Pošt ar in a plačana. Štev* 14. V llubliani, v petek dne 4. aprila 1914. Posamecna štev. Din 1'—, Leto TO. llpravništvo »Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Miklošičeva ccsta 16, Telsfon 72 H&ro6nlna: Četrtletno Din 7-50, polletno Din I5< celoletno Din 30-—. a kuluka uspeh demokratskih mšialstrov Eno ceio leto so rjuli in razsajali klc* rikalni tigri v Beogradu, a še hujše doma, da bi z rjovenjem slepili naše ljudstvo in krili vso svojo nezmožnost in.bedasto politiko. Največji uspeh nji* hovega r jovenja je bil ta, da so na krmilo države spravili radikaice, a sami so dalje rjuli za plotom in pisali v svojih listih, da sc borijo za narodove koristi kakor ljuti tiijri. V Sloveniji imamo 21 teh tigrov in le enega demokrata, a kljub«!juti in ener* gični» borbi klerikalnih poslancev, ki so kar besneli v borbi za narodove koristi, so se povišali davki, se je uvedel kuluk, so se povečale takse itd. Del demokrata skih poslanccv pod vodstvom odločnega Svetozarja Pribičeviča pa ni nič razgra* jal, temveč se je le pripravljal na to, da pri prvi ugodni priliki poseže s pre* mišljenim dejanjem vmes in napravi to, kar narod hoče. In tako se je tudi zgo* dilo, ko je Pribičevičeva skupina demo* kratov stopila v vlado ter v nekaj dneh dosegla lepe uspehe. Slovenci torej lahko rečemo, da je en sam demokratski po* slanec ' oloveniji našemu prebivalstvu v večjo korist nego 21 klerikalnih tigrov. Nedvomno eden «najvažnejših» kle* rikalnih uspehov je bil, da so klerikalni poslanci zaradi svoje «modre» politike bili sokrivi uvedbe kuluka. No, ta kleri* kalni «uspeh» so prečanski demokrati takoj ob vstopu v vlado izigrali in do= segli brez vsakega rjovenja odpravo ku= luka. Ne bomo se s tem resničnim uspe* bom hvalili, ker naši poslanci smatrajo delo za narod kot svojo dolžnost, toda resnico je treba večkrat pribiti, ker jo slabo na nogah stoječi ljudje radi zgre« šijo in ne ločijo od laži, ki je po navadi lepo oblečena ter rada zvede na led omahljivce. Komur ce tekom enega leta niso odprle oči, da bi izprevidel vso ne* izmerno klerikalno politično sleparstvo, nesposobnost ter prazno gobezdavost klerikalnega časopisja, zanjga ni več po« moči. Ta naj gre zopet volit klerikalce! predlogu dobil prometni minister-demokral v finančnem zakonu pooblastilo za prevedbo južnih železničarjev, ki omogoča, da se bivši južni železničarji izenačijo v vsem, tudi glede predujma s svojimi ostalimi tovariši. V finančni zakon je bilo na zahtevo demokratov sprejeto pooblastilo, da se potom uredbe izvrši primerno povišanje invalidskih prejemkov. Na zahtevo demokratov je vlada pristala nadalje, da se podvrže zakon o taksah temeljiti reviziji s sodelovanjem strokovnjakov iz vseh pokrajin. Tekom vsega leta so klerikalni tigri le rjoveli bolj doma nego v Beogradu, toda uspeh njihovega dela ni samo enak ničli, nego so oni krivi mnogo zla, katerega morajo sedaj odstranjevati prečanski demokrati, ki so šli j v vlado pod pogojem, da se ugodi gotovim i za ljudstvo koristnim zahtevam, dočim so j klerikalci svoječasno postavili samoradikalsko i vlado, ne da bi od radikalcev zahtevali eno ' samo za ljudstvo koristno stvar. Iz zgoraj I naštetih demokratskih uspehov vidimo, da ' naši poslanci vršijo svoje dolžnosti v polni meri in da se smemo zanesti, da se bodo demokrati še nadalje borili z vztrajnostjo za ljudfeke koristi. Demokrati, popravljajo klerikalne grehe Politični pregled Vsakdo se še spominja stoterih sladkih j obljub, ki so jih kakor čarovniki iz rokavov stresali klerikalci ob lanskih volitvah med slovensko ljudstvo, ki je bilo res toliko neprevidno in nepremišljeno, da je po večini sedlo na lim. Vemo nadaije, da se ni nobena klerikalnih obljub izpolnila, temveč se je dogajalo baš nasprotno: še novo zlo in nova bremena so nam preskrbeli klerikalci s svojo brezumno in nespretno politiko, ko so z Markovim protokolom omogočili samoradikalski režim, katerega zlo smo bridko občutili. Naši klerikalci so takrat pomagali vposta-viti samoradikalsko vlado, ne da bi zahtevali sami soudeležbe pri vladi. Ni jim bilo na tem, da bi nadzorovali delo radikalcev in sodelovali v vladi, čeprav se da za ljudstvo v večji meri delovati samo na tako važnih mestih; njim je bilo le za to, da demokrati niso prišli v vlado. Onemogočili so takrat s pomočjo radičevcev sodelovanje demokratov v vladi, a sami najprej niso hoteli in potem ne mogli kaj storiti za ljudstvo. Radikalska vlada je zaradi tega, ker radičevcev ni bilo v narodno skupščino, imela s Turki in Nemci večino ter vladala po svoji mili volji. Zaradi svojih pogrešk je morala pasti in padla je baš tudi s pomočjo demokratov. Ko pa je bilo treba sestaviti novo vlado, je vsak dober rodoljub premišljal, kaj bo. Ali naj bi sestavili vlado nasprotnik: državne i enotnosti in škodljivci naroda s pomočjo prevratnih radičevcev, katerih voditelj Radič se nahaja v inozemstvu in se je zaradi svojih prismojenih prevratnih idej nesmrtno blami-ral predvsem svetom? Del demokratov pod vodstvom Svetozarja Pribičeviča, svest si, da gre za usodo države, je sklenil, da je treba v tem primeru kljub- vsemu iti rajši v vlado z radikalci nego s strankami, katere hočejo napraviti v državi zmede, ki bi ljudstvu neizmerno škodovale ter spravile obstoj države v nevarnost. Laže se je bilo odločiti tako, kajti radikalci so tudi pristali na to, da popravijo marsikaj, kar so zagrešili v prejšnji homogeni vladi. Kar so zahtevale nekatere opozicijske stranke, je bilo nesprejemljivo za domoljubne poslance. Revizija ustave, avtonomija, od-nosno federacija, radičevska republika in druge zmešnjave, stvari, ki bi mogle spraviti ves jugoslovenski narod v nesrečo. Takih zmed si je želelo tudi 21 slovenskih klerikalnih tigrov, ker jim še ni bilo dosti zla, ki so ga zakrivili tekom enega leta. Ko so prišli naši demokratski posianci v vlado, se je pokazal že takoj tekom prvih dni uspeh. Eden pogojev, ki so jih stavili demokrati za vstop v vlado, je bila odprava kuluka. To se je sedaj tudi zgodilo. Nadalje je po demokratskem Ministrska kriza je pri kraju, četudi je položaj postajal naravnost nevaren, ker opozicijski blok ne bi bila nobena re* šitev vprašanja, kako naj se v Jugosla* viji vlada. Zato je velik del demokratov zapustil opozicijski blok in se pridružil radikalccm. Tako smo dobili novo vlado, ki sicer ni ono, kar bi si lahko želeli, ali razmere so take, da se je moralo sesta* viti vlado iz mož, ki so predvsem za to, da nam ostane država skupaj. Demo« kratski del, ki je sestavil z radikalci koa* licijsko vlado, sestoja v glavnem iz onih demokratov, ki so bili izvoljeni v Slove* niji, na Hrvatskem, v Dalmaciji in Voj* vodini, medtem ko so demokrati iz Srbi* je ostali v opozicijskem bloku. Človek, ki razmer ne pozna, bi si mislil morda, da je to razdor v demokratski stranki; ali v resnici je to samo razlika v politični taktiki. Oni, ki so manj strankarsko za* slepljeni, so uvideli, da jc v nevarnosti država, ako prevzame vlado opozicijski blok in so se rajši združili z radikalci, dobro vedoč, da s klerikalci, hrvatskimi radičevci in bosanskimi agami in begi ni mogoče skupno delo, ker ti gredo za tem, da razdelijo državo na posamezne paša* like. od katerih bi v enem vladala din vladali. Zato koalicija še ne pomeni pri? jatcljstva. Nasprotno, boj se bo vršil dalje, demokrati bodo vladali skupaj z radikalci samo zato, ker hočejo vzdržati enotnost države, ne pa omogočiti raz? bijanje klerikalcev in radičevcev. Na vo? litve pa gremo ločeno: demokrati s svo? jim, radikalci s svojim programom, ker boj med demokrati in radikalci se mora dobojevati prej ali slej. Kc b<~ demokrat« ska stranka tako močna, da bo sama lahko vladala, ali čeprav v zvezi s kako drugo stranko, toda z glavno besedo, no* tem šele pridejo resnično boljši časi. Stvar volilcev je, kdaj to uspe, ker oni so sami krojitelji svoje usode. Nasedanja klerikalnim lažem in politični nesposob« nosti 21 tigrov je dovolj. Jugoslovanska demokratska stranka je stranka bodoč? nosti! Seveda, klerikalci so obupani. Upali so, da se jim posreči s pomočjo hrvat? skih radičevcev in bosanskih begov in ag priti na vlado in urediti državo tako, da bi bilo njim, predvsem pa duhovščini, prav, četudi bi ljudstvo imelo od tega vc? liko škodo. 