
u
Krajcarska podružuica ,,Narodnega Doma" v
Ljubljani. Od mnogih strani prihajajo nam vprašanja, v Raki zvezi da je krajcarska podružnica z upravnim
Narodnega Doma"? V odgovor sledeče: Usta-
»
odborom novitelji krajcarske podruž
zemši g. dr. Stareta. ki sprej
Novičar iz domačih in tujih dežel.
»
Narodneg
Doma

1Z-
Dunaja
Včerajšnji dan dohajale so z vseh
vse dopi
ki bo dežel naše države poročila o slovesnem obhajanji cesar
»
z upravnimi odborniki
n
Na
sprejemal tudi vse krajca doneske, niso identičn rodnega Doma". Krajcarska podružnica »Narodnega Doma" je družba mlajših, za zgradbo »Narodnega Doma"
oziroma desetkrajcarske jevega rojstnega dneva, tukaj pa se je obhajal z veliko
Štefanski cerkvi, pri kateri
ojaško mašo
na

Schmelz-u* in pa z veliko mašo v
bili navzoči vsi na Dunaji
navzoči ministri in vrhovni uradniki večjih uradov
zetih, v Ljubljani bivajočih Slovencev, ki so si sta- Jutri sprejema cesar tukaj v avdijencah
vili za nalogo, po zgoraj omenjeni poti pospeševati lepo minulo je ravno
let
1
12
odkar je grof Taaffe postal mi
idej
AUVJV	u^Liv/^tA l^uuiu T ujuuijam vsjl ^ TOIMUJ	uioiv umi i	,	—	~
nim delovanjem kolikor toliko pripomoči, da se ta ideja minjali ravno minule 61etne dobe, vsak po svojem sta
radbe
Narodnega Doma" v Ljubljani ter z vstraj- nisterski predsednik, zato so se različni časniki spo

