Ureja uredniški odbor — Glavni in odg. urednik Dušan Rebolj — tel. 20-71, lok. 25 - Tisk in klišeji CP »Gorenjski tisk«
ISaBB
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA )OVAE<E GUMIJEVIH I7DF1KCV SAVA KRANJ
KRANJ, SOBOTA, 3. AVGUSTA 1963
LETO V — 10. ŠTEVILKA
Proizvajati moramo lažje, hitreje, bolje in teneie...!
e ALOJZ ZALAR — TEHNIČNE SLUŽBE # Čedalje večji tehnični napredek v našem gospodarstvu vsekakor zahteva sposobne in v določeni smeri izobražene ljudi. Hiter razvoj naše industrije pa je zahteval od naših izobraževalnih ustanov več, kot so te zmogle. Največ ljudi, ki delajo danes na vodilnih delovnih mestih, se je spontano in vzporedno z razvijajočo se industrijo prilagajalo trenutnim potrebam, ne pa perspektivnemu razvoju našega gospodarstva. Zato danes nimamo zadosti vodilnih kadrov, ki so usposobljeni za delo v določenih specialnih dejavnostih. No, in takšne težave imamo tudi pri delu naše komisije za izume in tehnične izboljšave.
Človek je v neprestani borbi za gajanja skuša kar se da racional-svoj obstanek, ker ga sili k temu no in umno izkorišča vsa sred-nagon samoohranitve. To se od- stva in predmete dela. Racionalno raža tudi v proizvodnem procesu, trošenje njegovih sil pa zavisi od'
kjer človek kot nosivec vsega do-
Hi več samo sejem Gorenjske ▼
Od treh gorenjskih sejmov, Id so eden ob Novem letu, drugi za prvomajske dni in tretji poleti v začetku avgusta je gotovo najbolj priljubljen poslednji. Letošnji trinajsti GORENJSKI SEJEM od 2. do 13. avgusta je največja prireditev te vrste pri nas. Prireditelji pričakujejo letos okrog 110.000 obi-skovavcev, katerim bodo skušala mnoga jugoslovanska podjetja s svojimi tekstilnimi, pohištvenimi, kovinskimi, prehrambenimi in drugimi izdelki kar se da ustreči.
Kranj bo tako čez nekaj dni spet velika blagovnica, kjer bo mogoče razstavljeno blago tudi kupiti. Površina že tradicionalnih razstaviščnih prostorov v osemletkah »France Prešeren«, »Simon Jenko« in v tekstilni srednji šoli je letos še smotrneje izkoriščena kot lani. Poleg sejemskih prireditev bo v Kranju tiste dni tudi vrsta kulturnih in športnih prireditev v okviru občinskega praznika in otvoritve novega športnega stadiona. Kdor se zanima za vprašanje urbanistične ureditve naše občine, si bo ogledal posebno raz-
(dalje na naslednji strani)
Eden naših prvih racionaliza-torjev je bil Mihael Jereb, sedaj že upokojeni član kolektiva — desno Silvo Mravlje
r	a
Tisoč ležalnih blazin za ponesrečence v Skopju
V vsejugoslovansko in celo mednarodno nabiralno akcijo za pomoč prizadetim v hudem potresu, ki je v petek, 26. julija zgodaj zjutraj opu-stošil naše Skopje, se je vključil tudi naš kolektiv. Že v petek opoldne se je javilo več desetin krvodajavcev iz vrst delavcev, v soboto pa je upravni odbor poslal v Skopje kot našo prvo pomoč 300 ležalnih blazin. Ker pa so potrebe po ležiščih izredno velike — zaradi porušenih stanovanjskih hiš je okrog 200.000 Skopjancev in okoličanov brez strehe nad glavo, pa smo poslali v Skopje še 700 blazin. Skupščina kolektiva je na izredni seji minuli ponedeljek sklenila tudi, da bo odpotovala v Skopje posebna skupina gumarskih strokovnjakov, ki bodo pomagali pri obnovitvenih delih gumarske tovarne.
Več o pomoči Skopju bomo objavili v naši naslednji številki!
V
J
A V prvi polovici. tega meseca so se zbrali v jedilnici obrata I člani tovarniške organizacije Zveze komunistov. Pogovorili so se o metodah dela, analizirali gospodarske uspehe in neuspehe podjetja ter sprejeli nekaj zelo pomembnih sklepov.
Kova skupina učencev poklicne gumarske šole pred diplomo
» JOŽE KOCIJAN — GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI CENTER e V ® letošnjem letu smo imeli na poklicni gumarski šoli pouk v dveh ® izmenah. V prvi je zaključil pouk prvi letnik, v drugi pa drugi. ® O uspehih prvega letnika smo že govorili, zato naj omenim tokrat e uspehe drugega letnika, to je učencev, ki se pripravljajo na za-0 ključni diplomski izpit.
Učenci drugega letnika so imeli pouk v dveh paralelkah. V razredu A je bilo 16, v razredu B pa 20 slušateljev. Od začetka pouka do prve redovalne konference so pokazali precej neresnosti.. To se je odrazilo tudi na uspehu, ki je bil zares slab. Pregled uspehov prikazuje preglednica na naslednji strani:.
Na konferenci je predavateljski zbor skupaj s predstavniki učencev kritično obravnaval uspešnost dela ter sprejel nekaj pomembnih sklepov. Naslednje dni smo imeli z učenci sestanek razredne skupnosti, kjer smo se pogovorili o bodočem delu. Sledili so še skup-(dalje na naslednji strani)
Ugodni gospodarski uspehi v prvem polletju
Na zasedanju občinske skupščine v četrtek, 25. julija so odborniki obeh zborov razpravljali o poročilu oddelka za gospodarstvo. V letošnjem prvem polletju so industrijska podjetja kranjske občine izpolnila 52,7 odstotka letnega plana količinske proizvodnje. Izvozni plan, ki je bil naknadno povečan na 4,727.300 dolarjev, so gospodarske organizacije v prvem polletju izpolnile 50,7 odstotka.
Posamezne gospodarske organi-
Sklepe izredne konference TK ZK ie treba izvrševati in v praksi izvajati
e DUŠAN REBOLJ — KADROVSKE SLUŽBE 0 V ponedeljek, 8. julija dopoldne se je zbralo v je _ __ _ _ 0 dilnici obrata I več kot 150 članov kolektiva in povabljenih gostov na izredni konferenci tovarni- STANDARD Kranj 0 škega komiteja Zveze komunistov našega podjetja. Med gosti so bili predsednik občinske skupščine ELEKTRARNA »S 0 Martin Košir, sekretar občinskega komiteja ZKS Ivan Krč, organizacijski sekretar občinskega komi- p\OTFRM Knni 0 teja ZKS Martin Ribnikar in sekretar tovarniškega komiteja ZKS tovarne Iskra Jože Fende.
