UDK — UDC 05:624 YU ISSN 0017-2774 G R A D B E N I VESTNIK L J U B L J A N A , NO V. - DE C. 1976 LETNIK 25, ŠT. 11-12 STR. 205-254 11-12 Objekt: Hospitalna stolpnica Maribor Izvajalec: SGP KONSTRUKTOR, Maribor PROJEKTIRAMO IN S A D IM O V MONOLITNI IN MONTAŽNI IZVEDBI, V ARMIRANEM IN PREDNAPETEM BETONU: industrijske objekte • hotele, Stanovanjske in poslovne stavbe • montažne hale • energetske objekte • premostitvene objekte • KONSTRUIRAMO IN IZDELUJEMO: asfaltne baze • betonarne • peči za sežiganje odpadkov • jeklene kon- s t r u k c ü ^ T O P R A V L J A M O V S A S T A V B N O - K O V I N S K A D E L A S SODOBNO TEHNOLOGIJO GRADIMO HITRO, KVALITETNO IN KONKURENČNO! TOZD GRADBENA ENOTA MARIBOR GOSPOSVETSKA C. 29 TOZD GE NIZKE GRADNJE MARIBOR LAVRIČEVA ULICA 3 TOZD BIRO ZA PROJEKTIRANJE MARIBOR LAVRIČEVA ULICA 3 TOZD KOVINSKI OBRATI MARIBOR SOKOLSKA ULICA 60 GRADBENI VESTNIK GLASILO ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE LETO XXV Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije v Ljubljani Glavni in odgovorni urednik: Sergej B u b n o v , dipl. inž. Tehnični urednik in lektor: Bogo F a t u r , prof. Uredniški odbor Prof. dr. Janko Bleiweis, dipl. inž., Vladimir Čadež, dipl. inž., Marjan Ga­ spari, dipl. inž., Dušan Lajovic, v. g. t., prof. dr. Miloš Marinček, dipl. inž. Saša Škulj, dipl. inž., Viktor Turnšek, dipl. inž. Tiskala: Tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani L j u b l j a n a KA ZA LO Čl a n k i , š t u d ij e , r a z p r a v e Ačanski Vukašin: Industrijska gradnja in transport (Konec) Apih Vera—Hribernik Engelbert—Kržan Janez— Grimšičar Anten—Umek Smiljan: Vpliv zračnega onesnaženja na gradbene ma­ teriale ............................................................... Avšič Franc: Vodnogospodarska izraba reke Mure . . . Bartol Milan: Pristop in potek izdelave idejnih projektov za hitro cesto skozi Maribor — vzhodna varianta Bernot Natan: Investicijski proces od družbenega plana do obratovanja .................. .................................... Bevc Danilo: Izgradnja HE Fala 8 . agregat, glavni objekt . Bojc Janez—Hvastija Boltežar—Jež Andrej—Puk- šič Milan—Vesel Ludvik: Gradnja HE Srednja Drava 2 ....................... Bubnov Sergej: Uvodna b e s e d a .................................................. Ob zaključku 25. letnika Gradbenega vestnika Calle j a Jose: O problemih uporabe dodatkov za betone . . Dular Anton: Geoelektrične raziskave na Ljubljanskem po­ lju med Šmarno goro in Stanežiškim hribom Faith Štefan: Sidrane zaščitne s t e n e ....................... . . . Glaser Edvard—Stiplovšek Zoran—Sparaš Karel— Zupan Rudi—Zadravec Franc: Izgradnja bolnišnice v Mariboru....................... Grimšičar Anton—Hribernik Engelbert—Apih Ve­ ra—Kržan Janez—Umek Smiljan: Vpliv zračnega onesnaženja na gradbene ma­ teriale .................................................................... Hribernik Engelbert—Apih Vera—Kržan Janez— Grimšičar Anton—Umek Slim j an: Vpliv zračnega onesnaženja na gradbene ma­ teriale .................................................................... Hvastija Boltežar—Bojc Janez—Jež Andrej—Puk- šič Milan—Vesel Ludvik: Gradnja HE Srednja Drava 2 ....................... Hvastija Nada: Razdelilne (transformatorske) postaje RTP ali RP .................................................................... Jakše Janez—Zadnik Branko: 380 kV daljnovodi v S loven iji........................... 170 Janežič Savo—Zupan Franc: Hidroelektrarna P i v a .........................................151 Jeriha Peter—Kogovšek Božo: Sodelovanje IBE pri gradnji jedrske elektrar­ ne K r š k o ........................................... 161 Jež Andrej—Bojc Janez—Hvastija Boltežar—Puk- šič Milan—Vesel Ludvik: Gradnja HE Srednja Drava 2 ...........................222 Božo Kogovšek—Jeriha Peter: Sodelovanje IBE pri gradnji jedrske elektrar­ ne K r š k o ............................................................... 161 Konovodčenko V. J.: Nekateri problemi v zvezi z opečno gradnjo v seizmičnih p o d r o č jih ...............................................58 Kovač Valentin: Vodnogospodarska ureditev področja Drine in M o r a č e ....................................................................174 Kovačec Janko: CE P oh or je ............................................................... 146 Kržan Janez—Hribernik Engelbert—Apih Vera— Grimšičar Anton—Umek Smiljan: Vpliv zračnega onesnaženja na gradbene ma­ teriale .................................................................... 62 Lapajne Svetko: Prispevek k mehaniki žaluzij skih plošč . . . 86 N. N.: Ob tridesetletnici SGP Pionir Novo mesto . 182 Petovar Željko: Uporaba drsnih opažev za objekte Tovarne močnih krmil v P t u j u ........................................ 238 Petrešin Eugen: Analiza vodovodnega sistema................................. 90 Premzl Vili: Dolgoročni razvoj širšega prostora Maribora 207 Prevolšek Rudi: TE-TO M a r ib o r ......................................................237 Pukšič Milan—Bojc Janez—Hvastija Boltežar— Jež Andrej—Vesel Ludvik: Gradnja HE Srednja Drava 2 ..........................222 Remec Miha: Projekt TE Šoštanj IV in problematika pri za­ snovi konstrukcije z ozirom na rudarsko pod­ ročje ........................................................................ 128 Rismal Mitja: Modernizacija čistilnih naprav in kanalskega omrežja (K on ec).................................................. 9 4 62 236 208 115 232 222 114 206 192 70 186 215 62 62 222 166 IZ NAŠIH KOLEKTIVOVSaje Miran—Stanek Marjan: Upoštevanje dimenzij stebra pri računanju plošč na s te b r ih ................................................. Sever Alojz: Relativna tlačna trdnost b e to n a ....................... Sever Alojz—Sivec Pavle: Silikonski p re m a z i............................................. Sivec Pavle—Sever Alojz: Silikonski p re m a z i............................................. Sparaš Karel—Glaser Edvard—Stiplovšek Zoran— Zupan Rudi—Zadravec Franc: Izgradnja bolnišnice v M a rib o ru .................. Stanek Marjan—Saje Miran: Upoštevanje dimenzij stebra pri računanju plošč na s te b r ih ................................................. Stiplovšek Zoran—Glaser Edvard—Sparaš Karel— Zupan Rudi—Zadravec Franc: Izgradnja bolnišnice v M a rib oru .................. Svetlič Janez: Hladilni stolp TE Šoštanj I V ........................... Trauner Ludvik: Določevanje deformacijskega stanja v zemelj­ skem polprostoru, ki je na površju obreme­ njen z gibkimi pravokotnimi obtežbami . . Umek Anton: Nova metoda eksperimentalnega določevanja kakovostnih količnikov betona in njegovih kom ponent........................................................... Umek Smiljan—Hribernik Engelbert—Apih Vera— Kržan Janez—Grimšičar Anton: Vpliv zračnega onesnaženja na gradbene ma­ teriale .................................................................... Valant Janko: Hidroelektrarna Srednja Drava 2 .................. Veršnak Karel: Graditev gradbene jame strojnice za 8 . agregat HE F a la ............................................................... Vesel Ludvik—Bojc Janez—Hvastija Boltežar—Jež Andrej—Pukšič Milan: Gradnja HE Srednja Drava 2 ....................... Wedam Adolf: HE Ajba na reki S o č i ........................................ Wedam Adolf: HE Moste, četrti agregat.................................... Zadnik Branko—Jakše Janez: 380 kV dajnovodi v S lov en iji........................... Zadravec Franc—Glaser Edvard—Stiplovšek Zoran —Zupan Rudi—Zadravec Franc: Izgradnja bolnišnice v M a rib o ru .................. Zupan Rudi—Glaser Edvard—Stiplovšek Zoran— Sapraš Karel—Zadravec Franc: Izgradnja bolnišnice v M a rib o ru .................. Zupan Franc—Janežič Savo: Hidroelektrarna P i v a ......................................... Žitnik Egon: Visoka tehniška šola Maribor: stanje in naloge Žnidarič Jaš: Atestiranje kvalitete betonov v centralni beto­ narni GP S ta v b a r .................................... Lajovic Dušan: Iz glasil našega gradbeništva: Gipossov vestnik......................................................101 Gradisov vestnik......................................................101 Ingrad C e l j e ..........................................................101 Pionirjev b i l t e n ..................................................... 101 Primorje A jd ov ščin a .............................................102 Kolektiv Slovenija c e s t e ...................................... 102 Glasilo Stavbenika K o p e r ....................................102 Glasnik GP T e h n ik a ............................................ 102 Gipossov vestnik..................................................... 200 Gradisov vestnik..................................................... 201 Grosuplje, g l a s i l o .................................................201 IMP g la s n ik ..........................................................201 Ingrad C e l j e ..........................................................201 Glasilo Konstruktorja M a r ib o r .......................... 201 Bilten P io n i r .......................................................... 202 Kolektiv Slovenija ceste........................................ 202 Glasnik GP T e h n ik a .............................................202 VESTI Obvestilo............................................................... 19 Diplomanti oddelka za gradbeništvo od 15. 2. 1975 do 15. 2. 1976 ......................................... 51 Program informativno-pripravljalnih tečajev 76 IV. jugoslovanski simpozij o mehaniki skale in podzemeljskih d e l i h .............................................103 Novi organizacijski sekretar ZGIT Slovenije . 199 Poročilo predsednika Društva GIT Maribor na občnem zboru društva 16. 12. 1976 (Stanko To­ minec, dipl. i n ž . ) .......................................................... 246 MNENJE IN KRITIKA B. F.: Stanje del na reviziji Pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton 20 Čadež Vladimir: Republiški in pokrajinski zakoni o graditvi ob­ jektov ............................................................... 199 Lapajne Svetko: Opečna gradnja v seizmičnih področjih . . . 200 LISTNICA UREDNIŠTVA Po zaključku 24. letnika Gradbenega vestnika . . 2 IN MEMORIAM Ferjan Marjan: Univ. prof. ing. Engelbert Hribernik . . . . 53 Stanič Ciril: Ob smrti dipl. inž. Jožeta Valentinčiča . . . 100 JUBILEJI Bubnov Sergej: Bogdan Melihar — šestdesetletnik.................. 245 26 194 16 16 215 26 215 132 243 29 62 121 228 222 139 143 170 215 215 151 220 233 INFORMACIJE ZAVODA ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ V LJUBLJANI Kovačevič Stane: Sanacija stranskih sten v žgalnem kanalu krožne p e č i ...........................................................2 1 Ferjan Marjan: Nekateri posebni gradbeni materiali . . . . 55 Vehovar Leopold: Uporovno sočelno obžigalno varjenje rebraste­ ga in okroglega betonskega j e k l a ........................77 Vendramin Dušan: Akustika v urbanem prostoru: emisija cestnega hrupa in obremenjenost prebivalstva s hrupom v Ljubljani ............................................................... 104 Kržan Janez: Podne obloge kot zaščita betona . . . 177, 203 Gjura Janez—Bras Vladimir: Elektrofiltrski pepel kot lahek nasipni mate­ rial v gradnji c e s t ................................................. 251 IZVLEČKI V SLOVENSKEM JEZIKU Ačanski Vukašin: Industrijska gradnja in tran sp ort.................. 8 Rismal Mitja: Modeliranje čistilnih naprav in kanalskega o m r e ž ja ..................................................................... 15 Sivec Pavle—Sever Alojz: Silikonski p rem a zi................................................... 19 Saje Miran—Stanek Marjan: Upoštevanje dimenzij stebra pri računanju plošč na s te b r ih ....................................................... 29 Umek Anton: Nova metoda eksperimentalnega določevanja kakovostnih količnikov betona in njegovih kom ponent................................................................ 50 Konovodčenko V. I.: Nekateri problemi v zvezi z opečno gradnjo v seizmičnih p o d r o č jih ...............................................61 Hribernik Engelbert in soavtorji: Vpliv zračnega onesnaženja na gradbene ma­ teriale ..........................................................................69 Dulan Anton: Geoelektrične raziskave na Ljubljanskem po­ lju med Šmarno goro in Stanežiškim hribom 75 Lapajne Svetko: Prispevek k mehaniki žaluzij skih plošč . . . 89 Petrešin Eugen: Analiza vodovodnega s istem a............................... 100 Bernot Natan: Investicijski proces od družbenega plana do obratovanja............................................................... 1 2 1 Valant Janko: Hidroelektrarna Srednja Drava 2 ......................128 Remec Miha: Hladilni stolp TE Šoštanj I V ............................... 139 Wedam Adolf: HE Ajba na reki S o č i .............................................142 Wedam Adolf: HE Moste, četrti agregat.................................... 146 Kovačec Janko: ČE P oh or je ...........................................................150 Janežič Savo—Zupan Franc: Hidroelektrarna P i v a .............................................161 Jeriha Peter—Kogovšek Božo: Sodelovanje IBE pri gradnji jedrske elektrar­ ne K r š k o ............................................. 166 Hvastija Nada: Razdelilne (transformatorske) postaje . . . 169 Zadnik Branko—Jakše Janez: 380 kV daljnovodi v S loven iji............................... 174 Kovač Valentin: Vodnogospodarska ureditev področja Drine in M o r a č e ....................................................................176 Faith Štefan: Sidrane zaščitne s t e n e ........................................ 192 Calleja Jose: O problemih uporabe dodatkov za betone . . 194 Sever Alojz: Relativna tlačna trdnost b e to n a ...........................198 Premzl Vili: Dolgoročni razvoj širšega prostora Maribora . 208 Bartol Milan: Pristop in potek izdelave idejnih projektov za hitro cesto skozi Maribor — vzhodna varianta 214 Glaser Edvard—Stiplovšek Zoran—Sparaš Karel— Zupan Rudi—Zadravec Franc: Izgradnja bolnišnice v M ariboru.......................219 Žitnik Egon: Visoka tehniška šola Maribor: stanje in naloge v TOZD gradbeništvo v sedanjem trenutku družbenega razvoja ......................................... 2 2 1 Bojc Janez—Hvastija Boltežar—Jež Andrej—Puk- šič Milan—Vesel Ludvik: Gradnja hedroelektrarne Srednja Drava 2 . 227 Veršnak Karel: Graditev gradbene jame strojnice za 8 . agre­ gat HE F a l a .......................................................232 Bevc Danilo: Izgradnja HE Fala 8 . agregat — glavni projekt 233 Žnidarič Jaš: Atestiranje kvalitete betonov v centralni beto­ narni GP Stavbar, TOZD IGM v Hočah pri Mariboru ............................................................... 235 Avšič Franc: Vodnogospodarska izraba reke Mure . . . . 237 Prevolšek Rudi: TE-TO M a r ib o r ...................................................... 238 Peto var Željko: Uporaba drsnih opažev za objekte tovarne močnik krmil v P t u ju ............................................. 243 Trauner Ludvik: Določevanje deformacijskega stanja v zemelj­ skem polprostoru, ki je na površju obreme­ njen z gibkimi pravokotnimi obtežbami . . . IZVLEČKI V ANGLEŠKEM JEZIKU Ačanski Vukašin: Industrial building and transportation . . . 8 Rismal Mitja: Sewage treatment p la n t s ...........................15 Sivec Pavle—Sever Alojz: Silicon coating p a i n t s ............................... 19 Saje Miran—Stanek Marjan: Analysis of flat slab structures.................. 29 Umek Anton: New method of determining the quality of c o n c re te ...........................................................50 Konovodčenko V. I.: Some problems concerning the use of the ma­ sonry in the earthquake reg ion s.................. 61 Hribernik Engelbert coll.: The effect of air pollution on building ma­ terials ......................................................................... 69 Dular Anton: Geoelectrical investigations on Ljubljana Field 75 Lapajne Svetko: Plates composed of b e a m s ..................................... 89 Petrešin Eugen: Analysis of water supply systems...................... 100 Bernot Natan: Investment p rocess .................................................121 Valant Janko: Hydroelectrical power plant Srednja Drava 2 128 Remec Miha: Power plant Šoštanj 4 ............................................ 132 Svetlič Janez: Cooling tower shell Šoštanj I V ...........................139 Wedam Adolf: Power plant A j b a .................................................142 Wedam Adolf: Power plant M o s te ................................................. 146 Kovačec Janko: Pumping plant P o h o r je ........................................ 150 Janežič Savo—Zupan Franc: Power plant P i v a ................................................. 161 Jeriha Peter—Kogovšek Božo: Nuclear power plant K rško....................................166 Hvastja Nada: Distributing s ta t io n s .............................................169 Zadnik Branko—Jakše Janez: 380 kV transmission l i n e s .................. Kovač Valentin: Drina and Morača river development . . . . 176 Faith Štefan: Anchored protective w a l ls ............................ 192 Calleja Jose: The use of additives for co n cre te ...............194 Sever Alojz: Relative compression resistance of concrete . 198 Premzl Vili: Long-term development of Maribor’s large s p a c e ................................................................ 208 Bartol Milan: Access and process of elaboration of ideas pro­ jects for highway passing Maribor — eastern v a r ia n te ............................................................214 Glaser Edvard—Stiplovšek Zoran—Sparaš Karel—• Zupan Rudi—Zadravec Franc: Building of hospital at M a rib o r ................... 219 Žitnik Egon: The high technical school at Maribor . . . 221 Bojc Janez—Hvastija Boltežar—Jež Andrej—Puk- šič Milan—Vesel Ludvik: Building of hydro-electrical power plant Middle Drava 2 .............................................................. 227 Veršnak Karel: Building of power station for 8th aggregate of HEP F a l a .............................................................. 232 Bevc Danilo: Building of the 8th aggregate of HEP Fala — general o b je c t ...................... 233 Žnidaršič Još: Attesting of concrete qualities made in central concrete work of GP Stavbar at Hoče near M a r ib o r ................................................................... 235 Avšič Franc: Economical water exploaitation of Mura River 237 Prevolšek Rudi: Thermo-electrical plant at Maribor . . . . 238 Petovar Željko: The use of slide planking for objects of indu­ stry for strong food at P t u j ........................... 243 Trauner Ludvik: Computation state of strain in the half-space due to rectangular flexibile surface loads . . 244 Srečno 1977! VSEM ČLANOM ZVEZE GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV, PODJETJEM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM, NAROČNIKOM IN BRALCEM TER SODELAVCEM »GRADBENEGA VESTNIKA« ŽELIMO VELIKO STROKOVNIH IN POSLOVNIH USPE­ HOV TER MNOGO OSEBNE SREČE V LETU 1977. Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije ter uredniški odbor Gradbenega vestnika VESTNIH ŠT. 11-12 — LETNIK 25 — 1976 YU ISSN 0017-2774 V S E B I N A - C O A I T E A I T S Članki, študije, razprave SERGEJ BUBNOV: Articles, studies, proceedings Ob zaključku 25. letn ika .............................................................................206 VILI PREMZL: Dolgoročni razvoj širšega prostora M a r ib o r a .................................... 207 Long-term development of Maribor’s large space MILAN BARTOL: Pristop in potek izdelave idejnih projektov za hitro cesto skozi Ma­ ribor — vzhodna varian ta ........................................................................ 208 Access and process of elaboration of ideas projects for highway pass­ ing Maribor — eastern variante EDVARD GLASER—ZORAN STIPLOVŠEK—KAREL SPARAŠ— RUDI ZUPAN—FRANC ZADRAVEC: Izgradnja bolnišnice v M a r ib o ru ...........................................................215 Building of hospital at Maribor EGON ŽITNIK: Visoka tehniška šola Maribor: stanje in naloge VTOZD gradbeništvo v sedanjem trenutku družbenega r a z v o ja ............................................. 2 2 0 The high technical school at Maribor JANEZ BOJC—BOLTEŽAR HVASTIJA—ANDREJ JEŽ—MILAN PUKSIČ—LUDVIK VESEL: Gradnja hidroelektrarne Srednja Drava 2 ............................................. 222 Building of hydro-electrical power plant Middle Drava 2 KAREL VERŠNAK: Graditev gradbene jame strojnice za 8 . agregat HE F a la ..................228 Building of power station for the 8 th aggregate of HEP Fala DANILO BEVC: Izgradnja HE Fala 8 . agregat — glavni o b je k t .................................... 232 Building of the 8 th aggregate of HEP Fala — general object JAŠ ŽNIDARIČ: Atestiranje kvalitete betonov v centralni betonarni GP Stavbar . . 233 Attesting of concrete qualities made in the central concrete work of GP Stavbar FRANC AVŠIČ: Vodnogospodarska izraba reke M u r e .......................................................236 Economical water exploitation of Mura River RUDI PREVOLŠEK: TE — TO M a rib or...................................................................................... 237 Thermo-electrical plant at Maribor ŽELJKO PETOVAR: Uporaba drsnih opažev za objekte Tovarne močnih krmil v Ptuju . 238 The use of slide planking for objects of Industry for strong food at Ptuj LUDVIK TRAUNER: Določevanje deformacijskega stanja v zemeljskem polprostoru, ki je na površju obremenjen z gibkimi pravokotnimi obtežbami . . . . 243 Computation state of strain in the half-space due to rectangular flexibile surface loads Jubilej SERGEJ BUBNOV: Jubilee Bogdan Melihar — šestdesetletnik...........................................................245 Vesti STANKO TOMINEC: News Poročilo predsednika Društva gradbenih inženirjev in tehnikov v M a r ib o r u ........................................................................................................246 Informacije Zavoda za raziskavo JANEZ GJURA—VLADIMIR BRAS: materiala in konstrukcij Ljubljana Elektrofiltrski pepel kot lahek nasipni material v gradnji cest . . . 