N«jv«čji almntki dnevnik v Združenih driarak V«*ja zame loto ... $6.00 Zrn pok lete • • • • • $3.00 Za Not York celo leto . $7.00 Za famemstvo celo leto $7.00 \ GLAS NARODA Ust slovenskih delavcev t Ameriki. The largest Slovenian Da3y in pj the United States. i Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TEUTON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.. under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—387» No. 23. — Stev. 23. NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 28, 1936. -TOREK, 28. JANUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. SENAT JE PREGLASOVAL VETO; BONUS BO IZPLAČAN ^hi poročajo o velikih zmagah na južni fronti GOV. HOFFMAN NADALJUJE S PREISKAVO Dokazi proti B. Haupt-mannu mu ne zadostujejo. — Wilentz predlaga preiskavo legislature. Governor Harold G« Hoffman jo naznanil, da mn dokazi, ki so spravili Bruno R. Haupt-iiia ima v senco električnega Mola, niso merodajni in da bo še dalje skušal j>ojasniti skrivnost odvedbe in umora Lind-bergliovega otroka. Po svojem zastopniku je governor povedal, da bo nadaljeval s svojo zasebno preiskavo, ne glede na to, ako bi ta preiskava tudi dognala popolno Hauptmannovo krivdo. Ker je bila izražena domneva, da so bili dokazi proti Hauptmannu, zlasti pa lestev, umetno izdelani, nameravajo zstopniki obtožnice sklicati konferenc«. Držav, pravdnik Hunterdon okraja A. M. Hauck je naznanil, da se bo v tem oziru posvetoval z generalnim prav-dnikom Davidom T. Wilent- "K Legislatura države New Jersey se še vodno ni odločila, ako bi proti govornerju uvedla kako postopanje, toda mnogi poslanci so naklonjeni takemu postopanju. Wilentz in Hauck bosta naj-bržo sama predlagala, da legislatura prevzame preiska v o J lauptmannove zadeve. KAROL NE SME NA ANGLEŠKI DVOR LOXD< >N, Anglija, 26. j an. — Romunski kralj Karol bo v torek korakal za krsto angleškega kralja Jurija V., toda še vodno obstoja prepoved, da ne sine stopiti v kraljevo Buckingham palačo. Ko bo prišel kralj Karol v LotrIoti na kraljev pogreb, ne bo v času svojega bivanja stanoval v kraljevi palači, tem-njegova mati kraljica Marija pa v Ritz hotelu. Norveški ikralj Haakon, danski kralj Kristjan, belgijski kralj Leopold in bolgarski kralj Boris bodo stanovali pa v Buckingham palači. Umrli kralj Jurij V. kralju Karolu ni nikdar odpustil, da jo zapustil kraljico Heleno. DEMONSTRACIJE V SIRUI BEIRUT, Sirija, 25. jan. — Pri nacionalističnih demonstracijah sta bili usmroeni na-daljni dve osebi. Število mrtvih je »vslcdtega naraslo na dvanajst. V Aleppo je bilo aretiranih LSO demonstrantov. REPUBLIKANCI SO ZMAGALI NA GRŠKEM Venizelosovi pristaši so zmagali proti Kondyli-su. — Republikanci trpijo Jurija na prestolu. ATENE, Grška, 27. jan. — S tem da je Venizelos izjavil, da republikanci '4trpe" kralja Jurija na grškem prestolu, je republikanska stranka pri volitvah zadnjo nedeljo izšla kot zmagovalka in monarliistična stranka maršala Kondvlisa je bila i>oražor»a. Volitve so potekle mirno in brez vsakega nasilja. Po izidu volitev je mogoče sklepati na kmalošnjo Venizelosovo vrnitev iz izgnanstva iz Francije. KondvlUova stranka pa je zmagala nad Tsaldarisovo in je tedaj Kondvlis v parlamentu načelnik najmočnejše stranke, ki nasprotuje Venizelosu. Venizelosova stranka je dobi-f la v Macodoniji 80 odstotkov glasov, na Kroti pa še več. Kondylis, ki so poteguje za prijateljstvo z Italijo, bo nasprotoval kralju Juriju zaradi njegovega prijateljstva in zveze z Anglijo. Venizelos pa se je ipogodil s kraljem, da Veni-zelisti ne bodo nasprotovali kralju, ako bo njegova vlada demokratska in v dobrobit Grške, nasprotno pa da bo kralj tudi naklonjen republikancem, pred vsem pa da mora biti Grška naklonjena Angliji, zlasti v njenem sporu v Italijo. Kralj Jurij bo tudi najbrže povabil Venizelosa, da se vrne na Grško, da bo deloval kot protiutež proti maršalu Kondylisu. Themistokles Sofoulis, ki je v odsotnosti Venizelosa vodi-t e 1 j Venizelosovo liberalne stranke in morebitni prihodnji ministrski predsednik, je rekel pc volitvah: *'Xe zahtevamo premembe v inonarhislični obliki vlade. Kralj se je pokazal, da se je oprijel demokratičnih načel." Maršal Kondylis je pripravljen z nasprotno stranko Tsal-darisa stopiti v koalicijo in po-stviti skupno fronto proti Venizelosu. MUSSOLINI SE JEZI NA ANGLIJO KER JE SKENILA VAŽNE POGODBE LONDON, Anglija, 27. januarja. — Mussolini-jeve legije, ki so opremljene z vsem modernim o-rožjem, prodirajo na južni fronti s tako naglico, ki dosedaj v abesinski vojni ni bila v navadi. Poročila, ki prihajajo v Rim, naznanjajo, da italijanski "pekel na kolesih" prodira preko Neghellija v smeri proti Allato, katero mesto je oddaljeno več sto milj od kraja, kjer so Italijani pričeli svojo ofenzivo. Tudi na severni fronti se nadaljujejo vroči boji, toda poročila iz Rima ZRAKOPLOVI ZA MORNARICO WASHINGTON, D. C., 27. januarja. — Svetovalni odbor mornariškega departments pod načelstvom vpokojenega vseu-čiliškega -profesorja William P. Duranda, priporoča, da se zgra de zrakoplovi, ki bi nadomestili ponesrečena zrakoplova Macon in Akron. Mornariški tajnik Swanson jo po uničenju Maeona posta vil odbor, čegar naloga je bila dognati, ako bi bilo po dosedanjih izkušnjah z zrakoplovi še primerno graditi za mornarico nove zrakoplove. in Addis Aba-be so nejasna. Italijanska vlada pa se bolj zanima za pogodbo, katero je sklenila Anglija z državami ob Sredozemskem morju ter pozorno čaka na posledice, ki jih bo prinesla ta pogodba. V Ženevi pa Liga narodov še vedno razpravlja o tem, ako naj se sankcije proti Italiji povečajo. Vladarji m njihovi ministri, ki prihajajo v London na pogreb kralja Jurija, bodo imeli važne konference, na katerih bodo razpravljali o mednarodnem položaju. Musolini vedno bolj kaže svo_ jo jezo nad Anglijo zaradi pogodbe z Jugoslavijo, Grško in Turčijo za medsebojno pomoč in čaka na odgovor na svoj protest, katerega je poslal delegatom 52 držav v Ženevo. Mussolini v svojem protestu zatrjuje, da je bila ta pogodba sklenjena izven' okvirja Lige narodov in da samo povečuje vojno nevarnost v Evropi. Delegati v Ženevi so mnenja, da so je Mussolini odločil, da v Afriki doseže kar največji vojaški uspeh, prodno nastopi deževna doba, od česar pričakuje za Italijo ugodnejše mirovne pogoje. ADDIS ABABA, Abesinija, 27. jan. — Abesiuska zmagovalna armada vedno tesnejše obkoljuje Makale ter se jiri-pravlja na odločilni napa*]. — Vojni minister Mulugheta je ^-stavil nadaljnje prodiranje in dal svojim podrejenim poveljnikom dovolj časa, da se pripravijo na skupni napad na Makale. Vojni minister je prepričan, da bodo njegove čete prodrle do Aksuma in Aduve. ATENE, Grška, 27. jan. — Italijanski poslanik je posvaril grško vlado, da bo imela pogodba, katero je sklenil kralj Jurij deset dni po svojem prihodu v Atene z Anglijo, za posledico vojno v Sredozemskem morju. Kralj Jurij je odobril to pogodbo okoli 6. decembra in takoj nato, ko je odstavil mini. strskega predsednika Kondyli-sa, ki se je zavzemal za zvezo z Italijo. Svarilo Grški je bilo slično svarilu, ki ga je Mussolini poslal Angliji, ko je zunanji minister Anthony Eden v Ženevi naznanil, da je Anglija sklenila pogodbo za medsebojno pomoč z Jugoslavijo, Grško in i Turčijo. GEO. WICKERSHAM UMRL V soboto je v New Yorku nenadoma umrl George Woodward Wickersham, ki je bil generalni državni pravdnik za-časa Taftove administracije. Umrl je, ko se je vozil v taksikabu po Peti avenue. VILJEM OBHAJAL ROJSTNI DAN Viljem se zelo zanima za nemško oboroževanje. Rojstni dan obhajal brez posebnih svečanosti. SPOPADI NA MONGOLSKI JKEJi_ TOKIO, Japonska, 26. jan. — Spopadi mod mančukuan-skimi in mongolskimi stražami ob mongolski meji se neprene-noma nadaljujejo. 