2e so žugali slovenskim de? mokratom, da jih bodo v možnarju zdro? bili, toda možnar je prišel v druge roke! Kdo bo zdaj zdrobljen, jc drugo vpra? šanje. Zato klcrikalei že vedo, zakaj tako rohnijo. Naši zasužnjeni bratje v Italiji mo? rajo bojevati težak boj za najenostav? nejše pravice, ker so preganjani od Ita? lijanov tako, kakor še noben drugi narod ni bil preganjan. To nedeljo se vršijo v Italiji volitve v parlament in naši bratje, ki se nahajajo pod itali? janskim gospodstvorn, se živahno mu pravljajo za ta dan. Glasovali bodo slož? no za skupne slovenske kandidate. To Italijane zelo jezi in se ponujajo tudi našim volilcem tako vsiljivo, kakor to znajo samo Italijani. Z ene strani uniču? jejo in preganjajo naše Slovence na Go? riškem, v Trstu in na Notranjskem, z druge strani pa pričakujejo, da bo naše lj 'otvo volilo — fašiste! Seveda, naši ljudje vedo dobro, da jih bodo v parla? mentu dobro zastopali samo oni poslan? ci, ki so kri njegove krvi, Slovenci po rojstvu in po čuvstvovanju, ker edino eni bodo imeli razumevanje za vse križe ir. težave, ki iih mora prenašali naše slo? vensko ljudstvo v italijanskem suženj? stvu. Upamo, da bo dala nedelja sijajen dokaz narodne zavednosti naših po Ita? j Fjanih zasužnjenih bratov in da bodo vsi kot en mož glasovali za slovenske kan? didate. Na Dunaju se vršijo pogajanja med Rusijo in Rumunijo, ker bi sicer Rumunija rada obnovila di« plomatične stike z Rusijo, ta pa zahteva vrnitev bogate dežele Besarabije, ki jo je Rumunija protipravno dobila po svetov« ni vojni. Dokler Rusija ne dobi nazaj te dežele, ji ni nič do tega, da bi imela red« ne diplomatične odnošaje z Rumunijo* Rumunija pa se očividno ne zaveda res« nosti položaja. Rusija se nikdar ne bo odrekla Besarabiji in Rumunija je proti Rusiji pravi pritlikavec, ki niti misliti ne sme na to, da bi poskušala z orožjem braniti ugrabl jeno ozemlje. Danes Rusija nima nobenega namena napadati Rumu? nijo z vojsko; bo rajši počakala. Ali ka« dar bo ona spregovorila besedo, bo ta zelo ostra in bodo Rumuni lepo vrnili Besarabijo! Kmalu po Angliji jc tudi Francija dobila novo vlado, ki se pa ne razlikuje veliko, ali pa nič od dosedanje, ker je isti ministrski pred? sodnik Poincare, zamenjani pa so samo trije ministri. Ministrski predsednik Po? incarč je po sestavi nove vlade v parla? mentu imel lep govor, ki je bil splošno uvaževan. Pcincare je znan kot mož naj« večje odločnosti, ki noče napram Nem* hovščina s Korošcem, v drugem politična prisrnoda Radie in v tretjem Spaho, za? peljivec bosanskih muslimanov, ki so to? liko neumni, da zaradi vere gredo za svojimi zatiralci veleposestniki, enako kot raši klerikalci za svojimi duhovniki, ki imajo tudi samo svoje koristi pred očmi. Ne, s takimi strankami pravi de? mokrati ne morejo iti, zato so našli iz? hod iz sile v koaliciji z radikalci, ki so morali v marsičem odnehati. In tako je koalicijska vlada, ki je te dni bila se? stavljena, demokratski uspeh, ker so morali radikalci opustiti kuluk, ki je bil tako nepriljubljen pri našem ijud? stvu, da se ga je branilo z vsemi štirimi. Tako je torej predvem odpravljena tista smešnost, ki so jo lani povzročili kleri« kalci. To je demokratska zasluga. Vo? lilci pa boelo pri prihodnjih volitvah s klerikalnimi kulukarji drugače obraču« nali kakor zadnjič, ko so drli kot brez pameti za tistimi, ki so se potem zdru« žili s samimi nasprotniki notranje ure« ditve naše države. Takih notranjih so« vražnikov države pa nihče ne mara in zato klerikalci nikdar več ne pridejo v položaj, da bi v Jugoslaviji gospodarili, ker se bo vedno našla večina, ki hoče .enotno državo, v kateri se edino lahko gospodarsko in na vseh poljih napreduje. Bodimo odkritosrčni in povejmo na« ravnost, da tudi koalicija med radikalci in demokrati ni taka, da bi se za njo pre? več navduševali. Polovico boljša je od samoradikalskc vlade, ali taka vseeno ni, da bi demokrati mogli po svojem pro? gramu urediti javne zadeve. Koalicija je samo izhod v sili, v koalicijski vladi bodo imeli demokrati toliko moči, da bodo pazili na zlorabe in jih onemogočali, ker se bodo radikalci bali in se ne bodo upali tako postopati, kot so postopali do sedaj, ko so sami Svatba na deželi Megla je pokrivala malo gorenjsko vasico, ki leži ob vznožju Triglava, pri Bohinjskem jezeru. Priše! sem tja, željan si ogledati tamošnjo romantično krasoto narave, toda žalibog mi ni bilo usojeno. Zbudil sem se iz spanja v meglenem ponedeljkovem jutru, zunaj je snežilo, jaz pa sem se vendar podal iz gostilne, kjer sem prenočeval. Stopal sem proti vasici, odkoder se je slišal glas zvona. Mislil sem, da bo maša in sem se bližal cerkvici. Tam pa so mi ljudje, ki jih je bilo več skupin, povedali, da radovedno pričakujejo prihoda svatov, in mi razložili, da se ženi najmlajši fant v vasi. Ni mi bilo treba dolgo čakati, ko se zasliši harmonika na čelu sva-tovske kompanije. Toda ženin ni bil ravno mlad in so me ljudje le nafarbali: saj je bil že 70 let star in že 10 let vdovec! Pa tudi nevesta ni bila tako cvetoča kakor so po navadi gorenjska dekleta, tudi ona je imela na hrbtu zapisane že štiri križe. Oba sta bila s svati vred prav židane volje. Radovedni gledalci so napravili prostor, da so pari lahko r.eovirano stopali v cerkev, ženin pa je pred vstopom še naglo vrgel iz ust precejšen čik tobaka, pljunil v sneg in nato korajžno stopil za nevesto. Tudi jaz sem se potem med gnečo radovednega ljudstva priril v cerkev, ker me je ta poroka silno zanimala. Toda! ljudje so me tako pritisnili v kot, da razen običajnih ceremonij nisem mogel opaziti ničesar. Čul sem le še, kako je župnik novo-| poročencema dajal nauk, kako se morata obnašati v zakonskem stanu in je ženin rado-voljno prikimal. Ko se je poroka končala in so se ljudje razšli, sem si tudi jaz želel privezati dušo, zato sem se podal v vaško gostdno. Ko tako koračim proti cesti, mi prideta nasproti dva starčka s sanmi: prvi je vlekel sani, drugi pa sedel na njih in v roki držal Štefan vina. Kakor čuden se mi je zdel ta prizor, vendar nisem utegnil vprašati, kam in v kake svrhe sta namenjena starčka. V gostilni sem našel precej gostov. Začel sem se pogovarjati in so me vsi obkolili ter me spraševali, kako mi ugaja na deželi. Nismo sedeli četrt ure, ko smo že tudi v gostilni imeli harmoniko. Hen-caj, to so veseli ljudje, sem si mislil. Kapljica se nam je vsem čudovito prilegla. Opazil pa sem, da v vsej veseli družbi pivcev ni nobenega dekleta, da bi zaplesali. Pa mi pojasnijo pivci, češ: «Pri nas ne gredo dekleta podnevi v gostilno, ker so same Marijine družbenke; počakati bo treba do večera, ko se fajmošter odpravijo spat, potlej boste videli, kako znajo biti vesele.» — Zvečer sem se prepričal, da ie res tako. Mladina je tako plesala, da se je hiša iresla. Poglejmo zda i še v hišo ženina, saj stoji tik ob cesti in mi je bilo mogoče opaziti vsaj nekaj zanimivega, ko sem šel tam mimo in malo postal. Najprej sem videl, kako so se v kuhinji prepirale kuharice zaradi krompirja. Dve sta trdili, da je krompir, tretja pa, da so krofi; tako se je slišalo. K temu je prišla v kuhinjo še nevesta in okregala vse tri. Ni kazalo drugače, ko da jih je nagnala spat, saj jc pa tudi že bila pozna ura. V hiši je za pečjo dremal godec in raztezal harmoniko, ki je škripala tako nekako: hm-ta-ta, stara