efto XI., it. 34.
PottnlM ptaCma v aotovUH.
¥ Ljubljani, 30. avgusta 1994.
V organizaciji Ja mof* kolikor Mod — toliko pravica
AMSTER9AMI.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6/D.
khaja 10., 20. in 30. dne v mesecu. f Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 4 --, celoletno 48 Din. — Za člane izvod po 110 Din.
'<■> ceniku.
nkirani remljenl anizacije. /račajo. poštnine
Glasilo Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije.
Vojna vojni!
(Resolucija GRSJ za protivojni dan.)
Organizirani socialistični proletariat Jugoslavije pošilja na dan mednarodne protivojne manifestacije svoje tople pozdrave bratom in sestram po vsem svetu, ki so visoko vzdignili bakljo mednarodnosti in se postavili z razrednim bojem na čelo proti vsem krvavim vojnim pustolovščinam, a za mir in bratstvo med narodi.
Po petletnem strašnem klanju, gla-dovanju in bolehanju, v katerem je bilo človeštvo oropano za okoli 40 milijonov ljudi žena in dece, v katerem je bilo poleg tega uničenih za milijarde in milijarde materijalnih dobrin, ki jih je človeštvo ustvarjalo in zbiralo stoletja, je zavladala na vseh straneh sveta strahovita beda in anarhija. Ka-talistični razred vsega sveta, ki je pripravljal in izzval zadnje vojne strahcte, kakršnih človeštvo v zgodovini ne pozna, ni po vojni niti znal niti hotel, da pripravi pot blagostanju in miru za utrujeno delavno človeštvo. Po podpisu mirovnih pogodb so se nadaljevale neprestane diplomatske vojne na raznih »mirovnih konferencah«, vzhodna Evropa je bila v oboroženem vojnem stanju, napetost med zavezniki je zrastla do vrhunca, militarizem, pomorske in zračne flote in kemična orožja so strašnej-ša nego pred vojno in sesajo kri .n moč upropaščenih narodov, a v glavnem Evrope.
Z druge strani objema strašna brezposelnost v vseh deželah že več let milijone delavcev, njihov življenjski nivo je potisnjen na polovico predvojnega, kupna moč je zmanjšana na polovico predvojne, nevarnost za dekadenco in demoralizacijo narodov je neizbežna, a industrijsko krizo je vse to poglobilo. Mesto, da zgladi pot obnove, iz katere bi se dvignila obubožana Evropa, nadaljuje kapitalistični razred radi svoje nenasitnoAi boj na ladji, ki se potap-
lja, a na kateri se bori na življenje in smrt tudi delavski razred.
Delavski razred se veseli, ko more trditi, da se je dokopal pod vtisom strašnega trpljenja med vojno in po vojni, delavski razred Angleške in Francoske v svoji deželi, a s tem tudi v svetovni politiki do odločilnega političnega vpliva, da more v veliki meri križati račune poedinih nacionalnih buržuazij in se z naglico bližati začasni obnovi Evrope in ostalega sveta. — V načrtih angleškega in francoskega delavskega razreda je ustanovitev resničnega društva narodov z obveznim Mednarodnim razsodiščem, ki bi brzdalo hudobne nakane poedinih držav, v katerega naj imajo dostop vse države sveta z Rusijo in Nemčijo vred; takojšnje priznanje Sovjetske Rusije; pravično in možno rešenje reparacijskega vprašanja; anuliranje vojnih dolge, v med državami; ustvarjanje pogojev za izenačenje valut in urejen mednarodni in gospodarski promet; razorožitev. — Od izvedbe tega velikega konstruktivnega načrta zavisi obnova sveta in onemogočenje bodočih vojnih zapletijajev; a njegova izvedba zavisi od moči mednarodnega socialističnega pokreta.
Proti imperialističnim vojnam napoveduje organizirani delavski razred preko svoje Strokovne in Socialistične internacionale razredno vojno buržu-aziji vsega sveta; poživlja vse proletarce in proletarke, da v tej veličastni borbi stopijo v vrste organiziranih borcev. Zakaj čim bolje bo delavski razred organiziran, toliko večji in jačji bo njegov vpliv, toliko lažje si bo osi-gural v družbi tisto mesto, ki mu pripada, toliko prej se mu bo posrečilo, da pritisne za vse čase svoj pečat na krvavo in motno politično obzorje današnjih dni.
Živelo delavno človeštvo!
Vojna vojni!
Mir med narodi!
Potek I. pokrajinske konference GRSJ.
Podružnica iz Črne noče političnih prepirov in tajne diplomacije. Delajte v vednem stiku s članstvom in članstvo vas bo razumelo in podprlo. Če pa se to ne bo zgodilo, bomo prisiljeni poseči po najostrejšem orožju in odtegniti plačevanje prispevkov.
S. Avsenik: Delo predsednika S. K. kritiziram v toliko, da so imeli pri sedanjem vodstvu S. K. prednost komunisti pred tistimi našimi sodrugi, ki so stali v najtežji borbi s komunisti.
S. Cvajner stavi predlog na konec debate, ki se sprejme.
S. Selinšek (Maribor). Zdi 'se mi, da posnemam iz izjav nekaterih govornikov, da so se pripravljeni le v tem slučaju podvreči večinskim sklepom, ako bo popolnoma njihova obveljala. To bi bil konec demokracije.
S. Bračinac prosi, da se v resoluciji tisti pasus, ki govori o izključitvi celih organizacij, popravi. To pravico je treba ohraniti centralni upravi GRSJ, ki bo v stanif sporna vprašanja mirneje presojati.
S. Krušič graja taktiko dosedanje Strokovne komisije napram komunistom. Ta taktika je bila napačna, ker ni dovolj ostro odklanjala enotnih akcij s komunisti. Gotovo je S. K. to delala z ozirom na to, ker je imela v lastnih vrstah komuniste in ljudi, ki so mislili,
da je skupno delo s komunisti mogoče. Dogodki na Sasenbachovem shodu so gotovo tudi ljubljansko delavstvo prepričali, kako se taka taktika plačuje.
S. Sterše iz Črne: Mi trpimo težko pod posledicami razprtij in razkolov in bi radi vedeli: kdo je temu kriv? Naša želja je, da se z razkoli neha.
S. Brnjas iz Hrastnika se obrača proti sporom med političnim in strokovnim vodstvom. On z veseljem in rad dela, ne bo pa več delal, ako se to ne neha.
S. Vermočnik iz Štor izjavlja, da bo glasoval za nezaupnico. Do s. Svetka nima zaupanja, ker je napravil pri neki intervenciji v Štorah napako. Do s. Golmajerja pa z§to ne, ker se je vmešaval na nekem shodu v politiko. Na drugi strani mora priznati, da je nastopal na shodih s. Čeh vedno stvarno.
S. Hladnik iz Zagorja se pritožuje, da se ni priobčilo nekega dopisa iz Za-, gorja v listu.
S. Petejan: Dosedaj smo slišali malo konkretne kritike o delu S. K. O razmerju do politične stranke se je treba jasno izjaviti. Resolucija je pre-kompromisna.
S. Bračinac opozori na način, kako je nastopil »Naprej« proti Savezu Metalcev. Taka pisava ni socialistična. —7 Kdor naziva naše organizacije ilegalne,
jim lahko pri oblastih mnogo škoduje. Tudi se ne more dopuščati, da poziva list, ki računa na našo nevtralnost, naše članstvo, da razbije svojo strokovno organizacijo.
