NAGRAJUJEMO NOVE IN ZVESTE NAROČNIKE ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Štajerski Več o akciji boste našli na oglasnih straneh. Politika Juršinci • Ptujski knjižnici letos manj denarja O Stran 6 Podravje Sv. Andraž • Ideja o lastni pitni vodi ostala na papirju O Stran 4 Ptuj, torek, 5. januarja 2016 letnik LXIX • št. 1 Odgovorna urednica: Simona Meznarič ISSN 1581-6257 Cena: 1,20 EUR Štajerski TEDNIH Podravje • Prvi sneg v novem letu www.tednik.si IStajerskitednik I — Stajerskitednik Tednikov intervju Ana Vurcer • Učiteljica za vedno O Stran 9 ICT Za veselje dovolj nekaj centimetrov Prvi dnevi po novem letu so najbolj razveselili tiste, ki uživajo na snegu. Precej manj pa voznike, saj ceste že po tradiciji niso bile splužene tako kot bi bilo treba. Vremenoslovci sicer napovedujejo, da novih pošiljk snega do konca tedna ne bo več. Podravje Študentsko delo • Obseg dela se po podražitvah zmanjšuje O Stran 8 Šport Rokomet • Prvi cilj izpolnjen, drugi dosegljiv O Stran 11 Pregled športa v letu 2015, 1. del O Strani 12,13 Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si RADIOPTUJ 89,8° 98,2° I0473 www.radio-pl-uj.si Bori letos v rokah treh ministrstev • Veliko babic, kilavo dete > • O Strani 2 in 3 Med 12 projekti ni bilo projekta ' imenovanje poklicnega podžupana« Podjetništvo • Pomurska mlekarska zadruga v rokah Mlekarske zadruge Ptuj O Strani 4 in 5 Domovi upokojencev • Varovanci naj bi zdravstvene storitve plačevali sami?! O Stran 5 2 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 5. januarja 2016 Cirkulane • Z gradom Borl naj bi se v letošnjem letu ukvarjala kar tri ministrstva Veliko babic, kilavo dete ... Boljše čase mu obljublja zakon, ki ga ima na mizi slovenska vlada - z njim bi Borl za obnovo dobil 4 milijone evrov. Kmalu si bo grad ogledala ministrica za kulturo, še letos pa naj bi vsaj nekaj prostorov odprli za javnost. Po novem zakonu 50 milijonov za kulturne spomenike Novi zakon predvideva več ukrepov, predvsem pa obnovo najbolj ogroženih in najkvalitetnejših enot kulturne dediščine. Na seznam predvidenih sanacij so uvrstili neuresničene projekte iz prejšnjega zakona, prioritetne projekte iz nacionalnega programa za kulturo 2014-2017 in druge spomenike iz programa konservatorsko-restavratorskih posegov (pripravil ga je zavod za varstvo kulturne dediščine). Na seznamu so tako državni spomeniki kot tisti v lasti občin in zasebnih (pravnih ali fizičnih) oseb. V prvem primeru bodo projekti iz državnega proračuna financirani v celoti, v drugem pa bodo sofinancirani na podlagi javnih razpisov do polovice končne vrednosti. Gre za gradove, dvorce, profane palače, samostane, stara mestna jedra, trška in vaška naselja, stavbno dediščino na podeželju, sakralno dediščino, arheologijo, tehniške in zgodovinske spomenike ter muzej na prostem. Država naj bi za nov zakon v obdobju od 2016 do 2020 po vnaprej določeni letni dinamiki zagotovila dodatna proračunska oziroma druga javna sredstva. Skupaj naj bi bilo na voljo 167.922.536 evrov, od tega za sanacijo kulturnih spomenikov 49.276.536 evrov. Uvodnik Blagajne Zelo težko bi o svoji državi napisala kaj spodbudnega. Še zlasti po zadnji davčni represiji, kije vzneje-voljila ne samo podjetnike, temveč tudi številne potrošnike. Uvedba davčnih blagajn z neposredno povezavo do davčne uprave je še eno orodje več, s katerim finančni državni aparat nadzoruje poslovanje in potrošnjo. Razumem, da je treba zakone in predpise spoštovati. Sti-mulacijski ukrepi, s katerimi se država trenutno loteva uvajanja reda, pa žal spominjajo na neke druge čase. Čase represije in prisilnih mobilizacij. Na čase, ko so bile vasi in mesta polna ovaduhov. Se vam ne zdi, da je nagradna igra slovenskih dacarjev bolj podobna Stalinovi železni in krvavi roki kot pa demokratičnim časom Evrope 21. stoletja? Nešteto ljudi bo račune pošiljalo na davkarijo v upanju, da bodo srečni izžrebanci v nagradni igri za finančno nagrado. Razumela bi, če bi država finančno nagrado razpisala za inovacije, kakšen poseben uspeh ali dosežek. Da pa država razpiše nagrado zato, da ljudi stimulira, naj postanejo ovaduhi - tega pa ne morem razumeti. Ne da me takšni ukrepi spominjajo samo na jugoslovanske čase po drugi svetovni vojni, spominjajo me na srednji vek, na lov na čarovnice. Še enkrat poudarjam, da sem pristaš reda, urejenih poslovnih in davčnih razmerij. Kot davkoplačevalka zato pričakujem, da bo država zdaj, ko je postavila davčne blagajne in vzela pod nadzor ves podjetniški sektor, pričela še lov na velike ribe. Naj poišče in izterja denar, ki je iz državnih bank izginil v davčne oaze, in naj dosledno spremlja plačevanje davkov ter prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Kot poročajo kolegi na Portalu plus, naj bi v 25 letih samostojne države iz slovenskih javnih financ neupravičeno izteklo 60 milijard evrov. Od tega domnevno vsaj deset milijard iz ljubljanskega kliničnega centra. Ampak milijarde očitno ne zanimajo nikogar. Špricar ali kava v vrednosti enega evra pa celo državo! Mojca Zemljarič Ministrstvo za kulturo (MK) je aprila 2015 spisalo osnutek zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe v kulturi. Do 12. maja 2015 je bil v javni obravnavi na spletni strani ministrstva, potem so ga poslali v potrditev vladi. Kdaj ga bo obravnavala, še ni znano. Zakon bi nato moral sprejeti še parlament. Potreba po novem zakonu je nastala, ker je bilo v državnem proračunu od leta 2004 naprej vedno manj denarja. V novi evropski finančni perspektivi 2014-2020 pa nepovratnih evropskih sredstev za kulturno dediščino in sploh za javno kulturno infrastrukturo ni. Vlada mora kljub temu skrbeti za kulturno dediščino, saj jo k temu obvezuje ustava. Niti nalog iz prejšnjih zakonov o zagotavljanju sredstev za nujne programe v kulturi v obdobju od 1999 do 2013 ni v celoti opravila. Zaradi proračunskih omejitev je namreč v tem obdobju zagotovila samo 31 % predvidenih sredstev. Tudi zato smo od leta 2002 izgubili kar 830 enot kulturne dediščine, od tega največ prav profane stavbne dediščine (668 enot ali kar 6 %), kamor se uvrščajo tudi gradovi. Denar tudi za Borl Finančna sredstva so predvidena tudi za obnovo gradu Borl in še 15 gradov po Sloveniji (od tega 11 v državni lasti): Bizelj-sko, Gradac, Hmeljnik, Kostel, Maribor, Metlika, Negova, Ormož, Pišece, Snežnik, Socerb, Šrajbarski turn, Turjak, Viltuš in Žužemberk. Na področju Spodnjega Podravja se razen gradov na seznam uvrščajo še dvorec Dornava, cerkev Marije zaščitnice na Ptujski Gori ter ptujsko mestno jedro. Med gradovi je največ sredstev predvidenih za ureditev območja gradu Šrajbarski turn v Leskovcu pri Krškem (4.930.000 evrov), takoj za petami pa mu je Borl z okroglimi 4 milijoni. Kaj natanko naj bi se z njimi naredilo, na MK sicer niso znali povedati, za celovito obnovo pa gotovo ne bodo zadoščali. Tudi zakon je s pojasnili skop: »V prvi fazi bodo izvedena nujna dela za zagotovitev varnosti in preprečitve nadaljnjega propadanja gradu.« Če bo zakon sprejet, bo javni razpis za izvajalce sanacijskih del objavljen takoj, ko bodo v proračunu zagotovljena finančna sredstva za ta namen. Za leto 2016 načrtujejo popravilo strehe, kleparska dela in ureditev odvodnjavanja. Na MK pa so nam pojasnili, da bodo to plačali z rednimi Spomenik Lastnik Predvidena finančna sredstva grad Borl država 4.000.000 evrov Dvorec Dornava država 1.950.000 evrov grad in pristava Ormož občina 277.318 evrov cerkev Marije zaščitnice na Ptujski Gori Cerkev 50.464 evrov Ptuj - mestno jedro občina in drugi lastniki 2.000.000 evrov (znesek pomeni vsoto sredstev za vseh 12 mestnih in trških jeder na seznamu) proračunskimi sredstvi za obnovo kulturnih spomenikov v državni lasti in ne z denarjem novega zakona. Grad naj bi nekaj denarja dobil tudi iz projekta Natura 2000, za katerega je pristojno ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ter čezmej-nega projekta DE-PARK, ki ga sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. »Tektonski premiki« Leto 2016 naj bi bilo za Borl izjemno. Z njim se bodo ukvarjala kar tri ministrstva; poleg že Ptuj • Oster odziv Socialnih demokratov ob odhodu iz koalicije Med 12 projekti ni bilo proje »imenovanje poklicnega pod Po zadnji seji ptujskega mestnega sveta se je politično dogajanje razvnelo do te mere, da so koalicijska Miran Senčar in njegova Lista ZA Ptuj sta iz koalicije v mestnem svetu izključila Socialne demokrate Ti v županovi projektni oz. programski koaliciji niso več dobrodošli, saj niso dali svojega glasu za potrditev letošnjega proračuna. Proračuna pa niso podprli, ker se ne strinjajo z redno zaposlitvijo podžupana Gorazda Oreška. Izključitev iz koalicije je člane SD presenetila. Razočarala jih je tudi negativna komunikacija, ki se po njihovem mnenju raje kot na vsebino osredotoča na prepire. »Razumeli bi, da se, če pač naše sodelovanje ni več mogoče, razidemo dostojno in da razhod temelji na vsebinskih nesoglasjih, vezanih na 12 projektov, okoli katerih smo se v koalicijskem dogovoru poenotili. Pri tem velja poudariti, da med 12 projekti ni projekta imenovanja poklicnega podžupana. Argument, da ste nas iz koalicije izključili zaradi nepodpore poklicnemu podžupanu, je za nas dokaz več, da smo ravnali prav in da očitno predstavljamo težavo za nekatere poteze, ki jim nasprotuje celo širša javnost,« je v odzivu na izključitev iz koalicije zapisal predsednik ptujske občinske organizacije SD Dejan Le-vanič in nadaljeval: »Proračunu, ki je sicer dobro pripravljen, nismo nasprotovali. Glasovanja smo se vzdržali zato, ker ne vidimo dodane vrednosti pri poklicnem podžupanu. To smo vam tudi povedali in vložili amandmaje. Ne drži, da na nobenem od sestankov nismo izrazili pomisleka in nasprotovanja uvedbi instituta poklicnega podžupana. O tem smo se izjasnili že med nastajanjem koalicijskega dokumenta. Koalicijska pogodba zapisa o poklicnem podžupanu ne vsebuje in zato tudi ne more biti predmet kršenja koalicijskih zavez. Ravno nasprotno, pogodba govori o usklajevanju in poskusu doseganja soglasja in tudi o tem, da če soglasje ni doseženo, koalicijski partner glasuje v skladu z lastnimi stališči in prepričanjem. In to smo tokrat naredili. O nepodpori institutu poklicnega podžupana smo se med drugim jasno izrekli na sestanku 25. oktobra 2015. Pa ne zaradi nasprotovanja gospodarskemu razvoju, ampak zato, ker trenutna finančna situacija tega ne omogoča. Tega, da sam razvoj gospodarstva v mestu pogojujete s poklicnim podžu- panom, ne razumemo najbolje in to nas skrbi.« Še o želji po kadrovskem cunamiju Nadalje Levanič pojasni, da je razhajanj med SD na eni in županom ter njegovo Listo ZA Ptuj na drugi strani bilo v bližnji preteklosti še več. »Naših razhajanj ni sprožila ideja o poklicnem podžupanu, temveč vaša želja, da v javnih zavodih menjate vse predstavnike v svetih zavodov, ki niso pod vašo kontrolo. Ne glede na sposobnost in ne glede na njihovo minulo delo. To spominja na kadrovski cunami, ne pa na spremembe, ki ste jih zagovarjali v predvolilni kampanji. Nadaljevalo se je z Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Drago Slameršak. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorna urednica: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Jože Šmigoc. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Megamarketing d.o.o.: (02) 749 34 27 . Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 124,06 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 114,45 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). torek • 5. januarja 2016 Aktualno Štajerski1TEDNIK 3 omenjenih MK in MOP namreč še ministrstvo za infrastrukturo (MI). Grad danes ogrožajo predvsem razpoke v skali, na kateri stoji. Lani poleti je Direkcija RS za infrastrukturo s pomočjo raziskovalnih vrtin opravila geološke raziskave. Z njimi so bila odkrita tudi nova zgodovinska dejstva ter najdene povezave med prostori v cisterni gradu in novo odkritimi prostori pod teraso. V Društvu za oživitev gradu Borl (DgB) so nam zaupali, da se pravkar pripravlja sanacijski načrt za skalo in bo na MI predvidoma obravnavan še ta mesec. Tudi ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar je obljubila, da si bo grad v Dolanah ogledala v začetku tega leta. Povabilo jo je DgB, točnega datuma obiska pa MK še ni določilo. Grajsko poslopje je vse od leta 2010 iz varnostnih razlogov za obiskovalce zaprto. DgB si prizadeva, da bi bili za javnost odprti vsaj tisti deli gradu, ki so varni: vstopno dvorišče, grajska kapela, poročna dvorana ter sanitarije. Ti prostori bi lahko služili za razne kulturne dogodke, ki so v preteklosti na gradu že bili. Poglavitni namen obiska ministrice je prav razmejitev varnih in nevarnih delov gradu. Jernej Golc, vodja tehnične pisarne Konzorcija za grad Borl, napovedane dogodke komentira: »To bodo tektonski premiki. Rezultatov pa seveda ne moremo pričakovati čez noč, saj nas čaka še ogromno dela.« Naj se torej dobrih osem stoletij zgodovine mogočnega gradu nad Dravo ne konča z nami. Eva Milošič 35 let negotovosti Grad Borl je, razen z redkimi vmesnimi izjemami, prazen že od leta 1981. Takrat je vrata zaprlo tamkajšnje gostišče, s tem pa je grad izgubil zadnje prebivalce in prešel v upravljanje Zavoda za spomeniško varstvo Maribor. Že v letih od 1982 do 2003 so Borl gradbeno sanirali, predvsem utrdili njegove temelje in zidove ter ga na novo pokrili. Grad je bil leta 1996 dokončno podržavljen, 1999 pa razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Ves ta čas država ne ve čisto natančno, kaj bi s to svojo lastnino sploh počela. Doslej ni niti poskrbela za celovito obnovo niti določila namembnosti oz. vsebine gradu. V zadnjem desetletju je grajsko poslopje, nekaj spremljajočih objektov in pripadajoča zemljišča že dvakrat neuspešno skušala dati v najem, predvsem zaradi zahtevnih pogojev pa so se izjalovili tudi vsi štirje poskusi prodaje. Gradu ni želela prevzeti v upravljanje niti občina Cirkulane. Zdaj je država spremenila taktiko in bo Borl najprej skušala obnoviti, čeprav še vedno ne ve, za kaj ga bo v prihodnosti uporabljala. 25. januar 2013 1. javna dražba z določeno izklicno ceno 2,23 milijona evrov. Novi lastnik bi se s kupoprodajno pogodbo obvezal tudi, da bo grad do leta 2017 v celoti obnovil po konservatorskih načrtih, v njem uredil gostinsko ponudbo ter del gradu stalno ali občasno odprl za javnost. Nihče ni zaprosil za obvezni ogled gradu, prosil za vpogled v dokumentacijo ali vplačal zahtevane varščine, zato dražba ni bila uspešna. 11. april 2013 2. javna dražba za 1,9 milijona evrov. Tudi te se ni udeležil noben dražitelj. 15. april 2013 3. poskus: neposredno javno zbiranje ponudb za najmanj 1,615 milijona evrov (zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti omogoča tudi prodajo na podlagi neposredne pogodbe, če poskusi draženja niso uspešni, ponujena cena pa sme biti največ 15 odstotkov nižja od zadnje izklicne cene). Kupca ni bilo. december 2013 4. poskus: razpisana je bila neposredna prodaja za 257.000 evrov (MK je dalo grajski kompleks na novo oceniti, tokrat je bil vreden le še dobro desetino prvotne cene). Tudi ta prodaja ni bila uspešna. december 2014 MK je spremenilo strategijo in prekinilo prodajo vseh gradov, graščin in dvorcev v državni lasti, saj interesa za nakup praktično ni bilo, cene na dražbah pa so padale. Foto: EM kta župana « razmerja popustila. Zupan (SD). vašo željo po obračunavanju z direktorji javnih zavodov in podjetij, v katerih ima MO svoj vpliv. V primeru nesposobnosti ali pomanjkanja rezultatov posameznih direktorjev morajo nadzorni organi predlagati predlog za razrešitev. Ko pa gre za načelo 'kdor ni z nami, je proti nam', vas pri tem ne moremo podpreti. Začeli smo vam postavljati vprašanja o postavitvi korit v mestnem jedru, pogodbah o zunanjih izvajalcih, večanju postavk za različne prireditve, oddajanju razpisov izvajalcem, ki niso iz Ptuja ... Verjamemo, da so to v primeru slabe vesti težka vprašanja. Če pa vam je res mar za transparentnost, bi morali na vprašanja odgovoriti brez težav in brez slabe volje. Če smo zato slab koalicijski partner, potem se strinjamo z vami, da skupaj težko delamo.« Mojca Zemljarič Vedno manj je tistih, ki verjamejo v spremembe Dejan Levanič, predsednik SD Ptuj: »Leto dni mandata je za nami. A smo daleč od pozitivnih sprememb in žal se zdi, da so ljudje na Ptuju sprti bolj kot kadarkoli prej in da je vedno manj tistih, ki verjamejo v spremembe. Odgovornost za takšno stanje prevzema seveda župan s svojo ekipo. Upamo in želimo si, da vam bo v nadaljevanju šlo bolje, da bomo na koncu vsi ponosni na naše mesto in zadovoljni. Bolj kot delitve in ločevanje bi predlagali povezovanje vseh, tako svetnikov iz različnih skupin kot tudi širše javnosti. Kljub vašemu iz- Ptuj • Uvedli linijo javnega mestnega avtobusa Da bo pot do opravkov krajša in hitrejša Z novim letom so na Ptuju uvedli linijo javnega mestnega avtobusa. Za uporabnike bo vožnja brezplačna, mestni avtobus pa bo z začetne postaje na Zadružnem trgu ob delavnikih krenil vsake pol ure. Zaenkrat so vzpostavili krožno linijo v mestno jedro, v prihodnje pa bi želeli v javni mestni prevoz vključiti še lokacije trgovskih centrov in obeh pokopališč na Rogoznici. Mestni avtobus bo vozil vsak dan: med delovniki od 6.30 do 21. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 6.30 in 15. uro. Vstopno-izstopne postaje so: Zadružni trg, terme, avtobusna postaja na Osojnikovi, dom upokojencev, Rimska peč, Ulica 5. prekomorske - pri banki, Bratje Reš, parkirišče pod gradom, tržnica, TIC Ptuj in OŠ Olge Meglič. Po takšnem vrstnem redu bo avtobus tudi vozil. Vsake pol ure krene z Zadružnega trga v smeri term, od tam pelje potem v mesto do avtobusne postaje, nato po CMD-ju in Volkmerjevi do blokovskega naselja (Rimska ploščad, Rimska peč, 5. preko- morske in Bratje Reš). V nadaljevanju se ustavi na parkirišču pod gradom, nato pri tržnici, nazadnje pa še na Slovenskem trgu in pri OŠ Olge Meglič. Od tam odpelje proti končni/začetni postaji - Zadružnemu trgu. Mestni avtobus je po ptujskih ulicah prvič zapeljal zadnji dan leta 2015, otvoritvene vožnje pa se je udeležil tudi župan MO Ptuj Miran Senčar. MZ Foto: Črtomir Goznik Prevoz z mestnim avtobusom je za vse potnike brezplačen. 4 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 5. januarja 2016 Podravje • Mlekarji se povezujejo Pomurska mlekarska zadruga v rokah Mle Za kmetovalci, ki se ukvarjajo s prirejo mleka, je turbulentno leto. Padec kvot, manjše povpraševanje po mleku v Aziji in ruski embargo so vplivali na »Razmere na mlečnem trgu so še vedno napete, saj ruski embargo še vedno traja. Trend izboljšanja na trgu, ki ga je bilo čutiti septembra in oktobra, se je v drugi polovici novembra ponovno obrnil navzdol. Večina držav ima večjo prirejo mleka kot leto prej. Tudi potrošnja mleka v EU je približno štiri odstotke nižja kot lani,« je povedal direktor Mlekarske zadruge (MZ) Ptuj Drago Zupanič. Kot je dejal, je posledično vpliv na znižanje cen na trgu izjemen. Pojasnil je, da so odkupne cene mleka v EU v povprečju nižje za 18 %. Največje znižanje so po njegovih podatkih doživele Nizozemska (-25 %), Madžarska (-24 %) in Nemčija (-22 %); v Sloveniji je odkupna cena v povprečju padla za slabih 19 %. Sicer pa se odkupna povprečna cena na ravni EU giblje okoli 29 centov po litru oddanega mleka. Zadruga odkupila 9 % več mleka Evropska komisija je v jeseni izvajala intervencijske ukrepe z odkupom masla, posnetega mleka in pomoči za zasebno skladiščenje masla, mleka v prahu in sira. A kot je dejal Zupanič, se vpliv ukrepov, ki naj bi ublažili padec cen v mlečnem sektorju, ni čutil. »Za ukrepe se je namenilo premalo denarja, padec cen mleka je bil premočan. Ne glede na to smo v ptujski mlekarski zadrugi uspeli ohraniti za približno dva centa višjo povprečno odkupno ceno, kot je slovensko povprečje. V novembru je bila v zadrugi izplačana povprečna odkupna cena 29,41 centov. To pomeni, da so nekateri z visoko vsebnostjo maščob in beljakovin v mleku lahko prejeli nekaj manj kot 32 centov. Ob tem smo odkupili dobrih devet odstotkov mleka več kot lani, in sicer okoli 47 milijonov litrov. V povprečju je bilo v odkup vključenih 460 kmetij, po kmetiji pa je bilo v povprečju oddanih 102.000 litrov.« Večina držav je v letu 2015 zabeležila večjo prirejo mleka kot leto prej. Odkupne cene mleka v EU so se Išče se nov lastnik Pomurskih mlekarn Poslovni partnerji ptujske mlekarske zadruge, ki je največji odkupovalec mleka na Slovenskem, ostajajo Ljubljanske mlekarne, Italija, Hrvaška in Pomurske mlekarne. »Počasi dodatno odpiramo mlečno pipo Pomurskim mlekarnam,« je dodal. Pomurske mlekarne bodo tudi največji izziv v letu 2016. »Mlekarna se je znašla v velikih težavah zaradi slabega vodenja družbe v zadnjih letih, slabih investicij in prevelikega števila zaposlenih na količino predelanega mleka. Poudariti je treba, da se dosedanji večinski lastniki, to so zadruge, kljub dvakratnemu pozivu k dokapitalizaciji mlekarne niso odzvali, razen MZ Ptuj. Ker je mlekarna vse slabše popla-čevala svoje obveznosti in je postala insolventna, je bil nadzorni svet na podlagi predloga uprave primoran sprejeti sklep o prisilni poravnavi. Dobro leto je bila mlekarna na robu stečaja, banke upnice bi lahko to kadarkoli naredile, vendar pa se je z menjavo nadzornega sveta in uprave v januarju 2015 poslovanje obrnilo v pozitivno smer, mlekarna je začela iz meseca v mesec pozitivno poslovati. Zmanjšali so stroške in število zaposlenih, opustili pa so tudi nekatere izdelke, ki so prinašali izgubo.« Sedaj se išče nov lastnik Pomurskih mlekarn in v tem kontekstu se vse pogosteje omenja Mlekarska zadruga Ptuj. Zupa- nič meni, da bi bilo najmanj dobro, če bi mlekarne sedaj kupil kakšen 'tajkun': »Potem je boljše, da mi, dobavitelji mleka, postanemo bodoči lastniki in da obdržimo vsaj neki del pre-hrambne verige v slovenskih rokah. Ker vidimo, kaj se dogaja na evropskem in svetovnem trgu, bi bilo najmanj modro, da izgubimo mlekarno. Želimo si, da bi mlekarna delovala, saj gre predvsem za stabilnost kmetij, ki se bodo dolgoročno ukvarjale z prirejo mleka v tej regiji.