241- številka. Ljubljana, v petek 19. oktobra. XXI. leto, 1888. I::haja vsak dan jsvefer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld.. /u četrt, leta 1 uld.. jedtin mesec t Rld. 40 kr. — Za Ljnbljano brez pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 8 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki-. Za pošiljanje na dom računa so po lO kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje s>» od četiristopne p. t. i t-vrste po *> kr.. če se oznanilo jederkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr„ če se trikrat ali večkrat tiska. I »opisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. —Uredništvo in apravnifitvo je v Gospodskih ulicah št. 12. UpravnistvTi naj se hla^ovolijo pošiljati naročnine, uklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. Makedonsko vprašanje. Makedonsko vprašanje je silno vznemirilo duhove v Bolgarskej, Srbskej in Grškej. Vsaka teh držav hrepeni po tej deželi, vsaka trdi, da ima pravico do nje po narodnostnem ali pa po zgodovinskem pravu. Po.setmo poslednji čas, ko je bolgarska nficijozna „Svoboda" zadela se baviti s to zadevo in je skoro gotovo, da na želje bolgarske vlade same, se s to zadevo bavi tudi evropsko časopisje. Nikdo ni toliko storil v Makedoniji za st»rar svojo nego baš Bolgari. Snovali so ondu bolgarske šole in tudi že davno deiajo za zjedinjenje z Bolgarsko. Rešenje makekonskega vprašanja pa še to otežuje, ker razen Srbov, Bolgarov in Grkov tudi velevlasti mislijo, da imajo v tej deželi koristi svoje, ali se {»a hočejo baš okoristit! tega vprašanja v svoje namene. Na Dunaj i ne žele, da bi Bolgari si sedaj kar s s kako ustajo prisvojili to deželo. Ko bi si Bolgari prisvojili Makedonijo, bi ,to ne bilo prav Srbom, in če bi Avstrija se ne potegnila za Srbe, bi gotovo mi zgubili ves upliv v Belem gradu. Saj skoro vsi srbski politiki kaj težko gledajo Avstrijo v sorodni Bosni, katera dežela bi po njih mnenji vsekako pripasti morala Srbiji. TVga mnenja neso samo liberalci, temveč tudi naprednjaki. Poleg tega pa gospodom v Budimpešti ne ugaja, da bi Bolgarska preveo mogočna postala, kajti potem bi morda ne hotela tako plesati, kakor bi Madjari godli. Z zjedinenjem Madedonije bil bi zaprt pot Avstriji do Egejskoga morja. Vse to je uzrok, da Dunajski listi odgovarjajo Bolgare od Makedonije, da naj sedaj mirujejo in je strašijo, da bi Turčija poslala čete v Makedonijo, ko bi skušali narediti nemir v tej deželi Poleg tega se pa ua Dunaji tudi boje, da bi zmešnjave v Makedoniji utegnile dati Rusiji povod, da popusti sedanjo rezervo in s silo zopet poskusi pridobiti upliv na Balkanu. Avstrijska vlada torej nikakor ne bode Bolgarov nagovarjala, da naj sežejo po Makedoniji. Toda v Sofiji se ne ravnajo le po nasvetih Dunajske vlade, temveč tudi iščejo svetov v Londonu. Na nasvet angleške vlade so bili Bolgari napravili Plov-divski preobrat in po nasvetih Angležev utegnejo seči po Makedoniji. Navadno se govori, da je francoska osamljena v Evropi, v resnici je pa sedaj še bolj osamljena Angleška. Francoska se s precejšnjo gotovostjo more zanašati na Rusijo, Anglija pa na nikogar. Rusija in Francija ne marata za angleško zvezo, ker jima je sedanja vlada že dovolj nasprotovala. Države srednjeevropske zveze pa tudi za Anglijo ne marajo. Odkar je umrl cesar Friderik, je nastalo veliko nasprotje mej Nemčijo in Anglijo. To nasprotje se kaže v političnih listih, pa tudi drugod. V Angliji je jako ukoreninila se misel, da so nemški zdravniki na umeten način pospešili smrt zeta angleške kraljice na željo nekaterih nemških državnikov, katerim ni ugajal duh, katerega se je cesar bil navzel zaradi svojih zvez z liberalno Anglijo. Napadi nemških oficijoznih listov na cesarja Friderika in njegovo soprogo so jako razburili narodno mnenje na Angleškem. Ni čuda torej, da se princ "VValeski izogiblje, da se ne snide z nemškim cesarjem. Ker nemški državniki dolžo liberalno Anglijo, da je kriva, da so se svobodomiselne ideje za krat kega vladanja eesarja^FHd; ka tako ukoreuinile, da še sedaj delajo velike ovire Bismarcku in nje- govim tovarišem, je naravno, da Berolinski vladni krogi sovražijo Anglijo. To sovraštvo se kaže tudi v prepiru mej dr. Makenziejem in nemškimi zdravniki. Da pri tacib razmerah ni misliti na zbližanje mej Londonom in Berolinom, je čisto naravno. Za \nglijo je pa jako D varna njena osam lje-nost. Le pomislimo, če bi se zaplela v vojno s kako evropsko državo. Njena vojska je preslaba, da bi mogla državo braniti. V Londonu si pa mislijo, če bi v orijentu nastal kak prevrat, bi se pa utegnile razmere mej evropskimi velevlastimi kako premeniti in bi ta ali ona utegnila začutiti potrebo, da se približa Angliji, katere broilovje bi v resnih časih utegnilo koristiti. Ta misel je tem opravičenejša, ker se baš za ori-jent briga vsa Evropa. Na ta način so se že bili jeden pot pomagali Angleži iz osamelosti, ko so IJolgare nagovorili, da so napravili Plovdivski prevrat. Popularnost bolgarskega kneza Ferdinanda in bolgarske vlade se vedno manjša in nevarnost že preti, da bi njih nasprotnikom se utegnilo posrečiti, da j a vržejo. Da se pa ta nesreča prepreči in da Bi Stumbulov pridobi zopet prejšnjo popularnost, utegnila bi bolgarska vlada res zanetiti nemire v Makedoniji, naj se potem zgodi, kar koli hoče, da se le naredi konec sedanjemu obupnemu stanju. To utegne se zgoditi tem prej, ker bodo Angleži Bolgare prigovarjali. Kaj bi potem Turčija storila, se ne ve, posebnega veselja nema utikati se v bolgar ske zadeve, da s tem ne pospeši konečnega rešenja orijentskega vprašanja. Izpovedanega je jasno da morda ne bode več dolgo, da se bode evropski diplomaciji baviti z makedonskim vprašanjem. Iz deželnih zborov. (XIV. seja dne 18. oktobra 1 88 8.) Poslanec Višnikar poroča v tretjem branji o premenjeni postavi zaradi odkupa duhovske bire, katera se brez razgovora proti glasom nemških poslancev vsprejme. Poslanec Šuklje poroča v imenu finančnega o zakupu deželne naklade na žgano opojne tekočino 1. 