Konferenca je opozorila na ne- spodarske uspehe in neuspehe, bila bolj določena, konkretna
(dalje na naslednji strani) podjetju ter ocenila sedanje go- Klemenca o nalogah tovarniške ječih problemov. Po razpravi so
Poskrbeti bomo morali za usposabljanje sindikalnih delavcev
dokaj pestra; škoda pa je, da ni
(dalje na naslednji strani)
zacije so takole izpolnile svoje ob-	
veznosti glede na svoje plane:	letošnje %
OLJARICA Britof	63,8
STANDARD Kranj	57,4
ELEKTRARNA »SAVA«	56,2
EKOTERM Kranj	55,5
GORENJSKI TISK	55,0
SAVA Kranj	53,6
TEKSTILINDUS Kranj	52,2
ISKRA Kranj	51,3
IBI Kranj	51,0
KOVINAR Kranj	50,7
PLANIKA Kranj	48,5
KRANJSKE OPEKARNE	32,2
(dal<e na naslednji strani)	
Čeprav obstojajo v našem podjetju sindikalni pododbori ekonomskih enot že eno leto, kdo ve kako močne aktivnosti in delavnosti doslej niso pokazali. Da bi se pogovorili o vzrokih in sprejeli napotke za delo v bodoče, so se sestali v soboto, 20. julija na posebnem sestanku vsi predsedniki pododborov. V plodni razpra-
vi so ugotovili, da bo delo v pododborih uspešno le, če bodo delali v njih usposobljeni sindikalni delavci.
Delo z ljudmi, vodenje sestan-(dalje na naslednji strani)
Referat o ukrepih za izbolj-— šanje gospodarjenja je imel ™ na konferenci Mirko Klemenc
o statutu
Konec preteklega meseca je organizirala komisija za izdelavo statutov pri republiškem svetu Zveze sindikatov za Slovenijo v Podvinu krajši seminar. Namenjen je bil izdelavi statutov delovnih organizacij. Svoje predstavnike so poslala nanj mnoga slovenska podjetji, med njimi tudi naše. Naprosili smo pravnika Boruta Šnuderla, ki se ukvarja z izdelavo statuta našega podjetja, naj posreduje nekaj glavnih zaključkov z omenjenega seminarja.
»Prvi dan,« je pripovedoval tovariš Šnuderl, »smo poslušali predavanja članov komisije za izdelavo statuta ter njenih strokovnih sodelavcev. Govoril je tudi Ivo Tavčar, predsednik organizacijsko - političnega zbora skupščine SRS. Predavatelji so
V
obdelali v svojih podajanjih o družbeno - političnih izhodiščih statuta, o ekonomiki, samoupravljanju in medsebojnih delovnih razmerjih vsa najvažnejša vprašanja bodočih statutov delovnih organizacij. Ta predavanja in teze z zadnjega plenuma republiškega saveza Zveze sindikatov za Slovenijo so bile gradivo za delo grup, ki so nato v intenzivni razpravi vsaka zase
... zagotoviti ie treba obveščenost proizvajavcev
obdelovale statutarna področja. Zadnji dan seminarja pa je bila splošna razprava. Sodelovali so vsi udeleženci s predavatelji vred. Slednji so odgovarjali na zastavljena vprašanja, izrekali svoje misli o predlogih grup in posameznikov za rešitev statutarnih vprašanj.«
Tov. Borut je povedal, kako so si bili udeleženci seminarja v
razpravi edini, da je treba v statutu uveljaviti in zagotoviti take demokratične oblike, ki bodo v vseh primerih zagotovile najustreznejšo odločitev. Pri tem morajo biti položaj in razmerja med delavskim svetom, upravnim odborom, direktorjem in komisijami točno določena, kajti danes so o tem še nejasnosti, ki mnogokrat povzročajo težave v delovnih organizacijah. Potem je nadaljeval:
»Zelo živahna je bila tudi razprava o uvedbi 42-urnega delovnika. Eni so se zavzemali za uvedbo dela v štirih izmenah po šest ur, drugi pa za tri proste sobote na mesec ali za kako drugo podobno rešitev. Vsi pa so poudarjali, da ni mogoče doseči nezmanjšane ali celo povečane proizvodnje s povečanjem nadur, in da so predvsem uvedba tretje izmene, dvig produktivnosti s spremembo sortimenta, boljša disciplina, zmanjšanje zastojev in boljša priprava ter organiza-(dalje na naslednji strani)
J
r
... zagotoviti ie treba obveščenost proizvaiavcev
(nadaljevanje s 1. strani)
cija dela, tisti činitelji, ki bodo kljub skrajšanemu delovnemu ča_ su zagotovili enako proizvodnjo in osebne dohodke delavcev.
V' razpravi o delu upravnih odborov se je pokazalo, da ta organ delavskega samoupravljanja ni dobro stopljen s kolegijem in da tudi ni dobro, če bi ga cepili v različne pododbore.
Precej smo se tudi pogovarjali o vlogi in dolžnostih strokovnih služb v podjetju ter o nepravilnem pojmovanju naložb v družbeni standard. Tako naložena denarna sredstva pojmujejo ponekod še prav tako, kot jih je kapitalist — kot čisto izgubo namreč; pri tem pa ne uvidijo, da so tudi to prave gospodarske naložbe.
Zaradi težkih pogojev dela v mnogih delovnih organizacijah se je razprava tudi dotaknila poklicnih bolezni. Ker jih povzroča večletno delo na ogroženih delovnih mestih, so mnogi udeleženci seminarja menili, da je treba že v statutu predvideti obvezno premeščanje delavcev med ekonomskimi enotami. Tako ne bi nihče predolgo delal na nevarnem delovnem mestu, zaradi česar bi tudi število poklicnih obolenj skoroda povsem upadlo.«
Na seminarju so govorili o družbeno-političnih organizacijah, o vlogi direktorja, o referendumu, o odnosih do družbe-
V_____________________________
A
ne skupnosti, o arbitraži in o informiranosti. Čeprav je poznavanje gospodarskih in drugih zadev podjetja odvisno od strokovne usposobljenosti in gospodarskega znanja vsakega delavca, je treba v vsakem primeru zagotoviti obveščenost vseh zaposlenih članov kolektiva o zadevah, o katerih odločajo sami ali pa njihovi samoupravni organi. Sestanki, razgovori, seminarji, časopis, ciklostirane informacije, zidni listi,.itd. so oblike in sredstva obveščanja, ki povečujejo zmožnost upravljanja in imajo hkrati tudi izobraževalni značaj. Zato je naloga statuta, da zagotovi obveščenost proizvajavcev, kajti prav obveščenost je neob-hoden pogoj za izvrševanje njihove ustavne pravice do samoupravljanja.
Naš
karikaturist Peter je takole upodobil mladega pravnika Boruta Šnuderla
Sklepe izredne konference TK ZK je treba izvrševati in v praksi izvajati
Primer iz tehničnih izdelkov opozarja, da moramo kolektiv sproti obveščati o pomembnih stvareh!
Kako lahko škodujejo dobremu razpoloženju v kolektivu izmišljene in neresnične govorice, kaže primer, o katerem ste bilo obveščeni z letošnjo 20. številko »Informatorja«. V ekonomski enoti tehničnih izdelkov so se po izplačilu osebnih dohodkov za mesec junij razširile govorice, češ da so se pri njih povprečni osebni dohodki za junij v primerjavi s povprečnimi osebnimi dohodki za maj zmanjšali in da so bili osebni dohodki letos manjši od osebnih dohodkov v lanskem prvem polletju. Ker so bile take govorice neutemeljene, izmišljene in zlonamerne, je prav, če zve za resnično sliko tudi širši krog naših bravcev.
