Si. 93.
V Trstu, v sredo 19. novembra 1884.
Tečaj IX
NOST
Glasilo Slovenskega političnega društva za Primorsko
•? 90BO&U J* m«.«
i. ^^^Tlii! H^A ° PoUldne c«nft*»VB«	, .. Vli «/ot,m se pošiljajo Uredniitvi avla Tirrente« »Nuova Tipografi*;« vnak mora biti
leto je e gbi., za polu leta » (Zld.. z» četrt leta *. pld. BO kr. - Posamezne Številke	)	frankiran. RokopUl o-ez posebne vroduottl «e ti« vračajo. - Inserati (razne vrste natna-
dobivajo pri opmvniitvu m v trafikah v Trata po & kr., v Gorici m v Ajdovščini po	(	nila in potlanice) a« zarafiunijo po pogodbi - prav cen6; pri kratkih oglasih z drobnimi
«kr. - Aa^ofimne, reklamacij« in inaerate prejema Opravnlitvo, vfa Torrente, »Nova tiskaru*.	j	firkami »e pla«uje za vsako besedo 2 kr ogiasin z aroimimi
Narodnost in država,
(Dalje).
V najstarejšej dobi zgodovine, ko so razni rodovi drug poleg druzega živeli v največej neodvisnosti, družili eo se ti rodovi le tu in tam za si u gaj posebne nevarnosti, k temu jih je silil nagib lastne ohranitve. Veči rodovi so se razdeljevali, ko so preveč namnožili se v podrodove in iz teh so se polagoma zopet osnovali samostalni rodovi, kakor se more to Se denes opazovati pri Arabcih. Vsak rod je imel svojo jako prvotno ustavo; roda najstarši so se mej seboj posvetovali, eden ali drugi najsrčnejši mej njimi je prevzel vodstvo roda, in to vodstvo je ostalo včasih za dolgo ali vse čase v enej in istej rodbini.
. Prav nekako tako je bilo, kakor nam biblija dopoveduje o Izraelcih, predno so dobili svoje kralje; prav enake razmere nahajamo v starodavnoj Tndiji, katere prebivalci aričnega pokolenja so se delili v polno manjših rodov; enake razmere so bile tudi pri starih Grkih, pri starih italijanskih, germanskih in slovanskih ljudstvih in nekoliko so nekatera ljudstva še do najnovejše dobe ohranila svojo prvotno društveno obliko. —
Iz vodjij teh rodov se je rodilo najstarejše kraljestvo, katero je bilo jako primitivno brez vsakega posebnega lišpa.
Kralj ni bil nič druzega, nego
PODLISTEK.
Italijanska Slavij a.
(Dalje.)
K ljubu tolikej važnosti slovensčine za Italijo, vendar nema še Italija nobene stolice za slovenski jezik in njega literaturo, čemur se pisatelj jako čudi, a ob enem tudi pristavlja, da je zdaj najboljša nada, da se v Čedadu po prizadevanju r. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Ron-caglia v Čedadu najbrža ustanovi poseben zavodi, v katerem se bode podučeval slovenski jezik in njega literatura; ali za zdaj, da se v ta namen ustanovi le stolica. katera naj bi bila naslonjena na Če-dadski konvikt, na katerem naj ima slovenščina prednost pred nemščino in še €elo pred zgodovino Furlanije.
Akoprem se ne moremo povsod vje« mati z argumentacijogosp. pisatelja, vendar nas je stvar zadosti zanimala, in moramo prtpoznati, da je važnost slovenskega jezika iu sploh spoznanja slovanske literature za It lijo zadosti dobro utemeljil. Italija je uže zdaj raejafinica z slovanskimi zemljami, in kolikor bolj zadobiva materin j z>k v slov. deželah veljavo, toliko veča postane potreba za mejaše, da se uče slovanskih jezikov.
Mi to, kar g. pisatelj govori o klinu proti panslavizmu, to jejako nejasno; ako je k;ij na panslavizmu, potem je sredstvo, katero Italiji svetuje v obrambo proti njemu, jako problematično, rekli bi celo nelogično; — Se manj pa je verjetno, da bi mogli kedaj postati beneški Slovenci Italiji koristni v dovrfcitev iredentarskih naklepov. Da bi beneški naši bratje še take lepe reči pripovedovali v Tolminu, Kanalu, Bolcu, itd. o italijanskej vladi in
prvi mej enakimi, ali prvak jednega roda. Stara ljudstva so kralje čestokrat primerjala biku, kateri svojo čredo hrani pred roparskimi živalmi, in v egiptovskih napisih se imenuje kralj: »močni bik«, tako na priliko je imel egiptovski kralj Tothmes III. častno ime: »Močanbik, kronan vMemphisu«. Stara ljudstva so se največ pečala se živinorejo in od tega dohaja, da so svoje primere iskala v živenju živalstva. Kralj je bil poveljnik v vojni, on je ob enem bogovom daroval, bil je torej vojskovodja in duhoven ob enem. To podobo starega kralja aričnih ljudstev nahajamo tudi v basnih starih Grkov. Ali kralj je bil tudi sodnik; pri vsem tem pa so tudi staroste ljudstva imeli svojo besedo in se niso gledć svobodnega postopanja skoraj prav nič razločevali od kraljev.
Starim ljudstvom ni bilo nič vzvišenejega, nego pravičen kralj in Odisej ne pozna nič blažejega in lepšega na svetu, nego pravičnega kralja, kateri Čuje nad pravico in s tem širi varnost, blagost in mir. V enej najstarejših knjig kineških se večkrat nahaja pojav, da ako je vladar pravičen, nebo in zemlja ohranita enakotežje, širi se blagost, polja rodć in na svetu kraljuje blagodejni mir.
Prav zato pa, ker so ljudstva imela take pojme o svojih kraljih, imela so tudi kralje za odgovorne za vsako nesrečo, katera jih je zadela, tako so Švedi sežgali svojega kralja
njen j pravičnosti, vse to ne bi nič poma galo, stara antipatija do vsega, kar je italijansko, mej Slovenci sploh uničuje a priori vsak poskus propagande za Jtalijo mej njimi, in gotovi smo, da bi se Slovenec mogel poprej navdušiti za daljno Francijo, nego pa za sosednjo Italijo, in naj bi bila ta svojim 40.000 Slovencem še tako pravična, — Slovanstvo predobro zna, kaj ima pričakovati osobito od Ro-manstva in predobro vemo pri nas, da je italijanščina našej narodnosti veliko bolj nevarna, nego pa celo nemščina; prav zato pa skoraj gotovo ne bode Slovanstvo nikoli v predobrih razmerah z Italijo, ker zadnja uže zdaj sega po Primorskih deželah Avstrije in hoče sploh Slovane od'i-noti od morja, kar pa ti zadnji ne bodo nikoli mosli dopuščati; pač pa bode uprav narobe njih prizadetje z vsakim napredkom veče, da namreč izpodrinejo it ilij niski element, ki se je dosedaj neopravičeno vrival daleč čez svoje meje.
Uprav ta ital. element pa zdaj uže opravga zaiačo, katero hoče pisatelj poveriti beneškim Slovencem in j" v tem obziru uspešnejši činitelj, nego bi bili beneški Slovenci; italijinska eksp inzija im » v naših domačih IrHentarjib najboljše zaveznike in agente. M vda ravno, da bi beneški Slovenci Italiji dobro rabili za ogleduhe, ali za to ni treba prav njih: Italija ima v slovanskih deželah ob Adriji oglednhov dovolj; ne potrebuje torej beneških Slovencev, ki najbrže ne bi opravljali te službe s takim veseljem in tako dobro, kakor prvi.
Pisatelj naposled omenja Se drugih pripomočkov, s katerimi se ima zboljšati stanje beneških Slovencev. Pred vsem želi boljšega pravosodja, katerega se tudi nadeja, da se le v Italiji uvede nov znkon o sodnijih, po katerem bodo same občine imele v izročenem delokrogu tudi pravo-
Domalda in ga darovali na žrtveniku Odin-u vsled velike lakoti. — To dokazuje, da so prvotna ljudstva vedno spojevala vero z državno avktoriteto.
Duhovski značaj kraljevskega dostojanstva se je kazal posebno pri starih Grkih in starih italijanskih ljudstvih. Kraljevska moč, v začetku jako majhna, začela se je širiti s tem, da so si nekateri kralji z močjo in hrabrostjo podvrgli več rodov in tako so nastale države, ki so imele uže dobro izraženo narodno obliko.
Najstarša narodna država je bila egiptovska. — Tam se je kraljestvo polagoma izcimilo iz mnogih rodov, dokler je nastalo veliko mogočno kraljestvo Pharaonov, ki so bili tako mogočni, da jih je ljudstvo zvalo »sinove solnca«.
Egipt pa je tudi najstarejša znana država, sestavljena na čisto narodnej podlagi, se svojo lastno književnostjo, umetnostjo in moralo. — V omenje-nej državi se je posebno sijajno pokazal narodni duh in narodna svest v boju proti tujim ljudstvom, v ustajah proti vladi tujcev. Skoraj enako je bilo s Hebt-ejci ali Izraeliti, ki so bili v veduej dotiki z Egipčani. Pred vsem so imeli Izraelitje glavarje rodov, potem sodnike, naposled narodne kralje; ali še pod kralji pokazala se je moČ rodov, ker so se ti rodovi razdelili pod dva kralja. To je Izraelce slabilo in prišli so v babilonsko rob-stvo, a to robstvo jim je bilo taka
šola, da so po povratu iz robstva osnovali eno samo sicer oslabelo in manjše, ali po narodnej edinosti popolnoma prešineno kraljestvo, v katerem je sovraštvo do tujca vso druge lastnosti nadkriljevalo.