100 mongolskih vojakov je napadlo nian-čukuansko stražo blizu Heimu-ta. Kot pravi japonsko poročilo in Hsinkinga, je bila mančuku-anska straža na potu na svojo postojanko, ko so jo Mongolci napadli na mančukuanskem o-zomlju. Ker na tem kraju meja ni bila natančno odmerjena, je težko reči, ali so napadalci Mongoli ali Mančukuanci. Japonska je Zunanji Mongoliji predlagala, da se meja natančno določi, toda sovjetska Rusija, ki ima nadvlado nad Zunanjo Mongolijo, je predlog zavrnila, češ, da bi b ioni priznala Mančukuo. Po drugih japonskih poročilih so mongolske straže nastavljene ob celi meji. Mančukuna*ka vlada je zahtevala, da se vse te straže u-inaknejo in je posvarila oblasti v Ulan Batorju, da bo vlada Zunanje Mongolije odgovorna za posledice ako ne odpokliče svojih obmejnih straž. DOORN, Holand>ka, 27. jan. — Bivši nemški cesar Viljem je danes dopolnil svoje 77. leto. Z ozirom na smrt svojega bratranca angleškega kralja Jurija pa je ta dan obhajal brez običajnih svečanosti. i Cesarjevi lasje so postali po- ; polnoma beli, toda navzlic svo- j ji visoki starosti je pri najbolj- ] sem zdravju. Tudi ni nikakega dvoma, da si bo bivši cesar še; dolgo obdržal zdravje. Obliajanje svojega rojstnega dne je preložil do 31. jan. in sicer zaradi pogreba angleškega kralja. Vsakdanje življenje v iz-1 guanstvu živečega cesarja se je j ' le malo izpromonilo. Njegova lica so nekoliko vpadla in nje-i gov korak ni več tako mogočen | kot je bil v prejšnjih letih. —j Vsak dan šo žaga in seka drva. tor bore različne razprave o arheologiji in teologiji. Zadnje čase so posebno zanima za oboroževanje Nemčije. Četudi je od svojo nekdanje prestolice oddaljen " .no 400 milj, je Viljem navzlic temu odrezan od vsake zveze z razmerami sveta. Medtem ko jo imel kot cesar navado vsak dan izdajati odredbe, ki sa bile važne za več mi-ljonom ljudi, živi Viljem sedaj v razmerah, v katerih je popolnoma ločen od mednarodnih zadev. TRI TISOČ URADNIKOV BO ŠEST MESECEV RAČUNALO, DO KAKŠNE VSOTE SO UPRAVIČENI VETERANI Predsednik je opozoril veterane, naj se jim preveč ne mudi z vnovčenjem bondov. — Zvezna za« kladnica si bo morala izposoditi dve in pol milijardi dolarjev. — Izplačevanje bonusa se bo pričelo najkasneje 15. junija. — Kratka debata v senatu. IROJANOVSKI ODPOTOVAL PROTI AMERIKI MOSKVA, Sovjetska unija, 2"j. januarja. — Sovjetski poslanik v Washington!! Aleksam-der Trojanorvski je danes odpotoval proti Združenim državam. Tukaj se je nahajal na šesttedenskem doipustu. KATOLIČAN NUDIJO NAZI JEM SPRAVO BERLIN, Nemčija, 27. jan. — Nemški katoliški škofje so izdali pastirski list, ki je bil v nedeljo prebran v vseh katoliških cerkvah. Pastirski list prepoveduje vernikom brati na-zijske liste in obiskovati zborovanja, kjer naziji napadajo ka_ toliško cerkev. Škofje pa nudijo nazijslki vladi svojo podporo pod pogojem, da preneha s protikrŠčan-sko in pagansko propagando. Pastirski listi je bil sestav- AMERKANEC ODVEDEN V MEHIKI MEXICO CITY, Mehika, 27. januarja. — Drzni roparji so odvedli ravnatelja nekega ame_ riškega rudnika Maxa L. Quina Takoj ondov za gotov denar. wli* New York, Tuesday, January 28, 1936 TU K LMWEST SLOVENE DAILY IN {7. 8. Glas Naroda" |l ■LOVKNIC PUBLISHING COMFANI <▲ Corpora ttea) Ia B^q^.__X Treat. of tbow ottkMi: Near York City. N. V. SLAB N (¥«4cc «1 « A S ODA > Pay Biccpt Poadayw nd Holiday «ek M* »«!)• m fcpm MI . to fletrt lata ■ |Zt New Tork at oafto «6.0» I Za pol iota ............. 93M i Z* uioaewtro aa oeio lato fl t pol lata ............. ..... 97.00 «8.60 ..... 17.00 SnbacripttoD Yearly $0.00 adTai tlwiut oa Agreement -Qiao Naroda' Taakl dan laracmW nedelj is prasni kov •l bcea podpira la oaebnoacl ae ne prlobCuJeJo Denar naj ae blagovoU »aHUatl po Honey Order. Pri apremembl kraja naročnikov, prosimo, da ae amm tndl prejiaje birmllftgc naaaanl, da hitreje najdemo naalor^fc-ft "GLAS NARODA", Sit W. 18th Street. New tafc. N. T. CHeleea t-ISN BREZPLODNE MILIJARDE ZAČETEK SOaJALNE VARNOSTI ZA VSE u« . i a lloclajalci, ki imajo osem ali ver brezpomembna poteza. 1 , , ; , , . . . 1 , I zaposlene« v, bodo morali leto* glasovom) je poslan- pla?.ati davov na (paT. Sebičnost veteranov in bojazeoi kongresnikov pred bodo. čimi volitvami sta premagali zdrav razum: veteranski bonus bo torej izplačan. IVedsednik je predlogo, ki je bila sprejeta v poslanski z!)orniei in v senatu vetiral. To je bila p odurni a, toda v praktičnem pogledu neučinkovita in vsledtega Z uničujočo večino (324 proti 61 ^msuvuiu/ je posian-s Dja .-ka zbornica demonstrativno zavrgla predsednikov veto. Vče- roll), in ri\j ji je skalil še senat. Ker bo treba (veteranom izplačati dve in pol milijarde dolarjev bo ameriški narodni dolg v hipu narasel za skoro deset odstotkov. Zvezna zakladnica bo prisiljena nekje dobiti par tisoč milijonov dolarjev za izplačilo bonusa. V zvezi s tem se pojavljajo zelo važna vprašanja. Sprejem predloge je izvedel zelo neugoden vpliv na a-meriški dolar. Ves svet z velikim zanimanjem motri finančni razvoj v Združenih državah. Domneva, da bo izplačanje bonusa izboljšalo ameriško gospodarstvo, je docela zmotna. Dva tisoč petsto milijonov dolarjev, ki jih bodo dobili veterani, ne bo dosti vplivalo na trgovski razvoj dežele. Tudi prvo izplačilo bonusa je bilo brez kakšnega posebnega vpliva. Dva tisoč petsto milijonov dolarjev je dosti premajhna vsota, da bi mogla kar preko noči izboljšati ameriško gospodarstvo. Pretežna večina veteranov je zadolženih. Z dobljenim denarjem ne bodo natkupili blaga in potrebščin, ampak bodo poplačali svojo dolgove. Po prvem izplačilu bonusa (izplačanih je bilo osem sto milijonov dolarjev) je veteranski urad preiskal, kam je šel ta denar, ter dospel do sledečih zaključkov: 65 odstotkov denarja so porabili veterani za nakup živil, obleke, pohištva; plačali so stanarino, zdravnike in bolnišnice ; (> odstotkov je šlo za ai v torn obilo; 9 odstotkov za povečanje kapitala v raznih podjetjih, z i nakup -semen, farmskega orodja in živine; za obnovitev zavarovalnine, za nakup hiš, popravo in za davke; 11 odstotkov za akcije in bančne vloge; ostale odstotke so pa veterani potrošili za stvari, ki so * 'brez vsakega praktičnega pomena". Predsednik Roosevelt je rekel: — Kredit Združenih držav je dober. Ne bo pa dolgo časa dober, če bodo v kongresu .prodirale s svojimi zahtevami razne interesne skupine. Leto 1936 ostane pomembno meznili držav. Dokler dotična v ameriški zgodovini kot ono država nima zakona o nezapo-prvega prizadevanja v Združe- slenostnih odškodninah, njeni nih državah, da se uvede na delavci nimajo nikake koristi vsenarodni podlagi vsaj neka- od tega. tere gospodarske sigurnosti v Skratka torej, le začetek je slučaju nezaposlenosti za one, bil storjen. Federalni zakon j<* ki so normalno nezaposleni, in tako napravljen, da takorekoč to ne v obliki dobrodelne pripo- sili posamezne države, da uve-moci. Istočasno bo letošnje le- dejo sistem nezaposlenostnih od to ostalo pomembno kot prvo škodnin. Ali do socijalne si-leto, odki.r se začenja pot, ki gurnosti rmamo se dolgo pot naj dovede do vsenarodnega naprej. sistema starostnih pokojnin — Prvič, tekom tega leta se po-podpore — za one ljudi, ki so stavi podlaga za nabiranje re-delali vse svoje življenje in ho- servnega sklada iz katerega po-čejo počivati, ko so dosegli 65. samezna država bo začenši od leto starosti. Kot nadaljni ko- 1. 