(nadaljevanje s 1. strani)
da je treba sklepe izredne konference izvrševati in v praksi dosledno izvajati.
K razpravi so se priglasili tehnični direktor Helmut Turzansky, Blaž Studen, Svetislav Maksin, Miodrag Milivojevič, Anton Štern, Štefan Marci jan, Miran Rižner, glavni direktor tovarne Janez Bera vs, sekretar občinskega komiteja ZKS Ivan Krč in drugi.
Osrednja tema razprave je bila proizvodnja, kvaliteta, raziskovalno delo gumarskega instituta in izpolnjevanje planskih obveznosti. Pokazalo se je, da so nam
organizirati izobraževalne akcije z ske organizacije, ki se je najprej aktualno družbeno — ekonomsko lotila reševanja tega problema, bo problematiko; člani ZK bi morali treba še razširiti in vključiti v ak-češče in bolj poglobljeno študirati cijo vse komuniste. Ti bi morali tudi gradivo plenumov CK TKJ, biti glavni nosivci boja za dvig ki vsebuje napotila za reševanje produktivnosti na vseh področjih, problemov, ki se vsakodnevno po- To se mora kazati v vsakodnev-iavljajo.	nem izpolnjevanju delovnih nalog,
2. Določila nove ustave nas zave- v odkrivanju in odpravljanju sla-zajejo, da organiziramo poslova- bosti v lastnem in skupnem delu, nje in upravljanje v podjetju tako, v dajanju pobud, v spoštovanju in da bodo neposredni proizvajavci doslednem izvajanju sklepov sa-kar najbolj neposredno odločali o moupravnih organov in na vseh vseh vprašanjih svojega dela in ostalih področjih dela ter uprav-ekonomskega položaja, pri tem pa ijanja v podjetju, bodo zagotovljeni tudi na jugo d-	Boj za dvig produktivnosti dela
nejši pogoji za delo in poslovanje zahteva v prvi vrsti, da ustvarjajo bistveni vzroki, ki povzročajo za- delovne organizacije kot celote. Pri- strokovne službe vse pogoje za ne-stoje v proizvodnji in kvalitetne ]agajanje in uvajanje sodobne or- moten proizvodni proces. Pravo-izpade, dobro znani, škoda pa je, ganizacije dela tem načelom za- časna nabava odgovarjajočih suro-
Nova skupina učencev poklicne gumarske šole pred diplomo
(nadaljevanje s 1. strani) ni razredni sestanki, na katerih smo prisotnim povedali, kakšne možnosti se jim odpirajo po dokončanju poklicne šole.
Reči moram, da je naše prizadevanje ob primernem trudu učen-
dali diplomske domače naloge, sedaj pa se pripravljajo na praktični del izpita, ki bo sredi meseca avgusta. Vsak učenec bo moral opraviti določene posle na delovnih mestih, ki sodijo v njegov poklic. Prve dni septembra pa jih čaka
Razred	Število	Izdelalo			Nezadostne Ocene	Srednja
	učencev	štev.	%	1	2345 štev. %	ocena
A	16	12	75,0	3	1 — — —	4	25,0	3,22
B	20	15	75,0	5	— — — —	5	25,0	3,09
4. Vsi člani ZK so dolžni sproti zasledovati izvrševanje sprejetih
da se neradi lotevamo neposred hteva poglobljeno študijsko stro- vin in materiala, racionalno plani- sklepov izredne konference ter se nih nalog, da zanemarjamo za-
V letošnjem prvem polletju je izdelala ekonomska enota tehničnih izdelkov za 26 odstotkov več gumenih izdelkov kot v istem obdobju lanskega leta. Podobno se je povečala količina narejenih izdelkov v eni produktivni uri in to za 14 odstotkov. Zato so se tudi povprečni osebni dohodki povečali od 161,37 dinarja na uro v lanskem prvem polletju na 186,90 dinarja v letošnjem prvem polletju, torej za 15,8 odstotka!
Iz navedenih številk in primerjav je očitno, da je trditev, češ da so se v letošnjem prvem polletju osebni dohodki znižali, neresnična. Res pa je, da so biti junijski osebni dohodki letos nižji od majskih. Toda zakaj?
Primerjava proizvodnih podatkov za letošnja meseca maj in ju-
V prvem polletju količinska proizvodnja dobro, kako bo pa v drugem polletju?
O proizvodnji in njenih uspehih v letošnjem prvem polletju smo nekaj že pisali v naši zadnji številki. Kakor veste, smo presegli polletni osnovni proizvodni plan za 8,45 odstotka, operativnega pa za 2,29 odstotka. Žal tokrat še ne moremo poročati o gibanju proizvodnje v mesecu juliju, saj bi bilo zanimivo zvedeti, kako uspešen je prvi mesec drugega polletja in hkrati eden izmed najbolj kritičnih sploh. Upamo, da bomo to lahko storili že prihodnji teden?
Kako smo izvrševali v letošnjem prvem polletju proizvodne obveznosti po operativi in po osnovi, lahko razberete s pričujočega diagrama. Precejšnja odstopanja — v pozitivnem smislu pri osnovnem in v negativnem smislu pri operativnem planu —- so se z junijem še povečala.
Kaj pa proizvodni uspehi ekonomskih enot v mesecu juniju? S podatki vam lahko postrežemo šele sedaj na desni tabeli:
Ni več samo sejem Gorenjske
(nadaljevanje s 1. strani) letos prireja Gorenjska oblačilni-ca iz Kranja. Za razvedrilo ob zvokih prijetnega Kranjskega jazz ansambla bodo poskrbeli znani pevci popevk Bety Jurkovič, Marjana Deržaj in Peter Ambrož.
Pa morda še odgovor na vprašanje, kje bo razstavljalo svoje izdelke naše podjetje? V desnem krilu razstavišča I.
Na tiskovni konferenci, ki so jo priredili predstavniki Gorenjskega sejma v četrtek, 25. julija, smo zvedeli med drugim tudi, da pripravljajo za letošnjo jesen poseben jesenski sejem kmetijskih pridelkov in ozimnice. Tako lahko računamo, da se nam letos ne bo treba tako kot v preteklih letih truditi za krompir, jabolka, zelenjavo itd.