251 Reports of Institute for material and structures research Ljubljana Glavni in odgovorni urednik : Sergej B ubnov, dipl. inž. Tehnični urednik : B og o Fatur, prof. Uredniški od bor : prof. dr. Janko B leiw eis, dipl. inž., Vladim ir Čadež, dipl. inž., M arjan Gaspari, dipl. inž., Dušan L a jov ic , v. g. t., prof. dr. M iloš M arinček, dipl. inž., Saša Škulj, dipl. Inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. R ev ijo izdaja Zveza gradbenih inžen irjev in tehnikov S loven ije , L jubljana, E rjavčeva 15, te lefon 23 158. Tek. račun pri N arodni banki 50101-678-47602. T iska tiskarna T one Tom šič v L ju b ljan i. R evija izhaja m esečno. Letna naročnina sku­ paj s članarino znaša 100 din, za študente 38 din, za pod jetja , zavode in ustanove 500 din Ob zaključku 25 letnika Leto 1976 je bilo jubilejno leto Gradbenega vestnika. Izšel je 25. letnik naše revije. Tudi ta letnik kot vsi letniki od leta 1963 dalje je izšel v planiranem obsegu. Čeprav so v začetku leta nastale nekatere organizacijske in finančne težave, o katerih je bil govor v uvodniku v 1. številki tega letnika, nam je uspelo v tem letu izdati Gradbeni vestnik na 254 straneh, kar je nekoliko več od planiranih 240 strani. Pač pa so nas omenjene težave nekoliko zadržale pri iz­ hajanju prvih številk letnika, tako da smo morali to zamudo nadomestiti z iz­ dajanjem več dvojnih številk kot običajno. Glede vsebine Gradbenega vestnika v tem letu ne moremo biti povsem zadovoljni. Naš poziv, da bi gradbeniki publicirali v Gradbenem vestniku več člankov poljudne, širšemu krogu gradbenikov dostopne vsebine, žal ni obrodil z ustreznimi sadovi. Tudi rubrika »Iz naših kolektivov«, ki je z odhodom tov. B. Meliharja utrpela veliko izgubo, še vedno ni zaživela. Razni poskusi vklju­ čiti druge sodelavce za to rubriko niso dali ustreznih rezultatov. Upamo, da nam bo uspelo rešiti to vprašanje v letu 1977. Se vedno nam primanjkuje kvalitetnih strokovnih člankov. Pričakujemo, da bodo v prihodnjem letu gradbeniki imeli več časa in možnosti ter nam bodo dostavili več svojih prispevkov za objavo. V prihodnjem letu bomo priobčili tudi nekaj strokovnih člankov, ki sicer niso izvirnega znanstvenega značaja, so pa koristni za prakso in bodo gotovo zanimali širši krog naših gradbenikov. Glede na opravičene pripombe, da nekateri naši rezimeji in zlasti prevodi v angleščino niso dovolj kvalitetni, bomo prosili avtorje, da v bodoče dostav­ ljajo uredništvu članke z rezimeji v slovenščini in po možnosti s prevodom v angleščino ali francoščino. Kolikor avtorji ne bi mogli sami zagotoviti prevoda rezimeja, bi jih prosili, da bi sodelovali pri redakciji prevoda z našim tehnič­ nim urednikom. Strokovna terminologija v tujih jezikih je običajno bolj znana avtorjem, kot profesionalnim prevajalcem. V prihodnjem letu bomo predvidoma končno realizirali že dolgo navzočo zamisel, da bi nam Raziskovalna skupnost Slovenije vedno dostavljala izvlečke izvirnih raziskovalnih nalog, ki jih je ta skupnost financirala, v okviru področne raziskovalne skupnosti »Graditeljstvo«. Pričakujemo, da bomo na ta način vzpostavili redno sodelovanje z Raziskovalno skupnostjo, s čimer bi bili grad­ beniki bolje informirani o poteku raziskovanja na našem področju. Posebno pozornost v prihodnjem letu bomo posvetili delovanju naših novo­ ustanovljenih strokovnih društev in naše Zveze, v skladu z ustavo in zakonom o združenem delu. V smislu sklepa uredniškega odbora bomo z letom 1977 opustili tituliranje članov uredniškega odbora in avtorjev, kot so to že storile številne druge jugo­ slovanske strokovne revije. Za avtorje člankov bosta poklic in naslov navedena pod črto na prvi strani članka. Za izdajo 25. letnika so s svojimi subvencijami oziroma naročilom večjega števila oglasov prispevale zlasti naše delovne organizacije: Inženirski biro Elek- troprojekt, Pionir in mariborske organizacije združenega dela, za kar se vsem na tem mestu lepo zahvaljujemo. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: SERGEJ BUBNOV Dolgoročni razvoj širšega prostora Maribora UDK 62.001 (Maribor) VILI PREMZL’ DIPL' INZ Življenje samo nas sili v reševanje tekočih problemov in problemov širšega pomena. Nemalo teh se je v zadnjih letih v Mariboru zaostrilo, pri­ stopili smo k razreševanju teh, nekaterim rešitvam smo pa že tudi priče. Skoraj brez izjeme ima re­ ševanje družbenih problemov odsev v prostoru, re­ ševanje širših družbenih problemov odsev v pro­ storu, reševanje fizičnih problemov pa dosledno, naj si gre za prometne rešitve, stanovanjsko grad­ njo ali druge pojave z razvojem človeške dejavno­ sti. Večji problem se pojavi, kadar smo pred na­ logo predvideti in zagotoviti družbeni, socialni in prostorski razvoj dolgoročno ne le za 10 do 15 let, temveč za 30 let. Takšna planska razdobja so v prostorskem, urbanističnem planiranju nujna, če­ ravno je za družbeno planiranje brez prostorske komponente ta, doba vprašljiva, če že ne v pogledih nekaterih planerjev čista spekulacija. Dolgoročne prognoze ekonomskega in socialnega razvoja znajo biti za takšno obdelavo v dobi dinamičnih procesov brez permanentnega spremljanja, kar velja konec koncev tudi za prostorsko planiranje, vprašljive. Vendar prostor zahteva ne le zaradi osveščenosti o potrebi varstva okolja, temveč predvsem zaradi potrebe po skladnem in zadovoljivem razvoju urba­ nega okolja dolgoročne predelitve. To pa tembolj tam, kjer so problemi pereči. Maribor se je znašel na stopnji razvoja, ko mora uskladiti svoj razvoj s širšimi interesi in najti odgovor na vprašanje, kaj pomeni v sloven­ skem prostoru in prostoru severovzhodne regije ter ne navsezadnje, kaj pomeni razvoj mesta v ne­ posrednem sosedstvu s Ptujem in Slovensko Bist­ rico, na istem zaključenem geografskem prostoru — Dravskem polju. Na osnovi tega spoznanja in pre­ verjanja razvoja ostalih dveh mest — Ptuja in Slovenske Bistrice, je nastala predstava o mož­ nosti dolgoročnega razvoja prostora v »trikotniku« Dravskega polja. Ta predstava ima svojo zasnovo že v današnji formirani urbanizaciji na robovih vzpetin Dravskega polja, ob prometnih poteh od Maribora proti ptuju in Slovenski Bistrici ter med Ptujem in Slovensko Bistrico. Ta racionalna pose­ litev je postala še bolj aktualna zaradi dveh po­ membnih dejstev: ravnina predstavlja izredno kva- K oncept prostorske organizacije obm očja m ed M ariborom , Ptujem in Slovensko Bistrico liteten agrokompleks in obenem je to eden na j več­ jih rezervatov za črpanje vode v Sloveniji, vir za oskrbo z vodo regionalnega pomena. Dosedanje razprave in prostorska preverjanja so izpričala, da ni možno več govoriti o ločenih po­ segih pri načrtovanju, temveč o kompleksnem ob­ ravnavanju Dravskega polja. To velja predvsem za kmetijstvo, industrijo, promet in energetiko, kakor tudi za določene družbene funkcije in službe širšega pomena. Spoznanja o spremembi prometnih tokov iz Evrope proti Srednjemu in Bližnjemu vzhodu ter povezavo proti vzhodni Evropi dajejo temu pro­ storu važno vlogo prometnega križišča, ki ga mo­ ramo opredeliti, ne glede na časovno odmaknjenost realizacije. Ena od prometnih poti, ki še ni dovolj prever­ jeno, ni pa nemogoča, je vodna pot kot navezava na že znane perspektivne projekte povezave Jad­ ranskega morja in Donave. Ta možnost je že bila obravnavana na mednarodnem simpoziju v Grazu in je predmet obdelave nekaterih prometnih in­ štitutov v Italiji in Avstriji. Možnost povezave ob­ stoja v že zgrajenem kanalu HE SD1. Vsi ti momenti nudijo v perspektivi možnost za razvoj enega največjih gospodarskih razvojnih ob­ močij v Sloveniji. Izhodišča za nadaljnje delo je že nakazani koncept prostorske ureditve z organizacijo ,tri­ kotnika’, katerega stranica so prometne povezave med vsemi tremi urbanimi centri — Mariborom, Ptujem in Slovensko Bistrico, z lokacijo industrije ob teh prometnih povezavah, izven najbolj kritič­ nih območij kmetijstva in vodnega rezervata (Kid­ ričevo, Pragersko, Zlatoličje, Dobrovci, Rače, Tezno). Nemajhno pozornost pa je potrebno posvetiti nadaljnjemu razvoju naselij, ki so v preteklem času zrasla precej neorganizirano, brez trdne or­ ganizacijske in funkcijske osnove. Kvaliteta bival­ nega otoolja je v načelu zajamčena z vmesnimi pro­ dori zelenja iz obronkov Pohorja, Slovenskih Go­ ric in Haloz v Dravsko polje, kot vmesnimi varo­ valnimi in rekreacijskimi zelenimi površinami. Jasno je, da bo ta koncept potrebno preveriti z nadalnjim delom, utrditi prioritetne planske ele­ mente in uskladiti razvojne programe posameznih planskih sektorjev, ki so nakazani že v zasnovi ur­ banizacije Slovenije za leto 2000. UDK 6Z.001 (M aribor) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 11-12, STR. 207—208 Vili Premzl: DOLGOROČNI RAZVOJ ŠIRŠEGA PROSTORA MARIBORA Avtor opredeljuje širši pomen mesta Maribora in njegove regije, zlasti glede na prometne tokove iz Evrope proti Srednjemu in Bližnjemu vzhodu ter glede na povezavo proti vzhodni Evropi. UDC 62.001 (M aribor) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 11-12, PP. 207-208 Vili Premzl: LONG-TERM DEVELOPMENT OF MARIBOR’S LARGE SPACE The author defines wider mean of Maribor town and its region, specially from the point of traffic cur­ rents from Europe to Central and Near East and as connection towards East Europe. Pristop in potek izdelave idejnih projektov za hitro cesto skozi Maribor - vzhodna varianta UDK 625.711.3 m i l a n b a r t o l , d i p l . i n Z. Prometni problem se že dalj časa (10—15 let) pojavlja kot eden prioritetnih problemov v Ma­ riboru iz naslednjih osnovnih razlogov: — mesto leži ob močnem vodotoku — reki Dravi, ki že sama predstavlja razmeroma težak premostitveni problem, na robu med gričevjem in dravskim poljem. Gričevje, ki obroblja mesto na severu, je močno razgibano in sestavljeno iz geo­ loško zelo neugodnih zemljin — gline in laporji. Tu se križata dve važni mednarodni prometni poti. Prva vodi iz severne Evrope preko Avstrije na Šentilj in nato preko Maribora in Celja proti Ljub­ ljani. Druga pa iz avstrijske Koroške preko pre­ hoda Vič, Dravograda in po dravski dolini do Ma­ ribora in nato naprej preko Zagreba v osrčje Bal­ kana in na bližnji vzhod. Obe cestno prometni po­ vezavi potekata sedaj skozi naj ožje mestno sredi­ šče po ozkih uličicah in s svojim prometom pov­ zročata prometni kaos in nemogoče ekonoške raz­ mere; S l . 1. P rojektiran i del cestne m reže za plansko obd ob je 1996 z avtocesto Sl. 2. Prom etne obrem enitve za leto 1996 total B artol: H itra cesta 210 G radbeni vestnik, Ljubljana 1976 (25), št. 11-12 — mesto Maribor postaja vedno bolj središče severovzhodne Slovenije in tako cilj in izvor vse večjega regionalnega prometa; — teža problema pa je vsekakor v mestu sa­ mem zaradi vse večjega prirastka števila prebi­ valcev in delovnih mest, izgradnje satelitskih stanovanjskih naselij in drugega, kar vse povzro­ ča porast prometa, ki za večkrat presega vse do­ sedanje prognoze. Za Maribor do sedaj ni bila izdelana komplek­ snejša prometna rešitev. Problemi so se reševali parcialno nekaj zaradi pomanjkanja sredstev, ne­ kaj pa tudi zaradi nepoznavanja tovrstne problema­ tike. Prvi večji tozadevni poizkus je bil narejen pred več kot desetimi leti v sklopu iskanja poteka avtocestne povezave v slovenskem merilu, iz ka­ terega je nato izšla t. i.: »Slovenika«: Šentilj—Mari­ bor—Celje—Ljubljana—italijanska meja. Na ob­ močju mesta sta tedaj obstajali dve varianti pote­ ka avtocesta, to je t. i. »mestna varianta«, ki je po­ tekala tik ob železniški progi na njeni vzhodni strani s priključki v Hočah in Pesnici, ter t. i. »vzhodna varianta«, ki je obšla mesto na vzhodu in prečkala gričevje med Malečnikom in mestom. Te­ daj je bil tudi sprejet rezervat za »mestno va­ rianto« avtoceste, ki je v veljavi še danes. V poz­ nejšem času je na podlagi novih spoznanj obveljala naslednja osnovna zamisel: — tranzitni promet ne sodi v mesto, zato naj avtocesta mesto obide na njegovi vzhodni strani; — po trasi prejšnje »mestne variante« avto­ ceste naj poteka neka prometnica, ki bo v prvi fazi prevzela tranzitni in mestni promet v smeri se- ver-jug, pozneje pa, ko bo tranzitni promet toliko narasel, da bo morala biti zgrajena avtocesta okoli mesta, pa bo mesto to prometnico prevzelo kot čisto mestno cesto. Ta cesta naj bi služila kot hrb­ tenica bodoče mestne mreže, na katero bi se nave­ zovale druge primarne mestne ceste in tako pove­ zale posamezne mestne predele. Tak pristop k re­ ševanju problema ni nov in edinstven, saj tak kon­ cept že dalj časa uporabljajo povsod po svetu. V popolnoma nerešenih prometnih problemih, ko se po zastarelem mestnem omrežju tareta tranzitni in mestni promet, ni rešitev, če zgradimo avtocesto v visokem standardu, ki sicer do nekje razbremeni mestne ceste, nikakor pa ne rešuje žgočih proble­ mov v samem mestu. Poleg tega pa je tranzitnega prometa premalo, (18 °/o), da bi bila gradnja av­ toceste že v prvi fazi ekonomsko upravičena. Niti ni rešitev dograjevanje in izpopolnjevanje klasič­ ne mestne mreže v nekem ortogonalnem sistemu s semaforskimi križišči, saj tako še vedno vodimo tranzitni promet skozi naj ožje mestno središče. Naj smiselne j ša rešitev je usposobitev take me­ stne cestne povezave, ki s svojimi elementi, številom in načini priključkov ter prometnim režimom za­ gotavlja visoko prometno propustnost in čim bolj tekoč promet. Tako lahko v prvi fazi služi tudi tranzitnemu prometu, v drugi fazi pa, ko tranzitni promet prevzame avtocesta, zadovoljuje vsem čisto mestnim zahtevam. Te prometnice se je v Mariboru nekako prijelo ime »hitra cesta«, čeprav bi jo, glede na prej opi­ sano funkcijo, morali imenovati »visokopropustna cesta« (Hochleistungsstrasse). Po prometnih prognozah bi hitra cesta prev­ zemala tudi tranzitni promet do konca planskega obdobja, to je do leta 1996. Tedaj bi tranzitni pro­ met dosegel 14.250 PLDP, kar že opravičuje vklju­ čitev avtoceste. Pod opisanimi predpostavkami je tedanji Cest­ ni sklad SRS pri Komuna projektu v Mariboru na­ ročil leta 1973 možnostne studije avtoceste na re­ laciji Hoče—Šentilj in hitre ceste skozi Maribor na potezu Hoče—Pesnica. Možnostna studija avto­ ceste je bila izdelana v več variantah, študija za hitro cesto pa v eni varianti, ki je na ozkem me­ stnem področju potekala po koridorju bivše »me­ stne avtoceste«. Pri kasnejšem preverjanju in dograjevanju projekta za hitro cesto pa so se pokazale naslednje slabosti: — potek tik ob železnici je urbanistično ne­ ugoden, kar ceste ni mogoče urbanizirati in osta­ ne vedno le koridor skozi mesto, — dobimo zelo neugoden raster mostov pre­ ko Drave, — zaradi poteka tik ob železnici ni možno ob­ likovati zadostnega števila polnih priključkov, kar ima za posledico, da cesta ni zadostno obremenje­ na, odtegne premalo prometa z ostale mestne mre­ že, da ne služi osnovnemu konceptu hrbtenice me­ stne mreže, ker ostalih primernih cest ni možno povsod direktno priključevati, — zaradi bližine železnice so tudi funkcional­ no omenjeni priključki tehnično zelo težko izved­ ljivi in zelo dragi, — gotovi krajši odseki hitre ceste in pa pri­ ključne ceste ter priključki, kjer pač je dana mož­ nost dobre povezave, pa so zaradi navedenih sla­ bosti preobremenjeni. Zaradi vseh navedenih slabosti je občina Ma­ ribor jeseni 1974 zbrala team iz vrst sodelavcev vseh mariborskih organizacij, ki se trudijo z urba­ nističnimi ali prometnimi študijami ali projekti, z nalogo, da poizkuša najti ali nakazati rešitve za naštete pomanjkljivosti, podane studije za hitro cesto. Ta team je kot zaključek svojega dela predla­ gal premaknitev hitre ceste na njenem mestnem delu proti vzhodu v tehnično in ekonomsko še možni koridor skozi Melje in stanovanjsko naselje Greenwich, s čimer bi dosegli možnost izvedbe večjega števila polnih priključkov in urbanistično obdelavo trase. Ta predlog je na svojem južnem delu doživel še nekaj sprememb ob vsklajevanju s sodelavci Urbanističnega inštituta iz Ljubljane, ki so tedaj delali na projektu satelitskega naselja Ma­ ribor jug in predlagali tudi nov prometni koncept mesta, to je koncept »dvojnega križa«. Ker poteka ta varianta vzhodno od osnovne, jo imenu­ jemo vzhodno varianto hitre ceste, osnovno' va­ rianto pa zapadno varianto hitre ceste. Občina Maribor je nato pri Komuna projektu Maribor naročila preveirbo finančne možnosti izgradnje cestnega proboja po predlagani črtni rešitvi. Ker je ta preverba dala pozitivne rezultate, je bil Skupščini občine Maribor podan predlog o prepo­ vedi prometa z zemljišči na obravnavanem pod­ ročju. Skupščina je ta predlog tudi sprejela. Vzporedno s tehnično-programskim »lušče­ njem« problema je potekalo tudi politično-finančno dogovarjanje med Republiško skupnostjo za ceste in skupščino občine Maribor. Zaključek in rezul­ tat teh dogovorov je sporazum med obema skup­ ščinama o sofinanciranju desetletnega programa mestne cestne mreže. Z njegovim podpisom in ra­ tificiranjem so bile podane možnosti za začetek or­ ganiziranega pristopa k reševanju mariborske pro­ metne problematike. Soinvestitorja sta iz sodelavcev svojih stro­ kovnih služb osnovala štab strokovnjakov, ki naj bi skrbel za izvedbo sklenjenega sporazuma. Ta štab vodi za Republiško skupnost za ceste Marjan Krajnc, dipl. ing., za občino Maribor pa Jože Mu­ šič, dipl. ing. Ta štab je takoj na začetku svojega dela na­ letel na precejšnje organizacijske in programske težave: — pritisk za začetek gradnje je bil precejšen, zato je bilo potrebno čim prej priti do potrebne tehnične dokumentacije, — čeprav je za zahodno varianto obstajala možnost študija z vsemi spremljajočimi elaborati, le-ta ni bila prenosljiva na novo traso, ker se je is­ točasno spremenil osnovni prometni koncept (iz ringa — dvojni križ), — za zahtevano vzhodno varianto ni obstajal program, niti prometna študija. Obstajala je samo črtna skica z nakazanimi osnovnimi priključki in priključnimi cestami. Natančen potek in sistem same ceste, kakor tudi priključkov in priključnih cest, ni bil preverjen. Zaradi tega je bilo potrebno najprej izdelati nov koncept mestne mreže in ga nato prometno preveriti, ter po potrebi korigirati mrežo. — izdelati je bilo potrebno idejne projekte za vzhodno varianto z vsemi spremljajočimi elabora­ ti: objekti, geologijo, hidrologijo, ekologijo, presta­ vitev komunalnih vodov itd. — iz tehničnih razlogov (poznavanje terena in problematike, zahtevo po stalnem kontaktu s kra­ jevnimi dejavniki: KS, ZUM, podjetja itd.), je bilo zaželeno, da dela opravijo za to registrirane in usposobljene mariborske projektivne organizacije. V mestu pa tedaj ni bilo tozadevne organizacije, ki bi imela vse reference in bi imela toliko prostih kapacitet, da bi uspela delo izvršiti v zahtevanem roku. Zaradi tega je bilo potrebno doseči fizično ali dnevno združitev kapacitet. Investitorska gru­ pa se je v začetku navduševala za idejo o izločitvi potrebnih kadrov iz posameznih podjetij in njiho­ vo namestitvijo pod skupno streho. Kaj kmalu se je pokazalo, da to sploh ni izvedljivo: matična pod­ jetja bi bila v večini primerov tako okrnjena, da bi bilo njihovo poslovanje otežkočeno; ker bi vsak član delovnega teama ostal v delovnem razmerju pri matični firmi, bi za vsakega od njih veljali raz­ lični samoupravni sporazumi in pravilniki; ni bilo jasno, pod kakšnimi pravnimi utemeljitvami bi tak team deloval navzven in kako bi pravno verificiral svoj končni izdelek. Vse to bi bilo seveda možno, vendar bi organizacijski in pravni postopki zahte­ vali preveč dragocenega časa. Zaradi vsega navedenega se je investitorska grupa odločila, da odda dela Cestnemu podjetju Maribor, TOZD Projektivno tehnološki biro z na­ slednjimi zahtevami: — vodja projekta in projektantskega teama naj bo Stanko Tominc, dipl. inž. — Cestno podjetje naj v projektantski team vključi še naslednje projektantske organizacije: Komuna projekt in ZUM z obema TOZD. Za ostala necestarska dela naj nosilec projekta zbere ponud- Sl. 3. M aketa hitre ceste od predora Greenw ich, m ostu preko Drave, p rob o ja skozi M elje do carinarnice, pogled proti severu Sl. 4. M aketa hitre ceste od carinarnice preko križišča M elje, p roboja skozi M elje, m ostu preko Drave do Greenwicha, p o ­ gled proti jugu be od registriranih organizacij za gotova dela in po odobritvi investitorjev sklene z njimi parcialne po­ godbe. Ko smo nato pred sklepanjem parcialnih po­ godb pri Cestnem podjetju razmišljali o notranji organizaciji projektantskega teama, smo se odločili za naslednji sistem: — vodja projekta bo načelno strokovno uskla­ jeval delo znotraj teama in ga zastopal napram in­ vestitorju; •— z vsako projektantsko organizacijo smo na­ tančno opredelili obseg projektantskih del, ki jih mora vsaka od njih (tudi naša) izdelati pod vod­ stvom svojega odgovornega projektanta in za ob­ delavo prevzeti vso odgovornost v smislu zakona o gradnji objektov (registracija firme, potrdilo o not­ ranji kontroli, vse potrebne izjave in potrdilo o strokovnem izpitu odgovornega projektanta), ka­ kor tudi obveznosti po pogodbi za svoj del — rok; — skupaj z drugimi organizacijami smo se do­ govorili za način obdelave projektov — enotnost projekta. — naša TOZD je prevzela končno redakcijo in kompletiranje projektne dokumentacije. Pri obdelavi naloge je bilo potrebno pred čisto tehničnimi rešitvami, kot so trasa, niveleta, obde­ lava priključkov in križišč, obdelati programski del: omrežje mestnih cest in pripadajoče prometne obremenitve in tokove s sprotnim usklajevanjem in prilagoditvami, načelnim sistemom priključkov in križišč za dosego zahtevane stopnje uslug pro­ jektirane ceste, s posebnim ozirom na časovno kombiniran značaj prometnice. Vso našteto proble­ matiko smo reševali na sestankih revizijske komi­ sije in projektantskega teama, ki sta se med skup­ nim delom počasi zlila v dobro delujočo delovno skupino. Temu delovnemu vzdušju na revizijskih komisijah gre tudi dobršen del zaslug za uspešen in pravočasen zaključek programsko-projektant- skih del. Pri programskem delu je bil dan tudi precej­ šen poudarek urbanističnim problemom. Hkrati z idejnim projektom hitre ceste je Zavod za urba­ nizem Maribor tudi izdeloval novi GUP Maribora, tako da je bilo potrebno sprotno usklajevanje obeh nalog, ki pa je bilo precej olajšano, ker je isti za­ vod izdeloval tudi urbanistični elaborat v sklopu projekta hitre ceste. V sklopu naloge je bil izdelan tudi poseben ekološki elaborat, ki ga je pripravil Zavod za zdrav­ stveno var stro Maribor in ki je vseboval naslednja poglavja: meritve emisij hrupa, Ogljikovega mono­ ksida in svinca v zraku z istočasnim štetjem pro­ meta, aplikacijo dobljenih meritev na projektirano traso z upoštevanjem prometa za plansko obdobje 1996 in pa analizo teh vplivov ter predlog zaščit­ nih ukrepov. Pri zaščiti pred hrupom smo upošte­ vali predlog predpisov, ki je trenutno v razpravi. Predlog zaščitnih ukrepov je bil v maksimalno možni meri upoštevan pri izdelavi projekta. Poleg ostalih spremljajočih elaboratov je bil izdelan tudi projekt za premostitev reke Drave in zasnovalne skice ostalih objektov. Glede na mestno področje z mnogimi premostitvami in priključki je na trasi kar 21 raznih objektov. Za orientacijo o velikosti in kompleksnosti projektne naloge podajamo: pogodbeno ceno za iz­ delavo projekta kakor tudi njeno razdelitev na po­ samezne elaborate in pa osnovne podatke o projek­ tiranem cestnem omrežju: cestna dela 1,354.148,— objekti . .. 