S. Svetek odgovarja obširno posameznim referentom in pravi: Mi smo morali dosedaj često tudi na najhujše napade molčati, ker nam je nalagalo to odgovorno mesto, na katerem smo stali. Ako nas odgovornosti razrešite, — bomo lahko govorili svobodneje. V Medvodah sem samo rekel, da se bomo v tem slučaju te pravice poslužili. Mi moramo vpostaviti princip, da ne sme naših funkcionarjev nihče neopravičeno in nekaznovano blatiti, kdor hoče biti naš. Drugače bi šli nevzdržno razkroju nasproti.
S. Uratnik stavi predlog, da se izvoli poseben redakcijski odbor, ki naj resolucijo k tajniškemu poročilu prere-digira. V zaključnem referatu še enkrat povdarja, da je vsak v zmoti, kdor dolži S. K., da je napravila kak razkol. Ko smo začeli z zedinjevalno akcijo, ki je bila v interesu enotnosti strokovnega pokreta potrebna, so bili razkoli že tu.
Takrat je stala že več ko polovica strokovno organiziranih članov, — izven stranke. Preko tega dejstva se ni dalo iti na dnevni red. Nihče ne bo mogel iti preko tega,kdor noče strokovnega pokreta razbiti. Naša resolucija se obrača proti razkrajanju strokovnih organizacij.
Zlasti mora vztrajati referent na stališču, da se morajo funkcionarji strokovnih organizacij zaščititi — ne pred kritiko — pač pa pred blatenjem in napadi.
Vsak bi se moral zahvaliti za vsako odgovorno mesto, — ako je to mesto, ki ga lahko vsak nekaznovano opljuje.
V kolikor izhajajo taki napadi iz kroga naših strokovničarjev in so naperjeni proti strokovnim organizacijam, smo o tem kompetentni sklepati.
Izvoli se redakcijska komisija za resolucijo k poročilu tajništva. V to komisijo so se izvolili ss. Uratnik, Sve-etk, Jeram, Jakopič, Leskošek in Štern.
Komisija se je zedinila na tekst resolucije, kakor smo jo objavili. Ta tekst je bil sprejet soglasno.
Pri glasovanju o zaupnici dosedanjemu vodstvu Strokovne komisije je bilo oddanih proti zaupnici 423 glasov, 4558 pa za zaupnico.
III.
O oblastnem pravilniku G. R. S. J. se je razpravljalo od 8. do 11. ure v komisiji za pravilnik. Predsednik te komisije je bil referent s. Ivan Krušič, člani pa:	Franc Vidmar (Ljubljana),
Joško Stražišar (Jesenice), Alojz Leskošek (Celje).
Ta komisija je predložila soglasno, da se sprejme pravilnik z izpremem-bami, kakor so na drugem mestu objavljene.
IV.
Odsek za rač. zaključek in proračun je posloval med 8. in 11. Temu odseka je predsedoval s. Svetek. V odseku so razven njega bili:	s. Janko Štraus iz
Guštanja, s. Ivan Breznik iz Trbovelj, s. Franc Osenk iz Mojstrane in s. Anton Krajcer iz Maribora.
Ta komisija je sprejela glede izdaje Delavca predlog, naj se izdaja, dokler traja industrijska kriza Delavec le vsakih 14 dni; tajništvo Strokovne komisije v Ljubljani in uredništvo Delavca naj vrši ena oseba. Poleg tajništva v Ljubljani naj vzdržuje Strokovna komisija le še tajništvo v Mariboru.
S. Svetek je zagovarjal v plenumu ta predlog, povdarjajoč, da se dobro zaveda važnosti itska in da stavi predlog težko; vendar se zaveda, da je mogoče le na ta način spraviti dohodke in izdatke v ravnotežje, kar je nujno potrebno. Prosi, da konferenca te razloge uvažuje in predlog komisije sprejme. Ako bomo delali s skupnimi močmi za naše organizacije in ako industrijska kriza preneha, bomo lahko kmalu list tedensko izdajali. V debati, ki so se je udeležili ss. Premužak, Selinšek, Štraus, Škerlj, Leskošek, Avsenik, Stražišar, Krušič, se povdarja potreba tiska in želja članstva, da se zmanjša list le v slučaju najskrajnejše potrebe.
Končno se sprejme posredovalni predlog s. Petejana, ki predlaga, da se izdaje list po Škrat na mesec, pri čemur pa ostane naročnina dosedanja (mesečno 3.30 Din).
List se naj izdaja v bodoče 1., 10. in 20. v mescu.
V.
S. Stanko Likar poda referat o ekonomskem položaju delavstva in mezdni politiki.
V debati prečita s. Rejc tozadevno resolucijo Osrednjega društva kemičnih delavcev, s. Jeram pa resolucijo, ki jo priobčimo v prihodnji številki.
S. Cvajner graja, da se posveča premalo pažnje socialni politiki, zlasti bi bilo na mestu, da bi se bavila konferenca z razpisom volitev v Delavske zbornice in Bolniške blagajne.
S.	Likar obžaluje v zaključni besedi, da je ostalo tako malo časa za razpravo v tem važnem referatu. Zlasti bi se morala konferenca gotovo tudi stvareh, ki se jih je dotaknil s. Cvajner. Žal, da so delegati že po koncu in pripravljeni za odhod.
Kadar v naših organizacijah ne bo sporov, — takrat bodo stali taki referati med prvimi točkami dnevnega reda in se bodo temeljiteje rešili. — K temu naj vsi delegati po možnosti pripomorejo.
V zaključni besedi omenja s. Kre-kič: Vi tekom kongresa niste bili vedno enih misli, vendar so bili to le inali spori.
Teh sporov ni primerjati z načelno nejasnostjo in spori, ki so še na zadnjem kongresu vaše vrste razdvajali.
Vi ste sedaj, — to se je videlo iz vaših debat in sklepov telo, ki ima zdrava pljuča. Okrog kadrov, ki jih vi zastopate se bo zbral v bližnji bodočnosti večji in zdrav delavski pokret.
Nato je zaključil predsednik s. Pe-tejau konferenco in pozval delegate na delo za uresničenje sklepov konference.
Rudarski zaslužki in cene premoga.
Pri nas spadajo rudarski zaslužki v znesku 250 Din na teden že bolj med redke pojave. Povprečni rudarski zaslužek pa je mnogo nižji.
Pri tem bo naše rudarje, pa tudi širšo javnost zanimalo, kakšni so rudarski zaslužki po drugod.
. V tem oziru je že Avstrija na boljšem, ko mi. V rudnikih, ki kopljejo ru-javi premog, v Voitsbergu in Leobnu zaslužijo rudarji po 28 do 51 tisoč avstrijskih kron. V tedenskih zaslužkih in dinarjih izraženi bi znašali ti zaslužki od, 200 do 450 Din na teden.
V aystrijskih rudnikih kamenitega premoga zaslužijo kopači na teden in v našem denarju od 400 do 600 Din.
Na Češkem zasluži rudar v okrožju Briix po 235.39 čeških kron na teden, kar odgovarja tudi okrog 600 našim dinarjem.
V Nemčiji znašajo v Ponirju plače od 4 do 5.20 zlatih mark, kar bi znašalo v našem denarju in na teden 450 do 600 Din. Francoski rudar zasluži tedensko po 900 Din.
Vse drugačni pa so rudarski zaslužki v Angliji. Tam zasluži rudar po 1200 do 1300 naših dinarjev na teden, torej več, kot po petkrat toliko, ko pri nas.
Cene premoga so za tono, preneše-ne v našo valuto v Porurju od 400 do 660 Din, anatracit po 710, v Angliji 420 do 520, antracit po 800, v Šleziji 210 do 350. Štajerski kameniti premog stane od 220 do 600, štajerski in koroški rjavi premog pa 270 in 420.