1888. Poročilo deželnega odbora je le nekako zgodovinsko. Ker je bila postava pozno potrjena, se je rok jako skrčil. Ni torej mogoče bilo, že meseca decembra oklicati javne dražbe nego še le meseca januarja 1. 1. in oddala se je za mesec januar za 7541 gld., za ostale mesece do konca decembra pa za 121.045 gld. torej za najvišjo ponudbo. Deželni odbor je popolnem pravilno postopal, radi tega je sklenil finančni odsek, da nasve-tuje, da deželni zbor to odobri. A vender gre uvažati že storjeni sklep deželnega zbora, da se uvede lastna režija pri pobiranji tega davka. V finančnem odseku bila je velika večina za lastno režijo, manjšina tudi ni bila zoper to, a le s tem pogojem, da ako se pri javni dražbi ne doseže isti znesek, kateri se je doslej dobil za ta zakup. Mnogokrat se je reklo, da dežela ni za to, da bi pobirala davek, isto se je trdilo tudi pri železnicah, ko se je reklo, da država ni za vodstvo železnic, a vender se danes deluje na to, na vsej progi jemljo se železnice v državno oskrb. Isto jo pri zavarovanji, kajti i temu je kos država in pridobila si je bode, če ne drugače potom .posilnega zavarovanja. Še veljajo besede Sonnenfel80ve, da je za državo najboljše, ako svoje davke sama pobira, in kar velja za državo, veljati mora tudi za deželo. Pri privatnem zakupu je me-rodajen lastni interes, a ta prednost izvati se zna i za deželno pobiranje. Boljše plač', boljše deleže, in deželna uprava bode tolika opravila, kolikor zasebni zakupnik. Arnold Wagner pravi, da je „Steuer-pacht nur Durchgangsstufe". Že 4 leta se naklada pobira, izvežbano osobje imamo ia treba je le, isto osob;e nastaviti v deželno službo. Konsum žganih opojnih pijač se bode zmanjšal, o tem se je že mnogo govorilo in ako se danes razpiše dražba, bodo ponudbe jako malenkostne. Na Koroškem, kjer imajo lastno režijo, imajo skupnih stroškov okolu 35.000 gld., a dohodkov je več ko na Kraujskem. Tudi na Štajerskem so letos sklenili uvesti lastno režijo, zakaj bi, kar velja na Koroškem in Štajerskem, ne veljalo za Kranjsko. Poročevalce predlaga : a) Kaj se vzame poročilo deželnega odbora o tej zadevi na znanje, b) Dežela vzame v lastno režijo pobiranje naklade za opojne pijače c) in deželnemu odboru se naroča, da potrebno ukrene, da se priprave za to izvrše. Baron Schwegel neče se spuščati v teoretične razprave, nego zgolj v praktične, kukor so se razpravljale v finančnem odseku. Tudi kakor lansko | leto se ne brani, da dežela pri pobiranji te naklade uvede lastno režijo. A sedaj še ni na mestu. Dežela ali deželni zbor ni najboljši upravitelj v deželi, o tem pa neče govoriti. A doslej neso bili dohodki deželne naklade preslabi, dasi je bilo tožeb dovolj, a ne toliko, da bi se iste že sedaj otresli. Kaj pa sili na to, da bi že sedaj uvedli lastno režijo V Novi državni davek na špirit bi pač kazal na to, da Be še počaka, kajti danes se še ne ve, kakšen upliv bode imelo pobiranje te naklade. Ako bode konsum manjši vsled državnega davka, utegne država zabraniti deželno naklado. Ali je potem potrebno vzeti na novo toliko osobja v deželno službo, ko bode treba isto dobro plačati, če se bode hotelo dobiti dobro upravno osobje. Kdo pa kot dober uradnik bode ustopil v deželno službo, če ve, ako država ne (»dobri deželne naklade, da je že v dveh letih ob službo. Lastna režija je pač potrebna, če je ponudba najemnikov taka, da je manjša ko letošnja najemnina, kajti ista je dosti premajhna in dobila bi se gotovo tudi letos večja, da se je mogla razpisati dražba te priklade o pravem času. Ta čas pa, dokler se ne uvede še lastna režija, naj bi se porabil za to, da se dobe potrebni podatki, da se bode vedelo, koliko da vrže ta priklada. Zatorej začasno naj se da ta deželna priklada še v najem in se nikakor ne pritrdi nasvetu poročevalca finančnega odseka, da se takoj uvede lastna režija, kajti ako se bode uvela, bode dežela to poskušajo jako drago plačala. Poročevalec Šuklje pravi, da je bil njegov namen, o tej važni zadevi izzivati razgovor. Ves finančni odsek pa je bil načeloma za to, da se uvede lastna režija, le o času, kdaj?, so bila mnenja mej večino in manjšino različna. Rekel je g. baron 8ohwegel, da dežela ni posebno srečna pri pobiranji davka, dokazal pa ni nič v tej zadevi, a o priliki razgovora o proračunu deželnega zaklada bode še priložnost, ako to hoče baron Schvvegel , dokazati, da finančna uprava v deželi pod sedanjo večino ni tako slaba, kakor je trdil baron Sebvvegel. On je trdil, da bodemo to