899.078,— urbanizem 257.000,— projekti prestavitev komunalnih vodov 255.000,— prometno ekonomski elaborat 783.250,— geologija 48.000,— ekologija 155.000,— hidrologija 30.000,— pripravljalna dela 90.000,— SKUPAJ: 3,871.474,— Osnovni podatki o projektu: hitra cesta 8,2 km štiripasovne priključne ceste 4,8 km ostale priključne ceste 5,0 km deviacije 6,6 km skupna dolžina objektov 2,3 km med katerimi so tudi: most preko Drave 335 m pokriti ukop Greenwich 205 m viadukt Košaki 140 m viadukt Melje 311 m priključki 8 kom UDK 625.711.3 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 11-12, STR. 208—214 Milan Bartol: PRISTOP IN POTEK IZDELAVE IDEJNIH PROJEKTOV ZA HITRO CESTO SKOZI MARIBOR — VZHODNA VARIANTA ' MAvtor obravnava prometne probleme v mestu Ma­ riboru in njegovi okolici glede na lego mesta ob reki Dravi, glede na to, da je Maribor središče severovzhod­ ne Slovenije, in glede na velik porast v številu prebi­ valstva. izpisek iz izkazov kubatur: izkopi 941.215 m3 nasipi 526.240 m3 tampon 249.510 m3 zidovi 231.406 m3 Iz navedene rekapitulacije iz pogodbe je jasno razvidno, da znašajo projektantska dela za cesto le 35 % celotne pogodbene vsote. Idejni projekt je izdelan, revidiran in sprejet, s čimer pa je storjen komaj prvi korak. Da bo pri­ šlo do same gradnje prepotrebne ceste in mreže, ki se nanjo navezuje, bo potrebno še mnogo skupnih naporov investitorjev, projektantov, ostalih insti­ tucij, podjetij in vse naše družbe. UDC 623.711.3 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 11-12, PP. 208—214 Milan Bartol: ACCESS AND PROCESS OF ELABORATION OF IDEAS PROJECTS FOR HIGHWAY PASSING MARIBOR — EASTERN VARIANTE The author treats the traffic problems of Maribor town and its environs with reference to its situation along the Drava River, with regard that Maribor is the centre of North-Eastern Slovenia and with regard to enormous increase of population. elektroservice (B Y e l e k t r o t e h n i š k o p o d j e t j e g r o s u p l j e \[J/ p o z d e l e k t r o s e r v i c e ■ . g r o s u p l j e . ■ OBRTNO INSTALACIJSKO PODJETJE GROSUPLJE, Taborska 3, telefon 771 039 LJUBLJANA, Dolenjska 74, telefon 23 314 Projektiramo, izvajamo in montiramo elektroinstalacije jakega in šibkega toka, razne naprave z avtomatiko, strelovode, trafo postaje, avtomatske telefonske centrale, skupinske antenske naprave. Servis in popravila. Izgradnja bolnišnice v Mariboru UDK 725.51 (Maribor) d r . e d v a r d g l a s e r — z o r a n s t i p l o v s e k , o e c . DR. KAREL SPARAS — RUDI ZUPAN, DIPL. IN 2. FRANC ZADRAVEC, GRADB. TEHN. NAMEN IZGRADNJE IN PRIPRAVE ZA IZGRADNJO TER ZBIRANJE FINANČNIH SREDSTEV Leta 1961 je imela Splošna bolnišnica v Mari­ boru 979 standardnih postelj, to je toliko postelj, kolikor jih je po mednarodnih normativih moči imeti na obstoječi kvadraturi prostorov, in 430 ta­ kih, zasilnih postelj, ki so pod silo razmer bile na­ tlačene kjerkoli med standardne postelje ali dru­ god. Skupaj je tedaj imela bolnišnica 1409 postelj s poprečno letno zasedbo 1391 ali 98 °/<>, medtem ko so posamezni oddelki bili zasedeni nad 106 °/o. Zasedba standardnih postelj pa je bila 142 °/o. Leta 1961 je bil ustanovljen »Sklad za izgrad­ njo splošne bolnišnice v Mariboru« z namenom, da zbira denarna sredstva za izgradnjo novih objektov in adaptacijo že obstoječih, saj v tem času ni bilo pričakovati nobene denarne pomoči od drugod. Z ustanovitvijo odbora za izgradnjo naše bol­ nišnice je bil dan pečat večje zavzetosti družbeno­ političnih skupnosti in družbenopolitičnih organi­ zacij mariborske zdravstvene regije ob velikem ra­ zumevanju delovnih ljudi tega področja. Uvedel se je samoprispevek, ustanovile so se gradbena, fi­ nančna, propagandna komisija ter komisija za revi­ zijo projektne naloge, idejnega in glavnega projek­ ta ter razne druge občasne komisije. Ustanovil se je investicijski oddelek splošne bolnišnice Maribor, investicijski svet in drugo. Sklad za izgradnjo naše bolnišnice pa je na­ daljeval svoje delo in ustvarjal nadaljno ugodno klimo med občani za zbiranje sredstev ter v treh brošurah »Naša bolnišnica« prikazal doslej oprav­ ljeno delo, zbrana finančna sredstva in druge po­ kazatelje, ki so bili potrebni za sprotno obveščanje občanov, ki so prispevali svoja sredstva. Do konca leta 1975 je sklad zbral preko 10 mi­ lijonov din, samo po sebi mnogo denarja, čeprav za takšen objekt premalo, vendar poteka propaganda naprej in je prisotna vselej in povsod. Rezultat dela članov upravnega odbora Sklada za izgradnjo splošne bolnišnice v Mariboru na čelu s prim. dr. Edvardom Glaserjem se je končno od­ razil v sprejemu samoupravnega sporazuma vseh delavcev mariborske regije v strogo namenskem prispevku v višini 0,77 °/o od bruto osebnih dohod­ kov za izgradnjo splošne bolnišnice dr. Jožeta Po­ trča v Ptuju in splošne bolnišnice v Mariboru v letih 1973—1977. Obe bolnišnici sta vsem samou­ pravnim ter družbenopolitičnim organom dostavili svoja investicijska programa, ki sta sredi leta 1973 družbeno verificirana. Zaradi splošno znanih dej­ stev pri vseh investicijskih naložbah je v javni raz­ pravi v letošnjem letu sprejeto soglasno stališče, da je v naslednjem srednjeročnem obdobju že veljav­ ni sporazum podaljšati vse tja do leta 1980, ter s tem omogočiti obema bolnišnicama realizacijo po­ trjenih investicijskih programov, pri čemer pa je brezpogojno rešiti tudi izredno pereče probleme obeh zdravstvenih domov v naši regiji. Na podlagi takšnih izhodišč se je spremenila tudi struktura financiranja investicij v zdravstve­ ne namene predvsem za našo bolnišnico, saj se je lastna udeležba bolnišnice po sedanjem finančnem planu povečala od prvotno predvidenih 8,47 % na skoraj 15 % lastne udeležbe pri realizaciji progra­ ma v letih 1973—1980. Skupna predračunska vrednost vseh objektov iz programa 1973—1977 je ocenjena na skoraj 600 milijonov din, kar predstavlja tako imenovani pro­ gram »A«, medtem ko je program »B« ocenjen v celoti dodatno obremenil razpoložljiva finančna sredstva bolnišnice in predstavlja dodatno obreme­ nitev v naslednjih letih za splošno bolnišnico Ma­ ribor v znesku skoraj 100 milijonov din. Na osnovi tega je izkazano, da je pretežni del razpoložljivih finančnih sredstev za izgradnjo naše bolnišnice baziran na podlagi samoupravnega spo­ razuma delovnih ljudi v delovnih in drugih orga­ nizacijah združenega dela v višini 65 °/o potrebnih sredstev, 15 “/olastne udeležbe splošne bolnišnice Maribor in približno 20 % udeležbe Zdravstvene skupnosti SRS z ozirom na to, da je skladno s skup­ ščinskimi sklepi skupščine SRS izgradnja maribor­ ske bolnišnice uvrščena kot prioritetna investicija v tem srednjeročnem obdobju. Bolnišnica je v soglasju s svojim ustanovite­ ljem tj. skupščino občine Maribor, odborom za iz­ gradnjo bolnišnice, ki ga je sama imenovala, in­ vesticijskim svetom kot družbeno kontrolnim or­ ganom ustanovila posebno strokovno službo v ob­ liki investicijskega biroja, ki je dolžan skladno s sprejetimi programi in sklepi samostojno voditi vse posle investitorja, tj. splošne bolnišnice Maribor, pri čemer za svoje delo zlasti po vsebinski plati ne odgovarja le direktorju zavoda kot individual­ nemu izvršilnemu organu, temveč predvsem tistim, ki so formiranje in ustanovitev te službe zahtevali. FUNKCIONALNA UREDITEV OBJEKTOV Hospitalna stolpnica, nekoč skelet, ki nas je vse predolgo bodel v oči, je dograjena. Zrasla je v sodoben bolniški objekt, plod solidarnosti delov­ nih ljudi in občanov mariborske, lenarške, ptujske ormoške ali slovenjebistriške občine, regionalne zdravstvene skupnosti Maribor, s soudeležbo SR Slovenije. Če so ob otvoritvi 25. aprila 1976 in nekaj dni pozneje, ko je bila hospitalna stolpnica predstav­ ljena javnosti (ogleda se je udeležilo nad 8000 lju­ di), mnogi govorili o »beli lepotici Maribora«, lah­ ko danes, ko v celoti služi svojemu namenu, ugo­ tovimo, da ni le lep, temveč tudi funkcionalen in tehnološko izpiljen objekt, ki daje vse možnosti za delovanje medicinskim strokovnjakom po principih sodobne medicinske znanosti, bolnikom pa omogo­ ča prijetno bivanje. V zadnjem tednu oktobra je hospitalna stolp­ nica sprejela paciente kirurških oddelkov, in sicer: TOZD kirurški oddelki: — oddelek za traumatologijo — oddelek za splošno kirurgijo (z angiokirurgijo) — oddelek za urologijo — oddelek za torakalno kirurgijo FUNKCIONALNA RAZDELITEV HOSPITALNE STOLPNICE PO KIRURŠKIH STROKAH: — oddelek za plastično in rekonstruktivno kirur­ gijo z opeklinami — oddelek za nevrokirurgijo TOZD oddelek za ortopedijo in fizioterapijo FUNKCIONALNA RAZDELITEV Vse etaže razen otroške so gradbeno in funk­ cionalno enake. Oprema v vseh je univerzalna. Tak koncept omogoča vsestransko namestitev kirurške­ ga bolnika v katerokoli etažo. To pomeni, da se pa­ cienti v primeru nenadne ali nepričakovane zase­ denosti enega oddelka lahko sprejmejo na drugi oddelek pod popolnoma enakimi funkcionalnimi pogoji dela. Pacienti so nameščeni v svetlih, zračnih in pro­ stranih 6-posteljnih, 4-posteljnih in 2-posteljnih sobah. Štiri- in dvoposteljne sobe so namenjene najtežjim bolnikom, kjer je potrebna intenzivnejša nega in terapija. Vsaka bolniška soba ima priklju­ ček na medicinske pline in podpritisk za aspira­ cije. Posteljne enote so opremljene z lastnimi sani­ tarijami, toaletnimi prostori in izlivi. V etaži je skupen dnevni prostor, kjer se mobilni pacienti lahko sproščeno pogovarjajo, čitajo, spremljajo RTV program in sprejemajo obiske. S tem je dose­ žena precejšnja stopnja domačnosti, ki vsekakor pozitivno vpliva na počutje bolnika in potek zdrav­ ljenja. Timski sestrski prostori so razporejeni tako, da je pot med sestro in bolnikom najkrajša in da je zveza permanentna. Posebni funkcionalni pro­ stori (preiskovalnice) omogočajo zdravnikom lažje delo, pacientom pa večjo sproščenost in boljše so­ delovanje. Vsi otroci kirurških oddelkov razen otrok za plastiko in rekonstruktivno kirurgijo so namešče­ ni v povsem za otroke prirejeni otroški etaži. Tudi tukaj veljajo enaki kirurški principi, ki so pa do­ polnjeni s pediatričnim režimom. Koncept je dober in prepričan sem, da bomo s takšno organizacijo dela lahko nudili našim naj­ mlajšim bolnikom veliko več kot smo bili sposobni nuditi v prejšnjih neustreznih prostorih. TLORIS ETAŽE — TIPIČNE Vse kirurške ambulante, diagnostični in in­ strumentalni posegi in operacije se opravljajo še na­ prej v starih prostorih bivše kirurške zgradbe. Ko­ munikacije omogočajo podzemeljski kolektorji, ki so zračni, osvetljeni in ogrevani. Poti so dolge, ven­ dar ob dobri organizaciji dela niso in ne smejo biti za bolnika nevarne. Le takšen koncept dela omo­ goča, da pred zaključkom I. in II. faze funkcionale lahko hospitalna stolpnica služi svojemu namenu. Dela v I. fazi funkcionale, katere namembnost je centralna intenzivna terapija, medicinska admi­ nistracija za vse kirurške oddelke, garderobni in HOSPITALNA STOLPNICA — TLORIS TIPIČNE ETAŽE 1. d v ig a la , 2. s to p n iš č e , 3. h o d n ik , 4. z d r a v n iš k a s o b a , 5. p r e is k o v a ln ic a , 6. p r ip r a v a , 7. č is t i s e s t rs k i p r o s to r , 8. n e č is t i p r o s to r , 8. a č is t i p r o s to r , 9. e ta ž n a s e s tra , 10. k o p a ln ic a , 11. p o l ib a n , 12. tu š , 13. d v o p o s te l jn a b o ln iš k a s o b a , 14. š t i r ip o s te l jn a b o ln iš k a . s o b a , 15. š e s tp o s te i jn a b o ln iš k a s o b a , 16., d n e v n i p ro s to r , 17. b a lk o n , 18. a d m in is t ra c i ja , 19. n e č is t i s e s trs k i p r o s to r , 20. W C , 21. b a lk o n , 22. sh ra m b a sanitarni prostori, klimatske naprave in arhiv, so v polnem teku in upamo, da bodo zaključena v 1977. letu. Žal pa se dela II. faze funkcionale zaradi po­ manjkanja finančnih sredstev še niso pričela. Prav ta II. faza funkcionale, v kateri so operacijski trakt z instrumentalno diagnostičnimi kabineti, opeklin­ ski center, kirurške specialistične ambulante z ur­ gentno operativno službo, oddelek za transfuzijo, centralni laboratorij in rentgenološki kabineti, pa pomenijo najbolj zahtevno gradbeno etapo za »gradbince«, za kirurgijo pa srce in pljuča, ki jim kirurgovo znanje in spretnost dajeta življenjsko energijo v borbi za uspešno zdravljenje. Prepričani smo, da bomo ob podpori delovnih ljudi in občanov štirih obdravskih občin ter ob so­ lidarnosti SR Slovenije dograjen in potrjeni pro­ gram izgradnje regionalne bolnišnice v Mariboru nadaljevali ter ga do leta 1980 uspešno dokončali. PROJEKTIRANJE IN OPIS KONSTRUKCIJE OBJEKTOV Načrtovanje izgradnje bolnišnice je prav pri­ čelo v letu 1956, ko so se vodstvo bolnišnice in osta­ li dejavniki odločili, da bo bolnišnica zgrajena na obstoječi lokaciji. Do te odločitve je prišlo po iz­ delavi študije, ki je upoštevajoč realne možnosti predvidela nadaljno izgradnjo že obstoječega bol­ niškega kompleksa. Takrat še ni bil poznan potek magistralne ceste, ki danes teče ob vzhodnem robu bolnišničnega kompleksa, pa tudi železnico smo še prelagali na traso pod Pohorjem. Ne gre zameriti strokovnemu vodstvu bolniš­ nice, da je zahteval izpopolnitev medicinske opre­ me, ki neposredno odloča o uspešnem zdravljenju bolnikov, da pa so pri tem pozabili na vse ostale indirektne faktorje, ki jih imenujemo komunalne naprave in energetske vire. Tako se je zgodilo, da smo imeli pet kotlovnic na trdo gorivo s kotli, ki so bili dotrajani, da nam je kanalizacija zalivala kletne etaže in da si srečal sestro, ki je potiskala bolniški voziček z drugo roko pa držala dežnik nad bolnikom. Tehnični službi bolnišnice je uspelo te proble­ me spraviti na dnevni red aktualnih vprašanj. Pro­ jektirali in zgradili smo nova cestišča, nove zeleni­ ce, novo transformatorsko postajo, centralno kot­ lovnico, podzemni hodnik, v katerem potekajo vse instalacije in ki povezuje vse blokovne zgradbe, zbirni kanal, novo vodovodno omrežje, sedaj je v gradnji velika sodobna pralnica. Sedaj vodi vse investicijske posle investicijski biro bolnišnice. Od medicinskih objektov so bili zgrajeni operacijski prizidek k »dermi«, patologija s podaljškom v katerem začasno gostujeta dializa in izotopni laboratorij. Za veliko preokretnico v iz­ gradnji mariborske bolnišnice lahko štejemo leto 1964, ko smo pričeli projektirati interni in neuro- psihiatrični oddelek, ter oddelek za laboratorijsko službo. Posteljni objekt je bil zgrajen do III. faze, ko je bila gradnja zaradi takratne gospodarske refor­ me ustavljena. Tako je betonski skelet skozi osem let klical po svoji dograditvi. Ko smo začeli znova, se je spremenil tudi program. V novo zgradbo bi se naj vselil kirurški oddelek z vsemi svojimi od­ seki. V ta namen je bilo treba izvršiti nekaj manj­ ših sprememb na stolpnici, čisto na novo pa je bilo treba sprojektirati medicinsko-funkcionalni trakt. Zasnova objekta funkcionalnega trakta je bila pogojena od že obstoječega skeleta posteljne stolp­ nice in od razpoložljivega prostora med ostalimi objekti in cestišči. Posteljni objekt je zgrajen in vseljen. Zasno­ van je bil kot stolpnica z eno kletno in 15. postelj­ nimi etažami ter dvorano na terasi. Etaže so vertikalno povezane z dvema stopni­ ščema in dvigalom sistema »kvatroples«. Vsaka etaža ima po 32 postelj in vse pripadajoče funk­ cionalne prostore. Etaža je dvotraktna s sredinskim hodnikom s tem, da so nečisti sestrski delovni pro­ stor, umivalnice in WC bolnikov priključeni bol­ niškim sobam na južni strani. Skupna kopalnica in 2 tuša sta locirana v severnem traktu v sklopu dru­ ge funkcionale. Konstrukcija je železobetonski skelet računan na potresno varnost IX. stopnje. Stropovi so siste­ ma »SUPER«, vmesne stene so dvojne. Zasteklitev s »TERMOPAN« steklom in zuna­ nje žaluzije ščitijo prostore pred preveliko insola- cijo. Okenski parapeti so iz aluminijastih sendvi­ čev. Okna so opremljena z ventilacijskimi loputa­ mi za nočno zračenje sob. Prostori brez direktnega zračenja in hodniki so prisilno ozračevani. Ogre­ vanje je centralno — toplovodno. Bolniške sobe so opremljene z govomo-klicno napravo, priključki na kisik in komprimiran zrak. V stolpnici je tudi cevna pošta. V vsaki etaži je manjša kuhalna možnost, medtem ko je centralna čajna kuhinja v kletni etaži. Hospitalna stolpnica lahko sprejme 480—500 pacientov. m2 Neto kvadratura vseh etaž 10.841 Bruto kvadratura vseh etaž 12.344 Loggie od II. do XIII. nadstropja 108 Balkoni 266 Pohodna terasa 466 Medicinsko funkcionalni trakt se gradi v dveh fazah, pri čemer se II. faza deli še na 1. in 2. etapo izgradnje. Posamezne faze morajo biti konstrukcijsko in instalacijsko tako zasnovane, da jih je možno po dograditvi takoj uporabiti. Sedaj je v izgradnji I. faza. Za II. fazo se dokončujejo projekti. Prometno je funkcionalni trakt navzven pove­ zan z glavnim vhodom in vhodno halo ter pokritim vhodom za avtomobile. Z drugimi bolnišničnimi objekti je funkcionalni trakt povezan v nivoju II. kleti s podzemnim hodnikom. Notranji promet je organiziran tako, da se ver­ tikalni in horizontalni promet stikata v vhodni ha­ li, vendar tako, da je ločen promet obiskovalcev in zunanjih bolnikov od hospitaliziranih. Konstrukcija zgradbe je železobetonska. Ra­ ster razpetin je mnogokratnik fasadnega modula 1,25 m. Raster se zaradi ekonomike prilega za­ htevam posameznih funkcij in znaša v prečni sme­ ri vedno 7,50 m, v vzdolžni smeri pa 6,25 m, 7,50 m in 10,00 m. Stebrički ob fasadi 15 X 30 cm so mon­ tažni in nosilni. Montažni so tudi zunanji betonski okenski parapeti. Notranji stebri so dimenzije 80 X X 80 cm z dvema utoroma 40 X 20 cm za vodenje vertkalnih instalacijskih napeljav. Med okenskim parapetom in stebričkom je v talni plošči odprtina 10 X 20 cm, ki služi vertikalnim vhodom centralne kurjave. Stropne plošče so debeline 33 cm in imajo vložke iz kartonskih cevi. Skupna neto površina: m2 I. faza neto 5.590 bruto 6.089 II. faza neto 17.140 bruto 18.800 Skupaj: neto 22.730 bruto 24.880 INSTALACIJE Vse vertikalne instalacije so speljane v naprej napravljenih odprtinah v stropovih in jaških. Ho­ rizontalni vodi bodo speljani v tehničnem stropu v posameznih etažah. Strojnice vseh instalacijskih naprav so nameščene v II. kleti oziroma na strehi. Povezava s kotlarno gre preko podzemnega hodnika, s hladilnim stolpom, ki leži južno od zgradbe pa s kineto. Zaradi ekonomičnosti so klimatizirani le pro­ stori, ki to zahtevajo že zaradi svoje funkcije ali zaradi svojih specifičnih dispozicijskih zahtev. Vse ostale prostore smo grupirali okoli atrijev, ki omo­ gočajo direktno prezračevanje in naravno osvetli­ tev prostorov. Sveži zrak črpamo iz jaškov ob južni strani funkcionalnega trakta II. faze. Zrak dovaja­ mo v kanalih pod tlakom II. kleti s strojnico. Pri­ pravljen sveži zrak dovajamo po kanalih na južni fasadi v posamezne etaže. Rabljen zrak vodimo v kanalih do strojnice na terasi. Vse instalacije so projektirane tako, da je možno II. fazo zgraditi v dveh etapah, ki ju deli dilatacija v smeri vzhod—- zahod in da je možno dograjeno etapo takoj upo­ rabljati. Bolniški kompleks je priključen na mestno ko­ munalno omrežje. Zgrajen je zbirni kanal, ki se zliva preko mehanske obdelave (kominutor) v Dra­ vo, pozneje v desno obrežni zbirni kanal, ki se bo izlival v skupno čistilno napravo. Izvedena sta dva priključka na mestni vodovod s cevjo 0 350 in 250 milimetrov priključek na električno omrežje z na­ pajanjem iz treh transformatorskih postaj in na te­ lefonsko omrežje s 40 številkami. Bolnišnica ima svojo telefonsko centralo s 600 številkami, inter- fon in brezžični klic osebja. Zgrajena je transfor­ matorska postaja z dvema transformatorjema 2 X X 1000 kVA in enim dieslovim agregatom moči 180 kVA. V II. kleti funkcionale bo zgrajena druga transformatorska postaja s štirimi transformatorji moči 4 X 1000 kVA in dvema agregatoma moči 240 KW. POTEK GRADNJE OBJEKTOV Splošno gradbeno podjetje Konstruktor iz Ma­ ribora je pričelo z gradnjo hospitalne stolpnice leta 1964. Z ozirom na takratno tehnologijo je bil objekt zgrajen do strehe v rekordnem času. Leta 1965 je investitor moral prekiniti z grad­ njo, ker ni izpolnjeval vseh pogojev, ki jih je na­ rekovala gospodarska reforma. Tako je objekt mi­ roval vse do leta 1972, ko smo začeli z zavarovalni­ mi deli na objektu. Obdelali smo fasado, objekt smo zasteklili in uredili strešne odtoke. Takoj po zaključku teh del smo 1973. leta na­ daljevali z drugimi gradbenimi, obrtniškim in in­ stalacijskimi deli. Ker je objekt 60 m visok in bi delavci izgubili ogromno časa za vertikalno komu­ niciranje, smo montirali alimag dvigalo, za prevoz ljudi in materiala. Malto smo transportirali s stro­ ji za ometavanje. Preden smo pričeli s stropnimi in stenskimi ometi ter oblogami, smo zaprosili stro­ kovnjake od ZRMK Ljubljana za strokovno mne­ nje izvajanja posameznih del na tem objektu, ki je nezaščiten miroval osem let. Iz poročil je razvidno, da so betonske konstrukcije korodirale, opečna pol­ nila v super stropovih so začela površinsko razpa­ dati itd. Vse take fizikalne in kemične pojave, ki jih je načel čas smo morali pred obdelavo odstra­ niti in to s ščetkanjem, pranjem in odstranjeva­ njem drobcev z opeke. Vsa ostala dela so se odvijala normalno. Bili so tudi zastoji pri gradnji zaradi uvožene opreme in in­ stalacijskega materiala, ko pa je bil dobavljen ves uvoženi material, smo izdelali operativni plan za vsako etažo posebej, in mu sledili. Na gradbišču smo imeli tedenske delovne se­ stanke na katerih so sodelovali vsi izvajalci del, nadzorna služba, projektant in investitor. S takim timskim delom smo uspeli končati posteljni del ob­ jekta do 28. 4. 