Versko stališče je ta srd proti vsemu tujemu vzdigovalo do skrajnosti, in ko je na Izraelce prišel rimski jarm, branili so se oni tega jarma do obupa, najlepših občutkov in misli so bila napolnjena srca Židov: narod, domovina, svoboda, neodvisnost, vera, vse te prekrasne ideje so to malo ljudstvo navduševale v boju na nož, v katerem je pokazalo največe domoljubje in poŽrtovalnost. Ali vse zastonj, sojen mu je bil propad in palo je v boju za svoje narodne svetinje, za idealne svrhe; palo jo kakor mučenik za narodno idejo, ali ne popolnoma brez svoje krivde.
Kakor Poljsko kraljestvo, propal je tudi Izrael, ker so bile geografične, politične in nravstvene razmero take, ker je bilo Izraelsko kraljestvo na poti velikim vojskam zmagovalcev, ter je ležalo mej mogočnimi državami. Padli pa so Izraelci tudi zarad korupcije, prepirov mej seboj, šovinistične p r e c e n e svojega in preziranja vsega tujega in naposled tudi vsled izrodstva verskega čuta, vsled nadvladanja svojega duhovstva in vsled surovega neverstva.
Tudi pri drugih starih azijatskih ljudstvih se je pokazala moč narodne
sodje za vse malenkostne pravde, kar bo le tudi za beneške Slovenca boljše.
Glede uravnave občin je pisatelj za veče občine, toda vs <k oddelek velike občine naj ima svoje pos bno gospodarstvo. Novih, dobrih cest italijanska Slavija tudi potrebuje, vse vasi naj imajo dobro cesto v G-daii, katerega naj bi prej ko pr-j vezala Železnica z glavno prometno žilo Italije; ali država sama mora kaj žrtvovati za vse te ceste in ne puščati vsega dotičnega bremena na plečih občin samih, kakor je to dosedaj ve Ino bilo.
Phatelj izraža ludi Željo, da bi se straži italijanskih mej ne pripuščala le finančnim stražnikom, ampak inem, da bi bilo boljše in za Italijo časmejše, ako bi se ta st-aža poverila beneškim Slovencem samim, kakor j* to bilo pod beneftko Ijudo-vlaio; beneški Slovenci naj nadomešcujejo starodavno romansko naselbino, oni naj bodo n »ravni jvz ali nasip, k.t^ri vsak navai izz i gora dohajajoč, ako ne ustavi, vsaj mu odvzame velik del moči, tako, da tak naval vsaj oslabljen in manj nevaren lospe v italijmske ravnine.
Torej en batalijon in še več Slovencev in Fu-lanov če ladskega okraja, kateri s poveljništvoin v središču (Ć-dadu) in s kompanijami razdeljenimi po krajih, kakor v G-dadu, sv. Petru, Faedis u, Ta'čentn itd., imel bi slavno nalogo, da brani -verne mej • Italije in da tudi študira deželo onkraj teh mej. Ali ni to originalna id^ja, katero bi si morili dobm zapaziti tu ii naši avstrijski državnik ? O tem, da Italija misli napraviti ob svoj h severnih mejah, to j-* proti Avstriji, neko stalno stražo ali milico, slišali smo tudi iz drugega vira.
Kaj pa, ko bi Avstrija tudi posnemala ta izgled? Sij bi Dri na* vse ljudstvo, staro in mlado stopilo v o-ožj*. kadar bi Slo za hrambo inej proti nepopolarnej Italiji! Ali
pri nas imajo veterane in s temi mislijo zadostiti potrebi lastne ljudske, obrambe ali ne bi bilo bolje, da bi se tukaj na Primorskem osnovalo 2 do 3 bataljone mejnih lovcev, prostovoljcev, kateri bi v slučaju vojnez Italijo imeli nalogo, da varujejo Avstrijo navalov Č z benečanske gore, torej enako nalogo za Avstrijo, kukoršno bi hotel pisatelj izročiti bataljonu beneških Slovencev za Italijo ?
Tu stvar se nam zadosti važna zdi, da jo priporočamo merodajnim krogom v resen preudarek. »Historia magistra vitae«, kliče pisatelj, ki izraža nadalje ž ijo, katera se strinja se ž-ljo tudi ital. senatorja Man fr i na. da bi beneški vogel, nekdaj rešitelj Rima pred Galli, tudi za naprej veljal kakor glavna trdnjava italijanskega poluotoka, in v ta namen je treba pred vsem močno utrditi središče italijanske Slivije, to je G^da >. Zarad tega, kliče pisatelj, proč z navadnim komisarijatom, ki ni nič dru« zega, nego priprosti poŠtarski urad. ustanovi naj se prej ko prej za okra) beneških Slovencev posebna mejna podpref-ktura, k koršnia je bila za č<sa Napoleonega ittl. kraljestva od leta 1806 do 1813
S tem hoče torej reči, da je hilo oil Italije jako neprevidno in slabo, da je ona dosedaj tako malo važnosti pokla lala na beneške Slovence in na teritorij, v katerem oni prelivajo, a da se je uže začelo v t«*j zadevi gibanje v Italiji, ki kaže, da se vedno bolj spoznava važnost beneškega gorovja, posebno v strategičnem obziru. Toliku važnosti torej dajo v Italiji peščici SI-vencev in njihovej zemlji; a v Avstriji •*o še taki d>ž>vniki, ki menijo, da tukaj ni potrebno in Avstriji koristno, ako se s veo močjo podpre slovenski element, ki je Še vsa drugačna trdnjava proti Italiji, nego pa bi to mogli keduj postati beneški Slovenci proti Avstriji.	(Konec prih.)
ideje. Perzijsko ljudstvo se je otreslo vlade Partov, ker je hotelo biti svoj narod, in kinežka država je tudi od začetka narodna, ker se nje začetek izpeljuje iz takozvanih 100 rodbin. Pri Grkih, akonrem so veliko kasneje nastopili, nogo stara azijatska ljudstva, nahajamo staroste naroda in kralje, prvi so z drugimi delili meč, to so bile takozvano oligarhije.
Ker se je ljudstvo naveličalo samovlade le nekaterih starostov, zato je odstranilo tako vlado ter jo nadomestilo z ljudsko vlado, ali demokracijo.
Iz te se je i^cimil odvažen vpliv ene same odlične osobe, katera je porabila naklonjenost ljudstva, da je vso vladno moč na-se potegnola, taka vlada je bila tiranska in dotični osvo-jevalci vse moči so se imenovali tirani.
Ali mej Grki je bil duh partikularizma tolik, da so so namesto edinili v veče države, rajSe še bolj cepili, tako sicer, da je imelo skoraj vsako veČe me3to tudi svojo samostalno neodvisno vlado. Le vez skupnega rodu in pa vera ste večkrat zedi-nile te grške državice, navadno takrat, kadar je bila ena ali druga od njih napadena po kakem tujem narodu.
Narodni duh je torej budil nad Grško tudi k ljubu prirojenemu partikularizmu, kor vsak Grk seje, kakor je sam Aristoteles zatrdil, nasproti barbarom, to je vsem drugim ljudstvom, smatral za kaj boljšega, za uda plemenitejšega rodu.' Pa tudi Platon je izrazil isto misel, ko je rekel: «Jaz imenujem Helenstvo veliko družino samih krvnih sorodnikov«.
«I)a se Heleni bojujejo proti barbarom, to je naravno; ako pa se mej seboj vojskujejo, oni ki so ena družina, potem je to dokaz, da je grška ljudska rodbina bolna, in da je na obeh bojujočihsestranih propalo domoljubje«.
Grki so nas učili mnogo, posebno pa glede tega, kako se razvijajo ter nastopajo državne oblike; Aristotelovo menenje, da iz kraljestva se iz-cimi oligarhija, vlada najuplivŠih, iz oligarhije demokracija ali vlada ljudstva, iz demokracije oklokracija ali vlada najnižega najsurovejŠega ljudstva in iz ohlokracije tiranstvo, je opravičeno po zgodovini. NajboljSo grško države so bile one, v katerih se je dobro vtemelilo kraljestvo. To so bile najsurovejše grške dežele, kakor Sparta in Makedonija, ali obe te državi ste se največ časa vzdržali in sti osodo Grkov največkrat odločevali.
Drugače, nego pri Grkih so se razvijale stvari pri Rimljanih. Namesto partikularizma, so tam od prvega začetka vladali kviriti, okolo katerih so se zbirali drugi rodovi, v začetku so državo vodili le kviriti; ali plebejci so si kmalo priborili tudi pravic in enakopravnost. Kolikor bolj pa se je krepil Rim po svojej izvrstnej ustavi, toliko bolj so se silila druga v Italiji živeča ljudstva v zvezo z Rimom in na zadnje so se ta ljudstva ccl6 bojevala zato ter si tako tudi pridobila rimsko meščanstvo. Od te dobe je predstavljala vsa Italija le eno državo, le eno ljudstvo, da Še več, Latinci so s tem postali kaj naglo en sam narod z enakimi pravicami, enakimi težnjami, zvezan po enem samem postavodav-Stvu.	(Dalje prih.).
Občni zbor pol t. društva Edinost.