naklado izgubili že tekom dveh let. Tega poročevalec ne verjame ; kajti pobiranje je dovoljeno potom zakona. Da bi pa vlada zaradi visočine naklade nagajala, govornik ne verjame, in če se dovoli Koroški, Štajerski, Tirolski in Kranjski, vlada ne bode ho- tela vzeti tak „odium" nase, tla bi vsem vzela to priklado. Kakor posamični zakupniki te p iklade oiipuste svoje oaobje, isto tako b >de storila tudi dežela. Ako zakupniki ponudijo ravno toliko, kolikor doslej, baš tedaj ne bi bil on za to, da se jim da v zakup, kftjtj ravno sedaj, ko se toži: „Ni kon suma! Ni dobička!" je to najboljši dokaz, koliko dobička se tdeka v blagajnice najemnikov, in to si lahko dežela pribrani. (Dobro! DobroI) Baron Taufferer nasvetnje, ustno glasovanje o predlogu, da se vzame zakup v deželno re žijo. Predlog se vsprejiue s 23 glasovi narodnih poslancev proti 7 glasom nemških poslancev. Poslanec Hren poroča v imenu upravnega odseka o preložitvi ceste čez Bogenšperk in nasv^-tuje : 1. da se cesta izdela po deželnega inženerja crteži v Si roči ni 4la, metrov; 2. Dela naj se od-dado po javni dražbi onim podjetnikom, ki jih pre vzamo po najnižji ceni. a le po oddelkih, o katerih odločiti je deželnemu odboru Vsled deželno-zbor-skega sklepa bi morali cestni okraji, namreč Litijski, Zatiški in Trebanjski k prvotno na 23.734 gld. pro-računjenim troškom donašati 7373/i0o°/o ali 17.500 gl. Po tej razmeri bi moral donesek teh cestnih okrajev k potrebščini 47.300 gld. znašati 34 876 gld., od katere svote bi odpadlo : na cestni okraj Litijski: 21.922 gld., na Zatiški 3.986 gld., na Trebanjski 8.968 gld., prirmmkljej v znesku 12 424 gld. pa naj bi se pokril iz deželnega zaklada. Ako se navedeni skladovni doneski primerjajo s predpisanim davkom v vsakem teh okrajev to je s svotami 41.839 gld., 27.90G gld. in 20.2G9 gld. se vidi, da bi se v Litij skem okraji morala pobirati 50l/i°j0, v ZatUkem 14M/ioo°/o in v Trebanjskem 44a* 100% priklada. Ta sklep naj deželni zbor odobri in naroči deželnemu odboru, da nemudoma izvrši sklep deželnega zbora in mu zadobi Najvišje pritrjenje, nedostatek pa naj se pokrije iz deželnega zaklada. — Vsi ti nasveti se odobre. Poslanec Klun poroča v imenu finančnega odseka o dopisu c. kr. deželne vlade, da bi prevzela poroštvo «lede stroškov za zgradbo Savskih bregov pri Stožicah in pri Tomačevem Poročevalec naglasa, da je dežela že dovolila precejfino svoto, naj bi se se tedaj vršila v prvi vrsti konkurenčna obravnava in svoto 6088 gld , katere bi imele plačati prizadeti dve občini, prevzela naj bi dežela na polovico z državo, ker ni upanja, da bi občini mogli poplačati to posojilo. Deželni predsednik baron VVinkler se temu predlogu protivi in misli, da bi bilo umestno, da se dežela zaveže za poplačanje vsega zneska, kajti dežela ima po postavi v prvi vrsti skrbeti za deželno kulturne namene. Če so prebivalci teh vasij. kar je istina, res v opreznem stanji, naj dežela prevzame popolno jamstvo. Vlada je storila že dokaj, da je zgradila dotični savski breg, drunače bi bilo nekaj hiš odplavljenih po zadnji povoduji letošnjega leta. A več ko toliko država ne more donašati. Pos anec Klun odgovarja, da je dovolj ako deželanbljubi precej plačati polovico stroškov, katere bi bilo plačati revnim občinam, drugo polovico pa lahko plača država, ki tako obremenenje lahko prevzame. — Pri glasovanji vsprejrae se odsekov predlog. Poslanec De v poroča v imenu finančnega odseka o prošnji okraj no« cestnega odbora Logaškega in občin Dolenji Logatec in Iiovte za podporo in posojilo za zgradbo okrajne ceste Dolenji Logatec-Kovte Sklene se, da se prošnja izroči deželnemu odboru, da jo reši v zinislu zakona z dne 2. decembra 1872. leta. Dr. Vošnjak poroča o prošnji županstva v Kamniku, da bi se v Kamniku ustanovila javna bolnica iz Glavarjevega zaklada. Poročevalec finančnega odseka pravi, da mestni zastop Kamniški upravičeno trdi, da Komenda pač ni umesten kraj za bolnico, kajti kraj je močviren, nema dobre pitne vode, nema niti mesarja, niti peka in tudi zdravnik se ne bo dal dobiti, kadar sedanji umrje. Finančni odsek je natanko pregledal ustanovno pismo Petra Pavla Glavarja iz leta 17S4, ki je bil svoj čas ku-rat v Komendi pri Kamniku, pozneje pa posestnik Landsprajske graščine na Dolenjskem. Njegova oporoka gre na to, kakor jo je tudi tolmačil Novo meški prost Jebačin, izvršitelj njegove zadnje volje, da se ustanovi javna bolnica, v kateri naj bi bil v prvi vrsti zagotovljen vsprejem stanovalcem fare Komende in Landsprajske graščine brez razločka stanu, nikakor pa ni hotel napraviti hiralnice, za kar se sedaj ujiorablja. Mislil je pač ustanov- nik, da je umestno napraviti bolnico v Komendi in to zato. ker je ondu imel hišo, pa izpeljava tega določila je nemogoča z ozirom na zahteve, katere se 8tavljajo v našem času do bolnic. Ako se jemlie v poštev, da iznaša Glavarjeva glavnica sedaj že 195 000 gld., obresti na leto 7 300 gld in da se prihrani na leto po 3200 gld. je pač umestno, da se deluje na to, da se ustreže prvotnemu namenu ustanovitelja in se res ustanovi, kakor je ustanov nik želel v svoji oporoki bolnica, v kateri seveda bi imeli prednost vsekako Komendski in Lands-prajski bolniki. Poročevalec nasvetuje naj se prošnja Kamniške obSine