Naš Trboveljski rujavi stane od 210 do 300.
V Angliji odpade od prodajne cene za tono premoga 60 odstotkov na delavske plače, 27 odstotkov na materialne in druge izdatke in 13 odstotkov na podjetniški dobiček.
V Porurju odpade na prodajno ceno 19.29 zlatih mark (380 Din) za 0.88 ton premoga, ki ga izkoplje kopač na šiht, 5.15 zlatih mark za kopača, 5.85 zlatih mark za soudeležene delavce, 0.59 zlatih mark za uradniške plače, 3.51 zlatih mark za materialne izdatke, 0.40 za davke, 1.14 za odpise.
Iz statistike o rudarski produkciji v letu 1923., ki jo je sestavilo rudarsko glavarstvo posnemamo, da je nakopalo leta 1923. v Sloveniji 12.580 rudarjev 1,696.956 ton premoga. Pri Trboveljski družbi je nakopalo okrog 9600 rudarjev vkljub skoro dvomesečni stavki 1,319.730 ton.
Na v rudniku zaposleno osebo pride povprečno 135 ton. (V rudnikih trboveljske pa še za par ton več.) Na delovni dan je to 0.44 tone. (En kopač nakoplje približno še enkrat toliko, a na vsakega kopača je treba računati še osobje za pomožna dela).
Glasom uradne statistike je bil vreden ves izkopan premog v Sloveniji 376 milijonov dinarjev.
Po angleški razdelitvi bi bilo razdeliti to svoto takole:	>
ov.Di
Za plače (60%) 225.6 milij za materialne ih dru§|izd|tke lijohov dinarjev; ža ijjpodjein: ček 48.88 milijonov dinarjev.
Do kakšnih izdatkov za materialne izdatke pridemo, ako vzamemo za 'podlago zgoraj omenjeno porursko kalkulacijo, po kateri je treba računati za materialne izdatke 3.51 'zlatih mark od tone? Za vse slovenske premogovnike bi prišli do izdatka 5,956.315 zlatih mark, ali če računamo zlato marko na 20 Din znesek 119 milijonov dinarjev. Dedukcija iz angleške in porurske kalkulacije se f to rej lepo ujemata.
Ali je verjetno, da so materialni izdatki v naših rudnikih, špeciehio v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe večji, 'kakor v angleških in nemških rudnikih, v katerih je investiran že ua prvi pogled vse večji kapital.
To ni verjetno.
Zato upravičeno sklepamo, da bi se tudi pri nas znesek 225 milijonov dinarjev ua leto!smel in moral porabiti za delavske plače. Koliko bi znašala potem povprečna plača na v rudnikih zaposleno osebo na teden?
Ona bi znašala 345 dinarjev.
Primer z Voitsbergom in Leobnom nam kaže, da 'ta šieviika ni fantastično visoka.
Koliko znaša povprečna tedenska plača za delavca Trboveljske premogokopne'družbe v resnici? Računamo, da ne nad 200 Din. Natančno tega ne moremo navesti, ker Trboveljska računa delavskih plač ne objavlja.
Vsekakor računamo zelo previdno in stavimo, da se ne motimo, ako pravimo, da gre v Trbovljah na teden na delavca 100 Din, ki gredo po celem svetu na račun delavskih plač, na račun podjetniškega dobička.
S tem se jemlje zaposlenemu delavstvu in našemu narodnemu gospodarstvu po 50 milijonov dinarjev na leto.
Ni čuda, da gredo rudarji po svetu. V Francijo, kjer zaslužijo po 950 dinarjev na teden ali kamor kdo more.
Družba je ostala v zadnji mezdni borbi zmagovalka in ne računa več z resnim odporom delavstva. A morda računa napačno. Morda se zbira silen odpor proti njeni mezdni politiki, ne samo v vrstah obupanih rudarjev, ampak vse poštene javnosti.
Naše organizacije.
Socialne reforme v Franciji.
Zmaga levičarskih strank pri zad" njih državnozborskih volitvah v Franciji je spravila na krmilo radikalno vlado, ki jo podpirajo socialisti. Ta vlada je prevzela v roke državno krmilo in oblast in ima rešiti precej socialnih problemov. Francoske strokovne organizacije so bile pred vojno zgolj sindikalistične, to se pravi, da so bile državnemu udejstvovanju in parlamentarizmu sovražne in niso hotele o socialni politiki ničesar vedeti. Šele med vojno in v prvih dveh letih po vojni so strokovne organizacije svoje delovanje raztegnile tudi na socialnopolitična vprašanja — kar je bil bistven preokret v francoskem strokoivnem pokretu. ,V letih 1918—1919 je izšlo nekaj socialnopolitičnih zakonov, med drugim tudi zakon o osemurnem delovnem času in izven-tega se je v večjih industrijskih podjetjih sklenilo kolektivne pogodbe, kS jih dotlej skoraj niso poznali. Draginja, ki je narasla, je dovedla do tega, da so se začele sklepati pogodbe s spremenljivo doklado na temeljne plače.
Leto 1920. pa znači zopet znatni preokret. V tem letu je bila slabo pripravljena in izvedena generalna stavka zlomljena, kar je imelo za posledico najhujše socialno reakcijo z aretacijami in preganjanjem. Cepitev strokovnih organizacij, gospodarske krize in močne enotne organizacije podjetnikov, vse to je politično in socialno reakcijo še bolj pospešilo, zlasti ker je organizacija podjetnikov imela podporo v nacionalnem bloku v parlamentu. Odstavljeni državni predsednik Millerand je bil pa glavni vodja socialne reakcije. Njegov govor, ki ga Je imel v Evereuxu kaže, da je bil na čelu vseh reakcionarcev. Sodišča so se izrekla za razpust strpkovnih organizacij, kar se pa ni zgodilo.. Uradnikom vlada ni dovolila, da bi se v svoji strokovni organizaciji organizirali. Sklepanje kolektivnih pogodb je zelo poje
njalo. Zakon o socialnem zavarovanju se je za leta zavlekel in šele v mesecu aprilu 1924, malo pred volitvami, je parlamentarna komisija izdelala osnutek za ta zakon. Ta osnutek zakona o socialnem zavarovanju sicer predvideva poleg bolniških in invalidnih rent tudi rente za starostno zavarovanje, toda te rente so jako pičlo odmerjene. Prispevke za to zavarovanje naj bi plačevali delojemalci in delodajalci, dočim bo država le malenkostne vsote prispevala. Upravni aparat za to zavarovanje je jako zamotano zamišljen.
Nova vlada ima skrbeti, da uveljavi ta zakon z zahtevanimi spremembami. Washingtonskega dogovora o osemurnem delavniku Francija še ni ratificirala, ker je reakcionarna vlada čakala na ugoden trenotkek, ko bo osemurni delavnik z različnimi izjemnimi zakoni odpravila. Na podlagi obljube novega ministrskega predsednika Herriot-a, naj bi se vse zamujeno doprineslo. Strokovne organizacije včlanjene v CGT zahtevajo izven tega tudi zakon o obratnih svetih, po nemškem vzorcu ter ustanovitev gospodarskega sveta, v kojem naj bi bilo paritetno zastopani delojemalci in delodajalci, katerih mnenje se bi moralo pri vsakem gospodarskem — ali socialnem — vprašanju vpoštevati.