Na Katinari dne 9. novembra.
(Konec.)
Po prečitanju peticije na mestni zbor priporočil se p<ročevalec v gorkih besedah okoličanom, naj pred vsem sumi varujejo
svoje pravice po pregovoru: «le budnim pravica«*; naj torej ne sprejemajo italijan-sliih dopisov magistratovih; posebno pa kadar j i ta bodo hodili tirjat z ital. dopisi, naj te zavračajo, vsaj s tem zmagajo magistrat, kateri bo moral ali popustiti terjatev, kakor je to storil pri .Edinosti«, ali pa bo pisal po slovensko.
G. Iv. Dolinar se tudi vjema s peticijo in pre (govornikom in pravi, da je postopanja magistratovo v tem obziru u£e več nego brezobzirno, ono je uže sramotno. Ali dosti smo tega pometanja z riami tudi sami krivi, ker smo prekrotki in ne znamo varovati svojih najsvetejših pravic. On torej gorko priporoča, da občni zbor enoglasno sprejme po odboru »Edinosti« predloženo prošnjo na mestni zbor.
G. P. PersiČ pravi, da se je uže večkrat sam prepričal, kako škodo ubogi kmetje v okolici trpe zarad ital. dopisovanja po magistratu; v Trebčah se jezgo« dilo, da vsi prebivalci ondotne vasi niso mogli raztolmačiti nekega ital. dopisa ma-uistratovega, tako sicer, da je dotični moral romati v Trst, da so mu tam dopis raz-tolmačili, ali to ga je stalo časa in denara. To so jasni dokazi za potrebo, da vsi uradi z okolico uradujejo po slovensko, kajti drugače nemajo okoličani le materijalne Škode, temuč jemlje se jim tudi, kar imajo najsvetejSega na svetu, njihova narodnost. — On se torej tudi popolnoma vjeraa s peticijo, katera naj se prej ko prej odpo&lje.
Predsednik Še enkrat ponavlja glavne točke prošnje in povablja navzoČne. da glasujejo, ako so zadovoljni, da se odpošlje preeitana prošnja brez vsake spremembe mestnemu zboru.
Prošnja je sprejeta enoglasno in z velikim navdušenjem.
Na to naznani predsednik, da bo tajnik, gosp. Dolenc v imenu odbora poročal tudi o tretjej točki dnevnega reda.
Poročevalec riše v daljšem govoru, kiko so razni zdaj na vrhuncu politične zavesti in svobode stoječi narodi, mej njimi v prvej vrsti Angleži najprej materijalno napredovali in na tako vtrjenej gospodarskoj podlagi potem sezidali svojo neodvisnost in svojo veljavo.
Narod brez vsaceita blagostanja ne more tako lahko doseči svojih kulturnih in političnih svrh, kakor narod, katerega pred vsem vodi dobro gospodarstvo in napredek v obrtniji in trgovini. Da naš narod s tako težavo napreduje, tega je v prvej vrsti krivo naše slabo gmotno stanje v obče, kajti naš kmet. naš mali obrtnik se čestokrat nahaja v velikih denarnih stiskah, pa se mora k tujcem zatekati, da mu iz takih stisk pomagajo. Ali ta pomoč je navadno strašno draga, in našemu človeku nevarna, ker ga prvič žara l previsokih obresti spravi v nevarnost, da gmotno propade in drugič ga stori Čestokrat odvisnega od protivne nam polit, stranke ali protiv-nega nam naroda.
Ako Be torej hočemo tudi politično gibati z večo sigurnostjo, kakor smo se uosedaj, treba je, da postanemo tudi gmotno m denarno kolikor mogoče neodvisni od naših sovražnikov ter da Ž njimi konkuriramo na polju raznega dela, obrtnije in napredovalima kmetovalstva. Da pa nam bode to lož"je mogoče, treba je, da imamo tudi lastne zavode za denarno pomoč, to je ljudske posojilnice in hranilnice, kakorš-njih nekoliko uže „obstoji na Slovenskem, posebno dosti na Štajerskem in kakoršno so Istrski rodoljubi tudi nedavno ustvarili za Istro. V okolici Tržiškej se je uže začelo orgauizovati delo gmotne pomoči; v vsej OKolici obstoji uže 5 obrtnijskih in gospodarskih društev, katerih večina prav dobro napreduje, pa bi lehko še boljše, da imamo v središču, v mestu osrednjo posojilnico, katera bi po nekakem vedila vse t» male posojilnice ter jim posojevala veče svote, — katero delo bi bilo jako sig.rno in za osrednjo posojilnico jako uspešno, kajti vsa društva v okolici so osnovana na neomejenem poroštvu in dajejo najboljše poroštvo za gotovo več sto tisoč forintov. Na takej podlagi je torej lehko in prepotrebno, da se v Trstu osnuje veča ljudska posojilnica na delnice, katera bi bila skoraj glavni kamen naše organizacije v zmotnem in političnem pogledu. Poročevalec razlaga to organizacijo še nadalje in konečno predlaga, naj zbor sklene resolucijo, po katerej naroČi odboru polit, društva Edinost, da prej ko prej vzame v roke osnovo ljudske banke ali posojilnice za Trst in da se v ta namen konstituira ad hoc ter prej ko prej ide na organizacijo omenjene banke.
Po kratkej debati je bil tudi ta predlog enoglasno in navdušeno sprejet.
Predsednik g. Nabereoj povabi navzoČne, da v zmislu zadnje t čke dnevnega r-«ia stavijo posamezne predloge in interpelacije. Oglasi se g. Andrej Hrovatin, posestnik iz Rooola in se živo pritožuje zoper način, kako magistrat v okolici izpeljuje stavbeno postavo, on trdi, da bi se mej mestnimi in kmečkimi stavbami moral delati razloček, ne pa rabiti tisto kopito za ene in druge. On predlaga v tej zadevi prošnjo na mestni zbor.
Predsedniku g. Nabergoju je tudi znano, kako ljudje v okolici trpe zarad prestroge rabe stavbene postave, ki se enako rabi za veliko mesto, kakor za vasice; njemu so znani sluča|i, ko so v okolici zarad neopravičene strogosti magistratovih organov celedružine postale nesrečne. Tako na pr. je v Bazovici še nedavno pogorel nek okoličan, nesrečni mož je vse sile nape), da je pogorelo hišo zopet popravil, dozidal in pokril, a komaj je se svojo družino Šel zopet pod svojo strebo, prišla je komisija in ga z družino vred iz-terala iz lastne hiše. M' ži je to tako žalilo. da je kmalo potem umrl. Enakih slučajev, sicer brez smrtnega izida, moglo bi se veliko navesti, pa saj so občno znani, ker I« en glas pritožne je v tem obziru po vsej okolici. Krivica je torej velika in jaz sam sem v dež. zboru zahteval olajšav v tej zadevi. Sklenola se je vsled tega nova stavbena postava, katero je Nj. Veličanstvo uže potrdilo, in katera stopi v veljavo uže v februvarju; v tej postavi se jemlje obzir na okolico in se okoličanom dovoljujejo vse potrebne olajšave; ne bode torej treba nobene prošnje v tej zadevi. Hrovatin se zadovoli s tem pojasnilom in umakne svoj predlog.
G.Iv. Dolinar interpeluje na to pred-sedništvo, kaj je s prošnjo o slovenskih šolah v mestu Trstu.
Predsednik odgovarja, da se je prošnja zopet vložila z italijanskim prevodom v namen, da se stvar poprej reši meritorično, in da se ne zgubi preveč časa s procesom proti mestnemu zboru v zadevi jezika. — G. Delinar predlaga na to, da se z drugo prošnjo na zbor pospešuje rešenje prošnje zarad šol.
G. Dolenc predlaga, da se rajše sklene resolucija do slov. poslancev v mestnem zboru, naj oni to zadevo v javnej seji sprožijo in župana interpelujejo, kedaj pride omenjena prošnja na dnevni red. — Ker se tudi g. Dolinar vjema s tem predlogom, glasuje se samo o njem in bil je sprejet skoraj enoglasno.
(?. Janez Oerdol predlaga, da bi se napravila prošnja na mestni zbor v zadevi uradnih tir vaških načelnikov ali županov. Pravi, da po starem je imela vsaka vas svojega župana, ki so bili ves dan pri d6mu; zdaj pa je za več vasi in frakcij po le en načelnik in ta uraduje le od 9 ure zjutraj do 3 popoludne, navadno še toliko ne) Ako kedo oboli po 3. uri pop. ni več mogoče dobiti pozivnice za zdravnika; predno po tej poti, posebno zdaj, ko so kožce in druge nalezljive bolezni, okoličan zdravnika dobi, lehko mu doma bolnik umrje brez vsake pomoči. Nekdaj so stanovali zdravniki za okolico v okolici, ederi bil je celo pri lovcu, a zdaj stanujejo vsi zdravniki le v mestu.
Treba je, da bi vaški načelniki imeli več uradnin ur in prošnja v tej zadevi je nujna. Predsednik g. Nabergoj pojasnuje, ko se je sklepal navod za krajne načelnike (Capo villa), da je bilo določeno, da ti imajo uradne ure od 7 do 12 dopoludne. popoludne pa da imajo hoditi po vseh oddelkih svojega kraja, (contradej da po-izvedavajo potrebe okoličanov. Sliši se pa. da nekateri taki načelniki ne izpolnujejo natanko svojih dolžnosti in se premalo brigajo za svoj urad; oobro bi bilo torej, da jln mestni magistrat opominja na njihove dolžnosti. G. Dolenc predlaga, da se tudi ta zadeva priporoča poslancem okolica v mestnem zboiu, naj oni v tej zadevi interpelujejo mestno županstvo. Pri glasovanju je bil ta predlog sprejet enoglasno.