EKONOMSKA ENOTA	Izvršitev plana v % osnovnega operativnega	
valjarna I	114,44	104,22
stiskama — prešani izdelki	—	115,90
— velo in moped diafr.	—	8,76
premazovalnica	113,90	115,77
pnevmatikama I — velopnevmatika	115,18	112,80
— veloogrevne duše	104,93	101,41
— avtopnevmatika	109,16	110,42
—■ avtoogrevne duše	343,37	367,08
tehnični izdelki	131,34	111,96
rotacijske preše	123,47	117,55
prevleke valjev in bandaž	96,12	43,60
— ekipno delo	—	—
pnevmatikama II — avtopnevmatika	130,71	109,20
— avtoogrevne duše	106,92	89,59
— žična velo pnevmatika	—	—
— moped pnevmatika	44,65	39,44
konfekcija Vrhnika	127,15	77,97
Skupaj	134,68	108,33
►
Na desnem diagramu vidite gibanje izvrševanja osnovnega in operativnega proizvodnega piana
za letošnje prvo polletje
ODSTOTNO IZVRŠEVANJE OSNOVNEGA IN OPERATIVNEGA PLANA ZA PRVIH SEST MESECEV LETOŠNJEGA LETA
lo6,8'.
januar februar marec april ¥5$5osnovnl	1 j operativni
-P1"1	1___| plan
Kako je z letovanjem v Starem Gradu?
•	PETER ŽIGANTE — KADROVSKE SLUŽBE « Da bi nadomestili
•	za člane kolektiva izpadlo letovišče Boi na Braču, smo se letos ® na pomlad povezali s turističnimi delavci v Starem Gradu na otoku
•	Hvaru. Spominjate se še posebne izdaje »Informatorja«, s katerim
•	smo se hoteli seznaniti z možnostmi glede letnega dopusta. Uspeli
•	smo se dogovoriti za letovanje in kmalu za tem so odpotovali na
•	Hvar tudi prvi ietovavci. Po njihovi vrnitvi pa so se razširile v
•	podjetju govorice, češ da je hrana nezadostna in slaba ter da je
•	sploh vse zanič. Takoj smo poskusili izboljšati vse, kar je bilo
•	v naši moči, čeprav je jasno, da je bil večji del pripomb neute-® meljen.
nij je pokazala, da so delali v tehničnih izdelkih junija za 7,68 odstotka manj efektivnih ur kot v maju, proizvodnja v ponderjih pa se je povečala samo za 4,33 odstotka. Iz tega je jasno, da se je produktivnost znižala in da je bila junija v primerjavi z majem za 3,35 odstotka nižja. To pa še ni vse, zaradi česar so bili osebni dohodki v juniju nižji!
Meseca maja je dobila ekonomska enota tehničnih izdelkov na račun dvodnevnega kolektivnega dopusta in na račun dveh državnih praznikov iz svojega sklada za dopuste in državne praznike 799.361 dinarjev, medtem ko je iz ustvarjenih sredstev za osebne dohodke odvedla v ta sklad kot rezervo samo 551.517 dinarjev. Na račun povečanih sredstev je imela ekonomska enota v maju za izpla čilo vsega skupaj 4,697.191 dinarjev, junija pa po odvedbi določenega zneska v sklad za dopuste le 4,187.278 dinarjev ali za 12,18 odstotka manj kot v maju!
Če upoštevamo torej znižanje produktivnosti in iz razumljivih vzrokov zmanjšani znesek za osebne dohodke v juniju, je razumljivo, da so se junija osebni dohodki v primerjavi z majskimi nekoliko znižali.
® Opisani primer zgovorno ka-9 že, da nekateri člani ekonom-9 ske enote tehnični izdelki niso 9 hoteli razumeti osnovnih go-9 spodarskih zakonitosti. Z za-9 vajanjem kolektiva, češ da je 9 bila enota »ogoljufana«, so ® povzročili precejšnjo škodo. 9 Sodelavci so jim verjeli, nego-9 dOvali in zahtevali potem ne-9 kaj, česar sploh niso ustvarili. ® šele hitra akcija odgovornih v 9 podjetju in posebna številka ® »Informatorja« so primer po-9 jasnili ter težko situacijo tudi 9 razjasnili.
Ko je odhajala na letovanje v Stari Grad prva skupina naših le-tovavcev, z gostinskim podjetjem »Tvrdalj še nismo imeli sklenjene pogodbe. Po vesteh, češ da je hrana slaba, pa smo se obrnili na upravo omenjenega podjetja in uredili vse tako, kakor se je najbolje dalo. Predlagali smo celo povišanje dnevnega pensiona od 1.100 na 1.200 dinarjev, če bi podjetje »Tvrdalj« zagotovilo kvalitetnejšo hrano. No, to pa ni bilo potrebno, ker so tamkajšnji gostinski delavci sami ukrenili vse potrebno. S 1. julijem je pričela namreč obratovati moderna restavracija, ki zmore dnevno postreči do 800 gostov. Zato tudi ni čudno, da smo prejeli iz Starega Grada zadnje dni več razglednic in sporočil, na katerih pišejo naši Ietovavci le dobro o hrani in ostalih pogojih letovanja na Hvaru.
Opisani primer zasluži pozornost predvsem zato, ker so razširili novico o nekvalitetni prehrani v Starem Gradu člani kolektiva, ki letos še niso bili na letovanju in jim razmere, ki vladajo na Hvaru, sploh niso poznane. Vse upravičene pripombe in pritožbe letovavcev, ki so prihajali z letovanja v Starem Gradu, pa smo upoštevali ter se jim zanje tudi zahvaljujemo!
dolžitve organov upravljanja in da se še vedno radi sklicujemo na neopredeljenost pristojnosti odgovornih v posameznih službah in organih upravljanja.
Ker so govorniki v razpravi nanizali vrsto zanimivih ugotovitev, ki jih v krajšem sestavku ni mogoče' ponoviti, bo naš list objavil v prihodnjih številkah ie nekoliko skrčena besedila kot zaključene zapise.
Tokrat pa raje objavljamo sprejete sklepe, ki jih je pripravila komisija na sami konferenci:
1. S stalnim razvijanjem neposrednega upravljanja in neposredne demokracije se bistveno menja tudi vloga organizacije Zveze komunistov in njenih članov. Spremenjenim družbeno - ekonomskim pogojem se prilagajajo tudi metode dela ZK in njenih članov. Komunisti morajo v svoji sredini z večjo idejno razgledanostjo, z bogatimi življenjskimi izkušnjami in s poznavanjem in prepričevanjem vplivati na svoje sodelavce, na člane samoupravnih organov in na druge člane podjetja ter na okolje, v katerem živijo, ter se boriti za sprejemanjem najbolj naprednih sklepov in stališč.
Direktno vmešavanje ni na mestu. Treba je onemogočiti operativ-
Še na zagovor domače naloge bodo prišli tile učenci v učilnico, potem bo tudi diplomski izpit za njimi . . .
cev samih rodilo uspehe. Pomagalo je tudi tekmovanje, ki ga je razpisala komisija pri okrajnem odboru ZMJ. Ocene, ki so vpisane v letna spričevala absolventov, kažejo za drugi letnik spodnjo sliko:
Primerjajoč končni in polletni
še ustni zagovor naloge in praktičnega dela. Šele potem bodo dobili spričevala, ki bodo s končno oceno dokazovala njihovo strokovno usposobljenost.
Torej še slaba dva meseca in spet bomo dobili skupino mladih poklicnih sodelavcev. V imenu pre-
Poskrbeti bomo morali za usposabljanje sindikalnih delavcev
(nadaljevanje s 1. strani)
kemikalije.