1976. UDK 725.51 (Maribor) GRAD3EN I VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 11-12, STR. 215—219 Edvard Glaser—Zoran Stiplovšek—Karel Sparaš—Rudi Zupan—Franc Zadravec: IZGRADNJA BOLNIŠNICE V MARIBORU Članek prikazuje priprave za izgradnjo nove bol­ nišnice v Mariboru, nato pa podaja vse tehnične in zdravstvene zmogljivosti te velike sodobne hospitalne ustanove. V ta najvišji mariborski objekt, ki je tudi prvi v Mariboru računan na potres (IX. stopnje) je vgrajeno 560 ton betonskega železa, 9800 m3 betona in napravljenih je 31.200 m2 ometa. Vzporedno z dograditvijo hospitalne stolpnice, smo gradili sledeče objekte, ki so predpogoj za obratovanje stolpnice: kotlarno, podzemne hodnike s priključki na obstoječe objekte, funkcionalni trakt I. faze in pralnico. Funkcionalni trakt prve faze, ki meri 6080 m2 tlorisne površine, smo začeli graditi konec oktobra 1974. leta in smo končali s tretjo fazo maja 1975. leta. Objekt je monolitna armirano betonska kon­ strukcija in smo vanj vgradili 413 ton betonskega železa ter 3130 m3 betona. Ima dve kleti, kar je za­ htevalo 15.000 m3 izkopov. Trenutno je objekt v za­ ključni fazi del. S podzemnimi hodniki so povezani vsi stari in novi objekti bolnišnice. Skupna dolžina podzemnih hodnikov znaša 500 m širina 3 m višina 3,50 m. Po teh hodnikih se vrši ves transport med objekti, pod stropom pa je montirana instalacija za oskrbo­ vanje objektov s toplotno energijo, vodo in elektri­ ko. Ob hodniku pa je položena zbiralna kanaliza­ cija na taki globini, da ni potrebno prečrpavanje kanalizacije v nobenem objektu. Pri izgradnji smo se soočili s problemi tam, kjer potekajo' podzemni hodniki tik ob starih objektih ali pod njimi. Najtežje delo smo imeli s podjemanjem ob za­ hodni kirurški fasadi. Tam smo morali vodnjake, ki so bili globoki 7 m, sidrati z jeklenimi sidri pod objekt, kar pa je terjalo precej časa. Ko so bili vsi vodnjaki za podjemanje objekta zgrajeni, smo na­ daljevali z deli na podzemnem hodniku. Trenutno je v izgradnji pralnica velikosti 36 X X 20 m, je podkletena, pritličje pa je skeletna kon­ strukcija. Strešna konstrukcija je iz armirano be­ tonskih nosilcev, razpetina 20 m. UDC 725.5. (M aribor) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 11-12, PP. 215—219 Edvard Glaser—Zoran Stiplovšek—Karel Sparaš—Rudi Zupan—Franc Zadravec: BUILDING OF HOSPITAL AT MARIBOR The first the paper treats the preparation for building of new hospital at Maribor, then it gives all technical and sanitary capacities of this great contem­ porary hospital building. Visoka tehniška šola Maribor: Stanje in naloga v TOZD gradbeništvo v sedanjem trenutku družbenega razvoja UDK 378.662 e g o n Ž i t n i k , d i p l . i n ž . S podpisom samoupravnega sporazuma o zdru­ žitvi v univerzo v Mariboru 12. junija 1975 in z od­ lokom o potrditvi samoupravnega sporazuma o združitvi v univerzo v Mariboru, ki sta ga sprejela zbor združenega dela in zbor občin skupščine SR. Slovenije 2. julija 1975, smo se znašli v situaciji, ki je od nas zahtevala naglo samoupravno odloča­ nje in ravnanje, tako z organizacijskega kakor tudi s pedagoškega vidika. V okviru visoke tehniške šole, ki je organiza­ cija združenega dela, smo postali ena izmed štirih temeljnih organizacij združenega dela in hkrati razširili pedagoško dejavnost s tem, da smo uvedli tudi drugo stopnjo študija gradbeništva. Naša temeljna organizacija tako združuje 1. stopnjo, ki obsega gradbeno operativni odsek in gradbeno komunalni odsek ter 2. stopnjo, ki daje poglobljeno gradbeno operativno usmeritev. Dejstvo je, da smo s tem izvršili določeni re­ volucionarni poseg, ki je od nas vseh zahteval in bo tudi v bodoče zahteval polno zavzetost in pri­ zadevnost. Pri samoupravnem organiziranju temeljne or­ ganizacije kakor tudi pri opravljanju naše osnovne dejanosti se ravnamo po načelih ustave in novega zakona o visokem šolstvu v SR Sloveniji (29. apri­ la 1975). Pri sestavljanju samoupravnih aktov in pri praktičnem uveljavljanju samoupravnih odnosov pa že upoštevamo tudi določila osnutka zakona o združenem delu. Prizadevamo si čim dosledneje uveljaviti dele­ gatski sistem in zagotoviti odločujoči vpliv delegat­ ske baze. Svet temeljne organizacije združenega dela — gradbeništvo in izvršilne organe sestavljajo po tri skupine delegatov — delegatov pedagoških delav­ cev, delegatov študentov in delegatov uporabnikov. Skupine delegatov so med seboj povsem ena­ kopravne in nobena ne more biti preglasovana. Sklepi so torej lahko sprejeti le soglasno. To zago­ tavlja polno uveljavljanje porabnikov ter hotenj in želja študentov pri procesu uresničevanja reforme visokošolskega študija kakor tudi pri učinkovitem reševanju mnogih problemov in premagovanju za­ četnih težav. Da bi naše delovanje potekalo čimbolj sistema­ tično, racionalno in uspešno, smo sestavili in spre­ jeli razvojni program VTOZD gradbeništvo za ob­ dobje 1976—1980 ter operativni načrt in načrt znanstveno raziskovalnega dela za šolsko leto 1976/77. Pri sestavi obeh načrtov smo upoštevali dejst­ vo, da je visoko šolstvo del združenega dela in vključeno v enotni vzgojno izobraževalni sistem SR Slovenije. V obdobju prihodnjih petih let nas razvojni program obvezuje, da usmerimo naše delovanje v pedagoško, znanstveno raziskovalno in materialno konsolidacijo temeljne organizacije na ravni I. in II. stopnje študija, s čimer bi ustvarili potrebno osnovo za nadaljnji razvoj po letu 1980. Reševati bomo morali zlasti kadrovsko in vzgojno izobraževalno problematiko. Trenutno sodeluje v pedagoškem procesu 11 rednih in 11 honorarnih učiteljev, 8 honorarnih asi­ stentov in 2 laloranta, medtem ko s strani RISK potrjena sistemizacija predvideva 17 rednih in 4 honorarne učitelje, 9 rednih in 5 honorarnih asi­ stentov. Navedeni podatki se nanašajo le na zased­ bo predavateljskih in asistentskih mest za strokov­ ne predmete. Ostali predmeti (osnove vseljudske obrambe, družbenopolitični predmet, varstvo pri delu) so skupni in jih predavajo učitelji, ki so sistemizirani pri temeljnih organizacijah strojništvo, elektroteh­ nika in kemija. V sedanji situaciji je torej številčno razmerje med rednimi pedagoškimi in honorarnimi delavci povsem neustrezno, kar se v določeni meri odraža na kakovost pedagoškega procesa in tudi na ma­ terialno osnovo temeljne organizacije. Prav tako je neustrezno tudi številčno razmer­ je med učiteljem in študenti. Izhajajoč iz mase, je to razmerje 1 :14, med­ tem ko je to razmerje, če ga merimo po letnikih 1 :100 (I. letnik, 1 : 70 (II. letnik), 1 : 30 (III. let­ nik) in 1 : 13 (IV. letnik). Povedati moramo tudi, da nekateri naši uči­ telji opravljajo predavanja na dislociranem oddel­ ku I. stopnje v Celju in v centrih za študij ob delu. Pri nadaljnjem oblikovanju vzgojno izobraže­ valne in znanstveno raziskovalne dejavnosti bomo v prvi vrsti sodelovali z združenim delom in rav­ nali v soglasju z njim in v njegovem interesu. So­ delovali bomo tudi s sorodnimi šolskimi zavodi na vseh ravneh. Vzdrževali in poglabljali bomo stike s strokovnimi organizacijami in društvi, zlasti z Društvom gradbenih inženirjev in tehnikov v Ma­ riboru, ki je eden izmed pobudnikov ustanovitve Visoke tehniške šole v Mariboru. V okviru pedagoške dejavnosti bomo morali obravnavati mnoga vprašanja in uresničevati za­ stavljene naloge. To se nanaša na vprašanja in naloge v zvezi uvedbe usmerjenega izobraževanja in ustanavlja­ nja centrov za usmerjeno izobraževanje, posodab­ ljanja učnih programov in njih prilagajanja real­ nim potrebam združenega dela, posodabljanja uč- novzgojnega procesa in druga vprašanja, ki zade­ vajo pedagoško dejavnost. Posebno si bomo prizadevali razvijati in pospe­ ševati znanstveno raziskovalno delo. Ena izmed bistvenih nalog bo tudi, da bomo skupno z združenim delom ponovno in podrobno obravnavali ali sedanji profil prvostopenjskega in drugostopenjskega inženirja ustreza ali pa ga je treba še izpopolniti. Obravnavanje tega vprašanja mora vsebovati oceno in analizo profila strokovnjaka tako z vidika strokovnosti, ki se naj v profilu odraža, kakor tudi z vidika dejanskih potreb, ki jih nakazuje gospo­ darski razvoj. To mora biti v bodoče skupna naloga združe­ nega dela, družbenih dejavnosti in naše temeljne organizacije. Pri vsem tem pa moramo izhajati iz dejstva, da vzgajamo slej ko prej operativno usmerjenega strokovnjaka s potrebnim teoretičnim in praktičnim znanjem, ki mu naj omogoča naglo in kakovostno vključevanje v delovni proces v or­ ganizaciji združenega dela ali organizaciji družbe­ ne dejavnosti. Navedene naloge in obveze bomo lahko ures­ ničevali le, če si bomo ustvarili potrebno materi­ alno in finančno osnovo. Doslej je potekalo financiranje naše osnovne dejavnosti prek republiške izobraževalne skupnosti (RISK). Nekaj sredstev smo si z dopolnilnim delom ustvarili tudi sami. Dotirana sredstva in tudi tista, ki smo si jih ustvarili sami, so zadostovala le za sprotne potrebe in za nabavo nekaj opreme, ne pa tudi za nove investicije. Kaže, da bo v bodoče financiranje potekalo prek posebne izobraževalne skupnosti za gradbe­ ništvo Slovenije (PIS). Ne glede na morebitne spremembe mehanizma financiranja bodo morali biti letni finančni načrti naše temeljne organizacije odraz realnih potreb, ki bi naj zagotavljale kakovostno in količinsko ures­ ničevanje zadanih nalog. UDK 378.662 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1876 (25) ST. 11-12, STR. 220—221 Egon Žitnik: VISOKA TEHNIŠKA SOLA MARIBOR: STANJE IN NALOGE V TOZD GRADBENIŠTVO V SEDANJEM TRENUTKU DRUŽBENEGA RAZVOJA Članek prikazuje sedanjo problematiko Visoke teh­ niške šole v Mariboru, oddelek za gradbeništvo, tako v pogledu samoupravnega organiziranja, kot zlasti tudi glede kadrov in vzgojno izobraževalnih vprašanj. Predvsem je treba zagotoviti finančno stimu­ lacijo predavateljev, zlasti asistentov. Prav asisten­ ti se težko odločajo za sklenitev rednega delovne­ ga razmerja. Posodabljanje pedagoškega procesa zahteva prav tako določena finančna sredstva. Računalnik IBM 1130, ki deluje na visoki teh­ niški šoli od leta 1969, zaradi starosti in zaradi majhnih delovnih kapacitet ne zadostuje več potre­ bam šole. VTŠ kot celota je pripravljena podpreti bodisi centralni računalniški sistem na univerzi, na katerega bi se visokošolski zavodi povezovali s ter­ minali bodisi iz dveh komponent sestavljen raču­ nalniški sistem univerze, kar obvezuje seveda tudi našo temeljno organizacijo. Nadalje moramo izpopolniti in posodobiti opre­ mo laboratorija za preiskavo materiala in labora­ torija za geomehniko ter predvideti tudi morebitna nova laboratorija za komunalne gradnje in ceste. Povečati moramo prostorske zmogljivosti, ki so v sedanjem obsegu odločno premajhne. Trenutno razpolagamo s 380 m2 učilnic, 476 m2 laboratorijskih površin in 118 m2 kabinetov. Pri 334 vpisanih rednih študentih v vseh štirih letnikih, odpade na enega študenta približno 2,6 m2 površine učilnic in laboratorijev, na enega peda­ goškega delavca pa 3,90 m2 kabinetnih površin, kar je precej pod poprečjem. V okviru sprejetega razvojnega programa za obdobje 1976—1980 smo načrtovali še dodatnih 1000 m2 površin. Ob koncu naj omenimo še naslednje. S tem se­ stavkom želimo na enostaven način podati le sploš­ ni prikaz stanja in problematike, ki spremlja delo in hotenja naše temeljne organizacije. Pri tem se v celoti zavedamo, da nakazanih problemov ne bo­ mo v stanju reševati sami, ampak le v konstruktiv­ nem in stalnem sodelovanju z združenim delom in družbenimi službami, in sicer v okviru posebne iz­ obraževalne skupnosti kakor tudi neposredno iz­ ven nje. Le tako bomo lahko zagotovili uspešnost naše temeljne organizacije in prispevek k porastu družbene proizvodnosti dela in socialističnemu raz­ voju družbe. UDC 378.662 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 11-12, PP. 220—221 Egon Žitnik: THE HIGH TECHNICAL SCHOOL AT MARIBOR The paper gives the present problems of The High Technical School at Maribor, department of building industry with reference to the autonomic organization as well as to the skilled workers and educational — cultural questions. Gradnja hidroelektrarne Srednja Drava 2 UDK 621.311.21 JANEZ BOJC, DIPL. IN Z. — BOLTE2AR H VASTIJA, DIPL. INZ. ANDREJ JEZ, GRADB. TEHN. — M ILAN PUKSIC, GRADB. INZ. LUDVIK VESEL, GRADB. TEHN. V pričujočem sestavku bomo predstavili izva­ janje gradbenih del tega velikega objekta. Objekt je opisal v 8-9 št. GV projektant Valant Janko, dipl. gr. inž. Oddaja gradbenih del in izvajalci Investitor objekta. Dravske elektrarne Mari­ bor, je po izvedeni licitaciji oddal izvedbo gradbe­ nih del na vseh glavnih objektih, tj. bazenu, jezu, dovodnem kanalu, strojnici in odvodnem kanalu, izvajalcu GIP Gradis. Izvajalec se je obvezal, da bo svoja dela izvršil tako, da bo elektrarna začela obratovati v 30 mesecih od začetka izgradnje. Kra­ tek rok in velik obseg del (glavne količine so: blizu 10 milijonov m3 izkopov in 5 milijonov nasipov, skoraj 150 tisoč m3 betonov in 6 tisoč ton armature in skoraj 600 tisoč m2 dvoslojne asfaltne obloge) sta narekovala, da Gradis kot pogodbeni prevzem­ nik pritegne tako gradbeno operativo, ki bo spo­ sobna v postavljenih rokih izvršiti vse faze del. De­ litev del je bila izvedena v smislu tehnologije in sicer: a) Vodnogospodarsko podjetje Maribor in Ni­ vo Celje sta prevzela izvedbo vseh del na bazenu, razen asfaltne obloge nasipov. To predstavlja 10 °/o od vrednosti vseh gradbenih del. b) SGP Slovenija ceste je prevzelo vsa asfal- terska dela na bazenu in izgradnjo celotnega do­ vodnega kanala, ki je tudi obložen z asfaltno ob- stavlja še preostalih 35 °/o vrednosti vseh prevzetih gradbenih del. c) Podjetje SGP Primorje Ajdovščina, Hidro- elektra iz Zagreba in Mavrovo iz Skopja so pre­ vzeli izgradnjo odvodnega kanala, kar predstavlja 35 °/o celotne vrednosti gradbenih del. d) GIP Gradis je prevzel v izvedbo objekta jez in strojnico, tj. v glavnem betonska dela, kar pred­ stavlja še preostalih 35 % celotne vrednosti grad­ benih del. Zaradi dolžine objekta (približno 20 km) je bi­ lo potrebno postaviti več gradbišč z delavskimi na­ selji in sicer: — gradbišče za izgradnjo bazena v Ptuju — v Markovcih sta gradbišči za jez in dovod­ ni kanal — v Forminu so skupaj nameščeni izvajalci strojnice in zgornjega dela odvodnega kanala in — v Cvetkovcih je gradbišče in naselje za srednji in spodnji del odvodnega kanala. Potek del, strojni sestav, strokovni sestav in ostali izvajalci objekta Pripravljalna dela so se začela izvajati v maju 1975, ko so se tudi pričela zemeljska dela za sam objekt. Glede na pripravljenost investitorja v po­ gledu dokumentacije so se posamezni prej našteti izvajalci vključevali na odrejenih delih do decem­ bra 1975, ko so bila tudi v glavnem dokončana vsa važnejša pripravljalna dela. 60 °/o zemeljskih del je bilo opravljenih že v prvih 12 mesecih gradnje. V nadaljnjih 8 mesecih pa je bilo izvedenih še 20 °/o zemeljskih del. Ze­ meljska dela smo najbolj intenzivno izvajali v ob­ dobju od decembra 1975 do marca 1976, ko je bilo mesečno opravljeno preko 600 tisoč m3 izkopov. Vsa izkopana zemljina je bila tudi prepeljana, in to 2 tretjini v nasipe, kjer je bila tudi vgrajena, ena tretjina pa v deponije. Rekord smo zabeležili v fe­ bruarju, ko je bilo izkopano 800 tisoč m3 zemljine. V tem obdobju niso bili redki dnevi, ko je bilo »premaknjeno« 50 tisoč m3 zemljine (melji, gramo- zi, lapor). Seveda je bila temu primerno zaposlena me­ hanizacija. Število strojev se je zelo dinamično spreminjalo, vendar naj stanje ob koncu leta 1975 ilustrira njihovo število. Tedaj je bilo na gradbi­ ščih celotnega objekta 20 bagrov s prostornino žli­ ce 0,5 do 2,5 m3, 20 nakladačet 1,5 do 5 m3, 50 bul­ dožerjev od TG 50—CAT D-9, 5 grederjev, 25 vi­ bracijskih valjarjev, vlečnih in samohodnih ter 170 kamionov nosilnosti 12 do 25 Mp. Našteli smo le težje stroje. Izvedena zemeljska dela postavljajo gradnjo te elektrarne po številu sodelujočih strojev med naj­ večja gradbišča v Jugoslaviji, morda celo na prvo mesto. Prav gotovo pa je to v Sloveniji doslej naj­ več j e gradbišče po številu strojev in njihovih učin­ kov. Po prvem letu gradnje se je težišče del pre­ maknilo iz zemeljskih na betonska in asfalterska dela. Tudi sestav strojev se je temu premiku pri­ merno prilagodil. Postavljene so bile naslednje strojne naprave: 3 separacije z zmogljivostjo 120 kubičnih metrov na uro, 3 betonarne z urno pro­ izvodnjo 80 m3, 2 asfaltni bazi z zmogljivostjo 150 ton na uro in 4 finišerske enote (3 od teh za asfal­ tiranje brežin) ter ustrezni posebni stroji za dopol­ nitev zgornjih naprav kot so avtomešalci, črpalke za beton in drugo. Tudi ta dela morajo biti po postavljenem pro­ gramu opravljena v enem letu oz. točneje v 14 me­ secih, saj morata biti jez in strojnica v določenih rokih sposobna sprejemati hidromehansko opremo in malo kasneje pogonske in proizvodne stroje in pretvorniške naprave. Gradbena dela se mora iz­ vajati tako, da bo omogočena usklajena in postop­ na montaža strojnih in elektrostrojnih naprav. Proizvajalci opreme, s katerimi se srečujemo na sleherni elektrarni, so Litostroj, Rade Končar, Metalna. Treba je še omeniti, da sodelujejo pri izgradnji hidroelektrarne še Geološki zavod iz Ljubljane in Geotehnika iz Zagreba kot izvajalca vseh tesnilnih zaves in sten. Mostove preko obeh kanalov izvaja GIP Ingrad iz Celja. Nekaj manjših del, ki posredno spadajo k elektrarni, investitor še ni oddal v izvajanje. Strokovni sestav gradbenih izvajalcev je na­ slednji: 50 inženirjev in tehnikov, 40 delovodij in mojstrov, 400 strojnikov in šoferjev, 400 delavcev raznih gradbenih poklicev (tesarji, zidarji, beto- nerji, železokrivci) in 80 delavcev drugih poklicev (družbeni standard, čuvajska služba, administraci­ ja in slično). Skupaj sodeluje pri gradbenih delih manj kot tisoč delavcev. Predvidevamo, da to šte­ vilo tudi v konici ne bo preseženo. Razen teh sodelujejo še strokovnjaki investi­ torja, nadzorne službe, projektantov, Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljane ter ustreznih obratov in služb izvajalskih podjetij. Gradbišče jezu v Markovcih Gradbišče je postavljeno med vasi Markovci in Nova vas na levem bregu Drave na obeh straneh vtoka v dovodni kanal in v območju s tesnilno ste­ no ograjene gradbene jame jezu. Naloga tega grad­ bišča je zgraditi jez, vtočni objekt v dovodni kanal z mostom in dvocevnim kanalom. Na gradbišču so bili postavljeni naslednji po­ možni objekti: — delavsko naselje z menzo za približno 150 de­ lavcev in pisarnami na levi strani vtoka v dovod­ ni kanal — separacija z deponijo gramoza, betonarna z laboratorijem in skladišče z delavnicami, vse na desni strani vtoka v dovodni kanal in — v območju gradbene jame deponijski pro­ stori za gradbene materiale in delovne naprave ter tesarska delavnica. Sl. 2. Prikaz zaporedne gradnje posameznih pretočnih polj in stebrov jezu . V ozadju so betonarna, separacija in delavsko naselje Vzvodno od jezovne zgradbe je v gradbeni ja­ mi postavljen stolpni žerjav tipa Richier, zmoglji­ vosti 110 Mpm, ki v celotnem prostoru delovišča vrši vodoravne in navpične prenose. Pomožni objekti in delovne naprave so postav­ ljene v skladu z osnovnim časovnim programom. Tako je na gradbišču postavljena betonarna tipa »Gradis SB 500« z zmogljivostjo 15—18 m3 na uro. Betonarni so prirejene zmogljivosti separacije, do­ voz gramoza in gramoznih agregatov ter odvoz in vgrajevanje svežega betona. Vgrajevanje betona po­ teka kljub razmeroma veliki količini betona (40.000 kubičnih metrov) z avtočrpalko. Prevoz betona od betonarne do avtočrpalke pa se vrši z dvema avto- mešalcema. Razlogi za uporabo avtočrpalke so: raz­ sežnost objekta, majhni betonski bloki večinoma okoli 100 m3), višina objekta in dober dostop do mesta postavitve avtočrpalke. Za opaževanje betonskih blokov se uporablja­ jo sistemski tablasti opaži, zahtevnejši opaži okrog­ lih in drugih oblik se izdelujejo v tesarski delav­ nici. Krivljenje armature poteka v Gradisovih že- lezokrivskih obratih v Mariboru in Ljubljani in se dovaža na gradbišče. Sl. 1. Izkop za tem elje jezu Sl. 3. Izgradnja zgornjih delov stebrov in pretočnih polj Gradbišče strojnice v Forminu Gradbišče je postavljeno na robu vasi Formin ob cesti proti Plecarovcem. Površina gradbišča je 11 ha in je razdeljena na 4 enote: naselje, pomožne deponije, separacija z betonarno in gradbena jama. Naselje, ki zavzema 2,5 ha zemljišča, je odda­ ljeno 200 do 300 m od hrupnih delov gradbišča. Urejeno je po standardih, ki so dogovorjeni s sa­ moupravnim sporazumom. V naselju je postavljena menza iz prefabriciranih betonskih elementov, ki se jo bo po izgradnji hidroelektrarne premestilo na novo gradbišče. V naselju stanuje in se hrani od 300 do 450 ljudi. Pomožne deponije, tako imenovani »suhi del gradbišča«, so na levi strani strojnice. Obsega de­ ponije gradbenih materialov in delovnih priprav, tesarsko delavnico, strojno delavnico in skladišče. Prostrana je deponija armature, ki se jo dovaža skrivljeno iz Maribora in Ljubljane. Vse vodorav­ ne in navpične prenose vrši stolpni žerjav z nosil­ nostjo 45Mpm. Separacija z betonarno, tako imenovani »mokri del gradbišča«, se nahaja na desni strani strojnice. Obsega deponije gramoza in gramoznih agregatov, separacijo zmogljivosti 25 do 30 m3 na uro in avto­ matsko stolpno betonarno zmogljivosti 60 m3 na Sl. 4. Izkop gradbene jam e za strojnico Sl. 5. Izgradnja tem eljnega dela strojnice s sifon i Sl. 6. Gradnja spiral na strojn ici Sl. 7. Spirale z vtokom strojn ice uro s silosi za cement prostornine 700 t in s sta­ bilno črpalko za beton, ki transportira beton od be­ tonarne na objekt strojnice na povprečno razdaljo 150 m. Pri betonarni je tudi laboratorij za beton. Med »suhim« in »mokrim« gradbiščem se na­ haja gradbena jama — gradbišče strojnice. Tloris­ na površina centralnega dela objekta z vtokom je 50 X 80 m. Navpične in horizontalne prenose opravljata dva stolpna žerjava. Na levi strani je žerjav z nosilnostjo 120 Mpm in prevzema vse ma­ teriale od žerjava na suhem delu gradbišča. Je ne­ pomičen in obvlada pretežni del objekta. Preostali del objekta pa obvlada stolpni žerjav nosilnosti 60 Mpm, na desni strani objekta, ki bo pozneje pre­ meščen na vtok strojnice. Opaževanje betonskih blokov je enako kot na jezu. Tehnologija betona Na obeh »betonskih« gradbiščih hidroelektrar­ ne, to je na jezu in strojnici, se beton transportira s pomočjo črpalke za beton. Posledica tega je upo­ raba betona visokoplastične konsistence (vebe 1 do 2). Tak beton pa zahteva stalno budnost laborant- ske službe in strojnika na betonarni, saj betonska črpalka ne prenese večjih odstopanj v konsistenci, niti navzgor niti navzdol. Na obeh gradbiščih sta postavljena laboratorija za tekočo kontrolo betona ter sestavnih materialov: gramoznega agregata, in cementa. Za konstistenco betona se uporabljata dva postopka: vebe in posed stožca. Za ugotavljanje v/c faktorja prav tako uporabljamo 2 postopka: praženje betonskega vzorca in določevanje vsebno­ sti vode na sveže vgrajenem betonu z izotopi. Prav tako merimo gostoto betona z izotopi in v labora­ toriju na vzorcu betona s tehtanjem. Ostale tekoče preiskave delamo na otrdelem betonu (trdnost, vo- dotesnost, odpornost na zmrzovanje, krčenje be­ tona itd.). Kontrolne preiskave za investitorja opravlja Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane. Zaradi velikih betonskih blokov (okoli 500 m3) uporabljamo izključno cement z nizko hidratacij- sko toploto. Tak cement nam pripravlja cementar­ na Trbovlje v sodelovanju z ZRMK in ima označbo NHC 400. Ta cement vsebuje 20 °/o tufa in pirit ter je bolj grobo mlet. Izkazuje povečano od­ pornost napram izluževanju. Zato ker razvije manj toplote, tudi bolj počasi veže in bolj počasi prido­ biva na trdnosti. Iz tega sledi, da je merodajna 90- dnevna tlačna trdnost in potrebna zelo dobra nega vgrajenega betona in to od 7 do 14 dni po betoni­ ranju. S tem se izognemo razpokanju, ki bi sicer povzročila počasi naraščajoča natezna trdnost be­ tona. Z ozirom na poseben cement je dopuščena naj- večja debelina bloka tri metre. Temperature v be­ tonskem bloku so bile večkrat merjene na vgraje­ nih termo členih. Ugotovljeno je bilo, da so bile v mejah predvidevanih. Prirast temperature z ozi­ rom na sveži beton je znašal največ 30° C. S primerno nego betona (toplotna zaščita — pokrivanje) smo dosegli še dopustne temperaturne razlike v prerezu betonskega bloka. Za pripravo betona se uporablja gramozni agregat v štirih frak- Sl. 8. N izvodna stran strojnice cijah z naj večjimi zrni do 40 mm. Večja zrna ne bi bila primerna zaradi goste armature in tran­ sporta z betonskimi črpalkami, ki nimajo zadostne­ ga premera cevi. Gradbišče dovodnega kanala Gradbiščne naprave so postavljene približno en km vzhodno od vasi Markovci in 300 m severno od bodočega dovodnega kanala in so naslednje: — delavsko naselje z menzo za približno 200 delavcev — gradbiščne pisarne in laboratorij za zem­ ljine in asfalt — gradbiščna delavnica za stroje in skladišče — separacija gramoza z deponijami — proizvodnja asfaltne mase z dvema asfalt­ nima bazama zmogljivosti 60 in 150 t/uro s pri­ padajočimi deponijami gramoznih agregatov. Glavna dela, ki so potrebna za zgraditev do­ vodnega kanala so: 1,300.000 m3 izkopov in 2,700.000 m3 nasipov iz lepih prodnatih zemljin ter izdelava vodotesne obloge iz dvoslojnega asfalta v površini 570.000 m2. Primanjkljaj prodnatih zemljin za iz­ delavo nasipov se dovaža iz odvodnega kanala. Strojno skupino za izkope sestavljajo: buldo­ žer za izkop, nakladač ali bager z višinsko žlico (s prostornino žlice 1,5 do 2,5 m3) in kamioni prekuc­ niki, katerih število zavisi od prevozne razdalje. Naenkrat delajo tri ali štiri take strojne skupine. Vgrajevanje v nasipe izvajajo strojne skupine, ki so sestavljene takole: buldožer za razgrinjanje in vlečni ali samohodni vibracijski valjar za zbiranje v slojih debeline do 1 m. Groba zemeljska dela so v glavnem že končana. Sledi jim odstranitev prekoprofilne nasipne zem­ ljine, ki je bila s projektom predvidena in potrebna zaradi dobre vgraditve (robna zbitost 95 °/o modifi­ ciranega proctorja) zemljine na brežini nasipa. Plasti se vgrajujejo toliko širše, da ostane ne­ zadostno zbita zemljina izven projektiranega pro­ fila. Sledi humiziranje zunanje brežine, nato fino planiranje notranje brežine in pobrizg z bitumen­ sko emulzijo ter utrditev in ureditev krone nasipa. Brežina je sedaj pripravljena za asfaltiranje. Odstranitev prekoprofilne zemljine se opravi z buldožerjem od zgoraj navzdol. Fino planiranje se tudi izvaja z buldožerjem, ki ima razširjen plug na 7 m. Predhodno se po brežini navzdol namestijo na razmaku 5 m gredice iz jeklenih profilov, ki služijo kot smerno in višinsko vodilo, po katerih drsi in reže zemljino razširjen buldožerjev plug. Samohod­ na vibro valjarja, ki sta preko koluta obešena na po­ sebej prirejeni buldožer, brežino ponovno zavalja- Sl. 9. Fino planiranje in utrjevan je brežine dovodnega kanala ta. Buldožer se pomika po kroni nasipa. Valjar zbija material od zgoraj navzdol in obenem dviga drugi valjar. Asfaltiranje poteka s tremi finišerskimi sesta­ vi, prirejenimi za brežine in enim navadnim za dno. Finišerji za brežine so prirejeni tako, da je omogočeno nanašanje sloja asfalta po brežini na­ vzgor od dna do krone nasipa. Pri prvi tipi fini- šerja je to urejeno s pomočjo jeklene mostne kon­ strukcije na kolesih, ki se pomika vzdolž brežine. Pri drugi tipi finišerja pa s posebnim vozilom, ki potuje po kroni in na katerega je s pomočjo žične vrvi in vitla obešen finišer. Za finišerskim sestavom potuje skupina vib­ racijskih valjarjev, ki so obešeni na posebno vozilo, ki se giblje po kroni. Valjarji pri vožnji navzgor dodatno zbijajo in zgladijo asfaltno plast. Asfaltno maso pripeljejo kamioni po že asfaltiranem dnu kanala in jo stresejo v posodo finišerja. Pri tem postopku asfaltiranja nastajajo dvojni delovni sti­ ki: po padnici, kjer se nov asfaltni pas priključi na še vroči prejšnji pas in v dnu, kjer je potrebno stari asfalt predhodno ogreti. Prav tako je potreb­ no ogreti stik, ki nastane ob vsakodnevni preki­ nitvi asfaltiranja. Tekoče preisikave delata stalnô izvajalec in kon­ trolni ZRMK. Zbitost nasipov se ugotavlja na dva načina: z izotopi (primerjava po »proctorju«) in z določevanjem modulov Ei in E2 s ploščo. Asfaltne plasti se preiskuje z izotopsko sondo na mestu in odvzete vzorce mase ter izvrtane valje v terenskem laboratoriju izvajalca in ZRMK. Vrh- ni sloj, to je zaporni sloj, mora biti vodotesen. Vo- dotesnost se ugotavlja s poiskusi na sami oblogi. Bazen in odvodni kanal Dela na bazenu so podobna kot na dovodnem kanalu. Nasipi so manjši, asfaltirane brežine pa krajše in tudi kvalitetne zahteve so blažje. Izkopi na odvodnem kanalu so masovni, saj je treba izkopati preko 6 milijonov m3 zemljine: de­ loma prodne, deloma laporja, deloma v suhem in :deloma v vodi. Prodne zemljine nad talno vodo se kopljejo z buldožerji, nakladajo z nakladači in s kamioni prekucniki odvažajo. Prodne zemljine pod vodo se kopljejo z bagerji s skrepersko žlico. Lapor se v osušeni gradbeni jami trga z bul­ dožer j evim (riper), zriva na gomile in naklada z nakladačem na prekucnike in odvaža iz jame v de­ ponijo. Na izlivnem delu kanala bo potrebno lapor mi­ nirati pod vodo in ga potem z bagri s skrepersko žlico odstranjevati iz vode. Bolj podrobno je od­ vodni kanal opisal projektant Valant Janko, dipl. ing. Sl. 10. A sfa ltiran je brežine d ovod ­ nega kanala Zaključek Gradnja hidroelektrarne SD-2 prehaja v zad­ nje leto izgradnje. Prekmalu je še, da bi lahko analizirali celotno gradnjo. Prav gotovo pa ta ana­ liza ne bo mogla mimo nekaterih spoznanj in iz­ kušenj, ki bi jih lahko uspešno uporabili v bodoče pri podobnih gradnjah. Nesporne so ugotovitve: Gradbena operativa razpolaga z velikim šte­ vilom strojev za zemeljska dela, ki imajo tudi po­ samezni veliko zmogljivost. Tehnologija gradnje je sledila razvoju strojne opreme. Pri projektiranju takih objektov bi morala so­ delovati tudi gradbena operativa. Projekti bi mo­ rali biti prilagojeni tehnologijam, ki bodo uporab­ ljene. Projektna dokumentacija kot tudi vsa druga vprašanja morajo biti razčiščena že pred gradnjo, sicer je med izvajanjem preveč in predragih za­ stojev. Tako velike infrastrukturne objekte nacional­ nega pomena je treba nujno programirati za daljše obdobje, da bi lahko vsi sodelujoči izvršili svoj del naloge pravočasno. Razpoložljive zmogljivosti bodo tako ustrezneje izkoriščene. UDK 621.311.21 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 11-12, STR. 222—227 Janez Bojc—Boltežar Hvastija—Andrej Jež—Milan Pukšič—Ludvik Vesel: GRADNJA HIDROELEKTRARNE SREDNJA DRAVA 2 Članek opisuje izvajanje gradbenih del na objektu hidroelektrarne Srednja Drava 2, ki je bila glede na svoj projekt (IBE Ljubljana) opisana v prejšnji številki GV. Vložena so bila znatna sredstva v začasna pri­ pravljalna dela. Ob pritegnitvi družbeno političnih in interesnih skupnosti bi bila lahko ta sredstva bolj smotrno uporabljena. Predvsem bi bilo treba zgraditi stalno naselje v bližini takih objektov. Mnogo bolj bi morala biti usklajeni programi drugih skupnosti (kmetijske, vodnogospodarske, komunalne in slično), ko se predvideva izgradnja tako velikega objekta. Primerjajoč gradnjo HE SD-1 pred desetimi leti in ostalih elektrarn pred njo s HE SD-2, ki jo gradimo sedaj, pa lahko poleg že povedanega ugo­ tovimo še naslednje: Črpalke za beton so doživele preporod. Kabelske žerjave so zamenjali stolpni žerjavi z dolgimi ročicami in z velikimi nosilnostmi. Znaten del uslug za servis in popravila strojev je prenesen izven gradbišča. Enako je s strokovno tehničnimi uslugami. Standard zaposlenih se je znatno izboljšal. Precej se je zmanjšalo število nadur tako dnev­ no kot tudi mesečno ali sezonsko. Oskrbljenost z materiali in rezervnimi deli je boljša. Nezadovoljiva je uporaba, včasih pa tudi ponudba sodobnejših gradbenih materialov (arma­ tura), vezanih tudi na projektne rešitve. UDC 621.311.21 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 11-12, PP. 222—227 Janez Bojc—Boltežar Hvastija—Andrej Jež—Milan Pukšič—Ludvik Vesel: BUILDING OF HYDRO-ELECTRICAL POWER PLANT MIDDLE DRAVA 2 The paper gives the execution of building works of objects of Hydro-Electrical Power Plant Middle Drava 2, which was described from the point of its projects (IBE Ljubljana) in previous number of GV. Graditev gradbene jame strojnice za 8. agregat HE Fala UDK 621.311.21 (Fala) k a r e l v e r Sn a k , d i p l . i n ž . 1.00 UVOD HE Fala je prva elektrarna na Dravi. Zgrajena je bila med prvo svetovno vojno. Zaradi malega instaliranega pretoka elektrarna ni bila izkoriščena in je zato predvideno povečanje moči z izgradnjo novega agregata t. i. 8. agregata. Instalirani pretok novega agregata znaša Q = 137 m3/sek. Strojnica za 8. agregat je projektirana v ob­ močju 1. pretočnega polja ob stari strojnici Fale v spodnji vodi. Globina vode v območju zapiranja je znašala preko 20 m. Pri projektiranju in izbiranju vrste in načina zapiranja gradbene jame smo se Slika 1 zaradi velike globine vode, skalnatega dna in teh­ nološkega načina izvedbe, odločili za ograditev gradbene jame z betonsko pregrado. 2.00 OPIS PROJEKTA Zapiranje gradbene jame je projektirano za srednje visoko vodo s pretokom Q = 1500 m3/s. Delovna višina pregrade tj. višina praga pa je bila projektirana za pretok Q = 600 m3/s, ki ustreza srednje visoki vodi. Ograditev gradbene jame sestavljajo: obsto­ ječa jezovna zgradba, poslopje, strojnica, obstoječi krilni zid in projektirana betonska pregrada. Pregrada je sestavljena iz ravnega dela pre­ grade v dolžini 45 m in ločnega dela pregrade z radijem R = 13.0 m dolž. 20 m. Temeljena je na osnovi hribino amfibolitov. Z ozirom na tehnologijo izvedbe sestavljajo pregrado cilindrični betonski bloki, ki so medseboj­ no povezani v monolitni betonski zid. Višina pregrade je 18 do 24 m. Maks. dovoljene kontaktne napetosti v temeljnih tleh pod pregrado so 40 kp/cm2. Upoštevajoč ta podatek, je širina pre­ grade v ravnem delu 6,0 m, v ločnem delu pa iz konstruktivnih razlogov 4.0 m. Pregrada je na območju ravnega dela sidrana v skalo. Za sidra so bili uporabljeni kabli iz visoko- vrednih jeklenih palic sistema Dywidag. Karakte- p r e r e z C C ' 5 C M . 0 0 , p r e r e z A A p r e r e z B B , 2.10 ^ 3.50 t 6.00 Slika 3 ristični podatki Dy widagovih sidrnih 'kablov ko na­ slednji: 1 kabel sestavlja 21 palic 16 mm, kvaliteta jekla o02/pm = 135/150 kp/mm2. V stabilitetnem računu je upoštevana limitna sila N lim = 376 Mp, izvlečn sila pa je 410 Mp. V Sloveniji smo prvič uporabili tako velike kable prav na tem objektu. Dolžino sidranja kabla v skalo smo določili eksperimentalno. Poizkusi so bili narejeni s kabli za nominalno silo N = 400 Mp, z obremenitvami do porušitve v skali in do pretrganja kabla. Pri dolžini sidranja kabla 8 m v skalo smo dosegli dvakratno varnost. Ločni del pregrade ni sidran s kabli v skalo. Pri določitvi akcij ločnega dela pregrade na ob­ stoječi krilni zid sem upošteval trenje v kontaktu med ločnim delom pregrade in skalnato podlago. S tem sem precej zmanjšal količino potrebnih kablov za sidranje obstoječega krilnega zidu. Kabli so sidrani v armiranobetonsko blazino dimenzij 1.20X1.0 m, ki na vrhu povezuje vod­ njake. Cilindrični betonski bloki — vodnjaki in vmesni bloki so bili betonirani v specialnih opažih, skonstruiranih za to pregrado. TLORIS REMENATA Slika 5 m i t » i ' 3 i m t K « A $ m « Slika 8 Opaž za cilindrične bloke — vodnjake so tvo­ rile zagatnice. Vsaka zagatnica je bila narejena iz enega jeklenega I profila in dveh lesenih tramov. Zagatnice so se vstavljale v jekleno ogrodje. Jekle­ no ogrodje je bilo sestavljeno iz devetih vertikalnih dvojnih jeklenih cevi (cev v cevi) zaradi možnosti prilagajanja podpor neravnemu terenu, brez po­ moči potapljačev. Vertikalne jeklene cevi so bile povezane z jeklenimi remenati na razmaku 3.0 m. Celotno jekleno ogrodje je bilo visoko 21.0 m in težo 18.0 Mp. Zaradi omejene nosilnosti bagra je bilo ogrodje po višini razdeljeno na 3 elemente, od katerih je bil najtežji 7.5 mp. Zaradi razopaževanja je bil vsak element se- sestavljen iz treh segmentov.. Prvi in drugi element jeklenega ogrodja sta bila opremljena s po štirimi razbremenilnimi rezervoarji, ki so pri potopitvi se­ stavljenega ogrodja zmanjšali težo na dovoljeno vrednost 7.5 Mp. Za spuščanje in sestavljanje jeklenega ogrodja sta bila potrebna dva medsebojno povezana ponto­ na, na kateeih so bili montirani trije vitli skupne um I ::;A/ \ n. mu k Iti. Mi* m i srsšš*i»* jeklenem* st* i m Slika 9 Slika 10 nosilnosti 9.0 Mp. Sestavljanje in spuščanje ogrod­ ja se je odvijalo s preprijemanjem in prenašanjem z bagra na vitle in obratno. 4.00 IZKUŠNJE PRI GRADNJI Pri gradnji tega objekta so sodelovali vsi de­ javniki — investitor, projektanti in izvajalec, ki so bili udeleženi pri gradnji vseh ostalih dravskih elektrarn. Kljub bogatim izkušnjam, pridobljenih na že zgrajenih elektrarnah, smo se srečali pri tem na prvi pogled majhnem in nezahtevnem objektu, z novimi problemi, na katerih smo se vsi precej naučili. Investitor in projektant elektrarne sta zaupala podatkom iz obstoječe dokumentacije stare elek­ trarne, zato ni bila izvršena zadostna geomehanska raziskava na območju ograditve gradbene jame. Pri gradnji se je izkazalo, da je skala mnogo globlje kot je bilo pričakovano in da je prekrita z debelo plastjo gramoza in skalnih samic. Pri podvodnem Slika n odstranjevanju gramozne plasti so bile velike te­ žave zaradi ostankov jeklenih kesonov, ki so ležali na dnu še iz časov gradnje stare elektrarne, za ka­ tere pa ni nihče vedel. Nepričakovane težave so na­ stopile tudi pri stabiliteti krilnega zidu, pri kate­ rem se je izkazalo, da je bila temeljna širina za eno UDK 621.311.21 (Fala) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 11-12, STR. 228—232 Karel Veršnak: GRADITEV GRADBENE JAME STROJNICE ZA 8 . AGREGAT HE FALA Avtor podaja tehnične podatke in izkušnje pri grad­ nji strojnice za 8 . agregat hidroelektrarne Fala. tretjino erodirana. Zato je bilo treba krilni zid oja­ čiti s kabli za sidranje. Z zadovoljstvom pa smo ugotovili, da je bila projektirana tehnologija izvedbe ograditve grad­ bene jame v vseh ozirih brezhibna in da so vse faze potekale normalno po zahtevah projekta. UDC 621.311.21 (Fala) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 11-12, PP. 228—232 Karel Veršnak: BUILDING OF POWER STATION FOR THE 8 th AGGREGATE OF HEP FALA The author gives the technicah data and experien­ ces getting by building of power station for the 8 th aggregate of HEP Fala. Izgradnja HE Fala 8. agregat -Zglavni agregat UDK 321.311.21 (Fala) DANILO BEVC, DIPL. INZ. Dopolnitev obstoječega objekta z novim turbin­ skim stebrom je bila že dalj časa v načrtu iz dveh glavnih razlogov: Veriga Dravskih elektrarn nad HE Falo obra­ tuje ob konicah s pretokom 450 m3/s. HE Fala pa je instalirana za maksimalni pretok 370 m3/s. Tako gre v izgubo dragocenih 80 m3/s, ko obratujejo elek­ trarne nad Falo z maksimalno instalirano močjo. HE Fala bo praznovala leta 1978 60-letnico ob­ ratovanja. Temu spoštljivemu delovnemu jubileju se pa pridružuje več starostnih hib v konstrukciji objekta. Ena od bolečih točk je pretočno polje ob strojnici in bočna stena strojnice. V to območje je lociran novi turbinski steber za 8. agregat. S takšno rešitvijo je podprt stari jez na svojem najglobljem mestu, hkrati pa bo sanirana obdravska stena strojnice. Dravske elektrarne Maribor so v jeseni 1973 razpisale licitacijo za izgradnjo objekta. Najcenejši ponudnik je bil GRADIS — TOZD Nizke gradnje Maribor, s katerim je investitor DEM Maribor, sklenili pogodbo konec leta 1973. Zgradbo 8. agregata sestavljajo osnovni grad­ beni elementi, ki so značilni za turbinske stebre dravskih elektrarn, in sicer: vtok, spirala, sesalna cev in strojnični prostor. Zgradba je podobna tur­ binskim stebrom na HE Mariborski otok in prila­ gojena obstoječi jezovni zgradbi in strojnici. V ob­ jekt se montira Kaplanova turbina z instaliranim pretok 137 m3/s in srednjim padcem 14,30 m. Ge­ nerator bo imel moč 16,8 MW. Z vgraditvijo 8. ag­ regata se bo povečala moč elektrarne od 34,7 MW ka 51,5 MČ in proizvodnja za ca. 20 °/o Za potek gradbenih del na glavnem objektu je značilna utesnjenost. Objekt je na bočnih stra­ neh povsem zaprt s steno stare strojnice in vzdolž­ nim delom pomožne pregrade gradbene jame. Tudi izven gradbene jame ob novem objektu ni omembe vrednih prostorov, na katerih bi se lahko razvila organizacija gradbišča. Tako je postavljen stolpni žerjav nosilnosti 160 Mpm, ki vrši vse vertikalne in horizontalne transporte na pomožno pregrado. De- ponijske površine se pa nahajajo 180—120 m vstran na desnem bregu Drave. Edini dostop vodi po ob­ stoječih mostovih preko pretočnih polj, oziroma vtokov stare stojnice. Takšne prilike so povzročile neobičajno obsežne interne transporte. Z izkopom smo pričeli v decembru 1975. Delal se je v amfibolitu in ga je bilo treba izvajati zelo pazljivo, saj se je pričel neposredno pod temelji obvodne stene stare strojnice. Poleg tega je skala pod starimi temelji prepredena s tektonskimi raz­ pokami in obstajala je nevarnost odlomov. Za izkop so bili postavljeni naslednji pogoji: izkop v horizontalnih slojih po največ 12 m odsekih 4—5 m in sprotno sidranje z globinskimi sidri dol­ žine 4 m in napenjalno silo 17 Mp na razdalji 2 m. S poizkusnim miniranjem je bila določena maksi­ malna količina razstreliva 5 kg v eni seriji, ob po­ goju, da so posamezna polnjenja največ 0,5 kg in da se aktivirajo z milisekundnim zamikom. Miniranje je smelo povzročiti potres največ V. stopnje po MCM lestvici. Občasno se je miniranje kontroliralo s seizmografom, da ja ne bi prišlo do poškodb ob­ stoječega objekta in motenj obratovanja HE Fala. Po izvršenem izkopu je bila temeljna črta ob­ jekta tudi do 8 m pod temeljem zraven ležeče stare strojnice, višinska razlika do edinega pristo­ pa na gradbišče preko obstoječega jezovnega mostu pa je znašala 30 m. Glavni objekt smo pričeli betonirati februarja 1976. Betonira se pretežno s črpalnim betonom, ki se dovaža s transportnimi mešalci iz Gradisove betonarne v Mariboru. Beton je sestavljen na os­ novi predhodnih raziskav, ki jih je izvršil ZRMK — Ljubljana, se sproti kontrolira s tekočimi pre­ iskavami, za katere skrbi izvajalec ob sodelovanju ZRMK. Celoten obseg preiskave dopolnjuje inve­ stitor s kontrolnimi preiskavami. UDK 62.1.311.21 (Fala) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 11-12, STR. 232—233 Danilo Bevc: IZGRADNJA HE FALA 8 . AGREGAT — GLAVNI OBJEKT Članek prikazuje potek gradbenih del na glavnem objektu za osmi agregat HE Fala. Slika 2 V dele zgradbe, ki jih obliva voda, se vgrajuje aeriran beton. Gradbena dela bodo končana konec leta 1976 in do takrat bo vgrajeno v zgradbo 8. agregata: 700 t armature 10.000 m2 opaža 10.000 m3 betona 8. agregat bo pričel obratovati predvidoma spomladi leta 1977. Vrednost gradbenih del na glavnem objektu znaša 40 milijonov. Zapiranje gradbene jame je stalo 28,4 milijonov. UDC 621.311.21 (Fala) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 11-12, PP. 232—233 Danilo Bevc: BUILDING OF THE 8 «i AGGREGATE OF HEP FALA — GENERAL OBJECT The paper treats the process of building works of general objects of 8 th aggregate of HEP Fala. Atestiranje kvalitete betonov v centralni betonarni GP Stavbar, TOZD IGM v Hočah pri Mariboru UDK 666.97 Betonarna »Lambert« je bila postavljena leta 1974 in proizvaja sedaj okoli 100.000 m3 različnih vrst betonov na leto. V tem centralnem obratu pri­ pravljeni betoni se transportirajo z avto mešalci na gradbišče GP Stavbar, SGP Konstruktor in drugih porabnikov v Mariboru in njegovi bližnji okolici. ZRMK od začetka proizvodnje v tem sodobno ure­ jenem obratu atestira kvaliteto betonov na način, JAS ŽNIDARIČ, DIPL. INZ. ki omogoča tudi stalno spremljanje tehnoloških procesov pri pripravi betonov ter potrebne tehno­ loške posege za izboljšanje oziroma ekonomiziranje sestav posameznih vrst betonov. Način atestiranja je z oziroma na veliko letno proizvodnjo podoben sistemu, ki ga je ZRMK uvedel pri gradnji nekaterih investicijskih objektov v Slo­ veniji. Metoda je v skladu s »Stališči in pojasnili v zvezi z izvajanjem Pravilnika o tehničnih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton«, ki so jih dali k 175. in 176. členu pravilnika republiški grad­ beni inšpektor in ZRMK. Osnovne značilnosti tega sistema atestiranja so naslednje: 1. Betonarna je bila predhodno pregledana in atestirana. Pri tem je bila dokazana homogeniza- cijska sposobnost vgrajenega mešalnika. To pome­ ni, da je bilo na po 30 vzorcih betona, ki so bili odvzeti iz 3 standardnih mešanic, ugotovljen stan­ dardni odklon v/c — faktorja uv/c < 0,03 in stan­ dardni odklon vsebnosti cementa a v. c. < 10kg/m3. 2. Vsi uporabljeni osnovni materiali za beton (agregat, cement, voda, dodatki) se redno preisku­ jejo in atestirajo, kot to določa Pravilnik o tehnič­ nih ukrepih in pogojih za beton in armirani beton (v nadaljnjem PBAB) oziroma po priporočilih ZRMK. 3. V laboratoriju proizvajalca v Hočah se red­ no tekoče kontrolirajo sveži betoni. Merijo se v/c, gostota in konsistenca, in to v približno enaki po­ gostosti, kot to velja za določanje tlačne trdnosti otrdelih betonov na kalupnih preizkušancih. Rezultati meritev v/c se občasno statistično obdelujejo. Pri tem se ugotavlja dosežena povpreč­ na vrednost v/c in standardni odklon o v/c. Kolikor je iz predhodnih preiskav oz. iz pre­ tekle proizvodnje poznana korelacija med v/c in tlačno trdnostjo otrdelega betona ß b, ki jo pona­ zarja t. i. razredčitvena krivulja, je na osnovi me­ ritev v/c mogoče vedno sklepati na tlačno trdnost, ki jo bo preiskani sveži beton dosegel v otrdelem stanju. S standardnim odklonom, ki ga izkazujejo sta­ tistično obdelani rezultati meritev v/c, pa sproti presojamo enakomernost proizvodnje. Na ta način je mogoče kontrolirati in obvladati proizvodnjo be­ tona preden so poznani rezultati tlačnih trdnosti. To kontrolo izvaja proizvajalec betona v so­ delovanju z ZRMK. 4. ZRMK verificira rezultate tekoče kontrole proizvajalca po testni metodi t. i. malih vzorcev (n < 30). 