Tajnik Dolenc bi Še rad, da se provocira menenje zbora v zadevi, ako se ima proŠmi na mestni zbor dodati tudi itil. prevod. — Zbor oklene enoglasno, da ne; in ako pri magistratu ne sprejmejo same slovenske prošnje, naj se precej napne tož^a na d'žavno sodišče, da ono to stvur konečno reši. Posestnik, g. O ta iz Doline v izvrstnem navdušenem govoru riše razmere Primorskih Slovencev ter izrazi svoje veselje na napredku in delalnostl društva • Edinosti«, katerega odboru izreka svojo toplo zahvalo, konečno pa zakliče cesarju navdušeni trikratni »Živio«, kateri klic se je več sekund razlegal bo dvorani.
Predsednik se potem zahvali zbornikom, ker so s tako pazljivostjo sledili obravnavam, priporoč*, da vsi navzočni Širijo upliv polit, društva E linost in v obče slovensko zavest po tri. okolici in po vsej Primorskej ter sklene občni zbor ob 6. uri zvečer.
Politični pregled.
Notranja dežele.
Avstrijska delegacija je 14. t. m. obrav. navala bosniŠki kredit Pr i t-j priliki je poslanec Klaič izrekel željo, naj se opuste po-skuŠnje z naseljevanjem, ker s tem se mej prebivalstvo zanaša te gibanje, katerega doslej ni bilo, poudarjal je tudi potrebo zveze dalmatinske državne železnice z av-
strijskimi železnicami in sploh priporočal ministru, naj se na grajenje železnic v Bosni poseben ozir jemlje. Minister Kallay je odgovoril, da ni še dokazano, da bi naselišča ne imela vspeha, če tudi so nekatera propala. Bosniška vlada nema naloge, da začne graditi železnico po unskej dolini, ako bi se pa započetje sprožilo od druge Stranj pomore tudi bosnifika vlada k troškom za' potrebne preiskave; minister je dalje poudarjal, da bi za Dalmacijo bilo koristno, ako se mostarska železnica podaljša do Portotolero, a ta stvar ne spada v njegovo področje. Potem se brez promembesprejme kredit za Bosno, kakor tudi izvenredno vojnepotrebšČinein proračun za mornarico.
Avstrijska delegacija je 16. t. m. potrdila računski sklep za leto 1882. Prošnja graške kmetijske družbe, naj naturalije za vojaštvo preskrbujejo občine ali okraji, izročila se je na Hohenwartov predlog vojnemu ministru, da jo dobro pretese in ova-ži. Vojni minister je izrekel, da to stori in o svojem času svoje predloge objavi.
Ogerska delegacija je 15. t. m. sprejela vojaški proračun po odsekovih predlozib, tako tudi mornarični proračun z nebistvenimi promembami.
Ogerska delegacija je 17. t. m. sprejela proračun ministerstva zunanjih zadev.
V	Budimpeštu so vstale grozne tožbe zoper policijo. Dokazalo se je namreč, da so policijski organi v zvezi s tatovi m s tacimi zavodi, kateri so namenjeni javnej spridenosti. Govori Sd o rečeh, da človeku lasje po konci vstajajo, o rečeh, tako po-hujšljivih in groznih, da jih javno ne smemo imenovati.
V nanje dežele.
Za brunsviSkega vojevodo je Imenoval vladni svet pruskega princa Albrehta in trdi se, da ga je nemški cesar uže potrdil. Kumbeilandski vojvoda je tedaj z svoja pravico ostal na cedilu.
V	Berolinu je Bismark 15. t. m. odprl konferenco glede dežel ob reki Kongo. Za načelnika je bil izvoljen Bismark na predlog italijanskega poslanca. Poslanci sede krog mize, podobne konjskemu kopitu po abceduem redu imen njih držah. Rasprav* ijati se imajo te le točke: Vsi naselbinski viastniki imajo dopuščati svobodno trgovino ter nobenih davkov ne nakladati tujim trgovcem; potem naj se pojasni in uredi pravno stališče dežel ob reki Kongo, Kongo pa naj bo, kakor Donava, vsem odprt, in tretjič naj se določi, v katerem primerljajl je privlastitev posestva, ki nema gospodarja, veljavna. Najtežavnejša bo pač rešitev druge točke, vzlasti Portugalci se bodo na to upirali, da so oni uže pred štirsto-leti deželo ob Kongu našli i do tedaj njim gre preostvo. — Dežele, o katerih bode razgovor, imajo okoli 50 milijonov prebivalcev, rodovitne pa so tako, da bi jih lahko živile 500 milijonov. Iz tega se pač vidi, kako važne so in koliko bodočnost imajo te dežele.
Francoska vlada zahteva 40 milijonov frankov kreuita za vojno s Kitajci za prvo poluletje 18H5.
S francosko kitajskega bojiiČa, se poroča da so Francozi zasedli T uusui.
Anglelka spodnja ibornica je 14. t. m. dovolila potr« bočino za sudansko ekspedicijo. Vlada ie izjavila, da je glavna naloga ekspedicije osvobojenje Gordona, da ima pa Wol-.eley prosto roko, da lanko tam pu» sti redno vi.i io. Fltzmaurice je na podlogi iz Dongole došle poslanice i/javil, da tam nič ni znano o Gordonovej smrti. V Deuocb je prišel st 1 in prinesel pismo od Gordona.
Iz Dongole se 14. t. m. poroča v «Mor-ningpost:» Wolseley je dobil pismo od Gordona, pisano 4. novembra; v tem pismu Gordon poroča, da so bili Stewart, Po-wer in francoski konsul umorjeni, o sebi pa pristavlja, da se še lahko <1 rži.
01 Gordona ste dospeli dve pismi, ▼ katerih pravi, da upa, da se bo mogel držati do prihoda angleških vojakov, mej tem pa bo z svojimi parniki nadlegoval krivega proroka vojsko, ki se Kar! u mu bliža. Mahdi stoji le dan hoda od Kutuma.
V	severno-amerikanskih državah je zmaga Clevel mda pri volitvi državnega na-, čelnika kakor gotova. Demokrati vsled tega
prirejajo velike slovesnosti. Sam njegov nasprotni kandidat Blaine je pripoznal, daje Cloveland zmagal.
V Avstraliji iščejo Angleži novih pridobitev. Angleški pomorski poveljnik je 6. novembra slovesno proglasil angleški protektorat na južnih bregovih Nove Gvineje.
DOPISI.
IZ trž. okolice, 30. oktobra. — (Privilegij švindlarije — cena vina.) Članek priobčen v »Edinosti* kar zadeva berača X, vendar je koristil. Gospod je obiskal le one, ki so mu kaj dolžni. Danes pa hočem zopet omeniti »taj zanimi vega o g. X, kar je
E osebno vojaškim postavam protivno in ar kaže »očitno nepoštenje«.
Imeniten, plemenit g. X pride neke-daj v X k očetu, koji j« imel odraslega sinu, da je moral k vojaškej nabirl. Gospod nagovori očeta: «Vi jest ga bo storla, da vaša sina ne soudata«. «Dobro» odgovori oče. «Ma ga bo storla ben mi dva za §enka,» naduljuje g X. Ker je bil sin pre-Šibek, zato so ga oprostili vojaščine. Drugo leto pride zopet g. X. k srečnemu sinu ter ga preiskuje rekoč: «Ja, letos si ga Šaroka; jest ga ima straha ke boš «tauglich» tista |eta». Sin je bil prost vojaščine drugo in tretje leto — to se v6, ker je pomagal g. X* Za to pride gospod «švindlar» prvo leto po sod vina in Skrinjico botelj. Drugo leto je ukazal vrhu njegovega «šenka» nesti tudi drugemu gospodu požeruhu v Trst «za ana kafe». In res, sinko nese precej drugi dan onemu gospodu lep «blek», ki ga je g. bradač tako lepo in skrbno vtaknol v žep. To ni bil edini slučaj.
Gospod X ima ta princip: če vzamejo sina v vojake, najdem izgovor: da so se gospodje doktorji zmotili; če ga ne vzamejo, pa bom srkal pri neumnem kmetu, kakor pijavka kri. Takšne nepoštenosti se gode v tržaškej okolici, na kar je posebno opozarjati c. kr. namestništvo, da uniči ove žlahtne «kavalirje».
Letos se prodaja belo vino po 28—30, črno pride najbrže do 35 novcev liter na debelo. Bog daj mnogo tacih letin.
Anti X.
Nabrežlnl, 18. novembra. (Izvirni dopis). — (Vinski pridelek, nova cesta). —-Hvala Bogu, letos moramo prav zadovoljni biti z vinskim pridelkom. Mej tem ko so, kakor se sliši in bere, prav malo ali nič pridelali drugod, pridelali so naši posestniki letos več vina nego 'lani. Vino dozori, t. j. prebije prvo vrenj«, še le okoli sv. Martina. Tako so naši Nabrežinci ob-državali vino do sedaj. Navadno je Na-brežinec kaj dobra kaplja, ali letos je Še po-sebuo se izkazal. Temu je pa gotovo pripomoglo to, da je bila trgate v v lepem, suhem vremenu. Koliko več pa je vredno vino, ako se vrši trgatev v lepem, suhem vremenu, vidi se še le sediij. No, to vedo vinski kupci najbolje, zato pa je plačujejo vsak dan dražje. Kolikor kesneje torej veliki kupri vino kupijo od posestnikov, toliko dn žje je bodo kesneje prodajali ali točli, kar pa gotovo ni v interesu nas kvartino kupcev (hotel sera reči kvartino-plvcev) in čestitih prodajalcev. Torej čestiti vinski kupci, segnite hitro po vinu,
Eri nas ga je Še veliko na prodaj, da je odemo po novem letu pili po ne previ-aokej ceni, kar bode vsem v korist.