1938 dajala odškodnine neza-rak napram socijalni sigurno- poslencem v razmerju k tem, sti bo letos federalna vlada — kar so poprej zaslužili, čim Kongres dovoli potrebna Drugič, delodajalei bodo sredstva — dal znatne podpo- imeli letos čas, da se pripravija-re državam, da pomagajo siro- jo na plačance davka na plače tam, potrebnim starcem, slep- in na večje davke v naslednjih cem. in z? socijalno oskrbo letih. sploh. To je troje poglavitnih Tretjič, razne federalne in dr-svrh zakona o socijalni varno- žavne ustanove bodo letos raz Naši v Ameriki SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKHATKO N A DOPISNICI SFOROČE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. IS sti (Social Security Act). Kaj ta zakon določa o nezaposlenih odškodninah, se daje prav zlahka razlagati. Vsi de- DENARNE POS1LJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Za T JUGOSLAVIJO $ 2.75-------------------Din. 1 isti stal državo prav nič, kajti federalna vlada je pripravljena dajati državi zadosti sredstev za poravnanje vseh u-pravnih stroškov. Niti ne bo država. ki zavlačuje uvedenje zavarovalnega sistema za nezaposlenost. imela kako konkurenčno korist napram drugim državam, kajti delodajalci bodo itak morali plačati takoj federalni davek. Razlika torej med državami, ki uvedejo ro zavarovanje, in onimi, ki ir nočejo, je enostavna ta, da država, ki kaj stori, se okoristi od davka na plače, dočim država, ki noče nič storili, se ne okoristi. Davek pa se mora plačati isto tnko. Devetoriea držav, katerih delodajalci pokrivajo več kot tretino vseh plač v Združenih državah, imajo že zakone o n<»-zaposlenostnih odškodninah. V mnogih drugih državah se bo stvar odločila, čim se snide legislature. T'spoli federal nega zakona o socijalni varnosti, da se zmanjša socijalno zlo nezaposlenosti, je odvisen od posa- IMAMO V ZALOGI vile in zboljšale mašinerijo za upravljanje zakonov o socijalni varnosti. Četrtič, letos bomo bržkone doživeli nadaljni razvoj sistema javnih posredovalnic dela, kajti potem njih se bodo izplačevale odškodnine nezaposlen-cem in bo njihova dolžnost, da se potrudijo, da se nezaposle-nec povrne prej k delu. FLIS. SOKOLSK* TELOVADBA V CLEVELAND, 0. v Društvo "Slovenski Sokol" Clevelandu, Ohio, je najstarejše slovensko, napredno in kulturno društvo v naselbini, ki zaznamuje v letošnjem letu že 39to leto svojega postanka. Danes šteje 75 rednih članov, ki plačujejo svojo mesečno članarine in iz obresti naloženega denarja se zdržuje tudi telovadba, ki stane Slovenskega Sokola let^io preko $700.00. Danes šteiejo telovadne vrste oko- Na posledicah padca je umrl v Buffalo, N. Y., rojak Frank Jerman, star 62 let. V Združene države je prišel kot 18-letni mladenič ter je živel v Buffalo nad 40 let. Zapustil je Štiri hčere in dva sinova. Žena mu je umrla pred desetimi meseci. * V Kitzmiller, Md., je po dolgi in mučni bolezni umrl Anton Smrdel, star 59 let. Doma je bil iz Trnja pri Šent Petru na Notranjskem. Zapušča dva brata in eno sestro v Clevelandu, O. * 23. januarja zjutraj, je preminula v Women's bolnišnici Clevelandu, dobro znana rojakinja Frances Novak, rojena Krašovec, v starosti 40 let. Po_ kojnica je bila doma iz vasi Danje pri Starem trgu pri Ložu, odkoder je prišla v Ameriko leta 1905. * Ana Mežnarič, stara 25 let in doma iz Park Ridgeja, čika-škega predmestja, je 21. januarja umrla na posledicah telesne poškodbe, katero je dobila, ko jo je na cesti podrl avto nekega zdravnika. Zapušča mater Terezijo Vogrinc v La Sal-lu, 111., dva brata in pet sester. Dne 20. januarja je v Pueblo, Colo., naglo umrl John Prijatelj, star 51 let in doma iz Kompolja pri Dobrem polju. Zvečer je bil še zdrav in pripravljal se na delo za drugi dan, toda ob štirih zjutraj je že bil mrtev. * Stanje Rev. A. Schiffrerja, župnika slovenske cerkve v Milwaukee, "Wis., ki se je moral podati v St. M a rv T>s bolni- ' NANJLEPŠE KRAJE SLOVENIJE" knjig«), ki vi-ebuje nad osemdeset umetniških fotografij, smo poslali vsem onim, ki so nam |w> novem letu pridobili kakšnega novega naročniku. Tozadevna ponudba je veljavna do 15. MARCA. Sicer pa stane knjiga $1.— ter jo ima v zalogi knjigarna: 44 G L A S NAROD A " POTRES - MOŽITVENI POSREDOVALEC Peter Zgaga On: — Zdravnik mi je naročil, naj pazim, da bom živel ko_ likor mogoče v miru. Ona: — Pa -si n>u pokazal svoj jezik f On: — Ne, pač pa sem mu pravil o tvojem. ★ Poznam žensko, ki je tako dolga, da če pozimi ozdbe v noge, ima šele .poleti nahod. * Iz Ljubljane poročajo, da je otvorila "Slovenska Politika" svoje urade v Zvonarski ulici. li 150 telovadcev in telovadkinj, .šnico, ise polagoma zopet zbolj- BLAZNIKOVE Pratike za leto 1936 • poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Street Hew York, if. T. ki so domalega vsi tukaj rojeni Slovenci in Slovenke. Telovadijo štirikrat na teden, dvakrat v telovadnici Slovenskega narodnega doma. in dvakrat v St. Clair Bathhouse. Načelnik Sokola je sedaj Sokol Frank Jereb, ki si je izvo-jcval na vsesokolskeni zletu v Clevelandu drugo mesto najboljšega Sokola izmed vsega slovenskega Sokolstva v Ameriki. Podnač^lnik je dolgoletni telovadec našega Sokola, Sokol John Muhič. Podnačelnica ženskih oddelkov je Sokolica Vera Kushlan-Sulak. ki načeljuje tu-.di spor+nim aktivnostim v St. Clair Bathhouse. V nedel jo 2. februarja nastopi "Slovenski Sokol" na odru Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. PriČetok telovadbe bo ob tretji uri popol-lne. Po telovadbi bo ples. Vstopnina k popoldanskemu sporedu in plesu zvečer je samo 35 centov. Vabljeno je občinstvo iz Cl«1-velanda in okolice, da pride pogledat naše Sokole in Sokol ice. Slovenci in Slovenke iz Girar-da, Akrona, Barbertona, T^orai-a in dmgili bližnjih mest, pri-ite pogledat telovadbo, ki se vrši v nedeljo popoldne. Po telovadbi se bo serviralo večerjo vsem onim. ki ostanejo po telovadbi v dvorani. Za ples bo igral znani Jack Zorcev orkester. Veselični odbor je pripravil okusna jedila in o-krepčilno piiačo. Torej, rezervirajte nedeljo 2. februarja popoldne in zvečer za Slovenskega Sokola v Clevelandu. Janko N. Rogelj, tajnik. šuje in pričakuje se, da bo kmalu mogel zopet nastopiti svoje mesto. Za časa njegove odsotnosti g a nadomestuje Rev. L. Koren, sin znane mil-wauske slovenske družine, ki je bil poklican iz Racine. V četrtek se * je v cerkvi sv. 21-letna Nancv Popeova, ki je bila že pri mnogih odličnih londonskih prireditvah odlikovana za svojo lepoto, je ml potovala te dni v Teheran, da bi s«* tam poročili, s 35-letnim angleškim konzulom Mestahom. Pred 12 le*i se je .Mostah kot poslanski tajnik poročil z Xan-cvjino sestro Mary. Živel j<» z njo nazadnje v mestu Queti v Beludžistanu, kjer ju lansko leto obiskala Nancy. Bilo je baš v ti-tili dneh, ko se je zgodil strahoviti potr«*s ki j t* samo v tem mestu v nekoliko trenutkih uničil 40.000 Človeških življenj. Nancv je tudi doživela to katastrofo in jo opisuje sledeči*: "Strašno grmenje me je prebudilo iz spanja. Soba se je zibala kakor ladja v viharju. Vrglo me je s postelje. Videla sem še kako si je moj svak skozi razbitine sobne oprave krčil pot do mene, da bi me ponesel na prosto. Nato sem izgubila zavest. Ker je moja nezavest trajala več ur. so mislili, da sem mrtva, in so me postavili na pare v klubskem prostoru, ki so ga bili spremenili v mrtvašnico za žrtve potresa. Tudi truplo moje sestre je ležalo tam. Zdrobila ga je rušeča se stena. Slučajno so opazili na meni znake življenja re. tako se je zgodilo, da me nis i pokopali žive. Se daj meje