’ Sr/ LIST DELAVCEV V VZGOJNOIZOBRAZEVALNIH Z^V O D I H LJUBLJANA, 23. MARCA 1966 LETO XVII ST. 6 Znanstveno-raziskovalna dejavnost pogoj za obstoj visokih šol Mesto in vloga višjih šel v sistemu izobraževanja in vzgoje zakon. zanesljive in uporabne načine njem šolskem letu pa j... — ....... , V 18. členu osnutka zakona o planiranja in preračunavanja. 5400! visoko šolstvo in so tako^ dobile univerzitetnih Pr° es°r;l® AT’.A" katero ie notrebna višja financiranju izobraževanja bere- Ne glede na to, kolikšna sred- Višje šole so večinoma nasta- svoje mesto v našem solskem skratka v Slo ij , .... mo, da bodo skladi zagotavljali stva bo v sedanji situaciji lahko jale na področju deficitarnih sistemu. braževanja in vzgoje glede na ciramju postopoma vse bolj utr norme strokovno pedagoškega dila materialno osnovo šolstva, dela in glede na vrsto, obseg in kvaliteto tega dela. Praksa proračunskega financiranja šolstva je ustvarila pač take norme pedagoškega dela, kakor so jih narekovale vsebina in potrebe tedanjega šolskega dela. Kakor so se spreminjale vsebina in oblike v organizaciji tega dela, kakor se je spreminjalo financiranje šolstva, so prejšnje norme izgubljale na vrednosti. Prav to, da odmirajočemu staremu normnemu sistemu nismo mogli ali znali pravočasno postaviti nasproti nov in sedanji vsebini ter organizaciji šolskega dela ustrezen sistem norm, je pripomoglo k precejšnji, razpuščenosti neenakomernosti in nestabilnosti v financiranju šol. Čim pa smo prešli pri financiranju šol na pogodbene odnose med šolami in njihovimi ustanovitelji, je zrastla potreba novega, sistematičnega in nadrobnega normiranja pedagoškega dela in vseh drugih stroškov izobraževanja. ^ Urejenega in uspešnega vzdrževanja šol si ni mogoče misliti brez natančnega sistema planiranja deda in sredstev, brez enotnega ocenjevanja finančne vrednosti šolske dejavnosti in ne brez sistema objektivnih meril za ocenitev te vrednosti. »Prosvetni delavec« je v štev. 2/1966 že pisal o tem, da pripravlja zavod za šolstvo SRS za ______________ _____________________ . ... zvezni sekretariat za prosveto sestankih bi obvarovali marsikaterega šolarja pred nezgodo, ki je lahko tako usodila za njegov vid. študijo o elementih za izračun povprečnih stroškov šolanja. Namen te študije je ugotoviti vse izračunske elemente, ki jih je treba upoštevati pri izračunih cene izobraževalne dejavnosti, kakor jo izkazujejo delovni načrti šol in vzgojno-izobraževalnih zavodov nasploh. Zavodova študija bo nakazala sistem izračunskih elementov in sistem nadrobnega normiranja v najširšem okviru, ki bo uporaben ob ustreznih prilogoditvah in dopolnitvah v vseh republikah in za vse vrste vzgojno-izobraževalnih zavodov, od varstvenih ustanov, osnovnih šol, posebnih šol, Priprave na novo financiranje izobraževanja Zakon o financiranju izobra- posrbnih vzgojnih zavodov, gi-ževanja, ki ga pripravlja zvezna mnazij, poklicnih in strokovnih ljudska skupščina, bo dal, kakor šol vse do dijaških domov. Zavo-razberemo lahko iz osnutka in iz dova študija bo služila torej za številnih diskusij, osnovo za sta- start pri nadaljnjem delu v zvezi . - - « j. bdlnejše financiranje šol, pa tudi z uvajanjem nove prakse finan- v razvoiu višjega šolstva v obrazbf Prav zato je tedaj pre- in pra!kso se je pokazalo v tem, stopnji fakultet, visojfln n osnovo za enakomernejši razvoj ciranji šolstva. Sloveniji ugotavljamo dve etapi: vladovalo mnenje, da je vloga da teže višje šole (kot jim res do- umetniških akademij tr ] p šolstva- To nomeni da stoiimo pred prvo ki« se zaključi z letom 1956, višjih šol le začasne narave, ki voljuje zakon) za tem, da bi po loma dve leti,« je tuai > Financiranje bo družbeno številnimi novimi nalogami, pred in drugo, ki se začne z 1. 1959 in bo trajala toliko časa, dokler vi- vsej sili P0,stale.vls^?J°le.t^®' §01^0 fakultet in drugih usklajeno in usmerjeno po nače- nadaljevanjem, nadrobnim izde- v kateri je bilo ustanovljenih 9 šoke šole ne bodo mogle zadostiti lotm organizaciji svojega študija v sjih sol do fakultet lih samoupravljanja in v obli- iovalnjem in utrjevanjem sistema od 14 danes obstoječih višjih šol. potrebam po visokokvalificiranih m poslovanja — da bi uvedle sto- visokin srn. ^ določajo kah, ki najbolj ustrezajo speci- planiranja in postavljanja cene Za prvo etapo je značilna rela- kadrih. Položaj višjih šol pa se penjski študij s tem da bi po- ^e pogled , kok fičnostim ter nasploh značaju vzgojno-izobraževalne dejavnosti, tivno počasna rast teh šol, tako je docela spremenil po izidu re- stala sedanja dveletna doba nji- smotre .^ •Vvidirl^0: šolske dejavnosti. Financiranje bo Končni rezultat tega dela mora glede števila študentov kot glede sclucije o izobraževanju strokov- hovega študija avtomatično. prva lo j/ratka m urejeno s sistemom povezanih biti takšen, da bodo dobile šole njihove materialne baze. Tako je nih kadrov 11960), zlasti pa še po stopnja fakultetnega študija in da so ^ “°1<^ lirana na vseh skladov izobraževanja. Odnose in vsi dirugi izobraževalno-vzgoj- bilo 1959. na vseh višjih šolah v sprejetju zakona o visokem sol- bi kar takoj nekatere izmed njih skoraj enako izobra- bo oroj,! nl ,„„d1 k„ najbolj «*** Sjov.nij, 528 s.ud.n.ov, v W S in iSS « » J - - ......... - —>*---*«- —S»---------»— ipd., delo (sledi navedba področja de- OIVnmoiva v ............„.Jsrat la), za katero je potrebna višja dobili vrsto univerz, kakoi jih strokovna izobrazba.« Statuti viš- za dejavnost šol in izobraževal- skupnost oddvojila za financiranje strok kot ukrep, s katerim naj bi Že nekaj časa pa opažamo v nima nobena razvitejša in večja niihove naloge. Podlaga za nih zavodov sredstva v višini, ki izobraževanja, pričakujemo, da se kar se da hitro ustreglo tre- tem našem visokošolskem _ siste- država, ot j +.kp ' t J ie omenieni zakon s členom omogoča ustrezno kvaliteto izo- bo obetjoča se stabilnost v finan- nutnim potrebam, deloma pa tu- mu neskladje, ki postaja se po- zvezi s to problematiko se spom- to le ome j za t°g ® isko. di zaradi došolanja številnih ka- sebno po sprejetju reformnih go- nimo javne diskusije v naših ca- o možnosti znanstveno razis^^ drov, ki so dosegli delovna mesta, spodarskih ukrepov čedalje bolj sopisih in revijah v preteklih talnega dela J • A. S. za katera niso imeli ustrezne iz- očitno. Neskladje med zakonom dveh letih o problemih visokega dar skorai / šolstva in zlasti na zg kar žolčno previdne, čeprav .najdemo skuiuj polemiko med mariborskimi in v vseh (razen višje šole za zdrav-Ijubljanskimi visokošolskimi pre- stvene delavce, višje, pomorske davateljij . šole in pa višje lesnoindustrijska Posebno komisija ža proučitev šole) določilo, da »razvijajo in visokega šolstva, ki je ustanov- organizirajo znanstveno-razisko-Ijena pri prosvetno-kulturnem valno delo.« zboru skupščine SR Slovenije Kaj so višje šole doslej storile (njen predsednik ’ je ing, Marko za uresničitev statutarnih določil, Bulc, člani so pa najvidnejši s katerimi so se obvezale, da bo-družbeni delavci z naših, fakul- do »organizirale in razvijale tet, visokih Šol in industrije) si znanstveno-raziskovalno delo«, pa je zadala kot svojo prvo- nalogo, nam povedo zadnji podatki, ki da določi »vlogo in mesto višjih jih je zbral sekretariat za pro-šol v izobraževalnem sistemu«. Iz sveto in kulturo SRS. V teh. pograbiva, ki ga je ta komisija že datkih beremo ^v izjavah višjih zbrala, je mogoče potegniti dolo- šol tudi sledeče: »Znanstveno- čene zaključke. Na seji komisije raziskovalnega dela na šoli. ni (bila . je 14. t. m. v skupščini SR doslej bilo«. (Višja gospodinjska Slovenije) soj bila glede teh vpra- šola v Grobljah.) »Glede znan-šanj tudi že izrečena določena stveno-raziskovalnega dela meni-mnenja. mo, da to delo ni osnovna na- Najprej nekaj ugotovitev iz loga šole...« (Višja. lesnoindu-zbranega gradiva. '¥ strijska šola v Ljubljani.) »Svet Zakon o visokem šolstvu (Ur. višje upravne šole in profesorski . lUt:.OtS^PCrp^?P5lr'v}*je' zbor sta mnenja, da znanstye.no-šole med visokošolske’zavode, ko raziskovalno delo kot organizira-pravi: »Visokošolski zdvbflf \ so: no delo ni -bistvena naloga višjih fakultete,, visoke, šole, limetmške šol in tudi ne višje upravne akademije iij višje šole.«, Zakon šole.« — »Organiziranega znan-predvideva tudi možnost znan- stveno-raziskovalnega dela ni. stveno raziskovalne dejavnosti na Določba v statutu je za sedaj v višjih šolah, nikier pa izrecno ne glavnem še samo' deklaracija.« določa nalog višjih šol, njihovega (Višja pravna šola v Mariboru.) položaja glede na druge visoko- »Šola sama ne organizira znan-šolske zavode, zlasti fakultete, stveno-raziskovalnega dela in ne Enakovrednost visokošolskega sprejema načrta tega dela.« (Vis- študija s študijem na prvi .stopnji fakultet in drugih visokih šol ja agronomska šola v Mariboru.) »Sola ni doslej sprejemala in iz- Pomanikliiv vid ovira učenca v šoli; s primernim opozarjanjem otrok v šoli in staršev na roditeljskih ni izrecno z zakonom potrjena, vajala programov znanstveno-raz- (K članku na 4. strani: Večja možnost za šolanje na vidu prizadete mladinč) To, da v členu 25 določa, da »pouk na višjih šolah in na prvi RAZVOJ POSEBNEGA ŠOLSTVA V POVOJNEM ČASU ZAPOSTAVLJEN / ' Do leta 1970 In potrebovali 1847 specialnih pedagogov z višjo izobrazbo Ob koncu preteklega leta so se zbrali v Ljubljani delavci, ki so zaposleni v ustanovah posebnega šolstva z namenom, da razpravljajo o splošnih to- zadevnih problemih, še posebej Kljub temu pa podatki, s Pri financiranju posebnega šol- iskovalnega dela, čeprav za to obstajajo nujne potrebe ...« (Višja šola za socialne delavce v Ljubljani.) Itd. Svoje mnenje o mestu in vlogi višjih šol je dala svojčas tudi ljubljanska univerza. (Ob diskusiji za načrt zakona o visokem šolstvu v SRS.) Predstavniki univerze- so tedaj poudarili, da mora visokošolski zavod poleg pedagoške enakovredno razvijati tudi znanstveno in raziskovalno dejavnost, za to pa mora imeti kajpak kvalificirane kadre. Ob- pa o kategorizaciji razvojno katerimi prizadetih otrok, o programi- gospodarskih pogojih, ranju in konceptih dela v no- vajo stagnacijo, če vih ekonomskih pogojih ter problematiki. 1'T~ razpolagamo v novih stva smo v letu 1965 zabeležili dva stoječe v.sje šoie ne izpolnjujejo predvide- bistvena premika: prvi je v tem, celo da je posebne šole in zavode re- kadrovski Razstava sodobne šolske opreme zmanjševanje ustanov posebne- publiškega pomena prevzel v figa šolstva. Simptomatika teh nanciranje republiški šolski sklad, konferenci se je zbralo okrog predvidevanj kaže vse znake opu- drugi pa, da so se mnogo bolj 250 udeležencev z vseh podro- ščanja novih, oziroma celo neiz- kot doslej aktivirali zavodi za so-čij posebnega šolstva. V na- koriščanja že obstoječih kapacitet cialno zavarovanje. V povprečju slednjem podajamo nekaj naj- opuščanje investicij za novograd- so se sredstva za posebno šolstvo, važnejših ugotovitev in stališč nje in črtanje sredstev za vzdr- samo za osnovno dejavnost, v 1. tega pogoja, zato univerza meni, da je sporno, ali sodijo v sklop visokošolskih zavodov. (Citirano po gradivu »Problematika višjih šol«, ki ga je pripravil republiški sekretariat za prosveto in kulturo, str- H-) Po vseh teh že dolgotrajnih diskusijah, raziskavah, po spre- s te konference. Posebno šolstvo je bilo v po- posebnega šolstva. ževanje že obstoječih ubikacij 1965 v. primeri s prejšnjim dvig- jetju naših reformnih gospodar- vojnem obdobju zapostavljeno. nila za 40 %, s čimer se je ma- skih načel (ki jim je osnova po- j. • i J ~ ___t______ X — 1 Imrf t A i q iiL-j-itrTirvcH Vsekakor je pripisati teh ne- terialns baza posebnega šolstva leg večje produktivnosti predvsem Njegov razvoj ni bil V skladu s kaj pojavov začetni stiski, v ka- ojačala. Povsem nezadovoljivo izboljšana kvaliteta dela tako v Od 18. do 22. marca je bila zirane gradnje je pokazala kar potrebami in napredkom naše teri orientacija pri delu ni lahka, stanje pa je pri investicijah. proizvodnih panogah Kot v aruz- na Gospodarskem razstavišču v 41 % prihranka. Skupni prihra- družbe kot celote. Tudi če pri- Treba bo ta proces, v kolikor bi v merilih za dodeljevanje sred- bemh službah) se moramo glede Ljubljani razstava šolske opre- nek, ki so ga izračunali za 15 v merjamo razvoj posebnega šolstva kazal tendenco po razširitvi in štev za posebno šolstvo iz repub- vloge m mesta višjih sol v našem tne, ki jo je pripravil republiški letu 1965 zgrajenih, funkcionalno z razvojem drugih šolskih pod- poglabljanju, odločno zavreti. Ni- Iškega sklada bo treba doseči, da izobraževalnem sistemu pndru- sekretariat za prosveto in kulturo ustreznejših šol, znaša 2 milijardi ročij, lahko ugotavljamo precejš- kakor ne bi smeli dopustiti, da se bodo tudl druge strokovne žiti tistim elanom omenjene ko- v sodelovanju z Inštitutom za 180.000.000 S. din, kar je seveda nja nesorazmerja. Zato predstav- nam pretirana in negospodarska službe (psihološka, socialna, zdrav, misije pri FKZ sKupscme bttb, iu lesno industrijo Lesno industrij- vse pozornosti vreden uspeh or- Ija danes nerazvitost posebnega štednja zamaje dosedanje mate- stvena) financirale kot osnovna zagovarjajo stališče^ da kot majskim kombinatom Kočevje in In- ganizirane akcije. šolstva veliko pomanjkljivost tako rialne temelje našega posebnega dejavnost, da bo izhodišče za fi- hen narod danes nismo sposobni S kompleksnim študijem pro- v prosvetni kot socialni pa tudi šolstva in s tem preboleče priza- nanciranje delovni program, v imeti več kot eno univerzitetno štorov so bili ob upoštevanju zdravstveni dejavnosti naše druž- dene že tako močno pomanjklji- katerem bodo strokovne službe središče; da naj bi bil študij na ’ ' ve kapacitete enakopravne pedagoškim, in da višjih šolah smotrno nadaljeva- nobena ustanova posebnega šol- nje študija na srednjih strokov-stva ne bo smela imeti pravice nih šolah; da naj visoka šola da- dustrijo kovinske opreme v Ljubljani. ______ .. _____ . Elementi šolske opreme serij- učnega programa, sodobnih peda- bene skrbi za mladino. ®ke proizvodnje, ki ■ smo jih vi- goških medot in obstoječih JUS To dejstvo nam potrjujejo deli na 'tej razstavi, so že posle- standardov izdelani predlogi za podatki: od 10.000 duševno ne- Zato bi se morala kategorizacija in evidenca otrok z motnja- ramja in proučevanja šolskih gra- štorov: denj, ki so bile doslej predrage; v osnovnih šolah za učil- ter 12.000 vedenjsko in oseb irr„s?s. sv^ gradenj je postalo zivno zlasti inten- — v osnovnih šolah in gimna- in glasovno prizadetih, 100 sle-okvir i ztjah za garderobo in učilnice ter pih, 2000 močno slabovidnih, zivno v zadnjih letih v okviri zijah za garderobo in uemmee ter pin, zuuu močno slabovidnin, „ lamine v swa’ Kl P" vlaSamo za Potrebe gospodarstva organizirane gradnje šol s katero kabinete za: pouk slovenskega je- 800 mladih fizičnih invalidov in šolstva bi bilo treba izdelati pri- posebnega