« Mlekarji v dvomih, Zupanič prepričan v uspeh Kljub pozitivnim rezultatom mlekarne pa so številni kmetje, kot je slišati na terenu, skep- Foto: MV Sveti Andraž • Ideja o lastni pitni vodi ostala na papirju Porabili 26.000 evrov za - nič Oskrba s pitno vodo iz lastnih vodnjakov v tem trenutku ni smiselna. Potrebna bi bila velika investicijska vlaganja, dražje bi bilo tudi vzdrževanje sistema. To bi se odražalo tudi v ceni vode, ki bi bila bistveno višja. Poleg tega pa bi z lastnim sistemom težko zagotavljali zahtevane standarde varne oskrbe z vodo, je pokazalo strokovno mnenje o ekonomski in strokovni upravičenosti ločene oskrbe s pitno vodo v občini Sv. Andraž. Kot smo v Štajerskem tedniku že večkrat poročali, se je prejšnji andraški župan leta 2013 odločil za izkop dveh vrtin za črpanje pitne vode, ker s Komunalnim podjetjem (KP) Ptuj ni našel skupnega imenovalca glede obveznosti (dolga), ki ga občinam in posredno občanom na podlagi sporazuma nalaga ptujska Komunala. Zato so bili v takratnem vodstvu občine odločeni, da bodo poskusili priti do svoje vode. Občina je za ta namen izvrtala dve poskusni vrtini, za kar je porabila že več kot 25.000 evrov (20.000 evrov izvedba in 5.000 evrov druge storitve in dokumentacija). Vodno dovoljenje je bilo pridobljeno samo za eno vrtino, in sicer za vrtino za Kmetijsko zadrugo, a je vzorčenje vode v obeh vrtinah pokazalo, da voda ni primerna, saj je bila ugotovljena prekomerna vrednost železa in mangana, na eni izmed vrtin pa tudi prisotnost bakterije Escherichia coli. Velika investicijska vlaganja, večji stroški vzdrževanja ... Da bi ugotovili, ali je nadaljevanje projekta sploh smisel- no, je sedanje vodstvo občine naročilo Inštitutu za ekološki inženiring (IEI) mnenje o strokovni in ekonomski upravičenosti lastne oskrbe s pitno vodo v občini, kar je stalo dodatnih 1.800 evrov. Kot je pojasnila Irena Kopač iz družbe IEI, d. o. o., lastna oskrba vode v tem trenutku ni smiselna. Potrebna bi bila namreč precejšnja investicijska vlaganja v dokončanje vrtin z objekti v vso opremo (črpalno in pripravo vode), cena vode pa bi bila bistveno dražja: „V primeru oskrbe z vodo ima zagotovo prednost sedanja vključitev v vodooskrbni sistem Ptuja. Lo- čitev na lasten sistem, s svojimi vodnimi viri in lastnim novim upravljavcem, bo težko zagotavljala zahtevane standarde varne oskrbe z vodo. Prav tako bi zahtevala tudi velika začetna investicijska in kasnejša vzdrževalna vlaganja." Postopke začasno ustavili Dodatno težavo predstavlja še mikrobiološko onesnaženje in prisotnost Escherichia coli v eni izmed vrtin, kar je pokazatelj fekalnega onesnaženja. S strokovnim mnenjem se je na minuli občinski seji seznanil tudi občinski svet. „Logično je, da projekta ne bomo nadaljevali, ker bi morali iti v investicije, ob tem bi bila cena vode višja," je povedala županja Darja Vu-dler. Svetnica Anita Vršič pa je vprašala, kakšno nevarnost predstavlja prisotnost bakterije v eni izmed vrtin za samo okolje. „Prisotnost bakterije ne pomeni nič posebnega, ker je to podzemna voda 40 m globoko, razen če ima kdo v bližini lasten vodnjak," je pojasnila Kopačeva. Direktorja občinske uprave Mirana Čeha pa je zanimalo, ali obstajajo druge možnosti uporabe vrtine. „Morda kakšna toplotna črpalka," je menila Kopačeva. Občinski svet pa je nato sprejel sklep, da začasno ustavijo postopke, bodo pa preučili možnosti uporabe vrtin v druge namene. Monika Levanič Foto: ML „Lastna oskrba s pitno vodo bi bila finančno in strokovno zahteven zalogaj za tako majhno populacijo. Cena vode bi bila bistveno višja," je med drugim povedala Irena Kopač iz družbe IEI. torek • 5. januarja 2016 Podravje Štajerski TEDNIK 5 Sl. Bistrica • Dom za starejše obeležil drugo obletnico ustanovitve karske zadruge Ptuj padec cen mleka v EU za približno petino. Napovedi za mlečni sektor Direktor ptujske Mlekarske zadruge Drago Zu-panič pravi, da so zamegljene in nepredvidljive »V prvi polovici leta cene zagotovo še ne bodo šle navzgor, v januarju in februarju znajo še pasti za kakšen cent, saj so ti meseci negativni, kar se potrošnje tiče. V letu 2016 bo zlasti pomembno, kako se bodo odzvali azijski trgi, predvsem Kitajska. Ob tem se pričakuje velika suša v Novi Zelandiji, ki je glavni jeziček na tehtnici na svetovnem mlečnem trgu. To potem lahko pomeni olajšanje za evropski trg in posledično tudi dvig odkupnih cen mleka. Kljub temu pa morajo biti investicije na kmetijah pod kontrolo,« je še dejal Zupanič. lani v povprečju znižale za 18 %. tični glede odkupa; Pomurske mlekarne imajo namreč 12,3 milijona evrov dolga. A Zupa-nič pravi: »Pripravljeni smo na te izzive, vse je premišljeno. Gre za odkup terjatev bank s popusti, tudi banke se tega zavedajo in si želijo pozitiven razplet. Negativno zgodbo bomo obrnili v pozitivno smer. Če vse mlekarne delajo pozitivno, zakaj še ta ne bi?! Mlekarska zadruga Ptuj bo z nakupom zagotovo pridobila na moči, nič ne bo izgubila. Brez odgovornosti in izzivov ne gre. Če se vsa predelovalna industrija proda v tuje roke, vemo, kako se konča. Prepričan sem v to zgodbo. Tej regiji bomo pokazali, da se je nekdo opogumil in da je vzel vajeti v svoje roke.« Da bi cilj, torej uspešen zagon in delovanje Pomurskih mlekarn, lažje dosegli, je prvega januarja MZ Ptuj prevzela celoten odkup in organizacijo od Pomurske mlekarske zadruge, ki letno odkupi približno 12 milijonov litrov. »Ptujska mlekarska zadruga s tem dobiva bi- stveno večje in širše dimenzije. Že pred leti je bila moja vizija, da se mlekarske zadruge združijo, vendar so bile nasprotne sile v regiji premočne. Še vedno se nekdo boji organiziranega kmeta. Če bi bili kmetje organizirani po panogah, potem v slovenskem kmetijstvu ne bi bile takšne težave, kot so. S tem dejanjem ne rušimo nikogar, želim si, da bi mlekar, pridelovalec mleka, odločal o svoji usodi,« meni Zupanič in dodaja: »Žal pa so še vedno najglasnejši tisti, ki z mlekom nimajo nič.« Mojca Vtič Varovanci naj bi zdravstvene storitve plačevali sami?! V nagovoru zbranim ob drugi obletnici delovanja doma upokojencev se je direktorica Iva Soršak dotaknila tudi financiranja oskrbe: »Tisti, ki krojijo usodo financiranja storitev zdravstvene nege, si brez sramu prizadevajo, da bi storitve, ki jih v domovih lahko izvaja le zdravstveno osebje, plačevali kar uporabniki sami, čeprav so mnogi desetletja prispevali v zdravstveno blagajno. Zakonodaja ne sledi sodobnim strokovnim smernicam skrbi za starejše, pristojna ministrstva se ne zmorejo dogovoriti za enoten koncept dolgotrajne oskrbe.« Kot je še dodala Soršakova, v Domu dr. Jožeta Potrča Poljča-ne dobro skrbijo za svoje uporabnike: »Odločitev o ustanovitvi enote v Slovenski Bistrici je bila očitno pravilna, saj je dom polno zaseden vse od avgusta 2014. Enako polno zaseden je Dom v Poljčanah, povpraševanje po storitvah pomoči na domu se iz meseca v mesec povečuje. Na podlagi pogodbe z Občino Slovenska Bistrica smo upravljavci objekta enote, ki ga že vse od začetka z manjšimi posegi prilagajamo potrebam naših stanovalcev, res pa je, da se še vedno odpravljajo napake pri gradnji, k sreči še v okviru garancij za dobro izvedbo del,« je še povedala. Ob odpravljanju pomanjkljivosti pa so v tem letu v slovenjebistriški enoti izvedli tudi prehod na model gospodinjskih skupnosti. »Zaposleni smo se za ta namen dve leti intenzivno izobraževali, skupaj izdelali projektno nalogo ter z oktobrom poskusno uvedli stalne delovne time po nadstropjih naše hiše. Pri tem so v bivalnih enotah ostale gospodinje kot stalnica, ki smo jo uvedli že v začetku lanskega leta, drugi zaposleni pa so razporejeni po nadstropjih in opravljajo svoje delo v eni ali več bivalnih skupnostih.« Mojca Vtič Mojca Vtič Iva Soršak: »Ankete o zadovoljstvu že vrsto let kažejo na izjemno visoko zadovoljstvo z našimi storitvami pri stanovalcih, nekoliko nižje pri svojcih, najmanj od naštetih pa so zadovoljni zaposleni.« Poljčane • Občinski svetniki tokrat soglasni Največja projekta kanalizacija in zbirni center Poljčanska decembrska seja je potekala, kot se je izrazil župan Stanislav Kovačič, v prednovoletnem vzdušju. Občinski svet je namreč soglasno potrdil vse pomembnejše točke dnevnega reda. Svetniki ostajajo razdeljeni le še glede odkupa zemljišč v Vorančevi ulici. Medtem ko je lanski proračun obsegal skoraj pet milijonov evrov zaradi projekta izgradnje vodovodnega sistema, bo proračun 2016, glede na obravnavani predlog precej skromnejši, saj je v proračunu predvidenih zgolj za 3,2 milijona evrov prihodkov. Kovačič je svetnikom najprej predstavil seznam projektov, ki jih morajo izvesti. Med njimi je izpostavil izgradnjo zbirnega centra za odpadke. ■/////////////////y^_ Občinski denar za cerkvene objekte Franc Valand pa je opozoril na investicije v cerkvene objekte. V letu 2016 je v proračunu rezerviranih 8.000 evrov za obnovo dela ostrešja cerkve sv. Lucije v Studenicah in 5.000 evrov za obnovo fasade na cerkvi v Studenicah, nato pa v prihodnjih dveh letih še približno 75.000 evrov. »Rad bi videl tudi vložke rimsko - katoliške cerkve za obnovo objektov in ne zgolj občinskih, navsezadnje lastnik objektov ni občina,« je dejal. '/////////M / »270.000 evrov potrebujemo, da realiziramo odločbo inšpektorja. Rok je do konca aprila. Na javni razpis je prispelo 20 ponudb, najcenejša ponudba z davkom vred je 256.000 evrov.« Ob tem je svetnik Tomaž Kokot opozoril, da je bila na to temo letos že sklicana izredna seja za potrditev investicijske ideje. »Enkrat je že bilo hudo nujno, da smo se sestali in smo potrošili 1.200 evrov neto za sejnine; kdo bo odgovarjal za sklic. Sedaj Foto: Mojca Vtič Opozicija in koalicija soglasno potrdili predlog proračuna in ga poslali v javno razpravo. Letos bo vsaj ena deložacija Svetnik Andro Razboršek je opozoril na visoka sredstva za vzdrževanje občinskih stanovanj, v proračunu je predvidenih približno 113.000 evrov. »Imamo 124 stanovanj, ki so za nas veliko breme. Če bomo zaznali interes, bomo vsekakor iskali soglasje občinskega sveta, da jih prodamo. Problem pa ni samo v vzdrževanju, temveč tudi v neplačevanju najemnin. Neplačila so se nam dvignila za 100 %, kar je odraz težkega stanja v Sloveniji. V letu 2016 nas čakajo deložacije, za eno že imamo odločbo, verjetno pa še bo kakšna,« je odgovoril župan. smo videli, da sklic in potrditev vendarle nista bila tako nujna. Koliko je sedaj izgradnja nujna, ali lahko ta denar prerazporedimo na druge konte?« Kovačič je odgovoril, da bi moral biti center že pred časom zgrajen, vendar se je zapletlo zaradi stečajnega postopka Granita. »Sedaj so postale lastnik kamnoloma Trik kamenine, tako da bomo do sredine januarja postali lastniki zemljišč za zbirni center. Je pa izgradnja nujna, tu ni debate. Kazni pa še nam ni bilo treba plačati, ker smo podali smiselno obrazložitev.« Ob tem je izpostavil še, da bodo to leto gradili kanalizacijo v Zg. Poljčanah, morali pa bodo tudi sofinancirati še CERO Pra-gersko. Kokot je izpostavil še zadolženost občine, ki naj bi znašala približno tri milijone evrov. »To po- fiiiiiiiii^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii?// meni, da bomo nekje leta 2032 odplačali zadnjega. To stanje je nastalo zaradi slabih finančnih investicij v preteklosti.« Župan mu je odgovoril, da je bilo vsako zadolževanje smiselno in nujno: »Vedeli smo, da se bomo morali zadolžiti za vodo-oskrbo, vedeli smo, da moramo zgraditi vrtec.« Mojca Vtič Foto: MV 6 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 5. januarja 2016 Juršinci • Z novim letom višje cene vrtca Ptujski knjižnici letos manj „Financiranje Knjižnice Ivana Potrča Ptuj smo zmanjšali za 5.000 evrov," je pri prvi obravnavi proračuna za leto 2016 na minuli, 9. redni seji izpostavil župan Juršincev Alojz Kaučič in s tem napovedal upor zaradi različnega plačevanja občin za skupne ustanove. Osrednja točka 9. redne seje v decembru je bila sicer obravnava predloga proračuna občine za leto 2016 (prvo branje). Kot je uvodoma povedal župan Kaučič, bodo v tem letu namenili bistveno več za investicije, in sicer okrog 435.000 evrov. Sredstva bodo vlagali predvsem v cestno infrastrukturo. Letos nameravajo rekonstruirati cestni odsek Lipovec, ki velja 130.000 evrov, ter cestni odsek Gabrnik od Brmeža - Kukava do Slodnjaka, za kar so rezervirali 50.000 evrov, prav toliko načrtujejo še za ureditev ploščadi pred OŠ Juršinci. 120.000 evrov bodo namenili za gradnjo prizidka k mrliški veži, planirajo še gradnjo fekalne kanalizacije do mrliške veže. V novem naselju Juršinci bodo nadaljevali urejanje infrastrukture, 34.000 evrov pa bodo namenili za sofinanciranje investicije v gradnjo OŠ dr. Ljudevita Pivka. Župan je pri tem še poudaril, da bo financiranje društev, drobnega gospodarstva in podjetništva ter kmetijstva ostalo na enaki ravni kot doslej. Svetniki so pre- celotne ceste stane približno 600.000 evrov. Mi seveda ne bi obnovili cele ceste, ampak do ribnika. Čakamo pa na razpis. To je namreč edina cesta, ki pride v poštev, da jo lahko prijavimo na razpis. Zdi se mi nesmiselno, da jo sami financiramo. Letos ni bilo niti enega razpisa, računam pa, da prihodnje leto bodo," je pojasnil Kaučič in še dodal, da so projekti izdelani. „Morali bi si dati rok, do kdaj bomo čakali, kajti v nedogled na to cesto ne bomo mogli čakati," je nadaljeval Horvat. Ku-kovec pa je še pristavil: „O tej cesti se pogovarjamo že več kot devet let." „Če do razpisa ne bo prišlo, bomo morali k ureditvi prej ali slej pristopiti sami," je sklenil župan. Monika Levanič Svetniki so predlog proračuna potrdili, prav tako pa sprejeli tudi sklep o začasnem financiranju občine do sprejetja proračuna. dlog proračuna potrdili, prav tako pa sprejeli tudi sklep o začasnem financiranju občine do sprejetja proračuna. Povsem drugače pa bo glede financiranja skupnih zavodov Prvi predlog proračuna Občine Juršinci za leto 2016 na prihodkovni strani predvideva 1.802.516 evrov, na odhodkovni pa 1.862.706 evrov. Investicijski odhodki so predvideni v višini 434.454 evrov. Zadolževanje v prihodnjem letu ni predvideno, za odplačilo dolga pa bodo namenili 79.810 evrov. in ustanov. Ker okoliške občine za financiranje delovanja ptujske knjižnice po besedah župana ne plačujejo primerno, so se odločili, da bodo za knjižnico letos namenili 5.000 evrov manj: „Še vedno bomo tako kot druge občine po prebivalcu plačali 8 evrov. Če bo treba, pa bomo še znižali. Ne bomo pa si več dovolili, da bi prihajalo do takšnih razlik v financiranju med posameznimi občinami, kot je prihajalo doslej." Kaučič je še napovedal, da razmišljajo o zavračanju plačila storitev v stanovanjskih skupnosti ZUDV Dornava, ki se je povišala za 45 % oz. 600 evrov za osebo na mesec: „Razmišlja-mo o tem, da bi plačevali po starem, kajti gre za enormno povišanje s 1.300 na 1.900 evrov." Kdaj bo stekla obnova ceste Juršinci-Gomila? V razpravi se je oglasil svetnik Robi Horvat, ki je povprašal o nujno potrebni obnovi ceste Juršinci-Gomila. „Obnova Cena vrtca višja od 6 do 39 evrov Občinski svet je sprejel tudi višje cene vrtca, ki so pričele veljati s 1. 1. 2016. Cena se je v prvem starostnem obdobju povišala za skoraj 39 evrov in bo po novem znašala 426,12 evra, cena v drugem starostnem obdobju pa se je povišala za okrog 6 evrov in bo znašala 323,03 evra. Kot je pojasnila ravnateljica Jelka Svenšek, je do podražitve prišlo zaradi višjih stroškov dela (povišanje plač, napredovanje v plačne razrede in nazive, dodatek za delovno dobo) ter višjih stroškov materiala in storitev. Foto: ML Središče ob Dravi • Z11. redne seje Proračun za leto 2016 pod streho Središki svetniki in svetnice so se decembra sešli na 11. redni seji ter v dobri uri obravnavali vse točke dnevnega reda, tudi drugo branje proračuna za leto 2016 v višini 1,87 milijona evrov. Osrednja točka dnevnega reda je bil sprejem proračuna občine za leto 2016, ki je v primerjavi s prvim predlogom višji za okrog 200.000 evrov. Prihodki so planirani v višini 1,87 milijona evrov, odhodki pa 1,68 milijona evrov. Poplačilo dolga znaša 144.000 evrov. Tako ostaja okrog 50.000 evrov presežka, medtem ko so investicijski odhodki v primerjavi s prvim branjem proračuna povišani za 90.000 evrov, na 187.000 evrov. Največ sredstev bodo prihodnje leto namenili za subvencioniranje cene GJS in projekte za odpadne vode. Vlagali bodo še v obnovo občinske stavbe in energetsko sanaci- jo telovadnice OŠ Središče ter nakup zemljišč. Sofinancirali bodo gradnjo omrežja Teleing in nabavo gasilskih vozil PGD Obrež in Središče. Preko razpisov bodo tudi v prihodnjem letu spodbujali kmetijstvo in malo gospodarstvo. Za najem kredita pridobili eno ponudbo V razpravi pri obravnavi proračuna je svetnico Anico Škrinjar med drugim zanimalo: „Zanima me, od koga smo najeli kredit, s kakšno obrestno mero in pod kakšnimi pogoji. Kot dober gospodar bi morali že pri najemu kredite izkoristiti najboljše pogoje." Računovodkinja Blanka Ko-čevar je pojasnila, da so kredit najeli pri Novi KBM, da pa je najetje najugodnejšega kredita samo po sebi umevno. Kot je še povedala, so za najem kredita konec leta 2015 v višini 300.000 evrov od bank pridobili samo eno ponudbo, kljub temu da so dali povpraševanje pri 12 bankah. „Nismo imeli nobene izbire. Obrestna mera je 6- ali 3-mesečni euribor + 2,5% realnega pribitka. Če se bo pojavila kakšna možnost, če nam bo kakšna banka želela dati v letu 2016 ugodnejši kredit, ga potem zamenjamo." Župan Jurij Borko je še pojasnil, da so dobili uradno dovoljenje ministrstva za finance za najem kredita, in dodal: „To, kar vam je Blanka povedala, pa jasno kaže odnos bank: z mili-jardnimi vložki smo državljani banke dokapitalizirali, kakšni pa so kreditni pogoji, pa se je lahko prepričal vsakdo, ki je letos najemal kredit. To je še ena žalostna plat naše države. Dobili smo eno ponudbo in to moramo izpeljati, da plačamo kanalizacijo." V nadaljevanju je občinski svet potrdil še dva predloga o izbrisu dolga za neplačevanje najema groba na središkem pokopališču v skupni višini dobrih 700 evrov. Kot je pojasnil župan, je Komunalno podjetje Ormož v dopisu pojasnilo, da so neplačnike poskušali že večkrat izterjati, a neuspešno. „Predlagamo, da se dolg odpiše in se ne vleče iz leta v leto, kajti Komunalno podjetje pošilja izvršbe, nam pa zaračuna stroške opominov, tako da imamo samo še večje stroške. Vemo pa, da je to finančno neizterljivo," je povedal predsednik odbora za finance Viktor Samec. Svetniki in svetnice so na seji prav tako potrdili višino cene vrtca Navihanček, ki vse do konca tekočega šolskega leta ostaja na enaki ravni kot doslej. Monika Levanič ■•■•■■ . Yl 1 ■ Odpisali dolgove večletnim neplačnikom grobov § Občinski svet je potrdil še dva predloga o izbrisu dolga za neplačevanje najema groba na središkem pokopališču v skupni višini dobrih 700 evrov. Kot je pojasnil župan, je Komunalno podjetje Ormož v dopisu pojasnilo, da so neplačnike poskušali že večkrat izterjati, a neuspešno. „Predlagamo, da se dolg odpiše in se ne vleče iz leta v leto, kajti Komunalno podjetje pošilja izvršbe, nam pa zaračuna stroške opominov, tako da imamo samo še večje stroške. Vemo pa, da je to finančno neiz-te rlj ivo," je poveda l predsed nik odbora za finance Viktor Samec. torek • 5. januarja 2016 Politika Štajerski TEDNIK 7 Slovenska Bistrica • Kadrovanje po koalicijsko razburilo opozicijo Žagar: »Ne moreš piti na tuj račun « Decembrska seja slovenjebistriškega občinskega sveta se je začela s pozivom opozicije komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za ponoven sestanek, da bi si ta premislila glede predlogov za kadrovanje v svete zavodov: v Lekarni Slovenska Bistrica, CSD in Srednji šoli Slovenska Bistrica. V vse omenjene svete je komisija izglasovala kandidate koalicije, kar je opozicijo razburilo, češ da tovrstna sestava ne kaže volilnega rezultata in uravnoteženosti. »Boljše, da gremo domov, potem pa vi odločajte. Naš cilj je sodelovanje, vendar sta za sodelovanje potrebna dva,« je poudaril Drago Mahor-ko (SD). »Ko nas potrebujete za lobiranje na državni ravni, smo lahko prisotni, ko pa gre za zadeve v občinski upravi, pa je vse po vaših željah,« je koaliciji opo-nesel Miro Juhart (SMC). Opozicija koaliciji: »Če nas ne želite, povejte!« Župan Ivan Žagar je 19. decembra, pred sejo, podpisal «ffliBi tt PBGÍI mrnm, i- Foto: Mojca Vtič Opozicija ni želela sodelovati pri glasovanju o imenovanju članov svetov zavodov, saj je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v svete zavodov predlagala zgolj osebe, ki jih je predlagala koalicija. Sta dva podžupana res nujna? Lea Ornik (DeSUS) je pozvala župana k razmisleku, ali še potrebuje pomoč dveh podžupanov, glede na to da je začel svojo funkcijo opravljati poklicno. »Strošek takega načina vodenja je viden, sredstva so se povečala za 30.000 evrov. V zaostreni situaciji, kot sami ugotavljate, bi lahko razmislili. Ni smotrno imeti dveh podžupanov; ne samo zaradi poklicnega delovanja, temveč tudi ker iz proračuna izhaja, da ni večjih projektov, kjer bi potrebovali pomoč. Predlagamo, da ohranite oba in jima znižate nagrade ali imate samo enega. Občani vam bomo hvaležni.« listino o pobratenju z občino Murter-Kornati, vendar brez pooblastila občinskega sveta, saj opozicija tega sklepa na dopisni seji ni potrdila. Kot je pojasnil Tomaž Godec (SD), je šlo za simbolno dejanje: »Skrajni čas je, da spoznate, da nas je v občinskem svetu 31 in da nas 31 želi delati v korist občine, da smo bili izvoljeni in da vsak predstavlja določeno število ljudi. Če nas ne želite, nam to povejte. Stvari se lahko zaostrujejo do te mere, da ne bomo pomagali nikjer. A izgubili bodo občani in občanke, ne vi. Mi se tega zavedamo. Začnite spoštovati rezultate volitev in vključite opozicijo v občinsko kadrovanje. Zagotavljamo vam, da bomo ravnali odgovorno.« Decembrska politična folklora Simon Unuk (SLS) je opozicijo spomnil na odgovornost, saj da podpis listine ni imel samo simbolnega pomena, temveč tudi vsebino: »Občine imajo v novi finančni perspektivi zelo malo možnosti črpanja evropskih sredstev, ena izmed mo- žnosti pridobivanja sredstev pa je skozi sodelovanje držav.« O imenovanju članov v svete zavodov pa je povedal, da ima občinska opozicija SD, SMC, DeSUS možnost, da člane sveta zavodov imenujejo preko državne ravni. »Verjamem, da boste tam preko svojih političnih strank dosegli, da boste imeli svoje predstavnike.« Godec je odgovoril, da ne morejo enačiti državne in lokalne politike. Rezultat razprave, ki jo je Žarko Furman (SDS) označil za veselo decembrsko politično folkloro - mlatenje prazne slame - je bil, da so svetniki na seji pooblastili župana za podpis listine. Dvomi v racionalnost zadolževanja Glede predloga proračuna je mnenje svetniške skupine SD predstavil Tomaž Godec, ki je opozoril na 2,2 milijona evrov dodatnega zadolževanja. »Če pogledamo od leta 2011, torej od nastopa župana, se je ta zadolžil za 15,6 milijona evrov, kar je glede na primerno porabo občine preveč. Razumemo, da gre za infrastrukturne projekte, vendar nimamo dovolj garancij, da tudi je tako, saj se skozi proračun tega ne da videti. Ob tem so bili zaradi slabe priprave projektov podpisani številni aneksi. Tako pripravljen proračun ne more dobiti naše podpore, saj želimo, da se stvari pripravljajo odgovorno. Prav tako so naši pozivi, da bi lahko opozicija sodelovala pri pripravi proračuna, neuslišani. Če pa bi bilo karkoli narobe, bi koalicija pokazala na nas.« In kaj bi opozicija spremenila, če bi imeli v rokah škarje in platno? »Najprej bi vključili vse politične opcije, ki sodelujejo v občinskem svetu. Bolj transpa-rentno bi vodili investicije, sicer pa orientiranost proračuna ni slaba,« je povedal Godec. Na slabo vodenje projektov je opozoril tudi Ludvik Repolusk (SD): »Dolžina cevovoda se je s 26 kilometrov podaljšala na 31 kilometrov. To presega vse meje razumnega in dobrega okusa.