5. Kvaliteta v centralni betonarni proizvede­ nega betona se med transportom na mesto vgra­ jevanja ne sme spremeniti, za kar skrbi in odgo­ varja služba za kontrolo kvalitete pri proizvajalcu. Betoni morajo biti kompaktno vgrajeni. Atestira se vsaka posamezna vrsta betona po­ sebej. Za vrsto betona se praviloma smatra tisti be­ ton, ki je pripravljen iz istih osnovnih materialov, v istem betonarskem obratu in je projektiran za isto MB. Kvaliteta otrdelih betonov se ugotavlja in ate­ stira kot dosežena MB, ki je definirana skladno s 37. členom PBAB. Praviloma se pri tem poslužu­ jemo definicije, da je MB 16-odstotna fraktila pri normalni razporeditvi pogostosti velikega števila (n > 50) statistično obdelanih rezultatov 28-dnev- nih tlačnih trdnosti. kjer pomeni: MB ^ ßbm — O; (1) R ^ ßb\ßbm — (2)n n . _ ”1 f 2 (ßbm ß b i ) 2 (3) n — 1 ySbm — aritmetična sredina rezultatov tlačnih trdnosti betona ßbi — posamezni rezultat tlačne trdnosti betona o — standardni odklon tlačnih trdnosti pri normalni razporeditvi pogostosti n — skupno število rezultatov tlačnih trdno­ sti, ki so upoštevani v statistični obdelavi. Poleg dosežene MB je za oceno kvalitete beto­ na merodajna tudi minimalna tlačna trdnost, ki je v primeru statistične obdelave rezultatov določena z izrazom ß b min = ß b m — 3/; (4) PBAB navaja v čl. 37 naslednje dopustne mi­ nimalne tlačne trdnosti: za MB < 300: ßh min ^ 0,80 MB za MB > 300: ßh mi„ > 0,90 MB w ZRMK predlaga in že uvaja naslednjo modi­ fikacijo tega kriterija, ki je povzeta po švicarskih normah SIA 162/1968: za MB ^ 200 ßb min > 0,75 MB za MB 250 in 300 ßb min > 0,80 MB (6) za MB > 350 ßb min > 0,85 MB Atestiranje kvalitete betonov pri centralni be­ tonarni, torej na kraju proizvodnje, omogoča stal­ ne in vedno enake pogoje za izvajanje laboratorij­ skih preiskav ter bolj učinkovito zbiranje, vodenje in obdelavo dobljenih rezultatov. Realno in kritično interpretiranje ugotovljenih tlačnih trdnosti in pripadajočega standardnega od­ klona je izredno pomembno. Uporabljeni rezultati morajo biti vedno istonazivni, kar pomeni, da se morajo nanašati na eno in isto vrsto betona, poleg tega pa morajo biti dobljeni v enakih pogojih (na­ čin odvzemanja vzorcev, izdelava in nega kalupnih preizkušancev, izvajanje tlačnega preizkusa idr.). Pri atestiranju se upoštevajo rezultati tlačnih trdnosti, ki jih dobimo s kalupnimi preizkušanci odvzetimi po načelu slučajnosti, v okviru: — tekoče kontrole, ki jo izvaja proizvajalec betona na svojih laboratorijskih napravah in s svo­ jim osebjem. Pogostost teh preiskav je določena v skladu s PBAB in prakso ZRMK na investcijskih objektih, — testne kontrole, ki jo izvaja ZRMK s svojim osebjem in s svojimi laboratorijskimi napravami — v konkretnem primeru se preizkušanci lomijo v gradbenem laboratoriju VTŠ v Mariboru — s či­ mer so podane osnove za verifikacijo rezultatov te­ koče kontrole po testni metodi t. i. malih vzorcev, — kontrole, ki jo izvajajo porabniki dobavlje­ nega betona oz. nadzorni organi na gradbiščih, — kontrole, ki jo izvajajo inspekcijske službe. Statistično vrednotenje velikega števila rezul­ tatov daje najbolj objektivno in jasno sliko o kva­ liteti proizvodnje v nekem betonarskem obratu in to v pogledu -— dosega zahtevanih MB — enakomernosti oz. homogenosti proizvod­ nje, ki jo reproducira standardni odklon tlačnih trdnsti o ; . Smatra se, da je enakomernost proizvodnje dobra, če je doseženo 40 kp/cm2 < o,j < 50 kp/cm2. Z ozirom na matematične definicije (1) in (4), vpliva velikost ugotovljenega standardnega odklo­ na tlačnih trdnosti neposredno na ekonomičnost betonske mešanice. Mešanica se namreč mora pro­ UDK 666.97 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 11-12, STR. 233—235 Jaš Žnidarič: ATESTIRANJE KVALITETE BETONOV V CENTRALNI BETONARNI GP STAVBAR, TOZD IGM V HOČAH PRI MARIBORU Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, pod­ ružnica v Mariboru, stalno kontrolira kvaliteto beto­ nov, proizvedenih v centralni betonarni GP Stavbar v Hočah pri Mariboru. jektirati na srednjo velikost ßbm , ker je le na ta način, pri že poznani ali pa predpostavljeni vred­ nosti Oß , zagotovljena: — zahtevana MB, po enačbi (1) — minimalna vrednost ßh min, katera ne sme biti manjša od ustrezne dopustne po enačbah (5) oziroma (6). Torej mora biti: ßbm ß b min h 3 O (7) Z izrazom (7) je tako matematično prikazan vpliv enakomernosti proizvodnje na ekonomičnost sestave posameznih vrst betonov. V primeru viso­ kih standardnih odklonov aß , postanejo projekti­ rane srednje vrednosti ßbm velike. Te je pri zahte­ vani oz. konstantni konsistenci svežega betona mo­ goče dosegati s povečanjem vsebnosti cementa, kar ni ekonomično, v specifičnih primerih pa je tudi škodljivo. Na osnovi gornjih načel izdaja ZRMK pravi­ loma vsake 3 mesece ateste za vsako posamezno MB, ki se proizvaja v betonarni Lambert v Hočah. V vsakem atestu so navedeni podatki o stati­ stični obdelavi rezultatov tlačnih trdnosti (ßbm, Oß , ßb min) za betone, ki so bili preizkušeni v preteklih 3 mesecih. V primeru, da je število rezultatov n<50, se v skladu s 37. členom PBAB navede ßbm ter število rezultatov, ki so v območju med /?i, mi„ in zahteva­ no MB. Veljavnost vsakega atesta znaša 3 mesece od datuma izstavitve. Opisano atestiranje izvaja Izpostava ZRMK v Mariboru v sodelovanju z oddelkom za tehnologijo betona v TOZD Inštitut Materiali ZRMK Ljubljana in gradbenim oddelkom VTŠ v Mariboru ter v do­ govoru z gradbeno inspekcijo SO Maribor. ITDC 666.97 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 19/6 (25) NR. 11-12, PP. 233-235 Jaš Žnidarič: ATTESTING OF CONCRETE QUALITIES MADE IN THE CENTRAL CONCRETE WORK OF GP STAVBAR AT HOČE NEAR MARIBOR The Institute for Material and Structures Re­ search, its department at Maribor constantly controles the quality of concrete made in the central concrete work of GK Stavbar at Hoče near Maribor. Vodnogospodarska izraba reke Mure UDK 622.5 (Mura) f r a n c a v Si C, d i p l . i n ž . Reka Mura je zaradi svoje velikosti in zaradi obširnega vplivnega območja izredno pomemben vodotok. Velikost njenega povodja pri vstopu na naše ozemlje 9700 km2 in pri izlivu v Dravo 15.000 kvadratnih kilometrov. Del 'povodja, ki pripada SR Sloveniji, meri 1415 kvadratnih kilometrov, dolžina toka v tem delu pa 90 km. Od tega je mejni jugoslovansko-avstrijski odsek dolg 33 km, notranji slovenski 28 km in slo- vensko-hrvaški 29 km. Do izliva v Dravo je nato še 40 km dolg mejni jugoslovansko-madžarski od­ sek. Mura je osnovni odvodnik vseh površinskih vod, ki pritekajo s povodja po svojih naravnih po­ teh in je tudi poglavitni recipient za kanalizacijska in melioracijska omrežja. S svojimi vodami vzdržu­ je in podpira podtalnico v vodonosnih slojih vzdolž svoje poti in je torej pomemben vir za, preskrbo s pitno, tehnološko in namakalno vodo. Poleg tega predstavljajo njene vode tudi znaten energijski po­ tencial, ki postaja V sedanjem času vse bolj zani­ miv. Še v bližnji preteklosti je Mura povzročala za­ radi svojega domala neurejenega stanja velike ne­ všečnosti in ne samo v svojem neposrednem ob­ močju, pač pa je njen vpliv segal še daleč navzgor po pritokih. Zasluga živahne vodnogospodarske dejavnosti v Pomurju je, da so današnje razmere že znatno izboljšane. Od zgolj regulacijskega uravnavanja osnovne­ ga korita Mure so bili nadaljnji ukrepi usmerjeni zlasti v preprečevanje poplav, izboljšanje odtočnih razmer pritokov ter osuševanje zemljišč. Pomemb­ nejši objekti so: Razbremenilni kanal Ledave, obo­ jestranski visoko vodni nasipi vzdolž Mure, delne regulacijske ureditve pritokov Ledava, Kobiljski potok, Bukovnica, Ščavnica, zadrževalnik visokih vod Gajševci na Ščavnici in Domajinci na Ledavi (v gradnji) ter detajlne melioracije 1000 ha kme­ tijskih zemljišč. Tako so v najnujnejšem obsegu preprečene po­ plave mest Gornja Radgona, Murska Sobota, Len­ dava, Ljutomer ter naselja in zemljišča vzdolž Mure. Kvaliteta murske vode izkazuje še vedno viso­ ko stopnjo onesnaženosti, vendar se v zadnjem ča­ su ne slabša, kar je prav gotovo ugodna posledica gradnje naprav za čiščenje odpadnih vod na avst­ rijski in naši strani. Z nadaljevanjem čiščenja to­ rej lahko pričakujemo postopno izboljšanje kvali­ tete voda. Prav gotovo pa trenutno stanje še zdaleč ne zadovoljuje vseh potreb in ne nudi ugodnosti, ki jih lahko pričakujemo od urejenega vodotoka. Da bi uskladili vse vodnogospodarske interese od energetike do melioracij in komunalne hidro­ tehnike, že teče izdelava študije o vodnogospodar­ ski izrabi reke Mure ob sodelovanju Vodnega in Elektrogospodarstva Slovenije. K temu snovanju so se pridružili še partnerji z avstrijske strani, vzpostavljen pa je tudi stik s hrvaškim vodnim in elektro gospodarstvom. Primerno zasnovan in izveden vodnogospodar­ ski koncept nudi pri ustrezno lociranih energetskih stopnjah možnost poglobitve korita pod stopnjo in s tem izboljšanje izlivnih razmer naravnih prito­ kov, odvodnikov zalednih vod izza nasipov ter od- vodnikov iz melioracijskih območij, katerih veli­ kost v vplivnem območju Mure in njenih pritokov je 35.000 ha. Preprečevanje poplav je mogoče zagotoviti z uravnavanjem energetskih naprav in z eventualno uporabo sekundarnih retenzij v območju visoko- vodnih nasipov. Za preprečitev previsokih konic visokih vod in v izogib njihove koincidence z viso­ kimi vodami Drave, je predviden v izlivnem odse­ ku velik akumulacijski bazen. Povečanje stopnje varnosti pred poplavami je predvideno tudi z nadaljnjo gradnjo zadrževalni­ kov na Ščavnici in Ledavi ter seveda z nadaljnjimi regulacijami pritokov. Preskrbo s pitno, tehnološko in namakalno vo­ do je mogoče dopolniti z neposrednim odvzema­ njem iz akumulacijskih bazenov ali posredno s po­ močjo bogatenja podtalnice. Tako imajo vsi predvideni objekti — tudi energetski — obeležje večnamembnosti. Gradnja hidroelektrarn na Muri je v okviru zastavljenega koncepta prav gotovo eden najzani­ mivejših posegov. Avstrijska veriga elektrarn se že bliža naši meji, saj je gradnja njihove predzadnje stopnje Zgornja Vogava v zaključni fazi. Zadnjo stopnjo Špilje pa predvidevajo končati do leta 1980. V mejnem odseku predvidevamo zgraditi šest stopenj: HE Sladki vrh, HE Cmurek, HE Konjišče, HE Apače, HE Radgona in HE Radenci. Predvsem zaradi meje, ki teče po koritu Mure, bodo vse stopnje rečnega tipa. Ker se energetski potencial deli na polovico vsaki državi, bo ustrezno razdeljeno tudi lastništvo teh elektrarn. Na notranjem slovenskem in hrvaško-sloven­ skem odseku je izbira tipov elektrarn svobodnejša, prilagajala pa se bo lokalnim razmeram. Lokacije in načini izvedbe stopenj v sedanji fazi snovanja, še niso točno določene. Energetski potencial Mure od Ceršaka do izli­ va v Dravo je po energetski študiji IB »Elektropro- jekt« Ljubljana 1963 (dipl. inž. Kovačec Janko) pri skupni višinski razliki 118,00 m in skupni instali­ rani moči 225,8 MW enak 1300 GWh letne proiz­ vodnje. Od tega odpade na Avstrijo 45 MW in 265 GWh, Jugoslavijo 156,4 MW in 899,5 GWh ter na Madžarsko 24,4 MW in 133,5 GWh. Jugoslovanski delež se deli na Slovenijo 115,8 megavatov in 672 GWh ter na Hrvaško 40,6 MW in 227,5 GWh. Celotna prikazana problematika je v današ­ njem času močno aktualna. Naj omenim le zeleni plan, energetsko krizo in varstvo okolja. O pomemb­ nosti zastavljene naloge torej ni dvoma. Ko bomo začeli s projektiranjem prve energetske stopnje, naj bi se ta že vključevala v kompleksno zasnovo in kaže, da bi se murska veriga elektrarn začela izvajati že po letu 1980. UDK 622.5 (Mura) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 11-12, STR. 236—237 Franc Avšič: VODNOGOSPODARSKA IZRABA REKE MURE Članek prikazuje pozitivne rezultate po reguliranju reke Mure, zlasti v pogledu ekonomske izrabe njenih vodnih kapacitet. TE-TO Maribor UDK 697.34 Ogrevanje mest ali posameznih večjih karejev iz centralnih toplotnih virov—termoelektrarn— toplarn se je pričelo v naši državi v začetku šest­ desetih let. Tokrat je dobila termoelektrarno— toplarno (TE—TO) Ljubljana. Za Maribor je bila izdelana idejna študija za TE—TO, ki bi izkoriščala nizkooktanske bencine iz Nafte Lendava. V tem času so bili idealni po- UDC 622.5 (Mura) GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 11-12, PP. 236—237 Franc Avšič: ECONOMICAL WATER EXPLOITATION OF MURA RIVER The paper gives the positive results reached by the regulation of Mura River, especially from the point of economical exploitation of its water capacity. RUDI FRELOVSEK, DIPL. IN2. goji za razvoj toplarništva v Mariboru, toda stvari so ostale le na papirju. Danes, ko se širi mesto neprimerno bolj kot v 60 letih je potrebno gledati TE—TO iz drugega zornega kota. Po državi so zrasle toplarne v mnogo manjših mestih kot je Maribor. Energetska kriza nas sili, da čim racionalneje izkoristimo razpoložljivo ener- gijo. Slovenija je revna na primarnih energetskih virih (premog, nafta, voda), tako so večja mesta še bolj prisiljena, da izkoriščajo primarne vire ra­ cionalno. Na drugi strani pomenijo individualne kotlov­ nice ekološki problem, zaradi velikega onesnaževa­ nja okolja. Vse to nas tudi v Mariboru vodi k pričetku priprav za TE—TO. Tako je bila izdelana študija za TE—TO Maribor ter vročevodno omrežje. Štu­ dijo sta skupno izdelali projektantsko-inženiring organizaciji PROJEKT MARIBOR in Inženiring biro Elektroprojekt Ljubljana. Rezultati študije so pokazali, da je večji del mesta upravičen na ogrevanju iz TE—TO. Električ­ na energija pa bi bila zanimiva za Dravske elekt­ rarne Maribor, ki so bile tudi naročnik te študije. Pri tem se pojavlja prehitevanje izgradnje sta­ novanjskega kompleksa Maribor—jug, ki bo rabil toplotno energijo že v začetku leta 1978, v tem času pa še ni predviden začetek izgradnje TE—TO. Zaradi tega bo v sklopu kompleksa Maribor— jug večja kotlovnica, ki bo po izgradnji TE—TO služila kot vršna kotlovnica, tj. pokrivala bo konice. Nekatere glavne karakteristike TE—TO Mari­ bor: Toplotna moč 120 Gcal/h (120milij. kcal/h), 33 t/h pare UDK 697.34 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 11-12, STR. 237—238 Rudi Prevolšek: TE — TO MARIBOR Članek podaja ekonomski pomen projektirane ter­ moelektrarne in toplarne, ki bo s toplotno energijo oskrbovala celotno mesto Maribor. Uporaba drsnih opažev Tovarne močnih krmil v UDK 694.3 A. PODATKI O OBJEKTU Investitor: MESOKOMBINAT PERUTNINA PTUJ Objekt: TOVARNA MOČNIH KRMIL Projektant: SLOVENIJA PROJEKT LJUBLJANA. Izvajalec: GIP GRADIS TOZD GE MARIBOR Električna moč 50 MWE Sistem ogrevanja vročevodni 150/75° C. Ogrevanje bo imelo v objektih podpostaje (in­ direktno) kjer se bo toplota transformirala na že­ lene vrednosti. Lokacijsko bodo objekti zajemali površino 9 ha. Sama lokacija pa je bila izbrana iz prostorskih in tehniških možnosti ob Belokranjski blizu železniš­ ke proge Maribor—Ljubljana (dovoz goriva). Zaščita okolja je bila upoštevana že z izbiro lo­ kacije, saj so objekti odmaknjeni od strnjenega na­ selja. Za odvajanje zgorevalnih plinov pa bi naj poskrbel preko 150 m visok dimnik. Aproksimativno je bil objekt ocenjen na 1 mi­ lijardo din, mestna mreža pa na nadaljnjih 332 milijonov. S toplarno bo dobil Maribor nov specifični ob­ jekt, ki ga sedaj ni imel. Preskrba mesta in industrije s toplotno ener­ gijo se s tem posodobi in zboljša. Pri reševanju komunalnih napeljav se tako dodat­ no pojavijo novi cevovodi, ki jih je potrebno v več­ ji meri upoštevati kot druge saj zajemajo več pro­ stora. Da bo prišlo do te realizacije, pa bo potrebno angažirati precej sredstev in kadra, da bo to nalogo izpeljal. UDC 697.34 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 11-12, PP. 237—238 Rudi Prevolšek: THERMO-ELECTRIC AL PLANT AT MARIBOR The paper gives the economic mean of projecting of Thermo-Electro Plant which will provide with its heat energy the whole Maribor town. B. NAMEN OBJEKTA Tovarna močnih krmil je sestavljena iz silosov za žito, silosov za težko tekoče blago, mešalnice, podnega skladišča z zakloniščem ter vrsto manjših spremljajočih objektov. za objekte Ptuju Ž e l j k o p e t o v a r , d i p l . i n z . C. OPIS SILOSOV ZA ŽITO Silosi so sestavljeni iz 2 X 9 osmerokotnih ce­ lic z notranjo mero 5,40 X 5,40 m. Celice so sestav­ ljene tako, da ustvarjajo med sabo še 8 manjših celic kvadratnega prereza s stranico, ki meri 2,15 metra. Koristni volumen silosov je 13.211 m3 žita, kar predstavlja pri specifični teži 0,75 9,908.000 kg. Temeljna tla so slabo granulirane prodno pe­ ščene zemljine (GP) dopustne obremenitve 3,00 kg na kvadratni centimeter. Nivo podtalne vode je na -—6,0 m. Kota temeljev pa 2,75 m. Objekt je po­ stavljen na armiranobetonski plošči debeline 1,0 m. Uporabljen beton je MB 200. Stene silosov so ar­ miranobetonske (MB 300), deb. 15 cm in skupne vi­ šine 39,83 m. Vmes so na koti 5,30 m vpeti lijaki silosov, na koti 33,55 pa montažna plošča nad silo­ si. Vrhnja krovna plošča z vencem na koti 38,08 m pa je izvedena v klasičnem načinu opaže van j a z marko MB 300. Celotna višina sten ene baterije silosov, ki ob­ sega 9 velikih osmerokotnih in štiri pravokotne ce­ lice, kar znaša v tlorisu 16,80 X 16, 80 je bila opa- ževana z drsnim opažem. lice, priročni material, ter za opravljanje vseh del ob drsanju. Sestavljen je iz desk debeline 2,5 cm in je preko nosilne konstrukcije pritrjen na jarme. 3. Viseči oder Viseči odri so potrebni za manjša popravila be­ tonskih površin in za obdelavo odprtin, ki so po­ trebne v betonskih stenah. Nameščeni so na vseh betonskih stenah obojestransko. Oder je grajen iz cevi za odranje (brezšivne cevi dim. 48,25 X 3,5; jeklo ST 55,29) in je obešen na horizontalne lesove opaža z vijaki M 12. 4. Jekleni jarmi Jarem je sestavljen iz naslednjih delov: — stojine iz dveh HOP-UPS-40 X 150 X 5, — zgornja prečna povezava v katero se opira tudi penjalka je sestavljena iz dveh 12 profilov, — spodnja povezava je iz dveh 10 profilov. Jarem je izdelan v naklonu 1 °/o, opremljen je s kotniki 80 X 80 X 8 za pritrjevanje horizontalnih gredic — nosilcev opažnih plošč drsnega opaža. D. DRSNI OPAŽ — OPIS 1. Drsne površine opaža Opaž je izdelan iz BLED plošč d = 2,7 cm, ki so privite na horizontalne lesove, ti pa so pritrjeni na stojine jeklenih jarmov. 5, Plezalne palice Plezalne palice so bet. železo & 25 mm Č0200. Palice morajo biti ravne maks. dolž. 5 m in oprem­ ljene z navoji za podaljševanje. 6. Uklonsko zavarovanje plezalnih palic 2. Delovni pod Vse celice so v celoti pokrite z delovnim po­ dom. Le-ta služi za beton, armaturo, plezalne pa- V vseh odprtinah, kot so vrata, okna in druge montažne odprtine, v katerih plezalna palica ni bila objeta z betonom, smo jo morali uklonsko za­ varovati. Sl. 1. Pogled na drsni opaž Zavarovanje je izvedeno z lesom dim. 5 X 13,5 centimetra in služi istočasno za zapiranje vertikal­ nih stranic opaža odprtin. Poseben problem predstavlja uklonsko zava­ rovanje plezalnih palic v delu silosov, kjer se na koti + 33,55 končajo vse vmesne stene in se nada­ ljuje vlečenje le zunanjih sten. Vse plezalne palice je treba v tem delu uklonsko zavarovati. Ob samem drsanju je bilo preizkušeno več različnih načinov zavarovanja. 7. Vodila za armaturo in plezalne palice Vodila so sestavljena iz lesa 5 X 10 cm ter plo­ hov. Nameščena so v višini 2 m nad delovnim od­ rom drsnega opaža. Pritrjena pa na stojine jarmov. 8. Konzolni oder Konzolni oder služi kot delovni oder pri de- montaži notranjega visečega odra, montaži plošče nad silosi, ter izdelavi krovne plošče in njenega venca. Sestavljen je iz elementov. Ti pa so izdelani iz cevi za odre 48,25 X 3,5 mm Č0506. Elementi so obešeni v že pripravljene odprtine v betonu. 9. Napeljava komprimiranega zraka in penjalke Za dvigovanje drsnega opaža smo uporabili pe­ njalke na kompimirani zrak tip S.A.M.E. Za celo­ ten opaž je bilo potrebno 60 penjalk. Poraba zraka za eno penjalko je 0,12 m3 za en dvig (60 X 0,125 = = 7,5 m3 za en dvig). Za proizvodnjo komprimiranega zraka smo uporabili kompresor Fagram kapacitete 6 m3 na minuto zraka. Ta nam omogoča dvige v zaporedju vsakih 75 sekund. Za hitrejše dvige ali v primeru večjih izgub smo uporabili še dodatni kompresor kapac. 3 m3 zraka na minuto. Za izravnavo pi'itiska med obema kompresorjema pa en rezervoar kapac. 6 m3 ter dodatni razdelilni rezervoar na opažu vo­ lumna 150 dm3. Delovni pritisk je 6,0 ATU. Za povezavo med rezervoarji je uporabljena gumijasta cev 2” . Za razvod zraka na drsnem opažu so uporab­ ljene brezšivne jeklene cevi dim. 2” . Iz tega raz­ voda so izpeljane gumijaste cevi 1/2”, ki preko roč­ nega ventila napajajo posamezne penjalke. 10. Elektroinstalacija Delovni oder drsnega opaža je opremljen z elektro omarico, ki je povezana preko pomožnega kabla z glavno elektro omarico. Iz elektro omarice se napajajo vsi uporabniki na drsnem opažu. Na konzolah pritrjenih na stojine jeklenih jarmov so nameščeni reflektorji, ki razsvetljujejo delovni pod in viseče odre. sff K * ' Sl. 2. Silosi v Času gradnje 11. Sodelujoča mehanizacija Priprava betona: Betonarna TIP GRADIS PB 250 kapacitete 10 kubičnih metrov na uro — transport betona: kamion kiper (na razd. 300 m), prekladalni si­ los in žerjav — obdelava betona: usmerjevalec z vibratorskimi iglami 0 35 (upo­ rabljeni 3 kompl.) in kompresor (glej naprava zraka). 12. Kontrole — horizontalnost opaža Edini v vertikalnem smislu nepremični pred­ met so plezalne palice. Za spremljanje horizon, ce­ lotnega opaža smo na vsaki višinski meter zarezo­ vali plezalne palice in od tam kontrolirali horizon­ talnost opaža. Višino smo podajali z nivelirjem; — vertikalnost objekta kot dopolnilo horizontalni kontroli je bila ob­ časno opravljena še kontrola vertikalnosti s 4 svinčnicami na določeno že prej fiksirano točko na temeljni plošči; — posedanje objekta v vogalih objekta smo ob začetku gradnje na­ mestili reperje in zasledovali enakomernost in ve­ ličino posedanja. Celoten posedek v času gradnje objekta je znaša 3,4 m. 13. Delovne skupine Delo na drsnem opažu je potekalo dvoizmen­ sko. Ob vodstvu gradbišča so sodelovale še nasled­ nje skupine: — priprava in transport betona, — vgrajevanje betona, — polaganje armature, — obdelovanje betonskih površin, — dvigovanje opaža in kontrole, — rezervna skupina z dežurnim električarjem, strojnikom in ključavničarjem. E. OPIS NAJVAŽNEJŠIH FAZ OBDELAVE IN UPORABE DRSNEGA OPAŽA 1. Sestava opaža Vsi leseni deli opaža so bili izdelani v Gradiso­ vih lesnoindustrijskih obratih v Škofji Loki, ko­ vinski deli pa v Kovinskih obratih v Ljubljani in Mariboru. Elementi opažev so bili sestavljeni na gradbišču, opaž kot celota pa na temeljni plošči si­ losov. Ob montaži delov opaža so bile montirane vse ostale instalacije (elektro, razvod zraka, vodovod Sl. 3. Silosi za žito, m ešalnica, silosi za težko tekoče blago in skladišče pred d ovršitv ijo # - - - - - 540- - - - - - tt^— -5 4 0 - - - - - - - ^ - - - - - 5 4 0 - - - - - - f-15 TLORIS Slika 4 in ozemljitve). Viseči odri na notranji in zunanji strani sten so bili montirani v času drsanja prvih metrov betonskih sten. 2. Princip drsnega opaža Drsni opaž je sestavljen po celotnem tlorisu objekta obojestransko. Polnjenje betonov se vrši v zgornjem delu opaža v slojih višine 20—30 cm. V srednjem delu opaža se beton strjuje v spodnjem delu pa že vezan zapušča opaž. Opaž se pomika v gibih veličine ca. 1 cm, pogostost gibov pa je od­ visna od vezanja betona. 3. Pričetek drsanja Prvo polnjenje betona je bilo treba opraviti v čim krajšem času, tako da je starost betona na stiku z betonsko ploščo vsaj približno enaka. Na ta način preprečimo tečenje betona ob prvem dvigu. Časovno razliko med začetkom in zaključkom vgra­ jevanja prvega sloja betona v sloju 30 cm pa smo ublažili z dodatki betonu. Pri prvih količinah beto­ na smo dodajali zapoznjevalec, pri zadnjih pa po­ speševalce pričetka vezave. 4. Potek drsanja Pri delu sodeluje celotna že prej opisana sku­ pina. Hitrost drsenja je odvisna od zahtevnosti tre­ nutnega preseka, Najzahtevnejši presek je na koti 5,30, ko je potrebno vgraditi vse opažie odprtin za poznejže vpenjanje lijakov, in na koti 33,55, kjer je treba pripraviti ležišča za vmesno ploščo in no­ silce. Na teh mestih je dosežena povprečna hitrost drsanja 9 cm/h. V presekih brez odprtin, kjer je drsanje omenjeno le z vezanjem betona pa je do­ sežena povprečna hitrost 15 cm/h. 5. Zaključek in demontaža opaža Po končanem vgrajevanju betona je treba opaž z nespremenjeno hitrostjo dvigniti s spodnjim ro­ bom še približno 20 cm nad vrh betonskih sten. Po strjevanju zgornjih plasti se celotni opaž opre na stene in se po elementih demontira. Ob demontaži zunanjih visečih odrov in zunanje stene opaža se montira zunanji konzolni oder, ki služi za demon- tažo notranjih delov opaža, za poznejšo montažo vmesne plošče in za oporo čelnih stranic opaža vrhnje plošče. F. ZAKLJUČNA DELA NA OBJEKTU PO IZDELAVI STEN Po demontaži opaža, s katerim so bile izdelane stene od temeljne plošče na koti — 1,75 pa do vrha na koti + 38,08, so bile izvedene še naslednje kon­ strukcije: PREČNI PREREZ Slika 5 1. Vmesna plošča na koti 33,55 Plošča je sestavljena iz montažnih elementov debeline 10 cm, katerim služi kot opora že prej pri­ pravljeno ležišče na zunanjih stenah, srednje stene in montažni nosilci položeni preko največjega raz­ pona celic. V času montaže so nosilci prostoležeči, po končani montaži pa izvedeni kot kontinuirani nosilci. Čelni stiki montažnih elementov plošče so lepljeni. Kot zaključek in izravnava je izveden cementni estrih v debelini 6 cm. 2. Krovna plošča Izvedena v klasičnem opažu, katerega podpor­ na konstrukcija je oprta na vmesno ploščo *na koti 33,55. 