r.;oj svak naprosil, naj pridem v Teheran in prevzemom mesto njegove mrtve žene, moje sestre, ki sem ji izredno podobna. Strašni dogodek v Queti i- naju združil in navzlic žalosii. ki jo čutim za svojo sestro, :ne vendar tolaži, da bom zavz »la njeno mesto pri možu, ki je postal zavoljo njene zgodnje smrti osamljen." Marsikatera ženska se stara od prevelike muke, da si ohrani mladost. ★ Možak, ki je bil že oseinde-ct let star, se je še vedno nosil kot mladenič. Tudi za kakim čednim dekletom se je rad o-zrl. Te dni so'ga vprašali: — Očka, ali se pri svojih o-semdesetih letih res še vedno tako mladega čutite? — Seveda, seveda, — je hitel odgovarjati. — Če verjamete ali n«-, tako se počutim, kot da bi i>i 1 >tar šele sedemdeset let. Jožefa v Joliet, 111., vršila po-j roka m,m1 Louisom Hotujcem RJ|J|£| fl^ LEDENI PLOŠČI £ Ali ste že naročili Slo-vensko - Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vredeto je 50 eeotov. in Mrs. Terezijo Vidie. Ta poroka je nekaj posebnega, kajti potom nje se boste takorekoč popolnoma združili družini Ho-tujee in Vidic. Pred tremi leti se je poročil Louisov sin. John, « hčerjo Mrs. Vidic, Louise. Pred poldrugim letom je Johnov brat, Avgust, poročil drugo Vidicovo dekle, Angeline. "Kamor so šli sinovi, bom šel pa še jaz," si-je mislil Hotuj-čev oče, zasnubil Vidicovo mater in tako je zdaj združitev obeh družin popolna. KURIJEV, Rusi j a, 27. januarja. — Aeropinni so našli 1241 ribičev, ki so se že deset dni nahajali na ledeni plošči n:» Kaspiškem jezeru. Navzlic svojemu nevarnemu položaju pa so vjeli skoro 250.000 funtov rib. V letošnjem Koledarju je par lepih kratkih povesti, ki bodo zanimale ljubitelje leposlovia. Važno za potovanje. Kdor jo namenjen potovati v »tari kraj ali dobiti koffrf lom, je potrebno, da jo poučen v vseh •tvaršh. V sled naše dolgoletne »kuinje Vam m moremo dati najboljša pojasnila m tudi use potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno •» hitro. Zato te eaupno obrnite na not na v$a pojasnila. Mi preskrbimo vte, hodih prošnje ea povratna dovoljenja, potne liste, vieeje in sploh vse, kar je ea potovanje potrebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, ea najmanjše stroške. Nedrlavljani noj ne odlašajo do sadnjegn, trenutka, ke* predno se dob% it Washingtona povratno ddvoljenj*, REENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec Pišite torej takoj en brezplačna navodila im somtavlja-mo Vam. da host* fnyeen% cm udobno potov** SLOVENIC PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU 216 West 18th Street New York. N. Y. Sultanu se je sanjalo nekoč, da so mu izpadli vsi zobje. Tukaj pokliče modrijana, naj mu r:i zloži sanje. — Oh, gospod in vladar! — reče vedeževalec, — tvoje sanje mi težijo srce, kajti vedi, Bog ti je odločil mnogo bridkosti in žalosti. Izpadli zobje pomenijo namreč v sanjah izgubo vse a sorodnikov. Pomrli ti bodo torej vsi sorodniki! Grozno se razjezi sultan in veli modrijanu odšteti sto u-darcev. Takoj pa si da poklicati drugega učenjaka, naj mu tudi ta razloži sanje. — Slava Ti! — vzklikne drugi. — Bog ti je odločil veliko sreče, tebi in tvojim deželam. Kajti vsa ljudstva naj hvalijo Stvarnika, ker ti je v sanjah naznanil, da boš v blagor svojih ljudstev preživel vse svoje sorodnike! LKvbrovoIjno se nasmeje sultan iu veli učenjaku našteti sto cekinov. Vsi navzoči dvorjani- pa se začudeni »pogledajo ter šepečejo drug drugem v uho: — Saj ni drugi prav za p ravnil'- drugega povedal, kakor prvi! Najmodrejši pa so oglasi iu jih pouči: -— Seveda ! Dandanes se lahko pove vse brez zamere, a ni se brigati za to. kaj se pove, ampak paziti je na to. kako se pove. * Na otoku Majorci, ki se nahaja v bližini španske obali, je mosroče kupiti iralono vina za štiri cente. V New Yorku je bilo med prohibieijo vino štiri dolarje ga I ona. Če nisi imel posebne sreče, pa tudi tako dobil, ki ni bilo niti štiri cente vredno. ★ Moški so kot cigare. Takrat so najboljši, ko začno pojemati. * Težko živiš, če ljubiš lepoto in dobroto, lahko pa žive tisti, ki žive na račun te ljubezni. ★ Par misli: Tudi resnica potrebuje pameti. Neusjieh ne pomeni še poraza. Najemnino za zlate gradove plačujemo cesto s solzami. Zvesti opremljevalec sreče je zavist. Strah je velik bič človeštvu. Ogromna množina dragocenih energij gre zavoljo njega v nič. / "O LAS N A ROD A " New York, Tuesday, January 28, 1936 THE LARGEST 8UOVENE VA1LT TV V. TS. ■ ■ —■—* 1 1 " ■" »"n PANTELKJMON ROMANOV: Blizu pokopališču, prav na konca vasi, sta pred zapuščeno kočo s polomljenimi okuicami aedela dve mužika v kmetiških suknjiča h, kadila pip^ in govorila s tiliiu. glasom. To je bila sti-aža, ki je čuvala mrtvo truplo; v tej prazni koči je visel obešenec. — Nu, najslabša reč je, če moraš straži ti mrtveca, — je dejal eden izmed stražarjev kmetic v veliki kosmati kučmi. Njegov u variš, visok, suhljat kmet v suk'ijeni čepici, j«> iz-prva molčal, potem pa nehote dejal: —Zato si pa lahko vsaj miren: najmanj, kar moreš pričakovati od njega, je, tla ti ne ubeži. — Tisto je ž<» res, a . — STRAH — Vsaj dvor bi bili lahko čez dan zaprli. S kakim kolom bi jo podprli. — Čemu ? — Boljo bi bilo tako . . . Ce se kaj zgodi, bova pa midva kriva. — Kaj pa naj se zgodi ? — Kdo ve, na svetu jo vse mogoče. Xu, nič slabšega ni od tega . . . Če bi bil vedel, bi bil odšel v inrsto . . . Xamah sla oba umolknila. — Kaj .;<• tu. Ali si ti zaropotal? — Xe, yiy. no. — Kaj pa je bilo potemtakem — Morda je bil vete; * — Saj .i<- bilo najbrž«* k..j ta k o ara. < Vz minuto sta prestrašoni ozrl so je okrog sobe in ni kon- poglodala t »roti vratom kočo. v •al. Bližal so jo hladen jesenski večer. Oil druge strani vasi sem je bilo slišati pes^'in. Xoki ]»razni k je bil in ljudje so se š<* zabavali. — Dobro je da vsaj ljudi šini, malce bolj veselo jo vendarle — io dejal mužik v kučmi. — Lani so je mlinar utopil v jezeru. * Kaj praviš na to: kateri jo visel ohcšeuoc . . . < )il to-ko nelepo šumi, žvižga, piska. ne ude. Oba sta hkratu obrnila irltivi »»roti koči hi začutila, kako jima jezijo lasje. — Smreka šumi, da bi jo vrag . . . — Veš, da ničesar ni in n stran, kjer bi rno-ala hit i vala. Vrata o - treskom odletela, •darila ol> steno, on pa jo z dol--im skok« m pridrvel ven, lasje o mil sfh!' pokoncu in inrav-i:nei sn m d gnmazeli po hrbtu. -•'<*':> se oni je. da no kriči on, inrveč znd.ij nekdo, tisto, kar e viselo i,ad pričnami, tisto 'Hči in d'rja za njim. Tisti iieiiutek, k«> je 1 >i] skočil, sta izjiod zemlje zrastli Še dve strašni bitji: ono visoko, drugo nizko, prav majhno, in obe sta se z razmršonimi. strašnimi lasmi in > divjim tulenjem spustili pred njim v beg. Mož j" divje pisnil. skočil v stran, sedel na tla in nekam nelepo pod v i ga 1 noge. Čeljusti so še mu tresle, oči pa so divje gledale predse. Koliko časa je minilo, toga ni vedel, zakaj časa ni bilo. Oči so se mu proti volji okrenile v tisto snvr, kamor sta se skrili strašni, kosmati bitji, ni jih mogel ml vrni ti proč, niti z roko niti z nogo se ni mogel ganiti. Niti mežilmiti ni mogel in požreti sline. Tn mahoma jo ugledal tisto, na kar je malone čakal: od one strani sem, kamor sta bila izginila kosmatinca, je bilo slišati zatemnjene glasove, kakoh da se podi sem cela čreda kosmatincev. Tn na obzorju jesenskega neba, ki se jo komaj ločilo od črnino zemlje, so so že prikazale njihove glave. Rad bi bezal, toda, kakor se to dostikrat zgodi v snu, premakniti ni mogel niti enega (Nadaljevanje na 4. strani) KOVAČ — UMETNIK EVROPSKI OFICIRJI V i ABESINSKI VOJSKI * Angleški