268
lišči
prijazno ali pa nasprotno. Mi Slovenci smemo
zala.
Vsikakor pa bo delovanje regnikolarne deputa
na kratko izreči, da se naše nade niso spolnile, kakor
cije mnogo važneje in ako bi ta dosegla, kar Hrvatje se je še onega, kar je Taaffejeva vlada obetala v pre- mislijo, da bi morala, potem ostane vračanje onih pisem
stolnem govoru leta 1879. do sedaj spolnil še
zelo
mali del.
Ako tedaj brez ovinkov priznamo, da se je
malo pomenljivo.
Nemška dalje in dalje stezava svoje roke po ozemlji, o katerem bi bilo mogoče misliti, da nima pra-
mar8ikaj zboljšalo, moramo pa vendar obžalovati, da se
vresničenje naših narodnih pravic zavlačuje brez vega gospodarja. Tako je zasedla zadnji čas nekaj Ka-pravega vzroka; zadovoljnosti tako ravnanje vendar ne rolmskih otokov na severni strani Nove Guineje v tihem
more roditi. Vendar pa ostane dolžnost naših poslancev oceanu, o katerih je do sedaj Španjska se smatrala v državnem zboru, da ne zgreše nobene prilike,
ako
vlado podpirajo tudi zahtevati, da se Slovencem ne kot milost, ampak, kot pravica brezpogojno vresničijo na-
za gospodarja. Vsled te dogodbe pritožila se je tudi
Španjska in je k otokom odposlala dva svoja vojna bro
rodne pravice.
Pomenljiv bo shod našega cesarja
dova.
Pa kakor trdi nek ^francoski list, se Nemška
z ruskim čarom dne 24.
m. v Kromerižu na Mo-
ravskem.
programu tega shoda razgovarjala sta se
minule dni nemški kancler knez Bismark in naš minister vnanjih zadev grof Kalnoky, ki je prvega obiskal v Varzinu. Razgovarjala sta se državnika tam gotovo tudi o trgovinskih razmerah med Avstrijsko in Nemško, morebiti tudi v bližnji prihodnosti balkanskih držav in dežel; pa ravno to vprašanje znalo bi biti tudi predmet, o katerem se zna govoriti v Kromeriži.
Danes še ni dokonečno določeno, kedo vse bo navzoč pri tem shodu razun obeh cesarjev, ravno tako je danes še samo govorica, da se bode ruski car iz Kro-meriža podal v Gmunden, kjer bo baje družinski svet vse kraljeve družine danske, ker se ima princ danski
ne bo ozirala na ugovor Španjske.
Karolinških otokov je nad 500 in se dele v blizo
50 skupin, obljudenih je le nekoliko, in vseh prebivalcev
šteje se okoli 28.000, ki so Malajskega rodu in spretni
mornarji.
Francoska, — Politični krogi francoski so v sredi
najhujše volilne borbe. Volilni govori vsakovrstnih, odličnih strankarjev čujejo se sedaj s tega, sedaj s tega
kraja.
Ta obeta zboljšati posebno ljudsko šolstvo, ker
še le prihodnji rod bo mogel popraviti in poravnati, kar je zgubil sedanji rod. Minister notranjih zadev svaril
je pred politiko lahkomišljenosti, kar
bila največja
nesreča francoske države.
obče pa so si pri volitvah
v nasprotji vendar-le republikanci vsake barve,
druga
9
monarhistična stranka nima nade, zdaj še priti k veljavi.
Tudi razmere v daljnem Tonkinu se boljšajo nepričakovano naglo; uporniki zoper francosko pokroviteljstvo se zgubljajo in v kratkem pričakuje se popolni mir. Le v Anamu obračajo se nasprotniki Francozov Minuli teden bil je novo imenovani nad- proti tonkinski meji, in siloviti koljejo tam bivajoče
zaročiti s princesinjo Marijo Orleansko.
Hanaki pripravljajo za cesarja sijajen sprejem in so ga prosili, da bi prišel v ta namen dan prej v Kro-meriž.
Češka.
škof pražki grof Schonborn sijajno vpeljan v Prago kristjane. Teh se pomika proti tonkinski meji okrog
na svoj prihodnji nadškofovski sedež. Vse češko na- 8000, da bi prišli pod francosko varstvo.
rodno prebivalstvo sprejelo in pozdravljalo ga je z ve-
Blizo tako glase se tudi poročila z Loande, glav
likim navdušenjem, ker so prepričani, da bo zvest sin	nega mesta portugalske kolonije na zahodnem obrežju
svoje domovine brezozirno pravičen obema naro-	južne Afrike. Tam umrl je nagloma glavar Coanhame,
doma v deželi. Nemški stranki, se ve da, ni všeč, zato	njegovo smrt so se pa tudi kujali pri sprejemu, katerega se ni vde
pripisujejo
domačini čarobnim močem
belih
u
zato so te napadli in jih dvajset pomorili, med
ležilo nobeno nemško društvo.
Sprejem slovenskih njimi tri francoske misijonarje in dva otroka nekega
gledaliških potnikov v ponedeljek večer bil je sijajen
Koroška.
Zadnje dni bil je v Celovcu shod
pevcev, v Beljaku pa shod nemških in avstrijskih hri-bolazcev. — Dne 8. septembra, mali Šmaren dan, pa si pride ogledat v Celovec tukajšnjo deželno razstavo cesar sam. Delajo se uže velike priprave za sijajen sprejem in gotovo je, da se na Koroškem ne bo sledilo v javnosti nič onega Knotzanja, kakoršno se je šopirilo pred malo tedni v Draždanah.
Dne 16. t. m. obolelo je na vsem
Angleža, kateri sam z enim otroKom se je mogel srečno rešiti. v
Španjska.
Španjskem za kolero 4522 ljudi, umrlo pa jih je 1727r med temi obolelo jih je v Madridu 46, umrlo pa 17. Zadnje dni umrl je za kolero tudi nadškof v Se vil i.
Hrvatska.
Deželni zbor sklicati se ima za 30.
dan septembra, regnikolarna deputacija hrvatska pa je sklicana za 31. dan avgusta, odložilo se je to posvetovanje za štiri dni. Vabilo, katero ima podpis deželnega zbora predsednika Mirko Hrvata, se glasi:
„Vkljub temu, da se je po različnih časnikih razglasila vest, da je predsednik te deputacije gospod Nikolaj Krestič svoje poslanstvo odložil, bo hrvatska regnikolarna deputacija, toda ne dne 27., ampak dne 31. avgusta
Castitim volilcem gorenjskih kmetskih
občin!
Gospodom volilcem izrekam s tem za toliko častno zaupanje, ki so mi ga izkazali, da so me skoraj soglasno izbrali za svojega državnega poslanca, svojo najlepšo zahvalo s tem zagotovilom, da si bom vedno prizadeval njih koristi po vsej svoji moči zastopati.
Na Bledu 12. avgusta 1885.
Ernest knez Windischgratz.
. svoje posvetovanje v Zagrebu pričela. Vzrok odloga je samo v tem, da več udov ni na svojih domovih."
Videti je iz vsega, da tudi zastopniki narodne
Žitna cena
stranke niso gotovi, jeli bo stranka po svoji večini zadovoljna z naredbo banovo glede kameralnih pisem; 7 gold. 8 kr
v Ljubljani 14. avgusta 1885. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 50 kr
turšice 5 gold. 40 kr
banaške
soršice 6 gold
kakor se trdi, je baje ban sam pripravljen potegniti se 13 kr
vf
J
za to, da se pisma vrnejo s Budapešta, ako bi narodna stranka pravico Hrvatske do teh pisem zadosti doka- 36 kr
rži 5 gold. 20 kr
ječmena 4 gold. 39 kr
prosa 5 gold. 20 kr
ajde 4 gold. 71 kr
ovsa 3 gold
Krompir 3 gold. 20 kr. 100 kilogramov

Odgovorni vrednik: Gustav Pire.
Tisk in založba:
Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.