Predvsem pa zahtevajo strokovne organizacije monopol za petrolej in sladkor. Še od prejšnje vlade odpravljeni monopol na žveplenke se bo zopet upo-stavil. Zahteva se tudi podržavljenje zavarovalnic. Na davčnem polju zahtevajo strokovne organizacije namesto sedanjega visokega davka od vporabe, strogo izvedbo dohodinstvenega davka in oddajo premoženja. Herriot je v pismu, ki ga je pisal socialistični stranki pristal na te davčne reforme, ki jih zahtevajo strokovne organizacije.
Strokovna komisija.
Sklepi uprave GRSJ glede protivojnega dne.
1. Glavni Radnički Savez Jugoslavije sodeluje pri izvedbi protivojnega dne in določa kot proti vojni dan 21. september.
2. Protivojnih manifestacij se udeleži zajedno z GRSJ tudi Socialistična stranka Jugoslavije, kakor sodeluje pri tej akciji s Strokovno internacionalo tudi Socialistična internacionala. K manifestacijam je pritegniti tudi socialistično mladino.
3. Na dan 21. septembra se imajo sklicati po vseh krajih, kjer obstojajo naše organizacije protivojna zborovanja z dnevnim redom: Proti vojnam — za mir med narodi!
V krajih, kjer bodo zborovanja številno obiskana in kjer bo to dovoljeno, naj se izvedejo tudi obhodi, da se zainteresirajo za našo akcijo čim napirši krogi.
Za 'slučaj, da bi se v kakem kraju zborovanje prepovedalo, naj se poroča o tem takoj, po potrebi tudi telegrafič-
StrGivOvii*. tCOiiiisiji čl11 u.ičKuiO VJiiDO,
da se more pravočasno intervenirati, da se zborovanje dovoli.
4. Gesla za protivojni dan je povzeti iz resolucije GRSJ ter v proglasu, ki ga bosta GRSJ in SSJ še izdala.
5. Organizacijo zborovanj bodo izvršili po vseh krajih oblastni odbori GRSJ s pomočjo krajevnih medstrokovnih odborov. Kjer ni krajevnih medstrokovnih odborov, tam prevzamejo organizacijo odbori podružnic dotičnega kraja.
Protivojni proglasi se bodo dostavili preko oblastnih organizacij GRSJ in krajevnih medstrokovnih odborov.
Uprave vseh organizacij imajo i pozvati pravočasno svoje člane, da pri protivojnih demonstracijah čim najbolj živo sodelujejo in da pomagajo KMO pri predpripravah in pri vzdrževanju reda na protivojni dan.
6. Referente za protivojni dan določi vsak oblastni odbor za svojo oblast.
*
Tajništvo Strokovne komisije obvešča tem potom vse naše članstvo in zgoraj navedene forume o sklepih glede protivojnega dne.
Vse organizacije naj aačnejo takoj s predpripravami in naj store v lastnem delokrogu vse, kar je potrebno, da se bo protivojni dan v njihovem kraju čim najdostojneje vršil.
Tajništvo Strokovne komisije.
NOVI ODBOR STROKOVNE KOMISIJE ZA SLOVENIJO.
Ožji odbor:
Odborniki: Franc Jančič, Ivan Ropret, Pavel Škerl, Filip Uratnik, in Lovro Jakomin.
Namestniki:	Franc Gruden, Maks
Hvale, Josip Pahor, Franc Vidmar in Anton Žagar.
širši odbor:
Odborniki: Ivan Avsenik (Jesenice), Valentin Lebič (Celje), Čeh Alojz (Maribor), Lepko Franc (Prevalje), Alojz Leskošek (Celje).
Namestniki: Alojz Rancinger (Zagorje), Karl Felicijan (Celje), Andrej Bahun (Maribor), Jurij Arh (Zagorje), Leopold Majdič (Trbovlje).
•
Seja ožjega odbora S. K. je v pon-deljek 1. t. m. ob % 7. uri, plenarna seja S. K. je v nedeljo dne 7. septembra t. 1. ob 10. uri v prostorih Strokovne komisije.
ŽefeznltarJI.
Kongres Internacionalne Transportne Federacije. (I. T. F.)
V Hamburgu je zasedal od 7. do 12. t. m. kongres I. T. F. Na njem je bilo zastopanih 26 držav z 114 delegati in 2,078.223 člani.
V I. T. F. so organizirani železničarji, pomorci, brodarji, pristaniški, tramvajski in zrakoplovni delavci.
Vsaka od teh skupin ima v I. T. F. svojo posebno sekcijo, zato so se vršile takoj med kongresom posebne konference posameznih skupin. Na teh kon
ferencah se je pripravilo gradivo za sklepe, ki so pali na kongresu. Tako se je za trasportne deiavce sprejel sklep o utrditvi vezi med posameznimi v to stroko spadajočimi skupinami, o Iživljenjskem minimumu, ki mora biti na celi črti izvojevan.
Za pristaniške delavce se je določilo, da tovor, ki ga sme nositi eden delavec, ne sme presegati 75 kg. Za slednje naj se zavzame Mednarodni urad dela.
Glede železničarjev se je sprejela resolucija, da zavornice (bremze) tovornih voz ne smejo biti odprte, da naj se mednarodni vozovi električno kurijo, da naj se uvede avtomatično priključevanje vozov, da se dela na elektrifikacijo železnic.
Posebno živa je bila razprava o načinu borbe železničarjev. Ta razprava je bila izzvana s predlogom švicarskih železničarjev o izvajanju pasivne resi-stenoe, ki je osnovana skoz in skoz na predpisih, a zahteva zavedne in strokovno visoko naobražene železničarje. Zatem se je govorilo o penzijskein zavarovanju železničarjev in so se postavila tozadevna načela.
Sklepi o mednarodni politični situaciji so v soglasju s sklepi dunajskega mednarodnega strokovnega kongresa in Strokovne internacionale. Posebno se je razpravljalo o zamisli >Zedinjenih evropskih držav« po vzorcu Zedinjenih ameriških držav«, o osemurniku. Glede razmerja I. T. F. do komunističnih sindikatov je stal kongres na stališču, da ne sme v tem oziru tajništvo absolutno na svojo roko ničesar ukreniti, temveč samo v soglasju z Izvrše-valnim odborom. Po izjavi tajjnika s. Fimena, da bo to uvaževal, je bil izbran zopet za tajnika, sedež I. T. F. pa je ostal v Amsterdamu.
Kovinarska stroka.
Savezna pravila je ministrstvo za notranje zadeve, oddelek za državno zaščito po dolgotrajnem čakanju in po neštetih intervencijah s strani centrale vendar odobrilo. Tozadevni odlok je ministrstvo izdalo dne 14. avgusta t. 1. pod D. Z. br. 4299. Opozarjamo vse naše funkcionarje po podružnicah, da v slučaju, da jim hočejo srezki poglavarji še delati sitnosti, da se naj sklicujejo na tu navedeno številko odloka ministrstva in nas takoj obveste.
Posredovalnica za delo.
Pri podpisanem tajništvu smo zopet uvedli posredovalnico za delo in opozarjamo vse člane našega Saveza, da se tega posredovanja poslužijo. Posredovanje se vrši brezplačno. Podružnični odbori imajo tozadevna navodila in naj se vsak, ki namerava službo spremeniti, ali da je brezposeln, javi pri podružničnem odboru, da ga podružnični odbor nam prijavi. Oni sodrugi pa, ki niso v bližini podružnice, naj se pa direktno javijo osebno ali pismeno pri podpisanem tajništvu.
Na razpolago so naslednja mesta: 6 ključavničarjev, starejši, ki so že delali v tvornici za vagone, 4 železostrugarje, 3 elektrikarje, 4 livarje, 2 kovinolivar-ja, 1 livar, ki je vajen delati na »Form-maschinec in iste tudi montirati in 2 mehanikarja.