sta, hrn-la-ta, fletna sta . . , Za mizo pa so bili svatje še prav dobro razpoloženi, ženin se je smehljal v sreči novega zakonskega stanu, le nevesta se je držala nekam jezna, ko se je vrnila iz kuhinje v sobo . . . Odpravil sem se dalje prenočevat v gostilno, da se drugo jutro zdrav vrnem v Ljubljano. Toda, kaj sem hotel reči, to se ni godilo letos, temveč je tega že dokaj let. Pač pa sem se nedavno zopet mudil tam, se spominjal te svatbe in izvedel, da sta takratni ženin in nevesta prav dobro živela, otrok nista imela, zdaj sta že v raju, pa je ta zgodba pri kraju ... Opazovalec. čiji čisto nič odnehati, temveč terja z vso odločnostjo, da Nemčija plača vojne dolgove in da se razoroži tako, kakor to zahteva mirovna pogodba. Tudi nova an« gleška vlada stoji na stališču, da mora Nemčija plačati vse milijarde, ki so ji bile prisojene za plačan je; ako so Nemci računali s tem, da med Anglijo in Fran« cijo pride do nesoglasij, češ, da se bo an« gleška vlada postavila na stran Nemčije, so se strahovito motili. Odnošaji med obema velikima zaveznicama iz svetovne vojne so čisto dobri in Nemčija naj se kar pripravi na plačan je; ker dokler ne bo plačala vsega dolga, ne zapustijo fran« oj':e čete nemškega oir.mlja, ki so ga zasedle zaradi nemškega odpora. In to nemško ozemlje — Porurje --. ki ga ima« jo francoske čete zasedenega, je tako bo« gato, da ima Nemčija ogromno škodo od tega, da ne more tam gospodariti, četudi je ozemlje njeno. Porurje držijo Fran« cozi za jamstvo, da bodo Nemci plačali svoj dolg in pri tem ostane. Zato zadnje spremembe v francoski vladi ne pome« nijo nobene spremembe v francoski po« litiki napram Nemčiji. Dopisi JEŽICA. V vsem našem političnem boju, v društvenem in družabnem življenju je v zadnjem času nastopila občutna napetost in nepotrebna borbenost. — Poleg nekaterih «siamnaiih* strašil imajo na tem glavno zaslugo gg. Ivan Bizjak, Janko Sever in župnik Franc Košir. Da, tudi naš g. župnik! Na žalost! Zato naj izve iara, kakšnega dvoreznega človeka imamo za dušnega pastirja. G. Košir nai se ne čudi, da se tudi z njim ukvarja «Domovina». Doslej smo ga res radi ščitili pred napadi, odslej pa bomo sami udarjali po niem, dokler ga «Domovina» ne očisti klerikalnih strasti in vrne Cerkvi. Najprej ugotavljamo v vednost našim naprednim kmetovalcem, da je bil nedeljski naskok domače klerikalne inteligence na Kmetijsko podružnico izvršen z vednostjo in odobravanjem g. župnika. Dasi je njegov vpliv na klerikalce močen, ugotavljamo, da v soboto v «Marijini sobici* ni imel trezne besede za pomirjenje, niti ne malo volje, da bi ko-rajžnega Bizjaka nekoliko krotil. Nasprotno, z dejanskim nasvetom je sodeloval pri klerikalnih intrigah in celo glasoval za najzlob-neiši dogodek teiega večera, za nezaupnico, kakor jo je skuhal g. Sever. Čeprav govori naprednjakom o svoji strpljivosti in nevtralnosti, vendar od sobote naprej verno, da ga smatrajo klerikalci (Komatar... itd.) za tako svojega in zaupnega, da so tnu skoro naložili glavno poročevalsko službo za občni zber Kmetijske podružnice. Zakaj tega ni vršil, povemo drugič. Z vsem tem, zlasti pa z nezaupnico je g. Košir odboru podružnice, zlasti njenemu nepristranskemu tajniku napravil neodpustljivo umazan poklon. To dovolj kaže, da je kakor nekdaj pod g. svetnikom Zupanom naše župnišče že zopet politično, protikmetsko in protiljudsko gnezdo. G. Košir je vsej fari pokazal, da mu je slož-nost, mir in strpliivost med farani deveta briga. Pokazal je, da lahko izhaja tudi brez naklonjenosti naših naprednih rodbin in da se mu iahko dobro godi brez naše bere, pokazal je, da mu je politika več kot dušno pastirstvo. G. župnik, to razdvaja in ne združuje, to bo dalo strašen boj in ne hleva le z enim oastiriem. Ce Vam je že nekdo drugi pokazal pot v cerkev, ponavlja še «Domovina*: ostanite pridigar medsebojne ljubezni in duhovnik prave žive vere, ki naj ne pozna zunanjosti, površnosti v pojmovanju, plitkosti in vražarske navlake. Tja Vas pošiljamo, da ne bomo v bodoče imeli tako žalostnih pogrebov, kakor sta bila letos že dva. — J. Kregar. JEŽICA. V soboto 5. aprila predava pri «Ruskem carju* točno ob četrt na devet g. profesor Dolžan iz Ljubljane. Kakor svoj čas o pračloveku, bo tudi sedaj vsem lahko umljivo in znanstveno pojasnil nastanek naše zemlje in nje današnjo geološko zgradbo. Na zanimivo predavanje so vabljeni vsi. SAVLJE PRI LJUBLJANI. (Žrtev vraž.) Posestnica Jedert Sever v Savljah je bila pri svojem gospodarstvu nesrečna. Poginilo ji je več glav živine. Nedavno ji je pa neki lopovski berač pripovedoval, da je živino nekdo začaral in da on ve, kako je treba postopati, da se take nesreče enkrat za vselej preprečijo. Svetoval ji je namreč, da naj pripravi svojo poročno obleko in 30.000 K. To dvoje bi nesla skupaj h krašenskemu župniku, da blagoslovi obleko, ki bi potem izdala čarovnika ter odganjala nesreče od hiše. Za denar bi pa kupila kravo, ki bi bila istotako začetek sreče pri živini. Severjeva je sleparjevim besedam verjela, pripravila obleko, denar vzela naposodo ter odšla. Ker se po poteku nekaj dni ni vrnila, so začeli domači sumiti, da se ji je kaj pripetilo, in starejši sin se je podal na poizvedovanje. Do-spevši v neko vas pri Krašnji je doznal, da se nahaja neka ženska z razbito glavo v mrtvašnici krašenskega pokopališča. Sin je nesrečnico takoj spoznal za mater. Lopovski morilec jo je vodil po stranskih potih preko Lazov in Krstenic m jo je na samoti pod Limbarsko goro enostavno pobil kot žival, pobral denar in uhane ter pobegnil. Morilec je doma iz Prevoj in je že večkrat prenočeval pri pokojni posestnici. Nesrečnica zapušča štiri nepreskrbljene otroke. K temu žalostnemu slučaju pač moramo pripomniti, da se nam zdi skoro nemogoče, kako se more dobiti tako blizu Ljubljane oseba, ki verjame v tako bedaste vraže. Mogoče nikjer tako kakor baš v teh zadevah je odprto duhovščini široko polje za delovanje. Toda duhovščina se danes rajši briga za politiko nego za ljudsko prosveto. BREZOVICA. «Kmetijski list* z dne 26. marca prinaša pod gornjim naslovom dopis g. Remžgarja, v katerem trdi neresnico. G. R. bi moral predvsem vedeti, da sem za njegovo politično naziranje vedel, preden sem ž njim sploh govoril. Zvedel sem že prej, nakar mi je on sam potrdil, da je bil pred vstopom v SKS klerikalec. G. Remžgar-ju bo gotovo še v spominu, da je besede, ki jih podtika meni, govoril on sam. Rekel je, da agitiram za stranko le, ker sem dobro plačan, nakar sem ga zavrnil, da nisem tak ma-ierijaiist, in mu omenil, da bi bilo svoje-časno v mojem interesu, ako bi mogel prepričanje menjati in agitirati samo za denar, ter ne bi prišlo do terorja, ki se je izvršil nad menoj od radikalnega zastopnika v moji prejšnji službi. Ravno tako se lahko še spomni, kaj sem mu odgovoril, ko mi je rekel, naj vstopim in agitiram za SKS, kjer bom baje imel več uspeha. Prepričan sem, da ni pozabil svoje izjave, ki mi jo je dal na vprašanje, v katero stranko bo vstopil, ako se SKS razide ali če mu v njej ne bo kaj ugajalo. Rekel je, da mu v tem primeru preostane edino še — komunstična stranka. V ostalem se bova z g. R. gotovo še videla, ker pričakujem tudi jaz, da bom dobil del njegovega posestva, ko postane enkrat komunist. —k. LOŽKA DOLINA. Nedavno je priobčila «Domovina» dopis pod naslovom Ložka dolina. Pisec dopisa je med drugim poročal t:;di o Prostovoljnem gasilnem društvu v Starem trgu, češ, kako sramotno je bilo izrabljeno ob času prireditve predpustne veselice v zadevi odškodnine za dvorano v Delavskem domu na Marofu. Omenjeni dopis ni bil popolnoma točen. Društvo lesnih delavcev je šlo Prostovoljnemu gasilnemu društvu na roko in mu dalo dvorano ter zraven spadajoči invetar za polovično ceno, za kar se gasilno društvo toplo zahvaljuje. Ravno tako se je zahvaliti za usluge upravi graščine Snežnik. RADOVLJICA. (Misijonske cvet-k e.) Kakor marsikje drugod imamo tudi pri nas misijon. Ob takih prilikah se misijonarji na vso moč zaletavajo v napredno organizacijo in časopisje. Pri nas je misijonar omenjal napredne telovadne organizacije; mislil je seveda Sokola. Navedel je, da se je govornica pri nekem pogrebu poslovila od svoje mrtve tovarišice z nagovorom, ki je končal s sokolskim «Zdravo*, a da ni ves čas omenila vere in Boga. Mi mislimo, da je ravnala prav, kajti če bi bila le začela govoriti o verskih stvareh, bi ji bil duhovnik prepovedal govoriti, ker slovenski duhovniki si o cerkvenih zadevah lastijo popolnoma svojo besedo.' Misijonar pa gotovo ne ve, da je Sokol nad- ■ strankarska in narodna organizacija, dočim je vera zasebna stvar vsakega posameznika. Mi smo na tem misijonu spoznali, da duhovni gospodje zares znajo mojstrsko izrabljati verske zadeve v politične in strankarske namene. Dotični misijonar je namreč omenil tudi sledeče: «Ali bi ne mogli slovenskega naroda voditi sami katoliški ljudje?