ELEKTRARNA »SAVA« je obrano poseganje z vse bolj samostoj- tovala nemoteno, ker je bilo slanim odločanjem samouprav, orga- nje vode v prvem polletju ugodno, nov, kar bomo dosegli tudi s pre- EKOTERM je osvojil proizvod-pričevanjem in ideološkim izobra- njo dveh novih lunkeritov iz do-ževanjem upravljavcev. To je glav- mačih surovin. Primanjkuje jim no torišče dela in politične aktiv- edino heksakloretana, ki ga mo-nosti članov ZK. Med člani sociali- rajo zato uvažati iz Švice, ker do-stične skupnosti morajo obstajati mači proizvajalci ne zadovoljujejo pravilni enakopravni medsebojni potreb.
odnosi; še posebej seveda med ko- GORENJSKI TISK se vseskozi munisti samimi, kjer mora vladati bori s težavami zaradi nekvalitet-neposrednost, odkritost in tovari- nega papirja in zaradi pomanjkanja deviz.
SAVA ima še standardne težave z naravnim kavčukom, zato si ga
kovno delo z veliko mero poznava- ran j e proizvodnje za boljše izko- truditi, da se samoupravni organi n ja družbenih odnosov, iti se po- riščanje strojnih zmogljivosti in vedno bolj krepijo, javljajo v proizvodnji in delitvi, delovnega časa, dobra organizacija 5. Te zaključke in smernice iz-
Večina nekdanjih pogledov na kla- delovnega procesa, učinkovitejša redne konference naj vsaka osnov- na področju svojega dela v eko sične oblike organizacije in vo- kontrola kvalitete, zmanjšanje iz- na organizacija stvarno uresniči nomskih enotah, denja je v današnjih pogojih za- gub v proizvodnji itd. povečujejo starela. Treba jih je zamenjati z produktivnost dela in znižujejo novimi, sodobnimi principi, ki za- poslovne stroške. To pomeni, da gotavljajo delitev dela in speciali- morajo ustvariti pogoje za dvig zacijo ter spoštujejo vzajemne de- produktivnost strokovne službe lovne in materialne odnose v de- gumarski izobraževalni center ter lovnem procesu in v upravljanju, gumarski institut, v proizvodnih 3. Osrednji problem materialne- ekonomskih enotah pa je treba kov, uporabljanje sodobnih sred ga in družbenega razvoja je dvig dvigati produktivnost z boljšo or- štev za ponazarjanje, sposobnost produktivnosti dela. Zgled mladin- ganizacijo dela na delovnih mestih, presojati posamezne probleme in
z najustreznejšim razporejanjem izbirati najprimernejše rešitve — in premeščanjem kadrov, s spošto- vse to je danes pogoj, ki ga mora
vanjem delovne in tehnološke di- izpolnjevati vsak sindikalni dela- gospodarjenja enote, jasno prika-scipline, z varčevanjem sredstev za vec. Brez koristi so namreč dol- zani vzroki za pomanjkljivosti in delo, z boljšim vzdrževanjem stro- govezni sestanki, učeno in nera- razumljivi predlogi za njihovo iz-jev itd.	zumljivo podajanje govornikov, boljšanje lahko omogočijo kolek-
Te naloge bomo uspešno izpol- nepripravljeni predsedniki itd. tivu enote, da prične gospodariti nili, če bomo uspeli z nadaljnjim čas je zlato in tega se je treba bolje. Po mnenju udeležencev se-V OLJARICI niso imeli prvo pol- razvijanjem sistema delitve dohod- zavedati tudi, kadar smo na se- Stanka je ta stvar izvedljiva, saj let je nobenih težav, saj so bile za- ka po delu materialno zainteresi- Stanku. Ni namreč vseeno, ali za- ni nobenih ovir, da bi naša infor-loge surovin vseskozi zadostne, ra ti vse člane kolektiva in pove- pusti svoja delovna mesta skupina mativna služba ne pripravljala za Predelovali so predvsem sojino se- zati individualne interese s skup- ljudi za pol ure, za nekaj ur ali posamezne ekonomske enote pome in olje. Tudi prodaja je bila nimi. Pri tem bo treba posvetiti celo za ves delovni čas.	sebne izdaje »Informatorja« s po-
uspešna.	posebno skrb uvedbi takih meril Na sestanku so precej govorili slovnimi poročili m analizami
STANDARD je imel že od začet- delitve, ki bodo močno spodbudna tudi o proizvodnih težavah. Po za pretekla obdobja, ka leta dovolj surovin na zalogi, za tiste člane kolektiva, od kate- mnenju predsednikov pa razprave Kdaj bo tako in če sploh bo, Imeli pa so nekaj težav zaradi rib se zahteva največjo odgovor- o tem v ekonomskih enotah ne o tem nameravamo še podrobneje pomanjkanja deviz, saj niso mo- nost.	bodo toliko časa dosegle svojega pisati!
gli sproti nabavljati barvila in
Razredšlevilo	Izdelalo			Nezadostne		ocene	Srednja
učencev	štev.	%	1	2	3	4	5	štev. %	ocena
A	16	6	37,5	5	3	1 —	1	10	62,5	2,76
B	20	12	60,5	3	2 1 1	1	8	40,5	2,69
Ugodni gospodarski uspehi v prvem polletju
osnovnega namena, dokler statistično — analitska služba skupaj s finančnimi službami ne bo pričela izdelovati mesečnih analiz gospodarnosti posameznih enot. Le podroben vpogled v obračun
r
štvo.
Za uspešno politično delo pa je potrebna boljša ideološka izobrazba članov ZK kakor tudi članov moramo stalno izposojati" Nez&a" članov kolektiva. Potrebno bi bilo dovoljiva je tudi oskrba z doma-
Ignacu Valterju v spomin
“A
hote pozabimo spregovoriti tudi sredstev za prihodnja leta tudi o pogojih njihovega dela.	znesek, ki hi ga porabili za na-
Pred nedavnim so imeli spet kup sodobnega gasilskega avbomo-
Pred nedavnim je umrl naš nekdanji sodelavec in član kolektiva Ignac Valter. V naše podjetje je prišel leta 1946 in delal v valjarni. Bil je vesten delavec vse do leta 1960, ko je bil invalidsko upokojen.
Pokojni Ignac je bil borec v partizanih od leta 1943. Bil je požrtvovalen in nesebičen tovariš, ki je kot napreden Slovenec povsod in ob vsaki priliki izpovedoval pripadnost socializmu.
Kot naprednega in vestnega delavca bomo Ignaca ohranili v trajnem spominu!
čim reprodukcijskim materialom. Primanjkuje nam tudi premoga.
TBKSTILINDUS ima še vedno težave zaradi pomanjkanja bombaža in zaradi ostalega reproduk- V cijskega materiala. Oskrba z domačim reprodukcijskim materialom pa je sedaj zadovoljiva.
ISKRA ima proizvodne motnje zaradi zakasnelih dobav materiala iz uvoza.
IBI ima še vedno težave pri oskrbovanju z domačimi barvili. Nezadovoljiva je tudi oskrba z reprodukcijskim materialom — zlasti bombažem, ki ga ni mogoče dobiti v zaželenih kvalitetah.