Savez Metalskih Radnika Jugoslavije.
Oblastno tajništvo Ljubljana, Šelenbur-gova ulica 6/II.
*
K položaju kovinarjev Kranjske Industrijske družbe na Jesenicah.
Čeprav smo že poročali v »Delavcuc kako je -z odpustom delavstva pri tem podjetju, vendar moramo z ozirom na klerikalne laži, ki jih priobčuje klerikalno glasilo >Pravica« z dne 14. avgusta, javnosti ponovno razjasniti res-* nico.
Mi smo storili sami na svojo roko vse, da preprečimo odpust delavstva.
Seveda smo zastopali pri vprašanju tujezemcev stališče, ki ga narekuje ozir na socialno pravičnost in mednarodni položaj delavstva. Nad tem se jezi klerikalna in narodno socialistična gospoda. Da bo obračun s to gospodo kratek, jo poživljamo, — ker se že po-
>D E L A V E Gc
STRAN «.
naša z narodnostjo, — da požene v prvi vrsti vse tujezeince, ki jih imate v svojih organizacijah in ki so zaposleni pri tovarni, najprej iz svojih organizacij, potem iz tovarne. To pa zato, ker kriči: Z vsemi tuzemci ven in zato ker ni v soglasju z nacionalnim programom, da ima v svojih vrstah nekdanje najza-grizenejše Siidmarkovce. Za vse to bi lahko postregli z imeni. Program je eno, laž je drugo.. Kdor programov ne izvršuje, ta se laže s svojimi programi.
Gospodje, kadar to izvršite, potem vzemite še le piko na nas!
Kar se pa tiče tisočkrat pogretih laži napram našim zaupnikom, vemo samo to, da imate patent za laganje in reklame. Razumemo pa prav dobro, zakaj tako pisarite. Občinske volitve se bližajo. Misleči pa ne bodo nasedali Vašim lažnjivim manijam. Kdor gre na to, za tega nam ni žal. Backe odklanjamo in pa prepuščamo Vam. Kdor je neveden, ni socialist, mi smo organizacija zavednih.
Kar se kovinarjev tiče, je naša organizacija vselej in vsakokrat storila vse, da se zaščiti interese vsega tukajšnjega delavstva. Če pa v vrstah delavstva vsled raznih sejalcev ljulike ni bilo na naš klic po edinosti dovolj odmeva, moramo to samo obžalovati. — Upamo, da bodo vsi zapeljani vsaj sedaj spregledali in uvideli, da so na krivi poti.
Mi se zavedamo, da smo storili vse, kar se je le moglo. Tudi v bodoče bomo nastopali brezobzirno proti vsem nakanam, ki gredo za oslabljenjem naše edine prave organizacije.
Kovinarji! Še nikdar ni bila organizacija solidarnih bojevnkov - proletarcev tako potrebna, kakor sedaj. Zatorej ne premišljajte niti trenutka več! Strniti se v vrste organiziranih, ker le v združeni moči, v organizaciji je naša rešitev.
Kovinarji! Na branik za osemurni delavnik. Žrtve, ki so padle za osemurni delavnik, nas poživljajo v obrambo. —
Kovinarji! za osemurni delavnik, za njega dosegljivost je padlo in podleglo tisoče in tisoče proletarskih žrtev. — Zavedajte se tega! Kazalo kapitalistične politike pri nas kaže na to socialno pridobitev!
Da Vas ponovno opozorimo na to nevarnost in pozovemo na enoten odpor. priobčujemo ponovno letalc, ki smo ga izdali pred dvema mesecema in ki naj našim nasprotnikom zamaši tista, ko nas blatijo, — z dopadajenjem kapitalistov.
Kovinarji! Ni še prepozno in nikdar za proletariat prepozno ni, ker zgubiti nimamo ničesar, pridobiti pa celi svet! Zatorej prečitajte še enkrat in odzovite se!! —
Organizacija Te kliče!!!
Vzdrami se ob 12. uri! Odločen klic milijonov proletarcev v vsem svetu doni: »Rajši smrt, kakor nazaj v staro-veško suženjstvo, v ljut boj za ob-držanje in razširjanje revolucionarnih pridobitev.« Najljutejša borba se vrši v teh časih za osemurni delavnik, ki je glavni pogoj za izobrazbo delavstva.
Gotovo nočeš biti za coklo tej silni, nepremagljivi volji milijonskih borcev, ki dan za dnevom vstajajo silnejši, odločnejši. Klic teh borcev je dnevno jačji, mogočnejši! Neizprosni, brezobzirni so v svojem boju za pravice in priznanje zatiranih.
Proletarec si, ne čakaj križem rok rešitve, kovinar si in ud avant-gardistov revolucionarnega svetovnega proletariata, če se organiziraš v železno internacionalo kovinarjev. Ne zgubljaj vere v svojo moč, saj topiš, vlivaš, kuješ, kriviš jn lomiš odporno železo, pa še dvomiš o svoji moči! Nikar ne bodi bremza in breme bojnim trumam razrednih borcev onkraj meja naše države. Reši se očitka izdajalstva, stori svojo proletarsko dolžnost, organiziraj se in odvrzi vse predsodke.
Savez Metalskih Radnilca Jugoslavije je edina prava organizacija vseh kovinarjev v Jugoslaviji in edino prava zašč.itnica kovinarskih trpinov.
Ta organizacija, ki je včlanjena v Bernski kovinarski internacionali in v zvezi svetovne medstrokovne interna-
cionale v Amsterdamu, je edina, ki je Tebi v tej tovarni izvojevala to, kar imaš. Tvoja bodočnost zavisi le od organizacije, ker razvidi sedaj lahko vsak sam, da so vsi separatisti sicer veliko obljubljali — ostalo pa je le pri obljubah.
Kljubujoče plapolajo zastave te združene proletarske sile nad vso zemeljsko oblo, zaman so vsi napori nevednih in zavednih, zlobnih in hudobnih opravljivcev in rušilcev. Zmaguje in zmagala bo ta silna ideja nepobitne resnice socializma.
Težke dneve smo preživeli kovinarji na Gorenjskem, napočil pa je čas in skrajni trenutek je, da sledimo resen-mu klicu: Ven iz zablod iz temnih zmot pogubnega osebnega sovraštva in zakrknjenih strasti, bratje vsi enaki smo!
Očetje in matere,	sinovi in hčere,
proč vse predsodke	iz proletarskih
družin, sodelavci, proč iz vseh zmot brezbrižja, socializem	in resnica je—
samo ena!
Mladina, ne izgubljaj svojih mladih dni, življenje je kratko. Ne pustita, oče in mati, zastrupljati svoj rod s pogubno kapitalistično kulturo, ne pusti, si vzgajati iz lastnih sinov in hčera janičarjev, ki ne bodo razumeli Vajinega trpljenja in nasilne krivice, ki Vaju tišči v prerani grob!
Politično, gospodarsko, strokovno in kulturno se udejstvujte vsi, oba spola, dela je polno za vse na socialističnem polju.
Popravite svojo zamudo, ven iz polovičarstva! Mladina, strni se v vrste kulturnega društva »Svobode«. Polno je tam razvedrila za Tebe, za Tvoj duševni in telesni razvoj v telovadbi, športu, dramatiki, predavanjih itd.
Odzovite se klicii in pozivu zaupnikov, kadar stopijo pred Vas, zaved-nejši pa se zglasite sami. Pomnožite že obstoječo moč, da na vseh poljih pričnemo nezadržno korakati naprej k cilju do enakosti, bratstva in svobode. V zavednosti bodi naša moč in z geslom: »Proletarci vseh dežel, združite se«. — Vam kličemo ponovno:	vzdramite se
ob 12. uri, še je čas, organizirajte se!