« Sicer pa je, brez podpore opozicije (razen svetnika DeSuS Feliksa Mikložiča), koalicija v prvem branju potrdila predlog proračuna. Mojca Vtič Lenart • S sedme redne seje občinskega sveta Pred zdravstvenim domom brezplačno parkiranje dve uri Na več lokacijah v samem središču Lenarta po novem veljajo modre cone in brezplačno časovno omejeno parkiranje. To so na minuli, 7. redni seji sprejeli lenarški občinski svetniki, nekateri izmed njih pa so pri tem izrazili pomisleke glede časovne omejenosti parkiranja pred Zdravstvenim domom Lenart, ki velja 120 minut. Modre cone in časovno omejeno parkiranje je občinski svet potrdil na petih parkirnih mestih, in sicer na Maistrovi ulici pred zdravstvenim domom in lekarno, kjer je dovoljeno brezplačno parkiranje 120 minut, na Gubčevi ulici pred vrtcem, Partizanski cesti pred banko in pošto, delu parkirnega prostora na Nikovi ulici pred knjižnico, občino in upravno enoto ter na južnem delu parkirnega prostora pod Gostilno 29 na Trgu osvoboditve, pri notarju in zavarovalnici, kjer pa je brezplač- no parkiranje dovoljeno največ 90 minut. Po izteku dovoljenega časa bo voznik moral vozilo odpeljati, sicer mu bo sledila globa v višini 40 evrov. Svetniki so sicer pozdravili ukrep, hkrati pa izrazili več pomislekov. Milko Slanic, Saša Tomažič in Svetlana Bogojevič menijo, da je čas parkiranja pred zdravstvenim domom, ki je omejen na največ dve uri, prekratek. Oba sta izrazila še bojazen, da bodo nekateri zaradi časovne omejenosti parkiranja in posledičnega sankcioni- ranja raje parkirali na parkirnih mestih pred večstanovanjskimi stavbami. Župan Janez Kram-berger pa je odvrnil, da časovna omejitev pred zdravstvenim domom ne bi smela biti problem in še dodal: „Če v drugih središčih funkcionira, bi morala tudi pri nas, v nasprotnem primeru bomo pač zadevo spremenili." Konsolidirali občinske finance Sicer pa so svetniki in svetnice na seji med drugim sprejeli tudi rebalans proračuna za leto 2015. Z rebalansom se letošnji prihodki povečujejo za dobrih 200.000 evrov na 8,2 milijona evrov, poraba pa se povečuje za nekaj več kot 100.000 evrov na dobrih 7 milijonov evrov. Za odplačilo dolga so letos namenili skoraj 1 milijon evrov. Na seji je bilo sicer še pojasnjeno, da so konec leta 2015 naročili celovito notranjo revizijo predloga proračuna za leto 2016, pri notranji revizor-ki JM Ribič, d. o. o., ki jo izvaja pooblaščena državna revizorka Marija Ribič. Ribičeva pa je povedala, da je občina uspešno sanirala občinske finance, saj je leto končala z nultim stanjem. Monika Levanič Za namakalni sistem Selce 266.000 evrov Župan Kramberger je na seji med drugim podal tudi amandma, v katerem je predlagal 120.000 evrov več sredstev za namakalni sistem Selce. Kot je pojasnil, je KGZ Ptuj (Kmetijska svetovalna služba Lenart), obvestil občino, da se je k prvotnemu območju predvidenega namakanja priključilo še nekaj kmetovalcev, kar posledično pomeni povečanje območja namakanih površin ter stroškov investicije. Skupna površina namakanja tako zajema 39,67 ha kmetijskih površin. Celotna vrednost investicije bo znašala 266.185 evrov. Omenjeno vrednost pa bo v celoti podprl sklad EKSRP. Svetniki so oba amandmaja, ki ju je podal župan, ter proračun občine za prihodnje leto potrdili. Foto: Monika Levanič 8 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 5. januarja 2016 Podravje • Več kot polovica študentov in dijakov opravlja študentsko delo Obseg dela se po podražitvah zmanjšuje Dijaki in študentje z opravljanjem vseh študentskih del pridobijo ključne kompetence, ki so koristne ob koncu izobraževanja in iskanju prve zaposlitve, ne glede na to, katera študentska dela so opravljali in na katerem področju se želijo zaposliti, izhaja iz raziskave o študentskem delu, ki sta jo pripravila FDV in zavod Proštudent. Kot ugotavljajo avtorji raziskave, ima študentsko delo v Sloveniji dvojno vlogo. Dijakom in študentom, ki bi si radi izboljšali socialni položaj, omogoča zaslužek z lastnim delom. Na drugi strani dijaki in študenti z opravljanjem študentskega dela pridobivajo delovne izkušnje, še preden po koncu izobraževanja vstopijo na 'pravi' trg dela. Ob tem so zaznali, da praktično izobraževanje ni sistemsko predvideno v vseh izobraževalnih programih. »To je še posebej problematično na gimnazijskih ter univerzitetnih študijskih programih, na katerih se izobražuje velik delež dijakov (37 % v letu 2014) in študentov (57 % študentov na 1. bolonjski stopnji). Tudi tisti univerzitetni študijski programi, ki imajo predvideno obvezno praktično izobraževanje, v veliko primerih tega zagotavljajo v zelo omejenem obsegu, ki študentom ne zagotavlja dovolj velikega obsega relevantnih delovnih izkušenj. Prav tako dijaki in študenti, ki delo opravljajo, zanj praviloma niso plačani, kljub Foto: arhiv Obseg študentskega dela se je po podražitvi študentskega dela, kot ugotavljajo na e-Študentskem servisu, zmanjšal za 13 %. temu da bi morda po določilih kolektivnih pogodb ali zakonodaje morali biti. Tako ostaja študentsko delo za vse mlade v izobraževanju najpomembnejši vir pridobivanja potrebnih delovnih izkušenj pred nastopom na trgu dela. Zato se ga poslužuje zelo veliko dijakov in študentov,« so zapisali v raziskavi. Začasno in občasno delo dijakov in študentov 2008 152.884 1.391.200 84.258.616 345.126.082 2009 136.886 1.283.149 67.912.823 309.335.545 2010 134.014 1.318.279 80.294.901 308.422.853 2011 130.085 1.293.006 64.184.800 302.553.996 2012 120.161 1.186.760 56.639.525 276.348.104 Več kot polovici je študentsko delo odprlo pot do zaposlitve Ob tem so pripravljavci raziskave v poročilo vključili tudi podatke Ninamedie iz leta 2010, in sicer da je študentsko delo v Sloveniji eden najpomembnejših institutov za prehod iz izobraževanja na trg dela. Med 700 anketiranimi nekdanjimi študenti, ki so delali preko študentskega servisa, se jih je več kot polovica po diplomi zaposlila v katerem izmed podjetij, kjer so opravljali študentska dela. 70 % vseh anketiranih je dejalo, da jim je študentsko delo pomagalo pri spoznavanju trga dela in podjetij, dvem tretjinam pa je študentsko delo pomagalo pri spoznavanju lastnih potencialov in določanju poklicnih ciljev. Zaradi podražitev zmanjšanje obsega študentskega dela za 13 % A obseg študentskega dela se je po podražitvi študentskega dela, kot ugotavljajo na e-Štu-dentskem servisu, zmanjšal za 13 %. »Trenutna povprečna urna postavka je 4,6 evra neto, predlanska povprečna postavka pa je bila v istem obdobju 4,7 evra. Glede na to, da je bilo z novim zakonom uvedeno tudi plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in s tem bruto urna postavka, od katere se plača za tovrstne prispevke 15,5 %, to pomeni, da so si študenti uspeli »izposlovati« skoraj identično urno postavko predlanski, le da jim delodajalec sedaj krije tudi prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, njihovo delo pa se jim šteje v pokojninsko dobo,« so povedali na servisu. Sicer pa imajo trenutno na voljo okoli 1.200 prostih del, največ jih je v prodaji, v gostinstvu ter v proizvodnji. Sledijo strokovna in administrativna dela. »Najlažje oddamo bolje plačana dela, po navadi so to težja ali lažja kratkotrajnejša dela, pri čemer za težja fizična dela po navadi poprimejo fantje, dekleta pa po lažjih fizičnih delih, administrativnih delih in promocijah, kjer so velikokrat plačani tudi po učinku. Med bolje plačana dela sodijo tudi računalniška, pri katerih pa se velikokrat pričakujejo zelo specifična znanja,« so še povedali na servisu. Mojca Vtič Število dijakov in študentov od leta 2008 do 2013 in deleži opravljanja študentskega dela Vir: Poročilo izvedene raziskave med delodajalci in študenti * Število dijakov in študentov ni povsem točno, saj ima ista oseba pravico delati preko različnih ŠS. Obseg študentskega dela v letu 2013 je znašal 239,5 milijona evrov. Koncesijska dajatev (posredniki, ŠOS, štipendije) je iz tega naslova znašala 55,1 milijona evrov, dodatna koncesijska dajatev (dajatev za študentske domove) pa 4,8 milijona evrov. V proračunski sklad za štipendije je bilo vplačanih 36,9 milijona evrov, posredniki dela in ŠOS pa so iz tega naslova prejeli vsak 9,1 milijona evrov. Leto Skupno število dijakov in študentov Število dijakov in študentov, ki so opravljali študentsko delo Delež dijakov in študentov, ki so opravljali študentsko delo 2009 199.421 136.886 68,6 % 2010 197.140 134.014 68,0 % 2011 187.035 130.085 69,6 % 2012 182.211 120.161 66,0 % Vir: Poročilo izvedene raziskave med delodajalci in študenti Slovenska Bistrica • Dve pošti na seznamu za preoblikovanje » Pozitivnih plati pogodbene pošte zaenkrat ne vidim veliko« Preoblikovanje poštnih poslovalnic v pogodbene se nadaljuje. Slovenjebistriški svetniki in svetnice so na decembrski seji na mize prejeli predloga o preoblikovanju poštnih poslovalnic na Pragerskem in Zgornji Polskavi. Občinski svet je izrekel negativno mnenje, vendar kot kaže dosedanja praksa, to preoblikovanja ne bo zadržalo. Pogodbena pošta že deluje v Šmartnem na Pohorju. In čeprav Pošta Slovenije zagotavlja, da se kakovost storitev ne spreminja, nekatere razlike so, je povedal predsednik KS Modest Motaln: »Krajani so opozorili, da jim največjo težavo povzroča dvig. V večini so namreč komitenti NKBM. Pri klasični poštni poslovalnici so lahko dvigovali, kolikor so imeli stanja na računu oziroma kolikor je bilo na voljo gotovine v poslovalnici, pogodbene pošte pa delujejo z dvigom samo preko POS-terminala. Posledično pride do slabe volje ljudi, ki imajo pač nastavljene dnevne limite. Na pogodbeni pošti, vsaj za naš primer, so tudi omejitve pri sprejemanju gotovine: ko je plačilni dan za položnice, lahko uslužbenka pogodbene pošte sprejme maksimalno 3.000 evrov gotovi- ne oz. je lahko ima toliko deponirane. Predstavljajte si, da pride gostinec in položi večjo vsoto.« Preoblikovanje pošte ima posledice tudi za delovaje krajevne skupnosti, ki mora sedaj vso pošto odpremljati v Slovenski Bistrici. »To so trije glavni razlogi, kaj se je spremenilo in kaj je pri prejšnji ureditvi bilo bolje. Pozitivnih plati pogodbene pošte zaenkrat ne vidim veliko,« je dodal Motaln. Rezultat raziskave: uporabniki so zadovoljni Poglavitna značilnost pogodbene pošte je v tem, da se sicer majhen obseg poštnih storitev združi z drugo dejavnostjo pogodbenika (trgovsko, turistič-no-informacijsko, lekarniško ...). Kot menijo na Pošti, je takšen model delovanja ugodnejši z vidika uporabnikov poštnih stori- tev, saj je odpiralni čas pogodbene pošte, ki opravlja tudi druge dejavnosti, lahko precej daljši, poštne storitve pa zato dostopnejše. Glede omejitve zneskov posameznih plačilnih transakcij Foto: Anja Pšeničnik Tudi v največji nemestni krajevni skupnosti na Bistriškem, na Zgornji Polskavi, poslej pogodbena pošta pa so na Pošti pojasnili, da je dogovorjen maksimalni znesek posameznih plačilnih transakcij 1.000 evrov (za pravne osebe 1.000 evrov dvig s TRR, 3000 evrov polog) zaradi zmanjševanja varnostnih tveganj pri poslovanju pogodbene pošte, ki jih povzroča hramba večje vsote gotovine na pogodbeni pošti. »Tudi v Pošti Slovenije smo zelo zainteresirani za sodelovanje z Novo KBM glede storitev za komitente Nove KBM (dvigi, pologi na transakcijske račune fizičnih oseb) na pogodbenih poštah. Nova KBM odločitve o sodelovanju na pogodbenih poštah v tem trenutku še ni sprejela,« so povedali. V Sloveniji trenutno deluje še 416 pošt, 110 pa jih posluje kot pogodbena pošta. Mojca Vtič torek • 5. januarja 2016 Tednikov praznični intervju Štajerski TEDNIK 9 Ana Vurcer • Postavna Trnovčanka osvaja glasbene odre Učiteljica za vedno Ponosna Slovenka Ana Vurcer, ki prihaja iz Trnovske vasi, je članica popularne hrvaške glasbene skupine Učiteljice, s katero niza uspehe. Po poklicu je sicer resnično učiteljica, a je šolsko kredo zamenjala za glasbene odre, se preselila v Beograd in se popolnoma predala ljubezni do glasbe. Dobrih pet let si poučevala na eni izmed ljubljanskih osnovnih šol. Si kdaj sanjala o tem, da boš postala znana glasbenica? „Moje sanje so se že od malih nog vrtele predvsem okrog glasbe. Ne o tem, da bi postala znana, temveč o tem, da bi z glasbo razveseljevala ljudi. Ko sem bila stara pet let, so bile moje sanje, da bi igrala violino, na srečo sta moja starša te sanje uresničila. Najprej so bili majhni odri, na katerih sem nastopala, potem so postajali vse večji, prav tako so sanje ter želje postajale vse večje. Violino igram skoraj 25 let, 15 let pa aktivno nastopam. Še pred Učiteljicami sem sodelovala s številnimi slovenskimi glasbeniki, kot so skupina Glissando, Halgato bend, Gitano bend, Nova legija, tamburaši iz Cirkulan, Podstenski tam-buraši iz Kočevja, pevka Mili, Marjan Zgonc, Omar Naber in mnogi drugi." Kaj je pretehtalo, da si pustila službo v Ljubljani in čisto zares skočila v glasbene „Na dveh stolih hkrati ne moreš sedeti, tako tudi jaz nisem mogla hkrati opravljati dveh različnih poslov. Ni bilo več časa za spanje, ne za družino, ne za prijatelje. Nekaj mesecev sem poskušala usklajevati vse obveznosti v šoli in skupini, nato pa sem prišla do zaključka, da tako ne bo šlo. Prevladala je moja ljubezen do glasbe; odločitev niti ni bila tako težka in moram reči, da mi ni žal. Šalim se, da sem tako ali tako ostala učiteljica, le da zdaj samo za vikende Kako je sicer nastala skupina Učiteljice? „Priznana glasbena produ-centa Dušan Bačic in Bojan Dragojevic iz Beograda, avtorja številnih glasbenih uspešnic Severine, Nede Ukraden, Jelene Rozge, Jasmina Stavro-sa ..., sta se odločila, da bosta ustanovila svojo skupino. Naredila sta avdicijo za dekleta v Zagrebu, nanjo sem se tudi sama prijavila. Prijavilo se je več kot 100 deklet iz Hrvaške in seveda sem bila izredno vesela, da sem bila med tremi izbranimi. Sama sem se prijavila, ker sem zmeraj rada spoznavala nove ljudi v glasbenem svetu, spletala nova FOTO: osebni arhiv Pevka Ana Vurcer svoje uspehe niza z glasbeno skupino Učiteljice. sodelovanja in ker sem verjela, da gre za dobro stvar, saj za tem stojita avtorja največjih hitov v zadnjem času." Brez ljubezni do glasbe gotovo ne bi šlo ... „Glasba mi je zmeraj pomenila zelo veliko. Nikoli mi ni bilo težko nešteto večerov preživljati na kakšnih vajah ali sobotnih večerov namesto zunaj s prijatelji preživljati na nastopih. Sedaj imam srečo, da se lahko posvetim izključno glasbi." In kako je videti tvoj dan? Si po vseh teh nastopih sploh želiš kakšne zabave, glasne glasbe? „Moji dnevi se med seboj zelo razlikujejo. Ko punce nimamo nobenih obveznosti in nastopa, zelo rada dolgo spim. Poskušam, da se po napornih vikendih dobro spočijem. Rada kaj preprostega skuham, in če se le da, jem doma. Čez dan se pozimi odpravim do fitnesa, kjer ohranjam kondi-cijo za nastope; ko je toplo, se odpravim na tek ali rolerje. Rada zavijem s prijateljicami na kakšno kavo, skupaj se večkrat odpravimo na potep po trgovinah, saj za nastope potrebujem precej različne garderobe. Skoraj vsak dan se v Beogradu odpeljem do glasbenega studia Empire, v katerem sem se zaposlila, tam se zmeraj kaj novega 'kuha' ©. Dušan in Bojan ustvarjata nove pesmi, velikokrat tudi sama snemam violino za druge izvajalce. Čeprav je nočno življenje v Beogradu zelo pestro tudi čez teden, se sama bolj redko odpravim na znane zabave po splavih in klubih. Tega imam že čez vikend čisto dovolj. Večere raje preživim v družbi meni dragih ljudi, brez gneče in glasne glasbe ali pa ostanem doma in pogledam kakšen dober film. Povprečno se mi takšni umirjeni dnevi zgodijo samo po trije na teden. Vsi ostali dnevi so popolnoma drugačni, to pomeni vstajanje zgodaj zjutraj, pakiranje za večdnevno odsotnost, večurna potovanja v avtomobilu, kjer naredimo čez vikend tudi po 2000 kilometrov. In potem seveda nastopi, intervjuji, fotografiranja, snemanja in spanje po hotelih. Tako gre bolj ali manj iz tedna v teden, tako da čas mineva zelo zelo hitro." Na svoji glasbeni poti si se srečala s številnimi glasbenimi zvezdami, sodelovale ste med drugim tudi s Severino ... „Kot skupina smo sodelovale z Jasminom Stavrosom, Nedo Ukraden in nazadnje še s Severino. Sicer srečujemo seveda celo glasbeno 'estrado in s časom to postane čisto običajno. Na prvi pogled so ti ljudje zvezde, ko pa z njimi klepetaš, pa vidiš, da so to vse čisto normalni ljudje. Tudi Severina. O njej imam zelo dobro mnenje, je dobra, pametna, uspešna ... Zmeraj je veselo, ko se srečamo na kakšnem nastopu in skupaj zapojemo Generale moj." Ali morda snemate kak nov hit? Kaj načrtujete? „Učiteljice seveda pridno delamo naprej, po izdanih šestih pesmih in videospotih, ki se redno vrtijo na radijskih in televizijskih postajah ter imajo na kanalu Youtube skupno več kot 50 milijonov ogledov, imamo pripravljeno že novo pesem, ki bo izšla takoj v začetku leta, prav tako seveda videospot, ki smo ga posnele v Romuniji. Gre za našo najbolj čustveno pesem do sedaj in komaj čakamo, da jo predstavimo. V Beogradu pripravljamo seveda že nove pesmi, s katerimi bomo zaokrožile naš album, ki je v planu v prvi tretjini novega leta. Načrtov in ciljev nam ne zmanjka." Ana, ti si sicer tudi izredno ponosna Slovenka. Pogrešaš kaj domačo državo, glede na to da sedaj živiš v Beogradu? „Zmeraj povsod ponosno povem, da prihajam iz Slovenije. Srečo imam, da imamo tudi v Sloveniji veliko nastopov, tako da se precej pogosto oglasim v Trnovski vasi pri svoji družini, trudim se, da najdem čas tudi za prijatelje, ki jih seveda pogrešam." Kakšno je življenje v Beogradu? „Življenje v Beogradu se precej razlikuje od tistega v Sloveniji. Najprej sem se morala navaditi,da je zelo velik in v njem živi veliko število ljudi, okrog 2,5 milijona. Tako se še danes po mestu velikokrat vozim z navigacijo. V mestu je zmeraj veliko ljudi, tudi ko je ura pozna, trgovine in lokali so odprti dolgo v noč, veliko je odprtih 24 ur. Brez težav tudi ob dveh zjutraj kupuješ mleko ali likalnik. Nočno življenje je zelo pestro, splavi in klubi so vsako noč polni tudi čez teden. V Beogradu se hitro porediš, na vsakem vogalu diši po dobri hrani, ne manjka pa seveda tudi veliko dobre glasbe, ki odmeva iz njihovih kafan. Sicer pa so med ljudmi precej velike razlike. So ljudje, ki veliko zaslužijo, je pa ogromno takih, ki živijo precej skromno. Ljudje so prijazni, radi imajo Slovence." Pravkar so minili prazniki. Si jih izkoristila tudi za skok v domače kraje? In kaj si si zaželela v novem letu? „Prazničen čas sem preživela razpeta med nastopi, ki jih v decembru seveda ni manjkalo, in svojo družino. Srečo imam, da me družina pri mojem delu podpira, tako da ni slabe volje, ker sem nastopala tudi na božični dan in novo leto. V novem letu si želim predvsem zdravja. Mislim, da je to tisto, kar je najpomembnejše." Monika Levanič Kaj najbolj obožuješ pri svojem delu in čemu bi se raje izognila? „Občutek, ko ljudje na naših nastopih pojejo naše pesmi skupaj z nami in uživajo, je nekaj, kar me ponese, da se še bolj potrudim. Pogosto pa si želim, da bi imela možnost teleportiranja z nastopa na nastop, tako bi se izognila dolgim vožnjam." Kaj si najraje privoščiš po napornem delavniku? „Po napornem dnevu si najraje privoščim dišečo kad, polno tople vode. In važno mi je, da je tišina. To pomeni nobenega radia in glasbe ©." Kaj sicer najraje ješ? „V Beogradu zelo rada obiskujem tržnice, tam imaš sadja in zelenjave na pretek in to najraje jem. Trenutno je pa precej aktualno, da iz Srbije v Slovenijo svojim bližnjim pripeljem fižol ©, ki tam dobro uspeva. Sicer pa je seveda zmeraj najboljše, ko pridem domov in mami skuha kaj dobrega." Kaj počneš v prostem času? In koliko ga sploh imaš? „V prostem času se rada ukvarjam s športom, rada berem ali obiščem svojo družino in prijatelje, ki so v Sloveniji. V Trnovski vasi me čakajo tudi živali, ki jih v Beogradu precej pogrešam. Največkrat se zgodi, da imam čez teden proste tri dni, ostali dnevi pa so ponavadi zapolnjeni z obveznostmi ter nastopi skupine. Prostih koncev tedna skorajda nimamo, avgusta smo imeli prostih 10 dni, da smo se odpravili na morje." Kaj pa tvoje zasebno življenje? Imaš partnerja? Razmišljaš kdaj o tem, da bi si ustvarila družino? „Svoje zasebno življenje poskušam ohranjati čim bolj zasebno ©. Veliko smo izpostavljene javnosti, tako da vsaj kakšen košček zasebnosti ohranjam zase. Zaenkrat pa še ne razmišljam kaj preveč o ustvarjanju družine." 10 Štajerski TEDNIK Podjetništvo torek • 5. januarja 2016 Ljubljana • Javni sklad za kulturne dejavnosti predstavil nove glasbene zbirke Od ljudskega glasbila do koncertnega inštrumenta Javni sklad za kulturne dejavnosti (JSKD) je v dneh pred božično-novoletnimi prazniki na novinarski konferenci predstavil novosti iz založbe JSKD z glasbenega področja: prvo knjigo o ustni harmoniki pri nas z naslovom Od ljudskega glasbila do koncertnega inštrumenta avtorice Darje Korez Korenčan, priročnik za dirigente Osnove dirigentske tehnike dr. Boruta Smrekarja, notno zbirko za mladinske pevske zbore Potujoča muzika 3 in notno zbirko za pevske zbore Evropske božične in koledniške ljudske pesmi, ki jih je priredil Janez Močnik. Darja Korez Korenčan se je prva v Sloveniji lotila tematike ustne harmonike ali orglic, kot jim pravimo, čeprav je ta močno razširjeno glasbilo in nastopa v različnih glasbenih zvrsteh. »Pred dvema letoma sem se kot novinarka in urednica TV Slovenija udeležila mednarodnega festivala ustne harmonike v nemškem Trossingenu. Tam je nastopila tudi naša zasedba Sorarmonica, hkrati pa sem imela na tem festivalu možnost spoznati številne izvajalce z vseh koncev sveta. Vse bolj sem ugotavljala, da je ustna harmonika lahko celo koncertni inštrument, na katerega je mogoče igrati prav vse zvrsti, od ljudske glasbe do klasike, bluesa, jazza in celo rocka,« pravi avtorica, ki je temeljito raziskala ter na 140 straneh knjige zbrala podatke in zapise o uporabi ustne harmonike pri nas. V knjigi je predstavila kratko zgodovino ustne harmonike, njen razvoj, delovanje in vrste, ki jih danes najdemo na trgu, nato pa se je posvetila zbiranju in urejanju materiala, ki priča o uporabi ustne harmonike pri nas. Tako je predstavila festival v Mokronogu, srečanja orgli-čarjev in seminarje v Begunjah na Gorenjskem ter povezanost tega inštrumenta z družino Avsenik, Blues harp festival in najbolj znane glasbenike, ki igrajo ustno harmoniko. V knjigi so predstavljene tudi različne glasbene zvrsti, ki jih igrajo izvajalci na ustni harmoniki. Gre za prvo tovrstno knjigo, v kateri je zbrana tudi vrsta zapisov in spominov različnih glasbenikov in ljubiteljev ustne harmonike na ta inštrument. Priročnik za dirigente - prvi po 45 letih Osnove dirigentske tehnike dr. Boruta Smrekarja so prvi tovrstni priročnik pri nas po 45 letih! Sebastjan Vrhovnik je v svoji recenziji o tem zapisal: »Literature za dirigiranje je na Slovenskem sicer nekaj na voljo, a njeno število ni ravno obsežno, pri čemer mora med posameznimi izdajami teh del navadno preteči precej let. Priročniki za dirigiranje so zato posebno dragoceni, vsakršno novo delo je dobrodošlo, saj pomembno dopolnjuje tovrstno literaturo pri nas. V preteklosti so se s področjem Sorarmonica - del zasedbe osmih glasbenikov, ki izvajajo klasično glasbo na ustni harmoniki zborovskega dirigiranja sistematično ukvarjala vidna imena slovenske glasbe in poskrbela, da smo imeli oziroma imamo tovrstno strokovno literaturo tudi v slovenskem jeziku. Prvi, ki se je posvetil pisanju priročnika za dirigiranje, je bil France Marolt; pripravil je delo z naslovom Skripta prvega pevovodskega tečaja, izšlo pa je tik po drugi svetovni vojni, leta 1946. Adolf Groebming je avtor priročnika Zborovodja, ki je zasnovan v treh delih in je kot celota izšel pri Državni založbi Slovenije leta 1950. Čez dobri dve desetletji, leta 1971, je Radovan Gobec napisal priročnik Dirigiranje, izdala pa ga je Zveza kulturnih prosvetnih organizacij Slovenije. Slovenski prostor je moral nato čakati kar 45 let, da je pred nami posodobljena strokovna literatura avtorja dr. Boruta Smrekarja Osnove tehnike dirigiranja (JSKD, 2015).« Sveže note za mlade pevce Mihela Jagodic, samostojna strokovna svetovalka za vokalno glasbo pri JSKD, pa je predstavila tretji del zbirke za zborovodje mladinskih zborov z naslovom Potujoča muzika 3: »Tretjo izvedbo Potujoče muzi-ke - koncerta z izvedbo novitet slovenskih skladateljev ter novo zbirko z enakim naslovom, v kateri zborovodjem mladinskih zborov ponujamo novo literaturo za mlade pevce, lahko najbolje opišemo z izrekom, da v tretje gre rado. Spet smo zbrali 20 različnih skladb. Med njimi so dvoglasne in triglasne, a cappella in s spremljavo, ljudske, izvirne, lažje, težje, da bo za vsak zbor kaj primernega. Kar nekaj novitet so prispevali naši skladatelji, nekaj skladb smo izbrali iz svetovne zakladnice, nekaj pa so jih navdahnile obletnice skladateljev ter obletnica konca druge svetovne vojne. Naj izbrane pesmi dopolnjujejo zborovske repertoarje in s svojo vsebino navdihujejo pevce.