* Tu se vidi, kako znajo misijonarji mešati katoličan-stvo s klerikaiizmom, ki sta dva povsem nasprotna pojma. Kdo izmed slovenskih naprednih voditeljev pa ni katoličan? Mar je dr. Žerjav pagan? Samo klerikalec ni, v srcu pa je lahko stokrat boljši vernik kakor skru-nitelji božje besede. Misijonar je tudi tožil, da vera peša. Če je res, tedaj se to godi samo po krivdi duhovnih hujskačev, ki jih iz-treznjeno ljudstvo pričenja obsojati. Toda njim je to vseeno, ker se bližajo volitve, in v to svrho raje uganjajo vsakovrstne cerkvene zlorabe, četudi na veliko škodo katoliški cerkvi. Njim je do posvetne oblasti, ne pa do kraljestva onega sveta. Naše ljudstvo pričenja majati z glavo in pravilno modruje tako: «Mesto zakulisnih političnih misijonov bi bilo mnogo boljše, če bi se .nam prirejala kaka poučna predavanja!* BELA CERKEV NA DOLENJSKEM. Brigajte se za svoje stvari! To naj bi vpo-števala klerikalna gospa A., ki je dne 24. marca pometala z veliko skrbnostjo in vnemo po naših dvoriščih. Opozarjamo vaju A. in J., da bomo mi sami pometali pred lastnim pragom. Glede tega, da župan gospe A. ni sprejel, pa še mogoče drugič kaj. — Občani. SUHOR PRI METLIKI. Pri nas radi beremo priljubljeno «Domovino», zato naj Vam popišemo nekaj o naših misijonarjih. Tukaj smo imeli velikonočno spoved. Po stari navadi sicer sami vemo, kako se moramo zanjo pripraviti, toda vseeno so nam poslali misijonarje. Pa če že pride kak tak duhovni gospod, naj bi vsaj kaj po pravici povedal iz krščanskega življenja. Toda žal. njegovih Besed, ki prazno slamo mlatijo, ne moremo odobravati. Ko zajde na prižnico, začne iz samega sebe norce briti. En čas govori tiho, kakor bi besede kradel, proti koncu pa začne grmeti, da se nam je zdelo ravno tako, kakor bi se bil hotel s celo faro skregati. Tako je pri nas bilo na praznik sv. Jožefa, ko smo imeli žegnanje. Pridigar je tako udrihal, da smo res mislili, da nam bo pa-trona izgnal iz cerkve. Toda naš svet se je že precej prebudil in ne naseda več hinavstvu. Pridigoval je tudi o vinu in pijančevanju. Toda misijonarjem je lahko take stvari obsojati, ker vina ne pridelujejo. Za kmeta pa je to drugače in se vpraša: kaj boš ti vino prodal misijonarju ali gostilničarju? Kdo ti bo več dal, da boš zmogel plačati visoke davke! Misijonar lahko samo rožne vence prodaja, kakor se je to godilo pri nas, ko je na prižnici priporočal, da naj vsakdo prinese po 8 dinarjev. Bog ve, s kakimi prekupčevalci ima zvezo. Zato Vas opominjam, dragi Čitatelji, zdaj se bližajo volitve, zato nič ne nasedajte takim gospodom, ki na prižnici le prazno slamo mlatijo. Vsa čast Cerkvi, toda proč s takimi duhovnimi gospodi, ki v verske zadeve vpletajo zasebne posle ali celo besno hujskarijo. — Naročnik. DOLENJA VAS PRI RIBNICI. Da ne bi zatemnela klerikalna slava na županstvu, zato skrbi par glavnih Škuljevih pristašev, ki trobijo okrog, da ni res, kar je «Doinovina» pisala, češ, to ni katoliški list, ker ga gospod ne priporočajo. In da bi ubogi na duhu to še bolj verjeli, denejo to v «Domoljuba», ki ga gospod Škulj lepo priporočajo kot resnično katoliški list. Da nosi «Domoljub» katoliško firmo po krivici, to ve vsakdd, ki nima slame v glavi. Če si kdo upa kaj reči, kar ni v soglasju s Škuljevo stranko, je seveda zamera, ker je še dosti ljudi, ki ne mislijo s svojo glavo. G. Škulju bi bili hvaležni, ko bi se poglobil v verske reči tako, kakor se poglablja v politiko. Gospod Škulj bi pač rad postal slaven politik, odnosno sploh slaven mož. še celo, ko so vaščanje napravili pot na hrib, je dal napraviti spominsko ploščo in si dal vklesati spodaj svoje ime. Njegovi ki-movci sicer pravijo, da je imel tudi stroške, toda mi ne vemo ničesar za to. O g. Škulju imamo še marsikaj povedati; o tem pa prihodnjič. MOZIRJE. Mnogim je znano, kako se je na velikem škofijskem posestvu v gornje-grajskem okraju gospodarilo pred vojno. Italijan di Centa je privedel «graščino» v velikanske dolgove, da je hotela prevzeti upravo država. Med vojno se je kupčija z lesom dobro obnesla in na tak način so se dolgovi lahko poravnali. V zadnjih letih pa se zopet nekam čudno gospodari. G. inženjer P., sedanji vodja uprave, je bil zelo agilen član Sokola. Ko pa je prišel v pobožno službo, je svoje prepričanje naglo izmenjal. Pridno hodi k spovedi, v cerkev in skrbi za svoj dušni blagor. Manj pažnje pa posveča škofijskim gozdovom. Ne vemo, kam gleda «Šu-marska direkcija*, da pusti posekati na golo ] obširne parcele smrekovih gozdov. Navzlic .veliki prodaji lesa pa se sliši, da se finance ■ slabšajo in da uprava že išče posojilo. Bile so pač tudi večje izgube, kajti povodenj je dvakrat odnesla vodne grablje pri Spodnji Rečici in treba je zgraditi zopet nove. Ravno pri teh grabljah je pokazal g. inženjer svojo sposobnost. Napravil je prve pravokotno na vodni tok, da so se mu smejali «flosarji» celega okraja. Veliko krivico je napravil ubož-ncjšim najemnikom. Odvzel jim je kar na le- pem njive in travnike, od katerih so se leta in leta preživljali, in jih razdelil številnim uslužbencem. Tozadevna deputacija prizadetih pri ljubljanskem škofu ni seveda nič dosegla. Gospod škof ji je polagal na srce potrpežljivost in jo tolažil s plačili «onega sveta». Res krščansko ravnanje! Mogoče je, da ljubljanski škof ni natančno poučen o lepem ravnanju svojega oskrbnika z živalmi in ljudmi in zaupa njegovi zunanji pobožnosti. Dobro bi pač storil, da bi se informiral na vseh straneh in poslušal tudi drugo plat zvona. ČATEŽ OB SAVI. Dovolite, da Vam napišem nekaj vrstic o klerikalni zvestobi. Pri nas imamo ženo, katere mož je odšel 1. 