izroči deželnemu od horu, da se z ozirom na ustanovno pismo razgovarja z deželno vlado in z mestom Kamnikom; s prvo zaradi prave izvršitve ustanove, z drugim zaradi prinosa k prostoru, ki bi se za gradnjo bolnice v Kamniku kupil. Dr. vitez BI e i We i 8- T f 81 e n i S ki gorko podpira ta nasvet Z ustanovljenjem javnih bolnic |io deželi bi se deželni zaklad dosti razbremenil visokih stroškov za deželne dobrodelne naprave. Tako so usmiljeni bratje ustanovili na Koroškem bolnico, isto tako je tudi več bolnic po deželi na Štajerskem, torej gre delovati na to, da se tudi na Kranjskem ustanove po deželi bolnice, ki {»ostanejo potem javne. Pri glasovanji vsprejme se predlog finančnega odseka in potem seja sklene. Interpelacija poslanca Spinčića i drugo v na, c. kr. vlado glede ustrojenja hrvatske gimnazije v Pazinu.*) „Razglasilo se je, da se viši razredi obstoječega ujemačkoga gimnazija u Pazinu ukidaju na-stavšom školskom godinom 1888/89 a niži svršetkom školske godine 1889/90, doei.n se nit nečuje nit nečita kako ći* providiti za poduku Hrvatah Istre u srednjih školah, da li i gdje če se ustrojiti hrvatski gimnazij. Njemački gimnazij u Pazinu nije ni imao raz loga da obstoji, pošto nit tamo nit u okolici nit U kotaru pak nit u obče u Istri nejma Njemacab — urodjenikah, nit pučkih školah sa naukounim jezikom njemačkim, osim jedne u Pulju ; nit sega je u velikom broju polazilo upravo s toga što bijaše njemački. Dječaci, svršivši pučke škole i ne-znajuči njemački, ili nisu se podali gimnazijalniin naukam ili su išli na Roj drugi gimnazij naukovnim jezikom njim poznatim takodjer s toga, da negilbo, u najpovolnijem slučaju, jednu godinu u pripravnom tečaju, ili, došav nisu mogli napredovati kako valja, pak su bud školu posve zapustili bud se preselili na koj drugi gimnazij. Pošto se je k tom, zadnjih godi nali, odkad se je sve odlučnije zuhtjevalo, da se taj gimnazij pretvori u hrvatski, sistematično na to radilo, da bude na njem čim manje učenikah, da se tim dokaže nemogućnost dalnjega njegovega uzdržanja, doseglo se je svrhu i uvidilo obeenito, da njemački gimnazij u Pazinu nejma razloga da obstoji. Tim pa k o se nije dokazalo, da nema prava obstanka hrvatski gimnazij v Istri i najzgodnije upravo u Pazinu. Pazin ima shodnu zgradu u tu svrhu; b jaše sjelom zemaljskih oblastih, glavnini gradom od prvoga hipa u kojem je slavno vladajuća kuća Habsburška u jednom dielu Istre zavladala pak u ovo stoljetje; jest uaravsko srediste pokrajine vezano od novijega doba željeznicom raznimi njezinim! stra-nami; ima u svojoj porezovnoj obćmi 1664, u svojom školskom okružji blizu 3000, u svojoj mjestnoj občini preko 12.000, u svojom političkom kotaru preku 31.000 Hrvatah. Gimnazij hrvatski, koj bi se tu ustrojio, bio bi ne samo za te Hrvate, nego i za sve Hrvate Istre, kojih ima 123.000, zajedno sa Slovenci 165.000; koji su vjerni podanici Njegovog Veličanstva cesara i kralja Franja Josipa L, ljubečega jednako sve svoje narode u svih svojih zemljah; koji plaćaju davak u krvi i u novcu, koji dakle nosu državljanske terete i kao takovi imadu uživati državljanska prava, medju koja spada i ono da se izobražuj u u svojem jeziku, da imadu i gimnazij u svojem jeziku kaošto ga imadu njihovi su-zemljaci (njih 112.00»») u svojem; kojih jezik ima po nečih same Njegove Visost« našega prestolo-nadslieduika krasnu književnost, jezik, kojom se je u samoj Istri već u XIII. stoljetju izdavalo državne *, Zaradi preplčlega prostora zaka.snjuno Uredu. ■pisti, kojim se je pisalo u samoj Istri pak tiskalo najveće u Mljetcih i za nju crkvene knjige, koj bijaše u porabi stoletja i u onom dielu Istre kojim su Mljetčani vladali, te kojim se u našoj monarhiji na bar 30 srednjih školah podučaje. Takov gimnazii ima podlogu u pučkih školah Istre, od kojih bijaše školske godine 1886/87 60 hrvatskih, 16 hrvarsko-talijanskih, k tomu 28 slo venskih i 1 slovensko talijanska, a imat če još veću, kak se sve pučke škole u zemlji urede po pedago-gićko didaktičkih načelih in kad se jih svuda onuda ustanovi kuda to zakon zahtjeva. Takov gimnazij zahtjeva i obćenito prihvaćeno jiedagogičko-didaktičko načelo, po kojim se ima podučavati jezikom dječakom poznatim; bio bi polažen od dječakah hrvatskih iz ciele Istre tim više što bi mogli dobivati v »će podporah od zemaljskoga odbora i što bi ga imali polaziti učenici uživajući podpore od ustanove pokojnoga biskupa Dobrile; i konačno, njim bi se doskočilo nestašici svećenikah u mnogih župah Istre gdje treba znati hrvatski, i odgojilo činovnikah bilo državnih, bilo pokrajinskih i občinskih, koji bi poznali jezik naroda medju kojim bi služili. Obzirom na rečeno, imenito obzirom na to, da su istarski Hrvati podanici Njegovoga Veličanstva Franja Josipa I., da plaćaju davak u krvi in u novcu i u obće nose državljanske terete, te da bi imali uživati i državljanska prava, medju koja spada i ono, da se izobražuj U i u srednjih školah svojim jezikom što u ostalom i pedagogićko-didaktička načela zahtjevaju obzirom na to, da Hrvati Istre takove srednje škole, gimnazija, u svojem, u javnom životu sto-i stoletja rabljenom i liepo razvijanom jeziku ne maju, kaošto ju imaju njihovi manjebrojniji suzemljaci; obzirom na to, da bi se takovom srednjom školom u pokrajini doskočilo praktični potrebam iste. uslobadjaju se podpisani upitati visoko c. kr. vladu: 1. Gdje če u Istri i kada ustrojiti hrvatski gimnazij ? 