« Zahtevno notografijo je izdelal Vito Primožič, ki bo poskrbel tudi za separate (izvod vsake posamezne skladbe).« Evropske božične in koledniške ljudske pesmi Janez Močnik pa je nedavno tega pripravil izbor evropskih božičnih in koledniških pesmi. O njegovi zbirki je mag. Igor Teršar, direktor JSKD, povedal: »Nobenega praznika ni spremljalo toliko običajev in šeg kakor božič. Nekateri od njih so povezani z bogoslužjem v cerkvi, drugi so preproste ljudske pobo-žnosti, tretji le veselje ob prazniku. Da bi znali drug drugemu zaželeti srečo in biti hvaležni za drobne pozornosti, so nam lahko za vzor božični, novoletni in trikraljevski koledniki. Skladatelj Foto: Matej Maček. JSKD Janez Močnik je dolga desetletja zbiral slovenske ljudske pesmi, kasneje tudi drugih evropskih narodov. Pri nekaterih je našel le nekaj osamljenih besedil, pri drugih pa nič zapisanega. Za pričujočo pesmarico je zbral 89 božičnih in koledniških ljudskih pesmi iz evropskih držav ter jih v večglasju priredil za ženske, mešane in moške zbore ter moške zbore s solisti. Ločiti božične ljudske pesmi od koledniških je težko, saj zapisovalci mnogokrat ne poznajo oblik enih in drugih ter včasih morda niti ne ločijo ljudske pesmi od narodne ali ponarodele. S posebnim čutom za izvirno se je skladatelj posvetil besedilom pesmi, ki so pogosto v dialektu, zato se ne skladajo s splošno znanimi zapisi. Z lati-nično pisavo in vsemi ločevalni- Foto: Matej Maček. JSKD Od leve: Urška Bittner Pipan, pomočnica direktorja JSKD, Darja Korez Korenčan, avtorica knjige o ustni harmoniki, in Maja Cander, ki je vodila pogovore ob predstavitvi decembrskih izdaj JSKD mi znamenji je zapisoval nedotaknjeno, izvirno besedilo. Janez Močnik je opravil neprecenljivo in občudovanja vredno delo, ob katerem je čutiti natančnost in kritičnost pri odkrivanju neznanega ter njegovo občutljivost za zveneč zborovski stavek.« Vladimir Brlek, glavni in odgovorni urednik zbirke, pa je o Močnikovem delu povedal: »Ob drugih starih ljudstvih je bil tudi Rimljanom zimski sončni obrat praznični čas. Saturnalije, rimski praznik, ki je bil sprva določen le za 17. december, a se je kasneje podaljšal za cel teden (do 23. decembra) v čast bogu poljedelstva, so sčasoma začele dajati vse bolj vtis veseljačenja kakor prazničnega obredja. Ko je evropske dežele osvojilo krščanstvo, je slovesnosti ob rojstvu nepremagljivega sonca nadomestil spomin na Odrešenikovo rojstvo. Različne oblike praznovanja so iz liturgičnih prostorov počasi prehajale tudi zunaj njih. Od starih prazničnih običajev sta se v novejši čas ohranila vsaj dva - jaslice in koledovanje. Čeprav so jaslice iz cerkve prodrle najprej v meščansko, nato šele v kmečko okolje, so postajale vedno bolj del družinskega sveta, koledovanje pa je ostalo del javnega božičnega, novoletnega in trikraljevskega obredja. Koledniki so obiskovali družine, jim voščili dušni in telesni blagor in srečo ter s tem opravili pomembno obredno dejanje, obenem pa so si prislužili kakšen skromen dar. Vendar zbiranje darov ni bilo nikoli osnovni namen koledovanja. Svoj nastop so koledniki delno recitirali delno peli. Če druge pesmi niso znali, so uporabili splošno znano božično pesem, najpogosteje pa so znali posebne koledniške pesmi, ki so opisovale božične dogodke in včasih na koncu še namignile na pričakovani dar. Tako koledovanje kot koledni-ške pesmi razvrščamo v tri skupine: božične kolednice, ki jih pri nas imenujemo pastirske, ker se navadno začno z angelskim oznanilom pastirjem ter končajo z obiskom pastirjev v hlevčku, novoletne, ki predvsem voščijo srečo družini, in trikraljevske, ki pojo o obisku kraljev Gašperja, Melhiorja in Boltežarja ter njihovih kraljevskih darovih.« Za vse, ki jih to resnično zanimivo predpraznično »darilo« JSKD zanima, naj zapišemo, da so vse izdaje na voljo v spletni knjigarni JSKD. jš Anketa med športniki Po čem si bodo zapomnili leto 2015 in kaj pričakujejo od leta 2016? Strani 12 Šport v letu 2015 Strani 12, 13 Olimpijski komite Na Ptuju bo delovala regijska pisarna OKS Strani 14 Šolski šport Napredujeta ekipi OŠ Juršinci in OS Videm Stran 14 Mali nogomet V Juršincih zmaga za Šic bar Stran 15 Mali nogomet V Markovcih slavili Videmčani in Stojnčani Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bez-jak, Milan Zupanc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Vesna Osterc, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoíluiajti naí na íu¿toun¿m íjitzíu! RADIOPTUJ tut a/ttetcc www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Srečno 2016 Leti, leti, leti ... Prevc! Če se po jutru dan pozna, potem bo leto 2016 za slovenski šport resnično uspešno. To nas še posebej veseli zaradi tega, ker je leto olimpijsko. Kdor pozna otroško igro leti, leti, ve, da je treba ob omembi stvari, ki letijo, dvigniti roke. Če se bo kdo igral to priljubljeno igrico v teh dneh, bo moral ob omembi imena Peter Prevc dvigniti roke, sicer izpade iz igre. Prevc namreč leti, leti ... Zmagovito je začel že na prvi dan novega leta, ko je v nemškem Garmisch-Partenkirchnu ušel konkurentom, v podobnem slogu je nadaljeval 3. januarja, ko je na prvi tekmi avstrijskega dela novoletne turneje v Innsbrucku še enkrat pokazal izjemno predstavo, ki so se ji poklonili tudi konkurenti na čelu s Severinom Freun-dom. Prav z njim Peter bije epski boj za prestižno lovoriko turneje štirih skakalnic. Da ne gre za dvoboj, ki bi ga nestrpno spremljali samo slovenski ljubitelji skakanja, ampak za globalnega, najbolje orisujejo prenosi na TV-programu Eurosport. Čeprav gre od tam slika v vse dele sveta, je dvoboj Prevc-Freund (na fotografiji spodaj) povsem v ospredju, drugim so namenjene le medijske drobtinice. Zgodba je res velika in izjemno srečni smo lahko, da imamo v Sloveniji po Primožu Peterki znova junaka, ki zaenkrat premaguje vse pritiske in suvereno krmari proti končni zmagi na turneji. Razplet bo sicer znan šele po zadnji tekmi, ki bo v sredo potekala v Bischofshofnu. Gledanost tega prenosa bo najbrž podirala vse rekorde . Vsi skupaj si želimo, da bi tudi na koncu turneje slišali slovensko himno . Te občutke v novem letu privoščim tudi vsem drugim vrhunskim športnikom, ob tem pa še vsem skupaj številne užitke v športnem udejstvovanju in zvrhan koš zdravja in sreče. Jože Mohorič Rokomet • RK Jeruzalem Ormož Prvi cilj že izpolnjen, drugi dosegljiv 17 dni premora med prvim in drugim delom sezone je za rokometaše Jeruzalema minil, kot bi švignil. Reprezentančni kandidati mladinske in kadetske vrste (jure Kocbek, Tilen Kosi, Miha Kavčič, Dominik Ozmec, Gašper Horvat) so počivali še manj. Kocbek je z mladinci odigral tekmo proti Avstriji, preostali fantje so v Izoli odigrali dve tekmi proti Italijanom in se veselili zmag s 27:19 in 31:22. Horvat je prispeval 12, Kavčič 6, Ozmec 4 in Kosi 2 zadetka. Pred kadeti Slovenije je zdaj močan turnir na Danskem, kjer bosta poleg gostiteljev Skandinavcev in Slovencev nastopili še Francija in Hrvaška. Ormožani bodo priprave na drugi del sezone pričeli že v sredo, 6. januarja. Saša Prapotnik: »Omenjena četvorka bo izpustila del treningov, ki jih bomo pričeli v sredo, 6. januarja. Poškodbe so sanirane in na razpolago bodo vsi igralci, ki so dres nosili v prvem delu sezone. Želimo namreč v pravi formi pričakati drugi del sezone, zato bomo letos odigrali precej več pripravi) alnili tekem, kot je to bilo v naši navadi. Prvo bomo odigrali v torek, 12. januarja, v Ormožu proti reprezentanci Alžirije. Naši nasprotniki bodo še Drava (14 .1. na Ptuju), Maribor (16. 1. v Mariboru), Drava (21. 1. v Ormožu) in Varaždin (26. 1. v Varaždinu).« Drugi del prvenstva bodo Ormožani pričeli v soboto, 6. februarja, z gostovanjem v Trebnjem. Saša Prapotnik: »Takoj na začetku nas čaka Trimo, ki je ODMEVI IZ ŠPORTA vsak ponedeljek med 09.00 in 10.00 z Jankom Bezjakom. ŠPORTNE NOVICE vsak dan ob 13.10 Da boste na tekočem o domačih in svetovnih športnih dogodkih poslušajte RADIO PTUJ. RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Foto: Črtomir Goznik Ekipa Jeruzalem Ormož je v prvem delu sezone izpolnila oz. celo presegla pričakovanja. zmeraj neugoden nasprotnik tako na doma kot v gosteh. Februar bo odgovoril na vprašanje, ali lahko dosežemo še drugi zadani cilj v tem prvenstvu - uvrstitev v končnico šestih najboljših ekip v državi. Prvi cilj, obstanek v ligi, smo že izpolnili do novega leta. Naši tekmeci v februarju bodo Trimo, Slovenj Gradec, Koper in Slovan. Štiri osvojene točke so nuja, šest želja, osem pa bi nam popolnoma odprlo vrata Lige za prvaka. Če najdemo formo, kot nas je krasila na začetku sezone, in če nas zaobidejo poškodbe, potem je vse mogoče. Dodatnih deset tekem v Ligi za prvaka bi za naš mlajši del ekipe bil kot češnja na torti, saj počasi ob izkušenem delu ekipe dajemo vse več minut svojim talentiranim rokometašem.« Sedmouvrščena ekipa prvega dela sezone ne bo doživela nobenih igralskih sprememb. Saša Prapotnik: »Sezono nadaljujemo z isto ekipo, nobenih sprememb ne bo. Z igralskim kadrom smo več kot zadovoljni. Še enkrat moram pohvaliti izkušenejše rokometaše, ki so pod svoje okrilje vzeli fante letnikov 1996,1997 in 1998 ter jim pomagajo pri nabiranju prepo-trebnih izkušenj. Prav zaradi dobre harmonije v ekipi verjamem, da smo sposobni ujeti 6. mesto. To bi bila nagrada za vse nas v klubu, ki se trudimo, da je mesto Ormož po dolžini staža igranja v elitnem razredu četrta ekipa (Celje PL, Gorenje Velenje, Trimo Trebnje, Jeruzalem Ormož). Verjemite, da to ni lahka naloga za tak mali kraj, kot je Ormož. Ampak s trdim delom se da marsikaj postoriti. In trdo delo bo iztočnica ormoškega kluba tudi v prihodnosti - od najmlajših selekcij do članske ekipe.« Na reprezentančnem nivoju ste prevzeli generacijo letnikov 2000 in mlajše. Pričakovanja? Saša Prapotnik: »Po zlati medalji v Utrechtu (letniki 1996/97) in srebrni v Tbilisiju (letniki 1998/99) bi si še v tretje želel popeljati reprezentanco na Olimpijski festival evropske mladine. Je pa uvrstitev generacije 2000/01 na ta festival leta 2017 odvisna od uspešnosti kadetov (letni- STATISTIKA EKIPE JERUZALEM ORMOŽ: 7. Jeruzalem Ormož 18 točk 15 tekem, 9 zmag, 6 porazov gol razlika 404:412 STATISTIKA IGRALCEV: 83 1. Bojan čudič 2. Rok Žuran 3. Jure Kocbek 4. David Bogadi 5. Gal Cirar 6. Siniša Radujkovic 7. Danijel Mesaric 8. Dejan Veselko 9. Miha Kolmančič 10. Miha Kavčič 11. Jaša Rajšp 12. Tilen Kosi 13. Gregor Grizolt 14. Gašper Horvat 15. Dominik Ozmec 16. Igor Petrovič (55) zadetkov, 11 tekem 73, 14 tekem 42 (1), 15 tekem 36, 15 tekem 32, 15 tekem 27, 13 tekem 26, 11 tekem 23 (11), 15 tekem 15, 15 tekem 15, 15 tekem 13, 14 tekem 8 (2), 8 tekem 4, 15 tekem 4, 7 tekem 3,14 tekem 1,9 tekem Foto: Črtomir Goznik Saša Prapotnik, trener Jeruzalema Ormoža STATISTIKA VRATARJEV: 1. Tomislav Balent 147 obramb, 14 tekem 2. Marin Šutalo 29 obramb, 14 tekem 3. Kevin Caf 1 obramba, 1 tekma ki 1998/99) na letošnjem EP na Hrvaškem. Uvrstitev na prvih pet mest dve leti starejše generacije bi zadostovala za naš nastop na OFEM. Generacija 2000/01 je zelo solidna in bi si zaslužila nastop na svojem prvem velikem tekmovanju. Zal sami nimamo vpliva na razvoj dogodkov, vendar verjamemo, da bomo s pomočjo ormoških rokometašev v kadetski reprezentanci uspeli doseči čim višji rezultat Slovenije na EP« Uroš Krstič 12 Štajerski Šport, rekreacija torek • 5. januarja 2016 Srečno 2016 Anketa med športniki: v ■ ■ ■ ■ po cem so si zapomnili leto 2015 in kaj pričakujejo od leta 2016? Foto: Črtomir Goznik Peter Balta (padalec - Aeroklub Ptuj): »Želim si zdravja svojih najdražjih, da bi lahko več časa preživel s svojima hčerkicama in seveda ženo. Želje glede športa pa so, da bi osvojil čimveč zlatih kolajn, da bi razveseljeval Ptujčane. Glavni cilj za 2016 je poleg vojaškega svetovnega prvenstva v Rusiji seveda civilno svetovno prvenstvo v ZDA in tudi ohraniti večletno premoč v svetovnih pokalih z reprezentanco ter kakšna posamična zmaga. Svoji ptujski ekipi pa bi želel, da se vrne v svoje stare tire in zasije s kakšno kolajno na svetovnih pokalih.« Foto: Crtomr Goznik Sašo Petek (trener ZRK Ptuj): »Leto 2015 si bom najbolje zapomnil po tem, da sem zaključil prvo sezono vodenje ženske članske rokometne ekipe ZRK Ptuja, s katero smo osvojili 4. mesto v 2. ligi. Sezona je bila zelo težka, saj je v klubu ostalo malo igralk. Kljub temu smo v klubu ponosni, da igramo z domačim kadrom in da igralke igrajo predvsem zato, ker imajo rade rokomet. V letu 2016 pa želim predvsem uspešno zaključeno sezono brez poškodb in po možnosti uvrstitev nazaj v elitno 1. žensko ligo. Sam sebi želim čim večjo motivacijo kot trener, čim večje uspehe s člansko ekipo in vsem ekipam (generacijam) kluba ZRK Ptuj. Vsem drugim pa želim v letu 2016 zdravje, sreče in uspehov na vseh področjih.« Foto: Crtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Maja Bedrač (Atletski klub Ptuj): »Za leto 2016 si želim najprej veliko zdravja in da bi bila uspešna v šoli. Ker je bilo lansko leto v moji športni karieri odlično, si želim, da bi bilo tako tudi letos. Najprej si želim, da dosežem normi za evropsko prvenstvo za mlajše mladince in za svetovno prvenstvo za mladince. Na EP si želim priti do medalje, na SP pa vsaj do finala. Na domačem terenu pa bi si želela, da izboljšam svoje osebne rekorde in dosežem tudi kakšen državni rekord v skoku v daljino v svoji kategoriji ali pa v kategoriji višje.« Anja Cvirn (Zenski odbojkarski klub GM mobil Ptuj): »Vsak športnik si za novo leto zaželi predvsem dvoje: zdravje in uspeh pri svojem delu. Zato želim vsem ljubiteljem športa leto brez poškodb, tisti občutek sreče, ko se doseže zmaga, in zadovoljstvo, ko si na-denejo športno opremo. Zase in za svojo ekipo pa upam na uspešen preostanek sezone, številčno podporo s tribune in veliko osvojenih nizov.« Foto: Crtomr Goznik Matej Marin (kolesar): »Leto 2015 je bilo zame leto razočaranj, največje pa je bilo, ko mi je matični klub preprečil nastop za slovensko reprezentanco na 1. evropskih igrah v Bakuju. Svetla točka je, da sem sezono končal brez resnih poškodb. V športu je vedno krivulja vzponov in padcev - nikoli ne gre obupati, treba je delati in napredovati proti zastavljenemu cilju. Zahvalil bi se rad za pomoč v letu 2015 vsem v kolesarskem klubu Perutnina Ptuj. Lepo je priti v svoj stari klub, kjer si vedno sprejet, kot da si še njihov član. Vsem ptujskim športnikom želim uspešno leto 2016 na športni in osebni ravni in da dosežejo svoje zastavljene cilje. Po 25 letih tekmovanja v vseh starostnih kategorijah - od dečkov do elite - sem se enostavno odločil, da preneham tekmovati. Pač nisem našel ekipe, ki bi imela enake interese kot jaz. Problem je bil v tem, da je moja letošnja ekipa tik pred podaljšanjem zavrnila pogodbo za 2016. Bilo je čudno z njihove strani, povsem nepričakovano.« Jure Matjašič (Nogometni klub Zavrč): »Leto 2015 je prineslo veliko stvari, lepih spominov. Na športnem področju je bilo prav tako zelo pestro in dokaj uspešno. Minilo je brez poškodb, kar je najpomembnejše. Seveda pa si v letu 2016 želim narediti korak naprej na nogometnem področju in da tudi to leto mine tako mirno kot iztekajoče se v družbi mojih najbližjih, z obilo smeha, zdravja, sreče. Prav tako želim vsem bralcem, da ob novem letu pozabite vse slabe stvari, ki so se zgodile, in da vam novo prinese srečo, ljubezen in to, kar si sami najbolj želite. Srečno 2016.« Foto: Crtomr Goznik Franjo Rozman (predsednik Športne zveze Mestne občine Ptuj): »V letu 2016 si želim, da bi naši športniki osvojili čimveč medalj na OI v Riu. Če bi bil med njimi kakšen Ptujčan, bi pa se mi izpolnile želje še za nekaj let nazaj in za naprej. Za ptujski šport si želim, da bi bilo več sodelovanja, več aktivnih športnikov, rekreativ-cev, da bi na vseh prireditvah sijalo sonce, da bi jadralci imeli veter ... Zelim si, da bi nova regijska pisarna OKS bila dodana vrednost za ptujski šport. Zase si želim, da bi tako kot lani večkrat »zaplaval« v dobri družbi.« Sport v letu 2015 JANUAR Foto: Crtomr Goznik Denis Lazar (Boks klub Ring Ptuj): »Moje osebne želje za prihajajoče leto so, da bi celo leto preživel brez kakšnih bolezni in poškodb, ki bi me lahko zelo ovirale pri športnem udejstvovanju. Kar se tiče športnih želja, pa sta na prvih mestih zmaga v boksarski ligi in na državnem prvenstvu, saj je to zame osebno pogoj, da se pokažem zunaj naših meja. Upam še na dobre rezultate na dvobojih evropskega pokala. Razmišljal bom tudi o kvalifikacijskem turnirju za letošnje olimpijske igre v Rio de Janeiru - najverjetneje se bom udeležil turnirja, ki bo maja v Turčiji in bo zadnji, na katerem si bo možno priboriti olimpijsko vstopnico.« Miroslav Moleh (predsednik Strelskega društva Juršinci): »Leto, ki se je izteklo, je postavilo pred nas kar nekaj izzivov, zadali pa smo si tudi kar visoke cilje, ki so pri športu, s katerim se ukvarjamo, skoraj neizogibni. Nekatere cilje smo uresničili, pri drugih pa nas čaka še kar nekaj dela. V našem društvu se ukvarjamo s športnim streljanjem, ki od vsakega tekmovalca zahteva kar nekaj psihičnega in fizičnega treninga za dosego dobrih rezultatov na tekmovanjih. Veliko vlogo v našem društvu imajo mladi tekmovalci, od pionirjev do kadetov in mladincev, ki s pomočjo našega trenerja dosegajo odlične rezultate tako na šolskih, regijskih kot na državnih tekmovanjih, tekmujemo pa tudi v članski in veteranski kategoriji. V letu, ki se je pričelo, si želimo ohraniti vsaj discipline in tekmovanja, na katerih smo nastopali do sedaj, in pridobiti čim več mladih članov, ki želijo spoznati in trenirati športno strelstvo. V novem letu vam v svojem in v imenu Strelskega društva Juršinci želim veliko sreče in zdravja, vsem športnikom pa uspehov na majhnih in velikih tekmovanjih ter da bi v tem olimpijskem letu dosegali tudi 'olimpijske' rezultate.« Pripravila: David Breznik in Tadej Podvršek - v finale Lige malega nogometa MNZ Ptuj so se uvrstile ekipe ŠD Rim, Poetovio Plin-dom 080 73 00 in KMN Dra-ženci. Nekoliko presenetljivo so prvaki postali člani ekipe KMN Draženci; - atletinja Maja Bedrač je v Zagrebu na mednarodnem mitingu v dvorani zmagala med članicami v skoku v daljino z rezultatom 616 centimetrov. To je njen osebni rekord, s katerim je izpolnila normo za nastop na SP za mlajše mladinke; - na DP v plavanju v 25-me-trskih bazenih v Ljubljani sta iz Plavalnega kluba Terme Ptuj tekmovali Lora Grobelšek in Klara Benko. Lora je popravila svoj dve leti star osebni rekord na 100 metrov hrbtno; - na mednarodnem strelskem tekmovanju v Trzinu sta Kevin Venta in Majda Raušl osvojila 3. mesti; - Šahovska akademija BMP in Šahovsko društvo Ptuj sta izvedla novo tekmovanje Fide Open - 1. odprti turnir Šahovske akademije BMP 2015. V hotelu Roškar v Hajdošah je med člani zmagal Zdenko Jušič iz ŠK Zagorje ob Savi, najboljši šahist ŠD Ptuj je bil Danilo Po-lajžer na 6. mestu; - Nika Strašek (TK Terme Ptuj) je osvojila naslov državne prvakinje v konkurenci U-12. V konkurenci U-14 je Blaž Vidovič osvojil 3. mesto; - na rokometnem svetovnem prvenstvu v Katarju sta sodelovala tudi Ormožan Marko Bez-jak v dresu slovenske in Ptujčan Renato Vugrinec v dresu makedonske reprezentance. Slovenija je zasedla končno 8. mesto; - Ormožan Kevin Venta je slavil na mednarodnem turnirju v streljanju z zračno pištolo v Rušah; - na skupščini ŠD NŠ Drava Ptuj so ime kluba spremenili v NK Drava Ptuj; - na Odprtem prvenstvu Avstralije v tenisu je Blaž Rola v prvem krogu tekmovanja igral proti Adrianu Mannarinu. Francoz je upravičil vlogo favorita in zmagal s 3:0 v nizih; - Ta mara Zidanšek (TK Terme Ptuj) se je na mladinskem turnirju v Kolumbiji uvrstila v finale med posameznicami, v paru pa je slavila z Rusinjo Levashovo. Na podobnem turnirju v Ekvadorju je slavila med posameznicami; - športnika leta v MO Ptuj sta postala Mina Markovič (šestič) in Blaž Rola (prvič). Priznanje za življenjsko delo je prejela Silva Razlag; - na turnirju navijaških skupin v malem nogometu (Supporters Cup Ptuj 2015) so bili najboljši člani navijaškega društva Real Madrid. FEBRUAR 2015 - Blaž Rola je nastopil na močnem ATP turnirju v Buenos Airesu serije 250 z nagradnim skladom 575 000 dolarjev. Z zmagama proti Čehu Jiriju Ve-selyju in Argentincu Facundu Bagnisu je dosegel doslej najboljši rezultat na turnirjih serije 250. Ustavil ga je Argentinec Carlos Berlocq; - v Ljubljani je potekalo dvoransko prvenstvo Slovenije v atletiki za člane in članice v tekih in skokih. Iz AK Ptuj se je najbolj izkazala v skoku v daljino Maja Bedrač, ki je osvojila 2. mesto. 15-letna atletinja je za srebrno medaljo skočila 616 centimetrov in s tem izenačila svoj osebni rekord. Nina Kolarič je osvojila 4. mesto -isto uvrstitev je dosegla tudi na dvoranskem balkanskem prvenstvu v Carigradu; - v športni dvorani v Podčetrtku je potekal finalni turnir Pokala Slovenije v futsalu. Nanj so se presenetljivo uvrstili tudi mladi igralci Futsal cluba Ptuj, ki jih vodi Aleksander Fu-rek. V polfinalu so izgubili s favoriti, ekipo Oplast Kobarid, in zasedli 3. do 4. mesto; - ženski nogometni klub MSM Ptuj je tekmoval na zaključnem turnirju Zimske ženske lige v Vipavi v starostni kategoriji U-17 in osvojil 3. mesto; - Atletski klub Ptuj je februarja na mestnem stadionu na Ptuju organiziral zimsko prvenstvo Slovenije v metih v članski in mlajši mladinski kategoriji. Članica domačega kluba Veronika Domjan je v metu diska kar trikrat popravila lastni državni članski rekord in ta sedaj znaša 56,31 metra; - Nogometni klub Drava Ptuj je organiziral dvodnevni mednarodni turnir za starostne skupine U8, U9, U10 in U11, na katerem je igralo 42 ekip iz Hrvaške, Madžarske, Avstrije in Slovenije; - Nika Strašek in Taja Lonča-rič sta s teniško reprezentanco Slovenije na ekipnem EP na Češkem osvojili 5. mesto; - športnik leta v občini Kidričevo je postal nogometaš Robert Kurež. MAREC 2015 - na mednarodnem šahovskem turnirju v Novi Gorici je zmagal Aleksander Beljavski; - v dvorani v Kidričevem je potekala mednarodna tekma v futsalu med selekcijama Slovenije in Irana; - na balkanskem prvenstvu v atletiki je Miki Prstec osvojil dve zlati, Branimir Komel pa bronasto medaljo; - v Zavrču so slovesno odprli prenovljen nogometni stadion; domači nogometaši so ugnali Domžale z rezultatom 1:0; - na prvi tekmi nove sezone v motokrosu je Tim Gajser v Katarju zasedel 4. mesto v razredu MX2; - Urška Kuharič in Sašo Sto-jak sta nastopila na EP v streljanju na Nizozemskem; - Andrej Volokitin (Šahovski društvo Ptuj) je na EP osvojil 9. mesto; - Evropska atletska zveza je v Leiri pripravila 15. evropski zimski pokal v metih. Veronika Domjan je v metanju diska v konkurenci mlajših članic osvojila 3. mesto; - Boks kluba Ring se je izkazal v slovenski boksarski ligi in po šestih krogih prepričljivo osvojil 1. mesto; - v športni dvorani Tabor je bilo DP v judu za člane in mlajše kadete. V članski konkuren- Foto: arhiv torek • 5. januarja 2016 Šport Štajrnhi 13 Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Mladi atleti AK Ptuj Maja Bedrač, Grega Pavlovič in Veronika Domjan v družbi trenerjev Aleša Bez- Dejan Zavec se je lani aprila še drugič okronal z naslovom svetovnega prvaka, tokrat super velterske jaka in Gorazda Rajherja. kategorije po verziji WBF. ci v kategoriji do 78 kilogramov je Urška Urek (JK Drava Ptuj) osvojila tretje mesto. Pri mlajših kadetinjah je Nika Šlamber-ger postala državna prvakinja, tretja pa je bila Viktorija Zadra-vec. - Nika Belaj in Ina Unger (NTK Cirkovce) sta na DP med mlajšimi kadetinjami osvojili 3. mesto med dvojicami, Ina pa še tretje med posameznicami. Bronasto medaljo je med dvojicami osvojila še Daniela Toma-nič Butkovska (NTK Ptuj); - v 1. A-ligi v streljanju z zračno puško je med ekipami slavila ekipa SD Jožeta Kerenčiča Miklavž, tretja je bila ekipa SK Ptuj. Ptujski mladinci so postali državni ligaški prvaki. Strelski klub Ptuj je v streljanju z zračno pištolo osvojil Pokal Slovenije, ki zajema skupne rezultate članov, mladincev in kadetov, dosežene v tekmovalni sezoni 2014/15. Med posamezniki je bil prvi Kevin Venta; - KBV Ptuj je praznoval 40-le-tnico delovanja; - zlati grb Slovenske Bistrice je osvojil Aljaž Venko; - igralke Kegljaškega kluba Drava so v sezoni 2014/15 osvojile končno 3. mesto v 2. ligi - vzhod; - Gimnazija Ormož je v rokometu osvojila končno 2. mesto med srednješolskimi ekipami; - na Rogli je potekalo 24. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Kevin Venta in Urška Kuharič sta osvojila bronasti odličji, Majda Raušl je bila peta. Med mladinci je Sašo Stojak osvojil 2. mesto; - ženski odbojkarski klub GM mobil Ptuj je v sezoni 2014/2015 igral v 2. ligi -vzhod in pod vodstvom Petra Primca osvojil 2. mesto; - ženska ekipa Namiznote-niškega kluba Ptuj je v sezoni 2014/15 igrala v 1. slovenski ligi in na koncu osvojila 6. mesto ter si je zagotovila obstanek med elito. Pri moških je ekipa NTK Cirkovce osvojila končno 6. mesto. APRIL 2015 - Dejan Zavec je v mariborski dvorani Tabor drugič postal svetovni boksarski prvak; Belgijca z armenskimi koreninami Sasha Yengoyana je pred več kot 4000 navijači ugnal s soglasno sodniško odločitvijo in se okitil s pasom prvaka super-velterske kategorije po verziji WBF; - Judo klub Drava je v športni dvorani Center pripravil 24. Pokal Ptuja, na katerem je nastopilo 400 tekmovalcev v starostnih kategorijah od 8. do 23. leta. Judo klub Drava se je veselil skupne ekipne zmage; - Kolesarski klub Perutnina Ptuj je z odliko organiziral kolesarsko dirko Pokal Poli 2015. Tekmovali so dečki C, B in A, deklice C, B in A, mlajše mladinke, starejše mladinke, članice, mlajši mladinci, mladinci in amaterji; - v rekreativni košarkarski ligi PARKL je tretjič zapored slavila ekipa Adecco Maribor; - na finalu državnega prvenstva v bovlingu sta se med posamezniki Črtomir Goznik in Bojan Klarič (oba BK Ptuj) uvrstila v finale; prvi je osvojil 6., drugi pa 12. mesto; - nogometna ekipa Aluminija U-15 je pod vodstvom trenerja Boruta Kolarja zmagala na finalnem turnirju slovenskega tekmovanja Nike Premier Cup in se uvrstila na evropsko finalno tekmovanje na Dansko; - Tim Gajser je v Italiji prvič slavil na dirki za svetovno prvenstvo v razredu MX2; - v športni dvorani Gimnazije Ptuj je Boks klub Ring Ptuj pripravil 24. državno prvenstvo za posameznike, na katerem je sodelovalo 85 tekmovalcev iz 19 klubov. Naslova državnega prvaka sta si iz domačega kluba priboksala Aleš Kujavec in Anja Jabločnik; - v Ormožu je potekal 14. ormoški mali maraton. Na njem je v teku na 21, 10 in 5 km sodelovalo več kot 250 tekačev; - na Ptuju je bil izveden 2. turnir državnega prvenstva v kikboksu, na katerem je nastopilo 229 tekmovalcev iz 21 slovenskih klubov; - Blaž Rola je na turnirju ATP Challenger v Santosu v Braziliji z nagradnim skladom 50.000 dolarjev dosegel turnirsko zmago - drugo v svoji karieri; - župan MO Ptuj Miran Senear je pripravil sprejem za dosedanje prejemnike Bloud-kovih priznanj s ptujskega območja; - Yacht club Biograd, Euro-nautic Yacht club, Brodarsko društvo Ranča Ptuj in Jadralno športno društvo Felnar Ptuj so pripravili jadralno regato Ptuj-čanka, ki se po novem imenuje Poetovio Cup. Sodelovalo je 27 posadk; - Kevin Venta je popravil 43 let star državni rekord v streljanju z zračno pištolo na 50 m -zadel je 562 krogov. MAJ 2015 - na kolesarski dirki Nave Di Fontanafredda v Italiji je Luka Sagadin iz KK Perutnina Ptuj slavil v konkurenci 164 tekmovalcev; - na DP v namiznem tenisu za kadete so igralci NTK Ptuj osvojili tri medalje: Katja Krajnc bronasto med posameznicami, dvojica Marsel Šegu-la-Katja Krajnc pa med mešanimi dvojicami; - Sven Lah in Maruša Plank (TK Terme Ptuj) sta se na DP U-18 prebila do polfinala med posamezniki. Med dvojicami se je Sven skupaj s Schweiger-jem uvrstil v finale; - Ormožan Marko Bezjak (Magdeburg) je na zaključnem turnirju nemškega pokala v rokometu osvojil naziv najboljšega igralca - MVP; - NK Drava Ptuj je v dveh koncih tedna na Ptuju izvedel 10. mednarodni nogometni turnir Mladi dravaš 2015. Na njem so igrali nogometaši selekcij U-7, U-8, U-9, U-10, U-11 in U-13; - kolesar Luka Sagadin je v dresu reprezentance v ekipni konkurenci slavil na dirki na Češkem; - v Termah Ptuj in njihovi okolici je bil v organizaciji Tekaškega kluba Maraton izpeljan 14. Ptujski triatlon, na katerem je nastopilo več kot 300 tekmovalcev; - Plavalni klub Terme Ptuj je organiziral mednarodni plavalni miting Pokal Terme Ptuj 2015, na katerem je nastopilo 297 plavalcev in plavalk iz 28 klubov; - na EP v Innsbrucku se je Mina Markovič v balvanskem plezanju uvrstila v finale, kjer je osvojila 6. mesto; - Blaž Rola je na turnirju grand slam v Roland Garrosu nastope končal v 2. krogu kvalifikacij - ugnal ga je Šved Elias Ymer; - KBV Ptuj je praznoval 40-le-tnico delovanja - klub je leta 1975 ustanovil Srečko Arnuš. Prisoten je bil tudi predsednik OKS Bogdan Gabrovec. Ob slovesnosti je potekal finale državnega prvenstva v kikbo-ksu. Iz KBV Ptuj so v point fi-ghtingu državni prvaki postali Tilen Repina, Nino Bratušek, Lara Vuzem Vajda, Dominik Ljubec, Gašper Mlakar Valentin, Vito Čurin, Rok Potočnik in Luka Vindiš. V kick lightu je bil državni prvak Timi Pungeršak. Iz KBV Ormož so državni prvaki postali Dejan Kociper (point fighting), Rok Tomažič in dvakrat Žan Tomažič (light contact); - mladinci NK Aluminij so se uvrstili v finale pokalnega tekmovanja; v finalu so izgubili z ekipo Domžal; - na gimnastičnem DP so člani GD Ptuj osvojili tri medalje: Tjaša Flanjak (2. med članicami), Tevž Vargič (1. med cicibani) in dekliška mladinska ekipa v postavi Vita Toličič, Nuša Maj-cenovič, Eva Veselič in Nina Ekart (3. mesto); - Ta mara Zidanšek in Pia Čuk sta dvakrat zapored slavili med dvojicami na ITF-turnirjih, Nina Potočnik (Galtena) je na podobnem v Velenju prav tako slavila med dvojicami; - Maja Bedrač in Grega Pavlovič sta v dresu slovenske atletske reprezentance nastopila na 33. BRIXIA mitingu v Italiji. Maja je v skoku v daljino med mlajšimi mladinkami osvojila 2. mesto (627 cm), Grega pa je v teku na 200 metrov s časom 21,90 sekund dosegel osebni rekord in izpolnil normo za nastop na SP za mlajše mladince; - pokal MNZ Ptuj v nogometu je osvojila ekipa Drave, ki je v finalu ugnala ekipo Stojncev; - v 2. slovenski nogometni ligi so bili igralci Aluminija na pragu uvrstitve v 1. ligo, a so v zadnjem krogu nesrečno izgubili v Krškem (zadetek so prejeli v zadnji minuti tekme); - Klub tajskega boksa Muay Thai Gym Ptuj je osvojil naslov prvaka mednarodne lige; - ekipa Rokometnega kluba Jeruzalem Ormož je v slovenski elitni ligi osvojila končno 7. mesto; - Ženski rokometni klub Ten-zor DP Logik Ptuj je v tekmovalni sezoni 2014/15 v 1. B-ligi osvojil 4. mesto; - v 1. B-rokometni ligi med moškimi je ekipa Drave v sezoni 2014/15 osvojila končno 5. mesto, ekipa Moškanjci-Go-rišnica 8. mesto in ekipa Velike Nedelje zadnje, 14. mesto; - nogometaši Zavrča so v 1. slovenski ligi osvojili končno 5. mesto; naslov prvakov so osvojili igralci NK Maribor. JUNIJ 2015 - v dodatnih kvalifikacijah za napredovanje v 1. ligo oziroma obstanek v njej je bila ekipa Gorice v dveh tekmah boljša od Aluminija (0:0, 1:2); - nogometaši Drave so se preko dodatnih kvalifikacij in dveh tekmah proti Odrancem (2:0, 1:2) uvrstili v 2. slovensko ligo; - na ptujskem igrišču za golf je potekal promocijski turnir v footgolfu; - na dirki za EP v Orehovi vasi je v elitnem razredu EMX Open slavil Tim Gajser; - na DP v cestni vožnji je Žan Žnidar iz KK Perutnina Ptuj med dečki C osvojil 2. mesto; - na tekmi v kikboksu za svetovni pokal v Riminiju v Italiji sta se med zmagovalce v svojih kategorijah vpisala Lara Vuzem Vajda in Gašper Mlakar Valentin (KBV Ptuj); - Ina Unger (NTK Cirkovce) je na Mastersu za svojo ekipo priborila prvo zmago - slavila je v kategoriji mlajših kadetinj; - ekipa Ženskega nogometnega kluba MSM Ptuj je osvojila 1. mesto v ligi deklet U-15; - Tamara Zidanšek je junija osvojila kar dva turnirja ITF Futures z nagradnim skladom 10 000 dolarjev - v Banja Luki in Telaviju; - Blaž Rola je izpadel v 1. krogu grand slam turnirja v Wimbledonu - ugnal ga je Avstralec Matthew Ebden; - Perutnina Ptuj, Kolesarski klub Perutnina Ptuj, Radio-Te-dnik Ptuj in Dialog so pripravili 13. Poli maraton, ki se ga je udeležilo 4320 kolesarjev; - novi predsednik Športne zveze MO Ptuj je postal Franjo Rozman - pred tem je zvezo deset let vodil Fredi Kmetec; - na Grobniku se je pričela nova sezona svetovnega pokala v skokih na cilj. Na Hrvaškem se je med vso svetovno elito tokrat zares izkazal Gora-zd Vindiš (Aeroklub Ptuj), saj je zmagal med posamezniki. Ekipa AK Ptuj je osvojila 5. mesto; - Atletski klub Ptuj je organiziral Prvenstvo Slovenije za mlajše mladince in mladinke, na katerem je nastopilo blizu 370 tekmovalcev. Med zmagovalce so se vpisali Grega Pavlovič (tek na 100 in 200 m), Maja Bedrač (tek na 100 metrov in skok v daljino) in Jurček Korpič Lesjak (met kladiva); - na 1. evropskih igrah sta nastopila tudi Denis Lazar (Boks klub Ring) in strelka z zračno puško Urška Kuharič (Kovinar Ormož); - na Hajdini je bil organiziran turnir Golgeter Hajdina za nogometaše v mlajših kategorijah, na katerem je nastopilo več kot 50 ekip; - v Mariboru je potekalo atletsko prvenstvo Slovenije za starejše mladince in mladinke ter prvenstvo Slovenije za mlajše člane in članice. Iz AK Ptuj so zmage osvojili Veronika Domjan (v suvanju krogle in metu diska), Maja Bedrač (skok v daljino) in Aljaž Brlek (tek na 110 m z ovirami); - na atletskem članskem pokalu Slovenije v Celju sta iz AK Ptuj zmagali Veronika Domjan in Nina Kolarič (skok v daljino); - Avto moto društvo Ptuj je na kartodromu v Hajdošah pripravilo karting dirke za državno prvenstvo in pokal Sportstil; - na 6. večernem teku čez ptujski grad je nastopilo 231 tekačev in tekačic; - na 49. mednarodnih igrah šolarjev v Antwerpnu so iz MO Ptuj nastopali atleti in judoisti. V atletiki so nastopili Filip Zele-njak, Vid Sever, Saša Maučec, Eva Kaube, Doroteja Turk, Sara Serdinšek in Dona Ferš, v judu pa Filip Laura, Rene Kloar, Viktorija Zadravec in Nika Šlam-berger. JM, DB Uspešna teniška dvojica Tamara Zidanšek in Pia Čuk vadi pod vodstvom trenerja Zorana Krajnca. 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 5. januarja 2016 Olimpijski komite Slovenije Mali nogomet Na Ptuju bo delovala regijska pisarna OKS V začetku meseca decembra je bil na seji izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) potrjen sklep o ustanovitvi regijske pisarne OKS na Ptuju. Ta bo uradno začela delovati 1. januarja 2016 in bo imela sedež v prostorih Zavoda za šport Ptuj. Gre za pomembno novost, s katero je OKS začel leta 2003. V zadnjih letih sta si za odprtje pisarne na Ptuju najbolj prizadevala predsednik Sveta zavoda za šport Ptuj Stanko Gla-žar in bivši predsednik Športne zveze MO Ptuj Fredi Kmetec. Po številnih usklajevanjih je bil projekt sedaj končno podprt. Regijske pisarne po Sloveniji na različnih nivojih pomagajo športnim zvezam, klubom, društvom in organizacijam na lokalni ravni. Zakaj ste si prizadevali, da Ptuj dobi regijsko pisarno OKS? S. Glažar: »Širše ptujsko območje je športno izjemno razgibano in tekmovalno uspešno. Osnovne pogoje za razvoj te dejavnosti pa lahko zagotavljaš, če imaš podporo lokalnih skupnosti, države in evropskih virov. Gre predvsem za sofinanciranje gradnje in vzdrževanje objektov, prireditev, izobraževanje strokovnega kadra ter pravočasno Foto: Črtomir Goznik Stanko Glažar: »Pisarno bo vodil Franjo Rozman, ki je tudi predsednik Športne zveze MO Ptuj.« pridobivanje tovrstnih informacij. Za vzpostavitev regijske pisarne OKS smo si prizadevali že kar nekaj let. Glede na to, da sem bil znotraj OKS član skupščine kot predstavnik regije Maribor, ki vključuje celotno Podravje, sem vsekakor zagovarjal interes po samostojnosti dela Sp. Podravja, ki ima dovolj velik teritorij in razvito športno dejavnost. Pri tem mi je največ pomagal prejšnji predsednik Športne zveze MO Ptuj Fredi Kmetec in predsedniki športnih zvez našega območja. Regija Ptuj tako sedaj zajema športne zveze in društva na področju lokalnih skupnosti v uprav- nih enotah Ptuj, Slovenska Bistrica in Ormož: Ptuj, Cir-kulane, Destrnik, Dornava, Gorišnica, Hajdina, Juršinci, Kidričevo, Majšperk, Markov-ci, Podlehnik, Sveti Andraž v Sl. goricah, Trnovska vas, Videm, Zavrč, Žetale, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Makole, Poljčane, Ormož, Središče ob Dravi in Sv. Tomaž.« Kakšno pomoč bo lahko nudila regijska pisarna? S. Glažar: »Olimpijski komite Slovenije - združenje športnih zvez je naša krovna športna organizacija, ki je ustanovila regijske pisarne z namenom povezovanja športa na državni ravni z lokalnim okoljem. Osnovne naloge regijskih pisarn so predvsem: - nudijo pomoč občinskim športnim zvezam v regiji pri uresničevanju dogovorjenih programov razvoja športa ter prizadevanju za ustanavljanje športnih zvez občin, kjer jih ni in je izražen interes društev za njihovo ustanovitev; - uveljavljajo model sofinanciranja športa na lokalni ravni v skladu z nacionalnim programom športa 20142023; - spodbujajo medobčinsko povezovanje in čezmejno sodelovanje; - nudijo pomoč pri zbiranju podatkov o športnih programih (prireditve, vadba) v enoten športni koledar www.infosport.si; - nudijo pomoč pri zbiranju statističnih podatkov o številu delujočih društvenih športnih organizacij v regiji in vključenosti prebivalstva v njihove programe ter pri vzpostavitvi medsebojno povezanih športnih organizacij v posamezni regiji in na nacionalni ravni; - pripravljajo predloge za podeljevanje priznanj, po pooblastilu pa lahko tudi podeljujejo potrdila in priporočila športnikom in športnim organizacijam v svoji regiji; - povezujejo se z lokalnimi mediji in skrbijo za obveščanje o aktualnih športnih dogodkih in aktivnostih v regiji; - v sodelovanju s strokovnim svetom športa za vse (SSŠV) se vključujejo v projekte OKS-ZŠZ in jih koordinirajo ali vodijo v okoljih, ki jih pokrivajo; - v sodelovanju s SSŠV sodelujejo pri organizaciji posvetov na temo aktualne zakonodaje in ostalih strokovnih vprašanj." Kdo bo deloval v ptujski regijski pisarni OKS in kakšne bodo njegove naloge? S. Glažar: »Pisarno bo vodil Franjo Rozman, ki je tudi predsednik Športne zveze MO Ptuj. Njegove naloge so opredeljene v okviru pristojnosti, ki jih je OKS prenesel na regijske pisarne.« DB Šolski šport • Odbojka, učenke Napredujeta ekipi OŠ Juršinci in OŠ Videm-Leskovec Zelo množično je bilo tudi tekmovanje v odbojki za učenke letnikov 2001 in mlajših. V predtekmovanju se je v štirih skupinah merilo 13 ekip, po dve najboljši iz vsake sta napredovali v polfinale. To je bilo na sporedu sredi decembra v Cirkovcah in Markovcih, finalni del pa je bil odigran v Jur-šincih. Domača ekipa je tam suvereno slavila, na območno tekmovanje pa se je uvrstila tudi ekipa OŠ Videm-Lesko-vec. Rezultati, predtekmova-nje: skupina A (OŠ Juršinci): Juršinci - Cirkulane-Zavrč 2:0, Cirkulane-Zavrč - Kidričevo 1:2, Majšperk - Cirkulane-Za-vrč 2:1, Majšperk - Kidričevo 2:1, Juršinci - Majšperk 2:0, Kidričevo - Juršinci 0:2; skupina B (OŠ Žetale): Žetale - Videm-Leskovec 0:2, Vi-dem-Leskovec - Hajdina 2:0, Hajdina - Žetale 0:2; skupina C (OŠ Podlehnik): Podlehnik - Ljudski vrt 0:2, Ljudski vrt - Breg 2:1, Breg -Podlehnik 2:0; skupina D (OŠ Cirkovce): Cirkovce - Dornava 2:0, Dornava - Markovci 0:2, Markov-ci - Cirkovce 0:2. Polfinale: Skupina a (OŠ Markovci): Juršinci - Markovci 2:0, Markovci - Ljudski vrt 0:2, Žetale - Markovci 2:0, Žetale - Ljudski vrt 2:0, Juršinci - Žetale Zmagovalna ekipa medobčinskega tekmovanja v odbojki za dekleta: OS Juršinci 2:0, Ljudski vrt - Juršinci 0:2; skupina b (OŠ Cirkovce): Majšperk - Cirkovce 0:2, Cirkovce - Breg 2:0, Videm-Leskovec - Cirkovce 2:0, Videm-Leskovec - Breg 2:0, Majšperk - Videm-Leskovec 0:2, Breg - Majšperk 0:2. Finale (OŠ Juršinci): Juršinci - Žetale 2:0, Žetale -Videm-Leskovec 1:2, Cirkovce - Žetale 0:2, Cirkovce - Vi-dem-Leskovec 0:2, Juršinci -Cirkovce 2:0, Videm-Leskovec - Juršinci 0:2. Vrstni red: 1. OŠ Juršinci 2. OŠ Videm-Leskovec 3. OŠ Žetale 4. OŠ Cirkovce 5.-6. OŠ Ljudski vrt 5.-6. OŠ Majšperk 7.-8. OS Markovci 7.-8. OŠ Breg 9. OŠ Kidričevo 10. OŠ Cirkulane-Zavrč 11.-13. OS Hajdina 11.-13. OŠ Podlehnik 11.-13. OŠ Dornava ZLMN Ormož: V obeh ligah napeto ČLANI REZULTATI 6. KROGA: Pu- šenci dresi-tisk.si - Mihaela, d. o. o. 4:3, Bar Ajda Hidus -Frankovci Gostilna Črni ribič 8:5, Bar Pri lipi Prevozništvo Jerebič - AP Gaube 0:2, Vi-čanci Vičar transport - Klub ormoških študentov 4:1, Bar Gaja Ivanjkovci - Mladost Miklavž pri Ormožu 3:3, NK Ormož mladina - Bar Ribnik Ormož 1:15. 1. AJDA HIDUS 6 5 1 0 38:15 16 2. AP GAUBE 6 5 1 0 23:7 16 3. RIBNIK ORMOŽ 6 4 1 1 38:10 13 4. VIČANCI VIČAR 6 4 1 1 21:8 13 5. LIPA PREV. JEREBIČ 6 3 2 1 17:14 11 6. GAJA IVANJKOVCI 6 3 1 2 17:16 10 7. MLADOST M. 6 2 2 2 12:7 8 8. MIHAELA D. O. O 6 1 1 4 18:28 4 9. FRANKOVCI Č. RIBIČ 6 1 0 5 17:28 3 10. KOŠ 6 1 0 5 17:32 3 11. PUŠENCI 6 1 0 512. 8:31 3 NK ORMOŽ ML. 6 1 0 5 10:44 3 VETERANI REZULTATI 4. KROGA: Smoki Bar As 2 Ormož - Di-zelaši 4:1, Vičanci - Tomaž Trcko 0:7, Pušenci dresi-tisk. si - Ormož Mladost Miklavž pri Ormožu 11:1. 1. BAR AS 2 SMOKI 4 3 10 11:5 10 2. PUŠENCI 3 3 0 0 20:5 9 3. TOMAŽ TRCKO 4 2 1 1 13:7 7 4. DIZELASI 3 2 0 1 10:7 6 5. MALA NEDELJA 3 1 0 2 6:10 3 6. VIČANCI 3 0 0 3 4:13 0 7. ORMOŽ MLADOST M. 4 0 0 4 5:22 0 UK ONL Videm ČLANI ZAOSTALE TEKME: EHM Team - KMN Majolka člani 2:7 , NK Tržec R21 - ŠD Lan-cova vas člani 6:2 , KMN Majolka člani - ŠD Zg. Pristava Bar Incognito 7:1. 1. KMN MAJOLKA 5 5 0 0 36:14 15 2. ŠD ZG. PRISTAVA 5 3 1 1 23:16 10 3. EHM TEAM 2 5 3 1 1 16:18 10 4. NK TRŽEC R21 5 2 1 2 31:25 7 5. ŠD SELAN PETROVIČ 5 2 12 19:17 7 6. COPY SITAR ČLANI 5 2 1 2 18:16 7 7. EHM TEAM 5 2 1 2 17:16 7 8. ŠD AS 5 1 1 3 20:25 4 9. ŠD POBREŽJE ČLANI 5 1 1 3 14:24 4 10. ŠD LANCOVA VAS 5 0 0 5 12:35 0 VETERANI REZULTATI 6. KROGA: ŠD Pobrežje veterani - ŠD Selan Gostilna Kozel 6:3, ŠD Lan-cova vas veterani - J P Team 2:5, Joe Fernandes Copy Sitar veterani - KMN Majolka veterani 0:2. 1. MAJOLKA VETERANI 6 6 0 0 45:8 18 2. POBREŽJE VETERANI 6 3 1 2 22:15 10 3. SELAN GOS: KOZEL 6 3 12 16:17 10 4. JP TEAM 6 3 1 2 24:27 10 5. COPY SITAR VET. 6 1 0 5 7:21 3 6. LANCOVA VAS (-1) 6 0 1 5 8:34 0 Darko Lah Ples Uspešno tudi na zadnji tekmi v letu 2015 V sredini decembra je bil v Mariboru velik tradicionalni mednarodni plesni dogodek Maribor Open. Udeležilo se ga je več kot 400 plesnih parov iz 25 držav. Na njem sta uspešno tekmovala tudi Ana Ekart in Ivan Jarnec. V petek sta v kategoriji Rising star standard osvojila 5. mesto. V soboto sta tekmovala v standardnih plesih in v močni konkurenci 46 plesnih parov iz 11 držav osvojila 9. mesto. V nedeljo sta si ob številni podpori domačega občinstva priplesala še uvrstitev v finale in tam osvojila 6. mesto. Z uvrstitvami na tekmovanju, ki ima v Sloveniji najdaljšo tradicijo, sta zadovoljna, vendar sta obenem prepričana, da zmoreta še več. V soboto in nedeljo sta tekmovala v kategoriji starejših mladincev, v kateri se bosta za dobre uvrstitve borila še naslednji dve leti. UR UR Ana Ekart in Ivan Jarnec Na območno tekmovanje potuje tudi ekipa OŠ Videm-Leskovec. Šahovski kotiček V Spuhlji najboljši David Murko Končan je tudi zadnji šahovski turnir v letu 2015 v organizaciji Šahovske sekcije Spuhlja. To je bil Božično-no-voletni turnir, ki je bil odprtega tipa in se ga je v Spuhlji udeležilo 36 igralcev iz bližnje in daljne okolice. Vrstni red: 1. David Murko, 2. Andraž Šuta, 3. Mitja Kramberger. Vsi se prejeli nagrade, priznanje pa je prejel tudi najboljši krajan Spuhlje Mirko Kuhar. UR torek m 5. januarja 2016 Šport, rekreacija Štajrnhi 15 Strelstvo Mali nogomet • Turnir v Juršincih Ormozani drugi v Ljutomeru y Juršincih zmaga za SÎC bar 7. Pokal SD Mesto Ljutomer Na strelišču v dvorani ŠIC Ljutomer se je na 7. pokalu Strelske družine Mesto Ljutomer v streljanju z zračno puško pomerilo 45 tekmovalcev iz Hrvaške in Slovenije. Med posamezniki je slavil Valter Pajič (Koloman Flisar Tišina), s 614,8 kroga; sledijo: Robi Markoja (Štefan Kovač Turnišče; 614,5), Tadej Žalik (Štefan Kovač Turnišče; 609,8), Tadej Horvat (Kovinar Ormož; 609), Karlo Vrančic (Zelenbor; 608,1), Jan Šumak (Kovinar Ormož; 607,8), Raj-ko Robnik (Mesto Ljutomer; 607,3), Mirko Tenšek (Janko Jurkovič Videm; 605,9), Dragan Turk (Zelenbor; 602,5) in Samo Zelko (Koloman Flisar Tišina; 601,5). Pri dekletih je zmagala Saša Marija Ratnik (Koloman Flisar Tišina), ki je zadela 621,5 kroga. Za Ratnikovo so se uvrstile Klavdija Pufič (FLV; 620,2), Urška Kuharič (Kovinar Ormož; 619,4), Vesna Markelj (Lotrič Železniki; 614,9), Tamara Čer-ni (Gančani; 609,3), Bianka Vogrinčič (Črenšovci; 608,1), Petra Vernik (Kovinar Ormož; 608.1), Nuša Špindler (Mesto Ljutomer; 604,4), Melisa Žalik (Koloman Flisar Tišina; 598,2) in Vitomira Turk (Zelenbor; 598.2). Ekipno so slavili strelci SD Kolomana Flisarja Tišina (Saša Marija Ratnik 621,5, Valter Pa-jič 614,8, Samo Zelko 601,5) 1837,8 kroga, pred SD Kovinar Ormož (Urška Kuharič 619,4, Petra Vernik 608,1, Tadej Horvat 609) 1836,5 kroga in SD Štefana Kovača Turnišče (Robi Markoja 614,5, Tadej Žalik 609,8, Gregor Maučec 600,8) 1825,1 kroga. NŠ Ptujčanka Mateja Levanič se je po večletni odsotnosti s tekmovanj v regiji in nastopi za SD Kovinar Ormož ponovno vrnila na tekmovalna prizorišča domače regije. V prestopnem roku se je namreč pridružila strelcem v SD Kidričevo in bo okrepila tudi njihovo ekipo v 1. državni ligi. Očitno pa vodja ekipe še ni dovolj ocenil njene zmožnosti, saj je še ni uvrstil v ekipo regijske lige. Mogoče je prav ta neobremenjenost Mateje z ekipnim rezultatom tudi poskrbela za njen dober rezultat - 365 krogov. S tem je bila celo najuspešnejša tekmovalka SD Kidričevo z doseženim 3. mestom. Najvišji rezultat 368 krogov je dosegel Zlat-ko Kostanjevec iz SK Ptuj, drugega s 366 krogi pa Ernst Pompe iz DŠR Kungota. Ekipno so tokrat najvišji rezultat - 1084 krogov - dosegli strelci ekipe SD Juršinci I, dru- Futsal m Turnir v Ljutomeru Naslov mladim Ptujčanom Športna dvorana pri OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru je ob koncu decembra gostila 10 ekip na futsal turnirju za dečke v starosti do 11 let. Naslov najboljših je pripadel ekipi Drave U-11 iz Ptuja, 3. mesto pa so osvojili njihovi leto dni V Juršincih je pretekli teden potekal eden najmočnejših božičnih turnirjev v Sloveniji. Na že 12. tradicionalnem turnirju, ki so ga domačini poimenovali Štefanov turnir, se je predstavilo 24 ekip iz celotne Slovenije in Hrvaške. Zaradi časovne stiske so organizatorji iz ŠD Juršinci število ekip omejili na 24. Čez celoten dan se je v dvorani zbralo več kot 1000 gledalcev, ki so lahko uživali ob nogometnih vragolijah številnih zvenečih imen iz sveta futsala in nogometa. Z žrebom je imelo kar nekaj ekip kanček smole, na drugi strani pa sreče. Zagotovo so