3. Lijaki silosov Kot zadnji element objekta so izvedeni lijaki silosov. Oprti so na že prej izvedene odprtine v stenah. Izvedeni so v klasičnem opažu. Transport betona je izveden s črpalko. G. SILOSI ZA TEŽKO TEKOČE BLAGO (TTB) V okviru tovarne močnih krmil so izvedeni tudi silosi za TTB. Objekt je višine 30,46 m in tloris vel. 15 X 90 in 16,80 m. Sestavljen je iz 20 celic pravokotne oblike. Za izdelavo sten je bila uporab­ ljena tehnologija drsnega opaža. Objekt je bil iz­ veden v dveh fazah. V prvi smo izvedli polovico tlo­ risne površine od temeljne plošče pa do vrha. Ob drsanju drugega dela pa smo obe polovici zlepili z epoksidno smolo! H. ZAKLJUČEK Uporabljena tehnologija drsnega opaža na ob­ jektih tovarne močnih krmil v Ptuju je bila po kon­ čanih delih analizirana. V primerjavi s klasičnim načinom opaževanja in sistemom prestavljivih opa­ žev, so bili z uporabljeno tehnologijo doseženi dob­ ri finančni rezultati. Ob izdelavi objekta je bila iz­ popolnjena tehnika konstrukcije opaža, visečih od­ rov in uklonskega varovanja plezalnih palic, ter tehnika lepljenja na stari beton. Prav tako so bile pridobljene izkušnje ob drsanju pravokotnih pre- sektov in odprtih presekov v obliki črke C (pri od­ prtih presekih predstavlja poseben problem uklon- sko varovanje palic in preprečevanje torzije celot­ nega objekta po vertikalni osi). Predvsem pa so pomembne pridobljene izkuš­ nje delavcev, ki so sodelovali pri graditvi objekta, kar bomo vedeli s pridom izkoristiti pri graditvi takšnih in podobnih objektov, ki nas čakajo v pri­ hodnosti. UDK 694.3 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 11-12, STR. 238—243 Željko Petovar: UPORABA DRSNIH OPAŽEV ZA OBJEKTE TOVARNE MOČNIH KRMIL V PTUJU Opisani so namen, način gradnje in tehniški podat­ ki za novo tovarno močnih krmil v Ptuju, ki jo je zgradil GIP Gradis Maribor. UDC 694.3 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 11-12, PP. 238—243 Željko Petovar: THE USE OF SLIDE PLANKING FOR OBJECTS OF INDUSTRY FOR STRONG FOOD AT PTUJ The paper treats the destination, the manner of building and technical data for new industry for strong food at Ptuj which was built by GIP Gradis at Mari­ bor. Določevanje deformacijskega stanja v zemeljskem polprostoru, ki je na površju obremenjen z gibkimi pravokotnimi obtežbami UDK 624.13 Lu d v i k t r a u n e r , d i p l . i n ž . UVOD Obtežbe, ki povzročajo deformacije polpro- stora, lahko delujejo na površini ali pa v notranjo­ sti polprostora. Problem določevanja napetosti in deformacij v breztežnem, homogenem in elastično izotropnem polprostoru sta proučevala Boussinesq (1) in Mindlin (2). Boussinesq je podal izraze za na­ petosti in premike, če je polprostor obremenjen s poljubno koncentrirano silo P na horizontalni povr­ šinski ravnini. Mindlin pa je podal rešitev za pri­ mer, če je prijemališče sile P v poljubni točki v notranjosti polprostora. Podane rešitve uporabljamo za analitično dolo­ čevanje napetosti in deformacij v polprostoru, ki je obremenjen z gibkimi obtežbami poljubnih oblik. Poljubno obremenitev polprostora z gibko bremen­ sko ploskvijo ali črto razdelimo na brezkrajno mnogo točkovnih obremenitev. V idealno elastič­ nem polprostoru (Hookovem telesu), v katerem so odnosi med napetostmi in deformacijami linearni in deformacije majhne, lahko vplive takšnih toč­ kovnih obremenitev seštevamo (integriramo). 1. BOUSSINESQOVE ENAČBE Boussinesq je izpeljal enačbe za določevanje poljubne točke »i« v elastičnem polprostoru, ki je obremenjen s koncentrirano silo P na horizontalni površinski ravnini x—y (glej sliko 1). Upošteval je osnovne enačbe teorije elastično­ sti. Te so: ravnotežne enačbe Oij,i + Vj = 0, i, j, k , . . . =x, y, z . . . (1,1) sovisnosti med deformacijami in premiki e» = — (Uj.i + Ui.1) ...(1,2)O sovisnosti med napetostmi in deformacijami a = 2 v £ij + <5ijV£kk • • • (1,3) ali £ij = — [(1 + v) on — đij v <3kk]. • • • (1,4) E Diferencialne ravnotežne enačbe morajo ustre­ zati naslednjim robnim pogojem (slika 1): — v brezkrajnosti (R —» oo) morajo biti vse napetosti nične, — v brezkrajnosti (r —* oo) morajo biti vse de­ formacije nične, — v površinski ravnini (z = 0) mora biti pov­ sod razen pod silo P normalna napetost nična. Glede na to, da tolmačimo polprostor kot vrte- ninasto telo, katerega neobremenjeni plašč in ne­ obremenjena spodnja ploskev se odmakneta v brez- krajnost, je ugodno, da vpeljemo cilindrične koor­ dinate: z Slika 2 Osnovne enačbe teorije elastičnosti, ki pred­ stavljajo ravnotežje enačb izražene s pomiki v Lamejevi obliki: Lj = <52 U; + — ---- Uk, kj + 2 (1 + V) V, = 0 1 — 2 v E • • • d ,5 ) rešimo (4,5) skupaj s pripadajočimi robnimi pogoji, upoštevajoč, da je Vj = 0. Tako dobimo naslednje rešitve za komponenti vektorja premika u poljubne točke»i« (Uq9 - 0): Uz = ——----— (2 (1 — v) + cos2#] 4 .v R G . . (1,6) Ur p i r ( i - : n R G L 1 — 2 v) sin # + cos # + sin # cos # ■ ■ ■ d ,7 ) in za specifično prostorsko deformacijo izraz: P 1e = 4 ji R2 G 2 (1 — 2 v) cos ( • • • (1,8) Enačbe (1,6), (1,7) in (1,8) so znane kot Bous- sinesqove enačbe. (Nadaljevanje) UDK 624.13 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) ST. 11-12, STR. 243—244 Ludvik Trauner: DOLOČEVANJE DEFORMACIJSKEGA STANJA V ZEMELJSKEM POLPROSTORU, KI JE NA POVRŠJU OBREMENJEN Z GIBKIMI PRAVOKOTNIMI OBTEŽBAMI V prvem delu sestavka so podane enačbe, ki omo­ gočajo računanje deformacijskega stanja v polprostoru, ki je na površju obremenjen z gibkimi pravokotnimi obtežbami. UDC 624.13 GRADBENI VESTNIK, LJUBLJANA, 1976 (25) NR. 11-12, PP. 243—244 Ludvik Trauner: COMPUTATION STATE OF STRAIN IN THE HALF-SPACE DUE TO RECTANGULAR FLEXIBILE SURFACE LOADS Equations for the computation of the state of strain in the elastic and isotropic half-space subjected to flexibile rectangular surface load are presented in the first part of the arcticle. jubilej BOGDAN MELIHAR — šestdesetletnik Rojen je bil 22. decembra 1916. leta v Ljubljani, v družini z devetimi otroki. Kljub hudi materialni stiski v družini je oče omo­ gočil šolanje svojim otrokom. Leta 1937 je Bogdan Me- lihar diplomiral na srednji tehniški šoli v Ljubljani. Na praksi je bil v Mariboru in pri regulaciji Savinje. Nato je bil zaposlen kot tehnik v gradbenem podjetju. 8 . oktobra 1941 so ga aretirali Italijani. Obsodili so ga zaradi delovanja v borbi proti okupatorju na ječo. ki jo je prestajal v raznih zloglasnih italijanskih zaporih, med njimi tudi na Liparskih otokih, kjer je hudo zbolel. Po vojni je bil ves čas na raznih odgovornih polo­ žajih. Najprej v ministrstvu za gradnje LR Slovenije v pripravi obnove. Organiziral je prvo tehnično bazo za obnovo podeželja v Cerknici. Nato pa je kot pomoč­ nik upravnika tehničnih baz skrbel za uspešno ustano­ vitev ter delovanje cele mreže tehničnih baz v SR Slo­ veniji, nato pa še v LR BiH. Po vrnitvi iz BiH je bil na planskem oddelku MG, vendar je bil že v aprilu 1947. leta dodeljen za pomočnika direktorja splošnega stavbnega podjetja (sedaj GP Tehnika) Ljubljana. Leta 1948 je bil imenovan za direktorja SGP Primorje A j­ dovščina. V letu 1950 je bil načelnik personalno-ka- drovskega oddelka na ministrstvu za gradnje LRS do razformiranja MG. V letih 1951 do 1956 je bil direktor SGP Primorje Ajdovščina, nakar je jeseni istega leta nastopil delo pri Biroju gradbeništva, kjer je bil dolga leta direktor. Ves čas svojega aktivnega dela je tov. Melihar vlagal velike napore za razvoj slovenskega gradbeni- štvi in za dosego čim večjih rezultatov in boljše orga­ niziranosti te dejavnosti. Velik je njegov delež pri ob­ novi naše domovine po vojni, ko je bilo potrebno ob­ noviti porušene vasi in mesta. Sodeloval je tudi v vseh akcijah, ko je bilo potrebno mobilizirati gradbeništvo bodisi v slovenskem ali jugoslovanskem merilu za iz­ vršitev izjemnih nalog, ki so nastale po potresih v Skopju, Banja Luki, Kozjanskem, po poplavah v Voj­ vodini itd. Skoraj 20 let je vodil Biro gradbeništva Slovenije. Vedno je znal prisluhniti temu, kje so osnovni prob­ lemi v tej dejavnosti in se zavzemal za njihovo uspešno razrešitev in za njen nadaljnji razvoj. Organiziral in vodil je nešteto razgovorov in posvetov gradbenikov med seboj, kot tudi razgovorov s predstavniki drugih gospodarskih panog ter s predstavniki oblasti, uprave, družbenih in političnih dejavnikov, vse s ciljem, da se nastali problemi uspešno razrešijo in postavljene na­ loge učinkovito opravijo. Njegov nastop je bil vedno pomirjevalen z optimističnim in realnim gledanjem na nastalo situacijo. Tov. Melihar je vseskozi aktivno sodeloval tudi na družbenopolitičnem področju v ZK, sindikatu, ZZB ZRVS, v občinskih, okrajnih in republiških organih. Od vsega začetka je bil delaven tudi v Zvezi gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije najprej na terenu, nato kot član izvršnega in kasneje tudi nadzor­ nega odbora. Vedno se je zavzemal za razvoj gradbene stroke, za krepitev društev in Zveze ter za razvijanje dobrih medsebojnih strokovnih in tovariških stikov gradbenikov. Bil je dolga leta dopisnik Gradbenega vestnika z objavljanjem novic iz kolektivov delovnih organizacij gradbeništva. Za svoje delo je prejel odlikovanja in priznanja, med njimi: red zasluge za narod s srebrnimi žarki, red dela z zlatim vencem, medaljo za delo, je častni član ZGITS in zaslužni član ZITS, prejel je priznanje Ministrstva za gradnje LR BiH za uspešno organizacijo obnove, priznanje sindikata delavcev v gradbeništvu in IGM Jugoslavije, priznanje pri izgradnji Gradbe­ nega šolskega centra v Ljubljani in drugo. Z nesebičnim in požrtvovalnim delom vnetega gradbenika je tov. Melihar bistveno prispeval k obli­ kovanju in afirmaciji Biroja gradbeništva Slovenije, ki je sedaj postal nepogrešljiv dejavnik pri reševanju številnih problemov, ki jih organizacije združenega dela gradbeništva imajo med seboj ali v okviru našega gospodarstva. Številne iniciative za pospeševanje razvoja grad­ beništva kot celote so bile zavedno pospeševanje raz­ voja učinkovito podprte s strani tov. Meliharja, ki je tudi sam dajal ustrezne pobude in uspešno sodeloval pri realizaciji teh načrtov. Njegovo izredno poznavanje stroke vse od naj­ manjših organizacijskih in tehničnih detajlov, njegov osebno objektiven in družbeno angažirani odnos do problemov gradbeništva, tesno povezanega s celotnim našim gospodarstvom, so Bogdanu Meliharu zagotovili vidno mesto v našem gradbeništvu in v naši družbi. Tov. Melihar je moral iz zdravstvenih razlogov, kar je posledica njegove preobremenitve v preteklo­ sti, izpreči dosedanje skrbi in zadolžitve ter se upoko­ jiti. Vendar smo prepričani, da ga bomo tudi v bo­ doče večkrat srečali v naši sredi kot dragega in do­ brega stanovskega tovariša. Pridružujemo se čestitkam ob njegovem življenj­ skem jubileju in mu želimo dobrega zdravja ter osebne sreče. Inž. Sergej B ubnov vest i Poročilo predsednika društva gradbenih inženirjev in tehnikov Maribor na občnem zboru društva 16. 12. 1976 o delu društva v mandatnem obdobju od 23. 5. 1974 Minili sta dobri dve leti, odkar smo zadnjič na rednem občnem zboru pregledali opravljeno delo Društva gradbenih inženirjev in tehnikov v Mariboru ter si zadali naloge za preteklo mandatno obdobje. Se­ daj je pred nami naloga, da ponovno kritično ocenimo dosedanje delo ter damo koristne napotke novemu up­ ravnemu odboru o željah ter našem bodočem hotenju razvoja in dela. Pretekli leti sta bili zelo živahni v dogajanjih vse­ ga družbenega življenja, kar je tudi vplivalo na naše delo. Upravni odbor društva se je sestal na 31 rednih in 4 izrednih sestankih. Problematika dejavnosti je bila pogojena s sklepi zadnjega občnega zbora, kakor tudi s tekočimi dogajanji našega družbenega in dru­ štvenega ter strokovnega udejstvovanja našega član­ stva. Pri pregledu programa dela in realizacije sklepov občnega zbora z dne 23. 5. 1974 je bilo ugotovljeno, da nam celotnega programa dela ni bilo možno realizi­ rati, kljub velikemu zalaganju večine članov takrat iz­ voljenega trinajstčlanskega upravnega odbora. Trije člani upravnega odbora so kmalu zaradi objektivnih razlogov odstopili od rednega dela v odboru, so pa pri­ skočili na pomoč člani nadzornega odbora. V nadaljnjem delu društva bo potrebno dokončno urediti evidenco našega članstva in podelitev članskih izkaznic, redno sprejemanje oziroma dostavo Gradbe­ nega vestnika ter nuditi več podpore pri usmerjanju našega gradbenega šolstva, pri čemer mislim predvsem na visoko tehnično šolo. Podali smo že pripombe na srednjeročni načrt vzgoje in izobraževanja v obdobju 1976—1980, kateri ni upošteval nadaljnje izgradnje že danes pretesnih prostorov mariborske visoke tehnične šole; ravno tako pa bo še v bodoče naša dolžnost, da bomo skupno s predstavniki Visoke tehnične šole iz­ oblikovali takšen profil diplomiranega gradbenega in­ ženirja in takšne učne programe, ki bodo dejansko za­ dovoljevali potrebam gradbene operative. Finančno je društvo poslovalo dokaj ugodno. Kot bo razvidno iz blagajniškega poročila, je bilo prigospo­ darjenih približno za 2 0 0 % več finančnih sredstev, kot jih je bilo na razpolago ob zadnjem občnem zboru leta 1964. Za učinkovitejše delovanje in porazdelitev dodat­ nih obremenitev je Upravni odbor društva ustanovil sekcije za organizacijo strokovnega izobraževanja, ek­ skurzij, gradbeniškega plesa in pripravo takoimenovane »mariborske« številke Gradbenega vestnika. Razen tega je bila ustanovljena sekcija sodnih izvedencev in ce­ nilcev gradbene stroke, ki je tudi podala pripombe k osnutku pravilnika o enotni metodologiji za izračun valorizirane vrednosti stanovanj. V skupščino in izvr­ šilni odbor sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgoj­ no-varstvenih ustanov je izvoljen predstavnik društva. Posebno priznanje je bilo dano našemu društvu 19. in 20. oktobra 1974. leta, ko mu je bila zaupana or­ ganizacija skupščine Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije, katere pokrovitelji so bila mari­ borska gradbena podjetja in projektantske organiza­ cije. Sprejetih je bilo več pomembnih sklepov, od ka­ terih jih je že nekaj realizirano. Z izrednim občnim zborom 10. 12. 1975 se je tudi DG1T Maribor pridružilo proslavljanju 30-letnice os­ voboditve in 25-letnice obstoja našega društva. Ob tej priložnosti je bil podan kratek oris razvoja gradbeništva v Mariboru ter podeljena odlikovanja SGP Konstruktor in GP Stavbar, s katerimi jih je odlikovala šesta ju­ bilejna skupščina Zveze gradbenih inženirjev in teh­ nikov Jugoslavije, 26. septembra 1975. leta. Odlikova­ nje je prejelo tudi podjetje Gradis, k čemur so pri­ pomogli tudi TOZD Gradisa v Mariboru. Na isti skup­ ščini je bil imenovan za častnega člana našega društva Borut Maister, dipl. inž. ter za zaslužnega člana čla­ nica našega društva Anka Oblak-Rosina. Knjige 25 let gradbeništva Jugoslavije pa so prejeli v znak pozor­ nosti vsi dosedanji predsedniki in zaslužni člani DGIT. Isti zbor je obravnaval tudi novi predlog pravil drušva, ki smo ga morali sprejeti namesto dotedanjega statuta na osnovi 22. člena zakona o društvih. Na os­ novi tega sklepa smo bili nato pod št. 146 vpisani v register društev pri Skupščini občine Maribor. V tej mandatni dobi je upravni odbor po burni de­ bati in z nekaterimi spremembami osvojil poslovnik o pobiranju članarine in njene razdelitve na osnovi 13. člena pravil Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in pravilnik o koriščenju doma inženirjev in tehnikov Maribor. Dopolnilno je naše društvo sodelovalo pri usta­ navljanju področnih oziroma občinskih društev GIT. Na področju severovzhodne Slovenije se je dodatno že konstituiralo društvo v Murski Soboti in Dravogra­ du. Vsa društva na področju Slovenije bi se nato zdru­ žila s samoupravnim sporazumom v zvezo društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije. Za družabno življenje smo poizkušali poskrbeti z organizacijo sedaj že tradicionalnih gradbenih ple­ sov, ki so bili zaradi velikega zanimanja članstva in primernih prostorov v hotelu Radin v Slatini Radenci. Pokrovitelja sta ibila zadnji dve leti TOZD Gradisa iz Maribora in mariborske projektantske organizacije. Naslednji ples se ravno tako predvideva, da bo 12. februarja 1977. leta v hotelu Radin v Radencih. Na eni izmed sej je upravni odbor našega društva predlagal v komisije Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in sicer za regulativo, za izobraže­ vanje, za razvoj in raziskovalno delo, v založniški svet ter v izdajateljski svet Gradbenega vestnika svoje čla­ ne, smatramo pa, da bi te komisije, razen samega ime­ novanja, marale tudi dejansko zaživeti ter o svojem delu občasno poročati, direktno svojemu članstvu ka­ kor tudi preko gradbenega vestnika. V zimskih sezonah 74/75 in 75/76 je bilo organizi­ ranih deset strokovnih predavanj oziroma seminarjev v sodelovanju z Visoko tehnično šolo in priznanimi strokovnjaki iz posameznega področja gradbene de­ javnosti. Da je ta interes za tovrstno strokovno izpo­ polnjevanje velik, nam priča udeležba od 1 0 0 do 1 2 0 slušateljev na posameznem predavanju. V tej zvezi smo izdali tudi strokovne publikacije in sicer — sez­ nam vseh veljavnih JUS standardov in seznam vseh veljavnih predpisov in pravilnikov v gradbeništvu. Za obe publikaciji smo dobili naročila iz vse Slo­ venije. Organizirane so bile strokovne ekskurzije na avto­ cesto v gradnji Hoče—Levec (180 udeležencev), v Zagreb na ogled nove stanovanjske izgradnje, v Va­ raždin in Formin na ogled hidrocentrale v gradnji, na ogled gradnje nuklearne elektrarne v Krško ter na Du­ naj na ogled UNIDO centra ter podzemeljske železnice. V tem letu je bila še v mesecu oktobru organizirana tudi ekskurzija v Novi Sad, na kateri so si naši člani ogledali primer izgradnje zaklonišč v Centru za civilno zaščito v Zemunu, največjo jugoslovansko tovarno tal­ nih oblog v Bački Palanki in izmenjali izkušnje pri urejanju, koordiniranju ter izgradnji mestnih četrti, kakor tudi celotnega mesta Novi Sad s kolegi na »Ur- bisu« in Mostogradnji ki je ravno začela graditi nov viseči most preko Donave. Gostje našega društva so bili kolegi iz Zagreba, katerim smo predstavili razvoj Maribora ter razkazali nekaj gradbenih dosežkov naše gradbene operative. Razen že omenjenih seminarjev je upravni odbor organiziral več razgovorov z društvom ekonomistov in društvom arhitektov pri reševanju skupne problema­ tike. V sodelovanju s SO Maribor je bilo izvedeno po­ svetovanje o novelaciji urbanističnega programa obči­ ne Maribor, prometni mreži mesta Maribor ter o po­ teku »-hitre« ceste skozi mesto. Na posvetovanju se je tako tudi širše članstvo seznanilo s težavami, s kate­ rimi se srečujejo načrtovalci ter rešitvami, ki jih pred­ lagajo'. Podanih je bilo več koristnih predlogov s su­ gestijo, da se isti v končnih rešitvah upoštevajo. Delno je bilo delo načrtovalcev predstavljeno tudi širši jav­ nosti preko sredstev javnega obveščanja ter z maketo poteka trase »hitre« ceste — vzhodna vrata skozi mesto v novem poslopju Mariborske banke, želeti pa bi bilo, da bi se težišče strokovnih predavanj in razstav, posebej še sedaj, ko je v našo Zvezo inženirjev in tehnikov pri­ stopilo tudi društvo arhitektov, preneslo v naš dom. To poudarjam zaradi tega, ker se je na iniciativo našega društva pristopilo k obnovi doma, kar se na fa­ sadi že vidi, v notranjosti pa še ne v celoti, zaradi česar je prišlo tudi do delnega zamika termina našega obč­ nega zbora. V društvo je včlanjenih 568 članov, Id delajo v različnih delovnih organizacijah. V vseh večjih imamo poverjenike ter tudi skupno z njimi poizkušamo iz­ peljati naš program dela. Prejšnji mesec je bila izve­ dena še kratka anketa našega članstva o njihovem mi­ šljenju o delu društva ter o izhajanju našega osred­ njega strokovnega glasila Gradbenega vestnika. 67 odstotkov članstva je odgovorilo, da bi se dalo delo društva še izboljšati ter dalo za to tudi konkretne pred­ loge, le 15 °/o članstva pa je pripravljeno aktivno so­ delovati pri delu društva. 