šolstva rentabilno na- ki jo lahko razvijejo samo naj-je začel republiški sekretariat. zika, tujih jezikov, zemljepisa, dolgotrajno bolnih otrok, imamo ontetno listo gradenj in adapta- i0žena investicija in da vsako višje razvite šole teoretične sme- __ t-' , . , . , ..._____• .. i.i x i. .. , -i ,., t. fi t 1-* žjr\l ■znvnnnv 71 n - ___j «/ —• i_______i. _• i. _ __ • _ • j * » ____ __ ______ stva za isto delo iz večih našlo- jih šoi, da pripravljajo študenta vov. za opravljanje določenega dela v ^ Bolj kot do sedaj bomo morali posamezni stroki. Ves naš nadalj-v bodoče dokazovati, da so sred- nji razvoj zahteva specializacijo Za razširitev mreže posebnega stva, ki jih vlagamo za potrebe gospodarstva in družbenih služb, na- Prav gotov« zahteva sodobna zgodovine, za glasbeni in likovni vključenih v petdesetih poseb-oblika dela z učenci, ki jo nare- ri; medtem ko nam pa še vedno kuje izvajanje reformiranega uč-^ega načrta, tudi nov način gradnje šolskih objektov in bogatejšo opremljenost prostorov; pri tem biologijo. Pa seveda ni nevažno vprašanje čim večje ekonomičnosti. Primerjalna analiza stroškov posebnih šol in zavodov, zla- zmanjševanje kvantitetnega in _ pouk in pa dopolnilni elementi nih šolah in zavodih le okrog s(-i še za vedenjsko in osebnostno Kvalitetnega obsega našega dela zelo primanjkuje strokovnjakov za matamatično učilnico; 4700 učencev, kar predstavlja otroke in mladoletnike, p0meni že v bližnji prihodnosti s srednjo strokovno izobrazbo! ki žive in delajo v povsem nepri- za na§0 socialistično družbo ne- Višje šole bi morale biti še namernih pogojih. popravljivo škodo. prej odprte, tako da bi si lahko Prav tako bi se morale razvi- t Na področju posebnega šolstva v njih pridobili višje znanje vsak Razstavljeni so bili tudi ele- ni smo danes sposobni pokriti jati in kvalitetno utrditi tudi je število ustrezno usposobljene- delavec — z izrednim ali rednim menti opreme za šolsko kuhinjo, potrebe po adekvatnem obrav- ustanove za ambulantno obrav- ga pedagoškega osebja za habili- študijem. najboljšem primeru navanje razvojno prizadetih otrok tacijsko obravnavanje razvojno Samo s preimenovanjem neke 1/3 razvojno prizade- in mladoletnikov ter vzgojne po- prizadetih otrok raznih kategorij šole v fakulteto pa res prav nič svetovalnice. (Nadaljevanje na 3. strani) ne pridobimo. D. H. — v gimnzijah pajza učilnice zelo majhen odstotek v primer-in kabinete za fiziko, kemijo in javi z všolanimi normalno razvitimi otroki. Po povprečni oce- Razstava, ki je bila odprta sa- navanju v za gradnjo šole po dosedanjem mo nekaj dni, je vzbudila precej komaj za načinu in pa po načelih organi- pozornosti med šolniki. tih otrok. <0M tu in tam Akcija za nove šole v jeseniški občini Na predzadnji seji jeseniške občinske skupščine so sklenili, da je treba začeti z akcijo za zbiranje sredstev, potrebnih za naj-, nujnejšo ureditev prostorov jeseniške posebne šole, za gradnjo nove šole v Kranjski gori, na Plavžu in za razširitev šole na Koroški Beli. Občinska skupščina je predložila to problematiko ob- občanov. V ta namen nj bi občani odstopili tudi obveznice posojila za Skopje. Udeleženci razprave so menili, da bi bili ti predlogi tudi uresničljivi, ko bi bilo v proračunu dovolj sredstev. Ker jih seveda ni, so sklenili, da je treba začeti takoj z akcijo za zbiranje čimskemu odboru SZDL in občin- fedstev zato,_ da bi zgradili potrebne nove solske prostore vsaj v petih letih, O tem vprašanju bodo razpravljali še predstavniki samoupravnih organov delovnih organizacij, pred začetkom akcije pa bodo izdelali kratek opis in pregled sedanjega stanja na šolah. B. Blenkuš skemu sindikalnemu svetu. Na rjenem plenlumu obeh orga-cij je načelnik za družbene službe Pavel Dolar povedal, da je med 3500 otroki precej takih, ki obiskujejo šole, katere delajo V neustreznih prostorih. Sistematski zdravniški pregledi so že pokazali posledice tega, Zdravki’ ki so pri šolarjih ugotovili deformacijo prsnega koša, hrbtenice, epidemično zlatenico itn. Ker morajo imeti zaradi preskromnih prostorov dve- ali triizmenski pouk, so ugotovili, da je prav zaradi spreminjanja časa pouka mnogo otrok podhranjenih. Ker za osnovna sredstva v prosveti ni bila predpisana amortizacija, sedaj tudi ni sredstev za gradnjo novih ali vsaj za urejanje starih zgradb, Ce odštejemo VELENJE: ' PRIZNANJE POŽRTVOVALNIM PROSVETNIM DELAVCEM Na nedavni seji občinske skupščine Velenje je njen predsednik tov'. Tone Močilnik podelil na ukaz predsednika republike štiri priznanja: Ani Kos iz Šoštanja in Jožetu Melanšku iz Belih vod nad Šoštanjem red dela s srebrnim vencem, Zofiji Vrhovec iz Šoštanja ter Justini Uranič iz Šoštanja medaljo dela. Vsi tovariši so že več t družbeni in pedagoški delavci. Ob podelitvi priznanj so se z njimi veselili vsi prosvetni delavci velenjske občine, ki poznajo njihovo delo. Čestitamo! \ S plenuma centralnega odbora sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije Kako izoblikovati cene za izobraževanje? GORNJA RADGONA: Ob polletju izdelalo 75,83 % učencev Svet za šolstvo radgonske občine je nedavno razpravljal o 150 tisoč N. din, ki jih že imajo predlogu programa dela sveta, o meznih šolah. tiko izbora duševno prizadetih otrok za kategorizacijo na posa- za adaptacijo prostorov posebne šole, ip 300 tisoč N. din, ki jih bo po posebnem sporazumu prispevala jeseniška železarna za dozidavo dveh razredov na Koroški Beli, bi potrebovali še 9,400.000 N. din in sicer za gradnjo nove šole v Kranjski gori, na Plavžu ter trakta s telovadnico v 2j- učnih uspehih na osnovnih šolah v I. polletju in o delovnem programu zavoda za prosvetno pedagoško službo. V program dela sveta so zajete vse dejavnosti: proučevanje organizacije pouka in kadrovskih pogojev, skrb za vzdrževanje socialno ogroženih otrok v šolskih ^Nekateri člani obeh plenumov °£ok ^,-1__. v s»lo m uvedba solsHtega varstva, w LSe?8nnriba£>^vaisra'vanje zavcda- biti denar po »očiščenju« vklju- skega proračuna, drugi Delovni program zavoda za prosvetno pedagoško slušbo Murska Sobota zajema svetovalsko službo, instruktorsko delo, ana-ktično-proučevalne naloge, dokumentacijsko delo, naloge dvojezičnega šolstva, strokovno izpopolnjevanje prosvetnih svetovalcev in določila za upravno in gospodarsko finančno poslo- občin pa so predlagali, da naj bi denar, namenjen za urbanizacijo, dali za šole. Predlagali so zbiranje sredstev po gospodarskih organizacijah ter uvedbo samoprispevka čevanja predšolskih otrok v vzgoj. no varstvene zavode, proučevanje in analiza delovnih programov šolskih in vzgojnih ustanov, Skrb za pravočasen izračun finančnih potreb, ureditve šolskih igrišč in telovadišč, izvajanje programa šolskih tekmovanj itn. n . , . , . . . Pedagoški svetovalec Stane prvl slovenski profesorici Skoberne je ob analizi učnih us- dftfplftnlfmiip pehov v prvem polletju ugotovil, ueicsiujogije 4a je izclelaIo v radgonski občini V od 3224 učencev 2444 učencev ali odstotkov. Nad občinskim so učni uspehi na IKA Na visoki defektološki šoli Zagrebu sta pred nedavnim di- 75>83 plomirali prvi slovenski defekt- povprečjem CELJE: Šole za zdravstvene delavce Sola za zdravstvene delavce v Celju, ki je, bila ustanovljena 1. 1954, je pravzaprav srednja šola za medicinske sestre. Svoje prostore ima v novem traktu celjske' splošne bolnišnice. L. 1955 so dobili še eno učilnico in eksperimentalno kuhinjo, v šolskem 1. 1965/66 pa je postala popolna šoiB) V družbenih dejavnostih gospodarska reforma še ne deluje dovolj intenzivno. Načelo dohodka ni dokončno izdelano za vsako panogo posebej. Merjenje kakovosti in obsega dela je namreč teže kot v gospodarstvu, zato "je tudi formiranje cen za usluge počasnejše. Vse dotlej, dokler ne bouo mogle družbene dejavnosti »poslovati-« na temelju cen za svoje usluge, se ne bodo mogle rešiti nasprotij, značilnih za proračunsko obdobje. To je med drugim poudaril predsednik CO Zli ja Topalovski na plen umu Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije, ki je bil letošnjega 4. roarga v Beogradu in na katerem so razpravljali o materialnem položaju, financiranju in cenah uslug za izobraževanje, kulturo, zdravstvene ustanove in uprave v pogojih gospodarske reforme, Kaj je pravzaprav cena za usluge v zdravstvu, prosveti, kulturi in upravi? Katere elemente mora ta cena vsebovati? Enotno mnenje udeležencev plenuma je bjlo, da mora cena za usluge v družbenih dejavnostih vsebovati sredstva za navadilo in razširjeno reprodukcijo. V tej zvezi je I. Topalovski opozoril, da se ni delitev po rezultatih dela bolj uveljavila tudi zato, ker se na idejnem področju še vedno srečujemo s teorijami in mišljenji, ki v raznih inačicah zavračajo načelo dohoka in ugotavljanje cen za delo. Negativen vpliv takih teorij še precej jasno čutimo v delovni organizaciji na področju družbenih dejavnosti. Podatki kažejo, da je bila dinamika povečevanja sredstev za družbene dejavnosti v celoti hitrejša od povečanja narodnega dohodka in materialnega bogastva skupnosti, medtem ko, so bili učinki na področju drtjSbctiih dejavnosti pogosto pod Ko so na plenumu govorili o medsebojni odvisnosti gospodarstva in negospodarskih dejavnosti, so poudarili, da to praktično pomen', da morajo biti navsezadnje osebni dohodiki v prosveti, kulturi, zdravstvu in administraciji odvisni od osebnih dohodkov, ustvarjenih v gospodarskih pano- fičnosti teh služb bo treba ponekod napraviti kompromis s proračunom tako, da bodo financirani konkretni programi. Obdobje, ki jč pred nami, bo terjalo mnogo več naporov, da bi prešli iz teoretičnih razglabljanj v praktične akcije, ki bodo spremenile sedanje stanje in -odnose. ■Z ' i-idJti ' UT" ijg čt-f- Tako financiramo nogomet *— »Naposled sem našel, kako bomo financirali prosveto...-« (Slika izposojena iz sarajevskega »Prosvetnega pregleda«) materialnih vlaganj družbe v službe. gah določene politično teritorialne skupnosti. Seveda pa dbslej ni bilo močnejše vezi med gospodarstvom in negospodarskimi dejavnostmi. Osebni dohodki na področju gospodarstva in družbenih služb so se formirali posebej — sicer na temelju določenih normativov, vendar pa brez medsebojnih zvez in pogojenosti, Glede na rezultate, dosežene v praksi, so na plenumu sklenili, da je treba začeti z izdelavo konkretnih konceptov o razvoju vsake službe družbenih dejavnosti. Razjasniti je treba, kaj je načelo ravnijo dohodka in kako se bo le-to upo- loginja z visokošolsko izobrazbo osnovnih šblaih Apač, Radgona in Letos je na šoli v treh letnikih merjih, ki so jih napravile šole Stukl Marica in 2erdln Cilka. Negova, pod povprečjem pa so (Li 2. in 4.) 112 rednih gojenk, na osnovi temeljnega zakona o Diplomantki — prva zaposlena v šole Kapela, Radenci, Stogovci in v posebnem oddelku za odrasle pa delovnih razmerjih, in v zvez-Vzgojnem zavodu Janeza Levca Videm ob Ščavnici. Kot vzroke za se izpopolnjuje 27 obiskovalcev, nem zakonu je predvidenih 14 do V Ljubljani in druga v posebni slabe učne uspehe na nekaterih Na šoli predavajo strokovne 30 dni letnega dopusta. Vpraša- šolah so med drugim navajali predmete zdravstveni delavci nje dopustov za prosvetne delav-strožje ocenjevanje, kj prihaja v celjske bolnišnice, Splošne pred- ce v teh predpisih ni posebej prvem polletju vse preveč do mete pa profesorji iz 'gimnazije, urejeno, kar .pomeni,- da bodo tu-izraza, pomanjkanje strokovnega Medtem ko imajo v prvem letni- di počitnice prosvetnih delavcev kadra, določeno število duševno 1111 zgolj teoretičen pouk, pa se v lahko le 30 delovnih dni. Ob tem prizadetih otrok, slabe materialne drugem in tretjem letniku že 'pa se postavlja vrsta vprašanj pogoje, neurejenost ter slabo usposabljajo za praktično delo — npr. kako bo to vplivalo na de-Opremljenost učilnic itn, V zvezi gojenke tretjega letnika v kabi- lovno sposobnost prosvetnega de-z doseženimi učnimi uspehi so po netu za šolsko prakso, četrtega lavca? Kakšni bodo učni uspehi? šoli v Gornj Radgoni, sta pričeli s študijem pred tremi leti, ko so ustanovili v Zagrebu visoko defektološko šolo. Leto ni kasneje so se vpisali v to šolo trije redni in 30 izrednih slušateljev. Zato, da bi omogočili študij tudi slovenskim izrednim študentom defektologije, so ustanovili center za izredni študij na PA V razpravi o tem, kako naj, bi izoblikovali cene za izobraževanje, je prevladalo mnenje, da naj bodo letni program in načrt ter delovni rezultati izobraževalne ustanove osnova za formiranje ceiotnega dohodka. Razumljivo je, da je treba pri tem upoštevati specifičnosti dela izobraževalnih ustanov in v skladu s tem uporabljati odgovarjajočo metodologijo, ki bi bila osvobojena mehanske uporabe različnih meril iz gospodarstva Na plenumu so sprejeli predlog, da bo to vprašanje proučila posebna komisija, ki naj bi zavzela konkretno stališče v zvezi z metodologijo formiranja cen za izobraževanje. Ivo Kovič 65-Ietnik ........... . f-f sr? V pravilnikih o dejovnih raz- gega delavca. Ugotovili bi, da jp svetovno vojno obiskovan ljubljansko utrujenost fizičnega delavca krat- ueftegSee. Po > diplomi (ob razsulu koteajnejša irida je Je-ta pa noč« stare avstr0°grske monarhye) smo nem počitku povsem spočit, med« °cšH učiteljeva! v razne kraje, tem ko je z umskim delavcem Jv0 Kovia se je rodu i. isoo v precej drugače. Pravilna je tore) Ljubljani v znani družini gledaliških tp rahljalo v praksi. Zaradi speci- Dopusti — za vse ejiajko? daljši razpravi sklenili, da bodo Pa v splošni bolnici, v Ljubljani. Sedanji slušatelji,’ ki ihteli na sektorskih območjih os- Ob šoli je tudi internat za obiskujejo ta center, so pokazali novnih šol Radenci—Kapela, Ne- gojenke iz oddaljenih krajev. V izredno organizacijsko sposob- gova—Videm ter Stogovci—Apače lepo opremljenih spalnicah je nost: pri dekanatu VDS .v Za- in gornja Radgona delovne kon« prostora za 60 gojenk, ki imajo grebu so zaprosili, naj bi hodili ference, na katerih bodo ohrav- v tej stavbi tudi vse udobje: je- Vsakomur, posebno pa tistemu, ki je kdgj poučeval, je jasno, da ni mogoče primerjati delavne ure v razredu s tisto, ki jo je opravil delavec za strojem. Vsak bo tudi razumel, da ni isto de- predavat v Ljubljano zagrebški navali učne uispehe in problema- dilnicp, moderno urejene umival- lati s 30 do 40 učenci in jih se« predavatelji vsak teden v soboto jn nedeljo. Ta predavanja obiskujejo sedaj slušatelji iz vseh krajev Slovenije — Kranja, Maribora, Kopra, Raven na Koroškem idr. 2agrebški predavatelji prihajajo v Ljubljano tudi ob izpitnih rokih, Izrednim slušateljem pomaga tudi republiški sekretariat za prosveto in kulturo tako, da krije dve tretjini stroškov šolanja. Od vseh izrednih slušateljev Priprave za N. zbor mladih zadružnikov Jugoslavije V osnovni eksperimentalni šoli Jordanovac bo letošnjega 13. in 14. maja II. zbor mladih zadružnikov Jugoslavije. Glede na to, da je zadnja leta manjše zanima- nice idr. Vzorno urejena šola in njeno okolje napravi na vsakogar najboljši vtis, saj je