vojaški strokovnjak, ki je bil poslednje tri me sece dodeljen kot opazovalec italijanskemu glavnemu stanu v Asmari in ki je pri ogledu italijanske 'fronte sam proučil vojaški položaj, se je izrazil na povratku v London zelo pesimistično o razvoju nadaljnje vojne v Abes:niji. Italijani so na severu v popolnem zastoju in, sodeč po sedanjem položaju, ni zanje več upanja, da bi dosegli cilje, določene v prvotnem operacijskem načrtu, je izjavil ta angleški vojaški strokovnjak, ki je v polnem obsegu potrdil obesin-ska vojna poročila, po katerih je celotno desno krilo Italijanov počenši od Aksuma pa do Makale potisnjeno v defenzivo. Skrajno desno krilo, ki so jo v početku abesinske ofenzive naslanjalo na reko Takazo, je bilo vslod stalnih uspešnih napadov Abesincev potisnjeno daleč nazaj in nahaja sedaj kakih 30 km ju vi j o od roke Mareb. Po izja\ i angleškega strokovnjaka so se boji vršili na obeh straneh z največjim o-gorčenjem. Zelo redki so primeri. da rridejo Italijani v abesinsko uj<*tništvo. ali Abe sinci v italijansko. V italijanskem glavnem stanu so mnenja, da so na abesinski strani prevzeli vodsjvo operacij evropski oficirji, med katerimi so. kakor se trdi, tod* Angleži in Nemci. Zastoj v vojaškili operacijah Italijanov nu severni fronti je po mnenju angleškega vojaškega strokovnjaka posledica ljubosumnosti in trenj, do katerih prihaja neprestano med četami milice ter redne vojsko. Oficirji redne vojske so ogorčeni, kor si skuša fašistična milica prisvojiti vse lovorike za dosežene uspehe. Vrhovni poveljnik maršal Badoglio skuša z največjo energijo obvladati to težkoče in jo v ta namen izdal odredbo, da so v bodoče v poročilih vrhovnega poveljstva o bojih ne smejo več omenjati posamezno formacije. Prav tako se ne smejo več v teh poročilih navajati imena posameznih oficirjev in n>ti njegovo lastno ime. Maršal Badoglio stoji na stališču, d i so italijanske čete v Afriki celota in da tu ni mesta za osebno slavo. V Eritreji in v severni Abe-siniji se nahaja po ugotovitvah angleškega strokovnjaka okoli 250,000 Italijanov, med njimi 40,000 miličnikov. Pri gradnji cest je zaposlenih 50,000 ljudi, pri vzdrževanjn prometa pa o-looli 40,000 ljudi. Izmed 5,000 tovornih avt) m ob i lov, kolikor jih ima italijanski glavni stan v Asmari na razpolago, je velik del v popra v d u, ker so se vslod preobremenjenosti in zlasti iie-preliodnosi i terena že zelo izrabili. Zato nima po mnenju angleškega vr jaškoga strokovnjaka italijansko vrhovno poveljstvo nobene možnosti več za veliko ofenzivo proti Abesinccm. Akcija indijanskih čet se more nasprotno omejevati na boj proti mnogoštevilnim obesinskim strelskim oddelkom v ozadju sedanje italijanske fronte, ki zelo otežuioio dovoz življenjskih potrebščin in municije. RIBA, H PLAVA, LETA IN HOW Svetovno znani akvarij v Monaku se ponaša s tremi novimi pridobitvami z ribami, ki spadajo med najbolj čudne, kar jih poznamo. Prva teh rib ima na glavi pravo levjo grivo. Toda za to svojo lepoto se mora bridko pokoriti. Griva ji namreč rase čedalje bolj proti škrgam in jih po 10 letih — kar je precej neznatna starost za globokomor-sko ribo — prerase tako, da se riba zadaš:. Zanimivi' jo tudi druga riUi, ki zna ob enem plavati, letati in "hoditi " Žival se blesti v čudovitih barvali, na obeh stra- neh trupa za škrgami ima pravcate peruti, s katerimi se lahko iz vode daleč požene za svojim plenom ali preti svojimi zasledovalci. Ob spodnji čeljusti ima več šopov trdih tipak in še bolj trde, rumene plavuti na trebuhu. S temi lahko spleza na kopuo in so !>o njem sprehaja. Tretjegi. čudnega gosta doslej še niso mogli natančneje klasificirati. Ujeli so to ribo, ki mori v dolžino poldragi meter pred kratkim v avtralskem Novem Južnem Walesu. Žival tehta nad 25 kg in nima zob, temveč samo hrapavo ploskev v gobcu, jezik pa ji jo mesnat. Ima škrge, pa tudi dve puhalni odprtini kakor kiti. To kaže, da prihaja dihat tudi nad vodno gladino. Koža ji je črna in trda, na hrbtu ima celo vrsto trnov, ki Vžijo običajno plosko-ma, če s*1 riba brani, pa »e postavijo pokonci. Ribo so ujeli z vrvico in se je eelo na kopnem še dolgo bo-no branila. Mi +-- POTRESI V FRAKCIJI LYON, Francija, 25. jam. — Geolog Iiongeliambon je -m^po-vedal za mesec februar več hudih protresov. Lanske napovedi tega slavnega franeos&ega učenjaka so >e popoln ;:::a vre-sničile. Gtty Champion je po poklicu kovač, obenem pa tudi znamenit slikar. Slikatnasn ga predstavlja v njegovi delavnici v Brighton, Anglija. Nedavno je bil imenovan za člana S&d&rs družbe. "GLAS NARODA" pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina trn. stari kraj stane $7. — V Italijo Usta ne pošiljamo. Cii n IT > n n ■ m • njigarna 216 West 18th Street New York, N. Y. IGRE ANTIGONE, Sofoklej, CO strani .............. .3® AZAZEL, trdo vez............................1-— brusi rana .80 BENEŠKI TRGOVEC. Ijrrokaz v 5. »Icjanj.....60 Klasične isrc najslavnejšega dramatika, kar jih pozna svetovna literatura. Delu je prevedel v krasno slovenščino naš najbolj ši i»esnik Oton Župančič. CYRAN DE BERGERAC. Heroična kumedija v jietih dejanjih. Trdo vezano .............. 1.70 ČRNE MASKE Spis:i! Leonid Andrejev. "»'J str. Cena.....35 Globoka ruska drama j<- podana v jako le-l»em slovenskem prevodu. EDA. drama v 4. dejanjih .....................*?0 GOSPA Z MORJA, 5. dejanj ................ .75 KAMELA SKOZI l'HO ŠIVANKE. Veselo igra v dejanjih. V i>rri nastopa 11 oseb...... .45 KRELTZERJEVA SONATA Spisal Ij. X. Tolstoj. 13G strani. Cena.....60 S čudovitim mojstrstvom priklene Tolstoj v tem romanu bralca nase. Mukoma doživljamo prizor za prizorom, jrrozovitost za gro-zovitostjo do strašnega konca. LJUBOSUMNOST Spisal L Novak. 45 si rani. Cer— .........30 Dejanje te veseloigre je napeto in polno pristnega humorja. Sconerija je skromna, število oseb nizko (6). Našim malim odrom, ki žele uspelega večera, knjižico to»»lo pripo-čamo. LOKALNA ŽELEZNICA, 3. dejanj ........... 30 LJUDSKI ODER: 5. zv. Po 12 letih, 4. dejanja ............ .60 MAGDA. Spisal Alozij Remec. 86 strani. Cena...45 Žaioigra ubogega dekleta v dvanajstih prizorih. "To je britka. globoka zgodba ženske, ki trpi. pada in od pušča in umira po krivdi moža." MARTA. SEMENJ V RICHMONDU, 4. dej. .. .50 MOGOČNI PRSTAN. Milčinski. 51» strani ____ .35 NAMIŠLJENI BOLNIK, Moliere, 80 str....... .5© OB VOJSKI. Igrokaz v štirih slikah .......... .30 OPOROKA LUKOVŠKEGA GRAJŠČAKA 47 strani. Cena .......................... Ta veseloigra znanega češkega pisatelja Vrh-* liekega je namenjena predvsem manjšim o-drom. PETRČKOVE POSLEDNJE SANJE Spisal Pavel Colja. 84 strani. Cena.......40 Božičua igra v štirili slikah, primerna za večje (Mire. POTOPLJENI ZVON Spisal Gerhart Hauptmann. 124 str. Cena...50 Dratnatska hajka v petih dejanjih. PEPELUH, narodna pravljica, 6. dejanj 72 »tr. J5 REVIZOR, 5. dejanj, trdo vezana .........................75 R. U. R. Drama v 3. dejanjih s predigro, (čapek). Vezano ...........................................45 ROKA V ROKO ............................ MACBETH, Shakespeare. Trdo vezano. 151 str. Cena: mehko vezano.....70 Vez...........9« OTHELO, Shakespeare. Mehko vezano .................................70 SEN KRESNE NOČI, Shakespeare. Mehko vezano. Cena ........................................................................................................'iQ SKOPUH. Moliere, 5. dejanj. 112 str..................-50 SPODOBNI LJUDJE ("ŽIVETI") Spisal F. Lipovec. 