Kapitalizem in njegova gnila kultura je še globoko ukoreninjena v človeštvu, iztrgaj kapitalistične kali naj-prvo iz sebe ter odločno stopi v naše vrste, ki ustvarjajo nov preporod, novo človeško družbo, družbo svobodnih, neizkoriščenih,
SOCIALISTIČNO DRllZnO.
To je država prihodnjosti preko vseh verskih nacionalnih terorističnih zadržkov.
Dol z novimi pripravami za vojno, dol z militarizmom, dol z morilci človeštva, delavstvo hoče miru, svobode in kruha!
Okrožni' propagandni odsek gorenjskih kovinarjev in socialistov.
Rudarska stroka.
Po dejanjih jih bomo sodili.
01) obletnici gigantskega boja, ki smo1 ga vodili radarji Trboveljske premogo-kopne družbe za izboljšanje našega položaja, nam prihaja po tolikih razočaranjih nehote v spomin tudi obnašanje SLS, to je klerikalcev in njihovih poslancev gg. Kremžarja in Gostinčarja ob priliki tega boja. Takrat so oni vpili na shodih, da so sicer načelno nasprotniki razrednega boja. Da pa vendar iz ' krščanske ljubezni do nas radarjev priznavajo, da smo ravno tako po božji podobi ustvarjeni, kakor kapitalisti, in da imamo v tem ozira ravno tako pravico do človeškega življenja, kakor generalni ravnatelj Trboveljske družbe g. Skubic. Bodrili so nas, češ, vzhajajte in vztrajajte. Grozili so bivšemu pokrajinskemu namestniku g. Hribarju, češ, vedite, da ako bomo mi najmanje opazili, da se l)o vlada postavila na stran Trboveljske dražbe, potem naj vlada in družba ve, da nima več opraviti samo s stavkajočimi radarji, temveč z vsem slovenskim ljudstvom, ki stoji pod okriljem SLS. Mi ubogi radarji smo verjeli, — zanašali smo se edino na zveličavnega Mesijo — klerikalce. Stavkali smo tedne in mesece, a pri tem umirali od lakote z našimi družinami vred. Čakali in čakali smo, a odrešenje ni prišlo,
vlada in Trboveljska družba se je požvižgala na vso SLS in njene rjoveče tigre. Nas pa kot prevarancev se je lotil obup — lomila se je naša odporna sila, zmagala je Trboveljska družba. A za nas je nastopila doba grozote, odpirale so se ječe, metali so se na cesto trpini rudarji in njih družine, skrajševale so se že itak skromne plače, a povišale so se kazni in Mikane v vseh ozirih. In zopet so klerikalci kot takratni opozicijonalci rjoveli po svojih časopisih in shodih. Krivica in zločin se je izvršil nad rudarskim delavstvom!
Pa kolo časa se suče. Prišli so krvavi dogodki v Trbovljah na nas, kot kelih trpljenja, katrega moramo baš mi rudarji do dna izpiti. Vrata jetnišnic so se zopet odprla, ob svežem grobu nesrečnih žrtev, pa so plakale njih matere, vdove in sirote. Zopet so klerikalci zajokali krokodilove solze in vpili maščevanje in smrt reakciji. Klerikalci so bili v opoziciji.
Pa kolo časa se je zopet zasukalo in to pot tako silno, da je vse klerikalce vrglo v — vlado. V vlado, katera si je zapisala na čelo: Mir in pravice narodu. Tukaj si usojamo prositi mi, lačni in obupani radarji z našimi družinami vred gg. klerikalce na vladi, da bi njih nekdanje lepe besede postale meso In kri. Da bi mi, ki smo po mnenju klerikalcev po božji podobi ustvarjeni — po zaslugi klerikalcev, bili tudi deležni tistih dobrot, kakor jih uživa gospod Skubic.	,
Pa že mesec je, odkar so klerikalci na vladi, pa še nismo nič slišali, da bi se gg. na visokih mestih, kaj na nas spomnili. Dosedaj smo samo še slišali, da dobijo gg. duhovniki 200% povišanje draginjskih doklad (kar jim sicer privoščimo). Česar se pa klerikalci niso mogli spomniti, tega se je pa spomnila ona razredna organizacija, katero smo mi radarji v svoji nezavednosti s pomočjo klerikalcev zapustili. Unija slov. rudarjev je z ozirom na neznosni položaj radarjev dne 20. avgusta t. 1. stavila mezdne zahteve Trboveljski družbi in obenem ministrstvu za rude in šume. Sedaj vam je dana priložnost, da pokažete, koliko imate krščanskega čuta do nas ubogih, črnih radarjev. Zakaj, zdaj ni za vami samo slovensko ljudstvo, temveč ves jugoslovanski narod. Po dejanjih vas bomo sodili.
Zapeljani rudarji.
Kemltna stroka.
Hrastnik. (Kršitev osemurnega delavnika.) Tudi v naši steklarni se je začel kršiti osemurni delavnik. Kriv je tega naš gospod obratovodja. O njegovem grdem postopanju z delavstvom bi se dalo mnogo povedati, a za danes bomo pribili samo to, da se je začel zaletavati v osemurni delavnik. Delavec s. Maks Medved, ki je v našem obratu pri istem delu že dvanajst let zaposlen, je zaprosil, naj mu dajo lažje delo, ker je za dosedanje delo že prestar in preslab. Nato pa so ga vpregli — v dvanajsturno delo, ki pa ni nič manj težko, ko prejšnje. Tako se kapitalizem iz delavca norca dela, če je že star in izmozgan od samega dela. Na drugi strani pa skuša osemurni delavnik na ta način ukiniti. Opozarjamo Delavsko zbornico in inšpekcijo dela, naj napravita takim protizakonitostim konec.
Medvode. Naša papirnica je namenila večji znesek za ustanovitev podpornega fonda za delavstvo. Za ta fond so izdana posebna pravila, ki jih v informacijo zainteresiranega delavstva priobčujemo:
PRAVILA podpornega fonda za delavstvo združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani.
§ 1.
II.	redni občni zbor združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, ki se je vršil dne 21. marca 1921 je naklonil znesek 750.000 K za ustanovitev podpornega fonda za delavstvo združenih papirnic. Ta sveta tvori osnovno glavnico fonda, ki se more z daljnjimi prispevki vsak čas povečati. Fond v smislu sklepa II. občnega zbora je samostojna, le po svojem namenu vezana imovina celokupnega delavstva, a
izločena iz razpoložljive imovine družbe, ki si pridrži le njega upravo in kontrolo nad uporabo.
§ 2.
Razpoložljiva sredstva fonda so vplačati na separatni bančni konto, ali pa naložiti v pupilamovamih tuzemskih vrednostnih papirjih, smejo se pa tudi izposoditi dražbi proti primernim obrestim.	,
§ 3.
Dotekle obresti in s privoljenjem družbe tudi osnovna glavnica ;se sme uporabljati za podpore aktivnim ali bivšim delavcem družbe, družinskim članom, za katere imajo skrbeti in sicer zlasti:
a) povodom bolezni, porodov, smrtnih slučajev ali nepredvidenih nezgod v družini;
b) povodom ne po lastni krivdi nastalih trenotnili denarnih težkoč;
c) kot prispevek k izšolan ju otrok;
d) kot štipendije za omogočenje posebnih študijev ali za nabavo sredstev, ki služijo enakim namenom.
§ 4.