ena najlepših v Sloveniji. S. S. znanjati z novimi pojmi, kot pa pri stroju, ki avtomatično proizvaja nove izdelke. Zanimive rezultate bi dobili tudi pri primerjanju psihične in fizične utrujenosti enega in dru- trditev, da je delo z otroki. najmanj 30 % težje kot pa kakršnokoli drugo delo. Treba je poudariti, da nikomur niso počitniae tako zelo potrebne kot prav prosvetnemu delavcu. Ob tem pa se je treba tudix zavedati, da ni dobrega in kvalitetnega pouka brez dobro spoči, tega učitelja, že posebno, če si predstavljamo pod pojmom uči-tej dinamičnega, svežega in vedrega človeka. Ob koncu še vprašanje: kai bodo delali učitelji.takrat, ko bodo učilnice prazne — julija in avgusta? Laik bo odgovoril takole: načrtovali bodo gradivo in se pripravljali za pouk. Vprašajmo se: s kakšnim delovnim elanom pa se bodo lotili tega »načrtovanja«? (»Prosvjetni list«) umetnikov Kovičev. Prva leta svojega 44-letnega službovanja je prebil na vStaJerskem, ka- na zagrebški VSD so slovenski nje za organiziranje proizvodnega dala v okviru zadnug ip ostalih proizvajalno - delovnih organizacij, bodo na zboru izmenjali pozitivne izkušnje in dosedanje dosežke v razvoju zadrug in ostalih oblik prodzvodnga dela otrok v osnovnih šolah, poleg tega pa bodo skušali ugotoviti pedagoški, in sicer v Zagrebu in v Veliki družbeni in ekonomski pomen Gorici. Prvi dan so hospitirali v teh oblik za tehnično izobražg- specialni osnovni šoli v Zagrebu, vanje in družbeno vzgajanje' mla- To je šola eksternega tipa, v ka-za delo v razredih posebnih šol <*&• Zbor bo proučil nove pogoje teri se šolajo debilni učenci od defektologi svoj študij najbolje organizirali. Zanimivo je tudi to, da dosegajo nekateri izredni slušatelji kljub redni zaposlitvi in pomanjkanju gradiva celo boljše uspehe kot redni. Z gotovostjo lahko trdimo, da bo dobilo naše posebno šolstvo kmalu precej sposobnih, visokokvalificiranih strokovnjakov, ne le za vodilna mesta, temveč tudi Strunjanski defektologi na obisku v Zagrebu ter vzgojno jn drugo delo s hen dikepirammi. Z leti bo najbrž tudi rešen danes največji kadrov-*kf problem v posebnem šolstvu — pomanjkanje visokokvalificiranih vodilnih strokovnjakov ip predavateljev na pedagoški akademiji ter svetovalcev. V. Rozman llllll!lll!ll!llll!ll!lllllllllll[illillll!ll!l!ll|llllllll!i|llll!]l]|]|l!l|lll!llllllll!ll!llllllllllllll!l!!|[|!! IZ UPRAVE Današnji številki smo priložili položnice. Prosimo naročnike, ki za razvijanje proizvodne dejavnosti in perspektive za nadaljnji napredek obveznih in prostovoljnih oblik proizvodnga dela v osnovni šoli. Predvideno je tudi srečanje pionir jev-zadružnikov iz raznih krajev države, njihovo medsebojno spoznavanje in trajnejše povezovanje na temelju skupnih nalog, izkušenj, želja in stremljenj. Na posvetovanju bodo v okviru zbora razpravljali o organiza' Pred nedavnim so imeh člani sičesa naučiti. Zavod je vzorno Ijajo defektologi Vzgojnega zavoda Elvire Vatovec urejen: prostori so veliki in čisti, tvori homogeno celoto Odraz te okraju iz Strunjana dva dni hospitacij, V zavodu imajo trenutno več kot usklajenosti so tudi lepi rezultati „ -- ^ u” •“ ” 60 otrok iz vseh krajev Hrvatske. njihovega učno-vzgojnega dela, Otroci so razdeljeni v vzgojne katerega smoter je, nuditi debil-skupine. Pod nadzorstvom nego- nemu učencu kar največ indivj-valk in vzgojiteljic so se igrali, dualne pomoči, V zavodu vlada ukvarjali z ročnim delom ter ra- vzorna disciplina, kljub temu pa tretjega razreda dalje. Na šoli dovedno zrli v obiskovalce, ali pa se počutijo v njem gojenci do-imajo 23 razredov v dvanajstih so brezbrižno ždeli ob kupu mače. Zaposleni so vsak po svo-izmed njih pa se učenci poklicno igračk. , jih sposobnostih in interesnem usposabljajo. Zaradi pomanjka- Po ogledu zavoda je direkto- nagnjenju. V ustanovi imajo dva nja prostorov imajo triizmenski rica v pogovoru seznanila goste pevska zbora, tamburaški orke-pouk. V vseh razredih je razredni s težavami (predvsem finančni- ster, lutkovno skupino in delav-oziroma predmetni pouk, v njih mi), pa tudi z uspehi, ki jih do- niče: čevljarsko, kleparsko in pa poučujejo učitelji, ki so poleg sega ta center pri delu. Zvečer pleskarsko. Delo v delavnici se svojega predmeta študirali tudi so udeleženci obiskali razstavo odvija pod vodstvom moistrov ortopedagogiko. Učitelji iz Stru- poklicne orientacije, ki so jo pri- ki imajo vsi tudi izpit iz peda-mana. ki so prisostvovali pouku, pravile vse posebne osnovne šo- gogike. le skupaj z osnovnimi šolami (v pri pouku uporabljajo v vseh mor je odšel na pobudo ljubljanskega profesorja telovadbe Gorečana. Le-ta je navdušil nekaj svojih maturantov za službovanje na Štajerskem zato, da bi oživil dglo v sokolskih društvih. Ivo Kovič je nastopil prvo službo 1. 1919 v Gornji Radgoni, nato je služboval v Poljčanah in nazadnje v Radencih, kjer živi sedaj v po-kpju. Po osvoboditvi je opravljal vrsto ortopedagogi, važnih funkcij v prosvetni službi na v Gornji Radgoni, kjer sta z učiteljem Fettihom Izdajala okrajno glasilo »Tekmujmo«. Sjcer pa se je v letih svojegg službovanja Jvo Kovič udejstvoval na raznih področjih: bil je telovadec pri sokolu, vaditelj jn načelnik, plesni učitelj in igralec v dramatičnih krožkih. Poleg tega je dopisoval tudi v ljubljanski dnevnik Jujro, sedaj pa najdemo njegove člapke v Delu, Večeru, Prosvetnem delavcu in Prekmurskem vestniku, 3. Zupančič njana, ki so kasneje z zagrebškimi kolegi izmenjali iskušnje. Le-ti so jim Simpozij o pouku kemije Zveza kemijskih društev Jugoslavije in Zveza kemikov in tehnologov Jugoslavije organizirata II. jugoslovanski kongres za ciji zadruge v šolskem življenju, tudi razna ponazorila in o zadrugi - organizatarjlu prodz- sezoanili z metodami in or- _ - vodnega in družbeno koristnega Sanizacijo dela y razredih. Priso- njanski vzgojitelji ■ odpeljali 5e vedno niso poravnali naročni- dela za vse učence, o proizvod- stvovali so tudi uri korektivne ne za lansko leto, da to takoj sto- nem delu in. njegovi povezanosti gimnastike ter si ogledali šolske avli nove in moderne zaerebške ujt^idLujuju v v sen jususicrvanoKn s-ougies za mestne hiše) ' razredih najrazličnejša ponazori- čisto in uporabno kemijo, ki bo Pn nul prh,* . la in avdiovizualna sredstva. V od 16. do 19. junija letos v Ito ogtodu razstave so se stru- vzorno urejeni dltalnloi se (po_ v sebno v zimskem času) odvija dan obiskali zavod Veliko Gorico, kjer so naslednji ^beno iSi ^ prostore in delavnice za poklicno taoijo otrok. V tem zavodu kier „ gostom lep m pester p usposabljanje učencev te šole. šolajo in vzgajajo 112 dečkov ______ gram’ vreden vsega priznanja. re, ker jim bomo prenehali poši- z Učnimi predmeti itn. iliil ali pa izročijo poverjenikom na S dmžSnl ^en So bi ” ¥. težje men- večdnevno prakso študenti - ’ -- ' svoji soli. 1 - * - - - * Beogradu. V okviru tega kongresa bo tudi simpozij o poukiu kemije, , .... — ------------j—ij«. v.v«*«-* w t.‘*- na katerem bodo razpravljali o .n,, ktiZ Pravili gostom lep in pester pro- problemih pouka kemije na vseh ravneh — od osnovne šole do fakultete. Simpozij bo delal v dveh sekcijah: v sekciji za pouk kemije ter v sekciji o tekmovanjih mladine v kemiji. Na simpoziju lah- bo- orgamzirati, saj se takp pridob- vsi učitelji kemije »II0IIIIII1IIIII1 čend družbeni činitelji. marali le-to boli mdnirati doto talne fe^rda,ciie nisQ sposobni za dači ortopedagogi, ' kf študirajo Uene izkušnje bogato"obreTtu“jejo doio- samostojno delo vendar pa jih na zagrebški pedagoški akademi- Pri pedagoški praksi. prikazom dMeCv iZ ^dabn« je mogoče s pravilno vzgojo mar- ji. Delovni kolektiv, ki ga sestav- Štefanija Cvitan učne prekse STRAN S KAKO SE DIJAKI UČIJO? Razvoj posebnega šolstva v povojnem času zapostavljen V roke sem dobil drobno brošuro prof. Janka Plemenitaša »Kako bom uspešno študiral«, ki jo je avtor namenil slušateljem Pedagoške akademije v Mariboru. V strnjenih vrsticah skuša avtor dopovedati vsem, ki študirajo, da 'je to delo, ki, terja svojo racionalizacijo, časovno gbspo-darnost, načrtnost in poudarja, da je tudi študirati potrebno znati, če se študent hoče izogniti študijskim stiskam in doseči večji delovni učinek. Uvodoma pričenja s kratkim kvizom, ki naj da odgovor na to, kako se študent uči. Čeprav je navedeno navodilo namenjeno predvsem študentom, me je zanimalo, kako se dejansko učijo srednješolci. Nedvomno je ena temeljnih nalog srednje šole tudi ta, da naučmjo dijaka, kako se naj uči. Skušal sem dognati, kako se doma učijo dijaki, zato sem tretješolcem celjske gimnazije predložil podoben kviz, pri čemer sem spustil ali pa spremenil samo tisto, kar je tipično za študente, kjer je način študija vendarle svojstven. Na kviz je odgovarjalo 270 tretješolcev in seveda veljajo odgovori samo zanje, čeprav je verjetno mnogo podobnosti z organizacijo in navadami učenja, ki jih imajo ostali dijaki. Celjski tret-ješolci se učijo, kakor kažejo odgovori, premalo načrtno in racionalno. Pa poglejmo! Imajo; morda dnevni načrt za delo? Nekateri, več kot polovica, torej 53,33 %, je odločno zanikala, da bi si. pripravljali dnevne načrte. Vendar je pomembno načelo, da je potrebno učenje planirati, da mora biti sistematično. Načrtnost sicer vnaša že sam urnik in način poučevanja, ki terja vsakodnevno delo. To vodi tudi k učnim navadam; toda še vedno ni vseeno, če dijak ponavlja učno snov sproti, ali pa se uči predvsem kampanjsko. In 53 % dija-intenzivno učijo predvsem zadnje kov je odločno odgovorilo, da. se dneve pred izpraševanjem, pred konferenco. Prav tako je 63,33 % vprašanih povedalo, da se gradivo, ki ga morajo znati na pamet, nauče naenkrat v celoti. Če je to gradivo smiselno in popolnoma razumljivo, nič hudega, toda predvsem mora biti razumljivo, da ne bo »naguljeno« in prehitro pozabljeno; dijak ga mora razumeti in doživeto osvajati, če hoče biti trajnejša 'last. Zanimivo je to, da je 56,29 % dijakov kategorično izjavilo, da pri učenju iz knjige preskočijo razne tabele in grafikone. To je naravnost smešno! Ilustracije so vendar zato, da ponazarjajo vsebino. Prav tako je celo 60,38 % vprašanih odločno povedalo, da si tudi sami na osnovi učnega gradiva ne rišejo diagramov ali skic, kar bi jim sicer lahko pomagalo, da bi si laže predstavljali dele učne snovi. To pa, da najprej na hitro preletijo poglavja in prelistajo strani, ki se jih je potrebno naučiti, opravi 61,11 odstotkov omenjenih dijakov; vendar pa ne preberejo povzetkov, kazal in si tudi kratkih pregledov snovi ne napravijo, kar je jasno zapisalo 72,96 % dijakov. Seveda, so mnogi pripomnili, da se iz knjig še sploh zelo malo učijo, ker se večinoma zanašajo na svoje zapiske. Skoraj nepojmljivo je zanje, da bi se sproti učili učno snov. Kar 91,49 % tretješolcev je odkritosrčno zagotavljalo, da se ne učijo vsak dan sproti. Čeprav bi veliko pridobili, če bi sproti ponovili učno snov, v to verjetno niso prepričani. Krivulja pozabljanja kaže, da se največ pozabi takoj po predavanju, torej prvi dan, zato bi bilo važno in zelo umestno, da bi vsaj en- krat ponovili učno snov takoj po (Nadaljevanje s 1. strani) ^ohh^sekcnah ' dokaMn- pouku 71,86 % dijakov je jasno in stopenj kroničen problfem, ki tenzivno skrbelo za nadaljnje zanikalo da bi si izpisovali - ge v primerjavi z ostalim peda- s1;rokovno izpopolnjevanje svojega g° domeni6 daeseUiz kniig ma- goškim °SebjT “ članstva s seminarji, posveti, eks- fo učijoP aTi pase še nezna!ioSt predmetni^pouk v osnovn^šoli^n kurzijami p0 domovini in po tu jih deželah. Tako je vrsto let dajalo vzpodbudo službenim or- Razgovor »Prosvetnega delavca« ČAS, V KATEREM ŽIVIMO, JE LEDENIŠKI Odgovarja pisatelj prof. Alojz Rebula iz Trsta • Prosimo, če se predstavite bralcem našega časnika. — Rojen 1924 v Sempolaju, sredi trikota Grudnove Nabrežine, Legiševih Mavhinj in Štrekljevega Gorjanskega. Doštudiral 1949 klasično filologijo na ljubljanski univerzi. Že vrsto let profesor latinščine in grščine na slovenskem Znanstvenem liceju v Trstu. Moje privatno zanimanje velja literaturi, planinam, gobam. Avto me nikakor ne more navdušiti. Visoko cenim prijateljstvo. Temperament: melanholik. Na astronavtiko gledam s skepso. Moje največje presenečenje: srečati samoza- vestnega, odprtega, perspektivnega Slovenca. Lastnost, ki jo občudujem: zvestoba. Kriterij, na katerega največ dam: zdrava pamet. Največji dar, ki je po mojem bil dan človeku: ljubezen. Problem številka ena: smrt. Sanja: da bi peš, z nahrbtnikom na rami, pretaknil Fran-Cijo- • Dosti ste že pisali o položaju slovenskega intelektualca na tržaškem ozemjlu — vseeno pa: kaj bi rekli o tem? — Vprašanje je seveda, kakšnega intelektualca mislite. Če prav hočete vzeti osveščenega intelektualca, potem bi dejal, da je njegov položaj nekako takšen, kakor če bi hudoben eksperimentator vtaknil živo bitje v ledeniški prostor, da bi z uro v roki ugotavljal njegovo vzdržljivost. Sicer pa tudi tukaj ne gre pretiravati: manjšinec je le prerod nagnjen k nekakšni trpinski samovšečnosti. Če je že kdaj verjel v takšno psihološko izjemnost, z leti verjame vanjo čedalje manj. Naposled diši po ledeniku z na videz vse drugače srečnih gredic — iz Pariza, iz New Yorka, iz Moskve — seveda če sežeš po kolikor toliko avtentičnem testu. Sam čas, v katerem živimo, je ledeniški. Kdo je danes brez kakšne ali-neacije, če že hočemo uporabiti ta lažniv evfemizem? Tržaški Slovenec ima pač za navržek še eno, manjšinsko. • Kako se počutite kot slovenski šolnik, profesor slovenščine, v zamejstvu? • — Vsaj včasih ta občutek res ne more biti daleč od tiste-9a, ki ga ima misijonar med ljudožrci. "icer pa. sem uradno profesor l' '-•ščine in grščine. Res pa je, ""d, tema predmetoma ko mdiram slovenščino, kar oo le da. Izurjen pletilec klobukov naposled lahko obrne dlamo, kamor hoče: ob Horacu se na primer lahko spomniš Ketteja, ob Tibulu se lahko razklepetaš o Murnu, ob čemer koli lahko najdeš pretvezo, da si izmenjaš z dijaki kakš. no misel o Šalamunovem Ro- kerju, Drugo vprašanje je seveda, na kakšna tla sejem. Mnogo kamenja vidim pa robidovja in ptic, ki bodo zrnje pozobale. A glavna je le zavest, da daješ, kar moreš. • Kakšne težave imate pri poučevanju (npr. pomanjkanje učbenikov, raznarodovalni vplivi staršev itd.). — Največja težava je v tem, da imam kot učitelj humanističnega predmeta opraviti z generacijo hladilnikov, televizorjev in astronavtike. Da te genera- cije duh vsaj na videz ne zanima. Druge, tako rekoč tehnične težave so ob tem več kot sekundarne. • So stiki med slovenskimi prosvetnimi delavci v Trstu in ■•Ljubljani oziroma Sloveniji dovolj učinkoviti? — Formulacija vašega vprašanja me spravlja v začudenje. Zame bi bilo namreč že preveč reči, da ti stiki eksistirajo. Jaz jih namreč ne vidim nikjer, če jzvzamemo kakšen več ali manj turistični skupinski izlet na koncu leta. V resnici bi bilo treba vse drugačne povezave: povezave,- ki bi se seveda najprej uveljavljala na strokovni ravni, obenem