2. Ima li razlogah i koji su rad kojih se to nebi učinilo u Pazinu? Poreč 18. septembra 1888.u Slede podpisi. PoliHcni razgled. V L i u b I j a d i 19. oktobia. Dosedanja provizorićna pisama Imrouia I*r»- /.alui kot češkega ministra se bode preosuovala. Njen delokrog se bode razširil, da bode tolikošen, kakor ie ministra za Galicijo. Će je to res, se bode KOpet Čehom ustreglo, kajti to bil bi nov korak za avtonomijo češkega kraljestva. Češki listi poudarjajo, da pred vsem treba gledati na Moravsko. Na vsak način treba konec narediti nemškemu gospodstvu v tej deželi. Iv temu bode gotovo mnogo pripomogel grof Seliti oboru kot pravosodnji minister. Za njegovega uradovanja na Moravske m so razna mesta zgubila nemško lice, katero so jim bili poprej umetno dali. Pa tudi minister Pražak bode sedaj lahko več pozornosti obračal Moravskoj, ko sedaj ne bode imel toliko dela. Najprej treba, da se pravi mož izbere za moravskoga namestnika, ki bode nadaljeval delo Schonbornovo. Deželni zbor se mora j>a razpustiti. Siiuli.šli i deželni zbor je zavrgel nasvet finančnega odseka, tla bi se Ireni Abeudroth dovolilo posojilo 2000 gld iz deželnih sredstev. Predlog je zagovarjal vitez Abrahamovicz, sklicevaje se, da je njen oče. bivši finančni uradnik, mnogo pripomogel, da se za Galicijo ni davek previsoko odmeril Imel je dovolj poguma, tla se je ustavljal tedaj vsemogočnemu Bekcijskemu načelniku Cherteku. Gališki zastopniki so mu tedaj obljubili, da se mu bodo hvaležne izkazali. Za predlog odsekov se je izrekel tudi Hausner. Drugi govorniki so j>a ugovarjali, češ, da pevci in |iovke, katere so dosedaj podpirali iz deželnih sredstev, so navadno zatajili poljsko narodnost, odšli na tuie in si celo prideli nemška ali italijanska imena. Sploh pa tudi finančno stanje ni tako, da bi mogli vsakemu dovoljiti podporo, ki jo prosi. V ogerskem državnem zboru interpeloval je poslanec J. Madaracz vlado zastran podkupovanja pri volitvi v Temeškem koimtatu. Časopisi so pisali, da je veliki župan bil pisal ministru notranjih zadev, da za volilne agitacije potrebuje sedem tisoč goldinarjev. Ta denar se je pa potem dobil s tem, da se je porabil za agitacije denar, kateri je podaril za dobrodelne namene nek veleposestnik, ko Be mu je podelilo plemstvo. Če tudi so vsi opozicijski listi to stvar obširno razpravljali, vender ni vlada tega dementovala. Sodi se torej, da je stvar resnična. Radovedni sme, kako bode Ti-za stvar tajil v odgovoru na interpelacijo. Vnasije ii načelnik generalnemu štabu 3 voja Štiri leta pozneje nastopil je politično službo kot namestnik v Ravem, tod« ostal je onda le m-kaj mesecev. Leta 1871. je bil imenovan italijanskim poslanikom na Dunaji, 1, 1875 pa veleposlanikom. On je pridno gladil i>ot ti pelaljanci. Njegovi delavnosti se je zahvaliti, da je prišel italijanski kralj Umberto na Dunaj. Leta 1885. je bil imenovan ministrom vnanjih zadev, pa se ni mo«el dolgo obdržati, ker v deželi m bil priljubljen zaradi njegove Avstriji prijazne politike. Zadnji čas je zastopal Italijo v Londonu. Hvalijo ga, da je bil odkritosrčen značaj. Na Dunaji bil je jako priljubljen. Knjiga v kateri se opravičuje Mackenzie, je kaj hudo razdražila živce iioiušltiiti državnikom in zdravnikom. Ker se iz nje jasno vidi, da je zdravljenje nemških zdravnikov bilo napačno in ludi postopanje nekaterih dostojanstvenikov ni bilo tako, da bi bilo pospeševalo zdravje pokojnemu cesarju, bi mej narodom utegnila nastati velika nevolja, za-tegadel so pa nemški prevod te knjige kontiskovali, zaradi razžaljenja nemškega cesarja in nemških zdravnikov, ki so kot vseučiliščni profenorji državni uradniki. Kako drugače sodi narod o Mackenzie-ji nego pa pišejo vladni listi, dokazuje že to, da se je 34 nemških založnikov bilo ponudilo, da založi knjigo njegovo. Domače stvari. — (D nže 1 d i zbor kranjski) imel je danes ob 11. uri sejo, katere najvažneja točka bila je deželni donesek za dolenjsko železnico. Vsprejel se je predlog, da dežela zagotavlja za dolenjske lo kalne železnice donesek 500.000 gld., s katerim se bode udeležila pri dobavi glavnice, seveda pod gotovimi pogoji, katere, kakor vso razpravo objavimo v bodoči številki. Prihodnja seja jutri ob 9. uri. — (Dnevni red XVI. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 20. okt. 1888. 1. ob 9. uri dopoludne 1. Branje zapisnika XV. deželno-zborske seje 19. oktobra 1888. 2. Na znanila deželno zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora o reorganizaciji deželnih uradov. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji županstva v Veliki Loki glede podpore za napravo vodnjaka. 5. Ustno poročilo finam-nega odseka o prošnji Alojzija Prasehniker-ja v Kamniku, da bi dežela prevzela še za 30.000 gld. glavinskih delnic v namen zgradbe železnice iz Ljubljane v Kamnik 6. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji žu panstva v Tržič! in družnikov glede deželnega doneska za zgradno lokalne žsleznice iz Kranja v Tržič. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji predstojništva zdravišča v Bledu glede brezobrestnega posojila za zgradbo zdraviščenega salona, s. Ustno poročilo upravni ga odseka o nižji gimna ziji v Kranji. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Radence zavolj podpore za napravo nove ceste iz Starega trga proti Radencem. 10 Po ročilo finančnega odseka o proračunu deželnega po sojilnega zaklada in o proračunu deželnega zaklada za leto 1889. — (Umrl) je včeraj popoludne umirovljeni župnik g. Ignacij Tavčar, porojen dne 1. janu varja 1827 v Poljanah nad Škofjoloko, bivši župnik pri Sv. Križi na Dolenjskem in atrije g. dr. Ivanu Tavčarju, odvetniku v Ljubljani, pri katerem je umrl. V m. p. ! — (Deželna sadna razstava) trajala bode do četrtka, dne 2 5. t. m. Rodoljube z dežele, posel.no iz sosednih kronovin, uljudno va bimo, da pridejo ogledat si razstavo, ki je vredna obiska. Kdor jo je doslej obiskal, vsak bil je najprijetneje presenečen in včeraj bilo je vse soglasno: »IzvrstnoI Kdo bi bil kaj tacega pričakovali" Dežela kranjska pokazala je Bijajno, kako močno je napredovala v malo letih, obilica in lepota razstav Ijenega ovočja navda je vsacega z veseljem, kajti po tem nepričakovanem uspehu bode bližnja bodočnost gotovo še sijajneja, ker se je sadjarstvo začelo go jiti racijonalno in ker se na razstavi vitli, koliko koristi je naše že sedaj lepo razvito šolsko vrt □ arstvo in kako hasnovit je vsakoletni tečaj za učitelje, prej na Slapski šoli, sedaj na šoli v Grmu Da se je pa razstava tako izborno obnesla, gre v prvi vrsti iskrena zahva a in veliko priznanje kmetijske družbe tajniku s. G. Pire u, ki je v tem oziru neumorno deloval in vso razstavo sam priredil. K temu treba ogromnega dela ir« istinite po-žrtovalnosti, zlasti, ako se pomisli, da je moral zmagovati tudi vso korespondenco. Čast torej, komur čast! V drugi vrsti pa je tudi imenovati g. ravnatelj Po v še, ki mu je zadnje dni pritekel na pomoč in kateri je sploh v javnem življenji jako delaven. — Vinska poskušnja izredno prija občinstvu iu včeraj zvečer je bilo toliko obiskovalcev, da se je vse trlo. V dopolnitev včerajšnjega dopisa dodati nam je to, da je na strelišnem vrtu raz stavil g. And. Druškovič lepo število poljedel skih strojev, na drugi strani g. Fr. Terček, malo naprej pa g. Det ter. — Na mnoga vprašanja odgovarjamo, da se bode po končani razstavi vse razstavljeno Badje prodalo. Ni dvojbe, da se bode oglasilo veliko kujicev. — Vinska komisija (gg vodja Dolenec, Kavčič iz Šent Vida, Ferlinc iz Ljubljane in ravnatelj Povše) pričela je že danes svoje delo. Naloga ni mala, kajti pokušati in presoditi treba nad 90 vin. — Za vinsko po-kušnjo prodalo se je včeraj 10.000 listkov po 5 kr , razstavo pa je obiskalo blizu 2000 ljudij. — Vnanje svoje čitatelje Še jedenkrat vabimo, naj pridejo na razstavo. Najprikladneji dan v ta namen je v nedeljo, dne 21. t. m., kajti na ta dan hode možno poleg razstave obiskati tudi slovensko gledališče. — Kar se tiče vin, nam je posebno ugajal vipavski „rulandec*, „cesarsko vino" (šola na Grmu), Apfaltrernovo vino s Hrupske gmščine in Pfeiferjevo namizno vino. Seveda je v tem oziru najbolj merodavna vinska komisija, ki je pa preso-jevanje stoprav pričela. — Strokovnjaki so nam izjavljali svoje obžalovanje, da se tako izvrsten po-molog, kakor je g. P. L as sni k razstave ni udeležil. Pogrešali so ga pri sestavi razsodništva in po-kusili bi bili radi njegovo na Rožniku pridelano vino. — Jako ugajala je zvečer razsvetljava z Ditmarjevimi bliskovnirni svetilkami. Gosp. Kolman prižgal je 35 tacih svetilk, ki so zadostovale za vse obširne prostore in mnogo lepše svetile, nego plinova luč. Čuli so se glasovi, da bodo te svetilke izpodrinile Ljubljanski plin, ki je zelo drag, a slab. V par krčmah so že odstranili plin in omislili si bliskovitih svetilk na splošno zndovoljnost občinstva. — (Ljubljansko gledališče in nem-ški „Theaterverein".; Kakor smo poročali, prosil je „Theaterverein" deželni zbor, naj mu pre-pbsti in odstopi vse zneske, namenjene za zgradbo novega gledališča, da bode potem on zidal novo gledališče, ako bi dežela vrhu tega še dovolila primerno podporo iz deželnega zaklada. Finančni odsek, ki se je bavil s tem za Ljubljano, pa tudi za vso deželo imenitnim vprašanjem, povabil je zastopnike „Theatervereina", da naj natančneje razlože svoj načrt, posebno tudi, kakšne pravice da bi imel deželni odbor v novem gledališči. Gospodje so se na to izjavili, da bi „Theaterverein" bil na večne čase solastnik gledališča, da bi on imel dohodke od vseh lož, da bi te lože oddal na dvajset let in da bi se v teh dvajsetih letih ne smelo več, nego štirikrat na mesec slovenski igrati, vse drugo dneve pa nemški. Ker se po najnižji cenitvi lože oddajo lahko po 100 do 150 gld , ker bo v novem gledališči 60 lož, znašali bodo dohodki lož najmanj 6000 gld , verojetno jm tudi več, 9000 do 10.000 gld. Iz tega zneska se lahko plačajo ne le obresti, temveč tudi amortizacija kapitala 100.000 gld., katerega bo treba najeti, da se dobi za zgradbo gledališča potrebni znesek. Na razpolago je namreč zdaj že 89.000 goldinarjev, namreč 54.000 gld. zavarovalnine, 20.000 gld., ki se bodo skupili za stari prostor, in 15.000 gld. doneska Ljubljanskega mesta. TroSki za zgradbo in notranjo upravo so proračunjeni na 190.000 gld., torej se bo moralo