4U strani. Cena .......30 To je ena izmed i»etih *»nodejank. čijih dejanje se vrši pred svetovno vojno. Namen ki ga je imel pisatelj, nam odkriva na čelu knjige z tiesedami: — Ni stri.i, icmveč zdra- ^ vilo, kar ti dajem. TESTAMENT Spisal Ivan Rozman. 105 strani. -Cena.... .35 ljudska drama v štirih dejanjih. Vprizori-tev je omogočena povsod, tudi na takih o-drih. ki ne zmorejo za svoje predstave prevelikih st roškov. TONČKOVE SANJE NA MIKLAVŽEV VEČER Mladinska igra s i>etjem v 3. dejanjih---- .60 ZAPRAVLJIVEC, Moli.-re. 3. dejanja. 107 »tr. .50 ZGODOVINSKE ANEKDOTE. Cena .......... .30 ZA KRIŽ IN SVOBODO. Igrokaz v o. dejanjih .35 ZBIRKA LJUDSKIH IGER. 3.snopič. Mlin pod zesdjo, Sv, Neža, Sanje .60 13. snopič. Vestalka, Snrt Marije Dnriee, — Marjln itnk ........................ 14. snopič. St. PrfU«. JirniBn dekllem,— fc^ A m ^^ ■ --. - - M mcerm ragwr .................. .<™ 15. snopič. Turld pred DonaJcM, fkkjlb In Neia ................................ M 20. snopič. St. Just, Ljnbezeo MmijinegB o-traka ............................... PESMI in POEZIJE AilOrOIiS IN PIRAMH>E .........................JI BALADE IN ROMANCE, trda vez............ L25 brofiirana L— KRAGULJČKI (trtva) ...................... JS5 ZOB, l^da yea ...*.«•.....*• .49 MOJE OBZORJE, ................................ NARCIS (Gruden i. Iiroš...........................................30 NARODNA PESMARICA. Cena ............................-5f POLETNO KLASJE. Cena ........................................^0 PRIMORSKE PESMI, (Gruden), vez...................35 SLUTNE (Albrecrht), broš.......................................30 POHORSKE POTI (<;iaserK brošrano .................30 STO UGANK (Oton Zupančič) ...................50 VIJOLICA. Pesmi za mladost .................................60 ZVONČKI. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano ........................................................J® ZLATOROG, pravljice, trda vez...........................69 ŽIVLJENJE Spisal Janko Samec, lul) strani. Cena.......45 PESMI Z NOTAMI MEŠAM IN MOŠKI ZBOR Ameriška slovenska lira. iHoluian ............1.— Orlovske himne. (Vodopivec) ................1.20 Pomladanski odmevi, 11. zv....................45 MOŠKI ZBOR Gorski odmevi. (Uhnmar) zvezek .........45 Trije moški zbori. (Pavčič) Izdala Glasbena Matica .................. 40 DVOGIjAS NO Naši himni ........................................-50 MEŠANI ZBORI Trije mešani zbori. Izdala Glasbena Matica .. .45 RAZNE PESMI S SPREM LJE V AN JEM: Domovini. (Foester> Izdala Glasbena Matica .. .40 Gorske cvetlice. (Laharnart Četvro in i«*tero ravnili glasov...........45 V pepeinični noči. (Sattneri Kantanta za soli. zhor in orkester. Izdala Glasliena Matii-a .. .•......................75 Dve pesmi. (Prelnve*.->. Za moški zbor in bariton solo ................................ .80 MALE PESMARICE St. 1. Srbske narodne himne ................ .15 Št. la. Sto čutiš, Srbine tužni.................15 št. 11. Zvečer .............................. .15 Št. 13. Podoknica ...........................15 Slavčefc. zbirka Šolskih pesmi. (Medvedi ...... J3 Lira. Sretlnješolska, 1. in 2. zvezek po........ 39 Troglasni mladinski zbor primeren za troglasen ženski ali možki zl»or. 15 i«esmic. (1'regel) .. MEŠANI IN MOŠKI ZBORI. (Aljaši — zvezek. Psalm 11S; Ti veselo poj : Xa ilan; Divna noč ................................. C. zvezek. 0|x>min k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda ; Občutki: Ge- sl» ..............................t.......40 CERKVENE PESMI Domači glasovi. Cerkvene pesmi za mešan zbor 1._ Tantum Ergo (Premrli ...................... j$ Masne pesmi za mešan zbor (Sattner) ........ J| Pange Lingua Tantum Ergo Genitori (Foerster) 39 K svetemu Rešnjemu telesu (Foerster) .... 40 Sv. Nikolaj .................................. NOTE ZA CITRE Koželjski. Poduk v igranje na eitrah, 4 i.ezki 3^0 Buri pridejo, koračnica ...................... JS0 NOTE ZA TAMBURICE Slovenske narodne pesmi za tambaraški zbor in petje (Bajuk) ............................L3# Bom šel na planince. Podpuri slov. narodnih pesmi (Bajuk 1 ..........................L— Na Gorenjskem je fletno ......................1.— RAZGLEDNICE . / Nemyorške. Različne, ducat ....................................,40 Iz raznih slovenskih krajev, ducat .....................40 Narodna noša, ducat ................................................A% POSAMEZNI EOMADI po .......... 5 ■ ta Naročilom je priložiti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po l a!: '2 centa. Če pošljete gotovino, reko» mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SLOVENK PUBLISHING COMPANY 216 WEST isth street NEW YORK, N. Y. .*..•: ■ -' - / New York, Tuesday, January 28, 1936 TMB LARGEST SLOVEN* ffAlLY IN V. 8. PRODANE DUŠE 23 ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. VELIKA IZPREMEMBA o "To jV vaša soba, gospodična Preler; uredite si jo po svoje. Poklicala vas boni, kadar vas hoče moja mati videti/' Marta brezskrbno vstopi in gospa Petiy z nenavadno naglo kretnjo zapre vfrata. Koza v temni boja/.yi, ki jo je obšla, opazi, da vrata nimajo kljuke. Tedaj pa prime gospa Petri Rozo za roko in jo pelje po hodniku do vrat, skozi katera so služkinje nesle Rozin kovčeg v sobQ. "Tako, gospodična Riliar. tudi vi si morete sedaj urediti so1k> in si otepite prah. To je vaša sobi. Kovčegi so tudi tukaj. Sedaj grem k materi in vas bom poklicala, kadar vas mati želi videti, ali pa pridem sama po vas." Težko stopi Roza v sobo in hotela je pustiti vrata odprta, pred no bi jih zaprla gospa Petri, toda že so bila zaprta. In pri tem gospa Petri tako zategne svoj obraz, da je bil naravnost oduren. Prestrašena vsled izraza na obrazu gospe Petri in ker so se vrata tako naglo zaprla, hoče Roza prijeti za kljuko in vrata zopet odpreti, toda v svoje presenečenje se prepriča, da tudi pri teh vratih ni bilo kljuke. Na mestu, kjer bi imela biti kljuka, je bila samo okrogla odprtina, sredi nj<-pa štirioglat okvir, v katerega je bilo mogoče vtakniti kak predmet s katerim se odpirajo vrata. Zastonj trka Roza na vrata ter jili skuša odpreti — ni šlo in nič se ne gane zunaj. Roza stoji smrtno bleda; roke si pritisne na prsi ter se ozira po sobi. Velik strah jo obide. Pred svojimi očmi še vedno vitli spačeni obraz gospe Petri, ko je zaprla vrata. Kaj naj vse to pomeni ? Zakaj so jo tukaj zaprli? In tudi Marto Preler — da — tudi Marta je bila vjeta za takimi vrati brez ključavnice in kljuke. Ujeta ? Roza stoji z divje utripajočim srcem in se ozira. Soba je' bila zelo elegantno opremljena, preveč chgantno za plačano služkinjo, kakoršno se je smatrala Roza Široka postelja z zidano odejo stoji ob glavni steni. Poleg nje stoji močna mizica, na drugi strani velik umivalnik. Ob vznožju postelje je stal divan, jiokrit v zidanim prtom. In med obema oknoma je stala krasna toaletna mizica. V enem kotu sobe je bila velik« omara za obleko z zrcalnimi vrati V drugem kotu pa je stala majhna miza z dvema stoloma, ki sta bila tudi pogrnjena z zidanim prtom. V-e to je izgledalo tako mično in nesumljivo, samo nekoliko preraskošno po Rozinem mnenju. Strah se ji nekoliko poleže. Zakaj se je vendar tako prestrašila, ko so se zaprla vrata? Mogoče so'se v tej deželi vsa vrata zapirala na ta način in so ji samo pozabili dati predmet, ki je bil potreben za odpiranje vrat. ^ I" tako si skuša prigovarjati Jiogum. Počasi sname klo-\ buk z glave in odloži suknjič. Nato stopi pred ogledalo med kiioma ter -i potisne lase s čela. Bled. preplašen obraz ji vrv nasproti in bila je v resnici jezna na sebe. Ojunači se in k oknu in ga hoče odpreti, toda takoj opazi, da ni roča-v. temveč samo okrogle odprtine. Tedaj je bil to vendar • »bičaj v deželi, da je bilo mogoče vrata in okna odpreti s po->ebno pripravo. Najhrže je vsak stanovalec dobil tako pripravo. Svoj obraz potisne na šipo in hoče pogledati ven, toda opazi, da so bila okna zabita z debelimi pclkni. Tudi drugo okno je bilo tako zaprto. Koza \ odganja zopet prihajajoči strah. Saj je bilo vendar razumljivo, d? *o bila v tako oddaljenem kraju okna zavarovana. Vsled tega si ni smela *lelati nika-kih skrbi. Onemogla se zgrudi na stol. Kar ni mogla odpreti kovčega in se preobleči. Vsa potrta obsedi, dokler slednjič zunaj ne sliši korakov in glasov — glas gospe Pet ri in m1 neke druge ženske. Roza skoči n a noge in hoče potrkati na vrata, toda isti - Trenutek opazi, tla je neka priprava od zunaj odprla vrata. 