pa bi tudi merila v čim širšo človeško in kulturno kohezijo. Tako matični kakor manjšinski prosvetni delavci stojijo, namreč pred isto nalogo, da vzgojijo Slovenca bodočnosti. Hvalevredna je bila zamisel štipendiranja naših prosvetnih delavcev na ljubljanski univerzi. Toda ker gre za zelo omejeno število ljudi, ki se lahko s tem okoristijo, ostaja to le izoliran poseg. Dejansko bi se bilo treba lotiti tega vprašanja scela. Upoštevati namreč morate, da velika večina naših šolnikov prihaja z italijanskih univerz. Izkušnja pa je zanesljivo pokazala, da je intelektualna »forma mentis«, ki jo daje slovenska univerza, nenadomestljiva. • Ali so po vašem stiki med narodnostno manjšino v Italiji in Sloveniji dovolj tesni? — Se daleč niso takšni, da bi lahko garantirali neko zavestno narodno kontinuiteto. Maloobmejni promet ostaja pač to, kar je, promet z mesom in jajci in maslom in cigaretami, na ravni nekega zasoplega privatnega izživljanja, ki v našem človeku ne more ravno utrjevati občutka nekega nacionalnega dostojanstva. Bolj zbližuje našega tukajšnjega človeka s Slovenijo turizem. Danes je tržaškemu Slovencu Slovenija od Bohinja do Dolenjske, od Prekmurja do Maribora neprimerno bolj domača, kakor je bilo to pred kakimi dvajsetimi leti. Pač pa se mi zdi povsem neustrezna informiranost povprečnega matičnega Slovenca, kolikor se tiče našega položaja. Vem, da je osrednji slovenski list imel ves čas po vojni svojega stalnega dopisnika jp Trstu. Toda td je bilo redno le togo politično dopisništvo brez tanjšega posluha za našo tukajšnjo nacionalno konkretnost. • Kaj vas kot vzgojitelja mladine pri delu najbolj ovira? — Da skoraj ne moreš računati na zanimanje, ki bi presegalo vsakodnevno šolsko administracijo. Kljub vsem videzom bi si upal trditi, da je današnji mladi človek strašno malo ra-doznal. Prazna tehnična samo-zadoščenost je obšla tudi njega. • Pripravljate kakšno novo knjigo? ) — Ze peto leto delam na obsežnejšem romanu, ki mu je za fabulativno pretvezo antika poznejše cesarske dobe. Delovni naslov: »Gozd živih«. • Kako gledate na sodobno slovensko ustvarjalnost? — Preveč ekshibicionizma in premalo kvalitete — človeške in kulturne, kar se zame tudi identificira. V gluho ložo je po mojem najbolj zavozila poezija, kar je spričo naše poetične tradicije simptomatično. Več pristnega duha vidim v prozi: naj omenim samo Zidarjevega Svetega Pavla. Na sipini bo nasedla tudi esejistika, če ne bo v njej manj možganske poze in malo več bivanjske prizadetosti. Kar se tiče polemike med Vidmarjem in mladimi, znam ceniti Vidmarja, a dajem prav mladim. • Prosimo, če si zadnje vprašanje postavite sami in nanj seveda tudi odgovorite. Kateri se vam zdi danes — vzeto na kulturni ravni — najtežji, a obenem najlepši človeški ideal? — Do kraja doumeti, do kakšne mere je lahko pripadnost k slovenstvu združena s tragičnim, a obenem sprejeti to v ljubeči svobodnosti duha, v samozavestni enakopravnosti skupnega človeškega položaja na šolah II. stopnje izredno poča- moprevSanje ^Kglfkokra^1 ima vodfhTa usposabljanje različnih ganom, 'krTo^pTistojnTTn 'odgo-di?fk občutek dfla ie profesor kategorij v razvoju prizadetih vorni za nadaljnjo rast kvalitet- ni dovolj preveril. Dokaj hitro se gov. Do leta 1970 bi za potrebe pravil okvirni program za nadaljnje izpopolnjevanje strokovno kvalificiranih specialnih pedagogov. Ta program bo treba proučiti, izpopolniti in najti finančna sredstva ter predavatelje. Na dosedanjih uspehih ne kaže obtičaii. Obnavljanje in širjenje strokovnega znanja je pot h kvalitetnejši storilnosti in družbeni pomembnosti posebnega šolstva. Realizacija potreb, pa naj zadeva kategoracijo, razširitev mreže posebnega šolstva, novogradnje, adaptacije, kvaliteto dela, številčno in strokovno izpopolnjevanje defektoloških kadrov, financiranje, kakor tudi usodo posameznih ustanov, je odvisna tudi od aktivizacije tistih, ki so prvenstveno in najštevilneje zastopani na delovnih mestih v posebnem šolstvu, to so defektologi sami. Prepogosto smo bili do sedaj v naših stališčih in zahtevah pa tudi v dokazovanju in zagovarjanju le-teh ne samo preskromni, temveč tudi prepasivni. Preveč smo se zanašali, da se bodo že sprejeti in s samo Ustavo zagotovljeni pogoji za razvoj posebnega šolstva sami od sebe uredili oziroma dosegli. Defektologi zadovolji sam s seboj in meni, posebnega šolstva morali izšolati. ^ moraij povsod, kjer žive in da že s samim razumevanjem 701 ortopedagoga za mentalno del. biti najbolj aktivni in tudi snovi to snov zna. Učno snov je prizadete otroke; nnihnli delavni nri uresničevaniu potrebno med učenjem ponavlja- 375 ortopedagogov za otroke z najbolj delavni pn uresničevanju ti z lastnimi besedami; toda 63,71 motnjami vedenja in osebnosti; vseh ten potreo. odstotkov vprašanih je reklo, da 224 ortopedagogov za fizično Zadnje čase je problematika za tako samopreverjanje nikoli invalidne in bolehne otroke; posebnega šolstva spet aktualna, ne porabijo polovice časa name- 319 surdopedagogov za gluhe j.jnogo se piše predvsem o vzgoj-njenega za učenje ali pa sploh ze- in naglušne otroke; nih zavodih 0 staiiščih, ki so zih 10 malo. Pac pa se pozanimajo za 177 tiflopedagogov za slepe m ^ , „„„„ pojem ali besedo, ki jim pri uče- hudo slabovidne otroke; f^zeli defektologi, bomo še poro- nju ni bila znana, čeprav to jas- 51 logopedov za odpravljanje cali. Jagodič Vojko no pove le 64,44% dijakov. Osta- motenj govora; — 1 1 ..— < 11 so verjetno bolj brezbrižni ali skupaj torej 1847 specialnih pedagogov z višjo izobrazbo. Občutno pomanjkanje vzgojnih Višek pozornosti! kaj? Navsezadnje mora biti dija ku vsaka beseda jaspa, če hoče gradivo osvojiti. Tudi ^ poslušati jn drugih strokovnjakov v šolah predavatelja tretješolci še ne zna- jn zaVodih za duševno in telesno jo. Mnogi želijo, da bi jim snov prizadetb mladino je treba pre-narekovali, sicer pa vsi hitijo, da magovati ne samo z ustreznim bi si zapisovali vse, kar predava- štipendiranjem, ampak tudi z iz-telj pove, in še ne zmorejo ločiti boljšanjem materialnega položaja samo bistvenega. Pn predavanjih diplomiranih defektologov in dru-zapisuje snov kolikor mogoče hi- gjb specialistov ter delavcev na tro, da ulovi vse, 76,29 % dijakov. ^em področju. To naj bi se poka-V srednji šoli bi morah priprav- zalo tudi v zag0tavljanju stano-Ijati dijake za nadaljnji študij, vanj kakor tudi v primernih torej je izredno važno, da jih na- osebnih prejemkih. črtno navajamo na spremljanje Zavedamo se da s0 Se v celot-predavanj, na cimvečjo samostoj- organizaciji usposabljanja spe-nost v izobraževanju. Jasen cilj f pedagogov številne po- je pol uspeha, pravijo nekateri. manikUiLosti 0hiektivneoa in r^^rJ^ro^d^bT sno" ^bjeklZega značaTki pa ter-rad vedel zase, ne samo za izpit t^i svoj čas za rešitev. Med ali oceno, potem je učinek uče- Vfvimi je pomanjkanje stalnega n ja lahko boljši. Večina vpraša- prostora za specialne pedagoge nih dijakov pa je spet lepo pove- pomanjkanje sodobnih učil in dala (67,79 %), da se ne začenjajo pripomočkov, kar pa. je vezano vselej učiti z zavestno namero, tudi na devizna sredstva, pomanj-da bi si učno snov trajno zapom- kanje ucbennkov in skript, nepo-nili. 33 % dijakov vztraja nepre- poln je se učiteljski zbor, izpo-trgoma pri reševanju težjih pro- polnjevati bo treba učne prog-blemov, večina ne. S preveliko rame, razmisliti, kako uvesti trmo zgubljati čas bi bilo zares dvojno specialno pedagoško us-škoda, boljše je poiskati drugač- merjenost, kako omogočiti dopol-no pot. Vprašanje ostaja samo še, nilno specialno pedagoško specia-če ostala večina, ki popušča, lizacijo za predmetne učitelje, sploh poišče rešitev ali počaka, učitelje praktičnega pouka, razne da nekdo tretji zadevo rešuje. terapevte, socialne delavce, da bi Dijaki so tudi povedali, da po- omogočili resnično teamsko obrav-gostokrat razmišljajo o svojih na- navanje otrok iz posameznih ka-činih učenja in skušajo ugotav- tegorij prizadetosti. Ijati napake in slabosti (63,33 %), Obvestilo šolam in naročnikom Kot smo že pisali v našem listu in kot je vse zainteresirane obvestil tudi republiški sekretariat za prosveto in kulturo z nedavno okrožnico, bodo z letošnjim letom izhajale objave sekretariata za prosveto in kulturo SRS KOT PRILOGA PROSVETNEGA DELAVCA. Zato ni mogoče naročati Objav posebej, ločeno od lista. Tudi naročnina za Prosvetnega delavca skupno z vsemi prilogami Objav, koliko jih bo izšlo, je nespremenjena: za posameznike 10 N din, za šole in druge ustanove pa 20 N din. Objave bodo tako prejeli vsi, ki so naročeni na Prosvetnega delavca. • Obveščamo šole, da bodo letos izšli v eni prihodnjih številk Prosvetnega delavca REDNI RAZPISI DELOVNIH MEST v učnih in vzgojnih zavodih — tako kot vsako leto. Prosimo šole, da pohitijo s pošiljanjem razpisov in to na naslov: »Prosvetni delavec«, Ljubljana, Kopitarjeva 2, p. p. 335/VIII J vendar se največkrat ne znajdejo in ne morejo ugotoviti, kaj je narobe. Bolj malo pa so, priznali, da bi se pogostokrat pritoževali nad težavami, ki bi jim preprečevale uspešnejše učenje (22,96 odstotkov). Skušajo pa se znajti: 82,58 % vprašanih tretješolcev odločno trdi, da skušajo vselej zavestno uporabiti tisto, kar se pri enem predmetu nauče, za reševanje problemov pri drugih predmetih. Skoda, da nisem mogel globlje v problematiko. Lahko bi ugotavljali, koliko v naših prednjih šolah načrtno napravimo za to, da naučimo dijaka, kako se naj uči, da\ bo delo najbolj učinkovito. Mogoče bi bilo zanimivo primerjati učni uspeh in odgovore, ki so jih dijaki dali. Nekaj dijakov je namreč vendarle odgovorilo, da se učijo vsak dan sproti, da si delajo izvlečke, da imajo svoje delovne načrte, in morda bi ujeli pozitivno korelacijo z uspehom? Kako se znajo srednješolci učiti iz učbenikov? Vsekakor pa ne bi škodilo, če bi s povzetkom iz pedagoške psihologije, kot je v zgoraj omenjeni brošuri, ki me je vzpodbudila, da sem skušal na izredno ozkem področju ugotoviti, kako se učijo dijaki, načrtno seznanjali dijake zlasti v zadnjih letnikih srednje šole. Učenje je delo, načrtno, sistematično; gospodarno in zavestno ga lahko izboljšujemo, da v krajšem času več osvojimo; kako, pa bi morali čimbolj spoznati vsi, ki se učijo, ker to vodi k osamosvojitvi, k samoizobraževanju. RL 1 1 1 VII. GIMNAZIJA VIČ, | TRŽAŠKA CESTA 72 ^ razpisuje dve delovni mesti: ] 1 učitelj za matematiko gf visoka izobrazba; stanovanja ni | 1 učitelj za fizika visoka izobrazba; stanovanja ni =S =5 !lllllllllllllli!illlllllll!!llllllli!!llll1llllll!!!ll!l!llll!!!lllll!l!!llllllll!!!IIIIIIIIIIIIIII!i!li!'l!iillllW!!!lll!!!!l!l!!!!llll!!ll!l!!!!!!!llll!!l!!!'!lllll!ll!ll!llllllll!!!!!l!!iilllllll!l!!l!!lll!lll!!l!l!llllll!!!!!llll!lt .KOMPAS j t — DIDACTA BASEL — Vabimo vas na 6-dnevno avtobusno potovanje za ogled evropske razstave učil v Baslu. Med potjo zanimivi turistični ogledi. Za zaključene SKUPINE lahko izdelamo POSEBEN PROGRAM. — Obiščite CARIGRAD in SOFIJO. Konec junija 9-dnevni avtobusni izlet skozi Bolgarijo in Turčijo. — Vabimo Vas na tradicionalna PRVOMAJSKA POTOVANJA — RIM, PARIZ, LONDON, ŠVICA—ITALIJA, BUDIMPEŠTA—PRAGA—SALZBURG. Podrobne programe lahko dobite v vseh poslovalnicah KOMPASA. Možnosti za šolanje na vidu prizadete mladine Naše večletno prizadevanje, da bi dobili dovolj primernih prostorov za osemletno osnovno šolo za učence z okvarjenim vidom, ni bilo zaman. Zavodu za slepo mladino v Ljubljani je dozidano dodatno poslopje, ki bo v polni meri služilo namenu te šole. Odslej bomo mogli sprejemati v to šolo več na vidu prizadetih učencev, kot smo jih doslej. V novih, moderno urejenih učilnicah bo mogoče dvigniti kvaliteto tega specialnega pedagoškega dela in organizirati raznovrstne razredne pri katerem ni nujno potreben vid. Ne more si izbrati poklica, do katerega čuti nagnjenje. Poleg očesnega zdravnika more vršiti vo tažno in odgovorno voboli so marsikdaj pogojeni v motnjah vida. Mnoge omenjene motnje vida je mogoče ublažiti ali odpraviti, če omogočimo učencu pravočasen šola v redni šoli. Med normalno videčimi učenci takšen otrok ne more biti individualno obravnavan, zato' ne more slediti pouku. V večini primerov dobi občutek Učitelj naj dobro pozna vse kvarne vplive, ki pospešujejo kratkovidnost. Le če bo seznanjen z njimi, jih bo mogel pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu v družbeno koristno in humano zdravniški pregled. Ako bo treba, manjvrednosti. S pravočasnim šoli odpravljati v korist čuvanju delo učitelj, ki čuti ljubezen do te mladine. Najtežja okvara vida je slepota. Slep človek ne more ločiti svetlobe od teme. Slep je tudi, in sicer praktično slep, človek, ki sicer z vidom loči dan od noči, ki opazi, kdaj sije sonce in kdaj je mrak, ki celo opazi, od kod bo očesni zdravnik predpisal očala in otrokgbo brez težav in pravilno opravljal vse šolsko delo, ki zaposluje vid. Ako učencu ne pomagajo očala do normalnega vida, to se pravi, da mu očala samo malo zibolj-šajo gledanje, je slaboviden. Takšnega učenca naj učitelj vstopom v njemu primerno šolo vida. Teh kvarnih vplivov ni mu bo omogočen harmoničen raz- malo: bližinsko delo, sključena voj in verjetno tudi preprečeno drža pri delu z vidom, prekomer-morebitno poslabšanje vida. no utrujanje vida, nepravilna Posebno šolo za učence z razsvetljava pri pisanju, branju okvarami vida imamo v Sloveniji in ostalem šolskem delu, pri ka-v Ljubljani v Zavodu za slepo terem je treba intenzivno upo-mladino. Ta šola ima oddelek za rahljati vid, nepravilna lega predšolske otroke in osemletno zvezka pri pisanju, stisnjen tisk, skupine po stopnji prizadetosti prihaja* svetloba” kr^more^razlL prijavi najbližji socialno^varstve- osnovno šolo. Učni načrt te šole nerazločno in tanko pisane čr- hc‘ te«n ne more opravljati del, za katere je: v šolo za učence s prizadetim bam na vidu prizadetih otrok. S vidom.: tem je učencem te šole omogoče- Kadar je učitelj v dvomu gle- na obvezna osemletna izobrazba, de vida svojih učencev, naj jim Tudi ti učenci morejo nadaljevati vid preizkusi sam. To more opraviti na zelo preprost način, na način štetja prstov. opravljati del, je potreben vid. Vmesna zmogljivost med slepoto in normalnim vidom je slabovidnost. Slabovidne so oči, ki imajo tako oslabljen vid, da si v internatsko urejeno šolo. ga thcli z’- očali ne morejo zadost- dveh zgradb s kapaciteto 60 učencev smo ves ta čas vzgajali in izobraževali 70 do 80 na vidu prizadetih otrok. Tu smo imeli šolske prostore, dnevne sobe, spalnice in vse prostore, ki spadajo ” ‘~l------J------------x"1~ šolanje. Na vidu prizadeti učenci se poklicno izobražujejo v posebnih poklicnih šolah - za na vidu Zavod je bil prenapoljen, kar ni no izboljšati. Slaboviden otrok ustrezalo vzgojno-izobraževalnim razlikuje število prstov na raz-in higienskim potrebam te mladi- daljo od 5 m do 20 m, ima torej ne. Zaradi velike utesnjenosti je 10 % do 40 % ostankov vida. mogla sprejemna komisija