najeti, ko bi se ne dobilo nobenih drugih doneskov, najvišji znesek 100.000 gld., posojilo, ki se bode gotovo in brez težav obrestovalo in amortizovalo iz ložinih dohodkov. Zato je finančni odsek sklenil, priporočati deželnemu zboru, naj sklene, da se zida novo gledališče na primernem, od mesta brezplačno prepuščenem prostoru. — (Konfiskacija) zadela je tretjo številko mladega a vrlega, v Pulji izhajajočega lista „11 Di-ritto Croato". — (Stritarjevih zbranih spisov) izšel je 58. snopič, Vsebina: „Zgodnji Danci". — Dunajska pisma. — (V občinah Laški trg, Sv. Krištof in Marija Gradec) je v jednem tednu zbolelo 80 otrok za nepravimi osepnicami, tudi davica se je prikazala i u vzela Is troje otrok. Zaradi teh boleznij zaprli so tamošnje ljudske šole. — ('Duhovske spremembe.) G. Al. Bra-tuša, doslej kaplan v Reichenburgu, pride za na-darbenika na Ptuj. V Reichenburg pa gre za I. kaplana g. Ivarol Tribnik, doslej kaplan na Tehar-jih. Na njegovo mesto v Teharje gre g. M. Toma žic, kaplan v Pdštanji. Za kaplana v Cirkovcih pride g. Fr. Geč, kaplan v Ormoži in na njegovo mesto pride g. V. Munda, duhovnik nemškega viteškega reda. iz Središča. Kaplaniji v Središči in na Pilštanji ostaneta prasni. — (Na kirurgičnem oddelku deželne bolnice v Ljubljani) oddaja se služba sekun-darija z letno plačo 600 gld. in prostim stanovanjem. Prosiici morajo dokazati, da so promovovani doktorji in znanje slovenskega jezika, Prošnje naj se pošljejo vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani do konca meseca oktobra 1888. Telegrami ,.Slovenskemu Narodu": Mengeš 18. oktobra. Županstva fare Komendske protestujejo proti ustanovitvi bolnice v Kamniku iz Glavarjevega zaklada. Berolin 18. oktobra. Vsi časopisi proslavljajo rojstveni dan pokojnega cesarja Friderika v navdušenih člankih. Mnogo listov izšlo s črnim robom. Rim 19. oktobra. Cesar, kraljeva obitelj in spremstvo prišli ob 93/4 v dvorno ložo na forumu. Množica pozdravila je s klici, godba s prusko himno. Potem pričel koncert združenih 6 vojaških godeb. Po koncerti velika kantata cesarju na čast, bengalična razsvetljava foruma, unieteljni ogenj. Prizor čaroben. Dvor odšel ob 103/4. Trnjtii x«lrwvilul \s|»«-li. Vsakcršno trganje po hrbtu In udih ter bolečino v členkih vspešno ozdravi mazanje z Aloiloviin „ Francoskim 1 ganjam tn soljo". Cena steklenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poltnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvor. založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj so izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (31 — 14) 7l-*> V-----SeV '■ ■1 11 murnu iw Mtoji (331—241) nj za vse leto gld. 4 60; za pol leta I gld. 2.30; za catrt lota gld. 1.15, | £ - -------astefl Umrli BO v IJuB>lJ«iiii : 15. oktobra: Ivan Uandl, čuvajev sin, 4 leta, na Dunajski cesti povožen. — Marija Kistl, gostija, tj(i let, Florjansku ulice št. 39, za vnetjem pluč. 17. oktobra: Rudolf Kodcla, branjevcev sin, 7 dni, Poljanska cesta št. 15, za otrpnjenjem pluč. 18.oktobra: Helena Svoteo, delavčeva vdova, 79 let, Florjaoske ulice si. 9, za pijući ini einpfi/eiuoin. -- Jovana Oblak, delavka, 21 let, Crna Vu8 št. 2, za otrpnjenjem pluć. MeteorologTčno poročilo. cj i Čas opa-i d5 | lovanja Manje barometra v mm. Temperatura Ve-tro vi Nebo Mokri na v mm. J2 ; zjutraj o y. popoi. oo 9, zvečer 787*4 mm. 786 2 mm. 7,"i<; 9 m i.-. «()'(] 180"C 94" 0 hI hvz. si. jvz. si. vzh. obl. d. jas. jas. 000 mm. dežja. Srednja temperaturu 10* 1°, za 1*0° pod oonnaloin. TD"ui.r^^vjsl^:a. borza ine 19 oktobra t. 1. i Izvirno telegvafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 8 2*— — gld Srebrna renta ..... 82*50 — „ Zlata renta......„ 109*95 — , 6 marčna renta .... T B7*65 — „ Akcije narodne banko. . . „ 871*— — , Kreditne akcije..... „ ,31310 — London........„ 121*7f> — „ Srebro....... . , —*— — , Napol........., 9*!<; — , G. kr. cekini .... . „ 577 — „ NemSke marke....., 59*60 — „ državne srečke iz 1. 1H51 250 gld. 133 gld. Državne srečke iz l. 1864 100 „ 171 „ Ogerska zlata renta 4°,„..... LOL tl Ogerska papirna renta V „ . . . , 91 „ . štajerski- zeinljisr. odvez. obli-:. D)l Donava reg. srečke 5°/8 . . LOO gld. 120 „ /.emlj. obi", avstr. 4' zbiti zast. listi . 121 Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — „ Prior, oblig Ferdinandove sev. založnice 99 „ Kreditne srečke.....100 gld. 181 ,, Hudolfove srečke..... 10 ,, 20 \kcije anglo-avstr. banke . . 120 113 ,, Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v. . 226 ,, danes 82*05 82*60 109 95 97*85 878»— 313*40 121*75 3*65«/, 5-77 59-55 75 kr. 75 „ 15 „ 90 „ 75 „ 75 „ 25 „ u 50 „ :>0 ., I. vrste, iz vinogradov barona Formenlinija v Št. Flniijaim in (Vrnveni prodaja se po 18 gld. hektoliter franko Goriški kolodvor. Ce se ga veliko vzame, da se po takej ceni, za kakeršno se sporazume. V. Travisan, (691—5) špediter in komisionar v Gorici. V1ZITNICE priporoča Narodna TIskarna" po nizkej ceni. Svoje pOSeStTO lili kovic bi Mllll'Ck, katero je bilo poprej last gospoda Luke Tavčarja v Ljubljani in obstoji iz hi.Še, gospodarskih poslopij, njiv, senožetij in gozdov, želim iz proste roke skupu? ali pa ua 4-ji bno pi*oi2ali. Ponudbe vsprejemarn ta teden v svoji prodajalnici v Ljubljani. (694—a) IE^, n^E_ SoTnaacLltt. 