Ukrepanje o uporabi fonda pristoja šesteročlanskemu komiteju, izvoljenemu za eno upravno leto in sicer 4 za Vevče, 2 za Goričane, Medvode, kateremu stoji s posvetovalnim glasom ob strani zastopnik delniške družbe.
Komite si izvoli iz svoje srede ua-čelnika in tajnika, razpravlja o sejah in sklepa ob potrebni navzočnosti najmanj 4 članov z nadpolovično večino. Pri enakosti glasov odloča mnenje načelnika. Zastopniku dražbe pristoji pravica vložiti proti storjenim sklepom svoj veto.
Sklep se v tem slučaju ne sme izvršiti, dokler ga ne potrdi predsedstvo družbe. Izvršitev sklepov pristoji fond upravljajoči dražbi.
§ 5.
O svojem poslovanju poda komite koncem vsakega poslovnega leta upravnemu svetu pismeno poročilo, iz katerega mora biti razvidno tudi vsakokratno finančno stanje.
§ 6.
Prošnje za podpore so vlagati pismeno in nasloviti na podporni fond delavstva Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode v Vevčah.
Uiinjurska stroka.
Šoštanj. — Iz našega kraja se bolj po redko oglasimo. Sedaj pa smo se odločili dati tele vrstice v »Delavca«. Upamo, da bomo s tem poglobili pravo razumevanje za organizacijo.
Pred vojsko v našem trgu delavskih organizacij nismo poznali.
Meščanske stranke so bile med seboj v hudih narodnih bojih — proti delavcem pa so vse sovražno nastopale.
Organiziran sodrag pri nas skoro ni dobil dela. Vsakega, kdor je nekoliko po svetu pogledal in videl, kako tam delavci živijo, so od strani gledali.
Tako je prišlo, da mi nismo bili or-ganzirani. Vendar smo bili deležni vkljub tej brezbrižnosti marsikake pridobitve, ki je pa nismo izvojevali mi, temveč naši dobro organizirani sodrugi v Avstriji in na Češkem.
Potem je prišel prevrat. Narodnostni boji so se zaobrnili. Buržuazija se dolgo ni zedinila in to je olajšalo položaj delavcev.
Na dragi Strani je pa denar naprej in naprej padal, tako, da je bilo treba delavske plače zvišati. Takrat je vse vrelo v organizacije, ker je tirala v nje sila. Poviški so takorekoč morali priti. Organizacije pa so imele tudi večjo moč, da jih izvojujejo, kakor danes, ko se je nasprotnik zopet utrdil. Zato ni čuda, da so takrat v organizacije vsi vreli. Pa ne vsi s pravim duhom. Marsikdo si je bodočnost vse prelahko predstavljal in je pričakoval od organizacije čudežev. Organizacija pa ni čudodelna cerkev, ki deli brez dela zlate sadove, ampak je bojišče, kjer se je treba za vsako stopinjo trdo bojevati.
to se zdaj dan na dan bolj kaže. Vkljub narodnim nasprotjem so se meščanske stranke združile. One imajo zopet eno Zvezo industrijcev, ki vse zastopa. Nasprotno pa ravnajo delavci. Mesto, da bi se tudi utrdili, kd se so-
vražnik utrjuje, pa marsikdo ravno narobe ravna, ko vidi, da ©ionizacija ne dela čudežev.
Vsi ti so na krivi poti. Ta pot in ta brezbrižnost se bi morala nad nami hudo maščevati.
Zakaj, mi smo danes veliko na slabšem, kakor smo bili pred vojno. Pred vojno so bili na Dunaju in na Češkem, mesto nas organizirani. Tam si je priborilo delavstvo politično moč in ustvarilo zakone, ki smo jih bili tudi mi deležni, čeprav zanje še s prstom nismo mignili. Kako bo pa sedaj? Na koga se bomo zanašali, če ne storimo v tistih krajih, kjer je v naši državi še največ tovarn svoje dolžnosti? Iz tega lahko vsak razume, da se pravi popuščati v organizaciji, grešiti nad samim seboj in svojimi otroci in vso bodočnostjo.
Naš Šoštanj leži sicer med gorami, •vendar pa 'v organizaciji nismfo med zadnjimi. Zato upamo, da bomo vse to razumeli in se po tem ravnali.
iivllska stroka.
XIII. redna centralna seja Osrednjega društva živilskih delavcev za Slovenijo v Ljubljani, se bo vršila v pon-deljek dne 1. septembra t. 1. točno ob pol 7. uri zvečer v društvenih prostorih.
Ker je dnevni red iste važen, opozarjamo vse centralne odbornike, da se iste sigurno udeleže. — Predsednik.
Vestnik „Svobode“.
Znižane vozne karte samo za Sokole in Orle.
Minister saobračaja g. Sušnik je odbil prošnjo za polovično vožnjo na okrožne zlete Delavskih telovadnih enot »Svobode« v Mariboru in Trbovljah. —
Ko so zaprosili delavski telovadci enkrat prej za znižano vožnjo, so jim rekli naravnost naj pristopijo k »Sokolu«, pa bodo dobili pravico na znižano vožnjo. Pod g. Sušnikom je za delavce toliko bolje, da lahko pristopijo še k Orlu, — ako hočejo biti deležni dobrot, ki jih imajo meščanske telovadne organizacije.
Nam je prav!
Naši telovadci bodo prenesli tudi to, pri tein pa se bodo zgodaj naučili, da je treba ločiti med besedami in dejanji.
Nova vlada se je predstavila kot vlada reda, pravice in zakonitosti.
Zakonitost je — v enaki pravici za vse. Nova vlada in novi prometni minister pa daje polovično vožnjo za Orle, dal je zadnjič polovično vožnjo za fantovski dan v Mariboru, — dal jo bo menda vsem romarjem, — za nas pa te pravice ni.
Delavci menda preveč zaslužijo, — ali pa so postavljeni tudi v takih rečeh izven za druge veljavnega zakona.
Socialni vestnik.
Osebna dohodnina.
Dobili smo tale dopis:
Strokovna komisija
v Ljubljani.
V 'zadnjem času dobiva delavstvo v Mariboru plačilne naloge za osebni dohodninski davek v neverjetni visočini
ter pridejo v velikem številu v strokovno tajništvo lpo pojasnila, če so primorani plačati te velike vsote, ki znašajo pri nekaterih čez mero mesečne plače dotičnega delavca. Na primer: v usnjarski tovarni Berg v Mariboru je dobil delavec N. Beigot plačilni nalog v znesku 800 Din, zaslužil pa je z akordnim delom nekaj čez 23.750 Din za leto 192*2. Sedaj ko ni več akordnega dela, zasluži ta delavec manj in ni v stanu, da bi to vsoto naenkrat plačal ter je že parkrat pri davčnem uradu zaprosil, da mu dovolijo to zgoraj navedeno vsoto v obrokih plačevati- kar se mu je pa odklonilo. V listu »Delavec« je pojasnjeno, kako bi se i morala sestaviti tabela za eksistenčni minimum, ali za sedaj to ne pomaga delavstvu nič; od njega se zahteva plačilo, kar I pomeni za sedanje čase, ko je velika kriza za delavstvo hud udarec. Zakaj, če ne bode plačal, ga bodejo zarubili'ter mu prodali še to, kar ima. Ce je Vam mogoče najti kak izhod v takih slučajih, Vas prosimo, da nam pošljete tozadevna pojasnila, IJcajko se naj delavstvo ravna, ko se mu pošiljajo plačilni nalogi.
Za strokovno tajništvo iv Marboru: Alojzij Čeh.