Državna cesta iz Sestijana Nabrežino se preloži pri Nabrežini pod železtiični most (viadukti. Ta cesta ne bode ne tukajšnjim občinarjem ne občinstvu sploh v korist, ker je daljša in kriva. Lahko bi t,e dala pa izpeljati po starej cesti. Toda ugovori občinarjev nič ne pomagajo.
V Avberju, 14. novembra. (Izvirni dopisj. — Po naključbi mi je prišel list •Edinost« od 8. t. m. št. 90, uanes pri nekem mojem prijatelju v roke in čital sem v istem mej drugimi zanimivosti, popisano tudi svečanost, ki se je vršila ane 26. okt. o priliki idr me na Kontovelju. Ta list je za nas, kakor sem se danes očivicino prepričal, res vreden, da si ga vsak hišni gospodar naroči, kar hočem tudi jaz v bodoče storiti.
Dovoli, mi draga »Edinost«, da tudi jaz nekaj enakega kakor Kontovelci o našej avberskej birnui priobčim svelu; saj mislim, na imaš reako kedaj, ali morda Di-koli kak dopis iz naše občine.
Preidem k stvari; bila je tudi pri nas v Avberju oktobra meseca sveta birma, prišd je namreč vehčestiti milostljivi gospod vlauika 20. oktobra na večer v našo vas, da |e drugi dan 21. birmoval. Napravilo je bilo tudi naše županstvo običajno «kolono» s.li slavolok, doli bbzu Kobejevib; privrelo je bilo dokaj ljudstva ter vse naše cerkveno in občinsko starešinstvo z gosp. vikarjem vred na čelu, naproti prihodu milostljivemu gosp. škofu in sprejet je bil sijajno mej zvonenjem in streljanjem, kakor je takega moža spodobno sprejeti.
Pri birmovanju je bila res jako ganljiva svečanost, maševal je tudi milostljivi
g. škof, potem pa nam jako ganljivo pri* digovai ter v pridigi pohvalil ne le sedaj ponovljeno, popravljeno in okrašeno našo cerkvico in predelano ostrešje našega zvonika po podvzetniku g. I. L. iz Rifenberga, temuč tudi nas vse občane, da smo dohri in bogaboječi kristijani, z eno besedo, govoril je milostljivi gospod v našo, posehno pa v našega lokalnega g. dušnega pastirja veliko radost. Hvala, srčna hvala mu za tako priznanje; bili smo res do solz ganjeni.
Po dokončanem svetem opravilu je bil, kakor običajno povsod, obed pri gosp. župniku, kojega so se u ieležili mnoRi duhovni ter cerkvene in politične domače honorac je, od cerkvenih sta se udeležila mej drugimi, Lojze Tišlerjev in France Kobelev, od političnih pa vsi i^imši g. Jakoba Pavlin-ovega, koji je imel ovi dan mnogo svojih sorodnikov pri sebi in mu ni bilo mogoče vabilu g. župnika URtreČi.
Ker se je pa milostljiveinu p. vladiki mudilo zarad drugih duhovskih nujnih opravil, zapustil nas je s čestito duhovščino brš po dveh popoludne. Tako se je vršila pri nas v Avberju o*i dan cerkvena svečanost, koje nikdar ne pozabimo.
Avberški Janez.
Domače in razne vesti.
w Trgovsko mlnlsterstvo je
znižalo voznico c. k. uradnikom in njih družinam za polovico na vsih državnih železnicah.
Tržaške novosti!
Denes je god Nj. Velikosti cesarice — kateri se, kakor vsako leto, tudi letos v Trstu slovesno obhaja.
Naša tržaška društva: Tržaški Sokol v zadnjem času jako lepo napreduje, mnogo novih udov je pristopilo in ima zdaj tu<ii svoje redne telovadne in plesne vaje, pri katerih se posebno pridno podučuje «Kolo».
—	Čitalnična zabava zadnjo soboto j« bila prav lepa in dobro obiskovana. — Tudi pri plesnih vajah v čitalnici se podučuje «Kolo». — To je prav, tako se v Trstu uvede lep narodni ples. Kaj pa, ko bi vsa slovenska društva v Trstu napravila večo besedo v gledišču v korist 'Narodnega doma« v Ljubljani?
Društvo \a podporo in odgojo sirot se je ustanovilo v Trstu; pristopilo mu je več najimenitnejše tržaškegospode in sam nadvojvoda Albrebt je prevzel pokroviteljstvo čez to društvo ter mu poslal večo svoto v prvo podporo. Lepo je to zapo-četje, posebno ako bode vladalo v njemu resnično človekoljubje, in se ne bode de lala politika, kakor v mnogih drugih ital. društvah v Trstu.
Tržaške društvo tiskarjev je imelo v nedeljo občni zbor, pri katerem je skle-nolo, da bode poslalo svojo zastavo v starinski, ali arheologični muzej. Pa treba vedeti, da je večina Guttenbergovih »jo grov« v Trstu strašno rudeča in da se je tem jogrom zarad proti avstrijskih demonstracij prepovedalo nositi zastavo po mestu.
—	Sklep je pameten, samo da se zastavo postavijo v starinski muzej tudi ireden-tarstvo, s katerim so si dozdaj le škodovali, h ne koristili.
Ko\6 v Trstu z vsakem dnevom bolj razsajajo; uže več dni imamo po 30 in več novih slučajev; novo bolnico v Ru-dolfinum-u za po kožcah bolne so uže pripravili. Stvar je postala tako oprezna, da so mnogi bogatci uže poslali svoje rodbine iz Trsta, in sliši se. na so Trža-čani zanesli kožce tudi uŽe v Gorico.
Varujte otroki Dvoletna deklica, Pe pica Križman, igrala se je na. stopnicah hiše št. 77 v ulici del Vento in je tako nesrečno padla po stopnicah, da je precej ostala mrtva.
Mraz in burjo — imamo uže več dni. kar je znamuje, da je na Kranjskem uže prav dobro snežilo. Vsled slabega vremena in burje je tudi promet na morju jako težak, iu nekatere ladije ob istrskih bregovih so bile celo v nevarnosti.
V starem mestu je nevarno, posebno za tujco. Nek trgovski potovalec Franc J., ki se je nastanovil v gostilni Europa, se je v pondelek sprehajal po Riboigu v starem mestu; kar nakratse napravi okolo njega neka gnječa, a ko se je izvil iz gnječe, zapazil je, da mu manjka zlata ura se zlato verigo v vrednosti nad 100 gld. Tujci naj bodo previdni v Trstu!
Z nožem močno v glavo so ranili v nedeljo nekega javnega postrežčeka z imenom Jožef Piosink v nekej kič ni v ulici Commerciale; mož se je spri s tremi d*u gimi delalci, ki so prepir končali z nož-m. Ranjenec se zdravi v bolnici.
Policijsko. Fakina Jožefa G. je policija zaprla, ker gaje našli, koje prodajal vkradeno blago. — Mornarja Antona P. so vtaknoli v luknjo, ker je v gostilni zapil f. 4, pa ni imel s čem plačati. — Lloy lov stražnik je v pormelek tekel za ta lom, ki je vkradel na nekej ladiji nekoliko kave; tal pade, pa se precej pobere, ali suknjo pusti na tleh, v „aterej je bila tudi vkradena kava. — Policija je
ta dni zaprla 3 ničvredne Ženske, ker so sa vlačile v noči po ulicah in se nespodobno vedle. — Zaprla je policija mesarskoga učenca Ivana T., ker je gospodarju vkradel mesa za f. 37.
Izpred kaznenske sodnlje Obsojen je bil te dni 19 letni fakin Aloj-zi| Lorenzutti, rodorna iz Gradiške, ker je svoji ljubici iz ljubosumnosti pretil, da jo ustreli, na 3 mesece ječe. — Onsojeni po bili nadalje : 20 letni kovač Peresini Frane iz Trsta na 3 leta; 29 letni fakin Nordio Karol na 2'l, leta in 22 letni fakin Ivan Bradač, na 2 leti težke jtč*, ker so iz neke ladije vkraaii raznega blaga za f. 147. Vsi trije so uže poznani tržaški malopridneži. Obsojen je bil tudi 54 letni fakin Angelj Steiner iz Kopra na 18 mescev težke ječe, ker je perici Urši Godina vkradel perila v vrednosti 20 gl. Tudi ta je preživel uže več let v zaporu, nego na prostem zraku.
koze v tržaških kriminal IIlil Zaporih so se vgnjezdile in govori se, da se imajo sprazniti. V saboto so na dvorišči tranče, v katerej sta zbolela dva jetnika, žgali slamo, na katerej sta ležala. To pa je spravilo po konci vse mestne ognje-gasne oddelke, ki so naglo pridrdrali, ali gasiti niso imeli česa.