upo- Okvare vida se pojavljajo v števati ob sprejemu samo naj« različnih življenjskih dobah, nujnejše primere. Vse ostale pri- Zdravniki specialisti za oči opa-javljene otroke je morala odklo- žajo največje spremembe na očeh niti. V redno šolo so bili vrnjeni v zgodnji mladosti in v šolski učenci, ki so imeli večje ostanke dobi. vida (30 do 40%), četudi so bili Vzrokov za okvare vida je zaradi prizadetosti vida potrebni mnogo. Prizadetosti vida so pri-, posebne vzgojno-izobrazevalne rojene aji pridobljene. Nekatere obravnave. prirojene okvare vida se pokaže- Odslej bo mogel zavod spreje- ■ - ■- - '-i—- — < - - — Najprej pokažemo učencu prizadeto mladino, pa tudi v ne-prste ene roke/na razdaljo Im. katerih rednih poklicnih šolah in Ako pravilno razloči število pr- v redni gimnaziji. Najbolj nadar- Ko učenec bere ali piše, naj rte bo sključen. Takšna drža zvišuje naval krvi v glavo in oči, kar slabo vpliva na zmogljivost vida. Učenec naj ima pri branju in pisanju pravilno držo. Učenci naj ne čitajo zdržema več kot 15 minut. Le učenci višjih razredov smejo zdržema čitati do pol ure. Učitelji naj ne dajejo učencem pismenih nalog za kazen. Te jo že ob rojstvu. To je v primerih, če je ta okvara posledica obolenj aji motenj v času otrokovega razvoja v materinem telesu. Včasih se pojavijo te prirojene okvare vida tudi pozneje. Imamo , , , tudi druge vzroke za prirojene Izbor učencev za sprejem v to okvare vida Ti so; spi0šno obo- mati tudi učence, ki jih bo komisija za kategorizacijo spoznala za slabovidne, ker bo mogoče v novih pogojih organizirati v zavodu tudi pouk za te na vidu prizadete učence. šolo inia že ustaljena pravila, po katerih sprejemamo vsako šolsko leto nove učence. Navzlic temu so v rednih osnovnih šolah še učenci, ki bi spadali v to šolo. Takšne nepravilnosti morejo odpravljati osnovnošolski učitelji, če so seznanjeni s problematiko na vidu prizadetih otrok. Predvsem naj se vsak učitelj zavedaj da je zdrav vid zelo važen in potreben za biološki, duševni in telesni razvoj otroka, ker s pomočjo tega čutila otrok °kvaro vida. lenje organizma, razne očesne bolezni, pa tudi medsebojno sorodstvo staršev ima v marsikaterem primeru usoden vpliv na vid njihovih potomcev. Tudi za pridobljene okvare vida je mnogo vzrokov. Včasih zelo ogrožajo vid posledice otroških bolezni: difterije, ošpic, škrlatin-ke, oslovskega kašlja itd. Pa tudi tuberkuloza oči, škrofuloza, meningitis lahko -povzročijo hudo Na žalost se pogosto dogodi,* da si šolarji, pa tudi mlajši otroci, poškodujejo oči z razstrelivom, z ostrimi predmeti (nož, škarje, za učenčev slabši igla. ostre bilke itd.), da pade otrok v živp apno, ipd. v veliki meri spoznava zunanji svet in se pri tem intelektualno in fizično razvija. Ugotovljeno je tudi, da je v mnogih primerih slab vid vzrok učni uspeh. Zavod za slepo mladino v Ljubljani z dozidanim poslopjem za prizadeto mladino Pomanjkljiv vid ovira učenca S primernim opozarjanjem v šoli. Zlasti učenci nižjih razre- otrok v šoli in staršev na rodi-dov potrebujejo dober vid, kajti teljskih sestankih' bi obvarovali čim jasnejša je slika, ki jo za- marsikaterega šolarja pred nezgo-znavajo z vidom, tem bolj pravil- do, ki je lahko tako usodna za na in jasna je predstava. Samo njegov vid. takšne predstave vzbujajo v 2e iz teh nekaterih naštetih učencu občutek in samozavestno primerov očesnih poškodb in dru- tako, da se vedno bolj oddaljuje pripravljenost za reprodukcijo. 'gib vzrokov izgube vida vidimo, od učitelja, ki mu kaže prste. Slab vid ovira človeka pri iz- da more nastati poškodba oči in Oddaljuje naj, se tako daleč, da osemletno osnovno šolo za na vidu stov na to razdaljo, naj še nadalje šteje različno število prstov jenim učencem omogočimo študij na univerzi. Kot vidimo, more skrben pedagog redne osnovne šole zelo koristno delovati v prid učencev naloge so pretirano dolge in nezanimive. Učenec ' jih zato piše hitro iif zanikrno. Pri tem si kvari vid, držo in pisavo. Ne smemo pozabiti, da se tudi biri poklica ker se mora ako s tem okvara vida v vsakem letu pride do mesta, od koder ne vidi s prizadetim vidom. Njegovo delo očesne mišice utrudijo in to še ^ * i 1 V •_1 ■_• _ ___ J____J : —m Z . -__ ____2- __ Al--« : -J 1 KV rv 1"\/"V KV /-VW /“V 1 KV KV rv 1^* /-V 1—v /“\ o O T T/“\ 4 V KW Lv V t" K/-V 4 KV /~V 4 KV O 4- KV 1 KV KVV ! O 1 K» ZIV ima motnje vida, odločiti za delo, Po 1. odstavku 78. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah (Ur. list SFRJ št. 15/191-64) razpisuje razpisna komisija osnovne šole Borisa Kidriča v Kidričevem — ravnatelja osnovne šole Pogoji: — moralna in politična neoporečnost; — predpisana splošna pedagoška in strokovna izobrazba za predmetnega učitelja ter najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse, ali izobrazba učitelja in najmanj 10 let vzgojno-izobraževalne prakse. Kandidati naj pošljejo vloge kolkovane z 0,50 N din državne takse, dokazilo o šolski izobrazbi, dokazilo o trajanju vzgojnoiz-obraževalne prakse in kratek življenjepis — tukajšnji komisiji. Rok prijave je najpozneje 20 dni po objavi tega razpisa. Nastop službe s 1. 9. 1966. Na voljo bo družinsko stanovanje. otrokovega življenja, pa tudi v šolski dobi,-Kadarkoli se pojavi ta prizadetost in jo svojci opazijo, so zelo nesrečni in zaskrbljeni, kar je razumljivo, V teh usodnih in žalostnih primerih more učenec še šteje prste, naj pomagati, svetovati in tolažiti po- kuševalec izmeri leg zdravnika skrben in v pogle- pri preizkušanju naj učitelj du čuvanja vida dobro razgledan stoji n/takšnem Jmestu, da nje- P Steri starši ne opazijo, da več jasno prstov. Ako jih vidi pa bo popolno, ako bo s svojim celo hitreje kot ostale mišice, megleno, ni dobro. Vrne naj se pravilnim ravnanjem pri pouku Utrujene očesne mišice povzro-do mesta, od koder je še jasno obvaroval učence, ki imajo zdrav čajo glavobol, nerazpoloženje in razlikoval število prstov. To skrajno razdaljo, pri kateri preiz- Učitelj naj se seznani z merili ren učitelj, ki skrbno opazuje “isan^metoV^"^ P° ima otrok težave z vidom. Pozo- svoje učence pri šolskem delu, lahko odkrije nekatere motnje vida. -v Učenec, ki se preveč približuje zvezku, ko piše, verjetno slabo vidi. Treba ga je poslati na očesni pregled. Učenec, ki ne vidi dobro, pri gledanju na tablo pripira oči. Tudi takšnega učenca naj pregleda očesni zdravnik. Ako učenec raje prepisuje iz zvezka svojega soseda kot s table, ali če piše preko vrste, je tudi sumljiv, da slabo vidi. V vseh teh primerih se je treba posvetovati z zdravnikom specialistom za oči. K očesnemu zdravniku je treba poslati tudi učenca, ki ima pogoste glavobole, kajti pogosti gla- Ako učenec nosi očala, ga preizkusimo z očali. Za vse učence če imajo očala ali so brez njih, veljajo ista merila. vid, da si ga ne pokvarijo. , slabo zmogljivost vida. Odpočite S pričetkom šolske obveznosti, akotnodacijske mišice in one, ki “ki sili otroka k večurnemu sede- služijo konvergenci, mnogo laže nju v izrabljenem, na kisiku si- vrše svojo nžlogo kakor utrujene, romašnem zraku, se začrm za zato naj se delo z bližine ne iz- zdravje kvarni vpliv. Posledice vaja brez primernih odmorov, teh kvarnih vplivov se skoraj v Ako v učilnici ni ustrezne raz-največji meri izražajo v raznih svetljave, naj se v zimskih mese- okvarah vida. cih ne piše med 8. in 9. uro do- Od različnih motenj vida v poldne in ne' v poznih popoldan-šoli je najbolj pogosta kratkovid- .skih urah. ^ j. y ugiinicaj1 smemo uporablja- nost. Praktična izkušnja kaže, da so v glavnem otroci ob vstopu v osnovno šolo normalno videči “V-- .. . ali daljnovidni. Od učencev, ki Normalno videče oko razlikuje vstopij0 v h razred, je le malo-število prstov na razdaljo oO m. kratkoviden. Pač pa se po-V tem Pomeni je vidna zmoglji- javlja ta očesna anomaiija v šol_ V0S», ® 'S' . ski dobi. Čim višji je razred, tem vsakem razredu zadostno število. • ? “cer^ ,/e,e.^rSr!'r/n^„5f^" /Ve^ Primerov kratkovidnosti je v To izračunamo, če dolžino in ši- njem. Ta kratkovidnost pa ne rino šolske sobe vsako zase deli- raste samo kvantitativno, na ža- mo s 3 ter zmnožek obeh rezulta- lost tudi kvalitativno. tov smatramo kot število svetilk, ti takšne\ svetilke, ki dajejo pol indirektno osvetlitev. Navadno so to krogle iz mlečnega stekla s premerom 30 cm in 3 m od tal. V njih morajo biti 200 vatne žarnice. Takšnih krogel mora biti v lllllll!!l!llll!!lllll!!!lllllll!llllll!!lllllll!!llllll!llllllllllll!lllll!l!llll]l!llllllli!llll!!illlllll!lllllllllllillllll!![||||l!llllllllll!llllllllllllllll|]!lllll!!llj||lllll!inillll!lllllll!!!lllllll!!llllllll!llll!llll!ll!!lll|l A' DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE priporoča prosvetnim delavcem: • Drago Ulaga: TELESNA KULTURA V MLADOSTI, ZRELOSTI IN STAROSTI — kart. 7,40 N. din, ppl. 8,60 N. dinarjev • Dr. Janko Jurančič: SLOVENACKI JEZIK Učbenik slovenskega jezika za Srbe in Hrvate — kart. 6 N. din, ppl. 8 N. din • Dr. ing. Pavel Fukarek: NASE LISTOPADNO DRVEČE kart. 12.40 N. din, ppl. 14 N. din • Venčeslav Čopič: PISANJE kart. 8,80 N. din • Dr. Franc Strmčnik: ANALIZA ŠOLSKIH KAZNI kart. 22 N. din, ppl. 24 N. din • Dr. Vid Pečjak: POGLAVJA IZ PSIHOLOGIJE kart 13 N, din, ppl. 16 N. din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročite naravnost pri DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Mestni trg 26 Mllffll!! niiuii iiinii daljo 1 m, ima l/so ali 2 % ostankov vida. Ako razloči število prstov na razdaljo 2 m, ima 4 % vida. Razlikovanje prstov na razdalji 3 m pomeni 6 % vida, na razdaljo 4 m 8 % vida, na razdaljo 5 m 10 % vida itd. Učenec, ki razloči število prstov na razdaljo 20 m, ima torej 2%o ali 0,4 vida, kar je 40 % ostankov vida. Učenci, ki imajo do 10 % ostankov vida, so slepi in praktično slepi, učenci z ostanki vida od 10 % do 20 % so močno slabovidni, učenci z ostanki vida od 20 do 40 % so lažje slabovidni. Vsi ti učenci potrebujejo posebno vzgojno-izobraževalno obravnavo, ki je, z ozirom na različne stopnje izgube vida medsebojno različna. Težje primere izgube vida brž zapazimo, medtem ko je v tem pogledu slabše za one učence, pri katerih se okvara vida ne opazi takoj. V takšnih primerih more učitelj odkriti okvaro vida in na to opozoriti starše oziroma social-no-varstveno službo, da bo takšen učenec, ako bo treba, prešo-lan v posebno šolo za učence z z okvarjenim vidom. Popolnoma slepi, praktično slepi in močno slabovidni učenci so ponavadi že od početka vpisani v primerno posebno šolo. Teže je za lažje slabovidne učence. Tudi te je treba izdvojiti iz redne šole. Izkušnje kažejo, da zelo kvarno vpliva na duševni razvoj slabovidnega otroka, ako se več let slabo ali neuspešno ! ' --------------------------------------------------------------------1 Združene papirnice Ljubljana SEDEŽ: , LJUBU ANA-VEVČE 1 USTANOVLJENE-LETA 1842 i Izdelujejo: • SULFITNO CELULOZO • PINOTAN • BREZLESNI PAPIR • SREDNJEFINI PAPIR • KULERJE • KARTONE za kartoteke, fascikle in mape • RASTRIRAN PAPIR, brezlesni in sred-njefini za šolske zvezke • PELURNI PAPIR, bel in barvan ■ ki jih potrebujemo. Ako je razred dolg 9 m in širok 6 m, mora imeti 6 svetilk. Ako učitelj po tem izračunu spozna, da v razredu ni dovolj svetilk, naj se v zimskih mesecih ravna glede časa, kdaj naj učenci pišejo, po zgoraj omenjenem nasvetu. Ker je nepravilna lega zvezka pri pisanju posebno škodljiva vidu, naj učitelj pazi, da bodo imeli vsi učenci zvezek, v katerega pišejo, natančno pred sredino telesa. Pri pisanju pokončne pisave naj leži zvezek vodoravno pred učencem, pri poševni pisavi naj ima zvezek poševno lego. Ako je lega zvezka pravilna, so oči pri pokončni in pri poševni pisavi enako zaposlene. Potezam črt slede v navpični smeri, kar je v smislu čuvanja vida pravilno. Čitalna in pisalna ploskev naj ne bo premalo, pa tudi ne preveč razsvetljena. Preveč je razsvetljena, če sije sonce naravnost na njo. V pomladanskih in jesenskih mesecih padajo v učilnice močni sončni žarki. Sončni žarki, ki padajo neposredno na šolsko tablo, na knjigo, na zvezek ali na delovno mizo, utrujajo oči. Zato naj bodo okna v učilnicah opremljena s svetlimi zavesami, s katerimi preprečimo direktno padanje sončnih žarkov na delo učencev, a pri tem ostane učilnica dovolj svčtla. Vidu zelo škoduje direktno gledanje v sonce, ker se pri tem vnamejo oči, kar ima lahko usodne posledice za vid. Učitelj naj na to opozori svoje učence, da si ne bodo v igri po nepotrebnem kvarili vida. Učenci naj tudi zvedo, da je zelo slabo za vid, če berejo v postelji pozno' v noč, če berejo med vožnjo, v vlaku ali v avtobusu. Vidu zelo škoduje, ako pada svetloba na delo z napačne strani, ko učenec piše. V takšnem primeru piše v senci svoje roke. Učitelj naj opozori učence, naj pri pisanju doma postavijo mizo tako, da bo svetloba padala na pisanje z leve strani. Učenci naj ne dobijo v roke knjig, ki imajo zelo male črke in stisnjen tisk. Šolska tabla naj bo vedno skrbno zbrisana, da ne bodo vidne črke še prejšnjega besedila, kar zelo škoduje vidu. Ozko črtani zvezki niso pri-porbčljivi. Otroci naj se čim prej privadijo pisati v brezčrtne zvezke, ker to najbolj godi njihovemu vidu. Ker je pretirano bližinsko delo vidu škodljivo, naj učenci pišejo in berejo ^ako, da bodo njihove oči oddaljene od zvezka ali knjige 25 do 30 cm. Knjiga naj ne leži nad zorno niti pod zorno ravnino. Leži naj v sredini zorne ravnirte in natančno pred učencem. Citalna ploskev naj bo nagnjena proti telesu za 30 do 45 stopinj. Pri mizah z ravno ploskvijo naj učenci pri čitanju nagnejo knjigo proti sebi toliko, da bo nagnjena tako, kot je to priporočljivo za vid. (30 do 45 stopinj.) Učne ure z večjim naporom za oči naj se vrste s petjem in tistimi predmeti, ki ne naprezajo oči. Pouk z izrazitim bližinskim delom spada v ure, ki je dnevna svetloba najbolj primerna in po možnosti v dopoldanski čas, ko so oči še spočite. Ako učitelj opazi, da z učenčevim vidom ni vse v redu, naj na to takoj opozori starše, da ga bodo čimprej odvedli k očesnemu zdravniku. Le-ta mu bo nudil pomoč, ki bo po vsej verjetnosti uspešna, če bo pravočasna. Vsaka bolezen in poškodba oči spada k očesnemu zdravniku specialistu. Učitelj naj pri vsem svojem učno-vzgojnem delu upošteva nasvete glede čuvanja vida in jih skrbno izvaja v korist naših šolarjev! Na vidu prizadetega šolarja naj čimprej prijavi upravnemu organu občinskega ljudskega odbora, pristojnega za socialno varstvo na območju učenčevega stalnega ali začasnega prebivališča. Pri pravilniku, o kategorizaciji in evidenci otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju morejo poleg staršev, skrbnika, ustanov in organizacij, tudi šola, oziroma učitelj, prijaviti takšnega učenca pristojnemu upravnemu organu, ki bo posredoval, da bo prijavljeni učenec kategorizira a in, če bo potrebno, predlagan za sprejem v zavod za slepo mladino v Ljubljani. V šoli tega zavoda bo navzlic okvari vida redno dokončal osemletno osnovno šolo in si s tem pridobil sposobnost za nadaljnje poklicno izobra-, ževanje za primeren poklic. Učitelj osnovne Šole naj pri svojem vzgojno-izobraževalnem delu upošteva in izvaja vsa navodila glede čuvanja vida učencem. Učencem, ki imajo okvarjen vid, naj pomaga, da bodo čim prej prešolani v posebno šolo za na vidu prizadeto mladino. Teja Janežič-Mikeš PROSVETNI DELAVEC RADIO IN ŠOLA Srednja stopnja: 22. marca ob 8.55 23. marca ob 11.05 CICIBAN - CICIFUJ Sleherni Slovenec se zaveda, da je Župančičev delež v slovenski književnosti izreden. Govoriti o nje-goveni pomenu in njegovem prispevku v zakladnico slovenske besedne umetnosti ter obenem o njegovem dolgoletnem plodovitem sodelovanju v areni slovenskega kulturnega življenja je mogoče šele na višji starostni stopnji. Glede na vse to se naša oddaja, kot more biti razvidno že iz naslova, ne bo ustavljala ob liku pesnika, kakršen je bil v celoti kot predstavnik kulturnega življenja svojega časa, pač pa ga bo predstavila kot pesnika, ki je znal živo, preprosto in lepo spregovoriti v verzih mladini, otrokom, in obenem kot človeka v vsej njegovi neposrednosti, kot očeta. Oddaja poteka jasno, tako da jo otroci razumejo in ču^veno brez težav dojemajo. Odadaja pojasnjuje glavne značilnosti njegovega ustvarjanja, opredeli pa nekoliko tudi celotno dobo, v kateri je živel, kolikor je mogoče o tem poslušalcem na srednji stopnji sploh govoriti. Razen tega je mogoče iz oddaje razbrati še nekatere značilnosti pesniškega ustvarjanja nasploh. Govpr je o tem, kje se prebuja pesniški navdih, kako se oblikuje, kako prerašča v tisto, kar pesnik objavi in kar je mogoče imenovati dovršena umetnina. RADIJSKA IGRA ZA OTROKE (vsako nedeljo ob 8/15) 20. 