Na to odgovarjamo v listu, da 'bodo o tem tudi drugi informirani:
Poglejte v plačibii nalog za katero letjo (se zahteva predpisani osebno-do-hodninski davek. V slučaju, ki ga navajate, ni mogoče, da bi šlo za predpis za leto 1922. ali'1923., ker tu davčni predpis že more biti tako visok, kar si lahko iz tabel v 19., 20. 21. številki »Delavca« iz leta 1928. sami preračunate. Šlo bo toraj za zaostanek za prejšnja leta, ko je zadeval ta davek delavstvo v vsej svoji krutosti. >
Za te slučaje bo odpomoč zelo težka. Predpisi so navadno formalno pravilni, razven tega pa rok za priziv že končan. Mi bomo na take slučaje davčno oblast v posebni vlogi opozorili in prosili, da se z 'delavstvom, ki trpi tukaj za nepazljivost in malomarnost zakonodajalca, čim najobzirneje postopa.
Posameznim prizadetim pa se ne more 1 svetovati druzega, kakor da vložijo na davkarijo prošnje za milostni odpis davka, ali pa prošnje za odlog in plačevanje v obrokih. Glede 'slednjega velja sledeče navodilo:
Ako davkoplačevalec iz kakega vzroka ne more poravnati davčnih zaostankov, lahko prosi za odlog. Prošnjo se stavi ali pismeno ali ustmeno (t. j. na Zapisnik). Vložiti |Je tako prošnjo pri davčnem uradu ali pa pri davčni oblasti, eventualno tudi pri finančni oblasti, to je pri delegaciji ministrstva financ in pri finančnem ministru. Vendar se svetuje, da se prošnje vloži le pri davčnem uradu. Ako se vloži drugod, se s tem potrati le čas, ker mora vsaka davčna oziroma finančna oblast itak vposlati tako prošnjo na davčni urad, ki terja stranko za davčne zaostanke. Davčni urad potem prošnjo spopolni (navede koliko znašajo davčni zaostanki, v koliko je eksekucija izvedena, ali so davki zavarovani ali ne) in stavi tudi primeren predlog. Prošnjo pa reši potem končno davčno okrajno oblastvo samo ali pa predloži v rešitev delegacij ministrstva financ.
Prošnjo za odlog je treba kolekovati. Natančneje o tem se izve pri davčnem
uradu, kjer se naj prošnja za odlog vloži.
V prošnji je navesti one okolščine, ki onemogočujejo stranki poravnavo davčnih zaostankov. Obenem se naj navede oni rok, v katerem namerava stranka zaostanek poravnati.
Kako rešujejo v Franciji vprašanje draginjskih doklad?
Med vojno so delavske plače tako znižali, da rodbinski očetje ž njimi niso mogli več shajati. Zato so morali vpeljati skoro povsod rodbinske doklade, ki naj bi nekako zakrile dejstvo, da so delavske plače premajhne.
Posledica tega pa je bila ta, da je dobil delavec z veliko rodbino le s težavo delo.
V Franciji skušajo to vprašanje na drug način rešiti. Tam so vpeljali za državne obrate posebne blagajne za rodbinske doklade. V te blagajne mora plačevali vsako podjetje po številu zaposlenih delavcev posebno doklado. — Rodbine pa prejemajo iz te , blagajne rodbinske podpore. Ta način skušajo raztegniti tudi na privatna podjetja. Dosedaj je v Franciji 120 takih blagajn, Cki 'razdeljujejo rodbinske doklade 880.000 delavcem. Na leto se razdeli potom teh blagajn na rodbinskih dokladah okrog 100 milijonov frankov.
Ta ureditev m	klad je
brez dvoma boljša kakor tista, ki smo jo imeli mi po vojni. Vendar imajo rodbinske doklade tudi v tej obliki še slabe posledice. Take doklade zakrivajo prenizke plače in večajo armado brezposelnih delavcev preko normalne izmere.
S tem vplivajo v daljnih posledicah neugodno na plače.
*
S.	Anton Afrič, organizator mogočne organizacije Kinderfreunde, mož, ki je razumel lajšati potom organizacije težave delavskih mater, abstinent, ki se je prebil od navadnega pekovskega pomočnika do urednika listia bArbeiter-i \ville«, organa avstrijske socialne demokracije in do zastopnika graškega delavstva v občinskem svetu, je prominul.
V čast spominu preminulega prijatelja otrok, je sklenil odbor dni- va delavskih žen v Ljubljani sprožiti misel, da se podobno društvo tudi pri nas osnuje.	,
Objave.
ZAHVALA.
Podpisani se zahvaljujem vsem so-drugom in sodružicam pri »Kovini« za nabrani znesek 249 Din, katerega sem prejel v podporo za časa moje brezposelnosti. Posebno se pa zahvaljujem ss. zaupnikom L. Beneš-u in E. Belesko-vič-u za trud in pomoč.
F. Schafhalter.
LISTNICA UPRAVE.
Osrednjim društvom in podružnicam!
Naročnina »Dedavca«. Vsem Osrednjim društvom, oziroma njih podružnicam, ki bodo do 10. septembra v za-stanku za naročnino v avgustu, bo list s 35. številko "Delavca« ustavljen.
Brošur Strokovne komisije mnogo orgmiizacij in podružnic še do danes ni obračunalo. Ponovno opozarjamo organizacije, ki nam dolgujejo za brošure, da razprodane izvode obračunajo takoj, nerazprodane pa vrnejo Strokovni komisiji v Ljubljani.
Kvota Strokovni komisiji. Najbolj neredno prihajajo obračuni za kvoto. Tudi to obvezo bodo morala osrednja društva odslej točneje izvrševati, ako bodo hotela priti v njej do vpliva, ki jim pristoja po številu članstva. Uprava Strokovne komisije se ne bo ozirala ne na levo ne na desno. Ta opomin velja predvsem za Splošno Delavsko Unijo, Osrednje društvo usnjarjev, Osrednje društvo oblačilnih delavcev, Osrednje društvo živilskih delavcev in Sekcij) Saveza privatnih nameščencev za Slovenijo.
V imenu GRSJ.:
Izdajatelj: Franc Svetek. Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
ANT.CERNE)\4
'-JfORNI Tl'®
Pečatne znamke in emajlirane tablice.
V novi oble
namreč v rjavo-modro-beli etiketi je sedaj v prometu davno preizkušeni in priljubljeni »Pravi : FRANČKOV : kavni pridatek« v zabojčkih. — V varstvo proti ponaredbam se na tej novi etiketi posebno iztičejo glavna obeležja, namreč: ime »Franck« in »kavni mlinček«. — »Pravi i FRANCK : z mlinčkom« je kavi tako potrebni, kakor začimba juhi. —
Zadružno banka
v Ljubljani, Aleksandrova c«sfca S
sprejema hranilne vloge na tekoči račun In na knjižice, obresti po dogovoru. Bančne posle IzvrSuje najkulantneje.
Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov s Zadrubanka. — Telefonska štev. 367.
Z malim stroikom Vam napravi
najboljšo hr not
ss
ZASTONJ
ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi
r. z. z o. z.
splošna kovinska industrija
Ljubljana. Kolodvorska ulica 19
Telefon štev 729
-levu zabela dopolnjena za 25 do 501» ceneje
Ne zavrzite to^ej Vaše izpraznjene MAGGI-jeve steklenice, «**mveč pustit« si jo od Vašega irgovca po znižani ceni zopet napolniti! Za to so pripravne samo MAGGI-jeve steklenice št. 0,1,2 in 3 Pazi e na to, da s* Vaša seboj prinesena prazna steklenica samo iz te velike MAGGI-jeve steklenice dopolni.