72% vseh anketirancev je odgovorilo, da prejema Gradbeni vestnik redno, 19 % pa neredno. Kot pred­ loge za izboljšanje vsebine Gradbenega vestnika pa jih nekaj navajam: — zreduciranje člankov strogo znanstvene narave, ki so teoretično prezahtevni in povprečni izobrazbi gradbenih inženirjev in tehnikov nerazumljivi. Snov naj se obravnava bolj poljudno, da to ne bodo povzetki magisterijev in doktoratov ali pa »-dopisovanje« dok­ torjev gradbene znanosti —• uvedbo rubrike bralci sprašujejo — strokov­ njaki odgovarjajo — obveščanje o izidu nove tuje in domače stro­ kovne literature — poročila o izsledkih in raziskavah novih mate­ rialov in novih tehnologij (tudi slabo stran) — komentarje in članke iz jugoslovanskega stro­ kovnega časopisja — obvestila o gradbenih predpisih in vso zakono­ dajo s področja gradbeništva z obvestili o prenehanju veljavnosti posameznih starih predpisov. Tudi naše društvo je pripravilo letos že članke za drugo številko Gradbenega vestnika, ki obsega del gradbene dejavnosti severovzhodne regije. Ta številka še ne bo urejena po predlogih našega članstva, predlagali pa bi stalnemu uredniškemu od­ boru in izdajateljskemu svetu, da prisluhne željam članstva oziroma, da vsaj poda obrazložitve o možno- stnih upoštevanja istih. To poročilo predstavlja kratek izvleček našega dveletnega dela, vso raznolikost dejavnosti, ki se je gibala v mejah razpoložljivega prostega časa, sposob­ nosti in zavestne angažiranosti. V bodoče bomo morali vključiti v delo društva več mladih članov, javno pa bi se zahvalil vsem organizacijam, ki so kakorkoli pri­ spevale k uspešnemu delu našega društva kot tudi vse­ mu članstvu, predvsem pa še članom dosedanjega upravnega in nadzornega odbora za njihov trud in angažiranost. Stanko Tom inec, dipl. inž. Energetskih virov je vsak dan manj. Tudi vi lahko prispevate k varčevanju z ener­ getskimi viri, pa tudi vzdrževanje vaše hiše bo cenejše, če boste gradili z g l i n o p o r o m glinopor GRADBENI MATERIAL SEDANJOSTI IN PRIHODNOSTI — Odlična toplotna izolacija; — odlična zvočna izolacija; — obstojnost proti vsem kemikalijam; — obstojnost pri temperaturah na 1000° C; — visoke tlačne trdnosti; — enostavno in lahko delo; — majhna teža. Vse te lastnosti ima glinopor — sedaj tudi praktično in sodobno embaliran v vrečah po 50 litrov. — Prihranili boste pri izolacijskih materialih in kasneje pri kurjavi; — prihranili boste pri armaturah nosilnih zidov in plošč zaradi majhne teže; — prihranili boste pri delu, ker je enostavno in lahko; — dosegli boste najugodnejšo možno stano­ vanjsko klimo; — dosegli boste trajno in visoko kvaliteto; — zaradi sodobne embalaže boste dosegli racionalne transporte in se izognili izgubam materiala; — z manjšo porabo goriva boste prispevali k varstvu okolja. GRADITE DANES TAKO, DA MISLITE NA JUTRI Gradbeno podjetje STAVBAR, MARIBOR TOZD IGM HOČE N O V O Avtomatska polnilna naprava za odpadke Izdelujemo dve vrsti avtomatskih polnil­ nih naprav in sicer: — avtomatska polnilna naprava za od­ padke s standardnimi posodami 80 I — avtomatska polnilna naprava za od­ padke s standardnimi vrečami 1601 Omenjene naprave polnijo in stiskajo odpadke v posode oziroma vreče. S stiskanjem odpadkov v posode oziro­ ma vreče se volumen odpadkov zmanj­ ša za ca. 50 %. Avtomatska polnilna naprava za odpadke s standardnimi posodami proizvajamo v naslednjih tipih: — tip PNP — 4/80 I — 4 posode — tip PNP — 6/80 I — 6 posod — tip PNP — 6/80 I — 6 posod Avtomatska polnilna naprava za odpadke s standardnimi vrečami se proizvaja v naslednjih tipih: — tip PNV — 4/160 I — 4 vreče — tip PNV — 6/160 I — 6 vreč — tip PNV — 8/160 I — 8 vreč Za priključitev omenjenih naprav je potrebno montirati šuko vtičnico nad polnilno napravo v stropu z dovodnim 5-žilnimi kablom (3 faze) ničenje (zem- Električni tok 380 V — 10 A. Izdelujemo tudi garažna dvižna vrata, okvir in mehanizem sta kovinske izved­ be, polnilo je iz afriškega hrasta. Veli­ kost 231 X 202 cm in 266 X 202 cm (zi­ darske mere). Predpražnike z valovito gumo v kombi­ naciji eloksiranih alu profilov. Izmere po naročilu. Omenjene naprave proizvaja SGP »KONSTRUKTOR« Maribor, TOZD K O V I N A R — MARIBOR, Meljska cesta 27 v sodelovanju z E L E I K O — Halmstad, Švedska S G P » K O N S T R U K T O R « M a r i b o r TOZD KOVINAR MARIBOR M e l j s k a c e s t a 27, t e l e f o n 21 451 ZVEZDA M A R I B O R p o. PODJETJE ZA IZDELAVO VSEH VRST PODOV MARIBOR, TRG REVOLUCIJE 4/1. I z v a j a m o : — vse vrste podov v stanovanjskih in javnih zgradbah — zvočno in toplotno izolacijske podloge za pode — kemijsko in mehansko visokoodporne industrijske tlake. Svetujemo pri projektiranju investicijskih objektov. PROJEKT MARIBOR PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE IN INŽENIRING, p. o. telefon n. c. 26161 direktor 26 356 pom. direktorja 26 285 PROJEKT n _ □ MARIBOR POSLOVNI PREDMET: Izdelava tehnične dokumentacije za vse vrste objektov visokih in nizkih gradenj Izdelava tehnične dokumentacije za vse vrste objektov visokih in geodetskih elaboratov in urbanistične dokumentacije izvajanje investitorskega in izvedbenega inženiringa. CESTNO PODJETJE MARIBOR s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela vzdržuje, rekon­ struira, modernizira in projektira ceste in cestne objekte. Cesta 11/369 Radlje prelaz Radelj, gradnja kaštnih zidov, leto 1975 Rekonstrukcija križišča Titove ceste z Ulico pariške komune v Mariboru PODROČJA UPORABE: kompletne fasadne obloge / čelne fasadne obloge / dimniki, ka­ mini / obloge preklad in portalov / veže in vežni stebri / ograjni stebri / pregradne in vmesne stene / vrtni bazenčki, podstavki za vrtne klopce in mizice / tlaki / oboki. LASTNOSTI: različni barvni odtenki / je odporna na mraz / ne vpija vlage / odporna na razjedanje kisle ali bazične atmosfere / ima visoko statično trdnost / z leti se ne spreminja in je vedno kot nova / cena fasadne obloge ni bistveno večja od ometane fasade, daje pa 12 cm debelejši zid z veliko trdnostjo in izolacijsko sposob­ nostjo. OPEKARNIŠKO PODJETJE MAP / MARIBOR o soi ° tozd OPEKARNA KOSAKI/MARIBOR Šentiljska c. 116 / Tel.: h. c. 21-081 / Direktor 25-730 / Komerciala 24-907 INFORMACIJE » Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto XVII 11-12 Serija: PREISKAVE NOV.-DEC. 1976 Elektrofiltrski pepel kot lahek nasipni material v gradnji cest V posameznih industrijskih panogah se pojavljajo v večjih količinah razni odpadni materiali, za katere se postavlja vprašanje: kam z njimi? Ti odpadni ma­ teriali predstavljajo breme, katerega odstranjevanje in transport do deponij zahteva velika finančna sredstva. Eden izmed takih odpadnih materialov, ki se pojav­ lja kot ostanek pri izgorevanju zmletega premoga v pe­ čeh termoelektrarn ali podobnih naprav, je elektrofil­ trski pepel. Izgoreli pepel se odvaja z dimnimi plini v elektrofiltre, ki zadrže del črvstih delcev. Ti se nato deponirajo v silose, odkoder jih nato odvzemamo. Ko­ ličina elektrofiltrskega pepela v posamezni termoelek­ trarni je odvisna od količine pepela, ki ga ima premog, s katerim se kuri, od stopnje zgorevanja in od delova­ nja filtra. Ceni se, da se giblje ta količina z ozirom na moč centrale in ostale faktorje med 1000—1500 ton pe­ pela letno na instalirani megavat, kar predstavlja ve­ like količine pepela na dan. Elektrofiltrski pepeli, proizvedeni pri temperaturi ca. 1100° C, predstavljajo amorfen proizvod mineralno steklastega značaja. Posamezna zrnca se pojavljajo v različnih oblikah in dimenzijah. Velikost delcev se giblje v območju do 40 mikronov, zato imajo leteči pe­ peli podobne vrednosti specifičnih površin oziroma fi- nosti, kakršne so karakteristike portlandskega cemen­ ta. Finest pepela je odvisna od finosti premogovega pra­ hu, kajti čim bolj fino je zdrobljen, tem hitreje izgo­ reva, hkrati pa dosega končni preostanek — elektro­ filtrski pepel dokaj višje specifične površine. Elektrofiltrski pepel, ki se deponira na odprtem prostoru, povzroča problem onesnaženja zraka in člo­ vekovega okolja. Postavlja se vprašanje uporabne mož­ nosti elektrofiltrskega pepela v industriji. Prvi smelej­ ši koraki pri razvijanju tehnoloških postopkov za ne­ posredno uporabo teh dodatnih virov sekundarnih su­ rovin so pokazali, da je uporaba teh najpogosteje bolj ekonomična kot uporaba naravnih primarnih surovin­ skih virov. Da je to mogoče, se vidi iz primera v Fran­ ciji, ko elektrofiltrski pepel uporabljajo kot osnovno surovino za proizvodnjo gradbenih elementov v tako velikih količinah, da je izgubil ime industrijskega od­ padka in postal iskan materialn z ustrezno tržno ceno. 1.0 PROIZVODNJA PEPELA DOMA IN V INOZEMSTVU Pri obratovanju termoelektrarn se danes v svetu letno deponira ca. 150 milijonov ton pepela, ki pred­ stavlja v današnjih pogojih industrijski odpadek. Z ozirom na trend porasta električne energije v svetu in da je samo v obdobju 1959—1965 proizvodnja pepela narasla za ca. 50°/» lahko pričakujemo, da se bo do leta 1980 ta proizvodnja podvojila, to je na 300 milijonov ton pepela letno. V ilustracijo naj navedemo, da so danes glavni pro­ izvajalci in potrošniki pepela v svetovnem merilu Zdru­ žene države Amerike, Sovjetska zveza, Nemčija, Fran­ cija in Velika Britanija. Iz razpoložljivih podatkov po reviji Elektroprivre­ da Jugoslavije je bilo možno na osnovi instalirane mo­ či (MW), porabljenih kWh in procenta izkoristka pepe­ la iz premoga ugotoviti letno proizvodnjo EF pepela. Upoštevajoč navedene osnove je bilo ugotovljeno, da je bilo v letu 1975 proizvedenih v jugoslovanskih ter­ moelektrarnah ca. 6 milijonov ton pepela. V Sloveniji pa je bila proizvodnja ocenjena na ca. 700.000 ton pe­ pela. Nadaljnji razvoj energetske panoge narekuje v petletnem načrtu intenzivnejša finančna vlaganja v razširitev in odpiranje novih premogovnikov. Med prvi­ mi nalogami je vsekakor dograditev TE Obrenovac III, Kakanj IV, Kosovo itd. Tako lahko pričakujemo, da se bo z dogradnjo novih generatorjev in novih instalira­ nih moči IMW) že od leta 1980 povečala proizvodnja pe­ pela na ca. 8 milijonov ton letno. Petletni razvoj energetike na slovenskem področju pa predvideva povečanje TE Šoštanj in TO Ljubljana. Tako lahko pričakujemo', da se bo do leta 1980 pove­ čala proizvodnja pepela v Sloveniji na ca. 1 milijon ton letno. To pa predstavlja velik problem deponiranja tega odpadnega materiala, kakor tudi njegovo izkori­ ščanje v razne namene. 2.0 UPORABNE MOŽNOSTI ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA Z reševanjem problema možnosti izkoriščanja tega odpadnega materiala za gradbeništvo se je v zadnjih 15 letih pričelo ukvarjati večje število raziskovalnih inštitutov tako doma kakor v inozemstvu. V okviru Združenih narodov je bila že pred leti formirana spe­ cialna skupina mednarodnih strokovnjakov iz gradbe­ ništva in elektrogospodarstva, ki naj bi na osnovi pred­ hodno pripravljenega programa proučevala problema­ tiko izkoriščanja pepela. Obširno raziskovalno delo na področju eksploata­ cije pepela je dalo zaključke o široki uporabni možno­ sti pepela v gradbeništvu in industriji gradbenega ma­ teriala. Iz podatkov, s katerimi danes razpolagamo, se pe­ pel kot surovina uporablja v naslednje namene: — osnovni material za izdelavo nasipov in zasipov v spodnjem in zgornjem ustroju cestišča, — lahki agregat za pripravo malte oziroma betonov, — surovina za proizvodnjo zidnih elementov, — dodatek k cementu pri izdelavi pucolanskih ozi­ roma pucolanskih-metalurških cementov, —• sredstvo za kemično stabilizacijo tal (zmes apna in pepela). Ob tej priložnosti lahko omenimo obširno in dol­ goletno raziskovalno delo Zavoda za raziskavo mate­ riala in konstrukcij, ki je dalo že konkretne rezultate v široki uporabi pepela v gradbeništvu. Gradnja avto­ ceste prek ljubljanskega barja, to je prek izrazito slabo nosilnih tal, je pri nas odprla nova vprašanja masovne uporabe EF pepela. Postavilo se je vprašanje možnosti uporabe pepela v spodnjem ustroju cestne konstrukcije. Če bi bila zamisel izvedljiva, bi to predstavljalo sorazmerno ve­ liko uporabo pepela ter dalo osnovo za nadaljnjo smer uporabnosti te surovine. Ker pa je rešitev takega vpra­ šanja vezana na laboratorijske in terenske preiskave, je Zavod že leta 1969 sistematično pristopil k študijsko raziskovalni obdelavi uporabnosti pepela v take name­ ne. Laboratorijske preiskave so se vršile na pepelu iz Toplarne Ljubljana in Termoelekram Trbovlje ter Šo­ štanj. Ugodni rezultati preiskave so pokazali dobro kva­ liteto pepela in vsestransko uporabnost. Ker pa je bila uporaba takega materiala za gradnjo ceste kljub ugod­ nim rezultatom preiskav še vedno odprto vprašanje (za­ radi specifičnih terenskih razmer), je bilo neobhodno po­ trebno pristopiti k izgradnji poskusnega cestnega od­ seka na Barju. Dobljeni rezultati izvršenih preiskav naj bi potrdili možnost uporabe pepela pri določenem načinu izvajanja gradbenega postopka. Z izgradnjo poskusnega odseka ceste naj bi se: — rešila posamezna odprta tehnična vprašanja v pogledu predvidenih konstrukcijskih variant, — ugotovilo ponašanje pepela na barjanskih tleh. — določila ustrezna mehanizacija in tehnologija vgrajevanja pepela na takem terenu. 3.0 POSKUSNO GRADBIŠČE Za izvedbo poskusnega gradbišča za avtocesto pre­ ko Barja je bil izdelan projekt, ki ga je naročila Re­ publiška skupnost za ceste SRS. Projekt je izdelal team v sestavu Geološki zavod, Projekt nizke gradnje in ZRMK. Pred pričetkom izvajanja terenskih del pa je bil osnovan še operativni team z namenom, da tekoče obravnava problematiko v zvezi z izvedbo poskusnega gradbišča, zaradi operativnega izvajanja del, preiskav in drugih strokovnih vprašanj. Poskusno gradbišče je bilo situirano v trasi AC Šentilj—Nova Gorica—odsek 8 —Dolgi most—Vrhnika od km 9040 do km 9200 m. To je po cesti I. reda Ljublja­ na—Vrhnika med Logom in Drenovim gričem. Velikost poskusnega gradbišča je podana s štirimi variantami ter obsega polje 160 X 64,0 m. Prečni profil krone nasipa je bil isti kot je predvideno za avtocesto, to je 26,40 m. Naklon nasipa je bil 1 : 2. Dostop s transportnimi vozili do poskusnega grad­ bišča je bil možen po novo projektirani deviaciji, ozi­ roma po predhodno utrjeni poljski poti. Z ozirom na obstoječe objekte in predvideno ob­ močje bodoče trase avtoceste je bila postavljena zahte­ va, da se izkopani material odlaga na področju 500 do 1000 m od poskusnega gradbišča v smeri proti Ljub­ ljani. Na območju poskusnega gradbišča je bilo izvršeno šest sondažnih vrtin do osnovne hribine in šest preiz­ kusov »vane« testa do globine 16,0 m. VZDOLŽNI PROFIL POSKUSNEGA NASIPA (SHEMA) Geološka karakteristika tal je naslednja: — krovnina (humus in šota) do globine ca. 80—100 centimetrov — lahko gnetna mastna glina do globine ca 2,50 m — polžarica tj. visoko plastični melj od globine 2,50 m dalje — srednje do težko gnetne zemljine in permo kar­ bonski glinasti ter peščeni škriljavci pa segajo do glo­ bine 40 m. 3.1 Karakteristika poskusnega gradbišča Upoštevajoč geološke karakteristike terena in za­ hteve v zvezi z gradnjo avtoceste je bilo sklenjeno, da se izvršijo v nasipu in izkopu v dolžini 160,0 m štiri konstrukcijske variante, katere so razvidne v nasled­ nji skici: I. varianta Karakteristike te variante so: — plitvi izkop do globine 2 , 1 0 m, — vgraditev filtrske plasti (60—90 cm) iz kamni­ tega agregata na dno in brežine izkopa, — zasip in nasip z EF pepelom v slojih po 20 cm do nivoja izravnave (kota ± 0 ) — homogen sistem, — vtiskanje vertikalnih drenaž v medsebojnem razmaku 1,40 (gost razpored), 0 70 mm, — vgraditev filtrske plasti (deb. 40 cm) ter nato — izgradnja nasipa iz EF pepela v slojih po 20 cm do višine 1 , 2 0 m z zaključnim zaščitnim slojem iz kam­ nitega agregata. II. varianta Karakteristike te variante so podobne II. varianti in se razlikujejo v naslednjem: — izkop je globlji za 1 m (do 3,10 m), —■ zapis in napis je izveden v izmeničnih slojih iz EF pepela (po 30 cm) in kamnitega agregata (po 10 cm) — sendvič sistem, — vertikalne drenaže so vtisnjene v redkem raz­ poredu (tj. po 2,80 m). III. varianta Predstavlja nasutje oziroma izravnavo raščenega terena, vgraditev vertikalnih drenaž v redkem razpo­ redu. Vgraditev filtrske plasti iz kamnitega materiala, nato pa zgraditev nasipa v debelini 1 , 2 0 m in to v slojih po 20—40 cm iz kamnitega materiala (tj. težkega mate­ riala). IV. varianta: Po karakteristiki se razlikuje od III. variante le v tem, da niso vgrajene vertikalne drenaže. 3.2 Potek gradnje in rezultati Po izvršenih pripravljenih delih se je pričelo z iz­ kopom gradbene jame. Za izkop barjanske zemlje se je uporabil lahki hidravlični bager RH 4-700 LC, katerega značilnost je majhen specifični pritisk na tla (0,26 kg na kvadratni centimeter). Bager RH 4 je med izkopom v posameznih izkopnih pasovih stal neposredno na te­ renu ob samem robu izkopa in je brez motenj oprav­ ljal vse delovne operacije pri izkopu. Odstranitev izko­ pane zemljine je bila izvršena z nakladanjem nepo­ sredno v kamione kiperje in z odvozom na deponijo. Z ozirom na to, da se EF pepel pri nas prvič vgra­ juje v nasipno telo ceste, smo poleg standardnih pre­ iskav posvetili posebno pozornost pojavom pri nepo­ srednem vgrajevanju pepela. Pri tem je bilo ugotovlje­ no, da je EF potrebno vgraditi: — v suho gradbeno jamo, — pri vlažnosti, ki je nekoliko nižja od optimalne vlage, — v slojih debeline 20—30 cm, — z vibracijskimi valjarji srednje teže ter z ustreznim številom prehodov preko posameznih utrje- valnih pasov. Na podlagi dodatnih laboratorijskih analiz ter teh­ noloških meritev in opazovanj na samem mestu se je zaključilo, pod kakšnimi pogoji je možno vgrajevati elektrofiltrski pepel. Pri tem so bila upoštevana vpra­ šanja: — vrsta in vlažnost materiala, — dopustna debelina utrjenega sloja in potrebna navdušenja pri nasipanju, — vrsta valjarja in način utrjevanja (statično ali vibracijsko), — število prehodov valjarja ter hitrost valjanja. V I. in II. konstrukcijski varianti poskusnega nasi­ pa, kjer je bil uporabljen EF pepel, so bili med grad­ njo nasipa uporabljeni zaključki predhodnih laborato­ rijskih in terenskih raziskav. Ker je konstrukcijska razlika med prvo in drugo varianto pretežno le v ho­ mogenem in sendvič sistemu, so se med gradnjo različ­ no vgrajevali posamezni sloji EF pepela. V homogenem sistemu (I. varianta), kjer je debe­ lina nasipa oziroma zasipa večja od 1 0 0 cm, je bilo po­ trebno vgrajevati in komprimirati posamezne sloje v debelini po 2 0 cm. V sendvič sistemu (II. varianta), kjer je uporablje­ na izmenično kombinacija slojev EF pepela in kamni­ tega agregata, je bilo potrebno vgrajevati in kompri­ mirati pepel v slojih debeline 30 cm in posebej sloje kamnitega agregata v debelini 10 cm. Po opisanem po­ stopku vgrajevanja so bile dosežene postavljene zahte­ ve tako za prvo kakor drugo konstrukcijsko varianto. Doseženi rezultati so podani v naslednji tabeli: V III. in IV. konstrukcijski varianti, kjer je bil za nasip uporabljen težki material (tj. kamniti agregat), so bile enako dosežene postavljene zahteve v pogledu gostote in zbitosti. Ker so v teku geotehnična časovna opazovanja in meritve posedkov in deformacij nasip­ nega telesa, do sedaj še ni dokončnih zaključkov v po­ gledu prednosti posamezne variante. Na podlagi dosedanjih ugotovitev bo verjetno ime­ la prednost uporabe na slabo nosilnih tleh izvedba na­ sipa iz EF pepela v takoimenovanem sendvič sistemu in to zaradi majhne teže in ustrezne deformabilnosti. Poleg tehničnih izsledkov so zanimivi tudi eko­ nomski pokazatelji v pogledu primerjalnih indeksov stroškov za 1 m3 kamnitega agregata oziroma EF pe­ pela na ljubljanskem barju: Zahteva Rezultat Varianta Konstruk­cijski Material del zbitost % po Proctorju gostota s- kg/dm 3 gostota s- kg/dm 3 zbitost % po P roctorju I. (homogen sistem) zasip EF pepel ca. 1,00 ca. 90—95 1,07 98,9 nasip EF pepel ca. 1,00 ca. 95 1,09 102,2 EF pepel ca. 1,00 ca. 90—95 1,07 101,5 II. (sendvič sistem) zasip kamniti agregat 2,00 95 2,05 103,9 EF pepel ca. 1,00 1,09 97,0 nasip kamniti agregat 2,00 95 2,04 99,3 Vrsta materiala Izvor Indeksstroškov Kamniti agregat (drobi j en ec) Preserje, Verd 100 Toplarna Ljubljana 55 EF pepel TE Trbovlje 142 TE Šoštanj 201 (159) Opomba: Primerjava indeksov stroškov velja za 1 m3 mate­ riala v vgrajenem stanju vendar brez neposrednih stro­ škov za vgrajevanje! Iz primerjalnih indeksov je absolutno razviden vpliv bližine izvora surovine tj. transportnih stroškov na končno ceno EF pepela. Pri navedeni primerjavi je potrebno pripomniti, da je bila nabavna cena v Toplarni Ljubljani in TE Tr­ bovlje enaka, medtem ko je bila cena v TE Šoštanj 5- krat večja. Ce bi bile cene izenačene, bi indeks stroškov za TE Šoštanj znašal 159. 4.0 ZAKLJUČKI Na podlagi opazovanj, analize materialov ter re­ zultatov meritev med izgradnjo poskusnega nasipa in zasipa lahko v pogledu gradnje spodnjega ustroja ce­ stišča na barjanskih tleh zaključimo naslednje: — EF pepel se sme vgrajevati le na predhodno vgrajeni filtrski sloj iz kamnitega agregata, — EF pepel se lahko v nasipih normalno vgrajuje pri optimalni vlažnosti, — EF pepel ni možno komprimirati po nasipava- nju v vodi, to pomeni, da mora biti gradbena jama suha, — EF pepel se sme vgrajevati v homogenem siste­ mu v slojih do 20 cm, v sendvič sistemu pa v slojih do 30 cm, — da dosežemo optimalno komprimacijo oziroma zbitost, je potrebno sloj pepela komprimirati s srednje težkimi vibracijskimi valjarji in to normalno s šestimi prehodi pri hitrosti 4 km/h, —■ za nemoten potek gradnje je potrebno predvi­ deti pravilno odvodnjavanje deponiranega pepela ka­ kor tudi že vgrajenih slojev, — po zaključku izgradnje zasipnega ali nasipnega cestnega telesa iz EF pepela je potrebno površino za­ ščititi proti eroziji s kamnitim filtrom. Rezultati izvršenih preiskav so potrdili možnost uporabe elektrofiltrskega pepela v gradnji cest pri do­ ločenem načinu izvajanja gradbenega postopka. Za tak postopek k reševanju problema izkoriščanja elektrofiltrskega pepela gre posebno priznanje Repub­ liški skupnosti za ceste SRS, ki je financirala celotno raziskavo, kakor tudi raziskovanemu teamu, ki je skup­ no razširil področje uporabe EF pepela. Pri obravnavi izkoriščanja pepela pa se je delno rešil tudi problem zaščite človekovega okolja, ki ga ogrožajo mnogi indu­ strijski odpadki. Od že delno uvedene proizvodnje gradbenih ele­ mentov (zidakov) bo potrebno preiti na izpopolnjeva­ nje tehnologije in razširitev asortimenta gradbenih polizdelkov iz EF pepela — poleg tega pa predvsem na masovnejšo uporabo EF pepela v gradnji cest. Nal pod­ ročjih s slabo nosilnimi tlemi, kot je npr. ljubljansko barje, bo možno vse bolj uvejaviti uporabo EFP in to ne samo v cestogradnji temveč tudi pri gradnji stano­ vanjskih in raznih gospodarskih objektov (na Barju se to že delno uveljavlja). Vsekakor bo potreben sistematičen in smortn pri­ stop k izkoriščanju te odpadne surovine, kajti v zvezi z masovno uporabo je še nekaj odprtih vprašanj kot so npr.: —• primeren način akumuliranja EF pepela (in po­ trebni prostor) za potrebe večjih gradbišč, kjer zaradi hitrega tempa napredovanja del lahko pride do vpraša­ nja razlike med potrebnimi količinami pepela in pro­ izvodnimi zmogljivostmi naj bližje TE, —* ekonomičnost uporabe EF pepela pri večjih od­ daljenostih gradbišč od izvora surovine — posebno v primerih, ko je na samem mestu na razpolago drug lokalno cenejši material. Janez Gjura — Vladimir Bras IZOLACIJSKO STEKLO m NAJKVALITETNEJŠA ZASTEKLITEV ZAŠČITA PRED MRAZOM IN SONČNIM SEVANJEM. ZAŠČITA PRED HRUPOM DOBRO NALOŽEN DENAR — PRIHRANKI PRI GRADNJI IN VZDRŽEVANJU IZ PROIZVODNEGA PROGRAMA VAM NUDIMO: \m . Navadno izolacijsko steklodvoslojno od 28 dB do 36 dB K 2,6 im troslojno od 38 dB do 50 dB K 1,75 imf Z refleksnimi stekli im 11 J Z absourpcijskimi stekli Hm m ̂ 1 S kaljenimi stekli Z lepljenimi stekli Z ornamentnimi stekli Z armiranimi stekli Vse navedene izvedbe izolacijskih stekel vam lahko dobavimo s plinom, polnjenim medprostorom (SF 6), kjer se zvočna izo­ lacija poveča pri dvoslojnem na 43 (45) dB. ' , > k o P R O IZ V O D N O M O N T A Ž N O P O D JE TJE ICItlKTAL V I S T R IT A R J E V A 2 4 — T E L E F O N 3 2 -841 K R IS T A L M A R IB O R r i 6 2 0 0 0 M A R I B O R — TE LE X 3 3 221 M A R I B O P ii montažne objekte izvršujemo in hitro postavljamo po dognanjih, uveljavljenih v skandinavskih deželah, v Združenih državah Amerike (ZDA), v vseh najbolj razvitih delih sveta — smotrna sestava naših montažnih družinskih domov omogoča naglo vselitev in zato občutne prihranke tudi v primeru podkletitve z dodatnimi bivalnimi, hrambenimi in drugimi prostori — zasnova sestavnih delov naših montažnih objektov je takšna, da je zlahka moč odkriti rešitev za najrazličnejše zahteve vsepovsod — serijska proizvodnja po sistemu GIS in uporaba gradiv izredne trajnosti zagotavljata enostavno vzdrževanje mon­ tažnih objektov, zdravo in prijetno bivanje v njih — mednarodno upoštevani zavod za raziskave in konstrukcije v Ljubljani nam je izdal uradno potrdilo o požarni varnosti, ter o toplotni, zvočni in vlažnostni izolaciji — specializirani in svetovno znani institut pri univerzi v Stuttgartu že dolgo spremlja in nadzoruje našo proizvodnjo — pri snovanju sestavnih delov montažnih objektov upošte­ vamo jugoslovanske in mednarodne predpise, zaradi česar so naš sistem odob­ rili tudi v Zahodni Nemčiji. MONTAŽNI SODOBNI POSAMEZNI IN VRSTNI DRUŽINSKI DOMOVI Z MEDNARODNO PRIZNANIM ZNAMENJEM KAKOVOSTI