3. Friedrich Feld: ČAROBNI LOK (prva izvedba) 27. 3. VESELI TOBOGAN, javna otroška oddaja I 3. 4. Mirče Sušmel: TISTO O LUNI IN BUČAH (prva izvedba) JO. 4. Brane Dolinar: ROTACIJA (ponovitev) 17. 4. Aleksandar Popovič: LIST* CA (ponovitev) 24. 4. VESELI TOBOGAN, javna otroška oddaja 27. 4. ob 9.05: Umetniška pripoved dramske umetnice Vlado-še Simčičeve (Tone Seliškar: MIŠKA) 1. 5. Rudolf Gumlich: KAZNJENEC ŠTEVILKA 512 (prva izvedba) 2. 5. Niko Grafenauer: NEDELJA V SENČNEM GOZDU (prva izvedba) Nižja stopnja: 25. in 26. marca KATERA PESMICA VAM JE BOLJ VSEC 1. in 2. aprila: LEV, KI JE CMOKE 8. in 9. aprila: ZABAVNA SLOVNICA 15. in 16. aprila: DEKLICA VITAMINKA IN NJENI POMOČNIKI 22. in 24. aprila: MAJA Srednja stopnja: P ! : iv' 22. in 23. marca: CICIBAN — CICIFUJ 29. in 30. marca: VODA OPRAVLJA DELO 5. in 6. aprila: KORISTNE sanje MALE TANJE 12. in 20. aprila: TOVARIŠI 26. aprila GLASBENA Višja stopnja: 22. in 24. marca: POGOVOR 29. in 31. marca: FERNANDO MAGELLAN 5. in 7. aprila: TRIJE PESNIKI: ALBREHT, GOLAR, GRUDEN 12. in 14. aprila: POSPEŠEVALNJKI 19. in 21. aprila: OB PETINDVAJSETLETNICI OF 26. in 28. aprila: MARIJ KOGOJ Višja stopnja: Čestokrat stojimo pred deli umetnikov, privlačijo nas z nepremagljivo silo, pa si želimo še več: osebnega stika, neposrednega pogovora, ki bi nas popeljal v sredino nepojasnljive skrivnosti umetnine. Taki pogovori največkrat niso mogoči, saj sč le pre-rado zgodi, da najbolj ljubimo dela mrtvih umetnikov. To nas tolaži, ne zavedamo se pa, da nas umetnik ne bi mogel popeljati dlje, kot nas lahko popelje njegova umetnina sama, če imamo za njeno govorico odprto srce in nekaj najbolj neobhodnega znanja. Rekli smo, da pogovori z umetniki niso mogoči, vendar pa smo tokrat napravili izjemo: Naša oddaja nosi naslov Pogovor. Pravzaprav pa bi se naslov v celoti moral glasiti: Pogovor z umetnikom Rihardom Jakopičem. Rekli smo tudi, da nas predvsem zanimajo umetnikove skrivnosti. Predvsem o njih bo govor v našem POGOVOR »pogovoru«. Avtor oddaje si ga je zamislil tako,, da radovedno dekle, ki ljubi mojstrovo umetnost, zastavlja vrsto vprašanj, mojster sam pa ji z rahlo otožnostjo umrlega odgovarja. Vprašanja niso izmišljena: vsakomur, ki se poglobi v umetnost naših impresionistov, se vsiljujejo. Pa tudi odgovori niso izmišljeni: to so mojstrove besede. Izrekel ali napisal jih je ob najrazličnejših priložnostih v svojem dolgem in plodnem življenju. Avtor jih je samo izbral in uredil tako, da se iz celote pokaže modri obraz velikega umetnika in človeka. V ospredju pogovora pa' so ves čas umetnikove skrivnostL Mladi poslušalci, ki o Jakopiču vedo morda komaj kaj več kot površno resnico, da je »največji slovenski slikar«, utegnejo biti do teh skrivnosti ravnodušni, če jim pred q[idajo vsaj nekoliko ne približamo pomena — velikanskega pomena — 22. marca ob 14.05 23. marca ob 8.55 Jakopičevega dela- za slovensko umetnost. Jakopič je sam nekje zapisal, da je golo slepilo govoriti, o slovenski umetnosti pred začetkom dvajsetega stoletja. Teh besed seveda ni mogoče jemati dobesedno. Posamezni spomeniki so nastajali na našem ozemlju že od dvanajstega stoletja naprej, pa tudi tisti, ki so prišli na Slovensko od drugod, so se po dolgem vplivanju na slovensko kulturno zavest tako spojili z našo kulturno preteklostjo, da jih lahko štejemo za svoje. Od sedemnajstega stoletja naprej pa poznamo tudi imena posameznih umetnikov-slikarjev, o katerih vemo, da so delali pri nas, in o nekaterih, da so bili po rodu Slovenci. Pa vendarle ima Jakopič v nekem smislu prav: zavedno slovenska umetnostna tradicija v polnem pomenu te besede se na Slovenskem začne šele z impresionisti. Impresionisti — in med njimi na prvem mestu Jakopič — *> orali komaj tu in tam zrahljano ledino. V teh prizadevanjih pa je spet prednjačil prav Rihard Jakopič. To ni bilo hvaležno delo: Slovensko občinstvo je že po drugi razstavi impresionistov (leta 1902) nagnalo te s »solatarji« in s »tujci«. Morali so hoditi po priznanje na tuje. Na Dunaju jih je »odkrila« pravzaprav prej sovražno kot dobrohotno razpoložena avstrijska kritika. Potem so se vrstili uspehi po velikih evropskih mestih, medtem ko je domovina še vedno ostajala hladna in je dopustila, da je največji pesnik slovenske pokrajine v slikarstvu — Ivan Grohar — dobesedno shiral od lakote. V takšnih razmerah je nastajalo tudi Jakopičevo delo. Pri vsem tem pa je našel še dovolj sil, da je svoje umetniško poslanstvo dopolnil še s poslanstvom umetnostnega propagatorja in organizatorja. Med drugim je z lastnimi silami zgradil prvi slovenski umetniški paviljon — Jakopičev paviljon v Ljubljani. Danes, ko v neposredni bližini tega skromnega svetišča likovnih umetnosti stoji velika in moderno urejena Moderna galerija, si komaj še lahko predstavljamo, kakšen velikanski pomen je imela ta ustanova za razvoj slovenske umetnosti. In vendar: pred čudovitimi mojstrovimi platni se zdi vse to zunanje in malo pomembno. Hoče se nam umetnikovih skrivnosti, skrite stez* Nižja stopnja: — 25. marca ob 14.05 26. marca ob 8.55 KATERA PESMICA VAM JE BOLJ VŠEČ Po daljšem času smo uvrstili v spored glasbene radijske šole za nižjo stopnjo priljubljeno oddajo z naslovom KATERA PESMICA VAM JE BOLJ VSEC. Tistim, ki tovrstne oddaje še niso imeli priložnost poslušati, smo dolžni v kratkem obrazložiti namen oddaje in nje potek. Besedilo ene pesmi damo uglasbiti trem skladateljem. Tako dobimo tri različne melodije na isto besedilo. Otroški pevski zbor, ki sodeluje kot glavni izvajalec v oddaji, predstavi mladim poslušalcem v dvorani in tistim, ki spremljajo radijsko šolo v razredu ali doma, vse tri pesmi. Nekajkrat jih zapoje vselej v istem vrstnem redu. Pri poslušanju se otroci odločijo za eno izmed treh pesmi, ki jim je najbolj všeč. Zmagovalka je pesmica, ki dobi največ glasov. S to oddajo želimo doseči pri otrocih zbranost in pozornost pri poslušanju. Izbira pesmi pa pomeni tudi stopnjo njihovega okusa, glasbenih nagnjenj in zrelosti. Se nekaj besed o tem, kako poteka izbira pesmi oziroma glasovanje. Otroci-poslušalci imajo tri kartonč- ke; rdečega za pesmico prvega skladatelja, zelenega za pesmico drugega skladatelja in modrega za pesmico tretjega skladatelja. Vsak otrok odda kartonček za tisto pesmico, ki mu je najbolj všeč. Komisija prešteje število glasov, ki jih je dobila vsaka pesmica, in objavi rezultate. Kjer ni pri roki barvnih kartončkov, si lahko pomagamo z listki na katerih so številke 1. 2, 3. Sele potem, ko so pesmi izbrane, povemo imena skladateljev, pesmico pa, ki je dobila največ glasov, se skupaj naučimo. Otroci, ki bodo izbirali pesmice v razredu, naj takoj po poslušanju oddajo listke učiteljici, da jih ne zavedejo rezultati javnega glasovanja v našem studiu. Se besedilo pesmi-izštevanke, ki so jo skladatelji uglasbili za našo radijsko šolo: Trikule, trakule, buc, buc, buc, v kotu štreno prede muc. Kuža se na gosko krega, goska se pa smeje z brega: ga, ga, ga, zdaj bo račka mižat šla. do središča njegove umetnosti. Mojster pa prav o tem ne govori. Pač pripoveduje o vztrajnosti, o talentu, tudi o razmerah v času, ko je zorel v umetnika — le o umetnosti sami komaj kako besedo. Namesto tega pa pripoveduje čudovito pravljico o zamorčku Tembu." ki je v gozdu »tam Srednja stopnja: O vodi se v šoli pogovarjate ob najrazličnejših prilikah, v različnih šolskih predmetih jo obravnavate in zdaj spomladi, ko voda priteče in tudi podivja iz mokre zemlje v potokih, rekah, jezerih, je spet razgovor o njej. Najrazličnejši pogovor: brez vode ne bi mogli živeti — in: voda je poplavila polja, vasi, mesto — in: voda je naredila veliko škode. V naši radijski šolski uri pa se bomo pogovarjali o tem, kako voda opravlja delo. A če govorimo o vodi, moramo omeniti vse od začetka, posebno če se pogovarjamo s šolarji iz -5. in 4. razreda. Torej kaj je voda? (Sestavljena je iz vodika in kisika.) Koliko zemeljske oble pokriva? Kje je voda? (Morje, reke, jezera, hlapi.) Iz morij, jezer, reke. iz mokre zemlje voda neprenehoma izhlapeva. Hlapi se združujejo v oblake, ki jih veter nosi daleč iz morja in kopne zemlje. Veter oblake nakopiči in ohladi, mrzli hlapi pa se združujejo v vodne kapljice, ki padajo na zemljo kot dež. Vse, kar ima zemlja dobrega, voda raztopi in nese v spodnje plasti, kjer imajo rastline korenine. S ko- Višja stopnja: Kolumbovo odkritje Amerike je zbudilo v Evropi najprej silovito začudenje, nato se je rodila tako pijana želja po pustolovstvu in po odkritjih, kakor je naš stari svet še ni poznal. Sleherni, ki je bil v Evropi nezadovoljen s svojim stanom ali svojim položajem, sleherni, ki se je čutil zapostavljenega in ni hotel potrpežljivo čakati, mlajši sinovi, nezaposleni Častniki, ljudje neznanega rodu, ki jih je iskala postava — vsi ti so hoteli v Novi svet. Knezi, trgovci, špekulantje so pripravljali ladij; kolikor so oznam, hvala. Dvakrat hvala, zakaj rešila si mene in tovariša, ki je tudi našel zavetje v tej drvarnici. In še nasitila si naju. Junaška deklica si. Ce ostanem živ, te po vojni obiščem. Partizan Petko.« Zgodba je z Gorenjskega, resnična, preprosta' je oblikovana in zato upamo, da ji bodo vsi naši 'mah poslušalci zlahka sledili in dobili z njo potrdilo, da so v našem narodnoosvobodilnem boju po svojih močeh, marsikdaj pa daleč preko svojih moči, sodelovali tudi otroci. Višja stopnja: 26. aprila ob 14.05 28. aprila ob 8.55 MARU KOGOJ »Bolj ko prodiramo v zgodovino velikih umetnikov, bolj nas osupne, koliko bolečine se je nabralo v njihovem življenju.« Tako je dejal francoski pisatelj Romain Rolland in njegove besede veljajo tudi za Marija .Kogoja, saj mu je usoda ukazala umolkniti 24 let pred smrtjo — pa je bil eden največjih slovenskih glasbenikov. Rodil se je v Trsfu leta 1895 kolarju Štefanu in Angeli, pevki v operetnem zboru. Dve leti mu je bilo, ko mu je umrl oče in je mati zapustila družino. Postal je občinska sirota. Z bratom in sestro so ga poslali v Kanal in tu je pri vaškem organistu dobil prve glasbene nauke. Pozneje se je vpisal na goriško gimnazijo, a je ni končal; študiral je na dunajski akademiji. Bogato ustvarjanje se je končalo leta 1932, ko se mu je za vselej omračil um. O tem njegovem življenju, o njegovi podobi in njegovem delu je pripravil oddajo Borut Loparnik. SLOVENSKI ŠOLSKI MUZEJ - zakladnica naše kulturne zgodovine »OBISK V VZGOJNI POSVETOVALNICI« O vzgojnem svetovanju kot prikazuje rezultate študija o ...... ... , rij. • • • posebni obliki dejavnosti za po- vplivu zaposlenosti mater na psi- Muzej naj bi se preselil goški periodnem tisk je seveda zakladnico znanja m spominov ^QČ Qtrokom z motnjami vedenja hične motnje pri otroku. Pnspev- v prostore sedanje PA? tudi kompletno zbran. (Vrednost na nekdanje dogajanje v sloven- in osebnosti in njihovim staršem ke so napisali: Helena Puhar, Nekako pred dobrim letom dni knjižnega fonda cenijo na pri- gikam javnem življenju, v kate- se doslej skoraj ni pisalo. Res pa Zoran Jelenc, Sonja Kuhar, dr. Vvillj-v 1 ra ra.vc* o »a ■? o K.1-i ^ ra/-v 1 O rva i I i i /~>ra t C /-lil ra \ a ^ r .... a- -r 1 j __ n /r _ 1— T7' 1 TWT «-> Reformni gospodarski ukrepi v drugi polovici preteklega leta 60 s svojo težnjo po odkrivanju notranjih rezerv zamajali tudi ie bilo precej^ govora ^in pisanja bližno 12 milijonov S. din.) institucijo na Poljanski cesti 28 v Ljubljani — Slovenski šolski Kako je z obiskom muzeja? »Ce upoštevamo tesne prosto- o zidavi večjega kompleksa stavb ob Gradaščici (na Mirju), ki naj .bi služile pedagoškim instituci- _*,»_______ —.. muzej. Ne da bi slo ravno za nje- jam, kot so pedagoška akademija, re," pravi ravnatelj tov. Ostanek Sovo ukinitev, pač pa so se poja- pedagoški institut, zavod za šol-Viii predlogi za združitev muzeja stvo in morda še kaj (zavod za s podobnimi institucijami, z zavo- užila, skupna knjižnica ipd.), dom za šolstvo ali pedagoškim Vsekakor bi bila to ena najbolj-institutom. Taki nameni so zdaj ših rešitev, čeprav v sedanji naši —-kot kaže — srečno za nami, saj gospodarski (investicijski situ-Pa ^je tudi vprašanje,' kaj bi s aciji le perspektivnih. Nujno pa kakšno podobno združitvijo pri- je preskrbeti pedagoški akademi-dobili: v preteklem letu je imel ji primerne prostore, to je naloga Šolski muzej izdaitkov vsega sko- štev. 1.) Z uresničitvijo tega na-. Paj nekaj nad 14 milijonov S. din; črta bi bile vse naše pedagoške sistematiziranih ima osem delov- institucije osredotočene na enem nih mest, od teh pa dve s— kmjiz- mestu (podobno imajo to urejeno bičar in arhivar — niti nista^ za- v nekaterih dragih državah), kar ledeni. Pač pa ima muzej' stisko bi bilo v marsikaterem pogledu s prostorom — to se kaže iz leta najekonomičneje in najbolj smo-v leto bo}j, saj hitro naraščajo trn o. zbirke zbranega gradiva, arhiv in Vsaj začetek gradnje omenje-knjižnica. V tem pogledu bo pa nega kompleksa stavb pa je boj-vsekakor potrebno iskati novo re- da že na vidiku: za zdaj naj bi šitev za nadaljnje uspešno delo- postavili le poslopje za PA. V sevanje te muzejsko—šolske insti- danje prostore PA, v stari stiški D. H. tucjje. Nove knjige Vojeslav Mole — »Umetnost Južnih Slovanov*!. V okviru redne abtrke Slovenske matice je Izšla »Umetnost Južnih Slovanov« Voje-elava Moleta, delo uglednega umetnostnega zgodovinarja, ki je letos februarja praznoval osemdesetletnico. Manj nam je v spominu Mole kot pesnik in prevajalec, saj je kot estet In umetnostni zgodovinar Zablestel predvsem na likovnem področju. Tudi pesmi, ki so nastale do leta 1930, kažejo vpliv umetno. Mn ega študija oziroma interesnega območja. Na poljskem živeči umetnostni zgodovinar sl je s številnimi študijami, razpravami in Pd-menjalnimi umetnozgodovinskimi deli pridobil mednarodni ugled strokovnjaka, zlasti za starejša obdobja na Balkanu. Zato upravičeno lahko smatramo »Umetnost Južnih Slovanov« za eno osrednjih globalnih del Vojeslava Moleta. Slovenski matici pa gre pohvala, da se je Odločila natisniti tako knjigo, saj Smo že dlje časa pogrešali opis južnoslovanske likovne umetnosti Od začetkov do XX. stoletja. Avtor je Imel nelahko nalogo, saj je moral upoštevati, da južnoslovanske dežele v preteklosti niso bile strnjena celota, ne družbenopolitična, ne kulturna. Zato je umetnostni razvoj posameznih dežel in narodov Potekal različno, iz teh različic je švtor skušal strniti skupne poteze Pb navzkrižju najrazličnejših slo-aivnih, kulturnih In miselnih vpll-riv, kot ge zlasti kažejo v pojmo-'■'nem in umetnostnem obsegu Bl-*anea in Elma, kar velja zlasti za Marejšo umetnost. Namen Vojeslava (doleta pa ni bil podati potek ce, mtne umetnosti Južnih Slovanov, Jharveč v glavnem določiti gibala in 'okove umetnostnih pojavov, njiho-■a središča in vplivna območja, 'Oko da bi ob poglavitnih umetno-zgedovinskih pojavih opredelil likovne stvaritve Južnih Slovanov m določil njih mesto In delež v evropski kulturi. To dejstvo je tem bolj uragočeno In v svoji nuji utemeljeno, ker premnogi zahodni umetno-Mno-zgodovinski priročniki ali celo obsežnejši teksti obidejo ali v prehrano skromni meri govore o tej Umetnostni kulturi, ati pa so vzroki brtige narave. Molotova knjiga je borazdeljena na tri dele, ’in sicer ba srednjeveško Srbijo, Makedoni-'■o in Bolgarijo z njihovo 1 likovno Ostalino, v drugem delu zajema bjhetnostne pojave zahodnih Južnih ?'ovanov od preromanike do baroka, tretji de! pa obsega ostale bhietnostne pojave XIX. stoletja In 'aga do sodobnikov. Za prevod iz P°11ščine je vzorno poskrbel Franc Vodnik. Obilo črno-belih reproduk-J! — žal ne vedno dovoj jasnih — dopolnjuje besedilo, zaradi stroš-tudi ni bilo mogoče posredovalo Ve® naravnih reprodukcij. Mole-flova knjiga pomeni lepo obogatitev Omače likovne kulture. "Filozofski riječnik«. Matica »JVatska je pod uredništvom vla-»■mirja Filipoviča natisnila »Filo-]. Uki riječnik«. Ker slovenske za-12«°? še vedno niso poskrbele za ga v0 taliega potrebnega, priročne, hM besednjaka, velja opozoriti na je avno Izlšlo hrvaško knjigo, kjer j, , sodelovalo okoli 16 sodelavcev, jnV^Pfski besednjak pa šteje okoli irr,oj filozofskih terminov. Seveda n‘ajh posamezni termini informa-hjU11 značaj in ne dajejo širše vse- k, ,e- Filozofske smeri v besednja-tjj niso zastopane z izjemo dialek-lljnega in zgodovinskega materia-Zofi pa idealizma. Evropski filo-kr?« termini In pojmi so morda sta, ih Podani, medtem ko so se-n-telaei besednjaka širšo razlago s tefnm orientalskim pojmom, ker filrw‘ mnogo manj znani. Klasična Se5?bfi.ia ima dosti bolj utrjen, ob-ri d151 koncept kot moderne sme-llu Fonekod bi bila koristna neko-itv»„ Širša razlaga, čeprav zgolj ^formativna. dvorec na Starem trgu, pa naj bi se vselil šolski muzej. Zbira se gradivo za zgodovino šolstva narodov Jugoslavije O nalogah, ki jih opravlja šolski muzej, jiam je njegov ravnatelj tov. France Ostanek povedal takole: »Šolski muzeji so specialni, strokovni muzeji. Gradivo, ki ga zbirajo, proučujejo, razstavljajo in hranijo. Tega dela he opravljajo drugi zgodovinski muzeji niti inštituti. Dokumentacijo, ki jo imajo šolski muzeji, koristno uporabljajo, vsi, ki se zanimajo za šolstvo in njegov razvoj. Šolski muzeji v SFRJ imajo enotno koncepcijo svojega dela, kajti njihov namep je zbrati potrebno dokumentacijo za vso državo! Izdajajo svoj Zbornik za zgodovino šolstva in prosvete in v doglednem času naj bi Izšla kot plod teh prizadevanj zgodovina šolstva narodov Jugoslavije. Muzej ima svoj perspektivni načrt dela in po njem prireja občasne razstave, dopolnjuje dokumentacijsko gradivo, razstav-, no zbirko in knjižnico. V načrtu ima publikacijo z dokumenti o na j starejših . šolah in šematizem rem je on precej časa zavzemal je, da je ta oblika strokovne po- Alma Halas, dr. Meta Flegar, Ma-dokaj vidno in odgovorno mesto, moči potrebna mnogim, še bolj rija Koman, Ciril Virant in Mari-Vseskozi na strani naprednih sil. pa, da bi moral s to dejavnostjo ja Skalar. Med uvodnimi beseda- b;ti seznanjen širok krog ljudi — mi, ki jih je napisal dr. Brom-tako naravni kot poklicni vzgoji- slav Skaberne, so tudi te-le; »Ze-telji in drugi strokovnjaki, ki se Um, da bi knjižica prispevala k ukvarjajo s proučevanjem razvoja utrjevanju mlade dejavnosti otroka- Zato je vzgojna posvetovalnica v Ljubljani pripravila brošuro, ki ni le jubilejna — ker je poteklo deset let njenega obstoja — temveč tudi in predvsem strokovna publikacija o vzgojnem svetovanju. Brpšura s svojimi osmimi prispevki vodi bralca skozi zgodovino razvoja vzgojnega svetovanja v različnih deželah in v različnem času, seznanja ga z dosedanjim delom, organizacijo dela, problemi in perspektivami razvoja v ljubljanski vzgojni posvetovalnici in pri nas. z nalogami posameznih strokovnih delavcev v strokovnem teamu posvetovalnice; usmerja bralca k razlikovanju dela posvetovalnice od dejavnosti drugih sorodnih ustanov ter v posebnem prispevku pO.-.VCiovPitlliCi VELIKE KNJIŽNICE vzgojnega svetovanja pri nas in da bi se ta dejavnost začela širiti tudi v drugih naših mestih.. .* Knjižico, ki bp izšla še^ta mesec, priporočamo vsem Šolskim, socialnim in zdravstvenim ustanovam, strokovnjakom, ki se uk- ca v Ljubljani, ki je Imela že 1. 1869 371.000 knjig. Tudi knjižni skladi nekaterih drugih naših knjižnic so se V zadnjih petih letih zelo povečali Tako je imela npr. študijska knjižnica v Mariboru 1. 1960 le 71.000 knjig, F. Križanič: Aritmetika, algebra in analiza šol, ki so delovale ali še delu- Hodnik v Slovenskem šolskem muzeju — hkrati tudi razstavni prostor danes pa jih ima že nad 130.000. ‘jejo na našem ozemlju." sta^zliS arhiv^z^dokumenl ^ obif še kar zadovoljiv. Priha-tacijo in knjižnico. 'olske ekskurzije m prosvet- Razstavna zbirka obsega raz- m delavci, poleg študentov in di-ne šolske predmete, slike, make- jakov, ki si izposojajo učbenike te, pohištvo, izdelke učencev za svoj študij. Iz izkušenj, ki jih ipd. — skupno okrog H.800 pred- imamo s šolskimi ekskurzijami, metov, Ta zbirka ima predvsem lahko trdim, da — čeprav je gra- _ . , . . , . , „ , .____, študijski značaj. Ob raznih pri- divo manj privlačno (to so grafi- Po prec|3 do gem oblJubljanju le mimogrede ali pa sploh neob-ložnostih pripravijo iz nje zaklja- k bo zbirka v uspešno delno preskrbljena s tako potreb-zeja tovarišu Ostanku: razgovor pomoč tako ucencem kot učnemu pimi učbeniki. Upajmo, da bomo z njim odkrije obiskovalcu drugo osebju. to kmalu dočakali! V. P. Pri vzgoji vzpodbujajmo! Obširen članek, ki nosi ta naslov, je netivontno najbolj tehten prispevek, objavljen v 2. št. revije »Otrok in družina«. Napisal ga je dr Franc Strmčnik. Avtor zagovarja načelo, da se mora vsaka pravilna vzgoja opirati predvsem na pozitivna vzgojna sredstva, tj, na tiste vzgojne ukrepe, ki so po svojem bistvu nčdi-rektivni in jib zato otrok zavestno sprejema in se jim tudi rad podredi. Ker ta najbolj učinkovita vzgojna sredstva nekateri starši vse premalo uporabljajo ter raje posegajo' po metodi prisiljevanja — kazni, čuti avtor dolžnost, da nam na neprisiljen in poljuden način našteje in razloži posamezna vzgojna sredstva. To so: 1. PBIJETNO DRUŽINSKO OZRAČJE, ki je za otroka izredno pomemben vzgojni čjnitelj, saj za-gotvlja osnovne pogoje za otrokovo dobro počutje In njegovo pripravljenost za sprejemanje pozitivnih vzgojnih vplivov. 2. DOBRI VZGLEDI so logično dopolnilo prvega vzgojnega čuiite-Ija. Pedagog J. A. Komensky pravi, da je vzgoja, ki temelji zgolj na zahtevah In nasvetih, ne pa tudi na vzgledih, slaba vzgoja. Otrok že po svoji naravi močno teži k posnemanju, Psihologi radi govore o ta-koimenovanem identifikacijskem liku, ki služi otroku za vzgeld, kateremu bi postal rad kar naibpti podoben. V urejenih družinah so to za dečke njihovi očetje, za deklice pa njihove matere. Ko otrok paste, se krog njegovih vzornikov razširi na učitelje, znance itd. Mnogo vzorov in vzgledov najde otrok tudi posredno v knjigah, filmih in drugje Avtor upravičeno poudarja, da je naša veličastna narodnoosvobodilna borba prava zakladnica najrazličnejših človeških vrednot — vzrorpv. . 3. VZGOJNI REŽIM Je tretji vzgojni činitelj. V bistvu je u> otrokov urnik, ki zaletna vso otrokovo dejavnost: higienske navaae. učenje, aktivnosti v prostem času In počitek Osnovni pomen in namen vzgojnega režima Je v tem, da v otroku razvije zavest, da igra in razvedrilo ne moreta biti prva, marveč le zaslužena potreba in nagrada po dobro opravljenem delu In dolžnosti. Smotrn vzgojni režim pomaga otroku, da z_ najmanjšim naporom doseže naivečji učinek. S tem, da otroka postopno navajamo na nek ustaljen (vendar ne tog) dpevr4 red, razvijamo v njem celo vrsto koristnih lastnosti, predvsem delovne navade, discipliranost, samostojnost in druge. Osnoven pogoj za uspešen vzgojni režim pa sta pametna doslednost In uglašmia enotnost staršev pri njegovem izvajanju. 4. ZAPOSLITEV je četrto pomembno vzgojno sredstvo, ki s pomočjo različnih dejavnosti raz tja otrokove telesne in duševne sile ter ga varuje pred škodljivim do'-gočasjem. 5. .RAZGOVOR je prav tako zelo pomembna vzgojno šredštva ž otrokom se lahko pogovarjamo o _ toliko rečeh, da glede snovi menda ’’ res nismo nikoli v zadreg). Moranu} pa si za razgovor vzeti potre-be* čas in omogočiti otroku, da v njem sodeluje kot enakovreden partner. S takim razgovorom razvijamo zlasti otrokove miselne sposobnosti in mu pomagamo pri razumevanju raznih pojavov, kakor tudi samega sebe. Posebno zs pubertetnike in pubertetnice so taki razgovori izredno pomernhm in koristni Zelo važen je razgovor tudi pri spolni vzaoii. 6. V^RODBU-IANIE navaja avtor kot šestp vzgojno sredstvo. Vzpodbujamo lahko že s samim pogledom, ndmiko, kretnjami, lahko pa tudi z bpseflb v obliki pohvale tp tudi s kpnkretnlm nagrajevanjem To vzgojno sredstvo pa lahko deluje zares pozitivno le tedaj, če e- premišljeno uporabljamo, kar oomeni, da rie smemo z njim nltj preveč skopariti, ftiti preveč razmetavati. Vedno po mora biti prilagojeno osebnosti otroka in motivom, zaradi kgtprih smo se odločili z vzpodbujanje. Tehten članek, ki ga bodo g resničnim zanimanjem radi prebrati starši- kakor tuRi poklicni vzgojitelji, ftelimo. Rg bi nam avtor v reviji »Otrok in družina« dopolni! svoja dosedanja Izvajanja, kf nam bodo nedvomna munga koristila pri našem vsakdanjem yzgoj, nem delu VIATOR Občni zbor samopomoči prosvetnih in znanstvenih delavcev Slovenije Ob novem učnem načrtu za srbohrvatski jezik V nedeljo, ,6. marca 1.1. je bil redni občni zbor Samopomoči. Ravnateljstvo osnovne šole Majde Vrhovnik v Ljubljani, Gregorčičeva ulica, je ljubeznivo prepustilo ustanovi svojo zbornico v te namene. Občnega zbora se je udeležilo 34 članov iz vseh predelov Slovenije. Upravni odbor je poročal o svojem delovanju v preteklem poslovnem letu, ki je pokazalo, povsem dober uspeh v finančnem pogledu. Občni zbor je sprejel obračun za leto 1965 in predračun za tekoče leto 1966. Ta določa v tem letu posmrtnino 750 N din ob letnem prispevku 20 N din. Zborovalci so slišali tudi poročilo nadzornega odbora, ki ocenjuje delo upravnega odbora povsem pozitivno. V živahni razpravi so člani zlasti poudarjali razne možnosti za dvig zanimanja med aktivnimi prosvetnimi in znanstvenimi delavci ža to dobrodelno vzajemno ustanovo ter se pobliže zanimali za stroške poslovanja. Občni zbor je sprejel tudi oba predloga upravnega odbora. Prvi podaljšuje starostno dobo za sprejem v članstvo na 40 let s 100 odstotno posmrtnino in sklepno starost na 50 let z znižano posmrtnino za 2 "/o za vsako kasnejše leto vstopa po 40. letu. 100 % posmrtnino pa lahko dosežejo tudi ti člani z doplačilom. Drugi predlog določa v letu 1967 posmrtnino 1000 N din ob letnem prispevku 27 N din. Ni pa sprejel dveh predlogov članov po katerih naj bi znižali ah povsem oproščali prispevke članom, ki so že nad 40 let. Sa-pomoč nima nobenih pomožnih skladov. Kar sprejme, tudi sproti izda. Zbor je izzvenel v ugotovitvi, da pomeni Samopomoč občutno vzajemno pomoč, kadar so družine stanovskih tovarišev v najtežjih trenutkih; V .. Brodarsko modelarstvo Končno so riaši brodarski modelarji dobili knjižico, ki jih bo vodila pri prvih korakih v brodarsko modelarstvo, učitelji tehničnega pouka pa koristen priročnik, v katerem bodo lahko našli marsikateri napotek pri praktičnem delu v šoli. Zgradba je logična in življenjska, saj je avtor knjige Tone Pavlovčič sam aktivni brodarski modelar. Knjiga posreduje bralcu zaključeno celoto, čeprav ne ob-javnava vseh vrst brodarskih modelov in tudi le nekatere načine gradnje. f Ko sem delo prebral in pre-gledals priložene načrte, mi je bila jasna izdelava modelov po priloženih načrtih. Vprašal pa sem se, če bi bilo to jasno tudi mode-larju-začetniku, ki se šele uči Citati načrte in kateremu so nejasni tudi termini za posamezne sestavne dele. V knjigi je vse točno opisano in včasih se mi zdi, da bi z eno samo dobro skico avtor laže pojasnil marsikatero opisovanje. Na splošno v knjigi pogrešam več slikovnega gradiva, predvsem raznih faz sestavljanja in nekaterih elementov pogona. Uvodni deli knjige dajejo dovolj pojasnila vsakomur, kakšen material potrebuje za izdelavo modelov in kakšno orodje mu je pri tem potrebno. Šolskim vodstvom pa je namenjeno poglavje o strojih, tako da se prav tu lahko prepričajo, da za brodarske modelarske krožke niso potrebni nikakršni posebni stroji, ampak le tisti, ki so potrebni za spoznavanje splošne tehnološke obdelave. Avtor je v četrtem poglavju nakazal glavno temo knjižice — gradnjo motornih čolnov. Knjižica je premajhna, da bi lahko v njej avtor opisal vse veje dejavnosti v brodarskem mo-delartsvu in bi bralci lahko našli v njej odgovor na katerokoli vprašanje s tega področja. Zdi se mi pa, da bi lahko v tem obsegu opisal tudi izdelavo in način spuščanja modela jadrnice. Ne verjamem, da si bo začetnik iz splošnega opisa brezžično vodenih modelov lahko pridobil toliko znanja, da bi ga lahko uporabil praktično. Ta prostor bi v knjigi lahko izkoristili prav za opis izdelave in spuščanje jadrnice. S knjižico Brodarsko modelarstvo je naša mladina dobila kljub naštetim pomanjkljivostim koristen in zanimiv priročnik, ki bo lahko nova vzpodbuda za razširjanje brodarskega