Stipendija. Razpisana je štipendija iz c. k. kameraluega zaloga letnih f. 8't. za gimnazijalce rojene v Istri. Prosilci naj pošiljajo Bvoje prošnje do 30. t. m. tržaškemu c. k. namestniŠtvu.
Razpisana Je Oddaja najemščine c.k. užituiuskega davka v teh le okrajih: Komen, Sežana, Albona, Ćres, Vo uijan, Podgrad, Montana, Buje, Poreč, Piran, Buzet, Ajdovščina, Gervinjan, Kormin, Tržič, Toniln, Gorica: klicna cena je f. 153.800. Dražba bode 29. t. m. pri tukajšnjem finančnem vodstvu.
Moto pevsko društva v Lo-njerju« kojo se prav zdiij ustanovlja in ima uže okolo 30 udov vpisanih, vljudno vabi vse bližnje pevce in rodoljube, katerim je želja, to mlado društvo podpirati, (ali se vpisati), da se v obilnem številu vdeleže k skupnemu pogovoru, kateri bode v petek 21. novembra, to je na dan. Matere B< žje od zdravja, v gostilni g. Čoka. Na sviii. nje 1
Pravftcoljjubje Vellkonemcev. Kakor znano, je »Gratzer Tagespost« \se polno laži napisala o zadnjem občnem zboru v Katinari. PredsedniŠtvo »Edinosti« je temu listu poslalo popravek; ali pošteno uredništvo Tagespoate ni hotelo prevzeti niti čisto stvarnega popravka, kakoršujega je prevzela »Triester Zeitung«. To dokazuje, da je temu listu le za natolcevanja in da ni v njem niti najmanjšega prostora za resnico.
Čestitamo Velikonemcem k takemu moralno uzvišenem stališču ! Kedor pozna tuk. dopisnika T^gespoŠte, ta uže ve koliko je ura bila.
Enakopravnost. Iz Istre se nam poroči : Tržaški «Gebubienbemessung-samt* razpošilja, čitalnicam vabila, naj predlože v 14. dneh pravila i račune v svrho, da se razvidi, so i) dolžne plačevati ekvivalent za č;,s od 1881 do 1890.
Ta vabila avto^iafovana so za Slovenske čitalnice nemjiki, za italijanske »ta lijanski. O, ti ljuna enakopravnost v dobi pomirjanja narodovi Tam ne trpe, da bi se Nemcu las zakrivil, tu nečejo, da bi Italijan godrnjal! Prav lui.jo, vsakemu si oje. Ali, za Boga, zakaj na račun Slovenca? Mar ni Slovenčev groš toliko vreden, kakor Italijanov? Ako temu pišejo v njegovem jeziku, zakaj pišejo Slovencu nemški ?
Ali hočejo s tem Slo\ei.ee povzdignoti, ČeŠ, da mnogokrat umejo in govore po več jezikov; in Iialijane ponižati, ker navadno niti njih inteligentni vonje ne prestopajo meje domačega jezikoznanstva?
Ako je to namen, tedaj moramo tako povzdigovanje z največjo zahvalo vljudno odbiti in c. k. urade prosili, naj ne stote ni več ni manje, nego zi.kon veleva. Za vse drugo boderno skibeli uže sami. Zakon pa je za to, da ga spoštuje vsak, posebno pa c. k. uradnik, ki j»- nanj prisegel. Zaporni ite s> to, gosp. Steiudll
Goriška trgovska zbornica, ki je bila, kakor skoro vse dru^e, razpuš čena v septembru, bode imela te <1 ni po novi postavi toliti 22 svetovalcev. Morda po novej postavi vendar gi riŠki Slovenci Bpra\iio kaj v*č svojih v zbornico. Stvar je važua in se nadejamo, da naši goriški n-atj- delijo, kolikor jim n ogoče.
Za Istersko trftovlnsko In obr miško zbornico v Rovi nji so bile 11. t. m. razpi>ane nove Vol Ive.
Banka »Slavlja« sklenila je v mesec h julij, a\gust in september t. i. 23.267 novih zavarovanj za 27.181.357 gl i. 49. kr. kapitala ter je zato prejeli 524.109 goldin. 60 kr. zavaroval.nne i" pristojbin. Za Škode plačala je v teh treh mesecih 168449 gl. 95 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je 2528- 05 gld. 46 kr. Vposujiln cah bilo je v te n čisu naloženih 280.767 gld. 14 kr., na zemljišča pos-je ih pa 542 107 gld. 68 kr. Gisilue brizgalnire 'lolnlo je sedem občin. — Od 1, januarija do 30. septembra t. 1. biio je skleneniu
54. 367 novih zavarovanj za 58814602 gl f. ter se je uplaČalo zavarovalnine In pristojbin 1, 415.961 gold. 36 kr., izplačalo pa za škode 424.383 gold. 58 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz temu je, da Štejejo do konca septembra 1884. ž-» 1201 Člena, ki so skupno zavarovali 165.598 gld. 07 kr. pokojnin in zato obvezali se vplačati 6'i(5.f)70 gl. 45. kr. vlog. —Tudi zastopniški pokojninski fond se izdatno in hitro množi, kajti koncem septembra t. 1. imel le že 46.219 gld. 57 kr. premoženja.
književno naznanilo. Knjiga «Politična in kulturna zgodovina štajerskih Slovencev uže dotiskana in zdaj se veže v prav elegantne platnice. Radi tega moral sem ceno za 20 kr. zvišati. P. n. naročniki mi naj bolje »strežejo, ako mi naročnino in poštnino (v skupnem znesku 1 f. 30 kr,) po nakaznici pošljejo. V Krškem 16. novembra. 1884. J. Lapajne, pisatelj in založnik.
Nesreče. Pri Hanavi na Pruskem sta 14. t. m. trčila dva vlaka; 15 osoh je ostalo na mestu mrtvih, mnogo pa je bilo ranjenih.
Avstrijske starine na Kitajskem N k
kitajski časni* poroča, da je kitajski dror skienol. naj se razširi mukhdenska palača, v katerej navadno poleti prebiva Kitajski cesar, da se tako morejo boljše spraviti tam shranjeni zakladi, dragotine in -tarine. V teh zuiikah je tudi mnogo pl> • a iz Avstrije. Ko so namreč Mongoli s iašno po-tolčeni v bitki na hostanjskej gori pri Olu-muci, katero bitko Kraljedvorski loko-pis popisuje v tako izvrstnej pes ni, da ima svet malo enakih, v letu 1222 začeli se umikati proti vshodu, poslali so silno veliko v Evropi uplenjenili dragocenosti v sveti mesti Urga in Kuko-Cholu, da se tam shranijo. Vsi ti zakladi so potem prišli v cesarske palače v Peking in Mukbden, kder bo še danes shranjeni. Ker je bilo kitajsko cesarstvo Še pred 25 leti Evropcem zaprto in nepoznano, tedaj ni bilo mogoče našim učenjakom ogledati teh starin in dragocenosti. Zdaj pa to ne utegne biti več tako težko, in skoraj gotovo je, da se mej temi starinami nahaja več dragocenih rokopisov iz tedanjega cvetočega češkega slovstva. Najslavnejša češka pesem «Jaroslav» je bila zložena gotovo takoj po velikej bitki na hostansktj gori, kder »Mati Božja čuda delan, in ta pesem je poroštvo, da so Čehi uže pred to dobo imeli slavno literaturo, ni tedaj nadeja prazna, da ne bi se v kitajskih dragocenostih našlo še kaj imenitnih čeških rokopisov, ki so nam doslej 6e popolnem neznani.
Bučele reSiteijice živenja. V ogerskej vasi Bogda so nedavno vaški fantje ponoči pili v krčmi Jone Zimmer in ker se je bližalo uže polunoči, razsajajoča družba pa &e ni hotela krčme zapustiti, izrekel je krčmar, da ne da več ni vina ni žganja. Na to izjavo so fantje krčmo zapustili, ko pa so bili uŽu zunaj, premislili so se, vr-noli in zahtevali, naj jim krčmar odpre. Ker se je pa ta branil, začeli so razbijati na vrata ter pretili, da umorč njega i njegovo obitelj. Krčmar se je res bal, da pijani in razsrjeni razsajale! pretenja ne iz-vrŠe, zato je mislil na hrambo. Šel je skoz zadnja vrata na dvor; prinesel panj bučel ter jih vrgel skoz hišno okno nuj razsajale©; bučele prestrašene iu tazdraŽene, vsujejo se na fante ter jih v beg zapodč. Od bolečin tuleči fantje se razprŠć na vse strani in več njih so bučele' tako vpikale, da leže nevarno bolni in da vsled tega vsa ta zadeva pride pred sodišče.
Torbe za požreSne ljudi. Pri nas na kmetih navezujejo torbe na gobec volom, ko pro^d m«nejo, da bi pa kde ljudem — zarad požrešnosti nsvezavali torbe na usta, tega nismo še vedeli, čust te nove znajdbe gre Italijanom. Italjanski časnik »Secolo« namreč poroča, da je tako torbo znašel prefekt nečega velicega mesta v Italiji. On je namreč zelo bogat in ima velika posestva, mnogo nogradov. Mej trgatvijo je ukazal, naj se delavcem navežejo na u»ta železne torbe (pri nas navezujejo volom lesene, toraj naši kmetje lepše ravnajo z svojimi volići, nego italijanski prefekti s svojimi delavci), da ne bodo mogli po-kusiti groz ija. To ljudomilo ravnanje je sicer zvedela italijanska vlada, ali prefekt je ostal — pref. kt! Taka je svoboda v odrešenej, bi; i nej Italiji.