4: Ji: ' .J if v / [I ILUSTROVAN NARODNI KOLEDAR za leto 1889. Uredil, -zda! in založi I ^Drct^-tln. Hribar. l>oleva se v „\ar«Mlni Ti*kuini" in v bukvarui .1. OIOBtlni-jevi v 1 - i i ■ i»I Jani. — Centi lO kr., po pošti 13 Ur. Vsebina* Popoten kalendari}, koledar, katerenra no pridejam tudi slovanska imenu, in cerkveni koledar Nadeli«- : (J.-nc.-dogiJH cesarske h:š . Sedanji vlad rji evropski Splošne določbe c. kr. poste. Brzojavni cenik. Lestvic« i* pristojbine kolekov, Sejmi na Kranjskem, Zabavni del: Stiridesetletniea vladanja cesarja Frana Josipi I. Nali zas užni moije. Božja pota Slovencev. Na sveti veuer. Smeanice. — Naznanila. Dr. Ivan Tavčar, advokat v Ljubljani, naznanja prt tužno vest, d. je predragi mu »trije, visokoe; sti i go -pod IGNACU TAVČAR, župnik v pokoji, prejemi! svete sakramente sa umirajoče, po dolgo« trajni mučni holc/.nt, v *>2. letu tlohe svoje, dunes oh dveh popnllldne izdihnil blago svojo dušo. Pogreb hode v soboto dne 20 oktobra t. 1. oti pola 6, uri z Brega hiš. št. 8 na pokopališče pri sv. Krištofu (705) Svete zadulae maše se bodo stregle ii.r>. dne oktobra oh 8. uri v stolni cerkvi sv. Nikolaja. V Ljubljani, dne 18. oktobra 1888. ii i, kateri iin;t nekaj civilne prakse, sprejme Hi* v odvetniški pisarni v lliulolloveiii. -- Ponudbe na «lra. Josipa Roslno v Budolfbveni« (685—U) l>-vo litici;-* t/rop ji visolisi m&- hiša "m v najboljšem stanji, z lepim vrtom, zaradi jako ugodne lege na prostem kraji pripravna za vsako podjetje, proda se iz proste roke z jako ugodnimi pogoji. - Kaj več se izve v Sv. Florijana ulicah štev. I, I. nadstropje. (676—3) L. Luserjev obliž (flaster) za turiste. QotOVO in hitro tiplivajcče sredstvo proti kurjim očesom, žaljeni, tako imenovani t nI.'i kozi na podplatih in petah J-roti bradavicam in vsoui drugim trdim izraskom koze. — Uspeli zajamčen. yaW" Cena šktitljiei 60 kr. a. v. Glavna razpošiljal nI g a: L. Schwenk-ova lekarna v jleidlingti pri Dunaji. Pristnega imajo v l.pililjaai J, 8wo-bođa, U. pl. Trnkoczv; v Kiuloifovoiu D. liizollt; v Kamniku ,1. Močnik; v <«lo,.i A. Egger, W. Thunnvvald, 1*. Blrnbaeher* v Itre/.ali A. Aichinger; %■ Trgu na Koroškem) C, Menner' v Keljakia P. Scholz, Dr. E. Kutnpt'; w VVolfaberga A. lluth. l*ri*leu Mtiuu, Če imata navod in ohliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: ,,t.. Lutserjev obtlž (IliiHter) ara luriKte". (50 i—(1) VELIKA 00000 si r te iiol največji mi}ii velika od Ilum-Iiurške ilinof zh jHinčeiia denarna loterija. Specijelno pa: 1 p™,.*™* -i00000 1 ui»......* 200000 1 «*.» 100000 I 75000 70000 65000 dobit, a mark \ dobit, a mark 1 dobit, a mark 9 u dobit, a mark \ dobit, a mark 1 dobit, a mark I dobit, a mark 1 dobit, a mark 8 dobit, a mark 26 dobit, a mark 5<> dobit, a mark 103 dobit, a mark 200 dobit, a mark 012 dobit, a mark 888 dobit, a mark 30100 dobit, a mark dobit, a mark 300, 200, 150, 127, 100, 94, 67, 40, 20. 55000 50000 40000 30000 15000 10000 5000 3000 2000 1000 500 148 Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBUlttiU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 98.000 srečk, od katerih se izžreba 49.100 srečk. Za žrebanje določeni skupni kapital znaša 9,345.605 mark. Znamenita prednost te denarne loterije je ugodna naredba, da se vseh 49.100 dobitkov, ki so zraven v tabeli, ze v malo mesecih iti sicer v ledmib razredih sukcesivno gotovo izžreba. Glavni dobitek prvega razreda znaša 50.000 mark, poraste v drugem razredu na 55.000, v tretjini na 60.000, v Četrtem na 65.000, v petem na 70.000, v šestem na 76.000, v sedmem pa eventuvelno na 500:000, specijelno pa na $00.000, 200.000 mark Itd. Podpisana trgovska hiša uljudno vabi k udeložitvi te velike denarne loterije. Častiti naročevaloi se prosijo caročltvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih ali postnih markah Tudi se denar lahko pošlje po pošlitej nakaznici, na željo se naročitve izvršč tudi proti postnemu povzetju. Za žrebanje prvega razreda velja I celit originalna srećku av. v. gld. .'$..10. 1 polovica originalne srečbe av. v. gld. 1.7-">. 1 eefrlina originalne Krečite av. v. gld.—-5M>. Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roke in ob jedcem uradni nacrt žrebanja, iz katerega se razvidi vse natančneje. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utis-nenim državnim grbom, listo dobitkov. Dobitki se točno po načrtu izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju ne ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo no ugajajoče srečke pred žrebanjem nazaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uradni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Da nam ho mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, prosimo taista kolikor mogoče Ilitro, vsekako pa pred 31. oktobrom 1888. nam dopnslati. (700—1) VALENTIN & 00, Bankgeschaft, S-A- "tvC 33 TT15 CS-- Prihodnji teden žrebanje! Srečke Obrtne Razstave, Prirejene v Proslavo Cesarske Svečanosti, samo «50 kr Glavni dobitek ^JdL^lEH^fl* Goldinarjev. (658—11) Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, Bartensteingasse 4. T7" X-.3"CLlol53,rLl se a.oToiT7-aoo -v rr^er^joJ.ri.IcI T- O. II^-^^IEI^-ja,. Dm Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne". 24