imeli najtežje delo v skupinskem delu igralci ŠD Juršincev in Bara Petra Boki, saj jim je žreb namenil zmagovalce, Šic bar. Iz skupinskega dela se je iz vsake skupine v četrtfinale uvrstila le ena ekipa. Kar nekaj favoritov se je tako poslovilo že v skupinskem delu. V četrtfinalu so lahko gledalci spremljali dvoboje Mi-klavški podmladek - DBS Engineering, Manar GT Meteorplast - Über alles, Šic bar Ss¡sspp-.,®i 1 Gamm®- i siiœ y iSiWSS'f ; m1 l!: w Zmagovalna ekipa turnirja v Juršincih - Šic bar - Mesarstvo Valenko, Transport Maučec - KMN Tomaž. Najtežje delo so imeli igralci ekipe Transport Maučec, saj jim je nasproti stalo vodilno moštvo 2. slovenske futsal lige. S kančkom sreče se jim je po streljanju 6-metrovk uspelo prebiti v polfinale. V polfinalu sta se ekipi Manar GT Meteorplast in Šic bar brez večjih težav uvrstili v finale. Tako sta se po dveh letih v finalu srečali novi ekipi. Po prikazanem na ce- lotnem turnirju sta si oba finalista zaslužila zaključni nastop. Dvorana se je pred finalom lepo napolnila, saj so navijači pričakovali pravi nogometni spektakel. Obe ekipi sta imeli v svojih vrstah kar nekaj sedanjih ali bivših reprezentantov in igralcev, ki so igrali v tujini. Za Manar GT Meteorplast je bil to že letošnji 11 turnir, na dosedanjih desetih so osvojili prav toliko zmag, zato ni čudno, da so veljali za nesporne fa- Mali nogomet • Turnir veteranov v Markovcih Slaviili Videmčani in Stojnčani Strelstvo • Regijska liga Mateja Levanič v SD Kidričevo gega - 1077 krogov - ekipa DŠR Kungota in tretjega le s krogom zaostanka SD Kidričevo I. Ekipa veteranov DŠR Kungota s pištolo povečuje prednost Na tretji tekmi lige so ekipno prepričljivo s prednostjo dvajsetih krogov zmagali veterani DŠR Kungota z doseženimi 547 krogi in s tem že lepo povedli v skupni razvrstitvi. Na drugo mesto se je z rezultatom 527 krogov uvrstila ekipa SD Kidričevo in na tretje z doseženimi 519 krogi SD Juršinci. V konkurenci posamezno je 187 krogov dosegel Ernst Pompe, drugi rezultat, 183 krogov, Horst Krasser (oba DŠR Kungota) in tretjega, 179 krogov, Mirko Moleh iz Juršincev. tp Ljubezen do nogometne igre je v soboto v športni dvorani v Markovcih združila čez sto igralcev, ki so prišlo na Novoletni turnir v malem nogometu za selekciji super- veteranov in veteranov. Na turnirju starih nogometnih prijateljev je sodelovalo 12 ekip, ponovoletno srečanje pa je organiziral Silvo Fošna-rič s pomočjo članov uprav- nega odbora NK Stojnci. V kategoriji veteranov je igralo osem ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Po skupinskem delu so se odigrale tekme za končne razvr- Vrstni red: 1. Šic bar 2. Manar GT-Meteorplast 3. DBS Engineering 4. Transport Maučec Naj peterka turnirja: Tjaž Lovrenčič (Manar GT-Meteor-plast), Denis Kramar (Šic bar), Luka Ciglarič (Šic bar), Žan Flis (Transport Maučec), Dario Lo-vrec (DBS Engineering). vorite. V prvem polčasu igra ni bila atraktivna, videlo se je, da je vložek velik. Čeprav je imela ekipa Šic bara manjšo terensko premoč, se to na semaforju ni poznalo. Pred drugim polčasom je bilo pričakovati napeto in do konca izenačeno tekmo. A to se na žalost trenerja Draga Bračka (Manar GT) ni zgodilo: na začetku drugega polčasa so nerazumljivo na klop potegnili golmana, kar se je izkazalo za vse prej kot dobro potezo. Po treh minutah v drugem polčasu je rezultat že kazal 3:0 za Šic bar iz Ljutomera. Čeprav so se igralci Manart GT na vse pretega trudili preobrniti rezultat, jim je na koncu zmanjkalo časa. Končni rezultat je bil 6:3. Nagrade in pokale najboljšim sta podelila Dejan Zavec in podžupanja občine Juršin-ci Dragica Toš Majcen. UR stitve. Največ je na celotnem turnirju pokazala ekipa Ma-jolka iz Vidma, sledili pa sta ji ekipi NK Gorišnica in NK Hajdina. Na turnirju supervetera-nov so se pomerila štiri moštva. Prvo mesto je osvojila ekipa NK Stojnci pred NK Markovci in NK Ormož. David Breznik Veteranska ekipa Majolka iz Vidma Med superveterani je slavila ekipa NK Stojnci. Mali nogomet • 7. spominski turnir Franca Škrinjarja Ljutomerčani pred Lenarčani v I mlajši soigralci iz ekipe U-10. V finalnem obračunu je Drava ugnala Bistrico iz Prekmurja (3:0), mlajša selekcija Ptuj-čanov pa je v »malem finalu« premagala vrsto Golgeterja iz Hajdine (2:0). Najuspešnejši vratar turnirja je bil Alex Šipek (Drava U-10), največ golov pa je dosegel Ali Sabur (Drava U-11). NŠ V ljutomerski športni dvorani ŠIC je potekal 7. spominski turnir Franca Škrinjarja v malem nogometu. Sodelovalo je 27 ekip, odigranih pa je bilo 43 tekem. V končnico so se uvrstile ekipe iz Ljutomera (SM team, ŠIC bar) ter Lenarta (Torpedo 05) in Razkrižja (Bar Smole). Igralcem iz Lenarta se je šele po boljšem izvajanju kazenskih strelov uspelo uvrstiti v finale, veliko lažje delo pa je imela vrsta SM team, ki je izločila vrsto ŠIC bara. V enakovredni igro finalistov so slavili Ljutomerčani. REZULTATI: polfinale: Torpedo - Bar Smole 3:1, SM team - Šic bar 3:0; tekma za 3. mesto: Sic bar - Bar Smole 5:4 (po kazenskih strelih); tekma za 1. mesto: SM team - Torpedo 2:1. Za najuspešnejšega vratarja turnirja je bil izbran Florjan Fras (Bar Smole), najboljši igralec je bil Uroš Kroflič (SM team), največ zadetkov (6) pa je dosegel Matija Kolman (Torpedo). Za SM team so igrali: Kukavica, Jolič, Rastoka, Vujovič, Grželj, Kroflič, Fetič, Režonja, za Torpedo pa: Pungartnik, D. Ploj, A. Ploj, T. Ploj, Satler, Kolman, Šnofl, Vrabl, Hager, Jurančič, Harl. NŠ ñ ■: ' • ' ■ .'•V •-•■'./.....' ■■■ ■ -..... à' -■■■....... ft^ÉM': ; i - I __■ : T1"-?-- i {H- V ! Drugo mesto na turnirju v Ljutomeru je osvojila ekipa Torpeda iz Lenarta. 16 Štajerski TEDNIK Ljudje in dogodki torek • 5. januarja 2016 Ptuj • Otroško silvestrovanje Prvo otroško silvestrovanje kot zaključek ptujske pravljice December je tudi v najstarejše slovensko mesto prinesel obilo dogodkov, s katerimi smo si polepšali praznične dni. Ptujska pravljica, ki se je začela 1. decembra s tradicionalnim prižigom prazničnih lučk, se je zaključila 31. decembra s prvim otroškim silvestrovanjem. Mestni trg je bil poln do zadnjega kotička. Otroci so simbolično nazdravili novemu letu. Pestro decembrsko dogajanje je v najstarejše slovensko mesto pripeljalo čas čarobnosti in veselja. Tako so se skozi kulturno-za-bavne prireditve predstavile dobrodelne in invalidske organizacije, nastopili so učenci osnovnih in glasbenih šol. Manjkali niso niti otroci iz Vrtca Ptuj, na odru pred Mestno hišo so za popestritev poskrbele tudi različne kul-turno-umetniške skupine s širšega ptujskega območja. Otroci so seveda z velikim pričakovanjem sprejeli dedka Mraza, teto Zimo in njuno spremstvo. Da pa ne bi na silvestrovo rajali samo veliki, je poskrbela družba Radio-Tednik Ptuj, ki je v sodelovanju z Mestno občino Ptuj in Perutnino Ptuj organizirala prvo otroško silvestrovanje na Ptuju. Tako so otroci skupaj s ptujskim županom Miranom Senčarjem ob 12. uri simbolično odštevali zadnje sekunde starega leta in s sokom nazdravili novemu letu. Za zanimivo dogajanje na Mestnem trgu so z otroško predstavo poskrbeli člani kulturnega društva Skorba, za čarovniške vra-golije je bil zadolžen čarovnik Av-gustino, za dobro vzdušje so skr- beli animatorji iz Zum kreative in Fun&Play, vodenje prireditve pa je bilo zaupano voditeljem Radia Ptuj. Glasbeni del so popestrili tudi zmagovalci prireditve Otroci pojejo slovenske pesmi. Za polne trebuščke so z brezplačnim kulinaričnim presenečenjem poskrbeli v Perutnini Ptuj. Tudi za polne trebuščke je bilo dobro poskrbljeno ... Trg Studenic je v času praznikov postal mesto Betlehem, hribček proti staremu gradu betle-hemske poljane, kjer so v prepro- stih hiškah prenočevali pastirji, v ruševinah gradu pa je bil urejen hlevček. Letos je praznične Stu-denice obiskalo nekaj manj kot Prvo otroško silvestrovanje je preseglo vsa pričakovanja, saj je bil Mestni trg poln do zadnjega kotička. Tako je Ptuj stopil ob bok mestom, ki imajo neprimerno daljšo tradicijo organiziranja tovrstnih prireditev. Največje otroško silvestrovanje v Sloveniji vsako leto poteka na Bledu, kjer se zadnja leta zbere več kot 2500 obiskovalcev. Ptujska pravljica iz leta v leto postaja skupni ptujski dogodek, prostor druženja vseh, ki si želijo, da bi mesto živelo tudi v času praznikov. Ptujčani lahko z lepimi dogodki v svoje mesto pripeljemo tudi obiskovalce iz okolice. Z dobro mero vztrajnosti, pozitivne energije in optimizma lahko tudi Ptuj nekoč postane prepoznaven kot organizator tovrstnih prireditev. Na koncu koncev je december čas lepih želja, novega upanja in načrtov za prihodnost, mar ne? Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Poljčane • Več kot 2000 let stara božična zgodba ponovno oživela Studeniške žive jaslice obiskalo več kot 8000 ljudi Več kot 2000 let staro božično zgodbo so že 17. leto zapored oživili tudi člani Turistične društva Samostan Studenice. Žive jaslice v Studenicah je med 24. in 26. decembrom kar štirikrat uprizorilo več kot sto nastopajočih in približno 50 živali. Foto: Milan Sternad Turistično društvo Samostan Studenice je letos uprizorilo že 17. žive jaslice. 9000 obiskovalcev, je povedala predsednica Turističnega društva Samostan Studenice Maja Bračko. In medtem ko večina ljudi božične praznike preživlja v krogu družine, so prazniki za Studeničane že 17 let v znamenju živih jaslic. »Celo leto živimo za jaslice, zato ni težav praznikov preživeti v Studenicah. Letos smo vse predstave odigrali brezhibno, tudi vreme nam je bilo naklonjeno, tako da ni dvoma, da naslednje leto ne bi uprizorili že 18. živih jaslic,« je še povedala Maja Bračko. Studeničani so z jaslicami 27. decembra gostovali tudi v Krškem, 3. januarja pa so uprizorili še prihod svetih treh kraljev. S tem so zaključili božično dobo ter proslavili še farni praznik v cerkvi sv. treh kraljev v Studenicah. MV Slovenska Bistrica • Silvestrovanje Najdaljša noč v letu z Jebe'lo cesto Slovenjebistričani so tudi letos silvestrovali na Trgu svobode. V novo leto 2016 jih je popeljala skupina Jebela cesta. 2 zbranimi na trgu je zadnje sekunde leta 2015 odšteval tudi župan Ivan Žagar, ki je dejal, da je treba iz iztekajočega se leta odnesti predvsem, kar je bilo pozitivnega. Ko smo ga vprašali po osebnih željah, pa je dejal, da si želi predvsem zdravja ter uspešnega leta tako na osebnem kot poklicnem področju. MV « A jtoV •* t,. ..-¿mg-- , ~ ^ V' '^f Foto: Mojca Vtic Križevci, Veržej • Blagoslov konj Blagoslovljenih okoli 40 konj Na dan slovenske samostojnosti in enotnosti (26. december) v prleških občinah Križevci in Veržej, kjer živi največ uspešnih rejcev konjev kasačev v Sloveniji, vsako leto pripravljajo blagoslov teh plemenitih živali. Župnika Štefan Vinkovič (Križevci) in Jože Brečko (Veržej) sta tokrat dala blagoslov več kot 40 konjem in njihovim lastnikom. Drugo leto zapored pa so blagoslov konj in kasaške dirke, s katerim se zaključuje tekmovalni del sezone v Sloveniji, pripravili na ljubljanskem hipodromu Stožice. Blagoslov je opravil ljubljanski pomožni škof dr. Anton Jamnik, kasači pa so se pomerili v petih preizkušnjah. Znova so bili v ospredju ljutomerski tekmovalci. Najboljši slovenski voznik kasačev zadnjih petih sezon Jože Sagaj mlajši je osvojil dve prvi in eno drugo mesto, ena zmaga pa je pripadla tudi Vitu Šadlu. NŠ Blagoslov konj v Križevcih pri Ljutomeru Foto: NS torek • 5. januarja 2016 Ljudje in dogodki Štajerski FEDNIK 17 Na kratko Ormož • Slavnostna seja in svečanost ob državnem prazniku Nov častni občan dr. Bojan Burgar Občina Ormož je 23. decembra pripravila slavnostno sejo s podelitvijo občinskih priznanj in svečanost ob državnem prazniku, dnevu samostojnosti in enotnosti. Naziv častnega občana je prejel dr. Bojan Burgar. Župan Alojz Sok in podžupan Mirko Novak sta na slavnostni seji, ki je potekala v gradu, skupaj podelila pet občinskih priznanj: tri zlate plakete, srebrno plaketo in naziv častni občan. Srebrno plaketo občine Ormož je za posebne zasluge na področju kulturnega, gospodarskega in drugega razvoja kraja in občine prejelo Turistično društvo Podgorci. Zlato plaketo so podelili Društvu kmečkih žena Ormož za 50 let uspešnega delovanja, podjetju KEV kovinarstvo Edi Voljč, d. d., ter Ediju Voljču kot uspešnemu ormoškemu obrtniku. Naziv častni občan pa je na predlog Društva za osteopo-rozo ter s podporo OŠ Ormož, Gimnazije Ormož, Zdravstvenega doma Ormož in Centra starejših občanov Ormož prejel specialni pedagog, geograf, dipl. organizator dela, magister izobraževalnega managementa in doktor kadrovskega manage-menta Bojan Burgar. Kot so zapisali v obrazložitvi, je dr. Bojan Burgar človek, ki ga pozna vsak Ormožan in večina občanov, a ne le zato, ker se je s svojim 33-letnim ravnateljevanjem na OŠ Ormož zapisal v spomin številnim generacijam, temveč ker se je s poštenostjo, sposobnostjo in hkrati skromnostjo desetletja razdajal strokovnim in izraznim spremembam ter razvoju občine in življenja v njej. V kulturnem programu slavnostne seje so nastopali učenci Gimnazije Ormož. Monika Levanič Župan Alojz Sok in podžupan Mirko Novak s prejemniki občinskih priznanj Ormož • Ženski pevski zbor Okarine navdušil Sanjam sen ... Predzadnjo soboto v decembru je ženski pevski zbor Okarina pod vodstvom zborovodki-nje Zlate Puklavec Banjanin navdušil z božičnim koncertom, naslovljenim Sanjam sen... Ženski pevski zbor Okarine je predstavil sadove celoletnega dela - in navdušil. Šestnajst čudovitih ženskih glasov je s svojim petjem dobro uro razvajalo občinstvo v polni kulturni dvorani Podgorci. Letošnji koncert, naslovljen Sanjam sen, je bil naslovu primerno poln zasanjanih in upanja polnih pesmi. Okarine so se namreč predstavile z bogatim repertoarjem, s kar 15 skladbami. „Pripravile smo predbožični program, nekaj pesmi je bilo posvetnih, nekatere z versko vsebino. Slišati je bilo različne sloge, pesmi iz različnih obdobij - od renesanse, baroka, romantike do novodobno napisanih skladb, tako da je vsak poslušalec lahko našel nekaj zase," je povedala zborovodkinja Zlata Puklavec Ba-njanin, ki je bila navdušena nad pozitivnimi odzivi obiskovalcev koncerta. Na odru so se članicam ženskega pevskega zbora pridružile tudi gostje, tolkalistka Meta Hunjet, flavtistka Helena Verbančič in pianistka Darja Žganec Horvat. Monika Levanič Foto: ML Slovenska Bistrica • Novoletni sprejem pri županu Klepet in izmenjava pozitivnih misli Slovenjebistriški župan Ivan Žagar je še pred božičnimi prazniki priredil novoletno druženje za direktorje javnih zavodov, svetnike, predstavnike krajevnih skupnosti in druge, s katerimi občina sodeluje. »Ko ste prihajali in ste me vprašali, kako je in sem odgovoril, da je dobro in da na bolje gre, mi niste povsem verjeli,« je dejal v uvodu. Dodal je, da je treba iz dogodkov, turbulenc, ki se dogajajo, izvzeti pozitivne stvari, negativne zadeve pa naj bodo poduk za prihodnje. »Sicer pa menim, da po zaslugi vseh vas stvari v občini tečejo dobro. Delujete na številnih področjih, vsak ima svojo zavezo, kar se odraža v rezultatih na področju kulture, športa in na vseh drugih področjih. To je tisto, kar nas lahko navdaja z optimizmom.« Foto: Zavod za kulturo Slovenska Bistrica Boniteta odličnosti ©Soliditet Intera z oceno odličnosti AAA Foto: arhiv Ptuj * Podjetje Intera, ki se ukvarja z razvojem spletnih in mobilnih aplikacij za CRM (podpora prodaji in marketingu) ter z vodenjem projektov, je nedavno uspelo pridobiti certifikat evropsko priznane bonitetne odličnosti AAA. Podjetja s tovrstno boniteto veljajo za visoko zanesljiva, kredibilna in najmanj tvegana za poslovanje z drugimi partnerji. Lani je v Sloveniji bonitetno oceno AAA uspelo pridobiti 3.744 podjetij, to je dva odstotka od 161.366 registriranih. AAA je že drugi certifikat poslovne odličnosti, ki ga je ptujska Intera pridobila v zadnjem letu dni. Prvi je bil certifikat Excellent SME Slovenia. Slednjega v sodelovanju z bonitetno hišo Coface podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije, certifikat z boniteto AAA pa je izdala družba Bisnode. Direktor Intere Peter Ladič poudarja, da oba certifikata pomenita potrditev dobrega dela in dobre poslovne prakse ter utrjujeta zaupanje poslovnih partnerjev. MZ Foto: SGH Juršinci * Konec decembra je župan Juršincev Alojz Ka-učič pripravil sprejem za novorojence in mamice. Vabljenih je bilo devet dojenčkov, sprejema pa so se s svojimi straši udeležili prav vsi. Župan je staršem iskreno čestital ob čudovitem dogodku, ki se jim je zgodil v letu 2015, rojstvu otroka. Ob tem je povedal misel Toneta Pavčka: »Otroci imajo kratke noge, a delajo največje korake do Sonca, do Sreče, čez Svet in puščajo za vse zanesenjake v prihodnosti sled.« Sprejem je potekal v prijetnem vzdušju, župan je izrazil veliko veselje ob srečanju z najmlajšimi občani ter dodal, da občina za svoje najmlajše dobro skrbi. Ob rojstvu otroka so mamice že prejele enkratni prispevek za novorojence v višini 100,00 EUR, na samem sprejemu pa jim je župan izročil še knjižno darilo - spominsko knjigo za dojenčke ter božično zvezdo ter vsem zaželel veselo preživete prihajajoče praznike v skupnem družinskem krogu ter vse dobro v letu 2016. Saša Golob Hodnik Impol za najstarejše in najmlajše Slovenska Bistrica * Impol je prvi vikend v decembru priredil srečanje upokojencev Impola in že tradicionalno obdarovanje otrok zaposlenih. Več kot 600 upokojencev se je zbralo v slovenjebistriški športni dvorani, kjer so jih pozdravili otroci Vrtca Slovenska Bistrica, ogledali so si film o 190 letih Impola, s humorističnimi vložki in glasbo pa so jih zabavali še Frajkinclarji. Dan kasneje je Impol priredil že tradicionalno Impolovo obdarovanje otrok zaposlenih. Otroci so najprej prisluhnili Damjani Golavšek, ki je nastopila s predstavo Snežna vila. »Navdušenje in sodelovanje otrok se je stopnjevalo, na koncu so vsi skupaj poklicali dedka Mraza in njegove pomočnike, ki so med otroke razdelili darila. Nato so otroci, ki so to želeli, sedli še v naročje dedka Mraza, mu zaupali svoje želje in se nasmehnili v fotografski objektiv,« je povedala Urška Zidanšek iz Impola. MV 18 Šta/m&TEDNlK Zeleni tednik torek • 5. januarja 2016 Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Seme - tako pomembno, pa tako zanemarjeno Za nami je tudi najbolj nora noč v letu - prihod novega leta. Mnogi ste jo proslavili zelo bučno, a res upam, da pregovor 'Tako kot začneš leto, bo celo leto' ne drži. Po pokanju sodeč naj bi torej bila vojna. Hvala vsem tistim, ki ste se pokanju odrekli. Tudi vrtičkarji pričenjamo delo. Narava seveda počiva, končno je tudi nekoliko hladneje. Pazite samo, da ob pobiranju zimske zelenjave čim manj stopate na gredice. S tem namreč uničujemo strukturo zemlje, posledično pa je poleti veliko več težav tako ob suši kakor v primeru dežja s prepočasnim odtekanjem vode. Glede na suho vreme v decembru svetujem, da rododen-drone, lovorikovce, morda celo ciprese in druge iglavce zalijete. Prav tako zalijte jamico ob sajenju živih smrekic, ki so vam obogatile praznike. Tudi pozimi je lahko suša in najbolj nevarna je rastlinam , ki imajo zelene liste. Zdaj pa na začetek sezone Ze nekaj časa nam ni več vseeno, kakšno hrano jemo. Vse bolj si tudi Slovenci želijo predelati zelenjavo (in sadje) sami in to na naravi čim prijaznejši način. Prvo, kar se je zgodilo, je bil odgovor številnih podjetij, ki vam na policah trgovin ponujajo bio (eko, naravna ...) sredstva za varstvo rastlin. Saj je prav, da se na vrtovih popolnoma odrečemo kemičnim sredstvom za varstvo rastlin, vendar jih ne smemo enostavno zamenjati za druga, ki naj bi bila naravi prijaznejša. Najprej moramo sami narediti vse, da za njihovo uporabo ne bo potrebe. Osnovno, na kar moramo biti pozorni pri tem, je, da ohranimo rodovitno, živo zemljo. V ta namen je treba gnojiti zmerno, tako kot rastline potrebujejo, in seveda upoštevati čim širši kolobar - menjavo rastlin na posameznih gredicah. Brez te osnove so vsa druga prizadevanja slabo uspešna ali neuspešna. Ze v naslednjem koraku pa je pomembno, da izbiramo in sadimo zdrav sadilni material, naj bodo to sadike, seme ali gomolji. Kako se torej odločiti, kaj boste na vrtu sejali ali sadili? Eko ali neeko seme? V zadnjih letih sta postali predponi eko ali bio zelo popularni. Seveda je povsem prav, Seme fižola že zdaj zamrznite, da boste ustavili fižolarja. Foto: Miša Pušenjak da končno nehamo smetiti po našem lepem planetu in se zavemo tudi odgovornosti vsak na svojem vrtičku. A smo v času ekonomske krize, ki je prizadela večino gospodinjstev. Načeloma res velja, da so zahteve za semenski material enake, ne glede na to, kako je bil pridelan. Le red-kokdo pa se zaveda, kako nizke so z zakonodajo EU prepisane te zahteve. Ravno zato je včasih treba razmisliti, ali ni bolje sejati nerazkuženo seme, pridelano na klasičen način, kot pa nabavljati veliko dražje ekološko pridelano seme, ki pa ni vedno najboljši start za posamezne rastline. Za vse, ki imate tanjšo denarnico, pa kljub temu želite jesti zdravo, doma pridelano hrano, naj povem, da lahko povsem brez slabe vesti kupite tudi klasično seme, klasične sadike, na običajen način pridelane gomolje, stroke, čebulček, potem pa na svojem vrtu resnično ne uporabljate več kemičnih sredstev za varstvo rastlin. Tudi te vrtnine bodo povsem varne in zdrave za prehrano. Kaj pa doma pridelano seme? Doma pridelano seme ima številne dobre lastnosti, še posebej, če ste ga prejeli še od svoje mame ali celo babice. Na tako seme je vsekakor treba gledati kot na bogato dediščino in ga ohraniti. Vendar je treba računati da to, da to seme ni povsem zdravo, zelo pogosto si z njim prinesemo tako bolezni kot škodljivce. Če ne semenarimo pravilno, lahko ostanemo celo brez odlične domače solate, fižola, paradižnika . Vsekakor svetujem, da seme fižola daste kar zdaj v zamrzovalno skrinjo, pred setvijo pa ga čez noč namočite v vroč žajbljev ali kamilični čaj. Temperatura čaja naj ne presega 40 oC; najlažje vemo to tako, da v njem lahko držimo roke. Seveda nimamo čaja celo noč na ognju. Z vrelo vodo prelijemo kamilice ali žajbelj (spomladi bo posušena droga, za poletna semena lahko uporabite tudi svež material). Tekočino ohladite do zaželene temperature , potem pa prelijte za setev pripravljeno seme. Naslednji dan je treba to seme seveda posejati. Na enak način vsaj deloma zmanjšamo število škodljivih glivic na vsakem semenu, tudi drobnem. Vendar je drobno seme solate, zelja ali motovilca bolje namakati v vročem čaju samo pol ure, potem pa ponovno posušiti. Drobno mokro seme je namreč dokaj težko sejati. Zgodnje spomladanske setve Ponovno - letos zelo zgodaj -opozarjam, da spomladi s setvami ne hitite. Zavedajte se, da se na vrtu nikoli ne mudi. Najbolj nujno je, da se zemlja, preden Foto: Miša Pušenjak Po novem letu že sejemo prva zelišča: kitajski drobnjak, por in čebula potrebujejo več časa, da dobimo uporabno sadiko. pričnemo kakršno koli delo, primerno osuši. Najpogosteje vrtičkarji v tem času hitijo s setvijo plodovk -paradižnika, paprike in jajčevca. Tisti, ki nimate rastlinjakov, vedite, da je še veliko prezgodaj. Zdaj seveda sejemo samo tiste vrtnine, katerih sadike želimo pridelati. Najbolj zgodaj sejemo zelišča, saj ta rastejo zelo počasi. Ker bi med zelišča lahko uvrstili tudi peteršilj in zeleno, ju lahko posejete zdaj. Zelišča in peter-šilj so po večini svetlokalilke. Tudi zelene ne preveč pokriti z zemljo. Zelišča posejte tako, da lončke, multiplošče do vrha napolnite z zemljo, rahlo potlačite, da zemljo zagotovo potlačite v vse kotičke lončka, nato pa jo dosujte do vrha. Na vse to pose-jete seme in ga s prsti samo potisnete v zemljo, tako da ostane na površini. Potem zalijte; sama vse skupaj zavijem v folijo, da se seme ob vzniku ne izsuši. Kakor hitro se klični listi postavijo v vodoraven položaj, folijo odvij-te in rastline redno, a zelo zelo zmerno zalivajte. Pri zeliščih velja, da je ena sadika lahko več rastlin skupaj, torej posejemo več semenk v en lonček. Mogoče naj za novince omenim, da za sadike sejemo samo listnate sorte peteršilja, korenasti namreč ni primeren za to. Zeleno pa vedno pikiramo. Več rastlin posejemo v setveni plato ali lonček. Ko se klični listi postavijo v vodoraven položaj, pričnemo pikiranje. Pri tem pazite, da ne pikirate pregloboko; samo toliko, kolikor globoko so rastline rasle do tedaj. Posejete lahko tudi por, predvsem poletne sorte (dolgi domači), in tisti, ki želite nekaj novega, mogoče tudi čebulo. Ko govorim o avtohtonih sortah, posejte belokranjsko in tudi ptujsko rdečo. Prav tako pa lahko tisti, ki imate rastlinjak, posejete tudi solato (poletne in zimske sorte) za sadike, ki jih boste kasneje, ko bodo vzkalile in naredile prva dva prava lista, najprej postavili v rastlinjak, kasneje pa tudi presadili. Zima je bila do sedaj prijazna, res ne vemo, kako bo zdaj naprej. A sama bi v rastlinjak vseeno posejala bob in grah. Pospravljanje božičnih rastlin Ziva drevesca je res treba čim prej dati na hladno. Če se bodo KGZS obvešča v toplih sobah prebudila in pričela ponovno gnati, jih bo težko ohraniti. Posekane smrekice pričenjajo zgubljati iglice. Če imate vrt, jih ne kar zavreči; iglice potresite okoli rododendronov, hortenzij, tudi okoli resja in seveda iglavcev na vrtu. Tako jih »reciklirate«, ponovno koristno uporabite. Božično zvezdo, če ji je odpadlo že preveč listov in ni več lepa, porežite. Odstranite lahko do polovice poganjkov. Večina jih bo na tem mestu pognala več novih poganjkov. Tako bo lepša in gostejša. Postavite jo v hladnejši prostor, okoli 15 °C, da bo nekaj časa počivala. Vendar jo je treba redno zalivati. Tako naj počaka do pomladi. Če opazite, da močno žene, jo spomladi čimprej presadite v svež, hranilen substrat. Če pa ne, naredite to šele v maju, ko je zunaj zanjo dovolj toplo. Potem naj bo poleti nekje v pol-senci, zalivajte in gnojite pa je enako kakor balkonske lepotice. Na prostem jo pustimo šele, ko nočne temperature ne padejo več pod 15 °C. Miša Pušenjak Agrarne skupnosti: kako delovati po novem zakonu Lansko jesen je bil sprejet Zakon o agrarnih skupnostih (ZA-grS) po katerem bodo delovale agrarne skupnosti, ki so se ustanovile in pridobile premoženje ter pravice v okviru Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (ZPVAS). Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije bo skupaj z Združenjem predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije (ZPASS) ob sodelovanju Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) pripravila predstavitve ZAgrS na več lokacijah po Sloveniji. Namen predstavitev je obrazložiti glavne rešitve zakona, pojasniti delovanje agrarnih skupnosti po določbah novega zakona in odgovoriti na vprašanja o postopkih (pre)registracije agrarnih skupnosti. ZPASS bo v okviru rednega letne skupščine ZPASS, ki bo predvidoma konec marca 2016, organizirala tudi delavnice z namenom priprave temeljnih aktov (statuta oziroma pravil) agrarnih skupnosti po določbah ZAgrS in izvedla razpravo o nerešenih vprašanjih pravne ureditve delovanja AS. Predstavitve bodo potekale: 1. četrtek, 14. 1. 2016 ob 17h v Ljubljani, dvorana Hotela Stil, Litijska cesta 188, Ljubljana, 2. četrtek, 21. 1. 2016 ob 17h v Kobaridu, dvorana Doma Andreja Manfrede, Gregorčičeva 20, Kobarid, 3. četrtek, 28. 1. 2016 ob 17h v Dovjem, Dom AS Dovje-Moj-strana, Dovje 108, Mojstrana, 4. četrtek, 4. 2. 2016 ob 17h na Ptuju, dvorana Kmetijsko gozdarskega zavoda Ptuj, Ormoška cesta 28, Ptuj, 5. četrtek, 11. 2. 2016 ob 17h v Hrpeljah, dvorana Občine Hrpelje-Kozina, Reška cesta 14, Kozina, 6. četrtek, 18. 2. 2016 ob 17h v Novem mestu, dvorana Kmetijsko gozdarskega zavoda Novo mesto, Šmihelska cesta 14, Novo mesto. Predstavnike agrarnih skupnosti vabimo, da se udeležijo predstavitve. Glede na prostorske zmožnosti dvoran naj se predstavitve udeležijo predstavniki posameznih agrarnih skupnosti iz agrarnih skupnosti, ki so najbližje danim lokacijam. (kgzs) torek • 5. januarja 2016 Na sceni Štajerski TEDNIK 1S S svetovne glasbene scene Spletni velikan Google je ob koncu leta objavil tradicionalni pregled leta Year in Search 2015 oz. kaj smo najpogosteje iskali v brskalniku Google v letu 2015. Ker smo glasbena rubrika, se bomo osredotočili zgolj na glasbena imena. »Hello, It's Me« sporoča Adele z vrha lestvice največkrat iskanih glasbenih imen na Googlu v letu 2015. To ji uspelo kljub temu, da se je z novim albumom 25 in veliko uspešnico Hello na sceno vrnila komaj v oktobru. Gledano generalno je na vrhu seznama najpogosteje iskanih imen na Googlu v letu 2015 Lamar Odom, nekdanji košarkar v ligi NBA in zvezdnik resničnostnih šovov, ki so ga oktobra našli nezavestnega v javni hiši v Nevadi. Adele je tudi na tej lestvici zelo visoko, na 5. mestu. l_e s t v i NAJ 1. CATCH & REALESE - MAT SIMONS 2. HELLO - ADELE 3. ADVENTURE OF A LIFETIME - COLDPLAY 4. HOTLINE BLING - DRAKE 5. ECHOES IN RAIN - ENYA 6. SORRY -JUSTIN BIEBER 7. HISTORY - ONE DIRECTION 8. TAKE ME HOME - JESS GLYNNE 9. BROKEN AROWS - AVICII 10. LIKE I'M GONNA LOSE YOU - MEGHA FT. JOHN LEGEND 11. LOOKING UP - ELTON JOHN AINOR Vsako nedeljo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah SS.B^SB.č® 10^3 boJanko Bezjak Top 10 najpogosteje iskanih glasbenikov na Googlu v letu 2015: 1. Adele 2. Sia 3. Eagles of Death Metal 4. Sam Smith 5. Meghan Trainor 6. Fetty Wap 7. N.W.A 8. Eazy-E 9. Hozier 10. Chris Stapleton Člani slavne britanske alternativne rock zasedbe Radiohead so za božič svojim zvestim obo- V četrtek ob 20. uri na Radiu Ptuj JÎ Orfejček Hajdina • Božično-novoletni koncert V Skorbi znova navdušili tamburasi Kulturno društvo Skorba je tudi letos organiziralo tradicionalni božično-novoletni koncert. sem od zdravnikov izvedela, da bom morala kmalu na operacijo. Srce mi bo počilo, ker vam moram sporočiti, da sem prisiljena prestaviti turnejo na pomlad.«« Turnejo Unbreakable je Jakcsonova pričela lanskega avgusta v Kanadi, v nadaljevanju turneje pa naj bi nastopala še na številnih koncertih po ZDA in Evropi. Naslednji koncert je bil napovedan za 9. januarja v Denverju. Janet Jackson, mlajša sestra pokojnega kralja popa Michaela Jackso- Filmoljub na, sodi med najuspešnejše pop izvajalke vseh časov. Do danes je prodala že več kot 160 milijonov plošč. Janet je v drugi polovici osemdesetih prejšnjega stoletja naredila pravo revolucijo na ameriški dance pop in r'n'b sceni. Pevka se je lani po dolgem premoru na glasbeno sceno vrnila z novim albumom Unbreakable. Album je izšel 2. oktobra, na njem pa je 17 skladb, vključno s prvim singlom No Sleep. Janko Bezjak Cineplexx in Kolosej Maribor ževalcem poklonili novo skladbo z naslovom Spectre. Kot že pove sam naslov skladbe, je bila ta prvotno namenjena za novi film o tajnem agentu James Bondu. Avtorji omenjenega filma so zatem spremenili svojo odločitev in naslovno glasbeno temo novega 007 agenta Writing's on the Wall zaupali Samu Smithu. Zasedba Radiohead, ki jo sestavljajo Thom Yorke (glavni pevec, ritem kitara, klavir), Johnny Greenwood (glavna kitara), Ed O'Brien (kitara, vokal), Colin Greenwood (bas kitara) in Phil Selway (bobni), je nastala v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Zadnji album The King of Limbs so izdali leta 2011. Njihove največje uspešnice so bile: Street Spirit, Creep, Karma Police in No Suprises. Pevec Thom Yorke, ki ga mnogi uvrščajo med najpomembnejše osebnosti v alternativni rock glasbi, je med tem posnel tudi solo album z naslovom Tomorrow's Modern Boxes. Revija Rolling Stone je leta 2005 skupino Radiohead uvrstil na 73. mesto med stotimi največjimi rock skupinami vseh časov. Slavna ameriška pevka Janet Jackson je pred dnevi zaradi zdravstvenih težav odpovedala svojo aktualno koncertno turnejo Unbreakable. Pevka je bila v izjavi za britanski BBC zelo skopa, saj je povedala: »Danes Foto: Andrej Soršak Dom krajanov Skorba je bil skoraj premajhen za vse obiskovalce, ki so jih nastopajoči popeljali v čarobni svet glasbe. Osrednji gostje so bili Tambura-ški orkester Kulturnega društva Majšperk pod taktirko Draga Kleina in solisti Ana Karneža, Lucija Krašovec in Benjamin Pregl. Njihov repertoar je bil praznično obarvan, postregli pa so tudi z modernimi glasbenimi deli in dobro znanimi zimizele-nimi energijami. Večino priredb znanih skladb napiše dirigent sam. S svojimi pesmimi je obiskovalcem do srca segel tudi vzgojiteljsko-učiteljski zbor OŠ Hajdina, prvič pa je na njihovem odru nastopila domačinka Petra Meglič. Ob koncu so vsi skupaj zapeli še Sveto noč in se poslovili v prijetnem vzdušju. EK Ob morju Foto: splet Vsebina: Roland in Vanessa sta poročena že 14 let. On je pisatelj, ki je po obetavnem začetku kariere zašel v ustvarjalno krizo, ona pa je nekdanja slavna plesalka, katere čari so odcveteli, zato se počuti prazno, nekoristno in prav tako neizpolnjeno kot mož. Njun zakon je v krizi, zato odideta na idilični jug Francije, kjer naj bi on napisal naslednji roman, vendar se vsak dan zapija v gostilni, medtem ko ona golta tablete in vegetira. Smrtonosno inercijo njune dinamike dodobra pretrese mlad par v sosednji hotelski sobi. Ko Roland in Vanessa najdeta luknjo v zidu, skozi katero opazujeta, kako mlad par cele dneve preživlja v postelji, po dolgih letih najdeta nekaj skupnega, kar bi morda lahko vodilo do obuditve čustev med njima ... Po vsebini sodeč bi lahko rekli, da gre za danes že izumirajočo zvrst ameriškega intimnega in umetniškega filma, ki rad globoko zajema v malho najbolj skritih in temačnih človeških misli, ki se porajajo v dolgoletnem partnerskem odnosu. Torej nekaj takega, kar so Francozi že davno izpilili pred desetletji: kirurško seciranje po psihološkem močvirju človeške narave in odnosov. Zgodbo in scenarij je napisala kar Angelina Jolie, ki je tokrat prvič hkrati stopila pred kamero kot igralka in za njo kot režiserka ter nekam vmes kot scenaristka in producentka. In rezultat? Kljub obetajoči premisi in zelo jasno izkazani želji po umetniškem presežku moramo žal ugotoviti, da je Joliejevi spodletelo na skoraj vseh področjih. Dva lepotca in nekdanja uspešneža, ki se ne moreta sprijazniti, da so njuni najboljši časi mimo, več kot dve uri mučno vzdihujeta v prazno in se ukvarjata s problemi prvega sveta, ker sta očitno vseeno polna denarja. Joliejeva sicer dobro zastavi ekspozicijo likov skozi skoraj nevidne malenkosti, občasno pokaže nekaj domiselnih režiserskih rešitev, ki podajajo sporočilo skozi vizualno dobro zastavljene kadre, toda celota je enostavno preveč moreča in dolgočasna, da bi lahko govorili o kakšnem vsaj povprečno zanimivem filmu. Njuna kriza ima seveda globlje razloge, kot je le naveličanost po 14 letih, toda ti so razkriti šele čisto na koncu filma, zato izzvenijo v prazno. Vojeristične fantazije, ki za hip znova povežejo par, se na žalost ne razvijejo v kaj še bolj spornega, toda značilno človeškega, temveč obvisijo v praznem prostoru. Oba lika sta vsebinsko tako prazna, da gledalec z njima ne sočustvuje, temveč ju prej zasovraži. Angelinina igra je tako voščena in neživljenjska, da ne vemo, ali preveč dobro igra svoj apatični lik, ali pa je resnično slaba. Njen mož Brad Pitt se sicer odreže malo bolje, toda njegov lik je prav tako površinski in plitek, da nima česa početi sam s seboj, zato je film ena sama velika dolgočasna praznina. V rokah sposobnejšega scenarista bi lahko nastala kakšna zanimiva kopija francoskih klasikov, tako pa smo dobili film, ki je nastal zgolj zato, ker sta njegova avtorja in glavna igralca dovolj velika ameriška zvezdnika. Matej Frece By The Sea Igrajo: Brad Pitt, Angelina Jolie, Mélanie Laurent, Melvil Poupaud, Niels Arestrup, Sarah Naudi, Richard Bohringer, George Camilleri, Anna Cachia, Frédéric Dessains Režija: Angelina Jolie Pitt Scenarij: Angelina Jolie Pitt Žanr: ljubezenska drama Dolžina: 132 minut Leto: 2015 Država: ZDA 20 Štajerski TEDNIK Podjetništvo Kaj bomo danes jedli torek • 5. januarja 2016 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^—j NEDELJA PONEDELJEK dušena kisla repa, omaka iz stročjega piščančji paprikaš, juha, krompirjeva goveji golaž, polenta, juha, puranji zrezkipo dušeno sladko zelje, matevž, kompot fižola, kranjska testenine, sadje zloženka s slanino, ocvrta jabolka dunajsko, motovilec, kuhana govedina, klobasa, jogurtovo ohrovtova solata, dušen riž, tiramisu v krompir v kosih, pecivo sladica skodelici sladica Krompirjeva zloženka s porom in slanino Sestavine: 160 g slanine, 2 srednje velika pora, 1 kg krompirja, 350 ml sladke smetane, 150 ml kisle smetane, 170 g naribanega sira, sol in poper po okusu, 2 ščepca muškatnega oreščka, 2 žlici olja. Krompir olupimo in narežemo na približno pol cm debele rezine. Por po dolžini razpolovimo, operemo in zrežemo na kolobarčke. V večji ponvi segrejemo olje in na njem med mešanjem hrustljavo prepra-žimo kockice slanine. Poberemo jih iz ponve, vanjo stresemo por in ga med mešanjem pražimo toliko časa, da se zmehča. Po okusu začinimo s soljo, poprom in muškatnim oreščkom. Zmešamo ga s pre-praženo slanino. Globok pekač dobro namastimo z oljem. Po dnu razporedimo polovico krompirjevih kolobarjev. Prekrijemo jih z mešanico pora in slanine in potresemo s polovico naribanega sira. Po siru razporedimo preostale krompirjeve kolobarje. Sladko smetano zmešamo s kislo smetano, poprom in soljo. Z mešanico prelijemo krompirjevo zloženko, pekač pokrijemo z alu folijo in za približno 60 minut potisnemo v ogreto pečico, da se krompir zmehča. Po eni uri odstranimo folijo in po krompirju potrosimo preostanek naribanega sira. V ogreti pečici pečemo še 20 minut. Ohrovtova solata % ■4 t «NT1 Sestavine: 500 g kodrolistnega ohrovta, 80 g naribanega parmezana ali drugega sira, 4 jajca, 4 žlice olja, 3 žlice limoninega soka, 1 strok česna, 3 ščepci soli, 1 ščepec mletega belega popra. Jajca skuhamo, ohladimo pod hladno tekočo vodo in olupimo. Česen olupimo in stisnemo skozi stiskalnico ali zelo na drobno nasekljamo. V skodelici zmešamo olje, limonin sok, česen, sol in poper. Jajca narežemo na koščke. Ohrovt razdelimo na posamezne liste. Listom odrežemo debela stebla, nato pa jih očistimo in operemo. Zvijemo jih v rolice in narežemo na tanke rezance. Za minuto jih potopimo v vrelo vodo, nato pa ohladimo, osušimo, stresemo v solatno skledo in prelijemo s prelivom. Dobro premešamo. Dodamo 2/3 sira in jajc, še enkrat premešamo, pustimo stati 5 minut, nato pa solato posujemo s preostalim sirom in jajci. Pod drobnogledom ZPS • Veš, kaj ješ? Kako prepoznamo svežo ribo Ko v ribarnici kupujemo ribe, se pogosto zanesemo na prodajalčevo trditev, da so ribe sveže, ujete praktično »včeraj«. Ali to drži, se lahko prepričamo tudi sami, si je pa za to treba vzeti nekaj časa in morda s tem povzročiti, da bo vrsta čakajočih kupcev nekaj daljša. A kaj je to v primerjavi s tem, če kupimo staro ribo, ki nas doma spravi v slabo voljo in ob pričakovani kulinarični užitek. Od sredine decembra 2015 bodo morali prodajalci zagotoviti tudi podatek, s kakšno mrežo so bile ribe ulovljene. To se morda zdi za potrošnika manj pomemben podatek, a to ne drži, posebej ne za majhne plave ribe, na primer priljubljene in zdrave sardele, pri katerih način ulova še kako vpliva na njihovo kakovost - tiste, ki so bile ujete z obkro-ževalno mrežo, so bistveno manj poškodovane od onih, ki so jih ujeli z vlečno mrežo. Vonj (po morju) razkrije (skoraj) vse Če naj bo okusna in zdrava, mora biti riba sveža. Sveže ribe ni mogoče prepoznati zgolj od daleč, moramo si jo pozorno ogledati, povonjati, in če nam dovolijo, tudi potipati. Najprej pa preverimo, ali je riba na prodajnem pultu pravilno hranjena. Biti mora dobro ohlajena, ležati mora torej v zadostni količini zdrobljenega kompaktnega ledu oziroma mora biti z njim obdana. Če jo obkroža ledena brozga, je raje ne kupimo. O svežosti rib nam veliko pove že vonj v sami ribarnici. Ob tem sveža riba diši po morju, po soli, škrge imajo značilen vonj po morski travi. Meso Pri sveži ribi je meso kompaktno in elastično, to pa lahko ugotovimo le tako, da ribo potipamo. Če nanjo pritisnemo s prstom, se mora odtis povrniti v prvotno stanje. Če po pritisku ostane vdolbina, riba ni sveža. Oči Mnogi potrošniki se pri izbiri rib osredotočijo predvsem na njihove oči. Pri sveži ribi so bistre in lepo izbočene, zenica pa je črna in sijoča. Motne in vdr-te oči, zenica brez leska, vse to so znaki, da riba ni sveža. Koža Barva kože mora biti izrazita, bleščeča, luske morajo biti pritrjene na kožo, 7.2 g sardela 3.2 g skuša koža pa vlažna. V območju anusa na koži ne sme biti viden izcedek. S staranjem ribe njena barva bledi, luske odpadajo, riba je videti suha, brez sluzi. Škrge Najbolje je, da prosimo kar prodajalca, naj ribi nekoliko privzdigne škržni poklopec, da bomo dobro videli barvo škrg. Ta mora biti rdeča in sijoča. Pri sta-rili ribah škrge postopoma bledijo, posivijo, postanejo motne, tudi sluzaste. 3.3 g losos 4.6 g tun Po zakonodaji EU morajo biti sveže ribe v ribarnici označene s slovenskim in latinskim imenom in podatkom, ali je bila riba gojena ali pa ulovljena kot prostoživeča. Če je riba gojena, mora biti navedena država, iz katere prihaja, pri prostoživečih ribah pa mora biti označeno ribolovno območje, ki je določeno s številko FAO, ali pa porečje, kjer je bila ulovljena. Za svežost ribe je zelo pomembno, koliko časa je bila na poti, preden se je znašla na prodajnem pultu v ribarnici. Najhitreje seveda prispejo v ribarnico ribe, ki so gojene ali ulovljene v našem morju, pa tudi iz Hrvaške ne potujejo dlje kot kakšen dan ali dva. Oznaka ribolovnega območja FAO 37.2.1 razkrije, da je riba ulovljena v Jadranskem morju, zato si jo velja zapomniti. Ne smemo pa pozabiti na naše sladkovodne ribe, saj na poti v ribarnico ne bodo prepotovale veliko kilometrov in s tem izgubljale svežine. Cena ni izgovor O prednostih uživanja rib je že veliko napisanega, naj zato omenimo samo najpomembnejše. Ribe so lahko prebavljivo živilo. Vsebujejo vse aminokisline, ki jih naše telo ni sposobno tvoriti samo. So tudi pomemben vir maščob-nih kislin omega-3, vsebujejo pa tudi veliko mineralov. Če uživamo dovolj rib, lahko s tem prispevamo k zmanjšanju tveganja za pojav bolezni srca, ožilja in možganov (npr. demence). Statistika pravi, da Evropejec povprečno zaužije letno nekaj več kot 20 kilogramov rib, Slovenec pa le okoli 7 kilogramov. Po priporočilih prehran- skih strokovnjakov bi morali ribe jesti vsaj dvakrat tedensko, torej smo še kar precej oddaljeni od tega cilja. In zakaj? V raziskavi Ministrstva za kmetijstvo in okolje RS o porabi rib, ki je bila opravljena v sklopu kampanje Rad jem ribe konec leta 2012, je tako po mnenju potrošnikov kot ribiškega sektorja glavni razlog za majhno porabo rib dejstvo, da niso ravno poceni. Cena pa ne sme biti izgovor, če vemo, da sardele vsebujejo največ maščobnih kislin omega-3, so pa tudi relativno poceni (okrog 4-5 €/kg). S porcijo sardel boste namreč vnesli v telo več kislin omega-3 kot na primer s porcijo precej dražjih tune, skuše ali lososa. Vin https://www.zps.si/index.php/hrana-in-pijaa-topmenu-327/kakovost-ivil/7686-kako-prepoznamo-svezo-ribo-11-12-2015) Vsebnost omega-3 torek • 5. januarja 2016 Za kratek čas ŠtajerskiTEBUlK 21 Govori se ... da ni naključje, da se je mestni župan odločil izstreliti silvestrski ognjemet na ravnici ob Dravi. Če bi ga dal postaviti na grad, bi od tega imeli kaj veselja tudi v sosednjih občinah. Miran pa: »Jok, brate: kdor plača, naj uživa.«In plačali so Ptuj-čani, ne okoličani! ... da je bila nedavno tega neka ptujska dama ogorčena. Srečala je namreč znanko in ji povedala, da gre na arheološko razstavo o poko-pavanju v času rimske Peto-vione. »A res? V kateri vitrini pa te bom našla - med žar-nimi ali skeletnimi grobovi?« je bila radovedna kolegica. ... da je retorično vprašanje Štajerskega tednika v zvezi z afero PP, ali bodo komu pristrigli peruti ali bo le frčalo perje, zelo hitro dobilo odgovor. Zanj je poskrbelo ustavno sodišče, saj je zapečatilo zaplenjeni dokazni material, ker so na njem zaupni pogovori med odvetniki in njihovimi PP-stran-kami. Ko bodo zaupne dopise zaplombirali, bomo najbrž ugotovili, da sta Roman Vidi se ... Foto: Tajno društvo PGC ... da so si v petovionski knjižnici omislili zelo originalno smrečico. Zgradili so jo iz knjig, ki jih nihče že leta ni povohal. Če natančneje pogledate: največjih je izpod peresa Bro-zovega Jožeka (to so tiste ta rdeče). Hic transit gloria mundi (ali po domače: uzela ga magla...). So pa v knjižnici ugotovili, da bodo lahko kmalu postavili rekordno veliko smrečico, saj ji bodo dodali še spominsko veleliteraturo naših osamo-svojiteljev. Nekateri bi jo že kar danes dali nekje bolj spodaj, na okope. in Nada svojim odvetnikom pošiljala le knjižico z recepti Pepetove male šole kuhanja in jih prosila za kulinarično mnenje o njih. ... da je naš družbeno angažirani prijatelj na Knjigi obrazov predlagal, naj pe-tovionska občina poišče prvega moža/ženo ptujskega turizma z mednarodnim razpisom. Samo Samo očitno ne ve, da je občina to že storila, saj dobro obveščeni krogi trdijo, daje za turizem izbrala madžarsko turistično strokovnjakinjo, ki že od otroških let kot turistka hodi po svetu, sedaj pa govori sva-šta na petovionski občini. Še največja njena referenca pa je, da njeno delovno mesto župan potrebuje za nekoga drugega. ... da je internacionalizacija mestne občine šla še naprej. Prazen kabelski stolček je župan iz globoke predvolilne hvaležnosti namenil še enemu mednarodnemu strokovnjaku - neodvisnemu črnogorskemu novinarju. (Za tiste, ki ste morda pozabili: Črna Gora je nekdanje ime za neko višje ležeče naselje blizu Ptuja pod Marijinim plaščem ... ) Prireditvenik Torek, 5. januar 18:00 Ptuj, zasebni vrtec Vilinski gaj: Šola za starše: Toplotne zakonitosti telesa - kaj pa bi s tem? Jasna Matjašič, terapevtka naravnega zdravljenja Četrtek, 7. januar 17:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: predavanje in srečanje z dr. Vesno Vuk Godina, predstavitev knjige Zablode postsocializma 17:00 Ptuj, Narodni dom: Vrtec za starše: Otroci in agresivnost, nov in nevaren tabu; dr. Mitja Muršič Petek, 8. januar 12:00 Majšperk, konferenčna dvorana KPC: tradicionalno, ponovoletno srečanje za poslovne partnerje, podjetnike, obrtnike in župane 17:00 Majšperk, konferenčna dvorana KPC: tradicionalno ponovoletno srečanje za društva in organizacije v občini ter sodelavce občine 18:00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu: spominska slovesnost in predstavitev knjige o dr. Zmagu Slokarju ob 73. obletnici padca Pohorskega bataljona, kulturni program 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: Grenke solze Petre von Kant, premiera Mestni kino Ptuj četrtek, 7. januar: 19:00 Liffe po Liffu: Jastog petek, 8. januar: 16:00 Dobri dinozaver; 18:00 Liffe po Liffu: Jastog; 20:00 Podlih osem ... Na udaru Kaj prinašajo davčne blagajne? Vroča linija na Radiu Ptuj v četrtek, 7. januarja ob 16. uri z Estero Korošec. V Vroči liniji boste lahko sodelovali tudi vi! Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 2 5 6 9 2 8 5 2 3 8 7 5 7 6 7 8 9 3 2 9 6 1 8 4 5 7 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven v ©© €€€ O Bik vv ©©© € GGG Dvojčka v ©© €€€ O Rak vvv © €€ OOO Lev vv ©©© €€ O Devica vvv ©© €€€ OO Tehtnica vv ©©© GG Škorpijon v ©©© G Strelec vv © GG Kozorog vvv © GG Vodnar vvv ©© GGG Ribi ©©© GG Iskrice Velja za teden od 5. do 11 1 znak - slabo, 2 znaka - Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog .januarja 2016 dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Življenje je nenavadna kupčija. Življenje nam dolguje malo, mi pa njemu vse. Edina prava sreča pride, če se z namenom razdajamo.« William Cowper »Če ima človek pomembno delo ter dovolj prostega časa in dohodkov, ki mu omogočajo, da ga pravilno opravlja, ima toliko sreče, kot je dobro za Adamovega otroka.« RichardTawney »Zapolniti uro - to je sreča; zapolniti uro, ne da bi pustili špranjo za kesanje ali odobravanje.« Ralph Waldo Emerson Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? m m KNJIGARNA fpelix www.felix.si Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-tednik, d.o.o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 11. januarja. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarjajo Založba Feliks. Zdaj pa veselo na delo! Foto: CG 22 Štajerski FEDNIK Od tod in tam, poslovna in druga sporočila torek • 5. januarja 2016 Slovenija Upoštevanje sprememb in olajšav na področju prispevkov za socialno varnost V predpisih o delovnih razmerjih je določeno, da zavezanci plačujejo prispevke za socialno varnost (v nadaljevanju: prispevki). Prispevke plačujejo zaposleni, zavarovanci in delodajalci Republike Slovenije, plačnike prispevkov za socialno varnost imenujemo zavezanci. Novosti na področju prispevkov, ki veljajo že od leta 2013, se nanašajo predvsem na olajšavo za prispevke za zaposlovanje in prispevke za pokojninsko ter invalidsko zavarovanje. Olajšave se nanašajo na najbolj kritične skupine populacije, in sicer na: mlajše in starejše delavce ter prvič zaposlene matere z otroki. Pri olajšavah pa gre tudi za spodbudo zaposlovanja delavcev za nedoločen čas. Ugodnosti pri plačilu prispevkov pomenijo tudi za delodajalce zmanjšanje stroškov dela. Novosti na področju prispevkov od začetka leta 2015 se nanašajo tudi na določitev najnižje osnove za plačilo. Od 1. 1. 2013 pa vse do konca leta 2015, skladno z Zakonom o interventnih ukrepih na področju trga dela in starševskega varstva, velja, da če delodajalec sklene pogodbo za nedoločen čas z osebo, mlajšo od 30 let, velja oprostitev prispevkov delodajalca za obdobje 2 let. Ukrep se nanaša na zaposlovanje mlajših oseb, ki so bili pred tem vsaj 3 mesece prijavljeni v bazi za brezposelne. S 1. 1. 2016 pa začne veljati podoben ukrep za spodbudo zaposlovanja delavcev, starejših od 55 let. Za delodajalce, ki bodo sklenili pogodbo s starejšim delavcem (nad 55 let) in je bila oseba dlje časa brezposelna (zaposlen prijavljen v bazi za brezposelne minimalno 6 mesecev), bo prav tako kot pri zaposlovanju mlajših delavcev veljala oprostitev prispevkov delodajalca za obdobje 2 let. Razlika pri tem ukrepu se nanaša na zaposlitev, za katero ni treba, da je sklenjena za nedoločen čas, prav tako ne velja pogoj zaposlitve za obdobje 2 let, ampak lahko delodajalec uveljavlja pravico do olajšave plačila prispevkov za obdobje 2 let tudi v primeru več zaporedoma in za določen čas sklenjenih pogodb. Enako kot je veljalo pri spodbudi zaposlovanja mlajših delavcev, delodajalec lahko uveljavlja olajšave prispevkov, če nima blokiranega računa in je v obdobju pred zaposlitvijo delavca 6 mesecev redno izplačeval plače ter prispevke. Olajšava za plačevanje prispevkov delodajalca za zaposlovanje po stopnji 0,06 % velja skladno z Zakonom o urejanju trga (ZUTD) in spodbuja zaposlovanje delavcev za nedoločen čas. V 39. členu ZUTD je opredeljeno, da je delodajalec, ki sklene z delavcem pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, oproščen prispevka delodajalca za zavarovanje za primer brezposelnosti za dve leti. Delodajalec, ki sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, pa plača višji prispevek za zaposlovanje, saj mora plačati prispevek v višini petkratnika zneska, določenega v zakonu, za ves čas trajanja pogodbe za določen čas, in sicer v višini 0,3 %. Delodajalec uveljavlja ugodnosti pri sprotnem izplačilu dohodka. Olajšava za plačevanje prispevkov delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je določena z Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), ki v 156. ter 157. členu določa zmanjšanje prispevka za invalidsko in pokojninsko zavarovanje za starejše, mlade delavce ter matere z otroki do 3 let, ki se prvič zaposlujejo. Olajšava velja za zaposlene, ki izpolnjujejo starostni pogoj za predčasno upokojitev, in za delavce, ki so dopolnili starost 60 let. Delodajalec uveljavlja ugodnosti pri sprotnem izplačilu dohodka. V 157. členu ZPIZ-2 se olajšava nanaša na mlade delavce do 26. leta starosti in na matere z otroki, starimi do 3 let, ki jih delodajalec zaposli prvič. Pogoj obeh skupin je zaposlitev za dobo 2 let za nedoločen čas, način uveljavljanja ugodnosti olajšave pa poteka prek zahtevka za vračilo z vlogo po preteku 2 let zaposlitve. Pri doseganju starostnega pogoja za predčasno upokojitev je delodajalec opravičen do olajšave prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 50 %, ob doseganju starosti 60 let pa do upokojitve delavca oprostitev prispevka v višini 30 %. Enaka olajšava velja za zaposlitev delavcev, ki so mlajši od 26 let, in za matere z otroki, starimi do 3 let, ki jih delodajalec prvič zaposli. Prvo leto je delodajalec opravičen do olajšave prispevka delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 50 %, drugo leto zaposlitve pa v višini 30 %. Pri tem je z vidika delodajalca smiselno poznati možnosti uveljavljanja olajšav za prispevke, če zaposli delavca, za katerega lahko uveljavlja več ugodnosti. Na primer: delodajalec je zaposlil delavca za nedoločen čas in ta še ni dopolnil 26 let. Skladno z 39. členom ZUTD je delodajalec za 2 leti oproščen prispevka za zaposlovanje, ker pa 157. člen ZPIZ- 2 določa, da delodajalec ki zaposli mlajšo osebo od 26 let za nedoločen čas in je to delavčeva prva zaposlitev, je oproščen prvo leto plačilo le 50 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugo leto pa plačilo 70 % prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ti dve ugodnosti se ne izključujeta in delodajalec lahko uveljavlja olajšavo za prispevek za zaposlovanje ter prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Novost, ki velja od 1. januarja 2015, pa je določitev najnižje osnove za obračun prispevkov. Minimalna osnova za obračun prispevkov se bo uveljavljala postopoma in je opredeljena z določbo najnižje osnove za posamezno kategorijo zavarovancev. Osnove za določitev najnižje osnove za obračun prispevkov se razlikujejo glede na različne vrste zavezancev prispevkov. Za zavezance, ki so v delovnem razmerju od 1. 3. 2015, znaša minimalna osnova za plačilo prispevkov 800,93 €. Poudariti je treba, da se bodo osnove zviševale postopoma, različno glede na vrsto zavezanca in tudi glede na znesek povprečne plače preteklega leta. Zavezanci za plačilo prispevkov za razliko med najnižjo osnovo in plačo oziroma nadomestilom plače so delojemalci ter delodajalci, razen za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za prispevke za zdravstveno zavarovanje, kjer so delodajalci tudi zavezanci za plačilo prispevkov zavarovanca. Če se slednja prispevka plačujeta od najnižje osnove za prispevke, kot je določena z ZPIZ-2, je delodajalec zavezanec za plačilo od razlike med najnižjo osnovo za plačilo prispevka in plačo ali nadomestilom plače, zavarovanec pa za del prispevka, ki odpade na plačo ali nadomestilo plače. Barbara Ivančič NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas pripravili privlačno nagrado. Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili x . , . | naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da ¿lujeVSRl boste ostali naročnik vsaj 6 mesecev. lit RADIOPTUJ 89,8-98,2-ICH3 Vsak novi naročnik bo o prevzemu nagrade pisno obveščen po pošti. Slike so simbolične. POSTATI NOVI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE IZPLAČA - vsi, ki se boste na Štajerski tednik naročili v času trajanja akcije, boste prejeli toplo zimsko kapo in rokavice "touch screen"-za lažje brskanje po pametnem telefonu ali tablici. NAROČILNICA ZA Štajerski ¿taiersRZ TEDNIK Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila: Podpis: _ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d . .. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj S SKLENITVIJO NAROČNIŠKEGA RAZMERJA POSTANITE ČLAN KLUBA PRIJATELJEV RADIA-TEDNIKA PTUJ IN PRIDOBITE UGODNOSTI: ■ 20 brezplačnih prilog s koristnimi nasveti o gradnji, dopustu, gospodarstvu, urejanju okolice, avtomobilizmu, financah, zdravju, kulinariki ... ■ TV-priloga TV OKNO - 48 barvnih strani TV-sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in filma ■ 20-odstotni popust pri naročilu malih oglasov • ogled brezplačne gledališke predstave • Avtobus zvestobe (izbrani izleti po ugodnejši ceni) • praktična darila za nove in obstoječe naročnike • vstopnice za prireditve in gledališke predstave POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO IZPLAČA! www.tednik.si tednik@tednik.si torek • 5. januarja 2016 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Mali oglasi STORITVE PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa tudi na panju. Prodamo tudi drva za kurjavo. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina, tel. 041 785 318. PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1 d. Tel. 051 667 170. KMETIJSTVO PRODAM belo in rdeče vino. Cena za liter je 1€. 031 778 865._ PRODAMO prašiče, od 160- do 220-kilogramske, in eno svinjo, 250-kilogramsko. 031 781 483. PRODAM dve svinji domače reje in odojke. Tel. 051 219 567._ KUPIM traktor, znamka in tip nista pomembna, je lahko Deutz, Ursus, IMT, Zetor, Štore, Univerzal ali TM. Ponudbe na 041 680 684._ KUPIMO vse znamke traktorjev in vso kmetijsko mehanizacijo, lahko tudi slabše kakovosti ali nepopolne. Telefon 041 923 197. ■Bllj^lm jSlroBin™ Od ¿doi/cuija (h nmhzatijb- pokličite 040 299 411 2>eXa>JHam La www.delaiiiina.si Prodamo ali damo v najem Raičeva ulica 6, 2250 Ptuj Uporabna površina - 470,45 m2 Dvorišče - 442 m2, 10 parkirišč Informacije: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., 02/ 749 34 10 Ostali so spomini, ostala je bolečina, ostala za tabo, draga žena, velika je praznina. SPOMIN 2. 1. 2016 je minilo eno leto, odkar me je zapustila draga žena Tatjana Polič SLOVENJA VAS 35C Hvala vsem, ki se je spominjate in prižigate svečo na njen prerani grob. Žalujoči: mož Stanko Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. Vekovečna dragih je bližina. Smrt je le združitve navečer. Zemlja skupno je pribežališče in poslednji cilj vseh nas je mir. (Mila Kačič: Misel o smrti) V SPOMIN 4. januarja je minilo petnajst let, od kar te ni več med nami, draga mama, babica, tašča in sestra Frančiška Slodnjak DORNAVA 82 Vedno boš ostala v naših mislih, v naših srcih in boš del nas. Iskrena hvala vsem, ki se je radi spominjate, ji prižigate sveče, prinašate cvetje, darujete za svete maše ali postojite ob njenem grobu in ji poklonite lepo misel. Tvoji najdražji Če na grobu tvojem svečko upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. SPOMIN 4. januarja 2016 je minilo 5 let, kar nas je zapustil naš dragi mož, tast, dedi in pradedi Franc Koderman S POBREŽJA 28 A, VIDEM PRI PTUJU Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in se ga spominjate. Vsi njegovi Ni res, da si odšel - nikoli ne boš! Ujet v naša srca, z najlepšimi spomini spremljaš vsak naš korak v tišini. SPOMIN 3. januarja je minilo leto bolečine, odkar nas je zapustil naš dragi Jakov Knez IZ ULICE 1. MAJA, PTUJ M Hvala vsem, ki po stojite pri njegovem grobu in skupaj z nami negujete spomin nanj. Njegovi najdražji PJSANA ■ fA 0 AV NA ■ AKTUALNA 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 SKL, šport mladih, 14. oddaja, pon. i/vrn I/..LV!__—1__ 10:50 Kuhinjica, pon. 11:15 Glasba za vse, 25. oddaja, pon. 11:45 20 let Mestnega gledališča Ptuj, pon. 12:15 Ptujska kronika, pon. 13:05 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika, pon. 19:00 Sekvenca, 45. oddaja, pon. 19:20 Glasbena osmica (tuja), 65. oddaja, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:50 Sport(no): Rene Glavnik, 36. oddaja, pon. m m_______'_!_ _l.:l________ 9:30 Dnevnik "TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 DORA- nedeljski pogovori: Bine Volčič, pon. 11:45 Glasbeni predah 12:00 Ptujska kronika, pon. 12:50 Info kanal 17:30 Kuhinjica 18:00 Ptujska kronika 18:25 Sport(no; Pregled leta 2015,37. oddaja 19:25 Sekvenca, 45. oddaja, pon. 19:45 Glasbeni predah 22:45 Glasbeni predali 23:00 Info kanal oddaja, pon 21:25 Glasbena osmica (slo), 66. oddaja, pon. 22:00 Ptujska kronika, pon. 22:25 Info kanal 9:30 Dnevnik TV Maribor 10:20 Kuhinjica, pon. 10:45 Povabilo na kavo: Miran Senčar, pon. 11:20 Rožmarinkina ljubezen, pon. 13:25 Info kanal 17:35 Kuhinjica 18:00 Btujska kronika, pon. 18:25 Cista umetnost, 51. oddaja 19:00 Sekvenca, 45. oddaja, pon. 19:20 20 let Mestnega gledališča Ptuj, pon. 20:00 Ptujska kronika, pon. 20:25 Glasbena osmica (tuja), 66. oddaja 21:00 Dobrodelna dražba eko kreacij, pon. 21:45 Cista umetnost, 51. oddaja, pon. 22:20 Info kanal Ptujska televizija PETV, T: 02 590 880 28, infoepetv.tv, www.petv.tv Tflff^S ® i" MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številki 02 749 34 10, faks 02 749 34 35 ali na elektronski naslov ¡ustina.lah@radio-tednik.si, za veije objave predhodno pokličite. Tiho in mirno si odšel, prav tako kot si živel, rad si nas prav vse imel, spomin nate v naših srcih vedno bo živel! ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Vinka Klajžarja IZ PRERADA 56 se iskreno zahvaljujemo osebju bolnišnice Rakičan, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji življenjski poti, darovali za cvetje, sveče in svete maše, nam pa izrekli iskreno sožalje. Vsem še enkrat hvala! Žalujoči: mamica, sestre Marta, Slava, Anica in Štefka ter brat Slavko z družinami 08:00 Otroci pojejo slovenske pes [ni 1. de! 09:30 Uirip iz Ormoža ]0:30 Gostilna pri Francetu 18:00 Glasbena oddaja 20:00 Konccrt Okteta Deslmik 21:30 Oddaja i/. preteklosti 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani SIP PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.siptv,si ()M:OQ Kronika i/ občine Hajdina 09:30 ŠKL 10:00 Otroci pojejo slovenske pesmi 2. del 12:00 Video strani IW:00 StarSe - Veseloigra ,. Prevare'* 20:00 Adventni konccrt Hajdini 23:30 Kronika w občine Kajdina 22:00 Polka in Majolka 23:00 Video strani OS: 00 20 let Okteta Dom a v a 10:00 Zakaj bi veseli tic bli 2004 11:30 Video strani I 8:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Domača zimska opravila 21:30 Domava - Iz domače skrinje 22:30 Oddaja o kulturi 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si Uredništvo: Domava 116d, 2252 DORNAVA; info@siptv.si kontakt: 02 754 00 30; 041 618 044; www.siptv.si Marketing: Megamarketing d.o.o.; 02 749 34 27; 031 627 340 Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj in ne spim. Tisoče vetrov sem, diamantni lesk na snegu, sončni žarek na zelenem klasu, rahli dež jeseni. Ko prebudite se v tišini jutra, sem zamahi ptic prepevajočih, ki krožijo po nebu. Zvezda sem, njena blaga luč v noči. Ne jočite ob mojem grobu, nisem tukaj. V SPOMIN 2. januarja sta minili dve leti, odkar nas je zapustil dragi mož, ata, dedek in tast Franc Mlakar JUROVCI 23 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in prinašate cvetje ter se z lepo mislijo spomnite nanj. Vsi njegovi Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA ob izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pradedka Franca Simoniča IZ GABRNIKA 3 29. 1. 1926 - 22. 12. 2015 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečene besede sožalja, za darovane sv. maše, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se g. župniku Dušanu Todoro-viču za poslovilne besede, pevcem, pogrebnemu zavodu Mir, zastavonošam, govornici ge. Dragici Toš Majcen za poslovilne besede in Društvu upokojencev Juršinci. Še enkrat hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani. Vsi njegovi ti B À Svojcem pokojnega Franca Simoniča iz Gabrnika 3 se opravičujemo zaradi objektivne odgovornosti, ker na pogrebu ni bila odigrana Tišina, ki so jo svojci pri nas naročili. Mir, d. o. o. Ptuj, Podravje • Dobra dela družbe Radio-Tednik Dobrodošla je vsaka donacija Na decembrskih dobrodelnih stojnicah so ptujski radijci s svojimi koledarjem zbrali 584,17 evra. Zbrana sredstva številnih darovalcev je zadnji decembrski dan direktor družbe Ra-dio-Tednik Drago Slameršak predal direktorju CSD Ptuj Miranu Kerinu. „Zavedamo se, da mnogi ljudje v našem okolju težko živijo. Že doslej smo si prizadevali, da bi tudi z našo pomočjo zaživeli bolje in kvalitetneje, predvsem pa, da bi bili tudi njihovi praznični dnevi takšni, kot jih uživajo drugi. Tako bomo delovali tudi v prihodnje: opozarjali na probleme in jih skušali skupaj z drugimi uspešno reševati," je ob predaji donacije poudaril Drago Slameršak. Družba Radio-Tednik Ptuj je tako eno tistih ptujskih podjetij, kjer se še kako zavedajo, da je biti družbeno odgovoren eno najsvetlejših poslanstev vsakega okolja. Direktor CSD Ptuj Miran Ke-rin se je zahvalil za podarjena sredstva; razdelili jih bodo med tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč. Ob rednih pomočeh, Foto: Črtomir Goznik Družba Radio-Tednik Ptuj je 31. decembra predala še eno donacijo: 584 evrov je direktor Drago Slameršak izročil direktorju CSD Ptuj Miranu Kerinu. teh je vsak mesec med 250 in 300, so zelo pomembna tudi dodatna sredstva, ki jih zbirajo različne organizacije, društva, družbe. Vsako leto lahko s temi darovi dodatno razveseli- jo okrog 300 družin. „Največji problem je ta sredstva razdeliti, ker je ljudi, ki potrebujejo pomoč, veliko. Izbrati pa je treba tiste, ki najbolj potrebujejo pomoč," je povedal Miran Kerin, ki je zadovoljen, da so skupaj s OZ RK Ptuj in Karita-som v letu 2015 skušali najbolj ogroženim pomagati tudi s toplimi obroki. V projekt zametka ptujske javne kuhinje, ki se je začel na pobudo Marjana Skoka iz restavracije Gastro na Ptuju, se je vključilo deset obrtnikov - gostincev s Ptujskega. Žal pa so topel obrok zaužili le redki med tistimi 30, ki jim je bil „dodeljen". V glavnem naj bi bil problem oddaljenost, čeprav so se vsi darovalci zelo potrudili, da bi ga lahko zaužili čim bliže svojega doma. Brezplačen topel obrok naj bi tudi v letu 2016 ostal oblika pomoči najbolj socialno ogroženim ljudem na Ptujskem. Že v kratkem se bodo predstavniki OZ RK Ptuj, Karitasa, CSD in OOZ Ptuj sestali in poskušali najti rešitev, ki bo ustrezala večini. V CSD Ptuj niso veseli samo denarne pomoči, temveč tudi vseh drugih oblik pomoči, ki jih socialno ogroženi ljudje potrebujejo v vsakdanjem življenju. Za takšno obliko pomoči so se v lanskih prazničnih dneh odločili tudi zaposleni v MO Ptuj, ki so zbrali veliko živil, toaletnih in drugih izdelkov. MG Ptuj, Podravje • Društvo ZA Ptuj doniralo za zavržene živali V I ■ V ■ v Y ■ ■ Pomoč za trpinčene in zapuščene živali V društvu ZA Ptuj so v prazničnih decembrskih dneh izvedli dobrodelno akcijo. Izdelali so več kot 500 voščilnic in jih na šestih stojnicah, ki so jih postavili v mestu in trgovskih centrih, ponujali v zameno za dobrodelni prispevek. Njihovo delo za dober namen je bilo poplačano: zbrali so 665 evrov in dobrih 250 kg suhe hrane za domače ljubljenčke, od tega je kar 200 kg darovalo podjetje Lek Veterina. Zbrana sredstva in hrano so namenili Društvu proti mučenju živali Ptuj, ki se s predsednico Kristino Pšajd nesebično trudi za zavržene in mučene živali. Obojih je še vedno zelo veliko, Ptuj pa še vedno ne premore azila, kjer bi lahko takšne živali našle začasno bivališče, preden bi jim našli odgovor- nejše lastnike. Nekatere občine na Ptujskem sicer s sredstvi pomagajo bližnjim azilom, a ti so prepolni in ne morejo več sprejemati novih živali. Društvo proti mučenju živali Ptuj vsako leto izpelje subvencionirano kastracijo in sterilizacijo najdenih živali. Letos so za to porabili 350 evrov, kar je veliko glede na to, da je njegovo delovanje odvisno od donacij in prispevkov oz. članarine. Pobudnica dobrodelne akcije Vesna Hojnik Meznarič je ob predaji donacije, ki je bila 30. decembra na sedežu Društva proti mučenju živali povedala, da se je kot nova članica društva seznanila s problemi, s katerimi se to srečuje ter spoznala izjemne napore predsednice, ki se skupaj s člani trudi za živali, še posebej pa za zavržene in trpinčene, zato so se skupaj z drugimi člani Društva ZA Ptuj odločili, da bodo pomagali. Tudi sama skrbi za najdene živali in ugotavlja, da zanje na Ptuju ni najbolje poskrbljeno. „Ko jih najdeš, je težko najti nekoga, ki bi jih vzel. Zavetišča so polna. Ni dru- gega, kot da zanje poskrbiš sam. Veseli smo, da bomo z zbranim denarjem in hrano omilili težave teh živali in tako na najboljši način pomagali tudi Društvu proti mučenju živali Ptuj. Naša želja je, da bi Ptuj kmalu dobil toliko potrebno zavetišče za živali. V prihodnje se bomo skupaj z vsemi, ki imajo odgovoren odnos do živali, trudili, da bi ga dobili." Predsednica Društva proti mučenju živali Ptuj Kristina Pšajd, ki trenutno skrbi za 24 mačk in pet psov, se je zahvalila za donacijo: „Zelo sem ponosna, da lahko sodelujem s člani društva ZA Ptuj in da so se odzvali tako, kot so se: resnično izjemno." V letu 2015 so v društvu obravnavali okrog 100 psov in 100 mačk, ki so se znašle na cesti brez gospodarja. Za njihovo delovanje je MO Ptuj v letu 2015 prispevala 416 evrov, druge občine na Ptujskem pa ničesar. Iz naslova odstopljene dohodnine pa je društvo lani uspelo pridobiti okrog 500 evrov. MG Osebna kronika Rodile so: Ardijana Mehmeti, Podlože 58, Ptujska Gora - deček Melek; Metka Mikolič, Breg 45/a, Majšperk - deček Anže; Jožica Krajnc, Slomi 19, Polenšak - deklica Nuša; Mojca Skrbinšek, Strelci 6/a, Markovci - deklica Taja; Milena Vajda, Korači-ce 68/a, Sv. Tomaž - deček Tai; Mojca Rojič, Miklošičeva ulica 2, Ptuj - deklica Vanesa; Maja Žnidarič, Rimska ploščad 20, Ptuj - deklica; Sara Selinšek, V gaj 34, Fram - deček Tai. Umrli so: Franc VIDOVIČ, Hajdoše 5 A, roj. 1942 -umrl 24. decembra 2015; Matilda ŠIREC, roj. Bratuša, Ptuj, Ormoška c. 19, roj. 1924 - umrla 18. decembra 2015; Pavlina LESAR, roj. Frangež, Ptujska Gora 112, roj. 1934 - umrla 22. decembra 2015; Kazimir PERKO, Hranjigovci 15, roj. 1937 - umrl 24. decembra 2015. Štoj&uka budilka 89,8 98,2 104,3 Ml* ¡^oóluíajte naô tudi na âpletu: o-pti www. radio-ptui.ii RADIOPTUJ 89,8° 98,2 °I04t3 Foto: Črtomir Goznik Društvo ZA Ptuj je predsednici Društva proti mučenju živali Ptuj Kristini Pšajd predalo donacijo v višini 665 evrov in dobrih 250 kg hrane za pse in mačke. Napoved vremena za Slovenijo Danes bo oblačno. Dopoldne se bodo na zahodu spet začele pojavljati padavine, ki se bodo razširile nad vso Slovenijo. Sprva bo deževalo le ob morju in na Goriškem, drugod snežilo, nato bo na Primorskem ter predvsem po nižinah jugovzhodne Slovenije sneg prehajal v dež. Predvsem na jugu države bosta možna tudi poledica in žled. Najvišje dnevne temperature bodo od -3 do 1, na Primorskem od 2 do 7 stopinj C. Obeti V sredo bo oblačno, občasno bodo možne rahle padavine. V četrtek bo zmerno do pretežno oblačno in suho. Nova vremenska fronta se od zahoda bliža našim krajem. Od zahoda priteka k nam nekoliko toplejši zrak.