KOVINAR ima v glavnem prodano že vso proizvodnjo. Težave pa jim povzroča nezadostno dobavljanje reprodukcijskega materiala in zakasnelo dobavljanje kooperantov.
PLANIKA je imela vseskozi težave zaradi stalnega menjavanja kvalitete usnja, kajti zato je bilo treba velikokrat spreminjati tehnološke postopke in uvajati delavce na nova delovna mesta.
KRANJSKE OPEKARNE ovira pri nemotenem delu pomanjkanje zračnih sušilnih naprav. Precej težav so imeli tudi v prvih mesecih letošnjega leta zaradi slabega vre-
eno izmed večjih vaj. Potem, ko so vsi ie opravili svojo vsakodnevno dolžnost in »odbili« svojih osem ur na delovnih mestih v tovarni, so se popoldne lotili preizkušnje, kakršna je že pri gasilskih vajah običaj. In ker nimajo za te namene posebnega vozila, so se pripeljali na vajo kar s tovornjakom.
Lepo, da so skromni in se zaradi tega tudi nič ne razburjhjo. ttega, poučnega in pohvalnega. Ni Toda, če namenjamo denarna ga med nami, hi bi jim odrekal sredstva za razširjanje tovarne, marljivost in voljo do dela, se če torej povečujemo vrednost tarnanj pa sposobnost preprečiti po- varne, ne pozabimo tudi na njeno zar in varovati tovarno tovarno varnost pred ognjem. Bi mar ne pred ognjem. Toda včasih kar ne- kazalo vnesti v investicijski plan
bila?	N. N.
Takole se vozijo naši gasiv-ci na vaje. Kaj, ko bi jim v bližnji prihodnosti kupili V pravi gasilni avtomobil?
Njihova dolgoletna želja . . .
O naših prostovoljnih gasivcih smo napisali že marsikaj zanimi-
uspeh vidimo, da so se učni uspe- davateljskega zbora jim želim v hi v A razredu izboljšali za okrog prihodnjih preizkušnjah kar naj-37 odstotkov, v B razredu pa za V£Č uspehov!
15 odstotkov. Jasno pa je, da učenci vseh možnosti za izboljšanje uspehov niso izkoristili. Bolje, bi bilo, če bi se od vseh začetkov šole naprej držali že starega, a še vedno aktualnega izreka »Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri!«. Zlasti zato, ker je pouk pri nas periodične narave in ker za kampanjsko učenje pri nas ni mesta.
Kakor v vsaki izmeni tako tudi v zadnji ni manjkalo takih učencev, ki zaslužijo za svoje delo pohvalo. Mednje spadajo vsekakor:
Mirko POŽAR s povprečno oceno 4,9, Jože PETRIČ — 4,2 in Ivan TOMPLAK — 3,9 iz A razreda ter Marijan MRAK — 4,66, Marija MOŽINA — 4,06, Pavel HOMAP in Anica SAJOVIC — 3,86 iz B razreda. Najslabši uspeh pa je dosegel Vlado ŽEZLI NA, ki ima dve nezadostni oceni.
Omenjeni uspehi pa niso dokončni, kajti vse absolvente čakajo zadnje preizkušnje na diplomskem izpitu. Pretekli teden so od-
Skupina naših prvih letošnjih letovavcev v Crikvenici
.J
in nestrokovno izvršene »novotarije« obsojene na neuspeh, če se lotimo izboljševanja delovnih operacij, delovnih postopkov in raznih opravil z resnično voljo doseči izboljšanje, če se pri tem poslužimo obstoječe znanstvene dokumentacije, če si pomagamo z nasveti strokovnjakov in izvedencev, potem so stvari drugačne. Postanemo lahko racionaliza-torji. Te besede niso prazne, saj je med nami precej sodelavcev,
po vojni pa precej več. Tudi iz naše tovarne je prijavljen eden na patentnem uradu. O njem bom spregovoril kdaj kasneje. Tokrat pa raje še nekaj besed o delu naše komisije za izume in tehnične izboljšave!
Komisija dela že od leta 1954. Doslej je prejela vsega skupaj 212 predlogov. Sprejetih je bilo 56. Največ predlogov je bilo iz ekonomskih enot, kjer še prevladuje
Regres za nakup premoga podaljšan
Na zadnji seji zveznega izvršnega sveta v četrtek, 25. julija je bil sprejet med drugimi tudi sklep, da se podaljša regresiranje pri nakupu premoga za gospodinjstva do konca meseca septembra. Rudniki in podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo in dostavljanjem kurjave, namreč niso mogli zadostiti naročilom vseh potrošnikov, ki se hočejo založiti s premogom v poletnih mesecih. S tem je torej odpadla bojazen številnih naročnikov premoga, da bi utegnili ostati letos praznih rok. Pri kranjskem podjetju »Kurivo« so povedali, da bodo lahko pravočasno zadostili vsem naročilom in naročnikom!
Takole mehanizirano kuhinjo imamo v obratu II na Ga- — šteiu
Čudne dogodivščine na poti v Crikvenico
9 IVAN PETRIČ — SEKRETARIAT 9 Letos sem bil med prvimi Ietovavci v našem počitniškem domu Crikvenica. Od 1. do 10. junija smo letovali tam člani tovarniške organizacije Zveze borcev. Bil je lep in izdaten počitek, ki ga človek zlepa ne pozabi. Ker je osebje doma za nas skrbelo kot še nikoli, naj raje povem, kako smo se vozili iz Kranja v Crikvenico.
Že takoj smo imeli težave s prevozom, ker smo se morali presedati z vlaka na vlak. Ko pa je V Borovnici udarila v električno lokomotivo naše kompozicije strela, je bilo, da bi človek obupal. Dve uri smo čakali na novo lokomotivo, ki nas je potegnila do Postojne in nato naprej na Reko. Tam pa spet težave, ker so nam rezervirali v enem avtobusu sedeže samo za ženske, v drugem pa samo za moške. Šele na našo intervencijo pri postajenačelniku so napako popravili. Zait o smo se pripeljali v Crikvenico namesto ob 2. uri zjutraj šele ob devetih dopoldne.
ki imajo dobre in sprejemljive ide- ročno delo. Da so izplačila na-
Tudi Srečko Zalaznik je bil med prvimi, ki so se lotili racionaliziranja proizvodnih postopkov
je, predloge in načrte za razne izboljšave. Samo poiskati jih je treba!
Statistični podatki mednarodnega biroja za zaščito industrijske svojine kažejo, da so imele v
Proizvajati moramo lažje, hitreje, bolje in ceneje...!