1914. v vojno. Takrat se je vpisala v vsakovrstne bratovščine in tretji red ter se delala pobožno. Njen mož je med vojno izginil in je bil baje ujet v Rusiji ter še živi, kakor se zatrjuje. Kljub temu, da še nima od moža ni-kakega mrtvaškega sporočila, se je sedaj zaročila z drugim ter njegovega očeta in mater spravila v samotno stanovanje. Zlasti poslednji čin ni baš lep in se občani javno zgražajo nad takim početjem. TRBOVLJE. «Hvala Bogu za Ameq!» jc rekel Urhovčev oče, mi pa pravimo «Amen», ker je nehal misijon in je osrečena vsa okajena dolina. Čudno pa je enkrat, da se nad misijononi zgražajo ženske, in to zato, ker so bile pridige po večini namenjene le za moške. Častiti misijonar se je predstavil vernim ovči-cam kot pravi komunist, ali kmalu so ga spoznali, in potem je le še «firbc» prignal ljudi, razen tistih, ki se blata boje. Naše ceste so namreč take, da bi človek moral imeti rešilni pas, ker bi sicer utonil v blatu. Kdo bi neki cestarje poučil, da se cesta najprej postrga in potem nasuje, ker v 15 do 20 cm globokem blatu ves gramoz izgine in ceste izgledajo kakor izorano polje! Cestne ograje so res lepe, in to samo ponekod, ker se pri nas premalo gleda na splošnost. — Trboveljsko sokoisko gledališče prireja redne predstave \sako nedeljo. Prejšnjo nedeljo in na praznik so igrali mladinsko igro «Krojaček — j ima- J ček», ki je poti režijo gosp. Plavšaka ml. j zelo povoljno uspela. Gospod Bezlaj jc tudi tokrat pokazal svoje zmožnosti. V nedeljo dne 30. marca se je ponovila igra «Ugrab!jene Sabinke» pod režijo g. Odlaska. Igralo se je i povsem dobro, maske so bile prav naravne. | Res, lepi so bili ti večeri; pogrešamo le or- j kester in gotovo bo vodstvo, ki je, kakor se • vidi, v pravih rokah, nam še to nudilo, da bo ! užitek tem popolnejši. — S. HRASTNIK. Neki klerikalni časopis, ime-1 nuje se baje «Pravica» (!), me je, kakor so mi j povedali, nedavno «prav grdo» (po klerikalno!) napadel. Ker je hrastniški dopisnik klerikalnih listov znan, izjavljam, da mu na noben napad ne odgovorim dotlej, dokler se ne izkaže z izpričevalom kateregakoli zdravnika-psihiatra, da je duševno normalen, šele takrat dobi odgovor, kakor zasluži za svoje obnašanje : s pasjim bičem! — Miloš R o š, učitelj. LAŠKO. Zadnjo nedeljo se je mudila v Laškem trojica zagrebških univerzitetnih profesorjev pod vodstvom dr. Bubanoviča z namenom, da proučijo radioaktivnost kopališke vode. Uspeh preiskave je bil presenetljiv, ker se je dognalo, da vsebuje ta voda veliko radija, in sicer več kakor ga ima uranova rudnina iz joachimske doline na Češkem. S tem so potrjena domnevanja raznih strokovnjakov, zlasti kopaliških zdravnikov, da ima ta voda neko posebno zdravilno svojstvo. Več prav čudovitih ozdravljenj •revmatizma, ženskih bolezni, ohromelosti itd. se ie že konšiatiralo tudi v preteklem letu. Uganka je sedaj rešena: poleg velike toplote (38° C) vsebuje voda tudi radij, in sicer v višji meri kakor kako drugo kopaiišče v Jugoslaviji in morda Evropi sp!oh. Brez-dvomno se bo obisk naših toplic in našega trga izdatno povečal, kar bo le v prospeh domačemu prebivalstvu. LAŠKO. Politični sestanek JDS, ki bi se imel vršiti v soboto 5. t. m., odpade radi zborovanja zaupnikov in okrajnega odbora, ki se bo vršil v nedeljo ob 9. pri Henkeju in katerega se bo udeležil g. minister n. r. dr. Žerjav. Krajevne organizacije se pozivajo, da delegirajo na to zborovanje več zastopnikov in zaupnikov. BREZNO PRI LAŠKEM. Nedeljski shod, katerega je sklicala krajevna organizacija demokratske stranke Sv. Krištof, je pokazal, kako veliko zanimanje je postalo med ljudstvom za demokratsko stranko. Že pred tretjo uro popoldne so napolnili gostilniške prostore g. Kozoleta napredni kmetje in rudarji. Na shod je prišlo tudi par vročih klerikalnih pristašev. Shod je otvoril g. Golob v imenu krajevne organizacije in predlagal za predsednika g. Roša iz Dola, kar je večina s pozdravom vzela na znanje. G. Rcš je po kratkem zahvalnem govoru podelil besedo g. načelniku Ribnikarju iz Ljubljane, ki je po skoro dvournem govoru v lepih besedah orisal sedanji politični položaj v državi in cilje demokratske stranke. Govoru g. Ribnikarja so navzočni z zanimanjem sledili. Samo trem klerikalnim prenapetežem ni dala žilica miru ter so z medklici hoteli ugovarjati. Toda govornik jih je v jedrnatih besedah zavračal. Po končanem govoru g. Ribnikarja je predsedujoči g. Roš ponudil besedo prisotnim klerikalcem. Oglasil pa se je le eden, ki nam je namlatil kup prazne slame. Kdor pozna njega in njegovo «brihtnost», ia se ne bo čudil, da se ie njegov govor končal s splošnim smehom. Čudno pa je, da je glavni voditelj tukajšnjih klerikalcev, ki je pred tremi leti razbil napredni shod pri g. Kozoletu, stisnil rep in molčal. Po končanem javkanju klerikalnega govornika je g. Roš zaključil shod, se v toplih besedah zahvalil g. Ribnikariu in ga tudi prosil, naj bi še večkrat prišel med uas. Ta shod je pokazal, česar si marsikateri klerikalni priganjač ni mislil. Pred tremi leti, približno v tem času, so imeli klerikalci še popolno večino, da demokrati še k besedi niso smeli priti, letos pa ravno nasprotno: klerikalci so morali z besedami štediti. Kaj ne, sami ste se prepričali, da je narod sit vašega divjega postopanja. Tako je prav! Klerikalni priganjači ne smejo več z lažnivimi besedami strupiti naše ljudi, izrabljati vero ter krajšali s tem ugled katoliške cerkve. Kajti dosti časa so nas vlekli za nos. Napravili niso ničesar, povsod nas pa za judeževe groše prodajali. Marsikdo bo razmišljal o govoru g. načelnika Ribnikarja in marsikdo bo prišel na nekaj: da kmet, ako mu po petih letih zaporedoma pšenica ne obrodi, pre-menja seme, ako hoče sploh kaj pridelati. Tako bo treba tudi na političnem polju pre-menjati seme, ako hočemo kaj doseči. — Občan. ŠMARJE PRI JELŠAH. Zadnji in predzadnji dopis iz tega kraja je zadel na prave strune. Star pregovor pravi: ^Resnica v oči bode». To velja tudi za šmarske pilpogačarje. Vprašamo g. župana in še nekatere druge, če vedo, kaj je «značajnost». Človek ne sme aceha s Kompoljskega gradu Tako sc glasi naša nova povest, ki jo' je spisal g. Anton Stralar. Snov je iz 15. stoletja in sc dogodki, ki so zelo na. peti, v glavnem razvijajo v okolici Kam> nika. Povest govori tudi o turških po? hodih, zaradi katerih jc takrat naša slo? venska zemlja pretrpela mnogo zla. Uverjeni smo, da bo naša povest, ki jo pričnemo priobčevati c prihodnjo šte? vilko, budila vsesplošno zanimanje in da bodo bralci in bralke «Domovine» z na? mi zadovoljni. Zato pač tudi mi pričaku? jemo, da bomo lahko zadovoljni z vsemi naročniki, da nam bodo namreč vsi za? mudniki poravnali zaostalo naročnino. Kdor torej noče, da se mu list ustavi baš v času, ko se prične zanimiva povest, naj ne odlaša. Naročnina za «Domo? v:.no» znaša četrtletno 7 Din 50 par, pol? letno 15 Din, celoletno 30 Din. Ta vsota je tako majhna, da pač ne more delati nikomur prcglavic. Naročnike našega lista prosimo tudi, da opozorijo svoje sorodnike, prijatelje in znance, ki še ne poznajo našega lista, da se naročijo nanj, in sicer pravočasno, da nc zamudijo naše zanimive povesti. biti tako materijalističen, da bi gledal samo na polna korita. Tega pa tem gospodom ne moremo dopovedati. Ko so že povsod izpraznili korita, pa ajdi k radikalom. Najvnetejši radikal je g. Zezlin. Ta je menda tudi kuhar, ki polni radikalna korita z vsemi mogočimi obljubami in golimi frazami. Priporočamo jim, da si izvolijo za predsednika Štefana. Njihovo bojno orodje naj bosta Štefanova metla in lopata. Drugič več! — Kulukar. ROGAŠKA SLATINA. Tukajšnja Obrtna zadruga je imela svoj občni zbor ter volitve predsednika in namestnika. V tej zadrugi obstojajo jako čudne razmere. Med volitvami je prišlo do ostrih prepirov, vrednih vsega obsojanja. Slišale so se tudi grde psovke. V zadrugi namreč obstoji klika par nazadnjaških obrtnikov. Ti so opazili, da je v zadrugi nekaj mož, ki hočejo kliki izpodnesti tla. Zato je klika zbobnala na pomoč vse slatinske - eii-kaše, ki se štejejo za Nemce, in njih podrep-nike, da so pomogli kliki do nadaljnjega obstoja. Neki član Obrtne zadrge se je izrazil: ♦Ako pride na zborovanje zadruge kak napredno misleči član, mora prinesti s 'seboj velik šop krme, da pomiri nazadnjaške klikov ce■» jako čudno je, da so se tega občnega zbora udeležili tudi tisti člani, ki že itak vedo, da je zadruga na smrtni postelji in da tc snujejo nove zadruge po strokah. Seveda so ti gospodje hoteli izkazati svojo zvestobo s tem, da so podprli s svojo navzočnostjo take kilovce in sovražnike slovenskega ljudstva, kakor je tisti mali krojaček, ki rad vpije po Rogaški Slatini: «Vir pedenzesige misen f>r unzere rehte haltn! bi frfluhten bindišen kraner verden mit uns niht komandirn!» ... Takim ljudem so prišli na pomoč tudi nekateri ugledni trgovci! Obžalujemo ta pcjav, upamo pa, da se bo v kratkem marsikomu razjasnilo v glavi. LUCERNI