modelarstva. Uredništvo TIM-a mpra skrbeti, da bo nadaljevalo v reviji s prispevki, ki naj bi izpolnjevali v knjigi obdelano zbirko modelov. Ti modeli naj bodo nadaljevanje začetega v knjigi; Brodarsko modelarstvo. Tako bo knjižica postala potreben in iskan pri-ročhik. Ing. Jože Perhavc SVET OSNOVNE SOLE Store razpisuje delovno mesto — VZGOJITELJICE v vzgojno varstveni ustanovi Store Pogoj: vzgojiteljica s strokovnim izpitom. Samska soba na razpolago. V primerjavi s starim učnim načrtom za osnovno šolo, ki odmerja srbohrvatskemu jeziku po dve uri tedensko v 6. razredu in po eno uro v 7. in 8. razredu, je novi učni načrt, ki uvaja srbdhr-vatski jezik v nižji razred in mu zagotavlja po dve učni uri tedensko v 4., 5. in 6. razredu, bolj sistematičen. To je pozitivno le za 5. in 6. razred, medtem ko je uvajanje srbohrvatskega jezika v 4. razred nesmotrno. Analizirajmo učni načrt 4. razreda; ugotovili bomo, da v tem razredu srbohrvatski jezik ne bo našel svojega pravega mesta in ne bo dosegel svojega smotra v vseh zahtevah, kot bi ga lahko v 5. razredu. Res je, da je na nižji stopnji iz psiholoških razlogov umestno vpeljati živi jezik, ker je pozornost otroka večja in spomin mnogo bolj elastičen. To bi bilo možno, če bi bila zagotovljena sposobna strokovna učna moč za srbohrvatski jezik, ki bi učence po vseh metodskih in strokovnih načelih peljala do zaključka pouka srbohrvatskega jezika v osnovni šoli. Mišljenje naših didaktikov je, da je šele 5. razred primeren za uvajanje predmetnega pouka. Zato je najbolje uvesti predmet v 5. razred, kjer so učenci že dobro seznanjeni z vsem, kar daje solidno podlago pouku tega in njim sorodnega jezika. Spoznavanje naših bratskih narodov v okviru predmeta spoznavanja družbe daje prav v tem razredu veliko oporo in zagotovilo za uspešno obravnavanje učnega področja, posebno govornih vaj. Učni načrt 5. razreda je kot nalašč narejen za * uvedbo tega predmeta, ker ima pri tem veliko oporo v poznavanju dežele in ljudstva, katerima ta jezik pripada. To bi bila najbolj naravna in neprisiljena pot, ki bi pripeljala učence 6d govorne besede k pismeni in k pravilni obravnavi berila. Ta pot pa je zelo -zahtevna, kar bo razvidno iz analize učnih področij srbohrvatskega jezika v slovenski osnovni šoli. Metodika pouka srbohrvatskega jezika v slovenski osnovni šoli daje največjo pozornost prav 1. letu pouka. Za uspešno obvladanje; srbohrvatskega jezika je odločilno prvo leto. Cc je y tem letu pravilno uporabljena metoda in če prvo leto vodi strokovna učna moč, bomo dosegli zaželen uspeh. Učna. področja 1. leta pouka srbohrvatskega jezika: govorne vaje, izgovor, slovar, čtivo, pisavi srbohrvatskega jezika, gramatika in pravopis, pismene vaje in domače čtivo, zahtevajo krepke in trdne osnove, ki jih ne more obdelati učitelj 4. razreda. 1. GOVORNE VAJE so osnova pouka, zastopane so v 1. fazi učenja srbohrvatskega, jezika in spremljajo vsako učno področje. Začetna faza srbohrvatskega jezika se izvaja v oblik'"?konver-zacije, s slikami, torej, dčla se po direktni metodi. Učitelj razrednega pouka nima stroke iz srbohrvatskega jezika, preveč je obremenjen z drugimi predmeti, ne bo imel časa, da bi se poglabljal v srbohrvatski jezik. Delo z direktno metodo je zelo težko, zahteva sposobno strokovno učno moč in veliko priprav. 2. IZGOVOR Učni načrt postavlja zahtevo, da učenci praktično obvladajo srbohrvatski jezik in zato je potrebno veliko pozornosti pri obravnavi izgovora. Učenec pridobi pravilno ariikulacijo s posnemanjem svojega učitelja. Zato se zahteva od učitelja, da temeljito obvlada srbohrvatski jezik; posebno osnovne pojme iz fonetike tega jezika, da bi nazorno prikazal izgovorjavo posebnih glasov srbohrvatskega jezika: č, dž, d, Ij, nj, nagiase in druge specifičnosti srbohrvatskega jezika. 3. SLOVAR Princip sodobne metodike je, da učenec najprej osvoji konkretni slovar, a to bo mogel doseči le z govornimi vajami v I. fazi učenja srbohrvatskega jezika: a) v obliki vprašanj in odgovorov b) opisno c) s pomočjo slik in skic d) z besedno igro — in še z vrsto drugih oblik, ki jih učencem more nuditi edino strokovnjak. Učitelj sam mora imeti bogat besedni zaklad. 4. Čtivo Tudi čtiva ne bo mogel obdelati nestrokovnjak, ker vsako čtivo zahteva ustno pripravo, estetsko branje učitelja in estetsko psihološko-etično analizo. Učitelj je tisti, ki popravlja učencu slab izgovor in napačen naglas. 5. PISAVI SRBOHRVATSKEGA JEZIKA (latinica — cirilica) OBRAVNAVANJE CIRILICE je osrednji problem pouka srbo- hrvatskega jezika v 1. letu učenja, ki zahteva veliko pozornosti, če hočemo, da kasneje ne pride do napak pri pisanju npr.: Jb, H,. Zato je treba pisavo obdelati metodično in s temeljito učiteljevo pripravo, da bi tudi za to učno področje zbudili veselje in zanimanje učencev. 6. GRAMATIKA IN PRAVO- llll!llllll!ll!!lll!!llll!lilllll!inill!!!illll!l!!llllll!ll|[!!llll!!l!lll!!!!llll!lllllll!lllllll!llllllll!l!ll!!II!l!lll!lll!ll!l!ll)llll!!!!llll!llll!l|||!!||||!l!!llllll!l|!||l!l!l||||||!l|||||||||!!!l||!!!l|||!l|||ll!l||||!l||||||||| @11 NOVO V ZBIRKI Giobas! • Roman Vlach: ANATOLSKA OBALA Knjiga je obširen in pester zapis o sodobni Turčiji izpod peresa znanega češkega potopisca Romana Vla-cha. Prevedena 'je v več evropskih jezikov, na Češkem pa je doživela že drugo izdajo. Cena te sodobno opremljene in bogato ilustrirane knjige je'23 N. dinarjev Do julija 1966 bosta v zbirki GLOBUS izšli še knjigi: ® Hermann Geiger: LEDENIŠKI PILOT • Anton Ingolič: SIBIRSKA SREČANJA V zbirki GLOBUS vsako leto štiri izbrane knjige s številnimi barvnimi ilustracijami za nizko subskripcijsko ceno 84 N. dinarjev. , ZALOŽBA MLADINSKA KNJIGA Ljubljana, Titova 3 ll!!llllll!ll!l!!lll|]!!!l!l'l!!llll!!!ll!ll!lll!lllll!llllllll!lllllll!lll!!ll!!!llj||llll!llllli!!llllll!ll!lll[ll!l!llllllllll!!!l!l!ll!lllllllll!l!llllll![lllll!lllilll!ll!!lllllllll|llllll!llllll!l!lllli|l!!l|||||!ll!l||||||||!|||||||| Svet osnovne šole PREDOSLJE razpisuje: 1. delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE Pogoji: a) visoka ali višja pedagoška izobrazba, 5 let pedagoške prakse in strokovni izpit ali b) učiteljišče, 8 let pedagoške prakse in strok, izpit. 2. UČITELJA ZA TELESNO VZGOJO Prijave pošlijte razpisni komisiji šole v 30 dneh po objavi razpisa. Nastop službe z novim šolskim letom. vabi prosvetne delavce in njihove družine ter prijatelje na naslednja potovanja: — ITALIJO — 5-dnevno potovanje z avtobusom. Na potovanju si boste ogledali Gortino d’Ampezzo, Bolzano, Trento, Gardsko jezero, Verono, Vicenzo in Benetke. — TURČIJO IN BOLGARIJO — 9-dnevno potovanje z vlakom in avtobusom z ogledom Carigrada, Prinčevih otokov, Sofije in Plovdiva. — GRČIJO — 9-dnevno potovanje z vlakom in avtobusom z ogledom Aten, Korinta, Miken, Epidaurusa in Deiphov. — PARIZ — 6-dnevno potovanje z vlakom, 4-dnevno bivanje v Parizu, obisk Versaillesa in med potjo še ogled Milana. — AVSTRIJO, ČEŠKOSLOVAŠKO IN MADŽARSKO, 4-dnevni avtobusni izlet z ogledom Dunaja, Bratislave in Budimpešte. \ Za zaključene skupine prosvetnih delavcev izdelamo programe po želji in znižanih cenah. Zahtevajte tudi ostale naše programe za potovanja v ITALIJO, FRANCIJO, SOVJETSKO ZVEZO, BLIŽNJI VZHOD, AVSTRIJO, ČEŠKOSLOVAŠKO, MADŽARSKO itd. Vse informacije zahtevajte v poslovalnici PUTNIKA v Ljubljani, Trdinova 3, tel. 311-542. Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE ŠTORE razpisujje delovno mesto -RAVNATELJA POGOJI: — visokošolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj; — srednješolska ali višješolska izobrazba in 10 let delovnih izkušenj v prosvetna-pedagoški službi. Prošnje s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovnosti naj kandidati pošljejo najkasneje v 14 dneh po objavi tega razpisa na naslov: Razpisni komisiji osnovne šole Štore. PIS Tudi to učno področje zahteva strokovnjaka. Učni načrt poudarja konverza-cijsko metodo, toda kako se bo vodila konverzacija brez poznavanja treh osnovnih časov? 1. leto pouka srbohrvatskega jezika mora obsegati to snov iz slovnice: sedanji čas, pretekli čas in prihodnji čas. Vsaka misel je izražena v določenem času. 7. PISMENE VAJE Pri pismenih sestavkih se uvajajo kolektivni popravki, ki so prepleteni s pogovorom pod vodstvom učitelja. Od učitelja se zahteva temeljito poznavanje srbohrvatskega jezika. 8. DOMAČE ČTIVO Domače čtivo prihaja v poštev že v drugem letu pouka. Vendar seznanimo učence s tem učnim področjem proti koncu 1. leta, mu damo navodila, kako in kaj bo bral čez počitnice. Iz analize teh učnih področij, ki sestavljajo 1. leto pouka srbohrvatskega jezika v slovenski osnovni šoli, je razvidno, da je nemogoče vpeljati srbohrvatski jezik že v 4. razred, ki ima razredni pouk, kjer je učitelj preobremenjen in tudi ni strokovnjak. Če pogledamo nižeorganizira-šole* je pri njih položaj še veliko slabši. Umik za 4. razred je tako natrpan, da so učitelji velikokrat primorani uporabiti telovadne ali glasbene ure, da bi postavili solidne temelje glavnim predmetom — slovenščini in matematiki. Uvedba srbohrvatskega jezika v njihov razred bi pomenila veliko preobremenjenost za učitelja. Kakšen bi bil rezultat njegovega dela? — Nekvaliteten pouk za vse predmete. Če bi PA v oddelku razrednega pouka uvedla srbohrvatski jezik, ne bi zadostovala samo metodika pouka srbohrvatskega jezika, ampak bi študent moral pridobiti tudi celotno drugo strokovno znanje srbohrvatskega jezika, To zahteva študij. Tega pa ne bo zmogel poleg toliko drugih predmetov. Redni študent PA, ki se usposablja za predmetnega učitelja srbohrvatskega jezika, dve leti intenzivno študira svojo stroko. Razen predavanj ima 5 ur vaj tedensko, katerih smoter je utrditi slovnično snov in - pravilno izgovorjavo. Ko študent predmetnega pouka konča študij na PA, odnese v prakso dosti znanja, ampak to še ni vse. Imel bo večjo možnost za izpopolnjevanje v svoji stroki, ker bo imei' dobro podlago za to. Bolje je še enkrat 'razmisliti o novem učnem načrtu za srbohrvatski jezik, kot pa hiteti. ' Bodimo bolj enostavni pri reševanju problemov učnega načrta za srbohrvatski jezik. Učni načrt za srbohrvatski jezik naj bi bil praktičen, enostaven in predvsem odlično in skrbno sestavljen. Obstaja namreč možnost, da združimo novi učni načrt za 4. in 5. razred v učni načrt za 5. razred — in kot tak ne bo oviral planirani novi učni načrt drugih predmetov. V 6. razredu naj ostane tako. kpt je planirano, z majhnimi spremembami, a to je, da se slov- nična snov treh osnovnih čašo' prestavi v 5. razred, to je v 1 leto pouka. • Tedaj bi imel 5. razred 2 učni uri in 6. razred 2 učni uri. Zahteve so zelo skromne. Nadvse koristno bi bilo vpe^ ijati v 7. razred 2 učni uri ali pa vsaj po 1 uro na teden. Tako bi imel učitelj možnost z zbra* nimi teksti zaključiti pouk srbo* hrvatskega jezika v osnovni šoli-Vnašajmo v naš tfčni načrt malo več »šolske duše«, če lahko temu rečemo tako, in dovolimoi da bo imel tudi učitelj zadovolj' stvo s svojimi učenci, ko bo do* segel popoln uspeh. Mila Gvozdič Dr^e 16. februarja t. 1. srnfl spremili na pobreškem pokopališču v Mariboru tovariša Cirila Delkota k zadnjemu počitku. Rojen je bil leta 1892 v Trstu. Učiteljišče je obiskoval v Kopru i11 v Gorici, kjer je maturiral 1912. leta. Prvo učiteljsko službo je dobil v Škofijah, okr. Koper v Istri. Z a njega se je pričela prva svetovni vojna na ljubljanskem gradu, kje* -je bil interniran; po dolgi preiskav* pred vojaškim sodiščem je bil oproščen, nato pa nameščen za učitelj8 v Črnici, okraj Koper; toda kmalu so ga vpoklicali v vojaško službo. Po razsulu avstroo'grske armade s® je prijavil v jugoslovansko vojsk0 in se udeležil bojev za osvoboditev Koroške. V š. 1. 1919/20 je poučeval na enooddlelični šoli na Golšovem naO Borovljami na Koroškem. Po izgubljenem plebiscitu je služboval na šolah v Loki pri Zusmu, v Kolobju, n8 Razboru pod Lisco ter v Radvanju pri Mariboru. V začetku druge svetovne vojne so mu Nemci zapleni^ vse, kar je imel, njega in družin0 pa izselili v Bosno'. Tam je sodeloval z OF s terenci, in aktivisti. osvoboditvi se je vrnil v Radvanje! tu je bil upokojen leta 1947, honorarno pa je poučeval še do leta 1952* Po štiridesetih letih se je povrnil svoj prvi službeni kraj, Škofije P*1 Kopru, služboval je pet let v njanu in nato do leta 1963 še v škofijah, da je končal svoje službovanj* tam, kjer je pričel pred enainpetdesetimi leti Kdor pozna kraje, kjer je pokojni tovariš služboval, bo ugotovil, da so razen Škofij in RadvanJ oddaljeni od prometnih zvez s težkimi življenjskimi pogoji ter z eno-oddelčnimi šolami. Kaj se pravi P0' učevati na enooddelčni šoli vsak dan šest ali celo osem razredov, t. J* predelati učno snov po šestih oziroj ma osmih programih, ve samo tis1** ki je to poskusil. Tovariš Delkot J* z vestnim in vztrajnim delom tud* to zmogel ter dosegel lepe učne n* vzgojne .uspehe. N,a šoli na Tinjan.u je pripravil celo hospitacije za rTlI'a,J" še učitelje, da jim pokaže način dela v kombiniranih oddelkih. Ni iskal osebne udobnosti in položajev, žive’ in delal je za šolo, za mladino, ?a ljudstvo. Vodil je pevske zbore opravljal v vseh krajih funkcij e, v ki so neplačane in za katere se težk° najde delavoljnega človeka. Pogre° v Mariboru je pokazal, kako so Rad' vanjci cenili njegovo požrtvovain0 delo v šoli in z odraslimi. V. C. Franc Kramar V 73. letu starosti nas je nen8' doma zapustil učitelj Franc Kraih3^ doma iz Šempetra pri Gorici. Po končanem učiteljišču .^e Frafl* Kiamar služboval najprej blizu j ega rojstnega kraja,, od 1927. 1. dal^ pa v Velenju in okolici. Med dru2° svetovno vojno so ga izgnali, po ^ nit vi pa je opravljal službo pedaif,r škega svetovalca in poučeval slov®*1' ščino v Šempetru. Franc Kramar je v 40 letih svd-jega delovanja na področju vzgoje ^ izobraževanja opravil veliko del^j vzgajal ie mladino in odrasle in ^ na voljo vsem, ki so ga potreboval' Marljivega in poštenega tovariša ^ človeka, ki je znal s svojo vedrid0 in voljo premagovati največje tež°' ve, bomo pogrešali vsi, ki smo poznali. -v- Sčetkajte svoje zobe in dlesni pravilno in to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte •♦GIBBS zobno kremo FLUOR* Razpisna komisija PEDAGOŠKE GIMNAZIJE V CELJU ULICA 29 NOVEMBRA ST. I ponovno razpisuje prosto delovno mesto DIREKTORJA ŠOLE / • Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima visokošolsko izobrazbo, 2. da ima najmanj 10-letno prakso učno-vzgojnega dela na šoli, 3. da ima organizacijske in pedagoške sposobnosti. Ponudbe z življenjepisom.; dokazilom o izpolnjevanju gornjih pogojev, dokazili o delu v drogih delovnJ.i organizacijah naj kandidati pošljejo razpisni komisiji. Razpis velja 15 dni po objavi v časopisu. Plei&nlna TOVARNA TRIKOTAŽNEGA PERILA UUBUANA, ZALOŠKA CESTA ŠT. 14 IZDELUJE: 9 VSE VRSTE TRIKOTAŽNEGA BLAGA IZ SINTETIČNIH VLAKEN • RAYONA 9 VOLNE IN BOMBAŽA ZA ŽENSKE, MOŠKE IN OTROKE Pri nakupu pazite na naš zaščitni znak.