(nadaljevanje s 1. strani) lanskem letu razvitejše države po mena.	tega, kako ima organizirano svo- več tisoč prijavljenih patentov;
Podrobnejši pregled o izpolnje- je delo. Razumljivo je, da mora v Jugoslaviji je bilo na primer vanju izvoznih obveznosti bomo biti vsako delo razumno ureje- pred zadnjo vojno prijavljenih objavili v naslednji številki!	no in da so razne nepreštudirane vsega skupaj okrog 900 patentov,
grad precejšnja, priča že samo primer iz lanskega leta. V obliki enkratnih nagrad, ko za predloge ni bilo mogoče izračunati prihrankov, je bilo predlagateljem izplačanih 241.750 dinarjev. Za nagrade po izračunu prihrankov, je bilo predlagateljem izplačanih 740.235 din. Za prizadevanje pri izboljševanju dela, ko predlogi sicer niso bili sprejeti, pa so predlagatelji prejeli 38.500 dinarjev. Skupni znesek 1,020.485 dinarjev je navrgel s sprejetimi in izvedenimi racionalizacijami več kot 30 milijonov dinarjev prihranka.
Taborniki v vrtincu pohodov in taboreni
S ANTON VESELIČ — PNEVMATI-KARNA I @ Poletje je tu. Taborniki smo nanj nestrpno čakali. Letos smo se na višek naše sezone temeljito pripravili.
Na več sestankih smo izdelovali program dela v poletnih mesecih. Letos bomo poleg pohodov in taborjenj imeli tudi precej dela z urejevanjem taborniškega doma na Joštu.
Za nami je že vrsta uspelih akcij. Udeležili smo se tradicionalnega pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane« z eno tekmovalno in s štirimi ekipami v manifestativnem pohodu. Naši taborniki so pokazali res izredno požrtvovalnost, hkrati pa poželi tudi lepe. uspehe. Pred mesecem dni smo se udeležili tudi republiškega taborniškega športnega tekmovanja v šahu, na miznem tenisu in streljanju, ki je bilo v Ljub- / Ijani. V skupni uvrstitvi smo bili tretji. Sode- i lovali smo tudi na drugem taborniškem festivalu na Bledu. Udeležili smo se še zvez nega orientacijskega pohoda v okolici Zagreba. Na akcijo »Po poteh AVNOJA« v Jajce je odšla pred desetimi dnevi večja skupina članov naše organizacije. Tam taborijo skupaj z drugimi jugoslovanskimi taborniki. Taka oblika stikov z vrstniki iz drugih bratskih republik je zelo primerna za izmenjavanje izkušenj in za medsebojno spoznavanje. Konec tega meseca bosta odšla na štirinajstdnevno taborjenje
r
Po napornem pohodu tekne tudi enolončnica ali kaj podobnega
v tujino — Belgija in Italija — dva člana naše organizacije. V goste pa smo sprejeli pred dvema tednoma tudi tabornike iz teh dveh dežel — taborijo ob Šobče-vem bajarju pri Lescah.
Kakor vidite, smo precej delavni. Kdor bi se nam rad priključil, ker ga veseli preprosto življe-pnevmatikarni I.
Prijave sperjema Jure Požek v nje v naravi in pod šotorskimi bomo vsakogar, zato ne oklevajte5 Krili, naj se nam pridruži. Veseli
V
AH noznaš svoj kolektiv
Minulo nagradno tekmovanje »Ali poznaš prometne znake?«, ki smo ga zaključili v zadnji številki našega lista, je pokazalo, da bomo morali posvetiti prometni vzgoji naših bravcev še precej pozornosti. In ker je za takšne oblike tekmovanj med vami precej zanimanja, smo se odločili za novo serijo, tokrat z naslovom »ALI POZNAŠ SVOJ KOLEKTIV?«. Podobno kot v prejšnjem bomo tudi v tem tekmovanju zastavljali v vsaki številki časopisa po osem vprašanj, in za vsakega našteli po 3 odgovore. Vedno bo eden pravilen, dva pa bosta nepravilna. Pred tistim odgovorom, za katerega boste menili, da je pravilen, boste s svinčnikom obkrožili pripadajočo črko in napisali svoje ime ter naslov, potem pa rešitev oddali v uredništvu časopisa, pri dežurnem vratarju ali pa poslali po pošti na naslov uredništva.
Tudi v tem novem tekmovanju bomo podelili med reševav-ce, ki bodo pravilno odgovorili na vseh osem vprašanj, vsakokrat po deset denarnih nagrad 500 dinarjev.
1. VPRAŠANJE: Koga prikazuje slika in kakšno družbeno funkcijo opravlja v kolektivu?
A — Rudi Nadižavec, predsednik skupščine kolektiva
B — Mirko Klemenc, predsednik upravnega odbora
C — Blaž Studen, predsednik sindikalne podružnice
2.	VPRAŠANJE:	Katerega iz-
med naših obratov predstavlja slika?
A — obrat konfekcije na Vrhniki
B — stari obrat v Kranju
C — novi obrat na Gašteju
3.	VPRAŠANJE: Kakšno delo prikazuje slika?
A — tehtanje sestavin za zmesi v sestavljalnici
B — tehtanje zmesi v laboratoriju
C — tehtanje drobnih gumenih izdelkov za prodajo
4.	VPRAŠANJE: Kje je naredil fotograf ta posnetek?
A — na plaži v Starem Gradu
B — na razsežni peščeni obali v Bolu na Braču
C — na obali pod našim počitniškim domom v Crikvenici
5.	VPRAŠANJE: Kje konfekci-onirajo prikazane izdelke?
A — v obratu III na Vrhniki
B — v tehničnih izdelkih obrata I v Kranju
C — v premazovalnici obrata I v Kranju
6.	VPRAŠANJE: Kaj predstav-
lja fotografija?
A — spominsko ploščo v počastitev tekstilne stavke v obratu II
B — spominsko ploščo v počastitev podlih borcev — nekdanjih članov našega kolektiva
C — spominsko ploščo v počastitev desetletnice uvedbe delavskega upravljanja v obratu I
7.	VPRAŠANJE: Kakšno delo prikazuje fotografija?
A — izdelovanje avtomobilske pnevmatike
B — konfekcioniranje avtomobilskega plašča
C -— izdelovanje plašča za mopede
8,	VPRAŠANJE:	Kaj je po
družbeno-politični funkciji v podjetju Miodrag Milivojevič, inštruktor za stroko?
A — predsednik tovarniškega komiteja ZMJ
B — predsednik upravnega odbora
C — sekretar tovarniškega komiteja ZKJ
IME IN PRIIMEK:
J
Sava v osemčlanski conski ligi
Na zadnji seji komjsije za rokomet pri občinski zvezi za telesno kulturo v Kranju smo zvedeli, da bodo naši rokometaši nastopali jeseni s prvim moštvom v osemčlanski zapadni conski ligi. Sodelovala bodo moštva: Duplje in »Sava« — prvi dve moštvi gorenjskega prvenstva, Dobrepolje in Črnomelj — prvi dve moštvi dolenjskega prvenstva, Šiška in Medvode — prvi dve moštvi ljubljanskega prvenstva in iz zapadne slovenske lige izpadli ekipi Krim in Šentvid. Prvenstvo se bo pričelo konec meseca septembra.
Bo lahko kdo dohitel gumarsko solo?