4-spa Petri pride z neko staro ženo. ki je bila zelo majhna in obilna in zelo temna. Njena polt je bila skoro bakrena in nad ustnicami je imela jasne sledove brk. Izgledala je kot Kre-oika. Na prvi pogled je Roza videla, da to ne more biti mati :-rospe Petri. Roza stoji obema ženskama bleda, toda visoko vzravnana nasproti. "No, gos p i ca Rihar. saj se še niste pr»*obIekIi. Mislila sein, da vns bom presenetila pri toaleti," pravi gospa Petri z neprijetno prijaznostjo. Roza si misli, da bi obe ženski v takem slučaju morali potrkati, p redno so stopile v sobo. Roza pa pravi ne oziraje ee na besede gospe Petri: '"Zakaj je bila soba za menoj zaklenjena?" Gospa Petri se glasno zasmeje. "Soba zaklenjena?" "I>a, vrat nisem mogla odpreti." "O, zato ste tako razburjeni? To pa ni bilo potrebno. Tukaj se vrata odpirajo in zapirajo z nekim posebnim držajem, toda slučajno za vas ni nobenega Treba vam pa je samo po-zvoniti, ako hočete, da se vrata od pro." Roza se oddahne, toda zopet jo obide strah, ko pogleda staro damo. "Gospica Roza, predstavljam vas vaši gospodinji — sen-hora Morbida." Pri tem jiokažc na staro damo, ki je nosila gizdavo obleko s širokimi rokavi. Roza začudeno pogleda. "Moja nova gosjiodinja? Moja gospodinja je vendar vaša gospa mati, kot ste mi rekli." Zopet se gospa Petri gnjusno in prisiljeno nasmeje. "To s< p je vse preinenilo; moja mati je medtem vzela neko drugo mlado damo v službo ter vas je odstopila senhori Mor-bidi; to je njena liiša." "Saj ste m i vendar rekli, da v tej hiši stanuje vaša mati." "To sem rekla? Potem pa sem -se s1al>o izrazila. Vendar pa vam nikakor ni treba biti žal; s to zamenjavo morete biti popolnoma zadovoljni. Pri senhori Morbida boste imeli mnogo več razvedrila in zabave kot pri meji materi, ki živi zelo samotarsko. Tukaj imate vsak dan veselo družbo, ker k snihori Morbida vedno prihaja mnogo gostov." Senhora Morbida medtem Rozo ostro ogleduje, od nog do Naporno duševno delo je tudi v obrazu predsednika Roose-velta pustilo svoja znamenja. Leva slika je iz leta 1933, desna je bila pa posneta 1 an i, ko je obhajal predsednik svoj 54. rojstni dan. LASKI KMET POD FAŠIZMOM Zelo zanimiva je zgodovina italijanskega fašizma z ozirom na položaj kmeta. Tega predmeta se dozdaj še nikdo ni lotil. Samo fašistični tisk se navdušuje čestokrat ob praznih besedah in puhlih čuvstvih, kadar govori o svojem kmetu, toda nepristranske. se do sedaj še ni povedalo, kaj je fašizem storil za kmeta. Morda najbolj zanimivo pa bo poglavje o Siciliji, kjer je bil kmet najbolj zapuščen. * Sicil'na je last veleposestnikov. Malega kmeta, samostojnega lastn:ka zemlje Sicilija ne pozna. Veleposestnik je svoje velepos'»stvo porazdelil v večje in manjše predele, ki jih je dal v najem komurkoli, samo da ie imel jamstvo, da bo najemnino redno dobival. Na-ejmniki s<> potem zemljišča zopet delili iti jih oddajali podnajemnikom za višje najemnine ter so od tega od viška lepo živeli. Podnajemnikom pa se zopet ni liuhilo delati. Prepustili so obdelovanje zemlje zopet novim podnajemnikom ali poljskim delavcem, ki so smeli zemljo obdelovati proti visoki odškodnini, k; so jo morali plačevati svojemu gospodu v denarju ali s polovico pridobljene žetve. Kmetic, ki je bil prisiljen delali na trdi nerodovitni zemlji, ki je nikdo ni hotel izboljšati, je moral torei o«l svojega dela in od svoje borne žetve odšteti ogromne dajatve, ki so šli v žer»e podnajemnikov, od tam v žepe najemnikov in slednjič na mizo veleposestnika in lastnika samega. Zdi se, dn se je novi režim le zavedel, da bo treba v tako neurejene socialne razmere podeči s trdo roko in napraviti red. Toda trajalo je dolsro časa, preden se je svoje dolžnosti zave- del. Šele v zadnjem času je fašistično generalno tajništvo iz-[ dalo čisto nove določbe o najemni škili pogodbah, ki naj veljajo za sicilijanskega kmeta. Veleposestvo si fašizerti ne upa razdeliti. Zato hoče vsaj ne-dostatke veleposestnega lastništva in poljedelstva nekoliko omiliti in popraviti. Novi predpisi za pogodbe med lastniki in kmeti so odpravili tisto ne-socialno is. kruto navado, da se mora kmet že v naprej obvezati, »la bo odstopil svojemu lastniku toliko in toliko od svoje žetve, brez ozira na to, če bo sploh kakšno žetev dobil ali ne. Ubogi kmet, ki je bil itak prisiljen živeti v najbolj strašnih razmerah, "e vsled nepredvidenih slabili letin padal v dolžo-ve, da je morel izpolniti svojo obveznost do lastnika zemlje. Takšne err de navade so se dogajale na ozemlju, ki meri v Siciliji okrog 400.1 MM I hektarjev. Ni čuda. «V je bilo vse ljudstvo v Siciliji tako rekoč zasužnjeno. Sedaj ie to odpravljeno. Kmet-ski delavci so se povezali v poklicne stnno/skc organizacije, ki v njihovem imenu sklepaio najemninske poirodbe z lastniki in to za eno cli dve leti naprej vpošteva i o" zmerom tudi vsakoletno letino. Nadaljni nedostatelc kmetijstva v Sicii-ji je še vedno ta, da ležijo ogromna zemljišča neobdelana in neizkoriščana. Nad 180,000 hektarjev dobre zemlje je neobdelane in služi gospodi za love in konjske dirke. Fašistični režim je tudi tukaj skuhal poseči v nevzdržne razmere tr-r predpisal, da se mora neobdelana zemlja izročiti v obdelavo pol jedel jskemu ljudstvu. Fašistična stranka je šla tako daleč, da je sama nastavi-, la poljske dcIavce na neobdela- ni zemlji in jim poverila nalogo, da jo obdelujejo na podjagi pogodb, ki jih stanovska organizacija sklene z lastniki pod nadzorstvom fašističnega stran kinega tajništva. Končno jc treba omeniti še eno reformo, ki bo morda tudi nekoliko vplivala na izboljšanje gospodarskih in socialnih razmer v Siciliji. Fašistični režim je v aro Lovili primerih namreč dovolil veleposestnikom in sploh poljskim delodajalcem večje denarne pod nore, ki gredo zelo visoko in dosežejo v nekaterih primerih celo polovico vseh proizvajalnih stroškov. ki jih zahteva kmetija v enem letu. Država je prišla na pomoč tudi zadolženim kmetom — najemnikom ter jim je odpisala vse obresti za pretekli dve leti. Posodila jim je tudi brez obresti večje vsote denarja, da bi se mosrli modernizirati in tudi več pridelati. Nove odredbe tičejo skoraj 300,000 brezpravnih poljskih delavcev. SLOVEN1C PUBLISHING CO. TRAVEL BUREAU n• wbst is«* mm mw iokc, *. i hlrn mam za cm voznih lib rov, mm-skrvacijo kabin. df pojasnila sa po-tc7anjb STRAH Nadaljevanje s 3. stra* MINULIH IN PRIHODNJIH STO DNI 29. 31. 5. S. 12. ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO _i_ ■ NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA glave, in tedaj pravi v španskem jeziku gospej Petri; "Pusti sedaj, Kamjla, to je sedaj brez pomena, saj j jo ima- mo na varnem. (Dalje prihodnjič.! DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cena .......... .30 GODČEVSKI KATEKIZEM. 