MORAMO POMAGATI! Najbolj hvaležna detelja, ki raste po naših krajih, je Jucerna ali nemška detelja. Ona nam daje na leto po 4 do 5 košenj in trpi po 5 do 10 let, tako dolgo kakor nobena druga detelja. Njena trpežnost je odvisna najbolj od zemlje in od tega, kako mi z njo ravnamo. Spričo teh svojih prednosti, zasluži, da jo povsod pridelujemo, če ji le tla ugajajo. Veliko je pa ležeče na nas in našem delu, da nam dlje časa trpi in da daje boljše košnje. Lucerne ne smemo zanemarjati ali pa samo sebi prepuščati. Pri tej bogati rodovitnosti, ki jo kaže s svojimi ponovnimi košnjami, je treba, da ji pomagamo in da jo v ta namen ponovno in redno gnojimo. Lu- cerno je treba vsaj vsako drugo leto gnojiti. Po naprednih deželah ji privoščijo vsako leto nekoliko gnoja, da jim daje bolj bogate košnje in da se dlje časa clrži. V zadostnem gnojenju je zazreti dejansko glavni pogoj za njeno vztrajnost in za njene številne košnje. Dobro gnojenje pospešuje njeno rast. Naravne posledice bujne rasti pa so številne in bogate košnje. Taka krma je tudi bolj tečna in bolj močan je tudi gnoj, ki prihaja od take krme. Lucerni gnojimo jeseni ali pa v zgodnji spomladi. V zgodnji spomladi je najbolj ustrežemo s superiosfatorn in kalijevo soljo. Za 1 ha (10 mernikov posetve) rabimo 300 kilogramov superfosfata in 200 kg kalijeve soli. Koncem zime lahko rabimo namesto superfcslata tudi Tomasovo -žlindro, katere vzamemo v tem primeru 400 kg. Starejšo lucerno je v zgodnji spomladi, še preden začne odganjati, krepko prevleči z brano, i.i siccr križem, enkrat pc-dolgem in potem počez, če le dopušča oblika in velikost njive tako obdelovanje Zemlja naj se s tako vlako razbrska in zrahlja, da morejo zrak, toplota in vlaga dohajati. Plevelna trava naj se pa iztrebi. Za to vla-čenje je travniška brana najbolj pripravna. Na tako obdelani in gnojeni zemlji nam 1 licema veselo raste in krepko poganja. = Izgledi cen hmelju v nastopni sezoni. Cene lanskega hmelje so po vseh državah, zlasti pa v Češkoslovaški, močno narasle, ker zaradi majhnega lanskega svetovnega pridelka privovarnam primanjkuje hmelja. Zato so izgledi, da bodo hmeljske cene prav lepe tudi letos. Vsem hmeljarjem je priporočati, da posvetijo letos hmeljskim nasadom največjo pazljivost, da bodo imeli velik in prvovrsten pridelek. SODRAŽICA. Prosvetni odsek našega Sokola priredi v nedeljo 6. t. rn. ob sedmih zvečer v društveni dvorani pri br. štrbenku dramatično predstavo v 5 dejanjih «Lovski tat». Vabimo občane na mnogobrojni obisk. Zdravo! Sienkiewicz - Mole, Potep. Zgodovinski roman. 1. in 2. snopič. V Ljubljani 1924. Založila Tiskovna zadruga. Strani 128. Cena s poštnino vred 25 Din. Z istim zadovoljstvom kot roman «Z ognjem in mečem», bo sprejela čitajoča javnost tudi roman «Potop», ki je začel izhajati v snopičih pri Tiskovni zadrugi. Tudi druga knjiga Sienkiewiczevih del je okrašena z lepimi ilustracijami. Naročila sprejema Tiskovna zadruga v Ljubljani. TRŽNI PREGLED. 2ITO. Na novosadski blagovni borzi so bile 2. t. m. nastopne cene: pšenica 323 do 325 Din, ječmen za pivovarne 335 Din, -f- Pametno delo za narod smatra klerikalno časopisje za uskoštvo. Ker skupina demokratov pod vodstvom Svetozarja Pribi-čeviča, v svesti si velike odgovornosti pred narodom, ni hotela podpirati opozicijskega bloka, v katerem imajo glavno besedo radičevci in naši klerikalci, največji škodljivci jugoslovenskega ljudstva, smatra klerikalno časopisje io za uskoštvo in izdajalstvo. Po našem skromnem mišljenju bi pomenilo izdajalstvo baš to, če bi demokrati podpirali prevratne elemente v državi. To, mislimo, mora uvideti vsakdo, ki količkaj misli z iastno glavo. Ravr-o tako bo jasno vsem, razen seveda klerikalnim političnim rokomav-hem, da delo za narod ni uskoštvo in ni izdajalstvo. Ker te da za ljudstvo kaj doseči le v vladi, moremo res samo odobravati pametno postopanje naših demokratskih poslancev. Uspehi, !.i jih imajo pokazati naši poslanci že v nekaj dneh, je pač slavni vzrok oves 250 Din, turščica 235 do 247 Din, i(ierikalnega besnenja. Ljudstvo izpregledoje moka «0» 505 Din. ŽIVINA. Na zadnjem zagrebškem sejmu so bile za kilogram žive teže nastopne cene: voli prvovrstni 14 Din do 14 Din 75 par, drugovrstni 13 Din do 13 Din 75 par, ireije-vrstni 12 Din do 12 Din 50 par, krave prvovrstne 12 do 13 Din, drugovrstne 11 Din 50 par do 12 Din. tretjevrstne 10 Din do 10 Din 50 par, teleta 15 Din do 16 Din 50 par, svinje pitane 23 do 24 Din, nepiiane 20 Din 25 par do 22 Din 40 par. liRMA sc je tržila v Zagrebu: navadna detelja 125 do 150 Din, lucerna po 150 Din, seno 75 do 125 Din za 100 kg. r- Vrednost denarja. Dne 2. t. in. se je dobilo na zagrebški borzi (v devizah): 100 avstrijskih kron za 11 in pol pare, 100 italijanskih lir za 356 do 359 Din, ] dolar za 79 Din 40 par do 80 Din 40 par, 100 češkoslovaških kron za 237 Din 70 par do 240 dinarjev 70 par, 100 švicarskih frankov za 1410 Din 50 par do 1420 Din 30 pr.r. in zato mu hočejo tigri z besnim lajanjem zapreti oči. 4- Kaj piše «Do;no!jtib» o Markovi vladi? «Domoljub» piše, da :,e je pod Pa-šičevo vlado, ki so jo klerikalni poslanci postavili z Markovim protokolom, -ena debelo kradlo iz državne blagajne, goljufalo, podkupovalo, za kar vse morajo Slovenci in Hrvati plačevati vedno ogromnejše in ne-znosnejše davke». Dokler so klerikalci podpirali samoradikalsko Pašičevo vlado Markovega protokola, ljudem niso nikdar kaj takega povedali, ker so bili sami med onimi, ki so iz državne blagajne kradli ter sami bili krivi in odgovorni, da se je tako delalo. -!- Pasja steklina se je polotila klerikalnih listov, ko so jim zavedni demokrati s Pribi-čevičem na čelu prekrižali načrt rušenja države in klerikalnega ierorja. Pred dobrim mesecem je «Slovenec» pisal, da bodo klerikalci slovenske demokrate zdrobili v mož-narju kakor orehe. Ali so klerikalci res tako zatelebani, da so pričakovali, da jim sloven- ski demokrati sami pojdejo v klavnico. Kadar rimski hlapec dobi moč v roke in podivja, je zver v človeški podobi. Zgodovina inkvizicije, ko so menihi mrcvarili in na grmadah sežigali nedolžne ljudi, pove o tem dovolj. Kaj bi slovenske naprednjake pod klerikalnimi škorpijoni čakalo, ni težko uganiti, ker so sami napovedovali. Naj zdaj klerikalci besnijo kakor hočejo, njihova gio-rija je pri kraju. Nikdar več, naj si zapomnijo, nikdar več ne bodo tiraniziraii slovenskih naprednjakov! Kdor ljubi narod, svobodo in napredek, gre pod okrilje jugoslovanske demokratske stranke, kdor pa ostane slep, naj dela kuluk nesposobnim kieri-kainim generalom. Haska ne bo imel, škoda pa je njegova stvar! To je naša beseda. 4- Lažnivi klukec. «Domcijub», ki se po pravici imenuje «Lažiljub», je eden najbolj lažnivih in sleparskih časopisov, kar jih izhaja pod milim nebom. Črni kulukarji izdajajo to cunjo samo zato, da prikrivajo ljudem na deželi resnico ter da jim z blatom, ki ga mečejo na poštene ljudi, zamažejo oči. Tako piše, da so se sedaj «liberalci prodali Pašiču za Judeževe groše», da bodo dobili od njega silne milijone za volitve, za časopise, za Sokole itd. Dr. Žerjav je klerikalcem dobro odgovoril na ta lumpanka podtikanja. V «Jutru* jim je vse te milijone — podaril. Klerikalni tigri, ki so dobili zadnje leto čez 12,000.000 kron dijet, a niso ljudstvu drugega prinesli kot nesrečo, bodo sedaj lahko zadovoljni, da v svoji lakomnosti po denarju dobe še nekaj milijonov. Kaj pa je resnica? Da so demokrati šli v novo vlado zato, da popravijo silne krivice, ki so se sedaj godile ljudstvu, ker je po volji in milosti klerikalcev vladala sama radikalna stranka. 