Lovski plen našega cesarja. V 35 letih, to je, od leta 1848 do z .četka 1884 je naš cesar na raznih lovili ustrelil 43.137 glav divjačine, iu sicer 14,175 fi za no v, 8570 jerebic, 6456 zajcev, 4418 domaČih zajcev, 1570 divjih koz. 1404 rac, 1272 mrjascev. 825 kljunačev, c<07 jelenov in 923 drugih zverin ; 562 turov 377 srn, 286 prepelic. 204 srnjakov, 197 lisic 54 škarjevcev, 6 gozdnih jerehov, 1 medveda. 40 druge šŽe-tinaste divjačine in 1287 roparskih tic, kakor postojin, jastrebov itd.
Ognjegasne družbe v Avstriji so se v zadnjih letin silno oomnožue; na Ceskem je tacih družb nad 900, ki imajo nad 4S.OOO udov; na dolenjem Avstrijskem 573 z2J697 udi; na Moravskem 302 z 17.000 udi; na
gorenjem Avstrijskem 124 z OOOO uli; na štajerskem t~>0 z 8020 u«lt; na Tirolskem in Predarelskem 137 z 7300 udi; v velikej Galiciji pa le 135 z 5500 udi; na Sileskem 63 z 4-357 udi, na Koroškem 9*2 z 3700 udi; na Solnograškom 31 z 2427 udi; n Kranjskem 21 z 1389 udi, v Bukovini 12 12 z 6<X) udi i na Primorskem 5 z 117 udi. Okrajnih zvez je na Češkem,^, na Dolenjem Avstrijskem 41 i na Štajerskem 2.
Tržno poročilo.
A'ava. — To blago se je podražilo v Ameriki in vsled tega tudi povsod na evropskih trgoviSčih. — Tukaj je to blago zdaj m- eno iskano za spekulacije, zato pa so cene tudi postale veliko više, posebno iskana je kava Rio, ki gre denes uže po f. 48 do f. G4 in više, pa utegne še poskočiti. Prav tako so letos vse dišavine prav drage, posebno pa poper.
Sladkor. — Mislilo se je, da bode to blago uže zdaj postalo veliko draže; toda Spekulaeija se je sonet ustavila: verjetno pa je, da se čez nekoliko Časa ta kupčija sopet popravi, in da bomo imeli po novem letu više cene.
Sadje — Še precej iskano, cene se sicer niso spremenile; ali vse kaže. da bode levantinsko sadje kaj draže postalo.
Olje — je še vedno jako drago, in se ni nadejati nižjih cen.
Petrolje — gre od rok po f. 9M«; cena je trdna z nagibom da nekoliko poskoči.
Demaii pridelki — fižol rudeči prodaja se lehko po f. 10'/,, bohinec po f. It1!., koks po f. 12 do f. 12'[, in čez. — Maslo iskano — najfinejše bla^o plačuje se užp po f. 88 «lo f. 100.
Lesna kupčija je nekoliko boljša, toda cene so ostale stare, kupovalcem ugodne.
Seno — ji* še precej iskano in se plačuje no f. 1.40 do f. 1.80.
V obče je opaziti nekoliko več gibanja v trgovini.
Borsno porodilo.
Borsa nekoliko bolj živahna, tendenca jako dobra, kurzi skoro vsih papirjev jako trdni.
IftunnjMka Borsa
dne 18. novembra Enotni drž. dolg v bankovcih 81 gld 30 kr. Enotni drž. dolg v srebru 82 » 65 »
Zlata renta......104 » 05 »
5°/, avst. renta .... 96 » 50 • Delnice narodne banke . . 872 • — »> Kreditne delnice .... 293 > 90 • .London 10 lir sterlin . . 123 » — »
Napoleon....... 9 » 74 «
C. kr. cekini...... 5 » 78 •
100 državnih mark ... 60 » 15 »
Poslana. *)
Gosp Ivan Ličen, krčmar r Rifenbergu.
V svojem poslanem od 17. oktobra št. 90 Edinosti je gospod Ličen obstal ali izreČno, ali pa molče vse dogodke, katere sem jas popisal v št. 77. omenjenega Usta. Tedaj je ne-overŽena istina, da je moju hči, gospa Alber-tina Montanflli 12. avgusta 1884. na dvorišču krčmu g. Lična zgubila zlato uro, da jo je našel g. Ivan Ličen tor dajo je, k ljubu temu, da je bila oznanjena pred itltarjem v cerkvi In da se jej) nj^j tudi v njegovej krčmi govorilo, — pridržal več dtii, ne da bi se bil naznanil kakor najdenik ter da je to storil še le po nekaterih dneh, pott-m namreč, ko mu je dekla gospe Montanellijeve dala zagotovilo, da njena gospa rada plača 5 gld., da le uro nazaj dobi In da je še le na to izročil uro ter svojo naj-denloo z vso ozbiljnostjo in sicer pismeno terjal ter tudi sprejel pod tem naslovom poslana mu 2 gld. S tem neha od moje strani vsaka polemika in pripuščan sodbo občinstvu, ako se je g. Ličen po lastnem priznanju po meni navedenih fakt in s poskušnjo, da vso stvar o najdenim svetu predstavlja kakor neko šalo, tudi v resnici opravičil, prav tako pripuščam občinstvu sodbo, na katerega adreso se boljše podajajo vsa ona zasraniovanju, katera je on proti meni zalučal.
Trst 16 novembra 1884. J. Flscher.
Jaz Luka Pečar rajneega Gašperja zidarja in organista iz Katinare v t-Žaš. okolici h. štev. 68, dobil sem dne 18. aprila t. I. dekret v Kopri za priseženega zidarskega mojstra in zidarskega izvedenca pri si. c. kr. glavarstvu; jaz se prav toplo zahvaljujem si. c. kr. glavarstvu in Čestitemu eospodu Lampetu vrhovnemu županu iz Bolunca.
Dne 18. oktobra t. 1. sem dobil dekret od si. c. kr. tribunala v Trstu za prese ienega zidarskega mojstra in za izvedenca od zemljišča, za naš komun in tudi za vso okolico od Trsta; jaz se prav toplo zahvaljujem si. c. kr. gospodom od tribu n.<la io našemu čestitemu gospodu okrajnemu glavarju in našemu podžupanu Martinu Pečarju iz Lmjera in vsem gospodarjem našega komuna.
Luka Pečar
zidarski mojster in izvedenec za okolico Trsta in za okolico Kopra.
*) Za takove članke je uredništvo toliko dgovorno, kolikor mu dotični zakon veleva
Od I. junija 1884 naprej.
Odvo
IZ
Trsta.
Vozni red železnice za Trst.
' PIJANSTVOM
jah oidravi po desetletne) pr.iksi reelno iti vestno, tudi n h da bi dotični prej vedel, z jamstvom TH. K0NETZKY, lieriin, Brunnenstrasse 58. izumitelj radikalnega zdravljenja in specijalist zi trpeče za pijanstvom. Uradno poverjena zahvalna pisma, ki potrjujejo upliv tepa nedosegljivega sredstva hisproti sredstvom raznih po u areale* v, zastonj.
gOOOOOOOOOOO ocooooc
§ Nič več kašlja
O	Prsni caj
II	napravljen po lekarničarju
zjutraj (bnovluk) (I., II-, III. Jo Ljubljano od tam naprej I., II. razred) na Dunaj, zv. za z Reko, Puljem, Bruckom, Zagrebom, Beljakom, Celovcem, Botzanom.
7 30 zjutraj (hrtovlak) (I., II., III.) v Nabreiino, Vidam' Benetke. Milan. Itlm.
9"10 zjutraj (omnlAui-vlak) v NabrcJHno, Videm. Benetke.
10-- zjutraj fpoK/ni v hi *) (t., II., III.J na Dunaj, zveza z P.'Bto, Bruckam, ZaRrebom, Karlovem, Siskom.
4-50 popoludne (ommfrii« t>fak) fol., II., III.) r N*hre«ino, Videm. Benetke, Milan, Rim.
G\T0 popoludne rpnStni rfak) na Dunaj, zveza k Reko PeSto, Bmckoni, Beljakom, Zagrebom, Karlovcem Si-«Wom, Celovcem, Bolzanorn.
8-30 zvečer (k«ri»«i i.rak) |I., II., III.) na Dumij, zveza h Pefito, Kanilo, Bruckom.
7-*r,	zveSer (mrSoti vlak) (I., II., III.) v Ljubljano, Polo, Bruck, Beljak, Alo.
9'— zveSer (meSm vlak) v NalireHino, Videm, Benetke. Milan.
Dolaz v Trst.
6-;i0	zjutraj (nuftun vlak) (II., III.) iz Ljubljane, Beljaka, Celovca, Poic
8-42	(k»<*ak< v/ak) (L, II., III.) iz PeBte, Dunaja.
10-50 (poBlni ufak) (I„ II., Ulj iz DunaJ.t, Rko, Siska,
Z»grcba. PeBte.
7-37	|omm'?iu3-i>tak) iz Rima. Milana Cez Nabrelino.
6 30 zvečer (poK/ni vlak) (L, II., III.J iz Dunaja, Hrvatskega, Ogrskega.
8*10 zvečer (omnffcus Wak) iz Kormina «ez NabreJino.