61 strani. Cena JS5 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena M Trda vez. Cena 1.— 12 KRATKOČASNIH ZGODBIC. 72 str. Cena .35 PO STRANI KLOBUK. 150 strani. Cena ____ .50 POL LITRA VIPAVCA, spisat Feigel. 136 str. .60 PREDTRŽANI, PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 11S strani. Cena .. .25 SANJSKA KNJIGA ...........................60 SANJSKA KNJIGA .......................... .90 SLOVENSKI ŠALJ1VEC. '.>0 strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ .90 TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena...........70 TOKRAJ IN ONKRAJ SOTLE. C7 strani. Cena .30 TRENUTEK ODDIHA ' (Knjijra vsebuje tudi Saloi^ro "Vse naše"). 1S» strani. Cena .........-i.............. .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 70 strani. Ceua .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strani. Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 WEST 18th STREET NEW l'ORK, N. X. uda. In vedel je, da jim itak ne bo ušel. Čez minuto ga bodo našli. Sedel je v prejšnjem položaju, noge podvite, dlani uprte v zemljo, zaradi česar je bil videti kakor da se pripravlja na skok. Pri tem je ves čas šklepetal zobmi. Ju jih nikakor ni mogel zadržati. •Slišal je besede, skoraj razumel jih jo, toda bilo je ko v snu, in prav nič ni mogel odgovoriti. Niti kretnje ni mogel napraviti. In vedel je, da nima zmisla odgovarjati. — Kaj je tam? — so kričali glasovi prihajajočih. — Mrtvec se je odtrgal. — Glejte ga! Glejte ga! Množica se je med tulenjem umaknila. — Ali ni nobenega pirha tii? Velikonočno jajce bi bilo treba vreči vanj. Očrtaj krog . . . . Krog! — Slamo je treba zažarati o-krog njega! — so od vsen strani kričali srlasovi. — Z gorjaČo ga je treba usekati po temenu; če je to on, bo gorjača odskočila. — Hudiči, mar ne vidite, da možak sedi! — .je zakričal neki glas. — Sami vidimo, da sedi, toda kakšen možak je, to je vprašanje. — Zobje, slišite zobe! Aj! — je zakričal ženski glas in množica se je epet s tulenjem u-maknila. — Pojdi, pojdi! Ni da bi gledal. —Poča':aj malce, morda je pa le pravi človek. — Človek . . . saj vidiš, da so vrata v bajto odprta. Lep človek . . . — Brez jajca ni nič. — Kdo si? Hej, govori! Mož je vedel, da ga izprašu- ^ jejo, razume), kaj ga i sprašujejo. pa nI mogel razkleniti čeljusti in je samo šklepetal z zobmi. Nekdo je za žgal ku p slame in rdeč plamen je osvetil njegovo divjo postavo, sedečo na zemlji. — Od zadaj pojdi, od zadaj! Ne boj se! Močno udari! Po temenu! Mož je to slišal, pa vendar ni mogel obrnit' glave, med tem ko je orjaški kmet stopil iz množice in se mu je z gorjačo v rokaji or;"el bližati od zadaj. — (1e je on, bo gorjača od-skočila. je dejal neki glas. Mužik se je prikradel k na zemlji sedečemu. Samo še dva koraka. Vsem je zastala sapa. ko so videli kako se dvignila težka gorjača. Naslednji trenutek se je zaslišal top udarec, kakor po Ion en s smetano, in na zemlji sedeči se je zgrudil. — Ni on! — je kriknila množica in se o Idalinila. Angleški vojaški strokovnjaki premetrivajo dosedanjih sto dni italijansko-abesiuske vojne v A'Viki in prihajajo do zaključka, da bo vojna v nastopnih sto Ineh polagoma u-plahnila in onemela. Abesinci sicer ne bo lo premagali italijanske vojske, ki se bo prav zato morala boriti proti mnogo hujšemu in brezobzirnejšemu nasprotniku v podobi elementarnega deževja. Generalni major Ten p. orle v pravi, da bo začetek male deževne dobe dal italijanskemu vojaškemu vodst-j vu vsaj slutit?, kakšne ovire ga 14 še čakajo v Afriki. News Chronicle piše doslov-no: 44Dejs~\o, da so morali Italijani vrnit1 Abesineem 4000 milj že zavojevanega ozemlja priča, da je zlom na severnem bojišču popoln. Če so Italijani prišli v treh mesecih samo 70 milj daleč, si lahko predstavljamo, da bo napredovanje pri prihodnjih 70 miljah še počasnejše in težavnejše. Ne sme se pa pri tem tu pozabiti, da je Add is Ababa, kamor so hoteli priti Italijani v najkrajšem času še 500 milj oddaljena od fronte in da se je že začela doba malega deževja." SHIPPING NEWS MOŽ, KI JE FINANCIRAL VOJNO V La Pazu, prestolnici Bolivije, so uradno sporočili, da je stroške za vojno v Gran Chaco proti Paragvaju za Bolivijo nosil en sam mož. namreč — 'kralj čina" Simon Patino. Bolivijci so za to vojno potrošili 39 milijonov funtov šter-iingov, ki jih je dal deloma Pa_ lino sam iz svojega ogromnega januarja: lie de France v Havre januarja: febrnarja: Conte ui Savoia ▼ Genoa februarja: Majesdc v Cherbourg februarja : Hex v Genoa februarja: Washimeiou v Havre Bremen v Bremen februarja: Berengaria v Cherbourg 15. februarja : Champlain v Havre 10. februarja: Kurupa v Bremen 19. februarja: Europa v Bremen 20. februarja : Majestic r Cherbourg 21. februarja: I le de France v Havre iiG. febi uarja: Manhattan v Have Aquitauia v Cherbourg 20. februarja: Conte di Savoia v Genoa inietja, deloma pa je prevzel zanje jamstvo. Podlago za .^voje ogromno i-metje, ki je skoro gotovo eno največjih našega časa, je postavil Patino pred kakšnimi :i0 leti, ko je prevzel od nekega Portugalca, kateremu je dobavljal živila, delež za neki rudnik. Njegov sin je poročen z neko bourbonsko princeso, nje_ gova hči pa s španskim marki-jem del Meritom. Ko se je poročila, ji je izplačal doto 8 milijonov funtov šterlingov. "Kralj čina" živi v Parizu, kjer zastopa pri francoski vladi interese svoje dežele. V A 2 N O ZA i NAROČNIKE Poleg naslova je razvidno d* kdaj imate plačano naročnino Prva številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Zadnji opomine in račune smo raepo slali za Novo leto tu ker bi žele li, da nam prihranite toliko ne potrebnega delo in stroškov, za to V-is prosimo, ia skušate no ročni no pravočasno poravnati Pošljite jo naravnost nam ali j* po plačajte našemu zastopniku v Vašem k'aju oh pa katerem% izmed zastopnikov, ko jih. imem so tiskana e debelimi črkam« ker so opravičeni obiskati tud> druge naselbine, kjer je kaj na D rojakov naseljenih. CALIFORNIA: San Francisco, Jittb COLORADO: Pueblo. Peter Cullg. A. Scfttf Walsenburg, M. J. Btfnk INDIANA: Indianapolis, TTr. Zupanuie ILLINOIS: Chicago, J. BevCIC, J. Lukanlcb Cicero, J. fkUu (Chicago. Clcen In Illinois JoUet, Mar j Bamblch. Joseph T" vat. La Balle, J. Spellch Ifascontah, Frank Augustfn North Chicago. SANSAS: Qirard, Agnc Causes City, Fi Advertise in 'Glas Naroda* MINNESOTA: Chlsholm. Vrank Goals Ely. Jos. J. Pesbel-Eveleth, Louis Goals GH'bert, Loo i s Vessel Hlbblnfc. John Povfle Virginia. Fraxtk Hrvatic* Montana: Roundup. M. M. Penisu Washoe, L. Champs NEBRASKA: Omaha, P. Brodsrfck NEW YORK: Gowanda. Karl Strnlsfcm Little Falls. Frank Stasia OHIO: Barber ton, Frank Trshr Cleveland. Anton Bobek, Chat, linger. Jscob Resnlk. John Slaps'Ji Girard. Anton Nagode Lorain, Louis B&lant, John Tw fee Warren, Mrs. I. Rachai Youngstown. Anton OREGON: Oregon City, Ore* J. Koolar PENNSYLVANIA: Bronghton, Anton Ipaves Clarldge, Anton Jerfna Conemaugh, J. Bressves Exoort. Louis SofwnCM Farrel, Jerry Okorn Forest City, Math Kaals Greensburg, Frank Novak Jefcnstown, John Polsnta Ktayn, Ant. TanflelJ Loserne, Frank Ballocb Manor. F*-ank Demshsr Midway. John 2nst Pittsburgh, J. PogaCar Presto, F. B. Demshsr Steelton, A. Hren Turtle Creek. Fr. SehAfrer West Newton. Joseoh Jovao WISCONSIN: Milwaukee, West AlUs. Prank ftks* Sheboygan, Joseph K&kei WYOMING: Rock Springs, Levis Diamond vllle, Joe RoUch MARYLAND: KItzmlUer. Ft. Yodoptreo Steyer, J. čeme (sa W. Vs. In Md.) MICHIGAN Detroit, U. tetera Je^prelel.^ VPEAYA "QLAM EAMORAn ill J.. »