3ii so v vlado, da bodo lahko gledali pri vladi na prste vsem tistim, ki ne bi bili pošteni. Prav pametna je bila njihova odiočiiev, kar potrjuje dejstvo, da so sedaj slovenski demokrati, ki imajo samo enega poslanca, več dosegli kakor pa 21 tigrov skozi vse leto. Demokrati so odpravili sedaj kuluk, ki so ga zagrešili kulukarsT.i tigri, če nič drugega, bi bilo že to dovolj lep uspeh, ki je prišel na veselje vsega ljudstva kar čez noč. Klerikalci so zoper novo radikalsko-demokratsko vlado menda zato, ker bi radi še naprej j slepomišili s kultikom. Demokrati pa bodo • odpravili tudi še farovški kuluk — bero. Potem bo «Domoljub» še bolj razsajal. +■ »Domoljubov* bav-bav. Kadar klerikalnim tigrom teče voda v grlo, takrat začne «Domoljub» zaslepljenim ljudem slikati na $teno hudiča, da bi se ga tako bali, da bi ian;o njega videli, ne pa polomije tigrov. Včerajšnji «Domoiju'o» že zopet piše o centralizmu, o brezverstvu, o izdajstvu Slovencev, ki da ga je zagrešil dr. Žerjav. Klerikalci so vse leto podpirali centralizem, ker so oni bili tisti, ki so dali Pašiču in samo njegovi stranki vajeti v roke. Pridno so pobirali za črno gospodo — ne pa za ljudstvo — drobtine s Pašičeve mize ter zagrešili vse gorje, ki sedaj tare kmeta, obrtnika in delavca. Sedaj, ko je dr. Žerjav mojstrsko pahnil klerikalce od vlade proč in ko tigri vidijo, da so popolnoma doigrali, sedaj pa seveda tulijo kakor nori. Če bi hotel «DomoIjub» pisati resnico, bi moral ljudem povedati, da |e dr. Žerjav klerikalne tigre strašno nabri-sal ter z enim poslancem v enem dnevu dosegel več kot 21 klerikalnih tigrov skozi vse leto. «Domoljub» bi moral tudi zapisati, da so klerikalci lansko leto pri volitvah svoje volilce nesramno ogoljufali in ocin?.nili, ker niso nobene svoje obljube izpolnili. Takrat so vpili: avtonomija, sedaj pa je prišla polomija. še stara baba, ki stavi v lotrijo, pa izgubi, se jezi, in tudi klerikalcem moramo dati pravico, da se sinejo jeziti. Strupena jeza, ki se sedaj cedi iz «Domoljub£», pa dokazuje, da jim je dr. Žerjav potisnil sulico prav globoko in da so bolečine velike. Vse drugo je bav-bav, namenjen le za tepce. Tedenske novosti * Petdesetletnica generala Maistra. V nedeljo, dne 30. marca, je obhajal v Mariboru general Rudolf Maister petdesetletnico svojega rojstva. Njegova velika zasluga je zlasti ta, da je ob prevratu takoj zasedel Maribor in da je sedaj to važno mesto naše. * Dan treznosti. V dnevih od 7. do 13. aprila priredi jugoslovanska abstinenčna zveza po naši državi velike protialkoholne manifestacije. V Sarajevu se bo ob tej priliki otvorila protialkoholna razstava. * Dvor bivšega kralja Nikole — muzej. Na predlog prosvetnega ministrstva je bil odobren kredit za primerno ureditev dvora bivšega kralja Nikole na Cetinju v narodni muzej, v katerem se bodo čuvali predmeti, ki so za Črno goro zgodovinske važnosti. Podpisani sem bolehal mnogo let na teiki želodčni bolezni in sem vsled dolgotrajnosti tega trpljenja že popolnoma obupal. Končno sem poskusil še od mnogih mi priporočeno aroma-ttlno Seleznato tinkturo, ki jo izdeluje lekarna na Vrhniki. Porabil sem 3 steklenice tega izvrstnega zdravila in popolnoma okreval. Zato izrekam tem potem gospodu lekarnarju Hočevarju javno svojo zahvalo in priporočam vsem bolnikom to izborno krepiltio sredstvo. FRANC ČUK posestnik na Verdu št. 30 pri Vrhniki. * Brezplačni izpiski iz cerkvenih knjig. Ministrstvo za ven je sklenilo, da morajo vsi cerkveni uradi brezplačno izdajati državnim nameščencem izpiske iz cerkvenih knjig v svrho ureditve osebnih in družinskih pravic. * izseljevanje v meseca januarja. Izselje r.iški komisarijat v Zagrebu poroča, da se je v mesecu januarju izselilo iz naše države 2192 oseb, med temi 1323 moških in 869 ženskih. Od izseljencev je šlo v Zedinjene države ameriške 668, v Brazilijo i 18, v Argentinijo 347, v Kanado 28, v Chile 15 in v ostale zemlje v Ameriki 16 oseb. Iz Slovenije se je izselilo 122 oseb. * O bolnikih v zasebnih in javnih bolnicah v Sloveniji. Ob začetku leta 1923. je bilo v javnih in zasebnih bolnicah v Sloveniji 766 moških in 580 ženskih, skupaj 1346 bolnikov. Med letom pa je bilo sprejetih v bolnice 18.686 moških in 14.359 ženskih, skupaj 33.045 bolnikov, tako da se je zdravilo v bolnicah skupaj 34 391 bolnikov. Iz bolnic je bilo odpuščenih 17.805 moških in 13.657 ženskih, skupaj 31.462 oseb, umrlo je 817 moških in 598 ženskih, skupaj 1415 oseb. Ob koncu leta 1923. je ostalo v bolnicah še 830 moških in 684 ženskih, skupaj 1514 bolnikov. Povprečno je bil bolnik oskrbovan 16 dni. * Pravico javnosti je odreklo ministrstvo prosvete zasebni frančiškanski gimnaziji v Kamniku. * Za klerikalne obljubarje. Iz Skoplja nam pišejo: Odk:;r smo došli slovenski re-kruti tu sem v vojaško službo, se nam ne godi tako, kakor smo z dobro voljo pričakovali. Zato se pa vsak dan tembolj spominjamo, da ima slovensko ljudstvo 21 klerikalnih poslancev, ki pa za nas ne znajo niti s palcem migniti. Vprašujemo: Kje šte zdaj klerikalni poslanci, ki ste nam pred volitvami vedno obetali, da bomo služili v domačem kraju in da bomo imeli slovenske oficirje?, Zakaj ste nam lagali? Hvala Bogu, zdaj smo vsaj za eno izkušnjo bogatejši, ker vemo, da znajo klerikalci le dosti obetati, pa nič storiti. Ko se vrnemo domov, se bomo že po tem vedeli ravnati. Pa prihodnjič zopet kaj! — Vojak. * Nenavadna poroka. Mestni župnik v Bakru je pred par dnevi poročil v katoliški župni cerkvi ženina muslimanske veroizpovedi in nevesto katoličanko. Zanimivo je pri tem, da ostaneta oba poročenca v dosedanjih veroizpovedih. Pri porokah različne veroizpovedi navadno prestopi eden poročenec k veroizpovedi drugega. Slučaj, ki se je dogodil v Bakru, je razmeroma redek, ker se zanj dobi di&penza iz Vatikana ie pod težkimi pogoji za aekatolika. * Strašen umor ca Ljubljanskem polju. V torek zjutraj so našli delavci ob Vodovodni cesti na Ljubljanskem polju truplo umorjene mlade ženske *er obvestili o tem policijo. Ugotovilo se je takoj, davje umor-jenka 211etna Fani Petkov šek, blagaiuičarka kina Tivoli. Kot umora osumljenega je policija aretirala trgovskega pomočnika Alojzija Jerančiča, ki je imel s Petkovškovo ljubavno razmerje in jo je isto noč tudi spremljal domov. Petkovškova je bila ustreljena v desno stran prsi in je smrt nastopila čez nekaj minut radi močnega notranjega krvavljenja. * Obsojen hujskaški kaplan. Pred okrožnim sodiščem v Mariboru sta se te dni zagovarjala kaplan Leopold Amon in župnik Franc Zagoršek zaradi žaljivk, ki jih je izrekel kaplan Amon na nekem shodu proti gg. dr. Žerjavu, Pucliu in Ureku. Amon je bil obsojen na 300 Din globe, odnosno v slučaju neizterljivosti na sedem dni zapora. Župnik Zagoršek, ki je bil obtožen, da kot predsednik shoda ni preprečil žaljivk, katere je izustil kaplan Amon, je bil oproščen. S" * V Trbovljah je rudar Ivan Corobinka vlomil v stanovanje svojega tovariša rudarja Ivana Čar.