4 2 0 2 5:11 Gumarski institut 5 10 4 12:23 Valjarna II	6 0 0 6 6:21
Gumarski šoli je preostala le še ena tekma in to z gumarskim institutom. Po vsej verjetnosti bo
#	FRANC JENKO — GUMARSKA POKLICNA ŠOLA e Huda vro- Kadrovske službe 9 čina in letni dopusti so precej zavrli tekmovanje za prvenstvo eko-® nomskih enot v malem nogometu. Le najvnetejši igravci še priha-S jajo na igrišče pred Mlekarsko šolo v Cirčah in se pehajo za
•	usnjem v želji nabrati si kar največ točk, ki odločajo o razpore-® ditvi na prvenstveni lestvici.
izsilile remi 3:3. Ker pa je bilo
V minulih dneh sta bili odigra-	premalo igravcev, so si morali ka-	tekmo dobila in tako zbrala 15
ni samo dve tekmi. Kadrovske	drovci enega izposoditi. Seveda so	točk. Mehanična delavnica II bo
službe so pripravile neprijetno	zato tekmo izgubiU s 3:0 w. o.,	igrala še z gumarskim institutom
presenečenje gumarski šoli, saj so	ker tekmovalni predpisi dovolju-	in s tehničnimi službami. Ima vse
jejo nastopanje samo registrira-	izglede, da v obeh tekmah zmaga
nim igravcem. V drugi tekmi pa	ter zbere skupno 13 točk. Pnevma-
so si tehnični izdelki s porazom	tikamo II čakajo še srečanja s
proti pnevmatikami II 3:4 že	kadrovskimi službami, valjarno II
skorajda zapravili prvenstvo in se	ln s tehničnimi službami, tehnične
v možnostih izravnali z neposred-	izde,ke pa srečanja z istimi na-
nimi zmagovavci te tekme. Ker	sProtniki. če obe moštvi zmagata
Kranjčanom	in	okoličanom	se	je končno le izpolnila več kot dvaj-	valjarna II ni nast opila po drugi	v vseh treh srečanjih, bosta zbra-
setletna	želja.	Dobili	so	moderen	športni stadion z Igrišči in na-	preložitvi tekme z gumarsko šolo,	'' vsako 14 točk.
pravami	za	atletiko,	nogomet,	rokomet, košarko, odbojko, tenis ter	so si mladi učenci brez boja pri-
Ob otvoritvi športnega stadiona v Kranju
ploščadjo za naravni led. Svečana otvoritev tega objekta, ki je sicer še v gradnji, je bila v četrtek, 1. avgusta, popoldne.
Program najrazličnejših šport- v atletiki in v mnogoboju. Sode-nih prireditev in ostalih kulturnih lovalo je šest štiričlanskih ekip ter zabavnih prireditev, ki se vr- vojnih oblasti Beoglrad, Zagreb, stijo in se še bodo vrstile v po- Skopje, Sarajevo, Split in Zemun, častitev kranjskega občinskega Bravce opozarjamo, da so vse
Gumarska šola Mehanična II Pnevmatikama II Tehnični izdelki
praznika, ste dobili natisnjen v prireditve ob otvoritvi vstopnine Stiskam-! ama ^	7 ? 7 t q-iQ a
soboto na posebnem letaku. Za- ,	,	, Karna	/ z z o y.iy o
to je vsekakor bolje, da vas opo- proste’ ker gre Prirediteljem pred- Tehnične službe 4 2 0 2 13:23 4 zorimo na osrednjo športno prire- vsem za kar najširšo populariza-	p^rriz^	^ ^ *
ditev v Kranju - prvenstvo JLA cijo športa v naši občim.	▼ nega stadiona v Kranju
služili še dve točki.
Stanje na prvenstveni lestvici je trenutno naslednje:
8 6 1 1 30: 9 13 7 4 1 2 24:17 9 6 3 2 1 21:12 8
6	4 0 2 22:19 8
7	3 1 4 36:30 6
relS
bc
«i vi
w 3
m sfeo/ Pa sem spet doma, »na svoji zemlji«! Ste me pogrešali? Ja, veste, tudi Pepe ima pravico do dopusta. Zaradi stalne nevarnosti, v kateri živim iz dneva v dan, ker se oglašam v časopisu, bi imel še kak teden dopusta kot dodatek . . .
No, pa pustimo to! Ker sem še dopustniško razpoložen, naj nekoliko stresem svojo malho in vam povem nekaj »prijetnih« dopustniških pripetljajev.
Na plaži pod našim počitniškim domom sem zaman čakal na sončnike, ki so jih iz doma poslali v Kranj na popravilo. V naši meha-
Izžrebanl so bili...
Pretekli teden smo izžrebali nagrajence zadnjih treh kol nagradnega tekmovanja »Ali poznaš prometne znake?«. Izžrebani so bili:
3.	KOLO: Jovanovič Ani, Balanč Franc, Šter Franc, Kavčič Ana, Jovanovič Milorad, Perne Angela, Trojar Alojz, Podpeskar Iva, Faganel Mirko in Prislan Roža;
4.	KOLO: Ulaga Fani ml., Čebašek Stane, Ženi Ladislav, Kovačič Lucijan, Bojanič Milan, Barle Minka, Zalaznik Srečko, Krstič Blagoj, Jenko Alojz in Majce Bogdan:
5.	KOLO: Balanč Franc, Čebašek Stane, Ilijevski Hermina, Mravlja Lojze, Potušek Avgust, Faganel Mirko, Podpeskar Iva, Bohinc Janez, Prislan Roža in Škrjanc Ljuba.
nični delavnici so namreč rabili en teden, pred.no so ugotovili, da jih ne morejo popraviti. Pri kosilu pa sem skoraj počil od smeha, ko se je eden izmed naših letovarocev hudoval nad hrano in skoraj zahteval od upravnice take piščance, ki imajo samo bedra in nič peruti, pa škofij, zadkov in vratov! Da, da! Škoda, da niso te domače živalce iz rodu ptic v sorodu s stonogami. Potem bi se verjetno omenjeni tovariš na letovanju pehati za zadki ali vratovi- Ja, pa tudi take imamo v naši- tovarni, ki vedo povedati o pogojih letovanja v naših letoviščih več ko ttisti, ki smo na letovanju letos že bili. Tako je eden kake tri dni med vožnjami iz obrata I v obrat II ali nazaj v malem avtobusu na vsak način hotel sopotnike prepričati, da je letos letovanje v Starem Gradu »kriminalno« in da je kriv naš referent za družbeni standard. No, v odgovor tistemu in še nekaterim »profesionalnim zabavljačem« naj bo ocena letovavke, ki jo je napisala na dopisnico: »Stari Grad, 16. julija 1963 — Najprej vam pošiljam vsem skupaj lepe pozdrave. O vsem, kar so nas strašili v Kranju, ni res. Mestece zelo lepo, plaža — kopališče lepše kot na Braču, ljudje zelo prijazni. Hrane dovolj — pripravljena sicer res na dalmatinski način, a dobra! Malic ne potrebujemo. Vino po 100 din . . .« Mislim, da so tisti zlobni jeziki sedaj zavezani? Zavezati pa bi ga bilo treba tudi tistemu našemu praktikantu, ki je »izvedenec« za vse in ki je bil hudo užaljen, ker ni mogel že po dvotedenskem delu z našim avtobusom na izlet v Cri-kvenico ...