SKVJ zvečer ^rioufak) iz Italije čez Nanr?«ino.
lO-Oo zvečer (britak) (L, II., III.) iz Dunaja, Ljubljane zveza z Rtko.
2-30 v noBi (0mntttM-»(akl iz Italije čez NabreJino.
•aMMntiMNNiuiaiaMiati«
•	19 novembra 1884.	J
se je odprla	S
GOSTILNA „K SLONU"J
Plazza della dogana it 2.
Vsakovrstni vina prv« vrst«, kakor tudi najboljše pivo, izvrstna Jedila — vse po najnižih cenah — priporoča p. n. gosp . gostom:	_
Ignaci) Maver, S gostilničar.	J
J
G.B.ROVIS iS
3 8 3 3 3 3
&KIMH
Ne more se onim, ki na deŽBlt stanu j*jo, dovolj toplo priporočati, nuj vedno hranijo donvi eno fckitli co Švtcarttktb krogljlc lekarja llran«li-a, da pri
naglo nastopivfcih overah (vetrovih, pnti sku krvi, boKz'iIh na jetrih in žolču) nio rejo to gotovo in nobeno bolečino prizadevajoče domač« zdravilo rabili. Dobiva se Skatljica po 70 kr v vseh lekarnah.
•SZ52S25Z5ZSE5HSZ5252I5Z5S525Z5Z5252SZ*
Agencija za posredovanje jj
u službah i kod stanovanja
E. GEROMINI-JA
priskrbite službe svake vrsti u A.U striji i inozemstvu. Kupuje i prodava kuće, po najugodnijim! pogodbami.
Piazža Ponterosso br. 2. I. kat.
$E52525252525252525I25252525252525 ESZSl
v Trstu, Corso 47
ozdravi vsak kašelj, še tako trdovraten, kukor to spricujejo mnoga naročila, spričevala in zahvale, ki dohajajo Oii vseh strmii in pa uspehi prvih tnk. zdravnikov.
Ta ea) je sestavljen lz samih rastlin in čisti kri, ima dober okus in velja en 7avoj za S* dni 60 n.
Omenjena lekarna izdeluje tudi pile zu prestenje Života in proti ma-dronu iz soka neke posebne rastline, katerih uspeh je velik, posebno pri zaprtem truplu, želodčnih boleznih itd. in se lehko uživajo o vsakem času briz obzira na dijeto. Ena Shatljn velja 30 sold.
P 1 a Š t o r in tudi tinktura proti kurjim očesom in deti e i o j koži — cena 3 pliištrov za kurja očesa SO Nnldov. — Ena steklenica tinkture 40 soldov.
Edina zalogn v Trstu v lekarni XV. o v 1 m , v Gorici v lekarnah CriNtofoletti in Pontoni i v Aj iovšSini v lekarni G u g i i e 1 m o.	5—11
V tej lekarni gofori sc tudi slovenski.
too OOCOOO(
Mednarodna linija
V mesečnih obrokih i^r".
hiitto in Anič zu sobe iz tovarne <i. Oer« Mclak, v n lici Farneto, št. P2 I nadstr. Ker j-t dobro založen z blagom, pohištvom in jvtn, katt-ro vs« blapo dobiva direktno iz tovarn, in ker ima lastno delalnico za blazlnar-stvo, more dosti ceneje prodajati, kakor vsak drugi. Vedno ima pripravljene postelje na zme-teh nd/or. 6 dofor. IS, divane, naslonjače od fr. 15 do I r 50. — Ima močno zalogo pregrinjal i: jute, belih pregrinjal, koltrov vsake rrste in po najnižih cenah Zaloge zrcalov pozlačenih in politiranth, iz prtih tovarn Seskih : velikanska zbirka slik. oleograflj najnovejše dobe, vse po takej ceni, da te ne boji nobene konkurence, — Kupiti se more indi na plačilo v mesečnih in tedninskih obrokih.	13—11
V tedenskih obrokih
Tovarna v Požunu
C. k. pri?, tovarna
l Gtto & G.
TKANINE
za ženske in možke obleko Iz čiste trdne volne, za srcdnjevelicega moža:
Iza fr. 4 96 iz dobre volne ■ ■ 8<— « bo&lje « a « 10 — « fine	«
« « 12"— « prav fine « peruviens iz najfinije volne v najnovejših barvah najnovejše za suknena oblačila za gospe, meter f. 2.
Črni krzni palmerston iz čiste volne za zlmni paletot za dame, meter f. 4.
Potne plede po f. 4, 5, 8 do f. 13. jeden Zelo lepa oblačila, hlače, vrhne suknje, tkanine za suknje in dežne plaSče (tiifjl), raŠanina, koniis, (grebenina), cheviots, "tri-cots, sukno za dame in biljare, peruviens, dosking priporoča
/. STIK AR0FSKY
ustrojena 1866.
tvorniška zaloga v BRNU (Biunn)
Uzorl prosti. Ogledek za pg. krojače neproste Pošiljat ve s povzetjem čez P. i0 proste.
Imum stalno zalogo suknja v vrednosti f. 160 U00 a vr ter se ob sebi ume, da mi v moji svetovni trgovini mnngo ostankov po 1 do 5 metrov dolzih preostaja; prisiljen sem tedaj Uraice zelo znižani tvaritbenl ceni razpečavati. Vsak razumen človek mora razvideti, da se od tako malih kosov ne-morejo pošiljati uzorl. ker bi od kacih sto naročb prilik kmalu nič ne ostalo, in je torej zgolja sleparija, ako tvornice za sukno ostankine prilike oztianjujejo, saj so v teh slučajih priličini odrezki od celih delov in ne od krajcev; namen tacega postopanja je razumljiv.	20—tfO
Nepristni ostanki se zamenjajo ali pa se denar povrne.
Dopisovati se more nemški, magjarski, češki poljski talijanski in francoski.
Iz Trsla ? Novi-Jorfc naravnost.
Veliki prvorazredni parniki te linija voz jo redno v Novi-Jork in vspremi.'jo blago in popotnike po najnižjih cenah in najboljšo postrežbo.	6—9
V N0VI-J0RK. Odhod iz TRSTA.
Parnik «Braoadale», 4\!00 ton, v 12. dan nov. « «Surrey», 3^00 ton, v 30. dan » Popotniki naj se obrnejo na
J. Terkuile,
generalnega pasažnega agenta.
Via deli'Arsenale 13, Teatro Comunale v TRSTU.
Kajuta za potnike 200 gld Vmesni krov 60 gld
Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Emiliano d* Ant. Poglajen,
generalnega agenta.
DUNAJ.
V Trstu Corso 709-2.
VELIKANSKA ZALOGA
popolnoma izdelanih oblek, za gospode in spalnih sukenj, obleke za dečke iu majhne otroke, plašče in obleke za deklice in otroke
v najelegantneji in najnovejši modi.
Odlikovan na vseh svetovnih razstavah
radi velike elegance, solidnega dela in posebno nizke cene svojih izdelkov. Vsa obleka je po najnovejSi modi uprav za to izdelana iz najmodernejše robe, kakor
F>ri vsem tem jako cene, akoravno fine in zvenredno fine vrste, vedno v vseh velikostih na razpolaganje, po čudno nizkej 14—24 stalne] tovarlškl ceni.
Filiala, pri Tovarna v Prosnicati
v TRSTU Corso it. 709 2.
Tržaška hranilnica
Sprejemlje denrirne vloge v bankovcih od 50 soldov do vsacega znesk;i vsak dan v tednu, ra-zun praznikov, in sicer od 9. ure do 12 ure opoludne. Ob nedeljah pa od 10. do 11. ure zjutraj. Obvesti na knjižice . 3°[0 Plačuje v torek, petek, sohoto od 9. do 12. ure opoludne. Zneske do 50 gld. prav precej, zneske od 50 naprej do 100 gld. je treba odpovedati en dan poprej, zneske od 100 do 1000 gld. z odpovedjo 3 dni, čez 1000 t?ld. z odpovedjo 5 dni. Eskomptllje menjice, domicilirane na
tržaškem trgu po.......^'l/l,
Posojuje na državne papirje nvstrij-
sko-ogrske do 1000 gl. po . . . 4*/4®l« više zneske v tekočem računu po ............ . 4'1/ta
Daje denar tu ii proti vknjiženju na posestva v Trstu, obresti po dogovoru.
Trst, 24. marcija 1883 nn
Delniško društvo tovarne za izdelanje
Dinamita arlberškega
tT|j	na DUNAJI.
paJj Zastop in zaloga za Trst, Primorsko, Dalmacijo, Hercegovino in Levante pri
i A. REYA & O. v Trstu.
Zaloga streljiva, prlžigulne niti, orodje za kamnolom in rudnike. 10—12
gfffiiisiiasisiaiigi^

VELIKA PARTIJA
ostankov sukna
(3—4 meti e), v vseh barvah za cele možke obleke, pošilja proti povzetju po 5 pld. ostanek.
L. STORCH v Brnu
tvarina (sukno), koja se nebi dopadala, more se zamenjati.

VELIKA PARTIJA
ostankov preprog
(10—12 mK-ov) pošilja proti p«ivzetju komad po for. 3 8n.
L. STORCH v Brnu
tvarina kopi se ne hi dopadala more 12—12 st* zunienlti.

Lastnik, drufttvo . KhINOS r« — i*d*t*lj m odgovorni ured niu ■ VIKTOR DOLENC
Nova tiakarna V. DOLENC