žeka, ki je po težkem delu počival v postelji. Gorobinka je stopil k njemu ter mu porinil nož v prša. Čanžek ;e še imel toliko moči, da je šel klicat na pomoč, vendat je nekaj korakov od hiše padel mrtev na tla Kaj je vzrok temu živinskemu zločinu, je neznano. * Pri Sv. Marjeti so te dni potegnili kmetje iz Drave truplo približno 40 let starega neznanega moža. Mrtveca ni mogoče spoznati, ker je truplo že začelo razpadati. * Pri Sv. Petru pod Mariborom se je r noči od 22. na 23. marca obesil posestnik Ivan Puntner, obče priljubljen in spoštovati mož. Iz njegovega poslovilnega pisma je razvidno, da so ga nesrečne družinske razmere spravile do obupnega čina. * V Zabukovci pri Žalcu so vlomili neznani tatovi v trgovino g. Antona Malusa ter odnesli raznega blaga v vrednosti 5300 dinarjev. Klerikalni labud pni© smrtjo pesem Ljudstvo že sodi. Čudna in grda je pesem, ki jo poje klerikalno časopisje, čim je stopil v vla« do del demokratov, da prepreči sestavo vlade iz opozicijskih strank, katere ho« cejo vreči našo državo v krvave zmede. Da bi sc zakrili uspehi, ki so jih že do« segli demokrati v novi vladi, je pričelo idek, bo in napredek, <(pjppFcr«mnogokrat le i I politika^ ol^ekovanj^Hto hujskan jem. I i Pose|pi*je našim kle kalnim politikom in drugim takšnim prijateljem napoti vsakdo, ki ne trobi v farovški rog. Po« sebno hudi pa so, kadar sc spomnijo na domačega živinozdravnika g. dr. Kunca. Ta je po svoji sh^beni dolžnosti moral naznaniti sumljive primere živalskih ku":« nih bolezni in nekoč jc župana prijel, ker je ta storil nekaj, kar ni bilo prav. Od takraj je ogenj v strehi. Pozneje je ži« klerikalno časopisje na naravnost ban« vinozdravnik mnogo pripomogel k usta« ditski način vlivati gnojnico na naše j novitvi Sckola ter je bil pri volitvah ču« ljudi. Toliko rovtarstva še doslej nismoj var naše skrinjice — in zamera je bila čitali v kakem časopisju kakor baš v ! gotova. Kar misli in čuti katoliško«, t. j. klerikalnem, ki sc v svoji bogokletnosti j^rovško, ga je pričelo preganjati. Deže« imenuje celo katoliško. I valo je anonimnih in podpisanih ovadb, Naši klerikalci smatrajo slovensko vloge so sc pisale na kaplanov stroj, a nazadnje sc je še občinsH svet vtaknil v to žentjemejsko visoko politiko. Župan je odposlal v Ljubljano vlogo, v kateri je zahteval živinozdravnikovo premeščenje z izgovorom, da — doma pohujšljivo živi. Vse kar, je prav. Sedaj na je bilo tudi dr. Kuncu dovolj in prijel je župana za ušesa. Sodišče je župana obsodilo, a žu« pan se je pritožil, pa je obveljala prva sodba in še nekaj stroškov je prišlo povrh. Vprašamo sedaj, zakaj je to potreb« no. Vsak kmetijski okraj rotrebuje ži« vinozdravnika in mora biti vesel, da ga ima. Tudi stranke so povsod, in ni treba, da bi se zato osebno sovražili. Žalostno pa je, če izhajajo takšne gonje ravno iz farovžev, iz katerih bi moral izhajati le lep vzgled in krščanska ljubezen. Šent« jernejci že tudi polagoma spregledujemo. Zato ne bomo poslušali krivih prerokov, ki pridigujejo sovraštvo. Žunan Krhin sam morda ni najbolj kriv svoje ob« sodbe. Naj se ogleda nekoliko po svoji okolici in se vpraša, kdo ^a jc zapeljal v takšno sovražno delovanje? Kdo je prav ze prav kriv tožbe :'n sodbe. Če bo Krhin to vse dobro premislil, bo morda kdaj pozneje spregledal in bo manj po« slušal tiste gospode, ki najraje vidijo, če se župijani med seboj krepko dajejo. Škoda, da je v naši domovini še več in preveč takšnih Krhinov in takšnih nji« hovih prijateljev irt podpihovalcev. vo za tako podivjano, da mislijo, na morejo doseči pri njem uspeh za svo« jo stranko le s steklim popadanjem svo« jih političnih nasprotnikov. Kdor si po« štenjak, vrzi klerikalni časopisni smrad hiše ter pomisli pametno s svojo, a ne župnikovo ali kaplanovo glavo, ali ima-o mi prav ali ne. Mi smo proti kleri« kalni avtonomiji. Kaj pa nam je treba državic v državi in kake koristi naj ima« o v avtonomiji? Ali jc avtonomija mogoče deveta dežela, kjer ni treba .delati m pečeni golobi sami letijo v usta? Za je jasno, da mora dri!., a Liti krepka, jr. krepka je le, ako je enotna, ker potem as ne bo lahko napadla kaka tuja nam sovražna država. Vse klerikalno zmerjanje po časo« pisju jc čisto navadna pesem laboda pred smrtjo; seveda le bolj umazana pe« sem je to. Strah je enkrat pošteno pre« vzci klerikalno vodstvo, ki je doživelo tako strahovit polom svoje politike in se boji, da ne bo več igralo važnejše vloge v naši politiki. Zato se hoče izmazati iz te godlje z vsemi sredstvi. Pa ne bo ko« ristilo nič. Za vselej je konec njihove glorije in vsak glas, ki bo oddan pri pri« hodnjih volitvah za klerikalce, bo iz* gubijen. Klerikalna barka v Sloveniji se hudo potaplja. Že najzvestejši farovški pri« staši jo zapuščajo. Danes šele mnogi spoznavajo, kako smo imeli prav, ko smo za časa lanske volilne borbe trdili, da klerikalni agitatorji le farbajo s svo« jimi obljubami in da klerikalna stranka ne bo igrala več važnejše vloge v naši državi. Danes je jasno, da škoduje le sebi, kdor bo pri volitvah glasovai LISTNICA UREDNIŠTVA. tako nepomembno stranko, ki mogla zanj storiti prav ničesar. PO VSEJ SLOVENIJI GRE GLAS: LE »DOMOVINA* JE ZA NAS! Stari trg. Vašega dopisa v obliki, ka« za kor ste nam ga poslali, nam ne bi bilo ne bo treba priobčiti. To ni nikak popravek. Vendar nimamo povoda, da ne bi ustregli vaši želji. Ne kradite časti! (Dopis iz Št. Jerneja.) Št. Jernej na Dolenjskem je prav lep in prijazen kraj. Nesreča j; le, da je ka« kor povsod v lepih krajih tudi tukaj ne« koliko grdih ljudi. Nekoliko, pravimo, pa vendar dovolj, da svojemu bližnjemu kradejo čast, da delajo zgago in nemir, sejejo sovraštvo in širijo zamero. Nič čudnega sicer ni, da se tudi v Št. Jerneju dela politika. Seveda se ne dela vedno pametna politika, za izobraz« SODNiŠKA IN ZDRAVNIŠKA. I. Sodni svetnik šaplja je bil hud nasprotnik žensk in je kot tak iudi ostal prileten samec. Pri neki obravnavi, v kateri je bilo zaslišanih tudi več ženskih prič, je šaplja radi njihove velike zgovornosti postal siino nervozen. V poteku razprave zapove slugi, da v dvorano privede nadaljnjo pričo. Vstopi zopet neka ženska in začne: ♦Gospod sodni svetnik ...» ♦Počakajte!« zagrmi nervozni gospod Šaplja in začne vpraševati: <-I, eeiszao Izdelek. Opozarjam ženina in nevesto pri nakupu opreme (biuiša). Ceue znatno nizke iu zmerne. fi.............."T Telefon 733 otvorile v sredini mesta, na Miklošičevi cesti št. 13, tovarniško zalogo vseh vrst opeke lastnega izdelka. — Opeka je na razpolago v poljubnih množinah po najnižji dnevni coni. Telefon 733 naznanjajo, da so iii imaš bolečino v obrazu? V celem telesu? Potrebuješ li dobrodejno in okrepčujoče mazilo? Ali to muči glavobol? Zob- bol? Trganje? Ali želiš najboljše sredstvo za negovanje zob, kože, glave? Ali si preveč občutljiv zaradi mrzlega zraka? Ali želiš dobro domače in kos-metsko sredstvo? FVIIerjev pravi Klza-Fluid jo maogo močnejši, izdatnejši in bolje delujoč kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic »adostujo, da tudi ti porečeš: j To je najboljše, kar aem licicsj oku^ai! j Išči Elza-Fluid v veeh dotičnih poslovnlcah, vendar pa zahtevaj samo pravi Kiza-Fluid lekarnarja Fellerja! Elzs-Flnid stano t zavojnino in poštnino vred, če se ga naroči naravnost In če se denar pošlje naprej ali po povzetju: 3 dvojne ali 1 specialna steklenica 24 Din; 12 dvojnih ali 4 specialne steklenice 85 Din; 2i dvojnih ali 8 specialnih steklenic 151 Din; 36 dvojnih ali 12 specialnih steklenic 214 Din. KOT PttlMOT: Elza-obllž zoper kur)« očesa po 4 dinarje In 6 dinar,ev; Elza-mentolni irtnikl 7 dinarjev; Elza-švedska tinktura za želodec; Elza - zagorski sok za prša iu zoper kaSelj; tilza-ribje olje 20 dinarev; Klza-voda za usta 12 dinarjev; Elzc-kolonska voda IS dinarje*, Eiza-iumski miril za sobo IS dinarjev: glicerin po 4"30 dinarja m t« dinarjev; l.ysol, Ly»oiofm po 25 dinarjev; kiueški d»j od 2 dinarjev navzgor; originalno Radlkum francosko žganje, velika stcklenlca, 15 dinarjev; Elza-mrčesni prašek 10 d|parev; strup za podgane In miži it dinar,ev. Hrl primolu se zavojnina In poit- ii I n a posebej zaračunavata. K tem cenam se priračuuava sedaj lU',no doplačilo. Pisma so naj naslavljajo usta učno takole: EVGEN V. FELLER, lekarnar, STUBICA. BONJA, Elza-trg Stev. 360, Hrvatsko. SLAVENSKA BA! D. D, 5 AGREB Delniška glavnica Din 50,000.000'— in rezerve preko Din 12^00.000'— Podružnice: Beograd, Bjelovar, Brod n. S., Celje, Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Murska Sobota, ISovi Sad, Osijek, Sarajevo, Sombor, Sušah, Šibenik, Vršac, Wien. Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska), Skcfja Loka ia Jesenice. Agenciji: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe. Afilijaciji: Slovenska banka, Ljubljana; Jugoslavenska industrijska banka d. d., Split. ^^ . Izvršuje vs@ bamsrse posle najkulantrseje.